PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
D/evored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 43 (13.873)
Trst, petek, 22. februarja 1991
V nasprotju s povsem odklonilnim govorom, ki ga je imel po bagdadskem radiu
Sadam sprejel predlog SZ
Irak predlaga prekinitev ognja in nato umik iz Kuvajta - Bagdad zahteva nadzor nevtralnih držav O podrobnostih umika naj bi razpravljal varnostni svet - Negativne prve reakcije v Washingtonu
MOSKVA — Sadam Husein je sprejel predlog Mihaila Gorbačova in pristal na brezpogojni umik iz Kuvajta. Kot je pozno sinoči na tiskovni konferenci v Moskvi sporočil glasnik predsedstva SZ Ignatenko, naj bi se iraški umik (odgovor je v sovjetsko prestolnico prinesel iraški zunanji minister Tarek Aziz) začel dva dni po prekinitvi ognja. O času za popolni umik naj bi se še dogovorili, vendar pa Irak predlaga, naj bi OZN preklicala vse sankcije proti Bagdadu, ko bi se iz Kuvajta umaknili dve tretjini iraških enot. V svojem odgovoru Sadam Husein še navaja, naj bi ob prekinitvi ognja izpustili tudi vse vojne ujetnike, umik iraških sil pa naj bi nadzorovale države, ki niso neposredno vpletene v zalivski spopad. V zaključku svojega odgovora Sadam Husein tudi predlaga, naj bi se o vseh podrobnostih dogovorili na zasedanju varnostnega sveta OZN, ki naj bi se sestal še danes.
Kaj vse to prinaša, je težko napovedovati in najbrž še ni čas za preu-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Andreotti o Zalivu
RIM — Poslanska zbornica je včeraj razpravljala o zadnjih dogodkih v zvezi z zalivsko krizo. Ko je Andreotti bral poročilo, v katerem je omenil vse pomembnejše etape zalivske vojne, je televizija predvajala govor Sadama Huseina, v katerem je zavrnil tudi mirovni predlog Sovjetske zveze, kar je močno razočaralo italijanske parlamentarce.
Včerajšnja razprava pa je bila za Andreottija tudi priložnost, da pojasni nesporazume, ki jih je povzročilo napačno tolmačenje njegove izjave o mirovnem načrtu Gorbačova. Do tega »incidenta« je prišlo v sredo, dejansko pa so ga sprožili republikanci, ki so se ogradili od Andreottijevega stališča. Čeprav z rahlimi popravki je predsednik vlade tudi včeraj potrdil podporo vlade sovjetski mirovni pobudi.
NA 2. STRANI
V pričakovanju današnje razširjene seje jugoslovanskega predsedstva v Sarajevu
Hrvaški sabor že sprejema ukrepe o postopnem razdruževanju s SFRJ
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Češkoslovaška federacija je po-. a Petindvajseta polnopravna članica Sveta Evro-■ To vest so slovenska politična javnost in ljudje l6 sPl°h komentirali z bolečino in zagrenjenostjo, saj u9oslavija na dnu lestvice kandidatov, s te les-kim6 Se nenehno odmika, čeprav je bila pred krat-ttie na vrLu- Včeraj je namreč tudi evropski parla-v ht sprejel izredno ostro resolucijo, s katero zahte-^ srbska vlada opusti svojo represivno politiko
Kosovu«.
il6,Prav zato je le malo upanja, da bo današnji sesta-Ciširjenega zveznega predsedstva v Sarajevu 1 Laj več in privedel do zbližanja stališč. Bosan-sPredsednik Alija Izetbegovič se je v sredo sestal Slobodanom Miloševičem in Franom Tudjmanom;
je omiliti njuna stališča in ju pridobiti za bo-Vj£ Lo-hercegovski kompromisni predlog. Izetbego-su Predlaga ustanovitev zvezne države, ki bi imela p^rje najpomembnejše službe: obrambo, zunanjo Sm *Lo, denar, centralno banko itd. Bosanski pred-prj^.L ni velik optimist, meni, da se pozicije niso ‘Žale, razen morda, da je Tudjman manj nepo-
pustljiv do skupne obrambe. Današnje sarajevsko zasedanje bo »zaprto«, Izetbegovič pa bo predlagal, da po zasedanju priredijo skupno tiskovno konferenco.
Po predvčerajšnjih razburljivih sejah in vsesplošnem prepiru se je pričakovalo, da bo včeraj v Beogradu jugoslovanski parlament zasedal v podobnem ozračju ali da se bo celo razšel. Toda vlada je že predvčerajšnjim umaknila dva predložena zakonska osnutka, včeraj pa podpredsednik Živko Pregl še preostalih osem. Razlog naj bi bil v premajhni pripravljenosti besedil, dejanski pa’v tem, da je zvezna birokracija pri vseh osnutkih izhajala iz striktnega načela čim večje centralizacije.
Najbolj sporna vojaška zakona: o odpravi Teritorialne obrambe in o tem, da JLA neposredno prevzema nabornike, pa so razpravo na predlog slovenskih delegatov odložili za deset dni. Tudi to je čudno, saj je bila armada nepopustljiva, Sedaj pa je privolila v drugačen način razprave. Je morda v ozadju denar, sredstva za JLA, ki se je. znašla brez kritja za izplačilo plač? Podpredsednik Pregl je že govoril o možnosti, da si bo vlada »sposodila« v centralni banki dve milijardi dinarjev za nujne potrebe JLA, kar pomeni zvezni vdor v Narodno banko Jugoslavije.
Na Hrvaškem zaseda sabor. Dopoldne je sprejel vrsto bistvenih ustavnih popravkov in novih zako-
nov, ki so vsi usmerjeni na isto noto: ne veljajo več zvezni zakoni, ki škodujejo Hrvaški, oziroma hrvaška vlada bo odločala, ali kak zakon velja ali ne. Vsi ministri uživajo imuniteto, kar je bilo narejeno nalašč za obrambnega ministra Špeglja, velja pa seveda za celotno hrvaško vlado. Nihče v mirnem stanju ne more na Hrvaškem razglasiti izrednega stanja ali kakršnih koli izrednih ukrepov, razen hrvaškega sabora in v nujnih primerih predsednika republike. Celoten sistem zakonov in ukrepov je izredno podoben zakonskim normam, ki jih je slovenska skupščina sprejele že pred časom.
Zvečer je predsednik republike Tudjman predlagal več resolucij. Predvsem resolucijo v podporo slovenski o razdruževanju, ki jo je sprejel slovenski parlament. Tudi to dokazuje trdnost dogovora med Slovenijo in Hrvaško, ki je bil sprejet na Otočcu, pa tudi, da hrvaška ubira podobno pot, kot si jo je začrtala Slovenija. Končno bo hrvaški sabor na Tudjma-nov predlog zahteval, da zvezno predsedstvo umakne, oziroma prekliče, ukaz z dne 9. januarja o razorožitvi, s katerim se je pričela vsa protihrvaška gonja in ki je tudi služil kot izhodišče za vojaške premike in akcije JLA.
Palermski sodniki izpustili na svobodo ^di mafijskega »papeža« Michela Greca
% t^LERMO — Po nedavni izpustitvi nekate-iških bossov, ko je sodnik Corrado Car-
eva.
Ti 2 ® Podpisal ustrezne naloge za osvoboditev V|h 0rnikov (osem jih je zaradi drugih kazni-v^ta.elanj sicer še vedno ostalo v zaporu), je jjod Van 9° palermsko porotno prizivno sodišče ^evo dst;vom sodnika Salvatora Scadutija na za-^H^-omrkov sklenilo, da prav tako zaradi
za preventivni zapor izpusti tudi r ,enovaneqa mafijskega »papeža« Michela 9:,. a ler^u ~.-S-	- - sodilče Sprejelo tudi za
.	—oma Jotoja -»senatorja« - in Ni-
Mila
'enak ukrep je sodišče sprejelo v °ia vp <^reca' sina Totoja -»senatorja« ■ t^itelj vana). Vendar pa si bo moral nekdanji abčJ “‘kupole cose nostre« v petih dneh izbra-pa° na Siciliji, kjer bo obvezno prebival. Pri >j kntVe^a omejitev, da mora imeti občina Nerrn ^set tisoč prebivalcev, ne sme pa biti
P ^ich Sikl Pokrajini.
6 Greco je bil na prvo- in drugosto-0 je{Q sodišču v Palermu obsojen na dosmr-
Hg.zarad. mafijskega združevanja pa je bil Calabrii dodatno obsojen še na osem
let zapora v okviru preiskave o pokolu Chinnici. Vodstvo zapora Ucciardone tudi pregleduje obsežen »papežev« dosje, da bi ugotovilo, če proti njemu niso vložene še druge obtožbe, ki bi lahko preprečile njegovo izpustitev.
O izpustitvi Michela Greca pa je včeraj spregovoril tudi podpredsednik vlade in pravosodni minister Claudio Martelli, ki je poudaril, da taki dogodki ne morejo povzročiti drugega kot zaprepadenost pravosodnega ministrstva kot tudi vseh državljanov. V zvezi z »lahkimi« izpustitvami mafijcev pa je Martelli dejal, da je treba preveriti, zakaj je do tega prišlo in ugotoviti tudi, kdo je na različnih ravneh odgovoren za neenako tolmačenje zakonov in za tako različne sodbe na posameznih stopnjah.
Glede premestitve sodnika Falconeja v Rim na mesto generalnega direktorja kazenskega oddelka na pravosodnem ministrstvu pa je Martelli dejal, da ne gre za ukaz temveč za predlog samemu sodniku, o predlogu pa mora svoje mnenje izreči tudi Višji sodni svet.
Okviren sporazum za rabeljski rudnik
VIDEM — V rabeljskem rudniku se nadaljuje protest rudarjev proti načrtovanemu zaprtju rovov, v Rimu pa so se včeraj pozno popoldne srečali furlanski parlamentarci, predsednik FJK Biasutti, podtajnik pri ministrstvu za industrijo ter predstavniki ENI in rudniške družbe. Po srečanju so izdali sporočilo, v katerem med drugim beremo, da so se predstavniki oblasti in lastništva obvezali, da bodo čimprej omogočili alternativno dejavnost rudarjem. Deželna uprava bo izdelala načrt za varnost rudnika s sofinanciranjem ministrstva in lastništva. Na tak način bo omogočila nadaljevanje dejavnosti, četudi ne na industrijski ravni, vsaj še za letošnje leto, dopolnilna blagajna pa bo prišla v poštev le v skrajnem primeru in za omejeno obdobje. V Rimu so se domenili tudi, da bo ministrstvo za okolje izdelalo načrt za sanacijo in ureditev okolja rudnika, da bi omogočilo namestitev alternativnih dejavnosti.
V rovih je medtem ostalo 32 od 55 rudarjev, ki se ne strinjajo z odločitvijo lastništva, da rudnik zapre. Rudarje so pregledali zdravniki, ki so pri nekaterih zasledili rahlo poslabšanje.
Evropski parlament je obsodil srbsko vlado
STRASBOURG — Evropski parlament je včeraj zahteval od srbske vlade, da brez odlašanja prekine »svojo represivno politiko na Kosovu«, ki je usmerjena »v rušenje gospodarstva, kulturne identitete in demokratičnih pravic albanskega prebivalstva na Kosovu«. V resoluciji, ki so jo osvojili na predlog socialistov, demokristjanov, liberalcev, zelenih in konservativcev, evropski parlamentarci izražajo zaskrbljenost zaradi napetosti na Kosovu. Te napetosti so krivi politični in družbeni ukrepi srbske vlade proti Albancem. Parlamentarci so obsodili predvsem odpust albanskih zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja albanske narodnosti iz kosovskih bolnišnic. Navedli so tudi, da so srbske oblasti odpustile več kot 50 tisoč albanskih delavcev in uslužbencev, zaprle številne šole, gledališča in pokrajinsko knjižnico. Resolucija evropskega parlamenta zahteva od zunanjih ministrov dvanajsterice, naj odločno protestirajo v Beogradu, ker srbske oblasti na Kosovu kršijo temeljna določila helsinške listine. Trije italijanski evropski poslanci Giorgio Rossetti’ in Cesare Piccoli za DSL ter Nereo Laro-no za PSI so se ogradili od skupne resolucije, ker je po njihovem treba jugoslovansko krizo obravnavati globalno tudi v luči slovenskega sklepa o razdruževanju z Jugoslavijo.
Tuja sredstva obveščanja pa medtem ocenjujejo predvčerajšnji sprejem ustavnega dopolnila k slovenski ustavi, ki republiškim zakonom daje prednost pred zveznimi, za prvi in formalni korak slovenske republike k odcepitvi od Jugoslavije. Nekatere agencije menijo, da pomeni slovenska odločitev pot v razpad Jugoslavije, vendar pa dodajajo, da se Slovenija ne bo tako lahko razdružila s preostalim delom Jugoslavije, ker temu nasprotujeta Srbija in vojska.
Britanska agencija Reuter navaja besede Milana Kučana, da bi se morala Jugoslavija razdeliti na dve ali več držav, s čimer bi razrešili spor o njeni prihodnosti. Agencija k temu opozarja, da jugoslovanska zvezna vlada želi okrepiti zvezno nadzorstvo nad gospo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V poslanski zbornici je pojasnil nesporazume, ki jih je sprožila izjava podtajnika Cristoforija
Andreotti ponovno potrdil podporo mirovnemu predlogu Sovjetske zveze
Proti vladi Markoviča tudi šoferji tovornjakov
RIM — Televizijski govor iraškega diktatorja Sadama Huseina je iznena-dil poslansko zbornico, kjer je prav ob tistem času poslušala zaključno poročilo predsednika vlade Andreottija (na sliki AP). Avla Montecitoria se je skoraj izpraznila, Andreotti je poročilo nadaljeval, kurirji pa so ga sproti obveščali o Sadamovem govoru. Napoved, da iraška vojska ne bo odložila orožja, je seveda razočarala vseh.
Andreotti je v poročilu omenil vse pomembnejše etape zalivske vojne in poudaril, da je večji del odgovornosti, da je prišlo do oboroženega spopada, na Huseinovi strani, zaradi njegove nepopustljivosti pa se ta vojna stalno zaostruje. Predsednik vlade je pojasnil tudi nesporazume, ki so nastali zaradi nekaterih izjav v ministrskem svetu. V sporočilu, ki ga je predvčerajšnjim poslal sovjetskemu predsedniku Gorbačovu je Andreotti poudaril, da »Bagdada ni mogoče z dogovarjanjem pripraviti k sprejetju resolucij OZN in glede tega je sovjetska mirovna pobuda skrajno dosledna, saj utrjuje vsa dosedanja stališča OZN«. Z drugimi besedami, Andreotti se res strinja z načrtom Gorbačova, po drugi strani pa priznava tudi nekatere zahteve italijanskih republikancev in rahlo zaostruje stališče Italije do raznih oblik pogajanj z Irakom. »Med stališčem Moskve in stališčem Washingtona ne vidim bistvenih razlik, saj tudi Gorbačov trdi, da je "nerealno in nesprejemljivo" (citira Gorbačova) vsakršno pogajanje za umik iraških čet iz Kuvajta,« še meni Andreotti. Prav tako pa se Bush in Gorbačov popolnoma strinjata glede vrnitve vojaških in civilnih ujetnikov. Po tem pojasnilu je predsednik vlade nakazal nekatere možne bodoče scenarije: »V primeru, da bi bil iraški odgovor še enkrat negativen - kar je tudi bil - bo vsemu svetu jasno, da je Husein odklonil še zadnjo možnost, samo zato, ker ne priznava človekovih pravic.«
Andreottijevo poročilo je tokrat zadelo v živo; predvsem je poželo veliko odobravanje republikancev. Poslanec Del Pennino je priznal, da je prišlo do vidnih popravkov nekaterih protislovij, ki jih je ustvaril podtajnik pri predsedstvu vlade Cristofori. Po drugi strani, je še menil Del Pennino, je sedaj vsem jasno, da se Sadam Husein sploh ne namerava resno lotiti vprašanja vojaškega umika.
V parlamentarno razpravo je med prvimi posegel Giorgio Napolitano, ki je v imenu Demokratične stranke levi-
ce odobraval stališče predsednika vlade glede sovjetske mirovne pobude. Napolitano je nato obsodil nenehne bombne napade tako na Izrael kot na Irak, opozoril pa je, da »DSL ne namerava povzročiti razkola vlade na račun te tako pereče problematike, glavno je, da tudi Italija izkoristi morda neponovljivo priložnost dialoga, ki ga je Moskva začela z Bagdadom«.
Za socialiste je govorila Margherita Boniver, ki je izrazila veliko razočaranje zaradi Huseinovega odgovora na sovjetsko mirovno pobudo. »Sadamo-vo zadržanje je uničilo še zadnje upanje,« je ugotavljala Boniverjeva. Opozorila pa je tudi, »da se bo morala mirovna akcija na mednarodni ravni nadaljevati brez prestanka, tudi v čudežnem primeru, da bi Husein spremenil svoja stališča. V teh tednih smo se namreč naučili na njegovo spremenljivost.«	. G. R.
BEOGRAD — Pred palačo federacije v Beogradu se je zbralo približno sto težjih tovornjakov. S tem je pri' bližno 300 voznikov protestiralo zaradi vse večjih davčnih obremenitev, Čeprav na tovornjakih piše, da je t° stavka voznikov Jugoslavije in da jo organizirajo člani neodvisnega sindikata voznikov cestnega prometa Jugoslavije, so se pred palačo federacije zbrali le vozniki srbskih avtoprevoznikih podjetij. Vozniki od zvezne vlade zahtevajo oprostitev davka na goriva in maziva, zmanjšanje carinskih dajatev na uvoz vozil in rezervnih delov, zmanjšanje prispevkov iz osebnih dohodkov in drugo. Delegacijo stavkajočih voznikov je sprejel član predsedstva Jugoslavije Nenad Bučin.
Zveza reformatskih sil Jugoslavije za Srbijo pa je sporočila, da je stavkai tako kot nedavni miting žensk nov poskus vzpostavitve kaosa.
Albanija je včeraj že slavila zmago položaj pa je še vedno dramatičen
TIRANA — Albanija je včeraj slavila zmago v prepričanju, da se je v predvčerajšnjem dramatičnem dnevu osvobodila še zadnjih ideoloških spon, dogem in predsodkov, kot da bi z rušenjem orjaškega kipa Enverja Hoxhe (na sliki AP) Albanci porušili vse vezi z boljševiško preteklostjo. Veselje je toliko večje, ker po vsem sodeč ni bilo žrtev. Že res, da je bilo nekaj ranjenih, a vojska, ki je s tanki zasedla strateške položaje, je ohranila živce in se ni vmešala v spopade demonstrantov in policije.
V Tirani, Draču in v drugih albanskih mestih, kjer so prav tako rušili kipe Enverja Hoxhe in obeležja starega režima, sta ljudstvo in vojska ohranila svoje dostojanstvo. Niso se ponovili prizori iz romunskega Temišvara in Bukarešte, Albanija je brez hujših pretresov obrnila novo stran v svoji zgodovini. Če narod v Albaniji slavi zmago, pa je položaj v državi do skrajnosti dramatičen. Gospodarska kriza je dosegla že tako stopnjo, da primanjkuje vsega, tako da prebegom Albancev na Zahod botruje predvsem pomanjkanje in v manjši meri politika. Ta je po vsem sodeč pragmatično že poiskala rešitev. Ramiz Alia je v svoje roke
prevzel vso oblast in obljublja, da bo A banijo popeljal v večstrankarsko dem0 racijo. Predvčerajšnjim je z odlokom 0 vzel tiranski univerzi naziv Univerza t verja Hoxhe in si s tem pridobil naW njenost stavkajočih profesorjev in dentov. Po vsem sodeč mu opozicij verjame in ga trenutno vsestransko p°° pira. V takem položaju je povsem n° malno, da nekateri že trdijo, kako je k miz Alia sam ustvaril opozicijo, ki bi m bila naklonjena, tako da bi lahko ohra oblast. Ramiz Alia je že obljubil spr. membe v vladi in baje predlagal opo21^ ji, da bi prevzela nekaj resorjev, t3*10 g bi brez večjih zapletov dočakali P svobodne volitve 31. marca.	k0
Vseeno pa politični položaj ni .(gp enostaven. O tem zgovorno priča direktorja tiranske televizije Sett:g(j. Sele, ki se je uprl ukazu, da ne bi P .a vajali posnetkov rušenja kipa ^nV n0-Hoxhe. Na njegovo mesto so že j111 jg vali Fatmirja Kumbaro, kar je 122 jn najodločnejši protest vseh r3ciiis neto televizijskih novinarjev. Skrajno oap _ pa je tudi v rezidenčnih četrtih Ji kjer prebivajo člani albanske parti]5*^ državne nomenklature in kjer je f nja. po trditvah očividcev prišlo do strelj
Ostre polemike ob imenovanju novih voditeljev RTV Slovenija
LJUBLJANA — Imenovanje novega vodstva slovenske televizije in radia je izzvalo izredno ostre polemike, tiskovne konference si slede kot po tekočem traku, povrh pa je prišlo do zanimivega in ostrega spora med sodno in zakonodajno oblastjo.
Svet RTV je na zadnji seji imel na dnevnem redu pet imenovanj na ključne položaje: generalnega direktorja, ki so ga imenovali brez zapletov, direktorja in odgovornega urednika TV, pri čemer je nastal največji nesporazum, in direktorja in odgovornega urednika radia, pri čemer so nastale težave in odgovornega urednika radia sploh niso imenovali.
Prišlo je do pravega primera Čadež: Bajželj. Doslej je bil direktor televizije Bajželj, katerega je prejšnja skupščina RTV v skladu z obstoječimi zakoni imenovala za štiri leta, in ker mu je grozila odstranitev, se je pritožil na sodišče, ki je izdalo pravnomočno odločbo o imenovanju. Te razsodbe sodišča pa v četrtek zvečer slovenska skupščina preprosto ni upoštevala in je na isto mesto imenovala, oziroma potrdila, Čadeža.
Vsa zadeva je povzročila ostre polemike že v skupščini, včeraj pa so liberalci na tiskovni konferenci pojasnili bistvena načela med tremi oblastmi: zakonodajno, izvršilno in sodno, ki so temelj vsake demokratične ureditve.
Liberalci so bili izredno ostri, navedli so kar šest podobnih primerov teptanja določil in uveljavljanja »na-
čela«, da se lahko s silo uveljavlja karkoli. Obdolžili so Demos, da se obnaša kot tajna oblastniška loža, ki se ne drži nobenih dogovorov, krši osnovne norme o strokovnosti. Zaradi vsega tega nameravajo sprožiti ustavni spor.
Slovenska vlada pa je včeraj razpravljala o osnutku tiskovnega zakona, ki naj bi uredil status slovenskega tiska. Za zdaj so sprejeli samo načela, ki bodo šla v javno razpravo. Vendar se tudi z njimi odpirajo zapletena in pomembna vprašanja o svobodi tiska in polnosti informacij, ki so v Sloveniji zapletena, saj imajo zaradi majhnosti teritorija in nujno omejene naklade nekateri mediji nacionalen in nekoliko monopolen položaj. Pri tem je seveda vprašljiv vpliv vlade, političnih strank in parlamenta.
Nihče ni načeloma oporekal parlamentu, niti na raznih tiskovnih konferencah ni bilo govora o tem, da ne bi veljal demokratični sistem večine ali manjšine. Z novo parlamentarno demokratično večino je in bo tudi na tem področju prišlo do nujnih sprememb. Toda hkrati je logična zahteva stroke, da se upoštevajo strokovna merila in zahteva, da se upošteva razdelitev oblasti in različne vloge, ki jih imajo izvršna, sodna in zakonodajna oblast v modernih demokratičnih državah. V končni meri gre za učinkovitost in verodostojnost, za strokovno raven medijev, kar pa bi moral biti skupni interes vseh.	B. S.
■ DUNAJ — V intervjuju, ki ga je objavil časopis KP Avstrije Volksstimme, je hrvaški obrambni minister Martin Špegelj izjavil, da se strinja s tem, da mednarodna komisija preuči okoliščine uvoza orožja na Hrvaško. Špegelj je poudaril, da v skladu s stališčem predsednika Hrvaške dr. Franja Tudjmana pristaja na to, da mednarodna evropska ali še širša komisija preuči »ugovore, ki jih menda ima JLA«.
Špegelj je v zvezi z nalogom za aretacijo med drugim dejal: »Ko bi enkrat dobil obrambnega ministra, potem bi bil na vrsti minister za notranje zadeve, predsednik vlade ter drugi. Na ta način bi zrušili novo, demokratično izvoljeno hrvaško oblast.«
Špegelj je zavrnil očitke, češ da je pripravljal oborožen upor in dejal, da bi se moralo vojaško sodišče ukvarjati z »oboroženo vstajo na Hrvaškem« oziroma v Kninski krajini, kjer civilisti jemljejo orožje v roke »proti državi, proti republiki .Hrvaški«.
• Evropski
darstvom, ki je zašlo v popoln kaos, ker bi po njenem le tako lahko prišli iz politične krize. Vendar pa Hrvaška in Slovenija, poudarja Reuter, temu nasprotujeta.
Francoska agencija France Presse v svojem komentarju navaja, da je sprejem 99. dopolnila k slovenski ustavi naletel na ugoden odmev na Hrvaškem, katere predsednik Franjo Tudjman je republiškemu parlamentu predlagal, naj podpre slovensko odločitev.
Londonski Times je včeraj napovedal, da se utegne po Sloveniji zgledovati tudi sosednja Hrvaška. Komendator pa meni, da bo jugoslovanska ljudska armada le stežka privolila v razpad Jugoslavije, saj nenehno poudarja, da je pripravljena Jbraniti državno celovitost.
Časnik Indipendent meni, kako bi bilo nerealno pričakovati, da se bo JLA kar preprosto umaknila s 5. armadnega območja, ki obsega Slovenijo in del Hrvaške.
Dunajski Standard je že v naslovu poudaril, da se je v Sloveniji začel začetek konca Jugoslavije. Wienner Zeitung pa je v poročilu o odločitvi slovenske skupščine ugotovil, da je »Jugoslavija začela razpadati«. Noe Kronen Zeitung v svojem poročilu opozarja, da »Slovenija sili Beograd v sporazumno ločitev«, Kurier pa meni, da »razdelitve Jugoslavije ni mogoče zaustaviti«. Avstrijski časopisi ob tem v svojih komentarjih opozarjajo, da »Slovenija ni zaloputnila vrat pred nadaljnjimi pogajanji o novi ureditvi večnacionalne države«.
Britanska radijska postaja BBC je v poročilu iz Ljubljane poudarila, da je odločitev slovenske skupščine potrdila konfederalno ureditev Jugoslavije in zanesljiv razpad države.
Slovenija podira mostove, Ljubljana se razdružuje, za nas je Jugoslavija prenehala obstajati, Slovenija se je začela oddaljevati od Beograda, pa so naslovi v vodilnih italijanskih časnikih Corriere della sera, Stampa in Repubblica. Italijanska agencija ANSA je v svojem poročilu navedla besede Milana Kučana, da
»sedanja jugoslovanska država za nas ne obstaja več. Obstajajo le različne republike, ki jo sestavljajo«. Corriere della sera je slovensko odločitev označil za velik korak, ob tem pa je zapisal, da ima Evropska skupnost vlado v Beogradu še vedno za svojega uradnega sogovornika, čeprav gre za vlado države, ki obstaja le na zemljevidu, (dd)
• Sadam Husein
ranjeni optimizem. Na to navajajo tudi prve sicer neuradne reakcije iz ZDA. Te so negativne, VVashing-ton pa zavrača predvsem iraški predlog, naj bi se umik začel šele po dveh dneh po prekinitvi ognja (glasnik bele hiše Mariin Fitzvva-ter je poudaril, da mora do umika priti istočasno s prekinitvijo ognja), še bolj nesprejemljiva pa naj bi za Belo hišo bila zahteva Sadama Huseina, da OZN prekliče vse sankcije proti Iraku, ko se iz Kuvajta umakneta dve tretjini iraških enot. Po mnenju Mariina Fitzvvaterja naj bi bila ta zahteva v očitnem nasprotju z vsemi dvanajstimi resolucijami varnostnega sveta in še posebej z resolucijo st. 678, ki govori tudi o povrnitvi vojne škode.
