D©M©VINH AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 23 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JANUARY 28TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Gibanje, da se ukini visoke pristojbine za pridobitev državljanstva Cleveland. — Postava, ki jo je naredil ameriški kongres, pod vplivom republikancev v kongresu, zahteva neverjetno visoke cene za pridobitev državljanstva. Danes velja $5.00 ako želite dobiti prvi papir, poleg tega, da morate plačati po $1.25 ali $1.50 za slike, ki^gre-do s prošnjo za prvi papir. Ko prosite za drugi papir, morate ponovno plačati vladi $5.00 in predložiti dve sliki, kar vas zopet velja najmanj $1.25, in ko pridete na sodnijo, zahtevajo od vas nadaljnih $10.00, potem ko ste pohajali v šolo, kjer znaša šolnina, predpisana od The Citizens Bureau, $4.00, tako da velja danes pridobitev ameriškega državljanstva $26.50, od začetka do konca. Ako pa vam ni znano ime parnika, s katerim ste dospeli sem ali natančni dan prihoda, vas velja nadaljnih $20.00, ako želite postati državljan. Ameriška vlada je naredila lansko leto $1,500,000 čistega dobička od strani vlade napram tujezemcem. Vlada bi lahko računala za pridobitev državljanstva, kot ima stroške s tem postopanjem, ne pa da bi ^teva, da se farmarjem odpiše Polovico njih posojil na prve vknjižbe. Izmed množice enakih predlogov je skoro gotovo Pričakovati, da se bo ukrenilo n§kaj koristnega za ameriške ^■nuarj'feV dočim pride v poseb-zborovanju kongresa, ka-ero bo sklical novi predsednik Roosevelt na vrsto predlog za 'HOOO.000,000 pomoči ameriškim brezposelnim delavcem. stric Sam delal še denar na račun večinoma sirotnih tujezem-cev. Kot je nam znano, bo zvezni senator Bulkley iz države Ohio v prihodnjem zasedanju kongresa predložil kongresu, da se stroški za pridobitev državljanstva znižajo za polovico. Delo v Newburgu Pretekli četrtek je cleveland-župan Miller odpotoval v Mew York, odločen, da obišče klavni urad jeklarskega trusta v New Yorku in pregovori uradne, da nikar ne zaprejo veliko J°klarno v Newburgu, kot so Prvotno določili. Stotine Slo-vencev je bilo zaposljenih v °menjeni jeklarni, katero nameravajo premestiti v Lorain. ^uPan Miller je imel s predalnikom in drugimi višjimi Uradniki jeklarskega trusta dol-g0 konferenco, ki je trajala dve |lri- V spremstvu župana Mil-erja so bili councilman! Wil-liam Hopkins, John P. McGreal J E. p. Lewandowski ter Rev. ^tti. Scullen, vsi Newburčani, ^ se zanimajo, da ostane je-j klarna, kjer je sedaj. Direktor-Jeklarskega trusta so dali žu-Panu mnogo upanja, da se bodo Premislili, rekoč, da bo v ta na-sklicana prihodnji teden !2redna seja finančnega odbora k°mpanije, ki bo uvaževala Predloge župana Millerja. -o- Podjeten lastnik hiše . Richard Pettigrew stanuje v lši h a 15303 Lake Ave. Za-°st&l je z rentom že za $125. ^°spodar hiše, George Parmen-,er> .le sedaj najel dva delavca, hodita ves dan pred hišo, —»—•—•—•—»—•—» « » »—•—»—••—«»»«»»»—•—» » « Prihodnja nedelja je četrta po razglašen ju Gospodovem, toda za nas tukaj gori ima še druge posebnosti. V nedeljo popoldne od ene naprej se vrši letna seja za družbo Slov. Nar. Dom. Zbrali se bodo delničarji, katerih je več sto. Vseh seveda ne bo na sejo. Precejšnje število bo tam, da slišijo odgovor, ki ga bodo dali direktorji, zlasti predsednik, tajnik in blagajnik, še posebno pa oskrbnik Andy Žagar, ki oskrbuje to podjetje v splošno zadovoljnost delničarjev in direktorija že več let. Seje S. N. Doma so bile vča- Saj sem rekel, da je čudno, kako malokrat vidimo Mike Romicha v naših krajih zadnje čase. Ljudje so uganjali in uganjali. Nekateri so rekli, da mu je dolgčas ker je sam in se kislo drži; zato se ne pokaže. Drugi so si nekaj šepetali, češ, meni se pa zdi, da sem ga videl doli v Collinwoodu že parkrat. Zopet tretji je rekel: Mike dela vsak dan. No, sedaj, v sredo, je prišlo vse na dan. Kar naenkrat se pokaže Mike zadnjo sredo, ponosno in smehljajočega obraza. Pa ne sam. Seboj je ime} lično ženo, katero je predstavljal za: "moja soproga, prosim." Oho! Ti vse ta male miš! Tok tako!, Ti hentan Mike, ti! Prav nič ni povedal, kakšen šac je iznajdel tam doli pri sv. Kristini. Tam je izvedel za Miss Šali, in ko je zvedel za njo in jo videl, se je pojavila, kakor pravimo v angleškem: "love at first sight." Ampak tega mu mi ne zamerimo. Zamerimo mu , pa in to za vedno, prav za vedno, da je on šel za nevesto, mesto bi bil nevesto pripeljal semkaj. Mene zelo misel meče, da bi se kar tukaj prihvadnikov, da ga nikoli več ne pogledam. In dokler bo ostal tam doli, ga res ne bom, razen če bi ga slučajno srečal. Ko pride poletje in se pričnejo pikniki in izleti v "Maple Gardens," na naše cerkvene prostore, se bodo ljudje začudili veliki spremembi. Naši dobri možje so tam zasadili okoli sto novih dreves, raznih sort in velikosti. Prostori bodo v resnici vabljivi. Zato vabimo društva in tudi druge, da si takoj preskrbijo dan za izlet. Cerkveni odbor je zadnjo nedeljo sklenil, da se zniža najemnina za pet dolarjev in stane sedaj le S20.00 za ves dan. Vabimo tudi sosednje slovenske župnije v naše vrtove. Maple Gardens so v tako priličnem kraju, da si boljšega kraja za zmanjšujejo in povzročajo velike neprilike. Opozarjamo starše na to dejstvo in prosimo, da se ne ozirajo na muhe mladih. Dobro je in v korist, ako vaš sin pristopi tudi v kako šolsko godbo. S tem ima tem več vaj in bo hitrejše napredoval. Toda, zakaj bi moral svoje moči odtrgati domači godbi, tega ni lahko razumeti. Vam v kredit bo le domača godba. Kar ta premore in kar stori, to je tudi vam v čast in priznanje. Zato skrbite, da vaši sinovi ostanejo pred vsem pri domači godbi. Kar drugje po raznih šolah delajo, to je postranska stvar in vam prav nič ne koristi, razen, da imajo vaši sinovi nekaj več vaje. Torej bodite zavedni in držite predvsem domačo godbo. Razume se, da je nekaj stroškov s tem. Če bi bili časi drugačni, bi za-moglikako drugače urediti, da bi ne prišlo breme na vas. Toda sedaj pač drugače ni mogoče, kakor da vsak žrtvuje nekaj za učenje svojega sina v godbi. Pozneje, ko bodo bolj zmožni, bodo že tudi sami lahko zaslužli in vzdrževali sebe in svoje vaje. Mr. Bečaj je v tem zelo popustljiv in se ubija skoraj zastonj. Niti štiri dolarje na teden k drugemu ne zasluži. Pa vse to bi prenesel, če bi imel nekaj več sodelovanja od staršev. Zato prosimo, da držite svoje sinove pri domači VARUJTE SE PREHLADA in sovrstnika človefitva: pljučnice I Ne prehladite se in glejte, da boste imeli črevesja v redu • tem, da jemljete redno Trinerjevo Grenko Vino sih zelo težke in neljube. To je bilo one dn,i, kg, je' podjetje viselo med prbpadorri in požarom. Sedaj pa stoji naš Dom na skali. Iti na sejo je veselje, ker se ne sliši več takih vprašanj : "Kje bomo dobili denar za obresti? Kje bomo dobili stotake ' za davke? itd." Naš Dom je sedaj brez dolga, razen — če se prav spominjam — dolguje domačim društvom še malenkost. Tujega dolga nima in mortgage nima. Zato pa, delničarji in zastopniki društev, v nedeljo popoldne pridite na sejo vsi. Na teh sejah gre vse mirnim potom naprej in so le prijateljski sestanki. Zanimajte se torej in pridite. Nedelja ima pa še drug pomen. V nedeljo bodo združena društva in klubi naših ženskih organ izacij priredila zabavni večer. Hargole! To bo nekaj, kar se ne sme zamuditi. Kaj bo vse na dnevnem redu v nedeljo večer sicer ne vem natančno. Vem pa, da pripravljajo že cel teden, ja, že dva tedna. Že zadnji teden so bile nekatere izmed njih okoli po raznih opravkih v prid te velike zabave. Mr. Žagar in Bobnarjev oče že postavljata mize, pregledujeta stole in si belita glavo, kam bosta spravila vse goste. Več sto vstopnic je že godbi navzlic vsemu. Ali pa je to nekako prokletstvo med nami Slovenci, da le k tujcu silimo in si domišljujemo, da je drugje boljše kot doma. Bolezen je primorala Anton Peskarja, enega naših najstarejših faranov, da se je podal v bolnišnico. Bolezen je precej nevarna in zato je zdravnik zapovedal popolni mir in obiske prepovedal. Želimo mu hitrega in popolnega okrevanja. Veselje je zavladalo med šolarji zopet. Polletne skušnje so mimo — nič kako. Nekateri so se izkazali dobro, drugi pa so zopet pokazali za kak velik križ smatrajo šolo. No ja, Amerika bo še vedno potrebovala ljudi za jarke kopat prav tako, kakor za postave delat. Nekaj bodočih senatorjev imamo med šolarji, več bo pa naj-brže vsakdanjih navadnih delavcev. Naša šola je bila do sedaj precej srečna glede bolezni. Navzlic vsem potikajočim se boleznim je bilo primeroma malo otrok bolnih do sedaj. Bog daj tako tudi za naprej. Sestram pa, ki se ukvarjajo s to mladino in delujejo za njih časni in večni blagor, tem sestram pa tisočei-a zahvala! SKUPNA PRIREDITEV ADR1JE IN ILIRIJE DOPISI J- ,...........................h Cleveland (Newburg), O. — Človeku ni dobro samemu biti —tako je rekel Bog v raju, ko je ustvaril iz Adamovega rebra Evo. Tako si je mislil tudi Mr. Mike Romih, naš prijatelj in sotrudnik, ki je po več letih sa-movanja pri neki priložnosti spoznal Miss Mary Šali, rojeno Šuštaršč. Vsem nam se je čudno zdelo, ko je ob prostem času vzel svojo "lizo" in se odpeljal proti Union Ave. in še dalje proti beli Ljubljani. Ko smo se najmanj nadejali, pa v sredo popoldne 25. januarja pripelje Mr. Kužnik svojo veliko limuzino, v kateri sta moško sedela Mr. Mike Romih in njegova soproga. Hitro in nepričakovano si skočil, Mike, v zakonski jarem. Naj Ti bo ta jarem vedno sladak. Sonce sreče naj vaju obseva vse vajino življenje. Naj ne bo ne minute nesoglasja ali nesporazuma. Vse vajino življenje naj bo raj sladkosti. Težka je bila ločitev od mojega največjega prijatelja in od prijatelja vseh, ki so Te poznali. Upam, da v novem domu doli v prodanih, in še vedno bolj povprašujejo ljudje za njimi. Ker pa naš Dom more sprejeti le kakih štiri sto gostov, bodo žene s prodajanjem vstopnic kmalu prenehale, če že niso. Kdor hoče v nedeljo večer imeti res lep večer in biti deležen vsega tega, kar bodo združena društva in klubi ženskih organizacij pripravile, ta naj takoj zleti po vstopnico, ali pa se mu bo reklo v nedeljo: vNe delaj mi nadlege, duri so že zaprte in moji otroci z menoj v hramu. Dvorana je polna." In takrat boš šel žalosten nazaj izlet ne morete misliti. Imamo še več nedelj na razpolago meseca maja, avgusta ih septembra. Beseda glede naše mladinske godbe Z mladinsko godbo so veliki križi in težave, zlasti za vodjo. Napram vsem težkočam pa je Frank Bečaj pripravil številne naše mlade do tega, da imamo mladinsko godbo, katera se že vrlo dobro izkaže v igranju raznih melodij. To je v kredit staršem teh dečkov, kakor, seveda, tudi vodji. Zal pa je, da nekateri mladi, z dovoljenjem staršev, kakor hitro nekoliko poznajo not6 in imajo nekaj zmožnosti, odpadejo in se pri-klopijo tej ali oni tuji godbi in tako moči naše domače godbe Cleveland Collinwood), O. — Pred nekaj leti je bilo pri nas v navadi, da vselej, kadar .je bila kakšna prireditev, smo na dolgo in široko poročali o prireditvi, misleč si, da s tem delamo sebi najboljšo reklamo. Po nekaj letih smo prišli do zaključka, da preveliko oglaševanje je bolj odbijajoče kot pa vabljivo. To je tudi eden izmed glavnih vzrokov, da nismo do danes nakhatiili javnosti, da priredi društvo Adrija in pevski zbor Ilirija v nedeljo 5. februarja šaloig.ro "Rodoljub iz Amerike." Cemu sta se Adrija in Ilirija združili ter sklenili prirediti skupno "Rodoljub iz Amerike"? Prvič: Adrija in Ilirija sta si takorekoč sestri. Oba društva imata iste namene, iste cilje, isti delokrog ter skoro eno in isto članstvo. Oba društva delujeta za korist župnije Marije Vnebovzete. Drugič, za uprizoritev "Rodoljub iz Amerike" je treba dobrih igralskih talentov, ki morajo biti obenem tudi pevci. Takih moči pa ni preveč na razpolago ne pri nas niti drugje. To je menda - tudi eden glavnih vzrokov, da se šaloigra "Rodoljub iz Amerike" malokateri-krat uprizori in ako se pa uprizori, se izpusti najboljše in to je petje. Ako avtor igre vključi v igro petje, je najbolje, da se petje tudi proizvaja, drugače bi rekel po domače, da igra "šepa." Avtomobil vozi tudi na tri kolesa, a ne tako dobro kot na štiri. Ravno tako je z igro, ako se izpusti najboljše, kar spada k igri. Igrovodja Adrije, Rev. Sla-je, se je zavzel spraviti "Rodoljuba" na oder. Pevovodja Ilirije, Mr. Rakar, je pa rekel: "Kar je v moji moči rad storim." Temu so pritrdili še pevci Ilirije in "Rodoljub