PRIMORSKI DNEVNIK
Tr|—p—  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRiAŠKO OZEMLJE
SJ? TSS71T(2364j-
m
NA III. STRANI:
OSNOVNE TEŽNJE
MEDNARODHEBA RAZVOJA
iz poročila E. Kardelja na IV. kongresu LFJ
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 4. marca 1953
Cena 20 lir
nove pobude v obghnizhcui zn
I_2VEZi s KOBEJSHIM SPOROM
Sevtr„JL5tln"ko An,eriko predlagajo, naj bi pozvali Kitajsko talilinz.pL ° torei0’ z,,ova proučita indijsko resolucijo - Danes razpravljanja - Razgovor Višinskega s Krišno Menonom
NlW YORK" 1 v politi?«« ~ Jutri se bo m °dboru OZN »-ii. Dane, Pfavlianje 0 Kore-
ia "dpasti^t morala se' likov pn' ^?r ni bil° govor-
ni»n Pe pa Eta Bovo-
ltei Lun.ernSki zunanii mini-Knd" m peruiski delegat
iz^avil> da 3e Vče-
llg°VOr Višinskega podrl i1Vt!* s* nj6’ da bo SovJetska
Sremenua
S »čer;
svoje stali-
u -«J°reje' <<Kar sm°
i °biaai-’ 36 dejal Lui"<- so S *, ®ovorniške akro-I('črrm v!a, b'.se d°kazalo, J^alci ra v6 in da so na' > ko nL,	žr‘ve, med-
Jr^nosti Ko -h
ikacij	Koreje vojni huj-
. kUOs j. . .
Nh del- . P°VZel mis3' S* fi r. M naj bi j. U fesoluci^ podlaS° na-ia V tera, na'i h; ’ predl°8
t n>anie a	uradno vzeli
5°vistska	Eta Kitajska in
? nažrt ,, a Zvrnili indij. 1°V’ ki ga 1_repatriaciii ujetni-°51 držav j, cembra odobri.
:^ aar,COZN' tPr naj vietsko na Kitajsko "»st *a I zvez°
^■»irju speb „ DrUgi '
odgovor-Pogajanj o
i"J bi Sprredl°B Pa je v tem,
?’ b bi ne i' novo resoluci-
Po miru naUKari'a Željo OZN >la Kii°rejl' in naj
>1».
- b'
•,ce in Severne
cjurva
ki so jo za-«ii in° Dast g je včerai
'e,“ - P avi| ekvadoski
ki se v skupi.
držav
bud
ti
'8at Trujillo
'• danti0'amerižkib
lat:
ArSožili skup^-
‘%ie SovoH,nwemski de* V1 Balauni ^ perujski 'eSožil rtet ‘n odbor
Q6lo na filtri I ,5Ji . 9 raznra.,ii ,J tn> ko
sscre*«?
f°bu4 Jove >*'£ b> dale' Aje 8 uspeh
SS*
it«*"*-
razen že ne uepričafeovane Vsaj nekaj*
•al
delegacije na Lodgea, ic 5Z*j-aa Ponovno po-HriJavlia Se IJ/ke resolucije. av,jene ; da bi bi3a ZDA a bo pristati, če pri
Ut
bet *5inski 3e izvedelo, da se liici)2 avtori.govoril za sesta-
*0s.
>%, .Kr>šno mMindijske reE°-3Jico j. . den°nom
510 pandit'^^ske de!esacije
kk>»
je
da T Višinski danes di^er Sk.f Poi.iski zunanji
V tKternijaez?ki edini kaT1' biotaj Cinika n*\®°.Y*ga glav:
So--0tnei
Ozjj Višinski ni Utirati
dj ''vVietska" 'rati govoric, da kar»didotVeZa sPrejela tu-L?fSe(in!ka Vr° sedanjega a ja glavne skupščine
K 'rijjT rs°na.
Ic{jjttik Buck]*mokratični pred.
‘“lu,!>re'!stavn3,-?e danes pred' »ss J°> s u sbi zbornici re->	p—	Pred-
in ^ 2ve>i .
in njenim sateli-
Vi '‘H Pi katt‘o
?ve^nh°Weria’ naj So. Cm bove Hit «naroaferiEk° stališče W arasčajočega antise-
Buckley pred-
tk>#-
^>ikai p0ziV!
ka3 napravi takoj vse Hitiji ,'ake po ameriški kr) v'io . j^ZN, zato da se «Cr!d °ZN in svetov-
nlnenie dejstva, ki
Ji,;T|k ._®SUrovo ravnanje,
• teN ,S° Podvrženi *e a , Sovjetski bšfiifbrjvi1 državah, zato da V 1 konec takemu rav-
2idje, zvezi in
«i,£ki senatorji
i 5 _.Senata iko'Jnsija ameri-9t>vi lT'd?nes odobrila liki ■ Jt>io K. j.8 nekoliko k- je r, eEedilo resoluci-
Seahower žilk predsed-i|i 9benZaradi t.‘n,	1	obsoja
P,,, la tendencioznega
L.soi„ .^en ~"\lvc je nren-v njeniaSn0 odobril 2Sc®^Uri Senaf Votni obli’
HVeeSn'o'Pa°rji rapubH-
K ^	.	'Tako	aahlouaU
An le predla ,a poPra-h. ciiR att da rtga senator St^ v bonjL, ritev re-
htazUm Priznania nikakor ne k>o?a' nia jaltskega
kiK^V0*"’ up-ani senatne
|r°dsednf °R*'pcfr? o"<Prunel »t.biban. °v r	bivših
>sedi7aotevelta in ... *nbower' kl Ba je se-V,.®'>hu!bedtem ',Se ,ie temu »k,m_.ko ie Char-
aer, ki
^•SatV
„	-- Char-
«a le Eisenho-Vfleposlanika
v go-
b^kUtn fisijo i? ZUnanjepo-
<<je; 'a'
4 ie Preds*? govoru dsednik Roo-
sevelt popolnoma v dobri veri sklenil sporazuma v Jalti, ker je bil prepričan, da ga’ bo Moskva spoštovala; isto velja za Trumanovo ravnanje v Potsdamu. Bohlen je tudi dejal da bi bil evropski zemljevid, prav takšen kot je danes, tudi če sporazum na Jalti ne bi b:l sklenjen, kajti sedanji položaj ne izvira iz različnega tolmačenja sporazuma, temveč iz sovjetske kršitve. Zanikal je tudi, da bi bila ameriška vlada takrat posredovala v Ankari. da bi Turčija dala Rusom koncesije v Dardanelah.
Dulles bo obiskal arabske države?
,WASHINGT0N. 3. — V zvezi z včerajšnjim Eisenhovverje-vina. razgovorom z zunanjim ministrom Saudove Arabije so se raznesle govorice, da namerava ameriški zunanji minister Foster Dulles v kratkem obiskati arabske države Srednjega vzhoda. Glasnik državnega departmaja Michael Mc Der-mott ni hotel potrditi ali zanikati teh govoric. Dodal je, da mu je znano samo o nameravanem Dullesovem potovanju v Pariz, kamor bo odpotoval konec aprila na sestanek sveta atlantskega pakta.
Predsednik senatnega zuna-njepolitičnega odbora senator Wiley pa je danes izjavil, da bi «Sredn]i vzhod lahko eksplodiral vsak trenutek*. aSovjet-ska zveza — je dodal — si ne more želeti boljega, nego da bi ZDA zaradi položaja na Koreji pozabile na kritičen položaj na Srednjem vzhodu. ZDA ne smejo zanemarjati Srednjega vzhoda v korist Evrope, Afrike in Azije*.
General Van Fleet pri Eisenhovverju
WASHINGTON, 3. - Danes je prispel v Washington general James Van Fleet bivši po-veljniv osme ameriške arm.tde-na Koreji. Takoj po prihodu se je odpeljal v Belo hišo, kjer se je sestal z.generalom Eisenhowerjem.
Sestanek med Van Fleetom in Eisenhowerjem je vzbudil precej zanimanja, ker so splošno pričakovali, da se namerava predsednik posvetovati z bivšim poveljnikom osme armade o možnosti, da se premaga mrtva točka na Koreji. General je še večkrat izjavil, da bi ofenziva osme armade omogočila doseči na Koreji odločilno zmago; v vvashing-tonskih vojaških kiogih pa sodijo, da bi taka široka oo»ru-cija zahtevala od zateznikov vsaj 50.000 mrtvih m r-njenih. Zdi se. da je podobni operaci-
ji najbolj nasproten prav general Bradley, načelnik ameriških združenih glavnih stanov, ki sodi, da velike operacije na Koreji nimajo ugodne perspektive; isto sodi Bradley tudi o možnosti ofenzive severnih čet.
Clare Booth Luce bo šla aprila v Rim
VVASHINGTON, 3. — Ameriško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da bo Clare Booth Luce, nova ameriška diplomatska predstavnica v Italiji, odpotovala v Rim v šestih tednih in prevzela svoje dolžnost sredi aprila, torej še pred italijanskimi volitvami.
Prvotno so javili, da bo dosedanji ameriški veleposlanik Elsivorth Bunker ostal v Rimu do volitev, da se v tako važnem razdobju ne prekine kon-
tinuiteta. Danes pa je zunanje ministrstvo navedlo malo prepričljiv razlog, da je njegovo prvo sporočilo slonelo na domnevi, da bodo italijanske volitve v aprilu.
LUKSEMBURG, 3. — Ameriški predstavnik pri evropski premogovni in jeklarski skupnosti David Bruce je danes izročil poverilnice predsedniku visoke oblasti Jeanu Monnetu.
SANTIAGO, 3. — Vse politične stranke so danes protestirale zaradi zavlačevanja objavljanja rezultatov o nedeljskih volitvah. Iz poluradnih krogov javljajo, da so skupine, naklonjene predsedniku Ibanezu, dobile 62 od skupnih 147 poslanskih mest tei 14 od 45 senatorskih mest.
Izvzemški vladnega časopisja, govori ves tisk o zmagi opozicije.
Vladimir Popovič pri Foslerju Dullesu
Jugoslovanski veloposlanik je poudaril, da je za Jugoslavijo tristranska nota nesprejemljiva
WASHINGTON, 3. — Ameriški zunanji minister Foster Dulles je sprejel včeraj jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu Vladimirja Popoviča, s katerim se je zadržal v razgovoru. V Beogradu omenjajo, da je to prvi uradni obisk jugoslovanskega predstavnika novemu ameriškemu zunanjemu ministru.
Dulles in Popovič sta razpravljala o raznih vprašanjih, ki zanimajo oh.e državi. V tem razgovoru, ki je potekal v duhu medsebojnega -azumevanja je Dulles poudaril Popoviču, da se bo politika prijateljstva do Jugoslavije nadaljevala, ker je to v interesu tako Jugoslavije kakor tudi ZDA. Oba državnika sta razpr jvljaJa tudi o vprašanju nadaljnje vojaške in gospodarske pomoči Jugoslaviji. Jugoslovanski veleposlanik je po razgovoru z Dulle-som izjavil, da proučujejo možnost nadaljnje ameriške pomo-
či v zvezi s težkimi posledicami suše, ki je lani prizadela Jugoslavijo.
Popovič je nadalje pojasnil Dullesu jugoslovansko stališče do rešitve tržaškega vprašanja. Poudaril Je da je bila Jugoslavija vedno pripravljena na medshr'!"' 'nora”' 1 " -da pa je Rim vztrajal na tri* stranski izjavi, ki slavijo nesprejemljiva in s tem preprečil dosego sporazuma.
John Foster Dulles je med razgovorom izrazil zadovoljstvo ameriške vlade glede nedavnega podpisa prijateljskega sporazuma med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo v Ankari.
LONDON. 3, — Danes zjutraj se je sestal ministrski svet pod Churchillovim predsedstvom. Domnevajo, da so med drugim razpravljali o položaju v Iranu in o odškodnini Albertu Kruppu.
Pričelo se ie osmo zasedanje
evropske gospodarske komisije 0ZH
Proučili bodo gospodarski položaj ▼ Evropi in pripravili poročilo gospodarskemu in socialnemu svetu OZN • Izjava B. Crnobrnje, jugoslovanskega delegata o vlogi komisije in o delu delegacije FLRJ
lledno bol] se zaostruje spor med Mosadekom iu Kašanijem
Košani odklanja sklicanje seje parlamenta, Mosadek pa je dal tridnevni rok za izglasovanje zaupnice - 470 oseb osumljenih zarote proti vladi Nove demonstracije - Kominformisti izkoriščajo zmedo za svoje načrte
TEHERAN, 3. — Od včeraj dalje so izvršili okoli 470 aretacij. Po večini gre za upokojene oficirje, bivše ministre, novinarje in druge osebnosti. Med njimi je tudi bivši voditelj opozicije Djemal Emami.
Večerni list «Keihan» piše, da je vladni odbor za varnost, ki se je sestal V Mosadekovem stanovanju, odobril seznam 470 oseb, ki so osumljene, da so vpletene v zaroto proti vladi. Med osebami, ki so bile aretirane danes, so nekateri oficirji in bivši finančni minister v Kazmarovi vladi, i 2jhv>smjt minister fatami ,ie danes na tiskovni konferenci izjavil, da so preteklo noč aretirali 15 važnih civilnih in vojaških osebnosti. Zanikal je nato, da bi bil general Franco povabil šaha na .obisk v Španijo.
V krogih blizu ministrskega predsedništva izjavljajo, da je Mcsadek, ko je zahteval od Majlisa (parlamenta) podporo, da bi ukrotil povzročitelje neredov, mislil zlasti na nekatere člane parlamentarne opozicije. Mosadek trdi. da so *i podpirali bivše oficirje, ki da so dali pobudo za poizkus strmoglavljenja vlade.
Danes zjutraj je bil položaj miren, vendar pa so bile vse glavne ulice, kakor tudi trg
pred parlamentom, močno zastražene. Danes bi se moral sestati parlament, da glasuje o zaupnici Mosadeku. Toda predsednik Kašani je izjavil, da ne bo dovolil nobene seje parlamenta, dokler ne bo zopet poklican v službo odstavljeni poveljnik oddelka, ki je skrbel za varnost v parlamentu, polkovnik Ahmed Za-hedi. Dodal je. da se parlament ne bo sestal, dokler bo v službi novi poveljnik, češ da se poslanci ne čutijo gotove. Odstavljeni Zahedi je namreč Kašanijev pristaš. Kašani je poslal neke vrste ultimata novemu šefu glavnega štaba generalu Riahi. ki ga je imenoval Mosadek. Riahi je ultimat zavrnil in zato je Kašani kot predsednik parlamenta prepovedal današnjo sejo. Kašani je zahteval tudi. naj bi njegov pristaš podpredsednik parlamenta Zolfagari odslej predsedoval sejam parlamenta v njegovi odsotnosti. Temu se odločno upirajo Mosadeku naklonjeni poslanci. Končno zahteva Kašani tudi pravico, da bi sam določal dnevni red parlamentarnih sej Kakor se vidi, se vodi borba med Kašanijem in Mosade-kom. Mosadek je danes skupini predstavnikov narodne fronte izjavil, da namerava
NADALJNJI KOMENTARJI O BALKANSKEM SPORAZUMU
Inozemski tisk o važnosti
sporazumne rešitve vprašanja Trsta
Neodvisni turški list „Džumhurijet* piše, da nesporazum glede Trsta ne bi smel vplivati na stališče Italije do sporazuma med balkanskimi državami - Izjave Dullesa in Edena o sporazumu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Jugoslovan, ski zvezni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je so. deloval pri podpisu prijatelj, skega sporazuma v Ankari se vrača v domovino. Ob povratku v Jugoslavijo je Popovič poslal predsedniku turške republike Bajarju in predsedniku turške vlade Menderesu brzojavki, v katerih se jima zahvaljuje za prisrčno gosto, ljubnosti, ki jo je jugoslovan. ska delegacija uživala med bi. vanjem v Turčiji. «Trdno sem prepričan, pravi Koča Popo. vič, da bo delo, ki so ga ures. ničile Grčija, Turčija in Jugoslavija odprlo novo razdobje v nadaljnjem zbliževanju in sodelovanju med narodi na Balkanu*.
V dobro obveščenih krogih v Beogradu sodijo, da bo zvez. na ljudska skupščina že na prihodnjem zasedanju konec marca oziroma v začetku apri. la ratificirala ankarski spora, zum.
Danes popoldne je jugoslovanska vlada prejela brzojav. ko angleškega zunanjega ministra Anthonija Edena, ki česti. ta k podpisu sporazuma o pri. jateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. «Ta sporazum, poudarja An. thony Eden, prihaja kot pri-srčen in dobrodošel prispevek k utrjevanju varnosti ne samo na tem področju temveč tudi v vsem svetu*.
Beograjski politični krogi z zadovoljstvom ugotavljajo dober odmev podpisa ankar. skega sporazuma o prijatelj' stvu in sodelovanju med JUR(, slavijo, Grčijo in Turčijo v de’ mokratični svetovni javnosti Pisanje inozemskih listov in izjave ameriškega zunanjega ministra Dullesa. britanskega zunanjega ministra Edena k sta ocenila sporazum kot no memben prispevek k utrjeva’ nju varnosti in miru v tem
delu Evrope, tolmačijo beo. grajski politični krogi kot dokaz, da je ne samo zapadna demokratska javnost, temveč da so tudi pristojni krogi na Zapadu 'pravilno^ ocenili napo. re balkanskih držav za ohrani, tev miru v tem ogrožanem de. lu Evrope, njihovo željo za so-delovanje z drugimi državami na področju obrambe. V tem pogledu je zlasti pomembno pisanje zahodno-nemških časopisov, ki objektivno presoja, jo sporna vprašanja med Ita. lijo in Jugoslavijo in ,sodijo. da jte sedaj na Italiji vrsta, da pokaže svojo dobro voljo za sodelovanje in ureditev tržaškega vprašanja.
Celotni turški tisk še vedno objavlja na prvih straneh poročila o bivanju jugoslovanske delegacije v Turčiji in komentira podpis prijateljskega sporazuma. Neodvisni list «Džum-hurijet* pravi, da predstavlja sporazum važen činitelj v o-brambni črti, ki se razteza od Severnega morja do Kavkaza.
List dodaja, da je bila s tem dosedanja vrzel na Balkanu dopolnjena in pripominja, da nesporazum glede Trsta ne bi smel vplivati na stališče Italije do sporazuma med balkanskimi državami. Rim bi moral razumeti — poudarja nDžumhu-riletn, da napad proti Jugoslaviji ne bi pomenil samo vojno proti eni državi, temveč svetovni spopad, od katerega ne bi bila izvzeta niti Italija.
Demokratski «Sun Telegraph* pa pravi, da je sklenitev trojnega sporazuma izzvala določeno razburjenje v Bolgariji ter da so bolgarski listi napadli sporazum še preden je bil podpisan. Predvidevajoč morebitne diplomatske proteste Sofije, zaključuje liri, da ima bolgarski narod povsem dru°ačno mnenje o sodelovanju med bal kanskimi državami kot sofijska vlada.
Najpomembnejši zahodno-
n,®mški socialdemokratski list «Wastfaelische Rundschau* pi-
5 d T ,zv,ezi s tem med drugim: «. ak ■	80	v Ankari pod-
pisale Turčija, Jugoslavija in Grčija dejansko pomeni to kar je poudaril državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš j?e£ • t- b Pričetek novega razdobja na Balkanu. Sedaj po podpisu pakta lahko ves svet smatra Jugoslavijo za kvalifi-ciranega zaveznika.
