Števerjanski Likof ni le enogastronomski praznik Pogovor s podjetnikom Evgenom Pahorjem Na Bledu Strateški forum Primorski Št. 205 (20.SBB) leto LXIX. RMV na zeleni • • veji Dušan Udovič V rafalu častitljivih obletnic, ki si v tem času sledijo druga za drugo, so okroglih šestdeset let dočakali tudi taborniki Rodu Modrega vala. Najmanj tri generacije (v pravem pomenu besede) so šle skozi to mladinsko šolo življenja, katere temeljne vrednote so v času ostale neokrnjene. Kar še zdaleč ne pomeni, da se organizacija ni prilagajala novostim, ki jih je prinašal čas. Ravno nasprotno: če je danes, ob ritmih sodobnega sveta, ki je zmlel ali potisnil v ozadje že marsikatero načelo, taborniška organizacija še vedno med nami, je to znak njenega zdravja. In seveda sposobnosti prilagajanja, kar je za vsako organizacijo prvenstvena veščina, za mladinsko, ki je med vsemi naj -bolj izpostavljena minljivosti časa in generacijskemu preraščanju, pa še posebej. Kar doživiš pri tabornikih (mislim, da je navsezadnje podobno pri skavtih), ti ostane za zmeraj pod kožo kot nekakšen pogojen refleks: sposobnost organizacije, smisel za življenje v skupnosti, odnos do narave in ljudi, radovednost do sveta in sočloveka, solidarnost. Pa še cel kup praktičnih veščin, za katere nikoli ne veš, kdaj ti bodo v življenju prišle prav. In potem se izkaže, da prav vse pridejo na vrsto, prej ali slej. Skratka, zdi se, da taborniki Rodu Modrega vala lepo uspevajo, ker so ob ohranjanju osnovnih načel sposobni modernizacije. V času, ki za nikogar ni lahek, so znali zlesti na zeleno vejo. Takim je ob okroglem jubileju privoščiti najmanj, da bi dočakali stoletnico in več. Evergreen < Tuno Prodala Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih lll.BragotlnKette,4 Bazovica [Trsti tel.+39 040226894 mob.+39 3931741336 dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 1. SEPTEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , SIRIJA - ZDA pripravljene na vojaško akcijo s Francijo kot edino pomembno zaveznico Do napada bi lahko prišlo vsak trenutek BAZOVICA 2013 Spominske svečanosti na bazovski gmajni BAZOVICA - V Narodnem domu v Trstu so včeraj predstavili letošnji spored spominskih dogodkov ob 83-letnici smrti mladih bazoviških junakov. Osrednja svečanost bo v nedeljo, 8. septembra, ko bosta ob pozdravih tržaškega župana Robe-ra Cosolinija in slovenskega ministra Uroša Grilca za mikrofon stopila osrednja govornika: slovenski pesnik in kulturni delavec Marko Kravos ter zgodovinar iz Gradišča Dario Matiussi. Dogajanje se bo sicer začelo že v petek z recitalom na ba-zovski gmajni že ob zori, se nadaljevalo na pokopališču pri Sv. Ani, nato pred Univerzo v Ljubljani, v Prešernovem gaju v Kranju in še v bazovski cerkvi. V soboto bo običajni taborni ogenj. Na 3. strani Jutri na Bledu Strateški forum Na 2. strani Šest priseljencev iz centra CIE na begu Na 7. strani V Gorici folklora poleg vegetarijancev Na 8. strani Na Debelem rtiču Rotary kamp 2013 Na 4. strani WASHINGTON, DAMASK, MOSKVA - Ameriški predsednik Ba-rack Obama je »napovedal« vojaški poseg v Siriji. Združene države ne morejo dopustiti pobijanje ljudi s kemičnim orožjem, zato bo kongresu predlagal »primeren« vojaški poseg. Obama pa ni razkril, kdaj naj bi se to zgodilo. Sirijo so včeraj zapustili še zadnji inšpektorji ZN, ki so preiskovali navedbe o domnevnem napadu s kemičnim orožjem. Morebitna vojaška akcija ZDA proti režimu v Damasku, ki da stoji za kemičnim napadom, se zdi po mnenju opazovalcev vse bliže. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem ne verjame v krivdo sirskega režima in od ZDA zahteva dokaze. Sirijo je zjutraj zapustilo 13 inšpektorjev na čelu z Aakejem Sellstromom, ki so iz Damaska odpotovali v sosednji Libanon. Na 14. strani OPČINE - Včeraj in danes vrhunec 48. študijskih dni Draga Boris Pahor, Evald Flisar in izzivi novih medijev OPČINE - Včerajšnji častni gost 48. študijskih dni Draga v parku Finžgarjevega doma na Opčinah je bil slavljenec Boris Pahor, ki je dolgo let sodeloval na tej prireditvi in še naprej bo - tako je zagotovil. Gostitelji so ga toplo pozdravili, prejel je tudi umetniško darilo, v svojem nastopu pa je govoril o slovenskem narodu in grožnjah globalizacije. Sledilo je predavanje pisatelja Evalda Flisarja, ki je obravnaval krizo zahodne civilizacije v potrošniškem duhu, dopoldne pa se je Draga mladih dotaknila aktualne teme novih medijev. Na 2. strani ITALIJA - Ultimat Demokratski stranki Berlusconi si je že spet premislil RIM - Silvio Berlusconi je včeraj padel v politični objem vodje radikalcev Marca Pannelle. Ob podpisu šestih referendumov za spremembo pravosodja je deman-tiral petkove izjave o ultimatu Demokratski stranki, kateri je zagrozil, da bo strmoglavil Lettovo vlado, če go izključen iz senata zaradi pravnomočne obsodbe. Včeraj se je premislil, pohvalil vlado, ki si jo je sam »močno želel«, dodal pa je, da »bi bilo absurdno, ko bi iz parlamenta odstranili liderja sile, ki vlado podpira.« Na 14. strani Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama BČ V ■ or Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 9771124666007 2 Nedelja, 1. septembra 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / OPČINE - Včerajšnja gosta Drage pisatelja Boris Pahor in Evald Flisar Narod v globaliziranem svetu in potrošniški propad Zahoda TRST - »Če bom mogel, vam bom še pomagal, kakor sem pomagal prej,« je bilo prisrčno zagotovilo, ki ga je Boris Pahor namenil organizatorjem in prijateljem Drage. Na študijske dneve ga vežejo lepi spomini, velik pomen pripisuje predvsem izvedbam pred nastankom slovenske države. Včeraj je v parku Finžgarjevega doma pogrešal »sopotnika« Alojza Rebulo. Gostitelji so Pahorja počastili, prejel tudi darilo - grafiko umetnika Edija Žerjala. Po jubilantovem nastopu pa je bilo še predavanje pisatelja in dramatika Evalda Flisarja o krizi zahodne civilizacije. Srečanje sta uvedla predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor in Saša Martelanc, ki se je v imenu organizatorjev zahvalil slavljencu za dolgoletno sodelovanje. Dejal je, da je bil Boris Pahor soustvarjalec novega razpoloženja dialoga, ki je nastajalo na Dragi, udeleženci so občudovali njegovo jasnost in pogum. Martelanc je navedel anekdoto o tem, kako je sam med izletom v Pleterje na Dolenjskem po »neuradni poti« prvič prebral Pahorjev članek v reviji Zaliv. Slavljenca je označil kot umetnika in bojevnika, ki se je v zadnjih letih še bolj trudil, njegova slava se je povečala, skrb za slovenstvo izostrilo, »pa tudi prijatelj naše Drage ste ostali«. Častni gost je ugotavljal, da »to, kar se je dogajalo na Dragi in v Zalivu, je bilo usmerjeno v prihodnost, saj je šlo za obstoj ali neobstoj«. Poudaril je, da narodna zavest ni nacionalizem, kar je svoj čas trdil Edvard Kardelj. »Ko sem prebral, da bo komunizem odpravil narod, mi je zavrelo. Potem ko so se ljudje žrtvovali za narod ... « se je spominjal Pahor. Brez narodne identitete nisi nič, je prepričan pisatelj, ki obžaluje, da za del dijakov slovenskih šol v Trstu Slovenija ni domovina. »Te smo izgubili. Kako bomo ohranili jezik, če ni narodne zavesti?« se je vprašal in dodal, da nima smisla prirejati kongresa o jeziku, če ne gojiš jezika ter pri tem oštel SKGZ, »ki ga je večkrat krepko lomil«. Pahor zavrača globalizacijo brez partikularnega, saj gre za nadaljevanje »pogubnega levičarskega internacionalizma«. Pisatelj je bil vseskozi levičar, socialdemokrat, ki je »izrabil Drago za svoje levičarske dejavnosti, poleg Zaliva«. V Trstu se moramo liberalnim ljudem zahvaliti, da so tiskali Edinost in zgradili Narodni dom. Pahor pa je oba tradicionalna tabora Slovencev v Italiji pozval, naj ne računata na to ali ono politično podporo v Ljubljani, »ker moramo skupaj reševati slovenski narod pred globalizacijo«. Komentiral je tudi slovesnosti v Ljubljani, kjer mu je župan Zoran Jankovič napovedal, da bo prestolnica v letu dni dobila Pahorjev trg: »Rekel sem jim, ne pretiravajte in počakajte, da grem na oni svet.« Pisatelj Evald Flisar (izčrpno ga je predstavila Maja Lapornik) se je posvetil propadu vrednot v zahodnem svetu, ki se je kot posoda izpraznil vsebine. Na osnovi Jungo-vih navodil je Flisar obravnaval današnjo potrošniško družbo, »kjer je kupec kralj, pred trgovinskimi policami pa smo vsi enaki«. Zakaj bi se trudili iskati duhovnost in odgovore, ko pod površino ni nič (tako je pravil Andy Warhol), na površju pa najdeš prav vse, včasih tudi s 50-odstotnim popustom. V izobilju vsega pa si čedalje več ljudi ne more privoščiti niti hrane za otroke. Izkušnje narekujejo, da so uspešne skupnosti tiste, ki se ne odrekajo niti empirični niti mitološki sferi, znanost in bog se po Flisarjevem mnenju ne izključujeta. »Voda življenja pa že dolgo izvira drugje in zahodna civilizacija se s tem noče sprijazniti,« je menil pisatelj, ki je tudi zelo kritičen do predstavniške demokracije (»ene največjih prevar v zgodovini«), pohlepnežev in slepih oblastnikov, ki uničujejo kulturo. Črnogledi mislec je na koncu le ponudil kanček odrešilnega upanja, ko je dejal, da bomo smisel življenja ustvarjali sami, vsak dan znova in vsak dan novega. Danes ob 9. uri bo maša z upokojenim ljubljanskim nadškofom Alojzem Uranom, uro kasneje pa predavanje duhovnika in kolumnista Branka Cestnika o Cerkvi na razpotju 50 let po vatikanskem koncilu. Ob 16. uri bodo podelili Peterlinovo nagrado koroškemu kulturnemu delavcu Janku Zerzerju in Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, sledilo bo predavanje analitika Aleša Maverja na temo Slovenija pred ponavljanjem razreda. (af) Evald Flisar in Maja Lapornik v parku Finžgarjevega doma kroma OPČINE - Zaključek 23. Drage mladih z razpravo o novih medijih »Splet je koristen, a pojdite kdaj ven« Bojan Amon govoril o prednostih in pasteh spleta, Sara Terpin, Darko Bradassi in Uroš Grilanc pa o svojih izkušnjah TRST - Novi mediji predstavljajo veliko prednost, saj nam poenostavljajo življenje, v sebi pa skrivajo tudi nevarne pasti. O tem je bil včeraj dopoldne govor v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, kjer se je zaključila 23. Draga mladih v organizaciji društva Mladih v odkrivanju skupnih poti iz Trsta, Socialne akademije iz Ljubljane in središča Rotunda iz Kopra. Nastopili so sociolog Bojan Amon, podjetnik Uroš Grilanc, prevajalka Sara Terpin in urednik spletnega portala Slomedia Darko Bradassi. Moderator Jernej Šček pa se je na začetku spomnil preminule Žive Sre-brnič, katere smrt je ta teden pretresla vso skupnost Slovencev v Italiji in širšo javnost. Bojan Amon, ki se pri družbi TSme-dia ukvarja s pridobivanjem vsebin za televizijo, je uvodoma na kratko obnovil zgodovino medijev od papirusa do Twitterja, nakar je orisal razliko med tradicionalnimi in novimi mediji: medtem ko so prvi enosmerni, minljivi, nedemokratični, zaprti ter časovno in prostorsko omejeni, nudijo novi mediji možnost soustvarjanja in podajanja povratne informacije, tako da uporabnik lahko postane aktiven član medijskega ekosistema. Poleg tega jih po njego- Z leve Sara Terpin, Bojan Amon, Jernej Šček, Darko Bradassi in Uroš Grilanc kroma vih besedah zaznamujejo večja demokratičnost, trajnost in prostorska neomejenost. Predstavil je tudi pozitivne in negativne plati novih medijev - množice orodij, med katere prištevamo bloge, iskalnike, socialna omrežja idr. Vsi ti omogočajo BLED - Od danes do torka z udeležbo pomembnih predstavnikov iz več kot 50 držav Slovenija gosti Strateški forum Jutri med visokimi gosti tudi italijanski premier Enrico Letta in avstrijski predsednik Heinz Fischer BLED - Slovenija bo ta konec tedna gostila že osmi Strateški forum Bled (BSF), ki bo letos potekal pod naslovom spreminjajoča se Evropa v spreminjajočem se svetu. Na enem najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov Slovenije letos pričakujejo številne visoke politike, gospodarstvenike in predstavnike znanstvene srenje iz več kot 50 držav. Tako na Bled prihajata dva predsednika držav, dva premiera ter deset zunanjih in 17 drugih ministrov, pa tudi številni visoki predstavniki mednarodnih organizacij. Najprej se bodo danes zbrali mladi, ki bodo letos na Bledu govorili o mladih v EU, digitalni revoluciji in novih pravila poslovanja. Bodoče odločevalce bo nagovorila tudi premierka Alenka Bratušek. Jutri zjutraj se bo na Bledu začel poslovni del foruma, ki bo letos posvečen gospodarski prihodnosti Rusije in Srednje Azije s posebnim poudarkom na energetiki in novih tehnologijah. Popoldne se bo z otvoritvenimi nagovori Bratuško-ve, Erjavca in blejskega župana Janeza Fajfarja začel glavni del BSF. Na glavnem panelu voditeljev bodo sodelovali predsednik Borut Pahor, njegov avstrijski kolega Heinz Fischer in italijanski premier Enrico Letta. Pod naslovom Spreminjajoča se Evropa v spreminjajočem se svetu se bodo na panelu posvetili prihodnosti Evrope, ki je sredi velike gospodarske krize, pa tudi sredi krize idej, kako naprej. V luči evropskega leta državljanov se bodo spraševali, ali naj bi bila Evropa federacija držav ali federalna unija državljanov, unija odgovornosti ali unija solidarnosti in nenazadnje, ali naj bo zgolj skupen trd ali politična unija, da bi si zagotovila tako demokratično legitimnost kot tudi učinkovitost in konkurenčnost na globalni sceni. Sledil bo panel o vodni problematiki v t.i. Mena regiji, torej regiji Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, na katerem bo Slovenijo zastopal predstavnik okoljskega ministrstva Mitja Bricelj, izpostaviti pa velja generalna sekretarja Jadransko-jonske pobude Fabia Pigliapoca in Unije za Sredozemlje Fatalo Sijilmasija. Sledila bo še polnočna razprava o potrebi po spremembi miselnosti v smeri visoko-tehnološkega razvoja, na kateri bo sodeloval tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. V torek se bo forum nadaljeval s štirimi paneli. Na jutranjem o mednarodnem kazenskem pravosodju kot pogoju za uspešno prihodnost bodo ob Bensoudovi sodelovali tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay, predsednik slovenskega ustavnega sodišča Ernest Pe-trič ter direktor mednarodnega pravosodnega programa pri Human Rights Watch Richard Dicker. Na panelu o prihodnosti gospodarske in monetarne unije bosta nastopila finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Izpostaviti velja še glavnega ekonomista pri EBRD Erika Berglofa, slovaškega zunanjega ministra Miroslava Lajčaka in finskega ministra za evropske zadeve in zunanjo trgovino Alexandra Stubba. Tretji panel bo posvečen odnosom med EU in Turčijo. Na njem bosta med glavnimi govorci obrambni minister Roman Jakič in nekdanji italijanski zunanji minister in evropski komisar Franco Frattini, zdaj predsednik Italijanskega združenja za mednarodne organizacije. Zadnji panel bo tradicionalno posvečen širitvi EU na Zahodni Balkan. Sodelovali bodo vsi zunanji ministri iz regije. Izkušnje Hrvaške pri vključevanju v EU bo predstavila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusič, nastopili pa bodo še zunanji ministri Srbije Ivan Mrkič, BiH Zlatko La-gumdžija, Črne gore Igor Lukšič, Makedonije Nikola Po-poski in Kosova Enver Hodžaj. Albanijo bo zastopal nekdanji premier in zunanji minister Ilir Meta. hitrejše stike, informacije in izobraževanje, po drugi strani pa prinašajo tudi negativne stranske učinke. Morda se premalo zavedamo, da je v socialnih omrežjih konec naše zasebnosti. Spletnim kanalom včasih ne moremo zaupati, postavlja se problem kre-dibilnosti, potem pa so tu psihološke in zdravstvene težave. V ZDA naj bi od 5 do 10% uporabnikov kazalo simptome zasvojenosti, intenzivno spletno življenje prinaša odtujenost, osamljenost in preobremenjenost. Novi mediji ne morejo nadomestiti realnega življenja - druženja, igranja, kartanja. »Koristni so, a ne pretiravajmo. Pojdite kdaj ven,« je svetoval Amon. Občinstvo se je nato seznanilo s primeri dobre prakse. Sara Terpin je prevajalka in docentka, ki ima svojo osebno spletno stran, na kateri potencialne stranke najdejo informacije o njenih prevajalskih uslugah, poleg tega pa je pred nekaj meseci zagnala tudi spletno stran www.slovely.eu. Ta nudi italijanskim obiskovalcem informacije o vsem, kar je slovensko. Na njej najdemo manj znane turistične destinacije v Sloveniji, prispevke o slovenski književnosti, običajih in kulinarični tradiciji, pa še uganke in kmalu tudi učenje slovenščine s pesmimi slovenskih kantavtorjev. Darko Bradassi je predstavil portal Slomedia, ki je dejaven pet let. Ustanovila ga je skupina ljudi, ki je spoznala, da je dinamično informacijsko sredstvo priložnost, pri poročanju pa po Bradassijevih besedah zelo pazijo na kakovost vsebin in slovenskega jezika. Dejal je, da se Slomedia ponaša z velikim številom obiskovalcev ter da je vir informacij za medije v Sloveniji. Podjetje Dotcom že 9 let deluje v Trstu in 5 let v Ljubljani. Uroš Grilanc je povedal, da ponuja podjetje računalniške storitve, in sicer elektronsko upravljanje z dokumenti, spletne strani ter spletno trgovanje, ki je v zadnjih dveh letih v Italiji v strmem vzponu. Gospodarska kriza je podjetju pomagala, da se je približalo socialnim omrežjem, poslovanje pa je z lokalne ravni dvignilo na evropsko (od Norveške do Španije) in še dlje (v Egipt in ZDA). »Podjetja vedo, da spletna stran ni dovolj, da morajo biti čim bolj dejavna tudi v socialnih omrežjih, za to pa potrebujejo mlade sile. Mladim lahko povem, da se v tem sektorju ponujajo lepe priložnosti,« je spodbudil mlade poslušalce. (af) Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 3 Nedelja, 1. septembra 2013 TRST / APrimorski ~ dnevnik BAZOVICA 2013 - Spominske svečanosti ob obletnici smrti štirih bazoviških junakov V duhu kapitulacije Italije, padca fašizma in ljudske vstaje »Letošnja Bazovica 2013 poteka v znamenju treh zgodovinsko pomembnih obletnic, in sicer 70-letnice padca fašizma v Italiji (25. julij 1943), 70-letnice kapitulacije Italije (8. september 1943) in 70-letnice septembrske ljudske vstaje in Goriške fronte,« je na včerajšnji predstavitvi programa svečanosti ob 83. obletnici ustrelitve bazoviških junakov - Ferda Bidovca, Zvonimir-ja Miloša, Frana Marušiča in Alojza Valen-čiča - povedal predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici Milan Pahor. Program dogodkov v spomin na mlade žrtve fašističnih krvnikov bo zaobjel v glavnem tri dni. V petek, 6. septembra, bo dogajanje kar se da pestro: začelo se bo ob zori, točneje ob 6.43 na bazovski gmajni, kjer bodo spomin na 6. september 1930 že četrto leto zapored obudili recita-torji skupine Mladi Tigr, ki jo vodi Marjan Bevk. Ob 11. uri bo spominska svečanost na pokopališču pri SvAni - udeleženci se bodo zbrali pred glavnim vhodom in v sprevodu se sprehodili do spomenika, kjer bo po polaganju vencev spregovorila profesorica Neva Zaghet, zapel pa bo pevski zbor Fran Venturini od Domja. Ob 14. uri se bo dogajanje pomaknilo v Ljubljano, točneje pred palačo njene Univerze na Kongresnem trgu, kjer so lani odkrili obeležje v spomin na štiri junake (tam je sicer podobno stalo med letoma 1931 in 1942 - uničile so ga italijanske okupacijske oblasti). Sledila bo še tradicionalna svečanost v Prešernovem gaju v Kranju ob 16. uri. Po polaganju vencev bo udeležence pozdravil župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, slavnostni govornik pa bo devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja. Za kulturno obogatitev bodo poskrbeli Pihalni orkester Mestne občine Kranj in dijaki Gimnazije Kranj ter MePZ Igo Gruden iz Nabrežine ob častni straži tabornikov in skavtov. Dan se bo zaključil ob 20. uri z mašo zadušnico v žup-ni cerkvi v Bazovici, kjer bo zbrane nagovoril upokojeni nadškof Alojz Uran. Soboto, 7. septembra, bo ob 21. uri zaznamoval taborni ogenj, ki ga na bazovski gmajni v bližini spomenika že 13 let zapored prirejajo taborniki Rodu modrega vala. Nedeljski dan, 8. septembra, se bo začel ob 10. uri, ko bo »pri Kalu« v Bazovici štartal planinski pohod, ki ga prireja AŠD Sloga v sodelovanju z SPDT in SK De- vin; ko se bodo pohodniki okrog 15. ure zgrnili s Kokoši na bazovsko gmajno, se bo začela osrednja spominska svečanost. »Letos smo si želeli, da bi ob spomeniku zapel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič, ki bo v Bazovici tako idealno zaključil proslavljanje svoje 40-letnice. Ob partizanskih pevcih pa smo povabili tudi Godbeno društvo Vikktor Parma iz Trebč, ki praznuje letos 100 let delovanja.« Po polaganju vencev bodo udeležence pozdravili tržaški župan Roberto Cosolini, minister za kulturo Republike Slovenije Uroš Grilc ter Milan Pahor. Osrednja govornika pa bosta tokrat slovenski pesnik in kulturni delavec Marko Kravos, ki so ga organizatorji želeli počastiti ob pomembnem življenjskem jubileju, ter zgodovinar iz Gradišča Dario Matius-si, ki je dejaven v centru Leopoldo Gaspa-rini, kjer se je uveljavil predvsem kot avtor številnih publikacij o NOB in antifašizmu. »Paleta gostov je tudi letos široka, tako kot je teritorij, ki ga želimo zaobjeti. V teh letih smo prebili namreč meje Bazovice in Trsta ter segli vse do Rezije in Benečije. Ob predstavniku slovenske vlade, pa smo nadvse ve- Lida Turk in Milan Pahor na včerajšnji predstavitvi v Narodnem domu kroma seli, da je povabilo sprejel tržaški župan.« Prireditev bosta povezovala Kim Furlan in Matija Kralj, za častno stražo ob spomeniku pa bodo poskrbeli taborniki RMV in skavti SZSO. Sklepno dejanje bo tudi tokrat mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških junakov v ženski in moški konkurenci, ki bo v soboto, 14., in nedeljo, 15. septembra, v občinski telovadnici v Repnu. (sas) IZLET - Slovenski sosedje odkrivali naše mesto 110 gostov na obisku Od Rižarne, mimo Velikega trga v Narodni dom - Obisk Kraške hiše in bazovske gmajne Včeraj so je v Trstu mudila večja skupina 110 gostov iz severovzhodne Slovenije. V spremstvu novinark Mirjam Muženič in Špele Lenardič so župani, podžupani, predstavniki turističnih dru- štev in mnogi drugi najprej obiskali Ri-žarno, kjer je za razlago poskrbel Borut Klabjan, nato pa so se odpeljali na Veliki trg in se sprehodili do Narodnega doma. Tu jim je dobrodošlico izrekel de- želni svetnik Igor Gabrovec, zgodovinar Milan Pahor pa jim je predstavil zgodovino poslopja, v katerega so vstopili. V veliki dvorani jim je pisatelj Dušan Jelinčič predstavil literarno ustvarjanje v tem prostoru, sami pa so lahko segli tudi po knjižnem izboru, ki ga je pripravila Ilde Košuta iz Tržaške knjigarne. Za enkratno vzdušje so z venčkom narodnih poskrbele pevke zbora Cvet v laseh iz Izole pod vodstvom Marjetke Popovski. Kosilo je goste čakalo pri Križ-manu v Repnu, kjer jih je sprejel domači župan Marko Pisani s harmonikarjem. Pot jih je seveda vodila na ogled Kraške hiše in nato na bazovsko gmajno (na fotografiji KROMA), kjer jih je Marko Bidovec seznanil še z zgodovinskimi dogodki izpred 83 let in o an-tifašističnem boju. Furlanska cesta zaprta Furlanska cesta bo danes zaprta za promet okvirno od 9. do 16. ure. V tem času naj bi namreč umaknili veliki žerjav pri Rumeni hiši. Prevozno podjetje Trieste trasporti sporoča hkrati, da bosta avtobusa linije 42 oz.44 spremenila svojo progo. Avtobusa bosta peljala po Ul. Fabio Severo vse do Ul. Valerio, po novi cesti za Opčine in pokrajinski cesti 35 vse do Proseka. Hkrati bodo pri podjetju poskrbeli za avtobus, ki bo vozil s Trga Oberdan do parkirišča pri Rumeni hiši in nazaj. Italijanski predstavniki pri OZN naj se oglasijo Tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo, ki se sinoči ni mogel udeležiti srečanja Severne lige na temo Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), poziva tržaške politike, naj složno iščejo rešitve za vsakdanje probleme občanov. »To pa nima veze z bizarnimi teorijami o samostojnosti STO. Ena šibkih točk tega mesta je prav osamljenost in kulturna samoreferenčnost. Russo, ki je član senatne komisije za zunanje zadeve, je pred dnevi pozval italijansko predstavništvo pri OZN v New Yorku, naj izrazi jasno stališče o tržaški zadevi, ki je v Italiji in svetu že dolgo predmet zgodovine. »Ko ne bo več iluzij, bomo vsi skupaj lažje načrtovali prihodnost Trsta,« meni Russo. Vlomili v vozilo gradbenega podjetja Neznanci so v četrtek ponoči v Ul. Marco Polo pri Sv. Jakobu razbili zadnje okno parkiranega avtomobila minivan fiat panda, ki je last gradbenega podjetja. Iz prtljažnika so odnesli tri vrtalnike v skupni vrednosti 2400 evrov, navaja policija. V petek zjutraj je krajo opazil delavec prizadetega podjetja, ki se je odpravljal v vozilo. Hlinila nesrečo in zahtevala 4000€ Na Opčinah se je 83-letni moški v četrtek zvečer obrnil na karabi-njerje in prijavil poskus goljufije. Malo prej je upravljal svoj avtomobil, neka ženska pa ga je ustavila in zatrdila, da se je vozilo dotaknilo njene roke in jo poškodovalo. Pri priči je zahtevala 4000 evrov odškodnine - v gotovini. Priletni moški se ni strinjal, ko je omenil karabinjerje pa ga je ženska opso-vala in se oddaljila. ■ COMUNE Dl S. DORLIGO DELLA VALLE - OBČINA DOLINA (TRI ESTE - TRST) OBVESTILO O SPREJETJU »NE BISTVENE« VARIANTE ŠT. 26 K SPLOŠNEMU OBČINSKEMU REGULACIJSKEMU NAČRTU ZA IZPOPOLNITEV NAMAKALNIH DEL V KRAJU "MONTE D'ORO" - 3. POSEG ODGOVORNI OP ZA TEHNIČNO URBANISTIČNO PODROČJE Po pregledu 1. odstavka 63. člena D.Z. št. 5/2007 ter 11. in 17. člena O.P.D.O. št. 86/2008, SEZNANJA, da je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 28 z dne 8.8.2013, "ne bistvena" varianta št. 26 k Splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu za izpopolnitev namakalnih del v kraju "Monte d'Oro" - 3. poseg. V smislu 17. člena O.P.D.O. št. 86/2008 bo sklep o sprejetju variante z vso zadevno dokumentacijo na razpolago v občinskem uradu zasebnih gradenj od 4.9.2013 do 15.10.2013 vključeno od 9. do 12. ure, tako da si ga lahko vsakdo v celoti ogleda. V tem obdobju do 15. oktobra 2013 lahko vsakdo predloži na Občino svoje pripombe. V istem obdobju lahko lastniki nepremičnin, kijih obvezuje sprejeta varianta, predložijo svoje ugovore. Dolina, 28. avgusta 2013 ODGOVORNI OP ZA TEHNIČNO URBANISTIČNO PODROČJE dr. inž. Massimo Veronese Em ecfi irrster LA SCUOLA EDILE Dl TRIESTE kSFF EPI hFKAi ki K PROGRAN ZA IZOBRAŽEVALNO LETO 2013 / 2014 Dokončaj obvezno šolanje, povečaj svojo profesionalnost in postani: GRADBENI DELAVEC - ZADOLZEN ZA DELA V GRADBIŠČU Brezplačen poklicno izobraževalni tečaj s štipendijo Upravičenci: mladi do 18 leta ali po 18. letu, ki niso prekinili izobraževanja. Trajanje: Triletni tečaj; 1056 ur/leto; v okviru tečaja je predvidenih 400 ur pripravništva v mestnih gradbenih podjetjih, ki po koncu triletja pogosto omogoa zaposlitev. Štipendija: Povraalo za navzočnost na tečaju za vse in štipendija za najboljše dijake. Vpisovanja le sprejemamo! Za informacije: Ul.dei Cosulich št. 10 Tel.