Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	... L	3.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	... L	4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
i
Leto XXIV. - Štev. 4 (1186)
Gorica - četrtek, 27. januarja 1972 - Trst
Posamezna številka L 80
Naš odnos M katoliškega tista
Nova gospodarska velesila
Vsakdanje življenje dokazuje, da ima tiskana beseda silen odjek in mogočen vpliv. Prav ob tem spoznanju pa vsakogar, ki res ljubi Cerkev, prevzame trpko občutje ob ugotovitvi, da premnogi naši rojaki, čeprav kristjani od rojstva dalje, ki bi se čutili užaljeni, ko bi se jim reklo, da to niso več, mimo naročajo, kupujejo in prebirajo časopise, revije, brošure in knjige, ki prezirajo ali smešijo vero, rušijo moralo ter se norčujejo iz verskih svetinj, katerim se imamo zahvaliti, da smo se do danes ohranili na enem najbolj občutljivih področij slovenske zemlje.
Mnogi naši verniki še dosti redno zahajajo k nedeljski službi božji. Tam tudi slišijo božjo besedo, ki jo duhovnik izpred oltarja posreduje. Potem se vrnejo domov. Tam jih že čaka časopis, na katerega so naročeni. Ce je dober, bo božjo besedo, ki je bila v cerkvi oznanjena, še potrdil in podkrepil, če je pa slab, kdo si upa trditi, da bodo ostali Bogu in Cerkvi zvesti?
Duhovnik jim govori le enkrat na teden, nasprotni časopis pa morda vsak dan. Ni treba biti prerok, kdo bo zmagal v tem neenakem boju. Kdor gre v mlin, ga nujno moka pobeli; vsak dimnikar je črn od saj, saj ima neprestano z njimi opravka. Kako bi moglo biti drugače s kristjanom, ki redno bere slab ali protiverski tisk? Začel bo misliti, govoriti in ravnati kot to misli časopis, revija, knjiga, ki jih prebira.
PODALJŠANA DUHOVNIKOVA ROKA
V	Očenašu pogosto izgovarjamo prošnjo: »Pridi k nam tvoje kraljestvo.« Toda, koliko se jih zaveda, da prihaja v sedanjih časih božje kraljestvo še bolj kot po duhovnikovem glasu po dobrem tisku? Ta je podaljšana duhovnikova roka in ojačena duhovnikova beseda.
Duhovnik oznanja resnico, pravico, ljubezen do bližnjega, zvestobo dolžnosti; uresničiti skuša načelo sv. Avguština, ki je dejal: »Naš temeljni zakon je resnica, naše vodilo ljubezen, naš cilj uživanje Boga v večnosti brez konca.«
Tudi katoliški tisk ima iste ideale: oznanjati hoče resnico, čeprav je včasih boleča; brani pravico, zlasti ko gre za revne in zapostavljene; spodbuja k dejavni medsebojni ljubezni, ki se kaže ne v lepih besedah, temveč v dobrih delih; glasnik hoče biti nadnaravnega sveta, zvočnik cerkvenega načelstva, njegovih naukov, vzpodbud in opominov, opora vsem plemenitim naporom, ki jih kristjani dopri-našajo za rast božjega kraljestva na zemlji.
Žal pa jih je med nami mnogo, pre-nmogo, ki zvedo o tem božjem kraljestvu, kateremu pravimo Cerkev, le iz posvetnega tiska, ki pa o njej poroča predvsem tedaj, če se v Cerkvi zgodi kaj neprimernega. Način pisanja tega tiska je do Cerkve dosledno kritičen, če že ne neprijazen, čeprav si skuša vedno nadeti videz nepri-stranosti. Ta tisk je zavestno ali nezavestno v službi Satana, ki se v polni meri zaveda, da so sredstva javnega obveščanja najbolj učinkovit način odvrniti ljudi od Boga.
KAKO NAJHITREJE UNIČITI CERKEV?
Pariški katoliški dnevnik »La Croix« je pred časom objavil zgodbo, ki naj bi bila francoske vernike opozorila na žgoči problem dobrega, zlasti katoliškega tiska.
Lucifer, poglavar pekla, je sklical svoje najožje sodelavce na sejo. Predmet posveta je bil: »Kako najhitreje uničiti Cerkev?« Odgovori so bili: poslati kristjane v koncentracijska taborišča, sejati mednje razdor in krive vere; znanost usmeriti zoper vero; mladino zapeljati k nečistovanju in uživanju mamil.
Toda Luciferju se ti predlogi niso zdeli dovolj učinkoviti. Dejal, da so bili v 2000-letni zgodovini Cerkve že ponovno preizkušeni, a brez posebnega uspeha. Povzdig-
nil je svoj glas in rekel:
»Tovariši! Danes potrebujemo predvsem tisk, in to tak tisk, ki bo počasi, neopazno in premišljeno spremenil mišljenje katoličanov. Ne bomo več pobijali duhovnikov, pač pa jim jemali dobro ime; ne bomo naravnost zavračali cerkvenega nauka, pač pa smešili nazore Cerkve; ne bomo se zaletavali v krščanski zakon, pač pa poveličevali prednost razporoke; ne bomo pisali zoper čistost, pač pa s simpatijo prikazovali spolno izživljanje, zakonsko nezvestobo, goloto v oblačenju; o Cerkvi bomo pisali čim manj. Bralci naj dobijo vtis, da je silno nazadnjaška ustanova, nevredna našega zanimanja.«
KRISTJAN V SLUŽBI SATANA
Ta Luciferjev načrt se vse 20. stoletje v polni meri izvaja. Satan je k tisku priključil še radio, kino, gledališče in televizijo. Mazzini je že v svojem času podčrtal pomen tiskane besede z mislijo: »Beseda je gospodar sveta. Gorje, kadar se zlorablja za laž, za zmoto, za podporo hudobiji!«
To se danes v polni meri dogaja. Pri tem imajo kristjani svojo veliko sokrivdo, ko podpirajo veri nasproten tisk. Ne samo, da uničujejo v sebi božje kraljestvo, temveč pomagajo Statnu, ki se neprestano prizadeva, da bi v Cerkvi udaril njenega ustanovitelja Jezusa Kristusa. Prav njim veljajo besede, ki jih je že škof Ketteler iz Mainza svoj čas izrekel: »Tisti, ki mu ni mar za katoliški tisk, nima pravice, da bi se imenoval otrok katoliške Cerkve.«
OPREDELITI SE JE TREBA
Ce torej res še kaj damo na svoje katoliško prepričanje, na svoj božji izvor in na svoj večni cilj, tedaj se brez pridržka oklenimo tistih, ki nam edini lahko zagotovijo srečno večnost: Cerkve, njenih glasnikov in njenega tiska.
Mi Slovenci na Tržaškem in Goriškem nismo ravno revni na katoliškem tisku. Le vse premalo ga cenimo. Že nekaj let je opaziti nenehen osip na naročnikih. Starejši umirajo, mlajši pa nočejo stopiti na njihovo mesto. Kam to vodi? V splošno versko pa tudi narodno brezbrižnost.
Bolniku, ki noče več živeti, ni več rešitve. Bojim se, da se nekaj takega dogaja z nami. Ne pričakujmo čudežev! Čudež lahko izvedemo le sami. Vrnimo se k virom svojega verskega, moralnega in narodnega zdravja: odprimo na široko vrata slovenskemu katoliškemu lisku!
J. JK.
Dr. Štoka pri direktorju tržaške pošte
Te dni je pokrajinski direktor tržaške pošte dr. Pavan sprejel deželnega svetovalca dr. Štoko in imel z njim daljši razgovor glede raznih problemov poštnih uradov na Tržaškem. Predvsem je bil govor o vprašanju osebja poštnega urada v Sv. Križu v zvezi z uporabo slovenskega jezika. Pokrajonski direktor dr. Pavan je obljubil svoje globlje zanimanje in posredovanje, da bi čimprej prišlo do ustrezne rešitve vprašanja. Dr. Štoka je pokrajinskemu direktorju predočil nujnost, da se v vseh uradih tržaške pošte nudi slovenskim ljudem možnost posluževati se svojega materinega jeaiika, kar končno predvidevajo tudd določila Londonskega spo-
Preteklo soboto 22. januarja je bila v palači Egmond v Bruslju slovesnost uradnega pristopa v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) štirih novih članic. Te so Vel. Britanija, Irska, Danska in Norveška. Za Italijo so pogodbo podpisali predsednik vlade Colom-bo, zunanji minister Moro in stalni italijanski predstavnik v EGS veleposlanik Bombassei. Pogodba bo stopila v veljavo s 1. januarjem 1973.
Pred podpisom pogodbe je imel britanski ministrski predsednik Heath kratek govor, v katerem je dejal, da bo morala biti jutrišnja Evropa močna, obenem pa si prizadevati za postopno zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. Delovati bo morala v korist svojih prijateljev in članov ter se zavedati svoje velike odgovornosti v boju za boljše življenje človeštva. Heath je poleg tega prisotne opozoril, da je Evropa »desetih« (toliko držav je namreč sedaj v EGS) le del Evrope. »Na vzhodu je še drugi del Evrope. Tam so države, katerih zgodovina je tesno povezana z zgodovino deseterice.«
Z vstopom novih štirih članic je nastala nova gospodarska velesila, ki združuje Italijo, Francijo, Zah. Nemčijo, Luksemburg, Belgijo, Nizozemsko (ta šestorica držav je do sedaj sestavljala EGS), Vel. Britanijo, Irsko, Dansko in Norveško.
