Uredništvo in upravniitvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-▼Mta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje Be popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> ž5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravniŠtvu: za oelo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meseo 60 kr., po&iljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 66.
V Ljubljani v soboto, 17. maja 1884.
Tečaj I.
Iz državnega zbora.
Nekako sram nas je bilo, ko smo čitali poročilo o zadnji seji državnega zbora. Na dnevnem redu bilo je šesto poglavje obrtnega reda, in naravnost rečemo, da se avstrijski parlament še ni pečal z važnejšim predlogom, odkar se je z nova oživelo ustavno življenje v našem cesarstvu. Ves svetovni položaj pri-diguje z žarno zgovornostjo ueobhodno potrebne družbene premembe; določbe, kakor jih predlaga obrtni odsek, so vsedlina ob enem in pričetek socijalne reforme v naši državi — in poslanci? Levica sicer, morda oziraje se na važnost predmeta, je nehala kujati se v varnem zavetji klubinega zakotja, in predsednik z večino vred sprejeli so le-vičnjake s toliko vljudnostjo, da se v nekaterih liberalno-nemških časnikih čitajo po vsem napačna tolmačenja te dvorljivosti — toda kmalu se je izpraznila dvorana in razpravljalo se je pred na pol praznimi klopmi! In kaj še le poslanci, ki so se oglasili k besedi! Pričakovali smo, da bodo najboljši govorniki, pravi Ajanti našega parlamentarizma prijeli besede; zlasti z levice se je bilo tega nadejati, sedaj ko se ji ponuja tako lepa prilika, enkrat dejanjsko dokazati svoje svobodomiselne nazore, potolažiti one volilne kroge, ki se še dalje menj zanašajo na „liberalizem“ svojih zastopnikov, ter osramotiti predrzneže, ki očitno razglašajo, da je liberalna doktrina ozko zvezana s samovlado plutokracije. Ne da se zanikati, da se nahajajo med opozicijo možje, katerim so razmere po tovarnah in delavsko pravo druzih držav dobro znane, bodi-si praktično, bodi-si v teoretičnem oziru. Tako je na pr. Ernest pl. Plener uže 1. 1871. spisal znamenito knjigo o angleškem zakono-dajstvu za tovarne (IJie Fabriksgesetzgebung in England), in njegovo delo je na dobrem glasu med strokovnjaki. Ali vsaj ona trojica, katero je združena levica prvi dan poslala na parlamentno terišče, bila je pravi — govorniški drobiž! Dolgočasni prof. Sax, v svojih pojmovih naalo jasni tovarnar Pacher in dunajski kotlar Loblich, nekdaj pravi typus ednega „demokrata“ dunajskih predmestij,
Listek.
Dunajska pisma.
Često slišim bridke tožbe, da se naš kmet tako malo zaveda, da se tako malomarno sam poganja za svoje narodne pravice. „Vi-ligantibus iurau; kaj nam pomaga, da se nam Ponuja ravnopravnost, če pa ne stegnemo roke po njej! — Da Slovani sploh nimamo tako krepkega narodnega čuta, kakor ga imajo ?■ pr. Zlasti Francozi in Madjari, to je istina, katero najbolj pozna in čuti Slovan, ki biva vec časa na Dunaji Kar vidi tu, kako ravnajo s tem svetim čutom naši tako brojeviti severni bratje na Dunaji, res ni, da bi ga nav< aja o z veseljem in narodnim ponosom. O tem bi se dalo pisati krepko, a žalostno »dunajsko p,smo“; to.i* za sedaj vsaj: „z gobo čez. M0111 se zdi, da se ravno našemu kmetu po krivici očita narodna mlačnost in malomarnost. Jaz pravim, da je naše prosto Ijud-
sedaj zaveznik ogerskih živinskih mešetarjev in pokrovitelj domoljubnih dunajskih mesarjev — to je bila ona trias, kateri sta obe stranki naši zbornici radovoljno prepustili govorniško areno!
In za Boga, kako malo so povedali ti gospodje! Pazljivo smo čitali njih govore, iskali smo idej v obupnem navalu plitvih tirad, kakor berač pobera cinke z vodene juhe, a zam&n je bil naš trud in tesno je nam prihajalo, kakor potniku, kateri v opoludanski vročini prebrede jednoličnost peščene pustine, dolgočasno rav&n brez svežega zelenja, brez senčnatega drevja!
Od te svoje sodbe ne moremo niti za pičico odnehati kljubu navdušeni hvali, s katero opeva „N. fr. Pr.“ modrost praškega profesorja, in njegov govor, za kojega je izumila epi-theton ornans: „vornehm durchgeistigte Rede.“ Stvarnega ni povedal čisto nič; zastonj se je v potu svojega obraza trudil, oprati liberalizem vseh peg in madežev ter naglašati etično podlogo njegovo. Radi priznavamo, daje liberalizem rešil zgodovinsko svojo nalogo, zdro-bivši okove stanovskega družbenega reda, toda kar je postavil na njeno mesto, neomejeni individualizem in kot naravno posledico absolutno nadvlado kapitalistov v političnem in gospodarstvenem oziru, ni niti za en las bolje nego one neznosne razmere, proti katerim so se bojevali naši predniki pod liberalizma zma-gonosnimi zastavami. Sicer je bil „dcr langen Rede kurzer Sinn,u da bodo levičarji ugovarjali obrtnega odseka nasvetom gledč 11 urne delavske dobe, in skromni govornik je v svoji ljubeznjivi ponižnosti uže danes prorokoval prestrašeni desnici, da ne bode smela ugovarjati neizogibnim nasvetom naše levice. Morda bode pa vendar kedo z desnice toliko drzovit!
