POMLADNO ČIŠČENJE OKOLJA I ODBOJKARJI PRED 2. LIGO OBČINA BREZ POMLADI ? (Mef) Pomlad je prišla tiho, na to navadno ponedeljkovo jutro, ko so se upokojenci ravno postavljali v vrsto pred banko in so v kavarnah kapučini prebujali jutranje zaspance. Prišla je z nekaj oblaki, ki jih je proti poldnevu sonce že razgnalo po nebu, prišla je z novimi slabimi vestmi z vlade in z borze, z bankomatom, ki nikakor ni hotel minusa spremeniti v plus in z resnobnimi obrazi lokalnih politikov, ki jih je čakal nov teden pričakovanja dogovorov tistih zgoraj. Zdaj enostavno ni več poti nazaj. Pomladniki se predvolilno in menda tudi sicer združujejo in čutiti je nekakšno tiho navdušenje, kot na Hrvaškem pred volitvami, ko je bilo jasno, da niti predsednikova smrt ne bo pomagala njegovi stranki do ohranitve oblasti. Življenje je pač kruto, ljudje pa še bolj in v politiki še posebej ni prostora za usmiljenje. Zato na državni ravni vlečejo velike poteze, tudi takšne, kijih politični strategi uporabljajo le v IC Banka Koper fcVf:5 23.marec 2000 skrajni sili, ob tem pa jim je prav malo mar, kaj se zaradi takšnih potez dogaja izven olastninjenih ljubljanskih palač, kjer imajo svoje volilne štabe. Seveda je povsem jasno, da potezam "z vrha" hitro sledijo odgovori "v bazi", vendar imajo velikokrat čisto drugačno vrednost in težo. Če je na državni ravni SLS močna in še vladna stranka je v Izoli komaj zmogla preboj enega svetnika v občinski svet, kjer bolj ali manj igra vlogo opazovalca. Nekoliko drugačen je položaj SKD, ki na obeh ravneh sodi med takoimenovane srednje močne stranke, občinski svetniki SKD pa že tradicionalno sodijo med glavne protagoniste opozicije v Izoli. Kdo lahko ima ob nastanku nove stranke glavno besedo v Izoli je torej jasno, čeprav na državni ravni gotovo ne bo tako. Še najbolj nespremenjen ostaja položaj tretje pomladne stranke (SDS), ki bo na obeh ravneh igrala vlogo opazovalca in tehtnice obenem. Pa še eno pomladno vprašanje je piscu precejšnja neznanka. Če bosta SLS in SKD imeli razpustitvena kongresa, čigavi bodo torej tisti občinski svetniki, ki so bili izvoljeni iz njunih vrst. Bodo izvoljeni poslanci strank, ki jih ne bo več ali poslanci stranke, ki ni sodelovala na lokalnih volitvah? TAJVANSKI TROJČKI Srečni "oče" trojčkov, z imenom Bepi je Koni Steinbacher, vendar v njihovem rojstnem listu ne bo pisalo Izola ampak Tajvan. Znana izolska maskota, ki jo je pred leti izdelal domači Mehano je namreč marsikomu ostala v prijetnem spominu in tako seje porodila ideja, da bi poiskali novega proizvajalca, ki bi maskoto izdelal v več velikostih za ceno, kije dostopna tudi povprečnemu izolskemu turistu. Ponudba je prišla iz Tajvana, kjer so izdelali Bepija v dveh velikostih in v primeru naročila 5000 maskot ponudili tudi dostopno ceno zanj: nekaj manj kot 1.000 tolaijev za manjšega in nekaj več kot 1.300 tolaijev za večjega Bepija. Skupaj z davkom in trgovsko maržo bi to pomenilo, da bo manjši Bepi stal kakšnih 1.300 tolaijev, večji pa okrog 2.000 tolarjev. Vse seveda le pod pogojem, da v Tajvan dobijo naročilo za izdelavo 5000 maskot, kar sploh ni malo, še posebej zato, ker je treba kar polovico naročila plačati vnaprej. Jože Černelič, bepijev "krušni oče" upa, da bo turistično gospodarstvo pokazalo zanimanje za to naročilo, precej bo morala pristaviti občina Izola, zelo prav pa bi prišel tudi kakšen sponzor. Novinatju pa se ob tem zastavlja tudi preprosto vprašanje: Ali med tistimi 16 odstotki nezaposlenih Izolanov ni nikogar s toliko šiviljskega znanja, da bi si upal prevzeti delo, ki ga bodo, tudi za tajvanskega podjetnika, očitno opravljale šivilje na sosednjem Kitajskem. Po besedah obeh "očetov" ne gre za kakšno komplicirano delo, saj so Bepija uspešno izdelale tudi šivilje v Materiji. Če znate šivati in ste brez delaje morda Bepi prava priložnost. Tako bo postal kaj več kot le izolska maskota. ODPRIMO TA PROSTOR ZAKUP ZEMLJIŠČ PO NOVEM Svetniki smo prejeli gradivo za 16 redno sejo OS. V tem gradivu je tudi predlog Pravilnika o oddajanju zemljišč v zakup. S tem pravilnikom je predlagano tudi cena za letni zakup. Vsekakor se nam cena 600 SIT po kvadratnem metru zdi previsoka. Posebno pa je nesprejemljivo, da se vrtičkarstvo obravnava enako kot funkcionalno zemljišče. V priloženi tabeli informativni izračun je cena za vrtove med Prešernovo in Južno cesto predvidena 30.000 SIT letno za 100 kvadratnih metrov. Novo urejanje zakupnih pogodb se tiče vseh tistih, ki so do sedaj imeli v zakupu zemljišča sklada zemljišč Republike Slovenije, kjer so sprejeti zazidalni načrti. Do sedaj ste za to plačevali zakupnino v višini okoli 5.000 SIT na leto za 2000 kv. metrov. Za isto zemljišče pa boste, po novem, po predlogu Županje članice ZLSD, morali plačati reci in piši 600.000 SIT. Mislimo, da komentar ni potreben. Ni nam jasno, komu je v interesu, da na zemljiščih, katera so predvidena v bodoče za pozidavo raste robida in akacija in prostor ni kultiviran. Kajti preprost izračun pokaže, da ob taki zakupnini ni ekonomsko upravičeno karkoli gojiti. Recimo, da na 100 kvad. metrih posadite krompir in ob tem boste v najboljšem primeru pridelali 200 Kg krompirja po ceni 30 SIT (ozimnica) boste v najboljšem primeru zaslužili 6.000 SIT. Stroški za to pa ob tem da boste plačali 30.000 sit zakupnine, nakupili seme, gnojilo, ter vložili lastno delo in ugotovili, da se vam to preprosto ne izide. Ob tem moramo še omeniti socialni vidik obdelave zemljišč. Ta zamljišča obdelujejo v glavnem upokojenci z nizkimi pokojninami ter delavci z nizkimi dohodki. Predlagamo, da se občinska zemljišča namenjena za vrtičkarstvo daje v zakup pod istimi pogoji, kot jih daje v zakup država. Za klub svetnikov SDS Alojz Padar JAJCE IN KOKOŠ V 357. številki Mandrača ste pod PTT' NOT DEAD objavili sliko ruševin ob hotelu Delfin. Prilagam vam sliko, ki ponazarja drugi pogled ob istem hotelu. Razvidno je v kaj se je spremenila začasna deponija odvišnega izkopnega materiala v Marinvestovem trikotniku. Nastanku novega smetišča pripomorejo tudi vestni stanovalci okoliškihstanovanjskih hiš, ki svojo odvečno kramo vržejo kar čez prag. Kdaj bomo Izolani bolj obzirni do urejenosti svojega okolja. Horvat Anton, Izola pripis uredništva: Razmišljanje g. Horvata je seveda na mestu in občani znamobiti velikokrat zelo neodgovorni do lastnega okolja, vendar bi bilo preveč preprosto krivdo za ta nered pripisati zgolj občanom, saj poznamo pravilo: če tam lahko odvržejo smeti drugi pa bom še jaz. Akcija Očistimo okolje je pred vrati in tu je že priložnost, za vsaj delno urditev tega prostora. Lonka, kot smo vsi poimenovali znani šotor na začetku Sončnega nabrežja (ime je sicer v "lasti" HTP Simonov zaliv, kije pred tem imelo na tem prostoru začasne gostinske lokale), počasi jemlje slovo od Izole. Pravzaprav se bolj poslavlja lastnik šotora kot sam objekt, saj je pogodba z občino potekla, pripravljenosti za podaljšanje le- te na občini ni, pripomb na sam objekt pa je bilo tudi toliko, da enostavno ni mogoče kar tako mimo njih. Potem ko so neznanci porezali zunanje stene na severni strani šotora (ob Sončnem nabrežju) je lastnik odprl tudi druge dele severne šotora in mimoidoči so takoj opazili, da je prostor kar "zadihal”. Na občini pričakujejo, da bo lastnik v kratkem podobno odprl še polovico sedaj zaprtega dela, tako da bi zaprta ostala le četrtina šotora, kjer bi lahko začasno skladiščili demontirane dele šotora in opremo. Dejstvo je namreč, da šotora ni mogoče kar tako odstraniti, saj bi to pomenilo dejansko uničenje dokaj dragega objekta, zato se lastnik trudi za pridobitev kakšne druge lokacije, kjer bi lahko prenesli šotor, ne da bi ga bistveno poškodovali. Na občini pa se medtem dogovarjajo, da bi odkupili stojnice, ki so bile doslej pod šotorom in jih, vsaj to sezono, sami tržili pod odprtim delom šotora, seveda na tak način, da bi jih zvečer izpraznili in bi bil prostor takorekoč ves dan prehoden. Prav tako razmišljajo, da bi pod šotor premaknili druge stojnice, ki so zdaj na sprehajališču sončnega nabrežja. ŽERJAV ALI HELIKOPTER S sedemmesečno zamudo je Manziolijev trg le dobil dvigalo s katerim bodo na notranjo stran palače prenesli potreben gradbeni material za dokončanje nekaterih zunanjih in predvsem notranjih del. Zaradi sprememb v razporedu del (medtem seje zgodilo še pretlakovanje trga) se bodo šele zdaj lotili urejanja zadnjega kraka, v kratkem pa bo dokončana streha palače. Po besedah županje Brede Pečan morajo izvajalci najkasneje do konca