ŽSOSRI TEPH1R Le!o II. Šteo. 9. ^ Gorica, sobota 2. marca 1946 ◄ Cena L. 4.— Glas iz ljudstva Iz vseh koncev in krajev Goriške nam preprosto delovno ljudstvo piše, da je pripravljeno za sprejem zavezniške razmejitvene komisije v svojih krajih. V svojih pismih povdarjajo, da so si okrasili svoje lastne hiše, ki so jih pred sto leti zgradili njihovi pradedje. Pravijo pa tudi to, da so sedaj prišli tujci, ki jim zapovedujejo in strahujejo, da jih bodo celo strogo kaznovali če do 27. t. m. ne izbrišejo svojih napisov. Napisi, kot se vsak lahko prepriča, niso grozilni niti ne ogrožajo javnega reda niti miru, temveč so napisi, ki jih je ljudstvo samo izpisalo, so želje, je volja vsega ljudstva, ki si želi uresničitve svojih stoletnih sanj. Napisi izražajo nič več in nič manj kot pa željo po pravični in končni rešitvi svojega narodnega vprašanja, svoje narodne svobode. Želijo si svojo ljudsko oblast, ki so si jo zgradili v teku najhujše borbe, kar jih pomni zgodovina človeštva. Želijo priključitev k Jugoslaviji. Naše ljudstvo se je dvignilo in neustrašno borilo tedaj, ko so se zavezniški državniki in politiki nahajali v velikem škripcu. Tedaj so nam obljubljali to, kar danes ljudstvo zahteva. Danes, ko je prišel dan, da se bo določala meja, nam pa isti, ki so nas vzpodbujali, za katere srno nesebično žrtvovali in se izpostavljali, celo zabranjujejo in pretijo zato, ker jih spominjamo njihovih danih obljub. Vprašujemo se, s kako pravico izdajajo razne »oblasti«, ki jih naše ljudstvo ni nikdar priznalo, ki so vsiljene od zunanjih sil, zato izrazilo protiljudske in nam po vsem tuje in nasprotne, nekake ukaze o izbrisih napisov iz naših hiš, potem ko je ZVU v svojem odloku štev. 28 jasno povedala, da se ne sme pisati na javne zgradbe in prostore, med tem ko se privatne hiše z dovoljenjem gospodarja lahko krasi in piše? Civilna policija, ki grozi in straši naše ljudstvo, da mora izbrisati napise naj prebere odlok štev. 28. Poleg vsega naj vedo vsi, da so te hiše naše, da je ta zemlja naša, da smo svojih hiš sami gospodarji in da gospodar na svoje hiše napiše, kar sam hoče. Ako to ne gre v račun raznim reakcijonarnim in filofasi-stičnim elementom, je to njihova stvar in odgovarja njihovemu prepričan ju. Naše ljudstvo se je za demokratične pravice, ki jih je tudi drago plačalo, borilo in jih izbojevalo, zato se ne bo dalo ogoljufati. Naj rovarijo reakcijonarji, naj grozijo, naj strašijo, zmagala bo ljudska volja, kajti ona sloni na pravici. In te pravice, prav zaradi tega ne bodo iztrgale iz rok našim ljudskim množicam nobene reakcijonarne sile, ker so izbojevane v štiriletni krvavi borbi. DEIHONSTUE K0E9DEE9 IN B0VŠREG9 L3UDSTV9 Kobariško ljudstvo demonstrira in zahteva svoje pravice Po odhodu JA iz Kobariškega se je položaj za Slovence vsaki dan poslabšal. ZVU ni in ne upošteva ljudske volje in ljudske težnje. Začelo se je z ukinitvijo ljudske oblasti, Narodne zaščite, itd. Sedaj so jim vsilili Civilno policijo, ki je večji del re-klutirana iz vrst okupatorjevih sodelavcev in ljudstvo jo smatra za sovražno. Javni red in osebna varnost vaščanov nista zaščitena, neredi in poboji fašističnih pomagačev zlasti v Breginjskem kotu so na dnevnem redu. V slovenski šoli favorizirajo italijanski jezik. Odstavljajo učitelje in učiteljice, ki so iz naroda in ki so se aktivno borili v partizanskih vrstah proti fašizmu in nacifaši-stičnemu okupatorju. Pred dnevi je bila suspendirana učiteljica Miklavič Pavla iz Idrskega, aretirali so učitelja Rejc Danila iz Breginja. Oba sta znana kot pro-tifašista ter vzgajala mladino v duhu vsestranskega kulturnega napredka. To so vzroki, da je ljudstvo na Kobariškem dne 25. II. demonstriralo, ker ne more več prenašati krivic, ki jih izvajajo naši zavezniki. Zato se je ljudstvo od Volč do Rcbedišč, i.: Livških vasi in iz vasi to in onstran Soče spontano dvignilo ter prišlo z velikim številom zastav in transparentov v Kobarid na Trg svobode. Pred sedežem ZVU je vzklikalo: »Dovolj je bilo 25 letnega zatiranja slovenske šole in jezika«, »Dovolj je s preganjanjem slovenskih u-čiteljev«, »Dovolj trpljenja in suženjstva trpinčanega primorskega ljudstva«. Zbrano ljudstvo je pred sedežem ZVU odločno zahtevalo svoje šole in svoje učitelje. Izreklo se je proti usiljeva-nju italijanščiine na Kobariškem. Zahtevalo je svojo narodno zaščito, ki bo branila ljudstvo pred ropi in nasilji. Na koncu pa je zahtevalo svojo priključitev k Jugoslaviji in da se spoštujejo iz-vojevane narodne pravice. Jasno in odločno se je zbrana množica izrekla