Poslanec Pacher v obče ni pobijal nasvetov odsekove večine, le številke, s katerimi skuša označiti vpliv novih določeb na razvoj naše obrtnosti, ne vidijo se nam utemeljene, in njegova polemika proti konservativnemu pisatelju in narodnemu ekonomu V ogelsangu bila je na vsak način brezinerna in malo dostojna. Vendar je konečno priznaval, da je obrtna postava vsled zmernega in razumnega
postopanja avtonomistične večine obrtnega odseka zadobila tako lice, da so odstranjene vse nevarnosti za avstrijsko obrtnost ter da je s to postavo storjen odločen napredek v našem zakonodajstvu.
Potem se je oglasil posl. Loblich. Kar je povedal vrli nekdanji „demokrat", spomina nas tako živo na klasične izreke dunajskega „Bezirksbergerja“, da nam čitatelji sigurno ne zamerijo, ako s plaščem krščanskega vsmiljenja pokrijemo njegove grehe proti sv. Duhu. Po tem govoru bil je skrajni čas, da se je seja sklenila. Danes se nadaljuje, oglasili se bodo tudi govorniki z desnice, med njimi v prvi vrsti Poljak profesor Bil inski, kateri je na dobrem glasu kot odlični izvedenec v narodno-gospodarstvenem oziru.
Kranjsko ljudsko šolstvo.
stvo ravno na to stran vse hvale vredno. Kako bi ga bil vesel, kako bi se ponašal z njim, ko bi bila ta največja napaka njegova! Vzorno ljudstvo bi bilo naše slovensko ljudstvo, ka-koršnega razen njega solnce ne vidi na vsem svojem potu. Ne samo dovolj, čez svojo moč in dolžnost storil je naš kmet do sedaj za narodno idejo. Hvaležni mu bodimo, in — ne zahtevajmo preveč od njega. Pomislimo, da so idealne stvari, za katere hočemo da naj se navdušuje in žrtvuje. Idealen pa je sploh težko kateri stan tako malo, kakor kmetski. Ti, uarodnjak, ki tako krepko poudarjaš povsod narodni čut, ki tako strogo zahtevaš od vsakega, tudi od kmeta, da mu bodi narodnost nad vse na svetu, ko bi prčd te stopil kmet, pošten narodnjak, ter rekel ti v vsej svoji skromnosti, a tudi z vso svojo odločnostjo: »Gospod, storil sem, kar ste zahtevali od mene. Zaveden Slovenec sem bil vselej in povsod. Različnih časnikov slovenskih so polne moje police; podpisal sem vse narodne peticije, vse zaupnice in nezaupnice, kakor je bilo treba; i
III.
Z ozirom na šolsko obiskovanje moremo kranjsko ljudsko šolstvo uvrstiti na srednjo stopinjo, namreč gledč na šolstvo v druzih deželah. Nemške in češke dežele imajo v tej in druzih zadevah boljše šolstvo, dočim so Dalmacija, Bukovina, Galicija na slabšem. Kako pa je stanje našega šolstva v didak-tično-pedagogičnemu oziru? Kako se glasč v tej zadevi uradna poročila ? Ali dosezajo naše šole učui smoter, ki je predpisan po učnih načrtih? Splošen odgovor na to vprašanje se vjema s šolskim obiskovanjem, od katerega je odvisno pač napredovanje didaktično-pedago-gično. Ako smemo šolsko obiskovanje dobro ali vsaj srednje-dobro imenovati, potem smemo tudi rezultate poučevanja in odgojevanja za srednje-dobro proglašati. Ako bi šolske nadzornike povpraševali, rekli bi nam, da je kacih 70 razredov prav dobrih, 250 razredov dobrih, 50 razredov srednjih in 20 razredov slabih. Iz tega razvidimo, da se učni smoter le na malo šolah po polnem doseza. Kaj je temu vzrok ? Učni načrti v obče veliko zahtevajo, zlasti za one šole, kjer se mora učiti še drugi deželni jezik. Nekaj predmetov pa ni bilo mo-
vlagal sem slovenske vloge in zahteval rešitve v domačem jeziku; volil sem narodne poslance in vpil sem navdušeno: živio in slava! ter na vse kriplje zabavljal „nemčurjem.“ Jaz nisem kriv, če nimamo slovenskega vseučilišča, če ni „narodni dom“ najlepše in najoblastnejše poslopje v beli Ljubljani. Zdaj pa vas vprašam, gospod, mož narodni, kaj imam od vsega tega? Gospodarstvo moje gre rakovo pot, česar sem morebiti tudi sam nekoliko kriv. Ce danes ali jutri ne bodem več zmogel davkov, prodado mi naposled dom; in edina tolažba moja bode tedaj, da se je vse to vršilo v slovenskem jeziku! Kdor bi bil sodil po vaših besedah, misliti bi bil moral, da nam pride zlati vek takoj, ko bode obveljala slovenščina po šolah in uradih. Zdaj pa vidite pač sami, da nam je še daleč do tiste obljubljene dežele, dasl smo že vendar toliko dosegli. Meni se zdi, gospod, da tukaj vendar ni vse kakor bi imelo biti. “
Ako bi, pravim, kmet tako govoril s kakim odličnim državnikom ali časnikarjem slo-
goče niti učiti. Malo šol je n. pr., v katerih se telovadba uči; manjka telovadnic, telovadišč in telovadnega orodja; kar more učitelj v telovadbi storiti v prenapolnjeni šoli v klopeh, to je jako neznatno. Sicer se nahaja nekaj starejših učiteljev, ki se telovadbe nikdar učili niso.