junija prenesti ves material, dokončati fasado palače in trlakovanje trga, tako da bo julija že odprt in pripravljen za organiziranje najrazličnejših prireditev. "Izvajalci imajo jasen rok in če ne bodo vsega postorili z dvigalom naj si pomagajo s helikopterjem" je še pristavila županja in dala vedeti, da z rokom gradnje na občini mislijo nadvse resno. Minister Šuklje na obisku 0 EVIDENCAH IN ČRNIH GRADNJAH Minister za notranje zadeve Borut Šuklje je med obiskom v Izoli ponovil pripravljenost za nakup osmih stanovanj za policiste, preverili pa bodo tudi možnost hitrejšega pridobivanja informacij o lastnikih zapuščenih avtomobilov. Veliko je bilo govora o sodelovanju z inšpekcijami in o črnih gradnjah na obalnem območju ter o krepitvi policijskih sil na južni Šengenski meji. Minister Šuklje je bil skupaj z državnim sekretarjem za organizacijo uprave, prof. dr. Gorazdom Trpinom in sodelavci, gost treh obalnih županov in načelnikov upravnih enot, na srečanju pa je bil tudi načelnik koprske uprave za notranje zadeve, Emil Čebokli, ki je ministru ponovil nekatere spcifike varnostnega položaja v treh obalnih občinah. Seveda je posebej omenil paradoks, da se poleti število prebivalstva potroji, policija pa ostane v isti zasedbi, kar seveda pomeni, daje varnostna situacija slabša kot druge letne čase. Minister Šuklje se je strinjal s to ugotovitvijo in priznal, da je kadrovska problematika v koprski upravi izrazita in da bo ministrstvo storilo vse, da bi zagotovili večje število kvalitetnih kadrov, ki bi varnostno delovali na tem območju v času turistične sezone. Načelnik Čebokli je omenil tudi problem brezdomcev, ki se poleti preselijo na obalo, vendar tukaj nimamo organiziranih infrastrukturnih objektov za njihovo vzdrževanje. Načelnik izolske Upravne enote, Branko Andrejašič, je govoril o zapletenih upravnih postopkih, ki jih zahteva vse bolj zapletena zakonoda, katerih žrtve so predvsem tisti občani, ki spoštujejo zakone, medtem pa vsi drugi delajo na črno in se ne ozirajo na zakonske zahteve. Takšen izrazit primer so črnograditelji, ki se jih je zadnje čase spet namnožilo toliko, daje položaj že kritičen. Še posebej pereč problem so čme gradnje na Baredih, županja Breda Pečan pa je opisala tudi primer črnega odpada na meji s piransko občino za katerega je občina Izola pred dvemi leti zbrala vso potrebno dokumentacijo, vendar se inšpekcijske službe ves ta čas niso odzvale na poziv k zaščiti zakonitosti in okolja. Minister in generalni sekretar sta pritrdila ugotovitvi, da je sedanja organiziranost inšpekcij po posameznih ministrstvih neučinkovita, saj je koordinacija med ministrstvi in inšpekcijami slaba. Rezultat tega pa so počasni postopki v preprečevanju nezakonitosti, kot so tiste v zvezi s posegi v okolje. Županja Breda Pečan je ministra opozorila na to, da v občini pogrešajo razpis za nakup stanovanj za policiste, saj je v skoraj dograjenem stanovanjskem stolpiču z neprofitnimi stanovanji tudi osem stanovanj rezerviranih za policiste z obalnega območja. Minister je ponovil, da policija zelo potrebuje ta stanovanja, vendar tudi on ni vedel, kako to, da razpis za nakup stanovanj še ni izšel. Vsekakor bodo storili vse, da bi le pridobili stanovanja za mlade policiste s tega območja. To je še posebej pomembno tudi zato, ker bo treba v sklopu okrepljenega varovanja južne meje, kljub prestrukturiranju, zaposliti še nekaj novih delavcev ministrstva za notranje zadeve. Posebno poglavje je varovanje osebnih podatkov in dostop do posameznih evidenc, so še povedali predstavniki upravnih enot in občin. Tako se jim dogaja, da v občini naprimer ne morejo dobiti evidence sobodajalcev, ker so ti podatki pač zbrani na upravnih enotah in ne morejo do njih kar tako. Podobno je z lastništvom avtomobilov, saj potrebujejo za pridobitev podatkov o lastniku zapuščenega avtomobila do štiri mesece, ker morajo za vsak avtomobil vložiti svoj zahtevek za izpis iz evidence pri upravni enoti. Načelnik izolske upravne enote pa je ob tem povedal, da imajo v občini z nekaj manj kot 15 tisoč prebivalci trenutno v obdelavi kar nekaj več kot 600 različnih upravnih vlog. ŠE ENA RESNICA O EZULIH Zgodovina je seveda zelo hvaležna snov za obdelavo na kratke proge. Zato si, še posebej novejšo zgodovino radi razlagamo vsak po svoje, tam kjer gre za pomembne zgodovinske dogodke pa to lahko pomeni tudi travme različnih vrst. Seveda zgodovine ni mogoče kar tako pozabiti ali zamolčati, njeno nenehno odpiranje pa tudi ni posebej koristno za danes in za jutri. Toda, težko je biti tako racionalen v primeru, ko so emocije in spomin še vedno živi, kot je to v primeru izseljevanja Italijanov iz cone B v letih do 1953. Ta zgodovinski dogodek, ki ga ni mogoče zanikati, obstajajo pa o njem različni podatki in trditve, je že vsa leta deležen velike pozornosti tistih, ki so se izselili kot tudi tistih, ki so ostali. In ko smo ravno pomislili, da je čas zacelil najglobje rane in bosta obe strani (tista, ki se je izselila in tista, ki je ostala oziroma se priselila) iskali poti približevanja se zdi, da se obeta nov vihar v Tržaškem zalivu. V založbi časopisa Isola nostra, ki ga izdaja Skupnost izolskih ezulov, bo namreč aprila izšla knjiga Isola d'Istria, s podnaslovom Dalle origini all'esilio. Knjiga, ki obsega več kot 350 strani različnih pričevanj, gradiv in fotografij bo zagotovo zanimivo branje za neobremenjene ove generacije Izolanov, nekatere z več križi na plečih pa bodo v njej gotovo naletele tudi na podatke, ki bodo deležni čustvenih izpadov. Eden takšnih je podatek o 90% prebivalcev Izole, ki so bili prisiljeni v letih od 1945 do 1956 zapustiti Izolo. Knjiga je delo 20 različnih entuziastov, to pa seveda še ni garancija, da bo v njej tudi toliko različnih pogledov na zgodovino, še posebej povojno zgodovino, našega in njihovega mesta. V uredništvu bomo prejeli izvod knjige in jo natančneje predstavili v aprilu, že vnaprej pa nasvet: naj nas pri branju vodi razum in ne le čustva, kajti s prepiri o zgodovinskih resnicah bomo težko gradili skupno prihodnost na katero pa smo vendarle obsojeni. (Mef) 16. seja občinskega sveta ODLOK O MARINI IN TIC-u V četrtek, 30. marca se bo na 16. redni seji sestal izolski občinski svet, svetnike pa čaka nekaj zelo zanimivih točk dnevnega reda med katerimi so tudi takšne, o katerih bodo stranke težko našle popoln konsenz. Glede na to, da je na dnevnem redu kar 18. točk je mogoče pričakovati, da svetniki seje ne bodo pripeljali do konca in bomo doživeli še eno nadaljevanje te seje. V odloku o namenskem pristanišču (marina) so med drugim določena območja marine, pogoji koncesionarja, čas trajanja koncesije, plačilo koncesije in podobno. Med drugim odlok določa, da se koncesija dodeli za največ 50 let. Odlok o ustanovitvi gospodarskega zavoda Turistični center Izola pravzaprav predvideva le njegovo preimenovanje v Zavod za turizem Izola in oblikovanje organa zavoda v katerem bodo lahko vsi člani lokalne turistične organizacije. Zagotovo so temeljitega branja potrebna gradiva v zvezi z urejanjem zemljišč v vzhodnem in severovzhodnem delu Izole, manj naporna pa bo razprava o celostni grafični podobi in sistemu označevanja v Izoli. O pravilniku o oddajanju zemljišč v zakup si prve reakcije lahko preberete v tokratnih pismih bralcev, zagotovo pa bo precej besed prihranjenih tudi za točko dnevnega reda vprašanja in pobude svetnikov. BOnaBBMBSIE.' Restavracija KAMIN BELVEDERE TAM. KJER JE NAJBOLJŠI PLES DOMA u soboto, 25.3. ISTRA BAND in Marino Marinac VEC DOBIČKA IN NOVE NALOŽBE ZA DROGO PORTOROŽ Po nerevidiranih poslovnih rezultatih so v družbi Droga Portorož v lanskem letu pridelali 1,2 milijarde čistega dobička, kar je 11 % več kot leto poprej. Čisti prihodki iz prodaje so znašali 13,7 milijarde tolarjev in so v primerjavi z preteklim letom višji za 4 odstotke. Uspeli so tudi povečati dodano vrednost na zaposlenega za 13 odstotkov ter donosnost kapitala na 11,6 odstotkov. Zaradi dobrih poslovnih rezultatov predvidevajo, da bodo lahko izplačali tudi za 10 odstotkov višje dividende, ki bodo tako predvidoma znašale 1475 tolarjev bruto na delnico. Še vedno prodajo na domačem trgu skoraj tri četrtine proizvodnje, ostalo pa izvozijo, predvsem na trge bivše Jugoslavijo, pri čemer ostaja med proizvodi na prvem mestu kokošja pašteta, ki jo proizvajajo v izolskem Argu. Izvažajo tudi v Kanado in Avstralijo ter v evropske države, kjer so v minulem letu ustanovili lastno podjetje na Švedskem. Prav tako pa so lani