Vesti iz Moskve pa so v očitnem nasprotju z vestjo iz Riada in Da-rana, da je Irak izstrelil nove rakete scud proti Savdski Arabiji in tudi v nasprotju z govorom, ki ga je včeraj po bagdadskem radiu imel Sadam Husein. V govoru, ki je bil očitno namenjen predvsem iraškemu ljudstvu, je Sadam Husein zvrnil vso odgovornost za spopad na Združene države Amerike in njene zaveznice. Govoril je tudi o iraški pravici do Kuvajta in najavil, da se bosta »iraško ljudstvo in vojska borila še naprej do zmage«. Sadam Husein je tudi dejal, da je 15. februarja že izrazil pripravljenost na umik, nasprotnike pa je obtožil, da zdaj za mir postavljajo nove pogoje.
Na reakcije iz ZDA ni bilo treba čakati in Bela hiša je takoj izrazila »razočaranje« zaradi Sadamove-
a.	Po mnenju Washin9 !aj »le mala. prosto*3 .je im.« Glasnik itzwater pa je kratK *aj. >da se osvobajanje b jjj |uje, saj ni bilo no j.
b,	pa tudi v bližnji Pda
rrlorlo notpkfl
bi se Irak iz *Su0dlO' v 4 dneh po najav* v5e ustiti bi moral	vse
tnike in sporočiti,
lister Besmertm-Opao panja, da se b rav fin le obrnil v p
^ skoraj
i- da ie k0Lf sainflj!
:en in da zdaj pred
ikaz ameriskeg potr
;ha. To sta včer c i
meriški obram n n
neizb^ti-
rancoski j em
e Mitte,rr* ko If-rN,
r1:«oEciisfS
i vse res>u*_noSi.
Coloni in Cristofori o zakonu za obmejna
območja in
RIM — Izvajanje zakona št. 19/91, nesoglasja z Evropsko gospodarsko skupnostjo, primanjkljaj neodvisne ustanove za tržaško pristanišče (EAPT), Pobude za pospešitev sodelovanja s sosednimi jugoslovanskimi območji: to so bili glavni predmeti dolgega in po-9lobljenega razgovora, ki ga je imel tržaški poslanec Sergio Coloni (KD) v Rimu s podtajnikom v predsedstvu vlade Ninom Cristoforijem.
V zvezi z nedavno odobrenim zakonom o obmejnih območjih sta bila so-SJovornika mnenja, da bi bilo umestno nanovo proučiti pobude, ki so predvidene v "načrtu komunitarnega intere-sa", in čimprej poskrbeti za njihovo Uskladitev na vladni ravni. V tej optiki naj bi bilo soočenje s Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki je po njunem Uinenju dovolj odkrito, še bolj konkretno in hitro.
Glede "paketa za Trst in Gorico" se le zvedelo, da bo medministrski odbor 2a gospodarsko načrtovanje (CIPE) v kratkem dobil v pretres sklep o izvajanju dogovorov med ministrom Adolfom Battaglio in evropskim komisarjem za probleme konkurence Leonom Brittnom.
Poslanec Coloni je predočil podtajniku Cristoforiju nujo, da rimska vla-'ta s primerno odločitvijo čimprej poskrbi za poravnavo primanjkljaja tržaške luške ustanove EAPT; tudi zato,
o »paketu«
Sergio Coloni
ker je treba ta problem rešiti po zakonu najpozneje do 30. aprila letos.
Glede nadaljnjega sodelovanja s sosednimi območji na jugoslovanskih tleh sta posvetila sogovornika posebno pozornost Istri in ob tem preverila ustrezne iniciative, ki so jih sprejeli razni organizmi na podlagi rezultatov medministrskega srečanja v Rimu in sestanka na Prefekturi v Trstu.
Poslanec Cristofori je zagotovil tržaškemu parlamentarcu, da bo vsa vprašanja, ki sta jih obravnavala, v prihodnjih dneh predložil v dokončno odobritev predsedniku ministrskega sveta Giuliu Andreottiju.
Glede institucionalnih reform
Confindustria podpira težnje deželnih uprav
RIM — »Dežela je neizpodbitna danost v državni ureditvi, postati mora priložnost za celovito rast sistema v uravnovešenem okviru oblasti in funkcij na vsedržavni in krajevni ravni.« To je osrednja misel tistega dela Confindustriine listine o institucionalnih reformah, ki zadeva vlogo dežel. O listini je bil govor na sestanku med predsedstvom konference italijanskih dežel, ki ga vodi predsednik Dežele FJK Adriano Biasutti, in vodstvom konzulte predsednikov deželnih sedežev zveze veleindustrijcev v navzočnosti Sergia Pininfarine.
Po orisu značilnosti regionalizma, ki terja institucionalni preokret ravno prek opredelitve pristojnosti in finančnih razpoložljivosti dežel, je Biasutti poudaril, da bi morale biti dežele soudeležene pri dohodkih od davčnega priliva v državne blagajne in da bi morale tudi same imeti pravico do nalaganja davščin. Biasutti je naprosil Pininfarino, naj Confindustria podpre deželne zahteve s pripombo, da bi jih kazalo vnesti med predmete, o katerih bodo razpravljali na morebitnem preverjanju znotraj vladne večine. Pinin-farina je povoljno odgovoril in naglasil možnost, da pride v nadaljnjem do »skupnih naporov«.
Predsednik Confindustrie je tudi očital Evropski skupnosti, da v odnosu do zakonov za financiranje proizvodnje in storitev ne upošteva dovolj stvarne industrijske politike.
Za novo organizacijo Italijanov na Slovenskem in Hrvaškem
Ustanovna skupščina bo 2. marca v Pulju
Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem so konec januarja volili svoje delegate v ustanovno skupščino nove osrednje narodnostne organizacije, ki naj bi nasledila JJnijo Italijanov Istre in Reke. Povolilni čas mineva v obetavnem pričakovanju začetka sodobnejše poti te avtohtone skupnosti; pred tem pa seveda ustanovitve nove organizacije. Težko pričakovani dogodek je napovedan 2. marca, ko bi naj se v Pulju sešla ustanovna skupščina. Tako so se dogovorili v Vodnjanu na delovnem srečanju Predsedstva Unije Italijanov, menda zadnjem pred predajo krmila vodstvu nove organizacije. 65 delegatov skupščine, izvoljenih v prvih neposrednih volitvah po vojni v narodnostnih vrstah, bo najprej razrešilo Konferenco Unije in druga njena delovna telesa, ki končujejo mandat. Čaka pa jih še vrsta "proceduralnih" obveznosti, med temi izvolitev začasnih skupščinskih organizmov in imenovanje dveh delovnih skupin: za pripravo osnutka statuta nove narodnostne organizacije oz. za sestavo temeljnih programskih smernic.
V narodnostnih vrstah ne skrivajo nestrpnosti pred pričakovano ustanovno skupščino, prav tako ne tudi zadovoljstva po volitvah. Prijetno so presenetile že priprave nanje' - predpogoj za udeležbo je bilo vpisovanje v volilne imenike in to je, kljub začetnemu nasprotovanju Koprčanov in Izolanov, da pomeni samopreštevanje pripadnikov narodnosti, preseglo še tako spodbudne napovedi. Na vsem območju, kjer skupnost v obeh republikah živi, se jih je vpisalo dobrih 15 tisoč in pol, tistih torej, ki imajo kot polnoletni volilno pravico. Tolikšno številko si zdaj razlagajo kot pravo prebujanje narodnostne zavesti in pripadnosti manjšinski skupnosti. Na novo so se namreč prijavili in tudi volili ljudje, ki leta niso prestopili praga Skupnosti Italijanov v domačem kraju.
Tudi volilna udeležba je bila več kot zadovoljna - dobrih 84% ali 13.100 vpisanih pripadnikov italijanske narodnosti, italijanskega jezika in kulture je izbiralo med predlaganimi kandidati. Morda ne preseneča dejstvo, da so bili izvoljeni večinoma nosilci novih idej, kandidati Gibanja za ustavodajno skupščino (Movimento per la Constituente) denimo, ki je pomembno pripomoglo k prenovi Unije. Nove moči oblikujejo upe o drugačnem delu, takem, ki bo v koraku s potrebami celotne narodnostne skupnosti v krepko spremenjenih razmerah. Najprej bo treba zagristi v statusna vprašanja in takoj nato v bližnji popis prebivalstva na vsem ozemlju sedanje Jugoslavije in k dogovoru za najprimernejšo gospodarsko strategijo.
MIRJAM MUŽENIČ
Z včerajšnje skupščine konzorcija
Friulgiulia ubira pravo strategijo
V se/ni dvorani tržaške Trgovinske zbornice je bil včeraj popoldne redni občni zbor konzorcija Friulgiu-ffa. Prisotne je pozdravil predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, ki je podčrtal pomembno vlogo konzorcija in to še posebno po odobritvi zako-na o obmejnih območjih.
Daljše poročilo je posredoval predsednik konzor-c‘ia Carlo Burgi. Uvodoma je spregovoril o svetovnem političnem in gospodarskem položaju v pretekom letu in v začetku tekočega. Mednarodni politični Položaj po njegovem ni najbolj rožnat, vendar niti Pretirano dramatičen. Vse več je političnih napetosti. Dovolj je, da pomislimo na vojno v Perzijskem zalivu aji na zapleten položaj v Sovjetski zvezi — je nagla-
— ne smemo pa pozabiti na pozitivno plat in sjcer na združitev obeh Nemčij in na številne inova-bvne korake v Evropski gospodarski skupnosti. Tudi svetovna gospodarska slika ni najboljša. Recesija v Združenih državah Amerike postaja vse hujša, prišlo PQ je tudi do zastoja v napredku zahodnih držav, če 'zvzamemo Nemčijo in Japonsko. To je torej stvar-n°st, s katero se soočajo deželna zunanjetrgovinska Podjetja.
Kakšna je vloga konzorcija Friulgiulia v tem zapletenem trenutku? V preteklem letu je konzorcij pripravil več študij in raziskav na nekaterih mednarod-rPh tržiščih, še posebno v Franciji, Angliji in v drža-ah Beneluksa. Ta izbira je obrodila prve sadove, ^ekateri pomembni trgovski centri iz omenjenih dr-so deželnim podjetjem že odposlali naročilnice Q večje količine jestvin, pijač in likerjev, za pohiš-jV° in oblačila. Na nemškem trgu se je zopet poveča-.° Povpraševanje po deželnih likerjih in jestvinah, ki . zabeležilo v začetku preteklega leta precejšnjo fzo. Najboljši uspeh pa je konzorcij Friulgiulia za-eležil v nekaterih izvenevropskih državah. Iz Turči-fn Pohajajo številna naročila za oblačila, obutve in Porine artikle, iz Venezuele, Izraela in Združenih zav Amerike pa za- likerje, vina in hišne artikle. n Predstavniki konzorcija so bili v preteklem letu ® obisku v Skandinaviji, na Poljskem, v Sovjetski na Češkoslovaškem, v Albaniji, v Iranu, v druženih arabskih emiratih, v Kuvajtu in na Japon-2 ■ ejr}- Posebno pozornost so namenili Sovjetski zve-' Ner so vzpostavili stike z desetimi bančnimi za-°*- (db)
Bo Avstrija le povišala subvencije manjšincem?
Koroški Slovenci pričakujejo več tudi od Slovenije
DUNAJ — Organizacije, društva in razne institucije koroških Slovencev so pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju vložile za leto 1991 prošnje za podpore v skupnem znesku skoraj 58 milijonov šilingov. Za podporo je zaprosilo več kot 60 organizacij, od narodnopolitičnih pa do strokovnih necerkvenih.
Prošnje bo najprej obravnaval narodnostni sosvet, ki naj bi se sestal v drugi polovici marca in ki bo moral tudi prevzeti odgovornost za dokončno razdelitev subvencij. Kakor je znano, je za to leto iz zveznega proračuna za slovensko narodnostno skupnost predvidenih vsega samo okrog 12 milijonov šilingov, v katerih je že vključeno
osnovno financiranje obeh osrednjih političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev v višini 4 milijonov šilingov. Skratka, če zvezna vlada oziroma avstrijski parlament ne bo znatno povišal te predvidene vsote, bo več kot polovica prošenj zavrnjena in le majhen del načrtov uresničen, kot poroča celovški Slovenski vestnik.
Trenutna finančna podpora avstrijskim manjšinam še zdaleč ne ustreza evropskemu standardu. Koroški Slovenci zato upravičeno upajo, da bo Avstrija že v proračunu 1991 za svoje manjšine znatno zvišala višino subvencij; to pričakujejo tudi od Republike Slovenije.
Po odmeri izredno visoke kazni (zaradi kokaina) ladja izplula
KOPER — Komisija za carinske prekrške pri Carinarnici Koper je izrekla verjetno doslej najvišjo denarno kazen v Jugoslaviji zaradi carinskega prekrška. Poveljnika nizozemske ladje Normandic, na kateri so v ponedeljek med tovorom banan odkrili kar 21 kilogramov kokaina, so namreč kaznovali s 30 milijoni dinarjev. Kot piše na odločbi, so poveljnika, 34-letnega Augusta Ervvina Reicheja, kaznovali zaradi "prenosa skritega blaga preko carinske črte na skriti način", kot je opredeljeno v carinskem zakonu. Razen denarne kazni je carina zasegla tudi vseh 21 kilogramov kokaina. Na odločbo komisije za carinske prekrške je seveda možna pritožba pri zveznem senatu za prekrške v Beogradu. Kljub visoki kazni je Carinarnica v Kopru, potem ko je dobila zagotovilo, da je nizozemska ladijska družba Seatrade, pri kateri je zaposlen poveljnik, izjemno solidna firma z več kot 80 ladjami in naj bi torej tudi zajamčila plačilo kazni, je dovolila, da je ladja Normandic v sredo izplula iz koprske luke. Sicer pa so preiskavo končali tudi kriminalisti koprske UNZ, ki so po zbranih podatkih napisali kazensko ovadbo proti neznani osebi, saj niso dobili nobenega dokaza, da bi bil kdo od posadke vpleten v poskus tihotapljenja kokaina. S tem pa se delo kriminalistov ni končalo, saj bodo nadaljevali z zbiranjem informacij.
I. U.
Še en zaplet v Kopru s člani italijanske narodnostne skupnosti
KOPER — Na zadnji seji koprske občinske skupščine je prišlo do zapleta, ki morda ne bi bij vreden pozornosti, če ne bi bilo določenih ozadij. Šlo je za razpravo delegatke družbenopolitičnega zbora, ki so jo pripadniki italijanske narodnosti razumeli kot prehud napad nanje in so zato v javnost poslali pismo, s katerim protestirajo proti razmišljanju odbornice Mire Pečarič-Vativec iz vrst Demosa. Ta je namreč v dokaj dolgi in ne povsem jasni razpravi očitala (ni povsem jasno, ali narodnosti ali kateri od strank), da so izkoriščali položaj predsednika Občine Aurelia Jurija, pripadnika narodnosti, za »nečiste namene«.
Iz stenograma je mogoče dobro razbrati, da je sporna razprava, ki naj bi povzročila nekakšen incident v občinski skupščini, preveč zmedena, da bi jo lahko jemali zares. Toda Samoupravna skupnost italijanske narodnosti iz Kopra je nanjo ostro reagirala. V pismu javnosti zahteva pojasnila, kakšni naj bi bili ti »nečisti nameni« pri izkoriščanju predsednika Občine - pripadnika narodnosti, zahteva odziv javnosti, uvrstitev problema na dnevni red občinske komisije za narodnosti in prihodnje občinske skupščine.
Zakaj je bil odziv tako odločen in brez zadržkov, si je mogoče razlagati na več načinov. Vsekakor je v koprski občini zadnje mesece čutiti določeno napetost, ko prihaja do razprav o položaju in delu italijanske narodnosti. Tako so pripadniki narodnosti že dvakrat skušali spremeniti občinski statut, da bi imela manjšina več pravic pri skupščinskem odločanju, so te poizkuse odborniki zavrnili, češ da bo tako in tako kmalu sprejeta nova republiška ustava, ki bo uredila vprašanje novega občinskega statuta; vendar to čakanje na ustavo traja že več kot pol leta. Pred kratkim je iz občinske komisije za narodnosti izstopil nek član, ker ne soglaša z odnosom manjšine do plebiscita. Odpori so se pojavili tudi pri predlogu o učenju italijanščine in krajevne zgodovine na osnovnih šolah... Razprava omenjene odbornice je bila le kapljica, da so se člani manjšine razjezili. Zaradi ene kapljice pa takšna jeza seveda ni bila potrebna.
BORIS ŠULIGOJ
Uspešen preizkus globinskega
Dane pri DIVAČI — Trem ja-v p2en1, ki so se danes teden podali od kraških jam, se je kakih 160 tieSrr°.v globoko pod zemljo pripetila tun eoa, v kateri si je en od njih zlo-Pod no90. Glede na to, da je lahko jp zemljo vsaka minuta usodna, se Po D 0ci raziskovalcev globin napotil CU. 0moč, drugi je ostal pri ranjen-
V
jo j6Srem je šlo tokrat le za vajo, ki služb Pripravila Jamarska reševalčna AkCjja n°tranjsko-primorske regije. Peti j? Se ie zaoela v soboto nekaj po ep tr zjutraj, ko je uspelo enemu fegi« o jamarjev o nesreči obvestiti ?Pazr>, n? center za obveščanje in bilo	v Postojni. Potrebno je
klicati reševalce, zbrati opre-
^j^Praviti hrano, zdravila... Ob V jktho11' 6 Prva ekipa reševalcev 2tiraVn.Jn nekaj pred enajsto uro je ’k v ekipi dr. Žare Guzej, sicer
vešč planinec in jamar, lahko že nudil prvo pomoč "ponesrečenemu".
Franc Malečkar, vodja reševalne akcije, nam je ob tem povedal, da so vajo ves čas vodili, kot da gre zares. Izbrali so si dokaj zahtevno jamo Mejame pri kraški vasici Dane (med Divačo in Kozino). Zahtevno zato, ker teče skoznjo potok (na začetku je zdaj poledenel). V jami je vrsta ožin, ki komaj dopuščajo še zdravemu jamarju prehod, več sifonov, stopenj in jezerc. V jami je sorazmerno hladno (le tri stopinje Celzija)), kar pri visoki stopnji vlage pomeni izredno težke razmere. Nedaleč od vhoda v jamo so reševalci postavili dva bivaka in je to pomenilo izhodiščno točko, akcijo pa so vodili iz vasi Dane, kjer so imeli tudi najbližjo nujno telefonsko zvezo. Reševalne akcije se je udeležilo 25 notranjsko-primor-skih jamarskih reševalcev.
Največji sovražnik pri nesreči v jami je mraz. Že po petminutnem mirovanju začnejo šklepetati zobje. To pomeni, da jamar ne sme biti niti trenutek pri miru, ponesrečenega pa je treba čimprej tako obleči, da ne pride do podhladitve.
Vaja je bila ena od številnih, s katerimi želijo preveriti svojo pripravljenost, vzdržljivost, sposobnost in tudi opremo. V zadnjih dveh letih so se prav ti jamarji udeležili sedmih pravih reševalnih akcij, pomagali so pri reševanju italijanskega jamarja iz Kanina, sicer pa vedo povedati, da je bilo med obiskovalci jam (ne toliko med "pravimi" jamarji) v minulem letu v Sloveniji kar pet mrtvih. Kraške jame je lani obiskalo kakih 4.000 ljudi (ne upoštevajoč turističnih jam). Poznavalci pa ugotavljajo, da je zadnje čase v jamah vse več nesreč zato, ker gre vanje vse več neizurje-
reševanja
nih jamarjev in celo nevednih "izletnikov". Večje zanimanje za jame dokazuje tudi dejstvo, da jamarji v Sloveniji vsako leto odkrijejo kakih sto novih jam.
Z reševalno vajo v jamah so hoteli notranjsko-primorski reševalci javnost spomniti, da so prav jamski reševalci (ki morajo biti res vsestransko izurjeni) lahko pogosto primerni za reševanje tudi v primeri drugih nesreč (potres, požar, reševanje z višin itd.) in bi že zato morali biti deležni večje družbene pomoči. Po drugi strani pa so hoteli opozoriti, da jim pri reševanju pogosto manjka ta ali oni del sodobne reševalne opreme. Pri tej akciji, ki je v sorazmerno hladnem vremenu trajala do poznih večernih ur, so si na primer morali sposoditi terensko telefonsko zvezo...
B. Š.
V Kopru največ krvodajalcev
Kar 110-krat je daroval kri
KOPER — V prenekateri občini v Sloveniji se je lani število krvodajalcev zmanjšalo. Med izjemami, kjer beležijo pomnožitev krvodajalcev in tudi večji odvzem krvi, pa je koprska občina. Kot je povedala Sonja Budair, tajnica občinskega odbora RK Koper, je lani v tej občini bilo kar 2.444 krvodajalcev, ki so zbrali 1.006 litrov krvi! Leto dni prej so zbrali 889 litrov krvi. V Kopru so torej zbrali več krvi in to zlasti na račun novih, mladih moči. Lani so v občini registrirali 213 novih krvodajalcev. Prihodnji teden bodo podelili tudi več priznanj; med drugimi jih bodo dobili: Drago Radišič, ki je kri daroval kar 110-krat, Ciril Koprivc in Aldo de Bassa (90-krat), Karlo Forte (85-kratJ, Emilija Glavina 080-krat), Silvan Simonovič (75-krat) in Angelko Ivanovič (70-krat).	p q
Na tiskovni konferenci industrijcev v zvezi s skladišči Monteshell
Toresella: »Zavlačevanja utegnejo imeti zelo hude posledice za Trst«
Pogovor s članom vsedržavnega vodstva Lucianom Ceschio
»DSL mora dokazati da je res nova stranka«
Medtem ko je Mestni jamstveni odbor sklical za danes v hotelu Savoia javno razpravo o skladiščih plina družbe Monteshell, proti njihovi gradnji pa zbral že šest tisoč podpisov, je predsednik krajevne Zveze industrijcev Piero Toresella — ki je sicer pred dnevi podal ostavko, a kaže da bolj formalnega značaja povabil včeraj novinarje, da bi jim pojasnil, kakšno stališče imajo tržaški industrijci do tega vprašanja. »Doslej smo v zvezi z načrti družbe Monteshell molčali, tako da nam je marsikdo celo podtikal namen, da se hočemo ograditi od njega, sedaj, ko so vsaj okvirno znani izsledki študije družbe ENDOS, pa hočemo izaziti svoje mnenje, in to ne le v zvezi z načrti Monteshell, ampak tudi s perspektivami za razvoj tržaške industrije nasploh,« je poudaril Toresella.
Osnovno sporočilo, ki ga je posredoval na tiskovni konferenci, je globoka zaskrbljenost industrijcev zaradi nesprejemljivo dolgega časovnega razpona med predstavitvijo načrtov in njihovo odobritvijo ter sploh nejasnosti, kako se bo z načrtovano dejavnostjo lahko končalo. Birokratske ovire, podajanje pristojnosti, demagogija nekaterih, vse to ustvarja okoliščine, ki nimajo nič skupnega s finančnimi in časovnimi termini podjetnika. Družba Monteshell je morala čakati tri leta, je spomnil Toresella, da je bila končno izdelana raziskava o vplivih na okolje in industrijsko tveganje, ki jo je v zvezi s skladišči GPL Dežela poverila družbi ENDOS. Že prva študija družbe Monteshell je ostala neuporabljena, sedaj pa beremo razne izjave, ki tudi tehnično-znanstvene izsledke študije ENDOS postavljajo pod vprašaj, je poudaril govornik. Industrijci pozitivno ocenjujejo izsledke ENDOS ne le zato, ker okvirno sprejemajo načrte Monteshell, ampak tudi zato, ker opozarjajo na nekatere nevarnosti in pri tem ponujajo konstruktivne možnosti za odpravljanje potencialnih tveganj za celotno industrijsko območje. Dejstvo, da se v nekompetentnih krogih sedaj spravljajo pod vprašaj tudi krite-
riji te študije in s tem iter za odobritev načrta s strani ministrskih organov, pa je težka sprejemljivo, je izjavil predsednik industrijcev.
Posebno poglavje je nato namenil dejavnosti Mestnega jamstvenega odbora. »Spoštujemo to obliko demokracije in prepričani smo, da mora biti prebivalstvo dobro informirano o tveganjih in izsledkih študije. Nočemo pa, da se o njenih znanstvenih in tehničnih ugotovitvah razpravlja na neprimernih sedežih. To je gola demagogija. Zato opozarjamo voditelje odbora na veliko odgovornost, ki jo s takim zadržanjem nosijo. Dejstvo, da investitorji ne poznajo časovnih, proceduralnih in drugih omejevalnih kriterijev za začetek del, ima lahko porazne posledice, še posebno v Trstu, kjer je razvoj industrije že v težkih pogojih.«
Kaj torej predlagajo industrijci? Izsledki ENDOS dajejo Deželi vse elemente, na osnovi katerih se mora čim-prej izreči in prižgati zeleno luč, tako da pristojna ministrstva lahko izdajo družbi Monteshell ustrezna dovoljenja. To mnenje sodi vsekakor v njene institucionalne naloge in se jim ne more izogniti, sodi Toresella. »Potrebni so nedvoumni sklepi, ki naj indus-trijcem povrnejo zaupanje v javne up-
rave, kajti brez tega je vsako načrtovanje in investiranje onemogočeno.«
K besedi se je nato oglasil tržaški predstavnik družbe Monteshell Luigi Leon, ki je ostro obsodil »izkrivljene in nepopolne izjave« nekaterih predstavnikov Mestnega jamstvenega odbora, češ da gre za pravo »gusarstvo v informaciji«. Na vprašanje, zakaj se predstavniki družbe Monteshell ne udeležijo oziroma sami ne sprožijo javnega soočanja, je Leon izjavil, da ni naloga Monteshella braniti študijo ENDOS pred jamstvenim odborom. Študijo je naročila Dežela, ona jo torej mora osvojiti, predstaviti javnosti in jo eventualno braniti. Kaj pa mislijo industrijci o referendumu in torej o možnosti, da prebivalstvo odkloni skladišča GPL? Na to vprašanje je odgovoril Toresella takole: »Če prebivalstvo da svoj veto tudi potem ko so bili spoštovani vsi zakonski predpisi za varnost okolja, delavcev in prebivalstva, ni kaj: izgubili bomo napovedano investicijo, v bodoče pa se bo bolj težko zgodilo, da bi kdo načrtoval industrijsko dejavnost na Tržaškem. Če imajo državljani pravico, da odločajo o industrijskih načrtih, naj potem parlament sprejme v zvezi s tem vsedržavni zakon. Sprašujem pa se, kam bo šla industrija...« (nf)
Od danes na univerzi zborovanje jezikoslovcev generativistov
Danes se na tržaški univerzi začenja vsakoletno zborovanje jezikoslovcev generativistov, to je šola Noama Chomskega, ki je pred 30 leti povzročil pravo revolucijo v jezikoslovju s prelomom strukturalizma: cilj raziskovanja ni več opis strukture določenega jezika, temveč iskanje splošnih lastnosti kakršnegakoli sistema pravil, ki bi lahko privedel do odkritja neke splošne »slovnice«, ki je v temelju vsakega posameznega naravnega jezika. Generativna ali tvorbena slovnica torej sega v širše pojmovanje odnosa med jezikom in človeškim duhom ter postavlja hipotezo, da se ljudje rodijo s prirojenim znanjem splošnih načel, ki so osnova vsakega človeškega jezika.
Srečanje generativistov se začne v avli Bachelet z vrsto predavanj italijanskih in tujih strokovnjakov ter se bo nadaljevalo še jutri in v nedeljo zjutraj. Organizatorja sta prof. Giuseppe Francescato in prof. Elisabetta Fava z inštituta za glotologijo v Trstu, (vtb)
Luciano Ceschia
Luciane Ceschia je edini predstavnik iz naše dežele, ki je bil izvoljen v vsedržavno vodstvo Demokratične stranke levice. Nekdanji^direktor Pic-cola, ki je začel svojo politično pot v Krščanski demokraciji (nekaj časa je’ bil tudi občinski odbornik v Trstu), je vseskozi v prvi osebi spremljal (naporno) nosečnost in rojstvo Occhettove stranke v skupini tako imenovanih zunanjih, ki jih torej lahko imamo za polnopravne soustanovitelje DSL. Ceschio, ki je trenutno stalni sodelavec novinarskih oddaj tretje mreže RAI, smo zaprosili za krajši pogovor o ustanovitvi in o perspektivah nove stranke, ki se na Tržaškem spričo prisotnosti slovenske komponente in močnega Gibanja za komunistično prenovo, sooča tudi s specifičnimi vprašanji.
