Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 22. decembra 1963 Leto XIX. - Št. 303 (5678) -v- PO 10. ZASEDANJU MEŠANEGA ODBORA V BEOGRADU Yendar-premik i\ o mnogih zasedanjih v zad-1Ì njih letih se je po 10. za-X sedanju mešanega jugoslovansko' - italijanskega odbora o izvajanju posebnega statuta (od 12.—18. decembra t.l.) vendarle zgodilo ,da je bilo ob zaključku zasedanja objavljeno uradno sporočilo, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih. Dosedanja namreč niso nikoli vsebovala kakršnega koli konkretnega sklepa, temveč so se vedno omejevala le na golo u-gotovitev, da sta se pač delegaciji sestali in dva do tri tedne obravnavali vprašanja, ki zadevajo obe manjšini — slovensko v Italiji in italijansko v Jugoslaviji, seveda vedno le tista njuna dela, ki živita na področju bivših con A in B. Tokrat pa smo z zadovoljstvom ugotovili, da našteva uradno poročilo naslednje konkretne sporazume: 1. Sporazum o izmenjavi e-nega pedagoškega strokovnjaka za vprašanja metode pouka materinega jezika; 2. sporazum o organiziranju letnih seminarjev za usposabljanje učnega osebja z drugega področja; 3. sporazum, da se — na podlagi recipročnosti — dodelijo po tri štipendije za obiskovanje izpopolnjevalnih te- CITATELJE M! Že danes obveščamo čltate-lje, da v sredo, 25. in v četrtek 26. t. m. zaradi praznikov dnevno časopisje ne bo izšlo in zato ne bo izšel niti Primorski dnevnik. Pripominjamo, da bodo iz istih razlogov zaprte tudi vse prodajalne časopisov. UPRAVA čajev na visokih šolah druge strani; 4. sporazum o izmenjavi knjig za šolske knjižnice — in kolikor bo to mogoče — tudi učbenikov; 5. sporazum o organiziranju ekskurzij za učence, in 6. sporazum o proučevanju učnih programov in učbenikov zgodovine s strani strokovnjakov obeh strani. Kot vidimo, gre za spora-zume, ki zadevajo določene postopke, kateri se delno že izvajajo, pa čeprav samo eno stransko, bodisi z ene ali druge strani (seminarji, ekskurzije). Gre pa tudi za uvedbo novih prijemov, za katere moramo takoj reči, da bodo brez dvoma koristili tako naši narodni skupnosti na Tržaškem kot italijanski na Koprskem in Bujskem, čeprav ne gre za velike stvari. Toda začetek je tu in nas navdaja z zaupanjem, da je bil na letošnjem beograjskem 10. zasedanju prvi korak — čeprav ne velik — vendarle storjen in da bo v prihodnosti storjen naslednji. Pri tem nas le nekoliko moti izjava vodje italijanske delegacije, ki je po podpisu imel za potrebno izjaviti, da bo za izvedbo zgoraj naštetih sporar zumov «potreben določen čas», kar je po eni strani razumljivo, po drugi strani pa se samo po sebi vsiljuje opozorilo, da se izvajanje v nobenem primeru ne bi smelo zavleči, saj gre za enostavne in v nedolgem času izveljive stvari. Ko torej- izražamo zadovoljstvo, da je prišlo pri zadnjem zasedanju do nekega premika, pa nikakor ne moremo mimo ugotovitve, ki je na prvi pogled očitna: da se namreč doseženi hvale vredni in pozitivni sporazumi — čeprav so v skladu z duhom statuta — pravzaprav neposredno ne tičejo črke besedila osmih členov posebnega statuta, razen dveh — učbeniki in o materinem jeziku. Seveda ne nameravamo s tem nikakor zmanjševati pomena in precejšnje važnosti beograjskih sklepov. Nikakor ne moremo predpostavljati, da mešani odbor ni razpravljal tudi o vseh tistih bistvenih vprašanjih, ki so bila prav gotovo na dnevnem redu — morda že osmič alt devetič — in ki še vedno niso rešena, čeprav nam dnevni red zasedanja ni znan. U gotavljamo le, da ta vpraša- nja v uradnem sporočilu niso omenjena, in logično je, da iz tega dejstva zaključujemo, da se je to zgodilo morda zaradi tega, ker prav glede teh bistvenih in — poudariti moramo — najvažnejših vprašanj, obe delegaciji sporazuma nista mogli doseči. Pri tem mislimo zlasti na izvajanje zakona o šolah; saj smo upali, da bo v uradnem sporočilu omenjeno vsaj zagotovilo, da bo vlada v Rimu v najkrajšem roku poskrbela za ureditev vseh predpisanih zakonskih formalnosti v računskem dvoru in drugod, da bi se po preteku dveh let zakon vendarle začel. v celoti izvajati. Morda pa je bilo tako zagotovilo odveč, če upoštevamo, da je vsa zadeva tako jasna in preprosta? V isti sapi pa mislimo pri tej pomanjkljivosti uradnega sporočila: na določbe člena 2 posebnega statuta (enakost glede javnih in upravnih služb in glede uporabe jezika) na določbo člena 3 (o kaznovanju hujskačev na narodno mržnjo), na določbe člena 4 (podpora iz javnih finančnih sredstev raznim organizacijam in ustanovam), določbe člena 5 (uporaba slovenščine pred upravnimi in sodnimi oblastmi in s tem v zvezi nujnost razveljavitve zloglasnih členov 137 in 122 kazenskega oziroma civilnega pravdnega postopnika, ki že zdavnaj ne veljata več ne za Nemce na Južnem Tirolskem, ne za Francoze v Dolini Aoste). Toda — kot rečeno — prvi premik je storjen in na prihodnjem zasedanju se bo moral odbor s prav tako dobro voljo, s kakršno se je lotil reševanja manj perečih vprašanj, lotiti tudi vprašanja izvajanja omenjenih določb posebnega statuta. Upamo, da bo do takrat v vsej državi splošno o-zračje bolj demokratično in da se bo to zgodilo — kot vse kaže — tudi na Tržaškem. Morda Je za dokončno uveljavljanje posebnega statuta najbolj važno ravno zboljšanje političnih razmer tu pri nas. Ko govorimo o tem upanju in v tem smislu, se oslanjamo ne samo na tisto, kar je rečeno v znameniti encikliki papeža Janeza XXIII. (in za katero je tržaški župan javno poudaril, da z njo soglaša) glede narodnostnih manjšin, temveč tudi na tisti del sporazuma štirih strank levega centra, ki se glasi : «Politika do slovenske manjšine mora zlasti pospeševali razvoj soglasnega in kulturnega sožitja med državljani italijanskega in slovenskega jezika, pri čemer je treba dajati pobude za človeški razvoj manjšine ter zaščititi upravičene zakonite jezikovne in kulturne potrebe ter običaje. Popolno uveljavljanje demokratične me tode bo ugodno vpVvalo tudi m neobhodni j roecs ocenjevanja vrednot italijanske civilizacije in s tem ustvarjalo osnovne pogoje za prepričano in polno udeležbo državlianov slovenskega jezika v življenju republike. Le na ta način bodo odstranjeni možni razlogi za trenja v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih, in manjšina bo mogla sodelovati, da se doseže boljše medsebojno razumevanje različnih izročil in civilizacij.» Včeraj je tudi senat izglasoval zaupnico Morovi vladi levega centra. Vlada je takole sestavljena: predsednik vlade: Aldo Moro (KD), podpredsednik: Pietro Nenni (PSI), zunanji minister Giuseppe Saragat (PSDI), notranji minister: Paolo Emilio Taviani (KD), pravosodni minister: Oronzo Reale (PRI), minister za proračun: Antonio Giolitti (PSI), finančni minister: Roberto Tremelloni (PSDI), zakladni minister: Emilio Colombo (KD), minister za obrambo: Giulio Andreotti (KD), minister za šolstvo: Luigi Gui (KD), minister za javna dela: Giovanni Pieraccini (PSI), mi nister za kmetijstvo: Mario Ferrari Aggradi (KD), minister za promet: Angelo Raffaele Jervolino (KD), minister za pošto: Carlo Russo (KD), minister za industrijo in trgovino: Giuseppe Medici (KD), minister za delo in socialno skrbstvo: Giacinto Bosco (KD), minister za zunanjo trgovino: Bernardo Mattarella (KD), minister za trgovinsko mornarico: Giovanni Spagnolli (KD), minister za državne udeležbe: Giorgio Bo (KD), minister za higieno in zdravstvo: Giacomo Mancini (PSI), minister za turizem in predstaven. Achille Corona (PSI), posebne naloge: Attilio Pic* cioni (KD), blagajna za razvoj juga: Giulio Pastore (KD), reforma javne uprave: Luigi Preti (PSDt), zveza s parlamentom: Umberto delle Fave (KD), koordinacija pobud za znanstveno in tehnološko raziskovanje: Carlo Arna udi (PSI). l■llllll••ll•lallllllllanlllllll■l•IBIn«IllMllll■ltlllllllllll|l«flltl■lltllllll«IlllffllllllVlv«slffl«lllll«llMlll■a•lllllllllllllllllll||t||||||||||||||l•nn«llllalll«lll■lfltll■«lll■l■ltlllll■l•lltll•lll■lllllNllI«•l««■lll|l|l«llrnMlllflll•lfllllll«anl■l•l«■ll«f•«Mlllll■llN«lllmlllMt■■lIll•ul■llnl•lttll•f■t••mallllllltv«« Senatorji so s 175 glasovi proti 111 potrdili zaupnico vladi levega centra Za vlado so glasovali demokristjani, socialdemokrati in socialisti - Častno razsodišče suspendiralo za eno leto 23 poslancev PSI - Jutri prva seja nove vlade RIM, 21. — Po odgovoru pred sednika vlade Mora na kritike senatorjev je senat izglasoval zaupnico novi vladi levega centra s 175.glasovi proti Ul; vzdržal se ni nihče, le 13 socialističnih senatorjev, pristašev le vice, je zapustilo dvorano pred glasovanjem; z njimi so zapustili dvorano tudi južnotirolski senatorji in senator iz Doline Aoste Ohabod. Za vlado je glasoval tudi -bivši predsednik republike. Gronchi, bivši,.predsednik senata Ruini in bivši ■ pred sednik vlad* Patri. Po izglasovanju zaupnice so tudi senatorji odšli na božične in novoletne počitnice, medtem ko bo nova vlada b mela jutri svojo prvo sejo. Schiavetti je ponovil v svo-ji glasovalni izjavi razlog, s katerim je že Basso utemeljil zadržanje levice. PSI v P» slanski zbornici, in napove« slanski zbornici, in napov< dal, da se 13 socialističnih senatorjev ne bo udeležile sovanja o zaupnici, kar pa seveda ne pomeni, da njegovi somišljeniki ne bodo glasovali za vse tiste ukrepe vlade, ki jih bodo smatrali za koristne. Schiavetti je bolj senčne X vem tmni ne storijo tege#''je le z»to,! da ne. bi zaostrili nesoglasja' z . večino svoje stranke in da bi pustili; odprto možnost za premostitev ; sedanjega stanja. Senator Bo-; n a Upi, ki pripada tipji levici PSI, pa je glasoval za ylado iz Strankarske discipline, ■rasar*: y »t m * jvi' kor m nator Vrttorelli dejal med drui gim, da je avtonomistična večina trdno prepričana, da sporazum med štirimi strankami n! v nasprotju s črko in duhom* ; zatrjeval, da naj- sklepov 38.' kongresa; v ostalem strani vladnega pro- pa da je tudi reakcija desnice grama zadevajo‘zunanjo politi- I dokazala, da je M o rov a vlada ko, za katero je dejal, da po- | «nsjvečja toesreča, M- je d meni «konec tradicionalne tralistične težnje italijans socializma». 2e to bi po n} «najvei kapitalf vojnea no ni' nesreča, Jni razred doletela od konca danes; samo abstrakt-najboljša mSžna 'vlada, Najbolj konstrukti vito «vk» |e prav- zaprav, voščite razmerah ljudem «zadovoljne praznike». .toda v .sedanjih razmerah je to najboljša možna vlada». Senator Perna je napovedal opozicijo komunistov, ki da bo .težila k temu, da se utemelji «potreba po resničnem obratu v levo, namreč resnična in nujna alternativa dvoumnemu’ levemu centru poslanca Mora». Častno razsodišče PSI pod predsedstvom poslanca Jacomet-tija je suspendiralo za eno leto 23 socialističnih poslancev, ki niso glasovali za zaupnico vladi, ampak so zapustili dvijrano pred glasovanjem; to pomeni, da se bodo morali vzdržati vsakršne politične dejavnosti v svoji stranki. Isti disciplinski ukrep ni doletel Bassa in Curtija, ker sta opravičila svojo odsotnost; njun primer bo razsodišče obravnavalo kasneje. Zasedanja častnega razsodišča so se udeležili tudi pristaši, levice, vendar pa so še zadržali le toliko, da so pojasnili stališče levice, na podlagi katerega razsodišče ni pristojno za ukrepanje v tem primeru, ker korenine spora med večino- in manjšino PSI niso take narave, da bi jim mogli biti kos z disciplinskimi ukrepi, in da more spor dokončno rešiti le izreden kongres stranke. Toda tà argument levice PSI je očitno na zelo trhlih nogah, v bistvu pa pomeni le pretvezo: če bi za vsako nesoglasje dopuščali kršenje strankine discipline, hkrati pa pristajali na sklicanje izrednega kongresa kadarkoli bi to zahtevala manjšina, bi to ' pomenilo, da bi nobena stranka ne mogla voditi neke določene politike, ampak bi se njena dejavnost izživljala pretežno v ponavljajočih se izrednih kongresih. Po seji častnega razsodišča so se novinarji obrnili na poslanca Faolicchija in ga vprašali, kdaj bo vodstvo stranke proučilo «zadevo» trinajstih socialističnih senatorjev, ki ne bodo glasovali za zaupnico vladi; odgovoril jim je, da se bo vodstvo PSI sestalo med božičem in Novim letom; Očitno je, da se levica pripravlja na razbitje socialistične stranke in skuša v ta namen pripraviti teren. Danes zvečer so iz redakcije «Mondo nuòvo» razdelili tudi med novinarje dokument sledeče vsebine: «Socia- listom in delavcem! Po sedemdesetih letih zvestobe delavskemu razredu je del voditeljev PSI prisilil socialistično stranko,\da je prelomila s svojo tra: dicijo in s svojo stalno borbeno obvezo, To je pomen vlade. Mo-ro-Saragat, ki — ne da bi karkoli spremenila glede preteklosti — predstavlja nov poskus, da bi zavrli pritisk množic in na-, prtili, delavcem breme sedanje gospodarske krize. Pr'yič v njeni zgodovini, so privedli socialistično stranko do tega, da je pristala na vojgški pakt, na atlantsko politiko in celo na novo atomsko oborožitev; da je pristala na razkol delavskega ‘ gibanja, ki vključuje ideološki pristanek na konservativna načela centrističnih strUnk. «V ta namen si socialistična desnica ni pomišljala povzročiti hudo notranjo krizo, stranke, zavrnila je takojšnje sklicanje kongresa in se je pprijela odkrito razbijaških dejanj. «iS tem, da je odrekla svoj. glas v parlamentu, namerava . socialistična levica — zvesta načelom socializma in socialistične stranke — zlomiti konservativni manever, ki so ga uporabili demokristjani in socialdemokrati s sestavo te vlade. Podreditvi vladi, levica zoperstavlja akcijo za obnovo družbe, ki doživlja globoko krizo svojih gospodarskih in političnih struktur, naraščajoče razočaranje množic in poplavo korupcije. Iz delavskih množic, vštevši obsežne sektorje katoliško usmerjenih ljudi, vstaja mogočno e-notno gibanje za naprednejšo demokracijo, v kateri bodo delavci razpolagali s potrebno oblastjo, da bi zlomili privilegij, odpravili krivice in ukinili izkoriščanje. «Ni moč opustiti več desetletij trajajoče borbe, žrtev najtr-ših let, tradicij in načel socialistične stranke. Ta idealna in politična dediščina ne pripada le socialistom, ampak je last vseh delavcev. Nanje se obračamo in jih prosimo za solidar-nost v naši borbi. Od.vseh,to- DANES varišev pa zahtevamo zvestobo socializmu.» Vodstvo KPI ne bo izdalo nobene Tesolucije o svojem zadnjem. zasedanju: to je Ingrao sporočil novinarjem in dodal, da je šlo le za «izmenjavo misli pred počithicami». Včeraj je v Rimu tudi senat Izglasoval zaupnico Morovi vladi, In s tem se bo vlada mogla sedaj resneje lotiti dela, saj se je v tej dolgi krizi nabrala cela vrsta vprašanj, ki jih je treba nujno rešiti. Jutri bo imela vlada sejo. Kar se tiče socialističnih poslancev, ki v poslanski zbornici niso glasovali za zaupnico, je častno razsodišče, ki se je sestalo včeraj, suspendiralo za eno leto 23 od njih iz strankarskega delovanja. Sovjetska vlada je včeraj obja-vila izjavo, s katero predlaga nove razgovore o razširitvi Varnostnega ter gospodarskega in socialnega sveta, s tem da bi rešili tu-di vprašanje kitajskega predstav-nlštva v OZN. Izjava dodaja, da bi bila sovjetska delegacija glasovala za predložene resolucije a-friško-azijskih držav, če bi bila kitajska vlada prej sporočila, da ne nasprotuje spremembam. V Berlinu še vedno prehaja na tisoče zahodnih Berlinčanov v vzhodni Berlin s posebnimi pro-pustnicami, in vse poteka v najboljšem redu brez incidentov. Predsednik kitajske vlade čuen-la j je prispel včeraj iz Kaira v Alžir, kjer bo ostal nekaj dni na obisku in se razgovarjal z Ben Belo. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Edvard Kardelj je v intervjuju nekemu japonskemu časopisu poudaril nujnost prizadevanj, da se ustvarijo taki odnosi miroljubnega sožitja, ki naj omogočijo, da se kljub razlikam' in nasprotjem najdejo tiste skupne mednarodne aktivnosti, v katerih danes vsi narodi lahko najdejo svoje koristi in ki hkrati ustvarjajo zgodovinske pogoje za boljše razumevanje in zbliževanje med njimi. Kdo je kriv? Kakor poročamo na 5. stT»-ni, so nekateri lastniki zemljišč med Domjom in Bol juncem, ki spadajo pod katastrski občini Dolina in Boljunec, ter drugi lastniki zemljišč, ki spadajo pod katastrsko občino Milje, dobili pred dnevi dekret* o razlastitvah zemljišč za Iiv dustrijsko pristanišče. Skupno gre za 144.479 kv. m površine, kjer so lepi vinogradi, njiv* in travniki ter nekaj gospodarskih poslopij. Ta prede! je blizu ceste in v neposredni bližini mesta ter bi ga že lahko šteli v gradbeno področje. Industrijsko pristanišče p» nuja prizadetim lastnikom nekaj nad 400 lir za kv. m. Ta cena je prenizka in daleč od sedanje tržne cene (glej ori-pombo predsednika sekcije pri. zivnega porotnega sodišča dr. Palerma na 5. strani). Po zakonu imajo prizadeti pravijo, da v roku 30 dni vložijo priziv na sodišče za dosego pravične cene. Nekateri lastniki so to storili, eni bodo te dni, drugi pa so se prenaglili in so pristali z malenkostnim poviškom, ker se niso zavedali svoje pravice, ali pod vplivom nagovarjanj, prikritega pritiska ali potrebe. Ne gre pri vse) tej žalostni zgodbi o razlastitvah, ki se vleče že celo desetletje, samo za obrambo pravic in interesov posameznikov, ampak za zaščito življenjskih interesov slovenske ' narodne skupnosti. 2e pred leti smo poudarili, da se z razlastitvami omogoča in podpira raznarodovanje; dosedanje izkušnje in razni konkretni primeri pa dokazujejo, da gre tudi za načrtno obubo. žanje naših kmetov. Nekateri sp že ob vso svojo posest, drugim jemljejo kos za kosom zemlje in jim za to dajejo dro-biž. Osnovni zakon o razlastitvah od leta 1865 pravi, da se morajo zemljišča plačati po tržni ceni, in določa zadevni do-stopek. Ta zakon nudi raz la. Sčenim lastnikom nekatera jamstva, da pridejo do kolikor toliko pravične odškodnine, medtem ko vodstvo Industrijskega pristanišča ne upošteva nekaterih predpisov za postopek, ki jih določa omenjeni zakon, in samo določa odkupne cene. Vemo za razne sveže primere, ki so zelo zgovorni. Pri zadnjih razlastitvah je nekdo dobil ponudbo 554.000 lir za razlaščeno zemljišče. Vložil je pritožbo in sodni cenilec je to zemljišče ocenil za 1.191.000 lir. Drugi: ponudba 2.980.000, ocenitev sodnega izvedenca 8 milijonov 770.000 lir; tretji: ponudba 1.205.000, ocenitev sodnega izvedenca 2.405.000. Vse dosedanje izkušnje potrjujejo, da prizadeti dobijo izplačilo po ocenitvi sodnega la. vedenca. Navedli bomo Se en primer, ki je še bolj kričeč. Prizadeti lastnik, ki mu je Industrijsko pristanišče za razlaščeno zemljišče na rezidencialnem področju Borgo S. Sergio ponujalo 307.500 lir, je vložil pritožbo in dobil 2.132.000 lir; to je skoraj sedemkrat toliko. In to na podlagi zakonskih predpisov. Poiskati je moral od vet. nlka, da je lahko uveljavil svoje pravice. In drugi? Številni drugi lastniki iz Ricmanj, od Domja, s Kolonkovca itd. se tega niso pravočasno zavedli, niso bili pravočasno obveščeni, ali so nasedli in so dobili, kar so jim ponudili ali malen-kost več. In ni šlo za nekaj sto kv. m in nekaj tisočakov, Pač pa za milijone in milijone, ki jih prizadeti niso dobi-li, kakor bi mogli, ker na pri. stojnem mestu niso upošteva-li pri ocenitvi zemljišč člena 4 odloka št. 99 vladnega gene-ralnega komisariata, ki je bil objavljen v Uradnem listu 21 3. 