d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HI$A DARIL
Panap d.o.o.
TC Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Kolesarstvo • Črni dnevi perutninarjev
O Stran 15
Po naših občinah Dornava •
Previsoke položnice za vrtec?!
O Stran 3
Tednikov pogovor
Katarina Kresal •
Lahko smo original, ne slaba kopija
O Stran 4
Po naših občinah Gorišnica • Kako so svetniki zrešetali
župana
O Stran 6
Ptuj, četrtek, 15. februarja 2008
letnik LXI • št. 13 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Delavci zasebnega gradbenega podjetja iz Ormoža so v začetku tega meseca pričeli prenovo ostrešja in prekrivanjem celotnega kompleksa srednjeveškega dvorca v Muretincih.
Omenjeni dvorec je bil od konca 15. stoletja v lasti borl-skih graščakov Szekelyjev, leta 1652 pa ga je grof Maksimilijan Herberstein prodal komendi nemškega viteškega reda v Veliki Nedelji. Omenjeni viteški red je zatem dvorec Muretin-zen pozidal in nekoliko dozidal, vendar je pred 2. svetovno vojno celoten kompleks skoraj popolnoma propadel. Rešila ga je splošna družbena akcija, s katero so stavbo preuredili v sirotišnico oziroma hiralnico, kot so jo imenovali dolga leta po vojni in kot ji še danes pravijo najstarejši domačini tam okrog. Čeprav so v nacionalizirani stavbi po vojni uredili dom za starejše občane, ki je pozneje postal podružnica Doma upokojencev v Ptuju, in čeprav so celotno stavbo temeljito prenovili, so v demokratični Sloveniji celoten kompleks dvorca Muretinci vrnili križ-niškemu redu v Veliki Nedelji. Kar nekaj let je dvorec sameval, zdaj pa kaže, da bo vendarle dobil novo vsebino. Več o tem pa v prihodnji številki Štajerskega tednika.
M. Ozmec
Muretinci • Nekdanjo hiralnico že prenavljajo
Dvorec kmalu z novo vsebino?
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Železniška proga
Ptujska Gora • Priprave na 600-letnico cerkve
Največje spremembe na Ormoškem
V ponedeljek je bila v ormoškem gradu javna obravnava o dopolnjenem osnutku državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš, pripadajočega okoljskega poročila in njegove revizije.
Pričeli gradnjo romarskega središča
V okviru priprav na praznovanje 600-letnice cerkve na Ptujski Gori pripravljajo v tamkajšnjem samostanu v sodelovanju z mariborsko nadškofijo gradnjo romarskega središča.
Načrtovani posegi naj bi se realizirali v obdobju 2010 do 2013, priprave na projekt pa so se začele že pred dvema letoma. Omenjeni projekt je eden pomembnejših na pet-
em transportnem koridorju. Predvidena je elektrifikacija, ki za prebivalce ob progi pomeni zmanjšanje hrupa ter manjšo obremenitev za okolje zaradi izpuha dizelskih lokomotiv. S projektom se rešujejo tudi številna nivojska križanja, kar posledično pomeni večjo varnost za pešce in vse udeležence v prometu.
Pri elektrifikaciji bodo postavili drogove v razdalji 3 metrov od osi tira in namestili električno omrežje v dolžini 109 kilometrov. Posegi se bodo dogajali s proge. V projektu je zajetih 16 občin, najdaljša trasa pa poteka prav po občini Ormož, kjer se bo zgodilo tudi največ rekonstrukcij.
O Stran 7
Kot so povedali na tiskovni konferenci v petek, 7. februarja, so že pričeli preurejati dosedanje gospodarsko poslopje v romarsko hišo Naza-ret, za katero jim je mariborska nadškofija izročila dona-cijo v vrednosti 50.000 evrov. Kot je pojasnil rektor romarske cerkve in vodja projekta preureditve ter funkcionalne ureditve božjepotnega kraja pater Janez Šamperl, je romarska hiša Nazaret del širšega projekta sodelovanja med župnijo Ptujska Gora in občino Majšperk, saj gre za celosten razvoj tega območja.
Medtem ko je župnija za celoten projekt pripravila vse idejne in izvedbene načrte ter dala na razpolago tudi vsa potrebna zemljišča, je Občina Majšperk pripravila razpis za pridobitev sredstev
Evropske unije. Poleg tega pričakujejo tudi sredstva iz domačih javnih razpisov in drugih virov, predvsem pa pomoč donatorjev. Občina Majšperk je projekt, ki ga je pripravilo župnišče, razširila s projektom Turistična ureditve Ptujske Gore, v okviru
katerega bo financirala razširitev in ureditev dveh cest pod cerkvijo. Gre za dovozno cesto do svetišča ter za cesto, ki vodi do parkirišča na drugi strani, ob domu krajanov in gasilcev.
O Stran 8
Foto: Martin Ozmec
Foto: vki
Gornja Radgona • Priprave na sejem Megra
Formin • S tiskovne konference
Novost: predstavitev kamnosekov, parketarjev in mizarjev
Tudi letošnji, že 21. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov na sejmišču v Gornji Radgoni (1. do 5. aprila) bo v znamenju pestre ponudbe gradbenih materialov in storitev, mehanizacije, orodij, stavbnega pohištva, instalacij, izolacij, ogrevalne tehnike ter urejanja okolice.
Novost bo sodelovanje sekcij kamnosekov, cementninarjev in teracerjev ter parketarjev in mizarjev pri Obrtno-podjetni-ški zbornici Slovenije, ki bodo promovirale lastno dejavnost in hkrati učencem osnovnih šol predstavile možnosti izobraževanja in pridobivanja poklicev v tovrstni gradbeni stroki. Zadnji statistični podatki so namreč zaskrbljujoči, saj mladega kadra na tem področju močno primanjkuje.
Sejem bo predstavil celotno področje gradbeništva z vsemi večjimi gradbenimi podjetji in zasebnim sektorjem v Sloveniji.
V ospredju bodo zaključna dela v gradbeništvu, vzdrževanje in posodabljanje objektov, planiranje in projektiranje, gradbeni elementi in materiali, izolacije, oprema in orodja v gradbeništvu, opaži, kompresorji, agregati, cestna in geodetska oprema, stavbno pohištvo, ograje, strešne kritine, čistilne naprave, gradbena mehanizacija, gospodarska vozila ...
Osrednji vsebinski poudarki sejma bodo zbrani na tematiko nizkoenergijske gradnje, ekologije v gradbeništvu ter obnovljivih virov energije. V njej bodo dnevno potekala brezplačna
Sejem INPAK v sklopu KZS
Zaradi skromnega števila prijav za letošnji, sicer bie-nalni sejem INPAK (embalaža, grafika, tehnika in tehnologija pakiranja) po ocenah vodstva sejma ne bi prinesel pričakovanega učinka razstavljavcem in obiskovalcem, zato je bila sprejeta odločitev, da prireditev ne bo potekala v predvidenem terminu (5. do 7 marca), ampak kot poseben salon embalaže, tehnike pakiranja, logistike, trgovine in tržnega komuniciranja v okviru 46. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma (23. do 29. avgusta). Razstavljavci se bodo predstavili v novi hali A3, ki bo dograjena do pričetka sejma.
Uvodnik
Ogorkomanija, ki vse bolj ogroža
Danes bi lahko nakladala o ljubezni, saj je v času, ko to pišem, valentinovo, pa ne bom. Me skeli druga tema.
Janez je pričel kaditi, ker ga je zavrnilo dekle. Premalo se ima rad, da bi se uprl tej razvadi. Že nekaj časa je srednješolec. Ker ne sme kaditi na šolski površini, saj tako zapoveduje zakon, se je z množico svojih sošolcev in sošolk umaknil na pločnik prek ceste. Tam si skupaj z njimi, večina je mlajših od 18 let in sploh ne bi mogli do cigaret, če bi spoštovali pravila igre, vsak dan pridno prižiga. Ogorke pa meče na tla, v sosedovo zeleno ograjo, najbolj predrzni so osvojili že zasebna dvorišča, kjer si dajejo duška tudi tako, da puščajo odtise na fasadi hiše. Če pa jih v šoli še dodatno razjezijo profesorji, se iz-kašljajo še nad kakšno ploščico, ki jo je potrebno iztrgati s tal terase. K ogorkom sodijo tudi izpljunki, cigaretne škatlice, steklenice in druga embalaža od alkohola (brezalkoholnih ostankov je zelo malo). Najhujše pri vsem tem je, da nihče ne more zajeziti tega onesnaževanja, ker bojda za to niso pristojni. Ne šola, ne mestna oblast, ne policija, ne komunalna in še kakšna inšpekcija, pa tudi ne ministrstvo za šolstvo, ki bi moralo nekoga priviti, ker dijaki hodijo v šolo tudi zato, da jih tam - seveda ob starših doma - (na)učijo lepega vedenja, odnosa do okolja, do tuje lastnine. Vsak dan gledam isto sliko: sosede (moške) z metlami, ki pridno polnijo črne vreče z vsemi ostanki, ki so jih dopoldne pustili dijaki. Pri enem od njih je vreča polna vsak dan. Ne vem, zakaj noče računa izstaviti Šolskemu centru, ker po logiki so v času izobraževalnega procesa dijaki "šolski", ta pa mora biti tako organiziran, da ne ogroža drugih. Mestna oblast, ki bi že tudi morala odločneje poseči v ta problem, je hotela na tem območju, ki je tudi prometno eno najbolj ogroženih, postaviti še avtobusno postajališče, da bi se kadilski pas in onesnaževanje še razširilo. Se bodo zbudili ob prvi nesreči ali požaru? Šola je bila nekoč zaklenjena, zakaj ne bi bila tudi danes. Če že ni mogoče spoštovati pravil igre, lepega vedenja in spoštovanja, je včasih potrebno delovati tudi represivno, čeravno gre v prvi vrsti za preventivo.
Majda Goznik
svetovanja za obiskovalce sejma. Več strokovne pozornosti bo namenjene tudi komunalnemu programu in infrastrukturi ter gradnji železnic in sklepni fazi izgradnje cestnega križa.
Na sejmu so predvideni številni strokovni posveti s področja gradnje infrastrukture, stanovanjske gradnje, zakonskih predpisov, strategije gradbeništva, inteligentnih stavb in integralne infrastrukture. Predstavljeni bodo izdelki, ki bodo prejeli znak kakovosti v graditeljstvu. S prikazi dela dijakov, ustvarjalnimi delavnicami in tekmovanjem v zidanju se bo predstavilo slovensko gradbeno šolstvo, Zavod za zaposlovanje Murska Sobota pa bo predstav-
Sedem (ne)pomembnih dni
Spet Kosovo
Sedemnajstega februarja letos naj bi Kosovo proglasilo svojo samostojnost. Za nekatere bo to še zadnje (logično) dejanje v malodane dvajsetletnem razpadanju Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), za druge pa samo ena izmed epizod v večstoletni (nemirni) zgodovini Balkana. Eni in drugi imajo kar nekaj razlogov za takšno sklepanje.
Z vzpostavljanjem (v marsičem še vedno fiktivne) samostojnosti Kosova se bo v bistvu zaključil proces državnega "preurejanja" jugovzhodne Evrope, to pa seveda še zdaleč tudi ne pomeni dokončnega ustvarjanja stabilnosti na tem območju. Kosovo bo v različnih oblikah še vedno obdržalo status nekakšnega protektorata, navzočnost različnih tujih dejavnikov. Za državico z omejeno suverenostjo bo predvsem odločilno odvisno, kakšni bodo v prihodnje njeni odnosi s Srbijo. Ti odnosi - pa - vsaj za zdaj - nimajo kakšne posebne perspektive.
Ta čas prihajajo iz Srbije neverjetno enotna sporočila, da se Srbija Kosovu ne odreka, tisto, kar ob vsem tem vzbuja določen optimizem, pa je relativno jasno zatrjevanje, da se Srbija zaradi Ko-
sova ne bo spustila v kakšno novo vojaško avanturo. V Srbiji očitno še ni napočil čas za radikalno slovo od Kosova, zato tudi ni naključje, da le dve marginalni politični stranki opozarjata, da je Srbija Kosovo v resnici izgubila še v času Milo-ševica - konec devetdesetih let. Večinska srbska politika pravi, da se bo za Kosovo bojevala z vsemi možnimi pravnimi sredstvi in da se Kosovu ne bo "nikoli odrekla". Znotraj tega so možna samo ugibanja. Zagotovo je moč sklepati, da bo Kosovo še dolgo ostalo stalnica, nekakšna dežurna tema srbske politike. Marsikaj bo odvisno od vsakokratne prevladujoče politične opcije. Čeprav se že ne ve, kaj Srbija pripravlja kot svoj odgovor na kosovsko razglasitev neodvisnosti, je bolj ali manj jasno, da gre med pravkar ponovno izvoljenim predsednikom države Tadicem in pre-mierjem Koštunico za dokaj različne poglede, kako naj ravna Srbija v zvezi s Kosovom. Čeprav nihče od njiju ne "daje" Kosova, Tadič svoje pripadnosti Kosovu ne povezuje z zaostrovanjem odnosov z Evropsko unijo niti z upočasnitvijo srbskega približevanja Evropi, Koštunica pa Evropo postavlja v drugi plan in je pripravljen Evropo lahkotno žrtvovati zaradi Kosova.
O trenutno zapletenih notranjepolitičnih razmerah v Srbiji govori
Podjetje EVAR odpira zastopstvo TUV
Direktor svetovalnega podjetja EVAR, d. o. o., Robert Zamuda iz Formina je minuli teden na novinarski konferenci predstavil začetek poslovanja družbe kot uradni zastopnik avstrijskega certifikacijskega podjetja TUV.
Foto: internet
ljal zaposlitvene priložnosti na tem področju.
Vse dni sejma bodo pripravljene zanimive strokovne predstavitve, en dan bo namenjen tudi stanovanjski gradnji. Stanovanjska zbornica Slovenije bo udeležence posveta seznanila s spremembami predpisov na stanovanjskem področju in finančnimi spodbudami države za ekološke in energetsko varčne investicije in prikazala primere energetsko varčnih gradenj. Predstavljena bo tudi strategija Republike Slovenije do leta 2020 v zvezi z nadomeščanjem klasičnih energetskih virov energije z obnovljivimi.
Niko Šoštarič
Kot je povedal Zamuda, je svoje delo začel s svetovanjem in nadzori na področju varjenja v različnih slovenskih podjetjih, kjer je prišel v stik tudi s strokovnjaki iz avstrijskega podjetja TUV: "Podjetje TUV ima sicer zelo široko paleto dejavnosti, ki jo bom sčasoma, ob dodatnih izobraževanjih pri njih, razširjal tudi sam. Z vsakim izobraževanjem namreč pridobim tudi licenco za samostojno opravljanje določenih nalog. Podjetje, ki ga vodim, je novo, zato mi podpora in predstavniški status za TUV Avstrija seveda zelo veliko pomeni. V prihodnosti tako nameravam svoje delo razširiti še na področja tehnike in tehnolo-
gije, okoljevarstva ter zaščite pri delu." EVAR, d. o. o., je zaenkrat edino slovensko pooblaščeno podjetje avstrijskega koncerna TUV, ki ima preko 800 zaposlenih po skorajda vsem svetu; največ seveda v Avstriji. Kot je povedal direktor Eberhardt Hugo, pa se zdaj aktivno usmerjajo na Kitajsko, kjer so že odprli svoje predstavništvo, ter na nove članice EU. Za slovenski trg so kot izjemno strokovnega sodelavca izbrali Zamudo, sicer pa računajo, da bo podjetje Evar, ki je odslej vključeno v mrežo njihovih predstavništev, svoje posle širilo tudi na območje nekdanje Jugoslavije.
SM
Foto: SM
Robert Zamuda, direktor podjetja EVAR, d. o. o., ki je postalo slovenski zastopnik avstrijske certifikacijske hiše TUV, v družbi direktorjev TUV Leopolda Schoglla in Eberhardta Huga.
tudi dejstvo, da je Koštunica (ki so ga mnogi imeli za največjega poraženca predsedniških volitev) le nekaj dni po njih in zmagi "pro-evropskega" Borisa Tadica, (ki ga Koštunica na volitvah ni podprl) kratkomalo zavrnil podpis pomembnega političnega sporazuma z Evropsko unijo. Ob tem je treba vedeti, da je Koštunica predsednik koalicijske vlade z najmanj svojimi ministri, prevladujoč ministrski vpliv imajo Tadicevi demokrati ...
Mnogi se sprašujejo, zakaj Tadic po svoji zmagi noče radikalneje pretrgati s Koštunico in izzvati novih parlamentarnih volitev. Verjetno se Tadic zaveda realnih razmer v Srbiji in nevarnosti, da bi se lahko v določenih pogojih nacionalizem (ali še bolje - velikosrbski nacionalizem) premiera Koštunice spremenil v nov politični kapital in v novo politično moč. S tega vidika je zdaj za Srbijo najbolj nevarno kakršnokoli ustvarjanje napetih in izrednih razmer. Seveda je veliko vprašanje, kako bo na položaj Srbije (in morebitno novo razporejanje tamkajšnjih političnih sil) vplivala skorajšnja proglasitev kosovske samostojnosti. Tudi v naslednjih tednih, mesecih in letih bo zelo pomembno, kdo bo imel v rokah dejansko oblast v Srbiji in na Kosovu. Vsakršna radikalizacija srb-sko-kosovski odnosov bi pomenila novo veliko nevarnost za stabilnost v tem delu Evrope. Zato bo še posebej pomembno, kakšne bodo prve poteze Prištine po 17. februarju 2008. V zvezi s tem bo še posebej pomemben odnos kosovskih oblasti do vsega, kar je srbsko. Pri
tem seveda ne gre zgolj za Srbe, ki živijo na Kosovu. Kako kosovska albanska večina vidi funkcioniranje nove kosovske države, kako vidi v novih razmerah etnične odnose in etnično enakopravnost, v kakšnem odnosu bo do Albancev v sosednjih državah - v Makedoniji, Črni gori, Srbiji, na kakšnih temeljih bo sodelovala z albansko državo. Glede na dosedanje najrazličnejše nesporazume (pa tudi še vedno živeče ideje) bi bilo zelo prav, če bi imela nova kosovska država že od samega začetka zelo jasno formalno stališče v pogledih na združevanje Albancev v eno (nacionalno) državo. Če bodo takšna in podobna vprašanja in dileme ostali brez jasnega odgovora, brez nedvoumnega stališča, lahko že od vsega začetka pomenijo element nezaupanja, sčasoma pa lahko prerastejo v nov vir sumničenj in napetosti.
Socialistična preteklost Kosova ima kar nekaj poučnih zgodb tudi za prihodnost. Kosovo je nekoč že bilo nekaj več kot pokrajina, imelo je veliko atributov republiške državnosti, kar je brez iskrega sodelovanja med Srbijo in Kosovim pripeljalo do različnih frustracij in na koncu tudi do zmage Miloše-vica in tistih srbskih sil, ki so bile proti kakršnikoli avtonomnosti samostojnosti Kosova. Žal niti Srbi niti Albanci na Kosovu niso nikoli doslej prav in zares dojeli, da svobodnega (in nasploh uspešnega) življenja enih ne more biti na račun (ne)svobode drugih na Kosovu .
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Dornava • Z nadaljevanja prekinjene seje
Previsoke položnice za vrtec?!
Kot smo že poročali, so dornavski svetniki prvo letošnjo sejo v januarju prekinili in jo nadaljevali v začetku tega tedna. Poteza je bila očitno na mestu, saj je občinski svet porabil še dobre tri ure, da je dejansko zaključil vse točke dnevnega reda.
Kar nekaj podtočk so svetniki "obdelali" na hitro, nekaj več debate je bilo slišati le ob predstavitvi DllP-a za izgradnjo gasilsko-kulturnega doma na Polenšaku. Da so se na Polenšaku odločili za izgradnjo novega doma namesto obnovo sedanjega, je bilo sicer že znano in potrjeno, novost z zadnje seje pa je ta, da bo nosilec projekta občina in ne gasilsko društvo. Razlog je pojasnil župan Rajko Janžekovič: "Gre za to, da se občina kot nosilec projekta lahko prijavi na razpis za pridobitev evropskih sredstev iz naslova razvoja podeželja. Zato smo objekt tudi preimenovali v kulturno-gasilski dom, saj navsezadnje predstavlja center naselja in bodo v njem imela prostore tudi ostala zelo dejavna društva s tega območja. Po optimalnem sistemu financiranja bi tako občina lahko pridobila polovico vsega potrebnega denarja za izgradnjo. Če bi bilo nosilec projekta društvo, pa možnost prijave na razpis in sofinanciranja odpade." Svetniki proti tej ideji niso imeli nič, ocenjena vrednost projekta pa je približno
300.000 evrov brez DDV. Župan je sicer realno poudaril, da računati na maksimalno, torej 50 % sofinanciranje ne gre posebej upati, bilo pa bi zadovoljivo, če bi na razpisu uspeli pridobiti vsaj 100.000 evrov. Razpis naj bi bil sicer objavljen že konec tega meseca, da se bo občina lahko prijavila, pa so svetniki sprejeli še sklep, da v občinskem proračunu zagotavljajo svoj delež denarja (torej 150.000 evrov).
Drugič je bilo slišati več besed okoli pritožb nekaterih staršev, ki imajo svoje otroke v domačem vrtcu. Po povedanem naj bi šlo za napačno obračunavanje mesečnih stroškov varstva, pri čemer naj bi se vodstvo zavoda posluževalo manevrirnega prostora na osnovi klasifikacije otrok po starosti v skupine. Kot je bilo slišati, naj bi se vsota na položnicah enkrat nanašala na skupino, v kateri je otrok, drugič pa na njegovo starost. To pa je lahko sporno, saj otrok pri treh letih lahko spada v prvo skupino (jaslice), v drugo ali pa v kombinirano skupino, vsota za plačilo oskrbe pa je v vsakem primeru drugačna.
Najvišja je seveda za jaslično varstvo. Tako se je pojavil dvom, da se staršem nalaga previsoko plačilo za mesečno varstvo. Kot je bilo slišati po prebrani pritožbi enega od staršev, naj bi se zaradi manevriranja med starostjo in skupinami zgodilo, da se je cena mesečne oskrbe letos januarja povišala kar za 30 namesto za 10 odstotkov. Podžupan Milan Šilak je v zvezi s tem povedal: "Kot je razumeti to pritožbo, se pač vodstvo zavoda poslužuje taktike najvišjega možnega obračunavanja oskrbe oziroma takega, ki zavodu prinaša največ denarja: če je otrok majhen, se upoštevajo njegova leta, če je večji oz. star več, pa skupina, v kateri je, čeprav sploh ni rečeno, da je dejansko v tej skupini." Razlike za plačilo med posameznimi skupinami pa seveda niso majhne, saj mesečno v največjem razponu znesejo dobrih 100 evrov.
Svetniki so se kar precej časa vrteli okoli vprašanja, kako rešiti oziroma preveriti, ali so vsote na položnicah obračunane pravilno ali ne ter na koncu ugotovili, da se zadeve lahko preverijo le z
predložitvijo odločb, v kateri starostni skupini so otroci in če se v skladu s tem tudi obračunava mesečno varstvo. Za to nalogo so zaprosili domači NO, in to urgentno, saj naj bi na občino zaradi previsokih plačil klicalo že precej staršev.
Vrtec tudi na Polenšaku?
S tem pa dornavske predšolske in šolske problematike še ni bilo konec. Polenški svetnik Jožef Hojnik je namreč predstavil rezultate (sicer še ne popolnoma dokončane) ankete, s katero je poskušal po naročilu občinskega sveta ugotoviti interes staršev za vrteški oddelek na Polenšaku: "Obiskal sem približno 80 % staršev s predšolskimi otroki, skupaj gre za 23 družin, in lahko vam povem, da so prav vsi, razen ene družine, takoj pripravljeni vpisati svoje otroke v vrtec na Polenšaku, če bi ta obsta-
jal. Njihove podpise že imam. Že ta podatek pove, da interes celo presega kriterij za en sam oddelek. Ti otroci bi potem tudi obiskovali osnovno šolo, seveda samo v primeru, da se jim zagotovijo primerni pogoji! Škoda je, da naši otroci odhajajo v šolo v sosednjo občino; že danes imamo šest takih otrok!"
Prav o teh pogojih, ki niso dobri, je nekoliko podvomil Šilak, ki je dejal, da se večina staršev raje odloča za vpis otrok v dornavsko šolo, to pa je razhudilo sicer zadnje čase bolj molčečega svetnika Franca Kukovca: "Pa saj je menda občina tista, ki mora poskrbeti za ustrezne pogoje, ali ne?! Predpogoj pa je absolutno prevoz šolskih otrok do šole - in prav ta predpogoj ni izpolnjen!"
V kasnejši debati se je izkazalo, da je v precej slabem stanju tudi sama šola, kjer naj bi nujno uredili sanitarije, sicer pa naj bi bila edina "dobra" stvar na šoli le streha, kar
pomeni, da bi bilo za dobre učne pogoje potrebno obnoviti še notranje prostore. To pa je seveda strošek, ki ga občina v proračunu zaenkrat še ni planirala, zato se je debata začela vrteti v različne smeri; med drugim je podžupan Ši-lak predlagal, da naj bi v šoli ob morebitni obnovi uredili še prostor za Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Da ne bi zašli predaleč v slepo ulico, je Kukovec predlagal, da naj se za začetek uredi linija šolskega prevoza, že to jesen, potem pa se bodo glede na interes vpisa odločali o temeljitejši obnovi šolske stavbe.
Za nekoliko bolj napet zaključek tokratne seje pa je spet poskrbel svetnik Janez Lah, ki je od župana ponovno zahteval sklic zbora občanov na temo gradnje Vile pri lipi, kar pa je župan gladko zavrnil z besedami, da izrednega zbora občanov na to temo na bo skliceval in pika.
SM
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
Več kot gibanje.
OMV
Slov. gorice • Pogovor s predsednico LDS Katarino KresaI
"Lahko smo original, ne slaba kopija!"
Ta teden je obiskala Slovenske gorice predsednica LDS Katarina Kresal, kjer se je pogovarjala s člani in simpatizerji stranke. Tudi mi smo ji zastavili nekaj vprašanj.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da ste stopili v politiko, saj ste za predsednico stranke prišli iz ozadja?
V	resnici nisem prišla iz ozadja, prišla sem od zunaj. Bilo je nenavadno in se ne dogaja pogosto, vendar so bile okoliščine, ki so se vzpostavile v Sloveniji, milo rečeno nenavadne. Politika me je izjemno zanimala, odkar pomnim, že od konca osnovne šole. To me je v resnici spremljalo celo življenje, spremljala sem politiko, se o njej pogovarjala in imela o njej svoje mnenje. Tako politika zame ni bila popolna neznanka. V lanskem letu me je v resnici pričelo skrbeti, kaj se pravzaprav dogaja v naši politiki. Stranka, ki sem jo vedno volila in mi je bila najbližja, torej LDS, je začela pokati po šivih. Vidni člani so jo zapuščali, izgubljala se je v krizi identitete in prave alternative enostavno nisem več videla; zaskrbelo me je, koga še sploh lahko volim. Sem človek, ki gre vedno na volitve, tudi če ni morda najbolj zadovoljen in tista izbira ni najboljša, ampak vedno obstajajo boljše in slabše izbire in štejem svojo pravico voliti bolj kot dolžnost. To izgubljanje moje stranke je bilo zagotovo eden od dejavnikov, zakaj sem začela resno razmišljati o vstopu v politiko.
Slovenija se je srečevala z vedno bolj zaprto politiko in med ljudmi se je pričel graditi slab občutek, vsaj meni se je tako zdelo. Politika je postajala naporna in država se je pričela vtikati v vse pore življenja. Posegati je pričela v vse podsisteme civilne družbe, ki bi po svoji naravi in svojem ustroju morali biti samostojni. Politični bazen se mi je zazdel, da postaja nekaka mlakuža brez sveže vode, nima svežih idej in začelo me je skrbeti, kam ta država gre.
V	tistem trenutku se je slučajno zgodilo to, da so v LDS-u začeli resno razmišljati o menjavi vodstva. Jožefa Školča poznam že kar nekaj let in je imel priložnost poslušati moja razmišljanja in mnenja o aktualnih političnih problemih. Nekako je beseda nanesla na to, da bi bila verjetno dobra kandidatka za predsednico stranke. Ob mojem začetnem presenečenju in po nekaj pogovorih ter po daljšem tehtnem razmisleku mi je bila ta ideja vedno bližje. Zdelo se mi je, da je vredno poskusiti, saj je to stranka, ki še ima nek potencial, da združuje ljudi, ki imajo veliko znanja in izkušenj, zato ne bi smela kar tako izginiti s političnega prizorišča. V sami politiki nisem imela veliko izkušenj, ampak sem jih imela ve-
liko iz gospodarstva, sodišča, državnih podjetij in tudi odvetništva. Enajst let izkušenj v pravu, v aktivnem poklicu, ki zahteva jasno presojo, zahteva opredelitve in javne nastope, tudi nekaj pomeni. Ko sem potem v resnici spoznala širše vodstvo stranke in me je zelo pozitivno sprejelo, saj je v meni videlo nek potencial, sem se odločila, da kandidiram. Potem zgodbo že poznate. Najprej mesec potovanja po Sloveniji, potem pa res neverjetna enotnost na našem kongresu.
"Nisem se rodila bogata!"
Velikokrat slišimo, da je v politiki premalo žensk. Kako so vas sprejeli kot predsednico stranke?
Sprejem je bil zanimiv in se z njim nisem pretirano obremenjevala. Kolegi, s katerimi delam v stranki, so me že izvorno vzeli kot kompetentno osebo, sicer me ne bi izvolili, in z njimi odlično sodelujem. Kolegi iz drugih strank so tudi hitro ugotovili, da se pripravim in da vem, kaj govorim, saj nisem bila popolna novinka v teh temah. Ocenjujem, da imam v politiki korekten odnos in da me jemljejo enako kot svoje moške kolege. Drugi so me morda ocenjevali skozi drugačna očala, tudi mediji. Prepričana sem, da če dolgo dobro delaš, te tako tudi začnejo ocenjevati, in sprememba v odnosu do mene se že jasno vidi.
Kako komentirate zadnji napad provladnih medijev, da živite na visoki nogi in ne razumete malega človeka?
Zadnji napad jasno nakazuje, kakšna bo predvolilna strategija nekih strank, ki želijo ohraniti svojo pozicijo. Zanimivo, da izpostavljajo to, kar sem v življenju dosegla in zaslužila s trdim delom in odrekanjem. Nisem se rodila bogata, starši mi niso nič v zibelko položili, razen zelo dobre vzgoje, s katero so mi zelo jasno razčistili, kaj so glavne vrednote, ki jih moraš v življenju upoštevati in na njih graditi. Ker sem bila stroga do sebe in do drugih, sem v življenju nekaj dosegla. Ni me sram povedati, da imam po enajstih letih trdega dela normalna sredstva za preživetje in da nisem odvisna od nikogar. To si štejem v plus in menim, da bi to potreboval vsak, ki nastopa v politiki.
"Vsem ni treba misliti enako"
Tudi v vaši stranki se je pokazalo, da niste enotni glede pokrajinske zakono-
daje, saj je ptujski župan član stranke in zagovarja regije, kljub temu da je politika stranke drugačna.
V LDS obstajajo različni pogledi na regije, enako kot v drugih strankah, kar se je pokazalo pri zadnjem glasovanju. Generalno stališče LDS je, da je pokrajinska zakonodaja potrebna, saj smo v vladah LDS začeli ta projekt. Naše stališče ni izoblikovano, ali je štirinajst regij premalo ali preveč, dejstvo pa je, da je paket zakonodaje preslabo
strokovno pripravljen, saj ni bila pripravljena nobena resna študija o vplivu pokrajin na učinkovitost upravljanja posameznih območjih. Tudi ni pripravljen jasen finančni izračun, koliko bo ustanovitev pokrajin stala in kakšne koristi bo država in lokalna skupnost imela od štirinajstih večjih ali manjših pokrajin. Zaradi te pomanjkljivosti se o tej zadevi ni možno strokovno izreči, zato smo bili zadržani do predlaganega paketa zakonodaje.
To pomeni, da v stranki LDS ni struj?
Ne, ni struj. Ponosni smo pa na to, da pustimo članom različna mnenja, saj pri nas ni direktiv, da morajo misliti vsi enako. Dobro je, da je več mnenj, na koncu je potrebno sprejeti generalno odločitev.
Verjetno detajlnega programa za jesenske volitve še nimate izdelanega. Kakšne so usmeritve vaše stranke?
Program, ki ga gradimo zelo odprto s programskimi posveti, je v pripravi tako kot pri večini drugih strank. Imeli smo že posvete o inflaciji, zdravstvu, o problemih staranja prebivalstva, o tem, ali smo dejansko dežela znanja, kakšni so naši razvojni potenciali itd. Na te posvete vabimo zunanje strokovnjake, ljudi različnih mnenj, ni nujno, da samo tiste, s katerimi smo do sedaj sodelovali. Vabimo širšo javnost in tako skozi javne debate in skozi delo naših programskih odborov nastaja razvojno naravnan program, saj želimo predstaviti vizijo razvoja Slovenije za nadaljnje daljše obdobje najmanj desetih let. Ne želimo dajati obljub, ki nimajo nekih konkretnih izvedbenih projektov, želimo povedati, kam bi radi prišli, če nam bodo ljudje zaupali vodenje te države. Vedno bomo zagovarjali učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, ker s tem odpiraš trg in daješ možnosti večjemu številu ljudi, da svoje sposobnosti testirajo
in da so morda tudi uspešni. Konkurenčnost je avtomatično zanikanje monopolov, zanikanje koncentracije moči samo v posameznih centrih, je odpiranje trgov, je večanje možnosti za uspeh. Predvsem smo prepričani, da je gospodarstvo lahko učinkovito samo, če ima zelo zadovoljne delavce. Že na kongresu sem v svoji viziji vodenja poudarila veliko pozornost participaciji delavcev pri opravljanju družb, delavskemu delničarstvu, potem nagrajevanju delavcev, delničarskim opcijam itd. S temi modernimi pristopi, ki jih Evropa že pozna, pri nas pa še niso tako zelo popularni, se pripelje do simbioze, da so delodajalci in delavci med sabo zadovoljni in dobro sodelujejo.
Drugi segment je zagotovo, da je Slovenija zdrava družba. Večjo pozornost moramo nameniti razvoju zdravstva, da vzpostavimo dobro zdravstveno mrežo in da je zasebno zdravstvo, ki se gradi s koncesijami, kot dopolnitev javne mreže. Končni efekt tega je, da imajo ljudje dostopnejše in cenejše zdravstvene storitve. Ob tako močni farmacevtski industriji, kot jo imamo, bi lahko imeli tudi cenejša zdravila in tudi segment na splošno zdrave družbe, ki govori tudi o zdravem okolju, trajnostnem razvoju, o zdravem turizmu ob teh potencialih, ki jih ima Slovenija.
Tretji segment je, da želimo biti pametna družba, da bi nas Evropa cenila po pameti. Ne kot delovno silo, ampak predvsem kot ljudi, ki znajo nekaj dobro narediti. Zato dajemo poseben poudarek razvoju šolstva, znanosti. Kot država moramo vzpodbujati prave študije, omogočiti vsesplošno dostopnost znanja. Menim, da nobena investicija v znanje, v šolstvo ni odveč in tukaj bi morali pošteno dvigniti sredstva.
Zelo pomemben segment za delovanje pravne države je zagotavljanje večje varnosti države, da se ljudje v njej varneje počutijo in ponovno dobijo tisto zaupanje v sodstvo, kot so ga imeli nekoč. Žal se s temi parcialnimi posegi v pravosodje to zaupanje samo izgublja, prav tako njegova neodvisnost in učinkovitost.
Generalno gledano bi radi, da v Sloveniji zgradimo svoj model države. Dobro je gledati, kaj delajo drugi, ampak mi smo specifična država. S programom bi radi pokazali, da lahko naredimo svoj model države, po katerem bomo cenjeni in prepoznavni. Pokazali bomo, kako smo lahko original, ne samo slaba kopija.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Ptuj • Donacija slepim in slabovidnim
Nekatere pravice še zgolj na papirju
V prostorih Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj (MDSS) je bila 12. februarja krajša slovesnost ob predaji do-nacije Lions kluba Ptuj Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ptuj za potrebe njihove kegljaške ekipe, ki se bo udeležila letošnjega evropskega prvenstva slepih in slabovidnih. Kot je povedal predsednik MDSS Ptuj Anton Žerak, jim bodo podarjena sredstva pomagala ustvariti pogoje za trening, in upa, da tudi za uspeh na letošnjem evropskem prvenstvu.
Za donacijo je hvaležna tudi trenerka kegljačev MDSS Ptuj Silva Razlag, glavna trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih kegljačev Slovenije od leta 2002. Pod njenim vodstvom je državna ekipa na petih evropskih in enem svetovnem prvenstvu s slepimi in slabovidnimi kegljači osvojila štiri zlate, eno srebrno in tri bronaste medalje. Nosilec ene srebrne in ene bronaste medalje na evropskih prvenstvih v avtomatskem kegljanju je tudi Marjan Žalar iz MDSS Ptuj.
Predaja donacije ptujskega Lions kluba MDSS Ptuj, ki je lani praznovalo 60-letnico uspešnega delovanja, se je udeležila tudi Nuša Kerše-van, pooblaščenka distrikta 129 Slovenija za slepe in slabovidne, ki je članom ptujskega Lions kluba predstavila projekt za zmanjševanje posledic slepote in slabovidnosti v nerazvitih državah. To je projekt Sight First II., ki ga
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Donacijo Lions Kluba Ptuj je predsednik Jurij Sarman izročil predsedniku Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Antonu Žeraku.
Delovanje pripomočkov za slepe in slabovidne sta predstavila Andrej Peršuh, član MDSS Ptuj, in Bogdan Saksida, strokovni delavec Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
bodo uresničevali na nivoju celotne mednarodne zveze Lions klubov. Ob tej priložnosti je predstavila dosedanje humanitarno poslanstvo slovenskih lionistov, ki so od ustanovitve prvega kluba v Sloveniji leta 1990 do danes zbrali za humanitarne namene okrog 3,5 milijona evrov, od tega so za dejavnosti sle-
pih in slabovidnih namenili dobrih dvajset odstotkov. Sodelovanje med ptujskimi lionsi in MDSS Ptuj poteka že vrsto let, v teh letih jim je uspelo s skupnimi močmi izpeljati vrsto projektov. Prepričani so, da bo tako tudi v bodoče, da bodo olajšali življenje in delo marsikateremu prizadetemu na vidu. O tem
je prepričana tudi Nuša Ker-ševan, saj se vse več na vidu prizadetih mladih vključuje v redno šolanje. Za to pa nujno potrebujejo tudi nekatere pripomočke, ki jim pomagajo pri obvladovanju študijskega gradiva. Osnovna elektronska lupa, ki je v bistvu zaprt TV-sistem, stane okrog 600 evrov, zahtevnejša, ki jo po-
trebujejo študentje, pa kar šest tisoč evrov.
Nekatere pravice slepih in slabovidnih so sicer v zadnjem času dobile mesto v dokumentih, torej pravico "na papirju", pri uveljavljanju pa nastajajo problemi, ker gre v mnogih primerih za enkratno pravico, pa tudi sicer so pripomočki izredno
dragi. Braillova vrstica na primer stane med osem in deset tisoč evrov. Tako nekdo, ki je že uveljavil pravico do braillovega pisalnega stroja, nima pravice do braillove vrstice, elektronske naprave, ki povezana na računalnik omogoča branje v braillovi pisavi.
Anton Žerak, predsednik MDSS Ptuj, je predstavnike Lions kluba Ptuj in predstavnico distrikta 129 Slovenija Nušo Kerševan seznanil tudi z delovanjem društva, ki je eno najdejavnejših v Sloveniji in danes izvaja že 28 socialnih programov, ki zaokrožujejo celovito obravnavo na vidu prizadetih oseb. V neki meri gre tudi za deficitarne programe, ki jih zakonodaja ne pokriva. MDSS Ptuj ima danes šest študentov in štiri srednješolce, vedno so se trudili, da bi čim več mladih, prizadetih na vidu, nadaljevalo šolanje po osnovni šoli. Anton Žerak pričakuje, da se bodo tudi v sodelovanju z Lions klubi Sloveniji in drugimi dobro mislečimi ljudmi pričelo hitreje reševati problemi, s katerimi se srečujejo pozneje oslepeli, ki jim je kratena pravica do socialne rehabilitacije, slepi tudi nimajo pravice do osebne asistence, tudi pravica do pomoči in postrežbe ni najbolje urejena, več pa bo potrebno narediti tudi za zgodnje odkrivanje otrok s posebnimi potrebami.