ustanovili tudi lastna podjetja v Bosni in Makedoniji, za letošnje leto pa imajo v načrtu še ustanovitev podjetja v Črni Gori ter odkup podjetja v Somboru, ki zaenkrat še ni v njihovi lasti, saj tega predpisi ne dopuščajo. Po besedah predsednika uprave Matjaža Čačoviča, naj bi v letošnjem letu pričelitudi z izvozom na ruski trg in sicer preko podjeta Slovita, ki so ga v ta namen ustanovili skupaj z Žitom, Šampijonko in Fructalom. Konec lanskega leta so začeli tudi z gradnjo nove tovarne v Izoli, ki že pospešeno dobiva prave obrise, saj izvajalec spoštuje predvidene roke Do decembra naj bi tako v nove prostore preselili dobršen del proizvodnje, nekatere programe pa bodo prenesli drugam. Program začimb bodo tako selih v profitni center Zlato polje v Gradišču pri Materiji, v profitnem centru Gosad v Središču ob Dravi, pa bodo izdelovali dodatke jedem, ki sojih doslej proizvajali v Argu. Šelitev v novo tovarno bo prevsem zajeten logistični zalogaj, dobro pa se bodo morali pripraviti tudi na nemoteno oskrbo tržišča, pri čemer si bodo morali ustvariti primemo velike zaloge. " Če tvojih proizvodov ni tržišču le kratek čas, jih trgovci hitro nadomestijo z drugimi, zato si tega ne moremo privoščiti," je komentiral Matjž Čačovič, ki pa meni, da bodo uspešno kos problemom, s katerimi se bodo ob selitvi srečevali. Zaradi združitve vseh poslovnih funkcij na enem mestu, pa bo na novi lokaciji za poslovanje potrebno nekoliko manj zaposlenih kot doslej. Danes je v Drogi zaposlenih 640 ljudi, od tega jih je 44 zaposlenih za določen čas.. Po besedah predsednika uprave, naj bi se število zaposlenih znižali v manjšem obsegu in na način, ki bi bil čimmanj boleč. Vendar pa o točnem številu presežnih delavcev še ni želel govoriti. S starimi objekti izolskega Arga še nimajo posebnih načrtov, dobro pa se zavedajo, da gre za izjemno zanimivo lokacijo, tako, da razmišljajo tudi o soinvestitorstvu. V letošnjem letu so si poleg preselitve v novo tovarno zadali še druge poslovne cilje. Med drugim nameravajo povečati izvoz, ohraniti tržni delež na domačem trgu, zaključiti z uvajanjem sistema ravnaja z okoljem po standardu ISO 14001 ter prenova strategije družbe za naslednjih pet let. (KB) DRUŠTVO INVALIDOV IZOLA TEDEN DNI V BANOVCIH Društvo invalidov Izola je za svojih 47 članov organiziralo 7 dnevno bivanje v Termah Banovci. Tu smo se srečali in sobivali s pobratenim društvi invalidov iz Domžal. Terme Banovci so znane po zdravilnih učinkih vode, po skoraj novem apartmajskem naselju, kvalitetnih uslugah in po izredni gostoljubnosti. Te smo bili deležni že takoj ob prihodu. Skupaj z Domžalčani smo ves teden preživljali zelo prijetne dneve z bogatim programom. Tako smo imeli skupno tmnbolo in pestro zabavo s plesom v maskah. Na mednarodni dan žena smo se odpravili na Madžarsko. Zvečer smo imeli v Tennah slavnostno večerjo, kjer je bila tudi priložnost za čestitke vsem ženam. Izrekla sta jih predsednik Dl Izola in tajnica Dl Domžale. Vzdušje je bilo enkratno in nepozabno. Bivanje v Banovcih so nam popestrile še domačinke z demonstracijami in pokušino babičine kuhinje ter tamkajšni tamburaši. Med zanimivostmi naj omenim ogled turistične kmetije Ozmec v Radomeiju, kjer smo prav tako poizkušali domače dobrote. Prijetno smo bili presenečeni nad skoraj muzejsko zbirko starih kmečkih predmetov. K veselju je pripmnogla še Lojzekova "frajtonarica", ples in ubrano petje. Med bivanjem v Prlekiji smo si ogledali še ljutomersko sirarno in mlin na Muri. Veliko smo uspeli videti in doživeti tudi zato, ker smo imeli avtobus Turistične agencije Bele skale iz Izole. Vozniku in muzikantu Milanu smo hvaležni, ker je enako dobro obračal volan kot harmoniko. Teden je bil prehitro mimo. Med povratkom smo ustavili v Slovenski Bistrici, kjer nas je poleg vina čakal slasten štajerski prigrizek. Tam smo se razšli z Domžalčani in sklenili, da bomo taka in podobna druženja še ponovili. Potovanje je bilo lepo, tako kot počitnice v Prlekiji. Hvala predsedniku Dl Izola, ki ima za to največje zasluge. G. Zmago Višnjevec je resnično izreden organizator. Prav njemu gre za ves trud in naša lepa doživetja vse priznanje in prisrčna zahvala. _________________________I Č VRTCI POZDRAVILI POMLAD Z enodnevno zamudo so otroci izolskih vrtcev pozdravili pomlad. V ponedeljek, ko je pomlad uradno že prišla, so namreč izdelali različna pokrivala in verižice iz cvetja, potem pa so se naslednji dan , skupaj z vzgojiteljicami, podali na sprehod po mestu. Lepo jih je bilo videti in priznati je treba, da so njihovi sprehodi prava poživitev za kraj, ki izven sezone zna včasih delovati kar nekam zdolgočaseno.__________________ NJIHOVA PRVA KNJIGA V mesecu kulture so otroci iz VIZ Vrtec Mavrica Izola izdelali svoje prve knjige. Skupine otrok različnih starosti, od tistih, ki so praznovali šele svoj prvi rojstni dan, pa do tistih, ki se že pripravljajo na "pravo" šolo, so skupaj z vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami pripravili zanimivo razstavo. Od ó.marca si starši in drugi obiskovalci lahko ogledajo knjige, ki so unikati in odražajo veliko domišljije ter ustvarjalnosti. Med knjigami smo poiskali nekaj izdelkov, pri izdelavi katerih je sodelovala vsa skupina otrok. Tako je v vrtcu nastala pravljica Žoga na obisku, pa tudi zbirka Anekdote, v kateri so "pogruntavščine" naših najmlajših. Knjigo Ko nam je dolgčas sestavljajo uganke, sestavljanke, labirinti ter druge naloge, v knjigah To smo mi - naj mlajši iz livadskega vrtca in pa Ali nas poznate pa se z likovnimi deli in fotografijami ter tekstom predstavlja cela skupina otrok. V okviru programa Korak za korakom, ki se tu izvaja že tretje leto, si je vzgojni tim delo zastavil nekoliko drugače. Ker program temelji na konceptu kulturnega spoštovanja in močne privrženosti družini ter na sodelovanju družine pri vzgoji in izobraževanju otroka, so pozvali starše, naj skupaj s svojimi otroki izdelajo knjigo. Jasmin Jukič Ilnikar, ena izmed vzgojiteljic v programu Korak za korakom, je o tem povedala: " Dobili smo zelo različne in zanimive knjige, v katerih se odraža delo vse družine. Starši so ponekod prispevali besedilo, otroci pa so bili večinoma ilustratorji. Knjige so najpogosteje zasnovane kot slikanice in zgodbice, med njimi pa so bile tudi take, v katerih so otroci opisali svoj kraj, in celo preprosti priročniki s poljudno vsebino. Otroci so bili zelo zadovoljni, z veseljem so pokazali svoje delo, pomagali pa so tudi pri postavitvi razstave." Vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic lahko izrazimo priznanje in zahvalo za trud, ker že pri najmlajših razvijajo zanimanje za prebiranje in ustvarjanje literarnih del. Pri odraslih to žal prepogosto zamre takoj, ko zapustijo šolske klopi. Barbara Dobri la IZOLA NA BERLINSKEM SEJMU V Ljubljani gre počasi h koncu letošnji sejem Alpe Adria, ki je namenjen prostemu času in turizmu, na sejmu pa se tudi tokrat predstavlja turizem Izole, tokrat v sodelovanju s koprskim turističnim gospodarstvom. Po besedah Alojza Pečana, direktorja GIZ-a je zanimanje za Izolo na sejmu precejšnje, zelo prisotna pa je tudi v katalogih, ki sojih za letošnjo sezono in posebej za ta sejem pripravili različni turoperateiji in turistične agencije. Izola je med kraji, ki so najbolje predstavljeni v katalogih Kompasa, Globturja, Bonusa, Burin club-a in drugih ponudnikov turističnih aranžmajev. To je gotovo tudi rezultat dobrega in skupnega dogovarjanja s turoperaterji, ki napovedujejo dobro prodajo izolskih turističnih zmogljivosti v tem letu. Nekaj podobnega je bilo slišati tudi od Borisa Možeta, vodje prodaje HTP Belvedere, ki seje udeležil turističnega sejma v Berlinu. Ta največji svetovni turistični sejem sicer ni prodajni, vendar je dober napovednik dogajanja v tekoči turistični sezoni. Ta naj bi bila dobra, vsekakor pa boljša kot lanska in če ne bo prišlo do kakšnih zapletov v Čmi Gori bi lahko pričakovali eno boljših v zadnjem desetletju. Prav zdaj pa se začenja turistična borza v Stocholmu kjer bo mogoče že realno oceniti, kakšen obisk skandinavskih gostov si lahko obetamo letos. Glede na prve napovedi je optimizem kar na mestu. KOMUNALA PRED AKCIJO Konec meseca se bo začela letošnja spomladanska akcija Očistimo naše okolje, ki kljub svoji tradicionalnosti vedno prinaša nekaj novosti. Letošnje je predstavil Anton Purkart, ki je odgovoren za izvedbo akcije. - Akcija bo v približno istem obsegu kot jesenska in tudi tokrat smo ji dodali odvoz zapuščenih avtomobilov po