Št. 148 (15.250) leto L L______________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 010/7796600	_
GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382
CH?AD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1 Kflfl I ID POSTNMAPIAČANAVGOTOVN I DUU LIK SPH>. M ABB.POST.GR. 1/50%
Nove kartice [MMEmM s plačilnim servisom jR	S
NEDEUA, 4. JUNIJA 1995
Knjižni
sejem
raznih
Trstov
Breda Pahor
Dobri, stari Gutenberg ®®lahko upravičeno joCe. itiiaski knjigarnarji, ki so z veliko dozo (upravičene) zaverovanosti v svojo vlo-8° požrtvovalno in domi-Selno sodelovali na dru-gem tržaškem knjižnem sejmu, na Tigu Gutenberg 95, so si privoščili tudi Ščepec ironije. Prilagodili s° se pac današnjim Časom, ki so (očitno) željni lokajočih se kipcev, in si omislili doprsni kip izumitelja tiskane črke, ki mu iz °či tečejo solze temnega Crnila. Zakaj naj bi se da-11 ®s častitljivi izumitelj Jokal? Osnovna razloga sta eva, so avtoironiCno poja-sajevali knjigarnarji: ubogi Gutenberg je moral posodi-e svoje ime tržaški pobudi, •j18a prav gotovo ne bo do-uatno proslavila, predvsem pa bo moral slediti za-t°UU »klasičnega« tiska.
Slava se torej meša z Smnkobo, velikemu možu Pa naj bo v uteho spoz-eauje, da se v njegovem ttuenu še vedno prirejajo Pomembne pobude. Tr-aski knjižni sejem je z vsemi svojimi razumljivima omejitvami za mesto in Ušo okolico pomemben aogodek. Predvsem zato, , l e na Trgu Gutenberg le Prišlo do prepletanja za-°2niške in ustvarjalne nejavnosti raznih kompo-j?1! tržaške, deželne in tu-n* Širše stvarnosti. Res je, na predstavitve del tržaških slovenskih ust-
varjalcev niso vselej izvale uoke pozornosti, res pa je tani, da se je ob stojnici s Slovenskimi publikacijami Ustavljalo precej ljudi in da so razne knjige šle spod-oudno dobro v prodajo. Pri novejših izdajah se je rado zataknilo ob ceni, vendar Ja vprašanje visoke cene iz-naj sloveiiskih založb tako Pomembno poglavje, da bi Zaslužilo posebno obravnavo.
Tudi ob tokratni prilož-mnsti pa je jasno prišel do tznaza odnos, ki ga ima današnji italijanski Trst do slovenskega dela: pri veti-
n^ ni odklona, vendar pa niti ne pretirane radovednosti. Kaj pa »slovenska uuša« Trsta? Precej je žalo-stna in nemima (dogajanje v Sloveniji, odnos do nianjsine, vojna na ob-niocju bivše Jugoslavije, fPtošen položaj v Itahji), kjvavi tudi zaradi že kro-niCnega pomanjkanja sred-siev in težkega sporazume-Vanja, tako da si ne želi njzgaljevanja pred itahjan-skinn someščani. Zato je tudi precej nezaupljiva do Vsega, kar italijanski ali Uradni Trst nameni Slovencem. Pravijo, da je previdnost mati vseh modrosti, vendar pa je to včasih rzgovor za najrazličnejše strahove.
I DlPtelmvdmgo I uradno osumljen
MILAN - Bivši sodnik »čistih rok« Antonio Di Pietro se je spet znašel v seznamu osumljencev, ki ga vodi državno pravdništvo v Brescii. Obtožen naj bi bil zlorabe svojega bivšega sodniškega položaja, in sicer na osnovi obtožb, ki jih je proti njemu izrekel odv. Taormina na procesu proti generalu Cerciellu in drugim finančnim stražnikom, ki so obtoženi; da so prejeli podkupnine od družbe Fininvest. Di Pietro je takoj reagiral.
Na 2. strani
■ Slovenska zgodovina | za italijanske bralce
TRST - Izredno pomembna knjižica, saj italijanskemu bralcu nudi osnovne informacije o slovenski zgodovini in tako posredno odgovarja tudi na še vedno precej splošno izraženo vprašanje, zakaj se je Slovenija osamosvojila. Tako so na kratko označili omen in tudi namen Prunkove knjige Breve storia ella Slovenia, ki so jo sinoči predstavili na Trgu Gutenberg (foto KROMA). Tržaški knjižni sejem se zaključuje danes, ko bo s prevodom Zvezdnatih noči nastopil tudi Dušan Jelinčič.
Na 3. strani
NA SINOČNJI ZELO DOBRO OBISKANI SLAVNOSTNI PRIREDITVI
Proseška šola A. Černigoja je praznovala 200-letnico
PROSEK - Proseška vaška skupnost se je sinoči zelo dostojno spomnila 200-letnice domaCe osnovne šole, ki je od vCeraj poimenovana po slikarju Avgustu Černigoju. Na šolskem dvorišču, ki je bilo premajhno za tako veliko število obiskovalcev in gostov, je praznovanje izzvenelo kot himna mladosti in prijateljstva. Na prireditvi so seveda imeli glavno besedo otroci, ki so razposajeno izvedli bogat kulturni program.
V imenu pripravljalnega odbora, ki je izpeljal to visoko obletnico in hkrati tudi uradno poimenovanje šole, je spregovorila njegova predsednica Ksenija Majovski. Med gosti se je oglasil tudi deželni šolski nadzornik Ottaviano Čorbi.
Kamnito tablo, ki priCa, da je šola poimenovana po Černigoju, sta odkrila slikarjeva sinova. Poleg šolskih otrok in malčkov otroškega vrtca, sta sodelovala tudi proseška godba na pihala in moški pevski zbor Vasilij Mirk.
Na 3.strani
Otroci so bili glavni protagonisti sinočnje proslave 200-letnice proseške osnovne šole (Foto Križmančič-KROMA)
Napočil je čas za kulturno renesanso Benečije
SPETER - Na pobudo videmske škofije je bil vCeraj v Spetru posvet o tem, »kako spodbuditi rast furlanske in slovenske kulture v Furlaniji danes«. Prireditev, ki je privabila izjemno množico, v kateri so z bili številni predstavniki oblasti, pa tudi krajevni slovenski in furlanski kulturniki, je potrdila, da si bo furlanska Cerkev odslej dejavno prizadevala za vnovično ovrednotenje teh dveh sobivajočih kultur in jezikov in da ne bodo veC dovoljevali nacionalističnih pritiskov nanje. Misli, ki so bile iznesene na posvetu, je ponovil sam videmski nadškof Alfredo Battisti v homiliji med slovesnim somaševanjem. Skratka, napočil je čas za kulturno in jezikovno renesanso Benečije.
Na 2. strani
SARAJEVO / V NJIHOVIH ROKAH OSTANE ŠE 257 UJETNIKOV
Bosanski Srbi včeraj spustili 121 pripadnikov mirovnih sil
Ustanovitev večnacionalne brigade za bliskovite akcije
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Voditelji bosanskih Srbov so včeraj na Mi-loševičevo pobudo izpustili 121 pripadnikov mirovnih sil ZN. Prvo letalo z izpuščenimi je iz Beograda poletelo v Zagreb ob 18.30, drugo pa nekaj minut zatem. Po prihodu modre Čelade niso dajale izjav, da ne bi ogrozili življenja tistih, ki so ostali. Voditelji s Pal so izjavili, da bi jim moral biti svet hvaležen in da bodo ostalih 257 ujetnikov spustili šele, ko jim bodo ZN zagotovili, da ne bo več Natovih letalskih napadov.
O spremenjeni bosanski politiki so se pogovarjali obrambni ministri držav clanic EZ in Nata, ki so se dogovorili o ustanovitvi »sil za hitro posredovanje«. Te naj bi ščitile ogrožene modre Čelade pred napadi bosanskih Srbov. Večnacionalna enota bo pod nadzorom ZN, vendar bo okoli 9.000 vojakov obdržalo nacionalne uniforme. Ministri ne pričakujejo ruskega nasprotovanja specialni brigadi. Zdaj se bomo lahko primemo branili,« je dejal francoski obrambni minister Millon. Ameriški vojaki se ne bodo udeležili akcij.
Dva od osvobojenih Unproforovcev (telefoto AR)
Danes v Primorskem dnevniku
Kolone na meji z Avstrijo
Na avstrijski strani mejnega prehoda pri Rokovem so bile včeraj dolge kolone turistov, namenjenih v turistične centre F-Jk.	Stran 2
SSk pri ministru Thalerju
Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je v Ljubljani sprejel delegacijo stranke Slovenske skupnosti.
Stran 3
Sindikatu potreben razmislek
Tržaški voditelji CGIL, CISL in UIL so na včerajšnji novinarski konferenci ocenili izid glasovanja o osnutku pokojninske reforme. Poleg zadovoljstva so izrazili tudi določeno mero zaskrbljenosti.
Stran 4
Kmetijstvo na Goriškem
Na pobudo treh kmečkih združenj so včeraj v Gorici na konferenci o kmetijstvu ocenili možnosti za razvoj te nezamenljive gospodarske dejavnosti.
Stran 7
Rus Benin osvojil predzadnjo etapo
Rus Jevgenij Berzin je zmagovalec predzadnje etape kolesarske dirke po Italiji, Švicarju Romingerju pa končna zmaga danes v Milanu ne more veC uiti.
Stran 35
SODSTVO / V OKVIRU PROCESA CERCIELLO
Antonio Di Pielro uradno osumljen
Obtožen naj bi bil zlorabe svojega bivšega položaja sodnika - Di Pietro že reagiral
MILAN - Antonio Di Pietro, znani nekdanji milanski sodnik »Čistih rok«, je ponovno vpisan v seznam preiskancev pri državnem pravdnist-vu v Brescii. Tako vsaj zagotavljajo zanesljivi, pa čeprav neuradni viri. Pristojni preiskovalni sodnik Fabio Salamone se o osnovanosti te vesti včeraj vsekakor ni hotel izreči in je bil vidno nejevoljen, da je zadeva sploh prišla v javnost.
Kaže, da je Di Pietro osumljen zlorabe svojega (nekdanjega) službenega položaja, in sicer na osnovi obtožb, ki jih je iznesel odvetnik Taormi-na na procesu proti generalu Giuseppu Cerci-lellu in proti drugim 48 finančnim stražnikom. Di Pietro naj bi skušal izsiliti od finančnih stražnikov izpoved, da je Cer-ciella in druge podkupil Berlusconi. Poleg tega naj bi bil Di Pietro osumljen nezakonitega vedenja v zvezi z zavarovalnico Maa Assicura-zioni. V upravnem svetu slednje sedi med drugim Di Pietrova žena in kaže, da je bivši milanski sodnik osumljen, da je pri-stiskal na predsednika te družbe Giancarla Gorri-nija, da bi plačal dolg, ki ga je napravil v neki igralnici njegov družinski prijatelj, bivši funkcionar državne policije Eleuterio Rea, ki je zdaj poveljnik milanskih občinskih redarjev.
Da vse to ni iz trte izvito, za mnoge potrjuje tudi dejstvo, da je bre-scianski preiskovalni sodnik Salamone včeraj zaslišal bivšega milanskega župana in sociali-
stičnega parlamentarca Paola Pillitterija. Zaslišanje je trajalo nekaj ur, o čem so na njem govorili, pa uradno ni znano. Znano je dejstvo, da je Pillitteri eno poglavje svoje knjige »lo li cono-scevo bene« (»Dobro sem jih poznal«), posvetil prav prijateljstvu, ki veže Di Pietra s sedanjim poveljnikom milanskih redarjev.
Di Pietro je na vse te vesti takoj reagiral.V članku, ki ga bo danes objavil rimski dnevnik La Repubblica, je napisal, da je zapustil sodstvo prav zato, da bi se laže branil pred takšnimi obtožbami in da v ta namen namerava zapustiti tudi druge funkcije, ki jih je v zadnjih časih sprejel.
Antonio Di Pietro (AP)
Z VČERAJŠNJEGA POMENLJIVEGA POSVETA V ŠPETRU
Za razmah furlanske in slovenske kulture
Izrecna prizadevanja furlanske Cerkve
SPETER - Furlanski in slovenski kulturi na Videmskem preti nevarnost, da izgineta. Treba je preiti od načel k stvarnim pobudam, da bo Benečija doživela jezikovni in narodnostni preporod. Spričo velikih sprememb, ki so vplivale tudi na krajevno stvarnost, so danes dani pogoji, da se ta načrt uresniči. Zdaj je vse manj ovir in ni zgodovinskih razlogov (če so sploh kdaj bili), da bi se Slovenci in Furlani sramovali svojega jezika in korenin; to se je dogajalo zlasti zaradi močnega pritiska isti-tucionalnih sredin, ki so ljudi silile, naj pozabijo na svojo bitnost. Na pot jezikovne in narodnostne renesanse je furlanska Cerkev stopila v prepričanju, da je to njena primarna naloga, zato si bo prizadevala, da Furlani in Slovenci postanejo suvereni na območju, kjer živijo dolga desetletja.
To sporočilo je izšlo iz včerajšnjega posveta z naslovom
»Kako spodbuditi rast furlanske in slovenske kulture v Furlaniji danes«, ki ga je v Spetru pripravila videmska škofija, udeležilo pa izredno veliko ljudi, med njimi domači upravitelji, konzul Tomaž Pavšič in senator Darko Bratina ter številni zastopniki furlanske in slovenske kulture. Posvet (nadaljevanje podobnega srečanja izpred štirih let v Čedadu) so pozdravili predstavniki oblasti, tako tudi Spe-trski župan Firmino Marinič, ki je podčrtal, da se občinska uprava že dolgo zavzema za vrednotenje krajevne slovenske kulture.
Moderator okrogle mize Duilio Corgnali, odgovorni urednik škofijskega tednika La Vita Cattolica, je kritiziral institucije, češ da mimo načel niso znale realno ustvariti pogojev, da bi se furlanska in slovenska stvarnost uveljavili; tiste, ki z nacionalističnega vidika nasprotujejo takim pogledom, gre izolirati.
Predsednik deželne skupščine Giancarlo Cruder je navedel pobude Dežele, v prid obeh jezikovnih stvarnosti, Spetrska odbornica za kulturo Bruna Dorbolo pa je ugotovila krivce za današnje stanje: državne in delno tudi cerkvene oblasti, ki so od Benečanov z dolgotrajnimi pritiski dosegle, da so se sramovali svojega jezika in zaničevali svoje korenine. Furlanski pesnik Riedo Puppo se je zahvalil župnikom, ki so v nelahkih časih edini vztrajali pri ohranjanju obeh kultur in jezikov, državnim in krajevnim institucijam pa ni prizanesel. Pred nastopom rektorja videmske univerze Marzia Strassol-da, je Marino Qualizza ugotovil, da je napočil čas za kulturno in jezikovno renesanso Benečije.
Posvet se je končal s slovesnim somaševanjem; vodil ga je videmski nadškof Alfredo Battisti in v homiliji potrdil misli, ki so bile izrečene na srečanju.	R P.
»Buttiglione edini zakoniti tajnik LS«
Sodnik pa je priznal zakonitost vsedržavnega sveta, v katerem ima Blanco večino
RIM - Rocco Buttiglione je edini zakoniti sekretar Ljudske stranke. Tako je včeraj razsodil predsednik prve sekcije rimskega civilnega sodišča Paolo Giu-liani, ki je zavrnil priziv »drugega tajnika« Gerarda Bianca. Slednji je zahteval, naj bi sodnik prepovedal Buttiglioneju izvajanje pristojnosti strankinega sekretarja, češ da ga je vsedržavni svet odstavil.
Vest so Biancovi pristaši sprejeli, ko so bili zbrani na programskem posvetu. Sam Bianco pa jim je zagotovil, da se ne bodo predali in da ne bodo prepustili stranke v rokah tistih, ki »so opravili razdiralne izbire«. Na drugem bregu pa Buttiglione
ni skrival zadovoljstva in po sicer pomirljivih pozivih nasprotnikom, naj »se vrnejo v domači hram« tudi namignil na možnost, da bi jih drugače lahko spodil s strankinega sedeža na Trgu del Gesti.
Sicer pa je prav sodnikova razsodba pustila Biancovim pristašem možnost, da vrnejo Buttiglioneju milo za drago. V utemeljitvi je namreč rečeno, da je Buttiglione sicer res edini zakoniti tajnik, da pa je prav tako zakonit organ vsedržavni svet, v katerem pa imajo Bianco in njegovi večino. Temu organu pri-tiče, da skliče strankin kongres, ima pa tudi možnost, da izključi Buttiglioneja iz stranke. Na to
možnost je namignil predsednik Biancovega dela Ljudske stranke Luigi Bianchi. Bitka med dvema kosoma Ljudske stranke je torej vse prej kot končana.
Sicer pa je včerajšnji programski posvet Biancove LS potrdil odločno podporo Romanu Prodiju in njegovemu programu. Slišati je bilo tudi ostre kritike na račun ponovnega oživljanja nekdanje Krščanske demokracije, ki naj bi ga snovala Buttiglione in lider Krščansko-de-mokratskega centra Pierferdi-nando Casini. O tem je govoril predvsem predsednik Bianchi, za katerega gre predvsem za operacijo oblasti, ne pa za politični predlog.
NOVICE
Odvetnik Viola verjetno pred sodniki
MILAN - Milanski odvetnik Guido Viola se bo moral po vsej verjetnosti zagovarjati na procesu pred obtožbo reciklaže umazanega denarja. Zahtevek v tem smislu je v teh dneh predložil javni tožilec Riccardo Targetti sodniku za predhodne preiskave Aureliu Barazzettiju. Zahtevek je sad Targettijevih preiskav okrog finančne družbe IFM. Zadeva je močno odjeknila, saj je odvetnik Viola znana osebnost. Svoj čas je bil sodnik na milanskem državnem pravdništvu, potem pa je med drugim postal branilec davčnega direktorja Berlusconijeve družbe Fininvest Salvatoreja Sciascia. Mi ga tudi poznamo po tem, da je bil za krajši čas nadzornik v komisarski upravi Kmečke banke v Gorici. S tega mesta je odstopil, potem ko je prejel sodno obvestilo, da je osumljen, da je pomagal pri reciklaži večje vsote denarja iz raznih podkupnin.
Anticipiran začetek šolskega leta za višje šole
RIM - Šolsko leto 1995-96 se bo za višje srednje šole pričelo približno dva tedna prej kot lani. Začetek šolskega leta sicer določajo posamezne deželne uprave, toda duri višjih srednjih šol se bodo po poletnem premoru praviloma odprle v prvih dneh septembra. Dvotedensko anticipacijo določa okrožnica, ki jo je v teh dneh razposlal minister za šolstvo Giancarlo Lombardi. S tem ukrepom naj bi po eni strani zagotovih, da bo šolsko leto 1995-96 dejansko obsegalo najmanj 200 šolskih dni, kot določa zakon, poleg tega pa naj bi omogočil tudi realizacijo podpornih tečajev za dijake, ki bodo izdelali leto 1994-95 s težavo.
pRIM / RAZSODBA V SPORU MED OBEMA KRILOMA LJUDSKE STRANKEh H POBUDA ZALOŽBE DEVIN h
Natečaj Roman novega časa za primorske avtorje
TRST - Pravijo, da je roman v krizi. Pravijo tudi, da ni več idej in, da je treba vztrajati le na formalni, oblikovni in tehnični plati. Pravijo nadalje, da ljudje ne berejo več dolgih tekstov in da torej tudi pisatelji nimajo pravih motivacij. Vse to pravijo leterati, kritiki, izvedenci, pa tudi navadni bralci. Vse to je lahko tudi res, ali pa ne. Ko so se v Sloveniji pred leti zamislili Kresnikovo nagrado za najboljši slovenski roman, ki je bil objavljen v prejšnjem sončnem letu, je marsikdo vihal nos, češ da pobuda ne bo uspela. Zamisel pa je bila uspešna nad vsemi pričakovanji, tako da lahko celo govorimo o nekakšnem preporodu te literarne zvrsti pri nas. Več desetin del na tako majhnem prostoru res niso mačje solze. Vmes je bila estra-vagantna pobuda podjetnika Slejka, ki je celo ponudil 30 tisoč mark (!) za najboljši slovenski roman. Kakorkoli že, prispelo je preko 70 tekstov, prvo nagrado pa je odnesel takratni Kresnikov zmagovalec Feri Lainšček.
Kaže torej, da so vse pobude'za ovrednotenje umirajoče literarne zvrsti - mi sicer v to ne verjamemo -uspele. Zakaj ne bi torej uspela tudi pobuda, ki jo sedaj napovedujemo?
Založba Devin iz Trsta torej razpisuje natečaj za kratki roman z naslovom Roman novega časa, ki je namenjen zamejskim in primorskim avtorjem. Zakaj ta pogoj, ki se bi lahko komu zdel omejevalen, pristranski ali celo "lokalpatriotski”? Ker Založba Devin deluje v tem prostoru, ki ga hoče ovrednotiti na vseh področjih, ne nazadnje na literarnem. Založba Devin prvenstveno objavlja literaturo primorskega območja tostran in onstran meje, za kar je pristojna in kateremu se hočč posvetiti. Gre za področje, ki potrebuje tako založbo, saj ga večkrat nerazumljivo in neupravičeno potiskajo na rob. Navsezadnje ni lahko zamejcu ali Primorcu prodreti na vsedržavni slovenski ravni.
Kaj pa pogoji? Interesenti morajo poslati rokopise na Založbo Devin v Ulici Montecchi 6 najkajsneje do 30. avgusta letos, teksti pa morajo biti dolgi največ deset avtorskih pol, kar znaša 160 strani. Pogoji so seveda podobni kot pri vseh natečajih. Interesent mora v kuverti priložiti en tipkopis, po možnosti tudi kopijo diskete, saj bi to zelo olajšalo celotni postopek. Na tipkopisu mora biti zapisana šifra, ki mora biti tudi na zaprti kuverti, v kateri mora pisati ime, naslov in telefonska številka avtorja. Romane zamejskih in primorskih avtorjev bo ocenila komisija v sestavi Marij Cuk, Mirna Kapelj, Matevž Kos, Ude Košuta in Magda Jevnikar. Gre za ugledne mlade literate, izvedence in literarne kritike, ki bodo delo opravili tja do začetka jeseni. Nagrajeni bodo trije najboljši romani in sicer z objavo v novi zbirki Založbe Devin. Zmagovalci bodo prejeli tudi simbolično denarno nagrado v znesku enega milijona, 800 tisoč in 600 tisoč lir.
Avtorji morajo seveda poslati izvirne romane, ki še niso izšli v knjižni obliki. Ocena in mnenje komisije sta dokončni, prav tako pa tudi pri morebitnih najrazličnejših kontestacijah.
Avtorji, pogum, in veselo na delo! Časa je dovolj, saj so trije meseci dolga doba, posebno za tiste, ki imajo v svojem predalu nedokončan, skoraj končan ali pa v osnutku napisan tekst. Morda se bo prav pri nas rodil novi Joyce, Hemingway ali Dostojevski, ki nam bo napisal... "Roman novega časa”...
KILOMETRSKE KOLONE PRI KOKOVEM
Nemški in avstrijski turisti množično proti plažam
Namenili so se proti Grodežu in Lignanu - Tudi z drugih prehodov z Avstrijo poročajo o težavah
VIDEM - Vreme je sicer precej muhasto, dežja je v izobilju, sonca bolj malo, vendar to ni ustavilo avstrijskih in nemških turistov, ki so se zgrnili proti večjim kopališčem v naši deželi, proti Gradežu in Lignanu. Izkoristili so tradicionalni vikend ob binkoštih (jutri imajo dela prost dan) in seveda še vedno ugodno menjavo: te dni na primer samo v bančnih zavodih v Celovcu zamenjajo poprečno od 150 do 200 milijonov lir na dan.
Turistični delavci si torej lahko ma-nejo roke, zato pa so precej dela imeli na mejnem prehodu pri Kokovem, kjer so bile pri vstopu v državo več kilometrov dolge kolone. Računajo, da je mejo do prvih popoldanskih ur prestopilo okrog 25 tisoč oseb, do večera okrog 29 tisoč. Do težav je do prvih popoldanskih ur prišlo tudi na izhodih iz avtoceste, kjer je promet stekel šele kasneje, čeprav je bil še vedno zelo intenziven.
V večernih urah pri izhodu iz države, in sicer v smeri Slovenije, niso poročali o kakšnih posebnih nevšečnostih. Na Pesku je bil promet tekoč,
nekaj več ga je bilo pri Fernetičih (ob 20. uri je bila vrsta dolga okrog 300-400 m, čakalna doba okrog 20 minut), na Škofijah je bilo tudi mirno (med tednom imajo tamle težave zaradi tovornega prometa saj številni tovornjaki ovirajo avtomobilski promet).
Prfomet pa ni bil povečan samo pri nas, temveč tu,di v drugih deželah v Italiji. Na mejnem prehodu pri Brennerju se je zjutraj na južnem odseku avtoceste ustvarila okrog 15 kilometrov dolga kolona. Do zastojev je prišlo tudi na številnih drugih krajih avtoceste, na državni cesti v Dolini Venosta, na odseku med Meranom in Bocnom.
Čeprav je bilo najhuje z mejnimi prehodi z Avstrijo, o kolonah poročajo tudi iz okolice Firenc, a zanje je bila kriva prometna nesreča. Ze v zgodnjih jutranjih urah je namreč avtocisterna s prikolico končala na varnostno ograjo in delno zasedla obe cestišči. Nezgoda se je pripetila med Signo in Cartoso, promet pa se je normaliziral šele okrog poldne. Ranjenega šoferja so iz poškodovane kabine rešili gasilci.
OD VČERAJ ŠOLA POIMENOVANA PO TRŽAŠKEM SLIKARJU AVGUSTU ČERNIGOJU
Prosek je mladostno praznoval 200-letnico svoje osnovne šole
Sinočnje praznovanje 00-letnice proseške °snoyne šole, ki je bila °o tej priložnosti poime-novana po Avgustu Cer-ni8oju, je izzvenelo kot
Praznik mladosti in opti-orizma. Protagonisti prireditve, ki je privabila na olsko dvorišče res ve-.lko Število domačinov ln gostov, so bili v prvi osebi Solarji, ki najbolje Poosebljajo današnji in -Predvsem jutrišnji trenu-. • Svetla preteklost se je torej - brez nostalgije ^ Nepotrebne retorike -lvljenjsko zlila v hrepe-Nenja in upanja jutrišnjih
odraslih.
Da bo predvsem praz-Nrk in ne golo slavje, je akoj pokazala proseška godba, ki je z veselo ko-recnico uvedla priredi-ev’ da bodo na njej imeli
glavno besedo otroci pa so z rdečimi klobučki na glavi, z razposajenim nastopom, dokazali malčki otroškega vrtca. Zapeli so himno prijateljstva in ljubezni, ki je pravzaprav povezovala celotno prireditev. Na njej so seveda nastopili še slavljenci, uCenci osnovne šole, njihovi italijanski vrstniki, pevci proseško-kon-tovelskega moškega zbora Vasilij Mirk, glasbeniki, recitatorji, otroci v narodnih nošah. Pa še »zakulisni« igralci, od učiteljev do staršev, vaščanov in najbrž Se marsikoga, ki so po lastnih moCeh prispevali, da je občinstvo obogateno zapustilo dvorišče proseške šole.
Obiskovalcem se je v imenu pripravljalnega
odbora, ki je izpeljal obletnico in poimenovanje šole, zahvalila predsednica Ksenija Majevski. Dejala je, da je šola - danes kot v preteklosti - ena temeljnih dobrin naše narodnostne skupnosti, ki navaja šolarje in dijake k medsebojnem spoštovanju in k strpnosti. To je k vrednotam, ki so še kako potrebne v Času, ko se tudi v naši sredi širi malodušje in šibi solidarnost. Govornica je obnovila 200-letno zgodovino šole ter se spomnila vseh, začenši partizanov in partizanskih učiteljev, ki so se zanjo žrtvovali.
Praznovanje obletnice pa ni zasenčilo poimenovanja šole po Černigoju. O njem so spregovorili otroci, ravnateljica openskega didaktičnega ravnateljstva Stanka Sosič pa je izpostavila slikarjevo vsestransko vero v poštenost. Zanj je bila poštenost bistvena človeška vrednota, kateri je dosledno ostal zvest vse do konca svojega življenja. Tudi SosiCeva je postavila v ospredje pomen šole pri vzgoji mladine ter hkrati tudi pri osveščanju pripadnikov manjšinske skupnosti, kot je naša.
Kamnito tablo, ki u-radno priča, da je proseška šola poimenovana po Černigoju, sta odkrila slikarjeva sinova, ki sta bila častna gosta sinočnje slavnosti. Potem ko je tablo blagoslovil domači župnik, sta občinstvo pozdravili še šolska nadzornica Lučka Križman in Lučka Čehovin, predstavnika sežanske knjižnice, ki je bila Cernigoje-
V PETEK POPOLDNE V LJUBLJANI
Thaler sprejel voditelje SSk
Zasedanje strankinega deželnega sveta o aktualnih vprašanjih
i Slovenski zunanji minister Zoran Tha-er je v petek v Ljubljani sprejel delegacijo finega vodstva Slovenske skupnosti, ki )e vodil deželni predsednik Marjan Ter-n-1! V 80 bili - poleg Terpina - še dežel-p. Nipbk Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Aleš jlgelj in Salvatore Venosti. Sefa slovenske plomacije je spremljal Matjaž Jančar, ki n neposredno soudeležen v bilateralnih i ^ med Ifabjo in Slovenijo. s elegacija SSk je Thalerja podrobno sznanila s svojimi gledanji na številne nesene probleme Slovencev v Italiji, pri če-er je izpostavila potrebo po boljši nošnji organiziranosti manjšine, ki je po 0 enju SSk še vedno razkosana, bodisi na geografski, kot na ideološki ravni. Beseda fa1131"0	0 političnem položaju v Italiji
SSk 0c*noslb med državama, pri čemer je v *kPoudarila potrebo, da je predstavništ-b° tovencev v Italiji seznanjeno z more-Oiinu dogovori med državama, ki bi ne-jj°?ednp zadevah manjšino. Njej je treba 1 dati možnost, da pove svoje mnenje ^onia pri njih soodJoca.
Minister Thaler se je obvezal, da bo Slo-nija - pred podpisom morebitnega spora-nma z Italijo - prisluhnila tudi mnenju in a iščem slovenske manjšine. Dejal je
ppeknk°r> da so meddržavna pogajanja obcfl °P^mističnemu pisanju nekateril n - še v polnem teku in da je še preče erešenih vprašanj. Na ljubljansken
srečanju, na katerem je tekla beseda tudi o pravicah narodnih manjšin v evropski stvarnosti ter o odnosih med manjšino in matico, je na splošno prišlo do izraza, da imata Thaler in SSk zelo sorodna stališča pri vseh načelnih vprašanjih, ki so bila obravnavana na tem plodnem in gotovo zelo koristnem sestanku.
O političnem položaju v manjšini in na državi ravni je v petek zvečer razpravljal deželni svet SSk, ki je vzel v pretres tudi ljudske referendume. SSk priporoča svojim somišljenikom in volilcem, da na treh referendumih o televizijskem sistemu (št. 10,11 in 12) glasujejo »da«, »ne« pa na referendumu o privatizaciji RAL SSk nasprotuje referendumu o spremembi sistema izvolitve županov, medtem ko je za »da« na referendumu o ukinitvi prisilnega bivališča za mafijce. Za ostale referendume pa stranka prepušča volilcem svobodno izbiro. Naj še omenimo, da je SSk svoja stališča o ljudskem glasovanju uskladila z Južnotirolsko ljudsko stranko SVP in z Union Valdotaine.
SSk je tudi sprejela načelno stališče o zastopanosti Slovencev v izvoljenih telesih in o soudeležbi manjšine v javnosti. Stranka podpira minimalno zajamčeno zastopanost v izvoljenih telesih na narodnostno mešanem ozemlju, brez preštevanja manjšine in s polnim mandatom vseh zastopnikov.
va osebna prijateljica.
Slovenski šolski minister Slavko Gaber je prirediteljem poslal brzojavko s čestitkami, med številnimi gosti pa bi omenili podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina, predstavnike slovenskega generalnega konzulata in seveda proseško-kontovel-skih društev in organizacij, ki so tudi pozdravili občinstvo.
Pomenljiv je bil neformalni pozdrav deželnega šolskega nadzornika Otta-viana Corbija, ki ni spregovoril v običajnem slogu državnega funkcionarja, ampak človeka, za katerega je bila proseška proslava pravo doživetje. To je tudi vtis, ki so ga gotovo odnesli vsi udeleženci.
S.T.
TRG GUTENBERG / PREDSTAVILI PRUNKOVO BREVE STORIA DELLA SLOVEN1A
Zgodovina ključ za spoznavanje današnje stvarnosti Slovenije
Dogodek je izjemen, saj gre za predstavitev prve slovenske zgodovine v italijanščini. Neutrudljivi organizator Livio Sossi, ki je sicer navdušen nad vsem dogajanjem na Trgu Gutenberg, je z neprikritim zadovoljstvom uvedel sinočnjo predstavitev Prunkove knjige Breve
storia della Slovenia, ki so jo na pobudo Slovenske kulturno gospodarske zveze naknadno uvrstili v program. Občutljivost organizatorjev je vredna pohvale, je v imenu SKGZ dejala Katja Colja, medtem ko je o nastanku in namenu knjige obširneje govoril pobudnik
projekta Milan Osredkar, prevajalka knjige Devana Jovan pa je naglasila predvsem informativni pomen knjige (foto KROMA).
Drobno, a izčrpno knjižico je napisal priznani slovenski zgodovinar Janko Prunk, v slovenščini ni izšla, saj je
prvenstveno namenjena tujim bralcem. Kot je izrecno naglasil Milan Osredkar je Prunka spodbudil, naj v čim bolj strnjeni obliki povzame glavna poglavja slovenske zgodovine, da bi tujim bralcem lahko nudili osnovne informacije o Slovencih. V knjižici Breve storia della Slovenia, ki jo je izdala Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, so snov porazdelili v pet poglavij (predniki, nastanek programa o združeni Sloveniji, Slovenci v jugoslovanski kraljevini, Slovenci v SFRJ in osamosvojitev Slovenije), pred daljšim tekstom pa je še povzetek. Knjiga je že izšla v angleščini, v pripravi pa sta že nemška in francoska izdaja. Na sinočnjem srečanju, ki je bil - kot ostala - povprečno obiskan, pa je knjižica že šla dobro v prodajo. Ponoven dokaz, da je bila poteza posrečena, (bip)
Zaplenili oblatila in obutev
Agenti finančne straže pri Fernetičih so na dveh turskih tovornjakih, ki sta v naše mesto prišla na ladji in sta bila namenjena na Hrvaško, zaplenili okrog 8 tisoC oblačil in parov obutve, na katerih so bile ponarejene znamke znanih podjetij. Šoferja, turska državljana, so prijavili sodnim oblastem. Prav tako na Fernetičih so pri kontroli osebnega avtomobila nekega slovenskega državljana odkrili 10 gr marihuane, nakar so ustavili še hrvaškega državljana, ki je prevažal šest nabojev kal. 375 magnum, pendrek ter omamljajoč razpršilec. Oba so prijavili sodniku.
Prisotnost Lipe prvi korak »širjenja« Trga Gutenberg
Naslednje leto bodo na Trgu Gutenberg več pozornosti namenili tujim založbam in s tem tržaškemu knjižnemu sejmu dali bolj mednarodni pečat, tokratni nastop koprske založbe Lipa je torej prvi pomemben korak v tej smeri. Livio Sossi, eden od glavnih organizatorjev sejma, je očitno velik optimist in že razmišlja o naslednji izvedbi Trga Gutenberg.
Tokrat (v petek popoldne) je torej mednarodno razsežnost tržaškemu sejmu dala koprska založba Lipa, ki je predstavila predvsem del svoje dejavnosti, namenjene mladim in najmlajšim bralcem. Vesna Gomezelj je z upravičenim ponosom predstavila Tomšičevo zbirko »Začarana hiša in druge istrske pravljice« in pa inovativno slikanico »Briši, piši«
avtorjev Dimitrija Kralja (tekst) in Konija Steinbacherja (ilustracije). Kot je bilo posebej poudarjeno, so se pri ilustriranju te knjige poslužili raznih tehnik, ob klasični še računalniške obdelave, in rezultat je izjemen. Seveda ima operacija tudi temno plat, in sicer ceno (30 tisoč lir).
Današnji, zaključni dan se bo začel s predstavitvijo prevoda Jelinčičevih Zvezdnatih noči (Le notti stellate), za kar .je poskrbel založnik Campanotto (ob 9.30). Odpadli pa bosta napovedani srečanji z VValterjem Bonattijem in Hu-gom Prattom, tako bo kot zadnja (ob 17.45) na vrsti predstavitev zgodovinskega atlasa »Premična meja«, ki ga je pred kratkim izdal Deželni inštitut za zgodovino odporništva.
NOVICE
PO GLASOVANJU O POKOJNINSKI REFORMI
NA REFERENDUMIH O TV
Manifestacija Edinosti
Danes od 11.30 do 12.30 bo v Trstu na sredini trga Zedinjenja Italije 66. redna mesečna protestna manifestacija, ki jo priredi družbeno-politiCno društvo Edinost. Manifestacija je posebej posvečena protestu proti nesprejemljivemu staliSCu vladnih organov, da v videmski pokrajini naj bi ne bilo Slovencev. V protest proti temu stališču je društvo poslalo zunanji ministrici Susanni Agnelli citat iz vojnega dnevnika Beni ta Mussolinija, ki je pod 15. septembrom 1915 zapisal: »Tappa a San Pietro del Natiso-ne. Primo dei sette Comuni in cui si parla il dialet-to sloveno. Incomprensibile per me«.
Ernestu lllyju nagrada Rotary
Predsednik Illycaffe Emesto Illy bo danes v kraju Torri di Quartesolo (Vicenza) prejel nagrado "Leonardo - Paul Harris Fellow”, ki mu jo bo podelil Rotary International.
Primož Sancin Lubranov gost
V	sredo bo v oddaji “Mi manda Lubrano" ob 20.30 na tretji mreži RAI sodeloval Primož Sancin. Ne bo pa nastopil neposredno: njegov poseg je bil posnet pred dnevi, ker ni prejel dovoljenja, da bi zapustil ladjo, na kateri je vkrcan.
Vrtci: sporočilo Občine Zgonik
Zgoniska občinska uprava obvešCa, da bo zaključek Šolskega leta v občinskem otroškem vrtcu v Gabrovcu v torek 27. t.m. Vpisovanje otrok za prihodnje šolsko leto bo v vrtcu od 28. do 30. t.m., od 8. do 14. ure. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju.
Popisovanje psov v občini D-N
V	sredo se bo v devinsko-nabrežinski občini začelo popisovanje psov za sestavo seznama psov v občini. Lastniki naj se s svojim psom javijo v bivši občinski klavnici v Nabrežini vsako sredo od 10. do 12. ure. Da se izognejo Čakanju, so lastniki psov vabljeni, da se držijo naslednjega umika: v juniju priimki, ki se začenjajo s črkami od A do F, v juliju od G do L, v avgustu od M do R, v septembra pa od S do Z.
Nagrada mesta Trst
Mednarodna žirija bo jutri v hotelu Jolly zaCela ocenjevati 217 partitur skladateljev iz 33 držav z vsega sveta, ki so se udeležih mednarodnega natečaja simfoničnih skladb za 40. glasbeno nagrado mesta Trst. Zmagovalec bo prejel deset milijonov lir; žirija bo podelila tudi posebno nagrado Alpe Adria in zlato plaketo, ki jo je darovala družina skladatelja Vincenza Manne.
181. obletnica karabinjerjev
Jutri bodo v vsej deželi na sedežih karabinjerskih oddelkov proslavili 181. obletnico ustanovitve tega roda. V Trstu bo slovesnost ob 10. uri v vojašnici pri Sv. Jakobu.
Deželni urad za delo
Deželni urad za delo F-Jk, ki ima svoj sedež v Ul. Donota 2, sporoča, da bo z jutrijšnjem dnem odprt od ponedeljka do Četrtka od 9. do 12.30 in od 15. do 17. ure, ob petkih pa od 8.30 do 13. ure.
Zadovoljni že, a tudi v skrbeh
Sindikati se bodo soočili s poraženci
Združenje ACU poziva volilce, da glasujejo »da«
Referendumov je preveč
Sindikalni voditelji so sklicali vCeraj na sedežu tiskovne agencije ANSA novinarsko konferenco, da bi prek nje seznanili javnost s svojimi pogledi na izid tridnevnega glasovanja, s katerim so delojemalci in upokojenci zavzeli stališče do sporazuma med vlado in sindikati za preosnovo pokojninskega sistema.
Pokrajinska generalna tajnika CGIL Bruno Zve-ch in CISL Paolo Coppa ter deželna generalna tajnica UIL Adele Pino so brez ovinkarjenja priznali, da jim zadovoljstvo spričo zmage zagovornikov reformnega osnutka kvari določena mera zaskrbljenosti zaradi visokega odstotka nasprotnih glasov.
Z zadovoljstvom jih navdaja spodbudna okoliščina, da se je glasovanja udeležilo vec ljudi, kakor so pričakovali glede na težave, ki so jih imeli pri urejanju volilnih sedežev v nekaterih podjetjih. Tu velja izrecno omeniti polena, ki so "jih sindikatom metali pod noge nekateri upravitelji Delavskih zadrug. Ko bi se to zgodilo v kakšnem manjšem zasebnem podjetju, kjer nimajo uslužbenci skoraj nobene sindikalne opore, bi se to Se dalo razumeti, znotraj Coopa pa je dogodek izzvenel nezaslišano, saj gre za najvecjo zadružno organizacijo, v kateri je delo vselej slonelo na solidarnosti. Ali gre morda takšno nepojmljivo ravnanje pripisati novemu vodstvu?
Število volivcev je na vsem Tržaškem znašalo 17.221, kar pomeni, da
k
Z novinarske konference CGIL-C1SL-UIL (Foto KROMA)
je oddalo glas 88,29% aktivne delovne sile in (samo) 11,71% upokojenih. Podatek je razveseljiv posebno zaradi tega, ker je to število ve C kot trikrat večje od števila volivcev, ki so se izrekali glede sporazuma o ceni dela iz julija 1993. »Odslej se bomo Čedalje CešCe zatekali k referendumu, ki je najboljše sredstvo za posvetovanje z bazo,« so zatrdili Coppa, Pino in Zve-ch. V isti sapi so obljubili, da se bodo zdaj zaceli soočati z množico delavcev in uradnikov, ki so reformni dogovor zavrnili.
Izrazili pa so tudi bojazen zaradi možnosti, da se parlamentarni iter reforme spremeni v politično obračunavanje, katerega žrtve bi bili že spet delavci.	(dg)
Pokrajinski odbor Združenja katoliških delavcev ACLI vabi elane, somišljenike in vse volilce, da na treh ljudskih referendumih o televizijskem sistemu glasujejo »da«. Združenje ACLI, ki je bilo svojcas med pobudniki teh referendumov, je mnenja, da bi z zmago »da« odpravili sedanjo zmedo in tudi nezakonitosti na televizijskem področju, uveljavitev »da« pa bi pomenila nadaljnji korak na poti pluralizacije javnih občil. ACLI tudi poziva volilce, da glasujejo »da« na referendumu o vprašanju privatizacije državne radiotelevizijske ustanove RAI.
Za vse ostale referendume pa ACLI poziva volilce, da glasujejo »ne«. Gre za referendume o volilnem sistemu za izvolitev županov v velikih občinah, o vprašanju sindikalnih pravic in o urnikih trgovskih obratov. Morebitna zmaga »da« na referendumih o sindikalni problematiki bi bila namreč - po mnenju ACLI - hud udarec sindikalnim svoboščinam v naši državi.
Katoliški delavci so vsekakor prepričani, da je ob tej priložnosti pravzaprav prišlo do zlorabe referendumov, ki so sicer bistvenega pomena v demokratičnem sistemu. Tokrat pa jih je očitno preveč in so vsebinsko gledano preveč raznoliki, kar seveda ustvarja med ljudmi veliko zmedo. Zato združenje ACLI poziva volilce, da se pred nedeljskim glasovanjem točno seznanijo z vsebino ljudskih glasovanj.
PRVI VSEDRŽAVNI DAN DIHANJA
Velik odziv na pobudo Santoria
Ljudje so dobro seznanjeni z vprašanji obolenja dihal
Pobuda, ki so jo poimenovali 1. vsedržavni dan dihanja, je dosegla svoj namen. Bolnišnico za pljučne bolezni Santorio pod Obeliskom je vCeraj v samih osmih urah obiskalo okrog dvesto oseb, ki so jih pregledali, jim dali na razpolago specializirano osebje, s katerim so se lahko posvetovale, si ogledale videoposnetke. Ljudem so želeli nuditi vse potrebne informacije, da bi pravočasno preprečili škodo, ki jo povzročajo kajenje, onesnaženost okolja, težave zaradi alergij, kroničnega bronhitisa, astme.
»Najprej smo jim skupinsko prikazali videoposnetke,« je povedal dr. Rado Ukmar, ki vodi pneumološki oddelek, »nakar je večina, okrog 150 oseb, naredila dihalni preizkus. Na podlagi preizkusa jim je zdravnik po-
vedal, kaj in kako. Večinoma so bili zdravi, nekaterim pa smo svetovali podrobnejši pregled. Nasploh so bili obiskovalci zelo zadovoljni in so nam dejali, naj pobudo ponovimo, kar bomo seveda storili. Izpolnili so tudi vprašalnik, njihovo znanje na tem področju je preseglo naša pričakovanja. Bili so vseh starosti in obeh spolov. Na razpolago so imeli tudi letake, knjižice z raznimi informacijami itd.«
Danes bo italijanska liga za boj proti raku (sekcija Guido Manni) v okviru vsedržavnega dneva proti kajenju ob 20.30 v športni palači priredila pester večer (petje, folklora, glasba, gimnastika, kotalkanje), od 10. do 13. ure bomo na Borznem trgu lahko poslušali godbe na pihala in si ogledali ples, ob 10.30 pa bo v Ul. Pieta 17 okrogla miza.
Primorski dmš
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DFM, Slovenska 54. tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6: 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Delegacija GZ Slovenije jutri v gosteh
Gospodarska delegacija, ki jo bo vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster, bo jutri, 5. junija v gosteh pri predsedniku tržaške Trgovinske zbornice Adalbertu Donaggiu. Gre za nadaljevanje razgovorov, ki so se zaceli marca letos v Ljubljani ob tamkajšnjem sejmu Alpe-Adria, glavne teme pa bodo zadevale gospodarski položaj v Sloveniji in Italiji, gradnjo železniških in cestnih povezav od Trsta in Gorice do madžarske meje, stare dolgove JIK banke, revizijo list C in D Tržaškega sporazuma in sejme.
Delegacija GZ Slovenije se bo sestala tudi s predstavniki _ Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, s katerimi bo tekla beseda o gospodarskih razmerah in o sodelovanju med GZS in SDGZ na področju informatike, poslovnih srečanj ipd.
________POBUDA OBČINE_________________
Videofilmi o zgodovini odporniškega gibanja
»Odporništvo v videofilmih«, to je naslov zanimivi prireditvi, ki jo bo Illyjeva občinska uprava (odbomištvo za kulturo in vodstvo mestnih muzejev) izvedla v sodelovanju z Deželnim inštitutom za odporniško gibanje ter s filmskim krožkom Cappella Underground. Videofilme bodo od 12. do 14.junija predvajali v popoldanskih urah v dvorani Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27). Prireditev bodo otvorili s predvajanjem kratkometražnega filma »Ne pozabimo!«, ki ga je o tragediji Rižarne posnel deželni sedež RAI, sledili bodo filmi o pokolu pri Porcinju, o obsojencih na smrt in bitkah na sovjetski fronti. Filme bo uvedel Mario Mirasola, ki je tudi avtor dokumentarca o tržaški Rižarni.
V sredo, 14.junija bodo predvajali film»Nevidno odporništvo« Giuliane Muscio, naslednji dan (v Četrtek, IS.junija) pa bo tržaška zgodovinarka Marina Rossi predavala o dokumentih, ki jih je odkrila v muzejih nekdanje Sovjetske zveze. Pobude v Muzeju Revoltella sodijo v okvir proslav 50-letnice konca drage svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom.
Trgovine danes odprte
SDGZ v Trstu obvešCa, da bodo lahko vse trgovine v tržaški občini danes izjemoma odprte po svojem rednem umiku. Vsi javni lokali pa, ki so tedensko zaprti ob nedeljah, bodo lahko tudi odprti. Posebna odredba tržaške občine namreč dovoljuje gostinskim obratom fakultativno odprtje na dan tedenskega počitka skozi vse poletno obdobje od 1. maja do 30. septembra oziroma med 1. marcem in 30. novembrom, Ce njihov dan počitka soupada s praznikom. Vse te možnosti, za katere so dah svojo privolitev tako trgovska združenja kot delavski sindikati, imajo seveda namen nuditi gostoljubje ter Cimbolje postreči domačim in tujim gostom.
DOLINA / KD V. VODNIK
Pesem ob studencu bo letos »boibena«
Za KD Valentin Vodnik se začenja sezona poletnih prireditev: kot že nekdaj v navadi v cerkvici sv. Martina in v Torkli, v zadnjih letih pa sredi vasi, na Kluži, se bodo tudi v letošnjem juniju zvrstili glasbeni veCeri pod milim nebom. Tudi zaradi pomanjkanja primernih društvenih prostorov, v prvi vrsti pa zato, da bi s kulturnimi dogodki obogatili prijeten, zgodovinski delček vaškega središča, so se odborniki KD Valentin Vodnik pred tremi leti odločili, da se s toplejšim letnim Časom »preselijo« na K’lužo. Gre za studenec sredi vasi, ob katerem se DoliCani že »zgodovinsko« zbirajo v poletnih večerih, v iskanju osvežitve in priložnostnih klepetov.
Pred tremi leti je tako K’luza doživela svojo prvo Pesem ob studencu: tedaj je s celovečernim koncertom nastopil
MePZ Primorec-Tabor, lani sta tu zapela ZPZ Ivan Grbec iz Skednja in koroški MePZ Radiše. Letos sta na vrsti dva moška zbora: prvi prihaja prvič v goste v Dolino iz pobratene občine Kočevje. Poleg MoPZ Svoboda pa bo zapel se MoPZ Jezero iz Doberdoba. Pesem v dobrodošlico bosta kot po navadi zapela domači dekliški in moški zbor. Ob letošnjem proslavljanju 50-letnice osvoboditve pa bo večer posvečen borbeni in partizanski pesmi. Pesem ob studencu bo zazvenela v soboto, 10. t.m., ob 21. uri, po tem srečanju pa je na pobudo dolinskega društva in zbora napovedan še en zborovski večer, in sicer v soboto, 24. junija, ko bodo v gosteh elani mešanega pevskega zbora iz Strasslacha, s katerimi so dolinski pevci ze navezali prijateljske stike.
(dam)
GLEDALIŠČE / AMATERSKA DRAMSKA SKUPINA KD 1. GRUDEN
Nabrežine! razkrili... »Sumljivo osebo«
Nušičevo delo postavili v tukajšnji čas in prostor
Amaterska dramska skupina KD Igo Gruden 12 Nabrežine se je v pe-tek predstavila z novo 18r°- Kot je že v tradiciji *6 skupine, so Nabrežin-ci spet poiskali kamenček v mozaiku ko-
medij in iz njega tokrat izvlekli NusiCevo Sum-)1Vo osebo, klasični tek-m pa so (kar je spet njihova karakteristika) korenito posodobili in §a Postavili v tukajšnji Cas in prostor. Tako smo Janko sledili zgodbi Predsednika zamejske ?rganizacije”, ki mora izslediti "sumljivo ose-b° • povrh tega pa se soočiti tudi z dejstvom, J\a je njegova hci zalju-mjena in da bo v njegov dom tako kmalu vstopil Neznanec. Kot v pravi komediji zmešnjav, se udi tu stvari dodobra
Prizor iz Sumljive osebe
zapletejo in šele ob kon-Jju se razkrije, da je sumljiva oseba”... V na-trpani dvorani je med predstavo kar pokalo od smeha, nemalo je bilo mdi aplavzov ob odprti sceni, kar gre pripisati ako sproščenosti in prepričljivosti vseh nastopajočih kot tudi tekstu samemu, ki so ga Na-režinci pošteno zabelili 2 zbadljivimi in pikrimi Puščicami na račun vse-ga zamejstva. Dramska skupina se je letos morali zateci na kriške odr-fke deske, saj se Na-režinci že vrsto let s°0Cajo s problematiko
Ueobnovljenih in v tej
sezoni tudi neuporabnih rustvenih prostorov. S ,° gesto so nedvomno °teli opozoriti na ta Problem: kdo ve, Ce jim sumljiva oseba” ne bo Prinesla kaj sreče, (ml)
H DANES NAGRAJEVANJE h
Razstava vin v Zgoniku
31. obdnska razstava in pokušnja vin v Zgoniku bo danes dosegla svoj višek Ob lepem vremenu se običajno ob nedeljah zbere največ obiskovalcev, ki imajo letos možnost degustirati sorazmerno dobra vina, saj je bila lanska letina na nadpovprečni kakovostni ravni. Svoje je opravila tudi vse bolj prefinjena tehnologija in strokovna priprava vinogradnikov, ki razstavljajo osem belih vin in pet vzorcev terana. Na voljo je izven konkurence tudi osem sortiranih vin oz. vin z zaščitenim kraškim poreklom, tako da je izbor domače kapljice res bogat in raznolik Ob 20. uri bo razglasitev in nagrajevanje najboljših vin. Program ponuja zjutraj slikarski ex-tempore za predšolsko mladino in osnovnošolce. Popoldne bo koncert nabrežinske godbe na pihala, razstava pa se bo zaključila ob plesnih taktih ansambla Keydea.	(B)
Resonet na Opčinah
Po prvem uspelem koncertu v harkovljanski cerkvi pred dobrim tednom je novonastala vokalna skupina Resonet nastopila v petek zveCer tudi v openski cerkvi Sv. Jerjena Poleg najavljenega programa so morali, na željo poslušalcev, zapeti še štiri pesmi, kar kaže, da se zboru obeta uspešna pot Koncert sta podprli Zveza cerkvenih pevskih zborov in Slovenska prosveta iz Trsta (NJL)
RICMANJE
Zadnja pot Bazilije Hrvatič
V soboto, 27. maja sim Pospremili k vecnemi Počitku mnogim poznani n spoštovano Bazilijo Hi 'ahc iz Ricmanj, po do mace »j korit«.
Pokojnica je bila znan. °t aktivna prosvetna de avka in navdušena pevke 1 je v svojem življenji uvovala marsikatero uri Co za te dejavnosti in z “Piosni socialni in kultur 1 napredek vaške sku Pnosti.
Pokojna Bazilija se j odila v Ricmanjih let ■ kot peti otrok oruzini Petra in Marij r.u§arc. Ko je dopolnil o oobvezno starost, so ji arsi vpisali v domam j. o Solo, ki pa je bila te ai že nasilno potujcene vVojo mladost je preživel Casu, ki ga je označeval racnjastvo, narodno zati anje in fašistično nasilje mogoče je prav nasilje ga je kot mnogo njem rstnikov tudi sama more a Prenašati, izoblikoval len značaj prijetne dobre
srene in odprte ženske, ki ni poznala sovraštva in maščevalnosti.
Takoj po osvoboditvi se je vključila v narodno kulturno delo ter kot Članica domačega društva Slavec aktivno delovala vse dokler je ni strla bolezen. V društvu je delovala kot odbornica in pevka pevskega zbora, pri katerem se je nenehno trudila, da bi vanj privabila cim vec mladih glasov, v katerih je
videla bodočnost pevske dejavnosti. Kot pevka je sodelovala tudi pri domačem cerkvenem pevskem zboru. Svojo organizatorsko sposobnost je dokazala tudi v organizacijah, ki so se borile za pravice žena AFZ in UDI, v katerih je bila vseskozi aktivno angažirana.
Na njeni zadnji poti na domaCe pokopališče jo je pospremila velika množica prijateljev in znancev, ki so se tako želeli oddolžiti njenemu spominu.
Pri odprtem grobu sta se z občutenimi besedami od nje poslovili predstavnici kulturnega društva Slavec in Zveze Zena, pevski zbor Sla-vec-Slovenec pa se je poslovil z žalostnikami.
»Naj ti bo lahka domača zemljica!« s temi besedami se poslavljamo od Bazilije Hrvatic, neutrudne sodelavke, tudi mi, elani in pevci kulturnega društva Slavec.	KB
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
4.	junija
BINKOŠTI
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob 10.53 in zatone ob 00.34.
Jutri, PONEDELJEK,
5.	junija
SVETKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,7 stopinje, zračni tlak 1016,4 mb naraSCa, veter 7 km na uro se-verozahodnik, vlaga 66-odstot-na, nebo spremenljivo jasno, morje mirno, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Mattia Li-voni, Jessica Palmerini, Camil-la Faidutti, Annalaura Colon-nelli, Dalila Amico Giando, Giorgia Favretto, Mattia Greco, Alessia Bressan, Giuliano Di Pierro.
UMRLI SO: 59-letni Corra-do Crisafulli, 87-letna Paola Lipicar, 84-letna Maria Razem, 58-letni Giulio Minni, 81-letna Maria Starc, 87-letni Michele Parenzan, 63-letni Mario Peruzzi, 93-letna Teresa Todaro, 73-letni Carlo Laska, 64-letni Alessandro Palombaro, 75-let-ni Giordano Zoanetti, 56-letni Giovanni Ubaldini, 73-letna Rosa Mercede, 66-letni Luigi Rebec, 72-letni Alessio Marši.
OKLICI: uradnik Paolo Zot-ti in vrtnarica Anna Leban, uradnik Dario Bradassi in učiteljica Monica Sulli.
□ LEKARNE
NEDELJA, 4. junija 1995 Lekarne odprte od 8.30 do
13.00
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije -Ul. Flavia 89, Zgonik.
Lekarne odprte od 13.00 do
16.00
Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do
20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije -Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do
8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
OBČINA ZGONIK vas vljudno vabi na
XXXI. RAZSTAVO IN POKUŠNJO VIN
ki bo v ZGONIKU danes
ob 10. uri	- EX TEMPORE za otroke vrtcev in osnovnih Sol;
ob 16. uri	- Odprtje kioskov
ob 18.30	- Nastop GODBE NA PIHALA iz NABREŽINE
ob 20. uri	- Nagrajevanje vinogradnikov
od 21. do 24. ure - PLES na prostem ob zvokih ansambla KEVDEA
Zagotovljen parkirni prostor	V A BLJENI!
PD SLOVENEC	BORST-ZABREŽEC
prireja
25. PRAZNIK VINA
v Hribenci
danes, ob 17.30 nastop Godbenega dmštva Prosek in TFS S tu ledi, zveCer ples z Adria kvintet;
jutri, ples z ansamblom Keydea.
SMUČARSKI KLUB BRDINA
priredi 9. 10.11. junija na Opčinah
Smučarski praznik
program:
• petek, 9. t.m.: odprtje kioskov ob 16. uri. Zabaval bo ansambel HAPPY DAV
•	sobota, 10. t.m.: odprtje kioskov ob 16. uri.
Zabaval bo ansambel HAPPV DAV
•	nedelja, 11. t.m.: odprtje kioskov ob 16. uri. Ob 19. uri klepetulje Tonca in Vanka.
Ob 20.30 čarodej Mister Mart.
Od 20. ure dalje bo zabaval ansambel
HAPPVDAV
SKD PRIMOREC - Trebče
vabi na
Vaški praznik
danes
ob nogometnem igrišču »Griža« v Trebčah Igrala bosta ansambla Keydea in Kraški kvintet ob dobro založenih kioskih.
Vabljeni!
SLOVENSKA ZUPNJISKA SKUPNOST v ROJANU vabi na
KULTURNO PRIREDITEV
ob 30-letnici uvedbe slovenščine v bogoslužje in radijskega prenosa nedeljske mase iz cerkve v Rojanu.
Prireditev bo v dvorani Marijinega doma, Ul. Cordaroli 29, danes, 4. t.m., ob 20. uri.
Hvala, še enkrat hvala, ki ste z nami slavili našo 15 letnico. Hvala za cvetje, za darila, za številne čestitke, predvsem pa za vašo prijateljsko prisotnost, za vaše tople aplavze. Ne bomo pozabile tega navdušujočega dne.
Pevke in zborovodkinja ŽPZ L Grbec
ŠAGRA NA KRMENKI
GLAS HARMONIKE
10., 11. in 12. junija
Od PONEDELJKA, 5., do NEDELJE, 11. junija 1995
Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Šentjakobski trg 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do
20.30
Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. OPČINE, Trg Monte Re 3
(tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8.
DRAMSKA SKUPINA KD I. GRUDEN
iz Nabrežine vabi na iskanje
NušiCeve
Sumljive
osebe
Zaradi neuporabnosti lastne društvene dvorane in zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, da bi jo popravili, bo krstna uprizoritev v prostorih
KD A. Sirk v Križu.
Vabljeni danes ob 18.uri
ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 18.30, 20.30, 22.30 »Fronti a morite«, r. Sam Raimi, i. Sharon Stone.
EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »L’amore molesto«, r. Mario Martone, i. Anna Bo-naiuto.
EKCELSIOR AZZURRA-
18.20, 20.10, 22.00 »II bacio della morte«.
AMBASCIATORI - 17.30, 19.45, 22.00 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jessica Lange.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lezioni di anatomia«, i. Melanie Gri-fith, Ed harris.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Bad company, i. Ellen Barkin.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Mangiare bere uomo donna«, r. Ang
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Bro-derick.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »II diario segretto di Simona«. porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40,
20.20,	22.10 »Sfida finale«, i. Claude Van Damme, Raul Juha.
ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Sole ingannatore«, r. Nikita Mikhalkov.
LUMIERE - 16.30, 19.15, 22.00 »Pulp Fiction«, r. Q. Tarantino, i. John Travolta, prepovedan mladini pod 18.letom.
KAM PO BENCIN
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severa 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija)
Istrska ul. (nasproti pokopališča)
MONTESHELL
Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1
ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta
IP
Trg Valmaura Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severa 2/7
API
Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
SAMOSTOJNI ACI
Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE
(self Service)
TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCESTAH
(odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM r f/VčAo f/uMOOe/ priredi v torek, 6. junija 1995, ob 20. uri
ZAKLJUČNI VEČER
šolskega leta 1994195
V kulturnem programu bodo nastopili pevski zbor osnovne Sole Pier Paolo Verge-rio il Vecchio iz Kopra, tržaška folklorna in pevska skupina Stu ledi, pihalni orkester tržaških občinskih rikreatorjev Gentilli-Toti in gojenci dijaškega doma.
Po programu bosta ob tej praznični priložnosti tržaški župan Riccardo llly in ljubljanski župan Dimitrij Rupel posadila pinijo in lipo v znak prijateljstva in miru med ljudmi.
Po programu sledi prijetna družabnost
Vljudno vabljeni
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Dr. Anton Stres
ČLOVEK in NJEGOV BOG
Srečanje z avtorjem bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, v ponedeljek, 5. junija, ob 20.30.
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA
3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek
Informacije in rezervacije:
.ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55
• prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312
.ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 .ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512
^
vemika mmitA
•	ZENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA
•	ZENSKIH POLETNIH OBLAČIL
•	KOPALK IN KONFEKCIJE ZA MORJE
Ul. Ginnastica 22	Tel. 7600051
a PRIREDITVE
GLASBENA SOLA Godbe na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNI NASTOP svojih gojencev, ki bo jutri, ob-20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Dr. DANILO SEDMAK bo
v sredo 7. t.m., ob 16. uri na sedežu kluba prijateljev v ul. Donizetti 3 nadaljeval z razlago	alternativnega
zdravljenja, ki je žela veliko zanimanja, pri udeležencih prvega takega srečanja v maju. Prosimo obvestite in povabite znance.
PEVSKI ZBORI Vesela pomlad z Opčin, vabijo danes, v Finžgarjev dom na Opčine s pričetkom, ob 17. uri na 14. praznik mladih pevcev. Sodelujejo: OPZ Zvonček z Repentabra in OPZ iz Trebe pod vodstvom T. BedenCiCa in Z. Križ-mancic ob klavirju L. Guštin in E. Cuk, pevske skupine Vesela pomald pod vodstvom F. PohajaCa in klavirski spremljavi M. Feri ter harmonikarja M. Malalan in E. Taucer. Gost večera Čarodej Marko Anzin iz Ljubljane.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja poletne koncertne koračnice po vaseh. Jutri, ob 20.30 bo nastopila v Medji vasi. Vabljeni.
MePZ PRIMOREC-TA-BOR in SKD Primorec vabita na koncert MePZ Vuzenica, ki bo v soboto, 10. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.

