II. leto. Štev. 30.
1915. Juli 25.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     3	K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    6 K.
za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na
eden naslov	pošila, doma   .    .    .    .    .    .    .     2 K.
v Ameriko vsakomi na 	njegov naslov   .    .    .    .    5	K.
Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se
pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   4 K.
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .    .   5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .      8 K.
„Jokao se je nad njim.“
— Luk. XIX. —
Ne smo čüli, niti čteli nindri zvűn toga ednoga mesta evangeliumov, ka bi se Jezuš jokao. Svet tak drži, ka je joč nanč ne moško delo. Kde se že eden moški joče, tam je velka nesreča. Kak velka more biti tam, kde se včlovečeni Sin beži joče!
Apoštolje so ešče nikaj ne vidili z té nesreče. Oni so z veséljom glé-dali na mesto Jernžalem rekoči: „Glej, mešter, kakše stené*, so glédali pozla-čeno streho cérkve, zmožne zidine, ali pogléd njihov je preslab bio za to, ka bi vidili skoz sten, notri v srca lűdih, ki so tam notri prebivali ino se vojskovali za zemelska dobra. Ne so znali apoštolje, ka to lüstvo ne mára za božo reč, ka je njega Bog bogástvo ino poželenja tela. Ne so znali, ali konči ne mogli zarazmeti, kak bi to bilo, ka bi to lüstvo zavrglo svojega Messiasa ino se spozábivši pozvánja svojega, vrglo v náročje never-nosti.
Gospod sám je samo vido to ne-volo src, za to se je zjokao. Na pamet njemi je prišlo, kelko je že trpo za njé, pregledno je v dűhi, kelko ešče bode trpo pa je te vido ogromne vnožine, millione i millione pred sebom, štere prejdejo, šterim de njegovo trplenje na zemelsko i na vekivečno nesrečo slűžilo.
Zemelsko popíše: „ Pridejo dnévi na tebé, opášejo te z grehov, obsédejo te i vküp te stísnejo, i na zemlo po-valajo tebé i síne tvoje, ka si ne spoznao vremena pohodjenja tvo-jega.“
Pa se je zgodilo za štiridesét. let. Rimska vojska je prišla, obsela je mesto, orobila je z grabov, pa odznotra stem je ládala reberija, küge ino glád,
ka so se najšle matere, štere so lastivno dece spekle i pojele.
Pa to vse záto, ár je Izraelsko lüstvo ne spoznalo, ne štelo spoznati vremena pohodjenja svojega.
Vnogi je znám bio v tistoj steski, ki je etak pitao: »Zakaj je to rávno zdaj moglo na nás prídi, Zakaj so se ne srdite nebésa pred štiridesetimi le-tami odprta ober naših očov, kda so na Pilátušovom dvorišči kričali: križaj ga ? Zakaj se je ne odprta zemla te ino je ne požrla, kak nikda Kore, Dathan i Abirona z njihovimi továriši ? Zakaj moremo mi dnes trpeti za volo grehov naših očov?*
Pa je ne dobo odgovoro, či ne od lastivnoga srca, štero njemi je očivesno moglo povedali: Zdaj se je spunila hüdobija toga lüstva. Zdaj je zráseo greh do vrha med vami; tisti greh, šteroga ste kak déo vzéli prek od va-ših starcov. Zdaj je tü čas, od šteroga mao Bog z vami smílenja več nemre meti, od šteroga mao de samo njegova grozna pravičnost vládala nad vami.
Smo mi ne v spodobni časaj? Mi i naši neprijátelje z nami vréd? Što je tisti tü i tam, ki zdaj ne trpi, ki ne bode trpo ? Nikaj se ne vkanjüjmo. Ki smo domá ešče ne čutimo jáko nevole boja, ali je što, ki vüpa pravili, ka je vütro ne bode čűto? Dokeč nam ešče dobro ide, tečás ešče jé čas za pokoro, štera odvrné šibo božo. Kda pa ednok Bog zdigne svojo teško roko ino jo položi na nás, te de že kesno- za odvrnítev nevole joč i zdihá-vanje, ár de te tü slednja pokora prisiljen, štero bi mogao delati zdaj, dokeč jé čas, vsaki z svoje vole.
Bojna.
