Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (18/32 °C), soboto (18/30 °C) in nedeljo (20/32 °C) bo delno oblačno. Možne nevihte. Četrtek, 6. julija 2017 številka 27 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Velenje, 1. julija - Ne samo rudarjem in zaposlenim v Skupini Premogovnik, praznik rudarjev 3. julij veliko pomeni tudi prebivalcem doline. To vsakič pokažejo, ko množično spremljajo parado uniformiranih rudarjev po ulicah Velenja do mestnega stadiona, kjer se odvije tradicionalna prireditev sprejemanja novincev med stare, preizkušene in ponosne rudarje in potem ceremonial. Letos so jih sprejeli devetinštirideset. Častni skok je opravil mag. Ivan Marin, dolgoletni dirigent in častni član velenjskih godbenikov. 57. Skok čez kožo so spremljale polne tribune, med gosti je bilo videti ministrico za obrambo Andrejo Katič, poslanca Jana Škoberneta, generalnega direktorja HSE Matjaža Marovta, predsednika NS mag. Stojana Nikolica, župane vseh treh šaleških občin Bojana Konti-ča, Darka Meniha in Janka Kopušarja, gospodarstvenike, ravnatelje, profesorje, inšpektorje, nekdanje direktorje, častne skakače, stanovske kolege iz Trbovelj ... Slavnostni govornik je bil predsednik uprave PV mag. Ludvik Golob. »Marsikdo je morda pred dvema letoma, ko smo zaradi izjemno težke situacije prireditev lahko izvedli šele septembra, mislil, da se tokrat ne bomo izvlekli. A sam sem verjel v podjetje, naše zaposlene. In uspelo nam je.« Več na strani 5. a mkp -VO iu-l ■in 50 ■u-t ii*"> :o Iz parka na party Člani dijaške sekcije Šaleškega študentskega kluba so v sodelovanju z velenjskimi mladinskimi društvi izvedli festival Park s5 dogaja, ki je potekal na več lokacijah in postregel z različnimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Med drugim so z društvom COGO v klubu eMCe plac priredili techno party, saj je elektronska glasba ponovno vse bolj priljubljena med mladimi. Več na strani 10. Foto: Jurij Vodušek Visoke potrebe po termoenergiji Šoštanj - Potrebe po termoenergiji so tudi to poletje visoke. Kljub temu, da je bila Termoelektrarna Šoštanj zaradi garancijskega popravila na bloku 6 in potem še izpada bloka 4 precej časa izven omrežja, je do torka, 4. julija proizvedla dobrih 10.369 megavatnih ur električne energije. Vse hidroelektrarne vključene v sistem Holdinga Slovenske elektrarne, pa so je proizvedle 8.622 megavatnih ur. Vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Zaloge velenjskega lignita so dovolj velike za povečane potrebe po termoenergiji. NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas Legalizirana tatvina Mira Zakošek Vedno, kadar slišim tarnanje kakšnega delavca, da nima plačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje, me spreleti srh po telesu in pravzaprav nič ne razumem. Kako je to mogoče?! Sprašujem našo računovodkinjo, ki na moje vprašanje tudi ne zna odgovoriti. Obe sva namreč prepričani (in tako bi se v praksi tudi zgodilo), da bi bilo naše podjetje blokirano tisti trenutek, ko teh svojih obveznosti ne bi poravnalo. Kako je torej mogoče, da v tem času kar 4000 slovenskih delodajalcev ne odda obrazcev, s katerimi bi dokazali, da so po-ravnaliprispevke. To sicer svojim delavcem na plačilnih listah prikažejo, zneskov pa ne odvedejo. Mar ne pomeni to zanje cel kup prekrškov, pa nihče ne ukrepa? Zneski neporavnanih obveznosti sicer nekoliko padajo. Ti so konec leta 2013 znašali dobrih 300, konec lanskega leta pa 266 milijonov evrov. Ampak to so grozljive številke. Zame je to čisto najbolj običajna tatvina, ki jo naša ljuba država mirno to-lerira. Zakaj in kako? Kako je to mogoče, se sprašujemo že nekaj časa in seveda pričakujemo rešitve. In te menda končno res prihajajo! A na žalost so še veliko bolj absurdne kot vse tole, kar sem doslej napisala. Po novem naj bi namreč delavci v primeru, ko nimajo poravnanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne imeli priznane niti pokojninske dobe. Halo?! To zakonsko določilo je predvideno za začetek prihodnjega leta. Upam, da se bo našel kdo, ki ga bo preprečil. Prepričana sem, da je prispevke od delodajalcev res mogoče izterjati na druge načine, ne pa prepustiti delavcem še to breme. Navsezadnje delavci plačujejo ustrezne službe, ki leta niso znale »spesniti« ali morda izvajati ustrezne zakonodaje, zamenjati pa jih ne morejo. Gorenje z DHL V Gorenju so prejšnji teden s skupino Deutsche Post DHL podpisali pogodbo, da bo DHL skrbel za mednarodne pošiljke Gorenjevih izdelkov v 90 državah po svetu. Diamantni in zlati maturanti Velenje, 5. julija - Včeraj (v sredo) so na šolah Šolskega centra Velenje seznanili dijake zaključnih letnikov z rezultati poklicne mature. Na Šoli za storitvene dejavnosti je uspešno opravilo zaključno maturo 93 odstotkov dijakov in dijakinj. Še posebej so ponosni na dve dijakinji iz programa gastronomija in turizem. Zlata maturantka je postala Lara Atelšek, vse možne točke pa je osvojila Urša Končan in postala diamantna maturantka. Na Elektro in računalniški šoli je uspeh na poklicni maturi še boljši. Zrelostni izpit je opravilo namreč 95 odstotkov četrtošolcev. Na šoli imajo kar pet zlatih maturantov, od tega štiri iz programa tehnik računalništva: Franc Klavž, Andrej Kronovšek, Anej Lekše in David Mikek, iz programa elektrotehnik pa Blaž Hleb. Na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja beležijo 75 odstotno uspešnost pri poklicni maturi. Posebej ponosni so na zlatega maturanta programa geotehnik Nejca Slemenška. Na Strojni šoli je bila uspešnost 94 odstotna, naziv zlati maturant pa so prejeli: Žiga Mežnar, Maks Meh in Nejc Dvoršak. a tp ■ ■ ■ mz Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 6. julija 2017 (r. LOKALNE novice Gradnja hitre ceste zastavljena Predloge za priznanja že zbirajo Šoštanj - Komisija za priznanja Občine Šoštanj je objavila razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj za letošnje leto. Občani in združenja občanov, zavodi, politične stranke, gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem ali organizacijsko enoto v občini Šoštanj ter subjekti lokalne skupnosti lahko predloge podajo najkasneje do 6. septembra. Priznanja podelijo na svečani seji sveta Občine ob prazniku, 30. septembru. Podelijo največ eno priznanje 'častni občan' ter največ tri priznanja in tri plakete. ■ mkp Podpis protokola nima nobene zveze s hitro cesto Šmartno ob Paki - Nekateri občani v občini Šmartno ob Paki so z negodovanjem sprejeli vest o podpisu Protokola o ureditvi medsebojnih razmerij pri reševanju cestne problematike na območju občine z ministrstvom za infrastrukturo. O tem so na nedavni zadnji seji razpravljali šmarški svetniki, ki na usklajeno besedilo niso imeli pripomb. Šmarški župan Janko Kopušar je ob predstavitvi in tudi tokrat znova poudaril, da obravnavani protokol nima nobene zveze z državnim prostorskim načrtom za hitro cesto tretje razvojne osi, za katerega je še vedno v veljavi negativno mnenje, sprejeto na lanski seji občinskega sveta. »S tem protokolom sta se pogodbeni stranki dogovorili, kateri odseki državne cestne infrastrukture so najbolj potrebni obnove,« pojasnjuje Kopušar. Letos bodo tako poleg obnove mostu čez reko Pako v Rečici ob Paki obnovili še cesti od Gorenja proti Lokovici v delu, ki je najbolj potreben obnove, ter od železniškega prehoda v Pa-ški vasi do prostorov nekdanjega podjetja Vino v Šmartnem ob Paki. V prihodnjem letu se bodo lotili priprave dokumentacije za ureditev ceste skozi Rečico ob Paki do Podgore ter odsek od nekdanjega podjetja Vino do železniškega prehoda v Šmartnem ob Paki. V slednjem odseku je predvidena izgradnja krožišča. Vsi omenjeni projekti se bodo izvajali v naslednjih letih skladno z zmožnostmi države in občine. Lokalna skupnost je podpisano usklajeno besedilo že predala omenjenemu ministrstvu. • Tp Kakovost mivke in tal ustrezna Velenje - Na območju Mestne občine Velenje so izvajali vzorčenje in analize mivke ter prsti na različnih lokacijah. Mivko so vzorčili iz peskovnika na centralnem otroškem igrišču, peskov-nika na otroškem igrišču pri bloku Goriška 65 in peskovnikov pri treh enotah Vrtca Velenje (Najdihojca, Vrtiljak in Lučka). Vzorci prsti so bili odvzeti na dveh otroških igriščih (centralno otroško igrišče, Vrtec Velenje - enota Najdihojca) in na Velenjski plaži. Rezultati analize prsti so pokazali, da so vsebnosti izmerjenih snovi v odvzetih vzorcih precej pod mejnimi imisijskimi vrednostmi, ki so določene za tla, in pod predlaganimi standardi kakovosti tal za otroška igrišča. Koncentracija ozona lahko nevarna Velenje - V poletnih dneh lahko ob močnem sončnem sevanju pričakujemo povišane koncentracije ozona v zraku. Povišane koncentracije ozona v spodnjih plasteh ozračja nastajajo zaradi onesnaževanj v zraku, ki so posledica človekovih dejavnosti (predvsem promet in industrija) in so škodljive za živali in rastline ter negativno vplivajo na zdravje ljudi. Najpomembnejša dejavnika glede vpliva na zdravje sta raven koncentracije ozona in trajanje izpostavljenosti. Informacije o izmerjenih vrednostih ozona v zraku na merilnih postajah Velenje, Zavodnje in na mobilni postaji v Šoštanju so na razpolago na spletni strani: okolje.velenje.si/ V primerih, da bodo na merilnih mestih vrednosti dosegle opozorilno vrednost 180 mikro-g O3/m3 zraka bo Mestna občina o tem obvestila javnost. a mz Novo igralo na Velenjski plaži Velenje - Mestna občina Velenje je na Velenjski plaži namestila otroško igralo, ki je prilagojeno tudi za otroke s posebnimi potrebami. Vrednost naložbe je znašala 10 tisoč evrov. Naložbo so financirali s sredstvi, ki bi jih sicer namenili polnočnemu ognjemetu na silvestrovanju na Titovem trgu. Igralo, ki omogoča adrenalinsko doživetje in razvija otroško domišljijo, lahko hkrati uporablja več otrok, starih od 3 do 12 let. a mz Dars bo letos začel projektiranje, gradbena dela pa konec leta 2019 - Cesta naj bi bila dokončana leta 2023 Mira Zakošek Ravne na Koroškem, 3. julija - Čeprav je gradnja hitre ceste, ki si jo v tem prostoru želimo že več kot desetletje, potrjena v vladnih dokumentih, smo želeli imeti še bolj trdna zagotovila. Tako je minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič s predsednikom Sveta Koroške regije Tomažem Roženom in predsednikom Sveta županov Savinjsko-Šaleš-ke regije Darkom Menihom podpisal protokol o poteku načrtovanja in izgradnje tretje razvojne osi na odseku Šentrupert-Velen-je-Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec. štiripasovna hitra cesta s projektno hitrostjo 100 kilometrov na uro, s pripadajočimi elementi v skladu s sprejetima prostorskima aktoma in predpisi s področja projektiranja. Določeno je, da bo Dars kot investitor projekta letos začel projektirati hitro štiripasovno cesto na odseku Šentrupert-Velenje-Slovenj Gradec, gradbena dela pa najkasneje konec leta 2019 in in odseku Otiški Vrh-Holmec bo še letos izvedena študija posodobitve in s tem tudi opredelitev posegov zunaj obstoječih koridorjev cest. Temu bodo sledili postopki prostorskega umeš- > Cesta bo štiripasovnica s projektno hitrostjo 100 km na uro. > Sporazum so podpisali (z leve) Darko Menih, Tomaž Rožen in dr. Peter Gašperšič S tem protokolom so potrdili, da je projekt tretje razvojne osi prioritetni projekt državne cestne infrastrukture, s katerim bodo tudi Savinjsko-šaleški in Koroški regiji omogočene enakovredne razvojne možnosti. Prav tako so odločili, da se hitra cesta na odseku Šentrupert-Ve-lenje-Slovenj Gradec zgradi kot > Aktivnosti izgradnje bodo podrobno opredeljene v vladnem šestletnem programu infrastrukture. jih dokončal leta 2023. Aktivnosti bodo podrobneje opredeljene v šestletnem operativnem načrtu razvoja infrastrukture, ki ga bo sprejela vlada. Sledil pa naj bi okvirnemu terminskemu planu izvedbe aktivnosti, pripravljenemu na Darsu. Za cestno povezavo na odseku Slovenj Gradec-Dravograd Imenovali so poseben koordinacijski odbor iz predstavnikov iz tukajšnjega okolja, ki bo bdel nad zastavljenimi aktivnostmi. čanja posameznih odsekov ali ceste kot celote, kar je predvideno leta 2018, z zaključkom leta 2020. Izgradnja teh dveh cestnih odsekov je pogojena s predhodno prostorsko umestitvijo, začela naj bi se tri leta po umeščanju in bi bila zaključena najkasneje štiri leta po začetku gradnje. Za spremljanje izvajanja protokola je bil že ustanovljen koordinacijski odbor. V njem so predstavniki ministrstva za infrastrukturo, Darsa in predstavniki lokalnih skupnosti Savinj-sko-šaleške in Koroške regije. Savinjsko-šaleška naveza Odločitev, ob kateri si nismo oddahnili V Obsotelju še žepki - Bistričani pod kozolcem - Obnova gradu - Suša v dežju Že res, da je bilo zadnji čas med občinami veliko zanimanja za višje povprečnine, za upokojence pa »regres«, ki ga bodo letos spet dobili vsi upokojenci, a v ospredju je vendarle bila objava sodbe arbitražnega sodišča. Kako se je izšlo, že tako domala vsi vemo, čeprav naj bi se podrobnosti še pokazale pri natančnejšem pregledu in pojasnilih. A čeprav smo zagotavljali, da bomo upoštevali, kar bo sodišče odločilo, smo očitno pričakovali (pre)več. Vsaj po jeznih odmevih z vrha in od (navadnih) ljudi je tako sklepati. Najbolj so seveda prizadeti ljudje, ki so pričakovali, da bodo živeli v Sloveniji, pa se jim ta želja ni izpolnila. Meja še vedno ponekod seka domačije in skače z enega brega na drugega. Tako je tudi na delu meje na našem območju. Po sodbi se je izkazalo, da Sotla povsod le ni mejna reka. Arbitri so se (preveč) držali starih, res starih meja in niso »prisluhnili« Sotli, ki je ta čas tok močno spremenila. Tako so ostali »mejni žepki«, ko imajo naši ljudje zaplato zemlje na hrvaški strani Sotle, Hrvati pa na naši. Na srečo tu vsaj ni hiš. Ljudje na tem območju pa so prepričani, da tudi meja, kot je, ljudi ne bo delila, ampak bodo še naprej dobro sodelovali kot doslej. Ko bi le pri državni meji sledili lokalni: brez kakršnih koli zapletov, kot vemo, so na našem območju rešili občinsko mejo med Rečico ob Savinji in Mozirjem. Res je trajalo deset let, a le zaradi ustreznih aktov, ki jih je bilo treba spremeniti, ne zaradi kakšnega nasprotovanja. Da ne poznajo meja, pa včasih pravimo tudi ob raznih razpravah ali odločitvah. Tako v Slovenskih Konjicah ob razpravah o usodi letnega kopališča. Pravijo, da so meje prestopili nekateri (zunanji) razpravljalci na izredni seji občinskega sveta. Župan pa, da se je ustavil ob meji varnosti. Saj se v nevarnem bazenu pač ljudje ne smejo kopati. Zato bo bazen (vsaj) letos zaprt. V Šmarju pa so prestopili mejo razvoja pri telesni vzgoji za mlade. V pol leta bodo postavili novo telovadnico pri podružnični osnovni šoli na sv. Štefanu. Namenjena bo tudi mladim v tamkajšnjem vrtcu. To bo sodoben objekt, tako imenovani (skoraj) nič energetski objekt. Šmarska občina je z njim kot prva uspela na razpisu Eko sklada. V Bistrici ob Sotli pa so uresničili, kar smo že napovedali: »glavni« objekt v središču kraja je kozolec. Tradicionalni kozjanski kozolec bo služil kot prireditveni prostor za sejme, predstavitve ... V njem bodo zatočišče za igre našli tudi otroci. Ob njem je še ena zanimivost: promocijski paviljon, ki so ga zasnovali študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo, naredili pa iz starih sodov, saj je to tudi vinogradniški okoliš. Kmalu bodo dokončali še nov hostel. Ponekod imajo težave z mejami, ponekod z ograjami. Ne le takimi ob državni meji, tudi okrog kakšnega objekta. Kot na primer okrog šole, v Celju konkretno okrog 1. gimnazije. Po mnenju nekaterih svetnikov celjske občine naj bi bila nova ograja kar črna gradnja, zato jim ni bilo do tega, da bi potrdili spremembo prostorskega akta. Čeprav je bila previsoka le nekaj centimetrov, je na seji povzročila nekaj bolj visokih tonov in kar dve glasovanji. Prvič je sprememba padla. Mnogim svetnikom taka telovadba nikakor ni bila všeč, ker da ima vse svoje meje. Sicer pa v Celju gradijo oziroma obnavljajo tudi na visoki ravni. Na Starem gradu. Delavci naj bi do konca poletja prenovili kamnito pročelje južne stene palacija. Tudi nad temi deli seveda bdijo delavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Še ena novost se obeta na območju gradu: vzpostavili nameravajo brezplačno brezžično omrežje. Za ta projekt bi radi pridobili evropska sredstva. Čeprav vsaj zadnji čas kar pogosto dežuje in smo večinoma na sušo, ki je polja kar močno prizadela, že skoraj pozabili, si v Obsotelju in na Kozjanskem še niso oddahnili. Ne zaradi suhih polj, ampak zaradi dokaj suhih pip. Vodni viri so se namreč tu močno zmanjšali, pomanjkanje pitne vode traja že dolgo časa. In še ni nič bolje. Tako je v vseh šestih občinah šmarske upravne enote prepovedana uporaba pitne vode za zalivanje, pranje avtomobilov, tudi bazenov ter drugačna tovrstna poraba. Neposlušnim je zagrožena kazen. Pa še to: ni res, da se v Žalcu vse »ta glavno« vrti okoli fontane. Najlepše se je dogajalo na Šlandrovem trgu. Izbor za smaragdno kraljico! a k ■ a mz NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 17 6. julija 2017 AKTUALNO ""^Jis 3 Odškodnin ne bo, lahko je renta Generalni direktor HSE Matjaž Marovt je bil na izredni seji sveta Občine Šoštanj jasen -Delovni skupini, ki jo je imenoval, je treba dati čas Milena Krstič - Planine Šoštanj, 28. junija - Na zahtevo petih svetnikov Liste Borisa Goličnika o neizpolnjenih zavezah in preteklosti, neizplači-la odškodnin iz Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) za lansko leto ter večletnega neizplačila odškodnin Premogovnika Velenje (PV) je župan Darko Menih sklical izredno sejo sveta Občine. Udeležil se je je generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Matjaž Marovt. Veseli so ga bili, četudi jim je v zvezi s tistim, kar terjajo in pričakujejo, nalil čistega vina. Nedvoumno in jasno jim je povedal, da odškodnin ne bo, ker jih ne more in ne sme biti, saj teh ni mogoče izplačevati na osnovi medsebojnih dogovorov. Lahko pa je renta, ki pa mora imeti zakonsko podlago. Sam v prvi vrsti vidi blok 6 kot ekološko naložbo. S tem namenom je bil zgrajen. V zrak spušča 130-krat manj žveplovega dioksida in 56-krat manj prahu. Trenutne težave, je pojasnil svetnicam in svetnikom, pa so povezane s padanjem cen električne energije, ki padajo že nekaj let. Povedal je, da naložbo v blok 6 v celoti financira HSE sam, brez 'pikice' davkoplačevalskega denarja, Holding je zaradi tega, kako se je gradil, deležen nenehnih internih preiskav in pod drobnogledom Izredne seje so se udeležili Jože Lenart (pomočnik direktorja TEŠ), mag. Ludvik Golob (predsednik uprave PV), Matjaž Marovt (generalni direktor HSE). Ob njih direktor občinske uprave Drago Koren. revizorjev in kriminalistov. »Strogo se je treba držati definicij, kaj je odškodnina in kaj je renta. Odškodnina se izplačuje za škodne primere, za vsakega posebej. Kolikor vem, jih rešujemo sproti. Vi pa potrebujete zakonsko ureditev, rento,« je še enkrat ponovil, »in to do konca obratovanja Premogovnika in Termoelektrarne.« Taka rešitev tudi ne bo več odvisna od zasedbe občinskih vodilnih položajev in ne od zasedbe vodilnih položajev v HSE in odvisnih družbah. > Zakonska ureditev ne bi bila odvisna od zasedbe vodilnih položajev v lokalni skupnosti, holdingu in odvisnih družbah V Šoštanju namreč radi ponovijo dejstvo, da so z vodilnimi v HSE in TEŠ že večkrat prišli skoraj do konca dogovorov, a so bili z vsako zamenjavo direktor- jev spet na začetku. Tvoren dialog z lokalno skupnostjo, povezan z odprtimi vprašanji, poteka. Marovt je imenoval delovno skupino, ki naj bi razrešila deset ključnih točk. »Ministrstvo zakona o rentah ne bo spisalo samo. Pri tem mu je treba pomagati. Zato vas prosim, da nam daste čas. Naj najprej delovna skupina zaključi delo. Ne gre za nekaj let, ampak za nekaj mesecev.« V uvodu je župan Darko Menih ponovno izpostavil, da je Največ pozornosti namenili bolnišnici Zahtevajo, da ministrstvo odstopi od namere, da Bolnišnico Topolšica pripoji Splošni bolnišnici Celje Milena Krstič - Planine Šoštanj, 28. junija - Svetnice in svetniki Občine Šoštanj so na sredini redni seji odločno nasprotovali pripojitvi Bolnišnice Topolšica k Splošni bolnišnici Celje. Prepričani so, da je odločitev napačna, zato od ministrstva za zdravje zahtevajo, da od te namere odstopi, da ostane bolnišnica samostojna z vsemi obstoječimi programi in zaposlenimi. Nad tem, da se na ministrstvu > Župan Darko Menih: »Pripojitev bolnišnice je izsiljena, nedorečena in mislim, da ne bo uspela.« za zdravje niso odzvali njihovemu vabilu na sejo, pa so izrazili posebno ogorčenje, podobno kot so ga že dan prej velenjski svetnice in svetniki. »Situacijo« v zvezi z Bolnišnico Topolšica, kot so naslovili obravnavo, so jim na seji predstavili v. d. direktorja Bolnišnice Topolši-ca Jurij Šorli, predsednica Civilne iniciative za ohranitev bolnišnice Marija Vrtačnik in predse- Predstavnikov ministrstva za zdravje na sejo ni bilo. dnica sindikata v bolnišnici Suzana Platovšek. »To je sovražni prevzem,« je dejala predsednica Civilne iniciative, v kateri so do seje zbrali že 16.700 podpisov za ohranitev bolnišnice. Računali so, da jih bodo 5.000. Na zadnji seji pred poletnimi počitnicami so popravili tudi »številke« v proračunu, »bibliji« lokalne skupnosti, iz katere je razvidno, kaj bodo v tekočem letu delali in plačali in s koliko denarja bodo to naredili. Potreben je bil zaradi zagotovitve denarja, ki ga morajo v Šoštanju dodati sredstvom, ki so jih pridobili na razpisih, predvsem gre tokrat za sanacije plazov, pa tudi zaradi sredstev, ki so jih prejeli iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 1.400.000 evrov. Na seji so se dogovorili, kako bodo letos ravnali z nepremičnim premoženjem, sprejeli odlok o turističnem vodenju po občini, spremenili in dopolnili pravilnik o sofinanciranju humanitarnih in invalidskih organizacij, društev in zvez ter pravilnik za vrednotenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, soglašali s ceno socialnovarstvene storitve pomoč na domu in povečanim normativom otrok v oddelkih vrtca ter se seznanili z varnostnimi razmerami v lokalni skupnosti v lanskem letu. Rekli so > Matjaž Marovt, generalni direktor HSE: »Tudi smrad iz zračilnega jaška bomo dali na dnevni red in rešili, če bo možno. A ne z vesoljskimi projekti.« Boris Goličnik, Lista Borisa Goličnika (LBG): »Zelo sem zadovoljen, da se je seje udeležil generalni direktor HSE. Nakazal je, da je prišel čas, ko se bomo lažje in bolj ustrezno pogovarjali in skupaj poiskali rešitve, da bomo lažje in bolje živeli.« Darko Menih, župan: »Z vsakim direktorjem smo se dogovarjali posebej. Nekateri so odšli čez noč in vsakič smo bili potem na začetku. Podpiramo zakon, ki nam bo na pravi osnovi dodelil nadomestilo, ki nam pripada.« Mateja Kumer, svetnica (LGB): »Na območju Goric se ponoči dogajajo tektonski premiki. Potrese in tresenje tal Šoštanjčani ločujemo.« Mag. Judita Čas Krneža, svetnica (SDS): »V Krškem imajo zakonsko urejeno nadomestilo zaradi omejene rabe prostora. Prejmejo 8,5 milijona evrov, kar predstavlja četrtino proračuna Občine.« Maša Stropnik, svetnica (LBG): »Včasih je TEŠ priskočila na pomoč vsem društvom v občini, zdaj pa še enega skro- bil Šoštanj ob gradnji izigran. Občina je sprejela nešteto odlokov, spremenila občinski prostorski načrt. Verjeli so, da bodo dobili, kar je bilo obljubljeno, od cenejšega ogrevanja, stanovanjskega bloka v Metlečah, ohranitev zaposlitev in še novih v turizmu, povezanih z mestom mnega odra za prireditev ne morejo postaviti.« Peter Radoja, svetnik (SDS): »Preden boste stvari pripeljali do konca, vas bodo zamenjali, ker se to vseskozi dogaja. In spet bomo na začetku.« Pavel Župevc, svetnik (LBG): »Gospod Marovt, za to, kar se nam dogaja, niste krivi vi. Ste pa odgovorni. Med nalogami, ki ste jih prevzeli, so tudi pretekli nahrbtniki.« Boris Lambizer, svetnik (LBG): »Krajevne skupnosti smo za naložbe, ki smo se jih lotevale, dobile denar, ne veliko, a se je iz tega denarja dalo veliko narediti.« Bojana Žnider, svetnica (SD): »Na zbor krajanov v Šoštanj je prišel predstavnik Premogovnika in povedal, koliko občine bo šlo pod vodo. Na koncu izvajanja je pokazal prosojnico Velenjske plaže. Kaj pa Šoštanj? Vemo, da se tukaj še umirja, pa vendar, to tudi nekaj pove.« Urška Kurnik, Civilna iniciativa, predsednica sveta KS Šoštanj: »Naj bo danes nov dan. Naj se dogovarjanje začne brez fige v žepu.« Franc Rosec, svetnik (SDS): »Včasih smo z veseljem hodili v službo v TEŠ tudi zato, ker je bil ta do okolja odgovorno podjetje. Zdaj pa se slaba klima v njem širi navzven.« na vodi ..., odškodnine za degradirano okolje, vlaganja v šport in kulturo. »Od gradnje nismo imeli nič, zdaj, ko obratuje, pa nimamo sploh nič,« je rekel. Kakovost bivanja in standard Šošta-njčanov se je z blokom 6 samo še poslabšal. Oddelek več in več otrok v enem Starši ne bodo plačevali več, bo pa dražje za Občino Milena Krstič - Planine Šoštanj - Zaradi velikega števila vpisanih otrok v Vrtec Šoštanj v novem šolskem letu bodo morali v njem oblikovati oddelek več, v vsakem od triindvajsetih oddelkov pa bosta lahko do največ dva otroka več. Starši so doslej v Vrtec vpisali že 372 otrok, na seznamu pa jih je še 12, ki bodo vanj prišli oktobra, ko bodo dopolnili 11 mesecev starosti, kar je pogoj za vpis. Izkušnje pa kažejo, da se veliko otrok vpiše tudi med letom. Med lanskim septembrom in letošnjim majem je bilo na novo vpisanih kar 50 otrok. Če v Šoštanju ne bi sprejeli odločitve o oblikovanju novega oddelka in povečali normativa za vsakega, bi morali začeti zavračati otroke, ker za vse ne bi bilo prostora. Tega pa si ne želijo. Zaradi oddelka več in povečanega normativa v oddelkih se ekonomska cena programov vrtca ne bo spremenila. Starši bodo plačevali enako kot doslej. Ekonomska cena za prvo starostno obdobje zanaša 402, za drugo starostno obdobje pa 336 evrov mesečno. Večji pa bodo odhodki iz občinskega proračuna, saj več, kot je otrok, višji so stroški za Občino Šoštanj. Lokalne skupnosti namreč plačujejo razliko med ekonomsko ceno in plačili staršev. V poprečju starši v občini Šoštanj plačujejo 28 odstotkov ekonomske cene programov. Ravnjaka bo zamenjal Mežnar Šoštanj - Ker članu nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje iz Občine Šoštanj Davidu Ravnjaku poteče mandat, je Občina Šoštanj za novega člana v njem imenovala Matica Mežnarja. ■ ■ ■ ■ Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 4 4 AKTUALNO Za 10 milijonov evrov naložb S pomočjo nepovratnih sredstev naj bi zgradili oder in prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru, porušili staro pekarno in uredili trg v Starem Velenju ter zagotovili prostore za podjetništvo "»ČflAS 6. julija 2017 Pomoč na domu jih potrebuje vse več Pozna se, da je občina Šoštanj po starosti njenih prebivalcev uvrščena med tako imenovane »stare občine« Mira Zakošek Mestna občina Velenje se je že nekaj časa temeljito pripravljala na predviden razpis Celostne teritorialne naložbe, ki je zdaj tudi izšel, in nanj so prijavili štiri projekte. S pomočjo nepovratnih sredstev želijo zgraditi prireditveni prostor in oder ob Velenjski plaži, revitalizirati sta-rotrško jedro ter porušiti in na novo zgraditi objekt nekdanje pekarne (Stari trg 11). Ocenjena vrednost teh načrtovanih naložb znaša več kot 10 milijonov, od tega računajo na okoli 6 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Oder in prireditveni prostor ob jezeru Tako, kot so napovedali že lani, želijo lokacijo ob Velenjskem jezeru, ki postaja vse bolj zanimiva za domače in tuje obiskovalce, izpopolniti in opremiti za organizacijo velikih prireditev. Zgra- Fleksibilni Jeseni bodo lahko sprejeli vseh 1430 vpisanih otrok, vrtec v Cirkovcah ohranjajo Mira Zakošek Svetniki so na zadnji seji potrdili fleksibilne normative v oddelkih Vrtca Velenje za prihodnje šolsko leto. Normative so povečali za dva otroka. Tako bodo lahko upoštevali potrebe staršev po varstvu otrok. Zakon sicer določa, da je lahko v prvi starostni skupini največ 12, v naslednjih pa 22 otrok. Določili pa so tudi najnižji normativ za enoto vrtca v Cirkovcah, to je šest otrok. Iz proračuna bodo zato zagotovili potrebnih dodatnih 24 tisoč evrov za delovanje tega vrtca. Svetniki so potrdili tudi, da mora znašati igralna površina na otroka najmanj 3 kvadratne metre za otroke do drugega leta starosti, 2,6 kvadratnega metra za otroke od drugega do tretjega leta starosti in 1,75 kvadratnega metra za starejše otroke. S tem bo Vrtec Velenje omogočil sprejem vseh 1430 vpisanih otrok za novo šolsko leto. Vsi postavljeni normativi so ugodnejši od zakonsko opredeljenih. Odprodali bodo zemljišča in stanovanja Z 21 glasovi za in 6 proti so velenjski svetniki na zadnji seji potrdili Sklep o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Velenje za leto 2017. Prihodki zaradi odprodaje zemljišč se bodo v proračunu povečali za dobrih 265 tisoč evrov (skupaj bodo letos prodali za 1,9 milijona evrov zemljišč), prihodki od stavb pa za 124 tisoč evrov (skupaj 626 tisoč evrov). Proda- diti nameravajo sodoben prireditveni prostor, s katerim bodo še obogatili dogajanje za obiskovalce. Uredili bodo večnamensko površino, ki bo omogočala izvajanje različnih prireditev, sejmov, tekmovanj, festivalov ... Letos bi radi za prireditveni prostor pridobili gradbeno dovoljenje, naložbo pa zaključili spomladi leta 2019. Za to bodo potrebovali dobre tri milijone evrov, od tega računajo na skoraj dva milijona evrov nepovratnih sredstev. Na tem območju bodo postavili tudi sodoben in zanimiv prireditveni oder. Gradbeno dovoljenje zanj so že pridobili. Če jim bo uspelo na razpisu pridobiti sredstva, bodo takoj objavili razpise za izbiro izvajalcev. Oder bo oblikovan kot večnamenski objekt in bo omogočal dogajanje na prireditvenem prostoru ali prizorišču nad jezerom. Ob objektu bo tudi poseben pomol na jezeru, ki bo namenjen morebitnim privezom li bodo šest stanovanj, za nakup katerih so zainteresirani sedanji najemniki. To so svetniki pozdravili, saj bodo tako lahko razrešili nekaj novih stanovanjskih vprašanj. Se je pa vnela dokaj ostra razprava o prodaji zemljišča nasproti avtobusne postaje pod vilo Herberstein). Ta prostor je namenjen trgovski, poslovni ali stanovanjski dejavnosti, po sklepu, ki so ga svetniki sprejeli, pa ga bodo prodali na javnem razpisu. > Največ dilem okoli prodaje zemljišča ob avtobusni postaji - Nekateri ugibali, da bosta tam stala Lidl ali Hofer Bodoči investitor pa bo moral po besedah vodje Urada za okolje in prostor mag. Branke Gradišnik izpolniti mnoge zahtevne prostorske pogoje. Več svetnikov iz vrst opozicije je bilo proti prodaji tega zemljišča, še posebej, ker naj bi po njihovih informacijah tu gradili trgovski center Lidla ali Ho-ferja. Dr. Simona Tušar (SDS) je poudarila, da gre za elitno lokacijo, na kateri bi morali stati objekti z višjo dodano vrednostjo kot trgovski center. Podobnega mnenja je bil tudi Mihael Letonje (SLS), ki je predlagal, da to zemljišče izločijo iz tokrat predlagane prodaje zemljišč. Opozoril pa je tudi, da je treba urediti križišče pod avtobusno postajo. Tone De Costa (SDS) je menil, da gre ponovno za veliko arhitekturno napako (prva je bila po njegovem avtobusna postaja). Obžaloval je, da ta prostor ni namenjen, tako kot je bilo prvotno predvideno, rekreativ- oziroma preživljanju prostega časa. Vrednost projekta je 4,4 milijona evrov, od tega računajo na 2,8 milijona nepovratnih evrov. Če bo tako, računajo, da bo oder nared konec prihodnjega leta. Porušili bodo staro pekarno V Starem Velenju bodo v okviru projekta revitalizacija starotr-škega jedra porušili objekt stare pekarne in zgradili nadomestni objekt, urediti pa nameravajo tudi trg in spremeniti prometni režim. Upravljanje novega objekta bo predvidoma prevzel Mladinski center Velenje, ki si bo prizadeval, da bodo v objektu še naprej nastajale nove zgodbe. V objektu so predvideni ateljeji, ustvarjalna delavnica, razsta-viščni prostori, v pritličju manjši gostinski lokal, na podstrešju pa dve stanovanji. Okolico bodo preuredili, saj želijo v najstarejšem delu mesta ponovno obudi- ni dejavnosti. Tudi Matej Jenko (samostojni svetnik) je bil ostro proti, spraševal pa se je, zakaj bi občina v tem trenutku ta prostor morala prodati. Suzana Kavaš (SDS) je prav tako povedala, da bo glasovala proti, ker se ne strinja, da bo na tako elitni lokaciji trgovina Lidla ali Hoferja. Erika Roškar Kljun (samostojna) je dejala, da je to zanjo druga najlepša lokacija v Velenju (prva je park), ki bi jo morali ohraniti. Bojan Voh (SD) se je spraševal, če nimajo vsi enakega gradiva, saj v njem ni napisano, kaj bodo tam gradili, ampak da bodo zemljišče prodali na javnem razpisu. Podobnega mnenja sta bil tudi dr. Adman Glotič in Marjana Koren (oba SD). Sanacije bodo mogoče tudi brez soglasja lastnikov Skupina 43 občanov na območju Tajne je predlagala spremembo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Kavč, Podkraja, Zabrda, Podgorja in Tajne. Predlagali so spremembe pri pogojih za izvedbo vzdrževalnih in rekonstrukcijskih del na obstoječih podpornih zidovih, ki so >Na pobudo 43 krajanov Tajne spremenili prostorske ureditvene pogoje za Kavče, Podkraj, Zabrdo, Podgoro in Tajno zgrajeni na območju brez predpisanih odmikov od sosednjih parcel, ki jih opredeljuje veljavni prostorski akt. V praksi se namreč pojavljajo težave, ko lastniki sosednjih parcel ob rekonstrukcij-skih delih na dotrajanih ali celo ti starotrško vzdušje. Te naložbe bodo veljale 1,9 milijona evrov, od tega računajo na 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Če jih bodo dobili, bodo naložbo sklenili do leta 2019. Vsekakor računajo, da dobo na tem območju pridobili tudi nove poslovne površine za obrtno dejavnost v okviru programa zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa start-up podjetja. Nove vsebine bodo povezali s Saša inkubatorjem in Podjetniškim centrom Standard. Računajo, da bodo lahko zagotovili prostor vsaj za 6 podjetij. Za to bodo potrebovali 1,5 milijona evrov, računajo pa na 1,2 milijona nepovratnega denarja. V tem primeru bi lahko projekt sklenili prihodnje leto. Vse to je seveda odvisno od tega, če bodo uspešni na razpisu. Ti rezultati pa bodo, kot je povedala vodja Urada za razvoj in investicije MO Velenje Alenka Rednjak, znani jeseni. a nevarnih podpornih zidovih ne izdajo soglasja za ta dela lastniku podpornega zidu, ki zaradi tega ne more pridobiti gradbenega dovoljenja za tovrstne posege v prostor. Zato je skupina občanov podala pobudo, da se za ta dela lahko izda gradbeno dovoljenje brez soglasja lastnika sosednje parcele, če se pri teh delih ne posega v sosednje zemljišče. Predvidene spremembe in dopolnitve odloka ne spreminjajo namenske rabe zemljišč na obravnavanem območju. Glede na to, da na osnutek tega dokumenta ni bilo nobenih pripomb, so ga svetniki prekvalificirali v predlog in ga tudi potrdili. Spremenili prostorski akt ob železniški postaji Pobudo za spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu kompleksa ob železniški progi v Velenju je podalo Komunalno podjetje Velenje zaradi potreb po celostni ureditvi servi-sno-upravnega centra znotraj območja, v katerem so njihove nepremičnine. Spremembe in dopolnitve odloka ne spreminjajo namenske rabe zemljišč, predvidene so vsebinske spremembe posameznih členov ter grafični deli odloka na osnovi izdelanih strokovnih podlag. Tudi osnutek te prostorske spremembe so svetniki preoblikovali v predlog in ga potrdili. Kadrovske dopolnitve Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Bojan Škarja je svetnikom predstavil predloge kadrovske komisije, ki so jih tudi potrdili. Članica odbora za gospodarstvo je po novem Marija Plazar, član javnega zavoda Zavod za turizem Šaleške doline pa Dušan Jeriha. Milena Krstič - Planine Šoštanj - Zadnji dve leti v občini Šoštanj beležijo povečano potrebo po izvajanju storitve pomoč na domu in povečan obseg števila ur pomoči. Gotovo je to (tudi) posledica dejstva, da je Šoštanj glede na starost njenih prebivalcev uvrščen med »stare občine«, saj je delež prebivalcev, starejših od 80 let, višji od deleža prebivalcev mlajših od 15 let. Pomoč družini na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo Velenje, trenutno koristi 33 občank in občanov. V poprečju so stari 81 let, med njimi jih je enajst, ki so starejši od 85 let, najstarejša uporabnica storitve jih šteje 92. Struktura uporabnikov kaže, da pomoč najbolj potrebujejo samske osebe (tri četrtine jih je med uporabniki), med njimi je več žensk kot moških. V poprečju potrebujejo 21 ur pomoči na mesec. Primerjalno s sosednjima - mestno občino Velenje in občino Šmartno ob Paki - gre v Šoštanju za najstarejšo poprečno starost uporabnikov in za najvišji poprečni delež števila ur pomoči. Poprečna cena, ki jo plačujejo uporabniki pomoči na domu, ki so v plačilnih razredih s poprečnim dohodkom na družinskega člana do 521 evrov, znaša zanje 3,43 evra in je za 32 odstotkov nižja od poprečne cene v Sloveniji, ki znaša 5,04 evra. Žlehtnoba, faušija ali kaj? Šmartno ob Paki, 1. julija - Minula sobota je bila v središču Šmar-tnega ob Paki zelo pestra. V Martinovi vasi ob železniški progi se je odvijala prireditev ob 70-letnici tamkajšnjega Društva ljudska tehnika ter mednarodna razstava starodobnikov, na drugi strani železniške proge pa nogometni kamp Martinko s 65 udeleženci in njihovimi starši. Na prireditvi so prišli ljudje iz domačega kraja, njegove širše okolice in tudi iz drugih krajev Slovenije. Odlična promocija dejavnosti v lokalni skupnosti in tudi nje same. »Če ne bi bilo jubileja Društva ljudske tehnike, ne bi spoznala Šmartnega ob Paki, njegovih znamenitosti, ki so me pritegnile. Tako lepa narava, toliko zanimivosti in zagotovo se bom v to okolje še kdaj vrnila,« mi je med drugim dejala predstavnica Avto-moto zveze Slovenije. Namesto zadovoljstva sem ob teh besedah povesila glavo. Zakaj? Ker, tako kot mnogi drugi, tudi sama nisem mogla verjeti pogledu na požeto njivo med prizoriščema obeh dogodkov. Njen najemnik jo je namreč na debelo polil z gnojnico. Če že pogled nanjo ni motil, je zagotovo smrad, ki se je širil po okolici v vročem sobotnem dnevu. Če že pogled na z gnojnico zalito njivo ni bil toliko moteč, je pa zanesljivo motil smrad, ki si je širil po okolici. Nekateri ogorčeni domačini so se spraševali: je to žlehtnoba, faušija ali kaj drugega? Tudi sama sem iskala odgovore na vprašanja. Ker to v tamkajšnjem okolju ni tako redek pojav, sem ga že komentirala in pri tem slišala, da bi morala vedeti, v kakšnem okolju živim, in da je njegov sestavni del tudi kmetijstvo. S tem zanesljivo soglašam in proti kmetijstvu nimam prav nič. Prav nasprotno. Zavedam se njegovega pomena in truda kmetov. Me pa ne bo nihče prepričal, da se tudi gnojenja travnikov in njiv z gnojnico ne da urediti tako, da bi bil volk sit in koza cela. Le malo dobre volje in zavedanja sobivanja z drugimi je potrebnega, pa bo vse v najlepšem redu. atp normativi v velenjskih vrtcih Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 6. julija 2017 GOSPODARSTVO ""^Jis 5 Skok mladih v rudarski stan Premogovnik bo za uresničitev vizije še skoraj štiri desetletja potreboval usposobljene, inovativne in pripadne zaposlene Milena Krstič - Planinc Velenje, 1. julija - »Skok čez kožo še ne naredi rudarja. Skok čez kožo pomeni le, da si sprejet v spoštovanja vreden stan,« je na prireditvi ob dnevu rudarjev Skoku čez kožo večkrat ponovil vodja ceremoniala mag. Matjaž Koželj. Za vsak slučaj. Ker za to, da bodo pravi, se bodo morali še izkazati. Tako kot so se izkazali zaposleni v Skupini, ki jim je s skupnimi močmi uspelo najti izhod iz krize. »Tako Premogovnik in Skupina sta lani poslovala pozitivno. Tak trend se nadaljuje tudi v prvi polovici letošnjega leta. S tem dokazujemo, da so cilji in ukrepi, ki jih uresničujemo, pravi. Ni pa z njimi še zaključeno naše poslanstvo,« je na prireditvi nagovoril zbrane mag. Ludvik Golob, predsednik uprave PV. »Uspešno smo uresničevali naloge, ki smo si jih zadali, in se spoprijeli z izzivi, na katere smo naleteli. V letu, ko obeležujemo 142 let delovanja rudnika, smo maja iz globin zemlje odkopali že 245-milijonto tono premoga. Pred nami pa so še štiri desetletja odkopavanja premoga in do konca odkopavanja v letu 2054 nas izziva še 96 milijonov ton. Odkopnih rezerv pa je še preko 115 milijonov ton.« To pa dokazuje, je rekel, da bodo rudarske poklice v prihodnosti še potrebovali. Za uresničitev vizije potrebujejo usposobljene, 'Ta glavna' na skoku gresta v pokoj Direktor Premogovnika se je na prireditvi posebej zahvalil Pavletu Skornšku, dolgoletnemu predsedniku organizacijskega odbora za pripravo prireditev ob rudarskem prazniku, in vodji parade ter ceremoniala mag. Matjažu Koželju, ki odhajata v pokoj. Prvega bo nadomestil Stanko Amon, kdo bo drugega, pa se še ne ve. Rekli so> Klemen Skarlovnik: »Končal sem triletno poklicno šolo za geostroj-nika rudarja in želim se čim prej zaposliti.« inovativne in pripadne zaposlene. »Po prvih uspešnih korakih sanacije celotne Skupine se lahko ponovno veliko bolj intenzivno osredotočimo na izboljševanje osnovnega procesa, ponovno pa je nastopil tudi čas, ko svoje vrste pomlajujemo z mlajšimi kadri. Maja smo zaposlili 35 novih sodelavcev, jeseni načrtujemo dodatne zaposlitve za pripravnike tehnične stroke in nekvalificirane delavce,« je napovedal. Pet najboljših iz generacije, Direktor PV mag. Ludvik Golob je častnemu skakaču mag. Ivanu Marinu podaril nadzorniško palico. ki je v soboto skočila mednje, bo dobilo zaposlitev med prvimi. Ob tem je izrazil željo, da bodo dobri rezultati v njihove vrste po- novno privabili dijake in študente. Zanje so za novo šolsko leto razpisali 38 kadrovskih štipendij. Prihod parade na stadion, ki naznani začetek prireditve, vsakič pospremi aplavz spoštovanja in občudovanja. V roke so dobili vrček piva, ga spili, počakali na povelje in skočili. Kristjan Pečnik: »Srečen sem. Sprejet sem med rudarje. Eden izmed njih bom. Občudujem jih.« Sara Emina Stanič: »Sem inženirka rudarstva in geotehnologi-je. Tudi ženske smo kos moškim poklicem. Brez skrbi.« ■ Dom brez odpadkov Bi lahko živeli tako, da bi imeli doma samo stvari, ki jih res potrebujemo, šli po nakupih z vrečko iz blaga ...? Milena Krstič - Planinc Velenje, 27. junija - Ločili smo papir, steklo in embalažo in jo dali v prave zabojnike. Smo naredili dovolj? Ekologi brez meja, ki se v sklopu dejavnosti društva ukvarjajo s promocijo koncepta Zero Waste oziroma družbe brez odpadkov, menijo, da ne, da je treba začeti odpadke tudi preprečevati. In tudi v Sloveniji jih je vse več, ki gredo po poti »zero gurujke« Bee Johnson, ki vse svoje letne odpadke lahko da v en sam zabojnik. »Začeti moramo zavračati, česar ne potrebujemo, zmanjšati porabo tistega, kar potrebujemo, stvari ponovno uporabiti, jih reciklirati ali kompostirati in spraviti stran od sežigalnic in odlagališč,« pravi Katja Sreš, ki je koncept Dom brez odpadkov prejšnji teden predstavila strokovni in laični javnosti v Velenju. Ekologi brez meja so od leta 2014 uradna nacionalna Zero Waste organizacija za Slovenijo. Vodijo slovenske Zero Waste občine, ukvarjajo se s turizmom brez odpadkov in življenjskim slogom brez njih. menjevali okolje,« pravi. Načinov za to je več. »Recimo, da se odpovemo plastičnim vrečkam in hodimo v trgovino z vrečko za večkratno uporabo, da začnemo bolj preudarno nakupovati. Potrošniki premalokrat razmišljamo o tem, kakšne posledice imajo naše navade na okolje. Vsak od nas na Katja Sreš: »Za malo zmago štejem vsak izdelek, ki ga v svoj dom prinesem brez embalaže.« Pravi, da se nikoli ne bomo znebili vseh odpadkov, da pa se je vredno potruditi, da med vsemi možnostmi izberemo najboljše zase, svoje zdravje in naše okolje. »To lahko storimo tako, da v svoje življenje vpeljemo korake, ki bodo sicer še vedno v skladu z našim življenjskim slogom, a bodo taki, da bomo z njimi manj obre- > Začnimo bolj preudarno nakupovati. dan pridela za približno kilogram in pol odpadkov, večina teh pa je plastika in embalaža.« Ampak odpadki so vedno večji biznis. Kaj pa to? »Žal. A če nekatere odpadke pametno izkoristimo, recimo s kakšnimi centri ponovne uporabe, je to lahko krasna stvar in dobra priložnost tudi za nova zelena delovna mesta.« ■ REKLI so > Jana Krautberger: »Prihajam iz Šole za rudarstvo in varstvo okolja, v kateri poučujem okoljevarstvene tehnologije. Prišla sem, ker bi rada razširila svoje znanje o odpadkih in dobila kakšno novo informacijo ter to posredovala dijakom.« GOSPODARSKE novice Bobinac ni kriv Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je Gorenje in njenega predsednika uprave Franja Bo-binca obvestilo, da je zavrglo ovadbi ATVP zaradi domnevnega kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij, povezanih s komuniciranjem ob lanskem skrbnem pregledu Panasonic Corporation v Gorenju. V Gorenju so takšno odločitev pričakovali, saj so pri postopkih izvedbe skrbnega pregleda Panasonic Corporation, kot poudarjajo, v celoti sledili predpisom in zakonskim obvezam. Za domnevno kazensko ovadbo so septembra lani izvedeli iz medijev, v zvezi z očitki, ki naj bi iz nje izhajali, pa so nato pridobili dve mnenji. Obe mnenji sta ugotavljali, da je bilo ravnanje predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca in družbe Gorenje, d. d., zakonito, kar je po končani preiskavi potrdilo tudi državno tožilstvo. Zbirajo pooblastila Za petek, 14. julija, je sklicana skupščina Gorenja. Že vsa leta spodbujajo delničarje k izvrševanju njihovih pravic tudi z organiziranim zbiranjem glasovalnih pravic tistih, ki se skupščine ne morejo ali ne želijo udeležiti. Te lahko delničarji prepustijo članom uprave, predsedniku sin- dikata SKEI GA, predsedniku vseslovenskega združenja malih delničarjev ali pa predsedniku društva malih delničarjev. Znova več pozornosti raziskavam Velenje - V zadnjem času v Premogovniku znova več pozornosti namenjajo raziskavam in razvoju. Z razvojnimi projekti, ki so jih pripravili v zadnjem letu, so bili uspešni tudi pri evropskem Raziskovalnem skladu za premog in jeklo. Za štiri od šestih prijavljenih projektov so pridobili sofinanciranje v višini skoraj 700.000 evrov. Start projektov, pri katerih sodelujejo z uglednimi partnerji iz Velike Britanije, Nemčije, Španije, Poljske, Grčije in Češke, bo v tem mesecu. a mkp Vstopnina v Logarsko tudi letos Solčava - Od letos dalje zaračunava obiskovalcem krajinskega parka Logarska dolina vstopnino režijski obrat občine Solčava, vrsto let pa je koncesijo za to imelo podjetje Logarska Dolina. Na občinski upravi so povedali, da cene vstopnine za letos niso dvignili, kar pomeni, da ta znaša za osebna vozila 7 evrov, za avtobuse 30, za kombije 8 in za motorna kolesa 5 evrov. Cena letne nalepke pa je 15 evrov. V pravilih zaračunavanja je zapisano, kdo je upravičen do brezplačnega vstopa in kako je s stacionarnimi gosti. Mimogrede - ti plačajo vstopnino le enkrat v času bivanja na Solčavskem. Po podatkih omenjenega podjetja se iz tega na leto zbere v povprečju blizu 100 tisoč evrov, odvisno od števila obiskovalcev. Namenijo jih za obnovo infrastrukture v krajinskem parku. Solčavski občinski svetniki so pobiranje vstopnine za zdaj zaupali režijskemu obratu za eno leto. Na osnovi izkušenj se bodo odločili, ali bo to nalogo opravljal še najprej ali pa jo bodo zaupali komu drugemu. ■ tp Hrvati podražili cestnine Če potujete na Hrvaško, vedite, da so se cestnine na večini avtocest od 1. julija podražile za deset odstotkov. Na avtocestah v hrvaški Istri pa so cestnine že podražili 1. junija, te so ravno tako dražje za 10 odstotkov. Cestnine bodo ostale nespremenjene na avtocesti Zagreb--Macelj. Ta sezonska podražitev velja do konca septembra, ne velja pa za avtobuse in tovorna vozila. ■ mz ■ mz ■ mz Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 6. julija 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 28. junija Potem ko je vrhovno sodišče odločilo, da je KPK nezakonito objavila osebne podatke nekdanje ministrice Stanke Setnikar Cankar, so iz Komisije sporočili, da bo zdaj vsaj nekoliko jasneje, kaj lahko objavljajo. Pred komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je o domnevnem pranju iranskega denarja pričal nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. Začele so se razprave o datumu referenduma o drugem tiru. Predlagatelji ga želijo isti dan kot bodo predsedniške volitve, a odzivi najvišjih politikov niso bili navdušeni. Kdaj bomo odšli na referendum o drugem tiru? Hrvaški premier Andrej Plen-kovic je potrdil, da Hrvaška ne bo sprejela tiskane različice sodbe o meji s Slovenijo, ki jo namerava v Haagu predati arbitražno sodišče. V Španiji, Nemčiji, Švici in Veliki Britaniji so aretirali deset ljudi, osumljenih novačenja in radi-kalizacije novih članov džihadi-stične skupine Islamska država. Venezuelski policijski helikopter je napadel vrhovno sodišče in vladno palačo v Caracasu. Četrtek, 29. junija Arbitražno sodišče v Haagu je odločilo, da tri četrtine Piranskega zaliva pripadajo Sloveniji, prav tako ji pripada dostop do odprtega morja. V Lendavi so takoj opozorili na problematiko vodnih nasipov, Joško Joras pa je popolnoma razočaran zapustil hišo, ki leži na Hrvaškem. država pred tremi leti razglasila kalifat. Italija je zagrozila, da bo začela plovilom s prebežniki preprečevati dostop do pristanišč, ker da je položaj postal nevzdržen. Avstralska policija je kardinala Georgea Pella, vrhovnega svetovalca papeža Frančiška, obtožila več spolnih zlorab. Petek, 30. junija Predsednik vlade Miro Cerar je napovedal, da bo Slovenija prihodnji teden Hrvaški poslala posebno noto v zvezi z začetkom izvajanja razsodbe arbitražnega sodišča. Opozicijske stranke so se odzvale na arbitražno odločitev. V SDS in NSi so izrazili nezadovoljstvo, a tako kot v Levici in Zavezništvu poudarili, da je sodbo treba spoštovati. Slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Ko-linda Grabar - Kitarovic sta se po razglasitvi arbitraže sešla in se strinjala, da se oba zavzemata za nadaljevanje dialoga med državama. Pogledi na odločitev arbitražnega sodišča so bili različni. Predsednik Borut Pahor je dejal, da je Slovenija »lahko zadovoljna s potekom meje tako na kopnem kot na morju«. Vlada je za mandatno dobo petih let imenovala Tamaro Vonta za generalno direktorico direk-torata za medije na ministrstvu za kulturo. Srbija je dobila novo vlado, ki jo bo prvič vodila ženska - Ana Brbaric. Po osmih mesecih težkih uličnih bitk v Mosulu so iraške vladne sile zavzele sicer uničeno mošejo, v kateri je t. i. Islamska Predsednika sta se strinjala, da morata državi nadaljevati dialog. Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je sklenil DZ-ju predlagati, naj se zakonodajni referendum o drugem tiru železniške proge med Divačo in Koprom izvede 24. septembra. V streljanju v newyorški bolnišnici Bronx-Lebanon je bila ubita zdravnica in poškodovanih še šest ljudi, med njimi pet huje. Rusija je Svet Evrope obvestila, da ne bo več prispevala v proračun organizacije, dokler ne bodo popolnoma obnovili pravic ruske delegacije v organizaciji, ki so ji bile odvzete leta 2014. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odobrila 1,3 milijarde dolarjev vredno prodajo orožja Tajvanu. Sobota, 1. julija Zaradi začetka glavne poletne sezone je bil na slovenskih cestah močno povečan promet, gneča je bila tudi na nekaterih mejnih prehodih. Premier Miro Cerar je obiskal zaselke ob Muri in tamkajšnjim prebivalcem obljubil, da jim bo država pomagala. Več deset tisoč ljudi je v Londonu protestiralo proti varčevalnim ukrepom vlade premierke Therese May. Z množičnimi protesti so se soočali v Londonu. Bolgarijo je zajel vročinski val s temperaturami do 45 stopinj Celzija, zato so oblasti razglasile rdeči alarm. Ukrajinska državna varnostna služba je delila mnenje, da so v nedavni kibernetski napad z virusom Ne-Petja vpletene ruske Ponedeljek, 3. julija Vlada se je odpravila na obisk v Piran. Tam so se z domačini pogovarjali o posledicah arbitražne sodbe. Še enkrat so obljubili, da bodo Hrvaški poslali noto za začetek pogovorov in protestno noto zaradi nedavnega incidenta v Piranskem zalivu. V nemški zvezni deželi Bavarska je avtobus trčil v tovornjak in zagorel. Ranjenih je bilo najmanj 31 ljudi, 18 jih pogrešajo. V Indoneziji je strmoglavil reševalni helikopter, s katerim bi evakuirali prebivalce blizu delujočega vulkana. Umrlo je vseh osem ljudi na krovu. varnostne službe ter da je zahteva po odkupnini le krinka. Okoli 20 predsednikov vlad in držav se je zbralo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, kjer je potekala žalna slovesnost ob smrti nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla. Nedelja, 2. julija Zunanji minister Karl Erjavec je medijem zaupal, da bo Slovenija Hrvaški poslala diplomatsko noto, s katero bo protestirala zaradi povzročanja incidentov v Piranskem zalivu. Na Kaninu se je ustavila kabin-ska žičnica. V kabinah je ostalo ujetih 30 ljudi, vse pa so rešili in jih varno prepeljali v dolino. Na hrvaškem otoku Rab je napadalec pred stanovanjsko hišo s strelnim orožjem ubil moškega, nato pa streljal vsepovprek. V ločenih incidentih na jugovzhodu Turčije sta bila ubita politika turške vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj. Na ulicah Hamburga, kjer bo teden kasneje potekal vrh skupine G20, se je zbralo več tisoč protestnikov. Vlada se je tokrat mudila v Piranu. Turčijo, Bolgarijo in Grčijo je sredi tedna zajel hud vročinski val. Živo srebro se je v Istanbulu in Antalyji povzpelo na rekordne višine, poročali so o več požarih, v Bolgariji pa je vročina terjala štiri smrtne žrtve. Torek, 4. julija Evropska komisija je po rednem tedenskem zasedanju v Strasbourgu v zvezi z razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško državi pozvala, naj jo uresničita. Vlada je za predlagan datum referenduma o drugem tiru potrdila, in sicer bo ta 24. septembra. Višje sodišče v Mariboru je izdalo sklep s pozitivno odločbo v zadevi .švicarski' krediti, kjer navajajo, da je »neomejenost valutnega tveganja za potrošnika nesprejemljiva«. Avstrijski obrambni minister je dejal, da bi lahko Avstrija zaradi povečanja števila beguncev kmalu uvedla nadzor na meji z Italijo. Trump je s svojimi nesramnimi twiti sprožal ogorčenje. Ameriški predsednik Donald Trump je zagovarjal svoje objave na Twitterju, pri tem pa voditeljico jutranjega programa na ameriški televiziji MSNBC označil za »neumno kot noč« in sprožil val ogorčenja tudi znotraj svoje stranke. O interesu Špela Kožar Dvoriščno okno Alfreda Hitchcocka se poigrava s pojmom voaje-rizem - je ta v vsakem izmed nas? Maestrov odgovor se razodene v odločitvi angelske podobe Grace Kelly, da začne spremljati dogajanje v sosednji hiši. Skozi daljnogled, tako kot to počne njen partner, ki ga igra James Stewart; in ki opazuje ves čas. Obsedeno in sprva z niti kančka retrospekcije o vdoru v intimo drugega. Smrt javne osebe je javni dogodek, smo slišali v teh dneh. Dobro, povejmo imena storilca in žrtve in poročajmo o delu policije in tožilstva, ko je zaključeno. Tako velela zakonodaja. Javnost ima namreč pravico vedeti za kaznivo dejanje, nima pa, kot je izpostavila informacijska pooblaščenka, pravice vedeti o najobčutljivejših osebnih podatkih, kamor spadajo zdravstveni podatki, spolno življenje, filozofsko ali versko prepričanje... Povedano drugače, mediji nimamo pravice pisati o tem. A se že med nami krešejo mnenja, zato plaši, da bomo prepozno uvideli, kako zelo pomembna četrta veja oblasti smo pri vzpostavljanju spolzkega terena za varovanje pravice do zasebnosti. Ko bodo po tihem druga za drugo izginjale »varovalke« prav zaradi nepremišljeno lahkotnega novinarskega vrednotenja, kaj je javni interes. Plaši, da v cehu ne dojamemo alarmantnosti izjave urednika nekega vse prej kot nepomembnega spletnega portala, da morajo mediji poročati o vsem, kar ljudi zanima. Vsako tako izjavljanje je v nasprotju z novinarskim kodeksom. (In ljudi vedno zanima, kot so že v starih časih djali, tuja nesreča.) Objavljanje občutljivih zasebnih podatkov brez vnaprejšnje privolitve je kaznivo dejanje. Odšel je vrhunski igralec in iskriv sogovornik. In kot je dejal njegov prijatelj, je nasilen umor v vsej zgodbi edina tragedija. Ker sta dva otroka izgubila očeta. A ko sta imela možnost brati vse nadaljnje neuradne informacije - bi to želeli lastnemu otroku? Bi želeli, da kdor koli kadar koli in hkrati vsem razkrije kakšno vašo skrivnost? Ker jih imamo vsi?! Pa se kljub temu naslajamo nad tujimi, zakaj? Kot da s tem zgolj čislamo ego-kompleks v danem trenutku češ: Prav mu je, si je že zaslužil. Nihče si ne zasluži blatenja. Posthumno. Nihče. Tudi največji sovražnik ne. Linčanje javnih osebnosti pa je itak ena izmed civilizacijskih športnih disciplin. Spoštovanje sočloveka pa ena najlepših zapovedi krščanstva. Pametna tehnologija je iz nas že naredila ujetnike lastnih življenj; po spletu smo pripravljeni deliti osebne podatke, zaradi pametnih telefonov smo sledljivi itn. Marsičemu smo se zaradi ustroja življenja v digitalni dobi odrekli. Občutek povezanosti s svetom nas je prevzel, zato tudi wikileaksi ali snowdeni dolgo ne odmevajo. Raje se prepuščamo medijskim zgodbam hipne zadovoljitve naših čutov - zgražanje, naslada, napuh prevzemajo medijski prostor. Edini javni interes je preverjena informacija; »neuradno smo izvedeli«, ko imaš le en vir in še tega kot novinar nisi preveril, ker je pač fino dati vedeti, da si nekaj izvedel... da, tudi tako delujemo. Vse pogosteje uporabljamo besedo neuradno, vse pogosteje uporabljamo modalnik - naj bi. Če je informacija preverjena, to pomeni, da je podprta z dokazi(li). Ko torej naslednjič pogledamo skozi okno, zastanimo za hip. Morda pa si bo kdo laže premislil. In odložil daljnogled. V javnem interesu je zagotavljanje javnega dobrega. Razgaljanje intime kateregakoli posameznika to nikoli ne more biti. Avstrija je napovedala uvedbo nadzora na meji z Italijo. Novi predsednik KK Olimpije je postal prvi mož Petrola, Tomaž Berločnik. Severna Koreja je pred zasedanjem vrha G20 izstrelila novo balistično raketo, ki je padla v Japonsko morje. Invalidska kartica ugodnosti Začela je veljati novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov, po kateri bodo invalidi lahko dobili invalidsko kartico ugodnosti. Pri uveljavljanju različnih ugodnosti bodo tako imeli enotnejšo obravnavo. Novela sledi zavezam Slovenije iz konvencije o pravicah invalidov. Invalidi iz drugih članic EU bodo lahko koristili enake ugodnosti kot invalidi, ki so slovenski državljani. Obliko kartice in natančnejši postopek za njeno uveljavljanje na upravni enoti pa bo uredil pravilnik. Novela želi tudi nadalje olajšati vlaganje vlog za pridobitev pravice do tehničnih pripomočkov, tako da bo vloge mogoče oddati tudi elektronsko preko e-uprave. Podaljšali sankcije proti Rusiji Evropska unija je podaljšala gospodarske sankcije proti Rusiji za nadaljnjega pol leta. Kot so pojasnili, se Moskvi ni uspelo držati obvez v zvezi z mirovnim sporazumom o Ukrajini. Sankcije bodo veljale do konca januarja. a mz ■ Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 17 6. julija 2017 GOSPODARSTVO ""^Jis 7 Pod črto še vedno v rdečih številkah Kako smo poslovali v lanskem letu v Savinjsko-šaleški regiji - Tudi tu so se nadaljevala ugodna gospodarska gibanja, a še vedno smo za slovenskim povprečjem, tako po produktivnosti kot posledično plačah in dodani vrednosti na zaposlenega Mira Zakošek Na velenjski enoti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) so že obdelali podatke o tem, kako smo poslovali lani v tukajšnjem okolju. Povzemamo poročilo, ki ga je za Savinjsko-šaleško regijo pripravila Marija Močnik. Lani so se nadaljevala ugodna gospodarska gibanja. Rast izvoza se je okrepila, izboljšal pa se je tudi materialni položaj prebivalstva. Rast zasebne potrošnje je pomembno prispevala k rasti prihodka v trgovini. Krepitev večine dejavnosti zasebnega sektorja je prispevala k rasti števila delovno aktivnih in njihovih povprečnih plač. Financiranje gospodarstva z bančnimi krediti je kljub gospodarski rasti ostalo skromno, saj so pogoji zadolževanja pri bankah še vedno manj ugodni kot v evrskem območju. Slovenski BDP je po prvi oceni lani zrasel za 2,5 %, kar je več od pričakovanj, in presegel 39,5 milijarde evrov. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2015 večji za 4 %, uvoz pa za 3,3 %. Pokritost uvoza z izvozom se je v primerjavi z letom prej še izboljšala. Zmanjšala se je brezposelnost na 10,8 %, leto prej na 12,3 %. Konec leta je bilo registriranih 99.615 brezposelnih oseb. »Obdelali« 2663 gospodarskih subjektov Na območju občin Saša regije so poslovna poročila oddale 1.103 gospodarske družbe, 1.553 samostojnih podjetnikov in 7 zadrug. Informacija ne zajema družb in podjetnikov, ki so v postopkih insolventnosti. Lani so se stečajni postopki začeli pri 13 gospodarskih družbah in 3 samostojnih podjetnikih. Pri 3 gospodarskih družbah se je začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, pri eni družbi se je začel postopek prisilne poravnave, pet družb pa je v postopku likvidacije. Gospodarska slika se je izboljšala, produktivnost stoji Gospodarska slika SAŠA regije se je v letu 2016 izboljšala, saj so družbe regije bistveno okrepile poslovanje. Višji so prihodki (4,4 %), dobiček (4 %) in dodana vrednost, povečala se je tudi zaposlenost, stroški pa so bili nižji (16 %). Leto 2016 so družbe zaključile sicer z neto celotno izgubo, ki pa je bila v primerjavi s predhodnim letom manjša za 99,7 %. Povprečna plača pa se ni bistveno spremenila, enako velja tudi za produktivnost. V povprečju smo ustvarili za 36.934 evrov dodane vrednosti. Podjetniki še uspešnejši Za leto 2016 je letna poročila predložilo 1.553 podjetnikov oziroma 41 manj Struktura prihodkov, SAŠA regija, 2016 Struktura odhodkov, SAŠA regija, 2016 4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje; 0,3 % 3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU; 15,1 % 5. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve; 0,1 % 6. Drugi poslovni prihodki; 2,2 % II. FINANČNI PRIHODKI; 1,7 % III. DRUGI PRIHODKI; 0,1 % 4. Drugi poslovni odhodki 2,6 % II. FINANČNI ODHODKI 3,3 % 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU; 37,2 % 3. Odpisi vrednosti 6,1 % DRUGI ODHODKI 0,2 % l.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu; 44,5 % 2. Stroški dela 19,0 % I. POSLOVNI PRIHODKI 98,1 % I. POSLOVNI ODHODKI 97,1 % kot leto prej. Na manjše število predloženih letnih poročil je vplivalo povečanje števila podjetnikov, obdavčenih na osnovi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki niso zavezani k predložitvi letnega poročila. V SAŠA regiji je bilo lani 531 »normi-rancev«. Podjetniki so v primerjavi z letom 2015 povečali število zaposlenih za 5 %. V SAŠA regiji je poslovalo 2,7 % vseh slovenskih podjetnikov. Podjetniki so lani ponovno povečali poslovno uspešnost in ekonomsko moč. Vse dejavnosti so poslovno leto zaključile pozitivno, prav tako vse občine v regiji. Prihodki in odhodki so bili višji za 8 %, za enak odstotek so se povečali tudi čisti prihodki od prodaje. Podjetniki so doma prodali 7 % več, na trgu EU dobro petino več, na trgu zunaj EU pa za 3 desetine manj proizvodov in storitev. V primerjavi z letom 2015 so podjetniki lani ustvarili desetino več dodane vrednosti in 31 % več izgube na substanci. Kljub temu je bil obseg neto dodane vrednosti višji za 9 %. Na izboljšanje poslovanja podjetniškega dela gospodarstva kaže tudi 16-odstotno rast neto podjetnikovega dohodka. Podjetniki, ki so zaključili leto 2016 pozitivno, so povečali podjetnikov dohodek (dobiček) za 16 %, podjetniki z negativnim poslovnim izidom (izgubo) pa so izgubo povečali za dobro petino (22 %). Premoženje podjetnikov se je povečalo za 5 %. Struktura financiranja sredstev je bila ugodna, saj so podjetniki z najkvalitetnejšimi viri poravnali vsa dolgoročna sredstva in zaloge ter še del kratkoročnih sredstev in tako uspeli zagotavljati stabilen premoženjsko-finančni položaj svojih podjetij. Zadruge z izgubo Zadruge so ustvarile 15.860.000 evrov prihodkov. Nekoliko so poslabšale celotno gospodarnost in ustvarile 1.483.000 evrov neto dodane vrednosti. Poslovno leto so zaključile negativno, saj so iz- Povprečna bruto plača zaposlenega po občinah, SAŠA regija, 2016 SASA REGIJA SLOVENIJA Rečica ob Savinji Solčava Velenje Soštanj Smartno ob Paki Nazarje Mozirje Luče Ljubno Gornji Grad 1.209 140 1.266 132 1.169 1.536 1.5 1.573 1.476 Primerjava rezultatov poslovanja družb, SAŠA regija, 2015 in 2016 POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek v tisoč EUR Letno poročilo za leto 2016 Letno poročilo za leto 2015 2016 2015* 2015** 2014 Število družb 1.103 1.103 1.093 1.093 - od tega: ustanovljenih pred letom poročanja 1.043 1.043 1.018 1.018 - od tega: ustanovljenih v letu poročanja 60 60 75 75 Število zaposlenih 15.919 15.240 15.494 15.304 Prihodki 2.152.132 2.061.988 2.082.766 2.202.535 Odhodki 2.153.544 2.561.130 2.578.790 2.266.953 Neto celotni dobiček 1.412 499.142 496.024 64.418 Čisti dobiček 56.066 51.886 52.574 53.270 Čista izguba 61.905 557.272 554.953 127.353 Neto čisti dobiček 5.839 505.386 502.379 74.083 Opomba: *Podatki za leto 2015 iz letnih poročil za leto 2016 **Podatki za leto 2015 iz letnih poročil za leto 2015 Primerjava rezultatov poslovanja podjetnikov, 2015 in 2016 POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek vi isoč EUR Letno poročili za leto 2016 Letno poročil > za leto 2015 2016 2015* 2015** 2014 Število samostojnih podjetnikov 1.553 1.553 1.594 1.594 Število zaposlenih 1.359 1.290 1.290 1.267 Prihodki 140.924 130.009 130.911 131.047 Odhodki 130.337 120.880 121.074 121.955 Podjetnikovdohodek 11.549 9.919 10.813 9.916 Negativni poslovni izid 962 790 975 823 Neto podjetnikov dohodek 10.587 9.129 9.838 9.093 Opomba: * Podatki za leto 2015 iz letnih poročil za leto 2016 ** Podatki za leto 2015 iz letnih poročil za leto 2015 1.690 0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 1.600 1.800 kazale 16 tisoč evrov neto čiste izgube. Obseg kapitala se je nekoliko zmanjšal, slabi dve petini je bilo zadružnega - nerazdeljivega kapitala. Zadruge SAŠA regije so imele več terjatev do kupcev kot obveznosti do dobaviteljev, torej so bile neto upnice. Po uspešnosti, plačah in produktivnosti zaostajamo za slovenskim povprečjem V preteklem letu je v regiji poslovalo 1,7 % vseh gospodarskih družb v Sloveniji, ki so zaposlovale 3,5 % vseh zaposlenih, ustvarile 2,5 % vseh prihodkov in 1,3 % čistega dobička ter 3 % neto dodane vrednosti. Glede na kazalnike produktivnosti SAŠA regija zaostaja za Slovenijo, saj je vsak zaposleni v povprečju preteklega leta ustvaril dobro četrtino manj prihodkov ter dobro desetino manj neto dodane vrednosti. Zaposleni v regiji so prejemali za 15 evrov nižjo plačo od slovenskega povprečja. Zaradi rasti gospodarske aktivnosti se je v regiji izboljšal kazalnik gospodarnosti, saj so družbe na 100 evrov odhodkov ustvarile 100 evrov prihodkov, vendar je kazalnik še vedno pod slovenskim povprečjem. Tudi po kazalniku donosnosti sredstev družbe v SAŠA regiji zaostajajo za Slovenijo; na 100 evrov sredstev so družbe ustvarile 18 evrov neto dodane vrednosti (slovensko povprečje: 22 evrov). V primerjavi z družbami v Sloveniji imajo družbe v SAŠA regiji boljšo donosnost 1 Stroški blaga, materiala in storitev 68,9 % kapitala; na 100 evrov kapitala so ustvarile 54 evrov neto dodane vrednosti (slovensko povprečje je 47 evrov). 679 več zaposlenih Leta 2016 je bilo na osnovi opravljenih ur v 1.103 družbah SAŠA regije zaposlenih 15.919 delavcev ali dobrih 679 več kot leto prej. Slaba tretjina vseh družb je bila brez zaposlenih. Rast zaposlenih v regiji beležimo predvsem zaradi novih zaposlitev v družbah, ki so opravljale predelovalne dejavnosti (396), dejavnost gradbeništva (+246), gostinstva (71) ter prometa in skladiščenja (45). Po obsegu ekonomskih postavk so imele v letu 2016 še vedno največji vpliv družbe, ki so opravljale predelovalne dejavnosti. Te družbe so izrazito izvozno usmerjene, saj so ustvarile več kot devet desetin vseh regijskih prihodkov na tujem trgu. Še vedno izguba, ki pa je manjša Družbe SAŠA regije so lani sicer okrepile poslovanje, saj so v primerjavi s preteklim letom povečale tako prihodke kot zaposlene, ustvarile več dodane vrednosti in hkrati zmanjšale odhodke. Ob tem smo zmanjšale tudi čisto izgubo, a pod črto so še vedno rdeče številke. Prihodki višji za 4,4 % Prihodki vseh družb v regiji so lani znašali 2.152.132.000 evrov (4,4 % več), od tega je bilo za 2.083.850.000 evrov čistih prihodkov od prodaje. Obseg prihodkov od prodaje na domačem trgu se je povečal za 5,3 %, na trgu EU za 8,6 %, medtem ko se je na trgu zunaj EU zmanjšal za 1,9 %. Vsak zaposleni v regiji je v povprečju lanskega leta ustvaril 135.189 evrov prihodkov, kar je za dobro četrtino manj od slovenskega povprečja. Obračunani odhodki so leta 2016 znašali 2.153.544.000 evrov (16 odstotkov manj kot leto prej). Največjo težo med poslovnimi odhodki so imeli stroški blaga, materiala in storitev, ki so se povečali za 3,9 %. Predvsem zaradi novih zaposlitev so se za 4,1 % povečali stroški dela. Finančni odhodki, ki so v večji meri nastali zaradi finančnih obveznosti oziroma obresti za bančna posojila, so se lani v primerjavi z letom prej povečali za dobro četrtino. Tako kot produktivnost tudi plače nižje od slovenskega povprečja Lanska povprečna mesečna obračunana bruto plača v SAŠA regiji je znašala 1.521 evrov. V primerjavi z letom prej se je zmanjšala za manj kot odstotek in s tem ostala na skoraj enaki ravni. Regijska plača še naprej zaostaja za povprečno plačo vseh gospodarskih družb v Sloveniji, leta 2016 je bila nižja za 15 evrov ali za slab odstotek. Slovensko povprečje so presegali le v dveh občinah (Šoštanj in Nazarje), 6 od 10 občin SAŠA regije pa ni doseglo niti 90 % slovenskega povprečja. Capljamo tudi v dodani vrednosti Dodano vrednost v znesku 590.011.000 evrov je ugotovilo štiri petine družb, izgubo na substanci v znesku 2.047.000 evrov pa je izkazalo 14,3 % družb. Petdeset družb (4,5 %) ni ustvarilo niti dodane vrednosti niti izgube v substanci. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 36.934 evrov. Stroškovna konkurenčnost družb v regiji se je lani izboljšala, saj je bila rast neto dodane vrednosti večja od rasti plač. ■ Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 8 8 VI PIŠETE V družbi z risanimi junaki Zdravo življenje nas pripelje v zdravo starost Šmartno ob Paki, od 26. do 28. junija - Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki je tudi letos organiziralo tridnevni počitniški tabor za otroke. Potekal je pri šmarški osnovni šoli, tema taborjenja pa so bili risani junaki. Po spoznavnih igrah in naučeni himni smo si ogledali risanko Bojan, nato pa skupaj s slikarjem Leonom slikali na slikarska platna. Palček Smuk in gospod Boštjan sta nam delala družbo pri Vodni žurček navdušil V Ravnah pri Šoštanju so se otroci vročih in brezskrbnih počitnic razveselili že nekaj dni pred uradnim koncem šolskega leta. Tri tamkajšnja društva (Društvo prijateljev mladine Ravne, Športno društvo Ravne in Kulturno umetniško društvo Ravne) so poskrbela, da si bodo letošnji skok v poletje še dolgo zapomnili. Organizirala so velik družinski dogodek, ki so ga poimenovali Vodni žurček. V vodnih igrah, ustvarjalnih delavnicah in na mini plaži so uživali prav vsi - od najmlajših do najstarejših otrok, njihovi starši in animatorji. a Nastja Stropnik Naveršnik, foto Andraž Sovič ogledu zvezd, planetov in mlečne ceste. Naslednji dan smo se odpravili v Slovenske Konjice na ogled mini živalskega vrta, kjer smo videli krokodile, kače, ovce, lame, kenguruje, zajčke, pave ... Bilo je skoraj toliko živali, kot jih je v risanki Madagaskar. Dan smo sklenili s tehnično delavnico, v kateri smo pekli kekse in izdelovali okvirje za slike, saj nas je obiskal fotograf Andraž. Pred večerjo pa nas je Cofko Cof pri- peljal do sladoleda v Šmartnem ob Paki. Že tradicionalno del zadnjega dne preživimo v družbi s člani Športnega društva Gav-ce - Veliki Vrh. Spremljal nas je Dejan Tomazini iz Lena Šport in skupaj z njim smo streljali z lokom, se igrali s padalom in se odlično zabavali. Del dogajanj v taboru smo ob zaključku predstavili tudi staršem. Komaj čakamo drugo leto. ■ A. M. Restavracija Pod Jakcem je že drugič zaporedoma gostila Srečanje upokojencev pokojninske Zveze društev upokojencev Velenje. Glede na število upokojencev v Šaleški dolini smo pomembni del družbenega in družabnega življenja upokojencev in ostalih prebivalcev doline. Priznanje za to so nam s prisotnostjo na dvodnevni prireditvi dali tudi vsi trije župani. Bojan Kontič, Darko Menih in Janko Kopušar, ki so si bili v nagovoru enotni, da vse tri občine dobro sodelujejo z upokojenci. Prvi dan druženja so podelili priznanja parom, ki letos praznujejo zlato ali biserno poroko. Takšnih parov je bilo 63. Za prijetno vzdušje so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje in Vingosi, vin- skogorski seniorji pod vodstvom Franca Žerdonerja. Drugi dan pa je bilo srečanje članov upokojencev pokojninske zveze društev upokojencev Velenje. V Šaleško pokrajinsko zvezo je danes vključenih deset društev in Klub upokojencev Gorenje. Z zadovoljstvom so prisotne v polni dvorani pozdravili Jože Rebernak, Črt Urbašek in Drago Seme, vsi aktivni in zaslužni, da upokojenci Šaleške doline imajo toliko dru- ženj, aktivnosti in možnosti za aktivno preživljanje časa po upokojitvi. Na druženju so priznanja prejeli tudi športniki upokojenci, zmagovalci na pokrajinskih igrah. Priznanja je podelil predsednik Komisije za šport, rekreacijo in 6. julija 2017 gibalno kulturo pri Šaleški pokrajinski zvezi društev upokojencev Boris Zajc. Razveseljivo je, da je bilo že do 20. junija organizirano devet različnih tekmovanj. Seveda je treba pohvaliti Klub upokojencev Gorenje in Gorenje, ki sta športno kulturo in druženje nekdanjih zaposlenih podaljšala iz prej aktivnega športnega življenja v času dela v aktivno športno upokojitev. Prisotne je z udeležbo in nagovorom pozdravila tudi Nina Golob, direktorica hotela Delfin iz Izole, kjer veliko upokojencev preživlja aktivne počitnice na morju. ■ M. Skrt V živalskem vrtu v Slovenskih Konjicah smo uživali. Bilo je veselo in zabavno. Srečanje upokojencev je tudi letos odlično uspelo. Za bolj kakovostno starost V Šaleško pokrajinsko zvezo upokojencev je vključenih deset društev in Klub upokojencev Gorenje. Temeljne naloge so usmerjene v uresničevanje želje upokojencev, da se aktivno in enakopravno vključujejo v vsa področja družbenega in političnega življenja v lokalni skupnosti in Sloveniji. Predvsem pa si prizadevajo pomagati upokojencem in starejšim ljudem za višjo kakovost življenja oziroma vsaj spodobno življenje. Aktivno sodelujejo pri izpolnjevanju in izboljšanju pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. Skušajo preprečiti družbeno izključenost članov, upokojen- cev in vseh starejših državljanov. Pri uresničevanju teh nalog se povezujejo z vsemi organi in organizacijami, ki lahko prispevajo k višji kakovosti življenja starejših ljudi, uresničevanju njihovih svoboščin, skrbi za promocijo njihovega zdravja in spodbujanju medsebojne pomoči ter razvoja mreže prosto-voljstva in informiranja. Zahvala Z možem Štefanom sva se udeležila srečanja zlato- in diaman-tnoporočencev, med katerimi sva bila tudi midva. Ne morem opisati, kako ste naju razveselili z zares lepim programom. Presenečenje se je začelo že z rdečo preprogo, ki nas je pričakala pred vhodom v restavracijo pod Jakcem, sledilo z vsemi prijaznimi, toplimi pozdravi in z zares prijetnim programom, rožami, fotografiranjem, čestitkami in stiski rok. Mislim, da nas je bilo mnogo, ki smo se ob vsem tem z mislimi vrnili v mladost. Zelo sva bila vesela tudi srečanja s prijatelji in znanci, s katerimi so sedaj druženja postala redkejša. Iz srca se zahvaljujeva vsem, ki ste nam pripravili to nepozabno srečanje ali kako drugače sodelovali na njem. Marija Kodrun Belovojska kuhla je mešala V nedeljo, 2. julija, je Društvo Vulkan Bele Vode spet zavihalo rokave in organiziralo kuharsko tekmovanje - 1. »Belovojsko ku-hlo«. Za res pestro ponudbo na kulinaričnem dogodku je poskrbelo kar 8 ekip. Prireditev je naletela na odličen odziv, saj je prišlo res veliko obiskovalcev, ki so napolnili igrišče in zvedavo ogledovali kulinarično ponudbo, zastavljeno po konceptu ulične prehrane, pa vendar s pridihom domačnosti. Vsaka ekipa je bila že sama po sebi zmagovalka, pa vendar je nekdo moral odnesti domov prehodni pokal »belovojsko kuhlo« - 110 cm veliko leseno kuhalnico, ki jo je izdelal Gregor Petkovnik. Po preštetih glasovnicah je »kuhla« odšla k Alešu Rezoničniku in njegovi ekipi Sačmojstri, ki so v saču pripravili čudovito sočno in dišeče meso, krompir ter zelenjavo izpod peke. Drugo mesto je dosegel Volk samotar - Gregor Petkovnik za omamni golaž, tretje mesto pa si je priboril Domen Mazej z ekipo »A je to«, ki so vrteli svinjska rebrca na žaru. Glede na število obiskovalcev bi lahko rekli, da je dišalo zelo daleč. Pa tudi, da je hrane mnogo prehitro zmanjkalo. Je pa to tisto, kar je vsakemu kuharju naj- večja pohvala - postrgani lonci in prazni krožniki. Na koncu pa seveda čestitke in pohvale vsem kuharjem za njihov trud in pripravljenost ter zahvala res številnim obiskovalcem. Imeli so se enkratno in si obljubili, da se vidijo drugo leto. ■ S. P. Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 6. julija 2017 MED VAMI ""^Jis 9 Poslanec ni predstavnik lokalnih oblasti Saša Tabakovič, poslanec SMC: »Bolnišnica Topolšica je simptom slovenskega zdravstva« Milena Krstič - Planine Velenje - Poslanec Stranke modernega centra (SMS) Saša Tabakovič je velikokrat v okolju, kjer je bil izvoljen, v Šaleški dolini. Ne samo takrat, ko je volivkam in volivcem na voljo v poslanski pisarni, videti ga je tudi na številnih dogodkih. »Do ljudi sem odprt, z njimi se lahko srečam in pogovorim tudi zunaj ponedeljkovega termina, namenjenega poslanski pisarni. Ljudje poznajo moj e-naslov in o čem se lahko pogovorimo tudi mimo uradnih ur,« pravi. Stvari, zaradi katerih se ljudje obračajo na vas, so najbrž zelo raznovrstne, od takih, na katere poslanci nimate vpliva, do takih, na katere ga (lahko) imate? »Poslanci smo predstavniki zakonodajne veje oblasti in ne izvršilne in tudi ne predstavniki lokalnih oblasti. To je treba vedeti. Ljudje se res velikokrat obračajo na nas - kar ugotavljajo tudi drugi poslanci - s stvarmi, na katere nimamo vpliva, ker se dotikajo lokalnih skupnosti ali posameznih ministrstev. V takih primerih lahko včasih pomagamo kot posredniki. Kadar pa pridejo zaradi priprave ali sprememb kakšnega zakona, gre lažje. Pri tem pa je dobro, da poslanec pozna pričakovanja okolja, v katerem je bil izvoljen, da ko pride do odločanja, lažje prispeva svoj glas, pomislek ali dopolnitev volivca in kakšne institucije.« Potem ste gotovo slišali tudi glas tukajšnjih prebivalcev, da Bolnišnice Topolšica ne dajo? »Bolnišnica je gotovo simptom slovenskega zdravstva. Zavedamo se, da je izjemnega pomena, in pričakujemo, da bo mi- nistrstvo našlo ustrezno rešitev, s katero bodo dejavnosti v njej ohranjene v enakem obsegu kot doslej. Posledic projekta energetske sanacije bolnišnice in obnove stavbe ne smejo nositi zaposleni. Zaznane so bile kršitve niskupnosti, Velenje in Šoštanj, povabili na seji svetov. Pa je ni bilo. Pričakovali so, da bo prišla, razložila, povedala, predstavila argumente za take odločitve, tudi sami bi ji predstavili svoje ... Saša Tabakovič: »Ni treba čakati na ponedeljek, ko je odprta poslanska pisarna, z veseljem se z volivci pogovorim tudi zunaj tega časa.« »Bila pa je v stiku z župani, in kolikor vem, se ti nadaljujejo. Gre za zelo občutljivo temo in dobro je počakati na to, kaj bo pokazala revizija. Zato razumem zagato predstavnikov ministrstva, da nerado poda odgovore v naprej.« Kako se kot igralec počutite v politiki? »V resnici sem si popolnoma drugače predstavljal ta del svoje poklicne poti, a gre.« Pogrešate igro? »Imam to srečo, da lahko sodelujem v gledaliških predstavah ljubljanske Drame in za zdaj je tako kar v redu.« in v SMC pričakujemo, da organi pregona raziščejo finančne transakcije ter finančne tokove vseh družb, ki so v energetski obnovi Bolnišnice Topolšica sodelovale. Revizija bo končana do konca julija. Če bo pokazala nepravilnosti, bo ministrstvo podalo kazenske ovadbe, zahtevana pa bo tudi politična odgovornost za situacijo, ki se je bolnišnici zgodila. Osebno zelo obžalujem, da je do tega prišlo, zdi pa se mi, da je črto nekje treba potegniti.« Ministrstvo jo je - mimo volje tukajšnjih prebivalcev. »Verjamem, da jim ni vseeno. Če bi jim bilo, bi pustili, da gre bolnišnica v stečaj.« Ministrico za zdravje sta lokal- Že drugič Zotkin talent Devetošolec Tim Povše meni, da se je za znanje vredno potruditi Tatjana Podgoršek Zajeten je seznam učencev na osnovi šoli Gustava Šiliha v Velenju, ki so v tem šolskem letu zaradi rezultatov na najrazličnejših področjih delovanja izstopali iz povprečja. Med njimi je bil tudi devetošolec Tim Povše, ki je na državnem tekmovanju v Scratc-hu dosegel zlato priznanje. In ne le to. Bil je najboljši med njimi, zato je pred nedavnim stal na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu v Ljubljani na podelitvi Zotkinih talentov. Podeljuje jih Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Kdo je Zotkin talent? »Tisti, ki je na državnem tekmovanju na določenem področju prvi med prvimi,« je pojasnil Tim. Že drugič mu je uspelo osvojiti ta naziv. Lani ga je za raziskovalno nalogo z naslovom Prehrana rudarskih družin v sredini 20. stoletja v Šaleški dolini, letos pa za uspeh na 23. festivalu inova-tivnih tehnologij v konkurenci Tim Povše je že drugič dobil naziv Zotkin talent. učencev 8. in 9. razredov v računalništvu. Tim je povedal, da so tekmovalci lahko izbrali tri naloge med štirimi, ki so jim bile na voljo. Vse je uspešno rešil. »Če ti to uspe, pomeni, da vendarle nekaj znaš.« Srčno upa, da mu bo naziv Zotkin talent pomagal pri pridobitvi Zoisove štipendije. Ta bi mu pri nadaljevanju izobraževanja na Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje prišla zelo prav, pravi. Računalništvo ga že dolgo zelo veseli in kar precej časa mu namenja. Na šoli je bil »glavni« pri ozvočenju, predstavitvah, prireditvah ... Skratka pri vsem, kar je v povezani z računalništvom. V prihodnje se vidi pri očetu, ki ima podjetje. Če mu to ne bo uspelo, se bo preizkusil kot programer, čeprav »za znanje se je vredno potruditi. Sam se bomo v največji možni meri tudi v prihodnje,« je še dejal Tim Povše. Lahko je močan razvojno-raziskovalni potencial Novi direktor Visoke šole za varstvo okolja dr. Gašper Gantar si želi, da bi se diplomanti uspešneje, kot so se doslej, spopadali s konkurenti na trgu dela Milena Krstič - Planine Velenje - Pravi, da bi rad kot direktor Visoke šole za varstvo okolja Velenje (VŠVO) po končanem mandatu, začel ga je 1. aprila letos, njej in okolju pustil pozitiven pečat. Dr. Gašper Gantar je na mesto direktorja prišel iz podjetja Envi-ta Ljubljana, kjer se je ukvarjal z okoljskim svetovanjem. Dopolnilno je zaposlen na Visoki šoli za proizvodno inženirstvo v Celju. »Tako da imam kar nekaj znanja in izkušenj tako z visokošolskega kot okoljskega področja,« pravi. Glavna dejavnost VŠVO je izvedba kakovostnega pedagoškega procesa, kar po njegovem mnenju dobro poteka. Opazil pa je, pravi, da je zaposljivost njihovih diplomantov ter pripravljenost, da se čim bolj uspešno spopadejo s konkurenti na trgu dela, morda malo prenizka. »Predvsem na tem področju bi rad naredil velik korak naprej, jih skupaj s senatom in predavatelji opremil z več praktičnega znanja in tem, kako tehnične veščine pretvoriti v ekonomski uspeh.« Na vsaki šoli, tudi na VŠVO, je zelo pomembno razvojno-raz-iskovalno. »Uspešnega pedagoškega dela v visokošolskem študiju brez teh znanj, dosežkov, projektov ni. Tudi na tem področju bi skupaj s sodelavci želel napraviti korak naprej, ga z organiza- cijskimi ukrepi okrepiti in dopolniti s kadri, ki so močni na znanstvenoraziskovalnem področju. Seveda pa je za vsako okolje prav, da šola deluje družbeno odgovorno, da pomaga okolju, da to raste in temu bomo sledili tudi mi.« Vpis je v Veliko dobrih pri- W zadnjih merov takega ravna- J letih padal. nja pozna. »Fakulte- be pozna, pravi. Z njimi je sodeloval že prej. »Zdaj bom poskušal prejšnje sodelovanje s strojnega področja razširiti na področje varstva okolja.« Opazil je, da je vpis v VŠVO v zadnjih letih upadal. »Dejstvo je, da je za novo šolo na začetku največ zanimanja. Zdaj, ko šola ni več Direktor VŠVO dr. Gašper Gantar ima veliko znanja in izkušenj tako z visokošolskega kot okoljskega področja. ta za tehnologijo polimerov, ki je tesno povezana z gospodarstvom, je že tak primer. Okoli nje je zrasel močan razvojno-razisko-valni potencial za širšo regijo. Nekaj podobnega bi za to okolje lahko storili tudi mi.« Gospodarsko okolje tega prostora in večje gospodarske druž- čisto nova, ni več začetnega navala. Z upadanjem vpisa vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Za študijsko leto 2017/2018 tudi težko kaj spremenimo. Načrtujemo pa kar nekaj aktivnosti za naprej, da trend obrnemo navzgor.« Za vrtec iščejo optimalno rešitev Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki trenutno zagotavljajo varstvo otrok v osmih oddelkih javnega vrtca ter v dveh in pol oddelkih zasebnega vrtca Bambi. Javni vrtec deluje na dveh lokacijah, v zgradbi osnovne šole ter v vrtcu Sonček v središču lokalne skupnosti. Ker organizacija dela ni optimalna in ker je tudi zgradba centralnega vrtca potrebna obnove, je občinska uprava naročila izdelavo študije variant delovanja vrtca v prihodnje. : poleg novogradnje vrtca z osmimi oddelki in vsemi pripadajočimi prostori še varianti prenove starega vrtca ter njegove širitve s potrebnimi manjkajočimi prostori (ena z novo kuhinjo in druga varianta s centralno kuhinjo v osnovni šoli). Projektanti so v študiji obdelali tri možnosti, in sicer novogradnjo ob tamkajšnji osnovni šoli, katere vrednost presega 2,6 milijona evrov, ter varianti z razširitvijo obstoječega vrtca, ki bi stali okoli 1,3 milijona evrov. Usklajevanja se še nadaljujejo. ■Tp ■ ■ ■ uwiaterme-topoldiai.di Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 6. julija 2017 Počitnice začeli s športom in kulturo Letošnji dijaški festival je spletal nove vezi in se iz parka selil tudi na druge lokacije ALTERNATOR Tina Felicijan Velenje, 23. junija-1. julija - Velenjski dijaki se zadnje šolske ure ne veselijo le zato, ker naznani počitnice, ampak tudi zato, ker se z zadnjim zvonenjem začne festival Park s5 dogaja, ki ga za svoje vrstnike pripravlja dijaška sekcija Šaleškega študentskega kluba. Ekipa ima vsako leto drugo postavo, saj dijaki napredujejo v študentske vrste, zato je tudi festival vsako leto nekoliko drugačen. Letos so najbolj prišli do izraza urbani športi in koncerti. Na delavnicah z Dušo Ker park pred velenjsko gimnazijo že nekaj časa ni več osrednje zbirališče mladine, to ni bilo glavno prizorišče letošnjega festivalskega dogajanja, pač pa so dijaki zavzeli več lokacij. Po uvodnem pikniku pod ikoničnim hrastom, ki ga je naposled raz-gnala nevihta, so tam priredili še skaterske delavnice s člani Društva urbanih športov Duša, s katerimi so tako utrdili sodelovanje. "Veterani" na deskah s kolesci so sicer bolj redkim udeležencem delavnice pokazali atraktiv- Ker je smeh najboljša sprostitev, so dijaki povabili tudi tri mlajše in manj uveljavljene stand up komike - Gašperja Berganta, Aleša Novaka in Marka 2erjala. ne trike, ki so jih nato lahko preizkusili na Skate sessionu pred Rdečo dvorano. Najbolj so se ga razveselili mladi ljubitelji urbanih športov, ki jim druženje s starejšimi, od katerih se lahko veliko naučijo, največ pomeni. Koncerti najbolj obiskani Ker se mladi najraje zbirajo na večernih koncertih, je bil tudi le- Dijaki so pomagali organizirati tudi veliki koncert Tribute to legends, nato pa uživali na koncertu Queen Real Tribute Banda, ki je ponovno prepričal z izvedbo uspešnic te kultne britanske skupine. Foto: Jurij Vodušek tošnji festival Park spet dogaja obarvan z različnimi glasbenimi žanri. Rock'n'roll so zastopali mladi bendi, ki so na koncertu z naslovom Rock on! preigrava-li uspešnice, ki so zaznamovale številne generacije, in predstavili tudi svojo avtorsko glasbo. Starejše občinstvo pa sta bolj pritegnila party z elektronsko glasbo v eMCe placu, kjer je največ pozornosti požel priljubljeni srbski techno DJ Marko Nastic, in koncert Tribute to legends v Letnem kinu, kjer so se zbrali ljubitelji rockovske klasike, saj sta nastopila tribute benda kultnih Que- en in The Beatles ter energičen nemški punk rock bend Giraffe Men feat. The Marietta Sisters. Dijaki so v Galeriji eMCe plac predstavili svojo ustvarjalnost. Na ogled so postavili likovna dela vrstnikov z umetniške gimnazije in drugih članov dijaške sekcije. Razstava bo postavljena do konca meseca. Začenjajo priprave na Kunigundo Ker bodo člani dijaške sekcije ŠŠK pomagali pri izvedbi jubilejnega Festivala mladih kultur Kunigunda, ki bo v Velenju potekal med 25. avgustom in 2. septembrom, bodo poleti počivali in nabirali moči. Napovedujejo pa, da bodo novo šolsko leto začeli prav tako udarno, kot so končali staro. V spomin Alojz Zavolovšek Potihoma je v poletni noči preminil spoštovani Lojze (Alojz) Zavolovšek (27. 4.1928 - 29. 6. 2017), akademski slikar. Rojen je bil v številni kmečki družini v Biršah pri Radmirju, kjer je preživljal otroštvo in mladost. Njegov dar za umetniško izražanje je bil prepoznan na služenju vojaškega roka v Beogradu. Omogočili so mu obiskovanje tečaja risanja in kiparjenja, pri kateriem je razvil svoj nesporen umetniški talent. Uspešno je opravil sprejemne izpite in se vpisal na likovno akademijo v Beogradu ter diplomiral pri znanem slikarju in profesorju Marku Čelebonovicu. Takoj po študiju je v Sloveniji nastopil službo likovnega pedagoga, ki je bila usodna prelomnica za njegovo ustvarjalnost. Po komaj dveh letih se je preselil v Velenje in se zaposlil v Kulturnem centru v Velenju. Večino vseh teh let se je bolj kot ustvarjanju predajal galerijski službi in pedagoškemu delu. V vsakoletnih programih na različnih slikarskih kolonijah je bil prvi mentor, ki se je v Sloveniji začel ukvarjati z andragoškim delom likovnega izobraževanja, najbolj predano pa kot mentor Društva šaleških likovnikov. Njegovo mentorstvo je vedno temeljilo na pozivu: Izražati se, ne posnemati! Za strokovno delo, strpnost in predanost v programih izobraževanja ga je Zveza kulturnih organizacij Slovenije odlikovala z Ažbe-tovo nagrado, prejel je tudi Kajuhovo nagrado in postal častni občan Mozirja. Po upokojitvi se je posvetil izključno slikanju. Zavolovšek je začel že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja razvijati svoj način slikanja in oblikovati svoj osebni slog. Nase je opozoril z nostalgijo po doslej premalo izrabljenem akvarelu v maniri modernega intimiz-ma v krajinarstvu. Abstrahiranje krajine je razvijal več desetletij, ko v njegovem delu vendarle pride do izrazitejšega odmika v kontinu- iteti ustvarjanja. Vedno pa je pri slikanju dajal prednost barvitosti tako v akvarelih kot v oljih in akrilih. Zastopal je vehementno potezo in čvrsto gradnjo kompozicije. Med obsežnimi opusi bo najbolj avtorski nedvomno ostal opus Elegija kozolcem. Njegova dela, ki so v šestdesetih letih nekako zaledenela zaradi eksistencialnih razmer, so se pred tremi desetletji odtajala. V njih pa je bilo še vedno dovolj energije in smelih idej, da je suvereno nadaljeval jasno zastavljeno delo, ki mu je dodal številne izkušnje z različnih področij, s katerimi se je v tem času ukvarjal, ter širino likovnega znanja, tolerantnosti in samozaupanja v potrebi demonstrirati odnos do aktualnega stanja v času in prostoru. Pogrešali bomo nezamenljivega ustvarjalca in izjemnega človeka! a Milena Koren Božiček Kako doživljati počitniški NIČ? Matjaž Šalej Včasih človeka stanje duha pripravi do tega, da v danem trenutku gleda na stvari nično, po filozofsko - prav nihilistično. Nekaj podobnega se mi dogaja te dni, ko sem razmišljal o tem zapisu, o poletnem mrtvilu in ob obilici dogodkov hkrati ... Tematik za pogovor, pisanje je vedno precej na voljo, a vprašanje je, katera je prava, če je kakšna sploh najbolj prava. A če je ni, je vse lahko na svoj način tudi nično. Človeku se včasih zdi brezpredmetno razpravljati o vsebinah, ki ne dosežejo svojega cilja. Če je razprava sama sebi namen in hkrati brezpredmetna, »zakaj potem lajati v polno luno, če te ne sliši?« Zanimivo je brati vsakodnevnosti, morda zasledovati polemike, kakšne barve in kako bi moral izgledati prenovljeni blok v centru mesta, kaj resnično storiti z jezerom, a mnenje je lahko skoraj nično. Nično je tudi to, koliko odmerja državna vlada in Ministrstvo za kulturo za odpravo plačilnih nesorazmerij v kulturi. In čeprav bi lahko kulturi odmerjali tudi do dva odstotka sredstev, pa jih odmerja pri odpravljanju nesorazmerij borih 0,015 odstotka. Kultura v vsej samostojni slovenski državi še ni bila vredna tako malo, kot je pod to vlado, pa sta prav kultura in umetnost njen konstitutivni del, da ne razpravljamo o tem, da je prav kultura vzpostavila nacionalno bit in zavest. Nično je morda to, da funkcija zelenice pasu južno od Šaleške ceste v resnici ni nična, je za mnoge vse, a njena trenutna ničnost je morda res njeno pravo stanje. Nično se zdi na trenutke tudi poletno nepredvidljivo vreme, ki po svoje kroji začetek poletnih večerov ali vsaj poletnih kulturnih prireditev. Te za zdaj ostajajo bolj interierne (omejene s poletnimi nevihtami, vremenskimi frontami ter mokro travo), a vse poletje morda le ne bo takšno. Nično je stanje duha, ko se človek pripravlja, da na dopustu ne bo počel nič ali vsaj nič posebnega. To bi lahko počel seveda tudi doma ali to normalno počenjal na dopustih pred tem ter ta nič tudi poskušal dosledno izvajati. A od niča ostane nekaj, kar je malo večje od nič, a vendar ima pozitiven naboj - ravno tisto malo več od nič ... Mali predpočitniški nič se je rodil iz ene velike praznine, ki nastane, ko se nek cikel konča (recimo zaključek pouka, zaključek kulturne sezone, zaključek športnih ligaških tekmovanj ...), pojavi se vmesna praznina, ki producira male osebne izpraznje-nosti in te sovpadajo pred velikim dopustniškim ničem. Prav ta povzroči, da daš možgane na »off«, sonce in temperatura segreva in polni nekakšne baterije, na katere so možgani priklopljeni, da bodo, ko bodo polni - sevali ideje, dajali energijo, stimulirali mišice, da pokažejo in napravijo fizične premike, bodisi delovne, športne ali sproducirali kreativno inteligentne umotvore. Zato, starši podpirajte svoje otroke, ko ne počnejo nič in jim pri tem pomagajte. Brezdelje je potrebno. Pa vendar nasprotno od niča obstaja tudi vse. Vse podprto z načrti, plani, željami, idejami. Ampak vse je po navadi težko imeti, realizirati, udejanjiti. Zato je včasih skoraj boljši nič. In ne nazadnje se dogaja, da te dni NE počnemo nekaterih stvari, ki smo jih sicer redno počeli do nedavnega in me njihova odsotnost tega prav nič ne moti. Ne moti me tudi to, da morda od resničnih planov počitnic še ni kaj dosti, skoraj nič, pa vendar bo v nekem trenutku vse. Ker bo po tem, ko bodo počitnice spet minile, ponovno zazijal nekakšen popočitniški nič. Odsotnost tistega, čemur pravimo, kako je bilo fajn, ko ti na dopustu ni bilo potrebno razmišljati nič kaj dosti več kot - nič. Poletje na Grilovi domačiji Na Grilovi domačiji v Lipju je v nedeljo potekala prireditev Poletje na Grilovi domačiji, v okviru katere so svojo dejavnost na zanimiv način ob Muzeju Velenje predstavili tudi zeliščarsko, čebelarsko in vinogradniško društvo ter Društvo podeželske mladine iz Vinske Gore. Muzej Velenje je pripravil strokovno vodstvo po Grilovi domačiji. Obiskovalci so lahko poskusili zeliščno enolončnico, si ogledali čebelje družine z označeno matico, sodelovali pri poletnih kmečkih opravilih, otroci pa so tudi ustvarjali. Bilo je prijetno, poučno in zabavno nedeljsko popoldne! ■ ■ ■ Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 6. julija 2017 107,8 MHz ""^Jis 11 Radijski in časopisni MOZAIK Razgibano v poletje Pa se je začelo poletje. Želimo si, da bi bilo 'dolgo', včasih smo rekli 'in vroče', zdaj pa dodajamo, ne prevroče. Začeli so se seveda tudi dopusti, predvsem pa šolske počitnice. Tudi naše vrste so okrnjene, to pa ne pomeni, da tudi radijski program. Vanj tudi v teh vročih dneh vnašamo vse aktualne informacije, o katerih vas obveščamo vsako uro. Prav tako je vsak dan ob 15. uri na sporedu oddaja Aktualno, v katerih bolj na široko obdelamo najbolj aktualne dogodbe. Ohranjamo pa tudi vse ostale ustaljene rubrike, med drugim sredino oddajo (ob 8. uri) Težava je vaša, rešitev je naša. Upamo sicer, da boste imeli preko poletja čim manj težav, a vemo, da jih je treba, če se te vseeno pojavijo, nemudoma rešiti. Zato bomo torej pripravljeni tudi v poletnih dneh. Bo pa zdaj več časa za zabavo, za sproščene klepete, glasbene oddaje in tudi kakšno nagradno igro. Vabimo vas, da sodelujete, nas pokličete in v etru poklepetate z nami ali pa z drugimi poslušalci (897 5003 ali 897 5004). Prav tako vas vabimo, da pridno glasujete za svoje predloge za naše glasbene lestvice). Tako tudi do-sežete, da se bo vaša najbolj želena glasba v programu Radia Velenje večkrat vrtela. Naj vas spomnimo, za lestvico Radia Velenje lahko glasujete na naši spletni strani (radiovelenje.com), tam lahko vsak dan tudi izbirate pesem dneva in pogledate kakšno zanimivost iz glasbenega sveta. Pesem tedna pa izbiramo v živo vsako soboto zjutraj malo po pol deseti. Uživajte poletje! Naj bo to tudi z nami. a mz PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. LUIS FONSI & DADDY YANKE - Despacito 2. ŠPELA GROŠELJ - Nostalgija 3. SOPRANOS - Meša se mi Skladba Despacito je prav gotovo največji hit letošnjega leta in gotovo se bo vrtela še vse poletje. Njen izvajalec 39-letni pevec Luis Fonsi iz Portorika je s skladbo na YouTubu dosegel nov rekord, saj je v le petih mesecih dosegla neverjetni dve milijardi ogledov. Uspešnici je podlegel tudi kanadski najstniški zvezdnik Justin Bieber, ki je naredil remiks skladbe. GLASBENE novice Frenk Nova predstavlja še eno novo skladbo Frenk Nova po skladbi Zemlja in nebo nadaljuje svojo solo zgodbo z izdajo novega singla, ki bo izšel tudi na njegovi drugi samostojni plošči in skupno šesti v karieri. Skladbo Pridi zdej k men' je posvetil svoji sosedi in veliki prijateljici, Slovenki leta 2017 Andreji Podobnik, ekstre-mni tekačici. Prvič so to skladbo v živo izvajali že oktobra lani na Andrejinem sprejemu ob vrnitvi s Himalaje. Po lanskih sin-glih Čas za norosti, Svet je tvoj in lahko uspe vse, če le verjameš vase. Oto je brez obotavljanja privolil v sodelovanje, čeprav je te dni zelo zaposlen, saj izdaja nov dvojni album z naslovom Oto Pestner 2017, ki obljublja zanimiv repertoar pesmi, na njem Sladko vino ter letošnjih Zemlja in nebo ter rock priredbi legendarne Avsenikove Planice tokrat izdaja skladbo v čistem rokenrol ritmu. Tokrat za drugačnost skrbi Frenkov najnovejši ustvarjalni tim Frenk Nova & Frendi. Gre za izkušene glasbene mačke, ki so odlični instrumentalisti pa tudi vrhunski avtorji in aranžer-ji. Avtor glasbe in besedila nove skladbe je Frenk Nova, pri snemanju pa so sodelovali Matej Sušnik (električne kitare in bas), Frenk Nova (akustična kitara) in Vid Zgonc (bobni). Omar in Oto zapela skupaj Omar Naber je združil moči z legendo slovenske zabavne glasbe Otom Pestnerjem v pesmi Get there fast. Navdih za novo pesem je Omar našel v neverjetni resnični zgodbi znanca, ki mu je v velikem slogu uspela rešitev iz venezuelskega zapora. Za rešitev je poleg izjemne volje in vztrajnosti uporabil tudi svoje plezalsko znanje in dokazal, da ti pa bosta tudi pesmi On my way in Get there fast, ki sta nastali v sodelovanju z Omarjem. Ukrajini grozi kazen Ukrajini zaradi slabe organizacije letošnjega izbora za pesem Evrovizije ter odločitve, da ruskim predstavnikom prepove vstop v Ukrajino, grozi visoka kazen, so sporočili iz EBU-ja. Čeprav je Ukrajincem letošnji izbor uspelo izpeljati, pa ga je že pred samim začetkom zasenčil incident z Rusijo - njihova predstavnica Julija Samojlova namreč ni smela stopiti na evro-vizijski oder, saj je v preteklo- sti nastopala na Krimu. Odbor meni, da bi morali organizatorji letošnjega tekmovanja plačati kazen, ki je v skladu s pravili izbora, pri tem pa točnega zneska kazni niso navedli. Poleg tega poudarjajo tudi, da je zaradi slabe organizacije prihajalo do prevelikih zamud, za kar mora Ukrajina prevzeti odgovornost. Predstavnik ukrajinske javne radiotelevizije je pojasnil, da naj bi kazen znašala 200 tisoč evrov in da se bodo na odločitev EBU-ja pritožili. Prihodnje leto bo Eurosong na Portugalskem. Living colour po osmih letih izdajajo nov album Legendarna newyorška zasedba Living Colour, ki jo sestavlja kvartet izjemnih glasbenikov (pevec Corey Glover, basist Doug Wimbish, kitarist Vernon Reid in bobnar Will Calhoun) bo po osmih letih izdala nov album. Gre za njihov šesti studijski album, ki bo nasledil hvaljeni The chair in the doorway iz leta 2009. Album z naslovom Shade je produciral Andre Betts, ki je z zasedbo prvič sodeloval že leta 1993 na projektu Stain. Tokrat se je bil pripravljen soočiti z novim izzivom in sodelovati s perfekcionisti, kakršni so Living Colour. Ti se za razliko od raznih rokerskih veteranov ne zadovoljijo s preigravanjem starih uspešnic, ampak najbolj uživajo v skupnem ustvarjanju novega materiala. In album Shade je nekakšen testament tega ustvarjalnega duha. Vasco Rossi spektakularno proslavil 40 let kariere Legendarni italijanski glasbenik Vasco Rossi je 40 let svoje bogate kariere proslavil z izjemnim koncertom v rojstni Mo- deni, na katerem se je zbralo neverjetnih 220 tisoč ljudi. S tem je 65-letni Rossi postavil tudi svojevrsten rekord, saj se še nikoli ni zgodilo, da bi en glasbenik prodal toliko vstopnic za en koncert, pišejo italijanski mediji. Vasco Rossi, ki je v svoji karieri prodal kar 35 milijonov plošč, je iz izjemno bogate kariere izluščil 40 pesmi, ki jih je zapel ob praznovanju 40-letnice glasbene kariere. Začel je s skladbami iz 80-ih, nadaljeval s tistimi iz 90-ih in tako naprej vse do danes. Šti-riurni rockovski spektakel je prenašala tudi italijanska televizija, tako da si ga je po ocenah skupaj ogledalo kar pet milijonov ljudi. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Mladika - Pot življenja 2. Modrijani - Da mi je 3. Ansambel Biseri - Poletni plan 4. Ansambel Murni - Še eno noč 5. Ansambel Opoj - Fantovske pesmi 6. Ansambel Poljanšek - Na plesu 7. Ansambel Tik tak - Melodije srca 8. Kraški kvintet - Gremo na kras 9. Savinjski kvintet - Marsikdo še ne ve 10. Veseli svatje - Kje gori www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ROK'N'BAND Rok'n'Band predstavljajo novo pesem in videospot Nina. S skladbo se vračajo v zlata 50. leta, čas velikih ameriških kabrioletov, džuboksov, širokih kril in briljantine. Pred poletjem so se pridno zaprli v snemalni studio, v katerem je novi single nastajal, za snemanje videospota pa so skočili v rdeči kabriolet. ŠPELA GROŠELJ Špela Grošelj je posnela videospot za novo poletno pesem Nostalgija. V videospotu ji družbo dela postavni maneken in nekdanji nogometaš Gregor Čeglaj, ki se je letos potegoval za naziv mistra Slovenije. 27-letnik se je Špeli pridružil na snemanju v Portorožu in na plaži v italijanskem Lignanu. KLEMEN SLAKONJA Imitator Klemen Slakonja se je po Putinu in Trumpu zdaj prelevil še v nemško kanclerko Angelo Merkel in posnel videospot Ruf mich Angela. Za zdaj najuspešnejši je imitatorski videospot o Putinu, ki ima na YouTubu že 12 milijonov ogledov, medtem ko jih ima tisti o Trumpu tri milijone. MODRIJANI IN ISAAC PALMA V času, ko je mogoče mešati najrazličnejše žanre, so moči združili tudi narodnozabavni Modrijani in latino pevec Isaac Palma. Skupaj so posneli skladbo z naslovom Hočem le tebe, v kateri so združili latino ritme in harmoniko. Na Tromostovju v Ljubljani so snemali video spot, družbo pa jimje delala množica plesalcev. MAMBO KINGS Skupina Mambo Kings je med prvomajskimi prazniki predstavila novo skladbo Balerina, ki je že uspešnica tako na nastopih kot tudi na Youtubu, je za poletne dni priredila pesem v latino ritmih. Prav kmalu bo skupina predstavila tudi novo pesem Shaka Taka, za katero so tudi že posneli videospot. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 12 12 »»^AS a a »Pa ne, da so denar za od-^^ škodnine Šoštanjčanom prinesli kar na sejo?«, razmišlja šoštanjski svetnik Franc Rosec, ko ob prihodu na izredno sejo opazuje goste: Jožeta Lenarta (pomočnik direktorja TEŠ), mag. Ludvika Goloba (predsednik uprave PV) in Matjaža Marovta (generalnega direktorja HSE). Žal ni bilo tako. k k »Emcejevci« si znajo popestriti proste dni v vseh letnih časih. Pozimi se na drsališču zabavajo s taktiziranjem metov pri kerlingu, poleti pa ob jezeru primerjajo strategije priprave dobrot izpod peke. Medtem ko se je Dimitrij Amon večkrat posvetoval pri pripravi svinjske vratovine, se je Marko Pritržnik držal zase in stavil na svojo metodo - potrpežljivost. Takole udobno nameščen res ni imel razloga za nestrpnost. ZANIMIVOSTI Mednarodna študentska ambasadorka leta je Slovenka Danes 33-letna Brežičanka Ana Gudalo se je v tujino prvič odpravila pri 24 letih, po končanem študiju turizma. Takrat se je po dobrem letu vrnila v Sloveni- no destinacijo. »Zame osebno je ta vloga stopnička višje v moji karieri, hkrati pa mi je v čast, da ima Slovenija prvič predstavnika v tem programu, saj lahko tako predstavljam tudi domačo državo,« pravi Ana. Sony bo znova izdeloval gramofonske ■ v v plosce jo in nadaljevala študij na ekonomski fakulteti ter se zaposlila. Vendar je kmalu spet pogledala čez mejo. Pred tremi leti se je odpravila v Brisbane v Avstraliji. »Korak v svet je bila težka in premišljena odločitev, ki je razbremenila duha,« pravi danes. V Avstraliji je začela s popolne ničle, s študentsko vizo. Dela lahko le 20 ur na teden, zaposlena pa je v recepciji v hotelu. Pred kratkim so jo na razpisu mestne občine Brisbane izbrali za mednarodno študentsko ambasadorko 2017. Njena naloga v tej funkciji je, da z udejstvovanjem na različnih dogodkih in aktivnostih prek družbenih medijev promovira mesto kot študentsko in turistič- dustrije Mark Mulligan. Kakšno glasbo bo Sony objavljal na gramofonskih ploščah, za zdaj ostaja neznanka. Če se pripogne, mu poči koža Kitajec Li Šitijan pri svojih 58 letih trpi za ekstremno obliko luskavice. Gre za bolezen, pri kate- Zaradi vse večjega povpraševanja po gramofonskih ploščah so se v japonskem podjetju Sony odločili, da jih po treh desetletjih znova začnejo izdelovati. Vilinke niso priljublje samo pri nostalgičnih starejših poslušalcih, temveč tudi pri mlajših ge- neracijah. Sonyjeva tovarna gramofonskih plošč bo svoje stroje zagnala marca naslednje leto, v družbi pa so že začeli iskati starejše inženirje z znanjem o njihovem izdelovanju. »Nobenega dvoma ni, da so vinilke trg, ki bo še naprej rasel, čeprav na svetovni ravni ta hip ni dovolj zmogljivosti za njihovo izdelavo, da bi zadovoljila povpraševanje,« je komentiral analitik glasbene in- Treba bo ukrepati ali pa ... Prihodnji teden se bodo v Hamburgu v okviru G20 po-membneži pogovarjali tudi o vztrajnem naraščanju količine v atmosfero izločenih emisij ogljikovega dioksida. Ta se je v zadnjih dveh letih sicer ustavila pri 41 milijardah ton na leto, a tudi s takšno stopnjo to pomeni, da v nekaj desetletjih na Zemlji preprosto ne bo več mogoče živeti. »S tako stopnjo bo ,budže-ta' zmanjkalo v nekaj desetletjih, morda še prej,« meni Christiana ri koža potrdi in se začne luščiti. A za razliko od tisočerih, ki trpijo za luskavico, Lijeva oblika te bolezni ni omejena le na nekaj naključnih manjših mest, temveč se mu je razširila po vsem telesu. Ker je oblika bolezni močna, njegovo telo ob pregibanju dobesedno poka, mnogokrat pa ga koža tudi srbi in peče. Li pripoveduje, da se mu je bolezen pojavila v petdesetih letih prejšnjega stoletja in da se mu stanje od takrat nenehno slabša. Čeprav je za zdravljenje porabil že več kot 100 tisoč juanov (približno 13 tisoč evrov), zdravila za svoje stanje ni našel. Vaščani pa so Liju pomagali zgraditi hišo na samem, saj se bojijo, da je njegova bolezen nalezljiva, in se ga zato izogibajo. Figueres, pri Združenih narodih zadolžena za podnebje. Skupaj s še tremi priznanimi znanstveniki in dvema strokovnjakoma za trajnost se je podpisala pod pismo, ki nagovarja voditelje, naj ukrepajo. Meja je leto 2020 -do takrat bi moralo 30 odstotkov energije pripadati obnovljivim virom, po tem letu pa ne bi smeli več graditi termoelektrarn. Električna vozila bi morala pred- stavljati 15 odstotkov vseh vozil na trgu, tovorna vozila pa biti za 20 odstotkov bolj učinkovita in za 20 odstotkov bolj »zelena«. Vroče kot še nikoli Minuli teden so v iranskem mestu Ahvaz izmerili najvišjo temperaturo v zgodovini države in se s tem zelo približali svetovnemu rekordu najvišje izmerjene temperature na svetu. Prejšnji četrtek so namreč termometri pokazali kar 53,7 °C. Ob tem je pomembno, da je bila v času rekordnih temperatur v Ahvazu prisotna tudi zelo visoka vlažnost, kar pomeni, da so prebivalci tega več kot milijonskega mesta torej že tako visoke temperature občutili kot še višje. Toplotni indeks, ki poleg temperature upošteva še relativno vlažnost in tako ocenjuje, kako temperaturo v danih razmerah občutijo ljudje, se je prejšnji četrtek popoldan v Ahvazu ustavil na neverjetnih 61,1 °C. Uradni svetovni rekord v najvišji izmerjeni temperaturi za zdaj ostaja 56,6 °C - 10. julija 1913 so takšno temperaturo izmerili v kalifornijski Dolini smrti. 6. julija 2017 frkanje » Levo & desno « Gorenje Tožilstvo je zavrglo ovadbi. Torej vedno le ne velja, da kjer je dim, je tudi ogenj. A ni še vsega konec, saj nekateri še vedno mislijo tako. Na drugi strani Ob obrazložitvi sodbe arbitražnega sodišča je »ostalo« veliko Slovencev na hrvaški strani. Začasno. Poleti so namreč Slovenci v marsikaterem kraju na hrvaški obali večinsko prebivalstvo. Še sreča Hvala bogu, da ljudje le niso kot drevesa. Mnoga drevesa podrejo, ko so še povsem vitalna. Pljuskanje Kot da smo malo premočno skočili v poletje in je preveč pljusknilo. Močni pljuski z neba dolgo niso prenehali. (Po)skoki V soboto je bil tradicionalni skok čez kožo. Nekateri so skakali že prejšnji četrtek ob razglasitvi odločitve arbitražnega sporazuma. Tedaj bi nekateri zaradi nekaterih odločitev najraje skočili iz kože. Mar res? Sem slišal, da nekateri v Velenju menijo, da s Celjem še noben projekt ni uspel. Torej je še dobro, da se niso skupaj lotili projekta hitre ceste 3. razvojne osi Velenje-Arja vas. Izvoz - uvoz Naše gospodarstvo še kar raste, predvsem raste izvoz. No, pada pa brezposelnost. Tako močno, da moramo delavce spet uvažati. Zajtrk Gospodarstveniki Saše bodo odslej imeli zajtrke. No, od njih ne bodo siti, saj bosta le dva na leto. Poslovna zajtrka. Preračunljivost Tudi razna tekmovanja kažejo, da mnogi naši mladi zelo dobro računajo. Nekateri pravijo, da so vendarle v življenju karierno uspešnejši tisti bolj preračunljivi. Že ali še Policisti med kontrolo prometa opažajo, da so nekateri vozniki že zgodaj zjutraj pijani. Ali pa še (pijani). Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 6. julija 2017 ""^Jis ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI 13 Poletno dogajanje bo v Šoštanju pestro in zanimivo O naši občini se zadnje čase veliko govori, žal je preveč vesti povezanih s težavami - bodisi s Termoelektrarno Šoštanj bodisi z Bolnišnico Topolšica. Tako elektrarna kot bolnišnica sta temi, še kako pomembni za našo občino in njen nadaljnji razvoj, zato se z obema veliko ubadamo tudi na Občini Šoštanj. Kljub temu pa je treba poudariti, da se poleg tega pri nas dogaja še marsikaj drugega. Ravno včeraj je bila na obisku Ana Desetnica, ki se bo ob svojem že 20. obisku Slovenije že 14. ustavila tudi v pri nas. Šoštanjčani jo imajo radi in z velikim veseljem vsako leto pričakujejo nje- Vse za šolo1. Zbiramo naročila za delovne zvezke in učbenike. ne norčije. V nadaljevanju poletja sledi kar nekaj tradicionalnih prireditev. Odlično sta se prijela oba festivala Turistične zveze Šoštanj - Šaleški festival vina in kulinari-ke ter Šaleški festival piva. Oba bosta tudi letošnje poletje popestrila dogajanje v mestu. Gasilska tekmovanja pripravljajo v Ga berkah in Šoštanju. Prvo je bolj šaljive narave, drugo pa daje poudarek ohranjanju stare tradicije in opreme. Ne smemo pa pozabiti na do- godke, ki jih organizirajo Zavod za kulturo Šoštanj, Muzej usnjarstva na Slovenskem, društva ..., ki poskrbijo za kulturni utrip kraja tudi poleti. Veseli smo, da je dobro obiskana tudi vila Mayer s svojimi dogodki, v njej je tudi iz leta v leto več porok. Septembra pa bo v Šoštanju sploh pestro, ko občina praznuje svoj praznik in bomo ponosno predali namenu kar nekaj naložb, ki jih bomo čez poletje zaključili. S tem mislim predvsem na Ka- Šaleški aeroklub Lajše Topolšica 207 c Info: 041 470 340 juhovo spominsko obeležje pri Žlebniku, kolesarsko stezo proti Topolšici in kar nekaj na novo urejenih odsekov cest. V zadnjih mesecih smo se ukvarjali tudi s sanacijo številnih plazov. Ob teh dogodkih, ob druženjih na številnih igriščih v vseh krajevnih skupnostih v občini, na številnih planinskih poteh ali doma na terasi bo zagotovo veliko priložnosti za sproščene pogovore in oddih od napornega vsakdana. a Župan Darko Menih Šola jadralnega letenja Panoramski poleti z letalom Piknik prostor KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. Koroška cesta 37/b, Velenje www.kp-velenje.si m LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si Lekarna Šoštanj Trg Jožeta Lampreta 1, Šoštanj, telefon: 03 897 2610 Poslovni čas: pon. - pet. 7.30 -19.00, sob. 7.30 -12.00 nedelje in prazniki ZAPRTO Sovič Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoštanj 03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net GRADBENA ■ mehanizacija AVTOPREVOZNIŠTVO 83 22. julija 30. in 31. avgust | Šaljive gasilske igre v Poletni filmski večeri v Gaberkah Organizator: Muzej 1 Organizator: PGD Gaberke usnjarstva na Slovenskem 12. avgusta 23. septembra šaleški festival vina in Šmihelov sejem kulinarike Organizator: Občina Šoštanj Organizator: Turistična zveza Občine Šoštanj Od 16. do 22. septembra Prireditve ob evropskem 18. in 19. avgusta tednu mobilnosti Zabava v Šoštanju Organizator: Občina Šoštanj Organizator: PGD Šoštanj - 17. septembra mesto 9. tradicionalni pohod na 26. avgusta Smrekovec Lokovica praznuje Organizatorja: PD Šoštanj in Organizator: PGD Lokovica Občina Šoštanj 27. avgusta Vabijo vas župan Darko Šaleški festival piva in Menih, svet in uprava Golažijada Občine Šoštanj Organizator: Turistična zveza Šoštanj AVTOBUSNI PREVOZNIŠTVO Ovčjak Edi s.p. | Ravne 173 B | Šoštanj 041 636 428 | avtotransporti.ovcjak@telemach.net Lidia Napotnik s.p. Gsm 031 606 210 www.lingua.si ANGLEŠČINA • NEMŠČINA jezikovno izobraževanje prevajanje • inštrukcije ¡TURISTIČNO DRUSTVO^AJSE Bar Letališče Lajše^^ tnfgf 041 813 922 Topolšica 207 D, Šoštanj Piknik prostor Hrana in pijača za piknik - tudi za večje družbe Apartma Kavnik Topolšica 197, Šoštanj - apartma od 4 do 8 oseb Čevljarski muzej in črna kuhinja ^ Ravne 28 B, Šoštanj NIVIG Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o. 041 888 772 • wwWfivig.$i Gradimo, da bi vam bilo bolje. • gradnja objektov oskrbne infrasfr^kture za tekočine in pline • izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, pločnikov in dvorišč Po standardu in konkurenčnihcjeflah! tU ribi • ffiRSr, Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 14 14 ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI "^AS 6. julija 2017 Šoštanj ima 8.705 prebivalcev Po podatkih statističnega urada je lani v občini Šoštanj živelo 8.705 prebivalcev, od tega 4.471 moških in 4.234 žensk. Občina se razprostira na 95,6 kvadratnih kilometrih. Po površini je največja v velenjski upravni enoti in na 74. mestu po velikosti v Sloveniji. a Nekoč je bilo upravno središče Šoštanj je bil nekoč upravno središče Šaleške doline in širše okolice. V zgodovini sta razvoj mesta zaznamovali usnjarska in lesna industrija. Usnjarska industrija je usahnila leta 1999, lesna pa se nadaljuje z več manjšimi obrati. Sicer pa je danes Šoštanj najbolj poznan po termoelektrarni, ki je največji termoenergetski objekt v Sloveniji. Uspešno se razvijajo tudi različne proizvodnje, obrt, gradbeništvo in turizem, ki je še posebej zaznamoval Topolšico. a Največji je Šoštanj Med naselji v občini Šoštanj je največje mesto Šoštanj z 2.883 prebivalci, sledijo Topolšica s 1300, Ravne s 1086, Lokovica 938, Florjan 852, Gaberke 684, Skorno pri Šoštanj 372, Zavo-dnje 285, Bele vode 261 in Šentvid pri Zavodnju 285. Še vedno seveda »obstaja« tudi Družmirje, kjer ne živi nihče več. a VIZIJA Naša vizija je biti prijazen, sodoben, drugačen in varen vrtec, v katerem bodo srečni in zdravi otroci. Nuditi jim želimo bogastvo izkušenj in spodbujati njihovo pozitivno samopodobo. Kajuhova cesta 8, Šoštanj | T (03) 898 67 30 | www.vrtec-sostanj.si Stanovanjski krediti nove generacije • Odplačilna doba kredita do 30 let. • Vodenje kredita 0 €. • Do 100% neodplačanega kredita krije življenjsko zavarovanje kreditojemalca NLB Vita*. 0NLB www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00 *V primeru smrti kreditojemalca, ki ima sklenjeno življenjsko zavarovanje pri NLB Vita d.d. Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, znesek osnovnega kapitala: 7.043.899,19 EUR, matična številka: 1834665. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d., Ljubljana. Banka pri tem nastopa kot zavarovalna posrednica ter v zvezi z zavarovanjem nima obveznosti ali jamstev. Življenjsko zavarovanje kreditojemalca NLB Vita ni depozit in ni vključeno v sistem zajamčenih vlog. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, v primeru nastanka zavarovalnega primera jamči za izplačilo v višini zavarovalne vsote. Gsm: 041 736 058 Toplica - Center za zdravljenje živali, od ustanovitve januarja 1999, deluje kot specialistična in referenčna veterinarska bolnišnica za medicino malih družnih živali, predvsem na področjih: - ortopedije, - nevrologije, - nevrokirurgije, - diagnostičnih endoskopij, - endoskopskih operacij, - laboratorijske in slikovne diagnostike (rtg, ultrazvok, CT). Sodelujemo z mnogimi strokovnjaki in institucijami, ki delajo v medicini malih družnih živali v Sloveniji in drugod v svetu. trgovina e-dom V trgovini e-dom najdete pestro izbiro žarnic vseh vrst, baterij in ostalega elektromateriala po ugodnih cenah. Prijetno vabljeni v našo novo poslovalnico.' Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 6. julija 2017 ""^Jis ŠOŠTANJ SE PREDSTAVI 15 Športno razgibano mesto Športna društva in klubi so tisti, ki se zagotovo najbolj zavedajo, da svet stoji na mladih. Vsak po svoje se trudijo pridobiti kar največ otrok v svoje vrste. Ena takšnih prireditev, ki je vključevala številne športe, različna prizorišča, predvsem pa šport in rekreacijo za vse generacije, je bila v Šoštanju v začetku junija, ko je Športna zveza Šoštanj v sodelovanju z društvi pripravila dogodke z naslovom Šoštanj - aktivno mesto. V poletnem času bodo imeli v Šoštanju otroci kar nekaj možnosti preživeti kakšen dan v športnem kampu oziroma taboru. Nekaj kampov bo dnevnih, nekateri bodo večdnevni. a Upravljanje nepremičnin I Ponudba nepremičnin Inženiring I Servisne storitve habit Z vami že več kot 26 let. Hvala za zaupanje. Habit d.o.o., Koroška 48, 3320 Velenje T 03 777 0 350 I F 03 587 57 56 info@habit.si I www.habit.si Nogometna kampa Že tretje leto zapored stadion pod vilo Široko gosti vseslovenski nogometni kamp Slovenija kamp 2017. Organizatorji znajo vsako leto poskrbeti, da se imajo otroci lepo, se družijo in zabavajo, predvsem pa, da spoznajo nogometne veščine. Tabor za mlade nogometaše pripravlja tudi Nogometni klub Šoštanj. Letošnji bo konec avgusta, prav tako na stadionu pod vilo Široko. Nogomet je pač najpomembnejša postranska stvar na svetu, zato se v oba kampa iz leta v leto vključuje več otrok. Košarkarske priprave v Savudriji Za nekoliko drugačen tabor od ustaljene prakse so se odločili v Košarkarskem klubu Elektra. Otroke od 9. do 19. leta vabijo na poletne košarkarske priprave v Savudriji. Petdnevno košarkarsko druženje med košarkarji začetniki in tistimi, ki že dobro obvladajo oranžno usnjeno žogo, bo teklo pod strokovnim vodstvom Elektrinih trenerjev. Poleg dveh košarkarskih treningov dnevno čaka udeležence še cela vrsta zabavnih aktivnosti in druženje s sovrstniki. Odbojkarji se bodo pripravljali Odbojkarski klub Šoštanj - Topolšica posebnega tabora za otroke v domačem kraju ne pripravlja, bodo pa svoje člane peljali na priprave v Terme 3000 konec avgusta. Planinci zastavili tri Kar tri tabore pripravlja Planinsko društvo Šoštanj. Ob začetku počitnic bo 11. družinski planinski tabor, avgusta planinski tabor za osnovnošolce, konec septembra pa tabor odraslih planincev, ki bo letos na Korziki. Taborniki v Ribno Seveda pa taborjenja pripravljajo tudi taborniki rodov Pusti grad in Topli vrelec, ki nadobudne tabornike vsako leto peljejo v Ribno, kjer je vsako leto tudi družinska izmena. PRIVARCUJTE PRI VZDRŽEVANJU IN POPRAVILU VAŠ EGA VOZILA z nakupom avtodelov v naši trgovini PE Šoštanj! NAJVEČJI IZBOR AVTODELOV V SLOVEN IJI VABILO ZA AVTOSERVISNE STROKOVNJAKE S priznanimi blagovnimi znamkami rezervnih avtodelov pokrivamo področje mehanike, elektrike» diagnostike, karoserije, olj ter maziv, avtoklime in dodatne opreme. Poskrbimo za dostavo naročenega blaga vsaj 2x dnevno neposredno do vaših servisov. Pokličite nas glede sodelovanja ter posebnih pogojev. Veseli bomo sodelovanja z vami. Kontaktna oseba: Igor Lubajnšek, regionalni vodja, GSM: 031330 418, isor.lubainsekicDadel.si OBIŠČITE ADELOVO TRGOVINO V VAŠI REGIJI: P.E. Šoštanj MetlečelO 3325 Šoštanj T: 03/425 07 88 E-naslov: adel.sostanj@adel.si Delovni čas: Pon.-pet.: 8.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00 Originalni gssa rezervni deli www.adel.sl mehanika | elektrika | karoserija | klima vulkanlzerstvo | olje | dodatna oprema diagnostika | orodje Ljubljana - Stegne 31 (01/583 03 30) ■ P.E. Ljubljana - Zaloška (01/520 02 33) ■ P.E. Brezovica - Span (01/365 54 91) ■ P.E. Grosuplje (01/78632 44) ■ P.E. Ivančna Gorica (01/78773 33) ■ P.E. Kamnik (01/839 78 91) ■ P.E. Kranj (04/235 47 00) ■ P.E. Lesce (04/537 90 00) ■ P.E. Celje (03/425 07 80) ■ P.E. Ravne na Koro3 Nik Omladič: »Odlično, perfektno je bilo. Razpoloženje na vrhuncu, vse je potekalo po načrtih. otrok iz domačega kraja, njegove širše okolice, iz Zasavja Logatca. Utaborili so se na športnem stadionu pri tamkajšnji osnovni šoli, del dejavnosti (delavnice) pa so izvajali v prostorih Mladinskega centra Šmartno ob Paki. Bo- ter kampa je bil član slovenske nogometne reprezentance, sicer pa domačin Nik Omladič. "Pa zakaj je že konec?" To je bila največkrat slišana izjava udeležencev nogometnega kampa na njegovem zaključku minulo soboto. Besede niso prihajale le iz ust udeležencev, ampak tudi njihovih staršev. Kamp prerasel okvirje Vidno zadovoljen je bil tudi vodja kampa Jože Pirečnik. »Vreme nam je šlo na roko, zastavljen program smo izpeljali po načrtih ...« Kot je povedal, je bil program nogometnega kampa zelo pester. Potrudili so se in tudi tokrat poskrbeli za kombinacijo športnih, ustvarjalnih, sprostitvenih in zabavnih vsebin. Te vsako leto nadgradijo. »Cilj kampa je oddaljiti čim več otrok od računalnikov in telefonov, jih navdušiti za športno dejavnost v naravi in jim s tem privzgojiti skrb za lastno zdravje. Mislim, da smo ta cilj v celoti dosegli.« Vsako leto povabijo k sodelovanju strokovno usposobljene sodelavce z bogatimi športnimi, pedagoškimi in organiza- Zvezda kampa je bil Nik Omladič. Vsi so podpis: eni na dresu, drugi na hlačkah, cijskimi izkušnjami. Prav tako so njihovi gostje znani športniki. V preteklosti so to bili uspešni nogometaši, nogometni sodniki, nogometni trenerji, nordijski kombinatorci, atleti . Letos sta se odzvala Miki Kondič, priznan slovenski nogometni tre- ner in lastnik licence, ter Matija Čolnar, atletski trener. Pika na i pa je bil gotovo boter in donator kampa Nik Omladič. »Ponosni smo, da se nam je pridružil in v očeh udeležencev zanetil veliko iskric. Navdušeni so bili, ker so lahko »brcali« z uspešnim nogometašem, in prepričan sem, da jim bo tudi zaradi tega letošnje druženje ostalo v nepozabnem spominu.« Poleg Omladiča je bila letošnja posebnost licitacija štirih dresov s podpisi slovenskih nogometnih reprezentantov ter celoten trening dres Nogometnega kluba Real Madrid. Presegla je vsa pričakovanja, saj so z njimi pridobili 600 evrov, ki jih bodo v celoti namenili za nakup potrebne športne opreme za mlajše selekcije NK Šmartno 1928. Po besedah Jožeta Pirečnika ekipa ljudi, ki namenja svoj prosti čas projektu, v katerega ver- želeli njegov tretji na roki. Olga in Blaž Gracer: »Že tretje leto vsak dan vozimo sinova iz Kisovca (Zagorje) v Šmartno ob Paki na nogometni kamp. Kaj odličen, perfekten je. Otroka sta zelo zadovoljna in komaj čakata naslednjega snidenja z vrstniki, spoznavanja nogometnih veščin, sproščujočih delavnic. Midva z ženo jima rade volje omogočiva izpolnitev njunih želja. Za otroke ni nič narediti pretežko, marsikaj potrpimo, saj se vlaganje vanje obrestuje. Za starše je najbolj pomembno, ko dajo otroka v kamp, da so brez skrbi. Midva z ženo organizatorjem zaupava in verjameva, da bo tako, vse dokler bosta sinova to želela in se s takim zadovoljstvom udeleževala nogometnega kampa.« Matic Drnovšček: »Prihajam iz Logatca. Na kampu sem prvič in mi je tako všeč, da prihodnje leto zagotovo pridem in morda navdušim še sestrico Nežo. Najbolj všeč mi je bilo igranje nogometa, tudi delavnice, v kateri sem letos izdelal zapestnico. Spoznal sem nove prijatelje, se spoprijateljil z Lukom, brcal z Nikom Omladičem. Poznam Mesija, všeč mi je vratar Jan Oblak, pri igranju nogometa pa najraje opazujem strica Anžeta.« Saša Bakarič: »Vesel sem bil povabila na nogometni kamp Martinko. Odlikuje ga odlična organizacija za otroke in tudi trenerje, h katerim sodim, enkratno razpoloženje, pester program druženja: od delavnic, osvajanja nogometnih veščin do kopanja v Termah Topolšica. Mislim, da smo v 4 dneh dali fantom in dvema deklicama ogromno nogometnega znanja. Konec koncev ni toliko pomemben nogomet, bolj nekatere veščine, ki bodo otrokom koristile v življenju. Spoznali so, kaj pomeni biti nogometaš, kaj poklicni nogometaš ... Otroci so pokazali veliko zanimanje in prepričan sem, da bodo nekateri sestavljali ekipe NK Šmartno 1928. Že danes so me spraševali, kdaj bomo nadaljevali, kdaj se lahko vpišejo v klub. S tem, ko so prihajali vsak dan v kamp in iz njega odhajali z nasmehom na ustih, smo dosegli največ, kar smo lahko.« jame od vsega začetka, že snuje načrte za prihodnjega, petega po vrsti. »Nogometni kamp je zrasel na entuziazmu posameznikov, na pobudo staršev otrok. Danes je prerasel te okvirje, kar zahteva še več truda in skrben izbor vsebin. Verjamem, da bomo nadgradili letošnjega v zadovoljstvo nas organizatorjev, staršev, predvsem pa njihovih otrok in da bodo, tako kot letos, prihajali in zapuščali kamp z nasmehom na obrazu,« je še dejal Jože Pi-rečnik. Zadovoljstvo je ob koncu kampa izrazil tudi Nik Omladič: »Odlično, perfektno je bilo. Razpoloženje na vrhuncu, vse je po- tekalo po načrtih. Pomembno je bilo, da so bili otroci veseli. Z leti si nabiramo izkušnje in naslednje leto bomo še boljši. Če bo šlo tudi meni vse po načrtih, bom zagotovo zraven.« Kamp so sklenili z mini nogometnim turnirjem med ekipami, s piknikom in srečanjem s starši, že omenjeno licitacijo dresov ter podelitvijo medalj. Razšli so se z besedami: nogometni kamp Martinko 2017 kamp s presežki. Na svidenje prihodnje leto. ■ Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika «»^AS 6. julija 2017 Kako varno je življenje v Šoštanju? Petina povzročiteljev prometnih nesreč na območju občine Šoštanj je bila vinjenih Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Varnost na območju občine Šoštanj je bila v lanskem letu boljša kot v letu pred tem, kažejo podatki Policijske postaje Velenje. Policisti so v lanskem letu na območju občine Šoštanj obravnavali 164 kaznivih dejanj, leto pred tem 177 in podali 135 kazenskih ovadb. Preiskanost kaznivih dejanj je znašala dobrih 58 odstotkov in je bila boljša kot leto pred tem (52 odstotkov). štanju lani kršili manjkrat kot v letu pred njim. Policisti so obravnavali 77 tovrstnih kršitev (89), znotraj teh pa 52 (61) kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru, 5 (2) kršitev zakona o zaščiti živali, 2 (4) kršitvi zakona o orožju, 6 (4) kršitev zakona o kohola. »Zaradi velikega števila voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, bomo še nadaljevali aktivnosti, usmerjene k izboljšanju stanja, in sicer s povečanjem števila preizkusov alkoholizira-nosti vsem udeležencem prometnih nesreč ter kršiteljem, ki pre- > Pihali bodo vsi udeleženci prometnih nesreč, prehitri in hujši prekrškarji. Največ kazenskih ovadb je bilo podanih zaradi izvrševanja kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. V kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so podali 17 kazenskih ovadb (8 zaradi nasilja v družini, 4 zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje). Obravnavali so tudi rop, ta je še v fazi preiskave in požig. Tudi javni red in mir so v Šo- proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 4 (1) kršitve zakona o prijavi prebivališča, 3 kršitve zakona o javnih zbiranjih, 2 kršitvi po zakonu o tujcih. Na območju občine Šoštanj se je pripetilo 37 (45) prometnih nesreč, žal ena s smrtnim izidom. Zgodila se je v Topolšici. Najbolj prometno izpostavljeno je naselje Šoštanj in regionalna cesta Šoštanj-Velenje. Skoraj petina povzročiteljev prometnih nesreč, ki so se zgodile na tem območju, je bilo pod vplivom al- koračijo hitrost ali storijo drug hujši prekršek,« napoveduje komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak. V Šoštanju dvakrat tedensko po dve uri deluje tudi policijska pisarna. V poprečju jo med uradnimi urami obiščejo trije ali štirje občani, ki iščejo pomoč policije, izražajo težave ali podajo prijavo. »Ocenjujemo, da je policijska pisarna na območju Šoštanja dobrodošla in občanom v veliko pomoč.« ■ POLICIJSKA kronika Prometni dogodki in nesreče Velenje, Šoštanj, 28. junija - V sredo sta se na območju Velenja zgodili dve prometni nesreči. Ena v garaži Nakupovalnega centra, ena na Partizanski cesti. V obeh je nastala materialna škoda. V četrtek, 29. junija, je kolesar na sv. Križu nad Belimi Vodami na območju Šoštanja zaradi neprilagojene hitrosti padel in si poškodoval nogo. Na sprehajalni poti okoli jezera v Velenju je kolesar zbil deklico. Ta se je lažje telesno poškodovala. Kolesar pa je peljal naprej, ne da bi ji nudil pomoč ali pustil podatke. Na Partizanski cesti v Velenju je voznik osebnega avtomobila trčil v prometni znak in s kraja odpeljal. Ker pa je na kraju pustil sled (registrsko tablico), so policisti hitro ugotovili, kdo je, da so ga lahko obiskali na domu. Istega dne je voznik osebnega avtomobila zapeljal s ceste in se prevrnil v reko Pako. V nesreči si je zlomil roko. Avtomobil so iz Pake potegnili gasilci. V ponedeljek, 3. julija, pa je na Kidričevi v Velenju voznica osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje povzročila trk. Ker je vozila pod vplivom alkohola, je državni tožilec odločil, da je storila kaznivo dejanje (nevarna vožnja v cestnem prometu). Prerezal pnevmatiki Velenje, 28. junija - V sredo je neznanec na Kidričevi cesti prerezal dve pnevmatiki na osebnem avtomobilu. Lastnika je oškodoval za okoli 300 evrov. Odnesel za 3.000 evrov cigaret Velenje, 29. junija - V četrtek je bilo vlomljeno v lokal na Trgu mladosti. Vlomilec je ukradel cigarete in lastnika lokala oškodoval za okoli 3.000 evrov. Grozil s kladivom Velenje, 2. julija - V lokalu v Velenju je prišlo v nedeljo do prepira med dvema gostoma. Eden od njiju je iz avtomobila vzel kladivo in z njim grozil drugemu. Policisti so mu kladivo zasegli in ga zaslišali. Pregledali in zasegli so tudi video posnetke nadzornih kamer. Posredovali jih bodo sodišču. Drugemu udeleženci prepira so napisali plačilni nalog. Iz POLICISTOVE beležke Po krajšem premoru spet prepir Velenje, 28. junija - Na Jenkovi sta se po krajšem premoru spet sprli sosedi. Zgornja je na balkon spodnje v sredo zlila vedro vode. Globo bosta plačala oba Velenje, 29. junija - V četrtek je poklicala policiste občanka in jim povedala, da je sosed s Prešernove nepravilno parkiral na intervencijski poti. Na to ga je opozorila, sosed pa se je do nje začel vesti neprimerno in jo žaliti. Policisti so ugotovili, da je bilo obnašanje in prepiranje pri obeh neprimerno, zato so obema napisali plačilni nalog. Otroka ugriznil pes Velenje, 30. junija - V petek je na Kardeljevem trgu otroka ugriznil pes in ga lažje telesno poškodoval. Za lastnikom psa policisti še poizvedujejo. Motilo jo je pokanje Velenje, 1. julija - V soboto je policiste poklicala Velenjčanka, ki jo je motilo pokanje. Pojasnili so ji, da je to sestavni del praznovanja dneva rudarjev in ne bo trajalo dolgo, da bo imela spet svoj mir. Napadel sodelavca Velenje, 1. julija - V soboto je sodelavec v službi napadel sodelavca in ga lažje telesno poškodoval. Dvakrat na Goriško Velenje, 3. julija - V ponedeljek so na Goriški cesti občanki zaradi preglasne glasbe napisali plačilni nalog, občanu pa zasegli tablete, za katere sumijo, da sodijo na seznam prepovedanih substanc. Počastili »prebeg« helikopterja Golte, 28. junija - Na terasi pred hotelom Golte je potekala slovesnost, s katero so zaznamovali junaški dogodek pred 26 leti, ko sta pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar sprejela pogumno odločitev in prebežala iz vrst takratne JLA in se priključila enotam Teritorialne obrambe novoustanovljene države Slovenije. Helikopter Gazela je takrat dobil oznako TO 001 VELENJE, kot prvo zračno plovilo teritorialne obrambe v samostojni Sloveniji. Veterani OZVVS Šoštanj pa so s pri- hodom na prireditveni prostor zaznamovali tudi 4. tradicionalni spominski pohod Jožeta Ervina Prislana. Kljub deževnemu vremenu se je zbralo več kot sto udeležencev, med gosti pa so bili ministrica za obrambo Andreja Katič, predsednik ZVVS Ladislav Lipič ... Po slovenski himni v prisotnosti praporščakov in uvodnem nagovoru Zdenka Hriberška, OZVVS Velenje, so o dogodkih iz leta 1991 govorili pilot Jože Kalan, tehnik letalec Bogomir Šuštar, predsednik OZVVS Šo- štanj Leon Stropnik, predsednik ZVVS general major Ladislav Lipič, poveljnik 151. HEESK podpolkovnik Igor Lanišnik ter na koncu kot slavnostna govornica, ministrica za obrambo Andreja Katič. Vsi govorniki so poudarili in priznali takratno pogumno dejanje v letu 1991, kakor tudi odločitev o enotni slovesnosti v spomin na prebeg, skrivanje in maskiranje helikopterja Gazele na različnih lokacijah. ■ Z. Hriberšek Spomin na junaško dejanje je še vedno živ. Redarji so strogi V Šoštanju zaradi kršitev parkirnih pravil lani napisali 147 plačilnih nalogov Šoštanj - Redarji Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja so bili v lanskem letu na območju občine Šoštanj prisotni 416 ur. Nadzore so v poprečju izvajali trikrat tedensko dopoldan ali popoldan ob različnih urah. V tem času so zaradi kršitev pravil mirujočega prometa izrekli 110 opozoril in izdali 147 plačilnih nalogov. Najpogosteje, v skoraj 120 primerih, so opozarjali ali pisali plačilne naloge, ker vozniki niso označili časa prihoda na parkirišče ali pa tega po izteku dovoljenega časa niso zapustili. Opozorila ali plačilni nalogi pa so bili izrečeni ali zapisani tudi zaradi parkiranja na križišču, prehodu za pešce ali pločniku, na mestu za invalide, na avtobusnem postajališču. Po represivnih ukrepih so v dogovoru z vodstvom občinske uprave posegli pri vseh kršitvah, za katere so pristojni. Občinski redar je za vsako ugotovljeno kršitev izdal plačilni nalog, razen če je na kraju samem presodil, da so bile okoliščine takšne, da so omogočale zgolj izrek opozorila. ■ mkp Še vedno prehitri Ljubljana, 4. julija - Policisti so v poostrenem nadzoru hitrosti, ki je potekal po vsej državi med 26. junijem in 2. julijem, obravnavali 3175 prekrškarjev, so sporočili s policije. Največ prekoračitev so policisti ugotovili v naseljih. Z akcijo pa so želeli predvsem umirjati hitrosti v prometu in vplivati na zavedanje ljudi o pomembnosti prilagajanja hitrosti. V naseljih so policisti tako ugotovili kar 2654 kršitev, na avtocestah in hitrih cestah 269 kršitev, na cestah izven naselja pa so policisti zabeležili 252 prekoračitev hitrosti, so še sporočili s policije. Lani je bila ravno neprilagojena hitrost vzrok za kar 32 odstotkov vseh smrtnih žrtev na naših cestah, zahtevala je 42 življenj in 299 hudo telesno poškodovanih oseb. Novela kazenskega zakonika Začela je veljati novela kazenskega zakonika, ki med drugim zaostruje opredelitev za storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja, saj bo za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca. Novela kot kaznivo dejanje določa potovanje v tujino z namenom terorizma in kot stransko kazen uvaja možnost izgona tujca, ki stori kaznivo dejanje. Zaostruje se definicija ščuvanja k terorizmu oziroma njegovo javno poveličevanje. Novela tudi inkriminira objavo posnetkov s seksualno vsebino brez privolitve posameznika ter zaostruje pregon izigravanja delovnopravne zakonodaje in pravic iz socialnega zavarovanja, ko gre za kršenje pravic več delavcem. ■ ■ Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 6. julija 2017 ""^Jis UTRIP 19 Opazno in odmevno delo Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki zaznamovalo 70 let od začetkov svojega delovanja - Zbornik za generacije, ki prihajajo HOROSKOP Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 1. julija - Za Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki je letošnje leto jubilejno. Praznuje 70 let od začetkov svojega delovanja. Jubilej, ki so ga združili s 5. Pilihovim memorialom, so zaznamovali z retrospektivno razstavo dejavnosti v prostorih šmarškega Mladinskega centra ter prireditvijo v Martinovi vasi, ki so jo popestrili z mednarodno razstavo staro-dobnikov na štirih in dveh kolesih. Ob tej priložnosti so gostom predstavili znamenitosti okolja ob pomoči članov Konjerejskega društva Šmartno ob Paki. Na osrednjem dogodku v počastitev jubileja je predsednik društva Danilo Arčan med drugim dejal, da predstavlja sedem desetletij v življenju človeka zanemarljivo, za delovanje društva pa častitljivo starost. V tu- Urednikzbornika dr. Emil Šterbenk kajšnjem prostoru je društvo unikum, saj združuje Društvo ljudske tehnike in Avto-moto društvo (AMD). Zgledno sodeluje z dvema krovnima organizacijama - poleg AMZS še s Slovensko veteransko avto-moto zvezo (SVAMZ). Pod njegovim okriljem je delovalo več sekcij, danes združujejo njegovi člani svoje interese v sekciji AMD, modelarji, ljubitelji starodobnih motornih vozil in ljubitelji starodobnih koles. V zadnjih letih dajejo v društvu poseben poudarek varovanju njihove premične kulturne dediščine. »V veselje nam je, da najdemo vedno več somišljenikov med mlajšimi ljudmi in tako upamo, da se bo čim več te naše Zgofo se je od 7. 7. do 13. 7. - 7. julija 1981 je osnovna šola v Pesju dobila novo telovadnico; - 7. julija 1983 je Herman Rigelnik postal predsednik začasnega poslovodnega organa SOZD - a Gorenje; - 7. julija 1984, na praznik krajevne skupnosti Pesje, so krajevno skupnost Pes-je preimenovali v krajevno skupnost Franc Leskovšek -Luka; 29. avgusta leta 1991 pa so jo ponovno preimenovali v krajevno skupnost Pesje; ljubezni ohranilo tudi za prihodnje rodove.« Ob tej priložnosti se je Arčan zahvalil vsem, ki so pomagali pri pripravi prireditve in pri izdaji zbornika. Tudi Franc Škrjanec, predsednik SVAMZ, je menil, da je 70 let delovanja častitljiv jubilej. »Zavedati se je treba, da so se v društvu zamenjale mnoge generacije, ki so s svojim delom, trudom, voljo, zagnanostjo ter pro- letnic, obudili zgodbe, na katere so vmes pozabili ter jih s tem povrnili v življenje. Knjižico so prvotno nameravali nasloviti 70 let Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki, po proučitvi obsežnega gradiva, ki jim je bilo na voljo, so naslov spremenili v Zbornik ob 70-letnici začetkov delovanja društva. Poudaril je še, da mu posebno »težo« dajejo tudi uvodne besede predsednika so zanimive, prav tako lastniki starodobnih vozil. Menim, da bo našel mesto vsakega člana.« Na vprašanje, kaj ga je morda pri zbiranju gradiva zanj najbolj presenetilo, je Šterbenk dejal: »To, kakšni frajerji so bili njegovi člani v 40, 50 letih prejšnjega stoletja. Šmartno ob Paki, majhen kraj v Sloveniji, je bilo toliko napredno, da se take zgodovine ne bi sramovalo marsikate- S svečanosti ob 70-letnici začetkov delovanja v Martinovi vasi stim časom ohranile njegovo dejavnost in jo tudi marsikje nadgradile. Društvo je pomembno v okolju in tudi širše, saj se z njim ohranja premična tehnična kulturna dediščina in s tem del zgodovine Slovenije. Za prihodnost šmarškega društva se ne bojim, saj deluje v zdravi sredini, z roko v roki z lokalno skupnostjo.« Da je skrb za tehnično kulturno dediščino pomembna in da se tega v okolju zavedajo, pa je dejal šmarški župan Janko Ko-pušar. Med drugim je dejal, da društvo s svojo dejavnostjo bogati lokalno skupnost in tudi širše okolje. Zahvalil se je članom za opravljeno delo, za njihovo skrb v prometni varnosti, ohranjanju kulturne dediščine in obljubil, da bo občina tudi v prihodnje po svojih močeh podpirala to dejavnost. Zbornik - prikaz razgibane dejavnosti Dr. Emil Šterbenk, urednik zbornika, je povedal, da je v knjigi prikaz razgibane dejavnosti društva v 70 letih, njegovega opaznega in odmevnega dela. V njem so razčistili glede 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novozgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji; 9. julija 1941 se je v Brežicah rodil Jože Stanič, nekdanji generalni direktor Gorenja Velenje; 9. julija 1952 se je v Celju rodil nekdanji župan Šmar-tnega ob Paki Alojz Podgoršek, ki je umrl 29. julija leta 2012; 10. julija 1979 se je začela lokalna delovna akcija pri izgradnji »Šaleške magistrale«, na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev; 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja že drugič zapored osvojila zlato medaljo; Mednarodne zveze starodobnih vozil Patrica Rolleta, saj društvo tudi s tem dokazuje, kam sodi. Kot je pojasnil, se v zborniku prepletajo tri plasti. Nosilna je tista o zgodovini društva. V dru- ro društvo iz večjih mest.« Ob tej priložnosti se je zahvalil za podporo SVAMZ, ob njegovem prebiranju pa zaželel vsem veliko veselja, »vsaj toliko, kot smo ga doživljali avtorji in sodelavci Občudovanja vredni lepotci na štirih kolesih gi dejstva dopolnjujejo zgodbe in spomini nekdanjih ter sedanjih članov, v tretji pa so zgodbe, ki so jih bolj ali manj uspešno povezali s prvima dvema plastema. »V zborniku je lepo število zgodb, ki jih bodo Šmarčani in tudi drugi radi prebirali, ker pri spoznavanju dejstev, zgodb, fotografij, urejanju besedil in pričakovanju »otroka« iz tiskarne.« Da je lepo stiskan zbornik prijetno čtivo za zanimivo branje, so ocenili tudi udeleženci že na sami slovesnosti. Nekdanji župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek (Foto: Arhiv Muzeja Velenje) - 12. julija 1971 so se prvi kopalci lahko že kopali na nekdanjem velenjskem letnem bazenu, ki ga žal ni več; - julija leta 1958 so izdelali načrte za izgradnjo sušilnice lignita v Velenju; s sušenjem naj bi njegovo kalorično vre- dnost s 3200 zvišali na 5200 kalorij; vse pa je ostalo le pri načrtih; - člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje so julija 1979 sprejeli sklep, da bodo novi velenjski stanovanjski center, imenovan Šalek II, poimenovali po Edvardu Kardelju; - 13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale; Velenje je s svojo urejenostjo doseglo 1. mesto v tem elitnem tekmovanju; - 13. julija 2006 se je v atriju Velenjskega gradu na svojem prvem celovečernem koncertu predstavi Šaleški študentski oktet. a Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 21. 4. Ko si boste že oddahnili in skorajda začeli slaviti, ker boste prepričani, da vam bo načrt, kako končno priti do denarja, uspel, bo prišel trenutek streznitve. Še več. Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite kar nekaj sprememb, tako doma kot pri delu. In da bi denar pri tem pomagal. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmišljanju, ki je sebično. Zdravje? Razen utrujenosti hujšega ne bo. Bik od 22.4. do 20.5. Pred vami je teden, ki bo poln vprašanj o prihodnosti. Vezani se v teh dneh pogosto sprašujete, kam vodi vaše ljubezensko življenje. Če ste iskreni, pravih iskric v njem ni več. Ne na vaši in ne na partnerjevi strani. Obema ježal, da sta se odtujila, a poti drug do drugega ne najdeta. Lahko se zgodi, da bo nekdo od vaju slej kot prej naletel na osebo, ki mu bo zmešala glavo. Poletje je res pravi čas za to. Nevezani boste uživali v samskem stanu. Ne boste več iskali ljubezni. Morda bo prišla, ko boste najmanj pričakovali. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Na delovnem mestu ne bo nič čudnega, če bo vladala panika. Napovedujejo se namreč spremembe, ki se vas osebno za zdaj ne bodo dotaknile, znajo pa vplivati na vaš dosedanji položaj. Zato boste upravičeno zaskrbljeni. Lepo ste si postlali, lahko pa se zgodi, da se bo vaše življenje čez noč spremenilo. Najbolje bo, da modro molčite, nič ne komentirate in počakate na izid dogodkov. Službenih zadev nikar ne prenašajte v domače okolje. Dom je vaš varni pristan. Naj tak tudi ostane. Rak od 22.6. do 22.7. Kot kaže, boste ujeli izjemno ugoden trenutek in izpeljali projekt bolje, kot ste lahko sanjali. Pri tem boste tudi denarnico olajšali manj, kot ste računali. Zato bo občutek zmage še večji. Najbolj srečni pa boste tisti, ki vam v teh dneh ne bo treba v službo. Lenarjenje bo zakon, žal pa ne bo dan vsem. Ugotavljali boste, da se po dolgem času dobro počutite v svoji koži. To, da je zdravje vredno največ, pa tako že veste. Izkušnja je bila poučna, zato nikar ne zavijte na stara pota. Ljubezen? Dovolj je bo, da boste mirni. Lev od 23.7. do 23.8. Zvezde v teh dneh pravijo, da vam je dovoljeno sanjati. Ali se bo kaj od želenega potem tudi res zgodilo, pa žal ni odvisno le od vas. Zagotovo pa si boste letošnje poletje zapomnili kot letni čas, ki vam je ponovno pognal kri po žilah in v vas vzbudil nežneželje po ljubezni. Vsem ne bo dana. Tisti, ki jo imate, pa boste v njej uživali v polni meri. Zdravje? Pazite, da boste dovolj pili. Poleti je to še posebej pomembno. Pri hrani pa bodite bolj izbirčni kot doslej. Naj bo lahka, predvsem pa si vzemite čas, ko jeste. Devica od 24.8. do 23.9. Nekaj napornih poletnih dni je za vami. Pripravljeni ste požreti marsikaj in tudi tiho trpeti. A ne dolgo. Če se vam v življenju kaj ne izide, tako kot bi želeli, kmalu niste več prijazni do okolice. Počilo bo v ponedeljek. Včasih je bolje, če hude misli zadržite zase in jih ne poveste na glas. Molčite, kolikor dolgo bo šlo, saj gre za stvar, ki jo morate rešiti na štiri oči. Če jo seveda želite rešiti. Ljudje so privoščljivi, in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaših nasprotnikov, če boste preveč odkriti, izkoristil vašo ranljivost. Ne pokažite je! Tehtnica od 24.9. do 23.10. Nekaj prijetnih poletnih dni je pred vami, v njih pa boste bolj kot energijo za delo našli priložnosti za lenarjenje in sanjarjenje. Počutili se boste odlično, čeprav vas bo na začetku prihodnjega tedna že malce glodala slaba vest. In zato boste spremenili tempo življenja in začeli pospravljati vse tisto, v čemer zaostajate. Pazite le, da ne bodo tega vaši najbližji narobe razumeli, saj se naenkrat ne boste več toliko ukvarjali z njimi kot v preteklih dneh. Zvezde vam priporočajo, da se družite le s tistimi, ki jim zaupate. Vse ostale imejte na pravi varnostni razdalji. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Naslednje dni boste preživeli veliko bolj mirno, kot ste pričakovali. Dokler ne boste partnerju povedali, da imate dovolj njegovih muh. In da ne boste več le vi tisti, ki bo skrbel za dom. Da, razvadili ste ga. Zato sedaj ne bo lahko. Vse, kar bo naredil, bo naredil s slabo voljo. Poskusite vse skupaj obrniti na šalo, pa vama morda le uspe. Denarja, ki ga željno čakate, še ne bo. Čeprav neradi odprete denarnico, jo tokrat boste. Tudi tokrat ne bo lahko. Bo pa nujno, saj bi imeli sicer slabo vest. Pomagali boste gasiti požar nekomu, ki ga imate iskreno radi. Strelec od 23.11. do 21.12. Dobro veste, da se je včasih bolje zanesti nase kot na druge in delati več kot sicer, kot pa da na koncu niste zadovoljni! Prav to se vam bo zgodilo v naslednjih dneh. Ker vas bo strah, da delo ne bi bilo končano pravočasno, ga boste opravili sami. To vas ne bo izčrpalo, ampak osrečilo. Če želite ohraniti ljubezensko zvezo, ki je šele dobro zaživela, bodite previdni v besedah in dejanjih. Dobro veste, da znate včasih z nepremišljenimi besedami zelo prizadeti, vašega humorja pa ne razume prav vsak. Finančno jo boste dobro odnesli. Kozorog od 22.12. do 20.1. V teh dneh boste resnično presegli sami sebe. Mnogi, ki ne bodo poznali celotne zgodbe in ozadja vaših odločitev, bodo menili, da ste sebični. Vi pa boste vedeli, da ste se odločili prav, saj imate zelo močan čut solidarnosti. Odločili pa ste se, da boste odslej bolj odločni. Tudi takrat, ko si boste s tem nakopali predvsem težave. Nič čudnega ne bo, če boste ob nekom, ki vam bo stalno oporekal, izgubili potrpljenje. Čustva in občutja vse prepogosto tiščite v sebi, kar vam najeda zdravje. Trudili se boste, da vaše telo kljub vročini ne bo le lenarilo, prebavila pa ne bodo imela veliko dela. Vodnar od 21.1. do 19.2. Vročina, ki je nikoli niste prav dobro prenašali, vas je to poletje res že izžela. Ni dvakrat za reči, da vam bo ravno zaradi nje, ko bo končno popustila, malo ponagajalo zdravje. Jezni pa boste tudi zato, ker neko delo, ki ste ga želeli opraviti še pred koncem julija, ne napreduje tako dobro, kot ste si zamislili. To vas bo vsak dan bolj najedalo, saj ne želite iti na dopust z občutkom, da niste naredili vsega, kar bi morali. Delajte več, ko bo čas za odklop, boste to takoj pozabili. Sredi prihodnjega tedna se boste vendarle umirili, tudi spanec bo boljši. Ribi od 20.2. do 20.3. Za vami je naporen teden. Kriv je splet okoliščin, ki vam ni pogodu. Veseli bodite, saj je pred vami še nekaj lepih, veliko bolj sproščenih dni. Čeprav vas bo moral partner v odklop od vsakdanjika skorajda prisiliti, boste na koncu ugotavljali, da je tu in tam res treba oditi od doma. Letos potrebujete odklop tudi od novic in vse sodobne elektronske navlake, ki vam vzame veliko časa. V naravi se boste ne le sprostili, ampak našli tudi skoraj pozabljeno strast do potepanja. Življenje se vam bo vsekakor malce umirilo, s tem pa tudi vi. To se bo poznalo na več področjih, tudi na počutju. ■ Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 20 Četrtek, 6. julija TV SPORED «»^AS 6. julija 2017 Petek, 7. julija Sobota, 8. julija Nedelja, 9. julija Ponedeljek, 10. julija Torek, 11. julija Sreda, 12. julija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Alpski večer, 2. del 10.30 Moji, tvoji, najini, nad. 11.15 Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dok. 11.45 Ambienti 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Angela Merkel - kanclerka nepričakovanosti, francosko-nemška dok., pon. 14.25 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.00 Moj gost/Moja gostja: Meszelics Iren, odd. TV Lendava 15.45 Peš po Himalaji, popotniška odd. 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Eko utrinki 17.30 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja TRIGA, 2. del, pon. 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ibrahim Kasabji, izob. odd., pon. 18.05 Zu: Zu ustvari umetnino, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Najboljše v meni, am. f. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Kraj zločina, miniserija, pon. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Vipo, ris., pon. 07.50 Niko, ris., pon. 07.55 Zlatko Zakladko: Muzej gozdarstva 08.20 Slovenski vodni krog: Soča, dok. 09.00 Dobro jutro, poletni izbor 11.05 Bela sužnja, kolum. nad. 12.05 Med valovi 12.50 Neverjetna živalska čutila, dok. 13.30 Slovenski magazin 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 6. etapa, vključitev v prenos 18.00 Bela sužnja, kolum. nad., pon. 18.50 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.00 Mulčki, ris., pon. 19.05 Male sive celice: OS Jurija Dalmatina, Krško in OS Vavta vas, kviz, pon. 19.50 Mulčki, ris., pon. 20.00 Zeleni Pariz, fran. dok. 20.50 Kjer bom doma, avstralska nad. 21.40 Žena, mož in nepridipravi, ang. nad., pon. 22.40 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Franc Planinšek, pon. 23.25 Bučke, satirično inf. odd., pon. 23.50 Slovenska jazz scena: Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje, pon. 00.45 Glasbeni spoti 01.50 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 6. etapa, posnetek 03.55 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.30 23.25 0.30 1.25 2.15 2.45 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.00 11.20 12.20 12.45 13.10 15.00 15.30 16.30 16.40 17.15 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.20 23.45 00.10 00.15 24UR,, ponovitev OTO cira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Na čelu države Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Čas za nas, tabornike Brainobrain 2, Urimo spomin s pomočjo slik Ustvarialn Jstvarjalne iskrice (161), Strašni zmaj Pop corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Brainobrain (7), Abakus, prikaz osnovnega učenja Mojca in medvedek Jaka, Dobre vile Ustvarjalne iskrice (162), Okvir za špangice Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2494. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobrojutro Regionalne novice Naj viža Nega oseb z demenco na domu Dotiki gora, Mozirska planina in koča Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila 05.50 Tedenski izbor 05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.05 Pozdrav iz Bohinja, pozdrav iz Alp, razvedrilna odd. 10.40 Moji, tvoji, najini, nad. 11.10 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja TRIGA 2. del, dok. 11.45 Kraji in običaji: Trst - v iskanju nove energije, odd. TV Koper-Capodistria 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Najlepši zbori in arije iz Verdijevih oper (Janez Lotrič, Ljudmila Vehova, Valentin Pivovarov, Dragica Kladnik), posnetek s Pogačarjevega trga v 14.30 Makalu- 30 let pozneje, dok. odd. 15.20 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 15.55 Pisave: Drago Jančar: In ljubezen tudi 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2017 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Mi ga pa žlindramo, 10 let -Ansambel Roka Žlindre, 1. del, pon. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.15 Tri barve - modra, koprod. f., 1993, pon. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Pujsek Bibi, ris., pon. 07.45 Niko, ris., pon. 07.50 Vetrnica: Čokoladni rogljič 07.55 Bine: Poklici, pon. 08.15 Slovenski vodni krog: Sava, dok. 09.00 Dobro jutro, poletni izbor 11.15 Bela sužnja, kolum. nad. 12.15 Na obisku: Valček v primorskih šegah in običajih 12.55 Bučke, satirično inf. odd. 13.35 O živalih in ljudeh, TV Maribor 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 7. etapa, vključitev v prenos 17.45 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 18.10 Bela sužnja, kolum. nad. 19.00 Vila Mila, ris., pon. 19.10 Pri Slonovih, ris., pon. 19.20 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 19.45 Infodrom, poletje 2017, pon. 20.05 Philomena, ang.-am.-fr. f., pon. 21.45 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 23.00 Polnočni klub: Pogled kamere 00.20 Novi rock, 1. del koncerta, pon. 01.55 Glasbeni spoti 3.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 7. etapa, posnetek 04.55 Glasbeni spoti, pon. pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Ljubezen na prvo tačko, kanad. f. 24UR zvečer Eurojackpot Popoln ulov, ameriški film 6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.45 22.15 22.20 0.20 1.10 2.00 2.30 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.20 11.55 12.15 12.20 12.50 15.00 15.30 16.30 17.30 17.45 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 21.30 23.35 23.55 00.20 00.25 Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Dobre vile Ustvarjalne iskrice (162), Okvir za špangice Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Travniške rastline in gozdni plodovi Ustvarjalne iskrice (163), Etui za sončna očala Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Nega oseb z demenco na domu Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Jesen življenja: 20 let srebrnih tenisačev velenje V Ljubljano jo dajmo, gledališka spevoigra Poletno gledališče Studenec pri Domžalah Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila Poletna scena Odmevi Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš: Jaz sem rogoz, pon. Biba se giba: Biba in Topotavček, ris., pon. Kljukec s strehe, ris., pon. Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke, pon. Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. Mulčki, ris. Firbcologi, odd. za otroke, pon. Mulčki, ris. Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana, kviz, pon. Infodrom, poletje 2017, pon. Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon. 20 let Slovenije: Projekt 13 -mediji, dok. f. Tednik Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ambienti Odprava v vesolje, nemška dok. odd. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Branko Burič - Buro Poročila ob petih, šport, vreme Sir s sedmimi skorjami, dok. f., pon. Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuharska odd., pon. Ozare Kalimero, ris., pon. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme MMS cantabile 2017 - Spevno v melodije morja in sonca Melodije morja in sonca 2017 Poročila, šport, vreme Hardkor disko, poljski f., 2014, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon. 03.00 Info-kanal TV SLO T 06.00 Na lepše 06.30 10 domačih 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 9.20 Bela sužnja, kolum. nad. 10.20 Ciciban poje in pleše, otroška odd., 1/2 11.45 Nagelj, jap. nad. 13.15 Presenečenja 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 8. etapa, vključitev v prenos 17.35 Gala koncert iz Ria ob zaključku SP v nogometu (Placido Domingo, Ana Maria Martinez, Lang Lang) 19.45 Infodrom, poletje 2017 20.05 Za kraljico in domovino, kopr. f. 22.00 Zvezdana: Helena, pon. 22.45 Vse je mogoče, pon. 00.20 20 let knap 'n' rolla, koncert skupine Orlek, pon. 02.40 Glasbeni spoti 03.40 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 8. etapa, posnetek 05.45 Glasbeni spoti, pon. 05.50 06.10 07.00 07.05 07.30 07.50 08.10 8.35 08.40 9.05 09.15 09.55 10.10 10.50 11.55 13.00 13.25 13.50 14.15 15.00 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 23.30 00.05 01.40 02.05 07.00 Ziv žav 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.30 Minka, ris., pon. 07.35 Penelopa, ris., pon. 07.40 Pujsek Bibi, ris, pon. 07.50 Dinko pod krinko, ris. 08.00 Vipo, ris. 08.10 Niko, ris. 08.15 Pri Slonovih, ris., pon. 08.25 Čarli in Lola, ris., pon. 08.40 Dinotačke, ris. 08.50 Leonardo, ris. 09.05 Kalimero, ris. 09.15 Vila Mila, ris., pon. 09.20 Knjiga o džungli, ris., pon. 9.35 Kljukec s strehe, ris. 10.00 Bacek Jon, ris. 10.10 Nabriti detektivi, nem. nan., pon. 10.55 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 11.25 Ozare 11.30 Sluh svetosti, dok. f. 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Mi ga pa žlindramo, 10 let - Ansambel Roka Žlindre, 1. del 15.00 Čisto pravi gusar, slov. f. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 18.40 Dinotačke, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, špan. nad. 21.25 Intervju: Sonja Lokar 22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Selfie brez retuše, f. Vinci Vogue Anžlovarja, dok. 00.10 Za lahko noč: Plesni utrinki: Romeo in Julija, Don Kihot, Ljubezen, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. Info-kanal TV SLO T 06.45 Glasbena matineja 06.45 U roš Lajovic in Orkester Slovenske filharmonije -Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru »Jupiter«, iziubilejnega koncerta v Slovenski filharmoniji, pon. 07.25 Mediteranski koncert (Španija, Grčija, Maroko, Jordanija), posn. 08.35 TV poroka 2017: Poročni obred 09.30 Pregreha brez greha, kuh. odd. 10.15 Ciciban poje in pleše, otr. odd. 11.55 Nagelj, jap. nad. 13.35 Slovenija danes: Reportaža 13.50 Človek, ki zmore več: Jure Robič, dok. feljton, pon. 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 9. etapa, vključitev v prenos 17.15 Derren Brown: junak na 9000 m 18.10 Bela sužnja, kolum. nad. 19.00 Z glasbo in s plesom 19.00 Pesmi iz Beneške Slovenije: Nediški puobi in Barski oktet, pon. 19.15 Mi smo mi: Oktet Lesna Slovenj Gradec, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sanje o prihodnosti: Dom prihodnosti, fran. dok. 20.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok., pon. 21.30 Pogrešana, fran. nad., pon. 22.30 Scott in Bailey, ang. nad., pon. 23.25 Melodije morja in sonca 2017, pon. 1.55 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 9. etapa, posnetek 03.40 Glasbeni spoti, zabavni kanal 00.25 00.50 01.45 6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.10 8.15 8.30 9.20 9.45 10.10 10.35 10.50 11.50 12.45 13.00 13.55 14.55 16.55 18.55 18.58 20.00 22.15 0.30 2.25 08.25 08.55 09.00 10.00 10.25 10.40 10.50 10.55 11.00 11.25 11.50 16.00 16.05 16.30 16.40 17.25 17.30 18.30 18.35 19.50 19.55 20.00 20.20 21.50 23.00 23.30 00.00 00.25 pop pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Zebra Zigbi Robocar Poli Smrkci Turbo Mašine Oddbods Čebelica Maja Heidi Divja brata Kratt Ninja želve Transformers TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Na modni pisti z Rihanno Kuharski mojster Popoln ulov Šola letenja, ameriški film 24UR vreme 24UR Iren Man 2, ameriški film. Škatla, ameriški film Strelski obračun , ameriški film Zvoki noči 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zelena luč 7.05 Zebra Zigbi 7.20 Robocar Poli 7.35 Smrkci 7.50 Turbo 8.05 Oddbods 8.10 Mašine pripovedke 8.15 Čebelica Maja 8.30 Heidi 9.20 Divja brata Kratt 9.45 Oddbods 9.50 Ninja želve 10.15 Slugterra 10.40 TV prodaja 10.55 Jaz sem Luna 11.50 Jaz sem Luna 12.50 Jaz sem Luna 13.45 TV prodaja 14.05 Kuharski mojster 15.00 Strelski obračun 16.50 Willy 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gremo mi po svoje 2 21.45 Dnevnik Bridget Jones 23.40 Mesec nad Paradorjem 1.40 Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš, Travniške rastline in gozdni plodovi O deklici, ki je sovražila knjige Ustvarjalne iskrice (164), hodulje iz pločevink in kolebnica Brainobrain (7), Abakus - prikaz osnovnega računanja Napovedujemo Videospot dneva Jesen življenja: 20 let srebrnih tenisačev Velenje Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab. Brainobrain (11), vizualizacija Pikin studio (1/2016) Napovedujemo Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Smeh, ans. Jurčki Videospotdneva Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Po Slakovi poti, posnetek 2.dela koncerta Zdravje je! Rak, zaokrožena celota Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (5) Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.30 Poletna scena 05.55 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 10.35 Moji, tvoji, najini, nad. 11.00 10 domačih 11.50 Pregreha brez greha, kuharska odd., pon. 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Nekoč je bila dežela pridnih, dok. f., pon. 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 16.00 Z glasbo in s plesom: 08. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: GŠ Slovenj Gradec, Musica Alegria, Medicinska fakulteta v Ljubljani 16.30 Poletna scena, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Adrenalinci, dok. serija o mladostnikih, pon. 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Vila Mila, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Peš po Himalaji, popotniška odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Wallander, ang. miniserija, pon. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 2.10 Info-kanal 05.30 Poletna scena 05.50 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 10.40 Moji, tvoji, najini, nad. 11.05 Sluh svetosti, dok f. 11.50 Operne arije 11.50 Sopranistka Rebeka Radovan, pon. 12.05 Basbaritonist Marcos Fink (W. A. Mozart: Don Juan), pon. 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Čez planke: Šrilanka 14.30 Sir s sedmimi skorjami, dok. f. 15.00 Potepanja: Pordašinci - Kisfalu, odd. TV Lendava 15.45 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. 16.05 Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. 16.30 Poletna scena, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenska narečja: Dolenjska narečna skupina, dok., 3/3, pon. 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd., pon. 18.05 Poldi, ris., pon. 18.10 Niko, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Durrellovi, ang. nad. 20.55 Kaj pa Mojca?, dok. f., pon. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Spomini: Rudi Šelih, dok., pon. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 03.15 Info-kanal 2.10 Info-kanal TV SLO T TVSLOr 06.30 Otroški kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris., pon. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Vipo, ris., pon. 07.50 Niko, ris., pon. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Sprehodi v naravo: Praproti I. 08.20 Kroki in prijatelji, lutkovna predstava, pon. 08.50 Veliki ulov, kratki igrani f., pon. 09.05 Slovenski vodni krog: Meža, dok. 09.45 Dobro jutro, poletni izbor 11.45 Selfie brez retuše, f. Vinci Vogue Anžlovarja, dok. f., pon. 12.55 Moj čudoviti um, dok. f. 14.05 Dober dan: Kuharski dvoboj 15.00 Polnočni klub: Pogled kamere 16.25 Ljudje in zemlja, pon. 17.30 Pregreha brez greha, kuharska odd. 18.00 Bela sužnja, kolum. nad. 18.50 Pri Slonovih, ris., pon. 19.00 Tabaluga, ris. pon. 19.25 Vila Mila, ris., pon. 19.30 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. 19.50 Vetrnica, pon. 20.00 Derren Brown, pon. 20.50 Kjer bom doma, avstralska nad. 21.40 Goljufija, dan. nad. 22.40 Večer z lutkami, razv. odd., pon. 23.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia (Mia) Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja 10.00 Drugače srečna 11.00 TV prodaja 11.15 Zbudil bi se s teboj 12.15 TV prodaja 12.30 Utripajoča srca 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 Ljubezen po domače 22.15 24UR zvečer 22.45 Na čelu države 23.40 Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 0.45 1.35 2.25 2.55 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Dobre vile 09.40 Miš maš, So kače res strupene? 10.20 Ustvarjalne iskrice (165), Kresničke 10.35 Pikin studio (1/2016) 11.15 2494. VTV magazin 11.35 Kultura, informativna oddaja 11.40 Napovedujemo 11.45 Prepovedano - zgodba Nejca Reka 12.45 Po Slakovi poti, posnetek 1.dela koncerta 13.55 Skrbimo za zdravje, Imate urološke težave? 14.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.05 Videostrani, obvestila 16.30 Zogarija (8) 17.00 O deklici, ki je sovražila knjige 17.25 Ustvarjalne iskrice (159), Moj album 17.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.05 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 Ljubljana po Londonu, koncert Aleksandra Mežka 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Smeh, ans. Jurčki 21.15 Napovedujemo © 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris., pon. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Vipo, ris., pon. 07.50 Niko, ris., pon. 07.55 Vetrnica: Izvirna torbica 08.00 Martina in ptičje strašilo, pon. 08.05 Ali me poznaš: Jaz sem rogoz, pon. 08.15 Slovenski vodni krog: Blejsko jezero, dok. 09.00 Dobro jutro, poletni izbor 11.15 Bela sužnja, kolum. nad. 12.10 Mesto, ki se ozira v nebo, igrano-dok. f. 13.15 Dober dan: Kuharski dvoboj 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, vključitev v prenos 18.00 Bela sužnja, kolum. nad. 18.50 Pri Slonovih, ris., pon. 19.00 Tabaluga, ris., pon. 19.25 Vila Mila, ris., pon. 19.35 Iz popotne torbe, odd. za otroke, pon. 20.00 Alergije - kaj jih povzroča?, fran. dok., pon. 20.55 Kjer bom doma, avstral. nad. 21.45 Čas za Manco Košir, pon. 22.40 Skrivnosti Brokenwooda, miniserija, pon. 00.20 Glasbeni spoti 01.20 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, posnetek 02.40 Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon. pop 6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja 10.00 Drugače srečna 11.00 TV prodaja 11.15 Zbudil bi se s teboj 12.15 TV prodaja 12.30 Utripajoča srca 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 Gozdarska hiša Falkenau 21.55 Preverjeno 22.40 24UR zvečer 23.10 Na čelu države Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 0.05 1.00 1.50 2.40 3.10 © 21.20 Pop corn, Nika Zorjan, Nipke 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Mala šola astronomije 10.50 Zdravje je! Rak, zaokrožena celota 11.20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Zogarija 1(Koper) 17.00 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.25 Ustvarjalne iskrice (166), Igra z obroči 17.50 Videospot dneva 17.55 Videostrani, obvestila 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Pop corn, Nika Zorjan, Nipke 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Fantje, srečno! Slavnostni koncert ob 45- letnici ŠFS Koleda 22.35 Psihoterapija otrok in mladostnikov 23.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila 05.30 05.50 07.00 09.05 10.25 11.10 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.45 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 01.20 01.45 2.40 Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavnaodd. Moji, tvoji, najini, nad. Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Yi-Chen Lin (A.Dvorak, Simfonija št. 9 v e-molu) Nagelj, jap. nad. Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Sonja Lokar Slovenska narečja: Dolenjska narečna skupina, dok., 3/3 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana, kviz Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, dok., 3/3, pon. Novice Utrinek, izob. odd., pon. Čarli in Lola, ampak ..., ris. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Kanček miru, francoski f. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Jan Hus, češka miniserija, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji ika, Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Svet živali, ris., pon. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Vipo, ris., pon. 07.50 Niko, ris., pon. 07.55 Nočko, pon. 08.05 Rešitev za starejše, kratki dok. f., pon. 08.20 Aktivatorji, pon. 08.35 Slovenski vodni krog: Selška Sora, dok. 09.00 Dobro jutro, poletni izbor 11.00 Bela sužnja, kolum. nad. 11.55 10 domačih 12.40 Dragijev rojstni dan, razvedrilna 13.30 Čas za Manco Košir: Pohlep 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, vključitev v prenos 18.00 Bela sužnja, kolum. nad. 18.55 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.00 Vila Mila, ris., pon. 19.05 Pri Slonovih, ris., pon. 19.15 Hrček Miha, ris., pon. 19.20 Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. 19.45 Vetrnica 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: C. Orff: Carmina burana, La Fura dels Baus. Otvoritev 65. Ljubljana Festivala 21.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 21.50 Je res vse laž? - Ko novice postanejo orožje, nemška dok., pon. 22.35 Presenečenja, pon. 23.30 Glasbeni spoti 00.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, posnetek 01.50 Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon. pop 6.00 7.00 7.01 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.30 10.00 11.00 11.15 12.15 12.30 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 22.00 22.30 23.25 0.25 1.15 2.05 2.35 24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Oddbods Maša in medved Viking Viki Trgovinica za živali Mala miška Mia Anubisova hiša TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Na čelu države Hiša iz kart Beli ovratnik Grimm 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.35 Zogarija 1 (Koper) 11.00 Ustvarjalne iskrice 166, Igra z obroči 11.20 Fantje, srečno! Slavnostni koncert ob 45- letnici ŠFS Koleda 12.50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 13.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Brainobrain 18, Izdelaj svoj tangram 16.40 Nanovo, Imate težave s profesorji? 17.20 Ustvarjalne iskrice (167), Ustvarjalne ideje za na plažo 17.50 Videospot dneva 17.55 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 Skrbimo za zdravje, Imate urološke težave? 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 2495. VTV magazin 21.25 Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder 22.25 Strokovnjak svetuje, Načrtovanje dopusta 22.