MG
Podravje • Sestal se je regijski štab civilne zaščite
Kritični zaradi slabše udeležbe in padca aktivnosti
Člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje so na prvi letošnji seji kritično ugotovili, da iz leta v leto beležijo slabšo udeležbo pripadnikov civilne zaščite na usposabljanju, še posebej na tekmovanju enot Rdečega križa, zato bodo ukrepali. Ob analizi naravnih in drugih nesreč v letu 2007 so ugotovili, da je potrebna analitična obravnava vzrokov in posledic, za letošnje aktivnosti pa so sklenili, da bo osrednja regijska proslava ob dnevu civilne zaščite 3. marca v občini Dornava.
Na prvi letošnji, sicer 38. redni seji so se člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje sestali v sredo, 13. februarja, v prostorih ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Še preden so se lotili dnevnega reda, je poveljnik regijskega štaba Drago Klobučar kritično ugotovil, da v zadnjih nekaj letih opažajo vztrajen padec udeležbe pripadnikov enot civilne zaščite na preverjanjih, usposabljanjih in predvsem na tekmovanjih enot Rdečega križa v okviru civilne zaščite, kar posledično vpliva na padec aktivnosti ter razvrednotenje vloge civilne zaščite. Sicer je čestital ekipi Rdečega križa MO Ptuj, ki je na lanskem državnem tekmovanju ponovno osvojila prvo mesto, obenem pa okaral pripadnike drugih enot, saj so se regijskega prvenstva ekip prve pomoči na Hajdini udeležile le tri ekipe. Zato je dal pobudo, da s sistematičnim pristopom in širšo akcijo ponovno animirajo posamezne sredine k aktivnemu delovanju, saj je usposobljenost pripadnikov enot civilne zaščite ena temeljnih nalog in nepogrešljiv element nudenja pomoči v primeru naravnih ali drugih nesreč v našem
okolju.
Ocena stanja na področju naravnih in drugih nesreč na območju ptujske izpostave uprave RS za zaščito in reševanje sicer po mnenju regijskega štaba ni zaskrbljujoča, saj so v regijskem centru za obveščanje, na številki 112, v letu 2007 evidentirali 404 različne dogodke, kar je 80 dogodkov manj kot v letu 2006, čeprav se je območje, ki ga zajemajo, v lanskem letu povečalo za tri občine: Cirku-lane, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Sicer pa je bilo med lani obravnavanimi dogodki največ, kar 137 različnih dogodkov na območju mestne občine Ptuj, na drugem mestu je občina Kidričevo, kjer so lani evidentirali 43 dogodkov, sledi občina Ormož z 38 dogodki, občina Videm z 32 dogodki ter občina Markovci s 26 evidentiranimi dogodki.
Med 404 lanskimi dogodki je bilo največ, kar 89, požarov v naravnem okolju, kar je nekaj več kot predlani; v 68 primerih je šlo za posredovanje v prometnih nesrečah, kjer prav tako beležijo vztrajen trend rasti; v 63 primerih so nastali požari na objektih, v 38 primerih je šlo za klice zaradi nudenja tehnične ali druge pomoči gasilcev, v 20
primerih so občani potrebovali gasilce zaradi suše oziroma zaradi prevoza vode, v 19 primerih pa zaradi pomoči pri odpravi posledic poplav ali meteornih vod.
Zaradi posredovanj v požarih, prometnih nesrečah, poplavah in drugih dogodkih so v glavnem alarmirali Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki je za posredovanje v
takih primerih tudi najbolj usposobljeno. Med naravnimi nesrečami pa je lani največ škode povzročila suša na poljščinah, zaradi česar so na regijsko komisijo prejeli prek 2500 zahtevkov za oceno škode. Ob oceni naravnih in drugih nesreč v lanskem letu so člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje med drugim menili, da je v bodoče
potrebno posamezne dogodke podrobneje analizirati, in če je možno, zapisati vzroke in tudi predvidene in ugotovljene posledice.
Sprejeli so tudi operativni načrt dela regijskega štaba v letu 2008, pri čemer so sklenili, da bodo sproti zbirali podatke, na osnovi katerih je možno izdelati ocene ogroženosti ter načrte zaščite in
reševanja in jih po potrebi dopolniti. Da bi posodobili specialne naloge ter zadolžitve okoli 100 pripadnikov regijskih enot civilne zaščite v primeru izrednih dogodkov, bodo izvedli enodnevni pregled oziroma usposabljanje, ki bo predvidoma 19. aprila v prostorih gasilskega doma v Ptuju, že sedaj pa pozivajo vse, ki bodo prejeli vabila, da se usposabljanja zaradi pomembnosti njegove vsebine zagotovo udeležijo.
Dogovorili so se tudi, da bo letošnja osrednja regijska proslava ob 1. marcu - mednarodnem dnevu civilne zaščite - tokrat v občini Dornava, in sicer v ponedeljek, 3. marca. Slavnostni govornik bo Miran Bogataj, poveljnik enot Civilne zaščite Slovenije, ki je svojo udeležbo organizatorjem že potrdil. Na slovesnosti bo izročil priznanja Civilne zaščite Slovenije pripadnikom enot in zaslužnim posameznikom z našega območja. Sicer pa se bodo predstavniki regijskega štaba civilne zaščite za Podravje udeležili osrednje državne proslave ob dnevu civilne zaščite, ki bo 29. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Po številu dogodkov so bila lani takoj za požari na drugem mestu posredovanja gasilcev v prometnih nesrečah.
Gorišnica • Z zadnje seje
Kako so svetniki zrešetali župana
Čeprav je za gorišniški občinski svet značilno, da seje tečejo kot hitri vlak in so ponavadi brez posebnega besedovanja končane v dveh urah ali celo prej, je bila prva letošnja seja izjema. Svetniki, vsaj nekateri, so namreč tokrat kar precej govorili in spraševali, županu Jožetu Kokotu, nevajenemu takšnega obnašanja, pa je zato kar nekajkrat prekipelo.
Foto: SM
Župan Jože Kokot je na zadnji seji "eksplodiral" kar nekajkrat: "Veste kaj, Kelenc, če kaj ni prav vknjiženo, vprašajte svojo soprogo! Jaz pa res nisem noben računovodja tukaj na občini, zdaj mi je tega dovolj!"
Začelo se je že po prebranem poročilu NO, v katerem je bilo ugotovljeno, da občina posluje brezhibno. Prvi se je oglasil Andrej Horvat, ki ga je zanimalo, zakaj poročila niso dobili v gradivu in so ga lahko le poslušali: "Poleg tega ne verjamem, da je ravno vse narejeno tako brez napake. Mogoče je razlog v tem, ker so člani NO iz vrst županove koalicije ali pa vsaj v sorodni-ških vezeh. In zanima me še, zakaj vse večje naložbe v naši občini vedno dobiva ormoško podjetje!"
Horvatova vprašanja so bila prvo "mahanje z rdečo krpo pred bikom". Župan se je namreč takoj odzval s pojasnilom, da se v tej občini politike in politično strankarskih nastopov ne bodo šli, da niso v državnem zboru, da ni nobene opozicije in koalicije, ampak so vsi izvoljeni za to, da delajo dobro za občino: "Kar se tiče izbire izvajalcev, pa veste, da to počne komisija in ne jaz!"
Horvata pa to ni niti malo pomirilo: "Ja, seveda. Ne govorite mi, da ni politike. Pri sestavi komisij in odborov se je še kako gledalo, kdo je iz katere stranke, ali ne?!"
Horvatu se je pridružil še Ivan Kelenc: "Mene pa zanima, ali je NO dobro pregledal postavko za modernizacijo ceste Moškanjci-Borl. Vsi vemo, da so bile tu določene težave, finančne, da nikakor ni vse tako gladko!"
Namesto predsednika NO se je spet oglasil župan Kokot: "Bom kar jaz povedal. Vso dokumentacijo v zvezi s to naložbo je pregledala sedemčlanska komisija iz Ljubljane, ker je šlo za sofinanciran projekt. In niso ugotovili nobene napake, sicer tudi denarja ne bi dobili. Doslej sta plačani dve situaciji, ena pa še čaka, saj komisija pregleduje dokumentacijo pred vsakim izplačilom!" Iz županovega pojasnila je bilo razumeti, da NO ni imel niti potrebe pregledovati te postavke proračuna, saj je bila kontrolirana s strani vladne komisije.
Z zahtevo, da naj se pisno poročilo NO poda svetnikom na naslednji seji, se je nato razprava zaključila, ponovno pa se je odprla ob vprašanju povišanja cene vode za 6,2 %. Župan je dal namreč jasno vedeti, da je potrditev tega povišanja letos nujna, češ da že tako eno leto zamujajo in da je to potrebno že zato, ker bo občina čez dve leti dobila nazaj v last in upravljanje celotno vodovodno mrežo, ki bo potrebna popravil, zato si morajo že zdaj začeti zagotavljati višjo postavko amortizacije, da bodo ob delitvi in predaji omrežja lahko dobili določen delež sredstev iz naslova amortizacije. Svetniki sploh niso bili videti navdu-
šeni nad tem predlogom, spraševali so se, zakaj so lani zavrnili podražitev, zdaj pa naj bi jo sprejeli; slišati je bilo tudi kar precej kritike čez delo Komunalnega podjetja tako na področju vzdrževanja kot na področju zamenjave vodovodnih cevi. Župan jih je sicer nekoliko potolažil z besedami, da se bo kar nekaj cevi še zamenjalo v okviru izvedbe prve faze izgradnje kanalizacije pod okriljem konzorcija, in na koncu so podražitev tudi potrdili.
Kelenc proti Kokotu v računovodskem ringu
Potem pa so sledile tri točke dnevnega reda, kjer so se svetniki kar nekajkrat "izgubili" oziroma zamešali vprašanja in kritike, kar pa niti ni čudno, saj si je župan omislil, da bodo razpravljali in potrjevali najprej zaključni račun za leto 2007, takoj zatem rebalans proračuna za 2008 in dodatno še predlog proračuna za 2009! Kaj takega se gotovo še ni zgodilo v nobeni občini. Začelo se je torej z obravnavo zaključnega računa, iz katerega je bilo razvidno, da je predvideni proračun za leto 2007 znašal 4,286 milijona evrov, dejansko realiziran pa je bil v višini 3,813 milijona evrov na prihodkovni strani. Na strani odhodkov je bil planiran proračun seveda enak, realiziran pa v višini 3,607 milijona ev-rov. Takšna razlika se je najbolj zataknila v grlu svetnikoma Andreju Horvatu in Ivanu Kelencu. Prvi je začel Horvat, ki ga je zanimalo, zakaj so planirali prodajo zemljišč (v obrtni coni) v višini 880.000 evrov, dejansko pa zaslužili le 101.000 evrov: "Poleg tega
smo v obrtno cono vložili že približno 600.000 evrov, pa še nameravamo. Kje je tu kakšna računica za občino?!" Župan je začel pojasnjevati, da gre za princip knjiženja in da so določena sredstva iz naslova prodaje zemljišč knji-žena na drugi postavki, saj je šlo v času vknjižbe enkrat za dejansko plačane fakture, drugič pa samo za pogodbe o prodaji. Kljub temu, kot je ugotovil Horvat, je med planiranimi in vsemi prejetimi sredstvi še vedno obstajala negativna razlika v višini dobrih 400.000 evrov. Župan se ni dal in je povedal, da potem naj pogleda še, koliko so za industrijsko cono dobili iz državne blagajne ter da ne obstaja nobena negativna razlika.
Na tej točki pa se je oglasil Ivan Kelenc, ki ga je zanimalo, zakaj so potem vknjižbe takšne, kot so, da nihče ne more razbrati ničesar, kaj kam spada in zakaj. Županu Kokotu pa so ob tej kritiki popustili živci in čez sejno sobo je zadonelo: "Veste kaj, Kelenc, če kaj ni prav vknjiže-no, vprašajte svojo soprogo! Dobro veste, da je ona knjižila vse, kar danes vidite! In če je kaj narobe ali nejasno, je to posledica njenih napak! Še danes se soočamo z napakami, in da vam vsem tukaj še povem, da še vedno nimamo vknjiženih niti vseh osnovnih sredstev tako, kot bi morali imeti! Jaz pa res nisem noben računovodja tukaj na občini, zdaj mi je tega dovolj! Nehajte se sprenevedati! Če bi se knji-
žilo pravilno, marsikakšne napake ne bi bilo! In zdaj me, Kelenc, nehajte spraševati tisto, kar vam je žena napisala doma in vas naučila. Če želite razčiščevati, potem pridite k meni, pa bova vse razčistila!"
Izbruh župana je bil tako silovit, da so ostali svetniki kar onemeli, Kelenca pa očitno ni vrgel iz tira, saj je mirno rekel: "Župan, nehajte kriviti za sedanje napake bivšo ra-čunovodkinjo! Zanima me, zakaj ste sploh pripravili tako visok proračun?!"
Zakaj in kako se "napihujejo" proračuni
Očitno je bilo šele to vprašanje tisto pravo, ki je začelo
odkrivati razlog negativne razlike v planiranju in realizaciji. Župan se je namreč hitro umiril in jasno povedal, da je že ob sprejemanju lanskega proračuna pojasnil, da ga bodo "napihnili" zato, ker drugače ne morejo kandidirati na razpisih: "Naša primerna poraba znaša komaj dobra dva milijona evrov. S takšnim proračunom ne moremo kandidirati za nič. Postavk pa tudi ne moremo umetno poviševati tam, kjer to ni možno. Če smo torej od predvidenih 4,2 milijona realizirali kar 3,8 milijona evrov, je to velik uspeh, ali ne?!"
Horvat še ni bil čisto zadovoljen s tem odgovorom, saj ga je še vedno zanimalo, zakaj je tako velika razlika na postavki kapitalskih prihodkov, odgovoril pa mu je direktor občinske uprave Matevž Cestnik: "Edina možnost, da smo lahko v zakonsko dovoljenih okvirih povečali predvideni proračun, je ravno ta postavka. Mi smo pač predvidevali, koliko bomo dobili s prodajo zemljišč, kar ni nič narobe, dobili pa smo pač nekaj manj. Če ne bi povišali te postavke, bi bil naš proračun nižji, s tem pa bi si zmanjšali možnost kandidatur na razpise. Je zdaj bolj jasno?!"
Takšna enostavna razlaga je bila več kot očitno tista "ta prava", da so vsi razumeli razliko od predvidenega do realiziranega proračuna. Vprašanj ni bilo več, zaključni račun pa je bil soglasno potrjen.
Okoli rebalansa letošnjega proračuna je bilo potem nekaj manj debate. Župan je pač povedal, da je bil prvotni proračun "težak" dobra 2,3 milijona evrov, ker pa je občina zdaj že prejela sklep za sofinanciranje sekundarne kanalizacije s strani Ministrstva za lokalno samoupravo v višini 410.00 evrov, pričakujejo pa še pozitivne sklepe na drugih razpisih, med drugim tudi za sofinanciranje vrtca, saj se bodo spet prijavili na še odprt razpis, se z rebalansom proračun za leto 2008 dviguje na cifro 4,525 milijona evrov. Od tega naj bi bilo planiranih sredstev, ki naj bi jih občina pridobila iz razpisov, za dobrih 1,6 milijona evrov. Zadeva je bila zdaj svetnikom sicer jasna, se je pa oglasil mladi Bojan Purgaj, ki se nikakor ni strinjal s tem, da tudi po rebalansu domačemu športnemu društvu ostaja za vzdrževanje celotnega športnega parka le 835 evrov.
In drugi krog ostrobesedne debate se je začel ponovno vrteti. O tem, kaj vse je bilo še povedano v poznih nočnih urah zadnje gorišniške seje, pa več v naslednji številki Štajerskega tednika.
SM
Ormož • Prostorski načrt za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge
Največje spremembe na Ormoškem
V ponedeljek je bila v ormoškem gradu javna obravnava o razgrnjenem dopolnjenem osnutku državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš, pripadajočega okoljskega poročila in njegove revizije. Prisotni so bili predstavniki različnih ministrstev, direkcij za ceste in železnice, projektanti in okrog 100 zainteresiranih krajanov, ki so podali številne pripombe k načrtovanemu. Občina je tokrat posebej obvestila vse vasi, ki jih poseg prizadeva, zbrane pa je najprej pozdravil župan Alojz Sok.
Načrtovani posegi naj bi se realizirali v obdobju 2010 do 2013, priprave na projekt pa so se začele že pred dvema letoma. Omenjeni projekt je eden pomembnejših projektov na 5. transportnem koridorju. Predvidena je elektrifikacija, ki za prebivalce ob progi pomeni zmanjšanje hrupa ter manjšo obremenitev za okolje zaradi izpuha dizelskih lokomotiv. S tem projektom se rešujejo tudi številna nivojska križanja, kar posledično pomeni večjo varnost za pešce in vse udeležence v prometu. Projekt je vključen tudi v nacionalni strateški program projektov, ki jih je lani sprejela vlada.
Pri elektrifikaciji se bodo postavili drogovi v razdalji 3 metrov od osi tira in namestilo se bo električno omrežje v dolžini 109 kilometrov. Posegi se bodo dogajali s proge. V projektu je zajetih 16 občin, najdaljša trasa pa poteka prav po občini Ormož, kjer se bo zgodilo tudi največ rekonstrukcij.
Proti hrupu z novimi okni in zidovi
Na trasi je 710 objektov prizadetih zaradi hrupa. Pri 320 je dosežena kritična raven obremenitve s hrupom, čeprav ta proga ne sodi med najbolj prometno obremenjene, dnevno jo prevozi okrog 50 vlakov, v bodočnosti pa naj bi jih bilo do 70, je povedal Boštjan Peršak, ki se ukvarja z načrtovanjem protihrupne
zaščite. Za gosto poseljena območja je predvidel zaščito s protihrupnim zidom. Na celotni progi bo postavljenih 17 takšnih zidov v dolžini 7504 metrov. V ormoški občini je predviden le eden za naselje Mihovci v dolžini 400 metrov, višina zidu pa bo 2,5 metra. Za 58 hiš pa se predvideva pasivna zaščita ped hrupom z menjavo oken.
Ukinilo se bo veliko prehodov čez železniško progo, med njimi pa se uredijo povezovalne ceste. Ukinil se bo prehod Osluševci 1, 200 metrov vzhodno se načrtuje gradnja podvoza, ki se z vseh strani naveže na obstoječe ceste. Domačini so opozorili, da bi moral biti podvoz višji, da bi omogočal prevoz traktorjem in tovornjakom. Bil so pa tudi mnenja, da je podvoz zelo neposrečena rešitev, saj
je nivo podtalnice na celotnem območju zelo visok. Podobne pripombe so bile tudi za vse druge podvoze. Projektant je povedal, da bo izveden podhod v kasetni izvedbi in s prečrpavanjem, nakar ga je kolega z direkcije za ceste javno pozval, naj ponovno premislijo, ali ne bi bilo bolje zgraditi nadvozov. S povozi bodo namreč vedno težave, pa še vzdrževanje je drago. Za to je požel bučen aplavz prisotnih.
Prehod Cvetkovci 1 je predviden za zavarovanje s pol-zapornicami, ukinejo pa se Cvetkovci 2 ter Trgovišče 1 in Trgovišče2. Na tem delu je bilo tudi že zgrajeno izogiba-lišče v dolžini 750 metrov.
Večji poseg je načrtovan tudi pri Veliki Nedelji, kjer se bo zgodila rekonstrukcija proge v dolžini 3 kilometre. Na
Foto: vki
Najbolj bo sprememba prizadela tako imenovane »rušence«, katerih hiše so bile pobarvane z modro in so torej predvidene za rušenje; v prvi vrsti so na fotografiji uradniki različnih državnih organov, v drugi pa »rušenci«.
Anton Bogadi je opozoril na tri hiše, ki so ukleščene med Dravo, cesto in železniške tire, za katere se že leta ne uspe najti nobena rešitev.
mestu, kjer železniška proga križa cesto, je predviden podvoz, ki bo potekal dobrih 100 metrov levo in desno, porušili bodo nekdanjo gostilno, dostopi do posameznih objektov pa se bodo izvedli z dodatnimi križišči. Predvidena je tudi protihrupna zaščitna ograja za vse naselje. Prehod Velika Nedelja 2 bo zaščiten s polzapornicami.
Utrdili bodo tudi podporne zidove med Veliko Nedeljo in Ormožem predvideva pa se tudi posodobitev telekomunikacijskih in signalno-var-nostnih naprav, ki omogočajo daljinsko vodenje. Center za
Dornava • Uspel Unicefov projekt
Na obisku predsednica Unicefa
V začetku tega tedna je varovance VDC Dornava obiskala predsednica Unicefa Slovenije Zora Tomič z ekipo svojih sodelavk. Razlog za njen tokratni obisk je bila predvsem zahvala varovancem in delovnemu osebju za uspešno izveden projekt izdelave punčk iz cunj, namenjenim pomoči otrokom v stiski.
V projekt so se gojenci pod mentorstvom Polone Berlak sicer vključili že lanskega ok-
tobra ter izdelali kar dvanajst punčk iz cunj, ki so bile tudi
vse "posvojene", kar pomeni,
Predsednica Unicefa Slovenije Zora Tomič je na obisku v Zavodu dr. Marijana Borštnarja nadvse pohvalila varovanke šiviljske delavnice, ki so izdelale čudovite punčke iz cunj.
da je vsaka izdelana lutka pomagala neznanemu otroku rešiti življenje. Tomičeva, ki se je na tokratnem obisku seznanila z delom in načinom življenja v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, je punčke iz cunj ocenila kot najboljše in najbolj prijetne od vseh, kar jih je bilo narejenih v državi. V pozdravu gojencem, ki so punčke izdelali, je tako povedala: "Resnično ste izdelali prelepe punčke in prav nič ni čudno, da so bile takoj posvojene. S svojim humanim delom ste tako rešili marsikatero otroško življenje. Zato res posebna in iskrena hvala vsem vam! Postali ste del velike Unicefove družine, ki skrbi za preživetje in dobrobit otrok po svetu.
Lahko ste ponosni nase!"
Delo varovancev in njihovih inštruktoric je pohvalila tudi Polona Berlak, ki je dala idejo in pobudo za tovrstno akcijo, hkrati pa v njej tudi aktivno sodelovala: "Kot že veste, smo v oktobru izdelali 12 punčk, ki so vse posvojene. Vendar pa so naše uporabnice ob podpori inštruktoric v VDC Dornava januarja izdelale še tri punčke iz cunj; Liziko, Laro in Bena, ki še čakajo na posvojitev. Upamo, da ne več dolgo, saj vsaka od teh punčk pomeni rešitev enega otroškega življenja. Želje vseh nas v Zavodu so, da se priključimo vašemu delu in poslanstvu Unicefa še vnaprej!"
SM
vodenje prometa je v Mariboru.
Velike spremembe za Ormož in Pavlovce
Velika sprememba bo tudi v mestu Ormožu. Predvidena je rekonstrukcija proge, popravili bodo krivino pred Ormožem, vendar bodo dela potekala znotraj obstoječega nasipa. Zgrajen bo nov most čez Lešnico in Pesnico. Porušiti bo potrebno skladišča in dve stanovanjski hiši ob Dravi, saj se bo spremenila tudi trasa ceste. Nadvoz se bo začel takoj pod gradom in potekal preko železniške proge ter se zaključil pred mejnim prehodom. Na območju Ormoža se bosta ukinila dva prehoda pri tovarni sladkorja, vzhodno od tovarne pa se predvidi izgradnja podvoza, ki pomeni rešitev za prevoz gramoza, saj je navezan na cesto iz gramoznice. Prebivalcem bi bilo sicer bolj všeč, če bi uporabili enega od prehodov pri TSO, vendar tam menda ni mogoče zaradi Nature 2000. Občina je pri tem postavila kot pogoj tudi to, da se ustrezno zavaruje še prehod proti Središču ob Dravi.
Slavko Kosi je opozoril tudi na ideje o vzhodni obvoznici in vprašal, zakaj ta ideja tukaj ni upoštevana. Po njegovem mnenju je rešitev za mesto Ormož zelo slaba, saj pomeni povečanje prometa, še zlasti tranzitnega. Sedaj težav ni, vendar je zaskrbljen, kaj se bo zgodilo, ko bo Hrvaška stopila v Unijo.
Zaprl se bo prehod Pušenci 1, za prehod Pušenci 2 pa je predviden nadvoz. Največja rekonstrukcija, v dolžini 2 kilometrov, se bo zgodila v Pav-lovcih. Gre za novo traso krivine, ki ne ustreza tehničnim
kriterijem za povečanje hitrosti in dvig kategorije na višji nivo. Novo projektirana trasa bo v blagem nasipu in vkopu, zgrajena pa bosta tudi novo postajališče in nov potniški peron. Za potrebe ureditve trase bo potrebno porušiti nekaj hiš, saj se prestavi tudi cesta Ormož-Ljutomer, ki bo potekala na nadvozu. Regulirali bodo tudi potok.
Prehod Libanja bo ostal in se zavaroval, v Ivanjkovcih je še krajša rekonstrukcija v dolžini 1,2 kilometra, ki bo potekala po nasipu.
V razpravi so se oglasili tudi prebivalci z ulice Za kolodvorom v Ormožu, ki živijo ukleščeni med Dravo, cesto in tire v nemogočih razmerah. Župan je predlagal, da projektanti tudi te tri hiše pobarvajo z modro in prebivalce preselijo, ker bi na ta način dokončno rešili pereč problem, saj ga s kakšnimi manjšimi posegi ni mogoče.
Kot je poudarila Tjaša Gre-gorič, ki je obravnavo vodila, je mogoče še marsikaj spremeniti, zato pa morajo zainteresirani svoje predloge čimbolj konkretizirati in nasloviti na Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki "zadeva" navedejo ključne besede "železnica Pragersko-Hodoš". Pripombe in predlogi se lahko do 3. marca 2008 dajo pisno tudi na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov. Gradivo je javno razgrnjeno v prostorih občine Ormož, izvleček gradiva, ki obsega pregledno karto trase na območju krajevnih skupnosti in povzetek za javnost, pa je razgrnjen tudi v prostorih KS Podgorci, Velika Nedelja in Ivanjkovci.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: SM
Ptujska Gora • Priprave na 600-letnico znamenite gotske cerkve
Pričeli gradnjo romarskega središča
V okviru priprav na praznovanje 600-letnice romarske cerkve Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori pripravljajo v tamkajšnjem mino-ritskemu samostanu v sodelovanju z mariborsko nadškofijo izgradnjo romarskega središča. Kot so povedali na tiskovni konferenci v petek, 7. februarja, so že pričeli preurejati dosedanje gospodarsko poslopje v romarsko hišo Nazaret, za katero jim je mariborska nadškofija izročila donacijo v vrednosti 50.000 evrov.
V V
Kot je pojasnil rektor romarske cerkve in vodja projekta preureditve ter funkcionalne ureditve božjepotnega kraja pater Janez Šamperl, je romarska hiša Nazaret del širšega projekta zasebno-jav-nega partnerstva med župnijo Ptujska Gora in občino Majšperk, saj gre za celosten razvoj tega območja.
Medtem ko je župnija za celoten projekt pripravila vse idejne in izvedbene načrte ter dala na razpolago tudi vsa potrebna zemljišča, je Občina Majšperk pripravila razpis za pridobitev sredstev Evropske unije in jih tudi pridobila, sicer pa pomenijo okoli 20 % vseh sredstev, ki so predvidena za ta projekt. Poleg tega pričakujejo tudi sredstva iz domačih javnih razpisov in drugih virov, predvsem pa pomoč dona-torjev. Občina Majšperk je po predhodno podpisanem pismu o nameri projekt, ki ga je pripravilo župnišče, razširila s projektom Turistična ureditve Ptujske Gore, v okviru katerega bo financirala razširitev in ureditev dveh cest v spodnjem delu pod romarsko cerkvijo. Gre za dovozno cesto do svetišča ter za cesto, ki vodi do parkirišča na drugi strani, ob domu krajanov in gasilcev.
Vrednost ureditve samega romarskega doma Nazaret znaša okoli 280.000 evrov, od tega so del sredstev zbrali minoriti, pomemben delež pa so prispevali številni do-natorji, posamezniki, romarji in ljubitelji umetnosti. Na omenjeni tiskovni konferenci sta mariborski nadškof dr.
Foto: M. Ozmec
Nekdanje župnijsko gospodarsko poslopje tik pod cerkvijo, v katerem urejajo prostore za romarsko hišo Nazaret, so že na novo prekrili.
Franc Kramberger in ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave kanonik Mirko Jaušovec patrom minoritom izročila donacijo v vrednosti 50.000 evrov. Manjši del teh sredstev, okoli 18.000 evrov, so zbrali verniki po številnih župnijah mariborske nadško-fije, večji del pa prihaja od prihodkov iz gospodarskih aktivnosti mariborske nad-škofije.
V okviru priprav na praznovanje visokega jubileja - 600-letnice znamenite romarske cerkve na Ptujski ali nekoč Črni Gori - so že v lanskem letu potekala temeljita restavratorska dela na glavnem oltarju in zatem še na pevskem koru, v letošnjem letu pa potekajo temeljita obnovitvena in restavratorska dela tudi na prezbiteriju, ki bi jih radi zaključili do konca leta. Vsa obnovitvena in restavratorska dela vodi dolgoletni sodelavec ptujskogor-ske župnije, akademski kipar
Ptuj • Glasbeni večeri
Večer klasične harmonike
V soboto, 16. februarja, bo v refektoriju minoritskega samostana sv. Petra in Pavla ponovno zazvenela glasba.
Ob 19. uri bomo lahko prisluhnili virtuozoma na harmoniki, študentoma oddelka za glasbo Univerze Juraja Dobrile v Puli (Hrvaška) Josipu Nemetu in Mariji Vukoja. Njun mentor je doc. Slavko Magdic, za usklajenost pri skupnem muzicira-nju pa skrbi Ptujčan, prav tako docent na omenjeni univerzi, Borut Zagoranski.
Izvrstna glasbenika, ki sta se izkazala na domačih in tujih odrih, sta izbrala raznolik repertoar del (od Bacha do Piazzolle, Boelmanna, Ganzerja in drugih sodobnejših avtorjev); najprej se bosta predstavila samostojno, nato pa bomo prisluhnili še duu.
in višji restavrator Viktor Gojkovič.
Zaradi spoštovanja smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine bo imela romarska hiša, ki jo preurejajo iz nekdanjega župnijskega gospodarskega poslopja, samo štiri sobe za prenočišča, in sicer jih bodo uredili v prvem nadstropju. V pritličju pa bodo uredili osrednji večji prostor za multimedij-ske predstavitve, predavanja ali seminarje, v katerem naj bi bilo prostora za blizu 100 oseb; poleg tega pa bodo uredili tudi prostore za duhovne vaje, prostore, v katerih bodo lahko romarji kaj pomalicali, ter seveda nujno potrebne toaletne prostore. Bodočo romarsko hišo Nazaret so že na novo prekrili, od nje do same romarske cerkve so zgradili stopnice, ko bo vre-
Foto: M. Ozmec
Pater Janez Samperl z donacijo mariborske škofije za romarsko hišo Nazaret v vrednosti 50.000 evrov.
me dopuščalo, pa bodo nadaljevali preureditvena dela, tako da naj bi do letošnjega katoliškega praznika ptujsko-gorske matere Marije, 2. julija, zaključili še drugo fazo. Ta vključuje obračališče za avtobuse pod cerkvenim hribom, spodnje parkirišče za 146 osebnih vozil ter urejeno pešpot do romarske cerkve. Od parkirišča s kolesarnico bodo proti cerkvi uredili Pot miru ali Kalvarijo s postajami križevega pota, ob katerih bodo uredili tudi nekaj klopi za vmesni počitek. V celoti bodo obnovili in zaščitili pešpoti in romarske vodnjake,
Predstavljena glasbenika bosta z izbranim programom gotovo navdušila - v Zasebni glasbeni šoli si želimo, da bi čim več mladih glasbenikov zasvojili ter pritegnili v svet glasbe. Ob tej priložnosti čestitamo učencu harmonike Andreju Kosu ter njegovi mentorici prof. Radmili Bikic za osvojeno zlato plaketo na regijskem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG), ki je potekalo ta teden. Mladim glasbenikom in njihovim učiteljem želimo še vrsto uspehov, vse ljubitelje glasbe pa vabimo, da se prepustijo zvokom harmonike na sobotnem koncertu!
v. e.
poleg romarske hiše Naza-ret pa bodo uredili plato in zelenico pred cerkvijo, pri čemer bodo odstranili vsa večja drevesa, ki zastirajo pogled na cerkev. Nad pošto naj bi uredili še dodaten dostop do prostora za spominke. Celoten idejni načrt za ureditev božjepotnega kraja tako zajema kar sedem posameznih funkcionalnih sklopov.
Ob vsem tem so bratje minoriti posebej ponosni na dejstvo, da je bila Ptujska Gora v Evropi, še preden je vanjo uradno vstopila Slovenija, saj že nekaj stoletij velja za evropsko božjo pot. In to besedah patra Janeza Šamperla ostaja tudi v bodoče, saj se posebej ob koncih tedna vrstijo avtobusi romarjev in drugih turistov iz vse Evrope. Poleg organiziranih skupin je vse več tudi drugih turistov, izletnikov, pohod-nikov, družin in ljubiteljev sakralne umetnosti. Od okoli 60.000 obiskovalcev, ki so jih beležili v lanskem letu, jih je največ prišlo iz nemško govorečih držav, predvsem Nemčije in Avstrije, vse več pa je tudi Hrvatov in Italijanov. To po številu obiskovalcev Ptujsko Goro uvršča takoj za Brezjami na drugo romarsko mesto v državi, zagotovo pa
je najpomembnejše svetišče mariborske škofije in celotne severovzhodne Slovenije.
Ker pa pri načrtovanju obiskov uspešno sodelujejo s ptujskimi Termami, Termalnim parkom Rogaška in samostanom Olimje, se v prihodnosti upravičeno nadejajo še večjega obiska, prepričani so, da bo k temu pripomoglo tudi načrtovano božjepotno romarsko središče, ki naj bi ga dokončali sredi prihodnjega leta.
Sicer pa bodo 600-letnico ptujskogorske romarske cerkve in svetišča po besedah patra Janeza Šamperla obhajali kar eno leto, od praznika Matere božje ali "šentvoršce" v juniju leta 2009 do "šentvoršce" v letu 2010. V tem času bodo pripravili vrsto najrazličnejših prireditev, gostili pa bodo tudi vse slovenske škofije in dekanije, številne romarje ter nekatere pomembne goste. Močno se namreč zavedajo, da je cerkev Marije Zavetnice s plaščem eden od najdragocenejših biserov gotske sakralne arhitekture pri nas in da je prav zaradi tega razglašena za kulturni spomenik najvišjega ranga.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Znamenita romarska cerkev Marije Zavetnice s plaščem bo svojo 600-letnico pričakala prenovljena in restavrirana, ob njej pa bo zgrajeno romarsko središče s potjo miru.
Foto: M. Ozmec
V minoritskem samostanu Matere Božje na Ptujski Gori hranijo bogato zbirko starih bogoslužnih in drugih knjig.
Ormož • Tudi v SLS se pripravljajo na volitve
Težave s svetnikoma
Slovenska ljudska stranka ima v Ormožu tradicijo od leta 1991. V začetku delovanja je bil strankarski potencial precej večji, sedaj pa šteje stranka okrog 1000 članov. Kot je povedal predsednik Miro Hanželič, so njihovi člani iz vseh slojev, ne le iz kmečkega življa, marsikdo se je našel v njihovi stranki.
Foto: vki
V sedanjem sklicu ima stranka v občinskem svetu dva predstavnika, v preteklosti so jih imeli tudi že sedem, ob minulih volitvah pa so s treh svetnikov zdrsnili na dva. Vendar sta prav ta dva jeziček na tehtnici odločanja v ormoškem občinskem svetu. SLS se ni pridružila koaliciji, to so povedali že pred volitvami in pri tem vztrajajo. Ustanovljen je bil svetniški klub, v katerem so predstavniki SLS, Nel in Zeleni Slovenije, ki so na začetku sklenili dogovor, da niso v koaliciji in da glasujejo v dobrobit občine. V SLS pa imajo težave s svojima svetnikoma, ki sta se hote ali nehote vključila v koalicijo, pravi predsednik Miro Han-želič. "Zupan v svetu nima neomejene podpore. Podpirajo ga le SDS, N.Si, Nel in Zeleni Slovenije. Glede muzeja sta naša svetnika Emil Trstenjak in Olga Ozmec glasovala v nasprotju z odločitvijo vodstva stranke. Trstenjak je predsednik KS Miklavž, pa ga pri izvolitvi nista podprli N.Si in SDS, ampak LDS na mojo pobudo. Kot predsednik KS se Trstenjak čuti dolžan vedno dvigati roko za predloge občinske uprave. To razmerje bi s poštenim dialogom z županom lahko uredil, kot je treba, ne pa da je sedaj suženj svojega predsedniškega mesta. Olga Ozmec je novinka v občinskem svetu, nimam kaj slabega povedati o njej, vendar z vsem spoštovanjem,
Na tiskovni konferenci so predstavili svoj pogled na, kot so povedali, "spolitizira-no pobudo za referendum, katere pobudniki so lokalni politiki kot orodje bivšega župana, ki želi po tej poti pred parlamentarnimi volitvami pri ljudeh vzbuditi pozornost in tako prebuditi svoj del volilnega telesa". Prepričani so, da je očitno, da gre za začetek volilne kampanje, v kateri se želi občanom na vse možne načine vsiliti, kot so podčrtali, navadno laž, da se muzej v Ormožu ukinja, zapira in seli na Ptuj. Na tak način in s takimi obrazložitvami naj bi se tudi zbirali podpisi v podporo referendumu. "To so zlonamerne informacije in škodujejo predvsem muzeju samemu in posledično celi
ima velik rešpekt pred županom, kar je spretno izkoriščeno. Moti me tudi, da se naši člani udeležujejo usklajevanj koalicije. Na upravnem odboru stranke smo se dogovorili, če se bo to dogajalo še naprej, da bodo naši svetniki glasovali proti sklepom UO stranke, jih bomo izključili iz stranke. Ne bomo dovolili, da delajo škodo stranki, da bodo ljudje govorili, da je SLS kri-
va za kaj, ko se glasuje proti prepričanju ljudi. Upam, da bosta svetnika dojela, da je treba upoštevati odločitve UO stranke. Stranka nista le občinska svetnika, zastopata vse člane, izvoljena sta bila na listi SLS, zato morata pri odločitvah, ki so velikega pomena za občino, ravnati po sklepih UO stranke. Na kocki je zaupanje volivcev. Stranka podpira gradnjo cest, vendar
ne tako, da na račun petih kilometrov cest izgubimo status, ki ga imamo. Ceste se bodo še gradile, samostojnega muzeja pa v Ormožu ne bo nikoli več."
UO sklenil eno, svetnika naredila drugo
Podobno je bilo pri delit-
kulturi, celotnim družbenim dejavnostim v Ormožu."
Poudarili so, da ormoški muzej, ne glede na svoj bodoči status, ostaja v enaki kadrovski zasedbi, v istih prostorih in z najmanj takšnim programom in s takšnim obsegom dela kot doslej.
Kronološko so osvetlili prehojeno pot muzeja in izpostavili, da stroški samostoj-
veni bilanci. Upravni odbor stranke SLS je sklenil, da se predlagane delitvene bilance ne podpre, sklep so svetnikoma tudi pisno posredovali. Vendar se Emil Trstenjak in Olga Ozmec tega nista držala. Iz vodstva stranke so svetnikoma medna jasno povedali, da se je treba držati sklepa UO stranke. Kot je povedal Hanželič, so pri delitveni bilanci želeli, da se pogaja o vseh vprašanjih skupaj. "Posledice vidimo danes, nihče noče podpreti zavodov, ki so potrebni za delovanje ormoške Občine. V prvi vrsti gre za muzej. Referendum podpiramo, bilo je veliko priprav, finančnega vložka in truda, da smo do njega prišli, in sedaj ga je treba ohraniti. Najbolj razočaran sem nad ravnanjem direktorja ptujskega muzeja, ki je v času Vilija Trofenika podpiral iniciativo o ustanovitvi lastnega muzeja v Ormožu, kakor hitro pa se je spremenila oblast, pa se je vse postavilo na glavo. Sedaj nastopa proti Ormožu, kot da smo mi neka provinca Ptuja. Doslej smo plačevali velike denarje Ptuju, Ormožani pa nismo imeli nič od tega. Iniciativa župana za ohranitev muzeja je žal minimalna. V Ormožu imamo dva poslanca, s čimer se ne more pohvaliti nobena taka mala občina. In kaj imamo pokazati? Vedno je eden v koaliciji in bi lahko lobiral za Ormož. Ljudje so počasi spoznali, da je treba v politiki nekaj pokazati in ne hoditi v Ljubljano le zaradi lastne koristi, kar pa se bo videlo na volitvah. V Ljubljani se lobira tudi za nova delovna mesta. Med poslanci se najprej ve, kam se bo preusmerila industrija, delovna mesta. Poglejmo si le bližnjo okolico, Lenart in Gorišnico, kaj so naredili za razvoj. V Ormožu imamo le Carrero, v industrijsko-obrtni coni je bila narejena le cesta, zemljišč naprodaj pa ni. To
nega muzeja še zdaleč niso ostali na istem nivoju, kot so bili leta 2005, ko je bil ormoški muzej še enota ptujskega. Tako je namreč nekdanja občinska uprava obljubljala pred ustanovitvijo muzeja. Leta 2005 je bilo iz občinskega proračuna za muzej namenjenih 92.000 evrov, leta 2007 pa za samostojni muzej 202.000 evrov. Na vprašanje, koliko bo stal muzej skupaj s Ptujem, pa je bilo rečeno, da je bilo v proračunu za letošnje leto v ta namen zagotovljenih okrog 120.000 evrov. Občina Ormož tudi nikoli ni dobila sredstev za plače iz Ministrstva za kulturo, kot je bilo v Poročevalcu ob ustanavljanju samostojnega muzeja obljubljeno.