Ce bi Italija imela dobre svetovalce — kar vsekakor ni izključeno — tedaj bi morala pristopiti k paktu in z razumnimi razgovori z Beogradom rešiti vprašanje Trsta.
V Evropi se mnogo in glasno govori, kaj 1 vse je potrebno storiti za utrditev obrambe za-pada, vendar vse kaže, da nekateri nočejo razumeti veličine prispevka, ki bi nam ga prinesla rešitev tržaškega vprašanja. List nadalje poudarja pomen pakta in v zvezi s tem ugotavlja, da sta turška in jugoslovanska armada danes kvantitativno in kvalitativno pomembnejša činitelja od mnogih armad kontinentalnih velikih držav.
Vodilni ameriški listi komentirajo danes sklenitev balkanskega sporazuma. Bostonski »Christian Science Monitor* poudarja, da je sklenjeni sporazum med Jugoslavijo. Turčijo in Grčijo najpomembnejši korak, ki so ga napravile svobodne države v zadnjem času v postavljanju učinkovitega obrambnega sistema proti morebitni sovjetski agresiji. «New York Times* pa poudarja, da ta sporazum dokazuje, da svo-bodne države Evrope z novimi silami ustvarjajo jamstva svoje neodvisnosti.
Ttidi številni drugi ameriški časopisi v da jših komentarjih poudarjajo napore Jugoslavije za ohranitev miru v svetu in njeno realistično politiko.
B. B.
dovoliti parlamentu druge tri dni časa, da se odloči, ali misli sodelovati z njim za eliminiranje žarišč neredov. Po po teku treh dni se bo Mosadek obrnil s pozivom na prebivalstvo. S tem v zvezi domnevajo, da je hotel Mosadek namigniti na morebitno razpustitev zbornice. V tem primeru bi se položaj Kašanija spre-menil. Toda pred morebitno atetacijo ga ščiti njegov velik ugled, ki ga ima kot voditelj verske organizacije »Muslimanski bratje«.
Medtem 'je ameriško poslaništvo v 'rfbe:^>i zanikalo govorice, da se ameriška vlada vmešava v iranske notranje zadeve.
Poslaništvo je tudi zanikalo vesti, da je poslanik Hender-son sinoči sporočil šahu, da so ZDA odpovedale svojo podporo Mosadeku, in pripominja se, da je ameriška politika glede Irana nespremenjena.
Za danbs popoldne je kom-informistična stranka Tudeh sklicala zborovanje na trgu pred parlamentom, da protestira proti »izkoriščanju po tu jem imperializmu* in proti šahu, Vlada je povečala varnostne ukrepe in na več krajih mesta so postavili barikade. Zunanji minister Fatemi je sporočil, da bo vlada prepovedala zborovanje in da bo vsakdo, ki se bo upiral varnostnim organom, strogo kaznovan. Kljub temu pa se je na trgu zbralo okoli osem tisoč demonstrantov in zdi se, da je prišlo do spopada med pristaši Tudeha in pristaši vseirao-skega gibanja. Pred parlamentom je stražilo vojaštvo ob podpori tankov. Vojaštvo je pozneje demonstrante razgnalo in od teh je bilo okoli 200 aretiranih.
Po zadnjih vesteh so pri popoldanskih demonstracijah aretirali 500 oseb.
Mosadek in Kašani sta poslala svoje predstavnike v Quom, 140 kilometrov južno od Irana, da tam obrazložita nastali položaj. V tem kraju se je namreč zbralo veliko število Kaša-nijevih pristašev, ki so mislili napraviti pohod na Teheran.
Nove preglavice pa so Mosadeku povzročili Rusi. Zunanji minister Fatemi je namreč danes sprejel sovjetskega poslanika Sadčikova, ki je protestiral, češ da so iranske obmejne straže prekoračile mejo in prešle za 250 metrov v notranjost sovjetskega ozemlju.
V ameriških krogih so zaskrbljeni zaradi povečanega delovanja kominformistične stranke Tudeh in bojijo se da ne bi Rusija izkoristila sedanji položaj, da bi uveljavila svoj vpliv na Srednjem vzhodu Zlasti pa so zaskrbljeni v Turčiji, ki imajo skupno mejo s Sovjetsko zvezo.
Duclos priznava
upadanje kominformizma v Franciji
nHumanlte* poziva Thoreza, naj ostane v Rusiji
PARIZ, 3. — Na konferenci kominformističnih organizacij za okrožje Seine (ki obsega tudi Pariz) v mestu Aubevil-liers je Jacgues Duclos priznal, da je kominformizem v zadnjih dveh letih v Franciji mnogo izgubil in da so široki delavski sloji zapadli v pasivnost, namesto da bi podpirali Kp Francije.
Duclos, ki opravlja funkcijo glavnega tajnika stranke v odsotnosti Mauricea Thoreza, ki se že tri leta »zdravi* v Rusiji, je izjavil, da so že »parlamentarne volitve 17 junija 1951 pokazale, da so veliki deli prebivalstva, doslej aktivni komunisti, zapadli v pasivnost in politično abstinenco*. Ta pojav, je nadaljeval Duclos, se je še bolj ostro pokazal pri zadnjih volitvah v Parizu, »kar dokazuje, da smo
izgubili stike z mnogimi delavci*.
Besedilo Duclosovega govora je objavilo danes glasilo KP Francije «Humanitč»,
Duclos je govoril tudi o Martyju In Tillonu in dejal: «Zmaga!i bomo v bitki proti Martyju in Tillonu* s čimer je priznal da oba še nista izgubila vpliva na množice. «Humanite», ki je v soboto grobo napadel Martyja. objavlja danes članek Marcela Ser-vina, člana centralega komiteja, ki zdaj napada Tillona. Duclos pa je v svojem govoru obtežil Tillons — kot ž? poprej Martyja — da je »policijski _Vohun». Tillon je formalno še član stranke, izključen pa je bil iz politbiroja in centralnega komiteja. Zdi se pa, da ni daleč do njegove izključitve iz stranke.
Na francoske kominformiste, ki že nekaj mesecev ne vedo kaj je pravzaprav s Tho-rezom, bo gotovo blažilno vplivala poslanica Thorezu, fci jo objavlja današnja «Huma-nite»; pos'anico so sprejeli na konferenci v Aubevilliersu. Poslanica poziva Thoreza, naj ostane v ZSSR, da bi se izognil «zaroti, ki jo je organizirala vlada, da bi aretira'a vo-ditelia partije*. V pariških političnih krogih pravijo, da zdaj še manj vedo, kaj pravzanrav s Thorezom in je sploh še živ.
je
ali
Priprave nVI. kongres IMJ
BEOGRAD. 3.	—	Mladina
Jugoslavije se skrbno pripravlja za VI. kongres, ki se bo začel v soboto popoldne v Beogradu Organizacije LMJ bodo od tej priložnosti organizirale mitinge zborovanja in kulturne prireditve. V dneh kongresa bodo priredili spominske večere posvečene revolucionarnemu delovanju prejšnjih generacij, udeležbi mladine v ljudski revoluciji in prispevku mladine v socialistični izgradnji države Delavska študentska in srednješolska mladina iz Beograda bo med drugim 6. marca organizirala velik miting pred poslopjem Ko-larčeve univerze v Beogradu.
ŽENEVA, 3. — Danes se je začelo v Ženevi v palači bivšega Društva narodov osmo zasedanje gospodarske komisije OZN za Evropo. Zasedanja se udeležujejo predstavniki 23 dežel in številni opazovalci. Navzoče so tudi delegacije dežel sovjetskega bloka.
Na otvoritveni seji, ki se je začela danes predpoldne, je govoril glavni tajnik komisije Gunnar Nyrdal, ki je povzel delo. ki ga je komisija že epravila, in se zavzel za stalni razvoj trgovinskih odnosov med vsemi evropskimi deželami, vzhodnimi in zahodnimi. Nato je na kratko prikazal glavne točke dnevnega reda tega zasedanja, ki predvideva piedvsem proučevanje poročil delovnih odborov (za kmetijska vprašanja, premog, električno energijo, industrijo, surovine, notranji promet, delovno silo, jeklo, les in razvoj trgovine).
Nadalje bodo na tem zasedanju izdelali delovni načrt za leto li)53-i>4, pregledali gospodarski položaj v Evropi in pripravili poročilo, ki ga mora gospodarska komisija predložiti gospodarskemu in socialnemu svetu OZN.
Popoldne so se sestali načelniki delegacij, jutri pa bodo na plenarni seji najprej izvolili predsednika zasedanja.
Državni podtajnik v jugoslovanskem tajništvu za zunanje zadeve Bogdan Crnobrnja, ki vodi jugoslovansko delegacijo, je pred svojim odhodom iz Jugoslavije dal novinarjem nasiednjo izjavo o namenih in delu gospodarske komisije OZN za Evropo:
»Jugoslovanska delegacija bo tudi letos, kakor prejšnja leta, sodelovala pri delu Evropske gospodarske komisije. Dnevni red zasedanja zajema piedvsem proučevanje gospodarskega položaja v Evropi.
Upoštevati moramo, da je bila Evropska gospodarska komisija ustanovljena kot evropsko* regionalno telo OZN, ki si prizadeva zbrati evropske države, da bi dejavno sodelovale pri problemih evropskega gospodarstva. Komisija je uila torej zamišljena kot univerzalno . ovroprko • gospodarsko telo. Takšna organizacija bi lahko dala kot organ OZN največ rezultatov pri miroljubnem in uspešnem reševanju gospodarskih težav, s katerimi se sedaj ukvarja Evropa.
Toda države sovjetskega bloka niso, kakor delajo tudi v drugih organih OZN, pokazale v tej komisiji volje za enakopravno mednarodno sodelovanje in v resnici ne sodelujejo pri delu njenih tehničnih odborov. Zahodnoevropske države pa so ustanovile svoje posebne gospodarske organe — organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje in evropsko plačilno unijo. Tako zajema dejavnost Evropske gospodarske komisije žal bolj študijsko proučevanje posameznih gospodarskih problemov, namesto da bi le-ta izdajala odločitve.
Želimo, da bi s svojo udeležbo tudi na tem zasedanju aktivno sodelovali. Zastopali bomo tiste konstruktivne piedloge. ki bi se utegnili pojaviti in ki bi temeljili na načelih medsebojnega razumevanja ter spoštovanja popolne enakopravnosti.
Vsekakor se bo tudi na tem zasedanju izražalo stališče posameznih držav do odprtih svetovnih in evropskih problemov kot so: razširitev mednarodne trgovine, konvertibilnost valute, mednarodno javno in zasebno finansiranje, posebno finansiranje nerazvitih držav, celovitost evropskega gospodarstva itd.
Pričakovati moramo, da bo sovjetski blok izstopil s propagandnim geslom, naj bi se razširila trgovina med Vzhodom in Zahodom. Da je to ge-
slo ▼ popolnem nasprotju z njihovo prakso, vemo mi Jugoslovani najbolje in to tudi občutimo* je končal svojo izjavo vodja jugoslovanske delegacije Bogdan Crnobrnja.
Enajst pogodb med FLRJ in FAO
BEOGRAD, 3. — V Beogradu so danes podpisali enajst novih pogodb o pomoči, ki jo bo FAO, organizacija za razvoj kmetijstva pri OZN nudila jugoslovanskemu kmetijstvu. Na osnovi teh pogodb bo FAO dala na razpolago za razvoj jugoslovanskega kmetijstva in dvig posameznih kmetijskih panog pom<*S v opremi. Med
drugim bo dobavila naprav« za kmetijski laboratorij v vrednosti 85.000 dolarjev. Podpis današnjih sporazumov označujejo v jugoslovanskih gospodarskih krogih kot dokaz medsebojnega sodelovanja in pomoči po specializiranih agencijah OZN.
Letalska nesreča
KARAČI, 3. — Danes zjutraj se je na letališču v Karačiju zrušilo štirimotorno' reakcijsko letalo. Pozneje so javili, da j« letalo doseglo hitrost 300 km na uro. ne da bi vzletelo ter je zadelo ob neki steber, in se prevrnilo v bližnji jarek kjer se je vnelo 25 ton goriva, ki je bilo v letalu, tako da je letalo eksplodiralo. V letalu je bilo 11 oseb, ki so vse izgubil« življenje
Nesoglasja v razlagi
sklepov rimske konference
Nasprotujoča si to'nočeoja Bidaulta iu Adenauerja Nemški socialni demokrati za vojaško sodelovanje na novih osnovah
PARIZ, 3. — V petek bo francoski zunanji minister Bi-dault podal v francoski narod, ni skupščini izjavo o rimski konferenci šestih ministrov in o nedavnih angleško-francoskih razgovorih v Londonu. To je sporočil na današnji seji narodne skupščine državni podtajnik v predsedstvu vlade Hu-gues na vprašanje golističnega poslanca Noela,
Kot znano, sta po rimski konferenci Bidault in Adenauer vsak na svoj način raz- j ložila njene rezultate. Adenauer je dejal, da se je ostalim ministrom francosko stališče zrelo nesprejemljivo, Bidault pa je izjavil, da so ministri sprejeli francosko stališče; Adenauer je dejal, da so sklenili, da je treba pogodbo o evropski vojski čimprej ratificirati (torej ne glede na usodo francoskih dodatnih protokolov), Bidault pa je izjavil, da so za Francijo protokoli še vedno pogoj za ratifikacijo.
V pariških političnih krogih poudarjajo, da se francosko stališče do pogodbe u evropski vojski in do dodatnih protokolov ni prav nič spremenilo po konferenci šestih ministrov, in da je imelo poročilo, ki ga je izdal včeraj Bidault, da
Medtem je nemška socialde. mokratska stranka izdala poročilo, ki pravi, da v sedanjem položaju ni mogoče misliti na razpravo v zveznem parlamen. tu o ratifikaciji nemško-zavez. niških pogodb in sporazumov, ki so bili podpisani obenem a pogodbo o evropski vojski. «Bidault — pravi poročilo, je jasno povedal, da Pariz ne bo ratificiral pogodb brez sporazuma o dodatnih protokol,h. Edina rešitev vprašanja je zdaj v tem, da se začnejo nova pogajanja, s katerimi bi se doseglo vojaško sodelovanje vseh svobodnih narodov Evrope na osnovi enakopravnosti in varnosti za vse udeležence, pri čemer bi bila v zadostni meri upoštevana potreba Nem. čije, da obnovi svojo enotnost. To velja tudi za Posarje*.
Po vesteh iz zanesljivih a-meriških virov nameravajo ZDA podpisati z visoko komisijo bodože evropske obrambne skupnosti dvostransko pogodbo, ki bi bila podobna dvostranskim pogodbam o vojaški pomoči z vladami raznih držav Ameriško zunanje ministrstvo je izjavijo, da vlada ZDA dejansko proučuje vprašanje načina ameriške vojaške pomoči Evropi, ko bo začela
namreč dodatni protokoli j veljati pogodba o evronski o-predstavljajo za francosko vla- , brambni skupnosti. Vendar do. do »osnovno nujnost*, prav ta | daja zunanje ministrstvo, da namen, da se poudari nespre- j dos)ej noben načrt pogodbe. ki menjeno stališče panske vla- ; bi vsebova] ta določila, še ni de. Ce je Francija naredila ka- j v (0ijkšni meri pripravljen, da ko koncesijo, pravijo v Pari- j bi ga bilo mogože predložiti zu, pomeni to samo, da bi Bi- j državam članicam evropske o-dault sprejel odobritev proto- j brambne skupnosti Zdi se. da kolov tudi v obliki pisem, ki j bi hote!a ameriška vlada pred. bi jih podpisalo ostalih pet n deleženih držav; vendar bi ta
pisma morala biti gotova, še predno bi predložili pogodbo o evropski vojski francoskemu parlamentu v ratifikacijo.
Medtem je Adenauer danes poročal o rimski konferenci na seji svoje vlade. V obveščenih krogih trdijo, da je povedal v bistvu isto, kot v svojih zna. nih izjavah po povratku v Bonn, se pravi, da je nemška razlaga rezultatov rimske konference še vedno pooplnoma nasprotna francoski.
DEMOKRISTJANSKO URADNO MNENJE V MANJŠINI » POSLANSKI ZB0BN1CI
Italijanska poslanska zbornica je z veliko večino zavrnila ponoven p o-skusdemokristjanske obstrukcije zakona o ustavnem sodišču ■ Mnogo demokristjanov je glasovalo proti uradnemu mnenju sv o/e stranke
(Od našega dopisnika)
RIM. 3, — Na današnji seji poslanske zbornice se je demo. kristjanska večina razdelila, tako da je pri glasovanju ostalo mnenje, ki je izražalo uradno demokristjansko stališče, v precejšnji manjšini. Slo je sicer za manj važno vprašanje, o katerem vlada uradno ni izrekla nobenega mnenja, vendar je dogodek sam na sebi značilen, zlasti v zvezi z okoliščinami ki so ga spremljale.
Zbornica je razpravljala o zakonu o ustavnem sodisču, ki zaradi demokristjanske obstrukcije že tri leta roma iz senata v zbornico in obratno. Tokrat je pred zbornico besedilo zakona, kakor ga je sprejel senat ko je o njem drugič razpravljal Ce ga zbornica spremeni bo moralo spet pred senat in igra se lahko ponavlja, dokler oba doma ne sprejmeta enakega besedila.
Ko je po dolgi diskusiji zbornica danes le odobrila 4. člen zakona v nespremenjeni obliki (pri tem pa so demo.
kristjani izrazili popolnoma novo tolmačenje, ki daje pravzaprav vladi oblast, da imenuje sodnike ustavnega sodišča in jih s tem naredi od sebe odvisne), je prišel na vrsto 7. člen, ki govori o tem, da morajo sodniki ustavnega sodišča za ves čas izvrševanja svoje funkcije odložiti vse o-stale funkcije itd. v javni ali zasebni službi. Demokristjani so predložili popravek, da za. deva to tudi univerzitetne profesorje. Ce bi bil ta docela nevažni popravek sprejet, bi se s tem zakon o ustavnem sodišču mogel vrniti v senat.
Vnela se je daljša diskusija, v kateri se ponovno padali očitki, da hočejo demokristjani z obstrukcijo take vrste onemogočiti delovanje ustavnega sodišča. Vendar je bilo že med debato opaziti, da med demokristjani samimi ni enotnosti; zato tudi pravosodni minister Zol v imenu v'ade ni hotel izraziti nobenega mnenja, temveč je le dejal, da bo vlada
sprejeila sklep skupščine.
Na poimenskem glasovanju je nato od 300 prisotnih poslancev 205 poslancev glasovalo za nespremenjeno besedilo senata, 90 pa proti, medtem ko se jih je 5 vzdržalo glasovanja. Presenetljiva je predvsem velika razlika, s katero je uradno demokristjansko mnenje ostalo v manjšini. Vendar zakon o ustavnem sodišču g tem še ni rešen, kajti demokristjani so že najavili, da nikakor ne morejo umakniti svojega popravka k členu 48; sodijo, da bo takrat tudi strankarska discijpri-na strožja, da se preprečijo spodrsljaji kot današnji.
' A. P.
VVASHINGTON, 3. - Zunanjepolitični odbor v predstavniški zbornici je danes odobril načrt zakona za vključitev Havajskih otokov v ameriško konfederacijo kot 49. državo. Odbor pa je enak načrt glede Alask« zavrnil.
vsem rešiti vprašanje pogojev, v katerih bo lahko ohranila in izvrševala svojo pravico nadzorstva nad uporabo kreditov in materiala v okviru vojaške pomoči.
