NAGRAJUJE SVOJE KUPCE Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 2.N«l,adv FOTOAPARAT - VASHICA-«iNi TENIS LOPAR-ELAN CLUB STA LEGO TECHNIC LEČO • SISTEM IN ŠE T S DRUGIH NAGRAD! Za vsa k NAkup učbENikov iN šolskih poTREbščiN v BLAGOVNICI ETAŽA/III v VRFdNosii naiI 5.000.00 SIT (NAkup jE možen na več obRokov) vam MERCATOR 'STR EIRASTNIK d.o.o. podARjA NAqRAdNi kupoN, s kATERiM bosTE sodslovAli VNACR m I il IVIll »I# I il»l,l S ............... AkcijA bo poteIa±N,Tr -ivroaam ^ ^ . IB Gornji naslov ponazarja občutek, ki sem ga imela, ko nas je v nebo poneslo manjše letalo "Cessna 172". Letalo je priletelo iz Velenja, krimilil pa ga je pilot Jože Lukane. In kaj je prineslo velenjskega pilota na letališče v Zagorje? Ne, ni ga prineslo samo letalo, ampak se je odzval povabilu Aerokluba iz Zagorja. V mesecu avgustu, točneje 5. in 6. avgusta, organizirata Aeroklub iz Zagorja in občina Zagorje v počastitev praznika občine Zagorje panoramske lete nad Zagorjem in okolico. V nekajminutnem letu si boste lahko vsi, ki si želite ogledati svoj kraj tudi iz te perspektive, privoščili krasen panoramski izlet po nebu. Poleg želje boste seveda za panoramski izlet odšteli tudi kakšnega tisočaka, ki pa se bo za tako enkratno priložnost verjetno našel. V današnji reportaži pa vam bom na podlagi fotografij predstavila nekaj utrinkov iz panoramskega poleta. Še nekaj besed o samem Aeroklubu Zagorje. Klub šteje 45 članov, med katerimi je kar sedem članov, ki imajo izpit za pilota manjšega motornega letala in šest članov z izpitom za vožnjo motornega zmaja. Zanimivo pa je tudi to, da imajo kar tri inštruktorje za učenje z motornimi letali. Letenje ni le lepa, enkratna izkušnja za ogled okolice, ampakjelahko tudi hobi, kijepoln aktivnosti in nabitz vznemirljivostjo. Prav to pa najbrž privlači vse tiste, ki so mladi po srcu. Aeroklub Zagorje se odlikuje predvsem glede prizadevnosti svojih članov, ki se trudijo zmanjšati finančne stroške za opravljanje izpita. Zaenkrat so ti stroški še zelo visoki, saj mora bodoči pilot kar skozi nekaj preizkušenj. Opravljen mora biti zdravniški pregled, ki mora biti na nivoju voznika avtomobila B kategorije. Teoretični del samega izpita vključuje: poznavanje motoroznanstva, strojništva, meteorologije..., skupno 17 predmetov. Teoretičnemu delu izpita sledi še praktični del, ki se odvija nekaj ur pod budnim očesom inštruktoija v letalu in vključuje kar nekaj ur samostojnega letenja. Sama pot do izpita pilota je sicer kar dolga, vendar vredna truda, pravijo piloti. Torej nikar obupati. Vsi, ki ste navdušeni nad tovrstnimi aktivnostmi, se lahko za nadaljnje informacije obrnete na Alojza Završnik na telefonski številki 0601/62-382 ali pa se oglasite v bistroju Malibu na cesti 9. avgusta 108 v Zagorju. Aeroklub Zagorje ste si najbrž zapomnili predvsem po razprtijah, ki so bile na planem nedavno tega. Šlo je predvsem za razprtije med Aeroklubom in stranko zelenih, ki se ji je izgradnja letališča zdela ekološko oporečna. No, kakor koli že, vsaka stvar ima dve strani, pravijo. In prav je, da se vsak bori za svoje cilje. Tako se tudi Aeroklub kljub vsem težavam še naprej trudi za svoj e cilje. Načrtuj ej o podaljšanj e pristajalne in vzletne steze še za nadaljnjih 50 metrov, kar bi omogočilo pristajanjem vzletanje tudi večjim letalom. In od kot takšen entuziazem pri članih kluba? Kot nam j e povedal tajnik kluba Alojz Završnik, ima letalstvo v Zagorju dolgo tradicijo. Prvič seje letalski klub v Zagorju razvil po letu 1945 in Zagorje je menda imelo kar nekaj dobrih in znanih letalcev. Ta tradicija je bila potem nekaj časa prekinjena, pred tremi leti pa je v nekaterih ponovno vzplamtela iskra po oživitvi letalstva v Zagorju. In tako seje začelo... Do danes so člani kluba dosegli že zavidanja vredne rezultate. In ko bodo na letališču uredili tudi prostor, ki jim bo lahko služil kot učilnica, se bo najbrž tudi število pilotov v Zagorju močno povečalo. Alojz Završnik je prepričan, da bo kakšen pilot iz Aerokluba Zagorje gotovo sedel tudi na pilotski sedež večjega potniškega letala. Člani Aerokluba Zagorje imajo torej, kot se za letalce spodobi, visoke cilje. Dragi bralci, vi pa ne pozabite. 5. avgusta boste lahko za kakšnega tisočaka od zgoraj pogledali na naše mesto in njegovo okolico. V nedeljo, 6. avgusta, pa bo od 10. do 12. ure najprej letalski miting, nato pa bodo spet na razpolago panoramske vožnje. Tudi za tiste, ki nad samim letenjem niso navdušeni, imajo nekaj. Kajti na letališču bo poskrbljeno za jedačo in pijačo, obljubljajo pa tudi glasbo. Če pa se boste še primerno obuli (športne copate), boste lahko tudi zaplesali. Vsi tisti, ki bi radi poleteli med oblake, boste v teh dveh dneh prav gotovo prišli na vrsto, saj si je Aeroklub izposodil kar tri letala. Eno izmed njih bo Ruben, to je francosko letalo, ki se šteje za "mercedes" med letali. To letalo sprejme poleg pilota še tri potnike. Drugo letalo je Antonov II., na katerem se bo lahko popeljalo kar 14 potnikov naenkrat. Izposodili pa si bodo tudi Cessno 172, to pa je letalo, ki si ga lahko ogledate tudi na fotografiji, kjer gaje fotografski aparat zabeležil med pristajanjem. Cessna 172 sprejme poleg pilota še štiri potnike. Pa še nekaj imamo za vas, dragi bralci. Izrežite priloženi kuponček in ga prilepite na dopisnico. Na dopisnico pa poleg prilepljenega kupončka napišite tudi datum občinskega praznika v Zagorju. Dopisnice ne pošiljajte, ampak jo prinesite s seboj v nedeljo, 6. avgusta, na letališče na Ruardi, kjer bomo po letalskem mitingu, ob 12. uri, izžrebali 3 srečneže, ki bodo za nagrado dobili brezplačen panoramski polet tega dne. Ne pozabite! Tekst in foto: Romana Benko ateste Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjMČmnenja bralcev o življehjt^in dogajanju v Zasavj lrjfefio dpisanih pisem ne objavljamo^Bolilna pisem je zar fdi prostora omejena na največ Š(M^kaniIrvreticAIrMiiištve^i pridržuje pravico skrajsatftekst ali pa objaviti daljšega, čeiree^i, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino. V ponedeljek smo h grobu in mirnemu počitku pospremili gospo BRIGITO BREZOVAR, drago mamo našega sodelavca Tomota Brezovarja, mojstra fotografije. Spoštovanemu sodelavcu Tomotu ter vsem njegovim in pokojne gospe mame najbližjim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci Zasavca Laži o domu na Vrheh V Zasavcu 20. julija sem prebral dovolj laži občinske gospe Češnovarjeve, katera je dala vaši novinarki neargumentirane izjave glede doma borcev na Vrheh, zato se čutim dolžnega, da vas in cenjene bralce seznanim z vso resnico, katera je bila in je namenjena tem domu na Vrheh s strani "mačehe" občine Trbovlje. V letu 1991 so na občini Trbovlje izdali razpis za najem doma, na katerega sem se prijavil, ta dom kot edini kandidat tudi dobil v najem. Začela se je prava pravna vojna glede podpisa najemne pogodbe, s katero sta me hotela g. Beravs - bivši izvršnik - ter njihova občinska strojna puška ga. Češnovar prisiliti v podpis samomorilske pogodbe. Tako se je za nekaj mesecev zavleklo do podpisa (Češnovarjeva ima vse najemne pogodbe in pritožbe). Decembra 1991 so občinski veljaki izdali razpis za dodeljevanje zelo ugodnih kreditov za malo gospodarstvo in sorodne dejavnosti, na katerega sem se prijavil. Denar sem hotel vložiti v dom na Vrheh. Ne izpoljnjujem pogojev za pridobitev kredita, ker nimam podpisane najemne pogodbe (Opomba: podpisnik pogodbe ter razdeljevalec kreditenih sredstev je Izvršni svet SO Trbovlje - predsedenik Franc Beravs). V letu 1992 spomladi smo podpisali najemno pogodbo ter sem začel popravljati dom s svojim denarjem (rudniško odpravnino). 1. Tožba vložena pri Sodišču v Trbovljah a) priskrbeti moram sodnega izvedenca (iskal in dobil v treh mesecih ter dostavil njegovo cenitev svojemu odvetniku, vendar so mi med tem časom občinski veljaki s pomočjo sodišča v dom vdrli ter ga "zaprli" z mojim materialom, pripravljenim za adaptacijo.) b) V domu je "zaprta" moja lastnina: točilni pult, katerega naj bi "pozabil". Primer: pred dvema mesecema sem hotel odpeljati svojo lastnino, nakar mi je novi tajnik občine po dogovoru dodelil šoferja ter komunalnega inšpektorja, da mi omogoči vstop v prostore. Ko smo prišli na Vrhe, je bilo zopet vlomljeno, s tem je bila seznanjena policijska postaja Trbovlje. 2. Res je, da sem bil edini kandidat, za lase pa je privlečena zgodba ga.Češnovar, naj bi moja hči obiskovala gostinsko šolo. a) Lahko bi Aliči družinsko skrbeli za dom, ampak s pomočjo občinskega denarja, ne pa z metanjem občinskih polen meni pod noge. b) Vloga za odkup je bila poslana IS SO leta 1993. Odgovor v rekordnem času. Kadar se bo dom prodajal, se bom lahko prijavil na licitacijo! (dokumenti so). Vprašanje ge. Češnovarjevi! 1. Kdo odgovarja za mojo pokradeno in uničeno lastnino na Vrheh v vašem (z vaše strani) "zaprtem" domu. 2. Kako si predstavljate glede mojega vloženega kapitala v popolnoma uničen Dom borcev? Na koncu pisanja bi se rad obrnil še na preživele borce NOV ter jih pozval, da se obrnejo na sredstva javnega obveščanja, saj je to vendar bil Dom revirsko - savinjskih borcev! Miro Alič, Trbovlje Hvala za sodelovanje Društvo upokojencev Zagorje se vsem, ki so sodelovali pri izdaji zbirke "Večerna rosa", prav lepo zahvaljuje za sodelovanje in pomoč. Še posebno se zahvaljujemo gospodu Nandetu Razboršku za ves trud in delo pri oblikovanju in lektorstvu. Pri izdaji knjige so nam finančno pomagali: Občina Zagorje, ETI -Elektroelement, Rudnik Zagorje, SVEA, Zveza društev upokojencev Slovenije, EVZ Elektroprom, Potrošnja, Varnost, SKB Banka Zagorje, Siporex, Medijske Toplice, Lisca, Studio Moderna, Dom starejših občanov Polde Eberl, Društvo invalidov Zagorje, Zdravstveni dom, Deloza, Tobak Ljubljana, IGM, Zveza borcev Zagorje, Pivovarna Laško, Komunalno podjetje in ERA Vino Šmartno Zagorje. Videti je, da nismo sami in se lahko lotimo še tako težke naloge in jo s pomočjo razumevajočih ljudi lahko izvedemo. Hvala za vaš prispevek, ki nam je omogočil, da so naše pesmi prišle med zasavske ljudi in da smo svoje delo nadaljevali tudi kot upokojenci. Pesmi odražajo čustva ljudi in delo vsakega posameznika. Predsednik DU Zagorje Lojze Zupan Družina in otrok Rojstvo otrok naglo upada. Raziskave kažejo, da sta rojstvo ter umrljivost že izenačena, torej je zaskrbljenost na mestu. Ministrstvo za delo, družino in socialo se verjetno ne zaveda resnosti tega problema. SDSS OO Hrastnik meni, da bi podaljšan porodniški dopust zelo ugodno vplival na otrokov razvoj in dvig natalitete v Sloveniji. Zavzemamo pa se, da bi ženske same in svobodno odločale o dolžini porodniškega dopusta od enega do treh let. Potrebno bi bilo zagotoviti naslednje pogoje: čakati jo oziroma ga mora delovno mesto in prejemati mora ustrezno nadomestilo. Otroški dodatek za vse otroke in povišanje le-tega za vsakega naslednjega otroka. Potrebni so dodatni programi pomoči in motivacije za družine pri povečanju števila rojstev in dodatna pomoč pri celotni oskrbi za družino. Potrebna je ukinitev prometnega davka na proizvode namenjene otroku. Potrebovali bi otroškega ombudsmana ter usposobljene kadre za hitrejše reševanje družinskih zadev. SDSS Hrastnik je za ukinitev dohodnine socialno šibkim slojem. SDSS OO Hrastnik predsednik Slavko Vidrih Za vas g. Čampa! Vi pišete, mi odgovarjamo. Zagorje - Kisovec - Loke je zibelka rudarskega kraja, iz te zibelke so zrasli otroci rudarjev - prekaljeni partizanski borci - heroji in komunisti. Borili so se proti okupatorju - lačni, izmučeni v 4 letnem boju proti številnemu do zob oboroženemu sovražniku. Boj partizanov je bil samo cilj osvoboditi Slovenijo - tako so tudi osvobodili Zagorje - Kisovec in Loke in vam gospod Čampa pripravili stolček, da lahko mirno sedite in uživate svobodo, katero so s krvjo pridobili ti partizanski borci. Vi pa sedaj nas -borke in borce grobo žalite! Vprašam vas, ali smo šli zato v borbo, da nas vedno blatite s komunistično revolucijo in žalite NOB! Pustite nas že enkrat za vselej pri miru in se brigajte za svoje posle! V grobovih se borci obračajo, ker tudi njih ne pustite pri miru - zakaj? Mi se ne vtikamo v krščanstvo -križarske vojne, inkvizicijo, luteranstvo, sežiganje na grmadi -tudi to je bila revolucija ali pa morija ljudstva za vero! Sprašujem se, ali ste duhovnik ali politik, da se stalno vtikate v politiko? Vam odgovarjam: privoščila bi vam vsaj en teden partizanščine, strahot v zaporih in taboriščih - povrhu pa še vsaj nekaj dni rudniške jame - s tem bi vi zaslužili to svobodo, za katero smo se borili! Pavla Vogrič-Sajovic pridružujejo se tudi vse ostale živeče borke Odgovor gospodu Čampi Kot borka NOV vam odgovarjam na Članek v Zasavcu. Čeprav vas osebno ne poznam, mi vaše ime Čampa simbolizira in identificira vašo osebnost po vaši pisariji kot duševnega iztirjenca. Namesto da bi vzbujali spoštovanje kot duhovnik, ki se imenuje božji služabnik, ravno nasprotno vzbujate le prezir in zaničevanje. Namesto da bi učili božjo besedo in se tudi sami po njej ravnali, pa ste polni napuha in prevzetnosti, kar so nas kot otroke učili, da je eden od glavnih smrtnih grehov. Namesto da bi učili ponižnost, ljubezen, dobroto in spoštovanje in se po njej tudi sami ravnali, uganjate od najvišjega do najnižjega božjega služabnika preko TV in vseh mogočih občil, kjer se razkazujete in poveličujete - kult osebnosti! Ste pisun in farizej, ki vsak dan s svojimi dejanji in ravnanji na novo ponižujete, križate in ubijate Kristusa. Zato nam taki božji služabniki niso zaželjeni, tudi ne v Zagorju, kjer živi pogumno, pošteno in dobro slovensko ljudstvo. Nina Nučič Barbra Renčof Kje si, Istra? V teh nekaj letih, odkar smo se osamosvojili, seje odnos med Hrvaško in Slovenijo precej spremenil. Problemi, ki so se pojavljali glede meje med državama in slovenske lastnine v Istri, pa so veliko Slovencev odvrnili od dopusta na hrvaški obalt. Seveda so v veliki meri krive tudi zasoljene cene, saj tudi ni turistov iz drugih držav. Konec koncev je lahko dopust v Španiji, Tuniziji ali Grčiji.cenejši kot na Hrvaškem. Prav dobre reklame pa ne dela tudi vojna, ki še vedno divja v Hrvaški. Cene so v Istri zasoljene in resnično pretirano visoke. Lokali in restavracije, kjer sejevčasihob večerih trlo turistov, samevajo prazni. Tisto malo turistov, ki so se odločili za dopust v Istri, si privošči le najnujnejše, česar niso prinesli s seboj. Najbolje gre v promet le sladoled. Največ je turistov iz Češke, Slovaške in Madžarske. Zelo malo je Nemcev, Avstrijcev, Italijanov in Slovencev. Pred kratkim sem bila v Poreču, Vrsarju, Rovinju in Puli. Mesta so bolj kot ne prazna. Kampi samevajo in plaže, kjer je bilo še pred nekaj leti polno turistov, so čisto prazne. In kakšne so cene? Edino, kar se vam splača, je resnično sladoled. Za kepico sladoleda boste odšteli 50 tolarjev. Kilogram paradižnika, ki praktično raste na njihovem vrtu, stane 250 tolarjev, za breskve boste odšteli 400 tolarjev, za papriko 200 tolarjev. Cene v restavracijah so prav tako visoke. Za pico boste odšteli 750 tolarjev ali več. Pri nas jo dobite že za 400 tolarjev. Tisti, ki ste kdaj počitnikovali v domu slovenske železnice v Rovinju, se zagotovo spomnite, kako obiskan je bil ta dom. Zaradi prepirov in nedorečenosti glede lastništva je dom že več let zaprtin zaraščen. Kosemsišla ogledat zapuščen železničarski dom, sem poklepetala s starim Rovinjčanom, ki je izdeloval čoln. Vprašala sem ga za njegovo mnenje o politiki, kijo vodi Hrvaška do turizma. Rekel je: "Mi Istrani nismo niti hrvaški niti slovenski niti italijanski. Istra bi morala biti avtonomna, da bi