□	naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami
□	velik senčnat vrt
□	prostorno parkirišče
Kjer te razvajajo s sladoledom
Ul. Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342
IZLETI
SEKCIJA SPI-CGIL iz
Križa prireja v nedeljo, 18. junija izlet v Neme z ogledom jame v Villanovi. Vpisuje Mario Turel do 10. junija ( tel. St. 220266, 220710).
H_______ČESTITKE
Lucija, Marko in Ivana niso več sami. Mali MATIJA bo poskrbel, da jim ne bo dolgčas. Iskrene Čestitke, MATIJI pa vso sreCo, želijo vsi pri Aurori.
Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov
OPREMA
Nudi na vseh
razstavljenih artiklih
POPUST od 20 do 80%
POHITITE
F

XII
%
❖
v.

tv
BUDILKA, KI TE BUDI ŽE 80 LET JE SE VEDNO BUDILKA CAVALLAR? OD DANES DALJE BO SE VEDNO TVOJA BUDILKA V PRENOVLJENEM, ELEGANTNEM IN FUNKCIJONALNEM AMBIENTU. NADALJUJE SE, BOLJE KOT PREJ, TRADICIJA KJER SE KLASICNOST PRILAGAJA NOVIM ČASOM
A V A L L A R
URE - ZLATO - SREBRO ULICA SAN LAZZARO 15 - TRST
Danes stopata pred oltar
Mauro in Luisa
Vso srečo na skupni poti jima želijo pevci in zborovodja
MoPZ V. Vodnik
Danes stopata na skupno živijensko pot
Egon in Katja
Iskreno jima Čestita ter želi veliko sreče in zadravja
SKD Cerovlje-Mavhinje
H ŠOLSKE VESTI
UČITELJICE in uCenci osnovne sole F. Milčinskega s Katinare vabijo starSe, sorodnike in prijatelje na raz-. stavo roCnin del in likovnih izdelkov, ki bo jutri od 12.45 do 13.30 in od 16. do 19. ure.
OTROŠKI VTREC in o.S. Boršt vabita na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih osnovne Sole danes, od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter jutri, od 8. do 12. ure.
Vabljeni.
OTROŠKI vrtec in osnovna Sola A. Sirk vabita na zaključno prireditev SOLSKI MOZAIK, ki bo v domu A. Sirka v Križu v sredo, 7.t.m., ob 19.30. Pričakujemo vas.
OSNOVNA SOLA A. Gradnik in otroški vrtec na Repentabru vabita na skupno zaključno Šolsko prireditev, ki bo v kulturnem domu na Colu v sredo, 7.t.m., ob 18. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO sv. Ivan sporoča, da se bodo zvrstile zaključne Šolske prireditve in razstave po sledečem urniku: Os F. Milčinski - Katinara razstava ročnih in likovnih izdelkov jutri, od 12.45 do 13.30 in od 16. do 19. ure. Os S. Finž-graja iz Barkole
zaključna prireditev v torek, 6.t.m., ob 11. uri na Šolskem dvorišču. Os O. Zupančiča od sv. Ivana ter otroški vrtec zaključna prireditev v sredo 7.t.m., ob 10. uri v predverju telovadnice. Os Bazoviških junakov iz Rojana, zaključni dan v sredo, 7.t.m., ob 10.30 v Šolskih rostorih s podeljevanjem ralnih značk, glasbenih točk in predaje ključa bodočim prvošolcem.
Os P. TOMAŽIČ - Trebče vabi na ogled učenčevih likovnih izdelkov v sredo, 7.t.m., od 16. do 19. ure ter v Četrtek, S.t.m. od 9. do 12. in od 14. do 19. ure.
SREDNAJ SOLA F. Erjavec iz Rojana vabi v sredo, 7.t.m., ob 20. uri na zaključno Šolsko prireditev, ki bo v rojanskem marijinem domu (ul. Cordaroli). Spored: podeljevanje bralnih značk in nagrad, glasbene točke, nastop pevskega zbora in satirična igra Z. Petana "Poslednja vojna njegovega veličanstva”. Kot gostje bodo nastopili uCenci sr. S. Cankar s sklopom narodnih plesov. Vabljeni.
IH OBVESTILA
SZ SLOGA organizira ce-
lodnevni (9. - 16.30) teCaj miniodbojke od ponedeljka. 12. t.m., do torka 20. t.m., namenjen otrokom letnika 83 in mlajšim. TeCaj bo potekal na Opčinah pod strokovnim vodstvom profesorjev telesne vzgoje in vaditeljev. Poskrbljeno je za kosilo in razvedrilne dejavnosti. Prijave sprejema urad ZSSDI v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627 od 9. do 14. ure in prof. M. CaC, tel. 214290. V ponedeljek bo zbirališče ob 9. uri pred vhodom v naselje Vilaggio del fanciullo, ul. Conconello na Opčinah.
OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra, ki bo od 3. do 14. julija t.l. Rok za predložitev prošenj zapade 10. junija 1995.
PRAZNUJEŠ 40 let? Bivaš na Proseku ali Kontovelu? Oglasi se pri Puntarjevih v mesnici v jutranjih urah. Tel. St. 225219.
ZBOR J. GALLUS vabi nove pevce in pevke za novo sezono. Interesenti naj telefonirajo na St. 765293 (S. Superina) ali 299632(J. Ban) ob uri obedov.
MALI OGLASI
Iščem zazidljivo zemljišče
med Opčinami in Bazovico. Tel. 948121 ob uri obedov.
PRODAMO vilo novejše gradnje s prostranim vrtom v okolici Gabrovca. Tel. 948664
V	SREDISCU Proseka dajemo v najem opremljen urad v pritlcju. Tel. 212753 od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
IŠČEMO vajenko/ca za sezonsko delo. Ponudbe poslati na: Publiest, Ul. Montec-chi 6 , 34137 Trst pod šifro "sezonsko delo”.
PODJETJE IMPORT-EX-PORT takoj zaposli knjigo-vodjo/kinjo z večletnimi izkušnjami v administrativnem in finančnem sektorju. Informacije na tel.(0481) 530332.
IŠČEMO gospo za oskrbo nepokretne mame v jutranjih urah. Tel. St. (040) 411358 ali 040/367088.
GOSPO/GOSPODICNO, ki je zainteresirana za resno zaposlitev, srednjih let, primerno in izkušeno z delom v gostinsko/turisticnem sektorju, praktično v domači kuhinji, zaposlimo. Tel. St. 229285.
V	LOKVAH pri Divači prodam parcelo 14.542 kvm. Tel. 00386-67-67509
ISCEM delo kot gospodinjska pomočnica v Trstu in okolici. Tel. 00386-67-89311.
ISCEM	skromno
opremljeno stanovanje v dolinski občini. Tel. St. 212735 od 16. do 18. ure ter 631328 od 9. do 13. ure.
TROSOBNO stanovanje oddam študentom ali nerezi-denCnim osebam, tudi za krajše obdobje. Pismene po-nube poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo" Univerza".
PRODAM v Vipavski dolini dvonadstropno hišo z lepim vrtom, veža s kaminom, terasa, dve spalni sobi, jedilnica, kuhinja, kompletna kopalnica ter dodatni WC, garaža, vse opremljeno s ohistvom, moderni omfort. Telefonirati na (040) 212239 po 20. uri.
LANCIA APPIA letnik ’57 prodam najboljšemu ponudniku. Potrebna popravila. Tel. St. 226732.
Loterija	3. junija ms
BARI	66	1	64	13	49
CAGLIARI	54-	84	90	52	80
FIRENCE	68	9	76	13	25
GENOVA	15	57	1	52	87
MILANO	60	65	42	78	67
NEAPELJ	75	74	18	71	3
PALERMO	60	82	48	83	8
RIM	3	50	32	4	67
TURIN	12	41	79	5	30
BENETKE	60	15 ENALOHO		43	25	26
2X2	1 X 2	X 1	1 X	2 X	
KVOTE
12	82.541.000,-
11	1.910.000,-
10	170.000,-
ALFA DUETTO Črne barve, letnik 82, v odličnem stanju, dvojno streho prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 040/310954, po 20. uri.
PRODAM staro kamnito korito. Ogled v Doberdobu, ul. Boneti 2.
OSMICO ima odprto Alojz Kante, Praprot St. 18.
OSMICO je odprl Jožef Kukanja, DevinšCina 1.
OSMICO ima odprto Zoran v Ricmanjih.
OSMICA je pri Zupanovih - Medja vas 1.
OSMICO je odprl Milic Mario - Repnic 39
V ZAGRADCU St. 1 je Ostruska odprl kmečki turizem.
OSMICO je odprl Bandi Viljem v Prebenegu pri parku. Toči belo in Črno vino.
t
Dne 1. junija 1995 nas je po dolgi in mučni bolezni zapustila naša predraga
Marija Ražem vd. Križmančič
Pogreb bo v torek, 6.t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v bazovsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hci Marija, vnukinja
Viviana z možem Ivom ter ostalo sorodstvo.
Posebna zahvala gre dr. Danijelu Žerjalu.
Bazovica, 4. junija 1995
t
Zapusil nas je nas dra-
Josip
Križmančič
(Pepi Čiokec)
Pogreb bo v torek, 6.t.m., ob 10.40 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v pa-drisko cerkev in nato na pokopališče v Bazovici.
Žalostno vest sporočajo žena Viktorija, sin Paulo z ženo Zdenko in hčerko
Petro ter sestra Danica
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
PadriCe, 4. junija 1995
Ob smrti očeta Pepija Križmancica izreka iskreno sožalje svojemu elanu Paulu in družini
KD Slovan
t
Nepričakovano nas je zapustil nas dragi
Riccardo
Carpani
Pogreb bo jutri, S.t.m, ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga na Katina-ro.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Marjan z ženo Gracijelo, vnuka Martina in Ivo ter nona Ice.
Trst, 4. junija 1995
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Marjanu Krpan in družini občuteno sožalje
direkcija in vsi uslužbenci TRŽAŠKE KREDITNE BANKE
Marjan, globoko sočustvujemo ob smrti tvojega oCeta
Cristina, Vesna, Živa, Dejan in Oska
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikem izrazu sočustvovanja ob slovesu nase drage
Bazilije Pregare por. Corbatti
se iskreno zahvaljujemo ZMePZ Slavec-Slove-nec, SKD Slavec in Zvezi žena za počastitev pokojne ob odprtem grobu, dr. Egidiji Kos, nosilcem krste, darovalcem cvetja in prispevkov v dobrodelne namene, sosedom ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Svojci
Ricmanje, 4. junija 1995
ZAHVALA
Ob izgubi našega predragega očeta in nonota
Pepija Žerjala
se iskreno zahvaijeje-mo vsem , ki so z nama sočustvovali ter darovalcem cvetja. Posebna zahvala naj gre MPZ F. Venturini od Domja in pevskemu zboru iz Doline.
Neutolažljiva hci Nilde in sin Marjo z družinama
Dolina, 4. junija 1995
1985	1995
Ob 10. obletnici smrti nase drage
Marte Sosič -
Danieli
se je vedno spominjajo mož Celestin, sin Edi in snaha Neva.
Opčine, 4. junija 1995
4. 6. 1994	4. 6. 1995
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
Mira Ota
se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi njegovi dragi in prijatelji.
Kroglje, 4. junija 1995

*
KMETIJSTVO /NA POBUDO TREH STROKOVNIH ZDRU2ENJ
Pokrajinska konferenca o goriškem kmetijstvu
Zanimive ugotovitve in nekaj smernic za izhod iz krize
Kmetijstvo velja za primarno dejavnost v gospo-arstvu vsake države, ven-, m pa mnogi menijo, da 0 tmba tako kvalifikacijo Premeni ti, ker ne odraža ejanskega stanja. Res je mer, da se je kmetijska Proizvodnja v zadnjih de-6 letjih nekajkrat 'poveča-a’ Prav tako pa ni mogoče ^Pregledati ugotovitve, da 6 s kmetijstvom ukvarja meraj manjši odstotek ivnega prebivalstva in a )e dohodek občanov aPoslenih v kmetijstvu Precej pod poprečjem. V sedrzavnem merilu velja Podatek, da en kmet s Proizvodnjo hrane Preživlja kar šestindvajset dmgih oseb.
... ^a Goriškem je v kmečki dejavnosti "uradno” aPoslenih okrog 2.500 . S,ed' Velika večina je imenovanih kmetijam podjetnikov, kakih rsto pa je odvisnih de-Vcev. Kmetijstvo pa ned-0rnn° zaposluje znatno 6 oseb; kajti v madnih mtistikah niso zajeti tisti, se s pridelovanjem hra-uu drugo dejavnostjo,
L ak° ali drugače sodi v etijski sektor, ukvarjajo P^g poklicnega dela.
,	je utrip kmetij-
r79 na Goriškem in kje so ožnosti razvoja in do-a nega zaposlovanja so “kugah ugotoviti na vCe-a,Sn)em posvetovanju, ki ga priredile tri stanov-„-e organizacije in trije dikati v kmetijstvu za-Poslenih delavcev in teh-kov Uspeh posveto-)a je že v tem, da so v te	Posvetovanja pri-
nrfln i Pravzaprav vse klicne in sindikalne or-izacije, da so k pobudi Pristopili Goriška hranil-ca’ Pokrajinska uprava,
Predsedstvo na včerajšnjem posvetovanju (foto Studio Reportage)
r POMOČ MANJŠINI / PO ROMOLIJEVI POLEMIKI
Bratina ožigosal netilce sovraštva
Zagotovilo vlade: nič jezu no Soči
»ZaprepaSCen sem zaradi neodgovorne lahkomiselnosti, s katero nekateri v našem mestu netijo demagosko polemiko s posredovanjem napačnih številk in informacij. S takimi tehnikami dezinformacije se izvajajo provokacije, ki resnično ogrožajo sožitje«. Tako ugotavlja senator Darko Bratina v poročilu o svojem intenzivnem parlamentarnem delu v minulem tednu. Ni težko ugibati, komu so namenjene Bratinove ostre besede: očitno senatorju Romoliju in tedniku, ki v Gorici razglaša njegova stališča, ki sta v prejšnjih dneh zagnala vik in krik proti prispevkom za slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Istri.
Prav prispevkom za manjšini je Bratina v prejšnjih dneh posvečal naj-vecjo pozornost. Bednost stališč go-riške desnice podčrtuje tudi podatek, da je določila za pomoC manjšinama odobril celo poslanec NZ Mirko Tre-maglia.
V sklopu istega zakonskega osnutka o refinansiranju nekaterih postavk na
področju zunanjih zadev in obrambe, je predvideno tudi izdatno financiranje za ureditev porečja SoCe. Bratina je nastopil proti gradnji jezu pri Pod-gori in se je sporazumno z WWF in Ligo za okolje zavzel za izvedbo drugih del za sanacijo in ureditev struge ter okolja ob njej, kar naj bi izvedli v dogovoru s slovenskimi oblastmi. V tem smislu je dobil pomembna zagotovila od vlade, ki je uradno potrdila, da jez ni veC predviden.
Senator Bratina je nadalje opozoril vlado na potrebo po pomoCi za prestrukturiranje goriškega gospodarstva, da se preprečijo negativne posledice, ki bi jih sicer doživelo ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. Podtajnik Gardini je soglašal in zagotovil, da se bo osebno zavzel za upoštevanje Bra-tinovih priporočil. Na isti problem je goriški senator opozoril tudi v odboru za evropske zadeve in tudi v tem primeru je predstavnik vlade, podtajnik Scammaca, zagotovil posluh za konstruktivne goriške predloge.
ustanova ERSA in Trgovinska zbornica. V enem dopoldnevu res ni bilo mogoče podrobno razčleniti vseh vprašanj, vendar pa gre podčrtati pomen dogodka: po treh letih od zadnje konference o kmetijstvu na Goriškem, se vnovič začenja tudi javna razprava, ki naj bi "primarno” gospodarsko dejavnost spet postavila nekoliko v ospredje.
Zelo izčrpno in s številčnimi podatki podkrepljeno analizo stanja kmetijstva v pokrajini je v uvodnem delu posvetovanja podal predsednik združenja Unione Agri-coltori in univerzitetni profesor Claudio Cressati. Poleg dejavnosti, ki so tržno še kar uspešne (vinogradništvo in vinarstvo), ne gre pozabiti, da obstaja še vrsta drugih, kjer gre kmetijstvo rakovo pot.
Najtežje je na področju živinoreje. Primerjava med uvozom in izvozom kmetijskih pridelkov daje pravo sliko stanja.
Je propadanje kmetijstva mogoče zaustaviti? Pod določenimi pogoji prav gotovo, meni prof. Cres-satti. Pomemben korak bi bil že zagotoviti občanom, ki se ukvarjajo s kmetijstvom približno enak dohodek, kakor ga imajo v drugih panogah.
Prisluhnili smo zatem analizam stanja na posameznih področjih, začenši z vinogradništvom. Udeležba vladnega podtajnika prof. Maria Prestambnrga in dež., odbornika Zoppolata, naj bi dala pobudi primerno težo. Zal pa je pobuda naletela na, po našem mnenju, preskromen odziv in zanimanje pri kmetovalcih. Morda pa je tudi
DANES / POBUDA KROŽKA CIFI
Razstava o dejavnosti gluhonemnice v Gorici
V prostorih državne ustanove za gluhoneme v ulici Brass 22 v Gorici bodo danes ob 10. uri odprli fotografsko in dokumentarno razstavo “Preko tišine”. Gre za prikaz dejavnosti nekdanjega Zavoda za gluhoneme, ki je bil ustanovljen v Gorici že pred poldrugim stoletjem in ki je dolgo opravljal svoje dragoceno poslanstvo vzgoje in prilagajanja slušno in govorno prizadetih otrok. Razstavo so pripravili elani goriškega fotografskega kluba CIFI, Antonio Fabris, Franco Pel-lizzon in Giovanni Viola
pod pokroviteljstvom Državne ustanove za gluhoneme, goriške pokrajinske in občinske uprave, Goriške hranilnice in rajonskega sveta za Svetogrosko četrt in Pla-cuto.
Prvi podatki o ustanavljanju zavoda za govorno in slušno prizadete v Gorici segajo v leto 1836, zavod pa so dejansko odprli nekaj let kasneje, predvsem po zaslugi in prizadevanjih stolnega kanonika, pedagoga in planinca Valentina Staniča, Cigar 220 letnico rojstva smo obeležili lani.
.pohod za mir / jutri
Sporočilo miru iz obeh Goric
Ernesto Olivero bo pri nas začel svoj Vohod upanja za trpeče otroke«
,, >>6?7 kilometrov Panja za mlade«. Pod
gesJom bo znani ka_
i ki mirovnik Ernesto r(ero, ustanovitelj ladinskega misijonske-Hil^anja Sermig in kan-dn ^ 23 Abelovo nagra-m mir» začel jutri v Gorici in Gorici ro-
„1 L)a> ki ga bo v na-št dneh peljalo v „	1 ria mesta Italije in
“aPosled v Rim, kjer ga “°sta sprejela papež in Predsednik Scalfaro. S n , Pohodom, ki so ga P dprli Pokrajina, občini rfilL1Ca in Nova Gorica, n ter Stella Matutina, a?°r.eCrdki, Karitas, stu-
ii^d 6 ^Plori^tskih ved
zdramiti
u8i, želi Olivero vesti in opozori-
v vna ^PLenje otrok, tako |a„a]lh, nekdanje Jugo-jer divja vojna,
Navije, kje
kot zaradi revščine v tretjem svetu ali zaradi nasilja v naši družbi.
Pohod se bo jutri ob 8.15 začel s srečanjem z mestnimi oblastmi v Novi Gorici. Uro kasneje bodo udeleženci šli skozi prehod na Skabrijelovi, nato peš proti Travniku, po Korzu in Ul. Crispi do univerze v Ul. Alviano, kjer bo ob 10.30 osrednje srečanje. Na njem bodo sodelovali sam Olivero, oba župana, predsednica pokrajine, nadškof Bom-marco. Med drugimi bosta govorila tudi ravnatelja Karitasa v Zagrebu Stjepan Kušan in Gorici Ruggero Dipiazza. Pohod se bo popoldne nadaljeval v Gradišču (ob 15.30 na županstvu), Fiumicel-lu in od 19.30 pred baziliko v Ogleju.
DIJAŠKI DOM / PRIJAVE V POLETNO SREDIŽCE
Nenavadno potovanje bo polno dogodivščin
V programu delavnice, srečanja, izleti, šport
Otroci pozor. Spomnite starše, Ce tega še niso storili, da imajo le še do srede, 7. junija, Cas, da vam kupijo vozovnico za Nenavadno potovanje, ki se bo začelo v dijaškem domu Simona Gregorčiča 19. junija in bo letos trajalo kar šest tednov, do 28. julija. Treba je torej pohiteti. Nenavadno potovanje je naslov otroškega poletnega središča, ki bo letos nudilo otrokom še bogatejši program dejavnosti in cel kup priložnosti za razvedrilo v vročih poletnih dneh. Zaradi tega je zanimanje za središče letos še večje, kot prejšnja leta. Organizatorji opozarjajo, da je letos število mest v središču omejeno, zato starši, ki do zadnjega odlašajo z vpisom, tvegajo, da za njihove otroke ne bo veC prostora.
V središču bodo letos priredili vrsto novih delavnic: animatorji skupine “Lu-pusinfabula” bodo vodili laboratorij kreativnega izražanja, visoko usposobljeni strokovnjaki iz Slovenije bodo vodili naravoslovni laboratorij, v novinarskem krožku bodo mali kronisti spremljali dogajanje in sami izdelali
svoj Časopis. Stari prijatelj Janez Bitenc bo vodil glasbeno dejavnost, iz športnega področja naj omenimo le tečaja kajaka in tenisa, pa enotedenski plavalni tečaj v občinskem bazenu (3.-7. julij). Nenavadno potovanje bo ponudilo vrsto izletov in sprehodov, enkrat tedensko izlet v Gradež in še marsikaj.
Zanimivo bo sodelovanje s središčem v občinski ludoteki z enotedensko izmenjavo, ko bodo slovenski otroci sledili dejavnostim v ludoteki in obratno. Z ludoteko in občinskimi središči v kočniku, Ul. Romagna in Zavodu Lenassi bodo tudi priredili skupno manifestacijo 21. julija, ko si bodo skupaj ogledali film in se nato zbrali na pikniku.
Vodstvo središča še sporoča, da bo za otroke iz Doberdoba in Sovodenj zagotovljen prevoz s solabusom (iz sovo-denjske občine) oziroma s kombijem dijaškega doma. Pa še to: ker bo središče letos delovalo le do 14. ure (vendar celih šest tednov), bodo za starše, ki to resnično potrebujejo, organizirali varstvo otrok tudi popoldne.
NOVICE
Določili kontingente blaga za industrijsko proizvodnjo
Trgovinska zbornica sporoča, da so na zadnji seji razširjenega odbora zbornice sprejeli sklep o porazdelitvi kontingentov blaga namenjenega na-dalnji industrijski predelavi in sicer na osnovi seznama B. Porazdelitev so opravili ob upoštevanju kriterijev in omejitev, ki jih je postavila EU in po katerih ugodnosti ne smejo presegati 25 odstotkov vrednosti investicij v letu 1993. Poleg tega so porazdelili dodatni kontingent (za skupnih 16.600 ekujev) vendar na podlagi dokazanih stroškov za iskanje novih tržišč in utrjevanje trgovskih poti. Olajšave vsekakor v nobenem primeru ne smejo presegati 60 odstotkov maksimalno določene kvote (39. 7 milijona lir).
Do 10. t.m. vložiti prošnje za prispevke CONI
Pokrajinski odbor CONI obvešča, da se je pred kratkim sestala komisija, prostojna za dodeljevanje finančnih prispevkov športnim društvom. Komisiji predseduje Luciano Zuttion. Komisija je tudi določila obrazec, ki ga morajo izpolniti društva, ki prosijo za prispevek. Prošnje s spremnim pismo je treba do 10. t.m. poslati posameznim panožnim zvezam, le te pa morajo do 15. t.m. prošnje poslati odboru CONI. Iz sporočila pokrajinskega odbora CONI izhaja, da je za prispevke društvom za njihovo dejavnost in za prispevke na raCun opravljenih vzdrževalnih del odbor prejel 100 milijonov lir.
Izročili štipendiji Rotary cluba
Na županstvu so izroCih dve štipendiji (vsaka po 700 tisoč lir) nagradnega sklada, ki so ga ustanovile soproge elanov Rotary kluba. Štipendiji so izrocifi Vittorii Rinaldo, dijakinji nižje srednje sole Locchi ter Victorju Mauriju, dijaku 3. razreda nižje srednje šole Ascoli. Štipendiji so letos podelili drugič, slovesnosti pa se je udeležil tudi župan Valenti.
Razstava o arheoloških izkopavanjih v Škocjanu
V Škocjanu odpirajo novo župnijsko dvorano. Ob tej priložnosti bodo danes odprli tudi fotografsko razstavo Ad aquas gradatas. Gre za fotografski prikaz o arheoloških izkopavanjih, ki so jih v desetletjih opravili na območju Škocjana. Izsledke so že pred leti objavili v zborniku z enakim imenom. Razstavo je pripravilo Večnamensko kulturno središče v Ronkah, odprta pa bo do 11. t.m.
Moški ogoljufal ženico v Podgori
Na kvesturi si prizadevajo, da bi izsledili na videz uglajenega moškega srednjih let, ki se je v C era j sredi dopoldneva predstavil na domu 85-letne B.A. v Podgori in ji izmaknil približno dva milijona lir ter hranilno knjižico in to na preprost vendar dovolj preizkušen način: ženico je prepričal, da mu je pokazala (radi kontrole namreč) pokojninsko knjižico. Izginil je skupaj s knjižico in šopom bankovcev. Pravzaprav se je odpeljal z avtomobilom.
KULTURNI DOM / KULTURNO-SOL1DARNOSTN1 VEČER
Begunski otroci iz BiH podali ganljivo izpoved
Nastopili so tudi domovi telovadci in zbor šole Trinko
V petek zvečer se je v goriskem Kulturnem domu zbralo res veliko mladih, ki so se predstavili občinstvu na posebnem solidarnostnem večeru. Nastopili so mladi goriski telovadci, pevci ter bosanski “gledališki igralci”. Manifestacijo pod geslom “Vsi drugačni, vsi enakopravni” so priredih Športno združenje Dom, Kulturni dom in goriški Solidarnostni odbor za pomoč beguncem iz BiH. Na njej so nastopili domovi atleti ritmične gimnastike, pevski zbor goriske srednje šole Ivan Trinko ter člani kulturnega društva bosanskih otrok v Sloveniji “Ikar”.
Večer so o tvorili domovi dečki in deklice z venčkom 13 točk V Neptunovem kraljestvu. Zamisel in koreografija sta prispevali Damjana in Mija Ceščut. Program telovadne akademije je tokrat zajemal ekološko problematiko, s katero se nekdo ukvarja 365 dni na leto: to je ravno kralj morja Neptun, ki mora s svojim trizobom
Včeraj so na nižji srednji šoli C. Favetti nagradili zmagovalce likovnega natečaja za čisto okolje (na sliki - SR), ki sta ga priredili goriška pokrajina in mestna občina Nova Gorica s sodelovanjem šolskega skrbništva in WWF iz Gorice. Sodelovalo je pet osnovnih šol z Goriškega (med temi tudi slovenske iz Romjana, Erjavec iz Standreža in Zupančič iz Gorice), šest nižjih srednjih šol (tudi šola Trinko) ter sedem osnovnih šol z Novogoriškega.
Po nastopu zborčka šole Locchi je v imenu pokrajine pozdravila predsednica Monica Marcolini in pozitivno ocenila številno udeležbo, ki priča, da so mladi na problem okolja občutljivi. Sodelovanje z občino Nova Gorica pomeni, da je problem okolja in zbiranja odpadkov skupen ne glede na mejo. Novogoriški župan Črtomir Špacapan se je zahvalil organizatorjem, da so ponudili sodelovanje na natečaju tudi novogoriškim
čistiti “škovace” in vse, s čemer mi lahkomisleno onesnažujemo morje.
Na odru se je nato predstavil pevski zbor srednje šole Ivan Trinko pod vodstvom prof. Stanka Jeri-cija. Začeli so s pesmijo Salom, prešli v Planinski raj in Pesem slovesa ter pokazali, da so res ubran in kvaliteten mladinski zbor.
Begunski otroci so sklenili spored z gledališko predstavo Povodni mož avtorice Brede Rovšek. Izpoved obok je bila zelo intimna, doživeta, lastna begunskim otrokom, ki so zaradi vojne prehibo odra-sb. Zgodba je bila preprosta a ganljiva: pripoveduje o dečku, ki je bil nasilno odtrgan od doma, ki mu ga ne more nadomestiti ne srebro ne zlato. Povodni mož naposled spozna dečkovo bolečino, mu vrne svobodo, dom ter se poslovi z besedami: »Deček v svojem rojstnem kraju mimo spi, z očetom in mamo se veseli in njihova sreča bo večno bajala.« Nastop je pri kla-
šolam. Čestital je nagrajencem in podčrtal, da skupna izvedba izpričuje, da je sodelovanje med goriško pokrajino in novogriško občino zgledno.
Prvo nagrado je prejela Arma De Vecchi iz goriške srednje šole “Locchi” (njeno risbo bodo natisnili na propagandi lepak za ločeno zbiranje odpadkov), drugo
virju spremljala Alma Ha-skovič, program je povezovala Damjana Ceščut.
V odmoru je predstavnica društva Ikar iz Kranja Breda Rovšek pozdravila občinstvo in se zahvalila za povabilo in pomoč, ki jo goriški Solidarnostni odbor nudi begunskim obokom. Kot “oddolžitev” je predstavnikom odbora izročila sliko, delo bosanskih obok. V imenu Kulturnega doma in Društva upokojencev sta pozdravila Igor Komel in Miladin Černe, ki sta mladim beguncem izročila zbrane denarne prispevke. V imenu SZ Dom je prinesel pozdrav predsednik Samo Sanzin.
Prireditev je prav goto-
so podefili Vin. razredu OS iz Sempeba za skupni izdelek, tretjo Martini Cve-bežnik iz solkanske OS, četrto Lisi Chergui in Chiari Mucchiut iz srednje šole v Marianu ter peto nagrado 3. razredu OS “Ferretti” iz Gorice. Posebno priznanje je komisija dala tudi petim projektom, ki so jih na natečaju predstavili 2. in 3.
vo dosegla zastavljeni solidarnostni cilj, ki ga je izražalo tudi geslo “Vsi drugačni, vsi enakopravni”. Posebej zadovoljni so bili bosanski otroci, ki so se želeli preko našega časopisa zahvaliti slovenski goriški javnosti za pomoč in topel sprejem. Povejmo še, da so otroci v petek popoldne bili gostje dijaškega doma “Simon Gregorčič”, nato so si ogledali tudi goriški grad. Istega dne dopoldne so se s Povodnim možem predstavili učencem goriških slovenskih osnovnih šol in dijakom nižje srednje šole Ivan Trinko.
Na slikah (Fotostudio Reportage) dva prizora z akademije SZ Dom
razred srednje šole uršu-link, L. Blatnik iz šole “Erjavec” iz Nove Gorice, Čelik in Vogrinčič iz šole “Sbukelj” iz Nove Gorice, Lučovnik in Munih iz solkanske OS ter Arianna Sartor iz srednje šole v Marianu. Sledilo je odprtje razstave predstavljenih del, ki bo na ogled v šoli Favetti do 12. t.m.
KINO
GORICA
VITTORIA 16.30-18.40-20.20-22.00 »L’ amore molesto«. Režija Mario Martone, igrajo Anna Bonaiuto, Gianni Cajafa in Angela Luče. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »Fronti a morire«. Igrata Sharon Stone in Gene Hackman.
H RAZSTAVE
V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je še jutri odprta razstava slik Oskarja Beccie iz Ronk. Ogled je možen od 9. do 13. ure in v večernih urah med gledališko rpedstavo SSG. V mali dvorani pa je odprta razstava likovnih izdelkov natečja Oboci odraslim.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENECEV NA GORISKEM priredi 18. junija avtobusni izlet z vodičem v okolico Padove. Obiskali bodo gričevnato območje Golli Euganei ter si ogledali beneške vile v Luviglia-nu, Arqua Petrarca, Estem in Montagnani. Obiskali bodo tudi graščino v Monselice. Skupno kosilo v restavraciji Bacco e Arianna v Vo Euganeo. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva do 7. junija.
VZPI-ANPI iz Doberdoba obvešča izletnike, ki se bodo udeležili potovanja na Poljsko (Au-schvvitz), da je treba do 20. junija poravnati akontacijo 250 mark in celotno vsoto do 30. julija 95, v bgovini pri Mili v Doberdobu.
PRIREDITVE
SKD VIPAVA prireja do 16. junija nogometni turnir za memorial “Simon Cevdek”. Tekmovanje bo na športnem igrišču v Ronku na Peči, kjer bodo prireditelji tudi odlično poskrbeli za hrano in pijačo.
13 OBVESTILA
CICIKLUB obvešča male člane, da je prišlo do spremembe datuma zadnjega srečanja v letošnji sezoni. Animatorka Anka se bo poslovila (do jeseni) v ponedeljek, 12. junija, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni tudi starši!
DRUŠTVO OTON ZUPANČIČ IZ STANDREŽA vabi na ogled tekem turnirja v beach-volleyu, ki je v teku na igrišču pri domu A. Budala v Standrežu.
SOLSKO SKRBNIŠTVO v Gorici obvešča, da so njihovi uradi odprti za občinstvo vsak delovni dan od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15.30 do 17. ure.
V DIJAŠKEM DOMU S. GREGORČIČA v Gorici sprejemajo samo še do srede, 7. junija, prijave za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. julija. Prijave in informacije v pisarni Dijaškega doma ob delavnikih od 12. do 17. ure - tel. 533495.
M LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO, Carduccije-va ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405.
VCERAJ-DANES
Iz matičnega urada goriške občine v tednu od 28. maja do 3. junija.
RODILI SO SE: Luca Ple-snizer, Luca Sant, Marco Burg Mattia Affanni, Jody Poluzzi, Natasha Cian, Denis Pintar, Edoardo Mattius-si, Filippo Komauli, Gianlu-ca Calligaro, Yasmin Jedda, Veronica Marcosig, Matteo Bmmat, Božica Zorič, Sara Simonetti, Ilaria Grion, Martina Mosetti.
UMRLI SO: 68-letni upokojenec Severino Mor-solini, 66-lehia upokojenka VVanda Manzini vd. Miloc-co, 90-letni upokojenec Ro-dolfo Gianoni, 85-letna upokojenka Margherita Bar-bo vd. Marini, 75-letni upokojenec Marcello Lovi-sutti, 72-letni upokojenec Florjan Toplikar, 71-letni upokojenec Valerio Castel-lan, 91-letna upokojenka Gisela Bratuš vd. Maniacco, 68-letna upokojenka Olga Bressani vd. Carinili, 71-letni upokojenec Anton Per-šolja, 41-letni šofer Luigi Baldassini, 83-letna Luigia Olivo, 82-letna upokojenka Renata Juretic, 63-letna upokojenka Maria Di Lenar-do, 83-letna upokojenka Ro-salia Berce, 85-letni Giuseppe Policardo, 83-letna upoko-jenka Maria Lutman vd. Brisco, 90-letna upokojenka Rosalia Novak vd. Cavaliere.
POROKE: zidar Marco Signorini in delavka Sabina Bigatton, mehanik Sergio Goriup in Michaela Ruffini, uradnik Paolo Marega in uradnica Maria Glini, podčastnik karabinjerjev Giancarlo Marangon in uradnica Paola Bregant.
OKLICI: trgovski pomočnik Massimiliano Zilli in Laura Franzoni, finančni stražnik Gaetano Macri in uradnica Katarzyna Izabela Szczdrovvska, trgovski vajenec Gianluca Toneatto in Eriča Franco, policist Roberto Hvala in Elena Bertuz-zi, skladiščnik Paolo Virginio in uradnica Barbara Ta-baj, geometer Maurizio De Blasi in uradnica Consuelo Rossi, uradnik Massimo Ce-schia in uradnica Silvia Bmmat.
B ČRPALKE
Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA
ESSO-U1. Aquileia MONTESHELL - Trg ! Municipio
AGIP - Ul. L. Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Tig Unita TRZIC
AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco
IP - Ul. IV. Novembra
ROMANS
AGIP - Ul. Aquileia
ŠKOCJAN
ESSO-Trg Liberta
STARANCAN
ERG - Trg Repubblica
KRMIN
AGIP - Drev. V. Giulia
FARA
ERG - Ul. Gorizia FOLJAN-SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata 58
POGRABI
Juhi: 9.30, Lucio lordan iz Ul. D’Ischia 4 v cerkev sv-Justa in na glavno pokopališče; 10.00 Giuseppe Cusu-mano iz splošne bolnišnice v Tržič; 11.00, Ferruccip Devetta iz splošne bolnišnice v cerkev v Standrežu in na glavno pokopališče.
SLOVENSKO STALNO ©LEDAUŠCE
Sergej Verč
SAMOMOR KITOV
Krstna uprizoritev, režija Mario Uršič
Jutri, 5. (RED A) in v torek, 6. junija 1995 (RED B), ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20).
Avtobus za ponedeljkovo predstavo vozi po običajnem voznem redu.
SKD HRAST - DOBERDOB
v sodelovanju s
SVETOM SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
vabi na
predstavitev knjige prof. JOŽKA ŠAVLIJA
SLOVENIJA, PODOBA EVROPSKEGA NARODA
ponedeljek 05/06/95 ob 20.45 v župnjiski dvorani v Doberdobu
Sodeloval bo Mešani pevski zbor HRAST
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
PRAZNIK ŠPARGLJEV
v župnijskem parku med lipami v Standrežu
Danes, 4. junija:
ob 16. uri tekmovanje v pritrkavanju; ob 19. uri kulturni program: štandreška mladinska dramska skupina z veseloigro Forum, mladinski zbor iz Vrha. moški zbor iz St. Mavra, nagrajevanje slikarskega ex tempore ter vedra igra Legenda o birokratu Štempiljki, ki ne more umreti, v izvedbi skupine društva StandreZ: sledi prosta zabava ob 22. uri tombola.
Bogat srečelov in tombola, na voljo odlične jedače in dobra kapljica.
Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica
vabi
na odprtje dokumentarne fotografske razstave
BENEČIJA V MIRU IN VOJNI
Uvodna misel: Pavel Petričič, predsednik študijskega centra Nediža Kulturni dom Gorica - torek, 6. junija 1995, ob 18.30
NATEČAJ / PRIREDILI STA GA POKRAJINA IN OBČINA NOVA GORICA
Z risbami proti onesnaževanju

