Leto L Trbovlje, 10. julija. 1948 Štev. 20 Razpisana vsota ljudskega posojila je prekoračena Ko je zvezna vlada 22. junija objavila sklep o določitvi roka za vpis ljudskega posojila petletnega plana in je bil rok vpisovanja določen na 30 dni, smo bili Irdno prepričani, da bo razpisani znesek posojila v višini 3 V resnici in pol milijarde dinarjev mnogo prej dosežen in ludi prekoračen, ci je delovno ljudstvo Jugoslavije že trinajsti dan od začetka vpisovanja v celoti vpisalo znesek 3 in pol milijarde in ga tildi že prekoračilo. V torek 13. julija ob 15. uri je bilo po nepopolnih podatkih vpisanih že 3518 milijonov dinarjev. S lem smo razpisani znesek že prekoračili za 18 milijonov dinarjev ali za 0.52*/«. Delovno ljudstvo Jugoslavije je z vpisom celotnega razpisanega zneska v tako kratkem času pokazalo svojo visoko zavednost, svoj patriotizem in svojo ljubezen do domovinc/ hkrati pa je s tem manifestiralo svojo odločnost, pospešili uresničenje petletnega plana in naše lepše bodočnosti v socializmu. V tekmovanju za izpolnitev in prekoračenju obveznosti glede vpisa posojila so številni delovni kolektivi že v prvih dneh izpolnili svoje obveznosti, takoj pa so sklenili nadaljevati vpisovanje in so sjirejeli nove, še višje obveznosti. Podobno so dosegli in prekoračili sprejele obveznosti in sprejeli nove obveznosti tudi številni kraji in okraji po vsej Jugoslaviji. Tekmovanje za vpis ljudskega posojila so delovni ljudje povezali s tekmovanjem v počastitev V. kongresa KPJ. Zalo se sedaj, ko je razpisani znesek že dosežen, tekmovanje ne bo ustavilo, marveč se bo še z večjo vnemo nadaljevalo, da bomo dosegli čim večji znesek vjnsaricga posojila in da bomo čim bolj presegli svoje obveznosti in s lem dokazali svojo odločnost, sodelovali z vsemi močmi za čim hitrejšo zgraditev socializma v naši državi. Sporočilo zvezne' komisije za vpis posojila z dne 13. juliju se glasi: Po nepopolnih podatkih, ki jih je prejela zvezna komisija za vpis ljudskega posojila do 13. julija ob 15. uri, je vsega vpisano 3518J159M0 dinarjev, to je 10052»/« razpisanega zneska. Od 1. do 13. julija je bilo v celoti ‘vpisano: v LR Srbiji v LR Hrvatskl v Ll\ Sloveniji v f.R Rosni in Hercegovini v LR Makedoniji v I.R Črni gori v enotah Jugoslovanske armade državljani FLRJ v inozemstvu in družbene organizacije 1201,317.000 din 655.273.000 din ‘27h ,281).tm din 300.105.000 din 173J986J000 din 118/152X100 din 559,802X100 din Skupaj 138,G'i5J000 din 3518,359.000 din Do 10. julija je 11.546 upisnikov vpisalo 9,462.750 dinarjev ljudskega posojila Dosedanii rezultati kažejo, da so najboljše uspehe pri vpisovanju Posojila dosegle sindikalne podružnice, na podeželju pa pred vsem mali kmetje. Posamezni kraji so dosegli naslednje vsote: Trbovlje 4803 vpisnikov je vpisalo 4,342.750 dinarjev, med temi največjo vsoto rudarska Podružnica 2,415.250 dinarjev. Najboljši pododbor rudarske podružnice je pododbor št 8. UZP, kjer je 158 vpisnikov prvotno vpisalo 163.750. Pri naknadnem vpisu pa še 49.500, tako da znaša skupna vsota vpisa 213.250 dinarjev, torej znaša povprečna vsota na posameznega vpis- uika dinarjev 135(1. Pododbori Vpisnikov Din Zapadni obrat 441 358.250 Vzhodni obrat 446 373.500 Neža obrat 172 147.500 Dobcrna obrat 320 216.000 Separacija 339 248.250 CR1) obrat 369 279.000 Zunanji obrat 271 217.000 Opekarna 123 93.750 Konzitmi 71 41.500 Rudn. uslužbenci 249 198.00« Odbor podruž. rudarjev 1! 12.500 Ostale sindikalne podružnice Trbovelj Pododbori Vpisnikov Din Cementarna 479 460.750 F.lcktrarna 243 2.19.250 Gradb. podj. Zidar 439 325.000 Ograd 126 34.750 Sind. prosv. I. 26 20.000 Sind. prosv. II. 25 20.500 Sind. prosv. 111. 34 46.000 Zdrav, sindikat I. 71 63.750 Zdrav, sindikat II. 42 23.000 Adm.OLOin MLO • Trbovlje 127 145.750 Pravosodni 19 14.500 Finančni OLO 25 23.750 l in. Narod, banka 20 13.000 Okrajni inagacin 91 77.000 Okr. posl. zveza 28 27.000 Naproza 16 11.000 Poštarji 71 51.000 Železničarji 69 44.0110 Gost. uslužbenci 34 25.000 Krajevna obort 76 62.750 Tekstilna 86 46.250 Usnjarska 34 22250 Cestarji 46 2538)0 Kovinarji I. 20 ia750 Kovinarji l)KS 63 41.000 Stanje vpisa v Zagorju pa je naslednje: Vpisnikov Din KI.O Zagorje 2056 1532.250 od tega je ruefarska podružnica dosegla 1,130 250 IVisam. obrati Vpisnikov Din Strojni-clektro 215 201.500 Kotredež 38t 311.750 l\Klstrana 192 136.000 Kisovec 432 282.750 Zunanji obrali 331 198.250 V Hrastniku je dosežena vsota t.748.750. vpisnikov pa je 2095. Celoten Hrastnik je neprimerno boljši kakor Zagorje. Vpis posojila po vaseh pa poteka različno. Najslabši so KLO St. Go-tard. Sv. Urh, Breg, Razbor, dočim je pohvaliti KLO Dole pri Litiji, ki ie siromašen in bil v celoti izseljen, pa je vendar dosegel vsoto 65.250 din. Ostali KLO do dosegli naslednje vsote: KLO Radeče vpisnikov 610, dosežena vsota 421250; od tega so večino prispevali člani sindikata papirnice, Izolita in ostali, dočim so kmetje prispevali le majhno vsoto. Upisnikov Din KLO Breg 10 4.250 KLO Čeče 43 42.500 KLO Čemšenik 102 62.500 KLO Dobovec 47 31.750 KLO Dol pri Hrast. 