Pa kaj razpravljam najprvo o zadnjem predmetu ljudske šole, ki se sme pri deklicah vsled postave z dnč 2. maja 1883 še celč opustiti, ako ga stariši ne zahtevajo! Primernejše je govoriti o glavnih predmetih ljudske šole: o čitanji, pisanji in računanji, ki so bili in so še poleg veronauka bistveni in neobhodno potrebni del vsake šole. Posebno povoljni vspehi v tej trojici so lehko dokaz, da so učitelji in učenci storili svojo dolžnost. Ali kolikor poznam šolske razmere po Kranjskem, smemo v obče samo s čitanjem zadovoljni biti, in še to je v slabih šolah seveda slabo. Rezultati v pisanji so po mnogih šolah kaj slabi, čemur pa niso zgolj učitelji krivi. Pravemu pisanju ali lepopisji je odločeno po novih načrtih jako pičlo število ur na teden, ki ne zadostujejo, da bi se mogli otroci dovelj v pisanji uriti, zlasti v šolah, kjer sedč otroci kakor slaniki natlačeni, morebiti še v slabih, nepriličnih klopčh. Učitelj ima v šoli komaj toliko časa, da otrokom črke razklada; vaditi bi se morali pa otroci doma, drugače se v pisanji nikoli več ne izurijo, kakor toliko, da bodo samo svoje ime podpisati znali tudi še čez nekaj let po dokončanem šolanji. Vsi učitelji pa žalibog niso prosti teh predsodkov, da se kmetskim otrokom ne sme dajati domačih nalog, češ, doma otroci nimajo niti časa, niti pisalnega orodja. Čudno! Zakaj bi neki tudi kmetski otrok ne pisal doma na tablico?! Zakaj bi neki tudi kmetski učenec doma ne imel za jeden krajcar črnila in za jeden krajcar pisanko?!
Rezultati v računstvu morajo le tedaj povoljni biti, ako učitelj v šoli marljivo vadi največ ustno računanje, in ako doma učenci pridno pismeno računajo, in ako se učitelj drži prave metode, in sicer metode dr. Močnika, čegar izvrstne računice v nijedui šoli manjkati ne smejo, in brez katerih nobeden učenec biti ne sme. Pa ne, da bi bila šola zadovoljna uže s tem, da je vpeljana „Prva računica" in morebiti tudi še „Druga raču-nica“. Slaba taka šola! Dobro urejena šola bi morala imeti najmanj troje računic, in še le tista večrazredna stori v zadevi računstva skozi in skozi svojo dolžnost, ako na nji dobro premeljejo 1., 2., 3. in 4. računico. Ako ima katera čveterorazrednica uvedeno tudi peto računico, ji je to gotovo na čast, pa tudi v korist, zlasti pri geometriji, katera se mora sedaj pri računskem delu v zvezi s številje-njem obravnavati. Tako pa se ne dela na mnogih šolah glede tega važnega predmeta, marveč je veliko šol, kjer so učenci brez teh zlata vrednih in vendar silno cenih računic. Zato dvojim, da so vspehi pri tem predmetu
venskim, vprašam, kaj bi mu pač ta odgovoril? Brž ko ne pametnega nič; založil bi mu mend& kakega ^kmetskega tepca“, ter zapodil ga, ali pa bi se sam oblastno obrnil od njega. Zato bi pa bolje vedel odgovoriti meni, ki ga tako hudomušno pritiskam. Obregnil bi se, kakor silno užaljen, nad menoj, češ, da meni politika pa zajcu boben, da govorim tako, ker ne poznam naših domačih razmer, da me je že do dobrega okužila nesrečna nemška omika, da me bodi sram, ker tako materi-jalno mislim itd. In moj odgovor? Odgovor moj je nasmeh, katerega naj si tolmači, kakor kdo hoče. Ali zanimljivo je pa to res, da jaz sedaj nekako zagovarjam materijalstvo — katero sem do sedaj vedno srdito pobijal, kakor sv. Jurij tistega zmaja, ki se mu tako strahovito zvija pod belim konjičem. Kaka izpre-mena, kaka nedoslednost! — Nič tega, gospoda: Vedno še kakor nekdaj slove gaslo moje! Sursum corda, kvišku srca! Pod tem praporom bodem se boril do zadnjega izdiha. Ko bi hotel, ne mogel bi drugače. Ali jaz pravim: Vsaka stvar ima svoje meje, in kdor preveč
po šolah naše ožje domovine po vsem povoljni, jaz bi si upal trditi, da le deloma zadostujejo.
V druzih predmetih, zlasti v realističnih naukih, utegnejo naši učitelji več storiti, in mislim, da se nekateri, zlasti mlajši učitelji, odlikujejo posebno v zemljepisu, morebiti tudi v prirodopisu ter fiziki, in nekaterim so uže posebno priljubljeni nauki kemije. Slovnica slovenska je težak predmet, vendar njeno učenje olajšujejo vaje in naloge, ki se nahajajo kot dodatek pri slovenskih čitankah. Da je dolžnost ljudskega učitelja, da se pri vseh predmetih ozira tudi na kmetijstvo, zlasti pa, da to stori pri prirodopisu, to je umevno samo po sebi. Da večina tudi to stori, je verjetno, in da ima večina kranjskih šol svoje šolske vrte, je tudi istina. Da so pa ti vrti v mnogih krajih kaj majhni kosčeki zemlje, v katerih se le nekoliko drevesec nahaja, je žalibog istina.