Najprej kako ocenjujete Vašo izvolitev v vsedržavno direkcijo DSL tudi v luči dejstva, da ste edini predstavnik iz Furlanije-Julijske krajine?
Z velikim zadoščenjem, čeprav moram povedati, da te izvolitve ne smemo ocenjevati v luči teritorialne razdelitve mest v osrednjem vodstvu. Če bi tako razmišljali, bi gotovo bili na
povsem napačni poti, saj nova stranka ni in ne sme biti neke vrste teritorialna federacija, ampak se mora razlikovati od drugih z jasno politično linijo-Načrtovana regionalna ureditev bo lahko učinkovita, le če bo izhajala iz splošne politične vizije. Nova usmeritev pa bo morala priti do izraza predvsem z dejanji. Samo tako bodo lahko ljudje razumeli, da se je pravzaprav zgodilo nekaj novega.
Kaj pa Trst. Kako bo nova stranka pokazala, da je zares »nova«?
Prijateljem iz drugih krajev, ki m6 sprašujejo kaj mislim o tržaškem vodilnem političnem kadru, navajam stalno primer neobdavčenega bencina-Gre za tipično demagoško in nevzgoj' no potezo, ki dokazuje, da smo zašli v popolno slepo ulico. DSL bo morala nastopiti proti tej škodljivi logiki in ustvariti pogoje, da se bodo politiki in ljudje namesto za neobdavčeni bencin npr. navdušili za znanost in za konkretne gospodarske in družbene per' spektive tega mesta. Za črpalkarje pa se lahko poiščejo tudi druge oblik6 pomoči.
Kako ocenjuje ustanovitev Gibanja za komunistično prenovo in p°' jav ločitve ali razkola, ki posebno v Trstu tako boleče spremlja ustanovitev nove stranke?
Jaz sodim med tiste, ki se ne veselijo, da je prišlo do tega. Mislim vsekakor, da bodo nekateri, ki sedaj noče] pristopiti k DSL, prej ali slej vstopij1 novo stranko. Tem ljudem (nekateri so tudi moji prijatelji) pa moram istočas^ no jasno povedati, da smatram njihov potezo kot gesto politične nestrpnos ^ saj je v novi stranki prostora za ve
sinisl11
»duš«.
»Duš« ali struj v klasičnem sn besede?	v
Če se bo nova stranka razvila (škodljivi) logiki struj kot notranji oblastniških komponent, bo to zan]. zares pogubno. Večine in manjšine.
predstavljajo življenjski sok za vsak®
’ tudi z°
kon-
demokratično stranko, torej DSL, se morajo ustvarjati le na
kretnih problemih in ne obratno^ ^
O toponomastiki v devinsko-nabrežinski občini
Danes v Devinu predstavitev nove knjige Pavleta Merkuja
Odborništvo za kulturo Občine De-vin-Nabrežina in zadruga Grmada iz Devina vabita danes ob 18. uri na predstavitev knjige Pavleta Merkuja La toponomastica del Comune di Du-ino Aurisina" (Toponomastika v občini Devin-Nabrežina), ki jo je založila devinsko-nabrežinska občinska uprava s prispevkom Pokrajine Trst in s sodelovanjem Kmečke in obrtne posojilnice in hranilnice v Nabrežini. Predstavitev bo na sedežu pevskih zborov v Devinu, avtorja pa bo predstavil profesor na tržaški univerzi in dialektolog Mario Doria.
Merku je raziskavo, ki je objavljena v knjigi, izvedel leta 1986. Študijo je razdelil na dva dela: v prvem je analiziral ledinska imena in imena stvari in krajev v devinsko-nabrežinski občini, v drugem delu pa podal tipologijo imen, skratka, njihov zgodovinski prerez in izvor. Ta del študije je na Slovenskem metodološka redkost, saj lahko preko imen prodiramo v zgodovino imenovanih krajev in ljudi.
Avtor se je pri svojem delu naslanjal na zgodovinske vire in na ustna pričevanja domačih informatorjev. Sestavil je tako dokaj poglobljeno in edinstveno študijo, ki jo je objavil v italijanščini. S to izbiro se je avtor želel obrniti na čim širši krog bralcev,
PAOLO MERKI'
LA TOPONOMASTICA DEL COMUNE Dl PITNO AURISINA
RICERCA f98>)
saj je prav med italijanskimi znanstveniki in tudi ljubitelji največ zanimanja za podobna dela, ki se navezujejo na Kras in njegovo zgodovino (vsestransko).
Na sliki naslovna stran Merkujeve raziskave.
Odnosi med narodi, soodvisnost in večkratna protislovnost Evrope
Občni zbor Skupine 85 se je dogajal v znamenju okrogle mize na temo: "Italijani in Slovenci v Trstu in v deželi FJK po letu 1990: kulturni predlogi in politične usmeritve". Tema je seveda osrednje vprašanje Skupine, ki si je zadala kot cilj vzpostavitev novega dialoga in soočanja med Slovenci in Italijani. Očitno pa je napočil čas, ko je nujno napraviti korak naprej, saj je poglavje "stiki" preozko za potrebe in tudi naloge, ki nam jih ponuja današnji spremenljivi čas.
Eden izmed ustanoviteljev Skupine, Stelio Spadaro, je naglasil prav to potrebo, da napravijo nadaljnje korake. Spadaro je naglasil, da je Skupina 85 vzpostavljala vezi med slovenskimi in italijanskimi intelektualci, od sedaj pa je treba iti dlje. Skupina je za sožitje napravila mnogo, Spadaro je kot dokaz naglasil peticijo skupine 200 italijanskih intelektualcev v korist zaščitnega zakona za slovensko manjšino in razne pobude za_ osveščanje dijakov italijanskih šol. Čeprav se del Trsta upira novostim, se je v odnosih do Slovencev vendar marsikaj spremenilo. Danes niti najhujši nasprotniki ne zanikajo obstoja Slovencev in njihove
kulture, kar seveda ne pomeni, da so postali naklonjeni manjšini in sožitju. Vseeno pa si je treba danes zastavljati višje cilje, kot so lahko stiki in sodelovanje med intelektualci. Spadaro je v tem smislu omenil javne ustanove, od deželne uprave do Občine Trst, in se vprašal, kaj bodo konkretnega storile za to, da uveljavijo večnarodno podobo Trsta in celotne dežele. Jasno je namreč, da je slovenska prisotnost najmanj opazna prav na ravni ustanov, ki se še vedno obnašajo, kot da delujejo v zgolj italijanskem prostoru. Spadaro je nadalje omenil potrebo, da Slovenci in Italijani razpravljajo o skupnih problemih. V tem smislu je bil pomemben prav cikel predavanj o podobi Trsta v tem in prejšnjem stoletju. Odnos je bil interdisciplinaren, pomembno pa je bilo, da so svoje poglede in svoja razmišljanja podali Slovenci in Italijani, skratka, šlo je za pogled iz različnih zornih kotov, vendar o stvareh, ki so skupne.
Na srečanju so prišli do izraza pozitivni trenutki, a tudi protislovja, skratka, zavest in priznavanje soodvisnosti med različnimi subjekti, ki jo zagovarja Pavel Fonda, ni vedno enostavna in
Pomembne pobude Dijaškega doma
Upravni svet Združenja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu je pod predsedstvom prof. Dušana Križmana na svoji zadnji seji, poleg vrste upravnih zadev, obravnaval in odobril dva pomembna sklepa. Prvi zadeva osnutek konvencije s pravosodnim ministrstvom za organizacijo štirih mest za mladostnike, ki jih službe zaupajo v prehodni zavod (Pronta accoglienza). Pri sestavi osnutka so doslej sodelovali poleg domskih delavcev še socialne službe tržaške Pokrajine, tržaškega sodišča in slovenska sociopsihope-dagoška služba, ki jo vodi dr. Sedmak. Drugi sklep pa zadeva naslednje pobude: seminar na temo Integracija, alternativa, inovacija, v aprilu 1991; podaljšano bivanje za gojence Doma do konca solškega leta; letovanje na Rakitni od 20.6. do 4.7.1991 za otroke od 6. do 12. leta starosti; poletni center v organizaciji ZŽI - UDI za predšolske in osnovnošolske otroke obeh narodnosti, v Domu od 24.6. do 2. 8.1991; letovanje v Ptuju od 1. 7. do 16. 7.1991 za otroke od 12. do 17. leta starosti; srečanje dijakov iz dežel Alpe-jadra-na v domu od 8. do 12. 7.1991, po deset dijakov z mentorjem iz Koroške (Celovec), Slovenije (Ljubljana), Hrvaške (Reka) in FJK (Trst in Gorica); planinski pohod po Pohorju od 16. do 20. 7.1991 za 16 otrok od 14. do 17. leta starosti; študijsko bivanje v Domu, junija in julija 1991; zimovanje na Rogli od 28.12.91 - 4.1.1992 za 50 otrok od 12. do 17. leta starosti.
Drevi v Repniču odprtje razstave obrtnih izdelkov
V počastitev dneva slovenske kulture sta se KD Rdeča zvezda in ŠK Kras letos odločila za zanimivo pobudo, ki se vsebinsko nekoliko razlikuje od tradicionalnih Prešernovih proslav. V vaški hiši v Repniču bodo namreč drevi ob 20. uri otvorili bogato razstavo obrtno - umetniških del, ki nosi naslov Kras - včeraj, danes, jutri...
Na ogled bodo lično izdelani predmeti, ki so jih mojstrsko oblikovale spretne roke naših obrtnikov v vlogi umetniških ustvarjalcev. Tako bomo lahko občudovali lesne izdelke Mirka Guština iz Repna, miniaturne kamnite upodobitve Milana Pernarčiča iz Nabrežine in kreacije iz lesa, kamna in kovin umetniškega študija Sol et luna. Razstava bo odprta tudi jutri od 16. do 19. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure in še prihodnji konec tedna, (bs)
Portoghesi bo gost Ande in Inner Wheel
Tržaški sekciji združenj Ande (vsedržavno združenje vo-lilk) in Inner Wheel (v katerem smejo biti vpisane vdove, neporočene hčerke in žene članov Rotaryja) sta osredotočili program za leto 1991 na tržaška vprašanja. Zato sta z navdušenjem podprli zamisel tržaške občinske uprave, da prosi arhitekta Portoghesija, naj preuredi mestni urbanistični plan.
Predsednica Ande Etta Carignani je zato sklicala tiskovno konferenco, ki sta se je udeležila tudi odbornika Cecchi-ni in Pacor, in predstavila skupno pobudo obeh združenj: v Trst bodo povabili arhitekta portoghesija, ki bo osebno predstavil svoje načrte. Slednji se je odzval vabilu in bo v našem mestu v torek, 26. februarja ob 17.30 v dvorani Krožka za kulturo in umetnost.
V gledališču "Alla scuola dei fabbri" v Ul. dei Fabbri 2 bo danes popoldne z začetkom ob 18. uri javna debata proti vojni v Perzijskem zalivu. Tržaški Odbor proti vojni v Zalivu, ki je pobudnik večera, je za to priložnost povabil veronskega odvetnika Maurizia Corticellija, ki je v zadnjih časih branil več vojaških oporečnikov ter dva avstrijska mirovnika, ki sta se udeležila akcije za ustavitev tovornih vlakov, ki so prevažali tanke, namenjene v perzijski zaliv, skozi avstrijsko ozemlje.
premočrtna pot. Sam Fonda ie 0II1[ja-narodne in etnične konflikte, ki s°e j6 nes močno prisotni. Med drugim dotaknil položaja v Jugoslaviji i a glasil "visoko temperaturo" v Sr tudi zaostrena občutja v Slov Fonda je pri tem omenil potreb m-venije, da dopolni proces osam0 (^i-ve in identifikacije, potrebo, ki nes pojavlja tudi v drugih Pr^r0c6' Evrope. Ob tem pa je analiziral se integracije, ki označujejo za ;prej Evropo. Integracija je nastala neyeda kot gospodarski interes, ki Pa da ni edina stopnja. Treba pa je Pa^racij' ne bi prišlo do tega, da hi inl;e|načil' ski procesi zameglili etnične nosti, skratka individualnosti. . i0vn® Miloš Budin je naglasil Pr0' st, ki obnašanje dela Trsta, protisloV^ke se izraža prav v odnosu do , tarsk° manjšine. Trst se je kar po meS ju s6 znal prilagajati novim situacij3 _ ge hkrati ne izreči za kaj določob j-ev3i* pred dvema letoma so_ utem jpo6 zakon za obmejna področja k° J^tope' mestu, ki je na robu Italije m jorInii' ob odobritvi pa se je uveljavi eVfop la, da je Trst v središču nov1 za tiaj' skih tokov. Trst se je pr°9lasa‘i pa bolj italijansko mesto, v istl * *,aii f° zagovorniki italijanstva zah 0gto sebne ukrepe za obrambo sv J zrian žene identitete. V Strasbu 9 ayi
njihove izjave skrajno meg trza nam je dolg, kot je široka n-va kega kamaleonstva, računU^ .»o
tud1, so
no niso bili Slovencem v P^j
Franco Codega je P1	.
vprašanje v evropski m u okvir. Govoril je o vprašanpm mir, razorožitev, multietru jUgom- . in odnosi med severom .j pro® a tem kontekstu se odvijajo 1 al)jšim
si združevanja sami P° sFvr0pa °d^t-menijo jamstva, da se h° ,aIn m
dega.ie„,gl.flUui.P«»Ss„o», rajo imet (cittadini)
imeti pri novih P^enajavi* Aj in med drugim^ja
n med drugih 7SkD. 0
okviru dežel Alpe-Ja<^a . kongt®5^-kretnimi pobudami je i območJa v0-ganizacij civilne družbe o ^ s ^ žel Alpe Jadran, podeg3 J tistm’ jem posegu zelo kritičen stalno zožujejo Pr°cioVence-ščitnega zakona za S
SSk in vzhodnokraška DSL za ohranitev člena o slovenščini
Stopnjuje se odločno nasprotovanje združitvi obeh kraških rajonov
Oris vsebine štirih načrtov pokrajinskega obsega
Od metanizacije Milj do steze za kolesarje
‘Vprašanje osnutka novega pravilnika o delovanju tržaških rajonskih svetov, iz katerega je med drugim izpadel tudi člen o rabi slovenščine, je iz dneva v dan vse bolj v središču pozornosti strank in tudi organizacij, ki se od blizu zanimajo za to problematiko. Vsi rajonski svetovalci stranke Slovenske skupnosti so v prejšnjih dneh naslovili Predsednikom krajevnih sosvetov nujno vprašanje, v katerem jih sprašujejo, kako je mogoče, da je iz osnutka pravilnika, ki ga je oblikoval občinski odbor, izpadel člen o slovenščini. SSk Poziva predsednike rajonskih svetov, naj naredijo vse potrebne korake, da bo izvoljenim svetovalcem slovenske narodnosti tudi v bodoče zajamčena Pravica, da na sejah lahko nemoteno Povorijo v slovenščini.
O tem kočljivem vprašanju in tudi o načrtovani združitvi obeh kraških rajonskih svetov so na svoji torkovi seji razpravljali tudi vzhodnokraški svetovalci Demokratične stranke levice. Na srečanju, ki ga je vodil načelnik skupine Dolfi Wilhelm, so med drugim npotovili, da rajonski svet še ni vzel v Pretres tega pomembnega vprašanja Jer da je javnost za vso zadevo zvede-ja le iz dnevnega časopisja. DSL zahteva čimprejšnjo razpravo v rajonskem svetu, glede rabe slovenščine pa °snutek pravilnika v bistvu prehiteva °bčinski statut, ki bo moral v skladu z reformo krajevnih uprav v prvi osebi k>bno začrtati pristojnosti ne samo občinskega sveta, ampak tudi drugih občinskih teles. Svetovalci Occhettove siranke tudi odklanjajo hipotezo o ^družitvi obeh kraških sosvetov, »ker načrt za sedaj ne sloni na nobeni [Psni oceni položaja in stvarnih potreb krajevnega prebivalstva.« Vzhodnok-JPška DSL bo v prihodnjih dneh priredila širši posvet s krajevnimi stranka-aii, organizacijami in društvi, na kate-r®m bo tekla beseda tako o vprašanju slovenščine kot o morebitni združitvi kraških rajonov.
Proti načrtovani združitvi kraških •Pjonov se je na svoji zadnji skupščini odločno izrekel tudi Odbor za zaščito križa, ki bo glede tega vprašanja v
kratkem direktno posegel pri odbornici za decentralizacijo Arielli Pittonije-vi. V Križu so prepričani, da bi odobritev tega načrta povzročila hudo škodo celotnemu prebivalstvu Zahodnega Krasa, ki že danes trpi zaradi pomanjkanja ustreznih občinskih struktur in uslug. Občina Trst je že pred časom dejansko ukinila kriško občinsko izpostavo in močno okrnila krajevno zdravstveno in socialno službo. Tudi Prosečanom se ne godi boljše, saj se tudi tam soočajo s precej hudimi težavami.
Zahodnokraški rajonski svet je bil precej časa brez tajnika in le odločen poseg vseh rajonskih svetovalcev, ki so zagrozili z množičnim odstopom, je prepričal Občino, da imenuje novega funkcionarja. Odbor za zaščito Križa je prepričan, da bi z morebitno združitvijo kraških rajonov občinska uprava premestila vse občinske urade na Opčine. Od tod poziv predsedniku rajonskega sosveta Renatu Busettiju in vsem svetovalcem, naj še odločneje nastopijo, da bo Zahodni Kras ohranil svojo dosedanjo upravno avtonomijo. Ne gre za kampanilizem, pravijo v Križu, ampak za spoznanje, da se oba kraška rajona soočata s povsem različnimi problemi.
Vprašanje predstavnikov PSI županu
Kako je z občinsko prevajalsko službo
Tržaška federacija PSI je izdala tiskovno sporočilo, v katerem je govor o svetovalskem vprašanju, ki sta ga pokrajinski tajnik stranke Alessandro Perelli in občinski svetovalec Luigi VVeber naslovila na tržaškega župana v zvezi s položajem v občinskem prevajalskem uradu.
Perelli in VVeber v svojem vprašanju opozarjata, da sedaj dela v občinskem prevajalskem uradu ena sama oseba. Socialistična svetovalca naglašujeta "pomen urada v mestu, kjer živi slovenska komponenta in tudi zaradi vedno tesnejših stikov Trsta s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi stvarnostmi v Jugoslaviji". Socialistična občinska svetovalca opozarjata župana, da tako skrčen urad ne more zadovoljivo delovati, sprašujeta pa, kako bi lahko delovala okrepljena enota. V tem smislu omenjata možnost, da bi urad prevajal, morda celo proti plačilu, razne akte, ki zadevajo javno upravo, in ki bi jih potrebovali navadni občani.
Pokrajinska in deželna uprava sta se že domenili za štiri programske sporazume, to je v bistvu za štiri posege, ki niso strogo občinskega obsega in jih mora zato koordinirati prav Pokrajina. Deželna uprava bo nato poskrbela za delno finančno kritje načrtov, ki so kajpak širše družbene koristi. Trenutno se z načrti ukvarjajo posebne komisije, ki morajo preverjati tehnične podrobnosti posameznih posegov, čeprav je pokrajinski odbornik za proračun in načrtovanje Salvatore Cannone že predstavil predsedniku Crozzoliju in pokrajinskim svetovalcem vsebino programskih sporazumov.
Prvi ukrep zadeva širši načrt metanizacije pokrajinskega ozemlja, točneje območja miljske občine. Zato, da se bodo lahko tudi miljski občani rešili jeklenk, se bodo potrudili pokrajinski upravitelji, miljski občinski svet, Ace-ga ter Dežela, ki bo za prve posege namenila 2 milijardi lir.
Drugi poseg bo namenjen tržaškim avtomobilistom, saj gre za pripravo načrtov in gradnjo parkirišča na območju nove univerze. Parkirišče naj bi bilo podzemno, zgradili pa naj bi ga v' skladu s širšim načrtom o parkiriščih v našem mestu. Pri tem načrtu bodo soudeleženi, poleg Pokrajine in Dežele, tudi Tržaška univerza, Občina Trst ter
V oddaji Nordest o kraškem človeku niti enkrat omenjena beseda »Slovenec«
Kdo pa so skrivnostni prebivalci Krasa?
»Nordest« je kulturna oddaja, ki jo pripravlja tržaški sedež RAI in ki vsak četrtek obravnava različne teme ne samo strogo kulturnega značaja, ampak tudi splošno družbenega. Že v prejšnjem ciklusu Nordesta so tako na primer prikazali vrsto reportaž o Krasu, ki sta jih pripravila Dante Cannarella in Rino Romano in ki so Kras obravnavali bolj iz vidika mestnega izletnika ali turista, medtem ko ni bilo slišati niti besedice o človeku, ki na kraškem teritoriju prebiva. Prav včeraj pa se je začel nov krog reportaž o Krasu, tokrat posvečenih prav kraškemu človeku, kot je v uvodu reportaže povedal sam soavtor oddaje Cannarella.
Prav zato smo z zanimanjem gledali oddajo v prepričanju, da so se končno tudi na RAI spomnili, da Kras ni samo narava,
stezice, cerkvice in gmajne, ampak da na njem živi slovenski človek. Toda zmotili smo se. Res smo slišali marsikaj o kraškem gospodarstvu, o vinogradništvu, kmetijstvu, vrtnarstvu, pa še o osmicah in o kraški mlekarni, bila je tudi omenjena tudi neka posebna "kultura", ki naj bi bila tu doma. Toda besed »Slovenec«, »slovenski« nismo nikjer slišali, niti nismo nikogar slišali, ki bi govoril v jeziku, ki ga Kraševci govorijo.
Seveda ne gre za pozabljivost; sprašujemo pa se, kako bi lahko označili takšno poročanje državne RAI oziroma njenih sodelavcev. Prva beseda, ki nam je prišla na misel, je »rasizem«. Morda pa nam bodo prihodnje oddaje dokazale, da se motimo. V tem primeru bomo našo oceno rade volje popravili.
(tm)
V nesreči hudo ranjen športni delavec Leo Koren
Tokrat moramo žal ponovno poročati o prometni nesreči, v kateri se je hudo poškodoval motorist; vendar pa gre v tem primeru za osebo, ki je dobro poznana širšemu krogu naših bralcev. Sinoči se je namreč v prometni nesreči, ki se je dogodila malo po 19. uri v Krogljah zelo hudo poškodoval Leo Koren (na sliki zraven), znani športnik, dolgoletni košarkar Bora, trenutno trener košarkarske ekipe športnega društva Breg. Leo Koren se je rodil leta 1956, stanuje v Boljuncu, zaposlen pa je v tovarni Grandi motori.
Točnih podatkov o nesreči nimamo, ker nam jih miljski karabinjerji, ki so naredili zapisnik, niso hoteli posredovati. Vsekakor pa sta nekaj po 19. uri, rešilec Rdečega križa je namreč prejel poziv ob 19.10, v Krogljah, v višini hišne številke 43, trčila avtomobil in motor, na katerem se je peljal Leo Koren.
Očitno je Leo ob trčenju padel z motorja in si zlomil lobanjsko dno, zadobil je še druge poškodbe, sumijo, da si je zlomil tudi medenico. Poškodovanega Lea so nemudoma odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek.
Mala izvozna podjetja nimajo prave strategije
»Mala in srednje velika izvozna podjetja skušajo sicer najbolje izkoriščati tržne priložnosti, vendar nimajo pri tem neke natančne strategije, prav tako pa ne vlagajo dovolj sredstev v strukturne in človeške razpoložljivosti, s čimer bi se lahko dokončno uveljavila na tujih tleh.« Znanstveni direktor konzorcija MIB (Master in internatio-nal Business) dr. Vladimir Nanut je takole opredelil značilnosti podjetništva manjših razsežnosti v krajevnem, deželnem pa tudi vsedržavnem merilu. Spregovoril je na seminarju z naslovom "Strukture, strategije in uspehi malih in srednjih industrijskih podjetij pri izvozu", ki ga je priredil včeraj na tržaški Univerzi ravno MIB.
Med seminarjem je prišlo do izraza, da je med omenjenimi podjetji izvozna dejavnost prerazdrobljena, ali bolje, nekako površna. Ti podjetniki se sicer znajo prilagajati zahtevam tujih naročnikov, prav tako razpolagajo z operativno prožnostjo in razmeroma naglo dojemajo utrip mednarodnega tržišča, z druge strani pa je njihovo upravljanje z izvoznimi posli neustrezno, a še predvsem jim primanjkujejo srednje in dolgoročne mednarodno-strateške usmeritve.
Res pa je tudi, kakor je naglasil Nanut, da nima podjetništvo zadostne opore pri tistih organizmih, na katere bi morali v teoriji industrije! računati, se pravi pri Zavodu za zunanjo trgovino (ICE), pri trgovinskih zbornicah, izvoznih konzorcijih in tako naprej. Ali pa niso podjetja dovolj sposobna, da bi vse to izkoristila, se je še vprašal.
Na seminarju so obravnavali rezultate poizvedovanja v 171 podjetjih s področja proizvodnje tekstila, orodnih strojev, obutev, pohištva in opreme pa tudi z vinogradniško-vinarskega področja. Anketo so izpeljali univerzitetni raziskovalci iz Pize, Ancone, Barija, Cagliarija in seveda Trsta v zadevnih deželah in še v Lombardiji.
Iz tistega dela študije, ki se nanaša na Furlanijo-Julijsko krajino, je med drugim razvidna zanimiva značilnost: namreč to, da so izkušnje na področju izvoza v tej deželi razmeroma sveže: kar 64 odstotkov tukajšnjih podjetij se bavi z pošiljanjem blaga v inozemstvo manj kakor deset let, a samo 11 odstotkov jih izvaža že več kakor dvajset let.
Iz vsega gornjega se da potemtakem izluščiti naslednje: mala in srednja izvozna podjetja imajo marsikatero odliko, še več pa šibkih točk.
V nesreči na smučiščih v dolini Pustertall tortev avstrijski smučar, ranjen pa Tržačan
(Ožnotiroi^i časopisi in krajevna radijska Nit a se 2 začetkom zimske sezone skoraj * bel*- ukvarjajo s črno kroniko, ki jo novinar-biij, ležijo predvsem na visokogorskih smučar-%jtAr°9ah. Poročila o posledicah trčenja med jjPotjjj smučarjema so občasno prav srhljiva, saj An0 ^ajo na krvave obračune, ki smo jih obi-n* delati za prometne nesreče in bi po logiki ne smela soditi v počitniški okvir S^rtcirkusa.
jbjijn ma nesreča, ki se je pripetila predvčeraj-■ ža] mnichnu v južnotirolski dolini Pustertall, 'MatUdjeknila tudi na Tržaškem, ker je bil 3 iž (n vanjo 27-letni Tržačan Roberto Caposas-t Nnp b-astelmonte 9, zahtevala pa je življenje Nrja 2?a avstrijskega državljana Johanna Or-b s* iti n Por°čajo tiskovne agencije, sta Capo-pljejo Urtner smučala na stranskih progah, ki Caf s,;a ,idolž 9ore Helm. Do nesreče je prišlo, Vit4 ha n n° z veliko hitrostjo istočasno prismu-T da ;Srednjo progo. Trčenje je bilo tako silo-Ačan n °rtner zaradi udarca v prsni koš umrl, Ne tf>| Pa si je zlomil roko in se udaril v druge Ni 7ri„Sa'. Zdravniki so napovedali, da se bo faviti tri mesece.