Sreča v nesreči
C e na sem kongresu Vida-lijevega »parttta* ni bilo proti nig novega ali sploh omembe vrednega, ne velja to v celoti za sizvolitevi> članov novega centralnega komiteja, katerih imena so za Vidalijem našteta po abecednem redu v včerajšnji številki sUnita». Kratka primerjava z imeni, ki so pri. šla v centralni komite na zadnjem kongresu, pokaže, da jih manjka kar 13, medtem ko sta dva (Grusovin Dario in San-talesa Ricciotti) zdrknila med kandidate. (Verjetno zato, da bi laže izvršili operacijo, so tudi zmanjšali število članov CK od 45 na 35).
Člani prejšnjega centralnega komiteja, ki jih v novem ni več, so: Angel Blazina, Pina Cattaruzzi, Slava Cebulec-Katra, Oscar Ferlan, Leopoldo Gasparini, Francesco Gašperini, Giuseppe Gustinčič, Vera Hussu, Albert Košuta, Zor« Legiša, Dušan Lovriha, Gasto-ne Millo in Ado Slavec.
Morda bi bilo zanimivo vedeti, zakaj sta na primer l^o-vriha ali Slavec zaslužila ta degradacijo?!
Vsekakor pa so lahko našteti (ali zaenkrat vsaj oni med njimi, ki so padli v popolno, ne le polovično nemilost) od sile zadovoljni, da se je to, zgodilo v Trstu in ne v kaki-nem ruskem pašaluku. Tam. bi že sedeli za zamreženimi okni pa celo že opravili pokoro za svoje tuje in izmišljene grehe. Tako pa jim ni hujškega. kot da niso več člani kominformistiinega centralnega komiteja kar navsezadnje ni ne sramota, ne nesreča.
PRIMORSKI DNEVNIK
4. mar« isil
Človek, bodj ilovek v polni meri, zemlje ne pretvoriš v raj.
Gledaj, da ne boš podoben zveri, angelu boš tejjko kdaj.
A. MEDVED
Danes, sreda 4. marc*
Kazimir. Misiav ^ Sonce vz:de ob 6.40 in z ^ 17.55. Dolžina dneva lU^ 7J5 vzide ob 22.03 in z?t0"
Jutri, četrtek J.
Janez, Sladoja
VPRAŠANJE „ALD1SIO" NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
ŽUPAN INDIREKTNO PRIZNAL ODGOVORNOST
ITALIJANSKIH FUNKCIONARJEV ZVU ZA ŠKANDAL „AL0ISI0“
Italijanski funkcionarji so odobrili 310 novih posojil, čeprav so vedeli, da ni denarja Sedaj nameravajo te prošnje ponovno reševati na osnovi nekakšnih prednostnih lestvic
Na včerajšnji seji tržaškega
občinskega sveta je v odgovor na resolucijo občinskega svetovalca Beliharja (FN), v kateri je zahteval uradno pojasnilo ZVU o ustavitvi izplačevanja posojil po načrtu «Aldi-sio», tržaški župan navedel nekatere zanimive, do sedaj nepoznane številke.
Tako so do 12. decembra
1952 predložili posebni komisiji 2.475 prc-enj za posojila za gradnjo stanovanjskih hiš, skupno za vsoto 5 milijard 398 milijonov lir. Od tega so pregledali 1.673 prošenj in odbili. zadržali, ali so umaknili prosilci sami 549 prošenj. Za ostale prošnje pa je komisija odobrila in sicer začasnih 331 in dokončnih 793, skupaj 1.124 posoMl za okrog dve milijardi lir. Tukaj pa se prične prva nejasnost županovega poročila. Do sedaj je bilo namreč znano, da je predloženih 1 124 prošenj, oziroma odobreno posojil za 2 milijardi 400 milijonov lir in ne samo za dve milijardi, kot je sinoči izjavil župan.
Konec decembra so ustavili vsa izplačila na račun načrta «Aldisio», Vera Tržačanov v ta načrt, točneje povedano v obljube oblasti in zaupanje pa je bilo tolikšno, da so deževale na komisijo še vedno nove prošnje tako, da je njih število naraslo do 11, februarja
1953 na 2 639 in zaprošena vso. ta na 5.795 milijonov. V tem času pa ni bila ugodno rešena niti ena nova prošnja.
Vsa ta odobrena posojila za hiše, ki so že v gradnji in tisočera upanja po takojšnjem novem domu pa so izgubila o. snovo ko so italijanski funkcionarji ZVU ustavili vsako izplačevanje že odobrenih iz plačil. Nastal je škandal, o katerega obsegu in posledicah smo v našem listu že mnogo pisali in se sedaj ne bomo u-stavljali pri tem vprašanju. Postavlja pa se vprašanje: Kdo je krivec?
Ironija usode je, da je na to vprašanje včeraj deloma odgo. voril tržaški župan sam, ko je navedel, da so novi italijanski funkcionarji ZVU od nastop« pa do ustavitve izplačil (v dobrih treh mesecih) podpisali 121 začasnih posojil in 184 dokončnih, skupno kar 310 novih posojil. To so napravili dobro vedoč, da obveznosti ne bodo mogli izpolniti, ker so morali poznati finančni položaj, vsaj obrise proračuna itd. To dejstvo pa seveda nič manj ne opravičuje biviih zavezniških funkcionarjev, saj je dal mr. Haroldson «proste roke« uradu za javna dela in je pospeševal podpisovanje posojil, češ da bodo že našli potrebna sredstva.
Rešitev škandaloznega položaja. ki ga je kot nekako u-radno mnenje včeraj nakazal župan, pa je žal nesprejemljiva. Po njpgovem bodo porabili za pokritje deficita 400 milijonov nakazanih v tekočem polletju 400 milijonov, katere bodo nakazali v drugem polletju tekočega leta in še 400 milijonov, za katere se menda prav sedaj pogajajo kot za neko izredno nakazilo. Istočasno pa pregledujejo vse prošnje, odobrene po italijanski upravi in jih skušajo razvrstiti po ne. Ica^i prednostni lestvici Na ta način bi po mnenju župana prišli do postopne zadovoljive rešitve.
Zal pa bi taka rešitev juri-dično bila nemogoča, ker predstavljajo izdana posojila juri-dično obvezo in ne obljubo ob. lasti in lahko zaide po tej poti ZVU v celo vrsto neprijetnih procesov poleg tega, da bi sistem razvrščanja privedel do številnih krivic. Obenem pa to pomeni, da bo le minimalno število novih prosilcev lahko prišlo v doglednem času do posojila, pa čeprav bi bili sta. novanja še tako potrebni in bi
zadostili vsem zahtevam zakona.
Svetovalec Belihar je sinoči poleg tega vprašanja načel tudi drugo nekoliko zabavno in za župana zelo neprijetno zadevo o «Triestini» in članku v nedeljskem listu «La Gazzetta sportiva«. «Triestina» plava namreč že dolgo časa v hudih finančnih stiskah in je razpravljala z županom o finančni pomoči. Pri tem so govorili o sledečih konkretnih akcijah v korist omenjenega društva: ustanovitev posebne občinske trošarine, loterija, prispevki u-stanov in družb, razširitev sistema vnaprej plačanih vstopnic in končno o posebni akciji po šolah zdrušsni z nabiranjem prispevkov. Svetovalec Belihar je poudaril, da nima nič proti
drugi, tretji in četrti točki, da pa je nedopustno uvajati trošarino katero morajo plačevati osebe s 27 do 20 tisoč mesečnimi dohodki za igralce, ki pre jemajo po 240 tisoč na mesec. Nemoralno pa bi bilo pritegniti v tako akcijo mladino.
Na začetku seje je Grego-retti (DC) ponovno načel vprašanje komisarja IACP, nakar je odbornik Dulci preči-tal osnutek resolucije, kjer protestira proti takemu ravnanju ZVU. Resolucijo so odložili do prihodnjega zasedanja, ker bodo prej vprašali za nadaljnja pojasnila.
Po krajšem pozivu, naslovljenem na tisk, naj ne piše o primerih iz črne kronike na načine, ki vzbujajo pri ljudeh najbolj nizke občutke in po
dolgem zapletenem razpravljanju o začasnem imenovanju treh novih zdravnikov (enega tudi na Opčinah) je včeraj o proračunu ACEGAT govoril e-dino svetovalec Teiner (PST), ki se je po daljši kritiki raznih postavk v bistvu pridružil že na prejšnji seji izrečenem mnenju svetovalca Mianija, da mora posebna komisija pregledati poslovanje ACEGAT.
Kaže, da bo med vso opozicijo prevladalo to stal’šče, vsai tako se sliii «po hodnikih«, ker je na osnovi predloženih podatkov res težko izreči utemeljeno sodbo o ACETAT, ker je proračun bolj podoben nagrobnemu spomeniku, iz katerega se lahko razbere samo, da je pokojnik bil najboljši človek na svetu.
MLADI PEVCI IZ VELIKEGA REPNfl BODO USTVARILI PEVSKO TRADICIJO!
TUDI OKOLI PEVSKIH ZBOROV spletke in rovarjenja kominformistov
Komintormisti so s proiiokoci.omi in spletkami skušali razbiti pevski zbor, ki je z velikim uspehom nastopil ob nedavoi Prešernovi pros avi v Avditoriju, a se |im je načrt ponesrečit
OB NAMERAVANI UVEDBI ŠE ENEGA ITALIJANSKEGA ZAKONA
Že tako slabo poslovanje INAM bi novi zakon še bolj poslabšal
Zavaro> aiicem je treba dati čim večjo soudeležbo pri upravi, ktekrftno so že uživali pred nastopom fašizmu
Vprašanje socialno - zavarovalnih ustanov in bolniških blagajn je velike važnosti za
vse delavstvo, saj so to važne pridobitve njegovega dolgotrajnega boje. Znano je, da je fašizem odvzel zavarovancem vse pravice pri upravljanju in nadziranju teh ustanov, hkrati pa tudi njihovo avtonomijo ter jih podredil centralnemu vodstvu v Rimu, v razna pokrajinska vodstva pa namestil same svoje zveste pristaše na podlagi njihovih skvadrističnih zaslug.
To stanje se tudi po osvoboditvi ni mnogo spremenilo, razlika je le v tem, da je INAM (bolniška blagajna) postal pravi fevd za demokristjane in bivše spokorjene fašiste.
Pri nas je sicer centralizacija te ustanove ostala, zavarovanci niso imeli pri upravljanju nobene besede, toda nekaj na boljšem smo le bili v primeri z drugimi podružnicami INAM v Italiji. Tu je ZVU s conskim ukazom št. 51 z dne 14. januarja 1947 vsaj ustanovila začasen posvetovalni odbor. v katerem so bili tudi sindikalni zastopniki. Sedaj pa grozi nevarnost, da bo ZVU ta ukaz preklicala in da se bo začel znova izvajati italijanski zakon št. 138 iz leta 1943, ki predvideva ustanovitev pokrajinskega odbora. Ta odbor pa uživa še manj pravic pri soodločanju pri bolniški blagajni kakor dosedanji začasni posvetovalni odbor in so delavci v njem še slabše zastopani.
Pri vsej tej stvari pa ne gre samo za posvetovalni odbor, marveč tudi za konkretno, zmanjšanje ugodnosti, ki jih uživajo zavarovanci v Trstu, v primeri s tistimi v Italiji. V primerjavo naj navedemo le nekaj podatkov, ki nam kažejo, da so kljub vsem pomanjkljivostim zavarovanci v Trstu v primeri z italijanskimi še mnogo na boljšem bodisi glede zdravniške pomoči in zdravil bodisi glede podpore za časa bolezni.
Tako dobivajo zavarovanci v Trstu za vsak primer bolezni 180 dni bolniške podpore, v Italiji pa samo do 150 vsako leto. V Trstu imajo zavarovanci pravico 180 dni oskrbe m zdravljenja v bolnici za vsako obolenje v Italiji pa 180 v teku enega leta. Tu imajo zavarovanci pravico do neomejene zdravniške pomoči in neomejene količine zdravil ves čas delovnega razmerja, v Ita-
liji pa skupno 180 dni na leto. Tu dobivajo brezposelni še dva meseca po odpustitvi z dela v primeru obolenja celotno bolniško podporo, v Itali pa samo dve tretjini. Tudi zdravniška pomoč družinskim članom zavarovancev je tu vse leto neomejena, v italijanski republiki pa je omejena na 180 dni v letu. Podpora ob smrti zavarovanca znaša za preživele vsoto zadnje dnevne mezde pomnoženo z dvajset, v Italiji pa samo 2.000 lir. V Trstu imajo zavarovanci in njihovi družinski člani pravico do posebne zdravniške pomoči v ambulantah in na domu, v Italiji pa samo v ambulantah. Prav tako so tu ugodnejši pogoji za kronične bolnike pa naj si bodo to zavarovanci ali njihovi družinski člani.
Zc ta kratka primerjava nam kaže, da uživajo tržaški zavarovanci kljub mnogim pomanjkljivostim tukajšhje podružnice INAM vendarle boljše pogoje kot zavarovanci v Italiji. Zato bi pomenilo vsako izenačenje zanje korak nazaj.
Ker pa zavarovanci ne morejo biti zadovoljni s sedanjimi pogoji, bi bilo krivično in nesmiselno. da bi jih še poslabšali. Prav zato je popolnoma upravičena zahteva zavarovancev, da postane tržaška bolniška blagajna avtonomna, kar je še toliko bolj umestno, če pomislimo, da že uživata tako avtonomijo podružnici INAM v Bocnu in Tridentu. Vse to pa so seveda minimalne zahteve, kajti vsi delavci zahtevajo, da se uprava bolniške blagajne decentralizira in preide v roke zavarovancev samih, kakor je že bila ob njeni ustanovitvi vse dotlej, dokler ni fašizem razpustil upravnih svetov, v katerih so bili zavarovanci sami zastopani v večini. Ta zahteva je toliko bolj upravičena, če pomislimo, da so na primer v Zapadni Nemčiji, kjer je nacizem podobno kot fašizem odpravil demokratično u-pravljanje zavarovalnih ustanov, sedaj delavci ponovno soudeleženi pri upravljanju teh ustanov in imajo v upravnih svetih večino.
Marsikateri izmed naših či-tateljev se spominja nedavne Prešernove proslave v Avditoriju, kjer je med drugimi nastopil tudi pevski zbor iz Velikega Repna. Občinstvo je takrat navdušeno ploskalo mladim pevcem, ki so se ob tej priliki prvič predstavili Tržačanom, saj do takrat ni bilo slišati še nikoli o kakšnem zboru iz Velikega Repna, niti ni nihče vedel da obstaja na našem področju zbor, ki ga sestavljajo samo mladinci in mladinke.
Zato je bilo dolgotrajno ploskanje razumljivo in želja vsen je bila, da bi mlade pevce zopet slišali na kakšni prireditvi. Nihče -- razen domačinov seveda — pa ne ve, s kakšnimi težavami se je zbor boril in kakšne spletke so se spletale okoli njega, ko je šlo za nastop v Avditoriju
Prvi nastop mladinskega pevskega zbora pred javnostjo ni bil v Trstu, temveč na Repentabru ko je županstvo povabilo pevce, da bi sodelovali ob blagoslovitvi zvonov v tamkajšnji cerkvi. Omeniti moramo, da so zbor sestavljali pevci različnih političnih mišljenj, a je veljalo načelo, da se o politiki ne govori ter da se bo stremelo samo za tem, da se tudi v Velikem Repnu ustvari pevska tradicija. ki je ta vas ni poznala. Zato so vsi pevci soglasno pristali na ponudbo županstva in se pripravili na prvi nastop, za kar so prejeli tudi nagrado. Ta nagrada pa je bila pretveza kom nformističnim kolovodjem, da so pričeli proti zboru rovariti, in sicer z edinim namenom, da zbor razbijejo. Znan je nastop kominformi-stičnega svetovalca v občinskem svetu, ki je napadel občinsko upravo, češ da daje nagrade zboru v strankarske namene ter kasnejši trafilet, ki ga je v tej zvezi objavilo «De-lo». Tako omenjeni svetovalec kot tudi «Delo» sta pri tem pozabila, da so bili delne nagrade deležni tudi pevci kom-informističnega prepričanja in da je bil ostanek namenjen za nabavo not in drugih potrebščin.
Kmalu za tem je SHPZ povabila zbor, da bi sodeloval na Prešernovi proslavi v Avditoriju. Pevo/odja je pevcem pojasnil za kaj gre in jih prosil, da se o prcdio,.* izrečejo. Vsi so bili za to ter so se pričeli skrbno pripravljati na nastop. Na predzadnji vaji je dirigent dobil pismo nekega »Prosvetnega krožka« z Opčin, v katerem prosijo da bi sodelovali
na neki Prešernovi proslavi na Opčinah, ki bi bila v drugi polovici februarja. Dva dni kasneje, in sicer med zadnjo vajo pred nastopom v Avditoriju, je zborovodja dobil še e-no pismo iste vsebine in ker m vedel čigav krožek je (na Opčinah obstajajo dejansko trije prosvetni krožki ali društva), je tudi iz razloga, ker je bilo še dovolj časa na razpolago. pismo vtaknil v žep. Toda po vaji Je zvedel, da so vabilo na sodelovanje poslali kominformisti in je potem o tem govoril tudi s pevci ter jih prosil, da se o vabilu izjasnijo. Sklenili so, da bodo nastopili povsod, kamor jih bodo povabili. Toda dan kasneje, ko je bilo treba nastopati 7 Avditoriju ni bilo štirih kominformistov nikjer. Odpovedali so sodelovanje in ko se je kasno zvečer zbor vrnil iz Trsta domov ter so se pevci zadržali v vaški gostilni, so kominformisti izzivali in razgrajali in to še potem, ko so pevci pričeli odhajati na svoje domove.
Jasno je biio, da je bilo pismo omenjenega krožka samo provokacija, kajti kominformisti so špekulirali s tem, da bi zbor morda odklonil sodelovanje ter bi ta moment skušali izrabiti v svoje razbijaške namene. Ker se jim to ni posrečilo. so mislili, da bodo s svojo odsotnostjo preprečili nastop v Avditoriju in ker jim tudi ta ni šla po volji, so se pač poslužili zadnjega sredstva — izzivanja m provokacije.
RazbijaSki nastop pa je dosegel popolnoma nasproten u-činek, kot so si ga kominformisti zamišljali, zbor je še bolj enoten in trden kot poprej in so pevci sami odločili, da je take elemente bolje izločiti in delati resno naprej, pa čeprav v manjšem merilu. Odločeni so, da bo kulturno delovanje živelo, pa naj je razbijačem slovenske kulture prav ali ne!