121 125500 KLO Gabcrsko 40 25.000 KLO Izlake 118 96.250 KLO Kotredež 50 35.750 KLO Loka pri Zidanem mostu 48 40.250 KI.O Loke-Kisovcc 108 96.000 KLO Marno 35 26500 KLO Mlinše 79 50.250 KLO Razbor 23 12500 KLO St. Jurij lil 65.250 KLO Sv. Uril 23 14.000 KIT) St. Ciotard 56 42500 KI.O Št. Lambcrt 31 18.250 KLO Turje 22 13.750 KLO Vrhovo 42 26.250 KLO Zidani most 786 523.250 Pri KLO Zidani most je poudariti da je pretežno vpisana vsota od strani železničarjev. Vsota 9.462.750 pa še ni dokončna in stalno narašča. Tekmovanje v ea*! V. kongresu KPJ. Prvaki rudnikov A, B in C skupine za drugo tromesečje letošnjega leta napovedujejo tekmovanje v čast V. kongresu KPJ Trboveljski rudnik, ki je v drugem tromesočju v tekmovanju slovenskih premogovnikov zasedel 'prvo mesto v A alcupint, napoveduje tekmovanje v Čast V. kongresu KPJ v sledeči h točkah: 1. Da se doseže od 15. julija pa do 21. julija do 6. ure zjutraj že predpisana produkcija In ista preseže. 2. Da se ziV*wije predpisanih proizvodnih stroškov doseže In colo preseže. 3. Da se doseže predpisana rudniška storitev. 4. Kateri rudnik bo imel najmanj neupravičenih izostankov in najmanj izrednih dopustov. 5. Rezultati iz vseh podružnic morajo biti do 25. julija na zveznem tajništvu rudarjev v Trbovljah. Najboljšemu kolektivu bo podeljena od strani zveznega tajništva zastavica z napisom »Zmagovalcu v eno-tedonakem tekmovanju v čast V. kongresa KPJ. Pod istimi točkami napovoduje tekmovanje rudnikom B skupine rudnik Zabukovca, zmagovalec za drugo tro-mesečje in končno rudnikom C skupine zmagovalec Crna-KaoVn. V nedeljo 16» Julija se vrši prostovoljno delo v rudniku,, na cesti, na grandji Doma kulture In prosvete v čast V. kongresu KPJ. — Naša polnoštevilna udeležba je potrditev pravilne politike Centralnega komfteta KPJ in našega maršala Tita. — S Titom v socializem S Povečajmo in poboljšajmo mehanizacijo v naših premogovnikih Trbovlje, 12. julija 19*18 V počastitev V. kongresa KUJ poziva delovni kolektiv Centralnih rudarskih delavnic rudnika Trbovlje na tekmovanje vse mehanične delavnice premogovnikov zveznega in republiškega značaja Jugoslavije. Tekmo-* vanje se vrši v zbiranju strojev in strojnih delov, ki se še dajo popraviti, oziroma uporabiti za sestavo novih strojev. Zbrani materija! ostane deponiran na posameznih rudnikih. Dosežene rezultate naj delavnice, ki se tekmovanja udeležijo, javijo centralnim rudarskim delavnicam Trbovlje, ki bodo potom posebnih kurirjev prevzele zbrane dele na licu mesta in jih odpremile v Trbovlje. Tekmovanje se prične z dnem objave v dnevnih časopisih in se vrši v čast V. kongresa KUJ pod parolo: Povečajmo in poboljšajmo mehanizacijo v naših premogovnikih. Centralne rudarske delavnice Trbovlje Mladinske številke rudnika Trbovlje tekmujejo v čast V. kongresu KPJ Mladina Vzhodnega obrata rudnika Trbovlje je v cilju doseganja plana in Izvršitve obvez, zadanih si v čast V. kongresa KPJ sklenila, da napove tekmovanje, ki bo tnajalo od 15. julija do 21. julija s sledečimi točkami: Doseganje plana produkcije in preseganje istega za dotično delovišče. Zmanjšanje neupravičenih izostankov in štednja na materialu. Mladinske številke bodo tekmovale med seboj na Vzhodnem obratu in med številkami Zapadnega obrata. Mladinska številka 179 je napovedala tekmovanje št. 218. Mladinska številka 212 je napovedala tekmovanje št. 204. Mladinska številka 203 je napovedala tekmovanje št. 184 in 202. Vzporedno pa je mladinski številka 203 napovedala tekmovanje številki 44 na Zapadnem obratu. Številka 208 pa je pozvala vse številke Vzhodnega obrata. S tem tekmovanjem hočejo mladinci doprinesti tudi svoj delež k izpolnitvi plana in obvez, zadanih si v čast V. kongresu KPJ. Mladinsko številke, Vzhodni obrat. Škrbec Matija je izboljšal naprave pri odvažanju jalovine Obrat Podstrana v rudniku Zagorje je presegel polletni plan Eden izmed mnogih obratov, ki so dosegli polletni plan pred rokom in izvršuje svoje obveznosti v čast V. kongresu KPJ, je obrat Podstrana v rudniku Zagorje. Skozi celo polletje je vsak mesec izvrševal svojo nalogo, svoj proizvodni plan, katernga je dosegel že 4. junija in ga do konca meseca junija presegel za 16.1 % Najboljša delovna skupina v obratu Podstrana je številka 217, ki je že. 6 mesecev na prvem mestu v celotnem rudniku ter presega plan za 117 °/o. Številki 224 in 220 sta presegli plan za 90%. Prav uspešna je tudi mladinska številka 223, ki je v začetku leta bila v zelo slabem stanju, ker je imela najtežje delo In ovire, a je vkljub temu presegla svoj proizvodni plan za 82 %. Delovni kolektiv obrata Podstrana se je zavezal, da bo podvojil svoje napore in z delom dokazal svojo predanost partiji, ki edina vodi po pravilni poti v socializem. Racionallzafor)! rudnika Hrastnik znšžujef® proizvodne stroške Med drugimi udarniki, ki bodo proglašeni v mesecu juliju v rudniku' Hrastnik, bodo proglašeni tudi racio-nalizatorji tovariši: Zupančič Franc, mizar, Oašparut Franc kovač-varilcc, Piki Albin, kovač-varilcc in Gračner Franc kovač, ki so s svojo iznajdljivostjo pripomogli, da delo na rudniku Hrastnik uspešno napreduje. Najboljši med temi je tovariš Piki Albin, ld je bil že dvakrat nagrajen, sedaj pa bo ponovno. Je resen delavec, star 46 let ter v prostem času doma vedno premišljuje, kako in na kakšen način bi izboljšal naprave pri delu in s tem olajšal delo in znižal proizvodne stroške. V delavnici je zaposlen kot preddelavec in