Sedanje vodstvo občine in občinski svet sta s sprejetjem odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož želela popraviti nastalo, za občino Ormož, škodljivo situacijo, je povedal Branko Šumenjak. Dodal je, da nihče od pobudnikov za referendum sam ne kupuje slabših in dražjih produktov, samostojni muzej pa menda je slabši in dražji produkt. Zato bi bilo s strani vodstva
so veliki problemi, vlak za ugodna vlaganja je za male podjetnike že odpeljal," se je razgovoril Hanželič.
Hanželič je povedal še, da se v stranki ne strinjajo z nakupom stavbe grajske pristave za potrebe glasbene šole. Moti jih predvsem visoka cena, ki jo bo treba plačati za rekonstrukcijo in podatek, da so bili na lokaciji kmetijske zadruge že narejeni vsi načrti, o ceni pa se uprava menda sploh ni pogajala. "Pameten župan nadaljuje mandat prejšnjega, biti mora sposoben izkoristiti dobre zamisli predhodnika, ne pa da vse zavrača, kar je načrtoval prejšnji župan. Še precej večji problem je vrtec, katerega gradnjo so premaknili v leto 2010/11. Podpiramo tudi posodobitev vodovoda, čeprav je vrednost projekta ocenjena na 10 milijonov evrov in občina mora sama zagotoviti 2 milijona evrov. Popravila so nujna, tudi vodni stolpi so dotrajani, njihova kapaciteta je premajhna. Z ozirom na to, da je treba zagotoviti lastna sredstva, naj bi se voda podražila za 0,2 evra, kar pri povprečni porabi znaša na mesec 2 do 3 evre. Vendar je potrebno to podražitev ljudem pojasniti, oprostiti tiste, ki so socialno ogroženi. Je pa to edina možnost, da pridemo do vodovoda."
Ker so volitve v Ormožu že aktualna tema, je Hanželič komentiral še kandidate. "SLS bo tudi imela svojega kandidata, trenutno še izbiramo med tremi. Pred štirimi leti je bil to gospod Cvetko, ki se je obrnil in naj bi letos kandidiral na listi SNS, gotovo bo kandidiral Vili Trofenik, verjetno tudi sedanji župan Alojz Sok, tudi LDS bo verjetno imel kandidata. Na izbiro bo mnogo kandidatov, vendar je konkurenca v 8. volilni enoti velika." Viki Klemenčič Ivanuša
občine in občinskega sveta negospodarno, da bi ga "kupili". Občinsko vodstvo in občinski svet imata mandat, da z zaupanimi sredstvi v okviru občinskega proračuna ravnata v duhu dobrega gospodarja in s sprejetim odlokom sta tudi tako ravnala.
"Tudi če bi se res uresničile vse črne napovedi pobudnikov za referendum, v kar ne verjamemo, pa tak muzej, kot ga imamo sedaj, lahko v prihodnosti kadar koli ponovno ustanovimo," je prepričan Šu-menjak.
Valerija Kolenko je opozorila na stroške referenduma, ki ne bodo nizki, saj se predvideva okrog 35.000 do 40.000 evrov za referendum, s katerim se ne bo nič bistvenega spremenilo. Muzej se namreč ne ukinja, ampak le reorganizira in spreminja se način financiranja.
Mag. Bojan Šinko je na koncu občane tudi pozval, naj ne oddajo svojega podpisa za razpis referenduma, ker s tem ničesar ne pridobimo, ampak vsi skupaj izgubimo. Če do referenduma pride, pa naj glasujejo za. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Tudi SDS o referendumu
Muzej se ne ukinja
Občinski odbor SDS Ormož je v ponedeljek pripravil novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali Valerija Kolenko, vodja svetniškega kluba SDS, mag. Bojan Šinko, predsednik strokovno-razvojnega sveta OO SDS Ormož, in Branko Šumenjak, predsednik OO SDS Ormož.
Foto: vki
Na novinarski konferenci so sodelovali Valerija Kolenko, vodja svetniškega kluba SDS, Branko Šumenjak, predsednik OO SDS Ormož, in mag. Bojan Šinko, predsednik strokovno-razvojnega sveta OO SDS Ormož.
Ptuj • Za večjo varnost v prometu
Preventivci nad črne točke
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj je na osnovi analiz trendov varnostnih razmer in lastnih ugotovitev v minulem obdobju pripravil konkreten načrt odprave nevarnih mest na območju posameznih četrtnih skupnosti.
Foto: M. Ozmec
Za ureditev in umiritev hitrosti prometa so najprimernejša krožišča, zato naj bi jih v Ptuju zgradili še na nekaterih drugih nevarnih odsekih.
Kot je pojasnil predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj Franc Kozel, so v obdobnem načrtu za zagotavljanje varnostni cestnega prometa v letih 2008 in 2009 sestavili tudi podroben načrt za odpravo nevarnih mest in tako imenovanih črnih točk v vseh četrtnih skupnostih in ga konkretizirali tudi s terminskimi plani za njihovo realizacijo.
V omenjenem načrtu so zapisali, da je na območju četrtne skupnosti Grajena na regionalni cesti pri bifeju Sluga na zahodni strani potrebno zgraditi 10 m pločnika in vrisati prehod za pešce, da bodo lahko pešci iz Krčevine pri Vurbergu to cesto varneje prečkali. Pred OŠ Grajena je v sodelovanju z DRSC treba dokončati projekt umirjanja prometa, šolsko avtobusno postajališče je potrebno označiti s talno in vertikalno signalizacijo ter v prvi fazi urediti makadamske platoje, v drugi fazi pa jih je treba prekriti z asfaltno prevleko. Na regionalni cesti v zaselku pri mizarstvu Kolarič je potrebno pripraviti projekt avtobusnih postajališč v linijskem in šolskem prometu ter zgraditi pločnik.
Na območju četrtne skupnosti Rogoznica je potrebno pripraviti projekt za izgradnjo pločnika ob cesti Ptuj-Juršinci v Podvincih ter projekt za izgradnjo pločnika in kolesarske steze ob regionalni cesti Rogoznica-Nova vas pri Ptuju. Pripraviti je treba projekt in izgradnjo avto-
busnega postajališča ob regionalni cesti v bližini odcepa, ki vodi do prodajalne El-dar, pri avtobusnem postajališču ob novem rogozniškem pokopališču pa je potrebno označiti osvetljen prehod za pešce.
Na območju četrtne skupnosti Spuhlja je potrebno pripraviti projekt za izgradnjo pločnika ob glavni cesti Spuhlja-Budina ter projekt za izgradnjo pločnika ob glavni cesti Spuhlja-Borovci na odseku med lokalom Vila Monde ter centrom obšol-skih dejavnosti ŠTRK, zgraditi pa je treba tudi osvetljen prehod za pešce.
V četrtni skupnosti Breg je ob Zagrebški cesti, na odseku perutninska klav-nica-Avto Jerenko, potrebno na obeh straneh ceste zgraditi pločnik; tudi na odseku križišče s Selsko cesto-nadvoz čez ptujsko obvoznico je potrebno zgraditi pločnik. Razširiti je potrebno mostiček čez Studenčnico in čezenj omogočiti tudi promet kolesarjev in pešcev, do sanacije pa je zaradi velike ogroženosti treba promet kolesarjev in pešcev fizično onemogočiti. Pripraviti pa je treba tudi projekt kolesarske poti med pešmostom čez Dravo do kolesarske poti v Hajdošah.
Na območju četrtne skupnosti Center je treba pri prehodu za pešce na Osojni-kovi cesti prioritetno zgraditi otok za pešce, oziroma izvesti dela po že pripravljenem projektu, saj gre za odpravo nevarnega mesta, prek katerega vodi šolska pot. Na odseku od policijske postaje do Ulice
Heroja Lacka je treba označiti kolesarsko stezo, označiti pa jo je potrebno tudi v Dravski ulici do peš mosta. Pri zgradbi nekdanjega Koteksa je nujno čimprej potrebno vrisati prehod za pešce, prek katerega bodo starši lahko vodili otroke v šolo Olge Me-glič. Potrebno je pripraviti tudi projekt za razširitev Maistrove ulice na odseku kri-
"Najin namen je ponudit malim živalim boljšo veterinarsko oskrbo ter obenem poskrbeti za prijazen dostop do naših storitev," je povedal Damijan Peklar o odločitvi, zakaj se je po 12 letih izkušenj odločil za odprtje lastne ambulante. Spekter storitev, ki jih bodo ponujali v novi Zasebni ambulanti za male živali v Slovenija vasi, bo zelo širok. Ob pregledih in zdravljenjih bolnih živali, mikročipiranjih, odpravljanjih zajedavcev, sistematskih pregledih, pregledih kože in krvi bodo opravljali tudi ultrazvoke, operativne posege, v njihovi ponudbi pa si bo možno zagotoviti tudi najkvalitetnejšo veterinarsko hrano in ostale
žišče pod gradom-križišče s povezovalno cesto Maistrova ulica-Volkmerjeva cesta in na tem odseku zgraditi tudi pločnik. Gre za zelo nevaren odsek, oziroma za črno točko, zato je v križišču Maistro-va-povezovalna cesta z Volk-merjevo, ki je zelo nepregledno, potrebno pripraviti tudi projekt izgradnje križišča s krožnim prometom, s čimer
pripomočke za male živali. V treh etažah se nahaja najsodobnejša oprema, s katero bodo malim živalim lahko zagotovili kvalitetno oskrbo. "Oba sva ljubitelja živali, prav tako tudi lastnika, ki svoje znanje in izkušnje dopolnjujeva s podiplomskim izobraževanjem na kongresih doma in v tujini. Za zdravje vaših živali bova poskrbela strokovno, vestno in marljivo, z vso odgovornostjo, s čutom in spoštovanjem do živali," sta na sobotni otvoritvi dejala Krofičeva in Peklar, lastnika nove Zasebne ambulante za male živali v Slovenja vasi, ki je svoja vrata za prve paciente odprla v ponedeljek.
Dženana Bečirovič
bi omejili tudi hitrost vožnje na tem nevarnem odseku in tako preprečili prometne nesreče s hujšimi posledicami. Pripraviti pa je potrebno tudi ureditev križišča Potrčeva cesta-Zupančičeva ulica, ki je nevarno mesto zaradi precejšnje gostote prometa zaradi večjih zaselkov v MČ Ljudski vrt ter osnovne šole.
V četrtni skupnosti Panorama je s prometno-teh-ničnimi ukrepi in ukrepi operativnih služb potrebno umiriti hitrost na cesti Viča-va-Orešje, ki je včasih pravo dirkališče. Tudi pred zgradbo Srednje tehniške elektro šole in Višje šole je potrebno umiriti hitrost prometa, fizično pa je treba preprečiti tudi parkiranje ob severni strani Vičavske ceste, obenem pa je treba z osvetljenim prehodom za pešce omogočiti varen prehod ceste. Na relaciji križišče pri objektih bivše vojašnice do meje z občino Duplek je potrebno določiti lokacije za šolska avtobusna postajališča ter jih označiti s talno in vertikalno signalizacijo.
Na območju četrtne skupnosti Ljudski vrt je po
mnenju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu potrebna izgradnja pločnika ob Volkmerjevi cesti, na odseku križišča z ulico 5. pre-komorske brigade-odcep
Ulice Kneza Koclja. Pripraviti je treba projekt za umiritev hitrosti prometa v križišču Volkmerjeve ulice in ulice 5. prekomorske z ulico, ki vodi do vrstnih hiš in stanovanjskih blokov. Najprimernejše bi bilo krožišče in sredinskim otokom. Hitrost prometa pa je s hitrostno oviro ponovno potrebno umiriti tudi pri zgradbi Šolskega centra Ptuj.
Na območju četrtne skupnosti Jezero je potrebno ob Ormoški cesti na odseku od Elektra do Živinorejskega zavoda zgraditi okoli 20 m pločnika in označiti osvetljen prehod za pešce. Pločnik, po katerem bo potekala varna šolska pot, je treba urediti tudi ob Rogozniški cesti med zgradbo Metalke do križišča z Ormoško cesto. Pripraviti je potrebno projekt za izgradnjo pločnika ob glavni cesti v Budini, med križiščem s krožnim prometom in Ulico k jezeru, saj je na odseku med Budino in Spuhljo močno povečan promet zlasti tovornih vozil. Poleg tega pa je potrebno pripraviti še prometno-tehnične ukrepe za umirjanje hitrosti na Puhovi cesti - križišče s povezovalno cesto, ki vodi v industrijsko cono. V tem križišču lahko kolesarji zavijajo v levo ali desno in prečkajo Puhovo cesto in so prav tako ogroženi zaradi velikih hitrosti voznikov.
M. Ozmec
Slovenja vas • Otvoritev ambulante za male živali
Kvalitetna oskrba hišnih ljubljenčkov
Izredno lepa, moderna, prostorna in sodobno urejena Zasebna ambulanta za male živali v Slovenija vasi je v soboto uradno odprla svoja vrata. Na 172 kvadratnih metrih bosta za zdravje malih živali skrbela doktorja veterinarske medicine Martina Krofič in Damijan Peklar, ki sta prve štirinožne paciente sprejela v ponedeljek.
Damijan Peklar in Martina Krofič, lastnika Zasebne ambulante za male živali v Slovenja vasi.
Foto: DB
Ptuj • Zakladi nove samostanske knjižnice vabijo
Odprli novo knjižnico
Minoritski samostan Sv. Petra in Pavla na Ptuju je minuli petek, na kulturni praznik, slovesno odprl vrata samostanske knjižnice, ki ima 13 tisoč obdelanih knjig z najrazličnejšo vsebino.
Knjižnica bo odprta dvakrat tedensko, ob torkih med 9. in 12. uro ter ob četrtkih med 16. in 18. uro, v njej pa bo delal višji bibliotekar Jakob Emeršič.
"Po naših samostanih je mnogo knjig, del teh smo sedaj zbrali v naši Provincij-ski knjižnici na Ptuju in tako uresničili dolgoletne želje, saj smo knjižnico uredili tako, da bo odprta tudi za javnost," je na odprtju povedal pater Milan Kos, provincial sloven-
skih minoritov. Zadovoljstvo nad odprtjem knjižnice je izrazil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je povedal, da se v minoritski samostan vračata veličina in pomen, ki ga je ta nekoč že imel.
Po slavnostnih govorih in kulturnem programu so vrata knjižnice tudi uradno odprli, slovesnost pa zaključili z ogledom nove lepo urejene samostanske knjižnice.
Dženana Bečirovič
Za glasbeni utrinek na odprtju razstave sta poskrbeli profesorica Cecilija Emeršič na klavirju in Urška Forštnarič, učenka solopet-ja, obe iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla.
Knjižnični fond obsega 13 tisoč knjig z raznoliko vsebino.
Lenart • 11. seja lenarških svetnikov
Svetniki tudi o spremembi občinske meje
V četrtek, 7. februarja, so se svetniki občine Lenart sestali na 11. seji. Najprej je župan mag. Janez Kramberger svetnike seznanil z delom v zadnjem mesecu.
Seznanil jih je z zborom občanov, ki je potekal v KS Voličina. Povedal je, da pripravljajo idejne projekte za obnovo Kulturnega doma Lenart in vrtca ter da je investicijo OŠ Voličina Ministrstvo za šolstvo in šport potrdilo in sklenilo, da jo bo sofinanciralo v višini 38,2 odstotka vrednosti investicije.
Svetnike je seznanil tudi z delom komisije za popis škode na objektih ob Ptujski cesti, ki je končala delo, ter spregovoril o zapletih pri postavitvi oddajnika za mobilno telefonijo na Zavrhu. Svetniki iz Voličine so županu naložili, da postavitev oddajnika izpelje, saj projektu nasprotuje zgolj pet posameznikov, ki so se povezali v civilno iniciativo.
Svetniki so soglašali s poročilom Medobčinskega inšpektorata za lansko leto ter
se seznanili s predstavitvijo rekonstrukcije in adaptacije objektov Zavoda Hrastovec s poudarkom na gradu Hrasto-vec, ki jo je predstavil direktor Zavoda Hrastovec mag. Josip Lukač. Dopolnili so program prodaje stvarnega premoženja Občine Lenart in sprejeli spremembe Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za mesto Lenart ter potrdili strokovne podlage za stanovanjsko sosesko Lor-manje.
Svetniki so tudi soglašali z začetkom postopka spremembe meje med naseljema Zgornji in Spodnji Porčič. Nekaj prebivalcev iz Zgornjega Porčiča je že pred leti zahtevalo, da se izločijo iz KS Sveta Trojica in se priključijo h KS Lenart. Z nastankom občine Sveta Trojica so omenjeni krajani dela naselja Zgornji Porčič ponovno zahtevali iz-
ločitev iz občine Sveta Trojica in priključitev k občini Lenart. S pobudo soglašata oba občinska sveta. Z omenjenim postopkom se bo nekaj hiš (okrog 80 prebivalcev) priključilo k naselju Spodnji Porčič in tako bodo spadali v občino Lenart.
Sprejeli so letni program športa za letošnje leto in Pravilnik o uporabi rotovške kleti. Svetniki so sprejeli tudi Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka in Pravilnik o ohranjanju in vzpodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lenart za programsko obdobje 2007-2013. V komisijo za izvedbo vračanj v javno telekomunikacijsko omrežje so imenovali mag. Vero Damjan Bele, Martina Breznika, Mirka Kojca, Marijo Zlodej, Milka Slaniča, dr. Miralema Hadži-selimoviča in Jožeta Zemlji-
ča. Za predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste so imenovali Marjana Baniča. Svetniki so sprejeli tudi dokument identifikacije investicijskega projekta in predinvesticijsko zasnovo celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo. Župana mag. Janeza Krambergerja so svetnik pooblastili, da podpiše pismo o nameri za ustanovitev skupnega organa medobčinskega redarstva in za ustanovitev skupnega organa varstva okolja in ohranjanje narave. Župan občine je zaradi nekaterih nejasnosti z dnevnega reda umaknil točko o soglasju k ustanovitvi društva Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Svetniki so sprejeli tudi program oskrbe s pitno vodo za letošnje leto.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta
V sredo, 6. februarja, so se svetniki občine Cerkvenjak sestali na 8. redni seji. Najprej so sprejeli Odlok o rebalansu proračuna za letošnje leto. Ta je bil potreben zaradi uskladitve proračuna s terminskim planom komunalnega opremljanja poslovno obrtne cone, ki je sofinancirana z evropskimi sredstvi. Svetniki so potrdili tudi investicijsko dokumentacijo za projekt Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo. Soglašali so tudi, da občina Cerkvenjak pristopi k preoblikovanju Projektnega sveta VTC 13 z ustanovitvijo društva Projektni svet vinskoturistične ceste Srednje Slovenske gorice, kar je potrebno zaradi tega, ker obstoječa organizacijska in pravna oblika ni skladna z veljavno področno zakonodajo. Svetniki so se seznanili z letnim poročilom o delu Medobčinskega inšpektorata za leto 2007 in obravnavali letni program za oskrbo s pitno vodo za letošnje leto. ^
Zmago Šalamun
Obnova v Vodnikovi ulici
Foto: Črtomir Goznik
Fasada ptujskega vinskega predelovalnega centra je dolgo burila duhove s svojo neurejeno podobo, ki je bodla v oči takoj ob prihodu v mesto.
Zdaj so se najemniki, Ptujska klet, medtem je bil predelovalni center prodan, ker naj bi se preselili na novo lokacijo, odločili, da bodo fasado, vsaj s cestne strani, v tem trenutku uredili. Direktor Andrej Sajko je povedal, da so k tej odločitvi pripeljale tudi številne kritike. Sicer pa fasado oziroma zunanjost predelovalnega centra nameravajo urediti v celoti, v drugi fazi tudi z ulične strani, kjer bo treba urediti tudi žlebove, je še povedal Sajko.
MG
Dornava • Srečanje obrtnikov
Na dan slovenskega kulturnega praznika je v občini Dornava potekalo že šesto tradicionalno srečanje domačih obrtnikov pod taktirko občinskega odbora za podjetništvo, ki ga vodi Miroslav Slodnjak. Vaška dvorana v kulturnem domu je bila v petek zvečer polna, vabljeni podjetniki s svojci pa so lahko prisluhnili nagovoru župana ter predsednika odbora Miroslava Slodnjaka, ki je med drugim povedal, da si želi predvsem več mladih, ki bi imeli dovolj poguma zapluti v podjetniške vode, poudaril pa je tudi, da bo v občini nujno potrebno čimprej urediti obrtno cono. Podjetniški večer se je nadaljeval s kulturnim programom, v katerem so nastopile mlade mažoretke, učenci glasbenih šol Nocturno in Zlatka Munde ter domače osnovne šole, zaigrala pa je tudi dornavska godba na pihala. Tradicionalno srečanje dornavskih obrtnikov se je nadaljevalo z zabavo ob dobri hrani in pijači, seveda pa tudi ob neformalnih pogovorih o težavah in izmenjavi mnenj ter izkušenj. Nekaj razočaranja je bilo slišati le na račun ptujske obrtne zbornice, ki se tudi tokrat ni odzvala vabilu na družabno srečanje.
SM
Foto: DB
Foto: DB
Foto: SM
Ptuj • Kajenje in prehrana najbolj pereči vprašanji
(Ne)zadovoljstvo ptujskih dijakov
V začetku letošnjega leta je Dijaška sekcija KPŠ opravila anketo Dijaki na Ptuju, v kateri so se pozanimali o potrebah, željah in problemih dijakov. Ta je pokazala, da obstaja kopica težav. Največje nezadovoljstvo so dijaki izrazili nad šolsko prehrano in pomanjkanjem ustreznega prostora za kadilce. Zaskrbljujoče je dejstvo, da kar 63 odstotkov anketiranih dijakov kadi na pločniku nasproti Šolskega centra. Po mnenju predsednika Dijaške sekcije Andreja Čuša je samo vprašanje časa, kdaj se bo kateremu dijaku pri prečkanju ceste pripetila nesreča.
"Dijaki velikokrat brezglavo prečkajo cesto, samo da gredo na cigareto. Obenem pa je vedno manj potrpežljivih voznikov, zato menim, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo kateremu dijaku kaj pripetilo," je povedal Čuš. Rešitev in odgovornost po njegovem mnenju ne ležita na šoli, temveč na lokalni ravni. Dijaki bi po Čuševem mnenju potrebovali ustrezen prostor za kadilce, začasni rešitvi pa vidi dve: ustrezen prehod za pešce in več ležečih policajev v okolici Šolskega centra.
Eden večnih problemov, s katerim se dijaki srečujejo že vrsto let, je tudi neustrezna prehrana. Kar 80 odstotkov anketiranih dijakov je izrazilo nezadovoljstvo s prehrano, ki jo imajo na voljo v šolski restavraciji. Po besedah Čuša so dijaki z novim Zakonom o subvencioniranju dijaške prehrane nadvse zadovoljni, dejstvo pa je, da bo zakon v veljavo stopil šele s šolskim
Andrej Cuš meni, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo pred Šolskim centrom zgodila kakšna nesreča.
letom 2009/2010. Ta bo zagotovil subvencijo dijakom za en topel obrok dnevno, obenem pa se dotika tudi zagotovitve ustreznih prostorov za prehrano dijakov. Nezadovoljstvo so dijaki izrazili predvsem nad kvaliteto ponujene hrane. Po besedah Čuša je ta enolična in nezdrava. "Želimo bi si bolj zdravo in raznoliko
hrano. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je odnos delavcev do dijakov v šolski restavraciji velikokrat neustrezen, zato si želimo izboljšave tudi na tem področju," pojasnjuje predsednik Dijaške sekcije KPŠ.
Ustanovili ptujski dijaški parlament
Dijaški parlament je predstavil Kristjan Pesek (desno), za projekt predstavitve fakultet ptujskim srednješolcem pa je bil zadolžen Aleš Meglič (levo).
Ptuj • Ekonomska šola vabi
Hura, prosti čas
V času zimskih počitnic organizira Ekonomska šola Ptuj brezplačne rekreativne dejavnosti. K udeležbi vabijo vse srednješolke in srednješolce.
V okviru projekta Hura, prosti čas, ki ga koordinira učitelj športne vzgoje Jakob Rajh, bo Ekonomska šola Ptuj ponudila kopico različnih aktivnosti. Dijaki, ki se bodo želeli udeležiti katere izmed ponujenih dejavnosti, bodo lahko izbirali med nogometom, košarko in odbojko. Vse aktivnosti bodo potekale od 18. do 22. februarja, in sicer od 9. do 12. ure v šolski telovadnici.
Dženana Bečirovič
Dijaki lahko izbirajo med košarko, nogometom in odbojko.
Dijaška sekcija KPŠ se je odločila za ustanovitev dijaškega parlamenta, ki ga bo vodil Kristjan Pesek.
"Dijaki smo ljudje, ki smo mladi, ambiciozni, polni energije in delovne vneme in si zraven šolskih in osebnih uspehov prizadevamo za boljši jutri nas samih in širše množice populacije. Iz tega namena smo se odločili ustanoviti dijaški parlament. Sestavljali ga bodo predsednik parlamenta, ki je bil soglasno sprejet na seji dijaške sekcije, ter predstavniki vseh dijaških skupnosti ptujskih srednjih šol, tako poklicnih šol kot gimnazij. Namen ustanovitve dijaškega parlamenta je povezovanje in sodelovanje vseh ptujskih dijaških skupnosti, saj so na različnih šolah različne težave in sam pogled na njih. Menimo, da bodo imele naše pobude za nekatere spremembe večji učinek, če jih podprejo vse dijaške skupnosti in dijaška sekcija, ki je vodja projekta," je pojasnil Kristjan Pesek, novoizvoljeni predsednik ptujskega dijaškega parlamenta.
Predsednik, po dva predstavnika vsake ptujske srednje šole ter zunanji sodelavci se bodo srečevali po potrebi, načeloma pa enkrat mesečno. Rdeča nit delovanja parlamenta bo usmerjena k prizadevanjem za boljše počutje dijakov v šoli. Na sejah bodo razpravljali o aktualni problematiki mladih, prizadevali pa si bodo tudi za kakovostnejšo in cenovno dostopnejšo hrano v šoli, skrbeli bodo za obveščanje dijakov o njihovih pravicah in dolžnostih, skupno nameravajo reševati različno problematiko na šolah in si obenem prizadevati za večji vpliv dijaške sekcije na šole.
Informacije o študiju s perspektive študentov
Ker se bliža čas, ko se bodo tudi dijaki morali odločiti, na kateri fakulteti nadaljevati študij, so se v ptujski dijaški sekciji odločili za zanimiv projekt. Na podlagi ankete so si zagotovili podatke o tem, za katere študijske programe je med dijaki največ zanimanja, nato pa so k sodelovanju povabili študente različnih fakultet, da so iz svoje perspektive - bistveno drugače kot dekani in profesorji -predstavili določen program. Zanimiva predavanja, ki so tudi med dijaki požela veliko zanimanja, so bila razdeljena v dva dela.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Mednarodni dan maternega jezika
Prihodnji teden, sredi zimskih počitnic na našem koncu, v četrtek, bo mednarodni dan maternega jezika. Saj ne, da bi se mi ljubilo jezikati o rabi maternega jezika - o slovenščini v vsakdanji rabi. In ne bom tarnala o vse krajših stavkih, ki jih je pripravljena izustiti naša mladež. Kajti ta ljuba mladina je podoba starine, ki se le poredkoma odlikuje s sočnim in blagozvočnim ubesedovanjem. Kaj vse je videti in slišati s TV-ekranov! Kaj blebečejo razni moderatorji in kako šele praznoglavijo politiki! Brezrepo in brezglavo, toda tudi tistega vmes nič ni! Besede Prešernovega nagrajenca Miljenka Licula o onesnaženju mentalnega okolja, o ekologiji duha so bistvene tudi za jezikovno domačo pokrajino. Morda sta prav jezik rojstva in spoštovanje korenin bistvena elementa ekologije duha in nravi?
Zdi se mi, da v silni želji, ki je dodobra posledica potrošništva, v silni želji po novostih ostaja zakladnica preteklih dni krivično pozabljena. Seveda imam v mislih predvsem knjige. Kako čislane so novitete vseh sort! Pa toliko odličnih ostaja brez bralcev, ki so premamljeni z bleščečo knjižno opremo in prav tako reklamo ... S spoštovanjem maternega jezika in spomina na pesnika in prevajalca Janeza Menarta (29. 9. 1929-21. 1. 2004) sem izbrala za današnjo Knjigarnico pesniško zbirko Spomin (Postumna izdaja. Zbral in uredil in spremno besedo napisal Marjan Brezovar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. 133 str.), ki začenja z Napisom na vodnjaku:
DAN SE ZA DNEVOM VRSTI, ZA LETI VRSTIJO SE LETA, VODA PA V LOKU VES ČAS ISKRO
Z VODNJAKA CURLJA. SPOMNI SE, KDOR MIMO GREŠ: KOT VODA ODTEKA ŽIVLJENJE, DOKLER JE ČAS, GA V DLANI HLASTO ZAJEMAJ IN PIJ!
Na starem domu
Pupci v mlaki so že izumrli in pomrli konji, mačke, psi. Štalo, pod in šupo so podrli. Deda z gajžlo na dvorišču ni. On je tam. V granitu spomenika: bledožolt ovalast porcelan; z brki in klobukom, kot se šika; zlate črke *leto, mesec, dan +. Kje je konj, ki nas je vozil k maši? Vsaj kak prah njegov? To ve le Bog. Muc je v albumu. Ob njem vsi naši, zbrani v lep krščanski grozd otrok. Po stopničkah; na fotografiji; na granitu - zmeden vrstni red. Vendar vsi na mestu. Vsi tam spijo. Spijo? No, recimo. Vrsto let. Zdaj še kdo živi, ki v mislih vpraša: Kje je ded? Le kje je lanski sneg! Taka je in bo usoda naša. In še te ne bo, ko mine vek.
Izbrala Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Novo v knjižnici Ivana Potrča
Štajerc v Digitalni knjižnici Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je v letu 2007 omogočila, da v Digitalno knjižnico Slovenije gradivo v elektronski obliki vključujejo tudi druge slovenske knjižnice. Med prvimi smo se odzvali tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj.
Ivanjkovci • Ob kulturnem prazniku
Plaketa Ireni Cerovič
Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku je v občini Ormož potekala v četrtek, v Domu kulture v Ivanjkovcih. Proslava ob kulturnem prazniku je vsako leto v drugi krajevni skupnosti in se tako seli po občini, program pa pripravijo domače šole.
Stajerc, 1914
Ptuj • Ob stoletnici rojstva M. Skalarja
V	počastitev glasbenemu mojstru
V	okviru slovenskega kulturnega praznika so v Pokrajinskem muzeju Ptuj ob stoletnici rojstva violinista, pedagoga in goslarja Maksimilijana Skalarja pripravili predstavitev njegovega življenja in dela. Program so popestrili s koncertnim programom družine Skalar in predavanjem goslarja Daniela Muska.
Vir: dLib
Digitalizirali smo politični časopis Štajerc, ki ga je od leta 1900 do 1918 na Ptuju izdajala istoimenska stranka, ki se je na svojem prvem zboru leta 1907 preimenovala v stranko Napredna zveza. Časopis, ki je bil izrazito nemško usmerjen, je poročal o dogajanju na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in po svetu, napadal slovensko duhovščino, politike in druge veljake ter načrtno zaviral slovensko narodnostno gibanje.
Štajerc, ki ga je prvotno urejal Michael Bayer ter nato Karl Linhart, je sprva izhajal štirinajstdnevno, kasneje pa tedensko v nakladi 15.000 izvodov. Njegovo izhajanje je 3. novembra 1918, ko je izšla zadnja številka, ustavilo dogajanje ob koncu prve svetovne vojne ter skorajšnji
Učenci in učitelji OŠ Ivanjkovci so si zamislili zelo zanimivo proslavo. Na vsakem koraku je primerjala čas Franceta Prešerna z današnjim, ob tem seveda niso mogli mimo tega, da danes živimo v svetu, ki je veliko bolj ogrožen. Da ne dihamo enako kvalitetnega zraka, kot ga je Prešeren, da naše vode niso več tako bistre, da nam grozi ozonska luknja, globalno segrevanje in še marsikaj. Ko so osnovnošolci naš vsakdan naslikali že v precej pretečih barvah, pa so ponudili tudi rešitev - bodočnost in rešitev je na njih, na mladih. Na proslavi je bilo sicer moč slišati kakšno deklamacijo, vendar so največ Prešernovih pesmi uglasbili in jih naredili izjemno spevne in povsem pri-
razpad Avstro-Ogrske.
Navkljub njegovi razmeroma visoki nakladi je v Sloveniji ohranjenih le nekaj izvodov. Originalni izvod, ki ga med drugimi dragocenostmi hranimo v Domoznanskem oddelku knjižnice, sodi med najpopolnejše v Sloveniji, vendar v njem manjkajo nekatere številke. Za potrebe digitalizacije smo si nekatere manjkajoče številke izposodili pri preostalih sodelujočih knjižnicah. Navkljub vsem naporom pa žal nismo uspeli Štajerca v celoti urediti, saj veljajo nekatere številke za popolnoma izgubljene.
Pri izvedbi tega obsežnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo, so sodelovale še Univerzitetna knjižnica Maribor, Mariborska knjižnica, Osrednja knjižnica Celje in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož.
merne za današnji čas.
Vrhunec proslave pa je bila podelitev priznanj za dosežke na področju kulture. Podelil jih je župan Alojz Sok. Bronasto priznanje Frana Ksavra Meška za dosežke s področja kulture so prejeli Anton Kirič, Jožica Filipič in Mojca Cerovič Osterc. Srebrno priznanje je prejela Harmonikarska skupina Holermuos za svoje 10-letno delovanje. Zlato plaketo pa so podelili Ireni Cerovič, soavto-rici in pobudnici za nastanek knjige Ivanjkovci iz preteklosti za prihodnost in pobudnici ter dolgoletni vodji folklorne dejavnosti v Ivanjkovcih. Dobitnica je pripravila tudi osrednji govor, v katerem je izpostavila: "Slovenci smo se kulture vedno
Tudi Ivan Potrč ter katalogi razstav v Digitalni knjižnici Slovenije
Ivan Potrč, po katerem nosi naša knjižnica ime, se je rodil leta 1913 v Štukih pri Ptuju. Po njegovi smrti leta 1993 je njegova življenjska sopotnica Branka Jurca del njegove osebne knjižnice podarila ptujski knjižnici. V knjižnici smo 4. oktobra 2007 slovesno odprli Potrčevo spominsko sobo ter ob tej priložnosti izdali monografijo Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici avtorice Božene Kmetec Friedl. Omenjeno monografijo ter fotografije, ki so razstavljene v spominski sobi in prikazujejo njegovo življenje in delo, smo vključili v Digitalno knjižnico Slovenije ter tako našega rojaka v sliki in besedi predstavili tudi na
oklepali kot vira nacionalnega ponosa in samozavesti. Nacionalna identiteta se krepi in oblikuje s pesmijo, glasbo, besedo, igro in plesom. Z glasbo, besedo, pesmijo in plesom lahko izrazimo vse, kar čuti srce, žalost, veselje, srečo, nesrečo. Že leta v Ivanjkovcih negujemo šege in navade, plese. Folklorna skupina z domačimi plesi je postala simbol kraja, bili smo gostitelji množice ljubiteljev ljudskega izročila, ki so nas spodbujali, da smo dopolnjevali to podobo. Iz ljudskega izročila se zrcalita duša in značaj naroda. Folklorna skupina ga neguje, posreduje sedanjim rodovom in varuje pred pozabo. Z njimi se vračamo v preteklost in po-doživljamo, kaj so delali, kako so se veselili, praznovali, naši predniki. Z veseljem in spoštovanjem sem prisluhnila ljudem in njihove zgodbe zapisala. Ljudsko izročilo Ivanjkovcev ne bo nikoli pozabljeno, ljudsko izročilo je tista duhovna vrednota, s katero se Slovenci enakovredno uvrščamo med evropske narode. Dokler bomo znali ceniti naš jezik, našo ljudsko pesem, ples, šege in vse drugo, kar je v stoletjih do danes rodila domiselna ljudska ustvarjalnost, zakoreninjena v domači zemlji, toliko časa bomo obstajali kot narod in doprinašali svoj delež k splošni kulturi ter sodelovali v prizadevanjih za boljši lepši jutri."
Viki Klemenčič Ivanuša
Maksimilijan Skalar se je rodil leta 1908 v Šentvidu pri Ljubljani, kot srednji med tremi sinovi. Že kot zelo mlad je pokazal izjemen glasbeni talent, s 16 leti se je odpravil na šolanje v Beograd, štiri leta zatem pa je bil sprejet na mojstrsko šolo v Pragi . Že v času študija je po-
kazal zanimanje za goslarstvo in v očetovi delavnici poskusil izdelati prvo violino. V zgodnjih 30. letih 20. stoletja se je goslar-stvu intenzivneje posvetil, obenem pa je veliko koncertiral in poučeval. Skalarjevo goslarsko delo, čemur je posvetil zadnji dve desetletji svojega življenja,
r
svetovnem spletu.
Prav tako smo v portal dLib vključili dva kataloga razstav. Ingoličeva ptujska leta med Pohorjem, Halozami in Ptujskim poljem, v katerem je Vladimir Kajzovar predstavil življenje in delo Antona Ingoliča v obdobju, ko je pisatelj živel na Polenšaku, v Dornavi in na Ptuju, kjer ga je življenje preprostih kmečkih ljudi in njihov boj za preživetje tako prevzelo, da jim je v svojih literarnih delih postavil trajen spomenik. Prav tako smo na omenjeni portal vključili katalog razstave Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja avtoric Mire Jere-nec in Marije Hernja Masten.
V Domoznanskem oddelku naše knjižnice hranimo veliko neprecenljivih kulturnih zakladov. Da bi gradivo promovirali, ohranili izvirnike ter hkrati omogočili neomejen dostop do njega, tudi v prihodnje načrtujemo podobne projekte digitalizacije, s katerimi bomo bogato slovensko kulturno dediščino predstavili na svetovnem spletnem prostoru.
Milena Doberšek,
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
je bilo deležno veliko priznanj, celoten opus njegovih glasbil pa šteje kar 230 inštrumentov. Pri tem se je naslanjal na italijanske vzore, vsakemu glasbilu pa je dodal lastno noto. Je eden redkih goslarjev, ki je vse dele glasbil izdeloval sam. Njegova goslarska delavnica in dve neprecenljivi violini iz ptujskega obdobja pa sta predstavljeni tudi v zbirki glasbil Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Preden se je Skalar v celoti posvetil goslarstvu, je veliko poučeval in tako vzgojil vrsto odličnih violinistov. Nekaj zvezkov violinske vzgoje, ki so pomembno zaznamovali glasbeno zgodovino, je dokončal tudi med sedemletnim službovanjem na Ptuju. Spomin na stoletnico njegovega rojstva so zato v ptujskem Pokrajinskem muzeju obeležili na poseben način, s predstavitvijo njegovega življenja in dela, koncertnim programom družine Skalar in predavanjem priznanega mladega goslarja Daniela Muska. Dženana Bečirovič
Župan Alojz Sok je plaketo Frana Ksavra Meška izročil letošnji dobitnici Ireni Cerovič iz Ivanjkovcev, soavtorici knjige Ivanjkovci iz preteklosti za prihodnost in pobudnici ter dolgoletni vodji folklore.
Foto:DB
Ob stoletnici rojstva violinista Maksimilijana Skalarja so se svečanosti udeležili tudi nekateri člani družine Skalar.
Ptuj • Gostovanje gledališke skupine iz Slomškovega doma v Argentini
V pričakovanju voza
Kako slovenska beseda živi na gledaliških odrih Južne Amerike, so na osmih predstavah v začetku februarja) pokazali amaterski igralci gledališke skupine iz Slomškovega doma v Buenos Airesu. Komedijo urugvajskega pisatelja, ki prikazuje življenje srednjega sloja v tipični mestni četrti velemesta Buenos Aires, je po slovenskem prevodu Mihe Gaserja režirala Aleksandra Omahna, tretja generacija argentinskih Slovencev.