1955. Ali pristojne oblasti za vse to ne vedo? Ali Kmetijsko nadzomištvo ni o tem obveščeno, in kaj je napravilo za zaščito kmetov? Kdo je kriv, da so se take krivice dogajale in da se še dogajajo? K zadevi se bomo še povrnili in bomo navedli ter analizirali zadevne zakonske predpi. se ter odredbe, ker takih krivic ne moremo trpeti. SZ predlaga nova posvetovanja o razširitvi važnih organov OZN Pri tem bi morali rešiti tudi vprašanje kitajskega predstavništva v OZN - Če bi kitajska vlada prej sporočila, da ne nasprotuje spremembam, bi SZ glasovala za predložene resolucije MOSKVA, 21. — Sovjetsko zunanje ministrstvo Je objavilo Izjavo, s katero predlaga začetek novih posvetovanj za zvišanje Števila članov Vamoetnega sveta ter gospodarskega in aocialnega sveta OZN. Izjava pravi dalje, da je eden glavnih smotrov predlaganih posvetovanj, rešiti kolikor mogoče hitro «temeljno vprašanje priznanje pravic LR Kitajske v Združenih narodih». «Zdi se, dodaja izjava, da se morajo ta posvetovanja nanašati na sredstva, ki naj omogočijo limprejšnjo rešitev temeljnega vprašanja, to je vzpostavitve zakonitih pravic L.R Kitajske v OZN in izključitve predstavnikov Cang-kajškove klike. Nujno potrebno je poskrbeti, da LR Kitajska za-•ede svoje zakonito mesto v OZN in sodeluje pri reševanju vseh vprašanj, vštevši vprašanja razširitve sestave Varnostnega sveta ter gospodarsko socialnega sveta. Med posvetovanji, ki jih predlaga sovjetska vlada, bi očitno bilo mogoče izmenjati si poglede o mo. rebitnih ukrepih za rešitev vprašanja razširitve Varnostnega sveta ter gospodarskega in socialnega sveta, in ti ukrepi bi se lahko »prejeli že sedaj, še pred sprejemom Kitajske v OZN. Sovjetska »veza je pripravljena udeležiti se teh posvetovanj, ki bi se lahko začela takoj, če se druge strani » tem strinjajo.» rit vi glavnih organov Združenih narodov, ki jih je odobrilo 18. zasedanje glavne skupščine. Tedaj bi mogla Sovjetska zveza ratificirati te spremembe, ter skupni napori socialističnih ln afrlško-azljskih držav bi se mogli koncentrirati na ratifikacijo teh sprememb s strani drugih treh stalnih članov Varnostnega sveta, t. J. ZDA, Velike Britanije ln Francije. S tem v zvezi Je treba ottieniti, da v uvodniku, ki ga je objavil 18. decembra kitajski «Ljudski dnevnik», kitajska vlada izjavlja, da Je naklonjena spremembi listine OZN, da se zadosti zahtevam afriško-azij-sklh držav. To stališče je Kitajska prvikrat izrazila ob tej priložnosti, če bi bila ta kitajska izjava podana med diskusijo o zvišanju števila članov glavnih organov OZN, bi Sovjetska zveza glasovala za resolu. cije, ki so lih predložile afriško-azij-ske države. Pravično predstavništvo v raznih organih OZN je sicer tudi potrebno, ker ni upravičeno dejstvo, da večina glasov v teh organih pripada zahodnim državam in z njimi povezanim državam, ki skušajo podaljšati svojo nadvlado in se upirajo spremembam števila sedežev v teh organih». Čuenlaj v Alžiru ALZIR, 21. — Predsednik kitaj-ske vlade Cuenlaj je prispel danes iz Kaira v Alžir, kjer bo o-stal nekaj dni na uradnem obisku. V kratkem nagovoru ob svojem prihodu je Cuenlaj poudaril skup. ne naloge obeh narodov za borbo proti kolonializmu in neokolonializmu ter za okrepitev neodvisnosti in obrambo miru. Poudaril je tudi potrebo okrepitve prijateljstva med obema državama. Ben Bela je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da je nujno potrebna budnost vseh miroljubnih narodov, da se ohrani mir. Odsotnost Kitajske iz Zdru-Ženih narodov pa je v nasprotju s tem načelom. Dalje je Ben Bela izjavil, da morata Azija in Afrika prevzeti svojo odgovornost v mednarodnih odnosih, in je glede Alžirije iz-javil, da mora ta po politični neodvisnosti doseči še gospodarsko neodvisnost. To je eden od pogojev za ohranitev miru. razprava bo 13. Januarja. Predsednik je sporočil, da bodo v prvih dveh razpravah končali zaslišanje obtožencev, ki jih Je okoli 15, v petek in soboto pa bosta zaslišana policijski komisar Cafari -Panico in policijski agent Orlando Čelani. Izstreljen *Tirds> CAFE KENNEDY, 21- — V ZDA so danes izstrelili satelit «Tiros» s fotografskim aparatom, ki bo imel nalogo avtomatično pošilja, ti posnetke o meteoroloških pogojih. Popoldne je satelit že oddajal prve posnet'-e o kopičenju o-hlakov nad vzhodno obalo ZDA. Satelit leti v višini 753 km, najmanjša oddaljenost od Zemlje pa znaša 702 km. Poseben fotograf- Dva mrtva med incidenti na Cipru NIKOZIJA, 21. - Davi je v Nikoziji prišlo do incidentov, med katerimi sta bila dya Turka ubita. en Grk ln en Turek pa ranjena. Prvi incident se je dogodil, ko je policijska patrulja ustavila skupino Turkov, da pregleda njihove dokumente. Agenti trdijo, da so Turki protestirali, in njihovo kričanje je priklicalo večjo množico, iz katere je padel strel. Agenti so na streljanje odgovorili. Ubita ita bila en Turek in ena Turki-hja. , Popoldne je skupina Turkov u-stavila avtomobil, v katerem sta bila dva Grka. Prisilili so ju, da sta izstopila iz avtomobila, ter ju nato pretepli in ranili z nožem. Pred tema dvema incidentoma je prišlo do spopadov med Grki in Turki, pri čemer je bilo več ranjenih. Ciprski -predsednik Maka-rios in podpredsednik dr. Kučuk, ki je voditelj turške manjšine, sta govorila po radiu ln pozivala na mir. Dd napetosti med Turki in Grki na Cipru je prišlo v zvezi z nedavnimi predlogi grške večine, naj bi menjali ustavo otoka. Pred dnevi je turška vlada poslala pismo, v katerem pravi, da nasprotuje predlaganim spremembam, to. da Makarios je pismo zavrnil. Zatem je turški zunanji minister obtožil cipske Grke, da hočejo uničiti ustavo otoka. Izjava dodaja, da rezultat proučevanja tega vprašanja med zadnjim zasedanjem OZN m zadovoljiv za tiste, ki se iskreno zanimajo za izboljšanje delovanja OZN, za spremembo njenih glavnih struktur in za določitev pravičnega predstavništva mladih neodvisnih držav Azije ln Afrike v njenih organih. «Obstajajo sredstva za spremembo listine OZN tudi glede povečanja števila sedežev v glavnih organih. Eno teh sredstev bi bilo, da bi se vse afrisko-azijske države pridružile tistim, ki zahtevajo takojšnjo vzpostavitev zakonitih pravic Kitajske v OZN. Nobenega dvoma ni, da v tem primeru ne bi mogli imperialisti preprečiti vstopa Kitajske v OZN ln zatem ratifikacije sprememb listine OZN. Drugo sredstvo bi bilo, če bi vlada LR Kitajske hotela jasno izjaviti, da se strinja s spremembami listine OZN, Jti jih predvidevajo resolucije o razši- ........................................llllltllll...................................mil Ameriški industrije« Cyrus Eaton predlaga temeljito skrčenje oborožitve Zavzema se za povečanje trgovine s SZ in Kitajsko • Johnson imenoval komisijo, ki bo proučevala učinke razorožitve na gospodarstvo Razprava v Milanu MILAN, 21. — Danes so na razpravi v zvezi z dogodki 4. in 7. julija 1960 nadaljevali zasliševanje obtožencev. Vsi danes zaslišani obtoženi so zanikali obtožbe, da so žalil 1 pr^taklfso zanikali'^0 so^sé ski aparat na satelitu lahko foto- ............■'»"*■"•.....olmi.um.um.......................m.mmmmmm INTERVJU E. KARDELJA JAPONSKEM! LISTU Miroljubno sožitje mora biti aktiven odnos med narodi Neodvisna Kenija je prve gospodarske sporazume podpisala z Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj Je v intervjuju, ki ga je 14 decembra objavil japonski list «Yomiuri Shimbun» odgovoril na nekatera vprašanja notranjega razvoja Jugoslavije in s področja mednarodnih odnosov. V zvezi z mednarodnimi vprašanji in odnosi med državami je Kardelj poudaril, da problem ni v tem, da bi se ustvaril svet brez razlik, kajti takšen svet je, na nesrečo, nemogoče napraviti, temveč je v tem, da razlike ne postanejo vzrok za jedrsko vojno. Zato bi bilo potrebno čim manj špekulirati z raznimi notranjimi WASHINGTON, 21. — Predsednik Johnson je napovedal u-atanovitev medministrske komisije, ki bo imela nalogo proučiti učinke razorožitve in skrčenja vojaške oborožitve na a-meriško gospodarstvo. Komisijo bo vodil predsednik sveta go-spodarskih izvedencev v B^li hiši Walter Heller. Ze predsednik Kennedy je ju-lija dal nalogo svojim gospodar- skim svetovalcem, naj proučijo za. devo. Johnson, ki še posebno vztraja pri varčevanju na vojaškem sektorju, pa je odredil ustanovitev posebne komisije. Ameriški industrijec Cyrus Eaton, ki j« dobil Leninovo nagrado za mir in je prijatelj Hruščo-va, je izjavil, da je naklonjen obsežnemu znižanju ameriške oborožitve in povečanju trgovine s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Dejal je: «Vem, da ni priljubljeno izraziti tako mnenje, toda prepri- čan sem, da lahko tekmujemo na drugih sektorjih, in sicer na intelektualnem, umetniškem, športnem ali gospodarskem sektorju.» Kar se tiče trgovskega sektorja, je Eaton izjavil, da je prepričan, da morajo ZDA povečati svojo trgovino s Sovjetsko zvezo in Kitajsko in ne omejiti se na prodajanje žita. > «Ko se govori o trgovini s Sovjetsko zvezo, Je dodal Eaton, vam ljudje pravijo: «Pomagate jim, da se razvijajo v našo škodo. Osebno mislim, da narodi, ki uživajo neko blaginjo in ki Jim nič ne manjka, niso pripravljeni bojevati se. Nisem zaskrbljen, če bi Sovjetska zveza živela v izoblju in tudi ne, če bi videl, da 700 milijonov Kitajcev živi boljše življenje.» Vse v redu v Berlinu BERLIN, 21. — Danes so odprli pet prehodov iz zahodnega Berlina v vzhodni eno uro prej. Od šeste ure dalje je na tisoče Berlinčanov šlo skozi te prehode v vzhodni Berlin brez posebnih težav. Pred uradi v zahodnem Berlinu, ki izdajajo propustnice, so bile tudi danes dolge vrste ljudi. Zaradi tega je pozneje zahodnober-linski župan Brandt pozval po radiu prebivalstvo naj bo potrpežljivo in naj se danes ne postavi več v vrsto pred urade, ker se je do poldne zbralo pred njimi okoli 30.000 ljudi. Železniški promet medi obema Nemčijama so okrepili; vsi vlaki so polni. Povečal se je tudi avtomobilski promet. Nadzorstvo vzhodnonemških oblasti poteka zelo naglo. RRMHPSSRHMIOISB^^S^^ Voditelja levice v socialistični stranki Vecchietti in Valori razlikami, ki nastajajo na posameznih področjih, in delovati, da se vzpostavijo takšni odnosi miroljubnega sožitja, ki bodo omogočili aktivno sodelovanje med narodi in državami ne glede na razlike med njimi. Tragična smrt predsednika ZDA Kennedyja je po besedah Kardelja udarec ne le za ZDA, temveč za vse, ki se borijo za uveljavljanje politike miroljubnega sožitja, za sporazumevanje in za aktivno sodelovanje med narodi. Umor Kennedyja ne bo po mnenju Kardelja prekinil nadaljnjega uveljavljanja te politike, čeprav je ^biš trenutno zaijan hud udarec tej politiki. Reagiranje ha svetu na to tragedijo je pokazalo, kako globoke korenine ima ta politika. Razumljivo pa je, da se stvari' ne bodo razvijale same po sebi, posebno še, ker so še sile, ki vlečejo nazaj, kar je dokazal prav atentat na Kennedyja. Zato je potrebno truditi se, da bi politika sožitja in sporazumevanja med narodi postala vsakodnevna praksa. Važno podporo v tej smeri lahko prinese prihodnja konferenca nevezanih držav, o kateri se zadnje čase mnogo govori, je dodal Kardelj, ki je izrazil upanje, aa se bodo tudi v prihodnje nadaljevali stiki med Sovjetsko zvezo in Združenimi ameriškimi državami, ki so se v preteklosti pokazali kot zelo koristni za mir na svetu. Toda sožitje ni status quo, potrebno je reševati probleme, ki jih sodobno človeštvo postavlja na dnevni red, kot so: odpraviti ostanke kolonializma in vse oblike neenakopravnosti in diskriminacije. prenehati oboroževalno tekmo, rešiti vprašanje razorožitve, odstraniti razlike med razvitimi in nerazvitimi področji in podobno, «Zato govorimo, je poudaril Kardelj, da mora biti miroljubno sožitje aktiven odnos med narodi; ne sme biti samo modus vivendi, temveč skupen napor, da se kljub razlikam med narodi in nasprotjem, ki ločijo družbene sisteme, najdejo tiste skupne mednarodne aktivnosti, v katerih danes vsi narodi lahko najdejo svoj interes in ki istočasno ustvarjajo tudi zgodovinske pogoje za boljše razumevanje in zbliževanje med njimi.» NAIROBI, 21. — Danes so se v Nairobiju končali jugoslovan-sko-kenijski gospodarski razgovori, Podpisali so prve gospodarske •tiiiiiiimtnimuiiiniimiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiitiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiianiiimiimHiMMimii Hud mraz v Franciji Snežni viharji ob kanadski obali sporazume. Podpisani dokumenti, to je spor«um o trgovini, sporazum o udeležbi jugoslovanskih podjetij pri industrializaciji in sporazum o kreditnih olajšavah In tehnični pomoči, so prvi gospodarski sporazumi, ki jih je podpisala neodvisna Kenija. Vlada Jugoslavije je med drugim izrazila pripravljenost, da s kreditnimi olajšavami dobavi Keniji kapitalne dobrine, stroje in kompletno opremo v vrednosti 110 milijonov dolarjev. Vladi sta se .sporazumeli, da Jugoslavija odpre v Keniji center za tehnično iz-obrazbo. Vlada Kenije je sprejela ponudbo za štipendiranje 155 študentov v Jugoslaviji. Dosežen je bil tudi sporazum o zaposlitvi 30 jugoslovanskih strokovnjakov ki bodo delovali na raznih področjih v Keniji. B. B. LJUBLJANA, 21. - V Ljubljani so se danes končali razgovori med zastopniki Generale konfederacije Zaključeno zasedanje skupščine OZN Po treh mesecih dinamičnega in plodnega dela je glavna skupščina Združenih narodov zaključila V sredo svoje osemnajsto redno zasedanje. To zasedanje bo zaradi svojega bogatega rezultata,, mirnega ozračja, v katerem je potekala debata, in odločno izraženih teženj po miru verjetno šlo v zgodovino te organizacije kot zasedanje, na katerem je bila zamisel miroljubnega sožitja praktična formula za reševanje ključnih aktualnih vprašanj. Zasedanje je potekalo v do sedaj najugodnejših pogojih. Moskovski sporazum je bil po dolgoletnih naporih konkreten korak na področju razorožitve. Se bolj se je uveljavila zavest, da vojna ni neizbežna, prišle so do izraza težnje, da se med Vzhodom in Zahodom razgovarjajo z večjim realizmom, narastel je vpliv miroljubnih sil n a svetu na politiko velesil. Mlade novo osvobojene države in države v razvoju, ki sestavljajo večino v Združenih narodih in ki se borijo za politiko miroljubnega sožitja, so vidle v novih pozitivnih premikih plod svojih večletnih prizadevanj. Združeni narodi so po svoji uve. Ijavitvi med karibsko krizo bili prav na tem zasedanju ne samo odraz odnosov na svetu, temveč tudi činitelj naprednih premikov. Težko bi bilo našteti vse plodne rezultate med razpravljanjem o številnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Pozdraviti pa je treba dejstvo, da so na zasedanju prevladovala vprašanja, so najtesneje povezana z razvojem sodelovanja in boljšega razumevanja med narodi. Med temi so predvsem ohranitev miru, politika aktivnega miroljubnega sožitja, razorožitev, likvidacija rasizma in kolonializma, izboljšanje položaja dežel v razvoju. Glede tega je bilo sprejetih nekaj važnih dokumentov, ki so: izjava o svetovni trgovini in razvoju, izjava o ukinitvi vseh oblik rasne diskriminacije, nekoliko sklepov o poteh razorožitve (priporoča se prepoved tudi podzemeljskih jedrskih poskusov; jedrske sile so se obvezale, da ne bodo pošiljale nevarnega orožja v vesolje, podprla se je zahteva za ustanovitev neatomskih področij), sklep o sprejemu zahtev afriških dežel za razširitev organov Združenih narodov in podobno. Storjen je bil velik napor, da se Združeni narodi politično okrepijo in da se zagotovi spoštovanje sklepov te organizacije. Letošnie zasedanje obeležuje novo razdobje v razvoju mednarodnih odnosov in ie pokazalo splošno prepričanje, da sta mir in napredek nedeljiva sestava dela sodobnih premikov. Seveda vprašanje zmage miru, razorožitev, likvidacija kolonializma ter zmanjšanje razlike med industrijskimi deželami in razvijajočimi se deželami niso lahki in kratkotrajni procesi. V nekaterih zahodnih deželah še vedno tolmačijo borbo za mir kot izogibanje vojni, kot mirovanje pod orožjem. Nevezanim državam, med katerimi je tudi Jugoslavija, je letošnje zasedanje nudilo veliko zadoščenje za dosedanje miroljubne napore. Sklepi OZN o svetovni dela Italije in centralnega sveta I ^«"ferenci za trgovino in razvoj, PARIZ, 21. — V vsej Franciji je pritisnil hud mraz. Skoraj po vseh cestah je debela plast ledu. Mnogo vasi v goratih predelih je popolnoma odrezanih od ostalih krajev zaradi velikih zametov. V vzhodni Franciji so skoraj vsi kanali zmrznili in rečni promet je popolnoma prekinjen na južnem delu kanala, ki veže Rodan z Renom. V Lionu so sprejeli v bolnišnico okoli 15 ljudi, ki so bili ranjeni zaradi padcev na ledu. V ju. gozahodni Franciji pa je nad področjem Bordeauxa gosta megla, ki ovira letalski promet. ROTTERDAM, 21. — Danska trgovska ladja «Bogota» se je trčila z nizozemsko ladjo «Trias» zaradi goste megle v kanalu, ki pelje v Rotterdam. Ni bilo človeških žrtev, toda bojijo se, da se bo ladja «Trias» potopila. DUNAJ, 21. — Jezero NeusleJl ob meji z Madžarsko je popolnoma zmrznilo. Na jezeru so velike skupine drsalcev. Organizirali so tudi tekme z vozili, opremljenimi z jadri. Promet na Donavi je skoraj popolnoma ukinjen in ladje so se po večini zatekle v pristanliče v Linzu. Od Ratisbone na Bavarskem do Linza je reka popolnoma zmrznjena, po spodnjem teku do Dunaja pa plavajo po njej ledene plošče. HALIFAX, 21. — Od četrtka div. ja nad vzhodnim področjem Kanade močan snežni vihar. Morje je zelo razburkano. V bližini obale se je potopila trgovska ladja «Mary-Pauline», pri čemer je Utonilo 10 mornarjev, dva pa še pogrešajo. Rešili so 3 mornarje. Številne druge ladje so v nevarnosti na odprtem morju. Reševanje je zelo težavno. Snežni vihar je onemogočil letalom, da bi od* letela na odprto morje. Obalne radijske postaje stalno dobivajo pozive na pomoč ladij na odprtem morju. Francoska ladja «Douala» se je potopila. Številni patrolni čolni so odpluli na odprto morje, da bi rešili mornarje, ki so spustili v morje rešilne čolne. Gre za 29 mornarjev, ki se še borijo z razburkanim morjem. Obalni čolni so rešili tudi posadko libanonske ladje «Corfu I-sland», ki je nasedla na sipini ob nekem otoku. v borisi proti njemu. Člani italijanske delegacije se bodo jutri razgo-varjali z zastopniki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delu sindikatov ln o vprašanjih samoupravljanja. Laos VIBNTIAN, 21. — Delegati nevtralne in levičarske skupine v Laosu so na triurnem zborovanju sklenili premestiti sedež laoške koalicijske vlade iz Vientiana v Luang Prabang, ki je kraljeva prestolnica. držav. Mlade afriške dežele so to pot zopet pokazale svojo enotnost, ki se ie bila začela na konferenci v Adis Ahehi Med zasedanjem so se v palači Združenih narodov slišali tudi govori mnogih vidnih državnikov. Med temi je bil tudi predsednik Tito, ki je med drugim predlagal uzakonitev načela miroljubnega so-žitia. in ta njegov predlog je bil sprejet z največjim zanimanjem in priznavanjem. O tem temeljno razpravlja pravni odbor OZN. Jasno je. da je sprejem m za uresničenje takega načela potreben dolg proces, toda prav na preteklem zasedanju je zadevno proučevanje temeljito napredovalo Johnson v OZN V torek je novi ameriški predsednik Lyndon Johnson govoril pred skupščino Združenih narodov. Poudaril je, da ZDA «želijo, da bi hladna vojna enkrat za vselej pre. nehala». Izjavil je, da je prišel v New York z namenom, jasno povedati vsem, da krogla, ki je vzela življenje predsedniku Ken-nedyju, ni spremenila smotrov ZDA». Dodal je, da se neomajno obvezuje, ohraniti in krepiti mir in da ZDA želijo sodelovati z vsemi članicami OZN, da bi premagali «starodavne sovražnike človeka — lakoto, bolezen in zaostalost». Vlada ZDA bi rada preprečila, da bi «dežele, ki zdaj nimajo atomskega orožja, dobile to o-rožje», ter bo zaradi tega zahtevala zmanjšanje oborožitve in nedzor-stvo nad njim. Johnson je izrekel priznanje pokojnemu predsedniku Kennedy-ju kot velikemu prijatelju OZN in borcu za svetovni mir. V treh letih njegovega predsedništva je postal svet nekoliko varnejši, perspektiva pa nekoliko svetlejša. «Zavezujem se,» je poudaril Johnson, «da bosta moja država in njena vlada varovali in gojili to novo upanje na mir.» Predsednik ZDA je obljubil, da bodo ZDA tudi v prihodnje podpirale OZN kot doslej najboljši instrument za utrjevanje svetovnega miru in uresničevanje blaginje človeštva. S tem v zvezi je pripomnil da OZN res ni uresničila najvišjih upov, ki so jih gojili ob njeni ustanovitvi, vendar je poudaril, da je svetovna organizacija žela «preveč uspeha, da bi se lahko prepustili občutku neuspeha». Johnson je dejal, da se zaveda, da so ostali nerešeni še mnogi veliki problemi. Izrazil pa je prepričanje, da jih itarodi sveta lahko rešijo s sodelovanjem in s pomočjo OZN. «Kenne dyjeve koncepcije se u-resničujejo», «Svetovni mir je na dobri poti» — to so nekatere misli iz komentarjev s katerimi so delegati v OZN ocenjevali Johnsonov govor. Po mnenju več delegatov je treba Johnsonov govor pojmovati v sklopu koncepcij ameriške politike in njenih teženj, da se prilagodi novim pogojem in novim gibanjem, o čemer je tako prepričljivo govoril predsednik Kennedy v svojem znamenitem govoru na univerzi v Washingtonu, ko je praktično razglasil «Kennedyjevo doktrino». Gvinejski predstavnik Aškar Marof je izrazil mnenje mnogih nevezanih držav, ko je izjavil: «Duh predsednika Kennedyaja živi, lahko smo zadovoljni.» Ameriški predsednik Johnson je v sredo na tiskovni konferenci izjavil, da je pripravljen sestati se s katerim koli voditeljem sveta, vsak trenutek, če so znaki, da bi tak sestanek bil ploden in bi pripeljal do konkretnih rezultatov, Poudaril je, da je poglavitna stvar za vse narode sveta, da se naučijo živeti skupaj, ker bi vsak neuspeh glede tega mogel povzročiti nesrečo* ki bi potegnila za se-boj ves svet. Poudaril je tudi, da je pripravljen sestati se s Hruščo-vom takoj ko bt se pokazali znaki, da bi sestanek bil ploden. Italija V torek je poslanska zbornica izglasovala zaupnico Morovi vladi: 350 poslancev je glasovalo za zaupnico, 233 pa proti njej; za vlado so glasovali demokristjani, socialdemokrati, republikanci (ra. zen Pacciardija, ki ga je vodstvo PRI postavilo pred častno razsodišče zaradi kršitve strankine discipline) in socialisti (razen 25 poslancev, ki pripadajo levici v stranki in ki so po glasovalni izjavi Bassa zapustili dvorano pred glasovanjem o zaupnici). Proti