0peđlrtA 8. A„ MILANO 81-22, 31-23, 31-24, 31-29 to SI- Radini pri postno čekovnem zavodu: Ljubljana ttev. 10-351 Izhaja vaak dan opoldne — Mesečn a naročnina 10.— Lir, za Inozemstvo 15.20 Ltr CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana eđ estera: CNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. AM MILANO. Un grande successo stel međiterraneo orientale Aercsiltiranti e le forze navali hanno navi da guerra e da trasporto di im con a (fonda to div U Quartirr r» morale delte Forze Armate mira in data di maržo il segu*Mite bol'fttmo di purrra n. 660: II nemiro che si era infiltrato con forre ■ w iti a oriente df Martaba ha perduto eri rjnannHna di automezzi e duc Le P'i^trp f'»rriia7ioni arree fnfa-»ilmente bombardano e mitragliano gli elementi nemiri gano. Due vrei «mno stati ahhattiiti da 11a noMra caccia, quattm da queHa crrtr.anica, un altm ap-parecchio ineiese. rostretto ad atterrare, - -tato rattnrato. Nel Mr.fifprraneo oricntale. nonostante le condizioni atmr>:< ri< he decbiamcnte *.la- - \ oU. on nostrc v.ttomarino ha -jvv;--ratn fin dal tar.Io pomeri trgi o del triorno 21 e resplor:«/.:one aerea ha vesrnito per la intera ginrnntn del 21 un imnortante con-n forteniente m-ortato. diretto a Malta. SqoarlrJglir »H :i»'rn*ilurantJ nartivann in maasa daJle divri-se basi to nccfMKr ondate. con tro le forze navali nemiri«*.. I nostri aviatort, superando con magnifVo *»!am-:o gij intensi sbarrament) di fooco e le cortine f urno pene delle unita dl seorta. si po rta van o alTartacco al le pta brevl di-stanze di lancio e colpiva.no ripetntaronite navi da gu^rra e da trasporto. C na n ostra forza navale nel pomertir^lcv di ieri riusciva a ragRtungere nel Oolfo della Sirte la formazione ingl**» "he eer-cava di sottrarsi al combatttmento copren-dosi con nehhia, e le lnfllggeva nnovj dan-ni che saranno pre<*i«iati. Importanti aJiquote delPaviarJono tet{^-sea hanno vžolentemente attaccato gli ae-roporti di Ca* Venezla e dl Luka, vonvol-gendone gll apprestamenti e le attre/zature; dne veli voli so no stari distnitri in duelli aerei e sefte al snolo. Nemško vojno poročilo Nad 300 motornih voziK, 23 vlakov in 54 letal uničenih T Hitlerjevega glavnega stana. 23. a. Vrhovno poveliništvo nemške vojske objavilo danes naslednje poročilo: polototiu Kerču <;o ^e ponesrečili na-r >ji napadi sovražnika. Na done^kem področ.iu 50 nemške In ruske čete ađbfle v srditih borh napade Sin -ovTot«kih sil, ki so jih podpirali oklopni vo7ovi. V ^redniem odseku fronte so bili nni- ni oddelki sovražnika, odrezani od svo-rvez. Pri trm io izgubil nasprotnik V •■. rh dneh razen mnocoštevilnih ujetnikov več ::»n( padlih, kakor tudi IS oklop-h v07 "1 topov in drugih vojnih po-trer^rin. Tudi na ostali vzhodni fronti so bile "l:e čete uspešne v obrambi pred sov-ikovimi napadi in pri svojih lastnib 1 .:padalnih operacijah. Pri letalskih napadih je bilo nnirenlh nad 300 sovražnikovih vozil vseh vrst in 23 železniških vlakov Sovjetske ćete so izenbMe včeraj 54 letal. V času od 18 do IZ. marca je bilo uničenih za vzhodni fronti 137 sovražnikovih oklopnih voz. V severni Afriki so se 21. marea na področju vzhodno od Martube odbite angleške čete umaknile se nadalje nazaj. Pred severno afriško obalo so potopila nemška bojna letala z drznim napadom na konvoj ki so ea ščitile angleške po-niprske sile. trgovsko ladjo s 6000 tonami. Dve nadaljnji trgovski ladji sta o h* i m H po zadrtkih z bombami. Na Malti so dosegla nemška lovstta in strmoglavna bojna letala zadetke t bombami na letaliških napravah. Sedem angleških letal je bilo uničenih na tleh. dve nadaljnji pa sta bili sestreljeni v bojih v zraku. Hude borbe na vzhodu Sneg in mraz še vedno povzročata hude težave — Siloviti napadi pri Kerču zavrnjeni Berlin. 24. marca. s. Iz vojaškega vira 5e je izvedelo, da se je razvnelo v nede-I •? na vsej vzhodni fronti spet živahno delovanje. Posebno na polotoku Kerču in v Donečki kotlini so Sovjeti sprožili silne napade, ki pa so bili vsi po vrsti kr-v o odbiti. Nemške letalske sile so posegale v borbe in prizadejale nasprotniku ceromne izgube. V pristanišču Kerču so tu rnška bojna letala ob priliki silovitega r pada poškodovala tri tovorne ladje, s er:h so baš razkladali vojne potrebščine. Ena izmed njih. pamik s kakimi 2000 - nami, je bila. kakor vse kaže, potop- :ia. Berlin. 24. marca »VOlkischer Beobach-ter« je podal v posebnem članku pregled c perači j na vzhodni fronti v preteklem tednu. V njem beleži kako so nastale za nemške in zavezniške oborožene sile spričo neugodnih vremenskih prilik znova hude težave, ki pa so jih pogianno premagale. Na južnem odseku bojišča je že kazalo, pravi Ust. da je pričel mraz popuščati, na srednjem in severnem odsekij pa so bile fae operne:ie zaradi silnega mraza in neprestanih snežnih metežev ter žametov zelo ovirane. Zato so ?e borbe v zadnjem tednu v nem razvnemale na polotoku Kerču, Nova junaštva zbora na vzh Z vzhodnega bojišča, 24. marca. s. Posebni poročevalec agencije Štefani poroča, da je bilo v vsej zimski bitki za delovanje italijanskega ekspedic:jskega zbora v Rusiji značilno, J a je posegai ves čas v celo vrsto zaporednih lokalnih operacij, da Je .-tajno v stiku s sovražnikom, mu neprestano prizadeval občutne Izgube in Škodo tako, da je progresivno z boljšal svoje postojanke in ojač.l svoje črte. Preteklo nedeljo so italijanski oddelki ob zori nenadno prešli v napad na važnem -vrju. Z velikim vzgonom so pregazili nekaj sovražnih prednjih utrjenih postojank. Pr.šio je do hudega spopada s sovjetskimi silami. Operacija je bila premišljeno izpeljana. Vanjo je poseglo tudi topništvo, ki je koncentriralo silen ogenj na sovražne množice, poleg tega pa so letalske sle bombardirale in s strojnicami obstreljevale sovražne ćete in objekte. V po-poldanskJi urah je sovražnik, ki ga je njegovo topa Stvo po .piralo z močnim ognjem, prešel v napad na nekatere postojanke na drugem o-Jseku bojišča Sovražni poskusi pa so se izjalovili. Izgubil je mnogo ljudi. Tako se je zadnja nedelja končala z velikim neuspehom za sovražnika, ki mu je bilo zaplenjenega mnogo avto-Sčin. Borbe so se razvnele pri mrazu od 20 do 30 stopinj pod ničlo. Se enkrat se je pri vsem tem vremenu izkazalo, da navdaja r»*&3kcga orožja in drugih vojnih potreb* kjer so boljševik! nadaljevali s svojimi silnimi napadi dan za dnem. Nemške in rumunske čete pa so sovjetskim napadalcem prizadejale izredno velike izgube ter so izločile iz borbe nad 200 tankov. Tudi v Donečki kotlini je prišlo do hudih spopadov in nemških protinapadov, ki so se uspešno zaključili. Na polotoku Kerču je napadajoče s« v j etsk e oddelke podpiralo težko topništvo, poleg tega pa še skupine tankov, ki so se pognale predvsem proti višinam, ki so bile v nemških rokah. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so sovjetske čete pretekli teden napadle postojanke nekega armijskega zbora, toda Nemcem Je po hudih spopad:h uspelo pregnati nasprotnika nazaj na njegovo izhodišče. Na fronti v KareliJi in Laponiji so nemške čete v tesnem sodelovanju s finsk rm dosegle v raznih operacijah lokalne uspehe. Nadvse intenzivno pa je bilo na vseh odsekih bojišča delovanje nemških letalskih sil. Letala so s tonami bomb vseh kalibrov bombardirala sovražno zaledje, posebno vlake in avtomobilske kolone. Velike uspe* he so letalske sile dosegle tudi v borbi proti sovražni mornarici na odprtem morju, kakor tudi v posameznih lukah. «:>iiimi ekspedlcijskega bojišča italijanske oborožene «He velik borbeni duh in sijajna odporna moč in da je njihova morala se po 9 mesecih borb povsem nedotaknjena. Velik uspeh na Sredozemskem morfu Cripps v Indiji Bangkok, 24. marca *. Sir Srafford Cripps. ki je prtM>e! v Indijo je fmcl včerai svojo : prve razt?mxyre z zastopniki vseirrdijake 1 stranke. Ob t©i pmliJc je jafino dcfcazai, da namerava usrtrahcpvati indijske politično vodi tel ic m ;ih prisiliti, da bodo x vso na-plico sklenfh" siporazum. Cripps jrm >e pričel tudi nepowodno groziti. Izjavil je pozneje novinarjem, da ima irmoffo poala io da ne namerava ostati v Indiji dalje kakor 2 tedna. Tudi Velika Britanija nima mnogo 6as*a in mora rešiti čimprej mnoga v*žne;»a vprašani«. Te njegove iziave so napravile na indijske voditelje selo neugoden vtis. Potres v daljavi Berlin, 24. marca. s. Seismoloski zavod v Jeni je v predzadnji noči ob 0.33 registriral precej močan potres z epicentrom v oddaljenosti kakih 9300 km. Potre« Je nastal verjetno na južnem Kitajskem morju, nekje v bližini Fon n ose Ob 3 Ji se je potres ponovil. Njegov epicenter Je bil oddaljen kakih 4000 km. Ta sunek pa je bil manjše jakostL Torpedna letala in f iz angleških konvojev Glavni slan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 33. marca naslednje 660. vojno poročilo: Sovražnik, ki if je z manjšimi silami vrinil v na*e postojanke vrh od no od Martube. Je izjrubil kakih 4* motornih vozil in dve bateriji. Naši letalski oddelki brez prestanka bombardirajo in obstreljujejo s strojnicami sovražne *ile. ki se umikajo. Naii lovci so sestrelili dve sovražni letali. 4 pa nemški lovci, medtem ko je bilo zajrto angleško letalo, ki je moralo pristati V vrhodnem Sr**do«cmlju je naša podmornica navzlic odlot'no neugodnim vremenskim razmeram že pozno popoldne 21. t. m. zagledala medtem ko so ga naša i»-vtđn'ška letala Se ves naslednji dan zasledovala, večji sovražni konvoj v močnem spremstvu, ki je bil namenjen na Malto. Eskadre torpednih letal so z več oporišč naenkrat v velikem število in v zaporednih valovih navalile na sovražne ladje. Naši letalci, ki so v odličnem zaletu premasrali srdit zaporni ogenj in umetno meclo spremljevalnih ladij, so napadli iz najbližje bližine in ponovno zadeli s torpedi vojne in prevoTTis ladje. Naši pomorski rdinici se je včeraj popoldne posrečilo doseči v zalivu Sirte angleški pomorski oddelek, ki se Je skušal izogniti borb«, pokrivši se z meglo in mn jr povzroči novo škodo, ki bo še naknadno ugotovljena. Nemško letalstvo je v večjem številu zopet si?ovito napadlo letališči Ca Venezia m Luka ter uničilo tamošnje lope in na-P«"*ve. Frve letali «*a bili uničenj v borbah v zraku. 7 pa na tleh. Rim. 24. marca. s. V 669. vojnem poročilu je h;Jo objavljeno, da so oborožen*« sile, kj se bore proti podmornicam na Sredozemskem morju."potopile štiri sovražne podmornice. Tako je bilo v prav kratkem razdobju uničenih 10 sovražnih vojnih ladij. Posadke ital janskih ladj. ki so se posebno specializirale za borbo proti podmornicam, so tako dosegle velik uspeh. Na svoj način so pripomnile, da Sredozemsko morje za Angleže ni več dostopno, če no- • » Ml! > rnice so potopile več sovražnih vojnih ladij — V Cirenaiki uničenih 40 motornih vozil — Siloviti napadi na Malto čelo tvegati najhujše nevarnosti in neizbežne propasti. Ne sme se pozabiti, da se na drugi strani neprestano ruši sovražno pomorsko oporišče na Malti. Pri zadnjih sistematičnih letalskih napadih osnih letalskih sil je bilo tudi na Malti uničenih več podmornic. Pod-morniško brodovje sovražnika se Je na tak način močno okrnilo in se zlepa ne bo moglo več izpopolniti. Glede na splošni okvir vojne ima uspeh, ki Je bil obeležen v predvčerajšnjem vojnem poročila, svoj posebni pomen, ki ga niti ni treba mnogo komentirati. Berlin, 24. marca. s. Listi objavljajo nekaj po^robnesti o operacijah nemških letalskih sil, ki jh navaja včerajšnje nemško vojno poročilo. Nemška bojna letala so med otokoma Kreto in Sicilijo izsledila angleški konvoj, ki je bil sestavljen iz več veLkih tovornih ladij in ga je ščitilo mnogo vojnih ladij ter je prihajal iz Aleksan-drije. Ko so se v bližini konvoja pojavila nemška letala, se je takoj prtčol silen zaporni ogenj z vseh ladij. Kljub temu jc skupinam nemšk.h letal uspelo prodreti v sredo konvoja in odvreči na posamezne ladje vrsto najtežjih bomb. Najprej je bila zadeta 5000tonska tovorna lauja, ki se je takoj potopila, druga 5000tonska ladja je bila hudo poškodovana. Nagnila se je na stran in se ustavila. Angleški rušilec se ji je v nagLci približal, da bi rezil njeno po-salko. Z bombami je bila prav tako hudo poškodovana še neka tretja 5000tonska ladja Tudi ta ladja se je ustavila n bližnje vojne ladje so skuSaJe spraviti njeno posadko na varno. Odločno zavrnjen napad pri MartuM Rim. 24. marca. s. Predvierajšaje in včerajšnje vojno poročilo pol tnoa ooele?u-jeia delež oborožen: h letala k h al v pot bah na področju okrog \Ii.*tul'*1 Kjer so onemogočile poskus soviaim'ca, da hi prodrl med osne postojanke Bliskovita in sil na intervencija lovskih eskadril prve skupine se je v n:zkem po»»»tu \ "gnala proti napadajočim sovražnim oi-ielkorn, xi jih je bilo približno za eno ongado in ki so jih podpirala številna oklopna vozila, je bila izvedena z vso jdtoflacetjg tako, da je vzbudila veliko občudo»'anje nemških vojnih tovarišev. Nekaj trjetnv*cv je i?javilo, da so bil: italijanski ieta 3*?i napali naravnost pregaženi. Tako se je izjalovila sovražna operacija in 5e je prejšnji r.oi<-.žaj ne-mudno obnovil. Nad 40 motornih vozil m dve bateriji topništva so letila umč^a. Sovražnik se je jnri'c nI. Letala pa so ga še zasledovala in neprestano napadala umikajoče se kolone. Z operacijskega področja, 24. marca. s. Kakor izhaja iz 659. službenega vojnega poročUa, je poskusila sovražna, motorizirana kolona pro lreti med osne postojanke v Cirenaiki. Kolona je bila sestavljena iz več sto motornih vozil. Spremljali so jih oddelki poljskega in protitankovskega topništva. Kolona se je pojavila vzhodno od Martube in je prodirala proti temu kraju. Sovražni poizkus, ki je spočetka uspeval spričo obširnega področja, pa se je nazadnje popolnoma izjalovi spričo odločne reakcije italijanskih ln nemških letalskih sil. Pa tudi nemške in italijanske ćete so se odločno upirale napadalcu. Prottankov3ko topništvo je zavrlo prodiranje sovražnih sil. Zaman so si sovražni oddelki prizadevali, da bi se vrinili med posamezne postojanke. Kmalu se je sovražnk olločil za umik. Prav tedaj pa so se pognale proti njemu es kad rile osnih letal, ki so ga v hipu spravile v kritičen položaj. Sovražnim oddelkom so bile prizadejane znatne izgube. Večje število motorn.h vozil, nekaj oklopnih avtomobilov, baterij in tankov je bilo uničenih. Čeprav se je položaj spet kmalu uravnovesil, so nemška in italijanska letala še vso nedeljo napadala sovražne sile in j m prizadejala nadaljnje hude izgube. V letalskih spopadih je bilo sestreljeno eno angleško letalo, drugo pa je bilo prisiljeno pristati na nekem letališču za italijansk.ml črtami. Posadka tega letala je bila ujeta. Veličastne proslave ob obletnici ustanovitve Sašijev Rim. 24. marca s. Kakor je bilo pred 23. leti le malo privilegiranih ljudi, ki so čuli, kar je tedaj Benito Mussolini s svojima dvema izjavama dejai o večni osnovi zgodovine, tako je sedaj le še malo onih, ki se še upajo odrekati slavno veličino vsega onega, kar je pomenilo zborovanje 23. marca 1919 na trgu Srn Sepolcro v Milanu. S to zave t jo je italijanski in z njim vsi narodi evropske otnove praznovali svetlo obletnico fašističnih organizacij. Praznoval jo je kot narod, ki se bori na vseh neekončnih frontah, na katerih bo vzklLa zmaga, kakor tudi na notranji fronti, na kateri zmaguje, kjer Je ideja Mussolini. a sveta za vsakega zvestega in inteligentnega moža. Bojišča in notranja fronta so v sintezi revolucionarnega življenja, ki jo predstavlja ustanovitev fašističnih organ*-zaeij, idejno povezane v duhu neomajne odločnosti. Proslave so potekle v znamenju verske zbranosti. Povsod je narod izražal pred vfem svojo vero in zvestobo. Na bojiščih v*Rusiji in v Afriki jo je izpričal do najvišje mere s prelito krvjo. Na postojanka n v Sredozemlju se je v n enem znamenju znova zarotil za zmago Povsod so potekle proslave spontano, povsod po mestih in vaseh, koderkeli dela italijanski narod, so h4-le veličastne. Prav posebnega pomena pn so bile leto? nje proslave zaradi tega, ker je stranka določila za govornike na slavnostnih zborovanjih udeležence prvega fašističnega zborovanja na milanskem .rga San Sepolcro, najbolj zveste pristaše Du-eeja. V Rimu je bila velika proslava v Hadr*-janovem gledališču, v katerem so se zbra1 i najstarejši fašisti, vojni in fašistični invalidi, veučilišniki. ki so se vrnili z bojišča in pripadniki GIL-a. Govornik Sandro 31 u. liani, poverjenik skupine tako zvanih san-?*mo!cristr\. se je pripeljal na zborovanie skupaj s Tajnikom Stranke, ministrom za Italijansko Afriko in obema podta-nikoma stranke ter pokralinskim zveznim Taini- m. Zborovanja so se udeležili tudi Ministri za pro veto. za ^udSKo kulturo ln korporacije, državni podtajnik pri ministrskem predsedstvu, poveljnik armijskega zbora in mnogo viijih častnikov. Narodno ti stični pokret v Italiji je zastopal dr. Ehrich, £e takoj ob začetku Je mladina pričela prepevati in vzklikati Duceju. Karabinjer-ska godba le intonirala bojne pesmi, r^o 5e je prvo navdušenje polecrlo je spregovoril sanaepolerist Sandro Giul1-ni. Sponm?* se je slavne smrti vojvode Aostskega Opo-xoril je na moč trojnega pakta. Pozdravil zastopnika Nemčije in Japonske ln izr^ril najvdanejio zvestobo Duceju. Svoi govor Je sakljnčil z zatrdilom, da je stranka prav sedaj najtxraalte1ti odraz vse*a. kar je b'-lo etorjenega v sadnih tO letih. Veliko zborovanje se je zaključilo z novimi navdušenimi manifestacijami na Duceja. V Milanu so se fašistični prvaki in zastopniki oblasti dopoldne poklonili pred spomenikom padlih fašistov, pred katerim so se zbrale velike mnežice ljudi. Tudi delegacija španskih tehničnih strokovnjakov, ki se pravkar mudi v Milanu, se je udeležila te svečanosti. Popoldne je bilo v operi veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo tudi mno^D Nemcev. Na njem je govoril akademik Ma-rinetti. V Forliju so proslavili obletnico fašističnih organiza-cijcij v Verdijevem gledališču. Na zborovanju je govoril senator Morgagni, ki ;|e še pred zborovanjem položil v Predappiju venec na grob Duce;evih starišev in Bruna Mus^olinlja. V Neaplju je bilo veliko zborovanje v gledališču San Carlo. Na njen je govor*l sansepolcrist Ferrari. Enaka zborovanja so se vršila tudi po vreh drugih Italijanskih pokrajinskih me stih in tudi v vseh manjših krajih. Povsod so potekla v znamenju trdne zvestobe do Duceja ln odločne volje, da se zmagovito zaključi vojna za novo Evropo. Na libijskem bojišču Z operacijskega področja, 24. marca. s. Po odredbi generalnega guvernerja Libije so včeraj v Severni Afriki na poseben način proslavili obletnico fašističnih organizacij. Mladim fašistom so bila razdeljena odlikovanja za vojašTce zasluge. Odlikovani so bili prostovoljci, ki so se odlikovali v bitki pri Bir el Gobiju. General Bastico je nagovoril mlade fašiste in jih pohvalil ter nato sam odlikoval vsakega posameznika. Razdelil jim je 9 srebrnih, 10 bronastih svetinj in 22 vojnih križcev. Poleg tega pa je bilo odlikovanih tudi mnogo mladih fašistov, ki so padli v borbi ali pa so bili ranjeni in se sedaj zdravijo v italijanskih bolnišnicah. Po vseh libijskih krajih pa so poleg tega priredili nadvse uspela slavnostna zborovanja Svečanost v Berlinu Berlin, 24 marca s«. Nemški tisk je posveti:! mmo^o pozornoisiti obletnici fašističnih OTj?an:zacij. Ita'ijansko \-eleT>o«ilani.štvo je ob tej priHk*" prejelo mnogo čestitk in izrazov solidarnosti. Včeraj dopoldne je veleposlanik Alfieri v spremstvu vseh funkcionarjev veleposlaništva obisikjl fašistični dom v Berlinu. Tam so tja sprejeli prvaki organizacije. Pred sjK>m cn i k padlih fašistov ie položil venec. Popoldne se je zbralo pri Eksc. Alfieriju okrog 200 starih fašistov in skvadristov N'a sestanku so navdušeno vzklikali Duceju in veliki fašistični Italiju Zvečer je bifl v veleposlaništvu službeni sprejem, ki se ča. je udeležilo mnoijo italijanskih in nemških osebnosti. Med drugimi so prišli na sprejem načelnik štaba narodno socia!ističn:h zašč-tnih oddelkov Lu-tze. državni podtajnik Bohle kot vodja nemških organizacij v tujini dr/avni podtajnik in vodja športnih organizacij Tschammer trn d Ostcn. predsednik bojevniške o»n?anizacije eenera1 Reinchard in drugi. O prrliki sprejema so pred va j al i rudi nekaj dokumentarnih filmov. Poslanica Duceja Rim, 23. marca., s. Ob obletnici ustanovitve fašističnih bojevniških skupin je Tajnik Fašistične stranke izročil Duceju naslednjo poslanico: Dnce? Preteklo je 23 let od dneva, ko ste v Milanu na Trgu sv. groba zagnali prvi bojni krik proti boljševizmu in njegovim zaveznikom, liberalizmu ln demokraciji. Vas glaa je bil navdan z zmago. Današnji dan pomeni začetek nove dobe v zgodovini sveta. Danes se te svetlika na bojiščih, kjer Je prva vojna zajela cel svet. Nova revo- lucionarna Evropa osi ln trojne zveze je odločena do konca zlomiti reakcionarne sile, v katerih se družijo židovski bogataši, da bi izkoriščali narode. Duce! Z isto vero in pogumom kakor takrat se zbirajo okoli revolucionarnih zastav veterani in liktorska mladina na ta dan, posvečen domovini, in dvigajo proti Vam svoja srca in svoje orožje ter vidijo v Vašem imenu zagotovilo, da bosta požrtvovalnost ln veličina, pridobljena v zmagi, prinesla socialno pravičnost. Prve bombe na Avstralijo Bangkok, 24. marca. s. Iz Canberre poročajo, da so japonska letala napadla Ka-tharino na veliki vojaški cesti, nekaj 100 km južno od Port Darvina v Avstraliji. Lizbona. 24 marca s. V Camberri je bilo objavljeno službeno poročno ki pravi, da so skupine japonskih bombnikov napadle mO6*o Vmdan v sevemozaoadni Avstraliji- Lizbona, 24. marca a »Brrrrsh Broadca-sting Corporation« je v podrobnih poročilih is Camberre objavil*, d* so jeprmrire letala rzvršjila svoj dos-'ej najhujši napad na Port Moresbv. Napad jc izvedlo okrog 20 japonskih bombnikov, ki jih je spremljalo mnogo lovcev v dveh zaporednih valovih. Najprej se je nad luko pojavilo 10 bombnikov, ki fim je pa takoj sledila še druga formacija. Japonski bombniki so najprej odvrgli svoje bomba, nato pa so so spustili nizko nad zemljo m še s strojnicami obstreljevali vojaške stražo. Trenutno io ni podrobnih poročil o škodi in žrtvah Stran 3 »SLOVENSKI W ARODe.toreJr, 24. marca 19«-XX. Štev. 68 Proslava fašističnega jubileja v Ljublfani L Ljubljana 23. marca V Ljubljani brvafoči fašisti so prosla\-iH Zgodor.inski dan 23. marca s posebno značilnimi rvečanostmi. Ob 10. dopoldne je imel Z\-ezni tajnik poročilo vodite! ten: Ljubljanskega fa&ifa. ki mu fih te predstavil tajnik tega fašiju. Zbor fe bil v seVarsn d\-o-Tani Fašističnega doma m jo se ga udeležiti številni tovariti na čelu s tajnikom Aie-sanijem. ki je ob prihodu Zvezneca tatni ka odredil pozdrav, nakar je predstavil zbiane fašistične sile. Zvezni tajnik Orlandini fe na f prej odredil pozdrav Duceju in nato podal voditeljem fašiia smern'ce ter se zadržat z nitmi v razgo\*orv o vprašanjih ki se tičejo organi zaci fe Liublfanskega fašifa. Po poročilu Zveznega ta'iika to \rrdite-Jfi Ljubljanskega fahja v spremstvu skupine fašistm- spremili v častni straž prapor Ljubljanskega fašija na %edež pokrajinskega Dopola\xira oboroženih sil k ter se fe kmalu nato izivšila proslava zgodovinskrga datuma z nastopom strankinega govornika ton\ Hr>n*ernh>anta Se pred to slovesnorf jo pa §o se \r>dilne rtokrahnske oblasti t Fk*c. Visokim komi ar jem. povet t ni kom armii*ke-ga zbora, nacionalnim sveinkom Ron*em-biantem. novelinikom M fcg diviz*le in drugimi fvnkaonm h ln c*ictrv na čefu podale na ko'od\'or. k fer so rih pričal r,^aj\ Zvezni taimk. inspektor Stranke m *ain:k Dopola\-ora, fašisti in tovarišice iz ženske- ga fašifa In kler it blfa svečane otvnrfena okrepčevalnica Oopotavora oboroženih sil. I7 dvorani kt fe bila prirefena za te dobrodelne namene so bili zbrani zastormki raz ličnih ir*f orožja Po pozdrmnj Kmlfu In Duceiu. ki ga fe odredit tov Bonsemhian te fe bilo servirano vofakom okr^pčito. Ob 71.V) dopoldne pa te v navzočnosti že omenienih oblasti ter vseh fahstov in fašisfinj. ki prebivalo v Liubffani. nttankin govormk Dine Bonsemh'ante v vehkr dvorani Dopola\'ore oboroženih ril proslavil 7t*odo\Hn*ki datum, spominlafoč med drugim, da m letos vrši proslava ustanovitve borbenih fašiiev v ozračfu zrna&m i*e \syf-ne. Govornik ki fe na i ore f podal obširen prikaz zgodovinskega rarvofa od začetka \r>jne I. /975 pa do 23 marca 7° 7° in fe v te i zvezi z nafvečfo fasnostte očrt al nroti komunistično in prof i demokratsko rwr*lan-st\*o borbenega fašizma oporariaioč na iz-lave Benita Mussolini f a na trgu Sen Senot-cro v *iifanu. fe notrd'l nasnrot te med boli-ie vi t mom kot obliko tatarskega barbarstva in rimsko civ*firaci in. Onrsja dafinega teta 7079 pa fe Vtrssollnl postavi* tudi ideal ne osnove nnve F\Tope ln vžgal plamen totalne revoJriciie ko le v na*r*rryttu t strmo-dr (fvom risi a in ho/ fJb''m nfem postavil 7antevo po svobodi v svetu. Ob rakiiiirkn proslave so vsi navzoči priredili tople manifestacife Duceju in faši stični ItalifU Socialno zavarovanje na Gorenjskem Pokojninsko in bolniško zavarovanje se lahko prosto* voljno nadaljuje Kranj. 22. marca Po državnopravn:h preap.sih in po uredbi nače.nika civilne uprave so v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske oproščeni zavarovalne dolžnosti obratn: uradnki, delovodje m drugi nameščenci na podobnh višjih al: vodilnih položajih dalje trgovski pomočnik:, glerlal ško osebje in glasbeniki, nameščene; v poklicih vzgoje, pouka javnega skrbstva, strežbe bolnikov in socialnega skrbstva, ako po njihovi uredbi letni delovni zaslužek presega 7200 let Kdor je prekoračil to mejo letnega delovnega zaslužka, je z dnevom prekoračenja izločen iz zavarovalne dolžnosti V zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske so bil; zavarovanci izločeni lz zavarovanja najprej s potekom 31. oktobra 1941. Vsi iz zavarovanja izločeni se pa lahko prostovoljno zavarujejo. Kdor namerava prostovoljno nadaljevat: pokojninsko zavarovanje mora to sporočiti soeialm zavarovalni blagajni v Kranju v treh mesecih po izločitvi iz zavarovalne dolžnosti Tisti, ki so :zstop:l: iz pokojninskega zavarovan-a za nameščence po 4. maju 1941.. toda pred objavo te naredbe, lahko vlože predloc «e do 30. apr. 1942.. ako so dani drugi pogoji. Tisti, ki so bili po jugoslovenskem pravu prostovoljno zavarovani pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani še po 10. aprilu 1941. se tudi lahko §e naprej prostovoljno zavarujejo pr. socialni zavarovalni blagajni, ako imajo svoje stalno bivališče v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske in ako se prijavijo za nadaljevanje zavarovanja najkasneje do 30 aprila 1942 Kar se tiče prispevkov za prostovoljno nadaljno zavarovanje Pokojninskega zavarovanja Je zaenkrat določen h 8 razredov, ki se ravnajo po zadnjih mesečnih dohodkih, tako da nastopi pri odmeri zavarovalnih drnatev ustrezno zvišanje Prispevke je treba plačati pr socialni zavaroval: blagajn v Kranju v dveh mesecih po poteku meseca za katerega naj veljajo. Tudi pri bolniškem zavarovanju članom, kj izpadejo iz dolžnosrneea zavarovanla, nI vzeta možnost, da prostovoljno nadaljujejo bolniško zavarovanje V kratkem bo objavljena uredba načelnika civilne uprave, s katero bo omogočeno tud nadaljevanje bolniškega zavarovanja Prostovoljno nadaljevanje bolniškega zavarovanja Je dopustno le takrat ako je bi član v zadnjih 12 mesecih pred Izločitvijo zavarovan najmanj 28 tednov ali neposredno pred nadaljevanjem najmanj 6 tednov Zavarovalne dobe bivših jugoslovanskih bolniških zavarovalnic bodo vračunane v dobo. ki je potem+akem potrebna Kdor hoče ostati član mora to sporočiti socialni zavarovalni blagajni v treh tednih po izločitvi iz zavarovalne dolžnosti Prispevki se ravnajo po temeljni plači ki Je bila za člana me-rodajna pri obveznem zavarovanju. Temeljna plača znaša najmanj 2, največ pa 1Q mark na položajski dan. Sijajen uspeh pianistke Bottaijeve Simpatično, talentirano umetnico je nagradilo številno občinstvo z navdušenimi aplavzi Ljubljana. 24 marca Sooči je Glasbena Matica z Italijanskim kulturnim institutom priredila klavirski koncert mlade pianistke Rowane Bottaijeve in nagemu občinstvu v Fi 1 harmonični dvorani predstavila visoko pianist čno kulturo kakor jo goje že nekaj desetletij zlasti pa v poslednjem decenru na višjih rta-lijan^lcih fflasbenih zavodih. Spored, ki si 2» je pianistka izbrala, je na eni strani osvetljeval njen o*^bni odnos do pianistične virtuozne literarurt po dru-0 strani pa potr jeva' izredne, v najvišje vrhove zamaknjene ambicije te kvalitetne umetnice same. Iz starejše italijanske tvornosti si je izbrala Vivaldijev koncert v d-mo!u. ki £»a jc predelal CaselU n klasične Vivaklijeve mojstrovine »I/Fstro armoni-co* (1716 Št. 11). Po tej nebeško umtrieni skladbi razumemo, kako ie mogel Bach čislati tega skladatelja in ga pri vsej svoii gigantski samoniklosti predelavati :n smatrati za vzor v številnih lastnih klavirskih skladbah. Osrednji del svojetja nastopa je Bottai-jeva omejila na Chopina Predvajala je kar štiri njepove skladbe, dve etudi iz op. 10. njepov prvi skerco v h-molu op 20 m po-lonezo v As-duru op, 61 eno posledniih Ch op i novi h de4 znanega fantazijskega značaja, kar ie skladatelj tudi sam naglasil v nas1 ovu. Te štiri skladbe nalaga o irvaial-cu izredno težke tehrrrne naloge m;mo ;z-Tflznih. ki so zlasti v poslednji tz umijivih tematičtvh razlog crv se prav po»ebno delikatne. Tretja etuda ie bila Chopinu vse njegovo življenje posebno na srcu zaradi uvodne melodije, saj io je napram učencu Gutmannu opetovano OTOglasit za S"vr>: najgloblji domislek. nekoč pa je ves zamaknjen vzkliknil: V* tej melodiji ie vsa »moja domovina« Tudi odigrana poloneza se bis*ven o razlikuje od ostal h že po svoiem značaju, ki se mu pridružuje nenavadno soena harmonična izpel:ava vrhu tega je skladatelj v njej obdelal svoie tematično gradivo v docela beethovenskem sffcgu Poslednji del je bil posvečen MirsefTl, Pick-Mangiagalliju ter na konca Ltsrtu. Marini prvega je iz zbrrke »Imoress^on- na-poHtane*. druga r*r/sod:ia pa ie za Liszta več kot značilna in trd n-re'zkusn1 kamen tako v pred vaja I nem kakor v tehničnem pogledu. Na igri Bortai;eve mi je predvsem ir£a-jala njena izredna tehnična plat. ki ma'onc ne pozna več nobenih tud- najbolj zamotanih tehničnih težkoč M'adi umetnici se sicer se pozna Šola vendar *e za svoja leta tudi izrazno malone dograjena V^valdi-jev koncert fe Hrrala s finim čutom za kla-saeno lepoto tega 6ele v zadniem ia«« do polna valia^r« Vn cene dospelega mojstra 18. f "Tretja. S)am močan. s*mrwrke! udarec w je kai toplo prilegal Vvald;irvemu ooocertu grv*u m ni^gov^r. We*teč'm har-roon*!cim m ttmat'čnrm dom: «j! ekom Ta nekako orflftltko sateta JtladVa fe nafla pod povine, v sredniem odstavku Ea presenetila z rubatom. o katerem je ne-o maksimalna, določajo v kategorični obliki mejo. za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma prt trgovc.h. iz tega sledi, d*\ je pač mogoče prodajcti nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Prve številke kažejo ceno na debelo, dru-gre pa na drobno: Česen 8 50, 9.50. rdeči korenček 3 65, 4.33. karfljola 3.S5.4.45, čebula 3.15,3.75 koprec (glavice) 4.05. 4.65, solata (endivlja, zob-časta in navadna) 3.45, 4.85, radič rdeči 1. vrste, goriški 7.20, 8.—, radič rdeč 2 vrste goriški 6.20. 7.—, zelena (glavice) 385 4.05, špinača 5.75 6.55, pomaranče 6.80, 8.—, pomaranče 2. vrste 5.65, 6.50, fi^e suhe v celofanu 9.90, 10.95, fige suhe v ko-šarcah 9 10. 10.50, limone I. vrste (15 cm obsega) stot 327.—, komad 0.40, limone II. vrste (pod 15 cm) artot 277.—, komad 035, jabolka I. vrste 6 80. 780. jabolka H. vrste 6 20. 7.—, mandarine I. vrste 5.85. 7.—, mandarine H. vrste 510, 6.—, orehi Sorrento 12.—, 14.15, orehi navadni 8.40, 12.10, krompir domač pri kmetu 1.—, 1.30, krompir za seme »Bitnje* 1.50, krompir za seme ostalih vrst 130. OPOMBE: 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, renetke, champagne. Grafensteiner, Morgenduft, Jo-na Lan, VVagner. Star, Imperatore, Abbon-danza. Sergente, Annurche. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga^ vrste ln enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo Izdati tak račun. 3. Ta cenik mora biti lzvesen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu In velja — lzvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo se nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisarljata. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, SI. 1. St. 8 od 28. februarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. Ljubljana, dne 21. marca 1942-XX. Visoki komisar JEMILIO GKAZIOLI Pogreb akademika Kiklja Ljubljana, 14. marca V nedeljo popoldne so t.a ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu polomili k večnemu počitku akademika Jaroslava Kiklja. ki je kakor znano pred dnevi padel kot žrtev zavratnega napada. Udeležba ljubljanskega prebivalstva pri pogrebu je bila izredno številna. Truplo pokojnega je bilo položeno na mrtvaški oder na Žalah, kjer ga te najprej blagoslovil ljubljanski Skof dr Gregor! 1 Rozman Zatem sta pristopila h krsti dva akademika, kt sta pokojnemu spregrovortia tople besede v slovo. Prvi je govoril v imenu akademske Katoliške akcije, katero član je bil pokojni drugi pa se je pos'ovll od Kiklja v Imenu njegovih tovarišev Prodno se je formirala pogrebna povorka so mu zapeli bogoelovci fce v srce segajoč© žal osti n k o. V pogrebni sprevod na kratki poti do i pokopališča so se zvrstili vsi navzoči stanovski tovariši in odlični zastopniki uglednih organizacij ln oblasti. Ob strani pn : je vzdolž ceste do pokopališča tvorilo sklenjen spalrr ostalo prebivalstvo Poleg dni-gin zastopnikov so v pogrebnem sprevodu stopali tudi Pod pretek t dr. Bisia kot za Jtopnlk Visokega Komisarja, zaupnik Vseučilišče organizacije na ljubljanski unlver-zl Inž. Carra rektor vseučilišča dr Kos ftupan dr Adlesie bi v« ban dr Natlačen Številni profesorji ljubljanske ualverae tn mnogi duhovniki V sprevodu se akademiki nosili rudi aMle evetis tn vencev. M so bih" pokojnemu poklonjeni za njegovo zadnjo pot. Po žal ost Inki odpeti v cerkvi so prenesli akademiki truplo h grobu. Tam je spregovoril občutene besede v slovo Jaroslavu Kiklju sam ljubljanski škof dr. Rozman. Vsa srca navzočih so bila pretresena, še bolj pa se je ljudi dojmila pesem hvalnica »T^be Boga hvalimo«, ki so jo v zadnji pozdrav pred grobom zapeli bogoslovci. Z Gorenjskega — 8400 obrtniških obratov na Gorenj skern. Vsi obrtniški obrati na Gorenjskem so zdaj v evidenci ln vključeni v okrož. a obrtništva v Kranju. Radovljici in Kaniui- j ku. Sledila bo razčlenitev v cehe po stro-' k ah. Na Gorenjskem je zdaj 3400 obrmt Skih obratov. Večjih podjetij Je le malo. ; Stopnja zaposlitve je po zasedbi Gorenjakt močno nartsla. Obrtniški obrati so bili ta koj vključeni v vojno in življenjsko važue produkcitske naloge. — Gostovanje celovškega gledališča, % Kranju. Prejšnji teden Je gostoval v Kranju celovško deželno gledališče V Ljudskem dnnu *e vprizorilo dramo >Strom« Mesto ln stranka sta poklonili Igralcem po predstavi tri lepe šopke. — Nov grob. Na giaški kliniki je umri priznani Kuharski strokovnjak, učitelj v ho telsko g**"tlnaki kuharski ln servtrni strdki Otto K lasek. 5tar 31 let. Njegov oče je Imel najprej hotel v LJubljani, pozneje p* v Kamniku. — Tetka asaiteav V torek zvečer so prepeljali t vlakom lz Kranja v Celovr -dva otroka. 10- letnega Franca La vrtca *s n-erovo a-letno sestrico Ivanko Oba sta bila precej hude ranjena po obrazu tn rokah Igrala sta se z granato, U Ja eksplodirala. — Ovojna poroka. V Radovljici so ImeJl 14. .t m. dvojno poroko. Posestnik Josip VVester z Bleda *e je poročil z Vido K<>-kaljevo, njen brat tesarski mojster z Bleda Ivan Kokaij pa z Lizo Pichlerjevo iz Mengša, — Smrt gorenjske korenine. V Tržiču Je umrl nedavno Jakob Grebene, star 80 let, znan pod Imenom Jaka. V Tržiču je umrla tudi bivša trgovka Ivanka Viamarjeva, stara 78 let — Velika športna naprava v Kranju. Kranj dobi vsem zantevam ustrezajoči Jta-dicn. Piedstavniki oblasti so si Ze ogledali zeml^i^če. Pri stadionu bo zgrajeno tudi nov0 kopališče. Stadion bo obsegal normalno športno igrišče s 400 m dolgim tekali-Ščem, igriščem za tenis in vežbališcem. Igrišča Za tenis bodo po zimi služila not ledeni stadicn za hokej, umetno in splošno drsanje. Dela ^e prično v kratkem. (Sel eztifca K O L E U A K Danes: Torek, 24. marca: Gabriel DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Prva žena Kino Sloga: Poročno potovanje ln Ponarejevalci Kino Union: Sancta Marta Razstava mojstra Fr. Kralja ln generacije najmlajših v galeriji Obersnei na Go-sposvetski cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Neda Gertl-nlč, Barica Janša in Srečko Beree, vA iz Ljubljane. Čestitamo Nov sneg na Dolenjskem Trebnje, 9. marca Letošnje muhasto vreme nas je zopet presenetilo. Po lepih sončnih dnevih od sv. Matije dalje do sobote, ko nam je pobralo že skoro ves sneg ln so kmetje, še bolj pa vmogradniki, pričeli s prvimi porma lanskimi deli, se je v noči od sobote na nedeljo vreme nenadoma izpremenllo. Po vsej Dolenjski je začelo na novo snežiti in pokraj:na je znova odeta v debelo snežno odejo. Snega je zapadlo že toliko, da so morali na cesto poslati motorni plug, ki sproti olmetava sneg tako, da je vsaj po državni cesti promet mogoč. Novo zapadli sneg pa ni samo ovira v prometu, večjo škodo bo utrpelo na splošnem vse naše kmečko gospodarstvo, ki se bo s prvimi pomladnimi deli spet zakasnilo za nekaj dni. 2e dosedaj so kmetovalci in vinogradniki zaradi ostre zime zaostali z deli za najmanj 14 dni, novi sneg pa je spet preknil že pričeta dela. Posebno vinogradi bi bili ob količkaj ugodnem vremenu v tem tednu obrezani in tu li z deli na polju vrtovih ln travnikih bi bilo ob lepem vremenu mogoče že pričeti. Zdaj pa so se za nekaj Časa vsa ta dela spet odložila. Z zakasnitvijo poljskih in drugih iel se je zakasnila tudi rast in prvi letošnji pridelki so še daleč proč od nas. Zato je škoda zaradi letošnje zime tem večja. Iz Spodnje štajerske — Novi grobovi. V mariborski bolnici je umrl posestnik ln gostilničar Franc Gori-čan lz 2ič pri Konjicah, star 51 let. V bolnici v Grazu je pa umrla žena strojevodje Ivana Sebas iz Studencev prt Mariboru. Njene zemske ostanke so prepeljali v Maribor. V prejšnjem tednu so umrli: v Laškem Karolina Stare, stara 18 let in Alojz Krašek, star 9 mesecev oba iz R'čice, Marija Pider, stara 72 let, doma iz Mnrijinega gradca ln Alojz Herzog iz Ojstrega, star 38 let. —Železniška nesreća, V sredo 18. L m. se je pripetila med postajama Hoče ln Račje-Fram železniška nesreča. Iz Maribora prihajajoči osebni vlak se je ustavil pred signalom. Vanj je za vozil iz Račjega prihajajoči tovorni vlak. Od nasprotne strani prihajajoči osebni vlak so lahko še pravočasno ustavili pred krajem nesreče. Pri trčenju je bilo 10 potnikov mariborskega osebnega vlaka ranjenih, 7 so jih prepeljali v mariborsko bolnico, dva sta umrla, drugI so pa samo lažje ranjeni. Oblasti so uvedle preiskavo. — Cepljenje proti davicl. Na vsem Spod. Stajerskem so oblasti odredile cepljenje proti davicl. Lani je bilo cepljenih na Štajerskem nad 95.000 otrok. Otroci v starosti od 2 do 8 let, ki še niso bili dvakrat cepljeni, bodo drugič cepljeni zdaj. — Mariborska podružnica nemškega Al penverelna je obnovila svoje delovanje Objavila je poziv vsem članom štajerskega Heimatbunda. naj postanejo njeni člani, da bodo tako pomagali obnoviti nemško planinstvo na Spod. fetajerbkem. — Velike konjske dirke v Ljutomeru. Blnkoštni prazniki bodo letos v Ljutomeru v znamenju velikih konjskih dirk. Pripravlja in orsranizira jih štajersko kasaško društvo v Grazu. Dirkali bodo najboljši konji. Samo iz ljutomerskega okoliša bo na dirki 40 konj. — Višji režiser A rt h ur f?ey umrl. Kot gost se je mudil zadnje čase v Mariboru po vsej Nemčiji znani višji režiser Arthur Hey, ki je deloval 30 let na mnogih nemških odrih. Zadnja leta je bil režiser gledališča v Hannovru. Organizacija Kraft durch Freude ga je poslala v Maribor da bi režiral premiero operete »Liebe in der Lerchengasse«. Z veliko vnemo se je lotil dela ln takoj po premieri je no; el odpotovati nazaj v Hannover V Mnnt oru s«- je pa tako hudo prehladil, da ?e dobil nljuč-nlco, kj jI je v četrtek 19. t. m oodlegeL — Tobak na nakaznice. T-tjdl n*» Spod. Štajerskem bodo uvedene tobačne karte. Dobe jih vsi moški rojeni pred 1. februarjem 1924. In vse ženske, stare nad 25 let. Od 1. aprila se bodo dobivali tooa<*ni izdelki samo še na nakaznice. — Gibanje prebivalstva v Slov Bistrici ta Teharjib. V Slov Bistrici »o imeli od 1. do 15 marca 11 porodov, 2 nova grobova in 3 poroke. Poročili so se Anton Novak z Mihaelo Pogračič. fitefan Orth^ber a Sil-vijo Ćelofiea te Frane GajšcK z Marijo Kumer. V Te barjih sta se pa rodila dva otroka, a umrla je Danic«a Marija Relch. Obnovite naročnino! r eter. 68 »SLOVENSKI NAROD«.torek, 24. marca 1942 XX. Stran S P. Golieva pravljica „Jurček" Zelo zabavna in *Mllrfnir uprizorjena premiera mla* din&ke igre Ljubljana, 24. marca Pavel Golia Ima rad otroke ln otroci imajo radi Golio. Zato ustvarja vedno nove pravljične igre, v katerih izraza svojo ljubezen do dece, ki jo pozna bolje kakrr marsikatera mati. Saj je napisal ln uprizoril Ze ducat svojih arčkanih pravljic r-a mladino ln se prvi v naši dramatski literaturi specializiral za otroško dramatiko. Menda pa je tudi brez para ali celo tekmeca v vsi naši juZnJ slovanski otroški dramatiki. Goli e ve dramatske pravljice žanjejo trajne močne uspehe na gledaliških odrih, ker so prav dobro zgrajene, so bogate pestrega in Živahnega dejanja, zahvalnih vlog. učinkovite ln — kar Je glavno — ker so polne humornosti ter etničnosti. Golieve otroške igrice so zmerom zabavne in obenem brez prtsaljenosti poučne. Ljubiti domovino, naravo, ves lepi božji svet. ljubiti starše ln vse dobre ljudi, pa odklanjati krivičnost, hudobnost, aamogoltnost ter vse tiste grde lastnosti, ki jih je med človeštvom največ ln ki delajo življenje tolikertm žalostno to nesrečno, vsega tega se Lahko učimo Lz GoUeve dramatike. Prva zapoved resničnega človečanstva mu je usmiljen ost. dobrotu ost, sočutje, A včasih se zares raztogotl to udari po sebični kiti, hinavcih Ln pijavkah z ostrimi sodebno stJLziraniml aforizmi . . . Vse pa zna povedati tn izraziti brez pridigarskega moraliziranja v teku neprestanega vrvenja komičnih prizorov tn čim pisanejše družbe veselih Ln blagih ljudi m živali Zakaj tudi ljubezen do živali zbuja Golia v mladini trubezen in razumevanje narave Ln različnih njenih pojavov Glavno pa mu je otroška duša. GolU ni najvažnejše pamet, temveč srce. plemenitost čustvovanja, ne socialna stopnja, temveč notranjost duše. Zato vedno iznova slika sirote, siromake, trpine ki so u ms t veno često šibki ali nerazviti, zato pa duševno tn srčno bogati, nasprotno pa bogatejši brezsrčni in zgolj koristolovs Kako radi hodijo otroci gledat Golieve igre. se je pokazalo tudi pri premieri njegovega >Jurčka«. Bistveno ga je popolni!, obogatil s novimi prizori to osebami, mu rreskrbel novo petje in godbo ter mu dai reš-.serju B. Stupici docela novo, raz-:-c3Šnejšo in razgibane jšo uprizoritev, ln h je bil še močnejši kakor pred leti. Tudi Jurček, ki ga Igra Simčičeva, je sinček dveh bednih staršev tn nikakor nI bistra glavea, pač pa plemenito čuteč iskren, pošten, nepokvarjen m naravno pogumen deček Krčmar pa je slepar in tat. čeprav ima vsega preveč in je od vsega dobrega zavaljen kakor sod. Značaj pravljice je zopet čisto romantičen tn igrajo usodne u lope Veter, gozd ru mozički. Vila ln Nevihta, poleg niih pa komične uloge opica, kozliček, medved medvedka to medvedek. Celo Snežek (mož lz snega), ki ga napravijo, presenetljivo oživi govori ln pleše Vse živali tn wm naravne poj'ave so Jurčku dobre ln mu pomagajo. Povsod pa spremljajo Jurčka trije veseli popotni muzlkantje, ki pridno svi-rajo Ln sodelujejo pri vseh podvigih. Pole vse, celo medvedek z Jurčkom B Adamičeva godba pestra ln učinkovita, včasih aelo originalna, spremlja Jurčka ln gozdne možlčke, ko poj o. včasih pa ilustrira dogodke aLi svira k plesom. Na prizoriščih je neprestano gibanje to oči to ušesa mladine uživajo prizore v ved-ni menjavi. Seveda je zato med otroškimi gledalci mnogo radosti, pritrjevanja in navdušenega odobravanja Cirkus >Cudež« v 1. dej zbuja a kamelo žirafastega vratu to glave veselo strm en je. sijajen kozolca r je Justin, ki predstavlja kakor vrtavka poskočno Opico izvrsten je Bradic, ki igra Psa in Kozlička, prav dobri so medvedje 'Baide, Križa jeva in B^nedičič), efekten Snožak (BrezigarV groteskni gozdni mozički (na čelu Košič) ln zabavno drzen Peter. Id krade obešen na vrvi s kljuko (Košuta). Vsi ti so stranske osebe Glavne pa so Jurček (g Simčičeva K Veter (g. Vladimir Skrbinšeki na kotačih to z lepo maskr trije muzikanti (Potokar, Peček tn RSM-tresen). krčmar ;- L3UBL3ANSKI ' KINEMATOGRAFI Predstave ot delavnikih ob 16 to 18.15 ob neceljah m praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 1S.30 . KINU MA 1 It A " TKLEKON S*-tl jI obok* filme k a ;nm» Ena m Teč jih Mdobnib fMn»k:h jm»tan Prva žena Latmeoce 01 i ver — Joen Fontaine _ Sadi taicilae dotitoe filma prKi&bivt- t čeftek tt nedelje nh 14. : NeirllJ Rad: rdi« drltiar otnsb filmov popoldanski rrw1 ctMvm točne ob 16. ari DNEVNE VESTI — Z^ča^no ukinjena prodaja marmeJ vde ln konzerviranega sadja. Sobotna izdaja romskega Uradnega usta je objavila ministrsko uredbo, ki je z istim dnem ukini'a vso prodajo konzerviranega sadja in marmelade katerega koli tipa in kakovosti, bodisi, da je izdelana doma aLi uvožena iz tujine. Vse zadevno blago Je na razpolagi Kmetijskemu ministrstvu ln se za njega na more aklepatj nobenih pogodb, razen na osnovi dr loči I, ki jih predpisuje uredba. Razveljavljene so tu'ii vse pogodbe, KI so žile sklenjene pred vstopom naredbe v veljavo za tisti del, ki al bil Izpolnjen s efektivno izreči t vijo aLi od pošiljat vi Jo blaga Vsi uvozniki to trgovci na debelo morajo do 25. mar ca pri; a viti stanje zalog zadevnega blaga kakršno je bilo 14. marca. Ure** ba obenem prepoveduje izdelovanje marmelade m konservlranja sadja, razen vrst, ki jih izrecno navaja v poaebni tabeli. Trgovci ca drobcu smejo izpolniti svoje obveznosti do potrošnikov le, kolikor jim dopuščajo njihove set.;tn e zaloge. Kasneje se bo prodaja marmelade in konzerviranega sadja izvajala na podlagi posebnih nakazil. — Sest let ječe ia prekupčevalce s sirom. Sodišče v Boiogni je obsodilo 541lr globe, ker je nezakonito odtegnil prometu 48 stotov sira. Sir mu Je sodišče zaplenilo. — V eni uri dve smrtni nesreči. V Mon-seiicejn pn Padovi sta se zgodili v eni in dve prometni nesreči, ki sta zahtevali dve smrtni žrtvi tretjo pa ^o prepeljali v ool-nišnico težko ran. eno Prihajajoč iz Rovtga in namenjen v Mestre je vozi: po Krožni cesti tovorni avtomobil, naložen z metanom. Nenadoma se je pred vczilom znašla neka žena to šofer Aldo Tasso je zavil, da bi se ognil nesreči naglo na desno, prt Čemer pa je povozil dva mladeniča. Prvi je kmalu po nesreč; izdihnil, drugega pa so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pregledali zdravniki Ali do ozdravel ali ne. se Se ni o nogi- izjaviti. Uro kasneje je neka avtomobilska cisterna povozila 481etnega Fietra Zanovello to je ponesrečenec knuu.i zatem izdihnil. — Odločilna pevska tekma Do pola vor*.-stov v EirtMiri. Pred časom smo že zabeležili, da so bile po vseh krajevnih, kasneje tudi pokrajinskih sedežih Do po lavora izbirne pevske tekme. Z njimi naj bi če v doči Nemški dom. Položen Je bil že temelj ni kamen to dom so pričeli graditi. Zima je pa prekinila dela. ki so jih zda- Ode i vili. Do jeseni bo Nemški dom v Os pod streho Sredstva ^) zbrali deloma s prostovoljnimi prispevki. — Javna dela na Hrvatskem. Na zasedanju hrvatskega sabora je podal državni tajnik Bulic pregled nameravanih mvipb del. Sistem Javnih del naj bi povzdismil splošno blagostanje 4n odpravil nezapo*-^-nost v kolikor *e sploh še mogoče govoriti o nji. Polee' Izgradnje ce^tnesr^ in železniškega omrt**a ima Kn-at?ka v načrtu o«i-litev močvirij ln reenilacii rek. da se preprečijo poplave Pote n prifle np. vr5to melioracija zeml.HSČ. delavske naselbine ii pristanišča V načrtu je tudi obširna elek- trtfikacilfl Hrvatske. — Hr\*aUkji durlls nemškim vojskom. V Osijeku -e bil nedavno priman Koncert Selji. Polovica čist^j^a dobička je Sla W hrvatsko zimsk^ pomed. rfmg-a pa za na - kup daril nemškim voiakom v Bosni Nem-Ski vrjl5k< 9C IzroCiV 250 000 kun — Hrvat ka dr*.avna banka znižala obratno mero. Hn-ntska Državna han::-objavlja, da je znižala obrestno mero et menice od 5 na 4.4°« is za lombard od b na 55°'.. — Pridelovanje ^olnčaric v Srbiji. «rr*-ska centrala za žito 1e do'očila smerrv.t e za setev solnčaric v tekočem letu. Vsak pridelovalec solnćaric je dolžin izročiti cen trali ves pridelek. Trki učno pravico nnk ) pa imata v Srbiji TJliorod in Glavna zvezda kmetijskil zadrug, obe v Beogradu, v Banatu na Oleum v Pančevu —. Berlinski komorni orkester v Zagrebu V petek je priredil bertti ki komorni ork-» ster v dvorani Delavske zbornice v Zae^ bu koncert Organ i zeri ja je bila v FSfcl nemške delovne fronte tn oreranlzar^e Kraft di»rch Freude Berlinski Err,db»*r.iiti Sc nastopili pod vodstvom Hansa von Bend« sa. Program je obsesral stsronemško zia^v bo. ▼ prvi vrsti Morarta Havdna in Schn berta Koncert le dosegal ^elik usmeh * nedeljo le nastooil berlinski komorni ^tk-,t#r ▼ hmrstn alsk^m V«rodnem n-^/^^H^M _ AoMovsn^ nemtker* rlei^HVa •» Human!k> % »rhifi !n na Mn^Mkem. o* Žerno r^al3»če nem«kf» narodne «knn'ne r ftiimtmtH ki 1e ?nM^i-«1o dv* t^fl rt odru organizacije Kraft durch Freude v Beogradu bo gostovaio zdaj se v Zemuna, Zagrebu in Banatu V Beogradu je priredilo eno popolda: a.:o predstavo tudi za Nemce, ki jih je prišlo v gledališče nad 1000. — Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico po večini same mlajše po nesrečence J ško Kepic, 8-ietni .in lika-rice. zaposlene v Ljubljani in doma ti •snartnega ob Savi, si je pri padcu na cesti ziom i »evico. — Fr. 2užek, 7-letni dijak iz Ve.. Lać, je padel na stopnicah Ji si zlomil desnico. — Hermina Smiljanovic, 31-letna kuharica lz Ljubljane, je po pomoti použiia neke praike. Postalo ji je sia-bu ui m.rali so prepeljati v bolnico ker so ji izpi ali želodec. — Včeraj se je pripetila nesifča v za.eL.ž'^u sv Jožeta Uva gojenca ta bila preblizu zakurjene peči, ir. sicer 10-letm iialael Tekavec in 20-letm Janez Pintarič. Vnela se jima je obleka 'n zaradi opeklin so ju prepeljali v bolnico. Posebno hudo je bil epečen Tekavec in ni b.lo upanja, da bi ozdravel, Pintarič pa ;e ime; manjše opekline. Vendar sta uba um.' la že ponoči. — .Niiv fe*ob. Včeraj je umri v Ljubljani upokojeni železniški ualuSbeaec g. And:ej S>\etek. Pokojm je b-1 med železničarji splošno znan ln pr-ljubljen. Pogreb bo jutri ob 14. iz niše t1 mi 0>. Ljub! 'anici 8 na pokopališče k sv. Križu. Pokojniku bodi lahka zeni-ja. njegcv.m os ta. mi naše iskreno sožalje' — Novi poštni predpinl. Prometni minister je objavil, da se s 26. t. m. do nove naredbe prekine postna ekspedicija razglednic, ki jih je bilo treba po dosedanjih določilih frankirati z znamkami po 10 in 20 centesimov. vizitk s sporočili o rojstvih, smrti ln porokah, ki Jih je bilo treba (raa-kirati z znamkami po 20 odnosno 16 cen t e -simov. Razglednice in vizitke se bodo vračale odpošiljateljem. Pošta pa bo Se nadalje oskrbovala dostavljanje drugih razglednic z znamkami po 30 centesimov in vizitk, ki se bodo frankirale kakor druga pisma. — Nemški optanti lz Ljubljane. Za preselitev v Nemčijo so zaprosili na podlagi italijansko-nemškega sporazuma z dne 20. oktobra l(»il-XIX. Ha u h Jurij. Ga|le Helena por. Baich ter njuni otroci Teodor, Pavel m Marija. Kerselutsch Karel, rjtetela Jc- Tosch Franc, Mrak Elizabeta por-Tosch ter njuni oLroci Franc, Nikolaj in Peter. Koro»chetz Marija, Klein Marija por. Stov. Pajk Pavel in Nedopll Avgusta por. Pajk. — Iva j naj danes kuham?« jc nap s knjige, ki jo je izdala »Knjigarna Tiskrv-ne za-ruge« na splošno Zeljo gospoimj Snov je povzeta iz Gospodiaiskeg i kcie-fku ja za leto 1942 in za to je doetopna po nizk: nabavni cen; za najširiie sloje inte-resuanega občinstva. Knjiga se dobi v knjigarni Tis2-cuvne zadruge v Ljubljani, feelenbuigova ul.ca 3 in stane srim«i j_it. 8.50 Pr.poroćamo Jo zlasti kuharicam in gospodinjskim poRioCnicaai. r*roti pos'l.iz- tvi zneska L:t. y v naprej pošljemo knjigo po pošti. i S KINO MOSTE Predvajamo silno filmsko umetnino JECA BREZ REŠETK Corine LSKfcair, iiuger l>uciiesne, Annie Dueoui DIKTATOR Madelenie Ciirol — C live Brok Predstave: ob delavnikih ob 17., v sredo, na praznik, ob 14. to 17. uri Mil iii" ~_a'i^Z^BHBHHPI — z.\eza muei,,e\ ustati«*. Ijoaa. L'a bi bilo mogoče zastopati splošie interese hmeljarjev Spod. Štajerske tdBMao ^a-vmjske doline in Marenberga, j? pcooia-ščenec za prehrano pri Seru cvi:n-» uprave sklenil ustanoviti po zgieuii drugih nemških pokrajin tudi na Spod. stajersk' m Zvezo hmeljarjev. V ta namen je bil sklican v Zaicu ustanovni občni zbor sr-odnje-štajerskih hmeljariev, ki 50 tu prsostvo-vali tudi zastopniki oblasti. Za predsednika zveze je bil izveljen vodja okrožnega urada za agramo poi.Lko Franc Wait. timeijajjev je zdaj na Spod. štajerskem 2t>Si. od teh 2646 v Savinjitci Jolini, os; a.L pa v Marenbergu. — Neljuba pometa. V ianašnjem »Jutru« se je pripetila v osmrtnici upokojenega Železniškega uradnika g-. Josipa J-:.nr.o-la neljuba pomota. Priimek v osmrtnv.i so mora pravilno glasit: J e r m o 1 ::i ne Jerman. Pogreb splošno znanega pokojnika bo danea ob 15.30 iz kapele sv. Jožeta na Žalah. Iz Lji:M|2i:e —lj Burja nam je prinesla lej»o vrem."'. Končno je burja, ki nas je zadnje črJ precej neprijetno šdegetala v odiko:n;no pri nesla lepo vreme Davi se je zd^lo. oa ho tudi danes nepr jetno oblačno vreme, a žsr ob 8. so se oblaki razprs li in dooi'.i s.»o najlepše vreme, kakršnega si a-niemo Zeiet. marca Davi je bilo še precej blatno, naj n^žja temperatura je znašala v Zvezli 0.0®. Včeraj je bilo ves dan hladno «aj je najvišja temperatura znašam le 38". t-n-čakovati smerno, da bo lepo vrema trajale ielj časa. ker je zračni tlak precej visok :r. je dav; še naraščal. U— Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije sporoča onim učencem in učenkam, ki še niso mogli priti v Liubliano. da dobe v prtbodniih dneh na dom potrdila, s katerimi naj »i skuš-il"- 1"»*lt1 nri nristolrii vole tki oblasti dovoljenie za prihod v Mahij«-no Pouk tmaio r'i^redi od I. do VTI. tzme-nr-^a vs^k dn«^ dan na H. moški gimnaziji na Rakovniku. —1J Svinjsko pečenko ln sortlraos vina: moška t. refoako, ver ono, fraskati, pinot nudi gooUlna Lovšin. Nezaposlenost na Hrvatskem odpravljena Socialni razvoj Hrvatske najlepše kare, kako se razvija Hrvatska tudi politično. Socialni položaj hrvatskega prebivalstva se je poslabšal v -bivši Jugoslaviji po vedno občutnejsi draginji. Od septembra 1939. do oktobra 1940. se je dvignil indeks cen v trgovini na debelo od 76.6 na 132.1. Pri mnogih življenjskih potrebščinah je znašala podražitev nad 100 odstotkov. Oblasti so sicer skušale zajeziti naraščanje cen, kar se jim pa ni posrečilo. Najbolj je bilo seveda prizadeto delavstvo, ki je večkrat seglo po stavkah, kar pa ni nič zaleglo. 4. maja 1940. je pa izšla posebna naredba o prepovedi vseh stavk. Čim je bila ustanovljena Neodvisna Država Hrvatska je šla vlada na delo, da zboijša socialni položaj svojega prebival- stva. V Zagrebu Je zdaj delavsko šee, ki obravnava vse delavske spore. Zakon z dne 25. novembra 1941. je prinesel Hrvatski nov socialni red. Uveden Je bfl korporacijski sistem. Po tem zakonu je vsak Hrvat dolžan priključiti se eni izmed 12 organizacij — kmetov, delavcev, vojnih invalidov, državnih uradnikov, samoupravnih uradnikov, nameščencev zasebnega gospodarstva, svobodnih poklicev, industrij cev, obrtnikov, trgovcev, vpoko-jencev in hišnih posestnikov. Lani sredi julija je hrvatska vlada napravila konoc kaosu v pogledu delavski!! mezd in plač. Izdala je namreč uredbo, s katero so bile določene najnižje mezde. Obenem so pa začele oblasti strogo kontrolirati cene, na drugi strani pa pospeševati proizvodnjo. Veliko pozornost Je posvetila vlada vprašanju nezaposlenosti. 55.000 hrvatskih delavcev je šlo v Nemčijo, kar je nezaposlenost znatno omililo. Zdaj je nezaposlenih na Hrvatskem le še nekaj tisoč, tako da lahko rečemo, da J« to vprašanje že ugodno rešeno. Bivša Jugoslavija je bila glede nezaposlenosti med prvimi evropskimi državami. Prekašala Je celo Francija Na vsako družino eno kolo Ceste bodo kmalu suhe, kolesarji so obrzdali svofe konjičke in kolo je zopet prorcretni činitelj Ljubljana, 24. marca Kolo imenujemo po pravic: l;i '>ko vozilo lahko b rekli, da so druge noge — toda ne rezervne — naih pešcev kolo. Nadomešča jim tramvaj, avtomobil in se poj-plate po vrhu. Vendar ni rečeno, da je koio tekmec tramvaja, kajti tramvaj vendar rt m^re voziti povsod tam. kjer uporabljamo kolesa. Pristni pešci, ki so načelni nasprotniki kolesarstva, bi rekli, da tramvaj res ne more tekmovati s kolesarji, vsaj ne po h xinikih. Nekateri naJ:i pe^ci puf nt- morejo pozabiti da je včasih pri nas ko.c sar-stvo veljalo za nadlogo; če Je kdo govoril ali pisal o kolesarjih je bil izraz >kole-sarska nadlega« obvezno v rabi. Ze nekaj let se pa zdi, da so kolesarji v večini, ali vsaj ni mogoče reči, ali imajo večino Se pešci. Vsaj na cestah je kolesar jev več kakor pešcev a na hrdnikih -i kolesarji vendar še nisc priborili večine. Zato pa za-čenjajo govoriti že kolesarji o »nadlogi pešcev. Tako dobiva dinamika ve-ljavo pred zložnim korakom lagodnega meščana. Postali smo oolj razgibani in govorimo vedno boli pogosto o prometu Me e o prometu, temveč o celi vrsti prometi b »vprašanj« Zato se nihče ne čud; da mm IznašU tudi kolesarsko vprašnnjf Ali naj kratko ponovimo, kaj vsrbvije kolesarsko vprašanje? To je težko povedađ v eni sapi. zlasti ie, ker se snacaj ♦o-i »vprašanja« spreminja. Nekaj časa je kolesarsko vpraftan> izraženo v »kolesarski nadlogi«, končno smo pa začeli *ro^ riti o kolesarskih eestah. Bilo j« celo s* i Naše gšsialisča DRAMA Torek. 24. marca: ob 17.30 uri: Konte X. Premiera. Red Premierskl Sreda. 25. marca: ob 17.30: Rokovnjači Red Sreda Četrtek. 26 marca: ob 17.30: Človek, ki ie virVl 5?rr»rt. Red B Petek. 27. marca: ob 15.: Lepa pustolovščina. Tzven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Red Prrr?iorski bo imel drevi ob 17.30 oremiero Rernnuerjeve in OesterJeve tride-;anske veseloigre: »Konto X«. Avtorja jo menueta »veseloierra o ljubezni in dm^ih nemodernih rečph.< Osrednji lik te ačin-kovite irre 1e pisarniški vodja Izidor Sra-koper. komična vloe^a velikee-a formata, ki nosi vse doianie. S to vloaro so imeli rmrd »' r**v*lr ] korHkl nenavadne ■rspehe. Delanje se suče okrosr skrivnost- i^tra konta X ki sra ie uranovi! zal-mhlien idvokat. da bi na ta način lahko oomasral ihubožani rodbini ljubi enf>2:a dekleta r°ra!i 1-v-io: Vdovo pi. Alkanr> — Gorin-'kovrv TTli. n^no hčer — StTč^va. Oskar- :a. sina — Blaž. očeta — Bratlna. dr. So-:arta — Nnkrst. Srakoperta — Gorin.-ek, ^škuria — Košič. ni'cjrovo ženo — Rakar-:eva. ZamorSka. bančnika — Košuta. Mino, sobarico — Križajeva. strojniško — 1 Ptritarieva. Režiser: Milan Košič. Drama pripravlja kot prmodnjo novost claslčno delo. Goethefevo »Ifčfreniio«, v od-^n?m prevodu našeca zn^ne^a prevajalca nrana Albmrhta in v režiji J Ko^.nča. Naslovno vlogo bo igrrala Mila fearičeva. OPERA T^r^k 24. marca: ob 17. uri: Don Pasqua-• le. Red A Sreda. 25. marca: ob 17. url: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol četrtek. 26. marca: oh 17. uri: Orfej in Ev-ridika. Red Četrtek Abonenti reda A bodo Imeli danes ob 17. mrizorrtev Donlz.ettijeve komične nj»ere Don Pa*iQuale^. Zasedba partij je sl< leca: Pasquale — Betetto, Malatesta — Janko. Ernesto — Sladoliev. N'orina — Mlejniko-va. notar — Jelnikar. Dirierent: A. Neffat, rožlser: R. Primožič, lnscenator: ln£. Franz. canlh nekaj anket, da so na njih razpravljali o kolesarstvu. Kako bi kole arstvo ne postalo posebno vprašanje, ko je kolo začelo prevladovati v prometu tako, da so se mu morali umak. niti s cest celo naši hladnokrvni pe>sci ln ima v Ljubljani petina prebivalcev kolesar, Prav za prav je v Ljuljani še celo več kc*» les in smemo računati, da odpade povprečno na vsako družino po eno kolo?! Pri nas pa ima kolesarstvo se poeehea značaj, ne le po številnosti kolesarjev, to se pravi ne le po kvantiteti, temveč tudi po kvaliteti, kajti težko najdete bolj navdušene kolesarje kje drugje. Naš najboijžt kolesarji so vzor vztrajnosti in ne spravijo svoih konjičkov v ropotarnice niti ob najslabšem vremenu in najhujšem mrazu pozimi. Tudi v ietošnjl zimi, ki je bila menda res huda. vsaj po splošnem mnenju, se nekateri naši kolesarji niso odpovedali vožnjam s Kolesi. Ne poledenel ceste, ne sneg, ki je segal čez osi koles, ne svarilni zgleii nesreč jih niso mogli odvrniti z nevarne poti. Vztrajali so lz zcjaj so na to res lahko ponosni. Same na svoja kolesa, ki so trpela zaradi zimske vlage in ostrega ledu ne morejo biti pv-i^bno ponosni. Ceste so se začele sušiti, sneg Je »kopnel in kolo je postalo prometni činitelj v pra-i pomenu besed«, kajti zdaj so svoje čkf- obrzdali tudi kolesarji, ki so do-1» j razAir ali tramvaj kakor Ribnlčani cer* kev ia pest-., ki so mešali lz snega marmo-iado. Kolesari so že po večini prijavili Iro-le«a ter plačali letno takso. Za prijavljanje ?- s Je le še n«*kaj dni časa in naj ob tej priliki opozorimo na to kolesarje, ki se nv rd niso spomnili na svoje konjičke. Toda tako pozabljivih bo pač malo med nami. ■■ ■ KROJAŠKE'?^ POMOĆNTF \ za velike kose, dobro moč, spre ji r Pražakova PTJ6CAT1 KRI si ni treba dati bolniku, če pije redno modi co ln polaga zvečer na meča mrzli ovitek* — Pristno Ambroževe cirilico dobite le v —t uarnl — LJubljana, ...lovska ulica & CliaA INFIUENZA. NEVRALGIE, REUMAT1SMI 10MBAGG1NE e rcp.do-mente ne colmn i dolori KKIPOi VRALCfJE. REVMATEB* TRGANJE f LEDJU) fastgb pomiri bofećmt n*% tes bo**** lob. O. MAHIOM tiC -Htlarm Premog — drva — oglje specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pri Resman Lojze LJUBLJANA, CESTA 29. OKTOBER (Kr>ISrL\) 31 — Telefon 44-90 Inserirajte v ,Slov> Narodu* V T C T O B (BrevetcJto) Numo apparecchio rL rmqli3calzc. EconomiTO. N'essuo con^timo di enereia. — Rcriimento massimo. — Affidiamo concess«ion« Not nogavic. Ekonomičen. Brez porabe Inke entr- Znmpljivosf ktr oajvcč|a. — Oddajamo dovoljenia Soc. An. R. I. M. A. - Via ConfalonJed 3* - Milan O Umrl nam je naS ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče m tast, grjspođ ANDREJ SUETEK železniški uslužbenec v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Ob Ljubljanici 8 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. marca 1942. Žalnfočl: JCEŽA — soproga FRANC, ANDREJ, JANKO, DANICA por. GALOF tn ostalo sorodstvo — otrorf Stran 4 »SLOVBrtSfCT !?AROD«,««r* 94 mare* 1942-» ste* fj8 Burna preteklost mesta Vidina Po njem niso pljuskali samo valovi Donave, temveč tudi zgodovine Valovi iz Dunave so ie večkrat plju*»k-Bfli čez Vidin, se večkrat in s težjimi po-sied-cami pa valovi zgodovine. Staro meo to Bon on.a., ki so ga bni zgradili in utrdili Rimijani kot ključ k sreanjemu Pociunav-ju, je bilo večkrat napadeno .n osvojeno. Kot BycLnum je b:Jo dvakrat v bizantin-skui, kot i>jyn pa žlir.krat v bolgarskih rokah. Dvakrat je b.lo tudi v madžarskih, enkrat v avstr.jskih, enkrat v rum unskih, enkrat v ruskih rokah, vmes pa blizu 500 let v turških. Enkrat je pa bilo mesto Vidin celo prestolnico jugovzhoda, sedež Oa-mana Pasvanogla. Pasvanoglu Je bil doma iz Bosne. Njegovega očeta so bili Tnrk: obglaviZi kot upornika in sin naj bi bil to pozabi!. Tako je rrisl.la uradna Turčija. Pasvanoglu pa ne. Zbral je okrog sebe vse kar se Se ni naveličalo vojne, navalil na Vidin in sporočil od tod sultanu, da je mesto z vsem ozemljem ob sre\inji Donavi njegova de li-Sčina. zapuščena mu po očetu, ki ga je dal Sultan protipravno IMUirtttJL Zahteval je, ■a j mu potr! i jo to dediščino, mu priznajo pašaluk Vid n ln ga imenuje za pašo s temi konjskimi repi. V Carigradu je vladal takrat sultan Se-Hm in., k; je te zahteve odločno odklenil in pozval Pasvanogla, naj pride v Carigrad F.i_=vanogel je pa dobro vedel, kaj bi se zgodilo, če bi ae odzval sultanovemu pozivu. Zato ga 10 let ni bilo v Car grad, pač pa je lu let utrjeval V^din, kjer so kopali jarke ter gracuii naa.pe, mošeje in vodnjake. Zlaot; vodnjakom je posvečal Pasvanoglu veliko pozornost, ker je bil veren koranu, ki smatra vodnjake za bogu dopauJjivo deio. Vioin je postal prestoli ca m piava trdnjava :n ko je minila sultana Sel.ma potrpežljivost, je bil tuoi Pasvanoglu s svojimi pr.pravami pri kraju. Spomladi 1738 je poslal sultan 1^0.000 mož broječo vojsko proti Vidmu. Mestu so pa prin teli na pomoč slavni beograjski poveljnik jan;carjev Selim Ahrned m dru-gi oaikan.ski poglavarji. Pasvanoglu so brez pridržka priznali vrhovno poveljstvo, saj jim je dejal, da zahteva zase samo slavo, plen pa bodi njhov. Lz Bolgarije. Rumunije, Srbije, njegove