Poštnina plačana v gotovini »T.haj« v pondeljeh in petek ob 5. popoldne St -ru me^ecnu Dm 7' <:* inozemstvn Din 20 — :«•;-.,'un pri poStno - čekovnem ^avodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, pritličje, ces-nu Telefon int. št. bS. tfokopi*i se ne vraČHin Oglasi po tarifu. ' Rokopisi se sprejemajo ob pondoljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvalujejo le po možnosti. Štev. 24. Celje, pondeljek 21. marca 1932. Leto XIV. Naše gozdarstvo Mod proraeunsko debato v Narod- ni skupščiiii je inicl narodni posla- n.oc g. inž. Franjo Pabernik j>j-1 ob- ravnavi prorafuna ministrstva za šume in rudniko naslodnji govor: G:>spodjo naiodiii poslanci! Prora- čun rninististva. /a šume in rudnike nani daje nekaj pregleda, gozdnega gospodarslva naše kraljevine. Trot- jj.iivv naše produktivne zemlje pokri- vajo prosf.iane šume, tretjino denar- ii« vrednosti eelokupnega izvoza Ivo- ri los ali šuniski produkti v obfe; to priča o veliki važnosti to gospodar- ske panogc. No glede na vcliko ina- torijelne koristi, ki jili dajojo šume našemu narodu, moramo ceniti njih voliki poineii v klimatskem, zdrav- stvenom in poki ajinsko - estotskoni oziru. Na žalost so bile naše lepe šume v polproteklosti mnogokiat ptodmet polil.ično domagogije in korupoijo na vcliko škodo muse nacijonalne ii no- vine. Naloga. naše šuinske admini- ^tra.cijo ho, da. v dobi politifnega po- mirjenja in povečane državne avto- riteto popravi greho prej.suje šnnisko politi.ko. Ta ni pozuala. nikakega. šir- šega, progrania dola za ustanavljanjo površine, losnc niic-r in piirasti v na.ših šumaii, oniejovauje šum v juž- ni Srbiji in pogozdovanje goleti. Ni vodila. liinin;;, koliko je potrebno le- sa, za doina<\> potrebo in koliko lab- ko plasiiamo v inozomstvu. Naše gozdarstvo jo v vi !<> kriIi<"'- noin stanju, kor so mora boriti s kri- zo šuinsko nadprodukcije z vsonii svojimi 1'iiiančnimi poslodjraiMi. l'o- čvreške, slorjeno v šumskom gospu- daistvu, so ne dajo popiaviti v krat- koni roku, ka.koi1 pri poljedelstvu, poslodico so čutijo 20, 50 in vef lot. Na.ša. dolžnost jo, da vodiino gospo- darstvö v šuiuah v dulm Irajnosti, to znači, da smenio jeniali iz šume Hiiino obiosti vzporedno /, osiguia,- njoni pomladksj, no smeino \w, nafo- njati kapitalo'y suine,, kvofjenui izje- moinrt za staro l-czerve v času ko- njunkturo. Ako no bonio ohranili na- ših lepili šum polomcoin, kaj bo o nas pisala. jugoslovenska zgodovina gledo tega vpruSauja? Kroniti nmtii- n».o stoponia oravi in po sreziii pi-imoro- ma, malo število šuniskiir inžonjor- ji'v in podšmnai-jev v redu, deloma odlir-no, mestonia so sumarski uvad- niki 'ufiitclji naroda. Država troši za la, apai-at jji'iinoroma malo vsolo. I'rosim g. ministivi z ozii'om na nii- lueravano intenziviranjo malib k mock ih gozdov, da ne reducira sumskega personala, nego da izvoli popolniti izpi-aznjona niesta. V svrho strokovncga pouka naših kmečkih gozdnih posestnikov je os- novala kv. vlada prod dvema lotoma nizjo di'zavno šumarsko solo v Ma- li born in iziokam za to svojo za.hva- lo. V državi jinamo šunie v bližini nasclj, ki služijo za. oski-bo kmotov z goiivim in giadbenini losoni; ima- in.o nadalje velike šumo, ki dajojo los za. indusliijsko predelavo. V glavnom inuuno ti'i. področja i.gličastili šum (Či nogorioo): J. Bo- sansk« šume, 2. Lika —¦ (iorski Ko- tar, :>. diavska, baiioviua. V Bosni vodi oksploataoijo držav- nib sum vooinoina volekapital, do- loma iujili tvidk, dočim jo v drav- ski banovini h^sna iiulusti ija, in li1- govi.na. poscl našcga maloga človeka in malib domaoib tvrdk, oki'og 2000 po številu. Prodolani los pošiljajo de- la'ma na domafa tržišča-, a vcCino- niB v inozemstvo, Madžarsko, Itali- jo, (Jičijo in Fi'ancijo. Naša produk- cija losa po statistiki no zaostaja za kapaoiteto veiiiko bosansko šumske industrijo; štovilo instaliranib ))ol- nojannonikov in diugib sdojov jo v diavski banovini vočjo nego v Bos- ni, pj'ilif.no v ntzmorju A : 2. Naši in- dustrijski ol)iati so roduoirani na minimum zara.di nomožnosti plasi- ranja. rolx1 \ tu- in inozemstvu. V iuozonistva. iiam pol eg malega kon- /uma dola. ti Žkooo ruski dumpitig, na doniai'ib (lžišoih uam jh smisolnu konkuiiia dižavno podjoijo »šipad«, ki piTxlaja Icsno jobo za ncmugoce (¦(tilt; tain, so vodi pogrešna politika. Dižaviu; šuino s .svoj'.