+39 040 2822412 www.edilmaster.ts.it Tečaj financira: REGIQN E AUTONQMA FRIULI VeNEZIA GIUUA 4 Nedelja, 1. septembra 2013 TRST / GOSPODARSTVO - Pogovor ob prejemu visokega državnega priznanja Evgen Pahor, od čevljarskega vajenca do trdnega podjetnika V Črničju na severozahodnem robu Devina živi, obkrožen od svoje številne družine, podjetnik Evgen (Dženko) Pahor. Rodil se je v bližnjih Jamljah leta 1940, se pravi na začetku druge svetovne vojne. Otroštvo in mladost je torej preživel v težkih razmerah. S svojimi naravnimi talenti in predvsem s trdim delom pa se je razvil v solidnega podjetnika, najprej na gradbenem področju, potem pa še na trgovinskem in gostinskem. Pred nedavnim je prejel visoko italijansko državno priznanje, kar je dalo povod za tale pogovor. Leta 1987 ste postali vitez Republike Italije, leta 2000 njen častnik, letošnjega maja pa še komendnik. Kaj vam pomenijo ta priznanja? Zagotovo je to veliko osebno zadoščenje. Navedeni naslovi na simboličen način potrjujejo, da si v življenju le nekaj dobrega naredil. Če ti to priznavajo s tako visokim aktom, kot je odlok predsednika republike, pa je zadoščenje še toliko večje. Kot izhaja iz vašega curriculum vi-tae, ste delovno pot začeli kot čevljarski vajenec. Kako to, da ste se po treh letih čevljarjenja vpisali na zidarski tečaj? Pri enajstih letih so me starši poslali za čevljarskega vajenca v Selce pri Ronkah z namenom, da bi se izučil poklica, pa tudi zato, ker se je naša petčlanska družina s težavo preživljala. V čevljarskem delu sam nisem videl prave bodočnosti in zato sem stalno iskal kako drugo pot, ki bi mi dala več delovnih možnosti in zadoščenja. Nekega dne se je pojavilo na vratih jameljske cerkve obvestilo, da v Gorici organizirajo zidarski tečaj. Kot trinajstletni deček sem se na tečaj vpisal in se potem vsak dan iz Ja-melj vozil s kolesom v Gorico. Že pri 20 letih ste ustanovili svoje gradbeno podjetje. So vam ta korak narekovale bolj zunanje okoliščine ali podjetniška žilica? Na zidarskem tečaju sem se z dobro voljo in spretnostjo res izkazal, tako da me je zidarski mojster, naš učitelj, hotel za pomočnika na svojem gradbišču. Tam sem si nabral še dodatnih izkušenj in tako bolje spoznal zidarski svet. Nekaj let sem delal pri raznih zidarskih podjetjih, a vedno sem si želel kaj več in sanjal o svojem podjetju, s katerim bi lahko naročniku zgradil hišo po načrtu, sam pa načeloval svojim sodelavcem in odločal o ceni storitve. Čeprav nisem veliko vedel, kaj podjetništvo pravzaprav pomeni, in mi niti starši niso mogli v tem smislu veliko pomagati, sem se nekega dne odločil, da ustanovim svoje podjetje. To je bilo februarja 1961. Kot izpričuje tudi življenjska drža vaših petih otrok in njihovih potomcev, ste zaveden Slovenec. Je Slovenec v vas kdaj prišel v spor s podjetnikom? Nimate kdaj vtisa, da se po naših vaseh preveč gradi? Prepričam sem, da biti zaveden Slovenec nima veliko opraviti s količino gradenj po naših vaseh. Vsekakor se je zlasti v prvih štirih desetletjih po drugi svetovni vojni, v polnem ekonomskem razcvetu, po vsej Evropi veliko gradilo, ker je bilo v tem smislu veliko povpraševanja. Tako je bilo tudi pri nas. Sicer pa okrog gradbeništva cveti cela vrsta obrtniških dejavnosti, od kamnarstva, mizarstva do električarstva in vodnega inštalaterstva. Škoda le, in to me kot slovenskega podjetnika boli, da nismo znali zamejski Slovenci v večji meri tega izkoristiti. Konec koncev, če se gradi in dela na naši zemlji, naj to vsaj delajo naši podjetniki in naši obrtniki. Na tak način bi poleg kulturne in jezikovne plati lahko okrepili tudi gospodarsko osnovo manjšine. Danes moramo žal ugotavljati, da je naša gospodarska osnova dokaj šibka in vsekakor ne tako močna, kot bi lahko bila. Svojo dejavnost ste že sredi osemdesetih let minulega stoletja začeli širi- Prefektinja Francesca Adelaide Garufi izroča Pahorju naslov komendnika kroma ti na trgovinsko in na gostinsko področje. Danes načeljujete razvejani družbi Pahor Group, ki šteje deset podjetij in zaposluje več kot 100 ljudi. Kaj vam je omogočilo takšen uspeh? Z ženo Mileno sva vedno delala in ustvarjala za osebno zadoščenje, a tudi za bodočnost najinih otrok. Skušala sva jim dati kulturno in podjetniško izobrazbo in danes z veseljem in z očetovskim zadoš- čenjem ugotavljam, da se je to obrestovalo. V slogi je moč, tako da danes skupaj upravljamo in vodimo podjetja, kot so Fer-rojulia v Tržiču in Cdu v Milanu na področju industrijske distribucije, picerija Minimax v Tržiču, šest podjetij in trgovin v državah bivše Jugoslavije za distribucijo vulkanizerske in avtomehanične opreme ter podjetje Tenuta Nobile Castelduino za promocijo agriturističnih dejavnosti. Že pet let nas pretresa huda finančna in gospodarska kriza. Kako ji kljubujete? Časi so res težki, a podjetnik ima dolžnost vztrajati in s trdim delom nadaljevati svojo pot v pričakovanju boljših časov. Ker se kriza dotika vseh sektorjev in traja res dolgo časa, je potreba po zunanji pomoči večkrat neizbežna. Če si pa v predkriznem času resno in marljivo delal, primerno kapitaliziral svoje dejavnosti in pravilno izbiral svoje strategije, se skozi čas suhih krav lažje prebiješ. To je tudi prava vzmet za uspešen naskok v boljših časih. Kaj bi še radi uresničili kot podjetnik in kot človek? Oh, veliko stvari bi še rad delal in ustvaril. Hvala Bogu čutim še veliko notranje energije in najini otroci ter dvanaj-sterica vnukov me naravno spodbujajo, da bi še kaj dal od sebe. Pred leti smo kupili 110 hektarjev zemlje od Kohišča do Grmade nad Devinom ter 100 hektarjev nad Do-berdobskim jezerom. Odkupili smo slovensko zemljo, ki je prešla z leti v tuje roke. To mi je kot Slovencu v velik ponos. Želel bi razviti inovativno turistično-kmetij-sko dejavnost, ki bi ohranila in varovala naravno kraško okolje ter istočasno dala možnost turistom in lokalnim obiskovalcem, da spoznajo našo lepo kraško zemljo. (mb) Branje slovenske pripovedke Prijatelja V občinski knjižnici Quarantot-ti Gambini pri Sv. Jakobu (Ul. delle Lo-dole 7/a) bo jutri ob 17. uri v okviru pobude Svet zgodb na sporedu branje slovenske pripovedke »Prijatelja - Due ami-ci.« Srečanja se bo udeležil ilustrator Štefan Turk, sodelovali pa bodo tudi mali člani folklorne skupine slovenske osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare z učiteljico Ljubo Leghissa, fotografinja Helena Volpi in pesnica Sanja Širec, ki bo prebrala nekaj svojih pesmi. Miss FJK v Sesljanu Na plaži pri kopališču Castelreg-gio v Sesljanu bodo drevi ob 21. uri izvolili najlepše dekle v deželi Furlaniji Julijski krajini. Večer bo vodila Giulia Grillo, dekleta pa se bodo predstavila v kopalkah in večerni obleki. (u)TRI(n)KI v Trnovci SKD Vigred vabi v torek, 3. septembra, ob 20.30 na dvorišče domačije Škerk v Trnovci na ogled predstave (u)TRI(n)KI, v kateri nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. V primeru slabega vremena bo predstava zaživela v šempolajski Štalci. Spremenjen urnik Tržaška občina sporoča, da bo urad za produktivne dejavnosti v Ul. Genova 6 od jutri deloval s spremenjenim delovnim urnikom, in sicer ob ponedeljkih od 14.30 do 15.30, ob četrtkih pa od 11. do 12. ure (tel št. 040/6758013). OPČINE - Še danes na vrtu Prosvetnega doma Srečanja na prazniku DS Nadaljuje se na Opčinah pri društvu Tabor pokrajinski Demokratski praznik. Po petkovem in sobotnem večeru, na katerih sta bila prisotna evropski poslanec Luigi Berlinguer, ter senator Francesco Russo. Poslanka Tamara Blažina jena včerajšnjem srečanju predstavila pobude proti nasilju nad ženaka-mi, sledila pa je razprava o Evropski uniji po vključitvi Hrvaške, na kateri sta predsednica deželne vlade Debora Serracchiani in evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš odgovarjali na vprašanja odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča. Danes, 1. septembra, bo na vrsti poslanec Ettore Rosato, ki se bo soočal z vprašanji občinstva ob 18. uri. Ob 19. uri se bo odvijala glavna pobuda, na kateri bodo med drugimi sodelovali tržaški župan Roberto Cosolini, župan občine Treviso Giovanni Manildo ter pokrajinski tajnik Demokratske stranke Štefan Čok. Praznik bo kot običajno tudi priložnost za prijateljsko druženje in uživanje dobre hrane ob prijetni glasbeni spremljavi, ki jo bo nudila skupina Oasi. Med sinočnjo razpravo o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo kroma DEBELI RTIČ - Čezmejni kamp za rehabilitacijo mladih Humanitarni projekt, ki podira meje Rotary kluba iz Milj in Kopra sta poskrbela za enotedenski kamp za 33 otrok s posebnimi potrebami Na Debelem rtiču so sinoči uradno odprli peti Rotary Kamp 2013, ki ga vsaka tri leta prirejata Rotary kluba iz Kopra in Milj. Pobuda je nedvomno hvalevredna, saj omogoča enotedenske počitnice za rehabilitacijo otrok in mladih s posebnimi potrebami. 33 mladostnikov - 18 iz Italije in 15 iz Slovenije, bo obiskovalo delavnice muzikoterapije, fizioterapije, tečaje plavanja, gledališkega nastopanja in podobno. Seveda pa ne bo manjkalo družabnih trenutkov ob tomboli in drugih podobnih sprostitvenih igrah. Včerajšnjega srečanja se je ob predsednikih Rotary klubov iz Milj Ric-carda Novacca oz. Kopra Janeza Starmana, ki si že tri leta prizadevata, da bi mladostniki preživeli čim bolj prijeten in brezskrben teden, udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel. Čeprav sama ni članica nobenega Rotary kuba, je pohvalila tovrstne oblike čezmejne solidarnosti, predvsem ko gre za pomoč manj srečnim otrokom in mladostnikom. »V času, ko Evropa doživlja hudo ekonomsko krizo, vliva prostovoljstvo nedvomno novega elana in spodbud.« Predsednik konzulte oseb s posebnimi potrebami za Deželo FJK Vincenzo Zoccano, se je kluboma zahvalil za nesebično pomoč osebam, ki lahko kljub fizičnim ali pa psihičnim težavam preživijo nepozaben teden dni v družbi. Na slovesnosti je s svojimi skeči sodeloval tudi komik in imitator Andro Merku, ki bo mlade zabaval tudi med tednom. Ministrica Komelova je otrokom podelila opremo za bivanje v kempu kroma / TRST 5 Nedelja, 1. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / . SEPTEMBRSKI VAŠKI PRAZNIK NP^ IN RAZSTAVA-SEJENI TIPIČNIH PRIDELKOV KRASA IN RREGA SAN DORLIGO DEILA VALLE OBČINA DOLINA Gročana, 6., 7. in 8. septembra 2013 V priredbi Slovenskega kulturnega društva Krasno polje Gročana, Pesek, Draga pod pokroviteljstvom in v sodelovanja z Občino Dolina in s Pripravljalnim odborom v okviru pobude »Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva«. Ob podpori Zadružne kraške banke in družbe SIOT-TAL PRIPRAVLJALNI ODBOR ZKB C UTÁ Ü DNEVI KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA Včeraj danes Danes, NEDELJA, 1. septembra 2013 TILEN Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.43 - Dolžina dneva 13.17 - Luna vzide ob 2.25 in zatone ob 17.16 Jutri, PONEDELJEK, 2. septembra 2013 ŠTEFAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,7 stopinje C, zračni tlak 1018,3 mb ustaljen, vlaga 47-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,2 stopinje C. OKLICI: Piero Fonda in Marta Racis, Alessio Ruggieri in Giuliana Mele, Franco Cecotti in Neva Biondi, Nilo Cara-cristi in Elena Croci, Paolo Ronzani in Svetlana Petrenko, Adi Pecchiari in Francesca Miraz, Paolo Umari in Manuela Stocovaz, Luca Ghersini in Livia Pulcini, Sergio Kari in Toffee Mase'. CI3 Lekarne 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino Danes, 1. septembra 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Ul. di Servola 44, Ul. dell'Istria 18/B, Bazovica - 040-226165. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 - 040 421125, Ul. di Servola 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. di Servola 44, Ul. dell'Istria 18/B, Bazovica - 040-9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Istria 18/B - 040 7606477. Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. septembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX Settembre 6 - 040 371377, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Settembre 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - AMBASCIATORI - 15.10, 16.50, 18.40, 20.30, 22.15 »Monster University«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 18.15, 20.00 »Searching for Sugar Man«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »In trance«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una canzone per Marion«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 17.50, 20.45, 22.15 »La variabile umana«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »In another country«; 19.00 »A Royal affair«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.15 »Dvojina«; 21.10 »Elizij«; 16.05 »Kick Ass 2«; 13.05, 18.15, 20.10 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 20.50 »Mi smo Mil-lerjevi«; 21.15 »Odrasli 2«; 13.30, 17.30, 18.25, 19.45 »One direction: To smo mi 3D«; 13.05, 15.20, 17.40 »Smrkci 2«; 14.20, 16.30, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 13.00, 15.05, 17.15 »Turbo«; 14.10, 15.30, 16.15 »Turbo 3D«; 20.30 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Vita da Pi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Shadowhunters - Citta' di ossa«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Elysium«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.00 »Turbo«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Red 2«; Dvorana 4: 11.00 »Monster University«; 18.30, 20.20, 22.15 »L'evocazione - The conjuring«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 11.10, 13.25, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »In trance«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Elysium«; 11.00, 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 »Shadowhunters - Citta' di ossa«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »L'evocazione - The Conjuring«; 10.50, 13.10, 17.35, 19.55, 22.15 »Red 2«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50, 21.30 »Monsters University«; 22.05 »Monsters University 3D«; 11.10, 13.15, 15.15, 15.35, 17.20, 19.25 »Turbo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Elysium«; Dvorana 2: 15.40, 17.45, 20.00, 22.10 »Monsters University«; Dvorana 3: 15.00, 16.45 »Turbo«; 18.30, 21.00 »L'evoca-zione«; Dvorana 4: 15.00, 17.20, 20.10, 22.15 »Red 2»; Dvorana 5: 16.00, 17.45, 20.15, 22.00 »La variabile umana«. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 48. študijske dneve Draga 2013 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). Danes, 1. septembra, bo ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri pa predavanje dr. Branka Cestnika na temo Cerkev na razpotju - 50 let potem; ob 16. uri bo počastitev stoletnice pisatelja Borisa Pahorja in podelitev 2. Pe-terlinove nagrade. Zaključno predavanje ob 16.15 bo imel dr. Aleš Maver na temo Slovenija pred ponavljanjem razreda. TABORNICE IN TABORNIKI Rodu modrega vala vabijo vse člane, starše in prijatelje na praznovanje 60. obletnice ustanovitve taborniške organizacije, ki bo danes, 1. septembra, v kamnolomu v Repniču. Večer s tabornim ognjem se bo začel ob 19.30, sledila bo družabnost. Taborniški srečno! SKD VIGRED vabi na predstavo »(u)TRI(n)KI«, ki bo v torek, 3. septembra, ob 20.30 na dvorišču domačije Škerk v Trnovci, v primeru slabega vremena v Štalci v Šempolaju. Nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na »Predvečer 9. Koncerta za Mir« v sredo, 4. septembra«, ob 18.00 v občinski sejni dvorani v Zgoniku. Predstavili bomo projekt sodelovanja med organizacijo »Shoqata e grave fermere Krusha e Vogel«, ki združuje vojne vdove z vasi Krusha in Vogel (Kosovo) ter »Comi-tato pace convivenza solidarieta Danilo Dolci, Ipsia-Acli in Ipri-rete Corpi ci-vili di pace« (s podporo Furlanije-Julij-ske krajine). Pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in podporo Pokrajine Trst. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa in Brega od petka, 6. , do nedelje, 8. septembra, v Gročani. Ples s skupinami Ni panike, Orange juice in Lisjaki, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov. V nedeljo ob 17.30 uradni pozdravi in nastop Godbene-ga društva V. Parma Trebče. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na »9. Koncert za mir«, v petek, 6. septembra, od 17.00 dalje v Zgoniku. Nastopili bodo: My Space Invaders, Welcome Coffee, Radio Zastava, Dežurni krivci, Fool fighters (Foo fighters tribute band), Slick Steve & the Gangsters in Greta Moise. Potekala bosta tudi sejem izmenjave (oblek in modnih dodatkov) ter zbiranje rabljenih mobilnih telefonov. V sodelovanju z AŠK Kras, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in podporo Pokrajine Trst. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje z videoposnetki »Odkrivanje Mehike z jadrnico«, ki ga bo imela Jasna Tuta v prostorih Kulturnega doma v Nabrežini v soboto, 7. septembra, ob 20.30. SKP IN SIK vabita v soboto, 7., in nedeljo, 8. septembra, v Ljudski dom v Podlonjerju, na »Praznik odporniškega gibanja«. V soboto ob 19.00 srečanje s Stanko Hrovatin, pokrajinsko predsednico VZPI-ANPI in Claudio Černigoj, ki bo predstavila raziskavo o Verdelskih partizanih. Ob 20. uri koncert s skupinami Sottomayor, The Grafenberg und the Alkotesters in Osli. V nedeljo skupina The Bob lo-nes. Odprtje kioskov ob 18.00. PREDVEČER VILENICE: Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Skupino-Gruppo 85 in Slovenskim klubom prireja predvečer 28. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v torek, 10. septembra, ob 19.30 v dvorani G. Costantinides v Mestnem muzeju Sartorio v Trstu. Večer bodo oblikovali Marko Sosič, Florjan Lipuš in Mauro Covacich. Moderatorka bo prof. Veronika Bre-celj. Srečanje je preddogodek festivala Slovencev v Italiji - Slofest. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, cPogteSno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604. SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi na vodeni ogled razstave ribiškega orodja »Iz zapuščine nabrežinskih ribičev«. Ponudba vključuje tudi krajši sprehod po Ribiški poti do razglediš-ča Oljščica. Obiski (do 5. okt.) so namenjeni šolam, ki naj se za ogled predhodno najavijo. Najava in informacije na št. 347-4033343. S Izleti OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porčinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Makedonijo od 6. do 13. septembra: arheološki ostanki davnih mest in astronomski observatorij, zanimivi samostani z edinstveno zbirko ikon na svetu, obisk poleg ostalega tudi petih največjih mest, naravnih parkov, jezer (med njimi Ohridsko, najstarejše v Evropi), vožnja s čolni v podzemsko jamo, trgatev »grozdobera«, spoznali bomo kulinariko, bogato folklorno izročilo itd. Informacije in prijave na +38670407923 ali dusan.pav-lica@siol.net. t V 83. letu starosti se je vrnil k Očetu Msgr. G. Marij Gerdol Vest sporočajo brat Jožko s Tatj'ano, svakinja Adriana in gospa Matilda Lenarčič Od njega se bomo poslovili v četrtek, 5. septembra, od 9.30 dalje v cerkvi Sv. Jakoba, kjer bo sveta maša ob 11.00. Sledil bo pokop na pokopališču na Ka-tinari. Trst, 1. septembra 2013 Zadnji pozdrav stricu Mariju. Nečaki Giuliana, Peter, Alessandro, Ivana in Veronika z družinami Župnijski svet z župnikom p. Rafkom Ropretom, cerkveni pevski zbor in farna skupnost župnije Sv. Trojice na Katinari se klanjajo spominu msgr. Marija Gerdola ter izrekajo bratu Jožku in sorodnikom globoko sožalje. Klanjamo se spominu msgr. Marija Gerdola, našega dolgoletnega cerkvenega asistenta. Gospod naj mu bo večni plačnik. Skavti in skavtinje Globoko prizadeta ob smrti msgr. Marija Gerdola, dolgoletnega župnika v Boljuncu, se ga s hvaležnostjo spominja ter sočustvuje s prizadetimi svojci Župnijska skupnost iz Boljunca s svojim župnikom g. Špehom 2.9.2000 2.9.2013 Branko Guštin Za vedno v naših srcih. Svojci Repen, 1. septembra 2013 t Zapustil nas je naš dragi Aldo Colja Žalostno vest sporočajo žena Luciana, hčerki Darija in Tanja z družinama, sestri Karla in Mirjam Pokojnik bo ležal v cerkvi Sv. Martina na Proseku v torek, 3. septembra, od 13. ure. Sledila bo maša ob 14. uri. Prosek, 1. septembra 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna Čau, nono, Mojca, Valentina, Jasna, Danijel in Matej Ob izgubi dragega očeta izrekamo Tanji Colja iskreno sožalje. Vsi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu ZAHVALA Emilio Škabar Posebna zahvala gre gospodu Bedenčiču, dr. Starcu, osebju Zdravstvenega okraja iz Nabrežine in županu Pisaniju za njegovo razpoložljivost ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Iskreno se zahvaljujemo gospe Silvi in njeni družini za dragoceno pomoč. Družina Repen, 1. septembra 2013 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Magda Gregori vd. Krizmancic Ob izgubi drage mame in none se iskreno zahvaljujemo župniku Žarku, nosilkam sveč in cvetja, pevskemu zboru ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Svojci Bazovica, Trst, 1. septembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda 2.9.2012 2.9.2013 Boris Bandi Pred letom dni si odšel in za sabo pustil nenadomestljivo praznino. Cinzia in družina 6 Nedelja, 1. septembra 2013 TRST / JTLH>U5KI DNEVI DRAGA 2013 Pirk Finjigiijcwcgi dem* - Opiln» rjun.ijiPj LL-jf.i Si Pene.*, T, stpltmbre Ob 14.00: dr. H- ji iku CLiCrlik CERKEV NA RAZPOTJU LET POTEM Ob 16.00; PODELITEV 2, PETEFiLINOVE NAGRADE Ob 16.15: At. Alti M.ivtr SLOVENIJA PRED PONAVLJANJEM RAZREDA Ob i.0-0 uri bo na prireditvenem prostoru sveta maša. Čestitke SKD Grad od Banov vabi Danes slavi okrogli rojstni dan naša draga teta SONJA! Še na mnoga leta, polna ¡zdravja in veselja, ji želimo vsi, ki jo imamo radi. Dragi nono BRUNO, 80 svečk na torti že gori, naj jih v bodoče na njej še več stoji; za pihanje pa naj te nič ne skrbi, saj s tabo pihali bomo mi vsi. Jan, Matjaž, Maja, Zala, Jakob, in Neža. 85 ur zamude za 85 let LJUBE TENCE, vse najboljše ji iz srca želijo sestrična Ljana, Giorgio in Milena. SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. DRŽAVNI LICEJ A.M. SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk začel 12. septembra, ob 9. uri, jesenski izpiti pa 2. septembra. Razpored preizkušenj je na oglasni deski. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 2. septembra, ob 11.00 na sedežu šole Gregorčič v Dolini. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo 1. seja Zbora učnega osebja v ponedeljek, 2. septembra, ob 10. uri v dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 2. septembra, ob 9.00 na sedežu ravnateljstva pri sv. Ivanu. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 9. septembra. Prvi teden pouka bo potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 12.30 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri sv. Ivanu od 8.00 do 12.30, nižja srednja šola pri sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 16. septembra pouk stekel po rednem urniku. NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel v torek, 10. septembra, ob 8. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v novem šolskem letu v torek, 10. septembra. Otroški vrtci in osnovne šole: od 8.00 do 12.00 (brez kosila). Nižji srednji šoli: pet učnih ur, in sicer: Kosovel od 8.00 dalje, Levstik od 7.55 dalje. Prvi teden pouka: otroški vrtci: od srede, 11., do petka, 13. septembra, bo pouk samo v dopoldanskem času (s kosilom). Osnovne šole: od danes» 1.9. na I tradicionalni vaški praznik »POD KOSTANJI« Ples z ansamblom S0UVENIR srede, 11. septembra, bo pouk potekal redno (s kosilom). Nižji srednji šoli: pet učnih ur. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v četrtek, 12. septembra, s sledečim urnikom: vrtec od 7.30 do 12.30, osnovna šola od 8.00 do 12.00, srednja šola od 7.45 do 12.35. Dne 12. in 13. septembra, ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). Ü3 Obvestila ZSKD obvešča, da bo v kratkem objavljen razpis za civilno službo za polnoletne (od 18. do 28. leta). Zainteresirane pozivamo, da spremljajo spletno stran državnega Urada ARCI za civilno službo www.arciserviziocivile.it. Informacije tudi na www.zskd.eu JK ČUPA organizira 2. društveno regato danes, 1. septembra, s štartom ob 12. uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisi v tajništvu, po telefonu in e-po-šti. Taka regata daje možnost udeležbe res vsem društvenim jadrnicam, zaradi že običajnega sklepa o obvezni uporabi izključno »belih jader« in zato manjše spretnostne zahtevnosti: skratka brez uporabe spinakerjev in podobnih jader. Pričakuje se številno udeležbo. Sledi družabnost. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, danes, 1. septembra, organizira večerni naravoslovni sprehod v odkrivanju novih živalskih vrst po dolini Glinščice, ki so budne prav od mraka do zore, z iskanjem znakov njihove prisotnosti, kot so petje, klici, pre-letavanja ali šuštenje med grmi in v goščavi. Štart ob 17.00 s Sprejemnega centra Naravnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu. Za info in rezervacijo izletov v slovenskem jeziku: tel.: 040-8329237 (od pon. do pet. od 9. do 11. ure) - e-mail: info@riserva-valrosandra-glinscica.it ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi danes, 1. septembra, k Marijini kapelici pri Lajnarjih, kjer bo ob 18. uri tradicionalna sv. maša. SKD GRAD od Banov obvešča, da bo tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« danes, 1. septembra, ter v soboto, 7. in nedeljo, 8. septembra. V sklopu vaškega praznika bo na ogled razstava klekljarske skupine Ribice. A.S.D. NK KRAS REPEN IN FC PRI-MORJE vabita na prvi trening ter informativno srečanje sezone 2013/14 za otroke letnikov 2003-2008 na športnem igrišču Rovna na Proseku v ponedeljek, 2. septembra, ob 17.30. Informacije na tel.: 348-2656995 (Mauro), 340-2467782 (Franco), 3346563915 (Giacomo). ANPI - VZPI: v ponedeljek, 2. septembra, ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah seja predsednikov sekcij. Na dnevnem redu bo priprava srečanja, ki bo 13. septembra v Narodnem domu ob 70. obletnici Posebnih bataljonov. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti na začetniški tečaj za umetnostno kotalkanje in hokej na roler-jih, ki se bo začel v ponedeljek, 2. septembra, ob 16. uri na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko kličete na 328-6421825. AŠD SOKOL organizira na odprtem igrišču v Nabrežini »Športni kamp« za otroke rojene v letih od 2001 do 2007, od ponedeljka, 2., do petka 6. septembra, od 8.00 do 16.00. V primeru slabega vremena v telovadnici. Informacije Marko Švab, tel. 340-8556304. KRU.T obvešča, da s septembrom deluje društveni sedež, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, z običajnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od ponedeljka do četrtka tudi od 15.00 do 18.00. Tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. MEPZ IGO GRUDEN vabi stare in nove pevce k začetku nove sezone. Prva vaja za bližnje nastope v Kranju, Spi-limbergu in Trstu bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice od 9. do 12. ure v skupinah: 3. skupina od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis: info@bambinieadulti.org. SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovno in srednješolce na poletno glasbeno delavnico »Veselo poletje pri veseli pomladi - vsaka pesem je zgodba...«, ki jo bosta s pevskimi, glasbenimi in ustvarjalnimi dejavnostmi vodila glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Delavnica bo vsak dan od 2. do 6. septembra, od 9. do 16. ure v Fin-žgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 39. Vpisovanje in informacije na št. 328-635626 ali 3357869448, na goranruz@gmail.com ali puric1@hotmail.it. URAD ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI Občine Devin Nabrežina, bo v ponedeljek, 2. septembra, zaprt. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela v torek, 3. septembra. Urnik: ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 17.00 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Informacije in vpis na tel.: 349-6483822 (Mileva) TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico. Prva vadba bo v torek, 3. septembra, od 9. do 10. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na prvo srečanje v novi sezoni 2013/14, ki bo v sredo, 4. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bosta prvi vaji v novi sezoni v sredo, 4., in v petek, 6. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. V nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri nastop na proslavi v Bazovici. VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare tečajnike in nove interesente, da v sredo 4., in sredo, 11. septembra, od 18.30 do 20.00 bosta potekali dve brezplačni vadbi joge z učiteljem Goranom Korenom, v društvenih prostorih v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Od srede 18. septembra, bomo pa pričeli z redno vadbo in sicer v dveh terminih: od 17.30 do 19.00 začetniki, od 19.00 do 20.30 nadaljevalci. BARKOVLJE - cerkev sv. Jerneja: ob 2. obletnici smrti prijatelja in bivšega predsednika zbora Pavla Ugrina, poklanjajo pevci mašo v petek, 6. septembra, ob 18.30. MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 6. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 7. septembra, od 10.00 do 12.00 na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole S. Gregorčič). Za info pokličite na tel. št. 328-5761251 ali pišite na naslov: info.mkib@yahoo.it TEČAJI V HARMONIJI 2013/14: Center Otrok in Odraslih Harmonija bo v petek, 6. septembra, predstavil v Ul. Canova 15, niz pobud za odrasle in otroke za šolsko leto 2013-14: slovenščina, italijanščina, ruščina, angleščina, harfa, glasba za dojenčke, nosečnice, otroke, elektronska glasba, flavta, harmonika, risanje in umetnost; tečaj, ki ima kot cilj izboljšanja samopodobe, partnerskega odnosa in odnosa z drugimi ter veliko drugega. Toplo vabljeni! Info: 328-0196920 ali center.harmoni-ja@gmail.com FOTOKROŽEK TRST80 vabi prijatelje in fotografe naj se udeležijo fotografskega natečaja »4 letni časi v Bazovici«. Informacije in pravilnik na www.trst80.com ali na tel. 3294128363 (Marko). SKD IGO GRUDEN - BALET: vadba klasičnega baleta za otroke pod vodstvom plesne pedagoginje Marjetke Kosovac se bo začela v ponedeljek, 9. septembra, v društvenih prostorih v Nabrežini. Vaje bodo ob ponedeljkih in sredah, ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17. uri za otroke iz 1. in 2. razreda osnovne šole in ob 18. uri za starejše otroke. Za informacije baletna.igogruden@yahoo.it ali 3294615361 (Jasna). UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bodo skupine začele z vadbo v ponedeljek, 16. septembra: osnovna motorika (3 - 6 let) pon in pet 16.45 - 17.45 - center M. Čuk (Re-pentabrska ul. 66); vse ostale skupine so v telovadnici OŠ Bevk: zajčki (7 - 10 let) pon 16.30 - 18.30 in pet 17.00 - 18.30; strele (11 - 14 let) pon 18.00 - 19.30, sre 19.00 - 20.15 in pet 18.00 - 20.00. Za vpis in informacije: info@cheerdancemillenium.com, Jasna - 347-8535282 in Ryan - 3479227484. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetnike): pon 19.30-21.30 in/ali pet 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon 18.00-19.00 (center M. Čuk-Re-pentabrska ul. 66). Prvo srečanje v pon. 16. septembra. Vpis in informacije: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 3479227484. SLOFEST v petek, 20., v soboto, 21. in nedeljo, 22. septembra, v Trstu. 40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhinjah. Prijave z akontacijo do 8. septembra, v trgovini z otroško obutvijo v Ul. dei Salici na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Nazarija na Proseku ali na tel. št. 3298012528. Pohitite! Osmice OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Tel. 339-4193779. OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. PAOLO PAROVEL je odprl osmico v Mačkoljah št. 33. Tel. št.: 040-231572. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5, je odprta osmica. Vabljeni! Tel. 040229270. SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701. V REPNU na Rovniku št. 230 so Batkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni! S Poslovni oglasi UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta. +38651655822 +38631770410 0 Mali oglasi PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo ali prodamo dvomesečnega starega psička, mešane pasme. Tel. 040-229224. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM KNJIGE za 1., 2. in 3. razred liceja F. Prešerna. Klicati na tel. št. 339-6663863. PRODAM kraško skrinjo, okrašeno z rožami (dolžina 210, širina 56, višina 59). Tel. št.: 339-7396098. PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM učbenike za 1. leto humanističnega liceja A. M. Slomšek. Tel. št.: 040-200622. PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. SEŽANA dvosobno stanovanje 56 kv.m., spalna in dnevna soba, kuhinja, terasa, kopalnica, kletni prostor. Tel. 00386-31-512103. V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem prenovljeno stanovanje. Tel. št.: 3388028163. Loterija 31. avgusta 2013 Bari 64 84 12 63 15 Cagliari 43 20 19 73 55 Firence 25 15 05 19 10 Genova 75 56 09 33 78 Milan 85 88 18 56 50 Neapelj 75 64 45 48 46 Palermo 48 63 49 90 57 Rim 64 81 68 62 40 Turin 44 35 27 37 33 Benetke 46 18 50 44 82 Nazionale 31 49 47 16 33 Super Enalotto Št. 105 11 20 50 62 70 85 jolly 59 Nagradni sklad 10.191.346,04 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 14 dobitnikov s 5 točkami 20.546,82 € 988 dobitnikov s 4 točkami 301,03 € 33.145 dobitnikov s 3 točkami 17,65 € BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino, sta odprla osmico na Kati-nari pri Nadliškovih. Tel. 3356067594. Toplo vabljeni! DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri- ščiki 18. Tel. 339-2019144. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. Vabljeni! Superstar Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 30.103,00 € 158 dobitnikov s 3 točkami 1.765,00 € 2.405 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.934 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.272 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GRADIŠČE - Spet izgredi in poskusa bega Šest priseljencev na begu, dva v zaporu čakata na proces Nemiri v centru za nezakonite priseljence CIE v Gradišču se nadaljujejo. Potem ko se je v noči s srede na četrtek kakih dvajset tujih državljanov povzpelo na streho bivše kasarne Polonio, da bi opozorili na svojo življenjsko stisko, je v petek šestim priseljencem uspelo zbežati iz centra. Štirje izmed njih so zbežali popoldne in so še vedno na begu, dvanajst jih je ograjo centra preskočilo pod večer. Šest priseljencev so takoj prijeli, šestim je uspelo zbežati nekoliko dlje. Štiri izmed njih so varnostniki izsledili nedaleč od centra.Dva sta se vrnila v svojo sobo, dva maroška državljana pa sta policiste fizično napadla; zaradi tega so ju policisti takoj zatem aretirali in ju prepeljali v goriški zapor, kjer čakata na sojenje. Dva udeleženca večernega bega pa sta še vedno neznano kje. V centru CIE je napeto že več tednov. Nekateri izmed tujih državljanov so v njem zaprti že štirinajst mesecev in neprestano opozarjajo na slabe življenjske razmere. Zadnji poskus bega so zabeležili pred približno dvema tednoma, ko je šestim nezakonitim priseljencem, ki so bili v preteklosti že obsojeni zaradi raz-pečavanja mamil, tatvin, ropov in prodaje ukradenega blaga, uspelo preskočiti zid in ograjo centra CIE ter zbežati neznano kam. Prejšnji teden so policisti aretirali priseljenca iz severne Afrike. Moški jim je najprej grozil s kosom razbitega stekla, nato pa jih je fizično napadel. Medtem ko sile javnega reda še naprej iščejo šest tujih državljanov, ki so zbežali v petek, se v centru CIE nadaljuje nameščanje varnostnih panelov, ki so jih med protesti priseljenci razbili. Dokler se dela ne bodo zaključila, morajo priseljenci dneve preživljati v svojih sobah; na dvorišče se lahko odpravijo le v majhnih skupinah pod strogim nadzorstvom varnostnikov. O nemirih so obveščeni tudi v Rimu. Ravno včeraj so potrdili, da bo 9. septembra predsednik komisije za človekove pravice v senatu Luigi Manconi obiskal center CIE v Gradišču in se seznanil z njegovimi težavami. (av) V preteklih dneh so nekateri priseljenci iz protesta spali na strehi centra CIE bumbaca GORICA - Parkirna ura bo stala en evro Jutri stopa v mestnem središču v veljavo nov parkirni režim p < pgitgmclro. Tabla z novim urnikom foto a.v. Z jutrišnjim dnem bo v Gorici stopil v veljavo nov parkirni režim. Razlik med cono A in cono B po novem ne bo več; parkiranje v modrih conah bo povsod stalo en evro na uro, parkirnino pa bo treba plačevati med 10. in 19. uro neprekinjeno. Naj omenimo, da je bilo treba za cono B do včeraj odšteti 60 centov na uro, plačati pa je bilo treba že ob 8. uri zjutraj. Občina je že poskrbela, da je na table prilepila nove urnike. Go-ričani se bodo morali takoj privaditi na nov parkirni režim, saj je bilo doslej parkiranje med 13. in 15. uro brezplačno, v nekaterih ulicah pa je bilo prosto tudi v popoldanskih urah. Od jutri pa bo treba za parkiranje v vseh modrih conah plačati en evro na uro od 10. do 19. ure. Odslej bo veljal tudi enoten parkirni abonma, za katerega bo treba mesečno odšteti 25 evrov. Isto vsoto bodo morali odšteti tudi občani, ki živijo na območjih z omejenim prometom (t.i. ZTL, »zone a traffico limitato«). Prilagajanje parkomatov novim tarifam je v preteklih dneh povzročilo kar nekaj nevšečnosti, saj so med delom postopoma ugašali posamezne naprave. Zaradi tega so morali vozniki poiskati najbližje delujoče parkomate in tam plačati parkirnino. Škoda le, da skoraj noben parkomat ni deloval, tako da so le maloštevilni vozniki plačali parkirnino. K sreči so bili tudi mestni redarji prizanesljivi, tako da rafala glob ni bilo. (av) ŠTEVERJAN - Poslovili so se od Žive Srebrnič Ganljivo slovo Na poslednjo pot jo je pospremila velika množica ljudi V Števerjanu so včeraj na zadnjo pot pospremili Živo Srebrnič. Od se-demnajstletnice so se v solzah poslovili številni njeni mladi prijatelji in prijateljice, sošolci in sošolke, skavti in skavtinje, prostovoljci in prostovoljke civilne zaščite, ki so sodelovali pri njenem iskanju. Da bi izkazali svojo bližino in sočustvovanje sorodnikom, seveda še zlasti mami, očetu, bratu in sestrama, so v Števerjan prišli ljudje iz Ločnika in Gorice, iz vseh okoliških vasi in tudi bolj oddaljenih krajev. Zbrana množica je napolnila cerkev in trg pred njo, ki ga je občinska uprava zaprla prometu; pogrebni sprevod sta pred cerkvijo pričakala števerjanska županja Franka Padovan in podžupan Robert Prinčič, goriško občinsko upravo sta predstavljala župan Ettore Romoli in občinska od-bornica Silvana Romano. V cerkvi je uvodoma spregovoril bivši goriški nadškof Dino De Antoni, dekan štandreške dekanije Karel Bolčina je nato ob somaševanju drugih goriških duhovnikov vodil pogrebni obred, med katerim je homi-lijo imel goriški nadškof Carlo Re-daelli. Ob zaključku maše sta se od Žive v imenu Slovenske zamejske skavt-ske organizacije poslovila Alenka Di Battista in David Bandelj, v imenu sošolcev znanstveno-tehnološkega lice-ja Simon Gregorčič pa Ivana Cotič. Mauro Leban je prebral pismo Živine tete Tereze Srebrnič, kot zadnji je prisotne nagovoril še deželni predsednik SSO Drago Štoka. Na pokopališču so zapeli skavti in skavtinje, domači mešani pevski zbor F.B. Sedej, okrepljen s pevci in pevkami iz drugih slovenskih zborov, in vokalna skupina Bodeča Neža. Zaigrala je tu- Množica na števerjanskem trgu di skupina gojencev in profesorjev slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Med slovesom je bilo izrečenih veliko lepih besed in globokih misli, še več je bilo ganjenosti in solz. Tekle so po licih otrok, mladih in manj bumbaca mladih, ki so med poslušanjem nagovorov in pesmi v sebi iskali odgovore na najgloblja vprašanja o človekovi biti. Odgovore, ki bi pomagali preboleti najtežje življenjske preizkušnje, kakršna je nedvomno tudi smrt mladega dekleta. (dr) 7 Nedelja, 1. septembra 2013 TRST / APrimorski ~ dnevnik Svinjski praznik na Vrhu V organizaciji kulturnega društva Danica in ansambla 3 prašički bo v soboto, 7. septembra, v kulturno športnem centru Danica na Vrhu potekal Svinjski praznik. Že ob 16.30 bo na sporedu tekma med »starimi« in »mladimi« iz vasi. V večernih urah bodo zaigrali ansambel Rock na bndimi, godba iz Saleža, Trio Marjetica in ansambel Trije prašički. Za hrano in pijačo bo seveda dobro poskrbljeno. Ker gre za svinjski praznik, bodo organizatorji poleg običajnih jedi na žaru gostom ponujali predvsem pečenega odojka. Solidarnostni nakupi Skupina Il Ponte prireja jutri ob 20.30 na svojem sedežu v Ulici San Michele 42 v Gorici srečanje o skupinskih nakupih v duhu solidarnosti. Cilj teh pobud je izboljšati kakovost življenja, deliti izkušnje in iskati primerne ter zdrave izdelke na trgu. Zbirajo denar za procesor V Tržiču poteka nabiralna akcija, s katero želijo zbrati dvaintrideset tisoč evrov za nakup procesorja za diagnozo rakastih obolenj. Pobuda poteka že štiri mesece, med katerimi so zbrali deset tisoč evrov, kar predstavlja eno tretjino potrebnega zneska, saj naprava stane petinšestdeset tisoč evrov. Za polovico potrebnega zneska bo poskrbelo zdravstveno podjetje, za ostalo polovico pa računajo na donacije združenj, občin, šol, župnij in posameznikov. Med glavnimi pobudniki iniciative je tudi zadružna banka iz Štarancana in Vileša, ki nudi brezplačni bančni račun z imenom »Prevenzione sanitaria Ospedale San Polo«, na katerem je mogoče nakazati denarni znesek. »Ljudje v povprečju darujejo po dvajset evrov, možno pa je darovati od pet do šeststo evrov. Jeseni bomo nadaljevali z informativno akcijo, s katero želimo opozoriti ljudi, da ne gre zgolj za solidarnostno potezo, ampak tudi za stvar kulture. Do sedaj smo pobudo promovirali pretežno v Tržiču, Štarancanu in Grade-žu, zdaj jo želimo razširiti tudi v Ron-kah, San Pieru, Škocjan in drugih občinah. Med ljudi želimo namreč vliti zavest o pomenu preventivne zdravstvene zaščite,« pravi Mario Moratti, odgovorni pri komiteju za nabiralno akcijo. (av) Danes bo Soška regata Na Soči med Solkanom in Podgo-ro bo danes tradicionalna Soška regata, že 28. po vrsti. Start bo ob 11. uri pri čolnarni kajak kluba Soške elektrarne pod solkanskim jezom. Prijave bodo zbirali tudi danes od 9. ure dalje. V Gorici kar dve tržnici V Gorici bosta danes kar dve boljši tržnici; združenje Nuovo lavoro prireja svojo v popoldanskih v spominskem parku, združenje Tutti insieme pa med 8. in 14. uro na Placuti. Abonmajska kampanja V goriškem gledališču Verdi lahko stari abonenti od jutri do sobote, 14. septembra, potrdijo svoje abonmaje, medtem ko bodo novi na razpolago od 19. septembra. Blagajna v Ulici Garibaldi (tel. 0481-383601) bo odprta od ponedeljka do sobote med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro; zaprta bo ob nedeljah, od ponedeljka, 16. septembra, do srede, 18. septembra, in v petek, 11. oktobra. 8 Nedelja, 1. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / ŠTEVERJAN - Likof ni le enogastronomski praznik Z| V i i V • zdruzemmi močmi do odmevne prireditve Ali je mogoče prirediti praznik, v njegovo organizacijo vključiti vsa vaška društva in mlade, poskrbeti za promocijo teritorija in obenem predstaviti kakovosten izdelek? V Števerjanu so na to vprašanje odgovorili z odličnim receptom, ki se imenuje Likof. Po pogovoru s Fabjanom Korsičem, enim izmed glavnih organizatorjev pobude in podpredsednikom vinoteke Števerjanski griči, smo odkrili, da je Likof nekaj več kot zgolj eno-gastronomska prireditev. »Likof je nastal pred približno devetimi leti s ciljem, da obiskovalcem pokažemo svoj način življenja, med katerim sta ob trdem delu potrebna tudi oddih in sprostitev,« pravi Fabjan Korsič, ki je sicer sodeloval pri organizaciji zadnjih štirih od skupno osmih izvedb. O vse večjem pomenu in priljubljenosti Li-kofa priča tudi dejstvo, da pri njegovi organizaciji sodeluje v bistvu cela vas. »Likof prireja Vinoteka Števerjanski griči v sodelovanju s kulturnima društvoma Briški grič in F.B. Sedej ter pod pokroviteljstvom števerjanske občine. Ob tem pa bi rad pohvalil mlajšo generacijo vaš-čanov, ki so pri tej pobudi zelo aktivni. Mladi so nam v veliko pomoč, saj pri organizaciji Likofa odlično izkoristijo znanje in kompetence, ki so jih osvojili v matičnih društvih,« poudarja Korsič. Likof pa je prireditev, ki bi jo lahko opisali kot pravi dogodek »Made in Števerjan«. »V bistvu je finančna investicija zelo nizka, saj pobuda sloni na prostovoljnem delu. Z nizkim budžetom in z doprinosom posameznikov uspemo ustvariti nekaj koristnega za celotno skupnost. Za vse poskrbimo z lastnimi močmi, kar je bilo letos še zlasti pomembno, saj smo prvič resneje izkoristili socialna omrežja, kot so facebook, twitter in podobno, oglaševali pa smo tudi na radiu. Investiramo S preteklih izvedb Likofa bumbaca veliko lastnih energij, tako da nam ni treba seči po visokih finančnih zneskih, kar ni zanemarljivo v tako težkem obdobju, kakršen je sedanji,« izpostavlja Korsič. Poleg promocije krajevnih avtohtonih izdelkov in pridelkov je Likof tudi priložnost za osebno kulturno obogatitev. »V obliki konferenc, pogovorov in tematskih degustacij želimo obiskovalce približati svetu vina, olja in drugih krajevnih kakovostnih pridelokv. Zaradi tega nam je v čast, da z nami sodelujejo krajevni izvedenci, od katerih se lahko tako domačini kot zunanji obiskovalci marsikaj naučijo. To pa lahko storijo v sproščenem vzdušju tudi družine, saj med Li-kofom poskrbimo tudi za zabavo in sprostitev otrok«. Predvsem v zadnjih letih se je pobuda zelo razširila, tako da je domačih GORICA - Popoldne bo sprevod Danes vrhunec folklornega festivala Folklorna skupina iz Srbije med petkovim bumbaca Poleg vegetarijanskega festivala bo danes Gorico poživilo zaključno dogajanje folklornega festivala. Ob 10.30 bo na Travniku nastop godbe iz kraja Santa Maria Nuova, ob 11. uri pa na Kor-zu Verdi koncert godb iz Celovca in Lienza. Vrhunec festivala bo sprevod po mestnih ulicah; začel se bo ob 16.30 pri cerkvi sv. Justa na Korzu Italia, nato pa se bo vil po Korzu Verdi in Ulici Petrarca do Trga Battisti, kjer bo ob 18. uri nagrajevanje, ob 19. uri koncert mladinskega zbora Freevoices, ob 21. uri pa nastop vseh folklornih skupin (ob slabem vremenu v veliki dvorani UGG). Današnjega sprevoda po mestnih ulicah se bodo poleg folklornih društev Santa Go-rizia, Danzerini di Lucinico, Danzerini Maniaghesi, Grion iz Koprivnega, Santa Lucia iz kraja Bagnarola di Sesto al Reghena, Stu ledi iz Trsta in Rak iz Rakeka udeležili tudi mahači z zastavami iz Ternija in folklorne skupine Alto Aragon iz Španije, Dimitrije IKoturovič iz Srbije, Africa Chiossan iz Senegala in Milon Mela iz Indije. Na čelu sprevoda bodo korakali mladi igralci Juventine z zastavami sodelujočih držav. in zunanjih obiskovalcev vse več. Velika zasluga gre tudi promociji dogodka, ki je štirijezična, saj lahko na spletni strani beremo prispevke v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini. »Letos smo našteli veliko tujih obiskovalcev, marsikdo pa je prišel tudi iz Furlanije in sosednjega Veneta, seveda pa je odziv domačinov vedno odličen. Čeprav je pobuda iz leta v leto večja, še vedno ne poznamo njenega pravega potenciala, saj nam je na vsaki izvedbi ponagajal dež,« dodaja Korsič, ki napoveduje, da se bo Likof zelo verjetno tudi v naslednjem letu odvijal v začetku junija, kot lokacijo pa naj bi potrdili prenovljeni vaški trg. Likof pa ni edini dogodek za promocijo Števerjana in njegovih vin, saj se vinoteka Števerjanski griči udeležuje tudi drugih pobud. Med temi naj omenimo GORICA - Festival Zakaj jemo živali? V petek pospravili 3500 krožnikov V Gorici se bo danes zaključil četrti vegetarijanski festival, ki je bil doslej izredno uspešen. V petek so v vegetarijanski restavraciji na Travniku prodali 3500 krožnikov vegetarijanskih jedi, na večerni gledališki predstavi z Jacopom Fojem se je zbralo preko 500 ljudi. Stojnice na Travniku ter v ulicah Roma, Oberdan in Boccaccio bodo danes odprli ob 10. uri. Ob 10.30 bo na Travniku v sodelovanju s festivalom folklore nastop godbe in mažoretk iz Ancone. Ob 11.30 bo Leonardo Caffo predstavil svojo knjigo »Il maiale non fa la rivoluzione«; ob 14.30 bo srečanje s psihologinjo Annamario Manzoni na temo »Zakaj jemo živali?