PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /■'i	in ■■
Abb postale I gruppo	- L6D3 4-U 11T
Leto XXI. Št. 71 (6049)
TRST, četrtek 25. marca 1965
NOV AMERIŠKI USPEL VESOLJSKI POSKUS
«Ranger-9» se je razbil na Luni in neposredno oddajal več slik
Slike so lahko gledali po televiziji milijoni gledalcev - Grissom in Young bosta danes govorila na tiskovni konferenci, v petek pa bo parada v New Yorku - Sovjetski zdravnik Jegorov o poskusu z ladjo «Voshod 2»
PASADENA, 24. — Ameriška vesoljska sonda «Ranger-9» se Je danes ob 15.08 po srednjeev ropskem času razbila ob Lunini površini, še prej je Ranger oddajal po televiziji številne slike Lune. Slike je začel «Ranger» neposredno oddajati, ko je bil oddaljen 2080 kilometrov od Lune. Slike, ki jih je oddajal skoraj 15 minut, so bile po iz- —
javah znanstvenikov izvrstne. Milijoni Američanov so po televiziji gledali slike, dokler se ni Ranger razbil na Luni.
NASA je nocoj javila, da je sonda zgrešila samo za šest kilometrov in pol kraj, ki ji je bil določen. Zadela je žrelo »Alfonz«, ki je široko 104 kilometre. Slike, ki jih je danes oddajal «Ranger-9», so bile mnogo jasnejše kakor 11.000 slik, ki sta jih oddajali prejšnji dve enaki sondi. Kakor je znano, je namen teh poskusov podrobno proučiti površino Lune, kjer bi se morali po ameriških načrtih izkrcati okoli leta 1970 prvi ameriški astronavti.
_ Na podlagi slik so ugotovili na dnu omenjenega žrela globoke razpoke in zelo dolge «jarke», okoli teh razpok pa so opazili številna manjša žrela.
«Ranger-9,> je tehtal 362 kilogramov, visok pa je bil tri metre. Opremljen je bil s šestimi televizijskimi kamerami na baterije. Slike, ki jih je neposredno oddajal na Zemljo, so bile jasne in zadovoljive z vseh vidikov. Zadnje slike, ki jih je sonda oddajala, ko se je že zelo približala Luni, so kazale številna manjša žrela, za katera do sedaj niso vedeli, kakor tudi niso do sedaj vedeli za nekatere razpoke.
Tehniki so izjavili, da jim je poskus v celoti uspel.. Proti Luni bodo poslali še druge sonde, toda njih naloga bo drugačna. Dosedanji Rangerji so poslali na Zemljo skupno 11.453 fotografij, ki pa so jih lahko kopirali in objavili šele nekaj ur pozneje. Od danes posnetih slik so jih samo dvesto oddajale številne televizijske postaje. Skupno pa je posnel od 50t)0 do 6900 slik. Ranger je letel proti Luni s hitrostjo 7.1600 kilometrov na uro.
Glavna zasluga za današnji uspeh gre Williamu Pickeringu. Ta je sodeloval tudi s von Braunom pri izstrelitvi prvega ameriškega sate-lita «Explorer» 31. januarja 1958. Pickering je tudi «oče» satelitov «Mariner», od katerih računajo, da bo «Mariner IV» 14. julija posnel 21 slik Marsove površine.
Predsednik Johnson je izjavil, da izstrelitev «Rangerja» pomeni novo važno etapo na poti na Luno.
William Pickering pa je izjavil, da bo pregled fotografij, ki jih je «Ranger» posnel, preden je zadel Luno, omogočil znanstvenikom, da v kratkem času ugotovijo, ali so manjša žrela, ki so jih ugotovili na dnu velikega žrela, notranjega vulkanskega izvora, ali pa so jih povzročili meteoriti. Gre za ene glavnih skrivnosti, ki se tičejo izvora Lune. Dodal je, da tehniki upajo, d^ bodo lahko v kratkem času določili kraj, kjer bo prva ameriška vesoljska ladja pristala na Luni. Po pregledu fotografij bo poleg tega moč ugotoviti, ali je na Luni vulkanska dejavnost.
Zatem je Pickering dejal, da so ZDA, kar se tiče satelitov, dosegle stopnjo, do katere ni še prišla Sovjetska zveza. Pri tem je omeni! meteorološke satelite in satelite za komunikacije ter medplanetne sonde, ki so letele na Luno.
Predstavnik NASA na ladji «In-trepid« je izjavil, da sta Grissom in Young dobro prespala noč ter da se dobro počutita. Danes so ju zdravniki znova pregledali. Zatem sta se kozmonavta sestaia s specialisti NASA na tehnične razgovore. Popoldne sta Grissom in Youn.g govorila tudi posadki ladje. Jutri se bosta vrnila v Cape Kennedy, kjer bosta zvečer imela tiskovno konferenco. Z a tein bosta odšla v Washington, kjpr ju bo v petek sprejel predsednik Johnson. Predsednik jima bo izročil »kolajno vesolja« na svečanosti v Beli hiši. Grissom je bil že enkrat odlikovan s to kolajno, in sicer leta 1961, ko je napravil prvi balistični polet nad Atlantikom. V ponedeljek bo v New Yorku tradicionalna parada.
Znanstveniki sedaj proučujejo rezultate poizkusa. Predvsem skušajo tudi ugotoviti, zakaj je kabi-
na »Gemini« pristala na morju 110 kilometrov od določenega kraja.
MOSKVA, 24. — Prvi zdravniški pregledi, katerim se je podvrgel kozmonavt Leonov, so pokazali, da njegovo 20-minutno bivanje v vesoljski praznini ni povzročilo »nobene znatne spremembe njegovih fizioloških funkcij«. To pišejo danes trije sovjetski znanstveniki v moskovski «Pravdi». Pri tem poudarjajo, da je poskus pokazal, da je na splošno mogoče iti v vesolje oblečeni v skafander s posebnim sistemom za samostojno življenje. Dalje je v članku rečeno, da je posebno vež-banje, katereinu se je podredil
Leonov, obrodilo dober plod in kozmonavt se je lahko svobodno gibal v vesolju.
Zdravnik Boris Jegorov, ki je eden od treh članov posadke na ladji «Voshod-l», je izjavil, da njegove ugotovitve kažejo, da nista niti Leonov niti Beljajev utrpela »bistvenih sprememb« v svojih fizičnih pogojih zaradi poleta v vesolje. Pripomnil pa je, da bo dokončni zaključek o tem mogoč šele po popolni analizi zdravni ških podatkov, ki so jih dobili med letenjem ladje «Voshod-2». Jegorov je poudaril, da učinea breztežnosti na človeka narašča s časom, in je dodal, da bo potrebno ustvariti »umetno težnost« v vesoljskih skafandrih, in kozmonavti bodo morali zauživati preparate, da ohranijo svojo delovno sposobnost.
Jegorov objavlja članek tudi v »Izvestijih« in pravi, da je pot sedaj odprta delavcem vesolja, ker
zdrav in normalen človek, ne samo da lahko živi, temveč lahko tudi dela v vesolju in je za to potrebno izbirati in pripravljati ljudi za raziskovanje vesolja. Zatem pa dodaja, da življenje v vesolju ni povsem normalno:	astronavt
ima »iluzorne občutke«, zmanjšata se mu vid in sluh, zgubi ravnotežje, čuti motnje pri zaznavanju in zmanjša se psihomotorna sposobnost živčnega in srčnega sistema. Vendar pa so možnosti človeškega telesa presenetljive in jih je treba izkoriščati, da se premaga vsalfa nova težava. Pri prihodnjih vesoljskih raziskovanjih bo moral biti poveljnik dobro znanstveno pripravljen ter bo moral imeti tako fiziološko ravnotežje, da ne bo trpel zaradi motenj, ki jih bodo imeli ostali člani posadke. Poleg tega bodo morali ti biti sposobni skupnega življenja, ker psihološka nestrpnost posadke 1)1 lahlfn itn&lo meno -1 o t-»l _
De Murville jutri v Rimu
PARIZ, 24. — Danes so na seji vlade govorili o obisku zunanjega ministra de Murvilla v Rimu, ki je bil določen za čas od 26. do 29. marca. Predstavnik vlade je sporočil, da je de Murville obrazložil na seji svoje poglede na svoj bližnji obisk v Rimu, kjer se bo razgovarjal zlasti o italijanskem predlogu za konferenco zunanjih ministrov držav skupnega tržišča, na kateri bi govorili o politični enotnosti zahodne Evrope. Predstavnik vlade je dodal, da je mnenje francoske vlade, da se mora taka konferenca sklicati v pogojih, «ki lahko zagotovijo pozitiven rezultat«.
Zasedanje plenuma CK KP SZ
MOSKVA, 24. — Davi se je začelo v Moskvi zasedanje centralnega komiteja KP SZ. Na zasedanju razpravljajo predvsem o kmetijskih vprašanjih. Zasedanje se je začelo s poročilom Brežnjeva o nujnih ukrepih za razvoj kmetijstva. Suslov pa bo poročal o posvetovalnem sestanku predstavnikov devetnajstih komunističnih strank, ki je bil od 1. do 5. marca v Moskvi.
Brežnjev je že prebral svoje poročilo in popoldne se je začela diskusija. Do sedaj niso še objavili njegovega poročila. Delo plenuma je bilo prekinjeno, da počastijo spomin pokojnega predsednika romunskega državnega sveta Deja.
Poročilo Brežnjeva bo verjetno objavljeno v prihodnjih dneh. Za sedaj se nič ne ve o njegovi vsebini.
lahko imela resne zapletijaje.
.....IIUIIIIIUIIIIIIIIU.INMIIIIII...>1111111111».I.III...I.Illllllllllllllllllli.IIIHIIIIIIIIIMIII.I1IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIII.IIIIIIIIIIIIIIIII*
OB UDELEŽBI PREDSEDNIKA REPUBLIKE SARAGATA
Komemoracija 21. obletnice nacističnega pokola v Fosse Ardeatine in onega še hujšega v Marzabottu
V Fosse Ardeatine so nacisti pobili 335 mož, v Marzabottu pa 1830 mož, žena in otrok - Vlada odobrila ukrep o reformi kazenskega zakonika - Pie-raccini obišče London 28. t. m. - Vprašanje PSI in PSIUP glede Vietnama
Danes se začne kongres PRI
KLJUB OGORČENJU PO VSEM SVETU
Rusk: Še dalje bomo uporabljali pline proti četam Vietkonga v Južnem Vietnamu
Rusk trdi, da gre za «priznano sredstvo za nadzorovanje neredov>
Novi bombni napadi na Severni Vietnam - Vietkong bo sprejel vsako pomoč od prijateljev - Gromikov odgovor severnovietnamskemu zunanjemu ministru
«Jasno je, da južnovletnamsko ljudstvo in njegov predstavnik, narodnoosvobodilna fronta, imata vso pravico sprejeti to dragoceno pomoč«.
Pekinški ((Ljudski tednik« piše o
RIM, 24. — Ob priliki 21. obletnice nacističnega pokola v
kraju Fosse Ardeatine, v bližini Rima, kjer so nacisti pobili 335 oseb, je bila danes pred grobnico svečana komemoracija, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Saragat; spremljal ga je notranji minister Taviani. Saragata so dočakali: podpredsednik senata Zelioli Lanzini, podpredsednik poslanske zbornice Cinciari Rodano, predsednik u-
stavnega sodišča Ambrosini, rim ski župan Petrucci, prefekt Memmo in Azzarita.
Na tem mestu so postavili mavzolej žrtvam v Marzabottu, kjer so nacisti pobili 1830 mož, žena in otrok, tako da so sedaj v Fosse Ardeatine idejno združene žrtve dveh največjih pokolov v osvobodilni borbi italijanskega naroda. Po krajših govo-
zabotta Bottonellija, je spregovoril notranji minister Taviani.
Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili zakonski osnutek, s katerim se vlada pooblašča, da izvede v dveh letih reformo kazenskega zakonika, potem ko je slišala mnenje posebne komisije, v kateri bo osem senatorjev, osem poslancev, nekaj sodnikov, profesorjev in odvetnikov, ki jih bodo imenovali: predsednika o-
rih Azzarite, rimskega župana beh vej parlamenta, višji svet sod-
Petruccija, predsednika pokra-	y*i'!Lsvf^
jine Signorella in župana Mar-
IMIIHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllimillllliiiilllllll
Mrtvi in ranjeni med spopadi v Casablanci
CASABLANCA, 24. — Včeraj je prišlo v Casablanci do spopadov, med katerimi je bilo ubitih sedem oseb, 69 pa ranjenih. Med temi je mnogo policajev. Policija je streljala na skupine študentov. Uradno sporočilo, ki so ga objavili včeraj po izredni seji vlade v Rabatu pravi, da se je demonstracija študentov proti vladnemu sklepu, ki omejuje starost za sprejem učiteljev, spremenila v nasilno demonstracijo s sabotažnimi dejanji, vandalizmom In z , napadi «na pobudo prevratnih elementov in povzročiteljev neredov«, Vlada je odredila v Casablanci policijsko uro in prepovedala vsa zborovanja. Napoveduje se, preiskava in takojšnje sojenje povzročiteljev neredov.
Demonstracije so bile že v ponedeljek, včeraj pa so se ponovile.
Več trgovin je bilo zažganih. Demonstranti so prevrnili in zažgali več avtomobilov, razdejali šole, poštne in privatne urade, eno banko in železniško postajo. Aretirali so 168 oseh. Danes je v mestu mimo.
odvetnikov, predsednik vlade in pravosodni minister Pooblastilo določa splošna načela reforme, radikalno spremembo načel, na katerih temelji sedanji kazenski zakonik in upošteva zahteve pravnih strokovnjakov, sodnikov in odvetnikov.
Ministrski svet je hkrati odobril na predlog notranjega ministra Tavianija podaljšanje veljavnosti potnega lista na pet let za vse tiste italijanske državljane, ki odhajajo na delo v države EGS; v ta namen zadošča tudi osebna izkaznica: odobril je zakonski osnutek, s katerim se priznava pravica bivanja v Italiji državljanom drugih držav EGS, ki se presej:jo v Italijo zaradi dela. Končno je ministrski svet odobril več ukrepov iz rednega poslovanja.
Ministrski svet se bo sestal ponovno v petek, da bi razpravljal o poročilu o stanju gospodarstva v lanskem letu, ki ga mora vlada predložiti parlamentu najkasneje dol 31. t. m. V ta namen je bil danes na ministrstvu za državni proračun sestanek strokovnjakov, ki sta se ga udeležila tudi ministra Pieraccini in Colombo.
Minister Pieraccini obišče London od 28. do 31. t.m. na povabilo angleškega ministra za gospodarske zadeve Browna. Pieraccini bo imel razgovore tudi s finančnim ministrom Callaghanom in zunanjim ministrom Stevvartom. S svojimi angleškimi kolegi bo Pieraccini proučil gospodarska vprašanja,
ki zanimajo obe deželi, s posebnim^ PSI pa delegacija, ki jo vodi na-
czlrom na konjunkturo in načrtovanje.
Socialistični poslanci bodo jutri predložili v poslanski zbornici Vprašanje v zvezi z Vietnamom, v skladu s sklepom, ki ga Je danes sprejelo vodstvo PSI.
Poslanci PSIUP pa so predložili danes vprašanje predsedniku vlade in zunanjemu ministru, da bi izvedeli, kaj je italijanski vladi znanega glede uporabe plina in bomb »napalm« v Vietnamu in da bi izvedeli, kakšne korake je italijanska vlada že podvzela ali namerava podvzeti, da bi ponovno vzposta- j vlil načela zakonitosti in miru.
mestnik tajnika Brodolini, v njej pa so Tolloy, Balzano in Servadei.
Chivu Stoica predsednik državnega sveta
BUKAREŠTA, 24. — Danes je bil v romunski prestolnici pogreb umrlega predsednika državnega sveta Deja. Na Trgu republike se je zbrala ogromna množica, ki je prišla iz vseh krajev države. Na-I vzoče so bile tudi delegacije tu-
V posl,inski UU so z.6« »	jgfg
Ameriška astronavta Grissom (na sredi) in Young (zadaj na desni) na ladji «lntrepid»
razpravo o zakonskem osnutku, ki ga je senat že odobril, in ki vsebuje določila za razvoj malega kmečkega posestva; v senatu, kjer je predsednik Merzagora spet prevzel svoje posle, pa so nadaljevali splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki pooblašča vlado, da organizira u-stanove za razvoj kmetijstva in poskrbi za njihovo financiranje.
Senatna komisija za industrijo je odobrila zakonski osnutek, ki dovoljuje izdatek v Višini treh milijard na leto v korist majhnih in srednjih industrijskih podjetij v istem besedilu, kot ga je že odobrila poslanska zbornica, in zato stopi takoj v veljavo.
La Malfa je bil izvoljen za predsednika »komisije 45», ki mora proučiti vladni zakonski odlok za poživitev italijanskega gospodarstva; za podpredsednika sta bila izvoljena Curti (KD) in Raffaelli (KPI), za tajnika pa Silvestri (PSDI) in Minassi (PSIUP).
Na današnji seji vodstva PSI so po poročilu ■ tajnika stranke De Martina in diskusije sprejeli resolucijo glede Vietnama, v kateri je rečeno: ((Vodstvo PSI izraža svojo globoko zaskrbljenost spričo naraščanja vojnih akcij v južnovzhodni Aziji, ki so zadobile kot najnovejši pojav uporabo plina, četudi se izjavlja, da ta plin ni smrtno nevaren. Okoliščina, da so se v osvobodilno borbo vietnamskega ljudstva vključila nasprotja velesil, ne more niti najmanj zabrisati samostojnega značaja te borbe, ki jo vietnamsko ljudstvo vodi že delj časa proti nenehno menjajočim se skreditiranim vladam, brez vsakršne ljudske podlage, ki jih podpirajo izključno militaristične sile, kar dokazuje, da oborožena intervencija nima nobene zveze z domnevno zaščito svobode in demokracije. Medtem ko odločno poudarja, da Italija nima prav nobenega opravka s kakršnokoli neposredno ali posredno obvezo glede dogodkov v južnovzhodni Aziji, in medtem ko odklanja vsakršno razširjeno tolmačenje atlantskega zavezništva, kot je ono, ki ga je da! glavni tajnik NATO, vodstvo PSI izraža željo, da italijanska vlada, seveda s previdnostjo, da ne bi kompromitirali kočljivih posvetovanj, ki so v teku, da bi se vojna nehala, uporabi vso svojo avtoriteto na vseh mestih, da bi se konkretno in pozitivno pridružila takim mirovnim pobudam in izrazila svojo grajo zaradi uporabe vojnih akcij in metod, ki so nesprejemljive in povsem neustrezne tudi glede smotrov, ki jih najavlja oni, ki jih uporablja, in ki utegnejo pospešiti že nevarno sprožen mehanizem ogražanja miru v svetu«.
Jutri se začne 29. kongres PRI v palači EUR v Rimu. PSDI bo na kongresu zastopala delegacija, v kateri so namestnik tajnika Ca-riglia, Orlandi in gospa Bernabei;
vjetsko delegacijo vodi Mikojan, kitajsko pa Cuenlaj.
Po pogrebu se je sestala ljudska skupščina, na kateri je bil Chivu Stoica soglasno izvoljen za novega predsednika državnega sveta.
Zatrjuje se, da sta se Mikojan in Cuenlaj tajno sestala takoj po pogrebu.
Dean Rusk
VVASHINGTON, 24. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo še dalje uporabljali ((nestrupene pline« proti četam Vietkonga v Južnem Vietnamu, «če bo to potrebno«. Pripomnil pa je, da je ((koristnost tega plina zelo omejena«, zato se po njegovem mnenju ne bi smel uporabljati zelo pogostoma.
Ameriškim poveljnikom v Vietnamu niso dali nobenih navodil in so stalno pooblaščeni, da u-porabijo «vsako priznano sredstvo za nadzorovanje neredov«, ki ga imajo v svojih skladiščih.
»Uporaba tega orožja je predvidena samo za zatiranje morebitnih neredov ali v podobnih primerih«, je dejal Rusk in pripomnil: «Ne začenjamo vojne s plinom v Vietnamu. Ni bil sprejet noben politični sklep, da bi se vrgli v tako vojno.«
Zatem je Rusk dejal, da je plin, ki so ga uporabile južnovietnam-ske čete pod ameriškim nadzorstvom, ((priznano orožje, ki ga u-porabljajo policije vsega sveta za zatiranje pouličnih neredov. Gre za povsem drugačno orožje, kakor so vojni plini, ki jih prepoveduje ženevska konvencija iz leta 1952.
Ti solzilni plini, ki se uporabljajo proti Vietkongu, so ((minimalno orodje«, ki onemogoči sovražne vojake, kateri se skrivajo med civilna elemente, ali pa imajo civiliste kot talce ali vojne ujetnike«.
Nekateri ameriški republikanski parlamentarci so pozvali predsednika Johnsona, naj preneha uporabljati plin v Vietnamu. V pismu predsedniku poudarjajo, da bo u-poraba plina postavila svetovno javnost neizbežno proti ZDA.
I Tudi «New York Times« objav-I lja članek, v katerem obsoja uporabo plina v Južnem Vietnamu, tu-I cli če ni smrten. «V Vietnamu, piše list, so beli ljudje dobavili plin in so odobrili njegovo uporabo proti Azijcem. To je dejstvo, ki ga ne bo noben Azijec pozabil, pa naj bo komunist ali ne.»
Južnovietnamska in ameriška letala so danes znova bombardirala Severni Vietnam, Južnovietnamsko sporočilo pravi, da je pri tem sodelovalo 16 letal ,ki da so se vsa vrnila. Sporočilo dodaja, da so letala po bombardiranju nadaljevala izvidniški polet proti severu. V Quang Keiu je proti letalom stopilo v akcijo protiletalsko topništvo štirih vojnih ladij Vietkonga.
Sporočilo'"'trdi, da so letala potopila vse štiri ladje.
Agencija Tass je javila, da so aiperiška letala danes že četrti dan zaporedoma bombardirala razne kraje v Severnem Vietnamu. V štirih dneh so Američani zgubili skupno devet letal. Od teh so bila danes sestreljena tn.
Južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta je objavila včeraj sporočilo, v katerem pravi, da je pripravljena sprejeti vso moralno in materialno pomoč vseh socialističnih in nacionalističnih držav, mednarodnih organizacij in miroljubnih narodov vsega sveta.
«Ce bodo ZDA raztegnite vojno na ves Vietnam in na vso Indoki. no, jih bo nepremagljiva sila 30 milijonov vietnamskih piebivalcev in stotine milijonov prebivalcev In-dokine in Azije uničila in pokopala«.
Zatem pravi sporočilo, da je na-j-odnoosvobodilna fronta pripravljena sprejeti vso pomoč, in sicer orožje in prostovoljce, od svojih prijateljev, ki so raztreseni po petih celinah. Sporočilo zaključuje:
včerajšnji izjavi južnovietnamske osvobodilne fronte in pravi: ((Kitajsko ljudstvo odločno odgovarja na izjavo narodnoosvobodilne fronte Južnega Vietnama in se bo prl-družilo ljudstvu vsega sveta s po-siljatvljo vse potrebne materialne pomoči, orožja in drugega vojnega materiala junaškemu južnoviet-namskemu ljudstvu«.
Sovjetski zunanji minister Je v odgovoru na spomenico severnoviet-namskega zunanjega ministra odgovoril, da je Sovjetska zveza popolnoma solidarna z borbo vietnamskega ljudstva proti ameriškim napadom.
Agencija Tass poroča, da je v zvezi s pozivom severnovietnam. skega zunanjega ministra Gromi-ko kot sopredsednik konference o Indokini pozval britansko vlado, ki je sopredsednica iste konference, naj bi objavili skupno obtožbo proti ameriškim napadalnim dejanjem v Vietnamu ter naj bi pozvali ameriško vlado, naj takoj prekine napade ter naj strogo spoštuje ženevske sporazume o indokini.
V pismu severnovietnamskemu ministru ponavlja Gromlko, da sprejema sovjetska vlada potrebne ukrepe, da se zajamčita varnost in obrambna moč Severnega Vietnama. Na koncu pravi Gromlko, da sovjetska vlada obsoja ameriška dejanja, poziva ameriško vlado, naj preneha s temi dejanji, naj u-makne ameriške čete in vojaške naprave iz Južnega Vietnama, da bo moglo vietnamsko ljudstvo samostojno odločati o svoji usodi.
iHLuiiiiiiiiiiiHiiiiifiimiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiHitiimiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiniiiiitiiiiitiiB
Dolg Stewartov razgovor s tajnikom OZN U Tantom
Ugotovila sta, da v sedanjem trenutku ni možnosti posredovanja Spremenjeno angleško stališče glede sprejema Kitajske v OZN?
NEW YORK, 24. — Angleški zunanji minister Stewart je prispel
danes v New York, kjer se Je pogovarjal poldrugo uro z glavnim tajnikom OZN U Tantom. Govorila sta o Vietnamu in o Združenih narodih.
Pozneje je Stewart na tiskovni konferenci izjavil, da niti U Tant niti on ne vidita v sedanjem trenutku možnosti mirne rešitve. Dodal je: «Ce pa hi ugotovili, da je Hanoj pripravljen ustaviti infiltracijo v Južni Vietnam, tedaj bi mogle nastati spremembe v položaju«. Stewart je tudi omenil, da se stališče U Tanta razlikuje od njegovega, kar se tiče perspektiv za prihodnost.
Časnikarji so postavili Stewartu številna vprašanja glede angleškega stališča do uporabe plinov v Južnem Vietnamu. Britanski minister je izrazil ((zaskrbljenost« svoje vlade in je dodal, da Wa-shington skuša ugotoviti «točne o-koliščine uporabljanja plina«, ,ki so ga ZDA dobavile južnovietnam-ski vojski.
