11 325451

SVEŽE IN NARAVNO

^ perutnine ptli .
H




MjgSft ' ) 1
H, v v . f
>■1 M
V
PTUJSKI J?I5RUTNINAR
KLPIERU
GLASILO PERUTNINE P1UJ LETO XIX ŠTEVILKA 2 JUNIJ 1995
Spoštovani,
pred devetdesetimi leti, davnega leta 1905, se je zgodilo marsikaj, kar je še danes pomembno. Ptuj je začel graditi mestno hišo, Ivan Cankar je takrat pisal svojega Hlapca Jerneja, Albert Einstein je tega leta postavil relativnostno teorijo...
Za nas v Perutnini Ptuj je to leto nadvse pomembno, ker je bilo takrat ustanovljeno naše podjetje. Letošnjega junija slavimo 90delnico. Ne bomo mogli mimo Zgodovinskega dejstva, da podjetje deluje že v četrtem političnem sistemu — brez nostalgije po socialističnem udobju velikega tržišča in raznih sistemskih ter drugih ugodnostih — ponovno vstopamo v odnose tržnega gospodarstva. S svojim 90detnim obstojem smo zgleden primer sposobnosti prilagajanja spremembam. Ne le, da smo konkurenčni v slovenskem prostoru, že zdaj se pripravljamo na naslednjo, če lahko tako rečemo, peto preobrazbo, ko bomo ob boku držav Evropske unije.
Osrednja proslava 90-letnice bo 17. junija 1995 ob 16. uri na letališču v Moškanjcih.
Prijazno vas torej vabimo, da se nam pridružite.
V veliko čast in zadovoljstvo nam bo, če se boste našemu povabilu odzvali.
Prisrčen pozdrav,
Dr. ROMAN GLASER predsednik podjetja
Kolikor ljudi, toliko jedi - iz Perutnine Ptuj!

t-^reživeli smo avstro-ogrsko monarhijo, Kraljevino SHS, kraljevino Jugoslavijo in socialistično Jugoslavijo. Najpomembnejše - za nas najbolj dramatično, hkrati pa razvojno najbolj produktivno - poglavje naše devetdesetletne zgodovine pa se vendarle začenja s slovensko državo, ki nas vrača v tržno gospodarjenje. Ko je padel jugoslovanski trg, smo vedeli: kakovost in znanje imamo, vse drugo je stvar poguma in modrosti. Z vsemi silami smo se lotili preobrazbe podjetja - zdi se, da je bil vzgon teh sil sorazmeren z razsežnostjo izgube trga - in v pičlih štirih letih stopili na pot tržno usmerjenega podjetja, podprtega s proizvodnjo visoke tehnologije. Naša finančna konsolidacija in stabilna ekonomika sta osnova za nadaljnji proces, ki se od urejenih odnosov s kooperanti giblje v smeri lastninjenja - v našem primeru z dokapitalizacijo strateško pomembnih poslovnih partnerjev.
Nekoč smo že bili podjetje v zasebni lasti in to bomo spet postali. Stoletnico svojega obstoja bomo, kot kaže, slavili skupaj z rojstvom evropske Slovenije - z njenim vstopom v Evropsko unijo. Naš kredo sta kakovost in tehnologija na evropski ravni, vse drugo je stvar nadaljnjega razvoja in uresničitve ciljev, ki smo si jih zastavili. Ti pa so: še naprej vodilno mesto v domačem prostoru ter razvijanje nadaljnjega prodora na tuji trg. To pa že zdaj uspešno uresničujemo.
dr. Roman Glaser
predsednik podjetja
Spoštovani!
Veseli smo svojih delovnih in poslovnih uspehov ob praznovanju 90-letnice podjetja.
Kaj pravzaprav pomeni devet desetletij obstoja našega podjetja v kontekstu slovenskega gospodarstva po osamosvojitvi? Pomeni predvsem 90-letno tradicijo akumuliranja znanja in izkušenj, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Pa ne le izkušenj, tudi velikih preizkušenj, kijih neizbežno prinaša razvoj. Prvih 40 let je minilo v znamenju trgovanja ter smotrnega organiziranja odkupa, najnujnejše predelave in transporta blaga. Resnici na ljubo - tudi v znamenju bridkega izkoriščanja delavstva.
Naslednjih - socialističnih - petdeset let je delovanje jn razvoj podjetja bolj ali manj diktirala država, do neke mere tudi trg. Če ne bi bilo tako širokega zaledja trga, se Perutnina prav gotovo ne bi razvila v enega tehnološko najsodobnejših podjetij za vzrejo in predelavo perutnine v Srednji Evropi.
Prehod od plansko-proizvodnega k tržnemu gospodarjenju - ta signum temporis postkomunizma -je v prispodobi padec v vodo: naučiš se plavati ali pa potoneš. 90-letnica Perutnine je za nas veliko več kot le praznik častitljivih devetdesetih let obstoja podjetja. In sicer zato, ker smo se - če nadaljujem s prispodobo - naučili plavati, ker smo izplavali iz težav. Ker smo torej smer razvoja podjetja znova obrnili navzgor.
V svoji zgodovini smo nič kolikokrat dokazali, da velike spremembe, pa naj bodo politične - za nami sta 2 svetovni vojni, delujemo pa že v 5. državi - ali naravne katastrofe - kot so bili požar, rušilni vihar, kokošja kuga in poplave - sicer prizadenejo naše vitalne potenciale, po drugi strani pa povzročijo velik vzgon sil za reševanje še tako fatalne situacije. Kako bi sicer preživeli 90 let in danes praznovali?
Tudi ob osamosvojitvi Slovenije je bilo tako. Izguba jugoslovanskega trga je bila ena od najbolj dramatičnih sprememb v vsej zgodovini podjetja, hkrati pa je bila korenita preusmeritev v tržno gospodarjenje razvojno eno najproduktivnejših obdobij. V dobrih treh letih smo izvedli globalno preobrazbo podjetja. Kako nam je to uspelo? Industrijski način proizvodnje in predelave je bil ob padcu trga visoko razvit in popolnoma primerljiv z evropskim. Vedeli smo - znanje in kakovost imamo, potreben je pogum in modrost. Besede dramatika Bernarda Shawa “Upati si - to je cena napredka” so bile naš moto. Z vsemi silami smo se lotili racionalizacije proizvodnje in vzpostavljanja tržne funkcije. V doglednem času smo dosegli finančno konsolidacijo in stabilno ekonomiko kot osnovo za solidno nadaljnje poslovanje. Uredili smo organizacijske odnose s kooperanti. Čaka nas še
lastninjenje, pri čemer bo dokapitalizacija strateško pomembnih poslovnih partnerjev pomemben dejavnik. In tu so vrata odprta.
Zavedamo se, da je pri preobrazbi podjetja proces spreminjanja miselnosti najpomembnejša kategorija globalnih sprememb, zato ji posvečamo kar precej pozornosti. Saj, kot je v šali rekel eden od slovenskih ekonomistov: “Podjetje je marketinško orientirano takrat, ko tudi vratar marketinško razmišlja.” Proces mentalnega transferja vzpodbujamo z izobraževalnimi programi s področja sodobnega trženja, finančnega inženiringa in motivacije pri delu, pa tudi s kadrovanjem mladih, s preteklostjo neobremenjenih ljudi.