simbolični ceni 1.000 Sit (redna cena je skoraj 6.000 Sit). Na ta način bomo očistili še nekaj našega- podeželja, saj se zaradi staranja našega voznega parka pojavlja vse več odvrženih avtomobilov. Novost bo tudi mobilni kontejner, ki bo namenjen tudi odvozu vrtnih in podobnih odpadkov. Takšen kontejner občani lahko naročijo preko krajevne skupnosti in mi ga pripeljemo na kraj zbiranja odpadkov ter seveda odpeljemo na deponijo na naše stroške. - Brez novosti pa vendarle ne gre? - Popolna novost pa je tokrat pomoč ostarelim na domu. Gre za to, da bodo naši delavci pomagali tistim občanom, ki resnično ne morejo sami odnesti večjih kosovnih odpadkov do kontejnerja. Tisti, ki bi potrebovali to pomoč naj pokličejo krajevno skupnost ali neposredno nas na našo številko dežurne službe. - Kako bo letos s podeželjem? - Verjetno se bomo spet povezali z lovci, da bi ponovili izredno uspešno lanskoletno akcijo. Seveda pa bomo izvedli tudi čiščenje obale v sodelovanju z različnimi društvi. - Koliko kontejnerjev bo istočasno v akciji? - Od 20 do 22. IZREDNE RAZMERE V ISTRABENZU? V OMV ISTRABENZ-u so v letu 1999 prodali blizu pol milijona ton goriv ali za odstotek več kot leta 1998 in pri tem ustvarili za 60 odstotkov nižji kosmati zaslužek iz prodaje naftnih derivatov. Ob kosmatem donosu iz poslovanja v višini 48,8 miljarde tolarjev so po nerevidiranih podatkih pridelali za 444 milijonov tolarjev izgube. Nekateri bencinski servisi ustvarijo iz marže pri prodaji goriv le še 15 odstotkov prihodkov. Povprečna marža pri prodaji motornih bencinov, ki jo je država priznavala naftnim družbam ob koncu leta 1999, je znašala samo 20 odstotkov njene vrednosti ob koncu leta 1998. V kolikor bi bila višina marže enaka povprečni v letu 1998, poudarjajo v OMV ISTRABENZ-u, bi imeli za 1,6 miljarde tolarjev višji kosmati dobiček iz prodaje. Prihodki na domačem trgu so v letu 1999 dosegli 38,9 miljarde tolarjev, kar je sicer za 59 odstotkov več kot leto prej. Na račun podvojenih nabavnih cen naftnih derivatov in nizkega deleža marže v prodajni ceni pa je izguba OMV ISTRABENZ-a v letu 1999 dosegla 444 milijonov tolarjev. Družba se je na izredne razmere odzvala s pospešeno racionalizacijo poslovanja in , kot je povedal glavni direktor družbe Milan Vergati, " z izboljšanjem vseh tistih dejavnikov, na katere lahko sami vplivamo." Stroške poslovanja so skrčili za 5 odstotkov, število zaposlenih je upadlo za 7 odstotkov. Namesto šestih so zgradili le tri bencinske servise in prenovili pet servisov. Nadaljevali so z oddajanjem bencinskih servisov v franšizno upravljanje, ki povečuje učinkovitost poslovanja. Od skupno 91 bencinskih servisov jih je v upravljanju že 64 ali 70 odstotkov . Dobre rezultate so dosegli pri prodaji trgovskega blaga v trgovinah na bencinskih servisih, kjer so doseženo maržo povečali za 19 odstotkov. V letu 1998 so s prodajo trgovskega blaga ustvarili 26 odstotkov zaslužka v maloprodaji, v letu 1999 pa 40. Prodaja trgovskega blaga na liter goriva se je povišala za 18 odstotkov, je povedal direktor trženja Iztok Jelačin Načrtovano širitev in tehnološko prenovo prodajne mreže bodo letos upočasnili. Prenavljajo le dva bencinska servisa in nadaljujejo dela na dveh novih, ki so ju začeli graditi v preteklem letu V OMV ISTRABENZ-u, Koper, opozarjajo, da so bile razmere v prvih dveh mesecih še slabše kakor lansko leto. Zaradi cenovnih nesorazmerij poslujejo z izgubo, ki je v januarju in februarju znašala 200 milijonov tolarjev. Borzni model oblikovanja cen, ki ga je predlagala vlada, pozdravljajo, vendar poudarjajo, da je zaenkrat pozitiven le teoretično, saj še ne deluje, vse pa bo odvisno od tega, kakšna bo sprejeta višina marže. PRVE TURISTIČNE LASTOVKE Zadnje dni je Izolo obiskalo kar precej skupin predsezonskih turistov. Gre v glavnem za starejše turiste, ki jim vodiči skušajo pokazati katero od izolskih zanimivosti, kaj jim pokažejo pa niti nam ni jasno. AMERIŠKA ZGODBA 0 USPEHU Med pospravljanjem skladišča v prostorih Turističnega društva so odkrili tudi prospekt iz začetka osemdesetih let na katerem urejen Belvedere vabijo v Izolo, ki je v Sloveniji in Jugoslaviji. Pozoren pogled na plakat je odkril, da je mladi natakar pravzaprav sedanji direktor HTP Belvedere, Branko Seljak, ki je v tem podjetju opravil dolgo pot, od disc yockeja do natakarja, vodje strežbe in končno direktorja podjetja. PRODAJA STOLOV IN LEŽALNIKOV Vrtec MAVRICA obvešča, da bo v četrtek, 30. marca od 12. do 16. ure v telovadnici vrtca v Livadah prodaja rabljenih otroških iležalnikov in otroških stolov. METROPOL GROUP vas vabi na: \ PREDAVANJE priznanega slovenskega specialista plastične kirurgije: PREDSTAVITEV PLASTIČNE KIRURGIJE brezplačno LEPOTNA POSVETOVALNICA-INDIV1DUALNA SVETOVANJA 7000 SIT na osebo Grand Hotel Metropol METROPOL BUSINESS CENTER PREDAVANJE IN INDIVIDUALNO SVETOVANJE: I 25. marec 2000 predavanje ob 15.00 uri, individualno svetovanje - po 16.00 uri INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. 066 4777 KAPUČINO NOGOMET 2. SNL* TESEN PORAZ JADRAN ŠEPICAVTOPLUS 1:0 (1:01 Avtoplus: Frankarli 7, Šorgo 6,5, Mamilovič 6,5 (Tul 6, Dovžak - ), Sleme 7, Omanovič 7, Vučenovič 6,5, Kariš 6,5, Gregorič 6, Lokaš 5,5 (Karič 6), Peršič 6, Malikovič 7,5 Kortežani so na Krvavem potoku odigrali dobro tekmo in bi si z nekaj več sreče morda zaslužili tudi točko, saj so imeli tudi svoje priložnosti, še posebej mladi Malikovič, ki pa je bil kljub temu najboljši igralec tekme. Pri Kortežanih je bilo videti napredek v igri, veteran Omanovič je dirigiral obrambi v kateri sta izvrstno odigrala mladinca Sleme in Vučenovič, vrtar Frankarli pa je pomembna okrepitev v kortežanskih vratih. Trener Patarič je bil zadovoljen z igro ne pa z rezultatom, zato napoveduje v nedeljo pohod na tri točke, ko bo doma igral z moštvom Šenčurja. Do rešitve loči Kortežane vsaj devet točk, vendar je pred njimi še skoraj pol prvenstva, zato upanja ne gre kar pozabiti. 3. SNL - TOČKA ZA OBSTANEK Jadran Dekani :MNK Izola 1:1(1:01 Strelec za Izolo: Božič (58) MNK Izola: Sirotič, Zajc, Markežič, Cerič, Puzič,Bauer ( Mujkič), Kvašič, Kremenovič, Maletič, Škropeta (Božič), Apollonio. Izolani so odigrali dokaj zanesljivo in v drugem delu bili celo nekoliko boljši nasprotnik, zato je izenačujoči zadetek povsem zaslužen, z njim pa je prišla točka, ki lahko veliko pomeni v boju za obstanek. Izolani so zdaj tri točke za predzadnjim moštvom, do rešitve pa jim manjka pet točk, kar seveda ni nedosegljivo, posebej zato, ker je opaziti napredek v njihovi igri. V neeljo bodo doma gostili Ilirsko Bistrico, ki je dve mesti pred njimi in v primeru zmage bi zagotovo lažje zadihali v pričakovanju nadaljevanja prvenstva. SPOROČILO MNK IZOLA Sporočamo, da je Denis KOZLOVIČ podal odstopno izjavo z mesta člana UO MNK Izola zaradi delovnih in družinskih obveznosti. Odstop je sprejel UO na svoji redni seji dne 14.03.2000 in sprejel sklep, da izpraznjeno mesto zapolni z novim članom v najkrajšem času v skladu s statutom kluba. PREDSEDNIK MNK IZOLA Igor FRANCA ODBOJKA MOŠKI IN ŽEHSKE V KVALIFIKACIJE 3.D0L-moški Bohinj : Hoteli S. Zaliv 2:3 (21,22, -17, -22, -131 Izolani so v zadnjem krogu rednega dela tekmovanja sami zapravili vse možnosti za neposredno napredovanje v 2. ligo. V primeru njihove gladke zmage s 3:0 in poraza ali zmage s 3:2 odbojkarjev Salonita v Portorožu bi se še lahko neposredno uvrstili v višji rang tekmovanja. Toda zadnjeuvrščeni Bohinj je Izolane presenetil in gladko osvojil prva dva niza, šele potem so se Izolani zbrali in z rutinsko igro prišli do nove prvenstvene zmage. Medtem so igralci Salonita gladko zmagali v Portorožu in Izolane poslali v kvalifikacije, kjer bodo z drugo ekipo Fužinarja, Črnučami in Poljčanami skušali doseči napredovanje. 