METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V SEPTEMBRU 2018 Climate in September 2018 Tanja Cegnar septembrom se začne meteorološka jesen. Septembra 2018 je bil povprečen temperaturni presežek za območje Slovenije 1,6 °C, v državnem povprečju je padlo le tri četrtine toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo za petino več kot običajno. September 2018 je bil pravo nasprotje hladnega, sivega in deževnega septembra 2017. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, September 2018 Bilo je občutno topleje od dolgoletnega povprečja. Najmanjši presežek je bil v Beli krajini in Kočevju, kjer je bil odklon med 0,5 in 1 °C, velika večina Slovenije je bila 1 do 2 °C toplejša kot običajno, največji presežek je bil na Goriškem, Trnovski planoti, Goriških Brdih in višjih legah Julijskih Alp, kjer so S Agencija Republike Slovenije za okolje 4 dolgoletno povprečje presegli za 2 do 2,5 °C. Temperatura se je nad 30 °C povzpela po nižinah Primorske, v Ljubljani in Beli krajini. Večinoma je bilo od 10 do 30 % več sončnega vremena kot običajno. Za tretjino so dolgoletno povprečje presegli v Goriških Brdih. Blizu dolgoletnemu povprečju je bila osončenost v sredogorju, v visokogorju pa je bilo sončnega vremena za desetino manj kot v povprečju obdobja 1981–2010, na Kredarici je sonce sijalo 11 % manj časa kot običajno. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer le 132, največ pa na Goriškem (252 ur) in Obali (274 ur). Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, najmanj jih je bilo na Obali, delih Štajerske in Prekmurja. Na nekaj merilnih postajaj so namerili od 40 do 50 mm. Največ dežja je bilo v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. Na Kredarici in v Rutu je padlo 200 mm dežja, v Podlipju pa 292 mm. Padavine so v veliki večini Slovenije zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V večjem delu zahodne Slovenije, delu Notranjske, v Zasavju in delu Štajerske ter Lendavi ni padlo niti 70 % dolgoletnega povprečja. V Opatjem selu je padla komaj tretjina običajnega dežja, le do 40 % je padlo tudi v Morskem, na Bizeljskem, v Ligu, na Zbelovski Gori, Vedrijanu, Mariboru in Portorožu. Na Koroškem in na nekaj manjših območjih so padavine presegle dolgoletno povprečje. V visokogorju so bila tla septembra kopna. Septembra je bila povprečna dnevna temperatura prvih nekaj dni okoli dolgoletnega povprečja, nato je sledilo daljše obdobje nadpovprečno toplega vremena. 22. septembra, Primorsko pa dva dneva kasneje, je nižine v notranjosti države dosegel val hladnega zraka; do konca meseca je povprečna dnevna temperatura razen v Biljah ostala pod dolgoletnim povprečjem. Visokogorje je ohladitev dosegla 24. septembra in je bila le kratkotrajna. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in September 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Ljubljana -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 5 V Ljubljani je bila povprečna septembrska temperatura zraka 17,5 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12,3 °C, s 13,1 °C mu sledijo septembri 1952, 1971 in 1977, desetino °C višja je bila povprečna septembrska temperatura v letu 1996 (13,2 °C), v septembrih 1960 in 2001 pa je temperaturno povprečje znašalo 13,8 °C. Najtoplejši je bil september 2011 (19,4 °C), na drugo mesto se uvrščata septembra 1987 in 2016 (18,3 °C), le malo hladnejši so bili septembri 1999 (18,0 °C), 1982 (17,8 °C) ter 1975 in 2006 (17,7 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 12,9 °C, kar je 1,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7,9 °C, najtoplejša pa septembra 1987 s 14,1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 23,9 °C, to pa je kar 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. K vtisu, da je bil mesec neobičajno topel so najbolj prispevali za september topli popoldnevi. Septembrski popoldnevi so bili najhladnejši leta 1996 (17,6 °C), leta 1972 (18,0 °C), 1960 in 2001 (18,8 °C) ter 1952 (19,0 °C). September z najtoplejšimi popoldnevi je bil leta 2011, takrat je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 26,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bil september 2018 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 5,8 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. September je bil najtoplejši leta 1961 (7,7 °C), leta 2011 je bila povprečna temperatura 7,1 °C, le malo hladnejši so bili septembri v letih 1987 (6,8 °C), 1982 in 2006 (6,6 °C) ter 1997 (6,2 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši september 1972 (−1,1 °C), sledil mu je september 1996 (−0,8 °C). Na sliki 2 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. Slika 3. Število toplih dni v septembru Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 ° C in September Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Septembra 2018 so bili na Kredarici 3 taki dnevi, v Ratečah in Kočevju dva, v Slovenj Gradcu 4, drugod po nižinah pa hladnih dni ni bilo ali pa so zabeležili le po enega. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Septembra 2016 jih je bilo nadpovprečno veliko, septembra 2017 so bili redki, ponekod pa jih sploh ni bilo. Septembra 2018 pa so bili spet neobičajno pogosti. Na Letališču Portorož so našteli 24 takih dni, 23 jih je bilo v Biljah. Na večini nižinskih merilnih postaj so poročali o 15 do 18 toplih dnevih, v Slovenj Gradcu jih je bilo 13, v Kočevju in Lescah 12, v Ratečah 7. V Ljubljani jih je bilo 17, kar je prav toliko kot v rekordnih septembrih v letih 1987 in 2011, septembra 1961 pa jih je bilo 16. Poleg lanskega so bili brez ali le z enim toplim septembrskim dnevom v prestolnici še v letih 1960, 1965, 1971, 1976, 1990, 1995, 1996 in 2001 ter 2010. 0 4 8 12 16 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. toplih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Z izjemo Goriške in Obale so vroči dnevi septembra prava redkost in velika večina septembrov mine brez enega samega vročega dneva. Tokrat se je temperatura povzpela tako visoko po nižinah Primorske, v Ljubljani in Beli krajini. V Ljubljani je bilo takih dni največ septembra 2011, ko jih je bilo 8. Slika 4. Število vročih dni v septembru Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 ° C in September Absolutna najnižja temperatura v septembru 2018 je bila večinoma izmerjena med 25. in 27. septem- brom. Na Kredarici se je ohladilo na −7,4 °C, v preteklosti je bilo septembra že precej hladneje. Tudi na nekaterih nižinskih merilnih postajah se je najnižja temperatura spustila nekoliko pod ledišče. Na Letališču Portorož je bila najnižja temperatura 5,9 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 3,0 °C. Slika 5. Najnižja septembrska temperatura Figure 5. Absolute minimum air temperature in September 0 2 4 6 8 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. vročih dni Ljubljana -2 0 2 4 6 8 10 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Ljubljana -4 -2 0 2 4 6 8 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Murska Sobota -10 -8 -6 -4 -2 0 2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Slika 6. Najvišja septembrska temperatura Figure 6. Absolute maximum air temperature in September Najvišje se je temperatura povzpela v dneh od 10. do 13. septembra. Na Letališču Portorož so izmerili 30,2 °C, višjo temperaturo so izmerili v Črnomlju (30,7 °C), najtopleje pa je bilo v Biljah (31,2 °C). Tudi v Ljubljani je bil vroč dan, saj se je ogrelo na 30,5 °C, kar je precej več kot septembra 2017 ali 2010, če za primerjavo vzamemo le zadnjih nekaj let. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 15,3 °C. V preteklosti smo septembra že nekajkrat izmerili višjo temperaturo kot tokrat. Slika 7. Kopalna sezona se je po- daljšala v drugo polovico septembra, Izola, 16. september 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Bathing season extended into second half of September, Izola, 16. September 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 22 24 26 28 30 32 34 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Ljubljana 22 24 26 28 30 32 34 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Murska Sobota 6 8 10 12 14 16 18 20 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v septembru Figure 8. Mean air temperature in September -2 0 2 4 6 8 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Kredarica 12 14 16 18 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Ljubljana 10 12 14 16 18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Celje 10 12 14 16 18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Murska Sobota 14 16 18 20 22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) Portorož Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Slika 9. Odklon povprečne tempe- rature zraka septembra 2018 od povprečja 1981–2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, September 2018 Povprečna temperatura je septembra povsod presegla dolgoletno