zaupnici so glasovali liberalci, mi-sovci, monarhisti tn komunisti. Po izglasovanju zaupnice vladi v poslanski zbornici se je razprava o programski izjavi Moro-ve vlade prenesla v senat, kjer je trajala do sobote dopoldne. Okoliščina, da je ob priliki glasovanja o zaupnici vladi, v kateri sodelujejo neposredno tudi socialisti, prišlo med socialističnimi poslanci do različnega zadržanja, je vzbudila najrazličnejše komentarje v političnih krogih. V socialistični stranki je to sploh prvi primer kršitve strankinih sklepov v njeni sicer ne kratki politični zgodovini. Novi tajnik stranke De Martino je skušal doseči, da bi se manjšina držala v bodoče sklepov kongresa in vodstvenih organov stranke in je tudi privolil v zahtevo manjšine, da bi sklicali kongres stranke še pred potekom roka, ko se bo začel izvajati prvi petletni gospodarski načrt, vendar pa ni privolil v takojšnje sklicanje izrednega kongresa stranke, da bi ponovno razpravljali o tem, kar je že sklenil redni 35. kongres PSI, ki je odobril neposredno sodelovanje socialistov v vladi levega centra na podlagi določenega vladnega programa. Toda manjšina *« noče podrediti sklepom kongresa, ker je proti politiki levega centra in jo ima za « orodje za razbitje enotnosti delavskega gibanja», neposredno sodelovanje socialistov v tej politiki pa ima za proces, ki vodi v socialdemo-kratizacijo PSI. Spričo takega stališča manjšine so ostali poskusi vodstva PSI brez uspeha; posledica tega je bilo dejstvo, da je vodstvo predalo častnemu razsodišču stranke primer nediscipliniranih 25 socialističnih poslancev. Zaostritev odnosov med večino in manjšino v PSI je dosegla že tak obseg, da se bo težko izogniti razcepu. Nekoliko po ovinkih, vendar pa zelo jasno, je to napovedal voditelj levice Vecchietti na petkovem zborovanju svojih pristašev v Rimu, na katerem so poudarili, da se ne bodo podredili ukrepom častnega razsodišča, ker ga nimajo za pristojnega za reševanje spora med večino in manjšino, ter je dodal, da to vprašanje ni disciplinskega, temveč političnega značaja, ki ga more rešiti le izreden kongres stranke. Ker pa bo častno razsodišče nedvomno sprejelo nekatere disciplinske ukrepe, je levica že napovedala sklicanje novega vsedržavnega zborovanja svojih pristašev, na katerem bodo sprejeli «ustrezne sklepe», kar pomeni, da bodo «izpolnili praznino, ki je nastala v italijanskem političnem življenju z dejavnostjo socialistične desnice»; z drugimi besedami pa to pomeni ustanovitev neke nove socialistične stranke, da bi se tako «uspešneje borili proti sa-ragatizociji PSD. NATO BOŽIC % konfekcijsko blago PITASSI je najboljše Kupujte un! TRST Korzo Italia 7 GORICA Korzo Verdi 92 Prejšnji teden je bilo jesensko zasedanje sveta ministrov atlantskega pakta. Glavni tajnik tega pakta Stikker je imenoval letošnje zasedanje te organizacije «Zasedanje razmišljanja in konsolidacije». Vendar pa so med splošno razpravo načeli vrsto sodobnih problemov, ki ne posegajo na področje politike in interesov te voj a-ško-politične organizacije, ampak po svojem pomenu presegajo njene okvire. Nekatera vprašanja, ki se tičejo izključno te organizacije, pa so še nadalje ostala na mrtvi točki. Vse kaže, da so dosegli večjo soglasnost v splošno političnih kot pa v vojaško strateških vidikih, glede katerih še vedno o-stajajo nesoglasja. Letošnje zasedanje zrcali tudi tisti pozitivni proces e mednarodnih odnosih, ki se je začel ob podpisu moskovske pogodbe, in sedanje stan ie odnosov med zahodnimi zavezniki Zaradi tega je bilo opaziti manj ekstremnih gledišč o odnosih med Zahodom in Vzhodom s katerimi so se odlikovala vsa prejšnja zasedanja te vrste Zlasti važen ie bil govor belgijskega zunanjega ministra Spaaka ki je poudaril, da v razpravah o odnosih Zahoda do Vzhoda in o nadaljnjem popuščanju napetosti ne bi smeli riniti v ospredje berlinskega in nemškega vprašanja, ki sta «najtežavnejši», temveč je treba najprej postaviti na dnevni red tisto. kar je mogoče doseči. «Popuščanje napetosti vzbuja upanje v ureditev mednarodnih problemov», je poudaril Spaak. 7.ntn je predlaaal. naj Zahod izkoristi sedanji trenutek tako, da bi načel in skušal rešiti skupaj s Sovjetsko zvezo tista «manj težavna» vprašanja ki so še odprta med vem mnenju si atlantska zveza n« prizadeva dovoli, da bi s Sovjet-Vzhodom in Zahodom. Po njego-sko zvezo navezala «stalen razgovor» Spaak priporoča tudi potrpežljivost in vztrajno delo, ker je po svojem obisku v Varšavi mne. nja, da so sedaj še ugodnejši pogoji za iskrene razgovore z drža. vami evropskega Vzhoda, kot pa so bili še nedavno Značilno je tudi, da se nobeden od govornikov ni naravnost izrekel proti pogajanjem s Sovjetsko zvezo, kar je vsekakor napredek. Tudi ameriški državni tajnik Dean Rusk je poudaril, da Zahod ne h‘ smel zamuditi nobene priložnosti za nove sporazume s Sovjetsko zvezo. To stališče ZDA lahko prispeva k zmanjšanju razlik med državami članicami NATO glede pogajanj s Sovjetsko zvezo Se vedno pa so ostale velike razlike glede večstranskih atomskih sil, fci zrcalijo globlje razlike v interesih posameznih držav cla-nic. Tega spora pa niso zaostrovali, ker so sedaj v teku znotraj atlantskega pakta nove pregrupw cije. ki niso še zaključene.. K. Popovič v Pragi Jugoslovanski državni tajnik z« zunanje zadeve Koča Popovič 11 prejšnji teden obiskal Prago ni vabilo češkoslovaškega zunanjegi ministra Davida. Ta obisk je preit vsem izraz prijateljstva in pozi tivnega razvoja odnosov med obe■ ma državama. Letos se je to sode. lovanje še poglobilo Storjeni sc bili važni koraki za okrepitev gospodarskega sodelovanja, predvsem pa trgovine. Letos se je trgovina med Jugoslavijo in CSSR povečala za približno 30 odstotkoi o primerjavi z lanskim letom. U-stanovljen je bil tudi skupen od bor za gospodarsko sodelovanje da bi zagotovili vsestranski napredek gospodarskih odnosov Prav tako so bili doseženi važni uspehi tudi na drugih sektorjih, in sicer glede turizma, kulturni izmenjave, znanstveno-tehničnege sodelovanja in podobno. Predmet štev. 505 Komaj je novembrsko sonce posijalo v majhno stanovanje v sedmem nadstropju, je John Rodertele vstal, stopil bos k vratom na teraso in jih na široko odprl. Hladen jutranji zrak je zavel v sobo, toda John se ni oziral nanj, čeprav je imel na sebi samo tanko svileno pižamo. Stopil je na teraso in se ustavil nekaj centimetrov pred nizko železno ograjo. Globoko je vzdihnil, razširil roke in jih dvignil kvišku. Nato je spustil roke na prsi, počenil in se zopet dvignil... Medtem ko Je John opravljal jutranjo telovadbo, je Werna ležala budna. Nato je počasi zlezla izpod odeje in neslišno stopila na teraso. Njen mož je še telovadil. Vedela je, da je ta trenutek najprimernejši. Kadar je John dvignil roke, se je za kratek hip povzpel na prste, kar je bil zelo nestabilen položaj. Počakala je, da je prišel v ta položaj, nato pa je kot blisk planila nadenj. Z iztegnjenimi rokami se je zaletela v njegov hrbet. John je zletel preko ograje, vendar ni padel dol. Za svoja leta je imel še vedno dobro fizično kondicijo. V zadnjem hipu se je z eno roko oprijel ograje in je tako obvisel nad prepadom. — Werna! — je zaklical. Werna je buljila vanj s široko razširjenimi očmi. Nato se je nenadoma domislila, da se mora boriti. Skušala je ločiti moževe prste od ograje, toda njegova moč se je v obupu podvojila. Nato ga je pričela tolči po členkih. Ker niti s tem ni uspela, je stekla v sobo, da bi vzela kakšen trd predmet. Toda tudi to pot je bila prepočasna. Ko se je vrnila s ščetko v roki, se je John že potegnil preko ograje in je ležal na betonskih tleh terase. Zgrozila se je in pobegnila nazaj v sobo. S težavo se je dvignil in stopil za njo. Ko je prestopil prag, se je zvalil po preprogi. Dolgo je tako ležal in zbiral moči. Naposled se je dvignil na komolce in poiskal z očmi Werno. Sedela je na robu postelje in ga opazovala, — Werna, poizkusila si me Ubiti. Zakaj? — Zato ker te sovražim. 7- To je smešno. To ni res. Zakaj bi me sovražila? —■ Za to imam nešteto razlogov. Počasi se je dvignil s tal in omahovaje stopil k ogledalu. Neobrit, razkuštran, bled — bil je podoben strašilu. — Kaj boš storil? — ga je vprašala žena. — Ali boš poklical policijo? — Ne, — je odgovoril po kratkem premolku. — Ne bom pokli-cal policije. Za svojo mizo v zakonski posvetovalnici, kjer je bil zaposlen, je John Roderick razmišljal o stanju v svoji družini. Kakor ironija so gledala v zidu nanj gesla, kot na primer: «Ni zakona, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti»* «Dokler živimo, upamo» in podobno. Toda John jih ni videl. Razmišljal je... Ko se je zvečer vrnil domov v sedmo nadstropje, je imel v svoji glavi celo majhno kartoteko najbolj značilnih primerov iz svoje dolgoletne prakse zakonskega svetovalca. Werna je bila oblečena. Ob stolu je stal kovček. — Kaj se dogaja, — jo je vprašal z malce nenaravno veselostjo, Werna je naglo vstala. — Odhajam, John. Mislim, da je tako najbolje. — Neumnost! Zakaj bi odšla? Saj si vendar moja žena! Morda si mislila na tisti brezpomembni jutranji dogodek na terasi? -r Trudil se je, da bi se obnašal čimbolj brezbrižno, ko ji je pomagal slačiti plašč. — Saj sva vendar oba zrela in inteligentna. Morava najti rešitev. Vsaj jaz bi to moral... glede na moj poklic. Ni zakona, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti. Stopil je k baru in napolnil dve čašici. — Prepustila si se svojemu trenutnemu nerazpoloženju. Napadla si me zaradi nečesa kar sem ti storil. Torej sem te jaz izzval. Ce si me v tistem trenutku sovražila, morajo biti razlogi za to. Te razloge morava odstraniti... \ Za trenutek se mu je pojavil pred očmi predmet št. 346 in v duhu ga je prečital; «Zena pravi, da ne more prenesti neprestanega moževega govorjenja. Tudi ona bi včasih rada prišla do besede, on pa jo neprestano muči g svojimi problemi...» John Roderick se je nasmehnil. Zvalil se je v naslonjač in dejal: — Zdaj pa mi pripoveduj, kaj si danes počela! Odpravljala sta se spat, ko je John odkril v svoji duševni kartoteki predmet št, 215; «Mož je preveč športni tip: kegljanje, plavanje, telovadba itd. Zeno pa šport sploh ne zanima». — Draga, — je dejal, — jutri zjutraj bova spala malo dlje kot navadno... Sklenil sem, da preneham z jutranjo telovadbo. Zdelo se mu je, da je opazil v njenih očeh prezir, in je pohitel s pojasnilom: — Verjetno misliš, da se bojim G B. GILFORD stopiti na teraso. Smešno! Uvidel sem, da te moja telovadba moti. Odpiram vrata in v sobo prihaja mrzel zrak. To pa zate gotovo ni prijetno. Niti z besedo mu ni izrazila hvaležnosti, temveč je nadaljevala s česanjem. Naslednjo soboto, ko je imel prost dan, se je spomnil predmeta 422: «Mož je neverjetno skop, kadar gre za ženine osebne potrebe čeprav njegov zaslužek ni majhen.» — Werna, — ji reče po zajtrku. — Zakaj si ne bi šla kaj kupit? — Zakaj? — No., že dolgo si nisi nič kupila, kajne? Zenske pa ne morejo živeti brez nakupovanja. Vrnila se je opoldne, obložena paketi, in mu pokazala, kaj je kupila. Same okusne stvari, posebno klobuke. Večer je minil mirno. Skupaj sta poslušala radio, čeprav nista sedela drug blizu drugega. John je pričel brskati po svoji duševni kartoteki in postal pozoren na predmet št. 433: «Mož preveč zavzet s svojim delom. Zanemarja ženo, ki hrepeni po malo toplote.» — Werna... — Da? — Nikoli nisi bila tako lepa... Nekaj je v tebi, česar ni mogoče izraziti z besedami... Werna pa se ni zmenila za ponujeno roko. Vstala je in odšla v spalnico. V njeni hoji je bilo nekaj, kar je že davno pozabil. Stopil je za ženo v .spalnico. Sedela je na postelji in z očmi, ki so se svetile v polhlraku, je bila podobna prežeči mački. Roderick pa se je še obotavljal, da bi legel. Začutil jg, da mu primanjkuje zraka, in lote-tevala se ga je zaspanost. — Ali bi lahko odprl vrata na teraso? Ne da bi čakal na odgovor, je stopil k vratom, jih široko odprl in stopil na teraso. Zdaj se je bolje počutil. Tedaj je zaslišal njene korake za seboj. Bila je bosa in v spalni srajci. — Ne vem, kaj mi je, — je dejal John. — Zdi se mi, da sem nocoj preveč popil... — To ni od whiskyja, — ga je prekinila. — Kupila sem ga, ko sem bila danes v mestu... in sem ti ga dala v večerjo.., — Kaj? — Uspavalno sredstvo. Želim, da bi ostal miren, dokler te ne bom porinila čez ograjo. Neverno jo je pogledal, občutek omamljenosti pa je postajal vedno močnejši. — Prav si imel, John. Izbrala sem neprimeren trenutek, ko sem te hotela poriniti preko ograje. Nekdo bi me lahko videl. Zdaj pa je tema. Prepričana sem, da ne bodo mnogo raziskovali o moškem, ki se je vrgel s sedmega nadstropja... Zdelo se mu je, da pleše okoli njega, čeprav je vedel, da stoji na mestu. — Ampak... saj sem popravil vse svoje napake... dolgo pripovedovanje... jutranjo telovadbo... skopost... — Ni vse, John. Nisi odpravil glavne napake. Svoje ničemurno-sti. Svoje absolutne prepričanosti, da veš vse, da znaš vse najbolje... Porinila ga je, ne premočno, toda to je zadostovalo... Ko je padal, se je Roderick spomnil nekega predmeta. Nosil je številko 505: «Mož je strašno dolgočasna oseba, ki je prepričan, da vse najbolje ve, sebičnež, žena ga ne more prenašati.» Nova pesniška zbirka France Onič: Iz vrtov ljubezni Strahotne rakete? Ne, samo podrt most. (Foto Magajna) """"""■II..mulinili.................................... OB ZAČETKU SEZONE UNIVERZITETNEGA FILMSKEGA KROŽKA -------------------t—--------------------—--- Ugoden način za ogled filmov ki bi jih sicer težko videli Z izkaznico, ki stane 2000 lir, bo mogoče videti vsako nedeljo zvečer (ali včasih dopoldne) v Avditoriju vrsto zanimivih filmov O pomembnosti filma na splošno danes ni potrebno več ravpravlja-ti, temveč lahko samo razpravljamo o njegovi pomembnosti z naj-raličnejšlh aspektov. Ce bi pa vzeli v pretres odnos film — kinematograf, tedaj bi lahko ugotovili, da navaden kinematograf niti zdaleč ne pokriva tistega področja, ki ga na kratko označujemo z besedo film. i V naših kinematografih bomo skoraj vedno zaman iskali cele kategorije filmov, čeprav bi tylo včasih mogoče vključiti jih v spored vsaj kot tako imenovane predfilme. Zaman pa bi pričakovali, da bomo videli desetine in desetine filmov, ki se prikazujejo n. pr. na festivalih gorskega, raziskovalnega, znanstvenega ali n. pr. mladinskega filma. Nadalje so pri nas — in v vsej državi — skoraj popolnoma izključene filmske proizvodnje nekaterih držav, ki jih po kvaliteti ni treba prezirati. Končno igra nemajhno vlogo komercialnost kakega filma; ki je bil sicer po svoji umetniški vrednosti visoko ocenjen. V Trstu deluje že več let 'univerzitetni filmski krožek (CUC — Centro Universitario Cinematografico). Na zunaj je delovanje tega krožka opazno predvsem po predvajanju filmov, namenjenih članom krožka. Doslej so bili obiskovalci (in sicer zelo številni) filmskih predstav študentje. Se- danje vodstvo pa si želi, da bi se ogled filmov, ki jih bo krožek predvajal, omogočil tudi drugim 'osebam. Vsakdo si torej lahko nabavi izkaznico, s katero bo prihajal na filmske predstave; cena [izkaznice pa je zelo nizka, če upo- Valeria M ori coni in Glauco Mauri v delu Bcrtolta Brechta «Edvard II Angleški». Igrala ga je «Skupina štirih» v režiji Franca Enriqueza v gledališču yalle v Rimu mmiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumniiiiiiiiiiii Iz poljudnega znanstva (Karl con Frisch, Sredi življenja) V zadnjih letih je izšlo soraz-meroma precej poljudnoznanstvenih knjig z raznih področij. Toda kadar potrebujemo odgovor na kako vprašanje in ga iščemo v ustreznem priročniku, večkrat iščemo zaman. In tudi takrat, kadar izide kaka nova tovrstna knjiga, vidimo kako velike vrzeli so še v poljudnoznanstveni literaturi v slovenščini. Res je, da so drugi, veliki narodi v tem pogledu daleč pred nami. Res pa je tudi, da naši številni znanstveniki niso napisali dosti poljudnih knjig s svojega področja, ki bi lahko v poljudni obliki povedale, širokemu krogu znanja želnih ljudi kaj novega in zanimivega. Zato si moramo pomagati pač s prevodi. To sicer ni1 nič slabega, toda na žalost je tudi prevodov še miiOgo, mnogo premalo. Ce izide kaka knjiga poljudnoznanstvene vsebine, posebno s področja prirodoslovnih ved, je moremo biti torej še toliko bolj veseli in moramo izreči predvsem založbi vse priznanje. Zato bomo veseli tudi nove knjige, ki je sicer pre- vod, -, je pa odlično delo s področja biologije. Ta knjiga z naslovom «Sredi življenja», je zdaj izšla pri Državni založbi Slovenije. Napisal jo je Karl von Frisch, profesor v Miinchenu, za svoje publicistično knjigo od UNESCA nagrajeni znanstvenik, član številnih znanstvenih inštitucij po svetu, v Evropi in Ameriki, biolog, kot raziskovalec najbolj proslavljen s proučevanji življenja čebel. Knjiga «Sredi življenja», ki jo imamo zdaj pred sabo, je obširna knjiga čez ?(H) strani in ima namen bralca seznaniti z vsemi osnovnimi vprašanji biologije. Neprisiljeno uvaja bralca v biološke probleme in mu tolmači vprašanja, s katerimi se človek sreča v vsakdanjem življenju na vsak korak. Knjiga ni torej nikak učbenik, niti ni znanstvena razprava temveč poljudno in predvsem zanimivo napisana knjiga ki naj bi biologijo in probleme vsakdanjega življenja približala povprečnemu človeku. Sicer pa nam značaj knjige pokaže deloma že vsebina. V prvem delu z naslovom «Življenje, Smrt, Nesmrtnost» razlaga avtor osnovne pojme in govori o življenju, njega bistvu, o celicah, o presnovi, koži, žlezah. To je nekak uvodni del, ki daje bralcu odgovor na neka splošna vprašanja biologije. Drugi del knjige je posvečen telesnim organom in njihovim funkcijam. Razumljivo je, da je tudi ta del razdeljen na vrsto poglavij, ki si slede v nekem sistematičnem zaporedju. Pisatelj razpravlja o okostju, gibalnih organih, o prebavilih. Po- (Nadaljevanje na S. strani) števamo veliko število filmov. Krožek, ki je prejšnja leta prirejal cele cikluse, s katerimi je dodobra predstavil ali posamezne režiserje ali posamezne igralce, je tudi letos posege! po raznovrstnih filmih, deloma starejših deloma pa precej novih. Od novejših italijanskih filmov bodo na sporedu. (na\$pjattio nadeve v originalu): Il terrorista (režiser G. De Bosio), I ragazzi che si amano (A. Caldana), Una storia milanese (E. Visconti), I basilischi (L. Wertmiiller), I fuorilegge del matrimonio (Taviani in Orsini). V manjši dvorani pa so že pred tednom predvajali film Scioperi a Torino P. Gobettija. Precej obširen je izbor španskega filma, ki bo gledalce dokaj seznanil z znamenitimi režiserji Bunuelom, Bardemom in Berlan-go. Izbrani so filmi: Mourir a Madrid (režiser F. Ros*if), trije Utrni I. Bunuela: I figli della vio-lenza, Nazareno, Viridiana; trije filmi Y.A. Bardema: Gli egoisti, Calle Mayor, Nunca pasa nada ter dva filma Berlange: Benvenuto Mr. Marshall, Il boia. Sedem filmov bo predstavljajo angleško kinematografijo: La strada dei quartieri alti (rež. J. Clay-ton), Figli e amanti (J. Cardiff), Gli -sfasati (T. Richardson), I giovani arabisti (T. Richardson), Sapore di miele (T. Richardson), Una maniera d’amare (J. Schlesin-ger), Sabato sera, domenica mattina (K. Reisz). Nadalje namerava krožek prikazati filme: Ivanovo otroštvo (rež. Tvardovski), Linčanje (J. Losey), Puške dreves (G. Mekas), Elektr* (M. Kakojannis), Harakiri (M. Ko. bajashi), in Vrag v telesu (C Autant-Lara). Na sporedu pa je še več znanstvenih dokumentarnih filmov in filmov o velikih francoskih i*. metnikih. Enega teh filmov — Van Gogh in Gaughin — je zrežiral znani režiser A. Resnais, medtem so med ostalimi dokumen. tarnimi filmi kar štirje delo Er-manna Olmija. ........•""»»>""»»................................................... Narodna in študijska knjižnica v Trstu (Seznam najvažnejših novih knjig za mesec november) Bernetič, Marija; Za zaščito pravic slovenske etnične manjšine v deželi Furlanija-Julijska krajina, Trst, Delo 1963. Andrič, Ivo: Znamenja. Lj., DZS. 1963 Andriè, Ivo: Otroci. Lj., DZS 1963. Andrič, Ivo: Poti, obrazi, pokrajine. Lj., DZS 1963. Prešeren, France; Poems. London, John Calder 1963. Poniž, Rajko: Uporabne naloge, Lj., DZS 1963. Modic, Ivan: Ekonomika indu- strijskih podjetij. Lj.,.DZS 1963.’ Minatti, Ivan: Nekoga moraš imeti rad. Lj., DZS 1963. Mencinger, Janez: Zbrano delo III, Lj., DZS 1963. Lavrič, Edvard: Debatne okrajšave slovenske stenografije. Lj., DZS 1963. Geografski 'vestnik XXXIII. 1961, Lj., Geograf, društvo Slovenije 1961. Zgodovinski časopis. Letnik XII-XIII. 1958—59. Lj.. Zgodovinsko društvo za Slovenijo 1959. Zgodovinski časopis. Letnik > XIV, 1960. Lj., Zgod, dr. za Slov. 1960. Kos, Franc; Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Peta knjiga. Lj., Leonova družba 1928. Riječka revija. Godina XII. 1963. Rijeka. Fabrio, Nedjeljko: Adora talije — Teater Draga Gervaisa. Rijeka, 1963. 