V svetu še veliko primerov otroške paralize
VANCOUVER -Poliomelitis še ni dokončno poražen, kljub temu, da je že 40 let na razpolago učinkovito cepivo Za zdravljenje te bolezni: v svetu vsako leto se vedno prizadene od 50 tisoč do 120 tisoC otrok. Te Podatke so sporočili zdravniki in strokovnjaki na zasedanju o otroških boleznih v kanadskem Vancouverju.
Po mnenju strokovnjakov bo potrebnih vsaj še pet let, da bi lahko dokončno premagali to otroško bolezen, ki lahko povzroči pa-ralizo ali pa smrt zaradi zadušitve. Po besedah dr. Frederi-cka Robbinsa, Nobelovega nagrajenca leta 1954 za študije o poliomelitisu, je bil doslej na tem Področju dosežen velik rezultat; zdra-vnik pa je še dodal, da ne more vedeti, ali bodo bolezen lahko dokončno Premagali do izteka tisočletja; pristavil Pa je, da se razisko-valci zavedajo, da ta rezultat lahko dosežejo.
Bolezen je v naj-vecji meri (kar dve tretjini primerov) Prizadela indijanske °troke, pojavlja pa se še v srednji in zahodni Afriki, na Srednjem vzhodu lu na področju biv-Se Sovjetske zveze, v 140 državah pa je že povsem izginila.
NEFTEGORSK / TEDEN DNI PO POTRESU
Iz ruševin potegnili nepoškodovanega mladeniča
Reševalne ekipe še vedno na delu teden dni po močnem potresu
MOSKVA - Teden dni po močnem potresu, ki je popolnoma razdejal ipesto Neftegorsk v severnem predelu otoka Sahalin (na ruskem skrajnem vzhodu), so ekipe reševalcev prejšnjo noc izpod ruševin potegnile nepoškodovanega fanta. Včeraj so živega našli še nekega drugega fanta, ki pa je kljub številnim ranam po vsem telesu izven smrtne nevarnosti. Zadnji obračun potresa, ki ga je sporočil minister Sergej Soigu navaja, da so izpod ruševin potegnili skupno 1367 oseb, od katerih 961 mrtvih in 406 živih. Obstaja pa bojazen, da bo vseh žrtev 2000 tudi ob dejstvu, da Cas ne dela v korist reševalcev. Pred potresom 27. maja je v Neftegor-sku živelo okrog 3200 prebivalcev.
NAVODILA ZA POTOVANJA V EKSOTIČNE KRAJE
Prvi imperativ je previdnost
Letos se je drugim nevarnostim pridružil še virus ebola - Cepljenje marsikje obvezno
RIM - Potovalne agencije lako ogrozijo turistovo zdravje v primera, da mu ne posredujejo vseh potrebnih informacij o zdravstvenih in družbeno-gospodarskih razmerah v državi, ki jo turist namerava obiskati. Najbolje je, Ce se Človek, preden krene na pot, pozanima o ustreznih preventivnih ukrepih pri lastnem zdravniku.
Med letošnjimi nevarnostmi je na prvem mestu virus ebola, kijev resnici samo eden od pokazateljev, da se zdravstvene razmere na afriški celini odločno slabšajo. S tem v zvezi ne gre pozabiti, da je na primer v Nigerju nedavna epidemija meningitisa povzročila približno tisoC žrtev. Za zdravje nevarno področje je tudi Mongolija, kjer trenutno razsaja epidemija iste bolezni, medtem ko je v Belorusiji in Ukrajini izbruhnila epidemija davice. Vse, ki se odpravljajo v Bangkok, mednarodne zdravstvene oblasti svarijo pred steklino, ki je tam zelo razširjena.
Najboljše sredstvo za turiste, ki se ne mislijo podati v zahodnoevropske države, Kanado, Avstralijo oziroma Novo Zelandijo, je cepljenje, svetujejo strokovnjaki. Vsem,
ki mnogo potujejo, priporočajo, da se cepijo proti hepatitisu A, ki je ena od najbolj razširjenih bolezni. Priporočljivo je tudi cepljenje proti rumeni mrzlici in tifusu, ki sta sicer manj razširjeni bolezni, a sta veliko bolj hudi, kakor tudi meningitis, proti kateremu se morajo cepiti vsi, ki nameravajo v nigerski in etiopski pas. Manj pomembno je cepljenje prah koleri, to pa zato, ker ni povsem zanesljivo. Pri nekaterih boleznih, kakor je na primer hepatitis B, je problem v tem, da se prenašajo podobno kot Aids oziroma od Človeka vsekakor terjajo določeno mero previdnosti, se zlasti kar zadeva prehrane. Marsikje je na primer bolje ne uživati nekuhanega mesa, rib in školjk, kakor tudi mleka in ledu. Potnik se mora poleg tega ogibati jedi, ki so bile skuhane veC ur poprej, sladoledov in majoneze.
Zdravniki končno še svetujejo, naj turisti s seboj nosijo zdravstveni potni list z vsemi potrebnimi osebnimi informacijami in seveda škatlo prve pomoči, v katerem mora nujno biti tudi sredstvo proti driski, ki je na potovanjih v oddaljene kraje zelo pogosta nevšečnost.
KRATEK OBISK JANEZA PAVLA II.
Papež v Belgiji
BRUSELJ - Papež Janez Pavel B. je dopotoval včeraj popoldne na kratek, komaj 27-umi obisk v Belgijo. To je njegov 65. pastoralni obisk v tujino in dragi v Belgijo, kjer je že bil leta 1985. Obisk je bil načrtovan že za lansko pomlad, a je bil nato odložen zaradi papeževega padca v stanovanju, pri katerem si je kot znano zlomil stegnenico.
Na vojaškem letališču Melsbroek blizu Bruslja so papeža pricakah kralj Albert s soprogo, belgijski prirnas kard. Daneels in apostolski nuncij msgr. Moretti. (Foto AP)
FRANCIJA / NAŠLI SO JIH V NEKI JAMI
HCAPETOVVN / ČETRT BO KAAPh
NOVICE
Ebola požel nove žrtve
KCSISAZA - V Zaim je zaradi epidemije krvavitve-ne mrzlice, ki jo povzroča virus ebola, doslej umrlo 173 ljudi od 220 (domnevno) okuženih. Tako so včeraj sporočile zdravniške oblasti v glavnem mestu Kinšazi. Omenimo naj, da je bilo po predzadnjem uradnem obračunu 164 mrtvih.
Vsedržavni odbor za boj proti virusu ebola je v teh dneh znova pozval zlasti prebivalstvo Kikvvita, se pravi mesta, ki leži kakih 530 km vzhodno od Kin-šaze in ki je žarišče epidemije, naj se strogo drži higienskih predpisov. Pri tem je podčrtal, da še vedno ni znano nobeno zdravilo proti tej bolezni.
Morski pes umoril dva kopalca
HONG KONG - Po plažah Hong Konga se je razširila prava panika zaradi morskega psa, ki je v zadnjih dneh umoril dve osebi. Prva žrtev je bil 29-letni Herman Lo Cheuk. Morska zver mu je odgrizla nogi in moški je umrl zaradi izkrvavitve med potjo v bolnico. Druga žrtev pa je 44-letni profesor telesne vzgoje Tso Kam-Sun. Oba je morski pes napadel približno v istem kraju, in sicer v morju pred obalo, ki ji domačini pravijo Sai Kung. Na osnovi zoba, ki so ga našli v nogi Lo Cheuka, sklepajo, da gre za primerek vrste tiger in da je verjetno približno 5 metrov dolg.
Letalo strmoglavilo v reko La Plata
Risbe stare 30 tisoč let
, ^ARIZ - Prazgodovin-a risba na gornji sliki in Sam° ena od okrog stenskih risb, ki so 1 decembra lani našli v ,ami Chauvet v globoki
soteski reke Ardeche v Alpah jugovzhodne Franciji. Kot je včeraj sporočilo francosko ministrstvo za kulturo, so strokovnjaki zdaj ugoto-
vili, da gre za najstarejše poznane primerke tovrstne umetnosti, saj so bili naslikani pred okrog 30 tisoC leti.
(Telefoto AP)
Gnev zaradi napol golih deklet po mestnih ulicah
CAPETOVVN - Muslimanom v Bo Kaapu, eni najstarejših in sugestivnih Četrti v Cape-tovvnu, je te dni povsem prekipelo: dolge mesece so »prenašali« fotografske aparate, filmske kamere in dekleta, ki so se napol gola, večkrat v »opolzkih« pozah nastavljala pred njimi, sedaj pa so prešli v srdit spopad z reklamnimi agencijami. Ostro so nastopili tudi do občinskega sveta, ki naj bi izdajal preveč dovoljenj za filmanje po uličicah Bo Kaapa. Razmere so zlasti nesprejemljive v petkih, ki je za Muslimane dan molitve, a na poti do mošeje morajo mimo deklet, ki publicizirajo spodnje perilo.
Muslimani v Cape-tovvnu so potomci nekdanjih sužnjev, ki so jih pripeljali Nizozemci, ki so leta 1652 tamkaj ustanovili prvo koloni-
jo, katero so skoraj dve stoletji kasneje (1.1806) osvojili Angleži. V okrog treh stoletjih so Muslimani malezijskega porekla ljubosumno varovali svoje tradicije, saj v Bo Kaapu najdemo restavracije, ki uporabljajo še recepte iz leta 1700. Pred nekaj desetletji je področje precej propadlo, nakar so tamkajšnji prebivalci obnovili značilne stavbe in jih z velikimi težavami tudi odkupili ter tako ohranili pravico, da ostanejo, saj jih je vlada v najtežjih letih apartheida skušala izgnati. Tamkajšnji Muslimani so sicer zelo koservativni, vendar zavračajo vsakršno obliko islamskega inte-gralizma. Pred leti so že imeli podobne »težave«, vendar jim je uspelo zapreti javno hišo in sex-shop trgovino, ki so ju odprli prav zraven neke mošeje.
BUENOS AIRES - Nedaleč od buenosaireškega letališča je včeraj strmoglavilo v reko La Plata manjše potniško letalo vrste cessna. Eden izmed sedmih potnikov se je rešil, ostale pa pogrešajo. Rešencu je uspelo zapustiti letalo po padcu in nato preplavati približno 2 kilometra do obale. O vzrokih nesreče je v teku preiskava.
Eksplozija na strelišču
MOSKVA - Trije ruski vojaki so včeraj umrli v eksploziji na nekem strelišču v bližini Sankt Peters-burga. Kaže, da so nesrečniki skušah uničiti večjo količino defektne municije. Žrtve so polkovnik in dva naborna vojaka. V nesreči sta bila ranjena še druga dva vojaka.
Ženski dnevnik v Iranu
TEHERAN - Gospa Shahla Habibi, svetovalka predsednika države Akbara Hasemija Rafsamjanija za Zenska vprašanja, je oznanila, da bo v Iranu v kratkem začel izhajati dnevnik za ženske. Imenoval se bo Reihaneh (gre za razširjeno žensko ime v tej državi), obravnaval pa bo vsa področja, od politike do kulture in mode, a z ženskega vidika. Dnevnik bo izhajal tudi v angleščini, tako da bi pripomogel k »boljšemu poznavanju iranske ženske v svetu«, je med drugim dejala Shahla Habibi.
Strip-tease Naomi Campbell
LONDON - Znamenita Črnska manekenka Naomi Campbell je improvizirala »zaseben«strip-tese za nekega arabskega princa na nekem gala sprejemu na Azruni obali. Tako piše londonski dnevnik Daily Mirror. Srečnemu princu je ime Navvaf bin Abdul-Aziz, sicer pa je moral za Spektakel precej globoko seči v žep. Manekenki je moral obljubiti, da bo podaril tisoč dolarjev za neko ameriško organizacijo, ki skrbi za okužence z aidsom.
SVET
Nedelja, 4. junija 1995
V SPLIT PRISPELA PRVA SKUPINA BOSANSKIH BEGUNCEV
Nazaj domov!
Več kot 700 beguncev se iz Makedonije prek albanskega Drača in hrvaškega Splita vrača v Mostar in Sarajevo
SPLIT - Včeraj je proti Sarajevu krenil konvoj 733. bosanskih beguncev, ki jih navehčanih izgnanstva, ne morejo ustaviti niti srbske puške in negotove razmere v Bosni. Vsi pravijo, bi se radi vinih k svojcem. Potem, ko so bili tri leta begunci v najrevnejši republiki nekdanje Jugoslavije Makedoniji, so se odločili za vrnitev.
5000...
... in večkrat so letala prekršila prepoved poletov nad bosanskim ozemljem, so Združeni narodi zapisali in natisnili v dokumentu o kršitvi prepovedi poletov nad bosanskim zračnim prostorom od začetka operacije Severnoatlantske zveze, ki se imenuje »Denv Fli-ght«.
Skoraj vsak dan je generalni sekretar Združenih narodov Bu-tros Gali Varnostni svet obveSCal -vendar le ustno -o nespoštovanju prepovedi poletov nad bosanskim ozemljem; po zbranih podatkih pa so prepoved kršile vse vojskujoče se strani. V zadnjem poročilu je zapisano, da je bilo od konca marca 1993, ko je Varnostni svet z resolucijo 816 Nato pooblastil za nadzor nad bosanskim zračnim prostorom, do petka, 2. junija, že 5041 kršitev.
Predstavnik Združenih narodov je poudaril, da je do tolikšnega Števila kršitev bosanskega zračnega prostora prišlo samo po sprejetju omenjene resolucije; po njegovih besedah so predstavniki Nata našteli največ helikopterjev, ki so kršili prepoved.	(AFP)
Z ladjo so prispeli do Splita, kjer so na vprašanje, zakaj se vračajo v Bosno, mnogi odgovorili tako kot 34-letna LiCina Sadudin, mati dveh otrok: »Zato, ker ljubimo Bosno.« Iz Makedonije so potovali preko Albanije in se vkrcali na ladjo v albanskem pristanišču DraC; od Splita se bodo z avtobusi
peljali preko goratih bosanskih območij, skozi porušeni Mostar, mimo opustošenih in požganih vasi ter po edini cesti, ki ob vznožju Igmana pelje v bosansko prestolnico, kjer jih lahko dosežejo srbski topovi, prispeli v Sarajevo. Med vračajočimi begunci so tudi otroci, ki mesta, v katerem je nekoč pred srbsko
agresijo živelo 400 tisoč prebivalcev, niso nikoli videli.
Nekateri se vračajo zato, da bi v domovini umrli, saj je med begunci veliko starejših žensk in moških: vsi so krčevito držali v rokah vse svoje imetje - nekaj vreč. Mladi so se odločili vrniti zato, da bi se borili za domovino. »Po treh letih, ki smo jih kot begunci preživeli v Makedoniji, smo vsi prišli do istega zaključka: na svetu je veliko lepih dežel, vendar domovina je samo ena,« je izjavila 32-letna zdravnica Supka SisiC. Meni, da so Sr-
bi zdaj oslabeli, saj so ljudje, ki so na začetku vojne pred njimi bežali, postali močnejši - zdaj so zamenjali vloge. Begunce so pričakali tudi nekateri njihovi sorodniki; mnogi so se srečali po več letih. Objemali so se, vandar so morali ostati za železnimi policijskmi pregradami.
»VraCam se domov, ker je vse, kar mi nekaj pomeni v Bosni: tam sta moj dom in družina,« je izjavila Naana Fala ter na vprašanje, Ce se boji življenja v Bosni priznala: »Malo me je res strah.«
Douglas Hamilton/Reuter
Christopher ima pomisleke o vojaškem osamosvajanju Evrope
Marjan Sedmak
V medatlantskih odnosih je ta tema tradicionalno kočljiva in VVashington se je doslej dosledno upiral vsemu, iz Cesar bi se lahko izcimile vojaškopoliticne strukture, ki bi delovale vzporedno z Natom; podobno pa so tudi politiki v Zahodni Evropi škripali z zobmi vselej, ko je VVashington preveč brezobzirno dokazoval, kdo ima glavno besedo, ko je slo za obrambno pohtiko Zahoda. To osnovno Ceza-tlantsko trenje je tudi vir znotrajevropskih trenj, kjer velja Francija za tradicionalnega nasprotnika ameriškim prizadevanjem za monopoliziranje zahodnih obrambnih struktur, Velika Britanija (ki jo običajno podpirajo nekatere manjše Članice EU, kot je na primer Nizozemska) za zaviralca evropskega obrambnega osamosvajanja, medtem ko skuša ostati Bonn na srednjih pozicijah s tezo o enotni Cezatlant-ski obrambni politiki, v kateri pa je treba primemo pozornost posvetiti tudi krepitvi njenega »evropskega opornika«. V skladu s tem sta Kohl in Mitterrand že pred nekaj leti oblikovala prve skupne hancosko-nemške vojaške enote s sedežem na jugu Nemčije; gre za vojaške enote, Id štejejo približno 50 tisoč mož, vanje naj bi postopno vključevali tudi enote drugih evropskih elanic Nata (Španije, Nizozemske in Belgije).
Vezni člen med tem severnim udom »evropske vojske« in v Lizboni zasnovanim južnim udom je Francija, ki je za zdaj edina, ki (ob Španiji, ki pa se na sodelovanje v severni
skupini šele pripravlja) sodeluje v obeh organizmih; kar je seveda dovolj za to, da ameriško navdušenje nad takšno krepitvijo vojska Zahodnoevropske unije ne šine do neba. Zahodnoevropska unija je stara organizacija, saj je nastala že leta 1948, vendar pa jo je zasenčil Nato, ki je bil vse do konca minulega desetletja osrednja točka zahodne obrambne politike. Zahodnoevropska unija se je vnovič začela prebujati sredi osemdesetih let, ne nazadnje tudi zaradi Reaganove obrambne politike, ki je bila takšna, da so Evropejci spet poštah živčni zaradi svojega posebnega geostrateškega položaja, se pravi položaja, zaradi katerega bi posebej srednja Evropa v primem spopada med Vzhodom in Zahodom postala prvo in najhujše jedrsko pogorišče. Po zlomu komunizma in padcu berlinskega zidu pa sta se zaCela spreminjati tako vloga Nata kot tudi strateški interes Združenih držav, ki so se vse manj identificirale z vlogo stražarja in varuha Evrope in Sredozemlja; ameriško ravnanje ob krizi, zaradi katere je razpadla Jugoslavija, je značilen primer te neodločnosti Američanov zaradi vloge, ki naj jo poslej igrajo na svetovni šahovnici.
To in pa očitki, da VVashington tudi v zadevah, ki se odvijajo pred vrati Evrope (zalivska vojna), preveč rad sprejema usodne sklepe, ne da bi se prej posvetoval z evropskimi zavezniki ah pa jih vsaj zadovoljivo obveščal, so ozadje evropskih prizadevanj, da ZEU postane vojaškopolitiCni organizem Evropske unije -
ne pa tudi konkurenca Natu. Nato naj bi namreč še naprej skrbel za evropsko ozemeljsko obrambo, pri Čemer naj bi mu stale ob shani tudi skupne enote držav elanic EU; na južnem boku pa naj bi sredozemski skupni vojaški kontingent (oprt zlasti na ladjevje, ki bi ga krožno zagotavljale Članice) deloval predvsem v skladu s smernicami, ki so jih pred Časom sprejeli zunanji ministri EU na srečanju na Pe-tersbergu nad Bonnom: pomoč prebivalstvu območij, ki bi jih zajele krize, nadzor nad premirji ter zraCni nadzor. Sedež organizma pa bo v Firencah.
Ze pri pisanju zaključnega dokumenta je v Lizboni prišlo do interpretacijskih razhajanj. Sporočilo namreč govori o tem, da bodo skupne evropske enote uporabljali »na ravni ZEU« in v prvi vrsti »v okviru Nata«. Medtem ko so zlasti Francozi postavili poudarek na »raven ZEU«, so Britanci svojo besedo zastavi-h za vključenost skupnih vojaških enot v Nato. Odstavek, ki ga je v sredo v zaključno sporočilo srečanja v Noordvvijku vključil Christopher, seveda ne pomeni, da je ZEU - prihodnje leto bodo zaCeh pogajanja o obnovitvi sporazuma, ki se izteCe leta 1998, v tem okviru pa naj bi ZEU tudi formalno vključili v EU - izločena iz igre. Brati ga je treba kot opozorilo, da Američani posebej zdaj, ko je slej ko prej še vedno odprto vprašanje nastajanja nove evropske varnosti in širjenja Nata proti vzhodu, ne bodo trpeli konkurence v samih zahodnih vrstah.
KOMENTAR
Bosna, ameriška bolečina
Izpraševanje ameriške zunanjepolitične vesti je že tri leta videti enako neizbežno kot zgodnje poletje, ki v Bosno prinaša nov vojaški zagon. Ameriški pogled na svet, na odnose z zavezniki in pripravljenost na vojaško ukrepanje nasploh bodo spet enkrat opredelili dogodki, povezani z Bosno, pogovori ministrov za zunanje zadeve in obrambo Christopherja in Perryja z zavezniki iz vojaške zveze Nato, beograjsko prepričevanje posebnega Clintonovega odposlanca, naj Slobodan Miloševič prizna meje Bosne in Hercegovine, in washington-ske razprave, Id se bodo razgrele v ponedeljek, ko se z enotedenskih počitnic vrne na delo kongres.
Ze zdaj pa je videti, da se je predsedniku Clintonu spet enkrat ponesrečil poskus, da bi za svojo dejavnejSo politiko do Bosne pridobil ameriško javno mnenje. Predsednik je včeraj ponovil, da bo ameriška politika še naprej trdna in da ZDA moralni razlogi narekujejo, da podpre svoje zaveznike. Clintonov predstavnik za tisk je bosanske Srbe imenoval »izobčenci in mednarodni parije«, vplivni politiki iz republikanske stranke pa Se vedno soglašajo, da je Evropa v zadnjih treh letih nepopravljivo zavozila balkansko krizo, zato je treba pomagati bosanskim Muslimanom, Žrtvam srbske agresije. Toda očitne razlike v ocenah položaja bodo morda spet dovolj zameglile razpravo, da si je Ze pregovorno neodločni predsednik Clinton morda ne bo upal presekati z dejanji. Srbska sestrelitev ameriškega lovskega letala bo odločitev se bolj otežila. Predsednik ne more veC trditi, da bo razmeroma varno za ameriške vojake poskrbel za pravičnejšo zahodno politiko do Bosne. Tempemturo Bele hiše po sestrelitvi je v Parizu včeraj izmeril obrambni minister Perry. E nasprotju z nedavnimi Clintonovimi izjavami Perry ne razmišlja več o pomoči ameriške vojske pri premeščanju vojakov Združenih narodov.
Ce Srbi ali Evropejci ne bodo presenetili z nenapovedljivi-mi pobudami, bodo ZDA v naslednjih dnevih spet ujete v neskončno razpravo o tem, kaj naj sploh počnejo v Bosni in Evropi. Vplivni senator Robert Dole, za zdaj najverjetnejši republikanski kandidat za naslednjega predsednika ZDA, je s počitnic ponovil svoje - za mnoge v Evropi eksplozivno - videnje ameriške vloge na Balkanu: bosanski vladi, ki ji zdaj Varnostni svet Združenih narodov prepoveduje temeljno pravico do obrambe, je treba nemudoma dovoliti nakup orožja, končati je treba ponesrečeno misijo vojakov Združenih narodov, ki samo ohranja status quo in nagrajuje agresijo, vojaška zveza Nato pa se mora jasno dogovoriti, kako bo z zračnimi silami pomagala bosanski vojski na terenu. Konservativni komentator William Sajrre, dober prijatelj in somišljenik senatorja Dola, je še natančneje razložil taksno ameriško politiko do Bosne. Modre Čelade, idealni talci za srbsko izsiljevanje, bi se morale takoj umakniti iz Gorazda, Tuzle in z drugih območij, ki jih obkrožujejo Srbi. Mednarodna javnost in bosanska vlada se momta pripmviti na slike grozovitih pokolov, toda Sa-rajevo bi v zameno dobilo ameriško oborožitev in urjenje svoje vojske ter veliko učinkovitejšo nemoteno letalsko pomoč zveze Nato.
Predsednik spodnjega doma parlamenta Newt Gingrich, najvplivnejša osebnost v republikanski stranki, še ni povedal svojega mnenja o ameriški vlogi v »evropskem problemu«. Pozval je le k previdnosti, da ne bi bila Amerika spet videti »neumna in nemočna«. V vsakem primeru pa bodo republikanci sprožili vnovično razpravo o profesionalni in moralni sposobnosti predsednika Clintona, da Ameriko povleče v vojno na drugem koncu sveta. Ze čez nekaj dni se bodo začela kongresna zaslišanja o politiki do Bosne, na katerih bodo najverjetneje spet napadli zakon, ki predsedniku dovoljuje, da brez kongresnega dovoljenja pošlje vojake v vojno. Taksne ameriške razprave ne pomenijo veliko dobrega za bosansko vlado. Ce bo domača opozicija premočna, bo Bela hiša odločanje o zahodni politiki spet prepustila zahodnoevropskim prestolnicam, predvsem Parizu.
Barbara Kramžar
BOSNA IN HERCEGOVINA
Izpustitve dmgih talcev ne bo brez jamstev 091
NOVI SAD - Prva skupina modrih Čelad, ki so jih za talce zadrževali bosanski Srbi in so bili iz Bosne prepeljani v Srbijo, je v soboto zapustila hotel v Novem Sadu, kjer so bili na krajšem »okrevanju«. Hotel, ki so ga le nekaj ur pred njihovim prihodom počistili, ker je bil v njem maturantski ples, so varovale posebne varnostne enote, ki novinarjem in fotoreporterjem niso pustile stika z modrimi Čeladami. Zajeti pripadniki mirovnih sil so pred vrnitvijo v Zagreb povedali, da so z njimi dobro ravnali. »V skrbeh pa smo za usodo vojakov, ki so še v srbskih rokah,« je pred odhodom avtobusa s 121 potniki, med katerimi je bilo 62 francoskih vojakov, izjavil francoski poročnik Alain Grandjean. Med osvobojenimi vojaki je bilo še 42 Kanadčanov, enajst Britancev, dva Danca ter po en Italijan, Finec in Šved. Osvobojeni vojaki so se v Novem Sadu z nahrbtniki in orožjem vkrcali v avtobuse, ki so jih odpeljali do letališča, od koder so z letali nadaljevali pot proti Zagrebu, sedežu mirovnih sil ZN za ozemlje nekdanje Jugoslavije.
Za njihovo osvoboditev se je zavzel srbski predsednik Slobodan Miloševič, ki je na Pale poslal svojega Sefa za varnost Jovico Stanisiča; ta je vodstvu bosanskih Srbov ukazal, naj talce izpusti. V okolici Sarajeva Srbi še vedno zadržujejo 257 modrih Čelad in opazovalcev ZN. Stanisič, ki je nadzoroval odhod osvobojenih modrih Čelad, je zavrnil izjave svetovalca Radovana KaradžiCa, po katerih bosanski Srbi ne bodo izpustili preostalih talcev, ce ne bodo dobili zagotovila Nata, da njegove letalske sile ne bodo izvedle nobenega zračnega napada na srbske položaje.
»Prizadevamo si, da bi bili vsi zajeti Cim prej na svobodi... Vendar je odločitev v rokah bosanskih Srbov,« je izjavil Stanisič.
Dan De Luca / Reuter
AMERIŠKO-KITAJSKI odnosi
Clinton je izbral trgovino
Ameriški varuhi človekovih pravic so ogorčeni
WASHINGTON - Ameri-Skl Predsednik Bill Clinton je v Petek kljub stalnim težavam v3 Področjih, ki - kot jih je ne-'X: označil - nekaj pomenijo, rotajski za eno leto podaljšal atus države z najvecjimi trgovinskimi ugodnostmi IMFNj ter s tem močno razje-23 Pripadnike organizacij za Zaščito Človekovih pravic. ^Oieriski uradni predstavni-1 sicer zanikajo povezavo J®od podaljšanjem statusa r^rN in napetostmi, ki so s tajsko nastale zaradi Clin-onove odločitve, da tajvanskemu predsedniku omogoči VstoP v ZDA. Kljub temu pa uPajo, da bo nova poteza omogočila stabilizacijo omajanih kitajsko-ameriskih °unosov.
. Uradno podaljšanje statusa j® mzburkalo strasti v Ameri-’ kjer aktivisti opozarjajo, da Se ie Položaj človekovih pra-' m na Kitajskem v zadnjem , ,še poslabšal. S tem doka-Z3 ei0’ da je bila Clintonova odločitev o podaljšanju MFN Jta 1994 napačna. »Predse-je še enkrat izbral trgovanje namesto človekovih pra-Vlc>« je izjavil Mike Jendr-?.eiczyk, ki za organizacijo arstvo človekovih pravic nadzoruje Azijo. »S tem, ko je Podaril status MFN, ne da bi zahteval spremembe na po-nfodju varstva človekovih pra-ie spodrezal kitajsko de-okratično gibanje, ki se je ra-^.^Postavljalo na noge,« je
Skrb za človekove pravice J® v preteklosti pogosto ogro-, a dgovinski status Kitajske, I 0k*er ni predsednik Clinton ‘am obeh vprašanj ločil. Soo-se je z dejstvom, da Kitajka pri vprašanju človekovih Pravic ne bo popustila, ni pa ® el umciti cvetoče trgovine Sospodarstvom, ki utegne
kmal
tu. Ob
u postati največje na sve-
uradnem podaljšanju
MFN so ameriški predstavniki odkrito pokazali nezadovoljstvo z razmerami na področju človekovih pravic, dodali pa so, da mora država za obnovo statusa izpobuti le en pogoj: državljanom mora omogočiti pravico do emigracije in svobodnega potovanja v tujino. »Kitajska ta pogoj izpolnjuje,« je izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše, »vendar krši pravice državljanov do svobode govora, združevanja, veroizpovedi... Nadaljujejo se aretacije in pripori brez sojenja. Z zaporniki ravnajo nehumano. Takšno ravnanje je za nas nesprejemljivo.« Namestnik državnega sekretarja VVinston Lord je dodal, da sporna ločitev vprašanja trgovinskega statusa in človekovih pravic ni privedla do napredka, ki ga je Peking pred tem obljubljal. Američani niso dobili odgovora na zahteve po zagotovitvi pravice do veroizpovedi v Tibetu, skrb zbujajoče pa so zlasti vesti o nedavnih aretacijah oporečnikov. »Trdno smo prepričani, da smo se pravilno odločili... Ce bi Se vedno povezovali obe vprašanji, bi se razmere na področju človekovih pravic Se poslabšale,« je izjavil Lord. Jendrzejczyk Clintonu zameri, da ni zahteval izpustitve uglednega oporečnika Wei Jingc-henga ali pa oznanil, da bo s številnimi kitajskimi kršitvami človekovih pravic seznanil države skupine G7 na sestanku konec meseca.
Clinton bo svojo odločitev posredoval kongresu, ki jo lahko Beli hiši vme v vnovično presojo. Vendar ameriški predsednik ne verjame, da se bo to zgodilo. »Se vedno smo prepričani, da je najširše možno sodelovanje najboljša priložnost, da Kitajska sčasoma sprejme mednarodno priznane norme,« je izjavil McCurry.
Carol Giacomo / Reuter
PRVO ZASEDANJE PRIPRAVLJALNE SKUPINE EU
Evropa mora postati bolj demokratična, odprta in učinkovita
Predsednik Evropskega parlamenta Klaus Hdnsch je obiskal tudi Palermo (Telefoto AP)
TAORMCMA - Evropska unija se je za vstop v 21. stoletje začela pripravljati že včeraj z ugotovitvijo, da mora postati bolj demokratična, odprta in učinkovita, če hoče podvojiti svoje članstvo in se razširiti proti vzhodni Evropi. Udeleženci srečanja v Taormini so se zavzeli tudi za boljše informiranje državljanov članic EU, ki morajo vedeti za vsake spremembe v organizaciji, kajti le tako ljudje ne bodo tako ogorčeni kot leta 1991, ko je bil sestavljen osnutek maastrichtskega sporazuma.
»Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da bodo prebivalci držav EU seznanjeni z delom, ki ga opravljamo, in razlogi zanj,« je na tiskovni konferenci po koncu zasedanja pripravljalne skupine, ki ji je predsedoval, izjavil španski minister za evropske zadeve Carlos VVestendorp. Naloga skupine je sestaviti seznam sporazumov in institucij v EU. Delo v njej ne bo lahko, saj je britanski predstavnik v skupini David Davis že zdaj poudaril, da je dal kolegom v skupini jasno vedeti, da
London ne bo sprejel predlogov, ki bi državam članicam oklestili moč pri odločanju. Pripravljalna skupina, ki bo tlakovala pot medvladni konferenci, je bila ustanovljena predvsem zaradi širitve članstva, saj naj bi se na začetku prihodnjega stoletja EU pridružil ducat nekdanjih vzhodnoevropskih držav in nekatere sredozemske države. Enajst držav čaka na vstop v prvi vrsti - Poljska, Madžarska, Ceska, Slovaška, Romunija, Bolgarija, baltske države, Ciper in Malta -, ostale pa v
drugi. »Najpomembneje je, da jim omogočimo vstop v EU. Da bi lažje izpeljali to zgodovinsko nalogo, je treba nekatere sporazume spremeniti,« je poudaril VVestendorp.
Njegova skupina se o spremembah sporazumov ne bo pogajala s članicami EU, med srečanji s predstavniki držav članic bo le sestavila različne rešitve ter o njih poročala na vrhunskem srečanju držav Evropske unije decembra v Madridu. Članice imajo različna mnenja o prihodnji usmerjenosti EU, saj predvsem Velika Britanija ni naklonjena večji integraciji na račun nacionalnih pravic. Pripravljalna skupina je že sestavila seznam nekaterih tem; med njimi je predlog o skupnih zunanjepolitičnih akcijah in skupni evropski obrambi.
Jeremy Gaunt / Reuter
KOMENTAR
Važno je
imenovati se evropski
Le redki oporekajo trditvi, da je maastrichtski sporazum Evropi dal vizijo: vizijo miroljubnega sožitja med Evropejci, ki uživajo prednosti skupnega trga, spoštujejo kulturno raznolikost in se veselijo enotne denarne unije. Sanje, ki jih je tako živo sanjal Francoz Jean Monnet, ki velja za očeta združene Evrope, in desetletja pozneje njegov rojak Jacques Delors, ki je deset let vodil Evropsko komisijo v Bruslju, naj bi v Maastrichtu postale resničnost. V tem malem nizozemskem mestecu ob reki Maas so voditelji dvanajsterice s podpisom potrdili vero v skupno zunanjo in varnostno politiko, pozneje pa bi se to sodelovanje razširilo tudi na področje pravosodne in notranje politike. Med politiki, ki so sedmega februarja 1992 podpisali maastrichtski sporazum, je na svojem mestu ostal le še britanski zunanji minister Douglas Hurd. Podobno vztrajno je tudi stališče britanske vlade, ki ne popusti še tako blagim pritiskom, da bi se države postopoma odpovedale svojim pooblastilom znotraj EU in bi se oblast prenesla na evropske institucije. Evroveteran Hurd tudi včeraj v Taormini ni presenetil: zagrozil je, da bo London blokiral vsak poskus »kratenja nacionalnih pravic«. V »evrokabinetu« v treh letih ni prišlo do večjih sprememb: spor med evro-skeptiki in evroevforiki se ni ne polegel ne razvnel. Značilnost petnajsterice bo tudi v prihodnje različnost mišljenj, kar bi teoretično lahko bilo njena prednost, ki bi zagotavljala zdrav politični dialog, v vsakdanjem življenju pa to pomeni izgubo stika z državljani Evropske unije, ki je prezaposlena s svojimi problemi, da bi se ozrla okrog sebe.
Državljani Evropske unije živijo danes stran od bruseljskih uradov in še dlje od kabinetov in dvoran, kjer politiki kujejo evropolitiko. O pomenu, ki ga medvladni konferenci pripisujejo države, pričajo tudi ugledni politiki, ki so jih nacionalne vlade imenovale v pripravljalno skupino. Vendar tudi ta imena ne morejo preprečiti, da Evropska unija ne bi postala le neuporaben model. Naloga, ki čaka bruseljsko komisijo, Evropski parlament in petnajst vlad, je mnogo zahtevnejša. Politični, gospodarski in kulturni razcvet Evrope bo zagotovljen šele tedaj, ko bodo ustvarjene možnosti za oblikovanje intelektualne evroelite. Transparentnost, ki jo čislajo evropski politiki, pride na vrsto šele tedaj, ko se utrdi evropska zavest. Prva naloga Evropske komisije in Evropskega parlamenta, ki naj bi postala osrednji evropski ustanovi oblasti, torej ni vzpostavitev večje transparentnosti pri sprejemanju odločitev, temveč negovanje mladih evropskih možganov, da se bodo lahko identificirali kot evropski. Nevarnost Evropske unije ni v tem, da dve tretjini njenih državljanov ne vesta, da se pripravlja medvladna konferenca, ki bo popravila maastrichtski sporazum. Mnogo bolj neprijetna je ugotovitev švedske raziskave javnega mnenja: evropski diplomanti, ki iščejo zaposlitev, se raje prijavijo na razpis ameriškega kot evropskega podjetja.
Ana Kovač
AFGANISTAN
Pripadniki opozicijskih milic napadli vladne enote pri Kabulu
Državljanska vojna je iz prestolnice pregnala še zadnje tujce
>	■ Včeraj so pripadniki afganistanske opozicij
Aj®. Hjibce Islamski Talaban pod vodstvom general: uula Rasida Dostuma napadli vladne položaje v se 6rnem Afganistanu. Radio v Kabulu je sporočil, da st acbie sile predsednika Rabanija napad odbile. Ccprai n k!^1 Pot^a^cov Se ni, je že jasno, da je bilo v spopadi! a obeh straneh večje Število žrtev.
so aT3^- ^ržavljanske vojne človekoljubno pomočjo, ki jil Afganistan že pred časom zadržujejo pripadniki vojsku ^Pustili tuji-poslovneži, turi-m uslužbenci veleposlani-e.y’ v državi pa je ostalo le Umližno sto predstavnikov Omanitamih organizacij in ekaj najpogumnejših tujcev, spopadih med sovražnimi ^akcijami je bilo v Kabulu ‘tih približno pet tisoč Iju-\v^ .tisoč pa ranjenih. Pripadniki človekoljubnih orga-acij so pri delu izpostavlje-i Veukim nevarnostim, saj orožene skupine ne spoštu-s h n^ove nevtralnosti. Vča-se morajo celo več mese-Pogajati, da bi dobili do-0 ien)e 23 prehod konvojev s
jočih se strani - ti seveda pc berejo velik del tovora, nava dno pa morajo predstavnik humanitarnih organizacij vc jake tudi podkupiti. »Vojn ima svojo ceno,« je dejal Ste ve Masty, direktor humanitai nega združenja Čare Internati onal, ko je na svojem vrtu pc kazal žrelo, nastalo po bom bni eksploziji. »Poklical sen skupino britanskih stroko vnjakov, ki naj bi deaktivira] eksploziv. Ker bi bilo njihovi delo preveč nevarno, so bom bo zasuli z vrečami peska u jo aktivirali. Velik krater do kazuje, da je slo za veliko ko
ličino eksploziva,« je dodal. Tisti, ki se vztrajajo v mestu, nimajo tekoče vode, elektrike in osnovnih življenjskih potrebščin. V mestu deluje Se nekaj generatorjev, vodo pa dobivajo iz vodnjakov na vrtovih hiš, v katerih so nekoč živeli premožni meščani in tujci. Afganistanci, ki so imeli denar, sd namreč odpotovali na varno. Peščica tujcev, ki so ostali v Kabulu, si lahko privošči nakup na Piščančji ulici, kjer je ponudba blaga iz tujine, ki mu bo rok trajanja sicer kmalu potekel, resnično presenetljiva. V nekaterih trgovinah vam bodo ponudili tudi firancosko vino in bolgarsko pivo, avstralski med, konzervirane ruske rakce in ameriško gorčico. Vsem je seveda že potekel rok trajanja.
V mestu so ostali diplomatski predstavniki treh držav - Indonezije, Irana in Pa-
kistana - vsi drugi pa so Kabul zapustili januarja, ko se se vneli spopadi. Tudi tujci niso vami pred spopadi, saj je nekdanji pakistanki odpravnik poslov Tarik Azizudini septembra za las ušel smrti - na vrtu veleposlaništva je eksplodirala bomba le nekaj sekund po njegovem odhodu. Na sosednjem britanskem veleposlaništvu je raketa ubila delavca, ki je popravljal streho. Veliko tujcev je zaskrbljenih, ker sprte strani zavlačujejo s pogajanji. Zaradi spopadov živijo v čedalje težjih razmerah: »Ker v mesto že tri mesece ni pripeljal noben konvoj s človekoljubno pomočjo, so mnogi že obupali. Povsod smo priča človeškemu trpljenju in večkrat se počutimo povsem nemočne,« je povedal Peter Stocker, predstavnik Rdečega križa.
Alistar Lyon / Reuter
	Prodaja zemljišč tujcem
	Ka acfaHima iiaMIaa Iaivia
	do osrounju voiiina Temu
	Vlada v obrazložitvi sprememb tehta vsako besedo
LJUBLJANA - Sprememba slovenske ustave bo zagotovo ena od paradnih volilnih tem, saj nas do novih parlamentarnih volitev loti le Se dobro leto. To potrjujejo odzivi političnih strank že takoj po tem, ko je vlada seznanila javnost, da je v državni zbor posredovala predlog za začetek postopka za spremembo ustave. In prvi odzivi kažejo, da ne bo lahko doseči tiste stopnje političnega soglasja, ki jo terjajo ustavne spremembe.
Čeprav je predlog za črtanje drugega odstavka 68. člena, ki tujcem onemogoča, da bi bili lastniki zemljišč, vlada sprejela soglasno, pa obrazložitve, zakaj v ustavne spremembe, ni posredovala hkrati z formalnim predlogom ustavnih sprememb, saj so v vladi tehtali vsako besedo.
Ko govorimo o lastninski pravici tujcev na nepremičninah, je stanje pri nas zdaj takšno. Tujci ne morejo biti lastniki zemljišč, razen če ga dobijo z dedovanjem, pa še ob tem velja pogoj vzajemnosti. To pomeni, da lahko tujec pri nas z dedovanjem dobi zemljišče le, če država, iz katere je tujec, slovenskih fizičnim in pravnim osebam priznava vsaj isti obseg in kvahteto pravic. Po ustavnem zakonu lahko dobijo lastninsko pravico na nepremičninah tuje države za opravljanje dejavnosti di-plomatsko-konzularnih predstavništev, toda tudi te ne morejo biti lastnice zemljišč. Gospodarske družbe in zavodi, ki jih po slovenskih predpisih ustanovijo tuje fizične ah pravne osebe bodisi same bodisi skupaj z domačimi fizičnimi ali pravnimi osebami, se štejejo za domače pravne osebe in lahko za opravljanje svojih dejavnosti pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah, vključno z zemlji-
šči (razen če je z zakoni, ki urejajo posamezne dejavnosti, drugače določeno). Lastninske pravice na nepremičninah za opravljanje svoje dejavnosti za zdaj še ne morejo pridobiti tuja podjetja, torej podjetja, ki imajo sedež zunaj Slovenije, in njihove podružnice, ki jih ta podjetja v skladu z zakonom o gospodarskih družbah ustanovijo na območju naše države. Lastninske pravice na nepremičninah ne morejo pridobiti tudi tisti podjetniki - posamezniki, ki v skladu z zakonom o gospodarskih družbah opravljajo dejavnost v Sloveniji, toda nimajo slovenskega državljanstva. To pravno praznino naj bi v kratkem odpravil zakon o lastnini in drugih stvarnih pravicah, ki ga je vlada hkrati s predlogom za ustavne spremembe, predložila v parlamentarno proceduro. Ta zakon naj bi tujim fizičnim in pravnim osebam omogočil pridobivanje lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na nepremičninah, ki jih potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. Zakon bo obenem uredil tudi pridobivanje stvarnih pravic tujcev na zemljiščih, razen lastninske pravice, ki je, dokler ne bo spremenjena ustava, tujci ne morejo imeti.
Vlada je opravila tudi pregled urejanja lastninske pravice v nekaterih
evropskih državah in temeljna ugotovitev je, da nobene od držav za tujce ne pozna takšne prepovedi pridobivanja lastninske pravice na zemljiščih, kot naša. Tako denimo Belgija in Nizozemska in Luksemburg poznajo le splošno načelo o nedotakljivosti lastnine. Portugalska ustava določa, da je vsakomur zagotovljena lastninska pravica in pravica do prenosa lastnine. Irska in Francija nimata posebnih določb o lastninski pravici tujcev, enako pa
velja tudi za Nemčijo, Italijo, Grčijo in Španijo. Izjemo v mreditvah držav članic Evropske unije predstavlja le Danska, ki ji je uspelo zavarovati lastnino, toda po vseh dosedanjih informacijah, Slovenija ne more upati na podobne rešitve.
In sklepna vladna ugotovitev: prilagoditev osnovnih ustavnih izhodišč glede nepremičnin pravni ureditvi in praksi sodobnih evropskih držav bi nedvomno olajšala oziroma omogočila Sloveniji
približevanje EU in sklenitev sporazuma o pridruženem članstvu. V vmesnem času - od podpisa do uveljavitve sporazuma (približno dve leti) - pa bi naša država učinkovito in pregledno uredila na zakonski ravni problematiko pridobivanja lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na nepremičninah. Sele s sprejemom novih zakonskih rešitev bi dejansko in pravno lahko nehal veljati drugi odstavek 68. člena ustave.
Majda Vukelič
TUJI JEZIKI / TEKMOVANJE 400 SREDNJEŠOLCEV
Najboljši v znanju jezikov so si prislužili tudi nagrade
Med drugim potovanje v državo, katere jezika se učijo
LJUBLJANA - Društvo za tuje jezike in književnost Slovenije je tudi letos organiziralo tekmovanje v znanju tujih jezikov. Slavnostna podelitev najboljšim z bogatim kulturnim programom, ki so ga izvedli dijaki v španščini, angleščini in francoščini, je bila včeraj v sejni dvorani na ljubljanskem Magistratu.
Predsednica društva za tuje jezike in književnost Slovenije mag. Marina Štros je dejala, da je tekmovanje tokrat potekalo nekoliko drugače kot prejšnja leta, saj so prvič uvedli regijsko tekmovanje.
Udeležilo se ga je 400 učencev iz vse Slovenije. Strosova je povedala, da so bili rezultati testov kljub težavnosti zelo dobri. V petletnem obdobju, odkar je Slovenija samostojna, so se nekatera društva osamosvojila, eno je na primer Društvo
nemškega jezika, ki je državno tekmovanje v nemščini že opravilo. Učitelji italijanskega jezika pa se tokrat tekmovanja niso udeležili zaradi preobremenjenosti s pripravami na maturo. Strosova je še poudarila, da je v zadnjem času tudi nekaj zanimanja za ruski jezik, čeprav ga kot predmeta nimajo na nobeni od slovenskih šol, upa pa, da se bo to v prihodnje spremenilo, saj ruska vlada vabi učence ruskega jezika na eno-, dvo- ali celo trimesečne
tečaje v Rusijo. V znanju angleščine, ki je najmočnejši tuji jezik pri nas, so nagradili dvajset najboljših.
Prvo nagrado je prejel Marko Farič iz Tretje gimnazije Maribor, in sicer štirinajstdnevno bivanje v Angliji, drugo nagrado, sedemdnevno poletno šolo na Bledu oziroma katerikoli tečaj jezikovne šole Babylon, je prejel Andrej Čibej, tretjo pa Jaka Andrej Vojevec iz poljanske gimnazije. Vsem izmed dvajsetih najboljših, ki so iz Celja, jezikovna šola Babylon nudi tečaj oziroma priprave na maturo. V španskem jeziku so se najbolj izkazali Jaka Andrej Vojevec, Tjaša Hrovat in Mirjana Marič, vsi trije iz Gimnazije Poljane.
Iz latinščine so prve tri nagrade prejeli Maja Senca iz Gimnazije Poljane, Sonja Krečič iz Škofijske gimnazije Vipava in Darja Mlakar iz Gimnazije Celje.
Enomesečni tečaj v Franciji si je zaslužila Tamara Bajraktarevič iz Gimnazije Nova Gorica. Podelitve so se udeležili tudi direktor Britanskega sveta v Ljubljani Roger VVoodham, direktor ameriškega centra v Ljubljani, Dominique De Pasquale, predstavniki univerze in predstavnik ministrstva za šolstvo Pavle Zgaga. Nagrade, ki so jih prejeli dijaki, so prispevali Britanski svet, založbi EPI Center in Oxford Center ter jezikovna šola Babylon.
Dragica Heric
Radenska pričakuje 15 tisoč delničarjev
RADENCI - V enem najuspešnejših pomurskih podjetij - Radenski so v začetku tega meseca pričeli z javno prodajo delnic. V podjetju s 1.450 zaposlenimi so za javno prodajo namenili 34 odstotkov družbenega kapitala. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje delnic znaša dobrih pet milijard tolarjev, od česar je 1, 721 milijarde namenjenih za javno prodajo. Posamezni kupec bo v javni prodaji lahko kupil največ 310 delnic, katerih nominalna vrednost znaša 1000 tolarjev, prodajna pa 1310 tolarjev. V Radenski pričakujejo, da bo njihove delnice skupaj s tistimi iz notranjega odkupa in interne razdelitve, ki je že končana, kupilo približno 15 tisoč Slovencev. Tako kaže, da bo kljub vsem nevšečnostim zaradi denacionalizacijskih zahtevkov v začetku drugega polletja lastninjenje Radenske končano.	(O.B.)
Seveda gremo, če ne gremo, samo da drugam
B020 Kovač
Ko so se začele resnejše priprave za malo večji korak v Evropsko unijo, so si politično de-javnejsi Slovenci razdelili vloge tako slikovito, da si jih je vredno - čeprav bežno - ogledati vsaj nekaj.
Eni bi na primer poglavitne pripravljalne evropskega sporazuma postavili pred sodiSče,
Ceš da ravnajo protiustavno, ker obljubljajo tujcem nekaj, kar Se ne piše v ustavi. Obramba najbrž ne bi imela težavnega dela, saj v ustavi tudi ne piše, da se je ne sme spreminjati, samo zapovedanega postopka se je treba držati. Ta za zdaj ni bil krSen. Toda velja upoštevati, da v političnem boju dejstva niso vselej najmočnejše orožje.
Drugi pravijo, da bi črtanje ustavnega člena, po katerem tujci ne morejo priti do slovenske zemlje, pomenilo razprodajo države, kar je mogoče razložiti tudi tako, da se severozahodni bogataši nadvse zanimajo za Slovenijo. Tretji se hudujejo, CeS da vlada obljublja ustavne spremembe prej, kot bi bilo neizogibno, kar bi bilo mogoče razumeti tudi kot namigovanje, da vlada »nekam leze« Evropi. Se pravi, da ni ravno pokončna. Četrti si želijo temeljite analize, kaj bi »evropeizacija« prinesla Sloveniji dobrega, kaj slabega. Brez takšnih študij se čutijo nebogljene. Peti bi Sli v Evropo, ampak bi se prej pripravili, kot je v navadi pri poroki. Sesti pa se na vse strani neutrudno pogajajo. Od trdega dela dobivajo temne podočnjake, ki jim ne bi bili ravno v okras, če bi bili v poslednjem trenutku -kar postaja vse bolj verjetno - vendarle povabljeni v Cannes na evropski vrh.
Različnih pogledov na slovenski pohod v Evropo ni treba dramatizirati, pravi na vse to eden od evrofilskih politikov. Po njegovem mnenju je ni politične stranke ali skupine, ki bi v resnici nasprotovala »evropeizaciji« Slovenije. Le kdo si ne bi želel proste poti od Sečovelj do severnega tečaja! Različnost pogledov menda služi zgolj za domačo rabo.
Tolažba ni slaba, a je tako videna podoba slovenskega političnega prostora vseeno strašljiva, zlasti ker je slovenska zavest povsem razklana, politične bojne sekire pa začenjajo udarjati natanko v najglobljo razpoko. Kot pravijo pogosto uporabljane mnenjske raziskave, bi večina Slovencev namreč prav rada šla v Evropsko unijo, za nič na svetu pa ne bi dovolila tujcem, da bi kupovali slovensko zemljo, kar ne gre skupaj. Ce bodo nekateri politični bojevniki temeljito izkoristili taksno razdvojenost, res ni rečeno, da bi na morebitnem referendumu z vprašanjem, ali bi sli v Evropo, večina Slovencev odgovorila pritrdilno.
Navsezadnje se niso Se niti dobro vživeli v vlogo, na svoji zemlji svoj gospod, ko se že kaže na obzorju nova »nevarnost«, tokrat sicer s severa, bolj civilizirana in mnogo obetajoča, ampak vseeno grozi vzeti nekaj tistega, kar je bilo komaj dobljeno. Ce bi to prevedli v jezik za politično rabo, bi morda lahko rekli, da je po srditem spopadu za pravico do državne suverenosti nekoliko zgodaj za podpis na dokumentu, ki bi posamezniku, povrhu še tujcu, dal kakšno pravico, ki pripada samo strnjenim nacionalnim vrstam. Čustvo bi se v takšnem primeru utegnilo odzvati močneje kot razum. Politiki, ki so po volji volivcev potisnjeni v položaj kritikov vladajočih, bi se tega z zadovoljstvom oprijeli. Na svoje prapore bi znova pripeli boj za slovensko zemljo in pod njimi nemara tudi - zmagali.
Vloge v bližajočem se političnem spopadu so pravzpmv razdeljene pristransko. Ce bi zagovorniki sorazmerno hitrega pridruževanja Evropski uniji zmagali na morebitnem referendumu, bi si nakopali samo nove skrbi. Slovenija je sicer od vseh »vzhodnjaških« držav nedvomno najbolj zrela za Evropsko Unijo, vendar še zdaleč ni prilagojena vsem normam, ki veljajo v njej. Narodovo telo, ki je nadvse občutljivo na posege od zunaj, bi se trdovratno upiralo sleherni spremembi. Kritiki vladajočih, ki bi Se naprej obtičali v tej vlogi, bi izkoristili takšen odpor in vse do neizogibnih volitev uspešno tolkli po vladajočih. Ce pa bi morebitni referendum zavrnil »evropeizacijo« Slovenije, bi praporščaki »totalne suverenosti« po logiki stvari dobili oblast, utemeljeno na narodovi volji, da ne gre nikamor in bo ostal lepo doma, sam v svoji hiši, ki jo je dozidal šele pred kratkim. Potem tudi ne bi veljale evropske norme temveč zgolj domače, prav tako merila, kaj je dobro ali celo sodi v »sam vrh«. To pa bi lahko marsikomu prijalo.
REFERENDUMI
To, kar se je dogajalo v zadnjih tednih v italijan-skem parlamentu, ni nekaj aovega. Ponavlja se ob vsa-referendumu, saj so ra-^ao zadnji tedni pred glasovanjem Cas, v katerem poli-oCne sile mrzlično iščejo kompromis, ki naj bi preprečil ljudsko glasovanje.
.... lata 1974, ko je bil v Ita-aji prvi referendum, so po-ancne sile to poskusile že marsikdaj, aapelo pa jim je le malokrat
Tildi tnlrrnt io	toTro	n
Poražena politika spet pokazala nesposobnost ukrepanja
-“euvume o vprašanju televizijske Storme, saj so prav pri tem proble-pru njihova stališča pogojevali veliki arteresi in skoraj naravno je bilo, da s° jastrebi spopada prevladali nad golobicami dialoga. Preseneča pa uejstvo, da parlamentarcem ni uspe-° najti skupnega jezika ob veliko . enostavnem problemu kot so ur-aud trgov. Tudi v tem primeru se bo-?° raorali izreci volilci, ker politikom rd uspelo razplesti vozla.
To nenapisano pravilo velja v Ita-P. od kar so bili Itahjani z referen-
Posiedica nesposobnosti italijanskih politikov, da bi do nekaterih proble-eiov pristopih z res državniškim in zgolj pristranskim pristopom, enem pa tudi deistva. da so vsi re-
—^uuui toimacm kot gorjačo, s ka-er° nej bi nasprotnika prisilili, naj Popusti. Skoraj vsi referendumi, o katerih so se izrekli italijanski volilci Pa tudi tisti, ki jih ustavno sodišče dovolilo - so bili predvsem sredstvo pritiska. Pobudniki niso želeh, . a o* se o zastavljenih problemih
Volllr*! amTtolr or\ "naf/OTv^-T-i n m
koi pnnsk na parlament, T3! bi nekatere probleme rešil. Kar se eveda ni zgodilo. Delna izjema je amo radikalni voditelj Marco Pan-elta, ki se vselej bori, da bi se ljudje
izrekU o referendumih, za katere je dal pobudo s svojimi sopotniki. Pan-neha pa se ne poslužuje ljudskih glasovanj kot pritiska za rešitev nekaterih problemov, ampak kot gorjače proti predstavniški demokraciji.
Referendum je v italijanski ustavi zamišljen kot dodatno demokratično jamstvo, s katerim ljudje lahko odpravijo nekatere zakone, ki jih imajo za zgrešene. Z referendumom se namreč lahko le Črta nekatere zakone, ni pa možna zakonodajna dejavnost. Ta ostane vselej v pristojnosti parlamenta, ki mora sklepati v skladu z voljo ljudi. Skoraj dvajset let se referenduma ni poslužil nihče. Prvi so po njem segh katoliški krogi, ki so v prvi polovici sedemdesetih let hoteh odpraviti zakon o razporoki. Od tedaj so se morah volilci izreci o neštetih vprašanjih, največkrat takih, ki v normalnih pogojih ne bi sodila med teme za referendum. Kajti značilnost referenduma je, da je »Cmo-bel«, zahteva jasno opredelitev za Da ah za Ne in ne dopušča nobenih vmesnih sivih tonov. V večini primerov pa problemov ni mogoče reševati tako odsekano. To se v primeru letošnjih referendumov jasno kaže zlasti pri tistih, ki so posvečeni televizijskemu sistemu. Kakršen koh bo izid glasovanja, bo to lahko le osnova za zakonodajalca, ki bo moral nato razvozlavati problem na osnovi opredelitve vohlcev. V primera televizije pa je dodatno zakomplicirala zadevo še razsodba Ustavnega sodišCa, ki je ocenilo, da je nekaj členov zakona
Vojmir Tavčar
Mamml protiustavnih in da zasebnik ne bo mogel več imeti vec treh vsedržavnih netvvorkov. Razsodba Ustavnega sodišCa bo morala biti za zakonodajalca glavno vodilo, medtem ko bo izid referendumov le »dodaten priročnik«.
Referendumska vprašanja so običajno zelo zapletena, saj se nanašajo na zakon ah na del zakona, ki bi ga pobudniki radi odpravih. Poprečnemu volilcu so zato težko razumljiva To je veljalo sicer za vse dosedanje referendume. Težavo je mogoCe običajno mogoCe premostiti tako, da se volilcu jasno razloži, kateri je smisel vprašanja in kakšne so posledice opredelitve za Da ah za Ne. Vendar to je možno samo, Ce je število vprašanj omejeno, medtem ko postaja vse bolj zapleteno, ko je vprašanj veliko. Letos jih bo kar dvanajst, in to je pravi labirint, v katerem se težko znajdejo tudi tisti, ki se s temi problemi poklicno ukvarjajo. Različno obarvane glasovnice in navedba teme, o kateri se bo moral izreci, bo volilcu nekoliko olajšalo izbiro, ni dvoma pa, da bo zmeda precejšnja, saj so teme, o katerih bo treba odločati zelo različne in gredo od prisilnega bivališča do sindikalne problematike, od umikov odprtja trgovin do televizijskih problemov.
Ah je ob kopici vprašanj (in bilo bi jih še veliko več, ko bi Ustavno sodišče odobrilo vse predloge) možna zavestna izbira?
To vprašanje si je zastavil tudi predsednik republike Oscar Luigi
Scalfero, ki si je za kulisami zelo prizadeval, da bi stranke našle v parlamentu rešitev vsaj za najbolj zapletene probleme in tako preprečile referendume, saj pomeni - tudi zaradi povedanega - dejstvo, da se morajo ljudje izreci na referendumu, vselej poraz za pohtiko, ki dokazuje svojo nesposobnost, da bi rešila nekatere probleme.
Toda naCin, kako se v Italiji uporablja referendume, ne dokazuje samo nesposobnosti pohtike, da bi bila kos svojim nalogam. Vse pogostejše seganje po referendumih (Marco Pannella je napovedal, da bo zaCel zbirati podpise za novih 18 ljudskih glasovanj) bi lahko spremenilo tudi znaCaj italijanske države, ki bi se vsaj v zamisli nekaterih (in Panneha sodi med nje) postopno spremnila iz predstavniške v neposredno demokracijo. In vprašanje je - mimo vseh pomislekov o ustavnosti takega ravnanja - ah je mogoCe sodobno razvito državo, v kateri bi pohtika morala skrbeti za sitezo različnih hotenj in prizadevanj ob upoštevanju skupne koristi, sploh lahko upravlja s prijemi neposredne demokracije. Se zlasti pa to ni mogoCe s takim sredstvom, kot je referendum.
Kopica referendumov je odraz krize italijanske države, predvsem pa nesposobnosti pohtike, da bi opravljala svojo nalogo in ustvarjalno tolmačila opredelitve vohlcev. Dogajanje zadnjih tednov je to jasno pokazalo zlasti pri vprašanju reforme televizijskega sistema. Silvio Berlusco-
ni golobicam v Kartelu ni dovolil, da bi zares iskale možnost dogovora z levo sredino. Ravnal je kot podjetnik in izbiral, glede na koristi svojega podjetja Fi-ninvest (Ocenil je, da zaigra vse za vse, saj bi ob morebitni zmagi Da Finivest ne bil na slabšem, medtem ko bi lahko kaj pridobil z zmago Ne-jev). To bi bilo legitimno in pravilno, ko bi bil Berlusconi samo podjetnik, ni pa sprejemljivo, ko je isti Človek obenem tudi lider naj-veCje italijanske stranke.
Pa tudi leva sredina ni znala najti skupnega imenovalca. D’Alemovo željo po dialogu in prepričanost, da je pogovor vselej boljši od spopada, so zavrle sredinske stranke in Severna liga, ki so se zbale, da bi jih dogovarjanje med Berlusconijem in D’Alemo potisnilo na obrobje.
Podobna in pristransko še bolj pretirana logika je prevladala tudi pri vprašanju o urniku odprtja trgovin, pri katerem je Kartel pod pritiskom Pannellovih reformatorjev z obstrukcijo preprečil dogovor.
Vse to kaže, da bi Italija potrebovala korenite reforme, da bi lahko bila bolje opremljena za izzive sodobnega Časa. Paradoks je v tem, da bi se teh reform morah lotiti tisti, ki niso bih sposobni rešiti niti vprašanja, kdaj naj bodo odpšrte trgovine.
Strani o referendumih so pripravili:
Vlasta Bernard Danilo Bizjak Drago Gašperlin Sergij Premru Sandor Tence Fotografije Foto KROMA
NEDELJSKE TEME
Med referendume s političnim predznakom sodijo tudi Štirje na sindikalno tematiko, in sicer referendumi St. 1, 2, 3 in 7. Prve tri je predlagala Stranka komunistične prenove, ki ima določeno tezo znotraj sindikata CGIL in bi rada vlogo tega manjšinskega krila Se okrepila, Četrti pa je sad politične strategije t. i. Pannellovega kluba, ki stremi za oslabitvijo sindikatov.
Osrednje tri sindikalne organizacije so zavzele do referendumov v bistvu soglasno staliSCe: CISL in UIL elanom in delojemalcem svetujeta, da v vseh Štirih primerih glasujejo NE, CGIL pa se je jasno opredelil le za referenduma St. 1 in 7 (seveda z NE), medtem ko prepušča glede referendumov st. 2 in 3 svobodno izbiro, Čeprav je glede St. 3 načelno za DA.
Na glasovnici za referendum St. 1 (rumena barva) bo naslednje vprašanje:
»Hočete, da se iz zakona St. 300 z dne 20. maja 1970‘DoloCbe o zaSčiti svobode in dostojanstva delavcev, sindikalne svobode in sindikalne dejavnosti na delovnem mestu in določbe o namestitvi’ Črta tisti del, ki ga vsebuje 1. Člen, 19. odstavek, in sicer le naslednje besede:‘v okvira a) združenj, ki pripadajo najbolj reprezentativni konfederaciji na državni ravni in b) sindikalnih združenj, nevClanjenih v zgoraj omenjene konfederacije, ki so podpisniki državnih ali pokrajinskih kolektivnih delovnih pogodb, ki veljajo v proizvodni enoti’?«
Državni zakon St. 300 je v resnici statut delavcev.
Glasovnica za referendum St. 2 (slonokoščene barve) bo vsebovala sledeče vprašanje:
»HoCete, da se odpravi 19. člen,
1.	odstavek, Crka‘a) združenj, ki pripadajo najbolj reprezentativni konfederaciji na državni ravni’ ter Črka b), in sicer samo besede‘nevclanje-nih v zgoraj omenjene konfederacije’ in besede‘državnih ali pokrajinskih’, zakona St. 300 z dne 20. maja 1970‘Določbe o zaSCiti svobode in dostojanstva delavcev, sindikalne svobode in sindikalne
Nedelja, 4. junija 1995
ŠTIRI JE PREDLAGALA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE, ENEGA PA PRISTAŠI MARCA PANNELLE
Sindikalni referendumi tudi merilo demokracije
dejavnosti na delovnem mestu ter določbe o namestitvi’?«
Z glasovnico za referendum St. 3 (sive barve) pa bo treba odgovoriti na vprašanje:
»HoCete, da se odpravi zakonski odlok St. 29 z dne 3. februarja 1993‘Racionalizacija organizacije javnih uprav in revizija discipline na področju javnih služb v smislu 2. Člena zakona St. 421 z dne 23. oktobra 1992’, objavljenega v redni prilogi Uradnega lista St. 30 z dne 6. februarja 1993, splošna serija, in sicer samo 47. člen (sindikalno zastopstvo) v besedilu, ki izhaja iz razsodbe ustavnega sodiSCa St. 359 z dne 30. julija 1993, in iz spremembe k 22. Členu zakonskega odloka št. 546 z dne 23. decembra 1993?«
Vprašanja so sila zapletena in večini ljudi nerazumljiva, zato jih bomo obrazložili z besedami elana deželnega tajništva CGIL Roberta Treua. »Predlagatelji teh treh referendumov ne želijo prizadeti sindikatov, temveč hočejo samo zagotoviti vsem delavcem, da bi lahko sami oblikovali lastno sindikalno organizacijo, naj bo se tako majhna,« pojasnjuje Treu in dodaja: »Toda to je že mogoče, vsi delovni ljudje lahko svobodno osnujejo svoj sipdikat in če jih kdo pri tem ovira, je to samo delodajalec. To je bilo omogočeno s sporazumoma, ki so ju sklenili CGIL, CISL in UIL že julija 1993 in pozneje decembra 1994 z vlado in po katerih so na delovnih mestih že nastala'enotna sindikalna predstavništva’ (RSU). Besedilo sporazuma so vnesli v zakonski osnutek, ki ga je senat že odobril, zdaj pa ga mora se poslanska zbornica, vendar tu odobritev preprečuje obstrukcionizem desnice. Referenduma St. 1 in 2 sta torej povsem odveč, ker je zadeva sindikalnih zastopstev že rešena; in ni res, da samo v korist treh konfederacij, temveč v korist vseh, tudi manjših sindikatov.« Kaj pa referendum St. 3? »Isto velja zanj,« zatrjuje Treu, »kajti sleherni delojemalec si organizacijo sam izbere in z referendumi se ne bo Cisto nič spremenilo. Razlika bo edinole v tem, da bo mo-
ral delodajalec spoštovati državni zakon, če pa ta v zbornici ne bo prodrl, se bo itak moral držati sporazuma med CGIL-CISL-UIL in osrednjo izvršno oblastjo oziroma delovne pogodbe. Kar zadeva zakonski predpis, po katerem ministrski predsednik določa najbolj reprezentativno sindikalno organizacijo, naj povem Se tole: če se hočeS pogajati z vlado, moraš biti močan, velik sindikat, a ni dvoma, da imajo največjo težo ravno CGIL, CISL in UIL.«
Pa Se referendum št. 7. Na glasovnici (svetlo zelene barve) bo sledeče vprašanje:
»HoCete, da se odpravi zakon St 300 z dne 20. maja 1970, ki vse-buje‘DoloCbe o zaščiti svobode in dostojanstva delavcev, sindikalne svobode in sindikalne dejavnosti na delovnem mestu ter določbe o namestitvi’, in sicer samo: 26. Člen, 2. odstavek:‘Sindikalna združenja delavcev imajo pravico, da prejmejo z odbitkom na plaCi oziroma na storitvah, ki so opravljene na raCun ustanov za socialno skrbstvo, prispevek, ki jim ga delavci nameravajo plačati na naCin, ki ga določajo kolektivne delovne pogodbe, katere jamčijo tajnost nad zneskom, ki ga posamezni delavec plaCa sindikalnemu združenju’ in 3. odstavek:‘V podjetjih, kjer delovni odnos ni urejen s kolektivnimi pogodbami, sme delavec prositi, da se njegov sindikalni prispevek plaCa združenju, ki ga sam izbere’; ter zakonski odlok St. 297 z dne 16. aprila 1994, ki vsebuje‘Odobritev enotnega besedila zakonskih določb, veljavnih na področju izobrazbe, ki se nanaša na Sole vseh vrst in stopenj’, in sicer samo 594. člen?«
Roberto Treu nima glede tega referenduma nikaksnega dvoma: »To je očiten poskus, osibiti sindikalno gibanje in z njim tudi vse delovne ljudi, kajti omenjeni prispevki krepijo finančno osnovo sindikata in mu omogočajo, da neprestano izboljšuje storitve v prid včlanjenih, a tudi nevčlanjenih delojemalcev in upokojencev. Sicer pa je to tudi vrnitev v preteklost in korak nazaj na poti v Evropo.«
Razlogi za DA
Predlagatelji referendumov št. 1, 2 in 3 trdijo, da CGIL, CISL in UIL monopolizirajo sindikalno gibanje in da si v sindikalnih predstavništvih zagotavljajo večino. To je nedemokratično, dodajajo, kajti uslužbenci morajo imeti pravico, da na delovnih mestih popolnoma svobodno izbirajo svoje predstavnike, ki bodo ščitili njihove interese pred delodajalcem. Podobno menijo predlagatelji referenduma št. 7, ki vrh tega poudarjajo, da CGIL, CISL in UIL od delojemalcev naravnost izsiljujejo prispevke; le-ti torej niso prostovoljni, poleg tega naj bi delavec še ne vedel, koliko mu delodajalec pravzaprav odtrga od plače za sindikat.
Razlogi za NE
CGIL, CISL in UIL odgovarjajo, da je oblikovanje sindikalnih predstavništev že povsem svobodno, in to ravno po njihovi zaslugi. Ne samo, sleherna skupinica delojemalcev sme prosto ustanoviti lasten sindikat, pa naj bo še tako majhen; kot primer navajajo, da je na Tržaški občini kar 11 sindikalnih organizacij-Referendumi bodo ustvarili še večjo zmedo ter navedli zlasti manjša podjetja, za katera ne veljajo vsedržavne kolektivne pogodbe, k temu, da bodo uslužbence še bolj izkoriščala. Sindikalni prispevek pa je docela prostovoljen in vsakdo ga lahko vsak trenutek odpove. Sindikalna demokracija je torej že zagotovljena.
KAKO OCENJUJETA REFERENDUME SLOVENSKA SINDIKALISTA
Predlog za ukinitev prostovoljnih prispevkov pomeni odkrit in nepojmljiv napad na sindikat
Okrepiti demokracijo znotraj sindikata in v odnosih z delavci, a upoštevati tudi pomen reprezentativnosti
Renato Kneipp, tržaški pokrajinski generalni tajnik sindikata gradbincev FILLEA, ki deluje v okviru najveCje italijanske sindikalne konfederacije CGIL, se je opredelil za en NE in za tri DA. Negativen glas se seveda nanaša na referendum št. 7, s pomočjo katerega bi radi Pan-nellovci in njim podobni preprosto onemogočili sindikatom, da bi Se naprej prejemali od delojemalcev prostovoljne prispevke, ki jim jih odtrgajo delodajalci na plači. Ti prispevki so bistvenega pomena za obstoj in delo sindikalnih organizacij, zato je jasno, da hočejo predlagatelji referenduma uničiti zaščitnike delovnih ljudi in posredno le-tem odvzeti sleherno pogajalsko oporo nasproti podjetnikom. Prav tako je kajpak jasno, da ne bi smel noben uslužbenec oddati pozitivnega glasu, saj bi se na ta način pridružil zakrknjenim nasprotnikom delavskega gibanja.
Povsem drugačno pa je Kneip-povo mnenje o referendumih st. 1,
2 in 3, ki zadevajo problem sindikalnih predstavništev na delovnih mestih, pa naj bodo ta v privatnih ali državnih rokah. Zdaj je v veljavi takšna praksa, da ima sindikat, ki v podjetju prevladuje, v predstavništvu že avtomatično zajamčeno eno tretjino elanov ne glede na izid volitev. Ne samo, dodaja Kneipp, svojih elanov ta sindikat ne izvoli, temveč jih kar neposredno imenuje. Voditelj FILLEA zatrjuje, da je to povsem krivično in nedemokratično, ter se zavzema za odpravo zajamčene tretjine.
Obenem pa Renato Kneipp poziva k razponu demokracije tudi takrat, kadar sindikat sproža med delovnimi ljudmi glasovanja o delovnih pogodbah ali pa o pomembnih sporazumih z osrednjo izvršno oblastjo. Kot značilen primer navaja ravno glasovanja o reformi pokojninskega sistema, ki so se končala pretekli Četrtek. Mnenje delavcev ni obvezujoče, zato se
lahko sindikat nanj tudi požvižga, razlaga Kneipp in zaradi tega zahteva uvedbo pravih referendumov, ki bi bili torej za vodstva sindikatov obvezujoče in ne samo posvetovalne narave.
»Seveda bi tudi jaz najrajši videl, da bi vsa ta vprašanja lepo urejeval zakon in da nam v sedanjih tako kočljivih družbeno-po-litičnih razmerah ne bi bilo treba na volišča,« poudarja slovenski sindikalist in pripominja: »Toda z zakonskim besedilom, ki leži zdaj v poslanski zbornici, Se zdaleč nismo zadovoljni in zato smo se morali, čeprav neradi, odločiti za to referendumsko preizkušnjo.«
Tudi Igor Castellani, ki v sklopu patronata INAC urejuje pokojninska vprašanja, ima dokaj jasne pojme. »Zame je predvsem važno to, kako bodo ljudje odgovorili na vprašanji, ki ju zastavljajo predlagatelji referendumov St. 1 in 7, saj gre tu v praksi in načeloma za direkten napad na sindikalno gi-
banje,« naglasa sogovornik in pristavlja: » V bistvu imamo opraviti z zahtevo po ukinitvi principa o reprezentativnosti sindikatov, kar je absurdno. Teoretično lahko sleherni delavec ustanovi sindikat, vprašanje pa je, kolikšno težo bo ta imel; gotovo ne taksno, kot jo ima lahko velika in uveljavljena organizacija, s čimer ne mislim samo CGIL, CISL in UIL.« Castellani izraža bojazen pred razvrednotenjem trdega sindikalnega dela množice ljudi, zato bo oddal glas NE.
O referendumih St. 2 in 3 Castellani pojasnjuje, da sta zelo podobna Številki ena in da v bistvu oba Sirita predstavniško moC delojemalcev tako zasebnega kakor javnega sektorja na panožne, stanovske organizacije. Ob tem pa poudarja, da sta referenduma v praksi že presežena in torej nimata posebnega pomena. Zaradi tega soglaša z odločitvijo vodstva CGIL, da glede teh dveh primerov ne posreduje včlanjenim in siceršnjim udeležen-
cem skorajšnjega ljudskega glasovanja nobenega navodila in prepušča izbiro njihovi lastni presoji.
Cisto nasprotnega mnenja pa je seveda Igor Castellani kar zadeva »zloglasni« referendum St. 7, preko katerega bi predlagatelji iz vrst Pannellovih klubov hoteli sindikate prikrajšati za njihov osnovni vir dohodkov, se pravi za prostovoljne prispevke včlanjenih uslužbencev. »To je naravnost nepojmljiv poskus spodkovanja tal sindikalnim organizacijam,« je ogorčen Castellani, Čeprav nazadnje priznava, da ne bo imel referendum nobenega praktičnega učinka na danost. Zakaj ne? Zaradi tega ne, ker bo vsakdo lahko Se naprej in ne glede na taksen ali drugačen izid glaso- ( vanja pooblastil delodajalca, da mu od plaCe odtrga določen znesek in ga preusmeri sindikatu v obliki Članarine. To je pac svobodna izbira posameznika, ki mu tudi nihče ne more preprečiti, da svoj prispevek umakne, kadar pac misli.
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 4. junija 1995 "J (J
V OBČINAH, KI IMAJO VEČ KOT PETNAJST TISOČ PREBIVALCEV
Dvojni krog volitev županov
je tm v peti Kartela svoboščin
Zupan večine ali »trdne manjšine«?
V nedeljo, ll.junija bomo na volišču dobili tudi temnomodro glasovnico (označeno s številko 8) z vprašanjem, ali se strinjamo z ukinitvijo balotaže (drugega) kroga pri izvolitvi župa-nov tudi v občinah, ki imajo več kot petnajst tisoč prebivalcev. Gre morda navidez za politično uepomemben (ali postranski) referendum, v resnici pa ni tako. Ljudsko glasovanje namreč za-deva enega temeljnih členov nove volilne zako-uodaje za izvolitev krajevnih uprav (občin in Pokrajin).
Volilna zakonodaja, ki je v praksi stopila v veljavo leta 1993, je korenito obnovila celotni sistem izvolitve občinskih in pokrajinskih upraviteljev. Glavno novost predstavljata neposred-na izvolitev županov oziroma predsednikov Pokrajin ter večinski sistem za izvolitev skupščin. Medtem, ko je v občinah, ki imajo utanj kot 15 tisoč prebivalcev, za župana izvoljen kandidat, ki v prvem krogu dobi največ Blasov, je v večjih občinah v prvem krogu izvoljen za župana le kandidat, ki dobi absolutno večino glasov. V nasprotnem primem je potreb-ua balotaza (dva tedna po prvem krogu) med uajbolje uvrščenima kandidatoma.
Pobudniki tega referenduma (Pannellovi radikalci) predlagajo, da bi popolnoma poenotili °oa sistema za izvolitev Zupanov. Da bi torej čez uoc odpravili balotažo in da bi bil tudi v obči-Uah, ki imajo nad 15 tisoč volilcev, takoj izvoljen za župana kandidat, ki bi dobil največ glasov. Tudi enega več od ostalih županskih kandidatov. S tem - pravijo pobudniki tega ljudskega glasovanja - bi volilni sistem za izvolitev krajevnih uprav približali čistemu večinskemu sistemu, ki je npr. že stoletja v veljavi v Veliki Britaniji.
, Nasprotniki referenduma (leva sredina, SKP
Severna liga) pa odločno osporajavo tej trditvi- Pravijo, da bi ukinitev balotaže le še dodatno tazdrobila politični sistem in odvzela pristojno-sti (in odgovornosti), ki so jih župani pridobili z dovim volilnim zakonom. Odprava dvojnega kroga pa bi od ljudstva neposredno izvoljenemu ritpanu odvzela reprezentativnost in torej moč (ter ugled) pri vodenju občinske uprave.
Morebitna zmaga »da« bi torej odpravila župansko balotažo v večjih občinah, za izvolitev Predsednika pokrajin pa bi še dalje ostal v velja-Vl dvojni krog. Ali ni to italijanski paradoks?
Z morebitno zmago »da« na tem referendumu bi se politično gledano najbolj okoristila desnica, ki istočasno nasprotuje dvojnemu krogu tudi pri izvolitvi senata in poslanske zbornice. Gre za staro in dobro znano stališče Kartela svoboščin, ki se dobro zaveda svoje politične (in volilne) šibkosti pri upravnih volitvah.
Ze prve vohtve z neposredno izvoht-vijo županov in predsednikov pokrajin decembra leta 1993 so zelo jasno pokazale, da desnica, ah zmaga v prvem krogu, ah pa ne zmaga. Edina izjema je bil takrat Milan, kjer je župan Formentini (Severna liga) v balolaži premagal svojega progresističnega tekmeca Daha Chieso. Od takrat do danes pa so se -
tako v Milanu kot po vsej Itahji - poh-tično razmere krepko spremenile. Bos-sijeva stranka ni več zaveznica Berlusconija in Pinija, ustvarila pa se je tudi močna levosredinska koahcija, ki kandidira Prodija za ministrskega predsednica.
Desnica torej podpira ta referendum iz zgolj pohtične računice. Pri tem pa tudi pravi, da bi z enim samim volilnim krogom država na vsakih vohtvah priš-tedila več desetin milijard lir. Na sredini in levici pa odgovarjajo, da sredstev za izvajanje demokracije in pluralizma ne gre na noben način postavljati v te okvire, saj so diktature v tem primeru zelo poceni sistemi. Od tod poziv volil-cem, da glasujejo »ne«.
V TRŽAŠKI IN V GORIŠKI OBČINSKI SKUPŠČINI
Slovenci so proti odpravi balotaže in podpirajo mnenja zagovornikov »ne
Odpravo balotaže bi prizadela tudi politično življenje naše manjšine
Svetovalci slovenske narodnosti v tržaškem in v goriškem °očinskem svetu so enotnega nnnenja, da je treba 11. junija zavrniti referendum o volilnem sjstemu za velike občine in da je^Ja zato glasovati ”ne”. So udi mnenja, da bi morebitna zmaga pobudnikov referendu-®a (torejprevlada "da") ustavi-a Proces političnega združe-vanja v državi, ki se uspešno uveljavlja tudi med Slovenci v Italiji.
Tržaški svetovalec Zavezništva za Trst - Slovenske skupnosti Andrej Berdon naspro-U]e odpravi drugega volilnega jjnga za izvolitev župana v ve-jh občinah, ker bi to pomeni-da bi manjšina enostavno
v adala nad večino. Pri tem navaja konkretep primer. Na vo-1 vah se npr. predstavi deset volilnih list in isto število žu-Paiiskih kandic 'atov. Vsaka lista obi približno deset odstotkov
glasov in le ena od teh za desetinko odstotka več od ostalih. Za župana bi bil izvoljen kandidat - dodaja Berdon - ki bi imel za sabo le nekaj nad deset odstotkov volilcev, kar je v kričečem nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli. Morebitna zmaga "da” bi po njegovem tudi močno oškodovala Slovence, ki bi z novim sistemom tvegali, da ostanemo izključneni iz tržaškega občinskega sveta.
Odločen zagovornik ”ne” je tudi Igor Dolenc (DSL). Se še nismo privadili novega volilnega sistema, ko nam že ponujajo novosti, ki so vrh vsega v teh razmerah nesprejemljive. Dolenc je tudi mnenja, da majhnih občin ne gre na noben način vzporejati in enačiti z velikimi. Odprava balotaže bi po njegovem ustvarila le zmedo in še večje nezaupanje ljudi v krajevne uprave. Ustvarila pa bi tudi nove težave v odnosih med žu-
panom in občinskim svetom, ki so že sedaj precej težavni - pravi slovenski svetovalec DSL - ki kot primer navaja včasih razburljive odnose med tržaškim županom in občinsko skupščino.
Ce bi bilo odvisno od mene, bi drugi volilni krog za izvolitev županov razširil na vse občine, z izjemo najmanjših (kot je npr. Repentabor), je mnenja Peter Močnik (ZT-SSk). Številčna manjšina bi upravljala večino, en sam krog bi bil upravičen ter sprejemljiv le v primeru, da imaš od vsega začetka dve listi in dva županska kandidata, kot se npr. dogaja v Veliki Britaniji. Zmaga ”da” na tem referendumu bi po Močnikovem mnenju slabo vplivala na politično življenje naše manjšine ter na njeno predstavništvo, predvsem v tržaški in v goriški občini.
"Ne” podpira tudi goriški
svetovalec DSL Igor Komel, ki meni, da bi bila odprava dvojnega kroga velik korak nazaj v primerjavi s sedanjo volilno zakonodajo, ki končno priznava Zupanu in upraviteljem večjo težo (in odgovornosti), občinskemu svetu pa vlogo nadzornika in usmerjevalca uprave. Komel je tudi mnenja, da je referendumov preveč in da gre za veliko zlorabo tega pomembnega demokratičnega inštrumenta.
Da je referendumov preveč je trdno prepričan tudi goriški svetovalec SSk Bernard Spazza-pan, ki bo na to referendumsko vprašanje vsekakor odgovoril ”ne“. Upravitelji in občani so se komaj privadili novega volilnega sistema - je mnenja Spazza-pan - ko smo že pri zahtevi po spremembah. Volilni zakon za velike občine je po njegovem dober ter učinkovit in ga zato velja ohraniti.
Edinole desnica podpira ukinitev drugega kroga<
Referendum o sistemu izvolitev županov v občinah, ki imajo več kot petnajst tisoč prebivalcev, je pravzaprav razklal politične sile. Desničarski Kartel svoboščin podpira pobudnike tega ljudskega glasovanja in se torej zavzema za ukinitev balotaže pri izvolitvi županov, levosredinska koalicija, Severna liga in Stranka komunistične prenove pa enotno vabijo volilce, da v nedeljo, ll.junija glasujejo »ne«. Tudi ta referendum, ki je sicer zelo pomemben, so močno zasenčili referendumi o televizijskem sistemu.
Kartel svoboščin, kot rečeno, poziva ljudi, naj glasujejo »da« in naj torej prispevajo k splošni ukinitvi drugega kroga za izvolitev županov. Resnici na ljubo, pa se desnica ni kdovekako angažirala pri tem referendumu. Silvia Berlusconija in njegove pristaše, kot znano, zelo zanimajo (in skrbijo) edinole trije referendumi o televizijskih omrežjih, Nacionalno zavezništvo pa je bilo itak že od začetka malo ali nič navdušeno nad tem vprašanjem, tako da je desnica skoraj vso volilno kampanjo prepustila Marcu Pannelli in njegovim reformatorjem. V bistvu stranki, ki je dala pobu-
do in zbirala podpise za ta referendum.
Tudi levica pa se doslej, resnici na ljubo, ni kdovekako angažirala za to ljudsko glasovanje, kateremu je od vsega začetka odločno nasprotovala. Tudi stališča levice in ostalih strank, ki podpirajo vlado Lamberta Dinija, so očitno pod vtisom referendumov o televizijah. Nasprotniki referenduma vsekakor opozarjajo, da bi morebitna zmaga »da« močno načela, če že ne popolnoma »onesposobila« novo volilno zakonodajo za izvohtev krajevnih uprav, ki predstavlja - zlasti po mnenju levosredinskih sil - pomemben korak naprej na (zelo naporni) poti institucionalnih reform.
Med pristaši »ne« so se angažirali župani velikih mest, ki so bili decembra leta 1993 prvič neposredno izvoljeni od občanov, torej z novo volilno zakonodajo, to se pravi z balotažo. Zupani so izdelali posebno listino, v kateri pozivajo ljudi, da glasujejo »ne«, z utemeljitvijo, da je drugi volilni krog odraz demokracije, saj so tako izvoljeni upravitelji odraz čim širšega kroga občanov. Tozadevni poziv so, med drugim podpisali, župani Rima, Neaplja, Trsta, Genove in Benetk.
_____REFERENDUMI O URNIKIH TRGOVIN IN O TRGOVSKIH DOVOLJENJIH_
Sprostitev za večji red ali za povečanje zmešnjave?
Referendum štev. 9 o sprostitivi urnikov poslovanja trgovin
Referendum štev. 6 o odpravi dovoljenj za odpiranje trgovin
Z odgovorom na referendumsko vprašanje štev. 9 o urniku odprtja trgovin naj bi se volilci izrazili o ukinitvi zakona št. 558 iz leta 1971, ki daje županom na osnovi smernic deželne uprave nalogo, da določajo dnevni in tedenski urnik odprtja trgovin. Gre za področje, na katerem so se v zadnjih letih kresala stališča organizacij potrošnikov, sindikatov, delodajalcev in krajevnih uprav.
Učinki prevlade
odgovora »da«
Ce bi prevladali odgovori »da«, torej za ukinitev zakona št. 588, kot bi želeli pobudniki tega referenduma, bi imela Italija na tem področju najbrž najveCjo svobodo v Evropi.
Nastopila bi popolna deregulacija, sprostile bi se silnice divjega tržišča. Urnik bi prosto določal vsak trgovec zase v skladu s svojimi individualnimi potrebami in zmogljivostmi, Čeprav bi moral vseeno upoštevati obveznosti in omejitve o obveznem počitku, ki jih predvidevajo drugi zakoni in delovna pogodba odvisnih delavcev.
V	primerjavi z ostalimi evropskimi državami so lahko v Italiji trgovine odprte dlje, povprečno po 14 ur dnevno (v Evropi velja povprečje 9 ur) ali najmanj 2.350 m na leto. Vsak trgovec lahko izbira med 44 različicami urnikov v dnevnem časovnem razponu med 7. in 21. uro, seveda z obveznim nedeljskim zaprtjem.
Velika distribucija bi tako imela prosto pot, da uveljavi svoj monopol in bi zadala smrtni udarec malim trgovskim obratom, ki zaradi omejenosti osebja ne bi mogli konkurirati velikim. V zadnjih letih je vec kot sto tisoC malih in srednjih trgovskih obratov že zaprlo svojo dejavnost zaradi ekonomske krize in minimum taxa, Ce bo njihove vrste razredčil še ta nov val, pa bo posledice občutilo vse gospodarstvo, saj so male podjetniške strukture prava hrbtenica italijanskega ekonomskega sistema.
Študije in raziskave so dokazale, da non stop delovni urnik ne zagotavlja povečanja potrošnje in torej večjega zaslužka. Ker pa bi se s tem povečali obratovalni s troski, bi zelo verjetno in v kratkem doživeli navitje cen prodajnih artiklov. Ce bodo zapirali trgovine, se bo povečala brezposelnost (po statistiki izgubita za vsakega zaposlenega v veleblagovnici dve osebi vir zaslužka oziroma zaposlitev), spremenila se bo socialna struktura kraja in tudi okolja zaradi povečanja prometa v perifernih prodajnih centrih.
Učinki prevlade odgovora »ne«
V	veljavi bi ostal sedanji, sicer po želji trgovcev diversificirani režim umikov trgovin, ki že zdaj omogoča kar 44 variant.
Vsi se strinjajo, da je potrebna in možna Se večja prožnost in tudi nove strukture, ki pa jih je treba programirati z upoštevanjem potreb tako potrošnikov kot trgovcev.
Potrošniki bodo ohranili pravico do izbire.
Zagotovljena bo tudi kakovost življenja in modela socialnih izbir, saj manjši in ozemeljsko učinkovito porazdeljene prodajne točke zagotavljajo poleg praktičnega vidika tudi bolj human odnos med trgovcem in odjemalcem in utirajo pot Se večji specializaciji, ki se v zadnjih letih uveljavlja kot nova kvaliteta.
Ne bo popolne sprostitve »pravil igre«. Neomejena liberalizacija bi ne zagotovila večje svobode, ampak bi imela za posledico anarhijo in prevlado naravnega zakona džungle, po katerem zmaga močnejši, ne glede na vsebino ponudbe.
Z ohranitvijo sedanje trgovske mreže bi obdržali pečat civilizacije in socialnega
pomena manjšin struktur.
Starejša populacija, ki zaradi bolehnosti ali pomanjkanja prevoznega sredstva nima prostosti gibanja, se bo lahko Se naprej preskrbovala v trgovini »za vogalom«, ki ji bo po potrebi dostavljala blago neposredno na dom. Ostareli tako ne bodo prisiljeni obiskovati odročnejših trgovskih centrov v periferiji.'
ŠtališCa
Tako trgovske stanovske organizacije kot sindikati odvisnih delavcev so se odločno izrekli za »ne«. Utemeljujejo ga tudi na osnovi primerjave z drugimi državami Evropske unije, posebno pa s prepričanjem, da popolnoma sproščeni delovni urniki sploh ne bi bili odjemalcem v korist, ker da bi jih dezorien-tirali in jim zmešali nakupovalne navade.
Predsednik sekcije za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Egon Meden pravi: »Vprašanje je vsekakor delikatno, vendar mislim, da je potreben resen pristop. Menim, da množica državljanov ne more vsiliti neki delovni kategoriji pravila, po katerih naj dela. Sistem urnikov lahko še izboljšamo, vendar moramo skupaj najti neko uravnovešeno rešitev. Urniki so že zdaj precej prožni in raztegnjeni. Sploh ne verjamem, da bi se obneslo nedeljsko odprtje trgovin, saj si vsakdo že med tednom programira nakupe in izlete ob koncu tedna. Ob izrednih priložnostih, kot na primer za božic ali za binkošti, je že omogočeno odprtje trgovin ob nedeljah. Ze sedaj vsi ne spoštujejo urnikov, Ce bi uvedli liberalizacijo, pa bi zavladala nepopisna anarhija«.
Povsem nasprotno je seveda stališče pobudnikov referenduma in organizacij potrošnikov, ki že leta zahtevajo večjo prožnost urnikov obratovanja trgovin. Na dlani je namreč, da zaposleni potrošniki in še posebne ženske, ki so hkrati matere, kaj težko opravijo nakupe v premoru med dopoldanskim in popoldanskim delovnim Časom, saj so prav takrat posebno živilske trgovine po pravilu zaprte. Odjemalci očitajo trgovcem tudi majhno fantazijo pri določanju svojega obratovalnega Časa, saj praviloma ne izkoristijo niti možnosti, ki jim jo obstoječa zakonodaja daje na področju prožnosti urnikov. Skratka, Ce je res, kot pravijo zagovorniki odgovorov »ne«, da je že zdaj veliko možnosti za prožnejše delovne urnike, potem res ni razumeti, zakaj trgovci in njihove stanovske organizacije tega niso izkoristile.
Referendumsko vprašanje o trgovskih licencah se nanaša na celo vrsto določil zakona št. 426 iz leta 1971, ki je temeljni zakon za trgovino na drobno in iz katerega so pozneje izšle tudi norme za druge trgovinske sektorje.
Ce bi prevladali »da«, potem bi bila ukinjena določila o:
-	občinskih načrtih za trgovino, ki lahko vnašajo omejitve za odpiranje trgovskih obratov;
-	občinskih komisijah za trgovino, ki so bile sicer medtem že ukinjene z dvema odlokoma predsednika republike;
-	trgovskih načrtih vključno s tistim Členom zakona št. 121/1987, ki predpisuje začasne kriterije v pričakovanju načrta.
Ce bi na referendumu prevladali »da«, bi od zdajšnje normativne ureditve trgovine ostala v veljavi naslednja določila:
-	seznam trgovcev (REC) za habilitacijo tistih, ki bi želeli postati trgovci;
-	obveznost občinskega pooblastila za odprtje, preselitev in razširitev trgovin;
-	pristanek deželne uprave za odprtje velikih prodajnih struktur;
-	olajšane norme za podzakup trgovskih dejavnosti;
-	posebne oblike prodaje (na domu, notranje prodajalne itd.);
-	blagovne tabele;
-	določila o javnosti cen.
Trgovske licence izdaja pristojna občinska komisija na osnovi trgovskega načrta, ki je obvezujoč. Na tak naCin je zagotovljena uravnovešena ponudba, ki je v razčlenjeni obliki razporejena po občinskem ozemlju in po eni strani preprečuje koncentracijo obratov, po drugi pa pomanjkanje trgovin v naseljenih okoljih. Ne glede na izid referenduma, bo Dežela Furlanija julijska krajina zaradi svojega posebnega statuta ohranila primarno pristojnost urejanja trgovinske zakonodaje in že pripravlja osnutek novega normativa.
Učinki prevlade
odgovora »da«
Glavno korist bi imele velike trgovske grupe, ne pa potrošniki. Ena izmed posledic bi bila še večja koncentracija trgovskega potenciala v rokah velike distribucije. Veliko malih trgovcev bi propadlo, tako da bi se rajoni lahko znašli brez trgovin in zgodovinsko jedro mest bi tako spremenilo svoj videz. To spremembo
bi najbrž najbolj občutili starejši ljudje, ki so Človeško navezani na svojega prodajalca.
Teoretično bi v prvi fazi bila možna - sicer ne z dolgoročnimi perspektivami - še večja ponudba in razcvet malih trgovcev, ki pa bi zaradi višjih režijskih stroškov spričo hude konkurence veleblagovnic lahko preživeli le z na-vitjem cen, kar bi negativno učinkovalo na žep odjemalca. V nasprotnem primeru bi mali trgovec propadel, trg bi ostal v rokah maloštevilnih mogotcev, ki bi v režimu monopola po mili volji krojili usodo trga in cen.
Učinki prevlade odgovora »ne«
V veljavi bo ostala sedanja ureditev, ki jo bo sicer treba prenoviti in posodobiti. Preprečena bo deregulacija, ki bi bila škodljiva za potrošnika, saj bi bil z odpravo vseh zaščitnih mehanizmov prepuščen na milost in nemilost monopolne tržne zakonitosti s posledično destabilizacijo distribucijske mreže. V takih okoliščinah bi tako politična kot birokratska komponenta pridobila Se večji vpliv in moC.
Pod krinko liberizma bi se z ukinitvijo trgovskih licenc dejansko uveljavil naravni zakon močnejšega, ki ni dolžan spoštovati pravil igre in si lahko privošči karkoli, le da potepta šibkejšega konkurenta.
Ce bi odpravili licence, bi postala vprašljiva poklicna usposobljenost trgovskih operaterjev, ki se morajo zdaj vsaj dve leti ukvarjati, s trgovsko dejavnostjo ali biti dve leti zaposleni kot uslužbenci preden se lahko vpišejo v poklicni seznam REC in nato pridobijo ustrezno licenco. Sprostitev licenc bi torej sla na rovaS kakovosti, potrošnik pa bi bil zaščiten v manjši meri.
StaliSCa
Stanovska združenja trgovcev in sindikalne organizacije so se soglasno opredelili za »ne«. Po njihovi oceni bi bilo napačno misliti, da bi lahko na tej osnovi prišli do preustroja in modernizacije distribucijskega sistema, ki bi tako v večji meri ustrezal potrebam trga in odjemalcev. Reforme se rojevajo in rastejo samo takrat, kadar niso uperjene »proti nekomu ali nečemu«, ampak »za koga ali kaj«, poudarjajo trgovci, za katere je ta »kaj« tako tržno gospodarstvo, v katerem vladajo natančna in korektna pravila in ki veljajo za vse protagoniste ekonomskega procesa in socialne dinamike.
Tržna svoboda zahteva torej tržna pravila, do teh pa je mogoče priti samo po zakonodajni poti. Referendum po mnenju njegovih nasprotnikov ne prinaša svobode ali liberalizacije, ampak vodi v anarhijo in zmešnjavo.
Egon Meden (SDGZ) takole ocenjuje položaj v Trstu: »Pred leti so razdali se preveč licenc, kar je bila posledica dotoka tujih kupcev. Že zdaj bi lahko vrnili tretjino dovoljenj. Ce pa bi odpravili obveznost licenc, bi se pojavili tudi neusposobljeni trgovci, ki bi potrošniku ne zagotavljali zadostnih jamstev.« Ce strnemo to misel, lahko rečemo Raje slab zakon in ureditev, kot pa anarhija, ki odpira pot divji konkurenci.
Pobudniki ferenduma o sprostitvi za-kondaje na področju trgovine pa imajo seveda diametralno nasprotna staliSCa. Po njihovem prepričanju bi po tej poti prišli do povečanja konkurence v distribuciji' ta pa naj bi trgovce avtomatično.silila k skrbi za kakovostnejšo in tudi Cim cenejšo ponudbo. Hkrati bi bil to po njihovem mnenju tudi način za preprečevanje korupcijskih pojavov v krajevni upravi, ki jo stroga merila pri izdajanju trgovskih dovoljenj in licenc objektivno spodbujajo-Glede očitka, da sprostitev vodi v anarhijo, pa pobudniki referenduma gladko odgovarjajo, da imamo anarhijo že zdaj.
POBUDO ZA REFERENDUM JE SPROŽILA SEVERNA LIGA
Večina strank za odpravo »varnostnega bivanja«
Vprašanje štev. 4
Hočete, da se odpravi 25.
®n/quater Z.O. St. 306 z dne 8. ju-ni)a 1992, ki vsebuje "Nujne spre-jftsrnbe novega kazenskega posto-Pnika in ukrepi zoper kriminalno-’ v besedilu, vnesenem ko je po-1qo Za^on št- 356 z dne 7. avgusta ,3 (tako, kot jeb il spremenjen z 1qo °.m št 256 z dne 24. julija ^	3, ki vsebuje "Spremembo inšti-
2^ a Prisilnega bivanja in člena 1 er Zakona st. 575 z dne 31. maja 65 ) in v besedilu, ki izhaja iz azsodbe st. 419 ustavnega sodišča, °žene 7. decembra 1994, ki je Pr°glasila ustavno nezakonitost ena 25/quater, prvi odstavek, v ti-ein delu, ki e predvideva, da --ni protimafijski pravdnik sme rediti z utemeljenim odlokom Previdnostno bivanje samo zaCa-v °’ P°d obvezo, da istočasno Prasa sprejem dokončnega ukrepa a sodiscu, v smislu 4. Člena zako-^a st. 1423 z dne 27. decembra ° ln poznejših sprememb, ki
odloči, pod pogojem zapadlosti, v roku in po postopku, ki so predvideni v ugoraj omenjenem členu istega zakona ter petega člena iste določbe?«
Vprašanje je dokaj zapleteno, v bistvu pa moramo odgovoriti, ce smo za odpravo Člena 25/quater zakonskega odloka 306/92, s katerim so v okviru ukrepov proti mafijskemu kriminalu uvedli inštitut »previdnostnega bivanja«. Pobudo za' referendum je dala Severna liga, ki je od vsega zaCetka nasprotovala tistim zakonskim določilom, ki so omogočala, da so na sever države pošiljali mafijce ali domnevne mafijce. Po mnenju Severne lige namreč dosegli nasprotni uCinek, omogočili so vključevanje in razraščanje organiziranega kriminala v krajih, kjer dotlej tega fenomena niso poznali. V glavnem so se vse stranke izrekle za odpravo omenjenega instituta (izjema je le SKP, medtem ko DSL ni zavzela nobenega staliSCa in je odločitev prepušča volilcem).
»Previdnostno bivanje« je modema inačica fašističnega inštituta, ki je bil v začetku uperjen proti svobodi mišljenja in je kasneje dolga leta ostal v veljavi kot »prisilno bivališče«
Referendumsko vprašanje se nanaša na ukinitev obveznosti o »previdnostnem bivanju« oseb, ki se po mnenju vsedržavnega protimafijskega pravdnika, tudi na zahtevo Preiskovalne protima-fijske direkcije (DIA) ali pa osrednjih in medpokrajinskih služb pripravljajo, da izvedejo delikt mafijskega tipa.
Gre za preventiuvni ukrep, ki pa ne more trajati ve c kot leto dni in jo lahko prekličejo, bodisi ob zapadlosti doloCeneda termina ali pa v trenutku, ko ni več razlogov, zaradi katerih so jo sprejeli. Odločitev pripada vsedržavnemu protimafijskemu pravdniku, ki lahko za isto osebo zahteva druge preventivne ukrepe, Ce obstajajo predpostavke.
V ukrepu protimafijskega pravdnika je tudi določeno, česa se mora zainteresirani držati in kje mora obvezno prebivati. Ce se nedovoljeno oddalji, kazen znaša od enega do treh let zapora.
»Varnostno bivališče« ni nič drugega kot moderna inačica nekdanje konfinacije, fašističnega jmidičnega inštituta, s katerim so hoteli kaznovati tiste, ki so kršili določila, s katerimi je bila omejena svoboda izražanja. Ukrep je ostal v veljavi vsa povojna leta pod imenom »prisilno bivanje«, z njim so hoteli zlasti prizadeti kriminal, ki je stalno za-sdidran v določenem kraju, in zlasti še dotlej poljedelsko in veleposestniško mafijo, ko je beseda »don« nekaj veljala samo v tistem določenem okolju. Bili so prepričani, da bo premestitev načela oblast in aktivnost krajev-
nih bossov.
Mafija pa se je medtem modernizirala in preusmerila v druge kriminalne dejavnosti, ki ji omogočajo razširjenost in kontrolo teritorija že na transnacionalnih nivojih. Ta pravcata družbena rak rana, ki je bila nekoč omejena na omejene in tudi zaostala področja v državi, se je metastizira-la: zato danes ukrepi, kot je »varnostno bivanje«, niso samo smešni, temveč tudi docela neučinkoviti ter dosegajo nasprotni uCinek. S prihodom mafiujcev se je namreč organizirani kriminal večkrat zasidral na se povsem »deviških« območjih: pomislimo samo na veliak severnoitalijanska mesta in na »mafijo iz Brente«. Kraji, kamor so pošiljali osumljence, so se kaj kmalu spremenili v operativne centrale mafije, ki je tako lahko našla udobne oporne baze za razvoj trgovine z mamili, izsiljevanja, oderuštva, ugrabitev, za izkoriščanje prostitucije in iger na srečo itd.
V številnih primerih se je krajevno prebivalstvo skušalo upreti temu »legaliziranemu izvozu podzemlja«, kateremu se formalno ni moglo zoperstaviti. Rezultat je bil, da so ukinili stari inštitut »prisilnega bivanja« in ga zamenjali z »varnostnim bivanjem«. V začetku so si zamislili, da bi ukrep, ki ga predvideva zakon 356 z dne 7. avgusta 1992, bil izrednega značajni n bi ostal v veljavi tri leta, a kasneje, s spe-rembami, ki jih je uvedel zakon 256 z dne 24. julija 1993, je postal stalen in reden. Na kratko: kar so odstranili skozi vrata, se je
vrnilo skozi okno.
V veljavi je namreč ostal stari avtoritarni princip, po katerem javni tožilec (torej tožitelj) lahko samovoljno nekoga pšrikrajsa za pravico do svobode gibanja: ne zato, ker bi sumil, da je že izvršila kaznivo dejanje, temveč samo zato, ker sumi, da se nanj pripravlja. Brez dokazov in indicev lahgko torej formalno nedolžnega državljana (nad njim namreč nobeno sodišče še ni izreklo obsodbe) prisili, da se preseli drugam in spoštuje nekatere obveze in prepovedi, ki mu jih sodnik lahko naloži, ne da bi kdorkoli lahko temu osporaval. Sprememba bivališča pa bi lahko postal le prvi od preventivnih ukrepov, ki jih lahko vsedržavni pradvnik zahteva. Na podlagi klasične centralistične logike je tudi izbira kraja povsem prepuščena istemu vsedržavnemu protimafijskemu pravdniku, posamezne občine in njihovi prebivalci pa nimajo nobenega pravnega inštrumenta, da bi se uprli temu »prisilni naselitvi« novega gosta, ki je večkrat povsem nezaželen.
Pobudniki referenduma zato poudarjajo, da smo se takorekoc znašli v'jakobinski, protiliberalni logiki, v logiki suma in izrednega stanja, ki je v Italiji uničila gotovost, ki naj bi jo predstavkljali zakoni. Njihov zaključek je naslednji: ukinitev zastarelega ion anahronističnega inštituta bi imela garantistični pomen. Poleg tega bi upiranje razvejanju kriminala lahko prisilila, da bi v boju proti mafiji iskali primernejše rešitve.
NEPOSREDNA IZKUŠNJA BIVŠEGA ŽUPANA OBČINE GRMEK FABIA BONINIJA
V Beneški Sloveniji so se pred leti odločno vendar povsem zaman uprli prihodu domnevnih mafijcev
Priskrbeti so jim morali bivališče - Ukrep ni nikogar »izoliral«, saj so vsi ohranili stike zs prejšnjim okoljem
V letu 1980 so se s pril Revnih mafijcev imeli ®dno opravka v Beneški v1. Prebivalstvo in krt pravitelji so se na vse n aačine trudili, da bi pribo vse 1 PrePreCHi, vendar j
»Nic nismo dosegli, oh vef se je obrnil do vseh dt Parlamentarcev, a naSi prot r?-J?‘kogar zanimali,« je p' p10 Bonini, ki je bil tedaj Grmeku. »Po mojem mne e olatveno tole: Ce je oblast Preseči kontakte, stike z m ajem, od koder so prihajat asfela. Očitno ni pomislila, es nlo ne pomeni, Ce neko, ras5 JZ nieSoveSa okolja in g
Zakaj pa ste vi ste nasprot
»iz dveh razlogov. To ni ‘‘‘kakršni angeli, običajno 1	bali smo se jih.
ahko vidimo, da so tudi j
mi, ki so prišli in prihajajo na dan po raznih vaseh, posledica prihoda teh mafijcev, ki so s sabo pripeljali mafijo. Poleg tega jim je Občina morala zagotoviti bivališče, kar v tedanjih razmerah ni bilo prav enostavno, bili smo Se v popotresnem obdobu. Poleg tega so s sabo pripeljali tudi družino.«
Torej ste imeli stroške?
»K nam sta prišla dva tujca. Prvega smo umestili v neko barako in prefektura nam je dala svoj prispevek. NaSa naloga se je omejila na to, da smo mu preskrbeli streho nad glavo. Pri drugem, bilo je okrog leta 1985, pa je bilo nekoliko drugače. Karabinjerji so ga poslali v gostilno, kjer je ostal petnajst dni, vendar prefektura ni hotela nic kriti: dejala je, naj mu preskrbimo stanovanje in tako je občinska uprava morala poravnati račun. Nekaj
Stroškov smo torej imeli (med drugim smo morali obnoviti barako), vendar to ni bilo bistveno, saj niso bili veliki.«
Kdo pa jim je zagotavljal prehrano?
»Za hrano so sami skrbeli«
Drugih nevšečnosti ali posledic tega bivanja ni bilo?
»Ne, ko se je izteklo določeno obdobje, so odšli. Vem pa, da so prvega po povratku domov takoj ubili. Njegovo truplo so našli v zaboju za smeti. Kako je bilo z drugim, pa mi ni znano.«
So zanje veljale kakšne omejitve, so se morali javljati na karabinjerski postaji?
»Da, poleg tega niso smeli zapuščati občinskega teritorija. Ne bi pa vedel povedati, Ce so se morali javljati vsak dan posebej ali pa občasno.«
So imeli obiske?
»Imeli so jih.«
Kakšni so bili ti-le obiski, so prihajale sumljive osebe?
«Ne bi vedel povedati.»
Vsekakor stikov z domačim krajem niso prekinili...
»Kje neki! Vse je izpadlo nekoliko neumno, tehnično je bila vsa zadeva že smešna. PoCeli so, kar se jim je zljubilo. Na primer telefona v baraki ni bilo, vendar so se lahko posluževali javne govorilnice.«
V vaši občini sta bila dva. Kako sta se vedla?
»Prvega ni nič zanimalo, venomer pa je godrnjal, namestitev mu ni odgovarjala. Imeli smo vtis, da gre za osebo, ki je dobro vključena v svojo organizacijo. Kot sem že omenil, so ga kmalu po odhodu ubili, kot so tudi ubili ostale. V Čedadu je bil na primer človek, o ka-
terem so govorili, da je »velik boss«, tudi v Podbonescu so imeli opravka s tem problemom.
Z drugim prišlekom je bilo drugače. Zglodalo je, da je nekoliko omejen, verjetno je v »strukturi«, kateri je pripadal, zasedal najnižja mesta. Prihajal je iz S. Maria Capo a Vetere, torej je bil verjetno elan kamore. Venomer je spraševal za delo, nekateri so mu tudi priskočili na pomoč, pri sebi je želel imeti družino.
Leta 1980, ko smo se prvič srečali s problemom teh prišlekov, so vsi nasprotovali njihovemu prihodu, zatem je bilo nekoliko čudno, imeli smo neke vrste težav med našo slovensko listo (formalno sicer ni bila taka, s smo bili Slovenci) ter demokristjani, ki so bili nacionalisti in so sprožili nekakšno humanitarno kampanjo, češ da ljudi ne moremo odganjati, temveč jim moramo pomagati, jih vključevati v novo okolje.«
^ ^ Nedelja, 4. junija 1995
NEDELJSKE TEME
7^
__________TELEVIZIJSKI REFERENDUMI: ZA JAVNO ALI ZA PRIVATIZIRANO RAI,
Štiri vprašanja, ki pa ne sveta italijanske javne in
Referendumi o televiziji so med 12 referendumi, na katere bomo odgovarjali prihodnjo nedeljo, nedvomno deležni najvecje pozornosti. Prav gotovo so vzbudili največ polemik med strankami, postopoma - in neupravičeno! - pa so se spremenili v pravi referendum za ali proti Berlusconiju. V parlamentarni komisiji za prenovitev radiotelevizijskega sistema so do zadnjega iskali kompromis, da bi preprečili vsaj tiste tri referendume, ki se neposredno tičejo ureditve zasebnega televizijskega sektorja: kregali sta se desnica in levica, možnost dogovora pa je dokončno pokopal center, predvsem Severna liga in njen voditelj Bossi, ki je menda najbolj vnet pristaš razkosanja Berlusconijevega medijskega imperija. Vsekakor je tudi Berlusconi - z razliko od nekaterih svojih navidezno bolj »mehkih« sodelavcev - zavzel izredno ostro stališče: »Gremo na božjo sodbo...« je dejal.
Televizijo zadevajo Štirje referendumi. Eden - označen s številko 5 - je za ah proti privatizaciji Raia.
Predlagali so ga Pannellovi radikalci, da bi odpravili določilo, s katerim država poverja javni ustanovi skrb za radiotelevizijsko službo. Z odpravo tega določila bi bila odprta pot za privatizacijo državne radiotelevizije RAI; v kolikor bi država hotela ohraniti javno televizijsko službo, bi namesto sedanjega podjetja morala ustanoviti državno družbo, ki bi ohranila eno mrežo, drugi dve pa odstopila zasebnikom. RAI bi potemtakem konkurirala na televizijskem tržiSCu pod enakimi pogoji kot druga televizijska podjetja.
Ostali trije referendumi pa segajo predvsem v bistvo Berlusconijevega imperija, Čeprav bi imel pritrdilni izid posledice tudi za Rai. Berlusconi in njegova stranka-podjetje vsak dan, na ves glas in s pomočjo vsega svojega ogromnega medijskega potenciala - reklamnih spotov, nastopov znanih in popularnih voditeljev oddaj, člankov v časopisju itd - skušata preprečiti za to podjetje negativen izid glasovanja. Taka vnema je razumljiva, Ce pomislimo na posledice treh
referendumov na današnji Pininvestov monopol.
Referendum, št. 10 zadeva koncentracijo televizijskih koncesij; zakon Mamini, ki od leta 1990 ureja televizijsko področje, dopušča, da en sam podjetnik razpolaga tudi s tremi televizijskimi mrežami. Ce bi odobrili deseto referendumsko vprašanje, bi lahko posamezni podjetnik, konkretno Belusconi razpolagal samo z eno mrežo, ostale pa bi moral odstopiti.
Kako je urejeno drugod po Evropi in po svetu lastništvo vsedržavnih televizijskih postaj, ki imajo ogromen vpliv na javno mnenje? Tako, da preprečujejo nastanek monopolnih situacij, ko en sam podjetnik nadzoruje večino zasebnega televizijskega sektorja. V Nemčiji noben zasebnik ne sme posedovati vec kot 50 odstotkov ene mreže in 25 odst. drugih dveh mrež, teCe pa ostra razprava, ah ni tudi to preveč; v Franciji in v Španiji posameznik ne sme imeti večine niti pri eni sami mreži; v Veliki Britaniji je zasebnik lahko lastnik največ ene vsedržavne ah dveh krajevnih
televizij; ostri protimono-polni zakoni veljajo na Nizozemskem, v Belgiji, v skandinavskih državah, v Kanadi, v Avstraliji; v ZDA so lastniki štirih vsedržavnih mrež različni subjekti.
Tesno povezano z vprašanjem lastništva tv mrež je vprašanje koncentracije zbiranja reklame, ki je pravi motor javnih občil in v prvi vrsti televizije. Z dvanajstim referendumskim vprašanjem predlagajo, da bi omejih zbiranje televizijske reklame: nobeno podjetje ne bi veC smelo zbirati reklame za vec kot dve vsedržavni in za tri krajevne televizijske mreže. Reklamo za vse tri mreže RAI zbira Sipra, za vse tri Finivestove mreže pa Publitalia ’90: obema bi bilo onemogočeno nadaljnje delovanje v dosedanjem obsegu.
Tretjo omejitev Berlusconijevi in vsem ostalim zasebnim televizijskim postajam predlaga enajsti referendum, ki zadeva prekinitev filmov z reklamnimi vložki. Zakon Mammi ne prepoveduje prekinitve filmov s spoti, pac pa omejuje na nekaj manj kot 20 odstotkov Cas, ki je vsako uro
GLEDANOST TV / DVA MESECA SAME REKLAME...
Nekaj številk o televiziji
V zadnjih letih je televizija
O)	O)
Kljub vsemu so tudi ljudje, ki televizije ne gledajo, vendar jih ni veliko: samo nekaj več kot 2 milijona 600 tisoč lastnikov televizijskih sprejemnikov ga ne prižge vsak dan...
Povprečni italijanski državljan preživi vsak dan 3 ure in 27 minut pred prižganim televizorjem. Največ časa posvečajo televiziji zenske - 233 minut na dan; sledijo moški -188 minut; nepričakovano zadnji so (na srečo) otroci -159 minut dnevno oz. sko-ro dve uri in thčetrt, kar je vsekakor mnogo preveč.
Kaj pa gledajo?
Vsega, predvsem pa dosti, zelo dosti, ogromno reklame. Lani so vse italijanske tv mreže, velike in male, od Rai 1 in Canale 5 do Tele-MonMcone, skupno oddale več reklamnih vložkov -spotov - kot vse televizijske postaje vseh ostalih držav Evropske zveze.
Sorazmerno jih je največ oddajala mreža Italia 1: izračunali so, da jih je bilo za skoraj 2 polna meseca, kar pomeni, da je kot, da bi Italia 1 začela oddajati redne sporede komaj konec februarja!
Skupno so Finivestove mreže lani oddajale nekaj manj kot 600 tisoč reklamnih spotov, Raie-ve mreže pa skoraj 170 tisoč.
lahko namenjen reklami. Predlagatelji referenduma nameravajo spremeniti to določilo in onemogočiti »divje« prekinjanje filmov. Filme bi potemtakem lahko prekinili z reklamo samo tam, kjer to izrecno dovoh avtor, reklamo pa bi lahko nemoteno oddajali pred začetkom, med prvim in drugim polčasom in na koncu filma. Število prekinitev in reklamnih vložkov bi se torej znatno zmanjšalo. Tudi v tem primeru bi se Italija samo prilagodila ureditvi, ki velja drugod po Evropi.
Vsem tem predlogom ugovarjajo Odbor za NE, Forza Italia in Fininvest - to je v bistvu Berlusconi v svojih raznih inačicah. Njegove argumentacije so predvsem, da bi z odvzemom dveh mrež okrnili pravico do lastnine, da bi ga z eno samo mrežo tri Raieve mreže gladko »povozile,« da bi moral drastično zmanjšati število uslužbencev, da bi z manj reklame gledalcem nudil manj filmov, da bi manj investiral v proizvodnjo italijanskih filmov.
Pobudniki referendumov pa mu oporekajo: Berlusconi se preprosto noče odpovedati privilegijem, ki jih - tako pravijo - ni dosegel s svojim učinkovitim menadžerskim pristopom, pac pa s pohticnimi prijateljstvi in določenimi vprašljivimi zvezami: Ce bi odstopil dve mreži, bi samo uveljavih načela liberalnega gospodarstva, ki je strogo protimonopolistiCno; več zasebnikov z vec specializiranimi tv mrežami bi lahko kljubovalo tudi Raiu; Ce bi pri Fininvestu bilo manj uslužbencev, bi jih bilo neprimerno vec pri drugih zasebnih televizijah in predvsem v prenovljenem komunikacijskem sektorju; manj reklame v filmih imajo pov-
sod po Evropi, pa vendar oddajajo in proizvajajo filme in to celo vec kot v Italiji.
Mimo različnih in nasprotujočih si mnenj je nekaj neizpodbitnih dejstev: osnovno je, da je Italija pojav v evropskem in svetovnem merilu. Nikjer na svetu ni toliko televizij, kot V Italiji: raCrmajo, da jih je na svetu vsega skupaj približno 1.800, od tega jih je veC kot 750 - velikih in majhnih - v Rafiji! To nenavadno stanje izvira iz začetne neurejenosti televizijskega sektorja, ko je ustavno sodišče v 70-ih letih odpravilo javni monopol, parlament - ali bolje stranke pa niso odobrile nobenega zakona, ki bi uredil novonastalo situacijo. V Italiji je prevladal zakon »divjega zahoda«, ko je, kot v far-we-stu, vsakdo lahko postavil svoje količke in proglasil za svoje, kar je pac zasedel kot je vedel in znal. In Ce ga je kdo drugi odgnal, bolj ali manj legalno, je preprosto prevzel nasprotnikove frekvence. Od tega so imeli korist nekateri politiki, ki so jih novonastale televizije podpirale kot ogromni megafoni, ki so segali v vsako italijansko družino.
Medtem ko so se v Italiji borili za prevlado in zasedali vsako razpoložljivo frekvenco, se je drugod po Evropi urejeno sirila kabelska televizija, kar je med drugim imelo za posledico, da so se drugod prek kablov razvili tudi informacijski računalniški sistem, optična vlakna itd. Italija je s tega vidika bližja Afriki kot pravi Evropi. Drugod je vedno vec družin nastavilo na strehe antensko parabolo: danes 20 odst. nemških in 15 odst. angleških družin sledi satelitskim tv programom, v Italiji pa jih je manj kot 0,5 odst. Tudi s tega vidika je Italija na robu so-
dobnega razvoja: niso se razvila podjetja, ki se ukvarjajo z najsodobnejšo tehnologijo, jutri bo treba uvoziti za drag denar znanje in aparature.
Ko je prevladal eden od tekmecev - Berlusconi - je takratni predsednik vlade Craxi (Berlusconijeva poročna priča in boter prvega Berlusconijevega sina z drugo ženo) poskrbel za uzakonitev nastalega stanja. Potem je 1990. leta zakon Mammi uredil vso televizijsko problematiko tako, da je preprosto »fotografiral« obstoječe stanje, zmagovalca in poražence.
Verjetno referendumi o televiziji ne bodo uničili Berlusconijevega imperija, s katerim se vedno intenzivneje ukvarja sodstvo. Prav gotovo pa ne bodo referendumi uredili kaosa in neuravnovešenosti italijanskega televizijskega sistema. Take probleme lahko rešijo samo zakonodajalci, Ce jim je kaj do uveljavljanja urejenih, kulturnih in liberalnih družbenih odnosov. Take pripravljenosti doslej niso pokazali. Tudi zato je prišlo do nevzdržnega položaja., ki je omogočil, da so zbrali podpise za referendum o tako pomembnem vprašanju, kot je televizija.
Sedaj pa so na vrsti vsi polnoletni italijanski državljani, ki bodo prihodnjo nedeljo glasovali. Bodo podprli Rai kot javno ustanovo ali pa ji pokazali hrbet, ker jo imajo za od strank lotizira-no ustanovo, ki ne predstavlja javnosti, pac pa pristranske interese? Bodo kaznovali Berlusconijev imperij, ki razsteza svoje lovke po vsej italijanski družbi, ali pa bodo podprli njegove priljubljene telenovele in napovedovalke? Ali pa se bodo preprosto požvižgali na vse, in še naprej topo buljili v televizijski ekran?
Reklama na italijanski televiziji
Fininvest in Rai razpolagata s 45 odstotki vse reklame v Italiji. V Nemčiji dve najveCji televizijski družbi razpolagata z 18 odstotki reklame, v Španiji s 24 odstotki, v Franciji s 25 odstotki in v Veliki Britaniji z 29 odstotki.
ZGODOVINA ITALIJANSKE TV OD 1971. DO DANES
Začelo se je s kabelsko televizijo TeleBiella
1971
V Bielli (Piemont) nastane prva zasebna televizija, ki jo oddajajo po kablu od hiše do hiše.
1975
Parlament odobri reformo Raia: pristojnost za usmeritev javne radiotelevizijske ustanove preide od vvlade na parlment.
1976 -1981
Ustavno sodišče z raznimi razsodbami ukine Raiev monopol, omogoči oddajanje zasebnih tv postaj, naloži parlamentu, naj odobri zakon proti monopolom tv prosotra.
1984
Fininvest, ki je že lastnik Canale 5, izkoristi pomanjanje zakonske ureditve in odkupi od Rusconija mrežo Italia 1 ter od-Mondadorija Rete 4.
1984
Ker je ustavno sodišCe prepo-
vedalo zasebnikom oddajanje na vsedržavni ravni, Finivestove mreže snemajo posamezne programe na kasete in jih istočasno oddajajo z vseh deželnih sedežev. 16. oktobra trije pretorji razsodijo, da je tak postopek nelegitimen, ker v bistvu obide zakonsko določilo. Samo 4 dni pozneje Craxijeva vlada izda odlok (ki se po glavnem koristniku poimenuje odlok Berlusconi), s katerim izniči razsodbo preto-prjev. Parlament odloka ne odobri, ker je protiustaven. Craxi spet predloži isto besedilo ki ga spremenijo v zakon, potem ko Craxi zahteva zaupnico vladi 4. februarja 1985.
1988
Za ustavno sodišCe je dekret Berlusconi neustaven.
1990
Zakon o radioteleviziji, ki ga
• ••
poimenujejo po takratnjem postnem ministru Mammiju, odobrijo v parlamentu na predlog Andreotijeve vlade, ki premosti notranja nasprotovanja z zaupnico vladi: 5 ministrov in 13 podtajnikov odstopi iz vlade. Novi zakon v resnici ne uredi radiotelevizijskega sektorja, pac pa »fotografira« obstoječe stanje.
1994
Decembra ustavno sodišče razglasi neustavnost številnih členov zakona Mammi in ugotovi, da novi zakon »ni uresničil namena, da bi zavaroval pluracl-nost televizijske informacije«.
1995
Maja propade zadnji poskus, da bi dogovorno odobrili spremembe k zakonu Mammi in se izognili trem referendumom. V nedeljo, 11. junija bo glasovanje.
JZA ALI PROTI BERLUSCONIJEVEMU MONOPOLU_
bodo uredila kaotičnega zasebne televizije
Besedila štirih vprašanj referendumov o televiziji
Vprašanje št. 5
Radiotelevizijski sistem: odprava koncesije javne usluge delniški družbi s popolno javno udeležbo in odprava obvezne pripadnosti državi delnic RAL
»Hočete, da se odpravi 2. člen, 2. odstavek zakona št. 223 z dne 6. avgusta 1990, ki vsebuje »Disciplino javnega in zasebnega radiotelevizijskega sistema«, in sicer samo besede: »s popolno javno udeležbo«, ter 1. člen zakonskega odloka št. 408 z dne 19. oktobra 1992, ki vsebuje »Nujne določbe na področju radiotelevizijske reklame«, ki je postal zakon št. 483 z dne 17. decembra 1992?«
Vprašanje št. 10
RADIOTELEVIZIJSKI SISTEM: odprava možnosti, da bi nekdo imel več kot eno vsedržavno televizijsko koncesijo.
»Hočete, da se odpravi 15. člen, 1. odstavek, črka b), in sicer samo besede »v primeru, da se ima kontrolo nad podjetji, ki izdajajo dnevnike z naklado, ki presega 8 odstotkov celotne česopi-sne naklade v Italiji«; 15. člen, 1. odstavek, črka c) »nad več kot dvema koncesijama za televizijske oddaje v državnem okviru, v primeru da se ima kontrolo nad podjetji, ki izdajajo dnevnike, katerih celotna naklada je nižja od tiste, ki jo predvideva črka b)« zakona št. 223 z dne 6. avgusta 1990, objavljenega v U.L. št. 185 z dne 9. avgusta 1990, R.S., ki se glasi: »Disciplina javnega in zasebnega radiotelevizijskega sistema«?«
Vprašanje št. 11
RADIOTELEVIZIJSKI SISTEM, REKLAMA: odprava možnosti vključevanja reklame med posameznimi deli ali dejanji filmov, gledaliških, liričnih ali glasbenih del.
»Hočete, da se odpravi 8. člen, 3. odstavek, drugi stavek, in sicer samo besede »Za dela, čigar predvideno trajanje presega petinštirideset minut, je dovoljena še ena prekinitev za vsak del ali čas. Dovoljena je še dodatna prekinitev, če predvideno trajanje dela presega za najmanj dvajset minut dva ali več delov ali časov, od katerih vsak traja petinštirideset minut« zakon št. 223 z dne 6. avgusta 1990, objavljenega v U.L. št. 185 z dne 9. avgusta 1990, R.S., ki se glasi: »Disciplina javnega in zasebnega radiotelevizijskega sistema«?«
Vprašanje št. 12
RADIOTELEVIZIJSKA REKLAMA: odprava možnosti, da zasebna ali javna reklamna podjetja nabirajo reklamo za tri vsedržavne televizijske mreže, vključno tiste, ki so last osebkov, ki jih nadzorujejo.
»Hočete, da se odpravi 15. člen, 7. odstavek, prvi stavek, in sicer samo besede »tri državne televizijske mreže, ali« zakona št. 223 z dne 6. avgusta 1990, objavljenega v U.L. št. 185 z dne 9. avgusta 1990, R.S., ki se glasi: »Disciplina javnega in zasebnega radiotelevizijskega sistema«?«
TV1 (Portugalska) TV2 (Portugalska) SIC (Portugalska FranceS (Francija) RETE4 (Italija) RAI3 (Italija) Italiat (Italija) RTE IVI (Irska) Canalt (Portugalska) M6 (Francija) RAI2 (Italija) Channel4 (Vel. Brit.)
CanaleS (Italija) Kabelkanel (Nemčija) TF1 (Francija) RTL5 (Nizozemska) MTV3 (Finska) VOX (Nemčija) Francež (Francija) Canal+ (Francija) RAM (Italija) 9"V (Velika Britanija) SAT1 (Nemčija) ZDF (Nemčija) PROT (Nemčija) Mega (Grčija) NED2 (Nizozemska) RTL (Nemčija) Kanal2 (Danska) Nedt (Nizozemska) RTL4 (Nizozemska) TV3 (Danska) NED3 (Nizozemska) ET2 (Grčija) DBF (Nemčija) ARD (Nemčija) TV2 (Danska) VTM (Belgija) Canal+ (Španija) TVE2 (Španija) Femman (Švedska) ET1 (Grčija) TVB (Belgija) TVE1 (Španija) AntenaS (Španija) TeleS (Španija) TV3 (Švedska) TV4 (Švedska) ORF (Avstrija)
NEKATERI ODGOVARJAJO, DRUGI PA NE
Mnenja o referendumih z različnih zornih kolov
Uslužbenci Roio in Fininvesta ne smejo dajati izjav
Fininvestovi in Raievi uslužbenci ne dajejo intervjujev: v obeh podjetjih velja stroga prepoved, da bi dajali kakršno koli izjavo v zvezi s skorajšnjimi referendumi o televizijah.
Tako nam je zelo vljudno odklonil prošnjo za razgovor Fininvestov človek v Trstu, Maurizio Loria. Loria je svojčas bil odgovorni za sodelovanje s koprsko televizijo, potem za nastajajočo stranko Forza Italia, danes pa za razvoj Standine mreže v Sloveniji in na Hrvaškem: živ dokaz, kako se v Berlusconijevem imperiju prepletajo televizijski medij, politična stranka in gospodarska dejavnost, ki na različnih poljih delujejo v okviru ene same strategije.
Prav tako vljudno je prošnjo za razgovor odklonil tudi odgovorni za Raieve slovenske radijske in televizijske informativne oddaje, SaSa Rudolf: tudi na Raiu velja prepoved, da bi se nameščenci javno opredelili o skorajšnjih referendumih.
Ce morajo uslužbenci molčati, upokojenci pa lahko govorijo: za mnenje smo se zato obrnili na Rudolfovega predhodnika, dr. Draga LegiSo.
»Osebno si postavljam predvsem problem privatizacije Raia. Ce bi do tega prišlo, kdo bo potem skrbel za slovenske radijske in televizijske oddaje? Isti problem si postavljajo južnotirolski Nemci in Francozi iz Doline Aoste. To nas mora zanimati kot slovensko manjšino.«
To torej pomeni, da bi kot manjšina morali glasovati proti Pannellovemu predlogu o privatizaciji Raia oz. »NE« na petem referendumu?
»To pomeni predvsem, da moramo stopiti v stik z južnimi Tirolci in s Francozi iz Aoste, ki imajo iste probleme kot mi, in zavzeti neko skupno stališče.«
Kakšno staliSCe bi torej predlagal?
»Jaz mislim, da je država dolžna zagotoviti manjšinske programe, ker to predvidevajo zakoni in konvencije, kijih je treba spoštovati. In za to mora ostati Rai kot javna ustanova. Samo tako ni ogrožena usoda slovenske besede na radiu in televiziji.«
Lahko govorijo tudi tisti Raievi uslužbenci, ki so jih izvolili v poslansko zbornico, kot je Giuseppe Giulietti, dolgoletni voditelj sindikata Raievih novinarjev, ki je bil v torek na obisku v Trstu.
Giulietti, po mnenju nekaterih je bolje privatizirati Rai, ker je povsem lotizirana ustanova in ne deluje v javnem interesu, pač pa v interesu strank.
»Osebno bom glasoval »DA« tudi na petem referendumu, ker je treba korenito prenoviti ves sistem, tako Finivest kot tudi Rai. In tudi ker podpiram nastanek televizijskega kanala, ki naj bo popolnoma deželnega značaja. Raiu naj ostane ena vsedržavna in ena regionalna mreža. S tem se verjetno tukaj v Trstu Se posebno strinjate. V deželni televiziji naj bo prisoten tako javni kot zasebni kapital, za kar je treba spremeniti zakon,
po katerem mora biti Raiev kapital 99-odstotno v javni lasti. Ce pa s tem referendumom mislijo preprosto likvidirati javno službo, v tem primem sem proti predlogu.«
Kaj pa glede ostalih treh referendumov?
»Kje bi lahko bolje razumeh, zakaj je treba glasovati trikrat»DA« in po tej poti stopiti v Evropo, kot tukaj v Trstu. Moramo se prilagoditi mednarodni, evropski zakonodaji. Kjer veljajo protimo-nopolni zakoni, je na razpolago veC delovnih mest: na področju informacije in informatike bi z Hberalizacijo sistema lahko pridobili 100.000 novih delovnih mest. Imeh bi veC televizij, veC radijskih postaj in veC Časopisov, ker bi se z omejevanjem zbiranja reklame za velike televizije sprostila sredstva za ostale medije. In končno bodo ljudje lahko gledah Birne, kot drugod po Evropi in po svetu, brez stalnega prekinjanja. Smo za trojni »DA«, ker gre v smer hberalne in evropske družbene ureditve.«
Poleg kolosov Raia in Fininvesta so tudi pritlikavci: Piero Passetti je predsednik združenja lokalnih televizijskih postaj v okviru FRT, vsedržavne federacije italijanskih zasebnih radio in tv postaj. Kako gledajo male televizije na skorajšnje referendume?
»Glede prekinjanja Blmov s spoti moram povedati, da so krajevne televizije nedvomno na stahscu, da je referendum zgrešen in da je treba glasovati »NE«. To je tudi edini referendum, do katerega smo se opredehli in to iz več razlogov: predvsem zato, ker velike, vsedržavne televizije lahko nadomestijo Blm s programi dmge vrste, ki jih lahko prekinjajo z reklamo. Manjše televizije pa imajo največ gledalcev prav ko oddajajo Birne, ker drugih dobrih programov nimajo in bi z manj spoti kasirale veliko manj sredstev ter bi torej sploh bilo vprašljivo, ali bi te televizije lahko preživele. Italijanske lokalne televizije skupno pridobijo od reklame približno 500 - 550 milijard letno, od tega jih 220 zagotavljajo reklamne prodaje, ministrstvo pa je izdalo koncesije 730 lokalnim televizijam, ki si torej delijo malo več kot 250 milijard lir reklamnih spotov. Ce se Se, to skrči, je konec lokalnih televizij.«
Kaj pa v zvezi z ostalimi televizijskimi referendumi?
»Glede tega združenje lokalnih televizij ni zavzelo stahSCa; smo pa do teh referendumov zelo kritični, ker po eni strani predlagajo, naj se Ste-, vilo zasebnih vsedržavnih televizij skrči, isto pa ne velja za Rai. Zato predlagamo, naj ne bo več kot 5 zasebnih in javnih vsedržavnih televizij in naj jih posameznik lahko ima največ po eno, kar v bistvu sovpada z referendumskim predlogom, la pa bi moral zadevati tudi javno televizijo.«
Do zadnjega smo zaman Čakali na obljubljeni intervju predstavnika Fininvest. Očitno imajo pomembnejše probleme, s katerimi se morajo ukvarjati v teh dneh...
NEDELJSKE TEME
m
.

