Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravniltvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Leto XXXII.
Celovec, 8. sušca 1913.
St. 10.
Balkan — Balkancem, Slovenijo — Slovencem!
Krvava vojska na Balkanu je rodila mnogo gorja, toda vsi tlačeni narodi v Evropi jo bodo pozdravljali. Ne samo Bolgari, Srbi in Grki, ki so osvobodili stotisoče svojih bratov-trpinov, kateri so ječali pod krutim nasilstvom, ampak tudi drugi mali narodi v Evropi.
Albanci sami se niso mogli osvoboditi; iz turškega jarma so jih rešile zmagovite balkanske zavezne države. Hvaležne se Albanci za to niso izkazali. V zahvalo za to je na .albanskem kongbesu v Trstu Albanec Bairam Duklani iz Djakova izjavil, da bodo Albanci iz Kosovega napravili »grob za Srbe«. Toda želje Albancev po svobodi so razumljive. Vsak najraje v svoji hiši sam gospodari. Želja po svobodi se je Albancev enkrat polotila, in te želje jim noben meč ne bo več pregnal iz srca.
Uspehov balkanske krščanske raje pa se iz celega srca lahko veselimo tudi Slovani, zlasti Slovenci! Zakaj? Z zmagami balkanskih državic proti veliki Turčiji je prodrlo v Evropi načelo: Vsak narod naj bo svoje sreče kovač! Balkan Balkancem! Vsak narod naj dobi svojo upravo! Noben narod naj ne bo suženj tujega, četudi močnejšega naroda!
Če izobraženi svet priznava to načelo narodom, katere so Nemci imenovali »svinjske pastirje, ovčje tatove« itd., potem bo naoral vendar enkrat slišati svet tudi klice barodov, ki jim noben resen človek ne odreka kulture.
Velesile so brez izjeme na splošno priznale to načelo. Ne morda, da bi diplomati bili začeli pripoznavati načela morale, ampak ker jih je izučila najnovejša zgodovina, da nič ne pomaga, zatirati narode. Zatirani barodi vstajajo, njihova moč raste, okovi Padajo. Noben naravno zdrav narod se ne da zatreti. M i r p r i d e s pravico, s krivico pa vojska!
Balkan Balkancem! Narodova zemlja harodu! To priznava ves svet, tudi Nemci.
Toda Nemci priznavajo to tako, kakor jim narekuje to njihovo izprijeno naziranje do manjših narodov. Dobrudžo, bolgarsko ozemlje ob Bomuniji, zahtevajo Romuni kot odškodnino, ker je Bolgarija z osvojitvijo svojih dežel, nad katerimi je vladal Turk, postala večja in se ji obeta lepa bodočnost. Toda v Dobrudži ne prebivajo Romuni, ampak Bolgari in kljub temu so nemški časopisi naravnost za lase privlekli celo vrsto jalovih »dokažov«, da mora Bolgarija Dobrudžo odstopiti Romuniji. Kot najtehtnejši vzrok so navajali to, da Romunija sme staviti to zahtevo, ker ni Bolgarom padla za hrbet, ko so Bolgari reševali svoje brate izpod nasilnega turškega jarma in prinašali s strašnim krvoprelitjem in z velikanskimi žrtvami zatiranim zarjo kulture, blagostanja, verske svobode, osebne varnosti. Lepa morala to, res vredna poganskih Culukaf-rov* Toda tudi ta ženialen »vzrok« ne bo držal! Resni bolgarski »Mir«, vladno glasilo, piše k temu: V Romuniji so stavili te zahteve iz nevoščljivosti do Bolgarije. Če se zdaj trdi, da je Romunija že pred vojsko zahtevala odškodnino, to ni res. Ravno tako brez podlage je, če se v Bukarešti sklicujejo na nevtraliteto v vojni s Turčijo. Romunija sploh ni ostala nevtralna (■nepristranska); ko bi bilo to res, bi bil mir s Turčijo že davno podpisan.
To je res. Znano je, v kakem političnem dogovoru sta bile Turčija in Romunija, ko so se vršile mirnovne konference v Londonu.
Nemci vedo, zakaj tako delajo. Saj imajo tudi na Nemškem Poljake, v Avstriji pa predvsem Slovence, katerim ne privoščijo narodne samostojnosti, ampak se hočejo na njihov račun mastiti. Zavedajo se, da je že v širši svet prodrl klic iz raznih koroških in štajerskih vilajetov, ki ne bo ostal brez odmeva. Vlada ga bo morala upoštevati, če noče napraviti iz Avstrije druge gnile Turčije, kjer si nekateri narodi jemljejo pravice, drugim pa nalagajo dolžnosti.
Ker pa bi razni nemški šmarocerji še naprej radi živeli na stroške slovenskega naroda, so ob istem času, ko Albanci v Tr-
stu albanski, sklicali v Celovcu nemško-nacionalni kongres nemških liberalnih poslancev iz alpskih dežel, koroških nemško-nacionalnih deželnih poslancev in svojih zaupnikov iz slovenskih dežel; posvetovali so se, kako bi še zanaprej vzdržali razne vilajete.
Prišli so do spoznanja, da bo treba pritisniti na vlado in upiti, kako da vlada proi-težira Slovence na škodo Nemcev. Da se jim bo smejal ves svet, v kolikor pozna statistiko dobrot, v kateri meri jih uživajo na sloi-venski zemlji Nemci in v kateri meri Slovenci, kaj jim to mar! Upiti je treba, da jim bo nemška vlada šla raje na roko!
Toda tukaj se bojo vračunali! Upiti bomo začeli tudi mi in prepričani smo, da bo naš glas segel dalje nego nemški, ker naš glas upije do neba, je glas pravice, glas protesta proti krivicam.
Vsled sklepa na nemškoliberalnem kongresu v Celovcu so že začele upiti »Freie Stimmen«, kaka krivica se godi Nemcem, ker je vlada ustanovila Slovencem — obrtno šolo v Ljubljani. Ali jih Nemci nimajo v izobilju? Ali vlada ni bila dolžna, plačati Slovencem tega starega dolga? O, ima še veliko dolgov, posebno je strašno zadolžena pri nas koroških Slovencih!
Na svoji zemlji hočemo biti lastni gospodarji. Slovenski narod naj vodi sam svojo usodo! In to je mogoče v obliki trializma pod vladarstvom presvitle habsbuške rodovine. Albanci slavijo našega cesarja kot cesarja - osvoboditelja. Naš presvitli cesar je dal z ustavo svobodo tudi nenemškim narodom, toda Nemci in Mažari so nas djali proti od cesarja potrjeni postavi v okove. Po postavi smo vsi narodi enokapravni, v praksi pa sta na jugu Nemec in Mažar gospoda, Slovenci in Hrvati pa sužnji. Presvetli cesar, osvobodi nas še enkrat! Naša hvaležnost bo večja in bolj iskrena, kakor je albanska!