> voliko pro- dukcijsko lnožiiostjo iinajo nalogo, da i/ravnajo cene lesa; v fasu kon- junkturo liHHajo' dvigniti f>roduk''ijo losa, v oasu tisino ali kri/.o [>;> >.ni- ?..;¦•! <')li omojc vah' pi-odukoi.jo, ri kateiemkoli iz- nioil donarnib zavodov v dotic.nom kra.ju. \ maksimalni iznos hMnili obiosti jo dopušfono viaCuna.ti tudi vzporodna plaO'.la, za, katoia s(^ dolž- njk. obvczo polog obiosti, kakor so: provizijo, konvonoionalno kazni, stroski ali si if no. Obrosti in vzpoio-dua. plafila. so no smejo spro- jomati vnaiM"(vj. Ako pa so venda.r spiejr-inajo vnapioj, potoin so morajo odbiii :hI glavnioo na. dan izplafila. Obrostno obrtsti so morajo zabteva- u, ako so posoboj dogovorjono in Če se zahtovajo za dospolo obiosti, in si- ce r so rafunajo pri. loin obiosti od d nova tožbe. Dogovor <> obrostni meri je nove- Ijavon, ako piesega. dogovorjena obrosvna nioia. maksimalno, j)o toni zak.mu dopust.no mero in kolikor si.; ]>io1ivi ostalim predpisom toga zakona. Obiosti preko inaksima.lne, po l(in zakniiu dopustne obrestno mere so no sine jo niti odmerjati niti zagotoviti niti cksokutivnvm potoin iztorjati, čotudi bi bile pjiznano s ])iavoniofno jazsodbo, ali iz kakega d.i ugega. izvrsnogu naslova. Fizičiio-]>i avne osrbe, ki so poobla- ščoiio za. sprejomanjo branilnih vU;,4, moiajo 15 dni po iivoljavljonju toi'-a zakona v banovinskem »lužbc- tKMii listu. ali Co tega ni, v »Službe- nih Novinah« objaviti svojo rod no obrest.no mero za branilne vlogo. Istocasno morajo prijaviti to obrest- n.o mero tudi nadzonii. upravni ob- lasti. Na ist.i način morajo objaviti in prijaviti vsako izpromenibo rodne obrctne mere za branilne vloge, in sicer na.jrnanj 15 dni prej, prodno stopi najavljona izprenioinba v ve- Ijavo. Vsako krsjtev teli preilpisov bodo kaznovale nadzornc oblasti z denar- globo do 50.000 Din. Ob ponovnih kr- šitvah so: labko kazen poviša do 100.000 dinarjov, pol eg toga pa lahko nadzcM'iia. oblast uvede proti takim zavodoin .ali osobam kazensko posto- pailjo, kakor da. so prekršile pravila zavoda, odnosno koncesijo. Zadolžnioo kaki šnogakoii znacaja, ki se glti.se na vefjo vsoto, kakor jo bila dejansko kot posojilo izplafana, nimajo pravno veljavnosti glede vi- sokosli dolžne vsoto, kolikor obstoja razlika med dejansko datum poso- jilom in v listini vpisano do'lzno vso- to. V podrofje veljavnosti zakona o sodnein postopku in o eivilnib prav- dab s<; labko to neoniejeno dokazu- je s prif.aini, sodisfe pa po svobod- nein preprifanju oeeni, ali so nave- dona dejstva labko smatrajo za do~ kazni rnaterijal ali ne. Zadolžnica inora biti napisaua na mono'polnem papiiju, fegar obrazoo bo predpisal linanoni ministor. Prcnos nppreniič- nin, ki bi izbajal iz pogodb o poso- jilib. no pa. iz kupaprodajnih po- godb, jo neveljaven. Predpisi tega zakona voljajo tudi za izposojone konzuinno stvari, kakor semenje, ži- vcž ltd. Pri razpi'avah te vrste se bo pri izvrševanju predpisov tega zako- ua upoštcvala denai na vrednost teh konzuni n i11 j.rci 1 metov. Kdor stoii karkoli v namori, da bi izigral predpise tega zakona, bo kaz- novan, kolikor ne pribaja v poStev še i>ostoj)anjo po kazenskom zakonu, z zaporom do Scstih meseeev in z de- narno globo. Prodpisi tega zakona pa se no bodo izvajali za posojila mod trgovoi, v kolikor ne pribaja v \m>iv\ tiajanjo posojil ali kreditov s sirani douarnib zavodov ali posojila ;¦,..,i)l;< soon ib zasiavl.ja.lnic. Minister /.<•'. trgovino in indusiiijo bo pozasli- šanjii trgovskih zbornic od časa do rasa dolofil maksimalno obrosino more za, zashn Ijainioo in splo'b za pusojila. na, iacuu zastavljalnib pos- lov. (iUnlo (iI)h stno mero, dogovor jo- no ali dnlooono j)rodno postane ta zakvn pia.vomorou, se bodo izvajale odiidbe Uga zakona, od dnova, ko stopi zakon v vcMjavo. Zaščita zadolženih kmetov Vlada. jo pul eg zakona o iiiaksimi- ranjii obro.st.iu? more prodložila Na- rodni shiipšeini tudi zakon o zaščiti kinolov. Po 1cm zakonu bodo, doklor no jjostane pravomofen zakon <> i/.