Nedelja, 4. junija 1995
KATERI SO, KAKŠNE SO GLASOVNICE, KAJ PRAVIJO STRANKE
Dvanajst barv za dvanajst glasovnic
1
Sindikalno
zastopstvo
(rumena
glasovnica)
2
Sindikati v podjetjih
(svetlorumena
glasovnica)
3
Sindikati v podjetjih
(siva
glasovnica)



J
Previdnostno
bivališče
(rdeča
glasovnica)
SINDIKALNE ORGANIZACIJE:	SINDIKALNE ORGANIZACIJE:
popolna odprava omejitev pri delna odprava omejitev pri usta-ustanavljanju sindikalnih zasto- navijanju sindikalnih zastopstev pstev v podjetjih	v podjetjih
Tako svetujejo stranke: SKR DSL SSk SL Fl NZ DA DA - DA DA DA
Tako svetujejo stranke: SKR DSL SSk SL Fl NZ DA DA - DA DA DA
SINDIKALNE ORGANIZACIJE: odprava pristojnosti, ki jo ima predsednik vlade, da določi, katere sindikalne konfederacije in organizacije so najbolj reprezentativne
Tako svetujejo stranke: SKR DSL SSk SL Fl NZ DA DA - DA DA DA
PREVIDNOSTNO BIVALIŠČE: odprava pristojnosti vsedržavnega protimafijskega pravdnika, da odredi previdnostno bivališče
Tako svetujejo stranke: SKP DSL SSk SL Fl NZ DA - DA DA DA DA
5
Privatizacija
RAI-a
(oranžna
glasovnica)
RADIOTELEVIZIJSKI SISTEM: odprava koncesije javne usluge delniški družbi s popolno javno udeležbo in odprava obvezne pripadnosti državi delnic
Tako svetujejo stranke: SKR DSL SSk SL Fl NZ NE DA NE DA NE NE
6
Trgovske
licence
(roza
glasovnica)
TRGOVINA, NAČRTOVANJE: odprava pristojnosti občin pri načrtovanju prodaje občinstvu
Tako svetujejo stranke: SKR DSL SSk SL Fl NZ NE NE - NE NE NE
7
Odbitki za
sindikat
(svetlozelena
glasovnica)
SINDIKALNE ORGANIZACIJE: odprava odbitka za sindikalni prispevek na plači
Tako svetujejo stranke: SKR DSL SSk SL Fl NZ - NE -	- DA DA
8
Večinski sistem
v občinah
(temnomodra
glasovnica)
IZVOLITEV ZUPANA IN OBČINSKEGA SVETA V OBČINAH Z VEC KOT 15.000 PREBIVALCI: odprava sistema z dvojnim turnusom z balotaZo za izvolitev Zupana in razširitev sistema z enim samim krogom, ki je danes predviden za občine z manj kot 15.000 prebivalci
Tako svetujejo stranke: SKR DSL SSk SL Fl NZ NE NE NE NE DA DA
9
Urnik
trgovin
(vijoličasta
glasovnica)
TRGOVINA, URNIKI: odprava pristojnosti dežel in županov z zvezi z umiki trgovin in prodajaln na drobno
Tako svetujejo stranke:
SKR DSL SSk SL Fl NZ
Televizijske
koncesije
(temnozelena
glasovnica)
RADIOTELEVIZIJSKI SISTEM: odprava možnosti, da bi nekdo imel veC kot eno vsedržavno televizijsko koncesijo
Tako svetujejo stranke:
SSk SL Fl NZ

11
Prekinjanje filmov z reklamo
(rujava
glasovnica)
RADIOTELEVIZIJSKI SISTEM, REKLAMA: odprava možnosti vključevanja reklame med posameznimi deli ali dejanji filmov, gledaliških, liričnih ali glasbenih del
Tako svetujejo stranke:
SKR DSL SSk SL Fl NZ
DA DA DA DA NE NE
12
Zbiranje reklame za TV
(svetlomodra
glasovnica)
RADIOTELEVIZIJSKA REKLAMA: odprava možnosti, da zasebna ali javna reklamna podjetja nabirajo reklamo za tri vsedržavne televizijske mreže, vključno tiste, ki so last osebkov, ki jih nadzorujejo
Tako svetujejo stranke:
SKR DSL SSk SL Fl NZ
NE NE
NE NE NE
DA DA DA DA NE NE
KOLIKO JE VOLILCEV, KOLIKO GLASOVNIC IN KAKO BOMO VOLILI_
Nekaj osnovnih podatkov o nedeljskih referendumih
RIM - Nekaj dni pred 11.junijem, ko se bodo volivci morali izreci o 12 referendumskih vprašanjih, so priprave na glasovanje v polnem teku. Medtem ko 80 glasovnice šele začeli tiskati, volilna Potrdila že raznašajo. V primerjavi s Prejšnjimi referendumi je to pot število vprašanj, o katerih se bodo morali državljani izreci, večje. Doslej namreč Volilci še nikoli niso prejeli v roke dva-najst glasovnic, pa Četudi bi Upravičenčev bo 48.692.326, od teh 23.425.278 moških in 25.267.048 žensk.
Volitve samo v nedeljo
Odprtih bo 90.825 volišč, ki bodo delovala samo v nedeljo, in sicer od 7. od 22. Ure. Se neizrečena volilna potrdila bodo Upravičenci lahko dobili pri občinskih uradih, ki bodo odprti do zaprtja volišč v uedeljo ob 22.ure. '
Ce ne bo prišlo do sprememb, bodo vo-uvcem izročili dvanajst glasovnic različ-uih barv. Vsaka bo velika 39 cm x 22 cm. *ra bi bilo glasovanje čim preprostejše tu-m v primeru zelo dolgih vprašanj, bo na vsaki glasovnici natiskano zaporedno število od 1 do 12 v vrstnem redu, po kate-rem so posamezna referendumska vprašanja vložena pri kasacijskem sodišču. Isto število bo natiskano ob posameznih vprašanjih na lepakih, ki bodo ra-zobešeni na vsakem volišču. Temu vrstnemu redu bodo sledili tudi skrutinatorji med preštevanjem glasov. Preštevanje se bo pričelo takoj po zaprtju volišča.
Poleg uradnega vprašanja tudi zaporedna številka in obnova besedila
, Med letošnjimi novostmi je tudi ta, da J6 parlament v rekordnem času odobril 2akon, po katerem bo na vsaki glasovnici P°leg celotnega teksta vprašanja tudi nekakšna obnovica besedila. Različna vprašanja se bodo poleg tega razlikovala tudi po barvi glasovnice.
Za letošnji referendum bodo natiskali 720 milijonov glasovnic, to se pravi 60 milijonov glasovnic za vsako vprašanje.
Referendum bo stal več kot 900 milijard
Referendum bo stal 917 milijard in 134 milijonov. Od teh bo 823 milijard in 800 milijonov nakazanih notranjemu ministrstvu, 78.400 zakladnemu ministrstvu in 14.934 pravosodnemu ministrstvu. Vsota bo med drugim krila stroške za honorarje skrutinatorjev oziroma predsednikov volišč, za nadzor volišč, za osebje različnih uradov in za tiskanje glasovnic.
Vsaka glasovnica stane približno 54 lir -skupno 38 milijard in 880 milijonov. Vsako volišče bo imelo 12 volilnih skrinjic, tri kabine in šest tintnih svinčnikov. Na voliščih bodo poleg predsednika štirje skrutinatorji, od katerih bo eden imel vlogo tajnika. Predsednik bo dobil osnovni honorar 186.000 lir plus 58.000 lir za vsak dodatni referendum, skrutinatorji pa temeljni honorar 149.000 lir in dodatnih 39.000 lir za vsak referendum. Za dvanajst glasovnic bo torej predsednik dobil honorar 824.000 lir, skrutinatorji pa 578.000 lir. Honorarji skrutinatorjev so neobdavčljivi.
Po zaprtju volišč bodo morali skrutinatorji najprej natančno ugotoviti število volivcev: referendum je namreč veljaven samo v primeru, da je volilo 50 odstotkov upravičencev plus eden (na vsedržavni ravni). Šele zatem se bo pričelo preštevanje, in sicer v zaporedju, po katerem je bil vsak referendum predložen kasacijskem sodišču. Glasovnice za referendume, ki so vzbudili največ zanimanja in največ polemik, to je za referendume o zasebni in javni televiziji, bodo tako preštevali prav na koncu. Volilni izidi bodo znani šele v ponedeljek, vendar bo tudi tokrat v nedeljo zvečer, takoj po zaprtju volišč, na razpolago običajni exit poli. V nočnih urah pa bodo projekcije že pokazale trend in nakazale dokončni izid referendumov.
rf
ČEZ TEDEN DNI BOMO VOLILI. IN POTEM?
Kaj se zgodi, če na refetendumu zmaga DA
Zapadlost določila lahko odložijo za nekaj mesecev
RIM - Morebitne spremembe, ki so jih volivci ^glasovali na referendu-običajno stopijo v veljavo dan po objavi na Uradnem listu odloka Predsednika republike, k* izjavlja, da je zapadlo zakonsko določilo, o ka-terem so se volivci izrekli na referendumu. Tako določa zakon St.352 z dne 25.maja 1970, ki urejuje referendume, ki jih predvideva ustava, eziroma ljudsko zakonodajno pravico.
Pred objavo predsedniškega odloka pravkar eaienjeni zakon predvideva točno določen postopek. Po zaprtju volišč m preštetju glasovnic je treba vse podatke posre-
dovati osrednjemu uradu za referendume pri kasacijskem sodišču. Tu seštejejo vsedržavne rezultate ljudskega glasovanja. Zakon določa, da je predlog, o katerem so se volivci izrekli na referendumu, sprejet, če je zanj glasovalo vsaj 50 odstotkov volilnih upravičencev. V nasprotnem primeru glasovanje ni veljavno. To pravilo, ki se nahaja v tretjem odstavku 75. člena ustave, so vključili, da bi v primeru preskromne udeležbe preprečili majhnim skupinam državljanov spreminjati zakone, ki jih je odobril parlament.
Ce je referendum ve-
ljaven, mora kasacijsko sodišče o tem obvestiti predsednika republike, ki v posebnem odloku izjavi, da je določen zakon ali zakonski člen ukinjen. Dan po objavi tega odloka v uradnem listu je zakon tudi dejansko odpravljen.
Predsednik republike ima vsekakor oblast, v soglasju z ministrskim svetom, da odloži datum ukinitve zakona za največ šestdeset dni objave predsedniškega odloka na uradnem listu. Tako lahko postopa v primeru hudih zakonodajnih vrzeli oziroma situacij, zaradi katerih bi bil priporočljiv nemuden zakonodajni poseg.
V dvajsetih letih kar 27 referendumov
V Italiji je bilo doslej 27 referendumov v devetih volilnih krogih od leta 1974 do leta 1993. Samo enkrat, 3. junija 1990, se na referendume ni odzvalo 50 odstotkov volilcev in so bili zato neveljavnih. V vseh drugih primerih je za referendume volila veC kot polovica volilcev in so bili torej veljavni. Od 24 veljavnih referendumov je v devetih primerih prevladal NE, v petnajstih primerih pa DA. Zanimivo je, da so se za NE izrekli volilci na prvih devetih referendumih in da so se v enem primeru volilci različno izrekli v različnih dobah: predlog za ukinitev javnega financiranja strank so leta 1974 zavrnili, leta 1993 pa odobrili. Z najveCjim številom glasov (88,4 odstotka) je bila leta 1981 zavrnjena zahteva radikalne stranke po liberalizaciji splava, z najveCjim številom glasov (95,6 odstotka) pa je bil leta 1990 sprejet referendum za omejitev preferenčnih glasov na političnih volitvah. Objavljamo seznam vseh dosedanjih referendumov, odstotek udeležencev ter izide.
REFERENDUM	UDELEŽBA		i DA	NE
12. maja 1974			
Zakon o razporoki	87,7	40,7	59,3
11. junija 1978			
Zakon o javnem redu	81,2	23,5	76,5
Zakon o financiranju strank	81,2	43,6	56,4
17. maja 1981			
Zakon o javnem redu	79,4	14,9	85,1
Dosmrtna ječa	79,4	22,6	77,4
Orožni list	79,4	14,1	85,9
Zakon o splavu (predlog radikalcev)	79,4	11,6	88,4
Zakon o splavu (predlog gibanja za življenje)	79,4	32,0	68,0
9. junija 1985			
Odlok o zamrznitvi draginjske doklade	77,9	45,7	54,3
8. novembra 1987			
Civilna odgovornost sodnikov	65,1	80,2	19,8
Preiskovalna komisija	65,1	85,0	15,0
Lokalizacija jedrskih elektrarn	65,1	80,6	19,4
Prispevki za krajevne ustanove	65,1	79,7	20,3
Sodelovanje družbe ENEL			
pri jedrskih elektrarnah v tujini	65,1	71,9	28,1
18. junija 1989			
Ustavodajni mandat evropskemu parlamentu	80,7	88,0	12,0
3. junija 1990			
Zakon o lovu	43,4	92,2	7,8
Dostop lovcev na zasebna zemljišča	42,9	92,3	7,7
Raba pesticidov	43,1	93,5	6,5
9. junija 1991			
Število preferenc za poslansko zbornico	62,4	95,6	4,4
18. aprila 1993			
Pristojnosti KZE	76,9	82,6	17,4
Mamila	76,9	55,4	44,6
Javno financiranje strank	76,9	90,3	9,7
Hranilnice in zastavljalnice	76,9	89,8	10,2
Ministrstvo za državne soudeležbe	76,9	90,1	9,9
Volitve senata	77,0	82,7	17,3
Ministrstvo za kmetijstvo	76,9	70,2	29,8
Ministrstvo za turizem in prireditve	76,9	82,3	17,7
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 4. junija 1995
Država, kise počasi, a vztrajno spreminja malo balkansko totalitarno kraljestvo
Zgodilo se je v sredo, 17. maja, ob devetnajsti uri. V saboru Republike Hrvaške so bili poslanci, ki so jih na splošnih volitvah izvolili državljani, že zelo utrujeni. Pravzaprav so se takrat v veliki dvorani, kjer običajno potekajo zasedanja hrvaškega zakonodajnega organa, nahajali le še poslanci vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti. Ti so dopoldne obiskali svojega poglavarja na Pantovčaku, da jim je dal natančna navodila o tem, kako naj glasujejo ob sprejemanju izredno pomembnega zakona o delu. Opozicijski poslanci so celotno dogajanje spremljali na saborskih hodnikih, in sicer s pomočjo velikih televizijskih sprejemnikov.
Zaradi proceduralnih »grehov« predsedujočega Mihanovi-Ca so namreč nekaj minut prej zapustili saborsko dvorano. S tem so naredih usodno napako, saj so po njihovem odhodu ha-dezejevci s tesno večino vendarle sprejeli sporni zakon. Po sprejetju zakona o delu je predsednik hrvaškega sabora na dnevni red saborskega zasedanja uvrstil še zakon o Uradu za nacionalno varnost. Šlo je za tako imenovano tretje branje, kar pomeni, da so poslanci o tem zakonu tretjič razpravljali. Za razliko od prejšnjih branj omenjenega zakona je bila tokrat razprava neverjetno kratka. Poslanci hrvaškega parlamenta o zakonu niti niso razpravljali, saj je osupla parlamentarna opozicija celotno dogajanje spremljala kar s hodnika, poslanci Tudmanove stranke pa so ravnah v skladu z razvpito strankarsko disciplino. Brez slehernih argumentov so namreč zavrnili vse opozicijske amandmaje ter soglasno podprli omenjeni zakon. Toda, ali se je ob tem kdo
od njih vprašal: ah nismo morda s tem ustvarih pošast?
Zakon o UNS (kratica spominja na zloglasno Ustaško nadzorno službo) je po mnenju številnih strokovnjakov pravnoformalna podlaga za uvedbo totalitarizma na Hrvaškem. Urad za nacionalno varnost obstaja sicer že štiri leta, vendar je bil to do zdaj zgolj svetovalni in anahticni organ pri kabinetu predsednika Republike Hrvaške. S tem zakonom pa bo UNS postala izvršna in operativna služba, ki bo koordimrala in nadzorovala delo vseh ostalih obveščevalnih služb v državi. Se posebej zastrašujoče je dejstvo, da sprejeti zakon doloCa, da bo UNS pod izključnim in neomejenim nadzorom enega samega Človeka - predsednika republike.
V sprejetem zakonu namreč piše, da je »Urad za nacionalno varnost državni mršiti organ, ki usklajuje, usmerja in nadzoruje delo organov državne uprave, ki delujejo na področju zaščite nacionalne varnosti Republike Hrvaške«. Urad bo usklajeval delo
državnih ministrstev, predvsem za zunanje in notranje zadeve ter za obrambo, nekateri pa menijo, da bo pod nadzor UNS sodilo tudi ministrstvo za finance, razen tega bo ta monstruozna služba nadzorovala tudi delovanje obveščevalnih in protiobveščevalnih služb, analizirala zbra-
ne obveščevalne podatke ter jih posredovala predsedniku republike in vladi. UNS bo zadolžen tudi za protiobveščevalno zaščito in varnost predsednika republike, vlade in sabora ter vseh upravnih objektov.
Zakon doloCa, da »UNS deluje v skladu z občimi ustavnimi do-
ločbami in v skladu s posebnimi navodili predsednika republike. Na Čelu Urada se nahaja predstojnik, ki ga imenuje in razreši predsednik republike. Predstojnik je za delo Urada odgovoren izključno predsedniku.« Pogostnost besedne zveze »predsednik republike« je več kot očitna!
Je UNS Tudmanova zasebna policija?
Predsednik republike bo delovanje Urada za nacionalno varnost nadzoroval s pomočjo tako imenovanega glavnega odbora za nacionalno varnost, ki se bo sestajal enkrat mesečno. Razen predsednika republike bodo člani tega odbora še predstojnik UNS in njegov namestnik, direktor hrvaške obveščevalne službe - to je ena od organizacijskih enot v okviru UNS, ki jo trenutno vodi Tudmanov sin Miroslav - ter ministri za obrambo, finance ter za zunanje in notranje zadeve. Tako tudi člani vladni ministri ne bodo več pod nadzorom predsednika hrvaške vlade, ampak bo njihovo delo nadzoroval šef države. Notranja struktura Urada za nacionalno varnost je zavita v tančico skrivnosti, poznavalci pa menijo, da je odvisna predvsem od Tudmanovih načrtov in pogledov. V zakonu piše le, da v okviru UNS delujejo naslednje službe: hrvaška obveščevalna služba, nadzorna in zaščitna služba. Zakon predvideva, če bi se to izkazalo za potrebno, tudi ustanovitev dodatnih služb. O tem, kaj bo katera od zgoraj omenjenih služb delala, bo odločil predsednik republike s posebnim odlokom o notranji ureditvi Urada za nacionalno varnost.
Pravo naravo Urada za nacionalno varnost pa nam odkriva deseti člen zakona, ki določa, da so »uslužbenci Urada za nacionalno varnost državni uslužbenci s posebnimi nalogami in pooblastili«. Uslužbenci Urada imajo »vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo pooblaščene uradne osebe ministrstva za notranje zadeve«. Uslužbenci Urada lahko operativno delujejo, se pravi, da lahko aretirajo in privedejo osebe, za katere sumijo, da ogrožajo nacionalne interese Republike Hrvaške. UNS je z omenjenim zakonom postala nekakšna super-policija, saj nadzoruje delo vseh ostalih organov in služb, ki se ukvarjajo z notranjimi zadevami. Ce upoštevamo še dejstvo, da je UNS odgovorna zgolj predsedniku republike, potem lahko rečemo, da je UNS postala Tudmanova zasebna pohcija! Resnici na ljubo je treba priznati, da bo po zaslugi ogorčenih protestov opozicijskih poslancev vsaj formalni nadzor nad delom UNS izvajal tudi odbor za notranjo politiko in nacionalno varnost predstavniškega doma hrvaškega sabora. Predstojnik UNS bo moral temu parlamentarnemu odboru vsako leto predložiti poročilo o delu, na zahtevo poslancev pa bo moral poročati tudi o delu posameznih služb, ki delujejo v okviru UNS.
Več kot očitno je, da se Hrvaška počasi, a vztrajno spreminja v malo balkansko totalitarno državo, kjer bo vse vzvode oblasti nadzoroval Tudmanov klan, v katerega sodijo ljudje, kot so, denimo, Hrvoje Sa- ' rinič, Kmnislav Olujič, Suško-va žena Durda Sušak ter člani Tudmanove rodbine... Volitve so seveda ena od možnosti za spremembo tega sistema, vendar je, če upoštevamo dejstvo-da Tudman v svojih rokah drži vse niti, tudi njihov izid že veC ati manj gotov.
Igor Vukič/AlM