rodne Bojie :n Hercegovine, da celo iz Grčije so prihajali uporni Jani čar ji. da bi se bor 4 pod njegovim poveljstvom. Vse je Slo gladko in Pasvanoglu je smel računati tudi na slavo, če bi premagal sultanovo vojsko. In premagal jo je. Pol leta se je dal oblegati v V. u inu. potem se mu je pa po-sreč 1 odločilni izpal, tn ponosna sultanova armada je bila razkropljena. Pasvanoglu je prekoračil Donavo >moreč in po-žigajoč« kakor pripovedujejo krščanska izročila, dočun poročajo muslimanske zgr»- dovinake knjige Lz Vidna, da je povsod šaril mir. Ko je sultan Selim oborožil novo vojsko, ta ni več prodrla do Vidina, temveč je bila poražena že na pohodu. Pasvanoglu je osvojil Cemec, Grajovo -n Niko-poi ter zanesel upor v vso Bolgarijo, dele tedaj je sultan popustil in mu priznal pašaluk Vidin, obenem ga je pa imenoval aa pašo s tremi kanjsk_mi repi ter priznal njegovo jan carsko oblast. Toda Pasvanoglu je imel pred očmi samostojen Balkan. Končno je svoj ideal vsaj v glavnem dosegel. Priznane so mu bde vladarske pravice, Vidin je postal jan-carska prestolnica Bolgarije, Srbije, Bosne, Rumunije m Grčije. Pasvanoglu je umrl naravne smrti. V februarju 1807. je moral v Vidinu leči na slamnjačo tik pred strmoglavi jen jem Sel-ma III. In t-k pred prvimi velikimi upori raje. Usoda mu je bila torej namenila zmagovalčevo smrt. Potem so pa prišli veliki upori raje in vojne Rusije proti Turčiji. Leta 1878 je moral stari Ibrah m efendi, zadnji turški poveljnik Vidina, izročiti ključe te trdnjave ruskemu častniku. Preden je zapustH mesto, s: Je baje Ibrahim efendi izprosil dovoljenje pokloniti se se enkrat Osmanu Pasvanogla na njegovem grobu. Za zmago nad kraljem gora Nemci so izdelali krasen film o ponesrečeni ekspediciji na najvišjo goro sveta x L- Najvišja gora sveta, 8125 m visoki Nan-ga PSfftl t; še vedno kljubuje človeku Se nobenemu j 'ezalcu se ni posrečilo preplezati do u enega vrha. pač so pa mnogi že našli sm.t v objemu večnega nega in ledu pod njenim vznožjem Posebno nemški ple_ zalci s *ze opetovane naskočili najvišjo goro sveta in doprinesli razmeroma največ žrtev tem*, zaenkrat še nedosegljivemu Idealu vse i drznih plezalcev. Cela vrsta nemških eVrpedieij je že krenila na Himalajo in u l?'ežili so se ih najboljši alpinisti, poleg n ih pr znanstveniki in zdravniki. Mnogo poguma ln vztrajnosti so pokazale -vse eJcsped:cije brez Izeme. žal so pa vse po vrsti i "živele neuspeh, ker niso mogle doseči svojega cflja. za katerega «> žrtvovale toliKo truda ln stroškov. Tudi poleti 1937. se je napotila skupina drznih nomf-kih plezalcev na Himalajo po sledovih ekspedicije iz leta 1934. ki je zahtevala 4 c'oveške žrtve. Njen cilj je bil zopet nad S-HX> m visoki kralj gora. Ekspedicija je morala premagati težke, v očeh navadnega človeka nepremagljive ovire v obliki snežnih piazov, strašnega mraza, vihar. Jev ln leienlkov. V silnih naporih je prodirala po zvestih nosačih od taborišča do taborišča. Tik pred naskokom vrha jo je pa dohitel tragična usoda. Odtrgal se je plaz ledu in jo pod kopal pod seboj. Po vsem svetu je vz.tudi.Ia ta tragedija gleboko sočutje. Iz Indl'e so takoj poslali na Himalajo rešilno ekspedicijo z letali. Pogumni piloti so preleteli fc:-eb>en Himalaje in se približali kraju, kjer t* zadela drzne plezalce strašn-» smrt. Z zĆT'iženimi močmi se je posrečijo letalcem in plezalcem priti do kraja, kjer so ležali pod ogremnimi kupi ledu in snega mrtvi tovariši Posrečilo se je najti njihcve filmske posnetke in dnevnike. V borr^to Ilustrirani eVspediciisk? knigi Paula Bau-erja »Iskanj* na Himalaji« Je objavljena vsebina dnevnikov s pretresljivim opisova_ njem zadnjiT. dni. Nepozabne priče jun iške borbe z naravo so filmski posnetki, ki jih je napravil Peter Mullritter o usodni poti svojih tovarišev. Skupaj s posnetki Fntza Borehtolda tvori to delo dokumentaricni film >Boroa za Himalajoc. NVroplTn lepe 9~> slike z vožnje r*o In-d.Fkem oceanu Tu vidimo morje hi." m^-sta Bomb'i/i v slikovitem zalivu, zasnežene gorska grebene v ozadju krasnih pokrajin. Film »Borba za Himalajo^ je visoka pesem oru uma. vztra.in^sti in žilavosti nemških a'rinist<-v. Globoko pretrese človeka misel da počivajo skora 8000 m visok^ v kraljestvu večnega snega in ledu možje, ki so žrtvovali svoje življenje v borbi za miviSji tdea] planincev — za zmago nad kraljem gora. ko zatiramo molje Obleko je treba vsaj vsakih 14 dni dobro osnažiti in prezračiti Zdaj vprašanje moljev še ni ne reče. ■vendar pa ni nikoli prezgodaj govoriti o teh škodljivcih Večkrat vidimo, kako gospodinja vsa obupana lovi po sobah molje, kako se poganja za njimi čez stole ali celo čez mizo. pa ji većina uide. Ta trud je pa čisto odveč Po sobah letajo namreč samo samci, ki sploh niso nevarni. Samice, ki ležejo jajčeca, pa skoraj sploh ne morejo letati, temveč samo lazijo po pohištvu in se le težko dvignejo v zrak rudi potem, ko jajčeca že zlezejo. Mnogo važnejše je torej pridno bnsati prah pohištva, imeti snažno stanovanje in pogosto iztepati obleke Ce hočemo zatre-ti molje v stanovanju, moramo v prvi vrsti paziti na to, da uničimo njihovo zalego po kotih in špranjah Tako zatremo molje že v kali, torej §e preden začno svoje uničevalno delo. Samice najraje zlezejo jajčeca v kosmatem blagu, kamor se zarijejo tako, da jih sploh ne vidimo lz odgnzenih dlačic blaga si spletajo sproti rovčke. po katerih lezejo naprej m tako uničujejo blago Laže jih opazimo na gladkem blagu, ker se ne morejo tako zagristi in zaplesti vanj. Čeprav moreio ličinke moljev prebavi i ati samo živalske snovi, kakor so volna, krzno, perje itd., se rade drže tudi na rastlinskih proizvodih, torej na bombaževim, s*anični volni, umetni svili, predivu itd. V sili jun je vse dobrodošlo. Najraje imajo molji mehko, kosmato blago, ki *e ni barvano in pa prepofeno in umazano. V njem se počutijo najbolje. Za zatiranje moljev Imamo celo vrsto pripomočkov in sredstev. Gre večinoma za močan duh, ki naj bi molje pregnal. Ne zadostuje pa spra-viti sredstva proti moljem v omaro, ne da bi zatlačili ali za-mazali tudi vse Špranje. Ce tega ne storimo, se sredstvo proti moljem hitro iz-diši in ne doseže zaželjenega učinka. Mnogih sredstev, ki naj bi nnm pomagali pregnati molje, se pa ti sploh ne boie. To velja za poper, tiskarsko barvo, kafro in razne praške proti mrčesu. Ce že dobimo učinkovito sredstvo proti moljem, moramo kot rečeno vse Špranje v omari dobro zamašiti, da se prehitro ne izdiSi. Verie kos^ obleke. plnSče. suknfče. hlače itd. pa spravimo v posebne vreče, katerim molji ne morejo do živega. Seveda pa moramo obleko poprej temeljito o*mažiti. da ne ostanejo v nii jajčeca moljev. Se na'bolj se pa obvarujemo mol lev, če od^rpnimo v?e- kar jim diši. Pogosto obleke prerrač:mo, dobro iztepemo in obnažimo. Ce storimo to vsaj vlakih 14 dni. se nam ni treba bati. da bi nam molji povzročili večjo Škodo, ker nimalo časa. da bi se dobro vgnezdili. Tudi soln-čni žrrki so moliem nevarni Zato je treba obleko večkrat tudi odnesti na prosto, da sije na njo solnce. Zelo učmkovito sredstva nroti moljem so žveplene pare. Ce pa zažln^mo v sob*' žveplo, mora ostati nekaj ur dobro zaprta. Italijanska svehadna cana v Budimpešti Poročali *mo 7i, da je nosala rnadžars&a NajV.nn'na dmžha za vvoVvina pristanišča Beda v no v Italijo posebno komisijo z i—tn*u 'nf'^-mirrtti se v zadevi zgraditve m d/n*- Vc«*n 99 ^K>Hneca prrsitanir>ča v Fiu-mi. V BttcHfnoerfeo je ne rM-i^pe-'a kmalu potem rtfcMkmflks krymwi:a da rrrevzame tam bodnc<*a nri^anišča na Donavi. Z:\dcvna nc-vvlha deleča r*rcT»u°titev pri-f'n:'1Kr"i ozemlja rh javnih skladiščih v F utrni Mid/-rfki. dc.-ć'm da Madžar*-ka Italiji enake pravice odnosno možnosti v svo-b hreni m^stani^ču nn r)r,T»a\"i. Vsa rc'Ha. ki io uvaža Italja ie Ma-džar-za svr«;e rntrebe ali na za tzvo/r pride r>! rj v rtefljVuidLl s.k;?.rl!:ča na Donavi, o'krlcr sc ^ir>orš'ic naprej. Tu se vskladi-roi tudi *fm roba. ki prispe iz Italije za Ma-dž-rsko. To seveda zelo rVaiša rr«nsT>ortne in iragi r-o«/e. Dos,Te? se je carinila italijanska roSa peracbej. zdai Jq pa prevzemajo madžirfki uvozniki kar v s\'obodnem nrctanišcu V zvezi z u«vtenon-it\njo svobodne italijan^ce cone v buxlrmr>e^tansđcem 9wdb dnem pridan i :č\i sc pripravi |e tudi ii'-v-'nov^tev ita,;:anske družbe za parodni pronet po DoTnavi s sedežem v Budim-pe'ti Uresničen ie tega načrta bo odvisno od h-odtičega razvoja dogodkn»v. Eno«vta\-ncira ie stvar z madžarsko svobodno cono v F'umi. ker so tam na razpo-'a;y> ^ nrej^nia te^-na skHdi^oa m razne pristan i "k e narrave. ki so bile v zadnjem čas»u roodernizirane tako d« večia dela tu spV.'h ne Mo potrebna Midzaroka «-e mora torei 7ahva1:t' Ita'iii da dobi brez več-:ih stroškrrv in naporov •v\*obodno pristaniške v F'umi To bo seveda znatno pozivno promet v fiumskem pristanišču. Ena glavnih na'or? pi bo s-rrv'vla rac;onaTizirati pr-vtant ski promet Pri *em bi :grala važno vlogo možnost prevoza blaga z madžarskimi par- ni ki. Čeprav gre pn tem doloma ae za bo- ooće načrte, se na obeo straneh že zdaj pripravlja v« potrebno da bodo vse ovire pravočasno odstranjene m da pojde delo čim hitreje od rok. Slovaška Ko gradila nove železnice SJova^Va ima pripravljene široko zasnovane načrte za izgradnjo zelem, omrežja in za izkori;<čanje vodnih sil. Zd«; ima Slovaška 2600 km železnic rn od teh j t dobra po'ovica enotirnih. Od začetka seda- j nje vojne so morale izpolniti slovaške že- | leznice tako v pogledu blagovnega kakor tudi potniškega prometa težke naloge. Število v wHwerr>s?rvo namenjenih vag<.>nov sc je zvišaio lami od 17.520 na 540.338. Za transporte v inozemstvo je bi'Io na tovor jenih 187.103 \-agonov. Večina je sla v Nemčijo in v Protektorat. Dohodki žuleznic so seveda tudi narasli. V potniškem in prtljažnem prometu so se zvišali za 42°'o. v bla-go\*nem pa za 29° o Deloma pa gre to ti»-di .ns račun zvišanja železniških tanf. LTpra\-a slovaških žc'eznic je nan Či^a v Nemčiji in Protektoratu več sto vagoncwf na Madžarskem pa 11 lokomotiv. Dun.T-ka tovarna lokomotiv je dobavila te dni Slovaški zopet 10 lokomotiv Za gradnjo novih železniških prog jc potrosila Slovaška v prvih 18 mesecih uvojetja obstoia 760 mili ion m* kron. Za železnice, ki jih namerava šele zgraditi, bo pa potrebnih se 560 nv-lijonov. Z nem:^o pomoč io sc bo grad-aja no*\-ih žcjleznic na Slovaškem pospešiJa«. Ponovna naselitev ozemlja Id m ga zapustili Nemci »Emona«, Zavod za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani, objavlja glavne pogoje, ki urejujejo oddajo v zakup njiv in posestev, odkoder so se izselili Nemci. Načrt družbe »Emona« je vzpostavitev malih posestev, kar pa zahteva dolga proučevanja tudi zaradi preureditve kmetijstva. Medtem je »Emona«, da bi olajšala položaj kmetov in priseljencev, ki nujno čakajo na dodelitev hiše in zemljišč, sklenila dodeliti jim to v zakup pod izredno ugodnimi pogoji. Prednost bodo imele družine, ki so vajene kmečkega dela, vendar pa je tudi prostora za gozdne delavce, ki potrebu-j jejo samo hišo z malim vrtom, za trgovce, j za obrtnike itd., ki bodo brez dvoma imeli ; priliko uveljaviti se s svojim delom. Vsem, ki so že predložili prošnjo, so bi-! la že poslana povabila, da se predstavijo v vasi, ki so si jo izbrali, in če bi tega ! povabila ne bili prejeli, se bodo kljub temu lshko preds+avili v uradu v Kočevju, j da se bodo potem podali na kraj, kjer se i žel'jo naseliti. Takoj se bo izvršila dedelitev hiše v razmerju 5 številom družinskih članov in obsežnostjo gospodarstva, ki se želi ustanoviti. Za hišo je določena zelo nizka zakupnina, ki je začasnega značaja. Ob iz-roč t\i hiše se sklene zakupna pogodba za kmečko eo«sr>odarstvo z obveznostjo, da se bodo dodelile niive v teku meseca aprila, travniki in painiki pa v teku maja v razmerju z delovno močjo družine in obsež-nostio kmečke hiše. Tisti, katerim bodo zaradi sestave n1i-bove družine ln ker se pečajo s kakim drugim poklicem dodeljena zemljišča samo v malem obsegu in sicer največ do dveh hektarjev, bodo plačali malo zakupnino za hišo in razen tega zakupnino v naravi za zemliišče. Tisti Da. ki bodo oreiell v dodelitev več zemljišč k.