«. Ob 15. in 17. uri bo žonglerska in lutkovna predstava društva »La casa degli gnomi«. Ob 16.30 bo Pietro Del Re predstavil svojo knjigo »Giallo Umbro«. Ob 18. uri bo predstavitev knjige »Ogni specie di liberta« ži-vinozdravnika in homeopata Marca Ver-doneja. Ob 18.15 v Mediateki in ob 19. uri v Kinemaxu bo »No impact cinema«. Ob 19. uri se bosta v Gorico vrnila psička Smil-la in njen gospodar Paolo, ki se vračata s popotovanja s »sidecarjem« po Italiji in sta dokumentirala stanje v živalskih zavetiščih. Festivalski dan se bo zaključil ob 21. uri z gledališko predstavo Diega Parassoleja in Ric-carda Piferija »I consumisti mangiano i bambini«. Več informacij je na spletni strani www.festivalvegetariono.it in na Facebook profilu »Festival vegetariano«, ki je doslej zbral 32.000 »všečkov«, kar je za goriško prireditev nedvomno zavidljiv dosežek. Čaše pod zvezdami in kiosk na prireditvi Okusi na meji, s katerim so Štever-janci že več let prisotni v Ulici Crispi. Li-kof je nedvomno pobuda, s katero gledajo Števerjanci v prihodnost, hkrati pa ne zanemarijo svoje preteklosti. »Pomembno je, da ohranimo svoje korenine in svoje tradicije. Krajevna kultura je zelo bogata, na najlepši način jo skušamo predstaviti vsem, ki nas obiščejo. Li-kof je kot projekt še vedno "work in progress', saj še iščemo najboljšo in najbolj privlačno formulo. Seveda ne skrivamo ambicije, da bi v prihodnosti podaljšali prireditev, zavedamo pa se, da je tudi en dan več zelo naporen iz organizacijskega vidika, zaradi tega se najprej želimo osredotočiti na kakovost,« zaključuje Fabjan Korsič. Albert Voncina GORICA Na kongresu člani vojaških planinskih združenj iz 12 držav Na Goriškem se bodo v prihodnjih dneh mudila predstavništva planinskih vojaških enot iz dvanajstih držav. Srečanje se vsako leto odvija v drugi državi, letos pa je bil kongres, kot mu sami pravijo, zaupan Gorici. V prejšnjih dneh so pobudo predstavili na goriškem županstvu, kjer so povedali, da bo glavno organizacijsko breme nosila krajevna sekcija združenja alpincev (ANA). Po pozdravu goriškega župana Ro-molija, ki je omenil, da je Gorica mesto, ki od nekdaj goji ljubezen do hribov in planinstva, je spregovoril Roberto Cisilin, član državnega vodstva ANA in predsednik pripravljalnega odbora napovedanega srečanja. Cisilin, ki je doma iz Medeje, je podrobno obrazložil program srečanja, ki bo že 28. po vrsti. Kot je sam povedal, gre za srečanje članic mednarodnega združenja bivših vojakov planinskih enot (IFMS - International Federation Mountain Soldiers), ki ga sestavljalo sorodne organizacije iz Španije, Francije, Švice, Nemčije, Avstrije, Italije, Slovenije, Poljske in ZDA. V Gorici bodo prisotne tudi delegacije vojaških planinskih zvez iz Črne gore, Bolgarije in Madžarske, torej zvez, ki naj bi v kratkem postale nove članice IFMS. Predsednik je posebno izpostavil odlično sodelovanje z Zvezo planinskih enot iz Slovenije, ki bo med goriškim srečanjem odigrala eno od pomembnejših organizacijskih vlog. V petek, 5. septembra, bodo predstavniki iz 12 držav obiskali Kobarid in druge kraje zgornjega Posočja. Sicer pa se bo shod kakih 80 pla-nincev-vojakov pričel v torek, 3. septembra, s prihodom delegacij in njihovo namestitvijo. V naslednjih dneh jih čakajo obiski, ogledi in sprejemi v raznih krajih Goriške. V sredo popoldne se bodo poklonili padlim italijanskim vojakom v Redipulji in avstrijskim padlim na pokopališču v Fo-ljanu. O samem srečanju in njegovem pomenu, je spregovoril še član goriške sekcije Giuseppe Verdoliva, ki je tudi omenil, da goriška sekcija ANA letos praznuje 90 let. Kongres oz. občni zbor organizacije bo v petek zjutraj na goriškem gradu. Od Gorice se bodo delegacije poslovile prihodnjo soboto. (vip) FARA - Vokalna skupina v filmu Zoran V Benetkah tudi slovenski Oče naš Vokalna skupina iz Fare (na sliki) bo nastopila na prestižnem filmskem festivalu v Benetkah. V okviru mednarodnega tedna kritike bodo pevci pod vodstvom Massima Devitorja peli na velikem platnu, in sicer v komediji Mattea Oleot-ta »Zoran, il mio nipote scemo« (Zoran, moj nečak idiot), za katerim stojita produkcijski hiši Transmedia iz Gorice in Staragara iz Nove Gorice. Film bodo v Benetkah premierno predvajali v torek, 3. septembra. Bolj ko se bliža premiera, bolj narašča pričakovanje tudi v vrstah vokalne skupine. »Vse skupaj obravnavamo kot veliko stavo,« pravi predsednik skupine Paolo Boro. Za pevce iz Fare pa to ni prvi nenavaden podvig, ki presega običajne okvire njihovih nastopov. Peli so že na argentinskih ledenikih in Andih, »festival pa je vedno festival,« pravijo. V filmu nastopajo z raznimi pesmimi, ki so tipične za tukajšnje osmice in gostilne, pa tudi z originalno skladbo, ki sta jo uglasbila Massimo Devitor in tržaški skladatelj Stefano Bonetti: Oče naš v slovenščini. »Ponosen in hvaležen sem, predvsem pa srečen, ker sem lahko delal z režiserjem Oleottom. Voditi zbor in peti na filmski sceni je nova izkušnja, ki ti odpre oči. Film potrebuje resnico in svoje pevce vedno učim, naj bodo resnični,« je zadovoljen pevovodja Devitor. Za pevce iz Fare je izkušnja nedvomno zelo pozitivna, zaznamuje pa jo tudi grenkoba ob izgubi pevca in prijatelja Paola Brumata, ki je umrl nekaj tednov pred snemanjem. Prav Brumat je bil predstavil režiserju člane zbora, njemu so vsi skupaj posvetili film. / 9 Nedelja, 1. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče »GLEDALIŠČE NA KONTRADI 2013« v Kanalu ob 20. uri (ob slabem vremenu v Kulturnem domu v Desklah): danes, 1. septembra, Gledališka skupina BC Bovec »Mišolovka«. ààk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Monsters University«. Dvorona 3: 15.30 »Turbo«; 17.15 »L'incredibili viaggio della tartaruga«; 19.00 »Sharkwater« (Vegetarijanski festival); 21.30 »Red 2«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 15.40 - 17.45 - 20.00 -22.10 »Monsters University«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »Turbo«; 18.30 - 21.00 »L'evocazione«. Dvorana 4: 15.00 - 17.20 - 20.10 -22.15 »Red 2«. Dvorana 5: 16.00 - 17.45 - 20.15 -22.00 »La variabile umana«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 21.00 »Elysium«. Dvorana 2: 17.30 - 20.40 »Monsters University«. Dvorana 3: 17.45 »Turbo« - 20.45 »Red 2«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Monsters University«. Dvorana 3: 17.20 »Turbo«; 20.00 - 22.10 »L'evocazione«. Dvorana 4: 17.20 - 20.10 - 22.15 »Red 2«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.00 »La variabile umana«. Razstave 15. IZVEDBA »6... ZA ENO RAZSTAVO« je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstavljajo člani fotografskih krožkov Castrum iz Gradeža, Circolo Fotografico Isonti-no iz Gorice, Il Torrione iz Romansa, Lo Scambio iz Gorice, fotoklubov Skupina 75 iz Gorice in Lucinico iz Ločnika z gostom fotoklubom Nova Gorica; do 13. septembra od ponedeljka do petka 17.00-19.00. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da bo prvi zbor učnega osebja za novo šolsko leto v ponedeljek, 2. septembra, ob 10. uri v prostorih srednje šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30 prvi letni sestanek z neučnim osebjem v prostorih srednje šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da se bo pouk v srednji šoli začel v četrtek, 12. septembra. Občiska šolabusa (Gorica in Števerjan) in APT bodo delovali od 12. septembra dalje. Pouk bo potekal od ponedeljka do petka 8.15-13.45, ob sobotah 8.1512.00. Tajništvo v Ul. Grabizio 38 (tel. 0481-531824) bo od začetka didaktične dejavnosti odprto vsak dan od 8. ure do 8.30 in od 11. ure do 13.30, ob torkih in sredah tudi od 15. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ravnateljica sprejema le po domeni. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da se bo pouk v osnovnih šolah začel v četrtek, 12. septembra, od 8. do 13. ure v OŠ Oton Župančič v Gorici (ob sredah do 15. ure), v OŠ Fran Erjavec v Štandrežu (ob torkih do 15. ure) in v OŠ Josip Ambram v Pevmi (ob sredah do 15. ure); v OŠ Alojz Gradnik v Števerjanu od 7.50 do 12.50 (ob torkih do 14.50); v OŠ Lojze Zorzut od 7.40 do 12.40 v prvih dveh dneh brez kosila, od ponedeljka, 16. septembra, vsak dan do 15.40. Občinski šolabusi bodo delovali že od prvega šolskega dne; Tajništvo v Ul. Grabizio 38 (tel. 0481531824) bo od začekta didaktične dejavnosti odprto vsak dan od 8. ure do 8.30 in od 11. ure do 13.30, ob torkih in sredah tudi od 15. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ravnateljica sprejema le po domeni. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB (tel. 0481-78009) obvešča, da bo začetek pouka v vrtcu, osnovni šoli in nižji srednji šoli v ponedeljek, 9. septembra. Vrtci bodo do 13. septembra brez kosila: Doberdob 7.45-12.00 (od 16. septembra do 15.45), Sovodnje 7.3012.00 (od 16. septembra do 15.30), Ru-pa 7.40-12.00 (od 16. septembra do 15.40), Romjan 7.45-12.00 (od 16. septembra do 15.45). Osnovne šole od ponedeljka do petka: Doberdob 7.4513.10, Sovodnje 7.50-12.50 (ob sredah do 15. ure), Vrh 7.55-13.20 in Romjan 7.55-15.55 (od 9. do 13. septembra od 7.55 do 13. ure brez kosila, od 16. septembra s kosilom po običajnem urniku). Nižja srednja šola: od 9. septembra do 25. januarja 2014 od ponedeljka do petka 07.45- 13.45, sobota 7.4512.00; od 27. januarja 2014 do 11. junija 2014 od ponedeljka do petka 7.45-13.45, v soboto, 7. junija 2014, bo pouk od 7.45-12.00. EMANUELE GRILJ jX^jSff*"—' w je 21. marca dokončal študij v Javni in poslovni komunikaciji na rimski univerzi "La Sapienza" z diplomsko nalogo "Lega po Bossiju", mentor prof. Michele Prospero. Novopečenemu diplomirancu, čeprav z zamudo, iskreno čestitamo. Nono Dominik in nona Romana ter vsi, ki ga imamo radi. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2013-14; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-531508) od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da se bodo dejavnosti v otroških vrtcih začele v četrtek, 12. septembra. Starši, ki so svoje otroke vpisali v prvi letnik in starši predčasnih otrok bodo imeli informativni sestanek v četrtek, 5. septembra, ob 17. uri v vsakem otroškem vrtcu. V prvem tednu oz. dokler občinska uprava ne bo sporočila začetek delitve kosil, bo dejavnost do 12. ure brez kosila, ko bo poskrbljeno za kosilo bodo urniki od ponedeljka do petka: Ringaraja (Ul. Brolo), Sonček (Ul. Max Fabiani), Pikapolonica (Pevma) in Kekec (Šte-verjan) 7.30-8.30 (prihod), 13.0013.30 (prvi izhod), 15.00-15.30 (drugi izhod); Pika Nogavička (Štandrež) 7.45-8.45 (prihod), 13.15-13.45 (prvi izhod), 15.15-15.45 (drugi izhod); Mavrica (Bračan) 7.40-8.40 (prihod), 13.10-13.40 (prvi izhod), 15.10-15.40 (drugi izhod). Tajništvo v Ul. Grabi-zio 38 (tel. 0481-531824) bo od začetka didaktične dejavnosti odprto vsak dan od 8. ure do 8.30 in od 11. ure do 13.30, ob torkih in sredah tudi od 15. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ravnateljica sprejema le po domeni. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). S Izleti Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v GORICI - Ul. Malta 6 v TRSTU - Ul. Montecchi 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. SPDG vabi člane in prijatelje na tradicionalni pohod Bazoviških junakov v nedeljo, 8. septembra, ter na spominsko slovesnost. Prevoz z lastnimi sredstvi. SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol - Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanja do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest. Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja z agencijo Avrigotours v soboto, 21. septembra, enodnevni izlet samo z enim avtobusom v Celje in Olimje. Udeleženci bodo spoznali zgodovino, zanimivosti in naravne posebnosti obeh krajev in okolice. Prijave do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-20801 (Sonja »L'albergo sul confine« Roberta Jossa; ob 19.45 izročitev nagrade Julius; ob 20. uri nastop zborov gozdne straže Le voci della foresta in Ermes Grion iz Tržiča; ob 21. uri priprava in pokušnja rekordne polente skupine »Polentars di Verzegnis«; med 19. in 23. uro tržnica hrane in okusov; na ogled so fotografske razstave »Il mondo di Diego Cinello. Un viaggio di larghe vedute«, »Italiani sulle rive del Bajkal«, »DallAdriati-co alle Alpi aspettando la Trieste-Opicina«. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo člane, starše in prijatelje na praznovanje 60. obletnice ustanovitve taborniške organizacije, ki bo danes, 1. septembra, na prireditvenem prostoru kamnoloma v Repniču. Večer s tabornim ognjem se bo začel ob 19.30, sledila bo družabnost. S Poslovni oglasi MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO sporoča, da bo prva vaja v torek, 3. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v Doberdobu. Vabilo je namenjeno tudi novim ljubiteljem zborovskega petja. DRUŽBA se dobi danes, 1. septembra, ob 13. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10.30 do 13. ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 18. ure. DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM GO-RIZIA GORICA GURIZA vabi na otvoritev novih prostorov v Ul. Ascoli 10/A v Gorici v četrtek, 5. septembra, ob 18. uri. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na cori-li01@gorica.191.it ali po tel. 048131817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta do 25. avgusta. URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure; v torek, 3. septembra, pa bo zaprt. AŠZ MLADOST vabi na prvi trening sezone 2013-14 za cicibane (2003-0405), na nogometnem igrišču v Doberdobu v ponedeljek, 2. septembra, ob 17. uri. Za mlajše cicibane (200607-08) pa v torek, 10. septembra, ob 17. uri. Za otroke, ki obiskujejo šolo v Romjanu, bo poskrbljen brezplačni prevoz čez celo sezono. Informacije po tel. 339-3853924 (Emanuela) in tel. 340-4687415 (Genko). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od ponedeljka, 2. septembra, odprta po zimskem urniku 10.00-18.00. AŠZ DOM obvešča, da se bodo treningi za skupino minibasket (2004 in mlajši) začeli v ponedeljek, 2. septembra, od 15.30 do 16.30 v Kulturnem domu v Gorici. Obvestilo je namenjeno tudi otrokom, ki se želijo prvič preizkusiti v igranju košarke; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom), dom-gorica@gmail.com. 0 Prireditve »TEDEN GORA« V TRŽIČU z naslovom »Natura e cultura senza frontiere - Narava in kultura brez meja« v Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 v Tržiču: danes, 1. septembra, ob 9.30 start kolesarskega izleta v organizaciji skupine Gruppo Marciatori »Donatori di Sangue«; ob 11. uri predstavitev knjige Angela Florama »Italiani sul-le rive del Bajkal«; ob 18.15 srečanje z Devisom Bonannijem, ki bo govoril o svoji izbiri življenja v naravi in bo predstavil svojo knjigo »Pecora-nera«; ob 19. uri srečanje z novinarjem in pisateljem Robertom Ca-vazom, ki bo govoril o knjigah »La tuta gialla« Norzia Zorzenona, »Il gelso dei Fabiani« Renata Ferrarija in UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta. +38651655822 +38631770410 0 Mali oglasi PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. Prispevki V spomin na prijatelja Renza Faganela daruje Avguštin Devetak 150 evrov za AŠD OK Val. Za Sklad Silvan Kerševan v spomin na Vido Rijavec darujejo Nežka Černigoj vd. Kerševani 50 evrov ter Mirka in Andrej 200 evrov. Namesto cvetja na grob Srečka Fran-dolica darujejo Silvano in Tončka Frandolič s hčerkama 75 evrov za združenje prostovoljnih krvodajalcev Doberdob in 25 evrov za vaški cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob Srečka Fran-dolica daruje družina Zanier 50 evrov za združenje prostovoljnih krvodajalcev Doberdob. Namesto cvetja na grob Srečka Fran-dolica darujeta Marika Frandolic vd. Rebula in sin Luciano 50 evrov za združenje prostovoljnih krvodajalcev Doberdob. V spomin na dragega Ladija Boškina daruje letnik '46 100 evrov za KD Skala - Gabrje. Pogrebi JUTRI V ŠTEVERJANU: 17.00, Alice Taxis Bordogna Valnigra por. Formentini v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V MEDEI: 11.00, Federico Bressan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Laura Malisan por. Steffè (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V PIERISU: 9.30, Maria Frego-nese vd. Puntin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Vida Rijavec vd. Čuk Zahvaljujeva se vsem, ki ste nama bili ob strani. Posebna zahvala gospodu župniku Bolčini za poglobljen prikaz iz njenega življenja. Obenem se zahvaljujeva tudi Juditi, Dori in Adriani, ki so jo pet let negovale. Mirka in Andrej' /¿Primorski r dnevnik cmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA GORICA, Ul. Malta 6 TRST, Ul. Montecchi 6 Informacije in ceniki: Fbm'oÎV'ttTI www.tmedia.it/primorski j|t BW.!>iž.//3) E-pošta: primorski@tmedia.it 10 Nedelja, 1. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / Taborjenje v Kredu Žuborenje reke, šumenje listja, zvezdnato nebo, trenutek tišine pred prižigom tabornega ognja, vročina, zagoreli in nasmejani obrazi, trava in vse, kar je zelenega ... Življenje v naravi je nekaj, kar vsak tabornik nosi v srcu. Dvotedensko poletno izkušnjo vsak doživlja na svoj način, od najmlajših medvedkov in čebelic, ki šele spoznavajo ta-borništvo, do najstarejših grč, ki imajo pojem taborništva že tako globoko zasidranega v zavesti, da je postalo zanje način življenja. Morda je bilo letošnje taborjenje še toliko bolj občuteno, ker smo se ob priložnosti 60. obletnice ustanovitve Rodu modrega vala večkrat ozrli nazaj, da bi prelistali po svoji zgodovini. Tudi naš rod se v vseh teh letih ni fosilizi-ral; družba in okolje, ki se iz generacije v generacijo obnavljata in spreminjata, sta tudi v organizaciji privedli do sprememb. Novi obrazi, izkušnje in podvigi, ki jih iz leta v le- to srečujemo in jim skušamo biti kos, pričajo o tem, da v organizaciji mladostne pozitivne energije zaenkrat ne manjka. Vsako novo obdobje in vsak nov izziv pomenita za vodstvo organizacije korak naprej, s katerim taborniki vedno znova rastemo in bogatimo svoj rod. Taborniška radovednost po odkrivanju novih kotičkov narave nas je letos pripeljala v Kred pri Kobaridu, ob reko Nadižo, kjer se je v ponedeljek, 15. julija, začela naša vsakoletna dvotedenska dogodivščina v naravi. Del marljivega vodstva se je na taborni prostor podal že čez vikend, da bi mlajšim bratcem in sestricam olajšal delo pri postavljanju tabora. Ko je prvi žvižg taborovodjine piščalke oznanil prvi zbor, se je okrog 70 mladih tabornikov zbralo pod jamborom. Po delavnem jutru, postavljanju šotorov in vhoda so kredski gozdovi prvič slišali Našo pesem, himno, s katero so taboreči ob dviganju zastave otvorili taborjenje. Srečno novo leto! Morda ste že opazili, da so nam všeč novosti in novi podvigi. Letos smo že tradicionalen tematski dan nekoliko priredili in ga spremenili v tematsko noč. Praznovali smo kitajsko novo leto in preganjali hudobnega zmaja, ki prinaša nesrečo in ga je strah rdeče barve in svetlobe. Opremili smo se z rdečimi kapami in oblačili, večernemu ognju so delale družbo svečke, svetilke in razne lučke. S skupnimi močmi smo uspeli pregnati iz tabora zmaja, ki je strašil predvsem najmlajše. Po celem dnevu, ko smo govorili v lafaj-ščini (to je naša različica kitajščine), jedli s paličkami in nosili kitajske kape, smo postali pravi Kitajci: proti koncu tabora smo namreč ugotovili, da se je skupina starejših PP-jev in grč kar sama od sebe začela pogovarjati v različnih narečjih lafajščine. Rdeče iskrice Eden od trenutkov, ki tabornikom največ pomeni, je taborni ogenj. Že prvi dan smo ob ognju skupaj zapeli najlepše taborniške, partizanke in narodne pesmi, ki so nas nato spremljale skozi celotno taborjenje. Čeprav se letos nismo podali na t.i. partizanski pohod, smo letošnji partizansko obarvan ogenj oblikovali nekoliko drugače. Obiskal nas je namreč Tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič, s katerim smo letos ob njihovi 40-letnici delovanja sodelovali na kar štirih koncertih. Oder je tokrat zamenjal taborniški ogenj, publiko pa krošnje dreves in večerna tišina. Pesem nas je zopet popeljala v doživljanje skupnih trenutkov ob partizanski pesmi in obujanje lepih spominov na tolikokrat skupaj zapete pesmi v Kulturnem domu v Trstu, ljubljanskih Stožicah, Cankarjevem domu, telovadnici v Zgoniku in vseh vajah pred nastopi. Veseli smo, da smo svojo taborniško izkušnjo in taborniške pesmi delili s Pinkoti, ki so nam na isti način posredovali nekatere partizanske pesmi, ki jih prej nismo poznali. Petje je prijetnejše in bogatejše, ko imaš ob sebi nekoga, ki s tabo deli občutke, upanje in ideale, ki so v taborniških vrstah še vedno prisotni. Škratci in krivapete Da ne bi kdo mislil, da se na taboru samo zabavamo, hodimo na akcije na drva in na izlete: letos smo spoznali naš nov hobi. Obiskala nas je kulturna delavka Marina Černetič iz bližnjega Špetra in nas s svojim pripovedovanjem pravljic povsem prevzela. Marsikdo se je med popoldanskim lovom na zaklad oziral za škratci in kri-vapetami, ki so se skrivali okrog tabornega prostora ... Ker pa nam pravljice niso bile dovolj in ker se je skupinica MČ-jev navdušila nad zlato jamo na Matajurju, smo se lotili snemanja prave risanke. Čas pač hitro mine in tudi taborništvo se prilagaja novim načinom ustvarjanja: čeprav brez elektrike, telefonov in spleta smo z digitalnim fotoaparatom sestavili in priredili pravljico, ki si jo boste lahko ogledali danes, na proslavi ob praznovanju 60. obletnice delovanja našega roda. Upamo, da vam bo všeč, saj smo posneli kar nad 900 posnetkov! Pravi mladi fotografi Že nekaj let smo RMV-jevci rahlo mahnjeni na fotografiranje (letos se je fotografiji pridružil tudi videopos-netek). Starejši smo skozi celotno taborjenje posneli vrsto fotografij. Nad novim fotoaparatom, ki nam ga je posodil starejši bratec, so se navdušili prav vsi, tudi naši malčki. Poleg tega, da je marsikdo odkril svojo skrito umetniško žilico, nas je fotografija prisilila v to, da smo se za trenutek zamislili nad svojim taborniškim življenjem ... Ko ujameš v objektiv jambor, zastavo, ki plapola v vetru, ali reko, ki teče po strugi, ti lahko že sama fotografija veliko pove o tem, kaj ti ta-borništvo pravzaprav pomeni. Tako smo se potrudili in staršem na dan obiskov pripravili manjše presenečenje. Vsak taboreč je fotografiral predmet, na katerega je na taboru najbolj navezan. Nekaj, brez česar si taborjenja ne bi mogel predstavljati. Rutke, gojzarji, trava, spalna vreča, nahrbtnik, zapestna ura, lučka, menaška, skodelica čaja ... Vsaka fotografija je drugačna in prav vsaka odseva drug pogled, drug delček taborništva, ki ga ima vsak od nas vkoreninjenega v zavest. Naj žure 2013 V Kred smo prišli, da bi zgago delali. V naravi rastemo, 60 jih je že šlo. RMV-jevci sladke krvi, klopi nas napadejo usi. Pri gradnji vhoda pravi trud, za merendo pa pršut. Prišli na obisk so Pinkoti, v taborniškem duhu zapeli vsi. GG-ji se mislejo bobete, pridni samo za klepete. Tudi klop postavili, prava elita oni bili. Novo leto smo praznovali, s palčkami spretni smo postali. Naučili se lafajščine, nismo razumeli kitajščine. Naredili pagodo, mislili na Padovo. 16 smo letos jih krstili, rod smo spet obogatili. Taborniške reperke, je je je je je je je. Pravljice poslušali, škratcev smo se bali vsi. Izmislili si igrico, lovili Nutello s Sončnico. Končno danes dež smo imeli, na soncu skoraj smo znoreli. Funkcije na letošnjem taborjenju: Taborovodja: Iskra - Malina Te-deschi Starosta: Sončnica - Nina Race Vodja programa: Volnik - Andrej Marušič Kulturi: Breza - Barbara Ferluga, Večernica - Mara Race Ekonoma: Šmarnica - Martina Soban, Losos - Peter Paulin Gospodarji: Suša - Lara Purič, Zmaj - Roberto Sparta, Svizec -Tomaž Milič Vodniki: Poplava - Katarina Milič, Tema - Sara Ferfoglia, Voda -Laura Metelco, Mušnica - Irina Bezin, Senca - Sara Gregori, Meduza - Dana Milič, Skrla - Jani-ka Škerl, Zmaj - Roberto Sparta Tajnici: Želja - Urška Ukmar, Toča - Sanja Sancin Športna: Burja - Dana Purič, Volk - Jar Martini, Kobra - Sara An-tonič, Lev - Kilian Tul Bolničarka: Sončnica - Nina Race Blagajna: Burja - Dana Purič, Šmarnica - Martina Soban Nazaj ... v taborniški raj Letošnje taborjenje v Kredu pri Kobaridu se ni zaključilo z odhodom mlajših članov Rodu. Taborni prostor ob Nadiži je zadnji vikend julija, od 26. do 28., ponovno zaživel z obiskom starejših in bivših članov. Različne generacije, od ustanoviteljev, do mlajših generacij, ki danes vodijo organizacjio, so na travniku pod Matajurjem ustvarile pravo harmonijo, ki je omogočila, da so se starostne razlike popolnoma izbrisale, prevladala pa je želja po ponovnem podoživljanju taborniškega življenja. Ker je vodstvo želelo, da bi vsi obiskovalci spet doživeli pravi taborniški utrip, je sestavilo raznolik program s tipičnimi taborniškimi opravili, ognji, preverjanjem kuhinjskih spretnosti, orientacijo, igrami, športnimi aktivnostmi in priljubljenim kopanjem, kjer je bil tudi čas za obujanje spominov na vse taborniške dogodivščine. Akcijo »Nazaj ... v taborniški raj« prirejajo taborniki od leta 1993. Letos se je v Kredu zbralo več kot 70 tabornikov, ki so vsaj nekaj ur preživeli v naši družbi. P smo la ko se m taborn izkušn ne bom večern šteto d L Letos, Rast poganj šega ro gični, s D bljani, omogo zahtev rektur Zlet naše so razdeli lo nas startal ča in J tovaln smo k prosto cel zle matsko di dela Na del Sloven N 60-LETNICA RODU MODREGA VALA 11 Nedelja, 1. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / Malo nas je, a vendar dobro izbranih, ivimo skupaj in se radi imamo, e narava naša mati n mi vsi jo ljubimo, :er je to v naših čustvih vrojeno.« (Prva kitica Himne RMV) 'o 60 letih delovanja naše organizacije, hko v prvi vrsti ponosni na svoj Rod. Lah-mu zahvalimo za vse, kar imamo v sebi liškega. Za odnos do narave, dragocene je, vse solze smeha, prijatelje, na katere no nikoli pozabili, vse trenutke tišine pred iim ognjem, vse prepete pesmi ... In še ne-rugega. eta minevajo in obdobja se spreminjajo. ko praznujemo 60. obletnico ustanovitve, a krmilom organizacije mladi rojeni v le-Veliko stvari se je spremenilo od ustano-irve družine v središču Trsta, Družine be-ebov, daljnega leta 1953, do danes. Veliko občutkov in pojmov pa je v taborniškem duhu ostalo nespremenjenih. Rod ima za sabo vrsto izkušenj in izzivov, katerim so morale biti kos različne generacije. Morda bi se komu, ki ni tabornik, danes zdelo čudno ali celo smešno, da se skupina mladih, ki jih združuje podoben pogled na svet in so jim blizu podobne vrednote, zbira v naravi in tam preživi dobršen del poletja brez elektrike, televizorja, računalnika ali spleta. Na tehnologijo, ki je danes del vsakdana, pa taborniki nekaj tednov v poletju vendarle z veseljem pozabimo. To seveda ne pomeni, da se je popolnoma izogibamo ali da se ne prilagajamo novemu tempu življenja, kateremu se tako ali drugače ne moreš izogniti. Besede rastemo nismo izbrali po naključju. Kar ob 60-letnici delovanja najbolj želimo našemu rodu, je prav to, da bi bil vedno kos in bi iz leta v leto še naprej znal spremljati nov hiter vlak življenja, ki pelje iz generacije v generacijo. Verjamemo, da taborniške vrednote ne morejo zamreti, dokler mladi, ne glede na obdobje, vanje verjamejo in jih nosijo v srcu. emo: od ideje do našitka Novembrsko duhamormo ljubljansko te spravi k vroči skodelici čaja, ki jo ; tik ob Ljubljanici. Ko pa prijatelj pri-obisk, je prav, da še njemu tako po-3. Z Volnikom sva razglabljala o obli-¡u in zakaj ne bi midva, če sva že ne-)osobna, oblikovala našitek za 60. oble-astanovitve RMV. Idej nama ni nikoli kalo, zakaj bi se to zgodilo tokrat? Ob lložnosti moramo kot ROD prikazati lo, od kod prihajamo in kam gremo -astemo! Ze staro, vendar zdravo dre-:aterega se razvije veja naše 60-letnice, ki ja zdrave in sveže lističe. Prihodnost nadu je zelena. Pa naj izpademo vsi nostal-saj smo navezani na ta naš Rod. )elala sva na daljavo, jaz pretežno v Lju-Volnik od doma. Še dobro, da nama to ača tehnologija. Oblikovanje našitka je alo par neprespanih noči in nenehnih koz obeh strani: postavi mrežo za strukturo, 2013 0 letošnjem tabor-ias je nekatere GG-ala nova izkušnja -skupno taborjenje ibornikov Slovenije. vnemu potovalne-boru oziroma biva- je sledilo skupno enje na tabornem ru v Bohinjski Beli ini Bleda. Startali . avgusta iz Škofje kjer smo spoznali opotnike. Tu so nas ili v tri skupine. Bije veliko, zato smo 1 iz treh različnih mest: Škofje Loke, Trži-esenic, od koder nas je čakalo tri dni po-ega tabora oziroma bivakiranja. Tretji dan ončno dospeli na zletni prostor. Lastniki ra so bili člani Slovenske vojske, ki so čez t delili z nami prostor. Vsak dan je bil te-o obarvan, na isto temo so bile vezane tu-vnice, od katerih smo tudi veliko odnesli. avnicah smo spoznali veliko tabornikov iz lije, Poljske in Švice, s katerimi smo tudi rjali naše taborniške šege in navade. ki je seveda v naravnem razmerju, oblikuj lepo šestico in spremeni ničlo v list. Nazadnje sva izbrala še barvno paleto in preverila možne kombinacije. »Najin« našitek se je takoj spremenil v priložnostni logotip organizacije, iz katere je Volnik spretno razvil celostno grafično podobo. Ponosna in počaščena, gledava na Rod, ki zdravo raste v bodočnost! Jan Foraus - brat Kugla Na Zletu smo postavili tudi našo kuhinjo, ki se je razlikovala od ostalih. Zgradili smo jo tako, kot jo zgradimo na taboru. Ostali so se vanjo sprva bali vstopiti, potem pa so le prišli do nas in z nami popili kavo. Izkušnja je bila vsem zelo všeč. Spoznali smo veliko novih prijateljev, z nekaterimi smo tudi ohranili stike. Škoda, da je bilo vsega tega prehitro konec. Irina Bezin - Mušnica in Sara Ferfoglia - Tema Z nami proslavljajo 60 let Rodu modrega vala tudi bivši člani organizacije. Kako iz generacije v generacije rastemo so v intervjujih nakazale tri staroste organizacije: Milan Pahor - Srnjak, ki je Rod vodil v letih 1973-1993, Zivka Persi - Podlasica, ki je organizacijo vodila od leta 1993 do leta 2000, in Andrej Marušič, ki je starostovanje prevzel letos. Milan Pahor - brat Srnjak, starosta organizacije v letih 1973 - 1993. Iz generacije v generacijo se marsikaj spreminja. Ste med dolgoletnim starostovanjem opazili kakšne razlike (med tem, kako je bilo na začetku in med tem, kako je bilo na koncu starostovanja)? Se je v rodu kaj spremenilo med vašim starostovanjem? Iz generacije v generacijo se seveda zadeve spreminjajo. Spremembe so mnogokrat malo vidne. Starosta sem bil 20 let. Zelo vidna sprememba je bila v članstvu. Ko sem vstopil v organizacijo RMV v letu 1963, so bili skoraj vsi starejši od 14. leta, članstvo MČ (pod 14. letom) ni bilo tako številno. Kasneje je starostna meja še bolj padla, omejili smo jo na 10. leto, vendar smo kmalu sprejemali še mlajše člane. Mislim, da je to danes še bolj opazno in prisotno. Druga velika razlika je bila v članstvu. V glavnem so bili člani RMV v veliki večini fantje. Dekleta so bila v manjšini. Ko sem zapuščal mesto staroste RMV je bilo članstvo že enako porazdeljeno med fante in dekleta. Sam sem zadnja leta opazil, da je bilo vodstvo RMV že večinsko na strani deklet. Bolj smo bili pozorni na taborniški kroj, ki je moral biti lep, brazhiben (tudi hlače oziroma krilo) in z vsemi oznakami. Kaj vam je pomenilo taborni-štvo oziroma kaj vam še vedno pomeni? Taborništvo je bila seveda zame enkratna izkušnja. Prehodil sem pot od navadnega člana pa vse do staroste. Taborništvo RMV mi bo ostalo trajno zapisano in vedno lepo shranjeno v srcu. Vas je katera od sprememb v organizaciji, ki ste jih v zadnjih letih opazili, pretirano prizadela? Ko sem se odločil, da zapustim taborniške vrste, sem si ukazal, da se ne bom vmešaval v redno delovanje. Vsaka generacija tabornikov ima pravico, da si sama kroji vsebino delovanja, s tem pa, da ostaja zvesta osnovnim smernicam. Kateri je vaš najlepši spomin na taborništvo? Lepih sominov je veliko. Nedvomno spomin na zlet RMV v Sovod-njah ob Soči leta 1983, spomin na zlet jugoslovanskih tabornikov v letu 1975 v Vojniču v bližini Kozare, spomin na 40-letnico Rodu Modrega vala (19531993) in pogled na prepoln Kulturni dom v Trstu decembra istega leta, ko smo tam priredili lepo slavje. Predvsem pa spomin in še obstoječe vezi na celo vrsto bratov in sester, ki sem jih srečal v naših taborniških vrstah. Takrat pridobljene prijateljske vezi ostanejo trajne. In morda še to, da smo znali med taborniki RMV vedno lepo sobivati mlajši in starejši člani. Živka Persi - sestra Podlasica je starostovanje prevzela leta 1993. Do leta 1997 je organizacijo vodila z Vlasto Jarc - sestro Zvezdo, nato je RMV vodila sama s svojo ekipo do leta 2000. Organizacija se je v letih, odkar ste jo zapustili kot aktivna članica, nedvomno spremenila. Kje opažate največ razlik? Pred leti smo bili željni dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja, res veliko je bilo tudi stikov z rodovi v Sloveniji. Tako smo mi in rod rastli. Opažam, da je danes tega manj kot takrat. Je taborništvo še aktualno? Mislim, da je. Glede na to, da veliko govorimo o krizi vrednot, o skupinah, ki so prepuščene sami sebi, opažam, da katerakoli dejavnost, torej tudi taborništvo, ima svoj smisel, ker daje posamezniku vsebine in vrednote. Taborništvo ima nato še dodatno vrednost, saj živiš vsaj 14 dni noč in dan skupaj, in z vsemi deliš dobro in slabo. Skratka, deliš življenje. Seveda se metode spreminjajo s časom, a vrednote ostajajo iste še danes. Vaš najljubši taborniški spomin? Vsaj dva sta mi najljubša. Izlet na Triglav na taborjenju v Gozdu Martuljku leta 1986 in zadnji Zlet Zveze tabornikov Jugoslavije v Beogradu leta 1987. To je bila tudi prelomnica v mojem taborniškem življenju, saj je bil to prvi stik z ostalimi rodovi v Jugoslaviji. Od takrat dalje se druženje z ostalimi rodovi ni prekinilo. Zelo rada se spominjam tudi let, ko smo se pobratili s taborniki iz Novega meta. Kako ste doživljali taborništvo v otroških in najstniških letih in pa potem kot starosta? V otroških letih je bilo taborništvo le ena izmed tolikih dejavnosti, s katerimi sem se ukvarjala, v najstniških letih je bilo nihajoče, včasih sem bila bolj aktivna, drugič manj. Leta 1985 po Zletu v Mariboru pa se je začelo zelo intenzivno obdobje, ki je trajalo približno 15 let. Takrat je cela generacija odstopila in maloštevilni nismo uspeli organizirati taborjenja. Takrat se je zbrala skupina prijateljev, ki ni želela, da bi organizacija propadla. Izvolili smo novo vodstvo, sestavili program in cilje. Podpiral nas je Milan Pahor in nam zaupal. Na obdobje sta-rostovanja, od 1993 do 2000 pa me vežejo spet nepozabni spomini. Težav seveda ni manjkalo, vendar sem Rod zapustila zadovoljna, ker se je ustvarila dobra ekipa. Najljuša funkcija in taborni prostor? Taborovodja, a po prvi izkušnji, in kultura, najljubši taborni prostor pa je Gornji grad, saj smo kraj odkrili sami in smo se tja velikokrat vrnili. Sospalka, s katero ste prespali največ dni na taborjenju? Vlasta Jarc, sestra Zvezda. Kakšen odnos pa imate danes do tabornikov? Čutim, da sem še vedno del organizacije, saj imam z vodstvom še dober odnos. Nisem pri tabornikih zaradi obujanja spominov, ampak zato, ker mi je še vedno pri srcu organiziacija in ljudje, ki v njej delujejo. (V.S.) Andrej Ma-rušič - brat Volnik, starostovanje je prevzel letos. Zrasli ste v taborniški organizaciji. Kaj vam pomeni taborništvo? Taborništvo je poseben način življenja, kjer lahko od otroških tja do nekoliko zrelejših let postopoma srečuješ in rešuješ naloge, ki ti jih običajni vsakdan in druge dejavnosti ne nudijo. Na tak način lahko od-neseš veliko prijateljstev, izkušenj in spoznanj. Hkrati je tudi trenutek sprostitve in družabnosti. Zivljenje v naravi pa ima tudi poseben čar. Katere spremembe ste opazili, ko ste že več let v vodstvu (in še prej, ko ste bili med glavnino) organizacije? Lahko prepričano trdim, da se je način dela tako z otroki kot z njihovimi starši bistveno spremenil. Poleg vodstva organizacije je figura vodnika bistvenega pomena. Z vedno hitrejšo in učinkovitejšo komunikacijo je v zadnjem obdobju odnos vodnikov do staršev veliko boljši, izobraževanje novih vodnikov pa je še bolj pomembno in vredno velikega vlaganja. Take spremembe pa gotovo gredo v korak s časom. Prožnost, brez odpuščanja poglavitnih osnov, je lahko še dodatna vrednost za uspešno delovanje rodu. Kaj želite rodu ob 60. rojstnem dnevu? Zelj je res veliko. Med vsemi bi si želel, da bi z dobrim in odgovornim delom dokazali, da smo še vedno pristna mladinska organizacija, ki razmišlja na svež način. Hkrati pa bi po ponovnem zagonu na Goriškem,rad videl vrnitev Rodu modrega vala v mestna središča Trsta in Gorice. Rad bi videl še kanček večje zagnanosti v vrstah rodove uprave. Kateri je najlepši taborniški trenutek, ki ga hranite v spominu? Težko bi izbiral. V najlepšem spominu nosim trenutke skupinskega dela ob postavljanju slavnostnih ognjev in tiste večere, ko kljub utrujenosti vztrajaš v družbi bratov in sester. Vabljeni danes ob 19.30 v kamnolom v Repnič! \ I M »Vsi ukrepi in napori, ki jih usmerjamo v sanacijo bančnega sistema in iskanja poti za gospodarsko okrevanje, so usmerjeni v prepričevanje mednarodnih finančnih trgov, da smo kredibilen dolžnik in da bo novo zadolževanje namenjeno prestrukturiranju gospodarstva, ne pa zgolj gašenju trenutnih težav«. POGOVOR VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / POGOVOR Z GUVERNERJEM BANKE SLOVENIJE BOŠTJANOM JAZBECEM »Slovenija je sposobna sama reševati težave« Za STA sta se pogovarjala Barbara Štrukelj in Jernej Šmajdek 12 Nedelja, 1. septembra 2013 Guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec je prepričan, da je najpomembneje čim prej sanirati bančni sistem, ki bo lahko podprl gospodarski zagon. Prve prenose iz NLB na t.i. slabo banko pričakuje oktobra, pri postopkih prenosa terjatev pa se mu ne zdi ključno vprašanje stroškov, ampak končnega iz-plena za nacionalno gospodarstvo in državni proračun. Kdaj lahko pričakujemo prve prenose sredstev na DUTB? Z vidika celotnega projekta prestrukturiranja in sanacije slovenskega bančnega sistema, kjer imajo večinski delež državne banke, pa tudi DUTB je državna institucija, je popolnoma vseeno: ali zagotoviti več denarja za dokapitalizacijo državnih bank ali prenesti slabe terjatve na DUTB in tam zagotoviti finančna sredstva za njeno delovanje. Po ocenah, ki jih vseskozi usklajujemo z mednarodnimi institucijami, predvsem ECB in Evropsko komisijo, bi se lahko prvi prenos terjatev za NLB zgodil v oktobru. Zamik je posledica postopkov, vezanih na dodeljevanje državne pomoči, ki smo jih morda v prvem trenutku malce spregledali, so pa enaki za vse države EU. Gre za pravila, ki so morda lahko malce zapletena, a nas včasih tudi ščitijo pred lastnimi neumnostmi. Ali je predvidena ocena obsega slabih terjatev v bančnem sistemu ostaja pri 3,2 milijarde evrov? Po nekaterih ugibanjih naj bi bila namreč še višja ... Znesek ni odvisen od kriterijev, ki jih postavijo institucije, ki opravljajo skrbni pregled in stresne teste. Odvisen je od vrednosti sredstev, ta pa od vrste okoliščin, ki se spreminjajo. Zaradi izkušenj ECB in Evropske komisije iz drugih držav, ki so imele težave v bančnem sistemu, so zahteve glede določanja končne vrednosti terjatev, ki se prenašajo, strožje. In zato se zahtevajo določeni popravki. Kaj pa 1,5 milijarde evrov, ki so v rebalansu proračuna predvideni za sanacijo bančnega sistema? Bo to dovolj? Tudi če ne bi bilo dovolj, še vedno obstaja način za zagotovitev novih sredstev. Menim, da je v tem trenutku ta številka sprejemljiva, predvsem v odvisnosti od vrednosti, po katerih bomo prenašali terjatve na DUTB. Na koncu tega procesa bi morali dobiti enak izkupiček. Ste optimist, da se bodo prvi rahli pozitivni trendi v evropskem gospodarstvu odrazili tudi na domači sceni in vplivali na vrednost terjatev, ki jih bo unovčevala DUTB? Moram biti optimist. Ali je moj optimizem upravičen, pa je vprašanje, ki je nujno vezano na to, o čemer se pogovarjamo. Gledanje, ali je znesek prevelik ali premajhen, je preozko. Menim, da je popolnoma nepomembno z vidika zaključka, ki je, da moramo dobiti učinkovit bančni sistem, ki bo pozneje moral podpirati slovensko gospodarstvo. Ključno je, da najprej saniramo bančni sektor, ki bo nato omogočil nov zagon gospodarstva. To to pa bo potem reševalo tudi vsa ostala odprta vprašanja vse do proračunskih omejitev in omejenih možnosti vlade za zadolževanje. Vsi ti ukrepi in napori, ki jih usmerjamo v sanacijo bančnega sistema in iskanja poti za gospodarsko okrevanje, so usmerjeni v prepričevanje mednarodnih finančnih trgov, da smo kredibilen dolžnik in da bo novo zadolževanje namenjeno prestrukturiranju gospodarstva, ne pa zgolj gašenju trenutnih težav. Zaradi vseh nesoglasij in nerazumevanja glede ocen, koliko denarja potrebujemo za sanacijo, pa smo v procesu preverjanja vrednosti premoženja, torej skrbnega pregleda aktive bank in stresnih testov za deset slovenskih bank, ki predstavljajo 80 odstotkov slovenskega bančnega sistema. S tem želimo tako sebi kot mednarodnim institucijam pokazati dejansko stanje. Slednje je seveda odvisno od vrste dejavnikov, ki so danes morda drugačni kot bodo konec leta, ko naj bi bili znani prvi rezultati skrbnega pregleda in stresnih testov. Zato je kakršna koli ocena glede tega danes lahko zgolj špekulacija. Kakšni bodo torej javnofinančni stroški sanacije razmer v bankah? Ocene se spreminjajo zaradi spreminjanja ekonomske situacije v Sloveniji in EU. Zdaj bi bilo najlepše pričakovati, da bi v državi lahko začeli govoriti o preobratu ekonomske aktivnosti, ki bi bil usklajen z bolj pozitivnim zasukom v EU, s katero Slovenija opravi približno 70 odstotkov menjave. Stvari se spreminjajo zaradi novih ocen in dejstev, ki prihajajo v zvezi z ocenami prihodnje gospodarske klime v Sloveniji in EU. Kako nasploh ocenjujete stanje v slovenskem bančnem sistemu? Slovenija se podobno kot druge države ukvarja s posledicami bančne krize. Razlika pa je ta, da so načini pomoči bankam omejeni, saj gre večinoma za državne banke. Zato je celotna zgodba sanacije bank prek DUTB v očeh tujcev včasih nerazumljiva, saj načeloma sredstva prenašamo z enega državnega računa na drug državni račun in pri tem mislimo, da se bo zgodil čudež. Načini reševanja so omejeni na to, kar lahko država s proračunom prispeva k reševanju bančnega sistema. Če bi kakršna koli banka morala biti likvidirana, bi bila, zato so vprašanja o zdravju bančnega sistema in nekatere izjave, da bi nekatere banke morale biti likvidirane, zgolj špekulacije, na katere Banka Slovenije izjemno pazi, saj je bančni sistem odvisen od zaupanja varčevalcev. Kako vidite bančni sistem čez leto, dve? Kaj se utegne zgoditi z manjšimi in bolj ranljivimi bankami, kot sta Probanka in Factor banka? Je možno, da bo katera ugasnila? Ta možnost vedno obstaja, saj je banka po definiciji vezana na zaupanje varčevalcev in sposobnost izpolnjevanja svojih obveznosti. Osnovno vprašanje je verjetno vezano na to, ali je v Sloveniji preveč bank. Želel bi si, da bo bančni sistem čez nekaj časa bolj učinkovit in stabilen. Ali to zdaj pomeni, da bo v takem sistemu manj ali več bank, ali bomo imeli še vedno opravka z domačimi in državnimi bankami ali tujimi, pa je vprašanje, ki ga bo v veliki meri rešil trg. Mi kot regulator pa bomo na nepravilnosti odgovarjali v skladu z regulatornim okvirom. Se vam vseeno zdi, da se bo število bank zmanjšalo? Če bo do takih procesov prišlo, jih bo Banka Slovenije z največjim veseljem podpirala. Je realno, da v prihodnjih treh, štirih, petih letih pride do pomembne spremembe lastniške strukture v treh največjih bankah? Mislim, da moramo v Sloveniji spoznati, da tako kot se s konkurenco ves čas borijo naši izvozniki, tako se mora Slovenija boriti tudi za investitorje, ki bodo prinašali denar. Očitno ima država omejeno sposobnost financiranja trenutne strukture gospodarstva. Sledi zaključek, da bomo morali verjetno več napora usmeriti v pridobivanje svežega kapitala z namenom povečanja učinkovitosti gospodarstva. Menim, da se bo pri tem spremenila tudi lastniška struktura bank in gospodarstva v celoti. Se vam ob vsem tem zdijo slovenske banke dovolj konkurenčne? Očitno da, saj bi drugače večina slovenskih varčevalcev nosila denar v tuje banke. Slovenija je majhna in danes imajo varčevalci možnost, da iščejo boljše pogoje v bankah v tujini. Pri nas se to še ne dogaja. Izvozno usmerjeni del gospodarstva pa že uporablja storitve tujih bančnih sistemov. Slovenije ne moremo obravnavati kot ločene celote, kar bi nekateri zelo radi. Kakšno je vaše stališče do dosedanjega upravljanja s tveganji v bankah in nasploh do odgovornosti uprav in nadzornih svetov za napake v letih pred izbruhom krize? Javnost je zelo kritična, obstaja tudi preiskovalna komisija DZ, a vtis je, da v resnici še nihče ni odgovarjal. Sam težko razumem vse te zahteve. Zdi se mi, da so ravno ti, ki najbolj poudarjajo vlogo Banke Slovenije pri neustreznem nadzoru bančnega sistema, tisti, ki bi najbolj kritizirali pristop, ko bi Banka Slovenije odobravala čisto vsako posojilo gospodarstvu. Za učinkovito in dobro delovanje bank so odgovorni nadzorni sveti in lastniki. Mi sicer lahko gremo pogledat vsako kreditno mapo, odobreno posojilo ali denarno vlogo, odobreno po drugačni obrestni meri. Vendar v tem primeru potem ne potrebujemo več lastnikov, nadzornih svetov ali uprav bank, ker potem bo vse počela centralna banka. Nekateri tudi trdijo, da je Banka Slovenije v času, ko bi morala rahljati kapitalske zahteve, te še dodatno zaostrila in s tem prispevala k poglabljanju finančno-gospodarske krize. Po bitki je vedno lahko biti general. V določenem trenutku se je ob vseh spremenljivkah morala odločiti. V času 2009/2010 so kapitalske zahteve veljale v celotnem območju evra. Mogoče lahko pogledamo nazaj in rečemo, da bi ta dodatni kapital banke lahko namenile gospodarstvu, a obenem ne vemo, kaj bi se zgodilo, če bi se zahteve razrahljale. Dejansko se zdi, da se Slovenija počasi izvija iz finančne krize, za razliko od nekaterih drugih držav. Strinjam se. Razlog za to je, da država kot pomemben lastnik v sistemu v določenem trenutku ni imela dovolj finančnih sredstev ali pa se je odločila drugače. Se vam zdi, da smo kaj zamudili? Bi se lahko zadeve pred nekaj leti ob aktivnejši vlogi lastnika (države) sanirale na manj finančno boleč način? Tu vedno postrežem s prispodobo. Če na računalniku uporabljate urejevalnik besedil in vam na sedemnajsti strani besedila začne nekaj nagajati, ob tem pa ne veste, ali ste že napisano shranili, imate pač dve možnosti. Lahko upate, da bo normalno delovalo in pišete naprej 18. in 19. stran. Lahko pa se odločite, da še s svežim spominom vse skupaj resetirate in začnete znova. To je ta dilema, ki jo ima vsaka centralna banka. Očitno je nekdo upal, da bo začel bančni sistem spet normalno delovati. In ta možnost je tudi obstajala. Mene kot guvernerja ne zanima, kaj se je dogajalo v preteklih letih, ampak kje bosta slovenski bančni sistem in gospodarstvo v prihodnjih letih. Kako ocenjujete vodenje ekonomske politike? Kakšna so vaša priporočila vladi glede izvajanja javnofi-nančne in ekonomske politike? Tega vprašanja se bom pa vzdržal. Zdi se mi, da vlada po najboljših močeh dela prave stvari. Dobro sodelujemo z vlado in finančnim ministrstvom in delujemo z roko v roki. Ostajate pri oceni, da je Slovenija sposobna sama rešiti svoje težave? Se je ta ocena v zadnjih tednih kaj zamajala? Slovenija je vedno sposobna sama reševati svoje težave, edino vprašanje je, po kakšni ceni. Obstaja pa dilema, ali smo pripravljeni za samostojno reševanje sprejeti višjo ceno ali obstaja možnost, da bi težave reševali s pomočjo koga drugega po nižji ceni. To je racionalna dilema. Vsakodnevno jo rešujemo. A morebitna nižja cena pride še z drugimi pogoji in zmanjšano suverenostjo? Mislite, da bi v primeru, če bi kadar koli prišlo do mednarodne pomoči, predstavniki evropskih institucij pričakovali kakšne drugačne ukrepe od teh, ki se jih že danes trudimo narediti sami? Morda bi bilo v določenih pogledih celo lažje, saj bi vedeli, da nekatere stvari moramo narediti. Danes je to zaradi možnosti, da se sami dogovarjamo, in ob velikem številu deležnikov, ki se po mojem mnenju kdaj celo nedopustno vmešavajo v reševanje težav, celo oteženo. Kakšne so vaše prve izkušnje pri delu v Evropski centralni banki? Dobre. Kakšna so vaša pričakovanja glede denarne politike v luči zadnjih makroekonomskih trendov v območju evra. Iz vrst nemških članov prihajajo signali, da politika ekspanzivne denarne politike vendarle ne bo trajala toliko dolgo časa. Veste, da teh stvari ne smem in niti ne želim komentirati. Sem del širše skupine. Kako pa ocenjujete politiko t.i. forward guidance? Ste pristaš spreminjanja komunikacijske strategije Evropske centralne banke? To je preprosto odziv na finančno krizo. Je korak v pravi smeri, saj je bila večina regulatornih zahtev vedno vezana na dogodke v preteklosti, gospodarstvo pa je dinamična stvar, usmerjena v prihodnosti. Menim, da bo ta korak pozitivno vplival na dogajanje v bančnem in realnem sektorju. Kako vidite vzpostavljanje bančne unije? Menite, da proces poteka prepočasi? Tudi ta je v veliki meri odgovor na zadnjo finančno krizo in je v razmerah, ko imamo skupno valuto, logičen korak k večji harmonizaciji regulacije in ukrepanja v območju evra. Menim, da je to dobro za Slovenijo, saj bomo lahko sami pri sebi neposredno primerjali učinkovitost in delovanje našega bančnega sistema. Do zdaj smo vedno želeli biti drugačni, pa te drugačnosti nismo znali definirati, razen takrat, ko nam je to prišlo prav. Glede hitrosti pa menim, da proces poteka z namenom dobiti dober sistem. Mislim, da nihče ne želi postaviti hitrosti pred kakovost. Kako gledate na trenutno makroekonomsko okolje v območju evra in v Sloveniji? Trendi se obračajo in zaznati je znake okrevanja. Nekateri bi si želeli, da bi bilo močnejše, a sam kot ključno vidim to, da začnemo čisto s psihološkega vidika verjeti, da gremo v pravo smer. Tudi v Sloveniji je tako. Smo v težkih razmerah, ki smo si jih bolj ali manj zakuhali sami, imamo pa tudi veliko potenciala, ki ga bomo morali prepoznati. Kako nam bo pa to uspelo, pa je vprašanje za tiste, ki že danes dobro delajo. V Sloveniji obstaja del gospodarstva, ki izjemno dobro deluje in se prilagaja spremembam in trendom v globalnem gospodarstvu. Biti konkurenčen na domačem dvorišču je vedno najlažje. Vidim pa pozitivne nastavke v slovenskem gospodarstvu. Če tega ne bi verjel, ne bi sedel tukaj in se trudil stvari spremeniti na bolje. / 13 Nedelja, 1. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / NA KMETIJSKEM SEJMU V RADGONI Agraslomak z ministroma Predstavniki Deželne Kmečke zveze, Skupnosti Južnokoroških kmetov, Razvojne agencije (slovenskih kmetov) v Porabju in Kulturnega društva Korotan - sekcije za kmetijstvo združeni v kmetijsko Slovensko Manj- šinsko Koordinacijo so se na Mednarodnem kmetijskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni srečali z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel in ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom. Na srečanju je bila potrjena pomembna vloga Agraslomaka pri združevanju slovenskih kmetov izven meja matične domovine, ministra pa sta zagotovila pozornost slovenske vlade. KMEČKA ZVEZA - Pomembne novosti Zaposlitev z vavčerji Večkrat smo že poročali o možnosti uporabe vavčerjev za obvezno zavarovanje in plačilo delovne sile na kmetiji. Ta oblika plačevanja velja za priložnostno dopolnilno zaposlovanje in se je zato v veliki meri poslužujejo kmetijska podjetja ravno v obdobju trgatve. Glede na zapletenost postopka in na novosti, ki jih je uvedel zakon št.92/2012 in zakonski odlok 76/ 2013 smatramo za koristno, da v strnjeni obliki nudimo nekaj informacij glede sprememb pri uporabi tega načina plačevanja. Treba je povedati, da je zakonodajalec pri spreminjanju predpisov upošteval potrebe primarnega sektorja, zato se ta način plačila v kmetijstvu delno razlikuje od ostalih sektorjev. Če se omejimo na kmetijski sektor, velja najprej poudariti, da se lahko poslužujemo načina plačevanja z voucherji samo v primeru priložnostnega dela (kot je npr. trgatev). Obenem je treba upoštevati, da posamezni delavec, ne glede na število delodajalcev, lahko zasluži letno največ 5000 €. Na to letno omejitev je treba biti zelo pozorni. Zakonodaja namreč predvideva, da če posamezni delavec prekorači omenjeni letni znesek, se delovno razmerje z zadnjim delodajalcem spremeni, ne glede pri kolikih in katerih podjetjih je bil prej v službi, v delovno razmerje za nedoločen čas, poleg dodatnih sankcij za trenutnega delodajalca. Pomembno je torej, da se delodajalec (lastnik kmetijskega podjetja) vnaprej pozanima, v kolikšni višini je bodoči delavec že izkoristil ta način plačevanja v tekočem letu. Kmečka zveza pri tem svetuje, da delodajalec zaprosi posameznega delavca za podpis izjave glede vsote, ki jo je do takrat dobil s pomočjo vavčerjev. Na kmetiji lahko zaposlimo s tem načinom plačevanja samo upokojence ali študente, mlajše od 25 let. Če je študent vpisan v šolo, lahko opravlja delo samo v sobotah, nedeljah in v obdobju počitnic, kar pa ne velja za univerzitetne študente, ki lahko delo opravljajo tekom celotnega leta. Pomembna novost pa zadeva manjše kmetije, ki letno ne dosežejo 7.000,00€ prometa. Ti kmetijski obrati lahko zaposlijo z vavčerji katerokoli osebo (ni omejitve le na študente in upokojence). Obenem lahko to storijo tudi za dejavnosti, ki niso priložnostne, le da se pri tem držijo navedene omejitve glede posameznega delavca (5.000 €). Velja podčrtati, da pri zaposlovanju veljajo strogi predpisi in visoke sankcije, ki gredo od 1.500 do 12.000 € za vsakega delavca z neurejenim statusom zaposlitve. Obenem ne gre pozabiti, da je upravitelj kmetije odgovoren tudi za varnost na kmetiji, torej se mora v primeru zaposlovanja strogo držati predpisov, ki jih predvideva zakonodaja glede varnosti pri delu. Kmečka zveza je na razpolago članom, ki bi potrebovali še dodatne informacije glede nakupa, plačevanja in celotnega upravljanja z vavčerji. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB SEPTEMBER Dnevi se ohlajajo, opravila so prijetnejša Magda Šturman September je tu, čas obračunov za letošnjo letino, pobiranja sadja in pridelkov iz zelenjadnega vrta, posebno pa čas trgatve. Dnevi se v tem mesecu ohlajajo, zato so opravila prijetna. VINOGRAD - V vinogradu grozdje dozoreva in prav kmalu bo trgatev. Pred trgatvijo klet dobro očistimo, prezračimo in preverimo čistočo vseh pripomočkov. Lesene sode pregledamo, da ne puščajo in da nimajo vonja po plesni. Nabavimo si metabisulfit, selekcionirane kvasovke, škarje, rezila in druge potrebščine. Dobro bi bilo tudi, da bi si nabavili plastične zaboje, če jih še nimamo. Nekaj dni pred trgatvijo lahko odstranimo stare liste, ki se nahajajo v bližini grozda in ne asimilirajo več. Poseg je koristen predvsem v primeru sort, ki so občutljive na botritis. Za določitev pravega trenutka trgatve je zelo važno merjenje sladkorja in kisline. Med zorenjem se sladkor postopoma viša, kislina pa niža. Več je načinov določanja sladkorja v grozdju oz. moštu. Pri nas najpogosteje merimo sladkor z refrakto-metrom, ki deluje na podlagi žarčnih lomov. Drugi način je raba babovega moštime-tra, ki deluje na podlagi specifične teže grozdnega soka. Kislina je tudi zelo važna in ne sme pasti pod določeno količino. Minimalna količina je namreč važna zaradi pravilnega vrenja mošta ter stabilnosti bodočega vina. Najvažnejši kislini v grozdju sta vinska in jabolčna. Za pravilno vinifikacijo je tudi važno razmerje med tema dvema, ki pa je odvisno od sorte in od vina, ki ga hočemo dobiti. Za merjenje rabimo vzorec sestavljen vsaj iz 100 jagod. Jagode odvzamemo enakomerno, na več trtah, porazdeljenih po vinogradu, na zunanji in notranji strani trte in na vseh straneh grozda. Če imamo več sort, pripravimo več vzorcev. Najbolje je, da nam pri tem pomaga strokovnjak. Za trgatev izberemo ne deževen in niti ne prehladen dan. Dež namreč lahko odplakne naravne glivice, ki se nahajajo na kožici jagode in mošt stežka vre. Prav tako je fermentacija otežkočena ob hladnem vremenu. Ko nabiramo grozdje, moramo paziti, da ne poberemo gnile in plesnjive jagode. Za nabiranje uporabljamo majhne posode. Grozdje čimprej zmeljemo. Posebno ob slabšem grozdju je priporočljivo takoj po mletju dodajanje metabisulfita, da preprečimo oksidacijo mošta. Priporočljivo je dodajanje selekcioniranih kvasovk posebno ob gnilem grozdju in ob hladnem vremenu, ko mošt s težavo vre. Kvasovke dodamo le 12 do 24 ur po dodajanju metabisulfita. OLJČNI NASAD - V oljčnem nasadu moramo sedaj vso pozornost usmeriti morebitnemu napadu oljčne muhe. Jakost in čas napada sta zelo različna od leta do leta. Pravi čas škropljenja določimo na podlagi ferormonskih vab. Ko se ulovi 10-15 muh na teden, moramo prešteti vsaj 200 oljk po vsej krošnji. Škropimo, ko ima vsaj 10 odstotkov plodov aktivne vbode, to se pravi vbode z živimi jajčeci ali ličinkami. Najbolje je, da se o tem posvetujemo s strokovnjaki. Večkrat se zgodi, da škropljenje oljke sovpada s trgatvijo. Kdor goji oljke v bližini trt, mora strogo upoštevati karenčno dobo škropila ali pa najprej potrgati grozdje, šele nato škropiti oljke. SADNI VRT - V septembru pobiramo nekatere sorte jabolk in hrušk, pa tudi slive, fige in orehe. Sedaj je čas, ko opravimo cepljenje na speče oko. ZELENJADNI VRT - Še vedno pobiramo veliko tipično poletnih pridelkov, kot so paradižnik, bučke, kumare in druge. Ostanke zelenjadnic, ki so v tem času že zaključile svojo življensko dobo, odstranimo iz vrta, tudi korenine. V ostankih se namreč lahko skrivajo nekateri povzročitelji bolezni in škodljivci, ki lahko prezimijo v zemlji in lahko ponavljajo škodo v naslednjem letu. V septembru sejemo motovilec, peteršilj, špinačo in zeleni radič, presadimo pa jesensko solato, por, še kako pozno sorto rdečega radiča, endivijo. Preden sejemo ali presadimo, moramo površino dobro zaliti. Prav tako zalijemo tudi po končanem sejanju ali presajanju. Sejano površino dobro pokrijemo z žakljevino ali pajčevinastim vlaknom, da se zemlja pretirano ne pošuši v primeru toplega vremena, po drugi strani pa da dež ne škoduje površini v primeru nalivov. Kuhinjska zelišča sedaj razmnožujemo z delitvijo korenin. Pred ponovno saditvijo jih nekoliko obrežemo. Posebno ob vlažnem vremenu moramo v shrambi stalno nadzorovati pridelke, kot na primer krompir. Nemudoma moramo odstraniti gnile gomolje, da ne okužijo še druge. Krompir moramo hraniti v temnem in hladnem prostoru, v lesenih zabojih ali na kupu, ob primerni vlagi. S svetlobo krompir postane zelen, v pretoplem prostoru pa prerano vzklije. V septembru je možen napad nekaterih povzročiteljev bolezni, kot so septoria na zeleni, peronospora na kapusnicah in druge. Škropimo z bakrovimi pripravki, a le, če je do pobiranja še daleč. Skrbno moramo torej upoštevati karenčno dobo. Še vedno zatiramo kapusnega belina s pripravki na podlagi Bacillus thuringiensis. OKRASNI VRT - Balkonske in okenske rastline še vedno dnevno zalivamo in občasno gnojimo. Enoletnim okrasnim rastlinam odstranjujemo posušene dele in odc-vele cvetove. Na začetku meseca še vedno lahko pripravljamo potaknjence pelargo-nij, le če ni pretoplo. KMEČKA ZVEZA V prihodnjih dneh meritve sladkorja Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila v prihodnjih dneh meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja po spodaj navedenem zaporedju: četrtek, 5. septembra, od 14. do 16. ure v kleti Roberta Ote v Boljuncu; torek ,10. septembra, od 12.do 14. ure na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112 in od 16. do 17. ure na kmetiji Paola Ferfoglie, Medja Vas št.6. O nadaljnjih meritvah bo zveza sproti obveščala vinogradnike. Prijava zalog vina 2013 Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2013. Rok za predstavitev prijave zapade v torek 10. septembra 2013. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), neglede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do ponedeljka 9. septembra. 14 Nedelja, 1. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / BLIŽNJI VZHOD - Zaradi uporabe kemičnega orožja sil predsednika Asada Barack Obama napovedal skorajšnji poseg ZDA v Siriji WASHINGTON, DAMASK, MOSKVA - Ameriški predsednik Barack Obama je »napovedal« vojaški poseg v Siriji. Združene države ne morejo dopustiti pobijanje ljudi s kemičnim orožjem, zato bo kongresu predlagal »primeren« vojaški poseg. Obama pa ni razkril, kdaj naj bi se to zgodilo. Sirijo so včeraj zapustili še zadnji inšpektorji ZN, ki so preiskovali navedbe o domnevnem napadu s kemičnim orožjem. Morebitna vojaška akcija ZDA proti režimu v Damasku, ki da stoji za kemičnim napadom, se zdi po mnenju opazovalcev vse bliže. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem ne verjame v krivdo sirskega režima in od ZDA zahteva dokaze. Sirijo je zjutraj zapustilo 13 inšpektorjev na čelu z Aakejem Sellstromom, ki so iz Damaska odpotovali v sosednji Libanon. Inšpektorji so že v petek zaključili preiskavo in bodo sedaj o svojih ugotovitvah poročali generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu. Po nekaterih navedbah so že prispeli v Evropo. Ekipa strokovnjakov ZN je sicer v Sirijo prispela 18. avgusta, da bi preiskala več območij, kjer naj bi v spopadih med režimom in uporniki prišlo do uporabe kemičnega orožja. Vse od ponedeljka pa je bilo njihovo delo osredotočeno na prizorišča obsežnega napada blizu Damaska 21. avgusta. Washington je v petek v oceni o napadu z veliko mero gotovosti ugotovil, da je napad izvedla sirska vlada. Po ameriških navedbah je v njem umrlo 1.429 ljudi, od tega 426 otrok. ZDA tako razmišljajo o »omejenem« posredovanju proti Siriji, saj so prepričane, da ima svet dolžnost ukrepati. Odhod strokovnjakov ZN iz Sirije po ocenah poznavalcev povečuje pričakovanja morebitnega napada na sirskim režim. Zadnja anketa ameriške televizije NBC ugotavlja, da polovica Američanov nasprotuje vojaškemu posredovanju v Siriji, 42 odstotkov pa jih to podpira. Približno 50 odstotkov vprašanih pa se je izreklo za morebitno posredovanje proti sirskemu režimu, ki ne bi vključevalo pošiljanja ameriških vojakov na ozemlje države. Predsednik ZDA Barack Obama je napovedal prav takšno »omejeno« posredovanje. Rusija, sicer vplivna zaveznica Sirije, vojaškemu posredovanju ostro nasprotuje. Ruski predsednik Vladimir Putin je tako v prvem javnem odzivu na trditve ameriške vlade v petek, da je sirski režim uporabil kemično orožje, to danes odločno zavrnil. Trditve je označil za »nesmisel« in obenem od ZDA zahteval, naj obtožbe na račun Sirije podprejo s konkretnimi dokazi. »Kar se naših ameriških kolegov tiče, ki trdijo, da so vladne sile uporabile kemično orožje in pravijo, da imajo dokaz - naj ga pokažejo inšpektorjem ZN in Varnostnemu svetu. Če ga ne pokažejo, pomeni, da ga ni,« je dejal Putin. Do Rusije in Kitajske, ki v Varnostnem svetu ZN vztrajno blokirata vsakršne ukrepe proti režimu predsednika Bašarja al Asada, je bila sicer kritična nemška kanc-lerka Angela Merkel. »Obžalovanja vredno je, da Rusija in Kitajska že dlje časa odklanjata skupno stališče do Sirije. To močno slabi vlogo Združenih narodov,« je dejala za včerajšnjo izdajo nemškega časnika Augsburger Allgemeinen. Merklova je ob tem poudarila, da uporaba kemičnega orožja v Siriji z več sto mrtvimi »ne more ostati brez posledic«. Sirija se medtem, kot kaže, pripravlja na morebiten vojaški napad. Neimenovani predstavnik sirskih varnostnih oblasti je izjavil, da Sirija pričakuje vojaški napad »vsak trenutek« in da je tudi pripravljena »odgovoriti v vsakem trenutku«. (STA) Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj »napovedal« vojaški poseg v Siriji ansa Potres na Kitajskem 5,9 po Richterju PEKING - Jugozahod Kitajske je včeraj prizadel potres z močjo 5,9, ki je terjal najmanj pet smrtnih žrtev, 24 ljudi je bilo ranjenih. Tla so se zatresla v provincah Yunnan in Sečuan, med drugim v turistično priljubljenem okrožju Šangri-La, je sporočila vlada. Potres je malo po osmi zjutraj po lokalnem času prizadel odmaknjene vasi v okrožjih Šangri-La in Deqen v Yunnanu ter v okrožju De-rong v Sečuanu. Uničil je okoli 600 domov in poškodoval še 55.000 drugih, so sporočile za potrese pristojne oblasti. Poleg tega je potres v Yunna-nu povzročil plazove, ki so pod seboj pokopali enega človeka in ranili še tri druge. 17 turistov je zaradi plazov ostalo ujetih v treh turističnih vozilih. Plazovi so namreč blokirali številne cestne povezave, navedbe oblasti povzema nemška tiskovna agencija dpa. Kitajska tiskovna agencija Xinhua, ki navaja navedbe oblasti v Yunnanu, je poročala, da se je število smrtnih žrtev do zgodnjega popoldneva povzpelo na štiri. Nekaj več kot 9.000 ljudi so evakuirali. (STA) ITALIJA - Sedaj pravi, da ni dal ultimata Demokratski stranki Berlusconi demantiral samega sebe »Jaz sem hotel to vlado« - »Absurdno pa bi bilo, ko bi prisilno odstranili liderja vladne stranke« - Naveza s Pannello RIM - Silvio Berlusconi se je premislil. V petek je zagrozil, da bo vlada padla, če mu bodo - zaradi pravnomočne obsodbe - odvzeli stolček v senatu. Včeraj je demantiral, da bi bil Demokratski stranki (in vladi) dal ultimat. »Ni tako,« je pomirjujoče zagotovil, in nadaljeval: »Jaz sem bil tisti, ki je močno hotel to vlado in prepričan sem, da Italija potrebuje vlado, ki naj nadaljuje z upravljanjem,« je ocenil. Dodal je, da celo se ne strinja z nekaterimi kritikami na račun vlade, kajti »ta vlada je opravila nekaj odličnih posegov.« Po tem »slavospevu« Lettovi vladi pa je pripomnil: »Absurdno pa bi bilo, ko bi stranki, ki sodeluje pri vladi, "prisilno" odstranili liderja.« Namig na sejo senatnega odbora, ki bo 9. septembra razpravljal, ali lahko pravnomočno obsojeni Berlusconi lahko ostane parlamentarec, ali ne, kot to pred- videva zakon Severino (ki ga je bila svoj-čas podprlo tudi Ljudstvo svobode), je bil očiten. »Upam, da bo prevladala zdrava pamet v glavah tistih, ki hočejo likvidirati političnega nasprotnika,« je pozval senatorje Demokratske stranke. O kaki lastni krivdi, seveda, ni govoril. Niti o pravnomočni razsodbi. »Moja edina krivda je ta, da nisem uspel prepričati Italijanov, naj mi poverijo 51 odstotkov glasov,« je ironično pripomnil. Na vprašanje ali bodo ministri njegove stranke odstopili, če bo »izključen« iz parlamenta, je Berlusconi odgovoril, da bi morali vprašati ministre. Včeraj je vodja desne sredine vzpostavil novo politično navezo z radikalnim vodjo Marcom Pannello. Srečala sta se v Rimu, kjer je Berlusconi podprl referendume radikalcev za prenovo pravosodnega sistema. Nova politična naveza BerlusconiPannella ansa ITALIJA - Po podatkih notranjega ministrstva Letos že več kot 20.000 beguncev Včeraj sta italijansko južno obalo dosegla dva čolna s skupno 230 begunci - Večina jih prihaja iz Sirije Čoln s priseljenci, ki so prispeli na italijansko obalo ansa RIM - Val beguncev, ki se zatekajo v Italijo, ne pojenja. Od začetka leta je njeno obalo po podatkih notranjega ministrstva v Rimu doseglo že 20.546 beguncev. Od teh je bilo 2872 sirskih državljanov. Tudi včeraj sta italijansko južno obalo dosegla dva čolna s skupno 230 begunci. Prvi čoln, na katerem je bilo 130 ljudi, med njimi 21 žensk in 28 otrok, je na morju zašel v težave in so ga odpeljali do pristanišča Roccella Jonica v Kalabriji. Begunci so trdili, da so Somalci in Sirci. Lokalne oblasti so prepričane, da je čoln pred petimi dnevi izplul iz Grčije. Drugi čoln z okoli sto ljudmi na krovu, med katerimi so bili Egipčani, Palestinci in Sirci, je po podatkih italijanske obalne straže pristal na Siciliji. Med begunci je bilo tudi 50 mladoletnikov. Krajevne oblasti domnevajo, da je čoln do italijanske obale odvlekla večja tovorna ladja in ga nato izpustila. Politiki na Siciliji so vlado v Rimu zaprosili za pomoč. »Vala beguncev spričo položaja v Siriji ni mogoče več ustaviti. Sicilija ni več zmožna sama prenašati tega pritisku,« je opozoril vodja južnoitalijanske stranke Veliki jug Gianfranco Micciche. K pomoči je pozval tudi Evropsko unijo. Sicilski politiki so tudi zaprosili za srečanje z evropsko komisarko za notranje zadeve Cecilio Malmstrom, s katero želijo govoriti o perečem vprašanju beguncev. Zaradi mirnih voda se je v zadnjih tednih okrepil prihod migrantov, še posebej na Siciliji in v Kalabriji, k povečanju njihovega števila pa so pripomogli tudi nemiri v severni Afriki ter na območju vzhodnega Sredozemlja. (STA) 15 Nedelja, 1. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA PREBENEG Avditorij V torek, 10. septembra 2013 ob 20. uri / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Komedija. Režija Minu Kjuder in Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. V primeru slabega vremena predstava odpade. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 28 septembra, ob 20.30 »Bila sva mlada oba«. Narodnozabavni mjuzikel z glasbo ansambla bratov Avsenik. Režija Jaša Jamnik; igrajo Nataša Tič Ralijan, Gojmir Lešnjak Gojc, Maruša Majer, Žiga Udir in Tadej Pišek. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes v nedeljo, 1. septembra, ob 18.00 Po Ivani Brlic-Mažuranic Olja Savičevic Ivančevic: »Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča«. V soboto, 7. septembra, ob 20.00 Te-di Moskov, Borislav Stoilov, Maya No-voselska: »En mali radio«. SNG V petek, 6. septembra, ob 19.30 Guillaume Apollinaire: »Enajst tisoč batin«. / Režija: Ivan Peternelj. / Ponovitev: v soboto, 7 septembra in 14. septembra, ob 20.30. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJNA ZGONIK V petek, 6. septembra od 17.00 ure dalje SKD Rdeča zvezda vabi na »9. Koncert za mir«. Nastopili bodo: My Space SLIKOVNA KRIŽANKA - Invaders, Welcome Coffee, Radio Zastava, Dežurni krivci, Fool fighters (Foo fighters tribute band), Slick Steve & the Gangsters in Greta Moise. Potekala bosta tudi sejem izmenjave (oblek in modnih dodatkov) ter zbiranje rabljenih mobilnih telefonov. V sodelovanju z AŠK Kras, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in podporo Pokrajine Trst. PADRIČE Športno igrišče ■ Trieste Rock City V soboto, 7 in v nedeljo, 8. septembra, ob 16.00 Nastopajo: Gonzales, King Bravado, Black Mamba Rock Explosion, Border Bastards, Black Pope, Damned Pilots, Glory Owl, Elbow Strike, Won-dernoise in Pork Chop Express. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in Balet V sredo, 10. septembra, ob 19.30 Otvoritveni koncert sezone 2013/2014 / nastopajo: Aljaž Farasin, tenor; Matej Vovk, tenor, Ivan Andres Arnšek, bariton, Zoran Potočan, bas in zbor. Dirigenti: Loris Voltolini, Igor Švara in Marko Gašperšič. Kino Šiška V petek, 13. septembra, ob 21.30 Koncert / nastopata Via Ofenziva in Niet. V soboto, 14. septembra, ob 21.00 Koncert / Nastopa Damir Avdic. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica v petek, 6. septembra ob 18.00 bo otvoritev nove razstave projekta Jannisa Kounellisa. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2014. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lo- Slovenski književniki kalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO OTOČJE V BALTSKEM MORJU nrnm LOPATICA PRI PLUGU za Čiščenje SOCIALNA PESEM ANTONA AŠKERCA MEDN. AVTOMOBIL. ZVEZA ŠKOFOVSKA PALICA, KI JE NA VRHU ZAKRIVLJENA NEPRIJETEN OBČUTEK IT. ZNAMKA BICIKLOV NEODLOČEN IZID V ŠAHU BLONDINEC ŽUPANJA SOVODENJ (ALENKA) / SURFIST ARGENTINSKA PEVKA ESPOSITO ŠIROK KLOBUK SUROVINA ZA ČOKOLADO NEKDANJI SL. MINISTER ZA ZDRAVJE MARUŠIČ NEKDANJA ITALIJANSKA TV VODITELJICA SAMPd SREDIŠČE VRTENJA POKRAJINA V ŠPANIJI FILM F. W. MARSHALLA MESTO V ANGLIJI TVEGANA NAPOVED POTOVALNI NAČRT NADOMESTEK ZA SLADKOR KOFI ANAN OKRASNO DREVO VZDEVEK O. MLAKARJA NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK SKLADBA ZA ZBOR KLADA ZA SEKANJE DRV NAUK O RAZČLENJEVANJU STAVKA V SLOVNICI TUMORNO TKIVO ALBERT EINSTEIN NAŠ ODBOJ-KAR KOSMINA BERI PRIMORSKI DNEVNIK ZVITEK, ZMOTEK ODSONČJE BOLGARSKI KRALJ OBČUTEK NEMIRA NAŠ NOGOM. "AZZURRO" NEKDANJI PREDSEDNIK SKGZ (ŽARKO) ZELO SPOREN ITAL. DAVEK MESTO PRI PADOVI PRIPADNICA VODILNEGA KADRA V VOJSKI DENARNA ENOTA V ROMUNIJI NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR (PETER) IMI!M!IIH ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG KRILO RIMSKE LEGIJE ITALIJANSKI SAKSOFONIST (MASSIMO) DELOVNA SKUPINA NA KAKEM PODROČJU PIJAČA OB ZAJTRKU LETOVIŠČE PRI KOPRU OSMI JUDOVSKI MESEC DOKTOR (KRAJŠE) MODRICA ONASSISOV VZDEVEK ADA NEGRI GRŠKI NARODNI PLES ANGL. PISATELJ FLEMING NAŠ PESNIK MERMOLJA MUSLIMANSKI POSTNI MESEC KRATEK POŽIREK ROPAR, KRADLJIVEC PRED PRIIMKOM DRUŽABNA PRIREDITEV JULIUS ERVING RAZSVETLJENEC ŠPANSKI SPOLNIK SAMOSTAN V BISTRICI, OB LIMU VRSTA ORGANSKE SPOJINE GLAS TROBENTE ANTON VODNIK VELIKO FINSKO JEZERO (ENA OD PISAV) ŠTANDREŠKO ODBOJKARSKO DRUŠTVO SRBSKO MOŠKO IME ALOJZ REBULA EGIPČANSKI BOG SONCA URADNA LISTINA, DEJANJE SLOVARČEK - AALAND = otočje v Baltskem morju • AFEL = točka, v kateri se Mesec najbolj oddalji od Sonca, odsončje • MARIANA = arg. pevka in igralka Esposito • URBANI = ital. saksofonist • VOLJAVAC = samostan v Bistrici Primorski r dnevnik tmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6 ^.Brezplačna it. 800.912.775 J Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI-Ul. Malta 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. GLASBA 16 Nedelja, 1. septembra 201B RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Opereta: Grofica Marica, 1.del, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre U Rete 4 7.45 Media Shopping 8.15 Nan.: Vita da strega 9.20 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 11.00 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Slow tour - Italiani non per caso 13.40 Ieri e oggi in Tv 14.00 Dnevnik 14.40 Donnavventura 15.50 Film: Il colosso di Rodi 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il comandante Florent 21.30 Nad.: Tempesta d'amo-re 23.05 Film: Amori e segreti 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.10 Film: La corsa di Virginia 11.30 Dok.: La lontra gigante del Pantani 12.00 Melaver-de 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Il Falco e la Colomba 16.15 Nan.: Belli dentro 16.45 Nad.: Fratelli benvenuti 18.00 Film: Rosamunde Pilcher - Il servizio da The 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Un'estate ai Caraibi (kom.) 23.20 Film: Ter-rore nel buio (triler) 6.30 Dok.: Questa non è una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.10 Dreams Road 9.55 Linea Verde Orizzonti Estate 10.30 A sua immagine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.30 15.55, 20.00 Dnevnik 14.00 Serija: Paura di amare 16.00 Frecce Tricolore - European Airshow 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.40 Tec-hetechetè, vista la rivista 21.15 Film: Kokowaah (dram.) 23.25 Speciale Tg1 O Italia 1 7.00 Risanke 9.35 New Art Attack 10.00 Dok.: Voyage Factory 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.30 Serija: La nave dei so-gni 13.00 Dnevnik 13.45 Nan.: Delitti in paradiso 14.50 Nan.: Il commissario Herzog 15.50 Film: Ossessione