Narodna galerija, Narodni muzej in Muzej novejše zgodovine v Cekinovem gradu so poletni razstavni termin namenile izredno obsežnemu projektu, razstavi Gotika v loveniji. Razstava, ki je plod tako izsledkov skoraj stole-•noga historiata raziskovanja naše gotske umetnosti kot namenskih raziskav v okviru projekta, bo do 1. oktobra, dneva, ko jo bodo zaprli, na treh muzejskih razstaviščih ponujala celosten vpogled v najkvalitetnejša in strokovno nezanimivejša področja poznosrednjeveške ustvarjalno-v okviru današnjih meja Republike Slovenije, ob tem Pa opozarjala na varstvene in restavratorske momen-e' Združene moči slovenskih strokovnih ustanov, ob tem pa še za naše razmere nenavadno bogata obrazstavna dejavnost, bodo morda dosegli, da bosta razstava in gotski ®mg letos morda postala ne le vrhunska strokovna prire-®v, pač pa celo »hit poletne sezone« za širšo javnost.
Narodna galerija
dcarstvo in kiparstvo. Na
osrednji razstavi so predsta-v )eni najpomembnejši spomeniki gotskega slikarstva in Parstva. Stensko slikarstvo l6 zastopano z 62 fotografski-mr povečavami, kopijami in emi originalnimi fragmenti.
^stavljenih je 18 iluminira-mn kodeksov in 28 tabelnih el, kar je doslej najcelovitejša javno prezentirana predstavi-ev’ Poleg teh pa še pet primerov poslikanih lesenih stropov. Kiparstvo zastopa 75 originalov in pet odlitkov. Kronološko koncipirano razstavo Pričenjajo dela iz opusa Mojstra Solčavske Madone v stari zgradbi Narodne galerije, za-W)UCuje pa ga opus Osbalta tila v Novem krilu. Spremni
im' °a’’ ^ k° izSel v drugi polovici junija (prednaročilo do 15. _ .la SIT) bo zajel tudi področje arhitekture, obsegal pa bo spevke 35 strokovnjakov in 238 kataloznih enot z bogato sliko-no dokumetnacijo. Slovenska in nemška izdaja. (V. U.)
Lepa Madona, ok. 1410
Med vrhunsko stroko in gotsko modno revijo
Zamisel za doslej najambicio-znejši raziskovalno-razstavni projekt slovenske umetnostnozgodovinske stroke in še nekaterih drugih kultumo-zgodovinskih strok, ki je prvič v takem obsegu združil najpomembnejše domaCe znanstvene in spomeniško-var-stvene ustanove in v katerega so se vključili tako uveljavljeni domači in tuji strokovnjaki kot najmlajše generacije slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, se je rodila pred štirimi leti. Prispeval jo je prof. dr. Janez Hbfler, zdajšnji predstojnik Oddelka za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je tudi avtor strokovne zasnove celotnega projekta, ki je sicer stekel lani z mednarodnim simpozijem med 19. in 23. oktobrom in manjšo spremno študijsko razstavo s pomembnimi spomeniki iz mednarodnega prostora. Nosilka celotnega projekta je Narodna galerija, v njem pa sodelujejo še Oddelek za umetnostno zgodovino FF, Narodni muzej, Restavratorski center RS, Uprava RS za varstvo kulturne dediščine in regionalni zavodi za varstvo naravne in kulture dediščine iz Pirana, Nove Gorice, Novega mesta, Celja in Maribora, Mestni muzej Ljubljana ter muzeji iz Kopra, Nove gorice, Kamnika, Celja, Ptuja, Maribora in Murske Sobote. Ljubljanski Muzej novejše zgodovine je postavitvi razstave namenil svoje prostore.
Od samotarskih menihov do najširših množic
Gotski slog (izraz je nastal v re-
nesansi in je sprva nosil slabšalni pomen, z njim pa so imenovali renesančni klasični estetiki tuje umetnine; kot izraz za slog se je uveljavil šele konec 18. in na začetku 19. stoletja) je na teritorij, ki je danes sestavni del Slovenije, v posameznih elementih prodrl še pred iztekom 12. stoletja, širše pa se je uveljavil proti sredini 13. stoletja. Njegovi prvi znanilci so bili monastiCni redovi (kartuzija-ni in cistercijani) in na meščansko življenje vezani beraški redovi (frančiškani in dominikanci). Slog, ki je za razliko od monumentalne in bolj nedostopne vi-sokosrednjeveške romanike ponujal neposrednejši, bolj Čustven odnos med umetninami in tedanjimi verniki, se je zatem uveljavil tudi pri plemiških in meščanskih naročilih; v Sloveniji je prodrl v vse plasti prebivalstva in se tako globoko zakoreninil, da je bil tudi njegov izzven dolgotrajen. Gotika je poleg kasnejšega baroka tisti slog, ki se je neizbrisno vtisnil v našo krajino; danes je v Sloveniji ohranjenih še približno 600 gotskih cerkva.
V obdobju med sredino 13. stoletja in 16. stoletjem je gotika v Sloveniji dosegla silovit razmah, svoje kvalitetne vrhove in razcvet številnih oblik, ki jih je stroka uvrstila v različna slogovna izhodišča, odvisna predvsem od sosednjih umetnostnih središč pa tudi bolj oddaljenih umetnostnih tokov. Hkrati je gotika med vsemi umetnostnimi obdobji tista, ki je v slovenski umetnostnozgodovinski stroki najbolje raziskana, njene metode preučevanja pa naj-
ZanimivosH ob razstavi
Bogata in za naSe razmere vse prej kot običajna je tudi obrazstavna dejavnost, Id sega od ožje strokovnih prireditev do ponudbe, namenjene najširši javnosti. Ob sredah bodo ob 18. uri v Narodni galeriji pripravili predavanja naših najvidnejših strokovnjakov, strokovna vodstva po razstavi ob Četrtkih (ob 19. uri) in nedeljah (ob 11. uri) v juniju in septembru, predvidene okrogle mize o problemih muzejskega dela, avtorskih pravicah in lastnini muzealij ter ekskurzije. Sirsa javnost bo lahko posegla po najrazličnejših muzejskih spominkih, ki segajo od plakatov in razglednic do darilnih vrečk s patroniranimi vzorci, replikah nekaterih eksponatov in otrokom namenjenih predmetov, poleg razkošnih (in ustrezno dragih) katalogih bodo obiskovalci lahko posegli tudi po dostopnem vodniku po razstavi. Razstavo bodo spremljale likovne delavnice z najrazličnejšimi dejavnostmi, namenjene različnim obiskovalcem, prvovrstna domislica pa je natečaj, ki ga je Narodna galerija namenila srednješolcem. Do 10. septembra bo potekal nateCaj za najizvirnejše gotsko oblačilo; 20. septembra bodo v ustanovi pripravili modno revijo, na kateri bodo v gotskih oblačilih nastopih avtorji sami, najuspešnejše kreacije pa bodo nagra-dih (informacije Lidija Tavčar, tel. 061 / 219 848).	(V. U.)
bolj dorečene. Dokaz tega je bil tudi lanski mednarodni simpozij, na katerem je organizatorjem med približno 150 udeleženci uspelo zbrati tudi strokovnjake iz sedmih evropskih držav. Nekatera nova spoznanja so pomen posameznih umetnin uvrstila v širši mednarodni prostor, s tem pa tudi slovensko kulturno dediščino nasploh.
Namesto poti na številne lokacije - pot v muzej
Razstava najpomembnejših gotskih slikarskih, kiparskih in arhitekturnih spomenikov, poleg teh pa še številnih izdelkov obrti iz gotskega obdobja, ponuja predstavitev v klasičnem muzejskem kontekstu, torej umetnine, loCene od okolja, v katerem so nastale oziro-1 ma bile zanj naročene in vanj sekundarno vnešene, s tem pa soustvarile njegovo celostno podobo. Obiskovalec ima možnost, da si jih ogleda zbrane na enem mestu (sicer bi jih moral obiskovati na številnih najrazličnejših lokacijah po Sloveniji, ki še zdaleč ne sodijo med najbolj dostopne...) v kronološko koncipirani postavitvi in pod drobnogledom stroke in muzejske osvetlitve.
Novost projekta je poleg v obi-lici novih spoznanj, ki so ah še bodo objavljena v spremnih katalogih, tudi v njegovem konceptu. Ta se (kar v preteklosti ni bilo uveljavljeno) odpoveduje ločevanju na umetnine, ki »so slovenske«, in tiste, ki to »niso«. Razstavljene so tako umetnine, ki so nastale na ozemlju današnje Slovenije in ki so jih izdelah bodisi domači umetniki bodisi umetniki, ki so prišli od drugod, kot tiste umetnine, ki so plod zgodovin-
skega importa (naročniki so jih v srednjem veku naročili na tujem) ali sekundarnega importa (umetnine, ki so nastale za druga okolja, a so se bodisi z nakupi bodisi na druge najrazličnejše načine znašle v Sloveniji). Med eksponati je potrebno izpostaviti zlasti iluminirane rokopise in tabelna slikarska dela, ki so prvič celovito predstavljena javnosti.
Razstava v Ljubljani se glede strokovne zasnove in organizatorskih podvigov lahko primerja s tistimi v pomembnih umetnostnih centrih na tujem.
Poznosrednjeveški pogled na tuje
V tujini je v letošnjem letu kar nekaj umetnostnih muzejev pripravilo projekte, vezane na obdobje gotike oziroma poznega srednjega veka. Med umetnostnimi tokovi, ki so vplivali na podobo umetnostne produkcije v srednji Evropi in tudi na poznosrednjeve-ško umetnost v Sloveniji, lahko na koncu naštejemo še tiste, ki so ah pa še bodo letos dočakali muzejsko prezentacijo, tako zgodnja severnjaška grafika, grafika Donavske šole in rimineško slikarstvo 14. stoletja (v Riminiju so leto 1995 posvetili svojemu trecentu) kot gotska umetnost zahodne Češke, predstavitev katere bi lahko po zasnovi primerjali z aktualnim slovenskim projektom. Tudi na Češkem so se v projekt vključile številne najpomembnejše ustanove, zvrst in število eksponatov pa sta primerljiva z razstavo v Ljubljani (trenutno je razstava na ogled na veC lokacijah v Plznu, predvsem v Muzeju zahodne Češke, oktobra pa se bo preselila še v praško Narodno galerijo). Vojko Urbančič
Nagrobnik sv. Nazarija, koprska katedrala, ok. 1350
Muzej novejše zgodovine
Razstavi Arhitektura in Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine.
Razstava arhitekture v prvem nadstropju obsega dokumentacijo gotskih arhitekturnih spomenikov. Obsega 52 sakralnih in 28 profanih gotskih objektov, prikazani pa so s fotografsko dokumentacijo in tlorisi. Razstavo dopolnjuje arhitekturna plastika in nekaj umetnin, katalogizirana pa bo v osrednjem katalogu Narodne galerije. Razstava Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine v pritličju je usmerjena k predstavitvi različnih problemov nastajanja, propadanja in restavriranja spomenikov. Gradivo zanjo je Ptujska gora, ok. 1400 nastalo v okviru rutinskega dela in dosedanjih vedenj o problemati-kim stenskih poslikav, tabelnih del, iluminacij, slikanih oken in poslikav lesenih in kamnitih skulptur. Spremna publikacija (prispevki osmih avtorjev, angleški prevod, 68 strani, bogato ilustrirano, 32 x 23 cm, 5.000 SIT) je že dostopna. (V. U)
Narodni muzej
Svet predmetov. Na razstavi v osrednjem atriju Narodnega muzeja je predstavljena materialna kultura v obdobju gotike oziroma poznega srednjega veka, ob njej pa tudi nekaj slikarskih in kiparskih umetnin.
Zastopane so zlatarska, lončarska, peCarska, mizarska, steklarska, zvonarska, tekstilna, kovaška in knjigoveška obrt. Izjemno številni ekspo-nah, večinoma iz fondov Narodnega muzeja, ponazarjajo promlematiko razstave, ki so jo organizatorji, uvrstili v veC sklopov. Izpostavljene so selekcija Časa, način pridobivanja predmetov, njihova provenienca, poterba po interdisciplinarnosti njihove sistematične strokovne obravnave in meto- Križ z liturgičnega oblačila, 15. st. de datacije. Razstavo spremlja obsežen katalog (prispevki devetih strokovnjakov, angleški prevod, 336 kataložnih enot, 393 strani, bogato ilustriran, 31 x 21 cm, 5.100 SIT), ki je že dostopen. (V. U.)
Nedelja, 4. junija 1995
NEDELJSKE TEME
<
CO ui
O O o <
3 £
> Ul
O Z
Čas vodnarjevih zarotnikov
Mreža nima vodstva, a je kljub temu močna, saj pripravlja radikalne spremembe
Ob prelomu tega stoletja se je zaCela najprej v Združenih državah Amerike, nato pa tudi drugod po svetu, spreminjati paradigma življenja. Sprememba paradigme je odgovor na globalno krizo, ki je postajala vse bolj očitna tako na posamični kot na skupinski ravni. Zdi se, da se veliko ljudi (eni bolj, drugi manj) in človeštvo kot celota počasi začenjajo zavedati, da je sedanja civilizacija v slepi ulici. New age preusmerja civilizacija na nove tire.
V petdesetih letih tega stoletja se je v ZDA začelo dogajati nekaj, kar je pozneje dobilo ime new age. »Javnost sprva sploh ni opazila, za kaj gre; a zmeraj veC ljudi se je začelo buditi iz ‘ameriških sanj', postajali so nezadovoljni in kritični. Po korejski vojni je število nezadovoljnežev močno naraslo, posebej med mladimi. Začelo se je oblikovati tisto, kar je pozneje dobilo ime alternativna scena. Danes je to široka, težko pregledna mreža posameznikov, skupin, gibanj, pobud z različnimi cilji, ki pa jih povezujeta ostro zavračanje ‘starega1 in goreče navdušenje za ‘novo1. Zato se jih je tudi prijelo ime new age,« ugotavlja Alenka Goljevšček v knjigi New age in krščanstvo.
Izraz new age je nastal v okviru teozofije
Izraz je utemeljila in ga popularizirala teozofinja Aliče Bailey. Poleg izraza new age in slovenske različice nova doba so se uveljavili tudi drugi izrazi, ki poskušajo opisati vrsto pojavov, ki naj bi se začeli v 50. letih tega stoletja, se Se vedno dogajajo in so odprti za nedoločeno prihodnost.
Ce je bil izraz new age dolga leta etiketa novodobnikov, se je kmalu obrabil in izrabil v tej meri, da so ga nadomestili z izrazom nova duhovnost. Poleg že naštetih izrazov so se uveljavili še mnogi drugi. Naj omenim še t. i. vodnarjevo dobo. Vodnarjeva doba (Age of Aquarius) je izraz, ki izvira iz kozmobiologije. Izraz vodnarjeva doba se ne opira le na astrološke ugotovitve, temveč tudi na astronomijo. Zemljina polama os v 26 tisoč letih kroženja okoli sonca zaradi lastnega nihanja opiše plašč stožca. Platon je to dobo poimenoval veliko leto, ki naj bi trajalo 25 tisoč let, razdeljenih na dvanajst dob ali eonov po 2165 let. Pred dva tisoč leti je točka spomladanskega enakonočja zapustila znak Ovna in vstopila v znak Rib. Ko bo ponovno minilo dva tisoč let, bo točka zapustila znak Vodnarja in vstopila v znak Kozoroga.
Raziskovalka nove dobe Me-rilyn Ferguson dobo imenuje kar vodnarjeva zarota, o njej pa pravi: »Mreža, ki nima vodstva, a je kljub temu močna, pripravlja radikalne spremembe... Njeni člani so opustili nekatere ključne elemente zahodne misli in morda celo pretrgali kontinuiteto z zgodovino. Ta mreža je Vodnarjeva zarota.«
Aleister Crowley, veliki mag 20. stoletja, za večino ljudi še vedno sporna osebnost, govori o Aeonu Homsa, ki logično sledi prejšnjima aeonoma Izide in Ozirisa. Matriarhatu, ki mu je logično sledil patriarhat, naj bi sledilo obdobje otroka - Homsa. Pojavlja se lik novega boga Otroka, ki se igra.
če ne gre po starem, poskusi kaj novega!
Novo dobo smemo razumeti tudi kot odgovor na globalno krizo, ki postavlja skoraj vse
premene sodobne civilizacije pod vprašaj. »Ce nekaj ne gre in ne gre, ne poskušaj tega storiti po isti poti še z večjo vnemo, temveč spremeni način in smer delovanja,« svetuje ljudska modrost. Stopnjevanje sedanjih smernic in načina delovanja bo svet zapeljalo v pogubo, torej je treba nekaj spremeniti. Raziskovalci nove dobe ugotavljajo, da je odgovor na vprašanje KAJ ZDAJ? sprememba paradigme. Ta ne pomeni, da moramo zabresti v še večjo krizo, temveč je odgovor na krizo, ki se je pojavila. Je sposobnost, da nanjo gledamo kot na izziv; v tem smislu je kriza konstruktivna, ne pa destruktivna.
Sprememba paradigme pomeni nov način razumevanja starih težav. Ce želimo postaviti novo paradigmo, moramo vedeti, katere so ključne postavke stare. Te Fritjof Capra prepoznava v naslednjem: »...prepričanje, da je znanstvena metoda edini veljavni pristop na poti do znanja; pogled, da je vesolje mehanični sistem, sestavljen iz konstrukcijskih enot, ki so iz elementarnih snovi; pogled, da je življenje v družbi tekmovalni boj za obstanek; in vera v neomajen materialni napredek, ki bo dosežen z ekonomsko in tehnološko rastjo.«
Glavno besedo ima razum
Capra tudi opozarja, da se je človeštvo v zadnjem času preveč enostransko razvijalo, kar je po njegovem mnenju pripeljalo do današnje krize. »... naša družba je dosledno dajala prednost yangu pred yinom - racionaln; vednosti pred religijo, tekmovanju pred Sodelovanjem, izkoriščanju naravnih virov pred
njihovim ohranjevanjem in tako naprej. Ta poudarek, podkrepljen s patriarhalnim sistemom in dalje spodbujen s čutno zaznavno kulturo v preteklih treh stoletjih, je pripeljal do globokega kulturnega neravnovesja, ki predstavlja korenine naše sedanje krize - neravnovesje v našem razmišljanju in čustvih, vrednotah in stališčih ter družbenih in političnih strukturah.«
Matematična teorija Isaaca Newtona, filozofija Reneja Descartesa in znanstvena metodologija, ki jo je zagovarjal Francis Bacon, so temelji stare paradigme. Materija je bila pojmovana kot temelj bivanja, materialni svet pa kot množica ločenih objektov, sestavljenih v veliki stroj. Kompleksne fenomene naj bi bilo zato vedno mogoče razumeti z njihovim reduciranjem na temeljne. Znanosti še vedno večinoma temeljijo na mehanicističnem in redukcio-nističnem pogledu na svet.
Tekmovalnost bo nadomestilo sodelovanje
Toda našteti okviri se lomijo in nadomeščajo jih novi »Vesolje se ne pojmuje več kot stroj, sestavljen iz množice ločenih objektov, ampak se kaže kot harmonična, nedeljiva celota; mreža dinamičnih razmerij, ki kot bistveni del vključujejo človeškega opazovalca in njegovo zavest. ... Fizika ... zdaj stopa v stik z misticizmom, jedrom religije in manifestacije ekstremne specializacije intuitivnega duha,« meni Capra.
Ta premik ne posega samo v znanost, temveč zajema vse ravni človekovega bivanja. Kartezijanskemu načinu dojemanja se enakopravno postavi ob bok intuicija; gospodarski imperativ naj ne bi bil več zaslepljen s čim več in čim bolje za vsako ceno, več že, toda ne na račun nerazumnega izkoriščanja in onesnaževanja narave ter razčlovečenja dela; tekmovanje naj bi nadomestilo sodelovanje; človek odkriva svojo pobožan-
stveno naravo v okviru t. i. nove duhovnosti; samouresničenje človeka pomeni njegovo izžive-tost v vseh razsežnostih bivanja in delovanja; dojemanje Resnice o človeku in svetu (univerzu-mu) postaja pogojeno z razširjeno zavestjo, to se poskuša doseči s posebnimi tehnikami, kot je meditacija in podobno.
Kdo so vodnarjevi zarotniki?
Po mnenju Marilyn Ferguson so nosilci nove dobe t. i. vodnarjevi zarotniki, razpršeni posamezniki, združeni v ohlapne skupine in gibanja, ki se povezujejo v mrežni sistem. Najti jih je med vsemi izobrazbenimi in dohodkovnimi sloji, svojo privrženost javno izrazijo ali pa tudi ne. »Večina v začetku ni nameravala spremeniti družbe. V tem smislu je to neobetavna zarota. Toda spoznali so, da so njihova življenja postala revolucije. Ko so osebnostne spremembe postale resne, so odkrili, da premišljujejo vse znova, da z novimi očmi gledajo na svoje delo, na zdravje, politično moč in na ‘strokovnjake*, na cilje in vrednote.«
Vili Ravnjak trdi, da sestavljajo udeležensko populacijo nove dobe radovedneži, vraže-vemeži, magi in mistiki, torej tisti, ki jih svet nevidnega in skrivnostnega zgolj privlači in od daleč zanima, tisti, ki v nadnaravne sile slepo verjamejo in do njih gojijo strahospoštovanje, tisti, ki želijo okultne sile spoznati in z njimi upravljati, ter nenazadnje tisti, ki želijo spoznavati Boga oziroma sami sebe.
Feministke, varstveniki narave, mirovniki...
V najširšem pomenu besede bi lahko med novodobnike uvrstili tiste, ki zavračajo stare, ustaljene vzorce, in jih želijo
nadomestiti z novimi, ki temeljijo na holističnem pristopu k naravi in človeku. Tako med novodobniki najdemo feministke, ki si prizadevajo za enakopravnost z moškimi, s čimer želijo omajati temelje patriarhalnega vzorca, ki je vladal zadnji dve tisočletji; novodobnike najdemo v ekoloških gibanjih Sirom po svetu, ko na temelju holističnega pristopa opozarjajo na brezumje in kratkovidnost dobičkarstva in si prizadevajo za ohranitev ekosistema imenovanega planet Zemlja; novodobniki v svetu vojn. in naraščajočega nasilja kličejo k miru in razumevanju v svetu; novodobniki reformirajo šole in uvajajo nove metode učenja; novodobniki utemeljujejo novo paradigmo v znanosti; novodobniki bijejo plat zvona v klasični medicini in zagovarjajo celostni pristop k zdravljenju, zagovarjajo t. i. komplementarne in alternativne metode zdravljenja; novodc iki razkrivajo božansko naravo človeka in preučujejo mistiko; novodobniki se poglabljajo v ezoterična znanja starih civilizacij in jih dopolnjujejo s sodobnimi spoznanji; novodobniki se ukvarjajo z gnostiko; novodobniki zahoda odkrivajo duhovno tradicijo vzhoda; novodobniki potujejo v preteklost pred rojstvom (regresija) in prihodnost tudi po smrti (napovedovanje prihodnosti, jasnovidnost, progresija)...
Novodobnikov ne moremo opisati kot koherentne skupine, organizacije ali kakšne druge združbe ljudi, ki bi delovala na osnovi proklamirane ideologije. Prej jih lahko opišemo kot mrežo posameznikov, skupin in organizacij, ki bolj ali manj odkrito nastopajo in delujejo na različnih področjih življenja družbe in človeka kot posameznika ter
si prizadevajo za izboljšanje kakovosti bivanja posameznikov in tudi družbe kot celote ter nenazadnje za ohranitev ekosistema Zemlja.
Materija in duh nista več ločena
Besednjak nove dobe išče ključne pojme v besedah: Energija, Vibracija, Svetloba, Ljubezen, ki so tudi temelj t. i. nove duhovnosti oziroma metafizike. Nova doba pomeni preseganje ločenosti oziroma dvojnosti materije in duha, pomeni iskanje enosti, stapljanje materije in duha oziroma spoznavanje duha v materiji.
Nova doba je tudi doba "duhovnih preprodajalcev”. »Trgovina z resnicami in odrešilnimi formulami gre vedno dobro od rok. ... Nastale so ugodne okoliščine za pojav vsakovrstnih duhovnih reformatorjev in preprodajalcev resnic. Ta situacija je zgrešena Se toliko bolj, ker uradna znanost do nadčutnih in nepojasnjenih fenomenov goji popolno nezaupanje in prezir,« pravi Vili Ravnjak. Je tudi doba trkanja po prsih, češ, mi smo edini, mi poznamo Resnico, drugi so zanjo slepi.
Nova doba je odgovor na ka-tastrofizem ob koncu drugega tisočletja, je odgovor na ključno vprašanje KAJ ZDAJ? Nova doba pomeni tudi spoznavanje tkanine, ki jo plete tako življenje univerzuma, Zemlje kot tudi posameznika, vendar ne z osvetljevanjem in potenciranjem pomembnosti posamezne nitke, temveč s spoznavanjem funkcionalnosti te nitke v lepoti in redu tkanine enosti. Mogoče bi bilo še najbolje, če pritegnemo Ivanu Mešičku, ki primerja novo dobo z vrenjem mošta -čez čas bodo tropine padle na dno in pili bomo čisto vino.
Ksenija Kvas
Medvedov sosed, ki se je bližal devetdesetim letom, je unel prav, ko je nekega dne TinCetu rekel: »Tince, na meji tam na jugu se nekaj kuha. Turek škili čez. Vojska bo...« Leta 1912 je res izbruhnila prva in kmalu nato še druga balkanska vojna. Med Slovenci je vsaj prva imela Velik odmev. Katoliška bukvama v Ljubljani je izdala kujigo Vojska na Balkanu, v kateri je z veliko simpatijo opisovala dogodke v prvi balkanski vojni, a se je zjokala Uad usodo Bolgarov v drugi.
Ivan Cankar pa je dejal: »Ce kdo doslej ni vedel, je mogel spoznati ZCN' da nismo samo Slovenci, Se Inani pa samo Avstrijci, temveč da smo od velike družine, ki stanuje od julijskih Alp do Egejskega morja. Ko )e počil na Balkanu prvi strel, se je oglasil njegov odmev v naši najza-duji zakotni vasi. Ljudje, ki se svoj av dan niso brigali za politiko, so s S(^utecim srcem, ne samo z zanima-ujem, gledali na tako veliko dramo, m v nas vseh se je zbudilo nekaj, kar le zelo podobno hrepenenju jetnika, vzbudilo pa se je v nas Se nekaj dru-Sega, vse bolj pomembnega in drago-cenega - iskra tiste moči, samozave-sd in sile življenja, ki se je bila razmahnila na jugu, je planila tudj na
slovanska tla«
Evropske države so bile povezane z medsebojnimi obrambnimi pakti: ua eni strani centralne sile - Nemčija. Avstro-Ogrska in Italija, na drugi mtantne sile - Francija, Anglija in Rusija.
Radikalni srbski nacionalisti so sanjarili o veliki Srbiji. Nekateri so hoteli Se več: Srbija naj bi obsegala vsa slovanska ljudstva na Balkanu. Mai )e potekal v znamenju priprav Ua slovesno otvoritev belokranjske Železnice. Ponekod je bilo tudi nekaj jeze, kot npr. v Brežicah, kjer so zahtevali železniško povezavo z Novim mestom. Žalostni so bili tudi v uhi krajini, ker jih je železnica pov-aem obšla. Kolcalo se jim je za Časi, ho je bilo na Dvoru zaposlenih kakih uvesto delavcev - od gozdarjev in ru-uarjev do kovačev in furmanov. Po-em pa je prišla železnica v slovenja® dežele in Suho krajino obšla. Po-hmjma je ostala bogu za hrbtom.
] i^^veuski narod je o otvoritvi be-okranjske železnice pisal:
»Ko je vlak vozil na postajo v No-vom mestu, so topiči pokali... Gardi-sh so imeli na kapah hrastovo listje
in ko se je vlak ustavil, se je slišalo nemško povelje: »Habt acht!« Anahronizem! Že zdavna je v Novem mestu vse slovensko, staro nemsku-tarstvo je že zdavna leglo v grob, v meščanski gardi pa še vedno vlada duh predmarčnih Časov...«
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je nestrpno Čakal, da zamenja starega in bolehnega cesarja Franca Jožefa. Pravijo, da je imel namen sčasoma iz dvojne monarhije napraviti trojno: poleg avstrijskega in ogrskega še južnoslovanski del. Toda taksni načrti so ogrožali apetite srbskih nacionalistov po veliki Srbiji ah po nastanku nove države Jugoslavije, v kateri bi Srbi kot »osvoboditelji« igrah prvo violino.
Za 71-letnega srbskega kralja Petra I. KaradjordjeviCa so bila trenja med usmerjeno in radikalno strujo vse bolj utrudljiva. Poleti je predal regentstvo svojemu sinu Aleksandru, potem ko je ta izigral starejšega brata Jurija, ki ga je kratko malo razglasil za neprištevnega.
Franc Ferdinand si je za obisk v Sarajevu izzivalno izbral prav 28. junij, torej Vidov dan, ki je bil srbski narodni praznik, obletnica bitke pro-h Turkom na Kosovem polju 1389.
Njegov prihod je bil pričakovan, kajti na ogled vojaških manevrov je bil povabljen že leto prej. Atentatorji, fanatični dani tajne organizadje Cma roka, so ga že Čakali. Bomba, ki jo je dopoldne vrgel Nedeljko Cabri-novič, je prestolonaslednika zgrešila To slednjega ni niti najmanj pretreslo. Znan po svojem grobem obnašanju je nadrl navzoče vojake in policiste zaradi nemarne zašdte. Nato se je s soprogo Zofijo usedel v odprt avto, da obišče adjutanta, ki je bil poškodovan pri atentatu.
Voznik je zašel in avto je po naključju pripeljal v bližino enega od zarotnikov, Gavrila Principa, ki je že
izgubil ves up, da se bo atentat posredi. Medtem ko se je voznik ustavljal, da bi z vzvratno vožnjo prišel na pravo pot, je Princip z dvema streloma iz revolverja smrtno ranil nadvojvodo in njegovo ženo.
Cesar Franc Jožef, ki nikoli ni odobraval prestolonaslednikove zveze z nekdanjo dvorno damo, je komentiral: »Vsemogočni se ne pusti izzivati brez kazni. Višja sila je vzpostavila stari red, ki ga sam nisem mogel ohraniti.«
Avstrija je predala Srbiji noto, sestavljeno tako, da jo je Srbija kot suverena država morala odbiti. Zahtevala je, da sama, z lastno pohdjo in na srbskem ozemljil, poiSCe povzročitelje umora; zahtevala je tudi pregled vseh srbskih učbenikov, da odkrije v njih prohavstrijsko razpoloženje.
Srbski odgovor je bil kljub temu tako spravljiv, da se je nemški cesar Viljem, ki se je medtem vrnil s križarjenja po morju, počutil olajšanega in je zmotno mislil, da je kriza mimo.
Po vsej Evropi so se oglasile vojaške trombe in prva svetovna vojna se je začela.
Medvedov sin Adam je med prvimi v dolini oblekel vojaško suknjo. Medvedovka se je vila od žalosti, ko je slišala, da ga pošiljajo na rusko fronto:
»Tako mlad je še, pa mora v klavnico...«
Gez dva meseca je uradno pisanje sporočalo, da je padel junaške smrti za cesarja in domovino.
»Katero domovino? Je mar Avstrija naša domovina?« je robantil oče.
Ko se je začela vojna z Italijo, so vpoklicali Medvedovega drugega sina Martina.
»Se tega naj mi ubijejo, pa bo naša hiša ostala brez naslednika,« se je jezil oCe.
»Zdaj, ko je Italija proti nam, bo kmalu konec vojne,« ga je tolažil sosed. Dopovedoval je, da bodo slovenski vojaki fronto zoper Italijo držah z najvecjim junaštvom in nezlomljivo voljo in sovražnika nikakor ne bodo spustih v deželo.
Pa ni dosti manjkalo, da bi vojaške horde opustošile večino slovenskih krajev. Načelnik avstrijskega generalštaba Hoetzendorf je v naglici
Italijanom dovohl zasesti (in uničiti) vso Slovenijo, da bi jih tako dobil v klešCe in jih nato uničil. General Bo-rojevic je, nasprotno, zagovarjal postavitev fronte na Soči in ne kje pri Zidanem mostu ali celo na Dravi. Glavni štab je prepričeval, da je tudi z državnega vidika nemogoče pustiti Italijane na ozemlje Avstro-Ogrske, saj bi to pomenilo, da jim državo kratko malo prepušča, pa Čeprav zgolj iz taktičnih razlogov. Državo je treba braniti na njenih mejah, s fronto na SoCi, ki bo izrazita slovenska fronta, fronta, ki bo varovala Slovence pred nacionalno katastrofo.
Morda je prav to prevevalo ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, ko je obiskal vojake na soški fronti in jih spodbujal k obrambi »domovine«. Medtem se je nekdanji ljubljanski župan in Tavčarjev strankarski tovariš Ivan Hribar moral potikati po zaporih, kjer je sreCal celo vodniško Johanco, in v izgnanstvu na tujem koprneti po domovini. Ko se je pred koncem vojne vrnil v domovino, se je takoj vključil v priprave na ustanovitev Narodnega sveta v Ljubljani. 29. oktobra 1918, na dan
prevrata in odcepa od Avstro-Ogrske, je na velikem zborovanju v Ljubljani, potem ko se je poklonil spominu na Janeza Evangelista Kreka, med drugim citiral tudi preroške Prešernove besede:
»Vremena bodo Kranjcem se zjasnila,
Jim milše zvezde, kakor prej, sijale?«
Ze tri dni prej je Narodni svet od »blagorodnega« deželnega glavarja in dolgoletnega voditelja SLS dr. Šušteršiča zahteval, da po tolikerih izdajah izroči »vse agende, ki se tičejo deželne uprave Narodnemu svetu v Ljubljani«. Dr. Šušteršič je po prejemu pisma naglo in v tajnosti zapustil Ljubljano.
Ker je Ivan Hribar zaradi odsotnosti predsednika »Narodnega veča« v Zagrebu dr. Antona Korošca začasno vodil seje, ni bil v Ljubljani, ko so predstavniki slovenskih strank sestavih Narodno vlado in namerno pozabili nanj. Hribar je kasneje v spominih zapisal, da »je avstrijakan-stvo iz nje (vlade, op. pisca) na veh-ko daljavo kar zaudarjalo«.
Bili so ljudje, ki so nagovarjali Hribarja, naj na »palaCno revoluci-
jo« udari s protiudarom. Ponujati so mu celo oboroženo moc, a on si je najbrž mislil:
»Dovolj je bilo prekucij! Prevrat, ki je Slovnecem prinesel zarjo svobode, naj bo zadnji v zgodovini slovenskega naroda!«
Svojo zmoto je spoznal ob prihodu okupatorjev 1941, ko je svojo privrženost Sloveniji izrazil s pretresljivim protestom: skotil je s Karlovškega mosta, ker je šel raje v smrt, kot da bi sledil raznim Rupnikom in njihovi izdaji slovenskega naroda.
A Medvedovi?
»Martin se vrača,« je kot brez uma zakričal oCe, ko je zagledal fanta, kako z naporom speši v hrib. Kdaj pa kdaj se je ustavil, se poskušal malo vzravnati, si s prsti razbrskati bujne lase in si z rokavom obrisati znojno Celo. Eno leto po končani vojni se je vračal iz italijanskega ujetništva.
»Mlad je, dovolj Časa ima, da zarodi vsaj tri sinove. Cesarji in kralji se bodo menjavah, Medvedova hiša pa se bo obdržala,« je hlipal od veselja.
France TrebCan (Konec)