povprečje. Najmanjši presežek je bil v Beli krajini in Kočevju, kjer je bil odklon med 0,5 in 1 °C. Velika večina Slovenije je bila 1 do 2 °C toplejša kot običajno, največji presežek pa je bil na Goriškem, Trnovski planoti, Goriških Brdih in višjih legah Julijskih Alp. V teh krajih so dolgoletno povprečje obdobja 1981–2010 presegli za 2 do 2,5 °C. Od sredine minulega stoletja je bil med prikazanimi postajami najhladnejši september 1972, le v Celju je bil nekoliko hladnejši september 1971. Slika 10. Meteorološ- ka postaja ARSO na Uršlji gori (1699 m), 21. september 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Meteorolo- gical station on Uršlja gora, 21 September 2018 (Photo: Iztok Sinjur) V visokogorju je bil najtoplejši september leta 1961 s povprečno temperaturo 7,7 °C. V Celju je bil najtoplejši september 1987 s 17,7 °C, septembra 2011 pa je bila povprečna temperatura 17,6 °C. V Portorožu je bil najtoplejši september leta 2011 s povprečno temperaturo 21,0 °C. V Murski Soboti je bil najtoplejši september 2011 s povprečno temperaturo 18,0 °C. Tudi v Novem mestu je bil najtoplejši september 2011 (18,6 °C). Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, september 2018; v Novem mestu manjka podatek za zadnji dan septembra. Figure 11. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), September 2018 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura (°C) Kredarica 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura (°C) Ljubljana 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura (°C) Portorož 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura (°C) Bilje 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura (°C) Novo mesto -5 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura (°C) Celje 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura (°C) Let. Maribor 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura (°C) Murska Sobota Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin septembra 2018 Figure 12. Precipitation amount, Sep- tember 2018 Slika 13. Višina padavin septembra 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation amount in September 2018 compared with 1981– 2010 normals Višina septembrskih padavin je prikazana na sliki 12. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, najmanj jih je bilo na Obali, delih Štajerske in Prekmurja. Na Bizeljskem je padlo le 40 mm, do 50 mm so namerili tudi v Sromljah, Zbelovski Gori, Mariboru, Srednji Bistrici, Portorožu, na Letališču Maribor in Velikih Dolencih. Največ dežja je bilo v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. Na Kredarici in v Rutu je padlo 200 mm dežja, v Podlipju pa 292 mm. Septembra 2018 so padavine v veliki večini Slovenije zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V večjem delu zahodne Slovenije, delu Notranjske, v Zasavju in delu Štajerske ter v Lendavi padavine niso dosegle niti 70 % dolgoletnega povprečja. V Opatjem selu je padla le tretjina običajnega dežja, do 40 mm je padlo tudi v Morskem, na Bizeljskem, v Ligu, na Zbelovski Gori, Vedrijanu, Mariboru in Portorožu. Na Koroškem in na nekaj manjših območjih so padavine presegle dolgoletno povprečje. V Podlipju je padlo 212 % dolgoletnega povprečja padavin, v Dravogradu je bil presežek 39 %, na Krvavcu 28 %, večinoma pa so bili presežki majhni. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Črnivcu, in sicer 11, dan manj pa v Gornjem Gradu. V Portorožu sta bila taka le dva dneva, v Biljah 5. Večinoma pa so na merilnih postajah zabeležili 6 do 9 takih dni. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 vključili tudi podatke o padavinah za nekatere merilne postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Slika 14. Septembrske padavine Figure 14. Precipitation in September 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Celje 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Portorož 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Murska Sobota 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Novo mesto 0 100 200 300 400 500 600 700 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 13 Slika 15. Septembrske padavine v Ljubljani Figure 15. Precipitation in September in Ljubljana Slika 16. Mesečna višina padavin v mm v septembru 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 16. Monthly precipitation amount in September 2018 and the 1981–2010 normals 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Padavine (mm) Ljubljana 