3. DOL-ženske Vimpro Izolafartizan Škofja Loka 3:0 (21,18,161 Izolanke so na zadnji tekmi rednega dela dosegle še eno v seriji zmag in tako zanesljivo potrdile drugo mesto s katerega bodo skušale skozi kvalifikacije priti do drugoligaškega tekmovanja. V kvalifikacijah jih čakajo moštva Benedikta, Astrca in Cometa, napredovanje pa bo seveda velik podvig, saj gre za močna moštva o čemer priča tudi to, daje iz druge lige gladko izpadla druga ekipa Kemiplasta. ROKOMET-Članice ŽRK Baie Daewoo Izola -lelovica 26:27(11:161 Bajc Daewoo Izola: Šltlitrail B„ Stubelj 1, Hodžič. Petrinja, Sušelj. Kovljenič. Mitruševska 3, Adamič, Božič N., Šmitran D. 10(41, Hrnjič 1, Bošnjak 7(11, Višnjeec 4, Bubola 7-m: Izola 5(51, Jelovica 5(3) Gostje so veliko bolje začele tekmo in si takoj priigrale prednost. Najvišja je bila v 12' po minuti odmora BÒNSa čuka. ko so vodile s petimi zadetki prednosti (5:10). Čez deset minut so se Izolanke že približale na vsega en gol razlike (11:12), vendar jim je nato v zaključku padal koncentracija, verjetno je tudi zmanjkalo moči in Gorenjke so si ponovno ob polčasu priigrale pet zadetkov razlike. V drugem polčasu so domače zaigrale bolje. Prišle so minute Biljane Šmitran. i jebranila odlčno in varovanke trenerja Čuka so pošasi zniževale razliko^ Mitruševska. ki je na levem krilu zamenjala oškodovano kapetanko Sabino OdŽIČ je preluknjala gostujočo obrambo. V sredini pa sta zadevali Dražena Šmitran in Mija Bošnjak V drugem polčasu so domače v obrambi zaustavile Špelo Cerar, ki je 8 zadetkov dosegle v prvih 30 minutah. Vse to je rezultairalo s preobratom in v 46 minuti so Izolanke povedle (21:20) Sledila je izenačena igra in borba za vsako žogo. Oe kipi sta naredili veliko napak, na žalost _ domačih navijačev so bile uspešnejše gostje. Špela Cerar je v zadnji minuti realizirala sedemmetrovko in povedla svojo ekipo v zadnje vodstvo. V zadnje pol minute Izolanke niso uspele presenetiti gostujoče obrambe in zmage so se veselile igralke Jelovice. Milija Tomšič. "Obe ekipi sta imeli precej nihanj igri, mi pa smo si na koncu le izborili dve točki. Pozna se da sta obe ekipi zelo madi in neizkušeni in odtod tudi ta nihanja." Sabina Hodžič: "Športna sreča nam je na koncu obrnila hrbet. Lahko bi se tudi končalo drugače. Na žalost se nam to že dalj časa ponavlja, da izgubimo v zadnjih trenutkih z golom ralke. Na neizkušenost se ne moremo več izgovarjati, saj igramo že toliko tekem skupaj, da bi morale najti rešitve." Starejše deklice RK Gramiz Kočevje - ŽRK Bajc Daewoo Izola 10:37(6:51 ŽRK B. Daewoo Izola: Šviligoj, Sušelj 2, Adamič 13(1), Petrinja 9, Poljšak 2(1), Čič 2, Čubrilo 1, Makovec, Mitruševska 3, Hrnjič 5(1), Dujc Prepričljiva zmaga Izolank v Ribnici. Izkazale pa so se igralke, ki svoje znanje že razkazujejo tudi v članski vrsti. Izolske igralke so takoj povedle in svojo prednost samo povečevale. '“N POGLED S STRANI Piše: ŽARE za Kapučino Sport Napovedati presenečenje je eno, presenetiti pa je težje. Izolski rokomet (moški in ženski) je verjetno izpraznil svoj arzenal. Sistem tekmovanja je žal dodal stroške, ambicije pa so splahnele. Ker obojim rezultati nič ne pomagajo, sem pričakoval več sproščenosti, vendar pa nervoza, včasih nezainteresiranost pokvarijo še tisto malo lepote. Ves napor trenerjev (kričanje, spodbujanje) ne premakne razmišljanja igralcev. Polagati račune že sedaj je res prezgodaj. Kakšne spremembe se pripravljajo? Oboji so potrebni temeljite prenove. Kakšnih finančnih inekcij res ni za pričakovati, torej bodo tudi spremembe bolj "švoh". Trenutno "bogastvo" so mlajše selekcije, tudi letos visoko kotirajo, računa se na kakšen državni naslov. Po tej plati dobro kaže, težje, skoraj nerazumljivo pa je uveljavljanje in igranje v članskih ekipah. Ob vseh mladih reprezentantih žel že nekaj let nismo "prestrašili" rokometne Slovenije. Občasne lastovke nam mogoče slepijo pogled, ali pa res nismo sposobni, morda celo premalo strokovni. Kakor koli, za višje pozicije bo potrebno še znoja (tudi uprav). Prvenstvo se nadaljuje, fantje v sredo proti Slovenj Gradcu, dekleta pa v soboto proti Velenju. Izolski konec tedna bo tudi v znamenju rokometa. Vsakoletni veteranski turnir (starejših deklic) bo čas zavrtel malo nazaj. Znana in neznana imena Slovenskega ženskega rokometa bodo pokazale kaj znajo (kaj niso pozabile), rezultai bodo pomembni, lepo je zmagati. Najlepše bo na zaključku, toliko si je za povedati. Vabljeni na ogled turnirja. http//izola.gvcri.net POD BELVEDERJEM ROKOMET-Člani MRK Izola Hoteli Morie : RK Dobova 20:25(915) MRK Izola Hoteli Morje : Klobas 3.0, Lončar 3.0, Cetin 3.5, Muha M. 4.0, Božič 3.0, Vukovič 3.5, Čebular 3.5, Muha B. /, Ropotar 3.5, Vončina 3.5, Gologranc 3.0, Gregorič 3.0, Bubnič 3.0, Žeger 3.0 Strelci: Lončar 1, Cetin 1, Muha M. 6, Vukovič 4(1), Čebular 1, Ropotar 4(1), Gologranc 3(1) za Izolo Kljub nižjemu porazu kot pretekli teden je bilo vzdušje v izolskem taboru na koncu tekme precej bolj klavrno kot po tekmi proti Škofji Loki. Če so prejšnjo soboto mladi Izolani dodobra namučili Termo in se skoraj 50 minut enakovredno kosali z Gorenjci, so tokrat odigrali slabo. Gostje so takoj na začetku pokazali, da ne bodo dopustili presenečenja. Povedli so z dvemi zadetki prednosti, ki pa so jih Izolani v 14' še nadoknadili in izenačili na 5:5. S tremi zaporednimi zadetki pa so gostje ponovno postavili stvari na pravo mesto. V prvem delu so se Izolani le še enkrat približali na vsega en zadetek razlike (8:9). V zaključku pa so si varovanci trenerja Sandija Deržiča, ki je bil prijavljen tudi kot igralec, priigrali 6 zadetkov prednosti, ki so jim zagotavljali mirnejše nadaljevanje. Izkazal se e predvsem vratar Gorazd Škof. Najnevamješi gostujoči igralec Zlatan Dapo, ki je odločil prvo tekmo v Dobovi, pa je tekmo presedel na klopi in vstopil šele v zadnji minuti tekme, daje okusil izolski parket. Martinčič in Kukavica pa sta zadevala v napadu za goste. Ko se je v nadaljevanju razigral še Dušan Urbanč so prednost povišali celo na 10 zadetkov (13:23). Zadnje minute so bile predvsem v znamenju Matjaža Muhe v domačih vrstah, kije s šestimi zadetki ublažil poraz. Seveda pa je, kljub nizkemu porazu ostal bled vtis iz tekme in seveda nemoč domačih igralcev. Priožnost so dobili ponovno vsi, mladi igralci so nabirali izkušnje, ki naju bi jim v nadaljevanju kariere prišle še kako prav, seveda pa je vprašanje ali so že sposobni nositi breme tudi v nižji kategoriji, saj je izpad že dejstvo. Niti matematika ne pomaga več Izolanom. Alen Kukavica: "Prišli smo v Izolo zmagat in to smo tiudi pokazali na igrišču. Izolanom čestitam za borbeno igro, so zelo mlada in perspektivan ekipa, letos pa se verjetno ne bodo obdržali v ligi." Fredi Radojkovič: "Danes smo odigrali drugače kot pretekli teden. Igralci se niso držali navodil in dogovorov pred tekmo in gostje so si takoj priigrali prednost. V zaključku smo se nekoliko zbrali in uspeli znižati razliko. " PLANICA 2000 Že četrto leto zapored smo se Ribari iz Izole udeležili zaključka sezone v poletih na naši velikanki Planici. Lahko zapišemo, daje to res mednarodna in tudi naša manifestacija, ki skriva svoje čare. Množična udelčežba Slovencev to samo potrjuje. Čeprav letos nismo imeli adutov tekmovalnem smislu. Naša velikanka je edinstvena na svetu, to potrjujejo tudi rezultati. Postavljena na naravni površini v skladu z našo prelepo naravo in znanjem ter pridnimi rokami pri pripravah le-te. Kako lepo je gledati letalce, ko z lahkoto poletijo 200 metrov in več. To nam zavidajo vsi, ki ta šport spremljajo in organizirajo. Žal je infrastruktura okoli letalnice zastarela, kar je morda tudi sramotno. Če bi velikanka kot taka bila postavljena v skandinavskih deželah, bi, verjeli ali ne, bile tudi ograje "pozlačene". Tudi mi smo zadali Planici naš primorski pečat. Na dogodek smo se pripravljali v društvu, kjer smo zbirali prijave. Pa ni bilo težko, saj smo avtobus napolnili takorekoč v hipu, saj letos ni bila potrebna reklama s plakati in pozivi. Avtobus StreetTour smo rezervirali že pred novim letom in to s pogojem, da nas vozi isti šofer kot lani. Naši člani so ročno izdelali 200 malih zastavic udeleženk tekmovanja. Seveda smo se oborožili tudi z velikimi zastavami in simboli Ribarov. za pripravo jedi: 7 kg pohanih osličev, 7 kg farfalinov, 12 kg aviacije, poleg tega smo uživali tudi ob raznih zimskih solatah in namazih, bakalaju, slanih ribicah, marinadah. Tudi tekočine so bile prisotne: 40 litrov refoška, 40 litrov malvazije, 5 litrov medice, 100 litrov oranžad in Radenske. Vse te dobrote smo delili tudi z ostalimi prisotnimi okoli nas in seveda reklamirali naše proizvode. Na poti nazaj smo se ustavili na Voldem in priredili manjši piknik. Nekateri so tekmovali tudi v skakanju na rekord iz gugalnice, tako da je bilo kar zabavno (komisija se še ni odločila za zmagovalca zaradi doping kontrole). Z nami so se lepo zabavali starši, otroci, zaposleni in nezaposleni, delavci, obrtniki, gostinci, managerji - Izola v malem. VIVA LA VITA - Vidimo se prihodnje leto na Planici 2001. __________________________Ribari & Mičo Na pprizorišču ob ciljni areni smo si postavili stojnico Ribari s senčnikom in zastavami ter napisi naših sponzorjev, za kar se jim še