Državno pravdništvo v Bocnu je uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo morebitne odgovornosti tržaškega smučarja. Na isti progi se je 30. januarja že zgodila podobna nesreča, v kateri je izgubil življenje rimski smučar. Seveda se ob teh dogodkih postavlja vprašanje varnosti na smučarskih progah in objektivne ter subjektivne odgovornosti. Nekatere proge so namreč tako speljane, da omogočajo veliko hitrost, ki jo neizkušeni smučarji ne znajo dobro obvladati. Poleg tega pa povečuje nevarnost nesreč tudi oblastniško ravnanje neodgovornih smučarjev, ki so prepričani, da so edini na progi in da imajo absolutno prednost. Glede obnašanja na progah ni kazensko veljavnega zakonika, obstaja pa nenapisan pravilnik, po katerem je treba prednost dati smučarjem, ki prihajajo z desne, vsekakor pa onim, ki smučajo spredaj. Osnovno pravilo, ki ga sicer narekuje že zdrava pamet, pa pravi, da mora smučar paziti, da ne spravlja drugih v nevarnost. Ker zdrava pamet ni dar vseh, so v Avstriji že začeli uvajati prakso, da nadzorujejo smučišča policaji in redarji. Po zadnjih nesrečah razmišljajo o tem tudi v bocenski pokrajini.
Deluje na sedežu Trgovinske zbornice
Center za tržne informacije
Včeraj je deželna komisija za vprašanja evropske skupnosti, ki ji predseduje Ugo Poli, obiskala posebni center pri Tržaški trgovinski zbornici za pomoč podjetjem, ki sodelujejo s tujino. Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je naglasil, da je center pomembna eksperimentalna enota, ki omogoča vsem krajevnim podjetjem, da razpolagajo z vrsto novic ter vsemi modernimi telematskimi in informacijskimi sredstvi. Gre vsekakor za važno pridobitev, saj je pretok informacij velikega pomena za gospodarsko uspešnost posameznih podjetij. Center deluje sedem mesecev, vendar se je že izkazal kot zelo koristno sredstvo. Poslužuje se ga vrsta gospodarstvenikov, ki lahko najde v posebnem uradu podatke, kot so razne ponudbe za prodajo in nakupe. S centrom pa skušajo vzpodbuditi med podjetji tudi drugačne oblike sodelovanja, kot so trgovski stiki, čeprav je v Trstu največ zanimanja prav za trgovanje.
■ Tržaški občinski svetovalec Zelenih golobice Paolo Ghersina je na župana naslovil vprašanje, s katerim želi pojasnil v zvezi z družbo Conest in vlogo, ki jo v tej družbi ima podžupan Seghene. Ghersina pravzaprav sprašuje, če je imela občinska uprava kakšne odnose z družbo, v kateri Seghene nastopa kot član upravnega sveta, kar bi seveda bilo v nasprotju z zakonskimi določili.
Anas, gradnja parkirišča pa naj bi stala štiri milijarde lir.
Šoli - to je tretjemu programskemu sporazumu - naj bi namenili tri milijarde lir, od teh pa jih bodo 200 milijonov nakazali za izvedbo razvejanega načrta, s pomočjo katerega naj bi uskladili obstoječe šolske strukture z zahtevami skorajšnje reforme višje srednje šole. To bo seveda omogočilo nove gradbene posege, čeprav bodo morali upoštevati bogastvo šolskih poslopij in posodobiti tiste strukture, ki so že dolga leta potrebne popravil.
Nazadnje pa bodo pokrajinski upravitelji odločali tudi o uresničitvi načrta (o katerem se sicer že dolgo govori), ki bo prav gotovo zelo pri srcu ljubiteljem kolesarjenja in dolgih sprehodov. Načrtovalci bi morali namreč izkoristiti staro traso železnice, ki pelje iz Čampo Marzia do Drage in zarisati sprehajalno stezo s posebnim pasom za kolesarje. Tudi temu načrtu naj bi deželna uprava odmerila nekaj denarja in sicer tri milijarde lir. O vseh štirih načrtih bodo vsekakor razpravljali na redni seji pokrajinskega odbora, ki bo prihodnji četrtek.
Na pobudo Zelenih srečanje o projektu demilitarizirane Slovenije
Demilitarizacija Slovenije: utopija ali uresničljiv projekt. Na to vprašanje, ki so ga pravzaprav izpostavili sami, so včeraj popoldne na srečanju v gledališču Miela odgovarjali številni ugledni predstavniki tistih političnih sil v Sloveniji, ki odločno zagovarjajo Deklaracijo o miru in vključitev posebnega mirovnega člena v novo slovensko ustavo. Srečanje na pomembno in izzivno temo, ki pa mogoče tudi zaradi organizatorjev ni naletelo na veliko odmevnost v našem mestu, je že drugič priredila Alternativna zelena lista. V njenem imenu je informativno srečanje uvedel pokrajinski svetovalec Alessandro Capuzzo, ki je pobudo vključil v niz prizadevanj njegovega gibanja za vzpostavitev miroljubnih odnosov v svetu.
Italijanski Zeleni,je podčrtal Capuzzo, odločno podpirajb prizadevanja vseh tistih slovenskih sil, ki hočejo z novo ustavo v sosednji republiki uveljaviti status demilitarizirane države. To težnjo skušajo v Sloveniji uresničiti z vključitvijo posebnega člena v novo ustavo, kot je izraženo v že omenjeni Deklaraciji. O vsebini dokumenta oziroma o pomenu prizadevanj za demilitarizacijo Slovenije so včeraj v mali dvorani gledališča Miela govorili predstavniki Centra za kulturo miru in nenasilja iz Ljubljane, Zelenih Slovenije, Stranke demokratične prenove, Liberalno-demokratske stranke in Socialistične stranke Slovenije.
Pobudniki in zagovorniki Deklaracije o miru, pod katero trenutno v Sloveniji zbirajo podpise, so seveda mnenja, da demilitarizacija nikakor ni utopija, temveč uresničljiv projekt. Po mnenju predstavnika SDP Mavricia Olenika je zahteva po demilitarizaciji pravzaprav nujnost, če hoče Slovenija stopiti ob bok razvite Evrope.
Sploh pa demilitarizacije ne gre brati ozko, je podčrtal socialist Vojko Volk, kot pojem, ki predvideva samo razorožitev: gre namreč za politični projekt mednarodnega obsega, ki nasprotuje vsakemu nasilju. Zato bi si slovenske politične sile, ki s konkretnim projektom skušajo graditi demilitarizirano državo želele, je v imenu slovenskih liberalcev naglasil poslanec Jaša Zlobec, da bi si tudi sosedje, v tem primeru prebivalci dežele Furlanije-Julijske krajine, prizadevali za širše demilitarizirano območje.
V imenu Centra za kulturo miru je govoril Sebastjan Jeretič, predstavnica Zelenih Mateja Poljanšek pa je najprej na kratko orisala nastanek skupnega telesa, ki se zavzema za uveljavitev Deklaracije, nakar je poudarila, da je ta pobuda usmerjena v uresničitev kulture miru. Njej nasproten model, ki je doslej močno prevladoval, je zagovarja sistem varnosti: ni slučaj, je poudaril poslanec SDP Aurelio Juri, da je do zavzemanj za uveljavitev novih vrednot, kot je npr. pacifizem, v Sloveniji prišlo prav v trenutku, ko se snuje nova država.
Med poglavitnimi vozli, ki so ga načeli vsi govorniki, pa je takoimenovana prehodna faza, v kateri bi obrambne funkcije v Sloveniji po zahtevanem odhodu enot JLA opravljali pripadniki milice in teritorialne obrambe.
t
Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v daljni Argentini zapustil naš dragi stric
Vladimir Milkovič
Žalostno vest sporočajo nečaki, bratranci in drugo sorodstvo.
Gropada, Koper, Izola, 22. februarja 1991
Pogovor z mladim likovnikom R. Jagodicem
Kako iz keramike nastane umetnina
Sredi januarja je bila v občinski galeriji na Trgu Unita razstava del 49 mladih likovnikov, ki so se udeležili natečaja znane tržaške slikarke Lilia-ne Caraian, ki je del svojega premoženja po svoji smrti namenila mladim likovnikom in glasbenim umetnikom z našega področja. Med temi je posebna žirija, kot smo svoj čas že poročali, dodelila prvo mesto Radu Jagodicu za njegovo keramično skulpturo »Krilata podoba«.
Ob podelitvi nagrade je bil Rado Jagodic še v Trstu, takoj zatem pa se je vrnil v Urbino, kjer študira na Višjem inštitutu za umetniško industrij-sko-grafično projektiranje. Čakali smo nekaj tednov, da se je vrnil v Trst in ga potem povprašali o njegovih željah, težnjah in načrtih in tudi o tem, kako ocenjuje sam svoje priznanje na natečaju Liliane Caraian.
»Predvsem bi želel povedati, da sem zaključil študije na šoli za geometre v Trstu. Mislil sem, da se bom po šolanju odločil za študij arhitekture. Pa sem takoj sprevidel, da bi bil le ta kaj malo perspektiven, saj se na študij v Benetke vpiše vsako leto okrog 4000 kandidatov. Nekateri med študijem seveda odpadejo, toda tako velik vpis v prvi letnik ne daje študentom veliko irfožnosti in rožnatih perspektiv za nadaljnji uspeh.«
Tako se je Rado odločil za študij v Urbinu. Pravzaprav je prišel do te odločitve že v tretjem letniku šolanja v Trstu, ko je začel obiskovati laboratorij za keramiko Ondine Brunetti.
»Keramika me je od nekdaj privlačila. Tako sem se odločil, da si kupim posebno peč za obdelavo gline na Krasu - v Briščikih. Gre za plinsko peč, v kateri lahko pečem svoje izdelke.«
In tu nam je obrazložil dve tehniki pečenja gline, tradicionalno in japonsko tehniko Raku. Obe zahtevata visoko temperaturo peči, okrog 950 stopinj, le da je tradicionalna bolj počasna, japonska pa je hitrejša ter dopušča, da je glina (biskvit) manj občutljiva za razne temperature in druge spremembe. Ko je izdelek še goreč, ga je treba postaviti v žagovino, kjer ogenj še vedno tli. Vse to se pokrije z veliko posodo, v kateri se začenja počasno ohlajevanje. Tisti deli gline, ki niso pobarvani, počrnijo, ostali dobijo poseben barvni efekt, ki je za zunanji izgled keramičnega izdelka zelo pomemben.
»To, da lahko sam do konca izdelujem svoje izdelke, je seveda velika prednost, ki mi jo omogoča prav moja peč, za uporabo katere moram imeti seveda posebne rokavice in posebne klešče.«
Seveda je Rada zelo razveselila nagrada, ki jo je prejel v Trstu. Vendar ni to njegovo prvo priznanje. Udeležil se je pomembnih razstav v sklopu Ve-rifica 90 (Selekcija Premio Italia per le
arti visive Beato Angelico) razstave v Certaldu pri Firencah, razstave v gradu Aragonese na Siciliji, razstave v Rimu, kolektivne razstave v Recanati-ju, razstave »Pittura nuova nellantico scavo« v Devinu, razstave grafike v Benetkah, razstave likovnih umetnikov v Barkovljah, na katerih je prejel tudi razna priznanja.
»Študij, za katerega sem se odločil, je zelo zanimiv, a tudi zahteven. Osem ur lekcij imamo vsak dan, predmeti so zelo različni. Gre za tehniko tiskanja, fotografije, za zgodovino umetnosti, tehnično risanje, ilustracijo, gestalti-ko-spoznavanje oblik itd.«
Da danes z uspehom sledi temu študiju, so mu, po njegovih besedah veliko pomagali tečaji slikanja in zimski tečaji v muzeju Revoltella, kot tudi poletni tečaji v občini Devin-Nabreži-na.« Obiskoval sem jih dve leti ter hodil po Krasu s stojalom in barvami in slikal naravo. To mi je zelo pomagalo, da sem se privadil slikanju s čopičem na velikem platnu«.
Vpis na šolo v Urbinu ni bil lahek. Prijavilo se je okrog 450 interesentov, izbranih pa je bilo za nadaljnji študij le 25.
»Sedaj me študij na inštitutu toliko zavzema, da nimam časa, da bi tudi kaj svojega ustvarjal v peči v Briščikih. Ko bodo poletne počitnice, bo tudi za to nekaj več časa.«
Rado je zadovoljen, da se je odločil za keramiko ter si želi, da bi šel po tej poti dalje. »V svojih željah grem previdno in počasi naprej. Je pa to pot, ki sem si jo izbral in ji bom še nadalje sledil.«
Za naše bralce objavljamo še sliko druge skulpture, ki jo je predstavil v tržaški občinski galeriji in ji dal naslov »Lo sboccio« (razcvet).
NEVA LUKEŠ
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje
še jutri, 23. t. m., v Celju s predstavo TETOVIRANA ROŽA.
GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo M. Chiocchio predstavil delo A. Čehova GALEB z Gasto-nom Moschinom, Marzio Ubaldi in Emanuele Moschin. Režija M. Missiroli. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA Gledališče Cristallo V soboto, 16. marca, ob 20.30 bo gledališka skupina Maria Chiocchia predstavila delo L. Pirandella MA NON E UNA COSA SERIA. Režija Alvaro Pic-cardi. V glavni vlogi Ugo Pagliai in Paola Gassman.
Gledališče Ul. Ananian Danes, 22. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Osvalda Mariutta FANTASMI, AMORE E VALERIANA.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan NADJA in 26. t. m. pa ANICA. Vse najboljše jima želijo Marta, Klavdij, Mitja in Stefan.
Danes praznuje v Gročani DEVAN 5 let. Naj mu bo življenje naklonjeno vedno in povsod mu voščita Vlasta in David.
KD Primorsko - Mačkolje z veseljem čestita fotografu in prijatelju MARIU MAGAJNI ob prejetju uglednega priznanja predsednika republike.
KK Adria in KD Lonjer - Katinara iskreno čestitata prijatelju MARIU MAGAJNI ob prejetju visokega odlikovanja s strani predsednika republike Italije.
Letizia in Salvatore sta dobila prvo-rojenčka MATJAŽA. Srečnima staršema čestita, malemu Matjažu pa želi vso srečo v življenju KD Primorsko - Mačkolje.
razstave
V	galeriji Cartesius bo od jutri, 23. t. m. do 10. marca na ogled retrospektivna razstava GIANNIJA BRUMATTIJA.
V	Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je odprta razstava ilustracij EMANUE-LEJA LUZZATTIJA z naslovom OD VOLTAIRA DO MOZARTA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je še danes na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urnik: od 10. do 15. ure.
V	Občinski razstavni dvorani na
Trgu Unita je na ogled razstava olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COS-SUJA.
V	gledališču Mlela na Trgu Duca de-gli Abruzzi je do 27. t. m. na ogled razstava tihožitij fotografa CALLINA.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na ogled razstave obrtno-umetniških izdelkov M. Guština, M. Pernarčiča in Studia Sol et Luna v občinski stavbi v Rep-niču. Otvoritev razstave bo jutri, 22. t. m., ob 20. uri. Urnik: 23. t. m. od 16. do 19. ure; 24. t. m. od 15. do 18. ure; 1. 3. od 17. do 19. ure, 2. 3. od 16. do 19. ure in 3. 3. od 15. do 17. ure.
šolske vesti
Srednja šola I. Cankar prireja ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, jutri, 23. t. m., ob 11.30 v šolski telovadnici KULTURNO PRIREDITEV. Nastopili bodo: MePZ KD Primorsko iz Mačkolj s spremno besedo dolinskega pesnika Borisa Pangerca.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 24. t. m., avtomobilski izlet v Vitovlje z vzponom na Kopitnik. Hoje je za približno 4 ure in pol in izlet je primeren za vse. Odhod izpred sodne palače v Trstu ob 9. uri in ob 9.20 s trga v Sesljanu. Izlet vodi Alek-sij Civardi, tel. 415336.
Dragi MARIO MAGAJNA,
visoko odlikovanje, ki si ga prejel s strani predsednika italijanske republike Cossige, nas je iskreno razveselilo, ker ponovno potrjuje dragocenost tvojega dolgoletnega dela, s katerim si spremljal in vestno dokumentiral življenje nase skupnosti in celotno dogajanje pri nas.
Ob tem visokem zasluženem priznanju ti iskreno čestitamo
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
razne prireditve
SKD SLAVEC RICMANJE-LOG
vabi ob dnevu slovenske kulture na otvoritev razstave fotografij
MARIA MAGAJNE
na temo
»RICMANJE IN LOG«
danes, 22. t. m., ob 20. uri
Sodelujejo otroci ricmanjskega vrtca, učenci 4. in 5. razreda osnovne šole "Ivan Trinko-Zamejski", dekliška pevska skupina F. Venturini ter MePZ Slavec-Slovenec.
koncerti
Societa del concerti -
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili ZAGREBŠKI SOLISTI - C. Morena in B. Giurana.
VERDI
V	mali dvorani gledališča Verdi se bodo spet pričeli NEDELJSKI KONCERTI. V nedeljo ob 11. uri se bo predstavil komorni orkester gledališča Verdi. Dirigent Igor Terčon. Na sporedu Mozartove skladbe.
Gledališče MIELA
Danes, 22. t. m., ob 21.30 koncert ALANA STIVELLA (keltska harfa - kitara).
Tor Cucherna Musič Club
Danes, 22. t. m., ob 22. uri bo nastopila skupina Bocchi & Friends.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Aliče, r. Woody Allen, i. Mia Farrow, VVilliam Hurt.
EKCELSIOR - 16.00, 22.00 Paprika, r. Tinto Brass.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci.
NAZIONALE I - 15.00, 22.15 Highlander II - II ritorno, i. Sean Connery, Chris-topher Lambert.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Air America, i. Mel Gibson.
NAZIONALE III - 16.30 22.15 Drugasto-re cawboy.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Uno sco-nosciuto alla porta, r. Michael Kea-ton, Melanie Griffith.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Cartoline per rinfemo.
MIGNON - 16.00, 22.15 Ghost - Fantas-ma.
EDEN - 15.00, 22.00 Telefono rosso 2 in Selvaggia e bestiale, pom., □ □
CAPITOL - 16.15, 22.10 Nikita, i. A. Pa-rillaud, J. Hungues Anglade.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Milou a maggio, r. Louis Malle.
ALCIONE - 17.00, 22.00 II tč nel deserto, r. B. Bertolucci, i. John Malkovich, Debra Winger.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
včeraj - danes
razna obvestila
Danes, PETEK, 22. februarja 1991
MARJETA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 10.45 - Luna vzide ob 10.28 in zatone ob 1.57.
Jutri, SOBOTA, 23. februarja 1991
POLIKARP
PLIMOVANJE DANES: ob 2.02 najvišja 28 cm, ob 10.38 najnižja - 28 cm, ob 19.13 najvišja 6 cm, ob 21.17 najnižja 5 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
10 stopinj, zračni tlak 1016,8 mb, rahlo pada, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 6,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SO JE: Fabrizio Crabu.
UMRLI SO: 84-letni Giovanni Debel-lis, 85-letna Clelia Samero, 81-letna Antonia Sirotich, 81-letna Stefania Colom-bo, 71-letni Ezio Allegranti, 67-letna Elvira Vichi, 83-letna Erminia Musina, 69-letni Bruno Ravagnan, 76-letni Carlo Presiren, 57 -letna Laura Holzinger, 60-letna Norma Bacci, 77-letna Laura Borri, 66-letni Nicola Antonaros, 82-letni Ettore Bianchi, 55-letna Anna Maria Zoch.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. februarja 1991 Običajen urnik lekarn:
8.30	- 13.00, 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, UL T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1.
INFORMACIJE SIP 192.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična gd 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Odborništvo za kulturo Občine De-vin-Nabrežina in Zadruga Grmada-De-
vin vabita na predstavitev knjige LA TOPONOMASTICA DEL COMUNE Dl DUINO AURISINA, ki bo danes, 22. t. m., ob 18. uri na sedežu pevskih zborov v Devinu. Prisoten bo avtor raziskave prof. Pavle Merku in prof. Mario Doria s tržaške univerze.
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za začasno namestitev fizioterapevta. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11.30 jutri, 23. februarja 1991. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko - obrnejo na Urad za stike z javnostjo in prevajanje Občine Devin-Nabrežina - soba štev. 20 (tel. 200421 - int. 17).
Sklad »M. Čuka« v sodelovanju s SK Devin organizira V. zimske igre v nedeljo, 3. marca 1991, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8.30 do 12.30. Informacije po telefonu 212289.
Zveza slovenskih kulturnih društev
obvešča, da se bo marca odvijal plesni seminar Pomlad skozi gib, ki je nadaljevanje jesenskega roka. Seminar bo potekal od 5. do 10. marca s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 17. do 21. ure in v nedeljo od 11. do 13. ure. Seminar je namenjen voditeljem skupin, animatorjem, vzgojiteljem itd. in bo povezoval gib, likovnost in ples. Vodi koreograf Igor Jelen iz Studia za ples - Celje. Prijave in informacije: ZSKD - tel. 767303, od ponedeljka do petka ob uradnih urah. Rok za prijave do petka, 1. marca 1991.
Pomlad skozi gib - ZSKD obvešča, da se bodo marca pričele plesne delavnice, ki nadaljujejo jesenski ciklus. Delavnice bodo potekale vsako soboto od 9. marca do vključno 25. maja (izključena velikonočna sobota), po sledečem urniku: od 16. do 17. ure - Plesna delavnica za otroke od 5. do 10. leta; od 17. do 18. ure -Sodobna plesna tehnika, Jazz balet, Ustvarjalni gib od 12. do 18. leta. Informacije in prijave do petka 1. marca 1991, na ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20/11 - tel. 767303 - vsak dan razen sobote, ob uradnih urah.
Trajni teorično/praktični seminar o družini in sistemski metodologiji, ki ga prireja Grande fraternita universale v Ul. S. Lazzaro pod vodstvom dr. Borisa Kari-ša se bo pričel s prvo konferenco v soboto, 2. marca, ob 16.30.
mali oglasi
KD F. Venturini v sodelovanju s COŠ M. Samsa priredi DAN SLOVENSKE KULTURE jutri, 23. t. m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Sodelujeta: MPZ F. Venturini in MePZ Slavec - Slovenec.
V	osnovni šoli P. Tomažič v Trebčah bo jutri, 23. t. m., ob 20. uri PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Vabljeni!
Društvo Slovencev miljske občine in zbor Jadran vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO jutri, 23. t. m., ob 19.30 v Miljah v dvorani občinskega socialnega centra na Trgu republike.
Mešani pevski zbor Sveti Jernej z Opčin prireja ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, v Finžgarje-vem domu v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri VEČER SLOVENSKE PESMI, ki ga bodo oblikovali: dekliški pevski zbor VESELA POMLAD - vodi F. Pohajač, nonet "A. M. Slomšek" - pripravila Savica Malalan, DePZ ZVONČEK, Repentabor -vodi Loredana Guštin, Dekliška pevska skupina VESELA POMLAD - vodi F. Pohajač. Priložnostno misel bo podal pes' nik Vinko Beličič. Igralska skupina "Tamara Petaros" iz Finžgarjevega doma bo izvajala napol šaljiv prizor "Intervju (mladi in Prešeren) - pripravila Lučka Susič. Povezoval bo Mitja Ozbič. Vabljeni!
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja DAN SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri. Nastopila bosta vrhunska slovenska zamejska glasbenika (violina in klavir) in recitator A. Petje' slavnostni govornik Ivan Florjane. Goste bo predstavila Tamara Stanese.
KD Kraški dom vabi na počastitev DNEVA SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 24. t. m., ob 17.30 v kulturnein domu na Colu. Sodeluje trio Lupine in humoristki Tonca in Vanča.
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 25. februarja 1991' VEČER, POSVEČEN GOSPODARSKI PROBLEMATIKI REPUBLIKE SLOVENIJE. Govoril bo inž. Tit Turnšek, čl3 *!] socialdemokratske zveze. Začetek 0 20.20.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizeth 3, vabi jutri, 23. t. m. na predavanje naslovom LITVA - PREIZKUSNI KAMEN SVETOVNE DEMOKRACIJE. Go; voril bo' časnikar RAI 3 Sergij Cancian ob povratku z razgovorom z državnun voditelji. Vabljeni v velikim številu, z četek ob 18.30.
prispevki
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Josip Berdon - Log pri Domju.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
PO UGODNI CENI prodam volkswagen scirocco GTI 1600, 110 KM, letnik 79, edini lastnik, v izjemnem stanju, z bogato opremo. Telefonirati na št. 228742 ob jutranjih in večernih urah ali na štev. 722261 ob delovnih urah.
SPOSOBNA prodajalka z večletno prakso išče stalno zaposlitev za dobo 5 let. Telefon 394611.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
NOVOUSTANOVLJENO PODJETJE nujno išče izkušenega mehanskega tehnika z višješolsko izobrazbo. Zaželeno je znanje tujih jezikov. Odlični finančni pogoji. Tel. 214245.
DAJEM lekcije iz angleščine. Tel. v jutranjih ali večernih urah na št. 280579.
MEŠANA ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKA družba za sanacijo Jadranskega morja išče tajnico za svoj sedež v Benetkah. Zahteva se odlično znanje italijanskega, srbohrvaškega in slovenskega jezika ter dobro poznanje angleščine. Tel. v uradnih urah na št. (041) 5293511.
GRADBENO podjetje iz Trsta išče specializirane zidarje. Tel. (040) 55508 ob uradnih urah.
20-LETNO DEKLE išče katerokoli zaposlitev. Tel. 212385.
20-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 228826.
IŠČEMO par s stanovanjem za oskrbo in vzdrževanje turističnega naselja v severnem Jadranu. Curriculum vitae poslati v italijanščini na Pubilest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Severni Jadran".
PRODAM klavir za 800.000 lir. Tel. 910140.
V	spomin na Antona Kozino darujl
brat Albin z družino 50.000 lir za Mitje Čuka in 50.000 lir za Glasbeno n> tico.	. na-
V	spomin na Milka Starca daruje rio Starc 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na pok. Ivana Bana daruj Justina in Milko Cibic 20.000 lir za c kev sv. Martinama Proseku.
V	spomin na Mirota Coljo daruje I''
ka Ferfolja (Devinščina) 20.000 Ur za Primorje,	Križ'
Namesto cvetja na grob Ludvika K mančiča darujeta Marta in Rafael K jan 25.000 lir za KD J. Rapotec.	tetj
V	spomin na očeta Josipa in na Sabino Počkar in Marijo Primožič da ,gr Roza Počkar 30.000 lir za Zadružni cei za socialno dejavnost.
na darujeta Aljoša in Mariuccia
a socialno dejavnost.	ruli3"
Namesto cvetja na grob Davida £ Lj
50.000 lir za DZL.	ruieta
V	spomin na Marto Malalan d®.J za
Dragica Husu in Dolores 30.000 Godbeno društvo Prosek.	g0ži-
V	spomin na Ivana Bana darujeta nj
ca in Pepi Čuk 30.000 lir za KUi dom Prosek-Kontovel.	. g0ris
V	spomin na Anico Pertot darUlfroSelt-
Puntar 20.000 lir za Kulturni dom m Kontovel.	jarujeta
V	spomin na Anico Pertot d ^ul-
družini Husu-Tossutti 50.000 lir 2 turni dom Prosek-Kontovel.	pertot
Namesto cvetja na grob Anice daruje družina Rupel 10.000 iir z ei. terski oder J. Štoka Prosek-Konto jeta
V	spomin na Anico Pertot ^ jjr
Marica Danev in Marija Sonce -"L jčofl' za Amaterski oder J. Stoka Pr°s tovel.	pur'1
Namesto cvetja na grob A11^® vd. Strani darujeta družini Sčur _ lir za SPDT.	,vlka Kr1'
Namesto cvetja na grob Lud .ooo0 mančiča daruje Svetka Grgm _v za Društvo slovenskih uP0Kdi.kt;orja f
Namesto cvetja na grob V1 batti , battija darujeta Vladislav ^ jjr Mario Hrvatič z družino -> • godbo na pihala iz Ricmanj.	d3t
V	spomin na Marijo Bogata Z V«s Danilo Guštinčič 100.000 lir za ^.g
V	spomin na Viktorijo Bo9a yesria'
Fani Sedmak 25.000 lir za M	q jjr
Dušan Košuta daruje iu-osnovno šolo K. Širok.
menjalnica_____________________
TTTTEHAiTirn	FDCING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Ameriški dolar.... 1116,25	1095.—
Nemška marka......	749,05	745.—
Francoski frank...	220,23	217.—
Holandski florint ...	664,39	660.—
Belgijski frank...	36,386	35,50
Funt šterling..... 2185,40	2150.—
Irski šterling.... 1996,60	1960. -
Danska krona......	194,79	191.—
Grška drahma......	6,984	6,50
Kanadski dolar....	968,50	900. -
2l- 2-
PUUNG
TUJE VALUTE	MILAN
~	~~	8,513
Japonski jen ...... «76,55 * * * *
Švicarski frank.... infi478
Avstrijski šiling..	191,69
Norveška krona.....	20o!?3
Švedska krona...... g jgg
Portugalski eskudo • yj,02
Španska peseta ..... 879,9°
Avstralski dolar...	___
Jugoslov. dinar ... 1542,80
ECU...