so mu poverjene vse strojne naprave. Popolnoma po lastni iniciativi je napravil za delavnico železno ogrodje za ročni električni vrtalni stroj, ki nadomestu-jc vsakega stabilnega. Z izboljšanjem naprave sc je storitev zvišala za 30 odstotkov, delo pa se je v veliki meri olajšalo. S tem vrtalnim strojem je prihranil letno cca 350 delovnih ur. Poleg tega je izdelal tudi rotacijsko kolo na pogon s komprimiranim zrakom, ki poganja doma izdelan brusilni stroj, ker nimamo za to električnega motorja na razpolago. V svojem delu je tovariš Pikel zelo iznajdljiv, je tovariški napratn ostalim sodelavcem, na katere rad prenaša svoje znanje. Drugi raclonalizator tovariš Zupančič Franc je eden najsposobnejših mizarjev rudniške delavnice v Hrastniku. Po svoji zamisli je izdelal obdelovalne nože in predlagal izboljšanje strojev rezkalne priprave za profilno obdelavo stavbnega pohištva, To delo sc sedaj z izboljšanjem naprave po njegovi zamisli izgotovi z enkratno obdelavo, dočim sc je prej moralo dvakrat obdelovati. Delo z izboljšano napravo je izboljšano za 100 %. Letno ic prihranjenih s tem cca lO.(MM) din. Kovač-varilcc tov. Gašparut Franc je prav dober tovariš. Tudi on je racio-nalizator in hoče s svojim delom pripomoči k znižanju stroškov. Z veseljem in vestnostjo opravlja zaupano mu delo. Z napravo železnega ogrodja za cirkularko, kombinirano vrtalno pripravo za dolbljenje in rezanje lesa v mizarski delavnici, se je storitev v mizarski delavnici po njegovi zaslugi zvišala preko 30 %. Po njegovi zamisli izdelana tračna žaga za mizarsko delavnico je zvišala storitev za 70%>. Z delom z novo tračno žago se prihrani letno preko 10.000 din. Četrti racionalizator tov. Gračner Franc je s svojo napravo prihranil letno 370 delovnih ur. Napravil je namreč pogonski stroj za rezanje vijakov, katerega je sam izgotovil, razen rezilne glave, storitev sc je zvišala za 50°/o. Tov. Gračner je prav dober tovariš in je bil za svoje uspešno delo že enkrat nagrajen, sedaj bo ponovno. Ti štirje racionalizatorjl v rudniku Hrastnik so del vseli racionalizatorjev naše nove Jugoslavije, del tiste armade, kateri je dano danes, da svoje znanje lahko izkoristi za dobrobit in razcvit naše mlade države. Zato pospešujmo in širimo racionalizatorstvo ter razvijajmo udamištvo, ki je naš ponos. V rudniku Til>ovije na obratu Dobrna je varilec Škrbec Matija pred kratkim izboljšal napravo za prevračanje prekucnikov. Pri odvozu jalovine jo bilo delo zelo otežkočeno ter so morale biti stalno zaposlene tri do štiri moči. Tov. Škrbec Matija je premišljeval, kako bi zboljšal napravo pri odvozu, olajšal delo in prihranil podjetju na času, delu in delovni moči ter s tem pripomogel k znižanju proizvodnih stroškov. Obratovodstvo obrata je dalo predlog v pregled, nakar jc tov. Škrbec po svojem predlogu izdeJal pripravo za mehanično prevračcvanjc prekucnikov na mrežah drobilcev, kjer so odvažali jal.>vino. To stvar si je zamislil na sledeči način: Na 06i glavnega prenosnega traku je boben z vrvjo, ki obrača prekucnike, oj) strani pa je naprava, ki preprečuje prcvra-čanjo spodnjega dela prekucniku. I )o-sedaj jc bila naprava za prevračanje v slabem stanju ter so morale biti pri tem delu zaposlene 3—4 delovne moči. Z izboljšanjem naprave pa je izpadla na vsaki mreži po ena delovna sila. Poleg te pridobitve je trčita ]>o-udariti, du je bilo preje delo tam težko in naporno sedaj pa lahko vrši to delo delavec, ker za to ni potreben napor. Z izboljšanjem tc naprave jo tov. Škrbec Matija prihrao.il obratu letno 42.000 dinarjev. Za svoje zasluge pri tem delu jc bil od strani Uprave Zasavskih premogovnikov nagrajen. Povečajmo napore v tekmovanju naših rudnikov Trbovlje, 12. jul. 1948. Tekmovalna komisija zveznega ta-jništva rudarjev je na svoji seji dne 12. julija 1948 ugotovila, da vsi rudniki iz skupine A v mesecu juniju niso dosegli predpisanega plana. Po rezultatih je dosegel v A-skupini najboljše rezultate rudnik Senovo, v B-skupini rudnik Zabukovca in v C-skupini rudnik barita Pleše pri Škofljici. Tudi rudnik Senovo, ki je dosegel prvo mesto, ni dosegel plana za 2.4%, ima pa lepe prihranke na materialu in le 1.17 °/o neupravičenih iafetankov. V mesecu juniju je delovni kolektiv rudnika Senovo proglasil 1C novih udarnikov in, kar je bilo še posebej poudarjeno, je bilo v nedeljo 20. junija organizirano prostovoljno delo v počastitev V. kongresa KPJ, pri katerem jc sodelovalo 328 prostovoljcev. Uspeh dela je bil prav dober. Rudnik Senovo se je boril tudi z raznimi težkočami, kar jc oviralo dosego plana. Drutfo mesto jc pripadlo rudniku Zagorje, ki ni dosegel plana za 3%. Imel je težkoče predvsem v obratu Kisovec, kjer so odkopi pod gramozom in močan dotok vode, dalje so bile razne okvare, kar vse jo vplivalo, da plan ni bil dosežen vkljub temu, da je obrat Podstrana presegel plan za 1(1.1 % in obrat Ko-trediež za 2.1 %, ko je tekmoval v počastitev V. kongresa KPJ. Neupravičenih izostankov ima Zagorje 2.7 "/o. Tretje mesto je dosegel rudnik Hrastnik, ki je sicer dosegel polletni plan, pri mesečnem pa je 5.1 °/o pod planom. Neopravičenih izostankov ima Hrastnik 1.8 %. Visok procent pod planom pa jo v mesecu juniju rudnik Trbovlje, ki ni dosegel plana za 9.8 %, neopravičenih izostankov