V zvezi z ljudskimi šolami je le malo kmetijskih tečajev. Pa učitelj ne more vsemu kos biti! Vsakdanjo šolo, ponavljevalno šolo imeti v redu, potem še kmetijski tečaj, na dalje biti orgljavec v cerkvi, zapisnikar pri krajnem šolskem svčtu in morebiti še pisar pri občini — to je skoro preveč za eno samo moč, ki ne živi v posebno ugodnih materijal-nih okoliščinah. Vendar moram reči, da naše šolstvo napreduje v naučnem in v versko-mo-ralnem oziru. V poslednji točki, kar se tiče namreč dobre discipline in izreje, je menda v obče vse v lepem redu pri nas. Duhovniki pri nas precej radi, nekateri še celč z veseljem podpirajo učitelja, da otroci hodijo v šolo in da se versko-moralno odgojujejo. Zato pa pri nas ni čuti mnogih pritožeb na učitelje od strani duhovščine niti po uradnem potu, še manj pa prihajajo v javnost takove pritožbe, dočim drugod še sem ter tja, klerikalen list zgrabi liberalnega učitelja, t. j. nagajiv duhovnik podreza muhastega učitelja kar javno v časopisu, in narobe.
Ako bode pri nas sedanje lepo soglasje med učiteljstvom in duhovščino tudi v bodoče trajalo, tedaj se smemo po pravici nadejati vedno večjega in večjega napredovanja naših šol v didaktično-pedagogičnem oziru. I.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V državnem zboru nadaljevala se je včeraj debata o šestem poglavji obrtnega reda.
V	daljšem, večkrat s pohvalo in odobravanjem sprejetem govoru pojasnjeval je najprej trgovinski minister Pino stališče, koje zavzema vlada, ter priporočal, da se o predlogih od odbora nasvetovanih preide v špecijalno debato. Potem sta govorila še poslanca dr. Bi-linski in Mauthner.
V poslednji seji železničnega pododbora v zadevi severne železnice sprejeta resolucija
doseza, ne doseže ničesar. Ne nakladajmo drugim bremen, katerih sami ne moremo ali pa nočemo nositi. Idealstva, požrtvovalnosti zahtevajmo najprej od sebe, potem stoprav od druzih. Ali navadno ravna se nasprotno. Le prerad oznanja človek drugim post, sam pa se dobro redi in pase. Slovenci smo tudi v tem že došli druge narode, da imamo i mi svoje može, kateri nam radi sami oskrbujejo naše narodne posle, ljudstvo pa jim bodi ne-kakov „kor“, ki naj vpije »živio" ter plačuje iz svojega troške. Narobe je prav. Kdor je zares rodoljub, iz ljubezni, ali kakor smo prej rekli, iz vsmiljenja, do naroda, ne iz samo-pašja, on bode sam služil narodu, ne pa da bi narod njemu.
In kako služimo narodu ? Ko pregledujem in premišljujem naše sedanje stanje, hoče se mi zdeti, ne da smo že vse dosegli, kar imamo želeti ali zahtevati pravico; ali naša narodnost zdi se mi za sedaj že dovolj utrjena in zagotovljena, tako da se nam ni bati zanjo, če hočemo pametni biti. Pametno pa ni, ne, pregrešno je, kar počenjajo sedaj neki na-
posl. dr. Tonklija — kakor „Pokrok“ poroča— slove tako-le: „C. kr. vlada se pozivlje, da začne nove dogovore z društvom severne železnice ter da železnico, za kojo privilegij poteče dne 4. marcija 1886, v smislu paragrafa 10 tega privilegija na temelju gradjev-nih troškov odkupi ali pa naredi novo pogodbo, katera bode po polnem ugajala finančnim in narodno-gospodarstvenim interesom. Re-sultat teh dogovarjanj ima se v bodoči sesiji predložiti v odobrenje državnemu zboru. Ako pa ta dogovarjanja ne bi imela povoljnega vspeha, pozivlje se vlada, da v tem slučaji potrebne zakonske osnove o pravem času predloži posebno z ozirom na to, da v upravljanji imenovane železnice po izteku privilegija ne bode nereda.1*
Kakor razni listi javljajo, bliža se doba deželnozborskih zasedanj. Dalmatinski deželni zbor, kateri je bil, kakor znano, lani nagloma razpuščen, sklican bo v 15. dan prihodnjega meseca. Najvažnejši predlogi, o katerih bode razpravljal, so oni o reorganizaciji občinske uprave iu ljudskih šol. Predsednikom imenovan bode najbrže državni poslanec Klaič.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor sprejel je v tretjem branji zakonsko osnovo o razstrelivu ter se potem na tri tedne preložil.
V italijanskih vladnih krogih vlada popolno zadovoljstvo z rezultati dogovorov avstrijsko-italijanske komisije v Gorici. Tudi naši Primorci menda ne bodoy ugovarjali od-stranjenji vednega prepira s Čožoti.
V predvčeranjem ministerskem svetu francoskem zaključilo se je, da se ima predlog o reviziji ustave čim prej predložiti komori poslancev. Med ostalim bode se predlagalo, da se ima število volilnih mož ravnati po broji prebivalstva občin; da v prihodnje senatorji ne bodo več neodstavljivi iu da se v slučaji diference o proračunu in drugih finančnih vprašanjih med komoro in senatom dvakratno glasovanje komore poslancev ima smatrati odločilnim. Mirovna pogodba, sklopljena v Tien-Tsinu med pooblaščenci francoske in kitajske vlade, je definitivno potrjena.
Nesporazumljenje, nastalo med Francosko in cesarstvom Maroko, poravnano je vsled dogovorov se sedaj v Parizu bivajočim ministrom marokanskim.
V Bolgariji vršile se bodo volitve za narodno sobranije precej, ko se vrne knez Aleksander s svojega potovanja.
V severni Albaniji postaja zopet živahno. Iz Skadra poslali so vojakov, da mirijo vročekrvne Albance.
Dopisi.
Iz Črnomlja, 15. maja. (Izv. dop.) Uže drugi pot dolazil je v Črnomelj znani „Ljud-ski Glas", ne da bi se bili nanj naročili, z
rodnjaki pri nas. Se svojimi prenapetimi in nepremišljenimi zahtevami, s6 svojim otročje-strastnim nasprotovanjem stavijo v nevarnost še to, kar smo si priborili in nekoliko tudi zadobili brez svoje zasluge. Verjeti jim hočem, da jih pri tem pogubnem početji ne vodijo kaki slabi nameui, drugače bi jih kar naravnost imenoval izdajice svojega naroda. Tako pa jih prosim in rotim, naj se že skoraj, dokler ni še prepozno, iztreznijo ter opustč to nesrečno politikovanje, katero se njim zdi silno rodoljubno, nam pa pogubouosno. Res, lahko bi jih pustili, naj si glave raz-drobe ob trdo steno, v katero butajo, ali bati se je, da bode za njih grehe pokoriti se narodu. Bati se je, da se nam poreče: Glejte, taki so ti Slovenci, kaj se more pametnega početi z njimi? Ti ljudje hočejo biti narod? To so otroci, ki se igrajo „narod". In kaj naj reče njih najboljši prijatelj, srednik njih in zagovornik? Da no mislimo vsi tako? Da velika večina narodova zameta to nespametno ravnauje? Ali zakaj pa ta večina ne povzdigne svojega glasu ter jih odločno za-
dopisom (!) iz Črnomlja. V predzadnjem dopisu meče kamenje in blato na narodno našo čitalnico zaradi tega, ker v6 gosp. urednik „Ljudskega Glasu", da se čitalnica naša ni hotela naročiti na njegov list. Pa kaj še pravi, da je baš to čitalnico ustanovil gosp. Suha-dobnik — to je neresnica! Ni potreba zagovarjati črnomeljske čitalnice proti izjavam »Ljudskega Glasu“, a vendar moramo nagla-šati, da namen čitalnice ni političen. V svojem minolem delovanji je naša čitalnica bila gotovo med prvimi. Koliko slovenskih iger spravili smo na oder, koliko krasnih prizorov, celo »Tičnika" smo predstavljali; da smo pa tudi petje gojili, bodi v dokaz, da smo odlomke iz različnih oper na oder spravili, recimo iz »Undine", »Tita", iz »Jamske Ivanke", »Sonambule" itd. In tiste večje narodne slavnosti, kdo jih je aranžiral? Mar ne naša čitalnica, kakor: slavnost sv. Cirila in Metoda, slavnost o 251etnici vladanja presvetlega cesarja, o poroki prestolonaslednikaRudolfa itd. Ne bodemo naštevali vsakoletnih običajnih veselic na Vodnikov in Preširnov spomin, predpustnih zabav, katerih, se ve, ne obešamo na veliki zvonec po časnikih, najmanj pa v „Ljudskem Glasu", ker njegove tendence so nam znane in vsaj v Beli Krajini nikomur ne ugajajo. Edini vzrok, da je »Ljudski Glas" zoper čitalnico pisal, je ta, ker se nismo na ta škodljivi listič naročili. Lepa uredniška poštenost! Ako se ne naročiš — pa te bom. Le tako naprej! Čast, komur čast grč! Tudi hvali »Ljudski Glas" v predzadnjem listu g. župana Fr. Šušteršiča, med tem ko vihti svoj cepec nad čitalnico. To je pa res sama »suha blodnja". Z eno roko ga gladi in boža, z drugo pa po ujem udriha, kajti g. Šušteršič je tudi predsednik naše čitalnice, za katero je kot vrli domačin po vsem vnet. Da hvali tudi g. L.-a kot Kočevarja, ima tudi svoj pomen. Strmite! Gosp. L., v Ljubljani bivši, prišel je slučajno s pisači »Ljud. Glasu“ skupaj in je rekel, da bi se naročil. Naš je — naročnik — častimo ga, in res: zapeli so mu slavo, na katero pa g. L. kot razumen mož ne daje veliko, ker ga bolj poznamo, kakor omenjeni pisači.
In z 12. maja številko »Lj. Glasu" smo zopet dobili. Zopet boža gosp. župana, gosp. Skubeca in gosp. Jeršinovica. Ali ne vem, ako se bode dal kateri teh poštenih gospodov zapeljati sladkim besedam »Lj. Gl." Naročil se tako ne bode nihče na ta list. Na konci dopisa pa ima zopet debelo neresnico, »da kopljejo in kopljejo vodnjak, a niti kapljice se ne prikaže." Več sto sodov vode so morali izvleči, da je bilo možno vodnjak očistiti, in čez noč je vode toliko doteklo, da je je bilo tedaj drugi dan 6 do 7 metrov. Kje resnica? — To je doslednost in poštenje »Lj. Gl." Gosp. Schmock, Črnomelj pridite pogledat, saj Vas ne bomo s »ketnami", kakor 86 ^errvani enkrat zgodilo!