- vržilnem postopanju z duo 2i5. julija 1930., veljale gledo prisilne dražbe knuc'kili posostov naslodnjc glavne določbe: Xeproniicuine kmotov so ih* smejo prodajali pod c ])ovprocni ceni kmcckib posostov v lotu 1929. Ne- piomifnino kmetov so no morejo j^rodati na dražbi, ako uajvišji po- nudok \\v. zadostujo, da bi so z ujini poplačali vknjižoni dol^ovi in ter- jatvonudka brezuspešna, so prodaja ustavi. V to in primeru so no more staviti predlog za dovolitev im- x<} dražbo j^rod potokom j>ol lota. Javna di:ažbu nopromion.in poljo- dolca, so mora visiti na. sodozu jzvrs- noga sodišča, in to v zgradbi sodišča, no i>n na, lieu mosta. Pol eg predrne- tov, izvzetib od izvršbo po drugib zakonskib predpisib, se na ja.vni d.iažbi ue smejo prodajati so nasled- uje stvaii: 1 plug, I brana, 1 voz, 1 motika, I sekira, 1 kosa, 2 vola ali bivola ali 2 konja ali 2 osla ali 2 kra- vi ali 1 krava, s telotom, starim do 1 lota. 10 ovc ali 5 prašicev ali 5 koz in potrebna. krina in stelja, dalje tu- di ue brana zu poljedelf.evo rodbino To velja tudi za one poljedolce, ki nimajo la sine zeinlje, temveC obde- lujejo tujo. Zivina, kmečki pridelki hi kinofko orodje so ne sine prodati za cono, k.i jo nižja, kakor dve trotji- ni. oonilno vrednosti. Vsak kmet-dolžnik, čigar j)osestvo no obscga več kakor l>0 ba, ali dru- žinska zadi uga, katoi e posestvo no obsega več kakor GO ha, labko zahte- va v roku 3 meseeev od dno, ko sto- pi ta zakon v voljavo, konvertiranje svoji.ii dolgov, najsi bodo vknjizeui ali no. Prošnje za konvertiranje dol- gov je treba predložiti jjismeno aii pa na zapisuik pri sreskem sodisfu, kjer pa toga ni, pri okrožnom sodi- šču, na cigar podrofju prebiva dolž- nik staliio. Konvertiranjo so more dovoliti saino todaj, so so dolžnik ob- vože, da bo izplačal svoje dolgove najdaljo v troll letib, ako niso vefji kakor 15.000 Din; v petih letib, če prosegajo 15.000 Din; v ostnih letih, fe presogajo 30.000 Din; najdaljo v de- set ib lotih pa, r^ prosegajo (50.000 di- narjov. Srosko sodišco oziroma sodnik-po- edinec okrožnoga sodisča odrodi rok za narok o tern predlogu tako, da po- tefe od službene objave oglasa do poteka roka inesec dni. Na narok so pozovojo dolžnik in vsi upniki, ki se prijavijo in katerib naslovi so znani. Sresko oziroma okrožno sodiščo bo po zaslisanju dolžnika in upnikov pdskušalo doseei najproj poravnavo Ako se dosežo poravnava, se sestavi o tern zapisnik. Ce pa ne prido do poravnave, bo sodišfe, ko bo preis- kalo dokazo in s sklepom ugotovilo. St mil 2. »Nova Doba« 21. III. 1932. Žtev. 24. koliko znašajo dol^ovi dolžnika do due sklepa, izdalo ra/.sodbo, da inora dolžnik poravnati lake- ugotovljeno vsoto / H% ohrestmi od dneva ra.z- sodbe v rokih, določenih po tem za- koim, in si rev v enakili ]etn.ih obro- kih, kaiorih pivi zapade loto dni po objavi razsodbo. Čiin se vloži prošnja za. konverti- jo dolgov, se ustavijo pravdna in iz- vrsilna. postopanja proti doiičnemu dolžniku. Ako so pri ugoto'vitvi ter- jatev, ki obstojc proti dolžniku, ki jc zaprosil za. konvortiranje svojilt dol- gov, izkažo, da piese^a relokupni iz- nos njegovih doigov S0% vrednosi iijog-dvi.li nepremičnin, bo sodišče na prod log dolžnika s svojo razsodbo znižalo posamozno terjatve soraz- merrio tako, da njihov skupni iznos no bo prosegal S0% virdnosli nepre- mienin dolžnika.' Sliošlo sodiiega po- stopka za konvertiranjo dolgov nosi' dolžnik. Upnik no more zahtovati povi-at-ila. stroškov,' ki bi inn naslali pi:i toni postopku. Za kniota so v siuisln le^a. zakona smati a vsaka. oseba, ki obdeluje zem- ljo sama ali s elani svojo diužino, kalere dobodok izvira prvenstveno iz dohodkov od Umetijstva. Potrdila o loin izvajajo obeinsko oblasli ozi- roma sreska, načelstva. Piedpisi toga, zakona veljajo tudi '/,-,', izvišilna postopanja na nepre- mi.enino ali preniienine kinetov, pri katorih jo di-azbeni narok ze razgla- šen, ko stopi ta zakon v veljavo. Piodpisi toga zakona, pa se no bodo izvajali za torjatve države, samo- upravnih korporacij, Nauodno ban- ko, Pi ivilegirano agrarno bank«1 in zadružnih oi "ani/.ari j. DOMAČE VESTI d Stoletnica Goethejeve smrti. \' torek 22. t. m. bo poloklo slo lot, od- kar jo v Weimaru mini največji nemški pesnik .1. \Y. (loetlie. Stolet- jiiro srniti tega duševnega velikana, ki jo kakor malokdo obogatil elo- veäko kulturo, proslavlja lotos ves eivilizirani svoi, ki so klanja nosmrt- ni velioini Goetbcjovoga, gonija, d Narodno predslavništvo. Narod- na. skupšcina. jo v eetrtek 17. I. in. spiojela zakon o davčnih olajšavah, v soboto 19. 