pa ima 2.0%. Dosegel je četrto mesto, čeprav ima lepe prihranke na materialu. Rudnik Velenje, ki je bil zimsko mesece vedno med najboljšimi, je v lem mesecu med zadnjimi, sa.j je 14.04% pod planom. V skupini B je zopet najboljši rudnik Zabukovca, kateri jc plan presegel za 6.8 °/o ter upravičeno v tej skupini zasedel prvo mesto. Neopravičenih izostankov ima le 1.3°/«. Tudi v drugih točkah je dosegel lepe rezultate. Je eden najboljših kolektivov in mu jo bila izrečena pohvala. Na drugem mestu jc rudnik Laško, ki je plan dosegel 100.5% ter ima neopravičenih izostankov lo 1.1 % Tretji je rudnik Liboje, ki je plan dosegel 100.33%. Rudnik Kočevje, ki je plan presegel za 2%, je šele na četrtem mestu, ker ima vseh neopravičenih izostankov 2.7%. l’cto mesto je pripadlo rudniku Pečovnik, ki je 4.35 % pod planom. C-skupina jc imela zopet samo dva slučaja, ki sta bila obravnavana, ker drugi rudniki niso poslali pravočasno poročil. Na prvem mestu jc rudnik barita Plešo pri Škofljici, ki je plan presegel za IG % in ima neopravičenih izostankov samo 0.02%. Drugo mesto je pripadlo rudniku Črna-Kaolin, ki je mesečni plan presegel za 3 %. Komisija jc ob zaključku sklenila: 1. da se na vseh delih v rudnikih, k jer jc to le mogoče, uvede brigadni sistem dela; 2. da se v svrlio doseganja plana poživi medsebojno tekmovanje v rudnikih med obrati in posameznimi številkami; 3. da morajo uprave in obratovodstva skrbeti za pravilno porazdelitev delovne sile, posebno v nedeljah, ko se vrše popravila. Mestni o#sr AFŽ Je povečal vpis IjtssMseg*! posajila Mestni odbor AFŽ v Trbovljah jc na svoji seji sklenil, da bo do 21. julija dvignil število vpisa ljudskega posojila pri svojih članicah in s tem bodo žene najlepše potrdile svojo vdanost in priznanje naši Partiji, katera nas danes čvrsto vodi v socializem. Vkljub temu, da so podpisale znatne vsote, so na svoji seji 12. julija 1948 ponovno pristopilo k drugemu vi.isu in naknadno vpisale sledeče vsote. Največjo vsoto je dala ponovno vršnik Slavka 6000 din, Rojnik Angela 2000 din, Ribič Joža 2000 din, šom Milka 1000 din, Strniša Tilka, Mrežar Polda, Parper štefi, Keše Pavla, Pajk Mici in Krhliktar Tatjana pa so dale še vsaka po 500 din. Tako so pri drugem vpisu zbrale članice mestnega odbora AFŽ šo vsoto 14.000 dinarjev in pokazale vsem ostalim, ki še niso sledili tej poti, lep vzgled. Z VSAKO OPEKO, Z VSAKIM KOSOM JEKLA, Z VSAKIM UDARCEM KAMPA, Z VSAKO ZMAGO V BOJU ZA SOCIALIZEM. GLASUJEJO KOMUNISTI IN VSI DELOVNI LJUDJE JUGOSIAV1JK IZ DNEVA V DAN ZA TOVARIŠA TITA, POD VODSTVOM KATEREGA SO BILE NAPISANE NAJSLAVNEJŠE STRANI NASE ZGODOVINE. Tekmovanje naših knjižnic v čast Goriški Slovenci na obisku v Trbovljah V. kongresu KPJ Sklep IV. plenuma Ljudske prosvete Slovenije je bil, da sc po vseli krajevnih ljudskih odborih osnujejo, do V. kongresa KPJ knjižnice, kjer Sc ne obstojajo. Kakor drugod, tako je tudi okrajni ljudski prosvetni svet v Trbovljah pristopil k uresničenju te zamisli, da tudi on tekmuje v počastitev V. kongresa KPJ. Že od 10. julija dalje pa hirajo prosvetni odseki krajev Razbor, Vrhovo, Breg in Mtin- še nove knjižnice, ki so sicer še skromne — obsegajo po. 100 knjig — imajo pa vrednost v tem, da obsegajo sama najnovejša dela. S knji-v jeseni, bodo dobile nove knjižnice žničarskim tečajem, ki se bo vršil tudi svoje strokovno usposobljene knjižničarje, ki bodo pridobljeno znanje izpopolnjevali in večali v korist vsega, zlasti pa našega ljudstva na podeželju. livarna v Trbovljah Je velika pridobitev in način lažje Izpolnitve proizvodnih nalog Peč v livarni CRD Gospodarski razvoj in pot robe so pokazale, da je treba izpolniti me hanizncijo in z dobrimi .predlogi izboljšati razne naprave. Tz tega vidika so se osnovale v Trbovljah Centralne rudarske delavnice. CRD eo po svojem obsegu močno razvite in jc njihova glavna naloga predvsem izdelava strojev za mehanizacijo raznih rudarskih strojev za potrebe cele Jugoslavije. Vodstvo uprave Zasavskih premogovnikov in Centralnih rudarskih delavcev je uvidelo, da so tudi druga podjetja kovinske industrije vključena v petletni plan in ne morejo izvršiti vseh naročil za nemoteno obratovanje. Zato je pristopilo k razširjenju delovnega procesa. To pa je seveda močno oviralo razvoj .Centralnih rudarskih delavnic v njihovi proizvodnji. Od strani upravo Zasavskih premogovnikov se jc vzbudila zamisel, da bi zaradi hitrejših dobav sami pričeli izdelovati odlitke črne litine in barvnih kovin. V stari gla: žuli so prostore stare šole preuredili za jirve obrise livarne v mahni obsegu. V tej livarni, ki je v razvoju, bodo Centralne rudarske delavnice same izdelovale izdelke, ki so jim nujno potrebni. Precej truda jo bilo, Ida so so ustvarili prvi zarodki livar-l ne, namen pa je, da sc zgradi pojiol-nama nova, ki bo ustrezala potrebam. Postavili so že kupolno peč, svetlega premera 600 mm za izdelovanje litega železa. Zgrajena pa jc tudi peč za barvne kovine na grafitne lonce. Priprave se trenutno še izpopolnjujejo in je računati, da bodo v teku letošnjega leta premostili vse težave in izvršili predvideno količino odlitkov, ki je po planu določena. Dosedaj še primanjkuje iz-vežbanega kadra, ker je to za re virje novn panoga. Zadali so si na logo, da tekom lota