Ta gospodarski velikan šteje 257.693.064 prebivalcev, tj. več kot jih ima Sev. Amerika (202 milijona) ali Sovjetska zveza s svojimi 242 milijoni. Nova EGS bo imela v svojih rokah 41 % vse svetovne trgovine, proizvajala bo več jekla in avtomobilov kot ZDA in Japonska skupaj, imela bo trikrat več trgovskih ladij kot jih ima sedaj naj večja pomorska sila Japonska.
Politično pa bo ta skupnost imela zaenkrat mnogo manjši vpliv v svetu kot na gospodarskem področju. Med državami EGS obstajajo namreč velike razlike v političnih glediščih. Toda vsi pričakujejo, da bo skupna gospodarska politika sama po sebi težila tudi k izravnavanju in vsklajevanju političnih stališč.
ŠTIRJE NOVI V EGS
Vel. Britanija. Njena površina znaša 229.884 kv. km, prebivalcev pa ima 54.021.500. Razpolaga z močno jeklarsko in električno industrijo kakor tudi z velikimi rudniki premoga. Glede ladjedelnic je med prvimi na svetu. Njena trgovska mornarica šteje 3.858 ladij s 23 milijoni ton. V tekstilni industriji zaposluje 690.00 delavcev.
Irska. Je to republika, ki si je priborila svojo neodvisnost od Velike Britanije leta 1922. Zaradi zagrizenosti protestantskih priseljencev iz Škotske je šest severnih grofij, Ulster imenovanih, še naprej ostalo pod Vel. Britanijo, kar danes slednji povzroča težak glavobol. Irci so v teku stoletij skoraj pozabili svoj gaelski jezik in se oklenili jezika svojih zavojevalcev Angležev. Irska meri 68.870 kv. km (tri Slovenije), šteje pa 2.900.000 prebivalcev. 32 % prebivalstva se bavi s poljedelstvom; močno je razvita tudi živinoreja. Svetovni sloves uživa industrija irskih likerjev in piva, ki je skoraj vsa osredotočena okrog irskega glavnega mesta Dublina. Trgovska mornarica razpolaga z 98 ladjami, kar znaša 164.000 ton.
Danska. Država je ustavna kraljevina s parlamentom, ki se obnavlja vsako četrto leto. Danska ima 4.900.000 prebivalcev, površi-
na pa znaša 43.069 kv km. Moč Danske sta živinoreja in poljedelstvo. Močna je tobačna industrija, čeprav Danska ves tobak uvaža. Pomembna je tudi industrija koles. Zaradi ravninskega značaja dežele se Danec že kot otrok začne prevažati s kolesom. Trgovska mornarica šteje 1.194 ladij s tri in pol milijoni ton.
Norveška. Tudi ta skandinavska država je ustavna kraljevina. Smrekovi gozdovi ji nudijo neizčrpen vir za izdelovanje papirja, ki je eden glavnih izvoznih artiklov. Zelo je razvita živinoreja, na visokem severu med Laponci pa prevladuje severni jelen. Največji vir dohodkov za Norveško pa pomeni ribolov. Leta 1968 so npr. ujeli in predelali tri milijone ton rib. Med njimi so najbolj znane slanik, polenovka, sardela, vrete-nica (sgombro).
Dodajmo k tem podatkom še statistiko o številu katoličanov v EGS. V Italiji jih je 53.500, v Franciji 48.328.000, v Belgiji 8.600.000, na Nizozemskem 5.141.917, v Luksemburgu 315.475, v Vel. Britaniji 4.829.860, v Zahodni Nemčiji 31 milijonov, na Irskem 2.673.473, na Danskem 25.897 in na Norveškem 7.864. Več kot polovica prebivalstva v EGS se torej prišteva h katoliški Cerkvi. Razumljivo zato, da tudi vatikanski krogi s pozornostjo sledijo političnemu in gospodarskemu dogajanju v teh državah.
Krivičen proces v Leobnu
Ta četrtek 27. januarja se je moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Leobnu na avstrijskem Štajerskem predsednik društva »Slovenska mladina« Borut Marijan Šturm. Obtožen je, da je zlobno poškodoval tujo lastnino in žalil predstavnika javne oblasti.
26. oktobra 1970 je »Komite za odkrivanje prikritih konfliktov« v nekaterih krajih na Južnem Koroškem dodal nemškim napisom še slovenske, kar bi po državni pogodbi že davno morale storiti avstrijske oblasti. V zvezi s to akcijo je bil Marijan Šturm obtožen, da je v Ziljski dolini pripisal imenu Hermagor slovensko inačico
Smrt deželnega svetovalca
V	torek 25. januarja so v Ponta,liju po kopali deželnega svetovalca Furlanskega gibanja inž. Schiavija, ki je bil tudi predsednik .te furlanske politične grupacije. Velika množica ljudi, med katerimi predstavniki oblasti in strank, se je poslovila od pokojnika, ki je bil zelo sposoben politik in izredno delaven mož. Nit življenja se mu je pretrgala pri 43. letu, ko je bil pri najboljših močeh. V deželnem svetu se je večkrat zavzel tudi za .probleme slovenske narodnostne skupnosti.
Predsednik britanske vlade Edvvard Heath (na sliki v sredi) je bil 22. januarja, ko se je pripeljal pred palačo Egmond v Bruslju, da podpiše pristop Vel. Britanije k Evropski gospodarski skupnosti, žrtev svojevrstnega napada: 31-letna Marie Louise Kwiatkowski, nemškega pokolenja pa živeča deloma v Stockholmu in deloma v Londonu, je vrgla v lice predsednika Heatha stekleničico črnila, ki mu je pomazalo lice in oškropilo obleko. Heath se je moral na hitro preobleči. Cez eno uro je v novi obleki prisostvoval podpisu pogodbe, kot je razvidno iz slike
Šmohor. Ko so bili konec decembra 1970 v Celovcu 2. Koroški kulturni dnevi, je Šturm opozoril občinstvo na prisotnega državnega policaja, ki da ga je bil zasliševal z metodami, ki so znane iz Hitlerjevega Tretjega rajha.
Zaradi teh dejstev je sodišče sesitaivilo obtožnico in določilo dan razprave za 16. marec 1971. Slovenska javnost .tako v zamejstvu kot v Sloveniji pa je odločno reagirala. V Ljubljani so študentje na dan razprave hoteli demonstrirati pred avstrijskim konzulatom, za proces pa so se pričele zanimati tudi tuje tiskovne agencije. Vse to je sodišče nagnilo, da je proces odložilo za nedoločen čas. Ker je hkrati Šturmov odvetnik zahteval, da se mora sedež .procesa zaradi pristranosti celovškega sodišča prenesti na Dunaj, je prišlo do sklicanja novega procesa, a ne na Dunaju, temveč v Leobnu.
Slovenska javnost je ogorčena. Nezaslišano je, da hočejo v Avstriji soditi človeka, ki je s pripisom slovenskega krajevnega imena samo opozoril avstrijsko oblast, naj že vendar enkrat začne z izpolnjevanjem 7. člena avstrijske mirovne pogodbe. Medtem ko avstrijska oblast še niti enkrat ni odkrila skrunilcev napisov na slovenskih spomenikih in nagrobnikih, pa je znala takoj poiskati tiste, ki so se drznili dodati k nemškemu še slovensko ime.
Proces proti Sturmu ima izrazito političen značaj. Ustrahoval naj bi tiste slovenske kroge, ki se vedno bolj narodno osveščajo, ostale Slovence na Koroškem pa preplašil in prisilil k molku. Gre za odkrito potuho koroškim nacistom dn za grobo teptanje demokratičnih načel. Upor irskega .prebivalstva zoper angleške nasilnike in Bengalcev Vzhodnega Pakistana zoper svoje tlačitelje pa priča, da narodnih in človeških pravic ni mogoče zadušiti s policijo, vojsko, koncentracijskimi taborišči in sodišči.
Ce bo Marijan Šturm res obsojen, bo Avstrija vsej Evropi dokazala, da ni zmožna reševati manjšinskega vprašanja in da je še vedno prežeta nacističnega duha.
Slivenski urosveiao delo naMiškem
ih.
Na prosvetnih prireditvah društev, ki so vključena v Slovensko prosveto na Tržaškem, večkrat nastopajo tudi člani Radijskega odra tako z recitacijami, z bralnimi predstavami, kot napovedovalci in podobno. V preteklem letu so nastopili domala v vseh župnijskih prosvetnih društvih razen v škedenjskem.
Kot razveseljivo dejstvo moramo še omeniti gostovanja glasbenih in dramskih prosvetnih skupin iz Slovenije, seveda samo v večjih domovih, da jim je mogoče kriti stroške za potovanja.
Glavna in največja prireditev Slovenske prosvete pa je tabor na Repentabru vsako leto navadno v juniju. Na zadnjem junijskem taboru je največ nastopala mladina. Peli so in igrali, recitirali, rajali in godli. Prireditev je bila posvečena petindvajsetletnemu delovanju Slovenske prosvete na Tržaškem. Govornik (prof. Jože Peterlin) je prikazal to delavno pot od ustanovitve do srebrnega jubileja. Tabora so se udeležili predstavniki prosvete iz Slovenije, sorodnih organizacij iz zamejstva, mnogi župani in predstavniki Cerkve s Tržaške in Goriške ter drugi izvoljeni zastopniki.