1. in. pa je po dvodnevni živahni razpiavi odobrila zakon o likvidaciji žitnoga. režinia. V pon- dcljek 21." t, in. jo skupščina izvolia skupsčinski odbor za zakon o zaščiti knietov in zakon o visini obrestno more. Senat jo v soboto 19. t. m. po večonovni razpiavi v načoln odobril novi državni proračun in pri eel po- drobno razpravo, ki bo najbrž za- kljtnVtui v sredo' 2!1 t. in. d Rlariborski. najemniki proti pre- tiranim najemninam. VT potok 18. t in. zvocor so jo vršilo' v unionski dvo- lani v Mariboru zolo dobro -obiska- no zborovanjr pioti pjolära.niiu na- jemninam za stanovanjewin lokale. : Zborovanjo, ki ga jo sklica.l ])oscben. | akcijski odbor, obstojoč iz zastopni- kov 32 strokovnih in stanovskib or- ganiztioij, jo izzvonolo v cnodušno zahtevo vsob stanov, delavcev, urad- nikov, trgovc-ov in obrtnikov, pozni- žanju previsokib najemnin. Na pri- stojna mesta jebila poslana resoluci- ja-, ki zabtova zakonito zasčito na- jemnikov. Za najomniko zascbnih stanovanj in poslovnih ]>roslorov naj se uvede maksiiniranje najomnin. Na pristojna mesta je bila poslana resolucija, ki zabteva zakonito zašci- 1o najenmikov. Za najomniko zaseb- nih stanovanj in poslovnih prostd- l'ov naj so uvede maksiiniranje na- jcinnin na podlagi najemnin 1. juli- ja 1914. po relaciji V-: 10 (1 krona — 10 Din). Uzakoni so naj, da spadajd stanovanja, obrtni in trgovski lokali kot noobhodno življonsko potrebšči- no v zakon za pobijanjo draginjo. Hišni gospodar ali najcnniik, ki za- hteva ali penuja visjo najomnino, naj se kaznujo po zakonu o pobijanju draginjo zaradi navijanja con (ce ni podan dojanski stan odorustva) z za- j'oioin in globo, ki naj pripade fon- du. za gradnjo cenenih stanovanj. Dokler no nastopi zakonita zaščita v vcljavo, naj so zniža dosedanja na- jemnina. s 1. apiiloni t. 1. vsem na- jeinnikom za. 1olik-a odstotkov, koli- koi- znaša. |>rocontnalna. izguba na dobodkih najenmikov. Tudi banovina in mrstna občina mariborska naj Itinxiinv /nizata najemnine v svo- }ili hisah. Jlosolncija končno nagla- sa, da smatrajo mariborski najemni- ki stanovanj in lokalov to rosolucijo kot zadnji jjoskus, da. so j-efii. pcrcčc vi>ra.šanje najomnin na miron način, Čo pa bi ostal Indi 1a, poskus broz- uspešen, se bodo najomniki s 1. a{>ri- lom t. 1. poslužili samoobrambe s tem, da bodo saini znižali najemnine sorazmerno z znižanjem svojib do- hodkov od 1. oktobra 1931. daljo, t. j. za 30=, kolikor presegajo najemnino zlato paritoto 1 ki'ona -- 10 Din. d Ignacij Hladnik f. V soboto 19. 1. m. jo umrl v Novom nicsiu s'hlad.-i- tolj in organist Ignacij Hladnik v 07. loin starosti. Pokojnik jo bil zolo na- dai'jon in plodovit skladatolj, ki mu bonio olitanih caslrn spomin. d Kcntrcla vsebine priporcčenih piscm. Zadnjo case so opa/a, da sr iz države sisioma.tično izvažajo v priporooonili pisniih večjo množino doniačoga, in Uijoga ofektivnoga d;- naija. broz dovoljenja finanonega mi- nistrstva. Da so to ncdovoljeno izva- žanjo domaooga in tujega efektivno- ga donarja. onomogori, jo ujnava po- Šte in bizojava. piometnega ministr- stva izdala. vsom j)oštam v državi to le odredix : Da sc omogoöi nailzoi-- stvo gledo deviznih i>rod])isov, se'mo- rajt) vsa priporocena pisma, naino- njena v ino/omstvo. piodali j)ušti od prta. Namoščonec, Ki jusn;o sprcjnio, bo v navzočnosti sti anko ])ieglodal samo vsobino ovitka, pis( inska taj- nosi i»a moia pri tem ostati nckršo- na, to jo, we smo čitati pismenega sjHiiočila, nogo so ino'ra i)ioprioati sann) o tem, ali vsobujo ]>ismo esek- ti.vni donar. Cv bi bil v jusniu tlonar, ga do namosčonoc iziocil stranki s pojasiiiloin, da jr po dovizuih pi't'.U- pisili jjixjx/vodaiio j;osiljanjo olekuv- noga denarja v |)i ipojocojiih pis.mih v inozomstvo. Co pismo lie vsebuje katfU'okoli visto (>roktivnegu denarja, bo stranka v navzočnosti nameščon ca pismo zapi la in ga izročila v oks- pcHli'-ijo. Ti prodpisi no veljajo za aižavuc, banovinsKO in samouprav- no oblasti in ustanove, za poslaništva in konzulate iujili držav, Narodno banko in njene podružnico. Občin- stvo so opozarja tudi na to, da je po- šiljanjo ot'oktivnega. denarja prepo- vedano tudi v navadnib jiismiii. d Znižaiije prejemkov uradniških pripravnikev, dnevničarjev ier hono- rarnih in pogodbeniii nameščencev. Po sklopn ministiskoga svota. jo iz- dal linančni minister urodbo o zni- žanJLi prejemkov uradniških pri- {»ravnikov, dnevničarjev tor iiouo- rarnih in pogodbenib naincščenoev. Uradniski jn ipiavniki bodo dobivali od 1. aprila dal jo na ime nagrado, ako so zvanja njihove stroke razpo- rojena od S. sknpino dalje po dra- ginjskih razredih 1552, 1275 in 1175 dinarjov mesečno, v zvanjih od 9. skupino dal jo po 1320, 1070 in 970 di- narjev in v zvanjih od 10. skupino da.lje 1205, 955 in 905 Din lnesočno. Uradniškim jiripravnikoni pritiče tu- di draginjska doklada po 140 Din mesečno. Nagrado dnevničarjov in hdnorarnih uskizbencov so znižajo s 1. aprilom za. 5, nagrado pogodbonih madnikov pa za 10 odstotkov njiho- vili dosodanjih brutto dobodkov. d Zamenjava bankeveev po 5 in 10 Din. Z odlokom finanenega mini- stra in v sporazumn z Narodno ban- ko bodo na podlagi 01. 