usposobijo mlad kader, ki bo sposoben za nadaljnje izvrševanje nalog. Peč, _ katera se uporablja zn topljenje, je narejena jh) načrtih tovariša Novaka Staneta in izdelana v domači delavnice Predpriprave in preizkušnja, ki je bila že izvršena, je pokazala zelo povolj,-no rezultate. S postavitvijo livarne se bodo zmanjšali stroški izdelave strojev in se bo pridobilo veliko na časti, ker bodo izdelke, ki so jih prej prejemali od ostalih tovarn, izdelali doma. Na drugi strani pa je velika pridobitev za 6nme Centralne delavnice, ker bodo na ta način lažje izpolnile in prekoračile plan. Delavci cementarne Anhovo so v soboto dne 10. julija obiskali delavec Cementarne Trbovlje v cilju medsebojnega spoznavanja in bratskega utrjevanja vezi. Do sprejemu na trboveljski postaji in pozdravnih govorih v Cementarni se je zvečer vršila v Delavskem domu kulturna prireditev s sodelovanjem gostov in kulturno umetniškega društva Lojze Hohkraut. Nabito polna dvorana je vztrajno spremljala posamezne točke bogatega programa. Pred pričetkom prireditve je goste pozdravil v imenu kulturno umetniškega društva »Lojze Holikraut« tovariš Jože Paternost, ki je naglasil velik pomen sodelovanja. Člani sindikalnega gledališča so nastopili z enodejanko »Zadnje srečanje«, z recitacijami in nastopom ženskega seksteta. V drugem delu programa so nastopali gostje. Uvodoma jilt je pozdravil tov. Malovrh Karel v imenu prosvetnega aktiva Cementarne, ki je poudaril: »Mi vsi delamo na kulturno prosvetnem polju in se zavedatnio, da je naše delo v glavnem usmerjeno v to, da po svojih močeh nudimo našim kolektivom poleg zabave tudi prosveto, da jim s predavanji, s skupnim študijem pokažemo veliko veličino lterojske borbe naših prednikov, vse njihove žrtve za našo nacionalno in socialno svobodo in da jilt pripravljamo za velike naloge, ki čakajo delovno ljudstvo nove Jugoslavije. Zavedamo se, da ne bi imeli naše prosvete — ljudske prosvete, če ne bi bilo herojske, borbe naših narodov v NOB, če bi nas ne vodila KPJ in naš veliki maršal Tito. Ta Vaš obisk naj bi šc bolj utrdil tudi kulturne vezi naših aktivov, katerih edini cilj je: za domovino, za plan, za socializem naprej!« Za pozdrave se je zahvalil vodja skupine iz Anhovega, ki je poudaril: Naš prihod v Vaše kraje nam vzbuja spomine na one čase italijanskega fašističnega terorja nad primorskim narodom. ko je ta narod lirepenel po združitvi z jugoslovanskimi narodi; odzvali smo sc klicu OP v času borbe, odzvali smo sc tudi danes klicu naše partije in tovariša Tita, da s .pospešenim tempom gradimo socializem. Temu klicu sledi tudi naš delovni kolektiv, ki danes s pospešenim tekmovanjem daje najlepši odgovor na vse klevete naše Partije, katera nas je vodila v borbi in nas tudi danes vodi k lepšemu in srečnejšemu življenju. Obveze, ki smo si jih zadali v čast V. kongresu, tudi izvršujemo. Zato z vso odločnostjo odklanjamo vse besede, ki so naperjene proti Titu in CK KPJ. S šc bolj pospešenim delom bomo dokazali naše zaupanje in ljubezen 1 itu in Partiji«. V več ko dveurnem programu so Anliovčani nato zapeli vrsto pesmi in prikazali igri »Izdajalec« in »Lovorjev venec«. Vsa prireditev je prav dobro uspela in je potekala v znamenju medsebojnega sodelovanja in manifestacij primorskemu ljudstvu in našemu dragemu niaršalu_ 'j itu. Dragi gostje iz Anhovega pa želimo, da nas še večkrat obiščejo. Lep uspeh katerega aosnemajte drugi Zidarski vajenec Klopčič Mirko, ki se uči pri gradbenem odseku rudnika Trbovlje, je že zdaj pokazal prav dobre sposobnosti. V učenju je komaj 15 mesecev pa le že dokazal, da nc zaostaja za ostalimi, že starejšimi zidarji. V tem času je pokazal veliko spretnost in marljivost, norme prekoračuje pri zidanju opečnega zidu za 18 %>. V osmih urah pozida 2.6 m zidu. Imenovani si je zadal nalogo, da šc bolj dvigne svojo zmogljivost in preseže normo. Za svoje uspešno delo kot vajenec bo tovariš Klopčič Mirko dobil zasluženo nagrado. -- ■ 1 — Poravnaj zaostanek in plačuj naročnino vnaprej, če želiš prejemati list neprekinjeno!___ Vtisi z „Avtestra«le“ Beograd-Zagreb Občni zbor kmetijsko nobavno-proda ne zadruge v Trbovhah Trbotvijc, 11. julija 1948 Občni zbor kmetijsko nabavne zadruge v Trbovljah, kateri se je vršil v petek, 9. julija 1948, jc prikazal obračun dosedanjega dela zadruge. Zastopanih je bilo 25 zadružnih delegatov. Iz poročilt nadzornega in upravnega odbora je bilo razvidno uspešno delo, vkljult temu da dosedanja, na novo formirana Naproza šc do danes nima svigjega upravnika. V svojem sestavu ima zadruga 4 poslovalnice, ki poslujejo zadovoljivo glede financ, kakor glede postrežbe. Od strani prisotnih delegatov je bila iznešena kritika zakaj se še ni rešilo vprašanje bivše stavbne, konzumne in gostilničarske zadruge. Postavljeni tričlanski odbor je imel nalogo, da pripravi vse potrebno za fuzijo stare zadruge pod upravo Naprozc. Ugotovljeno pa je bilo, da je ta tričlanski odbor zakasnil svoje delo vslcd malomarnosti bivšega načelnika stavbne, konzumne in gostilničarske zadruge, ki je vse dopise nosil v žepu mesec dni in zavlačeval delo Iz neznanih razlogov. Na ponovno intervencijo sodišča na tričlanski odbor, kako dakč jc z likvidacijo zadruge, jc bilo ugotovljeno, da je bivši načelnik hote zaviral