2ič, ivo-Klačič; More, kamik i srce. Rijeka, 1963. Habe, Hans: Ce jih tisoč pade. Maribor, Zal. Obz. 1963. Cronin, A. J.: Citadela. Maribor, Zal. obz. 1963. Onič, France: Iz vrtov ljubezni. Maribor, Založba Obz. 1963. Kruif de Paul; Moški hormon. Maribor. Zal. Ob. 1963. Kermavner, Dušan: Začetki slovenske socialne demokracije. Lj.. C. Z. 1963. Andrejev, Leonid: Povest o sedmih obešencih. Lj., C. Z. 1963. Sega, Milan: Deček s piščalko. Lj., C. Z. 1963. Cazi, Josip: Počeci modernog rad-ničkog pokreta u Hrvatskoj. 1880—1895. I. in II. knjiga. Zagreb. Sipaini, Alberto: Autoritratto triestino. Milano, 1963. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 13. knjiga. Lj., SAZU 1963. Koledarji Jurina i Franina za leta 1953, 1954, 1960, 1961, 1962 in 1963. Rijeka — Zbornik. Zagreb, Matica Hrvatska 1953. Kocbek, Edvard; Groza. Lj., Slovenska Matica 1963. Moravec. Dušan: Vezi med slovensko in češko dramo. Lj., Slov. Mat. 1963. Pogačnik, Jože: Stritarjev literarni nazor. Lj., Slov Mat. 1963. Cevc, Emiljan: Srednjeveška plastika na Slovenskem. Lj., Slov. Mat. 1963. Melik, Anton: Slovenja I. Lj., Slov. Mat. 1963. He * * Narodna in Studijska knjižnica prosi, če bi ji kdo lahko odstopil 4. Številko 1962/63 revije «Jezik in slovstvo» ter S. številko l. 1962 časopisa «Matajur», Drobna knjižica z okusnimi platnicami in ne preveč okusnim Sčitnim ovitkom, z naslovom «Iz vrtov ljubezni» (Založba Obzorja) prinaša najnovejšo pesniško žetev Franceta Oniča: devetintrideset pesmi, razvrščenih v tri cikle, z uvodno pesmijo, s sliko avtorja na platnicah in spremno besedo založbe. Simpatična pesniška zbirka našega pesnika starejše generacije, ki je objavil doslej tri pesniške zbirke «Darovanje» (leta 1924), po osvoboditvi (leta 1959) «Luči na obali» in sedaj «Iz vrtov ljubezni» in ki je tako vseskozi ostal zvest poeziji ter našel v njej smisel svoje notranje izpovedi in literarnega ustvarjanja. Oničeva pesniška zbirka pomeni — tako predstavlja pesnika založba — korak naprej, korak zrelosti in poglobljenosti. Vsa knjiga je zrasla iz enotnega melanholičnega osnovnega občutja grenke, trpke osamelosti, ki pa se ne izgublja v tožbah o lastni nesreči, temveč z izredno plemenitim, humanim pogledom motri življenje okrog sebe in se poskuša po svoje veseliti. In ta napor je vreden pozornosti, ker kaže, da mora človek le dovolj odločno hoteti, pa odkrije tudi na najbolj črni podobi življenja vse polno svetlih mest. Edini pogoj je, da si sam ne zakriva pred njimi oči. Da je Oničeva lirika zdaj zrelejša, priča že dejstvo, da je pesnik našel' v tej svoji knjigi pot k razsežnejšim pesniškim platnom, njegove pesmi so že po zunanjem obsegu daljše, bolj dodelane in do kraja izpete. Važnejši od tega pa je seveda globlji, notranji občutek zrelosti — duhovne Žlahtnosti. V tem smislu prijetno presenečajo vsi trije oddelki knjige. Motivno se deli zbirka na tri dele: v prvem razdelku so ljubezenske pesmi, drugi cikel je posvečen pesnikovemu odnosu do nekaterih problemov današnjega časa. Tretji, najobsežnejši del pa je cikel z osebno, izpovedno tematiko, poln izredno žlahtnih in čustveno široko zajetih, skoraj himničnih izpovedi o lepoti življenja in zemlje. V oblikovnem pogledu prevladujejo rimane pesmi, zvestoba ustaljeni formi, čeprav zna avtor zapeti tudi v smislu moderne lirike in je očitno, da spremlja sodobno lirično ustvarjalnost. Tako najdemo klasične, ustaljene pesniške forme in svoboden pesniški verz, pri čemer pa forma Oniču ne predstavlja poglavitnega smotra temveč je izraz nujno podrejen vsebini in pesniški izpovedi. Prav zato bodo te Oničeve pesmi, ki dajejo popolnejšo in izrazitejšo pesniško podobo njih avtorja, pri srcu ljubiteljem poezije. Ne glej me več, stara žena! '8 (Fantazija smrti ob freski «Mrtvaški ples» iz Hrastovelj) Ne glej me več, stara in mrka žena, ti imaš prečudno vranje oči, tvoj smeh je raskav ko rezila, ne glej me več, stara in mrka žena, tvoj pogled me preveč skeli. Vsak dan te gledam za mnogimi ogli, tam se s smehom uvele trave smejiš; ob tebi so trudni vsi moji koraki, in molk na nebu joče z oblaki, ko i glasom izgubljenega vetra kričiš. Marsikdaj, mrka žena, oči mi zasute niso dale odsevov pomladnih ptic. Ali vroče sem ljubil noči prečute nad šumenjem voda, ki bile so krute, vsem mrtvim tišinam navzlic. »S‘tl » tj k | 4 | Ne .glej me več mrka na vratih čakanja : Drug k drugemu gremo po trpki nasmeh, ko počasi odpiramo v težkih sanjah oči za vdana človeška priznanja nas vseh. FRANCE ONIC i::.:ii:i:EI::!!:::ii!:::!!!::!::::::::::::!!!:l: :!:!:! DR. ARCH. D. JAGODIC: Naše mestno lice Praznično razpoloženje se proti koncu vsakega leta polašča poma-lem vseh ljudi. To je čas nakupovanja daril, zimske opreme, toaletnih potrebščin za «gala» pričakovanje polnoči Silvestrovega večera ali česarkoli drugega si pač srce poželi (in si človek more kupiti). Trgovci, se v tem času podvizajo: izlož- be so razsvetljene, opremljene in o-krašene kot še nikoli, bleščeči slavoloki raznobarvnih žarnic se prepletajo kar čez ulico,. od stavbe na nasprotni stra-nil-Vabe za kupce so mnogoštevilne in vedno bolj prefinjene. Naše mesto je v tem pogledu sicer še dokaj provincialno, v evropskih glavnih mestih je pa bliska in trušča kar precej. Lanskoletna praznična okrasitev Milana je bila tako veličastna (in tako draga), da je izzvala večmesečne vsedržavne polemike o umestnosti take investicije. Letos so v Milanu precej skromnejši.' Decembrski čas je torej poseben čas za trgovce in za iznajdljivost izložbenih dekoraterjev. Sicer se je pa zadnje čase pri nas precej razbohotilo popolno obnavljanje trgovin, tako na cestni strani kot v notranjosti — s popolnoma novo notranjo opremo. Posebno v poletnih mesecih je ta dejavnost živahna. Zastarelo trgovino skrijejo nekaj tednov z gostim in visokim plotom, vanjo se vsuje nebroj zidarjev in pleskarjev, mizarjev in električarjev, nato pa sledi slovesna otvoritev. Nekaj tako obnovljenih trgovin in še posebno barov je v našem mestu zelo čednih. Pred kratkim so na tak način obnovili staro in zelo znano trgovino manufakture «PARA» DISO DELLA SETA» zraven avtobusne postaje na trgu Stare ] mitnice. Trgovina zasluži poh- vaio za notranjo okusno ureditev, na žalost pa tega ne bi mogli trditi za zunanji videz. Tu je verjetno znanje notranjega urejevalca odpovedalo pred večjimi problemi, kot je vskla-denje nove izložbe s staro fasado štirinadstropne hiše, v kateri je trgovina^. Oblekli so del stavbe, ki pripada trgovini, do prvega nadstropja z marmorjem, ki je načinu gradnje te stavbe, njenemu stilu popolnoma tuj. 21ahtnost marmorne o-bloge na tem mestu daje isti učinek, ki bi ga imel pogled na revno oblečenega človeka z eno samo hlačnico iz najboljšega angleškega blaga. Izdatek za drago oblogo bi lahko uporabili za navadno prepleskanje cele fasade stavbe, kar bi dalo celoti vse drugačen videz. Napis nad trgovino bj bil prav tako učinkovit, z novo prepleskano stavbo bi pa okolica nedvomno pridobila, kontrast staro* novo bi bil glede na novo stavbo, ki bo kmalu zgrajena na desni (kot vidimo na sliki), gotovo manjši. Takih primerov je v Trstu na žalost precej. ŠE ENA AFRIŠKA DRŽAVA JE POSTALA SAMOSTOJNA ZANZIBAR dežela bogastva in izobilja Ta mala deželica ima selo pisano zgodovino - Dišavnice, posebno nageljnove žbice, so bile v Zanzibaru od nekdaj vir bogastva Dobrih 70 let je bil Zanzibar pod britanskim varuštvom. A 10. decembra je postal neodvisna država. Prvič v zgodovini je zaplapolala nova zan-zibarska zastava: rdeče polje, z zelenim krogom v sredini ter dvema zlatima nageljnovima žbicama, postavljenima navzkriž. Do sedaj je bila sultanova zastava samo rdeče polje, ki je ostalo tudi v novi zastavi. Obe nageljnovi žbici pa sta simbol pridelka dežele, ki ji daje največje dohodke, ki je vir njenega bogastva. Potnik, ki prvič pride na ta otok, naravnost onemi spričo nenavadne krasote, ki ga iznenada obda. Zdi se kot bi prišel v čarobno deželo. Vse naokrog so pravcati gozdovi kokosovih palm, oranževcev, limonovcev in lahko kilometre daleč potuje po cesti med samimi nasadi nageljnovih klinč- kov ali žbic in cimeta. Pa še drugih vrst najrazličnejših dišavnic ter kavovca. Prav zares je to čudovita dežela. Tu vse diši in čez mero rase ter obilno rodi. Pravi raj na zemlji. Nekoč se je ta otok imenoval Unguja, kar pomeni po naše «Dežela izobilja». In v resnici je na tem koščku zemlje narava nadvse radodarna. Saj je treba le malo truda, da kar koli zrase, ter se potem spremeni v zlato. Zanzibar zalaga svetovno tržišče z več kot 80 odstotki nageljnovih žbic. A kje so še vsi drugi sadeži, ki jih je na tem koščku zemlje v obilici! Banane, pomaranče, mandarine, kruhovec, limoni, ananas, dateljni in še vse polno drugih okusnih sadežev, za katere ni v nobenem evropskem Jeziku niti imena. Rešitev iz prejšnje številke: REPRIZA Kokosovi orehi, veliki kot o-troška glava, so zelo uporabni kot hrana in pijača. Seveda je teh orehov več Vrst. Nekateri imajo mesnato jedro kopra. Iz kopre izdelujejo olje, margarino, moko, milo, sveče in še marsikaj drugega. A iz soka, ki je poleg tega jedra v orehu pa delajo močno alkoholno pijačo. Iz vlaken kokosovih palm izdelujejo vreče in rogoznice. Kokosova palma rodi štirikrat na leto. Ali pa kapok. Iz sadežev tega čudnega drevesa izdelujejo tkanino, ki je zelo podobna bombažu. Pravzaprav ni nič slabša od bombaževine. «HARKA HARAKA HAINA HARAKA» To je zanzibarskl pregovor in pomeni : «Kjer je naglica, ni zadovoljstva». Neki indijski trgovec je to pojasnjeval takole: «Predvsem je podnebje, ki človeku ne dopušča, da bi karkoli počenjal v naglici. Tropsko podnebje človeka naravnost sili, da dela počasi. Tu pa tam se mi dogaja, da se že po eni uri dela čutim zelo utrujenega, A kaj se hoče. Tako je pač! Vsak popoldan redno spim, in vendar komaj čakam nedelje, da se dobro odpočijem. To pomeni: ves dan prespati.» Zanzibarci so povečini debelušni ljudje, prijetnega vedenja. Zanimivo je tudi to, da nikomur ne pride na misel, da bi zaklepal svoje stanovanje. Vsakdo more vsak hip vstopiti v hišo. Tudi tujec. Ne da bi trkal. Ob vstopu reče: «Hodi!», kar pomeni «Zdravo!» Zatem mu ponudijo kavo in pecivo ter sadje. In pri tem se pogovarjajo. To menda najraje počno. Po cele ure lahko klepetajo. Kaj radi se smejejo. Za vsako malenkost. Tam čas nima nobene vrednosti. ZANZIBARSKI BAZAR Nekoč je smel vsakdo sezidati hišo, kjer koli se mu je zdelo. če je zmogel, seveda. In če Je imel zemljišče. Nobenega gradbepeg$, dovoljenja ni bilo treba. Zato pa so tudi ulice tega: mesta pravcati labirinti. Vse so zverižene. Po njih je nemogoč kakršen koli promet. Domačini se mirno sprehajajo po sredi ulice in se še menijo ne za prometne predpise. So čisto podobne ozkim uliči-cani, ki so v čaršiji v Saraje- vu, Carigradu, Kairu in podobnih vzhodnih mestih. Tu je moč videti najrazličnejše potujoče trgovce, ki barantajo z vsem mogočim blagom. Tu je moč videti vsake vrste ljudi in slišati vse azijske jezike. Hrup in pestrost. V teh ozkih uličicah ni videti blagostanja, ki je sicer očitna izven njih. Vse vrste duhovi se mešajo. Umazanije in trohnobe je še največ. In revščine. Tu so rezbarji, ki sede na podu svojih zakajenih delavnic in z različnim orodjem oblikujejo zapestnice, ogrlice, prstane, uhane in še druge vrste nakita. Tu so tudi kovači, mizarji in podobni rokodelci. Žensk je le malo videti. Zenske žive največ zaprte v haremih. Samo Indijke hodijo prosto in odkritega obraza po mestu. Nekatere izmed njih so prave lepotice. No, sedaj po razglasitvi neodvisnosti bo morda tudi njih ženam posvetilo sonce svobode. Saj tudi one terjajo sedaj svoje pravice in zahtevajo volilno pravico. ZGODOVINO ZANZIBARA SO PISALI VETROVI Od decembra do februarja božajo te otoke «kakazi», severni ali severovzhodni monsuni. Tisočletja je že, ko so Arabci, Perzijci in Indijci izkoriščali te vetrove za to, da so se ustavljali na Zanzibaru in tam trgovali. Veter «kakazi» je poganjal njih Jadrnice polne blaga proti vzhodu, medtem ko jih je pozneje veter «kusi» gnal proti severu. Zanzibar je pravzaprav glavno tržišče slonove kosti iz vzhodne Afrike. Tu se steka slonovina iz daljnega Konga, iz Rodezije in iz še bolj oddaljenih dežel. Prav v Zanzibaru so pravi umetniki za oblikovanje in čiščenje slonove kosti, ki Jo tako predelano potem izvažajo v razne evropske države, v Indijo, Ameriko in še drugam. Iz kontinentalne Afrike dovažajo v Zanzibar tudi velike množine kosti nosorogov, ki jo potem predelano pošiljajo na Kitajsko in v Honkong. Morda je prav v tem skrivnost, da je bila preteklost Zanzibara tako burna. Ker leži prav ob veliki morski poti z Vzhoda na Zahod, je bil kaj primeren za bazo, kjer so se ustavljali vsi pomorščaki, raz- HIŠE Vlado Pirnat Aleš in Peter v vesolju Vrata so se odprla, dečki pa so vsi hkrati planili. Skrivnostni žarki so jih takoj pri izhodu dvignili in posadili v vozila, ki so jih odpeljala proti glavnemu mestu Argosa. Zagledali so ogromne stebre, na vrhu katerih so se razprostirale ogromne kupole. «To so prebivališča A^gošanov!» je dejal Over. Peter Je začudeno kimal z glavo. «Res ne morem razumeti, zakaj imajo stanovanja tako visoko!» «To pa iz dveh razlogov,» je pojasnil Over. «Prvič, ker je na tleh prevelika vročina in drugič, ker pride večkrat do erupcije planetnega plina!» iskovalci, osvajalci in kolonizatorji z vseh obal Indijskega o-ceana. Dva otoka sta, ki sestavljata sedanjo neodvisno državo Zanzibar: Pemba in Zanzibar. Ime Zanzibar različno razlagajo. Najbrž so še najbolj zadeli tisti, ki trdijo, da izvira iz perzijskih besed zangh in bar, kar pomeni črnec in obala, torej Obala črncev. Kdo so bili prvi gospodarji v tej deželi? Najbolj verjetno bo obveljalo mnenje, da so bili v naj starejših časih Arabci, ki so bodisi kot trgovci ali pomorščaki polagoma postali zavojevalci vzhodnoafriške o-bale in otokov. Notranji boji v Arabiji in Siriji so konec VII. stoletja prisilili dva vladarja arabske države Oman, da sta se zatekla v deželo Zindj, kjer sta ustanovila novo državo. In vse do leta 1861. ko še je Zanzibar končno popolnoma odcepil od sultanata Oman, sta bili obe državici povezani. Kitajci so že od nekdaj prihajali s svojimi ladjami do Zanzibara. Imenujejo ga Tsong-Pa. Se so ohranjeni kitajski opisi dežel in njih prebivalcev, proizvodnje ter trgovine s slonovino, z zlatom in s sužnji med Zanzibarom in deželo Ta-Si (Arabijo). Sužnje so dobivali tako, da so črnske otroke privabljali s sladkarijami in so jih potem polovili. Precej dolgo dobo so v teh deželah gospodovali Portugalci. O njih se ve, da so najbolj surovi in konservativni kolonizatorji. Saj imajo v svoji posesti še dandanes ogromne komplekse v Afriki. ZANZIBAR POSTANE BRITANSKI PROTEKTORAT Leta 1831. je sultan Sajed Said sklenil z Združenimi državami Amerike prijateljsko in trgovinsko pogodbo. Deset let pozneje so enako pogodbo podpisali s sultanom Angleži in kmalu za njimi tudi Francozi. Leta 1890. pa je vnuk sultana Sajeda Saida zaprosil Veliko Britanijo, da je sprejela protektorat nad Zanzibarom. Nova neodvisna država Zanzibar šteje okoli 307.000 prebivalcev, od katerih je večina Arabcev, nekaj manj pa Indijcev. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Triglav; 8. talka; 13. radiator; 15. inlet; 16. ogon; 17. elipsa; 19. me; 20. tul; 21. piknik; 22. rin; 23. IS; 24. voz; 25. go; 26. saje; 27. latinec; 30. deva; 31. atomistika; 34. smer; 36. tintnik; 38. mraz; 39. S(imon) G(regorčič); 41. rja; 42. Zr; 43. aer; 44. Tirana; 46. mit; 47. km; 48. Emani; 49. Rudi; 50. Aalto; 52. MacMahon; 54. ocean; 55. masira. KRIŽANKA jr5 ? 3 4 5** L J 6 7 8 9 10 TTÌ w~ 13 u u ir 3 16 17 a 18 a 20 21 2r 23“ a 24~1 2T aa 5T H 27 26 29 30 31 r 1 m 3 32 3 33 a 34 d 0 v J T~ 36 7 38 L p s sr r 3 ST W1 ur & 46 3 47 48 sr so 3 51 52 sr 54 n 55 56 57“ — — 1^|== r i * n 58 — VODORAVNO: 1. orodje za kopanje; 6. grški bog umetnosti; 12. znameniti francoski impresionistični slikar (Auguste); 14. tunizijski premier (Habib); 15. podolgovat krožnik; 16. ime makedonskega pegnika Sopova; 18. vodilni angleški dnevnik; 19. zvesta domača žival; 20. del posteljnine; 22. žensko ime; 23. ploskovna mera; 24. polžasto zavita črta; 26. predlog; 27. dragocena kovina; 29. nagnjenost, pošev-nost; 32. nekateri; 33. avtomobilska oznaka Karlovca; 34. nekdanji ruski vladarski naslov; 35. konjsko obuvalo; 37. moško ime; 39. kemični znak za kripton; 40. robidnica; 42. kratica mednarodne humanitarne organizacije; 44. neodločen izid šahovske partije; 47. ječa, zapor; 48. domače govedo; 49. nravoslovje; 51. zmikavt; 52. stanovanjski prostor; 53. sodobni italijanski pisatelj («Prezir»); 55. znameniti rimski pesnik; 57. najvišja gora v Turčiji; 58. prazna vera. NAVPIČNO: 1. star industrijski kraj na Gorenjskem; 2. pis- meno potrdilo; 3. drobiž v Indiji in Pakistanu; 4. tonovski način; 5. Ludolfovo število; 6. kemični znak za zlato; 7. namizno pregrinjalo; 8. umaknitev; 9. glavno mesto Peruja; 10. Webrova opera; 11. park; 13. radijski aparat; 14. reka na meji med Črno goro in Albanijo; 17. gora v vzhodni Srbiji; 2Q. nauk o svetlobi; 21. krilo rimske konjenice; 24. francoska romantična pisateljica; 25. naglas; 28. ime skladatelja Delibesa; 30. ozka in tanka deska; 31. makedonsko kolo; 33. glasbeni interval; 35. sodnik v starem Rimu; 36. žensko ime; 37. naselje z več tisoč prebivalci; 38. kovanci; 39. kozmetično mazilo; 41. Zevsova mati v grški mitologiji; 43. listje, ki ga postiljamo živini; 45. ime slovenske pisateljice Miheličeve; 46. grški bajeslovni letalec; 48. najbolj razširjena tekočina; 50. ime ameriške filmske zvezde Gardner; 52. mlečni izdelek; 54. začetnici avtorja «Visoške kronike»; 56. začetnici prvega slovenskega pesnika. nilMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllltlltlllllllllllllllllllllllllllllltfllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DESET LET TABORNIŠKE ORGANIZACIJE NA TRŽAŠKEM Nočna doživetja in igre Danes ima taborniška organizacija rod «Modrega vala» svoj občni zbor, in sicer jubilejni občni zbor ob desetletnici obstoja prve taborniške družine. Leta 1953, in sicer 19. decembra, je bila ustanovljena družina «Belih galebov» v Dijaškem domu. Po ustanovitvi druge družine, to je družine «Jadranskih delfinov» sta se družini združili v rod «Modrega vpla». Taborniška organizacija je doprinesla pomemben delež k vzgoji slovenske mladine na Tržaškem in na Goriškem. Zato ji moramo ob njeni desetletnici želeti še novih vzponov in uspehov. Lahko bi dejali, da so vse nočne igre, igre spretnosti in potrpežljivosti pri katerih je treba uporabiti vse znanje stezosledcev. Na letošnjem taborjenju smo posvetili mnogo pozornosti prav i-grgm, kot so: lov na lisico, napad Potiho sva se splazila k svoji žrtvi, šotoru, ki je stal prav na levem zgornjem vogalu tabora. Prav ob njegovi levi strani je stal grm: najino naravno skrivališče. Večkrat se nam je straža pri najinem tihem in počasnem plazenju Vse je bilo mirno: stri grad jen so trdno spale. Takoj sem dal bratu znak za začetek. Vsak na svoji strani sva začela prav na-lahko popuščati vrvice in ruvati Vozila so se ustavila pred največjo kvadratasto prozorno palačo, ki je stala na štirih stebrih. Ujetnike so odvedli v notranjost. Ustavili so se pred velikim naslanjačem. «Tu vam bomo vzeli možgane!» je dejal poveljnik njihove straže. Vsi so posedli v naslanjač. «Zelene srajce» in naši junaki se niso več sovražno gledali, pač pa so se žalostno poslavljali od življenja. Od nekod so prišli roboti z velikimi noži v rokah. Nihče od obsojencev m več mislil na beg. na tabor, napad na svečo, podi-1 približala in še sedaj ne vem. kako ranje šotorov.... Kdor se jih je že da naju ni nikoli opazila. Ko sva udeležil, bo moral priznati, da so | dospela do šotora, si nisva upala te igre zelo privlačne, večkrat pa zaijeti, takoj z delom. Bila sva v tudi zelo težavne. Meni je ostala veliki napetosti, vedno priprav-v spominu posebno ena nočna ak- Ijena na beg. Se dvakrat je šla cija: podiranje šotorovl j straža mimo naju; končno sva se Z bratom Lisjačkom sva se do- le °Pogumila in začela s svojim menila, da bova zvečer podirala. naPadom. Potiho sem vstal izza šotore t? našem taboru. Sestavila ! šotora, nalahko privzdignil šotor-sva pravi bojni načrt: točen čas j s^° okence in pogledal v šotor, odhoda iz šotora, kraj kjer se bova dobila, šotor, ki ga bova podrla najino žrtev. Takoj po večerji sva se spravila spat; spiva namreč skupaj. Toda nisva zaspalaI Čeprav nisem videl & bratovo dušo, sem vedel, da v tistem trenutku misli isto kot jaz. Miselno sva ponavljala bojni načrt in se nemirno obračala po pogradu.... Toda s časom me je začel prijemati spanec. Zato sem potiho dejal bratu Lisjačku: «Greva?» Ni mi odgovoril, a vendar sem poznal njegov odgovor. Neslišno se je zšdvnal na postelji, ic približal vhodu in pogledal ven. Ko se je dodobra prepričal o položaju, mi je pomignil z glavo in se premaknil proti zadnji strani šotora, kjer je privzdignil zadnjo stranico ter neslišno zdrsel v temo: izginil je. Cez četrt ure sem se odpravil za njim. Priznam, da so se mi noge tresle; toda ne iz bojazni, ampak od notranjega nemira, kajti tista akcija je bila prva, potem ko sem dobil svoje novo taborniško ime. «Ali mi uspe? Mora!» Nemirno sem privzdignil platno, se povlekel na zrak in tiho čepel ter čakal za šotorom. Bila je krasna noč. Luna je bila visoko na nebu in zvezde so bile tako številne, da bi moral še miš videti, če bi prečkala tabor. Legel sem na trebuh in previdno pokukal ob spodnji šotorki na tabor. Zagledal sem stražo. Ojoj! Pravkar je šla mimo mojega šotora. Res čudno, da me ni siisela! Hitro sem potegnil glavo nazaj. Tedaj se je stražar obrnil iti šel na drugo stran tabora, CJguana priložnost: ali sedaj, ali nikoli! Po vseh štirih sem se tiho splazil dalje proti kritju grmov in dreves. Cez nekoliko časa sem že bil na dogovorjenem mestu, kjer me je čakal brat Lisjaček. Pozdravila sva se s pogledi in se začela nato skoraj neslišno pogovarjati: «Kako je?» «Vse v redu!» «Ali se je moj brat Mladi orel tresel, ko je šla straža mimo njega?» «Da», sem priznal. «Jaz tudi/» Veselila me je bratova odkritosrčnost. «Cas je, da začneva», sem dejal po tihem premoru. količke. Zopet se je približala straža. Hitro sva se morala skriti za šotor. Ko se je straža oddaljila, sva mrzlično nadaljevala z delom. Straža ni še nič zaslutila; hitro sva popustila še zadnje vrvice, istočasno izpodmaknila opornika, Šotor se je nevarno zamajal in že se je zrušil na tla. Z naj- večjo hitrostjo sva z bratom Lisjačkom izginila v noč, vesela svojega prvega uspeha. Naslednji dan pa sva se iz srca smejala «trem gracijam», ki so se razburjale nad usodo, ki je ponoči doletela njihov šotor in njih same. MIRKO ŠKIBIN - Mladi orel Osredje tabora: jambor, okoli njega zastavice družin. Tudi okolica mora biti v redu. Stopnice je treba nasuti, da ne bo ob dežju blata. Tudi delo je na taborjenju prijetno Veljaven od 22. do 28. decembra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Srčno življenje bo pod mešanim vplivom zvezd in nekateri dogodki ne bodo popolnoma v skladu z vašimi mislimi in željami. Vendar bodo zunanji vplivi rešili položaj zlasti med mladimi zaročenci. V družbenem življenju boste najbrž uresničili neki načrt. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izkoristite ta teden in ustvarite o-koli sebe prisrčno in simpatično ozračje. Osebi drugega spola boste v veliko moralno oporo in boste imeli od tega precej zadoščenja. Cas je ugoden za rešitev sporov. Ko boste kupovali darila, ne pozabite najdražjih prijateljev. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ta teden boste preživljali precej napet položaj. Glejte, da ne zgubite nadzorstva nad seboj in iščite Izhoda iz vseh čustvenih zagat, ki vas spravljajo v slabo voljo. Zaradi novih prijateljev ne smete pozabiti starih. Na delu boste uživali podporo prijateljev. _____ RAK (od 21. 6. do /Ta 22. 7.) Ne bodite [ preobčutljivi! V od- ) nosih do ljubljenih V' '. 1 J ljudi bodite zelo ob-^------S zirni, sicer utegne- jo nastati prepiri. Družinski položaj je precej zapleten. V družbenem življenju se boate morali za nekaj odločiti. Istoriati-te ugodno priliko LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Čaka vas zelo sijajen teden, ki Je ugoden tudi za zaljubljence. Prav gotovo boste navezali prisrčne stike, polne razumevanja z ljubljeno osebo. V družbenem življenju se ne smete preveč riniti v ospredje, kajti v tem primeru boste vzbudili ljubosumje in nevoščljivost DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ta teden boste nekoliko nervozni in zmedeni, kljub temu pa boste preživeli vedre trenutke z ljubljeno osebo. V družini boste morali pojasniti neke nesporazume. Morda bo tudi nekdo potreboval vaše moralne In gmotne podpore. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) življenje bo ta teden precej razgibano, kajti zaradi čustvenih zadev boste precej časa bedeli. Sedaj je tudi čas, da vzdržujete tesne in žive družabne stike. Toda odpovejte se prijateljem, .ki niso primerni za vas. Srečna dneva četrtek in petek. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ljubezenski odnosi pojdejo kot po maslu, saj se bo ljubezen še bolj poglobila in utrdila. Ta teden bo tudi dosti zarok in porok. Srečali se boste s mnogimi ljudmi, ki bodo jjirlnesll marsikaj novega v va- aekam pusto življenje. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Ta teden boste nekam nemimi in prenagljeni. Hoteli boste tudi prevladati nad vsemi, kar pa ne bo po volji ljubljenim osebam. Proti koncu tedna se bo življenje v družini uravnalo. Na delu ne bodite nestrpni in živčni. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Premagujte se in skušajte pojasniti nesporazume sproti, kakor nastajajo. Ce tega ne boste storili, bodo vaši ljubezenski odnosi šli po zlu. Nekateri ljudje bodo ta teden odkrili lepa ljubezenska čustva, ki jih bo treba gojiti. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Ta teden je zelo važen za vse tiste, ki še nimajo urejenega čustvenega življenja. Spoznali boste mnoge ljudi in sklenili prijateljstvo, ki bodo imela za vas veliko težo v prihodnosti. Na delu boste imeli obilo zadoščenja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne kvarite ! ljubezenskih odnosov z bolno domišljijo in nepotrebnim ljubosumjem. Ljubljena oseba vam Je zelo zvesta. Srečanje s prijatelji vam bo dalo obilo zadoščenja. Ne varčuj-te z denarjem, če hočete te dni olepšati stanovanje. L TEDEN Čeprav se mestnega življenja že polašča predpraznično razpoloženje, je bila politična u-pravna in gospodarska dejavnost, pa tudi kulturna, v tem tednu prav živahna. Tako so predstavniki štirih strank levega centra v sredo podpisali politični sporazum o ustanovitvi levega centra v naši pokrajini. Ta sporazum bo osnova za sestavo konkretnejših upravnih sporazumov, o katerih pa še razpravljajo in za katere se predvideva, da bodo konkretizirani morda že v tem tednu. Medtem se delo v občinskem ln pokrajinskem svetu odvija naprej po starih kolesnicah, vendar ne brez znakov, ki kažejo novo «levocentristično» o-rientacijo, vsaj kadar gre za glasovanja. Na svoji ponedeljkovi seji je tržaški občinski svet sprejel važen sklep o ureditvi zavarovanja občinskih u-službencev. S to ureditvijo bodo uslužbenci občinske uprave s polno pokojnino prejemali 90 odstotkov zadnje plače. Svetovalci so odobrili tudi predlog za ustanovitev občinske mladinske konzulte. Na petkovi seji pa so svetovalci izglasovali predlog odbora za uravnoveše-nje proračunov podjetja Ace-ga za leti 1962 in 1963, ki izkazujeta skupno skoraj 2 milijard in pol primanjkljaja. Način, kako hoče občinska uprava rešiti to kočljivo vprašanje, je naletel na ostre kritike opozicije, saj hočejo uravnovešenje doseči na škodo obnove naprav in amortizacije. V torek^a se je sestal tudi občinski odbor, v okviru katerega je odbornik za osebje podal poročilo o delovanju personalnega oddelka. V svojem poročilu je odbornik med drugim povedal, da ima tržaška občina v celoti nameščenih 2991 oseb, od katerih jih je 2436 v staležu, ostalih 555 pa izven staleža. V torek se je končno sestal tudi pokrajinski svet, ki je med drugim sprejel sklep za ustanovitev višjega zavoda za telesno vzgojo. Na vprašanje svetovalca Gombača (KPI), je pokrajinski predsednik tudi javno obsodil protislovenske izpade (mazanje napisnih plošč na slovenskih šolah) in zagotovil, da bo o tem posredoval pri pristojnih organih. Od ostalih občinskih svetov se je sestal samo dolinski, ki je odobril vrsto sklepov upravnega značaja, seja repentabor-skega sveta pa je bila odložena zaradi premalega števila prisotnih svetovalcev. Tudi gospodarska problematika je bila živahna. Podatki o pristaniškem prometu za november, ki jih je objavila trgovinska zbornica, kažejo, da se je promet v novembru sicer nekoliko izboljšal v primerjavi s prejšnjim mesecem in z istim mesecem preteklega leta, da pa je celotni promet v prvih 11 mesecih letošnjega leta še daleč pod lansko ravnjo in da bo promet pristanišča do konca leta s težavo dosegel 5 milijonov ton, Poslabšala se je tudi struktura prometa. Tržaška trgovinska zbornica je — kot pravi poročilo o sestanku izvršnega odbora — sprejela razne pobude gospodarskega značaja, med katere se uvršča tudi sestanek predstavnikov trgovinskih zbornic Ljubljane in Trsta, ki naj bi bil januarja v Trstu. Kot že v prejšnjih tednih, se je tudi v tem sestal pokrajinski odbor za cene, ki je tokrat določil nove cene nafti za ogrevalne naprave, ki so seveda višje od prejšnjih. Izčrpno je odbor razpravljal tudi o cenah in načinu prodaje zmrznjenega mesa, ki bo v kratkem prišel na tržaški trg. V ponedeljek je v znak protesta okrog 400 tržaških mlekarn zaprlo svoje poslovalnice, na strogo sindikalnem področju pa je bila v sredo uspešna stavka tekstilnih delavcev, v četrtek stavka bančnih uslužbencev, preklicani sta bili stavki železničarjev in poštarjev, medtem ko je bil spor pri Acegatu urejen z začasnim sporazumom. Tudi naše kulturno življenje Je bilo razmeroma bogato, pa čeprav je imelo v tem tednu bolj komorni značaj. Glasbena Matica je priredila v Gregorčičevi dvorani lepo uspel koncert mlade diplomirane pianistke Tatjane Uršičeve, Planinsko društvo je priredilo izredno zanimivo predavanje znanega slovenskega planinca Anteja Mahkote o slovenski odpravi na Kavkaz, znani skladatelj in dirigent Rado Simoniti je SE ODLOKI O RAZLASTITVAH ZEMLJIŠČ ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE POŠTENO NAJ PLAČAJO RAZLAŠČENA ZEMLJIŠČA! Zakon določa, da se zemljišča plačajo po tržni ceni - Prizadeti naj vložijo priziv na sodišče - Važna pripomba dr. Carmela Palerma V naši prejšnji nedeljski številki smo na tem mestu poročali, da so pred dnevi nekateri kmetje, ki imajo svoja zemljišča ob cesti med Domjom in Boljuncem, dobili dekrete o razlastitvah zemljišč za industrijsko pristanišče. Ta zemljišča (skupno 94.594 kv. m) spadajo pod katastrski občini Boljunec in Dolina. Medtem smo izvedeli, da so take dekrete o razlastitvah dobili tudi nekateri kmetje, ki imajo svoja zemljišča pod katastrsko občino Milje. V tem primeru gre za 94.885 kv. m njiv, vinogradov in travnikov ter nekaj gospodarskih poslopij in kmečkih hiš. Skupno gre torej za 144.479 kv. m razlaščenih zemljišč. V obeh primerih ponujajo prizadetim kmetom in lastnikom smešno nizke cene. S takim izkupičkom si nihče ne bi mogel kupiti drugega enakega zemljišča, če bi ga sploh mogel dobiti. Zaradi tega Je popolnoma razumljivo nezadovoljstvo kmetov, ki so dvakrat prizadeti: razlastijo in odvzamejo jim zemljo, plačati pa jim jo hočejo po prenizki ceni. Ne bomo ponovno poudarja- v Dijaškem domu in v društvu demokratičnih srednješolcev govoril o partizanski pesmi, fotoreporter Mario Magajna, je v okvivu Slovenskega kluba prikazal svoje krasne barvne diapozitive s potovanja po Turčiji, v italijanskem Krožku za umetnost in kulturo pa je govoril o italijanskih opernih u-prizoritvah v Ljubljani dr. E)ra-gotin Cvetko. Krščanska demokracija gori-ške pokrajine je imela prejšnjo nedeljo 18. pokrajinski kongres, na katerem so izvolili novi odbor : sestavlja ga 10 zastopnikov leve in 10 zastopnikov desne struje. Pokrajinski tajnik Gino Co-cianni je v svojem obsežnem govoru, dejal, da se morajo pravice Slovencev spoštovati po demokratičnih in katoliških načelih, zelo pohvalno pa se je izrazil tudi o stikih z Jugoslavijo, posebno z Novo Gorico, ki presegajo gospodarski in kulturni okvir. Kongres je pozdravil tudi odv. Sfiligoj, predstavnik Slovenske demokratične zveze. Komunistični poslanci naše dežele so skupno s svojimi kolegi v parlamentarni komisiji za javno vzgojo poslali ministru pismeno zahtevo, da se v skladu z zakonom o šolah s slovenskim učnim jezikom ustanovita v Trstu in v Gorici tehnič-no-profesionalna inštituta, katera bodo lahko obiskovali dijaki, ki ne bodo optirali za pouk latinščine. Nadalje zahtevajo izvedbo člena tega zakona, ki govori o številu stalnih učnih mest, kakor tudi imenovanje šolskih nadzornikov v obeh pokrajinah. Občinski svet je imel v tem tednu dve seji. Na prvi so svetovalci ob prisotnosti ravnateljev občinskih podjetij dr. Chientarollija in inž. Rigonata odobrili obračun občinskih podjetij za leto 1962, ki izkazuje ne’;aj nad 23 milijonov lir pribitka, na drugi v petek zvečer pa so odobrili pravilnik, ki urejuje službo taksistov. Na zadnji seji občinskega odbora pa so sklenili potrošiti 25 milijonov za ureditev in a-sfaltiranje občinske . ceste v Grojni, ki se je poslužujejo predvsem Steverjenci in tudi izletniki, namenjeni v Brda in na Kalvarjo. člani konzorcija vzhodno-fur-lanskèga vodovoda (Cafo) so imeli v četrtek občni zbor, na katerem so poenotili cene za dobavo vode v prihodnjem letu. Vsi člani bodo odslej plačevali vodo po 40 lir za kub. m. Ukrep bo koristil predvsem potrošnikom občin Sovodnje in Doberdob, ki so plačevali vodo po 50 lir, nekoliko pa bo oškodoval potrošnike ravninskih občin, kjer so doslej plačevali vodo po 35 lir. Kar zadeva dejavnost slovenskih organizacij, naj predvsem omenimo razstavi slovenskih knjig v prostorih slovenskih društev v Štandrežu in v So-vodnjah, predavanje Marija Magajne v klubu Simon Gregorčič v Gorici o potovanju v Turčijo ter sinočnje predavanje o slovenski odpravi na Kavkazu, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo. n,..........................................................................■iiinmiiiiiiHiuuiniiiiitiiiiiiiin Slovo od dragega Jadrana li, da bi za razširitev industrijskega pristanišča lahko izkoristili druga področja, kjer bi bila manjša škoda. Ponovno pa moramo poudariti, da je treba prizadetim kmetom in lastnikom pošteno plačati po sedanjih tržnih cenah. Dolinska občina namerava prodati nekaj srenjskega zemljišča (travnik) med Boljuncem in Domjom nekemu kmetu in je določila ceno 650 lir za kv. m. Na zadnji seji občinskega sveta dolinske občine, ki je bila v sredo, pa je župan Dušan Lovriha sporočil svetovalcem, da ga je dr. Carmelo Palermo, kasacijski svetnik, predsednik sekcije prizivnega porotnega sodišča in glavni komisar za jusarska zemljišča, opozoril, da Je cena 650 lir za tisto zemljišče prenizka. Pri tem moramo pripomniti, da je navedeno zemljišče na istem področju kakor zemljišča, ki so jih zdaj razlastili, celo bolj oddaljeno od mesta. Gre za zapuščen travnik, medtem ko so razlaščeni za industrijsko pristanišče večinoma vinogradi in njive. Za te pa ponujajo okrog 400 lir za kv. m. Če je dr. Palermo pripomnil, da je cena 650 lir za kv. m travnika prenizka, kaj naj rečemo o ceni 400-420 lir, ki jo ponujajo za razlaščene vinograde in njive. 1 Kakor smo že opozorili, imajo prizadeti pravico, da se v roku 30 dni po sprejemu dekreta o razlastitvi pritožijo na sodišče. Tako določa zakon in le tako lahko dosežejo višjo ceno. Pripominjamo, da ne zadostuje priporočeno pismo, ali ustna pritožba. Prizadeti naj ne nasedajo raznim govoricam in namigavanjem ter naj pazijo, da ne zamudijo roka. Kdor je dobil dekret o razlastitvi n. pr. 1. decembra, mora vložiti pritožbo do 30. decembra. Kmetom, ki so dobili dekret o razlastitvah, svetujemo, naj se za nasvet takoj obrnejo na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki jim bo dalo nasvete za nadaljnje korake. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da je ta zakoniti način najbolj uspešen. Nekateri lastniki razlaščenih zemljišč so se prenaglili in kratkomalo sprejeli to, kar jim ponujajo, ali z malenkostnim dodatkom. Zdaj se že kesajo, ker bi sicer lahko dosegli znatno večjo vsoto. Po toči Je zaman zvoniti, pravi naš stvar pregovor, če je kdo tako bogat ali brezbrižen, da ne zna ceniti svoje lastnine, jo lahko tudi podari ali proda za nekaj drobiža, ni pa pošteno, da še druge v to nagovarja, še manj pošteno pa je, če nekdo prizadetega celo ustrahuje in mu prikrito grozi. Marsikaj smo te dni slišali o teh stvareh. Upamo, da bo razumel, kdor lahko razume, sicer si bo nakopal sovraštvo in prezir ne samo prizadetih. Če kmetom jemljejo zemljo za razvoj industrije, naj jim jo tudi pošteno plačajo. Nihče ne sme na tak način kot do sedaj vsiljevati tako nizkih cen za odkup. Lastniki imajo popolno pravico, da se takemu načinu kupčije upirajo in da uporabljajo zakonita sredstva v obrambo svojih interesov. Na to opozarjamo tudi vse tiste, ki bodo še prišli na vrsto. Takoj po sprejemu zadevnih dekretov, naj se posvetujeio pri svoji strokovni organizaciji, da jim potem ne bo žal. ne so se ga rade udeležile. Ne zanikamo, da gre lepšanje domov s primernim cvetjem in zelenjem spo-redno z zboljšanjem in lepšanjem stavb ter ni noben še tako lep dom I privlačen, če ga ne krasijo cvetice. ' A prav tako bi bil potreben pouk o gojenju cvetic v gospodarske namene. če bi organizatos tečaja iz Ul. Roma to razumeval in upošteval, bi bil učni program drugačen in bolj smotrno ter bi se učne ure bolje izkoristile. Naj še povemo, da smo po tečaju priredili izlet v Mi-ramar, Gradež in Barbano, in sicer skupno s tečajniki iz Mili. Pri maši v Barbani smo razen Miljča-nov peli tudi mi slovenske pesmi, kar tem našim sopotnikom ni bilo preveč všeč. PREČNIK DRUGI SEZNAM RAZLAŠČENIH KMETOV Objavljamo seznam kmetov in lastnikov zemljišč v milj-ski katastrski občini, ki so pred kratkim dobili dekrete o razlastitvah za industrijsko pristaniSCe: Rachele Stener por. Benussl, Giorgio Stener, Maria Stener por. Nardin (8753 kv. m - 6 milijonov), Libero Bossi (455 kv. m z zgradbo - 3 milijone), Domenica Postogna (15.965 kv. m z zgradbo - 10 milijonov), Ivan Božič, Antonja Božič, njegova žena »9062 kv m - 4,5 milijona), Ivan Božič (5406 kv. m z dvema zgradbama - 5.800.000 lir), Romano Derossi, Bruna Cossuta por. Derossi (8505 kv. m-6.800.000lir), Vladimir Eller (1686 kv. m - 800.000 lir), Lucija Žerjal roj. Vatovac (53 kv. m - 26.400 lir). Nenadna smrt mladega Openca Jadrana Dolenca je globoko presunila vse Opence in okoličane, ki so ga dobro poznali in cenili, kar je potrdil tudi njegov veličast-prijateljev ter nešteto ljudi, ne ni pogreb minulo nedeljo popoldne. Ze dolgo pred uro napovedanega pogreba se je zbralo pred hišo žalosti veliko število sorodnikov, samo z Opčin, temveč tudi iz o-količkih vasi in iz Trsta. Ob IS uri se je žalni sprevod začel pomikati proti župni cerkvi iz hiše, v kateri se je pokojni PHILIPS J® ■ m. m m me* fr ■ * *■ v To je nasvet tvrdke več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji-radio-1 V KNEZ VALTER nabiiežina Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust Jadran rodil. Kot zadnji pozdrav mu je pred hišo moški pevski zbor zapel lepo slovensko pesem «Vigred», medtem ko je med nadaljnjim žalnim sprevodom godba iz Trebč in Gropade igrala žalostim ke. Reči smemo, da so bili na tem pogrebu vsi Openci, posebno pa mladinci, ki so v žalnem sprevodu nosili veliko vencev. Belo krsto so nosili prijatelji pokojnega Jadrana in ob njej je stopalo več mladenk z Opčin s cvetjem in prižganimi svečami v rokah. Za krsto so šli od žalosti potrti mati, sorodniki in prijatelji ter množica pogrebcev, ki je preplavila vso cesto. Po cerkvenem obredu je žalni sprevod krenil na domače pokopališče. Ob odprtem grobu se je od pokojnega Jadrana poslovil njegov bivši učitelj Milan Jereb, ki je orisal življenje vzornega, učenca, dijaka, častnika trgovske mornarice, posebno pa poštenega, pridnega in zavednega mladega Slovenca. Zanimiva brošura o našem kmetijstvu Pred kratkim je izšla brošura pod naslovom «L’agricoltura della Regione Friuli-Venezia Giulia», v kateri avtor Bruno Notti analizira probleme kmetijstva na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele Julijska krajina-Fur-lanija. Prof, Natti. ki poučuje na kmetijski strokovni šoli, opisuje značilnosti in možnosti kmetijstva ter nakazuje nekatere osnovne pogoje za sestavo organičnega načrta. Avtor omenja tudi vprašanje mehanizacije in tržišča ter zakonodajno pristojnost bodoče deželne uprave glede kmetijstva. V zimi je potovanje bolj neprijetno in zvezano s težavami; a mi moramo na delo v vsakem primeru, moški in ženske in skoro lz vsake hiše. Kako naj sicer živimo? Kar nam da zemlja, je za ščepec. Zaslužek pa spuhti še preden je v rokah. Vsaka vas naše občine je glede na prometne zveze na boljšem od naše vasi. čeprav imamo v občini avtobus, ki redno kroži med Stivanom, Nabrežino in Sempola-jem, skozi Prečnik vozi v smeri Sempolaj le ob 95/«. Za one, ki odhajajo na delo, Je to prepozno. Na povratku z dela nas pripelje le do šempolaja. Sicer so to znane reči. Tudi občina in avtobusno podjetje «La Carsica» sta o tem obveščena, saj smo že prosili podaljšanje proge do nas. Nismo dobili odgovora in mi pešačimo z delovišč ln drugih opravkov iz Šempolaja in zaradi teh spet v Sempolaj. Pri nas je bil enomesečni večerni tečaj za cvetličarstvo. Naše že- VČERAJ V MILJAH Nagrajeni vinogradniki iz miljske občine Včeraj je bilo v Miljah svečano razdeljevanje nagrad vinogradnikom, ki so se s svojim vinskim pridelkom udeležili razstave domačih vin v Miljah ob priliki zadnjega miljskega karnevala. Nagrajencem so dodelili diplome ter zlate, srebrne in bronaste kolajne. Nagrajeni so bili: Vladimir Eller (prva nagrada za belo in 7. za črno), Anton Škerjanc (druga nagrada za belo in 3. za črno), Luigi Bortolin (3. za belo in 2. za črno), Peter Kreta-tin (4. za belo in 5. za črno), Josip Škerjanc (5. za belo in 1. za črno), Atilij Dodič (6. za belo), Mario Lenar don (7. za belo in 4. za črno) ter Natale Tremul (6. za črno). Zlato kolajno sta torej dobila Vladimir Eller (za belo vino) in Josip Škerjanc za črno, za 2., 3. in 4. nagrade so podelili srebrne kolajne, za ostale pa bronaste. SOVODNJE Že dolgo časa nam obljubljajo ureditev in asfaltiranje glavne ceste, ki povezuje Sovodnje preko štandreža z Gorico. Do sedaj pa je ostalo vse po starem in le v poletnih mesecih je pokrajinska uprava poskrbela za protiprašno zmes kalcijevega klorida, s katero so poskrbeli, da se vsaj prah ni dvigal v sušnih mesecih. Vsekakor so nam pred kratkim obljubili, da bodo v prihodnjem letu začeli tudi s temeljitim popravilom ceste vse tja do Zagraja in bo potem naša cesta postala najkrajša In najprikladnejša cestna zveza med Gorico in Tržičem ter dalje proti Gradežu. Ko bo to delo opravljeno, se bo promet skozi Sovodnje zelo dvignil in morda bo kaj koristi òstalo tudi za gostilničar je. Ti se na to že pripravljajo in od štirih gostiln, ki so v vasi, so tri že delno preuredile in izboljšale svoje gostinske prostore, da lahko ustrežejo m ‘postrežejo tudi zahtevnejšim...gostem. Seveda bo premet odvisen tudi od tega, če bodo točili dobro vino in postregli z dobrim domačim prigrizkom, kar je naj. boljša reklama za gostinske obrate.