pericolosa 17.25 Benetke: Regata Storica 19.35 Nan.: Castle 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Five-0 21.50 Nad.: Under the Dome 22.35 La Do-menica sportiva 7.05 Nad.: La grande vallata 8.00 Film: Il conte di Sant'Elmo 9.25 Film: Un militare e mezzo 11.15 Serija: New York, New York 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Film: Pane, amore e... 16.05 Film: Chi si ferma e perduto 17.45 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 18.10 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.55 23.25 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Nad.: The Defenders 21.05 Film: John Rabe (dram.) 23.40 Film: Missione di pace IRIS Nedelja, 1. septembra Iris, 21.05 The Dreamers Velika Britanija, Francija, Italija 2003 Režija: Bernardo Bertolucci Igrajo: Louis Garrel, Eva Green in Michael Pitt Zadnji film, s katerim se je Bertolucci pred desetimi leti zadnjič udeležil beneške Mostre, na katero se je vrnil v teh dneh, v vlogi predsednika žirije. Isabelle in njen brat Theo sta sama v Parizu, medtem ko so njuni starši na počitnicah. V pariški Cinématèque Française spoznata Matthewa, ameriškega študenta, ki ga za čas, ko so njuni starši na počitnicah, povabita k sebi na dom. Trije prijatelji si postavijo svoja pravila, eksperimentirajo z lastnimi čustvi in spolnostjo ter igrajo zahtevne miselne igrice. Postavljena v pariško pomlad, so Bertoluccijevi Sanjači zgodba o treh študentih, ki preizkušajo drug drugega, da bi ugotovili, kako daleč bodo šli. Ob gledanju filmov in opazovanju realnosti, ki se docela spreminja, spoznavajo tudi same sebe. La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Nad.: Due South 9.45 Film: Jack Hunter e la stella del cielo 12.00 Film: Jane Doe 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Come uccidere vostra moglie 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mi-stero 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Grey's anatomy 23.00 Nad.: Saving Hope 23.50 Športna rubrika ^ Tele 4 7.00 Nan.: Quelli dell'intervallo 7.50 9.45 Risanke 8.50 Nan.: Power Rangers Samurai 9.55 Motociklizem: Moto2, VN V.B., prenos ogrevanja 10.30 Motociklizem: Mo-toGP, VN V.B., prenos ogrevanja 11.00 Mo-tociklizem: Moto3, VN V.B., prenos ogrevanja 11.25 Nan.: Mr. Bean 11.50 Dnevnik 12.05 Motociklizem: Moto2, VN Velike Britanije (Silverstone), prenos dirke 13.05 Sport Mediaset - XXL 13.40 Motociklizem: MotoGP, VN Velike Britanije (Silverstone), prenos dirke 14.50 Fuori giri 15.30 Motociklizem: Moto3, VN Velike Britanije (Silverstone), prenos dirke 16.30 Film: Rudy maialino di-spettoso 2 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.15 Film: Arturo 21.25 Adam Kadmon - I misteri della musica VREDNO OGLEDA pop pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.45 Nan.: Morske deklice - H2O 11.10 Film: Jesse Stone 12.55 Nad.: Razočarane gospodinje 13.50 Serija: Kuharski mojster 14.45 Serija: Kuharski dvoboj tortic 15.45 Serija: Nigellissima 16.20 Film: Aquamarine 18.15 Nan.: Trafika 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Katera je prava (rom., ZDA, '08, i. R. Reynolds) 22.00 Film: Skoraj popularni Kanal A 6.00 Risanke 8.25 Urbani izziv 8.50 Serija: Zakladi s podstrešja 9.45 19.10 Serija: Ne-wyorški gasilci 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Velike Britanije (Silverstone), prenos dirke 15.20 Film: Maskota Pete 16.55 Serija: Preživel sem japonski kviz 17.50 Serija: Okrog sveta do srca 18.20 Odklop 20.00 Film: Od-štekana kifeljca 21.55 Film: Navidezna resničnost 6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diret-ta |r Slovenija 1 7.00 Risanke 9.30 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.00 Maša 10.55 Na obisku 11.25 Oza-re 11.30 Obzorja duha 12.05 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Ptujski festival 2013, pon. 15.30 Potopis: Tonga, otočje prijaznih ljudi 16.00 Nan.: Komisar Rex 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Dok. film: Ivana Kobilca - portret slikarke 18.30 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.35 Dok. film: Bloški asi 22.25 23.45 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Dok. film: YuMex, jugoslovanska Mehika (t Slovenija 2 8.45 Skozi čas 8.50 Dvanajst 9.45 Festival novih skladb FENS 2013 11.05 Globus 11.35 Turbulenca 12.05 Glasbena matineja 13.35 Film: 198115.20 Koncert: Če je to vse - Tinkara Kovač 17.15 Veslanje - SP, posnetek 18.30 Dok. odd.: Jedrski odpadki - svetovna mora 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Koncert: Poklon Lucianu Pavarotti-ju 22.10 Dok. odd.: Programiranje državljanov 23.50 Kratki film: Sestrična (t Slovenija 3 6.10 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.10, 8.10 Žarišče 6.50 Tedenski pregled 7.30 11.15, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 14.50 18.15 Tedenski pregled 16.05 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Rivedere che pia-cere 16.00 Potopisi 16.30 „Q" 17.15 L'ap-puntamento 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Blue hole 22.45 Slovenski magazin 23.15 Tango, mi amor Tv Primorka 15.0016.30 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 17.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.40 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Med nami 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.30 Otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music Box; 14.30 Malo za štalo, malo za hec!; 15.00 Rolling Stones; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.15 Draga 2013; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Ba-bele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da ve-dere e assaporare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luoghi e tradizioni/Specia-li/Detto tra noi in musica; 15.00 E... state freschi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elet-tronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luog-hi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia, 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumen-talna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami je sprememba na poslovnem področju. V službi boste polni energije in dobrih zamisli. S strankami boste navezali odlične odnose. m^l BIK 21.4.-20.5.: Občutili boste veliko pomanjkanje koncentracije, kar vas lahko spravi v obup. Vzemite si nekaj prostega časa in se posvetite svojim potrebam. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Kljub občasnim težavam na finančnem področju se z neuspehom ne boste obremenjevali. Nekaj oziroma nekdo vas bo opomnil, da denar ni sredstvo sreče. RAK 22.6.-22.7.: V prihod«« njem tednu vas bo zapustila nestrpnost, ki vas je držala v prijemu v zadnjem obdobju. Veliko energije boste usmerili v urejanje financ, za katere bodo potrebne vaše pozornosti. y^ LEV 23.7.-23.8.: Prehod son-(^^r ca v vašo drugo hišo bo povzročil izgubo dodatne življenjske energije. Lahko se zgodi, da vas bodo spet prevzeli različni dvomi. DEVICA 24.8.-22.9.: Sonce in ^^ Merkur vas bosta v prihodnjem tednu prevzela s strastjo pri opravljanju dela. Intelektualne preizkušnje vas bodo navdale z zagonom, VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Še ^ ^ vedno bo čutiti močan vpliv Venere na vašo osebnost. Izrazita čustvenost se bo nadaljevala in ob koncu tedna dosegla vrhunec. Posvetite se aktivnostim, ki vas veselijo. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Bodite bolj samozavestni in prepričani vase, drugače boste žrtev izkoriščanja na delovnem mestu. Vaša samozavest bo odvisna od samopo-dobe, ki si jo sproti ustvarjate sami. STRELEC 23.11.-21.12.: Bodite pozorni na veliko spremembo. Ta bo imela močan vpliv na vašo rutino, s katero niste najbolj zadovoljni. Pazite, da boste potek dogodkov usmerili v pravo smer. KOZOROG 22.12.-20.1.: V domačem okolju boste polni novih zamisli in idej. Prosti čas boste radi preživljali s svojimi bližnjimi. V odnosu s partnerjem ne bo želenih sprememb. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Na finančnem področju se vam obeta novost. Veliko časa boste preživeli v pehanju za uspehom. Z uporabo intuicije in ustvarjalne energije bodo dobri rezultati kmalu vidni. RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu vas bodo vsakdanja opravila spravljala v slabo voljo. Polotila se vas bo želja po umetniškem izražanju,naj bo to ples, glasba ali slikarstvo. Ne je zanemariti. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, l. septembra 20l3 il SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 nik in vremenska napoved 20.40 Paperis-sima Sprint 21.10 Serija: Baciamo le mani - Palermo - New York 1958 23.05 Nad.: Il tredicesimo apostolo O Italia 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.20 Nad.: Don Matteo 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Il commissario Manara 15.05 Nad.: Paura di amare 17.15 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: A tutto ritmo 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The Vampire diaries 10.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny Dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.25 Top One 16.25 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.15 In questa notte fantastica - Lorenzo negli stadi 23.35 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 21.10 Film: Segnali dal futuro (fant., i. N. Cage) 23.45 Film: Final destination (horor) Rai Due La l 7.00 Sorgente di vita 7.30 Risanke 8.25 Nan.: Heartland 9.05 Nad.: Settimo cielo 10.30 Rubrike 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.55 Dnevnik 18.45 Nad.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Ombrelloni 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1122.55 Nan.: Vegas 23.55 Show: A ritmo de Cuba LA 7.00 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Coffee Break 11.00 In Onda - Estate 12.00 Nan.: Suor Therese 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.30 In Onda Estate 21.30 Film: Gli inesorabili ^ Tele 4 ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik 8.00 Talk show: Agora Estate 10.15 Film: Le amiche 12.00 Dnevnik 12.25 Per ridere insieme con Stanlio e Ol-lio 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Tgr LIS 15.00 Nad.: Le nuove avventure di Flipper 15.45 Film: Un principe in giacca e cravatta 17.10 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Presa di-retta 23.55 Dok.: La stagione dei Blitz CJ Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricet-te all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportel-lo di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nan.: My life 16.50 Film: Le miniere di re Salomone 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Due nel mirino (akc.) 23.30 Film: Colpevole d'omicidio 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Nad.: Elisa di Rivom-brosa 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Nad.: Il Segreto 15.45 Talk show: Pomeriggio Cinque 20.00 Dnev- 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 Dok.: Luoghi magici 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Un provinciale a New York 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta iT Slovenija 1 6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.15 15.50, 18.40 Risanke in odd. za mlade 12.05 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.35 Odd.: Sprehodi v naravo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Zapojte z nami 17.35 Nad.: Mali širni svet 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Big band RTV Slovenija (f" Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.10 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 11.30 Dobro jutro 14.35 19.00, 23.25 Točka 15.25 Dok. film: Bloški asi 16.15 Dok. odd.: Bal-to - čudežni pes 17.50 Dober dan, Koroška! 18.20 To bo moj poklic 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 21.45 Nad.: Labirint Jr Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 7.00 Izbor, SVS 8.00 9.30, 10.30 Poročila 9.10 21.30 Žarišče 9.40 Tedenski iz- bor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Blejski strateški forum 17.50 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 0.00 Aktualno 20.40 22.50 Na tretjem... 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.30 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: L'invincibile cavaliere 16.15 Vesolje je... 16.45 Istra in... 17.15 Istrska potovanja 18.00 23.00 Športel - izbor 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Luoghi e tradizioni 21.30 Mediteran 22.15 Ora musica Kanal A IRIS Ponedeljek, 2. septembra Iris, 21.05 VREDNO OGLEDA Mala education Španija, 2004 Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Gael Garcia Bernal, Fele Martínez in Daniel Gimenez Cacho Madrid, 1980. Enriqueja Godeda, 27-letnega režiserja, obišče bradat mladenič, ki se predstavi kot njegov nekdanji sošolec, Ignacio Rodríguez. Enrique se dobro spominja imena, vendar njegovih potez in lastnosti ne prepozna v mladem obiskovalcu. Ignacio mu je prinesel kratko zgodbo, ki obravnava njuno otroštvo, v šolskih klopeh in mu predlagal, da bi iz nje naredil film. Bodoči film naj bi tako pripovedoval o dveh prijateljih, ki sta skupaj odraščala v strogi katoliški šoli, eden od njihovih mentorjev je bil pater Manolo. Scenarij v režiserju zbudi celo vrsto otroških spominov in na dan privrejo že pozabljene mračne skrivnosti. Tudi zato se Enrique odloči, da bo po zgodbi res posnel film. Pred tem pa želi razumeti kdo je v resnici fant, ki se prodaja za Ignacia Rodrígueza. 23.35 Dobrote istrske kuhinje 23.50 Radio Koper Tv Primorka 8.35 9.00, 10.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.3018.30 Naš čas 11.00 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Bodimo zdravi 21.30 Dnevnik Tv Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 6.10 Risanke 7.15 16.45 Nad.: Vihar 9.00 10.10, 11.20 Tv Prodaja 9.15 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.25 15.50 Nad.: Rožnati diamant 11.35 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.30 Nan.: Tv Dober Dan 13.30 Nan.: Naša mala klinika 14.25 Nan.: Mladi zdravniki 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Zlobna vila 22.00 24UR - zvečer 22.30 Nad.: Franklin in Bash 23.25 Nad.: Obdarjen 6.55 Risanke 7.45 13.05 Nan.: Policisti v Los Angelesu 8.35 Faktor strahu ZDA 9.25 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1110.20 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.55 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.25 Film: Katera je prava (rom.) 16.35 Nan.: Ji-mova družina 18.0019.55 Svet 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Vročina 23.15 Film: Snif RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: V imenu besede -6. nad.; 17.50 V sinjo brezkončnost; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 18 Nedelja, 1. septembra 2013 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu È Nibali zdrsnil na 4. mesto, prvi je Roche MALAGA - Čeh Leopold König (Netapp) je zmagovalec osme etape na kolesarski dirki po Španiji. Na 166,6-kilometrski preizkušnji od Jerez de la Frontere do Estepona je drugo mesto osvojil Španec Daniel Moreno (Katjuša), tretje pa Irec Nicolas Roche (Saxo-Tinkoff), ki je oblekel rdečo majico. Italijan Vincenzo Nibali (Astana), je »odpadel« na zadnjem vzponu in etapo končal na 26. mestu s 27 sekundami zaostanka, v skupni razvrstitvi pa je zdrsnil na četrto mesto. Moto GP: Marquez s prvega mesta SILVERSTONE - Španski motociklist Marc Marquez (Honda), vodilni v skupnem seštevku svetovnega prvenstva v razredu motoGP, je bil najhitrejši v današnjih kvalifikacijah pred VN Velike Britanije v Silverstonu. Drugo mesto si je pridirkal Španec Jorge Lorenzo (Yamaha), tretjega pa Britanec Cal Crutchlow (Yamaha). Za Marqueza je to peti »pole position« v sezoni. Do četrtega mesta je prišel Bradl (Honda), Petrosa (Honda) je bil peti. KOŠARKA - Pogovor z italijanskim reprezentantom Pietrom Aradorijem »Pokazali bomo, kaj veljamo« Vsi košarkarski navdušenci najbrž že odštevajo dneve do začetka največjega športnega dogodka v zgodovini samostojne Slovenije - EuroBasketa 2013. Na krstni nastop v koprski Bonifiki se italijanska reprezentanca pripravlja v Trstu. Pred začetkom prvenstva smo se pogovorili z reprezentantom Pietrom Aradorijem, ki je bil včeraj gost večernega pogovora v baru Audace v Trstu v sklopu večerov v organizaciji deželne košarkarske zveze. Za Aradorija bo letošnji drugi nastop v Sloveniji: prvič je v Sloveniji igral na evropskem prvenstvu U20, ko je z mladinsko izbrano vrsto osvojil srebro. Prvenstvo je pred vrati. Ste na prvi nastop z Rusijo pripravljeni? Še tri dni bomo trenirali, občutki pa so vsekakor pozitivni. Skupaj treniramo že več kot mesec dni. Po poškodbi Stefana Mancinellija ste zdaj še bolj okrnjeni ... Poškodbe so del športa in ne smemo v tem iskati opravičil. Na igrišču moramo dokazati, kaj veljamo. Kdor bo v Sloveniji igral, si bo pač prevzel odgovornosti. Meddrugim bomo igralci pridobili več priložnosti in daljšo minutažo. Verjamem, da so v reprezentanci igralci, ki lahko nadomestijo odsotne. Vsak lahko dokaže, česa je zmožen. Kaj lahko dosežete v tej postavi? Želimo napredovati v drugi krog, vendar zavedamo se, da ne bo lahko. Grčija in Turčija sta napovedali boj za najvišja mesta, Rusija, naš prvi nasprotnik, je prav tako trd oreh. Zahtevno bo, saj igramo z izjemo dneva počitka vsakih 24 ur. Na to smo sicer pripravljeni fizično in psihično. Pred tednom dni ste igrali v Kopru, kjer boste lovili uvrstitev v drugi krog. Kako je bilo? Prvo tekmo smo sicer igrali z zaprtimi vrati, drugo pa proti Sloveniji, kjer je bilo vzdušje veselo, bilo je res veliko slovenskih navijačev. Med prvenstvom bo seveda drugače, ampak upam, da nam bodo navijači pomagali. Nenazadnje je meja čisto blizu. Kdo so glavni favoriti za naslov prvaka? Grčija in Španija. (VS.) Pietro Aradori (194 cm, krilo) sicer igra pri Cantuju. Lani je sezono zaključil s povprečno 15 tečkami v evroligi kroma V torek otvoritev EuroBasketa na Kongresnem trgu v Ljubljani V torek, dan pred prvimi tekmami, bo v Ljubljani potekalo odprtje EuroBasketa 2013. Dogodek z začetkom ob 21.00 uri bo potekal na Kongresnem trgu v središču Ljubljane, kjer bodo prisotni župani vseh občin gostiteljic ter najvišji predstavniki države, Košarkarske zveze Slovenije in FIBA Europe. Manjkali seveda ne bodo niti predstavniki vseh sodelujočih reprezentanc, ki se bodo med seboj pomerile na EuroBasketu. Bogat program v režiji Jureta Korenca bo povezoval znani voditelj Igor E. Bergant, večer pa bo popestril nastop priljubljenega pevskega zbora Perpetuum Jazzile. Dogodek bo možno spremljati v živo ali po televizijskem prenosu na TV SLO. Pripravljalna tekma: Slovenija - Francija 65:70. NOGOMET - A-liga Tri točke Napoliju in Juventusu NEAPELJ - Uvodno srečanje 2. kroga v A-ligi med Napolijem in Chievom so zmagali gostitelji s 4:2. Prvi polčas se je zaključil izenačeno: za Napoli sta zadela Hamsik (13') in Callejon (27'), za Chievo pa je bil obrakrat uspešen Paloschi (24' in 40'). Slovenski nogometaš Cesar je igral celo tekmo. V drugem delu pa sta končni rezultat zapečatila gola Hamsika (letos že 4 gol v A-ligi) in Higuaina. Juventus pa je nadigrala Lazio s 4:1. Pri Juventusu so bili pred golom uspešni Vidal (15' in 27'), Vučinič v 44' in Tevey v 80'. Edini gol je za Lazio dosegel Klose (29'). Ostale današnje tekme: Roma - Verona (ob 18.00), Atalatna - Torino, Bologna - Sampdoria, Catania - inter, Genoa - Fio-rentina, Milan - Cagliari, Sassuolo - Livor-no, Udinese - Parma. Vrstni red: Napoli, Juventus 6, Inter, Roma, Torino, Cagliari, Fio-rentina, Verona, Lazio, Juventus 3, Chievo 2, Parma 1, Atalanta, Catania, Milan, Udi-nese, Sampdoria, Genoa, Livorno, Sassuo-lo, Bologna 0. 1. SNL - Olimpija - Domžale 0:3, Maribor - Gorica 1:1, Luka Koper - Zavrč 1:1, Celje - Triglav 1:0. BIRSA V MILAN - Valter Birsa je uradno podpisal triletno pogodbo z Milanom, nosil bo številko 14, Massimiliano Al-legri ga je že poklical v kader za današnjo tekmo s Cagliarijem na San Siru. Primorki pod stopničkami KAJAK - Slovenska kajakašica Špela Ponomarenko Janič je na svetovnem prvenstvu v sprintu na mirnih vodah v Duisbur-gu zasedla 4. mesto na 500 metrov. Primorka je za kolajno zaostala slabe pol sekunde. GORSKO KOLESARSTVO - Na gorsko-kolesarskem svetovnem prvenstvu v Pietermaritzbrugu je slovenska adutinja za odličje Tanja Žakelj boj za najvišja mesta izgubila v zaključku tretjega kroga, ko je padla, dirko je končala na petem mestu. Blaža Klemenčič je bila 11. OLIMPIJSKE IGRE - Ogled prizorišča devet let po igrah Kako propadajo olimpijski objekti v Atenah Prizorišče je v predmestju, zato ga turisti najbrž zbrišejo iz seznama znamenitosti - Večmilijardna investicija - Olimpijsko naselje preuredili in ustvarili ljudska stanovanja Sedmega septembra bodo v Buenos Airesu izbrali mesto, ki bo leta 2020 gostilo 32. moderne olimpijske igre. OI so bile v preteklosti razlog za ponovno oživitev in razmah nekega mesta - glej primer Barcelona - ali za veliko potrato denarja. S tega vidika je vzoren primer Aten, ki so igre gostile leta 2004. Dogodek je za Grke veliko pomenil, saj so organizatorji prvih modernih olimpijskih iger leta 1896 v samo izvedbo ogromno vložili. Želeli so vrhunski športni dogodek, ki bi bil tudi dokaz, da jim je bila osem let prej storjena velika krivica. Ob stoletnici modernih OI so namreč organizacijo dodelili Atlanti na račun Aten; Coca Cola je prevladala nad tradicijo. Dodelitev Atenam organizacijo 28. iger je bila tako po mnenju mnogih neke vrste poravnava škode. V resnici je postala sama orgniza-cija iger za Grke in Grčijo največja škoda, OI so eden izmed razlogov za hudo ekonomsko krizo, iz katere se Grčija ne more nikakor izvleči. Počitnice v grški prestolnici lahko postanejo priložnost za ogled stanja športnih objektov devet let kasneje. In analiza je nedvomno dramatična. Obisk glavnega olimpijskega prizorišča je namreč za športnika boleč. Nemogoče je govoriti o podrtijah, saj je zob časa le načel nekate- re objekte, vendar so perspektive zaradi krize še bolj negativne. POVEZAVE - Povezave med centrom grške prestolnice in glavnim olimpijskim prizoriščem so dobre, saj te podzemska železnica pripelje le lučaj od stadionov, vendar se pot od centra do postaje kar vleče, ker je glavno prizorišče v predmestju, tako da je tridesetminutna vožnja s podzemsko železnico že zadovoljiv razlog za marsikaterega turista, da iz seznama znamenitosti med prvimi zbriše ravno olimpijsko prizorišče. VEČMILIJARDNA INVESTICIJA - Grčija je v olimpijske igre v letih pred 2004 investirala skoraj 9 milijard evrov (sicer drugi viri navajajo tudi vsote do 13 milijard, a najbrž ne bo točna vsota nikoli znana). Od teh so zasebniki vložili le 1,7 milijarde evrov. To se pravi, da je bilo vloženega veliko več javnega kot zasebnega kapitala. Za glavno olimpijsko središče, ki si ga je zamislil znani španski arhitekt Santiago Calatrava, so stroški narasli do rekordne vsote 600 milijonov evrov. Kar 45.000 oseb je skrbelo za varnost; nove zaposlitve in večji priliv turistov so nemudoma pozitivno vplivale na grško ekonomijo, ki je v obdobju olimpijskih iger povečala svoj bdp za 0,3 %. A šlo je za res kratkotrajni pojav. Tri mesece po koncu iger se je namreč znašlo brez službe okrog 70.000 oseb, zlasti v gradbenem sektorju. STANJE OBJEKTOV - Angleški časopis Daily Mail je štiri leta po olimpijskih igrah analiziral stanje; le tri tedne po zaključku OI je bilo slabo ali neuporabljenih kar 21 od skupno 22 objektov, v katerih so tekmovali olimpijci. Nekatere objekte niso uporabljali, ker enostavno v Grčiji nekateri športi sploh niso razviti, drugi so začeli propadati, ker so bile najemnine pretirane za občutno prevelike strukture za potrebe grških društev. Kriza je poslabšala stanje, saj samo vzdrževanje objektov je stalo grško državo okrog 600 milijonov evrov letno, kar ni bilo več vzdržljivo. Objekti so tako začeli še hitreje propadati. Olimpijski stadion je bil najdražji in najdrznejši načrt (približno 280 milijonov evrov); z estetskega vidika je bil rezultat vrhunski, a zdaj ga uporablja le nogometni klub Aek. Do konca lanske sezone je bila to tudi hiša Panathinaikosa, ki pa se je zaradi previsoke najemnine odselil. Olympic Acquatic center - vodni park (pokriti in odkriti bazeni) uporabljajo le občasno za najpomembnejše tekme v vaterpolu, a smeti v okolici in nekateri prazni bazeni jasno govorijo o splošni za-puščenosti. To prihaja še bolj do izraza v čudovitem velodromu, ki je gostil tekmovanja v dirkališčnem kolesarstvu; tu električni kabli kar visijo s stropa, stene pa se krušijo. Podirata se štadiona za softball in beach volley ter objekt za kajak in kanu na divjih vodah, že leta brez vode. Rešujejo se le športne palače grajene za košarko, med Grki zelo priljubljenim športom. A če je slavna palača »Miru in Prijateljstva« dom Olympiakosa in v dostojnem stanju, je njegova okolica simbol OI v Atenah: same ruševine. Edini posrečen poseg zadeva olimpijsko naselje, ki so ga preuredili in ustvarili ljudska stanovanja. Skratka, bolj kot olimpijadi smo v Atenah devet let kasneje priča polomijadi ... (I.F.) / ŠPORT 19 Nedelja, 1. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / NAMIZNI TENIS - Danes zadnji dan jubilejnega 30. Pokala Kras Kakovost privablja Tradicionalni namiznoteniški turnir Pokal Kras, ki ga letos Športni krožek Kras prireja v sodelovanju s ZSŠDI, je že trideset let odlična priložnost preverjanja forme pred prvenstvom. Ekipe, ki ga že vrsto let obiskujejo, se v Zgonik pripeljejo ravno s tem namenom, da bi pred začetkom prvenstev preverile pripravljenost. Med ekipami, ki so se šele v zadnjih sezonah pridružile dolgoletnim obiskovalcem Pokala Kras, je slovenska ekipa iz Izole. Trener Zdenko Švab je še posebej vesel, da se lahko na turnirju igralke pomerijo v kvalitetnih dvobojih in proti tujim igralkam: » V Sloveniji se že vsi dobro poznamo, zato je včasih enolično.« Igralka Jana Ludvik je ob robu igrišča še dodala, da je kakovost turnirja višja kot prvenstvo prve lige v Sloveniji, zato je nastop v Zgoniku več kot dobrodošel del pripravljalne faze. Kakovost in domačinstvo vsako leto privabljajo v Zgonik tudi hrvaške ekipe. Ekipa Duge Rese je letos na Pokalu že osemnajstič. Letos bo hrvaška ekipa nastopala s pomlajeno ekipo. »Veselim se takih turnirjev, kjer je kakovost ravno pravšnja v tem delu sezone,« je pojasnil trener Nikica Vukelja. Na seznamu sodelujočih ekip je letos mesto dobila tudi francoska ekipa Miramas, barve katere branita bivši igralki Duge Rese. Kitajka Xue Han Vukelja bo letos res nastopala v prvi francoski ligi, soigralka Ivana Malobabic pa se ji je pridružila le priložnostno, saj bo letos nastopala za hrvaški Bjelovar. Danes bodo ekipe odigrale še zadnja dva kroga ob 9.00 in 11.00, sklepno nagrajevanje bo nato ob 13.30. Včeraj so igralke šestih ekip odigrale v jutranjih urah dve tekmi. Domačinke so morale po petkovi zmagi proti Izoli priznati premoč Prijedorja iz Bosne in Hercegovine in francoskega Miramasa (obrakrat so izgubile s 5:0), danes pa se bodo pomerile še z Dugo Reso in Tisom Zagreb. Po treh krogih vodi Miramas s tremi zmagami. (V.S.) Izidi - 2. krog: Duga Resa - Arrigo-ni Izola 5:0, Miramas - Tis Zagreb 5:0, Pri-jedor - Kras 5:0 (Antonič - M. Milič 3:1, Balic - K. Milič 3:0, Bakic/Antonic - K. in M. Milič 3:2, Antonic - Micolaucich 3:0, Balic - Rostja 3:0); 3. krog: Tis Zagreb - Duga Resa 5:0; Kras - Miramas 0:5 (K. Milič - Han 1:3, M. Milič - Malobabic 1:3, K. in M. Milič/Han/Malobabic 0:3, K. Milič -Malobabic 1:3, Rustja - Han 0:3), Arrigo-ni Izola - STK Prijedor 2:3, □ Obvestila NAMIZNI TENIS - Novi trener Dušan Mihalka Že skoraj domačin V novo okolje se je hitro ujel, saj je Kras že spoznal med skupnimi pripravami in igranjem na Pokalu Kras Trener Dušan Mihelka med pogovorom z igralkama Krasa Katjo in Martino Milič kroma Na prvi pogled bi vsak mimoidoči bržkone rekel, da je novi trener ŠK Kras Dušan Mihalka že celo desetletje pri Krasu. Igralke se z njim že sproščeno pogovarjajo, celo sinovi igralk Krasa se z njim igrajo in zabavajo. Tudi sam ugotavlja, da je v novem okolju skoraj že vse domače. V Zgonik pa je slovaški trener dospel šele pred štirinajstimi dnevi, 16. avgusta, na dan začetka priprav. Kljub temu pa je tam res že skoraj domačin. Odlično vzdušje je namreč vzpostavil že pred njegovim prihodom. Igralke in odbornike Krasa je namreč Mihalka, bivši trener slovaške ekipe Topolcany, poznal že več let, saj se je z varovankami večkrat udeležil Krasovega turirja Pokal Kras in skupnih priprav. S trenerstvom se Mihalka ukvarja že 18 let: »Začel sem pri 24 letih. Petnajst let sem vodil klub Topolcany, dve sezoni pa sem treniral tudi na Češkem,« je pojasnil 42-let-nik, ki je v svoji trenerski karieri vodil tudi slovaško mladinsko reprezentanco. Za namiznoteniško mizo se je preizkušal tudi sam, najdlje na Slovaškem, eno sezono pa je igral tudi v Nemčiji v nižji ligi. Podnubo Krasa je hitro sprejel in se s klubom dokončno dogovoril že januarja. A2-lige, v kateri bo nastopal Kras, sicer še ni spoznal, računa pa, da bodo dekleta dosegla obstanek. »Kar bo več, pa bo seveda dobrodošlo,« je potrdil. »Ker sem že večkrat sodeloval na turnirju v Zgoniku, sem igralke že prej poznal. Tačas potrebujemo predvsem veliko kakovostnih tekem, zato je turnir v Zgoniku res odlična priprava pred prvenstvom. Računam pa, da bomo odigrali še nekaj prijateljskih tekem proti hrvaškim in slovenskim ekipam.« Da bi se čim bolje vključil v našo realnost in nenazadnje v italijanski namiznoteniški svet, se Mihalka poleg slovenščine uči tudi italijanščino. »Zjutraj, ko ne treniramo, se učim obeh jezikov. Sonja (Milič, op.a.) mi je že poskrbela knjig za učenje,« je pojasnil trener, ki je nastanjen v Saležu. Mihalki so pri Krasu zaupali vodenje treningov vseh kategorij, s tem da mu tačas pri najmlajših zaradi težav s komunikacijo pomaga Sonja Milič, sam pa že vodi delo s starejšimi igralkami, s katerimi se pogovarja v mešanici slovenščine in hrvaščine. Tudi igralke so ga že dobro sprejele in se po odhodu kitajskega trenerja Lianga prilagodile novi metodi dela. Vse so potrdile, da je vadba prijetna, po prvih dveh tednih pa so že opazile nekaj razlik v primerjavi s prejšnjim obdobjem: »Mihalka je zelo komunikativen in odprt, skrak-ta njegov odnos do nas je drugačen v primerjavi z Lian-gom. Že res, da je bil Liang v primerjavi z ostalimi Kitajci, bolj odprt, a je bil za nas še vselej nekoliko preveč zadržan,« je pojasnila Martina Milič. (V.S.) NOGOMET Kras izgubil, naprej tudi Gradisca Kras - Gradisca 2:3 (0:2) Stralca: 59' Kenževič, 80' Grujic Kras: Calligaris, Simeoni (Sineri), Carli, Žlogar, Božič (Petracci), Arcaba, Spetič, Giordani (Capalbo), Kneževič, Maio, Grujic. Trener: Zupan. Nogometaši Krasa so v zadnji kvalifikacijski tekmi državnega pokala doživeli poraz. Vidno so popustili predvsem v obrambi in na sredini igrišča, kar pa ni dobra popotnica teden dni pred začetkom prvenstva. Gradisca - pri kateri igra tudi bivši igralec Juventine in Vesne Saša Gulič - je oba gola v prvem delu dosegla ravno po napakah obrambe Krasa. Prvič je bila uspešna že v 5. minuti, nato pa spet v 36. minuti. Med goloma je Kras sicer reagiral, si priigral tudi štiri priložnosti (s Kneževičem, Maiem in dvakrat z Grujicem). Bolj zbrano je Kras začel drugi del. V 59. minuti je po podaji Maia Kneže-vič zabil žogo v gol z glavo. Le minuto kasneje bi lahko repenski nogometaši izenačili z Grujicem, vendar se jim ni izšlo. Spet je Gradisca izkoristila nezbrano obrambo in povedla s 3:1. Zaostanek je nato deset minut pred koncem rednega dela zmanjšal Grujic s sredine kazenskega prostora. V zadnjih minutah je na obeh straneh prevladala raztrgana igra. Kras je imel tik pred končnim žvižgom še zadnjo priložnost za izenačenje, a je sodnik razveljavil gol Spetiča zaradi nedovoljenega položaja. Poleg Krasa, ki je bil že matematično uvrščen, bo v četrtfinalu igrala tudi Gradisca. San Luigi je včeraj pre-mamgal Muggio z 2:0. Danes še ostali Danes bo na vrsti še tretji krog državnega in deželnega pokala amaterskih prvenstev. Prvi krog bosta odigrali tudi Mladost in Primorje v deželnem pokalu 3. amaterske lige: Mladost bo gostila Chiarbolo, Primorje pa bo igralo v gosteh pri Opicini. Promocijska liga: Pro Romans - Juventina, Vesna - Zaule Rabuiese; 1. amaterska liga: Pro Gorizia - Sovodnje, Begliano -Primorec, Domio - Breg; 2. amaterska liga: Zarja - S. Andrea San Vito. STARI - MLADI - Na Veliki Rouni so se včeraj pomerili Stari (poročeni) in Mladi (neporočeni). Zmago so osvojili Mladi s 4:2. NK KRAS REPEN in FC PRIMORJE vabita na prvi trening ter informativno srečanje sezone 2013/14 za otroke letnikov 2003-2008 na športnem igrišču Rouna na Proseku jutri, 2. septembra, ob 17.30. Informacije na tel.: 3482656995 (Mauro), 3402467782 (Franco), 3346563915 (Giacomo). AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti na začetniški tečaj za umetnostno kotalkanje in hokej na rolerjih, ki se bo začel jutri, 2. septembra, ob 16. uri na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko kličete na 328-6421825. AŠZ MLADOST vabi na prvi trening sezone 201314 za cicibane (2003-04-05), na nogometnem igrišču v Doberdobu jutri 2. septembra, ob 17. uri. Za mlajše cicibane (2006-07-08) pa v torek, 10. septembra, ob 17. uri. Za otroke, ki obiskujejo šolo v Romjanu, bo poskrbljen brezplačni prevoz čez celo sezono. Informacije po tel. 339-3853924 (Emanuela) in tel. 340-4687415 (Genko). ŠZ GAJA - Teniška sekcija organizira od jutri, 2. do 6. septembra tridnevni promocijski tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Istočasno se sprejemajo tudi prijave za teniško šolo, ki se bo začela 16. septembra. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). ŠD KONTOVEL v sodelovanju z ZSSDI prireja od jutri, 2. septembra do sobote, 7. septembra Odbojkarski kamp za deklice 2001 in mlajše na Kontovelu. Vadba bo potekala od 8.30 do 16.00. Za prijave ian informacije 3471421759 (Sandra Vitez) in 3383277407 (Nicole Starc). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OS Bevk na Opčinah od jutri, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com KOŠARKA - Po krstnem nastopu Jadrana, Bora in Brega Jadran bo letos več igral, Bor in Breg pa še nista popolna V dolinski občinski telovadnici Silvana Klabjana se je včeraj zaključil pripravljalni turnir, na katerem je krstni nastop dočakal Jadran, Breg in Bor. Zmagal je Jadran, ki je Breg premagal s 71:76, v tekmi za 3. meto pa je Don Bosco premagal Bor s 74:71. Jadran je v Dolini nastopil po nizu štirih intenzivnih treningov, zato je bila utrujenost igralcev občutena. Z vadbo v prvem tednu je bil trener Mura zadovoljen, saj so fantje na treningih že vzpostavili pravi odnos, dobro vzdušje in se tudi ujeli z novim pomočnikom Mariom Gerjevičem. Zaradi lažje mišične poškodbe v Dolini ni nastopil Matija Batich, ki bo sicer s treningi nadaljeval že naslednji teden, Malalan pa je bil opravičeno odsoten. Krstni nastop je za člansko ekipo opravil Lamberto Leghissa, ki bo zapolnil mesto Massimiliana Spigaglie, ki je odšel k Bregu, v ekipo se je vključil Martin Ridolfi, ki je sicer že lani zbral nastop, tokrat sta se članski ekipi pridružila še Majovski in Škerl, ki tačas le trenirata z Jadranom, nastopala pa bosta s Kontovelom v D-ligi. Tekme v Dolini so bile za Jadran šele uvod v daljši niz nastopov: trener Mura je namreč v vadbeni proces letos vključil dve do tri pripravljalne tekme več kot lani. Z Borom in Bregom bodo nastopili na tradicionalnem turnir- ju K2 sport in Memorialu Tavčar, nato jih čakajo še prijateljske tekme z Goriziano, S. Danielejem, Cornom di Rosazzo in Monfalconejem. Dolinski turnir je bil meddrugim tudi priložnost za krstni nastop novih trenerjev Bora in Brega, Deana Oberdana in Walterja Vatovca. Pri obeh ekipah sestava igralskega kadra še ni dokončana. Pri Boru še čakajo, ali se bosta Madonia in Sosič pridružila ostalim, iščejo pa vsekakor še visokega igralca, je potrdil trener.. Oberdan je v rotacijo že vključil »jadranovca« Nika Daneua, več mi-nutaže je zaupal tudi Alanu Albaneseju in Dimitriju Bocciaju. Pri Bregu zaradi bolečin v kolenu ni nastopili Andrea Cigliani, ob starejših nosilcih igre -vključno s Spigaglio - je Vatovec vključil še se-demnjastletnika Gellenija in Crismanija, ki sta ostala edina mlajša člana ekipe: »Nekoliko sem razočaran, ker se od sedemnajstletnikov nihče drug ni odločil, da se nam pridruži. Ostala sta samo dva, ki bosta seveda igrala, če si bosta zaslužila mesto,« je dejal Vatovec, ki bo moral dopolniti ekipo še vsaj z dvema igralcema (tudi zaradi odhoda Lenarta Zobca v Ligurijo). Ni izključeno, da bi se vrnil Francesco Gori, trener pa bi bil sicer zadovoljen, ko bi ekipo dopolnili mladi igralci. (V.S.) AVTOMOBILIZEM - A. Pertot Na Slovaškem dvakrat tretji Po nesrečnem julijskem nastopu v Avstriji, ko je zaradi nesreče moral odstopiti, je slovenski dirkač Andro Pertot za volanom serijskega Grande punto preživel pozitiven konec tedna na Slovakiaringu na Slovaškem. Na obeh dirkah je osvojil 3. mesto. V kvalifikacijah sicer ni bil med najhitrejšimi: v prvi dirki se je moral zadovoljiti s četrtim startnim položajem, v drugim pa s tretjim. Tokrat mu je žreb dirkalnika omogočil tudi hiter nastop med obema dirkama. V prvi je kljub gostemu prometu zasedel najnižjo stopničko zmagovalnega odra. Druga dirka mu bi lahko ponudila možnost višje uvrstitve, vendar sta mu nesreča na progi in posledično daljše obdobje vožnje za varnostnim avtomobilom preprečila drugo mesto. Na prvenstveni lestvici je trenutno 3., v kategoriji under 21 pa še vedno 2. O končnih zmagovalcih prvenstva Grande punto bo odločala še zadnja dirka. Ta bo med 13. in 15. septembrom na Češkem, in sicer na dirkališču v Brnu, kjer Pertot, tako kot številni drugi piloti, se ni še preizkusil. (mar) 20 Nedelja, 1. septembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 1020 1030 Oslabljena fronta bo iznad Severnega morja v nedeljo prispela nad Alpe in v našo deželo prinesla nestanovitno vreme. V ponedeljek bo v nižjih plasteh pihala burja, višje bo zrak bolj vlažen. Od tretjega do najmanj ^ šestega se bo pri nas zadrževal močan anticiklon. ^ 1010 OSLO - 12/17 O STOCKHOL 14/20 O DUBLIN O" 8/21/"V K0BENHAVN 15/21° " A LONDON ^ 15/25 AMSTERDAM ' ° 17/23 PARIZ O 13/26 ŽENEVA 12/24 0 BERLIN ° 16/26 MOSKVA 14/19 ° KIJEV ° 12/16 BRUSELJ jjv. 15/23 /SA DUNA LJUBLJANA ° 10/24 BEOGRAD 0 14/25 " V SPLIT ,_.«2l9/28 RIM 17/28 MILAN °16/2r v O SKOPJE 13/27 SOFIJA o 10/220 ""N ^ ATENE V nižinah in ob obali bo spremenljivo. Dopoldan bo najbrž pretežno oblačno, popoldan se bo zjasnilo. V gorah bo spremenljivo oblačno. Čez dan so verjetne posamezne plohe, popoldan je možna tudi kakšna nevihta. Tudi v nižinah niso izključene posamezne plohe, zlasti proti večeru. Zjutraj in dopoldne bo sprva zmerno do pretežno oblačno. Čez dan se bo delno razjasnilo. Predvsem v severni Sloveniji se bodo lahko že pojavljale posamezne plohe in popoldne tudi nevihte. V noči na ponedeljek bodo ob prehodu vremenske fronte manjše krajevne padavine tudi ponekod drugod po državi, ob morju bo povečini suho. TOLMEC 015/24 TRBIŽ O 9/20 CELOVEC 012/19 KRANJSKA G. 010/16 O TRŽIČ 13/20 S. GRADEC O 11/18 VIDEMO 14/28 ČEDADo 15/27 goRica on1gorica 16/28 O KRANJ O CELJE 13/21 O 14/25 LJUBLJANA O 14/22 POSTOINA N. MESTO POSTOJNA 12/22 O 010/21 ^ SK ločevje ČRNOMELJ ^EKA /¿P Povsod po deželi bo spremenljivo. Zjutraj bo po nižinah pihala zmerna, ob morju pa rahla burja, ki bo čez dan hitro padla. V ponedeljek bodo padavine ponehale, ponekod se bo delno zjasnilo. Nekoliko hladneje bo, na Primorskem bo pihala šibka burja. V torek bo povečini sončno, ponekod v notranjosti Slovenije pa se bo sprva še zadrževala nizka oblačnost. TOLMEC 015/24 TRBIŽ O 7/19 CELOVEC °12/18 S. GRADEC 010/17 VIDEMO 15/26 KRANJSKA G. O 8/15 O TRŽIČ ¿^Š 12/18 CELJE 13/19 O ČEDADo" 16/25 KRANJO ¿St RICA 7/26 0 LJUBLJANA 013/19 GORICA oN G0RICA 17/26 O ° 17/23 N. MESTO 14/19 O PORTOROŽ O 18/24 > UMAG POSTOJNA O 13/19 -v^H, KOČEVJE ČRNOMELJ opatij^reka PAZIN j yvr\6/22 ... — m O IA*£\ JUTRI 2003 - Na severozahodu je spet močno deževalo, a tokrat nalivi niso bili tako intenzivni kot pred dvema dnevoma. V Ratečah je v 12 urah padlo 124 mm, na Predelu 122 mm, v Logu pod Mangartom 99 mm. Danes: ob 3.27 najnižje -56 cm, ob 9.59 najvišje 35 cm, ob 15.44 najnižje -18 cm, Q ob 21.24 najvišje 42 cm. S Jutri: ob 3.51 najnižje -60 cm, ob 10.20 najvišje 40 cm, ob 16.07 najnižje -23 cm, ob 21.50 najvišje 45 cm. Morje je mirno, temperatura morja 24,2 stopinje C. 500 m ..........24 1000 m ..........19 1500 m...........11 2000 m ...........8 2500 m............5 2864 m............3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 6 in v gorah 6,5. Ujeli enega najstarejših dopingirancev COLORADO SPRINGS - Ameriška protidopinška agencija se je lotila lova do-pinških kršiteljev tudi v seniorskih kategorijah. Med zadnjimi, ki so jih ujeli, je ameriški veteranski dvigalec uteži Don Ramos. Novica ne bi bila nič kaj senzacionalna, če ne bi bil Ramos star 80 let. Ramos, ki živi v Colorado Spring-su, je na panameriškem seniorskem prvenstvu 14. junija oddal vzorec, pozitiven na prepovedan steroid. Zaradi kršitve protidopinških pravil za dve leti prepovedali udeležbo na vseh športnih tekmovanjih, znova pa se bo lahko potegoval za nove rekorde po juniju 2015. Ramos je pred štirimi leti postavil dva rekordna mejnika, ko je v svoji starostni skupini od 75 do 79 let v kategoriji 105 kg v eni potezi in sunku dvignil 100 kg. V Sloveniji namolzli lani več mleka LJUBLJANA - Na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji so lani namolzli 621.000 ton kravjega mleka, kar je 3,2 odstotka več kot v letu 2011. Od tega je bilo odkupljenega mleka rekordnih več kot 535.600 ton. Mleko je bilo pridobljeno na skoraj 18.800 kmetijskih gospodarstvih. Iz kvotnih podatkov pa je razvidno, da so se konec leta 2012 s prodajo mleka po pogodbi ali z neposredno prodajo mleka ukvarjali na nekaj več kot 6.900 kmetijskih gospodarstvih. Mleko, namolzeno na preostalih 11.900 kmetijskih gospodarstvih, pa se je porabljalo predvsem za krmo in lastno prehrano. (STA) Tista skodelica kave En dan sredi tedna v avgustu ... Zadušljiva poletna vročina. Ura približno enajst. Moški srednjih let zapušča pisarno, da bi v baru, komaj nekaj metrov stran od svojega delovnega mesta, popil skodelico kave, ki jo običajno naroča ob tem času. Vsak dan, od ponedeljka do petka, že več kot dvajset let. Komaj stopi na razbeljeni pločnik, mu val vročine huškne v obraz, da ga skoraj opeče. Moški pospeši korak, da bi čimprej vstopil v klimatizirani lokal, a ko pride okoli vogala, ugotovi, da je zaradi dopusta zaprt. »Oh, ne,« razočarano zarobanti. Presenečenje je tako veliko, da se za nekaj sekund nepremičen zabulji v spuščeno navojnico »Nič ne bo,« si reče in že se razdražen ozira okrog v iskanju drugega bara. »Naj me vrag vzame, če se vrnem v službo, preden spijem svojo kavo,« tiho zatrmoglavi. Promet je redek. Tudi pešcev ni veliko. Mimoidoči se premikajo s počasnimi, skoraj preračunanimi gibi. Kot bi hoteli varčevati z energijo. Zaradi vročine se je celo običajni hrup v mestnem središču polegel. Vročina ne prizanaša. Nikomur. Niti najbolj pogumnim. Niti tistim, ki bi vse leto živeli pod žgočim soncem. Moški to ve. Iz žepa na suknjiču vzame sončna očala in si jih nadene. Zdaj je občutek veliko boljši. Skoraj tako dober kot v ohlajenem uradu s spuščenimi žaluzijami, skozi katera ne more pronikniti noben ubijalski žarek. Njegova slabokrvna kolegica, s katero si pisarno delita že več kot dvajset let, bi sicer tudi ob najhujši poletni pripeki rada imela okno na stežaj odprto. Na srečo je to nemogoče, ker je hermetično zaprto in ga s posebnim ključem lahko odpre le pooblaščena oseba. Moški se torej odloči prečkati glavno mestno prometnico in na drugi strani najti odprt bar. Nikoli ga tam ni iskal, zato niti ne ve, če sploh je. Skozi trepetajočo vročinsko kopreno zagleda v daljavi dvoje žarometov, ki se mu počasi, prepočasi približujeta. Ko ugotovi, da ni nevarnosti, da bi ga oddaljeno vozilo podrlo, prečka široko cestišče kar izven zebrastih črt. Ne da se mu hoditi do prehoda za pešce, poleg tega pa tudi rad malo izziva. To mu je prirojeno. Tako se znajde na drugi strani ceste. Kaj zdaj? Lahko bi obstal na robu pločnika in na hitro s pogledom premeril bližnjo okolico. Lahko bi se tudi malo sprehodil desno in levo od rumeno utripajočega semaforja, pred katerim stoji, a nekaj mu pravi, naj ne zapravlja časa, ker tu ne bo našel, kar išče. Odloči se za ožjo in najbrž tudi po dolžini skromnejšo vpadnico, ki mu nekako daje več upanja kot ta domišljava široka cesta, ki kljub svoji ŠIFRA: MOJEMORJE napihnjeni veličini ne premore niti enega samega bara. Naj ga vrag poci-tra, če ga ne bo našel! Odkar je zapustil pisarno, je minilo že petnajst minut, pa še vedno ni prišel do svoje kave. Nima več veliko časa. Šef ne dopušča zamud in besni kakor zver, če si kdo le za minuto podaljša svoj coffee break. Pa naj ga raznese od jeze, si misli, bolj kot za kavo mu gre zdaj za princip! Naj se kar tako preda? In to samo zato, ker se je njegov barman sredi poletja odločil dopustovati? Vztrajal bo do konca, pa naj stane kar stane! Kljub neznosni vročini moški pogumno zakorači po izbrani cesti, a že po nekaj metrih ugotovi, da ga bo preživahen korak spravil prej v grob kot do skodelice kave. Še nikoli ni bil v tej ulici, zato ne ve, koliko je dolga. Bolje bo, da se odloči za počasnejši korak, ki ga ne bo preveč utrudil, si reče in s pogledom hlastno išče kakšen bar. A o njem ne duha ne sluha. Bolj in bolj napreduje proti koncu ulice. Avtomobilov, pa tudi pešcev je vse manj. Ko prispe do krožišča, se ustavi in se razgleda naokrog. Zaradi vročine je vse belo, a drugače kot pozimi, ko sneži. To ni tista spokojna belina, ki umirja oko in misli. Vročina, ki puhti iz razbeljenega asfalta, ustvarja čudne, migetajoče podobe. Kot bele prikazni nemo poplesujejo okrog kro-žišča in njega. Kakšna tišina, si misli. Kot da bi bilo mesto s svojim oglušujočim hrupom sto in sto kilometrov daleč stran. Zdaj ga že pol ure ni v uradu. Moški si sleče suknjič in si z robcem obriše pot, ki mu teče s čela. Res ne ve, kaj naj stori? Naj gre naprej ali naj se vrne v službo? Ozre se nazaj in ko pomisli na že prehojeno pot, zaničljivo prhne: »Naj gre šef k vragu!« in kljubovalno stopa dalje. Z enakomernim, bolj počasnim kot hitrim korakom hodi mimo zaprtih trgovin, preko mostov, skozi predore, o baru pa niti sledu. Nekje je odvrgel suknjič in kravato ter si odpel gumbe na srajci, ki se mu je zaradi znoja prilepila na telo. Moški ne misli več na šefa, niti na službo in verjetno niti na kavo ne. Neobremenjen z nepomembnimi mislimi pogumno stopa naprej, ko se nenadoma zave, da postaja njegova glava lažja, osvobojena vse navlake, ki je doslej nikoli ni znal odstraniti. Žena, otroci, družinska kosila, večeri pred televizijskim ekranom - preteklost! Zdaj je pomembno samo to, da stopa dalje, samo naprej in samo naprej ... Kot da ga je nenadoma razsvetlilo spoznanje, da je to njegova usoda, da je cilj, ki si ga je bil zastavil, nekje tam, vsekakor pa tam čez, vedno nekje tam čez . Kaj pa sploh je tam čez? Odpeta srajca se mu vse bolj lepi na kožo. Telo težko prenaša ubijalsko vročino. Za trenutek se mu celo zavrti v glavi, da se opotekaje pri- me za drog ulične razsvetljave. Nekajkrat globoko vdihne, potem pa se z novo energijo spet poda na pot. Obenem si sleče popolnoma preznojeno srajco in jo odvrže. Le kaj bi rekli ljudje, če bi ga videli, da se gol do pasu sprehaja po mestu? Cesta po kateri hodi, se nepričakovano zoži. Namesto petnadstropnih palač, tako značilnih za to staro habsburško mesto, se zdaj na obeh straneh ulice bohotijo lične pritlične hiše, ki se vrstijo druga ob drugi. Vsako obdaja lepo pristriženi pušpan. Visoka živa meja ne dovoljuje tujcu opazovati, kaj se dogaja za njo. Je pa v tem navideznem redu nekaj, kar ga moti. Vse vile so brez hišne številke, nikjer ne vidi vhodnih vrat, niti tistih širših za avtomobile. Strašilo za morebitne vlomilce? Pomisli, kako ljudje skoraj panično skrbijo za svoje imetje. Več ga imajo, bolj so v strahu zanj. Starejši so, bolj egoisti-čno razmišljajo, kako bi vse, kar so v življenju nagrmadili, zvlekli s seboj v grob. Nenadoma mu neka čudna, a ušesu prijetna melodija spet pričara tiste bele, migetajoče podobe, ki so malo prej poplesavale na onem križišču. Najbrž jih ustvarja vročina, pomisli. Saj nisem nor, da bi imel privide! To je zaradi vročine, kaj pa drugega, si reče. Če bi se zdaj kot strela z jasnega ulila ploha, bi teh podob v hipu ne bilo več. Včasih se zgodi. Zlasti poleti, ko najmanj pričakuješ. Nebo nenadoma potemni, zabliska se, zagrmi, ti si pa v trenutku popolnoma premočen. Moški izzivalno pogleda proti nebu, na katerem ni najmanjšega oblaka. Prav nasprotno. Tako čistega neba, sredi katerega sonce neusmiljeno žge, že dolgo ni videl. Kljub temu, da nič ne kaže na dež, poplesujoče podobe čez čas zbledijo, on pa v nogah začuti nekakšno naraščajočo toploto in mravljince, ki mu gomazijo proti hrbtu. Pogleda desno, levo, nikjer žive duše. Ljudje so se zabarikadirali v hiše, pijejo ledeno mrzlo limonado in čakajo, da siloviti vročinski val popusti. Ker se mu zdi, da je v tem delu mesta popolnoma sam, si najprej se-zuje čevlje in nogavice, potem pa brez zadržkov sleče še hlače. Vse zvije v veliko kepo in jo odvrže v obcestno kanto za smeti. Zdaj ima na sebi samo tri reči: sončna očala, zapestno uro in spodnjice. Hoče se znebiti še teh, a se premisli. Prav nič se mu ne mudi. Službo je tako in tako že krepko zamudil. Torej je vseeno, kdaj se vrne. In zadiha. Kot že dolgo ne. Ar. Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska GLASUJEM ZA: ŠIFRA: Tista skodelica kave Mojemorje Objavljeno v Primorskem dnevniku dne 1. septembra 2013 IME IN PRIIMEK _ KONTAKT (telefon ali e-mail)_ Odrezek pošljite na naslov Založništvo tržaškega tiska, Ul. Mon-tecchi 6,34137 Trst ali oddajte v Narodni in študijski knjižnici v Trstu.