Ste*/. 131
V Trstu, v MdtUo, dM 14. Junija 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ia praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asi&kega £t. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se po*:!jr>jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemalo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge * omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20.
Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto ...-.».K
za pol leta.................
za tri ....................* • • • •
Za nedeljsko izdajo za celo leto........
za pol leta	..........- Jt>0
Glasilo poUtttnega
»,Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je močr
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta...................• *—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun Št 841.652.
Grl&o-turIKo Križa.
Proklamacija aneksije otokov Kiosa in Mitilene.
ATKNE 13. (Izv.) Grška vlada je danes 1 roki imirala aneksijo otokov Kiosa in Mitilene.
DUNAJ 13. (Izv.) S proklamacijo aneksije otokov Kios in Mitilene od strani Gr.skc, je dospela grško-turška kriza do vrhu.ica. Splošno se zatrjuje, da hoče grška vlada z aneksijo imenovanih dveh otokov forsirati položaj in prisiliti Turčijo, da se naposled vendarle odloči, zlasti ker se Grška boji, da zadobi Turčija, ki se neprestano oborožuje, veliko premoč. Sploh se oboro^ujete obe državi z naravnost inrziično naglico. Turčija zbira v Mali Aziji vedno večje vojaške oddelke, Gr^ka pa hiti, da kolikor mogoče pomnoži svoje brodovje. Ravno sedaj se pogaja z južno-ameriškimi državami, da bi odkupila par vojnih ladij, ki so že v službi. \ Carigradu je povzročila vest o aneksiji otokov Kios inMitilene sicer velikansko razburjenje, vendar pa diplomatični krogi še vedno upajo, da bo vojno mogoče preprečiti in da bo I určija popustila, ker dobro ve, da za enkrat Grkom še niso kos na morju, kjer se bo predvsem vršila vojna.
Gršske zahteve glede pregnanih Grkov v Mali Aziji.
CARIGRAD 13. (Kor.) Iz zanesljivega vira se poroča, da je izročil grški poslanik Porti uradno izjavo grške vlade, ki odločno zahteva, da naj se pusti pregnane Grke, ki so ob obrežju Male Azije, nazaj v njihova bivališča, da naj se vrnejo njihova posestva in povrne škoda, ki so jim jo napravili Turki. Če Turčija tega ne stori, ne prevzame Grška nobene odgovornosti za posledice.
ATENE 13. (Kor.) Po končni odločitvi, koliko škode so trpeli Grki v Mali Aziji vsled turškega preganjanja, zahteva grška vlada za poškodbe v Trikupisu in Pa-risisu 10.000 odnosno 1000 funtov. Turška trditev, da se je izselilo čez 1000 Grkov
popolnoma svojevoljno in iz lastnega nagiba. je neresnična. Umakniti so se morali turški krutosti, deloma so bili pregnani. To dokazuje že dejstvo, da je na otokih ilene že okrog 20.000 pobeglih Grkov, ki so popolnoma brez sredstev, kakih 30.000 pa jih čaka na Malo-aziiskcm obrežju na ugodno priliko, da pobegnejo.
CARIGRAD 13. (Kor.) Grški poslanik je izročil velikemu vezirju demar^o glede turških preganjanj \n je obenem izjavil, da je zbranih v Aivali nad 30.000 Grkov, ki -o bo rože ni. Turčija je poslala tja tri bataljone vojaštva.
Spopad met! Grki in turškimi carinskimi
stražniki.
ARKiRAD 13. (Kor.)
»Tanin« poroča.
da so napadli grški prebivalci v Kara-Bun u carinske stražnike in orožniKe. ker lim niso pustili odpeljati veliko čredo ovac na otok Kios. Pri spopadu so pobili Grki enega stražnika in dva orožnika, dva orožnika pa sta težko ranjena. Med bojem je prišla iz Kiosa neka grška torpedovka, ki je vzela na krov čredo in Grke in jih je odpeliaia na otok Kios. Turška vlada bo poslala v Kara-Burun eno topničarko.
HGiMiije u Albaniji.
Vstaja se vetlno bolj siri.
RIM 13. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Valone, da se vstaja vedno bolj širi in da vstaši vedno bolj ogrožajo DraČ. Vstašem se je pridružilo tudi mesto Lusci-nia, ki je razobesilo turško zastavo. Proti mestu je odšlo iz Valone več čet prostovoljcev, ki imajo s seboj dva topova. Boji z albanskimi vstaši. — Položaj v Draču, aretacija župana.
DRAĆ 13. (Kor.) Ker so pretrgane skoro vse zveze mesta z deželo, prihajajo v mesto le redka, netočna in kratka poročila o gibanju in o bojih vstaških čet z vladnimi četami. Nekatere vesti vedo, da s« zasedle čete Prenka Biba Dode mesto Išmi severno od Drača in da korakaj«; proti Kroji. Drugi vedo, da so vladne čete že pred Tirano in da so že obkoiile vstaško mesto. Nasprotno pa napadajo vstaši Elba-san. — Položaj v Draču je nespremenjen, mesto nudi kljub obsednemu stanju popolnoma navadno sliko. Iz mesta so opažali te dni na gričih Rasbiil pred mestom živahno gibanje vstaških čet. Nekateri trdijo, da so se vstaši tam silno utrdili in da so postavili nove topove, ki so jih te dni dobili. T a vest je napravila v mestu precejšnje razburjenje. — Včeraj popoldne se je izvršila v hiši županovi hišna preska-va. Po preiskavi so župana Gjurkjevića aretirali in uvedli proti njemu preiskavo.
Generalna sMa v MJI.
Vstaja v Raveni.
RIM 12. (Kor.) »Giornaled' Italia« poroča, da je Ravena popolnoma zasedena 7 vojaštvom. Policijski šef je smrtno ranjc
njegovo stanje je brezupno. Izgredniki so strašno divjali po mestu. Razbijali so vse kar jim je prišlo pod roko. Mesto nudi zelo žalosten vtisk. Vojaki stražijo vse ulice, vse trgovine so zaprte, ves promet je popolnoma ustavljen. Ko so izgredniki uvideli, da proti vojaštvu ničesar ne opravijo, so proglasili konec stavke. Vse kaže na to, da to ni bila navadna demonstracija, marveč dobro pripravljena vstaja, ki pa je prehitro izbruhnila.
Konec železničarske stavke. JAKIN 13. (Kor.) Sindikat železničarjev je sklenil, da gredo vsi železničarji že jutri na delo.
RIM 13. (Kor.) V Neaplju, v Parmi in Ferrari je stavka popolnoma končana.
Nasilnosti izgrednikov.
JAKIN 13. (Kor.) V mestu Senigaglia so bili izgredniki posebno nasilni. Zažgali so več cerkva in pokvarili več vodovodov. V bližnji vasi Fabriano so napadli velika skladišča za žito. Pregnali so čuvaje, vzeli žito in ga prodajali po okolici za smešno nizke cene. Vdirali so v trgovine in kradli in ropali, kjer so kaj dobili. Ko je prišlo vojaštvo, je nastal hud boj, v katerem je bilo na obeh straneh več ubitih in več teško ranjenih.
FORU 13. (Kor.) V provinciji Forli so imeli izgredi popolnoma anarhistični značaj. Besna drhal je napadala cerkve, občinske urade, trgovine in zasebne hiše ter uničevala in kradla tuje imetje.
Italijanski izgredi v zbornici.
RIM 13. (Kor.) Na koncu včerajšnje seje je odgovoril ministrski predsednik Salan-dra na razna vprašanja glede nemirov in izgredov v raznih italijanskih mestih. Glede dogodkov v Romagni je izjavil Salan-dra, da vidi v njih predčasen izbruh zarote. V Romagni, v Forliju in v Fabrianu so napravili izgredniki veliko škode. Porezali so tudi vse brzojavne in telefonske žice. Železniški promet je ustavljen. Poškodbe se popravljajo z vso naglico, v Romagni se je zbralo veliko število vojaških, čet. Kakor vse kaže, so delali izgredniki po natančno določenem načrtu, po katerem so hoteli nekatera mesta popolnoma odrezati od premeta. Policijski šef v Raveni je smrtno nevarno ranjen. V inesiu samem vlada mir, toda v okolici se pojavljajo še vedno veliki nemiri. V Cese-natico je požgala množica znamenito zgodovinsko cerkev, tudi v Imoli je cerkev že gorela. Tudi v teh krajih se je zbralo veliko vojaštva, ki je napravilo mir. Isto velja za Parmo in okolico. Pri spopadih je napadla in ranila množica več meščanov in več častnikov. Nato je poudarjal ministrski predsednik, da je nastopalo vojaštvo pri vseh izgredih zelo vzdržljivo, človekoljubno in požrtvovalno. Vlada se zaveda svoje naloge in jo bo izpolnila 2 vso človekoljubnostjo in odločnostjo.
TtmmM kuMnetna Kriza.
PARIZ 13. (Kor.) »Agence Havas« pri-občuje sestavo novega kabineta. Predsedstvo in zunanje zadeve V i v i a n i, justi-ca Bienvenu, notranje stvari Malvy, pouk Augagneux, finance Noulens, vojno Mes-simy, mornarico Gautier, kolonije Rag-nault, trgovina Thompson, javna dela Re-ncult, poljedelstvo Fernand David, delo in socijalna oskrba Conyba.
PARIZ 12. (Kor.) Snoči je prišlo na bulevardih med pristaši in nasprotniki Ribotovega kabineta do precej hudih spopadov. Posredovala je policija, ki je raz-gnala demonstrante, ne da bi rabila orožje.
PARIZ 13. (Kor.) Predsednik Poincare je poklical danes dopoldne Vivianija, ki je prevzel sestavo novega kabineta.
PARIZ 13. (Kor.) V kuloarjih zbornice se govori, da je bil Poincare vsled padca Ribotovega kabineta silno presenečen. Kabinetu se je zahvalil, da je poskušal s tolikim samozatajevanjem rešiti nalogo. Po izklicu volilnega rezultata je nastal na levici silen hrup in neki socijalist je zaklicali Pojdimo v Versailles! Radikalci so nastopili odločno proti temu klicu, ker meri na eventuelno predsedniško krizo.
Sankcijoniran zakon.
DUNAJ 13. (Kor.) Cesar je sankcijoniral zakonski načrt za Goriško in Gradišćansko, s katerim se spremeni § 14 cestno policijskega reda za javne neerarične ceste.
Posl. Bojko odložil svoj mandat.
KRAKOV 13. (Izv.) Državnozborski poslanec Bojko, pristaš eksministra Dlu-gosza je odložil svoj mandat, češ da so se mu že pristudili osebni spori v poljski ljudski stranki.
Mladočehi proti postopanju praške policije.
PRAGA 13. (Izv.) »Narodni Listy« pri-občujejo danes na uvodnem mestu v večerni izdaji odprto pismo na cesarskega namestnika kneza Thuna in notranjega ministra barona Heinolda, v katerem ju poživljajo, naj vendar napravita enkrat v interesu države konec dosedanjemu postopanju praške policije, ki vzbuja v čeki javnosti edno večje ogorčenje. Čla-
nek zaključuje z grožnjo, da bodo mladočehi v nasprotnem slučaju prisiljeni priti z nadaljnimi razkritji. Kakor se zatrjuje, je odprto pismo »Narodnih Listov« na kneza Thuna in barona Heinolda posledica sumnje mladočehov, da je preiskavo proti ^ospej Voldanovi, glavni priči v procesu bviha, povzročila policija, ki daje tudi materijal proti njej.
Kralj Gtistav v Konopištu.
PRAGA 13. (Izv.) »Prager Tagblatt« poroča, da se je mudi! včeraj kralj Gustav švedski inkognito v Konopištu. Crnogorski častniški aspiranti na srbski vojaški a k 3 dem; j i.
BELGRAD 13. (Izv.) Srbska vlada je dovolila črnogorski vladi, da odpošlje več črnogorskih aspirantov kot redne slušatelje na srbsko vojaško akademijo.
Brezžična postala na belgrajskem vseučilišču.
BELGRAD 13. (Izv.) Na vseučiliškem poslopju napravijo brezžično brzojavno postajo za brezžično brzojavno zvezo med Belgradom in Cetinjem.
Srbska skupščina.
BELGRAD 13. (Izv.) Kakor se v parlamentarnih krogih zatrjuje, bo skupščina razpuščena že v pondeljek 15., ali pa najpozneje 22. t. m. Nove volitve bodo razpisane za 13. oz. 20. julija. Atentat na bosanskega deželnozborskega poslanca dr. Katičiča.
SARAJEVO 13. (Kor.) Na cesti med Bihačem in Krupo so napadli neznani napadalci voz, v katerem se je peljal dežel-nozborski poslanec dr. Katičič s svojim oskrbnikom. Napadalci so streljali s pištolami. Oskrbnik in kočijaž sta ubita, dr Katičić je ostal nepoškodovan. Sumijo, da so napadalci kmetje okoličani, s katerimi je imel dr. Katičić večletno pravdo zaradi nekega sveta.
Podkupninska afera tvrdke Siemens -Schuckert in japonskih mornariških častnikov.
LONDON 13. (Kor.) V Tokiju se vrši zanimiva obravnava proti japonskim mornariškim častnikom, katere je v svrho dobave raznih moVnariških potrebščin
podkupljevala nemška tvrdka Siemens -
Schuckert. Včeraj se je vršilo cel dan zasliševanje bivšega zastopnika Reuter-jevega urada v Tokiju Poo!eyja. Mož je priznal, da je dobil od tvrdke Siemens -Schuckert 50.000 jenov. Od te vsote je razdal v Tokiju 1250 jenov, v Šanghaju 800 jenov, Reuterjevemu uradu pa je plačal 2500 jenov. On je dobil že od barona Reuterja naročilo, da naj pošlje tajne spise v Sanghaj. Za to je porabil zgoraj omenjenih 800 jenov. On je vprašal angleškega generalnega konzula v Yoka-hami, če je korektno, da zahteva povrnitev stroškov za izročitev spisov tvrdki Siemens - Schuckert. Generalni konzul ni u videl v tem nič nepravilnega.
Roosvelt v Londonu.
LONDON 13. (Izv.) Semkaj je prispel bivši predsednik ameriških Združenih držav, Roosvelt, da poroča v geografski akademiji o uspehih svojega raziskovanja v južni Ameriki.
Slovensbim h hrvatskim volilcem Istre!
V smislu našega proglasa z dne 5. maj-nika t 1. vas pozivljemo, da glasujete dne 19. t. m. v volilnem razredu kmetskih občin ali četrti kuriji, v kateri volijo oni, ki spadajo v prva dva občinska volilna razreda ali ki plačajo najmanj 8 K Čistega davka, za sledeče naše kandidate, ki so:
1.	V II. volilnem okraju z glavnini voliščem Koprom:
iktfbac Matej župnik-dekan, Krkavce Vatontftf Josip nad učitelj, Sv. Anton pri Kopru
Temu volilnemu okraju pripadajo zunanje občine koprskega sodnega okraja, ra-zun Oltre in Lazareta brez Pobegov in Cezarjev in njihovih vasi; občini Sv. Peter Amata in Korte v piranskem in občina Krasica v bujskem okraju.
2.	V III. volilnem okraja z glavnim voliščem Voloskim:
dr. PoiM hran odvetnik, Volosko, Ribarit
učiteljiščni profesor, Kastav.
Temu volilnemu okraju pripadajo zunanje občine voloskega in podgrajskega o-kraja.
V IV. volilnem okraju z glavnim voliščem Pazinom:
Graši* Josip župnik, Beram, dr. Trinajsti* Pinto odvetnik, Pazin.
Temu volilnemu okraju pripadajo zunanje občine pazinskega in labinskega sodnega okraja.
4. V V. volilnem okraju z slavnim voliščem Buzetom:
červar Simt
župnik. Zrenj, Sancin hran
učitelj poljedelstva, Pula. Temu volilnemu okraju pripadajo zunanje občine buzetskega in matovunskega okraja razun Višnjana, Labincev in Viži-nade, izvzemši od njih Ference; občine poreškega sodnega okraja razun občin Tara, Vabrige, Frate in Funtane.
5.	V VI. volilnem okraju z glavnim voliščem Pula.
Kirac Luka
župnik, Medulin, dr. Zuccon hran
odvetnik, Pula, sedaj dež. odbornik. Temu volilnemu okraju pripadajo zunanje občine pulskega sodnega okraja razun Fažane, Galežane in Šišana, občine vod-njanskega sodnega okraja razun davčne občine Sv. Vinčenato in rovinjskega okraja razun občine Vale.
6.	V VIL volilnem okraju z glavnim voliščem Krkom:
Andrija* Anton župnik v p., dež. odbornik v Poreču, Narattt vit. Ambroz profesor v p.. Mali Lošinj. Temu volilnemu okraju pripadajo zunanje občine sodnih okrajev krškega, cre-skega in lošinjskega okraja, razun občin Cunski, Nerezine, Osor in Sv. Jakov.
Med navedenimi kandidati je osem imen znanih vam poslancev v predkratkim razpuščenem deželnem zboru, dva sta pa deželna odbornika. Njihovo delovanje v bivšem deželnem zboru je odprta knjiga, iz katere more čitati vsak.
Nato slede imena štirih novih moči: župnika Škerbca, ki ga je narod želel videti v deželnem zboru že leta 1908, pa mu tuja višja sila tedaj ni dovolila; mladega profesorja Ribarlča, izvrstno novo moč, ki natančno pozna našo Istro in od katere pričakujemo plodonosnega dela; dobro znanega kot vzor duhovnika in rodoljuba Josipa Grašića, strokovnjaka v gospodarskih vprašanjih, člana deželnega kulturnega sveta in že 25. leto občinskega zastopnika v Pazinu, in odličnega rodoljuba profesorja A. viteza Haračića, ki ga je narod
izvolil že leta 1913., po smrti poslanca Ko-zuliča, ki pa zaradi onemogočenja delovanja deželnega zbora ni mogel razviti v deželnem zboru one delavnosti, ki jo pričakuje od njega Istra.
Predlagamo nato našim volilcem v ta-koimenovanem italijanskem L volilnem razredu kmetske kurije, da oddajo složno svoje glasove, v svrho čim mnogoštevil-nejše naše afirmacije, možem, ki nam jih predlaga dotični okrajni volilni odbor, in ti kandidatje so izkušeni rodoljubi, dobro znani v dotičnih predelih Istre, za katere upamo z vso pravco, da zbero na svoja častna imena veliko število naših slovanskih glasov. Ti kandidatje so: Mandlt hran župnik. Kaštel (Buje), Peca rit Rudolf posestnik, Pobegi pri Kopru, Sokoli* Gavde posestnik, Nerezine.
Temu volilnemu okraju pripadajo občine bujskega sodnega okraja razun občine Krasica; občine piranskega sodnega okraja razun občin Sv. Peter Amata (Pa-dena) in Korte; v koperskem sodnem o-kraju volilci v občinah, Oltri in Lazaretu brez Pobegov in Cezarjev in njihovih vasi ; v motovunskem okraju občine Višnjan, Labinci inVižinada razun Ferencev; v po-reškem sodnem okraju občine Tar, Va-triga, Frata, Vrsar in Funtane; v rovinj-skem sodnem okraju občina Vale; v vod-njanskem občina Sv. Vičenat; v pulskem Fazana, Galežan in Šičan; v lošinjskem Cimski, Osor, Nerezine in Sv. Jakov.
Vsi složno, ramo ob rami, za predlagane kandidate — v gotovejših okrajih, da bo naša zmaga čim sijajnejša, v prvem okraju pa da bo čim sijajnejša naša afirmacija in da bo tako našim poslancem o-lajšano delo čim prejšnje rešitve naših vo-iilcev v tem volilnem okraju izpod Italijanskega jarma.
Priporočamo vsem: pišite točno imena kandidatov, s polnim imenom, priimkom in bivališčem. Po volitvah hranite izkaznice za vsak slučaj ožje volitve.
Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri.
Pazin, dne 8. junija 1914.
Dr. Dinko Trinajst« Dr. Ivan Prodan
predsednik.	tajnik.
Posebno pažnjo in skrb priporočamo volilcem II. in III. okraja kmečke kurije, a zatem XIV okraja mestne kurije. V teh okrajih živi največ našega naroda slovenskega imena.
Priporočila volilcem.
Ko se kdo potaplja, poseza po vsakem sredstvu, da bi se rešil. Tako tudi vladajoča italijanska klika v Istri, proti kateri ne ustrajamo samo mi Slovani, ampak tudi dobršen del Italijanov, organiziranih v
dveh strankah. Ta klika se poslužuje tudi mnogih nezakonitih sredstev, da si kakor-sibodi podaljša življenje in da zmanjša naše narodne zmage. Koliko jej to koristi, smo videli dne 7. t. m., a videli bomo še Dolje dne 19. junija na volitvah za kmečki in mestni razred. Vendar pa ne smemo dopustiti, da ostanejo nekažnjene nekatere vnebovpijoče krivice, ki jih dela ta dika. Je n. pr. naših kmetov, rojenih in nastanjenih od rojstva v isti vasi, ki niso bili vpisani v volilne liste za splošni razred, češ, da ne stanujejo preko leta dni v oni vasi! In kar je žalostno: našla so s* okrajna glavarstva, kakor n. pr. v Poreču, ki so reklamacije za vpis v listine odbile iz istega razloga. Kar pa je najhujše: tudi namestništvo v Trstu se je dalo zapeljati po takih lažeh!
Zakon, oblasti, vse to, postaja iluzorno, vse to postaja v korist naših nasprotnikov in na škodo našega naroda, ako se dogajajo take stvari.
V zločinskih svojih namerah poskušajo naši nasprotniki vse, da bi izzvali močneji odpor v našem narodu, da bi mogli potem kazati na naš narod kakor na prov-zročitelja nereda. Treba zato, da se naši pazno čuvajo, da puščajo hladnokrvno, naj se za hip vrši volja vsemožne klike, pač pa naj skrbno beležijo, oziroma naj točno sporočajo našim ljudem, ki ukrenejo potem potrebne korake.
itolUanl m njihovo vseuillfifoo vprašanje.
V seji mestnega sveta v sredo zvečer, pred zaključkom generalne razprave o proračunu, je prišel do besede vodja tržaške italijanske socijalne demokracije, g. Valentin Pittoni. V dolgem govoru je odbijal razne napade in očitanja od strani laške liberalne stranke na račun socijali-stov. Posebno pa očitanje, da izdajajo ita-Iijanstvo in da se prodajajo Slovanom. Kot zgled, kako jih obrekujejo po Italiji, je navel trditev v Resto del Carlino, da Slovani v družbi s socijalnimi demokrati koljejo Italijane po tržaških ulicah. Absurdno je — je rekel Pittoni — ako se trdi, da za socijaliste ne obstoji narod. To je
istotako kakor če bi kdo rekel, da za socijalne demokrate ne obstoji družina. Socijalisti se ne izogibljejo narodnemu vprašanju, pač pa se laški nacijonalisti izogibljejo odkrite in lojalne razprave o tem vprašanju. Nekoč je govoril z nekim istrskim italijanskim liberalcem in mu je očital, da ni prav, da so italijanskim volilnim okrajem pritegnili toliko čisto slovanskih krajev. Italijanski liberalec pa je odgovoril odkritosrčno: »Mislili smo, da pojde tudi to pot tako, kakor drugekrati, ali to pot niso hoteli Slovani več sprejemati denarja od nas!« Mari menijo Italijani, da je v interesu naroda, ako se poslužujejo popačenih statistik? Mari menijo, da se na taki podlagi vrši narodna bramba? Italijanski nacijonalisti se sklicujejo na javno mnenje, toda to mnenje ustvarjajo oni sami ravno z obrekovanji. Pittoni je očital italijanski liberalni stranki, da se identiri-kuje z občino (in je s tem potrdil to, kar je trdil popred dr. Wilfan in proti čemur je večina burno protestirala). Z liberalnimi zmagami na volitvah ni pomagano narodu, ampak z resnimi razpravami in resnim delom. Ali z italijansko liberalno stranko ni možna taka razprava, ker zapira oči, da ne bi videla stvari.
Kakor vidite, je svetovalec Pittoni na-drobil dovolj grenkih večini. No, to so stvari, ki se bolj tičejo medsebojnega razmerja med liberalci in socijalisti. Računi so to, ki naj jih oni poravnajo med seboj!
Splošnega političnega interesa — torej posebne važnosti tudi za nas — je bila karakteristika in obsodba taktike Italijanov ob vseučiliškem vprašanju. Pittoni je izjavil: Glede delovanja naše (socialistične) stranke za italijansko vseučilišče je rekel svetovalec Ara, da je to delovanje »relativno«. Resnica je, da je naša stranka storila vsikdar vse, kar je mogla. Ali prepričati sem se moral, da uresničenje našega vseučiliškega postulata ni možno, če ne pride v tem pogledu do sporazumlje-nja s slovanskimi strankami! Iluzija in samoprevara je, ako se govori, da dobimo vseučilišče tudi brez tega sporazum ljenja. Najvplivnejši elementi italijanskega nacionalizma v Trstu — n. pr. Pitacco in Hortis — nočejo sedaj čuti o tem. Pogajanja, uvedena svoječasno, v katere sta privolila tudi Rizzi in Malfatti in ki so dobro napredovala, četudi je bilo premagati še marsikatere težkoče — so se razbila, ker se je v Trstu tako hotelo! Mešana komisija, ki so jo tvorili italijanski poslanci vseh strank, se je morala raziti. Italijanski klerikalci nočejo več sodelovati na tel komediji, ker niso obveščeni o tem. kar delajo njihovi »liberalni« tovariši. Jasno le *edaj, da za mnoge med vami je naše vseuči-liško vprašanje le politično agitacijsko sredstvo. Kako delovanje naj torej razvijemo ob takih razmerah.....?!
K tem interesantnim izvajanjem, ki so dragocen prispevek k historijatu in značaju borbe med nami in Italijani ob vseučiliškem vprašanju, se še povrnemo!
Mmt {mil
Car v Kostanci. Danes prispe ruski car Nikolaj v Kostanco, kakor se zatrjuje, da »vrne obisk« rumunskega prestolonaslednika. Cisto razumljivo je, da bo obračal te dni ves kulturni svet svoje oči proti Konstanci, kajti vsakemu je jasno, da se bo razpravljalo na konferencah o velikih političnih vprašanjih. Ruski car se gotovo ni zastonj odločil za ta korak. Spremljala ga bosta zunanji minister Sazonov, ki je že prispel v Rum unijo in pa runiunski poslanik v Petrogradu. Nikakor ni težko kombinirati, o čem bodo ruski in runiunski državniki razpravljali, čeprav se še ne inore govoriti o političnem rezultatu te velike diplomatične akcije, ki vznemirja čisto opravičeno najbolj ravno dunajske diplomatične kroge. Razven nekaterih specijalnih vprašanj, ki interesirajo tako Rusijo kakor Ruinunijo, kakor n. pr. vpra-šanje Dardanel, se bo na vsak način razpravljalo tudi vprašanje odnošajev napram obema velikima evropskima skupinama. Kajti car sam gotovo ne bi šel v Rumunijo zato, da uredi stvari, ki jih urede lahko poslaniki in diplomatski zastopniki sami. Tako poroča dopisnik dunajske »Neue Freie Presse«, da se bo ob tej priliki mogoče rešilo vprašanje, od katerega ne bodo odvisni samo bodoči cdnošaji med Avsrijo in Rumunijo, ampak bo tudi odločilne važnosti za mir v Evropi. In to vprašanje je: vojna pogodba med Avstrijo in Rumunsko, ki je bila sklenjena 1. 1896 in sicer za 20 let, tako da ji poteče rok 1. 1916. Ruska diplomacija deluje namreč z vso silo nato, da se ta pogodba ne obnovi, ampak da si obdrži Rumunska napram Avstriji popolnoma proste roke. S kakim uspehom se Rusiji to posreči, se bo kmalu videlo.
Pogajanja za vzpostavo srbske narodne cerkvene avtonomije. Srbski pravoslavni sinod je izročil grofu Tiszi te dni na njegovo izrecno željo poseben memorandum, v katerem navaja svoje zahteve glede vzpostavitve srbske narodne cerkvene avtonomije. Grof Tisza je o teh zahtevah že konferiral z voditelji srbske samostalne stranke dr. Medakovičem, dr. Pelešem, dr. Popovićem in dr. Pribičevi-ćeoi. Konference so imele strogo zaupni značaj. Po konferenci je izjavil dr. Pri-bičević, da sicer ne more govoriti o poteku konference, vendar pa lahko izjavlja, da je sedaj jako ugoden čas za rešitev tega važnega vprašanja. Pogajanja z grofom Tiszo da so že zaključena in da je treba sedaj samo še počakati, kaj ukrene skupna vlada.
Načrt o razdelitvi Albanije. Vse velesile brez izjeme prihajajo vedno bolj do prepričanja, da so imeli prav oni, ki so zatrjevali, da Albanija nikakor ni sposobna za življenje, ker nimajo njeni prebivalci niti smisla za državno edinstvo in ustavno življenje. Države trosporazuma se sploh več ne brigajo za njeno usodo, istntako tudi Nemčija. Z mirno vestjo Ia- j lika rečemo, da je to le plod ljubosumno- i sti med Avstrijo in Italijo, če Albaniia še i vedno obstoja. Ni čuda, če so se v očigied tem razmeram zopet pričeli pojavljati glasovi o razdelitvi Albanije. Že v soboto smo poročali med brzojavnimi vestmi o | senzačnem članku ruske oficijozne »Bir- j džijeve Vjedomosti«, kako naj bi se s pomoči" razdelitve Albanije rešili zavoz-1 liani balkanski problemi. Sedaj poroča tudi ^Frankfurter Zeitung«, da faktično delujete dve državi tripleentente pri ostalih velesilah za razdelitev Albanije med Srbijo in Grško. Ce bi se uresničil ta načrt, bi dobila bolgarska, da se vzpostavi ravnotežje na Balkanu, zato primerno teritorijalno odškodnino. V carigrajskih poučenih krogih se že dalje časa pojavljajo vesti, da se na podlagi gornjih kombinacij vrše pogajanja glede sestave nove balkanske zveze. Bolgarska bi dobila po tem načrtu ozemlje okoii Kavale, Stipa in Koean, Turčija pa otoke Kios, Mi-tilene in Lemnos. Zatrjuje se celo, da je obisk carja Nikolaja v Rumunijo v precejšnji zvezi s tem načrtom.
Domače vesti.
„Piccolovi* računi — na kosih! V ponedeljkovi številki „Piccola" so zazvenele fanfare, ki so naznanjale svetu sijajne vspehe italijanske liberalne stranke in poraz Hrvatov in Slovencev na nedeljskih volitvah v splošni kuriji istrski 26000 glasov da so dobili italijanski, in le 24.000 hrvatsko slovenski kandidatje. Na italijanski strani torej napredek, na slovenski nazadovanje. Sicer je že g. dr. Wilfan v mestn'm svetu temeljito označil računsko umetnost, s katero je prišel „Piccolo" do takega presenetljivega, ali za vsacega poznavalca narodnostnih razmer v Istri eno stavnega neverjetnega rezultata. Stigmati-ziral je rcetodo „Piccola* in dokazal na tem slučaju kako ta list s pomočjo falzi fikacij in potaje vanj a in z vračanja dejstev naravnost — to besedo je rabil dr. Wil-fan slepari javnost Ker pa imajo tudi mnogi naši — in žal: najraje intelektualci — to slabost (da ne rabimo huj; ga izraza), da jih vsaka trditev v „Piccolu", pa naj tudi še tako neumna in naj nosi tudi vidno na čelu znak absolutne neverjetnosti, impresijonira, naj tu z resničnimi številkami pojasnimo grdo sleparstvo, ki je ie zagrešil trž ški list. V nedeho ie glasovalo v vseh okrajih istrskih 57.059 ljudi. Od teh so dobili: kamora 16.509, hrvat-sko-slovenski kandidatje 30.600, ostale pa klerikalci in socijalni demonr^tje. Ce tu di vse te poslednje da-si je notortčno, da je v socijalni demokraciji Hrvatov in Slo vencev) štejemk Italijanom : imamo rezultat: Hrv tje in Slovenci 30660. It*li-
hi ^6.000 g'a^ov, kamora sami pa le •6 5*»o! — Te številke pričajo, kako je P cc lo* nesramno osleparil svojo j*v noet: odv; tnike in notarje, zdravnike in Juhovnikt*, trgmce in industrijalce in — star^ babe na stari Rrni. Pa tudi tiste naše ki so — ne da bi b>lo jasno: ali bolj jokav , ali boli škodoželjno — bese dičili o naši blamaži v Istri. Ta eklatantni slučaj naj bi jih že enkrat izlečil od tiste
-	kako bi rekli? — piccolomaniie ! Izne-bih na) bi se enkrat od te slabosti, ki je silno škodljiva, ker vzlovolja in ubija veselje do dela. — Pa naj navedemo š^ nekoliko momentov, ki nam morejo služ ti za pravo oceno volitev minole nedeLe. Pred vsem deistvo, da so bili v nedeljo
—	in to / ogromnimi večinami — d< f ni-tivno izvoljeni 4 naš? kandidatje, italijanska pa samo 2, dočim morata ostala dva v ožje volitve. Drugo: da v naših volilnih okrajih ni bilo medsebojne strankarske borbe in vsled tega tudi ne tiste pobude k večji udeležbi. Vzlic temu pa so pokazale nedeljske volitve tolažljivo dejstvo, da naš narod ni zaspal, marveč, da se je v njem visoko povzdignila narodna zavest. Številke s poedinih sekcij govore jasno in nas navdajajo z najboljo nado za bodočnost. — Posebno zadovoljni smemo bsti z vspehom v Puli. Zadnjič smo dobili v III. okraju 330, letos pa 410 glasov. Porastli smo torej za 80 glasov. Š-sijajneji za nas je bil vspeh g'asovanja v Sijani (ta koz v. mestni okraj Pule, a ne ves) z borgo Arena, jako obljudenim de lom mesta. Tu je dobil dr. Laginja 932, a Italijnn 380 glasov. A če pridodamo U m nan dnim glasovom še 232 jug oslovanskih socijaLstov, je bilo oddanih v Šijani 1164 slovanskih in le 380 italijanskih glasov. In to v krajih, kjer stoji rimski spomenik Arena, s katerim se Italijani toliko bahajo! Summa sum maru m torej: dosegli smo vspeh ki priča, kaka naša narodna stvar v Istri stalno napreduje, ker se narod bolj in bolj osvešča! Računska umetnost „Piccolova* more pač zavajati njegov« slepoverne, ali ne more nič izpremeniti na dejstvu napredka naše stvari. Ta se razvija dalje, pa naj to priznava, ali pa po-tajuje s svojimi — računskimi metodami ! Zmagoslavje je bilo kratko in sedaj so „Piccolovi" računi — na kosih!!
Tržaški mestni svet ima sejo v ponedeljek, 15. t. m., ob 7.30 zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Nadaljevanje razprave o občinskem proračunu za leto 1914. — Prihodnja seja z istim dnevnim redom bo v torek, 16. t. m., ob 7.30 zvečer.
Laško poulično barabstvo se je že z
vsemi svojimi silami pripravljalo na naskok na naše Sokolstvo. »Piccolova« in »Indipendentova« hujskanja so namreč žc obrodila oni svoj navadni uspeh: pouiična drhal laška le že včeraj klicala na poboj Slovencev! Pred seboj imamo listič, kakršne so trosili po mestu in bližnji okolici, zlasti po Rocolu, in ki se glasi dobesedno: »Domenica 14 corr. aile 3 pom. gli slavi voglicno passare Trieste in ccrteo. Citta-dini:dalle finestre ene Ne v ie!« (»V nedeljo, 14. t. m., hočejo Siovenci iti po Trstu v izprevodu. Meščani: z oken in po ulicah!« — Lopovi, ki so raztrosili te listke, poživljajo torej cittadinsko lupaško svojat, naj napada Slovence z oken in po ulicah, naj meče z oken nanje, kar jej pride pod roke in naj jih pobija po ulicah, kakor stekle pse! — Veliko odgovornost sta si nakopala 11a svoje rame s svojimi neosnovanimi lažmi »Piccolo« in »Indipendente«. Naj se skrivi danes od strani laške poulične drhali tudi le en sam las kakemu Slovencu, sta odgovorna za to ta dva hujskaška lista in njuni uredništvi!
Podpore za zboljšanje hlevov, svinjakov
in gnojišč. C. kr. poljedelsko ministrstvo je kmetovalcem tržaške okolice dovolilo podporo v svrho zboljšanja hlevov, svinjakov in gnojišč, ki se porazdeli v obliki več nagrad po 50—400 K za pravilno napravo ali primerno preureditev gospodarskih stavb, izvršenih v zadnjih 2 letih pod gotovimi pogoji in po načrtih, ki jih je svoječasno tud kmetijska družba razglasila v »Edinosti« in »Primorskem Gospodarju«. Prošnje za te podpore naj se vlagajo naravnost na c. kr. namestništveno svetovalstvo, ali pa potom naše kmetijske družbe. Pri sestavljanju tostvarnih vlog gre naša kmetijska družba prosilcem po možnosti na roko. Kdor torej želi podpore, naj se oglasi z zahtevanimi načrti pri kmetijski družbi v družbeni pisarni v ulici G. Galatti 14, II. nadstr. Zadnji rok za vložitev prošenj je 30. julija t. L
Zaslugi priznanje. V soboto, 6. t. m., je imela tukajšnja ženska podružnica CMD svoj letni občni zbor. Ni naš namen danes opisovati delovanja te naše podružnice, ki prednjači vedno s svojim delovanjem vsem ženskim podružnicam sploh na Slovenskem, a zabeležimo naj jako važno iz-premembo pri njej: predsedništvu podružnice se je odpovedala dolgoletna naša narodna delavka gospa Karla Po n i-kvarjeva, in nje mesto je zasedla sedaj gospa Antonija dr. Slavikova. Ker nas je odpoved gospe Ponikvarjeve na občnem zboru nekako »frapirala«, da nismo mogle najti primernih besedi, da bi se odstopajoči predsednici za ves njen trud, požrtvovalnost, vztrajnost in za vse njeno delovanje v korist naroda, zahvalile še isti večer, naj storimo to danes, potom javnosti. — Vemo, da vsak pozna gospo Ponikvarjevo, kajti ni bilo nobene seje, nobenega sestanka, nobenega važnega pojava, da ne bi bila ona navzoča, kjer je s svojimi sveti in navdušenimi govori bodrila vse prisotne, osobito pa nas ženske. Gospa Ponikvarjeva je. bila celih 12 let v odboru naše ženske podružnice CMD, in če se ne molilno celih 18 ali 19 let
pot, ki jo navadno ne zmore vsak, kajti prej opeša, prej se naveliča, prej mu ugasne ogenj navdušenja do delovanja. Pri njej tega ni bilo. Vedno z enako vnemo je povsod in vselej delovala v korist naše ljubljene CMD, vedno je skrbela, da je naša ženska podružnica prednjačila s svojim delovanjem. Za vse to in vse, kar ni napisano v knjigi njenega rodoljubnega delovanja, jej izrekamo prav globoko in prisrčno zahvalo. Prosimo jo tudi, da nam v bodoče ne odreče svoje pomoči, naj nam bo vedno svetovalka in pomagalka pri našem delu. — Ker je tudi gospa Ponikvarjeva dolgo vrsto let predsednica našega »Zavoda sv. Nikolaja«, jo prosimo prav lepo, naj tega revčka ne zapusti, ter naj mu bo tudi nadalje vodnica ter naj svoje prej razdeljene moči posveti sedaj vse temu človekoljubnemu zavetišču. — Gospa Ponikvarjeva! Ne v »pokoj«, ne, hočemo Vas imeti še v svoji sredi, hočemo, da ostanete še pri svojih rodoljubnih delavkah, da nas bodrite, da nam dajete pogum! Novoizvoljeni gospe predsednici in tudi novemu odboru ženske podružnice CMD pa kličemo: Le naprej, po začrtani poti do velikih uspehov v korist naši ljubljeni CMD. — Več Cirilmetodovk.
Narodni praznik je današnji dan za naš slovenski Skedenj, ko se slovesno otvori nova dvorana »Gospodarskega društva«, popolnoma prenovljena bivša Čemotova dvorana, ki bo odslej središče in zbirališče našega narodnega življa v Skednju, kjer bodo odslej imela svoj dom narodna društva škedenjeska, kjer se bo odslej z vso vnemo vzbujala in negovala narodna zavest, kjer se bo vzagajala škedenjska mladina na telesu in duhu v smislu sokolske ideje in kjerjbosta našla narodni Škedenjc in narodna Škedenjka poštene, domače slovenske zabave. Velikega pomena je ta »Narodni dom« škedenjski, kakor ga lahko imenujemo, in zato smo tudi prepričani, da bo njegovo današnjo otvoritev praznoval ves Skedenj kar najslovesnejše, žnjim pa tudi vse ono tržaško narodno meščanstvo, ki poleti danes popoldne v Skedenj, da se poveseli s Skedenjci vred te nove narodne pridobitve. Vrla škedenjska » Velesila«, slavnoznana po svojem izbornem petju, preskrbi tudi ob tej priliki za lep pevski užitek in domača godba škedenj-ske mladine pod vodstvom svojega kapelnika g. Flego pa izpolni nadaljnji veselični spored. Pridite torej, in popraznujte z nami naš narodni praznik ter nas s svojo prisotnostjo pri našem slavju pokrepite za uspešno obrambo naše narodne posesti, našega lepega slovenskega Skednja!
Izlet slovenske mladine. Mladinska organizacija priredi danes, v nedeljo, 14. junija, popoldne ob poldveh zlet. Pridejo naj vsa moška mladina iz Trsta do 18 let. Zbirališče v telova&jjci Sokola v Trstu, ulica Stadion št. 21. •
Na adreso c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Dne 9. t. m. je umrla v Ri-hemberku neka sorodnica g. Vinkota Skr-janca v Bazovici. Brzojavka, ki mu je sporočila dogodek je bila oddana v Rihem-berku istega dne — torej 9. t. m. — ob 4.30 popoldne. Prejel pa jo je naslovljenec še le dne 10. t. m. po 9 uri predpoldne. — Ogorčeni po taki neodpustni nemarnosti je šel g. Skrjanc včeraj predpoldne na glavno pošto pritožit se. Obrnil se je do poslujo-čega kontrolorja v pritličju na desno, v oddelku, kjer sprejemajo brzojavke. Ta pa mu je velel na kratko, naj vloži pismeno pritožbo na ravnateljstvo. G. Skrjanc pa nima ne časa, ne volje, da bi tratil čas s takimi pritožbami in zato obvešča slavno ravnateljstvo tem potom o dogodku, pričakujoč, da isto izsledi krivca na zamudi in da ga primerno potegne za ušesa. Le čuditi se moramo, da vse neprestane pritožbe nič ne koristijo ter da morajo stranke vsled takega poslovanja trpeti često ali materijelno ali pa vsaj moralno škodo!
Italijanstvo pa tako! Nedavno so se vršile v Genovi mednarodne tekmovalne tekme. Te tekme se je udeležil tudi un gruppo di baldi gimnasti cittadini iz Zadra, kakor je lepo obvestil naš tržaški »Piccolo«. Sedaj pa čujte, kako zvene imena teh baldi gimnasti cittadini! Katalmić, Ma-rušić, Lorenzini, Ivanišević in Pavic! Torej — en Italijan. Ker na stvari menda nič ne izpreminja to, da jih »Piccolo« piše: Pavich. Torej tudi njihovo gimnastično njivo, kjer brsti najkričaveje italijanstvo gnoji — oprosti čitateljica! — slovanski gnoj! In to isto dalmatinsko gnojilo je nekdaj v prvi vrsti oplojevalo njivo tržaškega čistega in izključenega italijanstva, ki se mu ravno te dni v našem mestnem svetu prisegali večno zvestobo in — di-fesa nazionale z vsemi sredstvi! Italijanstvo pa tako! Zaprite mu slovanske rezervoarje po Istri in Dalmaciji in pa onega renjikolov: zmanjka mu sape in — bilo je!