______________ OSMICE Pri Burgi v Dolini štev. 92 Imajo odprto osmico, dokler jim ga ne bo zmanjkalo. Tone Gombač «Trčev» v Lonjerju ima odprto osmico sedaj in za božične praznike. Miljski župan Pacco čestita nagrajenemu vinogradniku Ellerju, Id je dobil 1. nagrado za najboljše belo vino Josip Škerjanc je dobil 1. nagrado za črno vino ..................miimiiiitiintiMtiiiiniiiiimuiiimimtmii...iitbuiimmiminii.... SLOVENSKA VAS TIK OB SINJEM JADRANU Spomin na stare Barkovlje Barkovljanski «baladurji» so služili za razne namene Ko me pot zanese do Cjakov, me vedno nekaj povleče s Pro-seške ceste do tistih hiš, ki tvorijo cjakovsko naselje. Tam ne stoji samo zadnja barkovljan-ska «kura», ampak tudi zadnji barkovljanski «baladur» pri Fleku. Zdi se, da se bo vsakčas zrušil, tako je star in neozdravljivo bolan. Ko se od njega poslavljam, sem vedno zaskrbljen, če ga bom prihodnjič še našel pokonci. Taka slika obuja človeku lepe spomine, ko je stal na vsakem količkaj velikem barkovljanskem dvorišču vsaj en večji ali manjši «baladur.» Takih baladurjev je še obilica po našem Krasu in dosti jih je tudi po zgornji tržaški okolici, pri nas pa moremo govoriti še samo o zadnjem barkovljanskem «baladur ju». Kakor mnoge druge barkov-ljanske hiše, je imela tudi naša rojstna hiša svoj precej velik «baladur», a pod baladurjem je stala tudi debela kamnita miza in svoječasno sta našla ob njej prostora še dva debela stola, od katerih je dal eden prostor ce- sti, ko je po njej začel voziti še precej širok voz. Na tak «baladur» se je prišlo lahko po notranjih stopnicah a večinoma so te pripeljale na «baladur» zunanje stopnice, nekatere kamnite, druge tudi lesene, s svojim lesenim ali železnim ročajem. Tak barkovljanski baladur je služil več namenom. Srečna je bila tista perica, ki je razpolagala z baladurjem, ki ji je služil, da je na njem lahko raztegnila oprano perilo, da se je v deževnem vremenu lahko posušilo. Kjer je biìa kmetija, so na njem v jesenskem času viseli koruzni storži in snopi radiča, od katerega se Je dobilo seme za prihodnje leto. Tak «baladur» je prišel večkrat prav tudi nam otrokom, da smo se na njegovem sicer ozkem ali še vedno zadostnem prostoru, lahko igrali, ko je zunaj lil dež. Prišli so moderni časi in vsi barkovljanski «baladurji» so podlegli novim zahtevam, a z njimi je izginila tudi slikovitost. Stara barkovljanska hiša s «baladurjem» ln kamnito mizo Prav gotovo se ne bo navdušil tudi najbolj moderen slikar, da bi prišel slikat današnje hiše, ki so bolj podobne škatlam kakor hišam. Na takratnih baladurjih, ki so stali v nekaterih b&rkovljanskih predelih drug pri drugem in so bili različno pobarvami, so stale naše Maričke in Vane, ki so razgrinjale povečini belo a tudi barvano perilo, da so nastale slike, ki so bile vredne koščka platna. Naslonjena na «baladur» je stala Marika in govorila proti drugemu «baladurju», kjer je stala Vana; o svojih težavah, ki v tistih časih res niso bile majhne. Kaj ni bila slika za bogove, ko se je prikazala na baladurju Jucka v svoji lepi barkovljan-si noši, preden je šla k maši? Na žalost se v Barkovljah take slike ne bodo nikdar več ponovile. Kakor zaostalemu ptiču, naj veljajo Gregorčičeve besede tudi zadnjemu barkovljanskemu «baladurju» pri c jakovem Fleku: In tl si edini še tukaj ostal. R. P. p,vovrr j, v i Poleg «ZLATOROG PIVA» «a prodaja v gostilnah tudi mirni «LAŠKI GOLOIAIG» I Zaloga ia I rat in okolico, tal. 225102 Glavno zastopstvo: «ACROMO» • TRST, Via Vaidirivo 36 Vreme včeraj: naj višja temperatura 5, najnižja 3.1. ob 19. url 3,8 stopinje, zračni tlak 1008,9 narašča. veter 35 kmh vzh.-9ev.-vzh., sunki 85 kmh, vlage 58 odst,, nebo 9/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11,6 stop. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 22. decembra Demetrij Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 11.54 ln zatone ob 22.51 Jutri, PONEDELJEK, 23. decembra Vlasta V OKVIRU OBEH AVTONOMNIH RAČUNOV IN SEJMA ALPE-ADRIA Letos zelo ugoden razvoj Krajevne trgovinske izmenjave Pomembna možnost uveljavljanja novih izdelkov na italijanskem in jugoslovanskem tržiicu * Jugoslovanski aktivni saldo Italijansko-jugoslovangka trgovin ska bilanca je v letošnjem letu bistveno drugačna, kot je bila v preteklih letih, saj se je znatno okrepil jugoslovanski izvoz in istočasno znižal italijanski izvoz, tako da je bilanca po daljšem razdobju postaj aktivna za jugoslovansko stran, Podoben je tudi položaj trgovinske bilance obeh avtonomnih računov — tržaškega in goriškega, po katerih se razvija krajevni blagovni promet. Ni možna točna kontrola do sedaj zaključenih kupčij, ker o-pravljajo to nadzorstvo na osnovi izdanih licenc, ki pa jih trgovci ne izkoriščajo takoj, ko jih prejmejo, temveč jih lahiko zadrže tudi dalj časa, odnosno izkoriščajo v nekem razdobju licence, ki so jih prejeli že znatno prej. Ven* dar pa na osnovi poluradnih predvidevanj ni nobenega dvoma, da se je krajevna trgovinska izmenjava tako v okviru tržaškega kot v okviru goriškega avtonomnega računa občutno zvišala, s čimer je bila ponovno dokazana življenjskost in pomen obeh krajevnih avtonomnih računov ne samo za obmejni gospodarstvi, temveč tudi v širšem vsedržavnem okviru. , . V tej zvezi je pomembno dejstvo, da «e ne krepi izmenjava po obeh avtonomnih računih samo za kontingetirano blago odnosno na blago, ki uživa določene carinske olajšave, temveč tudi za najrazličnejše vrste blaga, ki se lahko uvaža in izvaža brez licenc. To je toliko bolj pomembno, ker gre za najrazličnejše blago, ki se na tak način uvaja na italijansko odnosno na jugoslovansko tržišče in sta torej avtonomna računa tudi v tem okviru dokazala izreden pomen, ki znatno presega važnost v golih številkah iz» ražen. vrednosti izmenjanega blaga. ' Obstajajo torej ugodni cr.goji za nadaljnji razvoj krajevne trgovinske izmenjave, do česar je objektivno že prišlo z uvedbo sejma Alpe-Adria in na sejmu zaključenih kupčij, ki so postale nekak dodatek že obstoječi krajevni izmenjavi. Praksa je namreč dokazala, da pomeni ta sejem tudi z gole trgovske plati pomembno novost in novo važno priložnost za uveljavljenje novih zanimivih izdelkov. Tržaški poslovni Krogi pa poudarjajo v tej zvezi dejstvo, da je jugoslovanska aktivna bilanca na avtonomnih računih zelo visoka in to sorazmerno celo višja, kot je bilanca aktivna v okviru splošne italijansko - jugoslovanske trgovinske izmenjavi. To dejstvo pa lahko nujno privede io zastoja tudi pri uvozu blaga z jugoslovanskega področja, saj gre za sporazum, ki se mora uravnovesiti. V tržaških poslovnih krogih se v bistvu ponavlja poziv: «Več kupite, da boste lahko več prodali!» Tokrat pa ga naslavljajo na jugoslovanske partnerje, kot so ga pred leti odgovorni organi naslovili na krajevne poslovne kroge, ko je bil položaj obraten. Obdaritev otrok Predsednik pokrajine dr. Deii-se pojde danes skupno z vsemi člani odbora na vladni komisariat, kjer bo izrekel voščila vladnemu generalnemu komisarju dr. Mazzi Danes bodo tudi razne obdaritve. Darilne zavoje bodo izročili otrokom delavčev in uradnikov železarne Italsider, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Marka. ze dr. Jože Dekleva. Na obmejnem prehodu pri Fernetičih so tov. Deklevo pričakali člani predsedstva SKGZ in mu zaželeli ob njegovem povratku v Trst, da bi se mu zdravje čim-prej popravilo, da bi lahko spet posvetil vse svoje moči in sposobnosti naporom slovenske narodne skupnosti v Italiji za uveljavljenje njenih priznanih pravic. V imenu naših naročnikov in čitateljev izrekamo tudi mi tov. Jožetu Deklevi prisrčno dobrodošlico in se pridružujemo želji, da bi ga mogli kmalu videti na njegovem delovnem mestu, vedno požrtvovalnega in predanega naši skupni stvari. Predsednik SKGZ dr. Jože Dekleva se je vrnil v Trst Včeraj popoldne se je vrnil iz Ljubljane, kjer je bil na daljšem zdravljenju, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zve- SINDIKALNA KRONIKA V torek 24-urna stavka brivcev in frizerjev Stavko so napovedali, ker se nočejo delodajalci pogajati za sklenitev nove delovne pogodbe Brivci in frizerji so se zbrali | ženja gospa Marcella Mazza in . ..... e--... —j-».. —i— markiza Etty Carignani sta razdelili darilne zavoje bolnikom, ki bolehajo za mišično distrofijo, v bolnišnici in v zdraviliščih. So-niki bolnikov iz naše pokrajine, ki še niso prejeli darilnih zavojev, naj se zglasijo na sedežu združenja na Korzu Italia 7, ali pa naj telefonirajo na št. 64-821. na skupščini na sedežu svojega sindikata CGIL v Ul. Pondares ter po živahnem razpravljanju soglasno sklenili napovedati v torek celodnevno stavko svoje stroke. S stavko bodo protestirali proti združenju obrtnikov, ki se noče pogajati za sklenitev nove, sodobne delovne pogodbe. Brivci in frizerji zahtevajo izboljšanje osnovnih plač, tako da bodo znašale vsaj 12.000 lir na teden za brivske pomočnike in frizerske pomočnice druge kategorije. Uvedbo draginjske doklade, povezane z indeksom življenjskih stroškov, določitev sorazmerno višjih plač za višje kategorije. Nadalje zahtevajo brivci in frizerke 44-urni delovni teden, podaljšanje dopustov na 15 dni na leto, izplačilo 13. plače, zvišanje odpravnine na 12 dni plače za vsako leto službe in priznanje odpravnine tudi pomočnikom, ki se sami odrečejo službi, priznanje upravičenega razloga za odpuste, popolno ureditev vprašanja vajencev in priznanje prejemkov, sorazmerno s pomočniki druge kategorije, plačilo doklade za živila, ko traja delo ves dan nepretrgoma, odbitek od plač za sindikalne članarine na delu. Gre za stàVkò, kf"jV' zelb' redka’, saj se brivci le težko odločijo za borbo te vrste. Toda njihovega dolgotrajnega potrpljenja je konec in če so se odločili za stavko, pomeni, da je njihov položaj res nevzdržen. Darilni zavoji združenja za borbo proti distrofiji Združenje za borbo proti distrofiji mišic je dalo na razpolago 300.000 lir za nakup zavojev, s katerimi so obdarili bolnike v Trstu in po drugih pokrajinah. Predsednica ženskega odbora zdru. ■n,Hill, n, ■»«»•■H milil.. PREISKOVALNI ORGANI TAVAJO V TEMI? Brat umorjenega Pietrobona še vedno trdi, da je nedolžen Policija zaslišuje tudi vrsto oseb, ki so brata poznale in imele z njima kakršne koli stike OBVESTILO Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da je treba do 31. decembra t. 1. plačati državno takso za vse- licence javne varnosti (PS). Zato vabi svoje člane naj ne zamudijo roka. Urnik trgovin za božične in novoletne praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo po veljavnem prefek. turnem odloku imele trgovine za božične in novoletne praznike naslednji urnik. V TOREK. 24. DECEMBRA (na božično viljo) lahko vse trgovine podaljšajo urnik do 21. ure. Trgovine jestvin pa lahko odprejo popoldne eno uro prej. V SREDO, 25. DECEMBRA na božič bodo zaprte vse trgovine, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn, ki bo-bo odprte od 8. do 21.30. V ČETRTEK, 26. DECEMBRA, praznik sv. Štefana, bodo vse trgovine zaprte. Mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure, pekarne od 7.30 do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne pa od 8. do 21.30. V TOREK, 31. DECEM-BRA za Silvestrovo bodo trgovine podaljšale urnik do 21. ure. V SREDO, 1. JANUARJA (Novo leto) bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn od 8. do 21.30. V PONEDELJEK, 6. JANUARJA (sv. Trije kralji) bo enak urnik kot za Novo leto. Slovensko gledališče v Trstu Danes 22. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU Girolamo Gigli DON PILONOVA SESTRICA Igra v petih dejanjih DVORANA OGREVANA __^ V četrtek, 26. t. m. ob 15.30 v prosvetnem domu «A. Sirk» v KRIŽU Girolamo Gigli : DON PILONOVA SESTRICA E -OOOOCOOOO»»»»»»»»»» i Nov predsednik zdravniške zbornice Primarij Piero Petronio je novi predsednik tržaške zdravniške zbornice. Za podpredsednika aa so izvolili dr. Antonia de Faven-ta. ROD «MODREGA VALA» TRST ima danes 22. t. m. ob 9. uri redni občni zbor v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Ker poteka te dni deset let od ustanovitve prve taborniške družine na Tržaškem, bo popoldne ob 15. url v istih prostorih KULTURNA IN DRUŽABNA PRIREDITEV na katero vabimo poleg članstva tudi bivše člane, starše .tabornikov in vse njihove pri-..Jatelje R M V Gledališča 1 Pokrajinski odbor za javno pomoč in dobrodelnost je med drugim odobril 1.200.000 lir pri. spevka združenih bolnišnic »oli za bolničarke. Nadalje je odobril proračune za leta 1961, 1962 in 1963 sirotišnice sv. Jožefa. VERDI Danes ob 16. url zadnja predstava opere «Mali Marat» za dnevni red V vseh prostorih. Dirigent Oliviero de Fabrltll«. Jutri ob 20.30 druga predstava Massenetove opere «Manon» za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah In balkonih. Dirigent Oliviero de Fabrltlls. ......................................................„„„„„„„ IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obsoleti in pogojno izpuščen šofer ki je povzročil Knltererjevo smrt 0 poravnavi gmotne škode svojcem pokojnega zdravnika bo razpravljalo civilno sodišče Giovanni Pietrobon, osumljeni morilec lastnega brata Giuseppa, je še vedno priprt. Se v poznih sinočnjih urah je bil zelo verjet-no zaprt na karabinjerski postaji v Ul. Hermet, kjer ga preiskovalni organi zasliSuJejo Že od četrtka popoldne. Giovanni na vsak način ni priznal ničesar. Večkrat je sicer dejal da se ne spominja te ali druge’ okoliščine, da je pozabil to ali ono, toda zanikal je, da bi u-bil brata. Zdi se, da preiskovalni organi tavajo v popolni megli. V tem trenutku se postavljata dve možnosti- ali je Giovanni sam lastnoročno zabodel brata, ali pa morilca pozna Karabinjerji pa ne izključujejo tudi možnosti, da je zločin zagrešila neka oseba, ki jo sedaj še nihče ne pozna. Precej zanimanja je vzbudila v mestu vest, da je bil kapetan Mo-randini, funkcionar letečega oddelka kvesture, v hiši, kjer je prišlo do zločina, že v prvih popoldanskih urah preteklega četrtka. Spremljala sta ga dva podčastnika istega oddelka. Ta vest je točna, toda prizadeti je pojasnil, da je bil tistega dne pri Sv. Magdaleni. ker je obiskal v bolnišnici nekega svojca. Zelo čudno pa je, da je vodilni funkcionar letečega oddelka šel tja v spremstvu dveh podčastnikov. V nekaterih krogih so menili, da je morda leteči oddelek zasledoval v omenjeni hiši nekega tata avtomobilov. Toda tu. di ta domneva sloni na zelo trhlih nogah, saj je treba izključiti, da bi se višji funkcionar letečega oddelka osebno zanimal za skromnega tatiča. Avto v žensko 77-letna Gioconda Rossi vd. Izgnani iz Ul. Cattedrale 12 Je včeraj nekaj po 11. uri prečkala glavno cesto pred osrednjo ribarnico. V tistem trenutku se Je pripeljal mimo s svojim avtom Silvano Desanti» iz Ul. Čampo Marzio 13, ki Je že priletne jšo žensko podrl na tla Pri padcu si Je Rossijeva zlomila levo nogo ter se pobila po čelu. V bol- nišnici se bo morala zdraviti od 55 do 60 dni. Nezgoda delavca v lesnem pristanišču Včeraj ob 12.20 so prepeljali na ortopedski oddelek 58-letnega težaka Maria Cebolina iz Ul. Ventura e. ki se je ponesrečil na delu v lesnem pristanišču. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so mu ugotovili zlom na zunanjem delu levega gležnja ter se bo moral zdraviti okoli 30 dni. Do nesreče je prišlo, ko je Ce-bolin skupaj z delovnimi tovariši porival pred seboj natovorjen voziček. Po nesreči se je spodrsnil ter je nerodno padel. Kazenski sodniki (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zastopnik zasetìfte'stfkrtke Morgera, obramba G. Wondrich in Sbisà) so včeraj obsodili 20-letnega Sergia Remorja, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil tržaškega kirurga dr. Leopolda Kultererja, na 1 leto in 8 mesecev zapora, na 1 mesec pripora in 45.000 lir denarne kazni. Poleg tega so odvzeli obtožencu vozniško dovoljenje za 3 leta. O poravnavi gmotne in druge škode pokojnikovim svojcem (vdovi in dvema otrokoma) bodo razpravljali pred pristojnim civilnim sodiščem. Vendar pa bo moral Remor plačati 150.000 lir za stroške zastopnika zasebne stranke. Pri vsem tem je imel Remor samo eno srečo: sodniki so sprejeli zahtevo njegovih zagovornikov ter so ukazali, naj ga izpustijo iz zapora na začasno svobodo. Kot je znano, so Remorja aretirali skoraj mesec dni po nesreči, na podlagi novih oteževalnih izpovedi njegove^ sopotnice, 22-letne Margherite Naj ponovimo na kratko pretresljivo nezgodo, pri kateri je Kultu-rer izgubil življenje. Remor se je peljal z dekletom z avtom «Innocenti Austin» po trbiški cesti proti mestu. Na ovinku pri Padričah je verjetno zaradi velike brzine zavozil na levo stran ceste prav v trenutku, ko mu je prihajal naproti Kulterer z avtom «Fiat 600 Vignale». Tudi Kulturer je bil nekoliko pomaknjen proti središču ceste. Šoferja sta se verjetno zavedla šele v zadnjem trenutku, da je trčenje neizbežno. Oba sta trčila drug ob drugega na desni strani. Zaradi silovitega udarca se je vnel bencin v Kultererjevem avtu in nesrečnik je zgorel v nepopisnih mukah. Na včerajšnji obravnavi je odv. Morgera ostro napadel obtoženca ter ga prikazal kot ničvredneža. Trdil je, da se je mladenič opil ter zato zakrivil nesrečo. Ce se upošteva še dejstvo, da je bil v avtu skupaj z dekietom, je nujnost nesreče na dlani. Odv. Morgera je prikazal v zelo slabi luči tudi Margherite Portolan. Njegova izvajanja je podprl tudi javni tožilec, ki je po- stavil zahteve, ki so Jih sodniki v bistvu sprejeli. Remorjeva zagovornika sta skušala dokazati, da' je bil nesreče sokriv tudi Kulterer ter da mladenič ni bil pijan. Tudi na včerajšnjo .obravnavo ni prišla pričevat Portolanoya. Zvedelo pa se je, da je dr. Kulterer operiral Remorja na slepiču nekaj mesecev pred nezgodo. Teresa Mrkvicka vd. Jarj, stara 98 let iz Ul. Correto 2, je včeraj zjutraj nerodno padla, ko je hotela vstati s postelje. Pri padcu si je zlomila levi gleženj. Takoj so jo prepeljali na ortopedski oddelek, kamor so jo sprejeli s pridržano prognozo. landò, Pacifico, Palčič, Perici», Pierobon, Pisani. Plisnier, Polla, " ie Psacaropulo, Ravalicg, Ri-Riosa, Riva' Russo, Schott Selleri, Sofianopulo, Spacai, Troj ante, Volsi. Walcher, Zande-gtacomo, Zingarelli in Zol. Razstava bo odprta do 7. ja- .i«uarjd:V'">-' - - • ’ Jutri otvoritev «božične razstave» V ponedeljek, 23. t. m. ob 17. uri, bodo v prisotnosti predstavnikov mestnih oblasti v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità odprli tradicionalno «Božično razstavo». Razstavljenih bo 64 del, med katerimi 6 kipov, naslednjih umetnikov : Abrami, Antoni, Ariosi, Babu-d er, Bastianutto, Bertini', Bessi, Beuk, Bomben, Bon, Bressanutti, Bul/on, Cappuccio, Caramori, Car-teny, Castelreggio, Cerne, Černigoj, Chiacigh, Cianciolo, Colom, Cossutta, Crovatto, Renato Daneo, De Comelli, Duiz, Duren, Faganel, Ferfoglia, Gombač, Grassi, Guacci, Laghi, Lucano, Maniago, Massaria, Mattarelli. Meneghini, Moretti, Or- Darovi in prispevki V počastitev spomina poK. Mirka Kosnrine darujeta Pino in Vera Pečenko 3.000 lir za Dijaško Matico. Mali oglasi POK HI V ANJE PODOV in podi tz pia stike, guma, linoleum od 300 lir dalje kv. meter. Preproge m plastične preproge za tiodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev ITALPLAST Trst Trg Ospedale S. tel 93-919 «iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinmiiiiiiiiiiiHiii ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. decembra se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 29-letna Anita Žaro. por. Emili, 71-letni Luigi C »ten a zzo, 5 71- letna Paola Gabriele por. Piplto-ne, 88-letna Maria Combi por. Gašperini, 69-letna Pierina Matulich por. B»rt>o. 50-letn 1 Riccardo Bislak, 74-letni Giovarmi Grisancich, 70-Ietna Maria Marega, 25-letni Carlo Simo-nassi, 81-letna Anna Marž vd. Co-lonnl, 64-letna Giovanna Venier por. Suracl, 2 dni stara Manuela Patti. 