25. zakona o No-rod ni banki odstranjene iz pn>- mota novoanico Narodne banko kra- ljovino Jugoslavije Srbov, Hrvatov in Slovcncev po 10 Din stalnoga pi-voga izdanja, ki uosijo datum 1. novom- bra 1920. lota in novčanice po 5 Din. To novcanu-o bodo zamenjano v eua- ki viiHlujsli z dnigimi novčanicaini. zamenjava bo mogoea tako pri Na- rodni banki v Hoogradu, kakor pri njonili jiodruznicali v tuzemstvu za do'bo troh lot. Po toni roku bodo to novčanice na podlagi poročila Na- rodiK1 l)anko pronehalo voljati za za- koiiüo plaoilno srodstvo in jib Na- rodna banka ne bo več zamonjala. Lastniki jih bodo lahko po tem rokn prodložili v zamonjavo lo glavni dr- žavni blagajni, ki jih bo iz]>larala. 11.;:to pa uničila. d Pri astmi in bolezni srea, pi si in jjljuO, škrolulozi in laliitisu, po- vočanju šOitno /loze in posiankn gol- še jo uravnava dclova.nja oi-ovosja z upoiabo naravno »Franc Jožefove« Djienčice volikc važno.-.li. Kliiiiki svo- i:ovnog!i slovesa so opazali pri jetič- nih, du, v zacotl-n bolezni pon-ajajo- čo se .zapekc pi>nehavajv> s pomočjo »Franc Jožeicve:-; vode, no da bi so pojavile dri.-ko, ki so jib vsak dan bolnik boji. »Franc Jciefova« grcit- čica so dv/bi v vsoh iokarnah, droge- i ijah in sj.oc(Mijskih trgovinah. d Franc Jcžeicva grenčica jo zolo koi istna pri navalu kivi in lesnobi si ca. d Dunajska vremenska napoved za torek 22. marca: Uladno sromo s spremonljivo, včasib manjšo obla.č- nostjo bo šo trajalo. Na vzbodnem robu AI j; iiiopoiV minmgrodc^ noznai- iio pada.viinv. Celje in okolica VELIKONOČNA ŠTEVILKA »NO- VE DOBE« bo izšla v petek 25. t. m. pcpoldne v povečanem cbsegu in po- inatženi nakladi. OGLASI za velikcncčno številko se syrejemajo dc Setrtka 24. t. m. popol- dne, v nujnih slučajih pa še v peiek 25. t. m. do 9. dcpcldne. c Cerkvena opravila v vtii^o noCnem tednu. V župni c^^u-vi v C^liii do na Vehki Četrtek i;i Veliki pt-tek služba božia ob 7. zjutrai Nd Vel-.ko soboto ob 6 ziutraj b> bldgos'nvite/ oenia pr.?d cerkvijo, nato se bo vršila blügos'ovitev vplikonočne sveče m krst- ne vocif, ob V4 8 zjutraj pa se bo pričela maSa. Ob 16. bo velikonočna procesija pri kapucinski Ci-rkvi, ob 17. pri Marij ni cerkvi in ob 18. pri Župnt cerkvi, na velikonočno nede-lio ob 5 zjutraj p;< pri cerkvi sv. J»ž fa. Ce bodo na Veliko soboto ceste tako za- snežtne in hlatne, kakor so seJaj, se procesije ne bodo vrSile na prostem. Na vtlikonočno nedeijo ob 10. dopol- dne se bo vršila pont'f^kalna ma5a v župni cerkvi. c Na Jožefovo in c^etno nedeljo je slabo vreme kvarilo obiČaino veselo razpoloženje. K cerkvi sv. Jožefa je letos romalo mno^o manj ljudi nego druga leta. Tudi na cvetno nedeljo ni bilo v mestu niti posebno živahnega vrvenja niti toliko butar kakor lani. Blatna broz^a po cestah je oba dni 0- nemogočila mnogo izletov. Nekoliko boljše vreme je nastalo na prvi pomla- danski dan v pondeljek 21. t. m. Obrt- niki so na Jožefovo proslavili obrtni- niSki praznik s službo božjo, ki se je vrSila ob 8. zjutraj v župni cerkvi ob petju zbora »Oljke«, ob 10. dopoldne pa se je vršilo v dvorani Obrtnega doma predavanje za mojstre. Predaval je učitelj g. V. Gobec o mojstru kot vzgojitelju vajenca. Krasno zasnovano ter psiholoSko utrmeljeno vzgojno pre- davanie je izzvalo med številnimi na- vzočimi mojstri Živahno odobravanje. r Kedni letni občni zbor Obrlnega društva v Celju bo v torek 22. 