posebej zahvaljujemo (Droga Portorož, Salladia, Frigomar, Delmar). Posebej se zahvaljujemo tudi kuharjem SGTS - ; --*»■ - - T&j ss? Namizni tenis 1.SNTL- članice V 13. krogu rednega dela prvenstva, ki seje igral v soboto so izolanke gostovale v Kranju, proti ekipi Merkurja. Končni rezultat dvoboja je bil 6:2 za ekipo Merkurja . Po eno točko za Arrigoni sta ekipi prispevale Erika Jauševac in Jana Ludvik. Za ekipo je nastopila še Tina Nemarnik. Izolanke so tokrat odigrale nekoliko pod pričakovanji, čeprav je ekipa Merkurja realno boljša, bi morale igralke pokazati nekoliko več borbenosti in temu primerno grešit manj osnovnih žog. 2.SNT1- članice Druga ekipa je tudi igrala v gosteh proti ekipi Maribora in dosegla neodločen izid 5:5. Mlade izolanke so dvoboj odigrale zelo dobro rezultatsko pa tudi sama igraje bila na visokem nivoju. Tri zmage je za ekipo prispevala Sonja Škorjanc, dve pa Petra Kukovec, brez zmage pa je tokrat ostala Marika Jauševac. Popoldan so izolanke igrale na Ravnah proti ekipi Fužinarja in zgubile z 6:2. Ekipa je tudi tokrat odigrala slabše popoldansko tekmo. Po eno zmago sta tokrat prispevale ekipi Marika Jauševac in Sonja Škorjanc. JADRANJE SPOMLADANSKI POKAL V PIRANSKEM ZALIVU V organizaciji J.K: Pirat Portorož so slovenski jadralci v razredih 470, Laser, Evropa in Optimist vozili drugi krog regat za spomladanski pokal. Največ (48) jih je bilo v razredu Optimist, kjer je zmagal koprčan Križman, Sandi Holub je bil tretji, Luka Košir (oba Burja) pa peti. Aleš Jadek je bil šesti, Aleksandra Dorošenko (oba Olimpie) pa osma. Med 48 jadralci jih je bilo kar 18 iz obeh izolskih klubov. Med Evropami so bili jadralci Olimpica ekipno premočni, saj je bila Anja Dorošenko druga, Taja Abram četrta, Bruno Barač peti, Miha Kralj sedmi, Andraž Jadek osmi in Al Markočič deveti od skupno devetnajstih evropejcev. V razredu 470 sta bila brata Dekleva tretja, Jurak - Gale četrta, Košir in Pilepič pa peta (vsi Burja). Naslednja regata za spomladanski pokal bo ta konec tedna v Izoli. ■^KTIIIFr? ^ _g. Op. ) OXBOW Učitelji smučanja svetujejo pri nakupih zimske opreme Elan, Atomic, Marker, Tyrolia, Nordica, Lange, Alpina nnPRTO NON-STOP nrl Q. rio 1Q. ure v Mandraču, tel.: (066) 645 650,648 650 |/it«l *s J Ljubljanska 51 / tel. 648-042 pu PIM »M! -skupinski družinski popusti program za učinkovito hujšanje - izredno ugodne karte za mlade - brez letne vpisnine Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli ! M P % cu o o 3 g- Q. 3 3 2 3 *=: £££ Ìn£&1 5 "g §<§rfš; ÌS2 l#pl |°l 11“ S g IH '? ■ 3 £ 3 9: ° 3< 3 ||f|!p S?-S¥»3 3- ^ rD rD £ 3 ? gfš _. . tc-'-Ì: 3 N< cr CJ cu ^ g- m 3“ O o :jg 2 3-vS q-q< S s » č=s ils n llllliiW N ' X- s* 3. n» ~o o n> §^3 - O S’-O 0-2, \o o> c m — ° Si' S s- S I 'S' ■— 3. ” ta! 3 3 ipl-sl lili ? s; »um mui trni *: o> < o spS“ !#p! S.»3- O o o re ».“H o- |as|l I 3 2. g. M M V - o-g ^ < S u=>' §L ^ I O Zj u «“ iig ig z *o *w r=?is a 0 = 5 50 pri >* •_ >f O >* w^ojSwZ w ÉrfSSÈoÈ 1 ! § ^=: l Z' > 00 s m N< 'm "D O 73 y w >j 2 > » >| > >| H jw^wflwmwgwr 5 • R- 2 ■ S 1 * ■ 5 >N5N>NgN5N_, Zji7.^l Q<* n 9 ò ' o S o < H * S O X o m Z n si o\ yi l w w wnj^n; hm fthon mo r" f > > N > >* S >* * >* S wjwJJw7W-jwhw-j ', ©, H'. O’, O', O n ^<0 £ N,S N " n=n £j -s£|*S*s-5-5 O f ' ■g Si o< rD O Z ■g *r S; n< rD £ T3 NI cu "O i*r b > z H m < m S m < NNwpsi>w5 \**< *jg-f 5 * 2,.^ rn ^ 5 ^ > s S’ 5 p > > Q< ■g Si n< rD O cr h rD (✓i < o 9 O co 9 H Z > n< > ■g Si o< (D < S P O s< rv 9 O < > > < O 9 O n 9 H Z > S J J I I Ì Ì n. > 1 ? Si o< ro O < > ■ ■3 > 9 H N > Z t/> 9 > ^f|slll Ifljs Selili ‘ Itlff1 if < 7 Aio ■S'§ S S S-® 5-sr-o s sr z. ? S ® ^ g < a < -o c o p- < alf Is-i f sllffs llffllf m im itisi? -2 jPt3 1.2 O a>\§ 3 » t|-§ grs IIIIHsif fSŠ 00 ^ 9 4l < 4^ > ', “0 ', N" ir ■ H vo » CK 5<^ > Os g mrl > 5 - I _ o » E »‘ ff -"I I li&il! S l-a<|.| S "¥ m. O) > f» O o m 2 5" VI CK wO^O^pw -b- 00 -N — -N ', 2 '' Q< ' S ’ 'O 9 M3 Z CT\ 9 'O N< £ ' -K. j\i , H , w -, O E ^ m Ž- E.• O vi > rt m Z O m > n M O N M n< rD m Z > O » n< c on m Z n< z > N CU n< rD rD o §, g. s; 5-1 IPšI 5-0 3' 3 ro L ; im Q. C Q-T3 Cu T3 “O rD_ c Q_ O) 3 Cu O" 3 Gl ro < — ro 5-B'“£e ■fili -■ S- 5.5' S" bI.5‘b S'S-3 ?? s -o 5-0 NI SiE“ §-“cSS ČL» ro 3^" »✓>< o S O» rvo' re ?r-a 0 R?-° S‘ lili ^--re-g. re G<Č'Sl g* —TJ ^ re < “ & re:S'S4: ■ ^l13" O S-S-ž -O o I & re III «■o n, S ■o ^ 8.8. 00 po Q. Ql O O NJ vO C C n> S < -o r- o. m £ m - N si S g g-s- re g- if rp ^r-'75' o o O- Q. OO OO 8-1 kj C C 73 n> < N i V/l Q. ■■■ S; (/I žK o n 9- o R' a- o -M.f-g.iS: f'3 “ I 3< 5 imti -i- “ f a a 1 -o re « g ^ ° re|-| || re Ifliti ■silil S' S -5- I D — C II d ^ LO Ni —1 —‘VOOONjONLn-NUiNi—* N) —* O S'71 S II! Ofl; KOSO ŠARED -ŠARED -CETORE KORTE KORTE -KORTE MEDOŠI MALIJA MALIJA M0RCA NOŽED MALA S avtob. postaj Zadr. dom nad gostilno VNI0DP. nad Lino^ proti Sv.Štefe - pred vasjo pod vasjo pri Zadružne pri ŠOLI • pri šoli - avt. postaja NI - postaja EVA - naselje ŽELEZO m cu rD 3 i S 5 rv 1 ES c UJ NJ —* >>>N O O m 22 E n m m , u> 3^3 E ^ “ -: M O -U L*J NJ —> o -‘2“* ^0' N)' Ni' wp UJ Q O "O yJ"D O “O LOTO O "O vO 00 ni On Ln ‘9NJ9- I rt —* rt ' jv. > jv--D jv. jv. r* ■ o ■ < Q-O -Ì: O 0< 4L — 4L -:■ 4l -• 4L T) i I <—► 2 2 rD ^ O. 5: g- re 2. o< 3Hllp®Si I ^ -*“3 S » =■ -o ■§. 2! h o § a < s ? n. Cu .3. *D O oo< 0> 3 a c Q. 3 N ro 5 O 3 cu N< o< n< "O 3. 3 2 r-» rv c S *3: I 4 t S. ©i §■ ° O I I (O w to o o o ČAROVNICE SO PREPRIČALE V petek, 17. marca si je polna dvorana v izolskem Kulturnem domu premierno ogledala gledališko predstavo Čarovnice iz Istvika, avtorice Davorke Štefanec, ki jo je izvedla izolska gledališka skupina Milagro. Predstavo je poleg Centra za kulturo šport in prireditve omogočil Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, za kostume in sceno je poskrbela Alenka Pišek, koreografijo je pod svojo taktirko prevzela Olivera Pajvič, lektorica je bila Vanda Skerk, luči so bile v rokah nepogrešljivega Danijela Urdiha -Danila, nad zvokom pa je bedel David Pirih. Poleg avtorice in režiserke Štefančeve, ki je vživeto odigrala vlogo "prve" čarovnice Aleksandre, sta pri čaranju uspešno pomagali še Margareta (Bernarda Kastelic) in Virginija (Alenka Pišek), v stranskih vlogah sta nastopili Ingrid Savkovič (deklica) in Irena Meznarič (ženska), glavno in edino moško vlogo pa je odigral (še bolj prepričljivo pa odplesal) Goran Štefanec. Vdova slikarka, skoraj že ločena novinarka in nesrečno zaljubljena baletka so si našle skupen dom pod Aleksandrino streho. Vse tri gospodične kljub drobnim nesporazumom in vsakdanjim težavicam v troje kar dobro vozijo skozi življenje, še posebno, ker si vsak četrtek pod večer "privoščijo" nedolžne čarovniške seanse. Trdno namreč verjamejo ne le v pomembnost pozitivnih misli, temveč še v kaj več. In ob tem "več" pravzaprav bolj za hec kot zares scoprajo nič manj kot (vsaj zamislijo si) idealnega moškega zanje. V Istviku se lepega dne pojavi mičen, neporočen in bogat gospod Comelius, ki se vseli - le kam drugam kot v Aleksandrino hišo, seveda.... In potem ni nič več tako kot je bilo oziroma vsaj kot bi lahko bilo...No, ja vsaj do zadnjega dejanja ne! V dobri uri in pol je skupina Milagro občinstvo prepričala, da so tokratno predstavo dobro opravili. Amaterji gor ali dol, občinstvo so uspeli nasmejati prav toliko kot skoraj katerokoli "profesionalno" gledališče, ki si za uprizoritev seveda izbere komedijo. Pa saj niti ni bilo tako težko, saj je zanimiva zgodba potrebovala "le" prave igralce, pripravljene vživeti se v brbotajočo paradižnikovo mezgo in sveže bučke, ki za uspešno pot do želodca vsekakor potrebujejo pozitivno energijo in dobre misli - prav tako kot slikarka potrebuje dobre kupce in povprečna učiteljica baleta svoje učenke, da o priložnostni novinarki niti ne izgubljamo besed. Tokratni Davorkini predstavi je tisti pravi "šmoht" dala magija: uroki in copranje ravno prav ogretih igralk so občinstvo prepričali v taki meri, da mu niti preveč izpiljena slovenščina (ki smo je sicer tako ali tako vajeni med profesionalci) ni prišla do živega. Dinamična predstava z dovolj humorja, predvsem pa z dovolj vložene energije, da si zasluži ne le eno ali dve, temveč več ponovitev. Morda tudi kakšno sredi enega izolskih trgov, ko bo poletno sonce že sililo proti zahodu in se bodo izolski turisti sprehajali od San Simona do Svetilnika ter nazaj, vmes pa naredili kvečjemu odmor za tortico ali sladoled pri Ekremu (ker se kaj drugega tako ali tako sredi popoldneva v mestu z nasmehom niti ne bo dogajajo). Pa bi se lahko! Kristina Menih- Mihalič PRIVOŠČITE Sl KULTURO ! Center za kulturo, šport in prireditve Izola Kulturni center Izola Bazoviška 4, tel.: 645 571 Program prireditev v Kulturnem domu v mesecu marcu 2000 Četrtek, 23. 