Sokol pri Sv. Jakobu v Trstu priredi danes, v nedeljo dne 14. junija t. 1., ob 4 popoldne na lastnem telovadišču (za kon-sumnim društvom »Jadran«) javno telovadbo. — Spored: Ob 3 pop. zbiranje članov v društveni telovadnici v ulici Montecchi (CM šola). Ob 4 popoldne javna telovadba. 1. Proste vaje. Nastopi čez 200
In zopet se je pričela sezona planinskih izletov! Tur stik,. Zodtijth Jrt )'- Z' lo napredovala, a Slovenci se vendarle pre malo brigamo za naše I pe planine in druge zanimive kraje. Ptujci doha;ajo v naše kraje, medtem ko zamanj iščeš domaćina. - Trnovska planota in njena prekrasna razgledi šča; temni, bujn gozdovi, grozne ledene jame in izredna flora, so tu še malo znane. Že pred leti so bila opi sana v vrlem „Planinskem Vestniku" tri najčarobnejša razgled šča v Trnovskem gozdu — • Caven - Kuceh, Zeleni rob in Golaki) —, ki je po mnenja veščakov — „biser* avstrijskih državnih domen — Dobro nadelane in zaznamovane poti po djakovski podružnici SI. pl. dr. dovajajo, še tako nežno nožico na kraj presenečenja,
—	na krat vsklikov: „Oh, ta naša slovenska zemljica, kako si lepa !" Da si potnik odpočije trudne ude in da si ogleda še zanimivo občino Dol-Otlica, preskrbel je g. Anton Bizjak, po domače „Stemč" z novo krčmo, kjer se toči izborno vino in pivo ter streže s tečnimi jedili. Tukaj se dobe za prenočišča z povsem novo opravo.
—	Cene solidne. — Ta krčma je blizo „Predmeje" — t. j. izhodišča in razhodi-šča enakomerno oddaljenih razgledov v Trnovski planoti.
Pevce društva „Kolo- in druge goste, ki se udeleže današnjega izleta v Prvačino, prosimo, naj pridejo na državni kolodvor najdalje do 8*30 zjutraj. Ker bo bržkone naval, treba to radi nabave in razdelitve voznih listkov. Opozarjamo, da se oni, ki reflektirajo na znižano vožno ceno, morajo zglasiti pri društvenih funkcijonarjih na kolodvoru.
Toplo priporočamo vsem našim, ki so vložili vtoke, oziroma reklamacije, in ki so jim bile odbite, naj pošljejo dotične Političnemu društvu v Pazinu za nadaljne postopanje! Splošne pritožbe ne veljajo nič; treba čim več konkretnih dejstev, prič, dokazov, in ko bo vreča polna, bomo vedeli, kam žnjo! Naj se nikdo ne čudi in ne razburja na takem postopanju naših sovražnikov! Pobesneli so, ker se vidijo na koncu absolutnega gospodarstva v Istri. Zato pozor vsi naši! Vlada naj povsod razsodnost! Beležite vse! Javljajte vse Političnemu društvu. Mnogo tega, kar se dogaja sedaj, se ne bo ponavljalo več! Dobro naj pazijo vsi naši na dan volitev, in naj vse, kar vidijo, beležijo in sporoče kakor gori omenjeno.
Na koncu moramo reči še eno: Vse je resnica, kar govorimo o naših nasprotnikih. Ljuta je borba, ki jo moramo voditi žnjimi, ali vendar ta borba jekleni človeka, naj navdušuje in jači! Drug sovražnik pa je, ki bi mogel postati nevarneji od Italijanov, s katerim je borba mnogo težja, ker ubija v človeku voljo za delo. To je borba proti -— nam samim, v kolikor ne bo v naših vrstah tiste železne sloge, ki jo sedanje volitve zahtevajo, tiste požrtvovalnosti, tiste narodne neomajnosti, ki se jo zahteva.
Ne dovoljuimo, ua bi se ta notranji in nevarni naš narodni sovražnik pojavil v nas, ampak vsi složno na volitve z imeni kandidatov Političnega društva, da bo zmaga čim sijajneja in da se veselje sovražnika izjalovi!
Prosimo, da se iz vsake sekcije brzojavi Političnemu društvu v Pazinu vspeh volitev iti naznani tudi število vpisanih volilcev!	_
Za 30.000 kron je osleparila 41 letna Ev-genija Bradaschia, stanujoča v ulici Bono-mo št. 5, Katarino Brimškovo, stanujočo v ulici Giulia št. 70. — Katarina Brimško-va, soproga trgovca z jestvinami, se namreč bavi s prodajo dragocenosti in manu-fakturnega blaga proti plačilu na obroke. Odjemalce jej je pa iskala Evgenija Bradaschia. Ta poslednja je pa predvčerajšnjim pisala Brimškovi pismo, v katerem jej je priznavala, da je zlorabila njeno zaupanje in da jo je osleparila za precejšen znesek, katerega ne more niti določiti. — Brimškova je pa takoj ovadila stvar policijskemu komisarijatu v ulici Luigi Ricci, vsled česar je bila Evgenija Bradaschia včeraj opoldne aretirana. Ženica je na policiji takoj priznala svojo krivdo. — Sleparijo je pa izvršila na sledeči način: Šla je k Brimškovi in jej je rekla, da ta ali ona oseba hoče kupiti to ali ono dragocenost, ali omot svile, platna, ali drugega manu-fakturnega blaga. Obenem je Brimškovi zatrdila, da je dotična oseba v stanu plačati. Brimškova je pa izročala njej sami zahtevano dragocenost ali manufakturno blago, da dotično stvar ponese odjemalcu ali odjemalki. Pri tem sta ženski tudi določili mesečni ali tedenski obrok, ki naj bi ga odjemalec plačeval. Bradaschia je pa tako dobljeno dragocenost ali manufakturno blago prodala pod ceno ali pa zastavila in potem plačevala obroke. To je šlo, dokler je mogla te obroke plačevati. Ko so pa skupni obroki narasli na tako svoto, da je ni mogla Bradaschia več plačevati Brimškovi, je ženica sklenila razodeti Brimškovi svoje sleparsko početje. Na ta način je Evgenija Bradaschia osleparila Brimškovo za skupno svoto 30.000 kron. — Na stanovanju Evgenije
otrok. 2. Proste vaje članov. 3. Orodna Bradaschia je policija izvršila preiskavo, telovadba članov. 4. Proste vaje članic, a m nasla ničesar. - Aretirano zenico so 5. Proste vaje vaditeljskega zbora. 6. Sku- že izročili deželnemu sodiscu. pina. Po tem nastopu: velika ljudska vese- j Ponesrečena žepna tatvina. Gospod, ki lica. Paviljoni, kolo sreče, šaljivo srečka- i liodi po starem mestu, a noče, da bi ga nje, veliko plesišče, kavarna, cvetice. — imenovali. Predsnočnjiin je šel preko
oni gospod tako previden, da prosi, da bi njegovo ime ne prišlo v javnost, je pa tudi tako previden, da je imel listnico pripeto na posebni verižici, vsled česar mu je ni mogel žepni tat iztrgati. Oni gospod je bil pa tudi v onem hipu tako previden, da je začel vpiti na vse grlo, nakar je pribite! redar, ki je oba onadva človeka aretiral. Bila sta policiji in sodišču dobro-nzana Rudolf Habermann in Kajetan Cuc-cagna: prvi, ki je nemški podanik, je izgnan iz Avstrije, a drugi je pod policijskim nadzorstvom. — Oni previdni gospod je imel v listnici precejšnjo svoto denarja.
Ženska, ki ščuva moške na odpor. Predsnočnjiin je neki redar našel na trgu sv. Ivana, pred Verdijevem spomenikom, dva inoška in eno žensko, ki — misleči da prepevajo — izkazovali Verdiju čast s tem, da so se drli na vse grlo. Redar jim je velel, naj bodo tiho, a ko je videl, da njegov opomin ne doseže zaželjenega vspe-ha, je pozval vse tri, naj gredo ž njim na policijo. A glej vraga, dočim sta bila oba moška pripravljena ubogati temu redar-jevemu povelju, ju je ženska ščuvala, naj ne bosta taki šemi, naj se upreta redarju, katerega je poleg tega tudi pošteno opso-vala. Redar je pa nato oba moška pustil in je aretiral zbesnelo žensko, ki je 431etna dninarica Marija Borri, stanujoča v ulici di Rena št. 10.
Na delu zasačena vlomilca. Dva redarja sta predsnočnjiin ob 2 popolnoči zasačila in aretirala dva zlikovca, ki sta z vetrihi odpirala vrata gostilne »Alla buona Ar-monia« v ulici della Raffineria. Aretiranca sta 201etni mornar Humbert Lušin, doma s Krka in stanujoč tu v ulici della Sanitd št. 7 in 211etni mehanik Si!vij Birti, doma iz Trsta in stanujoč v ulici di Crosada št. 12.
Pretepač in nasilnež. 191etni Marij Po-dersaj, stanujoč v ulici Massimo D' Azeglio št. 10, je predsnočnjim prišel do pretepa z nekim drugim človekom v neki krčmi v ulici della Scorzeria. Ko je pa prišel v krčmo redar, da bi pomiril oba pretepača, se je Podersaj spustil v redarja in ga vgriznil v roko ter mu grozil, da ga ubije. Trebalo je mnogo truda, preden je mogel redar vkrotiti zbesnelega Podersaja in ga odvesti v zapor.
Sleparska igra. 241etni Svetko Dović, doma iz Dalmacije, je prišel v Trst z namenom, da se izseli v Ameriko; bil je nastanjen v hiši »Avstro-Amerikane« pri Sv. Andreju. Predsnočnjim, ko se je Dović nahajal v neki krčmi v ulici del Broletto, kjer je naletel 11a tri mažakarje, ki so ga povabili, naj igra 11a takozvani »naprst-nik«. A preden je minilo četrt ure, je Dović na tej sleparski igri izgubil 80 kron, nakar so oni trije izginili. Nesrečnemu, ali bolje naivnemu Doviću pa ni preostajalo drugo, nego da je prijavil dogodek na policijskem komisarijatu pri Sv. Jakobu. — Pač žalostna in Še bolj brezuspešna tolažba!
Aretiran je bil predsnočnjim lSIettii Alfred Kleuz. doma iz Maribora, ker je skušal ukrasti škatljo cigaret na škodo nekega natakarja v hotelu »Volpich«.
Umrli so: Prijavljeni dne 13 t. m. na mestnem fizikatu: Magas Valerija, 2 leti in pol, ul. del Sale št. 6: Čk Jakob, 7i6 let, ul. del Ronco št. 9; Novak Celestu, 2 meseca, ul. Sv. Frančiška Asiškega št. 9; Čepar Marija, 14 let, Vrdela št. 1511. — V mestni bolnišnici dne 10. t. ni.: Camus Josip, 60 let; Pelzzon Ana, 6 mesecev; Cetul Josip, 68 let; Zuanelli Emil, 34 let; Turco Josip, 39 let; Peršič Ivan, 77 let; — V bolnišnici pri Sv. Mar. Magd. dne 10. t. m.: Grahovac Junko, 28 let.
Loterijske številke, izžrebane dne 13. junija 1914:
Linec	38 7 88 56 30
DANES, 14* t* sili
pri	¥
Zvečer: Umetalni ogenj. Svira godba NDO Cene: Vstopnina k telovadbi in veselici
Starega mesta neki gospod, čigar ime nam policija ni hotela povedati, ker je do-
70 v, br. v kroju 40 v, otroci pod 10 let sch tični gospod prosil, naj bi ga ne imenovali prosti vstopnine; oni nad 10 let in dijaki v listih (boji se namreč, da bi njegova
20 v. Sedeži z vstopnino vred I. r. K 2; II. r. K 1.60; 111. r. K 1.20. — Vstopnice je vidno nositi! K obilni udeležbi vabi naj-uljudneje odbor. — Prpomba: V slučaju dežja se bo vršila telovadba prihodnjo nedeljo.
gospa soproga izvedela, da je bil v Starem mestu, kjer najbrž ni imel poštenega opravila) in tam sta, kakor slučajno, zadela vanj dva človeka. Eden teh dveh je pa ob tej priliki potegnil iz žepa onega i neimenovanega gospoda listnico. Ker je
Mllmz vesti.
Lonjerska podružnica CMD je morala
radi petindvajsetletnice Adrije in Sokol-skega nastopa pri Sv. Jakobu prenesti svojo veselico na prihodnjo nedeljo, 21. t. m. Tržaško ozemlje je vse prepreženo s podružnicami CMD, tudi naš Lonjer ni hotel biti tu zadnji. Že par let sem uspeva kar najlepše v tem našem narodnem kraju, razen raznih drugih društev, tudi podružnica naše obrambne Družbe, ki prireja prihodnjič svojo veselico. Zanimiv spored, krasen nenaporen izlet v zeleno okolico, in namen prireditve vabijo tržaške in oko-iičanske Slovane za ta dan v naš narodno zavedni Lonjer.
Opozarjamo na veselico, ki jo prirejajo danes popoldne poštni in brzojavni uslužbenci na vrtu gostilne »Gospodarskega društva:< pri Sv. Ivanu (poleg cerkve). Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina 50 vinarjev.
Občni zbor tržaške ženske podružnice CMD. V soboto, 6. t. m. se je vršil redni občni zbor tržaške ženske podružnice CMD ob obilni udeležbi članic. Predsednica g.a Karla P o n i k v a r j e va je nagovorila zborovalke z vznešenim nagovorom, v katerem je poudarjala vso pomembnost družbe in podružnice za uspehe tržaških Slovencev. Potem je lajnica gč. Koče var jeva prečitala svoje poročilo iz katerega posnamemo prihodnje dni najvažnejše točke. Poročilo se je odobrilo brez ugovora, le ga. Gro m o v a je predlagala, naj gč. tajnica prečita imena onih gtfspa in gospodieen, ki so šivale obleke za »božićnico«, kar se je zgodilo
ob odobravanju vseh zborovalk. Blagaj-ničarica gč. Š t r e k 1 j e v a Je prečitala svoje blagajniško poročilo, ki s suhimi številkami govori o velikih gmotnih uspehih podružnice in o rodoljubnem delovanju vseh odbornic. Tudi o tem poročilu izpregovorimo prihodnjič več. K tretji točki, -posameznim predlogom in željam«, se je oglasila ga. Torničeva ter v imenu vseh staršev, ki imato otroke v šolah naše Družbe, izrekla prisrčno zalivalo odboru za obleke in obuvalo ter skrb za slovenske otročiče, učiteljem m uciteljicam pa hvalo za trud in požrtvovalnost. Prešlo se je nato k volitvi novega odbora. Dosedanja mnogoletna predsednica ga. Ponikvarjeva se je zahvalila za izkazano zaupanje in čast, da je bila toliko let na čelu odbora, in izjavila, da sedaj ne more več prevzeti te naloge. Bilo je nato 10 minut odmora, da so se mogle zboroval-ke pogovoriti med seboj o novem odboru. Ko se je zborovanje zopet pričelo, je predlagala gč. Rozmanova za predsednico go. dr. Slavlkovo, za odbornice pa ge. Barteljnovo, Ponikvarjevo, dr. Staretovo in Ternovčevo ter gč. Mankočevo, Štrek-lievo in Vinškovo; za poverjenice pa ge. Bartolovo, Costaperarijevo, Goljevščkovo, Kn&usovo in Lenassijevo ter gč. Cokovo, Gtiličevo, Saksidovo, Vatovčevo, Pfeifer-jevo in Zidarjevo. Ker je ga. Ponikvarjeva izjavila, da ne more sprejeti nobene od-borniške naloge, izvoli se ob konstituiranju odbora ena poverjenica za odbornico. Novoizvoljena predsednica ga. dr. Sla-vikova se je v iskrenih besedah zahvalila za izvolitev ter obetala delovati, kolikor bo v njenih močeh v kolu svojih tovarišic odbornic za ljubljeno, prekorist-no Družbo, ki skrbi za slovensko šolstvo na našem ozemlju. — Po občnem zboru je predavala jako zanimivo^ gč. Crnagojeva
0	vplivu umetnosti na ženo.
Občni zbor »Dramatičnega društva« v Trstu. V torek, dne 9. t. m., se je vršilo nadaljevanje zadnjega občnega zbora ^Dramatičnega društva«. Udeležba je bila lepa in debate nič manj živahne, nego zadnjikrat, kar ravno dokazuje, da se naša javnost faktično zanima za nadaljni razvoj, oziroma bodočnost našega gledališča. Občni zbor je otvoril, — ker ni bil navzoč predsednik in intendant dr. Šem-rov, radi preselitve v Kranj, — najstarejši odbornik, A. Muha, ki je opravičil odsotnost merodajnih faktorjev, ki so bili slučajno zadržani radi važne seje v občinskem svetu. Navzoča sta bila med drugimi državni poslanec g. dr. G. G r e g o -r i n in predsednik »Tržaške hranilnice ♦ posojilnice«, g. Srečko Bartelj. Blagajnik društva, g. K r a j g e r, je prečital blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo v tekoči sezoni 1913—1914 96.266.14 K prometa, ter O K izgube. V imenu pregledovalcev računov je predlagal občnemu zboru g. 1. P i n t a r, naj se da odboru absolutorij. Sprejeto. Nato se je razvila daljša živahna debata, v katero so posegli gg.: drž. posl. dr. G. Gregorin, Katnik, dr. E. Stare, dr. Čok, Mahkota i. dr. Vsi govorniki so naglašali, da je ohranitev gledališča za kulturni razvoj tržaškega Slovenstva neobhodno potrebna. Vsi so prihajali tudi z nasveti in svarili v ravnanje bodočemu odboru. Nato je sledila volitev novega odbora in so bili izvoljeni: predsednik g. dr. I. M. Čok, odborniki gg.: A. Muha, Krajgcr, I. Katnik, Žiberna, Waschte, Le-skovec, Stoka in Pertot; namestniki g. Ponikvar, dr. E. Stare in geometer Go-rijup: prcgledovalca računov: gg. I. Pin-tar in f. Prunk. Izvoljeni predsednik dr.
1	v. M. Cok se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in je izjavil, da stori vse, kar je v njegovi moči, za ohranitev in prospeh te naše institucije. Poživljal je vse mero-dajne faktorje, da priskočijo društvu nadalje v pomoč.
Odbor Šentjakobskega »Sokola« prosi p. n. občinstvo, ki se udeleži današnje telovadbe in veselice, da si lahko preskrbi vstopnice že v predprodaji od 9 dopoldne dalie na veseličnem prostoru ali pa pri gospe Bičkovi v »Narodnem domu«.
Sv. Križ. Danes, ob eni se bo vršil sestanek glede ustanovitve podružnice j Narodne socijalne mladinske organizacije« iz Trsta.
Zabavni večer, ki ga je imel prirediti pevski zbor Z. J. 2. v gostilni Bonvec-chiati, danes, dne 14. t. m., se z ozirom na nastop Sokola pri Sv. Jakobu preloži na nedeljo, dne 21. t. m.
Zavarovalnica goveje živine v Sv. Križu pri Trstu priredi danes javno tombolo z dobitki: činkvina 100, tombola 200 K. Srečke po 40 vin. komad. Začetek tombole ob 6 zvečer. Pred in po tomboli se bo vršil ples. Vsak ples 20 vin. Cisti dobiček je namenjen za podporo za nezgode živinorejcev, vsled česar je pričakovati obilne udeležbe.
Cerovi.
—	Na »pounenci« izvrstnega terana pri g. Karlu Trampužu, trgovcu v Kostanjevici na Krasu, so nabrali 4.70 K za CMD. Gospa A. \Vaschte za zgubljeno stavo
1	K.
- Za cvetlični dan so darovali: I. H. s posebnim namenom 60 K in ne 60 vin., kakor je bilo pomotoma javljeno včeraj Nadalje po 2 K: Vičič, Pečar, Jakob Tav-čtr. Siva; in. Marica Bartol, zato da se nje priimek zapiše pravilno.
—	Ženski podružnici CMD darovale po
2	K Nc/.ika Resel in Ana Gos tiša. Lepa hvala vsem!
Zborovanje delegatov bo v soboto, dne
20.	t. m., od 8 zvečer naprej v društvenih prostorih, uL sv. Frančiška št 2.
Kongres N. D. O. se bo vršil v nedeljo.
21.	t. m., začetek ob 9. zjutraj.
Zveza 1 ug. pekovskih pomočnikov. Jutri ob 6 zvečer važna odborova seja.
Shod v Ajdovščini. Podružnica N. D. O. v Ajdovščini priredi danes popoldne javen shod. Govoril bo strok, tajnik Brand-n e r iz Trsta.
linrctfna !i:Ma crsnnizccijn.
Posred*»t ;rln;ca dela N. I). O. Spreten | voznik išvC :'ri«?;cnic službe. Sprejme j tudi ka'\oi:o druau icniu enako delo.
Vesti iz Gorttbe.
Hovostrojorshe hujskanje.
Ko je lani za časa deželnozborskih volitev z mogočno besedo oznanila vsa dežela, da je do grla sita kranjskega nemoralnega in brezobzirnega strankarskega boja, tedaj se je oddahnila vsa dežela, da vendar enkrat pride doba, ko bodo korakali Slovenci združeni proti narodnemu nasprotniku in ko je premagana enkrat za vselej teorija o edinozveličavnosti bratomornega boja. V vsej deželi je tedaj zaplapolal veselejši in prostejši veter, vse ga je bilo veselo, le eden je ostal v ozadju in jezen in preklinjajoč razmišljal o svojem velikanskem polomu.
Vsa dežela je bila vzradoščena nad izidom volitev, le eden se je jezil in je divjal in udarjal po zmagovalcih, to je bil »Novi čas«, glasilo one struje, ki je pod katoliško zastavo na nesramen način blatilo ljudi, ki je hotelo za vsako ceno pre-drugačiti naše javno življenje.
Z velikanskimi nadami so Šli v boj no-vostrujarji. Njihova načeta in njihova predavanja morajo vzbuditi vse ljudi! Samo ena volja mora vladati po vsej Goriški
—	volja Slovenske ljudske stranke.
Pa prišle so volitve in ž njimi polom novostrujarjev in zmaga slovenskih samostojnih kandidatov. Dolgo se je pripravljala novostrujarska stranka, vsi so bili prepričani, da jim zmaga ne izostane, in ko so padle njihove prve korifeje, tedaj je šele novostrujarska četa začela pojmovati boj v Gorici, od tedaj pa se je tudi pomnožila jeza vodilnih novostrujarjev nad zmagovalci.
Nobena reč ni izvršena naenkrat, in s tem so se tolažili novostrujarji. Četudi nismo prodrli naenkrat, pa zmagamo v prihodnje in tedaj gorje premaganim.
In začeli so z napadanjem in kritiziranjem samostojnih poslancev. Nobena reč jim ni bila po volji, vse je bilo napačno in povsod je našlo njihovo strogo oko napake. Da bi pa te »napake« tem silnejše učinkovale, so začeli novostrujarji s sistematičnim napadanjem ljudi, ki ne trobijo v njihov rog, da bi dobili na ta način svoje ljudi na vodilnih mestih. Ker pa so bili vsi ti očitki premalenkostni ter je treznost in razsodnost samostojnih poslancev onemogočila, da bi imela kritika novostrujarjev uspeha, so se ti zatekli h hujskanju, kjer so upali na večje uspehe.
Tedaj so nastali »šlagerji« S. L. S. — Kolonski zakon, vinski davek, deželna zavarovalnica za govejo živino. Cele okraje so zbegali s svojimi napačnimi poročili. Končno pa je moralo tudi to prenehati. Zdravo goriško ljudstvo je kaj kmalu čutilo, na kateri strani je pravica, in ljudstvo samo je spoznalo in obsodilo no-vostrujarje.
Tedaj pa je stopnjevalo novostrujarstvo način dosedanjega boja, dokler ni dal venca hujskanjem shod v Cerknem.
Kakor smo izvedeli od zanesljivih stra ni, so se tam ponavljala hujskanja v največjem obsegu in na čelu hujskačev je bil sodni svetnik Fon. Navajeni smo sicer, da se Fon ne ozira dosti na gotova dejstva, ali da bi tako zelo preziral vse. kakor se je to zgodilo na shodu v Cerknem, pa nismo mislili. Smešen argument je podil smešnega, sofizem se je vrstil za sofizmom, da je vse strmelo nad načinom govora v Cerknem, kako neosnovani in neutemeljeni so bili vsi napadi, kako drzne laži so vsebovali — a vse to ni pomagalo nič, kmetje sami so znali ločiti plevel od pšenice.
Nočemo se v podrobnejše spuščati v boj s poslancem Fonom, rečemo mu le to: Še ni vseh dni konec in še pridejo časi, ko ne bo treba braniti kolonskega zakona v Brdih, ko se ne bo agitiralo vsled pravičnega vinskega davka v Gorah proti nam, tedaj pa naj bo prijavljen posl. Fon, da mu v zanj najbolj neugodnem času serviramo vsa ta demagogična hujskanja, tedaj pa naj gleda, kako vdrži sebi indrugim nasproti svojo nepravično kritiko.
Iz Bovca. — V nedeljo, dne 7. t. m počastil nas je dr matični odsek „Roko delskega bralnega društva v Tolminu" s svojim posetom. Priredil nam je krasno vspelo igro „Zmešnia a na zmešnjavo". Tolminci so nam pokazali, kaj zamore trdna volja in vstrajno delovanje na tem polju. Kes občugovali smo njih krasno igro, ki bi nam morala biti v vzgled in spodbujo. Iz med vseh se je naibolj odli kova g. Kavčič, ki je s svoiim nastopom vsikdar povzročal obilo smeha med ob č>nstvom; a tudi drugi so častno rešili svoje vloge. Gotovo se niso naši gostje nadeiali tolikega < b ska. Z sto pa n je bil
-	es Bovec in tu ^i precej ljudstva iz oko-Lee se je udrležilo predstave. Med po sestn ki videli smo tuii mnogo inteligence, kar najbolje znači, da ljudstvo kar hrepeni po takih p ireditvah. Še par besedo odru. Čudili smo set da se je moglo na njmi sploh igrati. Zadnji čas je, da se tista reč, ki ne zasluži imena .oder", od pravi in nadomesti z drugim, potrebam odgovarjajočim odrom. Saj je v ta namen tudi že zbran precejšen sklad in načrt je tudi ž*- napravljen Čemu torej nepotrebno čaVanie .n odlašanje? Ko bi bili postavili odr-r že lansko Seto, bi se ljubljanski
igralci gotovo ne branffi gostovati v našem romtnti&ini gorskem trgu. A tudi dobri diletanti bi se vzgojili, ko bi imeli primeren oder in nastalo bi pri nas vse drugo življenje. Inteligenca bi imela zabavo, prosto ljudstvo razun tega tudi pouka. Torej zganimo se.	Bovčan.
Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se zahvaljuje v imenu uboge šolske mladine uglednemu bralnemu in pevskemu društvu „Bodočnost" na Volčjemgradu pri Komnu za podaijenih 20 K tukajšnji ubogi 'Šolski mladini.
Šolsko vodstvo na Volčjem gradu.
Voditelj: V. TERČON.
Odlikovanje. Cesar ie podelil ravnatelju zemljiške knjige v Gorici Albertu Ur-basu povodom njegove stalne upokojitve naslov cesarskega svetnika.
Na naslov deželnega glavarja. Ko so
se vršile v Gorici zadnjič deželnozborske volitve za mesto, tedaj se je od strani laške ljudske stranke govorilo tudi o narodni pravičnosti. Dajemo tu priliko, da se tudi dejansko pokaže smisel za narodno pravičnost in ne samo teoretično. — Navada je, da deželni odbor ne da nalepiti v Gorici slovenskih plakatov, temveč le laške. Nastopili smo že proti temu ravnanju, a dosedaj še vedno brez uspeha, kakor kaže ravno zadnji plakat glede razpisa nagrad kmetovalcem. V.interesu slovenskih okoličanov, ki prihajajo vsek teden v mesto, v interesu onih, ki jim je plakat v prvi vrsti namenjen, in ki so, saj kolikor pride Gorica v poštev, v pretežni večini Slovenci, prosimo, da rabimo najmilejši izraz, da razglasi omenjeni razpis deželni odbor tudi v slovenskem jeziku. En dvojezičen plakat vendar ne bo končal laške Gorice, saj tudi samoslovenski plakati še niso pregnali kamorašev z magistrata. — Naša zahteva je nad vse pravična, je pa tudi v interesu deželnega odbora, ki hoče vendar naznaniti razpis vsem, kar je pa mogoče edino le z dvojezičnim plakatom. Zato upamo, da bo v najkrajšem času naša zahteva tudi izpolnjena.
Ženska podružnica Ciril - Metodove družbe v Pevmi priredi v nedeljo, dne 21. t. m., v Pevmi v gostilni Brezigar veselico z raznovrstnim sporedom. Začetek veselice ob 4 popoldne.
Dirka okoli goriškega Krasa. Odhod dirkačev ob 10 dop. s ceste Podgora — Ločnik. Prvi dirkači pridejo v Gorico okoli 2 popoldan, cilj je Rožna dolina (Tivoli). Kdor hoče videti prvovrstne dirkače, si pride ogledati odhod in prihod dirkačev.
Po dirki se vrši v Hilmteichu veselica kolesarskega društva »Gorica«. Vstopnina je nizka, spored bogat, da bo vsakdo zadovoljen.
Vsa dirka ba kinematografično posneta. V nedeljo je gesio Goričanov v Rožno dolino in na veselico »Gorice«.
Cvetlični dan »Rdečega križa« se je vršil včeraj v Gorici. Da ni motilo neugodno vreme, bi bil uspeh nad vse lep. Ali tudi tako se prireditelji ne morejo pritožiti nad Goričani. Pač pa ti nad prireditelji kakor kažejo plakati.
Opoldanski streL V včerajšnji »Eco« predlaga nekdo, da bi se v Gorici javilo poldne s strelom. Ker v resnici javne ure včasih zelo divergirajo, bi bila uredba gotovo čisto umestna.
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj -v t*k, 30. junija, od 8 do 10 dopoldne. Pismeni sprejemni izpiti bodo dne 1. julija od 8 do 12 in od 3 do 5; ustmeni izpiti začnejo dne 2. julija ob 8 dopoldne in se bodo nadaljevali 3. julija. Pri sprejemu se zahteva rojstni in krstni list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za šolsko službo. — V smislu postavnih določil opozarja ravnateljstvo one starše, ki ne stanujejo v Gorici, naj bodo pri izbiranju stanovanj za svoje hčere jako previdni; svetuje se jim, da poiščejo taka stanovanja, kjer bodo gotovi, da pridejo njihovi otroci v dobro in pošteno hišo. — Ravnateljstvo je sestavilo imenik onih zavodov in zasebnih družin, katere smatra za prporočljve. Nobena gojenka ne sme stanovati pri družini, ki ni zaznamovana v tem imeniku. Obenem bodi povedano, naj starši ne mislijo, da dobe njihove hčere službo učiteljice takoj po končanih študijah. Za goriški okraj je mnogo kandidatinj brez službe priglašenih še iz leta 1912. in 1913., mnoge absolventinje služijo popolnoma brezplačno. Komur Je tedaj stalo do tega, da pride njegova hči kmalu do kruha, naj jo pošlje v trgovsko, obrtno, ali pa v gospodinjsko šolo. — Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici.
Vesti iz Istre.
V vhrf volilnega bola!
(Klic iz Istre.)
Nahajamo se v znamenitih dneh volitev v deželni zbor istrski. Še nikoli se ni opažalo tolikega zanimanja za te volitve, kakor to pot, ko se bavi žnjimi skoro vsa Italija, a pišejo o nas tudi na Francoskem. V tej, Slovanom prijazni deželi seveda povoljno za nas, v Italiji pa bi nas, ako bi mogli, radi potopili vse do zadnjega. Tembolj moramo mi razumeti važnosti teh volitev. Narod naš naj gre kakor en človek na volišče ter naj odda svoje glasove kandidatom, predloženim po političnem društvu. Proti složnim narodom nasprotnikom, preskrbljenim z denarnimi sredstvi In protekcijo od raznih visokih strani, mo-romo stati tudi mi složni, čvrsti in nepremagljivi!
Besnilo naših narodnih nasprotnikov je doseglo svoj vrhunec — ne samo v Istri, ampak tudi v Trstu, v Gorici in drugod*
Narodno vprašanje Trsta ie narodno v-prašanje vseh nas, Hrvatov in Slovencev!
Vse boli in vse radosti, vse zmage in vsi porazi naših bratov v Trstu in na Goriškem, kakor sploh v vsem našem jugoslovanskem svetu: so tudi naše boli in radosti. Naša borba na istrskem polotoku ni nič druzega nego nadaljevanje tiste velike borbe, ki jo bije zavedno jugoslovanstvo v tej monarhiji za svojo narodno emancipacijo, za svoje ujedinjenje, za svojo svobodo! Zato imajo letošnje volitve v Istri posebno veliko važnost; zato je potrebno, da se vsi naši volilcf zavedajo te važnosti! Ob teh volitvah se ne glasuje ne za Petra, ne za Pavla, marveč le za stvar: za načelo narodnega obstanka in narodne bodočnosti!
Kdor ne glasuje za naše kandidate in se vzdrži glasovanja, ta podpira indirektno naše sovražnike: glasuje za njih! Takih pomagačev ne sme imeti sovražnik med našimi ljudmi!
Tu ie angažiran naš ugled, naša narodna čast! Ne dopustimo, da bi se omadeževala!
Kakor smo vsi enaki pred zakonom, bodimo vsi enaki pred slovanskim značajem naše Istre! Temu naravnemu zakonu se moramo pokorovati vsi! Pred tem naravnim zakonom, pred slovanskim značajem Istre ne sme biti osebnih razmeric, strankarskih zadevic! Vsi se moramo oslanjati na eno palico — močno palico narodne sloge in udarjati žnjo po trdih sovražnih glavah, da jih enkrat mine volja do vmešavanja v to, kar je našega!
Kakor stojita pred zakonom samo dve vrsti ljudi, krivi in nedolžni, tako tudi pred to volilno borbo v Istri. Na eni strani naj stoji naš narod, na drugi njegovi sovražniki!
Le, če bomo tako delali, povspešimo prihod onega dne, ki nam prinese ravnopravnost, osamosvojenje, narodno svobodo, da bomo mogli začeti z novim življenjem, odgovarjajočim današnjim novim časom! To je naš narodni ideal, naš visoki cilj! To je zvezda naša na obzorju, to je cilj, do katerega naj nas vodijo naše poti, naše delo, naš trud in naši boji! Iz sramote odvisnosti, narodne podrejenosti, kulturnega zaostajanja in gospodarskega suženjstva tja ven na zlati sjaj sol-nca — narodne samodoločbe, da bomo svobodni gospodarji na svoji svobodni zemlji!!
Viharne volitve v Pomjanu. Iz Pomjana nam pišejo: Volitev v splošni kuriji je bila pri nas zelo burna, da tako burne volitve že nismo imeli kmalu. Laški podrepniki so napeli vse moči, da bi dobili v občini večino glasov, toda ni se jim posrečilo. Naše ljudstvo na Pomjanščini se je začelo tako zavedati svojih narodnih pravic in dolžnosti, da je za vedno odklenkalo raznim Bartolichem in njihovim pomagačem in priganjačem. Lahi so delali večnoma na skrivnem, kakor so tudi na skrivnem postavili svojega kandidata, našega preljubega Bartolicha. Mislili so pač, da bodo ž njim opravili najbolje, toda izpodletelo jim je: tudi pri nas, v svojem kraljestvu je Bartolich padel globoko v — »trombo« in tržaški »Piccolo« se je nesramno lagal, ko je pisal, da je dobil laškoliberalni kandidat v pomjanski občini večino. V po-mjanski občini je bilo namreč oddanih za našega Mandiča 335 glasov, dočim pa jih je dobil laškoliberalni kandidat Bartolich samo 237. Naš slovenski kandidat je imel torej tudi v Pomjanu večino in sicer 98 glasov! — Rekli smo, da so bile volitve pri nas zelo burne. Naši ljudje so se zbirali v gostilni Antona Perose, kjer je bila izvešena tudi naša slovenska trobojnica Lahonske podrepnike je seveda silno bodla v oči ta zastava in tekli so k županu Bartolichu, naj posreduje pri volilnem komisarju, da naj bi se z ozirom na javni mir in red zaukazalo, naj se sname slovenska zastava. Bartolich in komisar sta seveda takoj ustregla lahonski želji in tako je prišel ukaz, naj se zastava sname. V tem pa so prikorakali v Pomjan Šmarci s svojo društveno zastavo. Seveda jih je takoj ustavilo orožništvo. Nazadnje so se pogodili, da odkorakajo z zastavo do Perosove gostilne, da tam shranijo zastavo. Lahonski volilci so imeli svoje zbrališče v So-sičevi gostilni in odtamkaj so potem čim-dalje tem predrzneje začeli izzivati naše ljudi, nazadnje pa so jih začeli celo obmetavati s kamenjem. Razburjenje je postajalo čim dalje tem večje, kar je lahko razumljivo^ saj je bilo na cesti kakih 800 ljudi, polovica naših, polovica pa lahonov. Kamenje je letelo kakor toča in ta toča je trajala skoraj nepretrgoma nad tri ure. Seveda: oni so začeli obmetavati naše ljudi, in naši se vendar niso hoteli dati pobiti, in so vračali mlo za drago. Kakor se govori, je bilo kakih dvesto ljudi ranjenih, večina naših, nekaj pa tudi nasprotnikov. Ob tolikem številu ljudi ona dva orožnika, ki sta bila v službi, seveda nista mogla pomiriti ljudstva. Pomagal jima je tudi naš učitelj g. Fran Jakupec, ki pa je za svoje miroljubno delo dobil plačilo s kamenjem, s katerim so ga začeli obmetavati iz Sosičeve gostilne. Da bi se obranil tega zlobnega napada, je ustrelil trikrat z revolverjem v zrak. Le tako je odgnal od sebe napadalce. Najboljša pa je bila potem ta, da so mu drugi dan zato orožniki odvzeli orožni list. — Vkljub temu, da je bila taka huda kamenita toča, pa vendar ni bil nihče aretran. — Tak je bil torej pri nas prvi volilni dan. Vroč je bil in hud, toda nič ne de: Pomjanščina je pokazala, da noče več slišati o raznih Bartolichih in drugih takh hlapcih laško-liberalne kamore. Naše ljudstvo je pokazalo, da se zaveda svoje slovenske narodnosti, in to nam daje trdno upanje, da bodo kmalu pometeni iz naše občine tudi še zadnji ostanki laškega kamoraškega podrepništva!
Razne vesti.
Lev med igrajočimi se otroci. Rokoborec Markusen je hotel v Bahrenfeldu pri Hamburgu darovati zoološkemu vrtu mladega leva. Ko ga je dvignil na svoje rame, se mu je lev iztrgal iz rok in pobegnil ravno med skupino igrajočih se otrok, ki se jih je polastila seveda silna panika. Na lice mesta prišla policija je leva takoj z več kugljami podrla na tla.
Eksplozija v \Vestminstrski opatiji. Pri
velikem oltarju v Westminstrski opatiji v Londonu je v petek zvečer eksplodirala bomba, pri čemer je bil močno poškodovan zgodovinski stol, ki se rabi pri kronanju angleških vladarjev. Domneva se, da je izvršila atentat najbrže kaka sufra-getka. Eksplozija je nastala z dvema strašnima pokoma. Detonacija je bila tako silna, da jo je slišalo več poslancev v parlamentu. Opatijo so takoj policijsko zaprli. Govori se, da je poslopje samo na več krajih poškodovano. V bližini cerkve je cestni tlak popolnoma razdrt. Dosedaj ste bili aretirani že dve sefragetki.
Umrl je na Dunaju predsednik deželnih bank Edvard P a 1 m e r, star 75 let.
Reševalna armada. V Londonu se je o-tvoril v sredo mednarodni kongres reševalne ramade. Kongres se vrši v takozvani Albertovi dvorani. Zastopane so na kongresu vse evropske države. Na kongresu je zastopanih 2100 delegatov, ki govore 34 jezikov.
Rosevelt bivši ameriški predsednik je odpotoval iz Madrida v Pariz, kjer bo poročal o svojem znamenitem potovanju po Afriki.
Izsiljevanje. Iz Kolna na Nemškem se poroča: Tu je bi! te dni aretiran privatni detektiv Steinhanses, ker je osumljen izsiljevanja. Neki odlični oženjeni privatni docent na vseučilišču in ženski zdravnik, je imel za svojo pacijentinjo neko odlično gospo. Razvilo se je med njima kmalu ljubavno razmerje in zdravnik je izdal go-spej tekom 10 let okoli 400.000 kron. Prvi soprog gospe je izsilil od zdravnika 100.000 kron, dr^ugi si je ustanovil na njegove stroške lekarno, tretji pa je dobil 150.000 kron, da je molčal. Skupno je izdal zdravnik izsiljevalcem nad 800.000 kron. Pričakovati je še nadaljnih senzacijonalnih aretacij.
Indijci v Kanadi Vzgledi angleških su-fragetk so postali, kakor se kaže, jako nalezljivi. Iz Vanconverja se namreč poroča, da je pričelo več sto Indijcev, ki so dospeli pod vodstvom svojega rojaka Gurdita v Kanado, z gladovnim štrajkom, ker jim kanadske izseljeniške oblasti niso dovolile naselitve v Kanadi. Sploh zavzema »idijski probhem« v Kanadi vedno nevarnejše oblike. Indija je s svojimi 300 milijonov ljudi neizčrpen človeški rezervoar, ker dežela ne more rediti vsega svojega prebivalstva. Radi tega zapušča vsako leto na stotisoče Indijcev svojo domovino, ki iščejo potem svojo srečo v južni Afriki, Avstraliji ali pa Kanadi. Vendar pa so temnokožci v vseh teh deželah silno nepriljubljeni, predvsem pa v Kanadi, kjer se boje plemenskih bojev. Kanada naj je in naj tudi ostane dežela belokož-cev: to je deviza kanadske vlade, ki je sedaj v precejšnji zadregi, ker so Indijci tudi angleški podaniki in bi bil njih izgon iz kanadske province nezakonit. Anglija pa mora jako paziti, da ne razburi javnega mnenja v Indiji, ker je indijsko cesarstvo najdražji biser v diademu angleške svetovne države. Indijski izseljenci, ki so dospeli v Vancouver, so, kakor že omenjeno, pričeli z gladovnim štrajkom, da demonstrirajo proti sovražnemu postopanju kanadske vlade. Vsled vladajočega razpoloženja v Kanadi pa je kljub temu jako dvomljivo, če bo ta korak Indijcev kaj pomagal.
Vzoren sin. Dva gospoda, ki sta se vozila v istem vagonu, sta se pogovarjala o vzgoji svojih sinov. »Imate morda Vi kakega sina?« vpraša prvi. »Enega« — odgovori drugi. — »Ali sin morda kadi?«
—	»Niti govora o tem. Nikdar se še ni dotaknil niti ene smodke!« — »Morda pa pije, ali igra na karte, ali pa zahaja v kavarne?« — »Ne pride mu niti na misel.«
—	»Prihaja morda pozno ponoči?« — »Takoj po večerji gre že v postelj.« — »Res, lahko Vam čestitam, da imate tako vzornega sina!« — Toda prosim Vas, koliko pa je star ta Vaš vzorni sin?« — »Dva meseca in deset dni.«
Porotno sodišče.
Šestnajstletna detomorilka.
Včeraj se je vršila pred porotniki razprava proti 161etni Oliviji Braico, doma iz Strunjava, ki je bila obtožena zločina de-tomora, in sicer, glasom obtožnice, da je dne 6. marca t. 1. rodila živo dete ženskega spola, da je temu detetu z udarcem zdrobila spodnjo čeljust in ga potem zadušila, zavivši ga v kos platna.
Razpravi je predsedoval višjesodni svetnik dr. Andrich, a votanta sta bila dežel-nosodni svetnik baron Farfoglia in sodnik dr. Rocco. Državno pravdništvo je zastopal dr. Zumin, a obtoženko je branil dr. Robba.
Porotna klop je bila sestavljena iz gg. Paito Fran, Košuta Fran, Bailo Urh, Wid-mer Ivan, Abbondanno Hugon, Ruzzier Jernej, Lozej Josip, Ivaniševič Matej, Pre-log Ivan, Sancin Lovrenc, Lenček Anton, Lin Avrelij in namestnik Amoroso Aleksander.
Potem, ko je bila prečitana obtožnica, je predsednik vprašal obtoženko, če se priznava kriva, nakar je obtoženka rekla, da ne. Trdila je, da ni niti zapazila, da je noseča. Dne 6. marca t. 1. se je počutila

slabo. Okofi poldne so jo prijele hude bolečine. Ob dveh popoldne je legla v posteljo. Okoli 7 ure zvečer je prišel na svet otrok. Bila je vsa zmešana: zavila je o-troka v kos platna in položila v neki koš. Zdelo se jej je, da je otrok mrtev, ker se ni gibal. Drugi dan je otroka zakopala na vrtu za hišo, in sicer sama, ne da bi jej bila pri tem pomagala njena mati. Trdila je, da njena mati ni sploh vedela ničesar o tem.
Oče otroka je bil Silvijo Fonda, ki jej je bil obljubi!, da jo poroči.
Priči Marija B r a i c o, mati obto-ženke, in Dominik Tagliapietra, obtoženkin nezakonski oče, nista hotela pričati.
Priča Angela Braico, obtoženkina
sestra, je rekla, da je sicer vedela, da se Olivija meni s Silvijein Fonda, a ni vedela, da je noseča. V Strugnanu so sicer govorili, da je Olivija noseča in priča je sestro tudi vprašala, če je to res, a sestra jej je ogorčeno zanikala.
Priča Si l v i j F o n d a, je povedal, da je Oliviji obljubil, da jo poroči, in sicer je bila ta njegova obljuba resna. Ko ga je pa predsednik vprašal, če namerava še vedno poročiti Olivijo, je priča rekel:
— Tega sedaj še ne vem. Moram čaka- • ti, da vidim, kako bo ta stvar končala!
Priča Bernard Giurco jc čuvaj zaporov v Piranu. Njemu je obtoženka v zaporu priznala, da je rodila dete ženskega spola, da pa ni vedela, če je bilo dete živo ali mrtvo in da jej je mati pomagala zakopati dete na vrtu.
Priča Jurij Hammeregger je o-rožniški postajevodja v Piranu. Njemu je dne 10. marca nekdo povedal, da se sumi, da je Olivija Braico rodila in najbrž umorila dete. Vsled te ovadbe je aretiral Olivijo. Ko je potem prišel k njemu Bernard Giurico in mu povedal, da mu je Olivija priznala, da je rodila in mu povedala, kje je zakopala dete, je dal kopati na rečenem mestu in tam je res našel mrtvo truplo.
Priča Ivan Hafner, orožnik v Piranu, je izpovedal približno kakor prejšnji.
Nato je predsednik prečital razne spise in zatem sta bila zaslišana zdravniška izvedenca, in sicer prvi dr. Anton Pare n z a n, ki je najprej povedal, da je bil otrok roien popolnoma razvit in v normalni dobi, ker so mu bili nolitovi popolnoma dorastli do dolgosti prstov. Po njegovem mnenju je bila otroku čeljust zdrobljena potem, ko je bil že zakopan, in sicer mu ie bila zdrobljena, ker so zemljo teptali oziroma tolkli z lopato ali s čem drugim, da bi se ne poznalo, da je bila pred kratkim izkopana. Rekel je, da je tudi mogoče, da se je otrok zadušil pod odejo, še preden ga je obtoženka vzela v roke, in to je mogoče posebno z ozirom na to, da je bila obtoženka po porodu dalje časa v nezavesti.
Končno je pa izvedenec padel v protislovje, rekši, da je mogoče, da je frla o-troku zdrobljena čeljust, ko je bil še živ. Ko ga je pa predsednik opozoril na to protislovje, je rekel, da je mogoče, da je bil otrok zakopan še živ.
Sploh je ta izvedenec napravil zelo žalosten vtis: na vsako vprašanje je odgovarjal le z »mogoče« in »ni izključeno« itd. Najprej je bil rekel, da je otrok dihal le par trenutkov, potem, ko je rekel, da je mogoče, da je bil otrok še živ zakopan, je pa rekel, da je otrok dihal kakih 10 do 15 minut.
Izvedenec dr. Dominik Sambo, je pa izjavil, da je bila otroku čeljust zdrobljena ko je bil še živ, in sicer morda mu je bila zdrobljena, ko mu je bila premočno pritisnjena roka ali kaka druga stvar v svrho, da se zaduši, ali pa morda tudi že ob porodu. Otrok pa ni diha! več kakor 3 ali 4 sekunde.
Vsled tega protislovja med zdravniškima izvestjima je sodišče sklenilo zaslišati dva druga ostetrična izvedenca, in sicer dra. Gnttoruo in dra. Bruna, a v slučaju, da bi bil eden teh dveh zadržan, dra. Wel-poverja, in sicer to še v popoldanskem nadaljevanju razprave.
Nato je bila razprava prekinjena do 4 popoldne.
V poi Idanskem nadaljevanju razprave je najprej predsednik ostetričnima izvedencema dr. Gattornu in dr. Brunu reasu-iii i ral razpravo, nakar je bil najprej zaslišan dr. Gaitorno, ki je rekel, da je prav verjetno, da ni obtoženka do zadnjega hipa vedela, da je noseča. Glede zdrobljenja otrokove čeljusti, je rekel, da je bila čeljust zdrobljena, ko je bil otrok še živ, ker drugače bi ne bilo otekline. Sicer je pa mogoče, da je obtoženka zdrobila otroku čeljust s tem, da si je morda z rokami pomagala pri porodu.
Dr. Brun je povedal v podrobnostih približno, a bistveno ravno tako, kakor dr. Gattorno.
Porotnikom so bila nato stavljena tri vprašanja, in sicer eno glavno, glede zločina detomora, eno dopolnilno, če je obtoženka izvršila ta zločin v duševni zmedenosti, in eno eventualno, če je obtoženka kriva prestopka potajevanja poroda.
Govorila sta nato državni pravdnik, ki je rekel porotnikom, da ne zahteva od njih, naj pritrdijo vprašanju glede detomora, pač pa naj pritrdijo le vprašanju glede prestopka potajevanja poroda, in branitelj dr. Robba, ki je porotnikom dokazoval. da se v tem slučaju ne more govoriti niti o tem prestopku, ker je obtoženka storila to v nevednosti in iz strahu pred roditelji: »Obtoženka je še otrok — je dejal — »in kakor vsak otrok, če nekaj napravi, kar ve, da ni prav, skuša to prikriti očetu in materi, tako je skušala tudi obtoženka skriti svoj greh pred svojimi roditelji!«
Pr rntniki so odgovorili na glavno vpra-
fcjnif* z 9 »ne« i o 3 »da« (odgovor na do-
polnilno vprašanje je vsled tega odpadel), a na eventualno vprašanje glede potajevanja poroda z 12 »da«.
Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Olivijo Braicovo le radi rečene-ga prestopka na tri tedne strogega zapora, ki ga je pa že prestala s trimesečnim preiskovalnim zaporom.
>*
V	ponedeljek in torek se le imela vršiti razprava proti nekemu Hoferju, ki Je obtožen zločina goljufije, a obtoženec je zadnje dni teško zbolel in vsled tega je moralo sodišče razpravo odgoditi.
99	•»
V	ponedeljek, ob 9 dopoldne se prične na tukajšnjem deželnem sodišču razprava proti onemu Pečarju (Slovencu), ki je dne 1. majnika pri Velikem trgu z nožem ranil onega Pavla Morterra, ki so ga Lahi proglasili nato za narodnega mučenika. O razpravi bomo obširno poročali.
Trgovino in fospođarstua,
BORZNO POROČILO.
dne 13. junija 1914.
Efektna borza.
Dunaj, 1.25 pop Avstrijska renta papir RO.O") avstrijska srebrna renta 9 >.\ avstrijska kronska rent. 81.3."» ogrrska kronska renta 71) 8n, kre-(litke 6 0.25. Angl -banka 328.— , Union 571.50, Landerbank 4P ,—, Bankverein 605.— drž. že L 682 0. lumbardi	, alpinke 17< '<>, turške
sre.-ke 2i 8.—. Napoleoni 19 21, marke papir 117.87. London kratko 24.19, Pariz 90.—r-. Mirno.
Dunaj, 2.50 pop. Avstr. rent papir dl 15, kre-ditke 'iOO.50, Llovd 505 -, drž. žel 682.75, Lo -burili 86 25, alpinke 779.—, turško srečke 28<\.F0. cbeques Pariz 96.—. Stalno.
Trst, furad.) Francija 95.H5-9fi.25. Nemčija 117.75 - 118.15. It. 95 50 - 95.80, London 24.15-24.23, 20 frankov 19. 8 -19.22. 20 mark 23.4S - 23.54, so-vereign 24.< «8-24.' 4. nemški papir 117.76-118.20, italijanski papir 95.50 - 96.—, avstr. alata renta I0<>. 15 101.05, avstrijska kronska renta 81.4 - 81."0, ogTska zlata renta 96.70 - 97 10. odrska kronska renta 79.90 8o. turške 6rečke 207-210.— diskont za menice do 3 mesecev 38/« -4V^B/0» nad 3 mesece 4l/4 -48/*'V
Blagovna borza.
BndimpeSta, 13. junija Pšenica za april —.—. m««j —.—, okt. 13.08. r ž za april —.—. okt.
9 86; okt. 9.51; oves za april--. oktober 7.66
koruza za maj 7 f>0, juli 7 76 Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje omejeno. Tendenca trdna. — Prodaje 7 iHJO q.
Trst, 9. junija Kava. Santos good average
z* mi j —.--.—, za juli 58.25 5ft.— . september
59 75- 60 J O, december 59 15 - 60.—, marec 6 L 62.—. Tendenca mirna. Good Rio za juli 53.50 -
—.—, juli —---.—, september —.---.—, de-
ceafber —.---.—, maj -.---.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27 25-28.— juni a--ust 27 /, - 28V« novem.-marec -' 28V, - 29»/«, melis takoj 29'/,-2938, juni-avgust 29'/, 29 »/« nov.-mar. 29.75 - 29T , concasse takoj 29®/,- 29» 4 kocke 30a '„ - 3 *4 kristal takoj 287« 26/a juni-avgust 28a g, okt_-dec. 26* , - Stalno.
ae
□□
DU □□
Odda
[2, VT. 3.
Meblirana
Mmki GSStnfK.
Protestni sEiotJ protS »efuvenesnu rsvnsnju s posiljeni.
Ob precejšnji udeležbi delavstva vseh strok se je vršil zadnjo nede! o dopoldne v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu protestni shod proti nezaslišanemu zistemu, *i sla ga uvedia proti postiljonom znani Ozioni in Dolenc in ki ga podpira s svo:o pasivnostjo c. kr. poštna uprava, odnosno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
Shodu je predsedoval tov. Babič, ki je podal besedu
strok, tajniku tov. Mraku.
Tov. Mrak je najprej pojasnjeval zgodo vino gibanja in bojev, ki jih je vodila „Narodna delavska organizacija" že nekaj časa sem pr*ti Dolenc-Azionijevemu zistemu. Zasluga NDO je, da se je postiljonom prav znatno z v-šali plača. NDO pa dela tudi na to, da bi bili postiljoni podržavljeni, ker je to razmerje, v kakršnem se danes nahaiajo, nezdrav-> in krivično. Razumljivo je, da se radi tega Dolenz in Ozioni na vso moč trudita, da bi postiljone ostrašila ter njihovo organizacij ' razbila. Pričela sta postiljone šikanirati in brutalizirati. Hotela sta si pomagati tudi s sodnimi persekucijami. Vse skupaj jima nič ne pom -a. Sedaj sta odpustila iz službe tov. Prelogarja in Fur^rja ; p*-vi je bil predsednik postiijonske skupine, drugi pa blagajnik. Ni bilo nobenega vzroka za odpust iz službe, to, kar sta zagrešila Ozioni in Dolenc z odpustom teh dveh, je akt najgrše maščevalnosti, ker sta se ta dva najbolj trudila za org nizacijo. Ne gre nam tolko za osebi Ozic nija in Dolenca, je poudarjal govornik. Naši računi nad tema junakoma so že davno sklenjeni. Človek ki ni samo človek po vnanji podobi, ki nosi temveč v prsih tudi človeško srce, ki je plemenit. ne bo nikdar tako ravnal, kakor ravnata Ozioni in Dolenc. Samo človek z najnižjimi živalskimi nagoni je zmožen, da se triko podlo maščuje nad nedolžnimi družinami samo zato. ker so imeli njihovi roditelji toliko odvažnosti, da so, če je bilo treba, tudi svojim gospodarjem resnico v obraz povedali in ker so zahtevali zase in za svoje sotovariše nekoliko več človeške obzirnosti, nekoliko več človeškega ravnanja.
_ Glede obeh, Ozionija in Dolenca smo
si že davno na jasnem, da od njiju nimamo pričakovati da bi s postiljoni postopala, kakor se postopa z ljudmi. — Dolenc se sma-trk menda ce'o za narodnjaka. Da drži za „ravnatelja" slovenskih postiljonov človeka Oz niievih kvalitet, postavlja njegovo narod-njaštvo pač v lepo luč. (Burni medklici. Fej takemu narodnjaku!) Vse kaže, da ta dva junaka tudi sramu ne poznata. Kajti če bi ga poznala, bi se morala v dno svojih duš sramovati nad tem, kar počenjata nad nedolžnimi družinami in nad čemer se danes Skandalizira že vsa javnost. Morda se jima celo dobro zdi, da 3e lahko maščujeta nad nedolžnimi ljudi. Ali zapomnita naj si obadva junaka to-le resnico: Krivico delati je lahko, toda krivico popraviti, za to treba vsekakor več plemenitosti in več notranje
moralne s-le, kakor je zmoreta naša juna.Va Ozioni in Dolenc. (Gromovito odobravanje in ploskanje.)
Povedal sem o teb dveh junakih, kar sem o njiju povedati imel. Veselilo me bo, če se znajde zopet kak MatiaŠ, ki bo moje besede Še gorke nesd na gotovo mesto. Veselilo me bo to, samo to želim, da bi poročal špijon takrat resnico, in ne laži, kakor se je to zgodilo zadnjič. Govornik je n.ito pojasnjeval zadnji proces z Ozionijem in Dolencem in dejal, da mora glede tega procesa obžalovati edino to, da se nahajajo med delavci še podle in propale duše, ki pljuvajo v svojo lastno skledo.
Naglašam še enkrat, je nadaljeval govornik, da nam tu ne gre toliko za osebi g. Dolenca in Ozionija. Takim ljudem naš prezir. Od njih nimamo boljšega pri akovati. Ampak da daje početju Dolenca in Ozionija potuho sama c. kr. poštna uprava, odnosno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, to je oni škandal, nad katerim se razburjamo in proti kateremu kar n£;j dločneiše protestiramo. In prepričan sem da naš protest ne bo izhajal samo s tega mesta, da se bo temveč naš državni poslanec dr. R y b a f, ki je tu navzoč, in ki gre delavcem zmerom rad na roko, prav rad po-lužil prve piilike ter te razmere razkrinka tudi v — dunajskem parlamentu ter merodajnim činiteljem pojasni, kaj počenjata v Trstu Ozioni in Dolenc in kaj podpirata s svojo pasivnostjo celo dvomi svetnik dr. Pattay in poštni podravnatelj dr. Tobiasch. (Burno odobravanje in ploskanje). Gospod Ozioni pač ne poseda zastonj po cele ure na tukajšnjem poštnem ravnateljstvu. Kajti mož je eden onih nesimpatičnih tipov, ki so br zsrčni in brutalni napram tist m, ki so od njih odvisni, ki se pa na vse pretege prilizujejo napram onim, ki bi jim znali eventuelno gledati na prste, če bi imeli kaj resne volje...
Mi zahtevamo, da napravi c. kr. poštna uprava tem razmeram konec; mi zahtevamo, da c. kr. pošino in brzojavno ravnateljstvo v Trstu Dolenca in Ozionija pouči, da so tudi postiljoni ljudje, ki se mora z njimi človeško postopati; mi naposled zahtevamo, da c. kr. poštna uprava postiljone podržavi, da njihova eksistenca ne bo več odvisna od milosti in nemilosti kakega Ozionija ali Dolenca. (Živahno odobravanje).
Govornik pojasnjuje nato sedanje razmerje postiljonov do c kr. poštne uprave ter kot naravnost drastičen dokaz, da se o tej konfuziji niti poštna uprava sama večne spozna, navaja pričevanje poštnega podrav-naielja dr. Tobiascha v omenjenem procesu. Dr. Tobiasch je najprej dejal, da so postiljoni privatni uslužbenci gospoda Dolenca, potem je zopet dejal, da so v gotovem smislu državni uslužbenci; torej so po tem postiljoni privatni in državni uslužbenci, oziroma privatni ali državni uslužbenci, ka- tenjal in les. kor gotovim faktorjem momentano že bolje konvenira. Po dr. Tobiaschu eksistirajo razsodbe upravnega sodišča, ki interpretirajo razmerje postiljonov enkrat tako, drugič zopet drugače. Pač lepo razmerje to!
NDO je vložila na c. kr. trgovinsko mi-nis rstvo spomenico za podržavljenje postiljonov. Kot odgovor na to spomenico so dobili postiljoni neki „službeni redM, ki so ga morali brezpogojno podpisati, ker bi jih bil sicer Ozioni odpustil, kakor jim je grozil. Koliko je ta „službeni red", ki ga je potrdilo c. kr. trg. ministrstvo in ki je podpisan na njem tudi dr. Tobiasch, vreden, izhaja iz tega: § 17. službenega reda do loča, da imajo postiljoni pravico, tekofn 14 dni se pritožiti na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, ako jih poštni mojster (titel g. Dolenca) odpusti. Te pravice sta se poslužila Prelogar in Furar. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo pa je na pritožbo odgovorilo, da nima nobene ingerence pri sprejemanju In odpuščanju postiljonov od strani c. kr. hlevnega urada. In to naj se imenuje potem službeni red? S takim službenim redom se vlečejo za nos postiljoni in javnost. Tak službeni red je navadna sleparija, ki je ne bomo tolerirali.
Mi zahtevamo, da se vsem tem nejasno-stim napravi konec in se postiljone podr- OuuG S6 žavi vsaj v tem smislu, kakor imajo to že iso. vpeljano na Dunaju. Kar je mogoče na Dunaju, je ravno tako mogoče tudi v največjem našem trgovskem mestu, v Trstu. (Splošno odobravanje.)
Po govoru tov. Mraka, je burno pozdravljen, povzel besedo
drž. poslanec dr. Rybar,
ki ie najprej kritiziral ona slovenska podjetja v Trstu in izven Trsta, ki nastavljajo nemške ali pa laške funkcionarje dasi je dovolj slovenskih moči na rozpolago. V našem narodnem interesu ie, da se slovenska podjetja kolikor mogoče razširijo in okrepijo, toda prišel bo tudi čas, ko bomo brezobzirno razkrinkali vse one slovenske podjetnike, ki so slovenski samo po imenu, ki pa v svojih podjetjih na vsa boljša mesta postavljajo nemške, ali pa laške zagrizence, ker menda mislijo, daje Slovenec pač dober za težaka, da pa ni1 več sposoben za kako boljšo službo.
Tipičen zgled takega slovenskega podjetnika je tudi gosp. Dolenc. Ali tudi on i misli, da noben Slovenec ne bi bil sposoben za mesto ravnatelja c. kr. hlevskega | urada ? Zakaj drži na tem mestu zagrize- < nega laškega nacijonalca Ozionija, ki bi.I Slovence najraje v žlici vode vtopil? Go- ' spod Dolenc se pač menda zaveda, da noben ravnatelj s slovenskimi delavci ne bi postopal tako brutalno, kakor postopa z, njimi g. Ozioni, da noben Slovenec ne bij imel srca, da bi z njimi tako ravnal kakor g. Ozioni. Ozioni ni samo zastopnik delodajalca, on je tudi zastopnik, in sicer pra* zagrizen zastopnik italijanskega naciona lizma in že kot tak gleda, da naše ljudi! kolikor mogoče oškoduje. Kako zagrizen \ je ta gospod, izhaja že iz tega, da se pusti1
Johanea" « HdnM^iSi^K
jugoslovanskega kabareta pl. SladovIČa v F. Grudnovi dvorani. Začetek ob 7. Velezabaven program.
649
Doječe ženske trpijo navadno na zapeki. Kozarec naravne kisle vode »Fran Josip« povžiti na tešče, odpravi vsako zapeko. Vsled izbornih lečiinih snovi je naravna kisla voda xFran Josip« posebno priporočljiva za nežni ženski organizem. Zdravstveni svetnik profesor Lobmayer, predstojnik deželne bolnišnice v Zegrebu. pravi v svojem poročilu, da je kisla voda »Fran Josip« najboljše odvajalno sredstvo za porodnice. Dobiva se v lekarnah, miro-dilnicah in prodajalnicah kislih vod.
Komur je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas glavnega zastopstva sreč-kovnega oddelka Češke industrijalne banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za sre-ko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki ga vam takoj brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, J ubijana.
MALI OČI LASI
B5
se računajo po 4 sto t. besedo-Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□
□O □□
H*AffffVtl kišo v Rojanu blizu cerkve z dvemi rfUUuElI stanovanji in 142 klaftrov vrta z trtami za ceno 8600 K. Pojasnila v Kavarni "M i ram ar pri blagajni.	667
riNMmlv mignon proda se po povoljni ceni. —
UlOSUvir Ulica Farnato 10, n levo. 662
flafafav se postelja poštenemu mladeniču. Trst, UDQD ul. Gelsi 12, I nad,	666
se postelja m ade niču. Trst, ul. S. Fran-cesco 8, JL 15.	,665
nvnrfffl se spalna soba moderna, masivna, K 300. rivUll Šivalni stroji za vezanje po nizki ceni. Trst, Via Rapicio 8, 1, vr. 3._665
I AHN zračna, meblirana soba se odda s 1. julijem LtSpU samo boljšemu gospodu. Ulica Romagna št. 12,
661
soba se odda takoj. Campo San Giacomo št. 3, ni.	660
ItvAffMfttM se dva čevljarska Šivalna stroja. — rrOUUSIu Ulica Barriera vecchia 40.	659
/V^Hfl^NPf Ifft društvo na Pioseku bo prodajalo UUŠpUuUlaliU od ponedeljka naprej stari ma-
651
if-AliUflft sta se dva lovska psa, |katera odgo-IZSUmIIU varjajo pod imenom „Arego" in „Reno Po-teni najditelj naj jih pripelje v Volčjigrad 62.
647
Iščem
mizarskega delavca. UL Belvedere 10, Štolfa.	648
Sprejme
se čevljarski delavec za vsa dela. — Kraj n er, ulica Bnccacio št. 4. 657
korespondentinja slovenska, itali-FCnSnuIu janska, nemška, vešča strojepisja, knjigovodstva ter pisarniških del išče službo. Ponudbe Inseratnemu oddelku „Edinotti" pod „Večletna praksa".	650
na vogalu pripraven za gostilno se rLUiiUr odda z 24 avgustom. Slovenski krčmar bi našel V. S. Marco št. 38.	570
f^MMmff Al«! znamke „Angelo" narodne slovenske urumuioni plošče. Zadnje novosti. Izključno
^----------492
zastopstvo Zanetti, Via Cavana.
fAefilrrv KRft Toči v resnici dobri kraški UuSIlliiU UDU. teran, istrsko črno in vipavsko belo vino. Izborna kuhinja. — Za obilen obisk se toplo priporoča Anten Žmavc, voditelj.
653
Uglosltell
Parmi 2.
■ glasoviijev in orgelj, sprejema tudi raz ne popravke, prima UršiČ, ulica
663
IfifiAm stavbenega mizarskega delavca. Sv. M. ISC&SH Magd. Zgornja št. 399 (zadej turškega p3kopališča) Pečar Anton.	6d3
takol meblirana soba z lepim razgledom. — Kojan, Scala Santa štev.
654
ProsfesiK se
dva čevljarska šivalna stroja ulica Barriera 40.	659
M rtih fin krotek konj, spreten za jahanje se u-nullMl godno proda. Pojasnila pri vratarju hotela Balkan ul. Geppa 23.	655
Sir
polnomasten, uieiano blag«-, čajno m^slo I v: ste in sveže fino pasteiizirano mleko ima najceneje za oddati mlekarna Ivan Vramar, Črnivrh nad Idrijo.	506
9 C	obstoječa trgovina jestviu so proda v
L* IC1 bližnji okolici. Dobre ugodnosti. Nafdov pove Ins. odd. Edinosti pod Št. 634.	634
Zavarovalnico
išče mladega uradnika, ki pozna hrvatski, italijanski in nemški jezik. Ponudbe, reference, curricuhim vitae, zahteve na Ina oddelek Edinosti pod „Zavarovalnica*.	590
Odda
se soba z dvema posteljama v ul. Miramar štev. 11, I nad.	646
Drftrifl ali odda se v najem vila Irma (Šalita di riUUU Gretta 9), ki ima 12 sob. 4 sobice, verando, j ostranske prostore, park in vrt. Podatke pri upravitelja J. Arhar, Stadion 21 od 12_1.(644
Lepo
meblovana soba se odda takoj. _ Ulica
Belvedere 33, II n. vr. 12.	656
Ofltffl se
mladeniču soba in hrana. Ulica S. France*co 23, If nad.	658
PriP0r0ča cenj. občinstvu rUVipliiUsn svojo odlikovano pekarno in sladščičarno nahajajočo se v ul. della Tesa št. 3. — Prodaja moke ter vina in likerjev v steklenicah. - Sprejema se peciva. - Postrežba tudi na dom.
Dominik Milani.
Posojilnica in hranilnica, Sp. Škofije
registrovana zadruga z neomejeno zaveza vabi na svoj
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 29. junija 1914 v prostorih g. Spagno-letti na Sp. Škofijah od 9.30 oziroma 10 zjutraj dalje.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nazorstva in odobrenje računov za leto 1913.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
NB. Ob nezadostni udeležbi članov se vrši drugi občni zbor v smislu § 35 drust. pravil.
umusMiimii
Specijalist za živčne bolezni
Dr. Alfred lerk^
Ordinira od 2-4 pop.
V. Cs. GaSlina 2. (Pcazza CšoSds^!!
Najboljše morske kopelji. - Sveži gorski zrak in senčnati prostori se dobe v Sesljanu. — Lepe opremljene sobe po zmerni ceni pri gosp. 8. Šui, Šes§Iss*„
odvetnik
je otvoril pisarno ulici Caserma št 1,
iPiiaiiiig
v
L
OMniR Dr. Fran SoMr
o Trstu ulica S. Lazzaro št. Z3
BSC@
Nastop 1. septembra 1914
IB1ESfi
3
QB32K2 II
1SBSHS
rSBBII	_
- Miramar MteB^m	,
1 tla nouo urejen, oddaljen 3 minute od gradu Miramar	j
1 Kopališče Grijan. = KopaSišfe GrSian.	=
i Elegantne sobe. Pension. Budjejeviško eksportno	1
g pivo. Izborna vina. Cene zmerne. Postrežba točna.	S
W. Benda, lastnikj
Austro-Američana
===== brza zveza z Ameriko.	=
BLIŽNJI ODHODI IZ TRSTA:
v BUENOS-AIRES
v NEW-YORK
20. junija parnik „BELVEDERE" v Patras, Palermo, Algir in New York. 27. junija parnik „ARGENTINA" v Patras, Palermo, Algir in New-York
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja Za informacijo o prodaji prevoznih listkov I., H. ir razreda toliko za Ameriko, kolikor za Patras, Piiermo, Oadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za patn'ko v Trutu, utloa M«Hn pier«f« it. 2, za tovor in blago pa pri fl. TarahacMa k. C.«, Trst, uiica P«ni«r»aM it. 3, I. n.
24. junija parnik „LAURA" v Nea-pelj, Barcelono, Almerijo, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Monte-video in Buenos Aires.
Slišali smo, da so tu na delu različne | zakulisne sile. Culi smo, da se je za Do-, lenca zavzemal celo načelnik SLS	;
drž. poslanec In dež. glavar dr. Susterštt..
Ne vem, koliko je na tem resnice, in nad J vse čudno bi se mi zdelo, če bi bilo to res. f Sicer je pa na Kranjskem vse mogoče in j morda tudi to ne bi bilo izključno, da bi [
___________._____.	šel veliki naprednjak Dolenc poljubljat ro- j
Ka okrajna bolniška blagajna in | ko dr. Susteršiču v tistem trenutku, ko ■ Isan v slovensko bolniško bla- bi se mu znal za par vinarjev olajšati nje-|e postavno zavarovan in mu ni gov žep. Sicer pa za svojo osebo ne ver-vpisan še v okrajni bolniški bla-; jamem, da bi se dr. Susteršič potegoval ivica delavcev je, da si izberejo za takega človeka in za tako stvar. To pa
enakih delavcev vpisati niti v sloven-bolniško blagajno. Se laški trgovci so
ti oziru strpnejši in svojim uslužben-ne delajo več nobenih težkoč, če se io vpisati v eno, ali drugo izmed na-jveh bolniških blagajen. samo slo-•ko podjetje gospoda Dolenca dela v oziru še malo častno izjemo. Sloven-* *	blagajne imajo iste pravice.
blagajno, in to pravico linami. In vendar jim slovensko . ijolenca ne pusti te pravi-
iz<
vem. da je tekal na tukajšnje postno ravnateljstvo neki sorodnik gosp. Dolenca ter se prav goreče zavzemal zanj. In tudi .e bolniške blagajne mso I to vem, da vlada na poštnem ravnatelj-emu laškemu nacijonalcu j stvu postiijonom silno sovražen duh, da
so pa na drugi strani merodajni gospodje azlaga nato razmere, ki so silno naklonjeni gg. Dolencu in Ozioniju. •i hievnein uradu prejšnja leta. | Dolžnost c. kr. poštnega ravnateljstva bi
bila, da ščiti In brani slabejšega, in njegova prokleta dolžnost bi bila, da onemogoči tako nečuveno preganjanje postiljonov.
C.	kr. poštno ravnateljstvo pa se postavlja na stran močnejšega, ki mu izroča slabej-"sega na milost in nemilost. To je grdo in to moramo kar najstrožje obsojati.
Toda gospodi na tukajšnjem c. kr. poštnem ravnateljstvu bi nujno priporočali, da stvari ne pritirajo predaleč. Kajti gospoda naj ve, da nam je marsikaj znano in da so nam znane marsikatere prv čudne zveze. (Klici: Gospoda rada pumpa! . . . Splošem smeh!) Naj nas ne silijo preveč, da začnemo te razmere prav temeljito čistiti, saj je v c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu že svoj čas državni poslanec Spinčič v parlamentu dejal, da je to Avgijev hlev. (Gromovito odobravanje in ploskanje.)
Govornik je postiijonom toplo priporočal, da naj se vkljub Ozionijevemu divjanju slej ko prej čim tesnejše oklepajo N.
D.	O., ki je njih edini spas. Slej ko prej se bo ta organizacija po svojih močeh zavzemala za interese postiljonov.
Mi bomo. pravi govornik, delali na to, da se postilioni podržavijo. Na to bo delala »Narodna delavska organizacija« in na to bom delal jaz s svojimi tovariši. (Živahno odobravanje.)
H koncu pa naj povem še to: Ko sta bila Prelogar in Furar pri Ozioniju ter mu pojasnila krivic,o ki jima je bila storjena z odpustom, jima je Ozioni odgovoril, da naj gresta k dr. Rvbaru in naj jima on preskrbi službo. Jaz pa pravim: Ozioni je dr. Rybafa izzval in dr. Rybar mu bo odgovoril na Dunaju! (Burno odobravanje in ploskanje.)
Opetovani izrazi razburjenja, ki so na shodu prekinjali obadva govornika, so dokaz, da se čuti slovensko delavstvo vseh strok v Trstu solidarno s trpinčenimi postiljoni in da je že do grla sito razmer, ki sta jih vpeljala med postiljoni Ozioni in Dolenc. Bil bi res že čas, da napravi c. kr. poštna uprava konec tem razmeram ter se ne igra več z ognjem.
Shod je soglasno sprejel sledečo po dr. Rybaru predlagano resolucijo:
»Slovenski delavci, zbrani na shodu v Rojanu, dne 7 .junija 1914
kar najodločneje protestirajo proti kri-! vicam, ki se gode irž. postiijonom, zlasti pa proti svojevoljnemu, iz maščevalnosti iz-virajočemu odpuščenju postiljonov Prelogar ja in Furar ja;
zahtevajo od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, naj zabrani c. kr. poštnemu mojstru Dolencu in njegovemu ravnatelju Ozioniju nadaljno preganjanje in izkoriščanje postiljonov in poživljajo c. kr. vlado, da postiljone čimprej podržavi.«
razmere so b:'e naravnost afrikanske. iljoni so bili vpreženi po 16, 17 in 18
1	dan, zato pa so imeli plače kakih — (Klici: Sramota! Z žulji postiljoni si
-Inil oderuh svoje žepe!) Prositi so li mesece in mesece, da se jim je za •i 5 vinarjev zvišala sramotna plača. . D. O. je smatrala za svojo sveto dol--r, da se jc za te izkoriščane trpine /ela. In posrečilo se jej je, doseči zna-povišanje plače in pa primerno regulo delovnega časa. Od tega časa da-sovraštvo gosp. Dolenca proti N.D. O. žep m uje šlo in tu je pozabil, da je enec in da je narodnjak. Začel je na-ost besneti proti postiijonom in proti ovi organizaciji. Postiljoni po mnenju P. Dolenca in Ozionija ne bi smeli biti lizirani. Ker pa so postiljoni drugega 'ja in vedo, da se imajo ravno orga-ioiji mnogi zahvaliti, sta jih začela Do-in Ozioni brutalno preganjati. Odpu-i sta sedaj predsednika in blagajnika mizacije menda v smislu onega sve-jniskega pregovora: Če udarim pa-
ia, razpršim tudi čredo____
a mislita tako gospoda Dolenc in Ozio-id tem se pač ne čudimo. Ampak da !i tako tudi c. kr. poštno in brzojavno nateljstvo, da mislijo tako uradniki, ki n mi organizirani, to je žalostno. Ko na ravnateljstvu interveniral, sem se ričal, da gospodje postiijonom nič ta-e zamerijo kakor to, da so postiljoni •izirani. Torej oni c. kr. uradniki, ki
2	leta in leta s nomočjo organizacije i proti vladi in si se imajo baš orga-iii zahvalit za vse prboljške, ki so jih .Ji, ki imajo organizaciji zahvaliti tudi leno pragmatiko, oni in isti uradniki •erijo postiijonom, ki niso cesarski in
cvi, da so člani organizacije ter si . njo s pomočjo te organizacije priboriti jek boljšega kruha! Je pač značilno to ravicoljubiiost in objektivnost gotovih \ uradnikov na tukajšnjem poštnem
. ornik se je bavil nato obširno s slu-m redom c. kr. hlevnega urada ter z o ironijo razkrinkal vso lažnjivost službenega reda. Dolenc in Ozioni. ki brezdvomno duševna očeta ^ega slu-eira reda. sta postala tako zvita, da prekanila celo c. kr. poštno in brzoja-ravnateljstvo. Ko sta se Priiogar in r v smislu določbe službenega reda žila proti odpustu na ravnateljstvo, je ;:i kratkomalo pojasnil, da imenovana pcstiijona nista bila odpuščena za .n, da sta bila temveč odpuščena na ligi drugega paragrafa, da se medse-io službeno razmerje med hlevnim u-in postiljoni lahko preruši po — r.evni odpovedi. Če se bo hotel torej ;ii za naprej maščevati nad kakim ijonom, ga ne odpusti več za kazen, ga temveč na cesto na — prijateljski in... Seveda bo poročal tudi na rav--Ijstvo. da niti od daleč ni mislil nato.
Berlitz School. Odlikovsni zavod za po-dučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko, slovensko, italijansko, angleško nemško,
1 postiljona kaznovati z od- i rusko, špankko in ogrsko. Podučujejo vse-
rn, temveč da je spravil celo družino ruh edinole iz — prijateljstva! (Burni
klici: Prav pristna laška hinavščina!) ravnateljstvu bo to Ozionovo zatrle veda zadostovalo, da bo na eventu-ritožbo odgovorilo, da nima ingeren-ri sprejemanju in odpovedovanju po-iiov od strani c. kr. hlevnega urada..
i	če vas Ozioni za kazen vrže na ce--e lahko pritožite, če vas pa na prija-
' način spravi ob kruh, pa se ne mo-pritožiti nikamor. (Nepopisno raz-L .je.) Da, to je smisel službenega re-n ta službeni red je podpisal poštni a \ i t,tclj dr.iobiasch. (Klici dr. Tobi-;e laliko ponesen na njega!) In ta i red so morali postiljoni brezpo-isati ker jim je sicer Ozioni gro-;a j;Ti odpusti iz službe. Ozioni se je 'a dobro zavedal, da so postiljoni že i l išeni, da ga nihče izmed njih ne
državnemu pravdniku;
o si je razlagati to nečuveno izsilje-
e.
> sem na ravnateljstvu interveniral,
ii	je obljubilo, da bo poštno ravnatelj-Ozionija prisililo, da odpoved pre-Vkljub tej obljubi je NOD že kar dru-
m dobila omenjeni odgovor, da ravna-tvo namreč v teh zadevah ne more niti ničesar.
ii se c. kr. poštno in brzojavno ravna-tvo nikar ne izgovarja, da je Dolenc :itni podjetnik in da nanj ne more vpli-Poštno ravnateljstvo ima moč in bi f) kaj ukrenilo, ako bi hotelo. Ravna-tvo in.a z Dolencem pogodbo in ta dba se lahko razveljavi, ako Dolenc i postopal tako, kakor bi ono hotelo, i poštno ravnateljstvo noče napraviti in zato s.tie kak Ozioni postopali s I|or:, kakor se mu zljubi. to zahtevamo, da c. kr. poštna uprava j oae podržavi, ker tako ne gre več'
učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I.
Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer.
ST^cDNi BANKA CESK^CH
s or^el^n podružnica v trstu
vša del PcnSerc£sz» - - via K^eva i5.
Vloge na knjižice «31 »II 01 ps cdpevsđ-in na tekoči račun J |4 fj> |5 |0&fcffi rokil. Stalne vloge in vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. :::
VADLiE ih KAUCIJE - - - MEHJCUflCA.
Uradne ure od 9. -12.V- acp. in 2.1 2-5. pcp.
in razno moderno blago za inožke in ženske obleke razpošilja po najaižjita tewh Jagastaka ?wiijalia R. Stermecki v Celju 302 Štajersko
H Site po giavni iliutr. cenik ćex več ti o« at.ari, km o", BeT,fck!mu P0*1 j« Mgtcnj. Pri caročtlih iz Srbije, Bolgarije, a,eaič]je in Amerike je treb« denar oa-prej poa a ti
trgovina
„Ali' Industria inglese
„PRI ANGLEŠKI OBRTI"
ulica 8. Caterina štev. 7 () Velika zaloga pomladanskih in letnih oblek
za tnožke in dečke, kakor tudi hlače, fantazij telovnike in druge.
lagala izbba razumnik itifn za Mike obleke. Cese zmene. Postrežba »liiaa. OBLEKE PO MERI.
BB