Ob tem pregledu ne smemo pozabiti družinske revije »Mladika«, ki je 1971. leta zaključila petnajsto leto izhajanja. V teh letih je pognala korenine. Ce lahko ugotovimo, da prihaja na primer v Mač-kovlje 40 izdovov, v tržaško predmestje Rojan 60 izvodov, na kraško planoto Opčine 40 izvodov in potem po vrsti v vse kraje v naši deželi, potem smemo trditi, da je v petnajstih letih v skrbno izbrani lepi slovenski besedi, v oznanjanju ljubezni do doma in do materine govorice, v poskusih mladih pesnikov in pisateljev,
zraslih na teh tleh in še in še... opravljala važno poslanstvo. Mislimo, da lahko rečemo našim ljudem, naj podpirajo to svojo revijo tudi v novem petnajstletju. Mladika je tudi izdala več knjig, kot npr. predavanja v Dragi, pesniške zbirke in drugo.
V začetku smo rekli, da prebiramo taka naštevanja in poročilca z neko običajno hladnokrvnostjo, pa bi upali na koncu zapisati, da je to delo porojeno iz velikanskih žrtev naših ljudi, ki so zidali domove in jih vzdržujejo. Poleg teh materialnih žrtev pa so tu še žrtve naših prosvetnih delavcev, ki ni noben plačan za svoje delo, ampak vsak rad in z velikim navdušenjem v prostih urah posveča svoje sposobnosti prosvetnemu delu.
Veseli smo, da je to resnično nesebično delo v zadnjem času spoznala tudi Slovenija in tudi uradne prosvetne organizacije, a da je še vedno potreben tisti korak, ko bo tudi za Slovenijo vsako prosvetno in kulturno delo, pa naj ga opravlja ta ali ona ideološka skupina, cenjeno povsem enako. Prosvetni in kulturni delavci pa bodo gotovo tudi v nastopajočem letu v okviru Slovenske prosvete razvili delovanje do najvišje mere in gotovo se bo v to prosvetno skupnost vključilo kar največ zamejskih Slovencev.
Opomba uredništva. Pregled o slovenskem prosvetnem delu na Tržaškem, ki smo ga objavili v zadnjih številkah našega lista in 'ga danes zaključujemo, bi moral prvotno 'iziti v koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1972. Ker pa je bil koledar že v tisku, ko je bil ta pregled uredniku koledairja izročen, smo smatrali za primemo, da ga objavimo v našem listu, kar bi bilo škoda, če bi prispevek obležal neuporabljen v kakšnem uredniškem predalu.
Folklorna skupina iz Boršta pleše na taboru Slovenske prosvete na Repentabru iiiiiiiutiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
Pravica do življenja
Italijanska škofovska konferenca je nedavno objavila zelo važen dokument, ki obravnava vprašanje uzakonjenega splava, katerega bi rade nekatere politične stranke uvedle tudi v italijansko zakonodajo.
Sklicujoč '.se na sv. pismo 'izjavljajo italijanski škofje takoj na začetku omenjenega dokumenta, da je Bog že od vsega pocetka človeško svobodo omejil z zahtevo, da mora človek spoštovati življenje svojega brata.
Doživljamo največjo neskladnost sedanjega časa: obsoja se vsak poskus mučenja, zatiranja in nasilnega uničenja življenja, toda ko gre za premišljeni splav, večina noče niti slišati, da gre za uničenje človeškega življenja na njegovem početku.
Odkod to neskladje in protislovje? Gre predvsem za politične nagibe. Izvoljeni predstavniki ljudstva hočejo z uvedbo splava pridobiti zase glasove tistih, ki bi se radi s pomočjo splava brez kazni, ki jo sedanja italijanska zakonodaja predvideva, rešili nezaželenih otrok.
Vendar bi morale oblasti prav glede splava biti na jasnem, da je poslanstvo oblasti tudi na civilnem in ne samo moralnem področju ščititi vsakogar, ki živi, pa ne samo že rojenega, temveč 'tudi ti s tega, ki je še v materinem telesu.
Naj bo izid parlamentarne razprave o splavu tak ali drugačen, italijanski škofje že danes opozarjajo, da civilni zakon ne more nadomestiti ali odpraviti moralnega. Premišljeni splav ostane v moralnem redu vedno zločin, saj vključuje krivico in nasilje zoper najbolj slabotne.
Verniki naj bi ob vprašanju legaliziranega splava nikdar ne pozabili, kaj pravi peta božja zapoved. Zato naj se bolj za-
vedajo smisla odgovornega 'očetovstva, pomagajo nezakonskim materam, da se polnopravno vključijo v družbo, v primeru težke nosečnosti bodočih mater pa zaupajo y sitrokovno usposobljenost zdravnikov in božjo pomoč,
Ledene rože
vi.
Sredi zime smo, pa se mi nabira toliko j:ledenih rož«, da je ena sama na teden kar premalo. Vendar naj ostanem vsak Leden le pri eni.
To pot poklanjam »ledeno rožo« skupini slovenskih književnikov, ki trdijo o sebi, da so pisatelji, pesniki, kritiki in ne vem kaj še. Toda so le pisarji, ki na žalost pišejo v slovenskem jeziku. O tej skupini so koroški akademiki, ki študirajo na uni verzi v Ljubljani in so včlanjeni v »Klubu koroških študentov«, objavili protest, v katerem pravijo med drugim:
»Odločno protestiramo proti malodušne-mu, razkrajajočemu pisanju nekaterih slovenskih publicistov v matični državi o nacionalnem vprašanju sploh in posebej o položaju in življenjski perspektivnosti Slovencev sklenjenega slovenskega ozemlja. Za sedaj imenujemo le naslednja imena: Taras Kermauner, Marijan Kramberger, Dušan Pirjevec in Dimitrij Rupel.
Njihovo sovraštvo do slovenske tradicije in cinično izražanje o ideji humanizma je nekaj izredno negativnega. Omenjamo le Probleme, ki so že nekaj časa glavno zbirališče piscev takega duha. Žal so Problemi potegnili za seboj tudi mariborske Dialoge, ki bi se kot revija slovenskega obmejnega mesta morali zavedati svojih nalog in dolžnosti. Zelo glasni so bili pisci takega duha tudi na srečanju slovenskih književnikov v Štatenbergu 24. septembra tega leta. Odločni ugovori Janka Messnerja in Branka Rudolfa v Naših razgledih ter Borisa Pahorja v tržaški reviji Zaliv kažejo, da se precejšen del slovenske javnosti s takim pisanjem ne strinja. Trenutni višek te duhovne zmedenosti pa dokumentira Marijan Kramberger s svojo razpravo Poskus drugačne ljubezni do Slovencev, ki je izhajala v Sodobnosti od 8. do 11. številke. Dobro poznamo to "drugačno ljubezen do Slovencev", ki nam jo razkriva Kramberger, poznamo jo zelo dobro iz številne publicistike imperialističnih potujčevalcev z ozemlja narodov okrog nas, do vseh potankosti skrbno izdelano v publicistiki germanizatorja: "Mi vas bolj ljubimo kakor vaši kulturno politični voditelji. Postanite Nemci in mnogo hudega vam bo prihranjenega." Ljubezniva grožnja. Ta razprava dokumentira izredno zgodovinsko nevednost teh piscev. In kam s trditvijo o "privilegiranem položaju Slovencev v zamejstvu nasproti Slovencem v matični državi zaradi tega, ker imajo možnosti postati mnogonacionalni’’?«
Svoj protest so koroški študentje izglasovali na letni skupščini svojega kluba dne 3. decembra 1971. Ljubljansko »Delo« ga je objavilo dne 16. januarja 1912.
Kot zamejci se koroškim študentom pri njih protestu popolnoma pridružujemo. Pri tem prosimo organizatorje gostovanj pisateljev in pesnikov, ki iz Slovenije prihajajo k nam v zamejstvo, naj podobnih ljudi, za božjo voljo, ne pošiljajo med nas, kot se je zgodilo lansko leto. Če so ljudje doma presiti, ker jih morda režim pita s previsokimi honorarji, smo mi še zmeraj željni lepe in pristne slovenske besede, ki bi nam vlivala poguma v našem vsakdanjem življenju in ljubezni do slovenske tradicije in do slovenske domovine. To so pa takile pisarji že zavrgli za skledo ponarejenega svetovljanstva.
(r+r)
Me
scc za
kaldiiki lisk
S TRŽAŠKEGA
Sv. Ivan
V nedeljo 16. januarja je bil gost naše župnije p. Jože Cukale, misijonar v Indiji. Maševal je in pridigal ter nam predočil versko življenje v indijskih misijonih.
Po maši nam je prikazal v Marijinem domu razne diapozitive iz Indije. Za uvod nam je povedal marsikaj o življenju Indijcev in o delovanju misijonarjev, misijonskih sester in pomožnega osebja, ki se žrtvujejo za to podhranjeno in ubožno ljudstvo. Poldrugo uro smo pozorno sledili zanimivemu razlaganju g. patra in zapustili dvorano navdušeni za misijone. Prisotni smo se prisrčno zahvalili govorniku, mu voščili srečno vožnjo v Indijo ter obilo uspeha v širjenju Kristusovega nauka. - E. F.
Delovanje Slov. kult. kluba
V soboto 15. decembra je predaval v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu dr. Slavko Tuta. Pred številnim mladim občinstvom je ponovil 'izpopolnjeno predavanje o drugem tržaškem procesu, ki je že decembra lani vzbudilo veliko priznanje zaradi objektivnosti, poznanja snovi
iz osebnega doživetja in odličnega podajanja.
V soboto 22. januarja je bila ob 17h prva učna ura plesnega tečaja, ki ga vodi prof. Suhadolčeva. Zvečer ob 19. uri pa je bil običajni sobotni večer. Predavala je prof. Zora Rebula o tem, kako naj mladina najde ljubezen do življenja.
BOŽJE MISLI IN NAŠ TISK
»Od tedaj je začel Jezus oznanjati in opominjati: Spreobrnite se...« (Mt 4, 17).