0 50 100 150 200 250 300 Črnivec Krvavec Zg. Jezersko Jelendol Pl. pod… Kredarica Rateče Trenta Soča Breginj Kobarid Krn Kn. Ravne Črni Vrh Vedrijan Nova Gorica Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Babno Polje Kočevje Ljubljana Sevno Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Luče Logarska D. Maribor Sl. Gradec Ptuj Lendava Murska Sob. Vel. Dolenci povprečje 1981−2010 septembra 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, september 2018 Table 1. Monthly meteorological data, September 2018 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Črnivec 887 167 100 11 Brnik 362 160 114 9 Zgornje Jezersko 876 128 77 9 Trenta 622 144 68 8 Soča 487 125 49 9 Kobarid 240 114 42 6 Kneške Ravne 739 163 60 7 Nova vas 720 64 41 7 Sevno 545 130 107 8 Gornji Grad 428 136 88 10 Lendava 190 54 61 6 Veliki Dolenci 308 50 62 8 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povprečja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) Tako kot v pretežnem delu države so padavine tudi v Ljubljani opazno zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Padlo je 126 mm, kar je 85 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin septembra 1970, namerili so le 22 mm, sledijo septembri 1966 (34 mm) in 1975 (45 mm). Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici septembra največ padavin leta 2010, in sicer 425 mm, kar je 327 % dolgoletnega povprečja. Sledi mu september 2017 (344 mm), kot obilno namočeni izstopajo tudi septembri 1965 (322 mm), 2001 (305 mm), 2005 (294 mm) in 1973 (276 mm). Slika 17. Velika planina, 19. september 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. Velika planina, 19. September 2018 (Pho- to: Iztok Sinjur) Na sliki 19 je shematsko prikazano septembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. September 2018 je bil nadpovprečno sončen, večinoma je bilo od 10 do 30 % več sončnega vremena kot običajno. V Vedrijanu v Goriških Brdih je bilo 34 % več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Blizu dolgoletnemu povprečju je bila osončenost v sredogorju, v visokogorju pa je bilo sončnega vremena za okoli desetino manj kot v povprečju obdobja 1981–2010, na Kredarici je sonce sijalo le 11 % manj časa kot običajno. Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) Murska Sobota 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) Ljubljana 0 50 100 150 200 250 300 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) Novo mesto 0 50 100 150 200 250 300 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) Kredarica 0 50 100 150 200 250 300 256,4 230,4 203,9 194,9 227,1 243,2 242,6 258,2 236,3 224 212,4 242,2 233,9 240,5 263,4 211,9 Sončno obsevanje (ura) Portorož Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Najmanj ur sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer le 132, največ sončnega vremena je bilo na Goriškem (252 ur) in Obali (274 ur). Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja septembra 2018 v primerjavi s povpreč- jem obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine duration in September 2018 compared with 1981– 2010 normals Sonce je v Ljubljani sijalo 207 ur, kar je 16 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen je bil september 2011 (254 ur), drugi najbolj sončen je bil september 1997 (250 ur), na tretje mesto se je uvrstil september 2016 (227 ur). Po obilici sončnega vremena izstopajo še septembri 2006 (226 ur), 1961 (223 ur) in 1992 (219 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici septembra 2017 (100 ur), le malo več sončnega vremena je bilo septembra 1993 (109 ur), med bolj sive spadajo še septembri 1996 (111 ur) ter 1952 in 1960 (obakrat po 118 ur). Slika 20. Število jasnih dni v septembru Figure 20. Number of clear days in September Slika 21. Število oblačnih dni v septembru Figure 21. Number of cloudy days in September Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Septembra 2018 je bilo kar nekaj jasnih dni, poročali so o 4 do 11 takih dnevih. Med kraje z največ jasnimi dnevi spada Obala. Po nižinah v notranjosti države pa septembra na število jasnih dni že vpliva tudi pojav jutranje megle. V Ljubljani so bili 4 jasni dnevi (slika 20); od sredine minulega stoletja je bilo 15 septembrov brez jasnega dneva, največ jasnih dni pa je bilo septembra 1992, ko so jih zabeležili 9. 