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telc, . ?CDo^»° 4?!-®11
Veneli*
Podeljevanje grammyjev: ob glasbi v prvi vrsti mir
Včeraj (res) zgodaj zjutraj - točneje ob četrtkovih dveh ponoči - so v lesketajoči se dvorani Ameriške akademije »snemalne« umetnosti in znanosti triintride-setič po vrsti podelili znamenite grammyje. Letošnje pričakovanje na uradno slovesnost je spremljalo posebno napeto vzdušje, saj je bilo to prvo podeljevanje P° lanskem »neverjetnem nesporazumu«, ko je ocenjevalna komisija podelila u9ledno nagrado dvojici pevcev, ki nista nikoli izustila niti tona in si priznanje Priborila le zaradi svoje všečne zunanjosti. Ob primeru Milli-Vanilli je duhove razburila še Sinead 0'Connor, gologlava irska pevka, ki je mesec dni pred Uradno slovesnostjo napovedala odstop svojega grammyja v primeru, da bi ji ga Podelili. Vse to v imenu svojega nesoglašanja z vrednotami, ki jih v svetu Urednarodne glasbene ustvarjalnosti uveljavlja ameriška akademija. Po vsem tem Predhodnem dogajanju podeljevanje seveda ni moglo potekati v najbolj sprošče-Uem vzdušju. Iz besed nagrajencev in nekaterih priložnostnih gostov pa je bilo razbrati še napetost zaradi vojnega dogajanja v Zalivu in globoko željo po miru.
Nesporni zmagovalec letošnjih glasbenih Oskarjev je prav gotovo Quincy Jones (na sliki), ki jih je z včerajšnje slovesnosti odnesel kar sedem in tako Posegel osebni rekord s 25 tovrstnimi priznanji. Uspešnejši je pred leti bil le uirigent Georg Solti, ki je zbral 28 zlatih gramofončkov. Vsi Jonesovi grammyji Pa se vežejo na album Back On The Black-, v njem je 57-letni temnopolti glasbe-Prk iz Chicaga, največji živeči poustvarjalec moderne glasbe, ki je na svoji ■JO-letni umetniški poti sodeloval z naj večjimi imeni jazz, rhythm’n'blues in rock Prizorišča, zaobjel zgodovino črnske glasbe, od be bopa do rapa.
Med velenagrajenimi ne gre pozabiti imen, kot so Phil Collins, ki je s svojo -nother Day In Paradise dosegel eno najbolj zaželenih priznanj, grammy za Najboljšo ploščo leta, ali pa M.C. Hammer, večkratni nagrajenec v kategoriji rap jPasbe, ne nazadnje še Leonard Bernstein, nepozabni dirigent, ki je posthumno Prejel tri grammyje, enega od teh za najboljšo ploščo klasične glasbe. In še Erič >-japton, Ella Fitzgerald, Anita Baker, Oscar Peterson, B.B. King, Bob Dylan, Nariah Carey, pokojni Ray Vaughan...
filmske premiere
eva fornazarič
Pristna lepota Sredozemlja
V zadnjih letih smo bili v Italiji le redkokdaj priča pravemu razvoju filmske umetnosti. Na sceno so se pojavljali novi režiserji (zanimive so bile tudi režiserke, kot na primer Frances-ca Archibugi), le občasno pa so imeli mladi avtorji možnost, da so nadaljevali z delom, ne da bi morali zaradi tega sklepati kompromisnih pogodb z najrazličnejšimi šakali-producenti.
Izjema so seveda pravi talenti, ki pa jih ni tako veliko, kot bi morda sklepali po številu vpisanih na tečajih rimske šole Centro sperimentale di ci-nematografia. Zato moram gledalce opozoriti na tretji film režiserja Gabriela Salvatoresa Mediterraneo, oziroma na film o nesmislu vojne v času, ko je vojna sestavni del naše stvarnosti. Sal-vatores je izpisal scenarij Sredozemlja že veliko pred iraško invazijo Kuvajta, zato nima smisla, da ugibamo o njegovih vedeževalskih sposobnostih.
Tudi nima velikega pomena iskati v dialogih njegovih vojakov utrinke, ki bi nas spominjali na vojno zvezd po satelitskih parabolah CNN. Sredozemlje nam je tako blizu, ker je film namenjen (in posvečen, tako piše v špici) vsem, ki bežijo. Ker smo vsi na begu -pa naj si bo za beg pred vojno ali za beg pred podobo, ki se nam vsako jutro prikaže v zrcalu - nam Sredozemlje boleče trka na srce.
Filmsko dogajanje je postavljeno v danes že zgodovinskem času druge svetovne vojne. Skupina osmih italijanskih vojakov, ki so vkrcani na ladji Garibaldi, mora zasesti grški otok Meghisti (v resnici sijajni otok Kastel-lorizo), ki nima nikakršne strateške važnosti. Vodi jih intelektualec Monti-ni (igralec Claudio Bigagli), v skupini pa so zaobjeti »Italijani« od Sicilije do Alp. Že noč, ko se bodo izkrcali, pa bodo sovražne čete potopile ladjo, tako da bodo italijanski vojaki ostali sami na otoku. Sami s krajani, ki so kajpak ženske, otroci, starci in koze, predvsem pa sami v svetu, ki je samo njihov. In v tem vzdušju bodo preživeli vojno vihro, ki je zanje le tista kohezijska sila, zaradi katere so se znašli na osamljenem otoku.
Lepota in svežina filma se spajata z res prepričljivo napisanim scenarijem, kar je v svetu italijanskega filma nadvse redka lastnost. Globina razmišljanj se vsakič pretopi v prisrčen nasmeh. Dialogi so živi in realistični, vendar nikoli prostaški, tudi takrat ne, ko pade v kristalno vodo kaka kletvica. Vse je tako neobičajno prijetno in
ljubko, da nas lahko celo zavede in se predamo lepoti grške, sredozemske narave.
Bolje pa bi bilo, da se zamislimo v dosežke para Salvatores-Abatantuono, ki sta sodelovala tako v filmu Marra-kech Express in Turne. Abatantuono ni več »ecceziunale«, pač pa igralec, ki si ga velja zapomniti.
r
,	-	r -..r	'		dm	mšnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1_____________
6.55	Aktualno: Uno mattina U'15 Nanizanka: Provaci an-. cora Harry L00 Jutranji dnevnik J-05 Nanizanka: Su e giu per ,. Beverly Hills MO Variete: Occhio al bili 9lietto
D o ^reme in kratke vesti ,,'05 Variete: Piacere Raiuno Un dnevnik I '00 Kvarkov svet JO Dokumentarec: Zemelj-,. sko belo srce 'JO Otroški variete: Valbero it. azzurro
1;'O0 Mladinska oddaja: Big! l8n *z Parlamenta in vesti 18 4 Aktualno: Italia ore 6 '45 Možnosti za vikend: Piacere Raiuno - Pia-. cere Ravenna 20 rv! Almanah in vreme 2o'J;0 Dnevnik
'40 Film: Dolce come sei (dram., VB 1988, r. A. Pope, i. Miranda Ric-jj. hardson, Liam Neeson)
' o Potovanje okrog člove-^4 On s Sergiom Zavolijem 02s ^>nevnik in vreme 0 4n ^ezzanotte e dintorni o Izobraževalna oddaja: ^^Neodpustljiva tajnost
X RAI 2
7.00	Risanka in otr. variete
8.30	Nanizanka: La famiglia Drombusch
9.30	Aktualno: Radio anch’io
10.20	Tečaj angleščine in francoščine
10.50	Nadaljevanka: Capitol
11.50	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.30	Rubrika o medicini
13.45	Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.35	Film: La figlia del dia-volo (dram., It. 1953, r. P. Zeglio, i. Massimo Sera-to, Paola Barbara)
17.00	Kratke vesti
17.10	Tednik: Andiamo a ca-nestro
17.30	Videocomic
17.45	Nan.: Punky Brewster
18.10	Novosti: Casablanca
18.20	Šport in Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Club '92
22.40	Nanizanka: Villa Arzilla
23.15	Dnevnik, Pegaz, Dosje 0.20 Film: Walter e i suoi cu-
gini (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Walter Chiari)
|	^ RAI 3
12.00	Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12.
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaja: Aladinova svetilka (vodi Barbara R. Della Rocca)
15.30	Mednarodni turnir v polu
16.00	It. prvenstvo v rokometu: Rubiera-Cividin
16.40	Rubrika o zimskih športih
17.15	Gospodarski tednik: In
17.40	Nanizanka: Vita da stre-ga - Doppio inganno
18.05	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Chi 1'ha vi-sto?
23.00	Večerni dnevnik
23.05	Variete: Harem (vodi Catherine Spaak)
0.05 Nočni dnevnik
0.35 Pred 20 leti
1.05	Turnir v biljardu
[*F
TV Slovenija 1
TV Koper
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Kontaktna oddaja: Klub klobuk
10.10	Nanizanka: Simenon (pon.)
11.10	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik: Tednik (pon.)
18.05	Video strani
18.10	Spored za otroke in mlade: lutkovna igrica Zgodbe o Poluhcu - Po-luhec nese očetu kosilo,
18.25	nanizanka Pasja pripoved ali kako je bilo...
18.55	Risanka
19.15	TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarni niz: Škandali (1. del)
21.20	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.10	Dnevnik in vreme
22.35	Nočni program Sova,
vmes nanizanka Dragi John in film Zalezovalec (dram., VB 1959, r. Michael Powell, i. Carl Bdhm, Moira Shearer)
0.35 Video strani
16.00
18.30
18.45
19.00
19.20
19.25
20.00
20.30
21.30
22.15
22.25
Športni pregled Oddaja v slovenščini Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Barbagianni e pa-voncelle in risanke Dokumentarec: I misteri del mondo
Nad.: II diario di Sara Nanizanka: Dottori con le ali
TVD Novice Rubrika o športu
rtr
TV Slovenija 2
17.30	Studio Maribor: Tele M
18.00	DP v hokeju na ledu: Olimpija-Medveščak (iz Ljubljane)
20.00	Žarišče
20.30	Dok. oddaja: Hugo Wolf
21.15	Koncert Marjane Lipovšek ob 130-letnici rojstva Huga Wolfa
22.05	Oči kritike
22.45	Odbojka: Mladost-Olimpia Teodora
23.40	Satelitski programi 0.40 Yutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika: 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Co-untry glasba; 9.30 To je življenje; 9.45 Priljubljene melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj: Ogledalo; 11.45 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Orkestri; 12.40 Primorska poje: MePZ Obala; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.

CANALE5
8'30 c^n': La fami9lia 1 t'Hm: La corsara (
ZDA 1950, r. F. De C lO.oc M’ i- Yvonne De Cai Aktualnosti: Genb ll,4s' jfiune
Kviza: II pranzo e se
12 5 12.35 Tris
l3.2o £anale 5 News u Kviza; O.K. II pre: pusto!, 14.20 II gioo
'S.Oo Aut0ppie
pktualno: Agenzia tr*moniale, 15.3( l6.0o aai°- parliamone pHroški variete: |8.15 ?Uru bam in risanke i -ŠO ^.an*zanka: I Robins 845 j.aoale 5 News jvviza: Gioco dei 9, P lS t,rairioglieemarito 20.25 o(adioLondra N40 Pjscia la notizia
lini: Rambo (d: f-pA 1982, r. Ted
M6’ y',es,'rS
■lO variete: Rivediamol j. ar‘ete: Maurizio Z4Oo anzo Show
J l5 ^pale5News
■3o m 1Scia la notizia
Klarcus W< Operazione lad:
RETE 4________________|
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.00 Per Elisa,
11.00	Senora, 12.00 Topa-zio
13.00	Variete: Buon pomerig-gio
13.05	Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre damore
18.15	Kviz: Čari genitori
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati, 19.30 Linea continua
19.40	Nadaljevanka: Marilena
20.35	Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp. 1955, r. Ladislao Vajda, i. Pablito Calvo)
22.25	Aktualno: Kronika (vodi Emilio Fede)
23.15	Film: Ouattro mosche di velluto grigio (krim., It. 1971, r. Dario Argento, i. Mimsy Farmer, Michael Brandon)
1.25	Nanizanka: Bonanza - II mago della pioggia
| ITALIA 1	_______
6.45	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia
11.45	Odprti studio
12.00	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.00	Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz:Urka
15.30	Nanizanke: Tutti al col-lege, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Simon & Simon
17.30	Odprti studio
18.05	Nanizanki: Mai dire si,
19.00	MacGyver
20.00	Risanke
20.30	Nanizanka: Chiara e gli altri
21.30	Odprti studio
21.35	Variete: Paperissima
22.35	Rubrika: Calciomania
23.35	Nanizanki: Valentina, 0.05 Cin Cin
0.30 Odprti studio
1.00	Nanizanki: Kung Fu, 2.00 Samurai
OPEON________________|
13.00	Človek in zemlja
13.30	Risanke
15.00	Nad.: Signore e padrone,
16.00	Pasiones
17.00	Film: Morirai a mezza-notte (dram., ZDA 1947, r. Anthony Mann, i. Ray-mond Burr)
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Professore, venga accompagnato dai genitori (kom., It. 1974, r. Mino Guerrini, i. Jacgu-es Dufilho, Didi Perego)
22.00	Tednik: Fitness
22.30	Šport: Rafting
23.00	Film: Ouattro matti cer-cano manicomio confor-tevole (kom., 1979, r. Raphael Gordon, i. Silvia Aguillar)
0.30 Dokumentarec: Konj-atlet in njegovi ljudje
TMC____________________
8.30	Nanizanka: Get Smart
9.00	Prijateljska narava
9.30	Nan.: Sceriffo Lobo
10.30	Nad.: Anarchici grazie a
Dio, 11.20 Potere
12.00	Kosilo z VVilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik jn šport
13.30	Rubrika: Zenska TV
15.00	Film: Tornero in prima-vera (dram., ZDA 1970, r. Russ Metty, i. Eleanor Parker) v
16.30	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nanizanka: Autostop per
il cielo
19.15	Variete: Ora locale
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Settimo sguillo
22.30	Šport: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.30 Film: Una guestione di principio (dram., ZDA 1981, r. John Moxey, i. Patty Duke Astin)
TELEFRIULI___________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Videocar
20.30	Nadaljevanka: Gli ultimi giorni di Pompei
22.00	Furlanske zgodbe
22.30	Nočne vesti 23.60 Čakajoč na polnoč 24.66 Rubrika: Videocar
0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro-, 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30. Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Gal-letti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Glasba; 16.00 Aktualno-politični tednik; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir dltaly; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Maline-ja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time.
Pozitivno so ocenili načrt združevanja dveh glasbenih šol
Pokrajinski odbor SKGZ poudaril potrebo po organizacijski prenovi
Gostovanje znanega vokalnega ansambla
Slovenski oktet nastopi jutri v Kulturnem domu
V Gorici se je predsinoči sestal pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze in razpravljal o stanju ter perspektivah organiziranih dejavnosti Slovencev v Italiji ter o nekaterih za nas pomembnih političnih dogodkih v zadnjem obdobju. Predsednik Boris Peric je uvodoma poročal o pogovorih dveh krovnih organizacij, SKGZ in SSO, o skupnem načrtovanju bodočnosti nekaterih pomembnih' kulturnih ustanov, s katerimi razpolaga naša narodnostna skupnost. V novih političnih razmerah v Sloveniji in pri nas se postopoma uresničujejo pogoji za premeščanje nekaterih delitev iz preteklosti in za vse večje sodelovanje zlasti v okviru organizacij, ki so skupnega pomena za vse pripadnike naše narodnostne skupnosti.
Na Goriškem utegne to imeti takojšnje pozitivne učinke na področju glasbenega delovanja in izobraževanja. Krovni zvezi sta namreč skupaj s predstavniki Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel izoblikovali predlog za združitev dveh glasbenih ustanov. Postopek združevanja bodo podrobneje dodelali upravitelji dveh šol. Člani pokrajinskega odbora SKGZ so vsekakor pozitivno ocenili to usmeritev, ki naj bi prispevala h kakovostni rasti glasbenga izobraževanja in k njegovi organizacijski utrditvi, saj bo združitev nedvomno koristna tudi glede na zahtevo po javnem priznanju Glasbene matice, v okviru katere naj bi združeni goriški
glasbeni šoli delovali kot avtonomni oddelek.
Razprava je nato zajela vprašanja vloge in organiziranosti SKGZ v novih pogojih in ob novih nalogah, ki jih ji nalaga današnji čas. Glede tega so prišla do izraza tudi marsikatera kritična stališča. Več članov je namreč opozorilo, da proces prenove zveze poteka prepočasi in da so na lanski julijski programski konferenci načeta vprašanja ostala dalj časa v predalu. Razpravo je treba čimprej nadaljevati in načeti ključna vprašanja, ki naj omogočijo agilnejšo in potrebam pri-kladnejšo organiziranost zveze, je bilo prevladujoče mnenje med člani goriš-kega pokrajinskega odbora. Še posebej so opozorili na potrebo po ovrednotenju avtonomije pokrajinskih organov zveze, saj so mnogi ugotavljali, da bi moral prav pokrajinski odbor imeti pomembnejšo vlogo pri sprejemanju odločitev in torej razpolagati z ustreznimi informativnimi in drugimi inštrumenti. Odbor je zato poveril goriškim predstavnikom v izvršnih telesih zveze nalogo, da sa zavzamejo za razvoj v nakazano smer.
Na seji so se tudi dotaknili nekaterih dogodkov v goriškem političnem življenju v zadnjem obdobju, ki so še posebej pomembni za našo narodnostno skupnost. Tako je bila ponovno poudarjena negativna ocena izjav župana Scarana ob avdicijah pred ožjim odborom senatne komisije, glede nedavnega podpisa sporazuma o sodelo-
vanju med občinama Gorica in Nova Gorica, ki je nedvomno pozitiven, pa je bila dana pripomba, da v njem ni dovolj poudarjena vloga, ki jo v sodelovanju med mestoma lahko in pravzaprav mora imeti prav slovenska manjšina v Gorici.
Obisk angleškega konzula v Benetkah
Gospodarsko sodelovanje med go-riško pokrajino in Anglijo je dobro, vendar ga je mogoče še izboljšati. V tem soglašata angleški konzul v Benetkah dr. Michael Gluckstern in predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua. Dr. Gluckstern, ki se je mudil na obisku v Gorici, se je podrobneje seznanil z gospodarsko stvarnostjo v pokrajini ter z novimi možnostmi, ki jih prinaša zakon za obmejna področja.
Dr. Bevilacgua je gosta seznanil z obsegom dosedanje gospodarske menjave, ki se nanaša v glavnem na dobavo strojev (tekstilna industrija) in kmetijskih proizvodov (vino).
Možnosti razvoja so prav na področju vinarstva, saj promocijska pobuda, ki jo je predlanskim začela trgovinska zbornica že daje pozitivne rezultate.
Angleški konzul, ki je pristojen za območje treh Benečij, si je v spremstvu gostitelja, ogledal tudi pristanišče v Tržiču.
Slovenski oktet, ambasador slovenske ljudske in umetne pesmi na vseh kontinentih, je lani slavil štirideset let koncertne dejavnosti. Slovenski oktet, ki je v tej svoji dolgi pevski sezoni že večkrat nastopil tudi pri nas v zamejstvu, bo jutri zvečer pel v goriškem Kulturnem domu, na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev in upravnega odbora Kulturnega doma.
Gostovanje Slovenskega okteta je bilo sprva zamišljeno že v novembru v okviru prireditev ob obletnici Kulturnega doma, a je koncert v zadnjem trenutku odpadel, oziroma je bil odgo-den.
Organizator sporoča, da so rezervacije in vstopnice za že napovedani novembrski koncert veljavne, vendar jih morajo lastniki potrditi in sicer na sedežu ZSKD v Ulici Malta.
Organizator tudi naproša vse, ki bi se radi udeležili jutrišnjega koncerta, naj z nabavo vstopnic pohitijo, da ne bi po nepotrebnem prišlo do težav v zadnjem trenutku.
Koncert bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu.
Okrogla miza o udejstvovanju vernih v politiki
Udejstvovanje vernikov v političnem življenju, sprejemanje pomembnih odločitev zlasti glede mednarodnih odnosov (zadnji primer je vojna v
Lojze Peterle na proslavi 40-letnice K DZ
Odprl ga je član predsedstva dr. Plut na mejnem prehodu pri Vrtojbi
Nov »zeleni« Petrolov servis
V Števerjanu bodo jutri popoldne obeležili 40-letnico ustanovitve Kmeč-ko-delavske zveze.
Ta politična organizacija, ki je leta 1975 pristopila v Slovensko skupnost, je bila ustanovljena 22. februarja 1951. Istega leta je bila obnovljena tudi upravna avtonomija števerjanske občine.
Prireditev pripravlja števerjanska sekcija SSk, začela pa se bo ob 17.30.
Slovesnosti, ki se bo po napovedi odvijala v Sedejevem domu s priložnostnim kulturnim sporedom in ob udeležbi vidnih predstavnikov stranke SSk in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, se bo udeležil tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
Jutri koncert združenja Agimus
Mladinsko glasbeno združenje Agimus nadaljuje sezono koncertnih po-poldnevov. Osmo glasbeno srečanje v tej sezoni bo jutri, ob 17.30 v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu. Nastopil bo pianist Massimiliano Urbinati iz Ravenne, ki je diplomiral na konservatoriju v Ferrari in ob nadaljnjem glasbenem izpopolnjevanju ubral uspešno koncertno kariero tako kot solist kakor, tudi v raznih komornih zasedbah.
Urbinati bo predstavil program skladb iz obdobja romantike.
Ob navzočnosti člana predsedstva Republike Slovenije in predstavnika Zelenih Slovenije dr. Dušana Pluta ter generalnega direktorja podjetja Petrol Franca Premka so včeraj pri mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi odprli nov bencinski servis, ki ni le naj večji v Sloveniji, pač pa tudi najbolj sodobno opremljen zlasti glede varovanja okolja. Novi objekt razpolaga s kar 24 iztočnimi mesti. Ločevanje tovornega in osebnega prometa in moderne elektronske črpalke, ki omogočajo samopostrežni način prodaje, ter druge značilnosti objekta bodo omogočali hitrejši pretok prometa. Servis ima 4 dvoplaščne podzemne rezervoarje s kapaciteto 200 kub. metrov in tehnično novost, ki je uporabljena prvič v Jugoslaviji: to je zaprti sistem polnjenja avtomobilskih rezervoarjev, ki preprečuje uhajanje bencinskih hlapov v zrak. S tem se odpravi ekološka obremenitev, požarna nevarnost in se zavaruje tudi zdravje osebja. Ob servisu je tudi večji prodajni prostor s precejšnjo izbiro za avtomobiliste koristnega blaga.
Uvajanje ekološko varnih sistemov pri točenju goriva je želo pohvalo glavnega govornika dr. Pluta, ki je dejal, da gre za pomemben korak v pravo smer. Navedel je še vrsto drugih ciljev: sanacijo obstoječih objektov, ekosistemsko presojo ob gradnji novih, zmanjševanje škodljivih primesi v bencinu, uvajanje smotrne rabe energetsko varčnih avtomobilov s kataliza-
torji. Poudaril je tudi potrebo po zagotavljanju varnega prevoza onesnažujočih snovi, saj je bila prav Soška dolina prizorišče ekološko nevarnih nesreč. Dr. Plut je omenil tudi vprašanje (avto)cestnih povezav: »Slovenija ne sme ostati prometno izoliran otok«, je dejal, »vendar naj bo cestna mreža zasnovana tako, da bo upoštevala vse potrebne prostorske, ekološke in kmetijske omejitve«.
Za njim je govoril tudi direktor Petrola Premk, ki je predstavil značilnosti
tega najsodobnejšega servisa. Čast, da je prerezal trak, je pripadla dolgoletnemu uslužbencu Petrola, nakar so predsedniku IS novogoriške občine Črtu Špacapanu natočili prve litre neosvinčenega bencina iz nove črpalke (na sliki - foto Marinčič).
Slovesnost na meji, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki slovenskih in italijanskih mejnih organov, se je zaključila z nastopom godbe na pihala iz Prvačine in pevskim nastopom moškega zbora iz Branika.
Danes se na preturi nadaljuje pravda zaradi števerjanskih zvonov
V Doberdobu pogovor med Občino in predstavniki zavoda IACP
Na goriški preturi bo danes dopoldne nova obravnava v civilnem postopku zaradi števerjanskih zvonov. Kot smo že poročali je lansko poletje lastnica Golf hotela Isabella Formentini skupaj z očetom, odvetnikom Michelejem Formenti-nijem vložila tožbo proti župniku Antonu Lazarju. Formentinijevi so se pritoževali, češ da bitje ure v zvoniku moti goste hotela. Svojevrstna pravda je takoj izzvala precejšnjo radovednost javnosti in razdelila mnenja med zagovorniki tradicije, ki pravijo, da je zvonik stal tam že davno pred hotelom in da bitje zvonov vsekakor ni tako huda stvar, ter pristaši grofovih stališč, ki menijo, da bi bilo treba vsaj v nočnih urah utišati udarce.
Na prvih obravnavah zadeve niso razčistili, pač pa je pretor dr. Laudisio poveril izvedencu za akustiko nalogo, naj ugotovi, koliko decibelov hrupa pravzaprav povzroča bitje zvonov tako čez dan kot ponoči. Oktobra imenovani izvedenec KZE Ennio Tonel iz Tržiča je že kmalu opravil potrebne meritve, vendar do naslednje obravnave, ki je bila sredi decembra še ni predstavil sodniku svoje ekspertize, pač pa je zaprosil za podaljšanje termina. Sodnik je ugodil prošnji in odredil, naj se proces nadaljuje 22. februarja. Stranki sta torej danes ob 9. uri sklicani na obravnavo za zaprtimi vrati.
Študijski posvet o muzejih
Mestni muzeji, tako kakor so bili zasnovani v prejšnjem stoletju, so nedvomno v krizi. In vendar prihajajo, zlasti iz tujine, tudi pozitivne izkušnje, ki bi jih kazalo upoštevati. O široki paleti vprašanj s tega področja, bo tekla beseda na jutrišnjem študijskem posvetovanju, ki ga prireja Institut Gramsci iz Trsta, pod pokroviteljstvom Dežele in Pokrajine. Posvetovanje bo v Attemsovi palači, pričelo se bo ob 9.30, nadaljevalo pa tudi popoldne ob 15.30.
Govor bo tudi o muzejih v Furlaniji-Julijski krajini in v Gorici. Veliko zanimanje vlada pa za poseg ravnatelja muzeja za uporabno umetnost iz Franfur-ta, dr. Arnulfa Herbsta.
Na krajši pogovor z doberdobskimi občinskimi upravitelji sta v ponedeljek prišla predsednik zavoda za ljudska stanovanja (IACP) Mario Saracino in dr. Mauro Favaro, ki pri omenjeni ustanovi začasno opravlja dolžnosti ravnatelja.
Po obsežnejših posegih v Gorici, Tržiču in nekaterih drugih večjih središčih, kjer je stanovanjsko vprašanje zelo občuteno, začenja zavod IACP zdaj novo fazo, ko bodo del finančnih sredstev namenili tudi za gradnjo in posodabljanje javnega stanovanjskega fonda tudi v manjših občinah, je na srečanju z županom dr. Lavrenčičem in člani odbora pojasnil predsednik zavoda IACP.
V doberdobski občini je zavod doslej zgradil tri večstanovanjske bloke, zadnjega pred kakimi petnajstimi leti. V skladu z novo usmeritvijo, pri zavodu evidentirajo potrebe in možnosti gradnje, oziroma prenove že obstoječih stavb v posameznih občinah.
Na območju doberdobske občine je (v Jamljah) zazidljiva še manjša parcela, poleg že obstoječe stavbe. Bolj pa kakor za nove gradnje, se doberdobski upravitelji ogrevajo za to, da bi zavod odkupil in prenovil obstoječe in pogosto propadajoče stavbe.
