SLOVESNOST OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
23 srebrnih znakov
Na slovesnosti v Domu Ivana Cankarja so se 14. maja zbrali člani občinskega sindikalnega sveta, nekdanji in letošnji dobitniki srebrnih in zlatih znakov sindikata ter številni gostje. Po pozdravu predsednika občinskega sindikalnega sveta Janeza Čebulja je zbranim spregovoril sekretar republiškega sveta ZSS Ivan Godec. Nato pa so dvajsetim posameznikom in trem delovnim organizacijam izročili letošnje srebrne znake sindikata. V kulturnem programu je so-deloval Matko Zdešar iz Hurjula, še posebej pa so navdušili pevci iz Iške vasi pred vodstvo Glavana. Prijetna zanimivost pa je bila vseka-kor za navzoče ogled Doma Ivana Cankarja.
Letošnji dobitniki srejbrnih znakov sindikata
SAŠA BERNIK - Ilirija Vedroe, delov-na skupnost Razvoj, VOJKO BOGA-TAJ - osnovna organizacija zveze sindi-katov delavcev pn zasebnih delodajal-cih, SLAVICA HROVAT - delovna skupnost republiškega odbora Rdečega križa Slovenije, SLAVKO KOŠIR - Ili-rija Vedrog - DSSS, DANICA LU-SKOVNIK - Kovinska industrija Ig, SLAVKA MARTELANC - upokojena delavka Šolskega centra za kemiio, me-talurgijo in papirništvo, BOŽA MIKLIČ
-  Zdravstvem dom Ljubljana - TOZD Vič-Rudnik,   AGO   MURATAGIČ  -SGP Grosuplje TOZD Splošne gradnje, sektor I, FRANC NAPOTNIK - Emona Merkur -TOZD Pekarna center, MIRA OBLAK - Mercator - DSSS, STANE dr. PEJOVNIK - Fakulteta za naravo-slovje in tehnologijo - VTOZD kemna in  kemijska  tehnologija,  ZORA  PE-TRIČ - Mercator Rožnik - tozd Dolo-miti, ISMET PONJEVIČ - SGP Gro-suplje - TOZD Splošne gradnje, sektor IV, JOŽE POTOČNIK - Kolinska -TOZD  Vinocet,  NADA  RIHTAR -Mercator Velepreskrba - TOZD Gro-sist, MARIJA SMOLE - Hoja TOZD Galanteriia,   ANTON   STUBIČAR  -Iskra Elektrozveze - TOZD Proizvod-nja mehanskih delov, ZALKA ŠTRI-TOF - Dom na Bokalcah, REDJEP TOFANI - Surovina TOZD Ljubljana, IVAN ZBAČNIK - Varnost TOZD Va-rovanje premoženia Vič, CELODNEV-NA OSNOVNA SOLA I. BATAUO-NA DOLOMITSKEGA ODREDA -Horjul, PODJETJE ZA PTT PROMET
-  TOZD PTT Ljubljana, TISKARNA UUBUANA
Tudi lani in letos, ko smo na osnovi izkušenj prejšnjih let še trdneje stopili po poti oblasti delavca - dobrega gospodarja, ekonomski lo-pti dali pravi pomen in vselej uveljavljeno načeh: »ni mogoče porabiti nifesar, kar ni zasluženo*, se kaže, da je samoupravljanje pot, ki pelje v nadaljnji razvoj tudi takrat, ko je strmina nekaj veija. Večino problemov re-iujemo po samoupravni poti, po poti demo-kratičmh naSnov. Danes po tridesetih letih praktičnih izkušenj pri samoupravljanju v sa-moupravni socialislični Jugoslaviji naš delavec lahko s ponosom ugotovi, da takratna misel postaja resnica in dejanje.
Tovatiš Tito je bil v svojem Svljenju vse-stranski člcvek, ki je že kot otrok in mlad delavec začutil nove perspektive iz navidez temne brezizhodne ječe, v kateri so bili delavd v času njegovih miadih dni. Prvi resen organi-man korak na poti nenehnih borb za osvobo-ditev delavca in dela je bila včlanitev v sindi-kat. Preprosto misel, da združeni delavd šele lahko predstavljajo takšno moč, ki bo imela rea/no možnost za dosego daljnih cUjev, je skušal realizirati s sodelavd, vpartiji, /n vedno znova po poti dela komunistov z delavskimi mnoncami. Vedei je za človeško umrljivost, računal je z njo kot prirodnim faktorjem in zato gradil skupaj s sodelavd družbo, v kateri mora delavski razred - ne posameznik -prev-zeti oblast v svoje roke.
Po tej poti, ki pomeni možnost slehernemu delavcu, da doda svoj dekžk uveljavitvi vsega pozitivnega pri uresničevanju obiasti dela, so hodili tudi prejemniki srebrnih in zlatih zna-kovZSS.
(Iz slavnostnega govon
Ivana Godca, sekretarja republiškega
svetaZSS)