Prej je zbor Jtel 36 pevcev,
Zadovoljiv promet na progi Trst-<Japetown
«A t ri na» ja oriplu!« z vulihim številom pot mkou in polnim blagovnim lovorom, «b‘uropa» p h bh vihčh v Trat prav tako dubro naložena
Predsinočnjim je odplula iz Tista motorna ladja Tržaškega Lloyda «Africa» na redno vožnjo proti Suezu in Capetovvnu Cepiav turistična razgibanost zaradi sezonskih razlogov še m razvita, bodo s potniki, ki so se vkrcali v tržaški pomoi-ski postaji in ki se še bodo vkrcali v Benetkah in Brindi-siju v glavnem vsi potniški prostori na ladji zasedeni, lo je nedvomno uspeh, ki lahko dela čast Lloydu. V jadranskih pristaniščih *e bo vkrcalo še kakih BO italijanskih potnikov, večja skupina Nemcev, Avstrijcev, Belgijcev, Južnoafn-kancev 'in Švicarjev. Med potniki je še po nekaj Angležev, Francozov, Holandcev, Lu-kse nburžanov, Jugoslovanov Grkov, Švedov, Južnoameri-kancev in U portugalskih turistov iz Mozambika. V Port-Saidu bo «Africa» sprejela med drugimi še 15 egiptovskih turistov. Tako bo na tej vož-nj: vozila «Africa» potnike ir kar 15 držav. Prav tako kot tovor potnikov, zadovoljuje tudi tovor blaga. Ladja bo namreč zapustila Jadran polno natovorjena V Trstu j« vkrcala znaten tovor avstrijskih produktov, izdelkov fine mehanike, orodnih strojev,
magnezita, valovita »tekla za posebne gradnje v Mozambi-ku in drugo blago. V Benetkah in Brindisiju bo «Africa» vkrcala italijansko blago, med katerim tekstil, avtomobile, oicdne »troje, prehramben« artiK le, kemične in farmacevtski- produkte, mandeljne itd
V Capetowen bo »Afričan prispela 26 marca. Dan prej (ia bo prispela v Trst na svoji povratni vožnji na isti progi mitoma ladja »Kuropan. Tudi potniški m blagovni tovor te ladje je zadovoljiv. V glavnem vozi tovor visoke kvalitete, volno, azbest, kože. kavo in druge tropične produkte V pristaniščih angleške Vzhodne Afrike bo «Europa» vkrcala nad 8800 vreč kave. namenje-n«s jadranskim kupcem.
Nevarna m fika
Včeraj opoldne so z avtom RK pripeljali v bolnico 60-let-no Marg'er to Spago por. Bo-schini iz Ul Pietš 13 kateri so v oduelku za prvo pomo* izprali in cbv«zall ne!:aj prask In ran no nogah in na levi roki. Zena H se bo morala jdravMti 5 du 7 dni je iz avila, da jo je v stanovanju ugriznila in opraskala njena mačka.
Težak položaj
tržaške mate in srednje industrije
Predstavniki združenja malih in srednjih industrijcev adv. Doria je predložil direktorju za finance in gospodarstvo ZVU posebno spomenico, v kateri prikazujejo težak položaj tržaške male in srednje industrije. Spomenica ugotavlja da je’ ta težak položaj nastal deloma zaradi pomanjkanja naravnega tržaškega zaledja. deloma pa zaradi pomanjkljive pomoči s strani odgovornih oblasti. Obenem pa zahteva spomenica, da naj oblasti narede vse, da bi se povečala .ndu-triiska dejavnost na o-zemlju in to zlasti z javnimi deli, katera morajo dajati v najem predvsem tržaškim družbam.
OBVESTILA Kmečke zveze
SESTANEK V BAZOVICI IN SV. KRI2U
Danes ob 19.30 bo v Bazovici sestanek KZ; Jutri ob 20. uri pa sestanek KZ v Sv. Križu.
Na sestankih bodo razpravljali o domačih gospodarskih problemih. V Sv. Križu še posebno o jusarskem vprašanju in o novem vodovodu, ki ga nameravajo graditi čez kriške vinograde.
OBVESTILO KZ
Obveščamo vse člane, da 31. t. m. zapade rok za prijavo dohodkov na podlagi Vanonije-vega zakona. Kdor ni še napravil prijave, naj se čimprej zglasi na »edežu KZ z Ul. F. Filzi 10.
* * *
Obveščamo vse člane, ki so naročili semenski krompir pri KZ naj čimprej dvignejo bone za naročeni krompir vrste Al bona in Bintje.
Tajništvo KZ
Področno kmetijsko nadzornišivo sporoča
Razdeljevanje nakazi) za nakup semena večne detelje po znižani ceni
Kmetijsko nadzorništvo Je pričelo z razdeljevanjem nakazil za nakup semena večne detelje po znižani ceni.
Ker &tane 1 kg semena večne detelje 410 Ur. mora kmetovalec, ki se je svoječasno naro čil, v trenutku ko dvigne nakazilo, plačati 70% cene, to je 287 lir za kilogram.
Razdeljevanje močnega krmlla-pogače koruznega jedrca
Nadaljuje se z razdeljevanjem močnega krmil« pogače koruznega jedrca. Obvešča se, da je sedanje razdeljevanje namenjeno izključno samo tistim živinorejcem, ki pri decembrskem razdelevanju krmila niso bili deležni.
IZPRED PRIZIVNhGA POROTNEGA SODIŠČA
Varani mož obsojen
zaradi izbruhal jubosumnosti
Ker je žena s svojimi južnjaškimi navadami nadaljevala tudi v Trstu, jo |e mož v napadu jeze hotel vreči skozi okno
Pietro Giannotta in Italia Sardiello sta se kaj zgodaj poznala; on je imel komaj 21 let, ona pa 15. Toda na gorkem jugu pod vročim italijanskim soncem se popki zgodaj razbr-stijo in ž njimi tudi ljubezen. Oba sta se spoznala in njuna ljubezen je dosegla višek. Toda le za nekaj časa, kajti fant je šel k vojakom tn ni hotel poročiti svojega že preizkušenega dekleta. Seveda se je mati de. kleta zavzela, da bi jo fant ročltl svojega že preizkušenega sporočila tudi Mussoliniju. Daj-stvo je, da jo je fant poročil in se ponovno vrnil k vojakom. Dekle je dobilo zaposlitev in z direktorjem sta se kar dobro, oziroma odlično razumela. Njen mladi mož pri vojakih je stalno prosil za denar in ona ga Je vedno uslišala: pošiljala mu Je denar in zavoje suhih fig ki jih je dobila od svojega direktorja. Po devetih mesecih pa se je Giannotta vrnil in naiel svojo ženo nosečo: sad pa ni bil njegov. Jezen jo je tožil, vendar sta se kasneje sporazumela in ponov. no živela skupaj. Nekega dne pa je Giannotta odpotoval in njegova mlada žena je ponovno odila k trgovcu, kjer je baje stanovala kar štiri leta Končno jo je njen mož povabil v Trst, kjer je našel delo. in mlada žena ga je uslišala ter Je prišla v naše mesto. S seboj je prinesla enega otroka, drugega pa je pustila pri materi,
V Trstu Je kazalo, da Je nje. gova žena stopila na boljšo pot, vendar pa samo za nekaj Jasa, dokler se ni tudi v Trstu znašla, Gianotto je zato mučila ljubosumnost, posebno še ker 1e sumil, da ga žena varn z nekim Savinom, baje Fer-luga po priimku. Nekega večera v avgustu 1952 leta se je Giannotta, sedaj že 32-leten mož, odpravil v neko gostilno, kjer se je sprl z lastnikom stanovanja, ker mu je ta za-branil dohov kuhinjo, medtem ko Je to dovolil njegovi ženi. Po sporu.se je oddaljil in se zatekel v drugo gostilno, kjer je našel Savina. Ta ga je povabil k sebi in mu plačal pijačo. Po prijateljskem razgovoru sta se oba odpravila v Giannottovo stanovanje in mož je po kratkem sporu napadel svojo ženo. jo prijel za vrat in kasneje zt boke ter jo dvignil s tal. Z ženo ki je brcala in kričala se je približal oknu in venomer sikal; »Zdai te bom ubil». Zena sg je seveda upirala in se k sreči prijela za
okno ter kričala na pomoč. Te. daj je nastopil Savino in Giannotta prisilil, da je spustil ženo. Ta je izrabila ugoden trenutek in zbežala na stopnice.
Policijski agenti, ki so pritekli na mesto, so opazili že na stopnicah žensko, ki je tekla pred možem. Oba so ustavili in ker sta bila popraskana, so ju odpeljali v bolnišnico in nato še na poveljstvo. Drugi dan je ženska vložila prijavo, češ, da jo je mož hotel vreči skozi okno.
Seveda so Giannotta predali sodišču in 16. decembra se je moral zagovarjati pred porotnim sodiščem. Pred sodnikom je izjavil, da je nedolžen in da ni hotel ubiti žene, v katero Je Se vedno zaljubljen, kljub temu, da se njuna značaja odbijata. Tistega dne ga je namreč njegova žena vpričo Savina grobo žalila, ker mu je vrgla v obraz besedo «cornu-to». To ga je tako razjezilo, da jo je napadel.
Sodišče je moia tedaj oprostilo obtožbe s formulo, da ni izvršil dejanja, vendar se je državni tožilec pritožil, češ da so ekstremi za obsodbo in bi morali obtoženca v najslabšem primeru obsoditi vsaj zaradi groženj.
Zadeva je prišla ponovno pred sodišče, tokrat pred prizivno porotno, in po kratki razpravi je sodni zbor sprejel tožilčevo tezo ter Gianotta obsodil zaradi groženj na 1 mesec in 10 dni zapora, katere pa je že med preiskavo presedel. Kazen mu ne bodo vpisali v kazenski list.
Predsednik; Zetto. tožilec: Collottl; zapisnikar; Maggi, o-bramba: odv. Bologna.
Prometna nesreča
Z osebnim avtom »o pripeljali v splošno bolnico 20-let-nega Walterja Mejervega iz
Ul, Canova 22 ter 33-letnega Duilia Coecola iz Ul. Battisti 21. ki sta padla z lambrete na križišču pred Sesljanom. Namenjena sta bila v Sesljan. toiia na ovinku križišča je Mejerveg Izgubil oblast nad vozilom te,- tako povzročil padec Vozača so sprejeli na n. kirurš' em oddelku zaradi več ran po vsem telesu kjer bo moial ostat od 15 do 20 dni, medtem ko so Coccola samo obvezali ter mu priporočili, naj počiva približno teden dni,
Ob vstopu na tramvaj si je poškodoval nogo
Ko je hotel vstopiti v tramvajski voz proge «3» pri Porti-ci di Chiozza. si je poškodoval nogo 53-letni Giacom0 Predon-zan iz Ul. Timeus 12. Na stopnici je možu zdrsnilo tako, da je udaril z levo nogo ob oster rob, pri čemer se je ranil do krvi. Nekaj potnikov je ponesrečencu takoj priskočilo na pomoč, nekdo pa je poklical avto RK, s katerim so nato moža pripeljali v bolnico. Po pregledu v oddelku za prvo pomoč so ga odposlali v II. kirurški oddelev kjer bo moral ostati 7 do 8 dni
sedaj jih šteje 32. Se vedno lepo število, da se zbor lahko kjerkoli uveljavi. Pevci imajo dvakrat tedensko pevsko vajo, so disciplinirani in stremijo odločno naprej.
2elja vseh vaščanov, ki ima-jc smisel za slovensko kulturo je. da zbor nekaj napravi in sad svojega truda tudi pokaže. Želijo da bi v Velikem Repnu zrasel rod pevcev, ki bodo ponesli ime domače vasi tudi izven območja repenta-borske občine. Prepričani smo, da bo s takim elanom in s tako prizadevnostjo, ki so jo mladi pevci pokazali do sedaj, želji vaščanov ugodeno. Mladim pevcem pa želimo čim večjih in čim lepših uspehov!
Dve korenini
Nevarna igra s kamni
V splošno bolnice je prišel včeraj popoldne 11-letni Ma-riano Inganamorte iz Ul, del Vento 1, kjer je v oddelku za prvo pom-^ pomolil vso okrvavljeno roko službujočemu zdravniku Ta je ugotovil, da ima deček ranjen prstanec desne roke ter odtrgan noht, zaradi česar je odredil njegov sprejem na ortopedskem oddelku. Deček je izjavil, da se je igral z nekaterimi prijatelji, pri čemer mu je 15-letni Livio Mainardi iz iste ulice vrgel velik kamen ki ga je zadel v roko in mu poškodoval prst.
Nesreča na delu
Z osebnim avtom so pripeljali včeraj ob 15.30 v splošno bolnico 40-ietnega Karmela Turka i* Doline 164, kjer so ga zaradi poškodbe na petah sprejeli s prognozo okrevanja v 6 do 8 dni na opazovalnem oddelku. Poškodovanec je izjavil, da je delal v Tovarni strojev za neko gradbeno podjetje ko je po nesreči padel z zidarskega odra ter priletel z višine dveh metrov na tla Pri padcu je dobil omenjene poškodbe.
Gozdna požara
Včeraj sta bila dva gozdna požara, in sicer v okolici to-varne Gaslini in na Senikih pri Nabrežini. Vnela se je suha trava in grmičevje, vendar sta bila oba požara v kratkem pogašena.
JOSIP NEGODE
05- letnik
Pretekle dni je praznoval znani Svetoivančan Josip Negode 95. rojstni dan. Jubilant, ki Se nad 30 let živi v Ljub' Ijam, je prišel pred dvema letoma na obisk v Trst in takrat je našemu uredniku povedal marsikaj iz svojega dolgega življenja in agilnega delovanja na vseh področjih našega narodnega življenja na Tržaškem. Josip Negode je bil v letih pred pr-vo. svetovno vojno izvqljp?i kot, slovenski predstavnik v tržaŠTči mestni svet in je tudi tam pokazal svojo borbenost. Po poklicu je Negode kamnosek in številni njegovi kamnoseški izdelki še danes krase tržaške palače m oltarje številnih cerkva, prav tako pa so raztreseni po Ljubljani. Celju, Brionih, po Istri in Dalmaciji. Kljub visoke starosti, Negode včasih še sedaj prime za dleto, seveda le bolj v lastno zabavo.
Izrednemu jubilantu in našemu dragemu rojaku želimo tudi mi, da bi iil in zdrav praznoval tudi 100-letnico in še kaj več, kakor se spodobi trdni slovenski korenin t.
JOŽE PETEJAN 70- letnik
2. marca pa je praznoval 70-letnico rojstva drugi zaslužni primorski rojak in sicer tov. Jože Petejan, znan borec za delavske pravice. Jubilant živi sedaj v Mariboru, po rodu pa je iz Mirna pri Gorici. Ze kot zelo mlad je bil v Trstu tajnik Zveze stavbinskih delavcev, pozneje pa tudi politični delavec v Trstu Pulju in na Reki, Med prvo svetovno vojno je bil tov. Petejan tajnik socialistične stranke v Ljubljani in urednik delavskega časopisa. I. 1927 pa je bil izvoljen na listi socialistične stranke za narodnega poslanca. Tudi med okupacijo v zadnji vojni je tov. Petejan ostal zvest svojim naprednim načelom in delavskemu razredu in je bil tako tesno povezan z O F. Po vojni opravlja razne odgovorne funkcije, na nedavnem kongresu Socialistične zveze delovnih ljudi v Beogradu pa je bil izvoljen v njen zvezni odbor. Vsi, ki se ga spominjajo iz njegovih tržaških let in vsi mi, mu iskreno če-stitimo k lepemu jubileju in želimo še mnogo uspehov v borbi za utvar napredka.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Danes zvečer ob 21. url bo skupina «Ruggero Ruggeri« ponovila Bernsteinovo štiridejanko ((Krempelj)). Jutri Cuitryjev «Novi testament#.
Osvobodilna fronta
IV .OKRAJ Danes 4. t. m. ob 20.30 bo seja Izvršnega odbora OF IV. okraja.
MLADINA
organizira izlet na Platak 15. marca. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 od 17. do 19. ure do vključno 7. marca.	>
DVODNEVNI IZLET V PULJ
Okrajni odbor OF v Nabrežini organizira za 21. in 22. t. tn. Izlet v Pulj. Vpisovanje na sedežu OF v Nabrežini v večernih urah od 20. ure dalje In se zaključi 12. t. m.
Razna obvestila.
2ENE I. OKRAJA vabijo na proslavo t. marca, mednarodnega praznika žena, ki bo I. marca ob 16. uri v Ul. R. Manna 29. Sodelujejo: mladinski tambura-škl zbor, pevski zbor »Tržaški zvonu, solisti in recitatorji.
FOLKLORISTI POZOR
Vsi ljubitelji narodnih plesov, ki so se na tem področju že udejstvovali so vabljeni v ponedeljek dne 9. III. ob 20. uri v prostore SHPZ v Ul. Roma 15.
TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR*
Današnje seje, ki bo ob 19.30, naj se zaradi važnosti udeležijo vsi obborniki upravnega in nadzornega odbora ter lazsodišča. PREKOP GROBOV
Občina javlja, da bodo v kratkem prekopavali grobove LIH. in LIV. kripte na polju IV na pokopališču pri Sv, Ani, kjer leže zemski ostanki umrlih med 20. I. in 12. III. 1943.
Kdor hoče grobnico obnoviti ali umrle pokopati na drugem kraju, sc- mora glede tega obrniti na administrativni oddelek javnih del, sekcijo za pokopališča v Ul, del Teatro št. 5 soba 43, do 25. III. 1953. Po tem roku bodo zemski ostanki prenešenl v skupno kostnico, kjer jih ne bo mogoče več razločiti, nagrobnih spomenikov pa ne bo mogoče več dobiti ker preidejo v last oddelka in na razpolago občini.
JAVNE DRA2BE
V četrtek 5. t. m. bo javna dražba za dodelitev dobave 470 stotov gorilne nafte, potrebne za o-grevalne naprave občinskega kopališča v Ul. Veronese in za dez; infekcijski oddelek mestne klavnice. 17, t. m. pa bosta Javni dražbi za dodelitev dobave pohištva za sodnijo in šolske opreme.
Informacije za vse omenjene dražbe so na razpolago v pogodbenem oddelku glavnega tajništva v sobi 203.
BOJSTVA. SMRTI IN POHOKE
CERKVENE POROKE: mehanik Rodolfo Guglielmi in gospodinja Nada Calzi, trgovec Armando La-gsbarubba in gospodinja Rosa Pa-store, inštalater Mario Gruden In pletilja Giuseppina Cobanl.
UMRLI SO: 88-letni Angelo Ga-sparon. 82-letna Carolina Sardoč vd. Pasini, 77-letnl Vincenzo Ca-puto, 82-letna Cecilia Travan vd. Radesic, 67-letna Maria Bedalov por. Bonifacio, 79-letna Emllia Bondavalle vd. Beth, 66-Ietna Antonia De Angeli, 65-letna Marghe-rita Gasparac vd. Kusmann, 59-letna Antonia Zadnich vd. Sirolej, 22-letna Ines Burlini por. Marcu-sa, 77-letnl Romeo Caoellan, 83-letnl Baldassare Mlchell, 56-letnl Riccardo Godnik, Silvio Bevi-lacqua, star 3 mesece.
Naročbe za Jugoslavijo. •PRIMORSKI DNEVNIK* stane posamezna številka
din 10,— mesečna naročnina
din 210.—
Naroča se pri;
AGENCIJI DEM. 1NOZ. TISKA - LJUBLJANA, Trg Revolucije 19. Pošt. p. 198 . Tei. 20-009 Naročnine vplačajte na tek. rt. št. 606-T-892.
NEPOŠTENA PERICA kradla obleke in zlatnino
Osumljenka /s krajo tajila vse dotlej, dokler niso v zostavljalnici odkrili ukradeno blago
V dopoldanskih urah 23, la-1 bilo drugih indicij, so se agenti
bruarja t, 1( je prišel na poli cijo 38.letni Tarcisio Gaspnr-dis iz Ul. Bosco 12 ter agentom CID prijavil, da mu je iz stanovanja izginilo več kosov ob. lačil ter zlat prstan, v skupni vrednosti 83,000 lir. Pripomnil je. da je izginotje opazil prvi njegov sostanovalec Antonio Abate, star 40 let, ki je dan kasneje prišel osebno na policijo ter prijavil, da je tudi njemu izginilo več kosov ob. lačil, ura, poročni prstan ter 3.000 lir v gotovini, vse skupaj vredno 27.000 lir.