V pogovoru na županstvu so opredelili nekaj možnih posegov za odkup in prenovo starih stavb. V prihodnjih tednih bodo vprašanje vsekakor poglobili in predvsem ugotovili v kolikšni meri so predlogi izvedljivi. Vsekakor gre za načrt, ki ga bo v najboljšem primeru mogoče uresničiti šele čez kakšno leto.
Radioaktivnosti v semenu ni bilo
Strah za posledicami Černobila je še vedno zelo občuten, previdnosti pa ni nikoli preveč. Včeraj okrog 13.30 so goriške gasilce poklicali na mednarodni mejni prehod pri Štandrežu, kjer je čakal tovornjak s tovorom bučnega semena iz Sovjetske zveze. Italijanski cariniki so namreč na podlagi predpisov EGS, ki so stopili v veljavo po černobilski katastrofi, zaprosili za pregled tovora. Gasilci so s posebnimi aparaturami, ki zaznavajo prisotnost radioaktivnih izotopov, pregledali tovor, vendar kazalci se niso premaknili, saj niso zaznali nobene radioaktivnosti. Tovornjak je tako lahko nadaljeval pot.
Zalivu) je že dalj časa močno prisotna tema v različnih okoljih družbenega življenja.
Ta vprašanja bodo predmet razprave na okrogli mizi, ki jo pripravlja študijski center A. Rizzati v Gorici, ob predstavitvi nove številke Nuova ini-ziativa isontina, ki prinaša vrsto člankov, ubranih prav na to tematiko.
Na okrogli mizi bodo sodelovali po-slanec Luciano Rebulla, duhovnik Adelchi Cabass, rajonska svetovalka Elena Russo, občinski svetovalec Bernard Spazzapan in župan Franco Brus-sa.
Okrogla miza bo v predavalnici P-Cocolin danes ob 17.30.
Kulturna srečanja ob prazniku Hilarija in Tacijana
Pastoralni svet stolne cerkve pri' pravlja, ob skorajšnjem praznovanju zavetnikov Hilarija in Tacijana (16; marca), niz petih kulturnih večerov, k1 se bodo odvijali ob petkih, v prostorih palače Rabatta v istoimenski ulici.
Prvo srečanje bo na sporedu že danes, ob 20.30. Govorila bo dr. Paola Pagnini in sicer o perspektivah in te' žavah visokošolskega tečaja za dipl°' matske vede v Gorici. V petek, 1. marca, bo inž. Nicolo Fornasir razglablja1 o urbanistični ureditvi Gorice. Nasled' nji gost bo mons. Vlado Klemenčič urednik Televizije Slovenija in bivs' urednik lista Družina. 12. marca bo predaval Luciano Spangher, 15. marca pa Carlo Sgorlon.
Delovni mesti v uradih ACI
Goriški avtomobilski klub obvešča' da je bil v Uradnem listu z dne 5. t-objavljen razpis natečaja za zaposlit® dveh uradnikov pri goriški podružm kluba (ACI).	,e
Rok za predložitev prošenj Poteil. 25. t. m. Kopijo razpisa natečaja in P ^ jasnila nudijo interesentom v ura?:e avtomobilskega kluba - urad za ose vsak delavnik od 8. do 12. ure.
_________razstave _
V galeriji Meblo v Novi Gorici i®^. 2. marca odprta razstava slik Franca peta Krištofa.
razna obvestila^
SPD GORICA obvešča, da bo avt®^ v nedeljo vozil po sledečem redu: G ^ ob 6.30, Štandrež ob 6.40, Sovodnj ^ 6.50. Priporočajo točnost. Tekmovanj^ ^ Nevejskem sedlu se bo začelo že 0
Iniciativni odbor za Svetovni ski kongres vabi v ponedeljek, 25. ^ v ob 20.30 na ustanovni sestanek, ki mali dvorani Kulturnega doma. kijcH0
Slovenski deželni zavod za p° izobraževanje obvešča, da je ,ke (30 prostih mest za tečaj bančne jnsk® ur) in za tečaj varstva in zaščite cjje trte (30 ur). Vpisovanje in ini°r ,a v SAMO ŠE DANES na sedežu zav od Gorici, Ulica della Croce 3 - tel. °
9. do 12. ure.	b praZ;
Sovodenjske ženske priredijo 0 jtilh’ niku žena družabnost z večerjo v 20-Pri Francetu v soboto, 9. mar^?'nec ^ uri. Vpisujeta Ivanka Cotič, K Blanka Kuzmin (tel. 882415).
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Nikita«.	.^u-
VERDI 20.30 Koncert Wienerklav artetta z Dunaja.	pež>ia
VITTORIA 17.30-22.00 »Paprika“p0(i l8' T. Brass. Prepovedan mladi letom.
Tržič	3| no
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Mam01 perso Vaereo«.	, gett®r
COMUNALE 17.30-22.00 »M°
Blues«. Režija Špike Lee.
Nova Gorica	2o.oo
SOČA (Kulturni dom)
»Dnevi grmenja«. Films D bro ju (mala dvorana) 18.15-20.15 »D° Vietnam«.	x/fala h1®1'
SVOBODA (Šempeter) 18-00 ” sEAl5‘‘ ska deklica«. 20.00 »Navy 22.00 »Poletna ljubezen«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V f°za de1,<J Provvidenti - Travnik (P Vittoria) 34 - tel. 531972). -fcCV ,
dežurna lekarna«™^.«1'
San Nicolb - Ul. Pnmo magy 790338.
Delo Perryja Andersona v zbirki Studia humanitatis
Prehod iz antike v fevdalizem
Pii zbirki Studia humanitatis, ki izdaja zanimivejša tuja družboslovna in humanistična dela v slovenskem prevodu, je kot zadnja knjiga iz lanskolet-Pega, četrtega letnika izšlo zgodovinsko delo Perry-ia Andersona - »Prehodi iz antike v fevdalizem«. Knjigo je prevedla Darja Erbič, spremno besedo pa ie - upoštevajoč zlasti naslednje Andersenovo delo, ki bo v zbirki SH izšlo predvidoma še letos (Rodov-Piki absolutistične države), napisal Miha Kovač. Andersonov projekt je namreč popis evropske zgodovine od antike pa tja do razsvetljenih, modernih držav. Ta zgodovina, to se pravi zgodovina, kakor i° opisuje Anderson, temelji oziroma izhaja iz nekaterih bistvenih delitev, ki pomenijo na eni strani konstitutivno razčlenitev znotraj samega zgodovin-skega procesa (toka zgodovine), na drugi strani pa s° obenem konceptualni aparat zgodovinarja oz. Pačin njegovega zapopadenja zgodovinskega pro-cesa.
Na kaj mislimo? Preprosto: najprej je tu globalna delitev Evrope na Vzhod in Zahod. Ti dve polovici s,o si bili od antičnega sveta naprej ves čas močno različni, Vzhod navsezadnje antike sploh ni doživel, 2 izjemo Balkana in jugovzhodne Evrope, ki pa je tako kot Skandinavija v tem oziru posebna regija, kiruga razčlenitev pa je iskanje nekih globalnih zakonitosti in kostant, ki določajo produkcijski način Peke družbe. Prav ta razčlenitev, čeprav manj atraktivna, je v Andersonovem delu bistvena. V ome-nieni knjigi je, kot smo omenili, govor o prehodih iz antike v fevdalizem. Za Andersona to pomeni pre-,l°d iz sužnjelastniškega načina obstoja družbe v tj-vdalni način obstoja ekonomskih in splošno družabnih razmerij, pri čemer je ves čas prisotna predpostavka seveda ta, da je vrsta lastnine in produk-ajjskega razmerja tista poglavitna determinanta, ki določa in opredeljuje neko družbo.
Iz povedanega je mogoče zlahka sklepati, da ‘rnamo opraviti z marksistično terminologijo, vpeto
v zgodovinopisje: nismo se zmotili, Anderson je marksist. Je pa tudi dobro razgledan zgodovinopisec, čeprav je svoje razprave, kot pravi sam v uvodu, pisal v glavnem tako, da je povzemal in primerjal izsledke drugih zgodovinarjev (med referencami zasledimo imena, kot so Bloch, Braudel, Duby, Os-trogorsky...). Popis prehoda iz antike, kjer sta izmenično opisana stara Grčija in Rim, v fevdalizem, ki je svojo prvo zasnovo doživel v francoskih deželah z vazalstvom in beneficijem zemlje, je avtor opravil v prijetnem slogu, ki pa je bolj informativen kot pa poglobljen. Avtor nas seznanja s pomembnimi dogodki na političnem prizorišču, ki so istočasno povezani z inštitucionalno osnovo skupnosti (npr. in-vestiturni boj med Henrikom IV. in papežem Gregorijem VII. o pravici imenovanja škofov), ali pa o odkritjih na pridelovalnem področju, ki so odločilno vplivala na razvoj: za visoki srednji vek sta bila velikega pomena odkritji pluga in vodnega mlina. Splošni pridelek je močno porastel, s čimer je po-rastel tudi demografski potencial, ki ga je zatrla šele huda kriza s kugo leta 1350. Vse to velja seveda za Zahod.
Zdi se torej, da Andersonovo v osnovi marksistično izhodišče ni ovira za razmeroma in večplastno raziskovanje; avtor priznava denimo odločilno vlogo samostanov pri dolgoročni adaptaciji zemljišč, saj so bili samostani praktično edini, ki so dlje časa prebivali na enem mestu. Prav tako priznava za Zahod odločilno vlogo nastajajočih mest, ki so prva razvila pretok denarja oz. denarno menjavo. Skratka: čeprav Anderson priznava zunaj ekonomske oblike prisilo (in vpliva, bi rekli mil), si pa kot marksistični teoretik vendarle ne more preprečiti, da ne bi poglavitnega faktorja, ki determinira stanje neke družbe, videl v znotraj ekonomskih razmerjih, tečneje: v produkcijskih odnosih.
Na primer: ali je vloga vojske, politike, ideologije in z njo tudi kulture res zgolj sekundarnega po-
mena, in se razvijejo šele kot posledica določenih ekonomskih determinant? Ali pa se lahko v določenem trenutku, tudi zaradi iracionalnega faktorja, ki spremlja človekovo bivanje, spremenijo v primarni katalizator? Križarski pohod v Sveto deželo je denimo tudi rezultat ekonomskega stanja (lakota, presežek prostih plemiških bojevnikov...), prav gotovo pa to ni bil poglavitni razlog. Navsezadnje se Andersonu shema produkcijske determinante močno sprevrže v zadnje, kar je razvidno ob branju dela knjige, kjer je govor o Vzhodu in jugovzhodni Evropi. Čemu takšen zaostanek Vzhoda? Tlačanstvo se prične šele tedaj (XV. stoletje), ko je na Zahodu v rudimentarni obliki že preseženo. Zaostanek Vzhoda lahko razložimo le s kompleksno zgodovinsko sliko, ki je dinamična in večplastna. Avtor je pozoren opazovalec teh vzrokov, vendar se zdi, kot da pobira svojo lastno teoretično mrežo. Mimogrede lahko vidimo v tem tudi kanček ironije: lepo oblikovan model socializma (v širšem smislu), ki se rodi na Zahodu, vedno propade na Vzhodu. V čem je torej drugačna pot "fevdalnosti" Vzhoda? Anderson našteje nekaj poglavitnih vzrokov: stalni nomadski pritiski, pomanjkanje hierarhije (!), to se pravi pretežna enakost, zaradi katere se ni razvila delitev na fizično in umsko delo, posledica pa je nepismenost. Poleg tega srednjeveški vzhod dolgo časa ne pozna razvoja mest in urbanosti. Nazadnje je tu še stoletni zamik v pokristjanjevanju. Na Zahodu je n.pr. odličen posrednik med antičnim in novim srednjeveškim mestom struktura samostana. Kaj iz tega sledi? Podira Anderson tisto, zaprto strukturno shemo namreč, ki jo je hotel na začetku vzpostaviti? Dela to, ne da bi se tega zavedal? Mogoče. Poglavitni razlogi za vzhodno evropsko drugačnost so vsi po vrsti v osnovi neekonomski. A če je tako, če Anderson vendarle izpodbija svoj lastni totalizirajoči shematski pogled, potem lahko rečemo, da je to dobra knjiga.
IGOR ŠKAMPERLE
Sartrove burne ljubezenske pustolovščine
Znani eksistencialistični par Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir nam v docela novi podobi predstavlja študija Pustite moške pri miru (Lascia-te in pace gli uomini), ki je izšla pri založbi Feltrinelli. Knjigo sta napisali avstrijski raziskovalki Cheryl Bernard in Edit Schlaffer, ki postavljata tezo, da je ženska na zahodu sedaj osvobojena moškega šovinizma v obliki zakonov, prepovedi, verskih zapovedi, tradicije in dohodkov, vendar ostaja podrejena moškemu svetu na bolj prefinjeni ravni, z željami, čustvi in upanji. Moški, ki je »objekt številka ena vseh ženskih projekcij«, se s tem okorišča.
Sartre, kot ga podajata avtorici, je šibek, dvoličen in lažniv človek, ki je izkoriščal ženske okrog sebe. Imel je pravi mali harem petih žensk, s katerimi se je videval ob točno določenih urnikih. Njegovo razmerje z Beauvoir-jevo je bilo vse prej kot svobodno, iskreno in srečno; samo ona je vedela za njegove ljubice in često je morala poslušati njegove pripovedi o teh ženskah, o njihovih strasteh in prepirih. Beauvoirjevi so prav nenehne preizkušnje in čustveni pretresi, ki jih je premagovala z vztrajnim obvladovanjem svojih čustev in ljubosumja, omogočili, da postane dejansko superiorna moškemu. Beauvoirjeva in Sartre sta le eno iz palete sentimentalnih razmerij, o katerih razpravljata avtorici in na podlagi katerih se dokopljeta do sklepa, da se lahko ženska resnično osvobodi moške nadvlade samo tako, da pusti moškemu svobodo in ga ne skuša spreminjati.
Umetnine Romunije v Benetkah
Beneški Palazzo Ducale bo do 2. junija gostil razstavo Mojstrovine iz Romunije (Capolavori dalla Roma-hia, sessanta dipinti dal Museo Na-zionale d'Arte di Bucarest), ki jo organizira beneško Odborništvo za kulturo v sodelovanju z Narodnim Uiuzejem umetnosti iz Bukarešte in s korporacijo ENI.
Katalog razstave je natisnila be-Ueška založba Marsilio Editore, za Prevoz umetnin pa je poskrbelo dunsportno podjetje RONDINE trasporti Internazionali. Odborniš-‘Vo je v duhu teženj po čimbolj kapilarnem širjenju kulturnih dogodkov v mestu oskrbelo informativni genter na novem otoku Tronchetto, Plizu pristajališča mestnega prevo-?.a- Tu bodo poleg napotkov na vo-l!° tudi vstopnice in informativno SPadivo o drugih kulturnih dogajanjih v Benetkah. Turistom in dru-9Un obiskovalcem bo streglo osebje v več jezikih in sicer neprekinjeno °u 9. do 20. ure vsak dan.
. Razstava odkriva torej del ustvar-™nosti države, ki v svetu »slovi« frei po vsem drugem, kot pa po UlUetnosti...
Sodobni glasbeni izrazi rock in ruska mladina
»Gorbijeva« tiha revolucija v Sovjetski zvezi ni prevetrila zgolj državne birokracije, partije in drugih institucij, ampak je v prvi vrsti radikalno spremenila življenje slehernika, njegovo orientacijo in držo. Kako so valovi premen vplivali na sovjetski rock, skuša analizirati eden najvidnejših ruskih rock kritikov Artemij Troicki v svoji najnovejši knjigi z naslovom »Tusovka«, ki je izšla tudi v italijanščini pri založbi EDT. »Tusovka« v pogovorni ruščini pomeni »scena, oder«, v prenesenem pomenu pa tudi »velika zmešnjava«. V svojem delu razpravlja Troicki o krizi identitete sovjetske mladine in še posebej o krizi rockovske kritike, kakor se kaže skozi usode desetih zvezd ruskega glasbenega prizorišča. Kot dodatek je avtor sestavil tudi podroben leksikon sovjetskih rock godbenikov.
Z jasnim dokumentarnim namenom je nastala knjiga Beatli, osem let na Abbey Road (Beatles, otto anni ad Abbey Road), ki jo je izdala založba Arcana s pomočjo diskografske multinacionalke EMI. Avtor Mark Levvisohn podaja natančen dnevnik »četverice iz Liverpoola«, ki ga je sestavil po pričevanjih tehnikov, studijskih inženirjev in legendarnega očeta Beatlov Georgea Martina.
Marčni številki mesečnika za rock glasbo in kulturo II Mucchio Selvaggio bo priložena knjižica z naslovom Cut'n'Mix. V njej avtor Dick Hedbige popisuje evolucijski lok črne karibske glasbe od izvirov prek reggaeja do rapa. Hedbige sicer poučuje na londonskem »Goldsmith College« in je eden vodilnih sociologov rocka.
Tudi tri desetletna zgodovina italijanskega kantavtorstva je našla svoj prostor med knjigami. »Naši kantavtorji« (I nostri cantautori) je naslov novega zabavnoglasbenega »brevirja«, ki so ga sestavili Gianfranco Baldazzi, Luisella Clarotti in Alessandra Rocco, izšel pa je pri založbi Thema. Knjiga vključuje podatke o vseh pomembnih italijanskih kantavtorjih od začetkov do danes, historični aparat, kratek glasbeni slovarček, bibliografijo in diskografijo. Namen knjige je, da bi služila kot šolski učbenik, kar zgovorno priča o pomembnosti, ki si jo »lahka« glasba vztrajno pridobiva.
Marca v beneški Grassijevi palači
Keltska kultura
Beneška Grassijeva palača pripravlja veliko razstavo o Keltih. To bo največja predstavitev keltske kulture na svetu, razstavo pa bodo odprli 24. marca, ko si bodo obiskovalci lahko ogledali nad 24 tisoč eksponatov.
i|> RaY Charles, David Ritz: Brat Ray; prevod wPremna beseda Jure Potokar. - Ljubljana: ‘finska knjiga, 1990. (Oddih)
siloviti ameriški glasbenik Ray Charles je 9ov°i naravno handikapiranost (slepoto) prema-hosr S- sv°jim talentom, trdim delom, s preda-in zavezanostjo glasbi, v kateri bo ostal k; :San kot »izumitelj« soula - glasbenega sloga, 9Je hastal proti koncu 50-tih let z združitvijo Nv' Petia in funkovskega ritma. Ray Charles i*s h ha tak slog resnično zahteva petje, ki gre ' <^re za *st0 mešanico gospela in bluesa, z to ^0 nežnejšo melodijo za dobro mero. Toda VSg Slasba, v kateri čustev ni mogoče hliniti. 0iQo^a' kar je Ray Charles prispeval glasbi, ni Nhs razbrati iz njegove avtobiografije, ki je 'Mit aria v zanj značilnem preprostem slogu in z Vefkr OSr^nos90, ki bralca pogosto preseneti ali tlojg at kar šokira. Prav tako nas pogosto prese-Svet	s svojimi paradoksalnimi pogledi na
L4tri { S° P° mnenju Jureta Potokarja nenavad-■ hsp an*ca zdravega razuma (»ljudske pameti«), ie n rvatizma in radikalnosti. Charlesova knjiga stvaaj ta\a. kot sam pravi, zato, ker so nekatere kjijjo' ki so jih ljudje o njem pripovedovali, le tketif9 mnenja, dobra ali slaba (najpogosteje JavgriK a v °be smeri). Nasploh pa so bile mnoge “tl p zelo netočne ali celo izmišljene. To je ‘ohfjj.S^vitni vzrok, da se je odločil napraviti kori1'- sam s seboj, in iskreno povedati vsem Njemc. le prišel in kaj vse je moral prenašati v
SvQjplvlienju.
j sPomine pričenja z opisom otroštva, jte bo/VPrvih let šolanja. Že v zgodnjih letih so m h b606 Prlzaheli neusmiljeni udarci usode s 4sbo rata' slepota), vendar mu je ukvarjanje z iVQj pr v. kasnejših letih omogočilo, da odkrije i, latUp Vl iaz in trdno vero v raziskovanje, spod-m spreminjanje, torej v načela, ki jih je ly Pisuj Uveliavil v svoji glasbi. Kot rečeno mu hi	ha je tako rekoč »izumil« soul, da je
r j naiizrazitejših interpretov rhytm and v^ltrv i Precej prispeval tudi k posodobitvi / glasbe in da se je uspešno poskušal tudi
iV(^°le^tfPelu, P°PU in še čem.
kVk>f	je nesporno, da je izvrsten aranžer,
°1'1 yn Vlmih avergreenov (npr. Baby, Let me Ur Hand, Black Jack, I Got a Woman,
Ob 60-letmci popularnega glasbenika
Življenje Raya Charlesa
What'd I Say), pianist z izrazito osebnim slogom, predvsem pa vrhunski pevec z značilnim glasom, ki so ga zgodnji rockovski pevci na veliko posnemali (npr. Joe Cocker, Erič Burdon, Steve Winwood itd.). To pa skratka pomeni, da je bil
Ray Charles za zgodovino popularne glasbe izredno pomemben, tudi zaradi nekaterih bolj ali manj prikritih, a zato nič manj pomembnih stvari. Tako je na primer mnogim manj znan njegov delež pri nastanku rock nrolla in čeprav R. Charles pripisuje vse zasluge za njegov nastanek predvsem Chucku Berryju, Littlu Richardu in Boju Didleyu, je vendarle prav on s svojo glasbo omogočil nastanek te izredno priljubljene glasbene zvrsti. Velik izziv mu je vseskozi predstavljal tudi vsak tehnološki napredek na področju instrumentov s klaviaturami, saj je bil vselej med tistimi, ki so med prvimi preizkusili najnovejše tehnološke izpopolnitve klaviatur, čeprav je o elektronski glasbi imel dokaj odklonilno mnenje: »Kar se mene tiče, bi morala biti glasba lepa. In pri njej je najlepša njena preprostost. Podobno je tudi z vsemi novimi elektronskimi instrumenti. Saj so v redu. Vraga, nekatere igram že več kot petindvajset let. A vse te naprave ne bodo nikoli nadomestile osnove, lepote tenorsaksofona, zvoka pravega klavirja, naravnosti človeškega glasu.«
Knjiga Brat Ray pa ne pripoveduje le o glasbenih uspehih, temveč tudi o življenjskih vzponih in padcih oziroma stranpoteh Raya Charlesa. Svet popularne glasbe je namreč tudi prizorišče neusmiljenega businessa, napornih potovanj s koncerta na koncert, spremljajo pa ga skušnjave - alkohol, mamila in ženske-moški, torej skušnjave, ki so pokopale številne karizmatične pevce in glasbenike (omenimo vsaj Janis Joplin, Jima Morrisona, Jimmyja Hendrixa). Vsem tem skušnjavam je podlegel, vendar se iz njih tudi izkopal Ray Charles, ki pa ni ostal zagrenjen, temveč govori o tej temnejši plati svojega življenja povsem iskreno, velikokrat šokantno, predvsem pa brez lažnega moraliziranja in nepotrebnega pretiravanja. Prav poseben je bil tudi njegov odnos
do žensk (ljubic), ki se jim je posvečal prav tako predano kakor svoji glasbi.
Svoj odnos do žensk, prijateljstva, ljubezni in spolnosti je opisal v številnih poglavjih (Osvajanje, Sanje o družini, Dekleta, Zaradi ljubezni do žensk, Zapeljevanja), ki ga prikazujejo kot velikega, nepotešljivega ljubitelja nežnejšega spola. V omenjenih poglavjih nam odkriva marsikatero življenjsko resnico, ko pravi: »Odkar sem se naučil brati, sem spoznal, da moški kar naprej prešuštvuje. Sveto pismo kar naprej pripoveduje o tem. Zares verjamem, da nas moške globoko v notranjosti nekaj žene k več kot eni ženski... obstaja pa nekakšen moški nagon, ki ga nimajo vsi in ki te žene v to, da bi imel čedalje več žensk. Najrazličnejših žensk, različnih oblik, velikosti, z različnimi glasovi, s sladkim ali slanim vonjem in z različnimi dotiki in tipanji, kar vse nas žene v domneve, ugibanje, spraševanje, iskanje in preizkušanje.« Iskren odnos do žensk, ki je podoben njegovemu odnosu do glasbe, nam tudi pojasnjuje pomen njegove spremljajoče ženske vokalne skupine Raellets, brez katere si njegove glasbe skorajda ne moremo zamišljati. Že leta 1957 je želel barvo svojega moškega glasu postaviti kot nasprotje ženskim. Poleg svoje stalne (moške) skupine, kateri je izoblikoval zvok, kakršnega je želel, je sedaj enako storil z dekleti (skupina Raellets). Napisal je aranžmaje zanje in od tedaj so ga stalno spremljale na koncertih in turnejah. Ugajalo mu je predvsem nasprotje med moškim in ženskimi glasovi in prav to razodetje mu je omogočilo vrhunske glasbene dosežke, ki jih še danes lahko občudujemo na gramofonskih ploščah »I Got Woman«, »A Fool for You«, »Drown in My Own Tears«, »Halleluiah«, »I Love You So« in drugih. Poleg glasbe pa postaja Ray Charles vse bolj spoštovan tudi zaradi svoje izjemne humanitarne dejavnosti, ki ima pri njem že dolgo tradicijo. Spomnimo se zgodovinskega projekta USA for Africa (1985) in nosilne skladbe We Are the VVorld ali pa dejstva, da je leta 1987 ustanovil Robinsonov sklad za motnje v sluhu, pri čemer je vanj osebno prispeval milijon dolarjev, svojo humano gesto pa pospremil z izrekom: »Večina ljudi jemlje svoja ušesa kot nekaj samoumevnega. Jaz tega ne morem. Moja pomanjklivost so oči, zato pa so ušesa moja priložnost.«
SLAVKO GABREC
Finale italijanskega košarkarskega pokala
Zmaga Glaxa
Polfinale jugoslovanskega košarkarskega pokala
Ostre polemike po tekmi POP 84 - Smelt Olimpija
GLAXO - PHILIPS	97:85 (44:38)
GLAXO VERONA: Brusamarello 6, Savio 10, Morandotti 13, Scoene 23, Kempton 20, Fischetto 5, Moretti 15, Dalla Vecchia 5.
PHILIPS MILAN: Montecchi 10, Riva 23, Pittis 11, Vincent 31, McQue-en 6, Ambrassa, Aldi 2, Blasi, Bargna 2.
SODNIKA: Baldini iz Firenc in Du-ranti iz Pize; PM: Glaxo 27:33, Philips 19:31; PON: Dalla Vecchia (34), Pittis (35), Morandotti (39), Vincent (40); 3 TOČKE: Glaxo 6:15 (Brusamarello 1:4, Savio 1:2, Morandotti 1:2, Scoene 0:1, Fischetto 1:3, Moretti 2:3), Philips 8:27 (Montecchi 2:5, Riva 4:9, Pittis 0:3, Vincent 2:9, Ambrassa 0:1); TEHNIČNA za klop Glaxa in Philipsa; GLEDALCEV: skoraj 6 tisoč.
BOLOGNA — V evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev bo Italijo letos zastopal Glaxo iz Verone, prva ekipa iz A-2 lige, ki se je prebila v finale italijanskega košarkarskega pokala in ga tudi osvojila.
Verončani so sinoči osvojili prvo prestižno trofejo v svoji zgodovini, obenem pa so si privoščili ekipo, ki ima najbolj založeno vitrino na Ape-
ninskem polotoku, milanski Philips. Igrali so s srcem in veliko volje, znali pa so premostiti tudi hude težave, ki so jih imeli od vsega začetka zaradi napak, katere so si nabrali nekateri igralci: Schoene, ki je v prvem polčasu dosegel 19 točk, je že v 22. minuti imel štiri osebne napake in je skoraj ves drugi polčas presedel na klopi, Sa-viu so že v prvih 3 minutah dosodili 3 osebne, a ko je do konca manjkalo 8 minut, je kar 8 igralcev Glaxa imelo po 4 osebne napake.