1. m ob 1J). v sojni dvorani Obrtnega do- ma. ( Celjskc pevsko drušlvo bo priro- dilo v začetku maja konoertno turne- jo ))o Dolcnjskein in Hrvatskom Pri- moijn (Ribnica, Kocevjo, Novo mo- st o, Karlovac in Sušak), v začetku junija. pa v sovcrovzhodnih krajih stajorskoga del a dravsko banovine. ( TamburaSko društvo »Danica« v Celju bo imolo svoj redni letni obo- ni zboj / obieajnim dnevnim redom \ srrdo IM). L m. ob 20. v posebni so- hi oosiilno Filipoic v Gledališki uli- ci. c Voznl red Kotarjevega avtobusa na pro^i Vransko Cdje je od pon- delika 21. t. m. dalje zaradi izprememb v železniSkem prometu i p;ernen]en tako, da odhaia avtobus, ki ie doslei vozil z Vranskega ob 15. in prihajal v Oi;e ob 16., sedaj z Vranskega že ob 14 30 in prihaja v Celje ob 15 30. Dosedanje zveze z odhodom z Vran- skega ob 7.30 in s prihodom v Celje ob 8.30. z odhodurn iz Celja ob 13. in s prhodom na Vransko ob 14. in z odhodom iz Celja ob 18 30 in s pri- hodürti 11a Vransko ob 19 30 ostanejo neizpremfn;eni\ c Odbor savezne Strelske družine v Celju sporoča, da se bo vr5i!a strel ska tekma, 0 k«ten smo že poročali, 6 sef)ttrnbra t. I. v L ubljani in ne, kakor jf bilo prvoino javljeno, v Mariboiu. c Kocbekov doin na Korošici bo po s;>!)r(;uilu Savi »iske poclruzn'Ce SPD v Ceiju oJprt od Vehkega netka 25. t. m. do vSteicg.i pondelka (praznika) 4. aprila. Dom bo p'jpolnoma oskr- bovan. Turisti in smu-'arji naj prine- sejo s seboj kvečiemu kak mrzel pri- grizfk. P t na Koroäi> 0 bo inarkirana z z'rriskimi m„rkacii< mi. c Visokoalpinski smuškl tečaj na KoroSicl bo priri^d la Savinjska po- dfuž-iica SPD od Velike nedelje 27. t. m. do vSU'te nedehe 3. aprila. Tečaj je določen za že nekoliko izvežbane smu- čarie in namenjen praktični terenski vožnji, v^led česar se ga lahko smu- čdrji udelez'jo tudi le ntkaj dni, č« ne morejo ves teden. Tečaj bo vodil g. Branko Diehl \i Celja. Prijave pri Sa- vnjskj podružoici SPD v Celju ali pa v Kocb'-kovern domu na Koro^ici. Pot na Korošice bo markirana z zimskimi markaeijami. Skupen odhod iz C"Ija z avtobusom na Veliko soboto 26 t. m. ob pol 5. pop. pod vodstvom g-. Ko- pin§ka. Udeleženci lnhko uporabijo tudi druge zveze. c Smrtna kosa. V soboto 19. t. m. ie umrla v Zavodni (Cesta na grad 46) 52 letna gostiln čarka Ana Kopriva, v pond?ijek 21. t. m. pa v Celju (Kralja Petra Cf.''.ta 8) 69-letna M¦¦ rija LsjnSi- čeva, vdova po sodnem pDduradniku g. LajnSicu. V celjski boinici so umrli: v s»boto 19. t. m. 80 let i| Henrik MattioiT-, vratar v radio-termalnem zdra- vihSču v L'-iSWern. in 30 letn> brezpo- seliii delavec Marim Zont'L s Pranko- lovega, v nedeljo 20. t. m. pa 75 Mni Ivan Zajc, delavo- sta.vk tor ohsoga ¦/. obširnirn strokov- nim kazaloin 730 tiskatiili strani. Ker so postalo vse dosodanjo izdajo zaradi ninogih spremeinb skoi-o brez- pro.dniotno, ])riporočamo novo izdajo vsem interesentoin. Tavifa se dobi pri g. Ennanu Goluboviču, cariniku pri glavni carinarnioi v Ljubljani, teles on 28—84. g Oddaja zakupa restavracije na pestaji Zidani most so bo višila po- tom licitacijo v soboto 23. aprila pri dirokciji dižavnib železnic v Ljub- ljani. lUugias je na vpoglod v pisar- ni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri direkciij dvž. žoloznic (Ljub- Ijanski ilvo'r). Smešnice »Zdiavnik jo naročil oc'otu, naj s]>i pri odprtoin oknu, co so bočo iznobili jji'eblada^« »Ali jo to storil?« — »Gotovo!v< — »In se jc iznobil prehla- da?« — »Ne! Vse, Cesar se je znebil, jo bila njegova lira, in 250 dinarjov.« (iiof Muki pride v banko, da dvig- |)f 10.000 Din, prejino šop bankovcev in ga vtakue v žep. Blagajnik: »ll-ospod .gi'of, pri. nas jo obifaj, da. stranke preštejojo i/plafani denar.« —- Mnki: »Trf.ko, no, soveda prav rad, drag-i. prijatelj!« (In prične Steti.) »No, dvesto, tristo — no, začetek jo v ro- du, poteni so bo gotovo tudi ostanok ujomal!« * * »Ali že veš,« vpraša stavbni dela- yer zvečer ženo, »da se je Tone po- nosročil? Težka traverza inu je pa- il I a iz višine 20 nietrov na prsi, revez je bil takoj rniiev.« -- »Siromak, to sent vedno slutila, saj je iniel tako slaba prsa!« CON AN DOYLE: Boj Y megli (Baskervillski pes) 37 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Uog vas blagoslovi, gospod! lz vsega srca sein vam hvaložen. Ce bi že enkrat Seltna. jirijeli, bi bila to va\ niojo žono smrt!« Mož je zajecljal še nekaj bosod hvaležnosti in šol. N( nadonia pa jo obotavljajo se obstal. Potein pa so jo vinil in dejal: »Tako dobri' sio / nania, gosj)od, da bi so vain vad izkazal hvaložnoga, če jc le niogoče. Nekaj vom, •sir Henr>, in bi bil moral niorda že prej povedati. toila. ko s<'jii to (xlkril, je bilo že dolgo po preiskavi. |*oslej šo nisom nikoinur povedal besedice. X zvezi jo s snu-tjo niojega ubogega gospodarja!« Baronet, in jM/ sva o\Vll na(Mikral skocila, s stolov in v/klikuila: Ali poznale vzrok ujegv>ve sinrti?« ;>No, gospod, toga no voin!\< »Kaj \)'cV veste?« .Vein, zakaj je bil tisto uio Pi-j vraiih. Zgovorjen jc bil z neko žensko.« »Z žensko? Kaj?« Da.« ¦>K(U> jo bila ta ženska?« -liuena vain ne morem reči. pač pa zacelue črke: L. L.« »Kje ste to zvedeli, Barry more ?¦« ^¦Vidite, sir Henry, vaš stric je dobil tisto jutro neko pismo. Navadno jc dobival zelo dosti pošte, kajtit bil je zelo znan tu v okolici in njegovo dobrd- ¦srčnost so vsi i>oznali; sleberni, kdor je bil v zadregi, se je nbrnil najpr(\j na sira Ciba.rlesa. Tisio jutro je prišlo eno samo pismo. Zato sem si gai tern bolj za-, ])omnil. Pismo je bilo oddano v Coombe-Tracev ju in ' naslov je napisala ženska roka.« »In?« »Nisein veo mislil na to pismo in najbrž bi ga bil pozabil. Tod a prod nekaj tedni soin pospravljal j doldvno sobo sira Charlesa od njegove smrti ni bil so nibče drug v njej — in odkril sem v kaminu pcpel sežganega pisma. Vefji del je že razpadel v prah. toda spodnji rob drugega lista je ostal. Samo zoglje- nel jo in Crke so se prav lepo sivo odražale na crnein ozadju. Bil je pripis k pismu in besede so se glasile takole: ,Prosim, Prosim! Ker stc gentleman, sežgite to pismo in bocliile ob 10. pri vratih.' Ta stavek je bil podpisan s CT'kama L. L.« »AM ste ta kosček spravili?« »Ne, gospiod, v prstih so mi jo zili'ol)il.« »Alii1 je sir Charles že prej dobival pisma z jsto pisavo?« »Hm, pisoin drugače nisem gledal, k(;r so nisoni /animal. Tudi to no bi bil opazil, če ne bi bilo pri SI o Cisto samo.« »In prav niC ne veste, ktlo naj bi bila la L. L.?« »Ne, gospod. prav tako malo kakor vi saini! Mislim pa, če bi to damd našli, bi bila knialu pojas- njena smrt sira Charlesa/« »Ne razumem, Barry more, kako sto inogli1 tako važno reč zamolčati!« »Sir Henry, pismo sem našel prav tiste dni, ko sva bila z ženo v taki zadregi zaradi niojega. svaka i In potein, gospod — oba sva zelo ljubila sira Char- lesa — nisva inogia drugačo, saj nania jo toliko do- brega storil. Co bi podrezala v to stvar, bi najinemu staj-emu gospodai'ju ne mogla ko'ristiti, ne bi ga pii- klicala iz groba, ii'n če je kakšna ženska po sredi, je bolje, da je človek oprezen. Tudi najboljši clo'vok . . .« »Mislite, da bi utegnilo škodovati njegoveniu do- bremu glasu?« »Nu, na vsak nafin sem mislil, da ne hi moglo nastati nič dobrega. Toda zdaj ste bili tako dobri vi naina, in čutil sem, da ne bi bilo prav, Co ne bi vsega i povedal, kar vein.« »Dobro je, Barryinore. Zdaj ]>a pujdite!« Ko je šel, se je sir Heni-y obrnil k meni in mi rekcl: »Nu, Watson, kaj mislite o to j novi luci, ki pad a na. smrt mojega strica?1« »Zdi se mi, da jo tema. So t(Mnnojsa kakor je že bila!« »To mislim tudi jaz. Toda če bi izsledila to L. L., bi se vse pojasnilo! Kaj naj napraviva?« »Takoj morava obvestiti Hoi mesa! Njemu bo' ta vest oporiščo, ki ga je tako dolgo iska.l.« Takoj sem odšel v sVojo sobo, da Holmesu na- pišem poročilo o tern jutranjem l-azgovoru. Očividno je moral biti v zaclnjem časn zelo obložen z delo'ni, ker sem z Bakerstreeta, dobil le nekaj kratkih vrstic, kjer ]>a o mojih poroöilih ni bilo niti besede; še celo inoja naloga, ki sem jo iinel v baskervillskein dvorcu, jo bila. le na kratko omenjena. Brez dvoma je zavze- mala preiskava o izsiljevanju ves njegov čas in nj(»- gove misli. Toda ta, nova okoliščina bo prav gotovo prikle- nila njegovo pozornost na, razvoj ddgodkov v Basker- villu in vnovič poživila njegovo' zanimanje za ta slučaj. ^olol bi, da, bi bil tu . . . 17. oktobra. Danes je ves dan deževalo, Sumolo jo v brSljanu, ki prorašca staro poslopje, in kapljalo iz zU-bo'v. Mislil sem na pobeglega kaznjenca, ki blodi brez strehe po znpuSfenom, mrzleni močvirju. Siromak! Kakor so liili njogovi zločini sti'aSni, trpel je in se tako poko- iil zanje. In potem sem mislil na onega drugega — na inoža, ki sva, videla njegov obraz v vozu in njtv- govd ]>ostavo, ki se je na mocvirju odražala v me- secini. AM je bil tudi on zunaj v dežju - nevidni za- slodovaloc, moz tome? Stran 4. »Nova Doba« 21. III. 1932. stov. 2-i. Primerjajte naše znižane cene in kvaliteto našega blaga! Din 85 Din 125 Din 145 — Din 165 — čevlji za deklice iz crneya iw rujav^ga boksa, iz laka in v kornbinacijah. \z ern^a ali belega Crepe d? China ! Za