1. - Kaj pomeni ta lepa slovenska beseda »spreobrniti se«? Pomeni istočasno: obrniti se od in obrniti se k. Spreobrniti se pomeni torej za kristjana, da mora pustiti slabo in delati dobro, obrniti se k Bogu In zapustiti greh.
2. - To je hitro reči, a zelo počasi dozoreva v naših srcih in v razumu. Naš razum potrebuje — poleg milosti razsvetljenja — tudi zdravih, božjih misli, da jih preveri v sebi in se potem po njih odloči za Boga.
3. - Toda kje dobiti zdrave, božje misli? Samo v dobrem katoliškem tisku. V slan bem, brezvernem ali celo protiverskem tisku bomo dobili samo snetljivo, vražje seme, iz katerega bo pognal edinole hudičev klas nevere.
4. - Praktično: spreobrniti se danes pomeni tudi vrniti se k temu, kar smo: če smo krščeni v katoliški veri, je pač naravno, da beremo katoliški tisk. Sicer niti značajni ljudje nismo, kaj šele kristjani. Vsaj tisto malo, kar še sploh beremo, naj bo kleno, zdravo, božje seme! Kar sejemo, to bomo želi!
K. I.
BESEDE ŽIVLJENJA
POGOJI, DA BOMO »NASIČENI«
Malokdaj so vsa tri nedeljska berila tako »na isto struno uglašena« kot v bogoslužju besede na četrto navadno nedeljo.
Prvo berilo: »Iščite Gospoda vsi ponižni v deželi, ki vršite njegovo pravico« (Sof 2, 3).
Drugo: »Kar je na svetu nespametnega, si je Bog izvolil...« (1 Kor I, 27).
Tretje: »Blagor lačnim in žejnim pravice ...« (Mt 5, 6).
1. - Gospoda iščemo samo v toliko, v kolikor vršimo njegovo pravico, oz. njegovo voljo, njegove zapovedi. Vse drugo je iskanje nas samih — in kar bomo našli, bo samo naša revščina in praznota.
2. - »Vsi ponižni« — in »kar je nespametnega«, je Bogu všeč. Njemu ne ugaja naša ošabnost, tj. naše bogastvo in tista »modrost«, zaradi katere so prazne slovenske zibelke na Primorskem.
3. - Lačni in žejni pravice so tisti, ki jih boli vsa ta naša verska in moralna revščina. Ce bomo vsak na svojem mestu delali za odpravo teh najhujših krivic proti Bogu in proti lastnemu narodu, bomo nekoč »nasičeni«.
K. I.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUD
Umrl je glasbenik Štefan Kovač
Ko sta naša dva pevska zbora »Mirko Filej« in »Lojze Bratuž« gostovala v koprski stolnici z božičnim koncertom v nedeljo 9. januarja, je bil njih prijazni mentor stolni dirigent Štefan Kovač. Lepo so se z njim porazgovorili in bil je navdušen, ker je zbor »Lojze Bratuž« izvajal tudi njegove božične pesmi. Toda danes Štefana Kovača nii več. V četrtak zjutraj 20. januarja je nenadoma umrl. Slučajno sem tisti dan bil v Kopru in sem se zglasil tudi v župnišču. Prva novica, ki so mi jo povedali, je bila: Štefan Kovač je danes zjutraj umrl. Zadela ga je srčna kap. Nisem mogel verjeti prav zato ne, ker smo ga videli zdravega in polnega življenja te deset dni prej.
Pokojni Štefan. Kovač se je .imenoval pravzaprav Ivan Šček in je bil sorodnik pokojnega duhovnika in politika Virgila ščeka. Rodil se je v Vipavi pred 47 leti. Bil je poročen in imel dva otroka. Zadnja leta je poučeval glasbo na gimnaziji in glasbeni šoli v Kopru. Tu je prevzel 'tudi mesto pevovodje stolnega zbora. Izven šole se je udejstvoval kot moderen komponist predvsem liturgičnih pesmi. V tem oziru je nadaljeval tradicijo svoje sorodnice Brede Ščekove.
Pogreb pokojnega Ivana šoeka je bil v Vipavi preteklo soboto popoldne. Pogrebno mašo je opravil škofov tajnik Pirih; z njim sta somaševala brata Rafko 'in Stanko Premrl, ki sta oba doma iz Vipave. Med mašo je na koru veličastno prepeval koprski stolni zbor; domači vipavski zbor se je pa poslovil od pokojnika z žalostin-kami pred 'domačo hišo, v cerkvi dn na pokopališču. Tu je pokojnemu Kovaču v
SLOVENSKA PROSVETA IZ TRSTA vabi na
spominsko proslavo
v počastitev goriškega slavčka SIMONA GREGORČIČA v nedeljo 30. januarja ob 17. uri
v Kulturnem domu v Trstu
Na proslavi sodeluje okoli 200 pesnikovih rojakov iz Kobarida z mešanim zborom, otroškim zborom in zborom recitatorjev ter orkestrom študentov glasbene akademije iz Ljubljane pod vodstvom Avgusta Ipavca.
Vstop samo z vabili, ki jih je dobiti na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3/1, vsak dan od 16. do 19. ure, v nedeljo pa od 11. do 13. ure. - Telefon 768.189.
spomin in slovo spregovoril kulturni delavec Jožko Premrl. Poudaril je, da je bil pokojni vzoren laik v duihiu sedanje pokoncilske Cerkve. To je gotovo največja pohvala za laika v današnjem času.
K. M.
Sobratu g. Maliču v spomin
Katoliški glas je že poročal o pokopu salezijanskega duhovnika g. Jožeta Maliča, ki je našel svoj zadnji dom. na pečan-skem pokopališču pri Sovodnjah 16. januarja. S svoje strani želim dodati še nekaj podatkov, ki naj dopolnijo sliko o liku goriškega rojaka.
Leta 1903 je v Ljubljani z večnimi obljubami dokončno potrdil svojo odločitev, da bo vse življenje deloval kot član salezijanske družbe. Pet let nato je v Ivrei prejel mašniško posvečenje. Prvih 15 let duhovništva je preživel v Sloveniji, nadaljnjih deset let na skrajni točki Južne Amerike v čilskem mestu Punta Arenas, nato se je vrnil v Slovenijo, kjer je ostal novih 15 let. Življenjska pot ga je za nekaj časa zanesla v Chioggio, zadnjih 13 let pa je deloval v zavodu Manfredini v kraju Este pri Padovi. Tam se je tudi v četrtek 13. januarja srečal s smrtjo.
Tamkajšnji sobratje in gojenci so se sledečo soboto na izredno topel način poslovili od dragega pokojnika. Somaševa-110 sv. daritev je opravilo kar 24 duhovnikov. Navzočih je bilo okrog 300 gojencev. Za prisotne Slovence je bila pogrebna maša veliko doživetje. Obe šoli: licej in srednja šola sta prekinili pouk, da so se dijaki lahko udeležili pogrebnih obredov. Misel na vstajenje in zahvalna pesem sta vse navzoče globoko pretresla. V tem zavodu, ki ga je, prvega na Beneškem, ustanovil še sv- Janez Bosco, je na vsak korak čutiti, da je ustanoviteljev duh še vedno živ.
Po pogrebnih svečanostih je pok. g. Jože Malič nastopil svojo zadnjo pot na Goriško. Sprejela ga je domača zemlja, ki jo je vse življenje tako ljubil i>i v kateri bo čakal vstajenja.
Jože Peterlin SDB
Reorganizacija grških semenišč
V grški pravoslavni Cerkvi je prišlo do važne spremembe. DosJej je za šolanje in vzgojo novih duhovnikov skrbela država. Sedaj je država prepustila semenišča cerkvenim oblastem, ki so že postavile posebno stalno komisijo, ki bo poskrbela za reorganizacijo semenišč. Vzgoja v semeniščih naj pospešuje živ stik z Bogom, čut odgovornosti, sodelovanje, medsebojno spoštovanje. Pokaže naj Kristusovo delovanje v dušah. Pastoralno delo mora biti posodobljeno.
»Tržaški baročni ansambel«, ki je nastopil v petek 21. januarja na pobudo »Glasbene mladine iz Gorice« v palači Attems, sestavljajo Miloš Pahor, ki igra flavto in kljunasto flavto, Giovanni Spe-randio je oboist, Nereo Gašperini igra čelo, Dina Slama pa čembalo. Ansambel je torej že po svojem sestavu zvočno »zgovoren«. Nastal je že pred sedmimi leti in redno nastopa. Jediro ansambla je pravzaprav duo Pahor-Slama (V Gorici smo ga imeli priložnost poslušati prvič pred ne-kaj leti v Katoliškem domu skupno z orkestrom Glasbene Matice).
Na sporedu so bile skladbe najbolj znanih baročnih mojstrov: Sonata v f-duru za -kljunasto flavto, oboo iin basso continuo G. Ph. Telemanna, Bachova sonata v e-molu za flavto in basso continuo, Nau-dotov trio v c-duru za kljunasto flavto, oboo in basso continuo, Purcellove Tvvalvve Lessons from »Musick’s Handmaid« za čembalo in pa Telemannov kvartet v d-molu za čelo, flavto, oboo in čembalo.
Ze 'takoj ob prvem nastopu so imeli poslušalci vtis, da gre za izredno fino sozvočje posameznikov, ki jim dialog poteka v posebni prijaznosti in čisti barvitosti. Posebno novost je predstavljala zvočnost renesančne »kljunaste« flavte, ki jo je odlično »obravnaval« Miloš Pahor (povečini v pogovoru z igrivo Sperandijevo oboo). Gasperinijev čelo se je med sogovornike vrival s pestro modulacijo. Dina Siama je pri čembalu krepko podčrtavala vlogo »opornika«, a v Purcallovih »lekcijah« razodela skrivnost interpretacije s prepričljivo zamaknjenostjo (skoro bi rekel: z otroško zavzetostjo).