Kljub vsemu so Verončani ubranili prednost, ki so jo imeli skoraj skozi vso tekmo, bodisi po svoji zaslugi kot tudi zaradi »krivd« Philipsa: slednji je sicer ostal brez pivota (zaradi osebnih napak McOueena), vendar ni znal izkoristiti ugodnih trenutkov, odpovedale pa so rezerve in nekateri ključni igralci (Pittis je bil uspešen le v začetku, skromen je bil doprinos Rive), izgubil je borbo pod košema, a zelo netočen je bil tudi pri izvajanju prostih metov. V vrstah Milančanov je bil še najbolj učinkovit Vincent, pomagal mu je Montecchi, za zmago pa je bilo to premalo.
POP 84 - SMELT OLIMPIJA 72:69
(42:36)
POP 84: Sretenovič 3, Perasovič 29, Kukoč 5, Čižmič, Naumovski 2, Tabak 12, Radovič, Savič 2, Naglič 19.
SMELT OLIMPIJA: Tomovič, Gorenc, Daneu 6, Zdovc 5, Bačar, Hauptman 15, Trunič 10, Čurčič 13, Kotnik 12, Djurišič 8.
SODNIKA: Tošovič (Beograd) in Bu-balo (Bihač); GLEDALCEV: približno 3 tisoč.
RIJEKA — »Ko smo krenili v napad, je do kraja tekme manjkalo 50 sekund. Ko sem zadel trojko, ki so jo razveljavili, češ da se je čas iztekel, je bilo rečeno, da je do kraja srečanja manjkalo 22 sekund. Torej je naš napad trajal 28 sekund in zato mislim, da so nas prikrajšali za zmago.« To je bilo mnenje Jureta Zdovca po sinočnji prvi polfinalni tekmi za jugoslovanski košarkarski pokal, ki jo je tesno osvojila splitska peterka POP 84. Ljubljančani so sicer najavili priziv, vendar so že zvečer odpotovali domov. Po pisanju agencije Tanjug naj bi verjetno v neformalnih razgovorih s funkcionarji jugoslovanske košarkarske zveze pri-
šli do zaključka, da ni nobene možnosti, da bi bil njihov priziv sprejet.
V finalu se bo POP 84 srečal z zagrebško Cibono, ki je v drugi polfinalni tekmi z 97:84 (43:34) premagala sarajevsko Bosno. Splitčani pa so se za uvrstitev v finale pošteno namučili. Čeprav so bili v večjem delu tekme v vodstvu, se Olimpija niti za trenutek ni predala. Največ zaslug, da je bila tekma neodločena do kraja, pa je imel gotovo najboljši obrambni igralec v Jugoslaviji, Jure Zdovc. Od samega začetka se je »prilepil« na Tonija Ku-koča in mu ni pustil »dihati«, o čemer najbolj zgovorno priča podatek, da je Kukoč dosegel vsega skupaj 5 točk, a prva dva šele v 15. minuti iz prostih metov. Sijajno je igral tudi maldi Daneu, ki je v 1. polčasu odlično pazil na Perasoviča.
Samo 5 minut pred krajem je sicer zgledalo, da je tekme konec: Splitčani so vodili s 68:58, vendar je Trunič zadel dve trojki in vse je bilo treba začeti znova. Zdovcu so zatem razveljavili trojko, kar bo gotovo pustilo za sabo precej polemik, a Perasoviču pri streljanju prostih metov roka ni drhtela in v finale so šli Splitčani.
SP v biatlonu v Lahtiju
Italijani
presenetili
LAHTI — Italijanska biatlonska štafeta je pripravila veliko presenečenje na svetovnem prvenstvu v biatlonu, ki poteka te dni v Lahtiju. Italijani so namreč proti vsakemu predvidevanju zmagali v štafeti na 20 km. Na drugo mesto se je uvrstila Norveška (zaostanek 15 sekund), tretja pa je bila Sovjetska zveza.
Jugoslavija se je uvrstila na enajsto mesto.
V ženski štafeti so zmagale Sovjetinje pred Bolgarkami in Norvežankami.
VRSTNI RED MOŠKE BIATLONSKE ŠTAFETE
1. Italija (Leitgeb, Taschler, De-metz, Pallhuber) 1.00'59" (štiri kazenske točke); 2. Norveška (Istad, Tyldum, Ulekleiv, Loeberg) 1.01T4" (tri kazenske točke); 3. Sovjetska zveza (Čtanovič, Med-vedčev, Tarasov, Čepikov) T0T41" (štiri kazenske točke); 4. Nemčija
I.	02'05"; 5. Češkoslovaška 1.02'61";
II.	Jugoslavija (Grajf, Velepec, Lekan, Ožbolt) 1.067".
Portugalska zlahka odpravila skromno Malto s 5:0 (3:0)
V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v Fagagni pri Vidmu
Udinese visoko premagal (3:0) okrnjeno reprezentanco Slovenije
Statistične zanimivosti ob svetovnem rekordu Sergeja Bubke
Doslej na dvoranskih tekmovanjih le dvakrat bolje kot na prostem
PORTUGALSKA - MALTA 5:0 (3:0)
STRELCI: Rui Aguas v 5. min., Leal v 33. min., Vitor Paneira v 41. min. (11-met-rovka), Scerri v 48. min. (avtogol) in Ca-dete v 81. min.
OPORTO — V tekmi 6. kvalifikacijske skupine za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu na Švedskem je Portugalska visoko premagala skromno Malto ter tako na začasni lestvici povečala prednost pred neposrednimi zasledovalci.
Pri tem pa je treba pripomniti, da sta tako Nizozemska kot Grčija odigrali kar dve tekmi manj kot Portugalci.
LESTVICA 6. SKUPINE: Portugalska 7 točk (5 odigranih tekem), Nizozemska in Grčija 4 (3), Finska 2 (2), Malta 1 (5).
Žreb polfinala nogometnega pokala
MILAN — Milan in Napoli bosta odigrala na domačem igrišču prvo polfinalno tekmo za italijanski nogometni pokal proti Romi, oz. Sampdorii. Milan bo gostil Romo 13. marca, tekma med Napoli-jem in Sampdorio bo 12. ali 14. marca. Povratni tekmi bosta 2. aprila (Roma -Milan) in 3. aprila (Sampdoria - Napoli).
Od danes do 24. februarja bo v Zagrebu letošnji finalni turnir za pokal ženskih državnih prvakinj v odbojki. Organizator bo Mladost iz Zagreba, ki je finalist, poleg jugoslovanskega prvaka pa bodo igrali še desetkratni italijanski prvak Teodora iz Ravenne, Uraločka iz Sverdlovska, večkratni prvak SZ in tudi branilec zadnje lovorike ter nizozemski prvak Avero iz Sne-eka.
Sklepni turnir bo izredno zanimiv in bržkone tudi kakovosten. Lansko leto v Bruslju je zmagala Uraločka, ki je v finalu s 3:1 premagalo odlično Teodoro iz Ravenne. Ali se bosta v finalu pomerili tudi letos isti dve šesterki za najbolj prestižno klubsko žensko lovoriko v Evropi?
Trener Teodore in italijanske reprezentance Sergio Guerra meni naslednje: »Povsem sem prepričan, da bomo
UDINESE - SLOVENSKA
REPREZENTANCA	3:0 (2:0)
STRELCI: De Vitis, Dell Anno in Pa-gano.
UDINESE: Giuliani, Vanoli, Cavallo, Sensini, Lucci, Campagnoni, Mattei, Possitto, De Vitis, DelLAnno, Marrona-ro; v 2. polčasu pa še: Battistini, Oddi, Susic, Pagano, Balbo, Pittan, Negri, Orlando, Martucci.
SLOVENIJA: Koželj, Židan, Galič, Jančič, Cepovič, Duranovič, Florjančič, Benedejčič, Kotnik, Vončina, Gliha; v 2. polčasu še: Pejkovič, Poznič, Milinovič, Štok, Cvikl, Vidovič.
FAGAGNA — Prijateljsko srečanje med italijanskim drugoligašem in slovensko reprezentanco je bilo, posebno v prvem polčasu, kar zanimivo in tudi privlačno. Selektor Slovenije Zdenko Verdenik ni mogel pripeljati na stadion v Fagagni najboljše postave, saj so manjkali nekateri nogometaši Olimpije in seveda najbolj zveneči imeni: Srečko Katanec in Marko Elsner.
Kljub temu je bil prvi del srečanja dinamičen, a ton so narekovali Videm-
dostojno branili ugled ženske italijanske odbojke. V prvem srečanju se bomo spoprijeli z domačo Mladostjo Monterjem in kot mi je znano, bodo branile barve zagrebške šesterke kar štiri odlične odbojkarice iz SZ oziroma Uraločke. Zadnje leto trenira Mladost Monter dobro poznani Nikolaj Karpol. Že na samem začetku nas čaka dokaj zahtevno srečanje. Sila nevarna bo za nas tudi neugodna Uraločka, ki je po odhodu štirih igralk nekoliko oslabljena, a ne gre pozabiti, da je v prvenstvu SZ ta šesterka na vrhu lestvice. Vsaj na papirju bi moral biti nizozemski prvak Avero nekoliko slabši nasprotnik.«
Po informacijah, ki smo jih dobili, bodo za Mladost Monter igrale odlična podajačiča Irina Parhomčuk, centra Jelena Cabukina in Valentina Ogijen-
čani, ki so se predstavili s hitro in kombinatorno igro. Prav uigranosti je manjkalo slovenskim fantom, saj so se zbrali šele pred tekmo. To so poskušali nadomestiti z borbenostjo, kar ob tehnično zelo podkovanih igralcih Udineseja vedno ni obrodilo sadov. Prvo priložnost pa je že v 3. minuti imel Igor Benedejčič, a je vratar Giuliani njegov strel odbil v kot. Le malo zatem je po desni strani pobegnil Mattei, njegov nizki predložek je zmedel obrambo Slovenije in prisebni De Vitis je žogo poslal v mrežo. V 30. minuti je dobro posredoval vratar Koželj ob strelu Dell Anna, ki pa je zato v 32. minuti neubranljivo izvedel prosti strel s kakih 17 metrov.
V nadaljevanju so zaigrali tudi rezervni igralci pri obeh ekipah, tempo je tako nekoliko popustil. V 50. minuti je bil v prodoru Benedejčič, ki so ga v kazenskem prostoru ovirali, vendar sodnik ni dosodil ničesar. Videmčani so potrdili zmago v 82. minuti, ko je neuspelo off-side zanko kaznoval Pagano. (E. Čurlič)
ko. Četrta igralka pa bo tolkačica Olga Tolmačeva. Ni potrebno posebej poudarjati, da bodo domačinke s temi štirimi izjemnimi igralkami in solidnimi domačimi odbojkaricami, sestrama Bilbija, Kuzmaničevo, Lorberjevo, Je-lovčičevo in Ušičevo, sila nevarne nasprotnice in tudi Sovjetinje niso nepremagljive. Koledar je bil sestavljen tako, da se bosta Mladost Monter in Uraločka srečala v zadnji tekmi in verjetno bo imela domača šesterka zgodovinsko priložnost, da prvič osvoji prestižno lovoriko.
Urnik tekem je naslednji: danes: 18.00 Mladost Monter - Teodora Ra-venna; 20.00 Uraločka - Avero Sneek; jutri: 16.30 Mladost Monter - Avero Sneek, 18.30 Uraločka - Teodora Ra-venna; nedelja: 16.00 Teodora Raven-na - Avero Sneek, 18.00 Mladost Monter - Uraločka. (G. F.)
Sergej Bubka
Nedavnega dvoranskega svetovnega rekorda Sergeja Bubke v skoku s palico (6,08 m) ni pričakoval nihče in dejansko je vprašljivo, če je šlo za prikaz standarda, ki ga bo atlet zmogel čez vso sezono ali pa za »nedeljski« skok. Bolj verjetna je druga teza, ker je bil Bubka že lani v težavah in sploh je v zadnjih sezonah strateško uravnaval nastope tako, da-j e obdržal nepremagljivost. Vsaj proti tistim, ki so ga ogrožali pri samem vrhu. Občasne nezgode pri začetnih višinah se pri vrhunskih skakalcih s palico lahko ima za poklicne spodrsljaje in ne za dejanske poraze.
Svetovni rekord Bubke pa bo šel v zgodovino atletike, ker poleg tega rekorda menda obstaja samo še ena svetovna dvoranska znamka, ki je boljša od tiste na prostem v isti disciplini.
V dvoranah se vsi teki odvijajo v bistveno slabših pogojih, meti so z izjemo krogle naizvedljivi, skoki pa imajo ob dobrem odskočišču optimalne pogoje.
In prav v skoku v višino je prišlo svoj čas do podobne tehnične revolucije, ko je 19-letni Vladimir Jaščenko 12. marca 1978 na EP v Milanu preskočil 235 cm, 2 cm više od rekorda na prostem, ki mu je tudi pripadal. Sam
V Zagrebu se bodo potegovale Mladost, Teodora, Uraločka in Avero
Finale odbojkarskega pokala prvakinj
Jaščenko je istega leta na prostem do' segel 234 cm, više pa ni nikoli ve zmogel, ker si je nepopravljivo P0^ doval tetive. Uspeh Jaščenka je bil s toliko bolj kričeč, ker je atlet skakal ^ tehniko »straddle«, ko se je pribliz11 osem let prej vsak drugi skakale predal »fosburizmu«. S staro tehniko; ki terja še večjo mero natančnosti p ^ izvajanju, je Jaščenko še danes nepre magan.	, . „
Bubka tekmuje na najvišji ravni od leta 1983, ko je kot popoln novine zmagal na SP v Helsinkih. Naslednj zimo je z znamko 5,81 m postavil sv J prvi svetovni rekord. V dvorani 9a J nato popravil še 10-krat do prejšnje^ 6,05 m, na prostem pa je s svojo pr s najboljšo znamko dosegel leta 19° g_ 5,85 m in nato rekord popravil se krat do 6,06 m (1988). Od leta 1983 “ Ije je Bubka v dvorani ali na pr°s vsako leto za nekaj napredoval.
Zadnji uspeh pri 6,08 m je verJetaa travmatično vplival na njego^e=
Liaviiiaun-iiu vpiivai na	/'-•atcl'
»uradnega« naslednika Rodiona O ullina. Slednji ga je lani na EP v ^ai, tu premagal in zanesljivo je racU ec. da je z Bubko na visoki ravni k° .g Njegov cilj je bila znamka preko
Čeprav nekoliko mlajši, je tudi ^ taullin nekje na meji svojih zr^°0O-
ti-
vosti. Skakalec letošnje sezone u • ral biti po sovjetskih virih 24-Viktor Riženkov, ki kot Gatai pada skakalnemu taboru iz 1 aSB,t,‘j v Lani je skočil 5,80 m, pred dne ^ Volgogradu pa 5,95 m. Riženkov J ^ koliko višji od Gataullina *n, j.etve' zelo hiter in skrajno prožen. Ob gj. rici Bubka, Gataullin, Jegorov ‘^jpi ženkov bodo imeli v sovjetski ^g. precejšnje probleme pri izloči^1 a-ga skakalca, ki bi bil lahko sainv jo-govalec svetovnega prvenstva kiu.	koKu 5
Izrazita sovjetska premoč v a ,.*aiii izbon a
palico ima svojo razlago
odE
tehniki izvajanja. Novost je Pr' ^daij pred vtikom palice v luknjo, K možnost za obsežnejše nihanj^ te. palico in tako večjemu vzPonU' 0tna v lovadbi in akrobatiki, ki je Pr'vjets'4' šolski, aktivnosti, startajo s -L kot skakalci iz občutno boljše poZ konkurenti.	vižM^
BRUNO KR
kratke vesti
tT3
Karel Ražem
Bari - Cesena	2
Bologna - Lazio	1	X
Cagliari - Milan	2
Fiorentina - Piša	1	X
Inter - Atalanta	1
Juventus - Lecce	1
Napoli - Genoa	1
Roma - Torino	1X2
Sampdoria - Parma	1
Perugia - F. Andria	1	X
Torres - Palermo	1X2
Derthona - Alessandria	X
Enna - Turris	X	2
Karel Ražem (letnik 1958) ]e začel s košarko pri Boru pri 12 letih. Z Borom je tudi igral v vseh mladinskih ligah in nato tudi v promocijski ligi, v kateri je nastopal tudi z Jadranom. Leta 1972 je bil v Kočevju s slovensko reprezentanco na skupnih pripravah. Leta 1984 je zaradi poškodbe v hrbtu začasno prenehal z igranjem, nato je branil barve Poleta in v D ligi miljskega Interja. V tej sezoni je tudi Jadranov odbornik. Pred dvema tednoma je Pavel Pavletič pravilno napovedal 8 izidov.
1.	Milan (kasaška dirka): Lidemo Mo (skupina 1) ima ugodno štartno mesto in bo dirkal za zmago, če bo takoj po štartu povedel. Njegova najhujša tekmeca naj bi bila Giulio Cesare (skupina X) in Lurex Bi (skupina 2).
2.	Firence (kasaška dirka): Incredible New (skupina X) štarta v drugi vrsti, a je kljub temu favoritinja. V ostalih skupinah pozor na Loriota di Roso (skupina 1) in na Lycristyja (skupina 2).
3.	Bologna (kasaška dirka): vsaka napoved je tvegana. V skupini X je potencialno najmočnejši Fillage. Luson (skupina 1) in Escort Adam (skupina 2) naj bi mu skušala preprečiti zmago.
4.	Neapelj (kasaška dirka): Iro Hito Pont (skupina X) velja za prvega favorita. Iz druge vrste bo štartal drugi favorit Luchino OM, medtem ko bi lahko Latoral (skupina 2) izkoristil ugodno štartno mesto.
5.	Padova (kasaška dirka): Levya (skupina 1) razpolaga z ostrim finišem, na katerega računa za zmago. V skupini X je Ipson ta čas v izredni formi, med favoriti pa je tudi Lesto (skupina 2).
6. Piza (galop): Savak (skupina X) bo skušal ponoviti nedavni uspeh na podobni dirki. Njegova najhujša antagonista naj bi bila Piz Nair (skupina 2) in Cordero (skupina 1).
Dirka tris
Naši favoriti: Luxor Star (št. 18), Jazzy Jen (23) in Idaho Or (1). Dodatek za siste-miste: Edio (6), Levandro RL (13), Felus-sov (19).
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	1	2
drugi	X
6.	—	prvi	X
drugi	1	2
Tone Božič žrtev prometne nesreče ne.
-JUBLJANA — V hudi Pr9^ibor j®
2rno, so bili ranjeni aja z , valci. Najhuje se je P0^° ticratna,va-plavalka Tanja Godina, veiTsl{a Pr rna rekorderka in jugoslo
‘ja	orvak*
Kunc in Ribaričeva	Pr siav»;
4ARIBOR - - Nova prvaka Lea Rib v smuku sta Mitja Kan oj, slaa 4.
Kunc zmagal	v	času	^ 0 4
Jovan po 0"38; 3. Bre ■gant 0"98.	0svojua,	sta
ded ženskami ie teknf°be tekl^rug° 1 Sovjetinja Froiova (o„g5 na d^jja
ov, (p. 0-72), 1 J- MP.fii.. I. Prvi favorit, paifi Jpntisk, l^ncl0' smukačica And,re]a £'62 za ^
osma z zaostankom
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Barcolana-Kontovel derbi kola
Jadranov turnir Igre pod košema
V Nabrežim 4. kolo
Kontovel ima na poti za napredovanje v D ligo še tri težja srečanja.in S1cer proti ekipam, ki zasedajo drugo ■fiesto na lestvici.
. Eno izmed teh bodo igrali že jutri ^jutraj, v gosteh pri Barcolani, katere kakovost postave je razvidna že iz ne-Jtaterih podatkov, saj razpolaga z naj-“oljšim napadom prvenstva (povpreč-fi° 96,6 točk na tekmo) inima za sabo Kar pet zaporednih zmag, v zadnjem Kolu celo na račun Santosa, ki je tako Prekinil serijo šestih zaporednih zmag. “arcolana je prav gotovo letošnje naj-Večje presenečenje, saj jo setavljajo skoraj v celot mladinci. V njej ne izstopajo posamezniki, temveč dobri izi-fii so sda skupinske igre, ki sloni na borbenosti in hitrosti vsakega igralca. Ekipo dopolnjujeta starejši center Bo-fieta in Gianfranco Carbonara, bivši borovec, ki igra dokaj spremenljivo. E o slabih predstavah nato zaigra od-fično. Na zadnji zadnji tekmi s Santosom je dosegel kar 30 točk. Značilnost ■fioštva je predvsem, da nikoli ne po-Pfisti, ne glede na izid tekme. Prav Zato je Romoljeva postava dosegla na-■zdatnejše zmage tega prvenstva '.‘14:71 z Libertasom, 105:76 s Sokolm, t08:77 z Radioguattrom in 110:66 s Ci-cibono).
, Kontovel je sicer na prvi tekmi do-Eazal svojo premoč in zadal nasprotnikom visok poraz (114:95), gostje pa so ■akrat nastopili okrnjeni. Civardi in °stali bodo morali uveljaviti svojo Ptemoč pod košema, s povratkom Cor-^aba Čuka pa bo to lažje. Trener Igor ^*eden je med tednom dobro pripravil voje fante, saj ej tekma zelo pomemb-Z zmago bi Kontovel povišal pred-kbst nad Barcolano in Santosom, ki bo a teden prost, kar na šest točk. To pa 1 gotovo psihološko ugodno vplivalo ?a igralce. V primeru spodrsljaja pa bi asledovalci obili novo motivacijo.
, Dokajšnjo pomoč bi Kontovelu lah-0 fiudila Cicibona, ki bo na domačih
tleh skušala presenetiti drugouvrščeno Stello Azzurro. Že v prvem delu prvenstva so plavi dokazali, da se lahko enakovredno borijo s to ekipo, saj je bila tekma precej časa izenačena. Trener Martini ima nekoliko težav s postavo, saj so nekateri igralci poškodovani ali zaposleni z drugimi obveznostmi. Vsekakor bo tudi zanimivo videti, če bo Stella Azzurra nastopila z vsemi igralci, saj sta bila na prejšnji tekmi odsotna standardna »beka« Žiberna in Girardini.
Cicibona bo morala napeti vse moči, da preseneti visokouvrščene nasprotnike, saj do konca prvenstva nujno potrebuje vsaj šest-osem točk, da se izogne nazadovanju.
Tekmi Bora Radenska in Sokola bosta verjetno manj zanimivi, toda dokaj težki. Nabrežinci imajo za sabo že deset zaporednih porazov, jutri pa bodo igrali doma proti močnemu Scogliettu. Igra gostov sloni na izkušenosti starejših igralcev, katerih moč temelji na moški obrambi in fizični premoči centrov, ki se uspešno premikajo pod košema. Scoglietto si je možnosti za boljšo uvrstitev zapravil zaradi nekaterih nepričakovanih porazov. Sokolove!, ki so se že v prvem delu prvenstva kljub porazu enakovredno borili s to ekipo (78:70), ne smejo popustiti, saj niso že »matematično« obsojeni na izpad. Do konca prvenstva manjka še osem tekem, potrebnih pa bi bilo vsaj šest zmag.
Borovci se bodo jutri srečali s Fin-cantierrijem, ki je eno izmed presenečenj tega prvenstva. Na prvi tekmi so borovci tesno (85:78), vendar zasluženo premagali tega nasprotnika, ki pa je zatem pridobil na samozavesti in pripravil marsikatero presenečenje, (zmagal je v gosteh s Santosom in Stello Azzurro). Nekajkrat pa je to moštvo igralo slabo in tudi visoko izgubljalo. Borovci, ki so z tesnim porazom s
Kontovelom in zmago nad Libertasom pridobili nekoliko samozavesti, računajo na nov uspeh. (V. Jogan)
Promocijska liga na Goriškem
Domovci jutri doma proti ekipi Gradeža
Domovci bodo jutri gostili močno peterko Gradeža, ki ima na skupni lestvici le dve točki več od naših. Brumnovi varovanci bodo hoteli prav gotovo vrniti milo za drago igralcem Gradeža, ki so jih v prvem srečanju na domačih tleh visoko premagali. Belo-rdeči so trenutno v dobri formi, saj so žal po dveh nerodnih porazih v prejšnjem kolu na tujem odpravili kar drugouvrščeno Albo iz Krmina. To jim je vsekakor vlilo novega elana za nadaljevanje prvenstva, ki se približuje zaključni fazi.
Jutri in v nedeljo bodo namreč odigrali že zadnje kolo povratnega dela prvenstva, nakar bo na sporedu še en krog srečanj, ki ga bo izdelala federacija na podlagi trenutne uvrstitve na skupni lestvici.
Srečanje med Domom Gometal in Gradom bo na sporedu jutri ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Sicer čaka domovce naporno obdobje. Že v ponedeljek, 25. t. m., ob
19.45	bodo namreč nadoknadili zaostalo srečanje proti Polisontini. (af)
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	6. kolu A skupine 1. divizije bo drevi ob 19.30 v Dolini derbi med Bregom Adriatherm A in ekipo Lavorato-ri del Porto. V tej skupini bo Breg Adriatherm B igral v nedeljo proti Ama-tori Basket.
V	B skupini bo drevi ob 20.30 Polet igral proti ekipi Plumbers, Prosek pa bo zaposlen jutri doma GS Trieste.
V	nedeljo bo v Nabrežini 4. kolo Jadranovega turnirja Igre pod košema za letnike 1981 in mlajše.
V	A skupini, ki šteje pet ek.ip, bo na vrsti regularno 4. kolo, v B skupini, v kateri so štiri moštva, bo na sporedu 1. povratno kolo.
V	Nabrežini se torej v nedeljo obeta pravi »košarkarski živžav« in pričakovati je tudi borbena srečanja.
SPORED 4. KOLA 14.00: Kontovel - Sokol 15.00: Bor B - Polet A 16.00: Polet B - Sežana 17.00: Breg - Divača Bor A prost
Vse tekme bodo v nabrežinski telovadnici.
ZAČASNI LESTVICI SKUPINA A
Bor A, Divača in Sežana 4; Breg in Polet B 0.
SKUPINA B
Kontovel 6: Sokol 4; Polet A 2; Bor B 0.
Skupni trening za letnike 1976
V ponedeljek, 25. t. m., bo v Dolini ob 16.30 prvi skupni trening za košarkarje letnikov 1976, ki se pripravljajo na tradicionalni turnir starejših pionirjev Slovenije v okviru Pionirskega festivala za pokal Mars (prej pokal Sumi).
Skupni trening bo vodil Peter Brumen. Ekipa pa bo nastopila pod imenom Breg, ker je največje število igralcev iz tega kluba.
NA GORIŠKEM 1. ŽENSKA DIVIZIJA
2 %ralke Soče CDR so izgubile četrtič ®Poredoma, medtem ko je 01ympia ■■lagala in ima zdaj enako število točk I ■ Sovodenjke. Na vrhu lestvice je po-•■•Kj ostal nespremenjen.
0EYMPIA - SVAG CAPRIVA	3:1
05:12, 12:15, 15:7, 15:13)
j, DLVMPIA: Bevilacgua, Bratina, Brisco, ' Dorsi, H. Corsi, Zotti, Fisher, De Biasi. ■ek Pi sta se zavec*ali pomembnosti v.jClfie, saj sta imeli na lestvici enako šte-o točk. Domačinkam je uspelo po dve-iJ1611! boju zmagati. Igra je bila borbe-jj: a tudi precej živčna, tako da sta obe j^.Pi zagrešili precej neobičajnih napak, i ade igralke 01ympie so se še zlasti o-S2ale v odločilnem četrtem setu. Naj n e-imo, da da je Viviana Zotti kljub Kodbi igrala zelo dobro. (EZA)
I3RIDI 9. KOLA: Lib. Villesse - Farra Soča CDR - Alloys Italia 0:3, 01ym-' Svag Capriva 3:1, Lib. Cormons -^Urra 0:3, S. Luigi - Corridoni 3:1.
‘Mlr^TVlCA: S. Luigi 16, Azzurra 14, .Ys in Šanson 12, Farra in Lib. Villes-chj . Soča CDR in 01ympia 6, Acli Ron-C0 'P Svag Capriva 4, Lib. Cormons 2, ■■■doni 0.