za danes! Sicer sploh »Ljud. Glasu"
vrne i Kdor molči, ko je treba govoriti, udeleži se sam tujega greha. To je tudi mene nagnilo, da sem se oglasil iz svojega mirnega zatišja, ne kakor bi si domišljaval, da bode kaj koristila moja beseda, a storiti sem hotel svojo dolžnost, dolžnost vsakega poštenega in treznega rodoljuba. Moja beseda torej je’jta: Pustimo že skoraj tisto nesrečno politiko, ki nas smeši pred svetom, ki nam odvrača naše prijatelje ter jih ovira v njih prizadevali za “as. Ne dosezajmo, česar ne moremo doseči;
zahtevajmo, kar se nam ne bode nikdar dalo, kar se nam dati ne more. Glejmo, da pametno rabimo, kar smo si priborili, kar se nam je dalo. Skrbimo, da nam v naših narodnih prizadevali ne izginejo tla pod nogami; da se nam ljudstvo ne naveliča neplodnega narodnega politikovanja ter tako izneveri narodni meji. Njegovi narodni zavesti, njegovemu rodoljubju in s tem vsemu našemu narodnemu življenji dajmo krepko, stanovitno podstavo^ s tem, da skrbimo ne samo za njegovo duševno nego tudi materijalno blaginjo njegovo.	Jos.	Stritar.
ne bomo odgovarjali, ker puliti se s takimi častnimi uredniki se nam studi. Slabo bi se nam godilo, ako bi bili vsi slovenski uredniki taki, da bi nas blatili iz tega vzroka, ker se na njih liste nismo naročili.	x.
Domače stvari.
— (Velikodušno darilo.) Za lotorijo »Narodnega doma" v Ljubljani daroval je gosp. grof Ha r rac h zaboj dragocenega steklenega blaga. Velikodušnemu podporniku naših prizadevanj jo itak uže gotova trajna hvaležnost slovenskega naroda!
— (Vojaške vajo), k katerim so bili pozvani rezervisti 1. 1875, 1877 in 1879, in ki so trajale 13 dnij, bile so včeraj končane in rezervisti odpuščeni domov.
— (Prostovoljni policaj.) Včeraj zvečer prijel je pekovski pomočnik Lovre Mihelič pred kazinskim poslopjem ravno od vojakov odpuščenega rezervista Janeza Šoberla — češ, da je nekov Prosen, ki je brata fajmoštra okradel. Šoberl je zatrjeval, da ni oni človek, a Mihelič rabil je silo in Šoberla vrgel na tla ter mu raztrgal pri tem suknjo. Policaji so potem oba prijeli. Šoberl je bil odpuščen, Mihelič pa bode za prostovoljno izvrševanje policijskih poslov kaznovan.
— (Kranjska hranilnica.) V četrtek dnč 29. maja je v navadnih urah v hranilnični zastavni ci dražba vseh onih predmetov, ki so bili meseca marcija 1. 1883. zastavljeni, a do sedaj še ne prepisani ali rešeni.
— (Program) vojaški godbi, ki bode jutri 18. maja igrala v »Zvezdi": 1.) Potnica. 2.) Ouver-tura k Mendelssohnovi „Ruy Blas". 3.) Ed. Straussov valček: »Kjer stanuje radost in veselje". 4.) Potpourri iz Gounodove opere »Faust". 5.) »Pap-pacoda", francoski valček iz Iv. Straussove opere »Jedna noč v Benetkah". 6.) Straussova hitra polka: „Čez polje in travnik".
— (Tatvine.) V žganjariji pri Justinu vkra-del je žganjar svojemu tovarišu britvo. — Pri »Slonu" bila je iz sobe gostilničarjevega hlapca vkradena natakarju črna listnica z 20 goldinarji.
— (Romarjev) z Dolenjskega, posebno iz metliškega okraja, šlo je včeraj jako mnogo zkozi Ljubljano na božjo pot na sv. Lušarije, na Brezje in na Bled.
— (Najden) jo bil včeraj na Hradeckijevem mostu zlat prstan s kamenjem.
— (Za lovce.) Dne 25. julija dopoludnč ob 10. uri se v občinski pisarni v Škofji Loki dražbenim potom oddaja lov v občini Železnike in podobčinah Škofja Loka, Dolenja Vas, Selce, Ore-šenjca, Hotavlje, Gorenja Vas z Dolenjo Dobravo in Lučno; dne 5 julija pa za občino Sv. Križ pri Tržiču v tržiški občinski pisarni, in sicer za dobo od meseca avgusta 1884. do konca julija 1889.
— (Vožnji rod na Rudolfovi železnici) so z 20. majem nekoliko izpreineni. V Ljubljano bodo prihajali vsak dan po trije poštni vlaki in to: ob 5. uri zjutraj, ob 2. uri 56 minut popoludne in ob 10. uri zvečer. Mešani vlak, ki vozi samo med Lescami in Ljubljano, prihajal bode v Ljubljano ob 9. uri 30 min. dopčludne. — Iz Ljubljane bodo odhajali poštni vlaki: ob 12. uri 15 m. po noči, ob 7. uri zjutraj in ob 11. uri 40 m. dopoludne. Mešani vlak bode odhajal ob 7. uri zvečer.
— (Občinsko volitve v ljubljanskem okraji.) V Račni zvolili so posestnika Josipa Tomšiča za župana, posestnike Pr. Košaka, Ivana Stareta in Martina Zajca pa za občinske svetovalce. — V občini Slivnica so zvolili posestnika Kastelica iz Zagradca za župana in posestnike Pr. Bavdeka, Ivana Javornika in Ant.. Ahlina za občinske svetovalce.
— (»Lajnar pa lajna prelepo . . .") pravi narodna pesem. Tem lepim verzom pa se je lajnar Tone Dovgan po polnem izneveril. 15. t. m. je »igral" v gostilni Jurija Klančarja v Gorenjem Logatci na vse pretrge; tako je bil zaverovan v svojo umetnost, da — ko je prišla ura, ob kateri je moral gostilničar zapreti krčmo, lajnar ni hotel jenjati; v jedno mer je vrtil in mučil svoje lajne. Ker ga je gostilničar silil, da naj ide, razbil je razsrjeni Orfej stol, hlapcu Urbasu pa je založil gorko zaušnico in strgal klobuk. Ni ostalo druzega, kot poklicati žandarje, ki so hudega lajnarja prijeli in z njegovim instrumentom vred tirali pod ključ.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 17. maja. Vlada naznanja predlog o podržavljenji Plzen-priesenske železnice. Ministerski predsednik prosi predsednika, da naj v jedni prihodnjih sej razpiše volitve za delegacije. Sprejel se je na to zakon o dokladi k kranjskemu zemljišno-odveznemu fondu v drugem in tretjem čitanji. Potem se je nadaljevala generalna debata o obrtnijskem redu.
Dunaj, 17. maja. Še le ob jedni uri po noči se je posrečilo vkrotiti ogenj mestnega gledališča. Zadnji del odra je tedaj še gorel in še le v teku noči so ga pogasili. V parterju in mezzaniuu poslopja se nahajajoče prodajalnice, garderoba, pisarne in privatna stanovanja so ostala nepoškodovana, ker jih ognjepaž in železne duri ločijo od pravega gledališkega prostora. Notranje gledališče je razvalina; le fagada še stoji po konci. Železna kurtina je dve uri branila plamenu na oder; tu je začelo stoprav goreti, ko se je podrla streha in je kurtina padla skup. Konstatovalo se je, da je iz gledališča 17 minut pozneje bil naznanjen ogenj, kakor ga je naznanil čuvaj na stolpu sv. Štefana. Uže pred 4. popoludne se je opazeval smod. O postanku ognja se sodi različno; najbolj je razširjeno mnenje, da je pričelo goreti v slikarski dvorani pod streho. Razen požarne brambe mesta dunajskega in predmestij sodelovalo je skoraj vse prosto policijsko osobje, 1000 mož vojakov in del takozvane »Justiz-vvache". Pet oseb je ranjenih; prostovoljno rešilno društvo jim je preskrbelo prvo pomoč. 20 do 25 oseb je postalo nezavestnih. Gledališče je zavarovano pri francosko-ogerskem društvu za štiristotisoč goldinarjev. Čuje se, da ga ne bodo več z nova zidali.
Dunaj, 17. maja. Policijsko izpraševanje gledališčinega osobja je skorej neovrgljivo dokazalo, da je kaznjiva lahkomišljenost tesarja, ki je delal v prostorih nad svetilnikom, pro-vzročila požar. Ministerski predsednik je dopoludne ogledal notranje prostore pogorišča.
Dunaj, 16. maja. Včeraj popoludne ob 5. uri je nastal ogenj v slikarskem atelieru mestnegagledališča (Stadttheater). Ogenj se je naglo razširil po prostorih za gledalce in prijel se ostrešja, čeravno so se dunajske in bližnje požarne brambe trudile na vso moč, zadušiti požar. Ob polu 6. uri je pala streha skupaj in podrla svetilnike, jedno uro pozneje pa kurtina, katero so bili zjutraj po preskušnji spustili doli. Na to je začel tudi oder goreti. Veter je gnal plamen proti Schellingovi ulici in sosednje hiše spravil v veliko nevarnost. Ob polu 10. uri se je streha onega dela, ki stoji v Schellingovih ulicah, zrušila z medzid-jem vred. Ob 10. uri je ogenj na vseh krajih jel ponehavati; oder seje videl z ulice; sosednje hiše niso bile več v nevarnosti. Cesarju so koj po nastanku požara vsako četrt ure poročali o ognji. Na pogorišče so prišli nadvojvode Albreht, Viljem in Evgen, ministerski predsednik Taaffe z ministi Bylandt in Pino, policijski predsednik itd. Štiri osobe so ranjene, mnogo gasilcev in stražnikov je postalo vsled silnega truda nezavestnih. Ogromna množica ljudstva je silila na pogorišče.
Budimpešta, 16. maja. Cesar bode 20. t. m. državni zbor zaključil s slovesnim prestolnim govorom.
Budimpešta, 16. maja. Naučni minister je izjavil, da je profesorski zbor na politehniki profesorja Dobrzanskega za sedaj poslal na dvamesečni odpust.
London, 16. maja. (Spodnja zbornica.) Fitzmaurice je izjavil, da je Angleška sprejela italijansko povabilo, da se skliče konferenca, ki bi pretresavala vprašanja o izvršitvi inozemskih sodnijskih odlokov na podlagi sklepov društva za reformo kodificirauja mednarodnega prava. Binkoštne počitnice trajajo od 27. maja do 5. junija.
Telegrafično borzno poročilo
z dnš 17. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih........................80	*	50
»	»	>	»	srebru.........................81	•	10
Zlata renta............................................101*65
5% avstr, renta........................................95*95
Delnice ndrodne	banke......................... 855* —
Kreditne delnice......................................317*20
London 10 lir sterling................................121*90
20 frankovec........................................... 9*67
Cekini c. kr........................................... 5*73
100 drž. mark..........................................59*65
Uradni glasnik
z dnš 17. maja.
Razpisane ustanove: Za drugo polovico Šolskega leta 1883/84 a) Gollmajerjeva dijaška štipendija v znesku 108 gold. 40 kr. Pravo do podelitve ima škofijski ordinarijat; b) Matije Sluge dijaška štipendija v znesku 62 gold. 14 kr. Prošnje do 10. junija gimnaz. vodstvu.
Eks. javne dražbe: V Krškem posestvo Ant. Koritnika iz Leskovca (1280 gold.) dn6 11. jun. — V Ljubljani zemljišče Ant. Mikliča iz Male Mlačne dnč 24. maja (3. narok); zemljišče Fr. Štehovo iz Male Ra-čine dn6 24. maja (3. narok); zemljišče M«t. Tancikovo iz Gor. Iga dnč 28. maja (2. narok); posestvo Andr. Gradišarja iz Škrilja (1500 gld.) dne 31. majk (3. na-rok). — V Kranji posestvo Jan. Hočevarja iz Spod. Bernika (3850 gold.) dnfe 30. maja.
Tujci.
Dn6 15. maja.
Pri Maliči: Oesterreicher, trgovec, iz Monakova. — Engel, Schafraneg, Kralowsky, Ilič, Kollermann, Grog, potovalci, z Dunaja.
Pri Slonn: Rath, potovalec, iz Maribora. — Križaj, župnik, z Notranjske. — Zeiler, turnski urar, iz liga. Pri Bavarskem dvoru: SchofTmann iz Trsta.
Umrli so:
Dnč 16. maja. Josip Pavlin, frizčr, 43 1.. Pred Prulami št. 27, organ, srčna hiba. — Fran Baltezar, sin pekarskega pomočnika, 7 1., Poljanska cesta št. 18, škrofuloznost.
Srečke
z dnč 14. maja.
Praga:	12	53	44	54	48.
"v	I
Ig. pl. Kleinmayr-jevi in Fed. Bambergovi {
knjigarni se vedno dobivajo:
Josipa Jurčiča
I. zvezek: Deseti brat. — Cena 1 gld., eleg. vezan 1 gold. 50 kr.
II. » Pripovedni spisi. — Cena 70 kr., eleg. vezan 1 gold. 20 kr.
Po pošti velja vsak zvezek 10 kr. več.
II
Podpisani usoja si priporočati
zalogo brisepli klobukov
in drugih stvarij p. n. občinstvu;
vsakovrstne klobuke
za gospode
posebno pa: suknene klobuke (Lodenhilte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80 kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; sviluate oilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
* J	itd.	itd.	(4)	14
vmr Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 6.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje barometra v mm
740*94
738*80
738*68
Tempo-
ratura
+13*0
+21*0
+14*6
Vetrovi
svzh. sl.
Nebo
Js*
p.js.
js.
Mo-krina v mm
0*00
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke,sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
•■'/‘TT' UTTi
S
I
Restavracija na novem strelišči jj
pod. tožnikom.
Zahvaljevaje se čestitim gostom za dosedanji prijazni obisk, usojam se naznaniti, da je odslej otvorjen na novo opravljeni vrt na strelišči, od koder je krasen razgled na ljubljansko mesto in okolico in da se dobe odslej tudi celi dan
UJl mrzla in gorka jedila, posebno izvrstne aar pohane piske, dobra kava, Anerjevo-^e žgi marčno pivo, prava bizeljska in ljuto-^J® merska vina, pa izvrstni teran. 'm®
Postrežba je točna in bode gotovo povoljna sl. gostom, katere vabim k mnogobrojnemu obisku svoje restavracije.
M. Gerčar,
gostilničar.
j«=S===5>3n
(24) 26-9 J|
A. Mayer-jeva
trgovina
f steklenini
■v H
priporoča
carsko in izvozno marčno pivo
v zabojčekih po 25 ali 50 steklenic.
iffe=S I
i J.jl.Mtay, leto pri .pri zlatem samrop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
| Marljficeljske kapljice
za želodec,
2vj kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankauje M »lasti pri Jedi, slab želodec, urak, vetrove, %i koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, g; bolezni na vranioi, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 5 tucatov samo 8 gld. .&0F' Svarilo! Opozar-jaino, da se tiste istinite Marijaceljske ka-
6 pljice dobivajo samo v lekarni pri ,,Samorogu11 'M zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri £ J.pl.Trnkoozy-Ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
m
m
1
I
$
m
mmmm
iKmm
NUR ECHT BEl
APOTHEKF.R TRNKOCZV LAIBftCH 1 STUCK zok|
   Brez te varstvene »natntee, postavno zavarovane, ima M
se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje s
jso tir. thzCa-llčivi.	?||
ej* odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revma- d? tizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, « oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču11 s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Kdjutjmarfr.
Zalivala.
(6) 12—12
Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in
S razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša £ prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš £ dr. Maličev protinskl cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. ^ In res imel je čudovit vspeh, da so se po kralkej rabi oprostili Sg mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Ma-ličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku >2 v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Fran Tiag*, posestnik v Smariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
•§< izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
«
£
£
m
m
£
m
Po lil ul ilj evo (Dorscli)
jetrno	olje
najboljše vrste, izborno zoper brarnore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
£	Salicilna	nstna	voda,
£ najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo !§[	sapo	iz	ust.	1	steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih;
£ udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škaluljah h 21 kr.
£ jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se teko j v lekarni pri ..Samorogu"
^ Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
• »»»»»»MIC
£
£
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj o.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.