Posamezna številka Štev. 71. == Velja po pošti: —e Za celo leto naprej . . K 28'— za en meaeo „ . . „ 2-20 ca Nemčijo oeloletno . „ 28'— sa ostalo inozemstvo . „ 35- — V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— ga en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman meseCno „ 1-70 = Sobotna izdaja: = ia celo leto........ T— ta Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. „ 12'— V Ljubljani, v torek, 30. marca i9fs. Letom. Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 » za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat ...» „ 13 „ sa večkrat primeren popnst, Poiaina oznanila, zaliiale, rartnln Rt: enostolpna petltvrsta po 2J vin. --Poslano: 1 i 'i enostolpna petltvrsta po 40 vta. Izhaja vsak dan, lsviemil nedelje ln praznike, ob S. url pop. Bedna letna priloga Vozni red> fcar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Bokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teielona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račua poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teielona št 188. K železni polk. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Na Karpate! — Težko delo — celi uspehi. — Praporščak Fedinecz in njegov oddelek. — Proti kozakom. — Sneg in mraz. — Major Pichler. — Podpolkovnik pl, Ventour. — Novi napori, novi uspehi. — Obisk generala Marschalin. 17. v naskoku. Z bojnega polja smo prejeli naslednji dopis: Slavno uredništvo! Jako redko jc najti v dnevnih listih poročila o junaških činih 17tih, kljub temu, da jih hrabri sinovi Kranjske v trdi borbi izvršujejo dan na dan. V prvi vrsti je doslej manjkalo časa in prilike za opise in treba se je bilo zadovoljiti s tem, da se številni junaški čini službeno pribijejo. Mnogoštevilni opisi o dogodkih pri drugih krdelih me vzpodbujajo, da tudi jaz kaj povem o vrlih 17tih v svrho, da priobčite v svojem cenjenem listu. Uvodoma naj naglasim, da se je naša divizija vedno uporabila ondi, kjer je bilo treba opravljati težko delo; tako tudi sedaj, ko velja, razen sovražnika zmagovati tudi vse neprilike, ki jih prinaša ostra, zima. Bolj nego kdaj prej zaslužijo vrli polki že v prejšnjih bojih pridobljeni pridevek >.železen<, kajti železne volje in železne konstitucije je bilo treba, cla so se zmagale neizmerne muke in napori. Ležal je meter visok sneg, ko je bataljon podpolkovnika pl. Ventour opoldne odrinil na pot proti prelazni višini kota 1426. Brez poti in steze, ob ledenomrzlem vetru je bataljon po neizrekljivem trudu dospel na višino. Kljub utrujenosti so se takoj napravile snežne koče in ute iz vej, da se vsaj za ostali del noči najde varstvo pred vremenskimi krutostmi. Ob jutranjem svitu se je začelo s kopanjem postojank, da se more sovražnik, ako bi sc morda približal, dostojno sprejeti. Medtem je dospel na višino in po neizrekljivih težavah tudi tren na tovornih živinčetih. Iz malo koč je takorekoč kakor bi trenil nastala cela vas na kraju, kjer preje ob tem času nikdar ni bivalo človeško bitje. Vsled velikega mraza pač ni bilo mogoče zatisniti očesa, vendar pa se je moglo dati trudnim udom nekaj ur počitka. Naslednji dan pa smo odrinili v dolino, sovražniku nasproti, ki je bil že na-naznanjen. Ob tej priliki bodi častno omenjeno izredno delo nekega poizvedovalnega oddelka pod poveljstvom rezervnega praporščaka Ladislava Fedinecz. Nikaka malenkost in po meter visokem snegu, brez poti, gaziti proti sovražniku in poiz-vedeti njegove postojanke in moč. Praporščak Fedinecz in dodeljenih mu 40 mož so nalogo sijajno izvršili. Za izvrstne poizvedovalne uspehe jc bi! praporščak Fedinecz na višje povelje predlagan v visoko odlikovanje, mnogo mož njegovega oddelka pa v odlikovanje 5 hrabnostno svetinjo. Žal je bil praporščak Fedinecz, ki sc jc smatral že za neranljivega, po izpolnitvi svoje naloge ranjen v hrbet, k sreči sicer ne težko, a vendar znatno. Naš nasprotnik je bil najprej cn kozaški polk s takoimenovano »kozaško baterijo« s štirimi topovi, Kozaki so zlodjevo dobri vojaki, žilavi, trdi, jako gibčni in v infanterijskem boju zelo vztrajni. Nc udajo se ne in jih je izredno težko ujeti. Tako smo šli tedaj v trdem boju kos za kosom naprej, zelo počasi, ker od napadov v ozki dolini ni bilo pričakovati uspeha ter jih jc bilo tedaj treba izvajati z obojestranskih višin. Izgube v bojih niso bile posebno velike, za kar gre hvala izvrstnemu vodstvu; toda sneg in mraz sta napravila v naših vrstah velike vrzeli; mnogi vojaki so žal ozebli, posebno na nogah. Sijajno delo jc izvršil major Pichler s svojim bataljonom, ki je v 50urnem maršu v gorah sovražnika obšel, ga potem prijel od strani in za hrbtom in ga prisilil k begu v hudem intanterijskem in ognju iz strojnih pušk. Sijajen uspeh z jako majhnimi izgubami in samo petimi omaganci na ccli «30 ti. Drugo izredno delo je izvršil podpolkovnik pl. Ventour s svojim bataljonom. V 22urnem trudapolnem prodiranju na gorah sedaj navzdol pa zopet navzgor, brez vsake poti, po gostih gozdovih, je prisilil sovražnika, da je zapustil svoje močne postojanke. Kakšne muke in napore so morali tu prestati častniki ir. moštvo, se z besedami ne da povedati; toda vse se je z veseljem preneslo, ker smo napredovali in vsak dan priborili nove uspehe. Tako smo šli proti izhodu doline, proti ravnini, in po enomesečnem samostojnem operiraniu smo imeli zopet dobiti stik z glavno našo vojsko, da potem z združenimi močmi stremo sovražnika. Predno pa smo šli v splošni direkciji naprej, je bi! polk dodeljen neki ad hoc osnovanj ojačeni brigadi, da po forsira-nem maršu neki sosedni skupini, ki je bila v zelo težav"nem položaju, pomore do ugodne odločitve, Bilo je zopet trdo, težko delo, a tudi lep in popoln uspeh. Komaj se je polk vrnil nazaj na našo staro polno črto, ga je čakala zopet posebna na-Icga. Prvi bataljon pod poveljstvom stotnika Mobiusa so ponoči z vozovi prepeljali naprej, da bi ob jutranjem svitu zavzel neko važno višino in s tem olajšal in zavaroval prodiranje glavne sile. Spričo velike utrujenosti moštva je bilo treba vse eneržije častnikov, da se določeni cili doseže. A posrečilo se je in s tem skrajnim naporom vseh sil smo spravili Ruse v nam namenjeni težavni položaj. Glavna sila in z njo ostali del oolka se je bližala na normalen način in takoj sc je razvil l jut boj na celi črti. Prvi naval so morali zopet prestati 17ti, toda ob njihovi izkušeni stanovitnosti se je razbil prvj napad in mnogi Rusi so ga plačali z življenjem. Popo'dne, sredi bojnega hrupa, nas je počastil s svojim obiskom ttjeg. ekscelenca general ka-valerije baron p!. Marschali s svojim štabom, čegar vodstvu smo bili nekaj časa podrejeni. Jako vesel dogodek, ko smo prišli z našimi nemškimi orožnimi brati v tako neposreden stik. Štiri ure je ostal visoki general v ognjeni črti in zasledoval posamezne faze boja, vedno zopet povdar-jajoč, ca moramo kljub trdoct'm in težavam naprej. Ostali del polka je bi! pod poveljstvom stotnika. Žerjava poslan v drugo smer, da skupaj s 7. Bošnjaki in 9. lovci zavzame neki močno zaseden in žilavo hranjen kraj. Ko je ljuto, v temi in gozdu skrajno neprijetno streljanje pojenjalo, je hrvatsko domobranstvo nadomestilo bataljon stotnika Mobiusa, ki je odšel iz postojanke. Zbiranje je trajalo mnogo ur in šele proti četrti uri zjutraj smo mogli po brezkončni, popolnoma ravni gozdni preseki slediti bataljonu stotnika Žerjava. Temu se ic bilo medtem posrečilo, da jc zavzel majhen del dotičnega kraja, medtem ko napad Bošnjakov v rnorečem sovražnem ognju ni mogel nikamor naprej. Jutro se jc jelo šele svitati, ko srno je v tesnem stiku z 9timi lovci razpostavili k napadu. Celokupna naša artiljerija jc začela z različnih strani obstreljevati sovražne postojanke in pritiskati na ruske topove, ki so nas zelo nadlegovati. Nevzdržno kakor vihar so sc naši vrgli naprej in bil jc ponosen prizor, kako so vrli 17ti, ne ozirajoč sc na ogenj, z blazno smelostjo vihrali proti Rusom. (Konec prih.j 8ttfiV6D|0. Vojnj pilotski znak jc dobi! poročnik Stiploschek Alojzij. — Z vojaškim zaslužnim križccm III. razreda z vojno dekoracijo je bil odlikovan stotnik 87. pp. Alojzij grof Marcovich. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 17. pp. Alfonz Žerjav, nadporočnik 17. pp. Maks Pitncr, poročnik 17. pp. Ivan Fiala, nadzdravnik 7. lov. bat. dr. Miroslav Gcischeg, nadporočnik in provjantni častnik 7. lov. bat. Josip Pfeifer, poročnik '17. pp. Rudolf Wo-kač in asistenčni zdravnik 20. lov. bat. Fr. Trost. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolainc ic dobil voiaški oskrbovalni akcesist Adalbert Šašek pri 4. konj. diviziji. — Častniški križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil višji štabni zdravnik II. razreda dr. Henrik Pečnik, infant, san. zavoda št. 6. — Viteški križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega za- I služnega križca je dobil polkovni zdravnik i dr. Hugon Koder, poveljnik poljske bolnišnice št, 3, — Signum laudis so dobili: poročnik v rezervi Emil Javernik polj. topn. polka št. 16, poročnik Franc Košmelj 87. pešpolka, polkovni zdravnik dr. Karel Dobnik in}, san. zavoda št, 8. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil višji vojaški oskrbovalni oficijal Anton Tepež. — S srebrno kolajno 1. razreda so bili odlikovani: narednik Sternad Jakob, desetniki K ran i čem Matej, Lipej Franc, Paulič Franc in Prelog Franc, pešca Lebar Franc in Nemec Mihael, vseh sedem od 87. pp„ 4. bat. — Srebrno kolajno II. razreda so dobili: štabni narednik Urh Franc, narednik Rajovec Franc, četo-vodje Andreušek Martin, Bertole Josip, Bočko Martin, Dokša Stanislav, Dunaj Al., Gologranc Josip. Goreča n Franc, Wagner brane, VCat.icz Peter, Žuraj Martin, desetniki Gasdajka Peter, Ahtik Ivah, Bračko Franc, Kosi Alojzij, Krumpačuik Matija, Lah Anton, Markus Ivan, Počekaj Josip, Prekošek Anton, Sekirnik Jurij, Sorčan Edvin, Sturboj Jakob, Demerec Anton, poddesetniki Kamel Anton, Krejčič Ferdinand, Milošič Josip, Gpresnik Anton, Polja nšek Alojzij, SkarlovniK Josip, Spottl Franc, Železnik Josip, pešci Bokalič Rok, Kšela Franc, Miklauc Stanko, Rosker Fr., Vizjak Rok, Appel Oskar, Batič Ivan, 8o-rovič Alojzij, Čentur Franc, Čobal Anton, Delanca Anton, Drobne Mihael, Dugolin Silvester, Eichberger Anton, Ferlan Andrej, Gaberšek Jakob, Gajser Anton, Gies-linger Anton, Gluck Rudolf, lnkert Franc, Jurhan Jakob, Kolcnc Jakob, Krajne Iv., Krumpak Anton, Kubelka Franc, Lcban Ivan, Maučka Leopold, Napotnik Franc, Osojnik Franc, Peško Anton, Plausteiner Ignacij, Pckrivac Alojzij, Poiejžar Jakob, Puschnik Matija, Savrič Franc, Serec Fr., Skobe Ivan, St.einecker Franc, Tepej Iv., Tomšič Anton, Trescher Josip, Verbanac Ivan, Vesenjak Martin, Vidovič Mat., Wei-dinger Ivan, Zafuta Jakob, Zagošen Franc in Zakšek Josip, vseh 27 od 87, pešpolka in pešec 97. pp. Luka Brajnhas. Viikka 7IW » ujjiSaui Sj miiss, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Pvusk; napadi v Karpatih. — Naše čete vrgle sovražnika če« Dnjestr nazaj. Dunaj, 39. marca. Uradno se. poroča: Boji v Karpatih trajajo dalje. Včeraj so Rusi napadli višine vzhodno od 8anya-volciv, po večurnem boju smo jih vrgli nazaj s težkimi izgubami za sovražnika. Polki četrte kavalerijske divizije so sc, kakor tudi v prejšnjih bojih -etc črno-vojniske pehotne brigade, vzgledno borile, Ponovne premočne sovražne napade so krvavo odbili. Severno ocl prelaza Užok so se ponočni ruski napadi izjalovili v zelo učinkujo-čem ognju naših postojank. Na fronti v južr.ozahodni Galiciji se ie b:! topovski boj. Ruske sile, ki so vzhodno od Zaleszczyki vdrle čez Dnjestr, smo | po ljutem boju vrgli nazaj čc<; reko. Na Rusko-Poljskem in v zahodni Galiciji sc jc vršil na posameznih točkah artiljerijski boj. Ruski ponočni napad ob Loszsim na Poljskem se jc popolnoma ponesrečil. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Nemci zavzeli Tauroggen. — Odbiti ruski napadi. Berlin, 29. marca. Veliki glavni stan: Tauroggen so naše čete z naskokom vzele in ujele 300 Rusov. Ob železnici Wierzbolow (\Virballen) —Kowno pri postaji Pilvviszki cc jc izjalovil ruski napad z zelo težkimi i/gubami. Pri Krasnopolu smo ujeli nad 1000 Rusov« med njimi en škadron gardnih ulancev 8 konji in zaplenili pet strojnih pušk. Odbili smo ruski napad severozahodno od Ciechanowa. Najvišje armadno vodstva XXX Tauroggen, prvi večji ruski kraj onstran Tilžc (Tilsit) leži ob reki Jura in šteje 7000 prebivalcev. — Krasnopol leži 17 km vzhodno od Suwalkija, Pilvviszki pa 30 km severovzhodno od Wierzbolow?.. RUSKO URADNO POROČILO. »Kolnische Ztg.« priobeuje rusko uradno poročilo z dne '>6. marca: Naš napad zapadno od srednjega Njemena je zadel na odpor. Boj traja dalje. Desno od Nareva in na levo od Visle ni nobene posebne izpremembe. Na fronti med Barto, in l.žokom prodiramo sovražnik je pa. dobil ojačenja. Na črti Munkacz—Stry so nas Nemci brezuspešno napadali. Ruski vojni poročevalci poročajo, da Nemci trdovratno obstreljujejo Osovjec. Boji ob Narevi so izredno siloviti. Generalni štab poroča 25. t. m.: Na zapadnem bojišču smo ob srednjem Njemenu pridobili na ozemlju. Na desnem bregu Na ve v c iu na levem bregu Visle ni posebnih izprememb. V Karpatih je naša ofenziva v smeri Barde-vo—Užok uspela. Avstrijci so se hrabro držali, pa so se morali umakniti v višinah (?). »Grazer Tagblatl« poroča: J3u&arešt, 29. marca. Zadnje ruskft uradno poročilo pravi, da zadnji boji v Karpatih položaja niso izpremenili, Rusi nadaljujejo svoje napade v dolinah Ondave iu Laborce in napadajo karpatsko fronto tudi v smeri proti Bardevu (Bartha). XXX KARPATSKA BITKA. K siloviti bitki, ki se tačas vrši v prostoru Konieczna — Užoški prelaz, podaje v N». Fr. Pr.« neki vojaški strokovnjak naslednji opis prizadetega biižniega in dalj-njega ozemlja: Od Gorlic (304 m) vodi cesta navzgof na 604 m visoki greben Mgr. Malastovvke ter pade neposredno nato h koti 466; odtod dospe na 559 m visoko sedlo Konieczna in vodi dalje k cestnemu križišču pri Zboru. Ozemlje na obeh straneh te ceste ne kaže prevelikih višinskih razlik. Višine redko presegajo 600 in 700 m. Z gozdom je ozemlje obilnejše obraščeno na ogrsko-gališki meji. Cesta Jaslo (233) —Zmigrod (302 m) prekorači proti Zboru tri znatnejše višinske grebene do Al. PoIyanke. Čez prvi greben gre cesta pri koti 547, pade hitro na 377, se vzpne na višino 648 in pada zopet hitro na 503, nakar prekorači mejo pri koli 592. 600 do 700 m visoke višine, ki spremljajo cesto, so gostejše obraščene z gozdom, nego one ob prvo navedeni cesti. Med tema dvema cestama leži severno od 'Lbora 753 m visoki Smilni Vrh, ki jc o priliki velikih manevrov leta 1913. igral posebno vlogo. Velika duklanska cesta vodi od Du* kle v komaj vidni napetosti k 502 m visokemu Duklanskemu prelazu ter sc spušča potem po ladomerški dolini v F. Szvvidnik dol k Ondawi. Obmejne višine ob obeh straneh Duklamkega prelaza, nad 700 m visoke, so močno zaraščene z gozdom. On-dav/a prihaja iz okolice prelaza Konieczna in teče najprej v južnovzhodni smeri. Južno od nje se dviga 600 do 700 m visoki greben Makoviczc, ob katerem so sc odigravali glavni dogodki imenovanih velikih manevrov. Rastelik Vrh, kola 650 južno od Al. Polyankc, jc bil v tej vojni že večkrat imenovan. Leži \ enaki višini s prej omenjenim Smilnim Vrhom. Velike ccstc vodijo iz Zbora čez Bari« fcld, iz F. Szwidnika čez Giralt v Eperies. Sarosvarski in kapivarski bazaltni složcc sla znamenji tega mcsla. V isti črti zače- njajoče se višine in označena stožca obvladujejo celo to ozemlje. Ob cesti Kapi .Hanusfalca nahajajoča se severna pobočja nad 1000 m visokega Sovarskega pogorja tvorijo na severu s prej imenovanimi višinami brambni nasip mesta Eperies in okolice. Od S. Szwidnika čez Sztorpko v onda\vski dolini Toplye vodijo velike ceste k južnemu, izhodu pogorja v varansko kotlino. Po dolini reke Laborcza vodi velika cesta in železnica Zagorcz—Homona. Prva prekorači Beskid na višini 655, druga obide ta Beskid v velikem ovinku čez Lupkowski prelaz. Laborcz prihaja iz prelaza Czeremcha, 575 m visoko, ki je bil kot bojišče že opetovano imenovan. Tu gre komunikacija Rymanow—Jaslicka v Mezo—Laborcz. Višine ob meji nad 800 m visoke so močno zaraščene z gozdom. Višinski grebeni, ki spremljajo laborško dolino, so vseskoz obilno zaraščene z gozdom. Povprečno komunikacijo od Labor-czreva (Krasnibrod) v Stropko je posebno omeniti. Ozemlje vzhodno od Lupkowskega sedla loči sever od juga izrečno potom do 1000 m visokega gozdnega hrbta na gali-ško-ogrski meji, ki poteka od Mezo—Laborcza in od Lupkovskega sedla naravnost k 1335 m visokemu Haliczu ob Užo-škem prelazu. S tega gorskega grebena teko na jug Voriava, Udava in Cziroke, ki se stekajo v Laborcz, in Uliczke ter Sta-szsica, ki se stekata v Ung. Na sever teko Oslawa, Hoczewka, Solinka, Weltlina in Wolosata v San, ki priteka iz okolice Turke in teče naprej proti severozapadu. Skozi in skozi težavno, močno z gozdom pokrito, visoko, tudi precej pusto gorsko ozemlje. Severno od velikega obmejnega grebena teko paralelno s Sanom do 1000 m visoki gorski grebeni. Onstran njih ob Sa-nu ob izlivu \Volosatke leži v zadnjih vojnih poročilih imenovani kraj Smolnik. Jako odležen kraj. Najnevarnejša komunikacija v tem tako težavnem prostoru je cesta Lisko—Baligrod — Cisna—Sztakesin— Homona, o kateri se je ta mesec že toliko govorilo. Od Sztakesina gre dobra komunikacija v Ungvar. Cesta prekorači obmejni greben iz višine 797 m, Cisna leži 564, Baligrod 445 m visoko. Višinski grebeni, ki spremljajo cesto proti severu, so do 1000 m visoki, južno proti vzhodu in Ungu so tudi gore, ki se dvigajo nad 1000 m visoko, » » * BOJI V DOLINI LABORCE IN PRI DUKLI. Budimpešta, 29. marca. »Magyar Orszag« poroča iz Eperjesa: Na bojni črti, ki se razprostira iz spodnjega dela doline Laborce v obliki polkroga proti nižini Dukle, se nadaljujejo ljuti boji, kakor tudi pri Laborczfolu in vzhodno od navedene točke. Rusi so vse storili, da bi prodrli našo bojno črto in napadajo ponoči in podnevi. V nižini Dukle so zbrali močne sile, ki brez vsakega odmora poizkušajo prodreti. OBUPNI BOJI PRI UŽOKU. Budimpešta, 29. marca. »Magyar Hirlap« poroča iz Ungvarja: Ruski napadi, ki so naperjeni proti Užoku, so med obupnimi boji nadaljujejo. NAJNOVEJŠE POROČILO O BOJIH V KARPATIH. Dunaj, 30. marca. Vojni poročevalci brzojavljajo: Odmor na obeh straneh nižine Dukle je trajal samo 24 ur. Rusi so postavili na bojišče nove rezerve. Boji v dolinah Ondave in Laborce so zopet v polnem teku. Naši se bore z nadčloveško močjo. Številni sovražni napadi so se izjalovili z najtežjimi izgubami za Ruse. Pri Užoku in na fronti zahodno od tu se vrše karpatski boji, izvzemši trdovratnega borenja na duklanski nižini, kjer Rusi še vedno zavzemajo iste postojanke, kakor decembra meseca, povsod na galiških tleh. OGROMNE RUSKE ČASTNIŠKE IZGUBE. Dunaj, 30. marca. Moskovski listi poročajo, da so ruske častniške izgube ogromne in nenadomestljive. DRUGIČ V AVSTRIJSKEM UJETNIŠTVU. Dunaj, 30. marca. Zadnje dni je bilo v Karpatih ujetih veliko Rusov, ki so bili v Przemyslu naši vojni ujetniki. GENERAL BOROEVIČ O HRABROSTI HRVATSKIH VOJAKOV. Zagreb, 29. marca. Podmaršal Žunac fe prejel sledeče pismo generala Boroevi-ča: Cenjeni prijatelj! V zadnjih težkih bojih so sinovi naše kršne domovine vnovič pridobili neminljivo slavo in priznanje našega vojnega gospoda. V neštevilnih bojih po hrabrosti in krvi naših prednikov izkazana trdna zvestoba do najvišje dinastije, to sveto izročilo naših očetov, leskeče tudi danes tako kot nekoč. Srečen in ponosen, da sem daljšo dobo let tudi jaz sodeloval pri vojaškem vežbanju naših junakov, me veseli, da morem poročati gornjo