. Po ,
1. MOŠKA DIVIZIJA
o Pe*-ein se*;u igre so si igralci Naše-tlejPtaPora zapravili zmago na domačih jft tjP/pti Gradu, 01ympia pa je zmagala fifiitela praporovce na razpredelnici.
2:3 JDl 6- KOLA: Naš prapor - Grado V^Vmpia - Cormons 3:1, Corridoni -Vi>chi 0:3, Intrepida - Torriana 3:1. . a' je Fincantieri.
8. Kj^.TVICA: Acli Ronchi 10, Intrepida Prapor, 01ympia, Fincantieri in C(w0 6' Torriana 4, Corridoni in Lib. Sat;,0118 0. 01ympia in Acli iz Ronk a tekmo manj.
MLADINCI
V>A -
PRAPOR TEKNOPROGRES 0:3 . Okadiš. 13:15)
H $»,,• PkA Pintar, Hlede, Dornik, Pov-t Va t11, Klania.
PKAPOR: Brisco, Gravner, Uršič, ln' Koršič, Korečič, Devetak, Ma-
h" sWiV .P°vratnem slovenskem derbiju da 1!. igralci Val prapora, tokrat sicer ?Pje ’ Prepustili nasprotniku seta. Sre-aju, s ! kilo na visokem tehničnem ni-(JEtiu j sta obe ekipi nastopili v znatno . leja ^ Postavah. Opaziti je bilo, da je t i že rVens*:vu kar zadeva pokrajinski AtesgT86 odločeno (šesterka Teknop-1) i'fio bo naifireč zastopala goriško po-
c^fiednealind®želnT sklePneifi ,delu' ki
J Kun ‘J0. 3. in 10. marca v telovadm-v rne9a doma v Gorici) in da se o« 0^en^OS*edniik kolih igra vse bolj ,.v0jiU u lcot srcer. Gostje so prvi set nrez večjih težav, v drugem in (j^rtvoJA srrl0 kili priča agresivnejši in (J*) So ;	igri obeh šesterk. Doma-
(. '4tr2jv| k v tretjem tudi možnost, da v11' l3:jn Se,;i saj so že vodili z rezultata ^0PUsfi'^endar v ključnih trenutkih *aslu* ’n tako so igralci Val prapo-T ^ID^ ° slavili- (mar)
Uft‘aCo KOLA: S. Luigi - Mossa 3:0, ' tatrepida 3:0.
IZIDA 17. KOLA: 01ympia - Val Tek-noprogres 0:3, Torriana - Turriaco 3:1.
LESTVICA: OK Val Teknoprogres 28, Acli Ronchi 22, 01ympia 20, S. Luigi 16, Torriana 14, Turriaco 10, Fincantieri in Mossa 8, Intrepida 0.
DEKLICE
SKUPINA A
Soča je spet osvojila točki in je še vedno v boju za prva mesta.
IZIDA 5. KOLA: Capriva - Staranzano 0:3, Soča Čerimpex - Šale Sicilia 3:0.
LESTVICA: Staranzano 8, Soča in Acli Ronchi 6, Farra in Capriva 2, Šale Sicilia 0.
SKUPINA B
Sovodnje so že petič zaporedno izgubile. Na vrhu lestvice ostajajo tri ekipe in je zato boj v tej skupini zelo izenačen.
IZIDI 5. KOLA: S. Luigi - Sovodnje 3:0, Villacher Bier - Soteco Torriana 3:0.
LESTVICA: Soteco Torriana 8, Grado in Intrepida 6, S. Luigi in Villacher Bier 4, Sovodnje 0. Grado in Intrepida imata tekmo manj.
NARAŠČAJNICE
SKUPINA A
V tem kolu so slovenske predstavnice Doma Robo počivale.
IZIDI 6. KOLA: Sagrado - Villesse 2:0, Intrepida - Romans 2:0, Acli Ronchi A,-Staranzano 1:2.
LESTVICA: Sagrado 10, Staranzano 8, Acli Ronchi A in Intrepida B 6, Romans in Villesse 4, Dom Robo 0.
SKUPINA B
SOČA SCAME - INTREPIDA A 2:0
(15:0, 15:2)
SOČA SCAME: M. in E. Černič, Pel-legrin, Devetak, Florenin, Volk.
Naša šesterka je tokrat zmagala v bornih 24 minutah igre. Sočanke so zelo dobro servirale. V obrambi so bile zelo pazljive in tudi v napadu so se izkazale. Odločilna tekma za osvojitev prvega mesta bo v sredo, ko bodo Sočanke nastopile proti vodilni Azzurri, ki ima na skupni lestvici le dve točki več. (S. P.)
IZIDA 6. KOLA: Intrepida A - Fresco Discount 0:2, S. Luigi - Acli Ronchi B 2:0. Počivala je Azzurra.
LESTVICA: Azzurra 10, Soča Scame 8, Fresco Discount in S. Luigi 6, Intrepida A in Mossa 4, Acli Ronchi B 0. Soča in Mossa imata tekmo manj.
NARAŠČAJNIKI
Začelo se je tudi to prvenstvo, v katerem nastopa šest ekip. Od slovenskih predstavnikov nastopata Valprapor in Soča. V prvem kolu sta obe šesterki odpravili svoje nasprotnike.
IZIDI 1. KOLA: Soča - Caldini 2:0, Valprapor - Acli Ronchi 2:0, Torriana - VB Udine 0:2.
LESTVICA: Valprapor, VBU in Soča 2, Acli Ronchi, Caldini in Torriana 0.
UNDER13 ŽENSKE
Tudi to prvenstvo, v katerem nastopa 12 ekip (od naših le Dom Robo), je že v teku.
SKUPINA A
IZIDI 1. KOLA: Mossa - Dom Robo 2:0, Moraro - Lib. Cormons 2:0, Lib. Gorizia -Torriana 2:0.
IZID 2. KOLA: Dom Robo - Lib. Gorizia 2:0.
LESTVICA: Mossa, Dom Robo, Moraro in Lib. Gorizia 2, Lib. Cormons in Torriana 0.
DEČKI
VAL PRAPOR TEKNOPROGRES-
RANGERS SPORTS	3:0
(15:3, 15:8, 15:11)
VAL PRAPOR: Paoletti, Marega, Gravner, Maraž, Devetak, Korečič.
Naši so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, saj ekipo pestijo bolezni in poškodbe, a zmaga ni bila nikdar v dvomu. To je bilo predzadnje srečanje letošnjega prvenstva. Sedaj čaka valovce še zadnje zaostalo srečanje proti ekipi Pallavolo TS. (Brisco)
TURNIR CORAG
V nedeljo 3. marca bo na sporedu finalno srečanje za letošnjo lovoriko, do katerega sta se prebili ekipi Staranzana in Sagrada, ki sta se v polfinalu otresli Soče Sobema in Azzurre. Pred finalnim dvobojem bo na sporedu tudi srečanje za tretje in četrto mesto. Srečanja se bodo odvijala v telovadnici srednje šole v Šta-rancanu. (MJ)
NA TRŽAŠKEM 2. ŽENSKA DIVIZIJA
BOR FRIULEKPORT - PREVENIRE 0:3
(4:15, 14:16, 1:15)
BOR FRIULEKPORT: Mamolo, Fischer, Pincin, Tersar, Orlič, Mercandel.
Tudi v povratni tekmi so borovke gladko izgubile s Prevenirejem. Tokrat so povrhu igrale v zelo okrnjeni postavi,
tako da je bil poraz proti objektivno boljšemu nasprotniku neizbežen. Gledano v tej luči je 14. osvojenih točk v drugem nisu že uspeh, pa čeprav so si borovke v tem delu tekme zapravile vodstvo s 14:9.
NARAŠČAJNIKI
BOR - SLOGA	0:2 (5:15, 2:15)
BOR: Furlanič, Babič, Čuk, Nadljišek, Pertot, Pieri, Talotti, Pussini, Balbi, Mau-ri.
SLOGA: Kralj, Marc, Antonič, Volčič, Micalessi, Vidali, Germani, Čuk.
Z derbijem se je končal prvi krog prvenstva naraščajnikov, ki se ga na tržaškem udeležujejo samo tri ekipe. Že sedaj je jasno, da Slogi naslov pokrajinskega prvaka ne more uiti, kajti ekipi Bora in Pallavolo Trieste sestavljajo v bistvu skoraj sami začetniki.
Tudi derbi je potekal v znamenju premoči slogašev, čjeprav so se jim botovci požrtvovalno upirali in so v prvem nisu celo vodili s 5:4. Največja razlika med ekipama je bila v servisu, še bolj pa v sprejemu servisa. V polju so si oboji prizadevali izpeljati napad po treh dotikih, pri mreži pa je z že močnimi udarci izstopal zlasti slogaš Aljoša Kralj.
DEKLICE
VIRTUS - BREG	3:1
(15:13, 9:15, 15:8, 15:11)
BREG: Kosmač, Bandi, Laurica, Mauri, Pettirosso, Martina in Federica Sancin, Metlika, Coslevaz.
Brežanke so odigrale precej dobro tekmo. Čeprav je bil nasprotnik objektivno močnejši, so se dobro branile in uspele graditi učinkovite napade. Negativni točki sta bila sprejem sicer ostrega servisa in obramba v polju.
Dekleta so odigrala najbolje prvi set, ko so" skozi ves niz zasledovala nasprotnice in dokazala veliko borbenost. Onemogočila so tudi tri zaključne žoge, na žalost pa so zaradi padca koncentracije izgubila set z minimalno razliko. Z borbeno igro so Brežanke nadaljevale tudi v drugem setu in ga z lahkoto osvojile. Odtlej pa je začel nivo njihove igre začel padati. Nasprotnice so izkoristile nezbranost Brežank in z organizirano igro uspele zmagati. (Ota)
obvestila
SK DEVIN
organizira avtobusni izlet v nedeljo, 3. marca, v Ravascletto - Zoncolan ob priliki zamejskih športnih iger. Tel. na št. 200236 ali 220423.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 3. marca, ob priliki Zimskih športnih iger avtobusni izlet v Ravascletto. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, s Proseka ob 6.10, iz Križa ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.25. Vpisovanje za izlet in tekmo na sedežu kluba v ponedeljek in sredo od 19. do 20. ure. Za informacije tel. na št. 212859, 299573 in 226271. TPK SIRENA
sporoča, da bo 14. občni zbor jutri, 23. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32. Dnevni red: 1. otvoritev in imenovanje predsednika občnega zbora, 2 poročila, 3. imenovanje volilne komisije, 4. vo-letve in 5. razno.
Val Prapor Teknoprogres prvak
VAL PRAPOR TEKNOPROGRES -
TORRIANA	3:0
(15:9, 15:10, 15:10)
VAL PRAPOR: Devetak, Gravner, Maraž, Koršič, Brisco, Florenin, Sfiligoj, Uršič.
V predzadnjem nastopu pokrajinskega prvenstva mladincev so si igralci Val Prapora Teknoprogres zagotovili 1. mesto na skupni lestvici. Naši fantje imajo namreč kar 4 točke naskoka pred drugouvrščeno ekipo iz Ronk, do konca prvenstva pa manjka le še kolo. Po uspehu nad 01ympio, tudi zmaga proti Torriani je bila za naše le formalnost. Zamojevi varovanci so tudi tokrat nastopili v okrnjeni postavi, vendar o zmagovalcu ni bilo nikdar dvoma. Trener je poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Pohvaliti je treba solidnega Brisca, ki je dobro zamenjal odsotnega Paolettija. Po težji poškodbi gležnja je dobro zaigral tudi najmlajši igralec na terenu, Boris Sfiligoj, član goriške 01ympie, ki je na enoletnem posojilu pri ekipi Val Prapora.
Sedaj čaka odbornike Val Prapora naporno delo, saj jim je federacija dodelila organizacijo končnice deželnega prvenstva, ki bo v nedeljo, 3. in 10. marca v telovadnici Kulturnega doma
v Gorici. Uspeh v pokrajinskem prvenstvu mladincev z ekipo, ki jo v glavnem sestavljajo igralci rojeni v letu 1975 (ti uspešno nastopajo tudi v prvenstvu naraščajnikov) z izjemo Uršiča in Koršiča je za celotni klub veliko zadoščenje, saj sta v začetku prvenstva bila favorita za končno zmago 01ym-
pia in Ronchi. Posebna pohvala gre tudi trenerju Zamoju in sodelavcema Makucu in Corvi. Omenjena zlata trojica namreč še ni okusila v letošnjem prvenstvu in to kar v dveh kategorijah grenkobe poraza. (Look)
Na sliki (Foto Pavšič): mladinska postava Val Prapora Teknoprogres.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
dnevnik
petek, 22. februarja 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Medtem ko Gorbačov postaja vedno bolj ujetnik vojaško-industrijskega lobija
Partijski aparat je že pričel rušiti predsednika Ruske federacije Jelcina
Predsednik Jelcin med obiskom v nekem obratu v Peres-lavl-Zaleskemu	(Telefoto AP)
MOSKVA — Sovjetski partijski aparat je prešel v odločno ofenzivo proti predsedniku Ruske federacije Borisu Jelcinu. Na včerajšnjem zasedanju obeh domov ruskega parlamenta je skupina šestih poslancev prebrala dokument, v katerem so izrekli težke sodbe na račun Jelcina, ki naj bi rušil Sovjetsko zvezo in tudi Rusko federacijo. Odločno so obsodili njegov televizijski poseg 19. februarja, ko je zahteval odstop Mihaila Gorbačova in predlagal, da bi vodstvo države prevzel kolektivni zvezni svet. Podpisniki so obenem zahtevali izredno zasedanje ruskega parlamenta, na katerem bi izrekli nezaupnico Borisu Jelcinu.
Po vsem sodeč se je partijski aparat zbal popularnosti Borisa Jelcina, ki si jo je v teh letih pridobil kot brezkopromisni politik, ki nima dlak na jeziku. Dokler je Jelcin v bistvu Gorbačovu le očital neodločnost in počasnost pri izvajanju perestrojke, se aparat ni menil za take populistične napade, bili so mu celo dobrodošli, ker so v bistvu rušili Gorbačovove napore. Ko pa je Gorbačov po sili razmer postal neke vrste ujetnik in-dustrijsko-vojaškega lobija in so ga drug za drugim začeli zapuščati vsi njegovi najožji sodelav-
ci, se je partijski aparat postavil v bran »svojega« Mihaila Gorbačova.
Nedvomno ni vsega kriv sovjetski partijski in državni voditelj, dobršen del krivde za neuspeh perestrojke ima predvsem partijski aparat, ki jo je vsestransko oviral, ker se je zbal za svojo vlogo in privilegije. Pri tem so krepko pomagali Jelcinovi populisti, ki so s svojimi demokratičnimi idejami pognali strah v kosti sovjetskim partijskim birokratom. Ob popolnem neuspehu gospodarske perestrojke pa je treba omeniti, da tako Gorbačov kot partija nista razumela narodnega preporoda, ki je zavel tako v Pribaltiku kot v Zakavkazju. Gorbačov je še vedno prepričan, da bo te centrifugalne težnje preprečil z Rdečo armado, ki je zaradi izgube Vzhodne Evrope do skrajnosti frustrirana. Taka nasilna politika je lani povzročila v Sovjetski zvezi smrt 713 civilistov in 82 pripadnikov vojske in vojaških sil notranjega ministrstva. Ta težki davek pa ni pomiril upornih republik. Še več, včeraj je Gruzija jasno poudarila, naj si Kremelj ne domišlja, da bo uporabil podobne metode kot v Pribaltiku, ker tu ne bo dobil samozvanih »odborov narodne rešitve«, ker tudi negruzijski prišleki podpirajo gruzijsko samostojnost.
V nesreči čilskega boeinga 22 mrtvih
SANTIAGO — V letalski nesreči čilskega boeinga Bae 116, ki je s 75 osebami na krovu v sredo strmoglavil v ledene vode Pacifiškega oceana, je po dokončnih podatkih umrlo 22 oseb. Do nesreče je prišlo na letališču Guardiamarina Zanartu v bližini najjužnejšega mesta na Zemlji Puerto Williams.
Do nesreče je prišlo med pristajanjem, ko se letalo zaradi mokre pristajalne steze ni moglo zaustaviti in je padlo v morje v Kanalu Beagle pred Antarktiko. Glasnik čilskega vojaškega letalstva je povedal, da so žrtve - 19 Američanov, 2 Iračana in 1 Kanadčan -umrle zaradi podhladitve v izredno hladni morski vodi. Zanimivo je tudi, da je med preživelimi le 17 ranjenih. Letalo je prihajalo iz Arenasa, 2.000 km južno od čilske prestolnice.
V Eisachtalu plaz zasul nemška turista
COURMAVEUR — Reševalne ekipe so včeraj pod snežnim plazom pri Co-urmayeurju našli truplo 28-letnega Maurizia Astionija iz Genove, enega od dvanajstih nesrečnih smučarjev, ki jih je v nedeljo zasul plaz, ki se je utrgal s pobočja Mont Blanca in zasul smučišče Pavillon. Pod snežno gmoto so zdaj še trije smučarji, njihova trupla pa išče približno 170 reševalcev, katerim pomagajo tudi lavinski psi.
Snežni plaz pa je včeraj na pobočjih ob Dolini Eisach na Južnem Tirolskem zasul dva starejša nemška smučarja, ki sta se podala na turno smučanje. Toda na srečo je bil eden od smučarjev povsem ob robu plaza, drugi pa se je s »plavanjem« uspel zadržati na površini snežne gmote.
Precej pogoste okvare japonskih nukleark
TOKIO — V Kašivazakiju na Japonskem je prišlo do nove okvare na jedrski elektrarni, kjer je padec pritiska v ceveh za olje za mazanje blokiral delovanje enega od reaktorjev, ki je začel delovati komaj pred nekaj meseci. Vest o okvari je sporočila družba »Tokyo Electric«, ki upravlja s to najmodernejšo med 38 japonskimi jedrskimi centralami. »Radioaktivnega sevanja pri okvari ni bilo,« je kratko sporočilo vodstvo družbe.
Okvara v Kašivazakiju pa je le zadnja v seriji okvar v japonskih jedrskih centralah. Pred štirinajstimi dnevi je do najhujše okvare v zgodovini japonskih JE prišlo v Mihami, približno 300 km od Kašivazakija. Tam so počile cevi za vodo, ki je služila za ohlajevanje reaktorjev. Po prvih rezultatih iz preiskave je do okvare prišlo zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, pri nesreči pa je izteklo približno 20 ton vode, prišlo pa je tudi do radioaktivnega sevanja. »Nivo radioaktivnosti pa ni bil nevaren za prebivalstvo,« so hiteli takoj zatrjevati odgovorni v Mihami.
Do stalnih okvar v jedrskih elektrarnah prihaja ravno v trenutku, ko skušajo japonska vlada in odgovorni za ambiciozni japonski jedrski program storiti vse, da bi pomirili javno mnenje. Zato so sprejeli tudi stroge varnostne ukrepe, po katerih je predvidena zaustavitev delovanja reaktorjev takoj, ko radioaktivnost zaradi kakršnega koli razloga že minimalno preseže standardne mere.
Podkonzula še iščejo
Po tednu dni še vedno Iščejo sovjetskega podkonzula Sergeja IlanorovaJ^ njegovo ženo Valentino, ki sta izginila v Genovi	(Telefoto
Dragulji, ki to niso
Dragulji, ki jih te dni razstavljajo v Milanu, marsikateri obiskovalki vzamejo sapo. V resnici pa gre za plastične ponaredke že itak sintetičnega nakita, ki so ga nekatere znane filmske igralke razkazovale na sceni	(Telefoto AP)
Pri Neaplju odkrili nove nevarne odpade
NEAPELJ — V okolici Neaplja so karabinjerji zaprli dva druga odpada, za tretjega pa je v teku preiskava. O podobnih inšpekcijah smo že poročali, včeraj pa so karabinjerji zasledili črno odlagališče, kjer so odvrgli in deloma zakopali na desetine zabojev starih zdravil. Odlagališče leži ob vznožju Vezuva in meri dobrih dva tisoč kvadratnih metrov. Tudi v tem primeru gre za zasebno lastnino, brezvestni lastnik pa je že za zapahi. Poostreno nadzorstvo nad črnimi odlagališči je očitno že obrodilo sadove, saj je v zaporu končalo že sedem ljudi.
Drugo črno odlagališče so neapeljski karabinjerji odkrili južno od mesta, na območju, ki ga poznajo kot Piana sant'A-nastasia. To odkitje pa je neposredno povezano z nesrečo, ki se je prejšnji teden pripetila avtoprevozniku Mariu Tamburri-nu. Mladenič je iz neke kemične tovarne pri Cuneu odvažal industrijske odadke, med vožnjo pa mu je postalo slabo, tako da je moral v bolnico. Zdravniki se borijo za njegovo življenje, skoraj gotovo pa bo deloma izgubil vid. Tamburrino je namreč med vožnjo vdihaval izredno strupene pline, ki so se sprostili iz slabo zavarovane odpadne embalaže. Nevarni tovor bi moral Tamburrino odvreči prav na odlagališču pri SantaAnasta-sii.
Cene tajskih maserk previsoke za Francoz?
**	cteflO
PARIZ — Sodniki iz Liona si bodo prihodnje dni p0^ belili glavo, saj so nekateri obiskovalci maserskih salono ^vj. javili prekrške, ki jih ni, oziroma so, vendar je treba še uy ti, če so kaznivi ali ne. Lepa kaša torej.	nosi®'
V Lionu obstajata dva maserska salona, v katerih s°.z®g ®3' ne izključno tajske lepotičke, ki pa so sicer tudi P° .^va, s° serke. Z razliko od tolikih drugih tovrstnih krajev uzi ^e-omenjene maserke spodobno oblečene in zapete do vra ^bj5. cializirane pa so v masiranju hrbtenice, tilnika in yra un jase kovalci pravijo, da so njihove roke tako rekoč čudežne 1 gj®! že po nekaj obiskih čuti olajšanje bolečin in otopelost^ ^s0. »prekršek«, ki naj bi ga brhka dekleta zakrivila, so Pre,f siova'' Ijene cene za masažo, in sicer od 150 do 220 tisoč lir. ^ yen<^r ci so upravitelje salona prijavili predvsem zaradi ceI}elj,o k*1 tudi s prišepnjeno pripombo, da bi za tako ceno lan deležni še kakšne »ekstra« usluge.	vs®?9
Ovadbe so se vrstile, tako da je posegla policlla_0to'n!11 vajeni policisti pa so ostali krepko razočarani, ko so ug sira in da se v tajskih salonih samo in izključno terapevtsko m raje nič več. Zadrega je bila tolikšna, da je policija vso zau prepustila sodnikom.	_^
Jugoslovanska kriza se odraža tudi v njeni zunanji politiki
Tudi zunanja politika Jugoslavije doživlja precejšnje novosti, v bodoče pa bo teh zagotovo še več. Proces v smeri ustvarjanja skupnosti držav je kajpak že zajel tudi zunanjo politiko in terja od nje novo organizacijo in nove pristope. Vemo, da je Markovič pripravil poseben program o tem, kako naj bi Jugoslavija preživela to predhodno obdobje (med federacijo in skupnostjo držav) zunanjo politiko pa je nekoliko prezrl, bržčas izhajajoč iz stališča, da prav pri obravnavi mednarodnih vprašanj ne kaže hiteti.
Toda vse bolj je očitno, da tudi ni več koraka nazaj in da se bo treba kar odločneje prilagajati. Anomalija je že pri tem, kako so posamezne republike prisotne v beograjskem državnem sekretariatu za zunanje zadeve, kjer je skupaj okrog 2250 delavcev, od katerih je nekaj nad 50 odstotkov Srbov, Črno goro zastopa 8,5 odstotka uslužbencev, Hrvatsko 12,5 odstotka, Bosno in Hercegovino 10,5 odstotka, Makedonijo 7 odstotkov, Slovenijo pa komaj 4 odstotki. Res pa je, da imajo Srbi 14 veleposlanikov, Hrvatska jih ima 12, Slovenija pa 11, se pravi, da je na tej ravni v jugoslovanski zunanji politiki kadrovsko kar dobro predstavljena.
Seveda pa se zunanja politika ne pozna samo po veleposlanikih. Jugoslavija še nekako vodi svoje »zunanje zadeve«, na dlani pa je, da jih vodi zmeraj slabše; razumljivo je, da na to vplivajo notranje razmere v tej državi, procesi, ki so kar pošteno zapleteni. Pot v uveljavljanje demokratičnih izhodišč in pluralnih pogledov
na tem področju ni postlana z rožami. Zadnji takorekoč neuspeh jugoslovanske zunanje politike je bil sestanek zunanjih ministrov 15 držav, članic neuvrščenih, ki so ga imeli pred dnevi v Beogradu v zvezi s krizo v Perzijskem zalivu,-srečanje v bistvu ni rodilo sadov, saj na koncu niso bili sposobni objaviti niti skromnega sklepnega poročila.
Seveda ni za vse kriva zunanja politika, vendar pri marsikaterem vprašanju je njena prodornost prepričljivost, neglede na razmere, ki so v deželi, lahko zelo pomembna,- toda ne, prav ob obletnici, ko je Jugoslavija lani vložila uradno prošnjo za sprejem v Svet Evrope, so jo letos preprosto izločili iz seznama prosilcev, češ, da njena tako rekoč vsezvezna raven žal še ni ubrala poti demokracije, resnično pluralnih volitev, tržnega gospodarstva in priznanja človekovih pravic, kakor sta potrdila te dni v Beogradu, kjer sta bila na obisku, najvišja predstavnika te ustanove, Ordonez in Lalumierjeva.
Stvari niso enostavne. Jugoslovanska zunanja politika je sredi struge. Posamezne republi-
ke terjajo bolj meritorno vlogo, zahtevajo, da bi postale resnično subjekt, v »konfederalnem predlogu«, ki sta ga pred dnevi sestavili Slovenija in Hrvatska pa je že tudi dokaj natanko rečeno, da si bosta prizadevali za »svoja« )ali pa tudi »skupna«, vendar na temelju dogovora diplomatska in konzularna predstavništva, za informativna in trgovinska zastopstva ter za svoje turistične agencije v tujini.
Brez dvoma je Slovenija, kakor priznavajo tako v državnem sekretariatu, kakor tudi sredstva obveščanja, najbolj hitra in aktivna v obli-* kovanju pogojev za »svojo« zunanjo politiko. Vemo, da je, med drugim, odprla svoje predstavništvo v Bruslju, medtem ko je Hrvatska ustanovila svojega na Dunaju. Korak naprej pa je storila tudi jugoslovanska zunanja politika s tem, da je za zadnje zasedanje Konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki je bila v Parizu, sestavila delegacijo, v kateri so bili tudi predstavniki republik. Kajpak gre v zadnjem času pozornost temu, kako imajo urejeno zunanjo politiko države, ki so nekako sodobno konfeferal-
y0
kakršna naj bi bila Jugoslavija, pene države zadružile, pa spet zdruz gorite' Tako je nedvomno, da so tako rekoč ptild alni« elementi navzoči v zunanji pp-nčije, Švice, Belgije, pa tudi Avstri/e- VI,jS' r je Kanada, katera diplomatska Pre a!jieZfll so »dolžna« upoštevati poglede P° njj po delov te države. V jugoslovanski z ki pa je v zdajšnjem prehodnem o sp0! ' sko kriza. Znani so nekateri kadro 0dkr‘ m prišli na dan pred dnevi, ko je ?'‘redsta,' asnjeno, da jugoslovanksi zunanJ!t:po s'® i preprosto ne morejo več to^ma<!!vn0 k°l pozitivno kar je skrajno negati -	^
mer Kosova.	mu,<oI!!o-
Jugoslovanska zunanja pohbkci	, gun, n
'ugaja spremembam in novim P . a^0 op,T ' i spoznanjem se mestoma še n jnaf°d =e a zavest, da bo treba fakoreko	fak0
lose utemeljiti drugače, le pr° njibJ5 zj primer sliši o ideji, da bi v ffSe, u imeli v prihodnje nekakJn	[erias ^
ere naj bi posamezne rePub„‘u Vprašon, kI je poglede in stališča o ^"^epu^tri-iati pa je zlasti, na primer, , ,e(. bolj ^.ze-•ako rekoč ob meji, morale še daleč ^ ^
ro kakor dosedaj obrav"akV 1^1 ^'^in-i probleme z državami, s k n0 manl u vprašanji so kajpak Prve
MIRO