delo naših zadrug. Nastalo je tudi vprašanje najemnine stavb, ki so last te zadruge, kdo pobira najemnino in kje je denar, ker hiš nihče ne t>opravlja ter so v skrajno slabem stanju. Po živahni diskusiji so delegati izvolili nov upravni in nadzorni odbor v ka- Dne 20. Junija je odšel mladinski pevski zbor »Titovi črni pionirji« na avtostrado, kamor je bil pozvan preko Ljudske mladine Slovenije. V zgodnjih jutranjih urah je prispel 21. junija v Sremsko Mitrovico, kjer so od glavnega štaba »Avtostrade3 dobili navodila in načrt gostovanj za ves čas gostovanja. Naleteli pa so na prvo oviro in smolo, ki se je držala zbora ves čas gostovanja. Glavni štab namreč ni imel v svojem kulturnem planu za mesec junij zbora »Črnih pionir* jev«, ki noj bi gostovali na »Avto-stradi«. Vkljub raznim težkočam, ki so nastale zaradi nesporazuma so bili vsi zadovoljni, posebno pa še zato, ker so storile brigade vse, da se je prehrana in ostalo uredilo v splošno zadovoljstvo. Začela pa se je druga težava, ki je spremljala zbor ves čas gostovanja: veter in dež sta jbn bila stalna gosta. Pomagali so si na razne načine, vendar vsi ukrepi proti dežju in vetru niso dosti pomagali. Takoj prvi dan bi kmalu zaradi tega ne mogli nastopiti. Vendar je dež ponehal ter so z lahkoto in veseljem izpolnila prvi program na Avtostradi. Po zboru brigad so ob skromni razsvetljavi izvedli program, ob svitu karbidovk, katere je ugašal veter, tako da jih je bila treba vedno znovo prižigati. — Po izvršenem koncertu so bili pionirji pošteno premraženi, tako da ni bilo treba nobenemu dosti prigovarjati, da je čas za spanje. Z menjajočo se srečo, kar se ttče dežja, so potovali po vsej sekciji in v enem tednu imeli pet koncertov. Prav lep je bil nastop pri inozemskih brigadah, ki so nad vse terega so izbrali najboljše tovariše in tovarišice. Sprejet jc bil tudi važen sklep, da se kmetijska prodajna zadruga preimenuje v Delavsko name ščensko potrošniško zadrugo. navdušeno spremljale ves spored. Poslednji večer so prebili v družbi specialnih brigad, ki so jim pripravile najboljši oder, ki ga je mogoče pripraviti ob pomanjkanju lesnega materiala. še posebno zadovoljstvo pa so občutili do teh brigad zaradi tega, ker so se za zbor najbolj zavzele, se odrekle lastnemu udobju, vkljub temu, da tudi one niso bile obveščene o prihodu. Kakor nikdar prej so spoznali pionirji, da se gradi cesta »Bratstva in edinstva«, kajti to bratstvo so v celoti doživljali. V Sremski Mitroviči so sl zadnji dan pred vrnitvijo domov ogledali muzej, zaključno šolsko razstavo in še druge zanimivosti Sremske Mitroviče. Po izvršenem koncertu na prostem so bili v gosteh ml-troviške gimnazije. Po precej hudi borbi za pridobitev pravice vožnje v brzovlaku, so po 7 dneh gostovanja odšli domov z zavestjo, da so v celoti izpolnili prevzete naloge, da pa bi \ bilo vse še veliko lepše, če ne bi bilo raznih nevšečnosti, ki so jih spremljale vse od pričetka gostovanja. , M. R. | Zahvala i Ob lepo uspeli uprizoritvi »Mucfr< nega doma« se zahvaljujejo vodstvi in pionirji I. osnovne šole v Trbiolv-ljah tovarišu Škrinjarju Jožetu in njegovemu orkestru za brezplačno sodelovanje pri uprizoritvah. I^osebej se zahvaljuje tovarišu Škrinjarju za kompozicijo pevskih vložkov in za vodstvo neštetih pevskih vaj, s kate« rim jc pokazal, da mu jc pri sren vzgoja in napredek članov pionirske organizacije. Zahvala pa gip še tudi vsem ostalini- ki so pripomogli JS uspeli uprizoritvi kakor iišluzbenkaitg šiviljske delavnice, MLD Tfbbvlic. Pionirji In vodiva I. ^osnovne šo|$£ Fizkultura in šport SFD Rudar : SFD Proletarec Zagorje 2:1 (o:l) V nedeljo 11. julija se je v Trbovljah odigrala prijateljska nogometna tekma med domačim Rudarjem in novim llgašem II. slovenske lige SFD Proletarcem, Moštvi sta nastopili v trenutno najmočnejših postavah. Niti eno niti drugo moštvo ni pokazalo kakšne posebnosti, ampak je bilo to prosto nabijanje žoge. Od Rudarja smo pričakovali več, izglodalo pa je, kakor da podcenjuje moštvo SFD Proletarca. Prvi udarci tekme so dali slutiti, da bomo po dolgem času videl! zopet zanimivo tekmo. Toda bil© je drugače. V 30. minuti doseže Pro- letarec prvi gol in vodi z 1:0. Z malo več prisebnosti bi golman Ličar lahko branil. Prvi' polčas se je končal z 1:0 za SFD Proletarca. V 20. minuti drugega polčasa je doseegl Rudar prvi gol, kateregva pa sodnik zaradi roke v kazenskem prostoru ni priznal. Enajstmetrovko je streljal Krasnik, ki jo je lepo plasiral v kot. Rezultat 1:1. Dvajset minut kasneje je Opres-nik povišal rezultat na 2:1 Tako je ostalo do konca igre. V sredi drugega polčasa se je dogodil neljub incident, ki ni v čast moštvu Proletarca. Igralec Repovž se ni pokoraval odredbi sodnika in je nato hotelo celotn moštvo Proletarca zapustiti igrišče. To četrturnem prerekanju se je igra nadaljevala. Moštvo Proletarca bo moralo uvesti več discipline, če bo hotelo svoje uspehe nadaljevati in uspešno poseči v prvenstveno tekmovanje druge slovenske lige. Občinstvo, ki ga je bilo veliko število, je odhajalo razočarano, vkljub zmagi nad SFD Proletarcem, ker moštvo Rudarja ni izpolnilo pričakovanja. Šahovski dvoboj SFD Rudar: SFD Radeč® Koncem junija meseca se ie v Radečah odigral prijateljski dvoboj v šahu med šahovsko