vest. — Boroevič. _ , , ZAKOPANI RUSKI TOPOVI. Budimpešta, 29. marca. »A Nap« poroča iz Eperjesa: Pri svoječasnem hitrem umikanju iz saroške stolice Rusi niso mogli vzeti seboj svojih topov. Zato so jih na mnogih mestih poskrili in zakopali. Etapno poveljstvo je sedaj razpisalo nagrade po 300 kron, 500 kron in 800 kron za tistega, ki bo našel kak zakopan ruski top. X X X PO PADCU PRZEMYSLA. Monakovo, 28. marca. »Miinchner Neueste Nachrichten« poročajo po londonskem »Graphicu« iz Petrograda: Ruski častniki, ki so se udeležili obleganja Przemysla, pripovedujejo, da so čuli Rusi ob 5. uri zjutraj v notranji trdnjavi silovito eksplozijo. Ukazali so jim nato, naj se Przemysl zopet napade. Napadali so z vso silo, ko so se pojavili čez eno uro parlamenterji, nakar so ustavili ogenj. Ujeti avstro-ogr-ski častniki, skoraj 3000, so obdržali svoje sablje. Civilno prebivalstvo je ravno toliko trpelo, kakor vojaki, ki so živeli v zavesti, da bivajo na pokopališču, ker so pokopali v oblegani trdnjavi 40.000 ljudi. Petrograjska poročila cenijo rusko oblegovalno armado pri Przemyslu na 100.000 mož, katere bodo sedaj dodelili Dimitrijcvi in Brusilovi armadi. Povdarja se pa, da je avstrijski generalni štab že dolgo Časa moral računati s padcem trdnjave in da jc tedaj avstrijsko armadno vodstvo imelo dovolj časa, da je ukrenilo vse potrebno, da je avstrijska armada tudi po padcu Przemysia ostala po številu enako močna ruski, čeprav so Rusi poslali na fronto przemyslsko oblegovalno armado. RUSKO POROČILO O PRZEMYSLU. Rusi trdijo, cla so dobili v Prze-myslu 4 lokomotive, 500 vagonom in 4000 ton premoga. RUSI IZGUBILI PRED PRZEMYSLOM 120.000 MOŽ. Milan, 30. marca. »Sera« ceni ruske izgube pred Przemyslom vštevši prvo obleganje na 120.000 mož. PRZEMYSLSKI UJETNIKI. »Grazer Tagblatt« poroča iz Sofije: Iz Lvova je došla vest, da so častniki przemyslskc posadke s posebnim vlal-kom došli v Lvov, odkoder jih bodo poslali v Kijev, odtam pa v nek kraj ob Tihem morju. Vsi štabni častniki nosijo sablje. Prevoz moštva še traja. Slovanske vojake so spravili v posebne ujetniške tabore. V Lvovu se nahajajoči ruski častniki so izkazali vse časti. Prebivalstvo je ujetnike povsod prijazno sprejelo. V Przemyslu zaplenjene ostanke topov borlo razstavili v Lvovu, Kijevu, Petrogradu, Moskvi in drugih ruskih mestih. ZA KUSMANEKA. Ogrski listi so pričeli nabirati za častni meč, katerega nameravajo podariti Mažari Kusmaneku. Tudi »Neue Freie Presse« je pričela nabirat i darove pod naslovom: »Kusmanek Spende«. ZADNJI POLET IZ PRZEMYSLA. Letalski poročnik Stanger, ki je v spremstvu ritmojstra Lehmanna poletel iz Przemysla trenotek prej, nego so razstrelili utrdbe in druge vojaške naprave, pripoveduje v »Zeit« med drugim: Poslovili smo se s častniki in letalo se je dvignilo. Sedaj sem imel videti prizor, ki je bil strahoten in vendar nepopisno lep, neizmerno žalosten in vendar tako veličasten, kakor je mogel biti le konec Herkulanuma in Pompeja, Kakor bi bila posadka čakala samo na naš odhod, da bi nam pokazala, s kakšno zvestobo izvrši zadnja povelja, so začeli iz mesta sikati ognjeni stebri, ko smo bili komaj 100 m visoko; tu in tam in potem vsepovsod je začelo grmeti, pokati in treskati. Zrak je napolnih duh po ognju in dimu; proti nebu je letela zemlja, deli poslopij in trdnjav-skih zgradb. Oblaki prahu se še niso polegli, ko so se dvignili novi šopi dima, ognja, zemlje in podrtij. Krenil sem v smeri čez mesto in prišel v višini 300 m ravno čez neki most, ko je le-ta s strašnim treskom dobesedno zletel v zrak. Ne lažem, ako rečem, da so posamezni kosi mostu prileteli do našega letala. Par sekund nato se je na naši desni strani razdelila smodnišnica, katere eksplozijo je spremljal strahoten učinek. Ni besed, s katerimi bi mogel opisati strahovitno lep celotni vtis slik, ki so se sedaj hitro razvijale in podile na vseh straneh. Vse življenje jih bom pomnil. Po kratkem letu čez mesto je nastopil nasproten veter in me prisilil, da sem sc dvignil višje in krenil v smeri proti zunanjim utrdbam. Minute so bile samo, ko sva letela čez razpadajoče mesto, a minute tako polne dogodkov in vtisov, kakor mi jih še ni nudil noben doživljaj. Že smo preleteli zunanje utrdbe. Še en pogled nazaj: videl sem mesto pogreznjeno v brezmejno ognjeno morje. Pod temi plameni, ki so krvavordeče barvali jutranje nebo, je umrlo mesto in trdnjava, ki je tako dolgo junaško kljubovala veliki sovražni premoči. V višini 600 m smo nato preleteli ruske črte. Toda nobena krogla ni prišla gor, kakor sem z gotovostjo pričakoval. Imel sem čut, da je Ruse pojav letalca iznad gorečega in podirajočega se Przemysla tako iznenadil, da so pozabili streljati. Tako smo brez ovire prišli tudi čez ta nevarni pas. S čutom prepričanja, da je Pr-zemysl v vsakem oziru izvršil svojo dolžnost, sva s tovarišem po tri in polurnem letu pristala zopet na svoji postaji, kjer so naju tovariši z velikim veseljem pozdravili. Ko sva zopet stala na trdih tleh, me je ritmojster Lehmann objel in poljubil, ker sem ga rešil iz poginjajočega mesta. Zahvala tega zadnjega junaka iz trdnjave, ki je ušel ujetništvu ali pa junaški smrti, mi je bila najlepše plačilo za prijateljsko uslugo, ki sem mu jo mogel storiti. Sporočila sva vsem tovarišem zadnje pozdrave, ki so nama jih bili naročili junaki v trdnjavi. Veselju, ki so ga provzročili pozdravi, je sledila slavnostna tihota: veljala je častnemu spominu onih, ki so do zadnjega zvesto in požrtvovalno vršili svojo dolžnost do domovine. XXX NAŠI V BUKOVINI NAPREDUJEJO. Bukarešt. Poročevalec »Universu-la« poroča iz Mamornice: Pri Novvosie-lici so dobili Rusi nova ojačenja. Iz zadnjih bojev so se avstrijske čete povsodi zmagoslavno vrnile. Rusi niso mogli kljub svoji premoči in kljub silnim napadom osvojiti pozicij, ki so jih vzele avstrijske čete. Po Prutu plavajo številna trupla Rusov. Budimpešta, 29. marca. »Az Est« poroča iz Črnovic: Naši napadi napredujejo na celi črti. Danes so ujele naše čete pri Bojdru veliko Rusov. Naša artiljerija obstreljuje ljuto in z dobrim uspehom sovražne postojanke pri No-wc?sielici. BESARABSKE ČETE PROTI BUKOVINI. Budimpešta, 29. marca. Večernim listom brzojavljajo o vojnem položaju, da so šestdnevni boji pri Mezolaborczu končani. Sovražnik je vrgel proti Bukovini velike množice svojih besarab-skih čet. OB DNJESTRU. »Nowa Reforma« prinaša dopis o bojih poljskih legij ob Dnjestru v zahodni Galiciji; dopis je datiran z dne 16. marca iz Nižniova (mesto ob Dnjestru). Ob koncu februarja so poljski legionaši korakali skozi mesto Tlu-mač. Z naskokom so pregnali Ruse z višin ob Dnjestru ter zasedli mesto Nižniov. Rusi so zbežali čez Dnjester. XXX IZ TARNOVA. Nekega poljskega veleposestnika iz zahodne Galicije so Rusi odpeljali v ujetništvo, potem ga pa oprostili. Ocl 20. do 25. februarja je bil v Tarnovu, potern se je skozi Lvov in Rumunijo vrnil v Krakov. V »NoWi Reformi« jc podal nekoliko podrobnosti o Tarnovu. Tarnov ni toliko trpel kakor se je govorilo. Najbolj je poškodovan kolodvor. Nova cerkev misijonarjev je bila zadeta od dveh šrapnelov. Stolna cerkev ni nič poškodovana. V predmestju Grabovvka je pogorelo nekoliko hiš; najbrž so jih zažgali pijani ruski vojaki. Na prošnjo župana dr. Tertila so se ruske čete umaknile iz mesta v predmestje in še dalje za Tarnov. Mesto se je zelo izpremenilo; skoraj vsa inteligenca in mnogo meščanov se je izselilo. Draginja je velika. Župan dr. Tcr-til ima zaslugo, cla meščani vsled vojske niso še več trpeli. Zdravstvene razmere so closti ugodne. V GALICIJO POSLANI RUSKI URADNIKI NE SMEJO VZETI SEBOJ DRUŽIN. Stockholm, 29. marca. Predstojnik železnic, v od Rusov zasedenih delih Galicije, član državnega sveta Niemis-zajew, jc odredil, cla v Galicijo poslani ruski uradniki se smejo seboj vzeti svojih družin. ZBOROVANJE GALIŠKIH INDU-STRIJCEV. Na Dunaju so zborovali gališki industrij ci pod predsedstvom kneza Lu-bomirskega. Poslanec dr. Loewenstein jo podal referat o škodi, ki jo je napravila vojska gališkomu narodnemu gospodarstvu in je končno zahteval od države: 1. Dožene naj se škoda, v kolikor je to žc zdaj mogoče. 2. Takoj naj se izplača vojna odškodnina na. podlagi obstoječega zakona o vojnih dojatvah. 3. Izdajo nai sc takoi zakonske norme o obsegu in višini vojnih odškodnin, ki niso zapopadene v omenjenem zakonu. 4. Takoj naj se uvedejo poizvedbe po političnih oblasteh, da se dožene, kaj vse bi bilo potrebno, da se zopet poživi narodno-gospodarski promet v dotičnih okrajih. XXX ROMUNSKI GLAS O NAŠI ARMADI. Bukarešt, 29. marca. »Independan-ce« piše: »Avstrijska armada ima nehvaležno usodo, da vzdrži mogočen naskok sovražnika, ki jc ocl prvega dne vojske svoje številne, mogočne čete naperil proti Galiciji, ker je osvojitev te deželo njegov glavni cilj. Brez podpore avstrijske armade, ki se že sedem mesecev bori v Galiciji proti veliki premoči, bi se Nemci na Poljskem ne mogli držati.« XXX BOJ ZA OSOVJEC. Haag, 29. marca. »Times« poročajo iz Petrograda: Trdovratni ruski napadi ob vzhodnopruski meji so bili posledice odloka ruskega vojnega vodstva, da se izvede pritisk na nemško zvezno črto, cla se lako oprosti trdnjava Osov-jec, katero Nemci oblegajo. AMEBIŠKI SENATOR PRI HINDEN« BURGU IN TIRPITZU. Daily Telegraph« poroča iz Ne\V| Torka: Senator Beveridge, eden najpopularnejših ameriških politikov in bivši kandidat za. predsedništvo Zedi-njenih držav, je bil nedavno na Nemškem ter se je pogovarjal z nemškim cesarjem, z admiralom pl. Tirpitzem in z maršalom Ilindenburgom. Kaj je govoril s cesarjem, nam senator ne pove; zgovornejši je glede izjav vrhovnega poveljnika nemškega brodovja in pa stratega, ki ga danes vsa Nemčija obožuje. Pl. Tirpitz je rekel, da Angleži ne* sramno lažejo, ko trde, da so nemški častniki že več let pri banketih in svečanostih drug drugemu napivali »na dan«, to je na veliki dan vojne. Admiral je zastavil svojo častno besedo, da ni nikdar slišal podobne napitnice in da ni bil nikoli pri taki priliki nav-zoč. Pl. Tirpitz pravi, da je bila Nemčija napadena ter da se bori uporno v obrambo svojega obstanka. Na opazko senatorjevo, da je v Ameriki mar-sikclo mnenja, da se Nemčija vojskuje zato, da bi zavladala nad svetom, je pl. Tirpitz razburjeno odgovoril, da je to druga angleška laž. Tako neumni da Nemci niso, da bi si domišljevali, da bi bilo mogoče, zavladati nad svetom s silo; to bi bilo idiotično. Mi smo napredovali, — je rekel — v industriji in trgovini s trdim delom, s pridnostjo in solidnostjo. Nismo zahtevali nobenih predpravic, marveč samo, da imamo mir za razvoj. Noben narod ni bil od nas odvisen drugače' kakor po naši industriji. Če Angleži niso na teh poljih napredovali, ampak so izgubljali tržišče, so tega sami krivi, oziroma njihove večne počitnice, zabave, športi in luksus. Nemški narod je postal srečen vsled stare metode truda, poštenega dela in mišljenja, Anglija pa bi si lahko ohranila svetovna tržišča, ki so jih ji Nemci enega za drugim jemali, če bi Nemčijo posnemala v poštenem delu. Mi se bomo borili do konca, in bomo zmagali. Nam gre za zmago ali za smrt! Naš delež bo zmaga; nihče naj sc v tem ne vara! Tudi Hindenburg je dejal, da je vojna le posledica angleške ljubosumnosti. Anglija bi bila — tako je rekel — lahko preprečila sovražnosti; Rusija ne bi pričela s sovražnostmi, če bi bila Anglija rekla: Ne! Ampak Anglija je hotela vojno, ker je mislila, da se ji posreči Nemčijo s pomočjo Rusije in Francije ubiti. Mi ne sovražimo ne Francije niti Rusije, narobe Francijo celo ljubimo ... Na senatorjevo opazko, da se govori o nekaki vojni stranki na Nemškem ter cla je ta vojna stranka silila na vojno, je Hindenburg zaklical: Same neumnosti, kakor jo laž, če se govori, cla je cesar odgovoren za vojno. Samo po sebi se razume, da bomo zmagali — tako je končal maršal svoj pogovor — o tem niti najmanj ne dvomimo. Ali dvomite morda Vi? XXX PAU IN NIKOLAJ. Berlin, 29. marca. Berliner Tagebl * poroča z ruske meje: General Pau je nepričakovano hitro odpotoval. V Petrogradu jc imel različne konference s častniki generalnega štaba, katerih se je udeleževal tudi zastopnik vojnega ministrstva. Veliki knez Nikolaj je obrazložil položaj ruske armade in se izjavil, da so Nemci zakopani v močno utrjenih postojankah, kjer bodo počasi izkrvaveli. Očividno je bil Pau drugačnega mnenja,. Pri konferencah je došlo do nesporazumljenj in nepričakovano hitro je odpotoval Pau v Rumunijo in Bolgarijo. NOVA RUSKA ARMADA? Kodam}, 29. marca. Iz Petrograda se poroča: Generalu Aschebevg so poveril vodstvo neke novo ruske armade, o kateri šo. ni znano, kje bo operirala. TOVARNE TVRDKE SIEMENS 4k HALSKE V MOSKVI ZGORELE. Stockholm, 29. marca. »Ruskoje Rlov/o« poroča iz Moskve, da jo požar opustošil tamošnjo tvornice tvrdke Siemens & Halske. Poslopja in del dragocenih strojev jc uničenih. Škodo cenijo na 100.000 mark. XXX MARŠAL GOI.TZ PAŠA BOŠEL V BEROLIN. Berolin, 30 .marca. (Kor. ur.) Baron Goltz paša jc došel sinoči v Berolin. Danes zjutraj odpotuje v veliki glavni stan. XXX SKLEPI ZDRUŽENEGA RUSKEGA PLEMSTVA. Petrograd, 30. marca. (K. u.) Shod združenega ruskega plemstva so zaključili dne 28. t. m. Plemiči so sklonili: 1. Inozemcem je prepovedano udeleževati se podjetij, namenjenih obrambi države. 2. Vso nemško naselbine v Rusiji naj se konfiskujejo; posestva Nemcev, Avstrijcev ali Ogrov naj sc darujejo veterancem častnikom in vojakom. Zaplenijo naj se vse nepremičnane državljanom navedenih držav, vse njih premoženje in blago, četudi so jih lastniki prepisali na ruske državljane. Pred Kitajsko-japonsko vojsko. Možnost vojske z Ameriko. Kodanj, 29. marca. Petrograjslca poročila trdijo, da se jc kitajsko-japon-ski spor tako poostril, da je vojska skoro neizogibna. Uradniki japonskega vojnega ministrstva izjavljajo, da bodo vojaški transporti na Kitajsko in v Mandžurijo postali resnega značaja, čc se pogajanja med Japonsko in Kitajsko ne bodo kmalu končala na zadovoljiv način. Kakor poroča »Nowoje Wremja« iz Tokia, bodo transporti trajali mesec dni. Tudi Kitajska se povsod pripravlja. Poziv kitajskih trgovcev, naj v Ameriki bojkotirajo japonsko blago, je na Japonskem povzročil veliko razburjenje. Japonski časopisi opozarjajo, da |e razburjenost proti Ameriki na Japonskem tolika, da se lahko čisto odkrito Hovorl o možnosti vojske tudi z Ameriko, KITAJSKA MOBILIZIRA. Ženeva, 29. marca. »Newyorker Herald« poroča iz Pekina: Po sklepu pokrajinskih guvernerjev je predsednik JuanšikaJ podpisal delno mobilizacijo 130.000 kitajskih deželnih čet. AMERIKA IN KITAJSKO JAPONSKI SPOR. (Milan, 28. marca. »Corriere della Sera« poroča: Vest, da je Amerika vsled japonskih zahtev proti Kitajski protestirala, ni resnična. Predsednik Wilson je izjavil, da Amerika ni poslala protesta, pač pa v posebni noti prosila pojasnil o naravi japonskih zahtev. Dokler ni odgovora, Amerika ne more sklepati in niti presoditi, ali japonske zahteve v resnici nasprotujejo ameriškim interesom. VstoSi pred Dračem. Milan, 30. marca. »La Sera« poroča iz Skadra o nevarnosti, ki grozi Draču po mohameclanskih vstaših, katere vodi mufti iz Tirane. Vstaši so poslali konzulom velesil ultimat, naj pošljejo Esad pašo proč, ker prično sicer obstreljevati in napadati Drač. Essacl jo prevzel obrambo Drača in je pozval iz Meclue svoje vojake. Vstaši so pozvali konzule, naj sc podajo v notranjo Albanijo, da ne trpe po obstreljevanju. Bolgarijo. »Tribuna« pravi, da so se začeli bolgarski politiki drugače orijentirati. Znaki so vsak dan očividnejši. Pričakujejo premembe v kabinetu. Genadijev bo bržkone vstopil v novo vlado. Nova vlada bo podala izjavo, da sc jo izvršila prememba zato, da se vso moči naroda zedinijo. Bolgarija bo tudi dalje ostala nevtralna. Tucli »Corriere« prerokuje premembo pri bolgarski vladi. IZJAVA BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Sofija, 30. marca. (Koresp. urad.) »Agence Telcgraphu|ue Bulgare« poroča: Zasedanje sobranja jo bilo danes zaključeno. Predno so jo preči tal odlok, ki zaključi zasedanje, jo izjavil min. predsednik Hadoslavov: Potrebno sc mi zdi, da obnovim svojo prej- šnjo izjavo in da podčrtam istočasno, da ie zasledovala vlada dozdaj politiko najstrožje nevtralnosti in cla se ne uda in ne pologne jo za seboj nobena vabljiva obljuba, ker sodi, da morajo voditi Bolgarijo premišljevanja. Bolgarsko ljudstvo lahko zaupa svoji vladi, kor more njena politika deželi lo koristiti. Bolgarija ni nikjer vezana. Ne more sc prenaglo odločiti, ker v takem slučaju gotovo izgubi. Bolgarska vlacla se mora čuvati, cla sc ne zapelje katerikoli strani. Govornik zavrača socialistično načelo o balkanski zvezi in izjavi: Zveza je nemogoča, ker jc težavno, da so doseže sprava med koristmi balkanskih narodov, ki preže na Bolgarijo, da bi ji iztrgali zadnji grižljoj. Radoslavov je končal: Znana vam je zadnja beseda vlade, ki hoče zagotoviti Bolgariji mir v nevtralnosti. Čc sc dobe drugi, ki so srcnojši in drzne j ši, ki hočejo vojsko, naj pridejo, da zasedejo naše mesto. 7 mlinskih letalcev ponesrečilo. Bukarešt, 29. marca. V nedeljo se je pripetilo več letalskih nesreč, ki so zahtevale 7 človeških žrtev. Pri Ivotvc-zeni je padel nek vojaški letalec z višino 60 m. On in njegov spremljevalec sta bila takoj mrtva. Na istem mestu se Je ubil poveljnik vojaške pilotske šolo. Popoldne sta trčili dve letali in obe padli na tla. Štirje piloti so se ubili. Angleška in Italija. Cenzurirani dunajski listi in. »M. N. Nachrichten« prinašajo: Rim, 27. marca. Londonski dopisnik vladnega »Giornalc d' Italia« je več odličnih angleških politikov vprašal o posledicah, ki bi jih znal imeti oboroženi nastop Italije na strani trojnega sporazuma. Vsi so odgovorili, cla bi to utrdilo prijateljske zveze mod Italijo in Angleško. — List pa precl temi odgovori prinaša članek, ki sc glasi kakor grožnja: Mislimo, da Angleži vedo, da je Italija trdno odločena zagotoviti si svojo bodočnost na način, ki se bo zdol nji primeren. Narod, ki vozi po morju, obdeluje polje, razvija industrijo in trgovino, z velikim številom izseljencev, kakor je lo italijansko narod mora vsled obstanka zahtevati svoj prostor na solncu. Zalo nc more trpeti nobenega prvenstva, izključenja ali pritiskov, ampak mora za vsako ceno varovati ne samo svojo politično, ampak tucli gospodarsko svobodo na morju. Italija ne slavi v nevarnost svobode nobenega, pač pa jo trdno odločena vse pravice, na katerih sloni njena bodočnost, braniti clo skrajnosti. Italija jo v zadnjih mesecih porabila več kakor eno milijardo, cla bo o pravem trenotku lahko izpregovorila besedo svoje sile. Čo bo potreba, si bo znala svojo bodočnost in blagostanje priboriti tudi z mečem. Angleži bodo ravnali prav, čo računajo s tem dejstvom. Frankiurt, 28. marca. »Frankfurter Ztg.