Naš kredo je in je bil visoka kakovost izdelkov in zasledovanje trenda Zahodne Evrope. Klobase iz piščančjega mesa in panirane izdelke npr. je v Sloveniji prva uvedla prav Perutnina. Ta dejstva nenazadnje potrjujeta tudi podjetji svetovnih prehrambenih verig McDonaldi in Dairy Queen, ki sta med slovenskimi proizvajalci izbrala prav nas kot ekskluzivnega dobavitelja. In kakovostjo karta s katero v slovenskem prostoru ob močni konkurenci ohranjamo mesto vodilnega proizvajalca. Pri izvozu je drugače. Tam nas pestijo visoke zaščitne carine in smo na ta način v neenakopravnem položaju s tujo konkurenco. Pred nekaj dnevi, mi je novinarka malce nagajivo postavila takole vprašanje: “V pravljicah se bojevitim poštenjakom izpolnijo tri želje - katere bi bile vaše?” Odgovor je bil:
-	da bi se izvajanje racionalno zastavljene ekonomske politike čim bolj prepletlo in uglasilo s potrebami naše panoge
-	da bi pri tem mehanizmi kot so finančna disciplina pridobili na veljavi in se čim bolj udejanjili
-	in da bi se slovenska država še bolj intenzivno razvijala v smeri pravne in po možnosti cenejše države.
Oba sva se strinjala, da si to želijo tudi vsi tisti, ki te cilje po svojih najboljših močeh uresničujejo. Zato ne bo odveč, če si pri tem z vzajemno naklonjenostjo pomagamo.
Dovolite mi, da se ob koncu iskreno zahvalim vsem delavcem in zadružnikom Perutnine, ki so s svojo prizadevnostjo in podporo vodstvu pripomogli k temu, da 90-letnico praznujemo kot uspešno podjetje. Vsem, ki se nam pri tem praznovanju pridružujete in ste z našim podjetjem tako ali drugače povezani se prisrčno zahvaljujem za dosedanje zaupanje, z željo, da bi bili naši nadaljnji odnosi prežeti z naklonjenostjo in da bi kot taki krepili uspehe na obeh straneh ter tako prispevali k prosperiteti naše mlade države.
Spremembe bo potrebno
uresničiti
Če pogledam nekoliko let nazaj, je splošno-kadrovski sektor funkcioniral več ali manj kot personalni sektor. Čeprav nam nekateri poskušajo ta atribut pripisati še danes, pa sem mnenja, da so prisotne že korenite spremembe.
V sektorju se je močno zmanjšalo število delavcev, delo pa smo porazdelili med preostale delavce, čeprav je količina dela ostala enaka oziroma se je povečala. Splošno-kdrovski sektor obravnava vsa tista vprašanja, ki zadevajo vitalne interese zaposlenih. Ti interesi so povezani z delovnopravno zakonodajo, ki je včasih kruta do delavca ali pa je neracionalna za delodajalca. Vendar je takšen pravni red in ga tudi spoštujemo.
Gre za vprašanja, v katera so zajeti, informiranje, varstvo pri delu, plače, zavarovanje (pokojninsko, zdravstveno), sprejemi, prenehanja, prerazporeditve, kadrovska politka, disciplinske zadeve, dokupi, tehnološki viški, izobraževanje, nadomestila, bolniške, letni oddih itd.
Ob tem je sektor pripravljal še vse predloge sprememb na področju organizacije podjetja, od ukinitve TOZD do enovite organizacije in nazadnje do profitnih centrov. S tem je bilo potrebno spremeniti tudi vse splošne akte. Dobili smo kolektivne pogodbe in pogodbeno delovno razmerje ter iz njih novo delovnopravno zakonodajo.
Z zmanjševanjem števila delavcev (tehnološki viški) pa se je pojavil kot osrednji, problem delovnih invalidov, ki so sicer usposobljeni za delo v okviru preostale delovne zmožnosti. Problem je v tem, ker je vse več novih postopkov za pridobitev kategorije invalidnosti. Na podlagi pravnomočnih sklepov je potrebno delavca prerazporediti na ustrezno delo, vendar takšnih delovnih mest skorajda ni več.
Rešitev smo videli v invalidskem podjetju. Za pridobitev soglasja za invalidsko podjetje pa je potrebno imeti takšen program dela, ki bi, preprosto rečeno, moral sam sebe pokrivati. Vloženo
je bilo veliko naporov, vendar zaenkrat še takšnega programa nimamo.
Novo pot dela v sektorju vidim v izobraževanju in usposabljanju, usmerjenem k ciljnim skupinam v smislu us posobljenosti za motivacijsko vodenje in uvajanje novih tehnik vodenja, da bi dosegli boljše podjetniške rezultate in angažiranje delavcev. Cilj izobraževanja srednjega in višjega vodilnega kadra je v tem, da usposo-
bimo kader, ki bo lažje obvladoval spreminjajočo se situacijo v proizvodnji, hitreje zaznaval mikroklimo skupine in s tem izvajal boljšo komunikacijo med vodjem in delavcem. Ustvarjati bo potrebno skupne vrednote med zaposlenimi, izboljšati notranjo kulturo podjetja ter uporabljati takšno tehniko pri opravljanju dela in vodenju, ki bo vzpodbujala ustvarjalnost, izboljšala osebno in skupin-
sko učinkovitost ter tako prispevala k zmanjšanju stroškov poslovanja.
Torej preiti iz tehnike urejanja personalnih zadev k človeku — delavcu z drugačnimi odnosi, motivacijo, ustvarjanju boljše mikroklime in s tem izboljšanja počutja in pripadnosti kolektivu.
V letošnjem letu se tudi v Perutnini izteka čas samoupravljanja in družbene lastnine, prehajamo v obdobje soupravljanja, privatne lastnine in delničarstva. Gre za proces, ki bo zahteval še več naporov, tržnega obnašanja in urejanja odnosov med delodajalci in delojemalci.
Izvoliti bo potrebno nov svet delavcev, imenovati delavskega direktorja kot predstavnika delavcev v upravi podjetja, izvoliti predstavnike delavcev v nadzorni svet in nenazadnje pripraviti nove splošne akte, ki so pomembni za funkcioniranje celotnega sistema delavske participacije.
Upravljanje prehaja v upravo družbe in nadzornega sveta. Soupravljanje pa preko delničarjev v skupščino družbe in nadzorni svet. Čeprav ni jasne ločnice med področjem dela sindikata in svetom delavcev, bo verjetno kazalo sprejeti načelen dogovor o medsebojni razmejitvi funkcij, področju dela in pristojnosti v smislu, da se bo sindikat ukvarjal z delovnimi razmerji v ožjem pomenu besede, svet delavcev pa v sodelovanju z delodajalcem pri uresničevanju skupnih ciljev, interesov dela in kapitala, ki se bodo kazali v skupnem prizadevanju za čim boljše poslovne rezultate in uspešnost delniške družbe ter zadovoljstvo zaposlenih.
Pravice, obveznosti in odgovornosti bodo zajete v kolektivni pogodbi, zato ne bo šlo za nobeno podrejenost delavca, temveč bo preko soupravljanja uresničeval delavec svoje interese, uprava in večinski lastnik pa bosta odgovarjala za rezultate in razvoj delniške družbe. Spremembe, ki so pred nami, niso lahke, potrebno jih bo uresničiti in v tem bo precejšnji delež splošno-ka-drovskega sektorja.
Dimče Stojčevski
Delo sektorja za ekonomiko in finance
V pakirnici je natančnost zelo pomembna
Področje dela ekonomike, financ, planiranja, analitike in informatike je organizirano v sektorju za ekonomiko in finance. Z nenehnim razvojem podjetja se je temu ustrezno spreminjala organiziranost podjetja, ki je pogojevala tudi ustrezne prilagoditve dela v strokovnih službah.
Čeprav pri nas v zadnjem času pogosto govorimo o tem, da smo tržno ekonomijo vpeljali po letu 1992, je treba reči, da je bila Perutnina Ptuj vedno izpostavljena delovanju tržnih zakonitosti. Glede na to rezultati poslovanja in uspešnost podjetja v različnih obdobjih delovanja nikoli niso bili odvisni od takšne ali drugačne naklonjenosti političnih veljakov ampak je vedno delovala kruta tržna ekonomija.
Za to, daje podjetje kljub močni konkurenci na trgu nenehno uspevalo in bilo po uspešnosti poslovanja vedno med vodilnimi, je bil prav gotovo med drugim razlog, da je vodstvo pri svojih odločitvah uporabljalo pravilne in ažurne informacije. Kvalitetno organizirane strokovne službe z ustrezno usposobljenimi in izkušenimi strokovnimi kadri na področju financ, planiranja in informatike so v vseh preteklih obdobjih prispevale svoj delež k uspešnosti poslovanja. Vodstvo podjetja je v vseh obdobjih svojega razvoja, ne glede na obliko organiziranosti pri svojih odločitvah vedno upoštevalo kvalitetno pripravljene poslovne informacije o gibanju proizvodnje, doseganju zastavljenih ciljev in doseganju finančno-ekonomskih učinkov ter jih tudi pravilno uporabljalo.
Dolga leta sta bila zbiranje in obdelava podatkov organizirana ročno, z uvedbo računalnikov pa se je tudi v Perutnini pričelo obdobje sodobne informatike,
kije prineslo za mnoge strokovne delavce veliko olajšanje, saj je z računalniki delo lažje in učinkovitejše. Z bistveno manjšim številom delavcev je danes možno obdelati mnogo več podatkov in v bistveno krajšem času kot nekoč posredovati vodstvu podjetja kvalitetne in ažurne informacije o gibanju proizvodnje, prodaje in financ ter ostale potrebne informacije.
Danes uporabljamo v podjetju računalnike skorajda na vseh področjih dela. Predvsem po letu 1991 je bil z nakupom računalniškega sistema VAX 780 in postavitvijo široke računalniške mreže dosežen velik napredek, s tem pa dane široke možnosti uporabe računalnika v praksi. V celovit sistem informatike je poleg velikega računalnika VAX 780 danes preko računalniške mreže vključenih že preko 50 osebnih računalnikov.
S prehodom na računalniško obdelavo podatkov se nenehno zmanjšuje tudi število zaposlenih v režiji.
Čeprav imajo naši delavci že dolgoletne izkušnje, jih poskušamo z dopolnilnim izobraževanjem in usposabljanjem dodatno usposobiti in izobraziti tako za delo z računalnikom kot tudi za druga strokovna področja. Naši delavci se tudi redno udeležujejo raznih strokovnih seminarjev in simpozijev, da bi lahko nenehno sledili spremembam zakonodaje in v svoje delo vnašali novosti s področja stroke.
Po zadnji reorganizaciji podjetja in strokovnih služb, ki je bila izvedena leta 1992, se je ekonomsko finančni resor z informatiko organiziral v okviru SEKTORJA ZA EKONOMIKO IN FINNACE.
V sestavi tega sektorja deluje:
— plansko-analitska služba,
—	finančno-računovodska služba in
—	služba za avtomatsko obdelavo podatkov.
V nadaljevanju je v kratkih obrisih prikazano delo posameznih služb:
Plansko-analitska služba
Plansko-analitska funkcija je v Perutnini Ptuj razvita že precej časa. Sprva je bila organizirana v okviru razvoj-no-planskega sektorja, ki je zraven plansko-analitske funkcije zajemal tudi investicijsko funkcijo. Plansko-analitska funkcija je do leta 1984 obstajala v okviru raz-vojno-planskega sektorja, nato do sredine leta 1993 kot samostojni plansko-ana-litski sektor, 1. 7. 1993 pa je plansko-analitska funkcija organizirana v okviru sektorja za ekonomiko in finance.
Plansko-analitska funkcija zajema naslednja področja dela:
1.	planiranje proizvodnje in storitev po posameznih enotah, oziroma profitnih centrih,
2.	planiranje kadrov, potrebnih za načrtovani obseg proizvodnje in storitev,
3.	izdelavo finančnega načrta po posameznih enotah, profitnih centrih in za podjetje kot celoto,
4.	spremljanje in analiziranje doseženih proizvodnih in finančnih rezultatov,
5.	pripravljanje in podajanje podatkov za potrebe statistike,
6.	vodenje evidenc o proizvodnji in storitvah,
7.	priprava raznih analiz in kalkulacij za potrebe vodstva podjetja,
8.	izdelava ekonomskih delov investicijskih programov ter
9.	druga dela s plansko-analitskega področja, ki so odvisna od organizacije in usmerjenosti podjetja, npr. priprava osnov za dohodkovne odnose, priprava osnov za nagrajevanje ipd.
V začetku smo dajali večji poudarek planiranju, v zadnjem času pa gre vedno bolj za spremljanje in analiziranje doseženih proizvodnih, predvsem pa finančnih rezultatov. S tem namenom smo dejavnosti plansko-analitske funkcije dogradili s sistemom “controllinga”, ki temelji na spremenjenem sistemu obračuna med profitnimi centri — obračunu po standardnih lastnih cenah (SLC). Bistvo tega sistema je:
1.	Standardne lastne cene (SLC) so izračunane na dan
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
1.1. in nimajo vgrajene pričakovane inflacije.
2.	SLC, ki se med letom ne spreminjajo, so osnova za obračun med profitnimi centri.
3.	Uspešnost poslovanja posameznega profitnega centra se med letom izkazuje z odmikom od SLC iz predhodnih faz.
4.	Stroški strokovnih služb, vodstev profitnih centrov in ostali splošni stroški so porazdeljeni na osnovi načrtovanih budžetov.
Sistem SLC in sistem “con-trollinga”, ki smo ga pričeli uvajati v letu 1994, želimo v prihodnje dograditi in izboljšati.
Potrebno je poudariti, da je z razvojem avtomatske obdelave podatkov precej pridobila tudi plansko-ana-litska funkcija. Pomemben korak je bila nabava osebnih računalnikov, ki so danes v plansko-analitski službi nepogrešljivi. Z uvedbo avtomatske obdelave in predvsem z nabavo osebnih računalnikov se je postopek pripravljanja dokumentov precej skrajšal, tako je več možnosti za pripravo variantnih izračunov, s čimer je dana osnova za lažje odločanje.
Pomemebna je tudi ustrezna kadrovska struktura zaposlenih v plansko-analitski službi kjer imajo izmed trenutno zaposlenih štirje visoko izobrazbo, dva višjo in trije srednjo izobrazbo. Vsi delavci te službe so usposobljeni za samostojno delo z osebnimi računalniki.
Finančno računovodska služba
V okviru finančno-računo-vodske službe, je ena od glavnih funkcij redno sprem Ija-nje in zagotavljanje likvidnosti podjetja. To nam je v glavnem uspevalo, saj je tudi v najtežjih časih podjetje dokaj redno izpolnjevalo svoje obveznosti do zaposlenih, bank in poslovnih partnerjev. V veliki meri nam je pri tem pripomogel sistem pobotov oziroma kompenzacij. Za te potrebe kot tudi potrebe izterjave smo v okviru zadolžene službe organizirali in posebej usposobili nekaj delavcev, ki se ukvarjajo izključno s tem delom. Stanje likvidnosti podjetja spremljamo
Z lanskega dneva Perutnine
dnevno in vsakodnevno usklajujemo tudi tedenske in mesečne plane likvidnosti podjetja.
Računovodski informacijski sistem je del celotnega informacijskega sistema podjetja. Osnova za zakonsko spremljanje računovodskih izkazov so Slovenski računovodski standardi. Pri tem je potrebno poudariti, da računovodski izkazi v podjetju nikoli niso bili pripravljeni le zaradi zadostitve zakonskih predpisov, ampak so bile računovodske informacije razširjene in pripravljene še za kvalitetno spremljanje ekonomike in odločanje v okviru podjetja.
S tem namenom smo po zadnji reorganizaciji in oblikovanju profitnih centrov nastavili sistem kvalitetnega spremljanja uspešnosti posameznih profitnih centrov preko sistema standardnih cen za posamezne proizvode in storitve. Tako je možno ugotavljati uspešnost poslovanja posameznih profitnih centrov in podjetja kot celote vsak mesec, za kar mesečno pripravljamo informacije o rezultatih poslovanja, ki vsebujejo primerjave z načrtovanimi rezultati, kazalce uspešnosti in mesečno poslovno poročilo.
Poleg rednih nalog s področja računovodstva in ugotavljanja poslovnega rezultata, je za potrebe procesa privatizacije potrebno opraviti celo vrsto dodatnih nalog, ki se nanašajo na otvoritveno bilanco, razne uskladitve in nenazadnje na zagotavljanje podatkov o poslovanju v preteklosti za potrebe revizije, ki
je bila v podjetju v zadnjih dveh letih kar dvakrat.
Z zahtevo po dobrem gospodarjenju se je v podjetju spremenila tudi vloga računovodstva, ki se mora kvalitetno vključiti v celovit informacijski sistem podjetja. Vodstvo podjetja od računovodstva zahteva kvalitetne in ažurne informacije, ki smo jih s pomočjo računalniškega sistema informatike tudi zmožni pripraviti. Tako v okviru računovodstva redno zagotavljamo podatke o gibanju sredstev, obveznostih podjetja do upnikov, terjatvah do kupcev, o gibanju stroškov in ugotavljanju uspešnosti poslovanja podjetja na osnovi rednih kalkulacij cen posameznih proizvodov. Za poslovne odločitve so glede na ažurno mesečno spremljanje poslovnih dogodkov na razpolago mesečne informacije, tako da so trimesečne, polletne in letne bilance le seštevek že znanih dejstev, ki jih v obliki zakonsko predpisanih bilanc posredujemo organom upravljanja in državnim institucijam. Z izvedbo lastninskega programa bo dan računovodski informatiki še večji poudarek, saj bo potrebno vsa letna poročila in bilance revizijsko oceniti.
Z namenom, da dosežemo še večjo kvaliteto pri pripravi računovodskih evidenc in izkazov, smo omogočili naši delavki, da se usposablja za samostojnega revizorja po posebnem programu za revizorje.
Služba za avtomatsko obdelavo podatkov
Računalniško integriran informacijski sistem se je v
Perutnini pričel razvijati leta 1980 z nakupom velikega računalnika in ustrezne mreže terminalov. Leta 1990 je bil kupljen nov računalnik. Posodobljena je bila računalniška mreža povezave s terminali in osebnimi računalniki v celovit informacijski sistem. Na nivoju operativnega informacijskega sistema smo zagotovili široko bazo podatkov, veliko stopnjo integracije in prilagoditev informacijskega sistema večini uporabnikov.
Uvedenim programom povezav posameznih računovodskih aplikacij se v zadnjem času pridružuje tudi računalniška podpora mesečnih obračunov poslovanja posameznih profitnih centrov in spremljanja standardnih cen za posamezne proizvode in storitve v podjetju.
Poleg že vpeljanih računalniških aplikacij likvidature, fakturiranja, saldakontov, glavne knjige, obračuna plač, blagajniškega poslovanja in kalkulacij so v pripravi programi za spremljanje in obdelavo potnih nalogov za dograditev spremljanja materialnega poslovanja v PC Mesna industrija in za računalniško spremljanje maloprodaje v PC Trgovina, pa tudi programi na posameznih področjih informatike, ki še niso celovito obdelana.
Naši cilji na področju informatike in avtomatske obdelave podatkov so zastavljeni v naslednji smeri:
—	organizacija in vzpostavitev celovitega informacijskega sistema podjetja,
—	direktno vnašanje podatkov v računalniški sistem na kraju nastanka,
—	usposobitev čimvečje-ga števila zaposlenih za samostojno delo z računalnikom
S hitrim razvojem računalniške tehnologije bo potrebno nenehno slediti izsledkom tehnike in jih kvalitetno . prenašati v podjetje s ciljem zbiranja in obdelave kvalitetnih informacij za potrebe kvalitetnega odločanja.
Organizacija proizvodnje v Perutnini Ptuj zahteva razvejano uporabo informacijskih tehnologij. Integriran informacijski sistem je oblikovan tako, da omogoča kvalitetno zagotavljanje informacij, ki ^
Živa
proizvodnja
Leto 1961 pomeni pomembno prelomnico v razvoju Perutnine. Takrat smo po mnogih zapetljajih začeli graditi prvo farmo brojler-jev, ki je bila sicer prvotno namenjena reji rac.
Dokončno je bila dograjena in dana v proizvodni proces v letu 1964 in to pomeni prehod od ekstenzivne v intenzivno proizvodnjo.
Kasneje smo beležili strokovne in organizacijske spremembe. Natančno pred 10. leti smo s ponosom odprli sodoben reprodukcijski center, ki pa je zaradi nadaljnjih prilagajanj zahtevam razvoja podjetja, eksistiral le nekaj let.
Po letu 1993, ko se je proizvodnja zmanjšala in prilagodila novim trgom, je nas-
i
.mr,
so potrebne za odločanje v celotnem podjetju.
Idealnega modela, ki bi zagotavljal brezhibno informatiko ni, saj se v Perutnini poleg proizvodnje odvijajo še trgovina, transport, servisna in tiskarska dejavnost. Zato je skoraj nemogoče poenotiti informacijski model, ki bi zajemal vse faze proizvodnje, storitev in trgovine.
Idealnega modela informacijskega sistema za naše potrebe tudi na trgu ni mogoče kupiti, zato se zavedamo, da lahko le z lastnim delom in izkušnjami v okviru podjetja s sodelovanjem zunanjih strokovnih institucij izgrajujemo celovit in kvaliteten informacijski sistem podjetja. Pri tem je potreb-
no poudariti, da smo z uvajanjem osebnih računalnikov in usposabljanjem strokovnih delavcev dosegli, da se preko računalniške mreže že veliko strokovnih, pa tudi vodilnih delavcev direktno vključuje v celovit informacijski sistem. Naš cilj je usposobiti vse strokovne in vodilne delavce za kvalitetno uporabo osebnih računalnikov, preko katerih se bodo le-ti vkjučevali v centralni računalnik in si po najkrajši pot sami zagotavljali kvalitetne informacije.
Tone Čeh Pri pripravi teksta so še sodelovali: Anica Stopinšek, Neža Erjavec in Bojan Klinkon.
Farma Formin ob otvoritvi
tala nova organiziranost enot	takšen trend. Prav tako se je
v Perutnini Ptuj po profitnih	dvignila kvaliteta proizvo-
centrih.	^	dov. Takoj pa je potrebno
Profitni center Živa proiz-	reči, da še ni vse izkoriščeno
vodnja ima sledeče enote in	do realnih možnosti, kar še
dejavnosti:	ostaja naša naloga.
—	vzreja brojlerskih star- V času prilagajanja novim
šev na farmi Trnovec in For-	razmeram ni bilo lahko v
min,	proizvodnji. Težave so se kar
—	proizvodnja valilnih	vrstile. Ovirali so nas slabi
jajc za dan stare piščance	proizvodni rezultati, prilaga-
brojlerje na farmah: Sela,	janje (zmanjšanje) proizvod-
Kidričevo, Mala vas in Sto-	nje, tehnološki viški ter ne-
jnci,	gotovost in nezaupanje po-
—	valjenje dan starih	sameznikov v nadaljnji ob-
piščancev brojlerjev v valil- stoj podjetja (vodstvo), nicah Turnišče in Markovci, Z utrditvijo proizvodnih
—	pitanje brojlerjev na	količin in normativov ter po-
farmah Breg in Starošinci,	slovnih rezultatov, z rednim
—- organizacija pitanja	izplačevanjem in celo pove-
brojlerjev pri d.o. Hram	Čanjem plač je danes tudi na-
Šmarje pri Jelšah in Kmetij-	jvečjim pesimistom zmanj-
ski zadrugi Slovenska Bis-	kalo kritike in so se vključili
trica,	v proces prizadevanj za dvig
—	obratna veterinarska	proizvodnje in uspeha pod-
ambulanta, ki skrbi za	jetja.
zdravstveno varstvo živali.	Perutninarstvo je kom-
Takšna organiziranost ima	pleksna dejavnost. Cilj je
prednost pri vodenju in pre-	proizvesti kvalitetne in ce-
gledu proizvodnje, boljša je	nejše proizvode. To pa ne
logistična izvedba procesov.	pomeni, da je tehnologija in
Z nastankom profitnih cen-	znanje dorečeno, nasprotno,
trov je uvedena kontrola	genetika, tehnologija, zdrav-
stroškov za posamezne pro-	stvena zaščita, kvaliteta kr-
izvodne enote. Končni cilj	mil in delo z živalmi, se ne-
pa je, za kar bo potrebno še	prestano razvijajo in do-
veliko dela in znanja, ugo-	polnjujejo. Zato se mora pe-
tavljanje profita.	rutninar redno izpopolnje-
Proizvodni in poslovni re-	vati v znanju in to prenašati
zultati leta 1994 in začetek	v proizvodnjo, kajti le tako
leta 1995 potrjujejo pravilno	je možen obstoj in napredek
usmeritev poslovnih odlo-	v proizvodnji,
čitve ter tehnoloških in logi- Vlaganje v znanje, opremo stičnih rešitev v podjetju in in tehnologijo ostaja nujnost profitnih centrih.	za naprej v bitki za kvaliteto,
Po kriznem obdobju so se nižjo ceno in s tem pridobitev vsi proizvodni normativi iz- potrošnika, boljšali in še vedno imajo	Franc Zupanič
V	zadnjih letih je doživela Perutnina dokajšnje spremembe v celotni organiziranosti.
V	minulem obdobju se ne moremo pohvaliti z novimi pridobitvami, kot je bila Perutnina navajena v preteklih obdobjih, saj se je njen prodajni trg močno zožil, kar se je pokazalo tudi v našem
. profitnem centru. Od leta 1991, ko so se popolnoma spremenili nabavni pogoji za naše klasične surovine, saj smo se morali v zelo kratkem času preusmeriti na nova tržišča in poiskati nove dobavitelje, je naša najpomembnejša surovina kljub vsemu prihajala na minuto točno, da ni proizvodnja stala in niso bili prizadeti naši glavni konzumenti. Vendar pa mislim, da se nam je s spremembami močno odprlo
območje nabave za naše potrebe. Liberalizacija na tem področju zahteva od nas dodatno skrb zaradi zagotavljanja kvalitetnega sprejema nabavljenih surovin, saj se je močno povečalo število dobaviteljev. Določene surovine smo začeli uporabljati v večjem obsegu kot prej, saj je bila uporaba le-teh v živalski krmi zakonsko omejena. Naš namen je, da tudi iz teh v svetu znanih surovin izdelamo kvalitetno krmilo.
Kot posledica celotne reorganizacije, to je zmanjšanja proizvodnje, smo tudi mi morali skrčiti proizvodnjo krmil in tako tudi število zaposlenih, kar je razvidno iz tabele:
Leto	Proizvedena krmila	Število zaposlenih
1990	116.093	70
1991	115.350	67
1992	102.252	67
1993	81.186	64
1994	75.757	63
Iz tabele lahko vidimo, da smo proizvodnjo zmanjšali za tretjino, vendar se zaposlenost ni prilagajala linearno za kar je vzrok v organizacijskih spremembah med profitnimi centri leta 1993. Tako sta prišla direktno k nam kemijski laboratorij s šestimi zaposlenimi in varnostna služba
Zaradi zmanjšanja obsega našega osnovnega proizvodnega programa, smo začeli s proizvodnjo puranjih krmil za znanega kupca kot tudi za prosti trg in tudi s proizvodnjo krmil za prašiče. Zmanjšana proizvodnja je imela tudi določene pozitivne premike. Matrice pri briketirkah smo zamenjali z manjšimi odprtinami, kar je seveda zmanjšalo kapaciteto bri-ketirk, vendar izboljšalo kvaliteto samih briketov. Pri sprejemu žit že od 1990 redno uporabljamo zadrževalce rasti plesni (mold inhibitorije). To so organske kisline in soli teh kislin, ki preprečujejo nadaljno rast in razvoj plesni na žitih v času skladiščenja.
Vse te zunanje spremembe so se odrazile tudi pri zaposlenih, ki so v času najhujše krize čutili nekakšno apatijo in tudi strah, saj so bili zaskrbljeni za svojo prihodnost. Vendar smo s pametno in premišljeno gospodarsko politiko začeli dosegati
vedno ugodnejše gospodarske pokazatelje, kar se je tudi pozitivno odrazilo pri zaposlenih. Močno se je zmanjšala fluktua-cija in se povečalo zanimanje za gospodarski položaj podjetja. Vendar pa moram povedati, da zaposleni vsem težavam, ki so nas pestile, nismo izgubili upanja v boljšo prihodnost.
Problemi slabe likvidnosti v preteklosti so se nedvomno odrazili v nižjem nivoju investicijskega vzdrževanja. Tekoče vzdrževanje pa smo držali na visokem nivoju, saj nismo izgubili niti ure proizvodnje. Zaradi zaostanka bomo sedaj nadoknadili zamujeno, da bomo lahko ostali na zahtevnem tehnološkem nivoju, saj ob vse hujši konkurenci na trgu težko zadovoljujemo zahteve naših odjemalcev.
Naša prva večja investicija je izgradnja vsipnega jaška med tiri. S to investicijo bomo precej olajšali praznjenje vagonov, ki jih dobivamo v glavnem iz Madžarske, od našega glavnega dobavitelja koruze. Naslednja naša večja investicija bo po končanih preiskavah ZRMK-ja iz Ljubljane, sanacija žitnih silosov. Ugotovili smo, da je kvaliteta na določenih mestih že problematična, tako sfno prepustili zadevo strokovnjakom, da ugotovijo dejansko stanje in predlagajo najustreznejšo rešitev.
Bliža se nam devetdesetletnica Perutnine. Za ta častitljivi jubilej bomo morali opraviti določene posege, ki naj bi prinašali nove vrednosti in omogočili, da bomo zadržali kvaliteto proizvodnje na zahtevani tehnološki ravni. Miran Korošec
Na otvoritvi perutninske klavnice leta 1990 je bilo rečeno:
“Z novo perutninsko klavnico si ustvarjamo novi temelj za uspešen konkurenčni boj na domačem in na najzahtevnejših svetovnih tržiščih.”
To se danes tudi uresničuje, saj PC Mesna industrija tudi v današnji marketinški usmeritvi podjetja ostaja ena najpomembnejših proizvodnih enot. Predstavlja fi-nalizacijo celotnega proizvodnega ciklusa predhodnih faz in osnovnih del marketing mixa.
Od leta 1990, ko je bila končana nova perutninska klavnica in v svoje okvire postavljena mesna industrija s predelavo in spremljajočimi objekti, nismo stali križem rok. Vlagali nismo več toliko v zidave pač pa v tehnološko posodobitev opreme in sanacijo predelovalnih objektov, ki postajajo v zaostrenih tržnih razmerah vse bolj pomembni. Poostrile so se tudi higienske in sanitarne norme zlasti zaradi povečanega izvoza na zahtevna zapadnoevropska tržišča, ki so zahtevala še dodatna vlaganja.
Marsikaj se je spremenilo tudi v organizacijskem smislu, kar je pogojevala boljša racionalizacija in boljša ekonomičnost poslovanja. 'Tako smo leta 1993 ponovno združili obe organizacijski enoti klavnico in predelavo. To je prineslo boljše sodelovanje med obema enotama in boljši izkoristek delovne sile glede na potrebe v eni ali drugi organizacijski enoti. Na ta način smo bolj racionalno in z boljšo koordinacijo izkoristili energetske kapacitete in osnovna sredstva.
Izguba jugoslovanskega trga je tudi za Mesno industrijo predstavljala v prvi fazi šok, saj smo izgubili 58% naše prodaje. Tako smo se naenkrat znašli v hiperpro-dukciji in pred dilemo, kako uravnati proizvodnjo z možnostmi prodaje. Proizvod-
njo je bilo potrebno prilagoditi novim razmeram, to se pravi, daje bilo potrebno pridobiti izvozno številko tudi za predelavo. Glede na težko finančno situacijo smo s sodelovanjem Republiške veterinarske inšpekcije izdelali program sanacije predelave, ki naj bi ustrezal zahtevam za pridobitev izvozne številke v okviru Mesne industrije. Sanacija predelave je bila potrebna tudi z vidika ohranitve izvozne številke klavnice, ki stoji na
istem dvorišču. Sanacija je bila uspešno izpeljana v najracionalnejši obliki, ne da bi pri tem proizvodnjo v predelavi sploh ustavili.
S pridobitvijo izvozne številke so se odprle nove možnosti za izvoz klobasnih proizvodov in proizvodov hitro pripravljene hrane. Začeli smo tudi z izvozom kuhanih delov piščačjih trupov in tako reševali situacijo izgube jugo trgov.
Sprejeta odločitev investirati v najtežjih trenutkih je bila za Perutnino Ptuj izredno pogumna in so jo nekateri tudi obsojali, vendar se danes že kaže, ko so se nam razmere izboljšale, da je bila investicija premišljena in izvedena v pravem času.
Največji in najtežji prispevek k sanaciji podjetja v letu 1993 je bilo zmanjšanje proizvodnje in prilagoditev tržnim razmeram. V perutnin-
ski klavnici smo prešli na eno izmeno, s čimer je nastal velik višek zaposlenih, kar smo reševali s prerazporeditvami, upokojitvami in tehnološkimi viški. To so bili v PC Mesna industrija težki trenutki, vendar smo morali sanacijski program realizirati za ohranitev podjetja. Za oblažitev situacije smo v tem času uvedli tudi nekatere nove izvozne programe, kot je že omenjena proizvodnja kuhanega mesa, ki je v tem najtežjem času omogočila zaposlitev dela tehnoloških viškov delavcev.
Po sanacijskem programu, ki smo ga dosledno izpeljali, se je znatno izboljšala ekonomska situacija, tako da so
danes nekatere kapacitete perutninske klavnice, kot so razrez, pakirnica in različne obdelave mesa zopet popolnoma izkoriščene. Posebej ugodna situacija proizvodnje je v dodelavi, kjer nastajajo v klobasičarskem oddelku in oddelku za hitro pripravljeno hrano ozka grla, ki jih rešujemo s skrajnimi organizacijskimi napori. Iz tega sledi, da se poslovni rezultati izboljšujejo na račun proizvodov višje stopnje obdelave, katerih prodaja iz meseca v mesec narašča. To pogojuje standardna kakovost naših proizvodov, ki jo z znanjem in investicijami ter sodobno opremo neprenehoma izboljšujemo. Potrošniki tudi vedno bolj spoznavajo prednosti perutninskega mesa in iz njega proizvedenih izdelkov, zato tudi vse češče segajo po njih. V paleti naših proizvodov se la-
hko pohvalimo tudi z izdelki, ki postajajo vse bolj aktualni glede na nekatere posebne zdravstvene zahteve.
Zaposleni v Mesni industriji glede na uspelo sanacijo podjetja vse bolj čutijo s podjetjem in zaupajo vodstvu, ker vidijo v njem perspektivo in sigurnost v poslovanju podjetja. Delavci znajo ceniti točnost izplačila OD kljub problemom, ki jih je v preteklosti doživljala Perutnina. Vodstvo se je tudi v preteklosti kljub mnogokrat težki finančni situaciji zavedalo, da so dobri delavci le zadovoljni delavci. Zaposleni se tudi vse bolj zavedamo, da moramo proizvajati prvovrstne izdelke, ker bomo le tako konkurenčni na domačem in tujem tržišču. V pristopu do dela se čuti vse več odgovornosti prav tako pa raste tudi občutek pripadnosti do podjetja.
V PC Mesna industrija izredno skrbno ravnamo z vi-sokovredno opremo in objekti, ki so nam zaupani. Vzdrževanje opreme v Mesni industriji je zelo zahtevno, vendar nam jo z znanjem in zavzetostjo uspe ohranjati na primernem nivoju. Pri tem gre velika zasluga posameznikom, ki so strokovnjaki na svojih specifičnih področjih. Ne glede na to, da imamo v klavnici in predelavi za slovenske razmere izredno kakovostno opremo bi ustrezala v prihodnosti še sodobnejša, s katero bi povečali produktivnost in kakovost naših proizvodov. Tako si želimo zlasti razširitev predelave s sodobnejšo opremo in rekonstrukcijo nekaterih delov opreme v perutninski klavnici.