sekcijo SPI) Rudarja in FD Radeč. Za to tekmovanje, ined dvema najmočnejšima sekcijama v Zasavju, je vladalo v Radečali veliko zanimanje. Saj so srečanja med imenovanima vedno izpadla za malo razliko v korist enega ali drugega. Pri Radečali je med drugimi izkušenimi igralci igral tudi mladinski prvak Slovenije tov. Niko Hočevar in tov. Hočevar starejši. Ro tri in pol urni borbi sta se morali dve partiji oceniti, ker ie bilo premalo časa. Partiji sta bili ocenjeni neodločeno. Končni rcz.ultat dvoboja 4'h:3'h za SF!) Rudar in sicer: Kapi Matko l/t:'/s Hočevar Niko, Rugelj Vili 0:1 Hočevar starejši. Jazbec Hinko */*:'/s Šritiar Mirko, Pajk Ivan 1:0 Hriberšek Franc, Hrovat Ivan 0:1 Šajna Ferdinand, Opresnik Ludvik */* : ‘/s Ravnikar Benko, Taušič Ado 1:0 Kožuh Anton, Fajfar Josip 1:0 Koren Stjc-pan. Šahisti iz Radeč se bodo v kratkem odzvali in odigrali revanžno srečanje v Trbovljah. Organizacija AFŽ v Zidanem mostu je obiskala »Dem onemoglih« v Loki pri Zidanem mostu 24. junija 1948 smo žepe Zidanega mostu skupno s pionirji obiskale Dom onemoglih v Loki. Po kosilu smo priredile malo akademijo. Pionirji pod vodstvom tov. šolskega upravitelja Groznika so poleg petja in deklamacij, nastopili še z dvema prizorčkoma: »Dve progi« in »Igra o planu«. Starčki in starke so z zanimanjem sledili programu. Upravnica doma tov. Žagarjeva jim je razložila pomen našega obiska: »Naj se zaveda vsak državljan, da ima poleg svoje rodne matere, še eno mater — domovino, ki ga nikdar ne pozabi.« Odbornice so razdelile med kadilce cigarete, ostalim pa bonbone. Starčki so se s solzami v očeh zahvalili za obisk. Do odhoda vlaka smo si ogledali dom, skrbno pripravljene spalnice, čisto obednico in obširen vrt. kjer v miru preživljajo naši najstareiši svojo življenjsko jesen. r. /y\. Drobne zanimivosti iz Trbovelj... Stranišča v naši »kolodvorski« restavraciji so skrajno nesnažna. To vidiš ngv/lic »bajni razsvetljavi« v tem lokalu. Nekateri spravljajo to neznažnotsi v zvezo s tem, da je obisk v teh prostorih zadnje čase precej narasiel z ozirom na to, da jo stranišče na kolodvoru že več kot 14 dni pokvarjeno. Pokopališče v Trbovljah je edinstveno po tern, da sc odlagajo smeli povsod tam, kjer je to zabranjeno in da te takoj pri vhodu pozdravi kljukasti križ na razbitem spomeniku. Nekatere naše hiše so navzlic temu, da ni nevarnosti pred napadi iz zraka šc vedno opremljene z napisi, »/um Luftscluitzraum«. Na sporedu naših šlevilnih mitingov so poleg raznih dirk in modernih plesov tudi dvoboji na mostu, kjer se slabejši skoplje v Trboveljščici in pa dvoboji z noži po načinu romanov Karla Maya. Nova moda so daljša krila, naša dekleta in mlade žene, vsaj večina njih, si pa vslcd pomanjkanja »pik« ne morejo privoščiti tega, pa- si puste kot nadomestek rasti dolge lase. Naši študentje pa so prvi v Trbovljah, ki nosijo hlače po vzgledu svojih pradedov. Pri nas imajo nekateri še veliko »pik«, pa nimajo časa, da bi čakali na blago, drugi pa imajo dovolj časa, pa nimajo »pik«. Kako bi bilo, pravijo eni in drugi, če bi vsak malo popustil. V poslovalnici Zasavski (Germi je blagajnik zelo radoveden. Čudno, sc nam zdi, da ne zahteva, če kupiš za 2 din kvasa, poleg imena in priimka še rojstne podatke. Navzlic številnim lepakom zn cepljenje proti kokošji kugi, ni to cepljenje prineslo pravega rezultata ali pa so kure užaljene in stavkajo, ker se njih proizvodi prodajajo pa tako različnih cenah. Po hišah po 12 din, na trgu pa 10 din, v mlekarni po 2 din. V Trbovliali imamo namesto sadja samo številne letake »Sadje delovnemu ljudstvu«, sadja imajo pa dovolj v Ljubljani, kjer so bili ti letaki natisnjeni. V nekaterih poslovalnicah dobiš čokoladne bonbone namesto čokolade na karte, v drugih poslovalnicah dobiš eno in drugo tudi na karte, v slaščičarni MLO pa dobiš čokolad- nih bonbonov kolikor hočeš — brez kart. Nekatere naše žene so se tako navadile na čakanje v repu, posebno za mleko in meso, da čakajo že ol> petih zjutraj, čeprav dobiš i mleko i meso tudi še ob 5 uri popoldne. Čas čakanja uporabljajo za vse mogoče in nemogoče novice.... ki se ponavadi drugi dan izkažejo kot neresnične. Naši najmlajši iz »Doma igre in dela« imajo s svojim letovanjem letos smolo. Preko finančnih ovir so srečno prišli, problem štedilnika je bil po daljšem času rešen — treba bi bilo le še upravnici kupiti barometer, ki bi kazal vedno le lepo vreme.' Kino v Trbovljah jc raj za otroke. Tega se oni zavedajo in delajo vse, kar jim ni dovoljeno niti doma, niti na cesti. Uprava in reditelji pa pravijo pustimo mladini veselje ... Za planinsko postojanko na Kumu dobavlja P A P samo mleko domače kumske proizvodnje. Pravijo, da gre vse drugo; vino, likerji, meso itd., na Mrzlico, ker na Kum le redko zaide, kak član uprave. Članek »24 ur v Trbovljah jc vzbudil veliko zanimanje, marsikaj se je spremenilo, tudi kavarna je že razsvetljena. Režiser »Mucinega doma« bi postavil tudi raka na oder, če ne bi slučajno odšel na turnejo. Pri zadnjem filmanju v Trbovljah smo pogrešali udarnika in odlikoval-ca tov. Miklavčiča Vinka. Zvedeli smo, da se ni pustil filmati zato, ker se je bal, da bi ga kot starega igralca vzeli k flimu, ostati po hoče zvest cementu. ||. L. Industrijska rudarska Sola v Trhov- RAZGms ljah sprejema učence v T. letnik rudarske, kovinarske In elektrotehnične šole. Vpis se vrši v personalnem oddelku rudnika Trbovlje. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili z dobrim, uspehom vsaj ljudsko šolo in so najmanj 14 let stari. UPRAVA SOLE. Fizkultura mora postati v novi Jugoslaviji last milijonov delavcev mest in vasi Odlomki iz dnevnika NOB iz Španije (Nadaljevanje) Zadnje dni v Španiji, do konca januarja 1939, se je obroč okoli nas čedalje bolj roževai Begunci, civilisti in republikanska vojska z orožjem, nekatere edinice tudi brez orožja. s« se grupirali pri izhodiščih v bližini francoskih obmejnih stražarnic. Stražarji so imeli stroge ukaze, da ne smejo za nobeno ceno nikogar spustiti v obljubljeno deželo dvestotih bogatili družin v Franciji vladajoče klike, kateri je tedaj načeloval socialni demokrat in miiltirnilijonar Leon Blum. la francoska vladajoča klika ni mobilizirala Francoze iz franooske-ga naroda, kateri je z vsemi močmi podpiral demokratično Španijo, temveč nepismene in nepoučene črnce iz Afrike. Te čete so vodili najbolj reakcionarni elementi, oblečeni v generalske, oficirske in podoficirske uniforme. Za vsak primor, če bi bilo potrebno likvidirati kakih pol milijona ljudi. Toda napredni narodi sveta so ukrenili vse, da se ta usluga fašizmu ni izvedla. Avantgarda proletariata jc organizirala celo vrsto protestnih stavk po vsem 6vetu, da se ni moglo izvesti masovno maskiranje lega trpečega naroda na francoski meji Španije v februarju 1939. V tej veri je bila bolečina vsega naprednega človečan-stva sveta strašna; obtoževala je vse one, ki so nosili odgovornost za trp-ljonjo demokratičnega španskega naroda, ki si je po demokratičnih načelih izvolil svojo ljudsko oiblast, ki si jo zdel biti svoboden, da bi v miru gradil svojo lepšo bodočnost. Narodi Španije imajo izredno dobre lastnosti in ^posebnosti za izgraditev socializma v svoji državi, ker so po značaju in duhu zelo družabni ljudje. Rod izrednimi pogoji je v času državljanske vojne bilo vpeljano na vasi kolektivno življenje. Po nekaterih krajih je bilo to delo zelo dobro organizirano, zlasti v centralni Španiji, kjer jc bila zemlja, orod je in vprežna živina skupna lastnina. Vse to jc bilo po izvedbi zakona o agrarni reformi dano na raz|*o!ago vsemu kmečkemu ljudstvu. Vinograde, oranžne plantaže, oljnate nasade in vso zemljo, odvzeto zemljiški gospodi, so obdelovali kolektivno. Jasno je, da »o se v to širokogrudno demokracijo vrinili elementi s škodljivimi, tujimi teorijami, zlasti v Kataloniji, kjer je bila trockistična in anarhistična organizacija močna, V to so se vrinili provokatorji iz sovražnega taboru, kar je močno vplivalo na razvoj dogodkov med španskim narodom, zlasti v februarju 1939. Omeniti hočem nekatere pojave, katere smo opazili v Kataloniji, ki pa so bili le lx>lj lokalnega značaja. Na primer 3. maja 1937., ko so amarliisti vdrli v prostore združene mladine, sindikata in vojaške ter civ. uprave, kateri niso bili v rokah anarhistov in trockistov, in so trgali republikanske, komuni- stične in socialistične zastave iz prostorov. ki so bili okrašeni še od prvomajskih proslav. Peta kolona se je tedaj pripravljala prevzeti sblast v svoje roke. kar sc jim pa ni posrečilo. To so preprečile [.ister-Kampezino-brigade, katere so bile po nalogu vlade Negrina poslane z vojno opremo v Barcelono. Borbe so trajale v mestu več ur, ker so se anarhisti in trockisti zabarikadirali proti niauifcstantom, ki so protestirali proti anarhiji teli edtnic. Po aretaciji nekaterih oficirjev 27. anarhistične in (Pum)- trockistične divizije se je pred vrhovnim vojaškim sodiščem izkazalo, da so hiti vtihotapijeni preko Francije fušbfični oficirji te edinice, lu so organizirali svoje podrejene borce in oficirje z namenom, da »bi se uprli vrhovni komandi v Kataloniji in v Španiji sploh. Sirili so tudi proti mednarodnim brigadam sovražno propagando, češ da so to komunisti iz Rusije, kar pa n.i bilo ros; v mednarodnih brigadah ni bilo niti enega Sovjetskega državljana, šc m in j pa vojakov iz rdeče armade. Sovjetska vlada se je strogo držala politike nevmešaranja v notranje zadeve drugih držav. Zadnje dni je v Pirenejskem skalovju na francosko-Spanski meji životarilo na tisoče ljudi. Nekateri so bili žc mesec dni brez vsakršne s trohe; to je bila ra lki rim nesposobna množica. Bili so ranjenci, starci, otroci in žene, ki so rajši umirali v svo-!xxli od mraza, lakote in lx>lečin, kakor pa da bi ječali v svojem rojst- nem kraju y srednjeveških ječali pod Fahingisličniin nožem. Dogodilo se je. da so nemški in italijanski lx»mhni.ki pomotoma napadli Burg-Modadam, obmejno postajo v Franciji, (ikI* francoska vlada ni protestirala proti temu nasilju fašizma. Raziskovalna komisija lega obmejnega incidenta jo obtožila našo prisotnost v bližini te meje, češ, če no bi bilo nas, ne bi fašisti porušili (o mesto. (M 5. februarja 1939 dalije ni bilo nad nami voč Junkorjev in .ne, Kupromijcv, t itd. i.n so vse to vozili s seboj vse do tja. dokler je bilo to mogoče; ko pa ni bilo več ceste, so vozove zažgali in naložili vse na svoje mule, osle ati konje. Tudi živino so tirali s sc-lx>j V emigracijo. * Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Susinr Stane