Obuvale znamka
TDRDL
•legantM obNkt, H no blago.
Cono, M natffcrlljujejo vsako
Čcvljamica
MOOLING
TRST - Corso štev. 27.
Podražnioai
ulic« Cavsna štev. II
Kje dobite veliko Izbero potrebščin za pomladansko sezilo ?
V dobroznani prodajalni
A. Lourenčič, trst
ul VnoTa 40 (vo^al nI. 8. Giovaunl)
Veliki dohodi volnenega blaga za gospe Voile in zefr za srajce od 48 stot. naprej Perkal panama. Predpasniki za gospe in otroke, pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapestniki, ovratnice, trliž i. t. d.
Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo se naročila za možice srajce.
t ratelli Kauocr
Trat, »lica Cardaccl 9t 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velik« »bera potrebščin za Čevljar e. - Specijaliteta
potrebščin za sedlani*.
ARTURO MODRICKY
Prodajaln manufakturnega blaga ii drobnih predmetov
Trst« ul. Bolvedoro 32.
Novi dohodi perkala, zefirja, bat ista in pa nama. volnenega blaga, pokrivala in odeje preproge, brisače in prti, perilo na meter in za ijnhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, moderci, ovratnice, dežniki, nsnj. rokavice, čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Velikanska izbera. ZMERNE CENE.


:0fiimi
KORSANO
Specijalist za sifilistične in kožne bolezni
♦	ima svoj ambulatorij J
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J
♦	. ac 'Ptflazzo Diana) ~	❖ ^ Za cerkvijo Sv. Antona novega. # Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop.
ženske od 5 do 6 popoldne.
mm
I Anselo Mer, Rojon Z
s Hov! dohodi::::: Novi dohodi.
Perkai, batist, krep, zefir, možke, žen-— ske in otroške nogavice, možke in deške spodnje srajce, trliž, zavese in vetras na meter in zgotovljene kakor - tudi prti po jako zmernih cenah. -
JOSIP STRUCKEL
Trat, vogal uL Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moSk« in žensk«, zefir, batist in perij Iva svila za jopice.
ovilenina in o>- ri i« zadnja novosti velik izbor {zgotovljenoga parila in na metre, spodnje srajce moderci.
Vezenine in drobnarije, preproga, zavese, trliž po uyera.no nizkih cenah.

UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE' ZOBGV.
IZDIRANJE ZOI : BREZ BOLEČI
Dr. J. černAk u. tuscher
BOV
ZOBOZDRAVNIK
KONC. ZOBNI TEHNIK
TRST
ULICA CASE8MA, 13 II. naši.
Zobozdravnik
dr.Hinko Dolenc
as ja prasalil ia ulio« Bv. Usarja
V Ulico Ooldlrloo $t. 21
Ordinira in sprejema od 9 1, 3 Dvi^alsik na raapolago.
6.
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGO
TRST, VIA S. CATERINA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—7M>
Meliko skladišča klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nosovic "
SC. Cvi^kil Trst Cors® . u
te
Cene zmerne, — IP@st?el&a selna. i
Naradna Srgsvifss. =23	trgovina. '
Dobiva se v vseh tržaških lekarnah.
vsakovrstnega pomladanskega biasa za ionska in moške obleka
po nalniilih cenah
lo o naJvaiH slovenski manuff. trgovini
TRST, ulica Nuova 5tv. 37
TELEFON 15-12.
NOVOSTI.
NOVOSTI.
Leopold Kuret
Trst, Sv. Mar« Magd. zgornfa 79
Priporoča slavnemu občinstvu
na novo urejeno trgovino jestuin in kolonijalne$a blaga.
Postrežba točna. Cene zmerne. Svoji k svojim!
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso štev 12, Telef. 177/IV od II1/. do 17, in od V/, do 51/, pop.

Mirodilnica Mario Ferlin
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICE: Ulica Settc Fontane 215 in (arboia zgornja 386 (stara smodičnica).
Velika izbera kramenij, barv, šip, žebljev, petroleja I. t. d.
Redilni prašek za pita-je svinj, krav. konj, itd itd. lekarnarja dr. T NKOOZT-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno In dtbelo
Josip Petronie, Trst
Trg Barrierra' vecchia 3
Zaloga preustrojenih kož (usnja) in vseh drugih potrebščin za čevljarje.
Podplati se dobivajo po znižanih cenah. Cene zmerne. — Postrežba točna.
J