63-letni Giuseppe Antonini, 51-letni Antonio Fermo, 78-letna Maria Delise por. Drioll, 31-letni Franco Savoia, 72- letni' Antonio Olenlk, 88-letna Virginia Pesolz vd. Krivlz, 68-letna Vittoria Rossetti, 84-letnl Carlo Peternel, 87-letna Teresa Sorrentino vd. Peterlini, 83-letna Maria Paliaga. OKLICI Karabinjer Osvaldo Corona in u-radnlea Anna Maria Bralni, agent PS Domenico Medici in šivilja Nerlna Ferfoglia. trgovec Paolo Ferrando In gospodinja Maria Martinelli, r»j. predstavnik Leonardo Gregorio in uradnica Gianna Poletti, težak Giacomo Corbatto Ln gospodinja Alma Vucchl, delavec Domenico Piccoli in gospodinja Loredana Zamboni, podčastnik vojnega letalstva Nicola De Chirico in uradnica Giuseppa Ragazzi, odon-totehnìk Ermanno Deltse in karto-tehiik Angela Floro, računovodja Gianfranco Biagi in prodajalka Gina Maria Sartori, podbrigadir finance Carlo Mercatall In urar Renata Bam-bi, častnik Bruno Zoldan In gospodinja Emilia Fabiani, električar Aldo Zandegiacomo-Biapco in gospodinja Caterina Ingrassi, marmlst Battista Cappe in gospodinja Carmela Cusumano, rudar Benedetto Bersan In šivilja Rosina Mauro, upokojenec FF. SS. Ernesto Bertinotti in gospodinja Cristina Sonzio, fotomehanik Bruno Viezzoli in frizerka Adriana Privi-Jeggt, livar Mario Pagnini in gospodinja Giuseppa Capone, Soler Antonio Carcanglu ln delavka Pasqualina Pitone, natakar Oronzo Lisi in gospodinja Ilvana Castellani, kemik Marino Cos in tajnica Irene Spreu, noga- URARNA - ZLATARNA •— LAURENT! Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira ur in zlatnine darila za vsako priliko Poseben popust ! Vičar Arcangelo Lillo In delavka Bri-gette Rothgaenger, Roland Jominl in Jolanda Bonifacio, uradnik Romano Bailo In babica Marialuisa Bertoli, mizar Arrigo Ullan In gospodinja Mllvla Sandrin. LOTERIJA BARI 69 15 62 49 5 CAGLIARI 75 86 62 61 5 FIRENCE 73 71 57 68 41 GENOVA 79 52 22 73 80 MILAN 9 30 26 40 41 NEAPELJ 3 68 16 61 23 PALERMO 32 54 39 81 56 RIM 60 68 29 47 25 TURIN 25 83 78 65 41 BENETKE 58 83 88 21 55 ENALOTTO 2 2, 2 2. X 1. X X, 1 X, 2 2 KVOTE: 12 — 7.940.00 lir, U — 317.500 lir, 10 — 28.008 lir. LEKARNE ODPRTE DANES INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpogglo 4; De Colle, Ul. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Manzoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; All'Angelo d’oro, Ul. S. Pellico. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena. Ul. dell'Istria 43; Pizzul-Cigno-la. Corso Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, F D SLAVKO ŠKAMPERLE priredi SILVESTROVANJE NA STADIONU «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 Igral bo prvovrstni orkester. — Bifé dobro založen. — Vstop 'z vabili. Rezerviranje miz v nedeljo 29. t. m. od 10. do 12. ure in v ponedeljek 30. t. m. od 20. do 22. ure v društvenih prostorih. Istočasno lahko dobite vabila. Nazionale 15.00 «Ieri, oggi, domani» Technicolor. Sophia Loren, Marcel.' lo Mastroiannl. Arcobaleno 14.30 «Gli eroi dei Far West». Technicolor Walter Chiari Raimondo Vianello. Excelsior 14.30 «Sciarada». Technicolor. Gary Grant. Audrey Hepburn. Fenice 14.00 «La noia». Horst Buch-nolz, Catherine Spaak. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.00 «La corruzione». Rosanna Schiaffino Jacques Perrin Prepovedano mladini. Supercinema 14.30 «Slivestro e Gonzales, matti e mattatori». Barvne slikanice. Alabarda 14.00 «Bastogne». Van Jon-son, Riccardo Montalban. Filodrammatico 14.00 «Le avventure di Don Gitìvanni». Technicolor. E. flynn. Aurora 15.00 «I mostri». Cristallo 14,00 «55 giorni a Pechino». Technicolor». Capital 14.00 «Irma la dolce». Shlrley Mac Layne. Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 14.00 «Il Kentuckyano». Buri Lancaster. Technicolor. Massimo 14.00 «Il primo ribelle». J. Wayrie, Georges Sanders. impero 15.00 «La veglia della Aquile». Moderno 14.00 «Tl-Koyo e 11 suo pescecane». Technicolor. Marlene A-mond. Zadnji dan. Altoria 14.00 «Sansone». Technicolor. Astra 14.30 «I due colonnelli», Vittorio Veneta 14.30 «Va e uccidi», Frank Sinatra. Prepovedano mladini. Abbazia 14.00 «Il dominatore». Technicolor. Čharlton Heston. Prepovedano mladini. Marconi 14.00 «Gli imbroglioni», Walter Chiari, Antonella Lualdl. Ideale 14.00 «Due contro tutti». Technicolor. Walter Chiari, Raimondo Vianello. Skedenj 16.00 «Solo sotto le stelle». Kirk Douglas. CINE FOTOMATERIALE SEGUI IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance, nsj ga obiščejo. hvala: COPATKE IN OBUTEV ZA DARILO donela LARGO BARRIERA VECCHIA 5.6 KINO SKEDENJ predvaja danes 22. t. m. ob 16. uri Panavision film: SOLO SOTTO LE STELLE (Sam pod zvezdami) Igrajo: KIRK DOUGLAS GENA ROWLANDA V ponedeljek, 23. t. m. ob 16. uri zabavni film: NOI SIAMO LE COLONNE (Mi smo stebri) Igrajo: STAN LAUREL in OLIVER HARDY B 02IC N A ln NOVOLETNA voščila s tržaškimi motivi vam nudi: TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška št. 20 Tel. 61-792 VELIKO IZBIRO SMREK za božična drevesa dobite pri AGRARIA na OPČINAH, Narodna ul. 53, Tel. 221-321, 36-258 Zima je prišla! GORILNIKI na nafto, mestni plin ali tekoči plin (bombola) PEČI vseh vrst na kerozen — trajno goreče, drva, mestni plin in tekoči plin (bombola) ŠTEDILNIKI vseh vrst, grelce za vodo, radiatorje, pipe in električne žice. EMAJLIRANE OMARICE, VODNE ŠTEVCE in drugo. ŠIVALNI STROJI: BORLETTl in rabljene SINGER Vse to vam nudi in nabavi znana tvrdka U. BAZZANELLA TRST, UL. F. VENEZ1AN 5 Tel. 24197 • PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA • ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRAL NI STROJI. HLADILNIKI • LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI • DEKORATIVNI PREDMETI • SERVISI IZ PORCELANA • NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrel) KERZÈ TRST Piazza S. Giovanni 1 PRODAJA TUDI ITA OBROKE I KJE BOMO SILVESTROVALI? Jamska restavracija Postojna Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Silvestrova večerja in ples 2.500 din. — Igrala bosta dva najboljša orkestra. Rezervacije v turistični pisarni in v jamski restavraciji. Tel. 68. «Marinella» Trst, Viale Mirama-re 323. Pripravite se na tradicionalno silvestrovanje. Pridite, igral bo evropsko priznani orkester «MARIOLINO e i PRINCIPI di TRIESTE». — Prosimo, da pravočasno rezervirate. Tel. 36366. Hotel TURIST Ljubljana, Dal. matinova ul. št. 12 — tel. 36129, vabi na prijetno silvestrovanje, ki ga prirejamo v vseh prostorih hotela. Sprejemamo rezervacije. Hotel «TRIGLAV» Koper, prireja veliko silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato večerjo in rezerviranje 1.500 din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje 1.000 din, konsumacija 1.000 din. Opozarjamo na silvestrovanje v novem hotelu «GIUSTERNA» in sprejemamo rezervacije. — Silvestrovanje v obratu «RIZANA» z večerjo in plesom 1.000 din. Rezerviranje sprejema recepcija hotela, tel. 21650. Hotel «PALAČE» Portorož, tel 37145 priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela in kavarne «JADRAN». Igrajo štirje priznani orkestri. Rezerviranja od 1.000 do 2.000 din. Silvestrski menu do naročilu. Veliko silvestrovanje v hotelu «BELVEDERE» nad Izolo In v hotelu «ZORA» v Izoli. Rezervacije in informacije v obeh recepcijah, tel. 71233 - 71141. TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METROPOL» Piran vabi na tradicionalno silvestrovanje v hotel «LUCIJA» pri Portorožu, v hotel «SIDRO» in v nočni bar «TRI PAPIGE» v Piranu. Rezervacije v recepciji hotela «SIDRO» v Piranu, tel. št. 73314. Tridnevni penzion za novoletne praznike po izredno nizki ceni. Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu «LUCIJA» 2.500 din in v hotelu «SIDRO» 2.000 din. Hotel «Sabotin» Gorica Nova Gorica (Solkan) priredi silvestrovanje v vseh prostorih hotela. «PARK HOTEL GORICA», NoVa Gorica, prireja veliko silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridite, prijetno vam bo. Tel. 2061. Vstopnice so v predprodaji v recepciji. PARFUMERIJA BENY Trst, Ul. XX Settembre 12 Tel. 76-283 Založena je s parfumi prvovrstnih znamk in z najboljšimi kremami. Primerna za darila Postreženi boste v slovenščini Obiščite nas! ^ ZLATARNI Splendente Trst, Ul F. Filzi 5 — Tei. 23-379 dobite primerno darilo za vsako priložnost: ure ter veliko izbiro zlatnine. ZAUPNA TRGOVINA OBIŠČITE NAS! m - Ul. CARDUCCI, 15 Tel 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj. nogledov, šestil, računal In po. trebščin za višje Sole. toplome. rov ln fotografskega materiala. Hotel «KRAS», repentabor priporoča silvestrsko večerjo. Rezervacije osebno ali telefonsko 221331. Hotel FURLAN, repentabor priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Bogata silvestrska večerja, glasba, ples in rezervacija L 4.000.—. Telefon 221360. Restavracija KRIŽMAN _ v» LIKI REPEN. V obnovljeni dvo rani prireja tradicionalno silvestrovanje. Igra «Kraški orkester». Nujne so rezervacije, tel. 221361. Silvestrski menu po želji. Restavracija ŠKABAR v REP. NU priporoča silvestrsko večerjo. Potrebna je rezervacija, tel. 221690, Hotel «TRIGLAV» sežana pri- redi tradicionalno silvestrovanje s silvestrsko večerjo. Igral bo pri-ljubljeni oikester. Priporoča se rezervacija. Gostinsko podjetje «GALEB» KOPER. Kot vsako leto priredi tudi letos silvestrovanje z bogatim menujem v svojih obratih: HOTEL «GALEB», tel. 21605, RESTAVRACIJA «RIBA», tel. 21182, KAVARNA «LOŽA» tel. 21198. Rezervacije v obratih. Igrajo priznani orkestri. Priporočamo se za obisk. HOTEL CENTRAL PORTOROŽ v*. bi na prijetno silvestrovanje. Bogata silvestrska večerja. Igra priznani orkester «ALBATROS». Rezervirajte pravočasno — tel. 73131. CASINO «ROSALIA» OPATIJA Prijetno boste pričakovali Novo leto 1964 v CASINO’ «ROSALIA» v OPATIJI. V vstopnini 2.500 din je vključena konzumacija vseh jugoslovanskih pijač in hladni bifé. — VSTOP SAMO ZA TUJE DRŽAVLJANE. Grand hotel «UNION» _ Ljub. ijana, Miklošičeva ulica —v vabt vse na tradicionalno silvestrovanje. Izbrana jedila in pijače. Silvestrski menu 2.500 din, vključena tudi vstopnina in ples. Hotel «KRAS» Postojna tei.ioo vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrska večerja v dveh variantah, godba in ples. Samo rezerviranje. ALI ŽELITE PRIJETNO SILVESTROVATI? V Ljubljani v novem Hotelu «ILIRIJA» bo igral zabavni orkester s pevko Ivano KRA-.SEVEC — Obvezni menu — Rezervacije tel. 31135. Cena 3.600 din. Damam je na razpolago frizerski salon. OD 26. DECEMBRA 1963 DO 1. MARCA 1964 VSAKO NEDELJO SMUČARSKI IZLETI na LOKVE ČRNI VRH Prvi izlet 26. dece (sv. Štefan), nasleč nedeljo, 29. dece Informacije in vpisovanj; vseh potovalnih uradih v aUTOFOKNITURE CARLO LUPO Trst, Ulica S Francesco 18 Rezervni deli za avto Fiat menjalniki, amortizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto Dr. Teodor LOVREČIČ občinski zdravnik v DOLINI sprejema z novim letom tudi zavarovance I N A M v Dolini, Mačkovljah. Borštu, Ricmanjih in na Pesku. Dnevno od 15. do 16. ure pri Domju KS.Ji! STANKO DEVETAK PRIPOROČA SVOJE ELEGANTNE m MODERNE PRIČESKE ZA ROŽIČ, KORISTNA DARILA ! V TRGOVINI S ČEVLJI TRST, UL. G. GALLINA 3 ZMERNE CENE ALTA MODA ZA MOŠKE IN GOSPE ELEGANTNA OBUTEV -iJS S BS.* a““ pr““* « «■*» >«»• LOJZKA ŠKERK roj. BRATINA Žalostno vest sporočajo vsem prijateljem in znancem mož Josip, hčerka Vanda z možem Silvanom, sin Pepi z ženo Zoro, nečak, sestre in ostali sorodniki. Pogreb bo v ponedeljek, 23. t. m. ob 14.30 uri v Trnovci. Tmont ■ Trst, 31.XII.1983. PflmorsfT'JniH Tu Ir BOZICNO BASILO KI GA JE PRIPRAVIL BRANDOLIN SVOJIM KLIENTOM POPUST 20o|. ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO TER LESTENCI POPUST 10 "|o NA VSE DRUGE PREDMETE brandolin TRST, ULICA SAN MAURIZIO 2 — TELEF. 41320 — 41976 mttena VITTORIO GASSMAN UGO TOGNAZZI mmm- predvaja danes 22. t. m. ob 15. uri film: LA MARCIA SU ROMA (POHOD NA RIM) • V ponedeljek, 23. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: LA MARCIA SU ROMA (Pohod na Rim) BOŽIČNO BASILO KI GA JE PRIPRAVIL BRANDOLIN SVOJIM KLIENTOM POPUST 20 °|. ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO TER LESTENCI POPUST 10 °|. NA VSE DRUGE PREDMETE brandolin TRST, ULICA SAN MAURIZIO 2 — TELEF. 41320 — 41976 V \r BOZICNO BABILO KI GA JE PRIPRAVIL BRANDOLIN SVOJIM KLIENTOM POPUST 20 ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO TER LESTENCI POPUST 10 1» NA VSE DRUGE PREDMETE brandolin TRST, ULICA SAN MAURIZIO 2 — TELEF. 41320 — 41976 PRIMATOS H:::::::::::::::::::::::::::::::::!: TRST, K0RZ0 ITALIA ŠT. 24 TRGOVINA Z NAJNIŽJIMI CENAMI V MESTU KONFEKCIJA DEŽNI PLAŠČI PLETENINE VSAK NAKUP V TRGOVINI PRIMATOS VAM PRINAŠA VELIKE KORISTI PARFUMERIJA COSULICH & DINELLI TRST - Ulica Carducci St. 24 — Tei, 90-005 — Fillalka v ULICI UDINE št. 1 - TEL. 30-361 Založena je s parfumi prvovrstnih znamk in z najboljšimi kozmetičnimi kre mami — primerne za darila OBIŠČITE NAS! DOBRA KNJIGA naj lepše darilo za praznike! TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 KI AIO «IRIS. PRONE! K predvaja danes 22. t. m. ob 16. uri sovjetski film: L INFANZIA Dl IVAN (Ivanovo otroštvo) Izredni film, ki sl je zaslužil «Zlatega leva» na XXIII. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah Igrajo: KOLJA BURLJAJEV in VALENTIN ZUBKOV ŽIVAHNA DISKUSIJA 0 DOKAJ NEPOMEMBNEM VPRAŠANJU Kljub nasprotovanju so zvišali število taksistov od 16 na 18 Odobrena nagrada uslužbencem INSIC • Med prazniki bo verjetno še ena seja KINO B0LJUNEC predvaja danes 22. t. m. ob 17. uri film- «I CAVALLONI» (VALOVI) Igrajo: f/^^DEE^CLIF^ ROBERTSON. JAMES DARREN KINO P ROSE K-KONTO VEL film-Va^a <*aneS 22' t- m- ol> uri Cinemascope Metro barvni LA CONGIURA DEI DIECI (Zarota desetih) Igrajo: STEWART GRANGER, CRISTINE KAUJMAN in SYLVA KOSCINA DOBRO ZNANA TRGOVINA S ČEVLJI IN TORBICAMI Lastnik A. G EC «RO!ANO» TRST, ROJAN. TRG THA I KIVI 2 - TEL 31-198 Vam — zenske in moške zimske cevife najboljših znamk ter torbic zadn/e novosti Cene ugodne - obiščite nas 1 Na seji občinskega sveta v Gorici, ki je bila v petek zvečer, so po obsežni diskusiji odobrili 26 točk obsegajoči pravilnik, ki u-rejuje poslovanje javne avtomobilske prevozne službe. O njem so poprej obsežno govorili na sestanku načelnikov političnih skupin in dosegli soglasje o vseh točkah razen o četrti, ki določa število taksistov v goriški občini. Doslej je to službo opravljajo 16 taksistov, na seji načelnikov skupin pa se je zastopnik krščanske demokracije ogrel za zvišanje njihovega števila na 20. Pozneje je stališče spremenil in na pet'ovi občinski seji je 'odbornik Lodi predlagal v imenu odbora, naj se število zviša samo za dva obrtnika, tako da bo znašalo 18. O tem vprašanju se je razvnela zelo živahna diskusija, v katero so posegli vsi svetovalci. Prvi je spregovoril dr. Battello, za njim odv. Sfiligoj, ki je predlagal sestavo pravilnika o sejah načelnikov skupin, dr. Gallarotti, ki je govoril o koristnosti predhodnih sestankov, ki olajšajo delo občin, skega sveta itd. Svetovalec Miladin Cerne je vprašal odbornika Lodija, zakaj so zvišali število od 16 na 18, nakar mu je odbornik odgovoril, da je do tega prišlo zaradi povečanja povpraševanja po prevozih. Bergomas (KRI) je predlagal ohranitev starega števila taksistov, ker je kategorija že pri sedanjem številu obrtnikov v slabih gospodarskih prilikah. Odv. Sfiligoj je izjavil, da bo glasoval za zvišanje števila na 18 zaradi discipline, ker so tako sklenili na seji načelnikov skupin. Dr. Sancin (PSI) je omenil pi-smo kategorije županstvu proti zvišanju števila ter predlagal, na) se svet ne oddalji od njihovih zahtev. Dr. Tripani pi pevskih zborov iz Štandreža, Ste-verjana in Dola-Poijan. Na današnji proslavi se bodo spomnili 30 padlih vaičmov, Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Òd 15. do 21. decembra se je v goriški občini rodilo 31 otrok, umrlo je 22 oseb, porok je olio 3 in oklicev 6. ROJSTVA: Antonella Bele, Diego Contini, Vittorio Costanzo, Corrado Cadamuro, Luciano Pahor, Alessandro Pacorig, Paolo Reccia, Grazia Geat, Marco Fogliadini, Lorella Sfiligoi, Valter Grillo, Franca Zamarian, Fabiana Alt, Antonella Cosovel, Stefano Genn, Roberto Mainradi, Cinzia Saletta, Patrizia Delich, Laura Bisiack. Fabio Blasco, Roberta De Leonardi, Isabella Zulìani, Donatella Pussim, Fabio Zorzenon, Marino Visiptin, Mariangela Mitrano, Claudio Marin, Massimo Zorzenon, Giulia Bortolotti. Liviano Brumati Monica Pellegrino. SMRTI: 78-letna Virginia Sussi, OBVESTILO ZVEZE TRGOVCEV Urnik trgovin in javnih lokalov za božične praznike Priporočilo potrošnikom naj disciplinirajo svoje nakupe vd. Vecchlet, upokojenec 63-letni Angelo Rocco Tozzato, upokojenec 85-letni Umberto Cozzarolo, 72-letni Cristiano Lutman, 88-letna Teresa Klinec, vd. Saurin, upokojenka 79-letna Ersilia Stepančič, vd, Kandus, 17 mesecev stara Marzia Bergamasco, dninar 74-letni Renato Lantieri, upokojenec 59-letni Severino Costi, 56-!etna Luigia Fait, por. Tomšič, upokojenec 63-letni Flavio Rocca, upokojenka 56-letna Maria Persoglia. por. Fedon, upokojenec 86-letnl Michele Srebernic, 81-letna Anna Maria Visintin, vd. Visintin, 61-letni Luigi Knez, 74-letni Andrea Gabrielli, upokojenec 74-letni Teo-baldo Simonit, upokojenec 85-letni Gabriele Tuzzi, 66-letna An-dreana Furlani, vd. Zullian, 59-letna Anna Spangher, por. Mon-tuori, 78-letna Caterina Petean, vd. Braini, 64-letni Giobatta Cori-tin. POROKE: karabinjer Ennio Spa-ziani in šivilja Sonia Bensa, državni uradnik Leonello Concetti in trgovska pomočnika Nelia Buch, orožniški brigadir Sandro Paliani in trgovka Neda Corsi. OKLICI: zidar Bruno Grattoni in tekstilka Anna Maria Schiozzi, delavec Mario Onofrio in delavka Norma Venlea, delavec Battista Cappé in Carmela Maria Cusumano, zidar Luciano Medeot in Rosetta Marvin, soboslikar Domenico Podgornlch in trgovska pomočnica Maria Primosi, radiotehnik Andrea Černigoj in Iolanda Leban jih najmlajših in njihovega darila. Podobne božičnice so priredili tudi po otroških vrtcih na podeželju ter na slovenskih osnovnih m srednjih šolah, ki so prav ta-ko včeraj začele zimske počitnic«, ki bodo trajale do 7. januarja. V kino dvorani Verdi pa j« bilo popoldne ob 14. uri obdarovanje 6h0 otrok uslužbencev podjetja SAFOG. Po pozdravu predstavnika tovarne, ki je še posebej poudaril letošnjo 30-letmco ustanove 1RI, v katere sklopu je tudi SAFOG, so razdelili 22 denarnih nagrad najboljšim učencem. Dve nagradi sta bili namenjeni visokošoicem in je eno prejela Cvetka Primožič, 11 nagrad so prejeli dijaki višjih srednjih šol in 9 učenci nižjih srednjih šol. Nato so predvajali še barvni dokumentarni film o IRI in o njegovem velikem pomenu za italijansko gospodarrstvo ter njegove realizacije v 30 letih obstoi». Sledilo je razdeljevanje paketo/ številnim otrokom, ki so v »prem-stvu staršev do kraja napolnili pbsežno Verdijevo dvorano. Za otroke pokrajinskih uslužbencev so imeli božičnico popol-dne ob 16. uri v telovadnici italijanskega realnega liceja na Trgu Julia. Predvajali so nekaj o-troških risanih filmov, godimi kvintet in otroški pevski zbor pod vodstvom dirigenta Valentm-siga pa je predvajal nekaj božičnih in drugih pesmi; vmes so bile tudi deklamacije Pred razdeljevanjem daril utrok,m. *i m skupaj s starši napolnili dvorano, se je predsednik pokrajinske in prave zahvalil vsem ki »o sod». lovali pri izvajanju program« ter želel vsem vesele OT/.nike ln srečno novo leto. Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo veljal za bližnje božične praznike za trgovine naslednji urnik: Nedelja 22. decembra: trgovine z oblačili, opremo, raznim blagom in industrijskimi izdelki (z izjemo trgovin z živili, mesnic, mlekarn, trgovin s sadjem in zelenjavo itd.), bodo lahko odprte od 15. do 19 ure. V torek 24. t. m. dan pred božičem: vse trgovine lahko podaljšajo svoj umik zvečer, vendar ne preko 20. ure; mesnice bodo odprte tudi popoldne, pekarne in mlekarne bodo poskrbele za razdelitev kruha ln mleka tudi za naslednji dan. Sreda 25. t. m. božič: vse trgovine bodo zaprte ves dan. Četrtek 26. t. m. na Stefanovo: dopoldne bodo odprte trgovine s kruhom in mlekarne dokler ne raz- bodo odprte do 13. ure. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte. Zgornji urnik je obvezen za vse občine n^ Goriškem. Kot že javljeno Javni lokali niso dolžni Imeti tedenskega počitka v času do 8. Januarja, ampak imajo lahko vse dni odprto. Tisti javni lokali, ki bi za praznike radi podaljšali svoj delovni čas, morajo napraviti predpisano prošnjo na pristojno policijsko poveljstvo. V tem oziru se lahko obrnejo za pomoč na svojo organizacijo. Zveza trgovcev obenem toplo priporoča vsem kupcem, naj za praz-nike pravočasno opravijo svoje nakupe, da bodo tako lahko imeU možnost izbire in bodo vsi bolje postreženi. Prav tako priporoča naj ne otežujejo dela z zahtevo po Izročitvi na domu za manjše nakupe. Za sodelovanje v tem smislu se Dr. S. PERAZZI , (Perhavec) ZDRAVNIK KIRURG Ul Dante 10 — Telefon 51-10 sprejema od 8. do 9.30 ln po dogovoru (ob 18. uri) Zdravi tudi za INAM. Vpisovanje pri Bolniški blagajni v Ul. Leopardi do 31. decembra. VERDI. 14.30: «Kali-Yug» (La dea della vendetta), S. Berger in I«. Barker. Barvni film. zaRnjn predstava ob 22 CORSO. 15.00: «Missione in Orienta», Marion Brando in Sandra Church. Ameriški klnemaskopskl barvni film. Zadnja predstava ob 22. uri. VITTORIA. 15.00: «Professore • tut. togas», F. Macmurray in N. OI-son. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. Sledi Walt Disneyeva barvna slikanica. CENTRALE. 15.00; «La vergine dl ferro», M. Craig m A. Helm. Ameriški barvni fiim. Zadnja predstava ob 21.30 v Tržiču PRÌNCIPE. «Il gattopardo», B. Lan-caster, C. Cardinale ln Alain De-ion. Barvni kinemaskopski film L. Viscontea. NAZIONALE. «La tigre dei sette mari», Gianna Maria Canale Barvni film. EXCELSIOR «Mare matto», Gina Lollobrigida in J. Paul Beimondo. AZZURRO. «Lo spione», J Paul Beimondo, Renè Lefevrè in Sèrge Reggiani v Ronkah RIO. «Il cow boy col velo da sposa». Barvm film. EXCELSIOR. «Dinamite Jack». DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. delijo kruha in mleka; cvetličarne j in vošči vesele praznike. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-vlšjo temperaturo 6.6 stopinje nad ničlo ob 13.40, najnižjo 2 stopinji nad ničlo v petek zvečer ob 22. uri. zveza zahvaljuj« v imenu trgovcev Povprečne dnevne vlage je bilo 56 odstotkov. ZA DANAŠNJO TEKMO B LIGE Z Novellijem na krilu Triestina v Brescii Toros še vedno v vratih Čeprav je Brescia začela letošnje prvenstvo B lige lanske kazni z —7 v lestvici, ima danes po 14 kolih turnirja 12 točk. To je samo dve manj kot Triestina, ki bo danes gostovala na njenem igrišču Ti podatki dovolj jasno kažejo, da spada Brescia med najboljše enajsterice drugoli gaškega prvenstva in da bi bila brez začetnega handicapa danes gotovo na vrhu lestvice, ip to celo z dvema točkama prednosti. Delo igralcev Triestine bo torej danes če ne obupno, pa vsaj precej trdo. V Brescii ne marajo zgubili nobene ugodne priložnosti, zaradi česar vsakemu nasprotniku dajejo česar so vredni. Triestina je res' za dve točki boljša, a verjetno se bo to stanje danes spremenilo. Sicer je tudi- res, da bodo Tržačani, ki že sedem tednov zapuščajo z uspehom igrišča, napravili vse, da bodo tudi tokrat ohranili rezultat v častnih mejah. Da jim bo trda predla se zavedajo vsi od igralcev pa do 1 trenerja. Slednji ni hotel povedati s kakšno taktiko se bo pred» stavil Brescii, vendar je že skoraj fotovo, da bo poslal z majico desnega krila na igrišče Novel-lija. To je odvisno predvsem od igrišča samega. Ni izključeno, da se bo v primeru suhega pravokotnika podušil Mantovanija, ki je odpotoval iz Trsta kot rezerva. V ostalih vlogah bo trener po- TENIS ZA DAVISOV POKAL Prognoze za ZDA ADELAIDE, 21. —• Letos Avstralija nima v tekmi z ZDA za Davisov pokal prognoze na svoji strani. Prevladuje namreč mnenje, da bosta Američana Chuck McKinley in Dennis Ralston premagala «ekipo kengurujev», ki jo bodo sestavljali Neale Fraser, Roy Emerson, Fred Stol-le in John Newcombe. Oba Američana sta pod spretnim vodstvom profesionalnega teniškega igralca Pancha Gonzalesa dosegla izredno formo in predvidevajo, da bo ta dosegla višek v dneh «chnl-lenge rounda», to je od 26. do 28. t.m. iiMiiiMiiiiimtmiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiitiiiimiimiiiiiitiiiimiiiiiiuiimmiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiitTfii ___ . „ da se spoprime s svetovnim prva- trdil že preizkušene igralce. _ V kom srednje kategorije Giardel- lom. Tokrat bi šlo za svetovni naslov te kategorije. V DVOBOJU BREZ NASLOVA Carter s t. k.o. svetovnega prvaka Emila Grif f itha PITTSBURG,1 21. — Ameriški boksar srednje kategorije Rubin «Hurricane» Carter je danes ponoči dosegel presenetljivo zmago nad svetovnim, prvakom welter kategorije Emilom Griffithom, katerega je premagal s tehničnim k.o. že v prvi rundi. Griffith, ki ni stavil naslova na razpolago, si je želel uspeh nad Carterjem, ker bi imel tako možnost, vratih bo zelo verjetno še vedno Tpros, ker je Di Vincenzo pri vojakih in ni dobil, kot že prejšnji teden, dovoljenja, da bi vojaško obleko zamenjal z igralskim dresom. Nobenih posebnih sprememb torej z izjemo Novellija. S to spremembo bo skušal trener Triestine otežkočiti delo obrambi gostiteljev, ki je znana po solidnosti. Triestina bo tako imela sarto dva hitra in obenem nevarna napadalca, ki bosta imela nalogo, da se čim bolj učinkovito zagozdita v močne vrste skrajnih branilcev Brescie. Ta dva sta Orlando .in Porro. NOGOMET LIMA, 21. — Moskovski Dinamo, ki je na turneji po Južni Ameriki, je premagal 1:0 (0:0) perujsko enajstorico Cristal. Gol Je dosegel Razjanov v 40’ drugega polčasa. •HiiiiiiiiiiiimiiimintniHitmitiiiiiiiiiiimmiiiiiiiii NOGOMET DANES BOLOGNA—MANTOVA D’Agostini FIORENTINA—CATANIA Adami GENOA—BARI Righi JUVENTUS—INTERNAZIONALE De Marchi LR VICENZA—SAMPDORIA Campanati LAZIO—ATALANTA Monti MESSINA—TORINO Marchese MILAN—ROMA Rigato MODENA—SPAL Roversi B ■P BRESCIA—TRIESTINA Righetti CAGLIARI-VERONA Rancher CATANZARO—PALERMO Sbardella COSENZA—ALESSANDRIA De Rebbio LECCO—SIMMONZA Grignani NAPOLI—VARESE Gambarotta PARMA-PADOVA Ferrari POTENZA—PRO PATRIA Politano SE—FOGGIA srehiori VENEZIA—PRATO Genel Carter, ki je drugi na svetovni lestvici najboljših boksarjev srednje kategorije, je pred prekinitvijo dvoboja poslal Griffitha dvakrat na tla. Prvič je svetovnega prvaka prisilil na kolena z močnim krošejem z levico po o-brazu. Griffith je po 8 sekundah vstal, vendar je bilo jasno, da še ni prebolel udarca. Carter se je liiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiifiiimiiiiiimtiiiiii SMUČANJE MUENCHEN, 21. — Nemška smučarska zveza je že določila reprezentance, ki bodo nastopile na raznih tekmovanjih. Edino ženske reprezentance za Grindelwald še niso izbrali. To bodo sestavili na podlagi rezultatov iz Oberstau-fena. Nemci in Nemke bodo nastopali kakor sledi: ZENSKE OBERSTAUFEN (3. in 4. januarja): Heidi Biebl, Barbi Henneber. ger, Burgl Haerbinger, Traudì Walz, Heidi Mittermsier, Con-stanza Roehrs, Erika Pangrntz, Berbl Hornsteiner, Christa Hin-termeir, Gretel Haid, Rita Ruh-land, Hildegard Koch, Suši Schwarzmayer, Traudì Prinzing, Uli Messerschmidt, MOŠKI OBERJOCH HINDELANG (od 5. do 6. januarja) Bartels, Ludwig Leitner, Osterrieder, Fernsch, Frank, Posch, Hecklmiller, Pri-ning. ADELBODEN (od 15. do 16. januarja) Bogner, Wagnerberger, O-sterrieder, Lesch, Hurler. WENGEN (11. in 12. januarja) Bartels, Ludwig Leitner, Wagner, berger, Bogner, Lesch. ’ * * * LINZ, 21. — Marianne Nutt-Jahn in Hias Leitner sta zmagala v slalomu izbirnega tekmovanja za o-limpijske igre. IZIDI ZENSKE 1. Marianne Nutt-Jahn 92”8 2. Edith Zimmermann 93”2 3. Christl Haas 94’’5 4. Sieglinde Brauer 97”1 MOŠKI 1. Hias Leitner 116”3 2. Pen: Stiegler 116”7 3. Karl Schranz 117”7 4. Martin Burger 118”3 takoj besno pognal proti njemu in ga z obema rokama obdeloval po obrazu, dokler se ni ponovno zgrudil. Griffith je ponovno vstal, vendar je sodnik pravilno prekinil dvoboj in prisodil zmago Carterju. Za Griffitha je bil to prvi poraz s k.o. Do danes je svetovni prvak zabeležil 38 zmag in 5 porazov, medtem ko je Carter zmagal 18-krat (12-krat je zaključil dvoboj predčasno), 4-krat pa je bil poražen. Griffitha so pred nedavnim a-meriški športni novinarji izbrali za najboljšega boksarja leta. Iz poljudnega znanstva (Nadaljevanje s 3. strani) sebno poglavje je posvečeno dihanju, drugo spet telesni toploti, v nadaljnjih pcglavijh pa je govor o čutilih. Tretji del knjige nosi naslov «prganizmi in okolje». Tu razpravlja avtor o prilagoditvah organizmov okolju, o selitvah živali, o skupnem življenju, o zajedalcih, o mravljah, čebelah. Zelo zanimiv je del, v katerem je v več poglavjih govor o razmnoževanju, o spolnem in nespolnem razmoževanju, o dvospolnosti in o snubljenju pri živalih. O razvoju organizmov razpravlja avtor posebej. V zvezi z razvojem' in razmnoževanjem je tesno povezano vprašanje dednosti. Pisateljeva tozadevna razglabljanja so izredno zanimiva, posebno še, kjer poskuša odgovoriti tudi na vprašanje spora bodočih novorojenčkov. Zadnji del knjige nosi naslov «Razvoj vrst v geološki preteklosti». V njem se dotika tudi Darwinovega nauka in pove nekaj misli o človekovi prihodnosti. Knjiga je torej vsestranska in poučna. Predvsem pa je izredno zanimivo napisana. Avtorjeva metoda ni deskriptivna temveč poskuša poiskati funkcionalno razlago, medsebojno povezanost posameznih pojavov v svetu življenja in njih vzročnost. Seveda pripomorejo k zanimivosti tudi opisi življenja samega, raznih zanimivih pojavov, posebnosti iz narave, predvsem pa številne risbe. Knjiga bo torej zanimiva, razumlji-va in poučna vsakomur. Primerna bo tudi za dijake, za predavatelje in za vse tiste, ki žele globlje »poznati človeka in življenje v naravi. Res je sicer, da morda nekatere pisateljeve ideje in misli ali zaključki, za nas ne bodo sprejemljivi, vendar bo knjiga vseeno uspešna opravila svoje poslanstvo. Slovenski prevod, skrben in gladek, je oskrbel Alojz Ser-celj. Trgovsko podjetje SLOVENIJAŠPORT LJUBLJANA, TITOVA C. 26 ima vedno na razpolago največjo izbiro športnih potrebščin, najkvalitetnejše smuči vseh vrst, smučarske čevlje (ročno šivane), smučarske lasteks hlače, športne volnene puloverje itd. . __ SE POSEBEJ OPOZARJAMO, DA SI OGLEDATE USNJENO MODNO KONFEKCIJO PRIZNANE KVALITETE. - Pri plačilu s tujimi plačilnimi sredstvi nudim« M'/» popust. NE POZABITE — POPUST 20 •/. HOTEL »TURIST LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37 110 r JH J| dobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE «ZLATOROG», ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat «DALMACIJA», ki nudi ribe pripravljene na vse načine. R» E« D.A.T.A. Trst, Ul. P. Severo it 5 b — Tel 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) Se A« F» Ae In vse elektroavto predmete in nadomestne dele Novi' lastnik LISJAK (LISIAN1) se vljudno priporoča AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE Zaloga artiklov za karoserijo — Nadomestni deli za avto — Dobave za tovarne pohištva, opreme za ladje in letala. VIRGILIO ZANCHI TRST - Via Coroneo N. 4j Tel. 29-684 Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska - SUPER ŠVICARSKE MARKE Cft) miftwoL. _________<£>______________ SUPER THIN LUIS D’ O R HOTEL «SLON« LJUBLJANA Htova tl), tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost n« naše usluge, ki lih nu. dlino v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s Mednimi In toplimi malicami, kosilom In večerjo Iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni notelskl restavraciji Vatn nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše tn večje družbe. Telefon 20-641-44. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami redno pruio Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (Hljeka Split. Napol). Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno ttntjo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko. ZDA- — Zahodna obala sredozemske loke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 1005 do 18.100 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na opravo podjetja iSplolaa plovban Piran, 2npaoč!čeva ulica 24. In na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran Telexl: 035—22, 035—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 TUDI VI Sl LAHKO OMISLITE FORD FORD THAMES FREIGHTER DIESEL1 Na razpolago v oblikah: POLTOVORNIK, MALI PULMAN ZA PREVOZ LJUDI IN BLAGA, ŠASIJA S KABINO • diesel motor 43 KS • 950 kv. c*i zavorne površine za hitro in varno ustavljanje • izredno široka vrata (zadnja z dvojnimi vratnicami) za zelo udoben dohod •' v poltovorniku 5,1 kv. m kpristnfcga presterà, vsega uporabljivega zaradi pojfolnorrfa ravnega poda • izredna vidljivost v vse spiefi • udobnost kakor v vozilu za turizem • kakovost FORD: trdnost, varnost, varčnost FORD ITALIANA nad 40 let v- Italiji deli v 250 mestih servisne postaje in nadomestni Dr. ing. B. SERGAS Pooblaščeni zastopnik zn Trst PL sv. Frančiška 60, tel. 61686-30058 Pl. «. Pallina 3, tel. 37508 :Ìii:,Ì!ÌiSiB!2iB!2ìBiiìsiiPHiiinKiaiSaiii!5inmSÌHHii:!^...................................................................EEEEEEEEEEIEEEEESEeIIÌ ALOJZ RAVBAR čez dve uri sta prišla k neki družini, ki Je Nuši obljubila, da bo pomagala ranjencu priti v neko partizansko bolnišnico. «Kako naj se ti zahvalim, tovarišica?» j« ob slovesu rekel ranjeni kurir. «Nimaš se mi za kaj zahvaliti, tovariš,» je nasmehoma odvrnila Nuša. «Storila sem samo svojo dolžnost. Želim ti, da bi kmalu ozdrav i in tudi ti dočakal dan osvoboditve, ki ni več daleč.» Pozdravila ga je in odšla Dr. Andrej je stal v eni izmed treh barak bolnišnice NADE. Skozi okno je opazoval gozd, ki je, ves odet v jesenske barve, obdajal bolnišnico, Tu pa tam se je utrnil ovel list v brezvetrju počasi padal na tla. «Tovariš doktor, vode!» je zaprosil eden izmed ranjencev. Dr. Andrej je stopil k njegovemu ležišču, vzel steklenico z vodo, natočil kozarec in mu ga dal. Nato je spet stopil k oknu, da bi videl, ali že prihajajo bolničarji, ki so odšli na javko po ranjence. Cez čas so končno prišli in prinesli štiri ranjence. Dr. Andrej si jih je ogledal. Med njimi je bila tudi Nuša, ki Je že nekaj ur bila v nezavesti. Najprej je ves presenečen zastrmel vanjo, nato pa si je ogledal njene ranjene roke. Nemška mina jo je hudo ranila v roke, ko je reševala nekega borca iz ognja. Ker Je bila nujno potrebna operacija, jo je brigadni zdravnik poslal v bolnišnico. Dr. Andrej jo je dal prenesti v eno izmed treh barak, nato se je lotil operacije. Bilo je dva dni kasneje. Jesenski dež je v ohlipih vetra Šumno bičal stene barak. V majhni sobici ene izmed treh barak je sedela bolničarka Danila, ki je imela dežurstvo do polnoči. Na mizi iz neoskoblje-nih desak je stala dokaj čudna svetilka. Narejena je bila iz izvotljene japonske buče, ki je bila napolnjena z govejim lojem, vanj pa je bil vtaknjen iz prediva sesukan stenj. To borno svetilo so uporabljali, da bi prihranili karbid za acetilenko, ki so jo ponoči uporabljali le v nujnih primerih. Ob medlem soju te lojenke je bolničarka brala neko knjigo, da bi tako pregnala spanec, ki ji je lezel na trudne veke. Cez čas jo je zmotil rahel škripot vratnih tečajev. Ozrla se Je in ugledala dr. Andreja, ki je vstopil v beli halji, z zdravniško čepico na glavi in z copatami na nogah. Položila je prst na usta, mu namignila z očmi proti bolnici in šepnila: «Zaspala je.» Dr. Andrej se Je po prstih približal Nuši in Jo nekaj trenutkov opazoval. Njen sicer zagorel obraz je bil bled zaradi Izgube krvi in trpljenja, ki ga je prestala. Počasi se je približal bolničarki in tihoma rekel: «Pojdi leč, Danila. Bom ostal jaz tu, dokler ne nastopi Silva.» Ko je dr. Andrej ostal sam z bolnico, se je spustil na stol ob mizi. NI mu bilo do spanja. To se je često dogajalo, zlasti pa kadar ga je trla kaka večja skrb. Zdaj mu ni dala spati skrb za Nušo. Bal se je, da ne bi nastale kake pooperacijske komplikacije. Ta skrb ga je potegnila iz sna in ga privedla sem. Zamišljen je iztegnil roke po mizi in jih sklenil. To so bile roke umetnika, umetnika-kirurga, ki je že mnogim rešil življenje. Pogled mu je obvisel na treh belih krizantemah, ki so stale v vazi, narejeni iz tulca nemške protiletalske granate. Te krizanteme je pred tremi dnevi prinesel iz doline kurir Boris. Včeraj pa je zašel v zasedo in padel. Vsak dan padajo, Je pomislil dr. Andrej. Eni žrtvujejo svoje življenje, drugi pa svoje ude. Kdove kdaj bo temu konec, je razmišljal dalje. Kdove koliko borcev bo še dalo svoje življenje, svoje noge, svoje roke, svoje oči za svobodo? Tudi Nuša je žrtvovala svoje roke. Odslej ne bo več hodila v boje. Njene zlate roke ne bodo več reševale ranjenih borcev iz ognja, ne bodo več negovale njihovih ran. Preden ji je amputiral roke, Je bil pripravljen storiti vse, da bi ji jih ohranil. Toda ni bilo drugega Izhoda. Bile so tako hudo poškodovane, da jih je moral odrezati nad lakti, če ji je hotel ohraniti življenje. Vedno se je nekam težko odločil za take operacije. Vedel je, kako hudo je prizadet moški, če mu manjka že ena sama roka ali noga. Cè pa manjka roka ali noga ženski, je nesreča občutneje večja. Ce pa jima manjkata obe roki ali nogi, potem je nesreča neprimerno večja za oba. Vsekakor pa je ženska brez rok znatno bolj prizadeta kot moški brez rok. Vendar naj je šlo za borca ali za borko, vselej je storil vse, da bi preprečil amputacijo rok ali nog, če je le bilo še tako majhno upanje, da se bo izognil amputaciji. Toda v Nušinem primeru ni mogel mimo nje. čeprav je bil izkušen kirurg in prekaljen vojak ter po značaju vse prej kot mehak, je Nušo operiral z nekim posebnim sočutjem. Komaj dvajset let stara bo ostala brez rok! Ob misli na to, ga je prevzelo nekaj bolečega. Toda tu ni bilo druge poti. Ko, se je znašel pred izbiro, ali roke ali življenje, se je odločil za prvo izbiro. Cez čas se je Nuša prebudila. Dr. Andrej je stopil k nji. «Kako je, Nuša?» je vprašal z občuteno zaskrbljenostjo. I Ni odgovorila. Obliznila si je od vročice suhe ustnice in, komaj slišno zaprosila: «Vode, doktor!» Zdravnik je iz termovke natočil v kozarec mlačnega čaja, z nežno obzirnostjo je privzdignil Nušino glavo in ji dal piti. Ko je izpraznila kozarec, Je zamižala in tiho vprašala, koliko je ura. «Kmalu bo polnoč, Nuša.» «In zakaj ne greš spat, tovariš doktor?» «Ne morem spati.» g «Zaradi mene, ne?» Zdravnik je molčal. «Kdo tl bo poplačal, tovariš doktor, kar si storil zame?» Trpko se je nasmehnil in dejal: «Kdo bo pa tebi, Nuša, poplačal vse tisto, kar si storila za druge, za svoje tovariše?» Pomolčala le potem po komaj slišno rekla: «Ko bi imela vsaj koga svojih! Tako sama, tako strašno sama sem ostala, tovariš Andrej!» Ni našel besede takoj. Sele po presledku je dejal: * «Nisi sama na svetu, Nuša. Imaš veliko tovarišev in tovarišic, ki te imajo radi kakor lastno sestro.» Ne da bi kaj pripomnila na to se je zamaknila v strop, čez nekaj minut je kakor sama sebi rekla: «Kako bom živela brez rok?» «Ne muči se s takimi vprašanji, Nuša!» jo Je skušal pomiriti. Po premolku Je spet rekla z razklanim glasom, polnim zaskrbljenosti in zagrenjenosti: «Od česa bom živela, doktor?» «Tudi brez rok boš lahko živela, Nuša. Po vojni bo naša družba skrbela tudi zate.» Nuša je zatisnila oči in iz prsi se ji je izvil vzdlih rahlega olajšanja, (Nadaljevanje »ledi) UREDNIKI VO: TRSI - UL MONTECCHI 6 II TELEFON «3 8118 IN »4-638 - Poštni predal 55« - PODRUŽNICA GORILA: (Jlloa S Pellico l-II, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tei. Št 87-338 - NAROČNINA: meserna 851 Ur - VnaDrel- Četrt- letna ihoo lir, polletna 3500 lir, celoletna 84(8' lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letne 1920 din, polletno «60 din, četrtletno 480 din - -oStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - za SFR.I- adit nz«? i iiihn«n« Stritarjeva ulica 3 l, telet 21 928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-61D-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm » Širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, namrtnlna 180 Ur — Mali orina) 40 Ur beseda - Vsi oelasi ae' naročilo ort’ iinravt Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat naročajo pn upravi.