iz Amerike" bo po dolgem času zopet uprizorjen. Znano nam je iz preteklosti, da publika najbolj ljubi igre s petjem. Prepričan sem, da bq "Rodoljub" ugajal publiki bolj, domov, ker se nisi pravočasno potrudil. Ta zabavni večer prirejajo ženska društva v korist cerkve, zato prav iskrena zahvala vsem. ne bo nikomur. Ako bo pa kateri izmed udeležencev tako nestrpen, da mu bo igra presedala (kar zelo dvomim), se mu bo nudila prilika razvedriti se po igri v zgornji dvorani Slovenskega doma ob zvokih izvrstne godbe in dobre kapljice, brez posebnih stroškov. Vabi Adrija in Ilirija. -o- Nov kegljaški klub * Tukaj vidite prispodobo, ki predstavlja naš novi kegljaški klub, ki se je ustanovil na Po-zelnikovem kegljišču. Formo smo vzeli po Glažarjevi kozi, ki je dobila zadnje čase tako slavno ime. Igramo na štiri partije in sicer so imena posameznih teamov: Kozel, srna, moos in zajec. Torej vidite, da so to samo divje živali in smo si jih vzeli za zgled samo zato, ker so oziroma smo igralci sami ja-gri. In sicer so si Klausovi kegljači izbrali za svojega pa-trona kozla, Sušelnovi srno, Mir lavčevi moosa, Pozelnikovi pa zajca. Okej! Ker je že vsak izmed keg-ljačev gotovo ustrelil kakega kozla, je tji tudi najbolj spoštovan. Ko smo prvič streljali s tistimi velikimi kroglami na kegljišču, so nekateri streljali naravnost, drugi pa bolj od strani. Naš komandant je dal vsakemu po dve krogli in da naj strelja dve uri, potem bomo pa plen sešteli. To se mi je prav dopadlo, ker če sem jih ustrelil deset, so mi jih dali deset povrh, kar je jako dobra kupčija. Kegljaška sezona bo trajala tako dolgo, dokler ne bo zmanjkalo ohajčana. Kegljanje se vrši vsak pondeljek večer na Po-zelnikovem kegljišču. Mislim da bo klub jako hitro prišel do blagajne, ker je blagajnik že prvi večer naložil 40 centov na banko. Za prihodnji pondeljek se že delajo velike priprave in Pozelnik že postavlja galerijo, kot je do sedaj še sploh katera igra, ker v igri so vključeni du-eti, trio ter skupni zbor. V drugem in začetku tretjega dejanja nastopi ves zbor, igro zaključi pevski zbor s pesmijo ker se bo ob teh večerih povabilo tudi dekleta, da nas bodo navduševale. Ampak da boste razumeli: navduševale nas bodo "Amerika je pač nad vse." Kaj takega se ne prireja vsak teden. Radi tega je vsak najvljudneje vabljen, da pose-ti '•'Rodoljuba iz Amerike." Žal samo pri kegljanju, pri ohajča-nu se bomo pa že sami. Kdor hoče videti to svetovno razstavo, naj pride v pondeljek večer na Pozelnikovo kegljišče. Pozdrav in poklon, Jože Pograjc. Ce verjamete al' pa ne. "Sodrugar" iz Collinwooda se močno brani, češ, da on ne vozi štritkare, ker da ni konj. Povem naj mu, da konj je plemenita žival, ki jo je celo rimski cesar Kaligula tako spoštoval, da je svojega najljubšega konja imenoval za rimskega senatorja. Sicer ne vem, kako je ta konjski senator predlagal in podpiral razne nasvete, vsekakor pa bi rekel, da jih s svojim kopitom ni niti toliko ni razbijal, kot razbija "sodrugar" vse, kar je dobrega in koristnega. A Pred par dnevi se je nekje vršila party, h kateri so bili povabljeni samo izbrani. Pa se prigodi, da se isti večer srečata dva znanca in eden nagovori drugega: "Ti, pojdi z menoj, grtiva na party tukaj in tukaj." Prijatelj se pa brani: "Kaj bom jaz hodil, saj nisem bil povabljen." "Nič ne de," odgovori prvi, "gospodar, ki je party napravil me dobro pozna in garantiram ti, da te bo prav tako sprejel, kot bo mene." "No, če je pa tako, bom pa šel, saj že dolgo nisem bil na nobenem party ju in prav mi bo prišlo, če se malo razvedrim." Pa sta šla. Prvi je šel ta, ki je svojega znanca seboj spravil in ki je rekel, da ga gospodar pozna, drugi pa je šel za njim, da vidi kako bo. Ko gospodar zagleda prvega; ki je tako nepričakovano padel v hišo, ga zgrabi za vrat in za-kriči: "Kaj pa iščeš tukaj? Kako si se predrznil priti sem? Marš ven!" In ga vrže skozi Vrat8|t na cesto. 'II Hip zatem prileti na cesto tudi drugi, ki je bil sicer pri vsej ; stvari čisto nedolžen. "Na," reče prvi, "kaj ti nisem rekel in govoril čiste resnice, ko sem ti dejal, da boš ti prav tako sprejet, kot jaz?" A Zadnjič enkrat sem obiskal Sulzmannov hotel, da vidim kako je kaj tam napravljeno i'1 urejeno, da bom za vsak slučaj vedel se ravnati. Kdor še ne ve, naj mu bo povedano, da imenujejo Sulzmanov hotel našo okrajno špehkamro. Ko si ogledujem celice in jetnike, pridem do enega, ki se mi je zdel prav posebno potrt. Sedel je na prični in si podpiral glavo, kot bi hotel dati čez po' ure v svet kako novo iznajdbo, pred katero bo svet kar ostrmel-Ker imam strašno usmiljeno srce in me vsaka stvar takoj pri' pravi v jok (samo kadar me Barbič zmiva se smejem), se jetniku približam in ga sočut' no vprašam: "No, mister, zakaj' ste PiV Vi tukaj, zakaj so Vas zaprli?' Možak 'dvigne počasi glavo, me premeri od nog do glave, potem pa globoko vzdihne in s tužnim glasom reče: "Zaradi konkurence sem tu-kaj, samo zaradi konkurence. "Zaradi konkurence?" se za' čudim jaz. "No, vsaj po mojem mnenju konkurenca ni pre' grešna in jaz se ne spominjal' da bi koga zaprli zaradi konkurence." "Ja, ja, pa ravno zaradi konkurence so me zaprli. Jaz ser" namreč izdeloval papirnate Pet' dolarske bankovce in s tem de* lal vladi Zed. držav konkurenco. In jaz ne morem pomagaj če so bili moji bankovci lep^l kot oni vladni, pa so me zara^1 konkurence zaprli. Ali je se kakšna pravica na svetu?" "Zato pa," mu pritrdim jaZ' "vedno jamrajo, da manjka de'. narja, če ga hoče pa kdo nekaJ napraviti za svojo potrebo, kril pa takoj zaprejo." 83 j__TEDENSKA PRILOGA "AMERIŠKE DOMOVINE"_J Gospodarsko političen tedenski pregled Leto 1932 je bilo mnogim i brezposelnim delavcem in njih i družinam leto pomanjkanja in 1'bede, ki ne bo tako kmalu pohabljeno. V Ameriki imamo danes okoli trinajst ali štiri-;fiajst milijonov brezposelnih, iz-med katerih mnogi ne vedo, pje bodo jutri spali, niti ne, kaj | b°do jedli. Brez vsakega dvoma je, da !So administrativni in drugi me-.r°dajni voditelji delali že le-ta 1929, ko se je začela sedala depresija, velike napake, ki So Jih ponavljali tudi leta 1930 J iri 1931 Višek depresije smo občutili v decembru leta 1931, ko so '; Pričele ameriške banke druga i ?a drugo zapirati svoja vrata ; ^ ko se je ustavilo kolesje ve-I c'ne ameriških t o v a ren. Za-! je prišel samomor Ivarja Rreugerja, švedskega užigalič-I neSa kralja, ki je potresel te-finančne strukture dveh kontinentov. Kakšno bo leto 1933, bo pokazala šele bodočnost,' ki pa | ^nes ne izgleda nič kaj rož-: nato. y Washingtonu smatrajo, da je v Zedinjenih državah ; zaposlenih od 3 do 39 milijo-| delavcev. Ta domneva te-1 ^elji na cenzusu iz leta 1930 er na poročilu Ameriške delavce federacije, ki je poročala, I da je bilo v lanskem novembru [ v Ameriki 11,590,000 brezpo-i selnih delavcev. William Green, ž ^edsednik Ameriške delavske i |ederacije, pravi, da ni bilo v ^odovini te dežele še nikoli to-'ko brezposelnih delavcev, ka-jih je zdaj. Najbolj znala^* ^ Poro^u Ameriške de-federacije, je pa dej-n 0,v da federacija pri svojem ni vzela v poštev ame-fisk|h poljskih delavcev, pro- • esijonalnih ljudi, učiteljev, fsekutivnih uradnikov in last- raznih podjetij, ki že dol-0 ne obratujejo. • letih 1930 in 1931 je iz-f^o v raznih industrijah j^erike 2,300,000 delavcev de- da "igra v roke bankirjev in lastnikov industrij." Eksekutivni uradniki raznih železniških družb so izjavili, da bodo sklicali stavke železničarjev, ako kongres ne določi krajših delovnih dni, odnosno krajših delovnih ur, da dobe vsaj delno zaposlitev brezposelni delavci. Od vseh industrij v Ameriki, ki so prizadete vsled sedanje depresije, se nahajajo v najbolj žalostnem stanju ameriški premogarji, ker je premogar-ska industrija najbolj prizadeta. JVaJra tedenska priloga, brezposelnost v- jugoslaviji Ker so vsled brezposelnosti tako zelo prizadete večje in bogatejše države, je naravno, da te strašne razmere, ki vladajo po vsem svetu, tudi niso mogle iti brez posledic mimo naše stare domovine Jugoslavije. Dne 3. decembra lanskega leta se je vršil v Beogradu kongres delavskih komor, katerega se je udeležilo tudi nekaj predstavnikov iz Slovenije. Na tem kongresu je bilo objavljeno, da je v Jugoslaviji danes 200,000 brezposelnih ljudi. Tekom diskusije, ki je nastala, je govoril tudi Jošt, tajnik Zveze tiskarjev, ki je rekel, da njihova Zveza ne more več vzdržati sedanje krize, ker jugoslovanska tiskarska unija izplačuje dnevno svojim brezposelnim članom nad 28,000 dinarjev, ali na leto preko 9 milijonov. V imenu zveze je naglašal, da se za-brani vsako nadurno delo tiskarjem ter da se obenem skrajša delovni čas, s čemer bi bilo mnogo pomagano brezposelnim tiskarjem. Slovenska delegata iz Ljubljane, Jakomin in Urat-nik, sta nastopil^ za takojšno reorganizacijo delavskih borz, ker te birokratske ustanove ne pokažejo v današnjih razmerah nobenih rezultatov. Vsled krize v jugoslovanskem bankarstvu je v Jugoslaviji danes več tisoč brezposelnih bančnih uradnikov, onim pa, ki so danes še zaposleni, so bile zelo znižane plače. Z današnjim dnem smo dodali našemu dnevniku tedensko prilogo, ki bo poslej izhajala v "Ameriški Domovini" po enkrat na teden, in sicer vsako soboto. Odveč bi bilo zatrjevati, da so s to prilogo združeni veliki naknadni stroški, ki so tem občut-nejši v času sedanje splošne krize in gospodarske depresije. Sklenili pa smo, da nudimo našim cenjenim, zvestim naročnikom in naročnicam kakor tudi našim slovenskim oglaševalcem-trgovcem, najboljše, kar nam je v danih razmerah mogoče nuditi dobrega, ker so nam vso dolgo vrsto let stali lojalno in zvesto ob strani ter z nami preživljali dobre in slabe čase. Vodstvo in uredništvo "Ameriške Domovine" si dosledno in iskreno prizadeva, da stori čim več mogoče v zadovoljstvo svojih naročnikov ter v izboljšanje časopisa, bodisi v iskrenem priporočanju naših poštenih slovenskih trgovcev, ki so stebri naselbine, bilo v izvrševanju poročevalske in splošno časnikarske službe, bodisi v priobčeva-nju izvirnih slovenskih prevodov krasnih povesti in romanov, kar vse je združeno z velikimi gmotnimi žrtvami. vensko ženstvo poljudno pisane poučne članke o negi svojega telesa, o zdravstvu svojih otrok ter nebroj raznih malenkosti in drobtin, ki zanimajo naše ženstvo kakor tudi ženstvo v splošnem. V srednjih treh kolonah "Priloge" bo priobčena vsakokrat RESNIČNA zanimiva zgodba, ki jo je skovalo življenje, v katerem je človek danes kladivo, jutri nakovalo. Zadnji dve koloni druge strani pa bosta vsebovali razne zanimivosti ter bosta čitateljem nekako okno, skozi katero se jim bo nudil pogled v širni svet. Še enkrat poudarjamo, da smo mogli uresničiti to tedensko prilogo samo vsled iskrene lojalnosti, zaupnosti in zvestobe naših cenjenih naročnikov in naročnic ter naših slovenskih trgovcev, ki so nam stali vsikdar zvesto ob strani, in z željo, da bi bila naša medsebojna zaupnost ! in lojalnost tudi v bodoče take Iz našega kulturnega in socialnega življenja "Tedenski prilogi 'Ameriške Domovine' " bomo priobčili svojo največjo skrb in pozornost. V prvih dveh kolonah bodo našli čitatelji splošen pregled gospodarsko - političnih razmer Amerike in ostalih delov sveta. Sledeče tri srednje kolone bodo posvečene raznim poljudno-znastvenim in drugim člankom ter zdravstvu, zadnji dve koloni naslovne strani "Priloge," pa bosta posvečeni izključno našemu kulturno-prosvetnemu in socialnemu delovanju in udejstvo-vanju. Ti dve koloni bosta nekako zrcalo našega kulturnega in socialnega dejanja in neha-nja, v katerih bomo priobčali, komentirli in ocenjali potek naših prireditev in sploh vseh naših kulturno-političnih in socialnih akcij. Zelo veliko pozornost bomo dalje dajali prvima dvema kolo-noma druge strani, ki bosta posvečeni naši skrbni in skromni slovenski ženi in gospodinji, njenemu domu in njenemu delokrogu, njenim skrbem in težavam, njenemu razvedrilu in njenim domačim funkcijam. V teh dveh kolonah bo našlo naše slo- širokogrudna in iskrena, kakor je bila v preteklosti, pošiljamo z današnjim dnem prvikrat v domove naših mnogoštevilnih naročnikov "Tedensko prilogo 'Ameriške Domovine!' " Kaj je iehnoKracija mussolini "rešuje" krizo po svoje V Italiji vlada med brezposelnim delavstvom beden položaj, katerega pa hoče Mussolini izboljšati s tem, da se pripravlja okrniti "odvečne pano-ge industrije, ker sicer krize Razmere f washingtonu j ^e 28. decembra lanskega 3 je bilo v Washingtonu 