ulica Stadion 29
se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. — Prodaja se žganje vseh vrst. Postrežba točna. — Cene zmerne.
mmi& PREus
Trst, ulica S. Lazzaro 20.
Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako prI8@I^osf.
SSovenski urar
TrsS, ul. Caserma iik ljubljanske kreditne banke.
8IIIHHH1I6BB
z?m a Pff
FR. P. ZAJEC
LJubij^ii, Stari trf 9
IzprvSisnl
S. rcii»list ta fj/Sli* fc ftčipalnik«. Zal-.gm
pirm^roT, b*r'»E5el*T:t-. di-ijaoglfioT «) t-^. i_AntTH delavni' a * »i-u tfićninj obravo®. eeniki bretp larc j.
izboren sirup, nastavljen po K 1*60 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in črn, istrsko, furlansko in teran. Izborno in zajamčeno peneče vino. Sladki refošk, Asti in šampanjec. Bogata zaloga buteljk in dezertuili vin, likerjev, grenčice in žganja ponuja in sprejema naročila tvrdka
E. Jurte«. Trst, ulfiegus-tiorro 3. Telefon 236 8.8.
CeLiki na zahtevo zastonj.
Po krepkem apelu na čim besnejšo združitev slovenskih delavcev je predsednik tov. Babfč, priporočujoč tudi mladini, naj se v čim večjem Številu zbere pod praporom narodno-socijalne mladinske organizacije, zaključil ta pomembni shod.
NoSe planinstvo.
Tržaški planinski dom na Črni prsti.
goncem preteklega meseca se je vršil na Crni prsti (1845 m) stavbeni ogled in določitev prostora za planinski dom, ki ga je sklenila zgraditi naša tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva.
Že na predvečer omenjenega dne je pa bila v Podbrdu skupna seja s zastopniki osrednjega odbora SPA, katere so se udeležili v imenu SPD predsednik, g. dr. Fr.To-minšek in nat: -	Iv. Skaberne iz Lju-
bljane, v imenu tr ke podružnice SPD tajnik Mir. Pretner, otiburniki gg. K. Mahkota, gec meter Krist Pertot, Avgust Vaschte in Iv. Tavčar, na povabilo zastopnik c. kr. okr. glavarstva g. Iv Premeri in član Soške podružnice g. Iv. Treven. Podpredsednik tržaške podružnice g. J. Hočevar je brzojavno opravičil odsotnost iz Zagreba, kjer je bil službeno zadržan.
Nsvzoče zastopnike je pozdravil podružnični tajnik ter poudarjal, da pojde podružnica z veseljem na delo, saj vidi danes v svoji sredi najboljšo pomoč, in to je marljivi osrednji odbor z vrlim, požrtvovalnim in vnetim predsednikom g. dr. Tominškom.
Nato je prečital odbornik g. Mahkota, točke, ki so se imele obravnavati in o kojih je dal nadinž. g. Iv. Skaberne natančna pojasnila in nasvete. Razgovora glede načrta stavbe, potov i. t. d. so se udeležili vsi odborniki in redko je najti važne seje, ki bi se zaključila s tako lepim uspehom, da uprav bratskim soglasjem.
Sejo je zaključil podružnični tajnik, na kar se je zahvalil za pozdrav g. dr. Tomlnšek, rt koč da osrednji odbor SPD z veseljem zre na tržaško podružnico in njeno samozavestno delovanje. Kar je Triglav in njega dom Kranjski, to bo gotovo dom na Crni prsti Primorcem, ki je njih najbližji kraj, a tudi diven po vsej svoji legi.
Po seji se je razvil zabavni del večera, kjer je sledila tudi vesela pesem, in le prekmalu je pozvala ura planince k počitku za pot drugega dne.
Na nebu so se utrinjale zadnje zvezdice in že je bila naša planinska četa pripravljena za odhod. Med potoma je bilo treba pregledati in določiti razna pota, ki bi bila pripravna za dovoz gradiva i. t. d., zato pa nas je vodila pot na razna brda in v doline. Imeli smo pa s seboj tudi imenitnega „nosača" iz Podbrda, kateremn so se pod težo zemljemerskih priprav njegova debela očala tako potila, da se nam je v listju izgubil in zašel ter ga je slučajno rešila neka planinska družba.
Vrh Črne prsti je prišel potem drugi oddelek odbora, ki je odšel z nočnim tržaškim vlakom, da se udeleži ogleda in sicer gg. Iv. Bandel, J. Malenšek in Niče Stepančič, dalje lepa družba naših navdušenih tržaških planincev, med temi gg. Vek. Knafelc, dr. M. Čok, dr. Iv. Odkolek, predsednik gorenjske podružnice prof. J. Zupančič in več posestnikov z podžupanom iz bližnjega Stržišča.
Pri kakih 5 m visokem snežišču je bila kmalu razprostrta planinska kuhinja, da si planinci utišijo žejo in glad. Veselo in zanimivo je bilo gledati ta „planinski šotor", kjer so se planinci vsak s svojo pripravo tekmovali, kdo skuha in pripravi kaj boljšega.
Za 10. uro je bil določen ogled, katerega se je udeležilo na povabilo tudi c. kr. 3. korno poveljništvo iz Gradca po svojem zastopniku. Zmeril se je predvsem ves svet, ki je last Slov. plan. društva.
Član Vek. Knafelc je dal razna pojasnila o legi in množini snega o raznih časih, zametih i. t. d. Po daljšem razgovoru, kjer so se upoštevale in sprejele v pretres razne; razmere, se je določil in zazramoval stavbeni prostor, kamnolom in drugo.
Po sestavi zapisnika s posestniki mejaši je bil oglen nato dovršen.
V veselem razgovoru ob krasnem razgledu na visoke, divje snežne p'anine je ostala še vsa družba dalje časa skupaj, dokler ni vesela pesem naznanila odhoda na koči, ki leži na planini Lisic. Ker je bila zaznamovana steza na severni strani še popolnoma v ledu, je bilo treba mahniti kar po strmih snežiščih. Tu je bilo mnogo zabave ln veselih prizorov, ker se je sneg močno udiral, a za zabavo vsem je skrbel zopet naš „nosac", ki je delal po snegu in skalovju take vratolomne skoke, da ga je bilo treba kar loviti. Končno je srečno dospel v prvo dolino, kjer ga je pa bilo treba deloma razbremeniti od tovoru, da se oddahne.
Pri „Orožnovi koči", ki je last SPD, se je ustavila vsa družba, ogledala notranje in vnanje dele koče, kar bi se dalo porabiti pri stavbi za plan. dom vrh Črne prsti.
Po dveurni hoji deloma po snežiŠčih in drugih stezah smo dospeli v Bohinj, kjer se je zbra! odbor in vsi planinci k sestanku. A zopet je minil čas le prehitro in že se je bilo treba postavljati, ker je del zastopnikov moral na pot proti domu.
Stisnili smo si še enkrat roke v slovo v zavesti, da se je izvršilo važno delo, ki bo zopet kazalo napredek našega „Slovenskega planinskega društva" vrh naših slovenskih planin.
Oarcvl.
Za otroški vrtec v Kolon ji sd darovali: po 5 K: dr. Feriolja, Fran Malijčie dež. šol. nad.. Ida F., Zinka dr. Rybareva; po 2 K: Turk Ivan, Marija Zaje; po 2 K: Angela Kjuder, Marija Kavčič, Karla Kore, Melaneja Černe, Ant. Slavik, Karla Žitnik, Rodoljubka, Odbornice z Vrdele, Ana Zelen ik ; po 1 K: Mar. Podobnik, N. N. Angela Hočevar, dr. Wilfan, ga. Kristina Mi-kuža, g. Jos. Hvala, Ferluga Katerjna, Križmančič & Breščak, Pavel Marc, Šte-
folja Ivan; Jolt 50 vin.. Marija Oerbec 32 vin., N. N. 30 vta., N. M. 40 vin. Eugen Cernigoi 5. dobitkov, KrtfmanČte & Bre-Sčak 3 pare nogavic, A. Pahor 2 dobitka, Ivan Gr2e 5 dobitkov, A. Zuže voziček, Anton(Ja Rebec 7 dobitkov, Franja Mozetič 6, Franja Stok 5, Natalija Vodopivec 4, Malja Trampuš 3, N. N. 3, Ivana Hočevar 2 dobitka. — Vstopnino na veselici v Kolonji so preplačali sledeči: Brunšek K 10.—, pevsko društvo »Kolo« nabralo ob neki priložnosti K 7.18, isto društvo nabralo pri veselici K 7.77, g. Cevne zli-citiral K 8.16; dr. Josip Abram K 4.—; po 2 K: A. Cevne. Furlani, Jakob Klemen, Ana Babič, Joh. štolfa; po K 1.60: Ivan Zlobec, Modic; po K 1.—: ga. Kodrič, Komar, Svetina. Ivan Tosi, gdča. Čarga, A. Mikulič, F. Godina; po 60 vinarjev: Muha, Bareto L., Kolb, Povh Iv., Adamič; po 40 vin.: Čarga Fran, A. Rebek, Danilo in Renato, Fran Renko 30 vin; Baje 80 vin., razni darovalci K 7.20. Srčna hvala vsem.
Fran Udovič je nabral v četrtek v svetoivanskem »Narodnem domu« 5 K za test proti dvema narodnima mladeničama, svetoivansko podružnico CMD v protest, ker nista hotela kupiti »Edinosti«,
Darovi za Ciril-Metodov ples. (12 izkaz). — Ivan Frole kontrolor, južne žel., Št. Peter na Krasu K 6, „Solo" akciova spo-lečnost na zapalky a leštidia Dunaj K Vo, Janko Garvas c kr. učitelj 4, Ivan Fa-rožič 6, Ivan Turk posestnik, Trst 15, „Sokol" Volosko-Opatija 10, Josip Pečarič c. kr. uradnik Trst 2, Amalija Čok učite-Hica Lonjer 4, Družina Čarga Vrdelca-Sv. Ivan 6, dr. Ivo Novak odvetnik Gorica 3, Andrej Godina učitelj Škedenj 4, Pet. Ipavic učitelj Sveto 2, Pevsko društvo „Lipa" Bazovica 4, Čitalnica pri Sv. Ja kobu Trst 15,_Alojz Španger učitelj Rojan 8, Marija Čok učiteljica Lonjer 4, Ant Šorli kavarna „Commercio" 10, Anton Podbršček 4, Anton Novak brivec Trst 4, Josipina Vrtovec Tolmin 2, M. Primožič 5, Ing. Rado Lah Trst 6, L Ditrich Divača 4, Adolf Kupka Trst-Vrdela 4. Skupaj K 182, prej izkazanih K 2.433. Skupno K 2.615.
(13. izkaz). Dr, Bartul Vranković Makarska K 4, Viktor Sclienk 4, Silvester Cerut Truške pri Kopru 3, dr. Ante Primožič dvorni svetnik Zadar 10, Vjekoslav Rismondo Trst 6, Posujilnica u Volo-skom 10, Samoborska štedionica Samobor 10, Srpska štedionica Glina 4, Ljubo-mir Glavan Sušak 4, Niko Nardeli Tr steno 20, Ogulinska štedionica Ogulin 10, Srpska štedionica Korenica 10, dr. Viiim Tansani Delnice 10, dr. Ivan Winter Be-lovar 10, P. Krieger Reka IO, Ante Co-sulich Reka 6, Josip Štolfa Trst 10, Josip Rožanc Trst 6 Pučka štedionica Ogulin 5, Občina Volosko 10, Občina Spljet 20, kap M. Marović Trst 4, Franjo Koncilja Opa tija 4, Franc Tomšič nadučitelj Nabre-žina 4, Pevsko društvo „Zvon" Opčine io, Fr. Prime 10, Delavsko podporno društvo Trst 20, Milka Peternel učiteljica 6, Maks Ukmar Prošek 2, Josip Gorkič Bazovica 4, Anton Mrcina Komen 2, Ivan Caharija župan Nabrežina 10, Vinko Vlahović Trst 5, Matko Kišić Pazin 6, dr. Ante Orlić kanonik Krk 4. Skupaj K 273, prej izkazanih K 2.615. Skupno K 2.888.
(14. izkaz). Jerko Bonačić Trst K 4, L. Pehovac Dubrovnik 4, Vladimir Dekleva Trst K 6, Gregor Bartol Trst 6, Josip Mreale Rojan 6, Fran Povšič c. kr. gimn. prof. Gorica 4, Ivan Kokel Vrdela-Trst 6, Josip Čok Trebče 4, Opč:nsko Upravitelj-stvo Korčula 20, dr. Božidar Vukotić Kotor 4, Ljudmila Sedavčič učiteljica Trst 4, Martin Kerže 6, Ivan Kerže 20, Pevsko društvo „Velesila" Skedenj 10, Ivan Kenda Do ina 10, Benedikt Godina Sv, Marija Mag. Sp. 6, Vinko Skerk Trst 4, Janko Furlani Trst 10, Žgavc Marij Škedenj 2, Andrej Bizjak Trst 6, Rudolf Viscovich Trst 4, Martin Čretnik 5, Gospodarsko društvo Škedenj 10, Fran Ponikvar Trst-Sv. Ivan io, Telovadno društvo „Sokol" Vrdela-Sv. Ivan 10, Anton Germek Vr-aela 4, Anton Zorko Trst 6, Viktor Treven Tolmin 4, Anton Vinšek Trst 5, Vinko Trobec učitelj Vrdela-Trst 2, dr. Božo Maričić Trst 10, Vinko Šušteršič Trst 4. Skupaj K 225, prej izkazanih K 2.888. Skupno K 3.113.
(15. izkaz). Dr. Fran Brnčić Trst K 20, Julija Mizan Opatija 4, Viljem Hribar Opčine 6, Ema Lenassi Trst 4, Štefan Gora-bač višji revident Trst 6, Anton Toros Trst 4, prof. Filip Crvarić Opatija 4, An-gelj Marte'anc c. k. sod. oficijal Trst-Sv. Ivan 6, Avrelija Sancin učiteljica Škedenj 4, Ernest Perhauc Trst 4, Fran Stegu 10, Fran Godnig 6, Ciril Valentič šolski vodja Katinara pri Trstu 6, Da-vorni Furlan učitelj Prosek 4, Peter Ziuk Trst 12, Zdravko Katnik c. kr. učitelj Trst 4, Antonija Pakiž učiteljica Bazovica 5, Ante Grom Trst Rojan 5, Fran Kalister
ZA
LEPE OBLEKE
v zelo veliki izberi pri
BOHINEC & C2 Tr;
ulica Ponterosso 8, vogal ul. Nusva 13
Vsakovrstne obleke za moške dečke In otroke.
Fine, elegantne obleke, kolere Izdelujejo najboljši krojači.
Glavna potniika agencija
Vlncenzo Leban
TRST - Via S. NiCot* it 1 • TRST UstaMvU. >. MN. ■rajsvis Mfcan-TrM
Amerika. KannaTwtralBi, Mika
Odprema potnikov na vse strani sveta s železnico in z najhitrejšimi parniki črez Oceana za 5 do 6 dni i. s. Francoska črta iz Havre, Cunard-Linie iz Trsta, Holtand Amerika Linie iz Ritterdama, Severo-Nemški Lloyd iz Bremena.
Emilio Muller
Popolnoma zastonj
vdobi krasno uro iz donble zlata vsakdo, ki naroči našo moderno verižico iz donbld alata s priveskom za K 1.—, 3 komadi K 5.— V slnčaju da bla/?o ne ujraia se vr«e denar. — PogiljaAve po povzetju
.Porto to stot.) - Henrik Wt)8z, Na gy s aH 6 Com. Barsch (Ogrsko).
dobe inteligentni in marljivi ljudje brez posebnega truda. Kje in kako, izvedo, ako Ils. odd. tega lista naznanijo svoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi „Dober zaslužek".
Interesantno za vsisite io tudi za pri*!
Zalogo s
In (fesliess) mm
TRSI, Via Giiseppe Panoi šiv. 14. Točna postrežba. - Cene zmerne.
Prodaja aa drobno in debelo.
Ces. kr. pri v.
Rlimlone Adrlatlcc cfl Slcarfa u Trstu
ustanovljena leta 1833.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognji.
streli in eksplozijah, ža var oranj a steklenih ploSč proti rasbilgu. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših komb! nacijah.
Delniška glavnica ln rezerve dm Sl.dee mbra 1915 K 175.&40.187-38.
■itanje »varovalne glavnice na življenja (31. 13
1912) E 534.593.429'80. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah ix
plačano na škodah K 758.460.366 88. lastspsiva v vseh dsžstaih glavnih mastili In krafili	Ihr k® «e
Odhajanje in prihajanje vlakov
od 1. majnika naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času.
C. Kr. državna železnica.
Odhod Iz Trsta {Campo Marzlo).
5.00	B Herpelje, Pula in medpostaj*.
5.40	O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 5.50 M do Poreča in medpostjtje.
7.30 O Herpelie-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp.
7.35	B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Crfovec-
Dunaj-Praga-Dečin-Beljak-Berlin-Monakovo in medpostaje.
8.41	B Gorica, Dunaj, Praga, BeroJin.
9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana-
Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Rovinj), Pula In medpostaje.
9.15	M le do Buj in medpostale.
11,05 B Gorica. Celovec, Solnograd. Pariz. 12.48 O Gorica (Ajdovščina) Jesenicc-TrbiŽ-Ljub-
ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje.
3.36	O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Celovec-Dunaj.
4.42	O Herpelje (Divača-Dunaj)-(Rovinj) Pula in in medpostaje.
5.30 E (Turški ekspr.) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp.
7.44	M le do Buj in medpostaje.
7.50 O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
8.24	O Herpelje (Divača-Ljabljana-Dunaj) Pula in medpostaje.
8.40	B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin) Celovec-Dunaj-LInec-Praga-Dečin.
18.30 O Gorica, Jesenice, Beljak, luomost, Mona-kovo.
Zabavni vladi od nedeljah in praznikili. 9.10 O Herpelje-Divača.
2.25	O Herpelje-Divača. 2.20 O v Gorico.
Prihod v Trst.
6.25 O Iz Dunaja, Solnograda, Cclovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane Jesenic. Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez DivaČo-Herpclje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje).
9.01	B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca. Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine).
9.37	O Iz Pule (Rovigna).
10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 E (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Cc-
lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12.40 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine), Berlina, Draždan. Prage Dunaja.
3.47 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj.
4.32 M Iz Buj in medpostaj.
7.00 O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Trbiža,
Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj.
7.41	B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jescnic, Gorice, (Ajdovščine).
9.45	O Iz Poreča, Buj in medpostaj.
8.16	B Iz Beralšna-iMonakovo-Soinograd-Gorice. 10.24 B Iz Pule (Rovinja). Dunaja (čez Divačo. 11.37 O Iz Dunaja, Celovca, beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah u praznikih: 9.36 O Iz Gorice. 9.41 O Iz Divače, Herpelj.
OHBERTO C0MC1
zalogo slavbinsKesa materijala. -Tovarna cementnih plošč in cevi.
TRST, Camoo S. Gfacoms 11 in V. Concordia 1
(Zadaj cerkve Sv. Jakobe)
V zalogi vedno novo dospeio blago. Cene zmerne.	Postrežba točna.
Dunaj - Dekliški zavod
JOWANOWITS =
Nadaljevalna šola. Pripravnica za državne izpite. Privatni tr^ovskošolski poduk. Francozinja, Angležinja. — Odlična in vestna vzgoja- — Skrbna postrežba. — Najbol ša spričevala. - častnikom popust Dunaj VIII, Pfeilgasse 5. Dohod Lerchengasse. Velik vrt. — Udobna uredba. — Prospekti zastonj.
__B t B 'A a -fW -■ a * _-s«_ ?
B MfilrliSV ll&tifii&džriauUfStflsi L3 Trst, ulica Giosue Carducci štev. 23 jfj
ciulio mmmm
Telefcn štev. 82-3.
iH
Kirurgično orodje, ortopedični aparati,	'p
moderci, umetne roke in noge, berglje,	g
klini pasi, elastični pasi in nogovice,	§ elektroterapevtične priprave, aparati za
inhalacije.	g
Skladišče potrebščin za kirur. zdravljenja Potrebščine iz gumija in neprodirn. blaga
33 M m V g t ■ Sg" s j g| ■atB-'^^a-l'fg] ~aj * .aj-c
«1
_ (ŠO
og-i rei*!
HfifagfSSžžSHII _ Obla
TRI
li^U
Obhsstvano avtoršz©*ana
i^mnnms
se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6»
Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električnih zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna izvršba. - Plačilo tia obroke. - Brezpiačn? proračuni.
Veliko zniosn in temna pohištvi
m&nEJ sum - tl
via S. Lucia 5.	via Fabbrš 10.
Bogata in lepa izbora finegs in navadnega pettžsSva in tapelarij.	Tetsfcn "87-39	Svoji k svojimi
Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva.
;G2E
naooBi b —
Me !n prihajanje vlakov
Južna železnica.
Odhod Iz Trsta (Plazza defla Stazione) 5.40 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, Milan, Videm, Pontebo, C^dad in B do Koruii-na (Cormons) preko Nabrežine. 6.00 O (Izključno nedelja) v Trbiž. 6.35 O do Gorice preko Nabrežine. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto.
8.20 H v Tržič, Gorico, Kormin, Videm, Benetke
Milan, Pariz, London. S.35 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm iu dalje in O preko Tržiča v Cervinjan. 10.15 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto, (2.30 O v Kormin in Videm. I.JO O preko Cervinjana v Benetke-Milan. 2.00 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd, 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Dunaj (Reko, Budimpešto) Ostendo. 7.05 B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. S.10 B v Kormin in Italijo.
8.45 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.43 O v Kormin (se zvezo v Cervinjan). 11.50 O v Ljubljano, Dunaj, Zasreb, Budimpešto. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikili: 2.45 O v Gorico. 3.55 O do Nabrežine.
Prrfcod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.25 z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.35 O iz Kormina in Cervinjana preko Bivin. 8.50 B iz Italitj preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dun-ija, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.30 O z Dvnaji, Ljubljane in Reke.
10.40 B \r. K jrrmna preko Bivia in B iz Italije pre-
kc Cervinjana. 11.48 G iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.15 O iz Celovca, Ljubljane, Zagreba, Reke. 2.35 O iz Italije preko Cervinjana. 4.10 O iz Vidma, Budimpešte, i\caC, Zagreba. 5.35 O iz Italije preko Cervinjana in Nabrežine. 5.50 O (Izključne nedelje) iz Kormina. 6.55 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 7.13 O iz Italije preko Kormina 8.42 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.00 K iz Londona, Pariza, Milana, Benelk Vidma in Kormina. 9.1«) B z Dunaja iu Budimpešte. 11.30 O iz Vidma preko Kormina in Bivia in iz Italije preko Cervinjana. Zabavni vlaki oh nedeljah in praznikih: 7.30 O iz Nabrežine. 7.45 O iz Nabrežine. 11.17 O iz Goricc.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne E = Ekspres, O = osebni vlak, B = brzo v lak. M = tuešanec.
30. c. kr- drla¥iin iot^ri!
v »kupne vojaške dobrodelne namene
Ti denim Merila vselile 21.146 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625*000 Kron.
Glavni dobitek: 200.000 kron.
IrtbmH m bo vrtMo Javno na Dunaju 2. julija 1914. - Srafka stana A K.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordere Zollamts-strasse štev. 5, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce srečk se dobijo brezplačno.	■ Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijske direkcije
i am&ulatcrl]
Via G. Rosami 2, vogal ul. Poste
Moderna zobna delavnica. - Umetni zobje po K 4'—. - Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po kron 2. - Izdiranje zobov brez bolečin po K 2. Jamstvo za vsako delo. Urnik: 9—1 In 3—12. — Ob nedeljah In praznikih od 9 do 12.
®
J
V Trstu, dne 14. iunfia 1914
Trst 6. Franjo Hmelak io, Ivan T- maž <T Trst io, Vjekosl v Gjurin K 4, Rafael Kosoel učitelj Trst 4, Josipina Vatovec učiteljica Sv. Ivan Trst 4. Marija Grego riceva učiteljica Skedenj 5, Ivan Škedelj med kolegi 5.20, dr. Janko Šavnik adv. 6, Ivan Cibic c. kr. uradnik Prošek 2, I Hudovernik notar Ljubljana io, Čitalnica Sežana 10, Ivan Grgunna i Sinovi Reka 10. Skupaj K 204.20, prej izkazanih 3113.
Skupno K 3 317 20.	„ ,
(16. izkaz) Vinko Kinkela Rukavac K 2, Općinsko upraviteljstvo Kotor 20, Obitelj Š\. agelj Trst 6, Anton Trebeč Trst 5, Peter Pirjevec c. kr. viSji živinozdravnik Sf žana 10 Ante Ščuka Barkovlje 4, Josip Kocjančič Trst 4, Ivan Prelog Trst 6, C. Dekleva 6, Josip Čok Sv. Marija Magd. spod. Banov Miljim Zelenika 25, „A Petković Kovač Velaluka io, Fran Šuman trgovec Skedenj 6, Viktorija Bole učiteljica Rojan 10, Županstvo Sežana 10, Anton Kresevič Trst 2, Josip Cok trgo vec Sv. Marija Magd. spod. Tržaško podporno in bralno društvo Trst 30. Ante Bogdanović Trst 30, dr. Vjek slav Mah 4,
Ivančič Trst 4, A. Mi klavec Sv. 1 Magd. spod. 5, M Košuta Trst 4, ! sko društvo za Trst in okolico 10
j Goljevfcek c. kr. višji fin. svetnik 10, Alojz j Ferfolja Trst 4, Vekostav č Sv. Mari a Mrgd. spod. 8, Ivan Žirje pri Sežani 4, Ciril Vrtovec 2, dr. Josip Abram odv. Trst 20.
izkazanih K 3317.20.
A jd še k 4, Karel
J;
Ma Uč Al. Tr: Ko
Kocjan Trst
Skupaj K 259, prej Skupno K 3576 20.
(17. izkaz). Josip Aid šel: Trst K 6, Leopold Vision Trst 4, Karel Širok Ške denj 4, dr. Ivan Merhar profesor Trst 4, N Nachtigall Trst 4, Grego Bizjak 4, dr. Ignjat Katalinić Zaaar 4, Občina Delnice 20, Milan Bogadi Trst 8, Kavarna „Mi nerva* Trst 10, Josip StantiČ Trst 10, Franjo Boje Trst 6, Rodbina Gržina 6, Fran Skorkovsky Trst 20 Nat. dr. Z^n covich Trst 10, Josip Prunk Trst 10, Sve-tozar Milošević Trst 5, Fran Korenčan Trst 1 o, F. Šušmelj Trst Sv. Ivan 6, Viktor Šonc ravnatelj „Glasbene matice" Trst 4, Jernej Pintar Trst 6, Hi'arij Vo dopivec ^c. kr. finančni svetnik Trst 4, Andrej Žbona Barkovlje 10, Jakob Vato vec Trst 10, Gregor in Anton Babic Trst 16, dr. F. vit Wolff Trst 20, Ivan Svetina stavbenik Sv. Marija Magd. sp. 4, Fran Lasič Sežana 10, Ing B. Nčmec Trst 4 F. Paternost Postojna 4, Kristjan Dejak Trst 20. Skupaj K 271, prej izkazanih K 3 576 20. Skupno K 3 847 20
(18 izkaz). Ludvik Dekleva Pula K 20, J. Garti er Trst K 6, Anton Jerkič foto graf Trst 2. Fran Miklavič Kobarid 4, Andrej Jug Trst 10, Franc Čibej 5, I. Fa-biani Lokev 2, Anton Požar učiteli Sv. Ivan 4, Kari Gruntar Bazovica 2, Jos-p Gabfrjevčič Krmin 2, Ivan Danev šolski ve? j 1 Sv. Ivan 6. Rudolf Germek Tr t-R j in 4, dr. Jan Čermak Trst 6, Alojzij B^ec c. kr. vad. učitelj Gorica 4, Edvard Strausgiti Gorica 1. Petar Matan ć Pazin i, dr. Milovil M rčet'ć Zadar 4, Josip Prvačina 2t dr. Hinko Dolenc _ Andrej Urdič Trst 4, Franc Žaga« 4, Jean Frischkovitz, rev. juž
Ore
S
že
FĆ
ni
Trs'
Pirjevec tan Trst
Gorica 1, 6, dr. Ve-Bunc šol-
n s
Star lak M rl 212, K 4 (1 Kor«
Karel
jan Petra vi č kap lav Kisovec Trst 6, Alojzij ravnatelj Prosek 2, Amalija MartelanC e'uca 2, Stjepan Dragičević Sućuraj 2, . ;mnr» društvo v Roianu 10, Dubrov-družba Trst 25, Inocent sko 5, dr. Ivo Foretić Su-Stiepan Babić Zagreb 10, dr. ahovac Daruvar 20. Skupaj K izkazanih K 3.84720 Skupa
a P«
ger 10.
oplovn; Vol<
kleva Juž. Trst Fran
it M
A. I
iz k? z). Balageli Fran Trst K 2, čan N. Trst 1, Namet Josipina 2, Ljudevit 6, Tomšič Emil 4, De Fran 3. Mi klavec Matija Trst 1.20 Gustinčič Trst 3, Dekleva Karel 6, dr. I. M. Čok Trst 10, Rupmk Trst 3, Mark uža Karel Trst 6, k J kob Trst 1 Pahor Anton Trst tia Savnikova Trst 2, Niklsbacher isrsd Trst 10, Kušar N. Trst 4, j xrg N. Trst 6, učitelj Arhar Trst E. Stare Trst io, Gul J. Trst 4. a Lov renc Trst 10, Grgić Gjuro [, N N Trst 1. Dimnik Ivaa Trst 2, A B. 2, Markelj Makso 1, M C. 1, Cej Andrej 2. S. T. 1, Kosič H. 3, Zuik Josip 2, svetnik Dorgan 4. dr. O ip I. 5, Cigoj Anton 4, Basa Andrej 2, Kurent Glometes 5, Von-č«na M:ha 4 dr. Korsano I. 10, Smid Hinko 4. Skupaj K 15820, prej izkazanih K 405920 Skupaj K 4217.40.
<20 izniaz). Lavrenč č Matija Rojan K 10, Borovr.ik Ludovik Borovlje K 10 Srpska Otaonica Trst 10, Majdič Vinko Kranj io, Z'obec Ivan Trst 4, Zgur & Popatnik Trst 10, Tomac Mira Trst 5, Langus Jakob Trst 2, Krnda Katerina Postojna 2, Munih Andrej Trst 2, Mahkota Karel Trst 4, Živinozdravnik Ček Trst 10, To-mičić Ljudevit c. k. dvorni svetnik Trst io, Obitelj Drašček Opčine 10, Antončič Matija Sv. Marija M. zgor. 10, Ivelich Vlado Trst 4, Ivellich Petar Trst 2, Prelc Štefan Trst 4, Slovanska Čitalnica Trst 40, K. Blecha Trst 10, Fran Gulič Trst io, „Sokol" pri Sv. Jakobu lo, Karis Marija Trst 2, Mičič Aleksander Trst 2, Obersnel Ivan Divača 2, Stolfa Josip Sežana 2, Starec Ferdo učitelj Barkovlje 2, Jugović Katinka učiteljica Kranj 4, Pelicon Josip Trst 5, Muha Anton Lokev 5, Fer luga Štefan Opčine 2, Bolonić Ivan Trst
I 4 Gndtna Luka Š *drnj 4. Dragotin P reki- Trst 6, Urbančič J Bazov ca 3 P. Priskić Opatija 5, G Ruž ć Reka io, A. Priskić Opatija 2, Starec Dragotin Prosek 2. Rosic Frano Split 3 dr. Scher/er Adolf Senj 6, Cibilić Mato Dubrovnik st Poglavarstvo občine C rkvenica 20. dr. Anton Beneiić Ilok 10, Marko S'avić Knin 5 Josip Turčinović Pazin 2 dr. R« hard Bay Split 5, Hrvatska C taonica Vrbnik 3, I Sutej Zagreb 10, dr. Božidar Stambuk Drniš 3, Skupai K 320, prej izkazanih K 421740 Skupaj K 45374°
Zavodu sv. Nikolaja v Trstu so od 1.
septembra 1913 do 1 junija 1914 poslali sledeči gg. rodoljubi in slavne korpora-ciie te le prispevke: (Dalje). Po 3 K: Anton Kline, Gorenjepolie, Antonija Sapla, Gorica, Ma. ija Torf Ili, Trst, I. Majer, Pre-loge, Juri Bole, Pola, Ton ažič Trst, Josi pina Šuman, Šked n), Fran Cink, Gorica, dr Albin Paznik Novomesto, Dr. Rosina, Maribor Rejjgi A1o|z, Duto^lie, Eran Vatovec, Cežan*-, Fran Kolenc, Ljubno, Fran Maček Sv Jurij, D'. Fran Ster Dunaisko Novomesto, Janez Možina Krčevinci, Dra gotin Šv:gel|, Buše, Fran Zadnik, Senožeče, Blaž Korošec Trst, Ivan Kovač. Se-nož če, Mateuž Pogačnik. Ljubljana. Anton Rogač, župnik v Hrušici Zupni urad, Klana. Otmar Orinčič, Saraksee Stanislava Zupane, Vel. Lašče, Marija Hum plik, Barkovlje; po K 2 20: Murraar L^opc ld, Červinjan; po 2 K: dr. Albin Poznik, Novomesto, dr. Žužek Ormož, M Pfeif r. Trst, Macarol Josip, Skedenj, Jane & Pengou, Šmarje, Terbuh< vic Evgen, Vel Loka, Eduard Bubnič, ^Slivje, Fran Ma horčič, Serana, Anton Šantel Gorica, Peter Majdič, Jarše, Eran Berlec Kandija, Poldka Baudek, Vinica, Pavla Ilešič, Trst, Karla Godina, Trst, Topolnik Ljudovik, Sežana, dr. F. Oblak. Gorica, Radko Jelene, Lukovica Fran Koren, Sv. Sobota, Fran Jagodic, Kranj Josip Dettoni, Sežana, Tratnik Ignac, Sv. Lucija, Katarina Droll, Zaspi. Janko Hra-t, Livek, Ignac Bajt, Gradiška, Bandelj Josip, Grobelno, Ivan Dovžan, Dovje, Vinko Jug, Nabrežja. Dragotin Kianta Landol r»ri Postojni, dr. J. Sernec, Celie, Nežika Mahnič. Kam nikf Ivan Pavla čič, Mojstrana, Grahli Antonija, Klanec, Fran Medica, M »ri. M .ks Lavrenčič, Pulj, Alojz Kranic, Rat-če, dr. Pregelj, Vuzenic % Alojz Jazbec, Na-brežina, Ivanka Mozetič. Trst, Vera B e-ščak, Grgar, Peter Š^ofič, Patermaus, Tone Jurkič, Škofialoka. Francek, Trst, Fran Sever, Sv. Peter, Fran Dobcš-k, Žalec, Fran Klemene, Scwar. Kenda M -rna Sežana, Helena Lenassi,^ Podgrad, Anton Kalan Velenje, Olga Černe, Sv. Peter, Alfonz Poljšak Sv. Tomaž, M. Kranjc, Trst, Josip Moli. Trbovlje, Franja Močnik, Pulj, Mart n Zupane, Sv. Ana, dr. A. Jenko, Lož, Mici dr. Rekarjeva, Trst, Mara Pf ifer, Hartman Malka, He-ren Mara, Eng^lman Mira, Delkin, Josipina, Kmet Marija, Trdina Jožica, Svi^eij Marija, Rozman, Kati Renčelj, J«.s:pina Lavrenčič, Pavla Gržina, Marija Mrevlje rst M. ša Grom vse v Trstu; po K 1 10: Urška Štolfa, Šmarje pri Sežani, Dobnla Peter, Kozina; po K i'8o: Ivan Črnolo-gar, Trst; po K 160: Meško Ksaver, MarijaLili, Beljak; po K 120: Fran V d-n^ar, Prvačina Juri Ban, Trst; po 1 K : Leske, Trst, Josip Demšar, Črešnjica. Pe ric, Bilje, Josip Vales, Kanal, Ivan Urek, Barkovlje, Fran Goričmk, Glinje, Hof-bauer Alojz, Dol. Hrastnik, Anton Jerkič, Škofjaloka, Amalija Klander, Kra-jska gora, Oskar Schrey, Trst Katica Zmet, Trst, Karol R chter, Slap, Fran Šusterčič, Lapuže, Kihsovec Anton, Kresnice, Anton Tekonja, Prvačina. Josip Petrič, Nogaredo, Ivan Junet č, Chiopris, Ivan Jurančič, Sv. Andrež, Fran Vrćbic. Celje, Vak Litije, Potšnik, Simon Blaznik, Lassenberg, Jos-p Stipla, Sv. Anion, Josip Kosi, Celje, An ton Zupane, Višnjan, Josip Fakaš, Pulj, Fran Ogrizfk, Sv. Križ, Blaž Grča župnik, Šempas, N. Kocjančič, Trnovo, Fran Serajnik, Senožeče, Fran Zbašnik, Hrastje, Josjp Urdih, Maubinje, Dr. Orožen c. k. notar Kamnik, J. Kranjc župnik, Libika, Josip Plesničar, Trst, Pavi Kranjc, Črni vrh, Fran Orel Korte-Portorose, Pavšič Anton, Kos anjevica; orožniška postaja. Roč 50 v., Taušič P. Gradac 40 v., Vinko Kornel, Kormin 50 v., M Bobnar, Lahav-če 20 v. — Calje so darovali: gospa Roža dr. Gregorinova 7 rjuh, gospica Milka M nkoč 6 rjuh, gg. Srebot&ja*, Muha in drugi 3 vreče krompirja in 2 vreči repe Kolinska tovarna 10 kg. kavine primesi tvrdka Križmančič in Breščak 10 metrov platna. Odbor zavoda sv. Nikolaja se tem potom zahvaljuje vsem cenjenim da rovalcem in darovalkam, ki so ostali na še m u zavodu naklon eni in tako nam pomagali vršiti tudi U del narodnega dela ki ima nalogo reševati in ohranjati naše slovenske služkinje svojemu narodu, in še posebej slovenski naši stvari v Trstu Bog plačaj, Bog povrni, da temu zavetišču ohranjate svojo naklonjenost, za kar vam ostaja hvaležen
odbor zavoda sv. Nikolaja Trstu.
Ljubljanska kreditna banka
podruinlca v Trstu
NiralnlM! Split, Ov-
il.
rtom In OoU*.
Mnlilui giavnloa:
K 8,000.000 — dMcrvnl uk adl:
K I.OOO OOO—
stroko
Oaaerma
Tmtmtmn; B M.
nptnU 8t>rti m 9-121/* & 2/^5 Izvršuje najbolje vse v bančno spadajoče tranzakeije. IM knjižico A Ol obrestuj« m ^ 10 netto.
(rentni davek plaea banka iz svojega),
vloge na tekoči in žiro*-račun najbolje
po dogovoru. Sprejema borzna naročila za vse tu« in
inozemske borze.
Brzojavni naslov: LiJublJ«nsWa banka.
O
m
0
Trst, ulica Nuova 36—38.
Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnoga blaga za pomladno in poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bali največje konkurence. Se priporočata kot Slovenca
O. Milič F. Suimolj.
to
i
liirodilnico Ant. Ursich
Trst, Barriera vecchia 14
Zaloga barv v prahu, čopičev, firnežev, krt <č, dišav, lanenega olja, ribjega olja, naftaline in praškov proti mrčesom. — Pošiljam po povzetju. — Cene zmerne.
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulid Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino "in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij GlfilJ, prej na trgu Caserma.)
OillkGvana pskat&a is Mitama
HIRUSCH
Trst
Piazza Sa& Fmetsci risiisi 7
Prodaj a moke I vrste sladtice In prepečene« (biškote) b ljšib vrst, velika izbera bombonov, svež kruh trikrat na dan izdelan z _ električnim strojem.
desertna vina, dalmatinska z razprodajanjem, pivo v
Buteljke, fina in istrska vina : : steklenicah- — Postrežba točna.
Pristao brnsho sukno
pomladna in poletna sezona 1914.
Odrezek 3fIO n dolg t }	J £oa
. . ____u. I 1 odretek 10 kron
za korapl. KCŠkO GB!, i i odrezek 15 kron (suknja, telovnik, hlače) I 1 odrezek 17 krcn 4- -f- -f samo + + + ^ 1 odrezek 20 kron Odrezek sa črno salonsko obleko 20 K kakoi tad blago za površnike, tuistovBke ledne, svil. kamgarne, blago za duaake obleke itd. pošilja po tovarniških cenah kot reeliia in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna
Slegel - Imbef • Brna (Msrar^e)
Vzorci gratis in franko.
Ugodnosti privatnih odjemalcev, Ce naročujejo sukna naravnost pri tvrdki Slegel - Imhif na tovarniškem mesta so znatne. B talne, nizke eene. Velik izbor. Uzorna, paaljiva postrežba tudi malih naroČil v popolnoma avetem blaga.
Prodajalna kemicnii: predmetov in iip
Trst ulica Boschetto it, i
(nasproti kavarna Olimpa)
Lastnica: Ermlnio udeua nm
HIIIP^HHMIII!!
475,000
kron ozir. frankov In lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
5 originalnih vredeiosfnsl) srečk 5
kojfih 19 vsakoletnih žrsbanj se vrSi dne
2. in 15. januarja, 1. februarja, 1. marca (dve), 1. in 14. majnika, 1. julija, 1. avgusta, 1. septembra dve) 14. septembra, 2. novembra.
kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
3 originiiSftif? vred^sf^žlt srečk 3
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrii dne
2. januarja, 15. januarja, 1. februarja, 1. majnika, 14. majnika, 1. julija, __1. avgusta. 14. septembra. 2. novembra._
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 kron, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone.
lfsaka srečka mora najmanj enkrat zaesets l Vsi dobitki se
izplačajo v gotovem denarju I Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po Izplačilu kupnine Se dolgo vrsto let brez vsakega nadalj-
nega vplačevanja, terej zastonj. M" Vsak cenj. naročnik zamore dobi« nagrade In premije ter na f a neOn kupnino zase naročenih sretk poljubno znižati aH sploh.dobitl
mr jih zastoji,
Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo sreckovnega oddelka češke indusftrijalne banke v Pragi, Ljubljana. - Naslov za pisma ; Sretkovno
zastopstvo Ljubljana 4.
Ces. kr. priv.


Zeleznoto Kinu-umi
Serrcrvallo
za bolehne in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnam! na raznih razstavah In z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS.	spričevali.	IZBORNI OKUS.
Lekarna Senavallo - M
Avstrijski Kreditu zm
za trgovino in obrt
(ustanovljen I. 1855). — Glavnica in rezerve 243,000.000 kron.
Podružnica v Trs^n
Piazza Nuova štev. 2 (lastno poslopje)
sprejme v svoje
Jeklene varnostne celic©
izdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinu zajamčene preti poia?u in v!omu, pohrane in upravljanja vradnost, kakor tudi sair.a pohrano saartih zavojev, ter da v
dotičnih jeklenih celicah v najem
različnih velikosti, v kater.h sa lahko shranij >
vrednostni papfcji IS&iine draguiji itd.
Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z b.inko.
Oprava ia sferam&a ¥rs3BQSti v Icstiiti ceiksti na razpsiaco.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižice
in jih obrestne do nadaljnega obvestila
po 3Vlo
Rentni davek plača direktno zavod. Bavi se tudi z vsemi bankovnimi posli, ter zavarovanjem proti zgubam na žrebanju.
POZOR!
Slovenski tiotri In botre l Hojcenelža In nallepft MrmnnjKa darilo se vdoN v trsooinl ar io zlataoioe
Alojzij Povh
Trst, Trg Barriera 3V
aa
K
M3-
PRIPOROtUIVE TVRDKE
ŠS1 £
Brivnice.
Anton Novak T^lA
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJlm t	2660
in najlepša lasnljaraka dela se izvršujejo v frizerskem salonu Andreja ROJlC a'v Trstu, Acqnedotto 30. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate.	1851
IIacim kviimiM Via Belvedere št. 4 se pri po
nOvfl DllVniCU roča slavnemu občinstvu -
L dani Muljević Jurij, bivši pomočnik V. Gjurina.
2006
Buffet
pn cenjenemu ubčinstvu Buffet v vUluUl » ulici Gheda št. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo.	1804
Cement
Tovarna cevi ln cementnih plošč.
ANTON FABBRI, Trst ulica Tor S. Piero 18 blizu roianskih obokov. Cene zmerne	23 8
Čevljarji.
ČMljnrnicn „Alln Snrtoreir
5. — \ elika izbera obuvala za gospe in gospodo, Sprejemajo ?e naročila ter poprave. Cene zmerne.
1447
nHHbniinnn čevljarnica z zlato kolajno v Ge-Uittllawv UHU novi La«toa delavnica. Sprejema naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ulica Conti št 38.	1863
Eflf A Dllfff TRST, ulica Molino a vento 11. i IIIP rimi priporoča svojo delavnico in prodaj alaico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim!"	2668
Vfflfllfnntfrt ALBERT RAUBER na Prošeku UVIJarma S«ku se dobi vsakovrstne čevlje avstrijskin in nemških to varen. Ročno delo Sprejemajo se popravila. Izdeluje m naročene čevlje po meri. če ne ugaja se lahko zamenja ali pesti. Cene stalne in zmerne.	2502
Fotografi.
Jugoslovan!! J^fsU^r^ les
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.	4444
MUKI
naarobne kan
spomini so artistične fotografije na kristalu, porcelanu itd. za priveske, obne kamne in slično. — Zastopnik velikega po<1jetj» za reprodukcijo artističnih fotografij je OIOVANNT PELIZZAKI, urar, Tret, ulica Nuo a št. 41 (palača Salem).	1495
GlasovirjL
Ffflfl tnbtllVfl niica Fornace 13. Tovarna in
rlUlI jUIwIU!I trgovina glasoviijev in piani-nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim!	2224
Gorivo.
Illftll IvAPVflOlf 'naslednik Ribarić) priporoča za-1 vUlI UErniKn logo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom, Tnrt, ulica Squero nuovo 15, telefon 2243 4032
Gostilne.
Ante Lisico, Trst
ženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vr^te. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici ' iffipo S Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh g-ostilnah se : rodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk.	2799
ffJ
uma Dimnice v Slioji".
Obiskovalcem se pri-trežbo. prenočišči in senčnatem ter z dobrim jedili gostilna Bubnič v SlivjI. pokrajina, primerna za vsake izlete. Postrežba
628
Gostilna - Buffet Tomožlč
L
Molin a vento Toči pristna vina in Dreheijevo pivo z aparata — Vedno sveža kuhinja. — P e g a n a n d e r, voditelj.	2703
Gostilno „Alla Cloetto reccMo"
Trst, ulica
Vali. rivo štev' 27, se priporoča za obilen obisk. .Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dreheijevo pivo prve vrste — Lastnik Matej M e s c h i k
1984
Trst, uL Molin
Kari In Veronika Tuschak
grande št v. 4 priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno .Alla beila Tri-s te*. Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno Postrežba točna.	2370
ulica
BnNi priporoča cen j. občinstvu svvfo
» DUIII gostilno »Ai buoni uud' v Trate.
slvedere štev. 39, točilnico -vina in pira t -o__rvil;.:	t -
DeiTeasre stev. om, wuuh«u vuut ui piva t
Trstu, v ulici Benvennfco Oallini Stav. 1, gostilno Al buon Almfesan" ▼ Rojan«, ulica Monioraino St 3, točilnico vina v Barkcvljah (Bovedo), ulica Perarolo it. 342 (hiša Ššmkmf. ToH m prvovrstno
m pivo.
Konsumno društvo v Lrajerji
slavnemu občinstvu aa obdan obisk, ker U
domače vino prve vrste.
s® priporoča toči samo 203»
Obitnllsko društvo v BorkovUoh
(blizu cerkve) toči izborna vina n postreže b fino kuhinjo. Dreheijevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogljišče. Cene zmerne.	2330
Prenočile-gostilna-buffet Hinko
Kntf?	Carradori 15. Vedno na razpolago
lMJalL gorke in mrzle jedi, kakor tudi pristno domače svetokrižko" vino, teran, in druge vrste
vina, kakor tudi D:eheijevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič.	2333
Gostilna F. Strane« ^^L^
vina. V ipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina. Dreherjevo pivo prve vrste, Cenjenim krč marjem in odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom Za pristnost jamčim. Dnevne cene najnižje.	2844
Drinnpnrfim cenjenemu občinstvu svojo go-rlipUrUtUlll stilno-buUet. — Točim prvovrstno Dreheijevo pivo na pipo, bres aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Griacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec.	1802
KleparjL
Lozer Ivan, klepar
s prodajo vsakovrstnih kleparskih izaelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delavnici ali izven po zmernih cenah. Ulica Sette Fontane štev. 34 — Svoji k svojim!	2443
Krojači.
goručj__,__,___
quale Revoltella ali Chiadino in
KlOjUfillCII ^ GOHUČAN' Trst, ulica Pas-
Monte št. 27, L nad., se priporoča ceoj. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna po-trežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju.	7813
Jakob Semen
jačnico ter častiti duhovščini za	katere izdeluje
službene talaije in mašne plašče	kakor tudi vae
drugo cerkveno opravo.	2173
Anton DfmifM mizarska delavnica za vsako-milUll DUTUllU vrstno delo. Trst ulica S.
Francesco d' Assisi 2, dvorišče.	2095
Mizarji.
Rudolf Komparo
občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom	2532
M MnifOn m'zar v ulici Torquato Tasso (voli« nUJUSII S*1 Belvedere) št. 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe in drugo
Mlekarne
Mldlf A zajamčeno pristno, čajno maslo I. vrste. niKIlU Črni gruški kruh, dnevni dohodi v mlekarni LAAE, ulica delle Poste 9. — Filjalka .Monte Maggiore * ulica Giulia 5. — Sprejemajo se naročila za „Piombir" (mrzla smetana) garniran in navaden.
Obleke.
Novo trgovino SKM2S!
kvijo. Izgotovlja obleke po meri. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk
2316
Olje, kis, milo.
FR BIAGGINI Trst'1111021 Istria štev* 2i
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila in
313
DoDroznana
haj a sedaj v Rojanu za cerkvijo. Odpošilja po pošti od 5 1. olja naprej po zmernih cenah.	2317
Papir.
Velika zalogo papirja s, A
po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka GASTONE DOLLINAR, Via dei Gelsi štev. 16 „ex Marangoni". Telefon št. 27-81.
Pekarne.
priporoča C4 pekarno in slaščičarno. Vrdela
Leopold HHIĆ	cenJ* občinstvu svojo
O pekarno te na dan aveft
steklenicah.
Tnt, uboa Pasqu*J# itovoltella
it. R priporoča c«^. občinstvu aladfiitarno, ▼ kateri ae dobiveč-krah in sladčioe. Vino in
iosip AiHJum
Žganjarne.
adina slovenska _4______
loga likerjev, v kateri se dobe
11 aa n^liaia *t Vkltftin! Vni>n#)nnf«n
lt0n Jjjjjj edina slovenska žganj ara a in za
Igontfa Greta Stav. 270 priporoča svojo pekarno.
. ^ ako vrstni likerji, se nahaja v bližini .Narodnega doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. | Oecilla. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
ft+tvibm Sette| Fontane i enemu
OBkostas Dnek % Priporoča ca DJ^UVUIU 9 fl.T _ — občinstvu svrao pakarno fe tlafačarnoT Večkrat i FlJače	vr9t»-
na dan svet krmh. Vino in ltkai)! v steklenicah Vsakovrstna moka. Sprejemajo aa peciva. — Postrežba tudi na dom.	314
frontama —^ p°s?reiz' ^c« Giuiia
i Piia^o nrra
Dmrffllfl v n*jeni se	r^zne godine
rlUllUJU kavarne, mleka nw in drugi obrtai obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Oorso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41
507, se priporoča za obilen obisk.
1882
Novo pekonu
Trst, Sv. M. M. zgoi finejša moka.
uljudno priporoča slavnemu
____občinstvu Andrej H o v ak
IL zgornja 33, hiša Kreševič. — Naj-— sprejema pecivo.
I Stan trika žganjarna ^r? ^
* Via Gavana 5. Tu se dobi bogat izber likerjev; ' grški iu francoski konjak, kranjski brinjevec, kra-j ški slivovec in briski tropinovec in rum Cene : nizke. Izber" grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grška mastici is Šija. — Se priporoča A n d r o j Antonopulo.	304
Pohištvo.
Peter Maranzana
ulica Massimo D* Aze glio št. 9. — Velika iz delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo pop O 1 nih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih ko-
materijal podrtih hiš, kakor n. p*.
__________ vrata, okna, umivalniki, stopnice itd.
se proda v ulici Piccardi IS.	236
Različni
posao
madov. Poprave Vsakega pohištva. Delo solidno in tudi zaamčeno.	2750
Pohištvo Čo
ta pet ari je po že znano nizkih ccnah, katere se ne dobi drugje. Spalne sobe iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron naprej. Nova zaloga S. BROD, ul. Squero nuovo 7, I. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja.
Razni.
Mnwnn" najbolje e in naibolj razšiijene sred-IfiiUrUllIl stvo zs. un.čenja stenic. Prodaja se p-> vs. h mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. Skrinj ar. V a Ferriera 37, 1. n	2142
Čistilo za čevlj Carpison 2. Telefon l! varna	a parkete in kovine. — IS G asioli A Coni p Via •08. Odlikovana tržaška to-2114
Novo trsoaina TRST, Piazza Caserma riža, olja itd. Raapošil dom. — Za obilen FRANJO UILLONIG-.	kolomial m Jestvin št. 5. Bogata izoer kave j a se tudi na deželo in na obisk se priporota lastnih 238
	
::: DANES, 14. f. m« Sokolska telovadba pri Sv. Jakoby v Tr«£y
Dflhiltflfll Izrabite priliko, da nakupite poiz-rUlllAlvU« redno nizkih cenah v salonu pohištva GugL BROD ft C«n Trs« Via Rosslnl
2fk Vsakdo si sme ogledati zalogo, ne da bi bil prisiljen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno jamstvo. Kupljeno blago se shrani v zalogi do oddaje brezplačno.	2307
S. FrankovK
Trst, ulica Farneto št. 41, priporoča veliko zalogo in delavnico modernih spa nih sob in drugega pohištva.— Izvršuje vsa mizarska dela točno in solidno. 2175
VldO postelji vzmeti, nove iimnice K 86.— Poli W polna skalna soba z ^"»ninami K 290.— V.
Fonderia 12, I	2318
Prodajalne jestvin.
Kflt mf MnlDl Trst> Piaz" Ponterosso HUL VUt nUNSJ Trgovina jestvin in kolonialnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirrtw testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan vo^ja.
Bidoveo
508
Tret, Trst pred jui-
Restavracije.
Restavracija JlHa Stazlone44.
nim kolodvorom 3 — Neugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bligini južnega kolodvora kny javnega vrta in Iger ae uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svei zrak. — Toči se izvrstno ptvo in vino L vrste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Oeoe zmerne. — Lastnik An ton AndrijanftČ, bivši vratar Hotela Balkan.	1126
L RIE6ER
Šivilje.
Trst, VU Barriera v. 33, vrata 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroiu plesne obleke, obleke aa-p&roke, bluze za gledališče itd Gene zmerne. - .
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes SLfLt:
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovine s prekajenim mesom
Drfnnrnfom cenjenemn občinstvu svoj buffet.
rll^UIUCUlIl Točim prvovr-tno Dreheijevo pivo na pipo brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica SanitA štev. 24, (nasproti muzeja Revol-tela).	Lastnik: JOSIP T<*" ' *
Prodajalna svinjine	"
vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne k lobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Kari Pušpan.	254
Trgovina s manifakturami.
Marija JakietK priporoča svojo trgovino
nianufaktur iejp» bl-g* in izgotovljenib 2en<*kih oblek. Sprejem dela po meri.	2232
VoSčarne.
Jerne] Kopal! - Gorica
in med.
ulica Sv. Antona št. 2. Voščene sveče
292
Železnine.
HIInillOftl železo, stara kovine: Anton Cerneca IV UP UJtIII Trst, ulica Olmo št 14.	1865
i
i
Prva jugoslovanska tovarna glasoviijev
Trst — rim Farneto št. 42 — Trst.
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjaje glasovirje, pijanme itd.
- T>elo točno. - Oene uizke
SCje dobite dobro o
V stari in dobroznani
prodajalnici oblek in blaga
katero je prevzel
Giuseppe Carlini - Trst
Piazza S, Oiaeomo štev. 2 (Corso).
Bogat Izbor moških in otroških oblek za birmo, kaKor tudi izbor blaga za obleke po meri trllža in platnenih oblek. — Cene zmerne.
Veliko skladišče moških
ti
in deških obl^k
PATENTA I IJKA1> Dr. ing. vit.Gino Dompierija
TRST - ULICA MERCATO VECCHIO I - Tal. 440.
i—' Zaloga izgotovljenib oblek'
Vsliha Izbera obftk za gospod« Is detk«, sukenj, površnikov vseh iiakovosU. I
—| Sneoijaliteta v vesnji.	Izbora volnene ;a blaga
NA OBEOEE tn tudi proti t&kojdnjemi pla-
--a—	-	č.Uu Ceno naj zine raejše
rJ ADOLF KOSTORIS 1-1
I TR8T, ULICA SAN GIOVAtfJSI 16, J. NADSTROPJE
j zraven „Buffeta Autoroatioe". Tel. 251, R. H. — POZABI Skltdišče sa nshaja v I. n.
Velezaloga kolonijainega in špecerijskega biaga,
dežal ih pridelkov
RUa Grumula št 12. — Telefon St. 281 Ih l0i5
GlaVna zaloga in samoprodaja mok mlina „Luisen" V Budimpešti.
Brzojavi: TBUDBN — TBST.
a
PODLISTEK.
Rde<l mlin.
VIII.
Pavlina in Lascars.
Zadnje besede, ki jih je izpregovoril lopov, so iztrgale Pavlino iz njene omotice.
—	Oospod de Lascars, — je rekla ne-srečnica, — končajte svojo sramotno komedijo, ki nikogar ne more prevariti. Nalašč in z dobrim premislekom ste mi nastavili zanke, v katere ste me ujel pred šestimi leti. Vse ste spletel tako, — žal razumem stvar šele sedaj — da sem tedaj morala verjeti, da ste mrtev.
—	In ko bi bilo tako? — je vprašal baron predrzno.
—	Je tako! Ali se upate tajiti?
—	Naj bo. priznavam. Je tako. in če si stvar ogledate natančneje, ste mi dolžna ?a to svojo hvaležnost. Da sem vas napravi! za vdovo, sem vas vendar osrečil in •>olze. k« ste j i 11 prelila zaradi mene, niso škodoval«, blesku \ aši'i lepih oči. Ne morem st pritoževati, da bi me bila ljubila prevroče, dra^a baronica.
—	Poznala sum dolžnosti poštene žene. gospod, iu ser- iih r . ; poleno izpolnje-
vala. Trpela sem, ne da bi se bila pritoževala. Vaša povrnitev je zame strela iz vedrega neba, ki me je vrgla ob tla, me strla, ubila! . . .
—	Prav tako! — se ie režal Lascars strupeno, — prav tako! To je odkritosrčno povedano!
—	Potemtakem, — je odvrnila Pavlina, ki ni mogla več zakrivati svoje nejevolje, — ali morem po vsem tem čutiti napram vam kaj drugega nego najglobljo mržnjo in še globlje zaničevanje? Gnusite se mi! Vse vaše življenje ni drugega, nego nepretrgana vrsta laži in zločinstev! Zločin, ki ste ga storil, naju je ločil, in zopet po vašemu zločinu sva se zopet sešla. Da. po vašem zločinu, kajti s kakim drugim namenom ste vdrl nocojšnjo noč v to hišo? Zakaj bi bil ukradel mojega sina, ko bi se ne bila prebudila jaz in preprečila vašega hudobnega namena?
—	Ker bi bilo najboljše jamstvo za najino zopetno spravo, če bi imel v svojih rokah vašega ljubljenega sina, draga baronica.
—	Za najino spravo! — je ponovila Pavlina. — Za spravo med nama, ničvrednež! Saj veste le predobro, da je to nemogoče!
—	Nemogoče, pravite! Pojdite vendar! Zvezana sva s svetimi in nerazrešljivimi vezmi!
—	Prokletih vezi, ki so naju vezale, ni več. Sam ste jih pretrga!, da ste se izdal
za mrtvega.
—	Govorite sedaj pač kakor otrok, — je odgovoril Lascars; — ne poznate zakonov in smatrate svoje sanje za resnico. Zakon je neločljiv, dokler sta živa oba zakonca. Sedaj imate vendar dokaz, da živim.
—	Imam vaš mrliSki list, ki ga je izdala oblast v Achenu in sem ga morala pokazati, da sem se mogla poročiti v drugo.
—	Pomote so mogoče v vsekem računu. Moj mrtvaški list dokazuje le eno: neumnost onih, ki so ga izdali. Nikakor ne oporekam, da ste ravnala v dobri veri, toda zato ste vzlic temu moja žena!
—	Vaša žena, pravite! Ne, tisočkrat ne, nikdar ne! Jaz sem markiza d' Herouville.
—	Viste baronica Lascarsova. Vaš drugi zakon ni veljaven in imate samo enega zakonskega sina, ki mora nositi moje ime.
Nesrečna Pavlina ie začela ihteti. Srce jej je utripalo, kakor bi jej hotelo počiti in truplo so izpreletavali krčeviti trzljaji.
Lascars je molčal, da se ie nekoliko polegel ta silni izbruh obupa. Potem pa je zopet nadaljeval, zlobno kakor poprej:
—	Cemu vendar te solze in te tožbe! Kar se ie zgodilo, se ne da več izpreme-niti. Uklonite se torei stvari, ki je neizogibna. Preklinjajte, Če že hočete, moje vstajenje od mrtvih, toda smatrajte je za resnično.
Pavlini se je naenkrat, nekako čudežno, vrnila zopet vsa odločnost in mora-lična moč, ki je bila doslej kakor strta.
—	Morda še ni izgubljeno vse, — ie dejala sama pri sebi.
Vzravnala se je, s hitro kretnjo obrisala solze, ki so jej tekle po bledem licu m vprašala, trdno zroč Lascarsu v obraz:
—	Cesa pričakujete od mene?
—	Predvsem svobode, — je odgovoril baron.	i
—	In ee bi vas ne hotela osvoboditi?
—	Ne boste se upirala, gospa baronica; dam vam svojo besedo, da se ne boste upirala!
—	Zakaj ne?
—	Ker si morate, če Ie pošteno premislite, predstavljati strahoviti javni škandal, ki bi ga povzročila, ko bi se skušala upirati moji volji.
—	Govorite o škandalu? Ne razumem vas.
—	Govoril bom torej tako jasno, da me boste razumela. Poslušajte torej, kaj bi se zgodilo, ko bi ostal jaz ujetnik: napočil bi dan in marki bi se povrnil iz Ver-saillesa. Začel bi me zasliševati, a jaz bi mu ne hotel odgovarjati, vsled česar bi me nato izročil sodišču, ki bi me obtožilo, da sem ponoči vdrl v obljudeno hišo, u-lomil, splezal čez zid itd. Jaz bi počakal slovesnega trenutka javne razprave, potem bi pa stopil med sodnike, in ker mi ni
nič na tem, če me obsodijo kot nočnega roparja za petnajst ali dvajset let na ga-lero, dokažem svojo identiteto, svoje ime; skratka sijajno dokažem, da sem prišel le zato. da odvzamem mark iju d' Herou-viliu svojo soprogo Pavlino Talbotovo, baronico Lascarsovo in pa svojega sina iz svojega zakonitega zakona. Kakor se mi zdi, ne i u ore i o sodniki inteti prav ničesar proti temu. Vsekakor se bodo poderžali, da me oproste in izpuste. Kaj mislite o tem, baronica?
Pavlina, vsa prestrašena in pobita, ni odgovorila. Lascars pa je nadaljeval:
—	To pa še ni vse. Kakor liirro bi bil prost, bi sc začela druga pravda. Tedaj bi bil pa jaz tisti, ki bi jo začei. Bil bi to-žitelj in ne več obtoženec. Tožil bi mar-kija d'Herouvilla in vas samo. Zahteval bi uničenje achenskega mrliškega lista, zahteval bi svojo ženo i:i svojega otroka, in ker je zakon pač zakon, bi mi ju nihče ne moge! zadržavati... Kakor vidite, ie poskrbljeno za vse slučaje. Nihče nasvetu, če ne pobegnem, nc more preprečiti pravde in pa javnega škandala. Premislite torej in potem se odločite. Cns hiti.
—	Resnico govorim, Pavlina, in vam tudi hočem podati dokaze za lo.
—	In mojega starejšega sina..... —
je rekla mlada gospa v nepopisnem sira-hu, — mojega starejšega sina, najirega sina, pustite meni, kaj ne----?
(Dalje.)
iC^regato
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst.
Prodajajo se tudi molitvenik! v slov. jeziku.
$
$ *
r
>
»
JCcrmangild Črocca
Trst, nI. Barriera vtrrhia 8
las
veliko i logo mrtvaških predmetov.
V o* H P®re*l*"a I« bi»«r«w v.zanlh z mIim '1 11 i>co. ed nmetnlh ovetlc s trat .v In nmelsl. Slik« na pcrce an»»t.h pioićan ta grnfeaa tpoaicolk«. laj&l«]« konkortnoB. OM«.
$
S rt
= Trgovina razne =
PERUTNINE
v bogati Izberi »soosis
Trst, ul. Companile it. 15. - Tel. 759
Purani, goske, race, piščanci, Štajerski fin domaČi, pouherd. - Divjačina ; zajci, cm« Jerebice, skalne jerebice (kotornf), fazani. Čajno maslo in Jajca.
Vse pa ceni da $e ni bati nikake konkurence
Trst — Piszza tosrnera Tecciia l\. 9
Te!efon it. 26—56.
se prodaja vedno prvovrstno eroveje, telečje in keštrunovo, Jančje in kokoSje meso.
Obit: Kuhanie govejih vamp, zaloga suhih osoljen h Črev in sličnih izdelkov.
Portre iba tud- na dom — Cene zmerne.
SKLADIŠČE
šivalnih st ojev in koles Luigi Gramaccini
Trst ulica Barriera vecihia it 25
Cene flopvom. w Plačilo na oMe
Spre rre se poperavljanfe šivalnih strofe/ \sak6fc* zi itema. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene
Š;val- e st^oie.	601
C3
Trgovina jestvln In kolonfjalnega blaga
3van Žnldarciče
Trst, ulica Belvedere itev (9.
Priporoča se oenjenemu občinstvu
za obil-
fivstrišska caroplovfla fiel. družba „Dalmatia"
vzdržuje sledeče glavne proge:
Trst Motko lć A. (poštna).
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6.30 uri zjutraj
Trst-Metković B. (poštna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6 30 uri zjutraj.
Trst Metković C. (poštna).
C d h o d iz Trsta v -oboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6.30 uri zjutraj. Tr»t-Kcr6ula (poštna).
Odhod iz Tr-ta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v pooedeljek ob 6 30 uri zjutraj Trst-feibenlfc (poStna).
Odhod i f Trsta v petek ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska t^gov^ka .
Odhod iz Trsta vsak terek ob 6 uri popoldne Povratek vsako nedeljo ob 1.15 popoldne. Tr»t V»s (tr^rovska).
Odhod iz Trsta v soboto ob 7 popoldne. Povratek vsak četrtek ob 7 15 popoldne. Zveze v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo. Druiba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji- Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno
pri vsakem družbenem zastopništvu.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila ie pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20
Restavracija FINDINO
Trti vtaCdH«*"
Viski mMJ« ta prmft
PLES
Vstep 50 itaMt, W •
39 »tat K elrsc	*
Hranilne vloge
sprejema od vsakega tudi če ni ud z>-drage, in jih f'b e- A II 01 večje z-esk« po do-stuje po :::: *W |2 |0 govora.TrftOV otvaija čekovno račune z dnevnim obrestovan] e m,
Rentni davtk plaCuje Mdry§
Vlaga se lahko po eno krono.
Pcštno-toaRilnuni račun 75.671. TELEFON 16-84
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v
♦	Posojila	S
> daje na osebni kredit in na sastave «
+	proti plačilu po dogovoru.	^
♦	—» ♦
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 J dopoldne in od 3 do 5 popoldne. *
♦	Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦
♦	so posebno primerne za družine. ♦
td n« pfRorUt Tavama
dvokciee , TRIBUNA" Borio«, Trfaaka hIU« 26.
avarna Btriap). Zaloga 4 okil^s, »iv.inih m • natljtkih strojev, gra-■tofene v orkestri jenov Id.
F Ba jel
8eria*. Stolna nI. S—4. Prm i)t u (knU.
C« tki f-anko
Proti nervoznosti, telesni šibkosti i v konva-lescenci, pri kroničnem pomanjkanja slasti) je najbo'jše redilo
LeciHratop
Isto se je izkaz Io uspešno (giasom kliničnih spričevalker vsebuje tudi lecithin in druge redilne ><novi) tudi v slučnju Rachitis (angleška bolezen. — V slučajih nevra-tenije, nevrasteničnega glavob la, nespečnosti, epilepsije, deluje izboruo
BROM — LE Cl K RATOM.
V	slučajih malokrvnosti
ŽELEZNATI LECIKRATON
pri pljučnih boleznih pa
GUAJACOL — LECIKRATON
sa Ast.hma in kožne bolezni
JOO LECIKRATON.
V	prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 v tabletah po 25 n 50 kom. K 150 - K 3 60
Glavna zalega LEkARNA PIZ2UL C1GN0LA Trst teras 14 (Palača Trtves). — Telefon 2724.
I TOVARNA i ZAMAŠKOV
JELAČIN& K2 ;|
NAJS0UDNEJSAin NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PROBKOVINE IzŠPANiJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE«.
N&ZNANILO.
Čast mi je javiti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo trgovinojestvin in kolonijalnega blaga. Velika zaloga kave, riža, olja in vsake vrste ttstenin in delikates. - Uljudno se priporoča M. Berger
Trst v ta detle Poste 14
Perje za postelje
po ceni.
1	kg siv ega, dobrega perja
2	K ; boljše vrste 2 K 40; prima na pol bt-lega K 2.SO; belega 4 K ; belega dlaka-s ega 9 K 10; 1 kg zelo finega, snežno belega perja K
j 6.40, K 8'— ; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K, 7 belega ? ji nega 10 K, najfinejšega pranega perja K 12. — Pri nakupu l	2 kg franko
' Ze napolnjeno pernice
• debelega, rdeCega, modrega, belega ali rmenegm platna. 1 tukaint 180 etn dolg, okoli 1*0 on lirok i dvema blazinama vred, vaaka SO ~m dolga, okoli 60 cm llroka, napolnjaa s dotIib, litim mIo trpetnim, dla^metlia perjem K !#• — j a andnjiia perjem K >0* ; a drobnim K SA'— posamaul to-b*DU 10 K, 19 K, 14 K, ltf K ; blkaine 9 K. K 3*60. K -Tnbentl 100 cm dolgi, 140 ena M roki K 19-—, K 14 70, K I 17-80, C ti — ; bU-ln- 90 cm dolu«, 70 cm ftlroke K 4 50, r K VIO, K (-70 ; Podtaher.ti iz trdnega, pinut-g* platna 180 ■ en do)g1, 116 em Uroki K 1* 80, K. 14 80 P-Jiljse proti (MTMtjn od K lt-— naprej ftranto. Menjava je dOTOjeoa; ■a to, kar ne agaja, ae vrte deoar.
iS. Benisch, Dešenlce 765, teku
! Bogato ilustrovanl conlk aratis In tri
gi JCicold Cosdancich cg
koncesioniraa zobni telurik
odlikoTsa ns pariški rszstsTi s zlato koleno „G ran d Prix" in različnimi diplomi
I rde lnje ves zobotehniška dela. Specijalitet* t Zobje brez nebs In krone t porcelana in zlatn. Gene zmerne.
ul. Nuova 15, II,, od 9-lined 3-7.
IQMRZI0 P0T0CniQ
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie f d"t2S:^,Yr,,we)
Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, al p aga s, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rnmene delavske obleke. — Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po m«»ri ki s*1 irvrSntain naiolagpnr-tn^ia in n*ii«t-»lMn«'** f>o	canah.
Velika zaloga
run-Hinn
(Tvrdka ustanovljena leta 1874).
M, ulico Rettori štev. 1
(Piazza Rosarlo-PalaCa Maranzl).
Elizabetisa Družba za paru mline (j
NijvcCjc
leto, J
•LAVHO
ferdinaid ffirst,
ulloa Miramar itev. 21. ooo
Žito in otrobi n^ debelo.
J^sip SergK« Trst
Rocol - MoSino a venfo iiev. 40
Prcdalalna CevUev
vseh vrst zq mo$Ket ženske in otroke in
zaloga usnla. Sprejema naročila po meri in popravila.
Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk
| Trst, ul. Giosui Carducci 21.
1	Izbera obuvala vsake vrste, najboljših, 5	tu- in inozemskih tovaren po najzmer-	2
2	nejših cenah. Blago prve vrste. - Mo-	J ■	derne oblike. Delo solidno in perfektno	|
iaBIIBBHBlIl ■ e —B— -■ B^5?^
MUAVAC fllKOH
zflloso vina no Pnsehu fteo.131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem Bvojo najizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Orsera) Cena po dogovora izven vsake konkurence.
Prodaje se od hektolitra naprej.
karel delamj
po visokem o* kr. nameitniitvu KONCESIJOHIRANI ZOBOTEHNIK Trot, ulica Betvedcre it. 4. ID. nadatr.
ORDINACIJA od 9 đo 1 m od I do 4.
9?
Dnevnik „Edinost" o Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]*. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomič Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
SI. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
sesses
Ski&dttče in oblastveno dovoljena delavmea w izdelovanje majoličmh peči in štedilnikov
aZOVAMMI SFEBZA —
ulica Moiino pfccofo št.
(vogal ulica Ca&erma)
Velika izbera majoličmh peči v modernih barvah, oblikah in risbah
in iz trpežnega materiala. Lastna izdeloval niča Štedilnikov
vsakovrstnih oblik in velikosti. Bogata zaloga majoličnih plošč za
kuhinje, kopel;i, stranišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih
plošč za pode. Sprejemajo se poprave in napeljave. Že sestavljene peči se pošiljajo na deželo.
Vsa dela izvršnieio vešči delavci
* V V V V	v \ ^
U, 1.1.1.1.1.1,1 I. II. 1.1,1.1. M. t I 11 M
Prodoiainica ur in dragocenosti
G. BUCHER
(ax drug Drag. Vekjeta)
Trst	Corso it. 35.
Bogati izber zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih nr. Kupuje in menja staro zlato in tndl srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
ČEVLJJtRRIICA
Leonardo
Trat, ul. del e Acque 4.
Vel<ka izbera moških, ženskih otroških čevljev Naročila in popravila po zmernUi cenah
Kupujte ose zlute In srebrne dnroup
38 za birmo sa
v dobroznani zlatarnici
Giacomo Paluello, Trst
Cene zmerne. Via Nuova 42. Cene zmerne.
Pomladno zdravljenje!
Sirup SalsaDarielia. 1 steklenica .. K 1*60
irup Salsapariglia, 1 steklenica Popolno ozdravljenje .........
Sirup jodnrat, steklenica.......
popolno ozdravhenje .........
Kri čistilni čaj, 1 zavoj....... .
6 zavojev
£etarna falm"
1-60
5— 2—
6— 1-20 6.—
T t st — ulica S. Cil no — Trst
^BanBHBHBBaaHHnKH
0 priiibi birme
veliK fiobod ur, verižic, zlmih in srebrnlti priveskov. Znižane cene.
v hlSI Delavskega konsumn. društva.
urar
TrsUampo S.GiGcomo4<
•
m

liti t ' iOtornit
^[j4- -»>r»H*.-s."' ■
: tOVACNA ";»-. LJUPCVIT HAT^CMU
voociaisuuT
■£..-"' . .J. j. ^".V^nriSBS-
■ ZAMTKWUT&
gzoRCftiNPnorwcre!
^fcl—IM —Milil M i Ii II T ITT
Glavno zastopstvo in zaloga V. JANA C H in drug. — TRST, Piazza delle Poste 4-
I A CklM9P kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico S	JDvgai nlkellranje, posrebrnenje, bakranie I. t. d. i. t.
I Trst, Via Oaetano Donizetti i«. 5. - Telefon St. 120, Rom. nr.	;
■	Popravlja
priprave za točenj e piva, motorje na gas in benzin, sesaljke, Šivalne stroje,, moto-	■
■	cikle, bicikle in izvcSuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno	J
L razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo	■
elektrotehnično. - Zaloga žarnic, stekel za gas in elektrike in drugih vsakovrstnih predmetov.	1
■ ■■■■IIIBMIlBmiliHBlIMBM ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■J
»■■■i y
o za i
t. d. S

Sidro -Thymol-mazHo
xa ULke poikodbfl (rana). bMaoe]j«a0 rane opekline. Do*. K — 80.
Sidro-Liniment. K
Nadomestilo ca stdro-Paln*Expeller
MI>Bm	inatilo »a pr«hl%i«nj*.
trganje po odih. Itd. V	gfeklenic. K —.80. <.40,
fldro-AlbflmlMt-žrttm-BUteri
Zm tnalokrrnoat la bledi««. BtsklenJoa X «.4fr
0r. ttektir-liil ipittki ,jrl liatiB tei^*,
Praga I. Ellzabethatraaa« 5.
PEKI! Kupujte kvas M. GODINA
izdelan iz pristnega žitnega Špirita. - Telefon St. 99 Trst - Piazza Giambatista Vico Stev. 7 - Trst
-r-p': 1 m
s i k ti ii i p i -< ¥ S. '* H ^	-
r'tl hali^ka^E
1
• Tirsf. Krka cJciio Poste št. 5
VO KROSEL
- (prei M. Sžaiari^iJ
Okusna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blnga za m^ške obleke, katere izd«-iuje moderna avtor, lastna krojač niča Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB. Se ne izkorišča geslo : Svoji k svojim! — POSTREŽBA NA DOM!
&
Pili
v] s? J ■] n 3 ^

6

Odhajanje in prihajanje vlakov:
od I. majnika naprej.
C. kr. drlma Mankti
V Pulj (zveza I Ro vinjetu) ta nazaj: Odhod Iz Trsta: 5-00 (B) — 9-19 4-42 — S-M (B). Prihod v Trat: »37 — 3£? — 7-«	{BT
V Pore« in na^a):	Do 3uj in uza]:
Odhod : 5 50 - 2J*	Odhod : V1C — 7-5®.
Prihod: 12*40 3«.	Prihod: 325 —
Do (ali iz) Gorice (zveza z AjdovHiao): Odhod: 5*40 - 7 44.	Prihod: 725 — 10-19 Qz Jesenic).
Na Dunaj (in nazai): Odhod iz Trsta: 735* — g-41 (B-« —	— S-» — HT
5-30 f (E) — 8-24* (B) — 10-M-Prihod v Trst: 71Č*" - 9-01**757 — II-25T"® —	(B)
7-41** (B) - 8-16** fB) — 1M«» (B).
Opazka; * znači: lex Divačo brez zvezde: čez Oorico. „ t!o (ali lz) Berlina. t . do (ali iz) Pariza._
Do (ali iz) Beljaka (če* Gorico): Otlhod: 7 30 (B).	Prihod : 625 - MO.
Do (ali iz) St. Vida na Glini (čez Gorico, Jesenice, Celovec). Odhod: 12 48	Prihod: 7-00 — 11-37.
Čez Gorico, (Inomost), Sol n ograd v (Curich), Mo-nakovo, Pariz, (Berlin), London:
Odhod: 11-05 (B) — 3-40 (B).
Opazka: Mtu oklepaji znači zvezo.
Zabavnt vlaki ob nedeljah in praznikih Herpelje-Divača:	v Gorico:
Odhod : 9^0 — 2-25.	Odhod : 2-20.
Prihod : »41.	Prihod : »3S.
JuSna Zcieznlca.
Na Dunaj (zveza z Reko in Zagrebom) Odhod iz Trsta: S tO* <B) — 10-15 — 6-10 — 6-35»* (B) —
8-45 (B;** — 11-50. Prihod v Trsti 615 - &?5 (B) — »-15 (B) — 10-30 — 5-35 — 9-10 (B)
Na Dunaj (samo od IS. junija do 16. julija la od 29. avgusta do 15 septembra). Odhod iz Trsta: 7 0" (£> (samo L ia IL razred). Prihod v Trst : Wj» (E).
______** znači: Spalni vozovi.
ledilni vozovi.
Do
Do Gradca (Čtz Ljubljano in Maribor): dhod : 2-00.	Prihod : 2-15.
mina: (čez Bivio-Tržič): Do Gorice: d: 6^0 (razen nedelj).	Odhod: 6 35.
Pribod: 5-50
V Italijo.
Odhod Iz Trsta: 5-40* (B) — 8 20 (E) — 8 35 (B) — 9<0 —
12"38 — — 4-1® — 7-05* — 8-10 (B). Prihod v Trst: 7 35 — 850 (B) — 10"40 (B) 11-48 2-35* — 4-10 — 6-56* — 7-45 — 8-42 (B) — S-00~7E) _ __TTjo.	- ---
_ * zr-afi : čr» Cervinjan — drugi vlaki: čez Kormin.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih do Kormina t	do NafcreHac:
Odhod: 2-45.	Odhodi 3-55.
Pribod : fTft.	Pribod t fW — 7-45.
Opazke: podčrtane itevilke znatno popoldne; B (ekspresni).
H (brzovlak).
Odhod iz Trsta Nedel.a; 5-00 iDnb.)
(L.) B Ponedeljek . an o (L.)
Vozni red parnikov
v Dalmacijo
Prihod v Trst
Kedelja: 10-30 (L.)
4-00 (Duh.)
Torek: Sreda:
Mtitek:
Petek:
Sobota:
Torek: Sreda:
Četrtek:
Petek:
Sobota r
6-30 (D.) 4-00 (L.) B. ££> (D.)
6-00	(L.) 4-00 (Dub.)
(FlHD.)
4-00 (L.) B.
7-30	(Dob.) (L.)
6-30 (D.) 4*00 (L.) B
____Ponedeljek:
5-00 (D^	_ "
ffOO (L) B. 8-00 (Dub.)
IS (L>
£W(D.) 8-00 (L.) a
Ž22 (D.) 5-ffil (Dub.)
(D.)
(L.) B.
5-00 (DO
Opazke: C. znači Lloyd — Dob. Dubrovačka plovitba —
D. Dalmatia — B. brzi farnik. — Lloydovi brzoptrniki (B) potujejo đo Kotora od pomola Sv. Karla nedeljski (10 uri zvečer} do rta (Corfu); ostali od pomola Oluseppina. — Parniki druib« ^Ualmatiar potujejo do Metkovića, oziroma Korčuie od pomola Saniti. — Parniki družbe „Dubrovačka Dlovitba" potujejo do Du-bmv lika od pomola Sanitž.
V Istro. V Pulj (in nazaj): Odhod : 7*00 — 7 15 (B) — 3-00 (B). Prihod: 1030 (B) — 2-30 TFot (B).
Opazke : B. brzi parniki ka petek in pristajajo
vlnj in Bri (o-Ip. 7 00
tri odpotujejo vsaki dan razen v
' sledečih lukah: Piran, Poreč, Roni. — Po«tn! parnik odpluje vsaki dan prip. 2-00). — Fr.stajajo: Lzola, Štrunjan, jro-e. Salvore, Umag, Cit anova, Poreč, i. F *ara in B ioni. — Pomol: Pescheria
V Umag (in naz;ij):
Odhod : 11-1» — 5-00 — *7*30* Prihod : 8 30 - — 8-20*
lei jh in praznikih. Parniki odpotujejo tsaki dan Piranu. Poriorose in Salvore. Pomol Pescheria.
V Piran (in nazaj): o^hod : 10-00* — ^-15*» _ 7 "*0 — g-39 f Prihod : 715 — 2-SH- 3-10.
ose; ** sjm ob nedeljah in p*~aznikih; f ob dela-, in praznikin. — Pomol Pescheria (vsaki dan).
Koper
- II 00 -
(in nazaj):
12-10 — 2-30* — 3-00**
4-00-
5 30 _ 7-30
7-15
^ — IMS — 1-20* — 2-35** — 5-20
8-15*
* samo ob nedeljah in praznikih, iva M. nuraccluo.
V Mi'je (in nazaj): — IMS — 1200* — 12-151 _ 2-20+ 2-30* — T — 3-jtt* — 5-45 a — 6-00+ —	&
a
-	!>-30 — !! 15 - 2 00 — 3-33 r 3 45* — 3-3ao
—	7-00 fl — 830.;.
: samo ob nedeljah ia praznikih.
»amo < b delavnikih.
ob nedeljah in praznikih od 5. majnika. ob nedeljah in praznikih do 5. majnika. ob delavnikih do 5. majnika. omoi: Riva Mandracchio.
TržaSko obrežje. V Gnjan-Miramar (in nazaj). — Parnik „Vida". —
Pomol Sv. Karla Odhf.d iz TrsU: 9-IS — 2-« — 4-15+ — 6-301 Odhod iz Grijana: 12-15 — 3-3CT~-	— 7-301 — 8-45.
~	♦"znači: ob nedeljah in praznikih;
f „ eventue no voSnjo. _
V Trii« (Monfalcone), Sesljan (Sistiana) ln nazaj: Odhod: 6 00* - 1000 — 1230 t — 3-00+ - 3-15* — «-00 fl —
8-C0-
Prihod: Toof) — 9-30* — 2-30 — 7-15* — 10-30t - "-30*
♦"znaci: ob nedeljah in praznikih — t znači: samo os nedeljah-£ „ samo v če trie k. — Pomol Sv. Karla.
V Gradež (Grado) in nazaj;
Odhod: 800* — 10-00 — 12-OOf — 3-0»* — 5-«0t
Prihod : 7-00 — 2-30+ — 3-451 —	9-00*"
ob nedeljah in praza. — t znači: samo ob delavnikih. Pomol Pescheria.
Od*
rPu
Pri!
SAĐRANSE4
TRST, VI* CASSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE).
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacij«, nntim pisma, prijoritete, delnice, srečke itd, VALUTE IN DEV\2*R. PREDUJMI la vrednostne p»^irje Is blago
ležeče ▼ javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS.	PBOMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA.
▼LOGE KA KNJIŽICE
— 41. —
S? if^ vlo8® do dneva vzdiga. Rentni davek platni« banka Ia
obrestovaSSe vlog
na tekočem in žiro-računu po dogovoru.
FIUJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna
zveza
AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papir] e v proti kurzni izgubi, reviziia žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KKEDITI
Krediti proti dokumentom ukrcan j a. BORZNA NAROČILA.	INKA80.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676,
URADNE URE: 9-I21/,, «7,-6.
ESKOMPT MENIC.
Opoldne In zjječer otionement Zelo obodno. Izborna kuhinjo mmn „.,,„ fn,prmnv in budjejeviiko pioo (brez glooo&oia). - Zmerne cene. ma aella CflSgrmg)-
31 III
!ll III
III III
III III
III III
III III
ICI III
III III
IIB OB!
na 13z^r^rr-
ržaihaposoiilnica §n tiranilnica
resisSrovana zadruga z omejenim poroštvom
TRST, Piazsa de!!a Caserraa št. I. nadsS,
(v lastni palači) uhod po giavnih stopnficah.
POSOJILA DAJE
na vkDjižbo 5V2%
yia menice po 6o/0
ia zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dog vorn.
»MPTUJE TRGOV. MENICE.
III III
III III
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4'U01
Večje stalne vloge ln vloge na
Plačuje
ek. račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam. - Vlaga se lahko po eno krono. - ODDAJA DO-IAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE).
III III
Poštn -hranilnični račun 16 004.	TliLEFO.s at. D->2.
Ima varnostno celico (safe deposit^) za shrambo vreduo-^t-n h listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vlomu in i ožaru. urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah
Stanje vlog nad 10 milijonov kron.
Uradue ure.: od 9 do 12 dopoldne in od 3 do .S popoldne. - Izplačuje st-vsak delavnik ob uradnih urah.
III III
III III
III III
tu im
(3 ta
(5

Nikdar - do letos!
Vsled nsknpa velikanske partije (2000) možkih in otroških oblek, za* morem prodati obleke po nabavnih
cenah*
Moderne možke obleke od E 14 napre; „ ctroSk* „ „ „ 8 B „ oblečice za otroke cd 3—10 let „ „ 3 n Velikanski izbor blaga za obleke po meri.
(Zadnji uzorci od E 32 naprej.) Velik izbor delavak h oblek, hlač. spodnjih srajc in drugega perila. Vse po najzmerneiftih cenah
Alla citta d i Trieste
Trst, ulica O. Carducci Stv. 40.
] pari čevljev Kr. 10
Vsakemu čitatelju tega lista pošljemo tri pare mo-šVih ali ženskih črnih ali rujavih čevljev z močno pribitimi podplati za Kron 1C* Onemu, ki naroči 6 parov pošljemo 1 par zastonj. — Pošiljat ve po
povzetju HENRIK WEISZ, Tovarna lev. Ijev Nagy«aH6 Coni. Bars (na Ogrskem)-

« » !!
T»
»j
I
ta«
111
j -
Mehanična kleparska deli
za kov nske izdelke
G usto ^ilottt k Gius*
ustanovljena !eta 1842.	TEL. 15-25
Rim Pc. cntcTi Mer. 14
8p+cijatfit*tH : Ladij*** ereUljhe Po-eoda in škatlle Is bele ia kamno-barvne pločevina.
Žlarovt, cevi Iv zidne #fc»i«ge
z vsake snovi v kosih po 2 m (brez zveza ve)

^9iika zatona obnvai
za moške, ženski; m otroke
čevljarnica Mikoli^
TRST
.i. G. Caprin 16, vog. uL delln Gnnrdia 22.
-revzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA.
Vinko Majdii SIK?.!..«?!!!! ICraril
proizvaja nujfln. pšenične moke in krmne izdelke.
Zastopstvo in zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo
GIULIO HICOUCH, Trst, ulica Corlo Ghesa štev. 6.
TELEFON x 3SM In 713.
Plrzojavi j GIULIO HKOLICM, Trst.



Tangyes, najizvrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, sistem nDiesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomcbile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijskih tovaren kakor: Mlini za moke, stroji za proizvajanje olja, tovaren ledu, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko NameŠčenje	m fU/M 0 š	obrt, centralno kurjavo, stroji
za električne raz-	ff	drobljenje različnega
svetljave in prenos mo- ^^^ W MM*	b'aga, kemične to-
či. Električna vzdigala za
osebe (1*0» s»stem Pedrettt, kakor	..	.
tudi vzdigala za blago. Stroji za ko-	/	*
vaško in druge obrti. Moderne transmisije Sesalke in cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stro.^t za poljedelstvo In preše za vino. Olje, zamahi, pipe itd.
J&dnro". najtaiji in najcenjii pakm hif. ■ Praračuni in obisk mernikov zastonj.
aas
varne itd. itd.
CnHe i^uovu
(NOVA KAVARNA)
Trst, P'szza Barriera Ssttefontana \
Prva udobnost Bogata izbera časnikov. P vokratne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon 19 81 Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten
BUFFET,
Iger se procbg^jo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se ndani
FRANJO ABRAM, lastnik.

Vin Bornem eecii sivi 111, si.
Ueiik izbor moških m otroiklh oHleli m Mn, Pro tinja proti plačil u in m obroke. Brnik: VrV1? pop
li ifey. 23, L
Juraj Karaman
Trst, ulica Fonderia štev. 6
priporoča svojo
zalogo dalmatinskega vina
iz Omiša in sledeče svoje gostilne: v ul. Scorzeria štev. 4, v ul. Tintore 8, v ul. Valdirivo štev. 14, in Passo S. Andrea št. 40.
lija ln um
i za i rivo, petroleja in stavil materijala
osip Mtceu
I Tj SU »ta S, CiiiifiO 2- 'S? Ifa«) TslGf ?812
jlnton Zerjal
priporoča svoje
V Italijo.
V Benetke:
Trsta: (Parniki pa opl. družbe Tripcovich - .VeiH-zia-ia .Gr^l Warc-.brand-) vsaki dan ob 8 Zjutraj (pimik .Ven-ria*) vsako soboto o • 2 pop. in v- : nedeljo ' b 5 oop (parnik.G Wurmbranfi') (Parr.'ki austr. L!oyda .AlmiiS^' ln .Metcovich') \saM dan o polnoči.
Trst: (Pirn ki parop. drulbe Tripcovich) v aki dan ob Vpop. in vsako nedeljo v majn:ku ob ir.iTTv juniju ob 11-45 po noči. Parniki austr !.loyd j: vsaJd dan ob 6 zjutraj (Ob nedeljah 'n prarrikih po ebni izleti.)
V Jakin (Ancona).
ta: I. f Par" k G. U'urmbrand družbe Tr;pcov:ch) torek ob 9 zvečer (Pomol S. Karla>. IL (Parn k Cyc!ops drufbe Tripcovich) vsako
soboto ob 4 pep (Prosta luka). Trst: L v*2ko sredo ob 6 zj. IL vsak' torek ob 6 zi.
GOSTILNA MAX
Trst, via Petronio št 2, (pri novem trgu).
Toči se istrsko vino po 72 v„ na dom po 64 vin., od 5 litrov naprej po dogovoru; opolo po 96 vinar., comače črno po K 1.04 in belo vino, dober kraški teran po K 1.20; vipavsko vino in Dreherjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrstni likerji in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z gorki-mi in mrzlimi jedilu — Postrežba solidna
trg»oTisM jestvin
9 licu OomardaU 18, s podružnico utica Istria 6' Jarbola zgornja). > Prodaja m fito, ove«, konis>
raenevratna otr«h! ter >ir* in^l n®
Pekarna in slašoidarn*
C>norato Furlani
rrst, Jlica della Guardis
Podružnica Vojaški trg (Piazza della Caserma) štev. 4. Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrste biskotov ter prodaja raznih vin : : in likerjev v steklenicah
Trst,	S. CSic^ara^i 1
^SiS^^*^ kuhinjskih in kletarskih pot'eb-ifA:j<5a3 gVfe^ ^ jI a čin od lesa in ple:enin, škafo\ bre it, čebi o v in kad, sodčekov, lopa", rešet, sit in vsjkovrstnih koše, jerbas^v in metel ter rano»o
spadajočih predmetov!
-vojo trgovino s kuhinjsko posoii«» vs.t-e vr>te budi j cd porcelana, zemlje emaiia, kopitarja ali cinka i nadalje pasamantorje, kletke itd. Za gostilničarje j fipe, icroglje, sesalje in stekleno posed > za vioo, {
T V R D K A
FRANCESCO
TRST
TRST — ustanovljena l. 1878 je preložila svojo
irgovsno iivaSnsh strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Catfspan^s Ste¥a
Sajcenajšo o^raj« Iz žldn« mreže, pohi&tvo toiezno ?z modi
dota vi j a, k£kor [a aokaiaso, tv.dka
rmm bbimak
ORADEC
Podrožrtlca Trst
tzl. Kaova št. 99.
9eL 19-79. Oenik ll. 1 luunj.

odhod Iz Trsta t 7 !S 4-Ii
2-00* — 3-00 —
Avtoniobilne zveze
Trsi—Bazovica—Lokev
8-13 v-30* - 12-15 _ _
7-15* — 3-30 - T55*
Odhod iz Lokev Hvoo — sT* 10 15 - i vO* - —3J5* — 6-15* 7-45 - 8-45* » znaci ob praznikih. R^zun tega bode vozil ob praznikih po
po f oireoi
« en
lazov
avtomobil takoj neposredno za tem, in
>/.iroma do Li^ ce.
Kako si se preiSrznll uzeti neko] družba neso preizkušeno dobri OTTOHAN papir ail strojnico zo soolfice.
s?
centkala PBA^I --
Ustanov^en-i 1. 18BH 20 podružn C. 27 eksj.ozitm. Delniška glavnica
K 80.0C0.000
Ketervni in varnostni zaklad:
K 25,000.000 j
Zivnostenska
GRADEŽ
otTorjena t poletja
Telefon
> f
2i67 - 1078.
ekspoziture	—OPATIJA
IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE = BORZNA NAROČiLA.	-
Rentni d«««. ptadu)«-
b&nka Iz «vo)egt» aoioimce broi »aor-na r>li»t»lrgo