Rávno dnes leto večér smo dobili od srbov odgovor, z šterim smo zado-volni ne mogli biti. Nasledek toga odgovor je to bio, ka smo boj ^povedali srbom, ki so nam tak nesmileno vmorili našega drágoga trononaslednika pa njegovo ženo. Za tem je prišeo boj proti rusi, proti francusom pa tak dale. Edno leto se vojüjemo že z jedinim našim prijátlom, nemcom skoro proti celomí sveti. Edno leto! Pa ka nam to leto prineslo ? Vnogo tuge, vnogo trplenje, ali poleg vsega toga tüdi zadovolščino. Pokázali smo to leto ce-lomi sveti ka je naš boj sveti, ka se mi za pravice, za poštenjé vojüjemo proti zlobosti, proti jálnosti. Pokázali smo vtom leti, ka nas nemre nikaj potreti, ár se jedino na Bogá naslán-jamo, ki bráni pravico pa odürjávle jálnost.
Ka so pa naši neprijátelje doségnolf v tom leti ? Ka so si spravili z svojimi ogrumnimi močmi? Ka? 'Z ednov rečjov lejko dámo odgovor: Nikaj! Na málom skráčki Galicie stojí samo šče nepri-játeo, po drügi bojiščaj pa vseširom svojo grüdo bráni proti našim napá-dom. Nezvesten zavéznik, Talján je samo tak daleč prišeo, kak daleč smo ga mi püstili. Belgium nam je celi v rokaj, pa nemci že preci francuske zemlé májo za hrbtom.
Rusko-polsko nam je zvékšega podnogámi, pa z nemcami vréd že od vseh krajov prodiramo proti glávnomi mesti Rusko-Polskoga, proti Varšavi. Z teh okolščin že vsaki lehko razsodi, ka nam je prineslo preteklo leto. Pa ka se mámo na dale vüpati mi, pa ka má prinesti pridočnost neprijátlom, to spoznamo z dogodkov preminočih dnévov, šteri nam z nájlepšim vüpanjom morejo napuniti srca.
2
NOVINE
1915. Juli 25.
V Galiciji so si naši od počila pa se začnejo znova gibati. Rávno tak na Rusko-Polskom. Nemci stálao na-predüjejo po ruspskoj zemli, na Francuskom pa ztakšov močjov prodjrajo, ka dén od dnéva posvojijo nove po-stojánke. Ka pa taljánje? Srmácje dosta se mantrájo, da pa naprej priti nemro, čirávno, ka je kráj za vsaki stopáj sküšüje, tak ka se komaj zbrišejo.
Ali čüjmo le poročila.
Kre vode Bug na severnom zá-hodi od mesta Büsk so naši oddelki posvojili pri Derevíany edno rűsusko postojanko. 
Kre črnagoroke meje so se v zadnjih dnevaj menše bitke vršile. Dvá bataljona črnagorcov je napadnolo naše postojanke, ali brez vsega uspeha, ár smo je v krátkom krvávo odbili.
Pri Krasniki se hiši velko vojsko spravili vküp, z šterov so nas nazáj šteli pritisnola To rususko napredü-vanje smo v krvavih bojaj po celoj liniji stavili.
Kre Dnjestera se dale vojüjemo. Rusi so šteli z mogočnimi protinapá-dami nazájporinoti naše oddelke, šteri-na severnom kráji vodine stojijo. Ne se njim je paposrečiló. Vlovili smo ž njih 12 častnikov, 1300 moštva pa njim vzeli 3 mašinpuške. Gda smo prek Dnjestera šli, je t. koroškí pešpolk s posebnim vitežtvom napádao ruse.
Nemci so posvojili Przasnys rususko mesto. Ne daleč od mesta Windau so vlovili 2 častnika pa 425 moštva. O Nyemena na jug v bližimi Kalvarje so pa posvojili mesta. Franciskov pa Osqwa. Olsamkske visine so pa z na-pádom vzéli rusi. Prišli so tüdi v vés Kruša. V teh bojah so nemci vlovili več jezér rijsov.
Francusko bojišče. V zádnjem časi tü nemci zmogovitno napredüjejo. Náj-prvle so stavili francuske napáde. Naskori po tom so pa lepi Uspeh do* ségnoli proti angležom. Ne daleč od mesta Ipern so v zrák püstili vse an-gležke postcjánke. Arras s v krvávom boji posvojili.
V Argonskih logáj so nemci zmá-galL Vlovili so 3000 francusov pa vnogo strliva i več stükov zaplenila Vzéli so tüdi francusom 7 mašinpušk.