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih „Slo-venske Straže"!
Podlistek.
Ladja je Izginila.
Spisal Edward Noble, poslovenil Ratiški. (Dalje.)
»Sultan je stacijoniran v Medway, kaj he?« je vprašal Geskin, ko je krmar končal svojo povest.
»Da, gospod kapitan,« se je odzval mož obalne straže. Poveljniška ladja divizije Nore je.«
»Ali so imeli vaši potniki kaj prtljage?« se je obrnil Geskin h krmarju.
»Imeli so seboj nekaj kožnatih vrečic, gospod kapitan.«
»Ali mi morete odstopiti enega moža, go-spod poročnik?«
»Dva, gospod kapitan, če želite.«
»Potem, prosim velite jim oditi na molo ladjo, čim preje gremo, tem boljše.«
Noč je bila izredno temna, ko smo pnčno nadaljevali svojo vožnjo. Zvezde 1 bilo nobene na nebu. Veter je bil podle-®eI in ladja je delala od Hope Pointa naprej aioye, ki so se širili daleč naokrog in se otlikali. Od časa do časa smo uzrli kako c> gotovo na ladji usidrani ob bregu.
Pred seboj smo imeli še zadnji zavoj Themse, ki se je gubila v temini obzorja.
Kaj li mi iščemo? Kakšna tragedija se bliža svojemu koncu? Moj prijatelj je sestavil vso svojo verigo. Jasno nam je bilo, da mora »Vigilante« razviti največjo svojo br-zino, ako hočemo preprečiti nameravan atentat. Mimo nas so plule ladje proti Londonu. Nekatere so dajale signale z lučjo za vodnike, kateri so jih že čakali v svojih ladjicah. Za nami se je naenkrat dvignila visoka senca, in mimo nas je hitel poštni parnik iz Londona.
»Sam ne vem, kaj bi dal, da bi mogli tako naglo naprej, kakor ta parnik,« je dejal Geskin, ko sva stala skupaj in zrla v temo.
»Upam, da pridemo še ob pravem času,« sem se oglasil.
»Tudi jaz upam,« reče Geskin. Zadnjič so pognali v zrak transatlantski parnik, ali se še spominjaš?«
»Ravno sem mislil na to.«
»Vražja stvar je to, Geskin.«
In molčal je do Jenkina. Tu je dal poklicati k sebi Langtona.
»Ali nas morete peljati skozi Swath? Prihranimo si celo uro, ako morete.«
»Da, gospod kapitan. Z mirno vestjo se zanesete name.«
Skoro smo obpluli bojo Spit in se obrnili proti Medwayu. Od Grani Porta dalje smo vozili polagoma.
Vsi smo se zbrali na sprednjem koncu, da bi čim preje v tej megli spoznali Bucca-neera. Morda smo ga prehiteli.
V tem je vzkliknil Langton, ki je stal pri krmilu. »Stojte, gospod kapitan! Malo desno. Tamkaj je ladja. Le polagoma.«
Oprezno smo pluli in zapazili pred seboj tovorno ladjo »Buccaneera«.
Tiho in z največjo opreznostjo smo se ustavili pri nji in splezali na krov. Vrata v kajute so bila zaprta. Jasna je bilo, da je ladja zapuščena.
»Prekasno smo prišli,« je vzkliknil Langtom.
»Tiho,« je velel strogo Geskin. »Nobenega šuma- Pripravite vse, da takoj odrinemo.«
Eden obalnih stražnikov je stopil s svetilko v roki v kajuto. Geskin je šel za njim. Stopnice so bile pokrite z neko temno lepljivo maso. Ko je Geskin stopil pred kajuto, se je ob nekaj spodtaknil. Stražnik je posvetil s svojo slepilko.
»Za vraga, kdo je to?« je vzkliknil.
Na tleh je ležalo truplo s prerezanim grlom.
(Dalje sledi.)
Vojna na Balkanu.
Vojska na Balkanu počiva. Vrši se v znamenju bodočega miru. Turčija je nezmožna. Kljub temu, da ji razni dobička-željni zavodi proti prvotnemu sklepu velesil ponujajo posojila in hočejo napraviti s Turčijo lepe kupčije, nima več moči v sebi, vojskovati sei nadalje. Vsi poizkusi Turkov, izkrcati turške čete ob obali Marmarskega in Črnega morja so se ponesrečili. Turške čete prevažajo v Carigrad.
Turčija hoče skleniti mir in se je obrnila v ta namen že na velesile za posredovanje. V Bulgariji vsled tega nočejo naskakovati Odrina in drugih turških trdnjav in brez potrebe prelivati potoke krvi. 15.000 mož bi morali žrtvovati, in Odrin bi bil njihov, je dejal neki bulgarski general. Toda čemu? Odrin bo itak padel, če ga morda Bulgari ne dobijo prej mirovnim potom. Sedanja mladoturška vlada je izprevidela, da tudi ne bo mogla ohraniti Odrina. Zato je voljna prèdati ga Bulgarom.
Težave bo delal morda le Skader, ker Črnogorci in Srbi brez Skadra nočejo slišati o kakem miru. Srbi so sklenili poslati Črnogorcem izdatno pomoč. Bojne čete bi prepeljali pred Skader preko Soluna na grških parnikih. Del grškega brodovja bo prevoz ščitil, da ne bi prišla blizu nepoklicana turška ladja »Hamidije«, ki je grško brodovje še ni dobilo.
Novi vrhovni poveljnik srbsko - črnogorske armade pred Skadrom.
B e 1 g r a d , 4. marca. Šef generalnega štaba I. srbske armade, general Bojovič, je odpotoval pred Skader, da prevzame vrhovno poveljstvo združene srbsko-črnogorske armade. General Bojovič je znan kot izvrsten strateg in njegovo imenovanje je naj-lepša manifestacija srbsko - črnogorske solidarnosti, ker je Bojovič rodom Črnogorec. Glede odhoda novih srbskih čet pred Skader, o čemer so te dni poročali evropski listi, srbska vlada noče podati nobenih informacij. V informiranih krogih se govori, da je že v najkrajšem času pričakovati tako zelo silnega naskoka na Skader, da se mesto nikakor ne bo moglo braniti.
Koliko Srbov odplove v Drač.
Solun, 4. marca. V Drač odplove od tu 2000 mož srbske infanterije in en eskadron konjenice. Topovi so se že vkrcali.
Kralj Nikita Skadra n!e da, ako ga dobi.
Peterburg, 4. marca. Kralj Nikita je tukajšnjemu zastopniku »Figara« brzojavil: »Nobena stvar ne more izpremeniti stališča Črnogorcev glede skadrskega vprašanja. Skader pomeni življenje ali smrt za Čr-nogoro. Ko je Črnagora izgubila že Kotor, Bosno in Hercegovino, za katero se je toliko srbske krvi prelilo, hočejo velesile še Skader priznati državi, ki še ne obstoja in ni za osvojitev Skadra še ničesar naredila. Črnagora je trdno odločena Skader osvojiti in osvojeno mesto do zadnje kapljice krvi braniti.«
Mirovni predlogi Turčije.
Carigrad, 4. marca. Iz uradnega vira se javlja, da je veliki vezir s posredovanjem ruskega poslanika Bulgariji ponudil naslednje nove mirovne pogoje:	Turškol
bulgarska meja bi šla pri St. Stefano pri-čenši 11 km severno od Cap Iniada, ob reki Resna in Marica. Po tem turškem predlogu bi Odrin pod gotovimi garancijami pripadel Bulgariji.
Mirovni pogoji albanske zveze.
Sofija, 4. marca. Listi poročajo, da Balkanska zveza stavlja naslednje mirovne pogoje: 1. Sovražnosti se takoj ustavijo, ko se podpišejo mirovni pogoji. 2. Turčija odstopi Odrin, Skader in Janino. 3. Ugotovitev turško-bulgarske meje v črti Rodosto— Midia po turško - bulgarski vojaški komisiji. 4. Turčija odstopi polotok Gallipoli. 5. Turčija odstopi Grčiji od Grkov zasedene otoke v Egejskem morju. 6. Turčija plača vojno odškodnino. 7. Sultanu se povrne pravica imenovati namestnika kalifata v balkanskih državah. 8. Prejšnje pogodbe balkanskih držav s Turčijo se zopet obnove. 9. Turčija končno prizna Kreto Grški.
Grški uspehi pred Janino.
Atene, 4. marca. Uradno se poroča: Turške čete, ki so prodirale iz Mezova, so Grki nenadoma z vso silo napadli in jih pri Krizovici, Dresdeniku, Slapu in Petri popolnoma porazili. Turki so se morali umakniti y_ naj večjem neredu.
Politične vesti.
Odpoved generalnega štrajka na Ogrskem.
Ogrska vlada se strašno brani uvesti splošno volilno pravico, s katero bi odklenkalo sedanji vladni stranki. Ker je vlada skrpucala volilno reformo, ki bi postala za ogrske narodnosti in nižje sloje še nevarnejša in bolj krivična nego je sedanji volilni red, se je na Ogrskem vzdignila krepka opozicija. Socialni demokrati so napovedali 14dnevni generalni štrajk, ki so ga pa v zadnjem trenotku odpovedali. Vlada je pripravila mnogo vojaštva in orožnikov.
Zmaga »Slovenske Ljudske Stranke« na Kranjskem.
Pri volitvi deželnega poslanca v mestni skupini Kamnik—Radovljica—Tržič je sijajno zmagala v torek »Slovenska Ljudska Stranka«. Njen kandidat, dr. Vinko Gregorič, je dobil 362 glasov, liberalni kandidat, notar Marinček, pa 200 glasov.
Razmerje med Rusijo in Avstrijo.
Rusija in Avstrija začneta z demobilizacijo na gališki meji še ta teden, kakor zatrjujejo poročila z Dunaja in iz Petrograda. Vendar pa bota obe državi obdržali zvišano stanje, ne morebiti zavoljo' medsebojnega nezaupanja, ampak načeloma, ker so tudi vse druge države vojno stanje zvišale, ker se je to v sedanji balkanski vojski izkazalo za potrebno. Na Nemškem šteje kompanija v mirovnem stanju brez častnikov 142 mož, na Francoskem 125, ravno toliko na Ruskem, v Bolgariji 107, v Romuniji 116; poleg tega imajo skoro vse države ob gotovih mejah zvišano stanje, kakor Nemčija na vzhodu in zahodu 160 mož, Francija 204 može, Rusija na vzhodu 170 mož. V mirovnem času je znašala avstrijska kompanija 91 mož, brez šarž celo samo 85 mož. — Na jugu pa Avstrija še ne namerava demobilizirati, ker za avstrijsko zaščitnico, novo Albanijo, še niso določene meje.
Dnevne novice in dopisi.
Novi finančni ravnatelj za Koroško.
Sekcijski svetnik v finančnem ministrstvu dr. Maks Pipitz je imenovan za dvornega svetnika i;n finančnega ravnatelja na Koroškem.
Nov odvetnik. V Volšpergu je prevzel advokatursko pisarno dr. Edvarda Neuhol-da dr. Ernest Ambrositsch (Ambrožič), nemškutar iz Celja.
Voščilne razglednice za Veliko noč ima v veliki izbiri trgovina papirja v hotelu »Trabesinger« v Celovcu. Tam se dobijo tudi »Berila in evangeliji«, mariborska in ljubljanska izdaja.
Slovenska zdravnika na bojnem polju.
Praktični zdravnik dr. Ivan Oražem iz Ljubljane je odpotoval v Bolgarijo, kjer bo prevzel vodstvo vojaške vojne bolnišnice. Tudi dr. Bruno Weixel iz Maribora je vstopil kot vojaški zdravnik v bolgarsko službo.
Ravnatelj akcijske družbe pobegnil. Generalni ravnatelj akcijske družbe za industrijo papirja v Pragi dr. Anselm Gòtzl je pobegnil. Zapustil je 1 in pol milijona kron dolga. V Monte Carlo je baje izgubil pri igranju nad 100.000 K. »Štajerc«! Halo! Zopet en nemški »prvak«.
»Straža« o S. K. S. Z. za Koroško. Mariborska »Straža« je o delovanju »Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško« objavila zelo simpatičen uvodnik, v katerem poudarja moč in uspešnost delovanja po strogo krščansko-narodnih načelih, ki je prineslo toliko sadov na Štajerskem in obeta boljše čase tudi na Koroškem. »Straža« izvaja: »Koroški Slovenec se je pričel gibati in vstajati. Novo, mlado gibanje se ni več zadostilo s plitvo površino, ampak je prevzelo in presunilo cel ljudski značaj. Prej navajeni trpeti in prenašati, so koroški Slovenci z veseljem prevzeli žrtve novih bojev in so se začutili pomlajene in okrepčane, ko
so zaslutili in začutili okrog sebe nove bojne čete in korajžno so se vrgli v boj. Prejšnja slika je bila na mah spremenjena. Prej deputacije in modelovanje, sedaj narod, ki hoče sam iz sebe črpati in si ustvariti eksistenco z lastno silo in močjo. Od tod veliko hrepenenje in velika radost nad vsem, kar naj pomaga ljudstvu do osamosvojitve — duševne in gospodarske. Samo narodi, ki stoje v vsakem oziru na lastnih nogah, ki tvorijo individualnost, imajo pravico do obstoja. Ta narodna individualnost se je pa ravno v zadnjih letih pri nas tako poglobila, da je neizbrisljiva. Z brezštevilnimi ženskimi shodi, mladeniškimi tabori, socialnimi tečaji ter drugimi sličnimi pripomočki se je vcepilo že skoro vsakemu posamezniku toliko narodne zavednosti in samostojnosti, da lahko mirnega srca zremo v bodočnost. Naša izobraževalna organizacija, ki sprejema mladino takoj po njenem izstopu iz šole v svoje okrilje, izpopolnjuje ljudsko šolo in nadomešča nadaljevalno* ter usposablja ljudi za težke boje. Narod, pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal, to je geslo, ki ga že rabimo za naše vsakdanje življenje. Narod, ki sam sebi ne zna pomagati, ne more računati na pomoč drugih, njemu ne pomaga ne bližnji, ne daljni sosed, najmanj pa — vlada.«
Šolske vesti. Resigniral je učitelj Peter Wrulich na podeljeno mu službo kot šolski vodja v Glinjah. Deželni šolski svet je sistemiziral šesto učno mesto na ljudski šoli v Črni.
Poizkušen samomor. Na Križni gori so našli s prerezanim vratom deželnega knjigovodjo Pavla Schussmanna. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer mu gre na bolje. Vest v »Freie Stimmen«, da se je Schussmann ponesrečil, ni resnična.
Pretsp med vojaki. Minolo nedeljo zvečer so se pri Linsenbirtu v Celovcu zaradi neke natakarice in nekega drugega dekleta stepli vojaki 7. in 17. pešpolka ter domobranci 4. polka. Hudo ranjena sta bila in-fanterist Jožef Zeiringer 7. pešpolka, ki je dobil z nožem bodljaj v desno stran trebuha in brambovec Ludovik Mirti, ki ga je nekdo s sabljo udaril čez desno sence. Oba ranjenca so prepeljali v vojaško bolnišnico in bota kmalu okrevala. Četovodja 17. pešpolka Oblak, je obdolžen, da je s sabljo udaril Mirtla, kar pa taji. Zeiringerja je zabodel z nožem neki civilist; le* »Fr. St.« vedo poročati, da je bil »menda« tudi kak vojak 17. pešpolka. Ta pretep apostrofirajo »Fr. St.« kot »najnovejše junaštvo Kranjcev« in trdijo, da je prebivalstvo v mestu razburjeno. K takim žalostnim dejstvom, ki so žalostna posledica pijančevanja, mora nemško-naci-onalno glasilo vedno pridjati nekaj neresnic. Kdo da je pri zadnjih vojaških pretepih povzročil iste, v vseh slučajih ni lahko dognati. Dejstvo je le, da so bili »Janezi«, kadar je prišlo do pretepa, vedno močnejši in so nasprotnike vžugali. Iz tega pa še ne sledi, da tudi povzročajo najhujše obsodbe vredne pretepe vedno le Janezi. Vsaj pri »Buchenwaldu« pretepa niso povzročili vojaki 17. pešpolka, ampak neki nemško nacionalni c i v i 1 i s t, ki je brez povoda začel psovati vojake z »windische Hun-de« (bindišarski psi, kakor se nam je potem poročalo. Tudi pri »Buchenwaldu« ni bilo škode 800 K, kakor so poročale »Fr. St.«, ampak le 70 K. Seveda če bi »Fr. St.« poročale taka dejstva, bi se razburjenje Celov-čanov obrnilo proti pravim krivcem v vrstah pristašev »Freie Stimmen«, ki hujskajo sodrgo zoper Slovence. Še pi’ed kratkim so n. pr. neki komiji zvečer pred gostilno Pavla Trabesingerja opsovali slovensko družbo, ker je govorila slovensko, z »windische Hunde«. Pobalinom je prav pridno pomagal neki vojak-topničar, ki je konečno v potrjenje svojega avstrijskega patriotizma s pobalini pel prusko himno »Die Wacht am Rhein«.
»Živela Turčija!«, je gotovo že marsikdo zavpil, ko je po žrebanju turških srečk zaznal, da je njegova številka zadela glavni ali večji dobitek. Dne 1. aprila t. 1. je zopet žrebanje turških srečk, pri katerem bodo izžrebani nastopni dobitki: Glavni za 400 tisoč frankov, eden za 30.000 frankov, dva po 10.000 frankov, 6 po 2500 frankov, 12 p° 2000 frankov itd. Vsi dobitki so lepi, a najlepši je oni za 400.000 frankov, katerega pa prav gotovo ne bo zadel, kdor nima turške srečke. Čitajte današnji oglas »Slovenske
Straže« in zagotovite si s takojšnjim naročilom turške srečke igralno pravico že za prihodnje žrebanje.
Vojaški nabori, V Borovljah je bilo od 194 nabornikov potrjenih 67. Odločno pa moramo protestirati zoper postopanje nekega orožnika nasproti našim fantom. Vojaška oblast je postopala pravilno, ko je slovenskim fantom dovolila, da smejo zapriseči v slovenskem jeziku; toda neki orožnik je fante priganjal, da morajo zapriseči nemško in jim je celo grozil, da se jim bo pri vojakih slabo godilo, če ne storijo tega. G. okrajni glavar pl. Rainer tega seveda ni zapazil, ker so ga v oči bodli le slovenski znaki naših fantov. Pričakujemo, da se kaj takega ne bo več zgodilo, sicer smo primorani poseči po ostrejših sredstvih. — Pri naboru v Celovcu dne 4. t. m. je bilo od 212 nabornikov potrjen 101; iz Dholice je bilo od 38 fantov potrjenih 24; krepki slovenski fantje! Drugo vprašanje je seveda, če se tudi zavedajo, da so slovenski fantje! Dne 5. t. m. je bilo v Celovcu od 214 mladeničev potrjenih 99.
Ven s slovensko šolo! Velika noč, začetek šolskega leta se bliža, deželni šolski svet pa še vedno štrajka in pusti počivati odločbe ministrstva glede šol v Strojni, v St. Danielu in v Vogrčah. Kaj je deželnemu šolskemu nadzorniku Bendi za odločbe upravnega in državnega sodišča! Za njega veljajo samo želje nemškonacionalne stranke. Zato se je ;nasproti neki učiteljici čisto neženirano izrazil: Es ist nicht genug, dab man eine tuchtige Lehrerin ist, man mufi sich auch mit Politik befassen und sich Leuten anschliefien, welche die deutsche Partei reprasenticren !« (Ni dovolj, da je kdo izborna učiteljica, ampak pečati se mora tudi s politiko in se pridružiti ljudem, ki predstavljajo nemško stranko1) Toda če ni dovoljeno staršem, uganjati pri šoli pasivno rezistenco, menda ne bo dovoljeno tudi šolskim oblastem. Ali se tako uči spoštovati postavo? Zato kličemo: Ven s slovensko šolo !
šola v Grabštanju — pohvaljena!? »Fr. Stimmen« poročajo iz Grabšta(nja: »Ponedeljek (dne 3. t. m.) je nepričakovano počastil Nj. ekscelenca gospod deželni predsednik baron pl. Fries-Skene s svojim obiskom tukajšnjo šolo. V vseh štirih razredih je dalje časa prisostvoval pouku in se je potem izrazil o učnih uspehih, o dobri disciplini in marljivosti učiteljstva zelo pohvalno.« Če to poročilo v celem obsegu odgovarja resnici, potem je videl Njega ekscelenca gospod deželni predsednik pač le zunanje uspehe talentiranih slovenskih otrok, ni pa imel priložnosti, dobiti vpogled vpravo šolsko vzgojo, ki ne obstoji predvsem v mehaničnem brbljanju. Pri porotni obravnavi dne 15. decemb. 1910 je bilo dognano, kak škandalozni zistem da vlada na grabštanjski šoli: Učiteljica Summerer je pretepala otroke, če so v prostem času med sabo govorili slovensko in da jim je prepovedala pozdravljati slovensko, to je v maternem jeziku. To je vse-kako »vzorna« disciplina. Od 270 otrok je bilo le 14 otrok nemških, vsi drugi slovenski, kakih 250 otrok nič ne razume nemško, ko vstopi v šolo. Slovensko brati jih nauči šele -— katehet. — Nadučitelj Leks ne poučuje slovenščine, pač pa se poslužuje zlasti iz{-Prva slovenščine, ker seveda drugače otrok ne bi mogel poučevati. Priče so potrdile, da je potreba, da učitelj govori slovensko. »Učijo ja nemški, otroci pa ne Razumejo,« je rekla neka priča. Neka hruga priča je rekla: »V vseh razredih raz-nniejo slabo. Otrok bere nemško, pa ne ve Povedati, kaj je to po slovensko.« Sam šolski nadzornik je priznal v sodni dvorani, da holj talentirane otroke rabijo kot tolmače, da morejo druge otroke Ja z ume ti. Vse to je sodno dognano! Taka šola pač ni šola, kakor si jo predstavljajo Pedagogi, ampak to je barbarska mučilnica, koje namen je germanizacija slovenske mladine!
. Izpred porotnega sodišče. (Mlad p o -Zlgalec.) Dne 28. prosinca t. 1 je na dveh pestih zažgal gospodarsko poslopje posest-iVTr6 .Darije Rab v Treffelsdorfu, občina Zg. 'Rinice, 15 let stari hlapec Karol Kogler, pristojen v Sòrg. Kogler ni tajil in je rekel, da 3c zažgal iz jeze, ker ga je gospodinja ka-J'ala. Bab je imela škode 9464 K, od katerih
je le 6730 K po zavarovanju kritih. Kogler je bil zavoljo požiga obsojen na tri leta hude in poostrene ječe. — (Ubo j.) 32 let stari, v Radentheim pristojni delavec Jakob Burg-staller je 5. prosinca t. 1. pil žganje v neki žganjarni v Beljaku v družbi delavca Janeza Komaca. Komac se je »hvalil«, da je bil že zaprt v Karlavi in da se nobenega ne boji. Burgstaller je začel Komaca izzivati. Komac je šel nadenj, toda Burgstaller ga je zgrabil za vrat, vrgel ob tla, pokleknil nanj in ga bil s pestmi ob glavo; nato je vstal in skočil z obema nogama Komacu na želodec. Komac je vstal bled ko stena, vlegel se Da klop in tožil o bolečinah v želodcu in trebuhu. Šel je sam v bolnišnico, kjer pa je kljub operaciji dne 7. prosinca umrl. Burgstaller se je zagovarjal, da se je branil. Porotniki so zanikali glavno vprašanje, je li Burgstaller kriv uboja, potrdili so pa vprašanje zaradi prestopka proti varnosti življenja. Burgstaller je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora. — (Star n e s r a m-n e ž.) 71 let stari Pavel Perhovnik, ki je opetovano oskrunil devetletno in desetletno dekle, je bil obsojen na 13 mesecev hude ječe. — Zaradi posilstva se je moral zagovarjati hlapec Martin Navadnig, rojen leta 1889. v Galovici. V isti zadevi je stal pred poroto 38 let stari Tomaž Gradišek. Obe obravnavi sta bili tajni.
Samomor. Marija Maier na Vratih, posestnikova hči, je šla pod brzovlak, ki vozi na progi Pontabelj—Dunaj. Vlak jo je raztrgal na kosce. Pravijo, da je izvršila samomor iz nesrečne ljubezni.
Celovec. Piše se nam: (Postni čas) se pri nas v Celovcu prav malo čuti. Sicer se obhaja kakor vsako leto v glavni mestni farni cerkvi pobožnost Božje Glave, ki je tudi dobro obiskana. Če se pa ozreš po pobožnih vernikih, zapaziš med njimi bore malo mestne inteligence, pač pa množico pripro-stih ljudi z dežele, ki se ne ustrašijo hudega mraza in dolgih potov, da izpolnijo verske dolžnosti. Še hujše je pa to, da se tudi sedaj ne neha s plesom in drugimi hrupnimi veselicami. Po vseh voglih vidiš nabite plakate, ki vabijo na godbo in ples. V raznih brlogih je videti zlasti mnogo vojakov, med katerimi so se v zadnjih časih pojavili krvavi pretepi. Odgovrnost za vse to nosi celovški g. župan dr. M e t n i t z , ki sicer za časa volitev zunaj med kmeti tako rad povdarja, da je »dober kristjan« .
Velikovec. (N a s p r o t n i k i p r e d sodišče m.) Ni še dolgo, ko je bil obsojen tukajšnji »Volksbildner«, znani portugalski zgodovinar, meščanski učitelj A. H o r n -bogner, ker je na ulici oklofutal nekega slovenskega mladeniča. Zadnji torek, dne 4. t. m. pa je moral nemškutar. V. H o 1 z e r , p. d. Strasser pred sodiščem odpuščanja prositi dva velikovška Slovenca in stroške plačati, ker ju je zmerjal z »Schwarzer Teu-fel«, »Pfaff«, »Lauser« in enega še povrhu oklofutal. G. Hornbogner, ali je Holzer k vam hodil v šolo, da se je od vas naučil klofute deliti? S tako »Volksbildungo« se pač nasprotniki smejo ponašati pred celim svetom! Tako kulturo ponujajo nemško-na-cionalni in nemškutarski agenti nam Slovencem. Pojdite raje k svojim prijateljem Turkom !
Boroveljski renegati potrebujejo muzikanta, da bode igral žaloigro, če bo zopet kaka velika nemčurska glava, kakor na primer Damkov Foltej, zapustila Borovlje. Puškar in hišni posestnik Krobat, v katerega hiši je že nekaj let slovenski brivec, hoče tega na prav mažarski način iz hiše vreči. Po časnikih išče drugega brivca, biti mora pa Nemce in »M u z i k a n t«, kteremu hoče prodati brivsko obrt. Višje pa res ne gre! Pile j ali puškar, kteri celo svoje življenje ni znal kaj drugega kakor piliti, kteri se za brivca nikdar učil ni, hoče sedaj brivsko obrt, ktere on nima, prodati. Res, naši nem-čurji imajo veliko pravico, celo take reči smejo prodajati, ktere sploh nimajo. Rene-gatu Krobatu pa lahko povemo, da to pot, s prodajo ne bo imel sreče in če bi res svoj klarinet, na katerem si bode s svojim kum-panom (če ga bo dobil?) kruh služil, navrh dal. Sicer mu želimo pri prodaji veliko sreče in ga prosimo, če bo zopet brivsko obrt, ktera ni njegova, njegov je samo lokal, v časnikih na prodaj postavil, da bi tudi obvestil, koliko in a 1 i da dobi kupec od Krobata ali od Stidmarke letne subvencije a li podpore, da se mu ne bo tako godilo, ka-
kor prejšnjemu brivcu, katerega je imel Krobat v svoji hiši.
Borovlje. (Učimo se od narodnega sovražnika.) Čeravno so Borovlje v veliki večini in velika okolica v celoti slovenska, se trudijo naši narodni nasprotniki pridobiti nemške trgovce in obrtnike; sedaj iščejo na primer enega nemškega brivca. Če bi morali obrtniki in trgovci samo od Nemcev živeti, bil bi zaslužek tako suh, da bi še za zajutrek ne bilo. Kar je pa Nemcev, tisti ne kupujejo v Borovljah, tudi ne pri Nemcih, ampak si naročujejo svoje potrebščine iz Celovca ali od drugod, v Borovljah kupujejo samo malenkosti, kterih ni vredno od drugod naročavati. Da od inteligence ni zaslužka, to bo potrdil najmanjši obrtnik, kakor tudi največji trgovec. Živeti mora Nemec ali Slovenec od — Slovencev. To pa seve nemški uradniki ne razumejo in mislijo, da če dajo enemu en groš zaslužit, da mora biti tedaj že najmanj nem-čur. Pridobiti si pa hočejo na vsak način samonemške obrtnike in trgovce. V Borovljah imamo na primer 26 gostiln, pa čujte in strmite, povsodi govorijo slovensko, slovenska pa ni nobena. Znano je, da od vseh teh gostiln niti ena ne izhaja dobro. Če bi se eden teh gostilničarjev obrnil na prav slovensko stran in da bi imel dobro postrežbo, uspeh ne bi izostal. Garantiramo, da bi boljše izhajal, kakor sedaj pet gostiln skupaj. Saj imajo Borovlje veliko samosiovensko okolico in na tisoče Ijpdi, kteri imajo na sodniji ali v davkariji itd. opraviti, pride v Borovlje. Ni res, da bi ne bilo mogoče eni slovenski gostilni d ‘o b r o izhajati. Če bi pa res od vseh 26 gostiln še ena ne hotela slovenskega denarja, si bomo že na drug način pomagali. Vse gre s časom!
Kostanje. (Občni zbor tukajšnje podružnice Siidmarke) vršil se je v nedeljo 2. sušca v Kvančnikovi gostilni na Kostanjah. Dosedanji načelnik, gostilničar M. Teppan p. d. Kvančnik otvori občni zbor in naznani, da se razdeli vsota 170 K, ktere je poslala Sudmarka za po toči prizadete in pomoči potrebne kmete, katera vsota se po občnem zboru razdeli. Kot tajnik in blagajnik poroča učitelj Poilach, da je podružnica preteklo leto nabrala 64 K udnine in 10 K v puščico. Nato predlaga g. Groblacher, naj se potrdi stari odbor. Kot govornik nastopi g. Pr. iz Beljaka, kteri v jako zbadljivih besedah opominja na nevarnost pred Jugoslovani, ktere imenuje »Halbwiide Horden«. Posebno v želodcu je imel Srbe, katere je imenoval »Strbische Beutelschneider«. Koroške in kranjske Slovence, kateri se za par Judeževih grošev ne dajo kupiti, imenuje »Sudslawische Raufer« itd. Posebno pač povdarja ljubezen Nemcev do koroških Slovencev, s katerimi so vedno v miru živeli, če ne bi bilo hujskačev. Tega pa ni povedal, da je ravno on tisti, ki stoji na slovenski zemlji in hujska rodnega in krvnega brata proti bratu. Nadalje povdarja in prosi, če pride tako daleč, da se Jugoslovani politično ločijo od Nemcev, to je, če pride do tri-alizma, naj bodo ljudje pripravljeni, da ne bo meja Drava, ampak Karavanke. Kot drugi govornik nastopi g. Groman, kateremu pač ležijo posebno na srcu Čehi in češka narodna zavednost. Jezi se da pridejo na Češko češki uradniki in sodniki in da se jim dajo visoke šole itd. Radi lepšega omeni še nekaj o Italijanih, da dobijo visoko šolo, da odnesejo precej denarja, pač pa tako nevarni še niso. K besedi se še oglasi g. nadučitelj Lesjak. Pravi, kako je poskrbel, da dobijo po toči prizadeti in pomoči potrebni posestniki, kolikor mogoče podpore. In gledal je na to, da je tudi občina med iste razdelila, ki so bili najbolj potrebni. Nato je sledila delitev 170 K med po toči prizadete posestnike. Kakor smo videli, so dobili večji del samo taki omahljivci, ki ne vedo, sem ali tja. (Podkupovanje je ravno namen te podpore!) Ker pravih Nemcev, za katere bi imela biti podpora, je bilo samo par navzočih. Sramota je, da ljudje, kateri poudarjajo, da so dobri katoličani, sprejmejo Judeže ve lutrovske groše iz nemšKega raj ha, da prodajajo svoj narod, svoj blagi verski čut za par kron in da darujejo in plačajo nazaj udnino 2 K. Če jih opomniš na Mohorjevo ali Jožefovo družbo, ja tedaj je škoda za 2 K in vsak se izgovarja, da je škoda denarja! Za Sudmarko pa nič ni škoda! In kako je delila občina, se vidi iz tega, da v Vaberni
vasi. kjer je bilo najbolj uničeno polje, nobeden niti vinarja ni dobil; v Črešnjah, kjer je bilo samo delno, pa kajžarji po sto kron in en posestnik celo 200 K in ena kramarica, ki ima prodajalno in redi dve ali tri koze, tudi 60 K. Tužna nam majka!
Žihpolje. (Velik požar.) V pCiede-Ijek, dne 3. t. m., dopoldne ob desetih je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju deželnega poslanca Franca Kiršnerja, p. d Rezaja. Ogenj se je čudovito naglo širil in vžgal tudi staro Rezajevo hišo. Rešili so živino, poslopja, krma, poljedelski stroji, orodje in drugo je pa zgorelo. Številnim požarnim hrambam se je posrečilo ogenj omejiti in rešiti hišo. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Na pogorišče se je z avtomobilom pripeljal Njega ekscelenca gosp. deželni predsednik baron Fries-Skene. Škodo cenijo na 30.000 kron na poslopjih in 8000 kron na krmi.
Železna Kapla. (Iz klepetulje — klopotec.) Naši fortschrittlich Kapelčani so pa res vseskozi napredni ljudje. Marsikaj, kar je preprostemu razumu nas kmetov nerazumljivo, so že učinili; njih zadnje, veliko, skoro bi rekli svetovnopomembno delo pa je zares vredno, da ga izveš tudi ti, širni svet. Slavno so prevzeli letošnji predpust — krono — klepetanja, laži in opravljivosti, ki je doslej dičila ženski spol, — na svojo glavo. Sedaj pa imajo pravcati »not«! Zlasti v nedeljah in ponedeljkih! To se porivajo, spodtikajo, begajo in tekajo iz ene gostilne v drugo, tako da je marsikateri v nevarnosti, da mu bo zmanjkalo sape za ta-le kšeft. Glavni predmet njih klepetanju so samoumevno v prvi vrsti naši občespoštovani gg. duhovniki, v drugi naš, tudi splošno spoštovani g. cerkovnik, organist in pevovodja Fr. Haderlap. Tem sledijo vsi, ki le količkaj di-še po slov. kršč. nacionalnem duhu, prav do Abnerjevega Lojzeta. Ker so ti — klopotci — samo nemčurčki, torej fortšritlerji, ni dvoma, da imajo tudi za ta posel že sestavljen program in nas obirajo kar lepo po vrsti. Pa, je že tako, vsakemu delu sledi plačilo in — od vsakega kšefta se mora plačati šti-bra; radi tega se je dogodilo, da so morali ti gospodje plačati v kapelsko ubožno kašo še čez 120 kron. Tožil jih je g. organist Fr. Haderlap radi lažnjivega obrekovanja. Z Bogom! Vsem gospodom, ki so voljni slediti zgledu kapelskih fortšritlerjev — srečno delo. — Slov. kmetje.
Gorence. (Prijatelji kmeta.) Ker je pobral 1 do 2 m3 sušic z gozdu barona Helldorfa, je bil kaznovan z zaporom dveh dni tukajšnji p. d. Korat. Opozarjamo barona Helldorfa, ki ima cele gore lesa, ali bolje, njegove uradnike, da bi radi teh sušic vendar mogli spregledati našim ljudem A naši ljudje se kaznujejo, če jih poberejo; tudi stelje ne dajo našim kmetom, celo za denar ne — v gozdu pa prav gotovo mladim drevescem 5 do 10 col mogočna stelja škoduje. Koratova žena je dejala: »Kadar so pa volitve, tedaj se pa klatijo ti uradniki po bajti!« — Seveda, da dobijo glasove. — Korala pa bo ta ljubezniva izkušnja izmodrila, kako dobro delo za kmečke reveže opravljajo tisti, ki nabirajo glasove za stranko baronov.
Steckenpferd-
IHiinomlečnafo milo
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma.	po so h povsod.
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
Bilčovs.
Prvi letni občni zbor našega izobraževalnega društva, ki se je vršil ob zelo lepi udeležbi v nedeljo, dne 2. t. m., je pokazal, da društvo lepo napreduje. Shodov je imelo društvo šest. Na vseh so govorili govorniki S. K. S. Z. Na občnem zboru je prepričevalno in navdušeno govoril g. Smodej o potrebi in koristi dobrega, katoliškega časopisja in o ranah, ki jih zadaja veri sovražno časopisje. V vsako slovensko hišo spada slovenski katoliški politični časopis. Novi odbor društva je bil soglasno izvoljen Društvo posebno goji petje; dobro izvežban moški in mešan zbor vodi domači organist.
Št. Janž v Rožu.
Na občnem zboru »Orla« za St. Janž in Sveče v nedeljo, dne 2. t. m., je došlo lepo število članov, polnoštevilno pa niso bili zbrani, kakor je bilo pričakovati. Slišala se je tožba, da se mnogo mladeničev ne upa pristopiti, ker jih zbadajo v tovarni v Bistrici, zlasti uradniki. Načelnika br. Tomo Maleja in še več drugih so pri naboru potrdili. Poročila o notranjem delovanju Orla so bila na splošno ugodna. G. Smodej je govoril o potrebi krepke vzgoje, neupogljive volje, ki jo na Koroškem čestokrat pogrešamo. Odtod neodločnost in toliko renega-tov. Sklenilo se je tudi, da gredo trije člani na vaditeljski tečaj v Celovec. Kar je korajžnih mladeničev, v naše vrste! Kimovcev pa itak ne maramo! Na zdar!
Pliberk.