10,-t brezposelnih delavcev, od a«rat pa se brezposelnost stal-^ veča. Od tega števila je Jj 83 žensk, ki so bile zaposle-j® v raznih pisarnah, 2630 jih Natakaric, blagajničark in ^ajalk, preko 5000 pa je ^u2kinj po privatnih domovih. J"vi dve skupini sploh ne mo-k. a dobiti dela, domače službi6 Pa dobe tu in tam kako v Poslitev, toda v mnogih slu-samo za stanovanje in ^aiio. ^ Philadelphiji je na tisoče delnih delavcev in tam je ja. žena in deklet, ki žive od st ne miloščine. Med temi so ^n°grafke, bolničarke, lekar-učiteljice in domače v ^waukee je okoli 16,000 jet^p0selnih delavcev, ki pre-b0wjo javno podporo. In nič riltJSe ni po drugih krajih Ame-Sgj^! kjer vlada med brezpo-delavstvom velika beda Manjkanje. qreen za pet-dnevni delovni teden ArJlh> Green, predsednik krazM8*16 federacije dela, se je ; da dni v Washingtonu, 1 '°vHi ?'a sPl°šni pet-dnevni de-I ^et^ teden> ker vidi samo v ^iljj VsaJ nekoliko odpomoči ; cev, 0l!0m brezposelnih delav-\ Pa ga s'ed te njegove izjave, stne Je neki član njegove la-°rganizacije napadel, češ, ni mogoče premostiti." V tem pogledu bodo v Italiji uzakonjeni novi zakoni, ki stopijo v veljavo spomladi. V Italiji obstoja že zdaj zakon, ki določa, da se ne sme nobeno podjetje ali obrt razširiti brez vladnega dovoljenja. Lahko si je torej predstavljati naziranje gladnih delovnih mas v Italiji, s katerim so vzele na znanje še nadaljnje okrnitve industrij. Zadnje čase je vse časopisje polno razprav o "tehnokraciji," o kateri se vrše razne diskusije in debate, tako da se mora človek doncem konca res vprašati: Kaj pa je prav za prav "tehno-kracija?" Tehnokracija imenujejo "nado Amerike," in že iz samega naslova je razvidno, da je Amerika posvečena propasti ter da leži njena edine nada v tehnokraciji. Časopisje in znanstveniki trde, da je tehnokracija "glasnik nove dobe, v kateri bo imela prvo in zadnjo besedo znanost." In o tehnokraciji se nadaljuje tako-le: Najprej so širokim masam upravljali avtokratje, za njimi pa razne skupine pod raznimi političnimi imeni in naslovi. Toda ljudje, ki imajo denar in moč in kateri so dozdaj vladali, se morajo umakniti ljudem vede in znanosti, že pred dvanajstimi leti je neka skupina naprednih učenjakov uvidela, da mora današnji sistem življenja, ki temelji na profitu in izkoriščanju ljudi, končno skrahirati, in pričela je z znanstvenega stališča iskati vzroke ter načine, kako bi se dala socialna družba urediti tako, da bodo vsi ljudje deležni plodov svojega dela. Dve leti pozneje je ta skupina učenjakov izjavila, da bo leta 1930 nastopila kriza dosedanjega sistema. Tako se je tudi zgodilo: kriza je nastopila, toda leto dni pred napovedanim letom. Ta kriza pa ni nastopila zato, ker j.e morda zmanjkalo denarja, hrane ali blaga. Ne! Banke so še danes polne denarja, s katerim ne vedo, kam bi. živil in blaga je tudi odveč, sa.i je vendar znano iz poročil, da gnije v Ameriki pšenica in drugi pridelki da kurijo v Južni Ameriki s kavo lokomotive ali pa jo mečejo v morje. Torej, kaj je temu vzrok? Kriza je nastopila zato, ker moderna mašinerija proizvaja danes več, kakor more narod porabiti in potrošiti, in ker razdelitev profita ni pravična. In istočasno potrebuje moderna mašinerija vsako leto manj ljudi in delavcev. Kjer je na primer prej neko delo izvršilo 100 ljudi v desetih dneh, tam opravi danes moderni stroj s pomočjo dveh delavcev isto delo v enem dnevu. Mi živimo v dobi mašine. Ljudje so izumili stroje, a stroji so vrgli ljudi od dela. To je pripravilo brezposelnost in 'krizo. In ta sistem je končno dovel do stanja, v katerem vidimo na eni strani skupino industrijalcev, ki imajo v svojih rokah denar in tehnična sredstva dela, na drugi strani pa imamo milijone brezposelnih, ki nimajo ne dela, ne denarja, ne kruha, in tudi nimajo nobenega izgleda, da se v dogledni bodočnosti do tega dokopljejo. In danes prihaja skupina teh učenjakov in znanstvenikov pred javnost s ponovnim opomi- nom: Ako ne izpremenite sedanjega sistema, pride v osemnajstih mesecih do razsula in prevrata! . . . še danes so ljudje ki pravijo: "Bo že boljše," ali "vse bi bilo dobro, samo če bi se zopet pričelo z delom." Toda vodje teh-nckracije pa istočasno trde, da vse to ne bi moglo popraviti današnjega razrvanega sistema. Oni namreč s številkami nesporno dokazujejo, da če bi danes pričele vse tovarne, vsa podjetja in vsi delavci delati s polno paro, bi še vedno ostalo okoli šest milijonov ljudi brez dela. Zakaj? Zato, ker danes izdelujejo vse stroji in ljudje so potrebni pri tem samo v toliko, da strežejo strojem. A po enem letu, ko bodo na trgu še večje in modernejše mašine, bo treba še tem manj ljudi. ' To so torej argumenti tehnokratov, ki so — kolikor toliko— zdravi, toda vendar pa ne povedo, kako bi odpomogli stanju stvari. Jasno je, da bo treba v splošni industriji ukiniti nekaj delovnih dni na teden ali temeljito skrajšati delovne ure, istočasno pa se bodo morali veleka-pitalisti zadovoljiti z manjšimi profiti in dividendami. Vfsjak človek je upravičen do življenja, katerega si more narediti s poštenim delom, ki bo moralo biti plačano tako, da bo lahko pošteno preživljal sebe in svojo družino. Slovenci v splošnem smo narod kmetovalcev, ameriški Slovenci posebej pa smo po pretežni večini sinovi in hčere ponižnih in skromnih kmečkih domov. Trda borba za obstanek in slabe življenjske razmere so naš narod že zgodaj silile, da si je pričel iskati kruha in zaslužka v tujih deželah; drvaril je po hrvatskih in slavonskih šumah, kopal premog v nemški Vestfaliji, končno pa si je pričel iskati boljšega kruha v daljni Ameriki, kamor so pričeli prihajati naši prvi ljudje nekako pred pol stoletjem. Slovenski narod je že po svoji naravi družaben, inteliganten in živahen ter zelo dojemljiv vsemu, kar bi ga utegnilo dvigniti v gospodarskem, prosvetnem in moralnem oziru. Dokaz temu je, da so prvi slovenski pijonirji takoj, čim so se dobro naselili v Ameriko, osnovali razne gospodarske podporne organizacije, ki imajo danes milijonsko imovino, in čim so se vsaj deloma gospodarsko preskrbeli, so posvetili svojo skrb snovanju raznih kulturnih in prosvetnih ustanov, predhodnic naših sedanjih tozadevnih organizacij in raznih kulturnih društev. Večkrat, ko ob slabi uri občutimo težo in neuspehe svojega dela, nas obide grenko spoznanje, da naši napori presegajo naravne mere in zdrave oblike narodnega življenja. Ob uri malodušja se zdi, kakor da se vsak hip zruši pred nami to, kar je bilo doslej granitno trdno, zdaj spet čutimo, kakor da se vse začenja znova, da je vsak dan sam začetek in nikjer konca. To je čuvstvo rodu, ki hoče kvišku, pa ga begajo sence iz sedanjosti in preteklosti, ko se med nami tu in tam pojavljajo škodljivi zajedalci, ki hočejo pri raznih naših kulturnih ustanovah in narodnih organizacijah brezobzirno uveljevati svoj lastni jaz. Pisana mreža se plete iz preteklosti v sedanjost. Iz komaj vidnih gibanj rasto dejanja, se hotenje in udejstvovanje je zrastlo iz naše narodne ideologije, iz skrivnostne moči trpljenja in dela, iz ljubezni do naše domovine in našega jezika! Zrastli smo iz svojega zdravja, ki je pognalo svoje korenine globoko v krhki prsti naše domovine! Vsa naša zgodovina ni drugega kot borba za življenje, za rast, razmah in polet našega duha vsem tujim gospodarjem na kljub, ko vemo, da smo v morju sodobnega milijonskega naroda vsaj iskra s svojo lastno svetlobo. Vse, kar je zdravo, mora živeti in rasti, kar je bolno in betežno, je zapisano smrti in pozabnosti f Ploden narod je samo oni, ki se zaveda svoje narodnosti, svojih vrlin in napak ter svojih prirojenih posebnosti, brez njih pa je BREZDOMOVINEC, brez korenin in soka, mrtev za kakršnokoli obliko človeške skupnosti. Slovenski živelj v Clevelandu in okolici sme biti upravičeno ponosen na svoja gospodarska, prosvetna in kulturna društva ter na svoje kulturne ustanove. V svoji sredi imamo razna in marljiva dramska in pevska društva, med katerimi so nekatera res agilna. vnemajo boji, se dvigajo stremljenja; najprej vidiš skoro ne-opredljivo ljudsko celoto, potem posameznike, strnjene družbe in končno jasno skupno zavest; idealna in osebna hotenja se.prepletajo v tej mreži, v nji se ločijo sledovi duha, sile in nasilja, trpljenja in potrp- Ako se bo našel kdaj zgodovinar ali kronik našega kulturnega življenja in udejstvova-nja, ki bi hotel opisati naša kulturna prizadevanja in stremljenja, ne bo mogel preko imena našega pesnika Ivana Zor-mana, ki je tesno združeno z vsem našim dejanjem in neha-njern. Ime Ivan Zorman se blešči kakor svetla zvezda na nebu naše slovensko-ameriške kulture in njemu se ima ameriška Slovenija v veliki meri zahvaliti za svoj narodni ugled. Dalje imamo med seboj sjikarja-uihetnika Gregorja Peruška, čigar slike so vzbudile pozornost in dobile priznanje v ameriških umetniških galerijah in ki bo s svojo umetnostjo tudi v bodoče širil med Američani slavo slovenskega imena. Poleg teh dveh imamo še mnogo naših mož, ki bi jih mogli imenovati velmože ameriško - slovenske kulture, ki pa so se, žal, zadnje čase iz tega ali onega vzroka umeknili iz javnosti in iz aktivnega kulturnega življenja. Med temi naj bo omenjeno dr. Kernovo ime kot zaslužno ime za oovzdiiro slovenske kulture. jugoslovansko - italijansko - madžarske spletke J u g o s 1 Qvenska vlada dolži Madžare, da so sprejeli od Italijanskih voznikov tovornih avtomobilov 50,000 pušk in 200 strojnic, katere so pripeljali italijanski tovorni a v tomobili, nakar je bilo to orožje prepeljano preko Avstrije v madžarski obmejni kraj Sopron. To pa je v nasprotju s povojnimi pogodbami. V Budimpešti pa dolže Jugoslovane, da je nedavno 300 težkih tovornih avtomobilov pripeljalo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo 700 težkih topov. Smrt predsednika Coolidge-a, ki je umrl štiri leta zatem, ko je odšel iz Bele hiše, je izzvala mnogo ugibanja glede komplikacij, ki so zvezane s predsed-ništvom. Recimo, da je bil Coolidge ob lanskih novemberskih volitvah zopet izvoljen za predsednika Zedinjenih držav, klateri urad bi nastopil dne 4. marca, — kdo bi torej prevzel ta urad po njegovi smrti? Ustava določa, da v slučaju, če predsednik izstopi iz svojega urada, če umrje ali resignira ali če je nezmožen upravljati svoj urad, zavzame njegovo mesto podpredsednik. Dalje ima kongres moč, da določi predsednika v slučaju, da umrjeta oba, pred-ednik in podpredsednik, ali da iz enega ali drugega vzroka ne moreta več obdržati svojih uradov. Ta zakon je bil uzakonjen leta 1886, in kot predsednikovi nasledniki so imenovani v takem slučaju člani obstoječega kabineta. Ako novo-izvoljeni predsednik umre, preden je bil inavgu-riran, tedaj postane predsednik novo-izvoljeni podpre dsednik. Ta situacija je možna vsled razdobja štirih mesecev, ki prete-čejo med izvolitvijo in inavgu-racijo. Bivši predsedniki so običajno živeli dlje časa kakor Mr. Coolidge, ko so se vrnili zopet v privatno življenje. Samo štirje predsedniki so umrli, ko so zapustili Belo hišo, prej kakor Mr. Coolidge. George Washington je umrl tri leta zatem, ko je odšel iz Bele hiše; James K. Polk je umrl štiri mesece potem, ko je prenehal biti predsednik, Chester A. Arthur po dvajsetih mesecih, Woodrow Wilson pa je umrl, ko ni preteklo niti tri leta od časa, kar je prenehal biti predsednik. Osemnajst bivših predsednikov je živelo potem, ko so izstopili iz urada od šest do petindvajset let in štirje so umrli stari 90 let. Thomas Jefferson je umrl 83 let star, James Madison 85; John Quincy Adams, 80; Andrew Jackson, 78 in Martin Van Buren, 79 let. William H. Taft je umrl sedemnajst let potem, ko je prene- 1 biti predsednik ter je izdihnil v 72. letu svojega življenja. Benjamin Harrison in Woodrow Wilson sta umrla po 67 let stara. Predsednik Chester A. Arthur je umrl 56 let star, William McKinley, 58 let; Theodore Roosevelt, 60; Warren G. Harding, 57, in Calvin Coolidge je umrl, ko je bil 60 let star. ljenja. To je življenje naroda, — ki se bori. In prav je tako! Ce bi ne bili taki, kakršni smo, bi bili podobni stoječi mlakuži, ki zavdaja okolico s svojim iz-parevajočim smradom. Med seboj imamo, žal, ljudi, ki bi radi vsakemu našemu večjemu kulturnemu gibanju pritisnili na čelo svoj lastni pečat, ali ki bi radi zavrli s coklo voz vsakega pokreta, kateremu je cilj jugoslovanska narodna zavest. Nu, kakor kaže zgodovina, se jim ni posrečilo v preteklosti ne eno ne drugo, in tako se jim te mahinacije ne bodo posrečile v bodočnosti! Resničen, idealno zasnovan kultur-no-prosvetni razmah se brani vsakih političnih spon in vezi, katerih se zna — če ne gre drugače — tudi nasilno otresti. Ko je duševno dozorel človek glede svoje narodne in kulturno-prosvetne ideologije na jasnem sam s seboj, se ne bo dal ukle-pati v jarem raznih frakcij, marveč bo sledil glasu svoje vesti in svojega srca. To smo mi, ameriški Slovenci, v preteklosti že neštetokrat pokazali, tako posamezniki kakor skupine, in to bomo še vse jasneje in določneje pokazali v bodočnosti. Naše kulturno in prosvetno izobrazbe in prosvete. V tej koloni bomo .priobčali od tedna do tedna seznam preteklih in bodočih aktivnosti, kratke ocene, naziranja in nasvete. Gg. pevovodje in igro-vodje prosim6, naj nam od časa do časa napišejo kaj za to kolono; podajo naj na tem mestu s^oja mnenja in svoje sugestije, toda poročilo, ki bo namenjeno za to kolono, ne sme presegati enega, s pisalnim strojem pisanega listka, ker bi sicer izrinilo radi svoje obšir-nosti iz te kolone ostalo gradivo. Naša želja Je, da se posveti to kolono prijaznim in prijateljskim literarnim, kulturnim, prosvetnim in socialnim nomen-kom, v katerih bomo izmenjavali mnenja ter si bistrili pojme. Samo na tak način bomo mogli izpolniti svojo zadačo, da bi bila posvečena ta kolona res temu, čemer je namenjena: našemu narodnemu, kulturnemu in socialnemu življenju in medsebojnem spoznavanju. * Torej, krepko in pogumno naprej po začrtani poti! Cankar je rekel: "Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, ka-iko si živel, kaj si doživel? . . . KjaKp dolgo £i*Ve hi*Oši president i? Žena in dom USTVARJENJE ŽENSKE Indijci imajo o ustvarjenju ženske bajko, ki je tako ljubka, in bolj podobne palicam kakor pa človeškim udom. Nega otroka,, ki boleha za to boleznijo, mora biti pod nepre- da jo na tem mestu podajamo našim čitateljieam: Tvaširi — Vulkan hindustan-ske mitologije—je ustvaril svet. Ko pa je hotel ustvariti žensko, je videl, da je porabil že ves materija! za ustvarjenje moža. Tvaštri se je globoko zamislil, nato pa šel na delo tako-le: Vzel je okrog los t meseca, gibkost kače, prižetje rastlin ovijalk, lahno šelestenje trave, vitkost gazele in žamet rože, lahkoto lista in pogled mlade srne, božajoče igranje sončnih žarkov in solze jutranje rose, nestalnost vetra in plašljivost zajca, napuh pava in mehkobo lastavičjega grla, trd ost dija-manta, sladak vonj medu in krvoločnost tigra, toploto ognja in hladnost snega, čebljanje papige in nežno grlenje grlice. Vse to je Vulkan združil ter ustvaril iz tega žensko, katero je podaril kot svoje darilo možu. Po osmih dneh pa je prišel mož k Vulkanu ter mu dejal: "Gospod, stvor, ki si mi ga poklonil, mi zastruplja življenje. Ona klepeče brez brezstanka, jemlje mi ves moj dragoceni čas, jadikuje in joka za vsak prazen nič in zmerom je bolna. Vzemi jo nazaj, gospod!" In Tvaštri je vzel ženo nazaj .. . Toda osem dni pozneje je prišel mož zopet k bogu in rekel: "Gospod, moje življenje je prazno in brez smotra, odkar si vzel nazaj ženo, katero si mi daroval. Z bolestjo v srcu se danes spominjam, kako je pred stanim nadzorstvom zdravnika. Bolezen je namreč resna in utegne dobiti kritične posledice, ako se za "časa ne odrede pravilne zdravstvene mei'e. Zdravniška veda umetnega hranjenja je zelo napredovala, zato je mogoče tudi zdravljenje teh nesrečnih otrok, ki postanejo močni in zdravi, kakor ostali zdravi ljudje, ako se je začelo ž njihovim pravočasnim zdravljenjem. Posebno važnost je pripisovati njihovi hrani, ki naj sestoja iz mleka, sadja, zelenjave, jajc, mesa in kruha. Poleg tega mora imeti tak otrok mnogo sonca in svežega zraka kakor tudi dovolj zdravega spanja. Telovadba je priporočljiva, toda se je ne sme pretiravati. Otroka naj se stehta enkrat na teden, dokler se opazi na njem napredovanje teže. Od časa do časa naj se da otroka preiskati zdravniku; v otrokovi navzočnosti pa naj se nikoli ne govori o njegovi bolezni. -o- KAKO SI OHRANITE MLADOSTNO POSTAVO Znano je, da ženske pričnejo pridobivati na obilnosti svojega telesa, čim se .prično poslavljati leta prve zorne mladosti, in pridobivanje na debelosti povzroča ženskam vedno večje ali manjše skrbi. Obilnost telesa pa se da prav lahko zmanjšati s pravilno telovadbo, ki je tudi samemu zdravju zelo koristna. Predvsem se iztegnite zjutraj, preden vstanete. Iztegnite Mo£, kije teroriziral Evropo menoj plesala in prepevala, kako sladko me je gledala, kako se je z menoj igrala in kako se me je ovijala. Daj mi jo nazaj, gospod! In bog mu jo je vrnil . . . Pretekli so trije dnevi, in mož je bil zopet pri bogu. "Gospod, nekoliko zmeden sem," je l-ekel mož, "in ne razumem prav niti samega sebe, toda toliko vem, da mi povzroča žena več sitnosti in neugodja kakor pa prijetnosti. Prosim te, odvzemi mi jo!" Toda Vulkan je zdaj jezno vzkliknil: "Pojdi nazaj in stori kakor veš in znaš!" Mož pa je vzkliknil: "Ž njo nikakor ne morem živeti!" "In prav tako ne moreš živeti brez nje!" mu je odgovoril bog. In mož je odšel, žalostno mrmrajoč: "Gorje mi, ker ne morem živeti ž njo, niti brez nje!" -o- kolikor mogoče roke preko glave, tako da se nategne vsaka mišica hrbta, in iztegnite noge, kolikor vam je mogoče, kakor bi jih hoteli podaljšati. Ko vstanete, pa hodite nekaj časa po prstih, da se vam nategne vse telo. Ako se privadite na to, da boste redno vršili, boste kmalu opazili izpremembo na svojem telesu. Na ta način se namreč prepreči nabiranje tolšče ob rebrih in okoli pasu, vsled česar ostane telo dolgo časa vitko. To iztezanje telesa ponovite večkrat na dan, zlasti prej, preden hočete sesti k počitku, čita-nju ali šivanju. ZDRAVJE OTROK (Marasmus) Preko madžarske planote je grmel ponoči Budimpešta-Du-naj ekspresni vlak. Ko je pri-grmel vlak na viadukt Bia-Tor-bagy, se je nenadoma zaslišalo še strašne j še grmenje in vlak je zletel s porušenega viadukta v globino. Ob tej priliki je bilo ubitih 22 oseb, mnogo več pa je bilo ranjenih. Slučaj je bil povsem misteri-jozen. V noči 12. septembra, 1931, je bil razstreljen omenjeni viadukt pri Bia-Torbagy, in to je bil že tretji napad na evropske vlake izza pričetka leta. Na novega leta dan je železniški čuvaj Joseph Kraus opazil na železniški progi pri Anz-bachu, 22 milj od Dunaja, da so bili odviti vijaki železniških tračnic, kar je svedočilo, da je hotel nekdo povzročiti, da bi skočil s tira ekspresni vlak, kar pa se storilcu ni posrečilo. Mesec dni pozneje je bil na istem mestu podvzet drug tak poizkus, ki pa je bil prav tako neuspešen. Dne 8. avgusta je bila raz-streljena proga pod Basel-Berlin ekspresnim vlakom v bližini Juterborga v Nemčiji. Ob tej priliki je bilo ranjenih 109 oseb, ubit pa ni bil k sreči nihče. Zdaj je bilo jasno, da je na delu satanski zločinec, ki si prizadeva moriti na debelo. Policija je iskala in poizvedovala tu in tam, toda povsod brez uspeha. Storilec je ostal verno skrit, dokler ni končno napočil tudi njegov dan. V popolnoma drugi zvezi je prišla pred oči nekega dunajskega detektiva lista oseb, ki so kupile večje množine eksplozivnih snovi, in med imeni na tem imeniku je bilo tudi ime, ki se je zdelo detektivu nekam znano. Bilo je to ime nekega moža, ki je imel v bližini Dunaja kamnolom. Detektiv se je kmalu spomnil, da je bilo to ime neke osebe, ki je preživela ono strašno katastrofo pri Bia-Torbagy; Trftte'te' osebe je bilo Silvester Matuška, ki je prebival s svojo ženo Ireno in malo hčerko Gaby na Dunaju, v Noffgasse, št. 9. Detektiv je sklenil, da bo o tej stvari nekoliko natančneje poizvedoval. Izprva je že mislil celo stvar pustiti, kajti kako naj gre poizvedovat k temu spoštovanemu meščanu Matuški ? Nezmisel! Saj je bilo njegovo življenje kakor odprta knjiga. Matuška je bil prej učitelj. Tekom svetovne vojne je služil KAJ JE PA TO? Ena najbolj zagonetnih otroških bolezni je "marasmus," znana tirdi kot "otroška atrophia" ali na kratko "hiranje." Ta bolezen napada dojenčke in otroke in zdravniška veda je :šele tekom zadnjih let znanstveno utemeljila njen značaj. Bolezen marasmus bo le malokdaj napadla otroke zdravih roditeljev, zato se sodi, da leži njen pojav v dednosti. Otroci, ki trpe na tej bolezni, ne pridobe na teži, čeprav so dobro in pravilno hranjeni. V nekaterih slučajih te bolezni se je dogna- Predsednik Shoe Retailer's Association v Philadelphiji izjavlja, da imaj^ ženske na splošno zdaj večje noge, kakor so jih imele še nekaj let v preteklosti. Predsednik Geuting pravi, da se v vseh prodajalnah čevljev opaža čedalje večje povpraševanje po večjih čevljih. Mera 4-B, katere se je nekdaj mnogo prodalo, se zdaj skoraj več ne prodaja. Včasih je velika ženska vprašala za to mero, danes pa povprašuje po tej meri navadno majhna ženska. Povprečna ženska kupi danes običajno čevlje številko 5 ali 6. Pred leti so prodali po teh prodajalnah mnogo parov čevljev številke 3, dočim se danes te šte- lo, da je bilo bolezen pripisovati nepravilni hrani, kroničnim infekcijam ali slabim navadam v spanju, kakor tudi pomanjkanju sonca in svežega zraka. Marasmusu se mnogokrat pridruži tudi tuberkuloza in druge bolezni. Otroci, ki bolehajo vsled nezadostne hrane, so navadno bledi in mršavi in se tudi pri vsakem naporu kmalu utrudijo. Otrok, ki boleha na tej bolezni, je res žalosten pojav. Njegova koža se prične gu-bančiti, ker ni tolšče, da bi jo napela in otrok izgleda mnogo starejši, kakor . je v resnici. Njegove noge in roke so tanke vilke skoro nič več ne proda. Vsled raznih športov, atletike, hoje in plesa, so dobile ženske večje noge kakor so jih imele včasih, kakor pravi omenjeni predsednik associje. -o- RAZNE ZANIMIVOSTI Na Kitajskem poročajo včasih mrtve osebe z živimi. * j Pravo ime filmske igralke j Grete Garbo je Gustafsen. Gar- I bo je samo njeno filmsko ime. * V pariški družbi so se tu in i tam pojavile ženske z obročki | v nosu, kakor jih nosijo običajno razni divjaki. Civilizacija j gre nazaj v afriško primitiv-' nost. pri topništvu, zdaj pa je bil posestnik treh hiš in je bil uspešen v svojem poklicu. On je bil tudi večkrat ravnatelj neke velike kamnoseške družbe. Igral je rad šah in je hodil večkrat šahirati v kavarno, ki je bila kakih 50 korakov od njegovega doma. Bil je splošno priljubljen mož. Kljub vsemu temu pa je detektiv sklenil, da se zglasi pri njeni. Šel je torej v Hofgasse, št. 9, kjer je našel lepega, lepo oblečenega, temnolasega, približno 40-letnega moža, jasnega in odprtega obraza. Gospod Matuška ga je prijazno sprejel in bil je takoj pripravljen, da pomaga po svojih močeh možu postave. O železniških atentatih ni—kakopak— vedel ničesar, da je bil on tisti, ki je razstrelil progo pri Anz-bachu, Jueterburgu in pri Bla-Torbagy. Ko je bil enkrat zlom-Tjen njegov odpor in molk, je drage volje govoril in povedal o atentatih. Dejal je, da je živel v fiksnih idejah, da mora postati nekak nadčlovek, ki ga bo človeštvo še dolgo pomnilo. Rojen je j bil v mali madžarski vasi Czan-taver. Šel je študirat in je po- tudi vino, znano pod imenom "tigrova kri," in importiral je čebulo, češ, da je čebula zdrava za prsi. Dober značaj pa ima navadno vedno dvoje strani. Na zunaj dober državljan, je bil na znotraj zapravi j ivec. Ker je živel vedno zelo razkošno in elegantno, je kmalu zašel v dolgove, ki so mu grozili povzročiti legalne sitnosti in neprilike. In tako je dobil nekak dvojni značaj dr. Jekylla in Mr. Hydeja. V decembru, leta 1930' se je vrnil s svojo ženo in hčerko v svojo rojstno vas, toda svetega večera ni preživel v družbi svojih domačih. Vrnil se je šele na sveti dan zjutraj, in sicer bled, zmršen, neumit in tresoč se od razburjenosti in utrujenosti. Vso noč je blodil ob železniški progi. Pričel je sanjati o vlakih, in z idejo malih paglavcev si je zaželel videti železniško nesrečo. Osem dni pozneje je podvzel svoj prvi poizkus pri Anzbachu. S pomočjo pripravnega orodja se je za enkrat zadovoljil, da je samo odvil vijake spojnih tračnic, prepričan, da se bodo tračnice razklale pot težo vlaka. Ob tej priliki je zapisal v svojo beležnico: "Napad! Revolucija! Zmaga!" Nato je čakal prihoda vlaka iz Berlina. "To čakanje je bilo najstrašnejše v vsem mojem življenju," je povedal pri obravnavi na Dunaju. Končno je prigrmela loko-mativa z vagoni na usodepolno mesto, preko katerega pa je vlak brez škode zdrsnil. Zgodi-« lo se ni ničesar in Matuška je odšel s pozorišča, jokaje od jeze. Mesec dni zatem je Matuška podvzel drugi poizkus na istem mestu. To pot pa ni odvil vijakov, temveč je položil neko zapreko preko tračnic. Zopet se mu je poizkus izjalovil, ker je strojevodja rzapazil zapreko ter pravočasno ustavil vlak. Nato je miroval do 8. avgusta, ko se je med tem večkrat peljal v Jueterborg, kjer si je izbral pripravno mesto ter se odločil zdaj za dinamit. Ko je pričel premišljevati, kako bi mogel kupiti dinamit in druge razstreljive snovi, se je odločil, da kupi omenjeni kamnolom v bližini Dunaja. Pri Jueterborgu se mu je posrečilo vreči vlak s tira, dasi nesreča ni bila prevelika. Lokomotiva in prvi vagoni so skočili s tira in 109 oseb je bilo ranjenih, toda smrtnih nezgod k sreči ni bilo. Katastrofa pri Bia-Torbagy pa je zahtevala 22 človeških življenj. Matuška je šel stanovat v Budimpešto, kjer je izvršil svoje končne načrte. Iz Budimpešte je hodil večkrat v Torbagy, kjer si je ogledoval viadukt ali most, ki je bil tam napet nad dvema dolinama. Zadnji dan pred atentatom je celo prebival v zapuščeni kolibi nekega oglarja v bližini viadukta, kamor je zanesel svoje potrebne stvari. Ker je hotel biti ob času katastrofe čim bliže mesta, se je skril za neki telegrafski drog. Pozneje je izjavil, da se ga je ob priliki, ko je imel dospeti ekspresni vlak, polastila velika panika; vlak je bil namreč nekaj minut kesan in da je zato mislil, da "je vse izgubljeno." Ko je vlak lcočno prigrmel, je izvršil svojo namero ter užgal razstreljivo z električnim tokom male žepne baterije. Lokomotiva in prvi vagoni so zagrmeli z viadukta v dolino. Matuška, ki je za hip popolnoma poblaznel, je grohotaje in jokaje zbežal z mesta katastrofe, po potu padal, pa zopet vstajal, končno pa se obrnil ter sc pričel bližati mestu nesreče, Tamkaj se je pomešal med množico, ki se je kmalu nabrala in rekel, da je eden preživelih. Časnikarjem, ki so kmali; prišli na mesto nezgode, je dai celo podrobnosti o katastrofi. Vsa dejstva kažejo, da je bil Matuška res obseden od fiksne ideje, da mora storiti kaj izrednega, da postane "velik mož" v očeh ostalega človeštva. Leo Schabensky, neki tehnik, je izjavil tekom obravnave, da ga je svoječasno Matuška vprašal, koliko eksploziv bi bilo treba, da se razstreli omenjeni viadukt, kmalu po atentatu pa mu je rekel, da je on, Matuška, to storil, in naj ga gre tehnik naznanit, nakar bo dobil razpisano nagrado, česar pa tehnik ni storil, ker ni smatral njegovega govorjenja za resno. Najbolj čudno pri vsem tem pa je, da se je Matuška bavil neprestano z iznajdbami, ki bi preprečile enkrat za vselej vse železniške nesreče.. Njegov projekt je bil, da bi se elektrifici-rale vse evropske železnice, električno energijo pa naj bi dobavljala Donava. Sodna obravnava je bila naravnost groteskna afera. Atentator je izjavil, da je hotel s temi atentati "osvoboditi svet." Neki časnikar, poslan na Dunaj za angleški list "Daily Express," opisuje atentatorja pred sodščem tako-le: "Atentator je stal pred sodiščem divjih, izbuljenih oči, mahajočih rok, zelo nervozen in nestrpen, sklonjenega, usločene-ga in kakor na skok pripravljenega telesa ter klecaj očih kolen in bil je bolj podoben veliki opici, kakor pa človeku. "Niti trenotek ni mogel ostati miren. Neprestano je stopical sem in tja, metal z roko poljube svoji ženi v dvorani, nato pa padal na kolena ter molil; bil je živa slika blaznika ali pa človeka, ki se dela blaznega. " 'Nekaj mi je zmerom reklo in ukazovalo, naj povzročim katastrofo, ki bo pretresla ves svet,' je dejal. 'Sklenil sem, da sledim po stopinjah Trockega, ki je postal s pomočjo svoje nasilne taktike velik narodni vodja.' "Bila je fantastična obravnava. Sodnik je postopal z Matu-ško kakor z otrokom. " 'Želel bi malo sesti in si od-počiti,' je na primer rekel Matuška, nakar je sodnik takoj prekinil za pol ure obravnavo, da mu je izpolnil njegovo željo. In komaj je preteklo določene pol ure ter se je spet začelo z razpravo, je Matuška rekel, da je lačen, nakar je sodnik zopet prekinil obravnavo. "Na bizarno struno je za-1 brenkal Matuška tudi, ko je iz- j javil, da je delal po navodilu duha, po imenu 'Leo Bergman-na.' Tekom te obravnave je postal 'duh Bergmann' slavno znan po vsej Evropi." Matuška je bil obsojen samo zaradi atentata pri Anzbachu na šest let ječe ter na 5,000 šilingov globe, ki jih je moral plačati avstrijski državni železnici. Ko bo prestal to kazen, pa bo sojen radi atentatov pri Jueterborgu in Bia-Torbagy. Londonski časopis "Daily Herald" je poročal, da ga morejo obsoditi samo na obtožbo, ker je "vedoma povzročil nasilna in nevarna dejanja," ne morejo ga pa obsoditi na obtožbo, "da je hotel umoriti kako osebo." So pač nerazumljiva pota Justice! . . . Okno v svet GRŠKA BO PLAČALA, C. stal ljudskošolski učitelj, nakar se je oženil s prijateljico svoje mladosti, ki je bila tudi učiteljica. Tekom svetovne vojne .je postal poročnik pri topništvu. Leta 1919 se je naselil na Dunaju, kjer je kupil troje hiš. Lotil se je več poklicev; tako je na primer nekaj časa prodajal Grška je obvestila vladne kroge v Washingtonu, da bo plačala 30 odstotkov obresti posojila, ki znaša 812,167,000, katero posojilo je dobila Grška j od Amerike leta 1929, toda samo pod pogojem, če ameriška vlada pristane v arbitracijo vprašanje, da-li je smatrati to za vojno posojilo ali ne. Grška izjavlja, da je bilo to vojno posojilo. --o- A n g 1 e š ki prestolonaslednik, princ Waleški, pripada uniji ljudi, ki lepijo lepake po ulicah. ZVERINE V RUDNIKIH RAZUMEN PES C. R. McCray v Ashtabuli, O., ima psa, Corkey-ja, ki ima tako visoko razvito inteligenco, da so mu dali vzdevek "pes s človeškim razumom." Ta pes gre na primer vsak teden z denarjem in čeki svojega gospodarja na banko, kjer čaka, da mu blagajnik odvzame denar, ali da mu istega izroči, čim pride na banko, se postavi ob blagajnikovem okencu na zadnji nogi ter izroči blagajniku torbico z denarjem. Ako je ob okencu mnogo klijentov, čaka pes potrpežljivo tudi celo uro, dokler ne pride na vrsto. Ko je opravljeno, odkoraka s torbico v gobcu zopet z banke na dom, in gorje onemu, ki bi mu hotel vzeti torbico! Pes, ki je star dve leti, je žival križane rase; njegov oče je bil takozvani "buli," mati pa ovčarske pasme. Corkey zna zatrobiti na avtomobilski rog ter vodi tudi otroke preko ceste. Vsak dan odnaša tudi svojemu gospodarju pisma na pošto ter jih prinaša zopet od tam, ako je kaj pisem zanj. Na ukaz svojega gospodarja ge iz hiše ter prinese gospodarjeve mačke v hišo. Kadar je žejen, gre h kuhinjskemu lijaku ter prosi za vodo. Prav tako prosi ob omari za hrano. Zna se voziti na trici-klu. Svojemu gospodarju pobere klobuk, ako mu pade na tla ter ga položi na mizo, pravtako mu na njegov ukaz prinese zvečer copate ali zjutraj čevlje. Pes spi na lepi mali postelji, opremljeni z žimnico in vzmeti, z blazino in odejami. Najrajši se vozi z avtomobilom, in posebno je zadovoljen, kadar mu je dovoljeno sedeti za krmilom, na katerega položi prednji šapi, zadnjo šapo pa na zavoro, dočim ima v gobcu pipo. Pes vzbuja vsepovsod zanimanje in zabavo. -o- PRAZGODOVINSKE NAJDBE V OHIO V državi Ohio so pravkar pričeli izkopavati prahisto-rična človeška bivališča, in kosti, ki so jih našli v grobiščih teh bivališč, dokazujejo, da so bili ljudje, ki so tukaj prebivali v davni dobi, predniki Indijancev Shawnee plemena. Izkopnine so stare približno 3,000 let. -o- j DVOJE "NESREČNIH" PETKOV V 1933 Petka, ki padeta na 13. dne v mesecu, leta 1933 sta dva. Prvi petek s tem datumom je bil petek, 13. januarja, drugi pa pride na 13. oktobra. Preteklo leto je imelo samo en petek s tem datumom, in to je bil petek, ki je padel na 13. maja. -o- "TRI NADSTROPNI" AVTOBUSI V Italiji so zgradili avto-bus s tremi "nadstropji," ki bo vozil med Rimom in Tivolijem; v avtobusu je prostora za 85 pot-jnikov, torej za več kakor v ka-Iteremkoli železniškem vagonu, i V avtobusu je poseben oddelek za kadilce, kakor tudi za pse potnikov, in naloži se lahko na bus 400 funtov priti j age. Avtobus je 33 čevljev dolg, 11 čevljev širok ter vozi z brzino 28 milj na uro. V Rocky mountains so. večinoma vsi vhodi v rudnike zavarovani z močnimi vrati, ki naj preprečijo zverinam dohod v rudnik. Ponovno se je že namreč zgodilo, da so se priklatili v hudem mi-azu v rove risi, jaguarji in pune, ki so napadli ručlarje, preden so slednji opazili, da se nahajajo v predorih nevarne zveri. NAJVEČJA AMERIŠKA LE TALA i Največja ameriška potniški letala, ki opravljajo redno zrač no službo med Newarkom 11 ameriškim jugom, imajo pr° štora za 18 potnikov. Letala si 57 čevljev dolga ter 91 čevlji široka. Kadar stoji tako letal« na tleh, doseže višino enonad' stropne hiše. Vsako letalo v^ dita dva izkušena pilota. -o- ARGENTINSKI NOJI V Argentini žive noji, katerih pravijo domačini rhea. So zel" podobni afriškim nojem tel pravtako nagli v teku kako1 njihovi afriški sorodniki. K«r je perje teh čudnih ptičev zel" zahtevano in ker ima dobro tržno ceno, jih love argentinsk1 "cowboyji" ali gauči na konjih Gaučo zdirja na konju prek0 pampe za nojem, in ko mu pf de dovolj blizu, zavihti in vi'že svoje "boleadoran," to je ti'1 kratke jermene, ki so na koncij1 obteženi s svinčenimi kroglam1-ki se zapletejo noju okoli no? ter ga podere j o na tla. Ko ptič brez moči na tleh, stol'1 j gaučo s konja ter mu porež" i perje, nakar ga zopet izpusti- -o- ESKIMI Z NAKNADNIMI REBRI Kakor kažejo vsa znamenj3, so pričeli eskimski možje razvi' j jati novo, naknadno rebro. Dr' I Stewart s Smithsonian insti' tuta je študiral 200 okostij eS; kimskih mož ter ugotovil Pfl 25 okostjih po 25 reber, mest° običajnih 24. Ta pojav je zn*1' j šal 16 odstotkov pri moški'1 Eskimih, in manj kakor en od' stotek pri ženskah. Poleg Esk1' mov so pokazala enako tendei1'. !co že tudi druga plemena, ve'1 ! dar nobeno v tako velikem o® stotju kakor Eskimi. --o- TO JE JETNIŠNICA! V Freeholdu, N. J., so zapi* Izaca Wooleeyja, republikanski* ga vardna jetnišnice, ker je o^ tožen, da je naredil iz jetniši'1' ce javno hišo. Vardna so izp"" stili na svobodo pod $1,500 v»r' ščine in prav tako njegovo no, ker je obtožena, da je preje' la kot svojo plačo $840, ne $ | bi jih zaslužila. Dve kaznenj" sta se namreč pritožili na visJ° j oblast, da sta ju varden in nje' : gova \žena prisilila, izvajati kaznilnici prostitucijo na ljub0 moškim kaznencem, ki so za ^ vardnu in njegovi ženi dobr* plačevali. Amerika je res dez1" la nemogočih možnosti . . . TURKI SE "CIVILIZIRAJO" Odkar se je pričela sedanj strašna depresija s svojo ek°' nomsko krizo, so se pričeli sk0' i raj po vseh "naprednih in civ1' liziranih" deželah pokreti in P0' goni proti inozemcem. Pri te111 ni bila izvzeta naša lastna, fl" predna in svobodoljubna An11" rika, kajti delovanje Doaka, lavskega tajnika v Hoovei'Je vem kabinetu in njegovo dj) janje proti inozemcem, ki J1 je pričel na vso moč preganJ^ Iti in deportirati, še ni pozablr no. Nu, zdaj čitamo tudi 1 Turčije tako blagovest zapa ne civilizacije. Na Turškem je bil te osvojen ;:akon, ki določa, da s smejo pri gotovih obrtih in P^ klicih udejstvovati samo ki in da so od izvrševanja ooklicev izobčeni vsi inozei11' Ici. Med poklici, ki so izklj1;1 jčeni od prakse v Turčiji, so ^ takarji, brivci, čistilci čevlj^' šoferji, vratarji, kabaretski P1 salci in pevci, godbeniki, »d^ katje, inženirji, zdravnik' dentisti. Samo v. Carigradu je inoijemcev 10,000, s k u p n o " 1 svojimi rodbinami pa šteJe 40,000 duš. EUCLID RIFLE and ^gL HUNTING CLUB. jggSgr V kolikor se je moglo kon-štatirati, so sedaj fantje vsi že doma z banketa. Kot sem slišal zadnjo nedeljo na radio programu, je bila nedelja o polnoči zadnji in nepreklicni termin za one, ki se ves teden niso mogli spomniti kje so doma, da se vrnejo k svoji dragi ženici. Ce so prišli pred polnočjo, so dobili večerjo, po polnoči pa metlo in valjar. V nedeljo 5. februarja naj naši fantje ne pozabijo na običajni piknik, ki se vrši na Mo-čilnikarjevi farmi ob vsakem vremenu. Ker še vedno razsaja influenca, nam je klubov zdravnik predpisal gorko pijačo, tako, da bo živo srebro skočilo iz toplomera, če ga boste vtaknili v žep. Torej se nikomur ni treba bati, da bi se pre-hladil po predpisih. Ivdor se ne more sam zma-zat od doma, naj se lepo uda v božjo voljo in naj pripelje svojo ženico seboj. Upati in želeti pa je, da ne bodo rade prišle, ker se bodo ustrašile vremena. Naš predsednik je strogo prepovedal vsak marjaš do šestih zvečer, to pa iz ozirov na zmr-zle prste. Po šestih pa ni on odgovoren ne zase, ne za druge in se vsak lahko ravna po svoji vesti in volji (in volji njegove ženice). Ker je pa piknik bolj socialnega pomena in namena, je pričakovati, da bo vsak udeleženec v pondeljek zjutraj na svojem mestu z normalno glavo in ne tako, da bi ga vzelo tri dni in tri noči, da bi jo obletel. Piknik je zato, da se malo poživimo in navžije-mo prijetnega zimskega zraka in je odločen samo za eno popoldne, ne pa za ves teden. Piknik je eno, banket je pa drugo. Če bo sneg, bomo markirali rusko-japonsko vojno, če bo pa dež, pa mirovno konferenco Lige narodov. Bomo videli, če nismo še pozabili napraviti trde kepe iz naših pastirskih časov. Strogo je pa prepovedano, devati domu sneg ali led za vrat, ker je škoda snega, pa tudi božjast bi lahko kdo dobil. Lahko se pa katerega povalja po snegu, če se bo pustil. Zamerit pa ne sme noben, ker smo vsi za enega, eden za vse. Ampak da to razumete: vsi za enega, ne "vsi na enega." Čeprav so se naši fantje še malo kislo držali po zadnjem banketu, so vseeno še precej dobro streljali. Kontropeza na roki je dobila naravni položaj in perpetuum mobile se je bil že ustavil. Streljali so pa takole: Jerič 113 Jazbec .. 147 Podpadec - - .. ... 105 Dolenc S. . 176 Tomažič 100 Koželj 148 Sepic _ 144 Bruss _ - 116 Satkovič - .. 99 Lesjak 118 Dolenc J. 150 Bukovec 151 Bavetz .. 159 nu in v Clevelandu. Zato .je šlo stotine naših rojakov sem in tje in je le žal, da sta ti dve naselbini za par sto milj preveč oddaljeni ena od druge, Ker sem bil zaposljen pri N. Y. C. železnici in sem imel prosto vožnjo, mi je to omogočilo, da sem bil na obisku v Waukeganu kakih dvanajstkrat zadnjih 25 let. Zato sem šel tudi letos. Naj me koklja brcne, če si nisem v resnici želel zopet videti mojega brata. Bil sem tam ravno za novo leto, torej sem po 25 letih zopet poslušal parne piščali, ki pa niso imele tak glas, kot takrat in jih tudi toliko trobilo ni. Kako lepo bi bilo na svetu, če bi človek ne nosil seboj vedno tistega lačnega "magarca," ki mu pravimo želodec. Morebiti nas bo učeni Einstein rešil te sitne nadloge. Zaenkrat moramo pa skrbeti, da smo s tem našim sitnežem v dobrih odno-šajih. Enako je treba skrbeti zanj tudi na potovanju in posebno ako imaš družino seboj. Skrbna žena ti napolni prtlja- go tako, da niso nobene šale, kadar se taka ekspedicija vzdigne na pohod. V tem sem imel že izkušnje. Zato sem že več dni prej povdarjal, da ni treba nič drugega jemati seboj kot dva sendviča in malo kave. Imel sem uspeh, kajti še danes me oblije kurja polt, kadar se spomnim, da sem nesel seboj nekaj prepovedanega za popotnico in ravno ko je sprevodnik zavpil: Toledo—Chicago, hitro stopim, da oddam listke, takrat se pa držalo pri kovčegu odtrga in znotraj je reklo "plink." To je bil strah! Prav od Cleve-landa in do Chicaga semi gledal, kdaj bo začelo kapati iz kovče-ga. Toda naj grem naprej z mojo stvarjo. Kdo pa ni iznena-den, kadar se po dolgem času kam potuje, in se mu zbude spomini, kakšen je bil svet nekdaj in kakšen je sedaj. Ko motriš premembe sveta pred seboj, se včasih sam seboj pogovarjaš in prihajaš do zaključkov, ki največkrat ostanejo za druge neznani. (Dalje prihodnjič) GOSPODU SEVEROVIČU V ODGOVOR Piše Josip Grdina, Cleveland, O. OBISK V WAUKEGANU Piše M.. L Lah, Cleveland, O. i Waukegan je splošno poznala naselbina Slovencev, katero Wnujemo včasih tudi "ameriško Vrhniko." Nič nimam pro-temu, saj so z malo večino Vsi ljudje, naseljeni tam, doma 12 Vrhniškega okrožja. Razodeva jih narečje in šegavo izražanje v družbi, ki jim je la-stno. Spominjam se, ko sem Naselbino prvič obiskal in tudi tam stanoval par mesecev. Celo iz domovine sem dobil nekoč poročilo, cla je moja mati mi smrtni postelji izgovorila kot svoje zadnje besede ime te-Sa mesta. Gotovo je mislila na svojega sina, ki se je tam Vselil že leta 1902. Ko sem prišel leta 1907 v Cleveland, se je pričenjala kri-za, katera pa ni imela tako hudih posledic, kot sedanja; milila je prej. Ker so se tovarne zapirale, enkrat piše brat pome, češ, sem naj pride, mu jaz dobim delo. Moj oče ni dolgo po-mišljal, dal mi je deset dolarjev in odšel z menoj na posta-j°- Še predno sem odšel, mi je ranjki Tom Jereb, moj svak, dal pol galona ohajčana, rekoč: "Tu imaš in nesi ga k Frank JJetkovšku na Market Street." Tom je prejšnja leta imel sa-ll»n v Waukegan ter sta si bila 8. Petkovškom kot Vrhničana dobra prijatelja. S kovčegom in bufalco se odpeljem. Začela se je muzika ^elezniških vagonov, ki mi je Se presedala od zadnjega poto-Vftnja, par mesecev prej. Zju-se znajdem v Chicagu. !mel sem točna navodila, kako ln kam naj grem, kar sem tudi stoi'il. Iz La Salle postaje se •!e bilo treba prepeljati, kakor Se danes, na North Western po-stajo, od tam te prepeljejo pa ^Waukegan ali v Milwaukee v minutah, kar je resnica, ^mpak jaz sem dobil tak vlak, i cla se je ustavljal vsakih par ^mut in v 45 minutah smo nalovili komaj pol pota. Po obleki me je bilo poznati, a sem "novinec." Bil sem prepričan, da po preteku tistih 45 J^mut moram iz vlaka. S spre-°dnikom se nisem mogel ra- zumeti. Pripovedoval sem mu, da se peljem do Waukegana in ne naprej. Naglašal sem zadnji zlog v besedi, on pa je izgovarjal nekako "Vokigu" in naglašal prvi zlog. Spominjam se še, da je imel z menoj precej posla, ker sem šel s kovčegom in bufalco večkrat proti vratom, on me je pa vselej vrnil nazaj. 2e sem obupaval, ker sem mislil, da me bodo bogve kam odpeljali in sicer preti moji volji, ko zagledam na levi strani na griču cerkveni stolp, čisto podoben onemu, ki sem ga videl na sliki. Priše! je tudi sprevodnik in proti meni obrnjen povedal ime prihodnje po- j staje in menda še posebej pripomnil, kako se pravilno izgovarja ime mesta Waukegan. čemu bi človek olepšaval take-le stvari, ko smo bili vsi nerodni, ko smo prišli v to deželo. Razlika železniških uslužbencev v Avstriji in v Ameriki je bila velikanska. Saj so nas doma preganjali kot živino. Zato nam ni šlo v glavo, da so bili sprevodniki v tej deželi tako prijazni z nami. Bilo je torej v nedeljo popoldne, ko izstopim in jo mahnem Po navodilih po Market Streetu. Že sem slišal slovensko govorico na cesti, še nekaj korakov in zavil sem v salun. Bara je bila dobro zasedena, govorilo in kadilo se je vsevprek. Nekaj časa sem neopažen ogledoval in poslušal, ko sem pa imel dovolj ogledovanja, se predstavim Mr. Petkovšku in ntu izročim ohajčana. Na mail je bilo vse pozorno na rdečo tekočino, jaz pa sem ostal brez vsake veljave v ozadju. Pozneje je poklical mojega brata, ki me je odpeljal skozi gozd na 10. cesto. V hrvatskem listu "Danica" je bil dne 29. decembra priob-čen članek izpod peresa gospoda Severoviča, pod naslovom: "Drzovit izazov kranjskog fer-damanog Janeza." Ta članek je bil odgovor na moj članek, ki je bil priobčen v dneh 3. in 5. decembra preteklega leta. Moj odgovor se je nekoliko zakasnil radi daljšega potovanja. Danes pa podajam gospodu Seve-roviču in celi javnosti odgovor, ker se čutim dolžnega, ker me g. Severovič vprašuje za dokaze. Drugič se pa ta članek ne tiče samo mene ampak tudi slovenskega naroda, ker nas pita s "Kranjci." Pri tem naj omenim še to, da jaz nisem po-grebnik, ampak imam trgovino s knjigami in drugo tako stvarjo. Torej v" tem se je gospod Severovič popolnoma zmotil, kot se je zmotil še marsikje v svojem dolgoveznem članku. Moj članek je bil kratek in se je tikal samo hrvatskih vel-mož in mučenikov, Petra Zrinj-skega in Franko Krsta Franko-pana ter hrvatskih separatistov. Naslov temu članku je bil "Sramotni letak" in še danes po-vdarjam, da je bil to res sramoten letak in se s tem strinja še marsikdo drugi. O, bratje zincem mignila, da bi ščitila svoje podanike na jugu, to pa v največji meri zato, ker so bili Slovani. Obratno pa je Avstrija nalašč pustila, da so Turki ropali po4Hrvatskem in Slovenskem. Jasen dokaz temu je Vašvarski mir leta 1664, ki je bil sklenjen med Turčijo in Avstrijo. Ta mir je najbolj sramoten dokument avstrijskih lumparij. Ves svet je protestiral in papežev nuncij na Dunaju je prosil cesarja, naj vendar Avstrija ne dela te sramote krščanstvu. A vse zastonj. Sijajne zmage, katere so izvo-jevali ravno Zrinjski, Franko-pan in drugi odličnjaki nad Turki, so vse na Dunaju poteptali, dali Turkom vse nazaj in vrhu vsega tega je dal tedanji avstrijski cesar Leopold I. Turkom še 200,000 goldinarjev. To je bilo res nekaj ne-umljivega: premaganemu sovražniku dati vse nazaj in mu dati še bogato nagrado. ' (Dalje prihodnjič) -o- * V Belgiji se nahaja danes 320,000 radio aparatov. DNEVNEVESTI Pri bratu sem ostal dva meseca in mi je še vedno v spominu, ko sem prvič poslušal parne piščali na starega Ista večer o polnoči leta 1907-8. Seveda, dela nisem dobil in postalo mi je dolg čas po Clevelandu. Malo ali nič ni slovenskih naselbin v Ameriki, kjer bi vezale znance in prijatelje bolj prijateljske vezi kot v Waukega- likor jo je kdo vreden je seve drugo vprašanje. Vzemimo Stjepana Radič a, moža brez vsakega značaja, dasi mu gotovih sposobnosti nočem oporekati, toda pustolovec in komedijant, ki je nekoč svojemu narodu rekel, da ni bil morda koristen v vseh ozirih, lahko bi pa bil, ako bi bil hotel. S svojo čudno politiko je zelo veliko škodoval Hrvatom. Čital sem knjigo, katero je spisal Bese-dovski, ruski sovjetski poslanik v Varšavi, potem v Parizu. Be-sedovski med drugim opisuje Stjepana Radiča, ki se je svoje-časno nahajal v Moskvi ter ba-rantal z boljševiki, ki so pa kmalu spoznali, da imajo opravka le z navadnim šarlatanom in pustolovcem. Besedovski imenuje Radiča v tej knjigi za Madžarona. Taka je sodba ruskega diplomata, ki dobro pozna take može tako z diplomatskega stališča kot tudi z slovanskega. Torej ne Srb ali Slovenec je povedal to, ampak Rus, kar je zelo značilno, ker Jugoslavija ne prizna sedanjega ruskega re žima. Ni bilo prav in ja na ravnost žalostno, da se je izvršil tisti incident, da je bil ubit Radič in še dva druga. In če so jih pokazali na tistem pamfletu kot mučenike, je mu-čenik tudi tisti, ki je nekoga zmerjal in mu grozil, dokler ni prizadetemu zavrela kri, pa je pograbil gorjačo ter zasramo-valca lopnil po glavi. Tako bi bil mučenec vsak bandit, ki je bil ubit pri ropanju itd. Povdarjam, da nočem nikomur kratiti časti kakega muče-ništva, v kolikor jim gre, ampak povem to, da so mučenci redki in mučenec ni vsak. Fran-kopan in Zrinjski sta bila mu-čenika, to pač in v pravem pomenu besede. Na tisti letak jih niso deli, tje med hrvatske mučenike. Če bi jih bili deli, bi njiju zareš mučeniški palmi za-temneli vse tiste palme novo-pečenih mučenikov in dotični-ke, ki so izdali letake bi postalo le sram svojega lepega dejanja napram bratom Srbom, ki so iste krvi in istega jezika. Izgovarjajo se, da ta dva ne spadata sem. To je piškav izgovor. Separatistov je le sram pokazati ju. Po poglejmo nekoliko ta dva moža in ju primerjajmo z drugimi. Peter Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan sta živela sredi 17. stoletja, to je v oni dobi, ki je bila tako žalostna za Jugoslovane. Turek je ropal in moril ter požigal po naših lepih krajih, da je bilo groza. Avstrijski Jugoslovani, Hrvatje in Slovenci, so bili prava tarča za to turško druhal. Srbe so Turki že poprej podjarmili in stis-• kali, Avstrija pa ni niti z ma- Pes se je "osebno" oglasil v kliniki \ B DR. J. V. ŽUPNIK zanesljiv zobozdravnik Mnogo let na istem mestu. St. Clair vog. 62. ceste. Vhod samo iz 62. ceste. ICnausovo poslopje. GOVORI SLOVENSKO Uradne ure od 9. z], do 8. Odda se stanovanje, štiri čedne sobe, kopališče, furnez in druge ugodnosti, v zidani hiši. Pozve se na 1095 E. 64th St. (24) Cincinnati, Ohio, 27. januarja. Vodstvo splošne bolnice v tem mestu je sporočilo, da se je zaletel v bolnico včeraj neki pes, očividno, da mu pomagajo zdravniki zlečiti ranjeno oko. Zdravniki so v resnici operirali na pasjem očesu, nakar so mu oko zavezali* in pustili psa, da je "prendčil" v bolnici. Drugo jutro je pes s hvaležnim vrtenjem repa se "poslovil" od prijaznih zdravnikov. -o- Oče je v blaznosti umoril štiri otroke St. Perpetue, Quebec, Kanada, 27. januarja, štirje otroci, najstarejši-izmed njih 4 leta star, so bili najdeni mrtvi v neki farmarški hiši v okrožju tega mesta.-Policija je pozneje aretirala Luciena Gerarda, očeta, ki je očividno blazen. -o-- Trije ubiti od roparja v zloglasni hiši Philadelphia, 27. januarja. Neki ropar je prišel v neko zloglasno hišo v tem mestu in skušal oropati dekleta v hiši. Prišla je policija. Ropar je začel streljati in ubil enega policista, dvoje deklet in tretjo nevarno ranil. Ropar je bil prijet. -o- 10,000 delavcev dobilo delo v Kansas City, Mo. I Kansas City, Mo., 27. januarja. Mestni, manager McElroy naznanja, da bo tekom prihodnjega tedna oddal delo 10,000 delavcem pri raznih mestnih delih. Mesto si je sposodilo večjo svoto denarja za dobo desetih let. Delalo se bo večinoma z rokami in stroji pridejo le v nujnih slučajih v poštev. -o- 100,000 Fordovih delavcev brez dela Detroit, 27. januarja. Ker je več delavcev pri Briggs Mfg. Co. v tem mestu odšlo na štrajk in so pozneje tudi ostali delavci pustili delo, Ford družba ne mo re izdelovati avtomobilov, ker ne dobiva od Briggs družbe ta-kozvanih "bodies." N a j m anj 100,000 delavcev Ford kompa-nije je prizadetih. --o-' * Velika povodenj je nastala okolici Mt. Carmen, 111. NA KNJIGE! Prav izvrstne obleke dobite na knjige i International! posojilnice in Custodian hranilnice. Dobre, trpežne obleke, suknje in površnike! In kje? Pri Joe Perme 15607 Waterloo Road Izdelujem fino krojaško delo. Odprl sem pravkar novo krojač-nico in za poČetek bom dajal tudi na knjige. Vse ena cena je, na knjige ali gotov denar. Prinesite svojo posojilno knjižico z vami in naročite blago, nakar se dotiena svota prepiše na mojo knjigo. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Pomnite, da je to le začasno. Se prav vljudno priporočam. (Fri.Sat.X) Trgovina naprodaj Dobra slovenska trgovina je naprodaj, po izredno nizki ceni, grocerija in konfekcijska trgovina, s pohištvom za dve sobi in vsem materialom. Jako dober prostor, ki dela promet v teh slabih časih. Za naslov se vpraša v uradu tega lista. (24) Išče se priletna ženska za hišna opravila. Delo je na farmi v državi New York. Vprašajte na 1146 E. 61st St. (23) Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK 641 1 St. Clair Ave. Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195 DOBER PREMOG! Točna postrežba The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798 Zastopnika: IGNAC ZIVODER 1168 Norwood Rd. JOHN CENTA 1175 Addison Rd. NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostni in potrti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bog poklical k sebi našo prelj ubij eno in nepozabljeno mater ANA BOLDAN rojena Jakšič Draga pokojnica je po mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti zatisnila svoje mile oči dne 29. novembra, 1932 v starosti 75 let. Dne 3. decembra, 1932 smo jo spremili k večnemu počitku na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem, ki ste prišli ranjko pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem, ki ste čuli pri njej in jo spremili na pokopališče. Lepo se zahvaljujemo članicam društva Srca Marije (novo), ki so prišle molit ob krsti ranjke in jo spremile na pokopališče. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali krasne vence, ki so ji okrasili krsto v zadnji spomin, in sicer: Družina John Komin, družina John Boldan, družina Anna Klančar, Frank Boldan, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Mr. in Mrs. Rudi Smerke, družina Anton Koprivec, Christine Komin, družina Ignac Komin, Neimenovana družina iz Newburga, Rose Hren, Peter Hren, Uršula Hren, Albina Hren, družina Mary Strle iz Newburga, Employees of the Richman Bros. Shop No. 1, Sunshine Club, Cleveland Electric Illuminating Co. društvo Srca Marije (novo). Lepa hvala vsem onim, ki so darovali za svete maše in sicer: družina John Boldan, družina John Komin, Mrs. Elizabeth Komin, družina Neža Perko, družina Anton Amigoni, družina Mrs. Anna Klančar, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, družina John Strekal iz Newburga, Mr. in Mrs. Frank Perko, Mr. in Mrs. Louis Perko, Dr. in Mrs. Anthony Perko, Mr. in Mrs. Frank Barrle, Mr. in Mrs. John Grahek, Mr. in Mrs. John Komin Jr., družina William Mott, družina Anton Koprivec, družina Frank Komin, družina Andrew. Slo-gar, družina John Ladiha, družina John Klančar iz E. 64th St., Mrs. Agnes Zaletel iz Newburga, družina Slamik, družina Joe Chandek, Mrs. Mary Makovec, družina Koren, družina Zigavec, družina Planinšek iz Newburga, Mr. in Mrs. Matt Zulich iz E. 67th St., družina Peter Wintaiv družina Gozdinski, družina Krause, Richman Employees. Prav lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: John Ladiha, Wm. Mott,, John Renko, Skvarca, Zupančič, Joe Komin, John Komin, Louis Perko, John Štrekal. Lepo se zahvaljujemo tudi nosilcem krste, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče, namreč: Anton Amigoni, Louis Amigoni, Jack Fajdiga, John Klančar, Nick Secolič, Tony Koprivec. Iskrena hvala Rev. B. J. Ponikvarju za tolažbo ob času bolezni, za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz liiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za oskrbo pogreba v našo popolno zadovoljnost in za vso prijaznost. Lepa hvala tudi društvu Srca Marije (novo) za hitro izplačano po-smrtnino. Ti pa, prcljubljena in nepozabljena mati, svoje bolečine si prestala. Dobila si zaslužen počitek v večnosti. Tvoje truplo pa počiva v hladnem grobu. Prosi pri Bogu za nas, da bi enkrat našli pot za Teboj v večnost, kjer ni več trpljenja ne bolečin. Žalujoči ostali: Jchn in Frank Boldan, sinova, Anna Klančar, in Mary Komin, hčere; zapušča tudi v Clevelandu dve sestri Elizabeth Komin in Neža Perko, in eno sestro Marijo Knoll v stari domovini. Clsveland, O., 27. januarja, 1933. Hrvatje, le spravite ta letak za tiste čase, ko ne boste več pod Srbom, ki je vaš rodni brat in četudi se vam vidi danes robat, spravite ga za tiste čase, ko bo nad vami gospodar Italijan ali Madžar. Zapomnite, da samostojni ne boste nikdar drugače, kot če ostanete v Jugoslaviji. In kadar se vam bo godila res vnebovpijoča krivica, kot se godi danes Slovencem in Hrvatom pod Italijanom, potem poglejte tisti letak in povem vam, vi separatisti, da vas bo v dno duše sram tega letaka. Sram vas bo, ako pazno pre-čitate bestijalni proces, ki se je završil nad vašimi velikimi možmi, kot sta Peter Zrinjski in Frankopan. Prav pozorno si oglejte tisti proces, ki se je vršil v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1671. Jaz sem bil namreč tako predrzen, da sem vprašal: kje sta na pokopališču hrvatskih mučenikov Zrinjski in Frankopan? Zakaj jih ni na tistem pamfletu? Na tistem sramotnem letaku je poleg drugega naslikana plakajo-ča hrvatska devojka, ki plače nad številnimi križi hrvatskih mučenikov. Kakšni so ti mu-čeniki in za kakšno mučeniško smrtjo so umrli, ne vem. Vem le to, da takega mučenika kot sta bila Zrinjski in Frankopan I ni na tem pokopališču prav nobenega. Ne, ga ni! Rekli boste, da je bil Radič mučenik, pa Basariček in drugi. Ne bom zanikal kake muče-niške "palme" nobenemu, v ko- MALI OGLASI Stanovanje ] se da v najem, hiša sama za sebe, 5 sob, elektrika, klet, veliko podstrešje, cena §14.00 na mesec. Oglasijo naj se samo plačniki. Pozve se na 6414 St. Clair Ave. (25) tiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiii MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman Zabliskal je z očmi in iz tega pogleda je bilo mogoče razbrati, kako zna Kurnjava z vso dušo sovražiti. "Saj je to vse samo radi njega," je dejal Komar. Usedel se je in začela sta skupno zabavljati čez Kramarja. Dolgo sta zabavljala in ko je Komar vstal in se pripravljal na odhod, je malo manjkalo, da ga Kurnjava ni objel od veselja. Silno mu je odleglo. Toda po Raztokah se je takoj razvedelo, da je šel Komar Kur-njavo prosit odpuščanja. Kurnjava je že dobro poskrbel za to. Bili so taki, ki so to Komarju zamerili, toda mnogi izmed njih so sledili njegovemu zgledu, s to razliko, da so nekateri šli k županu Vorčiaku, drugi pa naravnost k žandarjem. Tako so res prišle na dan nove podrobnosti. Raztoke pa so se začele cepiti, deliti se na dve skupini z različnimi nazori. Vendar to niso bile skupine, ki bi bile strogo ločene druga od druge. V njih so bruhnili na dan vsi de-moralizujoči in družabno razkrajajoči elementi vojske, ki so bujno poganjali, se razraščali do nezaslišanih mer in dajali povod za nova zla. Pa tudi popolnoma novi niso bili: ljudje so jih že od nekdaj poznali, toda v teh razmerah šele so dobili jasnejše obrise, bodli še bolj v oči, tako da jih je vsak opazil in jih do dna pregledal. Pod njihovim vplivom so odpadale kakor lošč vse lastnosti, s katerimi je civilizacija pobelila ljudi. In začeli so kazati ono prvotno podobo človeka-zveri, ki ne pozna tekom stoletij privzgojenih družabnih ozirov, ki ne pozna predpisov ali zakonov, z eno besedo nič, kar bi urejalo razmerje posameznikov med seboj. Raztoke so bile samo majhen delec tega razklanega sveta, toda vse značilne posledice družabnega razkroja so se začele v njih pojavljati v polni meri in moči. V Raztoke je prišla preiskovalna komisija in jih je našla razcepljene. Nastanila se je v občinski hiši, in pričelo se je klicanje krivcev in prič, za kar so skrbeli žandarji, ki so imeli ta dan polne roke posla. Bajoneti so se lesketali v solncu, ko so hodili od hiše do hiše, perje na klobukih je vihralo, toda nikjer niso zadeli na odpor. Raztoke so jih sprejele z žalostnim molkom mrtvega trupla, brez najmanjšega oporekanja. Krepki, močni Kramar, ki je zadnjič stal pred vrati hleva kakor stena in bi se bil takrat postavil vsemu svetu po robu, je' sedaj šel z njimi pokoren in tih kakor ovčka. In tako so šli tudi drugi, pobiti, ravnodušni do vsega kot živina. Sedli so po klopeh, ob stenal), pokašljevali, skomiz-gali z rameni in gledali v strop, v njih očeh pa ni bilo sploh ničesar več; bile so to samo nekake prazne, kladne bulice, ki so se brezmiselno vrtele v glavi in po vsem videzu niso nič videle. Preiskavo je vodil notar Oko-licky z okrajnim glavarjem Buc-sanjim in žandarskim poveljnikom Barno. Kd so pripeljali Kramarja, se je Okolicky zanič-ljivo nasmejal in rekel: "Puntar prihaja." Kramar se je usedel, položil roke na kolena in sedel kot štor. Vsi «30 z začudenjem pogledali nanj. Mali pisarček iz Vrano-va se je dvignil s stola, da bi ga bolje videl. Barna ga je premeril od glave do peta in si v zadregi vihal brke. V prostoru je bilo temačno, zato je Kramar ki je prišel iz svetlobe, mežikal izpod košatih obrvi kakor bik, ki se nenadoma ustavi in ne ve, kam bi planil. "Kakor Toldy Miklos," je pripomnil Buscany. Barna se je zasmejal. Toda notarju Okolickemu ta opazka ni ugajala, ker se je namrdnil. Pokazal je s svinčnikom na Kramarja in dejal: "Torej, Kramar . . ." "Kaj," je sede zagodel Kramar. Toda Okolicky se je še bolj pomračil in zarjul nanj: "Vstani, če s tabo govorim!" Kramar si je popravil jermen pri hlačah in brez besede vstal. Vstajal je polagoma in se opiral z rokami ob kolena;, navzoči so imeli vtis, da predre z glavo Strop, ko vstane. Ni ga predrl. Ni ga niti dosegel, toda začudenje tudi sedaj ni izginilo gospodi z obrazov, žandarji so bili poleg njega kot nedorastli fantje. Okolicky: "Kdo te je nagovoril, da bi se postavil oblasti po robu?" Kramar :'Mene?" Okolicky: "Da, tebe." Kramor: "Mene ni nihče nagovarjal." Okolicky: "No torej, kako si pa prišel na misel zastaviti oblasti pot?" "Saj je šlo vendar za moj hlev, v katerem nihče nima nič iskati," je rekel Kramar s tako samo po sebi umevnim glasom, da je moral vsak ugovor odpovedati. "Zahteval je to interes do domovine." Notar Okolicky je besedo 'domovina' poudaril, toda za Kramarja je bilo to tako brezpomembno kakor luknja v zraku ali stare obnošene opanke. Sko-mizgnil je s pleči in siknil skozi zobe: "Mojih krav ni krmila domovina." To je bla nezaslišana žalitev. Prisedniki so vzkliknili. Okolickemu so se pa začele tako tresti roke, da jih je moral dobesedno tiščati na mizo. "Vol prostaški, neotesani!" je zarjul nanj. Ko pa Kramar na to psovko niti z ušesom ni po-mignil, je zaklical žandarju, ki je stal pri Kramarju: "Daj mu po gobcu!" žandar se je najprej obotav.-ljal, ko pa ni videl drugega izhoda, ga je udaril dvakrat s celo dlanjo, tako da je po sobi kar odmevalo. Kramar ni rekel niti besedice: stal je tam kot kos lesa, nepremičen, "neobčuten, podoben kameniti kladi, ki se je prikotalila z gore na polje in se trdo zapičila v zemljo. Samo košate obrvi so se namršile in visele kot streha, izpod katere je gledala dvojica ostrih, jeznih oči. čutil je, kako se mu napenjajo žile na rokah in se je zavedal, da se čez dve minuti občinska pisarna lahko spremeni v mesnico. Smatral je to za nekaj naravnega in če bi bil to naredil bi ne bil čutil nikakega očitka vesti. Toda Kramarja je objela neka nepojmljiva medlost. Vsa jeza, ki je kipela v njem, vse poniževanje mu je zalilo drob, a ni prodrlo ven; ostalo je v njem in se izlilo v strašno grožnjo, ki mu je švignila skozi možgane: 'čakajte, zverine! . . čutil je, kako mu je telo otrpnilo. Zavrelo je nekaj v njem in grozeče zakrulilo, toda bilo je še preleno. Zadovoljilo se je s tem, da se je zavedelo žalitve: za povračilo pa čas ni bil primeren, zato se je potegnilo nazaj v svoje skrivališče in — čakalo. Okolicky je razmišljal, ali naj da Kramarja še pretepati, toda Bucsanyi mu je nekaj pošepetal, na kar so žandarji Kramarja odpeljali. Ven je šel s trdnim, odločnim korakom. Kurnjava, ki je bil kot priča tudi navzoč, z zaušnicami, ki jih je dobil Kramar, ni bil prav nič zadovoljen, čakal je, da bi jih bilo več in hujših, vsaj takih, da bi se bil Kramar opotekel. Ko pa takih ni bilo, se je Kurnjava čutil prikrajšanega. Presedal se je kakor na šivankah, nameraval vstati in nekaj reči, toda nič mu ni hotelo priti na misel. Tolažilo ga je samo to, da se je zadeva šele pričela. Toda ko so Kramarja odpeljali, je postala preiskava dolgo- časna, naravnost nesmiselna. Iz-praševali so Dolničko, toda ta ni o ničemer nič vedela; pestili so Komarja, toda Komar je samo debelo gledal, skomizgal z rameni in bi skoraj ne bil vedel, za kaj gre. Okolicky: "Povejte nam, Komar, zakaj ste se tam zbrali?" Komar: "No, prosim, velmož-ni gospod, to je bilo takole: sedim na strehi in jo nameravam pokrpati, ker poleti nikdar ni dobro imeti luknjaste strehe, pa naenkrat zagledam, da se pred Kramarjevo hišo zbirajo ljudje. Radovednost — človeška slabost! Odšel sem tudi jaz, češ, pogledam, kaj se tam godi." Okolicky: "A vi ste tam baje tudi nekaj proti oblasti kričali." Komar: "jaz? Bog varuj! Jaz proti oblasti nikdar nisem kričal, razen mogoče v sanjah. Za to pa vendar človek nič ne more." Notar Okolicky je zavpil: ' "Pustite svoje opazke. Odgovarjajte, kar vas vprašam!" "Proti komu ste torej kričali?" je prešel Bucsanyi v tihem tonu. Komar: "Samo z botrom Kurnjavo sva si bila nekoliko navzkriž. Jaz sem mu rekel Jona, on pa meni vlačugar, tako da sva sedaj bot. Sva se že poravnala. Kajne, boter?" "Da, da," je pritrdil Kurnjava. "Boter Komar ni nič hudega rekel proti oblasti." Toda Okolicky se je zadri na Kurnjavo: "Molči! Tebe ni nihče nič vprašal." Kurnjavin obraz se je poši-nil proti levi; brezobzirna opazka ga je hudo zapekla. Potem je prišla na vrsto K6-renka. Okolicky: "Slišali smo, da ste celo vi kričali." Korenka: "To ni res. Jaz, prosim, niti ust nisem odpvla." Okolicky: "Govorijo pač o vas." Korenka: "O meni? Kdo?" (Dalje prihodnjič.) Vabil, na MEDNARODNI BANKET IN ' USTOLIČENJE URADNIKOV THE AMERICAN EQUALITY LEAGUE v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju DNE 5. FEBRUARJA 1933 Pričetek ob 6. uri zvečer Pri tem banketu bo zastopanih 22 narodov Govorniki bodo: Sodnik apelatnega sodišča EMANUEL LEVINE, prejšnji mestni V ravnatelj W. R. HOPKINS, odvetnik JOHN L. MIHELICH in drugi. Vstopnina $1.00 VSTOPNICE SE DOBE PRI SLEDEČIH: The North American Trust Co., August Kol lander, 6419 St. Clair Ave., John Gornik, 6217 St. Clair Ave., Anton Anžlovar, 6202 St. Clair Ave. in pri članih odbora. ODBOR NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim'srcem, globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, o veliki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga in predragega očeta i? ■ • ' ■ JOHN RUSS ki ga je po dolgi in mučni bolezni ugrabila nemila smrt in je previden s svetimi zakramenti v Gospodu zaspal in za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 28. decembra, 1932. V spremstvu številnih sorodnikov in prijateljev smo ga položili k večnemu počitku dne 2. januarja, 1933 na Calvary pokopališče. Na tem mestu se lepo zahvaljujemo v^em, ki so nas tolažili in nam stali ob strani v času prevelike žalosti. Lepa hvala za obilne obiske ob času bolezni Mr. John Pišek, Mr. John Gornik iz Giddings Rd., John in Mary Ferkul, Mrs. Mary Zupančič, družina Anton Hočevar, družina Jos. Oražem, Mr. Joseph Germ, Mr. John Germ, Mr. Anton Novak, našemu spoštovanemu sodniku Ki'U nk J. Lausche in vsem drugim in za darove ob času bolezni. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ki so mu okrasili krsto v zadnji spomin in sicer: Družina Joseph Oražem, John, Mary in Joseph Ferkul, družina Louis Ferkul, družina Louis Maylin, The Dill Mfg. Co. Nadalje izrekamo iskreno zahvalo za darove za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegovi duši: Mr. Anton Hočevar Sr., Mr. in Mrs. A. Hočevar, Mr. John Hočevar, Mrs. Christine Russ, družina M. Zugel, Mrs. Rose Leo, družina J. Oražem, John in Mary Ferkul, družina D. Oražem, družina J. Novak, Mr^ in Mrs. L. Zakrajšek, družina Julia Bokar, družina F. Grill, družina J. Mišmaš Mrs. Caroline Ferkul, Eddie in Frank Bradach, Mr. in Mrs. Joseph Bokar, Julius Bokar, Mr. in Mrs. Koman, družina Jos. Zupančič, Miss Frances Požar, Miss Frances Veljak, družina Mary Gornick iz E. 69th St., družina J. Blatnik, družina Mačerol in Hoffman, družina J. Knaus, družina M. Pižem, Mr. in Mrs. Godič, družina Anton Jerina, družina John Germ, družina John Pišek, družina John Škufca, družina A. Malovič, družina Stephen Andolek, Mrs. Johanna Skuly, Mr. John Zakrajšek, Mr. in Mrs. J. Jeraj, družina C. Karlinger, družina F. Klaus, Mr. in Mrs. L. Skully, družina Vencel, družina Anton Novak, družina Joe He-gler, Mr. John Simončič, družina John Marolt, Frances in Anna Debelak, Mr. in Mrs. Louis Strnad.'Mr. in Mrs. J. Gnidica, Mr. in Mrs. G. Rakar, družina A. Campa, družina Prince, Mr. Joe Vidmar, družina John Cimperman, družina Cimperman, L. Zakrajšek, Mrs. Uršula Gartroža, Young Ladies Sodality of St. Vitus, Richman Girls 4th floor, Richman Girls 3d floor, društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, German Beneficial Union. Prav lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob času pogreba. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so prišli ranjkega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, vsem, ki so pri ranjkem čuli in vsem, ki so ga spremili na tej zadnji zemeljski poti na pokopališče. Prav prisrčno se zahvaljujemo Rev. Matija Jagru za njih tolažbo ranjkemu ob času bolezni, za lepo opravljene cerkvene obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Ravno tako lepo se zahvaljujemo Rev. Andreyu in Louis Bazniku za njih asistenco.. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za lepo in simpatično vodstvo pogreba in za vso prijazno postrežbo. Prav lepa hvala številnim prijateljem in sorodnikom, ki so prišli molit osem večerov po pogrebu. Ce se je slučajno kakšno ime pomotoma izpustilo, se jih prosi, da nam oprostijo in se jim ravno tako iskreno zahvaljujemo. Ti pa, preblagi in nikoli pozabljeni soprog in ljubi oče, ki si nas za vedno zapustil ter se v lepši svet preselil, počivaj v miru. Vse Tvoje življenje je bilo samo trpljenje," zato Ti želimo zdaj večno veselje. Zapustil si nas v tej solzni dolini objokane in potrte, tolaži nas le sladko upanje, da se enkrat zopet snidemo s Teboj nad zvezdami. Odšel si ljubljeni soprog in oče, v daljne večne kraje, Zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage. Počivaj sladko, spavaj v miru, dovolj trpel si tu, uživaj to, kar Ti obljubil Bog gospod je tam. Nebes sladkost, naj bo radost za Tvoje trpljenje mučno, zaslužil si, vsak Ti želi, da srečnejši si v večnosti. Žalujoči ostali: Frančiška Russ, soproga. John, Joseph, sinova; Frances, Mary, Rose, omožena Olschafsky, hčere. Zapušča tudi brata Antonav starem kraju v Ljubljani Cleveland, O., 27. januarja, 1933. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca in v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je po mučni bolezni v Bogu za vedno preminula naša ljubljena soproga, mati in sestra ROZI JERIČ rojena Barbič Bila je rojena 15. oktobra, 1882, vas Dobrava pri •sv. Križu pri Krškem. Previdena s svetimi zakramenti je umrla dne 11. januarja, 1933 ob 10. uri dopoldne, ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zaduš-nici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in na Calvary pokopališče dne 14. januarja ob 10. dopoldne. Pokojnica je bila članica društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in Oltarnega društva Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Rajna zapušča tukaj poleg žalujoče družine sestro Ano, poročeno Blatnik, ter polsestro Joha-no, poročeno Štefančič. V stari domovini pa sestro Marijo, poročeno Kvartuh, polbrata Jos. Barbič in polsestro Nežo, redovnico. V hvaležnosti si v dolžnost štejemo, najlepše se zahvaliti sorodnikom, znancem in prijateljem za obilno cvetje, ki je bilp položeno ob krsti blagopokojnice. Darovani venci so nam. bili v globok izraz sočutja ter dokaz, kako je bila rajna priljubljena in visoko cenje-.na. Naša iskrena zahvala naj velja sledečim: Družina Rozi Kopina, družina Ana Blatnik, družina Joha-na Štefančič, družina John Barbič, družina Anton Gli-ha st., in družina Anton Gliha ml., Mrs. Mary Jerič, družine Jerič in Witigoy, družina Jos. Vene, prijateljica in soseda iz Hale Ave., družina Joseph Tekavčič, družina Jos. Janževič, družina Vincent Pikel, družina Ignacij Walter, Mr. Avgust Kolander, družina Frank Debelak, družina Frank Baznik, družina George Ma-rela, družini Anton in Frank Škufca, družina Martin Romeh, družina Frank Kaplan, družina Jos. Mrgole, družina J. Jevnik, družina Frank Jelerčič, družina Louis Zupančič, Miss Theresa Dolinar, Mr. Kraft in Mr. Menk, Mr. Daii Kraft, Miss Ritchie, društvo sv. ' Jožefa, št. 169 KSKJ in Menk Bros Employees. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo darovalci za svete maše, katere se bodo brale v pokoj rajne. Obilni darovi so nam bila globoka tolažba v dnevih bridke izgube. Naša zahvala naj velja sledečim: Mrs. Ana Blatnik, Mr. Louis Blatnik, družina Anton Gliha st., Mrs. Mary Jerič, Miss Anna Jerič, Mr. in Mrs. A. Gliha ml., Mr. in Mrs. Slak družina J. Rogel, družina Joe Grame, družina J. Mrgole, družina J. Baraga, družina Thom. Kraich, Mr. Anton Mestek, Mr. in Mrs. J. Bruss, družina Steklasa, družina Peter Bukovnik, družina Martin Kotnik, Mr. in Mrs. Madger, družina Jos. Benčin, družina Anton Nachtigal, Miss Theresa Dolinar, Mr. in Mrs. Fr. Stražar, družina Anton Grill, družina Marku-žič, družina Anton Mah, družina John Hrovatin, družina Valentin Grill, Menk Bros. Employees, družina F. Grill, družina Thom Jerak, družina Fr. Fortuna, družina J. Rosel, Mrs. Ribnikar, družina Frank Perme, družina J. Novak, družina Saruchar, družina Mike Klemenčič, družina J. Turk, družina L. Godic, družina Slabodnik, družina C. Klemenčič, družina F. Beck. Našo globoko zahvalo naj sprejmejo sledeči za obilno in brezplačno pomoč v hiši žalosti, ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru: Mrs. Cecilija Romeh, Mrs. Mary Novak, Mrs. Neža Krajič, Mrs. Josepha Pikel, Mrs. Josepha Debelak, Mrs. J. Rosel, Mrs. Elizabeta Popovich, Miss Theresa Dolinar in Miss Albina Rošel. Iskreno zahvalo naše hvaležnosti naj prejmejo vsi tisti, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in vsi tisti, ki so prišli rajno kropit, pri njej čuli ali so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ali nas tolažili ob času bridkosti v hiši. Hvala tudi tistim, če je pomotoma njih ime v zahvali izostalo. Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. Milan Slaje za podelitev svetih zakramentov in Rev. Josip Matun za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Izraz naše zahvale naj prejme pogrebni zavod August F. Svetek za lepo urejeni pogreb in vso najboljšo postrežbo. Draga in nepozabna žena, ljubljena in dobra mati. Kakor sen si nas odstavila žalostne tavati za Tvojimi spomini. Komaj smo spoznali Tvoje dobro ljubeče srce in komaj smo Ti pričeli vračati otročjo ljubav, že je usoda hotela, da nas za vedno razdruži. Težko klonejo naša kolena na Tvojem grobu in grenko reže solza po licu, ko se sklanjamo nad kupom zemlje, kjer so zakopani vsi naši zakladi, upi in sreča. Volja Vsemogočnega je izpolnjena in naše oči se obračajo k Njemu v mili prošnji "Naj Ti bo lahka tuja zemlja do vesoljnega vstajenja!" — Žalujoči ostali: • Martin Jerič, soprog. Martin in Frank, sinova. Rozi, poročena Kopina, Ana, Sofi in Mary, hčere. Cleveland, O., 27. januarja, 1933.