Vsi napádí francusov so se vjalo-vili. Neprijáteo je v večih mestaj probao predreti nemško liniji, ali zobstom. Vteh bojaj so nemci tüdi dvá letáonjeka streIili doL
Obstrelávanje mesta Reims. Nemci so edno noč 300 gránátov streIili na mesto Reims. Edna gránáta je rávno poleg cérkvi spádnola dol pa poško-dovála stiné cérkvi.
Taljánsko. Kak prvle, tak tüdi zdaj nikaj nemrejo napraviti taljánje. Zandrügim odbijamo njihove napáde, pa tak krvávo, ka na jezere mrtvih taljánov leži pred oašimi postojánkami.
Na primorskom smo več taljánskih regimentov zbili, šteri so pod obram-bov svojih štükov napadnoli naše.
V Dolomit Alpaj je več sovrážnih bataljonov napadnolo naše trdnjáve, ali tak nesrečno, ka so se po krvávom boji komaj rešili smrt!. Vnogo jih je pa tam ošlalo.
Törki se tüdi krvávo bránijó po vseh bojiščaj. Bitke so tam mále, a tem bole krvavo. Velkih uspehov tü nega, zadosta je pa ka zavézniki niti stopája nemrejo več naprej včiniti. Törki zdaj jasno pokážejo sveti, ka njim vžilaj dedov krv tečé, tistih dedov pred šterimi je negda .celi svet trepe-tao. To junaštva törka, samérnoga našega prijátla nas more z veséljom napuniti.
Črnagorci neščejo angležov volo spuniti, ka bi Skutari vözrok püstili.
Na morji nemški podmorski čuni dale oprávlajo svoje delo, dén od dnéva pride glás, ka so gder kakšo sovražno ládjo potopili. Zmes se tü pa tam tüdi kakša po drügoj nepríliki vtoni. Taljá-nom so- naše ládje do zdaj 220 million kvára napravile.
Novameša v Törniščih.
Tišina, Čerensovci, Törnišči. Trét-jikrát so se vdeležili vogrski Slovenci novoméšnoga blagoslova preminočo nedelo. Tri nove meše edno leto med takšim málim lüstvom, kak smo mi, je zaistino lepo delo.
Györkös Gilbert, méšnik réda Sv. Franciška je prikázao svojo prvo daritev Bogi v stároslávnoj Marijinoj cérkvi zapodlogom. Čirávno, ka je neprijétno vreme bilo, je na jezere lüdih privrelo vküp z sosednih fár, tak ka so ešče nedogotovleno novo cérkev napunili. Ob deseti je stopo pred oltár pod vod-stvom V. č. g. Čačič Jožefa, ceren-sovskoga plivánuša z velkov dvorbod. S trepetajočim glásom je zváo tü na-pomoč Sv. Dühá, naj njemi pomore prvo daritev prijétno prikázati nebes-komi Oči. Po evangeliumi je na pred-ganico stopo V. č. g. Sakovič Jožef, domáči plivánoš, ki v genlivom govori gučao od one velke čésti, s šterov Bog svoje sluge, pope obdari. Nájveč popov — je pravo — z prostoga, kméčkoga stána stopi pred oltár, kak či bi G. Bog stem šteo naznaniti svojo zadovolnost nad prostim lüstvom, štero ga šče doz-daj nájbole verno časti. Rešnico teh
reči tam globoko čüto, gda sam si zmislo, ka som letos že pri trétjoj no-vojmeši nazoči na slovenskom, ár sam vido, ka je moje slovensko lüstvo ešče ne z cela pokvaijeno, ovači nebi melo telko dühovnikov.
— Po predgi se dale slüžila sv. meša po šteroj je novomešnik blagos-lovo svoje stariše pa dühovnike, potom pa vnožine. Nevugodno vreme je vse romare v málo cérkvico pritisnilo, tak ka je odznotra nevarno tesnoča nas-tánola, ali hvála Bogi brez vse nesreče. Božno vrerriè je Bilo tüdi zrok, ka je meša ne mogla vöni biti pri krasno okinčanom oltári, kak so si to računali nego notri. Tőrjenske dekline so se zdaj zamán skrbele za lepoto oltára, ár je boža vola. inači zravnala. Na njihovo tolážbo srcá radi pripezi^amo, ka so se Umetno skrbele, naj bi skem bole podignole Slovesnost toga dnéva.
Nesmimo se spozábiti tüdi z lepe pesmi, štero je pod vodstvom domá-čega školnika, Némethy spevala nav-düšena vnožina.
Ob poldné je novomešnika pa dühovnike gostolübni domáči plivánuš V. č. g. Sakovič Jožef meo na obedi. Imenik, teh dühovnikov je sledeči: V. č. g. Sakovič Jožef, Čáčič Jožef, Bisiach Jánoš plivanušje ; Faflik Franc kaplán, Bištján Julius, Steinmetz Nikola Godina; Küzma Števan; Bašša Jožef; Tivadar Jožef bogoslovci; Györköš, Jan, fran-ciškána, Raduha i Tkálecz saleziánca. Po obedi so ništerni odišli v Polano, na dom novomešnika, gde se tüdi rodbine zaváhlala z milodonéčimi pesmami.
Tak na kráci nam popisao letos že trétjo novomešo na slovenskom, štere slovesnost bi lepo vreme dosta podignola. Dopüstite mi pa, naj pred, kak bi dokončao svoje poročilo šče pár reči zapomnim.
Pri trej novi meša j sam bio letos nazoči. Vseširom sam nájlepši réd za-pazo, šteri se je samo to dokončao, gda se blagoslov záčao deliti. Ka se je tü godilo pri velitvi kepov, to se mi ne vidlo. Posebno ženski spol se je oponášao nedostojno vseširom, štere so malo ne razčesnole človeka za eden kep. ka právim! Ne za ednoga, vnoga je pét nesla domo. Zobstom njim guči človik, ka samo ednoga dobi vsaki; ka naj vrédi čákajo, naj se ne sünjávlo, to vse ne pomága, pa nanč božua reč ne, ženskam se ne dá dopovedati. To sam ne sám zmislo, to znájo svedočili tisti moški, ki so ne mogli do kepov, ár so je ženske vkraj pritisnole. To sam za potrebno držao napisati, ár bi rad bio, či bi drügoč se ženske lepše oponášale ob takšoj priliki.
1915. Juli 25.
NOVINE
3
Letos več novih méš nede. Molte Slovenci zaletošnje novoméšnike pa tüdi za tiste, ki šče zdaj na poti proti ol-tári. Preci nas jé, molte, ka mo vredni pastérje vogrskih slovencov. Mirosláv.
Opomba Monarchie k Zdrüže-nim Držánjam
Dén od dnéva smo čüli kak Amerika pomága naše neprijátele z strlivom, z vsakov drügov rečjov, štere so potrebno Ogrumne peneze so že Amerikán-ska zdrüžena Držánja v žeb djalá za tisto vnogo blágo, s šterim nas neprijátelje potreti ščéjo,
Slobodno právimo, ka bi že dávno opravili boj, či francuzje, anglež! ne bi odáblati stálno strlivo pa orožjé. To je nám vsigdár žraetno stanolo, stem bole, ár so nám ešče slednjo drobtinico šteli vkraj vzéti naši neprijátelje te, gda so sami stálno pomoč meli od nepristrán-ske Amerike. Oni so vse dobili, ka njim je trbelo, nám šo pa nanč krüha ne voščili pa so nas z gládom šteli obládati, gda so nas z orožjom ne mogli. Naša diplomácija je skrbno pá* zila na to pa čákala, ka pa či ameri-kánci sami spoznajo, ka je to ne prav< Samo ka zobstom. V nájnovesem časi so zavézniki pá vnožino strliva pa orozjá naročili v Ameriki, šteroga zdaj-šnje továrne nanč ne zadolejo napraviti, tak ka amerikánci nove továrne ščéjo gorpostávlati za té poseo. To nam je že preveč bilo. Duže smo ne mogli glédati, ka bi tista držáva, štera se za nepristransko drži, stálno pomá-gala proti nám. Mi pa nemec niti pik-njice ne dobimo odniked, naj se naši neprijátli tüdi z svoje moči vojüjejo. Té okolščine so prisilile našo vládo, naj se na mednárodne pogodbe zazá-vajoč zastopi pri Amerikánskih zdrü-ženih Držánjah, ino je z nájvekšim spoštovánjom, ali sigurno opomina, naj toj uedopüščenoj trgovini konec včinijo. Opombojeministerzvünešnjegapodpisao,
Kakši sád de mela opomba, to šče zdaj ne znati, Vüpamo se pa, ka ame-rikáriska vláda spozna krivico pa nam dá zadomeščenje.
Ob toj priliki pa ešče nikaj ščémo zapomniti. Pitam vas, što dela po Amerikánskih továrnaj strlivo ? Ka mislite ? Ne naši vrti amerikánci? Ne naši brat-je? Zaistino je žalostno, či si človik zmisli, ka tisti ki bi se zdaj na bojišči mogli boriti, mérno krugle delajo za svoje fara ta. Kelko takših krugeo je že zadelo naše vojáke, štere je zná biti brat, ali sestra delala v Ameriki! Rad bi znao, što de šče meo volo po boji v Ameriko iti.	Mirosláv.
Dom i svet.
Dár Boromisza püšpeka. Szatmár-ski püšpek, Boromisza Tibor, ki je že večkrát darüvao na dobre cile, je v zadnjem vremeni pá z velkimi dári ob-delo ráziična drüštva, štera se za trpéče človečánstvo skrbijo. Romim vojákom 500 k., slepim 500 K., Vogr. Erdeče-mi križi 2000 k, za deco 500 pa na podmorske čune 1000 k. Tak slüži domovino cerkveno imánje, štero bi tak radi vkraj vzéli Sv. Matericérkvi.
Taljánom se meša. Popolo Tltalia zváne taljánskè novine preporáčajo naj se spomin morilcov našega .trorjonas-lednika Ferdinánda z pösebnov častjov obdrži, ár se tem májo zahváliti naši neprijátlje, ka so se prebüdili z sna, všterom Či bi duže ostali, bi za pár let neznajoč pod nemško oblást prišli. V velkoj vročini so za vrele moždžani taljánov pa se njim lekaj malo meša.
Vojaške nabira črnivojnikov od 43 do 50. leta. Minister domobrambe je naznano, da vsi oni, ki so od* 1865-ga do 1872. leta rojen!, to je, ki so od 43-ga do 50. leta stari idomobrambé (népfőlkelés) dužni, pod vojaško nabiro pridejo. Ta vizitacija vse sliši, brez gléda na to, ali je što soldačko slüžbo opravlao, ali nej. Odebiranje bode letos od 23-ga augusta do 7-ga oktobra. Na to gledoč se od ministeriu-ma k nabori okrogline eden oglas pošle, v šterom bode vse na znanje dano. Te oglas slédi v Novinah razložimo.
Kak so se rusi oponášali v Ga-licii. Zdaj, gda smo že Galicio skoro scela sprážniü, dén od dnéva več zve-dimo od njivoga oponášanja. Okoli Sambora je trpo boj, gda se v vesi Koblo Stare eden pravoslavni dühovnik postavo na farov pa je od Tamošnjega grčko-katoličanskoga plivánoša cerkvene klüče proso, ka bi on tam božo slüžbo meo. Plivánoš je klüčov ne dáo pa to pravo, ka njemi samo pápa pa njegov püšpek zapovidávleta, záto od rusov on nikše zapovidi gori ne vzeme. Ruski pop je na to odišeo, pa zau čas z ednim oficerom prišeo nazáj, šteri je stá-roga dühovnika dáo z vojákami v Sam-bor odegnati, gde so ga te rusi več dni zapretoga meli. Star je ves spot-veti pa razburkani prišeo nazáj v svojo vés.
Človik brez rok. „Ilustrirani Glas-nik* zváni list je v zádnjem števili prineso eden kep, šteri ednoga človeka káže brez rok, šteri si sám zná naž-gati cigár, sám se brije pa zná dobro na gosti igrati. Vsakovrstne svoje potrebe, kak mujvanje sám oprávi. Človik se Nemec Károl zové pa se brez rok narodo. Sám pripovidávle, kak se je včio z nogémi opraviti vse tisto delo, štero mi z rokámi oprávlamo.
Nemci so ga zdaj na Nemško pozvalo gde de rome vojáke včio z nogámi
delati. Ka vse je ne mogočen človik napraviti či má potrpežlivost pa stál-nost.
Erdéča kniga Monarchie. Zvüneš-nji ministerium Monarchie je v tak zvá-noj Erdečoj knigi zdaj na svetlo dáo vse tiste pogodbe, štere so se vršile s Taljánskim pred bojom. Tá kniga de večno svedočánstvo naše poštenosti pa Taljánskè nesramne zvestosti. Zdaj oči-vesno vidimo, ka smo rtti vse mogoče včíüolí, naj s taljánom na dale lejko v meri žívémo, zvedimo pa tüdi tisto nésramnost pa nepoštenjé, s šterov je Taljánsko raztrgalo dugoletno vezálje prijátelstva. Najšli so se,.ki so naše diplomate, krivili, ka so ne zadosta pridno delati za mir z Taljánskim. Takši zdaj tüdi lejko šprevidi, ka se moto, gda Krdéčo knigo prebira. Nišče drügi je ne kriv táljánskőgá boje, kak sami Taljánje, ki so 'v svojoj gizdi pa nesramnosti že ne znali ka bi želeli od nás. Oni so nam grátali nezvesti, oni so nas odali pa ne samo nás, nego tüdi svojo domovino, ár so jo v takši boj prisilili, Šteri čednoga namene nema, pa šteroga zmagovalno dokončati nigdár nedo mogli. Žalostni nasledki Taljánskè gizde se že kážejo, gda na jezero mrtvih taljánov leži že pred našimi postojánkami brez! toga, ka bi kaj doségnoli, ka bi z ednim stopájom dale bili, kak té, gda se té boj začno.	
Mlinarje slobodno odájo svoje me-rično, či je ne potrebno za županijo. Podžupan Železne županije je na znanje dáo, ka toj županiji ne trbe té mele, tak, ka mlinar slobodno odávajo zas-lüženo merično.
Pesem, slovenskoga vojáka.
Na vis’koj planini na konji sedim,
Pod višjim poveljstvom to slüžbo držim.
Na miseo mi prišlo, da leto zdaj bo,
K’od rojstnoga doma smo vzeli slovo.
Dnévi za dnévi nam, oj, silno miné,
Krv pa, človeča krv . . . še žmerom tečé.
PoVjane so pole z nedužnov krvjov,
Domo nas p’ čakajo z velikov željov.
Oj drági Slovenci, ki ste še doma,
Za vaše vojake molite Bogá.
Skole (Galicia), Zorko Štefan naddesetnik (stražamešter).
4
NOVINE
1915. Juli 25.
Glási.
Božapot V Maria-Cell. Bečki me-stancarje do aug. 7., 8., pa 8-ga pod vodstvom P. Abela Jezuita v Maria-Cell šli na božopot. Namen romarov je vrela prošnja pri Cellskoj Mariji za zmágo naše vojske. Z romarami de šo tüdi cardinališ Piffl, bečki knezo-nad-püšpek. Ob toj priliki de posvečena tüdi bláženomi Hofbauer Clementi na část zozidana cérkev v mesti Witter-bach. Bláieni je v svojem živlenji vnogo včino za düševno zveličanje bečkih mestančarov.
Nájmlájši vnük nemškoga casara. S Pottsdama glásijo, ka Ruppin Ina Maria grofica, žena Oskár vojvodo je zdravoga pa močnoga dečáka porodila. Oskár Vojvoda, sin Vilmoš casara se láni ženo v začetki boja.
Spomin vernoga slugo. Na tapšo-myskom imánji cstergomskoga Kápta-lana je celosvoje živlenje verno slüžo Rácz Jüri kočiš. Gospoda so ga vsigdár poštüvala, po smrti so pa to lepo ver-nost z velkim stroškom postávlenim nagrobnim spomenkom zahválila, na šterom sledéči napisek glási pokojnoga vdánost: Estergomski Káptalan v rna-ménje svojega spoštovánja svojemi ver-nomi, stáromi slugi. Daj njemi Gospodne večni pokoj.
Pét sinov na sprévodi matere. Genlivi sprévod se vršo ne dugo v mesti Arad. Mrla je Nartener D. ta-mošnjega kolára žena. Na sprévod je pét sinov pokojne prišlo domo, ki so vsi v vojaškoj slüžbi. Ništerni so celo z bojišča prišli. Sesti je pa na talján-skom bojišči, ki je šče ne zvedo Žalosten glás pa tak ne mogeo priti na pokop.
Sedem bratov v boji. V Sobolici (Szabadka) leži eden nemški junák ranjeni, ki je od začétka máo v boji bio, Junaški nemec komaj čáka, ka de znova nazáj šo pa ponosno pripove-dávle, ka jih je 7. bratov bilo gda se boj začno. 6 jih je taki notri pozvá-nih, on se pa sám gláso. Trijé bratje so njemi včasi v augustuši spadnoli pri Lüttichi pa Verduni. Strti je strel-jeni pa je zgübo pogléd na obe oki. Kruglo šče vglávi má pa njemi samo za dve leti vzemejo vő. Péti je dec. 23-ga dobo kruglo pri Lodzi pa zgübo právo oko. Šésti je celo zimo pred Varšavov ležao v Mati pa v snegi pa oslepno. On je sédmi pa zdaj tüdi ranjeni leži. Vrloga nemca, ki je na-punjen z domolübnostjov pa verov skrblivo vráčijo.
Nágla smrt. Forján, gančki kmet si je gobe nábrao pa žnjih si večérjo dáo napraviti. Med gobami so bilé tüdi nore, štere so človeki naškodile. Hitro pozváni dühovnik pa vráč sta že prekesno prišlo. Hüdo je grátalo tüdi ednomi dičáki, ali té je ozdravo.
Vlovleni so: Benko Jožef z Vuče-gumile. Čopek Jožef z Marokrét. Dan-čeč Števan z Sela. Fuis Jánoš z Lö-merja. ttasparič Števan z Vučegumile. Horváth Mikloš z Tešanovec. Nemecz
Colman ž Nuskove; Schöffer Károl z Sobote; Škotnik Mihálj z Krášič; Soštarecz Jánoš z Vančavési; Vratár Jožef z Sobote; Ziffer Alojz z Proséčke-vési. — Mrtev je Gjörek Ivan z Bü-kovnice. Mro je v Kis-Szebeni v bol-nišnici. Kutaši Števan z Bogojine je pa na bojišči mro.
Novi ranjenci so prišli preminoči tjeden v Szombathelj z Severnoga bojišča. Junáki so ne teško ranjeni, tak ka do naskori nazáj šli ruse plodit.
Proščénje je bilo preminočo ne-dele v Ižekovci. Škapulersko BI. D. Marijo je častilo tam verno lüstvo, štere znaménje, sv. Škaptiler je že vnogo vojákov rešo smrti v tom boji.
Potrdilo. Blag. g. Mras Koloman, törjanski notariuš, so nam poslali 119 K 40 fil., štero sveto je Paál Janoš, župan nabrao pod Lipov na v boji oslepljene vojake. Z zahvalnost-jov potrdimo sprejem velikodüšnoga dara, šteroga na dáni namen odpošle-mo, imena dárovnikov pa objavimo v Marijinomi listi.
Iz Ameriko vujšo. Križanko Ivan z Vučegomile je že več let prebivao v Ameriki. Gda je zvedo za bojno, je jako poželo branitev svoje domovine. Ali kakda pride? Posrečilo se njemi je. Spravo si je naime pisma ednoga romanskoga podanika' i z tistimi je prišo skoz Londona, Koppenhage srečno v Soboto, kde še je zgláso pri okraj-nom glavárstvi. Najbole ga je to ve-selilo, pravi, kda je v Pešti ne najšeo rusov. Amerikanski listi so naime vseširom poročale ka je Budapešt rusom prišo v roke.
Od naših vojákov. Celec Ivan z Čmec je ranjen v nogó i spravljen v Bielitz v bol-nišnico. — Vindiš Štefan z Dokležovja se zahvali Presv. Srci Jézušovomi, ka ga je ju-lija 2-ga rešilo smrtna nevarnosti. Streljen je samo v novo i správljen v Teschen v bolniš-nico. — Pertóci Števan z Rakièana, širitel naših Novin, je deset mesecov ne dao glása od sébe. Zdaj je te pisao z Sibirtje. — Jakšič Ivan z O. Bistri če, Krámar Ivan z Žižkov, Godina Janoš z Žižkov, Gabor Štefan z Črensovce i Hozjan Štefan z M. Polane so v ruskom zevzetništvi.
Samomor. Nemeš Števan, Stešanov-ski stanovnik se na volo včakati poš-tene smrti, pa se preminoči tjeden v 72 letnoj starosti obeso. Pokojni je že večkrát probao kaj takšega, ali vsigdár so njemi prebránili. Zdaj se njemi posrečilo, gda so domáči vsi na njivaj delati.
Pozdrav iz severnoga bojišča. Mi vogrski Slovenci pri 76.-om regementi se spominamo z naših žen, otrok, starišov i rodbine pa vseh vernih slovencov, ki žalüjete za nas. Mi vam Želemo z našega bojnoga polja jezero pozdravo v i zdravo, srečno pa mimo živlenje. Zdaj vam več ne moremo pisali, preveč se zemla trosi od gvm-lenja topov i nas preveč pozdravlajo, ruske čemerne granate. Če nam lubi oča nebeski ešče na krátek čas žitek darüje, te vam bomo že kaj naznanili, kak se nam godi v déži krugel i šrap-nelov. Srčno vas pozdrávlamo vse poz-nance: Desetnik Mukič Martin z gorn-
jega Sinika, Behek Ferenc od Gornjega Grada, Šebjan Martin z Ižekovec Mesa-rič Ivan z Lipovec, Matuš Štefan z Dolenec.
Slovo od domi. Vsa pisma, štera nam prihajajo od naših vojakov, kaže-jo, ka Slovenci čerezred lübijo svoj rojst-ni kraj, to lepo našo slovensko kraji-no, od štere se težko ločijo. či morejo iti v tüje kraje, pa komaj čakajo, ka bi se mogli povrnoti kak najprle k svojim domačini, v svojo lepo domačijo. To nam kaže tüdi sledeče pismo, štero so poslali svojim domačim za slovo bratonski vojaki-regrutje, šteri so Predkratkim mogli odrinoti pod orožje:
„V velkoj žalosti smo mogli slovo vzeti od svojih domačih, od znacov pa od prijatelov, od mile naše domovine, pa smo se podali v neznane kraje, gde nas znabiti vnogoga čaka grenka smrt. Težko je bilo slovo od vseh, najbole pa od starišov, ki so nas žmetno zgo-jili sv z nami dosta trpeti, pa te zdaj na njüva stara leta, gda bi njim mogli biti na lejkoto, »zdaj je moremo zapüs-titi, pa ne verno, či bomo je šče gda več vidili ali pa nej. Zato njim pa ešče ednok Pravimo z dalečine: Srečno, z Bogom ostante, dragi naši starišje, bratje pa sestre! Gospodni Bog vam naj povrno vse vaše trüde, štere ste z nami meli. Bog daj vam zdravje, nam pa milost, ka bi se mogli v kratkom časi srečno nazaj povrnoti. Či je pa Vsemogočnost boža tak dokončala, ka se na tom sveti ne bomo več vidili, potom nam pa Bog daj, ka bi prišli vsi vküper v nebesaj. Molite za nas, tüdi mi se ščemo spominati z vas v molitvaj, nakelko nam bo to mogoče. Z Bogom vsi poprek! Z Bogom lepa naša domovina, mili naš slovenski kraj. — Krauthaker F., Vinkovič M., Novak I., Ilaj F., Mülič I.“
Mačke itaijanom najltibša hrana. V občini Bihar na južnom Vogrskom je nastanjenih koli 600 italijanskih zavzetnikov. S temi vojnimi zevzetniki so velikanske težave, zato ka se njim je nej vidla niedna jed, ka so je vdab-laü. Nato so dobili dovoljenje, ka so si smeli küpüvati koze, šterih meso so zavživali z velikov slastjov. Gda so pa koze zmenkale, so si začnoli pečti pa kühati mačke, šterih meso njim je tak jako vgajalo. ka so cene mačkam v tistoj okroglini jako poskočile. Plačü-vali so tej zavzetniki vsako mačko po 3 do 4 korone. Včiniti) se je vse potrebno, ka vlada določi tüdi glede oda-vanja maček najvišiše cene.
Pošta.
Kozár Mih. Satahovci. Dobo sem peneze za knižice i Horvatove Novine. Liste njim tüdi pošlem letos v to ceno, kak pišete. Sabő Va-lentin. D. Slaveči. Od sedem falátov plačate na tri mesece 5 K 25 filerov, to je vsaki 75 filerov. Pertoci Števana žena. Rakičan. Veseli me, da mož žive. Peneze sem dobo. Hvala, če vsi majo Marijine liste, je vse dolplačeno. Mekiš Janoš. Nuskova. Račun je vrédi. Bog lepo plati. Vsem, tüdi evangeličancom se toplo sahvalim za lepe pozdravo.
Njomatott az Egyházmegyei Könyvpyomda kSrforgő gjomajtSján SeombethaljML