Jetnjo in večer. Imamo jih tudi v putnps obliki. Najnovejši niv/uti ; \z črnega ali rujavega usnja. Za pomladanski sprehod ! \z najboljšega laka, pumps ali no zaponko z vhoko ali polvisoko peto. Din 85" Kdor hoče varčevati, ta kupuje PEKO čevlje! Kdor ljubi svoj dom, ta podpira domačo industrijo. PEKO čevlji pa so izdelek domače podjctnosti in domačih delavnih rok. PEKO čevlji so na g-lasu po svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah. Din 195 — DeSki visoki čevlji iz črnega ali ru- javega usnj« z dolgotrajniml podplati. \z laka s Crnim sorniScm kombiniran! Najnovejše pete! Isti čevelj imarna ludi v pumps oliliki. Din 851 čevlji so iz prvovrstnega usnja s čvrstimi podplati I Din 245'— Din 195 — Din 165 — Za pornladanske izlete kupite svojim otrokom ta preizkušeni haferl-čevelj. Sivan čevelj v Original Goodyear Welt izdelavi. Je trajnejsi in odgovarja bolj higijenskim zahtevarn nego vsaka drugji obutev. . K novi obleki morate nositi ta čevelj iz črnega ali rujavega boksa. Ne- obliodno potreben za elegantnega gospoda. Čevelj iz izbranega gorujv-yn u^nja in prvovrstnlh podplatov. Vaša noga ostane zdrava, ako nosite ta čevelj. Vse vrste ^enskih In moslcltt nogavic po noLjni^jifri cenah I IY^ gleite saiino na reklamo, temveč tudi n« kakovost blaga! PIRJE najfinejši puh Din 280'— najfinejše žehano ,, 124' zelo lepo cehano „ 64'~ prodaja trgovina Miloš Pšeničnik, Celje Oglašulte ! Cvetücni med prvovrsteti, zajamčeno pristen od 5 kg naprej ä Din 16'—. Vprašati v pisarni »Maxim«, Celie, S-imostanska u!. 8., I. nadstropie. Nemeblouana soba s hrano in vso oskrbo v hiSi na Kralja Petra cesti se odda gospodu takoj ali pozneje. Naslov v upr. lista. Velika zaloga vsakovrstnlh meanatih izdelkov, kiobss in mesa za velihonocne präznihe, prekaiena i>- «ß- šunka kg Ulll 10 - Specijaliteta blaga zaiamčena. Vljudno se priporoča - , ^» . ¦ Josip Gorenjak mtsar in klobasiönr CELJE, Kralja Petra ce»ta. Viničar ki se razurne na vinogradnistvo, sadjarstvo in vse gospodarske posle, se iSCo za takoj. Prednost jmajo ožcnjeni z odraslimi otroki. Ponudbe z letnimi spričevali naj se poSljejo n a naslov: Dr. Z i g a Spitzer, Zagreb, Kurelčeva ulica 3. STEFAN STRASEK CELJE, KovaSka ul 1 priporoča svojo veliko zalogo lastnega in tovarniskeg.'i izdelka. Oddaja pod lastno ceno. Priporoča se gg. uCiteljem in uradni- korn. Oddaja tudi tin obrokc. PoSilja po poSii. Naročila po tneri Popravila točna. Nizke cene. Oddaja proti plačilu 6"/0 skonto. Lep trgovski lokal v novi hiši na prornetnem kr^ju v sredini mestä se oddas 1. junijtm. Naslov v upravi lista. Mesto hisnika ali oskrbnik« i 5 č e priden in pošten zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo lista. Dv« lepi praaetis ttot>i v novi hiSi v sredini mesta, popol- noma ločerv, poseben vhod, posebno stranišče in vodovoJ se oddaia s 1 ju- niiem. Nasiov v upravi list?». Štiri sfanovanja dve obstoječi \z 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, se oddata s 1. V. in 1. VI., tretje stHiiovmije, obstojeCe \z 3 sob, kuliinje, ko- palnice in pritiklin, se odda s 1. IV., četrto stanovatije, obstoječe iz 1 sobe, kopalnice, predsobe in pritiklin, primerno zn pisarno ali za satnej, se odda takoj. — Naslov v upravi listn. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem eiektrii- nem pražarju. Kai oä Loibf«er9 Celje Kralja Petra o. 17. — Pri ,,Z«oncu" Delikatese, specerija, semena. Franjo Oolžan „% kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. — Cene zmerne. Postrežba ločna in uotidua ! Telefon 6t. 245 UiriHo Huhpycc. übl. feoncBs.mestni tesarski moisten na Lap! iini Pplill 'zvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderno st'ivbc, ostrešja za Pi I UbljU hišc, vile, tovartie in cerkve, strope in razna tia, paviljonc, vg- rande, stopnice, ledenice in oqraje. — Gradnja rnostov, rniiriov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni račun stev. 14 737 Celjska posojilnica d. d. v Celju ______ . __ ¦ - ————.—^—M_M^^^.^^^_^_----------- . _ --------------- V LASTNI HIŠI NARODNI DOM , Glavnica in rezervs nad Din 14,000 ooo'—. Kupuje in pro- daja devize in valuie. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprej ema h r a n i 1 n e vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Soštanj Urejuje Rado Pednlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Öetlna. — Oba v Celju.