Glede morebitnega sprejema Kitajske v OZN je Stewart izjavil, da bi moralo pred sprejemom pri-
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllMIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIlUllIlilllllUllllllllllllllllllllll
URADNI RAZGOVORI KANCLERJA KLAUSA V BEOGRADU '
Pri razgovorih prišla do izraza
visoka stopnja soglasja
Za okrepitev OZN in izvajanje sklepov svetovne gospodarske konference ter za ohranitev miru - Maršal Tito povabljen na Dunaj
BEOGRAD, 24. — Vladni delegaciji Avstrije in Jugoslavije pod vodstvom kanclerja dr. Jo sefa Klausa in Petra Stamboliča sta danes dopoldne v palači zveznega izvršnega sveta pričeli razgovore, v katerih sta proučili vprašanja s področja dvostranskih odnosov kot tudi nekatera najvažnejša mednarod-
na vprašanja. Pri tem sta delegaciji posvetili posebno pozornost poslabšanju ozračja na nekaterih področjih sveta.
Med razgovori je prišla do izraza visoka stopnja soglasja in potrebe nadaljnjih naporov, da bi se omililo poslabšanje razmer in mednarodna vprašanja rešila s pogajanji. V zvezi s tem staobe delegaciji opozorili na odločilen pomen OZN. Pričakuje se, da se bosta obe vladi v skupnem sporočilu, ki bo objavljeno jutri, odločno zavzeli z,a krepitev svetovne organizacije.
Pri široki izmenjavi misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih so se pomenili tudi o ukrepih za izvajanje sklepov svetovne gospodarske konference glede mednarodnih odnosov in hitrejšega razvoja nezadostno razvitih držav ter obravnavali tudi vprašanje razorožitve; Glede avstrijsko-jugo-slovanskih odnosov je bilo izraženo prepričanje, da se bo našla z obeh strani zadovoljiva rešitev glede ukrepov liberalizacije med seboj,nih trgovinskih odnosov. Kot podonavski državi sta Jugoslavija in Avstrija izkoristili tudi priložnost, da izmenjata poglede o zgraditvi energetskega in plovnega sistema na Donavi v Železnih vratih. Avstrijska delegacija je pokazala zanimanje za možnost, da tudi avstrijska podjetja sodelujejo pri graditvi sistema.
Po razgovorih sta predsednik re-
publike maršal Tito in njegova soproga sprejela v Belem dvoru avstrijskega kanclerja dr. Klausa in njegovo soprogo. Neposredno zatem sta predsednik Tito in kancler Klaus v prisrčnem ozračju izmenjala misli o dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih. O-ba sta z zadovoljstvom ugotovila ugoden razvoj medsebojnih odnosov in proučila mednarodni položaj. Pri tem je prišlo do izraza soglasje v ocenitvi znanih sodobnih dogajanj na svetu. Izrazila sta zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov. Poudarila sta potrebo naporov, da bi se premagale sedanje težave. Razgovorov so se z avstrijske strani udeležili med drugimi zunanji minister Kreisky in pokrajinska poglavarja Koroške in Štajerske Wedenig in Krainer z jugoslovanske strani pa predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Petar Stambolič, državni tajni!: Koča Popovič, predsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj in drugi.
Po razgovorih sta predsednik republike in njegova soproga priredila Klausu in njegovi soprogi kosilo, katerega so se udeležili ostali jugoslovanski in avstrijski visoki funkcionarji, ki so se udeležili razgovorov med Titom in Klausom. Med kosilom, ki je potekalo v prijateljskem ozračju, sta predsednik Tito in kancler Klaus izmenjala zdravici. Maršal Tito je v svoji zdravici izrazil prepričanje, da bo obisk avstrijskega kanclerja velikega pomena ža nadaljnjo utrditev
in razširitev vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo. «Naša želja je, je poudaril Tito, da bi naši odnosi bili v bodoče še boljši.« Tito je ugotovil, da je v razgovoru, ne glede na razlike v pogledih na posamezna mednarodna vprašanja, prišlo do izraza enako mnenje glede potrebe ohranitve miru in zagotovitve dobrih in enakopravnih odnosov med državami in narodi.
Avstrijski kancler je v odgovoru na zdravico dejal, da se avstrijska delegacija počuti, kot da je prišla na obisk k sorodnikom, s katerimi se že več let ni videla, in je ugotovil, da se je med razgovori stalno kazala skrb, za mir na svetu, in upanje, da bodo medsebojni odnosi v bodoče še boljši ter da se bodo koristnejše razvijali. Kancler Klaus se je zahvalil predsedniku Titu, jugoslovanski vladi in jugoslovanskim narodom za razumevanje, ki so ga pokazali do avstrijskega ljudstva, in izrazil u-panje, da bo avstrijsko ljudstvo imelo priložnost pozdraviti predsednika Tita in predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča na Dunaju. ((Zagotavljam vam, da sta Vi in jugoslovansko ljudstvo zelo priljubljeni v Avstriji in da ne izražam samo želje nas prisotnih temveč vseh Avstrijcev, ko rečem, da bi Vas radi videli v naši sredini.«
Popoldne si Je avstrijski kancler s svojim spremstvom ogledal tovarno kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu, zatem pa je obiskal beograjskega katoliškega nadškofa dr. Bukatka. Nocoj je kancler Klaus priredil na avstrijskem veleposlaništvu predsedniku Titu slovesno večerjo.
B. B.
tl «do kake spremembe v sovražnem stališču, ki ga ta država ima do zahoda«. Nekateri opazovalci so mnenja, da te izjave 1 kažejo na rahlo spremembo britanskega stališča glede sprejema Kitajske v OZN.	,
V Londonu je delegacija 14 laburističnih poslancev sporočila v ameriškem poslaništvu zaskrbljenost zaradi položaja v Vietnamu in zaradi uporabljanja plind ter bomb na napalm pri bombardiranju Severnega Vietnama. Med razgovorom so poslanci ostro obsodili uporabo plina in bomb na napalm in so opozorili ameriško vlado na nevarnost, da se vojna raztegne z udeležbo Rusov in Kitajcev.
Poslanci so odločno poudarjali nujnost pogajanj, ki naj se začnejo čimprej. Ameriški diplomati so obrazložili ameriško stališče in zagotovili. da bodo poročali državnemu departmaju. Istočasno je angleška komunistična delegacija izročila ameriškemu poslaništvu protest zaradi ameriških napadov v Vietnamu.
Predsednik britanske vlade Wil-son pa je v spodnji zbornici trdil, da je Gromiko med zadnjim razgovorom v Londonu zavrnil »skupno konstruktivno pobudo« za iskanje miru v Vietnamu. Ni pa seveda povedal, zakaj je Gromiko odklonil skupno pobudo. Britanska vlada je namreč predlagala, naj bi med drugim pozvali Severni Vietnam, naj »preneha napade na Južni Vietnam«. Iz enakih razlogov je London zavrnil sovjetski predlog, naj pozovejo ZDA, da preneha napade v Vietnamu.
Eškol v Londonu
LONDON, 24. — Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je prišel danes popoldne v London, kjer bo ostal en teden. Ob prihodu je izjavil, da si bosta Izrael in Zahodna Nemčija izmenjala poslanika čez šest ali osem tednov. Dodal je, da se bo čez nekaj mesecev morda sestal z Erhardom.
V Bonnu pa je predstavnik vlade izjavil, da pogajanja z Izraelom dobro napredujejo. Dodal je, da je Erhard obvestil vlado o uspešni akciji poslanca Birrembacha v Izraelu. Demokristjanski poslanec Werner, ki se Je vrnil iz Kaira, pa je poročal o svojih razgovorih s tamkajšnjimi osebnostmi.
Cuenlaj o OZN
PARIZ, 24. — Posebni dopisnik tednika »Le Nouvel Ohservateur« je vpračal Cuenlaja, kaj misli o predlogu generala de Gaulla za sklicanje sestanka petih velesil, da bi proučile reformo Združenih na rodov. Cuenlaj je odgovoril, da te države nimajo pravice odločati o svetovnih zadevah. »Potrebno je, je dodal Cuenlaj, da se vse države sveta, velike in majhne, sestanejo v ta namen. Kitajska se ne strinja z načelom, da bi pet velesil moglo vse monop ilis:ira*i.» Cuenlaj je poudaril dobre odnose med Francijo in Kitajsko 'n možnost sodelovanja na številnih sektorjih.
ADEN, 24. — Častni Konzul nemške zvezne republike v Adenu je bil ranjen v nogo ob eksploziji ročne bombe, ko se je nahajal na balkonu prvega nadstropja neke stavbe.
ŽENEVA, 24. — Letalska družba Alitalla je sporočila, da bo od prihodnjega poletja več poletov med Italijo in Švico.
Na Holandskem vladna kriza za vadi radia in televizi je
ROTTERDAM, marca. — Mesto, ki je postalo pred dvema letoma po vseh veljavnih statistikah naj-veCje pristanišče na svetu, ima vsekakor veliko drugih skrbi in tako imenovanih preokupacij, da je «spodrsljaj» vlade Victorja Marij-nena, ki je morala prejšnji mesec odstopiti, zares povsem postranska tema, ki zasluži pozornost le med zimskim weekendom, ko vreme ne dovoljuje, da bi človek od-drčal na deželo, in se mora doma ukvarjati s premlevanjem tudi najbolj dolgočasnih zgodbic. Za izključno politične dejavnosti in igre strank, katerih posledica je tudi sedanje «brezvladje», pa se Nizozemec nikoli ni veliko zanimal. Ljudje tukaj od strank, katerih barve, strasti in predsodke volijo, zahtevajo in pričakujejo predvsem konkretno aktivnost bodisi na gospodarskem ali socialnem področju. Naj se tam izkažejo, ne pa v besednih bitkah v časopisih ali v parlamentu.
Uradni vzrok za padec vlade naj bi bila navzkrižja, ki so nastala pri sestavljanju programske politike nizozemskih radijskih in televizijskih postaj. Gre za navzkrižja in seveda tudi za program, vendar je celotno vprašanje le nekoliko bolj nenavadno, kakor kaže na prvi pogled. Nizozemski radio in televizija delujeta v okviru sistema, ki nikjer na svetu ni tak in je pravzaprav svojevrstna redkost. Leta 1935 so na Nizozemskem ustanovili posebno radijsko ustanovo, v katero se je vključilo pet tedaj vodilnih strank, oziroma versko-političnih skupin: katoliki, socialisti, dve barvi protestantov in neodvisni. Te skupine so si in sl še delijo dohodke od radijske naročnine v skladu z o-predelitvljo samih poslušalcev, ki napišejo, za katero skupino so. Po istem ključu si seveda vse skupine dele med seboj čas radijskih oddaj, uporabo studiov in pa podpore. ki jo radio in televizija prejemata od vlade in od posebnega davka za RTV. Program je zato povsem brez reklam, politično ♦barvanje« je strogo omejeno: poročila o dogodkih doma in po svetu lahko daje le poluradna časopisna agencija ANP, strankarsko agitacijska izraba radijskega časa pa Je dovoljena le. v predvolilni kampanji in tudi takrat seveda po ustreznem ključu.
Proti temu «monopolu nad političnim vplivom« se že nekaj let slišijo zdaj glasnejša in zdaj spet bolj umirjena nasprotovanja. Prihajajo iz vrst liberalcev, ki na-splošno nasprotujejo kakršnemukoli vplivu države na politično in gospodarsko življenje v deželi in ki niso včlanjeni v «radijski klub« vplivne petorke. Liberalci in mnogi drugi, izključno komercialni krogi si prizadevajo, da bi ta radijski klub razbili in da bi radio in televizija delovala na Nizozemskem podobno kakor v drugih deželah, to Je na komercialni osnovi. Naj bi se vzdrževala z reklamami in naročnino, ne pa iz posebnih fondov, kakor doslej. Da bi vso stvar še bolj aktualizirali, so prav ti krogi vdihnili življenje in moč dvema tako rekoč piratskima oddajnikoma, enemu televizijskemu in drugemu radijskemu.
V Jlevizijska privatna oddajna postaja je delovala na umetnem otočku proč od obale, imenovala se je «Severno morje« in Je v kratkem času postala zelo popularna. Vendar je vlada našla točke v zakonih, na podlagi katerih je lahko postaji prepovedala vsako dejavnost. Lani sredi decembra je televizijski oddajnik »Severno morje« nehal delovati. Ostala pa je «Veronlca». Majhna, poltovor-na ladja, z dvema jamboroma in dimnikom plove po nizozemskih
vodah in oddaja program od sedmih zjutraj do ene po polnoči. Sprva, ko so jo pred petimi leti ustanovili, Je bila skrita in v pravem pomenu pdratska, danes pa je že kar precej javna. Oblasti vedo, kje plove, njen program pa je tudi natisnjen v vseh vidnejših listih in revijah, ki so pod nadzorstvom ali v lasti liberalcev.
Program »Veronice« Je pravzaprav sestavljen dokaj preprosto. Ta postaja predvsem nič ne poroča in je govorjenja pred njenim mikrofonom pravzaprav silno malo, a še to le v reklamne namene. čisto zanimivo Je pogledati, kako Je sestavljen enodnevni »vozni red« piratske »Veronice«... Od sedmih do devetih glasba za dobro jutro, od devetih do desetih plesna glasba, od desetih do dvanajstih zaplešimo, od dvanajstih do ene glasba za dober tek, od ene do dveh glasba s plošč, ki še niso v prodaji, od dveh do šestih zvečer jeklarne in glasba, od šestih do sedmih Veronikin juke-box, med sedmo in deveto pogovori s slavnimi pevci in seveda njihovo petje, od devetih do desetih najlepše Izbrane melodije tega dne, potem do polnoči kabaretni program z glasbo in končno še do enih glasba za lahko noč. Vsekakor program, ki je pri precejšnjem delu poslušalcev zelo popularen in predvsem za mladino silno privlačen. Zato je Veronlca dokaj močno orožje v rokah tistih, ki hočejo minirati radijsko pe-torko. Stvar se morda ne bi niti toliko zaostrila, če bi tudi «Ve-ronici« ne grozila prepoved, ki bo baje mogoča že prihodnje leto, v skladu z novimi zakonskimi predpisi, ki so ravno sedaj v razpravi in v skladu z zahtevami mednarodnih sporazumov o radijskih postajah in oddajah.
Ljudje pa imajo seveda o vsem tem svoje ustaljeno mnenje, ki se ne poteguje niti za eno in niti za drugo stran, če bi z referendumom odločali, kakšna naj bo rešitev, potem bi se ljudje odločili za kompromis: naj »Veronlca« oddaja naprej, saj jo radi poslušamo, če ne toliko mi starejši, pa vsaj naši otroci. Druge postaje iz kluba petorae pa naj tudi oddajajo tako, kot so doslej. Ljudje se vprašujejo če Je v radijskem in televizijskem programu reklama res tako zelo potrebna, da je treba sedaj postavljati na glavo sistem, ki je v veljavi že nekaj desetletij in ki se je-v glavnem pokazal kot sprejemljiv.
Kompromis, kakršnega bi ljudje najraje sprejeli, pa je dokaj težko uresničljiv. Dovolitev delovanja kakršnikoli komercialni radijski ali televizijski postaji bi porušila ravnotežje mirne idile in začel bi se boj za naročnike, za program in predvsem za denar. V tem boju pa bi utegnila radijska petorka potegniti krajšo, zato sl sedaj prizadeva «upor komercialistov« v kali zatreti in preprečiti, da bi do takega boja sploh prišlo. Vlada, ki je kljub svojemu zavzemanju za stanje, kakršno Je in za prepoved «Veronlce», hotela biti spravljiva ln doseči nekakšen polovičen kompromis, se je nenadoma znašla v križnem ognju. Z ene strani je pritisnila nanjo radijska petorka, ki se je ustrašila celo komaj nakazane tendence po spravljivosti, z druge strani pa so pritisnili liberalci in »komercialisti«, ki so zaradi monopola petorke onemogočeni preko radia in televizije vplivati na občinstvo.
Kako se bo stvar Iztekla, Je težko napovedovati. Kriza vlade bo nedvomno trajala še lep čas, že zato, ker je postopek za sestavo nove vlade in za njen nastop dokaj zapleten in sam po sebi dolgotrajen. Dogodki so mimogrede
hiijige ^ qlvtluli'tcv
-5
glu&bu w 2»lihu'i!ftvr*
pokazali, da je tudi upravičeno hvaljena nizozemska politična stabilnost lahko ogrožena, če stranke dejansko odločajo vse in ima vlada v kritičnih trenutkih premalo besede, najmanj pa seveda takrat, kadar dregne v stvari, ki naj bi sodile izključno v pristojnost strank, njihovih interesov, barv in verskih predsodkov. Naj bo rešitev taka ali drugačna, jasno je, da se bodo morale vodilne politične in verske skupine vsaj deloma odreči nekaterih svojih »nespremenljivih« načel, pa četudi gre samo za radijski in televizijski program ln vrniti deželi politično stabilnost, ki je postala v povojnih letih osnovna postavka, kakor je bila v predvojnih osnovna postavka nevtralnost. V imenu in zaradi te stabilnosti se bo, tako vsi upajo, našla neka rešitev.	DRAGO KRALJ Tako sta se po moskovskih ulicah peljala Beljajev (levo) in Leonov. Za njima sta v avtomobilu njuni ženi
iiiiiiniiiimi.""'""m""...ionom.iiiioo...o..........................ninininn.......
V AVSTRIJI JE ŠE VEDNO MNOGO NAEIZMA
Na dunajskih visokih šolah so še mogoče nacistične in antisemitske manifestacije
Pripadniki odporništva ter preganjanci iz časa nacizma zahtevajo odstranitev elementov, ki povzdigujejo pretekli režim, iz avstrijskih šol
DUNAJ, 24. — Dunajska neodvisna dnevnika «Neues Oesterreich« in «Kurler» sta bila zaplenjena, ker sta objavila komentarje, v katerih sta grajala filonacistično in antisemitsko manifestacijo, ki so jo včeraj uprizorili učenci prof. Borodajkewicza. Pri tem je čudno in presenetljivo eno in drugo: da so v Avstriji, in to še na visokih šolah, še vedno možne take manifestacije in da potem zaplenijo liste, ki o teh manifestacijah poročajo.
če bi kljub težkim in utemeljenim napadom na prof. Borodajke-wicza — je napisal «Kurler» — še obstajali dvomi o njegovem nacističnem čustvovanju, pa je včeraj 150 študentov dokazalo, kako zelo Je duhovno seme tega docenta zastrupilo duhove. «Po včerajšnjih dogodkll-i«, piše list, «se je pa treba vprašati, ali je zgolj slučaj, da od skupin metalcev bomb na Južnem Tirolskem mnoge niti vodijo na dunajsko višjo šolo za trgovino in ekonomijo, kjer je bilo trdno ukoreninjeno neko študentovsko društvo, ki je bilo sicer pozneje razpuščeno, in kjer profesorski zbor, kot se zdi, nima nič kaj očitati prof. Borodajkevvlczu«.
List še piše, da napredovanje t.e neonacistične infekcije postavlja nujno vprašanje, ali je v neki višji avstrijski šoli še mogoče prenašati tako ozračje, ki vede do tako očitnih manifestacij duhovnega zastrupljanja.
Ob takem pisanju lista se je res treba vprašati, zakaj ga je bilo treba zapleniti. Mar je oblastem neugodno, če se izve, kakšno je stanje na avstrijskih visokih šolah? Nojeva politika tu ne more nič pomagati.
Sicer Je prosvetni minister, kot poroča, agencija APA, zahteval od rektorja omenjene visoke šole, naj mu takoj predloži poročilo o dogodkih v zvezi z izjavami prof. Borodajkevvicza na tiskovni konferenci, ki jo je organiziralo neko študentovsko društvo. Obenem je pozval tudi odvetnika disciplinske zbornice, naj vzame v pretres tudi
T	..—~
Včeraj ponoči je iz Trsta odplula proti Severni Ameriki jugoslovanska ladja «Tohubič» (na sliki), last «Jugolinije» z Reke. To je prva čezoceanska pot ladje, ki je bila izdelana v reški ladjedelnici «3. maj«. Ladja spada v serijo štirih enakih ladij, ki bodo v presledkih po 10 dni vozile na progi Trst - Sev. Amerika
...................................................................................min.....................
Po naročilu prišel
PALMI (Reggio Calabria), 24. — Delavec iz Kalabrije Francesco Riotto, star 31 let, Je bil že štiri leta na delu v Franclji. Sedaj se je pa vrnil v svoj rojstni kraj Palmi, da v bližini neke cerkve poišče zaklad. Za ta zaklad mu je v sanjah povedala neka oseba, ki Je umrla že sto let od tega.
že nekaj mesecev Je Riotto pogosto sanjal o neki osebi, ki mu ni pripovedovala drugega kot to. na) se vrne v Palmi ter začne kovati v bližini neke cerkve. «Tam boš našel — tako mu Je zagotav-
sanjah je iz Francije Kalabrijo kopat zaklad
ljala oseba v sanjah — moj okostnjak ln zračen vrč, v katerem Je skrit zaklad«. Oseba mu je še naročala, naj koplje sam.
Pred dnevi se je torej Riotto od ločil, da se vrne v Palmi, kamor je prispel včeraj v družbi žene, brata in svaka. 2e včeraj pozno zvečer je Riotto — kljub opozarjanju osebe iz sanj — s pomočjo brata in svaka začel kopati v bližini cerkve. Ko je skoraj vso noč kopal, Je res našel okostnjak neke osebe, ki Je i umrla pred nekal desetletji. Po-
leg kosti pa so baje našli tudi neki vrč, toda prazen.
Danes zgodaj zjutraj sta zakonca Riotto izginila iz Palmija. Sorodniki so zatrjevali, da se Je vrč res našel, a bil je prazen... ker se Francesco Riotto ni natančno držal navodil osebe, ki se mu je prikazala v sanjah, da bi namreč sam kopal.
Ko so karabinjerji zvedeli za vso to, zgodbo, so prišli tudi oni malo pogledat na mesto, kjer se je kopalo, in našli so neko lobanjo in druge človeške kosti,
ta primer skupaj s tistimi, ki že nekaj časa predstavljajo argumente obtožbe.
Medtem je generalni tajnik avstrijskega odporniškega gibanja telegrafsko zahteval od pravosodnega ministra, naj ugotovi, ali obstaja v primeru Borodajkevvicza vzrok za preganjanje po zakonu o prepovedi nacističnega delovanja.
V brzojavki prosvetnemu ministru je predsednik avstrijskega odporniškega gibanja dr. Sobek zahteval, naj pregleda, «če so profesorji z nacistično preteklostjo primerni in sposobni za vzgojo akademske mladine«. Obenem je zahteval takojšnjo disciplinsko preiskavo s strogimi sankcijami.
Pred tem so nekateri socialistični senatorji vložili interpelacijo,,.
,v, kateri najprej ppdčrtavajo, dl 1 je prof. Borodajkevvicz spet pot dil svojo privrženost lastni nacH, stični preteklosti na manifestaciji!' ki je postala antisemitska demonstracija, na kateri so se zasmeno-vala židovska imena, njegova izjava o zvestobi nacistični preteklosti pa je doživela aplavz. Interpelacija potem pravi, da je v.-.e to vzrok za resno zaskrbljenost, in zahteva hitre ukrepe, da se vzpostavi ugled avstrijskih visokih šol. Nato senatorji v interpelaciji sprašujejo, ali je prosvetni minister pripravljen odstraniti tega svojega profesorja od dejavnosti docenta na visoki šoli in kaKš-ne ukrepe je mogoče sprejeti, da se onemogoči na avstrijskih univerzah prirejanje antisemitskih in neonacističnih demonstracij
Tudi liga 2idov, preganjanih v nacističnem režimu, je pros zetne-mu ministru poslala telegram, v katerem ga prosi, naj «avstrijske visoke šole osvobodi elementov, ki poveličujejo zloglasno preteklost« in izvajajo negativen vpliv na novo generacijo.
«Ostajam zvest svoji preteklosti. Prostovoljno sem se priključil nacionalsocialistični stranki«. Tako je z emfazo izjavil prof. Taras Borodajkevvicz, docent na visoki šoli za ekonomijo in trgovino, med-1 tem ko so mu — kot poroča APA
—	študentje bučno vzklikali. Borodajkevvicz, ki so ga študentje ves čas prekinjali s ploskanjem, je polemiziral proti tistim, ki so v zadnjem času naperili proti njemu «divje in neobjektivne napade« ter ga obtožili, da nadaljuje širjenje nacističnih idej. Tl napadi so dosegli vrh v parlamentarni Interpelaciji 20. januarja ter v televizijski oddaji v rubriki «Ventil časa«. Borodajkevvicz je dejal, da Je proti uredniku te televizijske rubrike vložil tožbo zaradi obrekovanja. Ko pa je omenil proces, ki ga je pred leti naperil proti socialističnim listom ter je pri tem omenil ime nasprotnega odvetnika dr. Rosen-zvvelga (ki je Žid), so začeli študentje kar v zboru skandirati psovke na račun tega odvetnika.
Potem je Borodajkevvicz dejal, da so bile nekatere njegove izjave izkrivljene. V parlamentarni interpelaciji proti njemu je med drugim rečeno, da je dejal, da je bil eden izmed najlepših dni njegovega življenja, ko je Hitler i-mel govor na Trgu herojev na Dunaju v marcu 1938, torej takoj po okupaciji Avstrije. V resruci
—	trdi Borodajkevvicz — pa je on samo dejal, da je največje masovne scene videl med omenjenim govorom in pa ob izvolitvi papeža Fija XII v Rimu. Rekel je še, da ni nič žaljivega, če med svojimi predavanji navaja židovske znanstvenike, kakor se ne bi čutil užaljen, »če bi njemu kdo navajal njegovo slovansko poreklo«.
V zvezi z zahtevo Socialističnih parlamentarcev, naj prosvetni. minister uvede disciplinski postopek, le Borodajkewicz med hrupnim pritrjevanjem študentov zatrdil, da »so visoke šole avtonomne in da lahko samo profesorski zbor odloči o disciplinskem postopku«.