Praznovanje ob ustanovitvi Jugoslavije na Kongresnem trgu v Ljubljani; Na sliki (desno) Antona Koželja sta upodobljena tudi general Borojevič in pesnik Simon Gregorčič, ki je napovedal apokalipso ob Soči
NEDELJSKE TEME
26
Nedelja, 4. junija 1995
Kako skleniti mir s svojim partnerjem
Dokler se ne navadite, so pogajanja naporna
Živeti z nekom je najtežja stvar na zemeljski obli. Ženska in moški se morda neskončno ljubita, toda njune potrebe in želje se razlikujejo. Celo pari, ki soglašajo o temeljih skupnega življenja, se pogosto prepirajo in drug drugemu vsiljujejo vsak svoj prav. Najbrž ste tudi sami pogosto presenečeni, kako zelo lahko s partnerjem razjezita drug drugega. Eden od tipičnih scenarijev prepira bi lahko bil takšen:
Jana: Razmišljam o najinih letošnjih počitnicah. Tokrat bi lahko sla kam drugam.
Marjan: Kam na primer?
Jana: V Grčijo. Pravijo, da je tam prelepo in zelo zanimivo.
Marjan: V Grčijo! To bi stalo celo premoženje! Kaj je narobe z našimi običajnimi počitnicami?
Jana (se razjezi): Narobe je to, da je tam tako dolgočasno, da veš! In poleg tega kot varu-
ška tvojih staršev ne uživam posebno! Ze lani sem predlagala, da bi šla kam drugam, pa se ti je tudi takrat zdelo predrago.
Marjan (se brani): Ne spomnim se, da bi rekel kaj takšnega.
Jana: To pa zato, ker me nikoli ne poslušaš! Vedno mora biti po tvoje, vseh zadnjih pet let.
Marjan: To ni res. Poleg te-
UNICEF / SLOVENIJA
Odbor dela že dve leti
V New Yorku poteka zasedanje Unicefa, ki pa se ga (zaradi prevelikih stroškov) žal ne udeležujejo predstavniki Slovenskega odbora za Unicef.
Kljub temu pa pri nas poteka vrsta aktivnosti, med katerimi je najpomembnejše promoviranje Unicefovih programov, ki so usmerjeni zlasti v preprečevanje obolevnosti in smrtnosti otrok v svetu, zbiranje sredstev zanje ter skrb za uveljavljanje otrokovih pravic in kvalitetnih programov zanje v domovini.
Slovenski odbor za Unicef je osnovna oblika delovanja Unicefa v Sloveniji, deluje kot društvo, na prostovoljni ravni. Med ključnimi nalogami odbora, ki deluje dve leti, je prav tako analiziranje in reševanje problemov na področju šolstva, zdravstvenega
varstva za otroke ter organiziranje dejavnosti za spodbujanje strpnosti in sožitja med slovenskimi otroki in otroki beguncev.
Kaže tudi omeniti, da bodo v letošnjem letu preko prodaje Unicefovih izdelkov prispevali 900 tisoč dolarjev. Predsednica Slovenskega odbora Unicef se bo udeležila 40-le-tnice zasedanja nacionalnih odborov, kjer bomo prvič nastopali kot enakopravni elan. Ker imajo nekater na novo ustanovljeni nacionalni odbori vrsto ugodnosti, bi si morali, kot poudarjajo pri nas, prizadevati, da bo podoben status dodeljen tudi Sloveniji.
To pomeni, da bo večji del sredstev, pridobljenih s prodajo, ostal Sloveniji za izvajanje programov, ki bodo učinkovito posegali v reševanje problemov in izboljševanje položaja otrok pri nas.	(KaN)
ga pa si ne moreva privoščiti vsega, kar si želiš. Nikoli ne razmišljaš o tem!
Jana: Zato pa vsaj nisem stiskač kot ti! Vedno samo denar, denar, denar!
Ce vam takšen prepir zveni domače, potem tudi dobro veste, da z njim še nikoli niste razrešili nobenega nesporazuma. Nasprotno, po njem ste tako razočarani, da komajda zdržite v bližini svojega partnerja. Toda strokovnjaki trdijo, da se je mogoče pogovarjati tudi drugače. V zadnjih desetletjih natančno preučujejo konfliktne situacije in svetujejo, kako ravnati v medsebojnih odnosih, pa tudi pri razreševanju sporov na delovnem mestu in v mednarodni diplomaciji! S svojim partnerjem se lahko naučite reševanja problemov brez jeze in obtoževanj, ki ponavadi motijo presojanje. Toda opozorilo - ne bo preprosto! A Ce boste počasi in prizadevno vključevali načine reševanja konfliktov v vaš način komuniciranja, boste spremenili tudi svoje življenje.
Prvi korak je določitev urnika za pogajalske sestanke. Za večino parov je dovolj enkrat na teden, vsekakor pa se lahko odločite tudi za večkratna srečanja. Sobota ob dveh popoldne je za večino ljudi idealna, saj so takrat spočiti in se jim nikamor ne mudi. Treba pa je določiti tudi trajanje sestankov. Ena ura ponavadi zadostuje, več bi bilo prezahtevno. Na začetku boste privlekli na piano stare rane. Ne skrbite, to je v redu, počasi se bo razčistilo.
O kakšnih nesporazumih lahko razpravljate? Pomembno je, da spregovorite o tem, kako si razdeliti domaCa opravila, kaj storiti, Ce je nekdo ljubosumen, kako ravnati s starši, kako delati z denarjem. Ne smete pa sprožiti razprave o
tem, kdo največ dela okrog hiše, ah je ljubosumnost upravičena, Čigavi starši so najbolj otročji in zahtevni, ali kdo največ zapravlja. Z drugimi besedami, lahko se pogajate o prihodnjem obnašanju, nikakor pa niso dovoljene razlage preteklosti. Ko nastopi čas za tedensko pogajanje, si pripravita zvezek in pisalo ter se oba vse-deta na isto stran mize. Govorica teles je izjemno pomembna. Ce se vsedete na nasprotno stran mize, kot ljudje ponavadi storijo, se avtomatično postavite v nasprotujoči položaj in že s tem morda omogočite izbruh prepira. Sedenje skupaj pa namiguje na skupno delo. Zatem na vrhu papirja napišete svoji imeni in med njima potegnite Črto do konca lista. Lahko začnete.
Konflikti največkrat izbruhnejo zato, ker si partnerja želita različne stvari. On si želi še enega otroka, ona je proti. Ona bi rada, da on vec naredi okrog hiše, on meni, da opravi svoj delež. Ona želi poslušati radio, njemu ni do glasbe. On je prepričan, da si otroci zaslužijo pošteno klofuto, kadar ne ubogajo, njej se zdi edina rešitev potrpežljiva razlaga napak v obnašanju. Morda se vam zdi neverjetno, toda takšni konflikti so rešljivi. Bistvo pogajanja je mirna in natančna razlaga potreb in strahov vseh strani. Ce je partner prvi na vrsti, je vaša naloga, da ga pozorno poslušate. Ko Marjan odgovori, mora Jana na vsak način obrzdati neustavljivo željo, da bi ga pri tem skritizirala.
Jana: Zakaj bi rad tudi letos počitnikoval v prikohci tvojih staršev?
Marjan: Mislim, da starši pričakujejo, da pridem, še posebej mama.
Jana (se zadrži in ne revs-kne ničesar o Marjanovih starših): Se ti zdi, da bi bilo narobe, če ne bi prišla?
Marjan: Mama bi se jezila in sama veš, kako neprijetno je to. Poleg tega se starata in ne bosta več dolgo.
Jana zapiše na Marjanovo stran papirja: Rad bi se izognil materini jezi.
Jana: Pa si sam resnično želiš tja?
Marjan: Ne posebno. Toda plaža je res prijetna in dobra za ribarjenje, poleg tega bi sprememba počitnic zahtevala telefonarjenje in rezervacije in sama veš, kako sem zaposlen. Pa še veliko dražje je.
Jana (se spet zadrži pripomb o skoposti) in zapiše: Rad ribari. Se noče ukvarjati z rezervacijami. Skrbijo ga stroški.
Jana: In kaj si res želiš od počitnic?
Marjan: Rad bi se spočil od naporne službe in bil s teboj.
Jana se toplo nasmehne Marjanu, ko zapiše: Rad bi bil z menoj.
In tako naprej, dokler niso na papirju vsi partnerjevi strahovi in želje. Na koncu je Marjan obkrožil tri ali štiri stvari, ki se mu zdijo najbolj pomembne. Obkrožil je zaskrbljenost, da se lahko staršem kaj zgodi, da se ne želi počutiti krivega, Ce ne bi bil s starši, da si želi biti z Jano in da si želi ribariti. Za Marjanom je morala svoje interese, strahove in želje ra-
sne teže. Sklep pravi, da kakršnekoli telovadne ali razgibalne vaje vsaj za deset odstotkov zmanjšajo nerodne padce, Ce pa vključujejo še vaje za ra-
vnotežje, se odstotek poveCa na sedemnajst. Zanimivo je, da se izjemno »obnese« tai-chi, ki možnost padca zmanjša kar za 37 odstotkov. (KaN)
________STAREJŠI LJUDJE / TELESNA KONDICIJA
Veliko padcev in poškodb lahko preprečimo sami
Med najboljšimi odločitvami je tai-chi
Tisti starejši ljudje, ki s telovadbo redno skrbijo za svoje telo, imajo veliko manj možnosti, da bodo padli; če pa se jim to že zgodi, je manj verjetno, da se bodo poškodovali.
Študija o tem je bila pravkar objavljena v glasilu Ameriškega zdravniškega združenja (Journal of the American Medical Asso-ciation).
Raziskovalci so ugotovili, da vsako leto doživi bolj ali manj nesrečen padec približno trideset odstotkov ljudi, starejših od 65 let, od katerih se jih deset do petnajst odstotkov tudi poškoduje. Izpeljali so osem različnih študij o posameznih vajah za razgibanost in kondicijo - od tai-chija do vaj, ki so potrebne pri zmanjševanju ali vzdrževanju tele-
zkriti Jana in se tudi sama držati dogovora, da ne bo skušala prepričevati, ampak samo zapisovati. Ni se ji povsem posrečilo, toda Marjan je potrpežljivo preslišal ocene o »materi, ki mi gre na živce« in o tem, kako se mora vedno sama ubadati z dolgočasnim gospodinjstvom. Na Janino stran papirja sta zapisala, da si na počitnicah ne želi nenehno pogovarjati se s taščo ter skrbeti za kuho, v dolgi vrsti želja pa si je Jana na koncu izbrala še, da si želi početi nekaj novega.
Partnerja morata zdaj poiskati skupne interese. Po natančnem pregledovanju sta Marjan in Jana ugotovila, da si oba želita biti skupaj, se spočiti od dela, in to brez staršev, pa Čeprav Marjan Čuti dolžnost do njih. Pri drugih stvareh sta se razlikovala. Zato je nastopil Cas za zapisovanje idej, vsega, kar komu pade na glavo in seveda spet brez kakršnegakoli ocenjevanja. Ni važno, kako neuresničljive so slišati zamisli (v prikolico, a brez staršev; doma s služkinjo, ki bo kuhala...), vse je treba zapisati in se zadržati pikrih pripomb. Jana in Marjan sta se na koncu dogovorila, da so Časi počitnikovanja v prikolici Marjanovih staršev mimo. Odšla bosta na Kornate, kjer je dovolj eksotično za Jano in dovolj dobrega ribolova za Marjana. Staršem bosta v prikolici pustila otroke in ubila dve muhi na en mah: ne bodo osamljeni, sama pa bosta lahko preživela počitnice drug z drugim. Da ne bo prepirov, bosta Marjanove starše povabila kar tako za en konec tedna v Ljubljano, kar naj ne bi bilo preveč za Janine živce. Za načrt potovanja in rezervacije bo poskrbela Jana, višje stroške pa bosta pokrila s prodajo Marjanove ribiške ladjice. Tako in tako je prezaposlen, da bi konec tedna ribaril v bližini prikohce - in končno, tudi Marjan bi rad užival nemotene počitnice skupaj z Jano!
Pomembno je, da pogajanja zaokrožite z natančno razdelitvijo nalog, trdijo strokovnjaki. In Ce se vam zdi konec zgodbe o Jani in Marjanu prelep, da bi bil resničen, poskusite sami. Vsaj na začetku nikakor ni enostavno. Dokler se ne navadite, so pogajanja tako naporna in boleCa, da je dober konec ponavadi pošteno plačilo.
Se vec, že sam proces je zelo zdravilen za medsebojne odnose. Spet se boste počutili močne in sposobne, da sami usmerjate svoja življenja. In kar je najbolj pomembno, spet se boste spomnili, zakaj ste se nekoč zaljubili v svojega partnerja!
(Po reviji New VVoman B. D. M.)
Rušilne sile podzavesti
Osnovna funkcija tako imenovanih obrambnih reakcij je v tem, da na zavestno, doživljajsko površino našega življenja dopuščajo karseda majhno dozo bolečin in konfliktov, ki jih vsebuje naša podzavestna psihična struktura. To se zgodi tako, da se zunanji ah notranji dražljaj, Id sproži kakšno od kritičnih zvez, z ustrezno reakcijo karseda hitro zablokira (zaduši, potisne ati ukine), s čimer se prepreči poln negativni učinek, kakršen bi se pojavil sicer - bodisi povzročen zgolj s tem istim dražljajem, bodisi z verigo tistih, s katerimi je v trajni strukturalni zvezi.
Nasi obrambni mehanizmi delujejo tako rekoč neprestano: v »notranjosti« kot blokiranje mučnih spominov, kot odrinjanje neprijetnih vizij prihodnosti, kot vzdrževanje idealizirane slike o sebi nasproti slabemu mnenju o sebi, kot identifikacija z močno osebnostjo nasproti občutku lastne Šibkosti, kot občutek Pripadnosti kakšni osebi, skupini ah instituciji nasproti občutku osamljenosti ah ogroženosti. Navzven pa se branimo venomer tedaj, kadar odvraca-mo pogled od stvari, Id nam vzbujajo neprijetnost, ko fiksiramo pozornost na dražljaje, ki nam Čarajo lepoto imaginarnega sveta nasproti krutosti realnega (televizija, romani, revije...), kadar blokiramo »grde« besede in dejanja dru-
gih, ko pridobivamo lepe in po-mirajajoCe predmete nasproti občutku sivine in siromaštva, ko se izogibamo »neprijetnim« ljudem in se lepimo na »prijetne« da bi pregnali občutek zavrženo-sti in nezaželjenosti, ko delujemo po znanih vzorcih v strahu pred neznanim in nepreizkušenim, ko se potrjujemo pred Šibkejšimi in manj sposobnimi, da bi znižali občutek manjvrednosti in nesposobnosti...
Skratka, večino svoje energije in Časa potrosimo za bolj ali manj aktiven boj proti negativnim notranjim stimulusom, ki nam neutrudno grozijo, da bodo stresli ranljivo mrežo zvez nase psihične strukture ter nas pahnili v brezno iracionalnih bolečin in konfliktov.
In najsibodo ti mehanizmi Se tako »marljivi«, psihofizične na-
petosti, kakršne neutrudno in vsiljivo »ponujajo« globlje plasti naSe dejanske psihične strukture, se z njimi nikdar zadovoljivo ne znižajo, kaj Sele ukinejo. Se skorajda huje: vsaj dolgoročno so Ce že ne hujše, pa zaradi svoje trdovratnosti in vztrajnosti izrazito bolj zoprne in izčrpavajoče. To namreč niso samo napetosti, ki se pojavljajo iz globin in ki jih Čutimo kot glasnike prihajajočih emocionalnih neviht in si jih zategadelj prizadevamo karseda hitro zadušiti, temveč tudi napetosti, ki jih povzroča taista neprestana izostrena pozornost in obramba pred prihajajočimi in možnimi nevarnostmi. Vse to doživljamo kot nerazumljivo bojazen in notranji nemir, kot nervozno pričakovanje neke nedoločene neprijetnosti in notranjo prisilo k stalni aktivnosti, kot stalno notranjo praznino in težnjo po njeni zapolnitvi. Telesno pa jo čutimo kot mišično napetost, kot nepotrebne gibe, kot specifično držo telesa, napetost v grlu, glavobol...
Obrambne reakcije, s katerimi se običajno SCitimo pred rušilnimi silami svoje podzavesti, so v glavnem priučene, sprejete, nezavedne ali polzavedne in jih ne uporabljamo hote in preračunano. So tako rekoč integralni del nase pretežno nezavedne in »av-
tomatske«, po utečenih poteh in vzorcih odvijajoče se psihodina-mike, medtem ko je naSa zavestna pozornost omejena zlasti na površinske, formalne aspekte naSih načrtov ter na manevriranje med domnevno pozitivnimi in domnevno negativnimi objekti sveta - ne da bi se pravzaprav zavedali, Čemu vse to počenjamo, kaj nas poganja in kaj se dogaja v ozadju. Kakorkoli že, stanje normalnega posameznika z normalno psihično strukturo in normalnimi obrambnimi reakcijami je pretežno napeto, nervozno, hiperaktivno, bolestno. To stanje pa je kajpak daleC od tistega, za katerega bi mogli red, da je zdravo, prijetno in naravno, torej taksno, v katerem ne le da bi lahko bivali udobno in svobo-
dno, ubrano in kreativno, temveč bi mogli v njem polno zaživeti z vsemi tistimi svojimi naravnimi potenciali, ki jih slutimo kot možne in uresničljive. Dandanes se vse vec posameznikov odloča za spremembo svoje zgodovinsko pogojene psihične strukture, za sestop iz začaranega kroga notranjega kaosa in za življenje brez odvečnih obrambnih reakcij. A v hlepenju po Cim-hitrejsi spremembi se zal odločajo za postopke, katerih bistvo je zavestno, namerno odrinjanje negativnih silnic podzavesti. Učinki tovrstnih tehnik so lahko zelo hitri in občutni, vendar žal ne trajajo dolgo.
Bojan Rauter Kosič
Ljudje odprtih rok
Revija Naša žena drugič organizira akcijo Iščemo dobre ljudi. Letos iščejo donatorje, ki za človekoljubne namene darujejo denar, premičnine ali nepremičnine. Dvanajstim bodo podelili zahvalno listino. Ce poznate taksne ljudi, ki tudi s svojim premoženjem lajšajo socialne in druge stiske soljudi, napišite pismo reviji NaSa žena, Hrvatski trg 3, 61000 Ljubljana, najkasneje do 15. julija s pripisom »Za donatorje«. V predlogu na kratko povejte, zakaj predlagate določenega darovalca ali skupino, zakaj je prispeval denar ali premoženje in pa njegov točen naslov in telefon.
Ml MED SEBOJ / OTROK IN SOLA
Vedno znova težko vprašanje: kdaj prehod iz predšolskega obdobja v šolsko?
Kdaj iz predšolskega obdobja v šolsko, je vprašanje, o katerem govorimo že nekaj let. V maju pa se običajno pojavi še vprašanje o zgodnjem vpisu v šolo in mnogi starši Se znajdejo pred težko odločitvijo, ati naj všolajo imajšega otroka ali ne. Kdaj torej v šolo, s šestimi ati sedmimi leti? Nekateri starši niso dovolj kritični do svojega otroka, ofugi so spet preveč ambiciozni in bi radi, da bi otrok cun prej zakorakal proti hramu učenosti, ne glede na to, ali je ali ni pripravljen na ta korak.
oboka. Kakšen naj bo Predšolskega v Šolsko s™0 povprašali direkto ^kiega centra za otroke orike in starse iz Kopra
oertaTrunkla.
Otrok mora biti najpi zdrav in toliko razvit zrnore pot do sole in vzhaja ob Šolskem deli na dan in da vse to ne v] rarno na njegov telesni i ^jfvoj. Dosedanja praks:
°to in se bodo septer o v L razred osnovne se razlikujejo med seb v telesni, osebnostni
d sposoben odtrgati čega kroga, se vžive' Prilagoditi skupil 111 sprejeti skupne c ŽeiRh rvor zoir-.!-! —__
mu v kakem trenutku ne uga-)a- Funkcionalna zrelost pa ‘se kani Vlnac*nu dojemanja sveta, bok ne živi vec samo v svetu omišljije, svet dobiva zanj že prave realistične oblike. Znati mora predvidevati, v mislih izoblikovati svoj sklep, na osnovi spoznavanja simbolov.
Otrok naj torej vstopi v Solo na osnovi ugotavljanja zrelosti. Kako 10 preizkusite?
Da otrokovo šolsko zrelost lah-0 ocenimo, morajo pri tem so-helovati zdravniki, vzgojitelji v vrtcih, psihologi in seveda tudi ,s arsi. Zmotno je mnenje, da so o oci, ki se niso dovolj zreli za solo, manj sposobni in manj inte-gentni. Otroci, ki so enako stari,
se razlikujejo po svojih zmožnostih. Vzrokov za to je veliko. Vedeti moramo, da na otrokov razvoj vplivajo prirojene dispozicije, to je nagnjenost k Čemu, nadalje okolje s svojimi vplivi in sama aktivnost, to je tista energija, ki jo je otrok pripravljen v nekaj vložiti. Vsi ti dejavniki so med seboj povezam in vplivajo drog na dragega. Od vsega tega je odvisno, da nekateri oboci dosegajo posamezne stopnje v razvoju prej, dragi pa nekoliko kasneje. V tem je glavni razlog, da pri starosti Šestih ali sedmih let niso vsi oboci enako zreli.
Kot je znano, kronološka starost ni edino merilo za vstop v Solo in tu so Se dragi dejavniki intelektualne, emocionalne in socialne zrelosti predšolskega oboka. Vse to ugotavljate sbokovnjaki pred vstopom oboka v solo. Govorimo o terminu »pripravljenost obok na šolo«, saj poleg nujnih sposobnosti, ki so pogoj, da lahko otrok sledi učnemu procesu, vključuje Se Čustvene, motivacijske in socialne faktorje, kajti prav ti uravnavajo njegov napredek v učnih vsebinah in vedenju. Gre za osnovno strokovno dilemo, ali bo obok zmogel učne zahteve, ki jih vključuje uCni program, in tudi za vprašanje, ah je obok telesno, Čustveno in socialno toliko zrel in motiviran, da se lahko vključi v Šolsko življenje. Lahko bi rekli, da gre za zaščito oboka, da ne bi po nepobebnem doživljal hudih duševnih prebesov pri napornem Šolskem učenju, kateremu ne bi bil kos.
Ce torej ne bi upoštevali vsega tega, bi lahko prišlo do »nasilja« nad otrokom. Morda beseda, dve o testiranju?
Testiranje po zakonu ni obvezno, je pa sbokovno priporočljivo. Zadnjih nekaj let uporabljamo
Preizkus pripravljenosti obok za Solo - POS, katerega avtor je znani slovenski psiholog dr. Ivan Toličič. Preizkus zajema reprezentativne sposobnosti, ki so pomembno udeležene pri učnem uspehu. To je zlasti pomembno pri sprejemanju mlajših - pogojnih obok pa tudi onih, ki jim je treba zaradi premalo razvitih sprebiosti Šolanje odložiti. Hkrati pa pobebujemo tudi informacijo o tistih učencih, ki bodo pobebovali v Soli posebno učno pomoč. Zato so v preizkusu potrebne težje in lažje naloge, ki razločujejo oboke med seboj, zajemati pa morajo relevantne sposobnosti, glede na zahteve pri posameznih predmetih, npr. pri branju, pisanju, računanju, pri razumevanju razlage učitelja in pri sklepanju. Pri preizkusu pripravljenosti obok za Solo so zbrane naloge z naslednjih Štirih področij: govorno razumevanje, grafo-motoriCne sposobnosti, rezomra-nje - mišljenje - sklepanje, dojemanje količin. Pri prvem preverjamo, kako obok razume razna sporočila, zahteve in naloge ter ali zna temu primemo vsebino prepoznati v narisanih vzorcih ali slikah. Pri dragem področju gre za dojemanje raznih oblik kot celote ter njihovih delov. Obok jih mora najprej pravilno zaznati, ne samo dele, temveC tudi celoto. Nato jih na osnovi lastne predstave tudi narise. Pri rezoniranju mora imeti obok za upesno reševanje nalog neke sploSne izkušnje o stvareh, ki so narisane. Svoje sploSne izkušnje mora uporabiti pri sklepanju. Pri dojemanju količin pa želimo ugotoviti, ali se obok pri dojemanju kohein ravna po nekih zaznavnih značilnostih.
Kdaj torej v solo?
Obokovo razvojno stanje moramo Cim realneje oceniti, kar je zelo koristno za otroka in ne nazadnje tudi za Solo in starše. Niti starši niti Sola, Se manj pa komisija za sprejem Šolskih novincev, nimajo interesa, da bi v solo sprejemali tiste oboke, pri katerih se pričakujejo učne težave zaradi nezadovoljive pripravljenosti obok na Solo in obratno, da bi odklanjali oboke, ki pokažejo dobro pripravljenost, tudi Ce niso Šolski obvezniki.	Silvija Mozetič
_________KAJENJE_________
Epidemija 20. stoletja
Tobak je edini legalni izdelek, ki ubija
Tobačni izdelki sedaj umorijo približno tri milijone ljudi na leto. V tem desetletju jih bo skoraj 30 milijonov umrlo zaradi kajenja. To je približno tako kot če bi z zemlje zbrisali nekaj velikih svetovnih mest.
Ce se ne bo kaj spremenilo, bo število v naslednjih 30 - 40 letih naraslo na deset milijonov smrti letno ( ko bodo sedanji mladi kadilci dosegli srednja leta), 70 odstotkov takih smrti pa bo v razvitih deželah. Ce ne bo sprožena učinkovita preventivna akcija, bo »rezultat« sto milijonov ljudi, ki bodo po nepotrebnem in prezgodaj umrli okrog leta 2020 ali 2030. Zadnje raziskave potrjujejo, da je tveganje zaradi kajenja občutno večje, kot smo mislili, in nic ne more spremeniti dejstva, da je uživanje tobaka najveeji dražbe-no-zdravstveni izziv ob vstopu v 21. stoletje. Tobačni izdelki nimajo varnega nivoja uživanja in tobak je edini legalni izdelek,
ki ubija, Ce se ga uporablja natanko tako, kot predvideva proizvajalec. Raziskovalci so ugotovili, da nikotin povzroča celo večjo odvisnost kot heroin, kokain, marihuana ali alkohol. WHO ugotavlja, da je v razvitih državah v 80-tih letih poraba cigaret pri prebivalcih, Starejših od 15 let, padla z 2800 na 2400 na osebo, v istem Času pa se je v deželah v razvoju dvignila s 1150 na 1400 cigaret na osebo. Prevečkrat pa gredo kar mimo tudi dejstva, da so v skupnih prostorih nekadilci neprostovoljno izpostavljeni tobačnemu dimu, ki povzroča pljučnega raka ter poslabšuje različne alergije in astmo, da je kajenje nosečnic povezano z visokim tveganjem za splav, nižjo porodno težo otroka in z upočasnjenim razvojem otroka in da je lahko kajenje starSev tudi sindrom nenadne smrti dojenčka in povezano z visokim odstotkom respiratornih bolezni.
(Tobacco Alert, World No-tobacco Day 1995, WHO)
Malarija
inSPf66
Svetovna zdravstvena organizcije je odobrila nadaljnje raziskave cepiva proti malariji, od katerega veliko pričakujejo. Kolumbijski znanstvenik Manuel Patarroyo je z WHO podpisal pogodbo, s katero ji predaja ekslu-zivno licenčno pravico za razvoj, izdelavo in prodajo cepiva, znanega pod imenom SPf66.
Vakcino so pod nadzorom Svetovne zdravstvene organizacije preizkusili na Sest sto otrocih v Tanzaniji in ugotovili, da se je zbolevnost za malarijo zmanjšala za 31 odstotkov. Preizkušanje bodo nadaljevali sredi poletja Se v Gambiji in na Tajskem. Malarija na leto zahteva okrog dva milijona žrtev, največ v predelu podsaharske Afrike. Za izdelavo cepiva se poteguje vlada v Kolumbiji.
(New Scientist)
S c O F o -22 o
et6
* g 1 -O §
Islss
* vi .S
d E § ^
o
o
c	-S>	a	o
- us 9- c
o	"o	E	o
c	S	a	S	6	v»
S	E	■§	1	§	o
S ^ c c o E ■92.S ! E !■§
* S*' o ^ ^ l
91 9> S ČT-O n
c S
S o.-6
o
o.
Metkina rana
Metka je hodila po gozdu, vendar ne zato, da bi našla pot iz gozda, ampak zaradi zdravja. Čakala je, da se ji bo rana zacelila. Kadar jo je zapeklo, so ji ptice s perutničkami hladile rano. To ji je bolečino zelo olajšalo. Nekega dne je zopet prišel volk in se zastrmel v Metko. Zelo se ga je ustrašila. Vrabci so ga zelo kljuvali, ko se jim je približal. Metka je vse objela, vrabci pa so veselo začivkali. Metka je hodila po vodo. Nekaj jo je dala vrabcem, nekaj jo je popila sama, preostalo vodo pa si je zlila na rano. Ko jo je zapeklo, so rano zopet hladile perutničke dobrosrčnih vrabcev. Metka ni zlivala vode na rano samo zato, da bi jo peklo, temveč zato, da bi ji izpralo umazanijo, ki jo je med dnevom dobila. Izprala si jo je trikrat na dan.
Nakup v Parizu
Ko iz rane ni priteklo nič več krvi, si jo je obvezala z dvema robcema ter s trakom, ki ga je nepričakovano našla na dnu nahrbtnika. Vsa vesela se je z vrabci previdno odpravila v trgovino, saj je hrano iz internata že pojedla. Pred trgovino je vrabcem velela, naj jo počakajo. Vrabci so ubogljivo počakali. Nato jih je preštela in videla, da so vsi. Mimo jim je razdelila hrano ter jo nekaj pojedla tudi sama. Nato so odšli v mesto. Tam si je Metka nakupila raznovrstna živila. Vrabcem pa je dala le tisto, kar so lahko uživali. Vrabci so bili Metki neizmerno hvaležni. Vsi skupaj so šli na hrib, kjer so v miru pojedli vso hrano. Nato je Metka mimo zaspala, zavita v odeji, vrabci pa so posedli okrog nje in jo Čuvali.
Metkina ločitev od vrabcev
Ko se je Metka zbudila, je videla, da so jo njeni vrabci lepo varovah. Vrabci so glasno začivkali, ko so videli, da je Metka zbujena. Nato so pojedli in zopet so morali v trgovino nakupit živila.
Ti vrabci so bili taki, da so morali vdihavati gozdni zrak. Ampak trgovine so bile v mestu in na one-
snaženem zraku. Vrabci so izražali svojo žalost s čivkanjem, Metka pa je vsakemu spustila vsaj eno solzo v mehke trebuščke. Razšli so se z žalostjo v srcih. Potem je začel rahlo padati dež. Metka je odprla dežnik, čez nekaj Časa pa se je rahli dež razvil v ploho in vihar. Na sreCo je to trajalo le malo Časa. Nato je posijalo sonce.
- Metka je šla še enkrat v trgovino, na prisrčnem hribčku je pojedla večerjo, ostalo malico, ki naj bi jo počakala do jutri, pa je spravila v nahrbtnik. V gozdu med gostim drevjem je pogrnila odejo, z drugo pa se je pokrila. Sredi noCi se je zbudila, stekla k najbližjemu potoku in se odžejala. Nato je legla nazaj, poslušala nekaj Časa čričke in ptičke in nato zaspala.
Janjina velika žalost
Pri Janji pa se je dogajalo tole: Ko je predsednik Janji prinesel vso hrano, je s ključem odprl vrata, nato pa z naglico zaprl. Mama je pojedla, kar je dobila, nato pa je šla spat. Ni vedela, ali bo za zmeraj ostala zaklenjena, brez hčerke. Mama Janja ni prenašala tega, da dolgo ni imela stika s svojo hčerko. Bila je zelo, zelo nesrečna. Ni vedela, kaj bi in kar naprej je gledala sliko njene prelepe in predobre hčerke. Nato se je zagledala skozi oknc, se zazrla v nebo in zazdelo se ji je, kakor da jo sonce klice na travnike, kjer bo srečala Metko. Mislila si je: »Moje srce je prazno samo zaradi obolelih sinusov in vrtenja v glavi.« Solze so ji polzele po licih in ni vedela, kaj naj dela. Planila je v jok. Bila je sama in ni imela niti živali, ki bi ji lahko kaj pripovedovala.
Iskanje mame Janje
Ko se je Metka zbudila, jo je pozdravilo sonce ter jo spodbujalo, naj se hitro odpravi. Pojedla je obilen zajtrk. Napotila se je proti hišam. Pri neki hiši je pozvonila ter vprašala, Ce kaj vejo o njeni mami Janji Hlognik. Gospod ji je prijazno odvrnil, da ne ve, saj je Cisto v samotnem hribčku, kjer ni človeške duše nikjer, razen živali. Poslovila
sta se in gospod se ji je prijazno nasmehnil ter ji zaželel srečno pot. Nato je stopil v hišo ter takoj bil znova na pragu. Zaklical je za dek-lico, ki je bila že kakšna dva metra proč od njega: »Deklica!« Metka se je obrnila in stekla k njemu. Vprašal jo je, kje spi. Metka pa mu je odgovorila, da na prostem. Gospod jo je pobožno pogledal, nato pa rekel: »No, ker je nedelja, boš težko našla trgovino, ki je dežurna.« Pomolil ji je velikansko vrečo, kjer je bilo veliko sveže in zdrave hrane. Ko je deklica dvignila tetra-
pak z mlekom, je videla, da je veljavno do 22. decembra, sedaj pa je bil šele 13. maj. Gospod je rekel, da je pri vsej hrani, ki ji jo je dal, veljaven datum 22. december, le
Čokolada in sir sta do 24. novembra. Na deklici Metki je videl srečen nasmeh. Deklica se mu je prisrčno zahvalila, gospod pa ji je še enkrat zaželel sreCno pot ter jo pobožal po glavi.
Mamimo upanje ni pravo
Mama Janja je preiskovala svojo hišico, Ce je kakšen skrivni izhod, skozi katerega bi mogla hoditi sem in tja. Ni ga našla. Našla je le strešno okno, skozi katero bi se ubila, Ce bi lezla skozi na prosto. Seveda ni vedela, da je šla njena hčerka
Metka v Pariz in da ravno zdaj hodi po hišah in poizveduje o njej. Janja je le upala, da je Metki udobno v Tržiču, v internatu. Metka pa se pb maminih mislih ni imela prav
udobno, to pa zato, ker je prišla policija. Tekla je na moC hitro, kolikor je zmogla, vendar je bilo to zastonj, saj je sploh niso opazili.
Metka misli, da jo je mama pozabila
Ko je Metka videla, da je na varnem, je iz nahrbtnika vzela hrano, ki ji jo je ponudil zastonj prijazni gospod. BUa je zelo okusna. Metka si je mislila: »Gotovo je hrano pripravila njegova žena!« in je veselo ugriznila v čokoladni piškot. Nato pa je pomislila na mamo. Mislila je, da se sedaj sprehaja po tržnici in kupuje hrano, ki jo bo nato pojedla. Zadela jo je huda žalost, kajti pomislila je: Kaj, če jo je mama popolnoma pozabila? Kaj, Ce klepeta s sosedi in name sploh ne pomisli? Kaj, Ce se še spomni mene, vendar me noče ob sebi? Postavljala si je še veliko vprašanj. Vendar se je sprijaznila šele s to mislijo, ko je pomislila: »Mama me ljubi in hoče priti do mene, poskuša, vendar ji ne uspe! Dobro, jaz jo bom našla, pa če me petdeset tisočkrat dobi policija. Ne bom se predala. Ce bi mi vsaj uspelo!« In ob tem se je zazrla v polno luno, ki je bila edina, ki ji je ponoči zvesto svetila. Hitro jo je premagal globok spanec.
Ko je Metka zjutraj vstala, pa Se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Zjutraj jo je tresla mrzlica in tudi moCno je kašljala. Bila je slabotna in roke, posebno pa noge so se ji moCno tresle. Ni mogla ničesar storiti. Naenkrat v gozdu nekaj zasumi. Metka se je takoj zbudila in napeto poslušala. Nato se prikaze samo jež. Metki se srce umiri. Mimo leže nazaj in z bolečinami zaspi. Jež se nekaj Časa plazi okrog nje, nato pa odide. V tihi noCi tudi glasno zaskovika sova in se odpravi na lov. Veverica priskaklja na piano, vendar ko vidi Metko, ki se premetava, je že v svojem malem urejenem domku. Metka sanja srečne sanje, da je našla mamo in da se je oče vrnil. Skupaj so živeli v ljubki hišici, kjer so imeli dovolj prostora in tudi denarja so imeli na pretek. Ugrabljena Metka
Metka se je zbudila in mislila, da je res tako, kot je sanjala, vendar ni bilo. Razžalostila se je. Te sanje, ki jih je sanjala to noč, so ji dale upanje in moC, da bo uspešno opravljala svoje delo in da ji bo uspelo priti do matere. Odšla je. Bil je ponedeljek in lahko je šla v trgovino, da si je kupila, kar je bilo potrebno. Nekaj je pojedla, ostalo pa je lepo zavila v papir, ki ji ga je dala prijazna prodajalka Ana Butaric. Nekaj hrane ji je dala tudi zastonj. Metka pa se ji je zahvalila in odšla. Zopet je pela svojo pesem moči, upanja in zvestobe. Metka je bila resnično zvesta! Metka se je odpravila v mesto poizvedovat o mami. Nenadoma pa jo je nekdo moCno zgrabil ter ji dal roko Cez usta, tako, da ni mogla ne vpiti ne dihati. Od straha resnično ni vedela, kaj se dogaja z njo. Vendar zdaj poslušajte, kaj se je z njo zgodilo! Met ka ne ve, bomo pa izvedeli mi, da boste lažje brali knjigo in bolj razumeli vsebino. To je bil tisti moški, ki ga mama ni obsodila, temveč je obsodila nedolžno osebo namesto njega. Ko je zločinec izvedel, da gre sodnica v Pariz, je šel za njo, da bi ji rekel: »Dobrodošla, smotana sodnica!« ter bi ji pokazal nož. Ko je videl, da je ta deklica od sodnice hčerka, jo je enostavno na samotnem kraju ugrabil. Odpeljal jo je v svojo hiSo. Tam ga je Čakal verjetno prijatelj ter mu rekel: »KonCno si jo ujel!« Potegnil je osem tisočakov in mu jih pomolil. Moški, ki jo je ugrabil, je ta denar tako povlekel, da ga je pretrgal, ostala pa sta mu le še dva eela tisočaka. Nato sta se odpravila lovit ribe v bližnje jezero, Metko pa sta privezala na stol in se ji trapasto režala. Metki so poCasi zaCele kapljati solze na obraz in moška sta Se bolj bruhnila v smeh. Eden od njiju je rekel: »Cmera jokava!« drugi pa je dodal: »K mamici bi rada, pa s stola ne znam vstati, ha, ha, ha!« Prvi je rekel: »Jaz sem Brane in on je Jožko. Da se ti predstaviva, da boš lahko telefonirala policiji!« Zaloputnila sta vhodna vrata in Metka je Se slišala Branetov glas, ki je rekel: »Kakšna cmera!«
(Nadaljevanje prihodnjič)
Gospa Janja toči grenke solze (Ilustracija: Lidija Bučar)
50 let
Cicibana
Kako se je rodil Ciciban?
Narisal: Daniel Demšar
Bilo je leta 1945, ko se je komaj končala druga svetovna vojna. 29. junija se je tako kot Založba Mladinska knjiga rodil Ciciban. Tega dne smo se v hiši na Trubarjevi ulici v Ljubljani zbrali ljudje, ki smo želeli ustanoviti založbo za mladino in mesečnik za mla-
de bralce. Moram zapisati, da je bila takrat Ljubljana čisto drugačna kot danes. Po ozkih cestah je ropotal ljubljanski tramvaj. Vozil je mimo trgovin s praznimi izložbami. Srečeval si partizanke in partizane v vojaških uniformah. Srečeval si otroke, ki še nikoli niso jedli čokolade in še nikoli niso niti videli, kaj šele poskusili sladke pomaranče. Mi pa smo snovali mesečnik za šolarje. Ze septembra, ko so se odprla vrata šol, tistih, ki niso bile požgane, je prišlo na šolske klopi 82 tisoč Cicibanov. Od tedaj naprej se je Ciciban v otroških rokah znašel vsak mesec in šolarji so ga nosili domov kot dragocen zaklad.
Kristina Brenkova
Cicibanovo življenje 1945-1955
Prve številke izidejo takoj po koncu vojne, v kateri so junaško sodelovali tudi otroci. Takšni junaki nastopajo na
Narisala: Marlenka Stupica
straneh takratnih Cicibanov. Pomagajo partizanom in prenašajo pošto, hrano, obleko in zdravila. Mnoge zgodbe pripovedujejo, k akšen je vzoren pionir doma, v šoli, pri delu, pa tudi takrat, ko se igra s prijatelji ali priskoči na pomoč starejšim in invalidom. Že v prvih številkah so poleg literarnih besedil tudi prispevki, ki v naslednjih letnikih postanejo stalnice: križanke, uganke, slikopisi, naravoslovne strani, poučni prispevki in navodila za izdelavo najrazličnejših stvari.
1955-1965
Posebna rubrika je že od pr-
vih številk naprej namenjena otroškim prispevkom. Čeprav se je njen naslov skozi čas spreminjal (Pionirčki pišejo. Cicibani rišejo. Cicibanov kotiček, Cicin nabiralnik), ostaja njena vsebinska zasnova ves čas enaka. V njej so obja-
Narisal: Jože Ciuha
vljeni literarni in likovni izdelki otrok, ki jim je včasih dodan tudi urednikov odgovor.
1965-1985
Že od prvih številk naprej se ob literarnih besedilih ves čas pojavljajo tudi različne naloge in poučni prispevki, kar kaže, da je Ciciban zasno-
Narisala: Ančka Gošnik - Godec
van kot vzgojna in izobraževalna revija.
Poučni prispevki so največkrat pripravljeni na igriv način. Srečamo se z novimi vsebinami: ekologija, astronomija, računalništvo. Ena od stalnih rubrik današnjega Cicibana so tudi kuharski recepti. Novost v osemdesetih letih je tudi rubrika pravih čarovniških trikov z naslovom Čira čara, bugi, bugi.
1985-1995
V devetdesetih letih nastane Cici Vesela šola. Danes je Čiči Vesela šola vzgojno-izobraževalna priloga v obliki plakata, ki je vpet v sredino vsake številke. Pomeni pa tu-
di vseslovensko tekmovanje učencev male šole ter prvih, drugih in tretjih razredov osnovne šole, ki ga izvajajo po vrtcih in šolah.
Z letnikom 1994/95 se pojavi nova maskota Mavricij Cici-strelus Cie, ki na Cicibanovih straneh označuje rubrike, sporoča novosti, razpisuje natečaje... Cie je kot otroci igriv in nagajiv, malce poreden, zasanjan, zamišljen, in ker je tudi strašno radoveden, se je s časovnim klobukom odpravil na potovanje skozi petdeset Cicibanovih let. V njih je odkril bogastvo domišljije, raziskovanj, igrivosti in ustvarjanja.
Narisala: Kamila Volčanšek
SREČANJE / V VIDMU ~i
Stvarne pobude za sodelovanje treh stanovskih organizacij v FJK
Srečanje s sodelovanjem KZ
Na sedežu Kmetijskega konzorcija v Vidmu so se pred dnevi sestali predsedniki vseh treh kmetijskih stanovskih organizacij iz naše dežele: Dante Savorgnan za Zvezo kmetov Italije (CIA), Paolo Mi-colini za Zvezo neposrednih obdelovalcev (Coldi-retti) in Giuseppe Perissinotto za Confagricolturo, 2 njimi pa so bili še drugi pokrajinski predstavniki heh stanovskih organizacij. Srebanje je bilo posvečeno dogovoru za okrepitev in utrditev agroži-vilskega in agroindustrijskega sektorja, ki predstavlja 30 odstotkov vsega proizvoda v deželi. Stanovske organizacije kmetov iz naše dežele so prve v državi ubrale pot medsebojnega sodelovanja. Na srečanju so ugotovili, da se je to sodelovanje v zadnjem Času nekoliko upočasnilo zaradi nekaterih nesoglasij, zato so vodstva organizacij čutila potrebo, da se že ustvarjeno enotnost poživi tako Pri upravljanju gospodarskih vidikov kot z izdelavo ciljev in skupnih načrtov na vseh ravneh in ob spoštovanju enakega dostojanstva vseh organizacij.
V tem duhu so bila izvajanja vseh treh deželnih predsednikov. Besedam je sledilo tudi dejanje z ustanovitvijo posebnega delovnega odbora, ki ga sestavljajo deželni in pokrajinski ravnatelji. Ta odbor bo izdelal skupno strategijo za posamezna vprašanja, kot so npr. zbornice kmetov (Albo), združitev glavnih mlekarsko-sirarskih zadrug, okrepitev sektorja pridelave in predelave mesa, sodelovanje in združevanje sušilnic. Glede teh vprašanj, ko bo zanje odobrena skupna linija, se vse tri organizacije obvezujejo za skupno nastopanje, da se tako preprečijo morebitne lokalne in kampanilisticne situacije, ki bi lahko izjalovile skupna prizadevanja in škodile interesom velike večine kmetijskih podjetnikov.
Na srečanju je prišla do izraza tudi specifika kmetijstva v tržaški pokrajini, o Čemer sta govorila poslanec Tombesi (Confagricoltura-Trst) in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Oba sta poudarila potrebo po hitrih in učinkovitih posegih v korist tržaškega kmetijstva, ki ima posebne ekonomske, socialne, ekološke in etnične značilnosti, zato, da se ta področja zavarujejo in ovrednotijo v okviru enakopravnega odnosa do vseh deželnih stvarnosti. Pri tem je bila izražena tudi misel, da naj se za tržaško kmetijstvo nujno uresniči globalni načrt, ki bo omogočil razvoj na vseh tistih področjih in območjih, ki imajo za to stvarne možnosti, (jk)
OBRAČUNI / ŽE O OBČNEM ZBORU
Kmetijska zadruga Trst pred novimi izzivi in zahtevnimi nalogami
Brez dokapitalizacije ni mogoče v razvoj
Zadnjikrat smo na strani Človek in zemlja objavili povzetek iz poročila predsednika Borisa Mihahča na občnem zboru Kmetijske zadruge v Trstu, ki je bil 20. maja. V prvem delu je Mihalič v glavnem podal prikaz delovanja in razvoja tega pomembnega zadružnega podjetja, kar je povezal s 50-letnico njegove ustanovitve. 2e na začetku svojega poročila pa je nakazal tudi potrebo ali bolje nujnost statutarnih sprememb za prilagoditev novim normam in zakonskim določilom, k čemur se je potem povrnil v zaključnem delu poročila.
V bistvu gre za to, je dejal Mihalič, da smo prišli do križišča, kjer se moramo odločiti, katero pot izbrati za naprej. Podjetje, ki obrača v svojem poslovanju milijardne vsote in ima tudi vse sposobnosti in možnosti še večjega razvoja, ne more sloneti na sedanjem osnovnem kapitalu, ki ni v skladu z nobeno logiko. Ne glede na to, da so že prejšnji upravljala zadruge ustvarili Čvrsto premoženjsko podlago, si ni mogoče zamišljati, da bi lahko neko podjete delalo samo na podalgi bančnih kreditov. Člani se moramo zavedati, je poudaril, da smo lastniki nečesa, kar velja tako tržno kot komercialno milijardne vsote, mi pa smo doslej vložili vanj skoraj simbolične člana-rinske kvote. Ce bi zadrugi danes uspelo povečati glavnico za nekaj sto milijonov lir, bi bil poslovni dobiček že v naslednjih bilancah večji, saj bi iz njih izginile obremenjujoče pasivne obresti. Treba se je torej zamisliti nad tem problemom in ga skušati Cimprej rešiti.
To pa je povezano tudi s članstvom. Članov je zdaj okrog 600 na papirju, v resnici pa jih je večina neaktivna ali premalo aktivna. Časi takega odnosa ne dovoljujejo več in treba je pristopiti k ustrezni preveritvi sedanjega članstva in pridobivanju novih članov in z njimi tudi novega kapitala za povečanje glavnice. Kako to doseči: ah z manjšo skupino elanov z visoko kapitalno vložitvijo, ali s
čimveCjim številom članov oz. odjemalcev s kvoto, ki jo vsak od njih premore?
Predsednik Mihalič je apeliral na vse prisotne in neprisotne elane Zadruge, naj se o tem izrečejo in zavzamejo jasno stališče do izrednega občnega zbora za temu ustrezno spremembo statuta. Izredni občni zbor naj bi bil že v prihodnjih mesecih.
Ker pa od članstva ni mogoče samo »zahtevati«, mu je seveda treba tudi nekaj dati in v ta namen, je dejal Mihalič, pripravlja upravni odbor »priviligirani paket«, ki naj bi zadovoljil vse sedanje in bodoče člane zadruge. Vpeljali naj bi tudi status »podpornega elana« in bolj smotrno izkoristili člansko posojilo v prid elanov in tudi same zadruge. Člansko posojilo, ki je predvideno v statutu, daje namreč zadrugam prednost, da lahko vzpostavijo odnos članskega posojila s svojimi člani, ki pa ne sme presegati z zakonom določene vsote, ki se razlikuje med zadrugami glede na njihove statute. Tako posojilo daje elanom višje obresti kot so bančne, zadrugi pa se ni treba zatekati k dragim bančnim posojilom in s tem obremenjevati bilance. To se končno odrazi v večjem čistem dobičku, ta pa se s sklepom elanov na obenem zboru spremeni v glavnico oziroma se prilije k članski kvoti osnovnega kapitala.
Po vsem tem je očitno, da je Kmetijska zadruga v svojem uspešnem razvoju prišla do točke, ki ji za nadaljnji vzpon narekuje nov pomemben kakovostni korak k večji finančni samostojnosti in s tem k še večji poslovni uspešnosti.
Predsednik Boris Mihalič je svoje poročilo sklenil z besedami: »Večkrat mi je bilo rečeno, da sem pretiran optimist. Lahko je tudi res, toda jaz verjamem v naše ljudi in verjamem, da bomo, če prevzamemo to obveznost, tudi uspeli in rezultati nam bodo poplačali ves trud, ki ga bomo vložili v projekt novega obdobja.« (jk)
NOVICE
Zadružna kraška mlekarna opravila obračun lanskega poslovanja
V prostorih Zadružne kraške mlekarne na Colu je bil v torek, 30. maja, redni občni zbor zadruge. Poročilo upravnega sveta s prikazom in obrazložitvijo obračuna za poslovno leto 1994 je podal predsednik upravnega odbora Dario Zidarič. Sledilo je poročilo nadzornega odbora z razpravo in odobritvijo obračuna.
Glavne misli in ugotovitve iz predsednikovega poročila bomo objavili prihodnjič, že zdaj pa naj zapišemo, da je zadruga lani predelala 57 odstotkov več mleka kot predlani, povprečna mesečna vrednost proizvodnje pa se je dvignila za kar 76,5 odstotka.
Zadeve okrog Cvetličarskega centra se premikajo
Na pobudo ravnatelja tržaškega kmetijskega nadzorništva dr. Degenhardta je bilo v teh dneh srečanje v zvezi z upravljanjem Cvetličarskega centra na Proseku, katerega je ERSA s svojim sklepom z dne 24. aprila namenila izročiti v upravljanje Cvetličarski zadrugi s Proseka. Za to se je zavzel tudi predsednik tržaške Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, ki je v ta namen zagotovil svojo podporo v obliki štipendije za raziskovalca v Centru.
Predavanje o klopih
Pokrajinska sekcija Italijanske lovske zveze priredi v petek, 9. junija (ob 17.30) v dvorani Ba-roncini v Ul. Trento 8 predavanje dr. Maurizia Uuscia iz laboratorija za analize službe za klinične in mikrobiološke raziskave bolnišnice v Huminu (Gemona) na temo: »Bolezen, ki jo povzročajo klopi«. Tema je zanimiva, saj je pojav klopov v naravi tudi pri nas kar precejšen, posledice, ki jih ta zajedalec povzroča, pa so lahko zelo resne, če takoj ne ukrepamo.
OPRAVILA / VELIKO DELA ZAHTEVATA SADOVNJAK IN VINOGRAD, POSEBNO POGLAVJE PA JE OKRASNI VRT h
V juniju gre največ pozornosti škodljivcem
V juniju nas Čaka veliko dela v vinogradu, kjer opravimo prvo pletev in začnemo z zeleno rezjo. Ti dve opravih sta zelo pomembni, ker vplivata na rodnost. Posebno pozornost Pa posvetimo trtnim boleznim, ki v tem mesecu lahko močno napadajo, Se zlasti, če je deževen. Manj skrbi nmn ponavadi povzročajo škodljivci, N Pa jih ne gre prezreti. Ob nepravilnih ali nepravočasnih posegih je škoda zaradi glivičnih napadov zelo velika na raznih organih trte, še posebej Pa na grozdu.
Najnevarnejša glivična bolezen je Peronospora, ki jo uspešno zatiramo z različnimi sredstvi, kot je na primer MANKOZEB (MANZEB, DITHANE idr. 200 - 300 g/hl) ali s sredstvi na Podlagi bakra. (npr. RAME CAFFA-KO 400 - 500 g/hl ANTRACOL RA-MATO 400 - 500 g/hl, CUPRAVIT 400 - 500 g/hl idr.). Bakrena sredstva uporabljamo po cvetenju. Pred cvetenjem pa se čedalje pogosteje poslužujemo pripravkov, ki delujejo ci-totropsko ali sistemsko. Med prve sodijo npr. sredstva na podlagi CI-MOKANILA (CURZATE M - 200 -300 g/hl, R 6 TRIPLO 400 g/hl idr.), nied druge pa sredstva na osnovi BE-NALAXYLA ali METALAXYLA tnPr- CALBEN v raznih kombinacijah 2 bakrom ali MANCOZEBOM, RIDO-MIL 400 g/hl EUCRITT F - 250 g/hl 'ur.), le aktivne snovi zavarujejo trto za dobo 12-14 dni tudi v okoliščinah, ki so za razvoj in napad perono-spore izredno ugodne, ko je dostop v vinograd zaradi pogostega dežja otežen. Omenjena kontaktna sredstva na osnovi MANCOZEBA in bakra pa
ščitijo trto le 6 - 7 dni, zato jih, zlasti zadnja, uporabljamo konec junija in v juliju.
Oidij, ki je na nekaterih območjih celo nevarnejši kot peronospora, zatiramo z raznimi aktivnimi snovmi, ki delujejo endoterapijsko (globinsko), kot npr. FENARIMOL (RUBIGAN 20 do 60 g/hl), EZAKONAZOL (ANVIL 60 - 80 g/hl), MYCLOBUTANIL (THIOCUR 30 - 60 g/hl), TRIADIME-NOL (BAYFIDAN 150 do 200 g/hl idr.). Dobre učinke dosežemo tudi z uporabo KARATHANE, ki vsebuje DINOKAP (80 - 120 g/hl). Ti pripravki zagotavljajo popolno zaščito trte za 10 -12 dni, kar je zelo koristno v vremenskih razmerah, ki so za napad oidija posebno ugodne in je zatiranje te bolezni z žveplom težko. Žveplo je sicer še vedno uspešno sredstvo proti oidiju, vendar glede na to, da učinkuje kontaktno in varuje trto le za 3 - 4 dni, zahteva uporaba tega pripravka veliko posegov tako v prahu kot v mocljivi obliki. Primemo pa je, da to storimo proti koncu junija in v juliju, ko vsaj deloma nadomestimo prej omenjena sredstva z žveplom v prahu ali močljivim (TIOSOL, UTAZOLFO, KUMULUS, ZOLFO BAGNABILE idr.).
Po cvetenju začnemo škropiti tudi proti sivi grozni plesni (BOTRITISU), predvsem na belih sortah, ki so tej bolezni bolj podvržene. Uspešno jo zatiramo z VINKLOZOLINOM (RO-NILAN 150 - 200 g/hl) KARBENDA-ZINOM (BAVISTIN 50 - 100 g/hl), PROCYMIDONOM (SOMISCLEX 200 - 250 g/hl idr.).
Škodljivcev v tem obdobju pona-
vadi ne zatiramo, ker ne povzročajo take škode, ki bi zatiranje opravičevala. Izjema so le vinogradi, kjer so vidno znaki močnih napadov trsne ko-dravosti ah AKARINOZE. Napadi tega škodljivca so zaznavni zaradi slabe rasti mladic. Listi napadenih poganjkov so skodrani, izmaličeni in slabo razviti. Ce pogledamo liste proti svetlobi, opazimo na njih svetle pikice, od katerih izhajajo zvezdaste lise. Obolenje povzroča majhna, komaj 0, 15 mm dolga pršica, ki je s prostim očesom ne vidimo. Proti temu škodljivcu bi sicer morali ukrepati že v maju. Tisti, ki tega ni storil in je opazil znake tega obolenja v vinogradu, naj škropi z ENOSULFANOM (RIODAN - 200 g/hl) ali BROMO-PROPILATOM (NEORON 200 g/hl).
V sadnem vrtu redčimo, če je preveč zaroda, plodove na breskvah, slivah, jablanah in hruškah. Po potrebi redčimo in krajšamo tudi krošnjo. Na breskvah zatiramo breskov škrlup (pikčavost) s KAPTANOM (CAPTA-NE, ORTHOCID E idr. 200 g/hl), ali ZIRAMOM (200 g/hl). Z istimi sredstvi zatiramo tudi hruškov škrlup in belo listno pegavost na hruškah.
Jablanov škrlup zatiramo s FENA-RIMOLOM (RUBIGAN 6 PB 70 DO 80 g/hl ali BENAMILOM (BENLATE 70 do 80 g/hl) v presledkih 7 -10 dni. Z istimi sredstvi škropimo tudi proti pepelasti plesni.
Breskve, nektarinke, marelice, slive in češnje škropimo tudi proti gnilobi (moniliji) z ESAKONAZOLOM (ANVIL 60 do 80 g/hl). Na teh sadnih vrstah se pojavljajo tudi listne uši, ki jih zatiramo z PIRMICARBOM (PIRI-
MOR 200 g/hl ali ACEFATOM ORTHANE 120 - 150 g/hl).
Veliko dela je tudi v vrtu. Sejemo ali sadimo: jedilno peso, blitev, ko-renjček, ohrovt in zelje, cvetaCo, kolerabo, kumare, rumeno endivijo, endivijo eskarol, cikorjo, zeleni radie, fižol in stročji fižol, glavnato solato, melone, peteršilj, razne sorte repe, redkvice, belilno in glavnato zeleno, poletno špinačo, bučke.
Bolezni zelenjadnic, še posebej paradižnika, zatiramo z bakrenimi pripravki. Peronospora zatiramo na Čebuli, grahu in krompirju, kjer ji pravimo krompirjeva plesen ali FITOFTO-RA. Ta je glavna nadloga na tej rastlini, zato jo praviloma zatiramo. V prvi polovici poletja navadno uporabljamo sredstva, ki pospešujejo rast (npr. ANITRACOL ali DITHANE M 45), pozneje pa bakrene pripravke, ki rast zavirajo. Lahko uporabljamo tudi si-stemike (npr. CURZATE), ki vsebujejo tudi kontakten pripravek, zaradi Cesar se njegova učinkovitost še poveča. Pri krompirju ne moremo mimo koloradskega hrošča, proti kateremu se uspešno borimo z DIMETHOATE ( ROGOR - 150 g/hl), ali CARBARY-LOM (SEVHAN 150 - 200 g/hl).
Pri zelenjadnicah bodimo pri zatiranju zelo previdni. Strogo pazimo na varnostno dobo (karenco) pripravka in uporabljajmo sredstva, ki so priporočena za te kulture (s kratko karenco in nizko strupenostjo).
V tem mesecu se razne bolezni pojavljajo tudi na okrasnem grmovju in drevesih (lovorikovec, lipa, pušpan, azaleja itd.). Zal zaradi omejenega prostora ne moremo podati pre-
gleda bolezni in škodljivcev teh rastlin, o katerih pa bomo še pisali.
Paradižniku izrinemo stranske poganjke in priščipnemo za Ustnike. To opravimo tudi pri papriki in melan-canah. Pinciramo kumarice na 5 - 6 listov. Osipamo krompir, uničujemo plevel in plejemo. Zalivamo pogosto, da je vlažnost zemlje optimalna. Izogibamo se zalivanju v vročih urah.
V okrasnem vrtu sejemo v zaprte prostore čeveljčke, cinerarjo, jegliče. Na prosto sejemo zvončnice, ogljice, plamenice, galiardijo, enoletno krizantemo, naprstec, nageljne, gode-cijo, letni volčji bob, dveletni mak, portulak, ostrožnik, žametnice, vrtno vijolico. Na vrtnih grmovnicah, ki nimajo okrasnih plodov, odstranimo ovenelo cvetje in socvetje. Spomladi cvetoče trajnice lahko že junija delimo in presajamo. Ob koncu meseca začnemo striči listopadne žive meje.
Trato pokosimo dva do trikrat, da se razvije gosta ruša, ki jo pogosto zalivamo. Po potrebi gnojimo trato z majhno količino gnojil. Se vedno lahko sejemo nove trate, paziti pa moramo, da imajo vedno dovolj vode.
Govedorejci naj pohitijo s košnjo, kajti eden najpomembnejših ukrepov za izboljšanje hranilne vrednosti sena je zgodnja košnja. S staranjem rastlin se njihova hranilna vrednost hitro zmanjšuje. Ponavadi se prepozno odločimo za košnjo. Ob zapozneli košnji pridelamo sicer več krme, a z nizko hranilno vrednostjo. Se posebno hitro pada vrednost beljakovin, ki so najpomembnejša sestavina sena.
dr. Mario Gregorič strokovna služba KZ
TV SPORED
Nedelja, 4. junija 1995
® RAI 1
Aktualno: Euronetvs Dok.: Kvarkov svet - Izzivi življenja (vodi Piero Angela)
Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Nabožna oddaja Papež daruje maso Dnevnik
Variete: Gelato al limone (vodita B. Boccoli, M. Fani), vmes (14.15) nanizanka Ricominsiamo da sei, (17.20) športna oddaja Cambio di campo Dnevnik
Šport: 90. minuta Variete: Gelato al limone Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Veliki Festival Disney (vodi Fabrizio Frizzi)
Športna nedelja Dnevnik in vreme Športna nedelja, 2. del Dnevnik in vreme Program v sodelovanju s France 3 - Sredozemlje Aktualno: Sottovoce Film: Affare di donne (dram., fr. '88, r. C. Cha-brol, i. I. Huppert)
RAI 2
6.55
10.05
10.40
11.30
11.55
13.00
14.05
14.55
16.40
17.25
19.00 19.35
20.00 21.00
22.40
23.30
23.50
0.15
Variete: In famiglia, ! vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2
! Domenica Disney, vmes risanke
Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego?
Nan.: Blossom Variete: In famiglia Dnevnik, oddaja o motorjih in Telecamere - Iz Parlamenta, vreme Variete: Italiaride Film: Un marito di trop-po (kom., ZDA '91, i. S. Spaček, W. Petersen) Domenica Disney Film: II principe e il povem (kom., ZDA ’62, i. S. Scully, G. VVilliams) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Film: bersaglio innocente (dram., ZDA ’94, i. F. Deane, T.P. Cavanaugh) Aktualna oddaja: TG2 Dosje
Dnevnik in vreme Protestantizem Videosapere: Taglio bas-so, 0.20 Referendum
RAI 3
6.45 9.00
9.45
12.05
14.00 14.15 14.25
16.00
18.20
18.50
19.00
20.05
22.30
22.50
23.50 0.30 0.50
Variete: Fuori orario Glasb, oddaja Film: Qualcuno verra (dram., ZDA ’58, i. S. MacLaine, F. Sinatra) Film: Due occhi di ghiaccio (vestern, ZDA ’68, i. T. Stamp)
Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Film: Afričan Dundee (kom., ZDA ’93)
Šport: Quelli che aspet-tano..., 16.25 Quelli che il calcio...
Plavanje
Šport: Domenica gol Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport
Film: I guerrieri (vojni, ZDA '70, i. C. Eastvvood, T, Savalas, D. Rickles) Dnevnik, deželne vesti Variete: Taxi Diritto di rep lica Pregled tiska, vreme Film v originalu Movie: Bratje Marx (’ 32)
RETE 4
RAI 3
slovenski
program
	Nan.: Jefferson, 8.00	
	Charlie’s Angels	
	Teleprodaja: Affare fatto	
	Nedeljski koncert	
	Nan.: Stega per amore, 11.35 Družina Addams, vmes (11.30) dnevnik	
	Aktualno: Medicine a confronto	
	Dnevnik	
	Variete: Le pazze Olim-	
		
	piadi, risanke	
	Otroški variete, risanke	e
	Film: Ovunque nel tempo (kom., ZDA ’80)	
	Nan.: Colombo, vmes	
	(19.00) dnevnik	
	Film: L’ oro di Mackenna	
	(vestern, ZDA ’69, i. G. Pečk, O. Sharif)	
	Aktualno: Referendum	
	Film: Nottataccia (kom., It. ’92, i. S. Sandrelli), vmes (24.00 dnevnik)	
	Nedeljski koncert	
CANALE 5
Na prvi strani Nabožna oddaja Film: Champagne in pa-radiso (kom., It. ’83) Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show (vodi G. Scotti) Dnevnik
Variete: Buona domenica (vodita G. Carlucci, Gerry Scotti)
Film: Piedone a Hong Kong (pust., It. ’75, i. B. Spencer, A. Lettieri) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Modamare a Por-tofino (vodi G. Scotti) Aktualne odd.: Target, 23.20 Nonsolomoda, 23.50 A tutto volume Nočni dnevnik Aktualna odd.: L’ angelo (vodi C. Kohl)
Nan.: Innamorati pazzi
Risanke: Basni Dnevnik
Anton Martin Slomšek
SLOVENIJA 1
Ziv žav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 8/26 dela češke nad. Sprehodi po stari Ljublja-ni.ponovitev Očividec, 9/14 del angleške dokumentarne serije Za TV kamero, ponovitev Nedeljska maša, prenos Naša pesem '95, 3. oddaja
Obzorja duha Biblija:
Estera in Judita, 21. oddaja, ponovitev Ljudje in zemlja Poročila
VVesfbeach, 9/10 del angleške nadaljevanke Kadar se veja zlomi, ameriški film V objemu gora, 13., zadnji del kanadske nanizanke TV dnevnik 1 Po domače Hugo, igrica Risanka Loto
TVdnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Presodite
Gotska plastika na Slovenskem
Jordan, reka simbol TV dnevnik 3, vreme Šport
Sova:
Zaslepitev, 2/3 del danske nadaljevanke Inšpektor Morse, 9/18 del angleške nanizanke
ITALIA 1
	Otroški variete
	Variete: L’ Italia del Giro
	Nan.: Agli ordini papa
	Odprti studio
	Šport: Grand Prix, 13.30 Vodič nogometnega prvenstva
	Odprti studio
	Nan.: Highlander
	Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, zadnja etapa
	Nan.: MacGyver - L’ amore perduto
	Odprti studio, vreme
	Variete: Karaoke
	Film: Major League - La squadra piu scassata del-
	la lega (kom., ZDA ’89, i. T. Berenger, R. Russo)
	Šport: Pressing
	Variete: Mal dire gol
	Italija 1 šport
	Film: vacanze d’ estate (kom., It. ’85, i. P. Pelle-grino, Y. Porzio)
S TELE 4
19.15
20.30
22.05
21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.20 Maguy Telequattro šport

MONTECARLO
BM 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli IM Avtomobilizem Šport: Golagoal Film: Il giustiziere della notte 3 (dram., ZDA ’85, i. C. Bronson, D, Raffin)
ST SLOVENIJA 2
09.50
12.15
14.20
16.35 18.05
18.15
18.35
19.20
20.10
21.45
22.15
22.20
G. Bizet: Carmen, posnetek opere iz slavnostnih iger v Bregenzu Sova, ponovitev Trnuljčica, posnetek baletne predstave iz Covent Gardena
Ko je gorelo nebo, ponovitev
Sou na Dravi, reportaža iz Maribora D' Italia, posnetek Velika nagrada Kranja v kolesarstvu, posnetek Lahkih nog na okrog, 4. oddaja
Coiciara, italijanski film Biblija, 22. oddaja Kronika Exodos -a Športni pregled
A KANALA
	Don Kihot, risani film
	Kalicopko
	Videoigralnica
	Male živali
	Dance Session, ponovitev
	Epikurejske zgodbe
	Žametne vrtnice, čestitke
	Spot tedna
i	Košarka, Slovenija - BIH, posnetek
	Spot tedna
raj	Dionne VVarvvick, ponovitev
HEii	Adidas Streetball
	Vreme
	Beverly Hills 90210 III
	Kino, kino, kino
jgj	Klasična video glava
	Mnenje, ponovitev filma
® Koper
16.00
16.10
17.00
17.30
18.00
19.00
19.30
19.40
20.00 20.25
20.30
22.30
22.45
Euronews
Po Magellanovih poteh, popotovanje okoli sveta v iskanju sledi in pričevanj »Achtung Baby«, oddaja o kulturi
»Il piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program Vsedanes
»Canale 27« - tedenski
TV spored
Ezopove basni
Euronevvs
Žrebanja lota
Alfred Veliki, angleški
zgodovinski film, 1970
Igrajo: David Henm-
mings, Michael York in
drugi
Režija: Glive Donner
Dnevnik
Globus
s Ta IF Avstrija 1
06.00
08.30
08.35
09.05
10.35 10.55 11.20 11.45
13.05
14.35
14.50
16.05
17.40
19.30
19.45
19.54
20.15
21.15 22.00
23.15 23.20 23.25
00.20
02.15
j Dogodivščine na Karib-I skem morju j Hiša v Jeruzalemu Začne se z jokom Kralj grizlijev Mišek Feivel in prijatelji |BugsBunny i Dinozavri
I Osvojitev planeta opic, I ameriški zf film Dva lumpa v puščavi, ka-; nadsko - francoski film, 1978
Veselo romanje, nemški film, 1956
Poljub in pozdrav iz Te-gernseeja, nemška komedija, 1957
Pirati, francosko - tunizijski film akcijski film, 1985
Zabava, francoska komedija, 1980
Igrajo: Sophie Marceau
in drugi
Cas v sliki
Vreme
Šport
Skoda je za očeta Skrita kamera K stvari Cas v sliki Vizije
Ameriški film, zadnji del:
Proč od Hollywooda Do The Right Thing, ameriški film, 1989 Igrajo: Danny Aiello, John Turturo in drugi Režija: Špike Lee Sla po življenju, ponovitev ameriška filma Glavna vloga: Clark Gable
EIMP Avstrija 2
	Čas v sliki
	Uporabno, ponovitev
	Pogovor z novinarji
	Pogledi od strani
	Orientacija
	Čas v sliki
	Tednik
	Dober dan. Koroška
	Imaginacija
	Tenis
	Klub za seniorje
	Cas v sliki
	Melodije Oscarja Straussa
	Lipova ulica Mrčes
	Cas v sliki, kultura •
	Vreme
	Nune pojejo, ameriška komedija, 1992 Harvey Keitel, Whoopi Goldberg, Bill Nunn in drugi
	Cas v sliki
	Tommyknockers, 2. zadnji del,
	Ukroti me - ljubi me, francoska komedija, 1977
P .	:


Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05,
10.00,	11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.00 Binkoštna maša; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušal-
. ci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13,25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost;
18.00	Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22,30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.45 Stergo ergo; 10.00 Uganka: 10.40 Gosti 1.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki tedna; 19.30 Top albumov;
21.00	Rock Underground, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS.
Slovenija 3
8.00,	10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	S prijatelji glasbe;
18.05	Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba: Stabat Mater (J. Haydn); 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti: M. Kozina; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-in-strumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -
98.1	- 100,3- 100,6- 104,3 - 107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9,00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa;
9.30	Po domače; 10.10, 10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?;
14.30	Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
19.30.	Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9,00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti;
10.00	Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali-mero in otroci; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop;
12.00	Duhovna misel;
13.00	Reportaža;; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija;
1.00	Sat.
Radio Kranj
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi;
12.30	Osmrtnice, zahvale; 12,40 kmetijska oddaja;
13.00	Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru.
Radio Maribor
9.00,	10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca;
11.00	Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh;
12.00	Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18,00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr.
Radio Študent
11.00	Poklopredpotop;
12.00	Nišam ja odavde;
15.30	Najnovejši film R. Polanskega; 17.00 Vrenje na pragu 21. stoletja (Z. Brzezinski); 19.00 TB: Buddy Guy; 20.00 Simbolne menjave in smrt (J. Baudrillard); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert.
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8,20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder - Pravljica: Povodni mož (M. Lipovec); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Cakole na placu; 11.10 Orkestri;
11.30	Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; ,12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Srce brez potnega lista (J. Povše, 4. nad.): 14.30 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Soft mušic; 17.00 Šport in glasba; 19.20 Spored za naslednjLdan.
Radio Opčine
n.30,15.30, 17.30 Poroči-la; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja.
Radio Koroška
6.30-7.00 Praznična (P. Zunder); 18.10-18.30 Glasbena oddaja.
KANALA
10.30
MALE ŽIVALI,
oddaja o hišnih ljubljencih
Kdaj bo Ljubljana dobila svoj azil, sicer ne bomo ugotovili v naši oddaji, pa tudi elani Društva 4 tačke tega problema ne bodo rešili. Bodo pa zagotovo s hrano, ki se bo zbrala na razstavi malih živali, nahranili prenekater lačen pasji želodček. V mačji svet pa bomo pokukali ob igri in norčijah mladih orientalskih in siamskih muc. Tudi na nagradno vprašanje vas moramo opzoriti in vas povabiti, da nam na naslov Kanal A, Tivolska 50, p.p. 44, 61101 Ljubljana,, pošljete predloge glede oddaje.
5
TVS 1
21.35
JORDAN, REKA SIMBOL, binkoštna oddaja
KANAL A
20.05
BEVERLV MILLS 90210, ameriška nanizanka, 16. del
s
lak
|grajo: Jason Priestley, Shannen Doherty, Luke Perry, Jeannie Garth, Gabrielle Carte-ris
V soli se vsi pripravljajo na božična praznovanja. Obdarovali bodo revne otroke. Dylan naj bi nastopil kot božiček. Zamisel mu rde kaj ne ugaja. Andrea dobi pismo iz Jalea. Sprejeta je! Njeno veliko veselje skali Jay. Sporoča ji, da jo zapušča. Tudi David je poni- Z mamo se bosta preselila v Oregon. Kelly, Brenda in Dylan se zmenijo, da bo njihovo razmerje odslej zgolj platonsko. Vendar dekleti ne zdržita...
Luke Perry in Shannen Dohety
Jordan je reka, ki jo Biblija največkrat omenja. Navsezadnje to ni niti čudno, saj za Kanaansko deželo - današnji Izrael -poomeni približno toliko kot Nil za Egipt: življenje. Naša ekipa se je mudila ob treh Jordanovih izvirih pod Hermonom in Libanonskimi gorami ter spremljala njegov tok do Genezareškega jezera in še dalje do Mrtvega morja. Ob tej poti seveda ni mogla mimo glavnih dogodkov iz Stare in Nove zaveze, ki so povezani z Jordanom. Zanimivo pripoved osvetljujejo pestri panoramski posnetki od slapov pod staro križarsko trdnjavo Nimrod prek slanih sotesk in prave subtropske gošCave do širokih meandrov ob Genezareškem jezeru in skalne divjine, ki obdaja morje.
ORF
13.30
DOBER DAN, KOROŠKA, informativna oddaja
Novi narodni svet koroških Slovencev: Volite!
Katoliški dom prosvete v Tinjah na najboljši poti k uresničitvi tinskega Čudeža: Slovesno odprtje dograjenega poslopja.
Posojilnica bank Pliberk je zasijala v novem blišču.
Koroška deželna razstava v Hiittenbergu:
»Voziček in žlindra - Grubenhunt Und Ofen-sau«
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli pregledno razstavo » Gotika v Sloveniji«
Tour kviz'95: naravne lepote doma in pri sosedih.
TVS1
17.10
PO DOMAČE, narodno-zabavna glasba
Miran Bred, dolgoletni »oce» Zlate harmonike Ljubečne, bo predstavil letošnje srečanje, ki bo nekoliko drugačno od prejšnjih. Prvič bo v odda-
ji Po domače zaigral Mariborski kvintet, videli bomo, kako v GanCanih opravljajo vozniški izpit, ob začetku Groharjevih dnevov bomo spoznali
slikarjevo domačijo v Sorid, nato pa še odšli na festival Euromusica v Rusijo. Voditeljica in redaktorica Smilja Baranja pripravlja tudi nekaj pres-dneCenj.
	
EKEI	TVS 1	14.20
i\	KADAR SE VEJA ZLOMI, ameriški film, 1986
	
00	TVS 1	20.10
	PRESODITE, kontaktna oddaja
Tom Fletdier je pred težko odločitvijo. Rad ima dve ženski. Prva je njegova mati, druga Christine, s katero se sestajata že poldrugo leto. Ker se oba bližata štiridesetemu, ji Tom ponudi zakon. Christine sprejme ponudbo, a bi rada na novo začela samo s Tomom in ne tudi z njegovo materjo. Kaj naj stori Tom?
Rezija: VVaris Hussein
Igrajo: Ted Denson, Richard Masur, Rachel Ticotin, David Hudleston, James Noble, Kim Miyori in drugi
Znanega otroškega psihologa dr. Alexa De-lavvara zaprosi prijatelj, detektiv Milo Sturgis, da mu pomaga pri preiskavi umora, katerega edina priča je bila sedemletna deklica Melo-die, s katero pa se je odtlej težko sporazumevati, saj jo mučijo strahovi in preganjavica. Dr. Delavvare si pridobi dekličino zaupanje, s tem pa izzove nemir v krogih, ki so povezani z umorom. Zadeva, s katero se je začel ukvarjati, je namreč skrajno umazana, vanjo pa so vpleteni najvidnejši mestni veljaki. Odkritje, da vse niti vodijo v otroško naselje, ki se imenuje El pueblo de los Ninos, center za težavne otroke. V tem trenutku poskuša detektiv Sturgis prepričati Alexa, naj opusti primer, ta pa sumi, da z otroki v Pueblu slabo ravnajo in na lastno pest, kljub nevarnosti, v kateri se zaradi tega znajde, zaCne odvozlava!! zapleteni klo-pcic...
as®©® as
MUSIČ TELEVISiON
08-30 US TOP 20 Video; 10.30 MTV novice; 11.00 Veliko slika; 11.30 Evropski top 20; 13.30 Prvi po-9'eci; 14.00 Šport; 14.30 Real Worid 1; 15.00 Bon Jovi: Past, Present & Future: Hole; 20.30 MTV novi-ee; 21.00 120 minut; 23.00 Beavis & BUtthead; 23-30 Headbangers Bali; 02.00 Video; 03.00 Nočni video
SKVONE
14.00	Marvel Action Hour; 15.00 Paradise Beach; 5.30 Teech; 16.00 Star Trek; 17.00 Entertainment;
8.00	Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverty Hills 90210; 21.00 Melrose Plače; 22.00 Vesoljske steze; 23.00 Renegade; 00.00 Entertainment To-ni9ht; 01.00 S.I.B.S.; 01.30 Rachel Gunn, R. N.
11-50 Superboy; 12.15Mož iz morja; 13.10 Ben Cropp; 1445 Mali Nemo, japonski risani film, 1992; '5.50 Ben Hur, ameriški zgodovinski film, 1959;
9.55	Poročila; 20.15 Napihnjenci, ameriška kome-r|ja' 1^91; 22.00 Leon, ameriški akcijski film, 1990; 23.45 Dva proti dva; 00.25 Abraxus; 01.50 Poročila
PREMIERE
3.55	Kralj griča; 16.45 Eksplozikja prebivalstva, do-
19onentareC' D°l9a pot, ameriška drama, .	20.30 Vzhajajoče sonce, ameriška komedP
1°. 1993; 22.20 Kalkofov zaslon; 22.30 Usodni na-9on, drama, 1993; 00.30 Težave, ki smo jih videli, okumentarec; 04.15 Intrige poželenja ameriški film,1992
°8.00 Podstrešn asoba za dva, ameriška komedP 1^'1948; 09.40 Možje zakona, ameriški vestern, 75; 11.20 Akcija, skeči in iluzije; 12.15 kohlhieslovi Ljerki, nemška komedija. 1962; 13.55 Par v hudičevi kuhinji, ameriška komedija, 1979; 18.15 Kolo Sfeče; 19.00 Poročila; 19.15 Nogomet;20.15 Krik v ios'i' amerišl<0 ■ avstralska filmsk amelodrama, 88; 22.30 Čarovnice iz Eastvvicka, ameriška komedija, 1986; 00.50 Cannonball, ameriško - hong-°nški akcijski film, 1976; 02.15 Ponovitve
EUROSPORT
68-30 Rugby, posnetek; 10.00 Atletika; 11.00 Tenis, Pfenos iz Roland Garosa; 01.45 Giro Dltalia, pregled dnevnih dogodkov; 20.00 Rugby, A nglija -pohodna Samoa, prenos iz Dubaia; 21.30 DTM; 22.30 lndy Car
RTL
iV?n Nazaj v preteklost; 12.55 Tropska vročica; '3.50 Kdo je šef; 14.20 Nanny; 14.50 gubi hišni 11-\^n; 16.50 Klic v sili; 17.45 VVestrdeich; 18.45 Poroči-
la; 19.15 Thunder In Paradise - vroči primeri , hladne pijače, ameriška akcijska serija; 20.15 Poslednji Mohikanec, ameriški pustolovski film, 1992; 22.20 Delta Force 2 - The Columbian Connection; 00.10 Chucky 2, ameriška grozljivka, 1990; 01.35 Poslednji Mohikanec
RTI 2
14.35 Vladar Comwalla, ameriški pustolovski film; 16.10 Otok nasilja, ameriški pustolovski film, 1961; 17.50 Kapitan Nevvman, ameriška tragikomedija, 1963; 21.15 Na jug, preteklost dohiti vsakogar; 22.15 The Stand - zadnji boj, 2/4 del ameriškega trilerja; 00.10 Oči tujca, ameriški triler, 1980; 01.40 WoridNewsTonight
SKY MOVIES
13.00	The Land That Time Forgot, ameriški film 1975; 15.00 Columbo: Undercover; 17.00 The Diamond Trap, ameriški film, 1988; 18.05 Coneheads, ameriški film, 1993; 21.00 The Man From Left Field, ameriška melodrama, 1993; 23.00 Unforgiven, ameriški film, 1992; 01.40 In the Line Of Dufy: Ki-dnapped, ameriški film, 1992; 03.15 Shadows And Fog, ameriški film, 1992
MOVIE CHANNEL
11.00	Trouble Shooters: Trapped Bebeath The Earth, ameriška komedija, 1993; 13.00 Honey, I Blew Up The Kid, ameriški film, 1992; 15.00 D - Day: The Sixth Of June, ameriški film, 1992; 17.00 Muck And The King Of Heart, ameriški film, 1993; 19.00 Greyhounds, ameriški film, 1993; 21,00 Fioney, I Blew Up The Kid, ameriški film, 1992; 23.00 Body Snatchers, ameriški film, 1993; 00.30 Rubdov/n, ameriški film, 1992; 02.05 Folksi, ameriški film, 1992
FILMNET +
16.00	Coneheads, ameriški film,1993; 18.00 Delive-rance, ameriški film, 1972; 20.00 The Frauds, Avstralska komedija, 1992; 22.00 The Sea Wolf; 23.30 FYE: Peter Falk
SUPER CHANNEL
05.30	Novice; Gospodarstvo; Super avtomobili; Super Shop; 15.00 Srečanje s tiskom; 16.00 McLa-ughlinova skupina; 17.00 Šport; 19.00 Poročila;
19.30	Počitniški cilji; 20.30 Frontalno; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Poročila; 22.30 Šport; Novice; Frontalno; McLaughlinova skupina; Evropa 2000
TNT
20.00	Random Harvest, ameriški film, 1942; 22.15 Dr. Jekill And Mr. Hyde, ameriški film, 1932; 00.00 Hysteria, ameriški film, 1965; 01.30 Crossroads, ameriški film, 1940; 03.00 Remember?
08.00 2Mjenje v divjini; 09.00 Monster Trucks; 10.00 Kaskaderji; 10.45 športni magazin; 11.30 Adac;
13.30	Normalno; 14.00 GiroDltalia; 15.00 Iz športne dokumentacije; 16.00 Res; 17.00 Športna rimična gimnastika; 19.00 Adac; 20.00 Giro D’ Italia; 21.55 Nemška nogometna liga; 23.45 Bovvling; 01.CM Boks; 01.45 Billjard
VOK
08.00	Dominijon; 08.20 Regal Shop; 09.50 Format NZZ; 10.35 Spiegel TV Special; 13.00 Inšpektor Wexford posreduje, pon.; 14.45 Poirot Agathe Christie; 16.35 Herkul; 18.25Voxtour; 19.15 Airvvolf; 20.15 Drzna igra, ameriški film, 1982; 22.00 JOči Laure Mars, ameriški film, 1978
3-SAT
11.05 Moja zgodba; 13.00 Čas v sliki; 16.30 Whisky ali škotski duh; 17.00 Potovanje po Švici; 19.00 Danes; 19.10 Proti Hitlerju, proti pošastnemu duhu;
20.15	Očetje in sinovi; 23.10 City Arte; 23.55Kon-stantin VVecker
ZDF
12.47 Vidiki; 18.15 Mona Lisa; 19.00 Danes, vreme;
19.30	Svet Gea; 20.15 Glasba hje v zraku; 22.00 Danes; 22.15 A che punto e la notte, film; 23.55 Danes
FILMNET
12.00	Lonec zlata, ameriška glasbena drama, 1941; 14.00 Prodajalka vžigalic, ameriški film, 1988;
16.00	Največji kaskaderji sveta; 17.00 Nogomet, prenos tekme med Brazilijo in švedsko; 19.00 Nagon, ameriški triler, 1984; 22.40 Nikogaršnja zemlja, ameriški akcijski film, 1987;
CARTOON NETVVORK
06.00	Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Svetovne risanke; 07.00 Sharkey & George; 07.30 Kapitan Planet; 08.30 Vogijev lov za zakladom; 09.00 Nove pustolovščine z otoka Gillian; 10.00 Scooby 8< Scrappy Doo; Kapitan Planet ob svetovnem dnevu okolja do 20.00
TVS
16.10 Claire Lamarche; 17.45 Za konec tedna;
18.15	Korespondenca; 19.00 Trideset milijonov prijateljev; 19.25 Belgijska poročila; 20.00 Magazin;
21.00	Prijetne urice na Montpamasu; 21.55 Poročila; 22.40 Pod pritiskom; 00.10 Izidi kviza za slavne; 00.20 Dvorjenje; 00.30 Večer; 01.00 Pregled dogodkov Rolland Garosu
2duZ3
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05,
10.00,	11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.00 Binkoštna maša; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost;
18.00	Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9,45 Stergo ergo; 10.00 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki tedna; 19.30 Top albumov;
21.00	Rock Underground, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS.
Slovenija 3
8.00,	10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	S prijatelji glasbe;
18.05	Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba: Stabat Mater (J. Haydn); 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti: M. Kozina; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-in-strumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -
98.1	- 100,3-100,6- 104,3 - 107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa;
9.30	Po domače; 10.10, 10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?;
14.30	Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
19.30	Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9,00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti;
10.00	Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti,
12.00	Glasba po željah
14.30	Športna nedelja 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali-mero in otroci; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop;
12.00	Duhovna misel;
13.00	Reportažti;; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija;
1.00	Sat.
Radio Kranj
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi
12.30	Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja
13.00	Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru.
Radio Maribor
9.00,	10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca;
11.00	Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh;
12.00	Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr.
Radio Študent
11.00	Poklopredpotop;
12.00	Nišam ja odavde;
15.30	Najnovejši film R. Polanskega; 17.00 Vrenje na pragu 21. stoletja (Z. Brzezinski); 19.00 TB: Buddy Guy; 20.00 Simbolne menjave In smrt (J. Baudrillard); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert.
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder - Pravljica: Povodni mož (M. Lipovec); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Cakole na placu; 11.10 Orkestri
11.30	Nabožna glasba 11.45 Vera in naš čas 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Srce brez potnega lista (J. Povše, 4, nad.); 14.30 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Soft mušic; 17.00 Šport in glasba; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja.
Radio Koroška
6.30-7.00 Praznična (P. Zunder); 18.10-18.30 Glasbena oddaja.
KRIŽANKA
Nedelja, 4. junija 1995
AVTOR:
SIMON
BIZJAK
DEJAVNOST, KI SE UKVARJA Z ZIDANJEM
OPORTUNIZEM V DEL GIBANJU, REFOR-MIZEM
POGREB
ČLOVEŠKI
POSAMEZNIK
NEKDANJI
SOVJETSKI
POLITIK
IMIHAILI
BABICA,
STARA
MAMA
GRŠKA
ČRKA
ANTIČNO IME ZA STIP
/
ILUSTRATOR
BIBLIJE
(GUSTAVE)
IT. MESTO, UDINE
ETN, SKUPINA V JZ. AFRIKI
IZDELOVAL.
GALANTERIJE
TRINOSTVO
PAS PRI KIMONU
FR. PISEC (ANDRE, »VATIKANSKE JEČE«)
INDIJSKI
JELEN
JAP. PISEC (KOBO)
PERZIJKA
SL. TISKOVNA AGENCIJA
MAJHEN
GROB
NEKDANJA TRGOVKA Z MOKO
PREBIVALEC
ANAMA
PRITOK DONA-VEVROM.
ROMANI-
ZIRANA
RETIJKA
GR. MIT. KRALJ V MIKENAH
GENOVA
ZELISCAR
PRVOTNI
PREBIVALEC
ČISTOČA
ANGLEŠKA
PRINCESA
GERM.BOG USODE
KARLI
ARHAR
UDOR
SVIC. SLIKAR (JOHANNES)
BENO
ZUPANČIČ
OBOK,
ARKADA
SL. PESNICA
IGRALEC
2IVOJINOVIC
IND.BOG
LJUBEZNI
ZA POLTON ZVIŠANI E
NAJVECJI OTOK BISMARCKOVEGA OTOČJA
ALBERT
CAMUS
HRV. PEVKA DRAGOVIC
FRNIKOLA
POPRAVA
PRORAČUNA
ČASOVNI
TERMIN
--■■PRI
SAVICI
NAJMOGOČNEJŠI SREDNJEVEŠKI PAPEŽ
ZA POLTON ZVIŠANI D
PRISKLEDNIK
SRBSKO MESTO V Z. SREMU
OLIVER
TWIST
EGIPČANSKI BOG SONCA
PRIVRŽENEC
TROCKEGA
PRVI SL. DRAMATIK
KLAVDIJ
TUTTA
VRSTA PRETEKLEGA ČASA
TADEJ
ZUPANČIČ
LAURENCE
OLIVER
OLGA
GRACEU
ROMULOV
BRAT
SPODANJA
PLOSKEV
PROSTORA,
POD
NIZEK
ZENSKI
GLAS
BEL PRAH ZA KONZERVIRANJE ŽIVIL
GAMSJE
PARJENJE
MONGOLSKI
VLADAR
BOKSARSKA
KATEGORIJA
GOSPOD
(ANG.)
ROMAN
INGRADEN
NAČELO »ZOB ZA ZOB, OKO ZA OKO«
STANKO
POTISK
TOM
CRUISE
NIELS
BOHR
PRITOK RUDOLFOVEGA JEZERA]
REDNO POPRAVILO IN OBNOVA STROJEV
FINSKO
JEZERO
SATIRIK
BUCHWALD
SKALNJAK
JANEZ
(UT.)
BIVŠI ROMUNSKI TENISAC, DANES MANA-GERIION)
LOVRENC
ARNIČ
MESTO V J. ŠPANIJI (IZCRK RADA)
PORTUGALSKO DIRKALIŠČE
PRVI
AMERIŠKI ASTRONAVT (JOHN H.)
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
HRV. HUMORISTKA ERZISNIK
HRVAŠKI
PEVEC
SUVICA
100
GOETHEJEVA MATI
NEKDANJI
POLJSKI
KONJENIK
SVEDSKO
ZIMSKO-
ŠPORTNO
SREDISCE
MUSLIMANSKO SVETO PISMO
SEDEŽ NIZ. VUDE
RICHARD
STRAUSS
SL. GORSKI REŠEVALEC (FRANCI)
DOLŽINA, IZRAŽENA V MINUTAH
ČENČANJE
HUNSKI
POGUVAR,
»ŠIBA
BOŽJA«
AM. ZVEZNA DRŽAVA (LITTLE ROCK)
DRISKA
AVTOR
»BOBROV«
(JANEZ)
PAPIR ZA BRUŠENJE
SL. GRAFIK JUSTIN
OSKRBA TUJEGA OTROKA ZA PUCILO
DREVO
(STAR.)
ZLOM ČESA
THEODORE
DREISER
OSNUTEK,
OKVIRNI
NAČRT
POLOŽAJ ZA MEDITACIJO
GUSILOIT.
SOCIALISTOV
NARODNI
HEROJ
(SERGEJ)
VRHUNSKI
ŠPORTNIK
DALJŠANJE, NPR. POD VPLIVOM VROČINE
OSSIP
ZADKINE
PREBIVALEC
IZOLE
AM. MESTO V TEKSASU OB MEJI Z MEHIKO
NEM.ORGA-NIST (GASPARI
LUIGI
NONO
ANGLEŠKI
IGRALEC
GUINNES
SEDANJE IME GL. MESTA AMENOFISAIV.
NATAŠA
RALIJAN
CLOVEK-
AVTOMAT
NEM. NOGOM. MATTHAUS
RIMSKI BOG LJUBEZNI
OTOKVPRES-
PANSKEMJ.
GOROVJE V KRIMU
SIAMKA
POVRŠINA,
OBMOČJE
TEMINA
OBLIKA
RASTLINSKE-
GASTEBU
STAR
SLOVAN
HRV. SAHIST (BRASUV)
SUDKOVODNA RIBA Z BRKI
IT. PISEC UMBERTO)
RENU
EDGAR
DEGAS
HRV.BALE-
RINA(ANA)
ANGLEŠKO
SVETLO
PIVO
ERVIN
CURLIC
MUDOST-
NICA
POTUJOČI
PASTIR
STARI OCE, DED
ANTON
UJOVIC
Gesla križanke »28-05«
Romain Rolland, Anatole France, Albert Camus, Andre Gide, Claude Simon
Rešitev križanke »28-05«
Dominik Smole, obkroževonje, srnič, Lenau, tet, alt, BZ, Romain Roland, oje, LE, Gongora, Oto, Jensen, GS, rosnica, ples, Vitan, trab, Atene, SA, kostenika, Trsat, sik, disketa, ostinato, ter, ska, pivo, priznavalnina, lula, Stein, Ari, eocen, opilek, katoda, EN, fra, No, staroselec, fjord, TV, Ove, se-parat, Moira, Mae, varanasi, notar, insekt, ii, sorojak, Noam, ecarte, nemar, rana, šrapnel, IR, Acs, kž, dno, OT, moka, Albert Camus, Ibadan, Eire, edikt, Rona, Bregana, romar, VO, Evica, Ni,
Engadin, Stade, Sinjajevina, Raner, Claude Simon
LJUBLJANA------------------------------
Festival sodobnih odrskih umetnosti
do 5. junija
Danes, 4. junija, ob 20. uri:
2AJDOim^Si^i^.eLOBOKE ŽALOSTI. koreografija: VERA MOhmiRO,portugalska Pjizorisce: SNG Opera in 6Set Ljubljana
ob 21. uri:
gospa ovrtNa
koreografija: FRANCISCO CAMACHO, Portugalska
prizorišče: SNG Opera in balet Ljubljana
SNG DRAMA, tel.: 061/221-511
7 Ponodeljek, 5. junija, ob 17. uri: W. Allen -AAIGRAJ še ENKRAT, SAM, za abonma dija-i P0P°ldanski in ob 20. uri, za abonma di-^ki 3 večerni in izven. Predstava bo Se v to-rek, 6. junija, ob isti uri, za abonma dijaški 4 veCerni in izven.
ODER, tel: 061/221-511
ponedeljek, 5., in v torek, 6. junija, ob 22. uri: k. Ionesco - INSTRUKCIJA, za izven.
LGL.tel.: 061/314-962 Uones, 4. junija, ob 19.30:1. Svetina - ŽARI-p IN SONČNICA, premiera (zaključena). redstava bo Se v ponedeljek, 5. junija, ob 17. un, za izven.
šentjakobsko gledališče,
ek: 061/312-860
c =redo, 7. junija, ob 19.30: L. Kraigher -^KOLJKA, za izven.
/-etrtek, 8. jmiija, ob 19.30: J. Graham - TE-f^AVE S HRBTENICO, za izven.
"Petek, 9. junija, ob 19.30: D. Jovanovič - 21-izven JE PODEZELSKIH PLEJBOJEV, za
^IGL, tel.: 061/210-852
(.Jnjiedeljck, 5. junija, ob 20. uri: T. Partljič -. AJERC V LJUBLJANI, za abonma mladinski i lzven- Predstava bo Se v torek, 6. junija, ob —jD' za abonma torek popoldan in izven.
V	sredo, 7. junija, ob 20. uri: Merta/Mosa - SEN KRESNE NOČI, za izven in konto.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Danes, 4. junija, ob 21. uri: DODI MAKAR SEBI, AKO NEMAS KOME DROGOM v izvedbi gledališke skupine Nepopravljivi optimisti.
V	sredo, 7., in v četrtek, 8. junija, ob 21. uri: gledališka detektivka ANDREJ ROZMAN -RUPERT MAROVT.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/331-950
V	ponedeljek, 5. junija, ob 15. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. Razprodano!
Abonentom sporočamo, da zaradi bolezni v ansamblu vse predstave JENUFE v tej sezoni odpadejo.
CELJE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 V torek, 6. junija, ob 19.30: rock opera SEN KRESNE NOČI v izvedbi Mestnega gledališča iz Brna na CeSkem.
Rezija in libreto: Stanislav MoSa. Glasba: Zdenek Merta.
MARIBOR
SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206
Danes, 4. junija, Stara dvorana ob 19.30: TRISTAN IN IZOLDA, za abonente in izven.
Predstava bo se v ponedeljek, 5. junija, ob isti uri, za red rumeni in izven.
LGM. tel.: 062/26-748
Danes, 4. junija, ob 11. uri: P. Polak - CON-CERTO GROSSO - VELIKI KONCERT, za izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
Danes, 4. junija, ob 17. uri: T. M. Plavt - KAZINA, za abonma nedelja in izven.
[ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Dorica
kulturni dom
Petek, 23. t. m., ob 18.30 »Pajk’s shovv«. nreditelj Kulturni dom.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Ecco mormorar 1’onde
V torek, 6. junija, ob 20.30 koncert Akademije antične glasbe iz Moskve.
ovensko stalno gledališče gostuje jutri, ,'6' hed A) in v torek, 6.6. (red B) ob 20.30 z u om S. Verča »Samomor kitov«. Režija Mario Ursic.
KOROŠKA
plLQVfC
oroska hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je r sP°redu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan afn ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in r > epah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so Pri r [av0 v angleščini. l J°klnu: v četrtek, 8.6., ob 19. uri klavirski noert Silvie Taubmann.
||Ntjanž
j k Center (bivša stara Sola): v soboto, •• °ri 19. uri otvoritev razstave Zorke-Loi-
skndl VVeiss in etnološke razstave.
ČEPIČE:
Pri Juenni bo danes, 4.6., ob 14. uri tekma koscev.
ŽELEZNA KAPLA
Jutri, 5.6., ob 19.30 romanje k sv. Duhu nad Solčavo. Odhod izpred zadruge.
RAZNE PRIREDITVE
Lslovenua
tiUBUANA
^FA KNJIŽEVNOST-
Dnn tarem. tr§V Pred galerijo Skuc
saiami °h 21 un; ^terarn* nastoP I VIKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
soWoi™&ob 17' unlSLOV?NSI
„a . . vu v 1KANZIC1JI - javna tabuna, ki jo dnmZ c3*? revija Otrok in družina in Cankar Hnci, pdelovaH bodo: FRANCI PIVEC, LUDV Vinu7, PETER VENCELJ in SLAVKO GABEF NAP4,n?' i™)3' ob 18. uri: POROD - MODRO vib 6 ^ ai* M0C TEHGNOLOGIJE. Ob diapoz rnia ° P .avala predsednica Društva prijatelj Vjevanja doma KSENIJA SOSTER-OLMER. (KD‘ Dnmoi,6; iuniia’ob 19- uri: ETNOVECER - NAR Tat m™ PR1ZADEVANJA MED SLOVENCI s <TT, 0kr°gla miza - vabljeni so MILAN PAH(
(i-uSiiSSi" “g-M0,CA KAVN,K /SSTŽiKaTto ^ ^ “
Td^aV7- i™1)3’ ob 19- uri: LITERARNI VECE1 TauTtJ DRUGACE. Na večeru bodo sodelov: MARA DONEVA, MILOJKA ŽIŽMOND K
FOL, LIDIJA GAČNIK GOMBAČ, TATJANA SOL-DO, MAGDALENA SVETINA TERČON, TATJANA OBLAK. MAJA NOVAK, HELENA KOS, igralki JUDITA ZIDAR in URŠKA HLEBEC ter pevki VITA MAVRIC in MIA ŽNIDARIČ. (SD)
SMG, tel.: 061/125 3312 Danes, 4. junija, ob 12. uri: pogovor z MATJAŽEM FARIČEM, ob 14. uri: MED SC1LO IN KARIBDO - okrogla miza o novih, mejnih zvrsteh odrskih umetnosti.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
V	četrtek, 8. junija, ob 19.30: predstavitev knjige SLAVKA KRUŠNIKA - Smeh na vseh poteh.
Na predstavitvi knjige bodo sodelovali: Slavko Krasnik (pisec knjige), Vlasta Kunej (urednica pri CZP Kmečki glas), Meta Vranic (dramska igralka) in Mitja Perko (kitarist).
DUPUE
V	soboto, 10. junija, ob 20. uri: koncert MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA KUD TRIGLAV Duplje.
MARIBOR
SNG MARIBOR
V	četrtek, 8. junija, ob 19. uri: KABINET PROF. SEDMAKA - DANILO SLIVNIK.
furlanija-julijska krajina
Trg Unita
4	Gutenberg - Knjižni sejem: danes,
Oh q 311 PotoP*snib in pustolovskih knjig, sta -f^ srecanje z Duškom Jelinčičem, pred-"tev knjige Zvezdnate noči in predenje diapozitivov: ob 19. uri zaključek
manifestacij.
OPČINE
Dom Brdina (Proseska ul. 109): v petek, 9. 6., ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Danilo Sedmak in Dado Grison.
Danes,
4. junija, bo v
Lutkovnem
gledališču
Maribor
ob 11. uri
lutkovna
predstava
P. Polak -
CONCERTO
GROSSO-
VELIKI
KONCERT
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	četrtek, 8. junija, ob 20. uri: koncert ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE (GD). V petek, 9. junija, ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. SLOVENSKA FILHARMONIJA
Danes, 4. junija, ob 20. uri: solopevski recital MATJAŽA ROBAVSA (bariton) ob klavirski spremljavi ANDREJA GORIČARjA.
GRAD SNEŽNIK
Danes, 4. junija, ob 15. uri: koncert moškega pevskega zbora SNEŽNIK.
MARIBOR
UNIONSKA DVORANA, Prešernova 3
V	ponedeljek, 5. junija, ob 20. uri: koncert W.
A. MOZART - REQUIEM, KOMORNI ORKESTER FRANZ LISZT IZ BUDIMPEŠTE, KOMORNI ZBOR SLOVENSKI MADRIGALISTI IN SOLISTI: ANA PUSAR JERIC, BRANKO ROBINSAK, SOLY NAGY.
PORTOROŽ
Danes, 4. junija, Portoroška cerkev ob 20.30: koncert W. A. MOZART - REQUIEM, KOMORNI ORKESTER FRANZ LISZT IZ BUDIMPEŠTE, KOMORNI ZBOR SLOVENSKI MADRIGALISTI IN SOLISTI: ANA PUSAR JERIC, BRANKO ROBINSAK, SOLY NAGY. Dirigent: JANEZ BOLE (na sliki).
RAZSTAVE____________________
SLOVENIJA
LJUBLJANA
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava GOTIKA V SLOVENIJI - Arhitektura in Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ, Muzejska 1 Razstava GOTIKA V SLOVENIJI,
NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20
Razstava GOTIKA V SLOVENIJI MESTNA GALERIJA, Mestni trg5 Razstava nemskegas umetnika GOTTHARDA GRAU-BNERJA je na ogled do 29. junija.
MODERNA GALERIJA - MALA GALERIJA, Slovenska 35
Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunaška 31
Retrospektivna razstava RIKA DEBENJAKA bo na ogled do 26. junija.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3
Razstava del ZVONKE SIMČIČ in M ATEJE SEVER je na ogled do 27. junija.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava slik, risb, grafik, scenskih oisnutkov AVGUSTA ČERNIGOJA je na ogled do 23. junija. GALERIJA 34, Gregorčičeva 11 Razstava barvnih figur BOŠTJANA NOVAKA je na ogled do 16. julija.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava podvodnega fotografa MIRA POTOČNIKA je na ogled do 2/. junija.
POSLOVNI CENTER MERCATOR,
Dunajska 107
Razstava slik FRANCETA SLANE je na ogled do 29. junija.
CELJE
GAI.ERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD
Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija.
KOPER
GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 2
Razstava grafik ČRTOMIRJA FRELIHA je na ogled do
30. junija.
MARIBOR
FOTOGALERIJA STOLP, Zidovska ulica Razstava fotografij ANDREJA PREŠERNA. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ,
Trg B. Kraigherja 3
Razstava, slik GARYJA BUKOVNIKA je na ogled do 15. junija.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Razstava del OSKARJA VON PISTORJA je na ogled do 15. septembra.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Arheološka razstave NOVO MESTO PRED LIRI je na ogled do 31. julija.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7
Razstava lotografij GAMA LLALLOSHIA je na ogled do 7. julija.
MESTNA GALERIJA PIRAN, Tartinijev trg 3 Razstava PIRAN NA ROBOVIH STOLETJA.
VELENJE
RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS,
Partizanska 12
Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigarna
Do 16.6. razstavlja svoje akvarele in kolaže Giovanna Ericani. Urnik: od torka do petka 9-13, 15-19.
Občinska umetnostna galerija (Trg Unita):
do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (urnik: vsak dan
10.00-	13.00, 16.30-18.30). V galeriji Terge-steo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (urnik: vsak dan
7.00-	22.00).
Občinska galerija Costanzi: se danes, 4.6. je na ogled razstava »Anita Pittoni«.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta vi o Bomben.
Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija.
Art Galery: Se danes, 4.6. razstavlja slikar Tomo Vran.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: do 10.6. je na
ogled razstava slikarja Demetrija Ceja.
SPETER SLOVENOV
Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Umik: 17-19.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina.
GLASBA
FJK
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
V	Četrtek, 8. junija (red A) premierska predstava opere G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (VElisir d’amore). Ponovitve: v petek, 9.6., ob 20.30 (red B), v soboto,10.6., ob 20.30 (red L), v nedeljo,
11.6.,	ob 17. uri (red D), v torek, 13.6., ob 20.30 (red C), v sredo, 14.6., ob 20.30 (red E), v četrtek, 15.6., ob 20.30 (red F), v soboto, 17.6., ob 17. uri (red S), v nedeljo,
18.6.,	ob 17. uri (red G) ter v torek, 20.6., ob 20.30 (red H).
Predprodaja vstopnic in rezervacije so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19.
Gledališče Miela
V	petek, 9. junija, ob 21. uri klavirski recital Eugenia De Rosa. Na programu L. van Beethoven in J. Brahms. Večer sta organizirala zadruga Bonavventura in Glasbeno združenje Sonora. BOLJUNEC
Kulturni dom F. Prešeren
Jutri, 5. junija, ob 20. uri zaključni nastop gojencev glasbene Sole Godbe na pihala iz Ricmanj.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 9. junija, ob 20.30 -Koncert pihalnega kvinteta dežele F-Jk. Prireditelja Trgovina glasbenih instrumentov Pečar iz Gorice in Vani aha Musiča Italia.
V	torek, 13.6., ob 20.30 zaključna prireditev glasbene Sole E. Komel iz Gorice.
NOGOMET / ZADNJE KOLO V A LIGI
Samo še za pokal UEFA in obstanek
Za eno mesto v Evropi se poteguje pet ekip Genoa upa v čudež in dodatno tekmo
RIM - V italijanski nogometni A ligi je danes na sporedu zadnje kolo, zanimanje pa bo usmerjeno samo v boj za zadnje preostalo mesto v pokalu UEFA in pa v boj za obstanek, kjer Se ni znan Četrti potnik v B ligo.
Za uvrstitev v pokal UEFA se poteguje Se pet enajsteric, od katerih pa sta 90 minut pred koncem prvenstva v najboljšem položaju Inter in Cagliari, ki imata točko več od Na-polija in dve več od Fio-rentine ter Sampdorie. Cagliari gostuje pri novem državnem prvaku Juven-tusu, katerega pa v zadnjih dneh predvsem preteresajo polemike zaradi skoraj gotovega odhoda Roberta Baggia, kateremu 30. junija poteče pogodba, vodstvo Juventusa pa mu za nadaljnjo triletno zvestobo ponuja dve milijardi lir Ciste plaCe na leto in premije, Baggio pa zahteva Se enkrat toliko. Poleg tega Juventus v prvenstvu nima več nobenega motiva, zato celo zmaga Cagliariju sredi Turina ne bi predstavljala prevelikega presenečenja. V tem primeru pa bi bili Sardinci že v Evropi, saj imajo boljši izkupiček v medsebojnem srečanju z In-
Roberto Baggio ni našel skupnega jezika z Juventusom
terjem. Ostale tri ekipe imajo v tem boju manj možnosti.
V boj za obstanek v ligi pa sta vpleteni samo Se Genoa in Padova. Brescia, Reggiana in Foggia so že izpadle, Četrta ekipa pa bo znana danes. Padova ima tri točke več kot Genoa in ji za obstanek zadošCa že točka.
Toda zmago potrebuje tudi njen nasprotnik Inter, saj samo tako lahko upa v
Obvestila
FC PRIMORJE
obvešča, da bo v sredo, 7. t.m. ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Proseku 32. REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim vrstnim redom: 1. izvohtev predsednika občnega zbora, 2. predsedniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. diskusija in razno.
Vabljeni!
PRIMOTOR KLUB
obvešCa, da bo odhod na avtobusni izlet v Mugello dne 11. 6. 1995 ob 5.15 izpred telovadnice v Dolini. Na avtobusu je Se nekaj prostih mest. Informacije nudi Jasna po telefonu 228292 med 18. in 20. uro.
SZ SLOGA
organizira celodnevni (9. -16.30) tečaj miniodbojke od ponedeljka, 12. t.m., do torka, 20. t.m. namenjen ohokom letnika 83 in mlajšim. Tečaj bo potekal na Opčinah. Poskrbljeno za kosilo in razvedrilne dejavnosti. Prijave zbira urad ZSSDI v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627 od 9. do 14. ure in prof. M. Cac tel. 214290. V ponedeljek, 12. t.m., bo zbirališče tečajnikov ob 9. uri pred vhodom naselja Vilaggio del fanciullo, ul. Conconello na Opčinah.
JKCUPA
sporoča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 12. do 23. 6. za letnike 85-88 - celodnevni, od 12. do 23.6. za letnike 80-86 - popoldanski, od 26.6. do 7.7. za letnike 85-88 - celodnevni, teCaj od 26.6 do 7.7 za letnike 80-86 - popoldanski ter teCaj od 10. do 21. 7. - nadaljevalni ter teCaje VVindsurfa: enotedenski tečaj (sobota in nedelja izključena) od 3. do 7.7. ter od 10. do 14.7. Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure, tel. št. 040/299858.
SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET
prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno še za dve malici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob nedeljah).
ŠD POLET - kotalkarska sekcija
organizma kotalkarski teCaj za začetnike od 12. do 24.
junija. Informacije tel. 213420.
uvrstitev v pokal UEFA. Genoa igra doma s Torinom, za katerega je ta tekma povsem brez pomena. Zato je pričakovati zmago Genoe, ki mora nato upati v poraz Padove v Milanu. Samo v tem primeru lahko Genoa dohiti Padovo, o obstanku v ligi pa bi nato odločalo dodatno srečanje med tema ekipama za obstanek v ligi.
DNASNJI SPORED: Bari - Sampdoria, Cremone-se - Roma, Fiorentina -Milan, Genoa - Torino, Inter - Padova, Juventus -Cagliari, Lazio - Brescia, Napoli - Parma, Reggiana -Foggia.
VRSTNI RED: Juventus 70, Parma 63, Lazio 60, Milan 57, Roma 56, Cagliari in Inter 49, Napoli 48, Fiorentina in Sampdoria 47, Torino 45, Bari 44, Cremonese 41, Padova 40, Genoa 37, Foggia 33, Reggiana 17, Brescia 12.
NOGOMET / DODATNA SREČANJA PO KONCU AMATERSKIH LIG
Zarja mora danes nujno premagati Zaule
Le tako lahko upa v napredovanje v promocijsko ligo V boju za obstanek v 2. AL ima Primorec lepe možnosti
Zaule - Zarja
V Zavijali bo danes verjetno za obe ekipi odločilno srečanje za napredovanje v promocijsko ligo. V drugem kolu »malega turnirja« za napredovanje se bosta namreč pomerila Zaule in Zarja.
Za bazoviške nogometaše je danes zmaga imperativ. Po neodločenem izidu v prvem kolu proti Az-zaneseju morajo namreč zarjani nujno osvojiti obe točki, saj bodo danes tudi končali svoje nastope. Neodločen izid bi skoraj gotovo pomenil izločitev naše ekipe od boja za napredovanje. V zadnjem kolu se bosta namreč v Azzanu pomerila domača ekipa in Zaule.
»Zaule so odlična ekipa, ki predvaja konkreten in učinkovit nogomet, torej igra izključno za zmago. V tej ekipi predvsem izstopa Di Do-nato, ki je že igral v B in mislim celo v A ligi. Ko se ta napadalec razigra, je zares neustavljiv. Od ostalih naj omenim brata Valzana, eden od
njiju je odličen v vratih, dragi pa zelo dober na sredini igrišča,« nam je uvodoma dejal predsednik SD Zarja Mirjan Žagar.
In nadaljeval: »Vzdušje v ekipi je dobro in prepričani smo, da bomo tudi zmagah, čeprav se zavedamo, da nas Čaka izredno težka naloga. Sicer pa je za nas, po remiju z Azzanesejem, zmaga v Žavljah neobhodno potrebna. In verjetno tudi zmaga ne bo dovolj, saj bo Az-zanese v zadnjem kolu doma igral proti Zaulami in na tem srečanju je seveda favorit. Odločala naj bi tako razlika v golih. Sicer so to le predvidevanja, važno pa je predvsem, da v Žavljah zmagamo.«
Naj omenimo, da pri Zarji ni poškodovanih in niti izključenih. V nedeljo je stopil na igrišče tudi Štrukelj, ki pa ni povsem nared in skoraj gotovo ne bo igral v začetni postavi.
Pri Zaulah sta izključena Miche-lutti (»libero«) in Bruschina.
Primorec - Diana
Trebenski Primorec bo v drugem kolu »miniturnirja« za obstanek v 2. amaterski ligi igral doma proti Diani iz Fagagne pri Vidmu. Tre-benski nogometaši, ki so v nedeljo osvojiliti zlata vredni točki v gosteh, bi z današnjo zmago proti Diani verjetno napravili odločilen korak, da si zagotovijo mesto med prvimi tremi uvrščenimi ekipami.
Vzdušje v Primorčevi ekipi je po nedeljski zmagi v Bagnarii Arsa izredno vedro. Kot je dejal tajnik društva Edi Ferluga, pa bi bilo vsako podcenjevanje nasprotnika lahko usodno. Seveda bi bila nova zmaga veC kot dobrodošla, pomembno pa je, da vsa ekipa zaigra odločno in samozavestno.
Trebensko moštvo bo danes igralo v nekoliko okrnjeni postavi. Izključenih sicer ni, poškodovana pa sta Frasson, ki ima roko v mavcu, in Santi, ki je prav na nedeljski tekmi staknil poškodbo, (bi)
NOGOMET / PREDZADNJE KOLO V B LIGI
Važna tekma Videmčanov
Udinese gostuje pri Ascoliju, kateremu gori pod nogami
V nogometni B ligi bodo danes na sporedu srečanja predzadnjega kola. Zelo važna tekma Cakas Udinese, kijev prejšnjem kolu zamudil priložnost, da bi si že zagotovil napredovanje v A ligo. Tako bodo Vi-demCani danes poskušali zmagati ali igrati vsaj neodločeno na vročem terenu Ascolija, kateremu gori pod nogami. Domačini samo z zmago proti Udineseju ohranjajo upanje v obstanek v družbi drugoligašev, remi ali poraz pa bi bila zanje že usodna. Zato je pričakovati, da bodo domačini zaigrali zelo napadalno, kar pa zna biti zanje dvorezen mec. Pri VidemCanih bo kaznovanega vratarja Battistinija v vratih zamenjal Caniato, namesto Kozminskega pa bo najbrž zaigral Ametrano.
Čeprav za Udinese tudi morebitni poraz ne bi predstavljal tragedije, pa bi se lahko ob neugodnem razpletu na ostalih igriščih stvari v zvezi z napredovanjem močno za-
pletle. Od ostalih kandidatov za napredovanje je v najtežjem položaju Salemitana, ki zaostaja dve toda za Atalanto in Vicenzo ter 4 za Udinesejem (Piacenza na prvem mestu je že nedosegljiva). Danes igra doma z Lucchesejem, zanimanje pa je izredno, tako da bo najbrž padel rekord tako glede prodanih vstopnic (22:260) kot glede iztržka (520 milijonov lir).
DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Udinese, Cesena - Ancona, Chievo - Vicenza, Cosen-za - Atalanta, F. Andria - Venezia, Lecce -Pescara, Palermo - Como, Perugia - Acirea-le, Piacenza - Verona, Salemitana - Lucche-se.
VRSTNI RED: Piacenza 68, Udinese 64, Vicenza in Atalanta 62, Salemitana 60, Ancona 55, Perugia 53, Cesena 48, Venezia 46, Verona 45, Chievo, Palermo in F. Andria 43, Cosenza 41, Pescara 40, Lucchese 38, Adreale 37, Ascoli 34, Como 31, lecce 24.
ODBOJKA / KVALIFIKACIJE ZA EP
Slovenija po maratonskem boju premagala Turčijo
Slovenija - Turčija 3:2 (12:15,15:12, 17:15,9:15,19:17)
MARIBOR - Dvorana Tabor, 500 gledalcev, sodnika Antusak (Češka) in Brankovič (Slovenija).
SLOVENIJA: A. Urnaut 9+13, M. Umaut 13+32, Šiftar 1+3, Najdič 4+2, Rozman, Fujs 0+8, Možic 1+0, Hafner 11+23, Berdon, PuSnik 9+9, Oderlap, Jerončič 5+4.
TURČIJA: Kartaltepe 3+3, Bengo 1+4, Utiin 7+16, Aksoy, Yihnas, Pečen 8+22, Oner 16+18, Vesiltas 8+24, Bi-. leke, Togan 5+5, Lale, Akisik 1+3.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je v kvalifikacijah za nastop na EP dosegla drugo zmago. V Četrti tekmi je včeraj v maratonskem dvoboju v dvorani Tabor s 3:2 premagala Turčijo. Tekma je trajala kar 188 minut, kar je svojevrsten rekord, tako da so bili igralci obeh reprezentanc v finišu tekme vidno utrujeni. S to zmago ima Slovenija še vedno možnosti za igranje na EP, seveda le v primeru, če bo doma premagala Romunijo in v zadnji tekmi kvalifikacij v gosteh se Turčijo.
Gostje so pokazali zobe že v prvem nizu, saj so povedli s 4:1 in 7:1. Slovencem ni šlo nic od rok; slabo so
sprejemali začetne udarce, slabo so servirah (v prvem nizu so zapraviti kar 11 začetnih udarcev), v bloku pa tudi niso bili dovolj čvrsti. Turški odbojkarji so še naprej z odličnim blokom in močnimi udarci v polje Slovenije narekovali ritem igre in povedli s 14:6. Ko je kazalo, da bodo zlahka osvojiti niz, so se naši odbojkarji »prebudili« ter s požrtvovalno in zbrano igro osvojili 6 točk zapored ter se gostom približali na dve todd (14:12). Ko je že kazalo na preobrat, so Turki izrabiti 16. (!) zaključno žogo in po 46 minutah osvojil prvi niz.
Drugi niz se je končal z enakim izidom kot prvi, vendar v prid slovenske reprezentance. Trener Dragutin Baltič je Se naprej zaupal bratoma Urnaut, Hafnerju, Pušniku, Najdiču in Jerončiču. Gostje so tudi ta niz zaceli zelo dobro in povedli z 11:7. Sele tedaj so domači odbojkarji zaigrali bolj odločno, boljše so servirali po tretji zaključni žogi izid v nizih izenačiti na 1:1.
Začetek tretjega niza je pripadel Sloveniji, ki je povedla z 8:2, potem pa se je ustavilo. Gostje so osvojili pet točk zapored in znižati vodstvo Slove-
nije na 8:7. Odlična Hafner in Jerončič sta z nekaj sijajnimi udarci prispevala, da je njuno moštvo povedlo s 14:8, toda kot da so se takrat ustrašili zmage in kot bi trenil, je bil izid 14:14, 15:15 in 16:15 za Slovenijo. Zmagovito, 17. točko si je Slovenija priigrala z odličnim blokom. V četrtem nizu sta odlična Ati Pečen in Giirsel Vesiltas vselej našla luknjo v slovenskem bloku in Turki so izenačili na 2:2.
V	odločilnem skrajšanem nizu se je odbojkarjem, ki so bili že veC kot tri ure na parketu, poznala utrujenost, zaključek tekme pa je dvignil na noge gledalce, ki so bučno spodbujali slo-' venske reprezentante in jim vlivati Se kako potrebne atome moči. Moštvi sta se ves čas menjavali v vodstvu, edino večjo prednost pa so si priigrali slovenski odbojkarji, ki so povedli s 5:2. Toda Turki so izenačiti in enakovredna igra se je odvijala vse do izida 18:17 za Slovenijo, ko je Jerončič z blokom uspel zaustaviti turški napad in Sloveniji zagotovil zmagovito 19 točko.
V	drugem srečanju skupine B so Romuni doma premagali Francijo s 3:0 (13,6,14).
Zmago Gomzi
KOŠARKA
V okviru priprav na EP danes Italija proti Sloveniji
TRST - V okviru priprav na evropsko košarkarsko prvenstvo, ki se bo Cez dobra dva tedna začelo v Atenah, se bosta danes v Pordenonu pomerili reprezentanci Italije in Slovenije. Srečanje bo obema trenerjema, Ettoreju Messini na italijanski in Zmagu Sagadinu na slovenski strani, služilo kot dober test za preverjanje trenutne forme. Slovenija je v zadnjem obdobju odigrala tri prijateljske tekme (eno z BiH in dve s Hrvaško) in vse tri izgubila, toda igrala je brez Jureta Zdovca, ki se zdaj vrača v reprezentanco. Koliko Zdovc pomeni za Slovenijo, pa ni treba posebj razlagati.
Na drugi strani ima precej problemov tudi trener italijanske reprezentance Messina. Za zdaj izmed 16 izbranih se ni določil 12 igralcev, ki bodo odpotovali v Grčijo. Zato bo tekma s Slovenijo za nekatere pomembna tudi s tega vidika. Messina poudarja, da je Slovenija zelo dober nasprotnik z igralci, ki dobro poznajo tudi italijansko košarko (sedanji trener italijanske reprezentance je bil tudi Zdovcev trener v Bologni). Drugače pa v italijanskem taboru veliko pričakujejo od Carltona Myersa, predvsem pa od Vicenza Esposita in Stefana Rusconija, ki bosta prihodnje leto nastopala v NBA. Vsekakor bo za slovenske ljubitelje košarke zelo zanimiv tudi nastop Gregorja FuCke, ki je košarkarsko zrasel v Sloveniji, zdaj pa je eden posilcev igre »azzurrov.«
_ TENIS / ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE
Izpadla 5. nosilka Jana Novotna
Čehinjo je imela na razpolago kar devet zaključnih žogic, ki pa jih ni izkoristila
^antoa Sanchez ni imela težav z uvrstitvijo v naslednje kolo (Telefoto AP)
PARIZ (dpa) - Po najbolj razburlji-''ern dvoboju prvega tedna odprtega pruskega prvenstva Francije je včeraj lzpadla peta nosilka turnirja Jana No-^°tna, ki jo je premagala 19-letna Američanka Chanda Rubin. Čehinja je 'Zgubila s 6:7 (8:10), 6:4 in 6:8, potem 0 je proti 53. igralki na svetu pri izi-.11 5:0 in 40:0 imela Ze zaključno žogo !n nato se osem. Šestindvajsetletna Smlka je 58 minut pozneje s sklonje-nu glavo zapustila igriSCe. »Nisem edina, ki se ji je to zgodilo,« je po po-mzu povedala Čehinja, ki se ji je po-°bno zgodilo tudi v finalu VVimble-^°ua leta 1993 proti Steffi Graf. Chan-Rubin, katere najveCji uspeh je ^ adinski naslov v Wimbledonu ju... ’ j® pokazala neverjeten pogum.
R v najbolj brezupnem položaju se še zdaleč ni predala m -k ^veh urah in 15 minutah je j ajuna Američanka, ki je doslej v Ro-^nd Garrosu dvakrat izpadla v prvem °8U> z zanesljivim udarcem izkori-prvo zaključno žogo in zmagala, turnir si je včeraj ogledala tudi onika Seleš, ki je v Pariz prišla z mamo Ester.
Izidi: ženske - 3. krog: Mary Pierce (Fra, 3) - Florencia Labat (Arg) 6:2, 6:2, Iva Majoli (Hrv, 12) - Shi-ting VVang (Taj) 7:5, 6:2, Anna Smašnova (Izr) - Amy Frazier (ZDA, 14) 6:1, 6:2, Ai Sugiyama (Jap) - Jolene VVatanabe (ZDA) 6:3, 6:4, Arantxa Sanchez-Vica-rio (Spa, 1) - Beate Reinstadler (Avt) 6:3, 6:1; Chanda Rubin (ZDA) - Jana Novotna (CeS, 5) 7:6 (10:8), 4:6, 8:6, Kimiko Date (Jap, 9) - Katarzyna Novvak (Pol) 6:1, 6:3, Lindsay Davenport (ZDA, 7) - Martina Hingis (Svi) 4:6, 6:2, 6:2; pari osmine finala: San-chez-Vicario - Smašnova, Sugiyama -Rubin, Pierce - Majoli, Date - Davenport, Ruano-Pascal - Dragomir, Serra-Zanetti - Martinez, Sabatini - Nagat-suka, Huber - Graf.
Izidi: moški - 3. krog: Renzo Furlan (Ita) - Fernando Meligeni (Bra) 6:3, 7:6 (7:4), 7:5, Scott Draper (Avs) - Richey Reneberg (ZDA) 6:2, 6:2, 3:6, 6:4, Michael Chang (ZDA, 6) - Tomas Carbo-nell (Spa) 6:1, 6:2, 7:5, Magnus Lars-son (Sve, 10) - Jacco Eltingh (Niz) 6:4, 5:7, 7:6 (7:3), 6:3, Michael Stich (Nem, 12) - Arnaud Boetsch (Fra) 6:2, 6:4, 5:7, 3:6, 6:3.
KOLESARSTVO / 21. ETAPA
Končno se je izkazal tudi lanski zmagovalec Jevgenij Benin
Danes konec gira v Milanu
LUINO - Rus Jevgenij Berzin je s prepričljivo zmago v predzadnji etapi letošnje kolesarske dirke po Italiji opozoril Miguela Induraina, da mora na bližnjem francoskem touru resno računati tudi nanj. Lanski zmagovalec gira je na zadnjih dveh vzpetinah letošnje dirke diktiral tempo skupini, v kateri so bili najboljši, na cilj pa je prispel z dobrimi dvajsetimi sekundami prednosti pred Romingerjem in ostalimi najboljšimi. Etapa je bila dokaj živahna, s pobegi pa so po vrsti skušali priti do zmage Ugrumov, Rincon in Chiappucci, ki mu je pred vrhom Cuvigno-neja zmanjkalo moči. Rominger v tem delu dirke ni mogel računati na doprinos tovarišev iz moštva Mapei, na pomoč pa mu je priskočil Rus Pavel Tonkov, kar tudi kaže na to, da je letošnja zmaga Švicarja delno tudi rezultat nesodelovanja med ostah-mi favoriti.
Današnja 148 km dolga etapa do končnega cilja v Milanu bo zgolj formalna. »Le Ce umrem na cesti, lahko še izgubim dirko,«je po včerajšnji etapi v šali izjavil Rominger. Švicar ze 21 dni nosi roza majico, osvojil pa je kar štiri etape. Kljub temu bo letošnji giro ostal v zgodovini predvsem zaradi snežnih plazov na Colle delTAgnello in izredno visoke povprečne hitrosti (38, 130 km na uro), ki je marsikomu preprečila, da bi resneje ogrozil Švicarja.
Sele Tour, kjer bodo nastopili tudi Indurain, Virenque, Leblanc in Pantani, pa bo pokazal, kaj velja Romingerjeva zmaga na giru.
Vrstni red 21. etape (Pont StMartin - Luino, 192 km); 1. Jevgenij Berzin (Rus) 5 ur 4 minute 59 sekund; 2. Claudio Chiappucci (Ita) +21 sek.; 3. Enrico Zaina (Ita) + 25; 4. Pavel Tonkov (Rus); 5. Pjotr Ugrumov (Let); 6. Toni Rominger (Svi); 7. Nelson Rodriguez (Kol); 8. Oliviero Rincon (Kol) isti Cas; 9. Bruno Cen-ghialita + 4:56; 10. Heinz Imboden (Svi);
11.	Andrea Noe isti Cas;
12.	Michel Labs (Sve) +6:00; 13. Andrea Tati +6:08; 14. Giuseppe Guerini (Ita); 15. Fran-cesco Casagrande (Ita); 16. Paolo Lanfranchi (Ita); 17. Jose Maria Pascal (Spa); 18. Pascal Richard (Svi); 19. Arse-nio Gonzales (Spa); 20. Laurent Madous (Fra) isti Cas.
Skupni vrstni red (prevoženih 3.597 km);
1. Rominger 94 ur 6 minut 57 sekund; 2. Berzin +4:13; 3. Ugrumov +4:55; 4. Chiappucci +9:23; 5. Rincon 10:03; 6. Tonkov +11:31; 7. Zaina +13:40; 8. Imboden +16:23; 9. Tot-sching +18:05; 10. Casagrande 18:50; 11. Cen-ghialta +21:28; 12. Madous +23:00, 13. Richard 23:21; 14. Pul-nikov +24:31; 15. Lanfranchi +25:33; 16. Rodriguez +25:45; 17. Cat-tai (Ita) +29:14; 18. Bue-nahora (Kol) +30:28; 19. Mauleon (Spa) +33:16; 20. Piccoli (Ita) +34:33.
NBA / POLFINALE KONČNICE
ODBOJKA / SVETOVNA LIGA
0 drugem finalistu odloča sedma tekma Orlando - Indiana
ORLANDO - Tudi po Sesti tekmi vzhodnega polfinala pr-ne T 3- Se ™ znano ime drugega finahsta letošnje sezo-ipri111 ,ara ie uspelo se tretjič izkoristiti prednost domačega snsca in tako ponovno izenačiti stanje v zmagah z Orlan-, > L1 pa bo imel v današnji odločilni sedmi tekmi prednost domačega igrišča.
Vzhod
Indiana (3) - Orlando (1) 123:96
0-3 v zmagah. R.Miller 36 -13:19 iz igre, 6 trojk, Smits 22, •Jackson 11 točk in 12 asistenc; 0’Neal 26, D.Scott 15) sre .tasticno igro Reggija Millerja so Pacersi odločili ž “i6 Ze v prvem polčasu, ko je njihova prednost znašala r« ^ točk (65:40). »Red hot« Miller je že v prvi Četrtini 'j J dosegel že 20 točk (met iz igre 7:8). Vodstvo je na-Caio iz minute v minuto, saj so bili igralci Indiane bili zelo Jjzpolozeni (met 47:84 oz. 56%), medtem ko Orlandu sploh CQ °. Po tekmi je Miller izjavil: »Po porazu v peti tekmi smo U Vedli, da ni vec Časa za Salo in zaigrali smo res zelo do-nah* ,Trener Ijarry Brovm pa je dodal: »Nocoj smo odigrali 1 ' 0')So tekmo v obrambi, nedvomno pa je izredno razpo-ni Miller predvsem psihološko izredno pozitivno vplival jTj|,Vs® ostale.« Istega mnenja je bil trener Magicsov Brian ieral1 >>atdiana je bila boljša v vseh elementih igre. Boljše so TT: v napadu, boljše so igrali v obrambi in nas tako unicih s Da ;)napadi- RIRIeria je bilo nocoj nemogoče zaustaviti, upam V i cla ne bo take igre ponovil tudi v sedmi tekmi.«
zahod
Ban Antonio (1) - Houston (6) 2:4 v zmagah ouston Rockets so si zagotovili nastop v finalu NBA)(VJ)
Italija po petih nizih ugnala Nizozemsko
Nizozemska - Italija 2:3 (15:10, 10:15, 15:11, 5:15,12:15)
NIZOZEMSKA: Bijl 1+3, Held 4+14, Gortze-nil 11+18, Bas Van der Goor 15+14, Gruyer 0+1, Van der Horst 2+2, Van Es 5 + 13, Eroere 1+1, Mike Van der Goor 0+0, Schuil 12+26, Nummer-door, Latuhihin.
ITALIJA: Fangareggi 1+4, Gravina 5+8, De Giorgi 0+0, Papi 13+22, Sartoretti 2+4, Giazzoli 1+5, Pippi 0+0, Giani 13+15, Bellini 2+3, Pasi-nato 10+11, Bovolenta 6+12, Giretto 1+3
Servis (toCke/napake): Nizozemska 32/10, Italija 26/4; trajanje setov: 33, 36, 36, 24 in 13 minut; gledalcev 5.500.
Sodnika: Henry (Kanada) in Begu (Francija) ARNHEM - Odbojkar-
ska reprezentanca Italije se je morala pošteno spotiti preden je v v Četrtem krogu odbojkarske Svetovne lige v Arnhemu premagala reprezentanco Nizozemske, ki je pokazala izredno odločnost, tako da odsotnosti nekaterih glavnih igralcev praktično ni bilo občutiti. V napadu je bil Schuil neustavljiv, v bloku pa sta Bas Van der Goor in Held uspešno zaustavljala napade pomlajene reprezentance svetovnih prvakov. Nizozemci so takoj na začetku spravili v težave Velascove izbrance, ki so imeli velike probleme v napadu in obrambi. Toda s pomaknitvijo Pasi-nata na mesto tolkaCa v diagonali s podajaCem in Gianija na mesto sprejemalca namesto Sartoret-
tija so se stvari za »az-zurre« precej izboljšale. Do izraza je prišla večja izbira igralcev, ki jih je imel na razpolago Vela-sco in Nizozemcem, ki niso imeli ustreznih menjav za najboljše, so začele počasi pojemati moči. Odločilen za zmago Italije je bil najbrž drugi set, ki so ga »az-zurri« dobili, Čeprav niso igrali najbolje. Nizozemcem je sicer nato še uspelo dobiti tretji niz, toda v Četrtem jim je povsem zmanjkalo moči, tako da je Italija zlahka izenačila stanje v nizih na 2:2. V nasprotju s pričakovanju je bil nato peti set spet izredno razburljiv in izenačen vse do zadnjih točk. Na koncu je zadnjo točko z neubranljivim udarcem dosegel Pasinato.
NOVICE
Maradona podpisal predhodni dogovor z neko Pelejevo tvrdko
BUENOS AIRES - Guillermo Coppola, ki je spet postal prokurator Diega Maradone, je v imenu svojega varovanca podpisal predhodni dogovor z družbo »Pele Sports & Marketing«, na podlagi katerega naj bi neki neimenovani brazilski klub najel Maradono kot igralca in trenerja. Vest je posredovala agencija DyN, pri podpisu pa naj bi bili prisotni tudi predstavniki pojetja Unicor, ki ima patronat nad Santosom. Po nekaterih vesteh, ki so krožile pred dnevi, naj bi bil prav nekdanji Pelejev klub tisti, ki naj bi se zanimal za Maradono. Toda te govorice je demantiral predsednik Santosa Samir Abdul Hak, ki je za argentinski dnevnik Clarion izjavil, da Santos ima Joazinha, »ki je najboljši brazilski trener.« Zato bi Maradona lahko prišel v poštev samo kot igralec. Toda sam argentinski nogometaš je izjavil, da ga samo igranje ne zanima, da pa je pripravljen sprejeti tudi ponudbo za drugega trenerja, Ce bi njegovo delo vodih Tele Santana, Cesar Mi-notti ati Carlos Bilardo. Vsekakor je Pele izjavil, da ima njegova družba na razpolago 10 -15 milijonov dolarjev za uspešen zaključek dogovarjanja z Maradono.
Španec Arrieta prvi, Indurain šesti
CHAMBERV (dpa) - Po zmagi na kolesarski dirki Midi-Libre je Miguel Indurain na pripravah na Tour de France nekoliko upočasnil ritem in na klasični alpski diki s ciljem v Chamberyju prepustil zmago rojaku. 187.5 kilometra dolgo progo je včeraj najhitreje prevozil Ramon Gonzalez Arrieta, Indurain pa je z 1.06 minute zaostanka zasedel samo Šesto mesto. Drugo mesto je osvojil Gerard Rue, ki je skupaj z Arrieto 35 km pred ciljem ušel glavnini. Indurain je dirko vzel kot preizkus forme, pri tem pa ni pokazal vseh adutov. Bask je celo dirko brez težav nadzoroval dogajanje, preden je svoja pomagača Arrieto in Rueja pustil, da sta prva prevozila ciljno črto. Danes bo Indurain Startal na enotedenski dirki Dauphine Liberee v južni Franciji.
TV pravice za Kanado prodane za 16 milijonov dolarjev
LAUSANNE (dpa) - Mednarodni otimpijski komite je družbi Canactian Broadcasting Coporation (CBC) prodal televizijske prenose z zimskih olimpijskih iger 1998 v Naganu za Kanado za 16 milijonov dolarjev. Iz MOK so sporočili, da je znesek za Kanado za 33.3 odstotka višji v primerjavi s prodajo pravic z zadnjih olimpijskih iger v Lillehammerju.
Liechtenstein - Irska 0:0
ESCHEN - V okviru 6. kvalifikacijske skupine za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu sta sinoči v Eschenu reprezentanci Liechtensteina in Irske igrati neodločeno 0:0. Irska s tekmo vec vodi s 14 točkami pred Portugalsko, ki jih ima 12. Lech-tenstein je zadnji v skupini in je tokrat osvojil svojo prvo točko.
Anglija - Japonska 2:1 (0:0)
LONDON (STA/AP) - Nogometaši Anglije so na uvodnem srečanju močnega mednarodnega turnirja v Londonu premagati reprezentanco Japonske z 2:1 (0:0). Strelca za domače na Stadionu Wem-bley pred približno 22.000 gledalci sta bila Ander-ton (48) in Plati (88, 11-m), edini strelec'za Japonsko pa je bil Ihara (61). Poleg domače reprezentance in selekcije Japonske na turnirju sodelujejo tudi sedanji svetovni prvaki Brazilci in nosilka bronastega odličja s SP v ZDA Švedska.
Prva zmaga BiH in nova zmaga ZRJ
ZR Jugoslavija - Turčija 84:65 (53:28)
SOFIJA - Dvorana Univerzijada, 2000 gledalcev, sodnika Zanccarella (Italija) in Maskalu (Estonija). ZR JUGOSLAVIJA: Bodiroga 11, Danilovid 23, Obradovid, Sretenovič 3, Paspalj 4, Berid 7, Stevanovič, Rebrača 2, Koturovtič 5, Savič 15, Tomaševič 6, Dordevič 8.
TURČIJA: Konuk 3, Turkan 2, Evlioglu 11, Ene 11, Ajdin, Erdenai 10, Apajdin 10, Topsakal, Plujukajkan, Ojgu 8, Aribogan, Jildlim 10. Košarkarska reprezentanca ZR Jugoslavije je na kvalifikacijskem turnirju v Sofiji dosegla tudi tretjo zmago. Jugoslovani so si nastop na EP zagotovili že po zmagi proti Estoniji in sedaj so na prvem mestu z 8 točkami, tekmo proti BiH so namreč dobili brez boja. ZRJ je prikazala najboljšo igro na turnirju, Se zlasti v prvem polčasu, ko je s hitrimi nasprotnimi napadi dobesedno raznesla Turke in si priigrala 25 točk prednosti. Drugi udeleženec EP bo zmagovalec današnje tekme med Bolgarijo in Turčijo. Jugoslovani bodo na EP igrali v skupini A s Švedsko, Grčijo, Italijo, Nemčijo, Litvo in Izraelom. (M. M.)
V 3. krogu dodatnih kvalifikacij za nastop na evropskem košarkarskem prvenstvu, ki se bo začelo konec junija v Atenah, pa je reprezentanca Bosne in Hercegovine dosegla prvo zmago. Po uvodnem porazu s Turčijo in odpovedanem nastopu proti ZR Jugoslaviji, je BiH v Sofiji premagala Bolgarijo z 72:60 (32:34).
Izida 3. kroga: BiH - Bolgarija 72:60 (32:34), ZRJ -Estonija 89:64 (43:29); trenutni vrstni red: ZRJ 8 točk (4 tekme), Turčija 5 (3), BiH 3 (3), Bolgarija 2 (2), Estonija 2 (2).
JADRANJE
Vseh trideset jadrnic v Pulju
Danes še okoli Brionov
Jadrnica »Trap-pola« s krmarjem Bodinijem je najhitreje prejadrala razdaljo med Trstom in Pulo na tradicionalni regati Trst -Brioni, ki je bila na sporedu že desetic, skupaj pa so jo organizirali Tržaški pomorski klub Sirena, JK Vega iz Pulja in Turistična skupnost iz Vodnjana, Drugo mesto je osvojila Cupina jadrnica »Cest la vie« s krmarjem Be-zinom, takoj za njo pa je na cilj prispela Sirenina jadrnica »Five to six«, ki jo je upravljal Bembi-ch.
Letošnja regata je zaradi skromnega vetra trajala precej dlje kot običajno, saj je »Trappola« prispela na cilj po 11 urah vožnje, medtem ko običajno za pot najhitrejši porabijo dobri dve uri manj.
Danes Čaka jadralce Se regata okoli Brionov. Start bo v Verudi, nato pa bodo jadrnice vozile okoli Brionov, cilj pa bo v Fažanskem zalivu. Na Brionih bo se svečan zaključek regate z nagrajevanjem, nato pa se bodo jadralci odpravili proti Trstu, kamor pa pred polnočjo najbrž ne bodo prispeli.
O poteku regate bomo podrobneje Se poročali.
KOŠARKA / TURNIR ZA DEČKE NA KONTOVELU
Gostje iz Maribora najuspešnejši
V štirih tekmah so trikrat zmagali - Od naših ekip sodelovali Kontovel, Jadran in Bor
Kontovel je bil proti Boru uspešnejši (Foto Balbi/Kroma)
Z dvojno zmago gostov iz Maribora se je zaključilo dvodnevno košarkarsko športno srečanje za igralce letnikov 81 in 82, ki so se ga v organizaciji SD Kontovel udeležile 4 ekipe. Prvi dan so se pomerile ekipe Jadrana, Maribora in Kontovela, včeraj pa je mesto Jadrana prevzela ekipa Bora.
Turnirja spadata v okvir že tradicionalnega sodelovanja med Kontovelom in Branikom iz Mariborja, sončno vreme pa je omogočilo, da so vsi udeleženci preživeli lep konec tedna na odprtem igrišču Kontovela.
Tako izidi prvega kot drugega dne so dokazali, da so bili gostje iz Maribora boljši od ostalih, saj so od štirih tekem izgubili le eno, s prikazano igro pa so zadovoljila tudi ostala moštva, medtem ko je najbolj razveseljiv podatek ta, da so Bor, Jadran in Kontovel skupaj nastopili s kar 40 igralci.
PETKOVI IZIDI
Jadran - Kontovel 50:54 (22:25]
JADRAN: Kocjančič 2, Guštin 14, Hrovatin 4, Špacapan 6, Stefančič 4, Žagar 2, Gregori 6, Kalc, Fonda 10, Krizetig 2, Cvitan; trener J.Gregori.
KONTOVEL: Grilanc 2, Pavletič 24, Šušteršič 8, Rebula 6, Frandolic 4, Dolja 6, Semec 4, Nabergoj, Hrovatin, Brezigar; trener A.BrišCik.
Maribor Branik - Jadran 55:62 (30:31)
BRANK: Zmko 6, Turk, Gornjak 15, Buršic 14, Stavbar 8, Šmarčan 6, Buršic 4, Breže 2.
JADRAN: KocjanCiC 2, Guštin 11, Hrovatin 13, Špacapan 9, Stefančič 6, Žagar 2, Gregori, Kalc, Fonda 11, Krizetig 3, Cvitan 6, Bogateč; trener J.Gregori.
Kontovel - Maribor Branik 48:71 (30:35)
KONTOVEL: Sossi, Ro-
gelja, Pavletič 18, Šušteršič 6, Rebula 15, Frandolic 4, Dolja, Semec 3, Nabergoj 2, Hrovatin, Brezigar, Bogateč; trener A.BrišCik.
BRANIK: Zrnko 10, Turk, Gornjak 12, Breže 12, BurSič 6, BlaguSa, Šmarčan, Rojko, Kršic 4, BurSiC 25, Stavbar, Lisica 2.
VRSTNI RED: Maribor Branik 2 (+16), Jadran 2 (+3), Kontovel 2 (-19). SOBOTNI IZIDI Kontovel - Maribor Branik 26:61 (14:37)
KONTOVEL: Rogelja, Pavletič 12, Šušteršič 2, Rebula 7, Frandolic, Dolja 2, Semec 3, Nabergoj 2, Hrovatin, Brezigar, Bogateč, JakniC, Emili, Bukavec; trener Popovič.
BRANK: Zmko 2, Turk 4, Gornjak 14, Breže 15, Buršic 2, Blaguša 2, Šmarčan 2, Rojko 2, KrSiC, Štros 2, Buršic 12, Stavbar 2, Lisica 2.
Bor - Kontovel 46:54 (23:28)
BOR: Zobec 4, Smilovich
6,	Gaburro 6, Stokelj 4, Cos-sutta, Santi 13, Kermec 1, Lovriha 12, Romano; trener
i*'
KONTOVEL: Rogelja, Pavletič 16, Šušteršič 19, Rebula 4, Frandolic 6, Dolja 9, Semec, Nabergoj, Hrovatin, Brezigar, Bogateč, JakniC, Emili, Bukavec; trener Popovič.
Maribor Branik - Bor 49:34 (27:12)
BRANK: Zmko 6, Turk, Gornjak 5, Breže 4, Buršic
7,	Blaguša, Šmarčan, Rojko
4,	Kršic 12, Stroš 2, Buršic 17, Stavbar 2, Lisica.
BOR: Zobec, Smilovich
5,	Gaburro 5, Stokelj 10, Cossutta, Santi 5, Kermec 2, Lovriha 7, Romano; trener KreCiC.
VRSTNI RED: Branik 4, Kontovel 2, Bor 0.
(VJ)
KOŠARKA / OD JUTRI TURNIR DON SARTI
Jadran TKB brani lansko prvo mesto Od naših še Bor
Po devetih mesecih so se le zaključila razna košarkarska prvenstva, tržaške članske ekipe pa nimajo časa za daljši oddih, saj je pred vrati že 12. turnir Don Giacomo Sarti, ki ga kot vsako leto prireja košarkarsko društvo Don Bosco.
KDAJ IN KJE: Turnir bo v prostorih društva Don Bosco, na Istrski ulici 53 v Trstu, od ponedeljka 5. do sobote 10. junija.
NASTOPAJOČA MOŠTVA: Pravico do nastopa ima najboljših devet tržaških ekip, Id so letos tekmovale v Al ligi (Illycafle) ter v prvenstvih Cl (Jadran Tkb, Servo-lana Latte Carso in Don Bosco) in C2 lige (Sgt, Bor Radenska, Intermuggia, Barco-lana in Ferroviario).
SISTEM TEKMOVANJA: Za razliko od prejšnjih let je organizator spremenil sistem tekmovanja. Devet ekip so
razdelili v tri kvalifikacijske skupine. Moštva se bodo pomerila med seboj (dva polčasa po 12 minut z vsako ekipo), izpadla pa bo tretjeu-vrščena iz vsake skupine. Prvi dve iz vsake skupine se bosta uvrstili v polfinale, kjer se bo igralo po enakem sistemu (tri ekipe). Zmagovalca polfinalnih skupin se bosta potegovala za 1. mesto, drugouvrščena pa za 3. mesto.
SKUPINA A: fflycaffe, Jadran Tkb, Intermuggia.
SKUPINA B: Don Bosco, Sgt, Bor Radenska.
SKUPINA C: Servolana, Barcolana, Ferroviario.
JADRAN: Plavi bodo nastopili v isti postavi, ki si je priborila napredovanje v B2 ligo, z njimi pa bo zaigralk tudi Gianclaudio Guiducci, ki je z Jadranom treniral celo leto. Kot je znano, je trener Valter Vatovec napovedal, da ne bo vec treniral članske posta-
ve Jadrana, zato predstavlja zanj ta turnir zadnjo uradno obveznost v letošnji sezoni.
BOR: S tem turnirjem pa bo zaključil svojo dolgoletno trenersko izkušnjo z Borom tudi Fabio Cancin, ob katerem bo na klopi sedel Jure Krečič, ki bo od naslednje sezone dalje novi trener Bora Radenske. Belozeleni bodo nastopili s postavo, ki je sklenila letošnjo sezono v C2 ligi, odsotna pa bosta (ob Possegi, Zuppinu in Mauru Simoniču) še Pettirosso (poškodovan) in Susani (delovne obveznosti). Borove vrste bosta za to priložnost okrepila Um; berto Merlin in Gianluca Pozzecco.
SPORED
A (ponedeljek 5.6.95): ob
20.00	Intermuggia - Jadran; ob 21.00 Illy - Intermuggia; ob 22.00 Jadran - Hly.
B (torek 6.6.95); ob 20.00 Bor - Don Bosco; ob 21.00 Sgt - Bor; ob 22.00 Don Bosco -Sgt.
C (sreda 7.6.95): ob 20.00 Ferroviario - Servolana; ob
21.00	Barcolana - Ferroviario; ob 22.00 Servolana - Barcolana.
Polfinalne tekme
D (četrtek 8.6.95): ob 20.00: Cl - B2; ob 21.00: B2 -Al; ob 22.00: Al - Cl.
E (petek 9.6.95): ob 20.00: BI - C2; ob 21.00: C2 - A2; ob 22.00: A2 - Bi.
Finalni tekmi
(sobota ob 20.00): finale za 3. mesto (D2 - E2)
(sobota ob 21.45): finale za 1. mesto (Dl - El)
DOSEDANJI ZMAGOVALO
1984: l.Pall. Ts; 1985: l.Pall. Ts, 3.Jadran; 1986: l.Don Bosco; 1987: 1Jadran; 1988: l.Pall. Ud; 1989: l.Pall.Ts; 1990: 1.Jadran; 1991: l.Don Bosco, 2.Jadran; 1992: l.Jadran; 1993: 1.Servolana, 2.Jadran; 1994: l.Jadran
Vanja Jogan
HnOGOMET / MEMORIAL DONDAh
Zasluženo slavje ekipe Medje vasi in ŠHvana
V nedeljo se je zaključil 5. memorial »K. Don-da«, ki ga je kot prejšnja leta organiziralo Kulturno društvo »Kras« iz Dola in Poljan. Tokrat so nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo slavili fantje iz Medje vasi in Stivana, ki so sicer šele po izvajanju enajstmetrovk odpravih ekipo Steverjana. Na tretje mesto se je uvrstilo moštvo iz MartinšCi-ce, ki je v malem finalu premagala domačo ekipo iz Dola.
Za najboljšega strelca turnirja je bil proglašen Mitja KorsiC, ki je za ekipo Steverjana zadel mrežo sedemkrat.
IZIDI: Doberdob - Medja vas/Stivan 1:2 (1:2); Gabrje - Dol 0:2 b.b.(ekipe iz Gabrij ni bilo); Steverjan - Vrh 4:1 (3:0); Jamlje - MartinšCica 1:4 (1:2)
POLFINALE: Steverjan - MartinšCica 5:0 (0:0); Medja vas/Stivan - Dol 4:1 (3:0)
FINALE ZA 1. MESTO: Steverjan - Medja vas/Stivan 3:5 (1:0) (1:1)
TEKMA ZA 3. MESTO: MartinšCica - Dol 8:2 (2:0)
MOŠKA ODBOJKARSKA C2 LIGA / PRIHODNJE LETO SPET S SIMONOM TERPINOM, TRENER PETEJAN ODHAJA
Za pomlajeno postavo Olympie je obstanek v ligi lep dosežek
Tudi za 01ympio CDR se je prvenstvo srečno konCalo, saj je dosegla obstanek v C2 ligi, pa Čeprav šele v zadnjem kolu. Obstanek pa je bil tudi edini cilj goriškega moštva, ki je bilo poleti precej prenovljeno. Predvsem sta zmanjkala Simon Terpin in Rajko Pe-tejan (ostal je le kot trener), ki
sta v zadnjih sezonah imela v ekipi največjo odgovornost. Pri Goričanih se je zato poznala predvsem neizkušenost, ki je prišla na dan v odločilnih obdobjih tekem. Značilno za 01ympio pa je bilo letos tudi veliko nihanje, saj so igralci na nekaterih tekmah igrali zares dobro in dosegli tudi nekaj presenetljivih izidov, potem pa so zatajili na nekaj tekmah, ki bi jih morali na papirju zmagati (na primer proti Natisonii in Torriani). Tako je bila usoda 01ympie negotova do zadnjega kola. Da je bilo prvenstvo 01ympie še težje, pa je posledica tudi zelo izenačenega prvenstva, tako da je bilo število točk, ki so bile potrebne za obstanek, precej visoko. V lanski sezoni je bilo namreč dovolj šestnajst točk, letos pa kar šest točk vec. Zelo pomembna pa je bila odločitev društva tri kola pred koncem, ko je trener ekipe postal Rinaldo Dorni, Pe-
tejan pa je v ekipi ostal kot igralec. Po besedah predsednika Komjanca se je ta poteza izkazala kot pravilna: »Pe-tejan je na zadnjih dveh tekmah proti Vivilu in Mossi dal veliko pomoč. Brez njega bi se zelo težko izvlekli.« Po zmagi v Moši in porazu Corna v Buii v zadnjem kolu pa je 01ympia le dosegla letošnji cilj.
Pravkar končano sezono lahko torej ocenimo pozitivno, saj se je ekipa rešila odvisnosti od Simona Terpina, mlajši igralci pa so se naučili prevzeti določeno odgovornost v ključnih trenutkih tekem. Končni obračun letošnjega prvenstva pa je za 01ympio 22 točk (pet zmag v prvem delu, šest v drugem).
V naslednji sezoni se bo ekipa spet bistveno spremenila. Sira o n Komjanc je povedal: »99% možnosti je, da se spet vrne Simon Terpin, saj je zanj igranje v Cl ligi preveč obremenjujoče. Poleg tega bo ekipa spet
Igralci Olympie v številkah		
Andrej Terpin	26	81 (29+52)
Damjan Dornik	26	285 (118+167)
Andrej Ferfoglia	24	202 (82+120)
Luciano Battisti	24	107 (46+61)
Gregor Sfiligoj	26	356 (138+218)
Mauro Maraž	22	156 (63+93)
Kristjan Gravnar	25	252 (98+154)
Andrej Vogrič	22	56 (30+26)
Evgen Komjanc	7	9 (3+6)
Janez Terpin	24	447 (145+302)
Rajko Petejan	2	48 (20+28)
*v prvi koloni Število točke in menjave		odigranih tekem, v drugi
precej pomlajena, saj se bodo verjetno k nam od Espega vrnili Boris Sfiligoj, Nikolaj Pintar in Loris Mania. Te mlade igralce bomo poskusili valorizirati, zato bo tudi prenehal z igranjem Andrej Vogrič. Naša želja je namreč, da zdaj ustvarimo jedro, ki bi vleklo ekipo naprej nekaj let in da ne mašimo samo lukenj. Pogoj za vse to pa je, da dobimo ustreznega trenerja, ki zna delati z mladimi.«
Rajko Petejan (na sliki levo) namreč naslednje leto ne bo več vodil ekipe, saj je izrazil željo, da bi se za eno leto umaknil s prizorišča in torej
ne bi imel nobene funkcije. Kdo pa bo prišel na njegovo mesto, pa je še veliko vprašanje in renutno tudi prva skrb odbora društva.
Komjanc je pokazal tudi zanimanje za nadaljevanje sodelovanja med goriškimi društvi, čeprav so se počutili letos nekoliko prikrajšani, ker 01ympia ni zmagala prvenstva dečkov, kjer bi morala imeti najboljšo ekipo. Že v naslednjih dneh bi moralo priti do sestanka med odborniki 01ympie, Vala in Soče, kjer bi se morali pogovoriti za prihodnje načrte.
(Andrej Maver)
KOTALKANJE / LEP USPEH NAŠEGA DRUŽIVA V VIDMU
NOVICE
KŠD Vipava drugič deželni prvak UISP
Na DP tri poletovke
Kulturno športno društvo Vipava je že dru-8° leto zaporedoma osvojilo naslov deželnega Prvaka UISP (italijansko združenje športa za vsakogar) v umetnostnem kotalkanju. Deželno prvenstvo je bilo tokrat v vidmu (v dveh delih), na njem pa je nastopilo sku-P^j deset društev iz vseh sUrih pokrajin. Vipava je ^stopila s tremi kotalkarji in 18 kotalkarica-ni*' Ni manjkalo visokih uvrstitev, predvsem pa je Prišla do izraza skupinska moc ekipe, saj so končno zmago omogočili Predvsem dobri plasmaji urad prvo deseterico, upoštevajoč, da je v vsaki kategoriji nastopilo pri-uližno od 20 do 30 tek-Uiovalk. Na konCni društ-
veni lestvici je KSD Vipava prehitela videmski Or-gnano in pordenonski Pattinaggio Pordenone.'
Openski Polet je imel manj številčno zastopstvo, vendar pa je dosegel serijo zelo visokih uvrsh-tev in v državni finale plasiral zmagovalke deželne faze Matejo Milic, Dašo Hrovatin in Chiaro Pasian.
Državni del prvenstva UISP bo julija v Bologni.
Rezultati:
Cicibani (letnik 1988): 1. Giulio Fattoretto. Cici-banke: 1. Martina Quag-giato, 8. Lorena Visintin (vsi Vipava)
ZaCetnice (letnik 1987): 1. Mateja Milic (Polet).
Mah »azzurri« (letnik 1986), prosti program fantje: 2. Nicola Ragno, 4.
Manuel Peteani (oba Vipava); prosti program dekleta: 1. Daša Hrovatin (Polet), 3. Serena Luci-grai, 4. Chiara Pasian (Polet), 7. Stella Nocchieri, 9. Alessandra Dinunno, 11. Karen Peteani (vse Vipava); obvezni liki: 1. Chiara Pasian (Polet), 3. Serena Lucigrai (Vipava), 7. Stella Nocchieri (Vipava).
Pomlad (letnik 1985), prosti program dekleta: 2. Monica Quaggiato, 6. Morena Visintin, 10. Elena Vižintin, 11. Valentina
Fattoretto (vse Vipava); obvezni liki dekleta: 3. Monica Quaggiato, 6. Elena Vižintin, 8. Morena Visintin (vse Vipava).
Mlade (letnik 1984): 1. Cristina Sirotti, 6. Serena Lucigari, 7. Lorena Ragno, 8. Lara Pelicon (vse Vipava); obvezni liki: 5. Crishna Sirotti, 6. Isabella Lucihgrai, 8. Lara Pelicon (vse Vipava).
NarašCajnice (letnik 1983), prosti program 4. Vesna Hrovatin (Polet), 7. Paola Uršič (Vipava), ob-
vezni liki: 4. Vesna Hrovatin (Polet), 8. Paola Uršič (Vipava).
Mlajše mladinke (letnik 1982), prosti program: 5. Francesca Rocelli (Polet), 6. Tamara Marcolini, 7. Katerina Piccolo (obe Vipava), 15. Katja Križman.
Mladinke, prosti program: 4. Eriča Marcolini (Vipava).
Na sliki: ekipa KSD Vipava s trenerkami Tanjo Peteani in Jadranko Faganel
Domači šport Danes
Nedelja, 4. junija 1995 NOGOMET
TURNIR ZA NAPREDOVANJE V PROMOCIJSKO LIGO
17.00 v Zavljah: Zaule - Zarja TURNIR ZA OBSTANEK V 2. AL
17.00	v Trebčah: Primorec - Diana DEŽELNI POKAL ZA NAJMLAJSE
11.00	v Sacilu: San Odorico - Bor Farco
TENIS
ITALIJANSKI ZENSKI POKAL
15.00	v Krminu: Cormons - Gaja B ITALIJANSKI MOŠKI POKAL
9.00	na PadriCah: Gaja - Cormons
ROLKANJE
ITALIJANSKI POKAL
9.30 v Marilevi Val di Sole: nastopa tudi Mladina
Košarka
Mladinci
Kraški zidar - Jadran 93:90 (41:40)
JADRAN: Spadoni 20 (3:4), Požar 28 (7:12), Stokelj 1 (1:2), Velinsky 15 (3:8), Umek 11 (1:2), Senizza 6, Franco 2, Starc 3 (1:2), Uršič 4, trener Vatovec.
3T: Požar 5, Spadoni 1.
Čeprav sta zaradi šolskih obevznosti manjkala Andrej Stoka in Pavel Rustja, so jadranovci v Sežani nudili izredno močan odpor vrstnikom Kraškega zidarja. Srečanje je bilo ves Cas izredno izenačeno, mladi igralci Jadrana pa so v celoti zadovoljili trenerja Vatovca. Pri plavih je bil najboljši Požar, medtem ko je bil pri Sežancih daleč najuspešnejši Durak s 35 točkami.
ŠPORTNI DAN / ZA OSNOVNOŠOLCE GORIŠKEGA IN DOBERDOBSKEGA RAVNATELJSTVA
^cijmlajsj so se pomerili v poligonu
Spretnostni po JI- in 2. razred)
-1- Simone
fpun 38’ 2' S™on 1 ®RB 38, 3: 3. Luca
cgS 42, 2; 4- Matti
ABR) 42, 3; 5 Simo
Jet (VOR) 42, g;' g,
Marušič (VOR) 43; L3/01' (ERJ) 43,- 1; 8.
Keber (RLE) 43, 2- c
™ujan Scoletta (ZU Elija Prinčič (ZU ■ Emanuel Radeti l3.-3; 12 ■ Nicolas gUP 44; 13. Nicok
K44' 11 M' Mal
(VRH) 44, 2; 15. Luc< U) tVOR) 44, 3; 16. I stnn (BUT) 44, 4; 1 shan Sfiligoj (ABR) < Manuel Visintin (VR 19-ErikDanielis(VC ‘V Danijel Ferlež (R h 21 Aljoša Jarc (Al 2. Marko Klanjsce
rvA1’ 23' Manuel (X OR) 45, 2; 24. Kev Uetti (ROM) 45, 2: 2! Ekrabot (ZUP) 45, 2: Na Figelj (ABR) 45, E unele Andrea Visinti 45,7;28.ErikPeless( 46,1; 29. Dennis Hei , ’ 2; 30. Sebastian ROM) 46, 2; 31. ]
VOR)46i3;32 Luk,
46, 5; 33. Ma 'ERJ) 46, 8; 34. Mč Cmardi (ROM) 47; 35 Zotti (BUT) 47; 3( Zanfagnin (BUT) 4 Ivan Cemic (VRH) 4 erdinand Klanjsce 47, 6; 39. Marco B (VOR) 47, 8. 40 Nic
dari (ZUP) 48; 41. Alex Visintin (VRH) 48; 42. Mitja Škorjanc (ZUP) 48, 3; 43. Kristjan Knez (ABR) 48, 8; 44. Marcon Tronkar (ZUP) 48, 9:
45.	Daniel Brajnik (ZUP) 49;
46.	Jan Komel (ERJ) 49; 47. Andrea Passoni (PLE) 49; 48. Stefano De Monte (ZUP) 50, 2; 49. Amel Redžiti (ZUP) 50, 9; 50. Enrico Robazza (ZUP) 52, 2; 51. Jasmin Halaba (ZUP) 52, 3; 52. Dean Petean (VOR) 52, 3; 53. ^-fan Batistič (BUT) 52, ti, 34. Marco Prinčič (ABR) 53; 55. Jan Tratnik (ZUP) 53, 4; 56. Andrea Bin (BUT) 54; 57. Peter Romanut (ERJ) 55, 4; 58. David Škorjanc (ZUP) 56, 2; 59. Fabio Čandek (BUT) 57, 2; 60. Dimitri Brandolin (ZUP)
57,	7; 61. Simon Koren (ZUP)
58,	1; 62. Kristjan Prinčič (GRA) 59, 2; 63. David San-zin (ZUP) 60; 64. Damian Cuzzit (ZUP) 66; 65. Fabio Marussi (ERJ) 67.
Deklice: 1. Petra Devetak (VOR) 40; 2. Maja Pahor (ZUP) 41, 8; 3. Lara Zanette (BUT) 41, 2; 4. Ivana Cemic (VOR) 42; 5. Martina Giovan-nini (VOR) 42, 1; 6. Ivana Stjepanovic (ZUP) 43; 7. Sara Doliana (BUT) 43; 8. Veronika Vižintin (VOR) 43, 1; 9. Lea Giga (ZUP) 43, 2; 10. Valentina Suligoi (GRA) 44, 2;
11.	Sara Cocetta (BUT) 44, 9;
12.	Debora Bmmat (VRH) 45, 1; 13. Nicol Marušič (BUT) 45, 3; 14. Katiuscia Scians (PLE) 45, 5; 15. Mirjam Spaz-zapan (ZUP) 46; 16. Samanta Meniš (BUT) 46; 17. Sara
V Kulturnem dom in na Rojcah nastopilo skupno skoraj 250 otrok
V organizaciji goriskega in doberdob-skega didaktičnega ravnateljstva je bil pred dnevi zelo uspel dvodnevni Športni dan za osnovnoSoslko mladino. Skoraj 250 uCenk in učencev iz osmih šol (Abrama iz Pevme, Butko-vica iz Sovodenj, Erjavca iz Standreza, Gradnika iz Steverjana, Plešiva, Romjana, Voranca iz Doberdoba, Vrha in Zupančiča iz Gorice) se je pomerilo v raznih panogah.
Medtem ko so tekme v poligonu in v igri med dvema ognjema docela izpeljali, saj so bile v telovadnici goriskega Kulturnega doma, so na atletskem stadionu na Rojcah dokončali le tekmovanji v skoku v daljino in teku
na 60 m. Zaradi dežja pa je odpadla tekma v metu Žogice.
Rezultati so bili vec kot spodbudni. Zanimivo je, da je Helena Istinič (OS ŽupanCiC) tako v teku na 60 m (9,5) kot v skoku v daljino (3,41) dosegla boljša rezultata od učenčev.
Pri organizaciji, predvsem na Rojcah, je kot običajno priskočil na pomoC prof. Aldo Rupel, ki se mu prireditelj tudi iskreno zahvaljuje.
V igri med dvema ognjema je zasluzeno slavila šola Župančič.
Na vseh tekmah pa je bilo predvsem živo tudi na tribunah, saj so ucenci buCno in zanosno navijali za svoje souCence in souCenke.
Mervig (ZUP) 46, 7; 18. Martina Quaggiato (ERJ) 47; 19. Marija Ferfolja (VOR) 47; 20. Caterina Quinzi (ERJ) 48; 21. Jasmin Kovic (ABR) 48; 22. Lara Ressi (ERJ) 48, 2; 23. Eli-sa Antoni (VOR) 48, 2; 24. Ničla Klede (BUT) 48, 2; 25. Va-nessa Kersovani (ZUP) 48, 4; 26. Elena Lavrenčič (ZUP) 48, 9; 27. Barbara Grillo (VRH) 49; 28. Erika Cotič (ZUP) 50;
29.	Sara Visintin (VOR) 50;
30.	Samanta Di Palma (ERJ) 50, 2; 31. Valentina Semoilc (VOR) 50, 2; 32. Marta Lombardi (ZUP) 50, 8; 33. Martina Degano (BUT) 51, 1; 34. Laura Codelja (ZUP) 51, 3; 35. Lorena Visintin (VRH) 51, 4;
36.	Erika Križnic (ZUP) 51, 5;
37.	Sanja Tomas (VOR) 53, 2;
38.	Katja Klanjšček (ABR) 53, 4; 39. Marlene Vittor (PLE)
53,	4; 40. Nicole Ferri (ZUP)
54,	7; 41. Daniela Stekar (GRA) 55, 3; 42. Nataša Ožbot (BUT) 57; 43. Edina TaliC (ZUP) 57, 3; 44. Arianna Pin-na (ZUP) 53, 3; 45. Veronika PovsiC (ER)) 59, 3; 46. Martina Croselli (VOR) 61; 47. Sara Peric (VRH) 63; 48. Danijela Gajič (ZUP) 71; 49. Alicia Kobal (ERJ) 73;
Med dvema ognjema (3. razredi)
Vrstni red: 1. Zupančič A;
2.	Zupančič B; 3. Erjavec
Postave
ZUPANČIČ A (Gorica); Fabio Braida, Blaž Kerševan, Danilo Bisiach, Senad Bega-novič, Tanja Zorzut, Dragica Jankovič, Andrea Tarlao, Irena Breganti, Luka Lavrenčič.
ZUPANČIČ B (Gorica); Lo-renzo Pascoli, Sean Russian, Andrea Martinelli, Marko Ka-rovič, Enrico Braida, Aleksandra Rijavec, Giulia Pahor, Teja Brancal.
ERJAVEC (Standrež); Stefano Mastrorillo, Stefano Faganel, Mattia Fedrigo, Isabel Pasculin, Tjaša Nanut, Chiara Mucci, Elisabetli Miklus.
ABRAM (Pevma) in GRADNIK (Steverjan); Katerina Pittoli, Andrea Prinčič, Dimitrij Bensa, Manuel Sosol, Maida Codermaz, Sara Gej, Angelica Robazza.
VORANC (Doberdob); Na-
taša Bastiani, Kristina Fran-dolic, Rossana Hieric, Sara Lavrenčič, Dimitri Damielli, Alen Oretti, Mattia Petroni.
BUTKOVIC (Sovodnje); Eros Kogoj, Marija Milocco, Manuel Peteani, Mauro Pe-tejan, Diego Tomšič, Alessia Monti, Karen Peteani, Nataša Ursic, Martina Richiardi.
Skok v daljino (4. in 5. razred)
Dečki: 1. Tadej Devetak (VRH) 332, 2. Andrej Adamič (VOR) 331, 3. Erik Attolini (VOR) 325, 4. Matteo Cefarin (ZUP) 321, 5. Robert Figelj (ABR) 320, 6. Denis Galliussi (BUT) 315, 7. Aleksij Ferlež [ROM) 315, Martin Roner (ZUP) 315, 8. Danijel Semolič (VOR) 304, 9. Sasa Radetti (VOR) 302, 10. Alex France-scotto (BUT) 302, 11. Dane Vižintin (VOR) 301,12. Fede-rico Ivone (ZUP) 295, 13. Darijo Stjepanovic (ZUP) 295,
14.	Roman Rizzi (ZUP) 294,
15.	Manuel Pintar (GRA) 292,
16.	Andrea Barenghi (ZUP) 290, 17. Luka Klanjšček (GRA) 286, 18. Andrea Bello (BUT) 284, 19. Bojan Colja (ZUP) 280, 20. Matej Peric (VOR) 278, 21. Boris Roner (ZUP) 278, 22. Adriano Manfreda (ZUP) 275, 23. Matej Cescutti (BUT) 270, 24. Marco Ceffarin (ZUP) 270, 25. Matej Figelj (ABR) 261, 26. Alessandro Tacco (ZUP) 260, 27. Peter Povsic (ERJ) 260, 28. Aris Klede (BUT) 255, 29. Erik Terpin (BUT) 250, 30.
Jan Grudina (ZUP) 250, 31. Ivan Devetak (VRH) 245, 32. Mitja Vižintin (VOR) 240, 33. Rok Bernetic (ERJ) 240, 34. David Russian PLE) 240, 35. Sandy Kogoj (BUT) 239, 36. Nicola Cian (VOR) 225, 37. Jakob Leopoli (ZUP) 205, 38. Gregor Istinic (ZUP) 200, 39. Ivan Peric (ROM) 190, 40. Martin Semolič (VOR) 135, 41. Danijel Primožič (ZUP) 100
Deklice: 1. Helena Istinič ZUP) 341, 2. Jana Plesničar (ERJ) 325, 3. Eva Del Fabbro (ERJ) 318, 4. Danijela Rosano (ZUP) 305, 5. Giada Simčič (PLE) 305, 6. Karolina Cemic (BUT) 282, 7. Tajrin Sturm (PLE) 280, 8. Rosanna Poberaj (ZUP) 278, 9. Moren Visintin (BUT) 274, 10. Slavica Radinja (ABR) 272, 11. Monica Quaggiato (ERJ) 264,12. Tjaša Dornik (ZUP) 261, 13. Nežka Figelj (ABR) 258, 14. Sara Tarlao (ZUP) 255, 15. Nataša Marinkovič (ROM) 250, 16. Aliče Cemic (ZUP) 240, 17. Tanja Blagojevič (ERJ) 240, 18. Alenka Di Battista (GRA) 239, 19. Alenka Adamič (VOR) 238, 20. Maja Zavadlav (ER)) 233, 21. Barbara Visintin (VOR) 225, 22. Erika Buzin (BUT) 219, 23. Asha Past (ZUP) 218, 24. Valentina Naccini (ZUP) 209, 25. Petra Marese (BUT) 205, 26. Cristina Marussi (ERJ) 198, 27. Tatjana Devetak (VRH) 197, 28. Tina Klanjšček (ZUP) 195, 29. Donatella Serafino (ABR) 191, 30. Annalisa
Manfredina (ZUP) 190, 31. Elena Vižintin (VOR) 188, 32. Irena Marini (ZUP) 185, 33. Irena Gergolet (VOR) 185, 34: Sigrid Nanut (ZUP) 180, 35. Katja Kozlin (ERJ) 178, 36. Michela Serafino (ABR) 171,
37.	Natalija Gorjup (PLE) 168,
38.	Valentina Klanjšček (ABR) 165, 39. Maja Jarc (VOR) 165, 40. Katrin Komjanc (GRA) 164, 41. Naike Cemetti (VOR) 163,42. Ana Custrin (BUT) 157.
Tek 60 m (4. in 5. razred)
Deklice: 1. Helena Istinič (ZUP) 9, 5; 2. Eva Del Fabbro (ERJ) 9, 9; 3. Monica Quaggia-to (ERJ) 10; 4. Barbara Visintin (VOR) 10, 1; 5. Danijela Rosano (ZUP) 10, 1; 6. Morena Visintin (VRH) 10, 2; 7. Jana Plesničar (ERJ) 10, 4; 8. Tajrin Sturm (PLE) 10, 5; 9. Maja Zavadlav (ERJ) 10, 6; 10. Nataša Marinkovič (ROM) 10, 7; 11. Tjaša Dornik (ZUP) 10, 7; 12. Alenka Di Battista (GRA) 10, 7; 13. Giada Simčič (PLE) 10, 7; 14. Erika Buzin (BUT) 10, 8; 15. Maja Jarc (VOR) 11; 16. Petra Maronose (BUT) 11; 17. Erika Cijan (BUT) 11; 18. Alenka Adamič (VOR) 11,1; 19. Karolina Černič (VRH) 11, 1; 20. Aliče Cemic (ZUP) 11,1; 21. Tanja Blagojevič (ERJ) 11, 1; 22.. Asha Past (ZUP) 11, 2; 23. Sara Ralao (ZUP) 11, 2; 24. Irena Gergolet (VOR) 11. 3; 25. Nežka Figelj (ABR) 11, 3; 26. Slavica Radinja (ABR) 11, 3;
27. Elena Vižintin (VOR) 11, 4; 28. Naike Cemetti (VOR)
11,	4; 29. Rosanna Poberaj (ZUP) 11, 7; 30. Tatjana Devetak (VRH) 11, 9; 31. Ana Custrin (BUT) 12; 32. Cristina Marussi (ERJ) 12, 1; 33. Katja Kozlin (ERJ) 12, 2; 34. Valentina Klanjšček (ABR) 12, 2; 35. Valentina Naccini (ZUP)
12,	3; 36. Annalisa Manfreda (ZUP) 12, 5; 37. Donatella Serafino (ABR) 12, 6; 38. Natalija Gorjup (PLE) 12, 7; 39. Katrin Komjanc (GRA) 13; 40. Tina Klanjšček (ZUP) 13, 4; 41. Michela Serafino (ABR)
13,	4; 42. Sigrid Nanut (ZUP) 14; 43. Irena Marini (ZUP) 14, 2.
Deda: 1. Darijo Stjepanovic (ZUP) 9, 7; 2. Martin Roner (ZUP) 9, 8; 3. Andrej Adamič (VOR) 9, 9; 4. Aleksij Ferlež (ROM) 9, 9; 5. Federi-co Ivone (ZUP) 9, 9; 6. Danijel Semolič (VOR) 10, 0; 7. Dane Vižintin (VOR) 10, 0; 8. Andrea Barenchi (ZUP) 10, 0; 9. Robert Figelj (ABR) 10, 0; 10. Erik Attolini (VOR) 10,1; 11. Matej Peric (VOR) 10, 2; 12. Denis Galliussi (BUT) 10, 2;
13.	Tadej Devetak (VKH) 10, 2; 14. Manuel Pintar (GRA) 10, 2; 15. Sandy Kogoj (BUT) 10, 3; 16. Sasa Radetti (VOR)
10,	4; 17. Matteo Cefarin (ZUP) 10, 6; 18. Jan Gmdina (ZUP) 10, 6; 19. Boris Roner (ZUP) 10, 6; 20. Elvis Bitežnik (GRA) 10, 6; 21. Andrea Bello (BUT) 10, 7; 22. Aris Klede (BUT) 10, 8; 23. van Devetak (VRH) 10, 8; 24. Adriano Manfreda (ZUP) 10, 8; 25. Roman Rizzi (ZUP) 10, 8; 26. Bojan Colja (ZUP) 10, 8; 27. Nicola Cian (VOR) 11, 0; 28. Matej Cescutti (BUT)
11,	1; 29. Erik Terpin (BUT) 11, 1; 30. Alessandro Tacco [ZUP) 11, 1; 31. Martin Semolič (VOR) 11, 2; 32. Marco Cefarin (ZUP) 11, 2; 33. Mitja Vižintin (VOR) 11, 3; 34. Peter Povsic (ERJ) 11, 3; 35. Jakob Leopoli (ZUP) 11, 5; 36. Matej Figelj (ABR) 11, 5; 37. Luka Klanjšček (GRA) 11, 5; 38. Alex Francescotto (BUT) 11, 6; 39. Rok Bernetic (ER)) 11, 7; 40. Ivan Peric (ROM) 11, 9; 41. Danijel Primožič (ZUP) 12, 1; 42. David Russian (PLE) 12, 2.
ZA RAZVEDRILO
Nedelja, 4. junija 1995
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4.: Med počitkom boste razmišljali tudi o odnosu do človeškega telesa; svojega, ne tujih. Do tujih ste namreč še kar pozorni, medtem ko svoje grdo zanemarjate.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Odmislili boste nepotrebne opravke, pohiteli s potrebnimi ter si prislužili toliko prostega časa. da nazadnje ne boste vedeli kam z njim. Najbolje, da ga kar prelezite.
DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Navsezadnje se bo vse postavilo na pravo mesto. Odrinite torej skrbi in se prepustite toku dogodkov. Popeljal vas bo prav tja, kamor si želi vaše srce.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Vaše počutje bo prav dovolj optimistično za nove nadte. Usmerite se zlasti na njihove pozitivne plati; negativne boste reševali tedaj, ko se bodo pojavili
LEV 23.7. - 23.8.: V družinskem gnezdecu boste zabredli v situacijo, ki lahko korenito spremeni vašo prihodnost in občutno poveča vaš ugled - ne le v krogu družine. Izkoristite priložnost
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: V svojem trmastem vztrajanju boste tako zelo uspešni, da boste postali prepričani, da gospodujete tujim dušam. Morda res, toda samo tistim, M ne gospodujejo sebi.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Zelo varčni boste s svojo energijo, morda celo nekoliko preveč. Kolikor se včasih preveč naprezate, toliko drugič preveč lenarite. Telo potrebuje drugačno ravnotežje.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Nekdo, ki ste ga doslej le stežka prenašali, bo korenito spremenil odnos do vas, zato se boste sprememb tudi vi. Ne boste se jeziti niti nase niti nanj.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Ko bodo drugi tečni, boste vi veseli, ko bodo dobre volje, pa boste zagrenjeni. Pretresite ozadje teh nasprotij, pa boste veseli tudi takrat, ko bodo drugi.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: V želji po dokazovanju se boste zapleth v zanko, iz katere se boste komaj komaj zmazati. Skromnost vas nikdar ne bi potisnila tako daleč, četudi bi bila igrana.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Prevzela vas bo potreba po priljubljenosti, zato vas bo vleklo v družbo, kjer se boste nastavljati pogledom občudovalcev in se postavljati s svojimi modrostmi.
RIBI 20.2.-20.3.: Vaše notranje valovanje se bo na zunaj komaj poznalo, saj se boste vseskozi uspešno truditi, da bi jih prikriti očem, M ne razumejo niti sebe. kaj šele drugih.
KRIŽANKA
Katera pot je prava?
Vodoravno:
1. mesto v zahodni Flandriji, po katerem se imenuje bojni strup iperit, Ypres, 6. narodni park na Japonskem, 9. reka, ki teCe skozi mestece lesi v Italiji, 10. premik telesa, 11. mesto pri Padovi, 12. posušena trava prve košnje, 13. doba, vek, 14. pokrajina v Vojvodini, 15. kemijski znak za tantal, 16. uživalec rente, 17. ime novozelandskega alpinista Hillaryja, 19. južnoafriška denarna enota, 20. prevozno sredstvo, 24. ime južnoafriškega Črnskega voditelja Mandele, 26. vest, 29. različni Črki, 30. terme pri Padovi, 31. osebni zaimek, 32. glavno mesto japonskega otoka Okinave, 33. porast, 34. vzdevek zagrebškega TV-vo-ditelja Mlakarja, 35. sadni sok, džus, 36. plod, 37. izdelovalec sodov.
Navpično:
1. riba, iz katere iker pridobivajo kaviar, 2. vzvišen prostor za predavatelja, 3. žitarica, 4. glavni števnik, 5. grška Črka, 6. posrednik, 7. polotok med Izraelom in afriško celino, 8. nekdanji ugandski predsednik (Milton), 12. poletno obuvalo, 14. ime kanadskega atleta Johnsona, 16. mineral, 18. okrajšava za množino, 21. kratica za Varnostni svet, 22. ženska, ki vloži tožbo, 23. ameriški kemik, Nobelovec (Lars), 25. italijanski pisatelj (Umberto), 26. planota na Notranjskem, 27. obrežje, 28. ime nekdanjega libanonskega politika Džumblata, 31. starorimski pesnik, 33. ansambel dveh izvajalcev, 35. začetnici slovenskega pisatelja Stritarja.
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
•repos ‘pes ‘aoinl ‘ijq ‘StAp ‘ci[c[\[ ‘eno ‘oireqy ‘sz ‘nopvon ‘uosjejq ‘0}ab ‘pner ‘punuipg ‘aipiai ‘ej, peu -eg ‘ara ‘ouas ‘ajpg ‘qtS ‘omsg ‘osv ‘radaf :ouAaropoA
A3JJS3H
ŠAH
Študija De Carvajal 1889
Mnogi šahisti se bi ob pogledu na šahovnico sprijaznili z remijem - neodločenim izhodom partije, saj beb skakač ne more uspešno obračunati s črnim kraljem?! Vendar tokrat ni tako! Ukleščeni Cmi kralj zaradi kmeta na a liniji ne more iz obroča in beb, ki je na potezi, uspešno premesti figure in zmaga. Poglejmo ta pouCen primer iz nove knjige »Šah« avtorja dr. S. Bavdka!
Rešitev naloge:
S potezo l.Kcl! beli prisib napredovanje cmega kmeta l...a3 2.Sc2+ Ka2 3.Sd4! Kal 4.Kc2 Ka2 / na 4...a2 sledi 5.Sb3 mat / Tudi sedaj dokazuje beb skakač svoje sposobnosti pri pripravi mata! 5.Se2! Kal 6.Scl!! KljuCna poteza večpoteznega manevra belega skakača! 6...a2 7.Sb3 mat. VeC kot sto let stara študija potrjuje moč »sijajnega« skakača v nastab končnici!	Silvo KovaC
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
283	PREOSNO- VATEU	NAUK 0 IMENIH	INDUSTRIJ- SKA RASTLINA	SKANDINAVSKO MOŠKO IME'	OPAZKA	NAPRAVA ZA GIBANJE	ROPARSKI DELFIN	AMERIŠKA PISATELJICA	OKONČINA	IGRANA KARTE	FRANCOSKI PISEC (CHARLES)	SESTRA ANTIGONE	ZAŠČITNIK SAMOSTANA	AVTOR: LUKA PIBER	SLAVKO AVSENIK	HOTEN- TOTSKO NASELJE	ZVEZDO- GLED	DEKLIŠKA FIGURA V GRŠKI UMETNOSTI	SOKRATOV TOŽNIK	LINO VENTURA	VAS PRI KOBARIDU	ZVEZDA VPERZEJU
SLOVENSKI ROKOMETNI VRATAR														ATLETINJA, KI SKAČE								
VREDNOST ENAKA DRUGI														FRANCOSKI FIZIOLOG (JACOUES)								
														DVOŽIVKA								
NAUK 0 GLASOVIH									ODMA- KNITEV						IT. MESTO					MAGNEZIJ		
															RASTLIN. SPOLNI ORGAN							
																				IGO GRUDEN		
ORNELLA MUTI			TUREK	ŽELATINA IZ ALG					ITALIJANSKI PESNIK													
									OGLJIKO- VODIK													
INDIJSKI PISATEU (RAJA)				TANTAL			DEL KMEČKEGA VOZA											VEČJI KOS POHIŠTVA	ZADETEK V NOGOMETU			
				LUKA POD KAVKAZOM									!									
																			METULJ			
							ZLATO															
RUSKA REKA					IMETJE					MORSKI RAK						ZOGACEZ IGRALCA				GLIVIČNA BOLEZEN	IGLAVEC	METULJ Z OČESI NA KRILIH
										RIMSKI DRŽAVNIK						VAZNA TEKOČINA						
EGIPČANSKI BOG SONCA					KUBIČNI METER						NATRIJ	BARVILO ZA LASE	KRAJ OB KRKI									
					IZVIR								VIŠAVJE V SAHARI									
REKA NA KRASU							ULANSKA SUKNJA							NOŽNO GONILO								
							ANTON OCVIRK							LITU								
AFRIŠKA GOZNA ŽIRAFA						ZASTARELO ZDRAVILO											MESTO ZAHODNO OD LEIPZIGA					
RANO- CELNIK						ODPRTINA V STENI					OPERNI SPEV						SUITA RIMSK. KORSAKOVA					

SLOVENSKA DEDIŠČINA
BIOGRAFIJA
Grad kot ječa, vojašnica, dom...
Ljubljanski grad prepočasi obnavljajo
oi Veduti glavnega mesta venije že stoletja gospo-]jJ?. m°gocno poslopje žp ,^nskega gradu, ki ga 0l 0 8a leta sistematično trrinav iai°- Spanheimska iP lava na grajskem griču , z8°dovinskih listinah
iS6113 leta 1144 in
t ,, . °1 Laybach oziroma ston 1®ana' Leta 1144 na-UlriU y,z8°dovinski listini cu„ , Ljubljanski (Odalri-gj, 6 Laybach), brat koro-Sn_®? y°jvode Henrika Plimskega, leta 1258
kmm •	je bila tudi
skifflaH den,aria- Ljubljan-oia, . ’ sedež deželnega fj.a ar,1a' je bil v 13. stole-opI , a)si Cas zastavljen žap!!i emu patriarhu, v Ka im v 44- stoletja pa so
^4voš?upu80risko'
tntfh-n6^11' Lnezi so prvo-širini' iavo Postopno raz-SlIla L nekako v 16. stole-
tju, ko ga je temeljito razmajal katastrofalni potres leta 1511, pa je grad dobil današnjo podobo. Takrat so na Sancah zgradili tudi mogočno bastijo, ki je bila z obzidjem povezana s stolpom Padav in samim gradom, tako da je bil celoten grajski grič spremenjen v utrdbo. V grajskem jedru so razvidne prvotne romanske prvine ter gotski (med drugim grajska kapela sv. Jurija) in renesančni arhitekturni členi. V 17. stoletju so grad upravljali Številni kastelani, v njem so bili stanovanjski prostori deželnega glavarja, orožarna, smodnišnica in ječe, prav kmalu pa so ga zaceli uporabljati za vojašnico in kaznilnico.
V grajskih ječah so med drugimi Čemeli plemiči (med njimi Erazem Predjamski), ujeti Turki, protestanti, kmečki uporniki in politični jetniki (med le-
toma 1822 in 1825 italijanski pesnik Silvio Pellico, ob izbruhu prve svetovne vojne pa pisatelj Ivan Cankar). Leta 1785 ga je dal cesar Jožef II. spremeniti v kaznilnico, v Času Ilirskih provinc so Francozi imeli na gradu vojašnico in bolnišnico, do leta 1849 je bila v njem kaznilnica, nato pa vojašnica. Leta 1868 so na gradu znova uredili kaznilnico, leta 1905 je grad od cesarsko kraljevega era-rja odkupila mestna občina Ljubljana, pred prvo svetovno vojno pa so se vanj naselili revnejši prebivalci. Zadnji stanovalci so se z gradu izselili leta 1964. Med drugo svetovno vojno so bili na gradu italijanski zapori, od septembra leta 1943 pa domobranski. Grad je bil precej poškodovan med potresoma leta 1511 in 1895, ve-nar so ga obnovili.
Ivan Jakič
Henry Kissinger kot lažnjivi Kljukec
Bismarck in Mefternich njegova zgodovinska vzornika
Kolikokrat smo že slisali, da Časopisi lažejo, da televizija laže, da laže radio... in da so mediji polni laži, izmišljotin ali polresnic. Tudi o Henryju A. Kissingerju so govorili, da je naravno nadarjeni laznjivec. Samo mislimo si lahko, koliko njegovih lazi so po vsem svetu objavili mediji.
Henry A. Kissinger, veliki kreator ameriškega kulta pragmatične pohtike - med njegove življenjske in politične vzornike sodijo avstrijski in pruski knezi ter državniki, kakršna sta bila Clemens von Metternich in Otto von Bismarck, znana po svoji učinkovitosti, pa tudi neznosnosti, prekanjenosti in celo karieristi-Cni okrutnosti - je že zdavnaj zapisal temeljno in sveto pravilo vsakršnega političnega pragmatizma: »Zunanja politika določene države (zlasti njeno ravnanje v vojni) mora zmeraj izražati njene državne (nacionalne) interese, ne pa njenih moralnih, pravnih in ideoloških vrednot.«
Znameniti so postdi-plomski tečaji o mednarodnih odnosih, ki jih je na Harvardski univerzi v Bostonu vodil Henry A. Kissinger. Teh seminarjev so se udeleževali številni ugledni državniki, novinarji in diplomati iz različnih evropskih držav.
Politični talenti in uspehi (Kitajska), prav tako pa tudi porazi (Vietnam), so iz Henryja A. Kissingerja ustvarili veliko zvezdo med »ljudmi iz sence«, pri Čemer ne gre pozabiti, da se je njegova realpoliticna doktrina izjemno ujemala tudi z njegovo človeško naravo. Zadnja od Šestih biografij, ki jih je o njem napisal urednik Timea VValter Isaacson, ima kar 830 strani. Njen avtor zatrjuje, da je Kissinger pravzaprav rojeni oziroma naravno na-
darjeni laznjivec. »Kissinger ne laže zato, da bi si pridobil kakšno korist, pač pa zato, ker je to del njegove narave... Za razliko od drugih ljudi, ki jih je vsaj malo sram, kadar se zlažejo, Kissinger laže z velikim zamahom, kot bi slo za slikanje arabesk,« med drugim zatrjuje VValter Isaacson. Po njegovem je cinik, skrajno preračunljiv in Čustveno izžet človek, ki svoje najbližje sodelavce redno ogovarja z »idioti«,
»možanskimi maloposes-tniki«, »bebci« in ki ni pretirano okleval, ko je zamenjal ženo, z ugotovitvijo, da njegova prva žena nima dovolj visoke vzgoje, predvsem pa ne pravih zvez v političnem jet-setu, v katerega je vstopal. Za Kissingerja lahko rečemo, da je rojen za zasledovanje pragmatičnih ciljev in ustvarjanje pragmatične politike, pri Čemer se ne ukvarja pretirano z izrečenim in storjenim v preteklosti, ne z vprašanjem, ali je bilo resnično in pravično. Kissinger je vselej govoril, da je vse, kar poCne kot politik, tudi v interesu njegove države.
Zmeraj je bil zanimiv za novinarje, kar dokazuje veliko Število biografij, ki so jih napisati o njem. Kissinger, ki je nedvomno nadarjeni lažnivec, je določeno količino neresnic podtaknil svetovnim medijem zagotovo tudi sam. Kajpada je slo za tiste neresnice, za katere je bil sam prepričan, da mu bodo služile pri uresničevanju njegove real-politike, kakršno je uveljavljal na svetovnem političnem prizorišču. Pri vsem tem pa se je nenehno zgledoval pri Clemensu von Metternichu in Ottu von Bismarcku, ki ju novinarjem nikoli ni pozabil omeniti.	Vojo Lukič
VESELA N E D E L ’ A NA M MTV
Oddaja Vesela nedeVa je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih.
13 naj naj
1.	Herbie/fi/ghf Type Of Mood
2.	Scatman John/Scafman
3.	Tina Arena/Chains
4.	Love City Groove/Love
City Groove
5.	Mark Morrison/Crazy
6.	Bally Sagoo/Choli Ke Peeche
7.	MN 8/If You Only Let Me In
8.	Nicki French/For Ali We Know
9.	Take That/Back For Go-od
10.	Corona/Bahy Baby
11.	Speatlhead/Ho/e In The Bucket
12.	Paul VVeller/The Changing Man
13.	Bjork/Ami/ Of Me
Vesela nedera na MMTV
Ime in priimek:______________________
Naslov:______________________________
Skrita želja:________________________
Prijavljam se za karaoke:
NE
Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov:
Boudy d.o.o., Linhartova 7, 61000 Ljubljana
i i ■ J v ■ ■ ■ w w	i • y i •
/Republika
Boudy d.o.o. Ljubljana, generalni zastopnik, laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina»firme PIONEER. Tel/fax: 061/327-762. Prodaja in izposoja videolaserskih plosc (filmov, karaok, glasbe...) Lestvica najbolj izposojanih filmov: 1.Angel In The Outfield; 2. Shaivshank Redemption; 3. Forest Gump; 4. Bullets Over Brodway; 5. Speechless Best of the besi karaoke »Republike« v živo:
Diskoteka Slovenija - Bibče, sobota 10.6.
IRSKA
Dve kolesi, dva možaka in 1000 km poti oi)
vic prebudi6 V Dublinu Pr"
por.pi ,u ,te8a sicer nisem hod J a ie Lil jutranji spre-
dusohtolotUreSp°dtekza
rei^pb deti mesto na Vi 6)Si sevemi in, tako pra-Najw~U‘to-do južni del. itn'm°st Cez reko se Od n' 6 Conell Bridge. najv5avodiProti severu ja. j 'stoimenska aveni-
stifiosnS?anteuliceievla" o poda Mr.DnnalHa rlo-
živahna tržnica, kjer podje tnim branjevkam nikoli m zmanjka glasu. Prav tako g; ne pouličnim prodajalcen (na cmo) tobaka in cigaret Na to razkošje imajo na h skem Se posebej visoke dav ke, tako da so cigarete pribil žno Štirikrat dražje kot v ce tinski Evropi.
Najraje sem v Dublini opazoval turiste. Posebej za nimivi so Američani. Vsi skoraj brez izjeme, se odpra vijo na Irsko iskat svoje pre dnike. Najbrž so njihov: možnosti kar velike glede n to, da prebiva v ZDA pribij žno 40 milijonov irskih pc tomcev. Večina jih je odšla letih krompirjeve kuge ii velike lakote od leta 1845 d: 1849. Krompirjevega pride! ka ni bilo, ljudje so bili la Cni, pomakanje krompirj
pa je povzročilo velikanski skok cen ostale hrane. V prvi polovici 19. stoletja je prebivalstvo na Irskem naraslo od pet na osem milijonov, po krompirjevi lakoti pa padlo za tri milijone. Polovica jih je umrla od lakote, druga polovica pa je odšla v Ameriko.
Postopek za iskanje irskih prednikov je sledeč. Najprej si nabaviš majico, na kateri piše I’m looking for my Msh ancestors - iščem svoje irske prednike. Potem pac išCeš. Lahko si kupiš na cele kupe knjig in priročnikov, napisanih posebej v ta namen, ati pa poiSCeS pomoC v kakšni za to specializirani agenciji. »No problem!« No, ko se tvoje bivanje na tiskem počasi izteka, svojo prvo majico zamenjaš z drugo z napi-
som I found my irish routs -našel sem svoje irske korenine.
Trinity College je ena od najpomembnejših ustanov v mestu. Angleška kraljica Elizabeta prva ga je ustanovila že leta 1595 kot protestan-sko semenišče z namenom, da bodo katoliške Irce na tak naCin »civilizirali«. No, katoliška cerkev je menila, da je obiskovanje Trinityja eden hujših grehov vse do leta 1960. Po tem letu se je število Študentov na univerzi potrojilo. Slavni irski literati so obiskovati te Cudivite kamnite zgradbe in na velikih zelenih površinah v popolnoma belih oblekah igrati kriket. Thomas Moore, Jo-nathan Svvift, Oscar VVilde in Samuel Beckett so le nekateri od njih.
Ce imaš Cas in voljo, da kakšno uro stojiš v vrsti za karte, si lahko ogledaš Čudovito staro knjižnico z enim redkih ohranjenih izvodov meniškega rokopisa v keltskem slogu iz 8. stoletja, imenovanega Book of Ketiš. Duhovniki so (vsak svojo) knjigo pisali in okraševali menda vse Življenje in Ce se je kdo po nesreči zmotil, je z delom lahko spet začel od začetka in upal, da napake ne bo vec ponovil.
Ce je Trinity College ena od najpomembnejših zgradb v mestu, je Ha’ Penny Bridge najbolj znan most, ki povezuje severni in južni Dublin. Most je eden prvih železnih mostov na Irskem in je edini v Dublinu namenjen samo pešcem. Uradno se imenuje po reki, nad ka-
<
Katedrala sv. Patricka
tero stoji - Lifiey Bridge. Ker pa je bilo treba za njegovo prečkanje slabili sto let, vse do 1914, plačevati mostnino pol penija, se ga je oprijelo ime Halfpenny Bridge.
Vsako mesto bi bilo ponosno na toliko zelenih površin, kot jih ima Dublin. Med vsemi parki se lahko ponašajo tudi z najveCjim ograjenim javnim parkom v Evropi - Phoenix Parkom. V parku je tudi rezidenca irskega predsednika (Aras an Uachtarain) in eden najsta-rejsih živalskih vrtov na svetu.
Tu sva preživela Se zadnje dopoldne v Dublinu. Privoščila sva si Se zadnja
pinta - pint pomeni 0.568 litra temne tekočine - Guinnessa (dva od dveh in pol milijona, ki jih dnevno zvarijo v Guinnessovi pivovarni), in bil je že Cas, da se vkrcava na vlak, ki naju je pripeljal na začetek najine poti v Rosslare.
Zdaj je tu sijalo sonce in mesto je bilo videti precej bolj domače in prijazno kot takrat, ko sva v dežju in mrazu tu začenjala najino ti-sockilometrsko pot po Zelenem otoku. Kar nekaj tisoč kilomerov irskih cest, kolovozov in steza pa je ostalo Se neprevozenih in neodkritih...	Konec
Jure VindiSar
40
Nedelja, 4. junija 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.13 in zašlo ob 20.48. Dan bo dolg 15 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 10.50 in zašla ob 0.02.
1	TEMPERATURE MORJA IN REK				
		°c		°c	
	Mura	12,7	Crikvenica	20,5	
	Sava (Radovljica)	9,4	Malinska	20,5	
1	Sora	11,6	Šibenik	21,0	
	Ljubljanica	12,7	Poreč	20,3	
	Savinja	-	Split	21,0	
:	Vipava	10,1	M. Lošinj	20,7	
	Jadransko morje (Koper)	20,2	Dubrovnik	21,1	
				J	
SW 5 do 10 vozlov
OV1DEM 14/23
1RBI2
O
o
KRANJSKA GORA 7/18

9/21 AjS A	o-" V- MARIBOR O 10/23 ^ GRADEC	M. SOBOTA 09/22 A
8/20	0 PTUJ	
CEUE 5 10/22

PLIMOVANJE
Danes: ob 7.30 najnižje -39 cm, ob 14.55 najvisje 27 on, ob 20.54 najnižje-lan.
lutri: ob 1.19 najvisje 10 cm, ob 8.19 najnižje -32 cm, ob 16.02 najvisje 29 cm, ob 23.01 najnižje -6 cm.
^	.....i ..	.1........J'1
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
18
14
9
4
2
0

jvčžšL
\ v
GORICA
BIOPROGNOZA
Vreme ne bo obremenilno vplivalo na počutje in razpoloženje ljudi. Le vremensko občutljivi ljudje se bodo slabse počutili.
>—
V0X POPULI
Ce junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, obilno zemlja rodi.
« $ «
Deževen in mrzel junij celo leto pokvari.
_y

V Sloveniji: Spremenljivo oblačno bo z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni Sloveniji Obeti: V torek se bo nadaljevalo nestalno vreme. Verjetnost za plohe in nevihte bo večja na zahodu.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Nalivi in poplave pa tudi suša na jugu Azije so zahtevali več deset življenj
PEKING, NEW DELHI, TEHERAN - V mnogih predelih južne Azije so v teh dneh zabeležili nalive in poplave, ki so zahtevah tudi veliko število človeških življenj. Tako je vodna ujma pustošila po sedmerih pokrajinah Hunana v južni Kitajski. Krajevne tiskovne agencije poročajo, da je življenje izgubilo najmanj 20 ljudi, gmotna škoda pa je ogromna. Poplave so porušile ceste, mostove, pa tudi jeze in poleg tega hudo oškodovale poljske pridelke.
Podobne vesti prihajajo iz Indije, točneje iz njene najvzhodnejše zvezne države Mizoram. Po pisanju tiskovne agencije Press Trust of In-dia je tu izgubilo življenje najmanj 40 ljudi. Vodna ujma je sprožila tudi vrsto plazov. Kakih 800 stavb je bilo do tal
porušenih, več kot tisoč pa so pristojne oblasti proglasile za nevseljive, zaradi Cesar so jih morali prebivalci zapustiti. Zanimivo pa je, da je v indisj-ki zvezni državi Rajathan v teh dneh udarila neznosna vročila, zaradi česar je umrlo 35 ljudi. Na sliki zgoraj indijski otrok, ki se pred vročino brani, kot paC more.
O hudih nahvih in poplavah poročajo tudi iz Irana. Prava vojna ujma je prizadela kraj Khavarshahr kakih 15 M-lometrovjugovzhodno od prestolnice Teherana in povzročila smrt 17 oseb.
V sicer manjši meri pa se s poplavami ubada tudi severna Evropa, kot priča slika tu zraven, ki prikazuje poplavljeno področje blizu kraja Evenstad na Norveškem
(telefoto AP)
Premožni Američani zaskrbljeni za prihodnost svojih otrok
NEW YORK - Tudi premožni Američani so zaskrbljeni za lastno prihodnost, še zlasti pa za bodočnost potomcev. Kar 83 odstotkov jih je prepričanih, da bo naslednja generacija imela večje finančne težave kot so jih imeli sami. To je ena od temeljnih ugotovitev javnomnenjske raziskave med ameriško boljšo družbo. Raziskava je med drugim pokazala, da Američani gledajo na bodočnost bolj pesimistično kot pred dvema letoma, ko so zadnjič izvedli preiskavo na isto temo. Danes se 77 odstotkov vprašanih boji, da jim bo inflacija tako rekoč »pojedla« investicije, leta 1993 pa je bilo tega mnenja 64 odstotkov vprašanih. Poleg tega 60 odstotkov anketiranih skrbi, da v bodoče ne bodo mogli obdržati iste ravni dohodkov, medtem ko je pred dvema letoma bilo istega mnenja le 42 odstotkov vprašanih.
Za raziskavo so intervjuvali 153 oseb z letnim dohodkom 200.000 dolarjev ali s premoženjem nad 3 milijone dolarjev. Vprašani so med drugim našteli ukrepe, ki bi jim lahko znova vlili nekaj zaupanja. Kar 86 odstokov ljudi meni, da je najpomembnejše urediti državni proračun in sicer z zmanjšanjem zveznega dolga. Skoraj tri Četrtine oseb zahteva znatno krčenje javnih izdatkov,
pa tudi davkov. Prav v zvezi s temi pa bodo premožnejši morali skrbeti še dalje: Kongres namerava namreč odpraviti davčne olajšave za tiste, ki se odpovejo ameriškemu državljanstvu.
Doslej so se Američani, ki so sklenili zapustiti državo, se odpovedati državljanstvu in nesti drugam svoje premoženje, lahko izognili plačilu vsakršnih davkov, saj so deset let potem ko so zapustili ZDA, znova prišli do delnic, obveznic oziroma najrazličnejših dejavnosti. Poleg tega so imeli pravico živeti v ZDA 120 dni na leto. Zaradi pomanjkljive zakonodaje na tem področju pa je država ob več kot milijardo dolarjev letno; istočasno vsako leto na tisoče državljanov zapusti ZDA. Vse kaže, da bo sedaj tega konec, saj oba doma ameriškega parlamenta razpravljata o pravni rešitvi tega položaja. Nova zakonodaja bo terjala od vseh, ki se želijo odpovedati državljanstvu, naj takoj plačajo več kot 600.000 dolarjev davkov. Pred njimi se bodo rešile samo nepremičnine. »Misel, da lahko največji bogataši dejansko prodajo lastno državljanstvo, da bi se izmaknili davkariji, je naravnost zaničevanja vredna,« je izjavil republikanski senator Orrin Hatch, predsednik davčne podkomisije.
Onesnaženje v Rusiji preko varnostne meje
.MOSKVA - Onesnaženje v velikih ruskih mestih presega mejo, ki jo predvidevajo mednarodna določila, poleg tega so na 58 tisoč kvadratnih kilometrih ozemlja še vedno občutene posledice jedrske katastrofe, do katere je prišlo pred 9 leti v Černobilu. Omenjene podatke so posredovali na 1. vseruskem kongresu o varstvu okolja, ki poteka v Moskvi in na katerem bodo proučili prehod na tržno gospodarstvo in vprašanje okolja ter zdravja. Vsak peti državljan namreč prebiva v zelo onesnaženem okolju, vsak drugi pije vodo, v kateri je vse polno strupenih snovi. Kot je dejal eden od udeležencev, ni pretirano trditi, da gre za preživetje države.
Smrtna kazen za mskega posiljevalca
MOSKVA - Vrhovno sodišče v ruski avtonomni pokrajini Adigeja na severa Kavkaza je obsodilo na smrtno kazen 80-letnega moškega, ki je bil obtožen, da je posilil io zatem usmrtil dve sedemletni deklici Otroka sta izginila avgusta lani, iskati so ju vsepovsod, po številnih krajevnih in moskovskih časopisih so celo objaviti njimi stiki v upanju, da bi ju kdo prepoznal, a truplia sta ležati v sosedovem vrtu. Morilec ju je namreč najprej posilil, nakar ju je s kamnom divje udrihal po glavi. Da bi od sebe odvrnil vsakršen sum, naj bi celo sodeloval s preiskovalci. Dekletci sta večkrat hoditi k njemu na dom, ker je imel psa, s katerim sta se igrali.