^kor v tej izmeri (njiv. travnikov in pašnikov v skupni Izmeri od več kakor dveh hektarjev) bodo morali plačevati samo zakupnino v naravi, določeno za ta zemlii*?a. medtem ko se llm bo začasno določena zakupnina za hišo odobrila. S tem se dale prednost 5tevHr»im družinam in ola^ava za ustanovitev izdat-n'b kmečkih gospodarstev. Pri zakupih treovsk'h in obrtnih podjetij se bo zakupnina hiše prištela zakupnini od zemljišč, ki se bodo zahtevala. V vednost in ravnanje interesentov se oblavliaio zakupnipe v naravi za vsak hektnr. določene za že posejana zemlušča z žitom, kjer ima zakupnik izvršiti le še malo dela. odposno za zemljišča za pomladno setev, katerih zaktronina ie pre-račpnlena na nodlagi pridelka v krompirju. Za travn'ke in pašnike se bo določila ob izročitvi primarna zakupnina v razmerju z njihovo dopospostlo. Okraj KoCEVJE £?to: Najmanj 3 kvintali, največ 6 kvtn-talov. Krompir: Najmanj 3 lrvintali, največ 8.5 kvintalov. Okraj kočevska REKA Site: Najmanj 1.5 kvintala, največ" 3 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kvintal. največ 4 kvintali. Okraj mozet.j Zite: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3.5 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kvintal. največ 4.5 kvintali. Okraj KOPRTVNTK £ito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 4 kvintali. Okraj Črnomelj Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 4 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kanntaL, največ 5.5 kvintalov. Okraj STARI LOG 2lto: najmanj 1.5 kvintala, največ 2.5 kvintala. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 3 kvintali. Tisti, ki želijo dodelitev hiše in zemljišč, morajo upoštevati naslednja določila: 1. Morajo se požuriti, ker je hiš samo omejeno število in je število prosilcev mnogo večje. 2. Morajo prinesti s seboj vse orodje, sredstva in semena, s katerimi razpolagajo. 3. Ako želijo postati lastniki posestva, si morajo že sedaj izbrati posestvo, ki ga smatrajo za najbolj primerno po svojih, gmotnih in delovnih možnostih. 4. V aprilu se bodo pričela velika gozdna dela: zaradi tega naj zakupniki razmišljajo o primernosti naselitve v kraju. k4er bi si lahko preskrbeli tudi izvenkmečko delo. »EMONA« je ukrenila vse potrebno za čim večjo in vsestransko pomoč v dobi setve, da bodo družine dobile iz zemlje, kar je potrebno za življenie. Načrt zakupne pogodbe je na vpogledi v uradih družbe »EMONA* v Ljubljani ln v Kočevju, Mozelju, Koprivniku, Črnomlju, Kočevski reki in v Starem lo^u, kakor tudi pri preč. gg. župnikih raznih vas L ie sečem let gori V nekem premogovniku v severnoamni-ški državi \Vyoming^ gori že se'.em let. Vsa ta leta so si prizadevali pogasita požar, ker se jim pa ni posrečilo. Voda v takh primerih ne zaleže mnogo, tako da se z briz-galnami ne da dosti opraviti. Večji u> so dosegli z velik mi žerjavi, ki so z njiaU odstranjevali goreči premog in prodi r.di globoko v rov, od koder so spravili na varno mnogo premoga. Vročina, ki se širi iz gorečega rova, je tako vel ka, da noben rudar ne more delati v bližini nad 10 minut. Roža. ki cvete vsakih 400 let Agava fourerova longaeva cvete komaj vsakih 400 let. Kadar pa cvete, jo je pa veselje pogledati. Na 15 m visokem steblu se razcvete 1,500.000 cvetov, ki merijo v obsegu 17 m. Potem se pa ta čulna roža posuši. Ce razcvete ta agava v svoji domovini Meh-ki, je morala pognati iz zemlje približno v času, ko je zagledala Corte-sova vojska 1519 prvič pozlačene strehe mesta Monte Z um asa. Kaznovana skopast Slavni slikar Hogarth naj bi bil naslikal po naročilu svojega skopega znanca pot k židovsko Rdečemu morju. Nagrada se je pa zdela slikarju premajhna. Toda znanec mu je zatrjeval, da več ne moro plačati, navzlic temu je pa silil vanj, dokler mu slikar ni ustregel. Cez dva dni ga je povabil k sebi v atelje, da bi si ogledal sliko. Mož se je čudil, dh je šlo slikarju delo tako hitro od rok. Se bolj se je pa začudil, ko je zagledal na platnu namesto slike samo veliko rdečo liso. — Kaj pa naj to pomeni? — je vprašal presenečeno. — To je Rdeče morje, — je odgovoril slikar posmehljivo. — Kje so pa židje? — Ti so že onstran morja. — A faraon s svojo vojsko? — On je pa že utonil. Blamirani skopuh jo je hitro od kurit PRED SODIŠČEM Sodnik: Obtoženec, zagovarjati se morate zaradi razžaljenja časti. Svojemu sosedu ste baje rekli, da je podoben opici. Ali je to res? — Res je že, gospod sodnik, toda rekel mu tega nisem. B. Pfrownf: 17 Dr. Torridon igra za vse Roman Gouverne je vstal. >Treba je, da se že jutri odpravite v Nizzo. Priskrbeti morava avtomobil, vozniško izkaznico in vse ostalo. Cez eno uro vas pričakujem v obednici. Tam mi odgovorite: da ali ne.t Sirokopleo in upognjen je krenil proti vratom, jih odprl in tiho zaprljetbo^^J *er odšel. Način Gouvernov brl govorjenja in njegovo vedenje, skratka, vse jeter al o, da pričakuje od mladega, obuboženega doktor?V Torridona samo en odgovor. IX. poglavje. PUSTOLOVŠČINA PRI MESEČINI Po tem, ko je Gouvemu pritrdilno odgovoril, je za hip obšla Rova slaba volja ... tako slaba, da ie malo manjkalo, pa bi mu bil omenil Beauriera. To je bilo baš v trenutku, ko je Gouverne sedel za mizo v Rovevi sobi in prešteval debel šop tisočakov, ki jih je bil vzel iz listnice. Hkrctu z dru cimi papirji mu je padla na mizo fotografija, Gouverne jo je pobral, pogledal in pomolil Torridonu. >Moja hči Julija,t je dejal. »Prijateljica gospodične Brookbvjeve.« Spet je jel šteti denar, med tem ko je Roy ogledoval fotografijo. Bila je slika drobne, nežne mlade temnolaske brez klobuka, v elegantni, s krznom ob-šiti obleki. Roke je držala na ograji verande pred dolgo in nizko belo zgradbo: gledala je naravnost in se rahlo smehljala. Za njenim hrbtom, nad streho zgradbe, so štrlele visoke snežne gore. Ker mu je bila Marija povedala, da je Julija Gouvernova bolnica v sanatoriju, je bil Roy v zadregi »Lepo dekle je nerodno dejal. Gouverne ni odgovoril. Vzel je fotografijo in jo dolgo gledal; čelo se mu je zgrbančilo, mogočna ramena so se pobesila globlje ko kdaj. Roveva zadruga se je poostrila v občutek nekakšne skesano-sti. Prvikrat ga je prešinila misel, da utegne imeti Emil Gouverne konec koncev vendarle drugačen, ne zločinski namen, ko mu hoče zaupati tako čudno nalogo. In hkraru je hotel opozoriti Francoza na nevarnost, da se začne policija zanimati za njegovega op ravnika. Toda Gouverne je spravil fotografijo v žep in nadaljeval razgovor. Trenutek je minil. Konec koncev, je pomislil Rov — to, da ima človek lepo in nesrečno hčer, še ne pomeni, da bi moral biti poštenjak. Ker mu ni hotel ničesar povedati, tudi sam ni mogel upati od Torridona, da bi mu kaj razodel. Toda ko se je Rov nazadnje odločil za molk, je storil to z nejasnim občutkom krivde. Z denarjem, ki mu ga je bil dal Gouverne, si je šel tisto popoldne po vozniško dovoljenje in stopil nato k trgovcu z rabljenim* avtomobili; izbral si je velik, še dobro ohranjen Buick smetanaste barve, ki je bil znatno cenejši od tega, kar je bil Gouverne določil za gornjo mejo. Tisti večer sta imela v Rovevi sobi poslednji domenek. Gouverne je dal mlademu človeku pet in dvajset tisoč frankov v gotovini in tri doke, polne biserov. »Bisere, doktor, imejte zmerom pri sebi... za slučaj, če bi se ponudila prilika, da kaj odprodaste ...« »Vražja odgovornost, ali ne?« je menil Boy. »Celo premoženje nosim pri sebi!« >Saj je moj denar, doktor. Zadovoljen sem, kakor je.« >Kaj ml brani izginiti, ko se jutri odpeljem?« Gouverne ie zamahnil z nedovito cigareto. »Vi sami in Marija Brookbvjeva. Včeraj pred lekarno sem vas preizkusil, ko sem vam posodil nepotrebno veliko vsoto tisoč frankov. Vrnili ste se. Danes sem vam dal dokaj večji znesek, da kupite avtomobil: spet ste se vrnili. Vasa brzda, doktor, je v tem, da ste do kosti poštenjak. Sicer bi pa težko Še kdaj videli Marijo Brookbvjevo, če bi izginili.« Od strani je pogledal Rova, in tanka cigareta., ki mu je visela v kotičku ust, je zanihala v mirnem smehu. »Nase mislite, doktor. Zastran mene nikar ne bodite v skrbeh. Vse imam, kar je treba, da pazim na Emila Gou verna'c Roy se je naslednje jutro v svojem Buicku odpeljal iz Marseilla in je proti večeru že brzel po dolgih in širokih niških ulicah. Ustavil se je pred velikim hotelom na Promenade des Anglais in nehote pomislil: »Evo me zdaj v istem mestu kakor Marija Brookbvjeva, Obadva dihava isti zrak!« Najprej ni mel namena, da bi že prvi večer po prihodu v Nizzo obiskal »Soleil et Ombre«; ko je pa po izvrstni večerji sam sedel v razkošni hotelski obednici in pil kavo, je začutil nujno potrebo, da nekaj stori. Se nikoli mu ni bilo tako dejavno in podjetno pri duži. Naglo je vstal in krenil v hotelsko pisarno. Uradnik, do katerega se je obrnil, je poznal »Soleil et Ombre«. Lokal ni bil povsem v mestu. Mož je Roya natanko poučil, kje naj ga išče. Uro pozneje je Roy zapustil prostorne in razsvetljene ulice ter zavil s svojim Buickom na vijugaste cesto, ki so se na njeni levici polja v terasah spuščala nizdol in so skozi drevje migljale luči raztresenih viL Na desni se je ozemlje strmo dvigalo; mesečina je oblivala gole skalne grebene ,in visoke črne pinije so negibno štrlele v nebo. »Čuden kraj za nočni lokal,« je pomislil Roy, skoraj že v dvomu, ali ni slučajno zgrešil poti. Toda na nekem ovinku je zagledal ob robu ceste majhno kavarno z nekaj mizicami pred vrati. Roy je ustavil voz, rekoč si, da mora popiti kozarec konjaka, v resnici pa z namenom, povprašati kako in kaj. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnJ del Usta: Ljubomir Volčič * Vsi w Ljubljani