Dolga izkušnja, temeljita glasbena razgledanost, globoka občutljivost in pa posrečena ulitost ansambla nam je s tem koncertom omogočila, da smo odkrili edinstveno podobo baročnega glasbenega izraza. K temu je dosti pripomoglo dejstvo, da smo koncert poslušali v dvorani, ki je v zvočnem in okvirnem pogledu za take manifestacije najbolj primerna.
številno občinstvo je »Tržaški baročni ansambel« dobesedno naelektril, zato je ob koncu vsake skladbe, posebno pa še po končanem koncertu izvajalce nagradilo s krepkimi aplavzi.
m. r.
PLANIKA št. 3 in 4
»Planika« je glasilo slovenskih goriških skavtov in skavtinj. Bralcem hočem predstaviti zadnji dve številki. Tretja nosi da tum za december 1971, četrta pa je letošnja za mesec januar.
Občudovati moramo te mlade pisce, kolikih problemov se dotaknejo in s koliko resnobo in zavzetostjo jih obravnavajo.
Tako najdemo v tretji številki med drugim sestavek »Božične lučke«, kritičen pogled na oviranje praznovanja božiča v Sloveniji, in pa »Kdo si?«, v četrti pa »Hočemo Kristusa?« in »Zakaj mladinska srečanja?«. Prav zanimivo je zaglavje o osnovah prve pomoči, spisa o gobah in o favni v naših vodah, zahvalna molitev Solženicina, »Varujmo naravo«, pa tudi kratki članki mladih dopisovalcev. Obenem pa nam nudi »Planika« obširen pregled skavtske dejavnosti. Pri tem naj omenim predvsem tekmovanje za naj lepše jaslice.
Brez dvoma vrši »Planika« važno poslanstvo v družini goriških slovenskih skavtov in skavtinj. Povezuje jih idejno, jim nudi možnost izražanja notranjega sveta
ter jih vzpodbuja ideale.
delu za skavtske
JAMBOR št. 1, 2 in 3
Isto poslanstvo kot »Planika« na Goriškem vrši na Tržaškem list »Jambor«.
V	prvi številki se čuti še odsev počitnic, saj najdemo v njej opis izleta na Stol v Karavankah m v Beneško Slovenijo. Tehtne misli prinaša neke vrste uvodnik »Skupnost v skavtizmu«. V vseh treh številkah srečujemo zanimivo kroniko »Novice doma in po svetu« ter spis v nadaljevanjih »Poglejmo nazaj!«, ki je dejansko zgodovina slovenskih tržaških skavtinj.
Druga številka ima božično vzdušje. Članek »Skavt ljubi« je načelne vsebine, poučnega značaja pa sta sestavka »Jame« in »Vitalnostna vprašanja«.
Tretja številka nosi novoletni pečat. Na začetku so voščila prof. Ivana Theuer-schuha, duhovnih vodij g. Marija Gerdola in dr. Jožeta Prešerna ter gdč. Vere Lozej. Duhovni poglobitvi je namenjen članek »Bodi pripravljen«. O zvezdah se kar strokovno razpiše Beli jastreb. Prav posrečen je tudi spis, kako opremiti skavtski sedež.
List »Jambor« je zelo živahno pisana in pestra publikacija, ki jo krasijo številne risbe. Vsem, ki pri njej sodelujejo, gre vse priznanje, kajti za take vrste list je treba imeti kar precejšnjo mero domiselnosti. Tržaški skavti in skavtinje jo gotovo imajo.
-jk
Redna seja izvršnega odbora Slovenske skupnosti
V	sredo 12. januarja 1972 se je sestal na redno sejo izvršni odbor Slovenske skupnosti, da bi proučil trenutni politični položaj. Politični tajnik dr. Drago Štoka je poročal o političnem delu v preteklih dneh. Glavni poudarek je bil na pismu, ki ga je Slovanska skupnost poslala nove-
Občni zbor prosvetnega društva »Planinka« iz Ukev
V nedeljo 2. januarja je imelo društvo »Planinka« iz Ukev v Kanalski dolini svoj redni občni zbor.
V poročilu o lanskoletnem delovanju zasledimo veliko pozitivnih dogodkov, ki so razgibali kulturno delovanje društva. Predvsem gre poudariti zelo aktivno prisotnost pevskega zbora, ki se je udeležil prireditev v Trstu, Gorici, Sloveniji in na Koroškem. Povsod je žel veliko priznanja za svoj trud.
Delovanje bi lahko bilo mnogo bolj pestro, če bi društvo imelo primerne prostore za svojo kulturno dejavnost in če bi napore ustrezno podprla dežela in druge slovenske kulturne organizacije.
Ob koncu je bil izvoljen še novi odbor, kateremu predseduje Neža Tributsch. milim   mu ....................  m.im.umu........mu.....................iiiiiiiiiiiiiiiiiii m im.
Goriški sindikat in šolske zadeve
Dne 13. januarja se je vršila četrta redna seja izvršnega odbora Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici. Dnevni red je obsegal več točk, ki zanimajo naše šolnike in našo javnost. 1. Seznam zmagovalcev pri usposobi j enostnih izpitih. 2. Vprašanje rednega učnega mesta za italijanščino na slovenski gimnazij i-liceju v Gorici. 3. Zakon št. 1074, ki ga je objavil Uradni list št. 319 dne 6. decembra 1971. 4. Priobčanje člankov, ,kd kritično obravnavajo položaj na slovenskih šolah v Gorici. 5. Vprašanje nezasedenih ravnateljskih mest na srednjih in osnovnih šolah, kakor tudi mesta šolskega nadzornika. 6. Neljuba polemika v zvezi z odpustitvijo prof. Marijana Komjanca.
Izvršni odbor je pri obravnavanih vprašanjih zavzel svoja stališča. Glede poučevanja italijanščine na gimnazij i-liceju je dejstvo to, da na tem zavodu za pouk italijanščine ni določena redna stolica. Zato se pač nobeden reden profesor italijanščine ne poteguje za to mesto. Od tod dejstvo, da morajo poučevati italijanščino na gimnaziji-lioeju zmeraj le isuplenti.
Zakon 1074 predvideva, da se bodo vršili posebni habilitacijski tečaji za profesorje srednjih šol. Kdor bo na koncu tečaja uspešno položil izpit, mu bo priznana usposobljenost. Za slovenske šole so predvideni posebni tečaji v slovenskem jeziku. To bo omogočilo vsem profesorjem dobre volje, da lahko dobijo habilitacijo.
V	zadnjih časih so se pojavili številni članki, ki kritično obravnavajo položaj na slovenskih šolah v Gorici. Sindikat vabi avtorje takih člankov, naj predstavijo svoje predloge vodstvu sindikata, ki je pripravljeno vzeti v pretres vse probleme v zvezi z našim šolstvom.
Po obstoječih zakonih mora vsaka šola
imeti svojega ravnatelja. V tem pogledu je slovenska šola zapostavljena, ker nima redno nameščenih ravnateljev bodisi na srednjih bodisi na osnovnih šolah. Imamo tudi pravico do šolskega nadzornika. Sindikat si bo prizadeval, da naša šola doseže to, kar ji pritiče po zakonu.
V zvezi z neljubo polemiko med go. ravnateljico Simsič-Lojkovo in katehetom g. Marijanom Komjancem sindikat slovenskih šolnikov v Gorici ugotavlja, da taka polemika škoduje ugledu naše šole in da je naloga voditeljev šolskih zavodov koordinirati delo na šoli in uglajevati eventualne spore.
V zvezi s tem sporom je izvršni odbor sindikata objavil poseben »protest«, ki smo ga dobili tudi mi. Toda mi ga ne bomo objavili iz naslednjih razlogov:
1. Časnikarsko ni »fair«, to je ni lojalno, da 'se pri objavi uradnih sporočil daje prednost določenim časopisom pred drugimi. Tako je npr. Primorski dnevnik objavil »Protest« že v petek 14. januarja, mi pa smo tekst dobili šele naslednji teden.
2. Mnenja smo, da mora tudi sindikat imeti vlogo pomiritalja v morebitnih sporih na Soli. V omenjenem »Protestu« pa je sindikat zavzel povsem pristransko stališče in s tem spor zaostril. Mi pa ne maramo sporov na šoli razpihavati. (Ured.)
Tudi v Avstraliji pojavi rasizma
Nadškof v Melbournu msgr. Knox je obsodil ravnanje avstralskih oblasti, ker omejujejo priseljevanje iz Afrike in Azije v korist belim priseljencem. Nadškof pravi, da ravna avstralska vlada nedosledno, če obsoja rasizem v drugih deželah, kot na primer v Južni Afriki, če ga pa v odnosu do priseljencev sama izvaja.
mu državnemu poglavarju in v katerem ga seznanja s še nerešeno slovensko problematiko.
Izvršna odbor se je nato podrobno seznanil z vprašanjem poštnega poslovanja v Sv. Križu, kjer zadevni urad ne razpolaga z osebjem, ki bi zadovoljivo obvladalo slovenski jezik.
Izvršni odibor je potem pretresal vprašanja v zvezi s prihodnjimi občinskimi volitvami v Trstu, ki so zaradi intenzivnega političnega položaja v državi lahko ponovno preložene. Slovenska skupnost pa je vsekakor pripravljena, da slovenskim volivcem poda pozitiven obračun svojega dosedanjega dela ter pričakuje zato od javnosti nadaljnjega zaupanja.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je razpravljal tudi o volitvah v kmečko bolniško blagajno. To bodo prve valitve te vrste po mnogih letih komisarske uprave. Nadalje so bila na sporedu še vprašanja v zvezi z ureditvijo položaja slovenskih profesorjev, šolske zakonodaje, šolskih zavodov itd., o katerih je poročal prof. šah. Končno je izvršni odbor po poročilu dr. Legiše razpravljal o turistični ustanovi v Sesljanu, o slovenskem veterinarju na Krasu, o delu v raznih komisijah in drugih problemih.
Devin
Devin raste v svojem prebivalstvu od leta do leta. To kažejo tudi številke rojstev in smrti v devinski župniji. V letu 1971 smo imeli 19 novorojenčkov, 11 dečkov in 8 deklic; 9 novorojenih v slovenskih družinah, 7 v italijanskih in 3 v mešanih družinah. Umrlo je 7 oseb, 5 v slovenskih in 3 v italijanskih družinah.
V istem ritmu rastejo v Devinu tudi nove hiše, enodružinske in večstanovanjske.
V največje veselje pa nam je, da je to zimo pri nas prišlo do živahnega in resnega kulturnega delovanja, seveda v okviru posebno težkih razmer, v katerih živimo v tem kraju.
V soboto 15. januarja je kulturni krožek Š. D. Devin-štivan priredil v župnijski dvorani »Večer slovenskih balad in romanc«. Na večeru je nastopil najprej novoustanovljeni dekliški zbor enajstih slovenskih mladenk iz Devina, ki so pod vodstvom mladega pevovodje Hermana Antoniča pogumno in res lepo zapele tri narodne pesmi.
Kot recitator slovenskih balad in romanc je nastopil v vsem svojem dovršenem gledališkem slogu član SG dz Trsta Stane Raztresen ob spremljavi kitarista T. Možine. Njegov nastop je nudil Devincem zaires izreden užitek v tako prepričljivih glasovnih in gibalnih izražanjih in pravo odkritje velikega bogastva, ki je skrito v narodnem blagu.
Ob koncu večera je nastopil tudi moški zbor »Fantje izpod Grmade« pod vodstvom I Kralja. Ta zbor dobro poznamo, saj je tako rekoč naš, ker vadi v naši župnijski dvorani. Njegovo izvajanje je bilo [tudi tc pot prijetno in dovršeno.
Misijonska zavzetost slovenskih župnij na Koroškem
53 župnij na Koroškem je v letih 1962-71 podpiralo 123 misijonskih bogoslovcev'. Župnija Sele je sama podpirala kar 15 bogoslovcev v misijonskih deželah.
J. JK.
(17)
V KRALJESTVU SV. ŠTEFANA
Leta 1957 so arheologi odkrili tudi temeljne zidove svetišča, ki je bilo posvečeno egiptovski boginji Izidi (Isis). Pri tem svetišču se je pričela tudi cesta proti So Piani (današnje mesto Peč), ki so jo Rimljani iz strateških razlogov mojstrsko začrtali in še bolj mojstrsko zgradili.
V	srednjem veku v 14. stoletju sta nastala frančiškanska cerkev in frančiškanski samostan, ki pa danes ne pripada več frančiškanskemu redu. Tudi semen iško poslopje, izrazito baročna stavba, ne slu-ž' več svojemu namenu.
Je pac to nekaj vsakdanjega v življenju Cerkve: ko nekaj zgradi ob pomoči požrtvovalnih vernikov, vzbudi poželenje tistih, ki niso ničesar prispevali in bi radi samo uživali sadove drugih. Tako se v
zgodovina Cerkve ponavljajo razlastitve vse od časov protestantske reformacije: ona gradi, drugi pa se okoriščajo z njenimi napori.
Pa je morda za Cerkev tudi tako prav: ko postane bogata na poslopjih in posestva h, zgubijo njeni predstavniki čut za socialne potrebe bližnjega. In potem se Bog posluži tistih, ki sčasoma pokažejo, da je bila zanje socialna revolucija tudi te pretveza za lasten dvig v družbi, da očisti svojo ustanovo vsega, kar ni v skladu z evangelijem.
MRD PORABSKIMI SLOVENCI
Sombatelj je po železnici povezan z Gradcem na avstrijski strani. Tik pred mejo leži Monošter — Madžari mu pravijo Szentgotthard — gospodarsko in kulturno središče Porabskih Slovencev. Posebni občutki so me obhajali, ko sem izstopil na železniški postaji. Toliko sem že •slišal o teh Slovencih, ki jim tudi čas po letu 1945 ni prinesel združenja z matičnim narodom. Ostali so pod Madžari.
Porabski Slovenci se morajo še vedno
V
p. A M
H£ILI(>£NK(^1
r
\ ’	"'Jr''
A. tJ •	m	j /
 J Cf S*K*L0VC< / A/
‘H /
Ul	4
s. tenjK
J*
TKA K
' Atios (.ute,-poti
rutjo.
v**
Sestanek somišljenikov Slov. skupnosti v Bazovici
Dne 14. januarja je bil v Bazovici sestanek somišljenikov Slovenske skupnosti, katerega sta se udeležila tudi tržaški občinski odbornik dr. Dolhar ter tržaški pokrajinski odbornik inž. Sosič.
V	začetku sestanka je dr. Stoka podal daljše poročilo o delovanju Slov. skupnosti v preteklem letu. Dalj časa se je ustavil pri obisku slovenskih predstavnikov pri predsedniku Colombu; govoril je o perspektivah, ki jih je to obisk odprl.
Dr. Dolhar in inž. Sosič sta govorila predvsem o problemu proste razprodaje mleka rta Tržaškem. Izrazila sta prepričanje, da bo vprašanje ustrezno rešeno, tako da ne bodo mlekarji in mlekarice utrpeli nobene škode. Treba pa je na to problem gledati stvarno in se organizirati bolj učinkovito, je rekel odbornik dr. Dolhar.
Govor je bil nadalje o problemih, ki zadevajo domače prebivalstvo. O teh je spregovoril tudi predstavnik Slovenske skupnosti v openski konzul ti Milan Vremec, ki je prisotnim razčlenil program skupnosti v krajevnem sosvetu. Program je zelo stvaren in pozitiven. Vsi prisotni so se strinjali z njim, saj predvideva dvojezično poimenovanje vseh vasi, krajev in ulic, ureditev prometnih zvez, izboljšanje šolskih porstorov na področju konzulte in javnih uslug. V programu je tudi zahteva po ureditvi jusarskih pravic, ki naj pridejo v last našega človeka.
Za samo Bazovico pa predvideva pro gram Slovenske skupnosti postavitev avtobusne čakalnice, telefonske kabine itd.; poskrbi naj se za asfaltiranje cest, za cestno razsvetljavo, za čiščenje kanalizacije, namestitev nabiralnikov za smeti; popravi naj se poslopje osnovne šole; poskrbi naj se za napeljavo električne luči do nogometnega igrišča; občina naj prispeva za spomenik padlim; namesti naj se delegata, ki obvlada slovenski jezik.
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH
V	nedeljo 30. januarja ob 17. uri
Jaka Štoka
TRIJE TIČKI
Burka v dveh dejanjih Gostuje Slovensko gledališče iz Trsta
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 30. jan. do 5. febr. 1972
Nedelja: 9.45 Kmetijski razgledi. 11.00 Otroška matineja. 11.55 Mestece Peyton.
18.10	Vesna - slovenski film. 20.30 M. Pugelj: Splavijenci, tv komedija.
Ponedeljek: 17.55 Žogica Marogica. 20.30 Leif Banduro: William, se ti nikdar ne bojiš?
Torek: 17.45 Afrika kliče. 19.05 Delo z računalniki. 20.30 Kaj se je zgodilo z Ba-by Jane - ameriški film.
Sreda: 17.50 Doktor Dolittle. 18.30 Velebit, starec sivolasi. 19.20 S kamero po svetu. 20.35 A. Šenoa: Diogenes. 21.15 Po sledeh napredka.
Četrtek: 14.00 Sapporo: Začetek olim-piade. 15.00 Sapporo: Hokey. 17.45 Veseli tobogan: Laško. 18.30 Boj za obstanek.
21.30	Zimska olimpijada v Sapporu.
Petek: 14.00 Sapporo: Hokey, sankanje, bob. 15.35 Tek na 30 km. 17.30 Veliki in majhni. 18.30 Ivan Cankar. 18.45 Vzgojni problemi. 19.00 Mestece Peyton.
Sobota: Sapporo: hokey, smuk za ženske, hitrostno drsanje. 17.25 Košarka Bo-rac: Lokomotiva. 21.05 Oddelek S. 21.55 Olimpijada v Sapporu.
    "m   umu    ...............................................................................................................................................................................................      iiiiiiiiiiiiiiiiiii.....................................minimum......................................................................................................................................................
ukvarjati z najbolj osnovnimi vprašanji, ki so pomembna za obstoj manjšine. Najtežji je problem slovenskega šolstva in
vzgoje otrok v materinem jeziku. V Železni županiji, kjer Porabski Slovenci živijo, poučujejo slovenščino na 14 šolah,
imimiiiiimiiimmmmmiiimmiiimmmiimmiiimmmiimiuiiiiiimi
toda učiteljem manjka strokovna izobrazba, saj na nobenem madžarskem učiteljišču bodočih učiteljev ne pripravljajo za pouk slovenščine. Edino nadaljnjo izobrazbo in spopolnjevanje v slovenskem jeziku dobijo ta učitelji na vsakoletnih tečajih za učitelje srbohrvaškega in slovenskega jezika v Jugoslaviji.
Monošter leži ob raki Rabi, ima okrog
4.000	prebivalcev, državno gimnazijo, tovarno za svilo, za tobačne izdelke, za kose, motike in lopate. Stopim v cerkev. Napis na pročelju pove, da so jo pozidali cistercijanoi. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju. Na eni izmed spovednic najdem napis: Spovedujem v madžarščini in slovenščini.
»Sem že dober,« si mislim. Končno si lahko pomagam tudi s svojim jezikom! Poiščem mestno župnišče. Kakšno zadovoljstvo me prešine, ko mi odpre virata sam župnik. Je Slovenec, doma iz Prekmurja, znan slikar. Piše se Janoš Klonfar. Pogovor hitro steče.
(se nadaljuje)
Vse prijatelje slovenskega katoliškega tiska iz Gorice in okolice vabimo na
PRIREDITEV V KORIST NAŠEGA KATOLIŠKEGA TISKA
ki bo v nedeljo 30. januarja ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici. Na sporedu je igra v treh dejanjih
»PRIČE«
ki je vzeta iz sodobnega indijskega življenja. Izvajala jo bo igralska skupina katoliškega kulturnega društva »Hrast« iz Doberdoba.
Pred igro in v odmorih med posameznimi dejanji bo
SRECOLOV
s številnimi in dragocenimi dobitki v korist našega slovenskega tiska.
Ker gre za tako zelo važno zadevo, ki veliko pripomore k stalnemu obveščanju slovenskih katoličanov na Primorskem, smo prepričani, da bo dvorana Katoliškega doma tudi to pot polno zasedena.
★
Sv. maša za goriške časnikarje
Sledeč večletni tradiciji je goriški nadškof tudi latos ipovabil goriške časnikarje ter tiskarske nameščence in delavce k sv. maši, ki je vedno okrog praznika sv. Frančiška Šaleškega, patrona časnikarjev. Po novem 'bogoslužnem koledarju se ta praznik obhaja 24. januarja, na smrtni dan svetnika.
Sv. maša je bila dan kasneje na večer v škofijskem dvorcu. Opravil jo je nadškof msgr. Cocolin v somaševanju z urednikoma tednika »Voce Isontina« in odgovornim urednikom našega lista msgr. dr. F. Močnikom. Med mašo je g. nadškof opozoril zbrane časnikarje na veliko odgovornost, ko tiskano besedo posredujejo drugim in od njih zavisi, na kak način jo »posredujejo in kako oblikujejo mišljenje bralcev ob dnevnih dogodkih. Za zgled jim je pokazal dva velikana pisane besede sv. Pavla apostola in sv. Frančiška Šaleškega.
Po sv. maši je imel goriški nadškof tiskovno konferenco; razpravljal je o temi: »Načela in vidiki pri upravljanju cerkvenega premoženja«.
Najprej je postavil načelo, da je Bog dal človeku zemeljske stvari ne le v lastno uporabo, temveč da so jih deležni tudi drugi. Pri tem nas mora voditi pravičnost, spremljana od ljubezni. To velja tudi za cerkveno imetje. To ni last škofa ali župnikov; oni ga morajo le pametno uporabljati v korist vseh. Namen ■ tega imetja mora biti dušnopastirska dejavnost in krščanska dobrodelnost. Zato je nesprejemljivo stališče, naj si vsaka cerkver na skupnost pomaga kot ve in zna. Bogatejše župnije bi morale deliti svoje blagostanje z bolj revnimi. To naj velja tudi za goriško nadškofijo. Za začetek naj bi Se služabniki Cerkve otresli navezanosti na bogastvo tega sveta. Ko bodo enkrat v »tem uspeli, bodo zmožni tudi dati od tega, kar so in kar imajo. Na ta način bode najbolj učinkovito pričevali o Kristusu v sedanjem svetu.
Misijonar J. Cukale na Goriškem
Od srede 19. januarja do ponedeljka 24. ■t. m. se je mudil na Goriškem slovenski misijonar Jože Cukale, ki že 22 let deluje med Bengalci blizu mesta Kalkute v Gan-gesovi delti. Imel je predavanja na petih krajih ter povsod s svojim simpatičnim nastopom in živahno besedo ter barvnimi diapozitivi prisotno občinstvo vnel za misijonsko misel.
Pričel je najprej v Števerjanu. Kljub močni poledici je prišlo g. misijonarja poslušat kar dosti ljudi. V četrtek je obiskal Podgoro. Tudi tam se je župnijska dvorana lepo napolnila s hvaležnimi poslušalci. Naslednji dan je šel v Sovodnje. Najprej je imel sv. mašo, nato pa predavanje v prostorih, ki jih je rade volje dala na razpolago občinska uprava. V soboto zvečer je predaval v Doberdobu. Odziv občinstva je bil prav dober.
V	nedeljo 23. januarja je dopoldne najprej pridigal pri slovenski sv. maši na Travniku, nato šel še enkrat v Doberdob, kjer je imel sv. mašo s pridigo, popoldne pa je nastopil v Katol. domu v Gorici.
Vsi smo bili presenečeni nad veliko udeležbo, saj je bila dvorana skoraj popolnoma zasedena. V odmoru je g. misijonar odgovarjal na številna vprašanja, misijonski večer pa zaključil z Zdravamarijo v bengalskem jeziku.
G. misijonar je bil prevzet nad toplino, s katero so ga sprejemali naši ljudje na Tržaškem in Goriškem. Doživel je toliko izrazov pozornosti in naklonjenosti, da tega ne bo vse preostalo življenje pozabil. Med našimi kraji in njegovim misijonom se je zgradil duhovni most, ki bo njemu v »pomoč, nam pa v vzpodbudo pri delu za misijone.
Poslanica goriškega nadškofa za dan katoliškega tiska
Ob dnevu katoliškega tiska, ki se bo obhajal to nedeljo, je goriški nadškof msgr. Cocolin naslovil na škofijsko občestvo posebno poslanico, v kateri pojasnjuje važnost in pomen katoliškega tiska tako v škofijskem kot državnem merilu.
Zadnji koncil je pozval vernike, naj 'berejo in širijo katoliški tisk, da bodo znali dogajanje doma in po svetu presojati v luči krščanskih načel. Temu poslanstvu služita v škofijskem obsegu tednika »Voce Isontina« in »Katoliški glas«, v državnem pa dnevnik »Avvenire«.
Ker ima katoliški tisk tudi to poslanstvo, da služi 'dialogu Cerkve s sedanjim svetom, je potrebno, da ga verniki berejo, ker drugače ne bodo prišli v posest vrednot, ki jih katoliški tisk oznanja. »Hvaležen sem,« pravi g. nadškof, »urednikom in sodelavcem obeh goriških katoliških tednikov za opravljeno delo »kakor tudi vsem, ki ju širijo. Nadaljujmo z delom za katoliški »tisk, da 'bo to dragoceno sreds.tvo družbenega obveščanja vedno bolj uspešno oblikovalo občestvenega duha v naši Cerkvi.«
ZA KMETOVALCE
Novi predpisi za prodajo jajc
Na podlagi zakona z dne 3. maja 1971 štev. 419 o »Izvajanju skupnostnega pravilnika št. 1619/68 in št. 95/69 glede določb o komercializaciji jajc« so vsi 'ko-košerejci, ki pridelujejo jajca za potrošnjo in katera oddajajo trgovcem na debelo in na 'drobno, dolžni .klasificirati jajca po kakovostnih razredih (Kategorija A - sveža jajca, kategorija B - drugoraz-ledna ali shranjena jajca, kategorija C -jajca za industrijsko uporabo) in na kategorije po teži (od 70 do 45 gramov).
Podatki glede »kakovosti 'in teže bodo morali biti na jajcih jasno označeni, tako da bodo potrošniki natančno vedeli, kakšna jajca lahko kupijo. Jajca bo odbirala in klasificirala posehna komisija v centrih za embalažo, »ki jih bodo ustanovili na zahtevo posameznih pridelovalcev.
Zgornje določbe ne veljajo za pridelovalce, ki prodajajo jajca neposredno potrošnikom za njihovo osebno porabo kot tudi ne za pridelovalce, ki prodajajo jajca neposredno na krajevnih »tržnicah.
Za ustanovitev embalažnih centrov morajo posamezni pridelovalci vložiti prošnje: na kolkovanem papirju pri Pokrajinskem kmetijskem »nadzomištvu, katero bo skupno s posebej imenovano komisijo ugotovilo, ali omenjeni centri ustrezajo zakonskim predpisom. Za kršilce zakonskih predpisov so predvidene precejšnje upravne kazni.
Za vsako nadaljnje pojasnilo o izvaja-nj.u zakona o »komercializaciji jajc se lahko posamezni pridelovalci obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ul. Ghega 6 v času uradovanja.
OBVESTILA
Lepaki za nedeljo katoliškega tiska so-
na voljo na upravi našega lista. Prosimo gg. dušne pastirje iz Gorice in okolice, da jih do sobote dvignejo in postavijo v svojih farah na vidno mesto.
Š. D. Velox iz štandreža obvešča, da bo v ponedeljek 31. januarja v prostorih Župnijskega doma v Štandrežu občni zbor, ki se bo začel ob 20. uri. Vabljeni člani in prijatelji društva.
šesti abonmajski koncert Glasbene Matice v Trstu bo v sredo 2. februarja v Kulturnem domu v Trstu ob 20.30. Nastopi Zagrebški kvartet. Rezervacija in prodaja vstopnic je v pisarni Glasbene Matice (ul. R. Manna 29, tel. 418605) od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom konoerta pri blagajni Kulturnega doma.
Dnevnik Anamarije. Pri »Ognjišču«, v Kopru je izšel prevod zelo zanimive vzgojne knjige »Dnevnik Anamarije«, ki jo je v francoščini spisal znani duhovnik Michel Ouoist. Nekaj izvodov te knjige je na razpolago tudi na upravi našega lista. Knjiga, ki je okusno vezana in ima 290 strani, stane 1.000 lir. Knjigo zelo priporočamo.
DAROVI
Za tiskovni sklad »Katol. glasa«: Iva
Stibilj-Galassi 7.500; R. R., Gorica, 1.500 lir.
Za Zavod sv. Družine: ob 96-letnici Emilije Prinčič M. D. 1.500; Iva-Stibilj-Galassi 7.500; L. D. 10.000; N. N. 5.000; za gradnjo novega zavoda: družina Perat iz Pevme namesto cvetja na grob Štefana Široka 5.000; Iva Stibilj-šalassi 7.500; Robert Daneu, Opčine, 1.000 lir.
Za Alojzijevišče: M. Z. 5.000; ob 96-let-nici Emilije Prinčič M. D. 1.500; Iva Stibilj-Galassi 7.500 lir.
N. N. iz Gorice je daroval za misijonarja J. Cukaleta 100.000 lir in »prav toliko v sklad za slovenske misijonarje.
Za Marijanišče na Opčinah:	namesto
cvetja na grob »teti Angeli Pernarčič družina Terčon iz Nabrežine 10.000; N. N., Trst, 3.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Ober-ti v počastitev spomina »umrle Vide Colja
1.000	lir.
Za cerkvico v Ferlugah: Štubelj Alojz 5.000; Andolšek Ernesta 1.000; družina pokojne Erneste Andolšek v njen spomin 10.000; Antler Silvano ob krstu malega Tahija 1.000; Rihard Cok ob krstu sinčka Fabija 5.000 lir.
Za prizidek teol. fakultete v Ljubljani: Mara Germek v spomin dr. Jakoba Ukmarja 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Zahvala
Ob svojem povratku v bengalski misijon »se misijonar p. Jože Cukale SJ vsem rojakom na Tržaškem in Goriškem iskreno zahvaljuje za izkazano gostoljubje »in topel sprejem. Zelo ga je ganila velika pozornost, ki jo je bil kot Kristusov služabnik deležen na vsakem koraku in »ki je prišla do izraza v veliki udeležbi na njegovih predaivanjih, v darovih za njegov misijon in v drugih številnih izrazih naklonjenosti do njegove osebe. Vsem rojakom, ki so ga v teh dneh spoznali in se po njem seznanili s problemi Bengalije, se priporoča v molitev, pa tudi za materialno pomoč. Sam bo v bodoče redno seznanjal zamejske Slovence o svojem delu po našem listu, osebno pa vse svoje dobrotnike in znance, kd jih je sedaj res že veliko šteivilo, vključeval v svojo dnevno duhovniško molitev in se jih spominjal pri oltarju Gospodovem.
Š P § R T
Odbojka. Tretja tekma »Meddeželne serije D«, ki jo je goriška Olimpia preteklo soboto igrala proti ekipi ACEGAT iz Trsta, je dala čisto drugačno sliko kot prejšnja. Kljub temu, da je bilo srečanje izgubljeno z 1:3 (8 : 15, 11 : 15, 15 : 12, 5 : 15), so igralci zadovoljili, ker so se borili žilavo in z voljo do zmage. Nasprotnik se je moral krepko potruditi, da jih je premagal (in rezultata drugega in tretjega seta to dokazujeta).
Mladinci so odigrali svojo zadnjo tekmo v Vidmu proti Reaimase. Gladko so zma-li s 3:0 (15:5, 15:5, 15:6). Škoda, da so izgubili prvo itakmo proti Reanese. Tako bi bili prvi (sedaj so drugi) in b»i se udeležili deželne faze.
Razplet neljube zadeve na šoli
Kot poročajo »tudi drugi časopisi, je go-riški šolski skrbnik sam »prevzel razsodbo v sporu med katehetom g. M. »Komjanoem in ravnateljico prof. 'R. Lojkovo. Zadevo je preiskala posebna sedemčlanska komisija, pri kateri je bil tudi član sindikata slovenskih šolnikov. Na podlagi razsodbe te komisije je šolski skrbnik dr. Matu-scelli izrekel g. katehetu ukor in ga suspendiral od pouka na šoli za pet mesecev.
RADIO
k TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Spored od 30. jan. do 5. febr. 1972 Nedelja: 8.05 Slovenski motivi. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve »v Rojanu. 9.45 M. Haydn: Koncertantni kvintet. 11.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«. Dram. mlad. zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke.
11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna »glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 14.45 »Klik-klak«. 'Radijska revija. 15.05 Glasba iz vsega sveta. 15.45 Miniaturni »koncert.
16.30 Šport in glasba. 17.30 T. Pinelli: »Stilit«. Enodejanka. 19.00 Dunajski motivi. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Sedem dni v svetu. 21.00 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavkarmi. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade po-slušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavna orkestri.
19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.45 Zbor »E. Grion« iz Tržiča. 20.35 Pesmi brez zatona.
21.00	Pripovedniki naše dežele: F. Palazzi-ni: »Prava »podoba«.
Torek: 11.35 Šopek »slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 A. Černigoj, umetnik in vzgojitelj. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Cowboyske balade. 20.35 Mozart: Don Juan, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (^ponovitev). 19.10 Higiena in zdravje. 19.30 Kristusov nauk v sodobnem svetu. 19.45 Zbor »Fantje »izpod Grmade«. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih .pesmi.
12.10 Kulturni odmevi. 17.20 Za mlade »po-slušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Zgodovina ital. pol. strank. 19.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše. 20.35 A. Leskovec: »Jurij Plevnar«. Drama.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.10 »Pomenek s poslušavkami. 17.00 Ansambel »Pleia-des«. 1720 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni ital. sklad. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Štefan Kocjančič«. 19.40 Poje Slovenski oktet. 20.35 Gospodar-stvo in dielo. 20.50 Koncert operne glasbe.
21.30 Zabavni orkester RAI-TV. 21.50 Folklorni plesi.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 A. Kuhelj: Svet leta 2000. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio. 16.10 Album operet. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Konoertisti naše dežele. 19.10 Prosvetno društvo »V. Vodnik« iz Doiline. 19.40 Komorni zbor RTV Ljubljana. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Slovenske balade: »Ubežni kralj«.
| „KatoliŠki glas" v vsako :	slovensko	družinol
Zahvala predsednika republike Leone j a
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je te dni prejelo od načelnika diplomatskega protokola italijanske republike pismo, v katerem je rečeno, da se predsednik republike Giovanni Leone iskreno zahvaljuje za prijazne čestitke ob njegovi izvolitvi, ■k
VAŽNO ZA NAROČNIKE! Zaradi splošnega dviga stroškov pri tiskanju in izdajanju smo bili primorani povišati naročnino našega lista od 3.000 na 3.500 lir za Italijo in od 4.000 na 4.500 lir za inozemstvo. V tujih valutah je naročnina sledeča: 8 USA oz. kanadskih dolarjev, 3 funtšter-linge, 180 avstrijskih šilingov, 7 avstralskih dolarjev, 25 nemških mark, 30 švicarskih frankov, 40 francoskih frankov in 380 belgijskih frankov.
♦
Ponovitev igre »Trnuljčica« bo v torek 1. februarja ob 15.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Slovensko gledališče v Trstu priredi v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovensko prosvetno zvezo ter v sodelovanju z ustanovo EMAC iz Gorice dramo v enajstih prizorih
Tennessee Wiiliams
TRAMVAJ POŽELENJE
Igra bo v sredo 2. februarja ob 20.30 v gledališču »Verdi« v Gorici (abonma red A - mastni in red B - okoliški)
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi sočutja ob izgubi naše drage
Fani Brešan
se iskreno zahvaljujemo čč. »duhovščini., družbenicam, pevcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili spomin drage pokojnice in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoča sestra Marija Brešan in ostali sorodniki
Gorica, Turin, Milan, 24. januarja 1972
ZAHVALA
Ob smrti »dragega očeta in starega očeta
Stefana Širok
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom, g. patru iz bolnice ter vsemu osebju za vso nego in skrb v času njegove bolezni. Nadalje se zahvaljujemo domačemu župniku Stanku Premrlu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se »pogreba udeležili.
žalujoči sin Anton, hčeri Štefka in Viktorija ter ostalo sorodstvo
Grgar, Pevma, Mestre, Padova,
25. januarja 1972
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
DRAMSKI ODSEK
ponovi na izrecno željo v nedeljo dne 30. januarja ob 17. uri
v župnijski dvorani v Štandrežu komedijo v treh dejanjih
MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV
Režija A. Pregare
EKUMENSKO POTOVANJE NA SLOVAŠKO IN ČEŠKO 21.-30. avgust 1972
Apostolstvo »sv. Cirila in Metoda v Gorici in Trstu pripravlja za člane in somišljenike od 21. do 30. avgusta t, 1. desetdnevno ekumensko potovanje za obisk krajev, ki so imeli v zgodovini našega pokristjanjenja posebno vlago.
Pot »nas jbo vodila iz Gorice oziroma Trsta v Mariazell, na Dunaj, v »Bratislavo, Velehrad, Brno, Olomouc do Prage. Na povratku se bomo ustavili med drugim v znanem »kazenskem nacističnem taborišču Mauthausen in pri Gospe Sveti na Koroškem. Podrobnosti programa in ceno bomo v »kratkem objavili.
Vpisovanje do 30. junija 1972: v Trstu pri dr. Angelu Kosmaču, župniku v Ricma-njih; v »Gorici pri blagajniku ACM g. Arturju Koshutu, via Mameli 8.