bilo vsakemu prepuščeno, da ima lahko lastnino v Istri. Tako bi bil turizem še vedno živ, toda na žalost sedaj vse propada in ni več poti nazaj. Rovinj je čisto na koncu, nobenih turistov ni in tako tudi denarja ne. Istra bi morala biti avtonomna. Hrvaška politika namerno un ičuje Istro, ker se Istrani ne strinjamo sTudžmanovo politiko." Tudi Vrsarsem si šla ogledat, saj smo včasih Zagorjani veliko hodili v počitniški dom. Če ste bili med njimi, se zagotovo spomnite na Dancing, kamor smo hodili ob večerih, prijetnih mestnih uličic in dobrega sladoleda. Danes je Vrsar eno samo gradbišče. Ulice so prekopane, sajjih na novo tlakujejo. Sicer pa tako in tako ni turistov in je bilo razkopano mesto praktično prazno, ko sem se sprehodila po njem. Edino, zaradi česar je Istro še vedno vredno obiskat je čisto morje, resnično lepe plaže in zaradi majhnega števila turistov je tudi me zelo čisto. Milan Vidic Žagarska zgulba » uspehu Kritična distanca do sedanje vladne koalicije in njenega vodenja državnih zadev in sploh gospodarskega in drugega dogajanja se tu in tam v opozicijskih vrstah tako zelo razbohoti, da veliko Slovencev sodi, kako zeloje pri nas vse narobe in zanič. Zlasti bode v oči eldeesovski slogan Zgodba o uspehu, kadar njeni prvaki kakšen dosežek označijo z njim. Vsake oči imajo svojega "malarja" in naloga opozicije je, da vse dogajanje nadzira in ga podvrže takšni ali drugačni kritični presoji. Toda če ostanemo na lokalni ravni, konkretno v Zagorju ob Savi, kjer ta stranka preko svojega župana in največkrat iz njegovih ust slišimo zgodbo o uspehu, moramo odkrito priznati, da je najpogosteje ne izreka tja v tri dni ali morda celo neosnova-no. Za dobro lastnost mu je šteti, da največkrat priznava rezultate skupnega delovanja prejšnjega in sedanjega občinskega sveta kot tudi vseh njegovih sodelavcev, brez katerih bi marsikatera akcija ali naloga in obveznost ostala neizpolnjena. Tudi v času od minulega do letošnjega občinskega praznika se je nabralo nekaj zgodbic o uspehu, ki jih sicer ne bi kazalo prav vseh obešati na veliki zvon, prav tako pa jih ni mogoče zanikati ali dati v nič. Ne bi ponavljal vseh pridobitev ali rezultatov, ker je bilo o njih že kar nekaj povedanega, vendar jih omenjamo zategadelj, ker kažejo nekakšno čvrsto odločenost pripeljati stvari do konca. Znabitije prav ta vztrajnost, zagnanost, konec koncev tudi marljivost, bržčas tudi tu in tam dobre zveze ali vsaj poznanasta županova lastnost in prednost, kiji ne kaže odrekati pomena in veljave. Če k temu dodamo še izjemno komunikativnost, pripravljenost prisluhniti tudi najostrejšim kritikam in jih, če so objektivne, tudi priznati, je njegov prispevek k omenjenim uspehom verjetno laže razumljiv. Toda zaokrožena podoba zgodbe o uspehu je možna šele po dokončanju komaj začetega procesa zapiranja premogovnika in vsem, kar nas s tem v zvezi čaka ali lahko doleti. Resda se poglavitne odločitve kuhajo v Ljubljani, res pa je tudi, da je od Županove odločnosti in neupogljivosti odvisnom ali vsega, kar so ali bodo skuhali v prestolnici, ne bomo pojedli; gre za velik izziv, ki sicer ne bo zapečatil nadaljnje usode zagorske občine, kot to marsikdo neosnovano misli. Bo pa vplival nanjo. Želimo, da bi prav ob bližnjem občinskem prazniku župan in njegovi sodelavci, še zlasti pa občinski svet, nekatere od sprejetih nalog s tega področja še posebej poudarili in pridobili za dogovorjene obveznosti tudi sedanjo vlado in vse, ki tako ali drugače utegnejo vplivati na uspešnost projekta zapiranja premogovnika v korist občanov Zagorja ob Savi. m Sil* / “Nil: To so besede vodje arheoloških izkopavanj v Podkraju pri Hrastniku, kjer so prišli do odkritij, ki bodo pomagala razsvetliti preteklost precej neraziskanega Zasavja. Najdbe so iz rimskega časa, in sicer iz obdobja med 2. in 4. stoletjem našega štetja. Arheologi pri delu. Ostala jim je še tretjina izkopavanj. Vodja tukajšnje ekipe arheologov, diplomirana arheologinja Alenka Jovanovič, je dejala, da do zdaj v Zasavju še ni bilo obsežnih in sistematičnih arheoloških raziskav, kajti doslej so znani le grobovi na Kovku in keltske najdbe v Trbovljah. "To je izjemna priložnost, da se je nekaj več zvedelo o Zasavju." S tukajšnjo najdbo je namreč postalo očitno, daje bilo v antičnem času tudi Zasavje poseljeno. To za raziskovalce z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja "niti ni tako presenetljivo, saj je reka Sava v tistem času predstavljala zelo pomembno prometno komunikacijo". Z deli v Podkraju so začeli leta 1993, ko je občina Hrastnik iskala dovoljenje za lokacijo, namenjeno izgradnji bencinske črpalke. Pokazala se je potreba po celotnem izkopu, tako da so aprila lani začeli s samim izkopavanjem, ki so ga končali sredi novembra in letos z njim nadaljevali. Pri delu, ki naj bi bilo letos končano, dvema arheologinjama in dvema študentkama arheologije, ki trenutno sestavljajo raziskovalno ekipo, pomagajo pogodbeni gradbeni delavci in tisti, ki tukaj opravljajo javna dela. Kot je rekla Jovanovičeva, se "redko pokaže priložnost za kopanje tako ogromnih površin". Najpomembnejšo najdbo na tem nahajališču so odkrili lanskega avgusta. To je oltar, ki so ga našli na mestu, kjer je bilo po sklepanjih arheologov svetišče, posvečeno rimski boginji Magni mater, kar se ne zgodi pogosto. Temelji hiš, ki so stale zraven svetišča, so raziskovalcem pojasnili arhitektonsko zgradbo naselja in odnose med stavbami, ki so stale v njem, kar je pomembno, saj so s tem ugotovili, "kako so sploh izgledale take vasice". Tukaj so v 19. stoletju že bila izkopavanja, vendar ne v takem obsegu. Strokovna literatura omenja, da so takrat našli šest oltarjev, posvečenih boginji Aceluti, na podlagi česar so sklepali, daje tu v 2. stoletju stalo rimsko svetišče. Da so ostanki hiš, ki so jih poleg ostankov svetišča odkrili med sedanjimi izkopavanji, iz rimskega časa, arheologi sklepajo po najdbah kovancev. Toda še vedno ni čisto jasno, čemu so služile te hiše ob svetišču. Po besedah Jovanovičeve je več možnih razlag. Lahko da so bili tu bivalni prostori za duhovnike, ki so delali v svetišču, lahko je bila tu vas, v kateri so prebivali romanizirani Kelti, velika pa je verjetnost, da je tukajšnja naselbina služila kot postojanka za mornarje, ki so pluli po Savi. To zadnje je zelo verjetno zato, ker "so na tem predelu na Savi Pogled na večji del najdbišča. Na levi strani so ostanki svetišča. Tu je v rimskem času stalo svetišče. Na dvignjenem delu na sredini so našli oltar, ki je zdaj v prenovi. E Kljub vročini delavci ne počivajo. nevarne brzice". Tako je, kot pričajo zapisi, na tem predelu v srednjem veku delovala vlečna pot, zato so bile tu postojanke, kjer so se mornarji "spočili, zamenjali volove in nato nadaljevali pot". Na osnovi tega arheologi sklepajo, da je plovba na isti način potekala tudi v rimskem času. Glede na pomembnost odkritij v Podkraju je za arheologe presenetljivo, da tukajšnja izkopavanja niso zbudila večjega zanimanja. Pokazatelj tega so maloštevilne ekskurzije, kajti letos šeni bilo nobenega tovrstnega obiska. Ekskurzije na to lokacijo so bile doslej organizirane le lani, ko so prihajali šolarji iz Trbovelj, a se vendarle najdejo ljudje, ki se zanimajo za dejavnost arheologov na tem mestu. "Določeno število ljudi zanima preteklost njihovega domačega kraja in so veseli našega dela," je dejala Jovanovičeva. Ne samo zaradi izkopavanja, temveč tudi zaradi drugih razlogov, se arheologom njihovo delo zdi zanimivo in poučno. Tojezanje "priložnost, da spoznajo kraj, njegove ljudi in njihove ' navade", in so jo lahko izkoristili predvsem lani, ko so stanovali v planinskem domu v Gorah in v hotelu v Hrastniku. So pa bili neprijetno presenečeni, ko so pred nedavnim odkrili žensko okostje, ki je bilo šele kakšnih 40 do 50 let zakopano na najdbišču. Poleg tega, dajebila ženska po vsej verjetnosti umorjena, jih takšna odkritja s strokovnega stališča ne zanimajo, ker je njihova naloga razkrivanje zgodovine na podlagi najdb starejšega datuma. Jovanovičeva je dejala, da jih nekoliko žalosti tudi dejstvo, da so podkrajska izkopavanja zbudila s tem dogodkom več pozornosti kot s pomembnimi najdbami, kipomagajopri sestavljanju mozaika zgodovine na tem območju. O tem, da takšno delo ne izgleda idilično, se vsak lahko prepriča v pogovoru z delavci, ki pomagaj o arheologom. Razen pripeke, ki je značilna za ta letni čas in prinaša s sabo številne nevšečnosti, delavce motijo tudi sajasti delci, ki jih prinaša dim iz naj višjega evropskega dimnika. Usedajo se na najdbišče, o čemer sajasti prah, ki se nabira na zapisniku o poteku izkopavanj in daje vedeti, kakšna je sedanja zasavska resničnost. Seveda so arheološka izkopavanja zavrla gradnjo bencinske črpalke na tem mestu, vendar to ne pomeni, da bencinski servis tukaj ne bo stal. Objekt je namreč za občino Hrastnik zelo pomemben, zato bo, kot se je dalo zvedeti od Jovanovičeve, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje sklenil glede tega z investitor] em kompromis. Praktično to pomeni, da bo po končanih izkopavanjih "svetišče prezentirano kot kulturni spomenik", del najdbišča, ki ga predstavljajo temelji hiš nekdanje rimske naselbine, pa bo zravnan z zemljo in tu bo stal bencinski servis. Odkritja v Podkraju bi lahko precej pomagala Zasavčanom pri spoznavanju zgodovine svojega območja in jim omogočila, da bi se zavedali, daje bilo Zasavje naseljeno že precej pred odkritjem premoga. Kar se tiče zgodovine in kulturne dediščine, se torej Zasavju ni treba sramovati in imeti občutka manjvrednosti, kajti na tem področju se lahko enakovredno meri z ostalimi deli Slovenije. Treba je samo znati ceniti, kar Zasavje ima, in to izkoristiti za njegovo promocijo. Zaman je čakati, da bodo Zasavje promovirali drugi, kajti če sam ne znaš pokazati, kaj imaš, tudi drugi tega ne bodo storili. To bi morali spoznati vsi, ki so odgovorni za prihodnji razvoj Zasavja. Ko bi se stvari začele odvijati po tem scenarij u, ta del Slovenije čez čas ne bi bil več "bela lisa" na zemljevidu, torej arheološko neraziskano območje. S tem bi se povečalo število zanimivih turističnih točk, Zasavje pa bi postalo poznano po svoji naravni in kulturni dediščini. Preizkusni kamen tovrstne zrelosti bo že način, kako bo izkoriščena priložnost, ki se ponuja v Podkraju. Glede na ugodno lokacijo tik ob magistralki in dej stvo, da bo tu stala bencinska črpalka, seto najdbišče najbrž splača promovirati. Svetišče z ohranjenim oltarjem iz rimskega časa naj bi bilo zadosten motiv. Trenutno vse skupaj ne izgleda obetavno, toda ko bo oltar prenovljen in svetišče urejeno, bo njegova podoba precej drugačna. Boštjan Grošelj Pri izkopavanjih so arheologi včasih tudi neprijetno presenečeni. Na sliki je jama, v kateri so našli 50 let staro žensko okostje. Spoštovane občanke in občani Zagorja! Občina Zagorje ob Savi tudi letos 9. avgusta praznuje svoj praznik. Letošnji program praznovanja je odraz našega dela in prizadevanja, da izboljšamo kvaliteto bivanja v naši občini ter da se ob prazniku tudi poveselimo. Upamo, da se boste prireditev udeležili v čimvečjem številu in tako prazniku dali še slovesnejši videz. Ob tej priložnosti Vam izrekava iskrene čestitke in želiva vse najboljše. Predsednik občinskega sveta Janez Vovk Župan Matjaž švagan Program prireditev SOBOTA, 29. julij ob 19. uri: Slavnostno razvitje gasilskega prapora Gasilskega društva Loke z veselico na Lokah. PETEK, 4. avgust ob 19. uri: Svečana prireditev ob 9. avgustu in slovesna predaja novega gasilskega avtomobila Gasilskemu društvu Izlake na Izlakah, nato družabno srečanje z ansamblom Čuki - vstop prost. NEDELJA, 6. avgust ob 10. uri: Letalski miting in panoramski poleti na vzletišču Ruardi v Zagorju. PONEDELJEK, 7. avgust ob 19. uri: Otvoritev razstave ob 100 - letnici filma in 90 - letnici slovenskega filma - avla Delavskega doma. ob 20. uri: Predstavitev novih kino-tonskih naprav s filmsko predstavo v Delavskem domu - vstop prost. TOREK, 8. avgust ob 10. uri: Otvoritev nove digitalne telefonske centrale v Kisovcu. SREDA, 9. avgust ob 5. uri: Pričetek ultra maratona po poti slovenske planinske transverzale - udeleženec Radovan Skubic. ob 10. uri: Otvoritev novega poslovno - stanovanjskega objekta na Cesti zmage in položitev temeljnega kamna za novo zagorsko tržnico, ob 19.30 uri: Koncert vokalne skupine "KVARTA" in kvarteta flavt "AULOS" v kapeli Medijskega gradu na Izlakah. PETEK, 11. avgust ob 19. uri: Slovesna predaja gasilskega avtomobila Gasilskemu društvu Mlinše z veselico na M lin šah. Pred praznikom občine Zagorje ob Savi smo povabili k pogovoru župana Matjaža Švagana in predsednika sveta občine Janeza Vovka. Več kot smo lahko zapisali, sta nam povedala, iz povedanega pa smo izbrali odgovore, ki kažejo na dejavnost v občini, katere vodstvo si prizadeva za dober razvoj. Mataž Švagan, župan občine Zagorje: Kako vidite občino po spremembi lokalne samouprave? Prehod v novo lokalno samoupravo je v Zagorju minil brez pretresov. Za župana pomeni novost večjo odgovornost, kajti sedaj je izvršni organ in odgovoren za celotno izvajanje proračuna. Oblikoval sem ekipo, ki ima jasno vizijo. S kakšnimi problemi se občani največ oglašajo in kako je možno njihove želje uresničevati? Uvedel sem "ure z županom" vsak ponedeljek od 8. ure dalje. Sam skušam še v istem dnevu zadeve urediti ali vsaj napeljati k rešitvi. Okoli 80 odstotkov jih rešimo. Največ jih je s področja komunalne infrastrukture, veliko je tudi socialnih, vključno s stanovanjsko problematiko, kjer pa kot župan nimam naj večjih moči. Verjetno ljudem tudi veliko pomeni, da lahko k nekomu pridejo in mu razložijo svoj problem, ta pa jim prisluhne. Moram reči, da je tudi moja ocena takšna. Prav je, da lahko vsak občan pride k županu in mislim, da ljudje to možnost v večini izkoristijo. Ocenjuje se, da se v Zagorju kar naprej nekaj dogaja. Bi lahko našteli kaj od tistega, kar se je v kratkem novega zgodilo? Res je, daje Zagorje veliko prenovi šče, čeprav sedaj to povzroča nekaterim veliko problemov. Ko bodo stvari sanirane, se bodo umirili. Smo v fazi izgradnje nove tržnice in okolice. Pred otvoritvijo je nov stanovanjski objekt, načrtujemo nadaljnjo gradnjo, ki pa bo odvisna od vključitve republiškega stanovanjskega sklada. Tako imenovani projekt stoletja, plinifikacijo, moram nekoliko kritično oceniti, kar zadeva sprotno saniranje gradbišč. Obljubljen je bil kredit svetovne banke za individualne priključke, pa ga žal še ne bo. Dobili naj bi ga v prvem kvartalu prihodnjega leta. Že v teh dneh bomo ponovno pričeli z razkopavanjem Zagorja zaradi aktiviranja savske vodne vrtine. V tem letu naj bi asfaltirali še 10 km cest, tudi 1,5 km novega pločnika v Orehovici, poteka razvoj obrobnih krajevnih skupnosti. Dobili smo sodobno knjižnico, v zaključni fazi je obnova zvočnih in filmskih naprav v Delavskem domu. Smo pri sanaciji osnovne šole Ivana Kavčiča. Eden izmed najpomembnejših projektov v tem letuje izgradnja športne hale, šola Ivana Skvarče bo pridobila tudi nekaj učilnic. Pričeli naj bi z izgradnjo športnega igrišča v Podkumu pri osnovni šoli, pa tudi šolo naj bi nekoliko obnovili. Preurejena bo tudi občinska zgradba, obnovo sofinancira država. S Telekomom nam je uspelo na področju Kisovca vzpostaviti optični kabel, z vzpostavitvijo na Trojanah bo Zasavje povezano z Evropo oziroma svetom. Investitor je potegnil kabelsko TV, delno je obnovljen vodovod. V tem letu so zaključena dela na Kolodvorski cesti in na Janez Vovk, predsednik sveta občine: Zagorski svet šteje 25 mest. Občani so svetnike izvolili za to mandatno obdobje, ali kot predsednik z njimi uspešno delate? Imeli smo 6 rednih in 3 izredne seje. Trije svetniki so bili večji del odsotni, od teh dve mladi materi, od katerih je ena tudi dala izstopno izjavo, odstopno izjavo pa je dal tudi član SDS, ki se je udeležil le prve seje. Sicer pa udeležba ni kritična, tudi na izredni seji v juliju smo jo zagotovili. Kako ocenjujete, ko nekdo s svojim programom kandidira, občanom obljublja, dobi zaupanje, potem pa odpove, ker nima časa? Tak način odstopa j e bil le eden. Seveda pa morate vprašati tistega, kije na tak način odstopil. Kako v pol leta ugotavljate uresničevanje sklepov? Za vsako občino, staro in novo, so bistvene tri točke: - svet, župan in upravna enota morajo sodelovati; če sodelovanja ni in gre za prestiž enega nad drugim, tudi občine niso uspešne; - delo občinske uprave mora kontinuirano teči naprej; - najbolj pomemben za občino je župan; časi, ko je vodja v občini postavljal le zahteve, so minili, danes se je treba za vsak tolar boriti. Vsak denar iz republiškega proračuna težko pride. V naši občini so ti trije faktorji pozitivni, zato je delo uspešno. Znotraj sveta ne naletite vedno na avtomatična soglasja, kar je pozitivno. Ali menite, da vam določene zadeve otežujejo delo in ali so svetniki za vsebino sej dovolj pripravljeni? Mislim, daje velikokrat spontano nastopanje posameznika, česar ne ocenjujem slabo. Svet je skupina ljudi, ki ni z nikomer sklepala koalicije. Vsi člani sveta se vse bolj nagibamo k temu, da se razdelimo na ZA ali PROTI ne glede na strankarsko pripadnost. Sama sredina, iz katere izhajajo, veliko pomeni, ni pa to strankarska sredina. Več pomeni okolje, iz katerega so, v katerem živijo ali delujejo. Da bi se pripravljali le v strankah in se šli male vojne, tega tu ni. Mnenja pa so vendar različna, kar je dobro. Pred svetom je velika naloga, ki jo v tem mandatu gotovo ne bo končal, to je zapiranje rudnika, ki pa potegne za sabo, kot ste tudi na svetu omenili, socialne, ekonomske, prostorske zadeve, samo zapiranje je pri vsem verjetno še najmanjši problem. Kako menite, da bo svet pri vsem uspešen, problemi se lahko kaj hitro pojavijo. Najprej bi vas rad popravil, ko ste dejali, daje naloga pred svetom. Svet je le eden od udeležencev. Glavna akterja sta država in rudnik. Naloge sveta bodo v okolju, ob tem zapiranju naj bi bilo čimmanj posledic za okolje. 250-letna tradicija pač pusti pečat. Občina z ovinku Ajda... Na Izlakah so razmišljali osvoji občini. Občani jeniso izglasovali. Kako pa sedaj, so predlagatelji ugotovili svojo zmoto? Bil sem med tistimi, ki so jasno povedali, naj občina ostane, kot je, in mislim, da večina vodstva KS Izlake danes vidi, da je bilo to nasprotovanje upravičeno. Če pogledamo ostale občine, ki so se delile, vidimo probleme. Občani so le presodili v svojo korist, saj je bilo veliko nejasnosti, in lahko so zadovoljni, da so tako glasovali. Seveda pa obstajajo stranke, posamezniki, ki včasih tudi kakšno pikro rečejo na ta račun. Pred vami je velika naloga, zapiranje rudnika. To ni le konec rudarjenja, pač pa preusmeritev življenja. Koliko bo občina uspešna v primerjavi z državo, da ta ne bo preskopa? Sam projekt, ki smo ga začeli pred dvema letoma, je bil jasen, namreč da je sedež rudnika v zapiranju v Zagorju. V Kisovcu je bil primer, da občina ni dobila niti enega novega delovnega mesta, površine niso bile dokončno sanirane. Zahtevali smo, da pri zapiranju, sanaciji površin in v ekonomsko socialnem delu enakopravno sodelujemo. Nekateri bodo, moram po domače reči, 'štartali na župana', vendar ne more biti sedaj župan ali občinski svet odgovoren za 250 let, ker se je iz tega okolja samo pobiralo. Je pa moja odgovornost, da zaščitim interese vsakega rudarja, vsakega Zagorjana, ki je utrpel kakršnokoli škodo. Mi sodelujemo pri oblikovanju celotnega programa, ne jaz ne ostali pa nimamo čarobne paličice, da bi lahko po 250 letih zadevo v celoti sanirali. Mnogi že manipulirajo, da je to, kar se sedaj gradi v Zagorju, iz sredstev za zapiranje rudnikov. Poudaijam, da v teh investicijah ni niti enega tolarja iz sredstev sanacije po rudarjenju. Bo pa to težak in odgovoren projekt vseh Zagorjanov. Na koncu bo vse odvisno od državnega parlamenta in tu moramo vsi Zagorjani in vse stranke stopiti skupaj proti državi. Imam pa občutek, da se ustvarjajo posamezni lobiji znotraj občine. Nihče pa ni dal sugestije za povišanje proračuna. Kljub mojemu večkratnemu apelu v občinskem svetu nisem dobil nobene informacije o tem. Mislim, da je to v škodo Zagorjanov. Mi smo zadnji člen, kar zadeva sanacijo tega okolja, ker v občinskem proračunu teh sredstev ni. Mora jih zagotoviti država. Republika bo verjetno takoj čutila, če tu enotnosti ne bo, in bo lažje rekla ne. Tako je. Tako župan, občinski svetin vse stranke potrebujemo samo podporo proti državi. Ob koncu vas prosim za nekaj besed občanom Zagorja, praznik je pred vrati. Zelo sem ponosen, da sem župan Zagorjanov in to rad povsod priznam. Moja želja je, da bi bili pri projektu zapiranja rudnika enotni. Želim čimveč pobud posameznikov in da bi šel razvoj po konceptu, ki smo ga zastavili. Vsem iskreno čestitam ob občinskem prazniku in vse vabim na prireditve v prihodnjih dneh. zapiranjem izgubi profil delovnih mest, kijih nikoli več ne bo, rudarje. Prav zaradi razvojne alternative je to naj večji izziv za občinski svet in občino. Kdaj pričakujete prve borbe? Svet bo vendar tisti, ki bo tudi komu kaj naročal, zahteval, spremljal, ocenjeval. Prve borbe so že bile, svet je imel dve izredni seji. Že v avgustu se bomo verjetno ponovno sestali, obravnavali in pregledali bomo program, ki ga Rudis izdeluje za prestrukturiranje in zapiranje, na osnovi tega naj bi se potem dodeljevala sredstva. Imamo posebej ustanovljeno komisjo, na osnovi mnenja strokovne javnosti bo moral svet sprejemati politične odločitve. Vas lahko še osebno izzovem? Kar. Bili ste delavec zagorskega rudnika, ste predsednik sveta in svetnik in sedaj po novem delate v Ljubljani na ministrstvu. Koliko boste lahko osebno pomagali Zagorju, da ne ho pot šla navzdol? Glede na pooblastila kot predsednik sveta v tej smeri, da bom zahteval kvalitetno pripravljena gradiva, da bomo lahko na sejah odločali o strokovnih mnenjih. Kot bivši delavec rudnika imam prednost, da poznam tehnologijo, ker sem tega poklica. Kot delavec ministrstva pa nekaj več informacij že imam. Je pa smešno to, da sem bil tam že obtožen, no, malo za šalo, da sem 'insider'. Tudi na svetu sem že bil tako okarakteriziran, in to v negativnem smislu. Vsako leto bo najhujša borba denar, tu pa bo moja vloga precej manjša kot županova. Kaj si kot občan, strokovnjak, predsedniksveta želite in kaj želite občanom? Občanom želim, da bi imeli pametne politike, ki bi omogočali dobro prihodnjim generacijam. Menim, da trenutno dobro kaže. Zagorje je eno samo gradbišče. Stanje okolja se v bistvu dnevno spreminj a. V sem želim čimmanj problemov, stresov, čimmanj gospodarskih problemov. Če bodo firme v Zagorju dobro stale, bo tudi razvoj žago to vij en. Vsem želim lep praznik. Rad bi še izkoristil tale trenutek in prosim vas, da to napišete. Kot predsednik sveta sem dobil pismo skupine ljudi, ki kritiziraj o spremembo datuma občinskega praznika. Svetotem ni razpravljal in širijo se zle govorice, da spreminja tradicijo. Ob sprejemanju statuta je bila razprava o prazniku in izpostavljena je bila dilema, ali v statut papisati datum neposredno ali ga določiti z odlokom. Sprejeli smo drugo varianto. Seveda se lahko datum spremeni, spremeni pa se lahko tudi člen statuta ali pa odlok, zato dejstvo, da statut ne zajema datuma, ni onemogočanje starega ali uvajanje česa novega. Sam z datumom nisem obremenjen, ima pa 9. avgust prednosti in pomanjkljivosti - v mrtve počitniške dni prinese nekoliko življenja, žal pa so vsi nekje na dopustu. Sam nimam izoblikovanega mnenja, svet pa tudi ni uradno razpravljal o spremembi datuma. Pogovor: Ivana Laharnar Foto: Tomo Brezovar Plačana članarina Za vse, ki se podajajo v gorski svet, je pomembno, da so člani planinske organizacije, saj so deležni marsikaterega popustavplaninskih postojankah. Članarino lahko plačate pri Planinskem društvu Trbovlje vsak torek in četrtek od 16.30 do 18.30 ure v njihovem društvenem lokalu na Ulici 1. junija 10. Pobiralci članarine za letošnje leto so morda pri pobiranju članarine koga prezrli iz tega ali onega razloga, zato društvo vabi vse tiste, ki članarine doslej še niso poravnali, da to store čimprej. S tem bodo pomagali društvu pri izvajanju njegovih številnih nalog in dejavnosti na raznih področjih. T.L. Druga razstava psov v Trbovljah Kinološko društvo Trbovlje je tudi letos s strani Kinološke zveze Slovenije dobilo zeleno luč za pripravo in izvedbo II. razstave psov v Trbovljah. Teše bodo udeležili psi s svojimi lastniki oz. gospodarji iz vse Slovenije. Organizatorjepripraviltudiširoko akcijo za čimboljši uspeh. Tudi letošnjo organizacijo ima na skrbi veččlanski odbor, kigavodi dr. Uroš Prelesnik. Do konca julija so zbirali prijave udeležencev razstave. Glede na to, da gre tudi letos za vseslovensko akcijo, ima organizacijski odbor mnogo dela s tehničnimi pripravami, pa tudi s financiranjem. Razstava bo v nedeljo, 27. avgusta, od 9. ure na stadionu ŠD Rudar v Trbovljah. V popoldanskih urah bo mimohod - defile najbolje ocenjenih psov. Računajo, da se bo letošnje prireditve udeležilo okrog 500 psov različnih pasem. T.L. Srečanje izgnancev Društvo izgnancev Slovenije KO Trbovlje vabi na srečanje izgnancev, ki bo 5. avgusta ob 18. uri pri Domu Svoboda Dobrna. V primeru slabega vremena bo ob 16. uri na Radiu Trbovlje objavljeno, P Živali iščejo nov dom: - mešanka, stara približno 2 leti, črno rjave daljše dlake, srednje rasti - mešanka z malim nemškim špicem, stara približno 5 mesecev, črne kratke dlake - manjša mešanka, podobna ovčarju, stara približno leto in pol - ovčar, mešanec s kraškim, črno sive barve, star približno dve leti - ovčarka, mešanka med novof undlancem in kraškim ovčarjem, stara približno eno leto - nemška ovčarka, stara približno leto in pol - več mladih, raznobarvnih domačih muc - mala nemška lovska terierka, stara približno leto in pol - dve mešan ki manjše rasti, stari približno 2 meseca, rjave in črne barve Vse informacije na naslovu DPMŽ T rbovlje, p.p. 43 ali natelefonu 0601 - 26 - 032. O) kako in kje se bo srečanje odvijalo. Za zabavo bo poskrbel Lojze Vrtačnik. Udeležbo potrdite na tel. 22 317, 24 920 ali se osebno zglasite v pisarni dežurne službe v sredo 2. avgusta. D.H. LD Podkum praznuje V nedeljo, 6. avgusta, LD Podkum praznuje 50. obletnico ustanovitve. Vabijo vse, ki bi želeli prisluhniti lovskim rogovom in se zabavati ob zvokih ansambla. Letovanje invalidov jeseni Zasavska društva invalidov so se v Šmarjeških toplicah uspela dogovoriti za zanimivo in ugodno letovanje v oktobru. Tedenski paket bo trajal od 24. do 31. oktobra, desetdnevni pa od 24. oktobra do 3. novembra. Člani društev invalidov T rbovlje, Zagorje in Hrastnik naj se prijavijo na sedežih svojih društev. Organizatorji vabijo tudi ostale občane, ki imajo bolezni srca in ožilja ali jih muči revmatizem. Za to letovanje je možno plačilo v treh obrokih. Kontaktna oseba bo na sedežu Društva invalidov Trbovlje na Ulici 1. junija 19 vsako sredo od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Številka telefona je 26 -112. Program letovanja bo pester tako po preventivni kot zabavni plati. Več informacij lahko prejmete na društvih pa tudi v Zasavcu 31. avgusta.(RJ) Upokojenci letujejo v Rabcu Društvo upokojencev Trbovlje že vrsto let organizira v pred - in posezoni skupinsko letovanje svojih članov v Rabcu na vzhodni istrski obali. Tudi v letošnji predsezoni so že letovali, sedaj pa je njihova komisija za rekreacijo in letovanje pripravila posezonsko letovanje. Začelo se bo 2. septembra in bo trajalo deset dni. V hotelu Mimoza z bazenom z morsko vodo je cena za enega letovalca za deset dni skupno 250 DEM. V hotelu Castor, ki ima bazen ob hotelu, notranjega pa ne, pa znaša predsezonska cena za deset dni letovanja skupno 340 DEM. Prevoz z avtobusom iz Trbovelj do Rabca in nazaj v ceni ni vračunan in ga je treba posebej plačati. Prijave s plačilom akontacije sprejemajo v društveni pisarni DUT rbovlje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure. T.L. v Rogaški Slatini in Žirovnici V Rogaški Slatini ima društvo upokojencev počitniški dom, ki je za goste odprt od 1. junija dalje. Cena bivanja v dvo-oz. triposteljnih sobah je 800 tolarjev na dan, dodatno pa je k temu treba plačati še turistično takso v znesku 130 tolarjev dnevno. Gostje se lahko prehranjujejo v restavracijah posameznih hotelovv Rogaški Slatini,cenapaje od 1.500tolarjev dnevno dalje. Rezervacije sprejema DU Rogaška Slatina pisno ali na telefon 063 - 813 240. Nekaj podobnega je tudi v Žirovnici na Gorenjskem. Tu upravlja z domom DU Žirovnica, ki ga vodi upravnik Jenko. Na voljo je osem sob. Celoten oskrbni dan velja 36 DEM, polpenzion pa 28 DEM, v tolarski protivrednosti znaša to 2.950 tolarjev oz. 2.300 tolarjev. Rezervacije sprejema gostišče Osvald Jenko na tel. št. 064 - 801 128. Za rezervacijo poskrbi vsak interesent sam. T.L. Srečanje v Pliberku Slovensko društvo upokojencev v Pliberku - Avstrija organizira s Slovenskim prosvetnim društvom Enotnost tretje srečanje upokojencev Slovenije in Koroške. Potekalo bo v velikem šotoru SRD v Pliberku 1. septembra s pričetkom ob 10. uri. Sejemske prireditve se bodo odvijale od 2. do 4. septembra. Organizatorji pripravljajo bogat kulturno - zabavni program s srečelovom in večjimi popusti pri. hrani in pijači. Organizatorji vabijo slovenske upokojence, da se odločijo za izlet na Koroško in sodelujejo na tem srečanju. Udeleženci si bodo ob tej priložnosti lahko ogledali številne znamenitosti Pliberka. T.L. Koncert tedna V sredo, 12. julija, je v okviru britanske turneje tudi v Cambridgeu zapel moški pevski zbor The Ohio State University. Zbor, ki deluje že od leta 1875, šteje danes več kot dvainsedemdeset članov. Namen in cilj zbora je predstavljati vokalno glasbo, ki jo sestavlja tudi detajlno perfektna vokalna tehnika. The Ohio State University Men's Glee Club je ob dolgoletnem delovanju pred kratkim izvedel fantastične Requieme Hectorja Berlioza ter Beethovnovo Simfonijo No. 9, v Cambridgeu pa jev Great Saint Mary's Church predstavil naslednji repertoar, razdeljen v "posvečeni" in "posvetni" del: Brucknerjevo Ave Mario, Betlehemu Wandela Whaluma, God Bless America Irwinga Berlina, Quatre Petiles Prieres de Saint Francois D'Assies Francisa Poulenca, Jesu dulcios memoria skladatelja de Victorie, Tradition from "Fiddler On The Roof1, She Is My Slender Small Love Eriča Thimana, II Est BelEt B on PieraPassareauja ter Ach, Fraulei Zast Hansa Lea Hasslerja. V petek, 21. julija, je dramska skupina Openhand Productions v Girton College Gardens občinstvu predstavila Shakespearovo dramo A Midsummer Night's Dream (Sen kresne noči). V soboto, 22. julija, je priznani kontratenorist James Bowman zorkestrom Florilegium predstavil recital, ki je zajemal tudi pesmi Henryja Purcella, ■kot so Purcellove šansone iz "Dioklecijana" ter sonata Infermata Vulnerata. V soboto, 22. julija, je skupina Orlando Singers v stari knjižnici Pembroke Collega pripravila Poletni koncert z repertoaijem Purcella ter Schiitza. V ponedeljek, 24. julija; j? v okviru Shakespearovega festivala dramska skupina Openhand Productions v Emmanuel College Gardens predstavila Shakespearovo komedijo As You Like It. V sredo, 26. julija, je z izbranim programom Vivaldija, Purcella in Handla obiskovalce presenetil vsakoletni t.i. Concerto Da Camera; Do 3. septembra si lahko entuziasti fizike v muzeju Wysing ogledajo zanimivo kinetično razstavo. ART ON THE MOVE i^mp 3rd Annual Kitietic & Automata Exhibition 2nd July 3rd September 1995 Open 12 noon - 5pm l-ng»y tfelkious homčmikiitg in ctur tale Mnt««on jtfult« iS .00, .kamipmivV dtlldton fr«.', itn dugs pkasv <- lwd Mtintlavs » ...r? V,.. I... K ».ut Wn.»>ikr..l • t, •<" HWt*|.» ?I*W York Kadarkoli boste vprašali Angleža, naj vam pomaga pri izbiri počitiniškega kraja, vam bo vedno povedal za York. York je eno redkih mestec, kjer si lahko turist nabere novih moči in hkrati uživa ob njegovih znamenitostih. V Yorku ne boste zavohali masovnegakomercialnega turizma (kar se rado zgodi v Španiji), pač pa lahko občudujete zanimivo tradicionalno yorkširsko življenje, ki vam poleg znamenitega pudinga in psov ponudi mnogo več enkratnih doživetij. Najbolj impresivna yorška znamenitost je prav gotovo ogromna cerkev York Minster, naj večja v deželi, in predstavlja eno najlepših oblik gotske arhitekture. Prvotno imenovano cerkev sv. Petra so začeli graditi leta 1220 ter jo odprli po več kot dvestopetdesetih letih. Cerkev v obliki križa ima ogromno oken, največje.ki je staro več kot 800 let, pa meri 25 metrov v višino ter 10 metrov v širino. Po požaru leta 1984 je danes velik del York Minstra restavriran. Glavnaindustrijska veja Yorka je proizvodnja čokolade, saj delujejo v mestu kar tri svetovno znana imena slaščic: Nestle, Mackintosh in Terry’s. Ostale pomembne dejavnosti so izdelovanje stekla, železniški inženiring in turizem. Enaizmed znamenitosti Yorka je tudi Jorvik Viking centre s podobno idejo kot londonski Madame Tussaud's. V sedemdesetih letih so arheologi v Yorku (Jarvicku) odkrili ogromna najdišča orodja, oblačil ter ostankov umetnosti, ki so jih pred tisoč leti uporabljali Vikingi. Danes stoji na istem mestu center, ki predstavlja obiskovalcem (s pomočjo tehnike) York pred tisoč leti ter jih s časovnimi avtomobili odpelje v svet Vikingov, piratov, ki naj bi prvi odkrili Ameriko. 1 SHERLOCK HOLMES CONSULTING DETECT1VE Med pohajkovanjem po Yopku jc naš dopisnik hi tro opravi i m tako našemu ekskluzivnemu dopisniku omogočil potdomov, Te dni se Jaša že veselo sprehaja pA Izlakah. V zahvalo vrlemu Cankarja "obrajtamo", beremo pa ga ne Pasji dnevi še trajajo, pa vendar je v hrastniški ljudski knjižnici še vedno dovolj obiskovalcev, ki si zaželijo družbo knjige. Starejši se pridejo ohladit v še kar hladne prostore knjižnice, otroci se verjetno dolgočasijo doma. Vsak dan srečujem iste obraze, ki prihajajo po svojih "Pet prijateljev". Odrasli se radi spočijejo ob knjigah za oddih avtorjev Holt, Steel, Sheldon in Krantz, dijaki sprašujejo po knjigah, ki jihbodo potrebovali v prihodnjem šolskem letu, osnovnošolci pa še vedno najraje segajo po knjigah iz zbirk Skrivnosti, Pet prijateljev, Zvesti prijatelj in Novohlačniki. Te knjige s pustolovsko tematiko so verjetno še najboljši recept za preganjanje dolgčasa. Enkrat tedensko je organizirano tudi skupinsko reševanje mednarodnegaknjižnegakviza. Veliko zanimanje je tudi za turistične vodnike in turistične avtokarte ter razne potopise in opise nam dostopnih dežel. Najbrž se mnogi namesto na morje odpravijo na potepanje po sosednjih deželah, da pa bi znali vsaj malo tujih jezikov, sežejo po različnih jezikovnih tečajih vseh stopenj. Kljub pestri izbiri revij in časnikov bralci godrnjajo, ker večkrat ne dobijo najnovejših številk. To je samo po sebi umevno, saj so revije primemo čtivo za poletni čas in veliko bralcev jih najraje prebira. Med najbolj branimi in iskanimi revijami so Zasavc, Antena, Pepita, Mag, Slovenska vojska in Zdravje. Novitete z zahtevnejšo vsebino ostajajo skoraj nedotaknjene, medtem ko gredo "lažji" romani in predvsem otroški Novohlačniki ves čas iz rok v roke. Dopustniški čas je moč opaziti tudi pri izposoji videokaset, saj tudi tu prevladuje povpraševanje po filmih z lažjo vsebino, največ po komedijah. Mlajši otroci zelo radi segajo po sinhroniziranih risankah in slovenskih mladinskih filmih kot so Ne joči, Peter, Sreča na vrvici in Kekec. Hrastniške knjižničarke so zadovoljne, da lahko po svoje pomagajo pri čimbolj pestrem preživljanju tega dolgega, vročega poletja. Jerca Vučetič Deset knjižnih novosti HRASTNIK Birkenbihl V. F. - Trening uspešnosti, Paungger J. - Vse ob pravem času, Mrak - Luč J. - Življenje življenju, Legoux B. - S štirih strani, Leksikon astrologije in prerokovanja, Operni leksikon, Leksikon za tajnice, Pušnik A. - Sloveniada, Zidar A. - Tigr v boju za domovino, Fiistar A. - Govori o religiji; TRBOVLJE Carper Jean - Hrana, čudežno zdravilo, Novak Bogdan -Lipa zelenela je, 5. in 6. del, Jež Boris - Nikoli več Yu?, Šinigoj Damijan - Neizstreljeni naboj, Ravnikar Edo -Udbomafija, Novak Bogdan - Ninina pesnika dva, Simonovič Ifigenija - Poljub za princeso Kavkico, Najlepše zgodbe o psih, Najlepše zgodbe o mačkah, Dvoršak Andrej - Padarske bukve: ZAGORJE Ocepek R. - Oreh: pridelovanje in uporaba, Čater D. -Oscar Wilde, Leydi R. - Druga godba, Bagnall B. - Risanje in slikanje, Lillehammer 94, Freud S. - Tri razprave o teoriji seksualnosti, Borstner B. - Problemi realizma, Graham B. -Mir z Bogom, McFadden J. - Vzgoja dobrega otroka na preprost način, Johnson J. - Pot mojstrov; L= 4 Ludvik Mrzel, zamolčani slovenski pisatelj 28. julija je preteldo 91, let odkar se je rodil slovenski pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel, trboveljski rojak. Čeravno je bil rojen v Zidanem Mostu, se je vse svoje življenje štel za Trboveljčana. Umrl je 28. septembra 1971 v Ljubljani. Ludvika Mrzela poznamo predvsem po delu Luči ob cesti, ponatis te knjige je pred nedavnim izšel pri Mladinski knjigi, in social-religioznih pravljicah Bog v Trbovljah, ki so izšle pred zadnjo svetovno vojno. Ponatis teh pravljic doslej še ni izšel, čeprav so vnovično izdajo predvideli. Mrzelje izdal tudi zbirko pesmi Ogrlica. Kot publicist, novinar in urednik je napisal več del, ki pa niso izšla in so se porazgubila. Neuresničena je Knjiga o Trbovljah, ki naj bi bila nek zgodovinski roman, življenjepisni roman Peter se zbudi v življenje, knjiga Življenjepis gospoda Boga, komedija Jurij Potrata, dramski poskus Krčma, enodejanka Vrnitev zdravnika Boštjana. Neznana pa je tudi usoda njegovega romana Vera moje matere, ki je bil leta 1948 že v tisku, a so mu ga neprijazni ljudje zapravili. Morda se bo po naključju kdaj našel. Ludvik Mrzel je pogosto objavljal svoje prispevke pod psevdonimom Frigid. Z literaturo seje začel ukvarjati že v dijaških letih, sicer pa je študiral medicino in slavistiko. V glavnem se je preživljal z novinarstvom. V partizane je odšel leta 1943 in še istega leta so ga Nemci ujeli in ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, leta 1947 odstavljen, naslednje leto aretiran in na znanem dachauskem procesu obsojen na 12 let zapora, ki gaje prestajal na Golem otoku. Leta 1955 je bil pogojno izpuščen, vendar je bil psihično povsem zlomljen. Doživel je nekakšno rehabilitacijo, vendar za resno delo ostal nesposoben. Mraz okoli njegovega imena seje nekoliko o tajal. V Trbovljah v njegov spomin ni ulice, naselja, šole, kulturnega doma... Tine Lenarčič f ... 111 i Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Vlado Garanti ni Pod Sveto goro Pod goro Sveto, na boke hribov, je Bog prislonil njive, martrenge pregrešne, z vznožji, vzglavji, pripetimi v strmine; na njih stoletja potijo križev pot potomci Adama in Eve in rod za rodom se spočenja iz bolečine. ______________________________________ j HelsSije Pred nekaj dnevi seje v Kopru končal že 18. tradicionalni festival Melodij morja in sonca. Letošnje leto so festival skrajšal za en dan, saj mednarodnega večera ni bilo. Odpadel je zaradi finančnih težav. Na sobotnem tekmovanju je nastopilo 14 izvajalcev slovenske zabavne glasbe, ki jih je žirija izbrala izmed stotih prijavljenih. Glasbeni stil skupine Panda, ki obstaja že deset let, je bil najbolj všeč strokovni žiriji, medtem ko so se občinstvo in radijske postaje odločili drugače. Svoje glasove so podelili Marti Zore, ki je zapela balado Še si tu. "Glasbo sem napisala sama, nekega večera, ko mi je bilo doma lepo. Šele kasneje sem se spomnila, da bi to skladbico lahko poslala na festival. Nisem si predstavljala, da bom dosegla takšen uspeh," je Marta po končani prireditvi dejala. Drugače pa Marta Zore pripravlja kar nekaj glasbenih projektov in bomo o njej še veliko slišali. Katja Božič Sky Demo Poslonjska skupina SkytD\vcrje znana zasavski publiki predvsem po dveh nastopih v Litiji. Skupina, k, deluje/c od leta 1992, je doslej izdala že dve kaseti, obe &o M demo verzije njihovih skladb. Fantje igrajo energično glasbo, ki vleče korenine tako iz metala kot ddrto tudi iz pank roka. Vendar njihove glasbe ne gre g: predale k ati, kajti vsak tak poizkus bi verjetno neslavno propadel. Kaseto so sicer naredili že proti koncu 94, leta, vendar je kmalu pošla. Glede na tempo snemanja demo kaset lahko v kratkem pričakujemo že nov izdelek. Marta Zore in Panda Brežiška skupina Deinolitinn K|\a/V\/1 A Kl,|H'1 Gte Za /c!o mimlo. ,HJkai ^/adniič igiulro/umMu. Group ima; posneta ;Že dva zato Jo; njihov nastop še tohko bo^ videospota. Spot za skladbo ^FfVP^jzddek, ki ima vse, kar zanimiv. Verjetno bodo predstavil, tudi : OUII.1 očimu p.1 -,o i-.v i,.' pomel; t;. AAv~4 A \ puijo veliki. Od bitov kot nekaj svojih novih skladb. Vstop ho tudi nazagorškem .plazuJlam so A/VN^ so Lepje dan. Odšla bom Še prost!!! iginli vročega 1. julija, m ::: r V y VV N -o noč. Sanjam te... Anja jv :: Paše to! Če ste zamudil, Koling Sinuse . Novost se obeta tudi na techno " na cede uvrstila tudi dve priredbi, (ime pišem tako, ker je Že skoraj področju. Fanta, ki slišita mi ime R.M in s%V Ljubljano in 1 Love To Love! Torej, ponarodelo, drugače pa so Tiiv Roliing Project,sla ustvarilaže karnckaj tovrstnih Ipopofili - pohitite. Stoncs) v Zelfvvigu, jih se vedno lahko: __ _ m |___________p ______pppg p__________ _ pesmi, ki .jih bosta v kratkem začela ‘ Mogoče ste nekateri od vas. šli na koncert ujamete v Budimpešti. Glede na moje promovirati Sirom Slovenije.Čeprav se na angleške glasbenice Sblrllc Roden, ko je izkušnje pa vam toplo priporočam slovenski tecimo spepi zadnje čase;||||: ::|j|||i||jl| vTrhovljah. (če siesti, ja poznate. Budimpešto, kerje karta za koncert precej vendarEpremika. pa naj 'zapišem, še topila ' Njen humor in lepe foik balade so se vtisnile cenejša. sta Robci Ijkijlpin :M:ak| Šuligoj l^»glllliijii obiskovalcu. Tokrat <) Bog, prosim, naj se Tomažu vendarle Slovenili iz /amejsiva. Torej K M. Pripri "Šplincilira (g§ loven,j i. V plačnem bo zagnusi počim,kovan je na morju m naj se je & v evropski skupnosti! nastopala po dolenjskemu delu Slovenite.. .vrne domov. Tale hot mi ne gre ravno od . Odprt oči je glasbeni izdelek najboljše V Medijskih Toplicah bodo v soboto, 5. rok {če ne že kar edine prave) pop pevke Anje avgusta, igrali ČnkL & kar nekaj časa je J.N. 1*1/ BB3E my Pl m I IB 1 Mfsi i 11 ? H Hold Me Tli Rili Me Kiss Me (ZDA, 1992, Auqusr, Carmim tracIe) Priznam, nič kaj obetaven naslov in še bolj bebast prevod slednjega. Primi ga, drži ga, nič se ne boj. Au. Boli. Zato sem bil tudi toliko bolj prijetno presenečen, ko sem film videl. Izgleda, kot da se je režiser Joel Hershman pri svojem delu močno zgledoval po kultnem kolegu Pedru Almodovarju, satiričnem Johnu Watersu (Something Wild, Cry Baby) in avantgardnem (zgodnjem) Davidu Lynchu. Film se odpre s prizorom, ko Max Parish niti pod pretnjo (nabite) pištole noče dahniti "da" ter vstopiti v zakon z bogato, noro, posesivno & čudaško Sean Young. Med prerivanjem se pištola sproži, Voungova obleži, Parish pa pobegne. Na ADRIENNESHELLV MAX PARRISH TIMOHIBUH Kitil SEAN VOUNG is Tvvinklr ad MANE LADD as I,netile e™«™ a, ntAVIS SAVOŠUSŠ^« t, JOEL HKKSHMAN b. JOEL HERSHMAN begu se zateče v od boga pozabljeno mestece, kjer se v barakarskem naselju nastani v prikobci in čaka, da mu bo eden od lokalnih dealerjev priskrbel novi pasoš. Že prvi dan, pravzaprav še pred uradno nastanitvijo, spozna sosedi: radoživo, pohotno, lahko in s seksom obsedeno starleto (v biblijskem pomenu besede) in njeno deviško sestro, ki ima živali rajši od ljudi (Adrienne Shelly, Andrea Naschak). Ampak ob slednji NIKAKOR NE insinuiram na "ljubezen" v ... perverznem (?) oz. deviantnem kontekstu! Hold Me... je izjemno zabavna čmakomedija z lepim številom iskrivih & duhovitih dialogov in prenapihnjeno igro. Sean Young (Blade Runner, No Way Out, Dune, Wall Street, Ace Ventura) nastopa v stranski vlogi, aje skozi celo zgodbo nekje v ozadju prisotna bolj kot vsi ostali igralci skupaj. Maskerj i in kostumografi so se po mojem mnenju morali precej potruditi, da so to čudovito bitje (v začetku osemdesetih let je bila fotomodel) preoblikovali v moro, a jim ni popolnoma uspelo. Ocena 1/2. Tommy V tehle vročih poletnih dneh, ko gre (vsaj) pamet na dopust, se prileže tudi kaj osvežilnega. Mogoče se boste malo "skulirali" ob pogledu na spodnje fotografije. Mogoče boste rekli, da sem moška šovinistična s..., vendar ne boste imeli prav. Če ima človek kaj za pokazati, naj to tudi pokaže. Če pa zraven še kaj zasluži, pa toliko bolje. Žal v arhivu nisem našel nobene "macho" slike, zato pa toliko več, hm, recimo, zanimivih plati življenja. Na naše uredništvo je prispel ogromen plakat, ki je ves porisan, popisan in polepljen z raznimi zanimivimi sličicami, pesmicami in podatki o skupini 12. nasprotje. Na uredništvo sta ga kar sami prinesli Blanka Gračner in Petra Prošt iz Trbovelj. In ker j e plakat res prevelik, da bi ga objavili v celotni podobi, sem se odločila, da bom iz njega "izluščila" le nekaj najbolj zanimivih podatkov. Bilo je turobno poletno dopoldne, deževne kaplje so zamolklo bobnele po okenskih policah, megla seje počasi valila proti našemu naselju, kazalo je, da bo dan najbolje preživeti doma ob prijetni glasbi. Pogled se mi je ustavil na kaseti Tiha noč skupine 12. nasprotje. Prižgem kasetofon in zaslišim Branetov žametni glas. Seveda pa vam bomo natrosili še nekaj podatkov, ki sta jih Blanka in Petra zapisali o Branetu: - zelo rad ima otroke, ki jim pravi "drobižki" - rad je v družbi svojega psička Tačka - kljub mnogim ženitvenim ponudbam je še vedno sam, saj še vedno ni našel svoje sanjske deklice - predenje postal pevec skupine 12. nasprotje, je Branko igral bobne pri skupini Herbi - zelo rad ima poletje, saj uživa na morju - njegova naj slabša lastnost je ta, da vedno zamudi na zmenke, sestanke... - uživa tudi v družbi skupine The drinkers To je nekaj malenkosti, ki stajih poslali Blanka in Petra. Tudi vi nam pišite o Branku, Janezu, Blažu, Franciju in Stanetu in mogoče boste prav vi odšli skupaj z njimi na pico in prijeten klepet. Seveda vam bomo zopet zaupali naš naslov, ki se glasi: Časopis Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi, s pripisom "12. nasprotje". Veselimo se vaše pošte. Sponzorja pa sta še vedno: Gostinsko podjetje Rudar p.o. in časopis Zasavc. Saša Grobijan Verjetno pa bo dan še lepši, če boste prebrali nekaj šal, ob katerih se boste nasmejali do solz. Naslednji Pacient pride k psihiatru, se uleže in začne razlagati: "Gospod doktor, občutek imam, da me nihče ne opazi..." "Naj vstopi naslednji!" reče medtem zdravnik. Zapre oči, pa preživi Po končanem sprejemu v podeželski vili ponudi star gospod neki povabljenki prevoz do mesta. Gospa kmalu zamrmra: "Vsi ti ozki ovinki! Tako meje strah..." Gospod pa ji odvrne: "Storite tako kot jaz - zaprite oči!" Ženske Na plaži nek starejši gospod opazuje dekleta v mini kopalkah. Nato reče sosedu: "Danes ženske porabijo polovico časa za govorjenje o tem, da nimajo nič za obleči, preostalo polovico časa pa nam to dokazujejo. Norec Neko dekle zaupa prijateljici: "Ne morem verjeti! Erik j e bil tako nor name, a meje zapustil, ko sva bila poročena komaj teden dni." "Saj veš, kakšni so norci. Občasno imajo trenutke, ko pridejo k pameti," odgovori prijateljica. Dež pada Nek norec se hoče vreči iz letala. Hitro se zave, da tako ne bo šlo. Pokliče stevardeso in reče: "Lije kot iz škafa. Dajte mi padalo!" Lepi spomini Gospa vpraša prijateljico, ki je že dolgo ni videla: "Kako si spoznala svojega drugega moža?" "Oh, na zelo, zelo romantičen način. Lepi spomini... "Si zelo čustvena, kaj?" "Resje. Naj ti povem: z mojim prvim možem sva prečkala cesto, ko je proti nama zapeljal avto, ki ga je vozil moj drugi mož, in povozil mojega prvega moža. To je bil začetek najine čudovite ljubezenske zgodbe..." Zelo natančno Na izpitu profesor sprašuje bodočega zdravnika. Pokaže mu stegnenico: "Bi mi znal povedati, kakšna kost je to?" Ko si jo študent ogleda, odgovori: "Gospod profesor, to je lahko le kost umrlega človeka." Moj papagaj Mojemu papagaju je ime Piko. Opazujem ga vsak dan, ko se z njim pogovaijam in igram. Živi v svoji kletki. Moj papagaj Piko je pasme nimfa, velik je okrog 25 centimetrov, je sive barve, na krilih ima bele lise. Glavo ima rumeno in rdeča lička, na glavi pa ima sivo čopko. Je zelo razigran, zna biti vesel pa tudi žalosten. Ob dnevih, ko je dobre volje, lepo žvižga. Kadar mu nagajam, se ujezi, tako da glasno vrešči in krili s perutmi. Igra se z zvončkoma. Včasih mu dam tudi ogledalo, na katerega je zelo jezen. Hranim ga z raznimi semeni, najraje pa ima luščeno proso. Običajno mu dam tudi vitamine. Umiva se v svoji kopalnici, ki mu jo dam v kletko enkrat na teden. Včasih ga tudi malo spu stim, da se.malo razgiba. Mojega papagaja imam zelo rada. Redno skrbim za njega, da ni lačen in žejen ter da ima čisto kletko. Kadar sem pri mami, mi je zelo dolgčas po njem. Ko se vrnem, sem zelo vesela, ker spet slišim prijazno žvižganje. Svojega papagaja Pika imam zelo rada. Doris Košir, 3.b OŠ Tončke Čeč V porodnišnici Učiteljica in moja mami sta nas odpeljali na porodni oddelek gledat novorojenčke. Sprejeli sta nas glavna sestra Alenka in babica Martina. Najprej smo od blizu videli dva novorojenčka. Kako majčkena sta bila! Na rokicah sta imela zapestnici z imenom in priimkom. Nato smo si ogledali še sobe, v katerih so bile mame dojenčkov. Pot smo nadaljevali do sobe za obiskovalce, kjer sta nam sestri skozi šipo pokazali fantka in punčko. Pa še odvili sta ju, tako da smo videli popkovnico in drobcene nožiče. Joj, kako sta jokala! Za slovo pa sta nam s sestrino pomočjo še pomahala. Nazadnje nam j e sestra Martina pokazala še dvojčka. Fantka sta si bila čisto podobna. La kako ju bo mamica lahko ločila? Preden smo odšli, nam j e sestra Alenka povedala še veliko zanimivih stvari o tem, koliko otrok se rodi, kje dojenčki ponoči spijo in kaj jedo. Škoda, da smo morali že oditi, saj se nismo naveličali gledati otročičkov. Urban Drnovšek, 3.c OŠ Alojz Hohkraut Medvedek Mati medvedka je odprla okna medvedje hišice v gozdu. Šla je budit mladega medvedka. Toda medvedka ni bilo mogoče poklicati. Mati je rekla, da čebele nabirajo med. Takrat je medvedek skočil iz postelje. Oblekel sije hlače in odracal v gozd. Prišel je k drevesnemu duplu, kjer so doma čebele. Toda čebel ni bilo na spregled. Vprašal je polža, ki je hitel mimo, čeje morda videl, kje so čebele. Polžek mu je odvrnil: "Odletele so na teren..." Draga Davor in Almir! V prejšnji številki smo objavili prispevek z naslovom "Srečanje s Tomažem Štojsom" in kot avtorja zapisali Almiija Muratoviča iz 6.b OŠ Alojza Hohkrauta. Avtor večine prispevka si bil Davor Podbregar, ki te žal nismo podpisali, oba pa sta iz lanskega 2.c razreda omenjene šole. Obema se vljudno opravičujemo in vama želimo tako kot vsem učencem prijetne počitnice, pa še se oglasita v Zasavcu. Urednica Ivana Laharnar ----------y mm: §@1®, v zaAaTOi Trbovlje - Na nogometnem stadionu v tej peklenski poletni vročini ne gostujejo samo nogometaši, ampak se v potu lastnega obraza kopajo tudi udeleženci letos že desete pionirske atletske šole. Vsak dan počitnic od devete ure dalje so na sporedu osnovne atletske discipline in igre z žogo, program pa se nadaljuje na bazenu. Tam se otroci pod vodstvom kopajo po navadi do 12. ure, nekateri pa ostanejo tudi dlje. Sola je primerna za vse, saj se otroci družijo tako na atletski stezi kot tudi v bazenu. Poleg tega spoznavajo osnove vseh športov, novo znanje atletike pa lahko uspešno združijo tudi z drugimi športi ali pa svoje znanje iz drugih športov dopolnijo z osnovami teka, skokov in metov. Atletiki ne rečemo zastonj kraljica športov, saj je resnično podlaga za vse ostale športne panoge. Zaradi visokih temperatur so vse aktivnosti v lahkotnejšem ritmu, tudi sicer pa se moramo osnovne stvari naučiti počasi. Se posebej, ker so osnovne motorične sposobnosti naših otrok izredno slabo razvite. V elika večina otrok je na repu republiške razpredelnice po motoričnih sposobnostih, to pa je odraz skupne družbene sfere, tako šole, staršev in tudi možnosti, ki jih imamo v Trbovljah. Počitniška atletska šola vsako leto okrog 60 - 70 osnovnošolcem popravi tako tek kot koordinacijo osnovnih gibov, pridobijo na racionalnsti tehnike, saj so gibi pri osnovnošolcih prevečkrat zelo neracionalni. S tem, ko je telo vsakodnevno izpostavljeno naporom, se nekako privadi motoričnim gibom, ki potekajo čedalje bolj koordinirano, s temovanji pa dobijo bodoči atleti ali športniki tiste prve tekmovalne izkušnje, kijimvnadaljnjih karierah služijo kot priprava za hujše napore. "Pri nas ni tako zelo pomemben rezultat in glede nato, daje število udeležencev veliko, je takšna oblika primerna za zagotavljanje osnovnih pogojev za Vsak gib je pomemben. Udeleženci šole "na delu". zadrževanje osnovne kondicije. Iz leta v leto udeleženci prejšnjih atletskih šol na državnih prvenstvih dosegajo rezultate na nivoju in imamo tudi nekaj državnih prvakov v tekih na srednje in dolge proge, krosih, uličnih tekih... Tudi v bodoče nameravamo ohraniti takšno obliko šole," jedejal alfa in omega vseh atletskih dogajanj v Trbovljah Pavle Kreže. V desetih letih je bilo v športni šoli preko 500 udeležencev, ki so hodili vsaj en mesec redno na treninge. Je pa res, daje naj večji osip ravno pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo, saj srednješolcev podobne aktivnosti v počitnicah ne zanimajo več. Delo po vseh teh letih poteka že po ustaljenem redu, tako da večjih organizacijskih težav ni več, le zadostno število sponzotjev je še potrebno pridobiti. Zanje Pavle pravi: "Ko vidijo naše uspehe, jim ni težko dati kakšnega tolarja ali svojih proizvodov. Tudi tistim izven Zasavja ne. Računam, da bom letos v materialu dobil pomoč Pavle Kreže v vrednosti 1.000.000 tolarjev. Ta oblika sebo ohranila tudi v bodoče, saj sponzorji povsod vidijo polno člankov, intervjujev, tako da so zelo zadovoljni s plasiranjem svoj ih izdelkov. To predstavlja garancijo, da se bo sodelovanje nadaljevalo tudi v bodoče." Pri sami izvedbi programa Pavletu pomagajo pomočniki, starejši atleti, ki gredo z udeleženci šole predvsem na bazen, na stadionu pa demonstrirajo tehniko teka. "Glede na rezultate, ki jih dosegamo, smo prišli do spoznanja, da se kontinuirano delo preko celih počitnic obrestuje. Iz atletske šole so izšli večinoma vsi najboljši trboveljski atleti v zadnjem času, saj so v samem državnem vrhu, v klubu imamo okoli deset državnih prvakov v svojih kategorijah in večina jih je šla skozi atletsko šolo. Tudi člani so letos dosegli res dobre rezultate, medtem ko je pri mladincih nekoliko osipa. Vendar pa nas to ne skrbi, saj je mladi rod za njimi zelo obetaven, "je svojo zagnanost opravičil Pavle. Aktivnosti pionirske atletske šole se bodo zaključile s finalom 2. septembra. Na finalu se bodo udeleženci pomerili v troboju (kratki šprint, skok v daljino, tek na 600 ali 1000 m) in vsi bodo dobili nagradepokrovitelj ev. Zagotovo pa se bo med njimi našel kdo, ki ga bo prav ta zabavna šola pritegnila k resnejšemu delu. Tekst in foto: Barbara Kus Hrastničani znova na vrhu Hrastnik - V organizaciji brodarskega društva iz Kroga pri Murski Soboti je bila na Muri pri Okroglem 5. tekma najmlajših kategorij kajakašev in kanuistov za Slovenski pokal 95. V konkurenci več kot 120 tekmovalcev in tekmovalk so se znova zelo dobro odrezali mladi Hrastničani, ki so le "po zaslugi" prilagojenega načina točkovanja na koncu osvojili "samo" drugo mesto. Med Hrastničani je znova izstopal Peter Kauzar ml., ki je z dvema zmagama, tako v spustu kot v slalomu, le še potrdil svojo premoč v konkurenci ml. dečkov. Tretjo zmago za Hrastničane je tokrat priveslal Branko Žagar, ki je dobil preizkušnjo v spustu med mlajšimi mladinci. V isti konkurenci je bil Damjan Železnik drugi tako v slalomu kot v spustu. Sočasno je potekalo tekmovanje tudi v drugih konkurencah za Pokal Mure, kjer konkurenca še zdaleč ni bila na ravni tiste izpred nekaj let, ko je na teh tekmah nastopala domala vsa domača elita. Kljub slabši zasedbi pa ne gre prezreti uspeha Hrastničanov, ki so zmagali praktično v vseh konkurencah, v katerih so nastopili. Slalomsko preizkušnjo mladincev je dobil Uroš Gnus, člansko Leopold Brglez, med veterani pa je bil najboljši Peter Kauzar st.. Dodajmo še, da bo zadnja tekma v začetku septembra v Solkanu, kjer bo hkrati tudi letošnje državno prvenstvo. Rezultati - slalom: ml. dečki: 1. Kavzar, 12. Kovač, 16. Vretič, 18. Skok, 20. Peterlin, 21. Vidmar; st. dečki: 3. Bočko, 5. illa€t nogometaši mm starim Zagorje - Pretekla tekmovalna sezona je bila težka za mlade nogometaše Zagorja. Brez igrišča, s treningi naasfaltu ali pomožnem igrišču so se razen mladincev vsi obdržali v ligah, kjer so tudi startali. To jim ne bi uspelo brez izdatne pomoči NK Kisovec, ki jim je dal na razpolago igrišče, in prizadevnosti Stefana Gošteta z ekipo. Starši tekmovalcev so se ponovno vključili v aktivnosti kluba. Na zaključnem srečanju mlajših dečkov s starši, trenerji in vodstvom kluba 1. julija so po tekmi med "otroki" in "očeti" spregovorili tudi o sezoni 1995/96. Idej je bilo veliko, osnovno izhodišče pa, da se taka sezona ne sme več ponoviti. Pod vodstvom Janeza Lipca seje v juniju tako že dvakrat sestal ožji odbor, v katerem so aktivno vključeni Toni Buovski, Dušan Macerl, Vojko Perme,Milan Vetcršek, Srečko Magdič, Metod Češek in Štefan Gošte. Delovna skupina seje dogovorila že s trenerjem prve ekipe Vinkom Žibretom in pomočnikomDarkom Ahlinom o sodelovanju in potrebni pomoči mladim igralcev in trenerjem mlajših selekcij. Izkušnje iz pretekle sezone so tako strašne, da jih ne želijo nobeni ekipi v Sloveniji, še najmanj pa, da bi se ponovile v Zagorju. V juliju so tako Sprejeli izhodišča in določili ekipe, kijih bodo realizirale. S treningi so pričeli že 1. avgusta ob 16. uri pred tekmo članskih ekip Zagorja in Radeč in 2. avgusta ob 17. uri ter se nadaljujejo po programu, vabijo pa vse nove igralce, rojene v letu 1987 in kasneje. Skupaj s turističnim društvom Ruardi Zagoije bodo starši mlajših selekcij ob pomoči kadetov in veteranov 2. in 3. septembra organizirali na plazu v Zagoiju 6. kramarski sejem z obilo presenečenj in zabave. V novi sezoni so cilji treh ekip, da ostanejo v svojih tekmovalnih skupinah z uvrstitvami v prvo polovico lestvic, mladinci pa naj bi se vrnili v prvo ligo MNZ Ljubljana. Trenersko ekipo bo vodil Edvard Navratil, sekretar mladinskih selekcij pa bo Smiljan Tomac. Klub bo navezal tesnejše stike z NK Kisovec in nogometno šolo Vili Ameršek v smislu napredovanja in kvalitetnega delovanja mlajših selekcij. Vsi v odboru, ki vodi mlade selekcije, se zavedajo, da jih čaka veliko dela. Brezpomoči staršev, občine, vodstvaklubain sponzorjev, ki bodo želeli pomagati mladim nogometašem, ne bo uspeha. Vedo pa tudi, da bodo največ pomagali tisti, ki spoštujejo in verjamejo, da rek: "Na mladih svet stoji!" skoraj 100-odstotno drži. J.L. Laznik, 7. Sticher; st. deklice: 3. Vidmar; mladinci: 2. Železnik, 4. Žagar, 6. Zalokar, 8. Pečnik; -spust: ml. dečki: 1. Kavzar, 6. Kovač, 10. Peterlin, 15. Skok, 17. Vretič, 26. Vidmar;st. dečki: 6. Bočko, 7. Laznik, 11. Sticher, st. deklice: 3. Vidmar; ml. mladinci: 1.Žagar, 2. Železnik, 9. Zalokar, 10. Pečnik. J.P. Alenka Ličar odlična Trbovlje - V bazenu ob tovarni celuloze v Krškem je minuli vikend potekalo državno prvenstvo v plavanju za mladinske in kadetske kategorije. Zbralo seje 197 plavalcev iz 15 slovenskih klubov, kar je kar lepa številka za to starostno kategorij o. Kljub temu, da so se na tekmovanju predstavili skoraj vsi udeleženci mladinskega evropskega prvenstva, pa rekordnih rezultatov ni bilo prav veliko, saj večina vrh sezone načrtuje za odprto prvenstvo Slovenije, ki bo ta vikend v Trbovljah. Trboveljčani so na tekmovanje odšli s sedemčlansko ekipo, v kateri so bili Alenka Ličar, Katja Jordan, Anja Gregorčič, Katarina Piki, Matjaž Jazbec in Matej Forte. Kljub temu, da popolnih rezultatov še nimamo, pa lahko povemo to, da je najboljša plavalka Zasavja v zadnjih nekaj letih Alenka Ličar v prvih dveh dneh osvojila kar tri prva mesta, ostali pa so se tudi uvrščali v popoldanska finala, a do odličij žal niso prišli. Alenka Ličar je bila najboljša v svoji disciplini 400 mešano, tudi na 200 mešano je bila najboljša, nekoliko presenetljivo pa je zmagala na 100 prsno. B.K. Otopal odličen Trbovlje - Tenisači iz Trbovelj se tudi letos udeležujejo turnirjev za rekreativno lestvico Elitex HB. Turnirji so organizirani v različnih starostnih kategorijah, razlikujejo pa se tudi po kvaliteti. Tako se na primer turnirjev II. in III. ranga ne smejo udeleževati tekmovalci, ki tekmujejo v Slovenski teniški ligi ali pa so previsoko uvrščeni na rekreativni lestvici. Tako tekmovanje ostaja zanimivo tudi za prave rekreativce. V kategoriji do 25 let seje David Otopal na turnirju v Ljubljani uvrstil v polfinale, v Litiji pa je v polfinalu premagal domačina Strmeča z 6:1 in 6:1, v finalu pa še Braka iz Novega mesta s 6:2, 0:6 in 7:6 in tako prvič zmagal. Peter Golob, ki je v tej kategoriji lani zmagal, še ni tekmoval, vendar pridno trenira in tudi letos računa na končno zmago. Marjan Čuk, lanski zmagovalec v kategoriji nad 25 let, pa je bil prvi na turnirju v Ljubljani. Ta konec tedna bosta istočasno dva turnirja, in sicer v Trbovjah (II. rang) in na Duplici pri Kamniku (I. rang). M.Č. Aktivne počitnice Trbovlje - Fantje iz Teniške šole Čuk in člani TK Rudar so si privoščili krajši odmor na morju RAZPORED TEKEM 2.SNL 1. KROG-13.08.1995 17.00 Naklo: Črnuče, Rudar (T) : Nafta, Železničar (MB) : Napredek, Koper : Era Šmartno, Family Shop : Železničar, Šentjur : Vevče, File Mengeš : Radeče Papir,Drava : Zagorje 2. KROG - 20.08.1995 17.00 Črnuče: Zagorje, Radeče Papir : Drava, Vevče : File Mengeš, Železničar (LJ) : Šentjur, Era Šmartno: Family Shop, Napredek : Koper, Nafta : Železničar (MB), Naklo : Rudar (T) 3. KROG - 27.08.1995 16.30 Rudar (T) : Črnuče, Železničar (MB) : Naklo, Koper : Nafta, Family Shop : Napredek, Šentjur : Era Šmartno, File Mengeš : Železničar (LJ), Drava: Vevče, Zagorje : Radeče Papir 4. KROG - 03.09.1995 16.30 Črnuče : Radeče Papir, Vevče: Zagorje, Železničar (LJ) : Drava, Era Šmartno : File Mengeš, Napredek : Šentjur, Nafta : Family Shop, Naklo : Koper, Rudar (T) : Železničar 5. KROG - 10.09.1995 16.30 Železničar (MB) : Črnuče, Koper: Rudar (T), Family Shop : Naklo, Šentjur : Nafta, File Mengeš : Napredek, Drava : Era Šmartno, Zagorje : Železničar (LJ), Radeče Papir : Vevče 6. KROG - 17.09.1995 16.30 Črnuče : Vevče, Železničar (LJ) : Radeče Papir, Era Šmartno : Zagorje, Napredek : Drava, Nafta: File Mengeš, Naklo : Šentjur, Rudar (T) : Family Shop, Železničar (MB) : Koper 7. KROG - 24.09.1995 14.30 Koper: Črnuče, Family Shop : Železničar (MB), Šentjur : Rudar (T), File Mengeš : Naklo, Drava : Nafta, Zagorje : Napredek Domžale, Radeče Papir : Era Šmartno, Vevče : Železničar (LJ) 8. KROG - 01.10.1995 14.30 Črnuče : Železničar (LJ), Era Šmartno : Vevče, Napredek : Radeče Papir, Nafta : Zagorje, Naklo : Drava, Rudar (T) : File Mengeš,Železničar (MB) : Šentjur, Koper : Family Shop 9. KROG - 08.10.1995 14.30 Family Shop : Črnuče, Šentjur : Koper, File Mengeš: Železničar (MB), Drava : Rudar (T), Zagorje : Naklo, Radeče Papir : Nafta,Vevče : Napredek, Železničar (LJ) : Era Šmartno 10. KROG -15.10.1995 14.30 Črnuče : Era Šmartno, Napredek: Železničar (LJ), Nafta : Vevče, Naklo : Radeče Papir, Rudar (T): Zagorje, Železničar (MB) : Drava, Koper : File Mengeš, Family Shop : Šentjur 11. KROG- 22.10.1995 13.30 Šentjur : Črnuče, File Mengeš : Family Shop, Drava : Koper, Zagorje : Železničar (MB), Radeče Papir : Rudar (T), Vevče : Naklo, Železničar (LJ) : Nafta, Era Šmartno : Napredek 12. KROG - 29.10.1995 13.30 Črnuče: Napredek, Nafta : Era Šmartno, Naklo : Železničar (LJ), Rudar (T) : Vevče, Železničar (MB) : Radeče Papir, Koper : Zagorje, Family Shop : Drava, Šentjur : File Mengeš 13. KROG - 05.11.1995 13.30 File Mengeš : Črnuče, Drava : Šentjur, Zagorje : Family Shop, Radeče Papir : Koper, Vevče : Železničar (MB), Železničar (LJ) ; Rudar (T), Era Šmartno : Naklo, Napredek : Nafta 14. KROG -12.11.1995 13.30 Črnuče : Nafta, Naklo : Napredek, Rudar (T) : Era Šmartno, Železničar (MB): Železničar (LJ), Koper : Vevče, Family Shop : Radeče Papir, Šentjur : Zagorje, File Mengeš: Drava 15. KR0G -19.11.1995 13.30 Drava : Črnuče, Zagorje : File Mengeš, Radeče Papir : Šentjur, V evče: Family Shop, Železničar (LJ): Koper, Era Šmartno: Železničar (LJ), Napredek: Rudar (T), Nafta : Naklo M in se tudi pomerili na turnirju v Poreču. Peter Golob in Marjan Čuk sta izpadla v četrtini finala, ponovno pa se je izkazal mladi Denis Bovhan, ki je v polfinalu izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu. M.Č. Desetka blizu Trbovlje - Športni plezalci Metka Lukančič, Vili Guček in Borut Kavzar so v mesecu juliju v plezališču Kotečnik opravili nekaj odličnih vzponov. Metka je bila uspešna v še eni smeri z oceno 8a/a+ (malenkost manj kot X-). Smer, ki jo je tokrat premagala, se imenuje Impulz in jo je prvi preplezal Vili Guček. Zanjo je značilen predel, v katerem mora plezalec prijemati zelo ozke kapnike. Borut je splezal še za odtenek težjo smer. Imenuje se Specialist za življenje, njena težavnost pa je ocenjena z X-. Že prej šnje poletje je smer tudi trasiral. To pomeni, daje smer opremil s svedrovci (posebni klini, ki jih s posebnim strojem namestimo v predele skale). Ko je imela novo nastala smer še sveže oprimke, jo je preplezal tudi Vili Guček. Metka in Vili sta se 26. julija odpravila v južno Francijo na priprave, ki so organizirane na nivoju reprezentance. Udeležila se bosta tudi dveh mednarodnih tekem . B.K. Alpinistične novice Trbovlje - Član AO PD Trbovlje Sebastjan Jančič je konec julija plezal v Kamniško-Savinj-skih Alpah. Preplezal je severozahodni greben Brane (2253 m), jugovzhodni žleb v Kranjski Rinki (2453 m), istega dne je preplezal še jugozahodno grapo ,tudi v Kranjski Rinki. Nato seje odpravil še na Dolgi hrbet (2473 m), kjerje preplezal Zajčjo grapo in pa Zimsko smer. Zadnji dan pa je plezal še v veliki Kalški gori (2047 m), kjer je preplezal zahodno grapo, v smeri Najlon kratka pa j e moral sestopiti, zaradi goste megle. V vseh teh dneh je plezal sam ob lepem dopoldanskem vremenu, popoldan pa so ga spremljale nevihte in gosta megla. T.L. Zagorje - Konec meseca julija je bilo na Osnovni šoli Tone Okrogar prvo srečanje športnih pedagogov Zasavja. Sestanka se je udeležilo 25 športnih pedagogov iz srednjih in osnovnih šol. S srečanjem smo želeli izboljšati sodelovanje med učitelji, se bolje spoznati in organizirati. Oblikovali smo strokovno mnenje o aktualnih temah, strokovnih problemih, s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Obravnavali smo predvsem ocenjevanje športne vzgoje. Športni pedagogi smo mnenja, da ocena (številčna ali besedna) pri športni vzgoji ni potrebna. V prehodnem obdobju bi obdržali športno-vzgojni karton, kateremu bi dodali še vsakoletni uspeh učenca pri preizkusu plavanja. Ta ocena bi bila sestavni del spričevala. U streznej šo obliko ocenj e vanj a športne vzgoje pa bo treba še poiskati ali pa oceno športne vzgoje ukiniti. Učitelji srednjih šol so z znanjem učencev osnovnih šol zadovoljni. Njihov največji problem je motivacija učencev za delo. Uvajanje tretje ure športne vzgoje v srednjih šolah v obliki obveznih izbirnih vsebin ni doseglo želenega cilja. Zavzemajo se za ustreznejšo umestitev tretje ure v redni izobraževalni proces. Srečanje smo nadaljevali z družabnimi športnimi igrami na Izlakah. Organizatorji srečanja smo pripravili tudi pogostitev za udeležence, zato bi se zahvalili naslednjim sponzorjem, ki so omogočili to srečanje: KZ Izlake, Union Ljubljana, Picerija Čebelica, OŠ Tone Okrogar, Mesnica Kum, Mesarstvo Ferdi, Mesnica Trebušak, Oaza - sadje in zelenjava, Teniško društvo Izlake, Era Vino Šmartno, Pekama Zagorje, Trgovina Bela, Emona Zagorje, Bife Navi, Trgovina na Obreziji, Trgovina Linne. B.U. Pred družabnim srečanjem mm: Trbovlje - 29. julija okrog poldneva je na cesti Trbovlje - Knezdol voznik kolesa z motorjem V. M. zaradi vožnje po levi strani vozišča trčil v osebni avto, ki gaje vozila D. A. Zoper njega je podan predlog sodniku za prekrške. Hrastnik - 29. julija nekaj pred polnočjo je J. T. na delu ceste med steklarno in TKI zaradi neprilagojene hitrosti na spolzkem cestišču izgubila oblast nad osebnim avtom. Zaneslo jo je s ceste, pri čemer j e silovito čelno trčila v obcestno ograjo in jo podrla v dolžini 15 metrov. Voznica se je hudo telesno poškodovala, na alfi pa je nastalo za milijon tolarjev materialne škode. Hrastnik - 31. julija med 21. in 22. uro je voznik fiata punto O. M. pred klancem Marno zapeljal s ceste, 47 metrov drsel po pobočju in se ustavil na strehi. O. M. in sopotnik T. D. sta dobila sledi poškodb, nastala je tudi večja materialna škoda. O. M., kije vozil pod vplivom alkohola, je prijavljen sodniku za prekrške. Zagorje -1. avgusta okrog 5. u re zjutraj j e voznika osebnega vozila Ž. D. med vožnjo iz Kisovca proti Zagorju pred Stopami zaneslo s ceste, ker je vozil preblizu desnega roba vozišča. Trčil je v nabrežino in pristal v obcestnem jarku. Ž. D. jo je srečno odnesel, toda na avtu je nastalo za 300.000 tolarjev materialne škode. Trbovlje - 26. julija so prijeli mladoletna K. M. in H. U., sicer stara znanca policije, ki sta utemeljeno osumljena treh kraj, do katerih je prišlo isti dan zjutraj. Svoj pohod sta začela malo po 3. uri, ko sta na Kešetovem vlomila v Aufbiks jC V lokalu Hors v Zagorju sta se 26. julija nekaj po polnoči sprla in si nato skočila ^ v lase R. S. in V. G. Policisti so ju umirili in prijavili k sodniku za prekrške. Istega dne zvečer je vbifeju na zagorski železniški postaji svoje glasilke obremenjeval B. T., kije pod vplivom alkohola vpil in razgrajal. Ni se zmenil za prvo opozorilo policistov, tako da so prišli še enkrat. Odpeljali so ga v prostore za iztreznitev, pogovarjati pa se bo moral tudi s sodnikom za prekrške. pi 27. julija popoldne je zavrelo na vrtu trboveljskega upokojenskega bifeja. M. ® S. brez stalnega prebivališča je s steklenico napadel Š. T., nato pa je na njegovi glavi preizkusil še pepelnik, tako daje slednji iskal zdravniško pomoč. Napadalca so poslali na Povšetovo, pogovarjati pa se bo moral tudi z ljubljanskim okrožnim državnim tožilcem. V zagorski trgovini Erika seje 28. julija v jutranjih urah razpetelinil R. S., kije w svojo moč sprostil na V. G. Zagovarjal se bo pri sodniku za prekrške. j)c Zagorski policisti so 30. julija nekaj čez 20. uro posredovali pred bifejem ® nasproti glavne avtobusne postaje in pomirili strasti, ki so se tu razvnele. R. S. je namreč s solzilcem pošprical V. M. Ta mu seveda ni ostal dolžan, pograbil je lato in tekal za R. S. Sodnik za prekrške bo spet imel delo. Jfc Ta dan so pesti zasrbele tudi H. M., ki je v hrastniškem lokalu Point 21 najprej W "zatežil" dvema dekletoma, ki sta sedeli na terasi pred lokalom. Ena od deklet, L. M., mu ni ostala dolžna, zato jo je udaril. Prislužil si je obisk pri sodniku za prekrške. pi Policisti so morali 31. julija zvečer posredovati na Kopališki v Zagorju, saj ® je Š. 1). ogrožal mimoidoče na ulici. Morda seje hotel znebiti odvečnih steklenic, saj jih je metal kar skozi okno ene od zgradb. Svojo izvirnost bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. fiat tempra in odnesla deset avdiokaset, s čimer stalastnika oškodovala za 3.000 tolarjev. Okrog 6. ure sta na teniškem igrišču v Koloniji 1. maja vlomila v garažiran renault 19, odnesla sta fotoaparat in rokavice. Slabo uro kasneje pa sta na parkirišču na Keršičevi cesti vlomila še v tam parkiran avto. Poškodovala stakontaktne kable pri ključavnici in odnesla avtoradio. Policisti so po njunem prijetju ukradene stvari vrnili lastnikom. Za uspešno akcijo so se jim lastniki tudi že pisno zahvalili. Trbovlje - H. N. je 26. julija ob 12.37 uri policistom prijavil, da mu je neznani storilec na letnem kopališču ukradel kolo znamke Rog BMX, kijebilo v celoti kromirano. Oškodoval gaje za 4.500 tolarjev. Zagorje - D. M., kij e zaposlena v Potrošnjini trgovini s pohištvom v Zagotj u, je 28 .julij a ob 17.45 uri obvestila policiste, da ji je na delovnem mestu neznanec izmaknil torbico. S tem jo je oškodoval za 20.000 tolarjev in razne dokumente. Trbovlje - 28. julija nekaj pred 20. uro j e P. D. obvestila policiste, dajije doslej še neznani storilec med 12. in 19. uro v Knjižnem hramu brskal po torbici. Oškodoval jo je za 1200 tolarjev gotovine ter 15 čekov in plačilno kartico. Našli kolo 31. julija v zgodnjih jutranjih urah so na Cesti zmage v Zagorju našli Rogovo kolo znamke Pony. Kolo je starejše izdelave in modre barve. Kdor ga pogreša, naj se zglasi na zagorski policijski postaji. S seboj mora prinesti dokument, s katerim bo dokazal svojo identiteto. 3 B&a m Kje so vaši otroci med poletnimi počitnicami? Kdo skrbi zanje? V Zagorju in Hrastniku jih je večina prepuščena lastni iznajdljivost ali pomoči babic, v Trbovljah pa so za tiste, ki med poletnimi počitnicami nimajo primernega varstva, organizirali počitniško kratkočasenje. Vodja tega projekta je Marija Pevec, socialna delavka na Centru za socialno delo v Trbovljah. otrokom na voljo vsak dan, razen sobot in nedelj, od prvega julija do zadnjega avgusta. Programe sestavljajo vnaprej, sedaj seveda ob pomoči otrok, ki izrazijo svoje želje. Program za teden dni je videti približno takole: v ponedeljek jih je obiskal čarovnik, učili so se angleščino in se igrali z žogo. V torek je bila na vrsti italijanščina, plesali so z metlo in stoli ter tekmovali v reševanju križank in ugank. Vsako sredo je na programu izlet. Starejši gredo na Planino ali Mrzlico, mlajši pa se podajo na Klek ali trim stezo. Četrtek je bil dan za trening z rolerji, reševanje ugank, ples in učenje nemškega jezika. V petek so priredili karaoke, se igrali z žogo in izdelovali beneške maske. Tako živahno je pri njih vsak teden, saj so v času našega obiska načrtovali obisk izdelovalke lutk, ki dela v Mladinskem lutkovnem gledališču v Ljubljani. Projekt ni financiran, razen plače javnih delavcev, ki so zaposleni. Delež tega plačuje republika, nagrado pa plačuje občina, medtem ko Kratkočasenje "Pred štirimi leti seje v Sloveniji, in s tem tudi v Trbovljah, začela brezposelnost in takrat so pri nas razpisali javna dela. Naš center se je prijavil kot izvajalec javnih del za učno pomoč", je dejala gospa Pevec. Delo je zaživelo, po enem letu pa so ugotovili, da med poletnimi počitnicami v Trbovljah nekaj manjka. Takrat so začeli s tem programom, ki je zdaj po treh letih že dokaj uspešen in dobro obiskan. S tem so ubili dve muhi na en mah, saj so za določen čas zaposlili šest ljudi, ki so bili na zavodu za zaposlovanje, in razveselili približno 40 otrok, kolikor se jih vsak dan zbere v spodnjih prostorih Doma Svobode II. Zaposleni morajo imeti vsaj srednješolsko izobrazbo ter veselje do dela z otroki. Posebej jih na to delo niso pripravljali, vendar pa ima vsak svoje znanje ali hobi, ki ga skuša na čimboljši način približati otrokom. Letos je Kratkočasenje organizirano za dva meseca, saj je Izdelovanje beneških mask materialni stroški niso kriti. Zato vsepovsod iščejo sponzorje, ki bi jim bili pripravljeni dati kakšne barvice ali drug material, s katerim bi zaposlili otroke. Zaželeni so prav vsi otroci. Čeprav je bil ta program sprva načrtovan le za osnovnošolce, se ga sedaj udeležujejo tudi mlajši. Otrokom za prisotnost pri programu ni treba plačati, čeprav so sprva razmišljali tudi o tem, a so ugotovili, da Kratkočasenje s tem ne bi bilo dostopno vsakomur. Program je razbremenil tudi starše, ki zdaj prav dobro vedo, kaj počnejo njihovi otroci, medtem ko so oni v službi, in kdo skrbi zanje. Kaj pa otroci najraje počnejo? Zelo radi se igrajo, toda najbolj se nasmehnejo, kadar je na vrsti pouk jezikov. Na šaljiv način so se naučili abecede, štetja in pesmic po angleško, nemško in italijansko. Tudi med sabo so postali kot ena velika družina, saj se po približno mesecu druženja že prav dobro poznajo. Učenje nemščine Tekst in foto: Marjeta Drnovšek Taborniki iz Zagorja se odpravljamo na potovanje po Evropi. Udeležili se bomo zleta skavtov in tabornikov v Amsterdamu, imenovanega Jamboree. Na potovanje se bomo odpravili skupaj s taborniki iz Ljubljane in Medvod. Naša pot potovanja je sledeča: prvi dan je odhod iz Ljubljane po avtocesti do Salzburga ter ogled mesta, nato bomo nadaljevali pot vse do Amsterdama. Drugi dan bomo postavili tabor ob zletnem prostoru in si ogledali mesto in okolico. Tretji in četrti dan je ogled Jamboreej a in priklj učitev k akti vnos tim tabora. Dovolj bo tudi časa za taborniške nakupe. Peti dan je celodnevna vožnja do Pariza ter ogled krajev med potjo. Naslednja dva dneva si bomo ogledovali Pariz, mogoče Versailles. Osmi dan bo dan igrač oziroma Disneyland. Deveti dan je celodnevna vožnja do Interlackna ter ogled krajev med potjo. Naslednja dva dneva bomo preživeli na izletih pod večno zasneženimi štiritisočaki. Nadaljevali bomo pot do Zermatta in preživeli čudovit dan pod Matterhomomin Monte Rosom. Za zaključek udeležencev odpravilo na pot. Vsi smo se zbrali v Kresnicah in pot nas je vodila mimo Geosa in nato naprej do Lepe jase, kjer smo si skuhali kosilo na prostem. Pot smo nadaljevali preko Svete gore vse do Šentlamberta, kjer smo v šoli prenočili. Ob tej priložnosti bi se tudi zahvalila za uporabo šole podružnični šoli Toneta Okrogarja Senožeti. Zjutraj pa smo odhiteli do Save, kjer smo vstopili na vlak za Trbovlje. Tam smo se namočili še v bazenu in počasi smo vzeli slovo do naslednjega izleta. In res, v juniju smo šli obiskat lepote Soče. Ogledali smo si Most na Soči, se popeljali s parnikom po jezeru, obiskali korita Tolminke in v Tolminu skuhali okusen obrok. Za konec smo obiskali še igralnico in se v večernih urah vrnili domov. Ta dva izleta sta nam ostala v spominu, saj smo se učili kuhati, spoznali smo vedrega značaja, vse tri imajo rade živali, Ninin prosti čas zapolnjuje še balet, Tina pa tudi zelo rada riše. Vsa tri dekleta so neučakana. potovanja bomo imeli piknik nekje v švicarski deželi in počasi odpotovali domov, kjer bomo še dolgo potem zbirali vtise in različne dogodivščine potovanja. Da bi potovanje potekalo kot po maslu, smo sepredpotovanjem dvakrat srečali na dveh izletih za vse udeležence potovanja. Prvi izlet je bil aprila. Takrat se je 35 se med seboj in sedaj komaj čakamo, da bo prišel tisti odločilni dan 3. avgust, ko se bomo odpravili na potovanje. Za konec tega sestavka bi rada opisala še tri deklice, kijih bom peljala na potovanje. Vse tri: Tina, Nina in še ena Tina so tabornice, z dušo in srcem predane naravi, pa čeprav nimajo dolgoletnega statusa tabornika. Po naravi so tako kot tudi jaz, da se bo naše potovanje zares začelo. Čisto na koncu bi se rada zahvalila vsem tistim, ki so nam pomagali pri izvedbi potovanja: Občini Zagorje, Potrošnji Zagorje, Avtokleparstvu Rajko Jereb, Grovez Zagorje ter časopisu Zasavc. Naše potovanje se začenja. TanjaTrop lili/# M Te dni sta v krogu svojih petih otrok in njihovih otrok praznovala 50-letnico poroke Loti in Oto Baloh iz Trbovelj. Leta so hitro bežala mimo, njej ob veliki družini ter materinski in gospodinjski skrbi zanjo, njemu pa kot skrbniku družinskega proračuna, za katerega je bilo treba delati kar skozi vse dni, da je bilo življenje vredno človeka. "Sedaj bomo pa počasi čakali, da nas bodo poklicali, kadar bo, pa bo," je dejal gospod Oto dokaj veselo. "A, to pa ne," je bila odločna gospa Loti, "jaz bi pa še rada par lepih let. Prej ni bilo lahko, sedaj nama pa nične manjka. Kolikor toliko sva pri zdravju, jasnih misli sva, skromna sva znala ostati, zato je lepo preživljati dni." Loti in Oto Baloh z otroki. Bilaje vojna, Otojebil v nemškem ujetništvu od leta 1941 dalje, Loti pa mlada domačinka, prav tako kot Oto željna miru, razumevanja, življenja. Zagledala sta se drug v dragega in rodila se je velika ljubezen. Poročila sta se. Hčeri Gizela in Renata sta se rodili v Nemčiji, potem pa jedružina prišla v Trbovlje. Težko je bilo v tistih časih Nemki, ki ni znala nobene slovenske besede. Seveda je bila odmaknjena, kar naenkrat je doživela drug narod, nobenega svojega ni imela blizu, kamor je šla, vsak jo je odrinil. Dolgo je rabila, da se je ob tej izoliranosti naučila slovenskegajezika, največ sojo naučili otroci. In drugi nesmisel, ki gaje prinesel takratni čas, je bil, da svojih otrok ni naučila nemščine. "Mojamamamije to zamerila, ker se z otroki na počitnicah ni mogla pogovarjati. Težko sem ji razložila, kako je bilo takrat tu z nemškim jezikom. Oče pa mi je selitev tako zameril, da me ni nikoli obiskal. Mi smo šli vsako leto tja, pa nismo mogli skupaj, eden j emoral vedno ostati doma. Takšna šobila pravila." Deset let j e čakala na državljanstvo, vsak teden seje morala oglasiti na uradu. V Trbovljah so se do leta 1954 rodili še Rudi, Luka in Hermina. Nekaj let so imeli še šestega otroka, nečakinjo Melito, ki ji je takoj po porodu umrla mamica. Tam, kjer je v družini veliko članov, se jim radi pridružijo tudi drugi. Takojebilo ob nedeljah, ko je Balohova družina odhajala na izlete v okoliške hribe. Velikokrat so se jim pridružili sosedovi otroci pa je bila druščina kar živahna. Oto Baloh je poleg rednega dela, ki ga je začel v Strojni tovarni pa nadaljeval na tehniški šoli, na IBT in končal v Strojni tovarni, vsa leta tudi poučeval na različnih šolah - obrtni, delovodski, tehnični, kovinarski. Ogromno število uka željnih je v 22 letih spoznal, še sedaj mu je prijetno ob srečanju z njimi. Res velika družina so bili, stanovali pa so v hiši pri njegovi mami, kjer so imeli le eno sobo. Osem let so se drenjali, zato je bila selitev leta 1956 v veliko stanovanje pravi praznik. "Za mene je bil to raj," je dejala gospa Loti in njen možje dodal: "Kot bi v nebesa prišli." Danes si ob miru, ki ga preživljata, sploh ne predstavljata, da bi se ljudje s tako veliko družino še drenjali v 'partiji'. Otroci so jima bili v radost. "Bila pa sem stroga mati. Otroci so imeli navado, da so drugim le ata pohvalili. Seveda, on je prišel domov šele zvečer. Pet otrok voditi res ni bila malenkost," je dejala. Materinska strogost pa je bila topla in otroci, sedaj že vsi zelo odrasli, soji zanjo hvaležni. Od leta 1982 staBalohovapenzionista. Ona sicer neuradna, ker je bila ves čas gospodinja, on pa se po tem letu ni več odločal za delo. "Dovolj je bilo 40 let. Prve dni sem res še ob petih vstajal pa gledal skozi okno druge, ko so hodili na delo, potem pa sem se vrnil v posteljo." V hribe ne hodita več. Ko so otroci našli svoja zadovoljstva, so se družinski izleti krčili, sedaj pa tudi bolj malo gresta ven. Oto je zbolel na srcu, tudi infarkt ga je prizadel pred leti. S prijatelji pa vendar še gre ven. Na Kleku se dobijo tudi trikrat tedensko. Loti pa je rada pletla, tudi šivalaje, sedaj pa ima gredo. Naučila seje tudi že roke dati kdaj križem, tega prej ni nikoli znala. Dobro sosedo, Erno Artnakovo, ima, 38 let še ni bilo žal besede med njima. "Ljudi drži skupaj odkritost, veste," je dejala. "Morda komu nisem simpatična, toda hinavščine ne maram in odkritabom še naprej," je bila temeljita. Na počitnicah Sedaj si želita, da bi še ostala pri dobrem zdravju ter tako zaužila skupaj in z otroki, vnukinjami in vnuki ter pravnukinjo veliko lepega. V Nemčijo, domovino Loti, kjer živi hčerka Renata, se podata vsako leto za mesec ali dva. Naj se jima uresniči klic vseh, ki jima bodo izrekli 'vse najboljše'. Ivana Laharnar Pred kratkim mi je prišla v roke knjiga Kremanske prerokbe, ki opisuje napovedi dveh prerokov, Miloša in Mitra Tarabiča, ki sta konec prejšnjega stoletja točno napovedovala dogodke v prihodnosti. Njune prerokbe niso sicer tako znane kot Nostradamusove, vendar se v marsičem ujemajo in povedo včasih celo več, morda je prav to razlog, da niso prodrle v javnost, saj bolj malo prikrivajo. Kdo sta stric Miloš in nečak Mitar Tarabič? Živela sta v majhni vasici nad Kremenom pod planino Taro. Oba sta bila nepismena in nista imela zgodovinskega in geografskega znanja. Kljub časovni oddaljenosti so njune prerokbe točne in presenetljivo resnične. Napovedalastaprvo, drugo in tretjo svetovno vojno. Opisala sta z neverjetno natančnostjo Hitlerjev prihod, prihod Tita, hladno vojno med ZDA in Rusijo. Napovedala pa sta tudi, kaj se bo zgodilo po tretji svetovni vojni. Njuneprerokbejezapisoval Gavrilo Popovič, ki je bil eden izmed redkih pismenih ljudi v bližnjem mestu Užice. Tja sta hodila Miloš in Mitar ter pripovedovala svoja videnja. Najprej naj vam predstavim njune prerokbe o prihodu Tila in potem še o tretji svetovni vojni, ki jo napovedujeta. "Srbija bo najbolje živela takrat, ko se bo na njen prestol povzpel človek modrih oči, na belem konju, ki bo v Srbijo prinesel neko novo vero. Ta človek bo krepak in bo dolgo živel. Zelo rad bo imel lov. Umrl pa bo zaradi izgube noge in ne zaradi starosti." Okoli leta 1870 sta torej napovedala Titov prihod. Z novo vero sta mislila komunizem. Tito je bil strasten lovec in je resnično umrl zaradi izgube svoje noge, ki so mu jo odrezali v ljubljanskem kliničnem centru. O tretji svetovni vojni "Svet bo preklan na dva dela, kot bi po sredini prerezali jabolko in to ni nikoli več možno združiti v celoto. Mi se v tej vojni ne bomo več vojskovali. Nad našimi glavami, v zraku nad Požego, bodo letele ladje s topovi. Goreči ljudje bodo padali z neba v svojih gorečih ladjah. To ne bodo Srbi. Srbi bodo že izginili. Med seboj se bodo nad srbskim nebom pobijali Rusi in Italijani. Po tej vojni bo prišel na prestol plemeniti in dobrodušni rdečelasi človek, ki bo prinesel mir." Še kratka analiza povedanega: svet se je preklal na dvoje s hladno vojno med ZDA in Rusijo. V letu 1870 še niso poznali letal in zato jih označuje Mitar kot leteče ladje s topovi. To, da se v vojno že vmešavajo drugi narodi, pa je več kot razvidno. Toliko v današnjem članku. V prihodnjem vam bom predstavila njune prerokbe glede ^ nastanka televizije, telefona in glede tega, a: kakšna bo daljna prihodnost po tretji svetovni 5 vojni, kot sta jih konec prejšnjega stoletja v svojih videnjih videla Miloš in Mitar Tarabič. BarbraRenčof Artičoke izvirajo iz mediteranskega področja in pri nas jih še nismo popolnoma sprejeli za svoje. S svojim posebnim, prijetnim in malce grenkim priokusom ugajajo sladokuscem. Pri nas jih najpogosteje dobite vložene. Takšne lahko uporabite za solate, kot prilogo na pici ali zelenjavnem krožniku. Artičoke so skoraj dva metra visoka rastlina, ki ima na dnu listnato rozeto, listi na steblu so nekoliko daljši in ožji, cvetove pa oblikuje kot listnato glavico. Kot povrtnino se uporabljajo nerazviti popki, pri katerih so listi naloženi kot pri storžu. Užiten je le srček popka. Recept za danes - artičoke po andaluzijsko: očistimo 8 artičok, in sicer tako, da trde konice listov porežemo z ostrim nožem in liste nekoliko razprostremo. Narežemo jih na četrtine. Na olivnem olju prepražimo čebulo ali dve žlički asafetide, dodamo artičoke in jih opečemo z vseh strani. Olupimo 4 paradižnike, narežemo in dodamo artičokam, zalijemo s skodelico vo- de in dušimo v pokriti posodi 15 minut. Solimo, popopramo in kuhamo naprej v odkriti posodi, da se sok posuši in se artičoke opečejo. Poleg artičok postrezite s pire krompirjem in solato. Artičoke imajo tudi veliko zdravilnih lastnosti. Priporočajo jih ljudem, ki bolehajo na žolču, jetrih (zlatenica, vnetje žolčnika, žolčni kamni). Priporočajo jih pri bolezni ledvic in sečnih poti, pri vodenici, debelosti in pri revmatičnih težavah. Za posladek pa vam svetujem pripravo Balarama kroglic. Potrebujemo 250 gramov masla, 1/2 litra sladke smetane, 10 kavnih žličk vanilijevega sladkorja, 125 gramov sladkorja v prahu, 1/2 kg mleka v prahu, 200 g lešnikov. Stepemo sladko smetano, dodamo maslo, ki smo garazpustili na sobni temperaturi približno eno uro. Zmešamo in dodamo še sladkor v prahu, mleko v prahu. Pustimo maso na hladnem, v hladilniku, in ko se masa strdi. oblikujemo kroglice. Povaljamo jih v zmletih lešnikih in ohladimo. BarbraRenčof DESIDERIO BELLE TUE MANI NELLA PENOMBRA BELLA SAPEVANOBIROVERE r > KZi poslovalnico MCDCR tel.: 0601/73 696 NA ZALOGI: * ŠPORTNA OBUTEV ADIDAS * OTROŠKI ŠPORTNI COPATI Z LUČKO * MODNE TORBICE * ŠOLSKE TORBICE IN NAHRBTNIKI * TELOVADNI COPATI UGODNI PLAČILNI POGOJI ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABUENI! J VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH: KJE? Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 KAJ? PC486DX2/66 AMD, 4860X2/66 INTEL, 4860X2/80 AMD, 486/0X4/100 AMD, 4860X4/100 INTEL, INTEL PENTIUM 75 Mhz 256K, INTEL PENTIUM 90Mhz PCI 256k, RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE, POTROŠNI MATERIAL, POKRIVALA TISKALNIKI EPSON, STAR FUJITSU PROGRAMI: MICROSOFT, BORLAND, CA, SVMANTEC, ČASE ORODJA IN GENERATORJI APLIKACIJ PROGRAMSKI PAKETI ZA OBRT, PODJETJA IN TGOVINE NOTESNIKI: TOSHIBA, IBM, PHILIPS, OLIVETTI, BONDVVELL RAČUNALNIŠKE MREŽE: NOVELL, WINDOWS FOR VVORKGROUPS, WINDOWS NT PERSONAL NETVVARE AVTOMATIZACIJA. KDAJ? VSAK DELAVNIK OD 7. DO 15. URE NAČIN PLAČILA MOŽNOST PLAČILA NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ALI PLAČILO PREKO IGM-A. I M *u i 11 Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I ■ besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA. PARCELE, HIŠE Garsonjero, delno opremljeno, v Trbovljah prodam. Tel.: 27 - 321. Parcelo 2000 m2, 4 km iz Laškega prodam. Cena po ogledu in dogovora. Tel.: 42-549 ali 061 - 446 - 755 od 20. do 21. ure. Hišo v Zagorju, Kisovcu ali Izlakah kupim. Cena do 150.000 DEM. Jože Potokar, Fajti nova ulica 12, Zagorje. VOZILA R 21 TL 1. 89, reg. 2/96 prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 24-831. Jugo 55, bele barve, letnik 86/87, prevoženih 65.000 km, reg. 10/95 ugodno prodam. Čamber, Vodenska cesta 43, Trbovlje. Golf cliezel, letnik 1988prodam. Tel.: 24 - 714. Motor za jugo 55 letnik 89 in petstopenjski menjalnik prodam. Tel.: 63 - 101. ŽIVALI Čistokrvne mladiče Kuvaszugodno prodam. Tel.: 25-467po 21. uri ali 26 - 944 od 6. - 14. ure. Telico simentalko po izbiri prodam. Tel.: 25 - 443 Muce, stare 3 mesece podarimo ljubiteljem živali. Tel.: 22 - 596. Poceni oddam kodra, zelo igrivega, primernegazadružino z otroki. Tel.: 42 -400. OSTALO Voziček Dino, otroški, po polovični ceni. Tel.: (061)873-186 Športni voziček nov, po polovični ceni prodam. Tel.: 26-266. Iščem bobnarja in basista za grange band. Tel.: 41 - 323 (Boleslav). Novo strešno kritino model Bramac okoli 1000 kom .prodam 50 odstotkov ceneje. Tel.: 25 - 443. 300 kom salonitk dimenzije 60x70 cm po ceni 70 sit/kom. prodam. Tel.: 41 -595. Kolo BMX, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 27-255. Kolo športno, moško, na 10 prestav prodam. Cena 130DEM. Tel.: 26-898. Manjšo skrinjo, dve postelji in pralni stroj prodamo. Tel.: 27 - 321. Šotor za 4 osebe (nemške izdelave), dobro ohranjen, poceni prodam. Tel.: 26-266. Inštruiram nemščinoinfrancoščino. Tel.: 73 - 719. RENT - A -CAR osebnih vozil non - stop. Tel.: 27 - 386. PREVOZI s kombijem 8 oseb ali tovora do 1000 kg (carinsko opremljen) ter VLEKA prikolic in čolnov. Tel.: 27 - 386. V Gabrovki pri Litiji prodam kmetijo z gospodarskim poslopjem 30.675 m2 kmetijskih zemljišč, 92.802 m2 gozdov. Možnost nakupa posameznih parcel. Tel.: 061/ 59 - 544 po 19. uri. Pokličite v uredništvo. Mg*- tržen ie Ka S * v i telefon- (060064166 642SO Sw.. * ^ IHllEHiailS sprejemamo vsak dan od 10. do 15. ure po telefonu: močmi zasavca JIMJA 10 ODSTOTKOV POPUSTA! mm: ZžzMvžiiT DBSIDBRIO DBLLE TUB MANI NBLLA PBNOMBRA DELLA Ffl SAPEVANO Dl ROVBRB EJDURj Dl MORTB. ANTKfO INVBRNOj J L novi oskmk PLfflinsKfan Donu BIFE "JACK BAR" PIRC BOJAM s.p. Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/22-315 ODPRTO vsak dan od 12h do 22h MEDELJA od 15h do 22h. ZA OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. Proizvodnja kontaktnih leč, optika in t[jjpyindfltiV[obno d.o.o. CONTACT VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO KOZMETIKO EYE ČARE DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. ŽIDOVSKI IUMANISTI-ČNI PESNIK (JACOBUS FLAVIUS) TEMELJNA PLOSKEV GEOMETR. LIKA PRIPADNOST NEKEMU PODROČJU. TERfTORUU NEMŠKA SMUČARKA MČSEN- LECHNER BIOGRAD GRŠKI BASNOPISEC (6. ST.p.n.5.) TRBOVELJSKA ZBOROVODKINJA SESTAVIL DAMJAN KOVAČ RUDARSKC SKLADIŠČI SVETILK TANJA NOETOVA BARKA PRAVLJICA BLOIHIN ETILNI ALKOHOL SLOVENSKI HOKEJSKI REPREZEN- TANT (IGOR) NEMŠKI SKLADATELJ (REINHARD) ROBERT SMIRKE PREHOD IZ JONSKEGA V SREDOZEM.M KRAJ JZ OD SEVNICE KIT UBIJALEC ZAMENJAVA KLUBAVPRE-STOP. ROKU DENARNA ARKTIČNO MORJE JAP.MESTO SVOD NIGATE RUDI , VAVPOTIČ SAMOJEDI KRANJ DAVID ROBINSON DRGNJENJE PEČENKE POLOŽAJ VZOJNI 'AVODZA UČENCE GERMANSKI OREL INOSLAV NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORLU IVAN REGEN LIRSKO EPSKA PESEM TATJANA POLANC ZGOD. OB DOB. GRKOV IN RIMLJANOV ARHAR LANTAL SPANSKI KRAJ SZ OD OV1DEA KANADSKO MESTO JZ OD OTTAWE NAJVIŠJE RUSKO GOROVJE AMERIŠKA KLINAR FRANCOSKI PISATELJ (VALERY) MAJHEN OTOK V MELANEZIJI REKA SKOZI SAAR- BRUCKEN ZASLON NERALI RDEČI PLANET NEUSTRAŠNA RIMLJANKA VISOKA IGRALNA KARTA IGRALKA BASINGER IZRASTEK NA GLAVI ZADNJI APOTEKA PRIPOMOČEK STRGANJE RAJKO RANFL DALMA- TINSKA IME SLOVEN. PESNICA ZAJCA AMERIŠKA FILMSKA ZVEZDA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 9. 8. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Mladinska knjiga Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Mladinska knjiga Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Mladinska knjiga Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 27/95 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Trgovina Čebelica, Dol pri Hrastniku, Betka Suhodolčan, Na Selah 21, Dol pri Hrastniku 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Trgovina Čebelica, Dol pri Hrastniku, Erika Kavčič, Opekarna 13, T rbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Trgovina Čebelica, Dol pri Hrastniku, Filip Šmid, Ribnik 3, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 10.8.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 28/95: PRGIŠČE, AEROSOL, GUTSMAN, LB, SAN, BARITON, ENA, ANKARA, ATENTAT, ROVTAR, NART, VAR, IVAR, JA, NN, ATOS, REPERTOAR, RIGA, TRIER, KAVKAZ, SLA, LAJNA, ANA, ZLATAR, AP, PONAREDEK, KE, ARAS, UMETNOST, RAKETA,DOL, ATKA,MRČES, ANET, VOR, AES, AKI, AKA. mladinska knjiga 61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tet 0601/64 261 Ponuja kupcem kvalitetne in poceni artikle: - darila - strokovno literaturo ■ zvezke - šolski pribor - kolesa Rog Ugodnost nakupa nad 5.000 SIT: obročno odplačevanje. Pri nakupu omenjenih artiklov je možnost plačila s čeki brez obresti. M MOTORNA ŽAGA BLAŽI LE C UDARCEV PRI AVTOMO- BILU PODZEMNI HODNIK RIMSKA BOGINJA JEZE PRETIRANO NATANČEN URADNIK ODPRTINA V STENI EGIPČANSKI BOG SONCA ► SMREKI PODOBNO DALMAT. DREVO M . DOLOČBA, PRAVILO FABRIKA IVO PERT1LE V FR. MODNI OBLIKO VALEČ (CHRI- STIAN) NELSON PIOUET ENAKI ČRKI PISATELJ FLEMING SESTAVIL DAMJAN KOVAČ DELVO JAŠKE AUPLA NINSKE OPRE- ME 85 At 20.IN 13. ČRKA ABECEDE UPODA- BLJAJOČI UMETNIK GRADBENI MATERIAL (2101 ZELJNA LISTOV MESI § 8.MINERAL PO MOSSOVI TRDOTNI LESTVICI AM.VESOL ORGANIZ. POVEZAN KUP SLAME ► ATA EVA SRŠEN SARAJEV. TOVARNA AVTOMOB. KARENINA STARO- JUDOVSKI KRALJ BIRO KONEC POLOTOKA VISOKA IGRALNA KARTA PEVEC SLAVICA OSAMITEV ZGORNJA OKONČINA VRSTA VETRA Uocinkži 1 Uo3iik3 3 Cinaeli cinalia 0,ie kakor orač cokelj coklja; črn je kakor kovač, Cingeli dol pade, pa ni orač, Kuhano in pečeno, Spredaj Šilce, na mizo orinešeno zadaj vilce ■ l-d-.-.l-.l-J \;e.;.\;.;.xXXXXXXX-X-X-XX\XX-X-X .V*N*, ;.;.;.;.;.\;.;.;e.;;xxXXX- :A AA «/ MMAf| ||C4A pa ne te ne pes, v sreai usta, ■ * ■ ne mačka. Kaj je to? kamenje hrusta. OVEN Pred vami so burni dnevi, v katerih vam zagotovo nebo dolgčas. Branili boste svoje poglede na svet in si končno izborili prostor pod soncem. Št.: 7. BIK Nova srečanja bodo vznemirljiva, pa tudi poučna. Vzemite si čas za razmislek in ne jemljite nekaterih stvari preveč na lahko. Romantični boste in zasanjani. Št.: 20. DVOJČKA Mogoče boste za trenutek žalostni in negotovi, nato pa se bo vse razjasnilo. Pred vami so srečni dvnevi, ki jih boste preživljali v družbi prijetnega človeka. Št.: 32. ♦ RAK Mogoče pričakujete preveč, mogoče pa ste tudi prezaupljivi: nekdo, o katerem nenehno razmišljate, vas bo ali pustil na cedilu ali pa ne bo izpolnil vaših hrepenenj. Št.: 11. LEV Umaknili se boste iz družbe in samota bo najboljše zdravilo za vse, kar vas trenutno muči. Prijetna novica vam bo ogrela srce. Ob poljubu se boste zamislili. Št.: 19. DEVICA Ker boste imeli polne roke dela, boste pozabili na neko sladko obljubo. Posledice bodo neprijetne, vendar ne trajne. Poskusite začeti znova, tokrat drugače. Št.: 9. TEHTNICA Vse vaše misli se bodo vrtele okrog ljubezni, kljub temu pa ne boste našli časa (in ne zbrali poguma), da bi storili tisti korak, ki vas še loči od popolne sreče. Št.: 15. ŠKORPIJON Nikar ne čakajte, da vam bo sreča sama od sebe padla v naročje, raje zavihajte rokave in se lotite zadeve na pravem koncu. Cilja ne boste zgrešili. Št.: 16. STRELEC V teh dneh boste razmišljali, ali ni prijateljstvo boljše kakor ljubezen. Imeli boste veliko prepričljivih dokazov, toda nazadnje boste vendarle prisluhnili srcu. Št.: 27. KOZOROG Če boste spretni in vztrajni, boste postavili temelje neki trdni in veliki sreči: lahko da gre za vašo prihodnost, lahko tudi za usodo nekega človeka, ki vam veliko pomeni. Št.: 3. VODNAR Čez noč se bo zgodilo tisto, kar si najbolj želite. Ker boste deloma nepripravljeni, boste porabili veliko denarja za urejanje nekih zapletenih zadev. Št.: 21. RIBI Precej bolj mimo bo kot v minulih tednih, zato boste končno lahko uredili tudi zadeve, ki vam načenjajo živce. Napredovanje vas bo razveselilo, kmalu boste na konju. Št.: 25. :XXXXXXXXXXXXX Rešitve križanke za mlade in štirih ugani Daste ■*■>•,a J,™, 41. Kulturne prireditve RAZSTAVE Zagorje - 7.8. ob 19. uri bo v avli DD Zagorje otvoritev razstave Slovenski nemi film. Razstava bo odprta do 7. 9. Ob 20. uri pa bo v veliki dvorani brezplačna filmska predstava z novim tonskim sistemom. Trbovlje - Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH. Trbovlje - V prosotrih S -Design na Ulici 1. junija razstavljajo mladi slikarji iz vrtcev, osnovnih in sred. šol svoje likovne izdelke na svilo, tekstil, keramiko in še kaj. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikaija Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbaucrjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrneposode.,. do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB -zbirkaje spomin na skoraj 400 žrtev vojne, kijo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentamo gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejenaje spominska soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo letoje na ogled kiparska zbirka akademskega kipaija Stojana Batiča Zagorje: Cesta9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje načrtuje v avgustu letos izlete v visokogorje. V načrtu so pristopi na Kanin, Mangrt, Jalovec, Triglav in Krn. Izpeljava izletov bo odvisna od željain števila prijavljenih izletnikov. POČITNIŠKA SREČANJA Trbovlje - Center za socialno delo Trbovlje organizira v domu Svobode na Trgu Franca Fakina v Trbovljah zašolarjepočiniške vesele ure športain razvedrila Program poteka od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Šport Nogomet Trbovlje - 3. 8. ob 18. uri bo na stadionu Zagorje-prijateljska tekma Zagorje Radeče. Plavanje Trbovlje - V petek, soboto in nedeljo bo na trboveljskem bazenu odprto prvenstvo Slovenije v plavanju. Predtekmovanje ob 9. uri, finale ob 17. uri. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - umo dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v H rastni krt i n Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba: Vse informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje). Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjerje stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljainprazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedeljain prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. 1. - 5. MODRA KRAUICA - Napoleon (2) 2. -1. DJEENDHJEE - Victory (4) 3. - 2. POČIVA JEZ - Z.Predin in Ambasadorji užitka (3) 4. - 3. ENERGIJA - MZ Hektor (4) 5. -/. ŠE Sl TU-Marta Zore (1) 1, -1. THI NK OF Y0U - Whigfield (5) 2, - 2. COMMON PE0P1E - Pulp (4) 3, - 3. C0NQUEST OF PARADISE - Vangelis (3) 4, - 5. SIAMO IN DUE - Spanga (2) 5, -/. DANAS ČEŠ Ml TREBATI - T.Cetinski (1) | Glasovanje po dopisnicah na nasiov: RarioTfoov^Tffl svobote 11 a,^1420 Trbovlje VICI ZA V VICE RTV TRBOVLJE K10 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPI-LAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARE RA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLCJali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-D ANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 1-3.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA 20.00VIDEO BOOM40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE * 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINUO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE, IZLAKE 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.15 VIJA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN 830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.45 KULT & URA 8.30 VIDEOSTRANI, 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 9 JO IZBOR IZ PROGRAMA ETV: KNJIŽNI MOLJI, MINI PET, 10.10 ETV NA OBISKU " 830 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM,20.15 KULTURNAOD-DAJA, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA 830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ETV NA OBISKU SREDA 9,8.1995 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TO-REKNAETV.l 1.30VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 19.30 VIDEOSTRANI, 2)00 EPP PROGRAM, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH POSTAJ RADIO TRBOVLJE 6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SERV1SNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM ncucLjn o.o. issa 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 IZBOR VIŽETEDNA, 10.00Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILIAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM ,!,W 6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA 19.00 NOČNI PROGRAM Sposojeno iz BBS Služba Janez išče službo. "Koliko bi imel plače pri vas?" vpraša, ko mu povejo, da bi ga zaposlili. "Trideset tisoč tolarjev, pozneje pa petdeset," mu pove šef kadrovske. "V redu, bom pa prišel pozneje," reče Janez in odide. Tašča "Ti, moja tašča bo šla naravnost v nebesa!" pravi moški svojemu prijatelju. Ta pa mu odvrne: "Ne me hecat. Zmaji letijo največ tristo metrov visoko..." Na Marsu Astronavt poroča, da imajo Marsovke prsi na hrbtu. Komandant: "Tojepačudno!" Astronavt: "Čudno že mogoče, čudno. Ampak za plesanje je pa prima!" Srečanje Janez se sprehaja po Tivoliju, ko na klopi zagleda dobrega znanca. "Kaj pa ti tukaj?" vpraša tja v en dan. "Ah, spomine obujam," odvrne znanec. "A tako. Si že prišel do tam, ko sem ti posodil desettisoč tolarjev?" Godovi 3. avgust: Lidija; 4. avgust: Janez, Vianey; 5. avgust: Marija Snežna; 6. avgust: Just; 7. avgust: Kajetan; 8. avgust: Dominik; 9. avgust: Jaroslav. .S ... J, % '*?l ' fioanivjv wT« Seja Območne zbornice Trbovlje - Člani upravnega odbora Območne zbornice Zasavje so se 5. julija sestali na svoji prvi seji, kjer so se seznanili s potekom konstitutivne in volilne seje Skupščine GZS in pri tem sprejeli za člana mag. Miroslava Štrajharja, ki so ga ostali člani izvolili tudi za predsednika Območne zbornice Zasavje. Za podpredsednika so člani odbora izvolili Stojana Binderja in Janeza Bergerja. Za direktorja območne zbornice pa so imenovali Rada Pergerja. Člani odbora so sprejeli Pravila GZS Območne zbornice Zasavje z upoštevanjem predlogov iz razprave. Na seji v prvi polovici septembra bodo razpravljali o problematiki s področja energetike in v zvezi s tem aktualnih nalogah pomembnih za Zasavje. T.P. Pohvala krvodajalcem Trbovlje- Večkrat smo že omenili, da v Splošni bolnišnici Trbovlje primanjkuje krvi. Potrebe po njej so čedalje večje, število krvodajalcev pa se občasno zmanjša. Prav zaradi tega je treba pohvaliti štirideset prostovoljcev, ki so 20. julija zjutraj darovali kri na transfuzijskem oddelku. Pri krvodajalskih akcijah zelo prizadevno sodeluje organizacija Rdečega križa Trbovlje. V novih prostorih transfuzijskega oddelka poteka delo lažje in učinkovitejše, saj lahko naenkrat dajejo kri trije krvodajalci. Splošna bolnišnica Trbovlje in Rdeči križ sta vsem krvodajalcem zelo hvaležna za delež najdragocenejše tekočine, brez dvoma pa so zelo hvaležni tudi vsi prejemniki - bolniki. T.L. Zaključna dela na Šuštarjevi cesti Trbovlje - Zadnje mesece intenzivno obnavljajo Šuštarjevo cesto v nekdanji Pauer koloniji. Opravili so tudi obsežna dela vključno z urejanjem cestnega križišča na Polaju. Med zaključna dela spada tudi asfaltiranje. T.L. Letovanje na Debelem rtiču Zveza prijateljev nrladineTrbovljeje tudi letos po magalaorganizirati in izvesti počitniško letovanje za šolarje. Šolarji so se 19. julija odpravili na Debeli rtič, kjer so bivali v Mladinskem zdravilišču in Tako kot v Anhovem, tudi v Trbovljah ugotavljajo nekoliko višje povpraševanje po cementu. To je deloma tudi posledica začetka obsežnejših del pri graditivi slovenskih avtomobilskih cest. Ne glede na to pa s prodajo še vedno niso povsem zadovoljni. V Trbovljah so ga do koncajunija prodali 190.000 ton, kar je nekaj deset tisoč več, kot v lanskem času. Ker pa so imeli polne silose, so v prvi polovici prejšnjega meseca začasno ugasnili peči, ponovno pa jih nameravajo prižgati okoli 10. avgusta. V vmesnem času bodo opravili nekaj nujnih vzdrževalnih del, vendar so poglavitna dela opravili že ob začetku leta, kot vselej doselej. V cementarni se nadejajo, da bodo tudi v tem polletju proizvedli toliko gradbenega materiala kot v prvem polletju, četudi se prodaja novembra in decembra prepolovi. M.V. Več cementa letovišču RKS. Letovanja se je udeležilo 52 otrok pod vodstvom vzgojiteljev, trajalo je 10 dni. V času letovanja so se otroci ukvarjali še z marsičem, športnimi tekmovanji, likovnimi akcijami, izleti, nočnim kopanjem,... T.L. Cerkev Sv. Marka dobila novo obleko Trbovlje - Pred kratkim so končali z zunanjo obnovo cerkve Sv. Marka na Ostenku. Novo fasado je izdelalo SGP Zasavje iz Trbovelj po navodilih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Sodelavci tega zavoda so namreč s sondiranjem stare fasade ugotovili, kakšna je bila prvotna poslikava tega sakralnega objekta. In prav takšno so izdelali tudi sedaj z vogalno poslikavo. Pri obnavljanu fasade je sodelovalo tudi mnogo prostovoljcev, krajanov Katarine, Marka in drugih okoličanov. Poleg tega so domačini prispevali za obnovo cerkve 871.480 tolarjev. Razliko bo treba izvajalcem še poravnati. Občina in republika nista prispevali ničesar, čeravno gre za ohranjanje več stoletij starega kulturnega spomenika. Obnova fasade sodi v program del, ki si gaje zastavila trboveljska fara ob letošnjem praznovanju svoje 450 letnice trboveljske župnije. T.L. Obnovljen zvonik Sedraž - V tej idilični vasici zadnje čase precej gradijo. Na cerkvi so med drugim obnovili zvonik, do jeseni pa želijo obnoviti celotno fasado. Farani že zbirajo denar in vabijo vse, ki so kakorkoli povezani s to vasico, da priskočijo na pomoč. Kmalu bodo končali tudi z adaptacijo šole. Staro so podrli, razen nekaterih prostorov, da so lahko še nadaljevali s poukom. Če vas pot vodi v Celje, se v Sedražu lahko kdaj ustavite. Na Breznem zavijete po asfaltni cesti levo v hrib. Ko se v bližnji gostilni ohladite, lahko nadaljujete pot navzdol in se spet priključite na cesti proti Celju kak kilometer od Rimskih Toplic. F.M. Obnovljeni cestni znaki Trbovlje - Na glavnih trboveljskih cestah, pa tudi na nekaterih stranskih so pred tedni obnovili že precej obledele prometne talne oznake. Obnavljanje talnih cestnih prometnih znakov bi morali obnavljati pogosteje, ker je promet zelo gost. T.L. f fTTfT X fffff fffff Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav življenje prijazno z mano in z mojimi? ki prihaja. Brez srrahu, brez tesnobe. Ker ves, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. Koraki v varno zavarovalnica triglav II'r I 1 | 1 1 ji 1 II || IO Banka Zasav Trbovlje Celje - skladišče D-Per .6/1995 5000002442,29 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje PLAČILNA KARTICA resnična lahkotnost bivanja LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi S? r I Dj 5: : II P,' u| COBISS O II 1 1 1 1 1 M I NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek Datum rojstva kraj ................. poštna št. ulica . . . ., ...... . . ... . .. telefon ... . . . I datum...................... podpis............ NAROČNINO BOM PLAČEVAL: I sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)