Pri razvoju proizvodov bo potrebno delati več, če si bomo hoteli ohraniti status v kvaliteti, ki ga trenutno zasedamo. Obenem z novo opremo in tehnologijo bo potrebno razmišljati o novih skupinah proizvodov, ki bi razširile naš asortiman in povečale prodajne količine. V prihodnje Perutnina ne more graditi na kvantiteti, ampak le na kakovosti, s katero si lahko zagotovimo večji tržni delež na vse zah-tevnejsrh tržiščih.
Erik Sara



Kupec je naše vodilo in naše merilo

Seznanjanje potrošnikov z novimi proizvodi
Komercialno poslovanje pomeni stike in delovanje podjetja s tržnim okoljem. Zato smo ravno v komerciali najprej in najbolj kruto občutili izgubo jugo trga. Več kot polovica trgov — tako prodajnih kot nabavnih — se nam je v letih 1991 in 1992 enostavno razsulo.
Za še preostale trge (Slovenija in klasični izvozni trgi) pa nismo bili pripravljeni. Tu mislim predvsem na strategijo, organiziranost
Kupec je merilo naše kakovosti
in kadrovsko zasedenost v sami komerciali, kot tudi na dejstvo, da je podjetje funkcioniralo kot proizvodno usmerjen sistem. Prodaja je predstavljala distribucijo proizvedenega blaga, nabava pa oskrbovanje proizvodnje s potrebnimi surovinami in repromateriali.
O kupcu nismo dovolj razmišljali v smislu ugotavljanja in zadovoljevanja njegovih individualnih potreb.
V samostojni Sloveniji pa smo se znašli v pogojih tržne ekonomije, kjer ima glavno vlogo kupec. Zato je v podjetju dobila strateško vlogo
tržna funkcija. Reorganizirali smo se in vse komercialne funkcije združili v profitni center Trgovina, ki pokriva prodajo v Sloveniji, prodajo na bivše jugo trge, klasični izvoz, nabavo in marketing.
Postavili smo si smele in visoke cilje:
1.	Slovenija
Postati vodilni in nenadomestljivi ter najboljši po-
nudnik piščančjega mesa in izdelkov.
2.	Bivši jugo trgi
Ponovno se vrniti nanje s kvaliteto in asortimanom, ki pomeni kontinuiteto, dolgoročno prisotnost in trženje s profitom.
3.	Klasični izvozni trgi
Trženje novih programov kvalitetnih gotovih proizvodov iz piščančjega mesa za selektivno izbrane trge in kupce.
4.	Nabava
Najti nove strateške dobavitelje, ki na dolgi rok zago-
tavljajo zanesljivost, stalnost, kvaliteto in najugodnejše nabavne pogoje.
5.	Marketing
Kupec je naše vodilo in naše merilo. Zato moramo s kvalitetnimi in usmerjenimi komunikacijami nenehno ugotavljati potrebe kupca, jih pomagati kreirati in maksimalno zadovoljevati.
Domači slovenski trg je postal prizorišče agresivnega in brezkompromisnega konkurenčnega boja med vsemi štirimi slovenskimi proizvajalci perutninskega mesa. Zaradi boljšega iztržka je vsak želel povečati svoj tržni delež na račun drugega. To pomeni, da moramo biti nenehno znova boljši od konkurence.
Zato smo se kadrovsko okrepili z mladimi, smelimi, zagnanimi in s preteklostjo neobremenjenimi kadri. Zgradili in razvili smo prodajno mrežo in prodajno operativo za učinkovito trženje v domačem in inozemskem prostoru.
Prilagajamo se potrošniku z vedno novimi izdelki, ga seznanjamo z novostmi in prednostmi in s komuniciranjem preko medijev vplivamo na večjo potrošnjo naših izdelkov in boljši image podjetja. Razvijamo dobre, obojestransko koristne poslovne in medčloveške odnose s partnerji, trgovskimi organizacijami, ki so naravna vez med proizvajalcem in končnim potrošnikom.
Skratka, zastavili smo nov sistem organizacije, drugačen način dela, s poudarkom na samoiniciativnosti, večji motivaciji in odgovornosti,
dopolnjujemo in izpopolnjujemo informacijski sistem.
Zavedamo se, da smo v desetletjih delovanja socialističnega plansko vodenega gospodarstva največ zamudili prav na področju trženja. Vendar smo v preteklih treh letih veliko zamujenega že nadoknadili, še ogromno pa je zahtevnih nalog, ki nas čakajo.
Zastavljene cilje smo v precejšnji meri že dosegli. Z voljo, znanjem, strokovnostjo, ambicijo, entuziazmom in prepričanjem, da je moč v nas samih. Predvsem pa verjamemo v moč, kvaliteto in stabilnost našega podjetja kot celote.
Zavedamo se tudi, da nikoli ne smemo počivati in da nikoli ne bomo zadovoljni s seboj in z doseženimi rezultati. Če bi namreč bili, ne bi bili več dovolj dobri ne za kupca, ne za podjetje. Od kupca in od rezultatov na trgih pa je odvisna naša prihodnost in zalsužek.
Zato že zdaj, še veliko več pa bomo v prihodnje vlagali kot dolgoročno investicijo v trg in kupca. Konkretno to pomeni: izgradnja distribucijskega centra — skladišče v Ljubljani, posodabljanje maloprodaje, stalne medijske akcije, nove oblike pospeševanja prodaje, razvoj novih proizvodov, uvajanje novih tehnik prodaje in oblik trženja ter vlaganja v izobraževanje, usposabljanje in motivacijo zaposlenih.
Nada Krajnc
Vzdrževanje in transport pomemben dejavnik
Tako kot se spreminjajo stvari v našem okolju, tako tudi Perutnina doživlja različne spremembe, z njo pa tudi njeni delavci in organizacijske enote. Z razvojem Perutnine je imela vzdrževalna funkcija različne organizacijske oblike. Dve področji, ki spadata v področje vzdrževanja, servis in transport, sta v letih ravzoja Perutnine imeli včasih vsaka svojo pot, včasih pa sta tudi že usklajevali dejavnosti pod isto streho. Od leta 1993 sta ti dve organizacijski enoti zopet pod enim vodstvom in imata že znano ime Transservis.
Razen enotnega vodstva v teh dveh organizacijskih enotah ni bistvenih organizacijskih sprememb. Promet se deli na hladilniški promet in tovorni promet. Sem spadajo tudi delovni stroji in avtopralnica. Servis ima av-tomehansko skupino in gradbeno skupino. Gradbena skupina je bila nekoč razdeljena v mizarsko in zidarsko skupino. Posebej pa smo ločili nabavo s skladišči. V zmanjšani zasedbi obstaja še pralnica perila, ki se nahaja lokacijsko v sklopu Mesne industrije. Če ni razlike v organizaciji, pa je bistvena razlika v številu ljudi, ki jih je imela vsaka od teh enot v letu 1990, ko smo praznovali zadnji jubilej. Tako je imel Promet takrat 111, Servis pa 105 ljudi. Danes, pet let pozneje, je v Prometu 84, v Servisu pa 64 ljudi.
Kako in kaj delamo?
Servisni del opravlja vsa dela, ki so vzdrževalnega značaja, kot tudi investicij-
sko vzdrževanje. Največji stroški so v avtomehanični delavnici, kjer popravljamo naš zastareli avtopark. Tudi v ostalih oddelkih je dovolj dela. Lahko rečem, da ga dostikrat sploh ne zmoremo. Poleg tega, da smo močno zmanjšali število ljudi, nas pesti izredno velika odsotnost delavcev, ki so v bolniškem staležu. Visok delež imajo tudi delovni invalidi, ki jih je v Servisu 8 od skupno 9 v Transsevisu. Za kvalitetno opravljanje storitev pa nam manjka marsikatera naprava in stroj. Stara oprema je dotrajala. Popravljamo najnujnejše stvari oziroma nabavimo zanjo le tu pa tam kaj novega.
Po osamosvojitvi leta 1991 so največje spremembe doletele OE Promet. Poleg tega, da je vozni park zastarel in praktično amortiziran, nas je doletelo še to, da je sedaj ta avtopark v marsikaterem segmentu neustrezen, saj so sedaj relacije in tovor čisto drugačni. Leta 1992 smo skupaj s prodajo organizirali t.i. ambulantno prodajo. Od takrat pa do danes nam je skupaj s prodajo uspelo povečati razvoz za približno 80%. Danes dela pri tej prodaji 21 naših voznikov ter 23 zunanjih, ki vozijo na območju celotne Slovenije. Na tem področju smo tudi nekoliko obnovili avtopark. Lani smo nabavili 3 tovornjake hladilnike znamke TAM, ravno te dni pa so v fazi dokončne montaže trije kamioni hladilniki znamke marcedes. Za prevoz izdelkov v Makedonijo in za daljše proge smo v lan-
skem letu najeli vlačilec iste znamke.
Poleg ambulantne dostave po Sloveniji vozimo meso in izdelke tudi v tujino, še posebej na področje bivše Jugoslavije. Med področji, kamor vozimo, so posebej nevarna tista, ki so v neposredni bližini bojišč. Tako je v Hrvaški in v Bosni. To so nekateri vozniki okusili na lastni koži, saj je bil naš kamion na masleniškem mostu zadet in onesposobljen. Razen tistih, ki razvažajo izdelke pa morajo tudi ostali vozniki vložiti maksimalni
trud, da razvozijo krmo, jajca, piščance in ostali repro-material.
Povprečna starost naših vozil je 11 let, imamo pa tudi rekorderja, ki vozi krmo že 24. leto. Pri tem podatku je jasno, da porabimo v avtomehanični delavnici velika sredstva zato, da lahko vozimo v kolikor toliko brezhibnem stanju. Naša želja za bodoče je, čimbolje urediti in obnoviti prevozna sredstva in delavnice, da bi lahko še naprej uspešno premagovali vsakodnevne naloge.
Branko Holc
Pripravljalna dela za gradnjo vsipnega jaška za praznjenje vagonov v Tovarni krmil

Za hitro ukrepanje imajo v Mesni industriji tudi svoje vzdrževalce
Čeprav smo ptujski tiskarji praznovali že pred dvema letoma dvestoletnico tiskarstva v Ptuju, se pridružujemo čestitakam zaposlenih v Perutnini k visokemu in uspešnemu jubileju.
S tradicijo in vizijo o uspehu smo zgradili gospodarski objekt, ki je bil predviden za izdelovanje embalaže, prvenstveno za potrebe
ti, etikete Kolinske, (Thomy gorčica, Thomy majoneza), etikete za čokolade Gorenjka, etikete za več mesnih industrij, vsi pa poznamo hranilne knjižice (Ljubljanske banke, Dolenjske banke itd.), izdelujemo tudi vozne karte, vrednostne papirje, prospekte, knjige in še veliko drugih tiskovin.
S pomočjo sodelavcev iz Transservisa smo izboljšali delovne pogoje, tako da nas po urejenosti obrata ne sme biti sram, četudi to po drugi strani nekaj stane.
Zaradi bistvene spremembe embaliranja v Perutnini in v drugih podjetjih bo potrebna čimprejšnja osvojitev novih programov, seveda z novimi stroji. Nanje pa mo-
ramo računati in se na delo z njimi tudi pripravljati, saj brez nove opreme nova proizvodnja ni mogoča. Oprema ni vse, brez nje pa ni nič.
Ob jubileju smemo s ponosom omeniti razvojno pot podjetja in vse tiste, ki so nam dali vizijo, predvsem pa tiste, ki so s svojim dobrim delom ustvarili to naše podjetje.	lVan Ciglar
Izdelava tiskovne forme
matičnega podjetja in tudi za prosti trg. Gospodarske razmere pa so se bistveno spremenile in poraba kartonske embalaže je sedaj bistveno manjša od načrtovane. Razvoj je prinesel nove načine embaliranja izdelkov, tako da za matično podjetje izdelujemo samo še etikete, bloke, reklamni material itd., kar znese približno 10 do 15 odstotkov proizvodnje tiskarne. Ostali delež si mora tiskarna sama najti na prostem trgu.
Zaposlene v Perutnini želim seznaniti, da so tudi izdelki tiskarne znani gotovo po vsej državi, saj najbrž vsak pozna vinske etikete ptujske, ormoške in mnogih drugih znanih in dobrih kle-
Od zadnjega jubileja smo bistveno spremenili način stavljenja in oblikovanja, saj je tu potrebna zmeraj najnovejša računalniška tehnologija. Obnovili smo že dotrajane tiskarske stroje, dočakali pa smo tudi nakup novega manjšega tiskarskega stroja, brez katerega se nam zdi, da bi bili popolnoma na dnu.
Z nabavo računalnikov za računovodstvo smo zmanjšali režijo s petih oseb na samo dve. Z odhodom zaposlenih v pokoj smo delo razdelili ostalim zaposlenim. V zadnjih petih letih smo število zaposlenih zmanjšali za 45 odstotkov. Vendar nismo zaposlili kadra, ki smo ga izšolali, za kar nam mora biti najbolj žal.
100 LET KOLESARSTVA NA PTUJ
Kolesarski klub Perutnina
Kot je zapisano v časopisu Pettauer Zeitung je bilo v Ptuju organizirano kolesarsko društvo že pred letom 1890. V juniju 1895 pa je Kolesarsko društvo Ptuj organiziralo več tekmovanj in srečanj, zato ptujski kolesarji lahko letos s ponosom praznujejo 100-letnico organiziranega kolesarstva na Ptuju.
S praznovanjem tega častitljivega jubileja se člani Kolesarskega kluba Perutnina vključujejo v praznovanje 90-letnice našega podjetja. 15. in 16. julija organizirajo v počastitev obeh jubilejev tekmovanja kolesarjev z mednarodno udeležbo.
V	soboto 15. julija ob 17.
uri se bodo pomerili mlajši mladinci, mladinci in amaterji (člani) za Veliko nagrado Perutnine Ptuj. Dirka z mednarodno udeležbo šteje za kriterij slovenskih mest.
V	nedeljo 16. julija bodo iste kategorije opravile krožno dirko za VELIKO NAGRADO PUCHA. Začetek te zanimive dirke z mednarodno udeležbo bo ob 14. uri.
Start in cilj vseh kategorij tekmovalcev bo oba dneva pred poslovnim centrom Perutnine na Potrčevi cesti, kjer se nas bo prav gotovo zbralo veliko.
Na svidenje in veliko športnega užitka! Urednik
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva družbenega podjetja Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Lojze Cajnko — predsednik, Dominika Plohl, Boris Prelog, Tatjana Senčar, Jovo Tarbuk. Glavni urednik: Lojze Cajnko, odgovorni urednik Joco Tarbuk, oblikoval Vinko Širovnik. Naklada 2100 izvodov. Uredništvo in uprava: Ptuj, Potrčeva cesta 10. Rokopisov in fotografij ne vračamo.