Po tej manifestaciji je društvo socialističnih študentov izdalo poročilo. s katerim objavlja, da Je
proti Borodajkevvlczu že uveden disciplinski postopek, ki ga je odredil prosvetni minister, ter da je zato vsaka akcija za profesorja ali proti njemu nedovoljen poseg, dokler ne bo disciplinski postopek izveden do kraja.
Aretacije v zvezi
z ropi v bankah
TREVIGLIO (Befgamo), 24. — Karabinjerji so preteklo noč prijeli tri osebe v zveži z včerajšnjim ropom v bančni agenciji v, Verdel-lu (Bergamo). Včeraj se-je raznesel glas, da so ujeli ropaj'Je. toda to so karabinjerji -takoj zanikali.
Preiskave glede treh roparjev so usmerjene predvsem v okolico Milana, med miade ljudl, ki prebivajo na periferiji mesta. Po mnenju preiskovalcev so bili roparji še di-lotantje, pa čeprav bi njihova tehnika mogla dokazati kaj nasprotnega.
BERGAMO, 24. — Aretirali so dva roparja na banko v Verdellu. Našli so še tudi večino uropanega denarja. Roparja sta stara 28 in 20 let ter sta iz Milana.
Tonella in tovariši v ječi S. Vittore
MILAN, 24. — Tri roparje, ki so priznali, da so opravili 17 ropov v bankah, so prepeljali v zapor S. Vittore. Roparji so 31-letni Franco Tonella, 30-letni Bruno Maga-gnin ter 27-letnl Giovanni Bren-tan; vsi so doma iz Angere (Vare-se) in doslej še nekaznovani. Policija jih je obtožila vrste kaznivih dejanj.
bližini, je poslala na nemško ladjo čoln z nekim častnikom in nekaterimi mornarji.
PRAGA, 24. — V Pragi so izvršili smrtno obsodbo nad 34-letnim A-loisom Kasanom, ki je bil obsojen, ker je umoril neko 83-letno žensko. Kasan je leta 1948 ilegalno zapustil CSSR ter vstopil v tujsko legijo. Po svoji vrnitvi v domovino Je bil večkrat gbsojen zaradi raznih zločinov, 20. maja lani pa je umoril omenjeno žensko iz roparskih namenov.
ŽENEVA, 24. — V „ prihodnjih dneh bosta v Švici dva neuradna posvetovalna sestanka med izvedenci za socialne in misijonske probleme. Posvetovali se bodo predstavniki katoliške cerkve ter Svetovnega sveta cerkva.
Založba Sadea izdaja Montanellijev »Terzo Reicha Založba Sadea je začela izdajati novo publikacijo, ki izhaja v tedenskih snopičih, z imenom «Terzo Reich«. Izdajo tega dela vodi znani novinar Indro Monta-nelli s pomočjo dveh mladih časnikarjev Luciana Dodolija in Manlia Moradeia. Na 1440 straneh v 45 tedenskih snopičih bo obdelano rojstvo diktature (1918 do 1933), čas Hitlerjevega imperija 1933-1939, leta vojne ter apokaliptični konec Hitlerja ter nacistične Nemčije. Da se je moglo to delo napisati, je bilo potrebno pregledati na tisoče dokumentov in več kot 10.000 fotografij je bilo pregledanih, da se lahko čitatelju nudi 2000 najbolj dramatičnih podob tretjega rajha od njegovih početkov do konca. Ponarejene slike BENETKE, 24. — Slikar Virgi-lio Guidi je letečemu oddelku beneške kvesture javil potvorbo nekega svojega «akta» iz časa pred 40 leti. Pred dnevi je zvedel, da je slika prispela v Benetke k nekemu zbiratelju, ki jo je baje kupil v Rimu za približno 2 milijona. Ko je Guidi pogledal fotografijo tega dela, je ugotovil, da je slika ponarejena in je zadevo prijavil policiji, Toda kmalu nato mu je prinesel televizijski režiser Pierpaolo Ruggerini pokazat še štiri njegove slike, ki jih je kupil v Milanu. Tudi za te je Guidi ugotovil, da so ponarejene. iiže nekaj tednov», je dejal Guidi, sme kar zasipavajo s ponarejenimi deli. Trudim se, da bi razkril vsaj najbolj kričeče primere, toda komaj katerega odkrijem, že se pojavi deset drugih.» Tudi drugi beneški slikarji — med njimi Borsato in Santo-maso — so odkrili mnogo svojih ponarejenih del. Santomaso je sklenil, da bo odslej na svoje slike na zadnji strani pritisnil prstni odtis ter zraven pripisal naslov notarja.
Franjo Tudjman:
Vojna proti vojni Vojaška vprašanja morda res zanimajo le ožji krog ljudi. Toda če gre za knjigo, ki poleg vojaških obravnava tudi politično aktualna vprašanja in nam daje zgodovinski prikaz partizanskega vojevanja v preteklosti in zadnji vojni, nadalje prikaz osvobodilnih partizanskih gibanj po vsem svetu med zadnjo vojno in po njej in ki govori nazadnje tudi o perspektivah partizanskega voj*
Posebni vlaki iz Švice v Italijo za veliko noč
ŽENEVA, 24. — Ker se predvideva, da se bo za velikonočne praznike na tisoče italijanskih delavcev, zaposlenih v Švici, vrnilo domov, je ravnateljstvo švicarskih zveznih železnic organiziralo 18 posebnih vlakov. Odhodi iz Švice se bodo pričeli 15. aprila.
Potres
PASADENA (Kalifornija), 24. -Močan potresni sunek so preteklo noč zabeležili v observatoriju Cal-tech. Epicenter potresa bi moral biti približno 5700 km južnozahod-no od Pasadene, verjetno na kakem otoku v južnem Pacifiku.
Trojčki
MILAN, 24. — Maria Galbiati, žena stereotiplsta v neki časopisni tiskarni, je rodila trojčke. Mati in otroci se dobro počutijo.
SOS, ker je bil kapitan... pijan
HAAG, 24. — Posadka nemške ladje obrežne plovbe «Karl Lehn-kering« (298 t.) je davi zaprosila za pomoč holandsko mornarico, ker je bil poveljnik ladje... pijan. Posadka Je ugotovila, da vodi poveljnik ladjo na nevaren način pa ga je zato zaprla v njegovo kabino. Poveljnik pa ni hotel predati poveljstva svojemu namestniku ln; mornarji — da jih ne bi pozneje obtožili upora — so raje poklicali pomoč. Holandska križarka »De Zeven Provlncien«, ki je plula v
Čeprav so ujeli trojico roparjev, znanih kot »ponedeljkova tolpa«, to še ne pomeni, da so vsi roparji na banke že za zapahi. Tako je podružnica neke banke v Murisengu že doživela predvčerajšnjim rop. (Slika je bila napravljena takoj po ropu)
............................m,..
Vrsta hudih nesreč s smrtnimi žrtvami
RONNEBY (švedska), 24. — Dva zakonca, stara 28 in 23 let, ter njih trije otroci so izgubili življenje v požaru, ki je zajel stanovanje, v katerem so spali. Do nesreče le prišlo v prvih urah današnjega dne v Ronnebeyju na južnem švedskem, kamor sta včeraj zvečer prišla zakonca z otroki na povabilo nekih prijateljev. V stanovanju, ki so jim ga dali prijatelji na razpolago, Je iz neznanih razlogov na stal požar. Družina Je sicer prebivala v Malmoeju.
HALIFAX (Nova škotska), 24. — Letalo «Argus» kanadskega letalstva je s 16 osebami strmoglavilo kakih 100 km severno od San Juan do Portorico. Računati je treba s tem, da so vse osebe, ki so bile na letalu, izgubile življenje.
JOHANNESBURG, 24. - Dve 30 m visoki radijski anteni so postavljali na mesto, ko je bilo tudi pri delih za cesto Meyerton - Heidelberg, približno 50 km Južno od Johannesburga, zaposlenih precej ljudi. Anteni sta se zvrnili na skupino delavcev ter Jih osem ubili, sedem črncev ln enega belca.
BOGOTA', 24. — Zoglenele ostanke letala »Dakota« kolumbijske družbe «Avianca», ki Je izginilo v ponedeljek med letom iz Bogoti v Bucaramanga, Je pilot nekega zasebnega letala zagledal na vzhodnem pobočju And. Na letalu je bilo 29 oseb, toda pilot, ki je zagledal ostanke, Je sporočil, da okrog razbitin ni nobenega znaka življenja. «Dakota» Je strmoglavil na neko divje pobočje, zelo težko do-
c»jrljlvri, pHhmino 3FO0 viBpUo.
TURIN, 24. — Danes je usad pokopal dva delavca pri kopanju cestnih rovov. Drugi delavci, ki so jim kmalu nato pomagali tudi gasilci, so sicer oba delavca izkopali še živa, vendar sta čez nekaj ur v bolnišnici umrla zaradi Številnih notranjih poškodb.
RIM, 24. — Na obrambnem ministrstvu se je izvedelo, da so našli trupli dveh mornarjev, izgubljenih, pri trčenju vojnih ladij «Etna» in «Castore».
Enoleten otrok vso noč pri mrtvi materi
LA SPEZIA, 24. — Vso noč je otrok, star komaj eno leto, napol gol preždel pri materi, ki se je zaradi kapi zgrudila ln obležala mrtva na tleh sredi kuhinje. Zensko, ki Je stanovala v neki hiši nu samem, je našla mrtvo njena svakinja, ki stanuje nekje drugje. Pokojnica Je živela z otrokom sama, ker je njen mož v bolnišnici zaradi neke hude bolezni. p0 vsej verjetnosti se Je ženska zgrudila že v ponedeljek popoldne, ne da bi mogla poklicati na pomoč. Otrok je ves čas ostal pri mrtvi materi. Našli so ga v stanju šoka, ko ga je že zagrabila neke vrste pljučnica. Spravili so ga v bolnišnico: zdravnikom se njegovo stanje ne zdi nevarno,
skovanja v prihodnosti, potem moramo na tako knjigo že drugače gledati. Ce pa poudarimo ne samo širok koncept dela, temveč tudi priročnost in zanimivost knjige, pa lahko rečemo, da podobne knjige nimajo niti drugi, veliki narodi. Zato moramo posebej opozoriti na obširno knjigo hrvatskega avtorja Franja Tudj-mana iiVojna proti vojni«, ki smo jo nedavno dobili v izdaji založbe Borec tudi v slovenskem prevodu. Da seveda ne bo pomote: to ni nikaka zbirka reportaž ali senzacionalnih sestavkov, temveč gre za resno, znanstveno delo. Toda, ker je to napisano jasno in vsakomur razumljivo in ker obravnava aktualno tematiko, bo to knjigo, kljub njenemu značaju, s pridom prebiral marsikdo in našel v njej odgovor na marsikatero vprašanje. Zlasti morda iz političnega in vojaškega dogajanja v zvezi z osvobodilnimi gibanji po zadnji vojni v Aziji in Afriki. Naše bralce bi zato opozorili na izid te knjige, ne da bi se spuščali v njeno strokovno oceno. Iz prikaza vsebine pa je mogoče marsikaj razbrati o značaju in pomenu tega dela.
Po kratkem uvodu govori pisatelj v prvem poglavju o nastanku in značaju partizanske vojne in o starih ter novih teorijah v zvezi z njo, predvsem pa o skoraj nepretrganih vojaških pozicijah proti partizanski vojni. Citati raznih vojaških pisateljev so toliko bolj zanimivi, ker vsi nemški povojni pisatelji, ki obravnavajo zgodovino in vojaške operacije druge svetovne vojne, zanikajo pomen partizanskega bojevanja. Nasprotno pa so anglosaksonski avtorji in pisatelji drugih dežel v svojih delih več ali manj bolj objektivni. Drugo poglavje Tudjmanove knjige je močno obširno, saj obsega skoraj polovico knjige. Posvečeno je osvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov, ki ga pisatelj vsestransko analizira. Najprej govori o objektivnih in subjektivnih pogojih za razvoj partizanskega bojevanja, podaja nato obširen pregled partizanske vojne in nje razvoja v veliko osvobodilno vojno. Posebej obravnava politične osnove osvobodilnega boja in govori na koncu še o pomenu tega boja. V tretjem poglavju nas pisatelj na kratko seznani z osvobodilnimi gibanji Poljske, Francije in Italije, nato pa govori o osvobodilnem boju drugih evropskih narodov med zadnjo vojno. V teh izvajanjih bo vsak bralec našel zanimive podatke in analize tega boja, o katerem si marsikaj napačno predstavljamo. Morda še dragocenejši so podatki o narodnoosvobodilni vojni kitajskega ljudstva ter osvobodilnem boju drugih azijskih in afriških narodov. Četrto poglavje je posvečeno teoriji o partizanski vojni, zadnje pa govori o perspektivah partizanske vojne v dobi jedrskega orožja.
že ta kratek pregled vsebine knjige kaže značaj dela, ki vsa obravnavana vprašanja izčrpno in temeljito analizira in osvetljuje z vseh aspektov. Obširni zgodovinski podatki, citati, analiziranje posameznih stališč drugih avtorjev in logično sklepanje ter izvajanje zaključkov, vse to so značilnosti avtorjevega pisanja. Pisatelj v jugoslovanskem osvobodilnem boju ni samo osebno sodeloval od vsega začetka, temveč si je pridobil tudi visoko teoretično vojaško znanje pa tudi praktično, saj je tudi po vojni deloval v generalštabu. Je tudi profesor na fakulteti za politične vede v Zagrebu in avtor številnih del, od katerih eno (Rojstvo socialistične Jugoslavije) že imamo tudi v slovenščini. Zato je izkušen pisec. Knjiga «Vojna proti vojni« jz tako vsestransko temeljito in zanimivo delo. Pisateljeva stališča, predvsem pa opozorila na zgodovinske izkušnje in aktualnost partizanske vojne tudi v prihodnje, pa bodo našla svoj odmev tudi v zunanjem svetu.
Sl. Ru.
• * *
PARIZ, 24. — Nagrado Kalinga za širjenje znanosti je letos prejel ameriški znanstvenik Warren Weaver. Nagrado Kalinga, ki jo podeli mednarodna žirija, ki jo imenuje Unesco, znaša 1000 šter lingov iz ustanove nekega indijskega industrijca.
* * *
NEAPELJ, 24. — Samomor je napravil 40-letni inšpektor spomeniškega varstva dr. Oscar Ono-rato, ki je sedaj vodil izkopavanja v Herculaneumu. Dr. Onorato, ki ni bil poročen in je že dlje časa kazal znake živčne izčrpanosti, se je obesil v svojem stano vanju.	i
Razgovor papeža s sovjetskima časnikarjema
VATIKAN, 24. - Papež Pavel VI. Je imel kratek razgovor z dvema sovjetskima časnikarjema 21. novembra od koncu 3. koncilskega zasedanja. To se je izvedelo šele sedaj, ko Je o tem dal vest dnevnik «Paese sera«. Časnikarja sta bila v Rimu, da bi sledila delo ekumenskega koncila. Tema dvema — moškemu in ženski, katerih Imena niso objavljena in prav tako tudi ne, za kateri list delata — Je bilo dovoljeno, da sta se srečala s papežem v neki sobani reprezentančnega stanovanja.
Četrtkova črtica
—	Ma znaš, Mihec, de ti
Rusi so prou po streli_ Zde} ti tire špancirajo	po	veso-
lju, k oker te babe z vozič-kami na tem plači.
—	Ja, ja, spet	so	strili
čekirat Amerikancam. Jn taku so Amerikanci hitro poslali u left dva kozmonauta, de bojo strili videt Rušam.
—■ Ma	kej češ, tisto	ni	vse neč, Ki	so že
Rusi poslali dva na anbot! Sej jr let gor po lufti ni Jašna reč, ma hodet, hodetl
— Sej jem tudi Amerikanci prznavajo, de so torte naprej jn jest mislem de zastran te rite za vesolje se Amerikanci jn Rusi ne bojo skregali, zatu	ke je videt,	de	se na tihem	vselih
zastopejo. Se vide	vre	po temi,	de	Kitajci	kar
naprej zmerjajo Ruse	jn zdej	be	teli,	de	be
Rusi molili nekšen mea kulpa. De be mogli pred celem svetam povedat jn prpoznat, de so talili tu, de so	talili uno jn	de	je blo skratka vse
fouš, kar so nardili pole ke je Stalin umrou.
— E, ma bojo še preči čakali na tu!
— Se zna, de bojo. Kej češ, ledje postajajo počasi pametni jn se jem res ne da, da be se zmirj zbadali jn jeskali kašno vojsko jn tašne reči. Vidi, denmo reč, kaku postajamo tle zmi-ram bol prjatli. Uni dan je šou tudi naš žepan obiskat Koprčane. Jn žnim so šle še druge velike glave. Jn je blo vse torte krjančlevo, sami komplimenti če nu les	jn	prjaznost jn	samo
take reči jn pole so šli še skupej na kosilo. Jn vsi so bli torte kontenti.
— E, Verjem, posebno če je blo dobro kosilo. Ma našem starem fašistom pej take reči prou ne prejo dol jn ne znajo več, kej be nardili, de be kej frderbali. Uni dan so mišini nardili u Gorici na konfini ku ano demoštracjo jn krčali jn mečali kamne črez, U stareh cajteh be bla tašna reč lahko jorte neparna, de pride ven
w

Nepričakovano pomiloščen
Stari Sam je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ze polnih trideset let je minilo, odkar je prišel za zamreženo okno. V začetku se je s težavo sprijaznil s svojo usodo; s časom pa mu je uspelo, privaditi se na novo življenje. Dnevi so mu minevali enolično, ker že zdavnaj ni v zaporu staknil nič novega. Edina sprememba med sivimi stenami je bila neprestana izmenjava jetnikom' eni so prihajali, drugi odhajali, da bi odstopili mesto novim.
Brž ko je »novinec* prišel, se mu je Sam približal in mu skušal pomagati, posebno v trenutkih, ko je to bilo najbolj potrebno. Prvi mesec dni je namreč bolj dolg kot pozneje vse leto...
Zato je bila priljubljenost starega Sama zelo velika. Sicer pa Sam ni bil slab človek...
Kazalo ie, da bo ta dan dolgočasen, kot toliko prejšnjih. Ravno je razmišljal, kako bi se umaknil v kak kot dvorišča in zadremal na še šibkem soncu, ki se je komaj prebijalo skozi mrežo, ko ga je prebudilo žvenketanje železnih vrat. Ker je to bilo izven predvidenega dnevnega reda, je moglo pomeniti edinole eno: nov jetnik, mladenič kakih dvajsetih let, je samogibno korakal ob dveh paznikih. Ko sta se slednja oddaljila, je starec stopil k novincu in sedel k njemu,
—	Koliko?
—	Tri — je brez razmišljanja odgovoril novinec. Nato pa kar tako zaradi olike dodal: — Koliko pa ti?
—	Do konca.
—	Kako ti je ime?
—	John... In tebi?
—	Stari Sam.
Od prvega srečanja je minilo dobro leto. Prijateljstvo se je utrdili. Redkokdaj sta se ločila. Starec je mlademu kolegu dajal nasvete in mu postopoma odstopal svoje bogate izkušnje. Mlu-denič pa ga je dopolnjeval s svojimi izkušnjami. Tako se je nekoč sladko nasmejal, ko stari ni vedel, kaj je to magnetofon in kako se more ta naprava zelo koristno uporabiti pri vlomu v banko.
Cas je obema hitreje mineval in tako sta dobesedno obstala, ko sta izračunala, da mlademu Johnu preostaja le še mesec dni zapora.
Starec se je raznežil in malo je manjkalo, da bi ne zajokal, kar se mu ni zgodilo že najmanj dvajset let. Preostali dnevi so naglo minevali in mladenič se je na veliko pripravljal na vrnitev v svet. Sicer pa je bil tudi on žalosten, ker je simpatičnega starca resnično vzljubil. Posebno mu je bilo neprijetno to, ker je videl, kako starec zaradi tega trpi, pa čeprav skuša to prikriti.
Končno je prišel tudi poslednji dan. Prebudila su se zgodaj, vendar sta se delala kot da še spita. Mladenič je prvi prekinil molk:
—	Sam, ial mi je, da odhajam...
Starec je prenehal, pretvarjati se in odgovorit:
—	Ne bodi neumen! Namesto tebe bo prišel kdo drug. — Toda glas s katerim je to rekel, ni bil miren. Po d.J.jši pavzi je starec nadaljeval:
—	Sinko, pazi, kaj počneš! Sedaj je teže krasti kot v starih dobrih časih. Zelo mi bo prijetno, če bom zvedel, da si izpeljal mojstrsko akcijo. Pozdravi mi drage banke, tudi v mojem imenu.
—	Bom, Sam, bom...
Ze tretji dan je mladi John opazoval banko v majhnem mestu WaHan. Počutil se je nekako neugodno, ker se je bil navadil na mir, kakršen je vladal v zaporu. Pogosto se ;c spominjal starega Sama, ki ga je bil vzljubil bolj kot svojega očeta.
Ctz teden dni temeljitih priprav je bil pripravljen na akcijo.
Navade nameščencev banke je odlično poznal, kot tudi razvrstitev prostorov. Sklenil je z akcijo začeti točno ob eni uri popoldne, ker je bilo ob tej uri najmanj gneče. Njegov načrt je bil zelo enostaven; stopiti p banko, približati se blagajniku in ga brez besede mahniti z ročajem samokresa po glavi. V tem času je tam le še en uradnik — na drugem koncu blagajne. Alarmni sistem je zelo enostaven. Zunaj, nad vrati, je zvonec. Gumb, s katerim se sproži zvonec, je ob blagajniku, ker pa je slednjega treba takoj onesposobiti, ga ue mopel niti vključiti.
Nekaj minut pred eno uro se je John pripeljal z avtomobilom pred banko. Motor je pustil prižgan, da bi pozneje mogel čim prej odpeljati. Nato si je nataknil masko, “KalcrŠno si ženske 'natikajo o pustu. Ko je potegnil samokres, se je prej prepričal, te je prazen.
Ce ga ujamejo, bo zaradi tega dobil vsaj eno leto manj. Preden je stopil iz avtomobila, je s pogledom še preletel ulico. Ko se je prepričal, da ni v bližini nikogar, je naglo stopil v banko.
Blagajnik je imel le toliko časa, da je dvignil glavo in opazil rdeč obraz z velikim nosom. In že se je zrušil. Ob ropotu, ki ga je povzročil padec telesa, se je obrnil še drugi uradnik, ki je bil do tedaj zaposlen s pisanjem, in takoj dvignil roke, ker se je samokres zdel zelo nevaren, kljub smešni maski človeka s samokresom.
John je mirno stopil k blagajni, jo odprl in ko je ves denar pretresel v vrečo, ki jo je prinesel s seboj, je opravil še z drugim uradnikom, ki se je stegnil po podu, ker ga te zadela enaka usoda kot njegovega delovnega tovariša. Povsem mirno je nato mladenič snel masko, stopil iz banke in sedel v avtomobil, da bi se odpeljal.
Po njegovem računu bo do alarma prišlo šele čez kakih deset minut. Vedel je, da bodo nato vse ceste blokirane in da se ne bo mogel več neopaženo umakniti. Po načrtu, ki se je do sedaj izkazal za odličnega, je krenil na neko stransko pot. Cez nekaj minut vožnje je prispel do kraja, kjer bi. se mogel zdeti na varnem, pil je to hotel ob manjšem jezeru, kamor so turisti prihajali na počitek. Sobo si je bil najel že nekaj dni prej. Ko se je povzpel v sobo, je potegnil iz žepa masko in jo sežgal. Vrečo z denarjem pa je sunil pod. posteljo. Ko si je sezul čevlje, se je zleknil na posteljo in čez nekaj minut že spal spanje pravičnega.
Inšpektor je bil presenečen. Kako bi tudi ne bil, ko se je pred njim pojaml mladenič, ki je trdil, da je vlomil v banko v VValsanu. Zgodilo da se je to pred desetimi dnevi. Inšpektor se je spominjal, da je bil lov na vlomilca brezuspešen. In glej, tu mu nekdo trdi, in to povsem mimo, da je to storil on, vreča z denarjem, v kateri je bil ves ukradeni denar, do poslednjega penngja, pa je bila najboljši dokaz...
Kn se je nekoliko zbral, je vprašal:
—	Zakaj ste prišli prav k meni? Mi smo skoraj tisoč kilometrov stran od Walsana. Ce ste takoj vedeli, da se nameravate prijaviti, kot to tidite, zakaj niste tega storili v kraju samem?
John se je nasmehnil in odgovoril:
—	Veste, meni je bila potrebna policijska postaja V kraju, kjer je vaš zapor...
Vtem ko so se velika vrata zapora s škripanjem za Johnom zapirala, je veselo pomislil kako bo stari Sam srečen, ko ga bo ponovno videl. Ko pa bo zvedel, kako mu je kraja uspela in kako se je kar sam prijavil, bo Sam prav gotovo navdušen! Končno pa tudi kazen dveh let ni velika.
Ko je šel skozi več hodnikou je s spremstvom prišel do skladišča. Vtem ko je nestrpno slačil srojp obleko, da bi jo zamenjal s kuznilniško, je Johnovo pozornost pritegnil nižji moški. Bil je to nekak človeček, na sveže obrit, v karirastih hlačah in tesnem jopiču s polcilindrom na glavi.
((Kot da bi bil prišel iz kakega muzeja# — je pomislil in se nasmehnil. Nato pa se je kar stresel. Ta človek mu je vendar znan Od prej. To je vendar stari Sam! Toda zakaj si je nadel to 'smešno obleko?!
Ni mogel več zdržati. Stekel je k njemu.
—	Sum, Sam, ali si to res ti?!
Stari Sam je nekaj hipov skušal nekaj reči. vendar mu to ni uspelo. Končno pa je izjecljal.
—	John, sin moj, kaj počneš tu?! — Nato se je udaril po čelu, ker mu je vse postalo jasno:
—	John, nespretni čudak, kaj nisi mogel bolj paziti?! Odkar so me 'pomilostili, sem ves čas mislil m se ueselil, kako se bova našla na svobodi.
John je obstal in z žalostnim pogledom opazoval, kako njegov dragi •‘tari Sam odhaja. Ko se je od presenečenja znašel, je bilo že vrenn-no Med njega in starega Sama so se ponovno postavili zaporski 'zidovi. ,	KONALI) WIUAMS
1*111 im nuni i	11	1,1
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zadeve, ki ste jih komaj načeli, se bodo danes razvile. Pričakujte prijetno družbo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pomanjkljiva pozornost bi vam	“JJj
do škodovati. Preveč ste ponosni in to sedaj ni na mestu.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Predaleč stremite in to se vam lahko maščuje. Zelo prijetno razpoloženje v ožji družbi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ce računate z večjo afirmacijo, vaše želje ne bodo uresničene. Spoznali boste zelo dobre prijatelje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne računajte z lahkimi zaslužki in veliki-
ana velika reč. Ma dandanes so trezni jn pametni moži na obeh straneh kon-fina jn so tudi ž nimi samo namalo potrpeli. Jn taku je vse vkep končalo ku ana
P ajacada.'
— Sej je biu ceu fašizem ku ana velika, tragična pajacada. Jest sm uni dan spet brou u anmi časniki...
-— Ja, ja, dandanes se marsikateri človek sprašava, kaku je mogoče, de je Mušolini tolko let komendirau taku velikmi narodi.
— Ben videš. Jn sm brou, de je biu zmiram tašen, de je biu zmiram barufant jn pisau jn govoru samo taku jn tašne reči, de se je le-dem dopalo. Nečko de «uan bo deštrigirau tu» de »uan bo zrihtau uno« jn vse forte nalahko. Jn bogatem jn tudi dosti bogem je blo tu forte po misli jn so nečko ploskali. Sej premis^ ni nobeden neč, ne tisti, ke so ploskali, jn uan tudi	ne. Jn	pole so vsi	vkep nardili
celmi sveti dosti slabga jn nazadne še sebi.
- Ma sej jest se čudem, de fašizem nima tudi danes bol veliko muč. Zatu ke jest Videm, de tudi	danes	narbol ledje	poslušajo na-
umnosti. C e pride an pameten jn če kej reč, ga nobeden ne	posluša	jn se nečko	obrnejo proč.
Ce pej kašen dela monade, jema Ifdi kolkor če. Vidi, denmo	reč, danes se čejo	ledje zmotet
za kašne bitlese, za kašno Rito Pavone jn tašne reči.
— Sej jest mišjem, de je tu nekšen nadomestek za fašizem. Zatu ke naumnosti morejo bet jn brez njeh se ne da živet. Jn je skori bulše, de se ledje segrevajo za bitlese, za Intr jn za Milan, koker de be spet začeli kej sanjat od rimskega imperija, od življenskega prostora jn druge tašne oslarije.
— Skori be reku, de jemaš prou.
| modni količek j Barvi letošnje pomladi bosta rožnata in svetlomodra
Da pa bi ne bilo preveč enolično, se zavedajmo, da so tudi druge barve prav tako pomladanske, le izbrati jih je treba
Pravega pomladanskega vremena •pravzaprav še ni in le malokdo si upa na cesto brez težjega plašča, ali vsaj površnika. Je pač še vedno velik strah pred epidemijami gripe, «ruske» ali ozijsken, ki se pojavljata tu in tam še kar pogosto.
Toda, če pogledamo izložbena okna, je pomlad že tu. Vsi modeli so v tako svežih, svetlih in pastelnih barvah, da so prava paša za naše oči, ki so bile v zimskih mesecih vajene le temnih in resnih barv. Svetlomodra in rožnata barva kraljujeta nad vsemi. V teh barvah so kostumi, plašči, jopice, obleke, bluze in celo torbice, klobuki in čevlji. Ce se bodo ženske držale teh barv, potem bomo imeli to pomlad pravo poplavo rožnatih in svetlomodrih oblačil, kar bo brez dvoma zelo lepo in mladostno, a mogoče tudi le nekoliko preveč enolično.
Nikar se zato ne zaletimo vse v samo ti dve barvi tkanin. V modi so namreč še druge barve, ki so prav tako sveže, pomladanske in mladostne. Na prvem mestu naj omenimo na primer prav temno modro barvo, ki sicer ni svetla, jo je pa mogoče z raznimi okraski, kot na primer svetli-
mi gumbi, belim ovratnikom ali belo rožo, ali pa na primer z belim klobukom tako poživiti, da postane res zelo primerna za lepe in tople spomladanske dneve.
Bluze in jopice si pa le privoščimo v zelo svetlih in pastelnih barvah. Te morajo biti res čimbolj svetle in čimbolj mladostne, pa naj bodo volnene ali pa iz umetnih tkanin. V modi so celo bluze zelo pisanih barv in tudi pisanih vzorcev, ki bodo zelo poživile tudi še tako resen plašč ali kostum.
In potem je še vprašanje klobukov. ženske se jih izogibamo, moški jih po navadi sovražijo — toda moda jih predpisuje in sicer tako strogo, da se pravzaprav ne more smatrati za elegantno tista ženska, ki klobuka to spomlad ne bo nosila. Torej, nabavimo si vsaj en klobuček, ki bo čimbolj mladosten in čimbolj primeren za vse priložnosti. Na primer tak (ki ga vidimo na raznih modnih revijah) z zavihanimi krajci, ki pušča odkrit obraz in pa — kar je še bolj važno — tudi pričesko. Klobuk je, seveda, lahko v povsem drugačni barvi od plašča ali kostuma, ker ni nikjer rečeno, niti moderno, da bi morala biti na
LJUDJE POSTAJAJO OD GENERACIJE DO GENERACIJE VEČJI
Nekdanji korenjaki9 pravi velikani
so le plod domišljije
TOOf mutteilt!
Ko je pred nedavnim bonski parlament razpravljat o zastareio.su nacističnih zločinov, so zahodno nemški nacisti, ki jih ni malo, poslali vsem članom parlamenta grozilno pismo, s katerim so jih obvestili, da bodo obsojeni na smrt, če bi glasovali za podaljšanje roka za pregon nacističnih zločinov.
iiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiitiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"
NEKAJ CHIARINIJEVIH NAPOVEDI
Beneški festival bo poln novosti
Kaj so povedala odkopana okostja - Podrobni primerjalni podatki od konca prejšnjega stoletja - Ugotovitve ob zadnjih dveh vojnah v Franciji in Nemčiji
primer plašč in klobuk, ali kostum in klobuk iste barve. Nasprotno — modni eksperti so mnenja, da je prevelika skladnost barv celo zelo monotona in neprimerna ter svetujejo raje kombinacije raznih barv, ki so dosti bolj efektne, pa tudi bolj po modi.
Temu pravilu se morajo podvreči tudi čevlji, rokavice in torbice. Izjema so le črni čevlji in črne torbice, ki so primerne za vse obleke, za vse priložnosti in za vsakršno barvno kombinacijo. Vse ostale barve naj bodo le v skladu z osnovno barvo, ni pa nikjer prepovedano, da ne bi bile od te povsem kontrastne ali kakor koli drugačne.
Torej, naj bo naša spomladanska garderoba čimbolj svetla in čimbolj pisana. Ce smo mlajše, naj bodo te barve včasih tudi nekoliko kričeče in ekstravagantne, kot na primer oranžna, rumena itd. Ce pa smo že nekoliko v letih,
BENETKE, 24. — Direktor beneškega filmskega festivala prof. Chiarini je na nekem sestanku Rotary kluba napovedal nekaj novosti v zvezi s prihodnjim 26, mednarodnim festivalom kinematografije v Benetkah. Prof. Chiarini je rekel:
«Letos bomo med drugim organizirali nekaj predvajanj v obliki seminarja, ki bodo verjetno škandalizirali veliko ljudi. Eno od teh predvajanj bo nosilo naslov «Za študij filma .Louisiana Sto-ry’», ki bo trajalo 16 ur. V kulturni sekciji pa bomo predvajali vrsto manj znanih filmov, ki so jih napravili razni pisatelji in druge osebnosti, kot n.pr. film, ki ga je napravil Malaparte in ki nosi naslov .Cristo proibito’, ter film Bragaglie .Perfido tacamo’.»
«Na sporedu so sestanki, na katerih bo govora o problemih ta napredku sodobnih prireditev. Pri .okrogli mizi’ se bo razpravljalo o temi ,Kino in televizija’. Slednji problem se bo obravnaval z ekonomskega vidika ter tudi z vidika konkurence, naknadno pa tudi z vidika tehničnih sorodnosti ali razlik, ki ločujejo kino in televizijo. To pa z namenom, da bi se omogočilo spontano sodelovanje med tema dvema panogama ustvarjalnosti na umetniškem področju.«
Ko je direktor beneškega festivala govoril o prihodnjem festivalu, je dodal: «Nekatere pripombe ta tudi polemike delajo Benetkam krivico... V resnici, problemi, ki sta jih postavili predsedstvo beneškega bienala ter predsedstvo filmskega festivala, temeljijo na konkretnih ele-
HOROSKOP
mi uspehi. V čustvenih zadevah bo prišlo do nekih sprememb.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlična trgovska organizacija bo prinesla ustrezne uspehe. Neki nemir vas bo mučil ves dan.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odločno se postavite po robu tujim spletkam. Tudi kar se čustvenih zadev tiče ne bo vse gladko.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nevama tekma z močnejšimi po-
slovnimi ljudmi. Zvedeli boste za prijetno novost.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Naleteli boste na težave, ki pa ne bodo nevarne. Odklonite vsako preveč vsiljivo prijateljstvo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce boste držali besedo, si boste ponovno utrdili položaj. Nekdo ne kaže preveč razumevanja do vaših pobud.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč se razdajate, kar ne bo moglo dolgo trajati. Neka prijetna oseba bo kazala zanimanje za vas.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več kritičnosti ta vse bo prav. V svojih čustvenih zadevah greste preko mere.
mentih. Predvsem moramo poudariti in potrditi solidarnost s kulturno in umetniško smerjo filmskega festivala. Kar zadeva razloge teh naših sklepov, je treba te povezati z realnostjo našega časa. Film je v krizi, kriza pa ni le začasnega ali priložnostnega značaja, pač pa gre za krizo, kakršno smo zasledili pri gledališču v dobi, ko se je pojavil film. Krčenje kinematografske publike, ki jo je pritegnila televizija, pa še ne pomeni, da bo film umrl, pač pa terja prilagoditev kinematografije realnosti. Danes se film more uveljaviti le tedaj, če gre za umetniški film. Minila je zlata doba filma. Tudi preprosti ljudje, bolj kot nekoč, bolj malo cenijo obrobne oblike ta zunanjost filma. Iz vseh teh razlogov se v naprednejših krogih smatra, da more filmski festival v Benetkah še vedno vplivati in privabljati, vendar pa le, če bo šlo za prireditve določene ravni.«
Odporništvo na znamkah
RIM, 24. — Ministrstvo za pošte sporoča, da bo 24. aprila letos izšla serija znamk v proslavo 20-letnlce odporniškega gibanja. Serijo bo sestavljalo šest znamk od po 10, 15, 30, 70, 115 ta 130 lir. Crteže za znamke bodo izdelali naslednji umetniki:	Ren-
zulli, Ferrini, Veroi ter strokovnjaki državnega poligrafičnega inštituta.
Ko je ministrstvo za pošte objavilo gornjo vest, je objavilo hkrati tudi širši načrt za tekoče leto, ki je bil sprejet 14. januarja na seji ministrskega sveta. Ta načrt, v kolikor ne bo prišlo medtem do sprememb, predvideva izdajo serije spominskih znamk o pesniku Danteju Ali-ghieriju ob 700-letnici njegovega rojstva, nadalje spominsko znamko ob 100-letnioi mednarodne zveze za telekomunikacije, serijo znamk v zvezi s svetovnim Jadralnim prvenstvom, spominsko znamko ob otvoritvi predora pod Mount- ro-mrv-irn. soomlnsko znamko o «evropeistlC.nl misli«, znamko ob mednarodnem dnevu var Čevsnia ter znamko za dar) znamke.
Menda ni naroda na svetu, ki bi ne poznal bajk ali legend, v katerih se z občudovanjem omenjajo nekdanji — velikani, že stare mitologije govore o takih ljudeh:	Hindusi poznajo svoje
mitološke velikane Paruše, Skandinavci opevajo Imira, Titani pa so po izročilu starih Grkov delali preglavice samemu bogu Zevsu, ki jih je pa vendarle ughal m nato z njihovo krvjo poškropil zemljo, da so iz kapljic krvi zrasli ljudje. Velikane poznamo še tudi iz babilonske mitologije, pa tudi onstran oceana so nekoč v bajkah živeli velikani: stari Indijanci, ki so živeli v sedanji Kolumbiji, so imeli svojega velikana Clpča Kumo.
Sicer pa čemu bi hodili tako daleč nazaj ter v tuje kraje, ko pa imamo tudi v naši neposredni bližini staro bajko o tem, kako so nekoč bili ljudje neprimerno večji in močnejši od nas. Verjetno se bo našel še kak starejši Istran iz bližnjega slovenskega dela Istre, ki bo vedel povedati, da so bili nekoč ljudje «zelo, zelo veliki«. Takšni korenjaki so bili, da so sl, ko so zidali gradove v Podpeči in Kubedu, barigli-ce z okisano vodo metali kar iz Podpeči v Kubed ali narobe, kakor je pač naneslo, da je tem ali onim zidarjem - velikanom zmanjkalo pijače.
že v samem začetku smo rekli, da gre v tem primeru za bajke ali legende, da torej to ni res, kajti glede tega, da so bili nekoč ljudje večji kot smo danes, velja prav isto, kar velja za mnenje nepoučenih ljudi, da so nekoč ljudje živeli bolj dolgo kot živimo danes. Resnica je povsem drugačna. Izkopavanja in raziskovanja, ki so jih vršili zgodovinarji, ki se ukvarjajo s predzgodovinsko in zgodovinsko dobo, so pokazala, da so bili nekeč ljudje manjši kot smo danes. Nikoli v zadnjih desetih tisočih let, ki obeležujejo mezolltsko in neolitsko obdobje, niso bili ljudje višji, močnejši in krepkejši kot so nadašnji ljudje, pač pa vedno manjši in to vedno manjši, čim globlje gremo v preteklost. O-kostja iz mezolitske dobe, ki so jih izkopali v Franciji, kažejo, da Je bil moški te dobe kvečjemu le 159 cm visok, ženska pa 151 cm. Ljudje neolitske dobe so bili za malenkost višji, nikoli pa niso šli čez 162 cm kar se tiče moških, in 151 cm, kar se tiče žensk. Ljudje iz prvih početkov tako Imenovanega kovinskega obdobja zgodovine, to se pravi iz prve bakrene dobe, pa so spet nekoliko višji: moški doseže naj višjo mero 164 cm, ženska pa 153 cm.
Podatki iz te starejše dobe so bolj pičli, zato pa so bogatejši iz novejše, iz tako imenovane zgodovinske dobe. Pri starih Galcih so bili moški še vedno komaj 164 cm visoki, ženske pa 153 cm. V nekoliko poznejši dobi pa so zaradi mešanja množic ob raznih «pohodih» ljudje začeli postajati nekoliko višji vendar je najvišje okostje, ki so ga izkopali, v Franciji, doseglo komaj 166 cm.
Srednji vek je zares mračna doba. Tedaj je bilo tudi malo «iz-menjave ljudi«, ki so se držali bolj doma. Zato in še iz drugih razlogov, je v tej dobi povprečna višina za malenkost upadla, tako da Je bil srednjeveški Parižan, kakor dokazujejo odkopana okostja, komaj 165 cm visok, njegova družica pa 151 cm, to se pravi, da Je na račun slabih življenjskih razmer in drugih okoliščin človek začel postajati spet manjši.
Okoli leta 1880, to se pravi že v naši bližnji preteklosti, pa so začeli v skoraj vseh armadah držav vršiti popise antropoloških podatkov mladih vojakov in zato od tedaj dalje razpolagamo z zelo preciznimi merami glede višine in postave dvajsetletnih moških. Zaradi tega lahko posredujemo naslednje podatke: od 1880 do 1960 se Je povprečni Francoz
«podaljšal» za 4,6 cm.
Zanimivo je, da je v mnogih deželah v razdobju med 1910 in 1920 prišlo ponovno do stagniranja, celo do znižanja rasti in šele z letom 1930 se je začel novi «skok», ki se je v obdobju 1940-1948 spet zavrl, da bi od 1948. leta dalje povprečna višina prebivalcev ponovno naraščala. V splošnem se ugotavlja, da vojne vplivajo na rast ljudi, celo na okrnjevanje bioloških kakovosti prebivalstva na sjjrolj.' Ta pojav se pripisuje, logično, slabši prehrani in slabšim življenjskim pogojem. Toda nekateri pripisujejo to tudi posebnim psihološkim člniteljem, ki so za vsako vojno značilni.
Sedaj se bomo spet ustavili pri nekaterih značilnih številkah: v samih zadnjih dvajsetih letih so se Francozi v povprečju »povišali« za 2,7 cm. Vtem ko je povprečna višina francoskega moškega znašala leta 1880 komaj nekaj nad 165 cm, znaša danes 170 cm.
Zanimivo je tudi, da )e številčno povečanje nekega naroda tem večje, čim višji postajajo ljudje istega naroda To je neka vzporedna značilnost, ki velja za vse narode, posebno še v Evropi. V nekaterih evropskih deželah se je v zadnjih 80 letih višina moških povečala celo za 11 cm. Tako najdemo med najvišjimi ljudmi Evrope Švede in Norvežane, kjer znaša povprečna višina moških že 177 cm. Za njimi so takoj Holandci s 176 cm in nato Danci s 175 cm. Pod to ravnjo so Nemci s 173, Belgijci in Švicarji s 172, Francozi s 170 in Italijani s 167 cm, dočim znaša povprečna višina Špancev 166 cm.
Največje povečanje višine je bilo v zadnjih 80 letih zabeleženo pri Holandcih, ki so se »razpotegnili« v povprečju za 10,8 cm. Koj za njimi so prebivalci Švice, katerih višina se je pove-
čala za 8,6 cm, dočim se Je višina Švedov ln Norvežanov povečala za 8,4, Dancev za 7,7, Belgijcev za 6,2,
Znanost se v zadnji dobi nenavadno mnogo ukvarja s proučevanjem medicinsko - sociološko-ekonomskih vzrokov biološkega razvoja in naraščanja višine pri raznih narodih. Kot glavni čini-telji tega vsestranskega vzpona se smatrajo: izboljšana prehrana, boljši družbeni ln delovni pogoji, urbanizacija, Izboljšanje medicinske oskrbe ta Istočasno zmanjšanje negativnih posledic patoloških člniteljev. Sovjetski znanstvenik Ivanovski je zabele žil v Sovjetski zvezi naglo manj šanje povprečne višine prebival stva Sovjetske zveze v dobi veli kih lakot po letu 1923. Toda tu di francoski in nemški strokovnjaki so ugotovili, da so v obeh vojnah bili francoski, belgijski ta nemški otroci po svoji rasti pod prejšnjim povprečjem.
Čeprav ni nikakega dvoma, da so do tu omenjeni činltelji odločilnega pomena, kar opažamo danes v bogatejši povojni dobi vsak dan, Je treba poudariti tudi tako imenovani genetični faktor, ki Ima precejšnjo besedo v tem splošnem naraščanju višine ljudi. Cim več je namreč preseljevanja ljudi, čim več je mešanja med raznimi rasami in narodi, tem višja in krepkejša postaja nova generacija. Nekoč, še do pred prvo svetovno vojno, ni bilo redkto, da so se ljudje ženili le v vasi ali mestecu in to iz generacije v generacijo, vedno v ozkem krogu. Posledica takšnih navad so bile pogoste degeneracije ali vsaj močan degenerativni faktor. Ker pa je promet med kraji postal v poslednjih časih izredno živ, ker so se ljudje začeli seliti v mesta in krajevne izoliranosti ni več, je ta tako imenovani degenerativni faktor danes skoraj nepoznan.
Zelo lep pomladanski kostum iz lahkega volnenega blaga rožnate barve. Njegove značilnosti so kar najbolj enostavna jopica, vtem ko je krilo gosto piisirano.
si pa le privoščimo svetla oblačila, toda le v pastelnih odtenkih, ki pristajajo naši polti, ki nas pomladijo in osvežijo.
In še na neka) ne pozabimo in sicer na kratko pričesko, ki bo to spomlad tako rekoč obvezna. Poiščimo si torej dobro frizerko in si napravimo čimbolj kratko in čimbolj ljubko pričesko, a ne gladko, ker so v modi zopet nakodrane pričeske, ki so po mnenju modnih ekspertov bolj mladostna
Film
o Hitlerjevi smrti
PARIZ, 24. — V kratkem bo ameriška filmska družba «20th Century Fox» začela snemati film o zadnjih 24 urah življenja Hitlerja. To je v Parizu povedal glasnik te ameriške družbe, ki Je tudi dodal, da bo film nosil naslov «Zadnjih 24 ur« in da bo izdelan po knjigi Treverja-Roter-ja «Zadnji dnevi Hitlerja«. Režiserja ter glavne igralce bodo določili v prihodnjih dneh. Ameriška družba, ki je že izdelala film «Najdaljši dan«, ki prikazuje izkrcanje zaveznikov v Normandiji, ima v programu tudi film o osvoboditvi Pariza.
KS
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Postne legende; 12.35 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra Duo Perich; 17.20 Italijanščina; 17.35 Iz albuma lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 «Quin-tetto Jazz Moderno«; 19.15 »Prešernovo zanimanje za ljudsko pesem«; 19.30 Solisti lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.35 »Sončni dan«, radijska drama; 21.10 Orkestri; 21.40 Franz Liszt: Mazeppa; 21.55 Plešite z nami; 22.55 Sodobna glasba.
12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester p.v. G. Safreda; 13.55 G. Miglia: «11 mare di Pola«; 14.55 Simf. koncert
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Pevci ta orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester Lov Smider; 14.00 Glasba po željah: 15.00 Operni almanah; 15.40 Vprašanje tedna;
16.00	Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.55 Operni program; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL;
19.00	Orkestralna glasba; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.40 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; t.05 Psi-
ČETRTEK, 25. MARCA 1965
hologovo mnenje; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Haydnov diver-timento štev. 5; 11.45 Skladbe za godala; 13.55 Iz dneva v dan; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.45 V diskoteki; 17.25 Album pesmi; 18.10 Sodobni ital. skladatelji; 18.50 Mali koncert; 21.00 W. Caioli: «In un’antica par-te del mondo«; 22.15 Pianist V. Ashkenazy.
li. program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Pisan program; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.55 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Operni baleti; 16.00 Rapsodi|a; 16.35 En dar. v Karačiju; 17.35 Enciklopedija; 17.45 G. K. Chesterton: «2iv človek«; 18.35 Enotni razred; 20.00 Filmske novosti; 21.00 O opernem gledališču; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III. program
18.30	Angleška kultura; 18.45 Bortolotti in Nono; 19.30 Vsako-večemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na sporedu je Beethoven; 21.20 Šostakovičev kvintet, opus 57; 22.35 Haimove skladbe; 22.45 Priče naše dobe.
Slovenijo
8.05 Jutranji zvoki;. 8.55 Radijska šola; 9.25 Kovačič-Petrič: Ro-
kec na drugem koncu sveta; 9.36 Logarski fantje; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Trlo Slavka Avsenika; 12.30 Sonatina in concertino; 13.30 Priporočajo vam ..; 14.05 Slovenski pevci;' 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Kmečka godba; 15.40 Literarni sprehod; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Pianist Janko Šetinc; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.00 Večer umetniške besede:	Vladoša Simčič; 21.30
Glasbeni nokturno: 22.10	Nočni
akordi; 23.05 Schubertov večer.
Ital.	televizija
8.30 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost: 17.30 Spored za najmlajše;
18.30	Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaia;
19.50	Šport	in kronike:	20.30
Dnevnik: 21.00 Skimno življenje: 2215	Teden	prireditev;	23.00
Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Sejem sanj'
22.30	TV pošta; 23.15 Športne vesti.
Jug.	televizija
10.00	TV v šoli; 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina na TV; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Narodna glasba;
21.50	Zareče oči - TV film; 22.20 TV obzornik.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.4, najnižja 9.2, ob 19. uri 12.8; vlaga 70 odst., zračni tlak 1007.1 narašča, hebo 6 desetin po-oblačeno, morje skoraj mirno, tem. peratura morja 9.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes. CETHTEK, 25. marca
Ozn. M.D.
Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 18.23 Dolžina dneva 12.23. Luna vzide ob 2.57 in zatone ob 11,27 Jutri, PETEK, 26. marca
Maksim
URADNI OBISK PREDSTAVNIKOV SKGZ PRI PREDSEDNIKU DEŽELE BERZANTIJU
Dežela bo s posebno pozornostjo obravnavala vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino
V dobro uro trajajočem razgovoru so bila obravnavana načelna in nekatera konkretna vprašanja, ki zanimajo Slovence v Italiji
Včeraj dopoldne je predsednik deželnega odbora Berzantl sprejel zastopnike Slovenske kulturno gospodarske zveze; predsednika Borisa Rečeta, podpredsednika dr. Petra Sancina in Izidorja Predana, načelnika komisija za gospodarska vprašanja odv. Angela Kukanjo in tajnika Boga Samso. Razgovor je bil na sedežu deželnega odbora na Trgu Oberdan in je trajal dobro uro.
Predsednik SKGZ Boris Race je najprej predsednika dežele pozdravil v slovenščini, nato pa je predstavil Zvezo ter podčrtal, da njena prizadevanja slone na odporniškem gibanju in njegovih idealih. Slovensko prebivalstvo je v ogrom ni večini sodelovalo v odporniškem gibanju in dalo sorazmerno visoke žrtve v trdnem prepričanju, da se bodo ti ideali uresničili in med prvimi prav priznanje njegove enakopravnosti. Z zadoščenjem je zato sprejelo republiško ustavo, ki je glavna načela odporniškega gibanja kodlficirala. Njegovo razočaranje je iz leta v leto rastlo, ker se členi 3. in 6. ustave, razen majhnih izjem, niso izvajali.
Nato je Race ugotovil, da je slovensko prebivalstvo z velikimi upi sprejelo ustanovitev dežele, ker Je v tem videlo ne samo pomemben korak v pogledu demokratizacije oblasti, temveč tudi končno ureditev vseh tistih vprašanj, ki niso bila rešena v štirinajstih letih ve ljavnosti ustave. Slovensko skupnost v Italiji je splošna formulacija člena 3 statuta brez nadrobno navedenih pravic pripadnikov manjšine hudo prizadela, kljub temu pa pričakujemo, da bodo v okviru dežele priznane slovenski manjšini pravice v območju njenih pristojnosti.
V za'diučku je Race dejal:
«Prepričani smo, gospod predsednik. da ni deželna vlada neobčutljiva za nezadovoljstvo določenega d 'a svojega prebivalstva, zato pričakujemo, da bo storila, kar je potrebno, da se na merodajnih mestih začne sistematično in resno ukrepati v korist slovenske manjšine v duhu ustave.
Pričakujemo zato večjega razumevanja sedanje deželne vlade za potrebe slovenske manjšine, široka razlaga določil statuta in ukrepanje deželnega sveta in odborov v zavesti, da imajo prebivalci slovenske narodnosti kot sestavni del prebivalstva dežele svoje potrebe na najrazličnejših področjih in da je treba tem potrebam zadostiti, ker so sestavni del njihovega življenja, bo tesnila prebivalce » slavenske narodnosti na položaj enakopravnejših ; državljanov, kar je gotovo med, temeljnimi smotri dežele«.
Predsednik dežele je v odgovoru izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišlo do prvega sestanka s predstavniki SKGZ in poudaril najboljšo voljo deželne uprave, da bo upoštevala potrebe slovenske manjšine. Ta odnos deželnega odbora do slovenske manjšine spada v okvir naporov dežele za splošno demokratizacijo. V ta namen je dežela pripravljena razgovarjati se z vsemi prizadetimi organizacijami o raznih vprašanjih in seveda tudi z organizacijami slovenske manjšine.
Pri obravnavanju konkretnih vnrašanj, pa je ugotovil predsednik Berzanti, moramo delovati v točnih okvirih naše pristojnosti. Dežela je sicer nedvomno pomemb. na ustanova, vendar ima točno o-mejene pristojnosti in bo predvsem v okviru členov štiri in šest statuta, deželni odbor s posebno paž-njo obravnaval tista vprašanja, ki so lahko za slovensko manjšino posebna.
Svoja izvajanja je predsednik dežele zaključil z zagotovilom, da bo deželni odbor obravnaval ln reševal v okviru pristojnosti vprašanja slovenske manjšine. Dejal
tudi, da bo o tem razgovoru poročal na seji deželnega odbora, da se deželni odborniki v okviru njim poverjenih nalog posvetujejo o vprašanjih, ki zadevajo slovensko manjšino tudi s predstavniki slovenskih organizacij.
Nato so spregovorili še ostali člani delegacije. Dr. Peter Sancin je podčrtal važnost načela zaščite slovenske manjšine in odgovornost oblasti in upravnih organov, ki bi morali dajati pobude. V tej zvezi je predsednik Berzanti dejal, da se prav z deželo ustvarja novo bolj odprto ozračje, ki do sedaj ni vedno obstajalo.
Odv. Kukanja je podčrtal nujnost zastopstva slovenske manjšine v vseh organih, kjer se obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za vše prebivalce, tako da bo lahko pri tem obravnavanju manjšina aktivno sodelovala in na tak način najbolje prispevala k njih reševanju in pri čemer bodo na logičen način prišla do izraza posebna vprašanja manjšine.
Benečan Izidor Predan pa je opozoril na gospodarske in socialne težave prebivalcev Slovenske Benečije in da je treba to področje obravnavati s posebnim vidikom in skrbjo. Dejal je tudi, da je položaj Slovencev na tem področju zelo težaven in da so brez vsakih pravic.
novem sporazumu se je namreč trgovinska zbornica obvezala, da bo budno sledila vsem problemom ki se nanašajo na trgovinsko sodelovanje med italijansko in češkoslovaško republiko, prav tako bo trgovinska zbornica navezala nove stike s praškimi poslovnimi ustanovami in podjetji na področju medsebojnega prometa. V prizadetih krogih na Tržaškem na-glašajo, da pomeni podpis novega sporazuma nov korak naprej k tesnejšemu sodelovanju med Tr* stom in njegovim naravnim zaledjem. Uspeh novega dogovora je tudi v tem, da je bila ponovno poudarjena pripravljenost o beh prizadetih strank, tako trža ške trgovinske zbornice kakor tu di praškega uvozno izvoznega pod jetja Cechofracht, da se med Tr stom in Prago vzpostavijo čedalje trdnejši trgovinski in gospodarsk stiki.
Še en sporazum s predstavniki ČSSR
Na^ trgovinski zbornici v Trstu so včeraj podpisali nov sporazum s predstavniki češkoslovaškega podjetja Cechofracht, ki se kakor znano že več dni mudijo v našem mestu. Novi sporazum, ki sledi podpisu običajnega dogovora p tranzitu češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče v letošnjem letu, se nanaša na povsem novo obliko sodelovanja med tržaškimi poslovnimi krogi in kvalificiranimi predstavniki češkoslovaškega gospodarskega življenja. Po
Pred odhodom v Severno Ameriko
Ladja «0ceanic» pred Pomorsko postajo
Ob tržaški pomorski postaji je od včeraj zasidrana 33.000-tonska potniška ladja «OCEANIC», ki so jo zgradili v tržiškem obratu Združenih jadranskih ladjedelnic za pomorsko družbo Home Lines Inc. Iz Paname. Ladja «Oceanic» meri 238,45 m v dolžino, 29,40 m v širino ter 19,90 m v višino; ugrez polno zasedene ladje znaša 8,50 m. Predvidena maksimalna hitrost znaša 26,4 vozla. Ladjo poganjata dva turbinska pogonska stroja vrste Fiat-De Laval-USA z močjo 27.500 KS na vsaki osi.
Turbinska ladja «OCEANIC» je največja potniška ladja, ki so jo italijanske ladjedelnice kdaj zgradile za tujega naročnika. Projekt je izdelal ing. N Costanzi. Na ladji je prostora za 1.650 potnikov, iz ladjedelnice CRDA v Tržiču so ladjo predvčerajšnjim potegnili na odprto morje štirje vlačilci družbe Tripcovich; ladja je nato sama pri-
plula v Trst, kjer je vkrcala gorivo za 30 ur dolgo poskusno plovbo in pa za prvo čezoceansko pot. Kmalu si jo bo tržaško občinstvo lahko ogledalo, nakar bo «Oceanic» odplula v Genovo, od koder bo nastopila svojo prvo pot proti Severni Ameriki (New York) 3. aprila letos.
Danes bo pri Toknovih v Bazovici veselo in praznično razpoloženje. Gospodar Rudolf Marc praznuje svoj petdeseti rojstni dan. Ob tem jubileju mu kličejo še na mnoga leta člani pevskega društva «Lipa» in mu želijo, da bi še mnogo let z veseljem sodeloval v pevskem zboru čil in zdrav.
PODATKI 0 FEBRUARSKEM PROMETU
Promet tržaškega pristanišča nazadoval za novih100.000ton
Občutno se je znižal tudi promet blaga po železnici - V prvih dveh mesecih v primerjavi z lanskim enakim obdobjem se je promet pristanišča zmanjšal za 150.000 ton
Pomorski promet v tržaškem pristanišču je dosegel v preteklem februarju v obe smeri 397.745 ton blaga, in sicer 269.465 v dovozu, 128.280 pa v odvozu po morju. V primerjayi z lanskini februarjem, ko je promet dosegel v obe smeri 499.850, ton, so torej zabeležili nazadovanje za več kot 100.000 ton.
Nazadovanje prometa po morju se je seveda odrazilo tudi v razvoju blagovnega prometa po kopnem. Tako je železniški promet v obe smeri nazadoval od 227.100 na 101.333 ton. Letos je upadel zlasti odvoz blaga v notranjost Italije in v zaledje, in sicer od 174.372 ton v februarju 1964 na 56.248 ton v letošnjem. V dovozu po železnici je bil padec znatno manjši, saj se je promet skrčil le od 52.728 na 45.085 ton.
Promet po cesti s tovornjaki je letos ostal praktično neizpreme-njen in sicer je v februarju do-
segel v obe smeri 128.343 ton, medtem ko je v lanskem februarju znašal 129.868 ton. Dovoz blaga jo napredoval od 15.513 na 16.932 ton, medtem ko je odvoz nazadoval, in sicer od 114.355 na 111.411 ton.
V prvih dveh mesecih lanskega leta je promet po morju dosegel skupno v obe smeri 982.585 ton, letos pa je nazadoval na 835.472. ton. Cista zguba znaša po vsem tem okoli 150.000 ton. Promet so že leznici je nazadoval od 477.177 na 227.818 ton, to se pravi za okoli 250.000 ton. Promet po cesti pa je nazadoval za okoli 30.000 ton, saj se je v omenjenem razdobju skrčil od 280.382 na 250.833 ton.
C Jutri ob 11. uri bo na sedežu KPI pri Sv. Jakobu v Ul. S Zenone javno predavanje o reformi pokojnin. Vabljeni so predvsem upokojenci.
iiMiiiiiimiiiiiimnmiimitiiiiiiHimiiiiimimiiiimitimiiiHiiiimiiiiiiimiimimimimHiiiiiiiiiiititiiiiiHiimiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiliiiilii
PRED KRSTNO PREDSTAVO SG V KULTURNEM DOMU
Zanimivo predavanje prof. Mahniča o «Velikem slovenskem pasijonu»
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL PRIREDI V SOBOTO, 27. MARCA OB 20.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU
koncert
moškega
zbora
Na sporedu so skladbe G A L U S A, MONTEVERDIJA, GOTOVCA, SIMONITIJA, PER-TOTA, OTE, MAROLTA in drugih
Dirigent IGNACIJ OTA
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
danes, 25. t. m. ob 20.30 in v nedeljo. 28. t.m. oh IH. url (abonma I popoldanski in abonma II popoldanski)
UGO BETTI
USAD
NA SEVERNI POSTAJI
Predavatelj je še posebej poudaril vlogo gledališča in življenjsko nujnost, da ga obiskujemo
V dvoranici prosvetnega društva «Ivan Cankar» je sinoči predaval prof. Mirko Mahnič o «Ve-likem slovenskem pasionu», ki ga bo Slovensko gledališče uprizorilo že prihodnji teden v Kulturnem domu kot svojo 6. premiero v letošnji. sezoni. •Veliki slovenski pasijon» pomnoženi ansambel SG že pripravlja v pospešenem ritmu pod skrbno režijo prof. Mahniča samega, ki je delo tudi pripravil za to prvo odrsko postavitev.
Svoje uvodne misli je predavatelj posvetil predvsem Gledališču, njegovemu velikemu kulturnemu
POKRAJINSKI ODBOR ŽE NA DRUGI SEJI OSTAL V MANJŠINI
Svetovalci zavrnili sklep odbora o najemu 134.000.000 lir posojila
sve-
Za sklep odbora je glasovalo 11 svetovalcev, proti pa 12 ■ En tovalec večine je bil odsoten - Potrjena vrsta upravnih sklepov
7. 12 glasovi proti 11 je bil na sinočnji seji pokrajinskega sveta zavrnjen sklep odbora o najetju 134.000.000 lir posojila pri Tržaški hranilnici za izvedbo raznih popravljalnih del na pokrajinskih stavbah in za nakup opreme za razne šole, med katerimi tudi za opremo slovenske trgovske akademije v vrednosti 5.000.000 lir.
Sinoči je bila šele druga upravna seja novega pokrajinskega sveta in že je odbor ostal v manjšini zaradi odsotnosti socialdemokratskega odbornika Giuricina. Toda tudi njegova prisotnost ne bi mnogo spremenila stanja, ker mora za sklepe o najemanju posojil glasovati absolutna večina svetovalcev, se pravi najmanj polovica in eden, v primeru tržaškega pokrajinskega sveta 13 od 24 svetovalcev.
Zadeva je tembolj resna, ker je je ta sklep pokrajinski odbor spre-
•iitiiniminiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
DVE RESOLUCIJI JUTRI PRED OBČINSKIM SVETOM
Delavske zadruge vrniti njihovim zakonitim članom!
V tem smislu postavlja zahtevo resolucija KPI in PSI, resolucija KD, PSDI in Bazzara pa zagovarja sedanji nedemokratični upravni ustroj zadrug
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da bodo od tega dne dalje redne seje občinskega sveta v petkih in ne več v ponedeljkih. Za jutri pa so svetovalci sklenili, da bodo imeli neke vrste izredno sejo, saj bodo na njej izključena vprašanja svetovalcev in odgovori odbornikov ter bodo razpravljali samo o upravnih sklepih in se bo nadaljevala in zaključila razprava o resoluciji o Delavskih zadrugah, ki so jo komunistični svetovalci predložili že v začetku decembra leta 1963. Kot protiutež tej resoluciji so svetovalci KD, PSDI in Bazzaro (bivši svetovalec PRI) predložili pretekli mesec svojo resolucijo.
Respluciji, o katerih se bo moral občinski svet jutri izreči, sta zelo zanimivi, ker je pričakovati, da se bodo okrog resolucije KD, PSDI in , Bazzara zbrali tudi glasovi svetovalcev PLI in misovcev, ki kot demokristjani in socialdemokrati zagovarjajo sedanji upravni ustroj te velike delavske zadružne ustanove. Komunisti in socialisti pa zahtevajo, da se Delavske zadruge vrnejo članom. Zato je v komunistični resoluciji rečeno:
Tržaški občinski svet, upoštevajoč potrebo po normalizaciji obstoječega stanja v Delavskih zadrugah, da ima članstvo demokratično pravico, da postane popolnoma odgo-pri upravljanju največje za-ne ustanove v deželi, poziva rlament in vlado, naj sl priza-vata, da bo v najkrajšem času obren zakonski dekret glede vr-;ve izvirnih nalog in socialnega značaja te ustanove in da se hkra-
ti tudi zagotovi edinim lastnikom, članom Delavskih zadrug, Izvolitev vseh članov upravnega sveta.
Druga resolucija, ki je precej dolga, pravi v bistvu tole: Upoštevajoč dejstvo, da je delovanje, ki ga Delavske zadruge vršijo v korist potrošnikov in ki se nanaša na celotno deželno območje, že prešlo v obseg in značaj javne koristi, tržaški občinski svet potrjuje veljavnost sedanje oblike upravnega sveta Delavskih zadrug, ker ta oblika omogoča odgovorno sodelovanje med člani te velike zadružne ustanove in krajevnimi ustanovami, ki imajo dolžnost, da ščitijo koristi prebivalstva.
Stališči dveh resolucij sta si popolnoma nasprotni. Prva se zavzema za obnovitev stanja v Delavskih zadrugah na načelu, da so člani Delavskih zadrug dejanski lastniki ustanove in da imajo zato tudi pravico svobodno voliti vse člane upravnega sveta; druga pa zagovarja stanje, ki ga je Delavskim zadrugam vsilil fašistični režim potem ko je namenoma povzročil gospodarsko propast Delavskih zadrug in je nato vrinil v njeno upravo tržaško občinsko in pokrajinsko upravo, denarni zavod «Banca del Lavoro« ter predstavnike vladnih organov, češ da so te javne ustanove rešile Delavske zadruge pred finančnim polomom. Od tedaj naprej so Delavske zadruge upravljali razni komisarji, od zgoraj imenovani upravni sveti in v zadnjem času upravni svet, v katerem imajo člani Delavskih zadrug podrejeno vlogo, ker so v manj-> šini.
jel na svoji seji 9. t. m. z nujnim postopkom in bi ga moral sinoči pokrajinski svet samo potrditi. Dejstvo, da je odbor pred dobrima dvema tednoma sprejel z nujnim postopkom tako važen sklep kot je najetje tako visokega posojila, je še bolj zaostrilo stališče opozicije proti odboru. To je bilo razvidno takoj nato, ko je odbornik za finance Dassovich prečital zadevni sklep. Liberalec Jona je najprej pripomnil, da so sedaj postali sklepi o najetju posojil političnega značaja, ker se proračuni lahko potrdijo z relativno večino in ne več z absolutno večino glasov. Poleg tega pa je očital odboru, da je sprejel tako važen sklep skoraj tik pred zasedanjem sveta in da pomeni to dejanje odkrito preziranje vloge pokrajinskega sveta. Zato je izjavil, da bodo liberalci glasovali proti sklepu. To je bil jasen znak, da bo sklep gotovo zavrnjen. Mlsov-ski svetovalec je prav tako na kratko povzel misli liberalca ln sporočil, da bodo glasovali proti. Komunistični svetovalec Colli je tudi obsodil dejanje odbora, ki je hotel z izgovorom nujnega postopka prezreti pristojnost celotnega sveta In je dejal, da bodo glasovali proti. Po kratkem molku, ki je nastal predvsem iz zadrege odbornikov, je predsednik dal sklep na glasovanje, ki je bil, kot smo omenili, zavrnjen.
Takoj je bilo razvidno, da je bila zavrnitev sklepa o najetju posojila predvsem politična poteza opozicije, ki je vedela, da lahko spravi odbor v manjšino. V razgovoru z enim od demokrist-janskih odbornikov je bilo časnikarjem takoj jasno, da če bo opozicija, ki razpolaga v svetu s polovico glasov, glasovala proti najemanju posoiil, pokrajinska u-prava ne bo mogla nadaljevati z delom in bo moralo nujno priti do razpusta pokrajinskega sveta.
Svetovalci so sinoči sprejeli ali potrdili še vrsto drugih upravnih sklepov, med katerimi tudi sklop o izplačevanju lanskoletnega in letošnjega prispevka pokrajini ustanovi Stalnega gledališča za skupno 8 milijonov Ur, sklep o uporabi 23 milijonov lir nakazila vladnega komisariata za popravilo in razširitev pokrajinske ceste v Nabrežini, sklep o prispevku 50 milijonov lir Centru za teoretsko fi-ziko ter sklep o potrditvi kritja primanjkljaja za lansko poslovno leto v višini 635.982.000 lir, ki je nekoliko manjši kot ga je predvideval lanskoletni proračun. Za ta sklep so glasovali svetovalci strank odbora, komunisti in liberalci so se vzdržali, misovcl pa so glasovali proti. Poleg tega je bil sprejet tudi sklep o funkcijski dokladi pokrajinskim upraviteljem. Ta doklada se nanaša samo na člane odbora. Na predlog komunističnega svetovalca Collija, ki je poudaril, da bi bilo prav, da bi tudi svetovalci v eni ali drugi obliki dobili kako doklado za svoje delo v korist skupnosti, kar ni nič nemoralnega, je dejal svetovalec, ampak Je samo priznanje za trud in prizadevanje svetovalcev, je predsednik sporočil, da bo v kratkem predložil v odobritev zadevni sklep.
pomenu in poslanstvu ter dolžnosti občinstva, kateremu je namenjeno, do njega. V tej zvezi je izrazil svoje presenečenje nad nezadovoljivim obiskom predstav SG, ki jih je gledal v zadnjem času in nad hladnostjo občinstva. Poudaril je, da se v Ljubljani nikoli ne bi moglo zgoditi, da občinstvo, ki redno napolnjuje dvorane, ne bi izrazilo svojih občutkov do izvajanega dela. Ploska ali tudi žvižga, toda ne molči. Res je sicer, da si nekdo želi komedij, drugi težkih dram in Zopet tretji modernih avantgardnih del. Morda je torej nekaj krivde v repertoarju, toda igralcem je treba vedno dati priznanje za njihov trud in njihove napore, ki nikakor niso majhni, saj zahteva vsako delo resnega študija in dolgih in tudi zelo napornih vaj. Posebno pa je priznanja vredno — je poudaril prof. Mahnič - to vaše, po številu igralcev malo, a zlasti pri nas v Ljubljani visoko cenjeno gledališče. Vsak narod je dolžan svoje gledaliiče podpirati zlasti s svojim obiskopi. Posebej moramo skrbeti — je dejal prof. Mahnič — da predvsem mladi ljudje vzljubijo gledališče. To je še toliko bolj važno pri vas, kjer se mladina skoraj nujno privadi prej italijanščini, ki jo obdaja, ki pa lahko zlasti v gledališču sliši lepo književno slovenščino, ki jo kljub spoštovanju dialektov (in mehak tržaški slovenski dialekt je predavatelju še posebno všeč) moramo zlasti gojiti. Pri navajanju mladine v gledališče i-ma zlasti pomembno nalogo šola, pri vas v Trstu še posebej, pa seveda dom in časopisje. Vsi morate podpirati vaše gledališče, saj je to — je poudaril predavatelj — posvečen kraj, dolžan največjega spoštovanja vsakega človeka, ki hoče biti kulturen.
Po teh uvodnih besedah je prof. Mahnič prešel k obrazložitvi predstave «Velikega slovenskega pasijona» in že na samem začetku podčrtal, da bo predstava odražala spoštljiv odnos do izvirnega, nad 200 let starega, besedila v arhaičnem jeziku, ki se oslanja na ljudsko narodno pesem.
Celotno delo je sestavljeno iz treh delov, oziroma iz treh ločenih pa-
DVE HUDI PROMETNI NESREČI
Vespist in avtomobilist podrla dva pešca pri prečkanju ulice
22-letni uradnik Renato Mora sprejet v bolnišnico s pridržano prognozo, 74-Ietna gospodinja Stefan ia Rigutti pa za 40 dni
V začetku seje je bilo postavljenih nekaj vprašanj. Komunistična svetovalka Jelka Grbec je vprašala odbornika za kmetijstvo Vlginija, ali je bilo za letošnjo cvetlično razstavo poskrbljeno, da bodo domači cvetličarji dobili brezplačno ustrezna razstavna mesta, ter kakšne ukrepe namerava pokrajinska uprava podvzeti, da se bo tudi ob tej priložnosti pospešilo razvoj cvetličarstva na našem področju. Odbornik ji je zagotovil, da bodo za vse to poskrbeli.
Usoden padec upokojenca
Ob 21.50 so sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo 69-letnega upokojenca Lorenza Pe-bego iz štramarja pri Miljah. Povedal je, da je okoli 8. ure zjutraj v Ul. Baldini v Miljah nerodno padel, pri čemer si je zlomil levo stegnenico.
V Ul. San Michele se je včeraj okrog 12.30 pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 74-letna gospodinja Stefania Rigutti por. Benvenuto iz Ul. San Daniele 3. Ko je približno na polovici Ul. San Michele prečkala cesto, jo je z vespo TS 31422 podrl 19-letni Cor-rado Russignan Iz Ul. Cologna in monte 482, ki je vozil navzdol po ulici. Vespist je upal, da se bo ženski izognil, vendar mu to ni uspelo in trčenje je bilo neizbežno. Zensko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 40 dni zaradi zloma desne noge ln rane po levi roki.
Okrog 13.15 pa so karabinjerji in bolničarji RK prihiteli v Ul. Settefontane v bližino stavbe štev. 16, kjer se je pripetila huda prometna nesreča. Ko je 22-letni uradnik Renato Mora iz Ul. Ghirlan-daio 5 prečkal cesto, se je zaletel v prednji del fiata 1200 FO 48411, ki ga je proti Trgu Feru-gino vozil 27-letni Alessandro Can-tonl iz Benetk, Giudecca 887. Šofer je pešca prepozno opazil, da bi mogel ustaviti avto in trčenje je bilo neizbežno. Pri padcu se je Mora hudo pobil po glavi in si verjetno prebil lobanjo, zlomil si je levo ključnico in se ranil po bradi. Moro, ki je krvavel iz levega ušesa in je izgubil tudi spomin, so nezavestnega odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
S Sekcija KPI na Opčinah je poslala ameriškemu konzulatu v Tr-
stu pismo z 80 podpisi, v katerem zahteva prekinitev napada na Vietnam in mirno rešitev vprašanja.
Smrt na cesti zaradi kapi
Nenadna slabost je bila včeraj popoldne usodna za 53-letnega Ernesta Bisianija iz Ul. Cencellieri 3. Ko je hodil po Ul. Mazzini, je v bližini stavbe št. 47 padel in obležal na pločniku. Bisianiju, ki je že bil v predsmrtnem boju, je priskočil na pomoč mestni stražnik ter ga spravil v zasebni avto, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Med potjo pa je nesrečnik izdihnil. Na sprejemni postaji v bolnišnici je dežurni zdravnik u-gotovil, da je imel Bisiani lažje rane po nosu, nad levim očesom in na koncu jezika. Smrt pa je nastopila zaradi kapi. Truplo nesrečnega Bisianija so premestili v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Turistom je ponujal privatna prenočišča
Agenti letečega oddelka policije so prijavili sodišču zaradi prekrška člena 121 zakona o javni varnosti 61-Ietnega izraelskega trgovca Leonora Isdraela Altarassa iz Ul. Universitš 13. Zasačili so ga 8. t. m na Trgu Libertk, kjer je tujce vabil k prijatelju, ki oddaja sobe v najem.
PRISPEVAJTE za
OIJASKO MATICO I
sionov, ki so nastali na slovenskih tleh. Prvi del nosi naslov «Solda-ški miserere«, drugi ((Kmečki rekviemu in tretji ((Škofjeloški pasijonu ali «Trpljenje Jezusa Kristu-sa».
«Soldaški pasijonu prikazuje slovenskega vojaka iz dobe pred 200 leti. Vse besedilo je čista ljudska pesem, povzeta po Streklju. ki je v začetku tega stoletja izdal slovenske ljudske pesmi. Med njimi so poročne, mrtvaške obredne, pustne in tudi soldaške. Igra prikazuje ujetega vojaka zvezanega, kako se poslavlja od staršev in od svoje dežele. Potem ga vidimo v kasarni in končno v bitki, kjer umre. V tej ljudski pesnitvi je skrita ideja o nesmiselnosti vojne.
((Kmečki rekviemu prikazuje ljudski motiv na kmetih, ko kmečki gospodar umre nasilne smrti. Nasilna smrt je na ljudi vplivala grozljivo v nasprotju z naravno smrtjo, ki so jo imeli za nekaj •naravnega in razumljivega. Iz de psihe je nastala igra, ki prikazuje pokop mrtvega kmeta in soseda, ki se ob grobu poslavlja v prvi osebi, to je v imenu mrtvega od vsega in vseh in prosi odpuščanja za vse. V drugem delu pa preide igra v podzemlje, kjer se kmet med ostalimi mrtvaki nikakor noče sprijazniti z mislijo, da je mrtev. Vsi ga mirijo toda pomiri ga šele mati, ko mu v prispodobi pove, da ima vsako drevo sad in samo če seme tega sadu pade v rodovitno zemljo, lahko da novo življenje. To govorico o semenu in novem življenju mrtvi kmet razume in ko mu mati zapoje še uspavanko, se pomiri.
«Skofieloški pasijonu pa je izrazito literarno delo. ki v 14 slikah prikazuje Kristusovo trpljenje. Delo obsega okrog 1000 verzov, toda za tržaško uprizoritev jih je režiser zaradi dolžine in predvsem zaradi ponavljanja nekaterih motivov, (zlasti kesanja) črtal. Osebe ne nastopajo v konvencionalnih kostumih in pojavah. temveč tako, kot so si jih ljudje vredstavljali. se pravi življenjsko. Sceno je naredil arh. Molka in se poslužuje sicer skromnih, toda zelo učinkovitih prijemov. «Škofjeloški pasionu se nikoli, niti ob svojem nastanku, ni podajal odrsko, temveč vedno leta in leta zavoredoma kot procesija, dokler ni bil prepovedan, ker je polagoma izgubil svoj verski pomen.
Po svojem izredno zanimivem in prijetnem izvajanju se je prof. Mahnič zadržal še v nevezanem pogovoru s poslušalci, ki so v lepem številu napolnili dvorano (razveseljivo je zlasti, da je bilo med poslušalci zelo mnogo mladine). Pred slovesom pa je še enkrat položil vsem na srce kako važno je obiskovanje gledališča in kako potrebno je, da damo našemu gledališču vso podporo, ki jo tudi zasluži.
Uglednega gosta, ki je za svoje besede požel res spontani aplavz, je na začetku predstavil in se mu na koncu zahvalil za predavanje predsednik društva «Ivan Cankaru Mario Magajna.
Avto podrl šolarja
Včeraj popoldne so prepeljali v bolnišnico ter ga s prognozo o-krevanja v 8 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek 8-letnega Roberta Alessia iz Ul. Cordaroli 37 zaradi udarca po nosu, spodnji ustnici in levi nogi. Fant je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Ko je izza dveh avtov pritekel na cesto in skušal prečkati Trg tra i Rivi, ga je s fiatom 600 TS 32099 podrl 43-letni Bruno Čermelj iz Ul. Baiardi 3, ki je privozil iz Ul. Arpiari in je bil namenjen v središče.
SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE MATICE IZ TRSTA
priredi v gledališču v Kopru
27. t. m. ob 20. uri
KONCERT OPERNE GLASBE
Dirigent: OSKAR KJUDER Solisti:
Ljubica Berce-Košuta, Milena Furlan, Marija Bitenc, Nicolo Macillis, Nerina Pelicon, Nadja Pertot, Ivan Sancin in Darij Zlobec
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE*
obvešča, da bo sestanek s pisateljem
prof. Borisom Pahorjem
danes, 25. t. m. ob 20. uri na stadionu «Prvi majo.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji!
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <22. 3. — 28. 3.)
Glustl Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Signo. ri, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitš 4; G. Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
Služba od 13. do 16. ure
Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1: Ai Due Mori, Trg UnltA 4; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Signo-rl, Trg Ospedale 8: Tamaro in Neri,
IM. Dante 7.
Gledališča
VE«D1
Pri blagajni gledališča se Je začelo sprejemanje abonmajev za spomladansko simfonično sezono, ki se bo začela 7. aprila s koncertom pod vodstvom dirigenta Claudia Abbado-Ja in s sodelovanjem violinista Franca Gullija. Abonenti na prejšnjo sezono bodo lahko svoje abonmaje potrdili do 28. t.m., potem pa bodo na razpolago novim abonentom Abonmaje je treba plačati v enkratnem obroku do 3. aprila.
* * *
V četrtek 1. In v petek 2. aprila bosta v gledališču Verdi dve izredni predstavi nizozemskega plesnega an. sambta «Nederlands dans theatero. Program prvega večera obsega Vivaldijev «Madrigalesco«, Bartokov «Opus dodlci« in Orffovo »Carmlna Buranao, program drugega večera pa Blacherjev «Concertino», Van Delde-nov «Quartetto«, Ellingtonov «Pron-to-vla« in ponovitev Orffove «Carml-na Buranao.
TEATRO STAB1LE
Od danes 25. t.m. dalje ob 21. uri bo v Avditoriju nastopala igralska skupina Laure Betti s komedijo «Mo-gočna gospao. Cene; parter 2000 lir, za abonente dramske sezone 1200 Ur, balkon 500 lir,
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
24. marca 1965 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 40-letna Saveria Feoia por. Toscani, 75-letna Ersilia Ranali vd. Piscione, 75-letna Pasoua Ma.ram-pon vd. Perlazzl, 89-letni Pietro Lon-zari, 79-letna Clelia Godnig vd Al. tenburger, 83-letna Angela Zitolo por. Di Tommaso, 80-letna Maria Martel-larvi vd. Terzi. 44-iet.nl Giovanni Sul-cich, 78-letni Riccardo Slager, 75-let-ni Pietro Stefanutti, 88_letm Rodolfo Franco, 68-letna Concetta Demarco por. Luciani, 85-htna Giacomina Rad-man vd Ebert, 73-letna Roma Levi vd. Petronio, 62-letna Gioseffa Pečar, 62-letnl Giovanni Slmonetti. 73-letnl Mario Giaccarini.
Nazionale 16.00 «Base luna chiama terrao Scopecolor. Edvvard Judd, Martha Hyer
Arcobaleno 16.00 #Le ore nudeo Ros-sana Podesta. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Exrelslor 15.00 «Una Rolls Royce gialla« Ingrid Bergman, Rex Har-rison, Alain Delon, Jeanne Moreau, Shirley Mac Lame. Technicolor.
Fenice 16.00 «AngeliCa alla corte del re« Michele Mercier. Scopecolor. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Grattacielo 15.30 oCome uccidere vo-stra moglie« Technicolor. Virna Lisi, Jack Lemmon.
Alabarda 16.00 «La dove scende II soleo Elke Sommer, Stevvart Gran-ger, Colorscope.
Zadnji dan.
Filodraramatico 1.600 «Mondo nudo« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16 30 19.15 21,30 «11 grande sentlero«.
Cristallo 16.00 «Agente 007 mlssione Goldfinger« Sean Corinery.
Capitol 16.00 «1 4 di Chicago« Technicolor Frank Sinatra, Dean Martin. Sammy Davis, Barbara Rush.
Garibaldi 16.30 «Tra due donnea Raf Vallorie, Emanuele Riva.
Impero 16.00 18.30 21.30 «Luomo che non sapeva amare« Prepovedano mladini pod 14. letom.
'Vittorio Veneto 15.15 «11 magnifteo cornuto« Claudia Cardinale, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 14. letom
Moderno 16.00 «11 letto rosa« Daliah Lavi, Thomas Fritsch. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «1 Malamondo« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astoria 16,30 «L'attentato» Prepovedano mladini pod 16 letom.
Abbazia 15.30 «Sessualitš» Technicolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. lejom.
Ideale 16.00 «11 delitto Dupre« Marina Vlady, Pierre Brasseur.
Razna obvestila
Darovi in prispevki
OBČNI ZBOR SPDT
2. aprila ob 20.30 uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 7 občni zbor planinskega društva.
* * m
SPDT priredi nagrajevanje zmagovalcev letošnjih smučarskih tekem
26. t.m ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Istočasno bodo predvajani filmi in diapozitivi tekem in izletov .
Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi dvodnevni izlet 1. in 2. maja v Ljubljano, Celje, Maribor. Dravograd, Slovenji Gradec in Velenje Vpisovanje na sedežu društva vsak večer, razen sobote, od 20.30 do 21,30, v nedeljo od 10. do 12. lire, Vsa pojasnila na sedežu društva.
Mali oglasi
POHIŠTVO za moderen dom po u-godnih cenah s plačilnimi olajšavami dobite pri «ASTROMOBIL», Trst, Via Giulia 108 (Rotonda del Boschet-to).
PRI MAGAZZ1NO FEUCE — Trst, Ulica Carducci 11. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače. Jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah.
VESPE LAMBHETE, vse potrebščine ln nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.H. — Trst, via del Bosco N 6 — Tel 41-946
PRI aAUTO STILE«, Trst, vla U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog, naslanjačev, sveč, električnih baterij, odbijačev, Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani.
1RGOV1NO JESTVIN oddamo v najem. Telefonirati od 8. do 9. ure zjutraj na št. 226-124.
ISCE SE KUHAH1CA m sobarica z znanjem italijanskega ali nemškega jezika. Plača najboljša. Pismene ponudbe poslati na: Nemški konzulat, Trst, vja S Caterina 4.
Namesto cvetja na grob Boletove mame darujejo Draščkovi 5000 lir za Tončičev sklad.
Sintetične preproge
in preproge za hodnike iz plastike «Balatum» in «Meraklon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» In ploščice «Rikett». Hitra napra va s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Prst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919.
24. t.m. je nenadoma preminila naša draga mama in nona
MARIJA BENČINA vd. BOLE
Pogreb bo danes, v četrtek, 25. marca ob 16 uri iz stanovanja v Ul. Carsia št 1 k župni cerkvi in nato na opensko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: sin OSKAR, snaha ANA, vnuki m ostali sorodniki.
I.T.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-006
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin in brat
IVAN SULČfČ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 25. t. m ob 16. url Iz hiše žalosti v Sv. Križu na domače pokopališče.
Žalujoča mati, brata in ostali sorodniki
Sv. Križ pri Trstu, 25. marca 1965.
ZJCERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Začetek razprave o zakonu o sedežu nekaterih uradov
Zakon je kompromis, ki ni zadovoljil nikogar, ker obstajajo nasprotja med interesi Furlanov in ostalih prebivalcev dežele
Deželni svet je včeraj začel sp ločno razpravo o zakonskem osnutku o ureditvi in sedežu nekaterih deželnih uradov in o začasnem Številu osebja
Najprej je poročevalec svetovalec Mizzau (KD) orisal zakonski osnutek, nakar so spregovorili številni svetovalci • v splošni razpravi. Poročevalec in svetovalci so poudarili, da gre za kompromis, ki ne zadovoljuje v celoti nikogar, ker bi , pač hoteji furlanski svetovalci, da bi bilo čimveč odborništev Vidmu, tržaški pa da bi ostali' vsi uradi v Trstu. Zakonski osnutek je bil sestavljen na podlagi člena 34 deželnega statuta, ki že sam po sebi pomeni nekak izreden kompromis med strankami v parlamentu, s katerim so prepustili deželnemu svetu, da sprejme dokončne sklepe glede razporeditev odborništev \ krajih izven glavnega mesta dežele.
Zakonski osnutek so predložili po 9 mesecih izkušenj pri upravljanju, ki narekujejo, da bi bilo najbolje, da bi namestili v Vidmu urade, ki se tičejo kmetijstva in službe krajevnih ustanov. Videtn je namreč glavno mesto pokrajine
s 188 občinami ter je naravno sti-| deljen ter da bi morali pripraviti
i prai
cišče za razne službe in naloge, ki I pravzaprav dva osnutka, ker gre
se tičejo krajevnih ustanov. Zakonski osnutek pa se. tiče tudi določitve začasnega števila osebja uradov, ki imajo splošne naloge, in uradov predsedstva deželnega odbora.
Prvi člen zakona določa, da bodo v Vidmu uradi, ki se ukvarjajo z zadevami krajevnih ustanov, mestne in poljske policije, javnih dobrodelnih in podpornih ustanov, kmetijstva, gozdarstva in gorskega gospodarstva. Drugi člen govori o posebnih tajništvih predsednika In odborniKov ter določa njihove pristojnosti. Določa nadalje prejemke posebnih tajnikov in kriterije pri njihovi izbiri. Te tajnike lahko izberejo tudi med osebjem bivše ZVU. Tretji člen govori o tajništvu predsednika deželnega sveta: četrti člen govori o ureditvi kabinetnega urada; peti člen določa, kako posluje glavno tajništvo: šesti člen določa naloge glavnega tajnika predsedstva deželnega odbora; sedmi člen ureja delovanje pravnega urada itd.
Prvi je spregovoril v razpravi liberalec Morpurgo, ki je rekel, da je zakonski osnutek slabo opre-
HAT
FILIALA V TRSTU
RAZSTAVA
PRODAJA
RABLJENIH
AVTOMOBILOV
Ul. Čampo Marzio 12 - Tel. 31985
gotovost dobrega nakupa po pravični ceni -
za dve različni zadevi. O zakon skem osnutku so bile zato vnete diskusije že v komisiji deželnega sveta ter je zato nesrečen kompromis.
Tudi demokristjan Stopper ni v celoti zadovoljen s tem kompromisom. Na vsak način pa se je z njim rešil prestiž Furlanov, po drugi strani pa se je ohranil glavnemu mestu dežele položaj, ki mu prltiče, saj ostane uprava pravzaprav centralizirana, je dejal Stopper.
Komunist Bacicchi Je dejal, da se je njegova stranka vedno borila za to, da mora postati Trst glavno mesto dežele, medtem ko je tudi zahtevala, naj bi bili v Vidmu uradi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gorskim gospodarstvom, pa tudi uradi za obrtništvo.
Socialdemokrat Bertoll je rekel, da bo nerad glasoval za zakonski osnutek, in sicer samo iz strankarske discipline, češ da bo Videm zapostavljen zlasti sedaj, ko so ustanovili pordenonsko okrožje in se je mnogo uradov preselilo 1z Vidma v Pordenon. Videm bo sedaj postal to, čemur pravijo v Londonu «petticoat markete, to je trg za ženska spodnja krila oziroma v prenesenem smislu, za razno drobnarijo.
Misovec Wondrlch je tudi dejal, da je zakon slab kompromis. Mi-sovci se sicer strinjajo, da se premestijo v Videm uradi za kmetijstvo, ne strinjajo pa se z njihovim furlanskim svetovalcem Boschijem, ki zahteva kar 4 odborništva za Videm.
Psiupovec Bettoli je tudi kritiziral zakonski osnutek ter rekel, da Je zelo zamotan, ker se ukvarja vsaj z dvema popolnoma različnima vprašanjema.
Socialist Moro Je ironično pripomnil, da očitajo Furlanom za-pečkarstvo. da pa bi se to lahko očitalo tudi Tržačanom. Po njegovem mnenju ne pomeni decentralizacija uradov krnitve enotnosti dežele, marveč potrebno ravnovesje. Tudi on je dejal, da bi morali za urade in osebje pripraviti dva ločena zakonska osnutka.
Svetovalec KD Metus je orisal nekatere pravne plati vprašanja in pri tem zagovarjal furlanske interese, zaradi česar ga je njegov strankin kolega Stopper iz Trsta enkrat pikro prekinil, kar kaže, da tlejo glede tega vprašanja nasprotja med samimi strankami.
Misovec Morelli je dejal, da je zakonski osnutek prava zmešnjava ter bi se bilo treba od vsega začetka odločiti, kje naj hi bil sedež vseh odborništev.
Z OBČNEGA ZBORA KMEČKE BANKE
V zadnji številki revije clniziativa Ison lina»
Kljub splošnim gospodarskim težavam je zavod zabeležil lep napredek
Povečali so promet in čisti dobiček, ki gre večji del v rezervni sklad - Gorica je se vedno preveč izolirana
Prejeli smo poročilo o rednem
letnem občnem zboru Kmečke banke v Gorici, ki je bil dne 14. t.m. dopoldne v društvenih prostorih v Ul. Morelli v Gorici.
Poročilo upravnega sveta je pre-čital predsednik Anton Ternovic, poročilo nadzorstva pa predsednik nadzornega odbora Ivan Prinčič.
V	upravnem poročilu je predsednik podal najprej kratek splošen pregled političnega in gospodarskega stanja v naši pokrajini ter med drugim ugotovil, da je treba odstraniti osamljenost Gorice in ji ne zadostuje več odprta prosta cona. Potrebno je zgraditi avtocesto Vil-lesse - Gorica - Ljubljana, bolje izrabiti goriško letališče in ustanoviti goriško industrijsko področje. Poudarjena je tudi velika korist krajevnih sporazumov, kulturnih izmenjav in dobrih sosedstvenih stikov na našem področju. Poročilo tudi ugotavlja, da je bila vsa dosedanja pomoč goriškemu gospodarstvu nezadostna.
Kar se delovanja Kmečke banke same tiče, ugotavlja poročilo, da ji je vkljub konjunkturnim težavam, ki so zajele še posebno našo, gospodarsko šibko pokrajino, uspelo celo napredovati. Kreditni sektor je po začetnem zastoju napredoval tako v vlogah, kot v naložbah. Tudi razpoložljivost je zadovoljiva.
številčni podatki nam pokažejo, da se je zadružno premoženje zvišalo od 27.295.000 lir na 30,5 milijona lir, ali za 3.228.800 lir. Banka ima 77 članov. Ker so večino dobička, se pravi 3,9 milijona lir, dodelili rezervnemu skladu, se je premoženje zvišalo s tem na 34.420.000 lir.
Vloge so se zvišale od 507.89.000 na 527.060.000 lir, naložbe banke pa od 295.000.000 na 327.350.000 lir, Sklad za odpravnino uslužbencev razpolaga s 14.130.000 lir.
V	skladu s povečanjem prometa se je zvišal tudi dohodek. Ta je znašal 52.960.000 lir, po drugi strani pa je bilo 48.310.000 lir stroškov.
izplačali za dividendo članom po 5
odst., kar znaša 681.950 lir; v rezervni sklad gre 3.900.000 lir in bo ta imel sedaj 19.420.000 lir; za dobrodelne namene pa ostane na razpolago 67.059 lir.
Ob koncu se je predsednik v svojem poročilu zahvalil ravnatelju Banca dTtalla za njegovo pomoč zavodu pri poslovanju, dalje se je zahvalil Združenjem bančne kategorije in Centralnemu zavodu italijanskih bankah v Milanu.
Iz poročila nadzornega odbora povzemamo, da znašajo aktivne Dostavke banke 625.549.561 lir, pasivne postavke 590.376.752 lir in premoženje 30.523.800 lir. Poročilo soglaša s predloženo razdelitvijo dobička ter ugotavlja, da so pri pregledu našli vse račune v redu.
Sledila je kratka diskusija, pri kateri so nekateri člani vprašali za pojasnila v zvezi z nekaterimi postavkami. Nato so soglasno odobrili obe poročili, bilančnega in vse druge račune, kakor tudi razdelitev čistega dobička po zgoraj navedenem predlogu.
Pošten najditelj
Na športnem igrišču na Rojcah je v ponedeljek 22. t.m. 10-letni deček Lorenzo Collini, ki stanuje v Kraški ulici 27 v štandrežu, našel zlato uro. Ker ni mogel sam najti lastnika, ki jo je izgubil, je včeraj prinesel uro nad urad stražnikov z naročilom, da poiščejo njenega zakonitega lastnika in mu jo izročijo.
Deček Je vsekakor pokazal hvalevreden zgled poštenosti, ki naj ga tudi drugi posnemajo.
Občni zbor Goriške zadruge
V nedeljo 28. t.m. ob 9.30 dopoldne bo v prosvetni dvorani v Stan-
ki ima svoj sedež v Ul. Don Bosco v Gorici. Dnevni red predvideva med drugim poročilo o lanskem delovanju zadruge ter poročilo nadzorstva, odobritev bilančnega obračuna in sklep glede uporabe čistega dobička. Pri slučajnostih se bodo pogovorili še o raznih drugih vprašanjih, ki so v zvezi z delovanjem zadruge ter njenih poslovalnic.
V primeru da ob določeni uri ne bo prisotnih dovolj članov, se bo občni zbor vršil naslednjo nedeljo 4. aprila ob isti uri in na istem mestu. Kdor je zadržan, lahko da pooblastilo drugemu članu, da ga zastopa na občnem zboru. Računske knjige in drugi računi so članom že na vpogled na se-
Deželni odbornik Vičario o vlogi Gorice na tromeji
Bevilaqua iz Krmina - fotograf svetovnega formata
Iz zadnje številke «Iniziativa ison- j obravnava domače vzgojne in kul-tina», revije študijskega središča turne probleme ter hvali pobude za politična, gospodarska in drui- goriških predstavnikov oblasti pri bena vprašanja «Sen. Antonio Riz-1 navezovanju stikov s sosednimi na-zatti», znova veje duh širokih ob- rodi, piše Vicario takole:
zorij, ki smo ga mogli zaslediti ie v prejšnjih številkah Uvodno mesto posveča revija članku z naslovom «Prihodnosti odpita meja«, v katerem se obravnavajo pozitivne posledice krajevnih sporazumov o blagovni izmenjavi in osebnem obmejnem prometu. Posebno velik poudarek je na mestu Italije v jugoslovanskem uvozu in izvozu.
Deželni odbornik za javno vzgojo in kulturo dr. prof. Giovanni Vicario je za revijo napisal daljši članek, v katerem poudarja svoje prepričanje, izraženem v prejšnjem članku v tej reviji, da pripada Gorici, obmejnemu mestu, vloga zbliževalca sosednih narodov — romanskih, slovanskih in germanskih — v politiki in kulturi. Potem ko
«Poseben položaj Furlanije-Julij ske krajine, kjer se stikajo latin ska, germanska in slovanska civi lizacija (še prav posebno pa fur lanske, julijske, koroške in slovenske tradicije) nam narekuje krepitev človeških stikov, ki bodo dovoljevali medsebojno spoznavanje, spoštovanje različnih kultur in rojstvo evropske kulturne zavesti.
dežu zadruge.
V OKVIRU PRIREDITVE clŠČEMO PEVCA POPEVK*
Nastop naših ansamblov v Dornberku in Bukovici
Napredek sester Simčič in Maraže-ve, ki so jih povabili na televizijo
Od čistega dobička, ki je znašal drežu redni letni občni zbor Gori-za lansko leto 4.649 009 lir, bodo I ške nabavne in prodajne zadruge,
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiMiminiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiMiiniiiiiiiiiiiiiii
razstava vedno odprta
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
V nedeljo popoldne in zvečer Je občinski svet kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica ponovil v Dornberku in Bukovici prireditev z naslovom »Iščemo pevca popevki). Prireditev so pred časom priredili v Anhovem in Novi Gorici. Tokrat sta na njej nastopala tudi oba instrumentalna ansambla naše zamejske mladine, in sicer števerjan-ski trio kakor tudi Nomadi s pevko Natašo Pavlinovo. Občinstvo, ki se je v velikem številu udeležilo obeh prireditev, je lepo pozdravilo nastop naših ansamblov.
Osrednje breme, prireditve je nosi'. zabavni ansambel Galeb, ki je spremljal številne mlade pevce in pevke. Posebno so se izkazali Irena Maraž, katere mati je doma iz Steverjana, duet sester Simčič in Vlasta Rusjan iz Bilj. Napredek
Dan, poln
pomladnega vzdušja
-	-	— -Sr "
Zapletena zgodba s ponarejeno
|	•,	• p propustnico za prehod meje
| || If k| B B Š-J Bi B'	Sodišče je v prizivni stopnji oprostilo obtoženega Coljo iz Prečnika obtožbe pona-
9	9	redjtve dokumenta na jme nekega ustaškega častnika, da bi z njo prišel v Italijo
r	—_i_________so nnrialiniih 150.000 din. komplikacije in predvčerajšnjim
široka izbira za vsako zahtevo uporabe • olajšave pri plačevanju • v prodaji tudi avtomobili z jamstvom
ekonomičnost - zaupanje
UNIVERSALTECNICA
»
RADIO - rKLKVIZOK.ll - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMAT1CN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - KLEK-TROC.OSPODINJSKl PREDMKT1 CANDY — REX — CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA Trleste - Trst Cnrso Garibaldi št. 4. tel. 41213 in Trg Goldoni št. 1
r-šsmminmmsk-
predvaja danes, 25. t. m. ob 18. uri barvni film:	l! 1
Tempo
d’estate
(POLETNI CAS)
'IglKATHARINE HEPBURN
ROSSANO BRAZZI ISA MIRANDA in drugi
141NO	PROSEK
predvaja danes, dne 25. t.m. z začetkom ob 19.30 uri pustolovski Paramount film:
I guerriglieri detla giungla
(VOJŠČAKI IZ DŽUNGLE)
Igrata: JOHN IRELAND ir. EVKRETI SLAUNE
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Rosano, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli, o-bramba Kostoris) se je moral zagovarjati 23-letni Franc Colja iz Prečnika št. 24, ki je bil obtožen, da je ponaredil neko propustnico, ki je bila izdana na ime njegove sestre Silvane.
Gre za dolgo in zelo zapleteno
dogodivščino, ki se je končala v prid obtoženca. Kazensko sodišče, ki je razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča, je namreč oprostilo Coljo zaradi pomanjkanja dokazov. Tržaški sodnik pa, ki ga je sodil v februarju letos, ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na
6 mesecev zapora.
Kot smo dejali gre Za zelo zapleteno zadevo. 8. novembra 1962 je Odsek za notranje zadeve pri koprskem okraju poslal tržaški kvesturi sporočilo, da so organi obmejne kontrole na železniškem bloku v Sežani prijeli nekega moškega, ki ;e hotel prestopiti mejo med Jugoslavijo in Italijo s propustnico, ki jo je izdala tržaška kvestura na podlagi videmskega sporazuma. Jugoslovanski obmejni organi so pregledali prepustnica s pomočjo posebnih žarkov ter ugotovili, da, je bila last Silvane Colja iz. Erečnika. Osebni podatki moškega pa, ki so bili pozneje vpisani na izbrisane vrste prepustnice, so se glasili na ime Emila Horkija iz Zavidovi-čev v Bosni.
Silvana Colja je prijavila tržaškim policijskim oblastem, da je izgubila propustnico, Spričo tega so ji pristojne oblasti izdale dm plikat dokumenta. Dekle je torej uredilo na popolnoma zakonit način vse zadeve glede prepustnice.
Italijanske policijske oblasti pa bi verjetno ne utegnile vsaj deloma razčistiti zadeve, če bi se Hor-kiju ne posrečilo nekoliko pozneje prekoračiti meje ter se zateči v Italijo kot »političen begunec«. Moškega, ki je star 38 let in je bil svoj čas ustaški častnik, so tržaški policisti zaslišali in tako zvedeli vsaj približno, kako je prišel do ponarejene prepustnice.
Bivši ustaš je povedal, da je že pred leti prišel iz Zšvidovičev v Piran. Tam je spoznal neko dekle, S katero se je zaročil. Zaročenka pa je bila sestra žene Giovanmja Obrovaza iz Momjana pri Bujah, ki je stalno zahajal v Trst. Bodoči svak je obljubil Horkiju, da mu bo pomagal pri begu v Italijo
Nekega dne sta se v spremstvu Obrovaza zglasila pri Horkiju v Piranu dva mladeniča. Enemu iz-
med njiju je bilo baje ime »Marino«. Ob tisti priliki je Horki iz-
ročil neznancema 150.000 din. Nekaj dni pozneje pa se je vse zataknilo, ker so nastale nove težave. 18. junija sta se v Piranu pojavila Obrovaz. in neki «Marcello». Ta je zahteval, naj mu Horki iz-
cellu« še nadaljnjih 150.000 din.
21. junija 1962 še je Horki odpravil na pot, ki pa se je klavrno končala. Na vlaku so obmejni organi ugotovili najprej, da Horki-jeva slika ni bila opremljena s suhim žigom. Zato so ga zadržali in skrbno pregledali dokument. Takoj nato so ga odpeljali v Koper in ga zaslišali. Njegov bodoči svak je najbrž zvedel za nezgodo, ki se je pripetila Horkiju ter jo je kmalu nato pobrisal v Trst. Italijanske policijske oblasti so zaslišale tudi njega.
Tako je prišlo na dan, da je v nekem tržaškem lokalu delovala skupina ljudi, ki so se ukvarjali z dobičkanosnim poslom prepelje-vanja jugoslovanskih beguncev v Italijo, Ce jim je le bilo mogoče, so jih seveda brez usmiljenja o-sleparili. Horkijev primer je zelo zgovoren: moški je plačal 300.000 din za ničvreden dokument.
komplikacije in predvčerajšnjim je Sulčič, kljub vsem zdravniškim negam, podlegel poškodbam.
so od zadnjega nastopa, pokapale Simčičeva "tn "Maraževa, ki
posebno
bodo v kratkem nastopale v televizijski oddaji ljubljanskega študija«
Prireditev bodo “"prihodnji mesec ponovili še v Vipavi in Ajdovščini.
Kar pa se tiče italijanske justi-ce, je zadeva potekla takole: po^ licisti. so med preiskavo zaslišali več ljudi, ki so se zbirali v lokalu, kjer so se kovali naklepi za beg jugoslovanskih državljanov v Italijo. Prišli so na sled tudi Francu Colju, ki se jim je zdel zelo sumljiv posebno zato, ker je prav njegova sestra izgubila prepustnico, ki bi morala služiti pri pobegu iz domovine. Vendar pa je bil
mladenič tedaj že zaprt zaradi ne katerih drugih prekrškov (v ti-
stem trenutku je bil pravzaprav v neki kmečki koloniji na Sardiniji).
Tržaški sodnik je menil, da je prav on ponaredil propustnico ter ga je zato obsodil na 6 mesecev zapora. Mladenič pa se je pritožil proti tej razsodbi, trdeč, da ni dokazano, da je on zagrešil prekršek. Med drugim se je skliceval na dejstvo, da ga niso soočili s Horkijem.
Kazensko sodišče je deloma sprejelo njegove zahteve ter ga oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Smrtne posledice prometne nesreče
Predvčerajšnjim okrog 11. ure Je na nevrokirurškem oddelku bolnišnice, po več kot treh mesecih zdravljenja, podlegel poškodbam 38-letni delavec Ivan Sulčič iz Križa 95. Sulčič je 12. decembra lani postal žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila na obrežni cesti v bližini cestarske hiše pod Križem. Ko je prečkal cesto, ga je z avtom fiat 600 TS 53962 podrl 61-let-ni Marcello Moraro iz Ul. Cologna 39, ki je vozil proti Sesljanu.
Na kraj nesreče so prihiteli a-genti cestne policije, Sulčiča pa so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s pridržano
Tatvine motornih vozil
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči odpeljali fiat 500 TS 54045, ki ga je bil pisatelj Dino Dardi, ki stanuje v Repniču 36, pu. stil v Ul. Rittmeyer. Dardi je odšel k prijatelju, ko pa se je okrog polnoči hotel odpeljati domov, je ugotovil, da so mu tatovi avto u-kradli. Utrpel je 500.000 lir.
Tatovi so ukradli tudi «vespet-to», ki jo je 33-letni bolničar Gior-gio Giovannini z Drevoreda XX. septembra 78 pustil v bližini doma. Vespetta je bila vredna 120.000 lir.
Predvčerajšnjim popoldne so neznanci odpeljali motor «Motom», ki ga je v Ul. Lorenzettl parkiral 50-letni Romano Della Santa iz Ul. Giuliani 25. Lastnik se je oddaljil samo za nekaj minut, vendar je to tatovom zadostovalo, da so odpeljali 60.000 lir vreden motor. Della Santa je prijavil tatvino na ko-misariatu pri Sv. Soboti. Na istem komisariatu je 23-letna delavka Bruna Degrassi por. Strohmayer iz Ul. Flavia 22 prijavila, da so ponoči odpeljali vespo TS 22931, ki jo je bil njen mož parkiral pred domom.
Na komisariatu Kolonje se je zglasil 30-letni Mario Pulin z Lo-njerske ceste 173 in povedal, da so neznanci ponoči s silo odprli vrata njegovega fiata 1100 TS 30167, ki ga je pustil v bližini doma ter odnesli transistor «Sony» vreden 30.000 lir.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiii
Kratke iz bolnišnice
Včeraj dopoldne ob 10.30 so pripeljali z avtom Zelenega križa v goriško civilno . bolnišnico 57-let-nega Jožefa Komjanca, poljedelca iz Steverjana, Valerišče 9. Pri pregledu so mu ugotovili udarec na glavi in pretres možganov ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Komjanc je povedal, da je že v ponedeljek zvečer padel doma, ker je spodrsnil in se poškodoval. Ker mu ni hotelo odleči, se je ko-nčno odločil za bolnišni-
*» JC /juiitv v it t j naj mu umni	------- ,	,	t---- ,
roči 2 sliki in nekaj osebnih do- prognozo. Pri nesreči se je ranil kumentov. Dva dni pozneje mu je »Marcello« izročil propustnico ter mu dejal, naj gre v Italijo čez sežanski železniški blok. Ob tej priliki je Horki izročil »Mar-
po desni strani obraza, še pobil po glavi ter si zlomil levo nogo in roko, ?.e njegovo zdravstveno
stanje se je v zadnjih dneh izboljšalo, ko so nenadoma nastopile
Ob 14.15 so pripeljali v bolnišnico tudi 4-letnega Giovannija Delvia iz Gorice Ul. Sassari 73 ki ga je malo prej pes, s katerim se je igrat, ugriznil blizu 0-česa; vendar ni bilo hudega, in ko so dečku nudili prvo pomoč, so ga poslali domov.
Huje jo je izkupil 8-letni Aleš sandro Meneghini iz Gorice, Ma-donnina 15, ki si je okrog 15. ure, ko se je igral z dečki na dvorišču v bližini svojega doma, zlomil kazalec in mezinec desne roke; otrok je po neprevidnosti vtaknil roko med dvoriščna vrata. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Z avtom se je v Šempetru zaletel v zid
Z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa so prejšnji večer malo pred 23. uro pripeljali v goriško civilno bolnišnico 26-let-nega peka Alojza Trampuža iz Nabrežine pri Trstu. Zdravniki so mu ugotovili udarec in poškodbo na glavi ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Ko je prišel k sebi, je Trampuž izjavi), da je odšel s svojim avtomobilom v Šempeter pri Gorici, kjer pa se je iz neznanih vzrokov zaletel v neki zid, poškodoval pri tem svoje vozilo in se tudi sam
Včerajšnji je bil prvi dan v tem letu, ki je naznanil bližino pomladi. Opoldanska toplina, med katero je zadišalo po mladih travah, prvo cvetje na travnikih, popje na drevju in popoldanska nevihta, vse je učinkovalo kakor blagoglasen akord simfonije pomladi. Se nekaj takšnih dni in stali bomo sredi goriške pomladi, tiste, ki smo jo vajeni vsako leto, pa jo vendarle vedno znova občudujemo zaradi njene mikavne lepote.
Ce so Strasburg izbrali za evropsko prestolnico, ker se tam zlivata v idealno sožitje francoska in nemška civilizacija, ne smemo pozabiti, da se v Gorici srečujejo tri kontinentalne družine, ki so dale svetu civilizacijo.»
Osrednji revijalni del je posvečen holandskemu mestu Venlo, s katerim navezuje Gorica prijateljske vezi, tako da bo prišlo kot s Celovcem, do pobratenja v troje: gre za tri obmejna mesta, ki navezujejo tesne medsebojne prijateljske vezi, ki se bodo krepile z obiski njenih predstavnikov, kulturnih izmenjav itd. Članke o tem mestu sta prispevala Pasquale De Simone in Celso Macor.
Člankoma o goriškem Zelenem križu in o cestno-prometni vzgoji sledita članka P.D.S. in pokrajinskega tajnika KD Michela Martine o italijanski kulturi v Istri ter o pogovorih s predstavniki Italijanske unije, ki jih nameravajo nadaljevati. Slovenski manjšini je posvečen članek «Manjšine: etični in človeški problem», napisan v zvezi z diskusijskim večerom v Stella Mattutina o slovenski narodni manjšini.
Zelo zanimiv je prispevek kritika Fulvia Monaija o fotografu Carlu Bevilacqui, ki je «fotografijo povzdignil na raven umetniškega izražanja s pristno pesniško vsebino«. Tekst ilustrira večje število vsebinsko bogatih slik, ki znova potrjujejo svetovni sloves fotografskega umetnika iz Krmina.
iiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiimiilllliimiiiiiiiiiiiiiiiNiimiiuiiitMMiMMiiiimuiiniMiiHiMttmi
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
i..i ,m	t«:" Tg tMHgJ 1 H1 t -    1 1 1 ~
0 cesti Geriča - Sovodnje ■ Zagraj še vedno razpravljajo
Učiteljev ne bodo silili k premestit, vi - Za gradnjo avto ceste Videm - Trbiž
Pretekli torek Je Imel pokrajinski upravni odbor svojo običajno tedensko sejo, ki se je začela s poročilom predsednika dr. Chien-tarolija. Sporočil Je, da je prejel pismo ministra za šolstvo on. Guia, v katerem mu Je ta dal pojasnila o nameravanih premestitvah učiteljev, ki so mišljene na prostovoljni podlagi. Ta pojasnila, ki so v zvezi s zadevnim posredovanjem pokrajinske uprave, bodo nedvomno pomirila prizadete učiteljske kroge Odbor se je pridružil pobudi prizadetih ustanov in izrazil željo, da
ranil. Domačini so mu takoj pri- bi začeli že v tej programski pet-skočili na pomoč in poskrbeli za j letki graditi odsek avto ceste iz njegov prevoz v bolnišnico.	Vidma do Trbiža. Ta cesta bi bila
PO KRVAVEM DOGODKU V LOCNIKU
važna za promet s srednjo Evropo in je osnovne važnosti za gospodar, strvo celotne naše dežele.
Odborniki so nato proučili nekatera javna dela. Med temi so tudi nekatere podrobnosti pri trasi za dokončno ureditev pokrajinske ceste Gorica - Sovodnje • Zagraj. Razpravljali so tudi o ureditvi pro. štorov «za pokrajinski zdravstveni urad in sprejeli vrsto drugih ukrepov pretežno upravnega značaja.
Poročilo glede ceste Gorica - Sovodnje - Zagraj sicer ne govori podrobneje o čem so razpravljali, vendar gre po vsej verjetnosti za spremembo cestne trase na odseku med Gorico in Sovodnjami, ki jo morajo vskladiti z gorišklm urbanističnim načrtom.
Mož v karabinjerskem priponi žena na zdravljenja v bolniiniti
Otročiček, ki si ga je med napadom mati pritisnila na prsi, je preprečil tragedijo
Na karabinjerski postaji v Loč-niku še vedno zaslišujejo Michela Candeloro iz Ločnika, ki je v torek opoldne s kuhinjskim nožem zabodel lastno ženo v prsi. Aretirali so ga v Krminu, kamor se je zatekel po napadu, da bi se skril pred roko pravice. Njegova žena Liliana Tonut, tekstilna delavka, je še vedno v bolnišnici, vendar njeno zdravstveno stanje ni resno.
Okoli dogodka se še vedno širijo najrazličnejše govorice. Po vsej verjetnosti mož, ki ima 29 let, in 39-letna žena nista živela v zakonski harmoniji. Michele je pred leti odšel celo na delo v Nemčijo, kjer je poskušal srečo, vendar se mu ni nasmehnila. S skromnimi prihranki se' je vrnil domov ter nadaljeval poklic mehanika. Z zakoncema in hčerkico je svoj čas živela tašča, ki pa jih je zapustila, ker neznosnih družinskih razmer ni mogla prenesti.
V torek opoldne sta se spet hudo sprla in Michele je v navalu jeze pograbil kuhinjski nož ter zabodel ženo v levo prsno stran. Zena si je v zadnjem hipu stisnila deklico k prsim ter na takšen način preprečila nadaljnje moževo divjanje.
Mož je po napadu zbežal iz hiše, žena pa je najprej omedlela in padla na tla. Ko se je osvestila, je po dežju šla k sosedom (stanuje namreč ob vznožju Kalvarije); na poti so jo srečali znanci ter poskrbeli za njen prevoz v bolnišnico. Dogodek so takoj prijavili karabinjerjem, ki so začeli
s preiskavo. Candeloro se je medtem zatekel k svoji materi v Kr-min, kjer so ga aretirali še isti dan.
Ogenj v Podgori
Prejšnjo noč ob 2.50 so poklicali goriške gasilce v Podgoro, kjer so se vnele saje v dimniku v stanovanju Lucia Bressana v Ul. Monte Calvarlo št. 2. Gasilci so bili na delu več kot eno uro, ker Je plamen zajel tudi nekaj tramov o-strešja, ki so Jih morali delno odstraniti ali podpreti. Saje so se vnele že čez dan, ne da bi domači ali sosedje opazili nevarnost. Sele sredi noči so nekateri mimoidoči opazili iskre in plamen, ki je švigal iz dimnika, brž so sklicali stanovalce hiše ter jih opozorili na nevarnost. Povzročeno škodo cenijo na okrog 60 do 70 tisoč lir
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega očeta
ANTONA FERLATA
učitelja v pokoju
Posebna zahvala č. g. župniku ln g. zdravniku za njuno tolažbo in pomoč, g. govorniku za poslovilni govor, pevcem, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČA DRUŽINA
Miren, Gorica, Nabrežina, 25. marca 1965.
VERDI. 16.30: «Questo pazzo, paz-zo, pazzo pazzo mondo», S Tra-cy, M. Berne in M. Rooney; ame. riški barvni kinemaskopski film.
CORSO. 16.30: «Angelica alla corte del Re», M. Marcier in J. L. Trin. tignant; barvni kinemaskopski film, mladmi pod 14. letom vstop
prepovedan.
MODERNISS1MO. 16.30: «Toklo di-
visione criminale«, R. Mikunl in in Y. Mita, japonski čmobeli kinemaskopski film; zadnja predstava ob 22.30.
VITTORIA. 17.15: «La ragazza che scotta«, A. Lucasta in S. Davis, ameriški čmobeli film, zadnja predstava ob 21.30
CENTRALE. 16.30: «Esame di gui-da», C. Aznavour in M. Merilni, italijansko-francoskl čmobeli kinemaskopski film, zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan tn ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18 stopinj ob 14. uri, najnižjo 7,8 stopinje ob 4. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov.
KOLBSAKSTVO
V NEDELJO V GORICI
Uršič na startu krožne dirke
Med nagradami (udi pokal Primorskega dnevnika
V nedeljo 28. marca bo v Gorici tekmovanje kolesarjev v hitrostni vožnji za pokal «Gran Premio Citta di Gorizia«, ki ga prireja kolesarsko društvo lnterbartolo iz Gorice. Poleg številnih tekmovalcev sta svojo udeležbo najavila tudi olimpijska srebrna kolajna v zasledovalni vožnji v Tokiu Jurij Uršič in Gregori, ki tekmujeta za Ferrarelle.
Njegove dobre uvrstitve so naj-
boljše jamstvo, da bo tudi na nedeljski tekmi pokazal svojo izvrstno jormo, predvsem pa svoj svetovni sloves. Njegov najresnejši
Verjetno bo tekmovanju prisostvoval tehnični komisar italijanske kolesarske reprezeniance Costa, ki bo prišel v Gorico iz Libije. V Libiji tekmuje italijanska kolesarska reprezentanca, v kateri bi moral sodelovati tudi Uršič, pa se je tekmovanju v Afriki odpovedal, da bi lahko nastopil v domačem kraju. Prav gotovo pa bo dirki prisostvoval bivši tehnični komisar italijanske reprezentance Proietti, ki vodi ekipo Ferrarelle.
tekmec je Edoardo Gregori, po rodu Tržačan.
Naš časopis je izročil organizatorju Interbartolu, predsedniku kolesarskega krožka, lep pokal, ki ga bodo izročili zmagovalcu. Pokale so prispevali tudi goriški prefekt, hranilnica, turistična ustanova, CONI, Pro loco, družba Philco in druge.
Kolesarji bodo startali ob 14. uri izpred ljudskega vrta na Verdijevem korzu v časovni razdalji ene minute. Prevozili bodo 40 km dolgo progo Gorica, Gradiška, Marijan, Krmin, Capriva, Gorica. Tekmovalci se bodo ob 11. uri zbrali v restavraciji pri prehodu Rdeča hiša. kjer jim bodo pregledali kolesa ter jim razdelili startne številke.
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Liverpool prihodnji nasprotnik Interja
ROTTERDAM, 24. — Liverpool bo nasprotnik Interja v polfinalu turnirja za pokal evropskih prvakov. Angleži so danes odpravili, vendar samo z žrebom, nemške tekmece Koelna. Ker se je prvih 90 minut igre končalo neodločeno, je sodnik odredil podaljške. V prvem podaljšku so vodili Angleži z 2:1, v drugem pa so Nemci izenačili.
* * *
BUBLIN, 24. — Belgijska reprezentanca je v prijateljski tekmi premagala moštvo Irske (EIRE) 2:0 (1:0).
...
PARIZ, 24. — V prijateljski tekmi, ki je bila nocoj, je avstrijska reprezentanca premagala francosko 2:1 (2:1).
* * ♦
SALZBURG, 24. — V prijateljski tekmi je Francija B premagala Avstrijo B 2:0 (1:0).
* * *
RIM, 24. — Iz neuradnih virov se je izvedelo, da bo finale turnirja za pokal evropskih prvakov 26. maja v Milanu tudi če bi se Inter uvrstil v zaključno kolo.
...............■niniiniiiiiiiiiin.....„„,.,i,.M............
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
V nedeljo zopet živahno na igriščih
Koprčani bodo imeli v gosteh Kamnik
V nedeljo se začne spomladanski del prvenstva v zahodni skupini druge republiške nogometne lige. Koprčani so si v nedeljo izbrali nekoliko lažjega nasprotnika — dekanski Jadran in so gladko odpravili z 8:2. čeprav se napadalci niso kdo ve kako trudili, so dosegli osem efektnih zadetkov. Vsekakor bo koprski napad, v kolikor
bo obdržal sedanjo formo, izredno ----------
nevaren za moštva v tej skupini.
Splošno mnenje je, da lahko samo naključje prepreči Kopru prehod v višji razred, saj se je ekipa odlično pripravila in zabeležila v trening tekmah vrsto uspehov.
Med drugim so celo premagali slovenskega prvaka Slovan z 2:1.
Tehnično vodstvo pa je kljub vsemu zelo oprezno. Predvsem se zaveda, da je pretiran optimizem zelo škodljiv in da lahko napačno samozaupanje ali celo podcenjevanje nasprotnika prinese kaj kmalu neljubo presenečenje. Zato so pred nedeljsko tekmo s Kamnikom v Kopru sklicali poseben sestanek, na katerem so igralcem jasno povedali, da se bodo ostri treningi nadaljevali in da bodo vsi nedisciplinirani igralci izločeni iz moštva.
Nekaj težav ima tehnično vodstvo tudi z vratarjem, saj je odlični Lesjak poškodovan, prav tako pa je vprašanje, če bo do nedelje ozdravel Crnac. Kljub vsemu temu pričakuje športno občinstvo z velikim optimizmom nedeljsko srečanje s Kamnikom, ki je poleg Kopra glavni favorit za prvo mesto v drugi republiški ligi.
Drugi primorski predstavnik še zmeraj preživlja krizo. V nedeljo je Primorje na lastnem igrišču v Ajdovščini komaj premagalo Vipavo z 1:0. Kako se bodo odvijali dogodki na prvenstvu, je težko napovedati. Morda bo kriza prešla prav ob začetku prvenstva in bodo Ajdovci ponovili presenetljive Jesenske uspehe (spomnimo se samo gladke zmage nad Koprom s 4:0).
Prijateljsko srečanje
Zmaga Galeba nad Cankarjem
Po dolgem času smo spet prisostvovali' odbojkarski tekmi med raznimi društvi oziroma ustanovami. Te ekipe se namreč zberejo le ob priliki športnega tedna, nato pa celo leto počivajo.
Včeraj popoldne smo z užitkom sledili na stadionu tekmi med mladinsko ekipo prosvetnega društva Cankar in gojenkami Dijaškega doma. Te so veljale za favorite, a stanje na igrišču je takoj pokaza-
In rl n č n	.. V. Im «: n :   
lo, da še mlade «cankarj"aš"ice» se ne bodo dale kar tako premagati. V začetku so povedle dijakinje in že vodile z 10:6. Pri tem stanju je prišla na servis za Cankar Ivica Švab, ki je z. učinkovitim serviranjem popolnoma zmedla nasprotnice in priborila prvi set za svojo ekipo. Drugi set je bil prava senzacija, šestorka Dijaškega doma ni osvojila niti točke. Cankar je nasprotno nadaljeval s dobrimi servisi in tudi nekatere dobro poklonjene žoge so zadele v živo. Pri tem moramo pohvaliti za požrtvovalno igro Bandeljevo in Kendovo, pa tudi druge z Ravbarjevo na čelu niso zaostale in so pripomogle s svojim deležem k izdatni zmagi.
Pri tem stanju bi se morala tekma zaključiti, ker sta se ekipi zme. nili, da bosta igrali na dva dobljena seta. Predlog pa je padel naj se tekma nadaljuje na tri zmagane sete. Ekipi sta sprejeli. Ekipa Galeba pa je pridobila še v tem, da ji je priskočila na pomoč kot tehnični vodja Olga Pavletičeva. Galebovke so se umirile in z mirnejšo igro osvajale točko za točko in seveda set. Nasprotno pa so se šentjakobčanke vznemirile in prevzela jih je nervoza. Večkrat so v dveh planile na isto žogo in jo zgrešile. Tudi servisi, ki so bili prej glavno orožje, so odpovedali. Vidi se jim namreč, da jim primanjkuje nastopanje, saj je bilo to včerajšnje srečanje prvo, ki ga je opravila ta ekipa.
Pohvaliti pa moramo Galeb, ki je znal po katastrofalnem začetku nadomestiti zamujeno in zmagati. Grajati pa moramo njegovo igro, pri kateri je glavni cilj spraviti že prvo žogo čez mrežo. Mladim Kcankarjašicamo, ki so povsem zadovoljile s prikazano igro, pa naj bo ta poraz v opomin, da v prihodnje ne bodo več tako popustljive z nasprotnicami. Imele so namreč že zmago v žepu in so jo po lahkomiselnosti zapravile.
Izid
GALEB - PD CANKAR 3:2
(10:15, „0:15, 15,:8, 15.13, 15:11)
Postavi
CANKAR: Kenda, Ravbar, Rogelja, Obad, Pahor, Švab, Bandelj, Pernarčič Silva in Sonja.
GALEB: Racman, Goldstein, Pra-šelj M., Prašelj D., Ferfolja, Stefančič, Kralj in Blažič.
RITTER
..........................n m n i ■■ i ■■ m m ■■■ ■■ ■■■■ um m ■■ uri n ■ n 111 m m n i m m n i n i n i n i ■■ i ..um
V SAN MARINU START LETOŠNJEGA GIRA D ITALIA
V 22 etapah in po 4257 km vožnje cilj v Firencah
MILAN, 24. — Letošnja etapna dirka po Italiji se bo začela 15. maja m se bo zaključila po enem samem dnevu počitka, ki bo 28. istega meseca, 6. junija. Start bo v San Marinu, cilj pa po 22 etapah in 4257 km vožnje v Firencah. Najdaljša etapa' bo z 295 km zadnja, najkrajša pa, če izvzamemo tiste na kronometer, na 150 km dolgi progi Turin • Biandronno.
Letošnji Giro bo nudil precej
sprememb. Predvsem bo start v republiki San Marino, po 13. etapi pa bo kolesarje čakalo dolgo ((preseljevanje)) iz Taormine na Siciliji
do Milana in končno naporna zadnja etapa od Brescie do Firenc.
Ciljev z gorsko nagrado prve stopnje bo šest. Zanimivo je. da bodo v 19. etapi kar štiri: Simplon-ski prelaz (2.500 m) z 18 km 6,40 odstotnega vzpona, Furka Pass (2.431 m, 10 km, 6,75), S. Gottar-
do (2.108 m, 9 km, 7,15), Prelaz S. Bernardino (2.065 m, 7 km, 6,80), Prelaz Spluga (2.115, 9 km, 7,35). V 20. etapi pa bo kolesarje čakala «streha» Gira to je prelaz Stelvia z 2.757 m, 20 km 8,10 odst. vzpona. Ciljev druge kategorije pa bo vsega skupaj 10.
Etape letošnjega Gira so naslednje:
15.5.	San Marino . Perugia (195 km)
16.5.	Perugia - L’Aquila (185 km)
17.5.	L’Aquila - Rocca di Cambio (195 km)
18.5.	Rocca di Cambio - Benevento (250 km)
19.5.	Benevento . Avellino (180 km)
20.5.	Avellino - Potenza (155 km)
21.5.	Potenza . Maratea (165 km)
22.5.	Maratea - Catanzaro (205 km)
23.5.	Catanzaro - Reggio Calabria (180 km)
24.5.	Messlna - Palermo (265 km)
25.5.	Palermo . Agrigento (175 km)
26.5.	Agrigento - Siracusa (225 km)
27.5.	Catania . Taormina (posamezniki na kronometer 50 km)
28.5.	Preselitev v Milan in odmor
29.5.	Milan - Novi Ligure (165 km)
30.5.	Novi Ligure - Diano Marina (160 km)
31.5.	Diano Marina-Turin (185 km)
1.6.	Turin - Biandronno (150 km)
2.6.	Biandronno - Saas Fee (195 km)
3.6.	Saas Fee . Madesimo (280 km)
4.6.	Madesimo - Solda (192 km)
5.6.	Merano - Brescia (210 km)
6.6.	Brescia . Firence (295 km)
SMUČANJE
Dt) SSELDORF, 24. — Uredniki nemške agencije «Sport Information Dienst«, so na podlagi rezultatov doseženih na največjih evrop. skih tekmovanjih prišli do zaključkov, da sta bila letos najboljša alpska smučarja Nemec Ludwig Leitner in Francozinja Marielle Goitschel.
V PETEK ZVEČER
Prijateljski dvoboj Hausbrandt-Lokomotiva v košarki
V petek se bo ustavila v Trstu košarkarska ekipa Lokomotive, ki je sprejela vabilo vodstva Hausbrandta, da bi odigrala prijateljsko tekmo.
Prijateljski dvoboj
HOKEJ NA LEDU
SP 1966. leta v Ljubljani
Priprave, skrbi in želje
Razgovor z organizacijskim tajnikom SP v hokeju na ledu Petrom Škrinjarjem
(Posebni dopis)
Letošnje borbe v ledeni areni na Finskem so končane. Vendar s« prav dobro spominjamo dne, ko je mednarodna hokejska federacija (HIGL) izkazala Jugoslaviji čast in ji zaupala svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. ki bo prihodnjo zimo, točneje v drugi polovici decembra v slovenskem glavnem mestu. Prav zato je zanj tolikšno zanimanje, ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi po vsem svetu.
Organizacijski odbor, ki dela že
od septembra dalje, se je kar hitro znašel sredi problemov, ki terjajo hitre rešitve. Posebna delegacija organizacijskega komiteja iz Ljubljane je bila tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu na Finskem, kjer se je dodobra seznanila z vsemi tehničnimi finesami in organizacijskimi težavami takšnega tekmovanja. Čeprav je še do 32. svetovnega prvenstva precej časa, je čutiti v pisarnah organizacijskega komiteja pravo delovno vzdušje, hi-.	ter tempo dela, ki obeta, da bodo
00 v P, i zastavljene naloge v pravem času
tek ob 21.15 v telovadnici v Ul \končane.
della Valle.	| Sredi tega dela smo zmotili or-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumjiiiiiiiimiinniHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiH
WXWWfW^Sk USPEHI V 1964. LETU
Avstralija - nekoč velesila trenutno samo druga za ZDA
Tudi zanjo v Tokiu nekaj olimpijskih zlatih kolajn
Združene države Amerike so plavalna sila, ki trenutno nima pravih konkurentov, za njimi pa je vrsta držav v razmeroma mali razliki. Najmočnejša v tej družbi in edina, ki se ponaša z zlatimi olimpijskimi kolajnami je Avstralija, pred nekaj leti prva plavalna velesila na svetu, če vzamemo v poštev uvrstitve- na olimpijskih igrah, damo zmagovalcu po 9 točk, ostalim sedmim finalistom po od 7 navzdol (za štafete dvojno), bomo dobili lestvico, ki večinoma ustreza resnici in na kateri so za Avstralijo (83 točk), Nemčija (70), Ja-
ponska (47), Sovjetska zveza (41) in nato s precejšnjim zaostankom še švedska. Velika Britanija, Francija, Madžarska, Italija in Nizozemska.
Za Avstralijo pomeni drugo mesto velik poraz v zadnjih 5 letih. Na olimpijskih igrah v Melbournu je Avstralija dosegla v plavanju celo vrsto zmag in na široko gospodarila v bazenih celega sveta. Kasneje pa je skoraj vsa odgovornost prišla na plavalce prostega sloga Konradsa in Roseja, ki sta žela v Rimu še vedno velike uspehe. Do Tokia pa so si Američani osvojili skoraj vsa najvidnejša mesta in za Avstralijo je ostalo kaj malo. Trenutno najboljša avstralska plavalca sta svetovna rekorderja O’ Brlen in Berry. 0’Brien je specialist v prsnem slogu in je bil na papirju kandidat za tretje mesto, presenetil pa je vse in zmagal. Na progi 200 m je začel razmeroma počasi in bil pri 100 m na tretjem mestu za Sovjetom Prokopenkom in svetovnim rekorderjem Jastrem-skim. Silovit finiš je Avstralec začel v zadnjih 50 m, za 2 metra prehitel vodečega Prokopenka in odvzel Jastremskemu svetovni rekord z novo znamko 2’27”8, čas ki je za celih 10 sekund boljši od rimskega zmagovalca 1. 1960.
Kevin Berry je že dolgo časa najboljši specialist na svetu in seveda tudi svetovni rekorder na progi 200 m v metuljčku. V Tokiu je imel Berry razmeroma lahko delo. Bil je v odlični formi in kontroliral za skoraj celo sekundo A-meričane. Da bi dal svoji zmagi večji blesk je za 3 desetinke popravil lastni svetovni rekord, ki znaša sedaj 2’06”6. Tudi Berry je plavalec, ki eksplodira v drugi polovici proge. Kljub svetovnemu rekordu je položaj Berryja silno neprijeten. V domovini nima prave konkurence, Američani pa imajo celo vrsto plavalcev, ki stremijo za svetovnim rekordom.
Tretji avstralski plavalec, ki se ponaša z olimpijskim zlatom je dolgoprogaš Windle. Plavalec je bil v Tokiu kandidat za osvojitev dru-
gega ali tretjega mesta, ker pa Saarl ni bil v dobri formi je izkoristil priliko in zmagal. Skušal je tudi postaviti nov svetovni rekord, ni pa imel sreče. V finalu je začel zelo hitro in prvih 400 m premagal v 4’24”5, torej kar 3 sekunde in 2 desetinki hitreje od Saarijevega rekorda. Pri poizkusu mu je pomagal le rojak Wood. Pridružil se mu je pri 700 m, ni pa dolgo vzdržal peklenskega tempa in začel zaostajati. Pri 1000 m je imel Windle še vedno dobre 3 sekunde naskoka, pri 1100 m 2”5, pri 1200 le še 7 desetink, pri 1300 m pa je .bil že sekundo počasnejši. Na cilju . Je bil s 17’01”7 za 3 sekunde slabši od Saarijevega svetovnega rekorda.
Stagnacija avstralskega plavanja je razvidna predvsem iz štafet. V disciplini 4x100 m prosto so Avstralci s težavo, največ po zaslugi Windleja, odnesli tretje mesto Japoncem, na isti razdalji v mešanih slogih, so še dokaj solidno, vendar samo po zaslugi Berryja in 0’Brie-na, odnesli tudi tretje mesto, na progi 4x200 m prosto pa niso uspeli niti do brona in kljub izrednemu Windleju (1’58”7) v zadnji predaji, utrpeli pekoč poraz po Japoncih.
Veliko je trenutno v Avstraliji pomanjkanje sprinterjev. V Tokiu j'* namreč najhitrejši avstralski plavalec Dickson dosegel na 100 m komaj 54”9 in finale lahko gledal s tribune, medtem ko je, bil nekdaj sprint avstralska stvar; glej zmage Henricka v Melbournu in Devitta v Rimu.
BRUNO KRIŽMAN
MOHOMFT
MALMOE, 24.	— Enajstorica
Leipziga se je uvrstila v polfinale za pokal Rappan. Danes je igrala 1:1 z moštvom Malmoeja, katerega je v prvi tekmi premagala 4:1.
* * ♦
VARŠAVA, 24. — Poljska Byton je premagala s 4:1 enajstorico Karl Marx Stadta in se uvrstila v polfinale turnirja za pokal Rappan.
ganizacijskega sekretarja PETRA ŠKRINJARJA, da nam pove kaj o pripravah na svetovno prvenstvo in pogovor je stekel nekako takole:
— Koliko komisij organizacijskega odbora bo na SP in katera ima največ dela?
«že lansko leto septembra je pričelo delati 16 komisij in 10 podkomisij. Od teh so trenutno najbolj zaposlene komisije za propagando, za turizem in gostinstvo, za novinarsko službo in za promet. Organizacijski komite pri tem ne skrbi samo za organizacijo svetovnega prvenstva, ampak pomaga tudi našemu gospodarstvu pri napredku turizma in ■ gostinstva.»
— Kaj je sedaj za vas največji problem?
«2e sedaj se sprašujemo, kje bi dobili 1.000 postelj za goste in turiste, ki bodo prišli• v Ljubljano z vsega sveta. Pred mesecem dni smo naredili posebno anketo in naša največja želja bi bila, da bi se Ljubljančani in okoličani v čim večjem številu odzvali naši prošnji, to se pravi, da bi oddali v času prvenstva čimveč sob za turiste.»
— Kakšna bo porazdelitev tekem in kje jih bodo igrali?
«S formiranjem C skupine smo si zadali precej težavno nalogo, po drugi strani pa bo to odlična propaganda za hokej po svetu. Tako bodo na svetovnem prvenstvu v Ljubljani tri skupine: A, B in C. V Ljubljani, kjer se bodo igrale večinoma tekme A skupine, bomo videli 25 nastopov, v Zagrebu 20, na Jesenicah in v Celju pa po 15. Res je škoda, da tudi Maribor nima umetnega drsališča, saj bi s tem znatno razbremenil druga mesta.»
—- Kakšne prireditve pripravljate v času SP?
«Komisija za turizem je že pripravila načrt za obisk nekaterih najlepših krajev v Sloveniji — med njimi tudi izlet na mariborsko Pohorje. Naša želja je, da bi bili
gostje zadovoljni, da bi jih lepote Slovenije tako navdušile, da bi prišli še večkrat k nam.»
— V tem času je propaganda ena izmed glavnih vej dejavnosti?
«Vsekakor. Naša propagandna komisija je pripravila posebno številko biltena, ki je izšel pred letošnjim svetovnim prvenstvom na Finskem, kjer smo tudi predstavili prvenstvo v Ljubljani. Ta bilten je pravi hokejski leksikon v miniaturi. Razen tega so v delu tudi že značke, ki jih bo izdelala italijanska tovarna Bertoni. Posebno zanimivo je to, da bodo vstopnice v prodaji že maja z 10-od-stotnim popustom v razponu od 300 do 3000 din, kar je odvisno tudi od kvalitete moštev v posameznih skupinah.))
— Za zaključek pa še vaša želja?
«Naložili smo si zares težavno nalogo, kajti priprave za tako tekmovanje terjajo izredno spretne in sposobne ljudi. Zato si predvsem želim to, da bo prihodnjo jzimo vse v redu, da bodo številni domači in tuji gostje govorili o organizaciji le z izbranimi besedami!»
J. UJČIČ
_ boks
BANGKOK, 24. — Tajlandski boksar Pone Kingpetch bo 29. t.m. odpotoval z letalom iz Bangkoka v Rim. Svetovni prvak mušje kategorije bo v italijanskem glavnem mestu branil 23. aprila letos svoj naslov v dvoboju proti izzivaču štev. 1 Salvatoreju Burruniju.
Kingpetchov prokurator Hirun Si-doagbuab je izjavil, da je svetovni prvak zaključil danes priprave za dvoboj in da bo imel do odhoda v Rim samo kratke razgibalne vaje. šele v Italiji bo Kingpetch nadaljeval trening, ki se bo zaključil šele nekaj dni pred odločilnim spopadom. Kingpetch je v izredni formi, je rekel njegov prokurator, ki je mnenja, da bo brez težave ohranil svetovni naslov.
* * *
TOKIO, 24. — Brazilski boksar Eder Jofre bo branil svoj naslov svetovnega prvaka bantam kategorije 18. maja v Nagoyji na Japonskem proti domačinu Fightinu Haradi.
Ulil Ulili IIIIIIIIIIIlil IIIIIIllllllllllllllllil 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 lllllll 111111111111111111111
KOŠARKA
V	u
Zenska A liga
Dokončno zapečatena usoda Ginnastice
Portorico iz Vicenze še vedno v vodstvu
Portorico, trenutni vodja lestvice najvišjega ženskega prvenstva se je v nedeljo oddolžil za utrpljeni poraz v Trstu, ko je kmalu po Novem letu moral prvič v tej sezoni poražen z igrišča.
Dekleta iz Vicenze so hotele po-
4 „ Vi 4 1 v: „4-4	_I_14* i
kazati, da je bil tisti spodrsljaj ki jih bo lahko stal letošnji naslov, čisto slučajen in morda le sad' utrujenosti novoletnih praznovanj. To so tudi dosegle. Ginnastica Triestina je zapustila igrišče pod težo letošnjega najvišjega negativnega izida, ki istočasno predstavlja rekord doseženih točk ene ekipe v vseh dosedanjih tekmah.
To ni bila tekma za zmago, saj o izidu ni bilo nobenega dvoma, ampak je bilo pravo in pravcato maščevanje petorke iz Vicenze nad moštvom, ki se je predrznilo ustaviti poti v prvem delu prvenstva.
Tudi drugi kandidat za končno zmago turinski Fiat ni ostal praznih rok. čeprav se je pomeril z dokaj nevarnim nasprotnikom, je pokazal za razred boljšo igro ter odbil s precejšnjo lahkoto vse napade gostujoče petorke. S to zmago je obdržal korak s Portoricom.
Milanska Standa in Pejo iz Bre-
scie sta ravno tako brez vsakršnih preglavic odbila napade Benetk oziroma Neaplja, ki sta stopila na igrišče brez vsakršnih izgledov za zmago.
Povsem drugačna pa je bila slika dvoboja Mobili iz Bologne OMSA. Bolonjčanke so kljub tujemu igrišču preigrale svoje nasprotnice, in čeprav z eno samo točko naskoka, so si osvojile še en uspeh.
Po tem kolu je usoda tržaške petorke že stoodstotno zapečatena. Kaj neverjetno je, da bi Ginnastica nadoknadila v dveh preostalih nastopih zamudo dveh točk. Da bi to dosegla, bi morala celo premagati petorko Fiata, ki bo njen prihodnji nasprotnik, če bi uspela v tem srečanju, bi Ginnastica ob istočasnem porazu Benetk, zmanjšala svoj zaostanek in bi dala, če računamo na zmago Portorica v dvoboju z Neapljem, možnost ekipi iz Vicenze, da osvoji letošnji naslov.
I. PATRIZIO
CESIRA FIORI
Stara mati
i::::::::::::::::::::::::
«Mesa pa ne bomo načeli, kaj ne?» so rekli nekateri. »Napravili bomo konjske klobase. Ste že kdaj jedli konjske klobase? So dobre. Vse so narejene iz dolgih, tankih kosov mesa in vanje se da mnogo popra, česna in soli. Nato se sušijo na soncu, obešene na vrvicah. Končno se zvijejo in se prodajajo po gostilnah. Nanje se dobro pije, veste?«
«Meso? Ah, seveda, nam je zelo všeč! Tudi tam gori v naši deželi jo zagodemo včasih, kadar pogine kaka oslica, kaka kobila ali kak vol. Bog nas obvaruj! Treba bi jih bilo zakopati. Občina ti namreč ne dovoli, da bi jih prodal. Zato so taki, ki jih gredo ponoči odkopat. Kakšni lakotneži! Je pa vselej šlo brez posledic. Pri nas gori je dober zrak. Mi pa vidimo meso samo ob praznikih!« so rekli drugi.
Kolikšen je napor! Kako neusmiljen je delovodja z bičem v rokah, ki pade od časa do časa po kom, ki se je bodisi za hip odpočil na kosinem topo-rišču bodisi naslonil na ročaj srpa.
Ali so dobili vsi državni o-brok kinina? To jutro je rekel Janezek, da ga muči mrzlica in da mora iti v kočo ležat. Delovodja mu ni verjel in mu je rekel, da je prebrisan in da mu hoče krasti denar. Tako je zapel bič na Janezkovem hrbtu.
Prihitel je Lizej, ki ni bil daleč, zgrabil delovodjo za roke in rekel:
hKje imaš srce, trinog in izkoriščevalski hlapec izkoriščevalca! Tu smo kakor živina brez zdravnika in brez vsega. Celo na kinin si pozabil. Pozabil si nanj, da, ampak nalašč, nalašč!...«
Velikan je bil sedaj bled od
strahu, vendar se ga je z naporom otresel in skušal uporabiti bič. Prišli so ostali in kakor ena sama skupina planili nanj in ga podrli na tla...
Minil je junij, minila je polovica julija.
Ves kraj je bil na vratih. Dečki so šli na cesto, ki prihaja iz Rima, če se sploh lahko imenuje cesta pot, polna kamenja, ki je samo ob straneh nekoliko zbita od kopit oslov in mul, ki hodijo navadno ob robeh. Izza ovinka so se pojavili možje. Oni so! Oljke so šumele v lahni in sveži jutranji sapici, ki jih je nagibala na eno stran. Najprej se je zdelo, kakor da so pepelnato-siv morski val, nato zopet, kakor da so nežno zelen val. Po nebu so letale sem in tja lastovke in slišal se je kak škržat, ki je poskušal svojo pesem. Oni so! Pa ne vsi! Ni Lizeja. V zaporu je. Ni Jakoba iz Nene. Tudi ta je v zaporu v Antoninu della Lunga in še drugi z njim. Srečko je stopil naprej. Zagledal je namreč Konzolino, ki je gledala s široko odprtimi očmi,
«Konzolina!» ji je rekel. «Ti,
ki si vedno potolažila vse, sedaj moraš samo sebe potolažiti, kajti tvoj dragi, je ostal tam doli... Da, malarična mrzlica ga je pobrala v treh dneh...«
Konzolina ni slišala nič več. Stekla je od tod navzdol iz zaselka proti koči, ki stoji na rebri ob studencu, kjer se pot obrne pod svinjskimi svisli vedno bolj strmo navzdol proti reki Farfi. Hotela je podnetiti ogenj pod kotličkom, ker se kmalu vrneta oče in mati. Zameglilo se ji je pred očmi in je padla naravnost na ogenj, ko jo je napadla skrivnostna bolezen, ki je. že več let ni napadala. Ogenj je v hipu vnel njene do kolen dolge lase, se razširil po obleki in od tod po celi koči. Prvi je zagledal plamteti ogenj Srečko, ki se je malo zadržal, preden je odšel k svojemu staremu očetu, ki je čakal nanj, ker je vedel, da pride danes.
((Hitite, tecite«, je kričal, «Filomena, Katarina, Andrej, Bartolomej! Tecite! Kaj naj storimo! Oh, kakšen bo jok!...«
Zazvonilo je plat zvona. Ves zaselek je hitel na pomoč kakor vedno vzajemen v mukah
in težavah.
Prihitela je tista Anamarija, ki zdravi z oljem in z uroki, prihitel je Dominik, ki zdravi z zdravilnimi zelišči. V zaselku ni zdravnika. Prihaja na konju dvakrat na teden, če ga pa pokličeš, ga ne najdeš. Živi v sosednjem naselju, do kraja Pog-gio Mirteto pa je treba jezditi dve uri, do kraja Rieti pet in in do Rima osem ur. V zaselku ni nobene lekarne in tudi nobenega pripomočka za hitro pomoč...
Konzolina ni prišla k sebi. Celo njeno telo je ena sama črna rana, da se je ne more več spoznati, diha pa še vedno.
Za silo so napravili iz vej nosila in jo položili nanjo, štirje možje so si naložili vse na rame in ves zaselek je nemo stopal za njimi s tihimi solzami v očeh. šli so proti križišču za Rieti, da bi jo tam položili na voz, ki je čakal. Toda na križišču to ni bilo več potrebno.
Srečko je sedaj spodaj pod križiščem v zaselku Lamate pri svojem starem očetu. «No, Srečko, daj, pripoveduj svojemu očetu! Ali si videl Rim?« ga priganja stari slepec.
oh,
v
Srečko pripoveduje: ((Koliko kočij je v Rimu! Oh! oče! Koliko gospodov!... Koliko stvari!...« in pristavi: «In, oče! Kako dober kruh je Rimu!...«
«Kaj si ga jedel, sinko moj?...« sprašuje slepi oče.
«Ne, oče,« odgovarja sin. ((Povedal mi je o njem Egidij, ki je videl nekega drugega, ki ga je jedel...«
STRAŠNA NOC — 1923
Iz dežele pozabljenih jih je padlo med prvo svetovno vojno zelo veliko. Na zidu občinskega poslopja so postavili kamnito spominsko ploščo z vsemi imeni, ki so bila v celoti imena samih nemaničev in spolovinarjev.
Toda naj večji sleparji so si povečali svoj košček zemlje že pred vojno, med njo in takoj po njej. Nekateri so prišli od koščka do kosa in nekateri celo do posestva. Drugi, ki niso imeli preveč predsodkov, so začeli trgovati z oljem. Vozili so na vozovih v Rim dragoceno tekočino v kožnatih mehovih, ki so prehajali iz roda v

rod. Avtomobilov takrat tod še ni bilo. če si kupil olje, ki je kapljalo naravnost iz prave kozje kože, je pomenilo, da si kupil pristno olje.
Na tak način so nekateri polagoma obogateli. Na tak način je tudi sem gor polagoma prodrlo nesrečno fašistično seme v razgovoru s trgovci z oljem, širilo se je s propagando domačina, ki je postal policaj ali ki je zaradi pomanjkanja stopil v službo h kakemu gospodu. širilo se je z besedami kakega imovitega domačina, ki se je dal o tem prepričati po povratku iz vojne, in širilo se je s sebičnimi omamnimi besedami bogatih sinov, študentov v večjih krajih.
Prvi, ki so si nadeli črno srajco, svetle škornje in vso ničevo liktorsko šaro in dodali k običajnemu biču bodalo in samokres za pas, so bili sinovi malih, srednjih in velikih gospodov.
Lizej, socialist med pozabljenimi, ki je bil zaradi norčij tolikokrat zaprt, je ponavljal pri vhodu v vas kakor že v letih 1920 in 1921 prerokbo, da
bodo fašisti kot izvržki človeštva pripeljali pozabljene v Italiji in ubogo, majhno in skromno deželo pozabljenih do propada.
V tistem času v kraju pozabljenih ni bilo poštnega urada in ne telefona. Pošto je nosil vaški sel, neki dosluženi oklop-nik in dobričina po svoji naravi. V vetru in soncu, v dežju in mrazu je odhajal peš v skoraj tri ure oddaljeni kraj Pog-gio in se vračal peš obložen z velikimi in majhnimi zavoji, pismi in kakimi štirimi ali petimi časopisi. Nič čudnega ni, če je bilo tako malo časopisov. Kdo pa je znal brati? Kdo pa bi mogel dati na dan dva krajcarja za časopis? Dobivali so jih samo župnik, dva ali trije bogataši in Lizej. Zato so se novice popolnoma spreminjale, ko so šle od ust do ust. Pridobile so neki pridih bajke in more in ubogi neizkušeni vaščani so jih prežvekovali cele dneve kakor njihovi voli. Zaupali pa so kljub temu samo Lizejevim besedam.
(Nadaljevanje sledi)
UREUNlSTVO: TRSI - UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON 93-808 in «4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l-II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - Naročnina.	«nn -Z7~TT7T
«Javsssa^ j	rtuMs -sasr srsrj? -utjs su- stjss jss szs&ssrtJg
!_________________________naročajo pri upravi. - iz vseh drugih pokrajin Italije pri ..Socleta Pubbllcitk Itailana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Cafa ta Maka Založništvo tržaškega Hska Trst	'	8	8	P° &3tne
3/1.,
se