Igra V pričakovanju voza (Esperando la carroza) urugvajskega avtorja Jacoba Langs-nerja kot v zrcalu pokaže tipično argentinsko družino srednjega sloja; Buenos Aires postane oder, na katerem se prepletajo življenja najrazličnejših ljudi. Glavno vlogo imajo trije bratje, Jorge (San-di Žužek), Sergio (Jože Oblak) in Antonio (Claudio Se-lan), ki prisostvujejo srditim prepirom svojih žena, Susane (Aleksandra Omahna), Elvire (Monika Štefe) in Mirte (Helena Loboda Oblak), ne da bi jih bili zmožni preprečiti ali razrešiti. Konflikt v igri sproži mati Mama Cora (Aleks Kastelic), simpatična starka, ki se brez potrebe vtika v tuje probleme. Rada bi pomagala, a se je kmalu vsi naveličajo. Slabo voljo povzroča predvsem med svojimi snahami, med katerimi je najbolj prizadeta Susana, ki v tem času skrbi zanjo. To nehoteno, neljubo in zoprno dejstvo pa razkrije človeške - bolje rečeno, nečloveške - moralne odnose med glavnimi osebami igre: pomanjkanje vsakršnega čuta odgovornosti in solidarnosti. Da je mera polna, Mama Cora sredi največjega konflikta med prizadetimi na lepem izgine, kar še poveča stare prepire, razkrije skrbno skrivane moralne prestopke in prebudi najhujše in tudi najbolj splošne izraze človeške bede. Družinske konflikte zapletata še hčeri Matilde (Erika Ribnikar) in Emilija (Silvija Škerlj Zakrajšek) ter prijatelj Felipe (Edi Cestnik) in trgovski uslužbenec (Dani Cestnik).
"V igri avtor ne loči dobrih in slabih ljudi, temveč pri-
kaže življenje v vsej polnosti," je zapisal Polde Malalan, ki ima v gledališki igri vlogo profesorja francoščine. "Pred seboj imamo osebe iz vsakdanjega življenja, z dobrimi in slabimi lastnostmi. Smeh prehaja v jok, ta v nestrpnost, ki jo premaga razmislek ..."
Izguba vere in vrednot
V dvajsetem stoletju so v Argentini nastajala značilna gledališka dela, ki obtožujejo družbo. "Langsner je sestavil bleščečo komedijo, ob kateri se bo gledalec prisiljen soočiti z mnogimi človeškimi slabostmi, hkrati pa se ne bo mogel premagati, da se ne bi smejal ob njih," je zapisal Malalan. "Tukaj ni junakov
niti lopovov. Drama resničnosti ne predstavi črno-belo, ampak išče sivino vsakdanjosti, sijaj in revščino vsakega izmed nas: čast, usmiljenje, sebičnost, kesanje, napuh." Gledališčniki iz Slomškovega doma so še zapisali, da je "gledališče socialne obtožbe v veliki meri zrcalo razburkanega položaja, v katerem se ne utaplja samo Argentina, ampak vsa Južna Amerika. Politična negotovost, v kateri so se menjavali vojaški režimi in demokratične vlade, zaporedne gospodarske krize, ljudski demagoški voditelji brez mednarodnega ugleda so bili vzroki za razkroj družbe, ki je zgubila vero, vrednote in postala brezvestna. Zato se dramaturg čuti poklicanega, da pove svoje mnenje in obtoži dejansko stanje."
Kljub vsemu igra V pričakovanju voza ni drama. Verjetno je v tem Langsnerjev uspeh: smeh, ki mu sledi jok, krohot, ki mu sledi razmišljanje, so učinkovita sredstva za to, da občinstvo istočasno uživa in premišljuje. Oder se na ta način spremeni v ogledalo, v katerem gledalec odkriva samega sebe, svojo moralno in duhovno revščino in svoje bistvo. Susana na koncu pravilno ugotovi: "Čemu se smejem? Tebi se smejem, vsem nam se smejem, vsem vam se smejem."
Kdo so gledališčniki iz Slomškovega doma?
Gledališke predstave so del živega slovenstva v Slomško-
vem domu. Številni navdušenci so v zadnjih letih predstavili na odru več zahtevnih del: V pričakovanju voza, Ženitev, Gugalnik, Žlahtni meščan, Stari grehi. Zanimivo je, da komedijo V pričakovanju voza režira Aleksandra Omahna, ki je že tretja generacija Slovencev v Argentini. Kulturna ustvarjalnost je Slovence družila že od leta 1948, ko so prišli v Argentino. V začetku so gostovali po argentinskih odrih, ko so zgradili svoje domove, so igre in druge kulturne prireditve prirejali pod domačo streho. V Slomškovem domu v Ramos Mejii, predmestju Buenos Airesa, je bilo ustvarjalno ozračje od vsega začetka: oder je najprej postala soba, ki so ji v ta namen prebili steno, kasneje so v prizidanem
drugem nadstropju postavili veliko dvorano, ki so jo v zadnjem času posodobili z vsemi sodobnimi gledališkimi pripomočki, poimenovali pa po dolgoletnem predsedniku Slomškovega doma Matevžu Potočniku.
Gledališko tradicijo zavzeto nadaljujeta druga in tretja generacija Slovencev, ki zavestno gojita slovensko besedo na argentinskih tleh. Kot pravi Malalan, so gledališke predstave del živega slovenstva v Slomškovem domu: "V tesni povezanosti šole, petja, folklore in drugih izrazov slovenske kulture se življenje slovenske skupnosti ohranja in krepi."
"Radi pridemo v Slovenijo"
Zakaj južnoameriške komedije v daljni deželi postavljajo na oder v slovenščini? "Mi ne rečemo v slovenščini, ampak pravimo 'po naše'. Slovenski oder nam je ponos! Obenem nam zdravi rane, odprte pred šestdesetimi leti," pravi Malalan. Po dolgih mesecih vaj navadno igro v Argentini uprizorijo enkrat, morda dvakrat - navadno je to za kakšno obletnico ali slovenski dan. V Sloveniji pa so v osmih dneh igrali na osmih odrih. Ena predstava je bila tudi v Skorbi. "To je bila za nas neprecenljiva izkušnja. To je bilo posebno doživetje! To je bilo igranje - v vseh lepih pomenih te besede!" Gledališčniki se veselijo gostovanja, veselijo se, da so nam prikazali, kako slovenska beseda živi na tujih odrih, veselijo se odzivov in srečanj po predstavah. "Spodbudimo njihovo slovenstvo z obiskom ene od predstav. Gostovanje je praznovanje žive slovenske besede po svetu," j v vabilu na predstavo zapisal Boštjan Kocmur z Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki je organiziralo gostovanje.
Na predvečer kulturnega praznika so pred predstavo pripravili tudi krajši kulturni program z zapeto Zdravljico in recitacijami igralca Toneta Kuntnerja.
K. H.
Kultura • Peti v ciklu koncertov Zasebne glasbene šole
Podiplomski recital Mojce Sok
V sklopu cikla koncertov Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki potekajo pod naslovom Glasbeni večeri, je minuli konec tedna zaigrala flavtistka Mojca Sok z gosti. S tem koncertom je zaključila podiplomski študij pri profesorju Mateju Zupanu.
Podiplomski recital Mojce Sok
Foto: Matej Zupan
Na podiplomskem recitalu je Sokova gostila priznane glasbenike: violinista Matica Anžeja in Žigo Cerarja, violista Klemena Bračka in violoncelista Jošta Kosmača. Svojo glasbeno pot je Sokova začela na glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, flavto se je začela učiti v razredu profesorice Natalije Frajnkovič. Po končani Glasbeni gimnaziji v Mariboru je šolanje nadaljevala na AG v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu in leta 2004 tudi diplomirala. Že v času šolanja se je udeleževala številnih seminarjev in poletnih šol pri priznanih profesorjih. Z nedeljskim
koncertom pa zaključuje podiplomski študij pri profesorju Mateju Zupanu.
Ob spremljavi odličnih gostov, uveljavljenih komornih glasbenikov, so poslušalci lahko prisluhnili delom W. A. Mozarta, L. van Beethovna, C. Debussyja in A. Ginastere.
Šesti v ciklu koncertov Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju pa bo namenjen klasični harmoniki, predstavila se bosta Josip Nemet in Marija Vukoja, solista Oddelka za glasbo Univerze Jurja Dobrile iz Pule.
Dženana Bečirovič
Zahvala
Ostala le maturantska obleka
9. 2. 2008, dan, ki je za maturante Gimnazije Ormož predstavljal naslednjo prelomnico na poti do odraščanja. Vsi smo nestrpno pričakovali maturantski ples. A vendar se je le dan pred tem dogodkom našemu sošolcu Luki Kutnjaku in njegovi družini zgodila tragična nesreča. V petek zjutraj jim je namreč pogorel večji del stanovanjske hiše, hkrati s tem pa tudi vse za življenje potrebne stvari. A vendar je Luka med požarom razmišljal tudi o našem maturantskem plesu, saj je iz ognja rešil le maturantsko obleko. V soboto smo se z grenkim priokusom vsi odpravili v športno dvorano na Hardeku, z upanjem, da se nam bo pridružil tudi Luka. Kmalu smo izvedeli, da bo Luka zbral vso potrebno moč in se nam na maturantskem plesu pridružil. Nesreča je celoten razred zelo prizadela in v vseh se je prebudila velika želja, da bi pomagali. In kmalu se je izkazalo, da nismo edini. Na maturantskem plesu smo z upanjem na najboljši izid vse prisotne vzpodbudili k finančni pomoči. Pričeli smo zbirati prostovoljne prispevke in na koncu smo srečni ugotovili, da se je za Luka in njegovo družino nabralo 1862,10 €. Radi bi se še enkrat zahvalili vsem, ki ste darovali prispevke, da si bodo Luka in njegova družina lahko čim prej opomogli. Ponosni smo, da smo z vašo pomočjo zmogli pomagati. Hvala Vam!
4. a in 4. b z razrednikoma
Atletika
Nina Kolarič podpisala pogodbo z AZS
Stran 16
Rokomet
»Biti boljši vsaj za pol zadetka«
Stran 16
Tenis
Če se po jutru dan pozna ...
Stran 17
Blaž Rola
»V živo sem videl vse najboljše«
Stran 17
Nogomet
NŠ Poli Drava Ptuj zmagala v S. Konjicah Strani 18
Strelstvo
Novi zmagi B. Simoniča in M. Raušl
Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
na. afelettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • KK Ptuj na Dirki po Kubi
Črni dnevi perutninarjev
33. dirka po Kubi, kjer ptujski kolesarji nastopajo že od prejšnjega torka, se je že krepko prevesila v drugo polovico. Do konca ostajajo le še štirje tekmovalni dnevi, po prevoženih 1477 kilometrih pa v nedeljo sledi zaključek na glavnem trgu v Havani. Kolesarji so v zadnjih treh dneh vozili kar pet etap. V ponedeljek in sredo so dvakrat sedli na kolesa, v torek pa so vozili bržkone najtežjo etapo z dvema zahtevnima gorskima ciljema. Vse to je botrovalo, da je v skupnem seštevku veliko že odločenega. Po osmih etapah v skupnem seštevku vodi Kubanec Pedro Pablo Perez, ki je v rumeni majici že od tretjega dne. Ptujčani so v zadnjih dneh, tudi ob obilici smole, v generalni razvrstitvi precej izgubili. Trenutno je najvišje Matej Stare na 18. mestu z več kot osmimi minutami zaostanka.
Smola perutninarjev se je pričela na ponedeljkovem dopoldanskem kronometru. Na 35 kilometrov dolgi progi je s specialnim kolesom za vožnjo na čas startal le Matija Kvasina. Zaradi težav pri letalskem prevozu so se Ptujčani odločili, da
s seboj vzamejo le eno posebno kolo, ki ga bo vozil do tedaj najboljši mož. A 25-letni Zagrebčan ni imel sreče. Le 6 kilometrov pred ciljem mu je počila zračnica in dobra uvrstitev je splavala po vodi. Osvojil je sicer 14. mesto, najboljše med Ptujčani, kar pa je bilo za zmagovalca te discipline izpred dveh let premalo za slavje. V ponedeljkovi popoldanski, s 95 kilometri precej kratki etapi, so na svoj račun spet prišli sprinterji. Najboljše se je znašel Venezuelec Herrera, ki je ugnal Jureta Kocjana in Augusta Sanc-heza (Dominikanska republika). 23--letnemu Ljubljančanu je bilo to ob dveh zmagah že drugo drugo mesto v ptujskem dresu. Veliko upov so Ptujčani polagali v torkovo osmo etapo, kjer bi ob dobri vožnji v klanec lahko postorili še marsikaj v skupnem seštevku. Največjega dolžnika se je čutil Kvasina, ki je tudi poskušal narediti vse, da poseže v sam vrh. Vse do zadnjih kilometrov mu je kazalo odlično, saj sta z Mehičanom Ladinom vozila v ospredju. V zadnjem 8 kilometrov dolgem ciljnem vzponu sta imela že tri minute prednosti pred
Foto: Marjan Kelner
Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj) na Kubi letos nima sreče - že trikrat je bil udeležen v skupinskem padcu.
Foto: Marjan Kelner
V šprintu 3. etape je Jure Kocjan (KK Perutnina Ptuj) le za nekaj centimetrov zaostal za vodilnim v skupnem seštevku.
glavnino in ptujski kolesar je virtualno že oblekel rumeno majico. Vendar, kot se je kasneje izkazalo, je bilo tri kilometre pred ciljem za slavje še vedno prehitro. Kvasina je, kot kaže, precenil svoje zmožnosti, zato se je moral ustaviti ob robu cestišča, nato pa je povsem izmučen komaj pripeljal do cilja. Z velikim zaostankom je dobra uvrstitev še enkrat splavala po vodi. Vendar smole za Ptujča-ne še ni bilo konec. V sredo dopoldne se je namreč kar trojica njihovih kolesarjev zapletla v skupinski padec. Mitja Mahorič je bil na tleh že tretjič na dirki, skupila pa sta jo tudi oba novinca v moštvu, Koren in Kocjan. Še najbolj prav sled-
Dirka po Kubi: rezultati:
Ponedeljek, 7. a-etapa: Ciego de Avila, posamični kronometer, 35 km
1.	Pedro Pablo Perez (Kuba) 42.01
2.	Jose Chacon (Venezuela) +0.32
3.	Arnold Alcoela (Kuba) +1.31
14. Matija Kvasina (Perutnina Ptuj) +2.18
18. Kristjan Koren (Perutnina Ptuj) +2.27
20. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) +2.51
Ponedeljek, 7. b-etapa: Ciego de Avila, Sancti Spiritus, 95 km
1.	Julio Cesar Herrera (Venezuela) 2.13.05
2.	Jure Kocjan (Perutnina Ptuj)
3.	Augusto Sanchez (Dominikanska republika), vsi isti čas
Torek, 8. etapa: Sancti Spiritus-Topes de Colantes, 137 km
1. Gregorio Ladino (Mehika) 3.54.44
2.	Arnold Alcolea (Kuba) +0.07
3.	Raul Granjel (Kuba), Isti čas
6. Jure Kocjan (Perutnina Ptuj) +0.33
Sreda, 9. a-etapa: Circuito Cienfuegos, 60 km
1.	Roger Rogdriguez (Kuba) 1.29.59
2.	Julio Cesar Herrera (Venezuela)
3.	Markus Weinberg (Saxonia)
13. Matej Stare (Perutnina Ptuj) vsi isti čas Sreda, 9. b-etapa: Cienfuegos-Santa Clara, 65
km
1.	Pedro Pablo Perez (Kuba) 1.31.35
2.	Luis Macia (Mehika)
3.	Julio Cesar Herrera (Venezuela)
4.	Kristjan Koren (Perutnina Ptuj)
7. Matej Stare (Perutnina Ptuj), vsi isti čas Skupni seštevek po devetih etapah: 1. Pedro Pablo Perez (Kuba) 28.04.50 18. Matej Stare (Perutnina Ptuj) +8.35
nji, ki si je ob tem poškodoval zapestje. Kocjan je bil še zadnji ptujski kolesar, ki je bil uvrščen v deseterico. Po devetih etapah je najboljši Matej Stare z velikim zaostankom (8 minut 35 sekund) na 18. mestu. Popoldne se je le začelo obračati na bolje. Na 65 dolgi etapi je Koren osvojil četrto mesto.
Do konca dirke so še štirje tekmovalni dnevi. Čeprav je sprva kazalo, da bo možno doseči rekordnih šest zmag Boruta Božiča, to postaja vse bolj nerealno. Perutninarjem bi se za to moralo vse sanjsko uskladiti. Je pa res, da je rezultat na tej dirki zanje drugotnega pomena. Bolj važno je, da se v Evropo vrnejo zdravi in dobro pripravljeni. Na drugi strani so zvezde bolj na strani domačinov, Perez namreč vztrajno kolesari proti svoji peti skupni zmagi na dirki.
UG
Spored preostalih etap:
Četrtek, 10. etapa: Santa Clara-Cardenas, 185 km
Petek, 11. etapa: Matanzas-San Antonio de los Banos, 120 km
Sobota, 12. etapa: Artemisa-Pinar del Rio, 164 km
Nedelja, 13. etapa: San Cristobal -Ciudad Habana, 113 km
Nogomet • NK Drava Ptuj
V soboto predstavitev na tekmi z Medimurjem
Nogometaši v 1. SNL (seveda tudi v nižjih ligah) se temeljito pripravljajo na nadaljevanje prvenstva. Dravaši se bodo v petek zjutraj vrnili iz Medugor-ja, kjer so opravili še drugi del priprav. Tam so imeli na voljo odlične pogoje za delo, pomemben vidik pa je tudi celodnevno druženje, s katerim se krepijo odnosi med igralci.
Zaradi bolezni in poškodbe sta v tem času ostala na Ptuju Emil Šterbal in Nenad Dakovič, ki sta vadila po prilagojenem programu. V Medugorju zaradi viroze štiri dni ni vadil mladi reprezentant Slovenije Marko Drevenšek.
V nekaterih medijih so se na veliko razpisali, da Drava med temi pripravami ni želela odigrati pripravljalnega srečanja s Čelikom iz Zenice. Za informacijo smo zaprosili športnega direktorja Drave Mladena Dabanoviča: »Govorice, da nismo želeli odigrati tekme s Čelikom, se mi zdijo precej nerazumljive, saj je bilo že pred odhodom v Medugorje jasno, da bomo intenzivno vadili in
le pogojno odigrali kakšno srečanje. Trener Duričič je pred odhodom jasno povedal, da nimamo vnaprej dogovorjene še nobene tekme. Priložnosti je bilo sicer polno, saj se tam nahaja na pripravah veliko klubov, vendar se je naše strokovno vodstvo odločilo, da tam ne bomo igrali nobene tekme. Bomo pa v soboto na Ptuju odigrali tekmo s hrvaškim Medži-murjem ob 15. uri, predhodno pa bo še trening v soboto dopoldne.«
Tega bodo zagotovo najbolj veseli navijači Drave in ljubitelji nogometa na Ptuju, saj bodo prvič v tem pripravljalnem času lahko videli na delu varovance trenerja Milana Duričiča. Le-ti jim bodo lahko ponudili vse tisto, kar so delali na pripravah. Dva tedna pred spomladanskim delom prvenstva so tudi že znani obrisi najboljše enajsterice, ki je doslej na treningih pokazala največ. Kljub temu se je potrebno za mesta v začetni postavi dokazovati iz dneva v dan.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave se bodo v soboto prvič letos na igrišču predstavili svojim navijačem; na sliki je Andrej Prejac.
Atletika • Državno prvenstvo za člane
Kolaričevi naslov, a tudi poškodba
Po tem ko je Nina Kolarič sredi januarja na prvem dvoranskem tekmovanju skočila 637 centimetrov, so bila pričakovanja pred nadaljevanjem zimske sezone upravičeno visoka. S kvalitetnim in obsežnim treningom sta s trenerjem Gorazdom Rajherjem uspela še dodatno dvigniti nivo forme pred dvoranskim državnim prvenstvom, ki je potekalo minulo soboto v Ljubljani. Kot se je kasneje izkazalo, je bil za njen prvi dvoranski državni naslov dovolj en sam skok, ko je v prvi seriji skočila 6,09 metra. V zaključni fazi zaleta drugega skoka je v mečni mišici začutila bolečino, zato skoka ni izpeljala do konca. Ker ni hotela po nepotrebnem tvegati še hujše poškodbe, je zaključila tekmovanje in, kot se je pokazalo v nadaljevanju, tudi zimsko sezono. Pri osvojitvi naslova ji je pomagala tudi nekoliko okrnjena konkurenca v ženskem skoku v daljino, saj sta v prvi vrsti manjkali Šesta-kova in Rodičeva. "Glavni cilj sezone ostaja nastop na olimpijskih igrah v Pekingu in vse je temu podrejeno. Za nastope v zimski sezoni sem se odločila na podlagi dobrega dela v pripravljalnem obdobju z namenom, da mi morebiti že pozimi uspe skočiti normo za Peking, kar bi mi omogočilo mirnejše priprave na najpomembnejšo tekmovanje moje kariere. Vse skupaj se je obrnilo drugače od pričakovanj, a se tolažim, da če je že morala priti poškodba, je vsekakor bolje sedaj kot poleti. Zimske sezone je konec, sledi diagnosticiranje poškodbe in njena sanacija, nato pa vrnitev v trenažni proces," je za Štajerski tednik povedala Kolaričeva in dodala: "Kljub osvojenemu naslovu državne prvakinje ostaja grenak priokus zaradi poškodbe. Sem razočarana, a grem z optimizmom v nadaljevanje sezone."
Nina Kolarič, Atletski klub Cestno podjetje Ptuj
AZS med atlete razdelila 215 tisoč evrov
Razlogi za optimizem najboljše ptujske športnice v letu 2007 pred nadaljevanjem sezone, predvsem v smislu zagotavljanja boljših pogojev priprav in nabave opreme, se skrivajo tudi v podpisu pogodbe z At-
letsko zvezo Slovenije. Slednja je letos na predvečer slovenskega kulturnega praznika podpisala pogodbe s štiridesetimi slovenskimi atleti in mednje razdelila 215 tisoč evrov, največ doslej. Atleti so razdeljeni v tri kakovostne skupine glede na vrednost rezultata po t. i. madžarskih tablicah. Kola-
S slovensnega podpisa pogodbe med AZS in Nino Kolarič; v imenu AK Cestno podjetje Ptuj je pogodbo podpisal predsednik Dejan Dokl.
Športne novičke
Kegljanje • Dravaši bi z zmago držali vrh
Kegljači ptujske Drave so tudi v letošnjem prvenstvu zelo blizu samega vrha prvenstvene razpredelnice in z obeti, da se uvrstijo v rang višje, in to v 1. B slovensko kegljaško ligo. Po dveh zaporednih zmagah so tik pod vrhom, vendar so razlike med klubi tako majhne, da lahko z enim porazom padejo nekaj mest navzdol. Prav zato je srečanje s Pivovarno zelo pomembno, saj bi zadržali korak z vodilno ekipo mariborskega Konstruktorja II, ki je v slovenskem prostoru pojem dobrega kegljanja.
Na domačem kegljišču v Deta centru se bodo pomerile tudi keg-ljavke Drave, ki imajo kljub majhnim nihanjem v igri še vedno možnosti za dobro uvrstitev.
»Naredili smo velik korak tako pri fantih kot pri dekletih. Sedaj imamo ekipi, s katerimi nasprotniki ne morejo računati na zanesljivo zmago, ampak se lahko vsem enakovredno postavimo po robu. Vsi ti rezultati so plod trdega dela. V moški konkurenci so naši kegljači zelo blizu uspeha, vendar si spodrsljaja ne bi smeli več privoščiti. Objektivno je mlada ekipa Konstruktorja iz Maribora v prednosti, vendar se mi ne bomo predali vse do zadnjega kroga, do zadnjega lučaja. Če se nam ne bo izšlo, ne bo to za naš klub nobena katastrofa. Poskušali bomo v obeh konkurencah narediti največ, kar je v naši moči,« je pred sobotnim keg-ljaškim popoldnevom v Deta centru
na Ptuju dejal predsednik KK Drava Boris Premzl.
Namizni tenis •
Turnir Kadetov
V Muti na Koroškem je potekal drugi odprti turnir za mlajše kadete, ki so se ga udeležili mladi igralci NTK Ptuj in Cirkovce. Dosegli so naslednje uvrstitve: Darko Hergan je osvojil 1. mesto v predtekmovalni skupini, v 1. krogu finalnega turnirja je bil prost, nato je premagal Matevža Jernejčiča iz Rakeka (3:0) in v tretjem krogu izgubil s Tilnom Drnovškom iz Kemičarja (2:3). S tem se je uvrstil od 9. do 16. mesta. Žan Napast je bil prav tako uspešen v predtekmovalni skupini, kjer je osvojil prvo mesto, v prvem krogu ga je premagal Darko Jorgič iz Kemičarja (0:3), in se uvrstil od 17. do 32. mesta. Uroš Krušič je v predtekmovalni skupini osvojil tretje mesto in prišel v drugi krog tolažilne skupine.
Nogomet •
Prijateljski tekmi
Aluminij - Gerečja vas Unukšped 9:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 A. Medved (16), 2:0 Veselič (20), 3:0 Dugolin (25), 4:0 Veselič (39), 5:0 A. Medved (47), 6:0 Marinič (56), 7:0 Lemezovič (70), 8.0 Hojski (76), 9:0 K. Medved (87)
ALUMINIJ: Bratušek, Bingo, Kraj-cer, Topolovec, Lekčevič, Pavlin, Du-golin, R. Marinič, K. Medved, A. Med-
ved, Veselič. Igrali so še: S. Sagadin, Lemezovič, Tišma, Hojski, Breg, Osaj.
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Kle-menčič, Filipovič, Kokot, Horvat, Ka-isersberger, Emeršič, R. Sagadin, M. Marinič, Vtič, Rozman, Hertiš. Igrali so še: Poštrak, Žgeč.
Nogometaši Aluminija so v prijateljskem nogometnem srečanju gostili ekipo iz Gerečje vasi. Kidričani so igrali dobro, predvsem pa učinkovito in brez težav premagali svoje nasprotnike.
Aluminij (mladinci) - Stojn-ci 2:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Habrun (18), 0:2 Habrun (33), 0:3 Fridauer (55), 1:3 Šimenko (60), 2:3 Rešek (70), 2:4 Mulej (78)
ALUMINIJ (mladinci): Lipovac, Šešo, Lončarič, Draškovič, Celcer, Miha Lešnik, Krajnc, Pečnik, Rešek, Šimenko. Igrali so še: Ravnjak, Miha Lešnik, Zupanič, Medved, Pepelnik.
STOJNCI: Starčič, Janžekovič, Mu-lej, Rumež, Klinger, Topolovec, Rižnar, Habrun, Gaiser, Žnidarič, Fridauer. Igrali so še: Horvat, Borak, Mlinarič.
Nogometaši Stojncev so v Kidričevem odigrali prijateljsko nogometno tekmo z mladinci Aluminija, ki jih je okrepil napadalec Jan Šimenko. Po dinamični igri v obeh polčasih so zmagali nogometaši Stojncev, za katere je nastopil tudi Boris Klinger, ki je nekoč nosil dres ptujske Drave.
Danilo Klajnšek
ričeva spada v drugo skupino (od 1100 do 1149 točk), kar ji zagotavlja letno pogodbo v višini 4000 evrov, poleg tega pa je tudi članica mlade selekcije AZS do 23 let, kar ji prinaša še dodatnih 1800 evrov. AZS vodi pametno dolgoročno vlaganje v vrhunsko atletiko, ki bo tudi v prihodnje zagotavljala najvišje rezultate na svetovni ravni, obenem pa s tem razbremenjuje klube, katerih primarna naloga ostaja skrb za bazo slovenske atletike.
UE
Rokomet • RK Jeruz. Ormož
»Biti boljši vsaj za pol zadetka
Rokometaši Jeruzalema so z odliko opravili nalogo v 17. krogu, ko so slavili v Ivančni Gorici pri Svišu: »Pred nadaljevanjem prvenstva smo upali na uspešen začetek, kar pomeni, da smo ciljali na zmagi proti sviškom in trboveljskim kna-pom. Pol naloge smo z zmago v Ivančni Gorici opravili, zdaj pa nas čaka tisti težji del - tekma proti Rudarju. Trboveljčani so za nas zmeraj neugoden nasprotnik. Nerad se spomnim našega gostovanja v jesenskem delu prvenstva, ko smo v Polaju izgubili z desetimi goli razlike. Rudar je v 17. krogu presenetil Cimos, kar daje slutiti, da je v odlični formi. Zagotovo nas čaka težka naloga, ampak verjamem, da ji bomo kos. Seveda računam na pomoč s tribun. Podpora navijačev, kot je bila v Ivančni Gorici, je več kot dobrodošla. Verjamem, da bodo naši navijači razpoloženi tudi tokrat,« nam je zaupal Marko Bezjak, ki igra v odlični formi. Zanimivo bo videti, na kakšen način se ga bodo lotili knapi. Trener Rudarja Jani Čop si je ogledal Ormožane v Ivančni Gorici in po tekmi dejal, da v Ormožu pričakuje izenačeno tekmo in da bodo o zmagovalcu odločale malenkosti. Tudi v vrstah Rudarja še vidijo priložnost, da ujamejo Ligo za
«
prvaka; seveda ob zmagi na Hardeku.
Ekipa Jeruzalema je na Dolenjskem prikazala trdno igro v obrambi in do 50. minute prejela le 15 zadetkov ter še enkrat več dokazala, da je ključ do zmag borbena predstava v obrambnih vrstah. Med boljšimi v obrambnih vrstah je bil tudi Ptujčan Aleš Belšak, brez katerega si ormoško vrsto težko predstavljamo. Slednji ima nekaj težav s poškodbo tetive, vendar bo proti Rudarju stisnil zobe: »Zavedamo se, da je pred nami odgovorna naloga. Enostavno moramo biti boljši od nasprotnika, čeprav za pol zadetka,« je bil kratek Belšak. Ormožani so letos prvič pod pritiskom potrebne zmage, saj jih zmaga popelje v raj oz. med prvih šest, ki bodo sezono nadaljevali v Ligi za prvaka. Vinarji so trdno odločeni, da so sposobni poseči po šestem mestu in da takšne priložnosti, kot jo imajo, ne bodo izpustili iz rok. Tekma na Hardeku se bo pričela ob 19. uri, zanjo pa vlada kar precejšnje zanimanje. Obisk Hardeka je napovedalo tudi okrog 30 navijačev iz Trbovelj. Čaka nas nov rokometni spektakel, upamo, da s srečnim koncem za ormoške rokometaše.
Uroš Krstič
Odbojka • 1. DOL (ž), 3. DOL (ž)
Hladen tuš v Grosuplju
1. DOL (ž)
REZLTATI 19. KROGA: MZG Grosuplje - ŽOK Ptuj 3:0, Benedikkt -Epoc Sloving Vital 3:1, Prevalje - LIP Bled 0:3, Nova KBM Branik - Luka Koper 3:1.
1.	NOVA KBM BRANIK 20 19 1 55
2.	BENEDIKT	19 16 3 47
3.	EPIC SLOVING VITAL 20 13 7 40
4.	LUKA KOPER	19 10 9 28
5.	MZG GROSUPLJE 19 6 13 22
6.	ŽOK PTUJ	19 6 13 19
7.	LIP BLED	19 5 14 16
8.	PREVALJE	19 2 17 4
MZG Grosuplje - Ptuj 3:0 (14, 18, 16)
Ptuj: Lorber, McNatt, Cvirn, Ljubec, Mihelač, Zupanič, Pintarič, Andjelko-vič, Draškovič, Kutsay
V 19. krogu so v sredo na domačem parketu Grosupeljčanke nepričakovano visoko premagale ptujsko moštvo. Če je morda pred srečanjem veljalo, da gre za neposreden obračun dveh enakovrednih nasprotnikov, je bila slika na terenu povsem drugačna. Ptujčanke so bile povsem brez moči, da bi ogrozile zmago domačink, ki jim je to že tretji zaporedni uspeh.
Grosupeljčanke so že v uvodu srečanja zaigrale precej boljše od nasprotnic in visoko povedle (18:6). Veliko preglavic so Ptujčankam delali dolgi začetni udarci domačink na zadnjo linijo, zaradi tega pa tudi igra v napadu ni stekla. V nadaljevanju so gostje zaigrale nekoliko boljše in do sredine drugega niza držale korak s tekmicami (16:13). Nato pa so se ponovile težave iz začetka srečanja, odlično je servirala Polona Puhar, Ptujčanke zanjo
niso imele pripravljenega odgovora. Pozitivnega rezultata ni prinesel niti vstop v igro dolgo poškodovane Anje Cvirn in dokaj hitro se je zaključil tudi drugi niz. Agonija gostujočega moštva pa ni trajala dolgo. Zadnjič je bil rezultat v tretjem nizu izenačen na štirih točkah, nato pa so Grosupeljčanke dale v prestavo višje in tekmo zanesljivo pripeljale do zmage.
Ptujske odbojkarice so se po odličnih igrah v tretjem delu prvenstva ter zmagama proti Kopru in Sloving Vitalu zdaj znašle v nezavidljivem položaju. Z zmago so jih Grosupelj-čanke prehitele, ob podobni igri pa se zna zgoditi, da jih v soboto »povozijo« še Blejke. S tem bi jim nepričakovano odprle pot v drugo ligo, kar je še pred tednom dni izgledalo nemogoče. Grosuplje v soboto čaka težko gostovanje v Kopru, Benediktu pa se doma obeta lahko delo proti Preva-ljam. Zelo prepričljive so bile tudi v sredo, ko so brez težav odpravile Ljubljančanke. Mariborčanke so zaradi evropskega tekmovanja že vnaprej odigrale vse tekme in so le z enim porazom v enaindvajsetih tekmah že zmagovalke rednega dela prvenstva.
Sergeja Lorber, trenerka in igralka Ptuja: »Težko komentiram to tekmo, to je bil zagotovo hladen tuš za nas. Nasprotnice so bile boljše v vseh elementih igre, me tako slabe igre letos še nismo prikazale. Zakaj je do tega prišlo ne vem razložiti. Upam, da bomo iz tega potegnile tudi kaj dobrega.«
UG
3. DOL vzhod 1 (ž)
REZULTATI 14. KROGA: Kema Pu-conci - Kurent SK Company 3:0, Galeja Vega - DŠR Murska Sobota II. 3:0, Ecom Tabor - Svit Unimetal 3:1, Nova KBM Branik II. -Ruše 3:0
1.	KEMA PUCONCI	13	12	1	35
2.	GALEJA VEGA	13	11	2	32
3.	NOVA KBM NTANIK	13	10	3	30
4.	DŠR MURSKA SOBOTA II.	13	6	7	19
5.	RUŠE	13	5	8	14
6.	ECOM TABOR	13	4	9	14
7.	KURENT SK COMPANY	13	3	10	9
8.	SVIT UNIMETAL	13	1	12	5
Kema Puconci -Kurent SK Company 3:0 (13, 13, 16)
V predzadnji tekmi rednega prvenstva v 3. ligi je ekipa Kurent SK Company gostovala v Puconcih pri ekipi, ki je z eno nogo že v 2. ligi. Ptujčanke so tokrat nastopile v močno okrnjeni postavi, saj niso mogle računati na poškodovano Ornikovo in bolni Segulinovo ter Stanetovo. Rezultat kaže na močno premoč domačink, vendar kurentice niso šle na tekmo opraviti le formalnost. V prvih minutah so se morale domačinke kar precej potruditi, da jim Ptujčanke niso pobegnile. Takšen uvod je dal slutiti izenačeno igro, vendar je v nadaljevanju začel delovati puconski stroj in si priigral visoko prednost. Ptujčanke so pravzaprav igrale celo nekoliko nad pričakovanji, vendar je bila razlika v kvaliteti vseeno prevelika. Še najlepši je bil 3. niz, v katerem so kurentice zdržale do 11:10, zatem pa počasi popuščale.
Staša Reš
Tenis • TK Terme Ptuj
Če se po jutru dan pozna ...
Foto: Črtomir Goznik
Neja Krajnc-Domiter, Nina Potočnik, Luka Hazdovac in Blaž Rola
V	sredo, 13. februarja, je v hotelu Primus v Termah Ptuj potekala tiskovna konferenca Teniškega kluba Terme Ptuj. Na njej so predstavniki TK predstavili zadnje uspehe njihovih igralcev in igralk, ki so odlično odprli sezono 2008.
V	uvodu je predsednik TK Zoran Krajnc opisal zgodovino in razvoj kluba, ki je iz leta v leto pridobival na članstvu in sedaj šteje približno 100 članov. »Posebej smo ponosni na naše nekdanje člane, ki so se vsi po vrsti dokazali tudi v poslovnem svetu; zagotovo je k temu pripomoglo tudi pozitivno športno razmišljanje, ki smo ga gradili na treningih,« je poudaril Krajnc. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je v imenu glavnega sponzorja
obljubil, da bodo teniškemu klubu pomagali tudi v bodoče. »V lanskem letu smo kljub zaključni fazi izgradnje hotela
Primus, ki je bil naša največja investicija v zadnjih desetletjih, po najboljših močeh pomagali TK. Obljubljam, da jim bomo
tudi v bodoče stali ob strani, saj je tenis ena od rekreacijskih dejavnosti, ki se lepo dopolnjujejo z našo celotno turistično ponudbo.«
Po uvodnih nagovorih so na vrsto prišli igralci in igralke, ki so v zadnjem času dosegali zares odlične rezultate. Nina Potočnik in Neja Krajnc-Domiter sta postali državni prvakinji med pari v kategoriji do 12 leta starosti, Nina pa se je med posameznicami prebila do finala. Obe sta tudi na reprezentančnem seznamu v tej kategoriji.
Na prireditvi Izbira športnika leta 2007 v MO Ptuj je bila za drugo najboljšo ekipo MO Ptuj razglašena ženska članska ekipa TK Terme Ptuj, med trenerji pa je priznanje dobil Luka Hazdovac. Slednji je v zahvali poudaril, »da to priznanje deli z vsemi, ki delajo v klubu, saj so vsi skupaj pripomogli k uspehom ptujskega teniškega kluba.«
Potem se je pozornost usmerila k »glavni zvezdi večera«,
17-letnemu Blažu Roli (v nadaljevanju objavljamo razgovor z njim).
Vsi omenjeni tekmovalci so ob tej priložnosti prejeli tudi darila glavnih sponzorjev: Term Ptuj in podjetja Askot z blagovno znamko NES. Zoran Krajnc jim je podaril v spomina na ta dogodek slike. Blažu
sta posebni pokal predala tudi v. d. Direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjan Lenartič in predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec. V posebnem sporočilu je tekmovalcem za dosežene uspehe čestital tudi Simon Starček, direktor Direk-torata za šport na MŠŠ.
JM
Tenis • Blaž Rola, TK Terme Ptu	.
»V živo sem videl vse najboljše«
O nastopih in rezultatih Blaža Role v Avstraliji smo že poročali, tokrat pa smo z njim naredili daljši pogovor, v katerem je razkril občutke in vtise s te poti in o načrtih za prihodnost.
Dva dni do Avstralije
Kako je potekala pot v Avstralijo?
B. Rola: »Pot je bila naporna, zelo naporna: skupaj je trajala kar dva dni. Najprej smo leteli iz Brnika na Dunaj, kjer smo čakali 11 ur. Z Dunaja smo približno 14 ur leteli do Seula, nato pa smo spet 8 ur čakali na letalo za Melbourne. Zadnji del poti je trajal 9 ur. Prava avantura! V samem Melbournu smo se najprej s taksijem odpeljali na glavno avtobusno postajo, nato pa z avtobusom v Tralar-gon, ko leži približno 150 km južno od Melbourna. Tam smo se namestili in ostali 9 dni.«
Kako je potekala aklima-tizacija?
B. Rola: »Zame osebno ni bila tako težka aklimatizacija na vročino in topli zrak, ampak mi je več preglavic delala časovna razlika. Po lokalnem času sem hodil spat ob 17. uri in se
Srečanje s Spancem Rafaelom Nadalom, drugim igralcem sveta.
Tangice Venus Williams
B. Rola: »V Melbourn parku sta moja mama in sestra popolnoma po naključju prišli do tangic ameriške igralke Venus Williams. To je bil moj »edini stik« z najboljšimi teniškimi igralkami sveta.«
zbujal zgodaj zjutraj. Takrat res nisem vedel, kaj naj počnem.«
Za začetek si nastopil na dveh turnirjih 1. kategorije?
B. Rola: »Glede na to, da sem imel samo štiri dni časa za privajanje, sem se v Tralargo-nu kar dobro upiral Francozu Michonu. Igrala sva precej izenačen dvoboj, a sem na koncu izgubil. Kljub temu je bilo tukaj zelo zanimivo, saj sem v nadaljevanju treniral z Italijani in Francozi, na voljo smo imeli kar 24 igrišč, tako da sem tam veliko pridobil. Potem pa smo
Med nastopom na Australian opnu v Melbournu
že odpotovali v Melbourne, natančneje v 9 km oddaljeni Nottinghill.«
V Melbournu si srečeval številne zvezdnike tenisa.
B. Rola: »Res je. Tam sem dobil občutek, kot da bi bil že senior, del velikega turnirja in to je bilo nepozabno, nepopisno.«
Srečanje s Federerjem
Kaj je nate naredilo najmočnejši vtis?
B. Rola: »Verjetno to, da sem videl, koliko ljudi pride gledat te teniške dvoboje. Da pridejo gledat dva igralca, kako ure udarjata žogo preko mreže; to je zame največja motivacija, ki si jo lahko zamislim. Druga zanimivost je velikost samega teniškega parka. Mi smo stanovali na drugem koncu igrišč, kjer sem nastopal, in preden sem prišel do igrišča, so me že bolele noge (smeh).«
Kakšen je bil tvoj občutek po srečanju z najboljšim svetovnim športnikom zadnjih let?
B. Rola: »Če ga ne bi poznal, sploh ne bi dobil vtisa, da je to
res velika zvezda svetovnega športa. Ko sem ga prosil za av-togram, mi je takoj dal roko in me vprašal, kako sem. Mislim, da sploh nisem mogel spregovoriti (smeh).«
Kako so potekale kvalifikacije za mladinski Australian open?
B. Rola: »Najprej sva z Indijcem žrebala pare in pri tem res nisem imel srečne roke, saj sem si v 2. krogu izžrebal 1. nosilca, Nemca Regusa. Najprej sem premagal Avstralca Hake-ema, nato pa sem za vstop na glavni turnir moral premagati Regusa. Ta dvoboj sem odigral zelo disciplinirano, čakal sem na svoje priložnosti in jih tudi znal izkoristiti. Bilo je sicer zelo tesno, a po zmagi sem se zelo veselil. Vedel sem, da je to dejansko vstopnica za igranje med seniorji, na istih igriščih. To mi je bilo fenomenalno.«
Uvrstitev na glavni turnir je bil glavni cilj.
B. Rola: »S tem sem glavni cilj res izpolnil, zmaga v 1. krogu pa je bila samo še dodatek na torti. Japonca Eharo sem premagal po dveh urah in pol igranja po zares veliki vročini (okoli 35 oC), vendar je bil dvoboj kljub temu zelo kvaliteten in napet do zadnje žoge. Boljšega si v tistem trenutku niti ne bi mogel predstavljati.«
V 2. krogu izgubil s
kasnejšim
zmagovalcem
V 2. krogu si se pomeril z
enim najperspektivnejših mladih igralcev na svetu, Avstralcem Bernardom To-mičem (letnik 1992).
B. Rola: »Na prvi pogled sploh ne daje vtisa, da je to 3. igralec lestvice ITF. Vendar ima neverjeten občutek za žogo in jo pošilja, kamor hoče in kakor hoče z neverjetnimi rotacijami. Prav to je tisto, zaradi česar je uvrščen med najboljšimi igralci sveta v mladinski kategoriji. Sicer samega dvoboja nisem začel najboljše in sem prvi set izgubil 2:6. V drugem sem začel igrati svojo pravo igro in sem povedel s 4:2. Nato sem imel še priložnost za povišanje vodstva na 5:2, vendar je nisem izkoristil in dvoboj se je obrnil na tekmečevo stran. Malo mi je bilo žal, da nisem uspel zmagati drugega seta, saj je v tretjem vse mogoče. Vem, da nisem igral najboljše, česar sem sposoben in prav tu je moja priložnost na naslednjih turnirjih.«
Končni vtis iz Avstralije; se je pot splačala?
B. Rola: »Pot se je zagotovo splačala, že z vidika motivacije. Na svoje oči sem videl nekatere najboljše igralce sveta, kar mi v tem trenutku ogromno pomeni.
Zmaga na DP
Kmalu po vrnitvi si nastopil na članskem DP v Mariboru in celo zmagal med dvojicami.
B. Rola: »Vsi so govorili, da je prilagajanje s toplega na mrzlo vreme še težji proces kot obratno, zato nisem imel velikih pričakovanj na DP. Zaradi tega sem še bolj zadovoljen z zmago v 2. krogu posameznikov, ko sem premagal Petelinška. V če-trtfinalu je bil moj tekmec Ter-nar in tokrat je bil boljši.
Pred znamenito Vodafone areno v Melbournu
Pri dvojicah je bilo tako, da sploh nisem vedel, če bom nastopil. Tadej Turk mi je šele tik pred svojim nastopom predlagal, da bi zaigrala skupaj. Končalo se je izjemno uspešno, kar je bila pika na i Avstraliji.«
Kakšni so tvoji cilji v prihodnosti, kam te vodi teniška pot?
B. Rola: »Že pred odhodom v Avstralijo je bil glavni cilj uvrstitev na pariški Roland Garros; to bo sedaj prioriteta. Najprej začnem ITF turnirje visokih rangov (G1, G2) v Firencah in Umagu (marca, aprila), nato sledita še dva turnirja v Italiji. Tukaj si želim nabrati dovolj točk, da bi se lahko brez kvalifikacij uvrstil na glavni turnir v Parizu. Poleg tega bom nastopil na profesionalnih turnirjih Istarske riviere z nagradnim skladom do 10 tisoč dolarjev.«
Če bo v svojem teniškem razvoju še napredoval, bomo kmalu ob profesionalnem igralcu golfa Matjažu Gojčiču, profesionalnem boksarju Dejanu Zavcu in nekaterih uspešnih nogometaših (Nastji Čehu) veliko slišali tudi o mednarodnih uspehih Blaža Role.
Jože Mohorič
V Avstraliji je Blaža spremljala cela družina; na sliki s sestro
Po zmagi v igri parov na članskem DP v Mariboru: Blaž Rola in Tadej Turk.
Strelstvo • Dvoboj Hrvaška - Slovenija
Športni napovednik
Novi zmagi za B. Simoniča in M. Raušl
V soboto je na strelišču Vrap-čanski potok v Zagrebu potekal že 34. tradicionalni dvoboj med strelskima reprezentancama Slovenije in Hrvaške, kjer sta obe izbrani vrsti preverjali strelsko formo pred bližajočim se EP v Švici. Tudi tokrat so, tako kot že na prvem dvoboju decembra v Ljubljani, slavili hrvaški strelci s skupnim izidom 5:3. Točke za Slovenijo sta prinesli moški članski ekipi s pištolo in puško ter članice s puško. Zelo blizu ekipnega uspeha pa sta bili tudi obe slovenski ženski ekipi članic in mladink na pištoli. V posamičnih obračunih je pri članih s pištolo zmago slavil Boštjan Simonič, ki je dosegel odličnih 578 krogov in premagal oba hrvaška strelca na 2. in 3. mestu s 573 in 571 krogi. Ostala člana slovenske izbrane vrste Aleksander Ciglarič in Cvetko Ljubič sta dosegla 570 in 567 krogov ter
Boštjan Simonič: »Vesel sem, da se dviguje strelska forma pred bližajočim se EP v Švici. Tekmo v Zagrebu sem začel zelo zavzeto z visokim nivojem koncentracije in jo brez velikih nihanj med tekmo obdržal do konca. Visok rezultat ni izostal.«
Foto: Simeon Gonc
Boštjan Simonič (v sredini) je zmagal pri članih s pištolo.
zasedla 4. in 5. mesto. V ekipnem seštevku so slavili slovenski strelci s 1715 : 1710 krogi.
Pri mladincih s pištolo je za slovensko reprezentanco dobro streljal tudi juršinski strelec Rok Pučko, ki je s 555 krogi osvojil 3. mesto, ekipni seštevek pa je pokazal 1675 : 1627
krogov za Hrvaško. Drugo posamično zmago je v kategoriji članic s pištolo dosegla Ptujčan-ka Majda Raušl, ki je dosegla 377 krogov, ostali dve slovenski strelki Nataša Marinček in Vesna Kržan pa sta s 368 in 366 krogi zasedli 5. in 6. mesto; ekipno 1120 : 1111 za naše južne sosede.
Pri mladinkah s pištolo je tretjo posamično zmago za slovensko reprezentanco dosegla Mojca Porš, ki je s 372 krogi. Posamično zmago si je med članicami s puško priborila tudi Zdenka Stolnik, ki je dosegla 395 krogov. Popoln uspeh slovenskih članskih reprezentantov v obeh disciplinah in kategorijah je s 591 krogi pri članih s puško zaokrožil še Željko Moičevič. V ekipnem seštevku so ravno tako slavili slovenski strelci z rezultatom 1759 : 1755.
Simeon Gonc
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Osmi potnik je ekipa Ptujske Gore
2. liga
Medtem ko ekipe prve lige nadaljujejo redni del tekmovanja, se je tekmovanje v drugi ligi prevesilo v sklepno fazo. Redni del tekmovanja je končan in zdaj gre »zares«. Zadnja ekipa, ki si je zagotovila pravico do razigravanja, je ekipa Ptujske Gore, ki je v odločilni tekmi gladko premagala ekipo ŠD Destrnik, čeprav je bila v prednosti slednja, saj so prvo tekmo Destrničani dobili za dva koša, za nameček so igrali povratno tekmo še doma. Vendar ta prednost ni igrala vloge, saj so gostje prišli z namero, da si oni izborijo vstopnico za nadaljevanje. Prav to namero so pokazali na igrišču in si zasluženo priborili nadaljevanje razigravanja, vendar jih čaka težko delo, saj bo prva ovira pr-vouvrščena ekipa skupine B.
1. liga
Rezultati 10. kroga: Good Guys - KK Rače 45:64 (10:17, 15:11, 6:18, 14:18), Neman - KK Starše 54:74 (4:14, 16:28, 7:17, 27:15), ŠD Kidričevo - ŠD Slam 69:81 (6:17, 21:23, 21:19, 21:22).
Srečanje KMO Dornava - KK Pra-gersko je bilo prestavljeno.
1.	KK STARŠE
2.	KK PRAGERSKO
3.	KK RAČE
4.	GOOD GUYS
5.	ŠD SLAM
6.	NEMAN
7.	ŠD KIDRIČEVO
8.	KMO DORNAVA
2. B
1.	PRAG. VETERANI
2.	ŠD MAJŠPERK
3.	KK NOVA VAS MB
4.	ŠD PODLOŽE
5.	KK STARŠE MLADI
8 7 8 5 8 4 8 4 8 0
+130 + 73
-	15
-	56
-	132
Rezultati: KK Avtoefekt - KK Ptuj 67:83 (23:25, 17:10, 9:25, 18:23), ŠD Destrnik - ŠD Ptujska Gora 48 :66 (6:17, 18:15, 12:11, 12:23), ŠD Podlože - Bar LM Prag. veterani 57:69 (18:17, 11:13, 16:21, 12:18), KK Nova vas MB - KK Starše mladi 91:83 (22:23, 28:15, 18:13, 23:32). Prosti sta bili ekipi ŠD Cirkovce in ŠD
10	9	1	+144	19	Majšperk.			
9	8	1	+183	17				
10	6	4	+ 33	16	2. A			
10	6	4	+ 34	16	1. KK PTUJ 8 7	1	+100	15
10	4	6	- 17	14	2. EKART ŠD CIRKOVCE 8 6	2	+135	14
10	3	7	- 93	13	3. KK AVTOEFEKT 8 5	3	+ 99	13
10	2	8	- 99	12	4. ŠD PTUJSKA GORA 8 1	7	- 94	9
9	1	8	- 185	9	5. ŠD DESTRNIK 8 1	7	- 240	9
Lestvica najboljših strelcev: 1. Aleš Milič (KK Starše) 255, 2. Davor Bauman (KK Rače) 208, 3. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 200, 4. Jan Nič (KK Starše mladi) 194, 5. Gregor Bien (ŠD Slam) 190 košev.
Pari 11. kroga:
1. liga: Good guys - ŠD Kidričevo, KK Pragersko - KK Starše, KMO Dornava - Neman, ŠD Slam - KK Rače. 2. liga, pari razigravanja: (A1) KK Ptuj - (B4) ŠD Podlože, (A2) ŠD Cirkovce - (B3) KK Nova vas MB, (B1) Bar LM Prag.veterani - (A4) ŠD Ptujska Gora, (B2) ŠD Majšperk - (A3) KK Avtoefekt. Za 17. mesto: KK Starše mladi - ŠD Destrnik.
Radko Hojak
SD Ptujska gora
Ptujska pikado liga
B-liga
Rezultati 16. kroga: Darinka - Capri 11:5 (23:16), Sharky II - Dolence 9:7 (20:16), Ojnik - Tobijas 4:12 (14:27), Runda bar - Esa 5:11 (16:23), Zeleni gaj II - Mark 69 12:4 (25:17). B. S. Hessol prost.
1.	SHARKY II
2.	DOLENCE
3.	ZELENI GAJ II
4.	DARINKA
5.	TOBIJAS
6.	OJNIK
7.	ESA
8.	CAPRI
9.	MARK 69
10.	RUNDA BAR
11.	B. S. HESSOL
16 11 1 16 11 1 15 11 0 15 10 3
15 9	2
4 149:107 4145:111 4 153:87 2140:100 4 142:98 7 2 7 137:119 6 1 9128:128 6 0 10122:134 4 3 9106:150 3 0 12 97:143 1 1 13 69:171
Prost Sharky II.
A-liga
Rezultati 12. kroga: Šterntal bar - Pri Stolpu 8:8 (20:20), Justa - Zeleni gaj 6:10 (20:22), Žabica - Žaga 6:10 (16:22), Ring I - Winston 7:9 (16 :18), Sharky - Ring II 11:5 (24:17).
1.	ZELENI GAJ
2.	WINSTON
3.	ŽABICA
4.	ŽAGA
5.	RING I
6.	JUSTA
7.	SHARKY
8.	PRI STOLPU
9.	ŠTERNTALBAR 12
10.	RING II 12
12 11 0 13 10 1 13 9 0 1 1
1	131:61
2	115:93 4 129:79
4	119:89
5	101:91 7108:100 7106:102 9 96:112
1 1 10 62:130 1 1 10 43:149
8 6 6 0 5 1 2 2
Pari 17. kroga (15. 2. ob 20. uri): Tobijas - Darinka, Dolence
-	Ojnik, Capri - Runda bar, Mark 69
-	B. S. Hessol, Esa - Zeleni gaj II.
Pari 13. kroga (16. 2. ob 19. uri):
Žabica - Šterntal bar, Žaga - Zeleni gaj, Winston - Justa, Pri Stolpu - Sharky I, Ring II - Ring I.
JM
Nogomet • Turnir U-10
Slavje Drave v Konjicah
Selekcije Nogometne šole Poli Drava se marljivo pripravljajo na nadaljevanje sezone ter se v ta namen množično udeležujejo dvoranskih turnirjev. Tako so Ptujčani v preteklem vikendu gostovali v Slovenskih Konjicah, Murski Soboti (U-12) ter na tekmovanju Rad igram nogomet v Šentjurju pri Celju (U7, U8).
Na povabilo Nogometnega društva Dravinja sta se turnirja v Slovenskih Konjicah udeležili selekciji U-11 (pod vodstvom trenerja Boštjana Zemljariča) in U-10 (pod vodstvom trenerja Boruta Šalamuna). Selekcija U-10 je igrala srčno in napadalno ter si v konkurenci 12 ekip iz Slovenije in Hrvaške zasluženo priborila
"pokal prvaka".
Za ekipo U-10 NŠ Poli Drava so igrali: Alen Toplak, Luka Šalamun, Bruno Gale, Denis Majerič, Luka Petek, Sašo Brec, Domen Bauman, Matevž Kukovec, Rožle Grager in Jan Belšak. Trener Borut Šalamun.
V finalnem delu so nastopile tri ekipe, Ptujčani pa so najprej premagali NK Aluminij (2:1) ter nato igrali še neodločeno z Rudarjem iz Velenja (1:1). To je bilo dovolj za zmago, saj sta Rudar in Aluminij igrala neodločeno (2:2). Vrnitev na Ptuj je bila vsekakor vesela. Ob tem velja omeniti, da je bil igralec Drave Matevž Kukovec izbran za "naj igralca" turnirja.
UR
NOGOMET
Prijateljske tekme
V soboto ob 15. uri bodo nogometaši ptujske Drave gostili ekipo hrvaškega prvoligaša Medimurje, ob isti uri pa bodo nogometaši Aluminija v Kidričevem gostili ekipo avstrijskega Leobna.
Pripravljalna tekma: Holermuos Ormož - Zavrč, v soboto, 16. 2., ob 15. uri v Športnem parku Mestna graba.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje (v soboto ob 19.00 v ŠD Hardek), Trimo Trebnje - Sviš Pekarne Grosuplje, Knauf Insulation - Prevent. V tem krogu je prosta ekipa Slovana. Srečanji Celje Pivovarna Laško - Gold club (31:28) in Cimos Koper - Gorenje (30:29) sta že bili odigrani.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 13. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Krško (v soboto ob 19.30 v ŠD Gorišnica), Radeče MIK Celje - Istrabenz plini Izola, Krka - Grosuplje, Ajdovščina - Klima Petek, Dobova - Mitol Sežana. Srečanje Ribnica Riko hiše - Dol TKI Hrastnik (37:31) je že bilo odigrano.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 13. KROGA: Velika Nedelja - Šmartno 99, Sevnica - Drava, Ar-cont Radgona - Črnomelj. Srečanje Celje - Pomurje bo 20. februarja.
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
PARI 14. KROGA: Evrocasino Kočevje - Burja Škofije, Olimpija PLK
-	Celeia Žalec, Zagorje Istrabenz Gorenje - Celjske mesnine, Velenje
-	Brežice, Izola - Škofja Loka KSI. Srečanje Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator bo odigrano v začetku marca.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 20. KROGA: ŽOK Ptuj - LIP Bled (v soboto ob 17.30 v gimnazijski telovadnici), Benedikt - Prevalje, Luka Koper - MZG Grosuplje. Srečanje Epic Sloving Vital - Nova KBM Branik (2:3) je že bilo odigrano.
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 19. KROGA: Salonit Anhovo - Marchiol Prvačina, Calcit Kamnik - Astec Triglav, Duol Olimpija - Galex MIR. Srečanje Svit Unimetal
-	Krka je bilo odigrano sinoči (četrtek).
3.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 14. KROGA: Kurent SK Company - Nova KBM Branik II. (v soboto, ob 20.00 v gimnazijski telovadnici), DŠR Murska Sobota II. - Kema Puconci, Ruše - Ecom Tabor, Svit Unimetal - Galeja Vega.
KEGLJANJE
2.	SKL VZHOD MOŠKI
14. KROG: Drava - Pivovarna Laško (v soboto, ob 17.30 v Deta Centru na Ptuju).
2. SKL VZHOD - ŽENSKE
10. KROG: Drava - Miroteks III. (v soboto, ob 13.30 v Deta Centru na Ptuju).
NAMIZNI TENIS
TURNIR V APAČAH
Športno Društvo Apače na Dravskem polju bo v soboto organizator namiznoteniškega turnirja, ki se bo pričel ob 10. uri v prostorih Prosvetnega društva Apače. Prijavnina znaša 7 evrov, v to ceno je vključena tudi malica. Na turnirju lahko nastopijo amaterji oziroma neregistrirani igralci.
MALI NOGOMET
Zaključni turnir ZLMN Ormož
Mladost Prevozništvo Pesrl - Belcont (ob 14. uri) in Zidarstvo Čurin
-	Belcont (ob 14.40); mali finale (ob 15.30), veliki finale (ob 16.10).
Danilo Klajnšek, UK
Mladi nogometaši NŠ Poli Drava Ptuj U-10 so na turnirju v Slovenskih Konjicah osvojili 1. mesto.
Športni zavod Ptuj • Pred počitnicami Hura, prosti čas! je spet tu
V letošnjih zimskih počitnicah Zavod za šport Ptuj nadaljuje z izvajanjem projekt »Hura, prosti čas!« - športne vsebine za osnovnošolce. Aktivnosti se bodo od ponedeljka do petka v dopoldanskih urah (od 10. do 12. ure) odvijale na petih ptujskih osnovnih šolah: v telovadnici »Olgice«, v Ljudskem vrtu, Mladiki, Bregu ter v osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka. Tudi tokrat bodo poskrbeli tudi za najmlajše otroke iz ptujskih vrtcev, ki bodo v torek in sredo plesali v telovadnici Mestnega stadiona na Ptuju. Programe bodo vodili profesorji telesne vzgoje ter študenti Fakultete za šport.
»Aktivno preživljanje prostega časa je vsekakor učinkovitejše od pasivnega; gibalne športne dejavnosti so kot nalašč za krepitev duha in telesa ter popestritev življenja. V tem duhu tudi izvajamo ta projekt. Po pogovorih s športnimi pedagogi smo tudi tokrat pripravili vsebine, ki so na posameznih šolah najbolj priljubljene. Največ zanimanja je vedno za kolektivne športne panoge, najde pa se še marsikaj zanimivega. Zmeraj projekt poskušamo zastaviti tako, da bi se število udeležencev še povečalo. Mislim, da je stvar že zaživela in verjamem, da bo spet zelo veselo,« je povedal vodja projekta, Robert Jaušovec iz Zavoda za šport Ptuj.	(UG)
Ljubljana • Bloudkova priznanja 2007
V pripravi prvi program športa na ravni EU
V veliki dvorani Grand hotela Union v Ljubljani so 10. februarja podelili Bloudkova priznanja za leto 2007, najvišja državna odlikovanja na športnem področju. Tako kot že leta 2005 in 2006 so tudi letos priznanja podelili na rojstni dan slovenskega športnega velikana inženirja Stanka Bloudka. Dobitnike Bloudkovih priznanj za leto 2007, nagrad in plaket, so izbrali med 53 predlogi, od tega jih je 21 kandidiralo za nagrado, za vrhunske mednarodne dosežke in za življenjsko delo oziroma izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, 32 pa za plaketo, za pomemben tekmovalni dosežek v športu, za življenjsko delo oziroma pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. Kot je povedal predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Miro Cerar, je iz podatkov razvidno, da so slovenske športnice in športniki tudi v neolimpijskem letu dosegli vrhunske rezultate ter da se število športnih en-tuziastov in prostovoljcev iz leta v leto povečuje. No-
vost Bloudkovih priznanj od leta 2007 je, da bodo lete uradna priznanja Vlade Republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport pa bo še naprej opravljalo vsa organizacijska in strokovna dela evidentiranja kandidatov za odbor ter nudilo tudi vso potrebno pomoč pri delu odbora in izvedbi slavnostnih podelitev.
Slovesne podelitve se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport in tudi predsedujoči Svetu ministrov za šport EU dr. Milan Zver. Slavnostni govornik pa je bil Simon Starček, generalni direktor direkto-rata za šport v Ministrstvu za šolstvo in šport. V Sloveniji je športna tradicija del nacionalne kulturne dediščine, že Janez Vajkard Valvasor je v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Krajnske omenjal športno dejavnost kot pomemben element slovenske kulture, je povedal. Šport Slovenijo iz geografske majhnosti postavlja ob bok največjim narodom sveta. Pred dobrim mesecem je naša mlada država prevzela krmilo vodenja Sveta EU. Slovenija v okviru svojega bogatega in odgovornega predsednikovanja Svetu EU, ki je prepleten s te-
Foto: Črtomir Goznik
Za leto 2007 je Bloudkova priznanja prejelo 13 posameznikov za vrhunske mednarodne dosežke, življenjsko delo oziroma prispevek k razvoju slovenskega športa in pomemben tekmovalni dosežek v športu.
melji medkulturnega dialoga, daje športu posebno mesto.
V procesu predsednikovanja EU prvič tudi šport
»Ponosni smo, da smo skupaj z Nemčijo in Portugalsko prvič v zgodovini vključili v proces predsednikovanja, ob najpomembnejših družbenih, gospodarsko-ekonomskih, okoljskih, tehnoloških, izobraževalnih in drugih aktualnih temah, tudi področje športa. To postavlja šport na še vidnejše in pomembnejše mesto na nacionalni in evropski ravni. Šport v evropski družini povezuje več kot 700 tisoč športnih asociacij, predstavlja skoraj 3,5-odstotni delež skupnega BDP EU. V mnogih državah ima šport pomembnejše ekonomske učinke kot denimo kmetijstvo. Šport je ob sodelovanju tudi naše države v minulih mesecih doživel zgodovinske mejnike na evropski ravni, sprejeta je Bela knjiga o športu in Akcijski načrt Pierre de Co-ubertin, storjeni so pomembni koraki na vseh področjih športa, ki nedvomno pomenijo nov vir za še aktivnejši razvoj in umestitev športa v evropske politike. Vsi dosedanji ukrepi in aktivnosti se zrcalijo tudi v
Foto: Črtomir Goznik
Silva Razlag, ptujska prejemnica Bloudkove plakete, v družbi z Jolando Korenč (prejemnica Bloud-kove plakete za življenjsko delo v športu) in Mimo Jaušovec, nekdanjo slovensko vrhunsko teniško igralko, danes članico odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj.
novi Lizbonski pogodbi, kjer se posebej poudarjata šport in njegova specifičnost. S tem pa so dani tudi temelji za oblikovanje prvega programa športa na ravni EU. Slovenija je v okviru predsednikovanja že izvedla dve pomembni srečanji, minister dr. Milan Zver se je kot prvi srečal z novim predsednikom
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik na 43. podelitvi Bloudkovih priznanj je bil Simon Starček, generalni direktor direktorata za šport v Ministrstvu za šolstvo in šport RS.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Miro Cerar, predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj.
Andreja Dolinar je Bloudkovo plaketo prejela za pomemben dosežek v namiznem tenisu za invalide; udeležila se bo tudi letošnjih paraolimpijskih iger v Pekingu. Na fotografiji s podeljevalcema Bloudkovih priznanj Mirom Cerarjem in Simonom Starčkom, ki je tudi v svojem govoru opozoril na pomen športa mladih in športa invalidov.
svetovne antidoping agencije in pozval celotno Evropo in svet k še bolj usklajenemu in aktivnejšemu boju proti zlu sodobnega športa. Pred dnevi smo v Sloveniji gostili tudi generalne direktorje za šport držav EU in zahodnega Balkana. Ponosni smo na ta izjemno uspešna srečanja, kjer smo med drugim oblikovali zgodovinske temelje prihodnjega razvoja športa v EU s sprejemom t. i. Ljubljanskih prioritet Bele knjige ter sprejeli odločitev, da tudi EU v prihodnje prevzame aktivno vlogo v procesih boja proti dopingu v športu. Smo pa že tudi v pričakovanju najpomembnejšega dogodka, srečanja ministrov za šport držav EU, na katerem bodo prvič v zgodovini sodelovali tudi predsedniki Nacionalnih olimpijskih komitejev, z namenom krepitve strukturiranega in socialnega dialoga v športu. Ob pomembnih mejnikih na področju športa v minulem letu smo nedvomno lahko zadovoljni tudi z uspehi slovenskih športnic in športnikov, ki so osvojili rekordno bero od-ličij na največjih tekmovanjih
sveta,« je še posebej poudaril Simon Starček v slavnostnem govoru ob 43. podelitvi Bloudkovih priznanj za leto 2007. Čestital je vsem prejemnikom letošnjih Bloudkovih priznanj, ki že desetletja pomembno soustvarjajo slovensko športno zgodovino in ostajajo zvesti vrednotam in ustvarjalnemu duhu inženirja Stanka Bloud-ka.
Država se pozitivno odziva na potrebe in zahteve sodobnega športa, v primerjavi z letom 2000 bo to področje prejelo štirikrat in pol več sredstev. V prihodnjih letih bo v Sloveniji zgrajenih oziroma obnovljenih več kot 120 tisoč m2 vadbenih površin. Bistveno so se izboljšali tudi pogoji in podpora vrhunskim športnikom, posebna pozornost pa je posvečena športu mladih in športnikom invalidom.
Slavnostno podelitev Blo-udkovih priznanj za leto 2007 je s svojim nastopom obogatil Godalni orkester Camerata La-bacensis pod vodstvom Franca Avseneka.
MG
Avstrija • Strojni krožek Posestnik na zanimivi ekskurziji
Iz tone oljne ogrscice 300 litrov goriva
Člani strojnega krožka Posestnik so se konec januarja odpravili na strokovno ekskurzijo v sosednjo Avstrijo. Januarsko petkovo jutro je bilo jasno in rahlo vetrovno, dišalo je že kar po »sibirski zimi«, kar pa je bilo občutiti na prvi postaji tokratne ekskurzije, v kraju Mureck, kjer so si udeleženci ekskurzije, med njimi pretežno kmetovalci, ogledali eno večjih bioelektrarn.
Udeležence je sprejel vodja Kari Totter ter jih ob strokovnem vodstvu popeljal skozi kompleks bioelektrarne, toplarne na lesno biomaso in proizvodnje biodizla. Povedal je, da je v zadrugo vključenih okoli 500 članov, ki pridelujejo oljno ogrščico kot surovino za proizvodnjo biodizla, iz ene tone oljne ogrščice pa je mogoče proizvesti okoli 300 1 tega pogonskega goriva. Za kmete je to seveda zelo zanimivo, saj so na ta način dokaj neodvisni od dogajanja z nafto na svetovnem trgu, poleg tega pa od lastne vložene surovine dobijo ogrščične tropine kot krmno komponento za svoje živali. Po zadnjih podatkih letno proizvedejo okoli 10 milijonov litrov goriva. Le-to ima višjo temperaturno točko vnetljivosti in sicer pri 110° C, zato je varnejše pri transportu (plinsko olje pri 55° C). Po besedah vodje obrata, biodizel ne predstavlja grožnje vodi, zato je gorivo uporabno tudi na občutljivih
Na obisku v uspešnem avstrijskem podjetju Seeg Mureck, kjer so si kmetje z velikim zanimanjem ogledali potek pridobivanja biodizla.
naravovarstvenih območjih, ni agresivno do kože, karakteristike zgorevanja so enake ali celo boljše (višje cetansko
število, manjše emisije škodljivih delcev). Poleg tega, da proizvodnja ohranja in zagotavlja nova delovna mesta,
je pomembno še, da uporaba tega goriva ne prispeva k povišanju CO2 izpustov v ozračje (Kyotski protokol).
Ptuj • Ivan Auer, novi stokratni darovalec krvi
Kri daruje, ker želi pomagati,
ne pa zaradi številk
Na transfuziološkem oddelku ptujske bolnišnice je bila 11. februarja krajša slovesnost. Z njo so se zahvalili Ivanu Auerju iz Pobrežja, ki je ob tej priložnosti že stotič daroval kri. S Ptujskega je tako že osmi darovalec, ki mu je uspelo to plemenito dejanje. Krvodajalka je bila tudi njegova žena Silva, ki je kri darovala 30-krat.
Ivan Auer se je rodil na Ptuju v kmečki družini s petimi otroki. Da je treba delati, da se preživi, so otroci spoznali že zgodaj, Ivan pravi, da so že s plenicami šli na polje. Po osnovni šoli se je odločil
za kovinarski poklic. Kri je prvič daroval med služenjem vojaškega roka. Po vrnitvi iz JLA se je najprej vključil v hajdinsko organizacijo RK. Organizirano je kri daroval tudi, ko je delal v podjetju
Olge Meglič, Savinih avto-zračnicah, zadnja leta, odkar je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in v evidenco SPIZ-a, ker je invalid III. stopnje, pa kri daruje individualno, tri- do štirikrat na leto, ker
Foto: Črtomir Goznik
Ivanu Auerju so ob stotem odvzemu krvi na transfuziološkem oddelku ptujske bolnišnice pripravili manjšo slovesnost. Ob tej priložnosti sta mu čestitala tudi direktor ptujske bolnišnice Robert Ceh in predstojnica transfuziološkega oddelka Marija Šeruga Doliška.
v Vidmu, kjer živi, krvodajalci niso organizirani.
Krvodajalstvo Ivanu Auerju pomeni veliko, največje plemenito dejanje, ki ga lahko človek daruje sočloveku, saj je kri tekočina življenja. S tem, ko daruješ kri, se počutiš tudi varnega že zaradi preventivnega pregleda, ki ga opraviš ob tem, ki ti tudi pokaže sliko tvojega zdravstvenega stanja, zato bo, tako je prepričan, daroval kri, dokler bo lahko. Čeprav je v Sloveniji krvodajalstvo prostovoljno, anonimno, brezplačno, bi krvodajalci pričakovali vsaj minimalne bonitete, da bi prej prišli do zdravnika, pravi. Vsaj malo privilegijev bi si zaslužili.
Stoti odvzem mu osebno ne pomeni nič posebnega, saj krvi ne daruje zaradi številk, temveč zaradi tega, ker želi pomagati ljudem. Sicer pa bi vsem priporočil, da bi postali krvodajalci, ker bi tako lahko sproti spremljali svoje zdravstveno stanje. Skozi testiranje krvi je danes že mogoče pravočasno odkriti številne bolezni, nič ne stane, pa še čakati ni potrebno.
MG
V času očitnih globalnih klimatskih sprememb je to zelo pomembno dejstvo.
Skrbno »pridelana« energija za prebivalce Murecka več kot dobrodošla
Vse tri družbe znotraj kompleksa so medsebojno partnersko povezane in kompleks bioelektrarne je bil kot najmlajši člen zgrajen leta 2004, njegova nazivna kapaciteta znaša 999 kW, stal pa je 4 milijone €. Sam proces proizvodnje bioplina pomagajo vzdrževati kmetje, saj za potrebe fermentacije v napravo oddajajo gnojevko, ki jo nato fermentirano in okolju zelo prijazno dobijo nazaj za uporabo na svojih kmetijskih zemljiščih. Kot postopkovni sestavni del v zmesi uporabljajo še koruzno silažo, da v obdobju 40-50 dni v štirih fermentatorjih proizvedejo čimveč metana, ki služi kot pogonski plin za proizvodnjo energije. Maso občasno premešajo, saj mikroorganizmi za svoje optimalno delovanje potrebujejo temperaturo med 37 in 40° C, na vsake pol ure v pretočni prekatni sistem dodajo svežo dozo sestavin, ekvivalentni del pa sistem na koncu zapusti.
Tretji del kompleksa predstavlja toplarna na bioma-so, lesne sekance. Volumen skladišča znaša 6000 m3, kot surovina pa služijo vsi lesni odpadki iz regije. Z napravami za drobljenje zmorejo v sekance predelati celo za industrijo neuporabna debla do premera 50 cm. V dveh gorilnih komorah uspejo proizvesti toliko toplotne energije, da pokrijejo 85 % potreb kraja Mureck.
Iz bioelektrarne še v Puhov muzej in na Agroshow v Gradec
Udeleženci so pot nadaljevali v Gradec ter se najprej ustavili v muzeju Janeza Puha (Johannes Puch Museum). Na ogled je bila resnično pestra zbirka razstavnih
eksponatov, ki bi se danes imenovala drugače, če pred davnimi leti v Avstriji ne bi bil tako inovativno dejaven naše gore list, Janez Puh. Zbirka, po besedah kustosa, obsega okoli 500 koles, mopedov, motorjev, osebnih in terenskih vozil, reševalnih, vojaških in tekmovalnih vozil ... Mnoge, na las podobne modele mopedov, so nato licenčno izdelovali v tovarni Tomos v Kopru.
Zaključni del ekskurzije je obsegal še udeležbo na prireditvi DEUTZ-FAHR Agroshow 2008. Preko 2000 udeležencev je lahko občudovalo kakovostno predstavitev programskih prodajnih novosti znamke Deutz-fahr in patentiranih komponent, izključno v lasti te družbe. Predstavili so široko paleto traktorjev za vse namene, prikazali tudi tovarne in predstavništva po svetu (Italija, Indija, Kitajska ...), medtem ko teče proizvodnja kombajnov na Hrvaškem, v Županji. Kot zanimivost siceršnje premierne predstavitve na sejmu Agri-technica v Hannovru, je potrebno tudi na tokratni prireditvi izpostaviti vinogradniško sadjarki traktor, ki ga lahko z zadnjega delovnega platoja upravlja kar delavec preko računalniških ekster-nih komand. Zares nenavaden, znanstveno fantastičen občutek preveva opazovalca, ko se traktor premika brez voznika v kabini . , a tudi kmetijstvo za take dosežke očitno ni izjema. Ekonomičnost kmetijske dejavnosti bo v sled zmanjševanja obsega drage delovne sile v prihodnosti morala prenesti tudi investicije takega značaja.
Po besedah predsednika SK »Posestnik« Antona Zemljaka, je tudi tokratna ekskurzija dobro uspela, v zadovoljstvo vseh prisotnih, ki so ob tej priložnosti lahko izmenjali tudi obilico svojih pogledov na razmere v kmetijstvu, ter se nenazadnje tudi poveselili in sprostili v prijetnem in sproščenem krogu znancev, prijateljev.
Jože Murko, KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Sprehod med starodobniki v Puhovem muzeju v Gradcu
Foto: TM
Nagradno turistično vprašanje	.
Prvič tudi slovenska destinacija odličnosti
Petnajst slovenskih naravnih zdravilišč je leto dobro začelo. Nočitev je bilo v januarju 2008 v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za dobrega pol odstotka več. Tudi v prvem mesecu novega leta so med tujimi gosti prevladovali italijanski in avstrijski, ki tudi sicer na letni ravni predstavljajo dobri dve tretjini tujih gostov.
Slovenska zdravilišča so novo turistično leto začela z vrsto pomembnih naložb, izgradnjo petih novih hotelov, novih kopaliških in wellness kompleksov (tri večje investicije), prav tako pa tudi številnih prenov. Že 14. februarja so odprli prvo letošnjo investicijo, nov termalni center v zdravilišču Laško. Prvič letos pa bodo v Sloveniji izbrali tudi Evropsko destinacijo odličnosti.
Slovenska turistična organizacija je v skladu z usmeritvami evropskega projekta European Destinations od ExcelleNce (EDEN) objavila poziv na
izbor Evropske destinacije odličnosti v Sloveniji. Med dvajsetimi evropskimi destinacijami, ki jih bodo v izbirnih postopkih na državni ravni v prihodnjih mesecih izbrale evropske države, bo naziv Evropska destinacija odličnosti letos prvič podeljen tudi izbrani slovenski destinaciji. Cilj projekta je usmeriti pozornost na vrednost, raznolikost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij ter promovirati destinacije, kjer je cilj gospodarske rasti zastavljen tako, da zagotavlja družbeno, kulturno in okoljsko trajnost. V
Foto: Črtomir Goznik
Poslanec Samo Bevk je vladi RS predlagal, da se laufarija in kurentovanje vpišeta na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
zvezi s tem projektom je STO organizirala tudi tri informativne dneve, zadnji bo danes v prostorih občine Videm. Skladno z evropskimi usmeritvami bo 20 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, ki so se prijavile na projekt, izvedlo izbirni postopek na državni ravni, na podlagi katerega bodo izbrale eno destinacijo in jo nato nominirale Evropski komisiji za pridobitev naziva Evropska destinacija odličnosti. STO je na podlagi pooblastila Ministrstva za gospodarstvo tudi oblikovala kriterije državnega izbora. Sodelujejo lahko vse destinacije v Sloveniji, ki izpolnjujejo vse pogoje razpisa, med drugim tudi število turističnih prenočitev na km2, ki mora biti v vsaki sodelujoči občini (sodeluje lahko več občin) manjše v primerjavi s podatkom za Slovenijo (380 prenočitev na km2). Sodelujoča destinacija mora organizirati in izvajati tudi dogodek, ki temelji na nesnovni lokalni dediščini. Dogodek je lahko lokalna šega ali navada, sejem, razstava, festival, delavnica, ki ima kontinuiteto iz dediščine v sodobnost. Dogajanje mora biti široko dostopno in privlačno za turistični obisk. Rok za prijavo je do 3. marca 2008, do 12. ure.
Iz turističnih društev in zvez, ki delujejo ob bivših državnih in sedanji šen-genski meji, pa prihajajo pobude glede ureditve prostora in razmer v novih pogojih. Predlagajo, da se neuporabni objekti na bivših mejah namenijo za turistično-informativno ali drugo
Južnoafriška republika • Svet v eni državi (IV.)
Živalsko kraljestvo
Vrhunec obiska v JAR običajno predstavljajo obiski naravnih parkov in rezervatov, saj država sodi v svetovni vrh po biološki različnosti flore in favne. Odlične nastanitvene zmogljivosti kot tudi ugodne cene ter enostavnost opazovanja divjine so tisti razlogi, ki vsekakor obrnejo tehtnico na stran JAR, kadar govorimo o opazovanju živalskega kraljestva.
Hluhluwe-Imfolozi je eden najbolj znanih parkov v JAR, ki obsega področje 96.000 ha, in je razdeljen na dve področji, in sicer Hluhluwe, gorato področje, in Imfolozi, nižinsko področje, skozi katerega teče istoimenska reka. Park je znan predvsem po nosorogih, saj v njem živita dve nekoč ogroženi vrst: beli in črni nosorog, v njem pa je mogoče zaslediti tudi druge živali izmed Big 5 (slon, bivol, lev, leopard in že omenjeni nosorog). Za obisk parka sva se odločila z lastnim vozilom, čeprav prenočišča ponujajo obiskovalcem vodene enodnevne izlete, v samem parku pa se je mogoče dogovo-
riti za večdnevni pohod, prav tako pa je mogoče v njem tudi prenočiti.
