.®to AiV. ':<>ov. 116
r RL EP ON UREDNIŠTVA: 25-67 (JPPAVE: 25—67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE PreSernova 3. tel. 280 'OSTN! ČEKOVNI RAČUN 1! .405	Maribor, 25., 26. maja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 dm. tujina 30 din	Cena f, din 1.—J
ožaj je nepregleden
V zadnjjih 24. urah se ni zgodilo na bojiščih na zahodu nič takega, kar bi kakor koli bistveno spreminjalo položaj, kakršen je bil prej, vendar se bijejo še dalje strahovito srditi boji
POLOŽAJ NA ZAHODNEM BOJIŠČU SE V ZADNJIH 24 URAH NI BISTVENO SPREMENIL. NEMŠKE ČETE SI PRIZADEVAJO, DA UTRDIJO IN ZOŽIJO OBKOLJEVANJE ZAVEZNIŠKE VOJSKE V SEVERNOZAHODNI BELGIJI IN SEVERNOVZHODNI FRANCIJI. KLIN, KI SO GA ZABILI MED TO OBKOLJENO VOJSKO IN ONO V FRANCIJI POD REKO SOMMO, JE SEDAJ PO NJIHOVIH LASTNIH POROČILIH ŠIROK OKOLI 50 KILOMETROV. BOULOGNE JE V NEMŠKI POSESTI IN NADALJUJEJO SE POIZKUSI SUNKOV NA CALAIS. ZAVEZNIŠKE VOJSKE SKUŠAJO TA KLIN PRESEKATI IN OSVOBODITI OBKOLJENE ČETE, TODA DOSLEJ SE JIM TO NI POSREČILO. ZDI SE PA, DA SE GLAVNI POIZKUS TEGA PREBOJA ŠE NI ZAČEL, D ASI GA ŽE VEČ ČASA NAPOVEDUJEJO. JUŽNO OD TEGA BOJIŠČA SE BIJEJO SAMO LOKALNI BOJI, KI PA SO PONEKOD ZELO SRDITI. IZREDNO AKTIVNO JE NA OBEH STRANEH TUDI LETALSTVO.
Nemška vojna poročila
BERLIN, 25. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Prostor, na katerem so
v	severni Franciji in Belgiji zajete sovražne čete, smo z novim napredovanjem zožili. V Flandriji so prebile naše divizije sovražne postojanke na Seidl in napredovale do vzhodnega brega reke Lyse. Osvojile so Tournai. Za fronto ležeča francoska trdnjava Maubeuge je osvojena. V pokrajini Artois so zavzele naše čete v svetovni vojni znano Lo-rettsko višino severnozahodno od Ar-rasa. Naše čete v Artolsi so se dalje približale sovražnim pristaniščem v Kanalu. Slaboten sovražni sunek pri Ami-ensu smo odbifi. Na južni fronti ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Letalstvo je uspešno in z močnimi silami podpiralo čete na kopnem, ki se bojujejo proti obkoljeni sovražni vojski na severu.
Francoska vojna poročila
Tudi na jugu so naša letala rušila prometne zveze, napadla transporte in uničila zbiranja. Pred Boulogneo so naša letala uničila večjo sovražno ladjo, naj-brže križarko, in zadela tri rušilce. Naletela so na močan odpor sovražnih protiletalskih baterij. Vendar so potopila tudi šest transportnih ladij. Pri sovražnem poizkusu preboja od juga je bilo 21. in 22. t. m. uničenih 56 sovražnih tankov. Sovražnik je izgubil včeraj v zraku 49 letal. Mi jih pogrešamo 6. Pri Narviku so naša letala napadla sovražne postojanke na kopnem, kakor tudi zbirališča in izkrcevališča. Neko sovražno lovsko letalo smo sestrelili, neko križarko in neko transportno ladjo pa poškodovali. Sovražna letala so dalje napadala nezavarovane kraje v zahodni Nemčiji.
vei
PARIZ, 25. maja. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi: Silovite bitke se bijejo na severnem odseku zahodne fronte, zlasti od Arrasa do Bou-Iogne-sur-mer. Zaveznikom se še ni posrečilo upostaviti fronte na tem odseku. Južno od Sedana so Nemci izvršili močan napad, ki pa se je vsled našega protinapada izjalovil. Zavezniško letalstvo Je ves dan vršilo napade na sovražnika. Bombniki so bombardirali sovražne motorizirane kolone, lovci pa so napadali sovražna letala. Eskadrilja Spitfireov je napadla eskadriljo sovražnih letal in sestrelila 18 Messersohmidtov ter 3 bombnike. Neka druga eskadrilja je zbila nad Francijo 11 Messerschmidtov.
PARIZ, 25. maja. Havas. Bitka v Flandriji divja z nezmanjšano silo dalje. Položaj je nepregleden in bo tak ostal še, kakor vse kaže, tudi prihodnje dni. Do-čim se sovražne motorizirane kolone, ki so predrle najbolj naprej, nahajajo v vedno bolj resnem položaju, pa se je na drugi 6traid zaveznikom zaradi nemškega pritiska vendar posrečil umik čez reko Escaut v redu ter so ti oddelki ln-taktno v Franciji zasedli nove položaje. Kljub že dva dneva trajajoči bitki, v kateri Nemci zaveznike pri Cambralu stalno napadajo, so zavezniki svoje pozicije utrdili. Borba divja tudi ob Som*
NABAVE LETAL V AMERIKI
NEW VORK, 25. maja. Reuter. Komisija za nabavo letal zaveznikom javlja, da je bilo samo v zadnjih 10 dneh naročenih letal za 100 milijonov dolarjev. Nabave letal za Anglijo in Francijo od začetka Vojne pa znašajo 820 milijonov dolarjev.
POSVET REYNAUD-PETAIN-ERGO
PARIZ, 25. maja. Havas. Predsednik
vlade Paul Reynaud je imel važen po-. svet ž maršalom Petainom in generalom Rrgom.
prepoved fotografiranja v svici
BERN, 25. inaja. Havas. Vojaške ob-Lso prepovedale vsakršno fotografi-r"-Ve v Alpah, posebno vzdolž, žclezniš-
mrt in imajo tu zavezniki velike uspehe.
Skozi klin, ki se ga je sovražniku posrečilo zariniti v fronto, so nemški motorizirani oddelki včeraj predrli do St. Omerja. Angleško letalstvo je obsipavalo sovražne kolone uspešno z bombami.
PARIZ, 25. maja. Havas. Vrhovno poveljstvo javlja: Naše položaje na Sommi smo utrdili. V teku včerajšnjih operacij smo zajeli večje število sovražnikovih vojakov. V teku noči ni bilo posebnih dogodkov. Položaj je v večini neizpre-menjen.
PARIZ, 25. maja. Havas. Nemška letala so včeraj večkrat letela nad Voge-zi in bombardirala vasi. Materialna škoda je neznatna, človeških žrtev ni bilo.
Angleška vojna poročila
LONDON, 25. maja. Reuter. Najhujše divjajo boji pri Arrasu, St. Omerju In pri Boulogneu. Na južni strani klina pa pri Amiensu. Južno od Sedana so pričeli Nemci z novim silovitim napadom, a brez uspeha. Sinoči je bilo na severni fronti mogoče govoriti o dveh kritičnih točkah: pri Boulogneu in na odseku Ar-ras—Sommea. Proti večeru so Nemci objavili zavzetje Boulognea, a kasneje je postal položaj tam zopet nejasen in se bijejo tam boji v mestu in v neposredni okolici. RAF je bombardirala sovražnika ob Kanalu in je bilo videti soj požara po vsej južni Angliji.
LONDON, 25. maja. Reuter. Položaj na zapadni fronti, kakor so ga videli da-
vi	v Londonu, je še nadalje nepregleden, čeprav Nemci svojega prediranja še niso ustavili. Zaveznikom se upostavitev fronte na tem odseku še ni posrečila, kljub temu da vodi operacije na fronti sam general Weygand in kljub temu, da
se je po njegovih direktivah zaveznikom z juga in severa posrečilo s srditimi napadi na Amlens na južni strani ter iz Arrasa In pri Cambralu na severni strani nemški klin nevarno zožiti na najožjem mestu na samih 50 km. V smislu odredb generala Weyganda se v bodoče o trti bitkah ne bodo dajal! detajli, ker bi to sovražniku le preveč služilo in bi na dotične točke metal zlasti padalce. Kar pa se lahko objavi, Je, da sovražnik tekom noči ni prišel preko Boulogne- ' LONDON, 25. maja. Reuter. Komunike letalskega ministrstva od sinoči navaja, da so angleška letala zopet bombardirala mesta v zahodni Nemčiji, tako Koln, Koblenz in Emmerich. Angleški lovci so sestrelili včeraj 8 sovražnih letal. Samo v teku zadnjega tedna je bilo nad Francijo in Belgijo zbitih 500 nem* ških letal. Od začetka ofenzive je nemško letalstvo izgubilo 2000 letal, od tega 1000 samo nad Francijo.
Morala vojske v Belgiji
LONDON, 25. maja. Reuter. Današnje »Times« poročajo k položaju na zahodni fronti, da so si vsi, ki prihajajo s fronte in ki so imeli priliko dodobra si položaj ogledati, edini v tem, da zavezniški armadi v Belgiji preveva duh odločnosti In nezlomljenega junaštva ter da o kakih znakih razpadanja ni niti govora. Dejstvo da je general Weygand na fronti prisoten in da sam tik za linijami vodi operacije, drži moralo vojakov na višini. Kajti vojskovodja ima izdelane načrte, daje direktive hitro in smotrno, o čemer se lahko sproti prepriča vsak vojak. Vsi vedo, da ima general pripravljen načrt za straho
vit protiudarec in zato gledajo z zaupanjem v bodočnost, s vesti sl zmage.
PARIZ, 25. maja. Havas. Listi se obširno bavijo z vojnim položajem ter brez pesimizma objektivno poročajo o stanju. Odpor zaveznikov se vsak dan bolj konsolidira in akcija zavezniških sil proti nemški postaja vodno bolj zanesljiva. Nihče ne sumi v končni uspeh bojev. Tako francosko kakor nemško vrhovno poveljstvo ima svoje načrte, vprašanje je le, kateremu se bo posrečilo, prej jih izvesti. Listi izražajo upanje, da bo general Weygand s splošno podporo odločujočih činlteljev uspel.
Ustavljeno kontrola na Sredozemlju
Prizadevanja Anglije in Francije za pomiritev z Italijo — V Rimu izjavljajo, da je prepozno — Italijanski parniki ne odplujejo v Ameriko
RIM, 25. maja. Ass. Press. V Rimu so prišla pa je h najbolj zanesljivega vira
se pričela gospodarska pogajanja med Italijo in Anglijo, in sicer na angleško iniciativo. Angleško delegacijo, ki je prispela sem, vodi delegat Green. Pogajanja se nanašajo samo na vprašanja blokade in gospodarstva in nimajo absolutno pobe-nega političnega ozadja. Tu se ponekod tudi govori, da bi utegnilo priti do pogajanj s Francijo. Tudi v tem primeru bi šlo za francosko in ne za italijansko iniciativo. Govori se celo, da bi utegnil Pier-re Laval postati francoski veleposlanik v Rimu. Toda vse to je treba sprejeti zelo skeptično. Vsi znaki kažejo popolnoma nasprotno, da se je Italija že trdno odločila za svoj končni korak in take epizode tega sklepa ne morejo spremeniti.
CURIH, 25. maja. »Baster Nachrichten« poročajo iz Rima, da je angleška vlada sklenila takoj ustaviti vso nadaljnjo kontrolo nad italijanskimi ladjami na Sredozemlju in to brez vsakih pogojev za Itali-1 jo. Ta vest sicer uradno še ni potrjena,
in jo tudi praksa potrjuje. S tem hoče Anglija odstraniti vsak vzroik za' italijanske pritožbe in povod za vstop v vojno. Na drugi strani se pa označuje kot velik diplomatski uspeh Italije. Toda v Rimu dvomijo, da bi bilo mogoče s tem odvrniti Italijo od njene odločitve aktivnega posega v vojno na strani Nemčije. Dalje se izjavlja, da prihaja vse to prepozno. Veliko pozornost vzbujajo razni članki v italijanskih Hstih, ki sami naglašajo, da ni več časa za kaka pogajanja ali sporazumevanja. Opaženo je tudi, da je Italijanski veleparnik »Rex«, ki bi moral 29. maja odpluti iz Genove v Ameriko, svoj odhod odpovedal.
PARIZ, 25. maja. Havas. V dobro poučenih pariških krogih trdijo, da bo prišlo do zadovoljive rešitve v italijansko-fran-cosko-angleških odnošajih. Posvetovanja glede omiljenja blokade dobro napredujejo. Zaveznikom so dobro znane potrebe
Italije. Njih želja je, da italijanski narod ne utrpi jiikake gospodarske škode zaradi vojne. Edini cilj Pariza In Londona je, da bi Italija ne zalagala Nemčije s surovinami, ki so potrebne za vojno.
RIM, 25. maja, DNB, Zakon o vrhovni organizaciji državne obrambe, ki je bil sprejet po senatnem odboru in fašističnem predstavništvu, je stopil danes v veljavo.
RIM, 25. maja. Štefani. Zaradi odložitve plovbe parnika »Rex* v Ameriko Izjavljajo v tukajšnjih, krogih, da Je zadržanje v zvezi z gospodarskimi okoliščinami, ker je treba reorganizirati prekooceansko službo. »Rex«, ki bi moral na pot konec maja, bo odplul 10. junija, »Neptunla« pa, ki bi morala na pot 1. junija, bo odplula po novem voznem redu šele 20. junija.
GENOVA, 25. maja, Odhod italijanskega prekomornika »Rexa«, ki je bil določen za 28. maja, so odložili. Verjetno bo ladja odplula v USA 10. junija, vendar to še ni gotovo.
Besede angleškega kraija
..Nihče ne more več dvomiti, da ne gre več le za osvajanje ozemlf, ampak za popolno zniienje in uničenje britskega imperija"
LONDON, 25. maja. Reuter. Ob priliki imperialnega dneva je imel 'sinoči kralj Jurij po radiu govor na vse narode britanskega imperija. Uvodoma je dejal, da je pred enim letom, ko je govoril po radiu iz Winnipega v Kanadi, še vladal na svetu mir. Tudi tedaj so se že zbirali temni oblaki, vendar je še verjel v ideale svobode, pravice in miru, ki bodo preprečili novo vojno. Zgodilo se pa ni tako, zmagalo je zlo in sedaj vemo vsi, da so se na nasprotni strani že dolgo pripravljali in izdelaH načrt, da se s silo podjarmijo vsi narodi sveta. Proti tem načrtom so morali vsi načrti za ohranitev miru neizogibno propasti.
Boji, ki se bijejo, so odločilni. Nihče ne more več dvomiti, da ne gre več samo za osvajanje ozemelj, ampak za popolno zrušenje in uničenje britanskega imperija in vsega, kar je v njem. Toda tudi to je le etapa, kajti zrušenju britanskega imperija bi sledilo podjarmljenje vsega sveta. Ako bi se to zgodilo, bi doživeli vse nasledke sovraštva in krvoločnosti, ki se drugod že sedaj kažejo. Mi nismo mogli verjeti, da so tako zlobni načrti sploh mogoči. Cilj te vojne je jasen. To je boj na življenje in smrt m vse. Ako bi biH premagani, se ne bi
zrušili samo za neko prehodno dobo, ampak bi to pomenilo popolno in trajno uničenje tega našega sveta, kakršnega smo doslej poznali, in tema bi za stalno zagrnila njegove razvaline.
Nato je govoril kralj o dosedanjem svetu in britanskem imperiju in dejal da šele sedaj, ko se je pričel boj za zlom, vidimo njegov pomen v vsej sijajni luči. Sovražniki uporabljajo nasproti Veliki Britaniji besedo »imperializem«. S tem hočejo označiti duha nadvlade in strast osvajanja. Mi svobodni narodi tega našega imperija pa jim vržemo to besedo nazaj v zobe, kajti oni so v resnici tisti, ki jih vodijo take namere. Mi smo si vedno želeli miru, v katerem bi se lahko mirno razvijali. Toda ta mir so nam vzeli in hočejo sedaj zrušiti vse, kar smo ustvarili. Proti našemu poštenju so poslali vi boj. nepoštenje, proti zvestobi izdajstvo in proti pravici nasilje. V tem je izraženo vse nasprotje sil, ki si sedaj stoje nasproti. Narodi našega imperija pa so se dvignili, in to dokazuje dovolj, kdo bo na koncu zmagal. Dvignili so se proti sili, ki jo upravičeno sovražijo in zaničujejo. V popolni slogi in enakosti bodo branili svoja življenja in vse, kar dela življenje, vredno življenja.
Govoriti hočem odkrito in zato ne po-
meni, da je moje zaupanje omajano, ako izjavim, da je preizkušnja, pred katero stojimo, skrajno nevarna. Ne, iz mojega srca sije zaupanje kakor iz vaših, toda zaupanje samo sedaj več ne zadostuje. Zaupanje mora biti oboroženo s pogumom in odločno voljo do velikih žrtev. To so tiste visoke srčne odlike, ki ženejo neskončne reke iz vseh delov imperija v boj na suhem, na morju in v zraku. V tem trenutku so naše misli pri tistih, ki se bojujejo na bojiščih, pri njihovih materah in očetih, ženah, nevestah in otrocih. Ramo ob rami z nami stoje hrabri junaki stare zaveznice Francije, Poljske, Norveške, Belgije > in Holandije, na katerih mirne domovine so padle vse strahote izdajskega neizzvanega napada.
V	tej usodni uri se obračamo k Bogu. Prosil sem, naj bi bila prihodnja nedelja po vsem imperiju dan molitev. Pri tem bomo z enim srcem in eno dušo ponižno, toda s polnim zaupanjem izročili našo stvar Bogu in ga prosili za pomoč, da bi mogli junaško braniti domovino. Narodi imperija, prosim vas, opravljajte z velikim pogumom in z vso silo, ki ste je sposobni, vsak svoje delo. Z božjo pomočjo bomo zmagali!
Veliko zbiranje britanskih sil
LONDON, 25. maja. Reuter. V Londonu so ustanovili obrambo proti padal-vem, v katero se je prijavilo 63.000 mož. Ta obrambna sila je vsa motorizirana. Velike londonska transportna podjetja so namreč dala vsa svoja vozila na razpolago. Motorizirane patrulje že križarijo po mPstu. Njihov namen je tudi preprečevati sabotaža. Včeraj je policija nadaljevala z aretacijami.
CAMBERRA, 25. maja. Reuter. Tekom včerajšnjega dneva se je prijavilo samo v Camberri nad 4000 prostovoljcev. Tudi
po ostalih mestih se je prijavilo na tisoče mladih mož v armado.
AUCKLAND, 25. maja. Reuter. Novozelandski ministrski predsednik Fraser je izjavil, da je določenih 10.000 mož za zaveznike. Drugih 10.000 je določenih za domačo obrambo.
OTTAWA, 25. maja. Reuter. Delež kanadskih pilotov, ki se udeležujejo imperialne letalske šole v Kanadi, kjer se vež-ba že 9 mesecev trideset tisoč pilotov iz celega imperija, so sklenili povišati od 2500 na 8500 pilotov.
Velike žrtve sedanjih bojev
LONDON, 25. maja. Reuter. Izgube sovražnika v severni Franciji in Flandriji cenijo v poučenih angleških vojaških krogih skrajno visoko. Nota taktika pokret-nega vojevanja, po kateri se težke oklop-ne divizije z velilko brzino mečejo zdaj sem zdaj tja, zdaj umikajo zdaj zopet pro dirajo, imajo za posledico, da je razmerje mrtvih napram ranjenim trikrat večje kot v svetovni vojni. Kajti tanki s svojo težo ranjence brezobzirno pomartdrajo. Na-
sprotno vojno vodstvo ne štedi s človeškim materialom. Prehod preko Albertovega prekopa v Belgiji si je izsilil z neprestanimi napadi, toda šele, ko je ob obrežjih ležalo na kupe človeških trupel. Tudi zavezniški bombniki poročajo, da ena sama težka bomba uniči celo četo. Zaradi hitrega manažiranja se tudi neredko dogaja, da nasprotno topništvo bije po lastnih motoriziranih četah.
letalki boji nad Anglijo
LONDON, 25. maja. Havas. Nad francosko obalo se je spustila neka angleška eskadrilja v boj z nemško letalsko skupino. Angleški letalci so sestrelili 11 Messerschmittov. Britska eskadriia se je brez škode vrnila v svoje baze.
LONDON, 25 maja. Reuter. Nemška letala so krožila nad večitni kraji Velike Britanije, tako tudi nad VorksMreom.
Metali so bombe. Ranjenih je Mio osem oseb. Mnogo bomb je padlo na polja v ševernovzhodni Angliji. Protiletalske baterije so končno pregnale sovražnika.
LONDON, 25. maja. Reuter. Davi so opazili nad severnovzhodno angleško oba lo nemško letalo, ki je metalo bombe. Dvignila so se letala in ga pregnala.
GLAS ITALIJANSKEGA LISTA
MILAN, 25. maja. Stefani. Komentirajoč zadnje dogodke na zahodnem bojišču, piše »Popolo dltajia« med drugim: »Pred dnevi so še pisali v Franciji o razdelitvi Nemčije in neupravičenosti italijanskih pritožb. Danes mora govoriti vse le o rešitvi Francije. Slišijo se razne obtožbe, nihče pa ne pove besedo
o	glavnem« krivcu — demokratskem sistemu Francije.«
VENEC NA GROB ITALIJANOV
BEOGRAD, 25. maja. Agenzia Stefani. Na dan proslave obletnice vstopa Italije v vojno je položila delegacija visokih jugoslovanskih častnikov venec na italijanskem vojaškem pokopališču v Beogradu.
POTRES V PERUJU
LIMA, 25. maja. Reuter. V Peruju, posebno v Limi, so občutili snoči močan potres. Poedinosti o škodi še ni, ve se le, da je bilo ubitih 60 oseb, ranjenih več sto ljudi.
LIMA, 25. maja. DNB. O potresu se še izve, da je bil mnogo večji, kaikor so prvotno mislili. Posebno močno je prizadejal kraje Limo, Callao, Baranco in Clo-rios. Posamezne vile v Callau so izpre-memjene v razvaline, vs ebrzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Ceste so raz rušene, mnogo zgradb porušenih do tal. Prvi sunki so se najaviti že v petek' ob 11.30, po enominutnem stresljaju se je drugi potres oglasil ipo poldnevu. Srna-trajo, da je to bil največji potres zadnjih
50	let v Peruju.
KANADSKA LETALA
OTTAWA, 25. maja. Vojno ministrstvo objavlja, da so letala kanadske vojske, ki jih je vlada stavila Angliji v celoti na razpolago, že na poti v Anglijo.
Odmev evropskega položaja v Tokiu
TOKIO, 25. maja. DNB. List »Niči Nici« javlja, da mora Japonska glede na zadnje dogodke v Evropi revidirati svojo zunanjo politiko, posebno svoje odnošaje do Velike Britanije. Anglija je tista, ki otežuje japonske akcije na Kitajskem. Na Daljnem vzhodu je treba dokončno urediti nov položajj, ki bo zagotovil Japonski njene interese. Ust naglaša potrebo statusa quo glede Holandske In-dije.
TOKIO, 25. maja. DNB. Japonski cesar je sprejel v avdienco predsednika vlade Jonaia, ki mu je poročal o položaju v svetu. Po konferenci je imel Jonai daljši razgovor z ministrom za kolonije Koisom. Vsebino posveta drže v strogi tajnosti.
INDIJSKA VPRAŠANJA
BOMBAY, 25. maja. Reuter. Na izjavo ministra za Indijo, sira Ameryja, da je
obžalovati, rda so odnošaji med Indijo in Anglijo dospeli na mrtvo točko je včeraj izjavil Ghandi, da bo storil vse, da se to stanje konča in da se doseže mirna poravnava. Predsednik vseindijske zveze muslimanov pa je rekel, da želijo muslimani, ki jih je v Indiji 80 milijonov, v novi ureditvi Indije doseči položaj enakopravne federativne države.
HO ARE POSLANIK V MADRIDU
LONDON, 25. maja. Reuter. Bivši no tranji minister sir Samuel Hoare je bil imenovan za izrednega angleškega poslanika pri madridski vladi.
CHURCHILLOV ODGOVOR KINGU
OTTAWA, 25. maja. Reuter. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je sprejel Churchillov odgovor na svoj brzo-jav, v katerem pravi briiski premier, da je pomoč Kanade Angliji zelo dragocena, ker daje zaveznikom še več poleta v bojih, ki se vodijo do končne zmage.
Nove švedske obrambne priprave
TSOCKHOLM. 25 maja. DNB. Švedskemu parlamentu je bilo podano poročilo o trgovinskih pogajanjih v Moskvi. Čez nekaj dni se bodo delegati znova vrnili v Rusijo. Parlament je dalje razpravljal o povečanju oborožene sile. Uvedenih bo novih 400 aktivnih častnikov in 300 podčastnikov. Ustanovljen bo tretji letalski polk, povsod po državi bodo urejeni oddelki za zaščito pred zračnimi napadi. Poveljstvo protiletalskih baterij je prevzel novo imenovani poveljnik letalskih sil. Več letnikov rezervistov bo poklicanih pod orožje.
AMERIKA HOČE IMETI 80.000 PILOTOV
WASHINGTON, 25. maja. Havas. Kon gres je s 39 proti 1 glasu Izglasoval zakon o povečanju letalskih sil USA. Ta predlog je v zvezi z izjavo Roosevelta, da želi ustanoviti kader 50.000 izvežbanib pilotov.
POŽAR NA ANGLEŠKI OBALI
LONDON, 25. maja. Reuter. Na nekem kraju angleške obale ob Rokavskem prelivu so opazili- snoči velik požar. Podrobnosti še niso znane.
FRANCOSKO VELEPOSLANIŠTVO V BUKAREŠTI
PARIZ, 25. maja. Havas. Senatni odbor je usvojil predlog, da se francosko poslaništvo v Bukarešti izpremeni v veleposlaništvo.
ITALIJANSKO GOSPODARSKO ODPO-SLANSTVO V NEMČIJI
BERLIN, 25. maja. Agenzia Stefani. Minister za gospodarstvo dr. Funck je sprejel sinoči italijansko gospodarsko odposlanstvo ter izjavil, da ga veseli prihod Italijanov v tej zgodovinski uri, kajti vezi obeh zavezniških narodov se bodo še poglobile.
NAROČILA V AMERIKI
NEWYORK, 25. maja. Angleško-fran-coska komisija za nabavo vojnega materiala v USA je zadnje dni dodatno naročila letal še za 200,000.000 funtov ali 40 milijard dinarjev. K temu naročilu so se pridružile še Belgija, Norveška in Holand
Ska STROGI UKREPI V FRANCIJI
PARIZ, 25. maja. Havas. Notranji minister Mandel je izdal stroge ukrepe glede zavarovanja države na znotraj. Posebne določbe urejajo stanje belgijslkih, holandskih in luksemburških beguncev. Vsi begunci, stari nad 15 let, se morajo redno prijavljati policijskim oblastem.
GENERAL SMUTS 70-LETNIK
CAPE TOWN, 25. maja. Reuter. Južno afriški ministrski predsednik general Smuts je včeraj slavil 70. rojstni dan. Z ozirom na resnost situacije so odpadle vse proslave; nasprotno, general je sklical parlament za prihodnji četrtek, da izglasuje vladi enaka pooblastila kakor jih j c osvojil angleški parlament.
BELGIJSKI POLICISTI V FRANCIJI
PARIZ, 25. maja. Havas. Belgijska vlada javlja sklep belgijskega r.otramega ministra Jasparja, da so vsi belgijski policisti, ki so dospeli v Francijo, podrejeni francoskemu notranjemu ministru.
Mariborska napoved. Deloma oblačno in toplejše vreme, ponekod morda dež. Včeraj je bila najvišja toplota 20.6, danes najnižja 11.0, opoldne 22.5. Padavin od včerajšnjega dežja 10/4 mm.
Ponesrečen napad na Trockega
MEXICO C1TY, 25. maja. Reuter. Po licija vodi (energično preiskavo v zvezi z atentatom, ki je bil poizkušen na Trockega. Iz poedinosti se izve, da je v napadu na bivšega voditelja sovjetske politike v Rusiji sodelovalo 30 oseb. Pet policistov je komaj premagalo napadalce, ko so se približali poslopju, kjer biva izgnanec z ženo in vnukom. Atentatorji so streljali v poslopje, ki je prerešetano od
izstrelkov. Trockega žena in vnuk sta se rešila na ta način, da sta se takoj vrgla na tla, čim je počil prvi strel. Streli so žvižgali nad njima, dokler ni prišla policija. Preden so atentatorji pobegnili, so vrgli še zažigalno bombo. K sreči bomba ni eksplodirala. Vnuk Trockega je lažf® ranjen. Atentatorji so ugrabili tainikfl Trockega in ga vlekli s seboj.
Nemško-francoska polemika
neralov. Že načrti sami najbolj© kažejoi da ti generali sploh ne poznajo nemškega naroda, še mani pa vprašanj, ki i® mora danes obvladati vsak strateg. Kar
se tiče razkosanja Nemčije, ugotavlja list, da je to takšna brezsmiselnost, na katero sploh ni treba odgovarjati. Eno je gotovo: nova Evropa ne bo več v službi plutokracije.
BERLIN, 25. maja. DNB. »Volkisoher Beobachter« odgovarja francoskemu vojnemu listu »France Militaire«, v katerem se trdi, da se bo Francija maščevala za Belgijo in Holandsko. Berlinski list meni, da živi Francija še vedno v sanjah, kako bo znova diktirala svetu mir in razkosala Nemčijo. V ironičnem tonu razpravlja o načrtih francoskih ge-
Od generala Gamelina do Weyganda
Tedenski pregled dogodkov na bojišču — Nekaj mnenj nevtralnega tiska
Da bi mogli dramatični razvoj bojev na zahodni fronti kolikor mogoče objektivno oceniti, je najbolje, da se poleg virov vojskujočih se držav poslužimo tudi nevtralnih virov. Pri tem pridejo v poštev ameriška, italijanska in ruska poročila. Glede ruskih poročil je treba takoj uvodoma ugotoviti, da so ta še pred tednom dni zaveznikom bila naravnost sovražna, saj so 19. maja trdila, da je »zahodni imperialistični blok, ki je to vojno izzval in noče miru, potegnil v vrtinec zopet dva nedolžna naroda, holandski in belgijski ter jima
»Ce bo Francija v nevarnosti, pokličite Weyganda"
Pretekli teden se je začel z važno spremem bo v zavezniškem vrhovnem poveljstvu: na mesto generala Gamelina je bil imenovan general W e y g a n d. Položaj, ki ga je našel, je bil: Nemški žep v Franciji je že segal med Maubeugeom in Malmedyjem v širini 150 km na jugu do St. Quentina, 135 km pred Parizom. V tem trenutku še ni bilo jasno, ali se bo nemški prodor nadaljeval proti jugu, t. j. proti Parizu ali proti severu, proti Rokavske-mu prelivu ozir. Angliji. Weygand je prevzel nad vse težko dediščino. Saj je po besedah francoskega ministrskega predsednika Rev-pauda prodor zakrivila nesposobnost nekaterih poveljnikov, ki so smatrali reko Meuso za neprekoračljivo naravno pregrado, zaradi česar so na dotičnem več sto kilometrov dol-
fem sektorju francosko mejo zasedli s komaj —3 divizijami slabo izvežbanega in slabo opremljenega vojaštva, tako da nenadni nemški prodor tod skozi v prvih dneh ni nalete! praktično na nikak odpor, kakor je to poudaril v svojem govoru angleški ministrski predsednik Churchill. iTa je tudi predvidel, da bo prodor krenil proti severu, pustil Pariz ob strani in skušal doseči Kanal, če ne že tudi Anglijo samo.
Weygand je mož hitrih odločitev, saj je maršal Foch na smrtni postelji dejal: »Če bo Francija v nevarnosti, pokličite Weyganda!« Čim je prispel v Pariz je že dal prve direktive iz vojnega ministrstva. Naslednji dan je z letalom odletel k angleško-belgijski armadi v Belgijo, ki so jo med tem Nemci že odrezali od Francije. Istega dne se je vrnil v Pariz ter Se naslednjega dne sestal s Churchillom, ki je z letalom prispel v Pariz.
Diktatorski ukrepi Churchilla
Ti trije možje: Churchill, Weygand in Rey-naud so možje akcije. Pripuščeni pa so bili k temu šele prav v zadnji uri. Položaj se je medtem bistveno poslabšal, Nemci so ne le Kanal dosegli, ampak svoj klin že tudi ob njem razširili na 100 km proti Calaisu. Da je tudi možem takega kova, kakor so imenovani, težko delati »čudeže na Marni«, je jasno. 'A »čudeže« sta Churchill in Weygand — v okviru danih možnosti — že napravila. Churchill je liki diktator v 2 in pol urah spravil Skozi oba doma in opremil s kraljevo sankcijo najrevolucionarnejši zakon v angleški zgodovini sploh, s katerim je mobiliziral v namene državne obrambe celokupne telesne, delovne, materialne in denarne sile naroda. Weygand pa je dosegel, da se je konsternirani francoski armadi vrnil pogum. Zaseden je bil Arras in Cambrai, prodiranje proti Parizu ustavljeno.
Italijani o položaju
Kljub temu je ostal položaj še dalje skrajno resen, dasi ne usoden. Saj je 22. t. m. celo poveljnik nemške VI. armade, general v. Reicheman v Bruslju izjavil, da smatra vse do sedanje borbe le kot uvodne in da bodo odločitev prinesli šili prihodnji dnevi, ko v boj posežeta doslej še nedotaknjena angleška in belgijska armada v Belgiji oziroma francoska glavnina v severni Franciji. Podobno sta ocenila že nekaj dni prej Italijana Virginio Gay-da in Ansaldo pa tudi rusko mnenje, izraženo v oficioznih »Izvestjih« je istega mnenja. Zato bodo odločilne bitke šele prišle.
Mnenje ruskih listov
Poglejmo, kako je vojne operacije v tem tednu ocenjeval moskovski tisk.
»Izvestja« z dne 20. maja t. 1. pišejo: Nemške operacije proti zahodu vodita po dve armadni skupini. Prva operira v Belgiji, druga V severnih pokrajinah Francije v obliki klešč. Prva skupina je zasedla Bruselj in Anvers in Prodira proti obali. Njen namen je odrezati britansko ekspedicijsko vojsko od možnosti komunikacij z Anglijo, jo potolči ter z njo tudi belgijsko vojsko. Ko bi dosegla belgijsko obalo, bi znašala od tam do najbližje točke angleške obale razdalja le 40 km. Belgijska vlada je že sprevidela položaj ter se je iz Ostenda podala v Dunkerque na francoska tla. Druga nemška vojska, ki prodira v Francijo, si je na nekaterih mestih izsilila prehod Preko reke Sambre. Na jugu je zasedla St. Quantin. Naloga te sk- 'ine je, odrezati an-gleško-belgijsko armado v Belgiji od Francije
*	prodorom do Kanala. V žepu, ki sega od Maubeugea do Carignana, v globino pa do |t. Quentina operira ta skupina s 3000 tanki. Francozi so ponovno prešli v protinapade, a
So	jih nemški tankovski odredi s sodelovanjem strmoglavih letal vselej zlomili Nemci 80 svoj pritisk med Laudreciesom in Guiseom D°večali, dosegli so Le Cateau ter pridrli tako Pa 120 km pred Pariz. V tem trenutku se je '*vršila sprememba v zavezniškem vrhovnem v°dstvu Na mesto Gamelina je stopit Wey-Sand. Položaj je za zaveznike skrajno resen.
prinesel smrt in pogin«, in so spraševala »s kako pravico je Anglija zasedla — Lofote in Island«, dočim so ista poročila podčrtavala,, da je »nemški način vojevanja z občudovanja vredno preciznostjo omogočil napredovanje povsod«. Naslednje dni je pa bilo opaziti, da se ruska poročila z vsakim dnem bolj vzdržujejo izpadov in pohval in da so postajala z vsakim dnem bolj stvarna in objektivna, ker so se omejevala zgolj na dejstva, brez komen tarjev.
K
v
VJLO
VIRGINIO GAYDA „Pravda" o Daiadierju
»Pravda« z dne 20. maja t. 1. naglaša: V zadnjih 10 dneh se je zgodilo že drugič, da zavezniki reorganizirajo svoji vladi. Prvo spremembo vlade so izvršili po vkorakanju Nemcev v Holandijo, Belgijo in Luksemburg s tem, da je Chamberlaina zamenjal Churchill. Po 10. dneh, ko so zavezniki svoje strateške položaje v Holandiji in Belgiji izgubili, reorganizirajo svojo vlado Francozi. V drugi Reynaudovi vladi zapušča vojno ministrstvo tisti Daladier, ki ima za seboj celo vrsto diplomatskih in vojaških neuspehov ter se umika na manj pomembno mesto.. 20. maja je bil ton moskovskih listov že manj sovražen, kakor dan prej, a je bil še vedno nasproten.
Naslednji dan, 21. maja, piše »Pravda«; Pred 10. dnevi so oborožene sile Nemčije prekoračile meje Holandije, Belgije in Luksem burga. Danes je Holandska že zasedena. Toda v Belgiji in severni Franciji se razvijajo važni dogodki, še je prezgodaj reči, kako se bo stvar končala. Res sicer Nemci prodirajo, zavezniki pa se umikajo, toda glavne armade še ne stojijo v borbah. Nemci so dosegli gor nji tok reke Šelde in pridrli na črto Cambrai-Peronne, kar pomeni, da so prevalili Nemci
v 10. dneh 220 km ali povprečno dnevno 22 kilometrov. 20. avgusta 1914 so Nemci potrebovali za isto razdaljo cel mesec. Tempo njihovega današnjega prodiranja je torej 2 do
2	in pol hitrejši, kakor takrat. To omogočajo motorizirane edinice. Toda glavne sile bodo potegnjene v boj šele prihodnje dni, zato more odločitev pasti šele v prihodnjih dneh. Zaenkrat je lahko reči samo to, da imajo Nemci slejkoprej iniciativo v svojih rokah. Položaj zaveznikov pa je otežkočen po zadržanju Italije. Toda glavne sile Francije še niso premagane, da, niti v borbah se še ne nahajajo. Ker so angleške sile v Belgiji relativno slabe, je pričakovati v prihodnjih dneh hitrega pošiljanja angleških pojačenj v Francijo. Odločilne borbe se bodo šele začele.
Dne 21. maja je ton glede zaveznikov le še rezerviran in kaže glede zadržanja Italije vsaj senco neke zaskrbljenosti ali vsaj zainteresiranosti. Isti dan je govoril Kalinin o spremembi sovjetske zunanje politike, če bi bilo opaziti, da katera sila želi nadvlado v' Evropi.
Sovjeti kritizirajo Angleže
Dne 22. maja prinašajo moskovski listi uradno obvestilo agencije TASS, ki podaja potek angleško-sovjetskih trgovinskih pogajanj. Ton uradnega sporočila se približuje janj. Uradno sporočilo se pritožuje, da Anglija ne upošteva, da je Sovjetska Unija suverena velesila, ki vodi svojo lastno politiko in da se zato ne pogaja s tretjo silo o predmetih, ki spadajo v absolutno kompetenco Sovj. Unije. Mišljeno je prizadevanje Anglije, da bi Sovj. Unija zmanjšala svoje dobave Nemčiji, čeprav je njih obseg točno določen v nem-, -ško-sovjetski trgovinski pogodbi. Ker Anglija tega ne upošteva, je znak, da ne želi trgovinskih pogajanj s Sovj. Unijo nadaljevati.
»Pravda« od istega dne prinaša suho vojno poročilo z zapadne fronte, rekoč: Nemško prodiranje se nadaljuje v dve smeri: ena proti Amiensu, druga proti Reimsu. Nemcem se je posrečilo prodor razširiti na 350 km, čeprav zasedba tega ozemlja nikakor ni izvedena sklenjeno. Celo ozemlje, med Valencienne-som — Amiensom — Avesnesom — Laonom
—	severozapadno od Reimsa — Montmedy-jem je relativno slabo zasedeno in mečejo Nemci v vrzeli motorizirano pehoto. Nemci so v 12. dneh prodrli 300 km daleč, t. j. 25 km dnevno. Nato podčrtuje list nove rodove, orožja, kakor padalce, čete, ki jih prevažajo za črto z letali, zlasti pa borbena letala, ki so se pridružili ostalim in ugotavlja ogromen tehnični napredek vojsk v zadnjih 25. letih. Konstatira težaven položaj zaveznikov, ki so razdeljeni in potisnjeni k obali. Omenja ponesrečeni francoski protinapad pri La Fereu ter omenja težaven položaj belgijskih čet.
Ta dan je by sovjetski ton zopet zaveznikom neprijaznejši. Strokovna poročila o vojni pa so objektivna.
Nemški tisk o uspehih padalcev
Berlinski listi pišejo, s kolikšnim uspehom so nemški padalci posegli v zadnje boje na zahodu. Maršal Goring je v popolni tišini sestavil močno skupino požrtvovalnih mladeničev, ki so stavili svoje življenje v obrambo domovine. Poseben padalski oddelek se je spustil na' sovražno ozemlje neposredno pred dohodom motoriziranih čet. Najprej so zasedli na Holandskem vse strategične
točke ter skrbeli, da so ostali mostovi in druge prometne naprave nedotaknjeni. Tako so se padalci posebno izkazali ob Meuzi, kjer so preprečili Francozom in Belgijcem, da bi vrgli mostove v zrak. Nemška motorizirana vojska je mogla neovirano preko reke in dalje v notranjost. Padalcem so se pridružili tudi simpatizerji, ki so takoj dobili orožje in stopili v akcijo.
I
Ljubljanski velesejem
1. do IH. fianifa 1946
471 RAZSTAVNA PRIREDITEV
600 razslavljalcev domačih in inozemskih. Bogato založen velesejem. Posebne razstave ^ Pohištvo, avtomobili, zaščita prod napadi iz zraka, naša vsakdanja hrana, zobna tehnika, moda, turizem. — vična voznina na železnici in parrfe&i, Na postajni blagajni kupite rumeno Železniško izkaznico za 2 dai.
Ruski major o položaju
na zahodnem bo**.
Dne 23. maja opisuje vojaški položaj > na zahodu v»lzvestijah« major Godenko^ Si pravi:
Konec 13. dneva ofenzive so bilij boji t j»-sebno ogorčeni. V nemškem prodoru sodelujejo štiri nemški armadni zbori. Nemci,:{5>-skušajo priti po dolini reke Somne do Kanala. Glavni sunek je usmerjen proti angtfešfci in belgijski armadi v Belgiji. 22. maja4se|jje bila velikanska bitka pri Valenciennesujm dalje na črti Amiens — Arras. Obe stra&Si sta vrgli v boj znatne motorizirane šilečih letalstvo. Izid te bitke bo verjetno odločilno usodi angleško-beglijske aramade. Ta se Ge poskušala v teku včerajšnjega dne s silovitifn protisunkom prebiti v Francijo. Toda nemški tanki in letala so ta poizkus preprečili. Tempo nemšeka prodiranja proti Reimsu pa,je jrosral počasnejši, dokler se ni vnoči od 22. na 23. maj popolnoma ustavil. Francozi so preprečili Nemcem prekoračenje reke Aisne. Pognali so v zrak vse mostove. Ako bise zaveznikom posrečilo nemški prodor za nekaj /ini tu ustaviti, bi se lahko medtem južneje odtod zbrdli ter organizirali za uspešni protisunek. Tako pa morajo metati motorizirane enote posamič v boj proti sovražniku in sila proti napadla se razblinja. Obe stranki sta obdelovali; d^jgb z možnimi letalskimi napadi. Nemci .sotbom-bordirali Calais, Dieppe in Boulogne. V petji od 22. na 23. t. m. so Nemci zopet spššČaii za francoskimi linijami ob Sommei padalce. Zavezniškim oklopnira divizijam pa se je posrečilo s protisunkom porazno zavzeti Arras, toda naprej niso mogli.
Sovjetski ton tega dne je bil zopet strogo objektiven..
Dne 24. maja citirajo ruska . poročita pisanje švedskih listov o položaju na zahodni fronti, zlasti članek vojnega dopisnika{DraS&, ki je mnenja, da bi se polmilijonska' anglJsko-belgijska armada v Belgiji lahko samo »z energičnim sunkom pretolkla v Francijo« »p vso nemško silo odrezala. Ker pa to najbrže ne bo mogla, se postavlja vprašanje: Ali,poraz, ali katastrofa? Prednost nemške vojske je v odločilni premoči v zraku, kajti ‘Netočna je vrgla v boj od 12 letalskih komand kar FG.
Tudi to poročilo je vzdržno. Prejšnji dan je prispela v London precej ostra ruska nota, ki očita Angiliji, da očividno ne želi nadaljevati trgovinskih pogajanj s Sovj. Unijo. Takoj na to pa je podal angleški podtajnik'v angleškem parlamentu Butler izjavo, da je angleška vlada podvzela takojšnje korake, da se razmerje z Rusijo izboljša in trgovinska pogajanja nadaljujejo.
ODON ŠORL4.
Kaj se pripravila na zahodnem bojišča
Pred novo veliko bitko ob Marni ? — Kako je bito 1.1914 na tem braniku Partsa
V zadnjih poročilih pogosto čujemo, da pripravlja general Weygand drugo bitko na Marni, S tem se spominja odločilen spopad v svetovni vojni, ko so se nemške arrnije bližale Parizu.
V avgustu 1914 so se na fronti v Al-zaciji-Loreni menjavali uspehi Nemcev in Francozov. V sredini so dosegli Nemci uspehe pri Long\vyju, Neufchateu in Longuyonu. Dalje na zahodu so bili 22. avgusta že pri Namurju, naslednjega dne so pregnali Angleže iz Monsa. Mol tke je v štab, ki je sedel v Kob-lenzu, je bil prepričan, da ima zmago že v rokah. Zato so poslali z desnega nemškega krila dva armadna zbora na fronto proti Rusom, kjer so pričakovali ofenzivo.
Prav to je bila velika napaka. Namesto proti jugozahodu so silile tedaj nemške vojske na jugovzhod Francije. De?-no krilo, ki je moralo oblegati še An-verso in Maubeuge, je imelo na razpolago 40 divizij. Prva nemška armija je krenila proti Parizu, Moltke je izgubi! kontrolo nad operacijami in usodna napaka je bila tu. Nemci so zavzeli 4. septembra Meux, 40 km pred Parizom in hoteli z obeh kril obkoliti Francoze in
Angleže. Na več krajih so že prekoračili Marno.
Previdni francoski vojskovodja Jof-fre ni hotel tvegati udarca, umikal se je
m
GENERAL WEYGAND
in iskal prilike. Pripravljen je bil, umakniti se celo na Seino. Dne 3. septembra je pa vojaški guverner Pariza, general G a 11 i e n i, spoznal, da bi se dal iz prestolnice, kjer je bilo zbranih precej di-
vizij, napraviti učinkovit protisonek, Joffre je naiglo preuredil 6. francosko ar-mijo, ustavil umikanje in pripravil za dan 6. septembra protiofenzivo na vsem levem krilu fronte z Angleži vred. Z desnega krila je poslal tja več divizij.
Strašna bitka ob Marni je trajala osem dni. Nemcem se je postavilo v protiofenzivo nasproti milijon zavezniških bajonetov. Prepozno je spoznal Moltke, da je v škripcih. Joffre je bil miren in poln optimizma. Hitel je od vojske do vojske, dajal povsod navodila, vzpodbujal in opominjal k vztrajnosti. Bolehni Moltke pa je izgubil pregled operacij, prepustil je odločitev posameznim poveljnikom, ki so se borili na lastno pest. Moltke je dospel na bojišče tik pred porazom, 11. septembra, in odredil umik ostalih armad. Francozi, ki so tudi imeli velike izgube, so utegnili le pbčasi za- 1 sledovati sovražnika, ki se je 15. septembra ustavil na črti severno Verduna, Reims, Noyon. Moltke je 14. septembra odstopil.
Pomen bitke na Marni je bil, da so Angleži in Francozi prekrižali nemški načrt. Zahodna fronti se je za dalje časa ustalila. Vojna strelskih jarkov se je vlekla z velikimi izgubami za oba na-
Duhovna mobilizacija našega naroda
Ko je bila leta 1918. ustvarjena naša narodna država, po težkih borbah v Do-brudži, na solunski iroriti in drugod, z žrtvami albanske Golgote, z junaštvom jugoslovanskih dobrovoljcev ter z diplomatskim in propagandnim delom naših razumnikov v evropskih in ameriških državah, ni bilo nikogar, ki bi mislil, da bo kmalu prišel čas novih skrbi. Živeli smo prva desetletja brezskrbno življenje, ne ozirajoč se mnogo na dogodke doma in na tujem. Šele nastop večjih izpre-memb v Evropi nas je začel buditi, opominjati ter svariti. Novi čas, ki je naglo prihajal, je zahteval ureditev vseh perečih vprašanj v državi, katerih rešitev se je leto za letom podcenjevala in odlagala.
V zadnjih mesecih je bila v državi marsikatera pogreška preteklosti popravljena in preureja se država s smotrom, da se vsi trije narodi Jugoslavije vsestransko zadovoije in tako ustvari nerazdružljiva celota, katere kompakt-
Vladimir Kreft
nost bo odgovarjala potrebam sedanje' dobe.
Dogajajo se' sicer še nekatere pogreške, ki ovirajo delo za popolno duhovno pripravljenost našega naroda. Že površen pogled v življenje evropskih narodov kaže povsod isto sliko: vsak narod se zbira, in pozablja na vsa pfejšnja nesoglasja. Kot mravlja ureja svoj dom in kot čebela zbira okrog sebe vse dobro in se pripravlja na vsako eventualnost.
Tudi pri nas se to delo že nekaj časa vrši. Uspeh gotovo ni izostal, bil pa bi lahko še večji, če bi bilo zanj povsod dovolj razumevanja in uvidevnosti.
Del našega ljudstva čuti že precej časa, da je drugi del. katerega narodni in državni čut nista nič večja od prvega, privilegiran, da uživa neko posebno zaslombo in da ima tudi posebne pravice do raznih mest, podpor itd. Na . ‘tigi strani še tudi vedno in vedno opažamo, da mnogi smatrajo, da je tudi še danes primerno ukvarjati se z malenkostmi te-
sa ali onega značaja.
Razumljive je, da tako delo ne rodi dobrih sadov in preprečuje, da bi st ves narod združil in složil. Nemogoče je namreč pričakovati od človeka, ki se ga n. pr. neopravičeno obrekuje ali kateri čuti, da je državljan druge vrste, da bi polnovredno izvršil postavljeno mu nalogo.
Zadnji dve leti je bilo pri nas v Sloveniji že mnogokrat napisano:	zadovolj-
nost naroda, njegovo primerno socialno gospodarsko stanje iti konsolidacija prilik v slovenskem javnem življenju ^ta dva glavna pogoja za okrepitev narodo, ve državne zavesti.
Izvršitev teh dveh pogojev je nujna in neodložljiva. V kolikor se je v tej smeri še premalo storilo, naj se takoj stori, istočasno naj pa se tudi odpravijo drugi ne-dostatki. ki ovirajo, da bi se izvršila popolna duhovna mobilizacija našega naroda.
Bodimo pripravljeni!
Stara je že rečeniea: »Ako želiš mir, pripravljaj se za vojno!« Naša država ni v vojni. Naš narod ni nikoli želel vojne, danes še manj. Vsi naši činitelji si prizadevajo ohraniti nevtralnost. Vendar, čeprav nismo v vojni, smo tako rekoč v psihološki vojni. Danes ne more niti ena država trditi, da je izven vojne.
Primeri,na zahodu povedo, da so se nekateri narodi pripravili *za obrambo, jo nekaj časa vodili, potem pa dvignili roke v vis. Danes ni več vojna vojsk, nego narodov. Ni ne pozicijska ne manevrska vojna, nego meščansk^ državljanska vojna. Dolžnost obrambe prehaja na vse državljane, tudi ria starce, ženske in deco. Pripravljenost milijonov državljanov na smrt in njihova požrtvo-va'nost pa lahko premaga največjo vojsko in najmodernejšo vojno opremo. Takšna odločitev lahko ustvarja čudeže.
Zgodovina našega naroda pove, da je ta spoznal že davno bridkosti vojne. Zanj ne morejo biti bliskovite vojne ali oklopne edinice nobena Tiovost. Prvič srno uporabljali letalstvo že v bojih pri Skadru 1912-13, prvič smo praktično izkoriščali zračno pehoto že v svetovni vojni, ko se je v zaledje sovražnika spustil iz letala vojvoda Kosta Pečanac m dvignil upor v zasedenem ozemlju. Zato nas vse to ne more iznenaditi.
Naše nacionalne borbe za osvobojenje >n zedinjenje so bile borbe na življenje h smrt z mnogo močnejšim sovražnikom. S slabejšimi ali sebi enakimi smo vodi!! viteške boje In v njih tudi zma-ijali.
Bodimo pripravljeni Vsak čas, da lah-&o sprejmemo boj ne le na mejah, nego ^udi v zaledju, na vsaki pedi naše zem-Jje, na vsaki planini, njivi, livadi, povsod,
na deželi in v mestih. Samo tako bo kateri koli osvajalec in sovražnik dobil svoj grob. Primeri naših vasi in mest iz minulih vojn pričajo, da se lahko zlomi sovražnikova sila tudi tedaj, ko je najmočnejša. Zato pa mora biti vsak naš človek, vojak ali civilist že vnaprej pripravljen na boj na življenje in smrt, na borbo povsod, pod vojaškim poveljstvom ali poedincl na lastno iniciativo. Vojna se začne na frontah, tam se ne končava,
preide danes v zaledje, na planine in polja. Samo oni narodi, ki so sposobni, da vzdrže takšne vojne, ostanejo živi in ponovno dobe polno svobodo. Vse to smo že doživeli, s tem pa ni rečeno, da bi se spet ne ponovilo. Bodimo tedaj pripravljeni in modernim evropskim metodam postavimo stare balkanske metode z isto odločnostjo, požrtvovalnostjo in fanatizmom, kakor smo to delali skozi vekove. Samo tako smo lahko mirni in sigurni, da bomo tudi to pot kos vsaki sili, ki bi se upala iti nad nas. (Zagrebška »Nova Riječ«.)
Prave smernice demokracije
Po vseh zablodah in dragih preizkušnjah bo ostala vendarle demokracija, popolna in resnična, politična, socialna in gospodarska kot edino mirno in stvarno izenačevanje načel individualnega in kolektivnega sožitja v socialni pravičnosti in solidarnosti.
%
Naj nas ne motijo očitanja demokraciji. Demokracija je dobra mati, ki ji lahko vsak vse očita, pa tudi od nje mnogo zahteva. Tudi njeni odpadniki so njena deca. Njene slabosti so pač slabosti človeka in naroda. Njena vrednost je v politični sposobnosti, v kulturni in gospodarski moči narodne zajednice. V svobodi in odgovornosti zmanšuje demokracija slabosti in zaostalosti narodnega življenja, njegove vrednote in kolektivne energije pa krepi in razvija.
Neumno je, od demokracije pričakovati srečo in blagostanje na tem svetu. Raj na zemlji obetajo le krvniki svobo-
de. Vladavina pa lahko mnogo stori za svobodno življenje v čim večji popolnosti. In od vseh vladavin je storila v tem smislu demokracije največ osvobodila je človeka in ga dvignila na stopnjo njegove prave vrednosti. Odprla je pot svobodnemu kulturnemu in gospodar skemu izživljanju. Vse, kar danes imajo ljudje, jim je dala demokracija. Le narodna vladavina more zadovoljiti ljud' ske želje. Na sme pa biti ta vladavina dirkališče strank, niti ne borza osebnih ali stanovskih interesov. Demokratska država lahko izvrši svoje poslanstvo le, ako postavi izvršilno oblast iznad iz-premembe strankarskih režimov.
Kriza demokracije, z njo pa kriza vseh človečanskih vrednot bo odstranjena le, če bomo živeli v pravi in resnični demokraciji, jo uvedii med narod in branili pred vsakomur, zaključuje prvak SDS dr. H. Križman svoj tehten članek v »Varaždinskih Novostih«.
Obvestilo uprave
Cenjeni naročniki v večjih krajih dobivajo »Večernik« po raznašalcib. drugod po pošti, deloma po avtobusih, dc-:^r;a pod rdečo pasico za prevzem na dotični železniški postaji.
Kdor p'ačuje naročnino po nošti. dobiva vsak mesec p"štrio položnico ali ček. Naroči: ina mora biti rodno plačana vsaj za en mesec vnaprej! Položnica je razmeroma draga tiskovina, zate jo je treba shra 'ti in tudi čimprej porabiti, ne pa zavreči! Mnogi zahtevajo, da jim jo naj pošljemo posebej kot tiskovino. S tem povzročijo sebi In upravi lista večinoma nepotrebne otroške, upravi tem večje, ker je poštna pristojbina za navadno tiskovino zdaj dvakratna od prejšnje. Pri vsaki pošti se dobi položnica golica, ki jo je treba samo ustrezno izpolniti na določenih mestih s številko čekovnega računa in naslovom lastnika računa: 11-4 09, »Ve-černik« _ uprava Maribor Nakazovalec lahko pripiše na : adnji strani osrednjega dela položnice svoje želje, kar nič ne stane. S tem si lahko prihrani posebn' dopisovanje. Vsako iz-premembo naslova je treba takoj javiti, naslove same pa vselej točno in čitljivo napisati!
Dolžniki dobivajo občasne opomine in še jim računa za vsak opomin din 3.— za opominske stroške. Po ustavitvi lista se dolg ne črta, marveč po potrebi Izterja po običajni pravni poti. Morebitna računska napaka pri upravi radi neizogibnih večkratnih Izprememb v osebju uprave se odpravi pri sodelovanju prizadetih, namreč na osnovi zadevnih dokazil. Za take neljube primere, ki jili ni kriva uprava v izrednih razmerah, prosimo že vnaprej opravičila.
Blagovolite o tem obvestiti svoje prijatelje in znance, ki se za naš dnevnik zanimajo, vsako nerodnost pri dostav^ Ijanju lista pa takoj javiti upravi!
UPRAVA »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica 6.
Konferenca KDK v Zagrebu
Včeraj dopoldne je bila pod vodstvom dr. Mačka seja Kmečko-demokratske koalicije na stanovanju podpredsednika vlade. Navzočni so bili senatorja inž-Avgust Košutič in dr. Juraj Krnjevic za HSS, o4 SDS pa senatorja Večeslav. Vllder in Sava Kosanovič. Razpravljali so o političnem položaju po objavljenih občinskih volitvah in ugotovili polno zmago idej Kmečko-demokratske koalicije na Hrvatskem. Politika sporazuma je žela uspehe. Na konferenci je bilo govora tudi o kampanji, ki se je ob tej priliki vodila proti SDS ter so bili spre1 jeti nekateri ukrepi.	1
Pomoč kmečkemu gozdnemu posestniku
sprotnika dalje. Ko so 1918 prešli Nemci v ponovno ofenzivo proti Parizu, so se irrancozi in Angleži že toliko opomogli, Ja so pod Fochovim vodstvom strli sovražnikove napore.
Danes je položaj drugačen. Nemčija Sna vse sile na zahodu, njene vojske so v sunku k morju odrezale velik del zavezniške vojske v Belgiji in severno-zahodnem delu Francije. Ako se W e y-i^ndu ne posreči, rešiti to vojskor $sijjja edina možnost, zaustaviti sovražnika na črti Seina — mostišča okrog Pariza—Marna ter dalje k Verdunu. Za fem branikom naj bi se zbrala vsa udar-rta sila zaveznikov, pomnožena s pritegnjenimi divizijami izza Maginotove črte. Toda Nemci ogrožajo tudi že ta obrambnis istem s pritiskom k Marni, (•jeneral Weygand ima vse drugačno, odgovornosti polnejšo nalogo, kakor so
io	imeli v tem primeru njegovi predniki v svetovni vojni. Znan mu je sicer vsak položaj na bojiščih, vsak grm in potok, ogledal si je stanje celo iz letala in njegovi preizkušenosti je prepuščeno, kako ho presekan gordijski vozel, s katerim je nemška operacijska aktivnost zapletla zaveznike v težaven položaj.
Pod gornjim naslovom je inž. Viktor Reta o 1 j prispeval 5. štev. »Gozdarskega Vestnika« zelo zanimiv in poučen članek za naše lesne posestnike, ki ga v interesu javnosti iz bogate zbirke pod spretnim vodstvom inž. Stanka S o t oš k a urejenega gradiva vestnika priobčujemo v izvlečku.
Danes, ko živinoreja ni več dovolj donosna, je edino v gozdu še vir dohodkov in možnost, da se rešijo na robu propada stoječa posestva. Zato je treba prav v pogledu gozda priskočiti kmetu, gozdnemu posestniku, na pomoč, da si reši, kar se še rešiti da.
Mnogi kmeti prodajajo svoj les kar počez, tako, da sme lesni trgovec posekati v gozdu ves les od .minimalne dogovorjene debelosti dalje. Tako ne prodajaj nikoli! V pogodbi označi: Za 1 ma okroglega lesa s srednjim premerom 10 do 20 cm se plača din
s srednjim premerom 21 in več cm pa din......
Tako prodaš pošteno, kar imaš, brez vsake špekulacije in loterije.
Če prodaš les za tramove, prodaj vedno okrogli les, ki ga prej izmeri in ugotovi koliko m’ je, in tega ti naj kupec plača. Nikoli ne prodajaj lesa tako, da bi tl plačal kupec samo oni les, ki se izračuna na podlagi izmere izdelanih tramov! Ce prodaš stoječ les, moraš brezpogojno s svojim gozdnim kta-divom (žigom) označiti na korenini vsako drevo, ki se sme po tvojem preudarku posekati. če pa prodaš izdelan les, sam /. žigom označi drevesa za posek. Za posek določena drevesa vedno žigosati! Tako žigosanje :i omogoči kontrolo, da ti kdo samovoljno ne poseka ali izmakne kakega drevesa, če postaviš les do glavne ceste, veš, koiiko bo kupca stal prevoz do žage ali železnice; ta^o
nisi prepuščen kupčevemu samovoljnemu zaračunavanju stroškov. Zato prodaj svoj les vsaj ob robu svoje posesti in, če je le mogoče, ob glavni poti ali cesti! Pogodi pa se s kupcem, pri prodaji, da ti bo dal za sečnjo, spravo in prevoz lesa toliko naplačila, kot bo opravljenega dela.
če sekaš sam z najetimi delavci ali ga spravljaš do določenega mesta, moraš z delavci vedno napraviti pismeno pogodbo. Tudi trgovcu prodaj les vedno le na podlagi pismene pogodbe, ki jo napravi v dveh izvodih; navadno se pogodba kopira, tako da se oba izvoda enako glasita. En izvod hrani prodajalec, enega pa kupcc. Pri sklepanju pogod be je dobro, da imaš s seboj še svojp pričo; če nisi pismen, je to neobhodno potrebno. Priča naj bo mož, na katerega se lahko zaneseš. Ne sklepaj pogodbe pri pijači, ko nisi sposoben, da bi trezno mislil! Pomni: kar je napisano in si podpisal, drži tudi pred sodiščem.
Prodajna pogodba naj obsega sledeče točke: 1. množino lesa, 2. vrsto in kakovost lesa, 3. kraj prodaje, 4. ceno, 5. rok za posek in izdelavo, izmero, odpravo, prevoz in izvoz lesa, 6. rok za plačila, 7. določila glede kavcije, 8. pristojnost sodišča v primeru spora.
Množina lesa je važna: kolikor prodaš, toliko moraš dobaviti. Navesti je treba, ali je les smreka, bukev, jelka, bor, macesen itd., nadalje kakovost lesa. Pri okroglem lesu navedi vedno le: zdrav, raven, sposoben za.ža-govce, stavbni les, celulozni ali jamski !es. Prav tako je treba navesti, kako debel nli dolg sme odnosno mora biti les. Pri mehkem okroglem lesu navedi, debelina od 10 cm srednjega premera navzgor, dolžina v m.
Kraj prodaje mora biti točno določen, da ni pozneje sporov. Cena se mora navesti v številkah in besedah, in sicer posebej za les posameznih debelin, na pr. za mehki les v debelini od 10 do 20 cm din .......... za les 21
več cm srednjega premera pa din ............ R°K'
morajo biti tako določeni, da sc da delo gotovo do pogojenega roka tudi izvršiti, ker sicer utegneš imeti neprilike. Določiti moraš tudi, do kdaj mora kuped les odstraniti iz gozda ali skladišča, če ne opravljaš tega dela sam. Prav tako je važno, da se določi, kdo plača, delavce za merjenje lesa.
Zelo važno je brez dvoma tudi pračiio. Navada, da hodiš h kupcu po vsak tisočak posebej, mora nehali, Odvoz lesa naj se dov01 le do one količine, ki je plačana.
Da se bo kupec res držal naštetih pogodbenih določil, mora običajno položiti desetodstotni iznos vrednosti prodanega blaga ko kavcijo v gotovini ali vrednostnih papirjih’ t se kupec vkljub opominu ne drži določil p * godbe, ima prodajalec pravico na odgovornost kupca zamudnika pogodbo razdreti prodati les dalje. Pristojno sodišče naj bo navedeno najbližje 1 Ne pozabi nadalje naves« da ostane les do popolnega plačila prodaje* čeva last.	.	. -*e
Pri merjenju okroglega lesa, morajo kle. kos, ki ga meriš, objeti v celoti in ne konicami krakov, ki se dajo stisniti. Kle moraš torej pri merjenju položiti na hlod* brati premer tedaj, ko se klešče hlod oDl-majo. Vsak hlod pod številko posebej vpisi-Nikakor pa ne punktiraj! Napravi si že au* ma beležnico z vpisanimi zaporednimi stevit' kami (drugo r i prugo), pri meri pa notem samo pripisuj premer in dolžino vsakega
Novice
Zahteve slovenskih vinogradnikov
Vinogradniki, zbrani na vinarskem kongresu dne 19. maja 1940 v Dolnji Lendavi prosimo vse merodajne oblasti, da podpirajo delovanje Vinarskega društva in stremljenje vinogradnikov. Posebno pa še poudarjamo sledeče potrebe:
1. Še vedno ni izpolnjena naša zahteva po ukinitvi vsake trošarine na vino oziroma v kolikor to ni mogoče naj se celokupna trošarina maksimira od litra na din 1.—. Vsekakor pa naj bi se trošarina na vino pavšalirala.
2. Prodaja vina po producentu naravnost konsumentom pa naj bo trošarine prosta. Ravno tako naj bo trošarine prosto vino pri zamenjavi vina z drugimi kmetijskimi pridelki.
3. Dokler trošarina na vino ni maksimirana, se naj zviša odstotek za gubitek v vinskih skladiščih od sedanjih 6°/o na leto na 10%. Ravno tako se naj zviša tudi gubitek pri prevozu vina od proizvajalca v skladišče ali iz skladišča v skladišče od sedanjih 1.5% na 5%, prizna se naj tudi gubitek 1%% mesečno gostilničarjem pri zalogi.
4. Vino, ki ga razstavljajo vinogradniki na vinskih razstavah in sejmih, katere prirejajo vinogradniške organizacije, naj bo trošarine prosto, ako se to vino ne prodaja.
7. Zakon o vinu se naj najstrožje izvaja, na-ljavi.
6. Z vsemi možnimi javnimi sredstvi na] se podpre in pospeši ustanavljanje kletarskih zadrug povsod, kjer je potreba in so dani za to pogoji. Pri zidr- ' --družnih kleti se naj ne stavijo prevelike ovire, ker akcijo naravnost onemogočajo.
7. Zakon o vinu se naj najstrozje izvaja, namesti se naj zadostno število kletarskih nadzornikov, da bo kontrolna služba uspešnejša.
8. Promet z raznimi umetnimi pijačami se naj prepove ali vsaj visoko obdavči._
9. Iz kreditov za pospeševanje vinogradništva se naj dotira banovinskim trsnicam večje vsote, da bo omogočena cenejša oddaja cepljenih trt določenega trsnega izbora. Banovinske trsnice morajo vinogradništvo pospe ševati, ne glede na njih lastno rentabilnost ter morajo služiti za vzor trsničarstvm
10. Izvaja naj se stroga kontrola trsnic. Zakotne trsnice morajo izginiti.
11. Izvrši naj se revizija trsnega izbora za Slovenijo ter nato izda knjiga »trsni izbor« v besedi in sliki.
12. Trsni izbor za Prekmurje naj se ponovno prouči in dopolni s krajevnim razmeram odgovarjajočimi sortami, ki se naj predhodno preizkusijo.
13. Cimprej se naj uveljavi že pripravljena uredba o sanaciji vinogradništva, korigirana po predlogih Vinarskega društva in kr. banske uprave. Obenem je poskrbeti za čim strožje izvajanje te uredbe. Sporedno s tem se naj s posebno sistematično akcijo omejijo oziroma Iztrebijo samorodnice.
14. Za vodstvo obnove vinogradov naj se namesti zadostno število vinarskih^ inštruktorjev in nadzornikov, zlasti se naj ti namestev Ljutomeru, Ormožu, Brežicah, Krškem, Novem mestu, Šmarju pri Jelšah, Konjicah in Črnomlju.	.
15. Formalnosti pri odobritvi prošenj za brezobrestna posojila pri obnovi vinogradov se naj poenostavijo in rešitve pospešijo. _
16. Za pobijanje cen modri galici naj se izvedejo svoječasno sprejeti sklepi o osnovanju zadružne tvornice za galico.
17. Vse podpore iz javnih sredstev nai se podeljujejo predvsem organiziranim vinogradnikom.
sa k številki, ki jo ima premerjeni hlod. Vedeti moraš, da še ni dovolj, če je_s kleščami pravilno merjeno; lahko se namreč vpiše napačna mera, čeprav je bilo s klupo točno merjeno. Če se zmotiš, lahko tako hitro dobiš napako. Pomni nadalje, da v beležnici (številčnici) ne smeš ničesar radirati, ker sicer to dokazilo ne drži. Če se zmotiš, prečrtaj in napiši zgoraj na staro, novo pravilno številko. Ko je izmera gotova, preglejta s kupcem tvoje in njegove zapiske izmere in primerjajta, če se ujemajo, če se ujemajo, potem oba pod pišeta, če pa se ne, pa bosta pri mali razliki hitro prišla do sporazuma, pri veliki razliki pa bo treba prekontrolirati posamezne skupine in posamezne hlode po številkah in številčnicah.
Ne prodajaj lesa, dokler nimaš dovoljenja oblasti, da smeš sekati. Zahtevaj od kupca, da les, ko je že izmerjen in prevzet, žigosa s svojim žigom v gozdu; na vsak način pa tudi ti žigosaj s svojim žigom vsak kos, brž ko ga izmeriš! Tako imaš točno kontrolo, kateri kosi so že izmerjeni in kateri še ne. Prebiraj strokovne in trgovske liste in spremljaj stanje lesnega trga. Za cene se moraš zanimati Vedno in ne samo tedaj, ko hočeš_ prodati ne kaj svojega lesa. Zanimaj se, kakšna je cena za les, postavljen na železniške postaje ali Večje žage. Natančno poizvedi pri delavcih in Podjetnikih, koliko mora kupec plačati za delo 'n kakšne 'stroške ima, da spravi od tebe kupljeni les do večje žage ali do kraja, za katerega ti poznaš lesno ceno. Zanimaj se zlasti, koliko stane podiranje, izdelava, vlačenje, spuščanje, vožnja, nakladanje lesa itd. Premisli, koliko časa traja delo in prištej h kupčevim stroškom še obresti za denar,. ? katerim plača kupec les in poravna vse stroške. K vsemu temu je treba še računati primeren kupčev zaslužek.
Ker krvavo potrebuješ denar, zato moraš ?a les iztržiti kar največ mogoče. Drži se na-®j.h navodil! Le tako si boš v današnjih težkih časih gmotno opomogel.
18. Divji zajec je preteklo zimo napravil v vinogradih zelo veliko škodo. Priključujemo se akciji sadjarjev ter zahtevamo,, da se zajca s spremembo lovskega zakona proglasi za nezaščiteno divjačino.
19. Po vzorcu drugih naprednih vinarskih krajev v sosednih državah se naj tudi pri
nas začne s sistematično odbiro ali selekcijo vinske trte. Da bo uspeh popoln, je poleg izvajanja splošne selekcije nujno potrebno začeti z vzgojo klonov. Pri izvajanju omenjene akcije pa je potrebna izdatna finančna pomoč banovine, ki jo naj blagovoli v ta namen za-sigurati.
Odkritje spominske plošče
zgodovinarju dr. Kovačiču
V	starodavnem Veržeju na Murskem polju je bila v nedeljo lepa slovesnost. Veržejčani so počastili in se oddolžili za velika dela dvema svojima domačinoma in sicer prelatu in zgodovinarju dr. K o-vačiču in posestniku Antonu Pušenjaku, na ta način, da so jima v veži Marijanišča odkrili spominsko ploščo. Posebno dr. Kovačič je znan kot zgodovinar in slaven mož po vsej naši domovini, dočim je g. Pušenjak gmotno podprl zamisel, da se v Veržeju ustanovi Marijanišče in zasebna gimnazija. Svečanost je bila v nedeljo ob številni udelež-
bi. Navzoč je bil tudi rektor naše univerze g. prelat dr. Matija Slavič, načelnik g. Oskar S k a 1 č, ravnatelj gimnazije g. inž. Zobec, ter številni zastopniki cerkvene in druge oblasti, društev in korporacij. Slavnostni govornik je bil dekan g. Gomilšek, ki je orisal zasluge obeh domačinov za našo kulturno in javno življenje, posebno pa zasluge prelata dr. Kovačiča. Častni kanonik g. Weixl iz Križevec je nato odkril spominski plošči, ki sestojita iz dveh reliefov, ki jih je izdelal akademski kipar Tone Kos iz Ljubljane.
C«jfe
Polkovna slava 39. pešpolka
Celjski 39. pešpolk slavi v torek, 28. t. m., svojo slavo v spomin na koroške boje v letu 1919. Isti dan se proslavi tudi spomin padlih borcev na Koroškem. Ob 8. zjutraj bo v opatijski cerkvi sv. Danijela spominska maša za padlimi koroškimi borci. Službe božje se udeleži članstvo Legije koroških borcev. Vabljeno je tudi drugo občinstvo. Po maši odidejo člani z Malgajevo zastavo na čelu na dvorišče vojašnice kralja Petra,
kjer bo ob 9. pred spomenikom padlim koroškim borcem spominska svečanost. Ob 10. bo polkovna slava na Dečkovem trgu. K proslavi je vabljeno vse narodno celjsko občinstvo. Zvečer ob 20. bo v mestnem gledališču slavnostna predstava. Ljubljanska opera uprizori Foer-sterjevo opero »Gorenjski slavček«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
J neguje zobe z zobno kremo
POMLADANSKI IZLETI
Nastopil je čas pomladi, ki človeka najbolj vabi v objem prelepe narave. Priljubljena izletna točka je Celjska koča, kamor prihajajo izletniki od blizu in daleč. Vsa njena okolica se sedaj diči z ozelenelimi gozdovi in travniki. Lahek dostop do koče je mogoč skozi znameniti Hudičev graben, kjer so železne stopnice in druge varovalne naprave na novo popravljene in lepo urejene. Z novim voznim redom vozi
spet izletniški vlak v Savinjsko dolino. Odhaja vsako nedeljo in praznik nekoliko pred 5. uro iz Celja in se vrača ob 10. zvečer v Celje. V Šmartnem ob Paki ima vlak avtobusno zvezo z Mozirjem in z Logarsko dolino ter omogoča enodnevne izlete k Mozirski koči na Golteh, kjer se vzbuja spomladanska narava in vabi izletnike. Pomlad je nastopila tudi v Logarski dolini, polagoma prodira na Okrešelj in druge planine. Frišaufov dom na Okrešlju je sedaj odprt ob solx>tah popoldne in ob nedeljah, Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini pa je stalno oskrbovano. Aleksandrov dom v Logarski dolini in Kocbekov dom na Korošici bosta odprta od 22. junija dalje, ko se prične glavna tuj-skoprometna sezona.
MATERINSKA PROSLAVA
je bila v četrtek v mestnem gledališču. Ob tej priliki je ženski krožek društva Ja-dran-Nanos iz Maribora uprizoril mladinsko spevoigro ,,V kraljestvu palčlcov“. Mali igralci so svoje vloge lepo rešili. Zvečer je mariborska mladina pri odhodu pred celjsko postajo zapela nekaj narodnih pesmi, ki so navzoče občinstvo, ki ga je bilo, ker se je ravno vršil tudi koncert vojaške godbe, precej zbranega, zelo navdušile.
LEPA NEDELJA
bo juhi pri cerkvi sv. Jožefa nad Celjem. Ob 8. zjutraj bo slovesna služba božja, takoj nato pa procesija okoli hriba po novi cesti. Med procesijo bo igrala železničarska godba, slavnost pa bodo povzdignili tudi streli iz topičev, ki bodo oddani pri vseh štirih evangelijih.
c Rlbarsko društvo v Celju ima 4. junija ob 19,30 v gostilni Berger na Dečkovem trgu svoj občni zbor.
Lilas kremo
za dan in noč izdeluje samo lekarna Mr. JL GAVER, ZAGREB, llica 79,
Lilas krema sigurno odstranjuje sončne in jetrne pege, katere se sedaj spomladi pojavljajo in so zelo neprijetne. že pri prvi uporabi bodete opazili nepričakovan uspeh. Koža vam bo postala čista in mehka,
c Otvoritev Sokolskega doma na Polzeli
ne bo v nedeljo, 9. junija, ampak jo odložena na poznejši Čas.
c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Drago Mušič, Cankarjeva oesta 7.
c Nočno lekarniško službo ima od 25. do 31. t. m. lekarna „Pri Mariji Pomagaj" na Glavnem trgu.
c Ukradeno je bilo v stanovanju nekega inžerurja na Kralja Petra cesti 4.700 drn gotovine. Tatvino je izvršil nekdo, ki so mu bile razmere tam dobro znane, Storilca išče policija.
c Slamoreznica Je odrezala štiri prste na •tj tuf0 , 28 letaeuni posestniku Alojzu Zdolšku iz Gradiškega dola pri Rogaški Slatini. Oddali so ga v celjsko bolnišnico.
c Konj je padel v Blatu pri Konjicah na , ]etaega dninarja Janeza Konca. Konec je dobil precejšnje poškodbe in so ga morali oddati v celjsko bolnišnico.
c Borza dela. 20. maja je bilo v eviden-a “HP®! 618 .brezposelnih, med temi 492 moških m 120 žensk. 10. maja pa jih je biR> skupaj 666. meških 544, žensk 122.
—	Delo dobi: 8 hlapcev, 4 poljski delav-
strežnica in 2 služkinji.
c Fotoamaterjem planincem! Savinjska podružnica SPD zbira lepe planinske slike ui poziva svoje člane, da podružnici darujejo plpmske posnetke. Najlepše tri slike, ki jih prejme bo podružnica nagradila.
c Za poučni izlet v Kozje, Podsredo in Krapinske toplice, ki bo jutri, je na razpolago v avtobusu še nekaj mest. Prijavi se lahko še danes v drogeriji „Sanitas“ c Reševalna postaja v Celju javlja, da za enkrat ne more prevažati bolnikov z reševalnimi avtomobili. Vozila so v popravilu.
c železniške legitimacije vojnih invalidov.
Mestno poglavarstvo objavlja: Po čl. 5 Pravilnika o voznih ugodnostih socialnega značaja, veljajo za 5 let izdano žel. legiti. macije za vojne invalide v času svoje veljavnosti brez vsakoletnega podaljševanja veljavnosti o odnosni rubriki. Da bi se ta določba o nepodaljševanju veljavnosti invalidskih žel. legitimacij prav jasno povda-nla, se je odredilo, da prežigosa žčl direkcija o priliki izstavitve žel. legitimacije za voj inv. stran, predvideno za vsakoletno podaljševanje legitimacije s posebnim ži-8onV,"uživajo se vojni invalidi, ki so že prejeli žel. legitimacije za neomejeno šte-
timacijo izdala.
legi-
Opozorilo vinogradnikom
Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru opozarja vse vinogradnike, da zaradi navala toplega in južnega vremena izvršijo prvo škropljenje proti peronospori na vinski trti z \% galico najkasneje do 27. maja.
n Od poplav poškodovana hiša se ic
zrušila v Novem Fugotu pri Novem Sadu ter pokopala pod razvalinami 70 letnega kmeta Franca Detlinga. Ko so ga odkopali, je bil že mrtev.
n Pri kartanju je ubil klbtca, ki se ic vmešaval v igro, Selif Ljukifovič v neki muslimanski kavarni v Skopi ju.
Prisega slovenskega katoliškega dijaštva
Slovensko katoliško dijaštvo, organizirano v Slovenski dijaški zvezi, predstavniški kulturni organizaciji slovenskega dijaštva, izroča v tem morda najbolj resnem razdobju evropske zgodovine, v razdobju, v katerem se na edinstveni način bliskovito odloča usoda temeljnih vrednot evropske, krščanske omike in o samem golem življenju evropskih narodov, svoji ljubljeni domovini tole prisego mladih dijaških src:
Vse naše duhovne in telesne sile stav-ljanio v celoti brez kakršnega koli pridržka na razpolago domovini za ohranitev njene svobode, tega dragocenega sadu tisočletnega trpljenja naših predhodnih rodov.
V	tem edinstvenem zgodovinskem trenutku Evrope nobenemu narodu ne sme biti merilo domovinskih žrtev zakon gospodarnosti in samoljubja, temveč sa-
mo zakon brezmejne domovinske uda-nosti in zakon hitrih odločitev.
Vsi hočemo služiti v pripravljenosti na obrambo domovinske svobode, ne le naši tovariši, ki jih veže redna državljanska vojaška obveznost.
Vsi slovenski študentje od najmlajših navzgor hočemo biti vključeni kot aktivne postavke v naš narodno-obrambni sestav. Poleg branilcev naših posvečenih meja so potrebni še branilci na okopih proti improviziranim sovražnim postojankam v zaledju, če bi se te postojanke v danem trenutku pojavile. Slovenska katoliška dijaška mladina in z njo vse slovensko dijaštvo prosi poveljstvo naše narodne obrambne sile. naj mimo rednih vojaških obveznikov vključi v svoje obrambne načrte in račune tudi naše mlade dijaške vrste. Bolela bi nas neprostovoljna odsotnost v pripravljenost-nem sestavu, ko mora vsa domovina z
vsemi razpoložljivimi silami biti pripravljena na vse.
Ako bo pa Vsemogočni Bog naši ljubljeni domovini prihranil veliko presku-šnjo, ko jo v teh trenutkih preživlja toliko evropskih narodov, pa bo skupna pripravljenost vsega mladega slovenskega, hrvatskega in srbskega rodu v žrtvah domovinske ljubezni rodila blagoslov notranjega prerojenja, ki bo novo poroštvo 'nepremakljivošti zgodovinskega dejstva — kraljevine Jugoslavije.
Živela velika nepremagljiva Jugoslavija!
Živel kralj Peter II.!
Bog, narod, država!
Slovenska dijaška zveza
Za srednješolske krožke SDZ in včlanjena akademska društva: Cirilsko društvo, SKD Danica, AKD Kladivo, DSKA Savica, Akad. klub Straža, AKD Veda. SKAD Zarja.
Maribor
Kritične opazke iz magdalenskega predmestja
Škropljenje Betnavske ceste se vrši ob vročih in prašnih dneh. A sosedna Metelkova ulica, kjer so same lepe vile, škropljenja ni deležna, čeravno je po tej precejšnji promet z avtomobili, pa tudi z vozovi, ko vozijo po njej stavbeni material za nove zgradbe v Beograjski, Dalmatinski in Ljubljanski ulici. Tej skromni želji stanovalcev mestna občina brez posebnih stroškov lahko ustreže vsaj dvakrat v tednu.
Napravite peš pot od Tržaške ceste na Metelkovo ulico! Novozgrajena mestna peta četrt, kjer gradijo same čedne vile, pa tudi sosedni del ob Betnavski in Radvanjski cesti nujno zahtevala, da se zgradi peš pot od Metelkove ulice do Tržaške ceste, da bo mogoč urejen prehod na tezenski kolodvor. Potniki hodijo križem po travniku m se izogibajo blata, ter se hudujejo na upravo mestne občine, češ da nima smisla za nujne ljudske potrebe, ko ve, da bp itak tam morala zgraditi že kmalu tudi potrebno cesto. Namesto napisov: »hodite ravno«, bi bolje služila dobra ravna peš pot.
Prehod med gor. in spodnjo Metelkovo ufico je nujno potreben. Od Radvanjske preko Betnavske ceste v prejšnji dolžini vodi po načrtu Metelkova ulica. Toda med njima ni veze, ker lastniki travnikov branijo prehod. Potniki, ki jih odloži avtotaksi ali mestni avtobus za Metelkovo ulico na Radvanjski cesti, ne
morejo po Metelkovi ulici (spodnji in gornji) naprej ter morajo po raznih ovinkih še prehoditi Jerovškovo in Delavsko ulico in Betnavsko cesto, preden pridejo do cilja na Sp. Metelkovo ulico.
S	prehodom, ki se naj zasilno in začasno napravi, dokler ulica ne bo zgrajena, bi se dala lepo vezati ta dolga ulica, ob kateri so same lepe vile. Ako se pa to ne stori, naj se preimenuje Gornja Metelkova ulica recimo v Sokolsko ulico, ker je tam veliko sokolsko telovadišče, da ne bodo trpeli potniki in da jih mestni avtobus za Metelkovo ulico ne. bo odlagal na Radvanjski, temveč na Betnavski cesti.
Eno ali drugo je dolžna mestna občina storiti.
Smetišče v Metelkovi ulici. V nedeljo dopoldne 19. V. t. 1. se je zgodila nesreča, da so se vojaški konji splašili in pre-vrgli voz s smetmi v Metelkovi ulici. Konje in voz so vojaki spravili a smeti so še zdaj tarn. Kure in psi, (ker so vmes tudi kosti) raznašajo smeti in nesnago vedno bolj na široko in dolgo po ulici. Stražnik, ki je nezgodo popisal, bi moral, če vojaštvo samo tega ne stori, poskrbeti, da smeti z raznimi smrdljivimi odpadki kdo drugi odstrani, ker je to grdo in nezdravo.	L. S.
Razumevanje za protijetično borbo
Nabiralne akcije po ulicah. so dosegle 10.000 dinarjev. Pri včerajšnjem nabiranju so sodelovali dijaki in dijakinje druge dekliške meščanske, I. in II. deške meščanske, ter še nekaj pridne dece iz drugih šol. Nabrali so 2.800 dinarjev in s tem dosegli vsoto 10.000 din. PTL liga se za sodelovanje iskreno zahvaljuje dijakom in dijakinjam, vsem gg. ravnateljem navedenih zavodov, t. j. g. prof. Finku, g. Rodetu in g. Levstikovi ter tudi strokovni učiteljici ge. Kosi Emi za njeno osebno zanimanje. Pri prejšnjih nabiralnih akcijah sta veliko razumevanje pokazala g. Modic, direktor drž. trgovske akademije in g. dr. Suš-
Tomšičev rojstni in smrtni dan
Jutrd, v nedeljo, je dvojni spominski dan prvega slovenskega novinarja in borca za svobodo slovenskega naroda, Antona Tomšiča, katerega razdejani spomenik se nahaja še na ‘tuk. starem pokopališču. Je 98. rojstni in 69. dan
Tomšičeve smrti (26. maja je bil rojen in na ta dan je tudi umrl). Zadnja leta se je ta dvojni spomin svečano praznoval. Letos pa — z ozirom na medtem nastale razmere — se ga bodo na tihem spominjali le ožji Tomšičevi častilci.
Strahovita nevihta nad Mariborom
V	prvih včerajšnjih popoldanskih urah se je nebo nad Mariborom nenavadno stemnilo. Iz črnihoblakov so švigali bliski in med grmenjem se je vlila silovita ploha. Strela je povzročila mnogo strahu. Pri Sv. Kungoti je ubila nekega moškega, pa tudi v mariborski okolici bi bila skoraj zahtevala človeške žrtve.
V	Sp. Dobravi pri Teznem je strela udarila v hiši gostilničarja Severja in Javorška. 16-Ietna Severjeva hčerka je omamljena obležala, oplazila pa je tudi njenega mlajšega bratca. Huje pa je bilo
pri sosedu Javoršku. Strela je šinila kozi streho, kjer je razmetala opeko ter omamila 13-letnega sina Alojza. S Stropa se je vsulo mnogo ometa, ki je Alojzove tri brate laže poškodoval. Tudi ti so popadali na tla. Alojza so morali prepeljati v bolnišnico, ker je po telesu ožgan. Strela je poškodovala tudi več hiš v Mariboru, zlasti v magdalenskem in koroškem predmestju. Med neurjem je padala tudi drobna toča, ki pa ni napravila škode.
Slavko Lukman odide v Dalmacijo
Znani operni pevec g. Slavko Lukman, ki je priredil zadnje mesece vrsto uspelih koncertnih nastopov, bo začetkom junija odpotoval v Dalmacijo na daljšo koncertno turnejo. Zadržal se bo dalje časa v Dubrovniku, kjer je v nekem vodilnem hotelu angažiran za več tednov. S svojim prikupnim tenorjem, ki se nnupozna odlična italijanska belkanti-stična šola, bo razvesljeval letoviščarje. Pel bo tudi v vseh večjih mestih ob našem Jadranu. Kljub 40 letom — danes slavi namreč operni pevec Lukman 40-Ietnieo življenja — je njegov tenor še vedno svež in močan. Pozna se mu, da je v zadnjem času absolviral vrsto večjih koncertov v tujini, kjer si je pridobil potrebno koncertno rutino. Za slovo bo g. Lukman priredil še koncert v Selnici ob Dravi 1. junija, kamor so ga
PREDAVANJE O MENINGITISU
V	okviru Ženskega društva jč v sredo dne 22. V. 1940 predavala v Ljudski univerzi gospa dr. Stana Leban, specialistka za otroške bolezni v Mariboru o »meningitisu«.
Predavateljica je najprej opisala vse vrste meningitid (meningitis serosa, meningitis purulenta, meningitis tbc, m meningitis syphilitica) njih vzroke, potek in posledice. Opozorila je posebno na nevarnost meningitis tuberkuloze, ki zahteva razen meningitis cerebrospinalis epi-demica pri nas največ žrtev v otroški dobi	•
povabili vrli in za lepo pesem vedno vneti Kobanci.
ni k, direktor II. realne gimnazije, k uspehu pa sta osebno pripomogla ga. prof. M i o c i n in g. prof. Arko, za kar vsem prav iskrena hvala. Pri dijakinjah drž. trg. akademije je prišla do izraza pravcata trgovska podjetnost, kar je zanimivo in vredno omeniti. Nabiralne akcije je vodila znana kulturna delavka odv. uradnica gdč. Josipina Cerin-š e k, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo p. n. občinstvu, ki je s svojo požrtvovalnostjo pokazalo izredno plemenitost vseh Mariborčanov.
Protituberkulozna Hga v Mariboru.
infekcijo, nakar je s skioptičnimi slikami nazorno pokazala simptome in posledice raznih vnetij možganskih mren. Na kraju se je razvila med poslušalstvom, ki je dvorano dodobra zesedlo, in predavateljico živahna debata, tekom katere je ga. doktorica rade volje dala razna pojasnila.
Taka predavanja so z ozirom na sedanje čase zelo potrebna in aktuelna.
*	Samo s KOPALNO OBLEKO in ČEPICO v vročem dnevu in to iz modne trgovine BREČKO, Maribor, Aleksan. 23
V	drugi polovici predavanja je obširneje govorila o meningitis cerebrospinalis epidemica t. j. o nalezljivem vnetju možganih mren, ki zavzema radi specifičnega povzročnlka, velike nalezljivo-sti in jako izraženih simptomov posebno mesto med prej omenjenimi meuingiti-dami, ki niso nalezljive. Poudarila je važno nalogo »kliconoš« t. j. oseb, ki same ne obole, čeprav so inficirane in prenašajo na svojih sluznicah, nevarne klice - meningokoke, ter tako širijo epidemijo nalezljivega vnetja možganskih mren. Sledila so navodila kako se je treba v času epidemije zaščititi pred
*	Združenje zid. mojstrov v Mariboru poziva vse one zidar jej kateri so si zamenjali stare delavske knjige za nove poslovne knjižice, ter še istih iz katerega koli vzroka niso prevzeli, da to čimprejc storijo zavoljo reda v pisarni. Brez nove knjižice, izdane od združenja, se nc zaposli noben zid. pomočnik.
m Dramatski odsek Sokolskega društva v Studencih je imel sestanek, na katerem je bil odobren novi pravilnik ter izvoljen odbor s predsednikom br. Kovačičem in podpredsednikom br. škilanom.
m Kam z denarjem? V hranilnico, v zemljo ali nogavico? Tja, kjer si obetaš največ. Sledi dobremu nasvetu. Kupi za
3	din tombolsko karto Prost. gas. čete v Studencih, katero imajo vsi člani naprodaj. Z njo se udeleži tombole, ki bo v nedeljo, 2. junija, ob 14. uri pred gasilskim domom v Studencih. Glavnih dobitkov je 10, prvi je 2000 din, drugi 1000, tretji 500 din ter ostali dobitki so v različnem blagu. Poleg teh še deseterne, kvin-terne, terne in ambe. Ako bi pa deževalo, se preloži na prihodnjo nedeljo. Poizkusile svojo srečo I
ČEŠKA BESEDA
češka Beseda je narodni ples, ki je nastal v dobi največjega razmaha češkega narodnega življenja, v časih češkega narodnega prebujenja. Duhovni oče je bil pesnik Jan Neruda. Na njegovo pobudo je sestavil Ferdinand Heller zmes narodnih pesmi, katerim je K. Link dodal najlepše narodne plese.
Prvič so Češko Besedo plesali leta 1862. v Pragi in je postala narodni ples. Poleg Češke Besede je nastala tudi Moravska Beseda, pozneje pa Slovaška.
češka Beseda vsebuje štiri plesne skupine v dveh delih; prvi del v % taktu, dočim je drugi v "!a taktu. Med posameznimi deli se pleše ples »furiant«. Pred vsako skupino je predigra, češko Besedo plešejo štirje pari.
Češko Besedo so izvajali mariborski uči-teljiščniki na svoji akademiji v Narodnem domu preteklo soboto in pokazali smisel za slovansko narodno umetnost, škoda pa je bila, da ni dosegla češka Beseda ono stopnjo, ki jo zahteva njena skladba, kajti v nekaterih delih je zgrešila, tako da občinstvo ni moglo dobiti prave slike češkega narodnega plesa (na pr.: »Kalamajka«). Velika napaka je bila v nerazlikovanju tempa v posameznih delih, kajti vsaka pesem ima svoj ritem.
Opozoriti moramo na to, da bi se lahko pred izvedbo posvetovali s tukajšnjimi češkimi krogi, ki dobro poznajo svoj narodni ples, kajti plesali so ga še svoj čas v Mariboru na plesih. Gotovo bi z veseljem pomagali, da bi dosegel ples značilnost češke folkloristike.
Mariborski učiteljiščniki so pokazali čustvo za slovanstvo in pričakujemo, da ostanejo v bodoče zvesti svojemu programu. V.
* Ure in zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. Ilger-jev sin, urar in juvelir, Gosposka 15.
m Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru zaznamuje lep napredek. V prem četrtletju je izposodila 13.533 knjig, to je 798 več kakor lani v istem času. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 20.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti rajonskega zdravnika v nedeljo, 26. t. m., dr. \Vankmuller Alfonz, Maribor, Frančiškanska ul. 8-III.
m Režiserski in šminkarski tečaj pod vodstvom gledališkega strokovnjaka priredi Zveza kulturnih društev v Mariboru v nedeljo, 26. t. m., s pričetkom ob 10; v mali dvorani Narodnega doma. Za tečaj je precejšnje zanimanje, saj je prijavilo 20 včlanjenih društev 36 udeležencev.
* Vse panoge industrijske in obrtniško
Eroizvodnjc bodo zastopane na letošnjem jubljanskem velesejmu od 1. do 10. junija. Zaokrožene celote bo tvorilo pohištvo, avtomobili, avtobusi in motorna kolesa, razstava o zaščiti pred napadi iz zraka, mala obrt, naša vsakdanja hranaj zobna tehnika, domača obrt, moda, tujski promet. Tako bo ta velesejem živ in zanimiv. Z namenom, da obišče velesejem, lahko vsakdo odpotuje že 27. maja v Ljubljano, ali pa kadarkoli do 10. junija* vrača se med 1. in 15. junijem. Če na odhodni postaji kupi poleg cele vozne karte za Ljubljano se rumeno železniško izkaznico za din 2'— in obišče velesejem, ima s staro karto in železniško legihrna-cijo brezplačen povratek.
* Pavešič Kamnica. Jutri v nedeljo odojki na ražnju.
* Otvoritev idilične Park kavarne v mariborskem mestnem parku v nedeljo, 26* maja.
* Sokol Maribor II. Pobrežje sporoča, da se vrši TELOVADNA AKADEMIJA v
nedeljo, 26. maja 1.1., ob 20. uri (ne pa v soboto). Telovadni nastop je preložen na nedoločen čas.
•	OFICIRJI, VOJAKI, POSLU2ITE SE ČIK BONBONOV PRI šTRAPACU!
Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34, telefon 38-36.
m Varujte se pred zlorabami! Iz verodostojnih virov smo dozuali, da se razprodajajo prilikoni protituberkuloznega tedna nabiralni listki stare izdaje, ne pa listki s slikama ,,Zdravilišče Golnik" in „Bol-nik“. Opozarjamo občinstvo, da kupuje samo ilustrirane nabiralne listke ter jih po nakupu takoj uniči. Listki brez slik datirajo iz prejšnjih let in niso več veljavni. Takisto se razprodajajo tudi tablice z napisom „Nc pljuvaj na tia!“, ki niso opremljene z imenom založnice Protituberkulozne zveze. Vse takšne tablice, ki niso označene z imenom naše organizacije, odločno odklanjajte. — Prolilu-berkulozna zveza v Ljubljani.
m Ljudska univerza. Redni občni - zbor Ljudske univerze sc preloži na sredo) 29. maja, ob 20. uri. Vršil se bo v predavalnici Ljudske univerze na Slomškovem trgu.
m Nočna lekarniška služba od 25. do vključno 31. t. m.: lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79.
m Petroleja dovolj. V Maribor ie prispelo 30 ton petroleja. Druga pošiljka 70 ton je že na poti.
m Koncert v parku l>o jutri od 11. do
12.	dop. Igra godba poštnih nameščencev in uslužbencev.
VELIKA TOMBOLA gradbenega odseka Sokolskega društva Maribor-matica, 16. junija 1940.
ZLET MARIBORSKE *
SOKOLSKE ZUPE MARIBOR'
2.8 m 9.7UNI7A 19A0. * Kino
* Grajski kino. Danes izborna in.-1**" košna komedija „Halo Janine*1. Mari** Rokk, Johanes Hcesters.
* Esplanadc-kino. Zabavni in veseli vc-lefilm v nemškem jeziku „I)lvja N1®* ” Arizone" z Jano VVithers, znano iz nima ..Ciganček".	,
* Kino Union. Do vključno ponedeljka veliki zabavni film „Marko Polo", pusto-lovni doživljaji največjega trgovskega po nika. Gary 'Cooper.
* Kino Pobrežje 25. in 26. maja: „Ba» diti prerije" Buck Jones film.
Mariborsko gledalffla
Sobota, 25. maja, ob 20.: „Krisalida • Red C.	„ .*_« '
Nedelja, 26. maja, ob 20. uri: ,,Gejša; Gostovanje J. Povlieta. Zadnjič. Znlž cenc
Lastniki gledaliških blokov sc opo^ jajo, da izrabijo	^loke,	^er
sicer zapadli. Gledališka sezona se nam reč že bliža h koncu m bo le se nekaj dramskih predstav ter opera „1 ms maskah' in ljubljanski balet.
skih str Ta ni tli razpel tli, palj dvomnq varnejši sicer za go več
Angleška lovska letala v bojni črti nad bojiščer.
grirocj2^SSSm^SM!S!!SSlSL
Lov za skrivnostnim cvetjem orhidej
Dogodivščine večkratnega milijonarja, ki hoče najti še kraljico orhidej
Kakor velja vrtnica za najlepšo cvetlico naše zemlje, tako velja orhideja za najbolj skrivnostno. Dolgo je bilo sploh neznano, kako jo je treba sejati oziroma saditi, da dobiš uporabne rastline. Po dolgotrajnih trudapolnih poizkusih so šele prišli na to, da ta zagonetna rastlina potrebuje za svoje seme posebno prst, ki vsebuje mikroskopsko majčkene glivice. Te glivice se zalezejo v seme, povzročijo s teni, da vzkali, same pa pri tem odmrejo.
Dandanes gojijo v velikih cvetličnjakih vedno nove umetne vrste orhidej, ki pa ne dosezajo ne v barvah ne v oblikah naravnih cvetk. Zato je tudi še zdaj dosti podjetnih mož, ki se lotevajo nevarnega, a dobičkanosnega poklica: lova na orhideje, in ki po vlažno-toplih džunglah še vedno najdejo nove vrste, ki jih doslej še ni gledalo človeško oko.
PRVAK LOVCEV NA ORHIDEJE
Eden najbolj slovečih lovcev na orhideje našega časa je Henrik Thaarup. rodom Norvežan. Prvotno je bil mornar, a svoj prvi pohod na orhideje je napravil šele v starosti 30 let. Imel je pa Thaarup vse življenje posebno srečo. Svet mu ima zahvaliti 147 novih vrst, kar je senzacionalen uspeh. Vse je nabral na svojih potovanjih ob reki Amazonas v Južni Ameriki. Te kraje pozna Thaarup bolje kakor kdorkoli na svetu. Ko se je leta 1928 neka odprava podala v še nepoznane pokrajine amazonske reke, je naprosila za vodnika tega norveškega lovca na oihideje. Šel je z njo in prinesel tudi s tega potovanja 11 novih vrst.
NAJTI HOČE KRALJICO
Thaarup je danes 63 let star, večkraten milijonar in bi lahko v svoji vili v Rio de Janeiru užival, mimo udobno življenje, toda njegova strast mu še vedno ne da mirovati. Nedavno so poročali časopisi, da se odpravlja na nov pohod v amazonske džungle. »Moram še najti kraljico orhidej,« tako je izjavil časnikarjem.
O svojih doživljajih je Thaarup rad pripovedoval v klubu prijateljev orhidej In eden njegovih poslušalcev pravi, da So ti doživljaji en sam napet pustolovski roman. Thaarup, ki je preživel dolgo let v gozdovih Južne Amerike, si je ustvaril neko lastno filozofijo, svojstvene nazore o tem svetu. Kdor je bil tolikrat v življenjski nevarnosti kot on, ta postane pač trd in ravnodušen tudi nasproti smrti
ČE KROKODIL PREVRNE ČOLN
Thaarup pripoveduje o svojih vožnjah s čolnom po rekah, kjer mrgoli krokodilov, na bregovih pa strupenih kač, ki se spuščajo z dreves ko strelice. Komur se prigodi, da mu krokodil prevrne čoln, ta je izgubljen, ne zaradi krokodila, marveč ker ga v trenutku razmesarijo ribe, ki jim pravijo piranhe. Proti tem zverinam so krokodili naravnost nedolžne živali. Če zadeneš krokodila pravilno med oči, se v skoku požene iz vode, nato pa Potone na dno, kjer ga njegovi bratje Pojedo, kakor se spodobi. Treba torej samo, da si dober strelec. Toda proti ribam piranham, ki napadajo v trumah vse, kar je živega padlo v vodo, je človek brez moči in obrambe. V nekaj sekundah ie pržrt do zadnjega koščka mesa in spremenjen v okostnjak.
POŠASTNA KAČA
Med kačami je najbolj nevarna, zvana pljuvalka, ki brizgne v nasj,——,, ka droben dežek strupa. Če pride ta strup v oči, povzroči oslepljenje ali vsaj dolgotrajna vnetja roženicc. O nekem svojem srečanju s tako kačo je pripovedoval Thaarup: »Nekoč, bilo je že pozno Droti večeru, sem na polpodrteni'^ drevesa, ki ga je drugo drevje Pred padcem, zagledal orhidejo, lepota me je takoj prevzela. Kal ^o^el ugotoviti skozi daljnogledi, redka vrsta, toda njene semi Pice sem na vsak način hotel svoji torbi. Pa sem plezal gor po po$ev-ftem deblu, mestoma sem lahko stopal celo pokoncu — drevo je imelo pri tleh skoraj tri metre premera — in sem se približal tej orhideji, katere cveti so nakovali vijoličastim zvoncem, iz katerih
so viseli dolgi rumeni jeziki. Stoprav, ko sem zabijala železni klin v deblo, da privežem vrv, po kateri bi se moral spustiti dol do visečih cvetov, pa zaslišim levo nad seboj ostro sikanje. Obrnem glavo v to smer in zapazim pol metra visoko dvignjeno telo kače z besno napihnjeno glavo. V trenutku sem potegnil pištolo in ustrelil, napihnjena glava se je ; razklala, a v istem sem že tudi začutil | neko roso, — zatisnil sem oči, a je bilo že j prepozno. In tako sem svojo strast do orhideje — strast zato, ker bi za to vjsto nikoli nič ne dobil — poplačal z dolgotrajnim obolenjem svojega levega očesa. Skoraj štiri tedne nisem nič videl, in če ; bi bil dobil strup v obe očesi, tedaj bi, bil tistikrat menda napravil svoj zadnji j mojstrski strel.
30.000 DOLARJEV ZA EN CVET
Lov na redke orhideje je tudi še dandanes tuintam dobra kupčija. Zelo veliko i
je po svetu ljubiteljev orhidej, ki imajo za te žlahtne cvetlice posebej zgrajene steklene rastlinjake. Seveda pa je dandanes že težko odkriti še kako neznano, novo vrsto. Če se komu posreči najti kak posebno dragocen cvet, kakor ga je pred
leti našel Thaarup, ta je potem na konju. Thaarup je namreč za neko orhidejo, ki jo je našel v globokih džunglah Manile, dobil 30.000 dolarjev. Neki ameriški milijonar je plačal to vsoto.
Toda lovcem na orhideje ne gre toliko za ceno kakor na iskanje samo. Je to strast, ki ščegeta živce in ki jo vsepovsod prežeče nevarnosti še bolj podžigajo; Orhideje ali zlato — ni plen, ki mika, ampak lov za njim. Kakor je pač tudi želja mikavnejša nego njeno izpolnjenje ...
Že stoletja zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudo-tvorno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni:	želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih
kamnov, presnavljanja, debelosti, ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd.
Znana strogo dietetična kuhinja, krasno športno kopališče. Idealno okrevališče. Pred in po sezoni znatni popusti.
Zdravljenje pozimi in poleti,
Informacije daje ravnateljstvo zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA
Lastovičja gnezda kot izredna poslastica
Kakor znano, so lastovičja gnezda na Daljnem vzhodu zelo priljubljena jed domačinom. Kitajci, ki so znani sladokusci, poznajo to jed že 150 let. Domovina le poslastice je prav za prav Indokina, dežela Anam. Leta 1800 je anamski cesar Gia Long vpeljal to jed. Na skalah anam-sikih otokov so bila lastovičja gnezda v velikih množinah. So to tako zvane Sa-langanes lastovice. Kot izredna jed na cesarskem jedilnem listu so se ta gnezda zelo obnesla, prihajala so naročila z vse-
ga Daljnega vzhoda. Iznajditelju te jedi, svojemu višjemu uradniku je dal cesar v zahvalo monopol za ves izvoz gnezd. Ta so postala tako draga, da so jih iskali po vsej obali Azije. Danes takšnega monopola ni več, anamski cesar pa še vedno deli koncesije nekaterim odličnejšim družinam, ki plačujejo visoke davke od donosnega posla. Anamci trdijo, da imajo lastovičja gnezda izredno sladek, prijeten okus...
Učenjak ki fe „stisnil" vodo
Dolgo so se kemiki in fiziki po svetu bavili s problemom, kako bi stisnili vodo. Doslej so bili učenjaki mnenja, da je to mogoče le teoretsko. Pred kratkim je pa učenjak J. Basset s poskusom dokazal, da je mogoče tudi dejansko vodo stisniti, in sicer pod ogromnim pritiskom 25.000 atmosfer.
Voda je bila v posebnem valju, pritisk jo je pa stisnil tako, da se je 100 cm visoki vodni steber skrčil na 65 cm. Brez ogromnega pritiska učenjak pač ne bi bi!
dosegel takšnega uspeha. Ali sploh veste, kakšen pritisk je to? Tolikšen, da je tam, kjer je morje najgloblje, torej okoli Filipinskih otokov, vodin pritisk še zmerom
25krat manjši,
S tem poskusom je učenjak (Jokazal, da se pod taiko visokim pritiskom spremene fizične lastnosti tvarin; tako tudi ni nemogoče, da veljajo za kemijske procese pod tako visokim pritiskom novi kemijski zakoni.
Tudi žaba ima svoj prostor na luni
Ljudska domišljija je ustvarila iz peg in temnih senc na luni najrazličnejše figure. Tako vemo, da se luna smeje z neba kakor napihnjeno lice človeka, da-
Največjl vojskovodje in osvajalci sveta, piše »Nova Riječ«, Aleksander Makedonski, Hanibal in Napoleon niso preživeli svojih vojnih uspehov.
Kongres dvojčkov in trojčkov je bil v mestu Bako v Teksasu, USA. Navzočnih je bilo nad sto parov odnosno trojk, ki so jih zdravniki strokovno pregledali Izsledki bodo objavljeni.
lje so na njej oblike zajca. Nemalo razširjeno je tudi mnenje, da se najdejo v mesčevih sencah podobe žabe, kakor posebno trde severnoameriški Indijanci. Njih legenda pravi, da je vrglo sonce žabo luni v obraz. Žaba je postala tako žena lune, Ker verujejo Indijanci, da vpliva luna na dež in ker jim je žaiba tudi simbol skorajšnje# dežja, ^ spra vjlijuno dgjj nekod verujejo ce zato nastopi mfaj. ijliteti&i HfKfifcjci ska žaba v luni ima celo samo
Avtomobil je padel iz neba v San Franciscu. Nekemu bogatašu so prevažali nov avto z letalom, pa se je v višini 800 m odtrgal od aviona in padel na ulice velemesta ter se razbil. K sreči ni bilo človeških žrtev.
Rimljani so bili tepeni v mnogih bitkah od Kartažanov, Hispancev, Galcev, Teutonov, Germanov in Keltov, pa so kljub temu zavladali vsemu antičnemu svetu.
Ura s kukavico
— Še mak) potrpi, zdaj bo skoro 12..
12 milijonov litrov bencina porabi Nemčija dnevno med ofenzivo za svoje tanke in letala, računa »Daily Tele-graph«.
Zlato Holandske, Belgije in Švice pelje veliki prekomornik »Washington« v USA.
Sovjetska vojska šteje danes 12,600.000 vojakov kadrovcev in rezervistov, če vpokličejo sovjeti vse obveznike od 19. do 40. leta, lahko postavijo na fronto 21 milijonov mož.
Telefonske zveze Velike Britanije z evropsko celino so pretrgane, ker je neka ■podmornica poškodovala kabel.
Tudi o biokoštih so delali angleški de-v tovarnah, kjer se s polno paro tanki. »Daily Telegraph« pravi, treba vznemirjati zaradi 90km-tattkov Nemčije, ker da »ima An-’ kakšnih in še večjih letečih trdnjav razpolago.«
»veški ugriz strašiti od živalskega
»Ki borci s soške ali druge fronte ^spominjajo, kako so drugače sicer “T#i§ni in pohlevni Bosanci po na-..h b«sni žvečili v ustih krhelj ušesa karkoli, kar so v navalu jeze od-hed spopadom sovražniku. To je '^Strahoten ugriz v polzavesti, rizadetega večkrat lahko stru-
; Weki ameriški znanstvenik ho-likateri ugrizi so med najbolj nevarnimi na svetu. Najbolj tjpak ugrizi nekaterih trop-
tfdi v svoji dolgi znanstve-‘ je med ugrizi zdravih bi-iivalskih ali človeških, nezdravega človeka vse ne-jr ugriz zdrave živali, ia ima človek v ustih mno-kakor žival.
Zenski kotiček
Rože — čar stanovanja
Soba, v kateri je okusno razvrščenih nekaj cvetličnih lončkov in nekaj vaz s cvetjem, ima vedno poseben čar. Po rastlinah spoznamo značaje stanovalcev. Vsaka gospodinja bi se morala naučiti, kako jc treba ravnati s cvetlicami. Posebno bi morala poznati za vsako rastli-
no primerno posodo. Posamezni cvet terja visoko, vitko čašo; cvetoče veje pridejo le v trebušastem vrču do prave veljave. Poljske cvetlice so najlepše v glinasti posodi, naglji, in rože pa sodijo
edino v steklene vaze. Prostor, kamor postavimo vaze, izberemo ' po svojem okusu. Na pogrnjeni mizi bi morale biti vedno cvetlice.
Večkrat se zgodi da je rastlina v lončku začela gniti. Temu se lahko ognemo, če pazimo, da rastlina nima prevelikega lončka. Zakaj zmerom bomo spoznali, da so začele korenine razpadati, ker je bil lonček prevelik.
Kakor hitro zapazite, da so začele korenine gniti, morate rastlino takoj vzeti iz lončka. Korenine operite na rahlo z mlačno vodo in previdno odrežite vse obolele poganjke (korenine). Potem jo presadite v manjši lonček, ki ste ga napolnili s svežo prstjo.
Presajene rastline, ki so tik poprej začele gniti, je treba iz početka previdno in prav malo zalivati. Če jih preveč zalivate, bodo spet začele gniti.
in v raztepenem, z vodo zmešanem jajcu in drobtinah, jih položi v razbeljeno mast ter počasi ocvri, da se po obeh straneh zaru-mene.
Možgani' z jajcem. Osnažene in oprane možgane sesekljaj. V široki kozi razgrej žlico masti, prideni žlico drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, in ko se čebula prav ma-
lo	zarumeni, še možgane, ki jih na odprtem ognjišču dobro mešaj in praži 10—12 minut. Nato prideni možganom žlico drobtin, nekoliko soli, velik ščep popra in 2 raztepeni jajci. Ako so možgani veliki, jim prideneš lahko 3—4 jajca.
Vanipi ocvrti. Mehko kuhane, se nekoliko tople vampe zreži na tri prste široke in prst dolge kose, jih povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobtinah ter naglo v vroči masti po obeh straneh ocvri. Postavi jih s solato na mizo.
Vanipi v paradižnikovi omaki. Zreži K* kg kuhanih vampov na drobne rezance; deni v kozo veliko žlico masti, in ko se ta razgreje, prideni drobno, na košč-
ke zrezano čebulo. Ko se ta zarumeni, prideni vampe in jih praži H ure. Nato potresi za veliko noževo konico paprike, osoli in potresi še z žlico moke. Ko se vampi še nekoliko popražijo, jih zalij s tremi osminkami juhe in 1—2 žlicama paradižnikove mezge. Ko vse skupaj prevre, so vampi gotovi. Stresi jih v skledo, obloži s krompirjevimi kosci tli potresi z nastrganim bohinjskim sirom.
Medeni keksi. Deni na desko 40 dkg moke, 4 dkg surovega masla, 8. dkg sladkorja, 2 žlici medu, ! jajce, pol žličice cimeta in dišave, drobno zrezano lupino polovice limone, 4 žlice mrzlega mleka in pol dkg jedilne sode. Napravi iz vsega tega najprej z nožem in še z rokami testo, ga razvaljaj za nožev rob na debelo in izreži iz njega z obodom različne oblike, jih pokladaj na pekač..' z.t prst narazen in peci v srednje vroči pečici. Ti keksi so zelo hitro pečeni in jih je iz *ega testa zelo veliko.
Ne varčuj, kjer ni treba!
Nekatere grde razvade
Prav za prav je težko kritično govoriti o tem vprašanju, ker kdo je prav za prav brez napake, brez najmanjše slabe razvade. Vendar pa te grde navade pri nekaterih preidejo tako v kri in meso in zavzamejo takšen obseg, da jih že lahiko nekoliko pokritiziramo.
Seveda .je vprašanje, kateri spol jih ima več, toda naj bodo za enkrat na vrsti ženske.
Ena, vsekakor najgrša ženska navada je brezdvomno to nesrečno klepetanje in obiranje drugih ljudi, ki še nikoli hi rodilo nič dobrega, pogosto pa našlo svoj 'konec na sodniji. Ne praskaj drugih, da te ne bodo ogrebli, ne išči ivefi v tujem očesu, ko pa v svojem ne vidiš bruna.
Zelo »lepo« navado imajo tudi nekatere gospodinje, ki bodisi iz pozabljivosti ali malomarnosti nikoli nimajo pri hiši tega, kar v gospodinjstvu rabijo, pa potem tekajo okoli sosed ter si izposoiujejo sedaj sol, olje, moko, drugič likalnik, mlinček, vrv za perilo itd. Obljubijo, da bodo vrnile »jutri«, potem pa mirno čakajo, da jih pride soseda terjat.
Prav grda razvada je tudi to, da vtaknejo vsaik račun in vsak listič na drugo mesto, ko pa kaj rabijo, obletijo vse stanovanje, ne najdejo pa v naglici ničesar.
Posebno prijetna pa je še ta, da neprestano hvalijo svoje otroke, ki so v resnici pravi razvajeni pobalini, ob vsaki priliki pa obirajo svojega moža zato, ker je pač takšna navada.
Da bo jasno: govorim o papirnatem prtiču (servieti). Papirnati prtič je prav dobra reč pri sadju. Ponavljam: pri sadju!
Toda naše najmlajše gospodinje sO se navadile dajati papirnate prtiče n. pr. tudi k čaju. To pa ni lepo, kakor če bi rekli
gostu: »Za ta trenutek, ko boš pri nas,
vendar ne bomo prali poštenega prtiča.« Veste, takole v bifeju, to je nekaj drugega. Tam si obrišemo prste po sendviču
v takšen papir, ga zmečkamo in odvržemo. Ampak doma, kjer hočemo sesti za mizo in si pogrniti prtič lepo na kolena, moramo imeti pralne platnene prtiče, ki ne puščajo, vlaken na obleki, se ne umažejo tako hitro in se daio prav lepo prati.
I	Samo tak prtič je prijeten ter izpričuj«.' j skrbno gospodinjstvo. Dobra gospodinja mora imeti doma seveda tudi papirnate prtiče, da sadje ne zamaže lepega namiznega perila, toda nikoli jih ne daje h kaki drugi jedi razen k sadju. Isto velja za gostilniško obrt. Če dobi gost čeden, opran in lepo zlikan prtič, ima o vsem podjetju mnogo boljše mnenje, kakor če se mn položi h krožniku kos papirja. Morda porečete, da so to malenkosti. Seveda so, toda življenje sestoji iz samih malenkosti, po katerih vas sodijo ljudje.
Pogajanja za sklenitev miru se vodijo v največji tajnosti med Japonsko in Kitajsko v Hongkongu, poročajo šanghajsk! listi.
Kuhinja
Ohrovtova juha. Zreži na rezance eno veliko ali dve majhni ohrovtovi glavi in 3 krompirje. Deni v kozico žlico masti, zarumeni v njej žlico drobno zrezane čebule, prideni še žlico presnega masla, drobno zrezanega želenega peteršilja, ohrovt in krompir. Pokrij in praži. Ko se že malo zarumeni, potresi nanj 2 žlici moke, zalij z 2 in pol litra ze-lenjavine juhe ali vode, osoli in prideni dve šestnajstinki litra riža. Ko je riž mehak, je juha gotova.
štajerska juha. Kuhaj mehko pol litra fižola. Posebej pa skuhaj 4 olupljene, na kocke 'zrezane krompirje. V kozico deni 2 žlici mastif -zarumeni v njej žlico drobno zrezane čebule in 3 žlice moke, prilij malo kisa in kormpirjeve vod, pa razmešaj, da je prežganje gladko. Zdaj zmešaj fižol In krompir z vodo vred skupaj: prideni lorberjev listič, pol žlice soli in malo popra. Ko še malo prevre, je juha gotova.
bržola na hitro. Stolči bržolo, da je prav tanka, jo posoli in potresi s poprom. Razgrej v plitvi ponvi žlico masti ter vrzi vanjo zrezano čebulo; ko je rumena, jo poberi na krožnik, v mast pa položi bržolo ter jo naglo zarumeni po obeli straneh. Nato odlij nekoliko masti, prilij 2 žlici juhe, pridem prej ■zarumenelo čebulo ter postavi jed s krompirjevimi kosci in solato na mizo.
Usukanec z gobami. Zavri 2 litra vode, jo osoli in prideni 3 pesti poparjenih jn ožetih gob. Ko se gobe nekaj minut kuhajo, jim prideni 4 pesti iz moke in jajca napravljenega usukanca. Ko mse skupaj 12 minut vre, prideni redko rumeno prežganje iz 2 žlic masti in žlice moke, pusti, da vsq skupaj še nekaj minut vre, prilij žlico kisa in postavi na rfiizo.
Možgani ocvrti, Osnažene in odtečene možgane zreži na 2 prsta široke kose (n. pr. iz enih govejih mpžgan napraviš 8—10 kosov). Vsak kos potresi s soljo hi š prav malo popra; čez nekaj minut jih povaljaj v moki
Ogorčenj gospodinj radi draginje
Naša gospodinjstva so zadnje čase vedno bolj ogrožena radi neprestanega dviganja cen. Brezuspešne prošnje po povišanju plač so utihnile. Dobro, če ni mogoče, saj smo navsezadnje uvidevni. Toda to, da cene živilom iz dneva v dan rastejo, ne more naleteti pri obupanih gospodinjah onih slojev, ki morajo računati z vsako paro, na uvidevnost, temveč kvečjemu na ogorčenje. Da je porast cen v 50 procentih le umazano delo izkoriščevalcev, o tem ni dvoma.
Letošnja klavrna pomlad je dobesedno ustavila rast razne zgodnje zelenjave, vrtnarske produkte si pa lahko privoščijo le nekateri, predvsem pa oni, ki žive v mestu — seveda, če imajo denar. Nov krompir gnije v zemlji, stari je pa šele prava redkost in je skoraj tako drag kakor jajca. Od samega rrza in makaronov pa tudi tre moremo živeti, končno pa tudi to ni tako vsakdanja in cenena stvar. Pa meso? No, to je šele pravo poglavje zase. Naravnost ne-
varno so poskočile cene. Pa če bi bile v veljavi one, ki jih beremo v tržnih poročilih, bi še nekako šlo, toda ko prideš v mesnico, jc vse drugače. V tržnem poročilu dobiš teletino že «a 14 in K’ din, v mesnici pa je kar po 20 dinarjev. Ker pa rabiš za telečjo pečenko še pre--cej masti, za katero moraš že tudi dati skoraj četrt stotaka, in ako imaš poleg tega doma še 5—6 kljunov, ki samo jedo, a nič ne zaslužijo, potem ti ne preostaja nič drugega, kakor da si uvedeš v tednu
7	brezmesnih dni. Nastane potem samo vprašanje, kaj naj kuhaš?
Bilo bi torej za nas uboge gospodinje res prijetno iznenadenie, če bi se končno že našla neka pot, po kateri bi sf zavilo vsaj ono zvišanje cen, ki je re> popolnoma nepotrebno in temelji zgolj na izkoriščevanju. če se jc pokazala potreba ,da so se zvišale cene petim ali desetini produktom, s tem še ni rečeno, da sc mora zato podražiti vse od mesa do semena mesečne redkvice.
k "v,:ga«T-Ti. jiaii—r.n
Sergiusz Plasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
6	Roman	iz	tihotapskega življa
Kapitanova hčerka je zbežala tor našla
kmetijo, kjer jc stanoval njen pče, je odše Iv Rusijo. Ostala je p?l:k*w.U» danes, Sodijo, da je blazna, a ,sjQi radi, ker je zelo dobra in delavfia^t ček, kjer je izdihnil kapitan* pa imenuje Kapitanova gomila. - m ii*i|
Poslej sc je pričel prikazo ku ob meji privid. Neki obmpjni str je streljal. Petkrat je ustrelil te ^ binke. Privid je izginil. Naslednjega je vojaka raztrgala granata, ki;;s$|ijS>fiin mHo, njo igral v kasarni. Kasneje sta se dava ki. Sla pogumneža zasula privid s kroglairit, č%z dva dni je eden padel na meji pod streli
—	drugi je težko obolel in umrl 'v'
Snici. Poslej nihče več ne preganja!. kazni.	iO^rtEji
To zgodbo mi jc povedal JožeUfcd1 se vrnila domov. Zanimala' me je zvenela kot bajka — a je bila nc Kasneje jo je potrdilo še mnogo drugih' ljudi.
Dolgo smo stali na polju (Vb-UlieFfcr zrli na prikazen, ki se je oddaljila: Z največjo previdnostjo smo preČftafHf cesto, ki vodi na mejo, in kmah pili na cesto, ki vodi v RakOvSp3^
Pri mlinu so se fantje rfci>Mvhtf- vse strani. Jaz in Jožef sva	nje-
govemu-domu. V hišo nisva
ia skedenj m ieg#iia uveže,
ii.
poljsko-ruski meji
is .orto omapv mrj
n iflaT	.<>*/'• •
jGhjprefrudito
pak sva dišeče sti.o.
č
na sestra. Jatunka je bila ne-dekle; bito ji je šele dvanajst je bila resna kot odraslo dekle.
je zastavljala tako presenetljiva prašanja, da je bilo nanje težko odgovoriti.
1 »Poidite k zajutrku, sonce že žge!* iju Je rekla.
Prosil sem jo, naj mi prinese brisačo Odšel sem skozi sadovnjak k re-*je za menoj,
»Poidi domov... Takoj pridem ...« »Tu bom sedla. Ne bom gledala... Ne nima me! Jožef me včasih tudi odga-a tli lepo, preganjati mlajše...« f »Sedi, sedi. Kako si še neumna!« i »ffcrav je tako. Ko bi bili vsi modri, bi >|a$Rcli!«
Ostala je pod vrbo, jaz pa sem šel čez prodje. Okopal sem se in se vrnil. Ja-trinka je cepetala ob meni.
»Helena mi je povedala, da-ste siromak,« je potem rekla.
| »Zakaj?«
; »Ker nimate ne mame, ne brata, ne sestre...«
»Toda imam Jožefa.«
»No, da, toda sestre nimate!«
»Tebe imam.«
» Toda me/ie ne ljubite!«
»Ker si majhna in neumna. Ko zrascS,
te bom ljubil, hi ne le jaz, ampak mnogo fantov.«
»Prava reč...«
Tega se jc prav gotovo naučila pri starejših dekletih.
V	sobi me je pričakovala Hela, starejša Jožefova sestra. Čedno dekle, plavo-Laska nribližno cscnmajstili let. Bila r.: pravcato nasprotje Janinke.. Ta se ni nikdar smejala, dočim jc Helenka prasnila za vsako malenkost v smeh — in se smejala do solz, včasih za enostavno neumnost.
Helenka mi je prinesla čaj, kruli, maslo in kmečki sir.
»Jejte, prosim vas. Čakala sem na vas, ker bi šla rada v sadovnjak.
»In kje je Jožef?«
»V mesto je odšel. Moral bi se že vrniti. Naročil nam je, naj vas ne budimo. Toda kdo bi bil tako dolgo lačen?«
Potlej je odšla Hela v sadovnjak, in jaz sem ostal sam z Jeninko. Pil sem čaj, dekletce je zlezlo na zofo, naslonilo glavo med dlani ter mi odkrito zrlo v obraz.
»Kaj me tako gledaš?«
»Zajcu ste podoben.«
»Zajcu?«
»Malemu zajčku. Videla sem ga, ko je glodal zelje. Jožef ga jc ujel iti prinesel domov. In gobček je vrtel kot vi!« In jela je migati z usti in nosom.
»A ti si podobna sraki.«
»No, in kaj?«
»Da. Sraka čepi na plotu, z glavo kinka in ziia za ljudmi!«
Mati ie pr'k’:;:"la Janinko v kuhinjo iu . sobi e m ostal sam. Hodi! sem sem in
tja po veliki sobi, Skozi okno sem videl, da sc po cesti vleče dolga vrsta kmečkih vozov. Spomni! sem se, da je danes v mestu semenj.
Prižgal sem si cigareto ter sedel na stol pri oknu na sadovnjak, ki ga je delilo od hiše ozko dvorišče. Videl sem Helo, ki je stala na lestvi, trgala sadje iu ga dajala v koš, pritrjen na klinu. Dolgo sem jo opazoval, skrivajoč obraz za cvetlicami na oknu.
Potem sem slišal, kako so se odprla vratca. Mislil sem, da se je vrnil Jožef; pa sem opazil, da je prišel približno dva in tridesetletni -mož v temni modri oble* ki.'lakastimi čevlji in belo kapo na glavi,: V roki ja imel bič, s katerim je med hojo opletal po nogah. Obraz je imel pravilen, s črnimi brki iu svetlimi nemirni-
»;$|o je’ ie'ta'gospodič?« sem pomisli'-Kakb bi mogel vedeti, da bo vprav ta člcW4K' .v bodočnosti krivec luidil: dni zame hi itjt>Je prijatelje.
&«zjiane>c se je z nekoliko smešno než-nostlo,,priklonil Heli. Dekle se je ozrlo nanj —- njen Obraz se je razcvete! v_ vesel. isihel). Neprijetno mi je bilo. V Helo 'nisem bit zaljubljen, toda rad sen> ioj&pClsgV tovariševo sestro in prijetn de&fc .»	„
Pijanec jc stopil v sadovnjak ter s
il	pb lestvi. Heli Je nekaj pr!p°vc-Zasmejala se ie ter stresla f ’la' >Z$5šaho z dolgo gosto kito, ir. 111 j' odgovarjala.
M^čka grlita,' scin skoraj jcZ,t ft i'	''
Šahovsko življenje na Hrvatskem
Odkar je bila na Hrvatskem ustanovljena Hr.vatska šahovska zveza, se je šahovsko življenje močno razgibalo, dasi je bilo že pred tem silno živahno. Posebno agilni so postali klubi v provincialnih mestih in trgih, kjer naravnost kipi šahovska razgibanost. Na čelu, seveda še vedno stoji Zagreb s svojima glavnima kluboma Amaterskim šahovskim klubom in Zagrebškim šahovskim klubom. Poleg njiju je v Zagrebu cela vrsta manjših klubov. Med njimi je treba zlasti imenovati delavske klube različnih strok, kot grafičarjev, usnjarjev, obrtnikov itd. Le-ti marljivo gojijo kraljevsko igro ter ob plemeniti igri združujejo na stotine šahi-stov. Mimo lahko rečemo, da je danes Zagreb po številu organiziranih šahistov in šahovskih klubov na prvem mes^i v naši državi. Zagreb ima danes močan m odličen kolektivni šah, močni pa so tudi nekateri drugi centri kot Borovo, Osijek, Karlovac itd.
Temo vanje za klubsko prvenstvo
Po vseh hrvatskih mestih so sedaj v teku tekmovanja za klubsko prvenstvo Hrvatske šahovske zveze. Iz dosedanjih rezultatov iji tekem je razvidno, da sta še vedno najmočnejša kluba Amaterski šah. klub in Zagrebški šah. klub. Med njima bo verjetno prišlo tudi <io odločilnega finala. Poročila pripisujejo *ŠK vse šanse za prvaka Hrvatske.
Prvenstvo ASK
Pred nedavnim je bil zaključen turnir Amaterskega šah. kluba za letošnje prvenstvo. Po skoraj dvomesečnem igranju je osvojil naslov prvaka znani amater Braslav Rabar, ki je dosegel 12 točk. Tik za njjm se je plasiral njegov večni konkurent Jerman z 11*/*. dočim sta si tretje in četrto mesto razdelila Licul in Besch, peto. mesto je zasedel Muždeka, šesto pa Gottlieb.
Individualno prvenstvo Hrvatske
Hrvatska šahovska zveza pripravlja velik turnir za individualno prvenstvo Hrvatske. Na iurnir je povabila nekatere močnejše hrvatske šahovske mojstre, med njimi gotovo mojstra dr. Astaloša in Vladimirja Vukoviča. Turnir bo v Zagrebu v juliju ali avgustu. Podoben turnir bi lahko organizirala tudi Slovenska šahovska zveza.
*
V ASK je bila pred nedavnim odigrana naslednja posvetovalna partija:
74. Italijanska igra Beli: Avirovič, Jerman .in Rabar
črni: dr. AstaloS in Gottlieb
1. c4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lc4, Leo 4. c3, De7
5. 0-0, Sf6 6. d4, Lb6 7. d5? (pozicijska napaka; beli zapirajo center ter odpirajo črnemu
lovcu važno diagonalo), Sd8 8. a4, a6 9. De2, d6 10. Sa3 (najprej je bilo potrebno h3), Lg4 1. Sc2, 0-0 12. Le3, Sxe4 (ta žrtev morda ni povsem korektna, vendar pa daje črnemu odlične taktične izglede) 13. Lxb6, f5 14. Le3, 14 15. Ld3,	Sg5 16.	Ld2, T16	17.	Scd4 (17.
Le4 ne gre	Sxe4 18.	Dxe4, Lf5 in	črni vrača
figuro ob boljši igri), Dd7 18. Tfel (beli bi lahko tudi nadaljevali 18. Sxe5, dxe5 19. Dxe5, Sdf7	20. Del,	Dxd5 21.	f3	ali pa 18.
Sxg5, Lxe2	19. Sxe2,	Dg4 20.	Sf3	z enakimi
izgledi), Sdf7 19. Se6, Lxf3 20. gxf3, Sxe6 21. dxe6, Dxe6 22. Dfl? (napaka, ki velja partijo. Potrebno je bilo Khl), Sg5! 23. Te2 (ne gre 23. Dg2 radi Dd5), Sxf3+ 24. Khl, Th6 25. Dg2, Txh2+ 26. Dxh2, Sxh2 27. Kxh2, Dg4 in beli predajo. — (Glose Jerman).
Ov« partiii iz Beograda
Kot smo že ppročali je osvojil letošnje prvenstvo Beograjskega šah. kluba najmlajši jugoslov. nacionalni mojster Svetozar Gllgo-ric, ki je dosegel 14 in pol točke. Na letošnjem turnirju je sicer slabo pričel, toda nato močno nadaljeval ter kopičil točko za točko. V 16. kolu se je v naslednji partiji revan-žiral Pavloviču za poraz na lansko letnem amaterskem turnirju v Zagrebu:
53. Holandska obramba Beli: S. Gligorič Črni: B. Pavlovič 1. d4, f5 2. SIS, Sf6 3. g3, b6 4. Lg2, Lb7 5. 0-0, g6 6. c4, Lg7 7. Sc3, 0-0 8. Dc2, e6
9. b3, d6 10. La3, Sbd7 11. d5, exd5 12.
Sd4, Se4 13. Se6, De7 14. Sxg7, Sxc3 15.
Dxc3, Dxg7 16. Dd2, SI6 17. Lb2, DI7 18.
Tadl, c6? 19. cxd5, c5 20. Tfel, Tae8 21.
Dc3, h6 22. e41, fxe4 23. Lxe4, Kh7 24. Dxf61,
Lxd5 25, Txd5! in črni preda.
• *
V kolikor je simpatični Medan nekoliko slabo odrezal na nacionalnem turnirju v Zagrebu, tako je na turnirju za prvenstvo Beograjskega šahovskega kluba pokazal izredno formo ter le radi nenavadne smole zapravil prvo mesto. V naslednjem njegova partija proti Saviču.
71. Skandinavska igra (2. kolo prvenstvenega turnirja BSK) Beli: Medan	črni:	Savič
1. e4, d5 2. exd5, Dxd5 3. Sc3, Da5 4. d4,
e5 (običajno se tu igra 4---------- c6	ali Sf6)
5. Dh5 (nekoliko bizarna poteza, ki pa ima v sebi precej strupa), Sbd7? (potrebno je
bilo 5____Sc61, nakar črni lahko izenači) 6.
Lc4, g6 7. De2, Lb4 8. Ld2, Se7 9. Sf3, exd4
10. Sxd4, 0—0 (beli je lepo razvit ter ima centralizirane figure, dočim mora črni rohi-
rati v precej tvegano pozicijo) 11. 0—0, De5 12. Le31, Sb6 13. Sf3, Dh5? 14. Se4. Sbd5 15. Tadl, Df5 16. Txd5! (še lepša bi bila kombinacija 16. Lh6, Te8 17. Lxd5, Sxd5 18. Txd5, Dxe4 19. Dxe4, Txe4 20. Td8 z matom), Sxd5 (po 16.... Dxe4 sledi 17. Td41, Df5 18. Th4 z napadom) 17. Ld5, c6 18. Ld4, Le7 (na 18... cxd5 bi sledilo 19. Sf6+, Kg7 20. De3 itd.) 19. Lc4, Ld7 20. Sg3 in črni preda, ker izgubi najmanj figuro.
PRVENSTVENI TURNIR CšK V LJUBLJA-NI
Pravkar je bil v Ljubljani zaključen prvenstveni turnir Centralnega šah. kluba. Z naskokom pol točke je osvojil naslov klubskega prvaka za leto 1940 znani odlični slovenski amater Jože Šorli. Drugo mesto je zasedel pol točke za zmagovalcem šiška z 9 točkami. Kot glavni konkurent je sicer premagal Šorlija, toda izgubil je proti čobalu ter še oddal dva remija, kar ga je potisnilo na drugo mesto. Tretje in četrto mesto sta si razdelila nacionalni mojster Furlani in mladi Puc s po 8 točkami, sledijo Germek 6, Hren 51/”, Arigler, Berčič in Samobor 4, čobal 3, prof. čop in Pintarič 2Vs točke.
Prvenstvo Finske
S turnirja za prvenstvo Finske v letu 1939, ki ga je osvojil Kaila, sta naslednji dve partiji:
60. Caro-Karm Beli: Kaila	črni: Ojanen
1. e4, c6 2. d4, d5 3. Sc3, dxe4 4. Sxe4, Lf5 5. Sg3, Lg6 6. Sh3, Sf6 7. Sf4, e6? (pravilno je bilo e5! 8. dxe5, Dxdl+ 3. Kxdl, Sg4 itd.) 8. h4, c5 9. h5, Le4 10. Sxe4, Sxe4 11. d5, Sc6 (na videz lepo, toda slabo, še vedno je bilo boljše e5!) 12. f31, Sg3 13. Th3, Sd4 14. dxe6! (ne gre 14. Txg3 radi Dh4 15. Kf2, Sf5 itd.), Sxfl 15. exf7+, Kxf7 16. Kx!7, Ld6 17. c3, Lxf4 18. cxd4!( Lxcl, 19. Txcl, cxd4 20. Db3+, Kf6 21. Th4, Dd6 22. Dxb7, Tab8 23. De41, Tb6 24. TI4+, Kg5 25. Tf5+, Kh6 26. Dh4I, g6 27. Dg5+ in črni preda, ker sledi mat v treh potezah.
š šahovska konferenca v Zagrebu. Jutri v nedeljo 26. t. m., bo v Zagrebu konferenca Jugoslov. šahovskega saveza, ki ji bodo prisostvovali poleg članov uprave JŠS tudi delegati slovenske, hrvatske in srbske šahovske zveze. Glavna točka konference je reorganizacija jugoslovanskega šaha.
š Mojster Vladimir Vukovič, svoječasni odlični urednik ..Šahovskega glasnika“, je odigral v Zagrebu v Amaterskem šah. klubu handicap match, ki ni bil dokončan, bo pa verjetno dal rezultat 4 in pol proti 3 in pol za igralce ASK. š. Pavel Keres je pred nedavnim napisal in ravkar izdal svojo prvo šahovsko knjigo, njiga, ki na svojstven način obravnava ne-
Spoznali b oste pevko -pri zaprtih oknih, a bonbon 505 po črti in okusu
P'
K:
5či ertom
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
katera poglavja kraljevske igre, je namenjena začetnikom.
š. Velemojster E. D. Bogoljubov se je preselil iz Triberga v Krakow, kjer je bil dodeljen generalnemu guvernerju za tolmača.
š. Kongres Danske šahovske zveze je bil od 21. do 25. marca v Randersu. V turnirju za prvenstvo Danske so zasedli prva tri mesta Enevoldsen, Hagen in Poulsen s po 3'Za točkami. V glaynem turnirju je zmagal H. Nielsen s -5'/* točkami.
š. Prvenstvo Milana je na turnirju, ki je bil od 23. marca do 13. aprila, osvojil Biella s 6V2 točkami. — Znani milanski mojster Fer-rantes je v aprilu odigral v Milanu tri simultanke s skupnim rezultatom +51, — 11, =7.
š. Estonski mojster Paul Schmidt se je preselil iz Tallina v Gdansk, kjer nadaljuje svoje visokošolskc_ študije. V Gdansku je v korist Rdečega križa odigral tri simultanke z rezultatom + 59»/*, — 6V2.
Mariborske oartiie
Iz prve finalne tekme med Ljubljanskim šah. klubom in šah. klubom »Vidmar«, ki ie bila 19. t. m. ter končala z rezultatom 3»/«: :3V« ob nedokončani partiji na 6. šahovnic, prinašamo naslednjo partijo:
73. Indijska obramba (partija z 8. šahovnice)
Beli: Nosan (V)	črni: Gerzjnič (L)
1. d4, Sf6 2. Sf3, e6 3. c4, b6 4. g3, Lb7 5. Lg2, Le7 6. 0-0, d6 7. Sc3, Se4 8. Dc2, Sxc3 9. Dxc3, 0-0 10. b3, Sd? 11. Lb2, 15 12. Sel, Lxg2 13. Sxg2, Lf6 14. Dc2, g6 15. e4, Lg7 16. Tadl, gf 17. f4, g4 18. Se3, Df6 19. e5, dxe5 20. dxe5, De7 21, Dg2, Sc5 2. La3, Tfe8 23. Dc6, Lf8 24. Td2, Tad8 25, Tfdl, Txd2 26. Txd2, a5 27. Kg2, Dt7 28. Lxc5, Lxc5 29. Sc2, Te7 30. a3, Dh5 31. Khl, De8 32. Dxe8, Txe8 33. b4, axb4 34. axb4, Le7 35. Td7 in beli je dobil v končnici v 56. potezi.
MMMVMMVAMVM WVWftVMmV\MV^W,W.UM1A.<.Wl'AWX'.W,VAW.WA	■VSV.W.WiWL.L.AV.V.W1S .V.V.V-V.'.
Pl
v>
NAŠA NAJBLIŽJA SOSEDA
Naš najbližji sosed v vsemirju je med laneti Mars, a naša najbližja soseda chera. Pri nas Slovencih ima dve ime-ni: kadar stoji na nebu zjutraj, ji pravimo Danica, kadar zvečer, Večernica. Kadar jo vidimo vso razsvetljeno, stoji onstran sonca in /e torej zelo oddaljena, kadar nam je najbližja, stoji med našo zemljo in soncem in nam tako kaže svojo temno stran. Tedaj je torej sploh ne moremo opazovati. Nam pa tudi ne bi nič koristilo, kajti pokrita je vedno s tako gostimi oblaki, da še nikoli nihče — tudi ne z največjim daljnogledom — ni videl njene površine. Zvezdoslovci vendar menijo, da je na Veneri zelo vroče, nekako tako, kakor je bilo na zemlji tedaj, ko so živeli še zavriji, veliki predpotopni zmaji. Morda žive tudi na njfj?
MEHIŠKE PIRAMIDE
Nedavno so odkrili v MeMKI riki novo veliko piramido St etrih'' skih Aztekov. Doslej s^.kti navaden grič, ker viti7’1 pavanje pa je odkrild ph Indijanci so častili BdnSftad .. kor stari Egipčani, l^ ^idiB Trtdi' vini podobne piramide, aato miš' kateri, da so obstajali v pradavni ameriškimi Indijanci in stariinLjI neposredni ali vsaj posredne stiki, čez celino Atlantido, o kateri, pra' ijica, da se je potopila na dlio
Križanka
1 2 3 4 5 6
UGANKA
Tovor nosi, osel ni, ni pobožen, a kleči.
n
Vodoravno: 1. prebivalec slovenskega mesta; 2. vzorci (tujka); 3. glasbeni iz raz,i pri v nekem slovenskem na-rečju; 4v veznik; Icver; At prifnorski krop; 6. medmet, nadomestilo za denar; ?.že-lezna^dsrialmat v trmŠmrtjs sta ,sli<f+yst
afekte; v. da v narečju, reka na
iČRd«?1'&&&*”*
<sh1> tuih	.	O-—
Si V Raiitav križanka
' Rešitev zadnje uganke: Vodorav-
M:. 1. Hrvati; 2. alat; 3. Balt; 4. Ado; 5. ko; kri; 6. kraj; 7. Korana. — Navpično: 1. Habakuk; 2. Ado; 3. 4tete; kr (kraljevi); 4. alt; kra; 5, ta; Oean> 6. Italija.
Rešitev uganke: čmrlj.
Rešitev piramide: o, ki, oko, voda, ifirlj, Viktor, Lendava, »Večernik«.
M&G le >:.a >	.	...	.	»
Otroci so neverjetno občutljivi za
vsako meiodiozno glasbo. Dojenčki zaspijo najprej, če se jim poje. Vsak ie tudi žc videl slike z indij&lmi fakirji, kako igrajo kačam; pa tudi toisi in podgane rade slišijo glasbo. Domače živali pa so še prav posebej občutljive za muziko. Osel najbolj reagira na zvoke violine, psi in hlačke ne trpijo klavirja, pač pa rade
Nertiočfoče
poslušajo različna pihala. Krave pa imajo najrajši godbo, ki jo proizvaja več instrumentov.
Neki švicarski planšar je namestil na svojem pašniku radijski zvočnik. Vsak dan, ko so prišle krave na pašo. je planšar Izbiral za krave glasbo po že vnaprej sestavljenem programu. Tudi zvečer med molžo je radijski zvočnik zabaval krave.
»Večemilc«
sa mladi
*	Maribor,	26. maja 1940	stov.	21
    ..............
Postal bom diplomat
Ne jokajte a* če s jo ap bo te oj,
VUDKO KOS
s* bom
iVOtt U*S»+
iN?,
M 0>1 si h- e l .
bom vadna «mokte*iiiiei*?n »t a v rokah kovčku dv« c ' m
Jinl st l«bx ni Bom pakte »večne« riilteulj.1 r zastonj šampanjca pfl, - ni kaj to, če bom drugače si mislil kot storil!
mm:
Po radiu bom govoril, oj, in lagal bom v sve da boš še sama rekla; »Moj sin je cel poet!«
če pa soldat postanem, magari general, bo drugi slavo užival, , kolajne »svoje« bral.
Ne jokajte se, mamca, če sin ne bo soldat, saj splača se dandanes le — biti diplomat.
ms
C
Matevžev Cene je bil tega dne
čudno nemiren. Pastir je bil pri zevih ter obenem tudi hlapec. Okoli štirideset jih je imel in bil — tako »o govorili o njem —• tudi malo zmešan. Tir stega dne torej je bilo, ko mu je nehote prišlo na misel vprašanje, koliko čaaa *e prav za prav že pri Matevževih £e ves dopoldan se je ukvarjal s tem vpnr šanjem. Po kosilu je celo obsedel, tako se je zamislil.	}uv
Tistikrat je menda bila pomlad, ko je prišel in ostal pri Matevževih. Nikdo mu ni rekel, naj ostane. Ostal je pač. Zakaj, tega niti sam ni vedel. Ker je bito dosti dela, ljudi pa malo, ga ni nihče odgovarjal. Bi! je sicer počasen pri lu, še bolj pa V mislih, vendar je svoje delo le opravil.
In Cene je sedaj računal, kako dolgo je že pri Matevževih, štel je, po prstih seveda, ker drugače ni znal:
»Eno leto, dve, tri...«
fe, kaj pa čepiš tu? V hlev pojdi Sa je nagnala gospodinja.
11 Sr® m j,e momijaje dvignil in odšel V hlev. Naslonil se je na podboj« vrat it) pričel po prstih šteti:
»Eno leto, dve tri...«
Pa je prišel mladi Matevž, bodoči go-’, larW ',n .ga, naSnal v drvarnico drva V ST ie'Jker Je bil Cene in je zato fl iti. Tpda tokrat m prijel za sekiro, fnalp je sedel m se zazrl predse. Tu-
; r	je	vcdel>da i>h
Vedel pa je, da jih je že ;o minilo in vedel ie tudi, da mu “ do danes še ni dal beliča, Si-, Cene zaradi tega niti jezil ni, pastir in ni potreboval denarja: rabil samo njegov gospodar. Cene teddj sklenil, da odide, denarja, oh, ne; a dolgo časa Ji in sedaj bo odšel. Kam, tega niti šahi ni vedel in na to niti mislil ni. Niti ni pomislil, da je zima pred vrati.
84
8f
Film
Srečni zakoni v Hollywoodu
Znano je, da so hollywoodski zakoni nestalni. Kljub temu pa živi precej srečnih družin, ki ne dajejo senzacionalne snovi za filmsko reklamo in za časopisje.
John Mac Cree že več let zelo srečno živi s Francise Dyn. Svoj prosti čas preživita na deželi, sicer pa delata zakonca pri filmu popolnoma neodvisno.
Robert Taylor je pet let ljubil Barbaro Stenvyc, ki jo štejejo med najbolj ljubke in najinteligentnejše igralke v Hollywoodu. Sedaj sta že leto dni poročena. Svoj weekend preživljata sama, hodita v manjše lokale in nimata rada družbe zapravljivih zvezdnic in zvezdnikov.
r"---------
j
CLARK GABLE
Hedy Lamar živi zelo razkošno pri svojem možu, ki je bogat filmski producent. Ona je tako lepa, da je čudno, da še ni menjala moža.
Lili Damita, ki je odkrila Erola Flyna, ga trdno _ priklepa naše. Ko je bila ona slavna, jc bil Erol popolna ničla. Morda prav zaradi tega Erol Flyn ne -dela škandala, pa čeprav se mu hoče drugega življenja.
Janette Macdonald je že dve leti srečna Jin Reymondom.
Morin Salivan se je nedavno omožila s pisateljem Johnom Farovim.
Carola Lombard in Clark Gable sta najslavnejša zakonca v Hollywoodu. Vzela sta se po tolikih škandaloznih dogodkih in sta kljub temu zelo srečna. Igrata popolnoma ne-
odvisno in še nista nastopila v filmu kot mož in žena.
Janette Gaynore se je še pravočasno rešila, ko je bila njena filmska slava na zatonu. Omožila se je s krojačem Andrijanom.
Wiliam Powell je kmalu pozabil na svojo prejšnjo ljubezen ter se proti pričakovanju vnovič oženil. Vzel je mlado Diano Luise, ki bo verjetno skoraj postala slavna — seveda zaradi slavnega moža.
Brez ljubezni ne bi bilo filma
Mlade igralke, ki uspejo v ljubezenskih prizorih, postanejo preje zvezdnice, kakor pa one, ki ne znajo »igrati« ljubezni ali ki se jim skvari scena prvega ljubezenskega objema. Po mnenju slavnega režiserja Warner Bros. filmov Edmunda Gouldinga je najboljše zrcalo umetniških kvalitet mlade igralke ljubezenska scena.
»Ljubezen na filmskem platmi« — pravi Goulding •— »je bolj stvar razuma kakor pa srca. Sestavljajo jo prirodni mladeniški objem, strah pred bolj izkušenim partnerjem in pomanjkanje izkušenj v takšnih stvareh. Mlado igralko, ki vse to z lahkoto obvlada in da igralka, ki vse to z lahkoto obvlada in prvih filmih, ima pred seboj še veliko bodočnost.«
Tako je bilo. v časih, ko so še Mary Pick-ford, Lilian Gish, Theda Bara in sestre Tal-madge vladale filmskemu platnu. Takrat so se ljubezenski prizori odigravali s pravim zanosom in čarom ter so merili objem in poljub na metre.
Danes je ljubezen na filmskem platnu drugačna. Vendar pa je še ostalo staro pravilo, da postane igralka filmski star šele takrat, če so njeni ljubezenski prizori naravni. Bette Davis je na primer igrala že v petih filmih, preden se ji je posrečilo pokazati v neki ljubezenski sceni pravi prirodni zamah. In takrat je uspela ter napredovala med prve filmske zvezdnice. Prav tako je bilo s Priscillo Lanejevo. Lagodnost in prepričevalnost njene ljubezenske igre brez ozira na to, kako so ji pri tem podrhtevale noge in kako je bilo njeno srce, ji je pripomoglo do vodilnih vlog.
Film bi morda nikoli ne postal tako popularen, če bi ne bilo ljubezenskih prizorov. Ljubezen je tisti mednarodni jezik, ki ga razume vsako človeško bitje. Ljubezen je alfa in omega kariere vsake igralke, če pa tega
mm
IZ FILMA »HALO JANINA«
NAŠ UVOZ FILMOV
Državna filmska centrala objavlja za preteklo leto poročilo o uvozu in prometu lit' mov. Centrala je lani registrirala in cenzurirala 819 filmov v skupni dolžini 777.000 m. Od tega je bilo le 11.113 m domače produkcije, ki je prejšnje leto padel od 17.0 na turnih in 16 reklamnih. Za javno predvajanje je bilo prepovedanih 6 filmov v skupni dolžini 6280 m.
Od uvoženih in cenzuriranih 769 filmov je bilo 467 ameriških, 139 nemških, 99 francoskih, 24 angleških, 13 madžarskih, 12 čeških, 10 italijanskih, 4 poljski in 1 švedski. Od skupne dolžine uvoženih filmov je odpadlo na uvožene ameriške filme 405.000 m ali 53%, na uvožene francoske filme 147.000 m ali 19.2% in na uvožene nemške filme 124.500 m ali I6.20/0.
Delež Amerike pri uvozu filmov se je leta 1938 dvignil od 45 na 55%, lani pa je malo. nazadoval na 53%. Zmanjšal se je tudi delež Nemčije od 22.2 odn. 22.8% v prejšnjih dveh letih na 16.2%, v lanskem letu. Delež Fran* ucije, ik je prejšnje leto padel od 17.0 na 13.4%, pa se je lani zopet dvignil na 19.2%.
Uvozna trgovina s filmi je koncentrirana pred vsem v Zagrebu. Od celotne dolžine odo brenih filmov so lani uvozile zagrebške tvrdke 516.000 m, beograjske tvrdke (Emona Film) pa so uvozile 13.726 m (5 zabawnih filmov in 1 predobjavo).
Nenavadni medeni mesec filmske zvezdnice
Joyce Mattews sicer še ni najslavnejša zvezda, vendar pa ji pripisujejo, da ima najlepše roke v Hollywoodu. Istega mnenja je bil najbrže tudi zelo bogati venezuelski polkovnik Gonzales Gomez, ker jo je zaprosil za roko in ji nataknil na lepi prst dragocen briljantni prstan, ki ga cenijo na poldrugi milijon dinarjev.
Za svoj medeni mesec je najel polkovnik 40 ljudi. Poleg slug, kuharjev, kuharic in telesnih lakajev obeh mladoporočencev, bo v njunem spremstvu tudi jazz-orkester, ki ima nalogo uspavati zaljubljeni par z melanholičnimi pesmimi, uspavajočimi tangi in nežnimi valčki.
Toda vsak sen mora imeti v dolarski deželi tudi praktično stran. Jazz bo priredil med medenim mesecem v vsakem večjem mestu koncerte, na katere bosta prihajala tudi mladoporočenca.
ne zna, pa je bolje, da ostane pri kuhalnici in ognjišču.
'VuViftiVlVMViAiViA/VuVrfuVtAVuVuViAiV \AAAAAAA.\AAMAAAA'^VW\AAVVA/W\AAAAAAAAA»W'A\MAAAAAAAAAAAAA.tV\AVAAAWAA#'AMA^AAAAAA'\AAAAAAAAAAAi<'\MAAA<\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJ
f. Ljubljenec žena, Robert Taylor, je postal ljubimec slavne angleške igralke Greer Gar son, seveda samo v GMG filmu »Spominjaš
li	Se?«. ■
f. 20-th Century Fox filmska družba v Hollywoodu je določila za letošnjo produkcijo preračun, ki znaša 30 milijonov dolarjev, kar predstavlja novi produkcijski rekord ameriške filmske industrije.
CONSTANCE BENNETT
Drugo jutro po zajtrku se je dvignil:
»Gospodinja, jaz grem k je zamomljal.
»Kam pa, Cene?« je vprašala Matev-ževka.
»Pojdem« je še enkrat zatrdil.
Gospodinja je razumela in mu ni branila. Zima je trkala na vrata in hrane je bilo to leto malo, komaj za družino. Vendar se ji je srce omehčalo in dala je Cenetu velik kos pogače.
»Za popotnico!« je rekla.
Cene je odšel. Prišel je do razpotja in obstal, ker ni vedel, kod naj krene. Daleč za hribi je ležala vas, ob strani so samevale obrane gorice, na desni so ležala prazna polja in tam, v dalji, so ždele gore. Nad, zemljo so krakale vrane.
»Tja!« je zagolčal Cene in krenil v naznačeno smer. Sam ni vedel, da je pri tem mislil na srečo, ki jo mora tam najti.
j L-
sesas
Krik
DRAGO H, CAR
Si slišal, brat, ta krik, ki vroč Je planil ven v to temno noč, in strašno jeknil je v temo ter se izgubil daleč proč?
Si	slišal li ta krik?
Sl	čutit, da jfe vztrepetal, ko da bi se nečesa bal, ko da bi vedel, da zaman it rse, kar nam je nekdaj dal. S«] prej to ni bil krik!
Hrepenenje
MELKA JEŠKO	i	f
DeŽeJica, polna prelestne lepote,.. s cvetovi posuta, prežarjena si s sončnim bleskom, pokrita z gozdovi, travniki in gaji. Preprosta si, pa vendar tako slikovita. Le tebe se oklepajo moje čiste misli, le k tebi se s pozdravom bliža plaho srce danes, ko odhajam.
Strese se ob tej misli. Vse žilice ji vztrepetajo. »Odhajam? Kam?« Še zdaj j*, brnijo v ušesih besede pravičnega sodnika: »Gospodična, znano vam je že tiko vse: hiša je zaradi dolgov vaših poKob-rtih staršev bila na včerajšnji dražbi dana, čisti ostanek 7000 din je vj»šr pa je od danes za vas za vselej zr Upam, da se razumeva.« « ™
Janja ne more verjeti. Njeno srce ji reže strašna, neznosno • bolečina. Ta hiša je zanjo zai hiša očetova, vsa z mirom fi rašče’ a z zelenjem in rožami strese in občuti vso mrzlo, g nico. !z hiiice se raztekajo ceste';
Prej to o sreči bil je sen, v mladosti moji razcveten, v bodočnost lepšo Ml up, ljubezni nove vir jeklen, • A glej, tinut jr>t« sen. rasa
Ko se Mo je nucvetet, ko sl retaitc Je želel, je priitar nadcnj rana smrt, in sen ja v boli ovenel, n ’ in zd»j te krik je, ki tja v noč odjehnt jfc v bolesti vsej in se (zgriHl daleč proč...
vanjo le ena steza drži — steza ljubezni, zvestobe, fSP/osim vozovnico za New York!«
\ Janja se vozi po širokem sivem morju. Zaiplšljena strmi v vodo. Hipoma se Zdftne. Kaj pa je tam v vodi?« Nekaj •črnega,' nekaj pošastnega odpira svoje strašno žrelo.
»Morski	pes. O,	ti me ne	požroš,	požrlo me bo	šumno	mesto, še	bolj je	lač-
no. Nas je lačno, naših rok, naše krvi, naših mladih moči. Strašen bo tam boj za iskrico sreče. Toda jaz bom delala, borila se bom za svojo srečo. Veliki Arnik me	ponese	čez leta nazaj v	domovino. S	svojimi	žulji bom	dobila	na-
zaj svoj rodni dom. Hočem! Moram!«
Janja dela v veliki tovarni. Stroji ropočejo svojo vsakdanjo zamolklo pesem dela, ona pa prenaša težke zaboje sukanca. Roke delajo, hitijo, lice je bledo, telo suho. A duša je mlada, vesela, duša misli na tihi dom tam za ažurno modrimi gorami. Samo še dva dni, in parnik jo po desetih letih težkega in napornem dola prepelje nazaj v domovino.
Janja se vozi nazaj v domovino. Tam
v vodi vidi nekaj črnega. »Morski pes! Ribo ti vržem, pečeno ribo, da boš sit!« Parnik reže enakomerno morsko gladino. Silno valovje se peni in udarja ob ladjo. Janja se zamisli, premišljuje, zaspi. Sanja sladke sanje. »Pozdravljeni ga ji, logi dehteči! Pozdravljena polja, zlata planjava! Pozdravljeni gromi in bliski! Vse vzamem vase, lepoto in zlo!«
Parnik se ustavi ob obali. Janja se zbudi iz blaženih sanj. Kovčeg, torbica... »Joj, moj denar, moji krvavi žulji, moje življenje, moj sveti dragi dom!«
Tam v gruči ljudi se je obraz človeka satansko zarežal. Roka je trdno stisnila torbico in kovčeg pod plašč. »Danes bom pil, pil za njene krone.« Janja hodi, ne po stezah ne po poteh, Janja gre po tisti edini stezi 'ljubezni in zvestobe, po stezi proti domu.
Janja sloni ob grčavem deblu cvetoče jablane. Vsa sreča, da vidi zopet svoj domt in vsa bolest, da gg: je ea vedno izgubila, sta združeni v tem pogledu.
da
'^fcoll .Videl.'
»Da, deset let je, odkar sem odšla v
Ameriko. Vrnila sem se vsa revna Iti zapuščena, a vendar srečna, da vidim drago očetovo hišo — samo da jo vidim!«.
»Gospodična, ta hiša jc moja. Kupil' sem jo pred desetimi leti na neki djaž-bi.c	.	f,
»Da, vaša je,« odgovori potrto Janj^.
»Zdravnik sem v tej tihi gorski vasici.
Gospodična Janja, ni vam treba samo gledati hiše, živite lahko v njej, goapo-dinjite mi!«	.	• tj
Na jablani so cvetovi zadišali sladko, opojno. Veter je rahlo spremljal šele^t listov. Sonce se je široko smejalo z zenita, ko sta dva srečna človeka st?P?^^, :>20FIJA BRE1TENEBNER
Pomladno
prebujenje
TONIK
Zaprl sem knjigo in zravnal skrivljeni hrbet. Skočil sem pokonci in se ozrl skozi okno. Nenadoma mi je v tej temni in vlažni izbi postalo tesno in zaželel sem si zraka in sonca. Oblekel sem suknjič in stopil ven. Svetloba mi je planila nasproti in prijetno mi je dela prijazna toplota.
Nebo je bilo modro, le kje pa kje Je jadral na modrini bel oblaček, a se je kmalu razblinil v nič. Stopal sem ven iz mesta, čim dalje ven iz mračnih ulic-Kostanji so že ozeleneli. Vrabci so z glasnim čivkanjem pripravljali svatova-nje in samčki so predrzno razkazovali svoje vragolije.
Pomladno razpoloženje me je obj?10 fav nam sem se zavedel, da sem tudi jaz OjJad. Jz duše mi je izginilo razpoloženje -#v||» rfen ijB. flajfpijše bi zapel pesem ° pomladi. Opazil sem lepega citrončka, ki je še negotovo plaval v tem pomladanskem zraku in še nekam plašno obletava! prve cvetove.
Potok jc žuborel veselo pomladansko melodijo tn hitel skozi prebujeno narav ■
Sile ko se jc na nebu zasvetila Ve-černica in so zamežikale tisočere zvezde, sem hitel radosten proti domu. v sel sem bil, da bi zavriskal. Srce im v pomladnem prebujenju.
proti svojemu skupnemu domu.*
jankove sanje
Dirka med človekom in Hsico.
Znani ameriški biolog jc napravil zanimiv poizkus, kako hitro teče lisica. Rezultat je pokazal, da je lisica mnogo hitrejši tekač kakor človek.! Svetovni rekord pri teku, ki ga je dosegel človek, je bi! 100 jardov (91,4 metrov) v 9,4 sekunde. Lisica pa i pretekla to hitrost v 7 sekundah.
Janko Je sanjal o čokoladi, Smokvah, rožičih in o bonbonih, sabljici svetli in o konjiču, puškah nabojih in o topovih.
Cmokal je slastno, vso noč j« fl*e, bonbone — drobcene prste, bridko še sabljo sl Je opasal. r>otlcj pregledal borcev Je vrste.
/V ko prisvetil spet se je dan, |anko nič več m bil nasmejan, soj ko odprl bil je oči: kla iz prstkov — rdeča je Uri.
as
Rabindranath Tagore, veliki apostol mislec Indije
Rabindranath Tagore (čit. Tagor) se je rodil leta 1861. v bengalskem mestu Kalkuti in poteka iz ene najpomembnejših družin Indije. Ime Tagore (bengalski Tha-kor) pomeni »gospodič« in tako so Indi nekdaj nazivali vse brahmane, ki so bili v prijateljskih stikih z Angleži. Rabindranath t. j. »sončni knez«, ime, ki je izvrstno pristajala legendarnemu pesniku. Poglavar Tagoreove družine je bil maharadža Jotindra Monun Tagore, ki je imel vse življenje zelo pomembno vlogo v indijskem delu angleškega imperija.
MLAD PESNIK POTUJE V ANGLIJO Tagore je že kot 141 etni deček pričel pesnikovati. Sedemnajstletni mladenič je odpotoval na Angleško, da se izpopolni v znanju. Po povratku leta 1879. je objavil že nad 7000 kitic svojih značilnih pesmi. Najvažnejša zbirka njegovih mladeniških pesmi je »Bhanu Singh« iz leta 1877. Dolgo časa je bival v Kalkuti, leta 1885. je pa prevzel očetovo posestvo. Mladi veleposestnik se je vse življenje ba-' vil s pesništvom in filozofskim študijem ter izdal do smrti v bengalskem jeziku 30 pesniških in 28 proznih del, katerih mnoga je prevedel v angleščino..
Z	: r r ■ " ' "' ■: / ■,, ?v't ' * .> r #
NOBELOV LAVRE AT V JUGOSLAVIJI
V Indiji, že slaven mož,, je'postal Tagore Evropi znan, ko je leta 1913.. prejel Nobelovo nagrado. Dve leti kasneje so ga Angleži počastili z naslovom »sira«, čeniui se je pa pesnik že štiri leta kasneje odrekel, v znak protesta zaradi krvavih represalij, s katerimi so Angleži udušili nemire domačinov v Pand žab ti.	-
Tagore je bil večkrat, po vojni trikrat v Evropi. Nekaj časa je'stalno; dopisoval tudi-s Tolstojem, kateremu je bil po svoji telesni vnanjosti in duševnemu razvoju v marsičem podoben. Leta 1927. je obiskal Jugoslavijo in predaval'o indijskem nacionalizmu v Zagrebu in Beogradu. Tri leta kasneje je napovedal predavanje v večjih ameriških mestih; toda že prvi stik z npvim svetom ga je tako razočaral, da je po nekaj dneh zapustil Zedinjene države. Mnogo je bila baje temu kriva knjige »Mather Indija«, delo znane ameriške novinarke Katarine Mays, kjer je pisatelji ca, po Tagoreovem mnenju, nesramr.v, mitstificirala pravo lice in življenje Indije. Leta 1930. je bil Tagore v Nemčiji, kjer je ostal dalj časa. Ob tej priliki je bila v Draždanah in Berlinu odprta tudi razstava pesnikovih slikarskih del.
UŠEL JE KROGLAM ATENTATORJA
Rabindranath Tagore pripada brdskemu pokolenju, ki je bilo še priča strogega kolonialnega gospostva Angležev. V mladosti goreč nacionalist, se je Tagore kasneje spoznal z evropsko kulturo in postal naklonjenejši Angležem. Posledica prc-okreta v mišljenju pesnika je bil atentat nanj leta 1912. v San Franciscu/Rojaki so mu celo očitali, da se v takratnih njegovih pesmih očituje politično izdajstvo naroda.
APOSTOL INDSKEGA NACIONALIZMA
Tagore se ni mnogo branil pred takšnimi napadi, postal je pa opreznejši v svojih evropskih simpatijah. Ko je leta 1919. vračal indijskemu podkralju častni naslov »sira«, je dejal, da je »prišel čas, ko je za vsakega India angleška počastitev sramotna«. Seveda je ta programska
Življenjska skica genija prebujenega ersenžaiskega naroda
Tagoreova gesta odmevala po vsej Aziji v srcu le preveč in jo vrže iz sebe v knjigi in .pesnikov ugled je stopil v službo pan- »Nacionalizem«, kjer primerja narodno-azijskega gibanja. Tagore se pa ni vrne- st ne težnje, boje in uspehe Indov z nacio-šaval v ničeve probleme dnevne 'politike, nali-zmom v ostalih delih sveta.
temveč je z vsem svojim . prizadevanjem gojil le idealne cilje narodnega prebujenja. Kot apostol indskega nacionalizma in emancipacije azijskih narodov, je prepotoval'Siam, Kitajsko in Japonsko 'ter povsodpredaval v smislu znane krilatice: Azijo azijskim narodom!
PRAVI GOETHE INDIJE
Evropa je bila dolgo časa očarana po privlačni pojavi eksotičnega preroka, kozmopolita Indije. Tagore je bil vobče zelo ploden pisec. Ne samo kot pesnik in pisatelj, tudi kot glasbenik — komponist in slikar je bil pravi Goethe Indije. V vsem svojem ustvarjanju.je pa bil veliki indijski filozof globoko veren nacionalist. Tu ni več kozmopolit, vsaka njegova beseda je polna ljubezni do rodne grude in človeka. Brez politične strasti prenaša tiho bol svojega naroda, dokler se je. ne nabere
PRAVIČEN SODNIK EVROPI
V tej svoji izpovedi izstopa Tagore^ iz širokega svetovnega obzorja In izključno kot Indec gleda na strte cilje svojih rojakov. Ni tako strog, kakor Gandhi, še zmerom veruje v harmonijo človečanstva in poln tesnobe vzklikne:
— Bog je vendar ustvaril človeka zato, da bo človek! Narodi Zapada, ki ste porodili to pošast (nacionalizem), ali si morete predstavljati brezupno razočaranje onih, ki so postali žrtve tega abstraktnega jarma človeške civilizacije? Ali se morete uživeti v položaj naroda, ki je kakor obsojen na izgubo svojega človečanstva, ki ga neprestano žalijo v njegovem najsvetejšem čustvu!...
Na drugem mestu je zmernejši ir pravi:
— Kljub vsemu moramo upoštevati, da Vzhod nujno potrebuje Zapad. Mi
se drug drugega izpopolnjujemo zaradi različnih pogledov na življenje...
Počasi se budi v velikem pesniku človek. Inda je v njem spet manj, ko priznava :
— Ljubim Angleže, ker oni so dali mnogo velikh mož.
Poln vere v pravično stvar zaključuje.:
— Čvrstvo verujem v harmonijo popolnega človeštva. Kdor jo ima, je kljub vsemu siromaštvu bogat, je zmagovalec, čeprav je premagan ... Njegova smrt vodi v brezsmrtnost, kjer bo večna pravičnost poveličala človekovo sramoto v s jajen triumf...
TAGOREOVO VSEUČILIŠČE
Tagore je kot izvrsten ljudski vzgoj -telj pred približno 35 leti ustanovil nekoliko milj od Kalkute, v Saminiketanu svoje vseučilišče. Sholastična, tradicija te vrste indske visoke šole v prosti prirodi sega daleč , nazaj. Z ustanovitvijo vseučilišča je bila po pesnikovi zatrditvi ustvarjena njegova najbolj vroča želja, da pobegne z-mladino iz temnih dvoran učenosti v objem deviške prirode:
— Vzgojni ideal, ki krije v sebi vzvišene življenjske aspiracije, je prevzel moj duih. Nejasna in omejena naša bodočnost, gnusnost naših razrvanih prilik — vse to me je gnalo k ustvaritvi vseučilišča.
V Reyilaudovo vlado je vstopil tudi stari maršal Petain kot podpredsednik vlade. Rodil se je 24. aprila 1856 v Cau-chy le Four. Po kadetski šoli in službi v kadru je postal profesor na višji vojni akademiji, med svetovno vojno je poveljeval pehotnemu polku. V bitki pri Charleroi se je tako odlikoval, da so postali pozorni nanj in so ga 1915 poklicali za voditelja ofenzive v Champagne. Ver-
%r
ii
— Zmerom, kadar poje moja žena, stojim tu zunaj. Sosedi bi namreč lahko mislil), da jo pretepam...
Maršal Petain, branilec Verduna
{Moldavcev. Vinogradništvo . je pospeševala tod carska Rusija. General Kisiljev j je na začetku-19.' stoletja osnoval blizu ! 'višin jev a vinarsko šolo. Danes je 100.000 ha besarabske zemlje v vinogradih.
* Osebanf, ki se ne morejo radostno elall, pa trpo vsled tega na za pri ju in >(njah pri prebavi, združenimi s pomanj-ijem leka, nudi večtedensko zdravljenje uu-avno „Franz-Josefovo“ grenko vodo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa nz-,Iosefove“ grenke vode zjutraj na ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
tlijo so v zgodovini posedli le dva-
Osvajalci so bili Rimljani in Nor-
)00 mark za madžarske poplav-
je darovala berlinska Vlada. -navski ekspres«, nov motorni vlak jslej vzdrževal zvezo med Brati-in Budimpešto, ka vlada je pozvala pod orožje ne-etnikov, da bi laže obdržala red in v državi.
POROČNIK ANDREJ PIASEGKI poveljnik poljske podmornice »Orzei«, ki
dun ga je odkril. Petain je bil tisti, ki je v najtežjih dneh dejal: »Ne bodo prodrli!«. In res nišo. Kakor velik vogalni branik je stal Verdun sredi premikajočih se front. Kasneje je postal šef generalnega štaba, aprila 1917 poveljnik čet na zahodnem bojišču. Iskren in neomajen poveljnik je postal maršal in je po zmagi nadaljeval službo domovini skromno, daleč od reklam in slave.
Besarabija dežela kruha in vina
Tako so imenovali nekdaj zemljo, ki se vleče med Dnjestrom in Prutom. V zgodovini je večno menjavala gospodarje. Velike bitke so se vodile tod, dokler ni ta »dežela vsakogar* prešla iz turških rok k Rusom, po svetovni vojni pa k Romunom. V njej so zastopane vse narodnosti:	ne manjka Rusov, Tatarov,
Ukrajincev, Ciganov, Romunov, Turkov, Bolgarov, Nemcev. V mestih je nad 8Q% Židov. Zemlja je plodna črnica, 'podnebje blago, prijetno. Po ravninah rodi dobro žito, na bregovih plemenito vino.
Kljub temu, da nudi zemlja kruha in vina, je narod siromašen. Vinogradi so v rokah bogatašev Ukrajincev, zemlja pa
se je skupaj z zavezniškimi silami uspešno udejstvovala v Skagerraku in Katte-gatu. •
Sestav in udarna sila nemških okiopnih divizij
V decembru 1938 je imela Nemčija pet okiopnih divizij, .štiri lahke in štiri motorizirane divizije. Teh 13 motoriziranih edinic je bilo avantgarda nemške vojske na Poljskem. Motorizirana divizija je enota vseh vrst orožja, ki se prevažajo z neoklopljenimi avtomobili, vendar drugačnimi od običajnih tovornih avtov. So to avtomobili na šestih kolesih, ki se lahko premikajo tudi preko polj in travnikov ter manjših terenskih zaprek, kot so jarki in nasipi.
Lahke motorizirane divizije imajo večji rajon akcije in večjo hitrost od okiopnih divizij. Te so tudi odigrale glavno vlogo v operacijah na Poljskem, napadajoč nasprotnika na prostranih ravninah, daleč od svojih izhodišč.
V sestav oklopne divizije spada:
1. Štab. 2. Izvidniška motorizirana edinica, ki jo tvorijo motorizirane strojnice, motociklisti In pehotni topiči in topovi proti tankom.
3. Bataljon za zvezo ž zaledjem, ki ima brzojavno in radijsko četo.
4. Brigada tankov, ki jo tvorita dva polka, po dva hataljona v vsakem polku. Vsak bataljon ima 80 tankov, štiri čete po 20 tankov. Tanki prvih treh čet so oboroženi s strojnicami kalibra 20 mm, nekaj pa s topovi kalibra 37 mm. četrta četa ima topove 37 in 75 mm. Skupno
j ona brigada 320 tankov.
!	5. Brigada izvežbanih strelcev, sestav-
' ljena iz polka strelcev in bataljona moto-
ciklistov. To so zelo gibljive edinice pehote, ki morajo pomagati tankom in jih zavarovati.
6. Polk motorizirane artilerije iz dveh skupin, skupaj 24 topov po 105 nrm.
7. Bataljon motoriziranih saperjev in formacija pontonirjev.
81 Bataljon topov proti tankom, ki ga tvotijo trt čete po 12 topov 37 mm, skupaj 36 topov, h« *hmvSc.
Takšfta dfvizija, ki je res učinkovito sestavljena^jp oborožena za akcijo proti nezavarovanim pehotnim formacijam ter njih artileriji f in tankom. Skupno število avtomobilov . Vseh vrst in motociklov znaša bližu 1000. Vse to raztegnjeno na cesti bi tvorilo 100 km dolgo kolono.
Liuhliana
Opomba o glasnih tihih patriotih
Tam v neki predmestni mlekarni prisluškujem njihovemu pomenku.
Trije s ceste,. Trojica iz množice tistih, ki nimajo nobenih materialnih skrbi. Take skrbi imajo danes samo tisti, ki kaj imajo.
»Hej, ti so danes siromaki, mi pa smo pravi boghtini. Na, pa dajmo še eno dravco na to našo bogatijo!« Prižigajo in se smejejo, dobri tovariši, veseli fantje.
»Strahopetci vsi skupaj!« pravi drugi. »Jih morajo že poznati, ko jim toliko pripovedujejo o črnogorskih junakih in take reči... menda za korajžo!«
»Nam takih naukov nič ni treba. Nismo zajci. So se naši očetje hrabro bili za tujo državo, se bomo mi toliko bolj za svojo!* pritrjuje tretji. Zastaven dečko je. Pod odpeto zakrpano srajco se mu bočijo Široke prsi. »No, kaj praviš k tem strahotnim patriotom ti, filozof?« dregne s komolcem tovariša, ki je prej postavil tisto novo tezo o današnjih siromakih in o bogatinih.-A ne počakavši odgovora, nadaljuje:
»Jaz pravim tako:	Eni	so patrijotje,
ker se jim dobro godi, drugi pa so pa-
triotje, čeprav se jim slabo godi, ker si rečejo kakor jaz: Ni moja lepa slovenska domovinica kriva, če že dve leti nimam službe in če sem večkrat lačen kot pa sit. Menda jo imam zato še rajši. Kakor svojo punco, ker je taka revica. — Vrag se spoznaj, kako je to in zakaj je tako. Ampak tako je. To tako občutim, ne nosim pa tega na jeziku. In tako občuti moj zidar, ki spiva skupaj v kamri, in ki zdaj vsak večer toliko preklinja, ko premalo zasluži, da bi ga zaprli, če bi ga slišali. Ko sva bila pa zadnjič na Sveti Katarini in je gledal naokoli čez vse zelene hribe in doline, je imel pa solzne oči in se je krvavo pridušal: »To je naše in ostane naše!« Tak patriot je moj zidar, ki zasluži 3 din na uro in mora skrbeti še za bolno mater.«
»Saj je to vse čisto natumo, kri ni voda! Zato o takih rečeh sploh ni treba govoriti.« Tako ugotovi zdaj »filozof«. Tovariš pa še pristavi:
»Marširali bomo mi. In naše punce, te bodo šle vse z nami. Pojdimo zdaj Jaz moram še na socialni urad.«
Tovariši gredo, potem ko so še pre-
Zfvahen promet z nepremičninami
Živahen promet na realitetnem trgu, to i nih pogodb za vrednost blizu deset mi-^e tudi značilen pojav današnjih prilik, lijonov dinarjev. Veči*'«”— nekakšna psihoza, bi se lahko reklo.''
Ljudje še nekako bojijo za svoj denar tisti seveda, ki ga imajo, in so ga priče nalagati v tisto, kar je vsekakor najb varno: V zemljišča in hiše. Zanimivo je tudi to, da je ravno Ljubljana pos zelo vabljivo poprišče za take inv< cije. O tem priča ljubljanska zeml knjiga, ki je že od pomladi zaposlene že davno ne. Zabeležila je v zadnjih mesecih več posestnih prenosov poprej v dveh letih skupaj. Samo i je biio sklenjenih doslej okroglo st
šteli skupno kase in z zadovoljstvom ugotovili, da bo zaenkrat še za večerjico v ljudski kuhinji...
Gledam za temi dečki, toplo mi je pri srcu, in na misel mi prihaja, kar je že pred več ko sto leti zapisal pesnik in bojevnik: Prav lahko je veljati za patriota, če se pri vsaki priložnosti znaš postaviti v luč, pa spuščati bombastične govorance ... Nikoli niso taki patriotje reševali domovine in nikoli je ne bodo... Ampak so jo in jo bodo tisti, ki so na svojih krvavih podplatih izkusili, kako trda so tla domovine...	ejo
Mojstrski fečajji
Kralj, banska uprava je uvestila Zbornico za TOL da se bo vršil v primeru zadostnega števila priglašencev 14dnev-ni tečaj za one obrtniške mojstre briv-sko-frizerske, stavbene, lesne in kovinar ske stroke, ki že poučujejo na strokovnih nadaljevalnih šolah. Tečaj ima namen, da dopolnilno uposobi mojstre za pouk. Vršil se bo od 8. do 20. julija po
6	ur dnevno. Kralj, banska uprava bo podelila udeležencem podpore po 300 din. Nekolkovane prijave za tečaj se morajo vložiti najkasneje do 10. junija 1940, na VIII. oddelek kralj, banske uprave.
Zbornica opozarja mojstre, ki že poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah, da se prijavijo za ta tečaj. Podrobnejša pojasnila dobe pri zbornici.
Kultura
Slikarska razstava
III. umetnostnega tedna
Jutri se bo zaključila v dvorani Uniona (Sokolskega doma) na Aleksandrovi cesti slikarska razstava letošnjega III. Umetnostnega tedna, na kateri razstavljajo svoja dela akad. slikarji: Fran Golob, Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, Zoran Mušič, Lojze Šušmelj in Klavdij Zornik. Razstavljena dela, katerih je okoli 50, dokazujejo lepo rast naše do-" med njimi tu-
Vfomilec v Čerr
Zagonetka vloma v Wolfovi ulic ,.aj hitro razmotala. Ljubljanska ] je včeraj prijela 45-letnega Franca čiča iz Desnjaka pri Cezanjevcih Ljutomera, ki je vlom priznal. P ske oblasti so sumile, da je on vloi že na podlagi osebnih opisov in p: odtlskov, ki se krijejo s podatki, ki „ ima o njem mariborska policija. Kavčič je na dan vloma shranil pri nekem hišniku na Poljanski cesti večji zavoj blaga. Poheiia je za to izvedela, ga odprla
Ali
. vw	V	ov
shrambo. Kavčič, ki je bil že 4 krat pred-kaznovan, bo v prihodnjih dneh izročen sodišču.
a Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v prvem letošnjem četrtletju izposodila 23.969 knjig, to je 2.782 več kakor lani v isti dobi. Število vpisanih članov se jc že močno povzpelo nad deset tisoč. Knjižica izda letos nove tiskane sezname svojih knjig. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure dop. in od 17. do 20. zvečer.
a Strajk stavbenega delavstva. Ker so se vsa dolgotrajna pogajanja z delodajalci razbila in stavheni delavci niso mogli! uveljaviti svojih upravičenih zahtev po današnjim razmeram primernem zvišanju mezd, so včeraj zjutraj slopih v stavko.
V	stavki ie vse stavbeno delavstvo Ljubljane in okolice.
a Poziv dijakom vojakom. V Ljubljano pristojni dijaki rojstnih letnikov 1913 do 1919, ki so bili usposobljeni za vojaško službo, a doslej iz kakršnih koli vzrokov še niso bili pozvani v kadrsko službo, se pozivajo, da se najkasneje do ponedeljka 27. maja zglasijo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/L, soba št. 1. S seboj naj prinesejo dokazila o končanih študijah. Odsotne naj zglasijo svojci.
a Mestni in Stari trg ter Florijansko
ulico je mestna občina lani ob obnavljanji! dolenjske tramvajske proge na novo tlakovala z granitnimi kockami hi je sedaj tudi že razpisala dražbo za zalivanje kamnitega tlaka z asfaltno snovjo, da bo m-
ec.stab prav dobro obneslo^ zato mo, da bo mogoče z letos!i kreditom poleg Mestnega ih (er Florijanske ulice konČnr šc kako drugo, doslej hczt ulico.	-VOpO
a Mestna ustanova za absolvente arhitektonskega oddelka tebntške tal^tetfl * Ljubljani. V smislu sklepa mestnega .sveta ljubljanskega z dne 19. aprila^ l! ‘ razpisuje mestna občina ljubljanska id^ttstanOvo, ki jo vsako leto podeljujo žnmui infl»ta<Ljubljane. Ustanovo lahko upbb/^ijtjopEifiFttn absolvent urhiteklonsksgp ,95$«}^;*-	T*~
< <01 oihovi
fakultete, ki je slovenske ali druge slovanske narodnosti, v dobi treh let po diplomskem izpitu. Kandidat za to ustanovo mora z najmanj tremi, razsodišču predloženimi! -deli dokazati, da ima arhitektonsko ustvarjajočega duha m da se bavi s problemi, ki so pomembni za napredek arhitektonske; kulture sploh, ali s takimi, ki se posebej! tičejo Ljubljane. Obenem mora navesti konkretno, v kakšen namen namerava porabiti nagrado, in se obvezati, da bo izbrano nalogo, ki je lahko arhitektonsko* raziskovalna ali pa se nanaša na kak kon-.kreten arlritektonski ali urbanistični problem ljubljanskega mesta, izročil arhivu-te ustanove pri mestni občini, kjer bo pri-leala o uspehih le ustanove in bo sluzila -drugim za studijski pripomoček. Rok za-predložitev prošenj je 15. julij t. 1.
a Protituberkulozna zveza je imela pred* otvoritvijo piotituberkuloznega tedna svoj-občni zbor, katerega so se udeležili po-* leg zvezinih delegatov zastopnika banske* uprave, načelnika dr. Kosi m dr. Avra-,moviČ ,zastopnik mestne občine dr. Ravnihar in zastopnik g. divizionarja, san. podpolkovnik dr. Hadži Gligorije, ki je bil navzočen tudi pri slovesni otvoritvi proti-tuberkuloznega tedna, kar s tem dodajamo-k našemu včerajšnjemu poročilu. Zborovanje je vodil zvezni predsednik dr. Joža* Bohinjec. Po podanih poročilih funkcionar-, jev so bile volitve ,na katerih jc bila vncK vič z malimi spremembami izvoljena dosedanja uprava s predsednikom dr. Bohinjcem. Z zborovanja sta bili poslani pozdravni brzojavki visoki pokroviteljici Zveze protitubcrkuloznih lig kraljici Mariii in ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Buctisavljeviču.
a Podpiranci ,ki dobivajo redno podporo od države, ko so njih hranilci pri-vojakih, dobe tudi enkrat izredno podporo 150 din, vendar pa za sedaj samo tisti, ki so njih hranilci 30. aprila že ali pa se bili na vajah. Zato opozarja magistrat, naj samo tisti pridejo po to izredno izredno podimro v odsek za podjiore, ki ,so bili njih hranilci 30. aprila pri vojakih, ker bi vsi drugi samo gubili čas s pov-?ne pisarne samo dopoldne.
ec nekatere. V figuralni kompoziciji »Haložan-ke« je posebno poudarjena teža dela. Tu je Jirak najbolj epik in soroden v nekem oziru svoji nekdanji smeri. Barvno najbolj smel je v »Stolnici«, bolj lirična razpoloženja izdajata »Zimska krajina« in »Iz parka«, zanimivi sta »Teater« in »Balet«, portreti so tre,tirani predvsem, slikarsko in tudi »Tulipani« niso samo* prijetna slikarija.
Ivan Kos je zassiopam z 8 deli, med katerimi je le eno samo olje, toda prav to je zelo značilno, ker nam v zvezi s še nekaterimi pojavi izpričuje, da se približuje umetnik v najnovejšem času čistemu slikarstvu, kar bi ga utegnilo pripeljati do novih odkritij. Olje »Cvetice« je že čisto slikarsko tretiramo, a isto opažamo pri nekaterih akvarelih. Akvareli’ $0 sploh Kosova posebna ustvarjalna •stran. Na sedanji razstavi je dosegel v tem oziru močan uspeh. Vsak zase ima neke poudarka vredne značilnosti, posebej pa bi bilo treba omeniti »Motiv z zelenimi bori« in pa »Našo krajino v jeseni«, ker je vsaka tipična za dve različni ,telmiki Kosovih akvarelov. Dovršenost njegove akvaretne tehnike pa dokazuje-še prav posebej portret »Deklica«.
Zor an Mušič, ki je imel šete nedavno svojo kofektivno razstavo, je zastopan Hokrat samo s 6 deli, a kar jo omembe vredno, s samimi olji. Mušič je slikarska osebnost zase, individualnost, ki hodi svoja pota. Ima izredno močan estetični čut, zlasti za poezijo barv in eleganco, ki pa ni nikoli osladna, ampak iprav nasprotno: krepka in slikarsko-
tehnično često močno smela. Kaj lahko ustvari v portretu, kadar ostane tudi kot portretist čist slikar, je sijajno dokazal s portretom »Mati«, ki je ena njegovih najmočnejših dosedanjih umetnin. Kako je mogoče ustvariti tudi iz cvetic, in celo iz belih, sliko umetniške kvalitete, pa vidimo v njegovih »Belih tulipanih«. Zanimiv je kot nova varianta njegove stare teme »Kolodvor«, dočim sem o njegovi »Aleksandrovi cesti« govoril že zadnjič. Mušič koraka krepko za svojim ciljem.
Maks Kavčič se nam predstavlja z 8 olji najmanj s treh različnih strani, kar dokazuje, da preživlja dobo nemirnega iskanja svoje lastne podobe. Razstavljena dela pričajo, da je to iskanje resno in da bo nedvomno vodilo do cilja, ki ga želi doseči. Sedaj bi o tem cilju še ne bilo mogoče govoriti, ker človek ne ve, §di bo v izpopolnitvi njegove smeri prejšnjega časa, ki se na tej razstavi odraža posebno tipično v »Tihožitju« in tonsko finem »Cvetju«, v njegovi predzadnji fazi, izraženi v dinamični »Vini-čariji«, ali v menda najnovejšem čistem impresionizmu »Mestni park«? Kavčič je sedaj na razpotju.
Na razpotju sta tudi Klavdij Zor-n i k in Fran Golob. Klavdij Zornik je za« pustil tla lanskega slikanja in tiplje v n* vo. To izpričujejo vsa njegova olja, ra* zen morda portretne skupine, pri kateri mu ni šlo za slikarski problem. Nezadovoljen s statiko išče dinamike, kar vidimo najbolj značilno v »V vasi Sv. Miklavž«, pa tudi v »Sv. Miklavžu« samem, ki je njegovo najboljše delo na tej razstavi. V tem tipanju v novo je velika problematika, so pa tudi elementi, kateri dajo slutiti pot v bodočnost, ki si jo bo njegov talent gotovo osvojil.
O Franu G-olobu sem že dejal, <*a 'je skupaj s Kavčičem hi Zornikom n* razpotju. Kakor Kavčičeva, kažejo tudj njegova dela, med katerimi tvorijo osmih polovico olja in polovico akvareli, več različnih smeri, od skoraj čisto realističnega »Interierja« čez revolucionarno »Na Holmcu« do popolnoma abstraktno lirične barvne impresije v šeni«. Z »hrterierjem« je dokazal, da zna slikati tudi solidno, toda on hoče bi * revolucionar, utirailec nove poti. To_J težka naloga, ki jo reši lahko samo 1Z' redno močna nattrra; povprečnež m?1" pod njeno težo omagati, aili pa zdrkniti prazno maniro, porojeno iz posilioriK*-nainostl. Kaj se bo zgodilo s tem bovhn hotenjem, bomo videli šele vH' dočnosti. Morda bi bila v čistem slikarstvu še najuspešnejša pot zanj.
Loj.ze Šušmelj je razstavil sam *dve olji, »Sv. Duh pri Ojstrici«, o katerem sem že govoril ob priliki njegov kolektivne razstave, in novo »Selnico 00 Dravi«. Obe spadata v Šušmeljev stil ni zato mogoče povedati nič novega.
Razstava bo odprta še jutri do večera. Ob 14. uri dopoldne bo vodstvo.
R. Rehar.
PRED SKLEPOM SLIKARSKE RAZSTAVE
Jutri zvečer bo sklep slikarske razstave III. Umetnostnega tedna v Unionu. Ob 11. uri dopoldne bo po razstavi vodstvo. Kdor se zanima za obrazložitev smeri posameznih razstavljajočih umet-
nikov in obravnavanje posameznih nj -•hovih razstavljenih del, naj obišče ra stavo ob omenjeni uri. Vodstvo p° ra stavi bo imel pisatelj in kritik	.
Rehar. Razstava ima toliko kvalitetni« del, da ne sme nihče zamuditi še zacim prilike, de si jo ogleda.
5000 prekmurskih sezoncev
bloški od 21. do 30. leta starosti,letos ne smejo tia sezonsko delo v tujino. Zveza poljedelskih delavcev v M. Soboti jim bo skušala dobiti delo pri uirjevaluih in podobnih ter splošnih gradbenih delih. — Naid 30 let stari smejo v inozemstvo. Breko 3000 jih bo šlo v Francijo, nad 2000 v Bačko, Banat ter na Belje. — Posredovanje in najemanje za Francijo se je že začelo. V Francijo bodo šli sezonci za 6 mesecev in sicer samo na poljsko delo v skupinah na isti način, kot je v navadi za Nemčijo. Plača je letos precej zboljšana. DeJavec i>o dobil za akordno delo za okopavanje in redčenje ,v de-
partementih Nord, Pas de Calais ter Somme in Atene po 650 frankov, za bratvo in nakladanje po 750 frs. V St. Ouenthm, Saonu, Soisounsu 585 oz. 700 frs. V departementih Eure, Marne, Oise Seme et Maine, Seine et Oise, Seine mf., Yoone; Eure 6t Loir, Loiret, Aube pa tudi po 585 oz. 700 frs. Če repo izorje s plugom, dobi po 100 frs. manj od hektarja. Zaslužek bodo delavci lahko pošiljali domov neovirano. — 11. t. m. se je odpeljal iz M. Sobote prvi transport za Belje, v Francijo sta se odpeljala že dva transporta.
ZANIMIV IZUM SLOVENSKEGA . VISOKOŠOLCA
Slušatelj tehnične fakultete ljubljanske univerze g. Jože Battestina je v Hubadovi dvorani pred številnitn občinstvom iz glasbenih krogov predvajal od njega izumljeno in skonstruirano aparaturo, ki avtomatsko beleži, oziroma reproducira svobodno improvizacijo in Jin-ventorično igranje na klavirju, harmoniju, orglah in dragih glasbilih. Je to nekakšna svetlobna naprava v zvezi s fotografskim aparatom. Po mnenju glasbenih strokovnjakov utegne ta izum zbuditi veliko zanimanja, ker predstavlja izvrsten: pripomoček za glasbeno produkcijo. •	**
o Z Abrahamom se je srečal hišni posestnik in strojevodja g. Suša Anion iz Pragerskega.
o Neurje in toča. V petek je. vladalo nad obronkcmr Slovenskih gortC" sitno neurje. Padala je tudi gosta toča, ki je povzročila v okolici Gornje Radgone, zlasti Policah* in Crešnjevcih ter Zbigovcili precej škode.
o Novi učitelji na meščanskih šolah. Z
odlokom prosvetnega ministrstva so postavljeni za suplente na meščanskih šolah sledeči diplomirani ittozofi: Stopar ra v Ptuju, 'Ma&ft' Jož*?, ‘.lenko zdftnka, Žagar Itozalija v Ljutomeru, Uršič Hinko, Smrke Marija, Sladič Vilko v! Mežici, Oman Franc v. Konjicah, Braz Valbert na I. dekl. mešč. š: v Mariboru, Hvastja Franc v Šoštanju, Tomaževič Blaž, Kalan Otilija v Žalcu, Doleae Nada v Gornji Radgoni, Pegan Branko,* Margon Bogomir, Nmfor Fr. v Kranju, Šunko Flora na dekl. šoli v Celju, Razlag Branislava na deški šoli v Celju, Franko Majda v St. Vidu, Malovrh Amalija v Šoštanju, Furlan Danilo v Dol. Lendavi, Jauh Frančiška v Zagorju, Burger Ivan V Slov. Konjicah. Vsi imenovani sc" mora jo javiti še pred 31. majem ha svojem službenem mestu, ne da bi čakali na urtšlni poziv.
n 1GO.MO dinarjev nagrade je razpisala Ivka Cvetkovič iz Vrbovc« za izsleditev
razbojnikov, ki so ujenega sina umorili, njo samo pa težko ranili. Za to, da bi zločinca obesili na kraju zločina, ponuja nadaljnji!^ 100.000 din v kakršni koli drž. fond.
n Skupina bolgarskih kmetovalcev je na
povratku iz Novega Sada z razstave obiskala grob kralja Aleksandra na Oplen-cu, kjer je položila krasen venec.
■■■'	!	'I	'	""
n Nad življenjem je obupala v Zagrebu 24 letna gospodinjska pomočnica, Slovenka Javornikova. Zapustila je listič z Besedami:	„Za	mene	življenje	nima	več
smisla..,“.......
n Pri podiranju hiše se je podrl izpodkopani zid v kraju Jatagan Mali ter pokopal pod seboj dva delavca, ki sla dobila težke poškodbe po ' celem telesu.
n 50 sarajevskih trgovcev bo obsojenih na podlagi uredbe o pobijanju draginje, ker niso na vidnem mestu'v trgovini obesili cenikov za živilske potrebščine.
n S kropom sta polili svojega moža, odnosno očeta. Jova Kosira, njegova žena in, hčerka v .vasi Popovac. Ze dalje časa so bili spori na dnevnem redu, poizkusili sta ga celo že zadaviti, a jima ni uspelo.
n V Zagrebu so prenehali s stavko čev-Ijavski pomočniki. Sporazumeli so se z delodajalci za 10% zvišanje plač.
n Do krvavega obračunavanja iz maščevalnosti je prišlo na cesti med Novimi Karlovci in lndjijo. Pred letom dni sta se sprla Slavko Čirič in Žarko Stankovič.
V	prepiru je Stankovič Čiriča težko ranil z nožem. Ivo je sedaj Stankovič zapustil kaznilnico v Sremski Mitravici, ga je počakal Čirič na cesti, ga močno obdelal z nožem ter ga še letečega na tleh .zabodel v vrat. Stankovič se v bolnici bori s smrljo, Čiriča' so aretirali. Pravi, da je Stankoviča srečal le slučajno.
n Drzen vlom je bfl ttvršesn v noči na četrtek pri tvrdki Prevedan i Hoff-manrt v Boškovičevi ulici v Zagrebu. Vlomilci so navrtali zid in blagajno ter odnesli okrog 200 tisoč dinarjev. Delali so jako spretno ter niso zapustili nikakih odtisov.
n V Sarajevu je bil obsojen na 3 mesece zapora in 600 din denarne kazni „sloveči astrolog in grafolog11 Ivan Marli-novič, ki je nastopal pod imenom Jean ali Hans ter zlasti izvabljal denar in slično od lahkovernih žensk.
n Bivši beograjski odvetnik dr. Nikola Petrovič je bil obsojen na 2 Igli strogega •zapora in 6000 din denarne kazni, ker je dvakrat podkupil sodnika Mihajla Jakovljeviča in vplival nanj, da je nepravilno razsodil v neki zapuščinski zadevi. Soobtoženi sodnik je bil oproščen. Akti v katerih je ministrstvo za pravosodje uvedlo postopek proti sodniku, so izginili.
n Zračni promet z avloui bo otvorjen na progi Zagreb—Sarajevo—Split s priključkom Sarajevo—-Beograd, n Za predsednika državnega sveta je
postavljen s kraljevim ukazom dosedanji svetnik dr. Badoje Jovanovi^ za, člana državnega sveta ga bivši ban Jovan Radi-
vojevič.
Sokolstvo
*	OriATd
Pokrajinski jrtel Sokpla v Celju
Zletnl odbor je prejel lepake, izdelane po osnutku akad. slikarja Mir6slava Modica iz Celja. Lepak predstavlja na mo-, dri podlagi polet Sokolov, v ozadju je celjski Stari grad, v ozadin v .smeri gradu tri vihrajoče državne zaštave. V tekstu pa manjkata kraj in datu#ifclet», kar se je očlvldntr-prezrlo. — Načrti za tribuno so izdelani v vseh podrobnostih. Tribuna bo zgrajena v obsegu,' ki ustre-
za zletom, kakor so pokrajinski. Tribuna bo razdeljena v dva dela, zgornji del bo razdeljen v' lože tn bo pokrit. Več trgovcev je obljubilo prispevke v lesu. — Prehranjevalni odsek je stopil v dogovore z gostilničarji, da bodo nudili go-st6m prehrano po enotnih cenah. Naraščaj bo ves prehranjen v posebni skupni kuhinji.
BESETI POHOD SELNIŠKIH SOKO-j \ LOV -.K m DUHU
j Binkoštna nedelja je.bila v Selnici zelo živa- Zbrala se je sokolska dnjžina za <?bm$jno romarsko pot k Sv. Duhu. Odziv SelnjŽanov je M tako velik, da imenujemo lahko pohod »narodna pot na ipejo«, Postrojena četa z jugoslovansko trobojko na Želu, je dočakala brate in spstre iz Ruš, nakar je brit Žaucer povedel.. mogočno povorko, čez tristo ljudi. ^ vrhove Kobanske planine, tja do n"še »leje. Naša pesem je valovila po ravni in °dmevala od planine. Ponosno je plapo-Iala državna zastava, ko se je igrala v sapici, v dihu in utripu naše zemlje. Zavedni 'narodni Duhovčani so nas pričakovali v velikem številu Raz vseh du-liovskih hiš so visele državne zastave. sini!x>l naše svobode. Vzradoščenje je bi-' K ko so prišli k Sv. Duhu tudi številni
šentlpvrenški Sokoli. Meja je govorila meji: Farni zvon je vabil, Corsjca cerkvica je bila pretesna, da bi vse sprejela pod svojo streho.
fc/JSS
C
Osnutek znaka Zlet mariborske Sčkolske
župe, ki se vrSi 2.. »• In *, VI. 1M0 v Mariboru
ostanejo zdravi zobje. Negujte svoje zobe vsak darr z zobno kremo ODOL,
Po starodavni navadi praznovanja mejnega zaščitnika v cerkvi, je bil zbor na Kramplovi trati, pod našo slovensko li-pico. Pri pozdravu domovini in zastavi je pela vsa množica narodno himno. Brat Grahor je v lepih besedahgovoril o materi domovini in njenvli sinOvih ter hčerah. Pozdrav so skupno zaklicali našemu Vodniku kralju Petru II. Zbrano je. v imenu Rušanov pozdravil brat Janko Friček, Posamezpi oddelki so nato izvajali telovadne točke. Za veselje je poskrbel moški naraščaj z raznoterostmi. Mladi pevci, pod vodstvom g. učitelja Lorbeka Maksa so zbrano zapeli nekaj večno lepih narodnih pesmi. Ob zaključku in razhodu je mogočno zaorila »Hej Slovani«. V srcih vseh na meji je plamtela le ena misel »Z vero v Boga, za kralja tn domovino Jugoslavijo.«
Spomnit« se CMD!
Ptui
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri film ,,Suez“. Drama o gradbi Sueškega prekopa.
p Šahovska tekma bo jutri v nedeljo , ,'edpoldne v kavarni Korže med Šahovskima kluboma „Ptuj“ in „Murska Sobota".
p I* bolnišnice. Karabonja Alojz, kletni delavec iz Gorišnice pri Sv. Marjeti je podrl voziček za prevajanje zemlje in a teže poškodoval. — Hvalecu, Francu iz iv. Andraža v Halozah je pes malodane raztrgal nogo. — S kolesa je padel zidar Širovnik iz Sp. Brega in si zlomil roko.
8	Prejeli smo od Sv. Barbare v Ilalo-. Tukaj se je pripetila nenavadna pomota radi napačnega tolmačenja določb o prijavi psov. Povsod so pobirali za tablico i» 2—2.50 din in občinske takse 10 din, kar je opravičljivo, ker mora občina plačati konjača. Pri Sv. Barbari pa so poleg tega še pobirali 10 din za banovinski kolek. Ljudje so se upravičeno vznemirjali radi povišanja takse na pse. Govorili so, da morajo po tri dni delati, da zaslužijo potreben denar ea prijavo psa.
Šcdajj _pa nam javljajo, da je bila to pomota m ljudje se naj oglasijo na občini, da jim bodo vrnili odvišno takso to jo 10 din za banovinski kolek.
p Muzej ima malo obiskovalcev. Ob tern času so -si skoraj vsak dan številu obiskovalci starodavnega Ptuja ogledova' znamenitosti znanega ptujskega muzej. Letos so ti obiski malodane zamrli!
Križanka it. 76
123456	*/	8	9
TT
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. azijska gorovjfe; IL afriška dežela; III. športna panoga oblika rastlinskega debla; IV. zagon; pokriva meso; V. turški poveljnik; VI. simbolična , slika; Vij. eden izmed voditeljev francoske revolucije; VIII. mračne barve; IX^ kvarta; X. &veta slika; XI. italijansko mesto; ‘rusko mesto; XII. moško ime; žensko ime; XIII. ruska reka; poljedelec. ,
Navpično: 1. evropska-ožina; drag kamen;
2.	oseba iz sv. pisma;‘star pqzdrav; 3, kraj pri SuŽaku; narobe’ zaimek; ruški politik; 4. kvarta; japonsko mesto; 5. riba; pogonsko sredstvo; 6. zaimek; trgovska odprava v puščavi; 7. narobe gora na Koroškem;.narobe zaimek; oseba iz sv. pisma pa tudi vrsta pol* žev; 8. Nušičeva komedija; zaimek; 9. rtič, ki je najjužnejša točka evropske celine; obrtnik.
Spori
Bratstvo (Jesenice) — Železničar
Jutri popoldne ob 15.30 se boi odigrala na stadionu prva tekmar letošnjega. prvenstvenega finala na mariborskih tl?h. Mariborskemu občinstvu se Jx> predstavilo Bratstvo z Jesenic, ki je v prvenstvi* kaj redek gost v Mariboru, ker se tekmuje podskupinah. Kljub temu pa nam Bratstvo ni neznano moštvo,, saj je doseglo že jako lepe rezultate, tako proti najmočnejšim ljubljanskim klubom s slovenskim li-gašem Ljubljano na čelu, kakor tudi proti mariborskim klubom. Proti svojemu jutrišnjemu naspro,tnik,u Siv Železničarju še Bratstvo ni nastopilo v prvenstvenem srečanju, odigrali nS so dve prijateljski tekmi na Jesenicah, v prvi leta: 193& je zmagal J5elezničar z 1:6 (0:4), v drugi pa se mu je Bratstvo revanžiralo s 6:2 (4:2). Za jakost moštva gostov govorita tudi prvenstvena rezultata v lanskem finalnem tekmovanju s ISSK Mariborom, ki je zmagal sicer v obeh tekrtiali, toda s lesnima rezultatoma 3:1 in 2:1.
Potemtakem se nam obeta tildi jutri zauimiva borba. Gosti jo bodo vzeli od najresnejše strani, saj pripotujejo že drevi v Maribor, pa tudi ehajslorica Železničarja se bo potrudila, da se ne pomrvi nepotreben poraz, ki ga je cloatvel* lani na doplačili tleh proti Kranju.
V	predigri ob. 14. bosta »astopija dva domača juniorska ali-, pa : kombiauaaa teama.
'*Mitt Ep*' SPORED TEKEM IZVEN MARIBORA
Prvenstveni spored izven Maribpre obsega v finalu še Iri tekme.
lirugi mariborski klub bo nastopil ,? Celju prbti Olimpu. Tekma na igrišču v Gaberju se • bo pričela ob 16 30.	'
Prvak MNP CšK bo absolviral svojo prvo tekmo v Ljubljani proti Marsu, *»d. nja tekma pa bo v Trlx>vljali med Amaterjem in Kranjem z začetkom ob 16..
ATLETSKI MEETING SK CELJA
SK Celje bo priredil jutri ob 10. na Glaziji atletski meeling ob sodelovanju domačih alletov ter številnih gostov, ki jih bodo predvsem poslali klubi Ilirija in Planina iz Ljubljane ter 2elczničar iz Maribora, ki bo tudi zastopan z 12 atleti.
s Sekcija ZNS v Mariboru (službeno).
Vsi člani mariborske sekcije se pozivajo, da v teku 8 dni po objavi izročijo upravnemu odboru sekcije po 25 din za novi sodniški znak, ki je obvezen s 1. junijem.
s Bask in Jedinstvo sla v Beogradu odigrala prijateljsko tekmo z rezultatom 3:3.
s Zanimivo nogometno teknto so odigrali
v Slovenjem Gradcu samski in poročeni prijatelji nogometa. Tekma sc je končala z rezultatom 3:3. Močno je kvarilo deževno retne, tudi obisk je. bil radi lega slab. Cisti dobiček je bil namenjeu PTL. Bc-vanšna tekma bo 2. junija, toda pod pogojem, da pri samcih ne bodo smeli sodelovati aktivni igralci.
s V podonavskem cupu naših ligaSev ie na Telovo ‘ Bata remiziral s Slavijo (O) 1:1 (1:0), v Subotici pa je 2ak premagal Vojvodino 4:2 (4:1).
s Teniški dvoboj Jugoslavija-Madžarska, ki bi sc moral odigrati od 24. do 36. maja v Budimpešti jo preložen na kasnejši termin.
Drobne novice
PO NAŠIH GORICAH
Dosedanje sipomladansko vreme ni bilo »godno za vinograde. Trsje se letos razvija zelo počasi- Pri tern jo ovira hladno vreme z neprestanim deževjem. Nasledki toče lanske spomladi po nekaterih krajih severnih Slovenskih goric se še letos poznajo. Po splošni sodbi letos ni pričakovati obilne vinske letine. Vinogradniki so v hudih skrbeh zavoljo velikih cen modri galici in drugim pripravkom za zatiranje trsnih bolezni in škodljivcev. Mnogi tako velikih stroškov preprosto ne zmorejo več in obavljajo tako važna dela površno ali jih deloma ce-!o čisto opuščajo. Zato se je bati, da se bo med dragim zlasti peronospora ponekod zopet silno razpasla z nedoslednimi škodljivimi -nasledki. Treba je nujno in odločno nekaj storiti, da posebno revnejši pridni ^vinogradnik ne ostane praznih rok v težkem boju zoper neštete uime.
V	ta namen so potrebna — razen zadostnega dobrega pouka — ustrezna javna denarna sredstva. Najmanj enako važno pa je, da razne pripravke, brez katerih napredni vinogradnik ne more biti, znatno pocenijo. Nehati se mora, da bi kmet garal in se pehal samo za maloštevilne gospodarje, zadevne industrije m kartele! 'Sicer ne bo mogoče preprečiti Še večjega obubožanja našega vinogradniškega človeka.	-jh
KMETIJSKA ŠOLA
v Sv. Juriju ob juž. žel. bo letos otvorila novo šolsko leto dne 16. septembra. Ta šola je enoletna in bo trajala brez presledka do 31. avgusta 1941. leta, t. j. II in pol meseca. Namenjena je kmečkim sinovom, ki se žele izobraziti v kmetijstvu z namenom, da ostanejo na domači kmetiji, oziroma da se sploh posvete kmetijstvu. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrini uspehom dovršena osnovna šola. Ta banovinski zavod ima internat, v katerem dobe gojenci hrano, stanovanje in vso oskrbo. Mesečna oksrbni-na znaša 300 din, h kateri prispeva banska uprava do 200 din. Pripadajoči znesek gojencev se določi po premoženjskih razmerah njih staršev. Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti krstni list, domovnico, šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, obvezo staršev (4 din banov, kolek), da bodo krili stroške šolanja in da ostane prosilec po šoli na domačem posestvu, končno kolka prosto potrdilo o imovinskem stanju staršev. Starši, ki žele svoje sinove izobraziti v kmetijskih naukih, se pozivajo, da jih pošljejo v to kmetijsko šolo. Vsa podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo banovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob juž. žel.
NAVODILO ZA PODIRANJE DREVJA OB ELEKTRIČNIH VODIH
V	zadnjem času se pogosto dogaja, da ljudje podirajo drevje ob električnih vodili, pri lem poškodujejo napeljavo in prekinejo tok. To ima za posledico zastoj v industrijskih in obrtniških podjetjih, stotine delavcev je prikrajšanih na zaslužku, ogroža sc
MALI OGLASI
?ffle MALIM OOLASOM: V mahh ottmb %Uun vrnita boed« 50 par. ndauaBa pristojbina u te h din 8*—. DrwR>e. tindrHci. doebovanli la tenltovaofeu oglasi din t— do besedi. Nalnmolii
oriaaj to dta Mm Debelo tiskane besede se rafinoalo dvoioo. Oclasni davek za —	se	olafiaje	tako]	ort	aarotDa.	oziroma	ea	le
*wmtl ▼ ohm skepsi t naroCItom aH oa oo oostal oolofnld na Sekovnl taSan it 11.409. Za vse o Ismene odira vore clede malih oglasov m mora Driloiltl mamka ea 8 din.
^jototjano-Mn, 2/tnaoait. ibjikiikam.
oddate, v
KAM, KJE ?
»GRIČ« POD VRBANOAi
vinograd, izlet, razgled. Prvovrstna vina. jedila, sobe, avtocesta, sončenje. 3699-1
HALO!	J HALO!
Vsi, katere hočete dobre prleške gibance ter klobase iz kible jesti, in dober vinček piti, morate vsako nedeljo v novo gostilno na Pobrežju, v »Prleški dom« priti. Se priporoča Matilda Zamuda, go-stalničarka.	3438-1
ODPRT JE VINOTOČ
pri Riipcni v Košakih. Staro in novo vino.	3623-1
KOPALIŠČE KAFER
odprto._______________3657-1
NAJLEPŠA IZLETNA TOČKA
je Trafenikov vinotoč v Rošpohu na Griču, od danes naprej odptt, prej Viher. Iz-horno vino.	3634-1
SlUŽBO DOBI
Zmožna
PISARNIŠKA MOČ
za knjigovodstvo in dopisovanje dobi mesto. Ponudbe z navedbo znanja in plače na ogl odd. »Večernika« pod »Nastop 15. junija«. 3695*2
SLUŽKINJA z neka] znanjem v gospodinjstvu se sprejme takoj, Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
3690-2
čista
POSTRE2K1NJA
se sprejme s V jun. k majhni družini. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3691*2
GOSPODINJSTVA
POMOČNICA
vešča vseli hišnih del, se -sprejme Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	3694-2
Sprejmem
ČEVLJARSKEGA-POMOČNIKA
Obrovivik, Tržaška c. 18.
3692-2
ČEVLJ. POMOČNIKA IN STROJNEGA ŠČIPALCA
sprejme Gregorc, Aleksan d rova 55.	3588-2
FRIZERSKI POMOČNIK
samostojen,: dober delavec, se sprejme takoj. Mareš. Maribor, Gosposka 15.	3603-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za fino delo velikih komadov sprejmem. Krojaštvo »Obnova«, Slovenska 36, Maribor.	3622-2
PERFEKTNA KUHARICA
ki opravlja tudi druga domača dela, se išče (poleg po-strežnice). Predstaviti se predpoldne. Naslov v ogl. od. »Večernika«.	3630-2
GOSPODIČNO
za točilnico (Scliank). sprejme restavracija »Slavija«, nasproti kolodv.	3659-2
Mizarstvo. Sp. Polskava 29, sprejme MIZARSKEGA VAJENCA za stavbeno delo. 3643-2
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 30 LIhMIim, Prešernova oL 44
ŠOLE PROSTO DEKLE
ali starejšo žensko iščem k otroku. Vprašati v nedeljo od 8.—11. ure, Tkalski prehod 4.	3621*2
KUHARICA
za vsa hišna dela, zanesljiva, do 30 let, se sprejme. Gaje-va- ulica 7. Plača po dogovoru.	3637-2
TRGOVSKI POMOČNIK
19 let star, izvežban v me-! Šarii stroki, išče službo. Po-1 nudbe na ogl. odd. »Večer-
nika« pod
»Nastop .takoj«.
3589-3
SOBA
opremljena, z 2 posteljama, separatnim vhodom sredi mesta se odda. Jenkova ul. 5 _________________________3595-8
KDOR PRESKRBI SLUŽBO PLETILJI,
ki Zna tudi šivati in deloma krojiti pletenine, dobi nagrado. Ponudbe na Anico Soršak, Črešnjevec pri Slov. Bistrici.
3611-3
KUHARICA
gre v začasno ali stalno služ bo. Loška 5, dvorišče, vrata 1.	3636-3
VA3ENCI-(KE)
NATAKARSKI VAJENEC
z meščansko šolo se sprejme. Hotel »Orel«.	3566-1
ELEFUNKEN
IZVRSTEN
Hill I GLAS
RADIO STARKE L
UČENEC
•s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme. A. Hrovat, Kralja Petra trg 1.	3614-4
SOBO IN KUHINJO
s pritiklinami oddam s 1. junijem. Naslov v ogl. odd. »Veternika«.	3568-5
STANOVANJE,
soba in kuhinja, se odda s 1. junijem. Zg. Radvanjska cesta 69.	3541-5
STANOVANJE
1 soba in kuhinja v mirnem prahu prosten kraju se takoj odda. mirni stranki. Tržaška cesta 88a.	3543-5
STANOVANJE,
soba in kabinet, se odda. Kosarjeva 38.	3557-5
STANOVANJE
soba, kabinet s pritiklinami se s 1. junijem odda v Stritarjevi ul. 17, Maribor. 3526-5
STANOVANJE
v vili v Koroščevi ulici se odda s 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
3458-5
tudi varnost prometa. Oškodovanci zahtevajo v takem slučaju povračilo izgube od elektrarne, ki bo seveda ščitila svoj interes ter poiskala povzročitelja. Tudi ni izključeno, da bi državne oblasti ne uvedle kakšnega postopka. Vsemu temu se izognete, ako zahtevate od elektrarne uslužbenca za nadzorslvo in pomoč pri delu. Na la način bo nesreča skoroda izključena, po potrebi pa bo škodo mogoče laže in hitreje popraviti.
m Na meščanski šoli v Mariboru je postavljen za suplenla diplomirani filozof Braz Valter.
m 100 vagonov mesa bomo izvozili v Francijo, ki nam «a bo plačala v dinarjih.
m Nova bombažna industrija „Roal“ je ustanovljena v Beogradu, ki ima izvor prav za prav v Mariboru. Glavnice je 5 milijonov din. Člani upravnega odbora so: Danilo Nenadovic, predsednik, Dragomir Pavlovič, Marko Ro sner, Cezar Altarac, Izidor Obradovic in dr. Ivan Jančič. Poslovodja družbe jc Albert Altarac, prokurista pa sta Cezar Altarac in Izidor Obra-dovič.
m Poročila sta se davčni uradnik Milan Cirk in odvetniška uradnica Terezija Brinovčeva.
m Pavliha pride jutri dojnjldne v Maribor. Gledališče Mladega rodu v Mariboru vabi mariborske malčke k sprejemu Pavlihe, ki pride iz Ljubljane pod varstvom Pavlihovega odra. Predstava bo ob pol
11.	v veliki dvorani Narodnega doma.
m S tržnega nadzorstva. Vo*dja mestnega tržnega nadzorstva inž. Martin Večcr-
jevič je sedaj nastavljen po službeni prag-maliki.
o Gor. Radgona. Odbor za postavitev spomenika padlim junakom in Maistrovim borcem v Gor. Radgoni, obvešča vse vabljene organizacije in ustanove kakor tudi posameznike, da se vsled naredbe notranjega ministra svečano odkritje spomenika dne 2. junija ne bo vršilo ter je svečanost preložena na nedoločen čas.
o Ali se v Tvojo družino, v družino Tvojih sorodnikov ali prijateljev doslej šc ni vtihotapila jetika? Zahvali ljubega Boga, če je temu tako, vendar pa ne pozabi, da je usoda nepreračijnljiva in da pri svojih sklepih ne izbira. Ako se v protitu-berkuloznem tednu še nisi oddolžU, kupi pri najbližjem poštnem uradu takoj položnico za 25 par, zabeleži nanjo račun št. 15-531, naslovi jo na „Protitub€rkulozno zvezo“ v Ljubljani ter nakaži za proti jetično borbo primeren znesek. Protituber-kulozna zveza je trdno uverjena, da se seznam z imeni premožnih oseb, ki so v proliluberkuk>znem tednu odklanjale nakup nabiralnih lislkov ali pa prispevale le malenkostne zneske, ne bo povečal in to tem bolj, ker bi bilo to v sramoto slovenski kulturi. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
o Glasbena produkcija v Slovenjem Grabcu. Podmladka JS in RK na meščanski šoli v Slovenjem Gradcu priredita v nedeljo, 26. t. m., ob 16. v veliki dvorani Sokolskega doma glasbeno produkcijo.
o Žrtev materinstva je poslala 25 letna dninarica Verčkovnik Frančiška iz Podgorja pri Slov. Gradcu.
o Pri nogometu se je ponesrečil 61 letni jeklarniški delavec Petek Alojz iz Gušta-nja. Ponesrečenec je igral na praznik tekmo med suhimi in debelimi v korist PTL ter padel in se občutno potolkel po roki. Zdravi se v slovenjegraška bolnišnici.
n KONKURENCA
tudi Vi ne sm«ete izostati!
SOBO IN KUHINJO
oddam starejši stranki 1. julija. Studenci, Ciril Metodova 10.
3587-5
MEISTER« KOLESA
RADIO STARKEL
MARIBOR, TRG SVOBODE 6
4-sobno sončno
STANOVANJE ob parku oddam s l. julijem. Naslov v ogl. odd. »Večernica«	3598-5
LEPO STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda. Aleksandrova 30, Pobrežje.
3601-5
STANOVANJE
3 sobe. veranda in vrt, se takoj odda. Kejžarjeva 4.
3615-5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Pobreška cesta 38.   	3631-5
DVOSOBNO STANOVANJE
oddani s 1. junijem. Vprašati Praprotnikova ul. 16. pri Drozg.	3711-5
Zlato in srebro,
oriljante, lastavljalne listke <š£e ouino zb nakuo
M. Ilgerjev sin,
Maribor. Goipotka o lic« 15
Lepo dvosobno SONČNO STANOVANJE
se odda čisti stranki takoj. Radvanjska c. 58, Studenci.
3669-5
SOBO IN KUHINJO
oddam. Radvanjska cesta 47. Studenci.	JOŽ'1-5
Lepo
TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico oddam 1. julija. Aljaževa ul. 4.	3672-5
Sončno
DVOSOBNO STANOVANJE
in popolnoma separiratia vhod se odda s 15. junijem ali 1. julijem v Lorbekova 3, Nova vas.	3673-5
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddam. Melj ska c. 59.	3675-5
Steznik
ki Vam bo dobro pri-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice Kocmut, Meljska c. 3
STANOVANJE
(dvorišče), 1 soba, kuhinja za 2 osebe se odda. Maistrova ul. 16._______________3677-5
Oddam LOKALNO STANOVANJE
s 1. juljjein. Vprašati Masa-rykova 24-1, levo. 3678-5
Odda se
ENOSOBNO IN DVOSOBNO STANOVANJE
s 1. junijem. Taborska ul. 9. Vprašati pri hišniku. 3681-5
Mala
PODSTREŠNA SOBA
in kuhinja se odda za 1 ali 2 osebi. Mkarjeva 10, Studenci 3703-5
Lepo sončno STANOVANJE,
sobo in kuhinjo. Oddam s 1. junijem. Vrtna ulica 8-1.
3619-5
SOBO, KUHINJO
in pritikline ter lepo oorem-Meno sobico takoj oddam. Strma 15.	3663-5
STANOVANJE
sončno, suho. 2 sobi, predsoba, kuhinja, v I. nadstr., se takoj odda mirni stranki. Brezner, Jcrovškova ul. 34 (Magdalenska).	3656-5
LEPO SOBO IN KUHINJO.
prazno ali s pohištvom, oddam. Vprašati pri E. Soršak. Vodnikov trg, stojnica.
'__________________36St^
Eno-, dvo- in trisobno STANOVANJE
se takoj odda pri postajališču Tezno. Ptujska cesta 33. ________________________3662j
STANOVANJE
z dvema sobatrja. kuhinjo in pritiklinami se odda s 1. ali 15. junijem v Mariboru, Mej" na 7. Sončno in tnimo.
3653-5
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda s 1. junijem. Smoletova 10.	364*-»
SOBA IN KUHINJA,
sončna loga, za 1 ali 2 ste* rejši osebi, se odda, Loška tiHca 13.	3642-5
MODEBMI VOZIČKI,
po v»eb c tnali
BOGOMIR DIVJAK
J!i n <n ot» Koelia *
STANOVANJE IŠČE
MALO STANOVANJE
v mestu za 1. avgust. Naslov na ogl. odd. »Večernika« poa »Brez otrok«.	359	L,-
MANJŠE STANOVANJE
iščem za avgus. Ponudbe ns ogl. odd. »Večernika« P«« »Točen plačnik«.
'-PRE.HRANA‘ • ‘ Jj. .NAj^POiiNEJŠE HARMONIKE SVEtA ’
Sprejme se
GOSPOD »a vso oskrbo. Mlinska 9-1, levo.	3705-7
CELO OSKRBO
išče železničar pri upokojenem železničarju. Ponudbe »a ogl. odd. »Večernika« pod »Blizu Maribora«. 3592-7
Simpatična, inteligentna gospa srednjih let GRE ZA GOSPODINJO k boljši dami ali gospodu. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Poštena in zanesljiva«.	3661-7	!
SCHNEIDER
ZAGREB, NIKOLIČEVAIO
ZAHTEVAJTE BRESPLAČNI CENIK
narmonike so od vseb najboljše
OPREMLJENA SOBA
z dvema posteljama in uporabo kopalnice se odda. Kralja Petra trg ML, desno.
3632-8
Sprejme se več oseb na DOBRO DOMAČO HRANO.
Jagodič, Koroška cesta 47, II. nadstr.	3648-7
ŠOBO ODDA
OPREMLJENO IN MALO PRAZNO SOBO
oddam. Vprašati Aleksandrova 7, Krčevina, vrata 16.
3545-8
LEPA SOBA
s posebnim vhodom pri parku se odda. Koroščeva 2-1., vrata 3,-	3664-8
KABINET
se odda. Pokojninski zavod, Verstovškova 4-1.	3666-8
Lepo opremljeno SOBO
s posebnim vhodom oddam. Koseskega ulica 35.	3660-8
Eno. oziroma dve lepi PRAZNI SOBI
blizu parka in kolodvora od dam. Vprašati Zrinjskega trg 3, priti., levo. -	3647-8
Odda se
SOBA
dvema gospodoma s celo oskrbo. Meljska c. 31-1, desno.	3667-8
OPREMLJENA SOBA
se odda. Marijjna 10-11, desno.	3709-8
SOBA
se odda boljšemu gospodu. Poseben vhod. Maistrova 14, vrata 7.	3676-8
Lepa. čista
SOBA
sc odda dvema solidnima ose bama. Kneza Koclja 26-11, desno.	3682-8
Separirana
OPREMLJENA SOBA
kopalnica, se odda eni event. dvema solidnima osebama. Glavni trg 24-111, desno.
3688-8
KUPIM
enodružinsko hišo v S tud e ir cih. Novi vasi, Teznu ali Pobrežju za ceno 50.000 din. 35.000 din dam v gotovini, za ostale 15 do 20 tisoč din prevzamem vknjižbo posojil nice. Ponudniki naj pošljejo ponudbe z opisom hiše, starosti, stanja iu kraja, kjer se nahaja, na ogl. odd. »Večernika« pod »Enodružinska hiša«. Kupim tudi parcele po 25 din za kvadratni meter.
3604-11
ENODRUŽINSKO HIŠO
z vrtom prodam. Pobrežje. Aškerčeva 6, nasproti šole. _____________________3605-11
POSESTVO
v okolici Maribora kupim. Cena do 50.000 din. Posredovalec izključen. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod šifro »Moj dom«.
3607-11
ona
kupuje pomladanske obleke, kakor tudi nogavice in rokavice v specialni damski in konfekcijski trgovini
konfekciji
gre
m a i i b o i
grajski trg
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Gregorčičeva ul. 8-H. 3656-8
OPREMLJENO SOBO
laJtoj oddam. Wildonraincrje-Va ulica 6-1L, vrata 6. 3655-8
VELIKA PRAZNA SOBA
se odda. Slovenska ulica 24, ^ nadstr. _ 3641-8
OPREMLJENA SOBA
Wi špeharskem trgu se ta koj odda. EIcktr. luč. poseben vhod. Naslov v ogl. odd, »Večernika«.	3640-8
Lepo
OPREMLJENO SOBO
z 2 posteljama in posebnim vhodom, oddam. Jerovškova ul. 74._______________ 3693-8
Lepa
VELIKA SOBA
se odda. Studenci. Aleksandrova c. 17.	3699-8
OPREMLJENA SOBA
s posebnim chodom se odda. Jerovškova c. 50.	3704-8
Oddam
SOBO
takoj z dvema posteljama. Kneza Koclja 19, vrata 3.
3706-8
Kupim
ENODRUŽINSKO HIŠICO
od 20.000—22.000 din, ki bo imela nekaj hipoteke. Biti mora na Teznu, v Novi vasi, na Pobrežju ali Špesovem selu. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	3413-11
Kupim
DOBICKANOSNO HIŠO
za ceno 50.000 din ter dober baterijski radio 2 V. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Maribor«.. 3613-11
Proda se starejša STANOVANJSKA HIŠA
na Pobrežju pri Mariboru na prometni cesti, pripravna za obrt, pri avtobusni postaji. Hiša je vsa podkletena, zraven se nahaja okrog 1200 kv. m vrta. Vprašati Pobrežje, Aleksandrova 22, Marčič, 3702-11
Na prodaj
HIŠA, MANJŠI GRADIČ
3 stanovanja z vsem priborom. vse v dobrem stanj«, 2 orala njiv in sadonosnika itd. Oddaljeno 5 minut od sedeža sreskega načelstva, drugih državnih uradov, železniške postaje in glavne ceste. Krasen razgled. Pojasnila daje Habjan Ivan, Šmarje pr Jelšah.	3708-11
HIŠA
z velikim vrtom za glavno ce sto se proda. Cena 18.500 din Vprašati gostilna Sever, Tez no.	3668-11
DENAR
HRANILNE KNJIŽICE
drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu Maribor, Aleksandrova 40. Kupujte pri nas srečke drž. loterije. 2950-12
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite sc takoj p‘ri Hranilni posojilnici »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova ul 8.	11778-1t
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Soba s posebnim vhodom. Wil-denrainerjeva, 6, vrata 3.
3713-8
MALO POSESTVO
za din 10.000. Vprašati pri Špengler. Rače pri Mariboru.
2699-11
ENODRUŽINSKA HIŠA
vogalna, se proda v Mariboru. Delavska ulica 21 (mag-dalensko predmestje). ____________________3638-11
TRISTANOVANJSKA HIŠA
vrt s sadnim drevjem, se p'roda. Obrežna cesta 25, Studenci.	3639-11
PRODAM ZEMLJIŠČE
v velikosti 5700 kv. metrov s stavbenim materialom. Gra diška, pošta Pesnica. Cena 21.000 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	3635-11
Hranilne knjižice
vrednostne papirje kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12
SPALNICA
se odda v najem ali proda. Prodam tudi dirkalno kolo. Trgovina Klaneček, Studenci, Obrežna c.	3707-17
RAZNO POHIŠTVO
ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
3684-17
NOVO POSTELJO
prodam. Bolfenkova 20, Nova vas.	3646-17
SPALNICA
iz vezanih plošč, moderna, kavkaški oreh, imitirana in politirana. jako poceni na pro daj. Mizarstvo Kolar Anton, Koroška cesta 114.	3606-17
OMARA ZA LED
190X115 visoka, se proda. Pobrežje, Zrkovska 41, v špe ceriji.	3626-17
ŽENSKI KOTIČEK
POSTELJNE ODEJE
samo z belo vato, močno pre šite. posteljno perilo, zglavni ki. tuhne, koce, madrace. in-leti, puh in perje po najnižji ceni. A. Štuhec, Maribor, Stol na ul. 5.	3328-18
Ido lilo
IIIIIHIIIIHIIIRlIlIHIHHItHIII
po men
Izvršujemo vsakovrstna popravila pri mo škem perilu. Sprejemamo naročila v Gosposki ulici 24 in Slov e n-aki uHd 28.
Tel 25-78
KOPALKE
nogavice, pletenine (lastni izdelki) perilo, kombineže, j volno »Mara, Oset, Koroška cesta 26. Sprejmemo čuenka, L	----
_____________3578-1«	Cita]te„Več<
Maribor
RABLJENE OBLEKE,
čevlje, kakor druge drobna-1 rije proda radi selitve Trafe-nik, Meljska c. 61-1. 3650-18
POSTELJNE MREŽE
in popravila izvršuje' naj
IZGUBLJENO
ZAPESTNO URO
sem izgubila od Strelske c. do betnavškega gradu proti
OBRT - TRGOVINA
ZA SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA
se priporoča po najnižjih cenah Jurij Juteršnik, Sodna ulica 15.	3552-13
NAHRBTNIKE
v veliki izbiri nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13.
3696-13
oški! Pri spolni slabosti
(spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja: KR; DV. LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. -*r Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. Ctt.r«. s.ir. 584S-3S.
Lepo opremljeno SOBO
z uporabo kopalnice takoj oddam boljši osebi v hiši elektrišk. podjetja Rečnik, L tlhdstr., levo. Pobreška cesta 6.	3600-8
LEPA SOBA
sc odda samostojni inirni °scbi. Pobrežje. Cankarjeva ul. 20.	3610-8
Lepa, čista, opremljena, se-forirana
ZRAČNA SOBA 5 uporabo kopalnice se odda solidni osebi v bližini avtobusne postaje s 1. junijem. Radvanjskih cesta 45-1., levo.
• 3616-8
^cdo OPREMLJENA SOBA
£ dvema posteljama se odda. Wildenrainerjeva 6-11., levo.   ____________________3617-8
OPREMLJENA SOBA
se odda ž 1. junijem. Puškima 3. pritličje. 3618-8
LEPO SOBO
Oddaj,, gospodični. Naslov v °8l. odd. »Večernika«. 3619-8
t SOBA S ŠTEDILNIKOM
poučna, sc odda. Vodnikova Uk Tezno, pri Kovini. 3633-8
Kupim
ENODRUŽINSKO HIŠICO
z vrtom ali malo posestvo pol joha, blizu postaj Ptuj, Pragersko, Rače, Slivnica, Hoče. Navesti ceno ali hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. »Ve černika« pod »Penzionist B. 18«.	3534-11
VINOGRADNO POSESTVO
lepo urejeno, donosno, pri Mariboru, se radi visoke starosti z bogatimi pritiklinami, kakor stoji in leži, proda. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Rentabilno«.
3558-11
LOKAL
sc odda na Koroški cesti 49.
3620-10
Kdor išče
HIŠO, VILO, POSESTVO
ali r-roda, naj sc obrne na posredovalnico »Rapid«. Najboljše zveze, solidne , cene. Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 28.	3665-11
STAVBENI PARCELI
sončna lega, prodam v Studencih, Jurčičeva ul. Vprašati Studenci. Obrežna 29.
3343-11
mala hiša z vrtom
poceni na prodaj. Resni kupci vprašajo Maribor, Stritarjeva ulica 7, Dolajš. 3624-11
VEČ STAVBENIH PARCEL,
en kompleks 6000 kv. m, Radvanjska c. (Nova vas), kv. meter 16 din. se skupno proda. Dopise na ogl. odd, »Večernika« pod »Radi od-potovanja«.	3627-11
Ugodno prodam HIŠO
z 800 kv. m zemljišča. Vprašati pri Bezjak, Zg. Radvanje Hostejeva ul. 73, pri Mariboru.	3670-11
PARCELA
z dograjeno betonsko kletjo 12X10 v mestu se poceni pro da. Vprašati Dalmatinska 8.
3712-11
Za vse izolacije proti vodi
in
vlagi
••
„B ETO NIT
Zahtevajte navodila pri „BETONIT“, kemični izdelki za gradbeno industrijo — Maribor. VolaSniSki irg 2 in Valvazorjeva 30
BRITJE DIN 2
striženje din 4. Obiskujte ce nejšo brivnico »Rapid«, Melj ska c. 1.	2825-13
hardVefrii*katnM 26'315518' <*i'da na ^ijf^Ma-jQi’1	riboru	proti	lepi	nagradi.
enitbedopisi
PRIJATELJA,	I	RJAVO	NOVO	SUKNJO
pošlenega. resnega, trezne- sem 1ZJ-U ?£. ™®sta do No-ga, značajnega, inteligentne- J6 Yas‘- Najditelj se naproša, do 45 let, išče neodvisna ša‘ ,.J0~odda proti na2radi gospodična z lepo eksisten- na P0**0*!'-	3639-27
co, čedna, inteligentna. Resne, neanonimne dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Poštenost pogoj«. 3625-19
DRUŽABNIKA
išče vpeljana protokollrana trgovina z vinom. Sodelova nje zaželeno. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vložim 100.000«.	3688-13
VSA TAPETNIŠKA DELA
izvršuje solidno in dobro Hordo Kuhar, tapetnik, Vetrinjska 26 •	3154-13
SUHE HRASTOVE DOGE
večide' za manjšo posodo, za, 10.000 1, se ugodno proda. Ponudbe na »Večernik«. Ptuj.	'	3687-13
Kupim večjo množino VREČ
moke, riža itd.). Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Tovarna«.	3609-13
PLETILNI STROJ št. 8
malo rabljen, kupim. Kocct Ivan, trg Črcnsovci, Prekmurje.	'	3576,-14
Kupujem TKALSKE STROJE
(Revolverstiihle) s šaftmaši-nami, po mogočnosti z dvema cilindroma: nadalje eno sno-vačo (Scheermaschinc). Ponudbe na naslov:	Ma-Sta,
Rajhenburg.	3594-14
Prodani 40 kg rabljenega POGONSKEGA JERMENJA v dobrem stanju raznih dimenzij, 3 komade kompletnih cirkulark s Stolom, 1 voziček za prevoz lesa, 6 kom. žaginik listov poceni prodam Ponudbe na ogl. odd. pod Pogonsko iermenle«.
3710-14
POHIŠTVO-OPREMA
POHIŠTVO
Ni vseeno kje kupujete pohištvo. Priporoča se »EFKA« mizai stvo za stanovanjske opreme. Maribor. Frančiškan ska ul. 12, Kopališka ul. 11.
POZNANSTVO
mlade, inteligentne gospodične išče intelektualec srednje starosti. Zakon ni izključen. Ponudbe pod »Serenada« na ogl. odd. »Večernika«. 3645-19
GLASBILA
Kupim kromatično, dunajsko | uglašeno majhno
HARMONIKO, že rabljeno, s 43 tipkami. 36 | basi ali več, čisto uglašeno, I zanesljivo. Ponudbe sprejme Drago Robar, Ruše. 3612-20
RAZNO
SOKOLSKI KROJ
za veliko postavo prodam. Wenger, Pesnica. 3TO0-28
Zbirajte odpadke
Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cu-nje. krojaške odrezke, tekstilne odpadke, glaževino. ovčjo vplno, govejo dlako kupuje vedno do najvišjih cenah Arbeiter. Dravska ul. IS. Te» 26-23.
KRATEK GLASOVIR
prodam. Lešnikova 1 (Tom-, šičev drevored). 3608-20 SPALNICE, JEDILNICE. KU-
VOZILA
HINJE
I vseh vrst v naimodernejSih
__________ lastnoročnih	izdelavah	dobite
MOTOR ZUNDAPP 200 ccm v za,02i Pohištva. Aleksandro
skoraj nov, je ugodno na pro |va c- 48.	4311—I
daj. Ljubljanska ul. 32.	————
3679-22	.	PONIKLANJE.
NOVO MOTORNO koi n Pok/°,manie, Predmetov vseh mrvu muioKNO KOLO vrst dobro in poceni pri *Ru-
350 ccm. popolnoma komplet da«, Maribor, Trstenjakova
no, ze pripravi eno, 30% ce- uUca 5.	BR3
nejše. Ogled Weixl, M?rib"r. --------
Jurčičeva 8.	3689-221 MARTIN SAFRAN
Sobo-, črkoslikar in pleskar,
Krekova ulica 16. Prevzame
vsa v to stroko spadajoča
Motorno kolo
DKW 100 CCM
,°CKlilr0dar;vVpIaIati Kne I defa.' Zmerne” cene, delo solidno.	2465-1
za Koclja 2, Lah. mesar.
3697-22
MOTORNO KOLO
250 ccm sc proda za din
| KAJENJE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU »N1KOTINOL« neškodlivo za-
1850j Mehantkar Draks,^ ^voTeds^^^ r or-	3701	2„	1 j—3 tednlh ka]enja *u -	-
TOVORNI AVTO j strastnejše kadilce. Cena ve-
dobro ohranjen, kupim. Pi- jjj™ steklenica din 70.—* tnala smene ponudbe na ogl. odd. “J1* 60.-—. Po povzetju ratoo* »Večornika« pod »Gotovina«.	Jugopatent.	Ljubljana*
3652-221 Dvorakova 8l Sprejmemo preprodajalce.	13543-1
MOŠKO KOLO
prodam. Studenci, Aleksandrova cesta 43.
ŽIVALI
Korošec.
GOSPODINJE!
3628-22 J Pozimi ie umivanje oken neprijetno. Nabavite si najno-vejši. praktični patentirani T	, . v. . 1 brisalec za ttmlvanJe In sn*
krvni kratkodlaki čtni ?enie oken- 06113 z navedi-krvni. kratkodlaki, Črni Iom d,„ 36.- Dobite ga V
sv. Jožefa v Celju. 3685-24 1 42^0. Pri predplačilu na če-
OPOZORILA
| kovni račun štev. 14-627 Vam i pošljemo poštnine prosta — Sprejmemo preprodajalce.
13544-1
OPOZARJAM
ccnj. javnost, da nisem plačnica za doljjovc, ki jih na
kateri koli način naredi moj I IDEJE — IZUME mož Franc Šafarič. Šafarič vnovčuje in planira v tu- in Pavla, gostilničarka. Sredi- inozemstvu Jugopatent. Ljub*
3680-17 išče ob Dravi.
3683-25 I ljana, Dvofakova 8. 13543-1
manufakturnega blaga radi nemogoče dobave blaga v čisti volni. Prodajamo od 20-50% ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . .
mmmmsmm Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traia i osam
(pri glavni policiji) —■im i"ii 'ii''i11! i urn "
Od likvidacije tovarne nožev
se razprodajalo
v raznih velikostih.
Zaprte kovaške peči, ventilatorji, sesalci (ex-haustorji) elektromotorji, priprave za ponik-Ijanje, stroji za obdelavo drv, velika kompletna brusilnica itd. — Iščite ponudbe od
OBNOVE O. D.
ZAGREB, MAGAZ1NSKA CESTA 49.
Jestulne bodo uedno sveže le u hladilni električni omari
A E G • S ANT O
UetrinjsUa ulica 4---   Brezobuezen	ogied	I
Ne zamudite naUupa po le ugodnih cenah
v „Vuetkiku" !
Pozor!
Pozor!
Naj nižje cene Ceniki franko
Najnovejši modeli
za revolver in šaft stroje ter snovačico za sekcional maši-no išče tekstilna tovarna Bra ča Bureš, Zagreb, Branimiro-va 43 (Penkala).	622
vseh vrst se sprejemajo v čiščenje, barvanje ter fasoni ranje po zadnji mod). Pro* daiam tudi športne čepice od din 10—25. Istotam se kupi tudi že rabljeno žensko ali moško kolo. Se priporoča
Babošek Vladko
klobučarstvo
MARIBOR, VETRINJSKA 5
otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, pre voznih tricikiiev, pnevmatike pri
niso več luksus, ker dobite že za din 35*- nainovejše šlagerje, plesne, narodne s petjem s harmoniko. Stalno na zalogi razae igle, električni radio gramofoni in ves osta!i pribor za gramofone.
Aleksandrova cesta 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4
Damski poletni čevlji
Pozor!
Pozor!
lilivDo zastopstvo id Maribor: MbIobI & Herold Zahtevajte brezplačne sezname !
Hotel Zamorc, Gosposka 30
Oglejte si stransko izložbo!
POSOJILNICA NARODNI DOM
_	m.	naistareiši	slovenski	denarni	zavod	v	Mariboru
REZERVE BLIZU DIN 12,000.000
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA • GRADBENI ODSEK
priredi v nedeljo, 16. junija 1940, do sedaj
• V# *. Aa_
za din 5*— prve tri tombole v skupnem znesku
Nadaljnjih 20 tombol: šivalni stroj, 8 koles, bala platna, dve moški obleki, vreča moke, 20 kg sladkorja in nebroj drugih dobitkov. — Vrednost vseh dobitkov je din 60»000"
- Oglasi po ceniku - ttokopisi Poštni čekovni račun štev 11