proti tuji intervenciji in vsiljeni oblasti, ki nima nobene zaslombe v ljudstvu. Med drugim je množica ogorčeno protestirala proti kršitvam elementarnih načel demokracije ter odločno zahtevala svobodo zborovanja in da se zborovanja merijo po uri. Vse te zahteve so bile izpisane na transparentih. To se je slišalo iz tisočerih grl pred sedežem ZVU. V tem smislu je bi-1izrocciict LLii.ii icsoiuoija okiaj-nemu guvernerju kap. Clarce Painter-ju. Streljanje v zrak' Ko so se okoli 10. ure ljudske množice pojavile na cestah, ki peljejo v Kobarid, jih je zavezniška policija s streljanjem v zrak hotela preplašiti in ljudstvo razgnati. Medtem, ko so vojaki z nasajenimi bajoneti blokirali dohode, ki peljejo v Kobarid, da bi s tem zabranili dotok novih demonstrantov, je bil njihov trud zaman. Čim je ljudstvo opazilo, da se zabranjuje prihod novim demonstrantom, je prodrlo kordon policistov in množica se je spojila z demontranti, ki so že bili na trgu. Več ljudi je bilo od sirovih vojakov in oficirjev pretepenih, eden pa celo ranjen, ker mu je vojak z bajonetom na puški prerezal roko. Popolnoma jaS-no je, da je nato ogorčenje stopnjevalo. Še bolj pa je stopnjevala odločnost ljudstva, ko se je pojavila zasovražena civilna policija. Množica je »črnce« obkolila in jih razkrinkala kot bivše sodelavce okupatorja^ zahtevala njihovo takojšnjo odstranitev. A-meriška policija je nato »črnce« odstranila in »zaprla« v občinske prostore. Med tem časom pa je prišel drugi kamijon s »črnci« in to je ljudstvo še bolj razjezilo. Na protest množice se je črna civilna policija umaknila. Izvoljena delegacija ljudstva pri guvernerju Ko se je delegacija mudila na sedežu ZVU, je preko 2000 glava množica na Trgu Svobode prepevala himno »Hej Slovani« in druge narodne pesmi, ki so mogočno odmevale od bližnjih hribov. Iz županstva pa je skozi odprto okno znana sodelavka fašizma, — uradnica Skalin Pavla — pljuvala na množico. Del demonstrantov se je odpravil pred župnišče, ker se je tam nahajal vojni zločinec, domobranski poročnik Pontar. Ljudstvo jc zahtevalo njegovo izročitev in da se ga kaznuje kot vojnega zločinca. Zavezniška policija pa ga je ščitila. Ko se je na vratih prikazala izvoljena delegacija, je bila burno pozdravljena in delegat Ličan Franc je ljudstvu obrazložil, da je guverner sprejel resolucijo in obljubil, da jo bo poslal Zavezniški vojaški upravi v Trst in da bo ista predložena razmejitveni komisiji in mirovni konferenci. V svojem nagovoru je tov. Ličan Franc med drugim pripomnil, da je tukaj protestno pismo, spo- daj pa živa množica, ki glasno protestira proti krivicam, ki se dogajajo nam, ker se ne upoštc' a Atlantska listina. Mi nikoli ne bi protestirali, da bi se upoštevale zahteve ljudstva, ki so v spomenici izražene. Glede zbo 'ovani pa je guverner pripomnil, da lahko zborujemo s predhodnim dovoljenjem od 5 zjutraj do 22.30 po-, noči. Med drugim je pohvalil tudi jugoslovansko delegacijo, ki zastopa naše narodne interese pri Zvezi zunanjih ministrov v Londonu in da je tudi jugoslovanska vlada dobro obveščena o naših željah in zahtevah in da lahko upamo, da bo vprašanje za nas ugodno rešeno. Na te besede je ljudstvo začelo burno ploskati in vzklikati narodnemu heroju in vodju jugoslovanskih narodov tov. Titu ter jugoslovanski delegaciji, ki vodi politično bitko v Londonu za uresničenje naših upravičenih zahtev. Nakar je množica zapela narodno himno »Hej Slovani«, potem se uvrstda v zmagoslavno povorko ter pela narodne in borbene pesmi. —iiiiiiiu i min mii il n ~m^ti Demonstracija se je s tem spremenila v odločno vsesplošno ljudsko manifestacijo. Še dolgo časa so odmevale pesmi na Trgu svobode, nakar je prišel iz urada tudi sam guverner in se pogovarjal s sinom našega velikega skladatelja Andreja Volariča in 'tudi ljudstvu je spregovoril par besedi. Med drugim je dejal, da je PROTI NASILJU sam opazil, da tod biva pošteno in delovno ljudstvo, o čigar uso di bodo na mirovni konferenci odločale Rusija, Anglija, Amerika, Francija in Jugoslavija in da se bo vprašanje rešilo v prilog ljudstvu. Miril je ljudstvo, naj se nikar ne razburja. Nato se je ljudstvo v miru in s pesmijo razšlo. Z9HTEVE PO SPDŠTDV9NIII UUDSKIH PR9V1C 26. februarja zvečer je tudi po Bovcu od hiše do hiše hodila civilna policija ter dajala povelje, naj se naslednjega dne zbrišejo iz vseh hiš napisi, s katerimi izražajo Bovčani željo in zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji. Naslednjega dne, namesto brisati svojih napisov, se je v popoldanskih urah bovško ljudstvo zbralo pred sedežem okrajnega guvernerja ZVU, na Trgu ìvobo-de, in zahtevalo svoje pravice. Množica več sto ljudi je nosila jugoslovanske in slovenske zastave ter transparente, na katerih so bile izražene zahteve po spoštovanju ljudskih najosnovnejših pravic, ki jih zasedbene oblasti, zlasti preko svojih civilnih poli- cijskih organov, z dneva v dan bolj grobo kršijo. Civilna policija je tudi takrat, kot v vsaki priliki, začela ljudstvo razganjati in tepsti. Prišlo je do pravega pretepanja med civilnimi policisti in neoboroženim ljudstvom, ki je nato ogorčeno in v množici uprizorilo demonstracijo proti sami civilni policiji in zahtevalo njeno odstranitev. Civilna policija je bila odstranjena, na zahtevo ljudstva so zavezniki bili primorani aretirati tudi enega izmed teh policistov, ki je pretepal ljudi. Na njeno mesto so nastopili zavezniški oboroženi vojaki, ki so tudi na konjih nadzirali ljudsko demonstracijo. Delegacija je šla do guvernerja s. spomenico ljudskih zahtev. Ob Z8 letnici Rdeče armade je ljudski komisar za obrambo ZSSR generalisim STALIN izdal naslednje povelje Tovariši rdečearmejci in mornarji Rdeče armade, podoficirji, oficirji in generali! Danes proslavljamo 28. obletnico obstoja Rdeče armade. Rdeča armada, ovenčana s slavo zmag nad nemškimi in japonskimi imperialisti, pričakuje 28. obletnico v procvitu svojih sil. Iz dolge in težke vojne je Rdeča armada izšla kot prvovrstna armada visokih moralno-borbenih vrlin s popolnoma sodobno oborožitvijo, z najbolj izkušenimi in ojeklenelimi komandanti. V vojni s fašističnimi napadalci je Rdeča armada pokazala, da je dorasla svojim velikim nalogam, pokazala je, da je zvCsta in zanesljiva zaščitnica interesov sovjetske države. Naši borci, oficirji in generali so upravičili zaupanje ljudstva ter častno izvršili svojo dolžnost pred domovino. Sovjetski ljudje so se na lastne oči prepričali, da se lahko trdno zanesejo na Rdečo armado. Naši narodi so upravičeno ponosni na svojo armado, na njene zmage ter spoštujejo svet spomin na junake, ki so hrabro padli v bojih za domovino. Veličastne zmage Rdeče armade je mogoče pojasniti predvsem, ker je to prava ljudska armada in ker brani interese svojega ljudstva. Sovjetski ljudje vroče ljubijo svojo armado in neprestano skrbijo za okrepitev njene moči. Ta skrb se je posebno jasno pokazala v težkih letih velike domovinske vojne. Vse naše ljudstvo je dan in noč delalo za fronto, za zmago. Brez požrtvovalnega dela delavcev, kmetov in inteligence ter njihove materialne in moralne podpore Rdeča armada ne bi mogla premagati sovražnika. Zmage Rdeče armade je nadalje lahko pojasniti s tem, da skrbi za njo in jo vzgaja Komunistična partija Izvršujoč oporoko velikega Lenina je sovjetsko ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije preobrazilo našo domovino iz zaostale v napredno, iz agrarne v industrijsko deželo. Na ta način so bile ustvarjene vse potrebne materialne možnosti za uspešno borbo Rdeče armade s sovražnikom. V letih velike domovinske vojne je Komunistična partija čvrsto strnila našo deželo v 'enotno vojno taborišče ter usmerila vse napore ljudstva in armade k enemu samemu skupnemu cilju — k uničenju sovražnika. Komunistična partija je sovjetskim borcem tolmačila smisel in cilje vojne, gojila v njih ljubezen do domovine, utrjevala v njih borbeni duh ter jim vlivala pogum in disciplino. Vse to je bilo važen pogoj za našo zmago. Sovjetska zveza je zaključila vojno z zmago nad sovražnikom ter vstopila v novo mirno dobo svojega gospodarskega razvoja. Sedaj pa stoji pred sovjetskimi narodi naloga — utrditi izvojeva-ne položaje — kreniti dalje naprej k novemu gospodarskemu dvigu. Ne moremo se omejiti samo na utrjevanje teh položajev, ker bi to privedlo do zastoja — mi moramo iti naprej, da bi u-stvarili pogoje za nov silen vzpon narodnega gospodarstva. V najkrajšem roku moramo zaceliti rane, ki jih je prizadejal sovražnik naši deželi, obnoviti predvojna Sovjetski poslanik Sadčikov se je poslovil od Jugoslavije raven razvoja narodnega gospodarstva s tem, da v najkrajšem času v znatni meri prekoračimo to raven, da povečamo materialno blagostanje ljudstva in da še bolj okrepimo vojaško in gospodarsko moč sovjetske države. Pod novimi pogoji mora Rdeča armada budno bdeti nad ustvarjalnim delom sovjetskega ljudstva ter zanesljivo varovati državne interese Sovjetske zveze, meje naše domovine pa napraviti za sovražnike nepristopne. Med vojno je bila glavna naloga borcev, oficirjev in generalov Rdeče armade izvojevanje zmage, spretno uporabljanje svojih sil in znanja za popolno uničenje sovražnika. V miru pa je prvenstvena naloga vseh borcev, oficirjev in generalov brez izjeme v neprestanem izpopolnjevanju svojega vojaškega in političnega znanja. Vsi rdečearmejci in podoficirji se morajo neutrudljivo u-čiti vojne spretnosti, spoznavati svoje orbžje in brezhibno izpolnjevati svoje službene dolžnosti. Od oficirskega kadra se bolj kakor kdaj koli zahteva, da dobro vežba in vzgaja podrejene. Med vojno so oficirji in generali Rdeče armade dobro obvladali spretnost vodstva čet na bojišču, sedaj pa morajo vsi oficirji in generali dovršeno obvladati spretnost vežbanja in vzgajanja čet v pogojih miru. Velika domovinska vojna je obogatila vojno spretnost s številnimi novostmi. Borbene izkušnje, pridobljene na bojnih poljanah, so zakladnica za vežba-nje in vzgajanje čet. Zato je potrebno vso pripravo armade izvajati na temelju spretnega uporabljanja izkušenj iz pretekle vojne. Te izkušnje je nujno potrebno prav tako vsestransko izkoristiti za teoretično vzgajanje oficirskih kadrov in za nadaljnji napredek sovjetske vojaške znanosti. Treba se je zavedati, da se vojna spretnost neprestano in hitro razvija. Rdeča armada ne sme korakati samo sporedno z razvojem vojne spretnosti, ampak jo mora tudi naprej razvijati. Rdeča armada ima v svoji oborožitvi prvovrstno tehniko, ki je temelj njene borbene moči. Treba je to tehniko odlično poznati, ravnati z njo vešče in jo čuvati kot zenico svojega očesa. Uspehov v urjenju in vzgajanju si ni mogoče misliti brez jeklene discipline in strogega vojaškega reda, a ohraniti to je najvažnejša dolžnost celokupne armade. Opora discipline in reda morajo biti v prvi vrsti naši komandni kadri, vključno vodniki in podoficirji, ki so najbližji in neposredni predstojniki in vzgojitelji rde-čearmejcev. Borci, oficirji in generali Rdeče armade imajo velike zasluge pred ljudstvom in domovino, toda to ne sme privesti do domišljavosti in do nedelavnosti. Ne se ponašati s svojimi zaslugami, ampak zavestno izpolnjevati zaupano dolžnost ter dajati vse sile in znanje za dobro Rdeče armade — glejte, to se zahteva od vsakega sovjetskega borca. Tovariši rdečearmejci in mornarji Rdeče mornarice, podoficirji, oficirji in generali! V imenu sovjetske vlade in naše Komunistične partije vas pozdravljam in vam čestitam k 28-letnici Rdeče armade. Da bi se poudaril dan Rdeče armade, ukazujem: Danes, 23. februarja, se mora v prestolnici naše domovine — Moskvi in prestolnicah zveznih republik ter mestih — herojih Leningradu, Stalingradu in Odesi izstreliti v pozdrav 20 topniških strelov. Živela naša zmagovita Rdeča armada! Živela naša zmagovita Vojna mornarica! Živela naša slavna Komunistična partija! Živelo veliko sovjetsko ljudstvo! Živela naša močna domovina! Poslanik Sovjetske zveze Sadčikov je prišel v Jugoslavijo takoj po osvoboditvi. Mudil se je tam nad leto dni. V tem času je prišel v stik tudi z jugoslovanskim ljudstvom in ne samo s poklicnimi zastopniki ljudstva. Med enimi in drugimi, si je pridobil mnogo simpatij. Predno je odpotoval, je imel na zemunskem letališču nagovor v slovo od predstavnikov FLRJ, ki so se prišli poslovit od njega. Rekel je navzočim : »Zapu- ščam vašo lepo in junaško deželo. Tu sem našel mnogo dobrih in iskrenih prijateljev ter sem vzljubil vaše ljudstvo. Kot sovjetski poslanik sem se vedno trudil, da bi vašemu ljudstvu čim prej pomogel na trdne noge. Ko zapuščam to lepo deželo, želim, da bi vaše hrabro ljudstvo in vaša lepa dežela dosegla uspehe v miru, kakor sta jih v vojni, v kate- ri smo se skupno borili proti skupnemu sovražniku.« Odgovoril mu je podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj s sledečimi besedami: »Iskreno obžalujemo, da zapuščate našo deželo. Ko se poslavljamo od vas, se vam v imenu narodov Jugoslavije, v imenu naše vlade in vseh nas prisotnih zahvaljujemo za vse, kar ste napravili za našo deželo, za naše ljudstvo kot visoki zastopnik bratskg Sovjetske zveze. Prav tako in z isto iskrenostjo se vam zahvaljujem tudi osebno za pomoč, ki ste nam jo nudili in pomagali takrat, ko je bila najnujnejša, v dneh, ko se je ustvarjala naša mlada FLRJ. Ko kon-čavam teh nekaj besedi, se vam zahvaljujem še enkrat najiskre-neje, ker vam ne morem nič lepšega povedati. Želim vam srečno pot in mnogo uspeha pri vašem delu in upam, da nas boste zopet posetili kot naš dragi gost. paše. Ta si je zadala nalogo, da naveže zopet pogajanja z angleškimi zastopniki. Vsi iskreni demokrati sveta so na strani egiptovskega ljudstva, Mila vipavska zemlja je sprejela v svoje naročje največjega s:na Primorske, narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. Kakor je bila v legendarnih letih našega narodno osvobodilnega upora 1942 - 1943 Vipavska dolina in vsa Primorska prepojena borbenega in herojskega duha slavnega partizana Premrla, tako je bila v nedeljo zopet prežeta hvaležnosti in zmagoslavja nad svojim junakom, ki je s krvjo pokazal pot v svobodo in srečno bodočnost. Že v zgodnjih urah se je silna množica zbrala ob krsti Vojka, ki jc bila postavljena na katafa^k na prostranem polju ob cesti med Vipavo in Št. Vidom. Vse naokoli je ležala še megla, na obronkih Nanosa, Angelske gore, Čavna, po vipavskih in štjaških gričih. Povsod tod je Vojko sejal strah med fašiste in vžigal ogenj upora med primorskim ljudstvom. Okrog veličastnega katafalka so bile razporejene nepregledne vrste vencev, žalnih jugoslovanskih, slovenskih in italijanskih zastav s peterokrako zvezdo, ki so jih prinesle delegacije iz vseh strani Julijske krajine, od Tolmina in Bovca, iz Brd in daljne I-strc, iz Trsta, Gorice, Tržiča, Krasa, itd. Postrojeni vodi Jugoslovanske armade so vršili častne vojaške dolžnosti. Sledili so verski obredi, nakar je komandant IV. Armade, generallajtnant Danilo Lekič v imenu predsedstva Ljudske skupščine FLRJ poklonil Vojkovim staršem odlikovanje narodnega heroja, največje priznanje, ki ga domovina nudi svojim najboljšim sinovom. Komandant Lekič je rekel, da je to obenem hvaležnost, ki ga daje domovina vsemu primorskemu ljudsrvu zn njegovo plemenito osvobodilno borbo zoper tiste, ki so las zasužnjevali in tlačili. Iz tihega širokega polj*, ko šeni zasijalo jutranje sonce, je za donela v višave pesem združenih primorskih pevskih zborov »Gozdič je že zelen ...«. Po žalnih obredih se je razvil sprevod v vas Št. Vid. Slovenska in italijanska zastava z rdečo zvezdo, zastave bratstva primorskega ljudstva, so šle na čelu sprevoda, ki se je vil v nepregledni dolžini od vipavskega letališča tja do Št. Vida, v osmeroredih, skozi vrsto prekrasnih slavolokov, na katerih so žarele lučke in peterokrake zvezde. Na slavolokih so se odia-žale slike junaka Vojka. Vzdolž vse ceste so vihrale narodne zastave na visokih smrekovih dro-gih. Za godbo, pevskimi zbori in venci je četverica konj peljala krsto. Za njo so šli duhovščina in žalujoči starši, bratje in sestra ter sorodniki. Spremljali so jih podpredsednik vlade ljudske republike Slovenije, predsednik PNOO za Slov. Primorje in Trst, ki ima sedaj, po končani vojni, pravico, da se razveljavijo vse omejitve njegove neodvisnosti in suverenosti. komandant IV. Armade ter drugi vojaški in civilni zastopniki. Na pokopališču v rodni vasi sta se od Vojka poslovila njegova soborca in tovariša iz prvih dni vstaje na Primorskem, Branko Babič in polk. Albert Jakopič - Kajtimir. Združeni pevski zbori so zapeli »Žrtvam«, godba pa je zaigrala žalostinko. Množica se je nato podala v bližino požganega Vojkovega doma in sicer pred šolo, ki je postala »Dijaški dom«, posvečen spominu narodnega junaka. Združeni pevski zbori so zapeli »Pesem o svobodi«, nato je predsednik PNOO, tov. Bevk, odkril spominsko ploščo na »Dijaškem domu« ter odredil enominuten molk. »Spominska plošča« — je dejal tov. Bevk — »bo pričala še poznim rodovom, v kateri vasi se je rodil največji primorski junak, ki je pokazal primorskemu ljudstvu, kako se je treba boriti za svobodo in ki je za to svobodo tudi daroval svoje življenje«. Mladi soborec Vojka, eden izmed redkih preostalih, je podelil materi junaka sliko sina, za kar se mu je ona ganljivo zahvalila. Drugi Vojkov soborec, major Stanko Jež, pa je izročil žaro s prstjo z Vojkovega groba delegaciji, ki jo bo ponesla maršalu Titu. Tov. Eugenio Laurenti, tajnik pokraj. odbora SIAU, je v svojem spominskem govoru dejal, dà kljub temu, da smo se tu zbrali v počastitev revnih zemeljskih o-stankov, živi vendar duh narodnega junaka med nami. Ljudska armada je sprejela v dediščino njegovo orožje in ž njim prinesla svobodo vsej Julijski krajini in Trstu. S tem orožjem se vsi pošteni Slovenci in Italijani še nadalje borijo za bratstvo med narodi. To bratstvo med slovenskim in italijanskim ljudstvom Julijske krajine sloni na tako trdnih temeljih, da ga nihče več ne more zrušiti. Zato pa kličejo Slovenci in Italijani tudi s „ tega mesta, izpred Vojkove spominske plošče, naj se odstranijo s te svete zemlje, prepojene s krvjo junaka Vojka ter s krvjo tisočev znanih in nepoznanih junakov, vsi ostanki italijanskih in slovenskih fašistov, ki rušijo to bratstvo in sejejo še nadalje razdor in sovraštvo med nami. Ljudstvo ne bo prej odjenjalo, dokler ne bo dobilo zadoščenja za trpljenje in žrtve, ki jih je prestalo v krvavi borbi proti fašizmu, v kateri nam je bil Vojko svetal vodnik. Duh narodnega junaka ne bo našel pokoja niti v objemu rodne zemlje, dokler ne bo uresničen sen štiriletne borbe za našo priključitev k domovini svobodnih narodov, k domovini narodnih junakov, k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Narodnega junaka so se spomnili še tov. Regent v imenu KP.TK, inž. Aljančič v imenu Poverjeništva PNOO za vzhodno Primorsko ter komandant Vipavskega vojnega področja, major Kodrič. Združeni zbori so zapeli partizansko »Hej brigade ...«, nato ob spremljanju godbe himno »Hej Slovani!«. Tako se je zaključila veličastna svečanost v počastitev nepozabnega sina Primorske, Janka Premrla - Vojka. Pregled svetovnih dogodhov Usmrtitev republikankih prvakov v Španiji Franco je pridobil na drznosti, dočim so demokracije neodločne Nedavni dogodki so poslabšali položaj v Španiji. Franco izziva demokratično Evropo. Dal je usmrtiti španskega rodoljuba Cristina Garcio in 9 njegovih tovarišev. Pomisliti je treba, da je Francija uradno intervenirala pri španski vladi za pomilostitev. Kot je znano, se je Garcia boril skupno s francosko vojsko za osvoboditev Francije. Zaradi tega madridskega zloč' na je v Franciji veliko ogorčenje. Na protestnih zborovanjih in konferencah v Parizu zahtevajo prekinitev vseh stikov s F ran-com. A Franco je ponovno dobil zaupanje vase, ker smatra, da se bodo Velika Britanija in Združene države Amerike kljub svojim kritikam napram njemu omejile Izidi volitev v Belgiji V preteklem tednu so bile volitve tudi v Belgiji. Volivni izidi so ti-le: (Prvi podatki) Krščanska socialistična stranka je dobila 90, socialisti 69, komunisti 25, liberalci 17, belgijska demokratska unija 2 mandata. Volitve so zvišale demokratično večino v parlamentu za okrog 20 poslancev v primeri z zadnjim parlamentom. Takoj se spozna, odkod je prišla utrditev položajev krščanske socialistične stranke; utrdila si jih je z glasovi pristašev bivših belgijskih fašističnih strank. Ni čuda, če ni prišlo v Belgiji do izrazite zmage demokratičnih sil. Glavni vzrok je v neenakem ali bolje rečeno razdvojenem stališču, ki ga imajo demokratične stranke do važnih notranjepolitičnih vprašanj. In sploh pomanjkanje enotnega in skupnega na- Razvoj narodnega gibanja v Egiptu Pretekli teden so zahtevali demonstranti v Kairu umik britanskih čet iz Egipta. Prišlo je do krvavih spopadov med mirnim egiptovskim prebivalstvom in angleškimi četami. Dokler je trajala še vojna je bilo za egiptovsko ljudstvo upravičeno bivanje tujih čet v Egiptu. Sedaj ni to dejstvo več opravičljivo. Ni več nemške nevarnosti, ki je ogrožala področje sueškega kanala. Narodi, ki so dosegli zmago nad silami agresije v Evropi in Tihem oceanu, pripadajo sedaj mednarodni organizaciji, ki ima za načelo vzpostavitev prijateljskih odnosov med narodi na podlagi načela enakopravnosti in samoodločbe narodov. samo na to, da v neki meri ohrabrijo Don Juana. Angleška vlada se ne briga za Franca, vendar je, kot se zdi, sklenila, da zaradi njegove odstranitve izkaže podporo Don Juanu. Prej ali slej bo prišlo do strašne revolucije, a v tem trenutku se bo svetovna javnost povsod odločno opredelila za. upornike. Tragično bi bilo — tako piše »News Cronicle« — ako bi se takrat katerakoli britanska vlada postavila na stran monarhije. Prav tako bi bilo tragično, ako bi angleška politika nevmešavanja pustila Franca na oblasti, ker so sedanji diplomatski in gospodarski odnošaji z njegovim režimom izredno pomembna intervencija v njegovo korist. stopa demokratičnih strank v vseh važnih vprašanjih je onemogočilo demokratičnim strankam odločnejšo zmago. Značilno je, da je reakcija zabeležila okrepitev svojih sil posebno v pokrajinah, kjer so prej reksisti zbirali svoje volivne množice. To je jasen dokaz, da so tam še neuničena profašistična gnezda. Socialisti in komunisti so zmagali v Valoniji. * * * Po prvih volivnih rezultatih iz Belgije nista niti levica niti desnica dosegli absolutne večine. Po zadnjih vesteh kažejo napredek katoliki, ki so si pridobili 100 mest več kot pred vojno, medtem ko je ostal položaj socialistov neizpremenjen. Liberalci so nazadovali, medtem ko so komunisti povečali število svojih poslancev od 28 na 58. Zato zahteva sedaj Egipt narodno svobodo in Egipčani odpoklic angleških čet, revizijo pogodbe iz leta 1936 ter združitev Nilove doline s priključitvijo Sudana k Egiptu. Že lani je poslala vlada No-kraši paše Veliki Britaniji noto, v kateri zahteva revizijo pogodbe iz leta 1936. A wafdistična stranka jc označila to noto kot boječo in nasprotno povojnemu razpoloženju Egipta. Izdala je poslanico, v kateri je med drugim poudarila, da sta konec vojne in štatut Združenih narodov povzročila, da je navzočnost angleških čet v Egiptu odveč. Po demisiji vlade Nokraši paše ima Egipet novo vlado Sidki Svečan prenos narodnega heroja Ranfia ^čemela - ^Doj^a Za sprejem mednarodne komisije Bliža se čas, ko obišče naše kraje komisija, da se na licu mesta ^prepriča o pravem položaju in da začrta na podlagi svojih nepristranskih ugotovitev mejo med [talijo in Jugoslavijo. Naše ljudstvo se na ta obisk že pripravlja. V goriški okolici so napisi malodane samo slovenski. Naše podeželsko ljudstvo je v tem oziru napravilo svojo sveto dolžnost. V mestu Gorici zaznamujemo glede napisov lepe uspehe. Toda še vedno so v mestu Slovenci — kakih petdeset jih bo po številu — ki se niso odzvali svoječasne-mu javnemu pozivu in niso posnemali svojih tovarišev. Imajo še vedno samo italijanske napise; ne zavedajo se v tem odločilnem trenutku svoje dolžnosti in obenem svoje odgovornosti. Tem zamudnikom veljajo te naše besede: Pohitite, preskrbite si slovenske napise in to čim prej, da se bodo člani komisije tudi na lastne oči prepričali o pravem stanju. Kdor pa pojde kljub vsem našim pozivom brezbrižno po svoji poti naprej, naj ve, da si ga bo ljudstvo dobro zapomnilo. Opremljati svoje lokale s slovenskimi napisi, ko se bodo razmere že izpremenile, bo menda le — prepozno. Ljudstvo, ki prihaja v mesto, naj se prepriča, preden stopi v trgovino, delavnico ali gostilno, o slovenskih napisih. Kdor si slovenskega napisa še ni oskrbel, izpričuje, da ne potrebuje našega denarja in je poleg tega še naš nasprotnik, naš sovražnik. * * » Delavstvo tovarne Anhovo kaže vedno bolj svojo politično zrelost v enotnosti in bratstvu Slovansko - italijanske antifašistične unije; trdno je povezano v obrambi svojih socialnih pravic v Enotnih sindikatih; stoji tudi trdno na stališču čimprejšnje priključitve k FLRJ. Tem željam daje danes delavstvo tudi v tovarni viden zunanji izraz. Vsa tovarna je prepleskana z napisi, ki izražajo samo eno misel: za Jugoslavijo. Svojo zavednost je pokazalo delavstvo tudi pri nabiralni akciji »Partizanskega tedna«; kljub pomanjkanju in nizkim plačam je zbralo lepo svoto 8157 lir za partizanske sirote. * * * Kakor povsod drugod širom vse Primorske, tako je tudi ljudstvo po raznih vasicah ob Benečiji pripravljeno na sprejem med-zavezniške komisije. V Ligu, Markičah, Zapotoku, Vrtačah in Kostanjevici so zrasli slavoloki; po vseh vaseh so napisi, ki zahtevajo, naj bo sleherni košček naše slovenske zemlje priključen k Jugoslaviji. Vsaka zavedna hiša ima na steni sliko maršala Tita. Ljudstvo povsod ostro obsoja reakcionarje, ki podpirajo italijansko imperialistično politiko, ki bi nas hotela ponovno zusažnjiti. V vasi Srednje so imeli prejšnjo nedeljo množično zborovanje in kulturno prireditev, ki je prav lepo uspela. Ob tej priliki so poslali tov. Kardelju v London tole resolucijo: »Prebivalci iz vasi Srednje v Kanalskem okraju vas iskreno pozdravljamo kot odličnega in vnetega borca za svobodo in našo bodočnst. Prepričani smo, da boste na mirovni konferenci zahtevali z vso odločnostjo, da se priključi tudi zadnji košček slovenske zemlje na Primorskem k FLRJ. Trdno stojimo na braniku s krvjo priborjenih pravic; to nam priča tudi naša do tal požgana vas. Nestrpno pričakujemo dneva, ko bomo skupno in svobodno zaživeli v naši pravi domovini, novi Jugoslaviji«. * * * Tudi mala vas Kozaršče se je prebudila, zlasti odkar so se vrnili tovariši iz vojske. Popravili so najpotrebnejše poti, obnovili mlekarno, sedaj urejujejo ljudsko knjižnico in čitalnico. Pripravljajo se, da sprejmejo na dostojen način mednarodno komisijo, kateri bodo izrazili svoje zahteve in želje. Ker so si s krvjo priborili svobodo, hočejo sami odločati o svoji usodi. Njihova zahteva je, da se priključijo k materi domovini FLRJ. To so zaslužili za svoje izdajalske sestanke... Domobranski kaplan v Kanalu, F. Felc, se je pred ljudstvom popolnoma razkrinkal in ni čudno, da ga je ljudstvo tako zasovražilo. Dne 15. t. m. je imel v vasi Morsko zelo važen sestanek s par vaškimi reakcionarji. Ko se je zvečer vračal proti domu v Kanal v spremstvu Žniderčiča Antona, ga je med potjo zadela nesreča oz. kazen, da je nanj priletela raz zida smrdljiva gnojnica in oplazila tudi njegovega zveste- stvom duhovnika Reje in s pomočjo kanalskega kaplana Felca skrbno pripravljala za javni nastop. Med tem časom so pa bili ponovno razkrinkani na njihovih tajnih sestankih, posebno še kaplan Felc iz Kanala. V nedeljo, dne 17. febr. t. L so se končno opogumili ter objavili prireditev v Ročinju. Navidezno je bila to nedolžna prireditev, ki je pa skrivala reakcionarne namene. Pri guvernerju ZVU v Kanalu so se predstavili kot »katoliška narodna mladina«, narodni v toliko, da niso videzno nikjer pokazali svoje narodnosti. Po celi Soški dolini so razglasili to prireditev, da se je lahko pri-tepla skupaj peščica ljudi, ki je zasedla nekaj prostora v dvorani, ostalo pa so zasedli zavedni ljudje, ki jih je tudi zanimala ta prireditev. Ko se je v dvorani pojavil kaplan Felc iz Kanala in župnik iz Gorenjepolja Zavadlav, jih je ljudstvo sprejelo z žvižganjem in vpitjem: »Dol z reakcionarji«. Zraven je prišla tudi zavezniška policija iz Volč, ki je s puškami zavzela svoja mesta v dvorani in ' pred dvorano. Ko se plašno razbežala domov, osramočena radi njihove prireditve, ki se je spremenila v manifestacijo za maršala Tita, za priključitev k FLRJ. Ta dogodek naj bo opozorilo vsem tistim izvržkom: četudi jih bo ščitila kakršnakoli policija, jim bo ljudstvo, prekaljeno v borbi in trpljenju, znalo vedno preprečiti vse podle namene, ki so naperjeni proti svobodi primorskega ljudstva. Brda Dne 13. februarja se je zbralo 37 mladincev in mladink iz Šmartnega, Vrh ovij a in Breg-Krasno ter mladinci iz pevovodskega tečaja, ki se vrši v Kojskem. Skupno so šli na delo, da nabavijo drva za pevovodski tečaj. Prepevajoč borbene pesmi in nasmehnjenih obrazov so krènili na visoke briške planine, tam razvili zastavo, ki je vihrala celi dan, ter pričeli navdušeno z delom. V dveh urah in pol so pripravili 40 kv. drv. Tudi mladina iz Gonjač in Bre-stja je pripravila v udarniškem delu 24 kv. drv, ki so namenjena mladinskemu tečaju. skih elementov, katere je te dni delavsto temeljito razkrinkalo. Delavstvo je namreč že delj časa zasledovalo v svoji sredi par reakcionarjev, ki so na vse načine skušali razbiti enotnost delavstva v tovarni. Drznili so se celo blatiti ljudsko oblast, novo jugoslovansko zastavo in voditelja jugoslovanskih narodov. Skupinica, ki ji načeluje skladiščnik Kos Franc iz Ročinja, je pogosto in skrivaj zahajala v temna zakotja tovarne in tako zanemarjala delo. Kos Franc se je javno izjavil, da je jugoslovanska zastava umazana z rdečo zvezdo, grajal je zadnjo delavsko stavko radi ukinitve »Primorskega dnevnika«. Ko je uvidel, da njegova propaganda za Peterčkovo Jugoslavijo nima uspeha, je začel celo propagirati za staro Avstrijo. Končno je hotelo delavstvo napraviti temu umazanemu rovarjenju konec; dne 16. t. m. se je zbralo v tovarniški menzi ter dokončno razkrinkalo škodljivce in sovražnike delavcev. Kosa Franca so dokončno odstranili iz tovarne, ostalim pa so dali oster opomin. S to odločnostjo je delavstvo ponovno pokazalo, da ne bo dopustilo pod nobenim pogojem, da bi protiljudski elementi blatili in skrunili to, kar je dalavstvu sveto in kar si je s težkimi žrtvami priborilo. Benečija ga spremljevalca. To je zaslužil za svoje izdajalske sestanke, za svojo protiljudsko rovarjenje. Naslednjega dne je to javil policiji in naznanil 12 letnega otroka. Iz zasliševanja se je dognalo, da obtoženi otrok ne ve ničesar o tem. Kaplan je osramočen begal okrog ob splošnem zasmehu prebivalstva. Predstavil se je tudi g. guvernerju ZVU in zahteval, da se izvrši množično aretacijo cele vasi Morsko, da se bo tako izsledilo krivca, ki je nanj polil gnojnico. G. guverner mu je odgovoril, da se zavezniki ne bodo posluževali fašističnih metod. Ker pa mu ni bila stvar popolnoma jasna, je g. guverner klical k sebi predsednika krajevnega NOO iz Kanala, ki mu je pojasnil, da je kaplan sam kriv ;voje nesreče, če ga ljudstvo sovraži. Nadalje je tov. predsednik opozoril guvernerja, da bo šele takrat mir med ljudstvom, ko se bo kaplana premestilo oz. spodilo iz Kanala, ker ljudstvo noče več imeti v svoji sredi domačih izdajalcev. Kaplan je tudi zahteval, da bi mu guverner dal na razpolago policijo za svoje obiske po vaseh, nakar mu je guverner od govoril, da zavezniška armada ni prišla sem, da bi ščitila protiljud-ske elemente. Kaplan je osramočen odšel. Guverner je dal tov. predsedniku zagotovilo, da, ako bo zadosti dokazov, bo ukrenil vse potrebno, da se preneha z rovarjenjem od strani kaplana.