0 2 4 6 8 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. jasnih dni Ljubljana 0 4 8 12 16 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. oblačnih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2018 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2018 0 2 4 6 8 10 12 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 0 2 4 6 8 10 12 0 10 20 30 40 50 60 70 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) Ljubljana 0 2 4 6 8 10 12 0 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) Celje 0 2 4 6 8 10 12 14 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) Novo mesto 0 2 4 6 8 10 12 14 0 5 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) Murska Sobota 0 2 4 6 8 10 12 14 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož 0 2 4 6 8 10 12 0 2 4 6 8 10 12 14 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) Let. Maribor 0 2 4 6 8 10 12 14 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, september 2018 Table 2. Monthly meteorological data, September 2018 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 506 15,6 1,9 22,0 11,1 27,1 12 −0,2 26 1 12 122 81 Kredarica 2513 5.8 2.2 8.9 3.6 15.3 12 −7.4 26 3 0 425 132 89 5.3 7 4 200 89 9 5 15 0 0 0 756.5 7.2 Rateče–Planica 864 13,2 1,6 21,2 8,0 26,4 10 −3,5 26 2 7 220 117 109 68 9 Bilje 55 19,1 1,8 26,9 13,5 31,2 13 4,0 27 0 23 252 126 78 48 5 Letališče Portorož 2 19.5 1.4 26.3 15.1 30.2 20 5.9 27 0 24 8 274 123 3.0 1 10 47 40 2 5 0 0 0 0 1018.6 16.9 Godnje 320 17,9 2,0 25,8 13,6 29,9 12 4,4 26 0 17 70 50 Postojna 533 15.6 1.6 23.4 10.0 28.7 11 1.5 25 0 15 62 219 117 4.4 5 9 75 48 8 5 8 0 0 0 Kočevje 467 14.5 0.9 22.9 9.6 29.0 12 −1.0 30 2 12 100 5.3 6 4 120 79 7 2 15 0 0 0 Ljubljana 299 17.5 1.6 23.9 12.9 30.5 12 3.0 26 0 17 40 207 116 5.3 4 4 126 85 8 6 13 0 0 0 985.9 15.6 Bizeljsko 175 16.6 0.9 24.2 11.0 29.7 12 0.5 26 0 17 64 4.5 5 7 40 36 6 5 18 0 0 0 Novo mesto 242 16,4 1,0 23,4 11,7 29,8 12 0,5 26 0 16 219 125 105 81 Črnomelj - Dobliče 157 16.4 0.7 24.1 10.4 30.7 12 −0.5 26 1 18 82 4.1 4 11 97 73 7 5 7 0 0 0 Celje 242 16,0 1,3 23,9 10,8 29,4 12 −0,3 26 1 17 71 60 7 Maribor 275 17.1 1.4 23.1 12.7 28.7 12 2.9 27 0 16 59 213 118 4.8 5 6 46 40 8 6 0 0 0 0 Slovenj Gradec 444 15,3 1,5 22,8 9,9 28,0 10 −1,8 26 4 13 212 123 105 77 9 Murska Sobota 187 16,4 1,3 23,8 11,4 29,8 12 0,6 27 0 17 229 124 83 93 8 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 ° C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povprečna temperatura zraka (° C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povprečja (° C) OBS − število ur sončnega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povprečni temperaturni maksimum (° C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM − povprečni temperaturni minimum (° C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (° C) SO − število oblačnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (° C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 ° C RP − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C).  = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( če je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 23. Vetrne rože, september 2018 Figure 23. Wind roses, September 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Oblačen je dan z oblačnostjo nad štiri petine. Na Obali je bil tak le en dan. Največ oblačnih dni je bilo v visokogorju, na Kredarici 7. Z večine merilnih postaj so poročali o 4 do 6 takih dnevih. V Ljubljani (slika 22) so bili 4 taki dnevi. Le en tak dan je bil v prestolnici septembra 1985. Po 16 takih dni je bilo v septembrih 2017 in 1993. Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali le 3 desetine neba. Drugod po državi je bila povprečna oblačnost večja, in sicer do največ 5,3 desetin. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Slika 24. Izola in Tržaški zaliv z Malijskega hriba, 16. september 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Izola and Tržaški zaliv, view from Malijski hrib, 16. September 2018 (Photo: Iztok Sinjur) V prvi tretjini septembra je bila povprečna temperatura po vsej Sloveniji nad dolgoletnim povprečjem, na Obali je bil odklon le 0,5 °C, drugod 1,5 do 3 °C. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, na Brniku je padlo dvakrat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju, marsikje je bilo padavin manj kot običajno, na Bizeljskem jih je bilo le za polovico dolgoletnega povprečja. Le na Obali je bilo dolgoletno povprečje sončnega vremena preseženo, drugod so za njim zaostajali, v Celju kar za 30 %. Osrednja tretjina meseca je bila občutno toplejša kot običajno, presežek je bil najmanjši na Obali (2,7 °C), drugod po državi je bilo 3 do 5 °C topleje kot običajno. Padavine so bile skromne, ponekod jih sploh ni bilo, na nekaj manjših območjih so padavine dosegle do tri četrtine dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno, na Goriškem je bilo sončnega vremena za dobro polovico več kot običajno, na Obali pa so dolgoletno povprečje presegli za tri desetine. Slika 25. Morje je bilo vse do ohladitve zadnji teden septembra nadpovprečno toplo, 15. september 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Sea temperature was above the normal most of the month, 15. September 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 21 Zadnja tretjina septembra je bila razen v Biljah hladnejša kot običajno, odkloni so bili večinoma od −0,5 do −3 °C. Padavine so bile zelo neenakomerno porazdeljene, na Obali jih ni bilo, v prestolnici pa so za polovico presegli dolgoletno povprečje. Sončnega vremena je bilo 4 do 5 desetin več kot običajno. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sonč- nega obsevanja od povprečja 1981–2010, september 2018 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, September 2018 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,5 2,7 −0,5 1,4 172 0 0 40 106 129 137 123 Bilje 2,0 3,7 0,1 1,8 151 12 11 48 93 154 150 130 Postojna 2.3 4.2 −1.1 1.6 71 4 70 48 87 130 139 117 Kočevje 1,9 3,5 −3,2 0,9 147 0 107 79 Rateče 2,1 4,1 −1,2 1,6 150 21 43 68 85 128 140 116 Lesce 2,3 4,6 −1,3 1,9 176 16 61 81 Slovenj Gradec 2,9 4,1 −2,3 1,5 171 28 37 77 80 145 149 123 Brnik 1,8 3,8 −2,6 1,2 208 67 92 114 Ljubljana 2,5 4,8 −2,1 1,6 80 31 152 85 87 137 141 119 Črnomelj 2,2 3,6 −4,1 0,7 125 0 108 73 Bizeljsko 2,2 3,9 −3,0 0,9 50 0 73 36 Novo mesto 2,3 4,1 169 5 84 81 82 143 142 121 Celje 2,3 3,6 −3,0 1,3 75 2 128 60 70 143 137 115 Maribor 2.5 4.1 −2.4 1.4 79 8 38 40 77 140 139 118 Murska Sobota 2,7 4,1 −2,8 1,3 171 76 34 93 83 146 149 124 Veliki Dolenci 2,4 4,8 −2,2 1,7 99 48 31 62 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (° C) Padavine − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) Osončenost − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (° C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sunshine duration − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Slika 26. Število dni s snežno odejo septembra Figure 26. Number of days with snow cover in September Na Kredarici septembra 2016 in 2018 ni bilo snežne odeje, je pa septembra 2017 zapadlo kar 60 cm snega. Odkar redno opravljamo meritve na Kredarici, še noben september snežna odeja ni prekrivala tal vse septembrske dni. Snežna odeja je na Kredarici najdlje obležala septembra leta 1972, in sicer 23 dni, septembra 1976 20 dni, v letu 2001 in 2017 je sneg prekrival tla 17 dni, med septembre z obstojnejšo snežno odejo se uvrščajo še september 1996 s 15 dnevi, 14 dni pa je sneg ležal v septembrih 1988 in 1977. 0 5 10 15 20 25 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni s snežno odejo Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici namerili v septembrih 1988 (95 cm), 1989 (75 cm), 2002 (65 cm), v septembru 2017 je bila najvišja snežna odeja debela 60 cm, med septembre z debelejšo snežno odejo se uvrščata še septembra 2007 (55) in 1984 (54). Slika 27. Največja debelina snežne odeje v septembru Figure 27. Maximum snow cover depth in September Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra pa število neviht že opazno upada. Ker se je tokrat septembra večji del meseca še nadaljevalo poletno vreme, so še nastajale nevihte. V Ljubljani in Mariboru je bilo 6 nevihtnih dni, večinoma pa so poročali o 5 takih dnevih. Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v septembru Figure 28. Number of days with thunderstorms in September Slika 29. Zgodnja prva slana, oko- lica Ljubljane, 26. september 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Early first frost, sur- rounding of Ljubljana, 26 Se- ptember 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 0 20 40 60 80 100 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Maks. višina snega (cm) Kredarica 0 2 4 6 8 10 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni z nevihto Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 18 dni z opaženo meglo, v Kočevju 15. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- menljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo tokrat 13 dni z meglo, kar je 3 dni nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja še ni bilo septembra brez megle; 5 dni z meglo je bilo zabeleženih v septembrih 1990 in 2015, največ, kar 23 takih dni, pa v septembrih 1954 in 1969. Slika 30. Število dni z meglo v septembru Figure 30. Number of foggy days in September Na sliki 31 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvih sedem dni meseca je bil zračni tlak razmeroma nizek in ni presegel 984 mb, najnižji je bil 6. septembra z dnevnim povprečjem 978,2 mb. V nadaljevanju je bil vse do vključno 23. septembra med 980 in 990 mb, nato pa je sledil hiter porast in 26. septembra je bila s 1001,8 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Že naslednji dan je zračni tlak upadal in zadnje tri dni meseca so bile vrednosti podobne kot v osrednjem delu meseca. Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, september 2018 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, September 2018 Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Razmeroma veliko je bilo vodne pare v zraku do vključno 24. septembra, delni tlak se je večinoma gibal med 16 in 19 mb. Najvišja vrednost je bila dosežena 13. septembra, ko je bilo dnevno povprečje 18,8 mb. Med 22. in 24. septembrom je bil delni tlak vodne pare med 14 in 12 mb, zadnjih šest dni pa se je še znižal. Najnižji je bil 26. septembra z dnevnim povprečjem 6,7 mb. 0 5 10 15 20 25 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni z meglo Ljubljana 975 980 985 990 995 1000 1005 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Zračni tlak (mb) Ljubljana 6 8 10 12 14 16 18 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 24 SUMMARY September 2018 was the real contrast to the cold, grey and rainy of September 2017. In September 2018, the average temperature surplus for the territory of Slovenia was 1.6 ° C; in the national average only three quarters of precipitation fell as compared to the average period 1981−2010, sunny weather was one-fifth more than usual. September was significantly warmer than on average in the long-term. The smallest surplus was in Bela Krajina and Kočevje, where the anomaly was between 0.5 and 1 ° C, while the vast majority of Slovenia was 1 to 2 ° C warmer than usual, and the largest surplus was on the Goriška region, Trnovska planota, in the Julian Alps, where the long-term average was exceeded by 2 to 2.5 ° C. Temperature exceeded 30 ° C in the lowlands of Primorska, Ljubljana and Bela krajina. It was mostly from 10 to 30 % more sunny than usual. For a third of the long-term average more sunny weather was observed in Goriška Brda. Near the long-term average was the sunshine in the lower mountains, while in the high mountains, sunny weather was about a tenth less than on average of the period 1981−2010, on Kredarica the negative anomaly was 11 %. The least sunny weather was on Kredarica, only 132 hours, the most in the Goriška region (252 hours) and on the Coast (274 hours). The precipitation was distributed unevenly, the least rain fell on the Coast, parts of Štajerska and Prekmurje, where some stations reported from 40 to 50 mm. The most abundant rainfall was in the hilly world of western and northern Slovenia. On Kredarica and Rut, 200 mm fell and rainfall in Podlip was 292 mm. In the vast majority of Slovenia, precipitation was less the long-term average. In the most of western Slovenia, Notranjska, Zasavje and Štajerska and Lendava fell less than 70 % of the long-term average. Only one-third of the usual rain fell in Opatje selo, while in Morsko, Bizeljsko, Lig, Zbeljska Gora, Vedrijan, Maribor and Portorož, reported up to 40 %. In Koroška and some smaller areas, precipitation exceeded the long-term average. Snow cover was absent in the high mountains. Slika 32. Delo na polju v okolici Domžal, 26. september 2018 (foto: Matjaž Černev- šek) Figure 32. Field work in the vicinity of Domžale, 26 September 2018 (Photo: Mat- jaž Černevšek) Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (° C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (° C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (° C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (° C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (° C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (° C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 ° C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 ° C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration