AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOKNINft DAILY NE\VSPAPEE CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 20, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII gospodarskega stališča benega Nemca ,več. Severno od tukaj pa 1. ameriška armada počasi pa stalno širi svoj opri jem na desnem bregu Rene. Za porušenim, toda že popravljenim mostom pri Remagnu obvladujejo Arnerikanci že teritorij 15 milj ob Reni in 8 milj globoko v Rajhu. čete prve armade imajo samo 17 milj do vhoda v nemško Porurje, arzenal nemške armade. Kmalu bodo prišle do kraja, kjer se%neha hribovit svet in tedaj bodo mogli stopiti v akcijo ameriški tanki. Nemci poskušajo vse, da bi zabranili pohod od Rene na Berlin. Z mrzlično naglico vozijo rezerve skupaj. Arnerikanci so danes zasegli dvoje mest onstran Adolf Hitlerjeve ceste. Letalci imtjjo že dva dni krasno vreme in to tudi dobro izrabljajo. Z bombami in strojnicami obsipljejo dolge nemške kolone, ki se vlečejo iz nevarne bližine ameriških armad. Nemcem je umik zelo otežkdčen, ker so ceste natrpane civilistov, ki tudi beže globlje v Rajh. Coblenz je zdaj popolnoma očiščen. Počistila ga je 87. divizija 3. armade. V tem mestu je bil ameriški glavni stan za časa okupacije po 1918. Od levega obrežja Rene imajo Nemci še kakih 110 milj od Coblenza pa'južno do Strasbourga, ter na severu kakih 50 milj od Nijmegen v Holandiji do Severnega morja. Toda tukaj na severu se Nemci že umičejo čez Reno, na jugu jih bosta pa k temu v kratkem prisilili 3. in 7. armadi, kar jih bo še moglo uiti iz pasti. Zavezniki imajo od postojank prve ameriške armade še 269 milj do Berlina. Arnerikanci imajo v posesti najmanj šest milj glavne ceste onstran Rene, ki veže Frankfurt s Porurjem in na nekaterih krajih so že več kot eno miljo vzhodno od te deželne ceste. Kongres bo preiskal vzroke pomanjkanja živil za civiliste Washington. — Senatna zbornica je brez oporekanja odgla-sovala, da začne z preiskavo o vzrokih pomanjkanja mesa in drugih živil ter raznih potrebščin za civilno prebivalstvo. Načelnik urada za vojno produkcijo je povedal, da je pozval ar-madno poveljstvo, naj nekoliko odneha s svojimi zahtevami, ker sicer bo prebivalstvo na domači fronti preveč prizadeto in vsled česar bi trpela vojna produkcija. Poslanska zbornica je pa z 122 proti 33 glasovi sprejela predlog, da se preišče poslovanje urada za obvezno vojaško službo, ki jemlje mlade farmarje v armado, dočim grozi pomanjkanje poljskih pridelkov. -o- Prišla je pomlad ... Medtem, ko bomo nocoj sedeli pri večerji, se nam bo zunaj prismejala pomlad. Morda sicer ne v zlate sončne žarke oblečena, ampak koledar pravi tako. Uradna pomlad pride nocoj ob 6:38 po clevelandskem času. Vladni vremenski urad napoveduje za to slavnostno priliko: danes megleno in nekoliko hladneje. Zjutraj dež, popoldne morda lepo. Jutri bo lepo in gorkeje — če ne bo dež. Pa naj bo žp vreme tako ali tako — pomlad je tukaj. -o- Kraljica bo obiskala Holandsko London. — Kraljica Viljemi-na pričakuje, da se bo v kratkem podala domov potem, ko je prebila pet let v pregnanstvu v Londonu. Ravno kdaj bo šla kraljica domov, ostane-tajnost. -o- Da se počisti cerkev Članice Oltarnega društva in druge žene iz fare sv. Vida naj pridejo jutri zjutraj ob devetih v zadostnem številu, da se počisti cerkev za veliko noč. Pc pismo naj pride Frank Levar naj pride na 435 E. 156. St., kjer bo dobil pismo od brata Antona iz Francije. LAUSCHE ZAHTEVA $500,000,000 ZA DRŽAVNE STROŠKE Columbus, O. — Guverner F. J. Lausche je predložil legisla-turi v odobritev proračun v vsoti $500,000,000 za fiskalno' leto 1945-46. To je največji proračun v zgodovini države. Za faktične stroške države zahteva $425,069,663; dalje zahteva $52,500,000 rezerve |za povojne potrebščine in $20,000,-000 zahteva kot rezervo za ceste po vojni. Proračun znaša $50,180,742 več kot za lansko leto. -o- Arnerikanci so zmetali nove bombe na Japonsko Guam, 19. marca — Več kot 300 zračnih trdnjav in na stotine bojnih letal je zmetalo na japonska mesta v nedeljo in pon-deljek nad 5,000 ton bomb. Bombniki B-29 so se vrnili nad industrijsko mesto Nagoya, da pokončajo še tisto, česar niso pred enim tednom. Japonci priznavajo, da so napravili bombniki veliko škodo in da so se mudili nad mestom tri ure. Ker ne poročajo, da imajo požare pod kontrolo, mesto naj-brže še vedno gori. MORDA SE GA NE BO VEČ NASEKALA Vancouver, B. C. -— Pred sodnikom Mathesonom je stala zastopnica ženskega spola, ki je bila precej "sladko ginjena." Navzoč je bil tudi njen mož. Tega sodnik vpraša, če je že kdaj svojo lepšo polovico natreskal. še Predsednik Rooseveli apelira za skupno nabiranje stare obleke Washington. — Predsednikov odbor za kontrolo vojne podpore je naročil raznim organizacijam v Ameriki, naj ustavijo splošno ali lokalno nabiranje stare obleke v marcu, aprilu in maju ter jih pozval, naj v teh treh mesecih podpirajo izključno le nabiranje stare obleke, ki ga vodi "National Collections Clothing Committee." Ta'odbor, kot znano, si je nadel nalogo, da nabere 150 milijonov funtov stare obleke, čevljev in posteljnine do 30. aprila. Na- brano blago bo razdeljeno med 125 milijonov vojnih žrtev, katerim silno primanjkuje obleke. Vse, kar bo nabrano v aprilu, bo razdeljeno žrtvam vojne onstran morja po potrebi posameznih dežel. Načelnik tega komiteja je gradilec ladij Henry Kaiser, ki je izjavil, da je cilj te kampanje, da se nabere 150 milijonov funtov stare obleke, približno 10 krat večji kot pa cilj katerekoli druge kampanje za nabiranje stare obleke. Ohio bo ubogala policijsko uro Columbus, O. — Guverner Frank J■ Lausche je včeraj izjavil, da se bo država Ohio držala policijske uT-e o polnoči, kot določeno v Washing tonu, dokler bo ta odredba v veljavi za vso deželo. Posvetoval se bo pa s svojim kabinetom, če naj se pri tem upošteva državni ali lokalni čas, kadar bodo šla mesta zopet na hitrejši vojni čas. Prej enkrat je guverner izjavil, da bi bil on za lokalni čas za policijsko uro. -_o—- Iz raznih naselbin nikoli, je priznal ta. Ali bi jo zdaj nabunkal, če jo sodnik izpusti brez kazni. Da jo bo, je obljubil mož. Sodnik je zahteval, da se to takoj izvrši vpričo njega. In se je. Darovi za begunce Za slovenske begunce v Rimu so izročili darove v našem uredništvu : Mr. in Mrs. Jim Sepic, 16009 Waterloo Rd. sta darovala $5.00, Maria Šivic iz Forest City, Pa. je poslala pa en dolar. Prav lepa hvala! , -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. AMERIŠKI VOJAK JE NALETEL NA PET PIJANIH NACIJEV (ene obleki in pa pohiilvu zamrznjene, znižane Pariz. — Sgt. Kenneth Gaines, star 19 let, doma v Macon, Ga. pripoveduje, kako se je sestal na samem s petimi pijanimi nemškimi vojaki. V bližini Rene so se v neki gošči nenadoma pojavili pred njim. Za-klical jim je "kamerad," toda naciji so bili preveč pijani, da bi vedeli, zakaj da gre. "Eden se je opotekel proti meni in je zagrabil za cev moje puške," pripoveduje ameriški vojak. "Prav tedaj me je pa nekaj zasrbelo v kazalcu desne roke, pa sem potegnil za petelina. Nemcu je strel raznesel trenuh. Drugi štirje so se obrnili in jo ubrali. Zadel sem še ene^a in ga ubil, enega sem ranil, enega ujel, eden mi je po nesreči ušel." Franklin, Kans. — Družina Stefan Zemljak je bila obveščena od vojne oblasti, da je od 19. dec. pogrešan v Luksemburgu njen sin Sgt. Anton Zemljak. New York. —- V bolnišnici na Welfare Islandu je umrla radi vodenice Evgenija Plaskan, se-strična Ignaca Hudeta, urednika Glasa Naroda, ki je tudi v bolnišnici že tri tedne. Doma je bila iz Bele Krajine, odkoder je prišla v New York pred 30 leti. Stara je bila 54 let. Zapušča sina (v vojni v Italiji), tukaj pa dve sestri. Milwaukee. — V West Allisu je 21. feb. umrl Joseph Goršin, star 65 let. Poleg žene zapušča hčer in sina (v vojni na Pacifiku). Barberton, O. — Dne 26. feb. ko je šel Peter Purger domov z dela preko ceste, ga je zadel avtomobil in ga tako poškodoval, da je drugi dan umrl. Zapušča ženo in dve odrasli hčeri. Star je bil 55 let in doma iz vasi1 pozneje Washington. — OPA naznanja, da ostanejo cene obleki, modnem blagu, pohištvu in potrebščinam za hišo in dom zamrznjene v vseh prodajalnah na drobno. Urad je odredil to z namenom, da pozneje te cene zniža v korist odjemalcu. Cene obleki bodo znižane od 6 do 7' odstotkov. Vse prizadete prodajalne morajo prodajati po cenah, kot so jih imele v pondeljek. Cene, ki so poskočile v tem času vojne, ne bodo znižane v prodajalnah na drobno, dokler ne bodo tovarnarji znižali cen in potem bo imel korist tudi odjemalec. i Razne važne vesti iz prestolnice * Finančni odsek senata bo pretresal drugi teden predlog senatorja Hawkesa iz New Jersey, da vlada odškoduje tista mesta, ki so izgubila davke na zemljiščih, ki jih je vzel Stric Sam za vojne svrhe. Ker je bil ta korak v interesu vsega naroda, je dolžnost vlade, da škodo poravna, se sklicuje senator Hawkes. * Poslanec Wolcot iz Michi-gana je urgiral administracijo, naj razloži kongresu, če je res v dogovoru direktno posojilo 20 bilijonov dolarjev za povojno pozidavo Francije, Rusije, Angli^-je in Kitajsše. Kongres je podaljšal dobo posojilnega sklada pod pogojem, da gre denar samo v vojne namene. Torej bi šlo RAJH BO PLAČAL 4 BILIJONE NA LETNO KAZNI London. — Angleški časopis Weekly Economist poroča, da so veliki trije določili, da bo Nemčija plačala zaveznikom na leto $4,000,000,000 in to za dobo 20 let. Vrhu tega morajo Nemci po-,vrniti vse, kar so ta leta nakra-dli. Časopis dalje trdi, da bodo zavezniki morda ustvarili iz Porur-ja in Porenja samostojno drža-vb. Brez teh provinc ne more Nemčija začeti nobene vojne, ker je imela dozdaj tukaj svoj glavni arzenal. IZ BOJNE FRONTE (Torek 20. marca) ZAPADNA FRONTA—Nemci so razstrelili tri mostove pri Mainzu, da zdaj niti nemške čete z levega brega Rene ne morejo domov. PACIFIK — Arnerikanci že drugi dan obstreljujejo japonsko mornariško bazo Kobe. VZHODNA FRONTA —Ruski tanki so napredovali za 25 milj južno od Breslave v Šleziji. --o- Nov grob Po daljši bolezni je umrl v Lakeside bolnišnici Louis Ra-dina, star 36 let, stanujoč na 671 E. 113. St. Tukaj zapušča žalujoče starše Louis in Josephine, roj. Gorše, oba doma iz Dvora pri Žužemberku, brata Hermai^a, sestro Vido omož. Zakrajšek, svaka Josipa in svakinjo Elsie ter tri nečakinje. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je član društva piairwood št. 40 SDZ. Zadnjih 8 let je bil zaposlen pri Clev. Graphite Bronze Co. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Želetove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Alojzija na St. Clair in 110. St. ter na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše so-žalje. Policijska ura ostane o polnoči, je rekel direktor Byrnes Washington. — Direktor za vojno mobilizacijo, James Brynes, je izjavil, da ostane za vso deželo še vedno v veljavi policijska ura o polnoči. To je povedal na novico, da je newyor-ški župan La Guardia na svojo roko podaljšal policijsko uro od polnoči na eno. Byrnes je rekel, da se sicer čudi tej odredbi new-yorskega župana, da pa vlada nima policije, da bi izvajala v New Yorku policijsko uro. Senator Bridges je pa rekel, da bi moral Byrnes primorati New York, da upošteva policijsko uro, določeno iz Washing-tona, ali pa naj jo odpravi za vso deželo, ker ne vidi vzroka, zakaj bi imelo samo eno mesto v deželi izjemo. župan La Guardia je rekel, da ljudje prenaglo pijejo, če morajo iz gostilne o polnoči in se ga radi tega natreškajo. Ljudje se vsuje j o o polnoči iz gledišč in gostilen in na cestah je prava gneča in to ravno ob času, ko se menjajo mestni stražniki v službi. Zato je podaljšal policijsko uro. Razume se, da lete zdaj na župana od vseh lastnikov gostilen in drugih zabavišč slava klici. Zaporno povelje izdano za Dino Grandijem New York. — Italijanska komisija, ki preiskuje krivdo fašističnih zločincev, je izdala zaporno povelje za bivšim zunanjim ministrom in bivšim italijanskim ambasadorjem v Londonu, Dino Grandi-jem. Tako je poročal angleški radio. -o-— Vesela vest Mr. in Mrs. Frank Koss iiz 18104 Neff Rd. naznanjata, da so jima prinesle vile rojenice zalo hčerko v Mt. Sinai bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Mary Jeram, hči Mrs. Bradač iz Miller Ave. Čestitamo! Mackolje, Istra. Frontenac, Kans. — V bližnjem Jacksonvillu je po treh letih bolehanja umrl Jernej Hribar, star 69 let in rojen v Tuhinju pri Kamniku, odkjer je prišel v Kansas pred 38 leti. Zapušča ženo, dva sinova (v De-troitu), nečaka in nečakinje ter dva vnuka. gornje posojilo direktno iz za-kladniškega urada in radi tega bi poslanec rad pojasnila. * Poljsko ameriški kongres, ki trdi, da zastopa 6 milijonov oseb poljske na|rodnosti v Ameriki, je obsodil zaključke v Jalti rekoč, da je to drugo Monakovo. Obrnil se je na kongres za pomoč, da se omogoči v Poljski svobodne volitve. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama S/Sgt. John Debeljak, sin Mr. in Mrs. Debeljak iz 16011 Saranac Rd. je prišel domov na dopust za 21 dni iz Italije, kjer se je nahajal nad 10 mesecev. Sgt. Debeljak služi pri letalskem oddelku in se je udeležil 45 bombnih napadov na tarče po Nemčiji. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu, jih/ bo prav vesel. Ali ste že poslali vojaku ali. mornarju kako razglednico za veliko noč? Ako še niste, je zdaj zadnji čas, da dobe voščilo do praznikov. Pri Novakovih na 6122 St. Clair Ave. jih imajo v zalogi prav lepe. hpiijmo vojne BONDE in BUMKE 180.000 Nemcev na begu iz pasti hi * * * V(% 'e za poljske pridel-a za delavca in % industrije - to Hi* u administratorja ;SoCjila'Fred vinso- p potem Ce bomo dosegli i »dežpi- ne bo brezposelni '\Po VQjni, je dodal. cela rekl° — volk sit Sf * * * >vSk ^dkorja po iS Lansk0 let0 ^ P° 2.65c funt. fei^jan • • Vrše ss \ mŽ Za let°šnjo ku- UkciJo alkohola. ■Vl, * . i zi • * I to NdVllSka admi»istraci- KS5iveliko napak0- m Pi-asix a man-išo pro-SNotuCev- Armada po-I Hč^ ' za civiliste pa [ 6 ostane. JjS * * * ^>tr?atnega finančne-•vd% 2ed'dabo dosegel na- tCHv ri , av 400 bilij°" HlN Vleta !950, tudi k 2 Jat emčiJo končana |o>SnSko leto. iVHii^bi inflacija, j % ŽaSu e naraščal tudi Ah,. * SfcSfi&o Prebivalstvo V', I^al,!;, 110 nove avte, % feko ^ Podobno, SIV !*il0' čevlje in - !VN^7\vij0 vladni \k0l1 tolmačijo to ta. S>Cv-vojne ustavii ln tankov, kar S ki v C Zat° bo ta in-V HehVZačela izdelovati Vh?-a Efr dočim bodo Vleko in čevlje le vrsto. K j* Obolel 'V^OV iniverze so pri-berta Zama- ' Cko o 11 ?da-> doma pod \S> da Prijatelj fV^v °biščejo na! ^ Mrs. John! f%S liubo149: St- Upamo, 2dravje kmalu k * * * k Se +*v N obet, Ce živilskega trga Jio mai1 sledeče: Mesa bo 5 dobit-' kromPir.ia bo tudi ^Uiajj.1 130 nove letine; mo-' ^Pelj1' ker ni železniški voz '°butevb Je žita v mline; V'jaje„, 0 tesr,a še več mese-\ tU(]i 7dovoIj in sveže zele-11 Ho »k eno besedo — la-IW i en- toda tistega ne 6 ' Piti, kar bi človek že]^ * * * Si družbe imajo 40,->evef f Prtih voz, pa oo,- >rab*dprtih- Zadnjih ne Sega Va Prevažanje žita ,!ltobie ' Veznice imajo ve-rokah> ko mora-if*0 en bilijon bušljev ""a. Predno pride nova fa%r k 01 k vlade sva" 4ihei] j * e zadruge naj imajo fejo dni in da naj pla- lsCenTe- Trg Se b° kma" i'biti Za j ; 111 zadruge ne sme-|ki J 6 z velikimi zaloga-Ni, \ ;,lh kuPile po visokih 6Jtiti t , 0 bodo mogle pre-»V adar bodo padle cene i PARIZ, 19. marca — Sodijo, da je do 80,000 nacijev v divjem begu proti Reni, da se rešijo iz pasti v Posaarju. Tanki in j pehota 3. in 7. ameriške armade izožujeta kolobar, v katerega sta stisnili nemške' divizije, ki so še na levem bregu Rene. To so zadnji ostanki nemških armad na levem bregu Rene. Nemci imajo strahovite izgube v desperatnem boju, da se rešijo iz pasti ter dosežejo Reno pred ameriškima armadama. Tanki 3. armade ogrožajo mesta v dolini reke Rene, kot: Mainz, Frankfurt, Weisbaden, Ludwigshafen in Mannheim. Medtem ko prodira gen. Patton od severa proti jugu ob Reni, prodira gen. Patch z 7. armado od juga skozi Siegfried linijo in je samo devet milj oddaljen še od mesta Karlsruhe na Reni. Generala Patton in Patch imata najmanj 27 divizij ali okrog 380,000 dobro oboroženih mož', ki klestijo Nemce brez prizanaša-nja. Ko opravita 3. in 7. armadi, ne bo na levem bregu Rene no- '•64 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HKnderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Dofitl. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail. $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 monttaa. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 64 Tues., Mar. 20, 1945 V Jugoslaviji je vse mirno 4 Leta 1831 je ruski kazaški škorenj stri poljsko vstajo. Premagani poljski voditelji so se razkropili ali pa plačevali svojo željo po svobodi z vislicami. Ljudstvo je ustrahovano obmolknilo in ruski general je mogel poročati v Moskvo kratko: "V Varšavi je vse mirno." Tako se bodo tudi glasila uradna poročila iz Jugoslavije zdaj, ko je ta dežela dobila novo vlado s Titom na čelu. Puška in top bosta ustvarila v Jugoslaviji mir-mrtvaški mir. Vedno bolj se utrjuje v svetovnem časopisju mnenje, da v tem jugoslovanskem miru ne bo govora ne o demokraciji, ne o svobodi, ne o kakih demokratičnih volitvah. Narod je obsojen na suženjsko molčanje. Danes navedimo dvoje mnenj, kam je pripeljalo partizanstvo v starem kraju. Znani kolumnist Paul Mallon priobčuje mnenje dveh Amerikancev, enega uradnika in enega pisatelja. Ko sta se vrnila z bližnjega Vzhoda, sta mali zaupni skupini senatorjev podala daljše poročilo. Par stvari iz tega poročila Mallon navaja in pravi: "Na Balkan je prišlo mnogo specijelno treniranih komunističnih političnih upravnikov iz Rusije, da urede balkanske dežele v komunističnem smislu. Po njih navodilu so komunisti neusmiljeno iztrebili vsako opozicijo. Volitve v teh deželah so brezpomembne, ker bo le ena stranka dovoljena pri volitvah. Vsi drugi si niti nastopiti ne bodo upali! Tako sta poročala ta dva strokovnjaka. (Kolona 27. feb.) Nič manj ni žalostna slika, ki jo poda znani žurnalist Pcrtinax v N. Y. Times 14. t. m., ko obravnava posledice jaltske konference za Jugoslavijo. Tudi on misli, da bodo volitve v naši stari domovini samo prevara. Deklaracija v Jalti, ki govori o osvobojenih deželah, je tako nedoločna, da .daje Moskvi priložnost, da se ji izogne vselej, kadar ji je to všeč. Konferenca sama je v besedilu deklaracije preskrbela, da se jo lahko obide. Trikrat se govori o pogojih, pod katerimi se določila konference uporabijo. Tako so tri vrata odprta, da se določil ne izvede. "Moskva," pravi Pertinax, "je res svobodna, da naredi, kar hoče." Potem prihaja na vprašanje volitev. Po kakšnem vzorcu se bodo vršile, lahko naprej vidimo. "Vse politične stranke" — navajamo dobesedno — "bodo prisiljene v neko skupno fronto v Jugoslaviji imenovano Osvobodilna fronta. Kdor se ne pridruži taki skUpni fronti, naj bodo to posamezniki ali stranke, bo zaznamovan kot fašist in kolabora-cijonist." Š pomočjo te skupne fronte vzamejo komunisti v roke vso oblast. Pisatelj se ob okncu vprašuje: Ali je mogoče spraviti demokracijo v sklad s take vrste "edino" stranko? Tako sodijo- nepristranski opazovalci. Mi smo že poudarili v našem listu, da je deklaracija sama na sebi najboljši dokaz, da zborovalci v Jalti niso verjeli, da je pod Titom kaka svoboda in demokracija. Če bi verjeli, da je, ne bi šele ukazovali, da mora biti. Razlagalci pa so kot smo zgoraj videli tudi po tej konferenci mnenja, da je dana komunizmu v Jugoslaviji prosta roka. Tudi ni bilo drugega pričakovati. Rusija je postavila Tita kot svojega zaupnika v Jugoslaviji. Anglija ga ni samo potrdila, ampak kot je Churchill ponovno izjavil, podprla z vsemi silami. Pošiljala je v deželo svoje emisarje z izrecnimi navodili, da se mora vse ukloniti partizanom. Kdor se jim ne ukloni, se ga smatra za sovražnika zaveznikov. Tako je znani major Jones že pred padcem Italije zahteval od vseh Slovencev, da se pridružijo partizanom, četudi je bilo že takrat čisto jasno, da je za partizanstvom ruski komunizem. Mnogi so se res uklonili tej sili. Tita so tako Angleži čisto vsilili Slovencem. Ko je Italija padla, so po posredovanju-angleških oficirjev Italijani izročili orožje komunistom. Ti so potem udarili .na svoje nasprotnike z veliko premočjo in s pritiskom pomnožili svoje vrste. Tudi vojake redne jugoslovanske vojske so Angleži prisilili v Titovo vojsko. Kdor se ni vdal, je moral v angleški koncentracijski tabor. Tisti, ki nas vprašujejo odkod vemo, da je Tito usiljen jugoslovanskim narodom, naj pregledajo ta in podobna dej Stva. Pa naj si pogledajo tudi pritisk na mladega kralja, ki je na angleški ukaz pozval vse Jugoslovane, naj se podrede Titu. Tako je mladenič v svoji naivnosti zapeljal jugoslovanske narode v zmoto, sebi pa izpodnesel prestol za vselej. Anglija je to delala pod pretvezo, da tako zedinj-uje Jugoslovane za boj proti Nemcem. Churchill je brezobzirno poganjal vse Balkance v boj, četudi je bilo to včasih podobno samomoru. Pa kaj to Angležu! Da le doseže svoj politični namen. Zraven pa je hotela Anglija ustreči Rusom. Tito je delal rusko politiko in Angleži so ga podpirali, da ohranijo prijaznost Rusije. Tako so torej velesile vsilile Tita. Kaj naj napravi ne-oboroženo ljudstvo proti zavezniškemu orožju v Titovih rokah?? Ker je tedaj jugoslovanski diktator zavezniška kreatura, zato smo rekli, da ni bilo pričakovati, da bo jaltska konferenca sklenila kaj učinkovitgea za demokracijo v naši stari domovini. Tito bo sedaj počasi vpeljal komunistično' diktaturo. Ker ima, kot smo zgoraj videli, dobre učitelje, bo to delal previdno. Vsak udarec, zadan zasužnjenemu ljudstvu, bo-zadan s kopitom zavitim v kavčku, da se bo udarec pač čutil, da pa se ne vidi na zunaj. V Jugoslaviji bo zavladal mir, kot je bil mir tudi v Rusiji, mir, ki ga izsili nasilje. Svetu pa bo propaganda nasula peska v oči in pisali bodo navdušeno o mrni Jugoslaviji. Veliki trije si bodo umili roke kot Pilat, češ, saj smo v krimski konferenci vse uredili. To je nevesel pogled v bodočnost, če bi bilo vse odvisno od krimske konference. Toda že se pojavljajo v časopisju naslovi: "Razpoke v jaltski deklaraciji." Poročali smo že, da morajo Angleži v Romuniji ščititi tiste, ki beže pred'komunistično svobodo. Sedaj sklicujejo posvetovanje, kako za-flikati razpoko. Vsako zlo se enkrat samo uje. Mi ameriški Slvenci ne moremo naravnost vplivati na izboljšanje teh žalostnih razmer. Toda vsaj tega ne delajmo, da bi slepo drvili za komunistično propagando. Proti trezni sodbi vseh opazovalcev dviga ta propaganda partizane kot neko odrešenje naroda, ko v resnici pomenijo njegovo zasužnjenje. Nesrečni so Slovenci v starem kraju. Strašne krivice se jim gode. Ne dodajajmo še nove in še hujše krivice: obrekovanja onih, ki jim vest ne da, da bi se uklonili napačnim idejam. Če kdo danes ploska partizanstvu, ker mu je všeč komunizem, to do neke mere razumemo. Ne razumemo pa tistih, ki na svoje katoliške brate pomagajo metati blato — brez čuta za odgovornost. BESEDA IZ NARODA •4-MlrMHI Takole je papež govoril Novice s Hubbard Rd. Miliel Tako smo torej, dragi sinovi in hčere, porabili to priložnost božičnih praznikov, da smo pokazali, po kakšnih načelih more človeškega dostojanstva vredna demokracija roditi ddbre sadove — v skladu z naravnimi zakoni in po božjih namenih, ki so nam razodeti od Boga. Zares, trdno smo prepričani, da je to vprašanje nad vse važno za miroljuben napredek človeštva. Na drugi strani se pa tudi jasno zavedamo, kako velike reči zahteva taka (demokratična) oblika vlade od moralne zrelosti državljanov. V mislih imamo moralno zrelost, do katere bi se človek ne mogel nikoli povzpeti s polno gotovostjo, da ni luč iz betlehemske votline razsvetlila temnih steza, po .k&terih se morajo ljudje preriniti iz viharne Sedanjosti v bodočnost, ki o njej upajo, da bo bolj sončna. Toda v koliki meri bodo predstavniki in pionirji demoki'aci-je pri svojih konferencah pre-šinjeni z zavestjo, da nad vsemi vlada absoluten red božji? Mi smo o tem absolutnem redu že pogosto spregovorili. Pou-d'arjali smo; da ta absolutni red vključuje edinstvo človeškega rodu in napravi j a iz vseh narodov eno samo veliko družino. To dejstvo je moralna nujnost in krona vsega socialnega razvoja. Ali bodo pionirji demokracije na to mislili, ali bodo to upoštevali? Od priznanja ali neprizna-nja tega načela je odvisno, če dobimo trajen mir ali ne. Naj se svet še tako reformira, naj se skušajo dati še take garancije — če se gornje načelo ne bo upoštevalo, bo vse skupaj stalo na slabotnih nogah in bo samo sebi lagalo. Poglejmo pa na drugi strani, kako se vse lahko lepo uredi, če svet uresniči idejo o društvu vseh narodov. Odpravile se bodo napake prejšnje svetovne politike in pomanjkljivosti raznih sistemov v preteklosti. Ve-ličastvo tega novega reda bo navdihovalo v enaki meri vse ukrepe te nove družbe narodov. Politične ustanove bodo delile enako pravico vsem in v slučaju potrebe predpisovale za krivce nepristransko kaznovanje. Da bo to mogoče, je tudi kaj lahko razumeti, zakaj mora biti oblast takega udruženja narodov resnična in učinkovita, da lahko ukazuje svojim članicam, namreč posameznim državam. Vendar pa pri tem posamezne članice ne smejo izgubiti enakopravne pravice do svoje lastne neodvisnosti. Samo na ta način bo mogel demokratični duh vladati na zelo trii j eVih tleh zunanje politike posameznih držav. (Dalje Boltežar) --o-— Kupujte vojne bondc! Ta novi guverner je pa res muhast, ljudi, če mu niso všeč kar odstavlja in to če jih prav ne pozan in mu niso nč hudega storili. Stolček je izpodnesel nekemu tukajšnjemu rojaku v Ma-disonu, ki je prodajal avtne licence. Dotični ima tukaj tudi garažo in je jako prijazen in ulj uden človek; Jpoleg tega je tudi pri požarni brambi, da če kje hiša ali hlev gori, da poskuša po gasit. Torej vrši dobro delo usmiljenja. Ne vem, kaj je zagrešil ta človek novemu guvernerju, ali je morda tako velik grešnik samo zato ker je repu- blikanec, kaj se ve. Ko sem ga vprašal, kaj je vendar tako hudega zagrešil, da so ga gospocl guverner brcnili kar tako na lepem iz službe, še je samo nasmehnil in dejal: kaj šs ne veš, da politikaši tako delajo in da je to stara pesem? Torej, ni nikdar prav, če trobi v en rog, pa v drugega ne more. Tukaj pri tem človeku je bi- lo jako pripravno za dobivanje licenc, a ker je do sedaj še nimam, sedaj še ne bom vedel, kje jo iskat. Zvedel pa sem, da jih bo letos delila neka ženska, imen^ da so pač ženske bolj privlačne kot pa moški. Tako je na svetu, kjer ni nobena stvar stanovitna. Tudi moja ni in pričakujem še vse kaj hujšega, predno se poslovim s tega sveta. To mi kar v glavo ne gre, najprej so se tepli, da so ustanovi-vili republiko in demokracijo, katera je držala ljudi v sužnosti in . jih drži še danes v solidnih južnih državah, kjer preprosti in revnejši sloji nimajo niti volivne pravice in menda hočejo sedaj vpeljat to povsod in republiko pa odpravit, za katero so se borili naši predniki, da so odpravili sužnost v severnih državah. To se z vsakim dnem bolj jasno kaže, ker hočejo delavstvo zasužnjiti in napravit postavo, da bi delavcu lahko ukazovali, kaj naj dela in kje mora delati. V nekem angleškem časopisu sem bral, da ta zahteva prihaja od komunizma, kar bi rekel, da je proti ameriški republiki in svobodi, da bi vpeljali zopet to sužnost. Saj vendar pravijo, da so šli ameriški fantje reševat zatirane in doma pa hočejo po tem takem upeljati sužnost. Kakšna "orengji" pa je to? Vpijejo, da je premalo delavcev in v raznih državnih uradih pa jih držijo na tri mlijone in bi jih 300,-000 katere potrebujejo v tovarnah, popolnoma lahko pogrešili v raznih uradih. Ker pravijo, da je v teh uradih vsepolno t{i-kih, ki tam samo slone na davko* plačevalcih. Kot sem že prej omenil, se menda ne bom še tako hitro poslovil, ker še nisem v častljivih leth, ampak 49 sem jih pa že izr polnil, torej živim v najlepših srednjemladeniških letih. Kajti pred 50 letom človek živi še kar nekam brezbrižno in nima nobenih posebno resnih.skrbi in na preljubo smrt pa niti misli ne, ker se ga ista navadno izogiblje, vsaj mene se. Sicer me je že večkrat lovila in mi je bila že prav tesno za petami, saj mi je že tudi kosti lomila, a kljub temu je bila "prešvoh" ali pa sem bil jaz premočan, da ni šlo po njeni volji. Saj pravijo, da sem trmast od samega zlomka. Morda je to pomagalo. Zato pa ima sedaj precej velik strah, če bi me spet pričela lovit. Torej, preljuba pomlad je tukaj. Naš Tone je že speljal gnoj na njive in mi ga tako spravil spred oči, da me ne bo bodel neprestano, kajti, če bi ga ne bil on speljal, bi bil počival tam vse leto, namreč gnoj. Pred nekaj leti so se bili razšli naši ljudje in ker ni bilo nikogar, ki bi ga bil speljal na njive, sem ga bil pa prodal, čeprav imamo precej obširne njive. Tako sem dobil nekaj centov, da je bilo vsaj za "kofe." Saj smo imeli tedaj tudi par konj v hlevu, a ni bilo nikogar, ki bi bil okomatal in jaz se pa ne razumem na tako delo. Sedaj imamo pa traktor, je pa ista pesem. če bi Toneta ne bilo, da bi ga od časa do časa "zastradal," pa bi zarjavel v garaži. Saj je pa Tone tudi že urezal prvo brazdo letos. Zoral mi je namreč vrt, kjer bom posejal rožice, solatco in drugo zalenjad, da bo kaj za pod zob v poletju. To bo najbrže vse, kajti njive bodo letos kar v pušči ostale, ker ne bo nikogar, da bi jih obdela-val, kajti naš Eddie, ki jih je prejšnja leta "glajštal", je ob tem času nekje na Francoskem. Kaj ima tam prav za prav opraviti, pa ne vem, hoteli so ga imeti in moral je iti kot vsi drugi in pri tem se ne gleda, če gre tudi grunt k vragu. Ljudje v mestih bodo še stradali, kot izgleda, ker ne bo pridnih rok, da bi od-belovale zemljo. Par pisem smo že prejeli, da je srečno dospel tja, a povedat pa ne sme, kje se nahaja. Kot vsak drugi tudi on pravi, da je vse O. K., ker drugače pač reči ne more in menda tudi ne sme Izučil se je bil za radio operatorja, ko je tukaj v treningi izvršil tozadevno šolo. Kako in kaj bo zanaprej, je pa še v božjih rokah in če bo sovražnik uničen kaj kmalu, potem je še kaj upa nja, drugače pa ne dosti. Tako se res nahajamo v žalostnih ča sih j/si odkraja, da kar za pre mišljevati ni. Mr. in Mrs. Tomšič iz 185. ceste sta se-bila pripeljala v te lepe kraje na Hubbard Rd. Mr Tomšič je bil dolga leta farmar v teh krajih, a je svojo farmo prodal in se naselil v Euclidu kot "retired" farmar. Ampak danes ne izgleda nič več kot farmar, ker je "overales" slekel in izgleda kot pravi mestni gentleman. Pravi, da se kljub temu še vedno jako zanima za Hubbardške novice, ker še vedno kaj rad bere o farmarskih zadevah, ki so mu še vedno v spominu in prejšnjih časov, ko je bil sam na farmi in na katere se še vedno rad spominja. Pobaral sem ga bil, če bi se me usmilil in bi prišel na-(Nadaljevanje na 3. strani) -O- Problemi okupacije Nemčije Napisal za ONA Donald Bell Težave okupacije bodo najbrže mnogo večje v zahodni Nemčiji kot v onem delu, katerega bodo 5;asedle ruske čete. Najbrže ne bo mogoče preprečiti izmenjave prebivalstva, kajti to preseljevanje se je v precejšnji meri že začelo. Nemški listi nimajo mnogo prostora za oglase, toda tudi to kar je najti v teh časopisih, nam priča o tem, da skušajo že sedaj posestniki zemljišč in to-varen na vzhodu prenesti svoje domove na zahod in zamenjati posestva vseh vrst, ki se nahajajo na vzhodu. V nemških takozvanih višjih krogih imamo torej zdaj pred seboj nekakšen narobe "Drang nach Osten." Prej si je vsak premožnejši Nemec prizadeval ' uiti iz zahoda in se nastaniti na vzhodu ali jugovzhodu, na Poljskem ali v Šleziji, na Bavarskem ali v Avstriji. Nekateri teh predelov so danes že postali bojišča. Skoro vsak Nemec ve danes, da kriialu ne bo nikjer na Nemškem več nobenega varnega kotička, toda vsak Nemec tudi domneva, da bodo razlike velike in važne. Industrijalec, ki ima tovarno na primer, v Gubenu, Kott-busu ali drugje na levem bregu Odre in prav do Elbe, se ne more sprijazniti z mislijo, da bo ta okraj kmalu pod rusko okupacijo — mnogo ljubše bi n*u bilo živeti'v senci prapora Zedinjenih držav ali Anglije. Okupacija Nemčije bo izvršena pod skupno oblastjo vseh 3 velesil, toda nikdo ne verjame, da bodo razmere v onih predelih, katere bodo zasedli Rusi iste kot v onih, katere bodo zasedli Amerikanci ali Angleži. Prvič je tu vprašanje vojnih zločinov. Drugič, grožnja prisilnega dela za reparacije. Tretjič, bodoča gospodarska struktura poražene Nemčije. Nikdo ne verjame, da bodo vsa ta vprašanja rešena na isti način v vseh predelih okupirane Nemčije. Vojnim zločincem nekaterih vrst preti ista usoda povsod. Profesionalni morilci vedo, da jim ne bo nikjer dobro. Toda mnogo je bilo tudi drugih zločinov. Takozvane "rekviziti je" strojev in surovin in drugega materijala so. obogatile mnogo Nemcev, ki so jih "kupovali" od nemških oblasti za košček kruha, toda vseeno — tako vsaj trde — kupovali na zakonito dovoljen in reden način. Umazani posel kradnje in ropanja njihovih rok ni umazal na ne posreden način. In kaj z oni mi industrijalci, ki so uporabljali ruske, poljske, belgijske in francoske sužnje? Ti prisil ni delavci so jim bili poslani, morali so jih zaposliti — pc. mezdah, katere so predpisali oblasti, ki so tudi izdale natančna navodila, kako treba rav nati z njimi. Ali je bil to zločin? Zločin, da so izkoriščali te nesrečneže na naj strahovite j še in najsramotnejše nači ne? To je seveda stvar defini cije — Nemci so prepričani, da bodo zahodne velesile sodile drugače o teh vprašanjih kot sovjetske oblasti. Upoštevati je treba tudi ta kozvane intelektualce. Žurna listi niso streljali talcev, advokati jih niso pošiljali v smrt. Toda kako so pomagali! Tudi ti so mnenja, da je bolje zanje ako se nahajajo na zahodni strani Nemčije. Rusi bi utegnili biti bolj neprijetni. Vsak Nemec ve, da bodo Rusi mobilizirali delavske sile. V zasedenih krajih vzhodne Nemčije je Rdeča armada že poslala Nemce na delo. Mnogo nemških delavcev se danes še zgraža nad tem, toda to se utegne še spremeniti, ko bo v zahodni Nemčiji nastala delavska kriza, ko mnogi ne bodo mogli najti nobenega dela. Takozvani višji in srednji krogi bodo seveda skušali uteči za vsako ceno, ker se boje "degradacije" ročnega dela. Nemška buržo-azija je vedno obžalovala svoje "izgubljene sinove," katere je zadela usoda, da so morali delati v tovarnah, češ, da je to najstrašnejša usoda, ki more zadeti takozvanega boljše vrste človeka. Jasno je iz vsega tega, da bo poskušalo mnogo nemškega prebivalstva — in sicer ne samo vojni zločinci — najti pot v predele zahodne Nemčije, ki bodo pod okupacijskimi oblastmi zahodnih velesil. ' Sovjetska Rusija najbrže ne bo niti podpirala socializma na nemških tleh niti dajala pobude privatnim podjetnikom. Ljudstvo, ki bo prepuščeno svoji usodi, brez svojih starih industrijskih in političnih voditeljev, bo najbrže iskalo samo svojo rešitev 'V vsaj 1 fp' mere kolektivnem £.; skem sistemu. Indus'' denarni magnati pa šali držati stari red 'n našli podporo , Utegne torej priti to . gospodarskih sis vzhodu in zahodu. ^^ • Jill Nikdar si nisem m1"j ajmoht tako močno n našim ljudem na srce:.'J prav na želodec. ^sejJ zdaj pokonci in vse sP □ si že skuhal ajmoht? J kuhal za ves becirk. " J če je pray spackan J ta, da ji kmalu ni no mora biti dober Pj našega Franceta, ki ^ j v to zmes vsaj eno & I čana. Orajt, dajmo torej, I enkrat potemplamo J ragrafih in predpi^J ki se je v tistem WJ. I nutku smejal na P^J kalo samo še rošta'1J,j terega je ajmoht o« J kanon brez krogla a I plužnih kole. Povedal sem van11 \ je iz prvega poskusa P j vanju ratal blinec- K J bližnjici v lijak, marna, ki se mi ] in se mi. - j Kaj na zdaj? " treba storiti, ker {J da bi cel pisker taK. i brot poslal za blin^J za to, da ne bi teg (f ampak mi je nek , M reklo, Jaka, nikar, ^ J jb svojem za- ve-e'' r.,j| nasvete jaz Ved«0 M šam, zlasti še, če • 1 ?ato sem tudi teg;i' .J Pa kje naj zdaj M :a loštanje? Za ajmoht vre, mala ^j« oprezujeta, če bo _m Zdaj tudi ni časa " M ampak je treba W pl niti kaj pametnega- I cal v ofic po teleJ J se mi je delo pr^jjjl kje bližje pobarati- '^M bila gospodična S^, C Villa Angela, pa * L ujel na telefon, k1 ^ pff majo v kuhinji-covo Urško bom di ni daleč tam na ^ j1 Urško za dve j?1 ali je ne boš? I1 . ;l tem povedala, ^ (ii'l hotela. Sicer Pa ra| . I potrebno, da 010 I stvar vtakniti sV^J M "Orajt, orajt, ka sila, jo boni pB.1 ,y. 1 hotela doli iz l je vzklikni-1(ii'vce Sekundus!" O-ka je imela nič % . ' tudi ona nas koliki tudi smo se dr-fC2adai. ter zakli-hith m oče!" Skočila nr ;m 8k°ro bi me bi- t^sr^- Navii se Je še ove" l!ja u» očeta v solzah Kita meni P°dala hli!;y Vedela, naj mi IO narediti konec lie Jem kratko pove- r'Nifzaroka z Iza" h zda??0 razdrta, I« stoj; ' kakršen K prm' Za moža ime- fprivl- temi Pričami h]ev Je-lfekei.'!!esal veliki sod-K ; °trok> moža z tadar ne boš je- I "le je „ [tako * SV0J'imi veliki-Nala°e,Utri0 in Ijubez-Kstj ' a mi Je hotelo hok' .Ler Je 'dejala: f k rw ,gubil- Revček! j boleti!" h 01> zdržal; Nda. 111 klical: f.Hm »raTjši 2 °bema j [Jokala : ona se Je i K d m smejala ter! fkHre S6m njeno lju-1 Nnj0 2 Potrebe stavil' I, ' Pwi.. . Kf.^i botra s sta- j1 r i>o*4Vmo se tudi': I ^diU ' in so se! m pr ' Sl»o se odpra- ; iN So me«tu. Jaz in ' l^likoG v°dila pod pa-SVa si imela po- i 4 H - i^sJS0 'S"10 dospeli ■ i Vaškem stolpu. LXil Verenka s IS g'ob obzidju na-1% aue«steinu; pa-t>liv!ronika in jaz iNtel >tece- Brun-IS J1?1 na Zurlau-I 01aši di boter ta-1st t>oz Jrečn* vrnitvi. |>Cae smo šli čez Po Ve'iki t>° dra^e ma" L fač kako ve- l<'kHafr!aj svidenje iN^uje že na lr'f>kair bUlženostjo! k 1 in C se od sa- I K dokt01' Hes, lil No\{Panje. da bo I kv l Popolnoma |Nstrfe more s po-If ^ti nekaj ko-IWXk; d mene čula, iS ^klo. f zame tedaj sva' kijiCiBogu in P. V ne c> brez katere končalo tako Sem PO- rC^la Pripove-fVH l a sem prav r 1 * CVohl je V mo-Keyser. t\>'' ^ rata> s čim IN? rola?3!1* knj ig in IXsieH PlSOV °Patu H že sklenje-1 V^koT1 od skupi-|Si Sgjv. ^rebivata pri r \>Stllni Vaz živ; toda A o 1 Up K ' b0 mnogo yod veliki sod- * * * * ★ POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ * NAZNANILO M ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem s°' rodnikom, prijateljem in znancem, da je Angel smrti p°sf I gel v našo družino in nam odvzel našo preljubljeno 111 I nikdar pozabljeno soprogo in drago mater mae Ziv>odcr ROJENA SKUFCA ki je v najlepših letih nagloma zatisnila svoje mile Či ^ I 10. februarja 1945 v starosti 39 let. Rojena je bila Cleveland, Ohio, 15. oktobra 1905. Po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vv* j je bila dne 14. februarja 1945 položena k večnem pod** na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Monsignor j Rev. B. J. Ponikvarju za molitve ob krsti pred pogreb za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v kev, za opravljeno sveto mašo in cerkvene obrede. Ena .( se želimo zahvaliti Rev. Andrew Andreyu in Rev. F & ds Baragi za navzočnost in asistenco pri sveti maši. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tola2^ in pomoč v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. RaV ^ tako prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojno pokror vsem, ki so z nami čuli ter se udeležili svete maše in za <'|i ga sprevoda. Posebno se zahvaljujemo tistim, ki so Pr izven mesta ter se poslovili od pokojne ob krsti in jo mili do groba. Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi ? ter vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo bra»e . mirni pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so dali sy0J avtomobile na razpolago pri pogrebu. Naša iskrena zahvala naj bo izrečena tudi nosilc^ krste, ki so jo spremi jevali do prezgodnjega groba in ložili k preranem večnem počitku. Nadalje tudi iskrena zahvala vsem, ki so z narni stvovali in nam izrazili sožalje s poslanimi sožalnim*te grami, pismi ali pa kartami. Prav prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu zaV°oSt Zakrajšek Funeral Home za vso pstrežljivo naklonJefl in za izvrstno vodstvo pogreba. Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in m»tx\0. lostna so naša srca, ker se je tako prenaglo in neprjC0^, vano že končala Tvoja pot življenja in v najlepši dobi ^ ljenja si nas morala že zapustiti. Tolaži nas le mlS 'gt' si rešena trpljenja in globoko potrti nad Tvojo izgubo p v ljamo naše prošnje k Bogu, da naj Ti podeli srečni t* prezgodnjem grobu in uživaj večno veselje v večno« V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PR EU U'B L J ENE GtA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA SIMON BIZJAK ki ga je Bog poklical k sebi dne 20. marca 1944, Eno leto v hladnem grobu soprog in oče, že počiva, z Bogom! Ti srce ponavlja na Tvoj grob spomini hite. / Večni Bog Ti daj plačilo, storil vse najboljše si za nas, počivaj v miru, blaga duša, in prosi ljubljenega Boga za nas. Žalujoči ostali: ROSE BIZJAK, soproga, PVT. FRANK in PFC. STANLEY, sinova, VERA LAURICH, hči. Ravnokar smo prejeli specielno za veliko noč novo zalogo oblek, vseh barv in lepo pisanih. Vse drugo, ki se zraven prilega. Najnovejši okraski za vašo velikonočno obleko. Lepa zaloga bluz za vašo velikonočno obleko. Odprto vsak večer do velike noči od 9 zjutraj do 9 zvečer GIROZAN in SABETTI, lastnici Cleveland, 0. 20. marca 1945 t TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN doma odšla proti hiši nadpazni-kovi ter vprašala po njem. Mož je ravno prišel domov ter zagledal Mary in njenega spremljevalca Paddyja. "Ali niste Becker jeva žena?" jo vpraša nadpaznik. "Da, vi ste, že vidim. Kako je z zadevo in koga ste pripeljali s sabo?" "Starega Paddyja, Mylord. Ta mi je zvesto stal na^trani." "Becker je bil pred kratkim v sodnem poslopju." "Ali lahko še enkrat govorim z njim, Mylord?" "Danes ste pa povsem drugačne volje, Mrs. Becker," meni ■ nadpaznik. "Videti je, kakor da se vam je pripetilo nekaj dobre- ■ ga." > "To se je tudi zgodilo, Mylord! ■ Moj mož pride na svobodo." "To upate, to si želite." t "Ne. To vem. Njegova nedo- žnost je že kakor dokazana. Midva prihajava ravnokar s sodišča. Morala sem semkaj, da mu prinesem tolažbo ter mu nazna-1 nim, da je prišla resnica na dan, in da so prši i pravemu krivcu na sled. ičie bi ne bilo Paddyja, Mylrod, ki je toliko časa vohal, dokler ni prave sledi izvohal, bi moral moj Fredy biti tukaj do smrti." "Ali je res ta stvar že tako daleč, kakor mi vi pravte?" vpraša nadpaznik, "ali se je zares posrečilo dokazati Beckerjevo nedolžnost?" "Hvala Bogu, da!" "To me prisrčno veseli." prizna uradnik ter seže Mary v roko. "Lahko vam kar naravnost povem, Mrs. Becker, da me iz srca veseli vaša novica. Ali zasedaj ne morem storiti ničesar. Obveščen moram biti o tem na ženska. Becker je lahko vesel, da ima takšno ženo! Odkar sem bil priča tistemu vašemu snidenju z Beckerjem, imam vse drugačno mnenje o njem. Na-, splošno so vendar samo slabi ljudje tukaj, sam izmeček iz človeške družbe. To je prvič v moji dolgi službeni dobi, da je kaznjenec v resnici nedolžen. In sedaj pa počakajte nekoliko! Nemudoma dam poklicati Beckerja semkaj. Vi sami mu povejte veselo novico!" Nadpaznik se je odstranil. Po- tem je bilo razločno ve korake. Poklica", ki je delal v nepr** bližini. "Pridite semkaj, dejal nadpaznik, , nec bližal. "Tu rad govoril z pravim to pot izjei«0 volim pomenek.' , In sedaj ugled« ga Paddyja, čigar^ bil poln ganutja » j potem Mary, k» "Ji čna prihitela naP^J uradno, kar se pa doslej še ni zgodilo." "Saj nisva prišla po Fredyja, zakaj dobro vem, da mora iti vse uradnim potom. Hočeva samo povedati veselo novico, Mylord, da se nekoliko oddahne in potolaži. Vi ne veste, kako sem srečna in kako težak kamen se mi je odvalil s srca," reče Mary, dočim ji.solze neizrečenega veselja zalijejo oči. "Oh, ali je bil ves ta čas strašen, in koliko je moral moj ubogi Fredyy prestati!" "Vi ste jako pogumna in prid- 1905 1945 Žalujoči ostali: FRANK ZIVODER, soprog; FRANK in KENNETH, sinova. • Zapušča tukaj tudi žalujočo mater JOHANNO SKUFCA ter žalujoče sestre: ANNA PERUŠEN' ALMA PIOTROWICZ in LILLIAN GENT, in žalujoče brate: JOHN JAMES, ALBERT in WILLIAM. Cleveland, Ohio, 20. marca, 1945. 7Halxj's "fashion £ltef 6521 ST- CLAIR AVE. Posebnosti za veliko noč Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pOjMMlh in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOL1ET, ILLINOIS K. S. K. JEDNOTA .................................................. t vi." "Vi pridete v svojo poprejšnjo ; celico, Timbleton," odvrne Hart-well. "Na tem mestu pa vam iz- < rekam priznanje za vaše uspe- ] šno prizadevanje, priti resnici i na dno. Veliko zaslugo ste si ste- . kli za dobro stvar, kar vam bo šteto v dobro! Popeljite Fu- ; Tanga v njegovo celico!" zapo-ve Hartwell. "če se bo upiral, ga členite v železja. Treba ga je tudi stražiti s povečano pazljivostjo, ker je nevaren zločinec, ki ne sme na noben način uiti zasluženi kazni." STOOSEMŠTIRIDESETI DEL. Prijateljstvo. l Stari Paddy stopi v sobico, ki C si jo'je Mary v gostilnici blizu C luke za čas svojega bivanja v C San Franciscu najela. Mary mu C zaupno pride naproti. C • "Dobro je, da ste naposled pri- T šli, Paddy — usmilite se — go- C vorite — solze v vaših očeh —" T! "Solze veselja so to, Mrs. C Becker! Predvsem se zahvaliva T Gospodu Bogu. Potem pa čuj- Z te novico, ki jo vam prinašam. T Kinez je obtožen. C Mary je ob teh besedah kar t ostrmela, a njene oči so se hva- t ležno obrnile proti nebu in se I njene roke sklenite kakor k l iskreni molitvi. I Hvala lepa za to novico. Pad- I dy," je dejala z ginjenim gla- I ■ som. "Sedaj mora biti moj Fre- I dy oproščen. Sedaj pride njego- I > va nedolžnost na dan. In koliko I časa je moral revež prebiti tam I ^ čez!" ' 1 Stari Paddy se je smejal in veselil ter stiskal Mary roko. "Vse je že kakor gotovo, Mrs. Becker," je dejal. "Ravno prihajam od Mr. Weissa. To je dober človek. Veseli ga, da pride Mr. Becker na prosto." "Morebiti je že prost, Paddy _ff "O ,tako hitro pa to ne gre, Mrs. Becker,'" poseže naglo črnec v besedo. "Treba je še cele obravnave, kakor mi je povedal Mr. Weiss, preden bo Mr. Becker oproščen. Ali to pa ne bo dolgo trajalo, ker se nemudoma prične novo sodno postopanje v tej zadevi, dasi Kinez doslej še ničesar ni priznal." "Potem pač še ne ve moj Fredy ničesar o vsem tem," meni Mary. "Jaz mislim, da še ni prišla ta novica na otok, Mrs. Becker. Saj veste, da mora iti vse uradnim potom." "Ali moj Fredy mora to izvedeti. Paddy. Popeljati se hočeva k njemu ter mu povedati veselo novico." Stari črnec se je takoj strinjal s tem predlogom ter se odpravil z Maryjo v pristanišče, kjer ju je parnik prepeljal na otok. Mary je bila' že nekoliko seznanjena z okolico, pa je nemu- "Vaše trditve vam ne pomagajo pravnič. Dokazi govore proti vam," odgovori Hartwell. če ne marate priznati, potem popolnoma zadostujejo razpoložljivi] dokazi, da se da dvigniti tožbo j proti vam." "Kje so dokazi?" zavpije Fi>| Tang ves razgret. "Če jih imate,, jih mi pokažite! Ali mar hočeto i verjeti tistemu jetniku več kakor meni? Na ta način more on < lahko še veliko več načvekati nr, : mojo kožo. Rečem vam, to so same laži, jaz niti ne poznam Dia- < bolo-močvirja!" - "Da ste s Tse-Kungom govorili o Diabolo močvirju in o de- 1 kletu in o delitvi ukradenega i denarja, je že tudi dokazano po ) izjavi ene priče," zaključi sodnik to zaslišanje. < Sedaj se Timbleton obrne do < Hartwella, ter mu reče: "Pro- i sim vas, ne zaprite me več k temu Kinezu, Mylord. Sicer se ga ne bojim, ali vendar bi si ne bil j svest svojega življenja nobeno | uro; niti zaspati se ne bi upal, | zakaj, sicer bi bil v nevarnosti, | da me ta čolvek napade in zada- Kinez skremži obraz. 1 "Potem sem moral v pijanosti c govoriti neumnost. Kdo me mo- 2 re narediti odgovornega za to?" . pripomni Kinez. j "Nikar se ne poizkušajte skli-cevati na pijanost," se obrne Hartwell do Fu-Tanga. "Priča je pripravljena priseči na vaše , besede. Zato je bolje za vas, če ■ priznate resnico." "Jaz ne vem ničesar o tem." "Ali jaz pa dobro vem, da niste bili omamljeni, nego ste prav dobro vedeli, kaj govorite," je dejal Timbleton. "Kinez mi je dejal, da je delil denar s svojim tovarišem. In tedaj se ni zavedal, da je s tem priznal svoj zločin.": Kinez se je hudo razjezil ob teh besedah. "Tisti, tam se hoče s takšno storijo okoristiti," je zavpil jezno. "Kdo mu more verjeti? On lahko načveka veliko reči, da pahne mene v nesrečo, ali jaz trdim, da so njegove besede sama J laži." "Vi mislite z ozirom na prepir? Tedaj je bil moj sokrivec," odgovori Fu-Tang. "Ali hočete utajiti, da ste sami priznali, kako ste našli denar pri deklici ter ga delili s Tse-Kungom?" "Kdo je to izpovedal? Jaz? O tem ne vem jaz ničesar." "Tu stoji priča pred vami iz oči v oči, priča, ki ste ji povedali to." "Jaz? Kdaj pa?" vpraša Kinez. "Včeraj zvečer ste rekli to. Aii mar hočete tajiti to? To vam ne pomaga nič, zakaj, jaz se še natanko spominjam vseh vaših besed!" reče Timbleton odločno.