Oba moža sta na policiji izpovedala, da je v stanovanje zaha. jala edinole 33.1etna Giovanna Lazzini por. Cercego, stanujoča v isti hiši, ki je obema prala perilo. Zaradi tega je sum padel nanjo, vendar je osumljenka odločno zanikala vsako krivdo. Policisti so preiskali tudi njeno stanovanje, vendar niso našli ničesar. Toda ker ni
spomnili, da bt morda osumljenka predmete lahko zastavila v zastavljalnici in so zaradi tega z dovoljenjem dr. žavnega pravdništva napravili v zastavljalnici preiskavo. Res so našli skoraj vse predmete, ki so izginili iz Gaspardisove-ga stanovanja in šele takrat je Lazzinijeva pod težo dokazov priznala tatvino ter agentom izročila zastavljalne listke.
i. marca je Abate prišel po-novno na policijo ter prijavil tatvino površnika v vrednosti 40.000 lir. Lazzinijevo so seveda takoj vprašali, če je ona vzela površnik, kar je omenje. na tudi priznala. Pojasnila pa je. da je povišnik dala v shrambo 37-letni Mariji Punis por, Crisman. kjer so površnik tudi našli. Zaradi tega je policija Lazzinijevo aretirala in predala sodnim oblastem. Pu-nisovo pa so prijavili sodišču zafadi podpore pri tatvini.
>Q/AMxPQ5S
ADEX IZLETI
14. IN 15. MARCA DVODNEVNI IZLET V
LJUBLJANO
AJDOVŠČINO
ViPAVO
Vpisovanje še dane*
4. t. m.
21. IN 22. MARCA IZLET V
ROVINJ
PUL0
Vpisovanje do 14. marca pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 3-b - Tel. 29243.
Rossettl. 16.00;
Isa Barzizza. Glno M italijanski barvni Im-. pteJ Excelsior. 16.00:	g
stava sveta«, B. H“t vvart, Dorothy Lamour. barvni film.
Nazionale. 16.00:	Ce^'
melij)), Lucia Bost, Gin" Andrea Checchi. , sjK«{ Fenlce. 16.30: f	P#
Kirk Douglas. Eve M' ce Wymore Barvjn ^
ce Wymore. Barvm *	^
Filodrammatico. l^Vvnn,
zastavami), E.rr°’nJouinn-* ree 0'Hara, Aritho"?-vantura iz življenj* parjev. Barvni	^
Arcobaleno. 15-3£r/BAn<| ciaude.tte Colbert, -jb p
UltCJ. i-	•
Maleziji.	Me!to	€|
Astra Rojan. J^O., *‘yjCtor ”|
Sltd	*	-|
ve», Jane RusseU. ture, Vincent Pr'«':, m). Grattacielo (Ul. Battisti ‘ 0 «Ura resnice«, ™c„ (jjbl«, ,
VValter Chlarl. J«*.*:.	,
doletnim prepov^"^ Alabarda. 16.00: **»i ft|1 * kol», Lucille Bali. JO" Barvni film.	mlini
Ariston. 16.00: *P*£% Ijlfl man zemlje kruM ;n » Armoaia. 15.30. varle^ Grant. S. Hasso. Nov „ t Aurora, 16.00:	Char,s5j
vvart Granger, ^ Snica ‘J Garibaldi. 15.00:	p
ka», Silvana PawP»n" LulU. .. ,og„jeni *
Ideale. 16.00:
A. Murphy. w 6oit»w Impero. 16.00: «Stl0W ^ K thryn Grayson, " t j# Ava Gardner. Zn>n . v barvnem filmu- rtn|» s Italia. 16.00: «Pp
v barvnem filmu- |, 5> talla. 16.00: «PO	?■
ne Renant, Gisel	.
re Blanchar.
Visle. 16.00: »Svet v ro >*i Gregory Pečk 'n
Barvni film. fin0. ,0®fi Kino ob morju. 1.®° L. Lavvrence Olivler. [assimo. 16.00:	0 ČAjl
Lianella Carell. “5 IreP«!# [oderno. 16.00: «Tn f.«|
Lavvrence Olivler.
 .......
Moderno. 16.00: «Tri M zgodbe«, Eleonor* , , MU Antonella Lu»l<«- f® Gino Cervl, Fra»* , pf* Mladini izpod 1»	^
Srvona. 15.00: «Por°Q Van Johnson, K. ,,c( t Secclo. 16.00: «LeP?‘‘ g* slh», S, Pampa« 5'jj: Mk VIttorlo Veneto.	l-
ne vrne več«.	J?
James Craig. „,t|Kl ‘'iVJ* Azzurro. 15.30, “\ijriO ^ slavni tenorist	14
Ann Blyth, D°r Jarmlla Novotna- trei Belvedere. 16.00:	V
C. Cdbert, P.	r
Mnrconl. 16.00:	gij^'
imen«, Simone Giol, Gino Cervi.v } Novo cine. 16.00: * {jjArr življenju«, O. pt..nnii t Davis, G. Brent. De" / Charles Coburn- ki A»* Odeon. 16.00: «P?3lJ
Anna Magnani. . ej(iO Rciaio. 16.00:	O11
Montgomery CU!»
SREDA. 4.
€ O » K 1 »	*
234.6 m ali '
7.00 Poročila. 7-L 5£t| narodne. 11.00	V
Simfonija št. 8 ^,d3ra končana«. 11.30 ^k0j<ivf aj mladino: Povest « •“’ ki. 13.30 Poročil^ ni glasba. 14.30 Ku 14.40 Domači zvoki- ]j5t> lahke in zabavne Operni verizem ne Vgjj n lJitelJi. 19.00 /ečern , Poje slovenski vt)Ka‘ r ^ Nexo: «Sirota Stija’,, nadaljevanjih. 2I^% ViŠV baletne glasbe. «-^ '■B‘, Ples. 23,10 Glasba *
23.30 Zadnja poiM"
•rit»T C4i’
11 980 K ji
306.1 m a
I
11.30 Zabavna	,,r
vsakega nekaj. 1J-KU|t®)(lly - sba. 13-30 M P , £  J.40
triptik. 14.15 Pes^j5t)». t ® ba. 17.30 Plesna
ba. 17.30 Plesna cert baritonista a
t* 1
Violinista	_	*	d	1	1	*”
21.20 Glasbena	d	P
kalni kvartet. „f„
20.45 Lahka	fffif
violinista Ljudevn » m on ruchpna incučrt “o 1\W..
^aravnis*' Y. m*1 ia'UP glasba. 20-00 Lepe i,«., pi glasovi. 20.30 6 2i.0Myr 20.45 Lahka ?lasb3- p J .
kalni kvartet.
Norvei&a	j2.30	V
T V'
11.30 Ljudske 11.45 Simfonična *g STO
operet in rev j ‘..jiJKe11' ba. 21.00 «Male‘'n ka Lilijane HeH"1
za ‘SBSB ;,-g
Rdeči	2’
telefonske
Gasilci: Polidia
nočna
7
t4.
Codermatz, u p, ’	W
D, CMK. & & Ofeil
Depangher, are, ^ i/|,j Madonna del tn ,gte,
2; Zanettl-TeSta “	03r
ni 43- Harabag*1 Nicoii’ v Skednju.
M'
Namesto ^^iSa ^ j
ruje Milena, G DijaSko Mati«'
TIPKARICA.	Cfojo
m italijanSC. eijn
Ponudbe na lista.
,oi>
ill*
•U'1
■tl
Z A H V A U A
Globoko ganjeni od mnogih izra*oV smrti naSega nepozabnega
IVANA KOSMINE
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalce cvetja, častitemu gospodu župniku, p	f
ter vsem sorodnikom, prijateljem in ^ s svojim sočustvovanjem blažili našo	(p
Družine: Kosmlna, Zava<Mav- 0,
n i <*f> Sempolaj - Nabrežina • Trst - Zagre >
V'
■Ulil /C
PRIMORSKI dnevnik
?L£OROdlLA ^TOV. KARDELJA NA KONGRESU LJUDSKE FRONTE FLRJ
— s —
4. marca 1933
memP“ednarodni P^ožaj v o. na	mdobiu	je	značil-
Madne vojne.	°Stritev
Blodna
vojna
ie nov termin, sarodne aZ'ra “^jede med. ®aniff st»° n°se' Deiansko je W«4narnS Vh Uk° zaostrenih «ih družhl k dn°sov in dru-
alehern
nemogoča
Praktično  ,
I« vrortntr-ljnejša Btal;)ilizaci. stalna Jf‘u ,med nar°di. Ta napetost !° a mednarodna *> naš fa. i ^ tako značiina #M	m >z katere še da.
•loči želit izil?da v*lic ra-ttimem K,7Se6a človeštva po
“Modi . ®porazumevanju med vrste ;,LVSekakor Posledica It j, v kov, katerih korenitih i,: družbenih spremem-®0v'eštvaO zn®oilne za razvoj tva v zadnjih desetletjih
Sk»J,?foki so Predvsem v ve-- ?.nC.entracill Sospo
Politične
in vojaške nekaj držav, pretežno v rokah %	v. V okviru tega po-
tižji	ne bom spuščal v
4 dr„4vna 8°spodarskih C“n,h vzrokov, ki so fitno i j koncentracijo. O-tfacji. ■ d® je tudi ta koncert. Udih f ^ lzmed manifestacij Bn«.j	. orjev v sodobnem
hzvoiarskem in družbenem •tanek .!Veta’ ki Pogajajo na.
S**«* rSiržaInoka?.!;
se pravi postaiajo
*«C!nih“" °dnosov.
Sedali- , ,nosov. ki fceni rs,. ? značilni za druž-°3 sodobnega sveta,
oJ»2an,e solidne7Se
h
liostj °’n,Tih Političnih sla-Sibani. 70bnega delavskega
k"m s^7a. prav iz tega’
W 2a	analize vzro
,ka P otU !tl{na in gospodar-t>ašnu 3a’ ki tarejo da. a°®Uze S^t’-.?er ni solidnejše družbetl ac‘lnosti sodobnega tr°resa razvoja, predvsem P!talističnfi!taiania državnoka-7>h poin;,1d odnosov in njego-lovski ra, b Posledic za de-'H*’ Ran, ' za socialistične gre -I*?® se' da še zdaleč
fiijiTv predpostavljati, da bi
•tile tavs m Poročilu nadome. daj 8ani n° analizo. Te misli l" ta v“ Pnpom°rejo, da bo.
l!etlisna HSanna mal° b°lje o-‘i« ra,’ bl mi sami mogli doložene nove
•ga nnl * °	medna-
^ sa položaja.
»Jjj«kapitalistični
hrj
>fsirv!,aap'tall5t'žni odnosi f* **r a tn oblika razvite-i8 'Corinn skrajnosti dognane-
**, hkrat° Stidnega kapitaliz. *8acija 'Pa so tudi njego
^kUtVo0 SV0;iem ek0n°m' d Brn- 80 lzraz zakonite. >»«vnega gibanja ?r*vi, 8r.' konomskih sil, se r86isoja Čen rezultat pri ,*ltga d Zg.°dovinsko preži-v*držns!IUzbenega sistema v* go«„ U Pritisku sodobne. Vtig°‘pedarskega razvoja, v'na in Br,° tudi zadnja poli-Hri sie“sPodarska oblika, v c* bi ,p 8 sistem prizadeva, eliranii . žal, odnosno da J^bing čimveč od svoje
c Konk:
*ka
h - v1o'e3 nkretna zgodovin-JZavOo ,yseSa, kar izhaja iz * . ’ je rojalističnih odno-ž*l»h. azl*čna v raznih de-
kaM.n?kate
4s'laIističn!h dajb0lj razvitih r 9vnot, deželah kažejo Nes ,rap‘talirtični s01ist>čnl!Scania vrhov raono-l&1i vrhf8 kapitala z držav, »litične ,Vl- Nadaljnji razvoj d, bo „ ,rbe v takih deže. , ben °kazai ali bodo ti
W>>.
omski	procesi
nastanka enotnega , • Sli nPlt,alističnega mono-k^ben^	i**1 bodo	napredne
ajerin	8'le s političnim
"Ib* e°bTazile v korist napredka
\	dežele na	Vzhodu
H
‘zmed teh dežel
•in* 'S 8|-80spQdBrsRega ra2.
d.% P°litični pritisk delav-tfXhtreda ie Povedla do V|Xi O8 znatnega dela rt«,', ho k,111!1 sredstev, se pra-iit irid ’°nal!zaci-ie znatnih l»>lia J rije- To industrijo ra, Vn’ aparat " Sk ,eh Praviloma ni
S?. Udeležen p,
hos9plt»listi:-reVladujoi držav. t4“V ie !han'.znabaj teh od-
aparat. Dene, pri tem u-
boi,v
lih0 P^ie tld' tu °diten, prav "lu p°gojih Po\da se v taki-U 3 h odpira delavske.
neposredna per-
neposre
h0a°v«Pom*rtH.anja teh °d-
kfatv Pog0,‘L °,b°rbo, poseb.
Pokih tradicij.	dem°’
Ntaiih8^ stran. pa imajo v lij** »el« '** ah na Vzhodu, Bosl 8 ter ni»5 l1^0 kolonia. «h !dl=, drifVlh ostankov in Vini najve6lVnokaPitalistične «v»?°- Ob37kra še napredno krt Vr,ega ; naSniem ustroju *»2' teiko goep°dflrstva si je dežel. tavljati' da bi ‘eu itni giban ■ 8 slablm' de-
*bril»J,*tv*r^a!o’ ,deiele’ k> si
dru, 0 osnov® lastno indu-Prof’ 18 hitre-k, mo«’e ^ po
d« Hvy«nih sil Ja0,1’ razvoia
"lduLb° ‘Udi tam pa •ie' Pios lr'le i, z razvojem bo elavgt P’*3 politična d»tiP°iavil 8a rezreda, ki se
Vi “i«U. ““ “	”
s
be je odvisno ali bodo danes še vedno napredne držav-nokapitalistične oblike razvoja v teh deželah privedle do reakcionarnega državnokapitali-stičnega monopola, ali bodo socialistične sile sposobne, da mu dado socialistično smer.
Degeneracija v Sovjetski zvezi
V Sovjetski zvezi pa predstavljajo državnekapitalistične oblike rezultat degeneracije proletarske revolucije, se pra. vi, popolnoma reakcionaren proizvod birokratske kaste, ki je delavskemu razredu postopoma iztrgala oblast. Revolucija je sicer obračunala s političnimi in gospodarskimi pozicijami buržoazije ter veleposestnikov, ni pa bila sposobna, da bi sredstva za proizvodnjo dejansko izročila delovnim množicam in pripravila tla za svobodno gospodarsko delovanje socialističnih sil. Degene racija sovjetske revolucije je torej rezultat dejstva, da je birokratizem — nezadostno kontroliran s politično zavestjo in z akcijo delavskega razreda — utrdil začetek nujne prehodne državnokapitalistič-ne oblike, namesto da bi te bile odstranjene, nato pa jih je razvijal dalje in jih končno spremenil v edino vladajoče družbene odnose, zaščitene z vsemi mogočimi sredstvi nasilja in ob vseh političnih posledicah za sovjetski proleta. riat. Revolucija si je s tem, da je prepustila upravljanje pro-izvodnje državi, odnosno državnemu aparatu, dejansko začela ustvarjati lastnega grobarja. S spojitvijo državnega aparata z boljševiško partijo v enotni, vsemogočni državni organizem, s koncentracijo ab. solutne oblasti med življenjem in duhom sovjetskih lju. di v rokah osrednjega organa tega sistema, znotraj tega organa pa spet v rokah enega samega človeka, Stalina, dalje s skrajno centralizacijo v vseh panogah upravljanja, s spre. minjanjem vseh predstavni, ških organov v gledališko ku-liso brez sleherne dejanske vsebine in oblasti ter s popol-no likvidacijo sleherne, tudi najmanjše pravice delavskega razreda in delovnih množic sploh v upravljanju proizvodnje ter v delitvi presežka dela, kakor tudi v nadzorstvu nad delom državne uprave, je nastala v Sovjetski zvezi mon-struozna organizacija absolutnega državnokapitalističnega monopola birokratske kaste v obliki Stalinove osebne dikta. ture, ki danes pomeni največjo nevarnost za napredek so. cializma sploh. Ta birokratska kasta ni samo monopolni last-nik vseh sredstev za proizvod, njo, marveč si prizadeva s skrajno terorističnimi sredstvi obdržati zase tudi monopol nad politično, znanstveno in družbeno mislijo v deželi. Ta kasta je iztrgala delavskemu razredu iz rok ne le sredstva za proizvodnjo, marveč je za-se monopolizirala tudi socialistično idejo, da bi jo s tem laže zadušila. Ta birokratska kasta hoče ne samo upravljati proizvodnjo namesto družbe, marveč tudi misliti namesto nje, politično in gospodarsko delovati namesto nje, se pravi, spremeniti družbo v svojega izvrševalca.
1 mperialistični značaj birokratskega monopolizma
Ob utrjevanju svojega monopolističnega položaja postaja ta birokratska kasta nenasitna. kakor je dejansko nenasiten tudi sleherni monopoli-zem. Svoj monopol razteza tu. di izven meja Sovjetske zveze s tem da ustvarja državnoka-pitalistične odnose v deželah tako imenovane ljudske demo kracije. Monopolizirati posku! ša ideologijo delavskega razre. da zaradi zaščite svojega monopolizma. Vpije o kapitali. stičnih, odnosno državnokapi. talističnih monojiolih v drugih deželah in to zaradi sebičnih interesov, zaradi širjenja last.
nega državnokapitalističnega
monopola. Na ta način popolnoma prehaja na imperialistič. no zunanjo politiko, najprej z namenom, da si osvoji nova vplivna področja da bi se go. spodarslco in politično okrepi, la, končno pa za dosego hege-momje nad svetom.
Ne glede na obseg m na kon-kretno družbeno obliko držav-nokapitalističnih teženj v druž. benih odnosih pa ta pojav" vendar povsod manifestira sa-
mo nujnost socializma. Pred. vsem tudi najširšim delovnim množicam nudi pogled v gospodarsko, družbeno zagato starega družbenega sistema. Ta pojav jim praktično v vsakdanjem življenju razkriva družbeni značaj proizvodnje, s tem pa kaže tudi na potrebo po podružbljenju sredstev za proizvodnjo in ruši fikcijo, da sta politika in država eno, se pravi, stvar vseh državljanov, da pa so tovarna, upravljanje gospodarstva, proizvodnja in trgovina druga reč, se pravi samo zadeva zasebnih lastni, kov. Državnokapitalistične ten. dence — čeprav so se rodile iz potrebe po ohranitvi bistva kapitalističnega sistema — dokazujejo torej s svojim pojavom na zgodovinskem prizorišču naj neposredne jšo nujnost socializma in neposredno vodijo človeško zavest k praktični socialistični dejavnosti. Danes zares vse poti vodijo v socializem. Vse, kar delajo vla-dajoči razredi, da bi se mu zo. perstavili, končno le že bolj krepi njegove sile, le še bolj dokazuje njegovo nujnost.
Iz vseh teh razlogov povzročajo državnokapitalistične težnje nerešljiva notranja protislovja v tem sistemu in izredno ostrijo notranja nasprotja.
Državni kapitalizem posredno krepi socializem
Državnokapitalistične tendence predvsem vsestransko o-strijo nasprotja med posameznimi sloji buržoazije, ki krčevito branijo svoje položaje in stare oblike razvoja. Čeprav ta odpor tu in tam še uspe, je vendar zgodovinsko nevzdrž. ljiv ter se nenehno krha in lo. mi, tako v spontanih procesih zakonitega gospodarskega raz. voj a kakor tudi v političnem boju. Danes smo dejansko priče nezadržnega procesa razslojevanja in notranje drobitve ter razpadanja buržoaznega razreda. Ta proces se tudi politično manifestira v hudi krizi starih oblik buržoazne demokracije, v cepitvi njenih političnih sil, v njihovi nesta. bilnosti in v politični dez-orientaciji, v stalnih težnjah k vladavini «močne roke», se pravi k reakcionarnim dikta. turam itd. Pojav državnokapi. talističnih tendenc kaže torej ne le nevzdržnost vladavine buržoazije, marveč tudi njen nujni razpad kot razreda. Vsi poskusi zaustaviti ta razpad, vodijo samo k nadaljnjemu razvijanju državnokapitalistič.
nih odnosov in nje spremljajočih političnih pojavov, se pravi, predvsem k težnji po reakcionarnem političnem despotizmu v raznih oblikah, stopnjah in nazivih, toda tudi k poglabljanju notranjih nasprotij v sistemih in h krepitvi odpora vseh demokratičnih sil ter k njihovemu združevanju na socialističnih pozicijah.
„Maccarranizem“
Državnokapitalistične oblike delajo sistem na splošno bolj ranljiv in bolj neodporen pro. ti sleherni politični borbi delavskega ali katerega koli dru. gega naprednega gibanja. Takšni sistemi so v blistvu no. tranje labilni. Sleherna krepi, tev politične moči in vpliva delavskega razreda odnosno
(Nadaljevanje na 4. strani j
S seje glavnega odbora SHPZ v Nabrežini.
Ob petdesetletnici
dr. Via dimi ra Bartola
Ko smo decembra 1943 in še I je v črno vezana, a ne več * deloma naslednjega januarja najboljšem stanju; vezava jt
Ždeli v celici št. 17 v ljubljanski ešempetrski kasarnin, so bili razgovori, katerih predmet je bila literatura, umetnost, psihologija in podobne stvari, mnogo bolj pogosti, kot bi človek pričakoval v takem kraju. Res da so tam našli v tistem času svoj prostor literarno močno izobražen arhitekt, literarni kritik, odvetnik, ki se je dobro spoznal še na kaj drugega kot na zakone, filozofsko razgledan podjetnik in še drugi, ki jim je bilo všeč vsaj poslušati take razgovore, če že niso mogli kaj izdatno sami vanje posegati. Vendar je še poleg vsega tega dajala pogost povod za te razgovore neka knjiga, ki je postala že inventar celice. Nihče ni več vedel, čigava je. Bila je v celici še pred nami vsemi. Bila
f ASISTENTKA PROFESORJA PLETNJEVA PRIPOVEDUJE )
Kako so ubili Ordžonifcjdzeja
^Obstajata hkrati dva vzroka*, bil je zastrupljen in zadavljen * Jaz, povsem razumljivo, slutim s čim in kako je bil zastrupljen - Po plavkastih nohtih je bilo to očitno - Zadavljen pa je bil zaradi večje sigurnosti - To je opazila tudi njegova žena, ker je bil položaj njegovega trupla zelo značilen - Če bi ga bili raztelesili, bi našli tudi druge dokaze, toda to ni bilo dovoljeno'
3.
S temi besedami je šel. profesorjevo razpoloženje je prešlo tudi name. Na poti v Kremelj sva sedela brez besede. Ko smo se ustavili, se je profesor zdrznil. Komandant Kremlja je vprašal, kdo sem jaz. «Z menoj gre», je razločno odgovoril profesor. Videlo se je, da v Kremlju profesorja vsi poznajo in da ga cenijo. Pri vhodu v narkomovo stanovanje nas je srečala njegova žena. S tišjim glasom je hitro govorila:
Razgovor s Stalinom
«Profesor! Velika nesreča se je dogodila! Malo prej se je Sergij pogovarjal po telefonu z Josipom Visarjonovičem. Nenadoma je divje kriknil. Naglo sem stopila v kabinet in videla, kako je Sergij vzel z mize telefon in ga z vso silo tre-
ščil ob tla. Razbil je nekoliko predmetov, ki so bili na pisalni mizi. Raztrgal je bluzo in srajco. Začel je razbijati vse, kar mu je prišlo pod roko. Jaz sem takoj telefonirala. Prosim vas, pojdite hitro in pomagajte mu.«
Ko smo stopili v lepo opremljen narkomov kabinet, je Or-džonikidze ležal na tleh. Ko je ugledal Pletnjeva, se je z nekaicim sramom nasmehnil in, se skušal dvigniti opirajoč se na komolce. Toda ni mu uspelo. Očitno so ga moči povsem zapustile. Pletnjev je sedel zraven bolnika na konec divana. Narkom je postavil svojo roko na njegovo in jo brez moči skušal stisniti. V očeh so se_mu bleščale solze. Dihal je težko, skozi odprta usta. Ko je profesor potipal puls, je rekel:
«Ne razumem kaj se je z vami zgodilo. Jaz sem vam že rekel, da se morate varovati. Bolno srce se z vašim tempe-
ramentom ne more obdržati.
Profesor ni niti dokončal svojih besed, ko se je narkom z naglo kretnjo dvignil z zglavja, pričel mahati s pestmi in težko dihajoč, z glasom, ki je prehajal v krik, govoriti nevezane stavke.
„Vse je likvidiral4*
«Lahko je vam tako govoriti! Toda jaz... In vse to se dogaja pred mojimi očmi! Likvidiral je Enikidzeja... Vse, je likvidiral. Sedaj je prišla vrsta na mene. Toda kako sme on dvigniti roko na takega velikana?... On mi sedaj po telefonu govori: uKaco (tovariš) ti veš tako mora biti. K tebi bo prišel Nikolaj Ivanič (Ježev), ti mu dovoli, da napravi pri tebi hišno preiskavo. Jaz sem podpisal nalog, potrebno je tako.*
Narkom je ponovno položil glavo na blazino in s tihim glasom nadaljeval: »Potrebno
PRODRETI	V	TAJNE	RA
Kaj proučujejo v rastlinskem laboratoriju na kalifornijskem tehnološkem zavodu
Rastline so male kemično tovarne, ki s pomočjo postopka, imenovanega Fotosinteza, izdelajo letno 200 milijard ton maščob, sladkorja, protein in vitamin
Ce si hočejo obiskovalci rastlinskega raziskovalnega laboratorija Eahart na kalifornijskem tehnološkem zavodu ogledati prostore, kjer so v te.cu raziskovanja, morajo obleči popolnoma razkužena oblačila. Najprej jih peljejo v umivalnico, kjer si morajo z razkuževalnim milom umiti roke in obraz. Nato morajo obleči sterilizirane bele halje lase pa si morajo pokriti s steriliziranimi čepicami. Končno jim razkužijo še čevlje z DDT Sele tedaj lahko vstopijo v prostore, kjer delajo poskuse.
Te previdnostne ukrepe je pripisati dejstvu, da skušajo znanstveniki prodreti do dna skrivnosti, ki obdaja odnos rastline do njene okolice, in dognati, kateri činltelji m kake kombinacije einiteljev bodo dale določene uspehe. Rastline bi lahko primerjali, drobnim kemičnim tovarnam. Kot gonilno silo uporabljajo sonce, z listi črpajo iz zraka ogljikov dvokis. s koreninami pa iz zemlje vodo in rudninske snovi. Iz teh surovin proizvajajo s pomočjo fotosinteze sladkor, maščobe, vitamine in proteine.
V enem letu izdelajo te majhne botanične kemične tovarne okoli 200 milijard ton teh snovi. Vsi izdelki, ki jih v istem času človeh lahko naredi z rokami ali stroji — jeklo, ladje letala, pečatni vosek.
•HUi:18 s .vi1.86 bn *udi tu btaVam8Voam’ napredni • Od izida te bor-
zavnda	.	Karhart(jvega	rastlinskega raziskovalnega
kaztile silita U8|varJaJ° 5 pomočio naprave, ki nam jo pri-iZDiertiiniatn	vrem-n-ke poeoje. Temperaturo lahko
h ^ neka’ trtir nad ničlo do tropske n r lobe, rae teme do najsvetlejše opoldanske svetlobe.
— dosezajo samo stoti del tistega, kar naredijo rastline s fotosintezo, čeprav se njihova storilnost ne povzpenja niti na 2 odstotka zmogljivosti, kar bi bilo za sleherno tovarno odločno premalo. Z drugimi besedami bi rekli, da ne izrabijo niti polnih dveh odstotkov sončnih žarkov, ki padajo nanjo, čeprav bi jih teoretično lahko izrabile 30 odst
Človeštvo, ki potrebuje za prehrano iz leta v leto več živil. mora rešiti vprašanje, kako povečati storilnost rastlin pri izkoriščanju sončnih žarkov in drugih virov. Da dobimo odgovor na to vprašanje, moramo predvsem dognati, kako je uravnavati tiste čini-telje okolja rastlin, ki vplivajo na njihovo rast. Znanstveniki vsega sveta se že mnoga stoletja trudijo da bi našli ta odgovor. Do pred nekaj leti se je zdelo, da je ves trud zaman, ker naravne svetlobe tn temperature nt bilo mogoče uravnavati.
V rastlinskem raziskovalnem laboratoriju Eahart, ki so ga ustanovili leta 1949 v Passa-deni v Kaliforniji, jim je to uravnavanje uspelo Ravnatelj laboratorija, dr. Fritz W. Went. je mnenja, da je mogoče gojiti rastline praktično v vseh podnebnih razmerah, kjer je rast možna. V laboritonju lahko skupno ali ločeno uravnavajo vse potrebne činltelje kot svetlobo, temperaturo, v;a-go, nasičenost zraka s plini, veter, dež in meglo.
Potrebno je. da so laboratorijski prostori nadvse snažni. Zadostovala bi že namreč majhna okužba, da bi bila vsa opazovanja zaman in da bi bilo uničeno večmesečno ali celo večletno delo. Zato temeljito razkužujejo vse. kar pr de v laboratorijske prostore. Orodje in drugi material raz-kužujejo z metilnim bromidom. Nameščenci in obiskoval, ci laboratorija morajo pri vstopu najprej v umivalnico, kjer zamenjajo svoje obleke s steriliziranimi in kjer si vsak, kot smo že omenili skrbno umije obraz in roke.
Rastline gojijo v mešamci debe’ega peska in sljud>n:h zmesi, Ker bi v tej mešanici sami ne mogle rasti, io prepojijo z neko hranilno raztopino, kar omogoča, da se vse rastline enakomerno oramio medtem ko ie v zemlji io nemogoče ker nima povsod enakih sestavin s pomočjo deio-nizacije pos’ rbiio, da ie tudi voda vedno enaka,
M“dtem ko dobivajo vse rastline enako hrano in vodo,
izpreminjajo vrsto in količino drugih činiteljev, ki vplivajo na njihovo rast. Najvažnejša med temi sta temperatura in svetloba. V petnajstih rastlinjakih ki jih ima laboratorij, lahko 'poljubno in ločeno iz-pieminjajo temperaturo od nekaj črtic nad ničlo do tropske. Sest rastlinjakov prejema naravno svetlobo, v ostalih devetih pa lahko ustvarjajo s pomočjo fluorescentnih žarnic najtršo temo ali pa najsvetlejšo dnevno luč. Temperaturo in svetlobo lahko tako natančno uravnavajo, da doseže prva prav tisto ulomnico med posameznimi toplotnimi stopinjami. ki jo želijo, in da je druga do ene sveče natančno taka, kot jo potrebujejo.
Poleg tega lahko ustvarjajo vse vremenske pogoje kot redko ali gosto meglo, dež, veter, vihar itd. Ker umetno uravnavajo in ustvarjajo pogoje, ki so potrebni za rast, letni časi za laboratorij sploh ne ohsta-jajo. Štetje dni se začne z dnem, ko začnejo poskus. Namesto običajnih 24 ur ima vsak dan sto delov in na vsakega teh delov odpade 14 minut ter 24 sekund. Te tako imenovane stodelne dneve merijo posebne ure, ki beležijo dneve za dobo 30 let. Ko v določenih presledkih fotografirajo rastline, fotografirajo z njimi vred, tudi podatke, ki jih kažejo ure.
Cim rastline dorastejo, jih posuše ter nato zdrobe in stehtajo. Končno jih kemično analizirajo. Vse dobljene podatke skrbno vpišejo v posebne kataloge. Tako so do sedaj ugotovili že marsikako zanimivo dejstvo. Med drugim so se prepričali, da je podnebje za razvoj rastlin prav tako, če ne še bolj važno kot kateri koli drugi činitelj. Dr. Went je mnenja, da podnebja doslej niso imeli za tako važnega kot je v resnici.
Temperatura ln svetloba, ki sta glavna činitelja podnebja, sta rastlinam nekako oporišče Zti rast.
Dt. Went, ki je Holandec, je začel proučevati rastlinsko živ-Ijenje na univerzi v Utrechtu, pod vodstvom svojega očeta, ki je bil slaven botanik, Študije je nadaljeval v botaničnih vrtovih v Buitzenzorgu na Javi, pozneje je postal ravnatelj javanskega laboratorija za proučevanje rastlin, od leta 1933 pa je v službi kalifornij skega tehnob škega zavoda
Nekatere :astline so za 'em-peraturo in svetlobo tako ob. čutiljive, da reagirajo že na
spremembo ene same stopinje toplote ali ene desetinke svetlobe, ki jo daje ena sveča. Iz tega sledi, da za rastlinsko rast ni najvažnejši činitelj povprečna temperatura enega dneva. Ugotovili so, da je najvažnejša nočna temperatura, o kateri so prej domnevali, da igra bolj nepomembno vlogo, ki pa dejansko lahko odloča o dobri ali pa o slabi letini.
Med rastlinami, ki so zlasti občutljive za spremembo temperature, posebno nočne, so paradižniki, krompir in sladkorna pesa. Pr! vseh treh utegne previsoka temperatura resno škodovati pridelku.
Prav tako važna za rast je svetloba. Celo prav majhna svetloba, ki traja samo kratek čas, lahko dobro ali slabo vpliva na rastline. Posebno važna je zlasti v cvetni dobi. Pramen svetlobe ob nepravem času utegne včasih sploh preprečiti cvetenje, To dejstvo izkoriščajo pridelovalci sladkornega trsa, da preprečijo njegovo cvetenje, ker jemlje rastlini mnogo življenjske sile in zmanjšuje pridelek sladkorja. Zato obsevajo ob času cvetenja s sladkornim trsom posejane njive z žarometom in eno samo obsevanje že zadošča da dosežejo svoj namen.
Med drugimi važnimi odkritji laboratorija je tudi ugotovitev, da se svetloba in temperatura v svojem delovanju izpopolnjujeta in da se s pomočjo ene lahko izenačijo pomanjkljivosti druge. S posebnimi proučevanji skušajo sedaj dognati, kako bi z umetno svetlobo lahko pospešili rast poljskih pridelkov.
Prav tako proučujejo učinke dežja, ki včasih izpere iz listov snovi, katere pospešujejo rast, ter ostanke kemičnih in drugih snovi, ki jih na industrijskih področjih prenašata megla tn veter.
Dr- Went pravi, da laboratorij kljub že doseženim uspehom še davno ni izpolnil svoje naloge in da so o odnošajih med podnebjem in rastlinsko rastjo dognali šele razmeroma malo. On in njegovi sotrudniki so mnenja, da njihovo delo ne bo samo povečalo znanja o teh odnošajih, ampak da bo tudi odprlo pot po kateri bodo lahko prilagodili različnim podnebjem vedno več rastlin. Dr. Went je nadalje prepričan, da bo znnnosti končno tudi utpelo rešiti vprašanje, kako pridelovati dovolj hrane za vse ljudi na svetu.
je tako! Ne! Ne bo tako! Jaz sem mu rekel, da bom streljal. Vse jih bom pobil, kot stekle pse. Rekel sem da bom njega, norca prvega ubil.*
Z novim prilivom moči in novimi kriki je Ordžonikidze nadaljeval: «Profesor. pomagaj mi. Ti me moraš dvigniti takoj, ta trenutek. Sicer me bodo oni zadavili kot so Maksima Gorkega. Tedaj sem si jaz umil roke. Jaz sem pri tem čist. Jaz sem protestiral.*
V tem trenutku je stopil v kabinet človek. Mene je porazila odločnost in mračni izraz njegovega obraza. Pri sebi sem si mislila: «On je verjetno vse poslušal. Kako je vse to tukaj mogoče? Niti potrkal ni| Nihče mu ni odprl vrat?*
Pletnjev se je dvignil in neznanemu človeku podal roko. NoVddošli se je nemarno nasmehnil. Pozdravil je narkomovo ženo in sedel na divan k bolniku. Sergij je še bolj prebledel, tako se mi je vsaj zdelo in očitno je bil zbegan. Jaz sem stala za naslonjačem. V tem trenutku sem si zaželela, da bi se pogreznila skozi pod. Neznani človek nas je prosil, naj gremo iz kabineta. Sli smo. Vprašaje sem pogledala profesorja, ki je na moje vprašanje samo brezupno mahnil z roko. Razumela sem, da tu ni mesto za razgovor. Cez nekaj časa je iz kabineta prišel neznanec in rekel:
»Sergij je zadremal"
»Profesor, Sergij je zadremal. Vi ste prosti!*
Profesor je šel po stopnicah in skoraj tekel tako, da ga skoraj nisem mogla dohitevati. Na vratih Kremlja sva se razšla. Hitro sem šla preko Rdečega trga. Na prehodu čez ulice sem se trudila, da bi prehitela vse pešce in vendar se mi je zdelo, da se sploh ne premikam, da grem zelo počasi. Miličnik, ki je bil trenutno tu, je bil povsem drugega mnenja in mi
ne v tem trenutku? Razumljivo, «naš batjuška*. Hotel me je videti.*
»Hotel me je videti, da bi me malo povohal. Vse hoče vedeti. Zelo ljubeznivo in prisrčno me je sprejel in nato odslovil. Toda to laskanje ne napoveduje nič dobrega. Zbežal bi čez mejo, toda sedaj je že prepozno. Odslej mi bodo sledili na vsakem koraku. Naj gredo k vragu. Sedem smrti ni, eni pa ne boš ubežal!*
Naslednji dan zvečer je bila objavljena smrt narkoma Or-džonikidzeja. Nekoliko dni nisem videvala profesorja. Bil je zelo zaposlen zaradi smrti narkoma. Akt o Ordžonikidzejevi smrti so podpisali Pletnjev, Kozakov in Levin. Kot vzrok smrti so navedli paralizo srca.
Poskrebišev je moril - zdravniki so ugotavljali smrt
Ko sem ponovno videla profesorja, mi je predvsem padlo na um, da ga vprašam:
»Prosim vas profesor, povejte mi, kako se je moglo zgoditi da je Sergij umrl? Ce pa so nam rekli, da je zadremal. Bilo mu je na vsak način lažje. Vse je kazalo da je nevarnost že minila.*
Profesor se je značilno nasmehnil in namesto odgovora postavil vprašanje:
«Ali vi veste, kdo je bil tisti človek?*
»Ne, ne vem.*
»To je osebni Stalinov tajnik — Poskrebišev. To je tip... Samo ne vem še. kdo bo koga požrl. Gotovo, da bo Poskrebišev Stalina. Po obisku pri Stalinu sem nenadoma vpadel v Ordžnnikidzejevo stanovanje in, pomislite, nisem se preva-ril, tam je vladal poplah in zmešnjava. V tem je on že izdihnil. Brez dvoma je umrl že takrat, ko je bil Poskrebišev še pri njem v kabinetu.
»Kaj pa je bil dejanski vzrok smrti?*
je za prekršek prometnih pred-1 obdukcija prepovedana pisov naložil globo treh rub-	J	r r
ev. Sla sem dalje, toda domov nisem mogla iti. Sedla sem v tramvaj in šla na polikliniko. Kmalu je prišel tudi profesor. Ko me je videl, se je nasmehnil,
«Ali ste videli kaj se dogaja? In zakaj niste šli domov? Sicer pa tudi danes ne grem domov. Ne morem.*
«Povejte, — sem vprašala profesorja. — kdo vas je po komandantu Kremlja poklical?*
»Pa kdo bi mogel, kaj mislite? In kdo lahko misli na me-
«Obstajata istočasno dva vzroka: bil je zastrupljen in zadavljen. Jaz, povsem razumljivo, slutim s čim in kako je bil zastrupljen. Po plavkastih nohtih je bilo to očitno. Zadavljen pa je bil zaradi večje sigurnosti. To je opazila tudi njegova žena, ker je bil položaj njegovega trupla zelo značilen. Ce bi ga raztelesili, bi našli tudi druge dokaze, toda to ni bilo dovoljeno. Sicer pa kdo bo to dovolil?*
(Nadaljevanje sledi)
Ulici MoMno a vento najdete ta zanimiv kontrast velikanom in razpadajočim pritlikavcem.
med
popustila in knjiga je že bila kar nekoliko v kosih. Kdor jo je čital, jo je spet ureaii tn odložil pod stamnico, da jo bo pozneje spet bral. Pa navadno se je že našel kdo drugi, ki je zaprosil. «Bi posodili knjigo meni, če ne boste zdaj brali?» Tako jo je nekako vzporedno bralo več ljudi hkrati, zlasti še, ker je lahko kdo bral prvi kos, kdo drugi pa drugega. Knjiga je bila roman sAlamuts dr. Vladimira Bartola,
In bil je prav «Alamut», ki je pogosto ukresal iskro za razgovor, pa naj je bilo o avtorju in potem o drugih osebah ali pa o snovi iz romana, ki je lahko bila začetek za diskusijo, ki se je mogoče tudi oddaljila od smeri, nakazane v začetku.
V tistem času je imel dr. Bartol za seboj že dovolj opusa, da je bilo mogoče o njem govoriti obširno in s podrobnimi analizami. Poleg «Lope-za» (1932) je dotlej že izšel eEl Ara/* (1935) in «Alamut» (193S). Revija Modra ptica» pa je itak skpraj stalno prinašala njegova dela. ki so čitate-Ija pritegovala, tako da je kar nestrpno čakal nadaljevanja o prihodnji številki. «Lopez*, zanimiva Bartolova drama, ki seveda ni bila vsem povšeči (kdaj pa je kaka stvar vsem ugajala!), je že tedaj pokazal, da je avtor $ svojim zanimanjem blizu gledališča, kar so sicer potrjevale tudi njegove gledališke kritike.
Tako zbirka novel in črti c «El Arafs kakor roman tAla-mut* sta »zbudila ti slovenskem književnem krogu več zanimanja, kakor zlepa ne katera druga knjiga. Značilno pa je, da je Bartol nekoliko zmedel uradne presojevalce, ker je skočil čez konvencionalne oj-nice literature »po začrtani potiš. Pisatelju se poznajo ne-le formalistični temveč vsebinski vplivi življenja v Parizu kakor tudi študija najno-vejsi psihoanalitikov. Nadalje se je loteval problematike, ki je veliko bolj prizadevala človeštvo sploh kot pa ozko domačo sredino. V bistvu je tudi pozneje ostal tak in na tako stališče se je postavil, ko je sam pričel pisati v eRazgledihs o slovenski književnosti ob lanski izdaji Vidmarjevih kritičnih spisov. Bartola predvsem zanima tudi svetovljan-skost slovenskih literatov, na kar se prej ni mnogo mislilo, in izhajajoč s takega stališča postavlja nekatera povsem nova in drugačna vrednotenja nekaterih obdobij in osebnosti Bartolovo delo je bilo tudi po vojni precej obširno, le da se zaradi publicistične narave tega dela ne more toliko govoriti o pisatelju v tej dobi, čeprav je Bartol objavil nekaj nad vse zanimivih humoristič-no-satiričnih del, ki so bila ob času izhajanja predmet velikega zanimanja zlasti o tržaških krogih; najbrž «Razgledi» niso imeli nikoli toliko bralcev kot tedaj, ko je Bartol objavljal svojega Mangialupija. Jubilant bi bil mnogo bolj zadovoljen, ko bi mogel svoj čas posvetiti zgolj literaturi. Toda potrebe v tržaških razmerah ga neizprosno kličejo tudi drugam. In tako beremo tisa povojna leta kritike o gledaliških predstavan in slikarskih raz-stavaa izpod peresa dr. Bartola■ Zaradi ozkosti, ki je bila sooje.asno iz raznih razlogov malone vsiljena, tako delo ni bilo niti lahko niti prijetno in Bartolu gre priznanje, da je kljub usemu ves čas vztrajal. Vendar pa mu je prav esejistično delo v zadnjem letniku «Razgledovs v veliko zadoščenje, kajti ustvaril je na tem področju spis, ki sodi med naj-boljše, kar je v tej zvrsti nastalo v slovenskem jeziku po drugi svetovni vojni.
Dr. Bartol je ie po pojavi oseba, kt si jo vsakdo zapomni, čim jo je enkrat videl. (Mogoče bt tu ne bilo tako enostavno pred leti, ko ni nosil svoje lepo negovane bradel) Lahko mimo trdimo, da je pri tržaških Slovencih težko kdo drugi tako splošno znan kot on. In vendar ga odlikuje neka nenarejena družabna skromnost, da se nikoli nikamor ne vsiljuje; toda prav tako ne bo nikomur na ljubo sam sebe podcenjeval.
Kdor je imel priložnost dr. Bartola pobliže spoznati, bo vedno rad v njegovi družbi. Z njim bo lahko govoril o čemer kolt, kajti skoraj ni področja, ki bi mu bilo popolnoma tuje. Za resnim obrazom pa je tudi obilo smisla za zdrav humor, ki se mu Bartol pač ne bo odrekel In da je nekoč posvečal veliko ljubezni za nekatere panoge prirodoznanstva, si bo znal razložiti samo tisti, ki ve, da je bilo prirodoznanstvo poleg filozofije tudi predmet njegovega študija na univerzi.
Dr. Bartol, sin pisateljice Bartol-Nadliškove, je namreč po končani tržaški gimnaziji študiral na ljubljanski univerzi tn pripadal ožjemu krogu dr. Klementa Juga iz Solkana. Toda po univerzitetnem Študiju se ni oprijel profesure, temveč se je k t eden izmed redkih Slovencev predal zgolj literaturi. Želimo mu, da bi mogel ostati te) svoji prvi življenjski družici zvest *e naprej sebi t> zadoščenje in nam v zadovoljstvo in ponos,
r ho
VREKK
Vremenska napoved za danes:
Napovedujejo še vedno lepo, sončno vreme. — Temperatura se bistveno ne bo iz-premenila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je znašala 9,6 stopinje; najnižja pa 5,8 stopinje.
TRST, sreda 4. marca 1958
PRIMORSKI DNEVNIK
RA »10
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00:	.
Franz Schubert: Simfonija št. 8 v h-mollu «NedokoiK ■ na». 18.15: Operni verizem in njegovi utemeljitelji-Trst II.: 22.30: Beethoven: Simfonija št. 7.
21.00: »Male lisičke«, trodejanka Lilijane Hellman.
_ Trst I«'
,,,,,, „ :
.p '	•	'	.	.	j;:•	'■
I Ja “ jr H ‘
■
T&DEN
OBČINSKA SEJA POSVEČENA
razpravi o goričkem gospodarstvu
Ukinitev treh delovnih centrov je spravilo ob skromen zaslužnk 230 oseb Potrjena vest o odpustu okoli 4UU delavk iz predilnic v Podgori in Honkah
3- — Zadnja ob-1 nem primeru bodo primorani v Gorici je bila I stavkati in dokazati, da se znana goriška tvrdka noče držati niti zakona, ki jamči ekonomske pravice delavstva.
GORICA, činska seja posvečena predvsem goriške-mu gospodarstvu, ki se vedno balj slabša. V goriški občini je predvsem velik odstotek brezposelnih, katerih socialno stanje se iz dneva v dan slabša, njihovo upanje na zaposlitev pa se vedno bolj manjša, kajti gradbena dejavnost je v Gorici skoraj nepomembna, ker zasebniki svoje kapitale rajši nalagajo v druge pokrajine, vlada pa še vedno ni storila nič, ampak se drži samo politike obljub kot se to dogaja z obljubami za izboljšanje krminsko-gradiškega polja.
To se kaže v ukinitvi treh delovnih centrov v Gorici. S tem je prišlo ob skromen zaslužek še nadaljnjih 230 brezposelnih, ki so bili zaposleni s temi javnimi deli.
Potrjena je tudi vest o odpu-»tu 400 tekstilnih delavk ln delavcev v Podgori in Honkah. S tem je 630 delavcev naše pokrajine zopet na cesti, možnosti zaposlitve pa ni nikjer in je tudi ni mogoče predvideti za bližnjo bodočnost.
Za danes je bila predvidena stavka uslužbencev tvrdke »Ribi«, ki je bila v zadnjem trenutku preklicana, ker so uslužbenci dosegli pri ravnateljstvu začasen sporazum. Jutri zjutraj se bosta obe stranki sestali na goriškem uradu za delo, kjer naj bi prišlo do pomiritve.
Vsem prebivalcem Gorice je že dalj časa znano, da ravnateljstvo tvrdke «Ribi» noče na svoje uslužbence prilagoditi zakona, ki doioča ekonomske pravice avtobusnih uslužbencev, po katerem bi jih morali izenačiti z uslužbenci cestne železnice. Do sedaj so uslužbenci «Ribi» že dvakrat stavkali. Upamo, da bo sedanje pogajanje med ravnateljstvom in uslužbenci uspešno. V nasprot-
PO NESREČI NA MAJNICI
Virginia Godeas
podlegla poškodbam
GORICA, 3, — Danes opoldne je v bolnišnici Brigata Pa. via podlegla poškodbam, ki jih je dobila pri včerajšnji prometni nesreči, 32-letna Virginia Godeas por. Blasig iz Marijana. Kakor čitatelji vedo, ie Godeasova skupaj s svojim možem padla z lambrete v bli_ žini Majnice Pri nesreči si je prebila lobanjo in pretresla tudi možgane, medtem ko se je njen mož le laže poškodoval po nogah.
Zimska pomoč
za brezposelne
GORICA, 3. — Na sedežu Zveze trgovcev so darovale za sklad iimske pomoči brezposelnim sledeče tvrdke: Gaeta-no De Nicolo in uslužbenci 3000, Avgust Brešan iz Ločni-ka 1000, Ivan Bric 1000, tvrd' ka Donato Depicolzuane 4000, uslužbenci tvrdke Depicolzuane 4000, tvrdka Braunizer et Magris 2000, tvrdka Haus-brandt in uslužbenci tvrdke Hausbrandt 2000, Alojzij Fere-sin 1000, Sergej Visintin 500, Karlo Valentinuzzi 500 lir
m Veliko Britanijo od 29. januarja 1953; podaljšanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Poljsko od 15. junija 1949; plačilni sporazum z Brazilijo; izvoz rokavic v Veliko Britanijo; plačilni sporazum z Egiptom; izvoz pozlačene steklovine, ročnih čipk, izdelkov s čipkastimi vložki, delanega mramora, fotografskih aparatov z objektivom ali brez, zaves, izdelkov iz srebne filigra-re, sintetičnih rud, koral, ženskega luksuznega oblačila, cvetlic in suhih ter barvanih listov v Veliko Britanijo.
Vesli za trgovce
GORICA, 8. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrd' kam, da si na njenem sedežu na Korzu Italia št. 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice;
Pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo
OB PRISOTNOSTI DRŽAVNEGA PODTAJNIKA RUMORA
Razdelili 47 kmečkih strojev v vrednosti 25 milijonov lir
Upravičeno pričakujemo, da bo Fanfanijev namestnik izpolnil obljubo, da bodo čimprej pričeli z nama* kalnimi deli na krminsko - gradiščanskem polju
GORICA, 3 — V nedeljo zjutraj je bila na Trgu Battistig javna svečanost, na kateri so razdelili 47 kmečkih strojev v vrednosti 25 milijonov lir. Svečanosti se je udeležil državni podtajnik Rumor, ki je nadomestoval ministra za kmetijstvo Fanfanija, ki kljub napovedi ni prišel.
Podtajnika so sprejeli predstavniki oblasti in precejšnje število občanov. V zvezi z vprašanjem župana o namakanju krminsko-gradiščanskega polja je Rumor odgovoril, da bodo oblasti ter javne in zasebne ustanove poskrbele, da bodo čimprej izvedli ta potrebna dela.
Po svečanosti je podtajnik Rumor sprejel na goriški prefekture delegacije kmetov, županov in sindikalnih organiza. cij, ki so mu obrazložile položaj kmetov v naši pokrajini in vprašanje krminsko-gradiščan. skih polj, prošnjo o izvajanju zakona o poravnavi škode, vprašanje konzorcijev za namakanje, ki že delujejo, ter sporno vprašanje zemljiških najemnikov iz Pevme z ustanovo Tre Venezie. Podtajniku so tudi predložili predlog o prispevku konzorciju za pomoč proti toči, širše dodelitve za strokovno izobrazbo, večjo socialno pomo£ kmetom in u-reditev učinkovitejše obrambe, proti zajedalcem, ki prizade-jajo tako veliko škodo.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Obsojen cerkveni tatič
Zadovoljeval se Je z izpraznje-njem cerkvenih pušic
GORICA, 3. — Danes se je pred goriškim kazenskim sodiščem zagovarjal 33-letni Ar-mando Brainj iz Standreža pri Gorici, katerega je goriška po-lcija na podlagi obtožbe, da je kradel denar po goriških cerkvah, zaprla že 3. januarja t- 1.
Takrat so goriški časopisi pisali o spretnem cerkvenem tatiču, toda dolgo časa ga ni mogel nihče zasačiti pri njegovem nepoštenem delu. Sele na opozorilo starejše ženske iz Ulice Lunga v Gorici je župnik pri Sv. Roku ugotovil, da je moral biti cerkveni tat, ki ga je ženska opazila 23. decembra z različnim orodjem pred kipom sv. Antona v njegovi cerkvi, prav tisti mož, ki se je že novembra meseca mudil v njegovi cerkvi.
Policija, ki je Brainija prijela, je našla pri njem cel kup drobiža, in sicer 5 bankovcev po 100 lir, 28 po 10 lir, 45 po 5 lir, 12 po 2 liri ter več kovancev po 10 in 5 lir; vsega skupaj je bila 1244 lir. Poleg denarja so našli tudi dleto, s katero je možak odpiral cerkvene pušice, ter moško kolo, za katerega se je izkazalo, da ni njegovo.
Pred sodniki je Armando Braini priznal svoje grehe. Svojo srečo je najprej poskusil pri Sv. Roku, nato pa v občinski cerkvi v Krminu, kjer je 20. decembra lanskega leta odnesel 600 lir. Konec decembra se je po dolgem uspešnem vežbanju odpravil v cerkev Srca Jezusovega v Gorici. Bil je zelo previden. Skozi zvonik je prišel v cerkev, ukradel iz pušice za cerkvene darove
4.000 lir, poleg tega jo je pokvaril in s tem povzročil 6.000 lir škode. Zadnji obisk je napravil pri Sv. Roku, toda zaradi neprevidnosti ga je opazila ženska in ga naznanila župniku, ta pa policiji. O kolesu je izjavil, da ga je ukradel novembra v Palmanovi pred javnim lokalom, kjer je dolgo časa slonelo brez gospodarja.
Kazensko sodišče, kateremu je danes predsedoval dr. Suic, je Brainfja spoznalo za krivega in ga obsodilo na eno leto in 4 mesece zapora, plačilo
40.000 lir kazni, poravnavo sodnih stroškov in sodnih taks.
Seja
občinskega upravnega odbora
GORICA, 3. — Nocoj ob 18. uri je imel v beli dvorani go-riškega županstva občin-jki u-pravni odbor svojo redno tedensko sejo pod predsedstvom župana dr. Bernardisa. Na dnevnem redu so bila predvsem vprašanja navadnega u-pravnega značaja. Jutri ob 18. uri pa se bodo sestali načelniki sveta, ki jih je župan pozval na sejo, da bodo proučili razna vprašanja dnevnega reda prihodnje seje občinskega sveta.
Požig šola v beneški vasi Fllpana
Prvega marca so neznanci udrli v šolsko poslopje v vasi Flipana v občini Gorjani iz Zahodne Benečije, spravili na kup šolski arhiv in vse skupaj zažgali, To se je zgodilo ob 4 zjutraj. Ko so vaščani opazili plamene, so takoj prihiteli na pomoč. Gašenje je trajalo okoli 4 ur« Skoda pa j« precejšnja .
Proslava 8. marca
GORICA — Zveza sloven skih žena v Gorici bo 8. marec proslavila na svečan način. V nedeljo popoldne bo namreč v prosvetni dvorani na Korzn prireditev posvečena vsem ženam. Nastopili bodo solisti Glasbene Matice iz Trsta, mladinski ženski zbor iz Podgore in številni recitatorji.
Ob tej priliki vabi Zveza slovenskih žena k obilni udeležbi predvsem žene, njihove malčke, pa tudi vse ostale Goričane.
V teku na 14 km Svet (FLRJ) šesti
Prijavil je krajo vespe
GORICA, 3. — Včeraj popoldne se je zglasil na goriški kvesturi 25-letni Bruno Mar-cioni iz Ul. sv. Antona 8, ki je službujočim agentom izjavil, da so mu preteklo noč neznani tatovi ukradli vespo, ki jo je pustil pred hotelom Union v Ul. Garibaldi. Policija je že pričela s preiskavo.
Vodnjak na glavnem dvorišču soriškega srednjeveškega gradu
Ezulov ne marajo
GORICA, 3. — Zaradi pretepa, ki ga je lansko poletje povzročil v Krminu Asprena Guerra, rojen 1921. leta na Reki in stanujoč v Krminu, Ulica Friuli 19, je bila danes pred goriškim kazenskim sodiščem sodna razprava, na kateri se je Guerra pojavil v vlogi obtoženca. Tožitelj je bil 29-letni Romeo Braida.
Na razpravi se je pokazalo, da je 21. julija 1952 pred kavarno »Romaš v pozni nočni uri staio precej krminskih mladeničev. Po cesti so iz nasprotne smeri prihajali trije člani družine Guerra: oče ter dva
sinova. Po izjavah obtoženče-vega brata so jih mladeniči obkolili ter jih začeli provocirati, češ da so prišli jest njihov kruh in da je bolje, da se vrnejo na Reko. Aspreno Guerra je izdrl leseno oknico, nato se je približal Braidu in ga s tako močjo udaril, da mu je razbil čeljust. Odpeljati so ga morali takoj v mestno bolnico. Romeo Braida je danes pred sodniki izjavil, da se je Guerra brez kakršnega koli vzroka zaletel vanj ter ga začel obdelovati ( pestmi in ga ranil, zaradi česar se je moral zdraviti v bolnici 40 dni.
Obtoženega Asprena Guerro Je gori.sik o kazensko sodišče obsodilo na eno leito in 4 mesece zapora t«r pCačilo sodnih stroškov.
Zaradi slabosti padla na tla
GORICA, 3. — Rešilni avto Zelenega križa je pripeljal danes zjutraj v mestno bolnico Brigata Pavia 22-letno Ano Batas iz Tržiča. Ul. Raffaello 58. ki je zaradi nenadne slabosti padla na tla, ko se je sprehajala po Drevoredu Vir-gilio. V bolnici so Batasovi nudili vso potrebno pomoč, da se je čez dobro uro lahko vrnila domov.
Pred Jugoslovanom so Finci ter po en Šved in Nemec
ST. MORITZ, 3. — Mednarodnega smučarskega študentskega tedna v Švici, ki se je pričel včeraj in bo trajal do 8. t. m. se udeležuje tudi jugoslovanska študentska reprezentanca. Reprezentanco sestavljajo: alpske discipline: Pre-stor, Hladnik in Pogačnik. Teki in štafete: Soberl, Svet, Kalan, Marinkovič. Skoki: Dobrin in Gorišek.
Danes je bilo tekmovanje v teku na 14 km: proga je imela 150 m višinske razlike. Teka so je udeležilo 50 tekmovalcev, ki so predstavljali osem držav. Zmagal je Finec Martila v času 46 minut in 10 sekund. Drugi je bil Sved Bauman, tretji in četrti dva Finca, peti Nemec, šesti pa je bil Jugoslovan Svet, ki je progo prevozil v času 51 minut in 23 sekund. Za jugoslovanskega tekmovalca, ki je nastopil v tako številni in močni mednarodni konkurenci, je to vsekakor lep uspeh.
* * *
Poročajo da bo ta mesec na smučiščih Jahorine veliko mednarodno tekmovanje smučarjev Jugoslavije, Avstrije, Italije, Švice, Grčije in Turčije. Tekmovanje bo v smuku, slalomu in veleslalomu.
prvenstvo LR Hrvatske v skokih. Zmagal je Dvorak (Lokomotiva - Zagreb) pred Muvri-nom (Delnice) in drugimi.
Ob tej priliki je državni reprezentant Polda dosegel na tamkajšnji skakalnici nov rekord s skokom 45 m. Drugi je bil Klančnik, ja njim pa so se razvrstili Adlešič, Langu«, Za lokar in Zidar.
V tekmovanju hrvatsko - slovenske boksarske lige so boksarji Pulja premagali ljubljanski Odred z visokim rezultatom 17:3.
V mariborskem derbyju za ligino prvenstvo je Železničar odločno premagal Branika 15:5.
Reprezentanca Švice v hokeju na ledu je v povratni tekmi premagafla Nemčijo 7:5 (2:2, 2:2, 3:1).
Jutri bo na stadionu v Kopru nogometna tekma med domačo Auroro in drugim moštvom ljubljanskega Odreda. V nedeljo pa bo drugo moštvo Odreda igralo v Dekanih proti tamkajšnjemu Jadranu.
KINO
VERDI. 16.30: »Velika pustolovščina generala Palmerja#, E. 0’Brien.
VITTORIA. 17: »Divji deček*, V. Robinson.
CENTRALE. 17: «Kri pod luno*, A. Williams.
MODERNO. 17: «Bog poitrebu-je ljudi*, P. Fresnay.
SKOKI V HOLMENKOLLNU
V okviru mednarodnega smu čanskega tedna v Holmenkoll-nu so bile minulo nedeljo tradicionalne tekme v smučarskih skokih. Rezultati:
Austad 217 točk (64, 68 m) Falkanger 214,5, Slatwik 214,5 Netzl 210, Krokken 209, Bergman (vsi Norveška) 208,5 točke itd.
V klasični kombinaciji je zmagal Finec Hasu 430,500 točke; drugi je bil Sterensen 427,610; tretji Slatvvik 420,223 točke itd.
SMUČARSKO PRVENSTVO LR HRVATSKE
V Delnicah (Gorski Kotor) je bilo v nedeljo smučarsko
zadnja poročila
Neredi v Teheranu proti Mosadeku in manifestacije za Saha: na sliki je šahov brat princ Ali Reza, ki ga Je pred kraljevo palačo v Teheranu množica dvignila na rame in vzklikala; •Ali šah ali smrt!«
Osnovne težnje
mednarodnopolitičnega
razvoja
(Nadaljevanje * 3, strani)
socialističnih sil — pri današnji vlogi države v gospodarskih odnosih — lahko spremeni vsako ustanovo buržoazne demokracije v orodje za spreminjanje družbenih odnosov. Tudi tu je eden izmed izvorov za krizo v dosedanjih oblikah buržoazne demokracije. Zato se v sodobnem svetu tudi pojavljajo po sili naravnega za. kona uporne tendence, da se stare buržoazno-demokratične oblike ali «dopolnijo» z neki. mi sredstvi — primer ameriški «maccarranizem» — se pravi z neko vrsto stalne križarske vojne proti sleherni napredni težnji v demokratičnem življe. nju dežele, ali pa povsem na-domeste s temi ali onimi obli. kami oblasti tako imenovane «močne roke*. Sovjetski politični sistem je v današnjem času dejansko vzorec za vsa tovrstna struj anja.
Takšne težnje seveda, tudi kadar zmagajo, ne odstranijo
obstoječih nasprotij z dnevnega reda, toda prav zaradi tega, ker pritiskajo nanje, jim dajejo večjo razdiralno moč in ostre vse odnose.
Vse to mnogo bolj velja tudi za položaj v Sovjetski zvezi, v deželi z najbolj totalnim državnokapitalističnim sistemom. Za ta sistem je seveda sleherno, tudi najmanj samo. stojno politično ali gospodarsko gibanje delovnih množic smrtna nevarnost. V njem ne more imeti nihče demokratič. nih pravic, predvsem pa ne delavski razred in delovne množice, samostojen pa je lah. ko samo Stalin. To je zakonita posledica sistema, ki se je pojavila tisti trenutek, ko je monopolistični mehanizem s pomočjo političnega nasilja prevzel funkcije, ki jih more imeti samo svobodna socialistična družba. Toda prav ta nujni pritisk, ki nenehno narašča, koncentrira pod dozdevno neskončno močno stavbo stalinskega despotizma stra. hovito eksplozivne sile dušenega družbenega razvoja, ki ne bo nekega dne, ko se bo o. svobodil, pustil na tej stavbi niti kamna na kamnu.
Tčeraj pribežalo 6.107 beguncev iz Tzhodne Nemčije \ Berlin
Kljub zračnemu mostu 45.030 beguncev še vedno čaka na prevoz - Invazijo beguncev iz Vzhodne Nemčije proglašajo za «evropsko katastrofo> - Novi ukrepi za pomoč beguncem
BERLIN, 3. — Ravnatelj usta- I Berlina, so danes prisiljeni
nove za zaščito beguncev dr. Nahm je danes sporočil tisku, da je berlinski senat prosil tri zavezniške poveljnike vzhodnega Berlina, naj proučijo možnosti za vzpostavitev zračnega mosta v zmanjšanem obsegu za prevoz beguncev v različne kraje Zahodne Nemčije.
Dobro obveščeni krogi menijo, naj bi bonnska vlada pripravljala poziv na OZN za dosego pomoči, da bi lahko odstranila slab položaj, ki je nastal s številom beguncev.
Ameriški glasnik je nadalje potrdil, da je berlinski senat zahteval ameriško pomoč za evakuacijo beguncev v Zahodno Nemčijo. Ameriške oblasti proučujejo zahtevo.
Predstavnik demokristjanov v berlinskem občinskem svetu Ernest Lemmer je v Bonnu dejal, da postaja invazija beguncev v Berlin iz sovjetskega področja »evropska katastrofa*.
Kljub hudemu mrazu in megli je tudi prejšnjo noč več stotin beguncev zapustilo svoja domove in pribežalo v Zahodni Berlin. Po večini so kmetje. Zglasili so se na sedmih zbirališčih, kjer je bilo pod milim nebom že več stotin beguncev, ki jih mestne oblasti niso mogle spraviti pod streho.
Zaradi težkega vprašanja nameravajo berlinske oblasti podvzeti posebne ukrepe, da bodo zboljšale položaj, ki se iz dneva v dan, odnosno od ure do ure slabša in postaja vse bolj dramatičen. Nameravajo rekvirirati telovadnice, šole, kino dvorane, garaže in zavezniške hale. Po vsej Nemčiji so zbiralne akcije, ki pa ne zadoščajo za potrebe beguncev. Tudi zračni most, ki obratuje že teden dni, ne more pravočasno prepeljati potrebnega števila beguncev. Medtem ko s.) Angleži in Amerikanci pred petimi leti eni. leto s tisoči letal prevažali iz zahodnih področij v Berlin potrebne predmete in hrano za prebivalstvo
prevažati iz Berlina v Zahodno Nemčijo brezmejno število oseb, da se bo življenje v glavnem mestu lahko normalno razvijalo in da v njem ne bo prišlo do kakšnega nevarnega političnega iznenadenja.
Clan političnega urada enotne socialistične stranke Franz Dahlem je danes dopoldne izjavil, da so ostali z begom kmetov v Vzhodni Nemčiji zapuščeni predeli zemlje, medtem ko bi bilo treba obdelati sleherni kos zemlje, ako bi hoteli premostiti gospodarsko krizo.
Glasnik bonnske federalne vlade je po vladni seji pod predsedstvom kanclerja Adenauerja sporočil pripravljenost Italije sodelovati z letali številnih letalskih prog pri prevozu berlinskih beguncev v federalno republiko.
Poročajo, da je položaj v Berlinu tako slab, da se bodo sestali nemški predstavniki, ki so se svoj čas sestali v Bonnu, pod predsedstvom kanclerja, da bodo odstranili vprašanje beguncev, ki grozi spraviti v nevarnost gospodarski in socialni red bivšega nemškega glavnega mesta.
Trenutno čaka 45.000 beguncev na prevoz. Največ je mladeničev iz kmečkega sloja, ki so sposobni za delo. Včeraj je pribežalo 6.107 beguncev, kar predstavlja doslej absolutno rekordno število.
Vzhodnoberlinski časopis »Berliner Zettung* piše, da so kominformisti odredili preselitev v notranjost vseh trgovin, ki so ob meji med ameriškim in sovjetskim delom Berlina. To imajo za prvi korak k ustanovitvi «mrtvega pasa*, ki naj bi preprečil ali vsaj zavrl pobege iz Vzhodne Nemčije v zahodni Berlin.
Megla v Angliji
LONDON, 3. — V obsežnih predelih Anglije je nastala gosta megla, ki onemogoča zrač-
ni, pomorski in kopni promet ter povzroča velike zamude ali odpovedi posameznih voženj. «Zlata puščica* je prispela v London z 8- urno zamudo, «Queen Mary» pa ni priplul v pristanišče Southampton in je
Vlak nabira
darila za nizozemske poplavljence
NEW YORK 3. — Newyor-aka osrednja železnica bo 14 marca dala v promet posebni vlak skozi newyorško državo, ki bo nabiral prispevke za nizozemske poplavljence. Vlak bo vodilo prostovoljno osebje V vlaku bodo sprejeli darila zastopniki organizacije za pomoč poplavljencem, čilani nizozemskega veleposlaništva in Amerikanci nizozemskega porekla
Oborožitev
japonske varnostne sile
TOKIO, 3. — Vojaški glasnik je danes sporočil, da razpolaga »državna varnostna sila*, ki je zametek japonske vojske, s 36 lahkimi letali, 190 tanki, 10.000 avtomatičnimi samokresi, 7.000 karabinkami, 2.100 mitraljezi, 24.000 puškami, 3.200 avtomatičnimi puškami, 1.500 težkimi topovi, 380 lahkimi in 470 težkimi minometi. Poleg tega ima še nekaj vrst drugega manjšega orožja.
Optimizem Britancev
pred vzponom na Everest
NOVI DELHI, J3 — Britanska ekspedicija, ki bo poizkusila vzpon na Everest je zelo optimistična Voditelj skupine polkovnik Hund je dejal, da se bodo okoristili z izkušnjami iz preteklosti in predvsem s tistimi, ki jih je prestala švicarska ekspedicija. Njihova oprema je lažja od švicarske. Kathmandu nameravajo doseči 9. marca.
Dva jugosl. rekorda v dviganju uteži
Dvoboj mladinskih reprezentanc Jugoslavije in Avstrije v dviganju uteži na Dunaju se je končal z zmago Avstrijcev. Postavljena sta bila dva jugoslovanska rekorda. V bantam kategoriji je M a leč s sunkom dvignil 100 kg, v poltežki pa Korhač s potegom 97.5 kg. Podrobni rezultati so naslednji: bantam kategorija; Maleč- (Jugoslavija) 252.5 (tezno 80, s po. tegom 72.5 in s sunkom 100), Binder (Avstrija) 212,5; pe^ resna kategorija; Kaspar (A.) 245 kg, Ružič (J.) 230 (72.5 67.5, 90); lahka; Broeckl (A.) 297.5, Rožman (J.) 272.5 (75, 77.5, 110); srednja: Warga (A.) 315[ Kolarič (J.) 300 (80, 95, 125) welter- Peirih (A.) 327.5’, Vidovič (J.)	287,5	(77.5,	90,	120):
poRežka: Flsnner (A.) 310, Korhač (J.) 302:5 785, 97.5, 120}; težka: Springer (A.) 350, Dolenc (J.) 277,5 (75, 82.5, 110),
Po desetdnevnem bivanju v Cilu se je jugoslovanski nogometni klub Hajduk vrnil v Argentino in je včeraj v Cordobi odigral svojo prvo tekmo. Hajduk je premagal »Cordobo*, ki je na čelu lige te pokrajine, z 2:0 (2:0). Gole sta dala Matošič v sedmi in Ara-povič v 27. minuti prvega polčasa. Tekmo je gledalo približno 25000 glledalcev.
V NEDELJO *■
Skoki v Planj
Nastopilo bo 40
tujih skakalcev
domii'6 *
LJUBLJANA, 3 -nje za mednarodne	^
tekme v Planici ie v ^ večje. Poskusni skok* x pričeli že med narodna tekma Pf, .. », 1 8. marca. Razen št‘rl	^
cev, štirih Nemcev, r ričanov in enega l	^
se danes prijavili s	^
Francozi. Skupaj z	f.
bo nastopilo 40 tekmo	^
Vremenske razmere	^
nici so zelo ugodne,
nad pol metra.
Prihod prvih	je	t
eniški^
movafcev se pričakuje ^ jutri, v četrtek	l&Č
nja mlajših domačih (treh članov in *sroil,..j.0 t cev) za vstop v prezentanco. Sodniki ^ dovec. Stane Pei^. |j Šramel bodo odločin. ^ ^ mlajši skakalci že stop na 80-metrski	.
v mednarodni konku
Tenis v San
V San Remu je *	>
imeznikov na	P*!1
nirju Skonecki (P™ ^ magal Cueellija *
2enske:	Lazzarino-^ e|]iJ
6:2. Dvojice moški:	5 V
Skonecki-BelardinelU 1 pfi
Bello 6:0, 1:6, 6:3, dvoj-ice — semifinale- , Branovič-De Riba pf', 6:3. Finale; Tonoli « Barril in Branovič *	*
(prekinjeno zaradi ffi’ ni bilo mogoče drul ■ J# ljevati, sta si prvo mesto)
KAIRO, 3. — prvenstvo Egip« -Lfcs (Brazil.) premagal j K mana. Huber < Avs ^i čana Baldreldina, ® T)f gipčana Dewalden_^, J*<
(It.) Angleža Han Slovana Palada m " izgubila par forf®1 ti«** U Egipčanoma (Iz k ^ F* ročila ni razvidno,,*	i#
igrala.) Na isti n*«1*1 bila tudi igro v dvoj '
*** sred> < PALERMO. 3. " Jfed"-a f-
la bo v Palermu s« , teniški turnir, katef do udeležili od ,mer, ^ Drobnjr, Patty. sen in Mitič.
* * *
RIM, 3. — Danes je madžarski poslanik v Rimu obiskal predsednika italijanskega o-limpijskega odbora Onestija, nakar sta skupaj odšla si ogledat olimpijski stadion, na katerem bo 17. maja za otvoritev stadiona nogometna tekma I-talija-Madžarska
rlil’*1
Po mednarodnih	jj,
Nizozemskem in v se jugoslovanska n jo ^
ška igralca HaranliI1aWl'$i linar pomerila v jja^"Lf (Zah. Nemčija) * igralci Westfaiije fifcjjjjp
nimi reprezentant* ^
nom, Hermansuot11 je K schlegerjem. Harang J ■ ( magal Fischbeina z*'# V
Dolinar pa EJgeschies .
in 21:17. Naša
magala tudi na] fLrrna,i
par Fischbein -
21:19, 21:9.	e
Na južnoameriške^ f*
metnem prvenstvu^ ^ premagad Ekvador
Spremembe v vodstvu
na pariški 6 dnevni dirki
PARIZ, 3.	—	Na šestdnev-
ni kolesarski dirki so gledalci priče precej pogostih sprememb v vodstvu. Tako sta včeraj ob dveh ponoči prešla vodstvo Italijana Magni in Teruzzi. Potem so se tekmovalci spet »splašili# po 16. uri in vodstvo sta prišla Belgijca Bruneel in Van Steenbergen. Italijana sta padla na osmo mesto. Toda po 8. uri zvečer so dirkači spet potegnili in vodstvo sta sedaj prevzela Francoza Bobet in Carrara, medtem ko sta si drugo mesto p-iborila Italijana. Dotlej vodeča Belgijca pa sta bila na tretjem mestu.
Malo prej pa je odstopil Švicar Kubler zaradi močnih bolečin v grlu. Njegov partner
'1	.ijt*
Plattner je voZlK„ji <%9 vendar je taka y odstoPj na in mora dirkač v določenem času gega partnerja.
PARIZ, 3.
itll»
"V
do «Edmond GenU*’ |e* J boljšega k°lesarJiLust>> m f danes prisodili iu. pn p^;1”
Coppi prejel 16 8 jCU^ jec Noyelle. SVI^on pa 8	I*1
Avstralec Patter- ,s5o ■> kaj dobili sedem J pj, glasovnice pa ^,jtev Ker sta za dode	g)a.	a
potrebni dve tre	K*
glasovanje pon°	»
tura Kublerja P» j drugeW njena. Coppi Je P _iasOv. sovanju prejel 2 nato sta predsed kolesarske zyeZgi0d* tehnični vodja nagrado.
Start za šestdnevno kolesarsko &rUO
Udgovurm uitdnik STANISLAV KtNKO - UKEUNISTV(> ULICA MONTECCH1 Sl 6 Ul nad	Telefon	številka Hf-80M In H 63«	- PoS'm
predal 502 - UPRAVA UI.ICA SV	FKANCISKA it. JO - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15	18	- Tel
73-38 - Ceri* oglasov. vsak mm višine v širini l stolpe* trgovski 60 finančno upravni i00. osmrtn ce »0 lir - £a Kt.HJ za vsak mn. firme 1 stolpra rt vse vrste oglasov po 35,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT Podnižn Oonra (II S Pelliro Ml Te' 33-8Z Rokopisi se ne vračajo
NAROČNINA Cori* A Poštni tekoči raCun
mesečna 350. :» STO ZVU
  	net>*t'lU t J
četrtletna »00, polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub. Jugoslavija; Izvod 1 ze,nsKe*
Za'ožil >it vo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo:	Agencija demokratične«* 1,10 p.
t,.tubilana Trg revolucije 19 tel /0-00« tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60« - T - 892 - Izdaja Založništvo tržaškega