Obisk parka z lastnim vozilom se je izkazal za dobro odločitev, saj je glavnina cest asfaltirana, prav tako pa sva se lahko poljubno ustavila in počakala ob cesti, ko sva zasledila skupino živali. Čeprav obisk v času poletja (decem-ber-marec) naj ne bi bil optimalen zaradi več padavin in s tem višjega rastja, je bilo kljub temu moč opaziti številne živali, predvsem zebre, žirafe, bivole, nosoroge, antilope ter celo slona, vendar pa zaradi zelo visokih temperatur, ki so vladale v času najinega obiska, nisva opazila nobene velike mačke, ki
dejavnost, da se zagotovi primerno mesto za slovenske zastave, morda tudi druge državne oziroma promocijske simbole, da se predvidijo možnosti bodočega razvoja turističnih con in da se zagotovi primerna urejenost okolja, kjer so bili mejni prehodi. O tem so se predstavniki turističnih društev in zvez pogovarjali tudi na včerajšnjem srečanju v Ljubljani.
Poslanec Samo Bevk je vladi RS 1. februarja letos poslal pobudo za vpis laufarije in kurentovanja na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kurent je najznamenitejša maska na Slovenskem. Kurenti so ambasadorji in maskota ne le ptujskega območja, ampak cele Slovenije, med drugim ugotavlja poslanec. Državni zbor RS je decembra lani ratificiral Konvencijo o varovanju
nesnovne kulturne dediščine, do začetka letošnjega leta jo je ratificiralo 88 držav. Namen konvencije je varovati nesnovno kulturno dediščino, zagotoviti spoštovanje nesnovne kulturne dediščine skupnosti, skupin in posameznikov. Na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva je doslej vpisanih 90 mojstrovin nesnovne dediščine iz 70 držav.
V prvih štirih mesecih poslovanja je imel hotel Primus 9 tisoč nočitev. Nagrado bo prejel Franc Mohorič, Ločič 4, Trnovska vas. Danes vprašujemo, koliko značilnih pustnih likov je ohranjenih na Ptujskem. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raiče-va ulica 6, do 22. februarja.
Foto: Ivana Viher
Pavijani, tipični prebivalci Rta dobrega upanja
so se najverjetneje hladile v globoki senci. Opazovanje živali v njihovem naravnem okolju je bila res enkratna izkušnja, ki se ne da primerjati z nobenim ZOO.
Z opazovanjem divjih živali sva nadaljevala tudi v parku St. Lucia, kjer se na območju 328.000 ha zamenja kar 5 ekosistemov. Tako je v parku mogoče videti mangrovski gozd, se potapljati ob koralnih grebenih, sončiti na peščenih plažah in opazovati živali v njihovem naravnem okolju. Jezero St. Lucia predstavlja največji estuar v JAR in je zaradi svoje plitve globine (povprečje 1 meter) idealno za življenje podvodnih konjev. Le-ti zaradi občutljive kože dan preživijo v vodi, zvečer pa se odpravijo s trebuhom za travo in v enem samem nočnem pohodu prehodijo tudi do 30 km. Srečanja s podvodnim konjem so skrajno nevarna, saj ta žival navkljub svoji teži (cca. 1 tona) doseže hitrost 30 km/h in je kriva za cca. 600 smrtnih žrtev v JAR na leto.
Oblačno in občasno deževno vreme naju je iz St. Lucie predčasno pregnalo in povsem nenačrtovano sva se odpravila do gorovja Drakensberg, ki leži cca. 400 km vzhodneje. Pokrajina, ki se nama je prikazovala pred očmi, je na trenutke delovala že surrealno. Osamljeni ranči, neskončna valovita pokrajina, pobočja gora v daljavi in popolnoma ravna cesta, ki je vodila do njih, so nama pripovedovali o magičnosti in skrivnostnosti krajev, ki se nahajajo na koncu te ravne ceste.
Foto: Ivana Viher
Deček, ki ob cesti prodaja ananas (KwaZulu-Natal).
Gorovje Drakensberg predstavlja naravno mejo s kraljevino Lesoto in je od leta 2000 pod zaščito Unesca. Gorovje je razdeljeno na 3 področja - severno, centralno in južno. Sama sva se odločila za obisk severnega področja, kjer je lociran park Royal Natal, ki v turistične brošure prispeva eno svojih glavnih
atrakcij - goro Amfiteater. Le-ta je dobila ime po svoji polkrožni obliki, ki v dolžino meri 8 km, z Amfiteatra pa pada slap Tugela, in sicer kar 850 m v globino, kar ga v svetovnem merilu uvršča na 4. mesto po globini padca vode.
Nadaljevanje prihodnjič Ivana Viher
Foto: Ivana Viher
Suh polpuščavski svet Karoo
Kuharski nasveti
Čokolada
Med najprijaznejša odkritja na ameriški celini sodi tudi strok kakavovca, ki v svoji ovojnici skriva številna semena in je temeljna sestavina čokolade. Zaradi njene mehkobe in bogatega okusa je čokolada nekaj, kar imajo vsi radi.
S sušenjem, praženjem in mletjem pridobivajo iz fermen-tiranih in posušenih kakavovih strokov, polnih semen, gosto tekočo snov, ki ji pravimo kaka-vova masa, iz katere pridobivajo tudi kakavovo maslo. Čokolado delajo iz tekoče kakavove mase. Dodajo ji sladkor, mleko ali smetano, lahko tudi mlečni ali smetanov prah, tudi orehe in drugo lupinasto sadje, dišave in dodatke. Da čokoladna masa dobi pravo mehkobo, jo izpostavijo posebnemu postopku, kjer jo mešajo tako dolgo, da postane njen okus izrazit in specifičen.
Okus čokolade je odvisen od mnogih dejavnikov: najbolj od kakovosti uporabljenega kakava, praženja semen, konširanja ali mešanja v posebnem stroju in dodatka kakavovega masla. Večji je delež kakavovega masla, bolj okusna in kvalitetna je čokolada. Kakavov prah je v prah zmleta kakavova pogača, ki jo dobijo, ko kakavovo maso stiskajo, da izločijo kakavovo maslo.
Poznamo namizno čokolado različnih okusov in kakovosti. Po kakovosti razlikujemo čokolado, čokolado s posnetim mlekom, mlečno in smetanovo čokolado. Kakovost določajo količina sladkorja, kakava in suhe mlečne mase. Za različne okuse so odločilni dodatki in sestavine, ki so jih uporabili pri izdelavi čokolade. Več kot je v čokoladi suhega kakava, bolj tr-
pek je okus čokolade in več kot je kakavovega masla, lažje se čokolada topi. Po okusu delimo čokolado na mlečne, iz polno-mastnega mleka, in smetanove čokolade, ki vsebujejo razmeroma malo kakavove mase in so zato nežne in sladke.
Pol grenka ali rahlo grenka čokolada ima okus po kakavu, saj vsebuje 50 odstotkov suhe kakavove mase, grenka pa celo 60 odstotkov. Posebej fini okus ima kavna čokolada zaradi dodane kave in kavne mase. Bela čokolada ne vsebuje kakava, temveč okrog 20 odstotkov kakavovega masla, kar moramo upoštevati v receptu, če zamenjamo temno in belo čokolado, saj se bela čokolada težko strju-je. V takem primeru dodamo še nekoliko surovega masla ali zvišamo količino čokolade. Čokolada, ki jo želimo uporabiti za preliv, obliv ali namakanje, mora vsebovati veliko kakavo-vega masla, da se lahko raztopi in gladko razlije.
Čeprav je čokolada predvsem sladilo, jo uporabljamo tudi za izboljšavo pikantnih jedi. Poznamo pečenega purana v čokoladni omaki z orehi,
čiliji in drugimi začimbami. Francoski kuharji radi začinijo svoje omake iz rdečega vina s čokolado, znan pa je tudi pečen piščanec z omako, v kateri je kakav. Italijani pripravljajo rezance, v katerih je kakav, in jih prelijejo s čokoladno omako. Čokolado uporabljamo tudi za povezovanje različnih sestavin. Čokoladni narastek je eden izmed narastkov, ki ga pripravimo brez moke.
Pri nas čokolado še vedno najpogosteje uporabljamo za oblive raznih sladic, kreme in sladke omake. Najprej jo maramo previdno taliti, saj se pri visokih temperaturah rada prismodi. Bela in mlečna čokolada se radi sprimeta v kepice, zato je bolje, da ju talimo na nizki temperaturi v pečici ali mikrovalovni pečici. Posede, v kateri talimo čokolado, ne pokrivamo in mora biti suha, razen če recept zahteva vodo ali mleko. Najbolje je, da čokolado talimo nad vodno kopeljo, sploh če želimo fine galzure, oblive ali iz nje delamo različne okraske. Takoj ko se začne čokolada mehčati, jo večkrat premešamo. Če pride čokolada v stik z vodo ali paro, se sesiri. Tu si lahko pomagamo tako, da počasi po žlicah dodajamo ka-kavovo maslo, surovo maslo ali rastlinsko olje.
V staljeno čokolado lahko umešamo druge sestavine. To
naredimo, ko je čokolada še tekoča in topla. Da dobimo lepo kremo ali nadev, naj bo dodana sestavina približno enako topla kot čokolada. Da bi nam čokoladne sladice uspele, uporabimo kvalitetno čokolado.
Zelo enostavno in hitro lahko pripravimo čokoladno peno. V 4 žlicah močne kave ali kakava stopimo 175 g čokolade, na štedilniku pustimo toliko časa, da se zmes rahlo zgosti. Odstavimo in postopoma dodajamo 4 rumenjake in stepamo, da nastane penasta masa, nato dodamo pol žlice surovega masla in pol žlice ruma. Zmes pustimo, da se do mlačnega ohladi. Iz 4 beljakov in 5 dekagramov sladkorja stolčemo trdi sneg in ga primešamo v mlačno maso. Pripravljeno kremo nalijemo v steklene kozarce in damo za 2 uri v hladilnik, da se strdi. Pred serviranjem okrasimo s smetano in naribano čokolado.
Iz tako pripravljene čokoladne pene lahko pripravimo tudi zamrznjeno čokoladno peno. Naredimo jo tako kot predhodno, le da masi dodamo še 2 decilitra stepene sladke smetane, vlijemo v poljubni model ter zamrznemo. Pred servira-njem peno narežemo na rezine, okrasimo s prepraženimi lešniki, smetano in stopljeno čokolado.
Vlado Pignar
Tačke in repki	.
Steklina
Več bralcev je zaskrbljenih zaradi pojava stekline pri dveh lisicah na področju upravne enote Ptuj. Zanima jih, kako ravnati s kužki, se lahko sprehajajo na prostem, kako je s cepljenjem, kako ravnati, če nas ugrizne kuža, popraska ali ugrizne muc ali katera druga žival.
V začetku čisto na kratko o steklini. Steklina je virusna bolezen centralnega živčevja. Obolevajo toplokrvne živali in človek. Po pojavu kliničnih znakov bolezni se ta v večini primerih konča s smrtjo. Inkubacijska doba (čas od izbruha bolezni) je lahko od nekaj dni do več let. Virus potuje od mesta vnosa po živcih do možganov in
takrat povzroči smrt. Na žalost ne poznamo testa, s katerim bi lahko ugotovili steklino pred izbruhom bolezenskih znakov. Najpogostejši prenašalci stekline so lisice, volkovi, netopirji (jame).
V	svetu umre vsako leto približno 55000ljudi, največ v Afriki, Aziji in Indiji.
V	Sloveniji je med letoma 1946 in 1950 umrlo 13 oseb. Od leta 1950 do 1973 stekline v Sloveniji ni bilo. Med letoma 1973 in 1988 pa se je steklina razširila po vsej državi. 30 % lisic je bilo okuženih. Takrat smo veterinarji začeli cepljenje lisic, nastavljanje vab po gozdovih in odmetavanje vab iz letala. Po nekaj letih je število okuženih lisic padlo na 1 %. V novem tisočletju steklina ni bila diagno-sticirana pri lisicah na področju UE Ptuj vse do letošnjega janu-
arja. Ker je preventiva najboljše zdravilo, bom ponovil, kaj mora postoriti lastnik psa, da ga zaščiti pred morebitno okužbo s steklino.
Lastniki psov so dolžni po zakonu svojega psa cepiti zoper steklino, ko dopolni 3 mesece starosti. Cepljenje je potrebno obnoviti vsako leto skozi vse življenje psa. Psi se ne smejo prosto gibati v naravi, lastniki jih morajo imeti na povodcu. Pri kakršnikoli poškodbi psa zaradi pretepa z lisico je treba psa pripeljati na kontrolo k veterinarju. Če pes ugrizne ali kako drugače poškoduje človeka, rano najprej obilno speremo z milnico in nato poiščemo pomoč pri zdravniku in v antirabični ambulanti. Lastnik psa, ki je ugriznil, mora psa nemudoma pripeljati na opazovanje k veterinarju. Veterinar bo opravil klinični pregled in presodil, ali pes kaže znake stekline ali ne. V primeru, da pri psu obstaja sum na steklino, bodo pristojne medicinske službe poškodovanega zaščitile pred steklino s cepljenjem ali serumizacijo. Psa pregleda veterinar trikrat v razmiku pet dni.
Če necepljen pes ugrizne člo-
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
veka, je le-ta ponavadi izpostavljen cepljenju, lastnika psa pa čaka velika kazen s strani veterinarskega inšpektorja in kasneje še verjetno individualna tožba poškodovanca. Kazen čaka lastnika psa tudi v primeru, kadar je pes cepljen in je ugriznil, vendar v tem primeru ne preti nevarnost izbruha bolezni.
Ljudje, pohodniki po gozdovih, se morajo izogibati stiku z lisicami. Vedeti moramo, da zdrava lisica pobegne pred človekom, bolna pa išče njegovo bližino.
Steklina ni problematična za nas, lastnike psov, če imamo redno cepljenega kužka in ga peljemo na sprehod na povodcu, tudi pri morebitnem sprehodu v gozdu. Na povodcu ga moramo imeti tudi zaradi tega, da preprečimo morebitno preganjanje in maltretiranje divjadi in nenazadnje tudi zaradi zakonskih predpisov.
Vsem lastnikom muc prav tako svetujem cepljenje proti steklini, saj se muce gibljejo brez naše kontrole in zaželeno je, da so imune na steklino. Cepijo se prav tako enkrat letno. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
V vrtu
Vrtna narava po Valentinovem
Letošnja zima se je pričela poslavljati. Valentin, godoval je 14. svečana, prinaša ključ za odpiranje vrat h koreninam ob prebujanju vrtne narave iz zimskega sna, da jih bo z njimi Rupert, ki goduje 27. suš-ca, na stežaj odprl prihajajoči pomladi. Po valentinovem bodo drevnine pričele brsteti, trate zeleneti, gredice cveteti, vrtnar pa opravljati razna vrtnarska opravila in sejati zgodnje vrtnine.
V SADNEM VRTU naslednje dneve opravimo zimsko rez vinske trte, obrezane rozge pa enakomerno razporedimo in povežemo po brajdi oziroma žični opori. Z rezjo vinske trte v drugi polovici februarja pohitimo, ker prične trta zgodaj vegetirati, letošnja mila zima doslej pa še to pospešuje. Pri pozni rezi se rezne rane na rozgah ne uspejo posušiti in začepiti, zaradi solzenja pa se tedaj izgubljajo rastlinski sokovi, namenjeni za brstenje in začetno rast. Preden prične pa trta brsteti, naj bodo rozge povezane, ker so brsti že ob rahlem dotiku lomljivi, pri vezi pa se otepajo. O rezi vinske trte pa še to! Solzenju po očesu se izognemo, če rozgo odrežemo 1 do 1,5 cm nad zadnjim očesom poševno, da je spodnji rob rezi obrnjen od očesa.
Ameriške borovnice postajajo zaradi okusnih in vabljivih plodov ter skromnih zahtev rastišča, vzgoje in pridelovanja vse pogostejša želena sadna vrsta jagodičevja v naših vrtovih. Ustrezajo jim bolj neoskrbovana, kisla ter vlažna zemljišča, sicer pa sončne lege. Sadike borovnic sadimo v času zimskega mirovanja, preden prično brsteti, razen vzgojenih s koreninsko grudo v lončkih, ki jih lahko sadimo tudi med vegetacijo. Sadimo v kislo šotno zemljo, za dognojevanje pa uporabljamo enaka gnojila kot za rodo-dendrone. Kot sajenje tako tudi rez opravimo pred brste-njem. Prvih pet let v grmu vzgojimo do deset enakomerno razporejenih močnih ogrodnih vej, ki naj bodo lepo ob-raščene z 20 do 30 cm dolgimi rodnimi vejicami, šibke in pregoste pa pri osnovi izrežemo. Grme v rodnosti po petem letu starosti pa redno obnavljamo tako, da letno dve do tri izrojene ogrodne veje izrežemo, na izpraznjenem mestu pa vzgojimo mlade nadomestne.
V	OKRASNEM VRTU še pred brstenjem poškropimo vrtnice z bakrenimi pripravki pred črno listno pegavostjo, ki je prav v pogojih letošnje mile zime ugodno prezimila. Škropimo v mirnem, suhem in toplem vremenu, četudi še grmi niso odgrnjeni ter obrezani, da onemogočimo kali-tev zimskih trosov črne listne pegavosti ter drugih bolezni v brste.
Vrtne trate že zelenijo, zato jih nemudoma očistimo, poravnamo kritne ter pregrabljamo z nožastimi ali železnimi grabljami, da jim zrahljamo in prezračimo travno rušo, iz-češemo mah ter širokolistne plevele. Trato je v tem času priporočljivo pognojiti z mešanim rudninskim gnojilom NPK 15:15:15, približno za pest na m2 površine. Trošenje opravimo pred dežjem, da se bo gnojilo enakomerno topilo in z dežjem izpiralo v travno rušo.
Po gozdnih jasah in travnikih nabranih zvončkov, telo-hov in trobentic s korenino oziroma čebulico, da bi nam posajeni v plitvi posodici doma na okenski polici zaljšali pozne zimske dneve, ne zavrzimo, ko odcveto, marveč jim odščipnemo odcvetke ter presadimo v skalnjak, obrobe poti ali v trato, kjer se bodo med letom obrasli in prihodnjo pomlad še lepše zacveteli v domačem vrtu.
V	ZELENJAVNEM VRTU pričnemo z zgodnjimi setvami vrtnin graha, čebule, zelja, kolerabice, ohrovta in podobne, ki kalijo že pri nižji talni toploti. Sejemo jih le v zaprte grede in gredice na prostem, ki so dobro zavarovane pred večjimi toplotnimi spremembami. Sicer pa s setvijo zele-njadnic v drugi polovici februarja, ko so tla še hladna in zamočena, ne hitimo, ker so takšne preuranjene setve neuspešne. Česen lahko sadimo na isto gredico šele po petih letih, sicer pa ga poskusimo posaditi pod sadno drevje, v nasad vrtnic, v jagodnjak, kjer bo v povsem drugačni rastlinski združbi razvil zdrav in obilen pridelek.
Miran Glušič, ing. agr.
Emk&Uan 1Í februarja - 21 februarja
15-petek	16 -sobota	17 -nedelja	18-ponedeljek
19-torek	20-sreda Up	21 -četrtek é	

Kdo bo plačal ceno visoke inflacije?!
Po napovedih večine strokovnjakov prihaja čas inflacije. Z inflacijo in njenim vplivom na gospodarstvo in na borzo je tako kot z alkoholom: če je inflacija zmerna, je to koristno, če pa je rast cen previsoka, se stvari na finančnih trgih poslabšajo. Sama inflacija v resnici ni škodljiva za borzne tečaje, pač pa je bolj škodljiva mogoča restriktivna denarna politika kot posledica visoke rasti cen. Vsi borzniki si najbolj želijo nizkih obrestnih mer in te v tem trenutku niso visoke. Zaradi tega so borze po svetu rasle in dokler bo denarja v obtoku dovolj, večjega strahu za borze ni.
Amerika je še vedno država, kjer sta skrb za gospodarsko rast in zmerna rast cen enako pomembni. Pred meseci je bilo zanimivo spremljati izjave predsednika FED-a Bernankeja, ki se je upiral zniževanju obresti z obrazložitvijo, da inflacija še vedno ni zadušena. Povsem pa je spremenil stališče pred kratkim, ko je brez pomisleka spustil vodilno obrestno mero za 0,75 odstotne točke. Obstaja večje in manjše zlo. Vsekakor je v tem trenutku gospodarska recesija večje zlo kot denimo štiriodstotna letna inflacija. Zadnji padci delnic na borzi so bili dokaj krepki in bi se, preko negativne psihologije in manjše potrošnje ljudi, lahko končali z močnejšo recesijo.
Mnogi sedaj trdijo, da je Bernanke obresti znižal prepozno, kajti škoda je gospodarstvu domnevno že narejena. Vendarle stvari z obrestnimi merami le niso tako preproste. V današnjih časih razvejanih finančnih instrumentov in mehanizmov je namreč težko natančno ugotoviti, koliko dolarjev je dejansko v obtoku in ali jih je, glede na potrebe ekonomije, preveč ali premalo. Velik nepremičninski boom v ZDA, ki je nazadnje povzročil zadnje borzne turbulence, je pred leti resda nastal zaradi nizkih FED-ovih obrestnih mer. Vendar so kasneje povpraševanje povečevale tudi banke in drugi posojilodajalci z neštevilnimi obveznicami, certifikati itd. Vmes pa so se večinoma neopazno obresti FED-a v zadnjih dveh letih potem postopno zviševale. Problem za upnike je nastal, ko so cene hiš nehale rasti in dolžniki niso več plačevali anuitet. Kot kaže, je bil obseg teh poslov precejšen. In tudi Bernanke ni mogel predvideti njihovega obsega.
Sedaj je finančnemu sektorju na pomoč, poleg FED-a, pripravljena priskočiti tudi vlada. V okviru davčnih olajšav naj bi posameznik prejel v povprečju 1000 dolarjev kot davčno refundacijo.
Dokler se denar na takšen ali drugačen način doliva k potrošniku, gospodarstvu in finančnemu sektorju, bo z borzo po vsej verjetnosti vse v redu. Toda inflacija se bo na ta način krepila. Račun za to se bo na borzi moral plačati enkrat v prihodnosti!
Mitja Petrič
Zarja ljubeče ljubezni
Duševno zdravje
Valentinov ljubezenski horoskop
Devica
Čeprav si boste postavili meje, bo ljubezen tisti magični jezik, ki vam pomaga in vam prinaša prijetne spomine. Če ste še samski, se odpravite na izlet in kmalu boste spoznali prijetno osebo, ki prinaša skladnost in harmonijo. Pričakovati je, da vas čaka mnogo prijetnih trenutkov in da se bodo stvari v ljubezni odvijale tako, da imate od tega sami korist. Znali boste združiti delavne obveznosti in prosti čas. Ugodnosti se obetajo v aprilu in avgustu. Vaša roža ljubezni je palma slonova noga.
Tehtnica
Sreča v ljubezni vas ni zapustila, le na dopust se je odpravila. Zavedati se morate, da so partnerjeva vprašanja včasih upravičena in da morate narediti selekcijo, kaj morate sami spremeniti, da najdete tisto pravo srečo in zaupanje. Okoli valentinovega vas bodo kozmične energije spodbujale in tako boste dosegli vse tisto, kar si želite. Za samske bo veljalo, da se bodo morali ločiti od osebne svobode. In končno boste plesali po taktu vašega partnerja. Prijetnosti vas čakajo februarja in septembra. Vaša roža ljubezni je fuksija.
CTadej čin k
'notami asholog
(04) 515 ae m
Ofi 'K& 966
tranji mir in žanjete uspehe ljubezni. Največ prijetnosti in romantike vas čaka na poletje, morske sirene vas bodo pač vabile. Roža ljubezni je flamingo.
Strelec
Osebna svoboda je nekaj, česar se oklepate in imate pri tem možnost, da letate iz cveta na cvet. Toda pogled v zvezdnato nebo zagotavlja, da ne bo več dolgo tako in da boste tudi vi našli sorodno dušo, torej nasvidenje osebna svoboda. Če pa ste že vezani, boste pobudo vzeli v svoje roke in cedila se bosta med in mleko. Zadeve boste znali speljati tako, da boste imeli od vsega korist. Sreča v ljubezni vas čaka meseca junija, novembra in decembra. Vaša roža ljubezni je modra vrtnica.
Kozorog
Energije ljubezni vas bodo obdarile s posebnim prizna-
Škorpijon
Vaše čustveno življenje bo kot vulkan intenzivnih čustev, ki pa bodo skrita tujim očem. Potrudili se boste in iz sebe izvabite magnetičnost. Tako boste očarali tudi ljubljeno osebo. Pesem o sreči je večna in prepevali jo boste na vsakem koraku. Zdelo se bo, da zaradi ljubezen cvetite in da na vas vpliva izredno blagodejno. Srčnega izvoljenca gre razvajati in se potruditi, kajti le tako dosežete no-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.

njem, da se sreča skriva v majhnih stvareh. Znali boste ljubiti in biti ljubljeni. Nakazano je, da boste osrečili ljubljeno osebo. Za samske bo veljalo naslednje, da se morajo prepustiti in tokovi ljubezni bodo kmalu pretekli mimo njih. Nujno pa je, da se pogovorite in da občutite določen val dinamične energije. Prijetnosti v ljubezni vas čakajo na pomlad in na jesen, ko bo dišalo zrelo sadje. Vaša roža ljubezni je roza oleander.
Vodnar
Sreča v ljubezni je v vašem primeru odvisna od vas samih in vašega razmišljanja. Torej se ne smete predajati temnim mislim in melanho-ličnosti, kajti vsaka situacija v življenju prinaša tisoč koristi in ugodnosti. Seveda pričakujete od partnerja veliko in tudi nekaj izvirnosti, toda modro bi bilo, da vzamete pobudo v svoje roke. Če uživate samsko življenje, so zvezde na vaši strani, imeli boste nekaj avantur. Kako se bodo razvile, je odvisno od vas. Prijetnosti vas čakajo poleti, ko se boste okopavali v vodah ljubezni. Vaša roža ljubezni je orhideja.
Ribi
Zadeve usode se bodo uredile tako, da boste imeli od tega tudi sami določene koristi in ugodnosti, le obupati ne smete. Ljubljeno osebo morate razvajati in narediti selekcijo, kdaj vas potrebuje. Ljubezen bo za vas v bodoče igra strasti in ustvarjalnosti. Prijateljsko vzdušje bo prina-
Svetovanje za vas... za vse nas...
"Če smo vpleteni v zdravljenje v smislu poklica, da podpremo druge ali pri tem iščemo zdravljenje v naših lastnih življenjih, je raziskovanje celic in modrosti zelo globoko. Ne glede na način, ki ga uporabljamo, da pomagamo svojim telesom, se je potrebno zavedati - za trajno spremembo je potrebno, da se preobrazba zgodi na celičnem nivoju."
Celice kot gradniki naših teles ne diktirajo le, kako se tekočine in strupi gibajo skozi sistem, temveč tudi, kako
se v njih zadržuje in porazde-ljuje energija. Vzorci zadrževanja ali zakrčenosti vplivajo neposredno na to, kam bo tekla ali se gibala energija. Ta zakrčenost se pojavi na celičnem nivoju, ne glede na to, če je spodbuda ali razlog za zakrčenost čustven, mentalni ali fizični. Celice so posredniki med vsemi nivoji zavesti, vključno z duhovno. Naše celice so predloge za to, kdo smo in kaj lahko ponudimo svetu. V sebi vzdržujejo meje za genetski ustroj naših teles, kot tudi preteklost, ki
Nasilje na televiziji
Darinko iz Spuhlje zanima, kako vpliva na otroke gledanje nasilja na televiziji.
Pomembno se je zavedati, da lahko otroci, ko vidijo nasilje na televiziji, vsrkajo upodobljene vrednote in začnejo na agresijo gledati kot sprejemljivo vedenje.
Večina programov namreč olepšuje in pretirano hvali nasilje. Analize so pokazale, da so v večini nasilnih prizorov povzročitelji nekaznovani, v polovici prizorov pa ostanejo žrtve nepoškodovane, kar povzroča napačen vtis, da nasilje nima neprijetnih posledic. Otroci, ki na televiziji vidijo tako "dobre" kot "zle" junake, ki z nasiljem dosežejo svoje, bodo po vsej verjetnosti sklepali, daje nasilje učinkovit način za reševanje konfliktov. Postanejo lahko manj občutljivi za bolečine, ki jih povzroči nasilje. Morda se ga naučijo jemati kot nekaj samoumevnega in s tem zmanjšajo možnost, da bi posredovali, ko so mu priča.
Seveda so pa nekateri otroci bolj dovzetni, bolj impul-zivni in lažje pridejo pod določen vpliv kot drugi.
Več kot otrok gleda televizijo, bolj so škodljivi njeni učinki. Z anketami med osnovnošolskimi otroci so ugotovili, da tisti otroci, ki gledajo vsak dan televizijo (predvsem tisti, ki imajo najraje akcijske programe), poročajo več o znakih duševnih stisk (zaskrbljenost, depresija, stres in jeza) in tudi o nasilnem vedenju. Otroci s psihološkimi in vedenjskimi težavami morda gledajo več televizijo kot otroci, ki nimajo takšnih težav, zajetno "hranjenje" s televizijo pa lahko te težave še precej poslabša. Tako lahko čezmerno gledanje televizije naznanja težave, za katere je morda potrebna ustrezna pomoč.
Zato priporočam, da starši skrbno nadzirajo, kakšne oddaje gledajo na televiziji njihovi otroci, jim preprečijo gledati tiste, ki vsebujejo nasilje, pa tudi omogočijo takšen način življenja, da televizija v njem nima veliko prostora. Tako njihovi otroci ne bodo nasilni, temveč ravno obratno, konflikte bodo reševali na socialno sprejemljiv način.
Mag. Bojan Šinko
šalo zavest o pomembnosti življenja. Samske Ribe čaka nekaj prijetnosti in kontaktov. Življenje boste zajemali z veliko žlico in uživali kot že dolgo ne. Vaša roža ljubezni je bela lilija.
Prihodnjič: nadaljujemo s kitajskim horoskopom: KAČA - preudarna modrost, ključ do sreče Tadej Šink horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
Celično zdravljenje (1)
V naših celicah je shranjena naša preteklost, tista, ki jo vidimo kot slabo, in tista, ki jo vidimo kot dobro in neposredno vpliva na naš vsakdan. Preko prenosa zdravilne energije neposredno v celice našega telesa v celičnih strukturah izzovemo sproščanje in preobražanje omejitev, ki nas držijo vklenjene v okvire našega vsakodnevnega življenja.
celice. Celice razumejo stanje enosti, stanje bitja, kjer ni ločenosti.
Medtem ko raziskujemo zdravljenje, imamo dostop do teh prirojenih modrosti, ki ležijo globoko znotraj snovi naših lastnih fizičnih teles. Tega dela se lahko dotaknemo, ko smo v tišini ali med
časom strahu. Če se naučimo poslušati celice same, lahko tudi dostopamo do najvišjega znanja, ki je potrebno, da se zdravljenje zgodi.
Tomaž Flegar, 041890 078 Društvo Feniks, 051 413 354
smo jo doživeli tu in v drugih življenjih. Shranjen imajo tudi ključ, kako živeti življenje v ravnotežju, življenje, ki je bogato in nas podpira pri življenju v sedanjosti v svetu v stanju miline. Celice bodo izbrale ravnotežje nad kaosom in mir nad razburjenjem. Stremijo k temu, da obstajajo v stanju ravnotežja pri vsaki izmenjavi, ki se zgodi. Celice medsebojno vzajemno vplivajo iz stanja netekmovalnosti, sodelovanja in zavedanja, da obstaja višje poslanstvo kot le prispevek vsake posamezne
Društvo Feniks organizira v torek, 19. februarja 2008, ob 19. uri uvodno delavnico z naslovom Celično zdravljenje. Delavnica se bo odvijala v prostorih društva Feniks, na Mariborski cesti 15 na Ptuju. Uvodna delavnica predstavlja uvod v nadaljevanje v 4-urno delavnico, ki bo v soboto, 23. februarja, ob 16. uri, kjer se bomo še bolj poglobili v proces globokega očiščevanja ter preobražanja travm, omejitev, odpiranja celic in razširjanja zavesti. Vodil jo bo Tomaž Flegar.
Na delavnici boste izkusili globoko jedrno preobrazbo vaše telesne zavesti, medtem ko se bo vaš stari celični spomin raztapljal in sproščal. Med samim procesom prenosa Svete energije iz višjih nivojev zavedanja boste pogosto občutili mravljinčenje in pretok močne energije skozi vaše telo. Zastalost, omrtvelost, utrujenost, slabost in bolezen, stare travme in programiranje bodo pospešeno in za vedno zapuščale telo in bodo postale stvar preteklosti.
Info in prijave: 051 413 354
Glasba - Top 100 albumov
Dandanes je v moderni glasbi zelo veliko različnih zvrsti ali stilov in posamezniki se dokaj težko odloči za samo en tip glasbe, ki mu je všeč. In, ko te nekdo vpraša, kakšno glasbo poslušaš, je po mojem mnenju najslabši odgovor, da vso.
Pop idoli WESTLIFE so udarili na sceno leta 1999z nepozabno balado Swear It Again, ob kateri lahko dobite tudi sladkorno. Kvintet se je pred leti skrčil na kvartet, a kljub odhodu Briana McFaddana skupina ostaja pri uglajeni pop glasbi, za kar je dokaz tudi aktualen album Back Home. Uglajeno petje in preprosta melodija sta definitivno dobro zagotovilo za uspeh tipične pop balade UP AGAINST THE WORLD (****), ki jo spremlja nenavadno zrelo besedilo in ga je spisal Rami Yacoub.
LEONA LEWIS je v zadnjih tednih naredila pravi bum tudi v Sloveniji z drugim hitom Bleeding Love, ki je bil izdan že 22. oktobra lani. Zmagovalka X Factor glasbenega tekmovanja za leto 2006 v Veliki Britaniji poje kot vrabček in bo v Veliki Britaniji 3. marca z zgoščenke Spirit snela kar dve pesmi. Prva je spiritualna pop zadeva BETTER IN TIME (****), medtem ko je druga fantastična pop balada FOOTPRINTS IN THE SAND (*****).
Gruzijski glasbeni angle je nedvomno KATIE ME-LUA. Mladenka že lep čas živi in študira glasbo v Veliki Britaniji in njen talent je odkril slavni Mike Batt. Malo pred novim leto je gospodična Melua prvič prišla do vrha britanske lestvice pesmi s priredbo klasike What A Wonderful World in jo je zapela skupaj z Evo Cassidy. Odlična vokalistka po nizu balad ponuja razpoloženjsko pop pesem IF THE LIGHTS GO OUT (****) in ta je del zgoščenke Picture.
Britanska pevka NATASHA BEDINGFIELD dobesedno sedi na dveh stolih hkrati. Namreč ob koncu lanskega leta je doma v Veliki Britaniji ponudila drugi album NB, medtem ko je v ZDA pred štirinajstimi dnevi ponudila podoben album Pocketful Of Sunshine. Enak naslov POCKETFUL OF SUNSHINE je pred kratkim napadel ameriške radijske in televizijske postaje in gre za srednje hitro igrivo pop pesem.
VBostonu rojen DJ in producent ARMAND VAN HELDEN je prvič opozoril na sebe, ko je naredil klubski hit Profesional Widow za Tori Amos. Njegovi trije največji samostojni hiti pa so The Funk Phenomena, U Don't Know Me in My My My. V teh dneh pa priznan ustvarjalec plesne glasbe dviguje na noge ljubitelje komercialne plesne house glasbe s komadom JE T AIME (***). V njem je vokalno vlogo prevzela Nicole Roux.
Pravo ime italijanskega pevca ZUCCHERAje Adelmo Fornaciari. Uveljavljen glasbenik seje do sedaj najbolj zapisal v glasbeno zgodovino s čudovito skladbo Sen-za Una Donna, ki jo je zapel v duetu skupaj z Paulom Youngom. Popularen pevec se v letu 2008 odpravlja na veliko svetovno koncertno turnejo in leto 2008začenja
z zelo zrelo pop/rock skladbo I WON'T LET YOU DOWN
(***)
Izmed množice povratnikov na glasbeno sceno so sedaj na vrsti THE B 52's, ki so svojim delovanjem pričeli leta 1979 s skladbo Rock Lobster, medtem ko so zadnjo skladbo izdali leta 1998z naslovom Debbie. Po desetih letih se vrača ameriški new wave rock band s skladbo FUNFLEX (***), ki ima ponovno zelo zabavno besedilo.
Kanadski rocker BRYAN ADAMS je eden tistih svetovnih rock zvezdnikov, kije že nastopil v Sloveniji in je pustil odličen vtis. Pevec počasi dokončuje pod produ-centstvom super asa Johna Matta Langa enajsti album 11, ki bo izšel ob koncu meseca marca. Nosilni singel je cool rock komad I THOUGHT I'D SEEN EVERYTHING
David Breznik
Glasbeni kotiček
Grammyji 2008
Herbie presenečenje, Amy ne!
3m
- -T*' ;
HCRBIC HAFICOCK
Ameriška glasbena akademija vsako leto pobere glasbeno smetano in najboljšim med najboljšimi podeli nagrade - gram-myje. Letos so jih podeljevali že petdesetič in svoj horizont glasbenih zvrsti so razširili že tako daleč, da so podelili nagrade že kar v 110 različnih kategorijah. Zmeraj pa izmed te množice nagrad štejejo največ štiri. Katere? Te so posnetek leta, pesem leta, album leta in novinec ali novinka leta. Največ nagrad ali zlatih gramofon pa je dobila kontraverzna Amy Winehouse, in sicer kar pet.
Da Amy ni odnesla vso smetano, je poskrbel legendarni jazz glasbenik Herbie Hancock, saj mu je akademija podelila prestižnega grammyja za album leta za album River: The Joni Letters. Zanimivo je dejstvo, da je akademija po 43 letih ponovno podelila to prestižno nagrado jazz izvajalcu. Album River je perfektna mešanica jazza in
Filmski kotiček
Wilsonova vojna
Vsebina: Charlie Wilson, razuzdani republikanski kongres-nik, je tako naveličan neskončnih zabav in lepih žensk in viskija in drog, da se odloči spoprijeti s krizo v Afganistanu, ki so ga v začetku osemdesetih zasedle sovjetske sile. Pri tem mu na pomoč priskoči zapostavljen agent CIE in bivša voditeljica TV-oddaj z močnimi mednarodnimi povezavami, nato pa družno nastopijo k pregovarjanju sicer sprtih držav Bližnjega vzhoda, da za trenutek pozabijo na svoje razprtije in z orožjem pomagajo Afganistancem ...
Če se zgornja vsebina sliši kot neverjetno za lase privlečena, ne skrbite: vse je res. Protagonisti, sposobni, kot so, so sicer videti kot nekakšen Trio Fanta-stikus, ki se niti ne zaveda, kaj v resnici počne. Ravno zaradi te svoje kratkovidnosti so uspešni bolj kot vsi dotedanji politični napori skupaj. Film Wilsonova vojna je sicer iskriva, bista in ostra politična satira, a je ravno zaradi tega grozljiva, ker temelji na resničnih dogodkih. Avtorjem je uspelo nekaj nemogočega: tako težke politične teme so povezali s smehom, ne da bi se pri tem norčevali iz resničnih žrtev teh dogodkov.
Ravno smeh je tista ključna sestavina, ki ledeni kri v žilah, saj se gledalci ne moremo znebiti nelagodnega občutka, da si avtorji komičnih vložkov niso prav nič izmišljevali, temveč je politika resnično le tobogan kratkovidnežev, ki imajo v rokah večjo moč, kot si mislijo - in ki potem z njo opletajo na račun nedolžnih žrtev. Po drugi
Vsako sredi in nedeljo mgd 19-10 in 20. uro
Charlie Wilson's War
Igrajo: Tom Hanks, Julia Robers, Phillip Seymour Hoffman, Emily Blunt Režija: Mike Nichols Scenarij: Aaron Sorkin Žanr: politična komedija Dolžina: 97 minut Leto: 2007 Država: ZDA
nekaterih modernih dodatkov, ki imajo pod drobnogledom v glavnem pop vizijo in na njem sodelujejo glasbeniki, kot so Norah Jones, Tina Turner, Corinne Bailey Rae, Joni Mitchell, Luciano Suoza in Leonard Cohen. Diamant plošče je lagodna in kar malo preveč razvlečena pesem A Case Of You. In koga je premagal legendarni Hancock? Premagal je skupino Foo Fighters in njihov album Echoes, Silence, Patience & Grace, country pevca Vincea Gilla in njegov album These Days, ra-perja Kanyea Westa in njegov album Graduation in pevko Amy Winehouse in njen album Back To Black. Gospa Winehouse pa je pobrala ostale tri glavne nagrade. Kultna r&b pesem Rehab je posnetek leta in tudi pesem leta, hkrati pa je Amy tudi novinka leta, kar me sicer malo čudi, saj je ta britanska pevka že pred nekaj leti prišla na glasbeno sceno z zgoščenko

Frenk. Pop etiketa ali grammyji v kategoriji so odšli v roke Amy Winehouse, Justina Timberla-kea, skupini Maroon 5, Chemical Brothers in Michael Buble. Rock grammyje so dobili Bruce Springsteen, White Strippes, Foo Fighters, Slayer in Alison Krauss. Posebno polje je črna godba ali soul, r&b in rap, kjer so bili najbolj izpostavljeni Alicia Keys, Prince, Chaka Khan & Mary J Blige, Gerald Levert, Lupe Fiasco, Ne Yo, Kanye West (slednji je bil največji poraženec večera, saj je imel kar osem nominacij in je pobral le štiri gramofone v bolj stranskih kategorijah) in Rihanna. Domača glasba je v Sloveniji narod-no-zabavna glasba, ki ji mnogi neupravičeno rečejo "goveja" glasba. Za domačo glasbo v ZDA velja country in v tej neverjetno popularni glasbeni zvrsti so
CID vabi!
grammyje prejeli Carrie Underwood, Keith Urban, Eagles, Willie Nelson & Ray Price, Brad Paisley in Vince Gill. Film brez glasbe bi bil monoton, tako so grammyja za najboljši filmski album podelili soundtracku Rataoulle, medtem ko je najboljša filmska pesem Love You I Do in jo je za film Dreamgirls zapela Jennifer Hudson. Ena najbolj prestižnih in kvalitetno zastopanih kategorij je bila tudi kategorija za glasbenega pro-ducenta leta. Nominirani so bili Howard Benson, Joe Chicarelli, Mike Elionzo, Mark Ronson in Timbaland. Malo presenetljivo je zmagal Mark Ronson, ki nam je v letu 2007 ponudil naslednje hite: Littlest Thing (Lily Allen), Rehab (Amy Winehouse) in Valerie (Amy Winehouse).
Iz mojega dolgega spiska zmagovalcev na petdeseti podelitvi grammyjev ste lahko razbrali, kateri glasbeniki in s tem tudi njihova glasba so bili najbolj "in" v ZDA v letu 2007 in jih ni mogla prezreti ameriška glasbena akademija. Če ste vi prezrli katerega od izvajalcev oziroma zmagovalcev, vam v poslušanje najbolj priporočam Amy Wine-house, Herbieja Hancocka in Brucea Springsteena.
David Breznik
strani je takšna izbira smiselna: ob vsem absurdu in krvi je smeh še zadnje zatočišče, ki nam brani, da ne bi ob tem otroškem peskovniku globalnih politikov znoreli.
No, zdaj vemo: propad Sovjetske zveze se je zgodil zato, ker nek ameriški kongresnik v soboto zvečer ni imel kaj početi in je na TV slučajno opazil, da v nekem pozabljenem koncu sveta vlada nekakšna kriza. Videti je, da bi v primeru oddaje o raku pač odkril zdravilo za raka. Kljub mnogim koloboci-jam - ob katerih bo gledalec potreboval nekaj osnovne politične razgledanosti - je film razmeroma enodimenzionalen: komunizem je slab zato, ker je komunizem slab in Sovjeti so napadli Afganistan zato, ker so ga napadli. Toda moč filma leži drugje: čeprav je pravičnost boja ves čas privzeta in se je ne postavlja pod vprašaj, pa ravno konec filma pokaže, da pravico redkokdaj najdemo tam, kjer smo prepričani, da se nahaja. V filmu sicer ni izrecno povedano, a absurd Wilsonove vojne leži ravno v tem, da so ti isti Afganistanci, ki so bili deležni tako izdatne ameriške pomoči, kasneje postali Talibi. Američani so naredili vse, a po kavbojsko: razturali so v glavnih korakih, toda na koncu pozabili povezati konce in raje prepustili ljudi njihovi grdi usodi. Ključni element boja, torej pameten zaključek, je izostal, kar je rezulti-
TA VIKEND; petek, 15. februarja, ob 19. uri: potopis: Pakistan - vrhovi Hinud-kuša in Karakorama. Gregor Tavčar je bil v Pakistanu že trikrat in je odločen, da ga bo spet obiskal. Trenutno politično nemirna dežela leži na območju, kjer narava kaže svojo moč v osemtisočakih na eni in deročih rekah na drugi strani. Prebivalci pa so enkratni predvsem zaradi običajev in odmaknjenosti krajev, v katerih prebivajo.
NASLEDNJI VIKEND; petek, 22. februarja, ob 19. uri: Jam Session. Mladi glasbeniki bodo preigravali glasbo po svoji izbiri, k čemur vabijo tudi poslušalce. SKUPNOSTNI PROGRAMI; četrtek, 14. februarja, ob 19. uri: Marko Baloh - ultra kolesar. Ptujska kolesarska društva vabijo na zelo zanimivo predstavitev izjemnega slovenskega kolesarja, ki v svoji športni karieri poleg športnih uspehov neguje tudi humanitarno dejavnost. Ogledali si boste filmsko predstavitev njegove športne poti in se lahko tudi osebno pogovorili z vrhunskim kolesarjem, ki s svojimi športnimi uspehi pomaga otrokom, obolelim za astmo. ZIMSKE POČITNICE; od 18. do 22. februarja 2008 ZA OTROKE ob 10. uri v CID Ptuj: ustvarjalne delavnice ponedeljek, 18. 2.: kopitljački - papirnati možički, ki jih premikamo s potegom za vrvice.
torek, 19. 2.: slikanje na steklo in keramiko sreda, 20. 2.: pomladni mobili iz papirja
četrtek, 21. 2.: mali vrtnar - okrasitev lončka, saditev sadežev in razvijanje umetnosti čakanja ...
petek, 22. 2.: okrašene škatle za shranjevanje ZA MLADE od 13. do 18. ure v CID Ptuj: NAMIZNI TENIS & DRUŽABNE IGRE Vsi našteti programi so brezplačni! Za ustvarjalne delavnice se je treba predhodno prijaviti v CID Ptuj.
MEDNARODNI PROGRAMI; k sodelovanju vabimo mlade od 18. do 25. leta,
ki bi želeli sodelovati v mednarodni izmenjavi od 7. do 14. septembra 2008 v
mestu St. Etienne v Franciji. Tema izmenjave je aktivno državljanstvo mladih
skozi ustvarjanje na področju umetnosti. Sodelovalo bo več evropskih držav,
vsaka ekipa pa mora biti sestavljena iz 6 članov.
TEČAJI IN DELAVNICE; ponovno: žongliranje
Oblikovanje volne - polstenje oz. filcanje
Začetni tečaj krojenja in šivanja
Glinarjenje
DNEVNI CENTER; namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
ralo v novih strahotah poldrugo desetletje kasneje.
Mike Nichols, mojster dram in poglobljenih študij medčloveških odnosov, je posnel še
eno zabavno komedijo, ki pa je hkrati precej grenka in v končni fazi zaradi svoje resničnosti prav nič smešna.
Matej Frece
Kdo je glavni igralec v filmu Wilsonova vojna?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Patricija Bezjak, Bukovci 173 b, 2281 Markovci. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 20. februarja na naslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,2250 (za Injbj.
Štajerski TEDNIK
SESTRE (LJUBKOVALNO)
TREBUSASTO JADRO
NABIRANJE GNOJA V PRSNI VOTLINI
NAPOVEDOVALKA BAS
LEVI PRITOK TIBERE
KIRURSKO RAZPIRALO
RADIJ
NAUK O IDEALNIH POMENIH
VEČERNA ZABAVA
ANTON SOVRE
JANKO KERSNIK
REŽISER KUROSAVA
SKUPINA ŽUŽELK
ČRNSKO PLEME, BANTU
VGRADNJA, MONTAŽA
IZDELOVALEC COPAT
SLAVKO AVSENIK
NASILEN VSTOP
IZ BESEDE DRVO
VRSTA POMNILNIKA
EVR. FILAT. AKADEMIJA
KNJIGA BREZ NASLOVA
MESTO V PANDŽABU
PETJE BREZ SPREMLJAVE
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
JAPONSKI PISATELJ
(JUN)
UMETNOST
HČERKA
TUREK, OSMAN
TULEC ZA OSLO
POOCETNO E
SKLADATELJA FOMINA
GREGOR POLONČIČ
SEDALO
STAROŽIDOV-SKI KRALJ
PESEM HVALNICA
OREL V NEMSKIH GRBIH
SPLAVARSKI CEPIN
Štajerski TEDNIK
HRVASKI HOTEL V STARIGRADU
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Prap, Renon, ofset, slon, inventar, Kostanjek, Eratosten, ostrov, TS, Rinascita, NP, Imana, ajn, Akis, trokolo, spinet, tola, retorik, pijanec, VE, oda, odokraz, egalite, levi, trave, celinec, Akai, akter, likar. Ugankarski slovarček: AEP = evropska filatelistična akademija; ABAT = skalni otok na Nilu blizu Fil; ANEPIGRAF = knjiga brez naslova; ČALINEC = kraj pri Varaždinu; IAS = pomnilnik z naključnim dostopom; KAVANA = angleški pop pevec (1977 - ); OVEMBO = črnsko pleme Bantu, Ambo; PIOTORAKS = nabiranje gnoja v prsni votlini; PISANI = italijanska pisateljica (liaty, 1950 - ).
Zanimivosti
Vrtnice in zelena za valentinovo
Rim, 12. februarja (STA) - Stari izrek, da gre ljubezen skozi želodec, postane vsako leto še bolj aktualen pred praznikom vseh zaljubljenih, valentinovim. V Italiji, znani tudi kot deželi ljubezni in okusne kulinarike, zato velja, da je potrebno na ta dan skuhati nekaj posebnega, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Italijanski strokovnjaki ponujajo številne recepte, kako s hrano ne samo razveseliti želodec in oko, pač pa tudi, kako z njo tudi vzbuditi poželenje. Italijanska La Repubblica je tako nedavno objavila recept za rižoto z lističi vrtnic, ki med drugim pravi, da je potrebno riž kuhati v po-parku iz lističev vrtnic, krožnik z jed-
jo pa okrasiti s pisanimi in dehtečimi listi vrtnic. Tistim, ki prisegajo na bolj preproste jedi, gastronomi svetujejo, da naj ob valentinovem pripravijo krožnik solate iz zelene in pora, ki naj bi imela podobne za ljubezen vzpodbudne učinke.
V Kolumbiji neznanci delili milijone pesov
Bogota, 12. februarja (STA) - V
kolumbijskem mestu Villavicencio so neznanci mimoidočim in prebivalcem revnih mestnih predelov podarili več milijonov pesov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. "Avtomobil se je ustavil poleg nas in vsak je dobil okoli dva milijona pesov (1000 ameriških dolarjev ali 690 evrov)," je dejal nek mladenič.
Mnogo so tudi v svojih poštnih nabiralnikih ali pod vrati stanovanj
našli po 300 dolarjev, so še poročali tamkajšnji mediji. Več tisoč ljudi je kasneje ulicah in trgih mesta, ki leži približno 90 km južno od glavnega mesta Bogota, čakalo, da se bo "avtomobil z milijoni" spet pojavil.
Oblasti domnevajo, da gre za denar od preprodaje z mamili. Kdo in zakaj je denar razdeljeval, ni znano. Med ljudmi so se pojavile govorice, da naj bi nek vodja preprodajalcev mamil pred kratkim umrl in v oporoki določil, da morajo njegovo premoženje razdeliti med reveže, je poročala kolumbijska televizija RCN
Carla Bruni naj bi pela kraljici Elizabeti II.
London, 11. februarja (STA) -
Ob koncu uradnega banketa, ki ga bo marca v čast francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju v gradu
Windsor priredila britanska kraljica Elizabeta II., bo zapela Sarkozyjeva žena Carla Bruni, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Tabloid News of the World je izvedel, da bo francoska nova prva dama v Veliko Britanijo prinesla kitaro in poskušala "izvesti serenado Elizabeti" s pesmijo "Ma Reine" (Moja kraljica) s svojega zadnjega albuma.
"Ta državniški obisk je organizirala Carla. Rada je v središču pozornosti. S seboj bo vzela kitaro in odločena je, da bo kraljici pokazala, kaj zna," je za tabloid dejal neimenovani vir.
"Vse življenje sem čakala nekoga, kot si ti, moj svet je lepši, ko si ti z menoj, ker ti si moja kraljica,"pravi omenjena Carlina pesem. Elizabeta II. odlično obvlada francoščino, še poroča tabloid, ki dodaja, da bo zato verjetno razumela, kaj ji prepeva gostja.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 16. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti. 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko s Polono Ambrožič. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambro-žič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). NEDELJA, 17. februar: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40
in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PONEDELJEK, 18. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30
NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 19. februar:
5.00 štajerska budilka, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 20. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 21. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v
Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija - Črna odlagališča v naravi (Mojca Zemljarič). 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). PETEK, 22. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Prijeten teden, nekoliko se boste bremenili s tistim, kar morate še spremeniti. Korak za korakom gradite na komunikaciji in odnosih z ljudmi. Nakazano je, da se bodo biseri sreče lesketali v majhnih stvareh in da boste morali vzeti čas zase, da se odpravite na vdih.
BIK
Harmonija časa bo pustila nevidno sled prijetnih trenutkov, ugodnih iztočnic in nenazadnje neko priložnost za sodelovanje. Seveda bo odvisno od vas, kaj boste sprejeli in kaj ne. Zaželeli si boste hitre rešitve, ki bo prišla v drugi obliki. Pričakujte neko pismo iz tujine.
DVOJČKA
, Besede boste nizali v prijetno J ogrlico in si vzeli čas za vse tisto, ^	kar vam je blizu. Pridobili boste
priložnost, da stvarem pridete do dna. Odpravili se boste v knjižnico in tako boste nabrali novega znanja. Uspehi v ljubezni se bodo vrstili.
RAK
Prijetni trenutki v dvoje bodo v prihajajočem tednu božali vašo dušo. Okrepila se bo notranja občutljivost in intuitivna znanja. Sledili boste praktičnim rešitvam in tako pridobili ugodne rezultate. Na delovnem mestu boste napredovali nekoliko bolj počasi.
LEV
Dobro se boste znašli med ljudmi, usmerjali jih boste in dajali pobudo, kaj morajo še spremeniti. Nadarjeni boste z umetniškimi dejavnostmi in kreativnostjo. Imeli boste priložnost, da na delovnem mestu zberete ugodno pot in pokukate v mistične nauke ezoterike.
DEVICA
Čeprav je do pomladi še kar nekaj časa, bo v vašem srcu že zelo živa in lotili se boste neke prenove. Primerno je, da ugotovite, kaj potrebujete in česa ne, kajti ko določene stvari oddate fizično iz stanovanja, je čas za novo in drugačno.
TEHTNICA
Sledili boste notranji modrosti in tako boste stvarem prišli na pravilen način do dna. Ne smete razmišljati negativno, kajti preteklost je nekaj, kar vas je izučilo. Živahna in temperamentna energija bo tista, ki vam bo dajala neko samozavestno energijo v službi.
ŠKORPIJON
Reka življenja bo šla svojo pot in tako se ne boste ustavili, ampak šli pogumno naprej, svoje naloge boste opravljali briljantno. Raziskovali boste stvari iz ozadja, tako lahko opazujete življenje v tišini. Rezultati bodo vidni prej, kot si želite ali pričakujete.
STRELEC
Misel je živa energija in pridobili boste neko delo, kar se vam bo obrestovalo tudi finančno. Nakazano je, da se bodo projekti obrestovali in da se vam bo v bodočem tednu okrepila vera. Ne smete biti pretirano hitri, ampak delajte po notranjem premisleku.
KOZOROG
Simpatičnost, ki vam jo pripisujejo, izvira iz dejstva, da ste zadovoljni z svojim življenjem. V prihajajočem tednu boste dobili neke novosti in stvari boste morali razmisliti. Odločili se boste pravilno. Na ljubezenskem obzorju se bosta cedila med in mleko.
VODNAR
Pričakovati je čas, v katerem se boste morali nekoliko ustaviti in razmisliti. Valiti krivdo na nekoga, ne bo dobro, tudi nase ne boste smeli biti jezni. Verjeti boste morali v to, da je ljubezen zdravilo. Prijetni trenutni v dvoje bodo čudežno delovali na vas.
RIBI
Nakazano je, da boste zelo srečni in veseli. Če ste še samski, potem se pripravite, kajti ob vas je neka oseba, ki vas gleda zaljubljeno. Mnogi predstavniki tega znamenja bodo blesteli v kreativnih in umetniških dejavnostih.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
as
CACAK
OČKA
100 m
Prejeli smo
Funkcionarji ali bogovi ...
Odločil sem se, da posredujem nekaj pojasnil bralcem, ki so prebrali pismo z gornjim naslovom, katerega avtorje Bogomir Luci.
Ne gre za odgovor njemu - Luci ju, ker se z njim ne mislim ukvarjati, saj on kot politik za mene osebno ne obstaja, in če bi bil pošten, tudi ne bi sedel kot svetnik v občinskem svetu občine Ormož. Kot rečeno, gre samo za pojasnilo bralcem.
Luci je na lokalnih volitvah 2006 s strani SDS dobil mandat občinskega svetnika občine Ormož, saj je lista SDS, na kateri ni bilo njegovega imena, dobila največ glasov v občini. Volivci torej niso volili Bogomira Lucija, ampak stranko SDS. Takšna je pač zakonodaja, da se voli ime liste, oziroma stranke, ne pa kandidat.
Res je, da sta v volilni enoti, kjer je bil kandidat tudi Luci, a ne sam, SDS pripadla dva mandata v občinskem svetu. A potrebno seje vprašati, koliko je dejansko za to bil zaslužen Luci. Na
volišču, kjer voli tudi Luci, to se pravi v svojem najožjem bivalnem okolju, je ta dobil kot kandidat za člana krajevnega sveta Kog, kjer pa je bilo na glasovnici zapisano njegovo ime, le 17 glasov, na istem volišču istega dne pa je lista SDS za volitve v občinski svet, kjer Lucijevega imena ni bilo napisanega na volilnem lističu, dobila 21 glasov. Res je, daje razlika le 4 glasove, a ker gre za manjše volišče, kjer se je volitev udeležilo le 77 volivcev, ti štirje volivci predstavljajo celih 5 %, kar pa za volilni rezultat ni zanemarljivo. Iz tega pa lahko seveda tudi sklepamo, koliko volivcev je listo SDS volilo zaradi Lucija na drugih voliščih v volilni enoti, če je doma na svojem volišču, kjer je volil tudi sam, dobil le 17 glasov. Za nosilca liste v volilni enoti je to pač zelo slab rezultat, zato zasluge za zmago SDS na občinskih volitvah Luciju pač ne gredo v taki meri, kot sijih sam pripisuje.
Kmalu po volitvah je Luci hotel »plačilo za minulo delo in delitev pridelanega«, kot seje izrazil, ter zahteval, da ga Občinski odbor SDS predlaga za člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVI-
AZ). Ker sem kot predsednik OO SDS Ormož v štirih letih skupnega dela Lucija dobro spoznal, sem menil, da ni primeren za to funkcijo, zato sem bil proti temu in se odločil, da za to mesto kandidiram tudi sam. Vedel sem namreč, in tega se je zavedal tudi Luci, da nam kot stranki, ki je dobila največ glasov v občini, pripada predsedniško mesto v KVI-AZ-u, kar pa bi Lucijuprišlo še kako prav za poravnavanje starih računov in zamer, predvsem pa za kadrovanje po principu prijateljstva in zvez. Kot stranka, ki prevzema pozicijsko funkcijo in odgovornost za vodenje občine, si tega enostavno nismo mogli in smeli privoščiti. Kljub temu smo na seji Izvršilnega odbora OO SDS Ormož o tem glasovali. Odgovornosti so se očitno zavedali tudi drugi člani IO, zato Luci ni dobil niti enega glasu podpore.
Kako prav smo se odločili, da Luciju nismo ustregli v njegovi želji, seje kaj kmalu izkazalo v občinskem svetu pri oblikovanju mnenja ob imenovanju ravnateljice Gimnazije Ormož, kjer je za svojo »staro znanko« hotel na vsak način izsiliti pozitivno mnenje občinskega sveta za ravnateljico
Cerkvenjak • Društvo Peščeni Vrh pomaga
Pomoč za družino v Železnikih
Društvo za mali nogomet in rekreacijo Peščeni Vrh-Cerkvenjak kar nekaj časa posveča tudi pomoči ljudem v stiski in dobrodelnim akcijam.
Leta 2005 smo organizirali turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo kar trideset ekip. Kotizacijo smo namenili za pomoč otrokom (CUNA-MI). Turnir smo odigrali v kar treh telovadnicah istočasno (telovadnica OŠ Voličina, telovadnica OŠ Lenart ter večnamenska dvorana v Benediktu). Vse te prostore smo dobili v najem brez plačila obrabnine, prav tako so tudi sodniki sodniške zveze Maribor te tekme odžvižgali brezplačno. Za pomoč otrokom smo takrat nakazali takratnih 300.000 SIT.
Leto kasneje, 2006., smo se
skupaj z vaščani Peščenega Vrha (zbralo se nas je petnajst) odločili, da obdržimo stare navade in običaje, da pritegnemo čimveč mladih in jih naučimo veščine izdelave krdebačev. Tako smo spletli sto deset krdebačev (to je splet ene celote iz osmih tankih palic), ki se v naših krajih uporabljajo za tepežnico, ki je 28. decembra. Pred cerkvijo sv. Antona v Cerkvenjaku smo jih razdelili v zameno za prostovoljne prispevke. Nabralo se je kar takratnih 120.000 SIT, ki smo jih namenili za obnovo cerkve sv. Antona v Cerkvenjaku.
gimnazije, ne glede na vse okoliščine, ki pa ji niso bile naklonjene.
Luciju je bilo namesto KVIAZ-a ponujeno mesto vodje svetniškega kluba SDS, člana katerega drugega delovnega telesa občinskega sveta (kmetijstvo, gospodarstvo in finance, družbene dejavnosti ...), a se ni strinjal z ničemer, hotel je le tisto, kar sije omislil in bil prepričan, da mu to pripada. Ker pa smo v SDS pri naši odločitvi vztrajali, saj smo bili in smo mnenja, da nikomur nič ne pripada samo po sebi, seje Luci odločil, da iz stranke SDS izstopi. Tudi po tem, ko je že podal nepreklicno izstopno izjavo, smo se nekajkrat sestali, a je trmasto vztrajal pri svoji zahtevi, prepričan in odločen, da tam, kjer ne doseže ciljev in pozicij, ki si jih sam postavi, nima kaj iskati. Tako smo se razšli, nakar seje vse skupaj začelo.
Luci je uvidel svojo napako in zmoto, s katero se je začel njegov politični konec, ter zato v obupu in z željo po afirmaciji začel razglašati, to pa počne še danes, da smo ga iz stranke nagnali, ker je bil potreben le takrat, ko je bilo potrebno lepiti plakate in držati hrbet, po katerem naj bi nekateri prilezli do svojih političnih funkcij. Začel je vsesplošno gonjo proti nam, pri tem pa ni in ne izbira sredstev.
Ker je šlo in gre le za laž-
nive in bolestne Lucijeve obtožbe, smo se odločili, da ga pozovemo, naj vrne mandat občinskega svetnika.
Luci je namreč tako kot vsi ostali kandidati SDS pred volitvami podpisal kar nekaj dokumentov, s katerimi seje obvezal, da bo v primeru izstopa iz SDS mandate oziroma funkcije, dobljene na listah SDS, vrnil, oziroma prepustil drugim. Tega seveda ni hotel storiti, saj podpisani dokumenti nimajo pravno formalne veljave, imajo pa veliko moralno težo. Ker pa Luciju morala in zaveza ter podpisana obveza, še manj pa dana beseda, očitno nič ne pomenijo, je ostal na funkciji občinskega svetnika in se odločil, da bo deloval z vsemi močmi proti tistim, ki smo mu onemogočili postati predsednik KVIAZ-a, predvsem pa proti meni, v katerem vidi za to glavnega krivca. Enemu naših članov je dejal: »Celi mandat ne bom dal miru«.
In ravno to počne tudi s svojimi izjavami in pisanjem v medijih.
Pa saj to ne bi bilo nič posebnega in nenavadnega, če pri tem ne bi uporabljal laži in podtikanj ter žalitev, ki z dejanskim stanjem in resnico nimajo prav nič skupnega.
V svojem obupu je šel tako daleč, da je pri tem za svojo politično promocijo v medijih izpostavljal celo svojega otroka. Mislim na
članek z naslovom »Že štiri leta žrtev sošolcev«, kjer je vsakemu bralcu jasno, da je bila poanta sestavka povedati, da je njegov otrok žrtev šikaniranj, ker je oče, se pravi Luci, politik opozicije. Le zakaj se je oglasil šele po štirih letih?
In potem očita meni, da mi ni nič sveto, niti družina!?
Luci je človek konflikta, na katerem gradi svoj način življenja na vseh nivojih in področjih. Konflikt je osnova njegovega delovanja. In ravno zato, kot že rečeno, z Lucijem ne mislim razpravljati ali mu odgovarjati, predvsem pa se z njim ne mislim spuščati v konflikte, ker bi se s tem postavil na njegovo raven, oziroma bi postal njemu enak ali celo slabši od njega.
Vsekakor pa ne bom dopustil, da bo še naprej blatil moje ime, me žalil in po medijih trosil laži in podtikal, na kar ga je enkrat že opozoril moj odvetnik.
Zato bo moral za nekatere svoje navedbe v Štajerskem tedniku dne 8. in 25. januarja 2008 prevzeti odgovornost in jih pojasniti pred pristojnim sodiščem. Prav tako bodo morali svojo odgovornost prevzeti tisti, ki so Lucija informirali o mojem domnevnem ustrahovanju, o katerem piše.
Vse to bo namreč potrebno tudi dokazati!
Branko Šumenjak
Izdelali so kar 140 krdebačev.
Lani smo se odločili povečati število prisotnih pri izdelavi, kar nam je tudi uspelo, saj se nas je zbralo kar štirideset. Nekaj od teh jih je prišlo tudi iz sosednjih vasi, kar seveda pozdravljamo, saj se le tako kaže želja po sodelovanju in pomoči ljudem v stiski. Omeniti moram tudi gospoda župnika, ki je tudi letos prišel z mladimi verniki pogledat, kako poteka izdelava krdebačev. Nekaj jih je to izdelavo tudi poskusilo. Tudi število izdelanih celot se je letos povečalo, izdelali smo jih kar sto štirideset. Tudi te smo letos razdelili v zameno za prostovoljne prispevke. Zbrali smo 750 evrov. Denar smo sami odpeljali v Železnike in ga predali družini, ki ga bo, upamo, dobro vložila. Družino je izbrala predstavnica slovenskega Karitasa v Železnikih.
Tudi v sami vasi Peščeni Vrh se trudimo, da vas okrasimo s skupnimi močmi, tako že drugo leto postavljamo skupno novoletno jelko, na katero okraske prispevajo vsa gospodinjstva. Ob tej jelki pa so postavljene tudi jaslice.
Predsednik društva: Mirko Kozar
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrinjo ali pediatra:-
IME:_
PRIIMEK:. NASLOV:.
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:.
S podpisom jamčim, da so moji osebni podatki resnični in dovoljujem, da Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Upravljalec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja In statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe In segmentacije, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe In posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve oz. do časa, ko podatki več ne bodo služIli svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov Ima posameznik možnost vpogleda in ažurlranja podatkov v zbirki podatkov. Studio Moderna d.o.o., Podvlne 36,1410 Zagorje ob Savi
Datum:
Podpis:
Kupon pošljite na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Foto: MK
Ptuj • Primusove vinske zgodbe
Večer poezije, glasbe in vina v Gemini
Četrta Primusova vinska zgodba v novi sezoni je potekala pod naslovom Kultura in vino, s čimer so se ustvarjalci vinskih zgodb poklonili spominu na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in slovenskemu kulturnemu prazniku, ki je v naši lepi vinorodni deželi povezan tudi z vinsko kulturo. Znani slovenski skladatelj Aldo Kumar je ob neki priložnosti povedal, da je vino krivo za mnoge skladbe, ki jih je zložil, pa tudi za mnoge, ki jih ni napisal. Večer kulture in vina so posvetili trem utemeljiteljem slovenske proze in poezije Francetu Prešernu, Valentinu Vodniku in Antonu Martinu Slomšku, ki so slovenski jezik postavili ob bok evropskim jezikom in njihovim ustvarjalcem. Vino je postregla vinska klet Dveri - Pax.
Z glasbo in pesmijo so se predstavili Lara Petek, študentka Akademije za glasbo, Anja Petek in Anja Cvetko, učenki nižje glasbene šole iz Ormoža, recitatorji Aleš Rih-tarič in Timotej Prelog, Maja Racičič ter Martina Ajster, ki je tudi poskrbela za celoten animacijski program. Gostiteljica Večera kulture in vina je bila vinska klet Dveri - Pax, njen razvoj temelji na osem-stoletni tradiciji. V vinski kleti na Jareninskem dvoru se staro prepleta z novim, tradicionalno z modernim, obiskovalce pa vabijo tudi v grad Železne dveri na jeruzalemski vinski cesti, kjer ponudba vin poteka pod mogočnimi oboki srednjeveške kleti. Benediktinci so ga postavili leta 1469. Samo Simonič, vodja prodaje v vinski kleti Dveri - Pax, je v pokušino prinesel šest vzorcev letnika 2005 in 2006, ki sta jih spremljala tudi dva vhoda s hrano. Predstavili so le mali del svoje ponudbe, glavne adute še skrivajo v kleti. Koordinacija je bila tudi tokrat v rokah Janeza Vrečerja, ki je postregel z nekaterimi znanimi in manj znanimi reki o vinu, ki so jih izrekli znani in manj znani ljudje; nekateri reki so tudi že ponarodeli.
Foto: Črtomir Goznik
Samo Simonič, vodja prodaje v vinski kleti Dveri - Pax in koordinator Primusovih vinskih zgodb Janez Vrečer sta na Primusovi vinski zgodbi spretno krmarila med poezijo, glasbo in vinom.
Prvo vino, ki so ga natočili, je bila zvrst (70 odstotkov belega pinota in 30 odstotkov šipona) grad Železne dveri iz klasične linije (vina, ki jih pridelujejo samo v cisternah iz nerjavečega jekla), malo neobičajno ime tipičnega svežega štajerskega vina, kot je malo neobičajno tudi ime sorazmerno mlade vinske kleti na Slovenskem, Dveri - Pax. Samo Simonič je povedal, da gre za manjši dvorec v bližini Ljutomera na jeruzalemski vinski cesti. Dveri so staro slovansko ime za vrata, Pax pomeni mir in je osrednja beseda benediktinskega grba. Za edino zvrst v svojem
prodajnem programu (polno telo mu daje sivi pinot, svežino šipon) so na londonskem ocenjevanju vin (Decanter) prejeli bronasto medaljo. Z vini v glavnem sodelujejo na tujih ocenjevanjih, ker trenutno predstavlja prodaja v tujino že okrog 90 odstotkov vse prodaje.
Prvič se je vinska klet Dveri - Pax na vinskem trgu pojavila leta 2003 z zelo majhnimi količinami. Prvi pravi vinski letnik je letnik 2007, ki je za zdaj še varno skrit v kleti, polniti ga bodo pričeli marca. Uradno je bilo podjetje ustanovljeno že leta 1996, ustanovili so ga benediktinci, ko
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Rihtarič in Timotej Prelog sta recitirala Prešernovo pesem.
so dobili vrnjene posesti, ki so jih imeli v Sloveniji od leta 1239. Benediktinski red je leta 1941 razpustil tretji rajh, od takrat jih ni v Sloveniji. Sicer pa so benediktinci doslej dali že 40 papežev. Do leta 2003 se s svojimi vini niso pojavljali na trgu. Klet imajo v Jarenini pri Mariboru, gre za povsem novo klet, trenutno najsodobnejšo v Sloveniji. Odprli so jo junija lani, v njej trenutno skrbijo za letnik 2007, ki je tudi prvi letnik te kleti. Vina pridelujejo na 56
Ptuj • Sprejem za slovensko in ptujsko vinsko kraljico
Dve kraljici pri županu
V poročni dvorani na Ptuju je 28. januarja ptujski župan dr. Štefan Čelan sprejel novo slovensko vinsko kraljico Svetlano Širec, Ptujčanko iz Krčevine pri Vurbergu, ki je, preden je zasedla slovenski vinski prestol, bila dve leti prva vinska kraljica Ptuja.
Sprejema so se udeležili tudi člani ptujskega omizja slovenskega reda vitezov vina, v njihovem imenu je vinsko kraljico Slovenije in vinsko kraljico Ptuja pozdra-
vil dr. Vladimir Korošec. Povedal je, da je biti slovenska vinska kraljica osebni uspeh, uspeh okolja, družine in cele regije, ki živi z vinogradništvom in tradicijo. Prepričan
je, da bo Svetlana Širec svojo vlogo vinske kraljice Slovenije opravila v dobro ožjega in širšega prostora. Ptujskemu županu se je zahvalila za sprejem, ponosna je, da živi v
Foto: Črtomir Goznik
mestu, v katerem znamo povzdigniti kulturo vinogradništva in vinarstva, v katerem živijo veseli in prijazni ljudje. Velik cilj ji je uspel, postala je slovenska vinska kraljica. Po svojih močeh si bo prizadevala, da bodo vsi vedeli, kaj je Ptuj in kaj je tradicija. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je ponosen, da ima Ptuj slovensko vinsko kraljico, čestital ji je za sproščeni nastop ob inavguraciji za slovensko vinsko kraljico, MO Ptuj ji bo stala ob strani v letu kraljevanja, prepričan pa je, da ji bo pomagala tudi aktualna ptujska vinska kraljica Tatjana Caf, če bo treba.
V spomin na sprejem je Svetlani Širec ptujski župan izročil ptujski kelih in šopek rož, cvet pa je izročil tudi ptujski vinski kraljici Tatjani Caf.
MG
ha lastnih vinogradov na območju jeruzalemskih goric, Radgone oziroma Kapele in v okolici Maribora. Letos bodo posadili še 12 ha novih vinogradov. V vinski kleti Dveri
-	Pax prevladujejo v 85 odstotkih bela vina (vse tipične štajerske sorte), 15 odstotkov pa je rdečih vin (modri pinot, modra frankinja), ki so lepo dopolnilo njihovemu prodajnemu programu. Podjetje je v 100-odstotni lasti benediktinskega samostana Admont, velikega samostana na severu avstrijske Štajerske, ki se ponaša z največjo samostansko knjižnico na svetu. Znan je tudi po eni največjih avstrijskih zbirk sodobne likovne umetnosti.
Zgodbo vinske kleti Dveri
-	Pax, kjer za pridelavo vina skrbi 18 ljudi, so v nadaljevanju pripovedovali še renski rizling "M" ,vino, ki ima v ponudbi kleti prav posebno mesto, z odlične lege v bližini Maribora, ki ga tudi drugače pridelajo do same steklenice in ki sodi med klasične suhe nemške rizlinge s poudarjeno mineraliko. Pridelujejo ga na trtah, starih 30 let, ki dajejo bogate, polne in zrele renske rizlinge. K temu so kuharji Primusa postregli s tipično štajersko oziroma pr-leško kombinacijo hrena in mesa iz razsola. Po mnenju Sama Simoniča bi to kulina-riko morali bolj poudarjati, ker vse prevečkrat govorimo o pršutu, na meso iz tunke pa prepogosto pozabljamo. Traminec kleti Dveri - Pax je suho vino, lahko in pitno, kljub temu da gre za letnik 2006, svežine še ni izgubilo. Sortna cvetica je prijetna, cvetna, pridelali so ga izključno v cisternah iz inoxa. Šardone, ki so ga natrgali leta 2006, še vedno zori v svežih francoskih hrastovih sodih, vino je izredno močno, polno in bogato. Tudi pri sovinjonu gre za vino s posebnih leg, ki
še vedno zori v 600-litrskih sodih iz svežega francoskega hrasta. Še vedno pa ima tudi sortno značilnost in karakteristiko sovinjona. Tudi Samo Simonič je opozoril na to, da se vino ne pridela v kleteh, temveč v vinogradih, tega se v podjetju Dveri - Pax zelo dobro zavedajo, zato izjemno pozornost posvečajo vsem trtnim nasadom. Grozdje, ki pride v klet, mora biti ne samo dobro, temveč odlično, ker se samo iz odličnega grozdja da pridelati odlično vino. Naloga kleti in enologa je, da kakovost, ki jo dobi z grozdjem v klet, čim manj pokvari na poti do steklenice. Tisti, ki mu to uspe, je resnično dober enolog, da tisto, kar mu vinogradnik pripelje v klet, v največji možni meri tudi obdrži do kozarca. To pa je tudi razlog, zakaj so se v vinski kleti Dveri - Pax odločili, da večino svojih vin zapirajo z navojnimi za-maški. "Mislim, da nihče ne kupuje vina zato, da bi izvajal ceremonije ob odpiranju steklenice, temveč zato, ker hoče piti dobro vino," poudarja Samo Simonič. Janez Vrečer pa dodaja, da navojni zamašek ni znak cenenosti, temveč tehnološka rešitev za mlada, sveža, sadna vina, ki se pijejo do pet let. Za vina, namenjena arhiviranju, je pluta še vedno boljša varianta.
Kot zadnje vino so v kozarce nalili renski rizling - izbor. Predikatna vina kleti Dveri
-	Pax so na eni strani zelo sladka, na drugi pa tudi vina z visoko kislino, oboje skupaj pa ta vina naredi harmonična in pitna. Laški rizling (2005)
-	izbor je začel prehajati že v zrelo fazo. Lani so za suhi jagodni izbor v zelo ostri konkurenci na Decanterju v Londonu med 450 predikati prejeli zlato medaljo, na kar so zelo ponosni.
MG
Upravna enota Ptuj • Matična dejstva v letu 2007
Čedalje manj porok
S tretjim majem 2005 so v Upravni enoti Ptuj prenehali voditi matične knjige, ker so začeli voditi matični register. Kot pojasnjuje Elizabeta Peteršič, višja referentka II v referatu za matične zadeve UE Ptuj, je matični register računalniško vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva, rojstvo, zakonska zveza, smrt in druga z zakonom določena dejstva.
Obenem pa je matični register tudi razvid osebnega statusa državljanov Republike Slovenije, vanj se vpisujejo tudi matična dejstva tujih državljanov, ki se dogodijo v Sloveniji, vendar pa se njihov osebni status v matičnem registru ne vodi.
"Sestavni del matičnega registra je zbirka listin, ki so podlaga za vpis v matični register. Za vpis matičnega dejstva v matični register je pristojna Upravna enota, na območju katere je matično dejstvo nastalo ali se ga mora po določbah zakona vpisati v matični register. Matični register se vodi v centralnem informacijskem sistemu. Pristojni matičar v centralno informatizirano bazo, ki jo za celotno območje Republike Slovenije vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za upra-vno-notranje zadeve, za svoje območje vnaša podatke, ki se v skladu z zakonom vpisujejo v matični register. Izpiski iz
matičnega registra in potrdila, ki se izdajajo na podlagi vpisov v matični register, imajo dokazno moč javnih listin in se izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo pisno privolitev posameznika ali podlago v zakonu. Pomembna novost, ki jo je uvedel zakon o matičnem registru je, da je odpravljena krajevna pristojnost za pridobivanje izpiskov in potrdil iz matičnega registra, kar pomeni, da občani lahko zahtevajo izpisek ali potrdilo na kateremkoli matičnem ali krajevnem uradu v Sloveniji, ne glede na kraj rojstva," še pojasnjuje Elizabeta Peteršič.
Ob rednih nalogah matičarji Upravne enote Ptuj prenašajo podatke iz rojstnih matičnih knjig v računalniško vodeni matični register. Prenesti morajo 92.644 vpisov - oseb, doslej so jih prenesli 65.126. V letu 2007 so v matični register vnesli 1007
Foto: Črtomir Goznik
rojstev (skupaj z naknadnimi vpisi), 182 sklenjenih zakonskih zvez, 682 vpisov smrti ter več kot 700 sprememb osebnega stanja, med katere sodijo priznanje očetovstva, ugotovitev očetovstva s sodbo, skrbništvo, podaljšanje roditeljske pravice, pridobitev državljanstva, prenehanje zakonske zveze zaradi razveze, spremembe osebnega imena z odločbo in podobno.
Primerjava omenjenih podatkov kaže, da je število porok iz leta v leto manjše, povečuje pa se število rojstev.
Vseh listin, ki so jih sestavili in izdali v letu 2007, je bilo več kot 9000. Prevladovali so izpiski iz matičnega registra, bilo jih je 6625, in potrdila o državljanstvu, ki jih je bilo 1121.
MG
Ptujska Gora • Skrbijo za obiskovalce iz vsega sveta
Ob turistično-informacijski pisarni tudi galerija Stojana Kerblerja
Tik pod trgom na Ptujski Gori je turistom iz vsega sveta in številnim drugim obiskovalcem tega božjepotne-ga kraja in znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice s plaščem že dobra tri leta na voljo lepo urejena turistično-informacijska pisarna, ki so jo uredili v prostorih nekdanje trgovine prizadevni člani Turističnega društva Ptujska Gora v sodelovanju z občino Majšperk.
Kot je povedala turistična informatorka Marjana Lam-berger, so člani turističnega društva Ptujska Gora za obiskovalce pripravili in zbrali številne spominke z motivi Ptujske Gore, božjepotne cerkve ali znamenitega oltarja Marije Pomočnice s plaščem, ki so na razglednicah, obeskih, raznih križih, okrasnih krožnikih, kropilnikih, svečnikih, rožnih venčkih in svečah; na voljo pa imajo tudi turistične vodnike pa tudi informacijske zloženke s predstavitvijo znamenitosti v
občini Majšperk, v širši regiji pa tudi v Sloveniji.
V turistično-informacijski pisarni je obiskovalcem na voljo tudi brezplačni dostop do interneta, kar s pridom uporabljajo predvsem turisti, ki s Ptujske Gore po elektronski pošti pošiljajo svojim domačim razne spominske fotografije, pogosto pa brskajo po internetu tudi za drugimi informacijami.
Med tednom sicer ne beležijo večjega obiska, zato pa je ob koncih tedna in praznikih toliko več obiskovalcev in
Foto: M. Ozmec
Turistični informatorki Marjana Lamberger (levo) in Tatjana Be-denik sta vedno veseli turistov in drugih obiskovalcev turistično-informacijske pisarne, saj jim imajo kaj ponuditi.
Foto: M. Ozmec
Ptujskogorčani so še posebej ponosni na stalno galerijo fotografij domačina in častnega občana Stojana Kerblerja.
romarjev od blizu in daleč. Včasih pride na ogled znamenite romarske cerkve Marije Pomočnice s plaščem tudi do 10 avtobusov dnevno.
Veliko zanimanja pa je tudi za ogled stalne galerije fotografij mednarodnega mojstra fotografije in častnega občana občine Majšperk Stojana Kerblerja, ki je občini podaril nekaj svojih najboljših fotografij iz cikla Haložani in Koline, zato so sredi lanskega leta preuredili in obnovili dva prostora ob turistično-in-formacijski pisarni ter v njih
odprli stalno galerijo fotografij Stojana Kerblerja.
Turistično-informacijska pisarna na Ptujski Gori je odprta med tednom in ob delavnikih od 9. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 17. ure. Za kakršnekoli informacije o Ptujski Gori, njenih in bližnjih znamenitosti, tudi za morebitno najavo obiskov, še posebej veseli so večjih organiziranih skupin, pa so dosegljivi na telefonu 02/794 00 27.
-OM

KL
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d. o. o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovigfcvto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
VW PASSAT 2,0 GL	1995	1.750	190.000	SREGRNA
CITROEN C31,4 HDISX	2004	7.900	66.231	ZELENA
MERCEDES C180 2.0	1998	5.090	192.138	MODRA
SCENIC 1.9 DCI DYN. LUX	2004	10.150	99.126	SREGRNA
SCENIC 1.9 DCI EXPRESSION	2004	9.900	111.000	SREDRNA
SCENIC 1,9 DCI PRIVIL. LUX	2005	11.990	106.432	RDEČ
PEUGEOT 407 SWCON. PACK 1.6 HDI	2005	14.790	109.328	SV. MODRA
FORD FOCUS C-MAX 1,6 T CDI TREND	2004	11.380	108.230	VIJOLA
RE MEGANE 1.5 DCI/8Q KM	2004	8.800	108.919	BELA
REIUIEGANE 1,9 DCI AIR KARAVAN	2003	6.890	124.000	SREDRNA
DACIALOGAN 1,4	2005	4.580	116.500	BELA
DACIALOGAN 1,6	2005	4.900	24.712	MODRA
RELAGUNA 1.9 DCI INITIALE	2004	11.300	120.930	GRAFITNA
VWGOLF 1.4 EDITION	2001	6.650	121.000	SREGRNA
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT STIL01.9 JTD3VDYN MITSUBISHI OUTLANDER 2.44X4 FIAT MAREA WEEKEND 1.8 ELX CITROEN XSARA PICASS01.8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CLIMBING RENAULT SCENIC 1,9 DCI FIAT ULYSSE 2.2 JTD FIAT STIL01,9 JTD ALFA ROME01561.8 TS^ FIAT STILO 1,9JTDJYI^E FIAT DOBLO C/rf^jK FIAT S^fljgW^ PEUGEllml,™ UMUZINA MERCEDlüí?20CDI RENAULT MEGAN 1.6 RT DAEWOO NUBIRA 2,0
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA TEMNO MODRA TEMNO RDEi TEMI
' :EBI I. SIVO SREBRNA !. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA BELA
KOV. ZELENA KOV. SREBRNA TEMNO ZELENA TEMNO ZELENA
2004
2005
2003
2004 2002 2003 2003 2000
2005 1996 1999
6.490 10.590 9.990 14.990 7.590 8.990 6.690 5.990 8.990 5.590 20.990 1.850 2.690
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
www.radio-tednik.si
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
INŠTRUKCIJE kemije, matematike, nemščine. Telefon 051 615 779. Gama gradnje Ptuj, Matjaž Glaser, s. p., Severova ulica 1, Ptuj.
IZPOSOJA ŽENSKIH OBLEK za poroko, birmo, obhajilo, valeto, maturantski ples in krst z modnimi dodatki. SALON BARBI, Mala vas 1b, Gorišnica. Tel.: 031 887 281, 031 812 580.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o. Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
^LASÍ^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
DELO
KUPIM TRAKTOR IMT, Ursus, Zetor in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937._
PRODAM traktor IMT 540, letnik 77, enoosno prikolico 3,5 tone, kiper in kosilnico BCS. Tel. 040 428 057.
PRODAM bukova drva. Možnost dostave in razreza. Tel. 041 914. 263.
PRODAM telico, brejo 9 mesecev. Tel. 041 941 878._
PRODAM drva z dvorišča po 40 € za m3. Tel. 040 825 994, zvečer.
PRODAM krmo v kockah in silažne bale. Tel. 031 476 548._
PRODAM odojke. Tel. 051 219 567.
PRODAM tri črno-bele male bikce in gabrova drva ter kupim gozd, njivo ali travnik v ravnini. Telefon 031 406 235.
PRODAM kolje za vinograd. Telefon 041 378 353.
PRODAM bukova drva, metrska, kala-na, z dostavo. Telefon 041 312 621, 740 80 18.
KUPIM visoko brejo telico, po možnosti iz privezov, ter obračalni dvo-brazdni plug, 12 col, zaželen regent. Telefon 041 599 567.
NESNICE, rjave, v 19. tednu starosti, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81, 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM žitno sejalnico, znamke Ha-ski - delovna širina 2,5 m, rotobrano, delovna širina 3 m in vmesno hidravliko znamke Rau, štiribrazdni obračalni plug znamke Lemken opal 110, gruber - podrahljač, delovna širina 2,80 m, in Rau brane s hidravličnim zapiranjem znamke Lemken. Tel. 031 251 967.
NEPREMIČNINE
V GAJEVCIH prodamo hišo v tretji fazi, 271 m2, na 25,097 ara (voda, el., KTV, tel. ob parceli), cena 96.000 €. Tel. 051 352 421.
PRODAM bivalni vikend z vsemi priključki (tel., voda, elek., centralna) s 700 trsi, cena 50.000 €, v Dobrini 43, Žetale. Tel. 041 249 118._
KUPIM garsonjero ali enosobno stanovanje na Ptuju ali v bližnji okolici. Tel. 031 474 174.
PRODAM vikend na Kogu pri Ormožu. Telefon 041 672 449.
MOTORNA VOZILA
PRODAM Golf II 1,6 D, tehnični pregled do 2/09, cena 550 €. Tel. 041 485 754.
ravljaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V februarski reviji za
sadjarstvo in vinogradništvo, v reviji SAD, lahko preberete o sistemih gojenja malin v
Sloveniji, o varstvu koščičarjev s škropilnimi programi za breskve, češnje in slive, o rezi vinske trte, eko pridelavi v vinogradništvu, v prilogi Vrtnine pa pišemo o sadilnih substratih in krhkolistni solati.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209. www.sad.si
ALBA 2000 ZALOŽBA, d. o. o., Ljubljana išče sodelavca za trženje na znanih prodajnih mestih. Informacije na telefonu 01 438 49 85 ali 041 733 566.
RAZNO
PRODAM štedilnik na trdo gorivo za centralno ogrevanje in kuhanje, lepo ohranjen. Tel. 040 797 503
PRODAM kuhinjo, hrast, z aparati, pomivalni stroj, štedilnik, hladilnik. Tel. 031 382 976.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM STARE pez figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nlije od 400 EUR
-	poplačamo vam staro kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
: 051 804 324
■
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za doloCen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Številka: 351-0008/2008-1 Datum: 12.02.2008
Na osnovi 7. in 32. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP, Uradni list RS št. 127/2006) in sklepa Občinskega sveta Občine Juršinci z dne 11.02.2008, Občina Juršinci objavlja
JAVNI POZIV
ZA GRADNJO DOMA ZA STAREJŠE OBČANE V JURŠINCIH
NAMEN POZIVA IN PREDMET POZIVA
Namen javnega poziva je ugotoviti interes zasebnega investitorja za gradnjo Doma za starejše občane v Juršincih, ki bi (bo) z lastnimi finančnimi sredstvi investiral v projekt »izgradnje Doma za Starejše občane v Juršincih«. POGOJI
1.	Na poziv se lahko prijavijo vsi zainteresirani investitorji s pridobljeno koncesijo za izvajanje socialno -varstvene oskrbe starejših občanov na območju EU,
2.	Projekt izgradnje doma za starejše občane vsebuje izgradnjo Doma z največ 40 do 50 postelj,
3.	Izgradnja doma se bo izvajal v skladu s prostorsko-ureditvenimi pogoji Občine Juršinci,
4.	Zaposleni kadri v Domu bodo izključno občani in občanke Občine Juršinci,
5.	I zdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta izgradnje Doma za starejše občane v Juršincih (minimalna vsebina v skladu z 11. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih financ - Uradni list RS št. 60/2006),
6.	Projekt izgradnje Doma mora biti zaključen do 30.09.2009 PRIJAVA
Vloga je popolna, če zainteresirani do predpisanega roka za oddajo vloge predloži izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec iz razpisne dokumentacije (OBR 1 »Prijavni obrazec - javni poziv, ki se nahaja na www.jursinci.si ), ki mu priloži: o dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih:
-	za samostojne podjetnike potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma objave razpisa,
-	za gospodarske družbe potrdilo o solventnosti imetnika transak-cijskega računa (potrdilo izda banka, kjer ima gospodarska družba odprt TRR),
o kopija sklepa o vpisu investitorja v ustrezni register:
-	za samostojne podjetnike kopija priglasitvenega lista,
-	za gospodarske družbe kopija sklepa o vpisu družbe v sodni register oz.
o potrdilo, da se investitor ne nahaja v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, ki ga izda pristojno sodišče, POSTOPEK IZBIRE
Prijave morajo biti predložene v zaprti kuverti, vidno označene z napisom »Prijava na javni poziv - »Doma za starejše Občane« in točnim naslovom pošiljatelja na hrbtni strani. Vloge so lahko predložene priporočeno po pošti na naslov: Občina Juršinci, Juršinci 3b, 2256 Juršinci ali osebno oddane na sedežu Občine, vsak delovni dan med uradnimi urami občinske uprave.
Rok za oddajo vlog je 15.03.2008 do 12. ure. Vloge, ki bodo prispele po tem roku, bodo zavržene. Odpiranje vlog bo javno in bo izvedeno do 18.03.2008.
Poziv je objavljen na spletni strani občine Juršinci www.jursinci.si in v sredstvih javnega obveščanja.
Vloga se smatra za popolno, če je prijava na zahtevanih obrazcih, če so priložene vse zahtevane priloge, če je ustrezno naslovljena in označena. Komisija za odpiranje vlog bo v 5 dneh po odpiranju vlog pisno pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo v osmih (8) dneh po prejemu zahteve za dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj ne bo dopolnil v skladu z zahtevo za dopolnitev, bodo zavržene. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev javnega poziva, bodo zavrnjene.
Investitorji bodo o rešitvi vlog pisno obveščeni v 15 dneh od sprejema odločitve o rezultatih poziva.
Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič
PRODAM trda mešana drva po 35 €/m3. Tel. 031 848 466.
Prodamo belo vino. Cena 1 EUR/l. Količine nad 20 l. Tel: 041 853 236, kličite po 16. uri.
PRODAM dva prašiča od 60 do 70 kg in otroško posteljo Alples. Tel. 031 302 698.
KUPIM pajek SIP na dve vreteni in rotacijsko kosilnico SIP 165 na štiri diske, malo rabljeno. Tel. 041 261 676.
inTiiT T
Kljub temu, da so prazniki že mimo, praznični popust še traja! Izkoristite ugodne cene vseh oken in vrat iz našega programa ter izbirajte med bogato ponudbo pripadajočih rolet ter okenskih polic. Pokličite 02 741 13 80 ali 041 316 505 in nam sporočite vaše želje.
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE BELCONT d.o.o., Haidek 34/g, 2270 Ormož, belcontdoo@siol.net, www.belcont.si
Podarite si nova okna.
^[|߀lCONT d.o.o. Jp
Petek, 15. februar
17.30 Ptuj, na gradu, predstavitev dokumentarnega filma in DVD zgoščenke Izumitelj
Janez Puh, avtor filma Tinček Ivanuša, mojster dokumentarnega filma 18.00 Cirkulane, prostori osnovne šole, predavanje o ohranjanju narave, zaščita gorskih rastlin, poučevanje o pohodništvu, predavali bodo Danilo Milošič in Franc Petrovič - planinska vodnika in Ivo Zupanič - pedagog 18.00 Hajdina, dvorana društva upokojencev (pri cerkvi), komedija v dveh
dejanjih,Zakonski vrtiljak, KPD Stane Petrovič Hajdina 19.00 Lenart, v večnamenskem prostoru knjižnice, predstavitev magistrske naloge Brigi-
te Horvat Rastline in življenjski pogoji v jezeru Komarnik 19.00 Ptuj, dvorana Gimnazije, koncert Pihalnega orkestra Slovenske vojske 19.00 Ptuj, CID, potopis, Pakistan - vrhovi Hinudkuša in Karakorama, predaval bom Gregor Tavčar
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, koncert godalnega kvarteta Feguš, za izven
19.30 Maribor, SNG, drama, koncert glasbene skupine Bossa de novo, StaDvo, za izven
19.30 Maribor, SNG, balet, 5. koncert društva Savitra, recital Karmen Pečar, violončelo,
Srebrenka Poljak, klavir, KazDvo, za abonma Savitra in izven 20.00 Slovenska Bistrica, športna dvorana, Valentinov koncert - Stavros
-	Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je razstava slikarke Martine Golija
-	Ptuj, CID, ponovno se lahko prijavite na tečaje in delavnice, žongliranje, oblikovanje volne - polstenje oz. filcanje, začetni tečaj krojenja in šivanja, glinarjenje, prijave na telefon 780 55 40.
Sobota, 16. februar
8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica centra za starejše občane, Muzejska srečanja za najmlajše
9.30 Ormož, v CSO, lutkovna predstava Kdo je napravil Vidku srajčico, organizira Muzej Ormož
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend, izdelovali boste pečatnike iz krompirja
16.00 do 18.00 Videm, Drvarnica kulturnega društva, razstava slikarke Ljubice Rus iz Tržca
19.00 Gorišnica, kulturna dvorana, komedija Moža je zatajila, v izvedbi KUD Vitomarci 19.00 Dornava, vaški dom, vohunska komedija Poln kufer, v izvedbi KD Draženci 19.00 Ptuj, Refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, 6. koncert iz cikla
glasbeni večeri, Večer klasične harmonike, Josip Nemet & Marija Vukoja 20.00 Maribor, Narodni dom, 4. abonmajska predstava cikla Komedija, Namišljeni
bolnik, VelDvo, red Sobota in izven 21.00 Ormož, gostilna Grozd, Zmenkarije (gimnazija in MCO)
Nedelja, 17. februar
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend, izdelovali boste pečatnike iz krompirja 10.00 do 12.00 Videm, Drvarnica kulturnega društva, razstava slikarke Ljubice Rus iz Tržca
17.00 Maribor, Narodni dom, 4. abonmajska predstava cikla Komedija, Namišljeni
bolnik, VelDvo, red Popoldanski 1 in izven 20.00 Maribor, Narodni dom, 4. abonmajska predstava cikla Komedija, Namišljeni bolnik, VelDvo, red Nedelja in izven
Ponedeljek, 18. februar
13.00 18.00
10.00
13.00 19.30 20.00
Ptuj, CID, ustvarjalne delavnice med zimskimi počitnicami, izdelovali boste
papirnate možičke, ki jih premikamo s potegom za vrvico
do 18.00 Ptuj, CID, namizni tenis & družabne igre
Maribor, Narodni dom, 4. abonmajski koncert Cikla za mlade, Kako nastane
skladba, dvorana Union, za abonente in izven
Ormož, v MCO, zimska počitniška delavnica, oblikovanje iz lubja, organizira Mladinski center Ormož
Ormož, turistična kmetija Kolarič, Vinski Vrh, tečaj, kaše in musake Maribor, Narodni dom, komedija Cinco in Marinko, za izven Maribor, dvorana Narodnega doma, 5. abonmajska predstava cikla Komedija, Duohtar pod mus!, red komedija in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovenec leta 2007. Jubilejna 20. prireditev 2. del, nastopajo Tone Fornezzi Tof in Moped Šov, Nuša Derenda, Natalija Verboten, Helena Blagne in Branko RobinŠak in Prifarski muzikanti. Poljudna oddaja Moč polnega življenja.
Kino Ptuj
15.	februar ob 19.00 Alieni proti predatorju: Rekviem - zf. Grozljivka. Ob 20.45 Zaklad
pozabljenih: Knjiga skrivnosti - akcijska pustolovščina.
16.	in 17. februar ob 17.00 Čebelji film (sinhronizirano) - animirana komedija. Ob 19.00
Alieni proti predatorju: Rekviem - zf. Grozljivka. Ob 20.45 Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti - akcijska pustolovščina.
11 2 I
d
POPRAVEK OBJAVE OGLASA Z DNE 12.02.2008
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 4. 2. 2008, opr. št. st 53/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom TRGOVINA IN STORITVE, Simona Klinc, s. p. - v stečaju, Trstenjakova 5, 2250 Ptuj
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/2 stanovanjske stavbe v izmeri 172 m2 s pripadajočim dvoriščem v izmeri 1.057 m2 in travnikom v izmeri 2.559 m2, vpisano pri vl. št. 522, k. o. Nova vas pri Markovcih, št. parcele 383/1, po najnižji prodajni ceni 28.800,00 EUR. Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Simona Klinc, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256852404. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vo:
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
FORD KARAVAN MONDEO 2,0 TDDI	2001	6.400,00	MODRA	AVT. KLIMA
MAZDA 626 2,0116V LIMUZ.	1994	1.800,00	KOV. B. RDEČA	PRVI LAST.
PEUGEOT 2061,11	1999	3.800,00	KOV. B. RDEČA	SERVO VOLAN
VOLKSWAGEN PASSAT 1,6	2001	9.800,00	KOV. S. MODRA	PRVI LAST.
RENAULT LAGUNA 1,8 ALIZE	1997	3.190,00	K0V.B0RD0	KLIMA
PEUGEOT 2061,41 BREAK	2003	6.850,00	KOV. SREBRNA	PRVI LAST.
VW GOLF 1,9 SDI VARIANT	1999	5.700,00	RDEČA	PRVI LAST.
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 CL III	1996	2.800,00	RDEČA	5 VRAT
ROVER 416 SI	1996	2.290,00	RDEČA	SERVO VOLAN
RENAULT MEGANE 1,6 DYN. LUX	2003	7.000,00	KOV. RDEČA	AVT. KLIMA
RENAULT TWING01,2 EXPRESSION	2007	8.420,00	KOV. ČRNA	KLIMA
OPEL ASTRA 1,3 CDTI	2005	11.490,00	KOV. SREBRNA	PRVI LAST.
ŠKODA UM. 0CTAVIA1,9 TDISLX	1998	5.120,00	BELA	SERV. KNJIGA
PEUGEOT 3071,6iSW	2002	8.150,00	KOV. SREBRNA	PRVI LAST.
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI IV	1998	5.150,00	RDEČA	SERVO VOLAN
PEUGEOT 2061,11	2004	5.950,00	RDEČA	PRVI LAST.
BMW KARAVAN 318 D	2004	12.800,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
MERCEDES BENZ A150	2006	14.250,00	KOV. ČRNA	SERV. KNJIGA
PEUGEOT 2061,41 POP ART	2004	6.460,00	BELA	PRVI LAST.
SEAT IBIZA 1,6 CLX	1995	1.380,00	KOV. ZELENA	SERVO VOLAN
VOLKSWAGEN POLO 1,212V	2002	5.700,00	KOV. ZELENA	SERVO
BMW 3181	1997	4.390,00	KOV. MODRA	AVT. DEU. KLIMA
FIAT PUNTO GRANDE 1,3 MULTIJET DYN.2006	9.330,00	KOV. SV. MODRA	SERV. KNJIGA
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN	2002	10.950,00	KOV. ZLATA	PRVI LAST.
www.evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja rabljenih vozil
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4	2001	5.800,00«	KLIMA	KOV. ZELENA
VW GOLF 1.9 TDI	2000	8.390,00«	KLIMA	KOV. MODRA
VW POLO 1.4	2002	6.850,00«	KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002	6.900,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGOO 1.5 DCI	2004	7.990,00«	KLIMA	BELA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.250,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41.9 TDI	2005	18.990,00«	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT TRAFIK 1.9 DCI	2006	16.990,00«	KLIMA	BELA
VW GOLF 1.9 TDI	2002	8.300,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT TWINGO 1.2	2004	5.890,00«	KLIMA	KOV. SIVA
FIAT PUNTO 1.9 JTD	2004	6.400,00«	KLIMA	KOV. BELA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2004	13.990,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A4 2.0 TDI	2005	18.800,00«	KLIMA	KOV. SIVA
VW TOURAN 1.9 TDI	2004	14.900,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO
ZALOGA VOZIL
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A41,9 TDI UMUZ.	2001	7.790,00	AVT. KLIMA	RDEČA
DAEWOO KALOS 1,2 5 VRAT	2004	5.750,00	KUMA	KOV. BOR. RDEČA
FIAT PUM01,2 SX	2002	4.690,00	KUMA	KOV. MODER
MERCEDES E 270 CDI KARAVAN	2004	21.980,00	AVT. KLIMA	ČRNA
NISSAN ALMERA 1,5 i 5 VRAT	2003	6.980,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2,0 DTIUMUZINA	2000	5.970,00	KUMA	KOV. ZELENA
OPEL VECTRA KAR 1,9 CD TI EXCUTIVE	2005	13.700,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 206 1,4iXUNE	2003	6.490,00	KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT TWINGO 1,2	2003	5.490,00	KUMA	KOV. MOD. SIVI
RENAULT MEGANE 1,5 DCI UMUZINA	2005	9.200,00	KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION UMUZ.	2004	9.600,00	8XAIRBAG	KOV. SREBRN
ROVER 620 SI	1999	3.980,00	KUMA	KOV. TEM. MODER
VOLVO S 60 2,4 D MOMENTOM	2004	14.650,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2000	7.100,00	KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2004	12.190,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
OPEL ZAFIRA 2.0 0T1	2004	10.390,00	KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
ALFA ROME01471.9 J1DM	2096	14.999	KUMA	RDEČA
AUDI A31.9 TDI	2994	14.299	AVT. KUMA	SREBRNA METAUK
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2002	12.790	DVOJNA KUM. NAP.	SV. SIVA METALIK
AUDI A61.9 TDI	1999	8.190	AVT. KUMA	ČRNA
BMW 3 COUPE 330 CD	2005	23.990	AVT. KUMA	SREBRNA METAUK
BMW 3 3181	1994	2.990	KLIMA	BORDORDEČAMET.
BMW 3 320 D	2001	10.390	DVOJNA KUM. NAP.	ČRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2.2 CRD	2004	12.490	KLIMA	SREBRNA METAUK
FIAT PUIVTO GRANDE 1.2	2006	8.490	KLIMA	SV. MODRA METALIK
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295	TONIRANA STEKLA	SREBRNA METAUK
KIA SORENTO 2.5 CRDI	2004	17.499	KLIMA	SVETLO SIVA
MERCEDES E 270 CDI	2003	17.999	DVOJNA KUM. NAP.	SVETLO SIVA
ROVER 4141.6	1997	2.399	KLIMA	BORDORDEČAMET.
TOYOTA YARIS 1.3	2002	7.490	KLIMA	SREBRNA METAUK
VW PASSAT 1.9 TDI	2006	20.900	DVOJNA KUM. NAP.	TEMNO MODRA MET.
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova
kopalnic in stanovanj JH Objekttehnik d.o.o.
Zamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/ 26 73 77, email: ¡h-objekttehnik@gmx.com
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja. Prva prestava. Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.„.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vrtiljak
k IJtTg)
Četrtek, 14. februar, ob 18.00 uri
Valentinova zabava
Dan zaljubljenih bomo obeležili s prireditvijo, na kateri ne bo manjkalo romantične glasbe in plesa. Prostor bomo za vas okrasili z baloni v obliki srčkov, z zmago v nagradni Igri pa boste prejeli vrednostni bon, ki ga boste lahko unovčili v bližnji restavraciji. Ker pa je Valentinovo praznik zaljubljenih, vam bo družbo delala vaša Valentina oziroma Valentin.
Vsak petek v februarju, od 16.30 do 19.3D ure
UŽITKARIJE - 15. februar:
Glasbeni nastop Andreje Zupančič J
Uj Kt

Sobota, 16. februar, ob 10.00 uri	1	
Dobrote slovenskih kmetij	: k	
Vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je pester prikaz pristnih domačih izdelkov, ki jih pripravljajo na naših kmetijah tako, da kar najbolje izkoristijo naravne danosti, znanje in tradicijo, ki prehajajo iz roda v rod. Delček kulinaričnih dobrot iz letošnje razstave v pokušino in prikaz domače obrti iz značilinih pokrajin naše lepe dežele vam ponujamo na tokratni prireditvi. Dobrodošli,
Natalija Verboten
Skupaj z Natalijo Verboten boste lahko prepevali njene stare in nove uspešnice. Vašega obiska in družbe se zagotovo razveselila In vam morebiti namenila tudi kakSen simpatičen pogled in nasmeh.
Odpiralni čas centra: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 13,00 ure
d®DDG@[? PGdjFI Špfndierjevt 3, Ptuj t
Petek, 15. februar, ob 17.00 uri
Dan langaša/ kulinarična in glasbena prireditev
Sobota, 16. februar, ob 10.00 uri
Koroška zabava
Pozabavajte se z naroetnozabavnim triom ter s koroško bulo in toplo kislo repo!
Odpiralni čas centra: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 21.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure
V mesecu februarju, pred Trgovskim Centrom Ptuj
Mercatorjevo veselo drsališče
"vsak torek, ob 16.00 uri: Sola drsanja
*vsak četrtek, ob 16.00 uri: Ledeni izzivi
*vsako soboto, ob 17.00 uri: Ledeno gledališče
"18..19..20..21. tn 22. februar, ob 12.00 in 16.00 uri: Počitniška šola drsanja	^^
' torek, 26. februar, ob 17.00 uri: ^^Bm Zadnji ledeni dnevnik 2424 ur	5»
Z našo drsalno skupino profesionalnih drsalcev
smo za obiskovalce ob	^^^ ^B
zaključku prve sezone	T^r »in
pripravili drsalno	brezplačna
predstavitev	izposoja drsnik, animacija za otroki,
. .	zdrava zabavn, gostinska ponudba...
vseh dogajanj na	n-j	• /	t
ledeni ploskvi!	Prumajmo st upe trenutke!
www.toyota.si
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Izberite financiranje, ki ustreza vašemu stilu.
TODAY TOMORROW TOYOTA
AH Furman Rogaška c. 13, Ptuj, 02 788 54 77
POPRAVEK OBJAVE OGLASA Z DNE 12.02.2008
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 4. 2. 2008, opr. št. swt 51/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom TRGOVINA »IVANA«, Silva Hvala, s. p. - v stečaju, Krempljeva 6, 2250 Ptuj
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/2 stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja skupne uporabne površine 144,89 m2 s pripadajočim zemljiščem (dvorišče, travnik, pot) v izmeri 14.813 m2 na Mestnem vrhu 86, Ptuj, vpisano pri vl. št. 310, k. o. Mestni vrh, št. parcel 318/1, 319/1, 319/2 in 319/3, po najnižji prodajni ceni 32.800,00 EUR. Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Silva Hvala, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256837563. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
mnn
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.

Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.a.o, Zagrebška 20, Maribor
M [1QJM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Pluj (ob Maribonki čuti), M.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
www.tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
SPOMIN
13. februarja mineva leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in stric
Slavko Vindiš - Slavek
IZ ULICE 5. PREKOMORSKE 12 V PTUJU
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, naj te čuvajo angeli, kjerkoli si, na tebe mislimo mi.
SPOMIN Alojz Kosec
PRVENCI 5, MARKOVCI
2. 2. 2007 - 2. 2. 2008
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate svečke ali se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi najdražji
Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo.
V	naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
Jutri, 16. 02. 2008, mineva leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Vili Bombek
IZ HAJNDLA 21
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji: žena Hilda, hčerke Saška, Branka in Karmen z družinami
Kje si, ljubi mož, ati, dedek in pradedek zlati, kje časi so, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni, prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki tako zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pra-dedka
Franca Stergarja
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 29
3. 10. 1921 t 7. 2. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke, govornikoma za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala pogrebnemu podjetju Maher in Društvu upokojencev Vurberk.
Žalujoči: žena Slavica, sinovi z družinami ter vnuki
in pravnuki
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame
Julijane Čeh
DRAŽENSKA C. 9
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem ter znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, podjetju Mir, govorniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Žalujoči vsi njeni
Zvezde na nebu žarijo, pri Tebi pa lučka gori, ko ti še ona ugasne, zame življenja več ni.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 15. februar 2006, ko je prenehalo biti plemenito srce dragemu možu, očetu, dedku, bratu botru in stricu
Janku Janžekoviču
dedku
IZ BUKOVCEV 75
Hvala vsem, ki z lepo mislijo obudite spomin nanj in mu prinašate sveče.
Tvoji najdražji
Skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem popoldnevu za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Alojza Čeha
IZ DRAGOVIČA 54
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Zvonku za besede slovesa in zastavonošema.
Zahvaljujemo se tudi sindikatu in sodelavcem Perutnine Ptuj - kolektiv Valilnice Markovci in Strokovne službe, sodelavcem podjetja Papir servis, PE Lenart, in vsem društvom. Iskrena hvala vsem, ki ste bili kakorkoli z nami.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
fllMi]i]!MiJiMi< l*	
IC 02/22 8011 (	\ SoliS d .0.0. / Razlagova 24, Maribor 1
tednik@tednik.si
So ptice v daljavo poletele, z njimi tudi vidva sta odšla, spomladi bodo spet zapele, le vidva nazaj ne bosta več prišla.
V SPOMIN
Rudolf
1911 - 1986
Rozalija
1925 - 2007
Maroh
Žalosten je spomin na 10. december 1986 in 18. februar 2007, ko sta nas zapustila dragi oče in mama. Čeprav čas neutrudno beži, spomin na skupne dni še vedno v srcih živi in pogosto v žalosti oko zarosi.
Hčerka Vida z družino
Kje si, dragi mož, ati, tast, dedek zlati, kje so dnevi, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, sedaj pa te več ni. Solze, žalost, bolečina zbudila te ne bo, ostala je praznina, ki za vedno nas bolela bo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Cirila Kokota
IZ TIBOLCEV 41 B, GORIŠNICA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala duhovnikoma g. Ivanu Holobarju in g. Marjanu Plohlu za opravljen cerkveni obred, g. Janezu Cvetku in g. Janku Šumanu za izrečene poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, lovskim rogistom, zastavonoši, lovcem in nosilcem praporjev. Hvala LD Sveta Marjeta, LD Bresnica, LD Velika Nedelja, LD Sv. Marko, LD Cirkulane ter društvom upokojencev Gorišnica in Telekom Maribor, kolektivu in sodelavcem podjetja ADK, podjetju Nama Ljubljana, družini Krabonja in g. Stanku Arnejčiču. Posebna zahvala dr. Darji Pribožič in sestri Andreji, bioenergetiku dr. Tomu Brumcu, LD Sveta Marjeta in predsedniku g. Janku Šumanu ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: žena Tilika, sin Franc z ženo Silvo, hčerka Olga z možem Darkom, vnuk Boštjan s Sandro, vnukinja Amadeja z Gregom, vnukinja Petra z Damjanom,
vnuk Jani ter ostalo sorodstvo
Kog • Požar uničil zgornjo etažo hiše
Ogenj uničil dolgoletno delo
V petek, 8. februarja, okrog 6. ure zjutraj je zagorelo v stanovanjski hiši družine Kutnjak na Kogu. Gasilci PGD Vitan-Kog, Miklavž pri Ormožu, Hardek, Središče ob Dravi in Ormož so požar pogasili, vendar je bila v požaru uničena zgornja etaža stanovanjske hiše na okrog 160 kvadratnih metrih in okrog 60 % ostrešja. Škoda še ni znana, je pa precejšnja.
Požar je izbruhnil v sobi 16-letne hčere Nuše, ki je pustila prižgan kalorifer. Soba je bila obita z lesom, po tleh je bil položen tapison, dodatno pa je bila od znotraj izolirana še s stiroporom. Zaradi obilice lahkogorljivih materialov je soba zagorela kot bakla. Ogenj se je zelo hitro razširil po vsej zgornji etaži. Ivan Kut-janjk ml., ki je tudi predsednik PGD Vitan-Kog, je ogenj najprej poskušal ukrotiti sam z gasilnim aparatom, a kmalu je uvidel, da je nemočen in je
poklical na pomoč tovariše. Ti so se potrudili po najboljših močeh, vendar je ogenj dodobra uničil zgornjo etažo hiše. V njej poleg štiričlanske družine Ivana in Mire Kutnjak živita tudi starša, Ivan in Ivana Kutnjak. Starejša zakonca je požar še posebej prizadel, saj sta si nedavno povsem na novo opremila spalnico in svoje prostore. Še posebej težko jima je, ko so uničeni sadovi dolgoletnega dela. Kljub temu se vsi zavedajo, da je daleč najpomembneje, da
Po oceni strokovnjakov bo potrebno zgornjo etažo hiše porušiti.
Ivan Kutnjak je v požaru dobil nekaj opeklin. V torek so ga obiskali prijatelji iz veteranske organizacije - Ivan Puklavec, sekretar OOZVVS Ormož, Jože Kuzman, generalni sekretar ZVVS, in Bojan Rajh iz OOZVVS.
Mira Kutnjak je pokazala, kaj je ostalo od spalnice.
so vsi živi in zdravi. Zato so sklenili tudi, da se dan po požaru, kljub vsemu prestane-mu, udeležijo maturantskega plesa sina Luka, ki obiskuje ormoško Gimnazijo.
Ker se je požar širil tako hitro, so Kutnjakovi izgubili vso osebno lastnino. Vse dokumente, mobilne telefone, vso obleko, osebne reči, vse so pogoltnili plameni. Ivan Kutnjak je do zadnjega reševal, kar se je dalo in tako tudi dobil nekaj opeklin. Potem pa je
družino moral skoraj na silo spoditi iz hiše, saj je postalo prenevarno. Mira Kutnjak pravi, da doslej ni verjela, da je kaj takega mogoče, da se požar lahko tako hitro razširi ter da je nevarnost strupenih plinov in zadušitve tako velika.
V vsej nesreči, ki jih je doletela, pa so Kutnjakovi izkusili tudi nekaj lepega. Mira Kutnjak pravi, da vedno slišimo le, kako je današnji svet pokvarjen, njihova družina
pa je ob nesreči, ki so jo doživeli, izkusila dobroto ljudi. Sosedje so takoj priskočili na pomoč s posteljami, ki so jih namestili v pritličju, da imajo kje spati. Mirine sodelavke so poskrbele za najnujnejšo obleko, Lukovi sošolci so na maturantskem plesu zbrali denarno pomoč, sokrajani, člani različnih društev sprašujejo, kako lahko pomagajo. V času mojega obiska so se ravno oglasili člani OO ZVVS Ormož, ki so sprožili akcijo pomoči in že tudi takoj pomagali svojemu članu s prispevkom 750 evrov. Sredstva pa
se zbirajo tudi na njihovem računu: SKB banka, d. d.: 03123 - 100000 - 7863, davčna številka OZVVS Ormož je 70172412, namesto sklica pa se pripiše: humanitarna pomoč Kutnjak.
Kmetija Kutnjak stoji na tromeji. Zanimivo je, da sodi hiša pod Kog, hlev pod Gomilo, kapela, ki stoji med njima na dvorišču, pa sodi v Miklavž pri Ormožu. V vojni za Slovenijo so bili precej izpostavljeni, o čemer priča sled rafala na fasadi hiše, ki so ga pustili za spomin in opomin.
Viki Klemenčič Ivanuša
Slovenija • Davčna uprava poostrila nadzor gostincev
Davkarji računajo tudi na pomoč potrošnikov
V lanskem letu je Davčna uprava RS izvajala poostrene davčne inšpekcijske nadzore gostincev. Opravljenih je bilo 1150 nadzorov, v poostren nadzor so prvič vključili tudi fotografiranje računov.
Z novo metodo nadzora so ugotovili, da je bilo kar 70 odstotkov prometa izbrisanega. Davčni inšpektorji so ob obisku gostinskih lokalov opravili nakup gostinskih storitev,
fotografirali prejeti račun, ki so ga pustili v lokalu oziroma na prodajnem mestu. Pri naknadnih kontrolah pa so ugotovili, da pri več kot polovici zavezancih, torej tistih, pri
Napoved vremena za Slovenijo
Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, 4'"3 ; za štiri tedne rad nazaj.
katerih so račun fotografirali, kopija računa ni bila skladna z originalnim, kar pomeni, da je davčni zavezanec enostavno izbrisal posamezne postavke računa. Povprečni odstotek tako izbrisanega prometa davčnega zavezanca je znašal več kot 70 odstotkov. Med 1150 davčnimi nadzori na področju gostinstva je bilo lani izrečenih 268 ustnih opo-
zoril in 286 plačilnih nalogov v skupni vrednosti 430 tisoč evrov. Davčna uprava Slovenije svetuje vsem potrošnikom, da pri vseh nakupih, pa naj si gre še za tako majhen nakup, zahtevajo izdajo računa in predvsem to, da račun tudi vzamejo, ko zapuščajo lokal. S tem bodo vplivali na zakonito ravnanje davčnih zavezancev, ne samo gostincev, temveč
V	zahodni Sloveniji bo povečini jasno, drugod se bo od vzhoda pooblačilo. V vzhodni in osrednji Sloveniji bodo možne kratkotrajne snežne plohe. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -8, najvišje dnevne od 3 do 6, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
V	soboto bo precej jasno, le na vzhodu in jugovzhodu bo občasno zmerno oblačno. Hladno bo in vetrovno. V nedeljo bo jasno, veter se bo polegel. Jutro bo mrzlo.
vseh prodajalcev blaga in ponudnikov storitev.
S ciljnimi nadzori bo Davčna uprava RS nadaljevala tudi v letošnjem letu, nadzor pa bo razširila tudi na druga storitvena področja. Pri tem bo uporabljala tudi nove metode nadzora nad poslovanjem davčnih zavezancev. Še naprej pa davčni inšpektorji računajo tudi na pomoč kupcev storitev in blaga tako, da bodo le-ti zahtevali račun in ga tudi odnesli s seboj. Vsak račun, ki ga bodo pustili v lokalu ali na prodajnem mestu,
namreč omogoča "izbris" na originalnem računu, s tem pa tudi manjši promet in manjši pritok v državno blagajno. Več davčne discipline pa pomeni tudi nižje davke za vse.
MG
Dupleška cesta 10,2000 Maribor
Telefon: 02/480 0141
-	garažna In dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
¿écoÁ Roman Zemljarič s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05	TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA -	ogrevanje objektov in sanitarne vode -	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE -	strelovodi -	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi -	meritve elektroinstalacij KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
	
Foto: Črtomir Goznik
Pri naknadnih kontrolah so inšpektorji ugotovili, da so gostinci izbrisali več kot 70 odstotkov prometa. Poostrene nadzore davčni inšpektorji izvajajo tudi v tem letu, s tem, da jih bodo razširili tudi na druga storitvena področja.
ste bili POŠKODOVANI
\P6R^/nava\ V PROMETNI —1	NEZGODI?
PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki