Na tržaškem nabrežju bo do nedelje zasidrana vojaška ladja San Marco Ob vhodu v Gorico r novo začasno krožišče /^17 Sebastian Pelan bo kandidiral za zajamčeni mandat italijanske manjšine v slovenskem parlamentu 4 Primorski ČETRTEK, 21. AVGUSTA 2008 Št. 198 (19.288) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Zakone je treba vedno izvajati Danjel Radetič »Zakone je vedno treba izvajati.« S temi besedami je včeraj nova goriška prefektka Maria Augusta Marrosu odgovorila na vprašanje o izvajanju zaščite v goriški pokrajini. Poudarila je, da bo pozorna do vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost, sploh pa je prepričana tudi v potrebo po čezmejnem sodelovanju. Za izvajanje zaščitnih norm se je odločno zavzemal tudi predhodnik Marrosujeve, zdaj že bivši prefekt Roberto De Lorenzo, ki se je v prejšnjih dneh poslovil tudi od številnih predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Drug za drugim so se mu goriški Slovenci zahvalili za pozornost, ki jo je izkazal do manjšinskih tematik, hkrati pa so izrazili željo, da bi na prefekturi tudi v prihodnosti imeli tako dovzetne sogovornike. Marrosujeva je takoj po včerajšnjem vstopu v službo potrdila, da namerava nadaljevati po poti, ki jo je začrtal De Lorenzo. Prizadevala si bo torej za izvajanje zaščite, saj goriško večkulturnost ceni in dobro pozna. Leta 1983 je bila namreč imenovana za vodjo kabineta goriške prefekture in je kot prva ženska v Italiji opravljala to funkcijo, zatem je od aprila leta 2006 zasedala mesto predsednice goriške komisije za priznavanje statusa pribežnika. Na goriško pokrajino jo ob tem veže tudi žalostno poglavje družinske zgodovine; njen stric je padel v prvi svetovni vojni med Martinščino in Vrhom. Zanjo so zato tribar-vne luči na Sabotinu simbol, ki ne žali nikogar, pač pa spominja na padle vojake in opominja na grozote vojne. madrid - Nesreča letala nizkocenovne družbe Spainair pri poskusu vzleta V gorečem letalu umrlo več kot 150 ljudi Ogenj se je z levega motorja razširil na celo letalo gorica - Maria Augusta Marrosu nasledila De Lorenza Prvič prefektka 55-letna prefektka je v zadnjih dveh letih predsedovala komisiji za priznavanje statusa pribežnika Nova goriška prefektka Maria Augusta Marrosu se je včeraj med obiskom kasarne v Tržaški ulici vpisala v častno knjigo 13. karabinjerskega regimenta bumbaca GORICA - V svojo novo pisarno v palači Torriani v Gorici je včeraj vstopila Maria Augusta Marrosu, nova goriška prefektka, ki je včeraj uradno prevzela mesto Roberta De Lorenza. Marrosuva ima za sabo 30-letno kariero v raznih italijanskih mestih, dobro pa pozna tudi goriški prostor. Prepričana je v potrebo po čezmejnem sodelovanju, na področju izvajanja zaščite pa je zagotovila, da bo nadaljevala po začrtani poti. Na 17. strani MADRID - Na madridskem letališču Barajas se je ob včeraj zgodaj popoldne pri vzletu letala tipa MD-82 zgodila huda nesreča, ki je po zadnjih, še neuradnih, podatkih zahtevala 151 žrtev, 20 oseb pa naj bi bilo poškodovanih, od tega večina zelo hudo, glede dveh pa ni točnejših podatkov. Vzrok nesreče naj bi bila tehnična okvara, zaradi katere je zagorel motor. Letalo s 164 potniki in devetimi člani posadke, sicer namenjeno v Las Palmas na Kanarskih otokih, je po pisanju lokalnih medijev že drugič poskušalo vzleteti z vzletne steze na četrtem terminalu, a je tik po vzletu zagorel levi motor, zato je pilot zavil z vzletne steze, pri tem pa je ogenj zajel celo letalo. Na 3. strani V Trstu velik povišek davka na smeti Na 5. strani Grški bizantinski zbor v tržaški vili Sartorio Na 7. strani Odsek Rebrnice: zamuda in poplave Na 18. strani Avgust Černigoj bi v kratkem slavil 110 let Na 22. strani ženeva - Zahteva po rešitvi vprašanja dvojezičnih tabel Odbor ZN kritiziral Avstrijo zaradi manjšinske politike ŽENEVA - Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije se je v ponedeljek predstavljenem poročilu o Avstriji med drugim kritično izrazil o vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Odbor ZN v poročilu Avstrijo poziva, naj pospeši proces "ustrezne uresničitve" odločbe ustavnega sodišča iz leta 2001 glede dvojezičnih napisov na Koroškem. V odzivu na poročilo je včeraj predstavnik koroških Slovencev Rudi Vouk zapisal, da poročilo ponovno potrjuje, da je avstrijska manjšinska politika pod budnim mednarodnim nadzorom. Na 4. strani 21 19 Sobota, 23. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Povratek Rusije kot velike politične sile Jo2e Pirjevec_ Ko sem pred štirinajstimi dnevi odhajal iz Vladivostoka, je prijatelj v naši skupini bežno omenil, da je na telefonček dobil novico o vojnih dogodkih v Zakavkazju. Ker sem bil preveč angažiran v bitki za oddajo prtljage na letališču, sporočilu nisem odmeril velike pozornosti, misleč da gre samo za obmejno prasko na tistem nemirnem področju. Naslednji teden sem bil tako zavzet v odkrivanju Kamčatke, da še televizije nisem prižgal. Kaj reči o tem ogromnem polotoku, kjer nastaja dan? Gre za deželo, ki je tri-četrt leta vklenjena v sneg in led in je primerna za turizem samo julija in avgusta. Ker se tu dotikata tihooceanska in evroazijska tektonska plošča, ima Kamčatka na desetine vulkanov, gejzirov in drugih eruptivnih pojavov, zajetih v objem ogromnih gozdov, v katerih mrgoli medvedov in druge divjadi. V Ohotskem in Beringovem morju, med katerima leži polotok, ne manjka kitov, delfinov in rib, predvsem lososov, ki se v tem času drstijo in se zato vračajo v rodne reke, da se tam osvobode iker, jih oplodijo in nato umrejo. Kakšno pojedino predstavlja ta povratek »domov« za ljudi in medvede, je težko povedati. Medvedje so izbirčni in požrejo od nalovljenih rib le nekaj najbolj slastnih grižljajev. Drugo prepustijo mrhovinarjem in pticam. Ljudje so manj izbirčni, bolj pa spretni pri konzerviranju, sušenju in dimljenju nalovljenih rib, ki jih povsod ponujajo na tržnicah. Da o rdečem kaviarju in slastnih kamčatskih rakih niti ne govorimo. Šele ko sem teden dni kasneje pristal na moskovskem letališču Šeremetovo in kupil Ne-zavisimajo Gazeto, sem razumel, kaj se je pravzaprav zgodilo v Južni Osetiji. Spopad med ruskimi in gruzijskimi enotami je zgodovinskega pomena, ker naznanja povratek Rusije na mednarodno prizorišče kot velike sile, odločene, da obrani svoje koristi. Gre za prvi odgovor na izzivalno politiko, ki si jo je v zadnjih letih privo- ščil Washington v srednji in vzhodni Evropi, v Zakavkazju in v Srednji Aziji v prepričanju, da lahko brez zadrškov mešetari v tem gospodarsko in strateško tako pomembnem prostoru. Z vojaškim posegom v Južni Osetiji je Moskva dokazala, da je premostila krizo, v primežu katere je bila po razpadu Sovjetske zveze, in da je pripravljena nastopiti proti izzivalni ameriški politiki, če treba tudi z orožjem v roki. Ne rečem, da se znova odpira čas hladne vojne, očitno pa je, da je konec tistega unilateralizma, o katerem so bili v Ameriki prepričani, da bo trajal v nedogled. V razmerah neprijateljskega soočanja med ZDA in Rusijo je vprašanje, kakšno vlogo bo odigrala Evropska unija. Jasno je, da se ji v novi situacijo ponuja možnost lastne politike, ki bi ji dovolila, da se v obrambo svojih koristi emancipi-ra od washingtonskega vazalstva. Vprašljivo pa je, ali bo zmogla to priliko izrabiti, saj je v svoji notranjosti razklana med tistimi člani, ki so naveličani pretiranega ameriškega pokroviteljstva, in tistimi, ki vidijo v njem edino garancijo za svoj obstanek. V tem kontekstu se odpira vprašanje odnosa Slovenije do ruskega kolosa. Če sem nekaj razumel na Kamčatki, sem v pogovoru z lokalno mladino dojel predvsem naslednje: kljub temu, da so posledice realnega socializma povsod še kako vidne (Petropavlovsk, glavno mesto polotoka, je pravi blatni dol), ni mogoče spregledati dejstva, da stopa v aktivno življenje nova generacija izobraženih, razgledanih in podjetnih ljudi, ki bodo v naslednjih desetih, petnajstih letih radikalno spremenili rusko družbo in jo dvignili na evropsko raven. Izhajajoč iz te ugotovitve menim, da se Sloveniji splača gojiti čim tesnejše gospodarske in kulturne stike z Rusijo, kajti budi se orjak, ki bo s svojim ustvarjalnim potencialom odločilno vplival na razvoj jutrišnjega sveta. VREME OB KONCU TEDNA Prihaja novo prehodno poslabšanje z ohladitvijo Darko Bradassi_ V ponedeljek in torek so bili zelo topli predvsem najvišji sloji ozračja. Zato je bilo vreme nadvse primerno za izlete v gore, saj se je tudi v gorskem svetu toliko povečala stanovitnost, da niso nastajale niti običajne popoldanske vročinske nevihte. Tudi drugod je prevladovalo sončno in toplo poletno vreme. Ničta izoterma se je prehodno povzpela do višine 4800 m, kar je letošnji rekord. V tekočem letu ničla v prostem ozračju še ni bila tako visoko. Ravno tako se je izrazito segrela pritiskovna plast 500 hPa, ki je bila v torek na višini 5860 m, na kateri je radiosonda iz Cam-poformida pri Vidmu namerila povsem neobičajnih in v tekočem letu rekordnih -6,9°C. Dogajanje v nižjih slojih, bližjih prizemlju, pa je bilo veliko bolj skladno z letnim časom. Temperatura na višini 1533 m se je prehodno dotaknila 15°C, že včeraj pa je padla za približno dve stopinji. Po zadnjih včerajšnjih meritvah je torej ozračje trenutno skladno z letnim časom. Temperature v prizemlju so bile precej bolj v normalnosti. Živosrebrni stolpec v nižinskem pasu v zadnjih dneh ni dosegel praga 30°C, ob morju pa se je čez dan zadrževal okrog 26°C. Noči so bile še najbolj osvežujoče na Kraški planoti, pravzaprav bi lahko kar rekli, da so bile občasno kar mrzle, saj so se v zadnjih dneh redno spuščale precej pod 15°C. Včeraj se je preko držav osrednje Evrope pomikala vremenska fronta, ki je delno vplivala tudi na vreme pri nas. Za njo prehodno priteka od severovzhoda nekoliko hladnejši in bolj suh zrak. Prehodno je zapihala šibka burja. Nad zahodnim Sredozemljem se medtem poglablja višinska dolina s hladnejšim in bolj nestanovitnim zrakom. Zaradi njegene vpliva bo proti nam v prihodnjih dneh, pred prihodom vremenske fronte, ki jo pričakujemo v noči na nedeljo, začel pritekati z jugozahod- nimi tokovi bolj vlažen in toplejši sredozemski zrak. Za fronto, predvidoma v nedeljo, pa se bo ozračje precej ohladilo. Kot kaže, bi morala fronta zapustiti naše kraje že v nedeljo dopoldne, zato je vsaj v popoldanskih urah pričakovati vremensko izboljšanje. Danes dopoldne bo ponekod še nekaj oblačnosti, čez dan pa se bo povsod razjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo v nižinah do okrog 30°C, ob morju bo kakšna stopinja manj. Jutri bo povečini sončno in še topleje. Predvsem v nižinah se bo čez dan povečal občutek soparnosti. V gorskem svetu bodo v popoldanskih urah lahko nastale posamezne plohe ali nevihte. V soboto bo sprva še povečini sončno. Čez dan se bo v gorah povečala oblačnost in se bodo začele pojavljati plohe in nevihte, ki se bodo v poznih popoldanskih urah ali zvečer spustile tudi do ostalih predlov. Predvsem v Alpah in v predalpah niso izključeni tudi močnejši krajevni pojavi. V nedeljo bo v jutranjih urah še povečini oblačno, ponekod bodo še možne poslednje padavine. Čez dan se bo vreme postopno izboljšalo in v popoldanskih urah povečini razjasnilo. Občutno se bo osvežilo. Na sliki: v torek je bilo ozračje zelo stanovitno in na našem širšem območju ni bilo niti oblačka Še nekaj prostora za vpis na Univerzo na Primorskem KOPER - »Z dosedanjim vpisom v prve letnike študijskega leta 2008/09 na Univerzo na Primorskem smo zadovoljni. Je še nekaj prostora, predvsem na posameznih univerzitetnih programih, kot so filozofija, geografija, slovenistika, zgodovina, matematika, računalništvo in matematika, sredozemsko kmetijstvo«, povzema podatke o dosedanjem vpisu rektor dr. Rado Bohinc. Natančnejši podatki o prostih mestih za vpis na Univerzo na Primorskem so tudi na spletni strani Univerze na Primorskem škocjan V soboto arheološka delavnica ŠKOCJAN - Zavod Park Škocjanske jame organizira v soboto na dvorišču Delezove domačije v Škocjanu 3, ki so jo preuredili v Naravoslovni center, brezplačno arheološko delavnico. Delavnico, ki bo potekala od 13. do 16. ure, bo vodila a arheologinja Sabina Pu-gelj. Udeleženci naj s seboj prinesejo tudi perle iz naravnih materialov in leskove ali jesenove palice. Delavnica je namenjena obiskovalcem parka. Gre za neke vrste preizkus ali bo med obiskovalci zanimanje za tovrstno ponudbo ali ne. (O.K.) STARE SLOVENSKE RODBINE NA TRŽAŠKEM Simoneta - Zgonik Pomen Izvor tega priimka je po svetniškem imenu Simon, kot številni drugi slovenski priimki, od Si-moničev in Simčičev do Simoni-tijev. Izvor po italijanski ženski varianti Simonetta ni verjeten, saj se je to ime uveljavilo kasneje, zato ne pride v poštev. Izvor in prve omembe Priimek je v Zgoniku prisoten že v prvi polovici 17.stoletja. Prvič ga najdemo v krstni knjigi, ko se je leta 1636 rodila Neža, hčerka Simona in Helene. V na- slednjih letih se je zvrstila še cela vrsta krstov v štirih družinah: poleg omenjenega Simona so bili takrat zabeleženi še Gregor, Jurij in Ivan. Njihovih sorodstvenih vezi pa zaenkrat ne moremo določiti. Razširjenost Kaže, da je priimek Simoneta endemičen za naše področje, saj ga v Sloveniji praktično ni. V Italiji pa je zelo pogost priimek Si-monetta, kar velja predvsem za Lombardijo in Kalabrijo. Glede na dejstvo, da so ga v prvih zapisih pisali prav tako, ne moremo izključiti priselitve daljnega in takoj poslovenjenega prednika. Začetni rodovnik Vsi pripadniki zgoniških družin s priimkom Simoneta imajo skupnega prednika: to je Ivan, ki se je rodil v začetku 17. stoletja. Z ženo Marino sta imela leta 1641 sina, ki se je imenoval prav tako kot on. Ta je imel nato tri odrasle sinove, in sicer Primoža, Luko in Mihaela. Za Luko niso znani moški potomci, medtem ko je Mihaelovo potomstvo usahnilo po dveh generacijah. Moška linija se je tako nadaljevala po Primoževih potomcih Mateju (1720), Blažu (1756) in Mihaelu (1784), ki so živeli v Zgoni-ku na takratni številki 11. Marko Oblak koper - V okviru projekta Ohranimo bisere slovenskega morja V morje pri Kopru spustili prvo želvo vrste glavata kareta KOPER - Prvo želvo vrste glavata kareta s slovensko oznako so v ponedeljek izpustili v slovensko morje, so v sporočilu za javnost zapisali v piranski izpostavi Zavoda RS za varstvo narave. Po pisanju zavoda je bila zdrava in živahna in ni kazala znakov starih poškodb. 36-centimetrsko želvo kareto so ribiči z ladje Deklica v ponedeljek pripeljali v koprsko pristanišče. Kot so pojasnili, so želvo prevzeli predstavniki zavoda Biocen, jo premerili, pregledali in jo izpustili v morje na zunanji strani koprskega ribiškega pomola. Kot so zapisali na zavodu za varstvo narave, je morska želva glavata kareta ena najbolj znanih ogroženih vrst Sredozemlja in je pri nas razmeroma pogost gost. Zaslediti jo je mogoče med aprilom in novembrom, slovensko morje pa je pomembno predvsem kot prehranjevalno območje za mlade karete. V sklopu projekta Ohranimo bisere slovenskega morja, ki poteka že od leta 2003, zavod za varstvo narave v sodelovanju z zavodom Biocen ter piranskim akvarijem Srednje pomorske šole Portorož izvaja pod-projekt Ohranimo želvo v slovenskem morju. Aktivnosti so, kot so pojasnili, namenjene zbiranju podatkov o pojavljanju morske želve glavate karete v slovenskem morju, so- delovanju z ribiči ter obveščanju in osveš-čanju javnosti o stanju te ogrožene vrste. V sklopu projekta ohranimo morje poteka tudi podprojekt Delfini v slovenskem morju. izola - Jutri in v soboto Občina pripravila ribiški praznik IZOLA - Tradicionalni izolski Ribiški praznik v organizaciji Občine Izola bo potekal jutri in v soboto. Rdeča nit letošnjega praznika bo poleg tradicionalne gostinske ponudbe ribiških jedi in tipičnih istrskih izdelkov od sardel, brodeta do bo-bičev, žanrsko raznovrstni glasbeni program, v katerem se bodo predstavili večinoma tukajšnji znani glasbeniki in manj znani, mladi ustvarjalci, ki bodo s svojim programom nastopili ob že uveljavljenih. Značilnost letošnjega Ribiškega praznika je tudi povezava dveh osrednjih prizorišč z manjšimi lokacijami v notranjosti starega mestnega jedra prek programa in ponudbe. Glavni prizorišči bosta na Velikem trgu in na trgu Ob vratih (Lonka), dodatna prizorišča pa bodo na Tartinijevi ulici, Manziolijevem trgu, parku Pietro Coppo, kjer bodo scenska, plesna in lutkarska predstave, več lokacij na Ljubljanski ulici ter drugje. S svojim tradicionalnim programom se bosta dogajanju pridružila tudi hotel Delfin in Srednja gostinska in turistična šola ter alternativne skupine z glas- benimi nastopi pred stadionom. Koncerti in glasbeni nastopi se bodo začeli po 19. uri, vokalne skupine pa bodo v teku večera nastopile na različnih lokacijah. V paviljonu parka Pietro Coppo se bo jutri predstavil Tin Vodopivec s stand-up komedijo, v soboto pa izolski lutkar Dare Bre-zavšček z Neptunovimi igrami ter hip hop plesna skupina. Na večjih glasbenih prizoriščih bodo med drugimi nastopile skupine Dober Dan, Mariachi Viajeros de Jalisco, Zmel-koow, Rudi Bučar & band, Ana Pupedan, Cubix in Graftenberg und The Alkotesters. Na drugih manjših lokacijah pa Marjetka Popovski, Primorski fantje, ansambel Ota-via Brajka, duo Mišo ter klapa Lungomare in skupina Kantadore, ki bosta tako kot Moški pevski zbor Izola nastopila na različnih prizoriščih. Na Manziolijevem trgu bo jutri srečanje harmonikarjev in koncert. Zanimivo bo tudi dogajanje ob mandraču, kjer bo zasidrana barka. V soboto po 18. uri bo veslaška regata v organizaciji Veslaškega kluba Izola med Svetilnikom in carinskim pomolom. / DNEVNE NOVICE Četrtek, 21. avgusta 2008 3 madrid - Letalo družbe Spainair bi moralo poleteti proti Kanarskim otokom Pri poskusu vzleta v gorečem letalu umrlo 151 oseb Najprej se je vnel levi motor, nato pa je ogenj zajel celo letalo MADRID - Na madridskem letališču Barajas se je ob včeraj 14.23 ure pri vzletu letala tipa MD-82 zgodila huda nesreča, ki je po še neuradnih podatkih zahtevala 151 žrtev, 20 oseb pa naj bi bilo poškodovanih, od tega večina zelo hudo. Vzrok nesreče naj bi bila tehnična okvara, zaradi katere je zagorel motor. Zaradi nesreče je španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero prekinil počitnice in se takoj odpravil na madridsko letališče. Letalo s 164 potniki in devetimi člani posadke, sicer namenjeno v Las Palmas na Kanarskih otokih, je po pisanju lokalnih medijev že drugič poskušalo vzleteti z vzletne steze na četrtem terminalu, a je tik po vzletu zagorel levi motor, zato je pilot zavil z vzletne steze. Letalo sta takoj zajela dim in ogenj, španski spletni portal El Mundo pa je poročal, da se je letalo tudi prelomilo na pol. V začetku so govorili o približno 40 mrtvih, nato pa je začelo število žrtev hitro naraščati. Reševalci, ki so prihiteli na pomoč, so govorili o zoglenelih truplih in da je preživelih le 23. »Vse skupaj je bilo podobno peklu,« pa je povedal eden od gasilcev, ki so z 11 vozili prihiteli na prizorišče nesreče, da bi pogasili ogenj in pomagali pri reševanju, pri katerem je sodelovalo še 20 reševalnih ekip. Spanair je nizkocenovna letalska družba, ki v priljubljeno letovišče Las Palmas na Kanarskih otokih leti dva do trikrat na dan. Let v Las Palmas upravlja skupaj z nemško Lufthanso, iz družbe pa so še sporočili, da bodo imena potnikov in posadke objavljena šele, ko bodo o usodah svojcev obveščene njihove družine. Takoj, ko se je razvedelo za nesrečo, se je na letališču zbralo veliko prijateljev in sorodnikov ljudi na krovu letala. Madridsko letališče Barajas, drugo največje špansko za Iberio, je sicer zelo pretočno, saj z njega in nanj potuje 40 milijonov potnikov letno. Leta 2006 so ga posodobili, pred dvema letoma je bil namreč zgrajen prav omenjeni četrti terminal. Spainair je sicer podružnica skandinavske letalske družbe Scandinavian Airlines Systems (SAS) in ima v svojih 20 letih delovanja dobro statistiko glede nesreč. Žal pa letala tega tipa nimajo dobrih statističnih podatkov o varnosti, poročajo tuji mediji. Letos je bil položaj v družbi tudi zelo napet, saj se je zaradi slabih rezultatov poslovanja govorilo, da bi lahko odpustili kar 1100 zaposlenih, piloti Spai-naira pa so le nekaj ur pred tragedijo na madridskem letališču grozili s stavko. Eno od letal družbe Spainair, v ozadju pa dim na prizorišču včerajšnje tragedije ansa Kanada Italiji izročila "kralja" trgovine z drogami RIM - Kanada je včeraj Italiji izročila Giuseppeja Coluccia (na posnetku ansa), ki je znan kot vodja kalabrijske mafijske združbe N'dranghete in kralj trgovine z drogami. Po več kot treh letih bežanja pred zakonom so 42-letnika le spravili za zapahe v Italiji. Collucia, ki je med 30 najbolj iskanimi zločinci v Italiji, so 7. avgusta prijeli v bližini mesta Toronto v Kanadi. Obtožen je vodenja mednarodne trgovine z drogami, izsiljevanja in oblikovanja mafijske organizacije. Sodeloval naj bi tudi s sicilijansko mafijo in kriminalnimi organizacijami v Turčiji. Policija je v njegovem stanovanju našla približno milijon evrov, kopico čekov in nakit. Požar na tovornjaku povzročil na avtocesti 15-kilometrsko vrsto FIRENCE - Požar, ki se je včeraj razplamtel na tovornjaku, ki je prevažal les in je takrat vozil v predoru na avtocesti A1, sicer ni terjal človeških žrtev ali ranjencev, povzročil pa je 15-ki-lometrsko vrsto med cestninskima postajama Roncobilaccio pri Bologni in Barberino del Mugello v pokrajini Firence. Na prizorišče so prišli gasilci, agenti prometne policije in predstavniki družbe za italijanske avtoceste. Odsek proti Bologni so v nadaljevanju sicer ponovno odprli, vendar je cestišče zoženo in tako bo ostalo do pregleda in poprave škode v tunelu. zakavkazje - Za EU in ZDA sta del Gruzije Moskva obljublja priznanje Abhaziji in Južni Osetiji MOSKVA - Medtem ko so ZDA prvič potrdile, da se ruske sile umikajo iz Gruzije, je Moskva sporočila, da je pripravljena priznati separatistični gruzijski regiji Abhazijo in Južno Osetijo kot neodvisni državi, če je takšna želja tamkajšnjih prebivalcev. Rusija je pred tem že večkrat poudarila, da v luči rusko-gruzijskih vojaških spopadov regiji ne moreta ostati del Gruzije. Ruski svet federacije naj bi se na izrednem zasedanju, na katerem bo odločal o priznanju neodvisnosti obeh regij, sestal že v ponedeljek. Obe regiji sta sicer za mednarodno skupnost del Gruzije. Sami pa sta de facto neodvisnost razglasili že v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja, vendar te ni priznala nobena država. Ameriška državna sekretarka Con-doleezza Rice pa je zanikala, da bi zaradi krize v Gruziji med Zahodom in Rusijo prišlo do nove hladne vojne. Ricevo je včeraj v Varšavi s poljskim kolegom Radoslawom Sikorskim podpisala za Rusijo sporni sporazum o postavitvi dela ameriškega proti-raketnega ščita na Poljskem. "Hladna vojna se je končala," je poudarila Riceova v iz- javi novinarjem po podpisu sporazuma. Varnostni svet Združenih narodov v torek znova ni uspel sprejeti resolucije o Gruziji, tudi tokrat zaradi nasprotovanja Rusije. VS ZN se je sestal na zahtevo Francije, ki je predlagala resolucijo o umiku ruskih vojaških sil iz Gruzije v skladu z dogovorom med Sarkozyjem in Medvedje-vom. Večina članic VS ZN je predlog resolucije podprla, ruski veleposlanik v ZN Čurkin pa je razpravo končal, ko je dejal, da Rusija takšnega besedila ne more sprejeti, saj zahteva takojšen umik ruskih enot, še preden se gruzijski vojaki umaknejo v svoje vojašnice. Vpletene strani pa so uradno sporočile, da je oboroženi konflikt v Gruziji terjal 1771 smrtnih žrtev. Po navedbah juž-noosetijskega statističnega urada je večina med njimi, 1492, umrla med ofenzivo gru-zijske vojske. Gruzijska vlada je med Gru-zijci naštela skupaj 215 mrtvih, od tega 146 med vojaki in policisti ter 69 med civilisti. Ranjenih je bilo 1469 ljudi. V ruski vojski pa je umrlo 64 vojakov, 323 jih je bilo ranjenih. (STA) varnost - Javnost brani trafikanta, ki je ustrelil tatu Sosedje: »Prav je storil« Zveza trafikantov bo Davideju Marianiju plačala odvetnika - Svojci ubitega tatu: »Plačati mora« RIM - Potem ko je v torek ponoči v Aprilii trafikant streljal in pri tem ubil tatu romunske narodnosti, ki je bežal po kraji, se je v bran trgovca postavila Italijanska zveza lastnikov trafik Fit in nasploh javnost. Tako bo zveza Fit Davideju Marianiju, kot je trgovcu ime, plačala odvetnika, saj je že tretjič doživel krajo v svoji trgovini, dogodek izpred nekaj dni pa je po mnenju predsednika Fit Giovannija Rissa še enkrat opozoril na problem varnosti italijanskih trafik. Marianiju, ki ga je policija vsekakor izpustila na prostost, a se bo moral braniti obtožbe namernega umora, so medtem izrazili solidarnost številni sosedje, saj po njihovem mnenju spričo vse večje negotovosti in pomanjkanja sil javnega reda ni imel druge izbire, kot streljati na bežečega tatu: »Prav je storil,« je bila splošna ocena. Po mnenju svojcev ubitega romunskega tatu, 20-letnega mladeniča, pa mora trafikant odgovarjati za storjeno dejanje: »Tudi če nekdo greši, se ne sme končati tako, umrl je 20-letni fant, ki je bežal in ni bil oborožen. Kar se je zgodilo, je nedopustno,« je novinarjem dejala mladeničeva sestra. ■ EVRO 1,4734 $ +0,39 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. avgusta 2008 valute evro (povprečni tečaj) 20.8. 19.8. ameriški dolar japonski jen 1,4734 162,22 10 0996 1,4677 161,11 10 0765 kitajski juan ruski rubel 35,9915 7,4590 36,0550 7,4585 Ual 1 jlVa M UM ICJ britanski funt 0,79315 9,3895 0,78850 9,3600 jVCUjKa MUlla norveška krona rpcba kfrtna 7,9560 24,408 7,9525 24,398 LOM M Ul Id švicarski frank estonska krona madžarski forint aaIicki 7 At 1,6177 15,6466 234,66 3 3165 1,6109 15,6466 235,78 3,3308 uumjm ¿.1ul kanadski dolar avctra cKi nalar 1,5640 1 6924 1,5637 1 6931 CIVJU CIIJM UUICII bolgarski lev rami in^Ki IA\/ 1,9558 3,5260 1,9558 3 5190 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona litf\\/cH litac 30,311 3,4528 30,306 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats hra7i ICKI rpa 0,7032 2,3903 0,7032 2,4132 Ul Cl£.IIJjp.l Itrcll islandska krona ti ircki lira 121,82 1 7545 121,27 1 7480 LUI jIVcl III O hrvaška kuna 7,1682 7,1801 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 20. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,47188 2,81188 3,12375 3,23438 LIBOR (EUR) 4,47813 4,95563 5,15563 5,31 LIBOR (CHF) 2,25 2,74167 2,885 3,17667 EURIBOR (EUR) 4,485 4,964 5,16 5,314 ZLATO (999,99 %%) za kg 17.696,21 € -43,60 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. avgusta 2008 Zunanjost zgradbe v Aprilii, v kateri je trafika vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,08 IMTTIDCI IDDDA A « -1,38 KRKA 1 UKA KOPER 90,34 5740 -0,04 -1,17 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 222,42 51943 -0,97 -1,98 TELEKOM SLOVENIJE 231,25 -2,20 -1,53 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 83,75 DELO PRODAJA - CTni +5,09 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A DCM7 70 11 _"> ~>~! NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 26,22 -0,08 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 73,79 27,53 -7,76 -0,61 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 395,17 -3,03 -1 85 IERME ČAIE7 ŽITO 265,00 210,75 +1,49 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 20. avgusta 2008 -0,18 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,0725 6,4 1829 -2,15 +0,87 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,53 1 763 -0,32 -1,65 -1 51 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,48 1 206 -1,22 -1 55 EDISON ENEL ENI 6,22 2174 +0,48 +1 78 FIAT FINMECCANICA 10,63 17 72 -6,48 -1 28 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 19,91 22 51 -0,27 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,0475 +0,00 -4,09 -1 86 LOTTOMATICA \ MYOTT1CA 3,5525 20,69 1625 +0,10 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,71 -0,60 -2,12 PARMALAT PIREMI e C 9,32 1,829 -0,43 -0,97 -1 55 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,445 25,11 +1,58 +0 13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,2625 8,32 111 +2,73 TENARIS TERNA 17,92 -0,80 +2,79 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,6875 15,49 -0,46 -0,83 MNIPOL 3,61 1,667 -1,10 -1,59 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 115,91 $ +0,30 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.474,98 1.670,52 -1,77 -1 93 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 116,31 +0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka 3.591,42 1.600,67 -0,92 -0,57 Dll\J, Dal llalUKCl FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 3.194,52 1.422,76 -0,26 -0,07 DCICA 1 J, SRX, Beograd BIFX Sarajevo 829,12 3.499,87 +0,47 -1 11 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.257,00 5.120,91 -1,07 -0,54 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.417,43 1.913,02 +0,61 +0,23 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.274,54 1.314,415 6.317,80 5.371,80 +0,62 -1,56 +0,56 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.365,87 3.495,37 +0,97 +0,76 +2,34 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.440,0 3.295,28 +0,59 +0,47 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI Sinnaruir 12.851,69 -0,10 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 20.931,26 2.523,28 14.678,23 +2,18 +7,63 +0,92 4 Četrtek, 21. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / ženeva - Poročilo odbora ZN za odpravo rasne diskriminacije Odbor ZN kritizira Avstrijo glede manjšin Poziv Avstriji, naj poskrbi za uresničitev razsodb ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih ŽENEVA - Odbor Združenih narodov (ZN) za odpravo rasne diskriminacije (CERD) se je v ponedeljek predstavljenem poročilu o Avstriji med drugim kritično izrazil o vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Odbor ZN v poročilu Avstrijo poziva, naj pospeši proces "ustrezne uresničitve" odločbe ustavnega sodišča iz leta 2001 glede dvojezičnih napisov na Koroškem. Poleg tega odbor prosi za pojasnila glede dejavnosti organizacij, kot sta Koroški Heimatdienst in Zveza brambovcev. CERD tudi pričakuje podrobnejše informacije o kazenskopravnem pregonu članov rasističnih ali diskri-minatornih združenj. CERD sicer v poročilu, ki so ga v ponedeljek predstavili v Ženevi, glede Avstrije navaja več kot 20 kritičnih točk oz. priporočil. Med drugim piše, da bi morala avstrijska vlada bolj skrbeti za pravice mi-grantov, prosilcev za azil in pripadnikov avstrijskih manjšin, predvsem Romov in Sin-tov. Odbor ZN kritizira "pogosto kseno-foben" odnos avstrijskih strank do manjšin, prosilcev za azil, beguncev in migran-tov v predvolilni kampanji. Poročilo govori tudi o "sovražnem govoru nekaterih politikov, uperjenem proti migrantom, prosilcem za azil, ljudem afriškega porekla in pripadnikom manjšin". Odbor ob tem izraža zaskrbljenost nad poročili o nasilnih posegih policije na osebe afriškega ali romskega porekla. Avstrija bi morala po mnenju CERD tudi sprejeti "učinkovite ukrepe za zaščito manjšinskih jezikov in kulture" z uporabo teh maternih jezikov na področju izobraževanja, javne uprave in sodnih postopkih. Na poročilo CERD se je včeraj v sporočilu za javnost odzval glavni kandidat LIF na septembrskih avstrijskih parlamentarnih volitvah na Koroškem, koroški Slovenec Rudi Vouk. Kot je zapisal, poročilo ponovno potrjuje, da je avstrijska politika do domačih manjšin, migrantov in prosilcev za azil, zlasti pa tudi pri ravnanju v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel pod budnim mednarodnim nadzorom. "Kritika nikakor ne preseneča, kajti na mednarodni ravni ni razumevanja za to, kako Avstrija ravna z določili Avstrijske državne pogodbe in drugih mednarodnopravnih dokumentov," je poudaril Vouk. Ob pozivu odbora ZN po mnenju Vouka sicer pravzaprav ni potreben dodaten komentar, treba ga je preprosto uresničiti. (STA) Avstrija bi morala po mnenju odbora ZN poskrbeti tudi za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem trst-benetke Avtocesta: ograja na zatožni klopi TREVISO - Strokovnjaki sodišča v Trevisu, ki vodi preiskavo o hudi nesreči na avtocesti Trst- Benetke, podrobno pregledujejo ostanke avtocestne ograje. Tožilstvo namreč sumi, da je bila ograja ne samo dotrajana, temveč tudi premalo odporna za silovite trke, ki so na avtocesti žal možni. Družba Autovie Venete je tudi imenovala svoje izvedence, ki bodo proučili ostanke ograje, ki ni zadržala usodne vožnje tovornjaka. Združenje potrošnikov Co-dacons iz Veneta je včeraj napovedalo, da se bo v preiskavi in morebitnem procesu o nesreči predstavilo kot civilna stranka. Zastopniki avtoprevozniškega podjetja Bfc (njihov tovornjak je povzročil nesrečo) so medtem prepričani, da je poljskega voznika obšla slabost. turizem - Dobra novica za ljubitelje smučanja Občinski svet v Klužah prižgal zeleno luč za meddržavno smučišče na Kaninu BOVEC - Občina Kluže v Furlaniji-Julijski krajini je konec julija izdala gradbeno dovoljenje za začetek del na projektu povezave med slovenskim smučiščem Kanin in italijanskim smučiščem Na Žlebeh (Sella Nevea). Povezano smučišče, ki ga bodo poimenovali Kanin-Canin, bo prve smučarje sprejelo v smučarski sezoni 20092010. Za smučišče bo veljala enotna smučarska vozovnica. Kot so včeraj sporočili iz smučarskega centra ATC Kanin iz Bovca, projekt vključuje izgradnjo sodobne žičniške naprave in ureditev povezovalne proge. Izvajalec je s pripravljalnimi deli na gradbišču začel v tednu dni po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Projekt financira družba Promotur, ki upravlja s petimi smučišči v Furla-niji-Julijski krajini. Zaradi dolgotrajnega in težavnega postopka pridobivanja soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja, so se dela pričela s trimesečno zamudo in bodo dokončana v mesecu oktobru 2009. Proge se bodo razprostirale do nadmorske višine 2300 metrov na slovenski strani, na italijanski strani pa do višine 2100 metrov. Povezano smučišče Kanin-Canin naj bi prve smučarje sprejelo v zimski sezoni 2009-2010 FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Sončni zahod v Poreču Male slovenija - Italijanska skupnost Za manjšinski mandat kandidira tudi Pelan KOPER - Na volitvah 21. septembra se bo za zajamčeni mandat italijanske manjšine v slovenskem parlamentu potegoval tudi Sebastian Pelan. Novico o kandidaturi je občilom sporočil sam Pelan, ki v teh urah zbira podpise za predložitev kandidature. Na njegovi spletni strani beremo, da mora italijanska skupnost v Sloveniji obrniti stran in zato potrebuje sile, ki si bodo resnično prizadevale za njeno rast. V primeru izvolitve si bo Pelan prizadeval za pošteno in transparentno rast manjšine, brez klientelizmov in potvarjanj. Pelanov volilni tekmec bo dosedanji poslanec italijanske narodne skupnosti v Sloveniji Roberto Bat-telli, ki je poslanec vse od prvih demokratičnih volitev v samostojni Sloveniji, to se pravi že 18 let. Ni še jasno, če se bo v volilni boj vključil tudi Aurelio Juri, dosedanji poslanec Socialdemokratske stranke in nekdanji koprski župan. Juri je pred dnevi izjavil, da bo kandidiral le v primeru, če Battelli ne bo imel vo- Sebastian Pelan lilnih tekmecev, kot je kazalo pred dnevi. Dogajanja v zvezi s septembrskimi volitvami so sprožila kar nekaj polemik v italijanski skupnosti v Kopru, Izoli in Piranu. Po poročanju nekaterih medijev je o kandidaturi svojčas razmišljal tudi Maurizio Tre-mul, voditelj Italijanske unije, ki se je potem odpovedal tej nameri. V obalni skupnosti Italijanov menijo, da bo več kandidatur za zajamčeno parlamentarno mesto blagodejno vplivalo na celotno manjšinsko skupnost. Na zadnjih volitvah leta 2004 je bil Battelli edini kandidat. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. avgusta 2008 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it lokalne uprave - Sodeč po raziskavi sindikata UIL V Trstu se je davek na smeti povišal za več kot 27 odstotkov Dipiazza: Naše mesto ima že po tradiciji učinkovite javne storitve V tržaški občini se je davek na smeti (Tarsu) v zadnjem letu povišal za 27,5 odstotka. Trst je s tem davkom, ki ga občani plačujejo glede na velikost stanovanja ali hiše, znašel v zgornjem delu lestvice italijanskih mest, čeprav ni ravno na prvih mestih. Za največji povišek (kar 74 odst.) so se odločili v Palermu, sledi Taranto (63 odst.), katerega mestna uprava je na robu bankrota. Nominalno je davek na smeti najvišji v Livornu, kjer znaša 4,14 evra na kvadratni meter nepremičnine. Podatki in primerjave, ki jih najdemo v strokovni študiji sindikalne zveze UIL, imajo predvsem statistično vrednost, saj je treba pri tem upoštevati učinkovitost smetarske službe, ločeno zbiranje odpadkov in nenazadnje servise, ki jih nudijo občine. Občani Trsta so na teh področjih lahko razmeroma zadovoljni s storitvami, ki jih nudi uprava. Župan Roberto Dipiazza se je odločno opredelil proti predlogu za ponovno uvedbo davka na nepremičnine (ICI), ki ga je iznesel vodja Severne lige Umberto Bossi. V isti sapi pa je poudaril, da njegova uprava ne misli zmanjšati davka IRPEF, ki v Trstu znaša 0,8 odst. in ki je med višjimi v Italiji. »Naše mesto je dejansko že navajeno na zelo dobre socialne in druge javne storitve, zato nameravamo ohraniti sedanje standarde. Nižji IR-PEF bi pomenil slabše servise in jaz tega ne bom naredil,« je podčrtal Di-piazza. Davek na smeti je visok, servisi in storitve, ki jih nudi Občina pa so zelo dobri, pravi tržaški župan Dipiazza kroma Gospodarsko-proračunski odlok, ki ga je pred poletnim premorom odobril parlament, dejansko blokira možnost poviškov IRPEF, daje pa občinam prosto roko pri vseh drugih davkih in pristojbinah. Zaradi manjših prihodkov iz davka na nepremičnine, nas v tem in prihodnjih letih čakajo drugi poviški, kot dokazujejo gornji podatki o davku na smeti. Nekatere občine pa že v novem šolskem letu načrtujejo poviške prispevkov za šolske men-ze in za otroške jasli. Država torej po eni strani ukinja davek ICI, občinske uprave pa so posledično primorane zvišati t.i. lokalne davke, ki so vedno davki, čeprav imajo druga imena. Tudi zaradi tega so mnogi župani z zanimanjem sprejeli nedavni Bos-sijev predlog o ponovni uvedbi ICI, ki pa se je potem izkazal kot politična provokacija. Vodja Severne lige je očitno hotel le »dvigniti ceno« v prizadevanjih za t.i. davčni federalizem. APrimorski ~ dnevnik Nabrežina: leva sredina o vprašanjih Krasa Občinski svetniki leve sredine v devinsko-nabrežinski skupščini bodo predstavili svoja gledanja na nedavno ustanovitev Lokalne akcijske skupnosti-Kras. S tem v zvezi bodo zahtevali tudi izredni sklic občinskega sveta. Na srečanju, ki bo danes ob 12. uri v dvorani občinskega sveta v Nabreži-ni, bodo tudi predstavili sedem razvojnih načrtov, ki zadevajo območje Krasa v nabrežinski občini. V Tommaseu predstavitev praznika demokratov Pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini bo danes ob 11. uri v kavarni Tommaseo predstavil praznik demokratov, ki bo od jutri do nedelje v Prosvetnem domu na Opčinah. Cosolini bo spregovoril tako o programu, kot tudi o namenih te prireditve, ki bo jutri posvečena problemom znanosti in raziskovalnih ustanov, v soboto bo govor o Krasu, zadnji dan pa bo namenjen pristanišču. SKP vabi na praznik dnevnika Liberazione V Ljudskem domu Palmiro To-gliatti pri Sv. Sergiju bo v soboto in nedeljo praznik dnevnika Komunistične prenove Liberazione. V soboto ob 19.30 bo govoril strankin pokrajinski tajnik in deželni svetnik Igor Kocijančič, zvečer bo za ples igral duet Melody. V nedeljo se bo prireditev začela ob 17. uri, zvečer pa bo ples. To bo prva javna prireditev po strankinem državnem kongresu, na katerem so za novega tajnika izvolili Paola Ferrera. nabrežje - Ob Pomorski postaji je zasidrana vojaška ladja San Marco Enake možnosti ... tudi na morju Letos se je na San Marco vkrcalo 127 kadetov pomorske akademije iz Livorna, med temi je 21 deklet - Ladjo si lahko radovedneži ogledajo vse do nedelje V včerajšnjem soparnem popoldnevu si je prav gotovo marsikdo zaželel na morje ... Tudi mi. No, do morja smo se sicer spustili, vendar samo zato, da bi se vkrcali na 137-metrsko italijansko vojaško ladjo San Marco, ki je od včeraj zasidrana na tržaškem nabrežju, točneje ob Pomorski postaji. Kljub vročini se je na njenem črnem krovu, ki je usposobljen za transport, vzlet in pristanek mornariških helikopterjev, kar gnetlo radovednežev, ki so s svojimi fotografskimi aparati ovekovečili prav vsak kotiček sive velikanke. Novinarje sta sprejeli izredno pri- Na vojaški ladji San Marco, ki bo zasidrana ob Pomorski postaji še do nedelje, bo obiskovalce prijetno presenetila prisotnost številnih kadetinj in pa častnic kroma kupni, komaj 20-letni kadetinji, ki na ladji San Marco opravljata drugi letnik strokovnega usposabljanja. Na ladji je namreč trenutno 127 kadetov (od teh je 21 deklet), ki obiskuje pomorsko akademijo v Livornu. »Ob koncu prvega letnika smo se vkrcali na šolsko jadrnico Amerigo Vespucci, kjer smo opravili osnovno mornarsko oz. jadralno prakso, letos pa se učimo strokovnih pomorskih veščin in jadralnih sistemov,« nam je povedalo dekle. Kaj pa odnos s kolegi moškega spola? »Popolnoma smo integrirane v življenje na ladji in s kolegi nimamo težav, kar pa je pomembno je to, da vsi opravlja- mo iste funkcije, brez nikakršne razlike.« Temu pravimo danes enake možnosti ... V podpalubju nas je pričakal kapetan Andrea Giubilei, ki ga na Trst ob svakinji vežejo lepi spomini na mladostno pomorsko izobrazbo. Od 2. avgusta stoji na čelu 177 članske posadke, kateri se je letos prvič pridružila še skupina kadetov. Ladja San Marco izvaja predvsem izkrcevalne, amfibijske operacije; še pred nekaj leti je bil na njenem krovu nameščen top velikega kalibra za napade drugih plovil ali obstreljevanje kopenskih ciljev. Drugače pa je ladja pravo mesto na morju, saj v svoji notranjosti skriva skorajda vse, celo porodniško dvorano. Vojaška ladja San Marco bo v Tržaškem zalivu zasidrana vse do nedelje, 24. avgusta, tako da si jo lahko radovedneži ogledate še danes in v soboto med 15. in 18.30 (v petek ni ogledov). (sas) 6 Četrtek, 21. avgusta 2008 TRST / barkovlje - Občinska uprava upoštevala željo staršev, šolnikov in rajonskega sveta Na osnovni šoli Finžgar bo kmalu nared nova menza Za preureditev prostorov 70.000 evrov - Zaključek del konec septembra Učenci Osnovne šole Frana Šaleškega Finžgar-ja in rekreacijskega središča Stuparich v Barkovljah bodo kmalu po začetku novega šolskega leta lahko kosili v novi menzi, ki bo odpravila pomanjkljivosti, zaradi katerih so se pred časom na tržaško občinsko upravo obrnili starši, svetoivansko didaktično ravnateljstvo, rekreacijsko središče Stuparich, barkovljan-ski rajonski svet in slovenski izvoljeni predstavniki v tržaškem občinskem svetu. V Barkovljah je bil problem v tem, da so otroci skoraj sedem let jedli že zjutraj pripravljeno kosilo iz plastičnih posod in s pomočjo plastičnega primora, čeprav bi bilo moralo tako stanje trajati največ tri mesece. Zato so zahtevali primerno urejeno menzo s prostori za neposredno razdeljevanje hrane ter posodami in priborom, ki bi ustrezali predpisom. Vse to se je dogajalo že lani jeseni, ko je tudi rajonski svet za Rojan, Greto, Barko-vlje, Kolonjo in Škorkljo soglasno sprejel resolucijo, ki sta jo v tem smislu predložila svetnika Igor Poljšak (Demokratska stranka) in Simonetta Zucco (Nacionalno zavezništvo), v nadaljevanju pa so posegli tudi slovenski predstavniki v tržaškem občinskem svetu Stefano Ukmar, Iztok Furlanič in Igor Švab, ki so se pred tem v Barkovljah sestali s predstavniki šole, staršev in rekreacijskega središča Stuparich. Občinska uprava se je pozitivno odzvala na omenjene zah- Ko bo jedilnica (levo) nared, bo lahko sprejela okoli sedemdeset otrok, šola Finžgar (desno) pa je vsekakor potrebna temeljite prenove kroma teve, našla denar in tako so preureditvena dela stekla takoj po koncu letošnjega šolskega leta, se pravi v juniju. Urejanje menze v šoli Finžgar spada v širši okvir vzdrževalnih posegov v prostorih nekaterih tržaških šol in jasli, ki jih izvajata podjetji Ilse in Elettroservi-ce (podzakup ima tudi Antonio Inzirillo) v skupni vrednosti nekaj nad 200.000 evrov. Od te vsote je približno 70.000 evrov namenjenih ureditvi barkovljan-ske menze, ki bo po besedah predstojnice podjetja Ilse Daniele Tagliaferro nared konec septembra. Ta-gliaferrova nas je včeraj dopoldne v prostorih barko-vljanske šole sprejela skupaj s svetoivansko didaktično ravnateljico Fiorello Benčič, ki se je prišla seznanit s potekom del. Na šoli Finžgar preurejajo nekdanje hišnikovo stanovanje, ki bo po novem izgledalo takole: na Ul. Cerreto bo gledala večja jedilnica, ki bo lahko sprejela okoli sedemdeset otrok. Ob jedilnici pa bodo še nekateri prostori: soba za sluginjo, prostor, kjer bo potekalo razdeljevanje hrane in pomivanje posode ter slačilnica in sanitarije za osebje podjetja, zadolženega za nudenje hrane. V ta namen so že poskrbeli za novo električno in vodno napeljavo ter sanitarije, pripravljeno je že tudi vse potrebno pohištvo, postavili pa bodo tudi nova okna in zasilni izhod. Trenutno polagajo omet, nakar bodo položili plastični pod in seveda prepleskali zidove, pri čemer bo treba počakati, da se tako omet kot barva dodobra posušita, zaradi česar bodo dela trajala še dva tedna po začetku pouka in se bodo kot že rečeno zaključila konec septembra. Do takrat bodo glede kosila učencev poiskali kako začasno alternativno rešitev (npr. možno uporabo prostorov rekreacijskega središča Stu-parich). Dela vsekakor ne bodo ogrozila poteka pouka na šoli Finžgar (pouk se bo v Furlaniji-Julijski krajini začel 15. septembra), saj bo ta normalno stekel. Od konca septembra oz. začetka oktobra bodo tako barkovljanski otroci imeli na voljo novo in primerno menzo, s čimer bo en problem rešen. Na tapeti pa še naprej ostajajo drugi problemi, ki so vezani na popolno obnovo precej dotrajane stavbe bar-kovljanske šole, to pa je že druga zgodba. Ivan Žerjal Zaradi udarca s pestjo ga je lovil z nožem Če ne bi bil eden od vpletenih imel urnih nog in če bi se policija ne bila nahajala ob pravem času na pravem mestu, bi bilo v mestnem središču v torek dopoldne skoraj prišlo do krvne osvete. Agenti openskega policijskega komisariata so namreč okoli 10. ure v Ul. Rittmeyer ustavili in legitimirali 36-letnega bosan-sko-hercegovskega državljana, za katerega je eden od mimoidočih trdil, da je oborožen z nožem tekel za nekim drugim mladeničem. Dejansko so policisti pri pregledu naleteli na večji nož, ki se je nahajal v Bosančevem nahrbtniku, pri čemer jim je moški dejal, da ga je malo prej neznanec napadel in ga s pestjo udaril v obraz, on pa je zagrabil za nož in se hotel maščevati. Začel je loviti nasilnega neznanca, ki pa je kmalu izginil brez sledu in tako ušel maščevanja željnemu Bosancu, ki se bo moral zdaj zagovarjati zaradi suma storitve kaznivega dejanja nošenja hladnega orožja. Nož je policija seveda zasegla. Čustev niso brzdali, zdaj se hladijo v zaporu Čustva so zelo lepa stvar, v določenih primerih pa jih je treba tudi brzdati, drugače nastanejo zapleti, ki lahko privedejo tudi do nasilnih obračunavanj. Tako je najverjetneje spor, ki je pred časom nastal iz čustvenih razlogov, botroval torkovemu popoldanskemu pretepu med dvojico albanskih (starosti 30 oz. 48 let) in dvojico italijanskih državljanov (starosti 34 oz. 31 let) v Ul. Arc-hi, kjer so okoli 16. ure morali poseči agenti policijskega komisa-riata za Rocol in Melaro. Policisti so se morali res potruditi, da so pomirili duhove, brez poškodb pa ni šlo: najhuje jo je skupil eden od Italijanov, ki se bo moral zdraviti kakih dvajset dni, medtem ko je eden od agentov utrpel poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti približno deset dni. Četverica vročekrvnežev se sedaj hladi v ko-ronejskem zaporu, kjer se nahaja na razpolago sodnim organom pod obtožbo povzročitve pretepa in poškodb ter upiranja policiji. slovensko stalno gledališče - Nesreča v Škrbini Odšel je Stojan Colja Od svojega dolgoletnega člana, ki se je letos upokojil, se bo gledališče poslovilo jutri Odšel je. Tragično. V družinski hiši v Škrbini se je pred dnevi smrtno ponesrečil Stojan Colja, dolgoletni priljubljeni igralec Slovenskega stalnega gledališča. Vzroki nesreče še niso povsem jasni, saj je bil takrat sam v stari družinski hiši. Domače je zaskrbelo, ker se od ponedeljka ni oglašal na telefon, od dneva, ko bi se moral vrnil v Trst, kot je bilo dogovorjeno. Zaskrbljenost domačih je bila žal še kako utemeljena: lahko so samo še ugotovili, da so ga izgubili. Odločili so se, da njegove posmrtne ostanke upepelijo, žaro bodo položili v družinsko grobnico v Škrbini, kjer sta pokopana tudi njegova starša. Z letošnjim letom se je poslovil od obiskovalcev gledališča. Po 35-ih letih neprekinjenega delovanja v tržaškem teatru oziroma po 55-ih letih nastopanja, kot je sam povedal v decembrskem intervjuju za naš dnevnik. Nastopati je namreč začel kot otrok v otroških predstavah, med temi so bile tudi lepe produkcije tedanjega šentjakobskega društva Ivana Cankarja, ki je domovalo v poslopju, v katerem vsakodnevno pripravljamo tudi naš časopis. Igralstvu je bil povsem predan, tako da se upokojitve ni posebno razveselil, čeprav je občasno še nastopal. Ljubitelji gledališke umetnosti in posebej poustvarjalnega žara Stojana Colje pa imajo na voljo zgoščenko Biseri in biserčki, ki je izšla ob zaključku prejšnjega leta. Na njem je v glasbi in son-gih zaobjetih približno 30 let nastopanja v produkcijah SSG. To je bilo obenem darilo Slovenskega stalnega gledališča svojemu dolgoletnemu članu. Ob tem, veliko bolj bolečem odhodu, se mu bo tržaški teater poklonil v petek z žalno sejo. Na tem spominskem srečanju, ki se bo začelo ob 19. uri, bodo obnovili poklicno pot igralca, ki je pravzaprav vse svoje odraslo življenje preživel v Kulturnem domu. SESLJAN - Smrtna nesreča Vozniku je najbrž bila usodna slabost Včeraj nekaj po 16. uri je na obalni cesti v višini bara Costa dei barbari pri Sesljanu prišlo do smrtne nesreče. Mali avtomobil Aixam, za katerega ni potrebno vozniško dovoljenje, je vozil iz Trsta v smeri proti Sesljanu, ko je nenadoma zavozil desno s cestišča in silno trčil v avtomobil s slovensko registrsko tablico, ki je bil parkiran ob cesti, in se tam ustavil. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli rešilec in dve eki- pi nabrežinskih karabinjerjev, ki pa so lahko le ugotovili, da je voznik, 71-letni S.C. iz Turiaka, mrtev. Ker je cestišče na tem odseku povsem ravno, je sodni zdravnik Fulvio Costantinides ocenil, da je bila vozniku po vsej verjetnosti usodna slabost. Vzroke nesreče pa bo pojasnila samo obdukcija. Karabinjerji so skoraj dve uri po nesreči urejali promet na tem odseku, medtem ko je avtovleka poškodovano vozilo odstranila s cestišča. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. avgusta 2008 7 vila sartorio - Muzeji zvečer Grški bizantinski zbor z nabožno pravoslavno glasbo Torkov koncert je sodil v okvir posrečene pobude - Naslednji teden zadnji dve srečanji Obiskovalci se vsak torek in sredo trejo pred vhodom vile Sartorio za občinsko pobudo Muzeji zvečer, ki vsako leto potrjuje in poveča svoj uspeh. Poleg že utrjenih, zanimivih tematskih vodenih ogledov in letošnje, zelo uspešne novosti posebnega ogleda »med kozicami« družine Sartorio v družbi kuharice Armide (igralka Ornella Serafini), ima zaznamujočo vlogo spremni niz koncertov, ki je letos v celoti posvečen grški kulturi. S sodelovanjem tržaških grških združenj in inštitucij je pobuda vsebinsko presegla meje kulturno-razvedrilnega trenutka s spodbujanjem večje prisotnosti in dejavnosti narodne skupnosti, ki se zelo redko izpostavlja z lastnimi pobudami za spoznavanje mediteranskega aspek-ta duše mesta. Toplina in ostrina antičnih prizvokov sredozemske kulture sta kot značilni pečat zaznamovali glasbene izraze grško-bizantinske literature v nastopu zbora, ki ga je leta 1977 ustanovil zborovodja in pevec Lykourgos Angelopoulos. Moški devetčlanski sestav poglablja nabožno pravoslavno literaturo, s katero gostuje po celem svetu in sodeluje na liturgičnih obredih. Marijini spevi iz ustnega pevskega zaklada gore Athos so zazveneli v neobičajnem okviru vrta tržaške vile, kjer je parter pozornih poslušalcev spoznal bizantinsko tipično enoglasno petje na osnovi borduna (pedal glasov, ki spremljajo melodijo z dolgimi notami). Bolj kot lepota zvoka je način petja, ki osmišljuje in zaznamuje najprej verske izraze, ki v svoji strogosti kažejo zelo kreativne prijeme v melizmatičnih okrasitvah in v ustvarjanju zelo spevnih melodij. Zbor med torkovim nastopom v parku muzeja Sartorio kroma Zbor se je iz pevskega vidika izkazal predvsem z enotnostjo pri skupnem vodenju kompleksnih melizmov in z nekaterimi dobrimi solisti. Med mo-dalnimi skladbami z brezčasno oznako, od najbolj antične tradicije do srednjeveških spevov Ioannisa Kou-kouzelija ali pevcev, ki so ustvarili ali priredili melodije v 18., 19. in 20.sto-letju, je bogat koncert sklenila »kra-tima«, najvišja oblika bizantinske tradicije, ki jo zaznamuje besedilo sestavljeno iz zlogov, kar simbolizira neizrazljivo božjo naravo. Nastop grškega-bizantinskega zbora je bil priložnost za kratek in-štitucionalni poseg, ki ga je uvedel odbornik za kulturo Massimo Greco z besedami o želji odborništva po vrednotenju vseh različnih kulturnih in narodnostnih komponent našega mesta. Hvaležnost tržaške grške skupnosti sta izrazila sooblikovalca letošnje koncertne pobude, ravnateljica Grške Fundacije za kulturo Ali-ki Kefalogianni in predsednik grško-vzhodne skupnosti v Trstu Cosmas Cosmidis. Ravnatelj mestnih muzejev vandalizem - Objekt v parku vile Cosulich ponovno nared Veliki stroški »podvigov« Samo lani so vandalska dejanja občinsko upravo stala 300.000 evrov - Odbornik Bandelli vabi občane k sodelovanju V parku vile Cosulich na Greti so ponovno preple-skali pročelje nekdanjega hišnikovega doma, ki je bil pred dnevi tarča neznanih vandalov, ki so se z grozilnimi napisi spravili nad tržaškega občinskega odbornika za javna dela Franca Bandellija in samega župana Roberta Dipiazzo. Zidove so tako morali prepleskati ponovno pa so morali tudi urediti sanitarije, ki so jih vandali poškodovali. Ni prvič, da se neznani vandali (tako se med drugim tudi podpisujejo) znesejo nad objekti, pri čemer večkrat poskrbijo za grozilne napise, katerih priljubljena tarča so občinski upravitelji (v prvi vrsti župan Dipiazza), stroški za popravo nastale škode pa so vse prej kot majhni. Samo lani, je opozoril odbornik Bandelli na včerajšnji tiskovni konferenci v parku vile Cosulich, na kateri je naznanil popravilo objekta, je morala občinska uprava potrositi kar 300.000 evrov za izredne posege zaradi vandalskih dejanj, kot je bilo tisto v vili Engelmann ali Objekt v parku vile Cosulich je po vandalskem dejanju ponovno nared. Do kdaj? kroma pa tisto v parku med Ul. Veltro in Reško cesto, kjer so neznanci zažgali otroška igrala. Popravilo škode, ki so jo vandali pred dnevi povzročili v parku vile Cosulich, je nazadnje občinsko upravo stalo 10.000 evrov, ki se tako pridružujejo občinskim stroškom za vzdrževanje 47 mestnih parkov. Po Bandellijevih besedah so vandalski »podvigi« podla dejanja na škodo občinske skupnosti, ki so v prvi vrsti uperjena proti otrokom vrtcev in poletnih središč, ki koristijo igrala v parku vile Cosulich (in seveda v drugih parkih) ter starejših oseb, ki se radi sprehajajo po zelenih površinah v senci visokih dreves. Gre tudi, jezno ugotavlja odbornik, za pomanjkanje državljanske vzgoje in spoštovanja skupne lastnine. Od tod vabilo občanom, naj o kateremkoli vandalskem dejanju na škodo javnih zelenih površin poročajo tudi občinskim uradom za javna dela in zelene površine. Glasbeni večer Tržaška civilna služba Arci vabi dre-vi ob 21. uri na koncert ljudskih, sodobnih in jazz melodij »Lampi d'esta-te« v bar Bora Bora Beach na Mira-marskem drevoredu 325/1. Kako se ubranimo tigrastega komarja? Na taka in podobna vprašanja bodo jutri ob 21. uri v mestnem Morskem muzeju (Ul. Campo Marzio 5) odgovarjali podkovani naravoslovci. Udeleženci srečanja bodo lahko namreč prisluhnili marsikateremu koristnemu nasvetu za boj proti nadležnemu dvokrilcu. Beseda bo tekla o razmnoževanju ličink, o preventivnih ukrepih in o zaščiti zdravja. Milje pod zvezdami Milje vabijo na večer glasbe v živo. Na nabrežju De Amicis bo drevi ob 19. uri nastopila skupina Is not Finger, ki izvaja rock in blues skladbe, ob 21.30 pa se bo na klancu Pancera predstavil jazz in funk ansambel Easy Bay Brothers. Tržaška občina ponuja štiri službena mesta Občina Trst razpisuje štiri javne selekcije za podelitev štirih službenih mest in sicer: mesto programerja kat. C, mesto postavitelja muzejskih zbirk kat. C, mesto sodelavca v knjižnici kat. C in pa mesto grafika kat.C. Prošnje je treba vložiti do 18. septembra, za podrobnejše informacije in obrazce pa sta na voljo urad za razpise Občine Trst (telefon št. 040-6754919-44294911). Razpis, obrazci in seznam pogojev, ki jih morajo izpolnjevati zainteresirani kandidati, so objavljeni tudi na spletni strani občinske uprave www.comune.trieste.it. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 21. avgusta 2008 MIRJANA Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.49 - Luna vzide ob 22.09 in zatone ob 12.56. Jutri, PETEK, 22. avgusta 2008 TIMOTEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26 stopinj C, zračni tlak 1014,6 mb raste, veter 12 km na uro za-hodnik, vlaga 66-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C. □ Lekarne Adriano Dugulin je podal tudi prvi, ponovno rekordno pozitivni obračun teh večerov glasbe in mestne kulture: v prvih petih večerih je vilo Sartorio obiskalo skoraj 3000 ljudi, kar pomeni porast za 20% v primerjavi z lansko sezono. Tudi razstava o pevki Marii Callas, ki je predstavljala prvo spodbudo za razvoj sodelovanja z grško skupnostjo in bo na ogledu v muzeju Schmidl do oktobra meseca, je doživela do sedaj izredno dober odziv, saj je dosegla 5500 obiskov. (ROP) Do sobote, 23. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commercial 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Zedinjenja Italije 4). Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Zedinjenja Italije 4 - 040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Prireditve STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - EVROPSKE LEVICE - KROŽEK PES-CATORI vabi v soboto, 23., in v nedeljo, 24. avgusta, v Ljudski dom v Naselje Sv. Sergija na Praznik komunističnega tiska. V soboto ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri poseg pokrajinskega tajnika Igorja Kocjančiča, sledi ples z duom Melody. V nedeljo ob 17.uri odptrje kioskov, zvečer pa ples s duom Melody. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulp-ture), Luisia Comelli (slike), Anita Ne-marini (slike), Viktor Godnic (slike), Lu-ca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). SKD VIGRED pripravlja razne prireditve v mesecih september in oktober, kar pomeni pestro dogajanje na zamejskem Krasu. V ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30, v Štalci v Šem-polaju, gostovanje prosvetnega društva Štandrež s prizoroma »Gremo v teater« in »Stari greh«. Ob izgubi ljubljenega Franca izrekamo Vlasti iskreno sožalje vsi na Primorskem dnevniku 8 Četrtek, 21. avgusta 2008 TRST / □ Čestitke Pred dnevi je praznovala svoj 60. rojstni dan naša dolgoletna pevka in bivša odbornica LOREDANA SANCIN. Vse najboljše in še tako naprej ji vošči SKD Slavec Ricmanje -Log. Q Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. ARISTON - 21.00 »28 settimane dopo«. CINECITY - 16.10, 17.15, 18.10, 19.05, 20.15, 21.15, 22.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; 16.15, 20.10, 22.05 »Lui, lei e Babydog«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Io vi tro-vero'«; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro«; 16.20, 18.15 »Ombre dal passato«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.30 »12«; 18.30, 20.15 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Iden-tikit di un delitto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Io vi trovero'«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00, 21.20 »Kako ugrabiti nevesto«; 21.50 »Po-najerevalci«; 17.50, 19.50 »Kung fu Panda«; 16.50, 16.10, 21.30 »Mumija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.40, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.45, 19.30, 22.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Ca-spian«; 18.00, 20.15 »18«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Lui, lei e Babydog«; 22.15 »Wanted«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »20«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »Il cavaliere oscuro«; Dvorana 3: 20.10, 22.10 »Io vi trovero'«; Dvorana 4: 20.00, 22.10 »L'anno in cui i miei genitori andarono in vacanza«; Dvorana 5: 20.10, 22.15 »Once«. M Izleti KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Vol-terra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika Jezikajte (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico Mišk@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor Mizica pogrni se! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Dodatna pojasnila in prijave do 23. avgusta na tel. št. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo do 6. septembra šola zaprta vse sobote. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. SPDT organizira v nedeljo, 24. avgusta, avtobusni izlet na Planino pri Jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6.30 s trga Oberdan, oziroma ob 6.45 izpred hotela Danev na Opčinah. Prijave sprejemata: Livio tel.: 040-220155 in Vojka tel. 040-2176855 ali 3335994450. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romanje na Barbano in na Sveto goro v ponedeljek, 1. septembra. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan od 7. uri, s Proseka ob 7.15, s Sv. Križa ob 7.00, s Sesljana ob 7.30. Stroški romanja (avtobus, barka in kosilo) znašajo 35 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije kličite čimprej na tel. št. 040220693 ali na št. 347-9322123. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 7. septembra, na vzpon na kraljevski Montaž. Pot je zelo zahtevna, potrebna je dobra pripravljenost. Prevoz z osebnimi avtomobili. Obvezen sestanek z udeleženci v četrtek, 4. septembra, ob 18. uri na sedežu društva. Podrobnejše informacije na spletnih straneh ali sedežu društva. UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte. KRUT obvešča, da je urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse člane in prijatelje, da se udeležijo večerje, ki bo v četrtek, 28. avgusta, ob 20.00 v restavraciji Križman v Repnu. Tečajnikom bodo ob tej priliki podeljene diplome. Za prijave in informacije kličite na tel. št. 333-4219540. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi poletnega dopusta zaprto do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo do ponedeljka, 25. avgusta, urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do vključno 1. septembra zaprta zaradi letnega dopusta. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta, in sicer od 8. do 16. ure. AGRARNA SKUPNOST JUSOV -SRENJ vabi predsednike, odbornike in nadzornike Jusa Križ in Jusa Na-brežine na skupni sestanek danes, 21. avgusta, ob 20.30 na sedežu kriškega jusa. Govora bo o možnosti vključitve projekta »Ressel« na kriškem in nabrežinskem območju, ki je del širšega multifunkcionalnega projekta Agrarne skupnosti, v program PAL (lokalna razvojna strategija) preko tržaške pokrajine. Na sestanku bo prisoten predsednik GALA (lokalna akcijska skupina). AGRARNA SKUPNOST JUSOV -SRENJ vabi predsednike, odbornike in nadzornike Jusa Medja Vas in Jusa Vižovlje na skupni sestanek v petek, 22. avgusta, ob 20.30 v osmici »pri Lah'vi« v Medji vasi. Govora bo o možnosti vključitve projekta na območju Medje Vasi in Vižovelj, ki je del širšega multifunkcionalnega projekta Agrarne skupnosti, v program PAL (lokalna razvojna strategija) preko tržaške pokrajine. Na sestanku bo prisoten predsednik GALA (Lokalna akcijska skupina). DEMOKRATSKA STRANKA organizira praznik demokratov od 22. do 24. avgusta v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah. V petek, 22. avgusta, ob 19. uri razprava na temo »Trst mesto znanosti«, na pobudo mladih demokratov koncert ansambla Siti hlapci iz Maribora; v soboto, 23. avgusta, razprava na temo »Vloga Krasa pri razvoju tržaške pokrajine«, ples z ansamblom Suvenir; v nedeljo, 24. avgusta, razprava na temo »Prihodnost tržaškega pristanišča«, ples z ansamblom Alter ego. Vsak dan obratujejo dobro založeni kioski. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za enotedensko bivanje na Malem Lošinju. Za podrobnejše informacije poklicati do petka na sedež Krut-a v Ul. Cicerone 8/B, tel. 040 -360072. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do vključno 23. avgusta zaprt zaradi počitnic. ŽUPNIJSKA SKUPNOST MAČKOLJE vabi na praznovanje farnega zavetnika Sv. Jerneja. Danes, 21., petek, 22. in soboto, 23. avgusta, ob 19.30 v župnijski cerkvi, tridnevnica v pripravo na slovesnost. V soboto, 23. avgusta, ob 20. uri v župnijski cerkvi bo spokor-no bogoslužje. V nedeljo, 24. avgusta, bo slovesnost v čast Sv. Jerneju. Ob 18. uri v župnijski cerkvi bodo litanije Matere Božje; sledila bo procesija na Metežico. Ob prihodu bo slovesna blagoslovitev novega odra. Na Mete-žici ob 19. uri bo koncert pritrkoval-cev in ob 19.30 slovesno somaševanje, ki ga bo vodil škof msgr. Evgen Ravi-gnani. Sledi blagoslovitev vozil in družabnost. Sodeluje CPZ iz Lucije. V slučaju neprimernega vremena bodo vsi obredi v župnijski cerkvi. BARKOVLJANI bomo počastili svojega zavetnika sv. Jerneja v nedeljo, 24. avgusta, z dvojezično mašo, ob 18. uri, med katero bo pel domači zbor. Po maši bo procesija s svečkami, nato otvoritev prenovljene župnijske dvorane. Vabljeni! AGRARNA SKUPNOST JUSOV -SRENJ vabi predsednike, odbornike in nadzornike Srenj Draga, Boršt in Boljunec na skupni sestanek v ponedeljek, 25. avgusta, ob 20.30 na sedežu Srenje Boršt. Govora bo o možnosti vključitve projekta na območju Drage, Boršta in Boljunca, ki je del širšega multifunkcionalnega projekta Agrarne skupnosti, v program PAL (lokalna razvojna strategija) preko tržaške pokrajine. Na sestanku bo prisoten predsednik GALA (Lokalna akcijska skupina). ŽPS IVAN GRBEC obvešča, da bo prva pevska vaja za nastop, ki bo 6. septembra, v ponedeljek, 25. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih. ŽUPNIJA IN ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME v Sv. Križu pri Trstu organizirajo drugi del oratorija za otroke zadnjih dveh letnikov vrtca, osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, ki bo v Slomškovem domu od 25. do 29 avgusta. Oratorij bodo vodili animatorji iz Slovenije. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040-220693. JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25. do 29. avgusta celotedenski tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Odvijal se bo od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpi- sovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: in-fo@yccupa.org. SLOVENSKA PROSVETA IZ CELOVCA, ZTT, MLADIKA, KD KRAŠKI DOM, ZADRUGA NAŠ KRAS vabijo ob 95-letnici pisatelja Borisa Pahorja na srečanje ob izidu zgoščenke »Varuhu jezika in modrijanu nad zalivom« v ponedeljek, 25. avgusta, ob 19.00 v Pokrajinski muzej v Repnu s pisateljem se bo pogovarjal Horst Ogris, urednik slovenskih oddaj avstrijskega radia v Celovcu; glasba: Tonč Feinig, jazz pianist. SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 6. do 12. leta »Skriti zakladi krajine« od 25. do 29. avgusta. Delavnica bo potekala v društvenih prostorih in v nabrežinskem vaškem jedru od 9. do 12. ure. Vodila jo bo akademska slikarka Ani Tretjak. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 ali 339-4184635. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v sredo, 27. avgusta, zaradi tehničnih razlogov ne bodo delovali sledeči občinski uradi: demografski, računovodski in davčni. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za desetdnevno skupinsko bivanje v termah Radenci konec avgusta. Za podrobnejše informacije pokličite čimprej na sedež Krut-a v Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. OB PRAZNIKU ZAVETNIKA, Sv. Jerneja, vabi openska župnija na Jernejev teden, ki bo potekal od nedelje, 24. do nedelje, 31. avgusta. V nedeljo, 24. avgusta, bo ob 9. uri slovesna Sv. maša s procesijo okoli cerkve; v ponedeljek, 25.avgusta, ob 16. uri sprehod po Jernejevih poteh; v torek, 26. avgusta, romanje na Trsat; v sredo, 27. avgusta, ob 20.30 v župnijski cerkvi na Op-činah koncert, ki ga bosta oblikovali sopranistki Mojca Milič in Barbara Tanze ob orgelski spremljavi Beatrice Zonta; v četrtek, 28. avgusta, ob 21. uri video večer pod lipami za cerkvijo. Na sporedu bo dokumentarni film o Jakobu Ukmarju ter film Loredane Gec Ygodba o volji in moči; v petek, 29. avgusta, ob 19. uri maša za otroke, sledijo stare družabne igre za cerkvijo; v soboto, 30. avgusta, maša na prostem za slovenske in italijanske vernike; v nedeljo, 31. avgusta, ob 17. uri vesel Jernejev popoldan. SKD TABO R-O PČINE sporoča vsem cenjenim članom, da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ZSŠDI obvešča, da urada delujeta s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obvešča, da bo sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu v avgustu zaprt. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta. PROSVETNI DOM NA OPČINAH bo v avgustu zaprt. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18. ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@libero.it. FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi od 1. do 6. septembra v Finžgarjev dom na Opčinah k udeležitvi ustvarjalnih delavnic (gledališka, likovna, plesna, časnikarska, kolesarska, pevsko-in-strumenatlna delavnica duhovne glasbe, delavnica za ustvarjalno ličenje in pričesko in druge). V ponedeljek, 1. septembra, ob 15. uri odbojkarski turnir, ob 18.30 nagrajevanje in slovesno odprtje festivala. Od torka do petka ustvarjalne delavnice in kulturni večeri. V soboto 6. septembra, ob 21. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah zaključni nastop udeležencev delavnic. Informacije in prijave na tel. št. 3397046331 (Rafaella). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Vabljeni! O.P.Z. SLOMŠEK IZ BAZOVICE vabi osnovnošolce, ki ljubijo petje, da se udeležijo pevskega tedna, ki bo od 1. do 5. septembra v Slomškovem domu v Bazovici. Za informacije in prijavo: Sandra (040/226841). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi svoje člane in prijatelje filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 3. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. ZAKLJUČNA OKROGLA MIZA drage mladih z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« bo na sporedu v soboto, 6. septembra, ob 10. uri v parku Fin-žgarjevega domu na Opčinah. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vsemanjšinska proslava na gmajni pri Bazovici v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Prečuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo v sredo, 3. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Op-činah. PRIMORSKA POJE posvečena bazoviškim junakom v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in SKD Lipa bo v petek, 12. septembra, nastopila v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Kar-lovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica, ŽPZ Cerklan-ke-Cerkno in MoPZ Provox-Nova Gorica. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa- dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. S Poslovni oglasi 48-LETNA PRIDNA GOSPA IŠČE DELO kot pomočnica v hiši ali gostilni v popoldanskih urah vsaki dan. Tel. 331-2439497 0 Mali oglasi PRODAM LANCIO Y 1.2 - 16 V LX, letnik 2000, sivo metalne barve, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, air bag, servo volan, elek. pomična prednja stekla, meglenke, prevoženih 28.000 km, lepo ohranjen. Po želji avtoradio MP3 z zvočnikoma, cena 3.500 evrov. Poklicati v večernih urah na tel. 333-4872311. PRODAM SKUTER HONDA 125 psi, plave metalizirane barve, letnik '07, 2000 prevoženih kilometrov, cena zanimiva. Tel. 334-3539564. PRODAM železna vrata (80 x 200), rolo za klet (250 x 190) ter posodo za grozdje (8 hl - bden). Tel. 040-814212. Id Osmice IVO IN ANDREJ KRALJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel. 040-200415. MARČELO IN ERVIN DOLJAK sta odprla osmico v Samatorci 22. Toplo vabljeni! Tel. 040-229180. OSMICA je v Dolini pri Marju Žerja-lu. OSMICO je odprl v Medjivasi 21 Paolo Pernarčič. OSMICO smo odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. Prispevki V spomin na prijateljico Bruno Buka-vec daruje Mara Blažina 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Evgen in Mara Dobrila darujeta 100,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. Naša anketa o poročanju RAI a i v p*. * .14 Alessandra Sensini na OI niza kolajne že od leta 1996 Argentina, ZDA, Španija in Litva polfinalisti košarkarskega turnirja tudi to so igre Različne zgodbe Jamajski tekač Usain Bolt na 200 m zrušil še en rekord, malo upoštevani italijanski odbojkarji so se uvrstili v pol finale, Južnoafričanka plavala z amputirano nogo 13. dan Iz evforije v stanje Po prvih dneh velike evforije, je zdaj v italijanskem taboru nastopila depresija. Mrki obrazi novinarjev in gostov, ki nam jih iz pekinškega studia posreduje državna televizija, hkrati ustvarjajo vtis utrujenosti (delajo ponoči...) in zaskrbljenosti. Pogled na zbirko kolajn ne zbuja več začetnega ponosa. Že nekaj dni bera napreduje po polževo. Zdaj je kolajn dvajset in zdi se celo možno, da do nedelje ne bodo dosegli števila tridesetih odličij, kolikor jih je (po, med drugim, zelo previdni oceni)predvideval predsednik italijanskega olimpijskega odbora Petrucci. Pravimo, da vse kolajne štejejo enako, vendar lahko to velja za malo Slovenijo, težje pa za »nogometno« naravnano Italijo, kjer si ostali športi s težavo utirajo prostor v zavesti javnosti. Kar italijanski zbirki manjka, so prav »težke« kolajne atletov, telovadcev in ekipnih tekmovanj, plavalno odpravo pa sta tako in tako rešili le Pellegrinijeva in Filippijeva, vse ostalo je bilo polom. Zadnje upe polagajo v odboj-karje in hitrohodca Schwazerja, predstavnika najmanj upoštevene med atletskimi disciplinami. Vendar tudi njihov morebitni uspeh bi težko spremenil oceno, da je bogati šport v Italiji (tisti s težkimi sponzorji) v krizi. Čast države rešujejo le mali (pa še ti ne vsi), Petruccije-vo napoved pa bodo morda uresničili s pomočjo boksarjev. Aleksander Koren 4 Natalie du Toit Pred olimpijskimi igrami so mediji največ poročali o Oscaru Pi-storiusu, ki je v teku na 400 m neuspešno lovil normo za nastop v Pekingu s protezama na nogah. Včeraj pa je svetovna javnost zvedela za Južnoafričanko Natalie du Toit, ki se je v 10-kilometrskem plavanju brez leve noge uvrstila na 16. mesto, za zmagovalko pa zaostala le 35 sekund. »Nisem razmišljala o tem, da nimam noge,« je dejala po svojem nastopu in z lepo mero skromnosti razložila, da zaradi amputacije ne plava počasneje. Računala je na uvrstitev med najboljšo peterico, zato je bila včeraj razočarana. A je že napovedala, da si bo medaljo skušala priplavati čez štiri leta v Londonu. Srečno. PEKINŠKI DNEVNIK Pisanje po stenah je za»naše Kitajce pravi užitek Gostje hvalijo Dom Italija za najlepšega v zgodovini olimpijskih iger. Kar pa ne vedo, je to, da je bil zgrajen dobesedno iz niča. Pekinški organizatorji so dali Italijanom na razpolago prazen razstavni prostor, ki že več let ni bil uporabljen. V tem prostoru so italijanski in kitajski delavci prenovili zidove, postavili plastične panoje, uredili sobe. Popravili so stranišča in sestavili moderno kuhinjo. Zdaj gostje lahko obiskujejo tri prostorne dvorane, med katerimi je ena v celoti razstavna, druga je neke vrste »prive« za izbrane goste, največja so- Uspehi, neuspehi, razočaranja in presenečenja, nenavadne življenjske zgodbe. Tudi to si olimpijske igre. Tako je včeraj Jamajčan Bolt porušil še svetovni rekord ba, zgrajena v obliki trga v florentin-skem stilu, pa je namenjena protokolu in tiskovnim konferencam za novinarje. Okoli tega trga so postavili lesene hišice za medije, mediaset, rai in radio Italia. Izvedela sem, da bodo po igrah vse, kar sem naštela, demontirali in Kitajcem vrnili prazne prostore, takšne, kakršni so bili na začetku. Ker bodo pri tem romale v smeti tudi notranje plastične stene, smo se zaposleni v Domu Italija odločili, da bele zidove uporabimo, da izražamo svojo umetniško žilico. V režiji Rai smo, skupaj s kitajskimi sodelavci, že poslikali večino uporabnih sten s karikaturami ali s citati. Za Kitajce je to neverjetno zabavno. Nikoli prej niso smeli pisali po stenah! Med njimi se je razvila prava tekma, poleg tega si tudi nagajajo, tako da drug drugemu packajo portrete. Dodajajo mozolje ali brado ali pomažejo ušesa. S tem, da smo jim dovolili to igranje, smo se jim v teku na 200 metrov, italijanski odbojkarji, ki so po napovedih daleč zaostajali za svojimi že izločenimi kolegicami, so se četrič zapored uvrstili v polfinale OI, južnoafri- prikupili in zdaj je sodelovanje med nami in njimi bistveno boljše. Med mojim torkovim obiskom v centru IBC, kjer je glavni sedež Rai, sem odkrila, da se tam na podoben način kratkočasijo tudi italijanski tehniki. Ker pa so njihovi zidovi prekriti s tapisoni in se na te ne da pisati, so nabavili cele škatle papirnatega lepilnega traka, na katerem pišejo šale in naštevajo napake, ki jih delajo med svojim delom. Poleg nagrajencev v jadranju nas bo zvečer v Domu Italija obiskal monaški princ Albert. Obisk je neuraden, to pa ne pomeni, da mediji niso bili o njem obveščeni... Opisala bi vam še majhno dogodivščino. Danes sem se napotila na delo s podzemnim vlakom. Najbližja postaja je oddaljena približno 5 minut taksija od Doma Italija. Ker sem bila zgodnja, sem se odločila, da se na delo od postaje odpravim peš. Mislila ška daljinska plavalka Natalie Du Toit pa je 10 km dolgo morsko progo preplavala z amputirano nogo. S svojim končnim 16. mestom ni bila zadovoljna... t Rohullah Nikpai 21-letni Afganistanec se je včeraj zapisal v zgodovino. V taekwondoju si je zagotovil bronasto medaljo, kar je prvo afganistansko odličje v zgodovini OI. Predsednik Hamid Karzai ga je poklical dvakrat. Pred nastopom mu je napovedal, da bo prek TV spremljal boj za kolajno, po nastopu mu je obljubil nagrado: petsob-no stanovanje v središču Kabula. sem, da bom ubrala bližnjico skozi park, katerega izhod je v bližini italijanskih prostorov. Vendar sem žal odkrila, da je park obzidan, tako da sem morala dobrih 40 minut prehoditi v gostem prometu različnih hitrih cest. Ko sem končno prišla v Dom, me je peklo v nosu in sem nato kihala cel večer. Nebo je bilo sinje in sončno, to pa v Pekingu ni verodostojno merilo glede čistoče zraka. Nataša Gombač Ljudmila Blonska 30-letna Ukrajinka, ki je v sed-meroboju osvojila srebrno medaljo, je nova rekorderka v ... do-pingu. Že pred petimi leti so jo zasačili in kaznovali, a je kljub temu v Pekingu znova goljufala in padla na kontroli. Njena kolegica Britanka Sotherton je že po lanskem SP v Osaki namignila: »Enkrat je že goljufala. Kdo pravi, da ne bo znova?«. V kolesarstvu BMX je bil Italijan Manuel De Vecchi na preizkušnji za razvrstitev 10., v polfinalu pa je bil nato v svoji skupini tretji in se je tako uvrstil v današnji finale ansa Med zelo napornim ženskim plavalnim maratonom v morju, proga meri 10 kilometrov, je način, ki ga vidimo na fotografiji, edini, da se lahko tekmovalci in tekmovalke med samim nastopom nekoliko osvežijo z energetsko pijačo... ansa Turški rokoborec Ramazan Sahin v prostem slogu do 66 kg je naslovu svetovnega prvaka dodal še olimpijski naslov. S tem je Turčiji priboril sploh prvo zlato na letošnjih igrah ansa Včerajšnji izidi Končne odločitve (10) Ostali izidi ATLETIKA Ženske MET KLADIVA: 1. Oksana Mjankova (Blr) 76.34; 2. Yipsi Moreno (Kub) 75.20; 3. Wenxiu Zhang (Kit) 74.32; 4. Darja Pčelnik (Blr) 73.65; 5. Manuela Montebrun (Fra) 72.54; 6. Anita Wlodarczyk (Pol) 71.56; 7. Clarissa Claretti (Ita) 71.33; 8. Martina Hrasnova (Slk) 71.00; 9. Betty Heidler (Nem) 70.06; 10. Elena Prijma (Rus) 69.72; 11. Stiliani Papadopoulou (Grč) 64.97; Kamila Skolimowska (Pol) ni imela veljavnih metov. 400 M Z OVIRAMI: 1. Melaine Walker (Jam) 52.64; 2. Sheena Tosta (ZDA) 53.70; 3. Tasha Danvers (VBr) 53.84; 4. Anastazija Rabčenjuk (Ukr) 53.96; 5. Anna Jesien (Pol) 54.29; 6. Ekaterina Bikert (Rus) 54.96; 7. Zuzana Hejnova (Češ) 54.97; 8. Tiffany Ross-Williams (ZDA) 57.55. Moški 200 M: 1. Usain Bolt (Jam) 19.30; 2. Shawn Crawford (ZDA) 19.96; 3. Walter Dix (ZDA) 19.98; 4. Brian Dzingai (Zim) 20.22; 5. Christian Malcolm (VBr) 20.40; 6. Kim Collins (S.Kit) 20.59; Wallace Spearmon (ZDA) in Churandy Martina (N.Ant) diskvalificirana PLAVANJE Ženske MARATON 10 KM: 1. Larisa Ilčenko (Rus) 1:59:27.7; 2. Keri-Anne Payne (VBr) 1:59:29.2; 3. Cassandra Patten (VBr) 1:59.31.0; 4. Angela Maurer (Nem) 1:59:31.9; 5. Ana Cunha (Bra) 1:59:36.8; 6. Swann Oberson (Svi) 1:59:36.9; 7. Poliana Okimoto (Bra) 1:59:37.4; 8. Jana Pechanova (Češ) 1:59:39.7; 9. Andreina del Valle Pinto Perez (Ven) 1:59:40.0; 10. Martina Grimaldi (Ita) 1:59:40.7; 11. Marianna Lymperta (Grč) 1:59:42.3; 12. Teja Zupan (Slo) 1:59:43.7 ROKOBORBA Moški PROSTI SLOG DO 66 KG: 1. Ramazan Sahin (Tur); 2. Andrij Stadnik (Ukr); 3. Sushil Kumar in Otar Tušišvili (Gru); 5. Geandry Garzon (Kub) in Leonid Spiridonov (Kaz); 7. Irbek Farnjev (Rus); 8. Batzorig Buyanjav (Mon); 9. Albert Batirov (Blr); 10. Mehdi Taghavi (Iri). PROSTI SLOG DO 74 KG: 1. Buvajsa Sajtijev (Rus); 2. Soslan Tigijev (Uzb); 3. Murad Gajdarov (Blr) in Kiril Terzijev (Bol); 5. Ivan Fundora (Kub) in Gheorghita Stefan (Rom); 7. Ben Askren (ZDA); 8. Arsen Gitinov (Kir); 9. Emzarios Bentinidis (Grč); 10. Ahmet Gulhan (Tur). TAEKWONDO Ženske DO 49 KG: 1. Jingyu Wu (Kit); 2. Buttree Puedpong (Taj); 3. Dalia Contreras Rivero (Ven) in Daynellis Montejo (Kub); 5. Mildred Alango (Ken) in Shu-Chun Yang (Tpe); 7. Thi Ngoc Truc Tran (Vie) in Hanna Zajc (Sve) Moški DO 58 KG: 1. Guillermo Perez (Meh); 2. Yulis Gabriel Mercedes (Dom); 3. Mu-Yen Chu (Tpe) in Rohullah Nikpai (Afg); 5. Chutchawal Khawlaor (Taj) in Juan Antonio Ramos (Spa); 7. Michael Harvey (VBr) in Pedro Povoa (Por). JADRANJE NA DESKI Ženske KONČNI VRSTNI RED: 1. Jian Yin (Kit) 39; 2. Alessandra Sensini (Ita) 40; 3. Bryony Shaw (VBr) 45; 4. Marina Alabau (Spa) 54; 5. Jessica Crisp (Avs) 66; 6. Barbara Kendall (Nzl) 75; 7. Zofia Klepacka (Pol) 82; 8. Olha Maslivets (Ukr) 83; 9. Wai Kei Chan (Hkg) 93; 10. Maayan Davidovich (Izr) 111. IZIDI REGATE ZA MEDALJE: 1. Alessandra Sensini (Ita); 2. Bryony Shaw (VBr); 3. Jian Yin (Kit); 4. Marina Albau (Spa); 5. Olha Maslivets (Ukr); 6. Barbara Kendall (Nzl); 7. Maayan Davidovich (Izr); 8. Zofia Klepacka (Pol); 9. Wai Kei Chan (Kit); 10. Jessica Crisp (Avs). Moški KONČNI VRSTNI RED: 1. Tom Ashley (Nzl) 52; 2. Julien Bontemps (Fra) 53; 3. Shahar Zubari (Izr) 58; 4. Nick Dempsey (VBr) 60; 5. Ricardo Santos (Bra) 77; 6. King Yin Chan (Hkg) 84; 7. Aichen Wang (Kit) 95; 8. Nikolaos Kaklamanakis (Grč) 97; 9. Ivan Pastor (Spa) 109; 10. Makoto Tomizawa (Jap) 116 ...; 20. Fabian Heidegger (Ita) 132 (brez regate za medalje). IZIDI REGATE ZA MEDALJE: 1. King Yin Chan (Hkg); 2. Shahar Zubari (Izr); 3. Tom Ashley (Nzl); 4. Julien Bontemps (Fra); 5. Aichen Wang (Kit); 6. Ricardo Santos (Bra); 7. Nick Dempsey (VBr); 8. Ivan Pastor (Spa); 9. Makoto Tomizawa (Jap); 10. Nikolaos Kaklamanakis (Grč). SINHRONO PLAVANJE IZIDI: 1. Rusija 99.251; 2. Spanija 98.334; 3. Japonska 97.167; 4. Kitajska 96.334; 5. ZDA 95.500; 6. Kanada 95.084; 7. Italija (Beatrice Adelizzi in Giulia Lapi) 93.751; 8. Ukrajina 92.668; 9. Nizozemska 91.667; 10. Grčija 91.501; 11. Francija 90.333; 12. Svica 89.250. VATERPOLO Moški OD 7. DO 12. MESTA: Italija - Kanada 13:11, Grčija - Kitajska 13:8. ČETRTFINALNA IZIDA: Črna gora - Hrvaška 7:6, Španija - Srbija 5:9. POLFINALNA PARA: Črna gora - Madžarska, Srbija - ZDA. KOŠARKA Moški ČETRTFINALNI IZIDI: Španija - Hrvaška 72:59, Litva - Kitajska 94:68, ZDA - Avstralija 116:85, Argentina - Grčija 80:78. POLFINALNA IZIDA: Španija - Litva, zDa - Argentina. ODBOJKA NA MIVKI Moški POLFINALNA IZIDA: Rogers/Dalhausser (ZDA) -Geor/Gia (Gru) 21:11, 21:13; Marcio Araujo/Fabio Luiz (Bra) - Ricardo/Emanuel (Bra) 22:20, 21:18. ODBOJKA Moški ČETRTFINALNI IZIDI: Bolgarija - Rusija 1:3, Italija -Poljska 3:2, Kitajska - Brazilija 0:3, ZDA - Srbija 3:2. POLFINALNA PARA: Italija - Brazilija, Rusija - ZDA. ROKOMET Moški ČETRTFINALNI IZIDI: Francija - Rusija 27:24, Islandija - Poljska 32:30, Hrvaška - Danska 26:24, Južna Koreja - Španija 24:29. POLFINALNA PARA: Španija - Islandija, Hrvaška - Francija. HOKEJ NA TRAVI Ženske ZA 9. MESTO: Južna Koreja - Japonska 2:1. ZA 7. MESTO: Španija - ZDA 3:2 (po podaljšku). POLFINALNA IZIDA: Nemčija - Kitajska 2:3, Nizozemska - Argentina 5:2. JADRANJE TORNADO (10 REGAT): 1. Španija 36; 2. Avstralija 39; 3. Argentina 44; 4. Nemčija 52; 5. Kanada 57; 6. Nizozemska 58; 7. Italija (Francesco Marcolini in Edoardo Bianchi) 58; 8. Grčija 60; 9. Velika Britanija 66; 10. Avstrija 68. STAR (10 REGAT): 1. Švedska 33; 2. Velika Britanija 35; 3. Brazilija 47; 4. Francija 51; 5. Švica 55; 6. Poljska 57; 7. Portugalska 60; 8. Nemčija 62; 9. Nova Zelandija 66; 10. Italija (Diego Negri in Luigi Viale) 76. SOFTBALL POLFINALNA IZIDA: Japonska - ZDA 1:4, Kanada - Avstralija 5:3. ZA 3. MESTO: Japonska - Avstralija 4:3. BOKS Mušja kategorija ČETRTFINALNI IZIDI: McWilliams Arroyo Acevedo (Pue) - Andris Laffita Hernandez (Kub) 2:11 ; Georgy Balakšin (Rus) - Jitender Kumar (Ind) 15:11 ; Vincenzo Picardi (Ita) - Walid Cherif (Tun) 7:5; Somjit Jongjohor (Taj) - Anvar Yunusov (Tjk) 8:1. Srednja kategorija ČETRTFINALNI IZIDI: Alfonso Blanco Parra (Ven) - Darren John Sutherland (Irs) 1:11; Bahtijar Artajev (Kaz) - James Degale (VBr) 3:8; Elšod Rasulov (Uzb) - Emilio Correa Bayeaux (Kub) 7:9; Carlos Gongora (Ekv) - Vijender Kumar (Ind) 4:9. SKOKI V VODO Z desetmetrskega stolpa, ženske IZIDI KVALIFIKACIJ: 1. Ruolin Chen (Kit) 428.80; 2. Xin Wang (Kit) 420.30; 3. Emilie Heymans (Kan) 403.85; 4. Alexandra Croak (Avs) 383.75; 5. Laura Wilkinson (ZDA) 370.70; 6. Tatiana Ortiz (Meh) 345.70; 7. Paola Espinosa (Meh) 343.60; 8. Melissa Wu (Avs) 340.35; 9. Mai Nakagawa (Jap) 331.40; 10. Haley Ishimatsu (ZDA); 11. Tania Cagnotto (Ita) 328.30 ...; 15. Valentina Marocchi (Ita) 313.05. BASEBALL IZIDI 7. KROGA KVALIFIKACIJ: Kuba - Kitajska 17:1, Nizozemska - Južna Koreja 0:10, Kanada - Tajvan 5:6, Japonska - ZDA 2:4. KONČNI VRSTNI RED: Južna Koreja 14, Kuba 12, ZDA 10, Japonska 8, Kanada in Tajvan 4, Nizozemska in Kitajska 2. POLFINALNA PARA: Južna Koreja - Japonska, Kuba - ZDA. Kaj reči o tem športu. BMX je bizaren, spektakularen in tudi nevaren! ansa Današnji spored Končne odločitve (23) m Odbojka na mivki - 3.00 ženske, tekma za 3. mesto 5.00 finale Nogomet - ženske, tekma za 3. mesto: 12.00 Nemčija - Japonska, finale: 15.00 Brazilija - ZDA Atletika - 3.00 20 km hitra hoja, ženske (ITA: Riguado); 13.20 kopje, ženske; 13.30 200 m, ženske; 14.20 troskok, moški; 15.20 400 m, moški; 15.45 110 m ovire, moški Moderni peteroboj - 2.30 moški (ITA: Benedetti/Valentini) Konjeništvo - 13.15 skoki, posamično Kolesarstvo - 3.00 BMX, ženske; moški, polfinale in finale (ITA: De Vecchi) Rokoborba - prosti slog, moški: 10.00 do 84, 96 in do 120 kg Plavanje - 3.00 maraton 10 km, moški (ITA: Cleri) Skoki v vodo-14.00 skoki, stolp, 10 m, ženske Jadranje - 7.00 tornado, 11. plov (ITA: Bianchi/Marcolini); zvezda, 11. plov (ITA: Negri/Viale) Softball -11.00 finale Japonska - ZDA Taekwondo - 11.00 do 57 kg, ženske, do 68 kg, moški Vaterpolo - ženske: za 3. mesto: 11.00 Madžarska - Avstralija; finale: 12.20 ZDA - Nizozemska Ostala tekmovanja Košarka - ženske, polfinale: 14.00 Kitajska -Avstralija;16.15 Rusija - ZDA Rokomet - ženske: tekme za razvrstitev od 5. do 8. mesta: 6.00 Švedska - Kitajska, 8.15 Romunija - Francija, polfinale: 12.00 Norveška - Južna Koreja, 14.15 Madžarska - Rusija Hokej na travi - moški: za 9. mesto 5.00 Belgija - Kanada, za 7. mesto 7.00 Nova Zelandija -Pakistan, polfinale: 12.00 Nizozemska - Nemčija, 14.30 Španija - Avstralija Kajak kanu - mirne vode, polfinale: 9.30 500 m, moški: K-1 (ITA: Zerial), K-2 (ITA: Facchin/Scaduto), C-1, C-2 500 m, ženske: K-1 (SLO: Ponomarenko, ITA: Idem), K-2 (Cicali/Sgroi) Atletika - 3.00 kopje, moški, kvalifikacije (SLO: Kranjc), deseteroboj (SLO: Sitar), višina, ženske, kvalifikacije (ITA: Martino); 13.00 1500 m, ženske, predtekmovanje (SLO: Roman), 800 m, moški, polfinale; 4 x 100 m, moški (ITA); 4 x 100 m, ženske (ITA) Rokoborba - prosti slog, moški 3.30 do 84, 96 in do 120 kg Skoki v vodo - 4.00 skoki, stolp, 10 m, ženske, polfinale (ITA: Cagnotto) Taekwondo - 3.00 do 57 kg, ženske, kvalifikacije do 68 kg, moški, kvalifikacije Namizni tenis - 4.00 posamično, ženske, 4. krog; 6.00 posamično; moški, 3. krog (SLO: Tokič); 12.00 posamično, ženske, četrtfinale; 14.00 posamično, moški, 4. krog Ritmična gimnastika -13.30 posamično, kvalifikacije skupinske vaje, kvalifikacije (ITA) Odbojka - ženske, polfinale: 6.30 Kuba - ZDA, 14.00 Kitajska - Brazilija Končne odločitve 22.8 (do 9. ure) Odbojka na mivki - 3.00 moški - tekma za 3. mesto: Geor/Gia (Gru) - Ricardo/ Emanuel; finale: Rogers/Dalhasser - Marcio Araujo/Fabio Luiz (Bra) Atletika - 1.30 50 km hitra hoja, moški (ITA: Schwazer) Moderni peteroboj - 1.00 ženske Gor. kolesarstvo - 9.00 kros, ženske (ITA: Lechner) Z S Sk. Kitajska ZDA Velika Britanija 45 26 16 14 27 10 20 28 11 79 81 37 Rusija Avstralija 13 11 14 12 18 13 45 36 Nemčija li i7na l^nrpia 11 8 8 10 9 6 28 24 JUi.1 la iXUICIa Japonska Italija 8 6 6 7 9 7 23 20 Ukrajina Francija 5 4 5 12 8 14 18 30 Nizozemska Jamajka 4 4 5 3 4 0 13 7 Romunija Spanija 4 3 1 5 3 2 8 10 Poljska Nova Zelandija 3 3 4 1 1 5 8 9 Slovaška Kanada 3 2 1 6 0 5 4 13 Kenija Češka 2 2 4 3 2 0 8 5 Danska Severna Koreja 2 2 1 1 3 3 6 6 Etiopija 2 2 1 0 0 3 3 5 Gruzija Kuba 2 1 0 6 2 6 4 13 Belorusija Kazahstan 1 1 3 3 7 4 11 8 Zimbabve ^lovAniia 1 1 3 2 0 2 4 5 1 w v ~ 1 lila Azerbajdžan Norveška 1 1 2 2 2 2 5 5 Turčija Indonezija 1 1 2 1 1 3 4 5 Bolgarija 1 1 1 1 2 1 4 3 Estonija Mongolija 1 1 1 1 0 0 2 2 Tajska Ri*r»7il i i a 1 1 1 0 0 5 1 6 Dl aZ.ll IJa Argentina Bahrajn 1 1 0 0 1 0 2 1 Indija Kamerun 1 1 0 0 1 0 2 1 Panama Tunizija 1 1 0 0 0 0 1 1 Madžarska Svedska 0 0 4 3 1 0 5 3 Uzbekistan 0 0 2 1 3 2 5 3 Avstrija Litva 0 0 1 1 2 2 3 3 Alžirija Kirgizistan 0 0 1 1 1 1 2 2 Kolumbija Hrvaška 0 0 1 1 1 1 2 2 Srbija Čile 0 0 1 1 1 0 2 1 Dominikanska rep. Nizozemski Antili 0 0 1 1 0 0 1 1 Ekvador Malezija 0 0 1 1 0 0 1 1 Portugalska Qinn^tM i r 0 0 1 1 0 0 1 1 oil lyopui JAR Trini/Ha/H jn TnhanA 0 0 1 1 0 0 1 1 i i II nudu ill njuayvj Vietnam Armenija 0 0 1 0 0 5 1 Tajvan Egipt 0 0 0 0 3 1 1 Iran Latvija 0 0 0 0 1 1 1 1 Maroko Mehika 0 0 0 0 1 1 1 1 Tadžikistan 0 0 0 0 1 1 1 1 Venezuela Izrael 0 0 0 0 1 1 1 1 Navijač poljskih odbojkarjev po porazu proti Italiji ni mogel skriti svojega razočaranja. Njegovi junaki so nadoknadili dva seta zaostanka, v tie-breaku pa vendarle ostali praznih rok ansa Pri nas njegov uspeh ni vzbudil toliko pozornosti. Je pač le eden od 302-eh dobitnikov zlatih olimpijskih odličij. Toda pekinški China Daily je nemškemu dvigalcu uteži Matthiasu Steinerju posvetil celo naslovno stran, na kar je bil Nemec zelo ponosen Kitajske hokejistke so se veselile tesne polfinalne zmage (3:2) proti Nemkam, sicer branilkam olimpijskega naslova. V finalu se bodo pomerile z Nizozemsko ansa odbojka - Ob Rusih, Američanih in Brazilcih se bodo za kolajne nepričakovano potegovali tudi Italijani Vermiglio v polfinalu boljši od Zagumnyja Po statistikah je bil doslej poljski podajalec na OI najboljši - Zdaj polfinale z olimpijskimi prvaki Brazilci - Srbi na pragu presenečenja proti Američanom PEKING - Rusija, Italija, Brazilija in ZDA so polfinalistke moškega odbojkarskega turnirja na olimpijskih igrah. Razen srečanja med Brazilci in domačini, so bili vsi četrtfinalni dvoboji izenačeni, to pa še posebno velja za tekmi med Italijani in Poljaki ter Srbi in Američani. Italija in Poljska sta odigrali pravo srhljivko. Potem ko je že kazalo, da se bodo Italijani, sprehodili do polfinala, saj so dobili prva niza, so se Poljaki vrnili v igro. Trener Poljakov Lozano je tedaj nekoliko spremenil postavo, kar se je močno obrestovalo, saj so njegovi varovanci igrali bolj konstantno. Tretji niz so gladko pripeljali do zanje srečnega konca, v četrtem pa je odločilno točko za 28:26 zabil Michal Winiarski z asom, potem ko je Italija že imela tudi zaključno žogo (Poljaki pa so skoraj cel set visoko vodili). Sledil je odločilni peti niz, ki je bil izenačen vse do konca, nato pa sta podajalec Valerio Vermi-glio, ki je bil precej boljši od poljskega kolega Zagumnyja, in Matteo Martino z zaporednima točkama »azzurrom« priigrala polfinale. Olimpijski podprvaki Italijani se bodo v njem srečali z branilko naslova Brazilijo, v polfinalu pa bo imel mogoče italijanski selektor Anastasi spet na razpolago tudi standardnega korektorja Feia, ki se je poškodoval na tekmi 3. kroga kvalifikacij proti Venezueli. ZDA so na turnirju še neporažene, a so danes za zmago dolgo trepetale. Srbski odbojkarji so namreč odločno začeli in dobili uvodni niz. Da bo dvoboj dolg, pa je nakazal že drugi niz, v katerem so ritem dvignili ameriški odbojkarji. V naslednjih dveh nizih se je ponovil scenarij, saj sta ekipi spet dobili vsaka po niz. Tako je o zmagovalcu odločil skrajšani peti »Azzurri« s centrom Bovolento na čelu so se upravičeno veselili uvrstitve v polfinale, saj v zadnjih treh letih niso dosegli prav nobenega vidnejšega uspeha ansa niz. V njem so si Srbi že priigrali tudi tri točke naskoka, a se borbeni Američani niso vdali in z dobrimi bloki strli odpor Srbov, pri katerih izkušeni podajalec Nikola Grbič v odločilnih trenutkih ni bil dovolj natančen. Tekma med Rusi in Bolgari je bila kar malce kontroverzna. Sodniki so v drugem nizu pri izidu 20:15 za Rusijo najprej izničili točko Plamena Konstantinova, nato pa so novo točko Rusom pripisali še zaradi protestov bolgarskega selektorja Martina Stojeva. Prednost Rusov v tem nizu je bila tako že neulovljiva. »Malce sem razočaran nad nekaterimi sodniškimi odločitvami v drugem nizu. Tri točke zapored so dosodili Rusiji in ji tako dovolili, da se je zbudila. To je bil košarka - Moški četrtfinale Hrvaška izločena Španija jih je nadigrala - Polfinale Argentina-ZDA - Razočarani Kitajci PEKING - Dvoboj med Argentino in ZDA bo poslastica polfinala olimpijskega košarkarskega turnirja. Branilci naslova iz Aten Argentinci so v dramatičnem četrtfinalu premagali Grke, ZDA pa so zlahka opravile z Avstralijo. Drugi polfinale je Španija - Litva; Španci so v četrtfinalu premagali Hrvaško, Litva pa domačo reprezentanco Kitajske. Zadnji košarkarski četrtfinale je bil predstava za sladokusce. Ne Argentina, pri kateri sta se izkazala Manu Ginobili s 24 točkami in Carlos Delfino s 23, ne Grčija si nista priigrali občutnejšega naskoka. Odločitev o zmagovalcu in udeležencu bojev za medalje je tako padla povsem v končnici tekme. Pol minute pred koncem je pri vodstvu Južnoameričanov z 80:75 Panajotis Vasilopulos dosegel trojko. A je Argentincem nato v zadnjem napadu uspelo zadržati tesen naskok; Grki so imeli sicer še priložnost za izenačenje, a jim je na koncu zmanjkalo časa, da bi izsilili podaljšek. Pri Grkih so Ming premalo za zmago Kitajske bili najboljši strelci Antonios Fotsis, Konstantinos Tsartsaris in Ioanis Bou-rousis s 17, 13, 12 točkami. Američani niso pokazali milosti v obračunu z Avstralci, pri katerih je njihov prvi mož Andrew Bogut dosegel le štiri točke. Na ameriški strani so bili najboljši spet v odlični formi: Kobe Bryant je blestel s 25 točkami, 16 jih je dosegel LeBron James, 15 pa Carmelo Anthony. Ob koncu je bila razlika 21 točk. Španija je presenetljivo gladko premagala Hrvaško. Pau Gasol je v jubilejnem stotem nastopu za izbrano vrsto tudi praznično zadeval: dosegel je 20 točk, Felipe Reyes jih je dodal 13, Manuel Jose Calderon pa deset. Hrvaška je Španiji vseskozi gledala v hrbet, večina igralcev se je izgubila v povprečju, izstopala sta le Marko Ba-nic in Zoran Planinic, kar pa ni bilo dovolj za presenečenje. Litva je proti Kitajski prav v vsaki četrtini povečala razliko in domačim košarkarjem niso dovolili, da bi se razigrali. Pri ekipi v zelenem je bil neustavljiv Ša-runas Jasikevičius s 23 točkami, po 15 sta jih dodala Linas Kleiza in Ramunas Ši-škauskas. Na kitajski strani je bil Ming sicer nenavadno natančen s črte za proste mete (11:13), toda njegovih 19 točk je bilo ob slabi pomoči tovarišev iz ekipe vseeno premalo. »naša ocena« - Zoran Jerončič »Mateja Černica zelo cenim, a pri enaindvajsetih letih še ni bil tako dober, kot je zdaj Martino« odločilni trenutek tekme,« meni Konstantinov. Bolgari so namreč prvi niz dobili, nato pa so Rusi, ki branijo bron iz Aten, sebi v prid odločili naslednje tri nize in se prebili v polfinale, kjer se bodo pomerili z ZDA. Kitajci, za katere predstavlja velik uspeh že sama uvrstitev v četrtfinale in s tem končno 5. mesto (na odbojkarskem turnirju namreč z boji nadaljujejo le ekipe, ki se potegujejo za uvrstitev od 1. do 4. mesta), pa so bili proti Braziliji nemočni. »Poskusili smo narediti največ, kar moremo, in skušali dostojno igrati proti Brazilcem. Zelo smo uživali v tekmi,« je športno dejal Shen Qiong, kapetan Kitajske, ki je na OI zaigrala prvič po 24 letih. Kljub številnim obveznostim v svojem novem klubu Hitu iz Nove Gorice si skuša Zoran Jerončič ogledati vse odbojkarske tekme olimpijskega turnirja. Včerajšnji četrtfinale med Poljaki in Italijani je tako videl skoraj v celoti, ženski četrtfinale med Italijo in ZDA pa je gledal samo dva seta in pol. »Potem sem moral na trening, ko sem šel od doma, pa sem bil prepričan, da bodo Italijanke gladko zmagale,« je povedal lanskoletni Valov trener. Kako si razlagate njihov black-out v četrtem in petem setu? »Mislim, da tudi Barbolini in igralke same ne vedo, kaj se je takrat zgodilo. V torek zvečer sem poslušal tudi komentarje Velasca in De Giorgija, ker me je zanimalo, kako bosta ocenila polom Italije. Velasco je rekel, da se mu zdi nemogoče, da se je kaj takega zgodilo. Nihče ni pričakoval, da bi lahko ekipa, ki se je že večkrat izvlekla iz težav, kar v dveh setih tako odpovedala. Verjetno je na Barbolini-jeve varovanke negativno vplival tudi gladek poraz proti Brazilkam, ki so trenutno razred zase. Ko so bile Italijanke proti ZDA v krizi, so se verjetno ustrašile, da bo spet tako kot na tekmi z Brazilkami. Škoda, saj so imele edinstveno priložnost za kolajno.« Bodo imele novo priložnost v Londonu? »Mislim, da marsikatere iz sedanje garniture igralk v Londonu ne bo. Verjetno bo Italija začela nov ciklus. Ogrodje bodo sestavljale mlajše igralke, kot so na primer Guiggijeva, Ferrettijeva, Bosettijeva in nekatere bivše soigralke Sandre Vitez v mladinskih reprezentancah. Sama Vitezova bi bila gotovo med nosilnimi igralkami v novi reprezentanci, če bi še igrala, saj bi bila tudi letos lahko zelo blizu nastopa na OI. Vsekakor se Italiji ni treba bati generacijske zamenjave, saj je delo na mladinskem področju zelo kvalitetno in bo zato lahko še naprej v svetovnem vrhu.« V Italiji so računali na ženske, v polfinale pa se je uvrstila moška vrsta... »In to povsem zasluženo. Vermiglio je zelo dobro vodil ekipo, Gavotto je odlično nadomestil Feia, kar ni lahko, poleg tega pa se je v odločilnih trenutkih poznalo, da je Anastasiju uspelo doseči harmonijo v ekipi. Zlatanov se na primer nič ne pritožuje, da je rezerva, čeprav je bil letos med prvenstvom in poleti eden boljših italijanskih igralcev. Vsi so složni. Danes pa je zelo dobro igral tudi libero Corsano.« Je po vašem mnenju pravilno, da na OI igra Corsano, ne pa naš Mania? »Z Anastasijevo izbiro se ne strinjam. Vedel je, da bo Corsano zaradi kronične poškodbe težko zdržal do konca turnirja. Mednarodna odbojkarska zveza bi mu lahko po njegovi drugi zamenjavi tudi prepovedala nadaljnje nastope, saj je to predvideval pravilnik. Z Anastasijevim izgovorom, da je dal prednost Corsanu, ker je Zoran Jerončič kroma, to njegova zadnja priložnost za nastop na OI, se prav tako ne strinjam. Loris je že dokazal, da lahko igra na zelo visokem nivoju, poleg tega pa je njegova mišična struktura tako dobra, da se res težko poškoduje. Edina prednost Corsana je v tem, da je zelo izkušen. Moramo priznati, da se je to včeraj tudi poznalo, saj je bil italijanski libero v obrambi res odličen, prav na to pa je računal Anastasi. Kljub temu pa si takega tveganja na olimpijskem turnirju ne bi smel privoščiti, še posebno zato, ker je bil njegov predhodnik Montali v Atenah srebrn in zdaj gotovo samo čaka, da se bo Italiji kaj ponesrečilo. On je namreč tak. Doslej se je sicer Anastasiju vse izšlo, tako da mu ne more nihče ničesar očitati.« Na OI zelo dobro igra tudi enaindvajsetletni Martino. Kaj menite o njem? »Martino je zelo dober igralec, kljub mladosti pa je tudi zelo samozavesten, kar je dokazal tudi včeraj, ko je brez strahu udaril zaključno žogo. Gotovo je eden največjih talentov, kar jih premore evropska odbojka. Zanimivo je, da je bil še pred dvema letoma slabši od Slovenca Urnauta, zdaj pa med njima ni primerjave.« Bi lahko v reprezentanci ogrozil mesto Mateja Černica? »Gotovo, saj je bolj prodoren na mreži, v polju pa zelo zanesljiv. Kljub temu, da Mateja zelo cenim, moram priznati, da pri enaindvajsetih letih ni bil še tako dober. Kot sem že prej povedal za ženske, pa se tudi moški italijanski vrsti ni treba bati generacijske zamenjave. Samo podajalca, ki bi bil lahko enakovreden Vermigliu, med mladimi odbojkarji trenutno še ni. Sicer pa bo do svetovnega prvenstva v Italiji v izbrani vrsti verjetno malo sprememb, saj bodo skušali na domačih tleh doseči čim boljši rezultat. Nov ciklus lahko začnejo kasneje.« Ima Italija v polfinalu z Brazilijo možnost za uspeh? »Po mojem jo ima. Brazilija ni nepremagljiva, s selektorjem se igralci večkrat prepirajo, tako da v ekipi ni pravega vzdušja. V tem je Italija, ki bo med drugim lahko igrala povsem neobremenjeno, na boljšem. Poleg tega pa Italijani Brazilce odlično poznajo in lahko tekmo s taktičnega vidika dobro pripravijo. Prepričan sem tudi, da ima Anastasi pripravljeno skrivno orožje, Zlatanova.« (T.G.) Beloruska atletinja Oksana Mjankova je z novim olimpijskim rekordom 76,34 metra osvojila naslov prvakinje v metu kladiva ansa Italijan Giuseppe Gibilisco se je s svojim najboljšim rezultatom sezone (5.65 m) uvrstil v finale skoka s palico, podvig pa ni uspel Slovencu Juriju Rovanu (5.30 m). Clarissa Claretti je v finalu kladivo vrgla 71.33 m daleč in bila na koncu 7. ansa Tekač iz Nizozemskih Antilov Martina (na sliki na sredi) je bil s Spearmonom nesrečni junak včerajšnjega finala teka na 200 m. Oba sta se že veselila osvojene kolajne, nato pa so ju diskvalificirali ansa atletika - Jamajčan vnovič navdušil športno javnost Ustavila ga ni niti narava Na 200 m je s časom 19,30 izboljšal svetovni rekord, čeprav mu je veter pihal v prsa Pravijo ji yam. To je posebna vrsta krompirja, ki jo na Jamajki gojijo ob sladkornem trsu in kavi. Pravi naravni doping, ki naj bi Usainu Boltu po očetovem mnenju omogočil, da se je vpisal v zgodovino. Jamajčan je včeraj naslovu in svetovnemu naslovu na 100 m dodal še lovoriko na 200 m. Razdaljo je pretekel v 19,30 sekundah in za dve stotinki izboljšal prejšnji rekord, čeprav mu je veter rahlo pihal v prsa. Postal je prvi tekač, ki je na olimpijskem finalu dosegel svetovni rekord na 100 in 200 m ter deveti sprinter, ki je slavil zmago na obeh razdaljah. Zmaga je bila tudi tokrat pričakovana. Bolt pa včeraj ni hotel le drugega odlič-ja, končni cilj je bil rekord, ki je bil od Atlante 1996 last Johnsona. Prav zato je bil tokrat njegov tek brezhiben, brez odvečnih mahanj, nasmehov in kretenj. Želje so se mu tudi uresničile. Ostali so čez cilj pritekli kar nekaj metrov za njim, ki danes slavi rojstni dan. Najbolj sta se mu približala Churandy Martina z Nizozemskih Antilov (19,82) in Američan Wallace Spearmon (19,89), a sta bila nato oba - zaradi teka zunaj proge - diskvalificirana, tako da je srebro pripadlo Američanu Shawnu Craw-fordu (19,96), bron pa njegovemu rojaku Walterju Dixu (19,98). Superman ali Gordon Flash? »Sem Blisk Bolt,« je potrdil številnim novinarjem včerajšnji protagonist OI, drugi Jamajčan, ki je osvojil zlato odličje na 200 m. Pred njim je to uspelo Donu Quarrie v Mon-trealu leta 1976. »Mislim, da ga dolgo ne bo nihče premagal,« je po zmagoslavju povedal italijanski rekorder Mennea, zmagovalec teka na 200 m v Moskvi in lastnik rekorda (19,72) vse do leta 1996. »Mislim, da je lahko celo hitrejši. Razdaljo 200 m lahko preteče v 19,20, 100 m pa v 9,50.« Željo Bol-ta, ki bi se rad preizkusil tudi na 400 m, je Mennea kritiziral: »Menim, da mora sedaj trud usmeriti v izboljševanje svojih sposobnostih na teh razdaljah. Ko bo iskal novih motivacij, pa se bi lahko preizkusil tudi na daljši razdalji.« Tudi tekačic nihče ne ustavi Karibsko zmagoslavje je v Ptičjem gnezdu dopolnila še Melanie Walker iz Jamajke, ki je le nekaj minut po Boltu prva pretekla razdaljo 400 m ovire. Z novim olimpijskim rekordom je svoji državi priborila četrto zlato. Najbrž bodo danes zbirko še dopolnili, saj so se v finale teka na 200 m uvrstile kar tri tekmovalke iz Jamajke. Študij znanstvenikov iz Glasgowa in Jamajke trdi, da je to možno zaradi genetske značilnosti Actinena A, ki je značilna v mišični masi prebivalcev karibskega otoka. Je to res skriti adut tekačev novega tisočletja? Kladivo do 76,34 m Po novem olimpijskem rekordu in zmagi je posegla metalka kladiva Beloru-sinja Oxana Miankova. Z metom 76,34 m je postala nova olimpijska prvakinja, drugo mesto je pripadlo Kubanki Yipsi Moreno, z bronom pa se je okitila Kitajka Zhang Wenxiu. Edina včerajšnja »azzurra« v finalu je bila Clarissa Claretti, ki je z metom 71,33 m zaključila nastop na sedmem mestu. »Zmagovati sem začel na razdalji 200 m, zato sem si v finalu zelo želel izboljšati tudi rekord, za razliko od teka na 100 m. Tam je bil rekord tako in tako že v moji lasti,« je povedal Bolt po včerajšnjem zmagovitem nastopu ansa rokomet Vrh kot vedno kroj Evropa PEKING - Boji za medalje na olimpijskem rokometnem turnirju za moške v Pekingu bodo obarvani popolnoma evropsko - v polfinale so se namreč uvrstile ekipe Francije, Islandije, Hrvaške in Španije. Četrtfinalne boje je zaznamoval tudi izpad evropskih prvakov Dancev, za katerega so poskrbeli Hrvati. »Vedeli smo, kako bi lahko premagali Dansko. Na to bomo nazdravili. Ampak samo malo, saj je pred nami naslednja tekma,« je povedal hrvaški selektor Lino Červar. Prvi Hrvatih sta bila najbolj razpoložena Goran Šprem s sedmimi in Mirza Džom-ba s šestimi goli, hrvaško mrežo pa je največkrat, šestkrat, zadel Lars Roslyng Christiansen. Pri nosilcih olimpijskega naslova iz Aten je po poškodbi znova zaigral tudi Ivano Balic, ki je k izkupičku svoje reprezentance prispeval dva gola. Za vstopnico v veliki finale se bodo Francozi v polfinalu pomerili s Hrvati, Islandce pa čakajo Španci. V PTIČJEM GNEZDU Ogrlice motijo, šepetanje pomaga Bruno KriZman Prav danes, dan po novem fantastičnem rekordu, bo Usain Bolt praznoval svoj 22. rojstni dan. Pripombe k njegovi možni nezbranosti je na koncu premočno izničil z rezultatom, fant pa se bo moral nekoliko umiriti. V primerjavi s prejšnjimi teki je celo napredoval. Na startu se je na primer predstavil brez ogrlice, ki je bila prisotna med krajših tekom, čeprav je bila verjetno iz fižolov, kar je v Karibih običajno. Tudi tistih nekaj gramov prispeva k obremenitvi in torej upočasnjuje tek. Fant je rekord dosegel zelo prepričan in brez skoraj metra vetra v prsi, bi bil čas še za nekaj boljši. Težke ogrlice okoli bikovskih vratov pa so se v večjem številu pojavile v tekih na 200 metrov. Navadno je več dekagramov težak nakit močno prisoten na bogatih evropskih mitingih. Na OI smo jih na 100 metrov videli zelo malo. Kdor se z nakitom res ne šali je Kubanec Dayron Robles, svetovni rekorder na 110 m z ovirami. Njegova panoga je tehnično najbolj zahtevna v atletiki in terja maksimalno natančnost. Okoli vratu mu je mama obesila težko verigo in nanjo še križ z merami 3 x 5 cm, ki mu veselo binglja in ga, mislimo, ovira med tekom, kjer se je treba za vsa- ko oviro odriniti do centimetra točno. Robles je tudi v drugih pogledih svojevrsten pojav. Nosi naočnike kratkovidneža in si jih je zamenjal komaj pred kratkim, ko je okulist ugotovil, da potrebuje močnejše leče. V celoti je podoben semeniščni-ku, ki nastopa na OI za Vatikan. Lahko si mislimo kaj o njem govorijo kubanski voditelji med sejo centralnega komiteja partije! Zanimivo bi bilo intervjuvati Jeleno Isinbajevo in pustiti pri miru ure treninga, osnovno brzino, moč in vadbo tehnike. Kaj šepeta palici preden se požene proti visokim višinam? Je molitev ali dopovedovanje, da bo skok uspel? Letvica nekje na visokem vzpodbuja k skrivnostnim litanijam tudi Šveda Stefana Holma, ki pa ga tokrat v nebesih niso uslišali. Slikovita je priprava vsakega poskusa pri Kubanki Yipsi Moreno, ki si pred vsakim metom kladiva na dlani uprizori celotno dinamiko obratov in izmeta. Vajo pa opravi veliko hitreje kot jo lahko nato izvede. Z rezultatom je bila Yipsi na koncu zadovoljna. Prihodnji odmerek mimike bomo dočakali med nastopom Blanke Vlasic. Tudi njej se obeta, da jo bodo nekje uslišali. daljinsko plavanje V vodi so se tudi vlekle za noge Južnoafričanka Natalie du Toit pred tekmo svojo umetno nogo preprosto odloži! Rusinja Larisa Ilčenko je postala prva zmagovalka olimpijskega plavalnega maratona v zgodovini. A protagonistka na 10-kilo-metrski progi je bila tudi 24-letna Južnoafričanka Natalie du Toit, ki je od leta 2001 brez leve noge pod kolenom. Konkurenco je letos že presenetila s četrtim mestom na svetovnem prvenstvu v Španiji, v olimpijskem nastopu pa se je taktično uštela, ostala v drugi skupini in pristala na 16. mestu,s katerim sploh ni bila zadovoljna. V vodi si ne pomaga z nobeno posebno protezo, niti je ni zahtevala, preprosto si umetno nogo pred tekmo sname! Zaradi svojega težkega hendikepa se ne pomiluje, ne zahteva nobene pozornosti, niti ne dele iz svoje zgodbe afere, kot njen sodržavljan Pistori- »Jaz bi ji dala celo posebno kolajno. Zelo spoštujem, kar je naredila in samo pogled na nekoga, kot je ona, mi je v navdih,« je o Toi-tovi povedala Ilčenkova. Sicer med tekmo ni bilo vse tako idilično. Preizkušnjo je namreč zaznamovalo nemalo pričevanj o veliki gneči in pretepanju med tekmovalkami. Tretje in četrtouvrščeni Pattenova in Maurerejeva sta v razgretem ozračju takoj po koncu maratona ognjevito sporekli. »Vlekla me je za nogi. Sama ne bi nikoli koga vlekla za noge, zato tega nisem pričakovala tudi od drugih. A na koncu dneva imam jaz eno od odličij, ona pa ne, in to je dovolj,« je povedala Britanka Patten. Italijanka Martina Grimaldi je bila 10. (+13 sek., Slovenka Teja Zupan pa12. (+16 sek.) V skokih z 10-metrskega stolpa je bila Tania Cagnotto v kvalifikacijah 11., med Evropejkami pa je bila najboljša. ansa Slovenski plavalni junakinji Sari Isakovič (na sliki), Rajmondu Debevcu in Primožu Kozmusu so ob povratku v Slovenijo pripravili na letališču Brnik navdušen sprejem. Prišli so jih pozdravit svojci, prijatelji ter športni navdušenci sta V četvercu K4 na 500 m so se Italijanke Stefania Cicoli, Alessandra Galiotto, Fabiana Sgroi in Alice Fagioli s tretjim mestom uvrstile v finale, danes ob 9.30 bo v polfinalu na 500 m nastopil Tržačan Michele Zerial ansa jadranje - 38-letna Alessandra Sensini »srebrna« na jadralni deski RS:X Že 12 let na stopničkah Njen prvi olimpijski nastop sega v leto 1992, od leta 1996 dalje pa je vedno stala na zmagovalnem odru - Zlata v Sydneyju 2000 naši na deski - Pri Čupi Jadralka mora pustiti strah doma Inštruktor Alex Busan s svoji jadralno desko Adrenalin, drsenje po vodi, spojitev z vetrom in morjem. Prava kultura, ki jo lahko okusi le tisti, ki se ukvarja z jadranjem na deski. »Moraš poskusiti!« pravi Vanja Švara, inštruktorica pri sesljanski Čupi. Z jadranjem na deski se ukvarja že 16 let. Predvsem prijetna druščina sili, da se zjutraj (ob 5.00) pripelješ v Bar-kovlje, pripraviš opremo in se dobesedno predaš vetru. »Včasih je na veter treba dolgo čakati, kar ti omogoča, da čas preživiš s prijatelji,« pojasni Vanja, ki je minula tri poletja učila v jadralni šoli v Terifah v Španiji. Špansko turistično središče je pravi raj za jadralce na deski: veter in pravi val fanatikom nudita pravi užitek. Seveda so med najbolj priljubljenimi Hawaji z otokom Maui in Karibi. Klasa v kateri jadrajo naši jadralci je precej različna od olimpijske RS:X, v kateri je Sensi-nijeva osvojila kolajno: »Jadramo na funboardu. Jadro je nekoliko manjše. Od olimpijske klase se razlikuje tudi po tem, da je RS:X primeren za vse vrste vetra, naša deska pa le za močen veter,« predstavi razred Alex Busan, inštruktor pri Čupi. Jadranje pri močnem vetru brez vala imenujemo freestyle, kar pomeni, da se jadralec poigrava z različnimi triki in skoki. Zvrst wafe je jadranje na valovih, tekmovalni zvrsti pa sta formula in slalom. Sesljanski klub že več let nudi tečaje, da bi ta šport približal mladim. V kolikem času pa se lahko naučimo jadrati na deski? V idealnih pogojih so dovolj 4 ure, po tednu dni pa je lahko vsakdo samostojen na vodi: »Seveda je odvisno od fizičnih sposobnosti. Opažam, da so bolj nadarjeni tisti, ki so se prej že ukvarjali s kakim športom. Zelo važno je ravnotežje: poglavitno je, da jadralec uskladi jadro in desko z vetrom,« pravi Alex, Vanja pa dodaja, da so moški bolj trmasti in manj poslušajo, ženske pa bolj boječe, ampak vestnejše. Tehničnih razlik med moškimi in ženskami ni, le oprema se prilagaja postavi vsakega jadralca in zvrsti jadranja. Koliko žensk pa se sploh ukvarja s tem športom? »No, tu v Trstu sem bila dolgo časa sama, nekatere jadralke so se mi sedaj pridružile. Največ je Slovenk, iz Ljubljane, Maribora. VBarkovlje pridejo ob 5.00, ob 7.30 pa se že vračajo domov,« ugotavlja Vanja in pristavi, da mora ženska za freestyle-jadranje biti pogumna. V naši bližini se jadralci na deski združujejo večinoma v Bar-kovljah: »Tu večkrat piha v jutranjih urah od 5.00 do 7.30 termični veter. Ko piha burja je lepo tudi v Marini Julii in Miljah (Tanki rtič),« pravi Alex. Seveda si mora vsak jadralec najprej zagotoviti, da ga ne preseneti brezvetrje: »Pomagamo si z vremenskimi napovedmi na internetu. Ko dan prej dežuje, lahko naslednji dan pričakujemo ohladitev in torej termični veter,« doda Vanja, ki je z ostalimi Čupinimi jadralci članica skupine Uakauaka. (V.S.) PEKING - Svoji zbirki olimpijskih odličij je dodala še edinega, ki ji je manjkal. Leta 1996 je bila v Atlan-ti tretja, štiri leta kasneje je v Sydneyu stala na najvišji stopnički, leta 2004 v Atenah pa se ji je drugo zlato odličje izmuznilo za las. Pred zadnjo regato je bila trdno v vodstvu, zadostovala ji je uvrstitev na četrto mesto, a je bila šesta in se je morala znova zadovoljiti z bronom. Včeraj v Pekingu je de-skarka Alessandra Sensini, ki je na olimpijskih igrah prvič nastopila leta 1992 v Barceloni, »končno« osvojila tudi srebrno kolajno, čeprav s kančkom grenkobe, saj je bila tudi na Kitajskem, kot pred štirimi leti, do zadnjega v boju tudi za najžlahtnejšo kovino. Da bi prišla do nje, ji ni v zadnji regati zadostovala niti zmaga, ker je Kitajka Yin Jian, srebrna iz Atena 2004, pristala na 3. mestu, kar ji je omogočilo, da je obdržala skupno vodstvo in svoji državi priborila prvo olimpijsko zlato odličje v zgodovini tega športa. Alessandra Sensini je doma iz Grosseta, kjer se je rodila pred 38 leti. Kot otrok se je ukvarjala s plavanjem, nato je igrala odbojko, preizkusila pa se je tudi v krosu in košarki, dokler je ni leta 1982 v svet jadralnih desk uvedla njena sestra. Že leta 1987 je bila na mladinskem svetovnem prvenstvu tretja, nato so se njeni uspehi le še stopnjevali. Trikrat je bila svetovna prvakinja, nazadnje leta 2006 v razredu RS:X, ki je na področju jadralnih desk zamenjal prejšnji mistral. Po 20 letih uspehov razmišlja zdaj o upokojitvi, čeprav končna odločitev še ni padla. »Po Sydneyju je to zame najlepša kolajna,« je dejala Toskanka. Med moškimi je olimpijski prvak postal Novozelandec Tom Ashley. kajak Koprčanu se želje niso izpolnile Kajakaš na mirnih vodah Jernej Župančič Regent je v polfinalu K1 1000 M osvojil šesto mesto in se ni uvrstil v finale. Za tretjim mestom, ki je še vodil v finale, je Župančič Regent zaostal za skoraj osem sekund. Tekmeci so mu ušli že po startu in po 250 metrih je kazalo, da se jim morda še lahko približa, a se je z osmega mesta povzpel le na šesto. Slovenski reprezentant se je v polfinale olimpijskih iger zavihtel že pred štirimi leti v Atenah, lani na svetovnem prvenstvu pa se je prebil tudi v finale. Vodja kajakaške ekipe Andrej Jelenc pa je mnenja, da je 28-letnega Koprčana pokopala prevelika želja, saj tekmovalec ni skrival, da si letos želi olimpijski finale in temu cilju je podredil celo leto. V četvercu K4 na 500 m so se Italijanke Stefania Cicoli, Alessandra Galiotto, Fabiana Sgroi in Alice Fagioli s tretjim mestom uvrstile v finale. Danes bo v Shunyiju v pol-finalu na 500-metrski razdalji nastopila še Špela Ponomarenko. namizni tenis - V 2. krogu turnirja za posameznike Tokic odpravil »azzurra« Štefanova in Tan Monfardinijeva pa sta se že preselili med gledalce Za italijanske namiznoteniške igralce in igralke se je turnir posameznikov in posameznic že iztekel. Mihail Bobocica je v 2. krogu moškega turnirja resno zaposlil slovenskega reprezentanta Bojana Tokiča in pred njim klonil šele v sedmem setu. Po skoraj uri igre je bil izid 4:3 v nizih (14:12, 6:11, 5:11, 11:8, 11:9, 8:11, 11:6). Tokiča zdaj v tretjem krogu čaka težak obračun z domačim predstavnikom: danes ob deveti uri dopoldne po našem času bo njegov tekmec drugopostavljeni Kitajec Ma Lin, olimpijski prvak iz Aten v konkurenci dvojic in aktualni svetovni podprvak med posamezniki iz Zagreba 2007. »To bo 'misija nemogoče', vendar verjamem vase. Zavedam se tudi, da bom pred 8000 gledalci v univerzitetni dvorani, v kateri bo 'grmelo', igral s tekmecem, ki je boljši od mene v vseh elementih igre in je tudi boljši praktično od vseh ostalih igralcev sveta,« je o svojem naslednjem tekmecu dejal Tokič. Bobocica je v predkolu premagal Iranca Norouzija s 4:2, v prvem krogu pa še Rusa Fedorja Kuzmina. V ženski konkurenci je Nikoleta Ste-fanova morala v drugem krogu kvalifikacij priznati premoč Hrvatice Tamare Boroš, ki je slavila s 4:1 (11:4, 11:6, 11:6, 8:11, 11:8). Izločena je bila tudi Wenling Tan Monfar-dini, ki se je v drugem krogu pomerila z Av-strijko Qiangbing Li. Lijeva je zmagala 4:2 (8:11, 11:7, 11:8, 8:11, 11:5, 11:4). V ženski konkurenci je kar polovica od 48 tekmovalk kitajskega porekla! »naša ocena« - Sonja Milič »Više se proti Kitajcem ne more uvrstiti nihče« Med olimpijskimi potniki bi bila na vrhuncu svoje kariere nedvomno tudi naša najboljša namiznoteniška igralka Sonja Milič: »Tako, res škoda. Takrat namiznega tenisa ni bilo med olimpijskimi panogami. Dodali so ga šele v Seulu, leta 1988,« je pojasnila športna direktorica namiznoteniškega odseka, igralka in profesorica športne vzgoje Milič. Po izredno izenačenem dvoboju je v naslednji krog napredoval Slovenec Tokic, ki je premagal »azzurra« Bobocico ... Tako. Na OI se je Bojan odlično pripravil. Igralsko je zrasel v Sloveniji. Je taktično zelo dober igralec in nima nihanj v igri. Zmaga v 2. krogu je zanj odličen rezultat. Bojana dobro poznamo: velikokrat se je z nami peljal na turnirje po Italiji. V 3. krogu ga čaka kitajski igralec. So Kitajci nedosegljivi? Nikogar se ne bojijo. Najboljši Kitajci imajo kar 3 trenerje, trenirajo ogromno, tako da je z njimi težko kon- kurirati. Med ženskami pa so se Kitajke pred nekaj leti bali igre Hrvatice Bo-roš, ki je v 2. krogu premagala Italijanko Štefanovo. Hrvatica je bila veliko let med najboljšimi v Evropi. Odlikuje jo prodorna igra; veliko let je trenirala z moškimi. Kako pa ocenjujete nastop Ste-fanove in Tan Monfardini? Stefanova je blestela pred dvema letoma, nato pa je njen nivo padel. Ne poznam pa razloga tega padca. Menim, da bi bila lahko bolje telesno pripravljena. Kljub temu je uvrstitev v 2. krog že izreden rezultat zanjo. 35-letna Tan pa ni imela večjih možnosti. Konkurira lahko le proti Evropejkam. Čeprav s starostjo sta občutek in koncentracija boljši, hitrost upada, kar je odločilno. (V.S.) V sinhronem plavanju dvojic sta zmago Rusiji prinesli svetovni prvakinji Anastasja Davidova in Anastasja Jermakova. Nepremagljivi sta že od leta 2002 »Settebello« bo po zmagi proti Kanadi s 13:11 jutri igral proti Avstraliji. Če bo zmagal, se bo v nedeljo potegoval za 7. mesto, sicer pa bo igral za 9. mesto. V polfinale so se uvrstile Črna gora, Srbija, ZDA in Madžarska ansa Vincenzo Picardi je v četrtfinalu mušje kategorije (do 51 kg) premagal Tunizijca Walida Cherifa. V žepu ima kot njegova rojaka Cammarelle (supertežka kat.) in Russo (težka) najmanj bron ansa naša anketa - Ocena o poročanju RAI na OI Zadovoljivo, čeprav Nekateri pa igram sledijo tudi preko interneta ali preko tujih postaj • •• Čeprav se je na blogu enega izmed najbolj prodajanih dnevnikov Corriere della sera vnela prava bitka proti programski shemi RAI-ja in komentatorjem, so naši anketiranci s poročanjem italijanske televizije zadovoljni. 46 % odgovorov je bilo pritrdilnih: Rai zadovoljivo pokriva OI, čeprav ... ... se posnetki nanašajo preveč na italijanske športnike. Ker so »azzurri« v centru pozornosti, je tudi izbira športnih panog omejena. Manj razvitih športov, kot so na primer badminton, hokej na travi, baseball in softball, ki so v Italiji malo razširjeni, skorajda ne predvajajo. Tudi olimpijski turnir rokometa in tenisa je italijanski program skoraj obšel. ... prevečkrat prekinjajo zanimiva tekmovanja, da bi lahko prikazali nastope italijanskih športnikov. To moti naše anketirance, ki prav zato predlagajo, da bi RAI v času OI dodalo še nekaj kanalov. To bi omogočilo širšo ponudbo za vse okuse. Prekinjanja so sicer »značilnost« analognega kanala, saj se to po satelitskem programu Rai sport piu ne dogaja. Vprašljivo pa je, v kolikšni meri je ta program dosegljiv večini gledalcev. Potrebna je namreč primerna tehnična oprema, ki je ne premorejo vsi. Italijanska televizijska mreža nudi tudi 8 in-ternetnih kanalov. Škoda pa, da tehnične težave velikokrat prekinjajo predvajanje, nekaj kanalov pa nima komentarja. Nenazadnje pa je to tudi način, ki se ga lahko poslužujejo le nekatere generacije prebivalstva ... ... izbira tekmovanj ni najboljša. Dva naša anketiranca sta opozorila Ali italijanska televizija RAI dobro pokriva olimpijske igre? zadovoljivo 46,031% ne zadovoljivo 20,631% drugi programi/mediji 15,87 1% ne vem 14,29 |% ne gledam 3,17 % Prejeli smo 63 odgovorov . 15 20 25 30 35 40 45 50 Zbiramo odgovore na vprašanje: • Naša društva se ukvarjajo s 25 panogami. Katero med temi bi črtal s seznama in katero dodal? Glasuj po: sport@primorski.it predvsem na izbiro košarkarskih tekem. RAI je doslej vedno poročala o ameriškem Dream Teamu, ki je vsakega nasprotnika prekosil z lahkoto. Tekme so bile zato nezanimive. Mogoče bi drugi nasprotniki ponudili gledalcem privlačnejše dvoboje. Ni vse zlato, kar se sveti ... ... manjka celotna obnova dneva. Nekateri anketiranci so potožili, da bi morala RAI ponujati v večernih urah obnovo vseh tekmovanj dneva, v katero bi vključila vse športne panoge. Na satelitskem programu večerna oddaja Olim- piche emozioni se namreč osredotoča predvsem na nastope italijanskih športnikov, o drugih pa večinoma ne poroča. Bi to lahko potešila, da bi omejila dolge komentarje in razprave, ki so včasih brezpredmetni? Iz naše anketa izhaja obenem tudi zanimiv podatek, da skoraj 16 % sledi OI prek drugih programov. Večina se odloča za Eurosport, slovensko in hrvaško televizijo. Mednje lahko vključimo tudi 14 % anketirancev, ki poročanja niso ocenili. Mogoče tudi zato, ker izbirajo druge vire informaciji, saj se jim zdijo popolnejši. izolan vasilij žbogar dan po uspehu V devetih minutah je prejel 650 SMS čestitk PEKING - »V Atenah je bilo težje. Tam sem pred odločilno tekmo branil tretje mesto, tukaj sem ga napadal s četrtega. Moja prednost pred tekmeci je bila prav ta, da sem medaljo že osvojil,« je 32-letni Vasilij Žbogar, dan po osvojitvi srebrne kolajne, ocenil svoj nastop na olimpijskem regatnem polju. Kot je dan po uspehu poudaril Žbogar, so se napovedi o jadralskem olimpijskem tekmovanju na igrah v Pekingu povsem uresničile. Kitajsko morje pred obalo Quingdauja je postreglo z napovedanimi močnimi tokovi in šibkimi vetrovi. Žbogar je bil na te razmere pripravljen. Pripravil se je prav na vse detajle. Od natančnega pregleda vremenskih napovedi, poznavanja tokov, do zadnjega hujšanja, s čimer je dodatno izgubil nekaj kilogramov na »bojni teži«, za katero je moral že pred tem shujšati za osem kilogramov. »Vetrovi so tukaj zelo šibki, zato sem moral biti na tekmi čim lažji. Nisem jedel večer pred tekmo, pa zjutraj, ob tem pa sem Vasilij Žbogar ansa [RR J vstal že ob pol šestih zjutraj in tekel dve uri, saj je bil odločilen prav vsak gram. Tega se zavedamo vsi jadralci.« Ob tem pa je Izolanu dan pred tem uspela še ena taktična poteza. Argentinec z italijanskim potnim listom Diego Romero je Žbogarja grdo oviral na zadnji regati in Žbogar je že imel napisano pritožbo, ki bi nedvomno uspela, a se je v zadnjem trenutku premislil: »Prišel je do mene in dogovorila sva se, da protesta ne vložim, obenem pa, da se na odločilni tekmi ne bova ovirala. V nasprotnem primeru bi Romero ostal brez medalje in lahko bi me oviral in mi preprečil pot do srebra. Na ta način sva pridobila oba.« Veselje po tekmi je bilo spet velikansko, a drugačno kot v Atenah. Edina težava se je pojavila na prenosnem telefonu, na katerega je v devetih minutah »priletelo« 650 sporočil in telefon je »za-blokiral«. Žbogar bo jeseni napolnil 33 let, a si še vedno želi športnih izzivov. »Kako in kaj naprej, natančno še ne vem. Zdaj bom užival v tej medalji, čez kakšen mesec dni pa se bomo usedli s celotno ekipo in odločili o tem, kako naprej. Pomemben bo tudi dogovor s trenerjem Trevorjem Millarjem, ki je ključni člen v tej ekipi, saj se z njim le pogledava in pogosto ni potrebna prav nobena razlaga. Morda bom zamenjal tudi jadralski razred.« Prva stvar, ki čaka Žbogarja po vrnitvi v Slovenijo, pa bo proslava v Izoli. Te se veseli tudi njegov trener Millar: »Videl sem posnetke s prvega slavja in komaj čakam, da ga doživim.« SKOKI V VODO - Kako se bo uvrstila Tania Cagnotto v skokih z 10-metrskega stolpa? KAJAK NA MIRNIH VODAH - Kako se bo v polfinalu na razdalji 500 m uvrstil Michele Zerial? ŽENSKI NOGOMET - Napovej izid finala med Brazilijo in ZDA! Pravilnik: pravilna napoved izida oziroma uvrstitve velja tri točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko; pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali od 1. do 3. mesta; od 4. do 7. mesta, slabše od 8. mesta) DO 20 LET TADEJ LANGO Na mladinskem DP ciljam na prva mesta Odbojkar Olympie Tadej Lango je v minuli sezoni z ekipo napredoval v C-ligo, istočasno pa je treniral tudi atletiko. 19-letni Tedej meče kopje, septembra pa se bo udeležil mladinskega državnega prvenstva: »Računam na visoka mesta. Lani sem bil med leto starejšimi sedmi,« je napovedal. V poletnih mesecih se Tadej predaja izključno atletiki, pozimi pa trenira dvakrat tedensko atletiko, trikrat tedensko pa odbojko. Tudi v bližajoči se sezoni bo nastopal pri Olympii, sicer pa se bo ekipi pridružil šele po koncu mladinskega prvenstva. Med olimpijskimi igrami sledi predvsem atletiki, zanima pa ga tudi rokomet: »Ker ga RAI ne predvaja, ga gledam na slovenski televiziji.« Odbojki pa ni sledil, ker so jo večinoma predvajali v zgodnjih jutranjih urah. DO 35 LET MARTINA KUFERSIN Naše stranke ne potujejo na Kitajsko Martina Kufersin lahko letošnji olim-pijadi zaradi službenih obveznosti sledi bolj malo. Zaposlena je namreč v turistični agenciji, kjer imajo v tem obdobju kar precej dela. »Po potovanjih na Kitajsko pa velikega povpraševanja ni niti zdaj, ko so na sporedu olimpijske igre. Naše stranke svoj dopust raje preživljajo drugje.« Tridesetletna Openka se je pred leti ukvarja z odbojko pri Slogi, s smučanjem pri Brdini in s tenisom pri Gaji. Zdaj še vedno zelo rada smuča in plava. Poleg tega pa redno hodi k telovadbi v vodi. Olimpijskim igram v glavnem sledi po radiu, raznih poročilih in zvečer po televiziji, doslej pa je gledala v glavnem plavanje, beach-volley in kolesarstvo. Napoved Tadeja Langa: Skoki v vodo: Tania Cagnotto 6. Kajak: Michele Zerial 3. Ž. nogomet: Brazilija - ZDA 1:2 SKUPNO 22 Včeraj (Anja Grgič): M. odbojka: Italija-Poljska 3:1 Košarka: Španija-Hrvaška +10 Jadranje: Alessandra Sensini 4. TOČKI DO 50 LET m NADJA RUPEL - ______H Napoved Martine Kufersin: Skoki v vodo: Tania Cagnotto 3. Kajak: Michele Zerial 3. Ž. nogomet: Brazilija - ZDA 2:1 SKUPNO 27 Včeraj (Igor Bizjak): M. odbojka: Italija - Poljska 3:1 Košarka: Španija - Hrvaška +4 Jadranje: Alessandra Sensini 1. TOČK so za nekatere n upravičene Bivša odbojkarica in še vedno aktivna v matičnem društvu Kontovel Nadja Rupel zelo rada sledi olimpijskim igram, zaradi službenih obveznosti pa letošnjim ne sledi veliko. Kaj meni o bogatih denarnih nagradah, ki jih prejmejo italijanski zmagovalci? »Težko bi ocenila. Sicer pa menim, da so za športnike, ki vlagajo veliko truda in se ukvarjajo s panogami, ki nimajo velike medijske pozornosti in so torej nezanimive za sponzorje, denarne nagrade upravičene. Za športnike, ki že med letom služijo bajne vsote, pa je 140.000 evrov pretirano,« je pojasnila. O odločitvi MOK-a, da je kljub kršitvi človekovih pravic igre dodelil Kitajski pa pravi: »Z odločitvijo se strinjam. Kitajska je že del našega življenja. Kršenje pravic pa je že globalen problem.« NAD 50 LE PINO ROJC OI sledim v glavnem le po v • časopisih Predsednik Odbojkarskega društva Bor Pino Rojc letošnjim olimpijskim igram sledi v glavnem po časopisih in poročilih. »Rad prebiram "Pekinški dnevnik" Nataše Gombač in rubriko "Bil sem tam'. Zdelo se mi je zelo zanimivo, kako so se nekateri znašli in brezplačno gledali olimpijske igre. Sicer sem pa v nedeljo celo popoldne z zanimanjem gledal veslanje.« Čeprav je predsednik odbojkarskega društva, pa Rojc odbojke doslej ni dosti gledal, ko smo ga poklicali pa ni še vedel, da se je Italija v moški konkurenci uvrstila v polfinale. »Videl sem samo tekmo Italijanov proti Kitajski. Niso igrali dobro. Zmagovali so že 2:0, potem pa zmagali le za las v tie-breaku.« Borov predsednik je sicer upokojenec, že nekaj let živi v Borštu in zelo rad hodi v hribe. Napoved Nadje Rupel: Skoki v vodo: Tania Cagnotto 6. Kajak: Michele Zerial 4. Ž. nogomet: Brazilija - ZDA 2:1 SKUPNO 14 Včeraj (Miran Guštin): M. odbojka: Italija-Poljska 2:3 Košarka: Španija-Hrvaška -5 Jadranje: Alessandra Sensini 2. 1 TOČKA Napoved Pina Rojca: Skoki v vodo: Tania Cagnotto 4. Kajak: Michele Zerial 3. Ž. nogomet: Brazilija - ZDA 3:0 SKUPNO 18 Včeraj (Vilko Frandolič): M. odbojka: Italija-Poljska 3:1 Košarka: Španija-Hrvaška -5 Jadranje: Alessandra Sensini 5. 1 TOČKA 05 Američan Philip Dalhausser je v zmagovitem polfinalu turnirja v odbojki na mivki proti brazilskima Gruzijcema dosegel z blokom kar 9 točk Turnir v odbojki na mivki žanje na Kitajskem izreden uspeh, saj je obisk gledalcev v Chaoyang Park stadiumu že od vsega začetka izreden. Nekateri pa menijo, da bolj kot igralci in igralke privlačujejo gledalce plesalke različnih narodnostih, ki jih kratkočasijo med odmori ansa Fotografija ne sme zbujati erotičnih misli. Gre za posnetek iz pekinške šole Lolan Pole Dancing School. Ta oblika fitnessa je zelo priljubljena med kitajskimi dekleti iz visoke družbe ansa bila sem tam - Jadralka Arianna Bogatec na OI v Barceloni in Atlanti Bi v Sydneyju kdo navijal zame? OI so za Bogatčevo lep in hkrati grenak spomin - »V Barceloni sem okrog sebe občutila navijanje, a če bi šla v Avstralijo...« Minilo je kar precej časa, preden bi Arianna Bogatec izrekla pridevnik, za katerega smo že po nekaj besedah pogovora slutili, da ji tiči na jeziku: grenko. V senci dreves na vrtu pomorskega kluba Sirena v Barkovljah je naposled sama priznala, da ima njena zgodba na dveh olimpiadah grenak priokus. Bogatčeva je prvič nastopila v Barceloni, drugič v Atlanti, tretjič pa so se ji vrata olimpiade zaprla, ko je vse kazalo, da je že prestopila prag. Italijanska jadralska zveza se je tik pred olimpijskimi igrami v Sydneyju odločila, da bo v razredu evropa Italijo zastopala Larissa Ne-vierov ne pa jadralka Sirene. Zdi se, da se Arianna Bogatec nad takratno odločitvijo ne huduje. Konec koncev jo je Neviero-va premagala na kvalifikacijski regati, za katero je jadralna zveza odločila, da bo merodajna. »Odbor je odločil tako in pika,« je spravljivo dejala Bogatčeva, takoj zatem pa je z rahlim nasmeškom dodala bodico. »Nevierova še tekmuje in dosega dvajseta mesta. Tista regata, ko je bila boljša od mene, je bila v štirih letih edina, v kateri me je premagala. Škoda, ker sem jaz bila v Sydneyju šestkrat. Zveza ni imela denarja, zato sem enkrat šla trenirat tja sama, spala pri eni gospe in trenirala popolnoma sama v tistem zalivu.« Razprtije so Arianno Bogatec spremljale že od vsega začetka. Nikogar ni omenila, le mimogrede je rekla, da se je na OI v Barceloni uvrstila po številnih polemikah. »Do Arianne Bogatec je imel zelo očetovski odnos,« nam je o predsedniku italijanske jadralne zveze pred dnevi dejal novinar Saša Rudolf, ko je obujal spomine na svoje spremljanje regat v Barceloni. Bogatčevi smo to ponovili, ona pa je takoj odvrnila: »Predsednik je zelo človeški, ampak presednik ni zveza, zveza je ves odbor, ki odloča ... « Kakorkoli, naposled je takrat 23-let-na Bogatčeva le nastopila v Barceloni. Kot je sama povedala, je bila »mlada«, meseci pred odhodom pa so bili zanjo mučni. Polemike, kajpak, a tudi številni dvomi, zlasti eden, ki ga je zaupala dekletu iz Ca-tanzara, s katerim je delila študentsko sobo v večnem mestu. »Takrat sem študirala v Rimu in se dobro spomnim, da sem s prijateljico, ki je živela z mano, govorila o tem, da bi lahko šla na olimpijske igre. Jaz nisem bila prepričana v to, ker sem si želela končati študij in sem se bala, da ga zaradi številnih treningov in tekmovanj pred olimpijskimi igrami ne bom mogla.« Prijateljica ji je rekla: »Ne bodi neumna, pojdi!« Bogatčeva je res šla in se ob prihodu v katalonsko prestolnico ni kesala svoje izbire. »Ja, bilo je zelo lepo,« so se ji zasvetile oči, ki nam jih je pokazala le redko, saj je po utrjeni jadralski navadi skozi cel pogovor tiščala na sebi velika sončna očala. Prihod v Barcelono je bil lep, a odhod iz nje je bil grd. Prvi je bil prijeten, ker ga je spremljal čar vselitve v olimpijsko vas. Drugi je bil neprijeten, ker Arian-na ni dosegla željenega. »Jaz sem vedno tekmovala zato, da bi bila na vrhu. Mene ni zanimalo to, kar nekateri delajo še danes,« nam je rekla in razložila, kako se vije življenje nekaterih jadralcev. Izbori- Po nastopu na igrah v Atlanti leta 1996 so Arianno Bogatec počastili vsi predstavniki tržaških političnih in športnih oblasti, med njimi tudi tedanji župan Illy jo si članstvo v uglednem športnem društvu (Esercito, Fiamme Gialle ...), nakar životarijo z uvrstitvami daleč od svetovnega vrha. »To ni bil nikoli moj cilj,« je zatrdila. Saj, Bogatčeva je v Barceloni ciljala na kolajno. Prve regate so se ji ponesrečile, nato je le ujela pravi veter in se pred zadnjo preizkušnjo prerila v domet za bron. »Če bi se v zadnji regati uvrstila na tretjo mesto in ne na sedmo, bi imela medaljo,« se je spomnila Bogatčeva in s tem utemeljila, zakaj je iz Španije odšla z grenkim priokusom. Uvrstila se je na dobro osmo mesto, a je zgrešila svoj cilj, kolajno. Bes po zadnji regati ji je najbrž najbolj ostal v spominu, zato bi brez našega vztrajanja malenkostnih, a gotovo prijetnih spominov ne obudila. V olimpijski vasi je srečala številne znane športnike, imela ob sebi Borisa Becker-ja, Demetria Albertinija in druge znane nogometaše, predvsem pa košarkarski »Dream team«, ki je v Barceloni nastopil prvič. Udeležila se je tudi slavnostnega odprtja. »Pred mimohodom tekmovalci čakajo več ur v drugem štadionu. Lahko se sprehajaš, a se ne smeš preveč oddaljiti.« Navijači? »Pred eno regato, ko sem šla iz zaliva, sem zagledala velik napis Vai Arianna.« Bogatčeva ni vedela, kdo je razobesil transparent, okrog sebe pa je začutila veliko pozornost in navijanje. »Leta 1996 je bilo že drugače,« je ugotovila in začela naštevati vse razloge, zaradi katerih so spomini na njeno drugo olimpiado grši od obujanja španskih OI. V ZDA so jadralci tekmovali v Sa-vannahu, daleč od olimpijske vasi. Spet se je udeležila slovesnega odprtja, a vožnja do štadiona je trajala več ur, tako da so se na prizorišče regat vrnili celo ob treh ponoči. So pa bile za Arianno ameriške OI polom zaradi končne uvrstitve. »Takrat sem bila zelo jezna, ker sem trenirala zares veliko in se mi je zdelo, da 12. mesto ni to, kar si zaslužim. Ampak potem človek pomisli, da, pač, vsi, ki gredo na olimpijske igre, so dobro pripravljeni in ciljajo visoko.« Jadralna zveza je po besedah tržaške jadralke dobro pripravila naskok na kolajne v Atlanti. Jadralci so sledili številnim predavanjem iz meteorologije, imeli so na razpolago športnega psihologa, pa še celo vrsto stvari. Alessandra Sensini, ki si je ravno včeraj priplula četrto olimpijsko kolajno, je svojo bero začela ravno leta 1996. Bogatčeva je prepričana, da se ji obrestuje ravno takratno bogato vlaganje jadralne zveze. »Potem pa je zmanjkalo denarja,« je obujala Bogatčeva. Po letu 1996 je za nekaj časa tržaška jadralka tudi končala s tekmami, a se je naposled le vrnila v primež valov in vetra, trdno prepričana, da bo šla v Avstralijo po to, kar ji manjka: olimpijska kolajna. A se je izteklo, kot se je. »Saj, če bi šla ali če ne bi šla, koga bi sploh zanimalo?« nas je retorično vprašala Bogatčeva in se navezala na vprašanje, ki smo ga ji zastavili malo prej. »V Barceloni sem občutila navijanje okrog mene, a če bi šla v Sydney ... « Kdo naj bi se ne več zmenil za njo? Jadralna zveza, Italija, Trst, zamejstvo? »Mah, tukaj sem še imela malo navijačev, ampak ... « Skratka, Bogatčevi se zdi, da je tonila v pozabo, z njo pa tudi njene zasluge. Ob koncu pogovora je zamahnila z roko, povedala nekaj v slogu »tako pač je«, dodala pa še zadnjo ugotovitev. »Ja, takrat sem bila edina zamej-ka na olimpijskih igrah, ampak sem še vedno edina, ki je šla kot članica zamejskega društva. Vsi ostali so šli kot člani reprezentance ali drugih klubov. Tudi to nekaj pomeni.« Kot je ugotovila bivša jadralka, je od Atlante in Barcelone minilo že nekaj let. »Vmes so se zgodile številne stvari, tako da sem marsikaj že pozabila.« O povrat-ku na morje ne razmišlja, ne gre pa izključiti, da bi čez nekaj let spet poročali o slovenski jadralki iz Italije na olimpiadi. Ariannina hčerka ima danes pet let. Mami pa je že izrazila željo, da bi se udeležila Sireninega jadralnega tečaja ... (P.V.) zavarovanje Liu ne bo vnovčil police Kitajski športni zvezdnik Liu Xiang, ki je v ponedeljek zaradi poškodbe odstopil že pred startom prvega kroga predtekmovanja teka na 110 metrov z ovirami, ne bo unovčil 100 milijonov juanov (okoli 10 milijonov evrov) vredne nezgodne police, ki jo je športniku lani oktobra podarila ena največjih kitajskih zavarovalnic Ping An.»Ne bomo zahtevali izplačila police. Naša prednostna naloga je zdravljenje Liujeve poškodbe,« je dejal član kitajske atletske zveze Liu Jie. Ena največjih kitajskih zavarovalnic Ping An je v torek sporočila, da bo mogoče krila škodo poškodbe, ki je kitajskemu tekaškemu zvezdniku Liu Xiangu preprečila nastop v teku na 110 metrov z ovirami v Pekingu. Zavarovalnica je oktobra lani namreč Liuju podarila 100 milijonov juanov vredno nezgodno polico, saj je eden največjih kitajskih športnih zvezdnikov in dobitnik zlate medalje v teku na 110 metrov z ovirami v Atenah postal njihov športni ambasador in osrednji lik njihove oglaševalske kampanje. Pri Ping Anu so sicer že začeli zbirati podrobnosti poškodbe 25-let-nega Liuja. Ta v ponedeljek ni tekel v kvalifikacijah zaradi nevzdržne bolečine v desni nogi, ki naj bi bila posledica stare poškodbe kite. Če se bi izkazalo, da poškodba ni bila posledica nezgode, bi Liu ostal praznih rok. Liu je sicer eden najbogatejših kitajskih športnikov. Ameriška revija Forbes je lani njegovo premoženje ocenila na okroglih 23 milijonov dolarjev. Nezadovoljni Brazilci Nekaj brazilskih športnih navdušencev se je lotilo spletne strani brazilskega olimpijskega komiteja in jo popisalo z nespodobnimi parolami. »Hekerji« so nezadovoljni s predstavami brazilske reprezentance na letošnjih OI v Pekingu, svoj gnev pa so izrazili z rekli tipa »Brazilija je na teh OI zanič«. Doslej so brazilski športniki osvojili eno zlato in pet bronastih kolajn in so po mnenju nezadovoljnih športnih navdušencev »zanič«. Spletna stran brazilskega olimpijskega komiteja je bila po napadu več ur nedosegljiva, delovati je spet pričela v torek popoldan. Tadžik kot Tysona Tadžikistanski boksar v težki kategoriji si je na olimpijskem turnirju prislužil diskvalifikacijo, saj je nasprotnika v če-trtfinalu ugriznil v ramo. Džakon Kurba-nov se je boril proti Kazahstancu Jerkebu-lanu Šnjalijevu, sodnik pa je borbo 17 sekundpred koncem tretje runde prekinil, saj je Tadžikistanec nasprotnika med klinčem ugriznil v ramo. Pred tem je Tadžikistanec dobil že več opom inov, pri zaostanku s 6:12 pa je borbo z diskvalifikacijo dokončno izgubil. Zanimivo je, da si je dvoboj med drugimi ogledal tudi Evander Holyfield, ki ga je med dvobojem 28. junija 1997 v uho ugriznil sloviti Mike Tyson. Brown že čestital svojim Britanski premier Gordon Brown je že poslal čestitke britanski olimpijski reprezentanci, ki je po njegovem mnenju doslej prikazala »vrhunsko« predstavo. Britanci so doslej osvojili kar 33 kolajn, od tega 16 zlatih, devet srebrnih in osem bronastih, na lestvici držav pa so na visokem tretjem mestu za Kitajsko in ZDA. Odlične predstave otoških športnikov dokazujejo, da so Britanci skrajno resno vzeli prihodnje igre, ki jih bo leta 2012 gostil London. Browna so navdušili predvsem atleti, plavalci, jadralci, veslači in kolesarji. Vroča služba Če ima kdo resnično vročo službo, so to prostovoljci na letošnjih olimpijskih igrah, ki nosijo oblačila maskot. Gre za »oklep« iz pene in plastike, ki poskrbi, da je nosilcem še bolj vroče, kot ostalim obiskovalcem pekinških prizorišč. »V oblačilu je najmanj 35 stopinj Celzija, zato se pri nošenju maskot izmenjujemo vsakih 20 minut,« je dejal Kitajec, ki je na triatlonskem prizorišču nosil eno od petih maskot. Vsi sodelujoči morajo poleg spodbujanja k navijanju preživeti tudi na tisoče trenutkov predfotografskimi aparati. Kljub odstopu najbolj iskano geslo Kitajski tragični junak - atlet Liu Xiang, ki je moral zaradi poškodbe izpustiti kvalifikacijski tek na 110 metrov z ovirami, kjer je veljal za velikega favorita, je postal najbolj iskano geslo svetovnega spleta. Ime 25-letnega atleta so namreč kitajski uporabniki svetovnega spleta v ponedeljek največkrat »kliknili«. Ime olimpijskega zmagovalca iz leta 2004 so uporabniki iskali kar do 839-krat v minuti. To je kar 46-krat bolj pogosto kot klikanje imena vrhunskega plavalca Michaela Phelp-sa, ki si je rekord po obsežnosti klikanja lastil doslej. 1 6 Četrtek, 21. avgusta 2008 ŠPORT nogomet - Začetek priprav na 1. amatersko ligo Primorec in Sovodnje pred pričetkom previdna Primorec v napadu s Sauom močnejši, v Sovodnjah pričakujejo boljšo uvrstitev od lanske V 1. amaterski ligi bosta letos nastopali dve ekipi naših društev. Trebenski Primorec in Sovodnje se bosta v glavnem potegovala za uvrstitve na sredini lestvice. V obeh taborih sicer poudarjajo, »da je glavni cilj miren obstanek v ligi«. V Trebčah - v lanski sezoni so se rešili šele v zadnjem krogu - imajo tudi letos vsaj na papirju solidno ekipo. Potrjeni trener Oliviero Macor bo imel na razpolago kar nekaj igralcev, ki so tudi že igrali v višjih ligah. »In primis« napadalca Marca Saua, ki je nekaj sezon uspešno igral pri Krasu. »Letos ne bomo nastopili na predprvenstvenih turnirjih, saj smo se lani pošteno opekli (beri številne poškodbe),« je dejal športni vodja Franko Milkovich. V 1. krogu deželnega pokala (31. t.m.) bo Primorec igral v gosteh pri Domju. »Želim si, da bi v novi sezoni ponovili lanske uspehe. Lepo bi bilo, da bi se čimprej rešili in mogoče še izboljšali lansko uvrstitev,« upa predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. Sovodenjci trenirajo na domačem pravokotniku. Prvo tekmo deželnega pokala bodo igrali 31. tega meseca, ko □ Obvestila V Trebčah... GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). Vabljeni! AKŠD VIPAVA organizira kotal-karski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. SK DEVIN prireja družinski izlet z gorskim kolesom v nedeljo 31.avgusta 2008 v Rakov Škocjan/Cerkniško jezero, kjer je približno 27 km dolga kolesarska proga. Zbirališče ob 8.30 na mejnem prehodu Fernetiči (Bar G). Prijave do 28. na elektronski naslov info@skdevin.it. Informacije na 335 7794451 ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO-VEL obvešča, da se bodo treningi za igralce l. 1997/1998 začeli v ponedeljek, 25. avgusta ob 17.30 na odprtem igrišču na Kon-tovelu. Info: 338/5889958. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 3473591855 Boris Salvi, 349-5196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: ma-nu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@li-bero.it. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK sporoča, da so trening vsak dan ob 18.00 v zgoniški telovadnici. Vse informacije lahko vsak zainteresirani dobi na oglasni deski v telovadnici. JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yccupa.org. ŠZ MLADOST vabi na Coerverjevo nogometno šolo, ki bo v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. Predvpis in informacije: tel. +39-3356041844 ali info@juren.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. bodo na domačem igrišču gostili San Lorenzo. POSTAVA PRIMORCA, vratarja: Andrea Loigo (letnik 1975), Luca Tre-visan (78); obramba: Peter Emili (77), Matteo Farra (83), Andrea Francesc-hinis (75), Davide Manfreda (85), Adriano Ojo (84, Gallery), Dario Sin-covich (80, Staranzano), Paolo Ursic (71); sredina: Marco Cadel (72), Mas-similiano Di Gregorio (84, San Sergio), Francesco Laghezza (78), Matteo Leg-hissa (85, Gallery), Michele Meola (79); Mauro Mercandel (87), Aljaž Mi-lič (85), Marco Sau (77, Kras); napad: Diego Krevatin (77), Andrea Lanza (84), Lorenzo Moscolin (78, Gallery). ODHODI: Michele Braini (San Sergio), Peter Carli (Vesna), Massi-miliano Micor (Costalunga), Marco Petranich (Ponziana), Roberto Snidar (Ponziana). Trener: Oliviero Macor; kondi-cijski trener: Vito Bilotta; trener vratarjev: Lorenzo Cecchini; športni vodja: Franco Milkovich. POSTAVA SOVODENJ, vratarja: Denis Pavio (letnik 1977), Daniele Ma-rega (78, lani pri Marianu in Lucini-cu); obramba: Matteo Marega (77), Robert Figelj (85), Alex Simone (79), Alessandro Florenin (75), Daniele ... in v Sovodnjah se že potijo, k sreči pa to počenjajo tudi z žogo bumbaca Italija neodločeno Poraz Slovenije / Izida sinočnjih prijateljskih tekem: Italija - Avstrija 2:2 (1:2), Slovenija - Hrvaška 2:3 (1:1). Melandri odslej pri Kawasakiju kroma Bregant (76), Edi Colapinto (87); sredina: Sandy Kogoj (85, Juventinaq), Saša Tomšič (82), Simon Feri (77), Adriano Trampus (82), Eros Kogoj (86), Dimitrij Ferletič (80), Matija Fi-gelj (87), Cristian Calligaris (72), Mauro Galliussi (89), Manuel Ber-nardis (82, San Lorenzo); napad: Alan Reščič (78), Boris Portelli (72), Martino Delise (83, Lucinico), Daniel Ska-rabot (87). Trener: Claudio Sari; pomožni trener: Daniele Mauri; trener vratarjev: Cristian Braini; spremljevalci: Robert Uršič, Claudio Terpin, Branko Ferfoglia. RIM - Italijanski motociklist kraljevskega razreda motoGP Marco Melandri je potrdil, da bo od leta 2009 dirkal za japonsko moštvo Kawasaki. Melandri, ki ima dveletno pogodbo z Ducatijem, se ni dobro znašel v italijanskem moštvu s svetovnim prvakom Caseyjem Stoner-jem. Trenutno je Melandri šele 15. v skupni razvrstitvi SP, najvišje pa je končal VN Kitajske na petem mestu. Ševčenko nazaj v Milan MILAN - Ukrajinski napadalec Andrej Ševčenko se bo vrnil v svoj nekdanji klub Milan, potem ko je v angleškem nogometnem prvoligašu Chelseaju preživel dve slabši sezoni. Lastnik Milana Silvio Berlusconi naj bi se s šefom modrih Romanom Abramovičem že dogovoril o vrednosti prestopa, 32-letni Ševčenko pa naj bi pri rdeče-črnih zaigral kot posojeni nogometaš. Hewitta ne bo na US opnu NEW YORK - Avstralec Lleyton Hewitt (27 let) je odpovedal nastop na odprtem teniškem prvenstvu ZDA, ki se začne konec meseca v New Yorku. Zmagovalec OP ZDA iz leta 2001 in nekdanja številka 1 svetovnega tenisa Hewitt, ki je na olimpijskih igrah v Pekingu izgubil v 2. krogu proti poznejšemu zmagovalcu Špancu Rafaelu Nadalu, namreč še ni okreval po operaciji. Van Bronckhorst »nasledil« van der Sarja AMSTERDAM - Giovanni van Bronckhorst je novi kapetan nizozemske nogometne reprezentance. Novi selektor oranj Bert van Marwijk je 33-letnika, nekdanjega nogometaša Barcelone, zdaj pa igralca Feyenoorda, imenoval za kape-tana in bo tako nasledil dolgoletnega vodjo ekipe, vratarja Edwina van der Sarja, ki se je po minulem Euru »upokojil«. Wallace okrepil U. Olimpijo LJUBLJANA - Slovenski košarkarski prvoligaš Union Olimpija se je okrepil z novim branilcem. V zeleno-belem dresu bo v prihodnji sezoni igral 22-letni Američan Jonathan Wallace. Wallace prihaja z univerze Georgetown, kjer je v zadnji sezoni dosegal povprečno 10,7 točk in 2,6 podaje na tekmo.Wallace, ki v višino meri 188 centimetrov, se je v zgodovino svoje univerze vpisal kot najboljši strelec vseh časov po odstotku meta za tri točke. košarka vendarle za Breg Dosedanji Borov košarkar Sandi Zeriali (letnik 1984, 200cm, center) se bo v novi športni sezoni vrnil k matičnemu društvu Breg, s katerim bo igral v deželni D ligi. Sandijev povratek je Breg napovedal že pred časom, kljub temu pa se je dolinski košarkar predstavil v ponedeljek na prvem treningu Bora. Zdaj se je dokončno odločil za Breg. Za ekipo Bor Radenska je v zadnjih štirih sezonah, v državnem prvenstvu C lige, zbral 103 nastope in 98 točk. Vseskozi se je odlikoval po resnosti in pozitivnem pristopu. Naposled je ocenil, da bo imel v Dolini v četrtoliga-ški ekipi - ki cilja na napredovanje - več možnosti za nastopanje. nogomet ma mivki - Na Portugalskem Leghissa z »azzurri« na evropskem »super finalu« Člani italijanske državne nogometne reprezentance na mivki, med njimi tudi Slovenec iz Medje vasi Michele Leghiisa, so včeraj iz rimskega letališča Fiumicino odpotovali v kraj Vila Real do Santo Antonio na Portugalskem, kjer jih od jutri do nedelje čaka »super finale« evrolige, to je prvenstva pod okriljem združenja BSWW, ki je gojilo ta šport na mednarodni ravni, vse dokler ni nogomet na mivki prešel pod nogometno zvezo FIFA. Od leta 2010 bo to prvenstvo dokončno prepustilo mesto združenju UEFA, ki bo tedaj priredilo svoje prvo EP na mivki, kar je pred nedavnim uradno potrdil njen predsednik Michel Platini. Poleg Italije bodo na »super finalu« nastopili še Portugalska, Francija, Rusija, Švica, POljska, prvič pa tudi Nizozemska in Češka. V četrtfinalu se bo Italija pomerila s francijo, v polfinalu pa jo čaka dvoboj med zmagovalcem tekme Portugalska - Francija. Italija je na nedavnem svetovnem prvenstvu FIFA v Marseillu osvojila končno 2. mesto za Brazilijo. PLANINSKI SVET Avtobusni izlet SPDT na Planino pri Jezeru SPDT organizira v nedeljo, 24.8.2008 lep planinski, avtobusni izlet na Planino pri jezeru. Udeleženci bodo odpotovali iz Trsta, s trga Oberdan ob 6.30, oziroma ob 6.45 izpred hotela Danev na Opči-nah. Od tu se bodo odpeljali proti Bledu in Bohinju v Stare Fužine, od koder se bodo preko planine Vogar napotili na Planino pri Jezeru (tri ure hoje). Tu stoji prijetna koča, katere upravitelji so člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Ob koči, v kotanji pa je večje jezero, deloma obdano s smrekovim gozdom. Za planince, ki ne bi upali na tri-urni pohod preko Planine na Vo-gar, bo poskrbljeno, da se bodo z društvenim kombijem peljali še na Planino Blato, od koder je le triče-trt ure zložne poti do Planine pri Jezeru. Tu se bodo pridružili ostalim članom-planincem, ki so prišli z dvodnevnega pohoda po bližnjem triglavskem pogorju in vzponu na Triglav. Dodatne informacije vam nudijo: Livio tel. 040/220155 in Vojka tel. 040/2176855 ali 3335994450. (M.P.) Četrtek, 21. avgusta 2008 1 7 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik gorica - Včeraj umestitev nove prefektke Marie Auguste Marrosu Goriško prefekturo bo prvič vodila ženska gorica Jutri pogreb Alessandra O izvajanju zaščite: »Zakone je vedno treba spoštovati« - Prepričana v potrebo po čezmejnem sodelovanju Trampusa Goriško prefekturo prvič vodi ženska. Včeraj se je namreč v vladni palači na Travniku umestila Maria Augusta Marrosu, 55-letna prefektka, ki jo je na mesto Roberta De Lorenza imenoval italijanski ministrski svet. De Lorenzo, ki mu je notranje ministrstvo zaupalo drugo vlogo, se bo pred odhodom v prestolnico zadržal v mestu še nekaj dni (jutri ga med drugim čaka večerja z deželnima vodstvoma SKGZ in SSO), Marrosuva pa je včeraj začela niz sestankov z institucionalnimi predstavniki teritorija. Najprej se je soočila s člani pokrajinskega odbora za varnost, goriškim županom Et-torejem Romolijem in predstavniki 13. regimenta karabinjerjev Furlanije-Julijske krajine, gost program srečanj pa jo čaka tudi v prihodnjih dneh. »Smisel teh obiskov je poglobljeno spoznavanje zahtev goriškega območja. Podčrtati vsekakor moram, da na Goriškem ni alarmantnih družbenih problematik. Pomembna je predvsem skrb za preventivo. Pri tem zagovarjam sodelovanje med javnimi ustanovami in občani, ki jih vabim, naj se obračajo na institucije,« je povedala Marrosova, ki ji Gorica in okolica nista tuji. Na goriški prefekturi je bila namreč že leta 1983 imenovana za vodjo kabineta: »Bila sem prva ženska v Italiji, ki so ji zaupali to vlogo, zato se tudi v funkciji prefekta ne čutim v zadregi. Med moškimi in ženskami ni razlik, vsi se trudimo in zasledujemo iste cilje,« je podčrtala prefektka, ki se je v goriško realnost še bolj poglobila v zadnjih dveh letih, saj je od aprila 2006 zasedala mesto predsednice goriške komisije za priznavanje statusa pribežnika. Precejšnjo izkušnjo ima zato z vprašanjem centra za priseljence v Gradišču, ki ga zdaj nadzirajo tudi vojaki. »Prisotnost vojske je pozitivna stvar, saj nam bo omogočila, da bomo ostale sile javnega reda uporabili za nadzor nad teritorijem,« je ocenila prefektka. Marrosuva, ki se je rodila 30. septembra 1953 v Salernu, ima za sabo skoraj 30-letno kariero pri italijanskem no- ronke Vandali obiskali ■ ■ • • v v balinišče Neznani vandali so v Ron-kah ponovno obiskali balinišče na trgu Atleti azzurri d'Italia, posvečeno Enzu Civelliju. V noči med torkom in včerajšnjim dnem so vlomili skozi stranka vrata, nato pa poškodovali opremo balinišča in društveni bar, kjer so s silo odprli blagajno in iz nje ukradli par kovancev. S sabo so odnesli tudi nekaj prehrambenih izdelkov, ki so jih našli v baru. Njihov plen je veljal par desetin evrov, veliko večja pa je gmotna škoda, ki so jo pustili za sabo. Pred nekaj tedni so neznanci vlomili na ronško igrišče za bejzbol, kjer so prav tako ukradli nekaj evrov, medtem ko so lani dvakrat obiskali balinišče. Junija so s silo odprli dve elektronski napravi za igranje pokerja in iz njiju ukradli približno tisoč evrov. Oktobra so pobrskali po omarah in predalih; ukradli niso ničesar, vendar so pohištvo poškodovali. Zadnji vandalski obisk so odkrili upravitelji balinišča včeraj dopoldne in takoj zatem obvestili sile javnega reda, ki vodijo preiskavo, da bi nepridiprave čim prej izsledili. Prefektka Maria Augusta Marrosu je včeraj obiskala tudi karabinjersko kasarno v Tržaški ulici v Gorici in se tam vpisala v častno knjigo 13. regimenta bumbaca tranjem ministrstvu. Leta 1979 se je zaposlila pri tržaški prefekturi, nato je opravljala razne funkcije v Kampaniji, Bazili-kati in Rimu, največ časa pa je preživela pri prefekturah v Trstu in Vidmu. »Na selitve sem navajena že od otroštva, saj je bil tudi oče prefekt. V Furlaniji-Julijski krajini pa se čutim doma, saj sem levji delež svoje kariere opravila v tej deželi,« je podčrtala Marrosuva in dodala, da ji je Gorica izredno všeč zaradi svoje lepote in bogate zgodovine. Na našo pokrajino veže Mar-rosuvo tudi žalostno poglavje družinske zgodovine: njen stric je namreč padel v prvi svetovni vojni med Martinščino in Vrhom, pokopan pa je v Redipulji. V zvezi z izvajanjem zaščitnih norm za slovensko manjšino je Marrosuva izrazila namen, da bo nadaljevala po poti, ki jo je začrtal De Lorenzo. »Zakone je vedno treba izvajati. Zato bomo vedno pozorni tudi do vprašanj, ki se tičejo slovenske manjšine,« je dejala prefektka, ki je prepričana tudi v potrebo po čezmej-nem sodelovanju med institucijami: »Sodelovanje s slovensko stranjo je v samem goriškem značaju. Povezovanje med Gorico in Novo Gorico je še posebno zdaj, ko smo vsi v Evropski Uniji, nujna stvar. Kar je bilo nekoč zid, je danes most, in nam daje možnost, da skupaj delamo.« Prefektko smo zaprosili tudi za komentar o nacionalistično obarvanih polemikah, ki so se v prejšnjih tednih vnele okrog De Lorenzovega odhoda in trikolore na Sabotinu. »Polemike obžalujem in upam, da bodo poniknile. Žal mi je za kolega, za institucijo, ki jo sedaj vodim, in ne nazadnje zato, ker sem mesto prefekta zasedla v tej neljubi situaciji,« je povedala Mar- rosuva, ki pa je dala tudi razumeti, da bi sama nikoli ne določila ugasnitve tribarvnih luči: »Trikolora je simbol, ki ne žali nikogar, pač pa spominja na tiste, ki so padli za ta teritorij. Obenem nam je tudi v opomin: skrbeti in delati moramo zato, da se vojne grozote ne bodo nikoli več ponovile.« Včeraj sta novi prefektki izrazila pisno dobrodošlico pokrajinski predsednik in tajnik SSk Silvan Primosig in Julijan Čavdek. »Vloga prefekta ni pomembna le zaradi institucionalnih obveznosti, pač pa tudi zaradi specifičnosti našega teritorija,« sta ocenila predstavnika SSk, ki sta prepričana, da bo stranka z novo prefektko plodno sodelovala. S pismom se je na Marrosuvo obrnil tudi pokrajinski predsednik SSO Janez Povše, ki ji je izrazil na-jiskrenejše čestitke in voščila za uspešno delo na Goriškem. (Ale) Pogreb 36-letnega goriškega alpinista Alessandra Trampusa, ki mu je bil v torek usoden zdrs na severovzhodni steni Viša, bo jutri ob 12.30 v ločniški cerkvi. Včeraj je v kapeli pokopališča na Trbižu sodni zdravnik opravil po zakonu predviden pregled in dal zeleno luč za pokop nesrečnega alpinista. Zatem so se od pokojnika, ki bo v kapeli ležal na parah do jutri zjutraj, poslovili prijatelji in sorodniki. Zadnji pozdrav so Trampusu med drugimi ponesli ločniški boksar Paolo Vidoz, predsednik odbojkarske ekipe Millenium Ascanio Cosma, doberdobski župan Paolo Vizintin in številni prijatelji, med katerimi je bilo tudi več Slovencev. Trampus se je v torek nameraval povzpeti na Viš skupaj s prijateljem Alessandrom Cancianijem, med vzponom pa se jima je pridružil še mlad alpinist iz Asola. Na Višu Trampus in Canciani nista še nikoli bila, zato pa sta v koči Pellarini ob vznožju gore vprašala, kako priti do vrha. Povedali so jima, da naj sledita rdečim markacijam, vendar so skupaj z alpinistom iz Asola med vzponom izgubili pravo pot in zašli na previsno poledenelo snežišče. Tu so nameravali klicati na pomoč, saj niso mogli nadaljevati z vzponom, hkrati pa je bil sestop z gore nemogoč. Naenkrat je Trampus izgubil ravnotežje, nekaj metrov drsel po snežišču in padel v petnajst metrov globok prepad. Soplezalca sta klicala na pomoč, vendar je Trampus umrl nekaj trenutkov po prihodu reševalcev. Ponesrečenec je bil zelo znan v goriških nogometnih krogih, saj je dolga leta igral v Ločniku, Koprivnem in Podgo-ri, v mladinskih ligah pa tudi z društvom Pro Gorizia. Pred leti se je zaljubil v alpinizem in turno smučanje; julija se je udeležil ekspedicije na kitajsko goro Muzta-gata (7.546 metrov), s katero je goriška sekcija kluba CAI praznovala 125. letnico ustanovitve. Goriški planinci so se povzpeli do 6.800 metrov, više pa niso uspeli zaradi slabih vremenskih razmer. gorica - Včeraj dopoldne so delavci namestili plastične bloke na Trg Divisione Mantova Promet stekel po umetnem krožišču Krajane in avtomobiliste moti uvedba enosmerne vožnje dveh predelih Ulice del Carso - Romoli: »Druge rešitve ni« Po nekajurni zmešnjavi je včeraj promet mirno stekel po novem - sicer poskusnem - krožišču na Rojcah, ob neme izmed glavnih vodov v Gorico. Kot je občinska uprava napovedala v prejšnjih dneh, so si občinski delavci privihali rokave že v zgodnjih jutranjih urah in namestili na sredino Trga Di-visione Mantova plastične belo-rdeče bloke ter zarisali ustrezno talno signalizacijo. Več mestnih redarjev je vseskozi nadziralo območje, saj je bilo med vozniki pred zaključkom del precej negotovosti, nato pa je promet po novem krožiščustekel brez večjih težav. »Med deli so se pojavili prometni zastoji, o večjih nevšečnostih pa me niso obvestili. Zabeležili smo le proteste nekaterih krajanov in avto-mobilistov, ki niso zadovoljni zaradi uvedbe enosmerne vožnje v dveh predelih Ulice del Carso,« je povedal goriški župan in odgovorni za resor javnih del Ettore Romoli. Po novem je enosmerna postala vzpenjajoča se cesta, ki povezuje Ulico sv. Mihaela z Ulico del Carso. Enosmeren je odslej tudi zadnji predel Ulice del Car-so, ki je prevozen le v smeri iz Štan-dreža proti Gorici. »Po ocenah tehnikov je bila uvedba enosmernega prometa pogoj za uresničitev krožiš-ča,« je povedal Romoli. Nov prometni režim na Rojcah je Novo krožišče na Rojcah bumbaca občinska uprava uredila začasno, v primeru, da se bo obnesel, pa bo zgradila pravo krožišče. Le-to bo z deželnim denarjem uresničila tudi na Goriščku (Trgu Medaglie d'oro), kjer je trenut- no krožišče prav tako začasno urejeno z belo-rdečimi plastičnimi bloki. Začasna ureditev krožnega križišča je ne nazadnje v načrtu na Trgu Saba, kjer se srečujejo korzo Italia, ulica Aquileia, ulica Di Manzano in cesta, ki pelje do železniške postaje. Župan Et-tore Romoli je včeraj povedal, da bodo novo prometno ureditev uvedli v kratkem. (Ale) 18 Četrtek, 21. avgusta 2008 GORIŠKI PROSTOR / rebrnice - Gradnja avtoceste povzroča krajanom številne težave Zamuda jih jezi, še bolj pa poplave Odsek spremenil tok voda - Zatika se pri izbiri izvajalca del za elektro opremo Sedaj, ko je jasno, da odsek hitre ceste Rebernice ne bo odprt ne septembra, kot je prometni minister Radovan Žerjav pred časom obvestil Državni zbor, niti konec letošnjega, temveč nekje v začetku prihodnjega leta, so se o tej zamudi odločili spregovoriti tudi predstavniki krajanov in občine Vipava. Tamkajšnji prebivalci namreč že leta opozarjajo, kako so ceste skozi njihova naselja preobremenjene zaradi težkega prometa, ki se vsakodnevno vali proti Razdrtem, poleg tega pa je izgradnja odseka hitre ceste sprožila težave, ki jih prej ni bilo: gradbeni poseg je spremenil naravni tok voda, zato ob vsakem večjem nalivu poplavlja pritlične prostore, hleve in njive. Najhuje je v Lozicah in v Podgriču. Krajanom naj bi investitorji - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) - sicer obljubili sanacijo tega problema, vendar se le-ti bojijo, da bodo lepe besede šle v pozabo, ko bo hitra cesta predana namenu. Državni svetnik Matej Arčon prometnega ministra poziva k zamenjavi uprave DARS-a. »Nič več nas ne preseneča,« ponoven zamik odprtja odseka hitre ceste Reberni-ce komentira predsednik vipavske občinske komisije za spremljanje gradnje hitre ceste Vipava-Razdrto Stojan Vitežnik. Na DARS je komisija naslovila kup zahtev glede varnega prečkanja ceste v Podnanosu v času izgradnje, a posluha zanje ni bilo. »Med ljudmi se že šušlja, da bo treba morda celo protestno zapreti cesto,« pojasnjuje Vitežnik in navaja podatek, da je po štetju prometa iz leta 2003, se pravi leto dni po začetku izgradnje omenjenega odseka hitre ceste, mimo Podnanosa oziroma zaselka Podgrič v času največjega prometa peljalo več kot 6.500 vozil na uro. Po eni strani krajani težko čakajo njeno odprtje hitre ceste, saj se njihova naselja dušijo v prahu, hrupu, izpostavljena so tresljajem, onesnaženju zaradi izpušnih plinov, ogrožena je tudi varnost pešcev. Po drugi strani pa vsak nadaljnji korak v izgradnji hitre ceste sproža nove težave, ki jih prej ni bilo. Gradnja je namreč prekinila oziroma posegla v naravni tok voda in težave so tu. »Ob večjih nalivih voda zaliva hiše, gospodarske objekte, nanaša material na cestišča, s kmetijskih površin odnaša rodovitno prst,« našteva Tanja Žorž, predsednica krajevne skupnosti Lozice. »Ob hudih nalivih so morali nekateri ponoči celo odvezovati teleta od jasli, da se ne bi utopila,« Žorževo dopolnjuje župan občine Vipava Ivan Princes, ki dodaja, da so razočaranj v zvezi z izgradnjo omenjenega odseka žal že vajeni. Potrpljenje vaščanov pa ob vsaki prestavitvi odprtja hitre ceste pohaja. Zahteve po odškodnini so na DARS in DRSC že na- Tunela na gradbišču hitre ceste slovili, vendar, kot pravi Žorževa, naklonjenosti ni bilo z nobene strani, zato naj bi nekateri razmišljali tudi o tožbah. »V začetku junija nam je DARS sicer obljubil, da bo zadeva sanirana, ko bo hitra cesta zaključena, toda težko bo še vzdržati do konca gradnje,« opozarja Žorževa, ki še dodaja, da je bil ob gradnji hitre ceste pretrgan foto km. tudi vaški vodovod, tudi na to sanacijo še čakajo. Na občini Vipava se počutijo nemočni: krajevne skupnosti pritiskajo nanje, naj posredujejo pri rešitvi omenjenih težav, pristojni v Ljubljani pa se izgovarjajo, da se projekti pripravljajo. Ljudje pa želijo jasna zagotovila in čimprejšnje rešitve. »Odškodnine ne bodo dovolj, zadevo morajo urediti investitorji: vodo je treba speljati preko magistralke do potoka Močivnik,« opozarja župan. Glede zamude izgradnje odseka Rebernice se je že pred tedni zavzel tudi državni svetnik Matej Arčon. Na njegovo pobudo je državni svet od ministrstva za promet zahteval pojasnilo in sprožil vprašanje odgovornosti za nerazumne zamude pri gradnji tega avtocestnega odseka. Sedaj je že jasno, da gradnja kljub obljubam, do konca leta še ne bo zaključena, zatika se namreč pri izbiri izvajalca za elektro in strojno opremo predorov Barnica in Tabor- gradili sta ju italijanski podjetji Vidoni in Oberosler -in pokritih vkopov Rebernice 1 in 2. Arčon zato zaradi »nesposobnosti konkretne izbire izvajalca v postopku, ki se vleče že več kot dve leti, zaradi zavajanja javnosti in neizpolnjenih obljub glede odprtja avtocestnega odseka, zaradi velike družbene škode, ki zaradi tega nastaja in predvsem zaradi ljudi, ki se vozijo po nevarni cesti«, ministra javno poziva, da izvede vse postopke za čimprejšnjo zamenjavo uprave DARS-a, »ki je objektivno odgovorna za nastalo stanje«. Kot rečeno, odsek Rebernice gradijo od leta 2002. Zaradi zahtevne geologije in plazenja terena - na leto plazijo za en centimeter - gre za enega izmed gradbeno najzahtevnejših delov na slovenskem cestnem omrežju. Krak hitre ceste H4 skozi Vipavsko dolino od Razdrtega do Vrtojbe, v celotni dolžini skoraj 41 kilometrov, bo povezal Goriško z osrednjo Slovenijo, pomeni pa tudi povezavo z italijanskim avtocestnim omrežjem. Katja Munih nesreča - Včeraj ponoči na cesti med Kobaridom in Bovcem Novogoričan umrl Njegov avtomobil je podrl zid in se po 17-metrskem pobočju skotalil v strugo potoka Učja Nočna vožnja na Bovškem je bila za 24-letnega mladeniča iz Nove Gorice usodna. Prometno nesrečo, ki se je pripetila v naselju Žaga, avtomobil se je med drugim skotalil tudi v potok, je njegov sopotnik, 21-le-tni fant iz okolice Nove Gorice preživel. Rešil se je tako, da je iz potopljenega avtomobila izplaval. Fanta sta se v noči s torka na včerajšnji dan peljala po regionalni cesti iz smeri Bovca proti Kobaridu. Kot pravi policijsko poročilo o ne- sreči, je 24-letni voznik okrog 1. ure ponoči v naselju Žaga v začetku levega, ostrega ovinka pred mostom preko potoka Učja začel zavirati. Zaradi prevelike in neprilagojene hitrosti vožnje je kljub zaviranju s prednjim delom vozila trčil v nižji, skoraj poldrugi meter širok betonski zid, ki se je ob trku izruval skupaj s temelji. Vozilo se je nato dvignilo in ponovno trčilo v travnato brežino, od kjer se je osebni avtomobil preko levega boka skotalil po 17-metrskem pobočju v strugo potoka Učje. Vozilo se je potopilo in na dnu potoka obstalo na kolesih. 21-letni sopotnik, ki se je v nesreči lažje ranil, je iz njega izplaval. Voznik pa je v prometni nesreči dobil tako hude poškodbe, da je na kraju umrl in ostal v potopljenem avtomobilu. Pri dvigovanju vozila in trupla iz potoka je sodelovalo 11 gasilcev iz Bovca in Kobarida, 4 potapljači iz Tolmina ter 7 gorskih reševalcev iz Bovca. (km) Uprava imenovala odvetnika Goriški občinski odbor je med včerajšnjo sejo imenoval odvetnika, ki bo upravo branil v sodni obravnavi na tržaškem upravnem sodišču. Goriški odbor staršev »Manigar sano«, občinski svetniki leve sredine, sindikati in nekateri kuharji so namreč vložili prijavo zoper sklep odbora, ki predvideva krčenje števila kuhinj občinskih vrtcev, priziv pa naj bi sodnik vzel v pretres že 28. avgusta. Stališče Romolijeve uprave bo branil občinski odvetnik Stefano Piccoli. Prijave za škodo Iz novogoriške mestne občine sporočajo, da bodo do petka, 22. avgusta, zbirali prijave škode na stavbah, ki je na območju občine nastala zaradi neurja s točo 13. in 14. julija. Škodo bo moč prijaviti vsak dan, med 8. in 12. uro ter 13. in 15. uro. V Vipavski dolini so najbolj prizadeta območja naselij Rožna Dolina, Prvačina, Dornberk in Branik, delno tudi območja naselij Preserje, Spodnja Bra-nica, Vitovlje, Ajševica, Kromberk, Osek in Ozeljan. Najbolj so prizadete kritine objektov. Neurje je prizadelo tudi naselja na Trnovsko Banjški planoti. Po grobi oceni je škode za približno 250.000 evrov, sporočajo iz občine.(km) Opice v kletki »Scimmie in gabbia« (Opice v kletki) je naslov srečanja grafitarjev, ki bo potekalo v nedeljo, 24. avgusta, ob 14. ure dalje v parku Milleluci v Zagraju. Ob 15. uri bodo predvajali film, med 17.30 in 19.30 bosta plošče vrtela »Frame of Pain« in »Si-lent opera«, ob 20. uri bodo nagradili najlepše grafite. Nomadelfia v Gorici Na trgu Battisti v Gorici bo danes in jutri ob 21.30 nastop plesne skupine skupnosti Nomadelfia iz Grosseta, ki jo je ustanovil duhovnik Zeno Saltini leta 1931. V skupnosti živi približno tristo ljudi, ki sledijo navodilom evangelija in ki nimajo zasebne lastnine. V Gorici se bo predstavilo 140 plesalcev od 6. do 21. leta starosti; njihov ples bo mešanica raznih folklornih elementov z vsega sveta. Nastop prireja kulturni park goriške ob- Poklona Beatlesom ne bo V Krminu ne bodo priredili druge izvedbe festivala, s katerim bi se poklonili Beatlesom in njegovi glasbi. Prireditev so prvič organizirali avgusta lani, letos pa je ne bodo zaradi pomanjkanja sredstev. Krminska svetniška skupina Državljanov obtožuje občinsko upravo, da je obrnila hrbet pobudi, ki je lani v Krmin priklicala številne ljubitelje glasbe. Po drugi strani Državljani opozarjajo, da je krminska uprava namenila 50.000 evrov prireditvi Sconfinando, ki pa po njihovem mnenju ni priklicala zadostnega števila turistov v mesto, saj je bila slabo organizirana in reklamizirana. gorica - Mlada zgodovinarka Katjuša Arčon je judovski prisotnosti posvetila diplomsko nalogo Judje pustili za sabo vidne sledi Do njih goriški Slovenci niso bili preveč prijateljsko razpoloženi, češ da so bili iredentisti in protislovensko nastrojeni - Holokavst jim je bil usoden Židje so v Gorici pustili precej vidnih sledov, zlasti v nekaterih mestnih predelih. Ta skupnost je danes povsem izumrla, saj ji je nacifašizem zadal smrtni udarec, po vojni pa so različne okoliščine botrovale njenemu popolnemu izginotju. O judovski oz. židovski skupnosti v Gorici je pred časom na gradu v Krom-berku predavala mlada zgodovinarka Kat-juša Arčon iz Orehovelj. Na zanimivem večeru se je zbralo veliko ljudi, saj gre za področje, ki je sestavni del goriške zgodovine. Resnici na ljubo je šlo za skupnost, ki številčno ni nikoli presegla 350 enot, a je vendar za sabo pustila vidne sledi, ki se odražajo v pomembnih možeh na različnih področjih, pa tudi v arhitekturnih zasnovah v nekdanji židovski četrti, bolj znani pod imenom »geto«. Predavanja se je udeležilo precej ljudi iz zamejstva, zlasti iz Sovo-denj, kjer ima Arčonova kar nekaj sorodnikov. Večer namenjen goriškim Judom je nastal na podlagi raziskav in diplomske naloge, ki jo je na univerzi zagovarjala mlada zgodovinarka. Srečanje je uvedel ravnatelj Goriškega Muzeja Andrej Malnič, ki je z ve- seljem ugotovil, da so predavanja v letošnji sezoni naletela na dokajšnje zanimanje širše publike tudi zaradi tematik, ki so segle na različna zgodovinska, leposlovna in znanstvena področja. V svojem, poldrugo uro dolgem predavanju, se je Arčonova sprehodila skozi zgodovinska obdobja, ki so videla prisotnost Judov v Gorici. Prve omembe segajo v trinajsto stoletje, v kasnejših obdobjih pa je število Judov naraščalo in padalo, kot rečeno pa ni nikoli doseglo visokih številk. Kot se je to dogajalo po vsej Evropi, tudi Gorica ni bila do Judov vedno prijazna. Obdobjem miru in nemotenega razvoja so sledili restriktivni ukrepi in pregoni. Vsaka oblast je namreč za svoje težave iskala grešnega kozla in Judje so bili za to vlogo več kot primerni. Najprej jim je bil namenjen predel pod grajskim naseljem, konec sedemnajstega stoletja pa jih je oblast prisilila, da so se naselili v sedanji ulici Ascoli (starejši še danes uporabljajo naziv »geto«). Tam so bili skoraj odrezani od ostalega mesta, saj so vhod v geto zapirala velika železna vrata; danes jih lahko vidimo tik ob sinagogi. Iz dokumentov izhaja, da Goriški Slovenci do Judov niso bili preveč prijateljsko razpoloženi, češ da so bili iredentisti in protislovensko nastrojeni in zato so bili članki v slovenskih časopisih tudi temu primerni. Holokavst je bil usoden tudi za goriško judovsko skupnost. Po grozotah druge svetovne vojne in po deportacijah se ta skupnost ni nikoli več opomogla in je prenehala obstajati v poznih šestdesetih letih. Za njimi je ostala le lepo urejena sinagoga, ki je postala pomemben kulturni in razstavni center v Gorici in židovsko pokopališče v Rožni dolini. Prav pokopališče s starodavnimi in zgodovinsko pomembnimi nagrobnimi kamni je v zadnjem času postalo predmet številnih sporov in protestnih izjav, ko se pred leti kapelico objekta preuredili v igralnico. V diskusiji ob koncu predavanja so izšle misli in pozivi, naj igralnico ukinejo, kajti tak objekt ne sodi na pokopališče in ni v čast civilizirani družbi. Izgleda pa, da so se stvari končno premaknile in da bodo igralnico preselili drugam, v kapelici pa naj bi nastal muzej preganjanih. (vip) Mlada zgodovinarka Katjuša Arčon foto vp / GORIŠKI PROSTO podgora - V polnem teku tradicionalni niz koncertov Note v mestu in rajonih V ponedeljek sta v podgorski cerkvi nastopili rogistka in harfistka - Danes jazz koncert v Štandrežu Del udeležencev ponedeljkovega koncerta v podgorski cerkvi bumbaca V polnem teku je tradicionalni niz koncertov Note v mestu, ki poleg goriškega mestnega središča poživi tudi obmestne rajone. V ponedeljek sta tako v cerkvi sv. Justa v Podgori nastopili Serena Gani, ki je igrala na rog in angleški rog, in harfistka Serena Viz-zutti. Koncertu je sledilo lepo število ljubiteljev klasične glasbe, sploh pa sta znali nastopajoči glasbenici ustvariti res prijetno vzdušje. Pred začetkom koncerta je ob prisotnosti podgorskega rajonskega predsednika Walterja Bandlja spregovoril rajonski svetnik Edi di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. m Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Ca-spian«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Il cavaliere os-curo«. Dvorana 3: 20.00 - 22.00 »Non pensar-ci«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Ca-spian«. Dvorana 2: 18.00 - 21.15 »Il cavaliere os-curo«. Dvorana 3: 20.10 - 22.10 »Io vi trovero«. Dvorana 4: 20.00 - 22.10 »L'anno in cui i miei genitori andranno in vacanza«. Dvorana 5: 20.10 - 22.15 »Once«. fl Razstave 6 ZA ENO...RAZSTAVO je naslov 10. izvedbe fotografske razstave, na kateri sodelujejo fotoklub Skupina 75, Circolo Fotografico Isontino iz Gorice, fotografska skupina Lo scambio iz Gorice, fotoklub Lucinico, fotoklub Il Torrione iz Romansa in fotografski krožek Castrum iz Gradeža, gost bo fotoklub Nova Gorica. Razstavo bodo odprli v soboto, 23. avgusta, ob 18.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; na ogled bo do 5. septembra, od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi v kavarno Ai Giardini v Ul. Petrarca v Go- Maligoj, ki je sicer tudi sam v preteklosti predsedoval podgorskemu rajonskemu svetu. Maligoj je pozdravil prisotne, zatem pa na kratko predstavil nastopajoči glasbenici. Drevi ob 20.30 bo koncert iz niza Note v mestu na sporedu na župnijskem dvorišču v Štandrežu, kjer bo nastopil Riccardo Chiarion Trio. Skupina, ki jo poleg kitarista Riccarda Chiariona sestavljata še basist Luca Amatruda in bobnar Federico Chiarion, bo nastopila z avtorskimi skladbami in z glasbo, ki jo je ansambel izdal skupaj z zasedba- rici, kjer bo do 30. avgusta na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom »Folclore 2008«. KNJIGARNA LIBRERIA EDITRICE GO-RIZIANA iz Gorice obvešča, da je prodajna razstava Stampantica 2008 na notranjem dvorišču knjigarne na Korzu Verdi 67 na ogled do 9. septembra od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto; informacije na www.leg.it, na leg@leg.it ali na tel. 0481-33776, 539210. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob sredah in četrtih podaljšan urnik do 22. ure in brezplačen vodeni ogled ob 20.30; informacije na tel. 422-410886. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini vabi na ogled stalne razstave Pilonovih del od torka do petka med 10. in 13. ter med 14. in 16. uro; informacije na tel. 0038653689177, »pilonova.galerija@siol.net« ali v TIC Ajdovščina (tel. 003865-3659140). V BIVŠIH KONJUŠNICAH VILE CORO-NINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je do 7. septembra na ogled razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 19481950«; od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (18651949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; brezplačni vodeni ogledi razstave bodo ob sobotah in nedeljah ob 16.30 ter vsak petek v avgustu ob 21. uri, ko bodo ogled razstave podaljšali do 22. ure; vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481-547541 ali mu-sei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vla-dimirja Segalle; do 30. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. mi Pietro Tonolo Quartet, Nicola Faz-zini Quartet in Namos. Skladbe, ki jih bodo predstavili v Štandrežu, so predelane in ustrezno prirejene, tako da se različne vsebine med seboj prepletajo s solističnimi in improvizatorskimi vložki. Avtorskim skladbam se pridružujejo priredbe priznanih ustvarjalcev modernega jazza, kot so Joe Henderson, Steve Swallow in Pat Matheny. Note v mestu prireja goriška občina v sodelovanju z rajonskimi sveti in glasbenim inštitutom mesta Gorica ter s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. ~M Gledališče GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEATRALE PER IL DIALETTO bo nastopila z gledališko predstavo »La strada ferata« v soboto, 23. avgusta, ob 21. uri v Gradežu (campo Patriarchi), v četrtek, 28. avgusta, ob 21. uri v Gorici (restavracija Alla Transalpina) in v torek, 2. septembra, ob 21. uri v Za-graju (kmetijsko podjetje Castelvecc-hio); vstop prost. I!3 Obvestila POLETNI KOŠARKARSKI KAMP športnega združenja Dom bo potekal od 25. do 29. avgusta med 9.30 in 12.30 na odprtem košarkarskem igrišču v Dijaškem domu (ob slabem vremenu v telovadnici Kulturnega doma) s trenerjem Janom Zavrtanikom. Namenjen je osnovnošolcem in učencem prvega razreda nižje srednje šole ter tistim, ki želijo spoznati košarko. Za udeležence kampa, ki bo letos brezplačen, bosta poskrbljeni malica in pijača, ob koncu pa bo vsakdo prejel malo nagrado; prijave in informacije v popoldanskih urah na tel. 0481-33288. ŠZ MLADOST prireja od 25. do 29. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu Coerverjevo nogometno šolo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča. Vabljeni so otroci (fantje in punce) od 6. do 15. leta starosti. Možna je celodnevna, dopoldanska ali popoldanska prijava. S celodnevno prijavo je udeležencem priskrbljeno kosilo na Gradini; informacije na tel. 3356041844 in na info@juren.it. AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniodbojko vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 3939294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. R DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mameli v Gorici bo do 23. avgusta zaprta z izjemo oddelka za povračilo in izposojo knjig, ki bo deloval med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja ženski mednarodni balinarski turnir, v Sovodnjah in Štandrežu v soboto, 23. avgusta. Zbrali se bomo ob 8. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem Korzu v Gorici zaprt do 30. avgusta. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti do 22. avgusta. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo do 31. avgusta urnik urada od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem:Ul. III Armata - danes, 21. avgusta, 9.30-10.30; Ul. Garzarolli - torek, 26. avgusta, 17.30-18.30; Drevored 20. septembra - petek, 29. avgusta, 9.3010.30. OK VAL obvešča, da bo v sredo 27. avgusta, ob 20. uri informativno srečanje v občinski telovadnici v Doberdobu za predstavnike društev, ki nameravajo v šolskem letu 2008-09 uporabljati telovadnico. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice (pri Rdeči hiši) bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v Ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v Ulici Valentinis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Se-sljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad do 31. avgusta odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice prireja v okviru pobude »Estate serena« razna srečanja in prireditve: 22. avgusta ob 17. uri predavanje z naslovom »In-vecchiare serenamente«; 26. avgusta ob 20. uri prijekcija filma »L'Antartide«; 2. septembra ob 18. uri slovesnost ob zaključku pobude »Estate serena«. ZSŠDI obvešča, da sta urada v Trstu in Gorici odprta od ponedeljka do petka s poletnim urnikom od 8. do 14. ure. A Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE: danes, 21. avgusta, ob 21. uri bo v cerkvi Sv. Antona v Medei koncert z naslovom »Orsu, su car signori«; vstop prost, informacije na tel. 0481-531326, www.dramsam.it. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: 29. avgusta, ob 20. uri v gradu Kromberk koncert tria Eccentrico; vstop prost. NA ŽUPNIJSKEM DVORIŠČU v Štan-drežu, bo danes, 21. avgusta, ob 20.30 v okviru niza Note v mestu koncert skupine Riccardo Ciarion Trio. H Šolske vesti MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v Ulici don Bosco 60 v Gorici do 29. avgusta zaprt zaradi poletnega dopusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka, 5. septembra, od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-536455 (goriški urad SSO). POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Četrtek, 21. avgusta 2008 Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih osnovne šole Petra Butkoviča-Domna v Sovodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pri-četkom ob 7.45. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v četrtek, 28. avgusta, ob 9. uri na licejskem polu Tru-bar-Gregorčič v slovenskem šolskem centru v Ul. Puccini, 14 v Gorici. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. S Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj (Trg Svobode) ob 6. uri in vrnitev ob 22.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 334-2400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). PD ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet v Prekmurje in Madžarsko od 5. do 7. septembra; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo od 12. do 14. ure), tel. 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in tel. 347-9748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). ZDRUŽENJE ARMA AERONAUTICA v sodelovanju z upokojenci CISL za goriški center organizira izlet z ogledom muzeja letalstva Caproni v Trentu v soboto, 20. septembra; informacije pri združenju samo ob nedeljah na goriškem letališču ali na sedežu upokojencev v Ul. Manzoni 5 v Gorici (tel. 0481533321) od ponedeljka do petka med 9. in 11. uro do 5. septembra oz. do zasedbe mest. 0 Prireditve »INTERLINEA ZERO 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza petih večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equilibri iz Gorice: v sredo, 27. avgusta, ob 21. uri Projekcija videa Vanje Mervica (Slovenija 2008); za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Paolo Pascolo (sax/flavta) in Giorgio Pacorig (klavir fender rhodes). »PERCORSI DI-VERSI« je niz pesniških srečanj z glasbeno spremljavo, ki bodo potekala v centru Mare Pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 25. avgusta, ob 18. uri srečanje z Robertom Ferrarijem, Pie-rom Simonom Ostanom, Giacomom Sandronom. 0 Mali oglasi PRODAM knjige za 1. in 2. razred znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič; tel.347-7629984. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Francesco Tuni iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Moraro; 10.30 Bruno Causer iz splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču v Ločniku. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Ercisa Spessot vd. Grion iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Mario Nar-don iz splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču. 2 0 Četrtek, 21. avg usta 2008 PRIREDITVE / piran - V soboto prvi koncert Piran in Slovenska Istra v ritmih Tartini festivala 2008 Ta konec tedna v Piranu otvoritveni koncert Tartini festivala 2008. Letošnji program pa tudi bolj dolgoročne načrte je Tartini festival predstavil na torkovi novinarski konferenci na piranski občini. Med govorniki je bila poleg organizacijske ekipe festivala tudi Lada Tancer, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran, ki je med drugim poudarila, da je Tartini festival pomemben del v mozaiku razvijanja blagovne znamke Tar-tini, ki bi Piran predstavila kot Tarti-nijevo mesto. Katja Pandel, direktorica festivala, je dodala, da je Tartini festival lahko razlog za razvoj celotne regije. Italijanski ansambel Arte dellAr-co bo v soboto, 23. avgusta, v Križnem hodniku Minoritskega samostana ot-voril že sedmi Tartini festival. Arte dellArco je mednarodno priznana skupina, ki že štirinajst let združuje največje italijanske strokovnjake za igranje na antičnih inštrumentih. V soboto se bo pod umetniškim vodstvom Federica Guglielma predstavilo sedem glasbenikov, na spored so uvrstili Vivaldijeve in Tartinijeve violinske koncerte. Po otvoritvenem koncertu se bo festivalsko dogajanje z dvema koncertoma preselilo v Koper in Izolo. Mladi romunski kitarist Mircea Gogoncea še ni dopolnil sedemnajst let, vendar se že lahko pohvali z zajetnim številom nagrad pomembnih romunskih in mednarodnih tekmovanj. Nastopil bo 25. avgusta v koprski Rotundi in med drugim odigral dela G. P. Telemanna, J. S. Bacha in N. Paganinija. Avstrijska zasedba, Fritz Kircher (violina), Isolde Hayer (violončelo) in Florian Bir-sak (čembalo), pa se bo 27. avgusta poslušalcem predstavila v izolski Man-ziolijevi palači. Slišali bomo lahko sonate Corellija, Vivaldija, Bacha in Tar-tinija ter dva capriccia G. von Einema, letos namreč praznujemo 90. obletnico njegovega rojstva. Vstop na oba koncerta (25. in 27. avgusta) bo prost. Največji dogodek in hkrati najzahtevnejši projekt letošnjega festivala bo Tartini Gala koncert. Organizatorji so se odločili, da koncert pripra- vijo v amfiteatru Avditorija Portorož in na ta način približajo festival širšemu občinstvu. Avstrijski komorni orkester Salzburg Chamber Soloists bo v soboto, 30. avgusta, izvajal glasbene klasike, ki ne bodo nikogar pustile ravnodušnega. Na sporedu bodo Vival-dijevi Štirje letni časi, Tartinijev koncert za flavto in godala v D-duru ter Štirje letni časi v Buenos Airesu Astor-ja Piazzolle. Violinistka Cecilia Bernardini in pianistka Mirsa Adami bosta 1. septembra v Pokrajinskem muzeju v Kopru k skladbam Mozarta in Tartinija na program dodali še Beethovnovo Sonato za violino in klavir v D-duru in Schubertovo Fantazijo za violino in klavir v C-duru. Na nizozemskem rojena Cecilia Bernardini, ki je pred kratkim z odliko diplomirala na konzer-vatoriju v Amsterdamu pri prof. Ilyi Grubertu, in Mirsa Adami iz Albanije skupaj igrata že nekaj let. Marca 2003 sta zmagali na tekmovanju Vrien-denkrans v Amsterdamu. 3. septembra se bo Tartini festival s svojimi koncerti znova preselil v Piran, v Križni hodnik, kjer bosta nastopila francoska glasbenika, violinistka Maud Lovett in pianist Frédéric Lagarde. Oba sta zaigrala že na majski Tartini Uverturi v hotelih LifeClass, vendar le za povabljence večera. Tokrat bodo v njunem igranju (med drugim bosta izvajala tudi Tartinijev Vražji trilček) lahko uživali vsi ljubitelje dobre glasbe. 5. septembra se bosta v Križnem hodniku predstavili primorski glasbenici, hornistka Tjaša Zadravec in har-fistka Anja Gaberc. 8. september pa bo namenjen mladim slovenskim talentom, ki bodo svoje znanje pokazali na Koncertu pod zvezdami, na trgu 1. maja. Tudi ta koncert bo brezplačen. Sledila bosta še dva koncertna večera v Križnem hodniku Minorit-skega samostana. 10. septembra bo nastopila zasedba vrhunskih glasbenikov: Jasna Nadles (flavta), Sergio Azzolini (fagot), Diego Cantalupi (kitara), Lavard Skou-Larsen (violina), Milan Mi-lojičic (viola) in Milan Vrsajkov (violončelo). 13. septembra pa bodo festi- val sklenili festivalski anasmbel II ter-zo suono in gost Diego Cantalupi na lutnji. Il terzo suono je bil ustanovljen leta 2004 na pobudo glasbenikov, ki so skupaj muzicirali na Tartini festivalu. Nastopili so z enim največjih baročnih violinistov Giulianom Carmignolo, s slovitim baročnim violončelistom Christophom Coinom, od leta 2007 pa je njihov umetniški vodja izjemni italijanski fagotist Sergio Azzolini. Vstopnice za koncerte Tartini festivala lahko obiskovalci kupijo uro pred koncertom na prizorišču dogodka ali v predprodaji v turistični agenciji MAONA Portorož in Piran ter na vseh prodajnih mestih Eventima: v Kompasovih poslovalnicah, trgovinah Big Bang, Petrolovih servisih, Modrih študentskih servisih in e-štu-dentskih servisih, na blagajni Hale Tivoli, blagajni Križank in TIC poslovalnicah. Internetna prodaja na: HYPERLINK "http://www.eventim.si" \t "_blank" www.eventim.si, HYPERLINK "http://www.vstopnice.com/" \t "_blank" www.vstopnice.com, HYPERLINK "http://www.koncerti.net/" \t "_blank" www.koncerti.net, HYPERLINK "http://www.potovanje.si/" \t "_blank" www.potovanje.si. Telefonska prodaja na: 031 349 000 (pon-pet 9h-17h). Cena vstopnic je 15,00 € (10,00 € s popustom za dijake, študente in upokojence) in 25,00 € (20,00 € s popustom) za Tartini Gala koncert. Na voljo so tudi abonmaji, in sicer za 105,00 € oz. 70,00 € s popustom. Izvedbo festivala so omogočili: Istrabenz turizem d.d.- LifeClass hotels & spa, Banka Koper d.d., Riko hiše, Intereuropa d.d., Droga Kolinska d.d., Triglav d.d., Mobitel d.d., Citroen d.d. - PE Koper, Občina Piran, Mestna občina Koper, Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske, Veleposlaništvo Romunije, Francoski inštitut Charles Nodier, IIC Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, Avstrijski kulturni forum, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Slovenska turistična organizacija, Radio Koper, Europlakat, Protechnik d.o.o., Primorske Novice, Kliping, Le Monde diplomatique in Hotel Tartini Piran. GLASBA SLOVENIJA ■ KOGOJEVI DNEVI Petek, 29. avgust ob 20.00, Kanal ob Soči, Kontrada Slovesna otvoritev festivala. Nagovor: g. Ciril Zlobec, predsednik organizacijskega odbora. Nagovor: g. Andrej Maffi, kanalski župan. Slavnostni govornik: predsednik države g. dr. Danilo Tiirk. Odprtje razstave del akademskega slikarja Lojzeta Špacapana - predstavitev: umetnostna zgodovinarka dr. Kerena Koršič Zorn. Kanal ob Soči ob 20.30, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije, Irena Grafenauer - flavta. Anton Nanut - dirigent. Petek, 5. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / V spomin na skladatelja O. Messiaena - ob stoletnici rojstva: Rok Zgonc - violina, Jože Kotar - klarinet, Igor Mitrovic - violončelo in Mojca Pucelj - klavir. Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. Petek, 19. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. Četrtek, 25. september ob 20.30, Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent. Četrtek, 2. oktober ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. Petek, 10. oktober ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček -klavir. Nedelja, 19. oktober ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. Četrtek, 30. oktober ob 20.30, HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. Četrtek, 6. november ob 20.30, Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V soboto, 23. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival. Solist in umetniško vodstvo - Federico Guglielmo, violina. Punta v Piranu Danes, 21. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Adi Smolar. Tartinijev trg V nedeljo, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. PORTOROŽ V soboto, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Avditorij Jutri, 22. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Melodrom. V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. V soboto, 30. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival, Salzburg Chamber Soloists. Solist in umetniško vodstvo, Lavard Skou Larsen - violina. VIPAVSKI KRIŽ Grajsko obzidje V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Operni koncert s simfoničnim orkestrom Filarmonia Veneta in solisti iz Trevisa. Dirigent: Stefano Romani. LJUBLJANA Križanke V četrtek, 4. septembra / Goran Bre-govic z Orkestrom za poroke in pogrebe. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Gledališče Miela: do 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Razseljenje«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN Na Devinskem gradu, razstavlja ikone še danes, tržaška umetnica Carolina Franza. Odprto vsak dan, razen torka, od 9.30 do 17.30. Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. Kulturni center Lojze Bratuž: v soboto, 23. avgusta ob 18.30 odprtje 10. fotografske razstave fotoklubov v goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. Na ogled bo do 12. septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tu- di med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. avgusta 2008 21 audi - Izpoponjena paleta agregatov Novi A6, avto višjega srednjega razreda bodo predstavili v Parizu Ob večji učinkovitosti varčnejši motorji - A6 bo na voljo seveda tudi v različici kombi Audi je te dni prenovil svoja vozila višjega srednjega razreda A6. Nemci so dopolnili paleto že doslej učinkovitih motorjev, ki so sedaj zmogljivejši, kljub temu, da se je poraba na ravni celotne serije znižala za približno 15 odstotkov. Design Audija A6 je že od nekdaj najboljši odraz njegovega močnega značaja, prenovljena serija pa je dobila še nekaj markantnih poudarkov. Nova je na primer oblikovna zasnova maske z enodelnim okvirom, odbijačev, rež za dovod zraka in meglenk. Žarometi v kombinaciji z opcijskim paketom kse-non plus vključujejo dnevne luči v tehniki LED: to pomeni, da funkcijo dnevnih luči v vsakem od obeh žarometov opravlja vodoraven pas šestih svetlečih diod. Sistem adaptive light, ki ga dobite za doplačilo, po novem vključuje tudi statična smerno prilagodljiva žarometa. Audi po želji v kombinaciji z žarometi ksenon plus ponuja tudi asistenco za dolge luči, ki samodejno vključi in izključi dolge luči. A6 je kar zajetna limuzina: dimenzije - dolžina 4,93 m, širina 1,86 m in višina 1,46 m (limuzina) - so ostale domala nespremenjene. Zadek zaznamujejo poudarjen rob na pokrovu prtljažnika, v odbijač integrirana kromirana letev ter širok difu-zor in ravni izpušni cevi. Dvodelne zadnje luči - v tehniki LED - so zasnovane na novo; so ravne in široke ter se pri limuzini klinasto zožijo proti sredini pokrova prtljažnika. Notranjost modela A6 je z jasnimi, elegantnimi linijami ter s kakovostno izdelavo ostaja značilno audijevska. Zadnji sedeži nudijo enkratno udobje, njihovi vzglavniki v obliki črke L pa prispevajo k boljši vzvratni preglednosti. Po želji je za zadnji del potniške kabine na voljo tako imenovana komfortna sedežna klop z dvema individualnima sedežema. Skupek kompleksnih rešitev zagotavlja, da je v najpomembnejših frekvenčnih območjih raven hrupa za skoraj polovico manjša. Kombinirani instrument je dobil elegant-nejšo grafično podobo, zaslon v armaturni plošči pa z novim okvirom še močneje pride do izraza. K uglajenemu vtisu notranjosti prispevajo tudi številne aplikacije iz kroma, npr. na krakih volana. Med največje prednosti uspešne serije A6 sodi široka paleta motorjev. Na voljo je šest bencinskih in štirje dizelski v 4-, 6- ali 8-valjni izvedbi. Vsi delujejo po sistemu direktnega vbrizgavanja goriva, ki je značilnost najsodobnejših tehnologij FSI, TFSI in TDI. Njihova moč se na sprednji oz. oba kolesna para prenaša preko ročnega menjalnika, udobnega tiptronica ali učinkovitega multitronica. Vse motorje odlikuje izboljšana stopnja moči in učinkovitosti. Paket ukrepov za op-timiranje agregatov zagotavlja ugodno porabo goriva ob nezmanjšanem užitku v vožnji - na ravni celotne serije se je poraba zmanjšala za okrog 15 %. Osnovni motor med bencinskimi je štirivaljni turbo z oznako 2.0 TFSI in močjo 170 KM. Najzmoglji-vejši pa je agregat V8 z oznako 4.2 FSI in močjo 350 KM. O tesni povezanosti med šport-nostjo in učinkovitostjo pri Audiju pričajo motorji TDI za A6. Pri vseh skrbi za dovod goriva tehnologija skupnega voda s hitrimi piezo vbri-zgalnimi šobami in vbrizgalnim tlakom 1.800 barov; vsi motorji TDI delujejo tiho in uglajeno. Agregat 2.7 TDI doseže moč 190 KM, medtem ko 3.0 TDI razvije 240 KM. Navor teh dveh motorjev V6 TDI znaša 380 Nm oz. 450 Nm. Spodnji del palete dizelskih motorjev zapolnjuje štirivaljni 2.0 TDI, ki je na voljo v dveh različicah: s 170 KM) - predvidoma od jeseni 2008 dalje - in s 136 KM. V osnovni izvedbi je na voljo kot izrazito varčen e-model z oznako 2.0 TDIe. Njegov navor 320 Nm se na sprednji kolesni par prenaša preko 6-stopenjskega ročnega menjalnika ali preko brezsto-penjskega multitronica. A6 bo na voljo seveda tudi v različici kombi, uradno pa ga bodo predstavili na pariškem avtomobilskem salonu. Cene naj bi se, vsaj za osnovne modele, ne razlikovale od cen dosedanjega modela. Stran pripravil Ivan Fischer land rover - Priznanje vsesplošni uporabnosti 53 defenderjev za učinkovitejši boj proti gozdnim požarom Pred kratkim so predstavniki italijanske podružnice slovitih terencev Land Rover, ki je že nekaj mesecev v lasti indijske industrijske skupine Tata, izročili 53 defenderjev (15 defenderjev 90 SW, 38 defenderjev 10 crew cabin) italijanskemu ministrstvu za okolje in za varstvo teritorija in morja. Ministrstvo je nove terence, ki sodijo nedvomno med najbolj zmogljive na trgu, izročilo zboru gozdnih čuvajev, še zlasti njihovim oddelkom za preprečevanje gozdnih požarov v narodnih parkih. Vozila bodo porazdelili po skoraj vsej Italiji, čeprav v narodne parke Furlani-je Julijske krajine ne bo priromal nobeden od njih. V zadnjih letih je ministrstvo za okolje kupilo za potrebe gozdnih čuvajev več kot 100 defenderjev. Dejstvo, da se je ministrstvo odločilo za nakup Land Roverjev priča o veliki učinkovitosti teh vozil na terenu. navigatorji BMW ponuja nove digitalne karte Nova digitalna avtomobilska karta 2008-02 zahodna in vzhodna Evropa vključuje tudi Slovenijo in Hrvaško. Uporabniki lahko ugodno zamenjajo staro verzijo za nov DVD/CD pri vseh pooblaščenih partnerjih BMW. Različica DVD High in Professional, verzija 2008-02 poleg obstoječih držav zahodne Evrope sedaj delno pokriva tudi Hrvaško, Poljsko, Slovenijo in Rusijo. Navigacijski DVD pokriva tudi nekatere glavne ceste v Albaniji, BiH, Bolgariji, Estoniji, Latviji, Moldaviji, Srbiji, Črni Gori, Ukrajini, Beloru-siji in Romuniji. Pri BMW so se tudi odločili, da svojim strankam ponudijo atraktivno možnost zamenjave starega za nov navigacijski DVD/CD. Uporabniki preprosto prinesejo originalno staro verzijo DVD navigacijske avtomobilske karte in za ugodno doplačilo prevzamejo najnovejšo verzijo (UPDATE version). Vsako leto se na področju Evrope spremeni do 15% cestnega omrežja. Različice s posodobitvijo za načrtovanje poti vedo posredujejo najbolj sveže prometne in turistične informacije. Določene funkcije v vseh državah ne delujejo (TMC, BMW Service Partner itd.) Staro verzijo originalne digitalne navigacijske karte obdrži pooblaščeni BMW partner. Za vse dodatne informacije in naročila se kupci lahko obrnejo na pooblaščene partnerje BMW. Upati je, da so informacije, ki zadevajo na novo vključene države, bolj natančne kot so v večini navigatorjev, ki so trenutno v prodaji. 22 Četrtek, 21. avgusta 2008 KULTURA / lipica - Ob 110-letnici rojstva Avgust Černigoj, ikona slovenske avantgarde Ob tej priložnosti prireja Kobilarna v Lipici spominsko razstavo grafičnih del Čez nekaj dni, 24. avgusta poteka okrogla 110. obletnici rojstva tržaškega eklektičnega likovnika, ikone slovenske avantgarde Avgusta Černigoja, ki je svoja zadnja leta življenja preživel v Sežani, kjer je tudi pokopan. Po njegovi smrti so v Kobilarni v Lipici postavili stalno zbirko, Černigojevo galerijo, ki jo je v duhu mojstrove zavezanosti konstruktivizmu v tem duhu postavila napredna skupina Novega Kolektivizma. Zbirka obsega preko 1.400 del, katerih je na ogled le 400. Eksponati s svojo raznolikostjo dobro odsevajo eklektično osebnost mojstra, na ogled so tako slike, grafike, kot tudi drugi likovni objekti in fotografije. Najobsežnejši pa je njegov grafični opus, ki prav tako izpričuje poglobljeno poznavanje in ustvarjalno izražanje v različnih tehnikah: od linoreza in lesoreza, mimo suhe igle, jedkanice, vse do eksperimentalnih novih prijemov. Ob priložnosti obletnice je Kobilarna v Lipici priredila spominsko razstavo grafičnih del iz depoja na temo figure iz razdobja med leti 1950 in 1975, za izbor katerih je poskrbel mag. Davor Kemelj iz Goriškega muzeja Kromberg. Razstava umetniških grafičnih listov bo tako proložnost za poglobljen vpogled produkcije te specifične zvrsti, ki pomeni obenem speci-fiko za naš ustvarjalni prostor in je pustila prav tako bogato sled, opazno v produkciji sodobnih ustvarjalcev. Večina teh je likovno doraščala v Černigojevi šoli ali imela v najboljšem primeru to čast, da je Černi-goja doživela kot živahnega in inovativnega profesorja. Nocoj bo slovesno odprtje razstave ob 19. uri na grajskem dvorišču v Lipici, nasproti stalne zbirke v Čer-nigojevi galeriji in vhodom pri poročni dvorani. Uvodni pozdrav direktorja Kobilarne Lipica Matjaža Pusta bo uvedel bogat spremni program. O likovnem mojstru bosta spregovorila dr. Lev Menaše in Lučka Čehovin. Prisoten bo tudi Silvester Gaberš-ček, sekretar v direktoratu za kulturno dediščino. Za glasbeno točko pa bo poskrbela flavtistka Ana Ma-rinkovic. V teku večera bodo predvajali še film Francija Slaka o Avgustu Černigoju. Jasna Merku ljubljana - Sanje Zadnji zapisi Ane Politkovske Pri založbi Sanje je v novonastali zbirki Dokumenta izšla knjiga Zadnji zapisi pred dvema letoma umorjene ruske novinarke Ane Politkovske. Ob izidu knjige se je urednica Tjaša Koprivec v okviru festivala Sanje o Politkovski in sodobni Rusiji pogovarjala s prevajalcem, novinarjem, publicistom in nekdanjim dopisnikom iz Moskve Miho Lamprehtom. Ruski dnevnik je Politkovska napisala tik pred smrtjo. Knjiga je prvič izšla pol leta po njenem umoru in redakcija se je morala zaradi tragične smrti neumorne razkrinko-valke nekega političnega pekla zaključiti brez avtoričine pomoči. Ostala je zajetna sestavljanka odlomkov iz njene beležke in ostalih besedil, v katerih piše o slabšanju političnih razmer v Rusiji v obdobju med decembrom 2003 in avgustom 2005. Ko je prebredla Če-čenijo, bila zraven ob nepojmljivih grozodejstvih in lastna opažanja primerjala z uradnimi razlagami, se ji je zasvitalo: politika ruskega režima je velika laž. Ime, ki ga je kot glavnega hudodelca v neraziskanih grozotah najpogosteje vzklikala, je bilo Vladimir Putin, v knjigi pa se poleg njega pojavi še vrsta drugih, poimensko navedenih posameznikov, so knjigo pospremili pri Sanjah. Lampreht je uvodoma dejal, da je v besedah težko zajeti lik Politkovske, ki je bila neizprosna in poštena, toliko težje ob pomisli na domačo novinarsko srenjo. To »črkostrelko« sta določala razum in mestoma popolna naveličanost nad rusko državo, ki se je vsakič znova izkazala za naslednico sovjetskega sistema. Rusi, verjetno tudi Politkovska, so ob razpadu Sovjetske zveze pričakovali premembe na boljše, toda do teh ni prišlo. Lampreht vzroke išče v tem, da se Rusija nikakor ne uspe osvoboditi spon preteklosti. Stalin je denimo še vedno pojmovan kot heroj, ki je zmagal nad fašizmom. Po Jelcinovem liberalnem obdobju je nastopil Putin, ki, tako Lampreht, nikakor ne more stopiti iz svojega agentskega plašča. Politkovska prav Putina krivi za vse, kar je narobe v sodobni Rusiji. Prav zaradi njenih zapisov lahko Zahod spozna tudi drugo plat vladajoče ruske politike. Omeniti velja, da je Politkovska velika novinarska ikona zgolj na Zahodu, doma jo cenijo redki hermetični intelektualni krogi in, je še dodal Lampreht, nesojeni predsedniški kandidat Gari Kasparov. Prav zadnje volitve v Rusiji so pokazale, zakaj tam vlada pregovorna apatija: vse je vnaprej dogovorjeno, opozicija je, kar je vedno znova močno razočaralo Politkov-sko, neučinkovita, morebitni protesti civilne družbe so takoj kaznovani. (STA) Avgust Černigoj, ko je 24. avgusta 1984 v Lipici slavil svoj rojstni dan kroma ljubljana V galeriji Equrna so na ogled dela Franceta Grudna V ljubljanski galeriji Equrna so pripravili razstavo del junija letos preminulega slikarja Franceta Grudna (19522008). Ustvarjal je zlasti v tehniki akrila na platnu. V seriji zadnjih slik, ki jih je naslikal, sta odločujoča strategija slikovnih rezov in koncept ponavljanja prijema, ki sta za status slik konstitutivna.Gruden je že pred leti uveljavil prelome, ki so prekinjali, razcepili in razdelili kromatično substanco. Toda rezi zdaj pogojujejo menjavo slikovne kode. Kažejo na spremembo gledanja in omogočajo prestop iz ene razsežnosti v drugo, vendar le tako, da hkrati kažejo na odsotnost. Slikovni prelomi torej niso zavezani prehajanju in niso zveza, ampak razcep, ki pomeni manko, izgubo podobe, je ob razstavi zapisal kustos Sergej Kapus. Nizanje slikovnih rezov vnaša v strukturo Grudnove slike razlomljenost in necelost. Videnje v razliki, med prisotnostjo in odsotnostjo, ki jo vpisuje razcep, razdira vsakršno osredinjenost. Z intervencijo rezov je homogeni značaj razsežnosti zlomljen. Slika se konstituira preko robov in razcepov, ki nujno razkrivajo parcialnost pogleda. Grudnove slike zato kažejo na nemožnost enostavne prisotnosti, njegovo ritmično ponavljanje variiranega vzorca oz. mrežna struktura, v kateri so denimo po vrsticah in stolpcih pravokotno urejeni elementi, pa nujno potegneta za seboj razliko in drugost. Ponavljanje zato kaže na nemožnost neposredne prisotnosti in izhodiščnega momenta, ocenjuje kustos. V strukturo Grudnove slike je vpisana igra slike v sliki. Slika je zaznamovana s kombinatoriko rezov, ki so si različni po izvoru in nivoju realnosti. Odpiranje slike v sliki, ki je vselej že utemeljeno s podvojitvijo, ponavljanjem in razcepom, proizvaja podobo, ki je mnogotera in izhaja iz heterogenih substanc in mešanih ravni. Identiteta slike je časovno raztresena in preprežena z različnimi, raznorodnimi znaki. V zadnjih slikah so posamezni znaki izrisani na ravninah, ki so ločene druga od druge v modrini nosilca. Grudnova slika se dogaja le v prepletu različnih podob, sopo-stavljanju ločenih prostorov, kjer se različne generične reference med sabo povezujejo in nasprotujejo, mešajo in križajo. Drsenje in preplet podob, ki decentrirata sliko in ki ju ni mogoče ujeti v hierarhijo, sta ključna. Problematizi-rata namreč razsežnost, ki ni zvedljiva na neko kodo. Razpirata prisotnost, ki jo vseskozi preči odsotnost in kjer vselej umanjka gotova referenca znaka, prav to pa je mesto, kjer se razkriva igra slikarjevega pristopa, je še zapisal Ka-pus ob razstavi, ki bo odprta do 6. septembra. (STA) mladinska knjiga Med prevodi tudi Gomorra Roberta Savianija Založba Mladinska knjiga je novinarjem predstavila knjižno bero, ki bo vzbudila pozornost v jesenskih mesecih. Uredniki leposlovja so napovedali štiri vrhunce, za pokušino je že izšel roman Tisoč veličastnih sonc Khaleda Hosseinija, avtorja uspešnice Tek za zmajem. Prevedla ga je Darja Divjak. »Krivec« za roman v ZDA živečega Afganistanca Khaleda Hos-seinija, ki je s svojim prvencem Tek za zmajem postal literarna zvezda, je urednik Andrej Koritnik. Roman Tisoč veličastnih sonc je po njegovih besedah soroden, saj se je pisatelj poslužil preizkušenega recepta: dogajanje je postavil v iste kraje in enako časovno razdobje ter uporabil intimne zgodbe, ki se prepletajo. Toda v nasprotju s Tekom za zmajem, ki opisuje prijateljstvo med dvema fantoma iz različnih socialnih okolij, je v pravkar izdanem prevodu poudarek na dveh ženskah, ki sta si različni tako po starosti kot po statusu. Koritnik je zatrdil, da je knjiga izjemno dramatična, bralec pa lahko spozna afganistansko kulturo in neke kulturne arhetipe, ki so v vseh ljudeh. Med novostmi mladinskega leposlovja, ki bodo izšle jeseni pod taktirko urednika Boštjana Go-renca, bo prvenec Asje Hrvatin Od RTM do WTF oziroma Od »rad te imam« do »what the fuck«, kar označujeta kratici, ki ju današnja mladina uporablja na internetu. Knjiga bo zanimiva za generacijo od 14 do 17 let, je menil Gorenc. V zbirki Krimi na izid čaka knjiga Nežnost volkov, prvenec škotske pisateljice Stef Penney, ki je dobila nagrado za najboljši roman v anglosaksonskem svetu. Zgodba o raziskovanju umora, postavljena v leto 1860 v Kanado, bo pritegnila tako sladokusce kot ljubitelje kriminalk. Pisateljica je odlično »zadela« kruto zimsko okolje; opisi narave, ki sicer znajo biti v romanih dolgočasni, so tu fenomenalni, je poudarila urednica Ana Ugrinovič. Njena kolegica Nela Malečkar pa je kot enega od vrhuncev jesenskega branja napovedala prevod romana Gomorra italijanskega pisatelja Roberta Savia-nija, svetovne uspešnice, ki govori o različici italijanske mafije v Neaplju in okolici. Bere se kot kriminal-ka, navaja konkretna dejstva, detajle, umore, izvedeti je mogoče tudi, da vodilna mesta v tej organizaciji vse bolj prevzemajo ženske. Italijanski režiser Matteo Garrone je po knjigi posnel istoimenski film, ki je prejel veliko nagrado (Grand prix) na letošnjem festivalu v Cannesu. (STA) poezija Kobarid kot metafora Pri italijanski založbi Raffaelli Editore v Riminiju je letos izšla pesniška zbirka mladega in nadarjenega pesnika, urednika, kritika, kemika in farmacevtskega tehnologa Mat-tea Fantuzzija. Leta 1979 se je rodil v Castel San Pietro Terme blizu Bologne, kjer še vedno živi. Diplomiral pa je v Bologni in tam dela na področju svoje stroke. Z literaturo se ukvarja že od mladosti in je prisoten v več pesniških antologijah, med njimi je Il Golfo (Zaliv) 2000; Dialogos, 2000 Trento in La casa della poesia non avra mai porte (Dom poezije ne bo imel nikoli vrat), 2001 Rim. Objavlja seveda v številnih italijanskih revijah in po svetu, tudi v Sloveniji. Dobitnik več nagrad za poezijo, pogosto državnega pomena. Za zgoraj omenjeno zbirko, z naslovom... nič manj kot Kobarid (po slovensko), je prejel nagrado Camaiore, razpisano za prvence, ki mu jo bodo podelili letos 6. septembra v Lidu di Camaio-re (Lucca). Marsikaj, kar počenja ta neumorni književnik in kemik, sem preskočila, da bo zapis čim krajši. Ne kaže pa zamolčati zbirke s tako nenavadnim naslovom Kobarid, ki je za italijane na splošno velika neznanka, za nas pa - ker gre prav za naš Kobarid, vendar povzdignjen v metaforo - kar prijetno presenetljiv, da našo radovednost prav podžge. Pesnik sicer ne govori o norosti prve svetovne vojne, ki je na kobariški fronti dosegla svoj višek in pognala v smrt toliko mladih življenj skrajno brez-smiselno, marveč spregovori o tem kraju velikega in vsestranskega poraza, kot na nekaj, kar se ne bi smelo nikoli več ponoviti, pa se vendar dogaja, čeprav drugače. Takole pravi namesto njega, vendar v njegovem imenu, pisec spremne besede Gilberto Finzi (prevedla sem prosto, to je manj zgoščeno, da bo bolj razumljivo, a strogo spoštovala smisel): Kobarid je slovensko ime kraja, (ki je nam bolj znan kot Caporet-to) in se danes nahaja v Sloveniji. Tisti boji (1917) so bili predvsem in zlasti en sam poraz, a ne samo to, kjer je pomrla skoraj v celoti vsa mladina samo zato, ker so jo poveljniki pahnili v klavnico s prazno obljubo, da bodo zlahka in kmalu zmagali. Kar pa se ni zgodilo. In nadaljuje: Jaz vidim, da se tudi dandanes dogaja nekaj podobnega našim zadnjim generacijam, na nek način so tudi one prav tako pahnjene v nekakšno klavnico, saj jih tisti, ki upravljajo svet, pitajo le z iluzijami, da gre vse na boljše... medtem ko je vse skupaj že za preveč ljudi skoraj brezizhodno in za-gatno. Ta zadnji stavek sicer ni napisan tako eksplicitno, a njegov grenak priokus je moč začutiti tudi ob branju pesmi, ki jih je pesnik izbral za to zbirko s simboličnimi črnimi platnicami. Na 19. strani je pesem brez naslova, ki sem jo nalašč prevedla v ilustracijo na čas tik pred drugo svetovno vojno, ki smo ga mi v živo doživeli: Mlekar na Zlatarski ulici je zaprl leta 1938 in zbežal v Francijo. Kar dolgo let je ostal na okenski šipi barvni napis ŽIDOVSKO MLEKO Jaz sem bil otrok in nisem vedel natančno, kaj se sploh dogaja: mislil sem, da gre za določen okus, kot pri kakšni osvežilni pijači z okusom / po pomaranči. Nekega dne sem prosil deda, naj mi ga nalije za malico. On pa mi je pustil pet prstov na obrazu. Jolka Milic / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. avgusta 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2008: Ansambel Hram 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Nikogaršnja zemlja režija: D. Tanovič 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate(vo- dita E. Daniele in L. Giurato) 10.10 Film: L'anello della discordia (dram., ZDA, '05, r. S. Schachter, i. P. Heaton) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nad.: Don Matteo 4 17.00 Dnevnik 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 23.30, 0.40 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Dok.: Superquark 23.35 Dok.: XXI Secolo - Testimoni e protagonisti Rai Due 6.00 Peking: Olimpijske igre 2008 7.00 10.00, 12.10, 16.00, 17.25 Olimpijski dnevnik 10.45 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Dnevnik 17.30 Šport. Olimpia magazine 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 21.50 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: Stracult 0.55 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.00 Šport: Buongiorno Pechino ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: Art News, sledi Explora on the road 9.05 Film: La donna del destino (kom., ZDA, '57, i. G. Peck) 11.00 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Arsenio Lupin 17.50 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Film: Sleepers (dram., ZDA, '96, r. B. Levinson, i. R. De Niro, B. Pitt) 22.55 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 0.05 Nan.: La Nuova Squadra 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Off Hollywood 2008 u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Chips 7.40 Nan.: Bella e' la vita 8.15 Nan.: T.J. Hooker 9.30 Nan.: Miami Vice 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.20 Nan.: Carabinieri 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Balko 16.00 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Accadde un'estate (ZDA/VB, '65, i. M. O'Hara) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in tv 19.50 Nan.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Renegade 21.10 Film: Il postino (dram., It, '94, r. M. Radford, igra Massimo Troisi) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.20 Film: Ricchi, ricchissimi... pratica-mente in mutande (kom., It, '82, r. S. Martino, r. E. Fenech) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik - Mattina 8.50 Nan.: Tutti amano Raymond 9.20 Film: Quel tesoro di Diggity (fant., ZDA, '01, r. t. Reeve, i. A. McCarthy) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Nan.: My life 15.55 Nan.: Una mamma per amica 17.00 Film: Rosamunde Picher: un'estate d'amore (dram., Nemčija, '07, r. T. Hezel, i. D. staehly) 18.50 Kviz: Jackpot - fate il vostro gioco 20.00 1.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Nogomet: Milan - Juventus - Nea-pelj (pokal Birra Moretti) 0.00 Nan.: Big Shots 1.00 Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.55 7.50 9.55 10.30 11.30 12.25 14.30 15.00 15.55 16.50 18.30 19.05 20.05 20.45 21.10 23.05 1.00 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 13.40, 17.15 Risanke Nan.: Sabrina, vita da strega Nan.: Buffy Nan.: Smallville Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanke: Lupin III Nan.: Paso adelante Nan.: Summer Dreams Nan.: Un genio sul divano 22.05 Dnevnik in vremenska napoved Nan: Friends Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition Nan.: La vita secondo Jim Film: Big daddy - Un papa speciale (kom., ZDA, '99 r. D. dugan, i. A. Sandler) Film: Il nascondiglio del diavolo (groz., ZDA, '05, r. B. Hunt, i. C. Hauser) Dnevnik - Športne vesti ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 9.30 Dokumentarec o naravi 10.35 Koncert: Mozartove Simfonije 12.35 Proza: L'inferno 12.45 Aktualno: Rotocalco and kronos 13.30 Aktualno: ... Zoom 14.00 Klasična glasba 15.10 Talk show: Il meglio di 1x1 Giova-ni a confronto 19.05 Inf. odd.: L'Ape Regina 20.00 Inf. odd.. Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nad.: Police rescue 22.40 Inf. odd.: Ratatouille 23.30 Dialog z ...Aktualno: Incontri al Caffe' de la Versiliana LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.15 La 7 Aktualno: Omnibus estate Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Orazi e Curiazi (zgod., It, '61, r. F. Baldi, i. A. Ladd) Nan.: Il ritorno di missione Im- possibile Nan.: Il commissario Scali Nan.: Stargate SG-1 1.05 Dnevnik Variete: Markette - Doppio brodo Nan.: Stargate SG-1 Nan.: Sex and the City Dok.: Delitti (t Slovenija 1 7.00 Odmevi 8.00 Na zdravje! (pon.) 9.15 15.45 Risana nanizanka 9.50 Pod klobukom 10.30 Dok. odd.: Po sledeh leoparda 11.15 Tarča (pogovorna oddaja) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Nad.: Strici so mi povedali: Šarika 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris. nan.: Simon v deželi s kredo 16.15 Kratki dok. film: Domov 16.30 Enajsta šola (odd. za radovedneže) 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti (rumeni tisk) 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tv pogled 20.00 Dok. odd.: Potovanje skozi pekel 20.50 50 let televizije - Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Film: Prikriti nasmešek (pon.) 0.45 50 let Televizije (pon.) (t Slovenija 2 6.00 2.05 Zabavni infokanal 6.30 Peking: Poletne olimpijske igre 2008 20.00 POI 2008 - dnevni pregled 21.00 Olimpijski S5 22.00 Nad.: Popolna družina 22.05 Črno beli časi 22.25 Nad.: Mojster in Margareta 23.30 Nad.: Hujšajmo! 0.20 Film: Willenbrock (dram., Nem, '05, režija A. dresen, igrata A. Prahl, Inka Friedrich) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Odmev 15.00 26. mednarodni pokal v plesih 15.55 Globus 16.25 21.30 Kulturni magazin: Artevi-sione 16.55 Dok. odd.: Potovanje po Nemčiji 18.00 Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Peking: 29. Olimpijske igre 22.00 Avtomobilizem 22.50 Tv Poper 23.05 Doma pri... Janu Plestenjaku 23.45 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Brez panike 18.45 Pod drobnogledom: Minister za kulturo Dr. Vasko Simoniti (pon.) 19.45 Kulturni utrinek (pon.) 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Planet polka 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - Soncu naproti; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishigu-ro - Ostanki dneva (12. del.); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napoved-nik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Rock roko umije; 22.30 Od glave do Rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Vedno prvi ... v Pekingu; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in nape-vov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Tema dneva Lj - Peking; 12.30, 14.40 Olimpijski pregled; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 15.10 RS napoveduje; 15.15 OI tek ženske (200m), sledi tek moški (110m); 16.05 Popevki tedna; 16.20 (Ne)olimpijski Peking; 17.00 Slo Top 30; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.15 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 21. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren °° dež 6Vdfn nevihte veter megla VREMENSKA 1010 SLIKA 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes in jutri bodo nad našo deželo pritekali bolj suhi in stabilni višinski tokovi. Konec tedna pa je prognoza vremena še negotova a pričakujemo poslabšanje. Nad Alpami je šibko območje visokega zračnega pritiska, od jugovzhoda bo k nam prehodno dotekal nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.02 Dolžina dneva 13.49 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.09 in zatone ob 12.46 BIOPROGNOZA Danes bodo vremensko najbolj občutljivi ljudje sprva še imeli manjše vremensko pogojene težave, ki bodo popoldne ponehale. PLIMOVANJE Danes: ob 6.35 najnižje -35 cm, ob 13.23 najvišje 47 cm, ob 19.54 najnižje -29 cm. Jutri: ob 1.20 najvišje 7 cm, ob 6.45 najnižje -23 cm, ob 13.52 najvišje 41 cm, ob 20.54 najnižje -27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m...........10 1000 m ..........19 2500 m............9 1500 m...........14 2864 m............8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah pa 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan pars topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 15/24 O GRADEC 15/27 & TRBIŽ O 10/23 O 12/23 KRANJSKA G. o 13/25 S. GRADEC VIDEM O 17/30 O PORDENON 18/29 ČEDAD O 18/29 CELJE 15/27 O GORICA O O N. GORICA 19/30 O TRŽIČ 14/25 O KRANJ o LJUBLJANA 17/26 POSTOJNA O 16/24 KOČEVJE O . O " ČRNOMELJ MARIBOR 017/26 PTUJ O M. SOBOTA O 16/27 N. MESTO 16/28 O ZAGREB 17/28 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo lepo jasno vreme ali kvečjemu delno jasno s plitvo oblačnostjo v popoldanskem času v gorah. Ob obali bo dopoldne pihala zmerna burja, ki bo počasi slabela. Zjutraj bo zmerno do pretežno oblačno, na Primorskem bo pihala šibka burja. Čez dan se bo postopno razjasnilo, najkasneje na severozahodu države. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C. O GRADEC 15/30 CELOVEC O 15/27 TOLMEČ O 12/27 žrt b VIDEM O ^ 16/32 O PORDENON 17/31 TRBIŽ O 11/26 o 12/26 KRANJSKA G. O 13/28 S. GRADEC ČEDAD O 17/31 GORICA O i als-h O N. GORICA lonn O TRŽIČ 14/28 O KRANJ o LJUBLJANA 17/29 POSTOJNA O 16/27 KOČEVJE CELJE 15/30 o^ MARIBOR 017/29, PTUJ O M. SOBOTA O 16/30 T, N. MESTO 16/30 O ZAGREB 17/31 O REKA 20/30 (NAPOVED ZAJUTRI Jutri se bo ob obali in v nižinskem pasu nadaljevalo lepo jasno vreme. Nekaj več oblačnosti bo v hribovitem svetu z možnostjo kakšne lokalne plohe v Karniji proti večeru. V soboto bo ob obali in v nižinskem svetu prevladovalo spremenljivo vreme. V gorah pa bo oblačno s padavinami in tudi nevihtami. Jutri bo precej jasno, proti večeru pa lahko na severozahodu nastane kakšna nevihta. Jeruzalem - S pomočjo kolesc se lahko spet premika Želvja romanca na kolesih Samici s paraliziranima zadnjima nogama so pod oklep pritrdili posebno rolko JERUZALEM - Ostrogasti želvi Aravi s paraliziranimi zadnjimi nogami v jeruzalemskem živalskem vrtu so priskrbeli kolesi, s katerimi se zdaj veselo premika naokrog. Kot so povedali predstavniki živalskega vrta, se je desetletna želva, potem ko so jo opremili z rolko, tudi prvič začela pariti. Delavci so pod zadnji nogi pritrdili dve majhni kolesci, ki sta seveda pritrjeni na kovinsko ploščo, ki so jo s trakovi trdno pričvrstili na oklep (na posnetku Ansa). S tem so želvi spet omogočili skoraj normalno premikanje, saj se 21-ki-logramska želva samo s sprednjimi nogami ni mogla normalno gibati. Očitno je to nanjo precej dobro vplivalo, začela se je zanimati okolico in postala je tudi izredno živahna. S svojimi novimi »nogami« pa je predstavljala pravo atrakcijo za obiskovalce živalskega vrta in tudi za želvje samce, tako da se je zanjo že kmalu začela tudi romanca z desetletnim samcem, ki ga, kot kaže, njen novi unikatni voziček zelo privlači. sevilla - Pri 65 letih spet v areni Britanski dedek spet bikoborec SEVILLA - Edini britanski matador se je pri 65 letih iz upokojitve vrnil v areno in se uspešno spopadel z bikom. Za veliki dan je treniral že od januarja, zdaj pa upa, da se bo lahko kmalu spet spopadel z odraslimi biki v veliki areni. Za Franka Evansa z vzdevkom "El Ingles", ki so mu pred tem zamenjali kolenski sklep in vstavili štiri srčne obvo-de, je bila to veličastna vrnitev - čeprav je potekala v areni najnižje kategorije v zakotni vasici z nekaj sto oboževalci. A Evans, ponosen oče dveh otrok in dedek petih, se je pogumno spopadel s 420-kilogramskim bikom, medtem ko je neusmiljeno andaluzijsko sonce grelo njegovo plešo. Evans sicer priznava, da ni ravno blesteč bikoborec, poleg tega pa se je moral v svoji 40-letni karieri ves čas boriti za priznanje s strani svojih španskih kolegov, saj je matador po imenu Frank za Špance nekaj čudnega. Kljub temu je edini Britanec, ki mu je uspelo doseči rang matadorja, ki je najvišji v tem poklicu. Večina bikoborcev je starih od 20 do 30 let, upokojijo pa se večinoma pri 50 letih. Evans se je upokojil leta 2005 po priporočilu svojega zdravnika, saj je imel zaradi stare poškodbe pri ragbiju težave s kolenom. (STA) bangkok - Po izpustitvi iz zapora Na Tajskem nočejo britanskega rockerja, ki je bil v Vietnamu zaprt zaradi spolnega nasilja nad otroki Nekdanji britanski rocker Gary Glitter je bil v Vietnamu zaprt zaradi spolne zlorabe dveh deklic ansa BANGKOK - Tajska je včeraj nekdanjega britanskega rockerja Garyja Glitterja razglasila za "persono non grato" in zagrozila, da ga bo izgnala nazaj v Vietnam, kjer je v torek odslužil skoraj triletno zaporno kazen zaradi spolne zlorabe dveh deklic. 64-letni ostareli zvezdnik, ki je po izpustitvi na prostost zapustil Vietnam, bi se moral v Bangkoku vkrcati naprej za letalo za London, a je ostal na letališču, saj se je pritoževal zaradi bolečin v prsih. Kljub pregledu zdravnika, ki mu je predpisal protibolečinske tablete in razglasil, da lahko potuje, se je Glitter odločil ostati na letališču. Kot je sicer povedal predstavnik tajskih oblasti, je Glitter izjavil, da želi oditi v Singapur, a si je premislil in tako za zdaj ostaja na letališču. Velika Britanija ni napovedala nobenih obtožb proti Glitterju, je pa britanska notranja ministrica Jacqui Smith povedala, da Glitterju ne bi smeli dovoliti zapustiti domovine, če se bo vrnil. "Moramo ga nadzirati in bomo ga nadzirali, ko se bo vrnil v državo," je dejala Smithova. Glitterja so v torek po dveh letih in devetih mesecih izpustili iz zapora v Vietnamu. Glitter je bil marca 2006 na sodišču v Vietnamu zaradi spolne zlorabe dveh deklic, starih 11 in 12 let, obsojen na tri leta zapora, februarja lani pa so mu kazen znižali za tri mesece. Aretirali so ga novembra 2005 v Ho-šiminhu. Tožilstvo ga je skušalo sprva obtožiti posilstva oz. pedofilije, za kar je v Vietnamu zagrožena smrtna kazen, nato pa je obtožbe zmanjšalo na "nespodobno vedenje". Po teh obtožbah je Glitterju grozilo do sedem let zapora, a mu je sodnik dosodil nižjo kazen, ker je družinama žrtev pred tem plačal 2000 dolarjev. Nekdanji zvezdnik s pravim imenom Paul Francis Gadd je zaslovel v 70. letih prejšnjega stoletja. Njegova slava je kmalu zbledela, začel pa se je otepati tudi obtožb glede pedofilskih nagnjenj. Leta 1999 je bil v Veliki Britaniji tudi obsojen zaradi posedovanja pornografskih slik dečkov in deklic, zaradi česar je moral odslužiti štirimesečno zaporno kazen. (STA)