3 ob 19.00 V galeriji ALGA nam bo predstavila skice gledaliških kostumov akademska slikarka MAJA LJUBOTINA v .Ob otvoritvi nam bodo zaigrali SUKAR-ji, ob 21.00 pa na celovečernem koncertu v The Clubu na Belvederju Vabljeni ! Petek, 24.3. ob 20.00 PRIMORSKA POJE Na reviji bodo sodelovali zbori iz Občin, Bazovice, Branika, Poljubina, Doberdoba. V sodelovanju s Skladom za ljubiteljske kulturne dejavnosti Izola. Vstopnina : 500 SIT Četrtek, 30. in petek, 31. m^rca MEDOBMOCNO SREČANJE AMATERSKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN - v sodelovanju s Skladom za ljubiteljske kulturne dejavnosti Izola. FILM KI JE 0TV0RIL LJUBLJANSKI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL, ODPIRA 6.4.2000 NOVO SEZONO FILMSKEGA GLEDALIŠČA V IZOLI BOGOVI IN POŠASTI ■ G0DS AND M0NSTERS Oscar 99 za scenarij, nominacije za moško in žensko vlogo, več nagrad ameriške kritike! DRAMA 0 REŽISERJU, KI JE SNEMAL GROZLJIVKE O FRANKENSTEINU lan McKellen, Brendan Fraser, Lynn Redgrave režiser: Bill Condon Center za kulturo, šport in prireditve Izola in MissON STUDIO Razpisujeta ZAČETNI TEČAJ ZA MANEKENKE IN MANEKENE Tečaj bo trajal dva meseca - velja za dekleta in fante, ki so dopolnili 14 let. Vpis in informacije : Kulturni center Izola, Bazoviška 4, tel.: 645 571, dopoldan. NADALJEVALNI TEČAJ Se prične v ponedeljek, 27.marca ob 16.00 v Kulturnem domu. Prijave, informacije : Bazoviška 4, Izola, tel.: 645 571 tečaj bo vodila ga. BARBARA MISSON GIANNI SE VRAČA Tisti, ki še niste obiskali koncerta skupine Yesterday ste morda izgubili iz spomina nekdanjega razvpitega Faraona, Giannija Collorija, ki je bil v šestdesetih znan tudi po slačinastopih na velikih koncertih v Ljubljani. Trideset let kasneje je Gianni resen možakar in glasbenik a tudi slikar, kar je bila vseskozi njegova skrita ljubezen. Postal je član izolske likovnega skupine Lik, po razstavi v piranski kavami Tartini pa bo menda razstavljal tudi v Izoli. -kino ODEON izola: *• Četrtek 23.3., Petek 24.3., Sobota 25.3. in Nedelja 26.3. * mm ob 20.00 uri M . OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO - «■ Ponedeljek 27.3., Torek 28.3 in Sreda 29.3 ob 20.00 uri «i * IVANA ORLEANSKA zgod spektakel " Režija: Lue Besson *■ Vloge: MILLA J0V0VICH, JOHN MALKOVICH, FAYE DUNAWAY, DUSTIN HOFlflftN GALERIJA INSULA razstava slik akademske slikarke FULVIE ZUDIČ V sodelovanju s Kulturnim centrom Izola organiziramo v petek, 24. marca ob 20.00 uri v Kulturnemu domu Izola revijo PRIMORSkA POJE SKLAD RS za liubiteliske kulturne dejavnosti Območna Izpostava Izola tel.: 600 830 MED0JM0GN0 SfiELANJE LUTKOVNIH IN GLEDALIŠKIH SKUTIN 28.3. - 8A L 2000 KOPER TOREK, 28.3.2001 0 ob 10.00 v Gledališču Koper Gledališka skupina OŠ PRADE Nastasja Nikolič: v NAJDRAGOCENEJŠE DARILO ■ KRUH V Režija: skupinska Gledališka skupina MALI ODER KOPER Zlata Urankar SNEGULJČICA Režija: Zlata Urankar Gledališka skupina O.Š. Toneta Tomšiča Knežak Marjan Marin: ČUDEŽNI KOREN Mentorica: Irena Rep ob 13.00 v Gledališču Koper Gledališka skupina GRUPPO TEATRALE GIOVANILE, COMUNITÀ DEGLI ITALIANI »SANTORIO SANTORIO« - CAPODISTRIA Woody Alien: DIO Režija: Marco Apollonio ob 20.00 v Gledališču Koper Gledališka skupina: KUD ZRAKOGLED Koper E. Jabes, A. Artaud, M. Buber: DVOGOVOR ODSOTNIH Režija: Tomaž Burlin Gledališka skupina GLEDALIŠKI TRENING II. Koper Skupina Gledališki trening II.: MED PRIJATELJI Režija: skupinska SREDA, 29.3.2000 ob 10.00 v Gledališču Koper Gledališka skupina OŠ ANTONA GLOBOČNIKA POSTOJNA Katja Koren Valenčič: TURJAŠKA ROZAMUNDA Režija: Katja Koren Valenčič Gledališka skupina OŠ GRAČIŠČE Koper Aleksandra Perič Kovač: RDEČA PRAVLJICA Režija: Danijela Škergat Toškan ob 20.00 v Gledališču Koper Gledališka skupina KD ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE GRAČIŠČE Ljudska: S TREBUHOM ZA KRUHOM Režija: skupinska SOBOTA, 1.4.2000 ob 10.00 v Gledališču Koper Lutkovna skupina ČRNI MUC SEŽANA Brigitte Weninger USPAVANKA ZA LENKO Režija: skupinska SKLAD RS za ljubiteljske kul Območne izpostave Koper, Izola,! Zveza kulturnih društev Koper in Piran Kulturni center Izola in Sežana PIRAN IZOLA ČETRTEK, 30.3.2000 ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Gledališka skupina OŠ LUCIJA, Piran Vika Grobovšek: DO TISTE STEZICE Režija: Lada Tancer ob 17.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovna skupina VRTEC ŠALARA Svetlana Makarovič: RAZVAJENI VRABČEK Režija: Juriševič Milena Gledališka skupina VRTEC MAVRICA IZOLA Lutkovna skupina Vrtec Mavrica: ZAJČEK V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI Režija: Nataša Muženič ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Gledališka skupina KD JADRAN DEKANI Dramska skupina KD Jadran: DEKANSKI VEČER Režija: Janko Kleibencetl ob 21.30 v Kulturnem domu Izola Gledališka skupina STEPS IZOLA Goran Gluvič: Z ANDREJO V SOBOTNO NOČ Režija: Zvonka Radojevič PETEK, 31.3.2000 ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovna skupina LUTKA, ZKD KAROL PAHOR PIRAN Ljudska: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV Režija: Mimica Emeršič SOBOTA, 8.4.2000 ob 19.00 na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli. Razgovor s selektorji, družabno srečanje in podelitev priznanj PONEDELJEK, 3.4.2000 ob 20.00 v Gledališču Tartini Piran ali v Avditoriju Portorož Dramska skupina KD DOMOVINA OSP Več avtorjev: OSAPSKE ŠTORIJE V PESMI IN BESEDI Režija: Sergej Verč TOREK, 4.4.2000 ob 10.00 na Osnovni šoli Sečovlje Gledališka skupina GIB PIRAN, ZKD KAROL PAHOR PIRAN Stasja Mehora: STONOGICA Režija: Stasja Mehora Gledališka skupina GIB PIRAN. ZKD KAROL PAHOR PIRAN Svetlana Makarovič: SMETIŠČNI MUC Režija: Stasja Mehora SREDA, 5.4.2000 ob 10.00 v vrtcu Mornarček v Piranu Gledališka skupina SVETLE ZVEZDE, OŠ JANKA PREMRLA VOJKA KOPER Tatjana Kokalj: POMLAD IMA SKRBI Režija: Mojca Jelen Madruša ob 11.00 na OŠ Cirila Kosmača Piran -Tantadrujeva dvorana Gledališka skupina: PEVSKA SKUPINA OŠ DUŠANA BORDONA KOPER K. Hroch - D. Božič ZGODBA O GOSKI GAGICI (glasbena pravljica) Režija: Mirjana Bonin ob 20.00 v Gledališču Tartini Piran ali v Avditoriju Portorož Gledališka skupina KUD MILAGRO Izola Davorka Štefanec: ČAROVNICE IZ ISTVIKA Režija: Davorka Štefanec SEŽANA ČETRTEK, 6.4.2000 ob 9.30 v Kulturnem centru Sežana Gledališka skupina GIMPY Marjanca Ručigoj ŠKRATJE IN DEDEK Režija: Lada Tancer ob 11.00 v Kulturnem centru Sežana Gledališka skupina STEPS Antoine de Saint-Exupery, Jean-Pierre Davidts: MALI PRINC Režija: Vesna Jugovac ob 20.00 v Kulturnem domu Hrpelje - Kozina Gledališka skupina KD BRCE GABROVICA PRI KOMNU Mirko Mahnič - Sergej Verč: PA PO LOJTRCI GOR, PA PO LOJTRCI DOL Režija: Sergej Verč PETEK, 7.4.2000 ob 20.00 v Kulturnem centru Sežana Gledališka skupina KUD ŠČUKA PLANINA, POSTOJNA Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Režija: Franci Petkovšek KRIMINALIJE Pomlad je tukaj in nekateri so zavihali rokave ter začeli pospravljati po vrtovih, njivah in travnikih, rezultat pa so travniški požari, ki se jih je prejšnji teden zgodilo kar nekaj. "Saj je zgorela samo trava " se opravičujejo pospravljala, pri tem pa pozabljajo, da na našem območju velja uredba o veliki požarni nevarnosti, zato je takšno ad hoc kurjenje prepovedano, policista pa imajo pravico izrekanja kar lepih kazni ŠE PALME KRADEJO Povrhu vsega pa niti niso bile tako majhne ampak seje moral neznanec, ki je odnesel tri palme izpred hiše v Pittonijevi ulici, kar dobro potruditi. Palme so bile namreč že velike nekaj manj kot 2 metra in jih ni mogel kar tako skriti v žep. Dečki jih bodo prej ali slej našli, če ne drugače pa takrat, ko bodo visoke 10 metrov. OBLAČI SE Neznanec je pred hišo v centru izole zmaknil dva para čevljev in dve rjuhi. Ker pa so noči še hladneje nekaj dni kasneje, prav tako v središču mesta, ukradel še deko. Če čaka, da mu pridejo dečki zapet uspavanko se moti. GORELO JE V SRCU Dve mladoletnici sta iz izolske pošte prijavili požar, ki pa so ga gasilci in policisti zaman iskali, zato pa so hitreje našli obe "telefonistki". Po pogovoru so ugotovili, da sta dekleti želeli nagajati bivšemu fantu ene od njiju in sta mu poslali na vrat tiste, ki reagirajo ob klicu na 113. Zdaj bosta obe počakali na kazensko ovadbo zaradi zlorabe znamenj za pomoč v nevarnosti. HITRI PRSTI Drzni storilec je ponoči pred hišo v Ilirski ulici v Jagodju izpeljal drzno tatvino, saj je snel in odnesel sprednje plastično ohišje kolesa z motorjem rumene barve. Neznanec pa je vlomil v stanovanjsko hišo v Leninovi ulici in iz nje odnesel TV sprejemnik Iskra ter radijski sprejemnik z lesenim ohišjem. Na OŠ Vojke Šmuc pa je eden od učencev ostal brez copat znamke Rebook. TRAVNIŠKE Na Belvederju so policisti pri mladoletniku zasegli manjšo količino indijske konoplje in ga napotili k sodniku za prekrške. Isto zadovoljstvo so v manjši količini našli tudi pri hrvaškem državljanu pred Gaviolijem, vendar je ta imel pri sebi tudi nekaj zavojčkov belega praška, ki je bil čisto drugačen od pralnega praška. V DOBRAVI SE TEPEJO V tem prijetnem podeželjskem kraju na robu izolske občine se imajo sosedje tako radi, da je eden udaril drugega po obrazu, dečkom pa ni ostalo drugega, kot da napišejo prijavo za sodnika za prekrške. MEDOBČINSKI FAJT Dečki so dobili obvestilo, da bo pred osnovno šolo Livade prišlo do pretepa med skupino Izolanov in skupino Koprčanov. Eden od Izolanov je bil še posebej pogumen in se je pred prijatelji hotel pohvaliti, kako obvlada "mahanje" s palico, dolgo kakšnih 130 cm. Policisti so ga brez težav obvladali in vklenili, celoten primer pa je vzela v obravnavo kriminalistična služba iz Kopra. GORI, GORI Travniški požari so se zgodili ob cesti Baredi - Gažon, med Belvederjem in Strunjanom (500 m2), med Šaredom in Medljanom (1.200 m2) in med Šaredom ter Belvederjem (5.000 m2). Je potrebno še enkrat povedati, da je kurjenje zdaj prepovedano? ZBIRALCI DOVOLJENJ Tako kot vsak teden so policisti tudi ta teden poostreno nadzorovali voznike, ki jih žene kaj več kot bencin ali nafta in tudi tokrat so zasegli nekaj vozniških dovoljenj, katerih lastnike čaka srečanje s sodnikom za prekrške. VEST, KI JE NI BILO Med povzročitelji lažjih prometnih nesreč, ki jih je bilo prejšnji teden kar nekaj je bila tudi izolska županja, ki je pred gostiščem Izola (stavbenikova menza) zadela starejšo žensko, ki pa k sreči ni bila huje pošodovana, čeprav so jo, za vsak slučaj, odpeljali na enodnevno opazovanje v izolsko bolnišnico. Dečki so županji takoj izrekli ustrezno mandatno kazen. PROSTATA - ZELO MOŠKA BOLEZEN NOVE METODE TUDI V IZOLI I Preventivni pregled prostate je, po nasvetih zdravnikov, zelo koristen. Pri zgodaj odkriti bolezni so možnosti za uspešno zdravljenje večje. Tako sporočajo in hkrati vabijo moške na preventivni pregled prostate domiselni plakati in zloženke, ki sojih pripravili strokovnjaki, združeni v Svetu za bolezni prostate. V zadnjih letih je bilo v urologiji veliko novosti pri odkrivanju in zdravljenju bolezni prostate. Nekdaj pretežno operativno zdravljenje so nadomestile manj agresivne metode in zdravljenje z zdravili. Tudi zato, da bi ta spoznanja in postopke čimprej prenesli k nam in jih uvedli v vsakdanjo prakso so slovenski urologi septembra 1993 na pobudo podjetja Lek, ki jim še vedno nudi vso podporo, ustanovili Svet za bolezni prostate. Njegovi člani so večinoma specialisti urologi z uroloških oddelkov slovenskih bolnišnic, poleg njih pa tudi zdravniki drugih specialnosti. Svet največ pozornosti posveča delovanju v urološki stroki in ozaveščanju oz. izobraževanju laične javnosti o boleznih prostate. Za enega od najpomembnejših ciljev si je zadal organiziranje preventivnih pregledov prostate za starejše moške. In zakaj so preventivni pregledi prostate tako pomembni? Žleza prostata obdaja osrednji del sečevoda in je v normalnih okoliščinah velika kot oreh. Po 40. letu starosti začne prostata pod vplivom moškega spolnega hormona testosterona rasti - to povečanje imenujemo benigna hiperplazija prostate. Povečana prostata lahko zožuje, stiska sečnico, posledično pa nastanejo težave z odvajanjem seča. Najpogostejše težave, kijih občuti bolnik, so: slabša moč curka, napenjanje ob uriniranju, čakanje na curek, prekinjeno uriniranje, težje zadrževanje seča, včasih celo nenadzorovano uhajanje seča. Če benigno povečane prostate ne odkrijemo dovolj zgodaj in je ne začnemo zdraviti, se našteti bolezenski znaki lahko stopnjujejo, pojavijo se novi, hujši zapleti, kot so okvare ledvic, vnetje sečil ali kamni v mehurju. Drugi razlog za odločitev za preventivni pregled prostate je rak na prostati, v Sloveniji četrta najpogostejša vrsta raka pri moških. V zgodnji fazi te bolezni bolnik navadno ne opazi nobenega bolezenskega znaka, zaradi katerega bi posumil, daje nekaj narobe z njegovo prostato. Pozneje se pojavijo znaki, ki so podobni tistim pri benignem povečanju prostate, vendar je takrat verjetnost, da bo bolezen uspešno zdravljena že veliko manjša. Samo dovolj zgodaj odkrit rak na prostati je ozdravljiv. Urologi doma in po svetu zato vedno bolj glasno opozarjajo, da bi moral vsak moški po 45. letu starosti enkrat na leto na preventivni pregled k urologu, tudi če nima nikakršnih težav. 0 odzivu v prvih šestih mesecih in prvih rezultatih pregledov je as. dr. Čiril Oblak, dr. med. in predsednik Sveta za bolezni prostate, z urološkega oddelka v Ljubljani, povedal: "Odziv v prvih šestih mesecih je bil nadvse dober. Da bi se izognili čakalnim vrstam v ambulantah, smo se odločili za vnaprejšnje naročanje na pregled. V času preventivnih pregledov so bile vse naše urološke ambulante polno zasedene, kar nas potrjuje v prepričanju, da smo bili uspešni pri ozaveščanju moških in njihovih družinskih članov o boleznih prostate in potrebnosti preventivnih pregledov. V prvih šestih mesečih se je preventivnega pregleda prostate udeležilo 531 moških. Pri 42 moških so odkrili benigno hiperplazijo prostate in jim svetovali ustrezno zdravljenje. Rak na prostati je bil ugotovljen pri 11 preiskovancih, od tega pri treh bolnikih šele v pozni fazi. Pri 21 moških so urologi prepoznali druge bolezni sečil. Vsem preostalim preiskovancem so svetovali, naj se čez eno leto ponovno oglasijo na pregled." PREGLEDI V BOLNIŠNICI IZOLA so: vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. Do 13. Ure. Telefon: 606 303 Še pred nekaj leti je bil glavni način za odkrivanje sprememb na prostati rektalni pregled. Pri tej preiskavi zdravnik orokavičen prst vtakne v danko in otiplje žlezo, da bi odkril morebitne nepravilnosti. Med novejše diagnostične postopke sodi merjenje koncentracije posebne beljakovine, imenovane prostatični specifični antigen (PSA). Če so v žlezi rakaste celice je koncentracija te snovi običajno desetkrat večja kot sicer. SAMO ZA IZOLANE -30% Cenejši Princ v Benetke Nedelja, 2. aprila 2000 namesto 8.500 le 6.000 tolarjev polovična cena za otroke do 14 let Prince of Venice v zahvalo za izolsko gostoljubje vabi Izolane na izlet v Benetke po bistveno znižani ceni. Za dodatek pa bodo ob povratku nastopili igralci skupine STEPS in skupina NOB. Vozovnice prodajajo v izolskih turističnih agencijah ter v TIC-u in GRAFFIT-u. ROBOT POD IZOLO Izolska kanalizacija je bila zadnja leta kar nekako "pozabljena". Potem ko je Komunalo moral zapustiti Dragiša Šumanski je bilo izolsko "podzemlje" deležno bolj sprotnih posegov kot pa sistematičnega urejanja in vzdrževanja. Z . ’ ,. : ; /aposlitv iju Nimkovmnka ■' i ; /a to področje, limesta * Požarja. Komunali lotili sistematičnega evidentiranja in izrisovanja kanalizacijske mreže pod starim delom mesta, ki je ponekod speljana tako, da je prav čudno, da sploh še funkcionira. Ponekod je zgrešen naklon, drugje obstajajo slepi rokavi, nekateri deli pa so dobesedno zatrpani. Seveda bi bilo to delo bistveno težje brez uporabe kamere - robota, ki si jo izposojajo pri koprskem komunalnem podjetju. S tem robotom pregledujejo cele krake kanalizacijskega omrežja in ga vrisujejo v kataster kanalizacije, ki je končni cilj teh aktivnosti. (Več o tem na 4. strani) ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00 ob ponedeljkih zaprto I ;; VERDIJEVA AVENIJA Verdijeva ulica je te dni prava avenija. Zaradi pretlakovanja ulice so namreč odstranili dve terasi pred gostinskima lokaloma (pizzeria Napa in Canova Verdi), saj bo s pretlakovanjem ulica izgubila sedanji pločnik a pridobila na širini. Terasi sta odstranila lastnika lokalov in po besedah projektantov bodo morali gostinci po novem uporabiti premične nadstreške, kar naj bi ulici ohranilo sedanjo odprtost in ji vrnilo funkcijo odprtega vstopa na Manziolijev trg. Četrtek Petek Sobota Nedelja o o* o O3, oblačno oblačno sončno sončno max 17 max 14 max. 14 max. 15 min.4 min.4 min. 6 min. 6