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Imate težave s profesorji 10.50 Ustvarjalne iskrice (167), Ustvarjalne ideje za na plažo 11.25 2495. VTV magazin 11.45 Kultura, informativna oddaja 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Čas za nas, tabornike 17.05 Ustvarjalne iskrice (177), Lisica zvitorepka 17.15 Videospot dneva 17.20 Videostrani, obvestila 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Psihoterapija otrok in mladostnikov 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Neisha, Ina Shai 22.05 Skrbimo za zdravje, Vse o revmatičnih obolenjih 23.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 6. julija 2017 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček WYLD, Evie: Vseh ptic petje od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani Avstralska pisateljica je za roman Vseh ptic petje prejela več prestižnih mednarodnih nagrad. Izčiščeno in slogovno bogato besedilo nas popelje na majhno kmetijo na enem od pustih britanskih otokov, kjer glavna junakinja, Jake, živi osamljeno in odmaknjeno življenje. Na prvi pogled živi skromno in brez bremen iz preteklosti. Vendar pa se skozi dogajanje kaj kmalu razkrije njena temna plat ter zapleten, psihopatski značaj. Spomini, za katere je upala, da bodo ostali samo njeni, pa počasi curljajo na plano. PAMUK, Orhan: Rdečelaska od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani Rdečelaska je že četrti roman nobelovca Orhana Pamuka, preveden v slovenščino. Izvrsten turški pisatelj tudi tokrat ne razočara. Bralca popelje skozi prizmo vijug dveh Turčij, tiste evropske in tiste funda-mentalistične, ki ne priznava popolnoma razigrana pa globoko v sebi skriva tragične trenutke svojega mladega življenja, ki se izrišejo v obliki brazgotin pod lahkotno poletno oblekico, ki jo nosi. ANDERSSON, J. Per: O Indijcu, ki se je s kolesom peljal vse do Švedske, da bi tam znova našel svojo veliko ljubezen od - Odrasli, 821-312.6 -Biografski romani Avtobiografija Pikeja, Indijca, ki se je rodil v t. i. kasti nedotakljivih, je milo rečeno čustvena; prava ljubezenska zgodba s srečnim koncem, ki jih tu in tam potrebuje- ničesar drugega kot samo in zgolj svojo vero. Rdečelaska, katere lasje so simbolično pobarvani rdeče, je v romanu prikazana kot tipična predstavnica tradicionalnega turškega režima, ki se otepa vsega modernega, drugačnega in se opira zgolj in samo na toga patriarhalna prepričanja, ki pa kljub zunanjemu zatiranju kažejo na medsebojno družinsko spoštovanje in toplino. Vendar se moramo skozi razmišljanja in dogodivščine glavnega protagonista do naslovnega lika knjige šele dokopati. MARTIN, Charles: Ko črički jokajo od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani Preprost roman ima prav vse, kar potrebujemo za sproščeno dopustniško branje: romantično ljubezen, napeto zgodbo in razodetje ob koncu. Poetičen naslov nam pričara majhno zaspano mestece, kjer deklica na stojnici prodaja osvežujočo limonado. Na prvi pogled sproščena in mo prav vsi. Njegovo polno ime, ki ga sicer sestavlja 373 črk, pomeni veliko veselje. In prav takšen je Pikej, srečen in vesel. Vzgojen je bil v veri, da je prihodnost vsakogar določena z rojstvom. Tudi on je bil že kot dojenček deležen prerokbe: »Tvoja bodoča žena bo muzikalična, imela bo svojo džunglo in se bo rodila v znamenju bika.« In ko Pikej, kot slikar nekega dne sreča Švedi-njo Lotte, takoj ve, da bo njegova žena. Naj se sliši še tako čudno, zanjo s starim kolesom prekolesari 7000 km dolgo pot, vse do Švedske. TELLEGEN, Toon: Kitov vrt ml - Mladina, C - Cicibani Knjiga je leta 2016 prejela nizozemsko nagrado zilveren griffel za mladinsko književnost. Izjemna slikanica, ki je tako osupljivo preprosta, da je prav zaradi tega najbrž požela občudovanje mnogih bralcev. Izjemno sporočilnost prefinjeno dopolnjujejo izvirne, barvite in domiselne ilustracije. Zgodba govori o kitu, ki si je želel imeti vrt na svojem hrbtu, metaforično pa nam naslika podobo človeka, ki vselej želi imeti nekaj, kar preprosto ne more imeti. In to prispeva k temu, da je želja vedno večja in večja. Kit sicer dobi svoj vrt na hrbtu, ampak za kakšno ceno? a Metka Pivk Srdic CITY CENTER Celje • Četrtek, 6.7. Biotržnica • Petek, 7.7. od 14.00 dalje Kmečka tržnica, • Nedelja, 9.7. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Zajec Emil na počitnicah • MARACO - MINI AVTOMOBLIČKI, Izposoja mini avtomobilčkov LUXI na osrednjem prostoru od 3. julija dalje, vse do 31. avgusta • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 6. julij 21.00 Park vile Herberstein Tereza Kesovija, koncert Petek, 7. julij 18.00 Velenjski grad Prespimo v gradu, sanjajmo grajske sanje (predhodne prijave) 18.00 Gostilna pri Brigiti Večer morskih jedi 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noč ob jezeru 21.00 eMCe plac Official Brutal Assault warm up: Nervosa, Panikk, Moshead Sobota, 8. julij 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolšji sejem 10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarije: Ti in jaz, interaktivna predstava za malčke, 1,5+ 20.00 Velenjska plaža, Plaža MiaMia Kubanski večer s Ta Saund Nedelja, 9. julij 16.00 Kavčnikova domačija, Zavodnje Strokovno vodstvo po Kavčnikovi domačiji 8.1 8.1 10.00 13.00 Ponedeljek, 10. julij 7.00 Restavracija pod Jakcem Krvodajalska akcija, do 14. julija Mestni stadion Športne počitnice, do 14. julija Stala Glinšek, Skale pri Velenju Počitniške konjarije, do 14. julija Galerija Velenje Svet velikih umetnin, poletne počitniške likovne delavnice Torek, 11. julij Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Treš cirkusarna Galerija Velenje Svet velikih umetnin, poletne počitniške likovne delavnice Društvo NOVUS, stavba Farmin Pozitivno starševstvo, pogovorna delavnica Amfiteater na Velenjski promenadi Brentwood Jazz Orchestra, koncert big banda iz angleške šole Sreda, 12. julij 10.00 Galerija Velenje Svet velikih umetnin, poletne počitniške likovne delavnice Knjižnica Velenje, preddverje Pravljični izziv z Doti Društvo NOVUS, stavba Farmin Zdrav življenjski slog, delavnica Vila Bianca Odprtje razstave: Peter Radič, Umetnik skozi čas 14.00 20.00 13. 10.00 16.00 17.00 ŠOŠTANJ Ponedeljek, 10. julij 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 11. julij 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine Sreda, 12. julij 14.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 6. julij 9.00 Cerkev Sv. Martina Oratorij za otroke Petek, 7. julij 9.00 Cerkev Sv. Martina Oratorij za otroke 18.00 MC Šmartno ob Paki Hoja po vrvi »slackline« Ponedeljek, 10. julij 10.00 Dvorana Marof - MC Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke Torek, 11. julij 10.00 Dvorana Marof - MC Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke Sreda, 12. julij 10. 00 Dvorana Marof - MC Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke 17.00 MC Šmartno ob Paki Igranje namiznega tenisa Lunine mene 9. julija, ob 6:07, polna luna (ščip) Velik uspeh glasbene šole Goter Attimis, 2. julija - V italijanskem kraju Attimis, ki leži slabih 50 kilometrov od Gorice, je potekalo 23. Evropsko prvenstvo v igranju na harmonike (organe-te in diatonične harmonike). V močni konkurenci tekmovalcev, ki so pretežno prihajali iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, se je vnel hud boj za ta prestižni naslov. Tokrat je to uspelo Gregorju Sevčnikarju iz Velenja, učencu Glasbene šole Goter, ki je že leta 2008 na Zlati harmoniki Ljubečne osvojil Plaketo Avgusta Stanka, leta 2011 pa naslov mladinskega svetovne- ga prvaka. Svojo tekmovalno pot je sedaj okronal z naslovom najboljšega v Evropi. Odličen uspeh je na evropskem prvenstvu dosegel še en učenec te glasbene šole Žiga Žlebnik iz Črne na Koroškem, ki je v kategoriji D (nad 18 let) osvojil odlično 2. mesto. Robert Goter s svojimi učenci že dobro desetletje niza uspeh za uspehom, dokaz za to je tudi njegov učenec Gerald Stroissnik, ki je letos maja na avstrijskem državnem prvenstvu osvojil naslov absolutnega državnega prvaka. iviian Prespimo na gradu Jutri, 7. julija, bodo po letu dni na Velenjskem gradu ponovno pripravili dogodek Prespimo na gradu, sanjajmo grajske sanje. Vse otroke in starše, ki jih zanima, ali na gradu res straši, prijazno vabijo, da to ugotovijo skupaj z velenjskimi muzealci. Nedeljski izlet V nedeljo, 9. julija, Muzej Velenje vabi na nedeljski izlet v Zavodnje nad Šoštanjem, kjer bodo muzealci ob 16. uri pripravili brezplačno strokovno vodstvo po izjemnem kulturnem spome- niku - okoli 400 let stari dimnici, imenovani Kavčnikova domačija. V avli MO Velenje razstavlja Klavdij Margon Velenje - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate slikarsko razstavo ljubiteljskega ustvarjalca Klavdija Margona. Klavdijo Margon je član Društva šaleških likovnikov. Ustvarja v različnih tehnikah, najbolj blizu pa mu je akvarel. Izobraževal se je na številnih delavnicah v okviru društva in imel vrsto skupinskih in samostojnih razstav. Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2017. Brezplačne počitniške likovne delavnice Galerija Velenje bo pripravila za otroke od 6 do 15 let od ponedeljka, 10. julija do petka 14. julija med 10. in 13. uro na zelenici pred galerijo brezplačne poletne počitniške likovne delavnice. Rdeča nit letošnjih delavnic bo ustvarjanje ob delih znanih slovenskih likovnih umetnikov, ki so na ogled v Galeriji. Otroci bodo spoznali različne motive in tehnike ustvarjanja. Otroci se lahko delavnicam pridružijo katerikoli dan v tednu. Na vino bo treba čakati do avgusta Šoštanj - S Turistične zveze Šoštanj so sporočili, da so prireditev Šaleški festival vina in kulinarike, ki bi moral potekati konec tedna, zaradi slabe vremenske napovedi prestavili na 12. avgust. a tf, mz, mkp KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka SPIDER-MAN: VRNITEV DOMOV Spider-Man: Homecoming, akcijska ZF pustolovščina, 130 minut (ZDA) Režija: Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Michael Keaton, Zendaya, Donald Glover, Jacob Batalon, Laura Harrier Petek, 7. 7., ob 21.00 Sobota, 8. 7., ob 21.15 Nedelja, 9. 7., ob 18.00 DEČEK S PLANIN Schellen-Ursli, mladinska pustolovščina, 100 minut (Švica) Režija: Xavier Koller Igrajo: Martin Rapold, Leonardo Nigro, Peter Jecklin, Marcus Signer, Andrea Zogg Petek, 7. 7., ob 19.15 - mala dvorana Nedelja, 9. 7., ob 17.00 - mala dvor. SLUŽKINJA Agassi, romantična drama, 144 minut (Južna Koreja) Režija: Park Chan-wook Igrajo: Kim Min-hee, Kim Tae-ri, Ha Jung-woo, Cho Jin-woong, Kim Hae-suk, Moon So-ri, Jo Jin-woon Sobota, 8. 7., ob 19.15 - mala dvor. Nedelja, 9. 7., ob 19.00 - mala dvor. ALIBI.COM Komedija, 90 minut (Francija), režija: Philippe Lacheau Igrajo: Philippe Lacheau, Tarek Bouda-li, Elodie Fontan, Nathalie Baye, Didier Bourdon Petek, 7. 7., ob 19.00 Nedelja, 9. 7., ob 20.30 AVTOMOBILI 3 Cars 3, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 109 minut (ZDA) Režija: Brian Fee Slovenski glasovi: Primož Forte, Saša Pavlin Stošic, Domen Valič, Uroš Smolej, Iztok Valič, Maja Martina Merljak, Jonas Žnidaršič, Gojmir Lešnjak Sobota, 8. 7., ob 19.00 Nedelja, 9. 7., ob 16.00 - 3D, otroška matineja KRVAVI ZAŠČITNIK Blood Father, akcijski triler, 88 minut (Francija) Režija: Jean-François Richet Igrajo: Mel Gibson, William H. Macy, Elisabeth Rohm, Thomas Mann, Erin Mori-arty, Diego Luna, Dale Dickey, Ponedeljek, 10. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ■ 107.8 MHt5a.di0. i Velenje Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 6. julija 2017 Nagradna križanka »Železnina Hudovernik« železnina hudovernik d o o Želenina Hudovenik, d.o.o. Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si Kolektiv Železnina Hudovernik Vas vabi, da nas obiščete in izberete med veliko ponudbo! • keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program zaščitna sredstva SENZACIONALNO! ČISTILA DELEO z levjo močjo - AKCIJA !!! okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo - pohištvene cevi VINIL - pvc talne obloge laminati parketi tapete svetila NOVO! Mešanje FUGIRNIH MAS za želeni odtenek LAZURE za les BONDEX - ta hip AKCIJA !!! Železnina Hudovernik vas pričakuje - postrežemo z nasmehom Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 17. julija 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. RADIO VELENJE Postanite naročnik ■■CM ! 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! Nagrajenci nagradne križanke »Papirnica Venpro«, objavljene v tedniku Naš čas, 22. junija 2017 so: • Nataša Krejan, Šaleška cesta 2 c, 3320 Velenje • Jožica Podhovnik, Prelska 4, 3320 Velenje • Jasna Gruden, Slatina 13 a, 3327 Šmartno ob Paki Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Papirnici »Venpro« v Mozirju. Rešitev križanke: VSE ZA ŠOLO. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. 7., 9. 7. - KATARINA PER-ŠIN, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. * mi -1 Komunalno dj tj jI ■ 4 1 ■ -. - • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje SMRTI BREZNIKAR FRANČIŠKA, roj. 1925, Velenje, Zidanškova cesta 3, KRAJNC JOŽEF, roj. 1941, Velenje, Laze 22, BLAŽIČ FRANC,roj. 1946, Velenje, Paški Kozjak 51B, PODMENINŠEK NENA, roj. 1990, Velenje, Škale 120 C POROKE HLADIN UROŠ, Velenje, Podkraj pri Velenju 16 F in STOCCA ANA, Velenje, Podkraj pri Velenju 16F KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 26. junija do 2. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 26. junija do 2. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ■ 7 0 « mm Zdravniški nasveti, gost: dr. Natalija l Krajnc, dr.med., specialistka.pediatrije in otroške nevrologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: epilepsija pri otrocih. ČETRTEK, 6. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 7. julija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 8. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 9. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 10. julija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 11. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 12. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 26. junija do 2. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. junija do 2. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 6. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 6. julija 2017 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. NEPREMIČNINA STANOVANJE 1,5 do 2-sobno (cca 58 m2) v neposredni bližini Šoštanja oddam. Gsm: 041 285 536. mali OGLASI PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO IŠČEM morebitnega očividca nezgode, ki se je zgodila že v začetku avgusta leta 2015 v Paki pri Velenju (pri mostu, naprej od Veplasa). Ob parkiranem avtu ob robu cestišča sem padla v obcestni jarek in si poškodovala roko. Morebitne priče pokličite na 041 942 759. TRAKTOR Massey Ferguson 35, obnovljen, registriran, prodam. Gsm: 031 375 075. PUHALNIK Tajfun (9 m cevi, 50 cm premer) prodam. Gsm: 031 266 194. BUKOVA DRVA, metrska, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 266 194. ŽIVALI RAČKE tekačice, prodam. Že zelo pridno pobirajo polže. Gsm: 031 566 415. TELIČKO črno-belo, staro 1 mesec, prodam. Gsm: 031 266 194. TELIČKO in bikca simentalca, prodam. Gsm: 031 470 454. TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodam. Gsm: 031 640 369. RJAVO TELIČKO mlečne pasme, težko 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931. KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, in dve telici, sivko in simentalko, stari 15 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 203 069. PRODAJA nesnic, v nedeljo, 9. 7., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162. Dobrotljivost in milost mi sledita vse dni mojega življenja; in v Gospodovi hiši bom prebival vse dni življenja. (Ps 23) ZAHVALA DOMINIK MIELA VŽINA 3. 8. 1934 - 19. 7. 2017 Ob smrti našega ljubega očeta, dedka in pradedka Dominika Miklavžina se zahvaljujemo dekanu Jožetu Pribožiču za poslovilni obred in darovano sveto mašo, ravenskim pevcem, ki so mu poslednjič zapeli, in Aleksandri Sovič za besede slovesa. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hči Ivica in sin Franc z družinama habit nepremičnine Habtl,d.o.o„ Koroška 48, Vek tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 PRODAMO/ODDAMO • Prodaja, hiša, samostojna: BREG PRI POLZELI, 96,6 m2, zgrajena 1981, adaptirana 2001, 597 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 99.000 € Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, ŠERCER-JEVA, 28,7 m2, zgrajena 1975, VP/8 nad., EI v izdelavi. Cena: 35.000 € Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. ^ 1 1 Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. r 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE _ »USAR« vec na www.habit.si Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacija» - Organizacija pogrebnih sVlcan|sti - Prevoz in ureditev polpjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur/San u Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Poslovil se je naš dragi mož, oče, dedek in pradedek EDO LIPNIK 12. 10. 1932 - 18. 6. 2017 Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami ob njegovem slovesu. Vsi njegovi Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan a i? a> (V > á •S S S Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Poslovil se je dragi mož, oče, dedi in pradedi BERNARD ZABUKOVNIK 24. 6. 1925 - 16. 6. 2017 Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala Društvoma upokojencev Velenje in Šmartno ob Paki, Društvu invalidov ŠP, Občini Šmartno ob Paki ter Zvezi borcev Kavče. Posebna hvala častni straži in Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje. Posebna hvala g. Kolarju za ganljive besede slovesa, pevcem Flaminga za odpete žalostinke in praporščakom. Hvala pogrebni službi Usar, dekanu Ivanu Napretu za darovano mašo in pogreb. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče. Počivaj v miru. Žalujoči žena Jožica, sin Vlado z ženo Milico, vnukinja Sabina z Milanom ter pravnuka Gal in Sara Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 24 Preseljeni Škalčani obujali spomine V Škalah so že sedemnajstič srečali nekdanji prebivalci vasi Škale, ki so se morali izseliti zaradi izkopavanja premoga Sobota, 1. julija - Zbrane je na svečanosti, ki je potekala v dvorani KS v gasilskem domu Škale, v uvodu nagovoril začetnik in organizator prvih 13 srečanj Herman Arlič. S prisotnimi je delil spomine na prvo srečanje leta 1982 in poudaril, da oškodovanci in organizatorji srečanj ne bi smeli pozabiti na povzročitelja pogrezanja in bi morali vztrajati pri ustreznih povračilih za nastalo škodo. Prisotne sta pozdravila še Breda Kolar, podžupanja Mestne občine Velenje, ter Božidar Repnik, predsednik sveta KS Škale-Hrastovec. Slednji je nato besedo predal Oskarju Sovincu, avtorju stenske slike starih Škal, ki od letos krasi veliko dvorano gasilskega doma in je bila s tem uradno predana namenu. V imenu organizatorja letošnjega srečanja, društva REVIVAS Škale, je spregovorila njegova predsednica Vera Pogačar. Zahvalila se je vsem, ki so društvu pomagali pri izvedbi srečanja, v prvi vrsti Turistični zvezi Slovenije, Mestni občini Velenje in KS Ška-le-Hrastovec. Poleg preseljenih Škalčanov in vabljenih gostov je še posebej toplo pozdravila predstavnike Muzeja Velenje, velenj- ske sekcije Slovenskega rodoslov-nega društva, rodbino Meh ter Mirana Lukačka, ki so pomagali pri iskanju informacij ter pripravi razstav. V gasilskem domu Škale so bile v času srečanja in še naslednji dan na ogled tri razstave: Predniki v Škalah (razstava rodovnikov družin, povezanih s Škalami), Škale nekoč (izbor rdeč nagelj. Poleg društva REVIVAS Škale so se na stojnicah predstavili še drugi lokalni ponudniki. Ana Glinšek je predstavila zemljevid kraja ter lika Fane in Jurija, ki ju je oblikovala, mladi turisti in drugi člani društva pa so poskrbeli še za nekaj zabave. Jože Aristovnik, Finin Jožek, je prebral svojo pesem Oda Revi- Milena Krstič - Planinc Velenje - Počitnice. Odmik od rutine vsakdanjika. Odklop. Noben letni čas zaradi dolgih dne-vov in toplih noči za počitnice ni primernejši, kot je poletje. O njih sanjamo že pozimi, ko nas turistične agencije zasujejo z zgodnjimi, tako imenovanimi first minute ponudbami. Te prijave prinašajo popuste, zato jih zadnja leta uporablja vse več ljudi. Po njih so začeli segati tudi tisti, ki so včasih s čakanjem na zadnje minute in posebne ugodnosti tik pred odhodom potegnili kratko. Želene zmogljivosti so bile že zasedene. Irma Mehic iz velenjske agencije Manager ugotavlja, da so tudi njihove stranke vse bolj usmerjene v prve ponudbe, marca, aprila in maja je za rezervacijo poletnih počitnic manj zanimanja, znova pa se ta poveča tik pred počitnicami, ko ljudje pogledujejo tudi k ponudbi last minute. Za to poletje so tako pri njih kot v velenjski Palmi počitnikarji še vedno najbolj navdušeni nad hrvaško obalo in Grčijo. Drugače kot lani pa je letos pravi hit najem družinski mobilnih hišic v kampih na hrvaški obali. »Znova narašča tudi povpraševanje po Egiptu in Tuniziji,« pravi Anja Hanžekovič iz Palme. Letos si bo poletne počitnice privoščilo več ljudi, kot si jih je zadnja leta. Očitno se optimizem, povezan z gospodarsko rastjo, znova seli pod borovce. Kako pa običajno poravnamo stroške, povezane s počitnicami? V agencijah ugotavljajo, da jih veliko plača z gotovino, kar lahko pomeni, da ljudje načrtno varčujemo za počitnice, še bolj verjetno pa je, da zanje porabimo regres. Ob prijavi plačamo določen znesek, pred odhodom pa razliko, če zadošča, poravnamo z regresom. Če ne, pa kaj potegnemo iz prašička. Na referendum 24. septembra? Državni zbor bo na torkovi izredni seji razpisal zakonodajni referendum o drugem tiru železniške proge med Divačo in Koprom. Referendum bo predvidoma 24. septembra, takšen datum namreč državnemu zboru predlaga odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Zahtevo za razpis referenduma je v DZ z več kot 48.000 podpisi podpore vložila civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo. Pobudniki so sicer predlagali izvedbo skupaj s predsedniškimi volitvami, kar je smiselno tudi za poslance SDS, Levice in NSi. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pa je pojasnil, da si ministrstvo želi, da bi bil referendum izveden čim prej. starih fotografij) ter Odkopavanje premoga na območju vasi Škale in spremembe na površju (prikaz na topografskih kartah in or-tofoto posnetkih). Slednja bo od 10. julija do konca avgusta na ogled tudi v Knjižnici Velenje na sončni steni. Po svečanosti, v kateri so kulturno-zabavni del prispevali mladi turisti in Ansambel Žarek s Škalsko pravljico, je sledilo druženje pod brunarico. V prijetnem sončnem popoldnevu so besedo dobili preseljeni Škalčani in ostali gostje. Društvo REVIVAS jim je izročilo majhno pozornost, že ob prihodu pa so jim članice sekcije izde-lovalk rož iz krep papirja pripele vasu ter se na ta način v imenu preseljenih Škalčanov zahvalil organizatorju. Bilo je prijetno popoldne, polno spominov na mladost, na Škale nekoč. Prisotni so si obljubili, da se spet srečajo naslednje leto. a Vera Pogačar Za čim manj denarja čim več počitnic To je želja vseh, ki so ali pa še bodo v agencijah iskali svoj žarek poletnega sonca Dotaknili smo se nebes Na oratoriju, ki so ga pripravili v Župniji Šoštanj, se je tokrat zbralo 186 otrok in mladih. Letošnji oratorij se je začel v ponedeljek, 26. junija, ob 8. uri. Kot prejšnja leta smo tudi dan začeli z molitvijo, nato pa smo se začeli učiti novo himno z na- slovom Marija, ti mati. Kasneje smo se razdelili v skupine in nadaljevali s katehezami. Pred kosilom smo imeli še različne delavnice, po kosilu pa skupinske ve- like igre. Tako je bilo skoraj vsak dan v tednu - razen srede, ko smo se odpravili na izlet. Oblečeni v svoje oratorijske majice smo si ogledali cerkvi v Gornjem Gradu in Novi Štifti. V Gornjem Gradu smo se zadržali na travniku ob cerkvi in tam uživali v katehezah, igri, pesmi, druženju. V čertek smo v najstarejši sku- pini (z imenom Ribiči in ribice) skoraj ves dan glasno ploskali in tako počastili najboljšega anima-torja Roka, ki pa te časti (zaradi svoje skromnosti) ni želel spreje- jS« «M ti. Po kosilu smo imeli ta dan igre z žogo, nato pa smo se odpravili v cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju. Po praznični sv. maši smo imeli sedmo-in osmošolci dodatni oratorij, kjer je med drugim nastal tudi ta članek. Skupaj smo se zelo zabavali, naredili in pojedli pice ter pojedli še sladoled. Naslednji oziroma zadnji dan oratorija smo se spet zbrali v avli OŠ Šoštanj in druženje začeli s himno, molitvijo in delom po skupinah. Po katehezah smo imeli delavnice, kosilo in po njem veliki kviz, ki pa smo ga končali, še preden so v šolo prišli starši, ki so se z nami igrali veliko družinsko igro. Nikakor ne smemo pozabiti na naše zlate animatorje, ki so nas prenašali in pazili ves teden. Naš orato-rij pa seveda ne bi zares zaživel brez naših sponzorjev in voditeljice Mojce Štruc. a Anamarija Hrastnik, Maša Goličnik, Sara Pirečnik