« poroča: »Popolo Romano« prinaša vest, da v nekem pogovoru, ki se je vršil zadnji čas, Grcy proti italijanskemu poslaniku ni hotel pripoz-nati italijanskih zahtev v bližnjem Ori-entu. Grey je izrazil tudi namere, cla zapre dovoz prekomorskega žita in drugega blaga v Italijo. Zavezniki in italijanski uvoz. Ziirich, 28. marca. Kakor se poroča, jo Francoska v posebni noti na Italijo garantirala prosi prehod blaga v Italijo, tudi absolutne in pogojne kon-terbande, katere zopetni izvoz je iz Italije prepovedan. Blago, ki se sme iz Italije zopet izvažati, so bo zaplenilo. Francoska in Angleška sla sc sporazumeli, cla bosti ladjo preiskovali samo ob Gibraltaru in Suezu. Križarji se zadovoljujejo z identifikacijo signa-liziranih laclij, čo no plujejo v sovražna ali nevtralna pristanišča. V ostalem so zagotavlja skrajna blagohotnost. iiaiijanski ntinisterski svel. Rim, 29. marca. V včerajšnjem triurnem svetu je zunanji minister Son-nino obširno poročal o mednarodnem položaju. Po uradni objavi so jo ministrski svot pečal samo z izvršilno navedbo k zakonu o vojaškem, političnem in gospodarskem varslvu državo. Boji žo Meie. ZAVEZNIKI HOČEJO DARDANELE ZA VSAKO CENO IN ŽRTEV. »Grazer Tagespost< poroča; »Kol-msclie Zeitung ; poroča iz Londona: Priprave za odločilen napad na Dardanele so. energično nadaljujejo. V tamošnjo vocle prihajajo vsak dan nove vojne ladje in prevozni parniki, ki do-važajo čete. Včeraj so imeli poveljujoči admirali vojni svot, v katerem so sklenili napad izvršiti, pa naj velja, kar hoče. Na nezavarovanih mestih imajo Angleži izkrcevalne vajo. MARŠAL LIMAN PL. SANDERS POVELJNIK DARDANELSKE ARMADE. Carigrad, 29. marca. (Kor. ur.) Sultan je ukazal, da tvorijo turške čete v Dardanelah in v okolici novo, V. turško armado. Višje poveljstvo so izročili maršalu Limanu pl. Sanders, prejšnjemu višjemu poveljniku I. armade. OKLOPNICA »GAULOIS« SE POTOPILA. Carigrad, 30. marca. (K. u.) »Agence Telographique Milli« poroča: Oklop-nica »Gaulois«, ki je bila v boju dno 13. marca močno poškodovana, so je končno potopila. RUSKO BRODOVJE OB BOSPORU. Carigrad, 28. marca. (K. u.) Glavni stan poroča: Danes zjutraj so našo opazovalno postaje ob Bosporu zapazile nekaj ruskih bojnih ladij, ki so z veliko daljave oddale proti našim st raznim ladjam nekaj granat in sc nato hitro oddaljile. RUSIJA PROTI NEVTRALIZACIJI DARDANEL. Petrograd, 29. marca. Vladna Rječ< piše, da je takozvana nevtralizacija Dardanel blazna misel. Če bi sc pa vendar na to mislilo, tedaj bi se to ne smelo tako urediti, kakor leta 1881. pri Magelhaen-sovi cesti, ampak kakor pri Panamskem prekopu, kjer se jc Ameriki priznalo njeno suvereniteto in pa pravico, da zgradi ob prekopu utrdbe. Ruska suvereniteta — ta je za plovbo dosii ugodnejša kakor turška. Neobhodno pa je potreba, da Rusija vojaško obvlada morske ožine z utrdbami in s predpravicami za prevoz svojih vojnih ladij. ITALIJA IN DARDANELE. V zvezi z zgorajšnjimi vestmi ni brez pomena italijanska brošura: »Boj za Dardanele«. Publicist Trampe kaže na nevarnosti, ki bi nastale za Italijo, če pride Rusija v posest Dardanel. Italijansko narodno gospodarstvo jo že po naravi navezano na Sredozemsko morje, če pa pride Carigrad v rusko roke, bo Levanta za Italijo zaklenjeni raj. Rusija bi ocl Skadra pa do Jafe v Palestini potegnila po svoji stari navadi visoko carinsko mejo, ki ne dovoljuje nobene tuje konkurence. — Še več. Naj pricle ruska mornarica skozi Dardanele, potem si Rusija in Francija podati vojaško roko, kar bi bilo za Italijo nekaj neznosnega. Pa če tudi bi Angleška prišla v posest Dardanel, bi za Italijo ne bilo nič boljše. Vsi italijanski politiki so danes na jasnem, cla jo angleško-fvancoska zveza napravila iz Sredozemskega morja francosko-angleško gosposko ozemlje, kjer Italija nima več besede — Angleška bi potoni Sredozemsko morje zaprla. Zato je za Italijo najboljše, da ostanejo Dardanele turško, kor bojevito turško prebivalstvo ni posebno vneto za trgovino in industrijo iivtbo še precejšnji čas tako ostalo. GRŠKA NE DOPUŠČA POPRAV ZAVEZNIŠKIH BOJNIH LADIJ. Carigrad, 30. marca. Dol broclovja zaveznikov, ki je zapustil Dardanele, ker so bilo ladjo nevarno poškodovano, so jo pripeljal v Solun, da izkrca ranjence in vkrca živež, kakor so lo žo delali več tednov. Grška vlada jo zdaj zahtevala, naj so ladje odpeljejo v 24. urah, da izrazi po padcu Veniselosa svojo strogo nevtralnost. Ker radi kratkega časa niso mogli izvesti najmanjše poprave, so morali poškodovane ladjo takoj vleči na Malto. Turčija v vojski. NA KAVKAZU. Carigrad, 29. marca. (Kor. ur.) Ruski kozaki in pehola je napadla 26. t. m, turške čete južno od reke Arak. Ruse so vrgli 7. velikimi izgubami nazaj. Odbiti so 'oili tudi ruski napadi pri Arhvinu. Severno od OItvja so zadržale turške čete neki ruski napad. Neko rusko letalo je metalo pri Passinleru oklice, ki so jih baje sestavili mohamedanci. V Azcrbcjdžanu je vse mirno. Rusi zbirajo svoje glavne sile v okolici Choija. RUSKO URADNO POROČILO S KAVKAZA. Dne 21. t. m. brezpomembni spopadi onoslran čorokn v smeri na 011 i. Na drugih frontah nobene premembe. TURKI IN BISMARCKOV DAN. Berlin, 29. marca. Povodom Bis-marekovega dne\a opozarja carigrajska Sabah , da, kakor sc je v Bismarckovem rojstnem letu odločila usoda Evrope, stoji tudi zdaj pred svojo novo usodo. Vsak Osman je dolžan, da slavi Bismarckov jubilej, ker je Bismarck zelo pospeševal zveze med Turčijo in Nemčijo. , Boji v severni /liriki. Genf, 30. marca. Uporni mohame« danci so zasedli Mekine in Fez. ',<. Na morju. 24 PARNIKOV POGREŠANIH. Amsterdam, 30. marca. Zadnji le* d on pogrešajo 24 angleških parnikov* Večina teh parnikov je bila torpedi* rana. t'" 10MN0ŽITEV ANGLEŠKE MORNARICE. Berlinski listi so dobili iz Angleškega naslednjo vest: Do prihodnje jeseni se pričakuje, da bodo mogli na. Angleškem na' siedeči način povečati vojno brodovje; za 26 torpedovk (dosedaj 260), za 9 lahkih križark (dosedaj 61), za 1 težko križarko (dosedaj 43) in z osmimi linijskimi ladjami (dosedaj 57). NEMŠKO BRODOVJE V RUSKIH ' VODAH. if- Stockholm, 29. marca. Neki švedski kapitan poroča, da je opazil oddelek nemškega broclovja severno od Oelanda' in pred Štora Karlso šest bojnih ladij, ki so plulo proti severu. Na podlagi toga poročila sklepajo, da so nahaja oddelek nemškega broclovja v bližini Alandskih otokov in hoče pomorsko trgovino z Rusijo vnovič ovirati. ZNATEN DEL BALTIŠKEGA BRODOVJA ZGORELO? Stockholm, 29. marca. »Aftonbla« ciot« poroča iz Petrograda, da jo ob velikem požaru v ladjedelnicah zgorel tudi znaten dol baltiškega broclovja, kakor tucli mnogo vojnega ter drugega materijah »U 29« POTOPLJEN? Berlin, 29. marca. Politiken objav* lja; Angleška admiraliteta poroča; Dober razlog imamo, cla sodimo, da sc je potopil z vso posadko nemški podmorski čoln »U 29«. Podmorski čoln U 29« je nedavno nastopal blizu Scilly otokov, kjeri je potopil šest ladij. Poveljuje mu kapitan Wcddingen, ki je na krovu nekega drugega podmorskega čolna ( U 9«) svojčas potopil križarke »Cressy«, - Aboukir« in PARNIK FALABA POTOPLJEN. UTONILO 123 OSEB. London, 30. marca. (K. u.) Rcuter poroča: Na višini Milforda je bil torpediran in potopljen parnik Falaba. Na krovu se je nahajalo 260 oseb, rešili so jih 137. ,v( PARNIK AQUILLA« POTOPLJEN. London, 30. marca. (K. u.) Listi po« ročajo: V soboto jc potopil neki nemški podmorski čoln na višini obrežja Pem-brokeshire parnik »Acjuilla« iz Livcr-i poola. V Fishguardu so clne 28. t. m> izkrcali 20 mož posadke. PARNIK »ORIOLE« TORPEDIRAN. Monakovo, 29. marca. »M. N. Nachrichten« poročajo: Pri Guernsey-u je morje naplavilo pisemski ovitek »General Steam Navigation«. Na zadnji strani ovitka je bilo v angleškem jeziku napisano: »Oriole torpediran«. Parnik »Oriole«, ki je vseboval 1500 ton, so žc dalj časa pogrešali. Boji na zahodu. Nemško uradno poročilo. Generalni polkovnik Kluck ranjen. Berolin, 29. mraca. Veliki glavni stan: Dan je na celi zahodni fronti potekel precej mirno, samo v Argonih in na Lotarinškem so sc vršili mali za nas uspešni boji. Generalnega polkovnika pl. Klucka je pri nadzorovanju sprednjih postojank svojo armade lahko ranil šrapnel« Njegovo stanje je zadovoljivo. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 29. marca. Uradno poročik clne 26. mavca ob 11. uri zvečer: V Belgiji v ozemlju Nicuport so bije artiljerijski boj. Južno od tam smo vzeli in zasedli severno od St. Georgesa neko solo prod našimi črtami. V Champagni obstreljevanje brez napada pehote. V Loreni severno od Badonvillerja smo so močno utrdili v ozemlju, ki smo je po 22. mavcu pridobili. V Alzaciji na Feichsackerkopfu so polivali Nemci naše strelske jarke z neko gorečo tekočino, ne da bi bili uspeli. Šest naših letalcev je obstreljevalo zrakoplovne loko v Frescatyju in na kolodvoru Molža. Vrgli so dvanajst bomb, ki so povzročile paniko. Ljuto so jih obstrei ljevali, a so so vsi srčono vrnili domov. Obstreljevali smo nadalje vojašnice, ki leže v vzhodnem delu mesta Strass-burg. Nemški uspehi na zahodu. Genf, 29. marca. Ponočno obstreljevanje 27. t. m. na mesto Arras dokazuje, da ne drže Nemci le vseh važnih točk v okolici, marveč da so priborili še nova opirališča. V Argonskem gozdu so se le slabo upirali Nemcem, ki so napredovali. Letala so zahodno od Phanna, v Calaisu in v Diinkirchnu povzročila več škode, kolikor jo priznavajo uradno. Francoski bataljon uničen. Rotterdam, 30. marca. Pri zmagovitem nemškem napadu pri Maasville je bil en francoski bataljon popolnoma uničen. Nemško letalo metalo bombe v Calais. Pariz, 30. marca. (Kor. ur.) »Temps« poroča: Predvčerajšnjim je zopet preletelo neko letalo Calais v višini 2000 metrov. Metali so iz letala na mesto bombe, ki so razpočile na cestah. Ker radi rane ure ni bilo veliko ljudi na cestah, ni bilo človeških žrtev. General French o položaju. Amsterdam, 29. marca. Amsterdamski vojni poročevalec Palmer br-zojavlja v Ameriko vsebino svojega razgovora dne 25. t. m. z angleškim generalom Frenchom, ki je izjavil med drugim: O zmagi trojnega sporazuma nisem bil nikdar še tako prepričan kot zdaj. Artiljerija je v tej vojski na važnosti pač največ pridobila, a orožje, ki odloči vojsko, je puška in strojna puška. Kraljica bilke jc še vedno pehota. Garibaldija odlikovana. Pariz, 30. marca. »Agence Havas« poroča: Giuseppe Garibaldi je imenovan za polkovnika, Ricciotti Garibaldi pa za bataljonskega poveljnika. 243,000 brezposelnih v Parizu. Genf, 29. marca. Pariški listi poročajo, da je sedaj v Parizu 243.000 brezposelnih, med tem ko jih je v navadnem času le 36.000. Poslnl promel med ilvslrijo in Ilolilo zopel otvorjen. Dunaj, 30. marca. Poštni promet med Avstrijo in Italijo je zopet otvor-jen. Slavke v Italiji. Rim, 30. marca. V Genovi in Neaplju stavkajo delavci po ladjedelnicah. Burski polkovnik Mariiz. Kapštadt, 30. marca. Burski polkovnik Maritz je baje pobegnil v srednjo Afriko. ftmerikanska nevtralnost. Kodanj, 29. marca. »Tidens Tegu« 22. marca poroča: Francija je naročila 900 15 cm topov, 3,500.000 kg smodnika, 100.000 Remingtonovih pušk, 13 milijonov patron in veliko množino artilerijske municije. Anglija je naročila 200 tisoč Remingtonovih pušk, 200 milijonov patron, 500.000 vežbalnih pušk, 1500 strojnih pušk, 50.000 samokresov, 200 oklopnih avtomobilov, 2 milijona kg smodnika. Rusija je naročila 50 23 cm možnarjev, artiljerijske municije za 12 milijonov dolarjev, 100.000 karabinov, 100 miljonov patron, 2 milijona kilogramov smodnika in 4 milijone pšic za metanje iz letal. Tovornih avtomobilov so zavezniki nabavili iz Amerike 31.530. Razno poročila. N"0VO ANGLEŠKO VOJNO POSOJILO . London, 30. marca. (Kor. urad.) Finančni krogi pričakujejo, da se razpiše novo vojno posojilo 400 milijonov funtov šterlingov (9624 milijonov kron) v drugi polovici meseca majnika. ANGLIJA IZPUSTI NEMŠKE UČENJAKE, ZADRŽANE V AVSTRALIJI. Rim, 26. marca. Vsled posredovanja italijanske akademije dei Lincei je angleška vlada dovolila šcstorici nemških znanstvenikov, ki so se ob izbruhu vojske nahajali na nekem znanstvenem kongresu v Avstraliji, da se smejo vrniti v domovino. Dotičniki so kemiki in fiziki ter člani imenovane italijanske akademije. LjiiliijnOSnB ilOVie. lj Boji v živalsfvu, O tem zanimivem predmetu je včeraj, predaval vseučiliški profesor dr, Boris Zarnik v Mestnem Domu. V uvodu je poudarjal, da se predmet njegovega predavanja strinja s sedanjim svetovnim položajem, kjer divja ljut boj. Enako je v prirodi, dasiravno se zdi na videz tiha in mirna. Potem je navedel celo vrsto zanimivih bioloških slučajev, od infuzorij do najvišjih sesavcev, kjer se nam kaže drzno roparstvo. Celo ljubka kresnica, ki nas razveseljuje v poletnih nočeh, spada v to vrsto, in sicer je ena najdrznejših roparic. Zelo zanimivo je razpravljal predavatelj o obrambnih organih v živalstvu, simpatičnih barvah in mimikriji, ki ima namen braniti slabejša bitja pred močnejšimi. V drugem delu je govoril gospod profesor o bojih, ki jih povzroča v živalstvu nagon razrnnožitve, in pojasnjeval z mnogimi zanimivimi zgledi, zlasti iz tropičnih krajev. Slednjič je podal nazorne slike o vojnah, ki jih vadijo med seboj socialna bitja (mravlje in termiti), skoraj po določenem načrtu. Sklenil je z željo, naj bi nam svetovna vojna bila vir novega napredka, kakor tudi v prirodi služijo boji višjim ciljem. Predavanje, katero je pojasnjevalo mnogo lepih skioptičnih slik, je bilo dobro obiskano. lj Dohod ranjencev. Včeraj opoldne je došel iz Košic posebni vlak v Ljubljano in pripeljal 55 težko in 217 lahko ranjenih vojakov, med njimi 27 častnikov. Vse ranjence so prepeljali v belgijsko vojašnico, izvzemši 39 ujetih in ranjenih Rusov. lj Umrli so v Ljubljani: Justina Kristina Lavrin, zasebnica, 39 let. — Cecilija Tenbaum, učiteljica jezikov, 65 let. — Majda Pavlin, hči hranilniškega uradnika, poldrugo leto. — Terezija Videnič, rejenka, 7 mesecev. — Marija Čemažar, mestna uboga, 82 let. — Ivan Pire, sin tovarniške delavke, 14 mcsecev. — Alojzij Sikora, samostanski klerik, 20 let. — Uršula Mcr- har, delavka v tobačni tovarni, 47 let. _ Ivan Leban, sin železniškegggKprevodnika, 5 mesecev. — Rudolf VidacTT^črnovojnik 97. pešpolka. lj Našla se je večja svota denarja pri oknu g. Ivane Pirnat, trafikantinje v Kolodvorski ulici 18. Kdor jo je izgubil, naj se tam oglasi. lj Pozor. Vsi oni obrati, ki so sore-jeli »Poizvedovalne pole o stanju brezposelnostih v Ljubljani, sC opozarjajo, cla jih vrnejo do 3. aprila, in sicer s podatki za mesec sušeč nazaj. Oddati jih jc v »Mestni posredovalnici za delo in službe«. Dnevne novice, -f Tržaški Nemci pri namestniku. Današnja cenzurirana graška »T-iges-post« prinaša pod naslovom: »Pozdrav nemških društev novemu namestniku« sledeče: V imenu vseh nemških društev in korporacij jadranskega ozemlja je danes prišlo k cesarskemu namestniku dr. baronu Fries-Skene-ju posebno odposlanstvo, da ga pozdravi in prosi za njegovo pomoč siremljenju nemštva ob Adriji. Deputacijo je vodil koroški državni poslanec Dobernik, ki je v svojem nagovoru poudarjal kulturni in gospodarski pomen jadranskega nemštva za državo in je vsako okrepitev v tej smeri označil za utrditev drr žavnih temeljev. Zagotavljal je nameplr niku, da Nemci lojalno umevajo njegovo odgovorno mesto in je končal z željo, da bi mogel namestnik svojo dobro voljo, znano pridnost in bogato izkušnjo na tem mestu docela posvetiti splošnemu blagru. Šolski svetnik Markus Guggenberg, načelnik narodnega sveta za Trst in Primorje, je namestnika prisrčno pozdravil in dosiavil, da vedno lahko računa na sodelovanje in podporo primorskih Nemcev za blagor državnih interesov. Cesarski namestnik je odgovoril, da je odkritosrčno vesel, da najde zastopnike primorskega nemštva, čegar pomena za skupno državo se popolnoma zaveda, tako enodušne in sklenjene. Nato se je razvil neprisiljen razgovor o raznih nemških zadevah v Primorju in namestnik ni pokazal samo živahnega zanimanja, ampak tudi voljo, nemštvo v Primorju v okviru skupnih državnih interesov varovati in gojiti. + Duhovniške vesti iz Lavantin-ske škosije. Č. g. Alojzij Čižck mestni župnik v Slov. Gradcu je imenovan za vojnega kurata v rezervi. Dodeljen je deželnobrambovskemu polku št. 5. — Č. g. Jožef Kuk, kaplan v Galiciji pri Žalcu je prestavljen kot drugi kaplan k Sv. Lovrencu nad Mariborom. — Č. g. Vid Pavlič, kaplan pri Sv. Emi pri Pri-stovi je prestavljen v Št. IIj v Slov. goricah. Menično pravo. Dunaj, 29. marca. Roki za prezcntacijo za plačilo, za protest iu Obvestilo prednikov je ju-stično ministrstvo z naredbo z dne 28. marca tudi za mesece april, maj in juni podaljšalo za 10 delavnikov. + Prepovedana ažijo trgovina s cekini. Današnja »Wiencr Ztg.« objavlja, kakor poroča korespondenčni urad, odlok finančnega ministrstva sporazumno z ministrom notranjih stvari z dne 27. marca 1915 o prepovedi ažijo trgovine s cekini kronske veljave. Kdor torej proda kak cekin kronske veljave za višjo ceno, kakršna je na denarju označena, se kaznuje. — Odlikovan je bil v Karpatih s srebrno svetinjo I. razreda praporščak 17. pp. Konrad Š i m n i c , brat šent-peterskega kaplana g. E. Šimnica. -h Nova škofa na Hrvatskem. Generalni vikar dr. Dominik Premuš je postal posvečeni škof z naslovom belgrajski in smederovski in apostolski protonotar dr. Josip Lang je postal posvečeni škof z naslovom od Alabande. Oba posvečena škofa — to sta menda prva —' sta podpirate-Ija katoliškega gibanja in upamo, da bo-deta tudi v novem stanu s še večjo vnemo, pa bilo moralno in pa materijelno podpirala katoliško gibanje. — Imenovanje. C. kr. ministrstvo za javna dela je imenovalo g. Hinka J e 1 u -š i č a , ljudskega učitelja v Kastvu, c, kr. strokovnim učiteljem v X. plačilnem razredu. — »Ilustrirani Glasnik« št. 31 prinaša sledeče slike: Prizor iz težkih bojev za Duklo. — Velika noč. — Kristusa snemajo s križa. — Admiral turškega brodovja Sušon s svojim štabom. — Padli junaki: Ivan Rozoničnik, Janez Slapničar, Leon Andrejka, Alojzij Kše-la, Ludvik Zavratnik, Ivan Podboj, Anton Markelj, Anton Vejngrli, Alojzij Vilfan, Anton Kalan, Kristijan Mežnar, Ivan Raj žar, Valentin Boh, Janez Zem-lič, Jože Mavtingar, Desetnik Janez Sare. — 22. cliviz. pekarna. — Družina IIlede iz Sv. Florijana pri Gorici. — Slovenski topničarji pričakujejo Rusov na snežni planini. — Slovenski vojaki na bojnem polju med počitkom. — Zidani most. — Vojaški signali na daljavo. — Nemški vojaki prenašaqo ranjenega Avstrijca. — Artiljerijsko opazo-vališče. — Zasilni most. — Tempiranje šrapnelov. — Vojaški svetlobni reflektor. — S. J. Witte, umrli ruski državnik. — Slovenci pri motornih baterijah.. — Duhovnik na bojišču. — Vpoklic superarbitriranib. Kakor smo že poročali, je 18. t. m. vojno . ministrstvo odredilo, da morajo s L aprilom pod orožje vse tiste vojaške osebe, ki so bile ob mobilizaciji na poci-lagi prezrl nega izvida superarbitrira-ne in "itKterih dopusti trajajo čez i. april, l,v te odredbe ni razvidno, če velja za pripadnike armade in deželne hrambe ali pa tudi za črnovojnike. Sedaj izvemo iz mcrod.ajno strani, cla ta vpoklic zadeva vse tiste superarbi-irirane, ki nišo bili odpuščeni kot invalidi, in sicer vseeno, če pripadajo armadi, deželni brambi ali črni vojski. — Dunajski živinski trf|. Na dunajskem živinskem sejmu so preapretečei.i teden padle nekoliko cene, a 29. i. m. so zopet zelo poskočile. Pripeljali so na sejm okoli 4000 živine, kar ne zadošča Dunaju. Veliki teden sc navadno ne razpeča veliko živine, a letos so poskočile cene prvovrstni živini za 6 do 8, srednjevrstni živini za 10 do 15 in drugim vrstam, osobito živini, namenjeni armadi za 16 do 20 kron za 100 kg trže. Mesarji, ki prirejajo konserve, niso veliko kupovali, ker od petka do ponedeljka nc pobijajo živine, a zato so za vojno upravo kupili približno 1200 volov. V eni uri_ so prodali vso na sejm prignano živino. Ker so cene živini tako poskočile, se gotovo podraži tudi meso in se približujemo tisti dobi, ko meso sploh ne more priti več kot ljudski živež v poštev. Dunajski listi zahtevajo, naj sc naroči meso v Rumuniji. kjer je precej živine in kjer bi izvoza živine v Avstrijo ne ovirali. — Tržno poročilo iz dunajske velike tržnice dne 27. marca: Goveje meso, sprednji kosi 2 K do 3 K 10 vin., zadnji kosi 2 K do 3 K 20 vin., angleški kosi 2 K 30 vin. do 3 K 40 vin. kg. Telečje meso 2 K 60 do 3 K 20 vin. kg. Koštrunovo meso 3 K kilogram. Prešičevo meso 3 K do 3 K 80 vin. kg. — Prepovedane velikonočne in binkoštne razglednice armadi. Armad-ni naredbeni list določa: Svojcem armade je prepovedano pošiljati velikonočne, in binkoštne dopisnice, kakor se jim je prepovedalo pošiljati božične dopisnice. — Mleko se je zopet podražilo. Tržaška »Edinost« poroča: Dočim se je mleko že minuli teden v Trstu prodajalo po 36 do 40 vili. liter, se je včeraj zopet ppdražilo in se prodaja povsod po 44 vin. liter. — V Beljaku in okolici prodajajo mleko po 28 vin. liter. — Bogat sardelni lov. Na reškem trgu je vsak dan izredno veliko rib, večinoma sardel, ki so po 24—32 vin. kilogram. Preteklo soboto so bile sardelice celo po 8 vin. kilogram .To je nrava sreča za široke ljudske sloje, ki si lahko do sita privoščijo priljubljeno hrano. Rečankn pravijo: »Dokler imamo ribice, se ne bojimo lakote.« V Trstu ne bo krušnih kart. Na-mestništvo je sklenilo, da zaenkrat ne vpelje krušnih kart, pač pa poživlja nrebivalstvo, nai se natačno ravna Po predpisih glede porabe kruha in moke. Obenem namestništvo nalaga občinam, prodajalcem, pekom in konsumnim zadrugam, da pomagajo pri tej ureditvi in store vse potrebno, da bo prebivalstvo dobivalo in uživalo kruh, moko in koruzo samo v predpisani množini. — Brzovlak skočil s tira. V noči od 27. na 28. t. m. je pred postajo Fra-nenberg (pri Admontu) skočil s tira brzovlak štev. 301. Kurjač Stalleger iu strojevodja Pirker sta ubita, dva potnika pa lahko ranjena. Ni še znano, kaj jc vzrok nesreče. — Morilec Princip, ki ima kostno jetiko, je bil te dni operiran, pri čemur so mu odstranili nekaj drobcev kosti. — Zborovanja kuharic na Dunaju. Po vseh dunajskih okrajih so se včeraj vršili shodi, katere je sklicala ženska pomožna akcija, da pouči kuharice, kako naj varčujejo pri kuhi. — Hrvaški vojaki na dopustu. Reški »Novi List« poroča, da t. m, odšlo na 10—14 dnevni dopust krog 1000 mož Jelačičevega polka. — V Przemyslu so bili med drugimi tudi: Fr. Golob, pristav v deželni, bolnišnici v Mariboru, poročnik Ciril Sadu, sin nadučitelja Fortunata Saclu v St. Ilju v Slov. goricah, gostilničar Hinko Šerbinek v Spielfeldu, posestnik Aloj Lopič iz St. II j a v Slov. goricah, posestnik Z. Lešnik iz Svečine. — Srečke »Slovenske Straže« se dobijo v Mariboru v prodajalni tiskarne sv. Cirila in Metoda. — Na Štajerskem je strogo prepovedano streljanje ob Velikonočnih praznikih (z možnarji), barvati piruhe in peči samonšenični Velikonočni kruh. — Iz žalosti, da je mož šel na vojsko, je skočila v duševni zmedenosti v ribnik Frančiška Babič, viničarieva žena v Jedloneku pri Sv. Jurju na Pesnici. Izginila je že 13. januarja ponoči brez sledu. Njen mož je 15. t. m. moral brez vednosti, kje je žena, v Galicijo. V soboto 27. t. m. so jo našli v Gamze-jevem ribniku. — Slovenec odlikovan z nemškim železnim vojnim križcem- Naš rojak rez. poročnik Fran Cigoj iz Gorice, sodnik v Voloskem, se je povrnil v vojno služba. Poleg hrabrostne kolajne, katero je bil prinesel s seboj s severnega bojišča, je dobil -- Va5.no za potnike v Srem, Iz Osjeka sc poroda: C. in kr. trdnjavsko poveljstvo v Petrovaradinu je izdalo odlok, da je za potovanje v Srem treba potnega lista, ki se dobi pri pristojnem okrajnem načelniku; ti potni listi se dobe samo do Vukovarja oziroma No- vega Sn .da. —- Z ziato hrabrostno kolajno odlikovani slovenski poštni uradnik. Višji poštni oficial Reinhold Šušteršič, ki je bil pride-ljen dunajski poštni direkciji, je bil odlikovan z zlato hrabrostno kolajno radi junaškega zadržanja pred sovražnikom. Od!i-kovanec jc redom Slovenec. — Pc nesreči ufon.il jc v Makarski Ivan Martinolič, c. kr. višji fin. respicijcnt Njegovo_ truplo so našli čez d"a dni. — Umor iz ljubosumnosti. 17. marca je v neki trboveljski gostilni rudar Jožef BriJej zaklal rudarja Andreja Koncil jo, ker ga je naše! ondi z neko deklino, za katero je hodil tudi Brilej. Brileja so kot črnovojniškega obvezanca izročili gravkemu vojaškemu sodišču. — Deiomor. Iz Kozja se poroča: Posestnica Neža Planine je povila dete in jc vtopila v škafu vode, nata pa zakopala, rlaninc so zaprli. Doslej šc taji in noče povedati, kje je novorojenca pokop?la. — Sleparska agenta obsojena. 19ietni v v-elju rojeni stavbeni tehnik Ivan Koder-mann je v družbi z Rudolfom Cihaloni potoval po Spodnjem Štajerskem, Koroškem m tirolskem za graško tvrdko Streckcr in prasko tvrdko Santossa. Pri naročbah sia neopravičeno zahtevala od strank predplačila, ki jih potem nista dala v račun ali pa naročil tvrdkama sploh naznanila nista. V Švici in na Tirolskem jc Kodermann izvršil tudi več drugih goljufij in tatvin. Za vse skupaj ga je sedaj mariborsko sodišče obsodilo na osem mesecev ječe. — Avstrijcem koruzno moko. Na« čelstvo zadruge dunajskih pekov objavlja oklic, v katerem obvešča, da dobe peki sicer moko, ki pa bo koruzna in da druge moke sploh peki nc dobe. »Ar-bcitenville« pristavlja: če ni drugače, sc moramo zadovoljiti s koruzno moko. Splošno se pa zatrjuje, da so nahaja na Ogrskem še dovolj pšenične in ržene moke, a da jo ogrska vlada ne pusti prodati v Avstrijo. Res pride do tega: Ogri bodo jedli pšeničen kruh. Avstrijci pa koruzni. — Velike zaloge krompirja za iz« delovanje žganja. »Neue Preie Presse« objavlja sledeče presenetljivo poročilo iz Črnovic: Zaradi velikih krompirjevih zalog v Bukovini jo pričelo 23 poljedelskih bukovinskih špiritnih žga-njarn z dovoljenjem vlade zopet izdelovati špirit, kar so Rusi bili prekinili. Obratovati prično začetkoma v omejenem obsegu. Rusi so ob svojem zadnjem vpadu v Dukovino uničili 10 zganjam, 26 so jih pa izdatno poškodovali. Strokovnjaki so te dni v listih naglaša-li, da se nahaja v Avstriji premalo krompirja in da ni upati na to, cla bi se nadomestilo pomanjkanje moke s krompirjem. Zdaj pa čujcmo, da so nakopičili v Bukovini velike zaloge krompirja, ki jih ni vlada takoj rekvi-rirala, cla bi imeli ljudje kaj jesti, marveč jih jc prepustila clobičkaželjnim tvorničarjem, da izdelujejo špirit iz krompirja. — Trije Tirolci begunci. Tri znane politične osebnosti: deželni poslanec dr. Stefenelli iz Rive, dr, Sembenico iz Arco in odvetnik dr. Vettori iz Rive so zbežali čez mejo. — V Przemyslu se je nahajal državni poslanec vsenemške struje Vincenc Malik iz Lipnice, ki se je ob začetku vojske prostovoljno oglasil v armado. Malik je zastopal štajersko mestno-trško skupino Ptuj-Cmurek. — Sin šentiljskega nadučitelja Saduja, Ciril Sadu, ki je bil prideljen trd-njavskim topničarjem v Przemyslu kot poročnik, je baje v bojih izpadle posadke padel. — Vojni ujetniki iz Rusije ne smejo brzojavljati. Osrednja poizvedovalnica za vojne ujetnike na Dunaju, 1. okraj, Jasomirgottstrabe št. 6, obvešča: Po do-šlih zasebnih poročilih zdaj v Rusiji vojnim ujetnikom ni dovoljeno brzojavljati. Ne priporoča se zato brzojavljati ujetnikom s plačanim odgovorom. — Semenski krompir. Kranjska kmetijska družba v Ljubljani razglaša: Seriien-skega krompirja srednje zgodnjih vrst oneida in zborow ter nekaj ameriških vrst kakor rumeni delmeny, pcauchblow in pi-šelevec je družba letos prav malo pridelala, vsled česar se bo mogla ozirati le na hitre in manjše naročbe svojih udov. Cena semenskemu krompirju je 26 kron 100 kg z vrečami vred. Vrsto izbere družba naročnikom sama. 1z rusKeoa oieliilva se oglašajo in pišejo: Iz Ashabacla v Turkestanu ob perzijski meji, kjer je več Slovencev vojnih ujetnikov, se je oglasil ondan Anton Zajec, ki jc pisal svoji soprogi Viktoriji, stanujoči na sv. Petra cesti št. 74, tako-le: » . . . . sem na Ruskem v ujetništvu. Osemnajst dni smo se vozili vodno po ruski državi. V Ashabadu, kjer bivam, je jako toplo, skoraj žc zdaj tako kakor v Ljubljani poletu. Ne delam skoraj nič, hrane je pa tudi dosti.« — Pismo je pisano v Ashabadu dne 28. januarja t. 1. — Ivan Taris piše iz Sarapula v vjat-ski guberniji: » . . . . dam ti vedeti, da sem sedaj v mestu, kjer tudi ostanem do konca. Dela nimamo nič, smo samo v vojašnici, ampak samo cigaret primankujc. Kolikor jih je bilo v Ljubljani preveč, jih je tukaj premalo. Na popotvauju smo bili en cel mesec, preden srno prišli semkaj.« —• Pismo je bilo pisano v Sarapulu dne 2(3. svečana t. 1. Dragotin Mittcrmayer pošilja pozdrave dragim domačim iz Razjema, ki leži južno ocl Moskve: » . . . Nebroj pozdravov iz daljne Rusije. Tu osta- nemo še deset dni, potem nas odpeljejo naprej, Bog ve še kako daleč. Rusija je neizmerno velika država. Koliko sveta bom še videl! . . . « — Pismo noši poštni pečat z dne 27. februarja t. 1. Iz Namangana v Turkestanu ob mongolski meji se je oglasil Pavel Kapler in pisal tako-le; »Dne 30. novembra 1914. sem bil ujet. Zdaj sem častniški sluga pri dveh častnikih.« — Pismo jc bilo pisano v Namanganu clne 5. februarja 1915. — E. T. je ondan razveselil svojo soprogo z naslednjim pismom: » . . . . Meni se ne godi slabo. Dobim 50 rubljev (125 K) na mesec, poleg tega imam pa še prosto stanovanje. Leži nas trideset, oficirjev v eni dvorani. Hrana je jako dobra in. plačam za en obed in eno večerjo samo 50 vinarjev. Vsak mesec si nekaj prištedim, tako bom nekaj prinesel punčki domov. Vsak dan imamo dovoljeno se skupaj izprehajati, a samo po eni ulici. Izprehajamo se od 9. do 1., pa ocl 3. do 5. ure. S prebivalci pa ne smemo govoriti, nam ni dovoljeno . . . Prisrčen pozdrav tebi in punčki tvoj E.« — Pismo je bilo pisano v Nerehti dne 21. februarja t. 1. Slovenski zemljevid Evrope. Merilo 1 : 4,000.000. Cena K 2,40, nalepljen na platno s palicami 6 K 50 vin., nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko 6 K. — Ta zemljevid v slovenskem jeziku jc izdelalo eno prvih svetovnih podjetij v Lipskem in presega po svoji natančnosti, razvrstitvi in preglednosti vse druge zemljevide. Velikost znaša 1 m 15 cm X 86 cm. Ob robu nudi taj zemljevid tudi pregled svetovnega! ozemlja in specijalne zemljevide raznih izvenevropskih ozemelj, ki igrajo kako vlogo v današnji vojski. Kdor se naroči na delo »Svetovna vojska« plača za zemljevid samo znižano ceno i K. — Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Za cerkvene pevske zbore. Ravnokar je izšla Stanko Premrlova zbirka misijonskih in postnih pesmi, ki je današnjim žalostnim, trpljenja polnim pAlMATORlUM • EMONA A ^NOTi^™^ -BOLEZNI. $ LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 I/ £EF-ZDR,^K:pa-!Arej-DR- FR. DERGANC Vsak, kdor hoče zaslužiti gotovih 6 K na dan, naj se javi Antonu Resmanu pri Sv. Janezu pri Boh. Jezeru. Delo se daje na dom. Pojasnila se dajejo proti 10 vin. znamki. Potrebujem tudi enega izurjenega pripravljatelja zgornjih delov vojaških čevljev. Plača dobra po dogovoru. 657 časom prav posebno prikladna. Izšla je pod naslovom »Slava sv. Križu« in obsega pet pesmi za misijonski ali za postni čas; prirejena je za mešani zbor. Pobožni verniki se oklepajo danes še tesneje sv. Križa, saj ni ne dušnega ne telesnega trpljenja, ki bi ne minilo ob križu; zato je zložil g. skladatelj to zbirko »v tolažbo trpečim in v spomin na svetovno vojsko 1914/15«. Zbirka velja samo 50 vin. in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ferjančičeve narodne vojaške pesmi, zložene za moški zbor, so ravnokar izšle v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Zbirka ima prav lično žepno obliko in velja samo 60 vin. Slovenski vojaki, mladeniči in društva bodo kaj radi segli po ti zbirki, ki bo pevca navduševala, poslušalcu pa nudila prijeten užitek. Tabela o prispevkih za preskrbo vdov in sirot gažistov in moštva stalne armade( vojne mornarice), deželne brambe in črne vojske, ki so ali pred sovražnikom padli ali pa so umrli na ranah ali vsled vojskinih naporov. (Zakon z dne 27. aprila 1887., drž. zak. štev. 41, zakon z dne 28. marca 1896., drž. zak. štev. 48 in zakon z dne 19. marca 1907., drž. zak. štev. 86.) Čez 25,000 komadov! O0lejte sivelike izložbe i Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke. Celo obtoke za gospode od K 8, 12, Cele obleke za dečke od X 4, 8, Cele obleke za otroke od K 2, 3, Peleriue za gospode ocl K 7, 8, Športne raglane . . od K 12, 14, Klobuke ..... od K 1, 150, 15 8 4 9 16" 2 napre| naprej Kostume za dame , od K 9, 12, 15 „ Datnskesako in paletot od K (5, 8, 10 „ Krila spodn a in gornja od K 2, 3, 4 „ Hišne halje .za. dame od K 3 90, 4-90, 5 90 Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. Prej angleško, se«Jajj ljubljansko skladišče oblek O. Beraafovič, Ljubljana,' Mestni trg 5-6, t Previdena s sv. zakramenti za umirajoče, preselila sc je danes po 38 letnem bivanju v Ljubljani, ki ji je postala tako ljuba, v večno življenje CECILIJA sotrudnica P. Cl. sodalitete rojena dne 22. junija 1.1849 v Borghorstu na Vestfalskem. Pogreb se vrši dne 31. t. m. ob pol 3. uri popoldno iz hiše Pred škofijo št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah, med drugimi v torek 30. uiarca 1.1. ob 9. uri v cerkvi Marijinega Oznanenja in v sredo 31. t. m. ob "/i tO. uro v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Na izrecno željo pokojnice se venci hvaležno odklanjajo, me^to tega pa se prosi za sv. maše ali za darila v dobrodelne namene. V Ljubljani, 29. marca 1915. Mesto posebnega naznanila. Mostni jiogrolmi zavod v Ljubljani. 673 Žalujoči os?a!!. I. Po častnikih in gažistih s častniško stopnjo. 1. Za vdove: Skupaj: 2. za sirote brez očeta: 3. Za sirote brez staršev. Pokojnina po g 1. zakona z dne 19. III. 1907, drž. zak. št. 86. a 50% dokla-da k pokojnini po § 5. zakona z dne 27. IV. 1887, držav. zak. št. 41. « b e Vzgojevalni prispevek za vsakega nepreskrbljenega otroka do 24. leta (i/5 vdovske pokojnine, največ 500 K.) Skupni znesek za vse otroke enak vdovski pokojnini; g 3. zakona z dne 19. III. 1907, drž. zak. št. 86. Konkrotualni vzgojevalni prispevek za sirote brez staršev ali za sirote, katerih mati ali mačeha ne uživa nikake pokojnine. § 4. zakona z dna 19. III. 1907, drž. zak. št. 86. Kflzroui XII. XI. X. IX. VIII. VII. 700 750 (»00 1.000 1.200 1.500 350 375 450 500 600 750 1.050 1.125 1.350 1.500 1.800 2.250 210 največ 1050 225 „ 1125 270 „ 1350 300 ., 1500 •360 1800 450 „ 2250 1....... 525 555 675 750 900« 1.125 * K. I. 3. Če bi pa vsota vzgojevalnih prispevkov, do katerih ima mati po § 3. (rubrika 2) pravico, presegala konkre-tualni vzgojevalni prispevek, se mora to višjo vsoto nakazati kot. doklado k konkretualnemu vzgojevalnemu prispevku. Konkretualni prispevek z doklado ne sme presegati vdovske pokojnino skupno s 50% povišanjem. VI. 2000 V. 2500 IV. 3500 III. 5000 II. 5400 I. 5400 1000 i 3000' 1250 i 3750 1750 5250 2500 ! 7500 . 500 največ 2500 1500 1875 2625 3750 4050 4050 lU Vdov padlih gažistov j I§to. velja o vzgo-iz stanu civilnih držav- j jevalnih prispevkih nih uslužbencev uživa- za sirote (§ 17. za-jo enako pokojnino ka- konazdne 27. aprila kor one pod I.a); Ce bi i 1887, drž. zak. št.41). bila pa ta nižja od one.: ki bi jim pristojala po pokojninskih določbah za civilne državne u-službence, se jim ista dopolni na višino zad- j ! nje. Poleg tega pa dobe | še 50% povišanje; ka- j kor pod I. b), (g 6. zakona j z dne 27. aprila 1887, j drž. zak. štev. 41). Po gažistih brez činov-nega razreda o 3 1 f j 1/3 aktivne plače njih ! mož, najmanj pa 400 K. ; (g 2. zakona z dne 19. marca 1907, drž. zak. štev. 86.) ...... Podobno kot pod 1.1 (g 3. oziroma g 4., zakona z dne 19. | marca 1907, drž. zak. i štev. 86). ! Po moštvu: Tarifa po § 23. zakona z dne 27. IV. 1897, drž. zak. St. 41. in § 7., zakona z dne 9. III. 1907, drž. zak. št. 86. 50 % povišanje po S 84. zakona z dno 27. IV. 1887, drž. zak. št. 41. Skupaj a 4- b Infanterist.....72 -f 36 t= 108 I< Prostak......96 -f- 48 = 144 Korporal............120 -- 60 - 180 Četovodja......144 -t- 72 _ 216 „ PodCastnik (Feidvebcl) 180 --- 90 ^ 270 „ Za vsakega nepreskrbljenega otroka do 16. leta pri moških in do 14. leta pri ženskih 48 K letno. Skupna višina vdovske pokojnine skupno s 50°,o povišanjem (I.b) in vzgojevalni prispevek ne sme presegati 540 K. § 9. zakona z dne 19. III. 1907, drž. zak. št, 86. Za vsako nepreskrbljeno ali tej enako siroto po 72 K. Vsota prispevkov pa ne sme presegati 360 K. g 10. zakona r, dne 19. III. 1007, drž. zak. št. 86. Isto z nad 70 v ) dnevne plače f Nadčolnar ) Kadet j' • 1 240 -f 120 - 360 K 300 150 = 450 K Če so te vdove popolnoma nezmožne sebe ! preživljati in brez premoženja, dobe za čas tega položaja poleg tega še letni prispevek . % K. Za odmerjanje vdovske pokojnine in vzgo- • | jevalnih prispevkov za vdove in sirote padlih j vojakov iz moštva, ki so iz stanu civilnih I državnih uslužbencev, veljajo podobne do- j 1 ločbe kakor pod II. § 33. zakona z dne 27. aprila 1887, drž, zak. št. 41. za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1914 Račun izgube in dobičku. Izdatki Pre;emki I. Škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice..... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... II. Uprava: a) provizija............ b) tekoči upravni stroški: 1. plače............ 2. poštnine in pisarniške potrebščine 3. kurjava, razsvetljava, najemnina in telefon.......... 4. oznanila........... 5. tiskovine........... 6. oolniška blagajna in pokojnina . c) davek............. d) sprejemnine: 1. v oddelku požara . ...... 2. v oddelku zvonov....... III. Odpisi in drugi izdatki: odpis inventarja.......... IV. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara........ delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov........ delež pozavarovalnice...... V. Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana: a) v oddelku požara........ delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov........ delež pozavarovalnice...... VI. Upravni prebitek na nov račun . . . L Prenos upravnega prebitka .... II. Zakladni prenos preteklega leta: premijska prihrana: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice..... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice . . . ! ! III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice . . . . i b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice..... IV. Čista zavarovalnina po odbitku storni a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice..... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice . . . . ] V. Dohodki naloženega denarja: obresti .'....."....... VI. Drugi dohodki: a) pristojbine polic: 1. v oddelku požara ...... 2. v oddelku zvonov...... b) sprejemnine: 1. v oddelku požara...... 2. v oddelku zvonov...... c) drugi dohodki......... 394253 I 23 166920 26 197340 82155 12840 , 50 118292 35235 15753 63826 1193 526824 209734 107810 317089 13798 06 21 50 324540 14078 19 35510 210729 83893 80 126836 129816 6322 497950 497950 Aktiva Pasiva I. Terjatev pri delničarjih .... II. Račun blagajne ....... III. Terjatev pri denarnih zavodih ir sojilnicah: a) pri hranilnicah ..... b) poštna hranilnica, št. 51.426 L. » 68.082 M, » 71966 G. » 4.425 P. IV. Terjatev pri zavarovancih V. Terjatev pri poverjenikih . . . VI. Terjatev pri hipotečnih posojilih VII. Vrednostni papirji...... VIII. Račun uprave: oprava .......... nova nabava ........ _odpis . . Ustanovni zaklad........ Varnostni zaklad........ Kurzni diferenčni zaklad »'.... Premijska prihrana: a) v oddeiku požara...... delež pozavarovalnice..... b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice..... Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice..... b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice..... Razni upniki: a) tirjatev poverjenikov..... b) predplačila za leto 1915 . . . . c) gasilni donesek........ Saldo pozavarovalnice...... Upravni prebitek, ki se prenese na nov račun ........ 80000 35010 250 110861 25537 10801 8375 12026 210729 83893 126836 16760.3 129816 91751 I 92 15090 36 106842 7112 21500 26077 5955 15050 47083 8912 316560 31656J IWL2E2Ll r' ,Van Sušnik los. Pehani 1. r„ predsednik nadzorništva. ravnatelj.