Pliberško katol. slov. izobr. društvo je imelo dne 23. svečana t. 1. svoj redni občni zbor. Iz poročil posameznih odbornikov posnemamo sledeče: Društvo je imelo lansko leto 63 moških, 70 ženskih udov. Igre je priredilo štiri, med temi se je »Divji lovec« še ponavljal ter eno predavanje o križevem potu in o pasijonskih igrah v Oberammer-gaU-u, pri katerem so se kazale skioptične slike. Blagajnikovo poročilo je bilo ugodno; vseh dohodkov je imelo društvoi nad 700 K, stroškov nad 600 K; v »Čebelici« imajo vlagatelji vloženih nad 800 K. Knjižnica šteje nad 500 knjig, katerih se udje pridno poslužujejo, ker prečitalo se je nad 1300 knjig. Pri volitvi odbora je bil izvoljen predsednikom Aleš Kolenik, drugi odborniki so ostali večinoma stari. Upati je, da bo društvo tudi letos dobro delovalo, posebno tudi telovadni odsek »Orla«, ki je bil lani ustanovljen.
Društvena naznanila.
Slovensko šolsko drušivo v Celovcu
priredi redni občni zbor v mali dvorani hotela Trabesinger dne 12. marca t. 1. ob 1. uri popoldne z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Izobraževalno društvo v št. Jakobu v Rožu priredi na velikonočni ponedeljek v Narodnem domu slavnost v proslavo desetletnice svojega obstoja. Opozarjamo na to že danes in vabimo k obilni udeležbi. Natančneje prihodnjič!
Zilska Bistrica. V nedeljo, dne 9. marca ob 6. uri zvečer ima izobraževalno društvo »Žila« pri Hrepcu v Zahomcu svoj redni občni zbor. Spored: 1. Govor; 2. poročilo tajnika in blagajnika; 3. volitev odbora; 4. pobiranje članarine; 5. skioptične slike, predstavljajoče trpljenje Kristusovo. Člane in prijatelje društva prisrčno vabi odbor.
Kmetijska podružnica za občino Blato priredi v nedeljo, dne 9. marca v Vogrčah pri Škofu svoj letni občni zbor. Na shodu bo pomenek o mlekarstvu, kako bi se mleko boljšim uspehom v denar spečalo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prevalje. Slov. katoliško delavsko društvo ima mesečno zboroivanje dne 16. marca v prostorih pri Šteklju. Na sporedu je govor, pobiranje članarine in slučajnosti.
Cerkvene vesti.
Nevarno je obolel č. gosp. Oton D e n k, mestni kaplan v Št. Andražu v Labudu. Na njegovo mesto pride č. g. Fri. P o s a u t z , mestni kaplan v Trbižu,
Razpisana je do 10. aprila t. 1. župnija Presv. Trojice »am Gray«. Patron je krški stolni kapitelj.
Slovenske postne pridige v Celovcu.
Prihodnji teden bodo v Celovcu kakor vsako leto slovenske postne pridige in sicer začenši od srede, dne 12. marca, do nedelje. Pridige bodo redno ob 8. uri zvečer v cerkvi sv. Duha in nato litanije z blagoslovom.
Alt ste že pridobili »»Mtrii** -- novega naročnika? --
liijiževnost.
Gtlborova seja »Matice Slovenske« dnè
28. febr. —- Predsednik poroča o dopisu c. kr. vlade, da smejo znanstvene, literarne in slične korporacije na svoje prireditve vabiti zastopnike ruskih organizacij le diplo-
matskim potom. — Odobri se proračun za leto 1913. — V zmislu § 3. društvenih pravil se izmed društvenikov črtajo vsi tisti bivši društveniki, ki niso plačali članarine niti za 1912 niti za 1913. — Določi se dnevni red za glavno skupščino. — Pri poročilu iz odseka za izpremernbo pravil se nasvetujejo splošnejše izpremembe; zato se to vprašanje ponosno odkaže odseku. — Za korespondenco f Jos. Vošnjaka je treba zbirati še gradivo. — Matica se bo na primeren način spominjala stoletnice Andr. Einspielerja in Fr. Miklošiča. Ustanovi se odsek za slovenski jezik, ki bo gojil zlasti dialektologijo. — Za leto 1913 se izdajo srbohrvatske Narodne pesmi v redakciji dr. Br. Drechslerja; Čen-gič-aga, ki je bil določen za letos, bo mogel iziti šele 1914. — Matica Hrvatska izda za leto 1913 izbor Aškerčevih pesmi. — Letopis naj bi obsegal statistične preglede o slovenskih društvih in liter, umetniški pregled, kakor ga ima »Hrv. Kolo«. — Za opis Štajerske v »Slovenski zemlji« se Matici še ni posrečilo dobiti pisatelja. — Želeti je, da se izda arhivalna študija o ilirsko-francoskih dogodkih 1. 1813.
»Slovenski Sadjar.« V podlistku novoletne številke smo priporočali v prav toplih besedah Humekovo knjižico »Sadje v gospodinjstvu« in gotovo si jo je ta ali oni že omislil in bil zadovoljen z njo. Gosp. Humek je začel izdajati letos tudi sadjarski 1 i s t, ki bi bil potreben tudi nam Korošcem, posebno, če pomislimo, kako u g o d n o lego imamo pri nas za sad-jerejo:	apne niško zemljo. Pomisli-
mo tudi, da nam deželni kulturni svet ne nudi poljudnih predavanj o s a d j e r e j i, ker ima samo nemške inštruktorje, se moramo ho-češnočeš zateči k samopomoči. — Prelistal sem prvi dve številki omenjenega lista in moram reči, da je gospod Humek tudi topot udaril ob pravo struno: pisan je list v poljudnem domačem tonu, tako, da se bo priljubil slehernemu, ki ga bere. — Katere vrste sadja naj sadimo, kako mu gnojiti, navodila za sad-jerejčeva dela v posameznih mesecih, tržne cene sadju, vprašanja in odgovori, lepe podobe (vsaka druga številka prinese podobo v barvah), raznoterosti, ki se tičejo sad j ere je in drugo, to je vsebina vsake številke. — »Kmetovalec« ima tu pri nas Korošcih že domovinsko pravico in utegne jo dobiti tudi ^Slovenski S a d j a r«, č e ostane na z a č r ta-n i p o t i. — Rojaki! Sezite po tem lepem listu! Stane samo bore tri krone in se naročuje pri gospodu Martinu Humek, sadjarskem učitelju v Ljubljani.
Slovenci in Slovani, zglasite se tako) za „Družbo sv. Mohorja^
Sloveli, ponte „li“ i iniranjem!
Loterifske številke.
Trst, 26. februarja:	78,	26,	81,	57,	7
Dunaj, 1. marca :	63,	2,	37,	60,	22
Tržne cene v Celovcu
27. svečana 1913 po uradnem razglasu:
Blago			100 od		kg do		80 litrov (biren)	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....			23	50	24	6	15	16
Rž				21	—	22	36	12	69
Ječmen ....						—	—	—
Ajda		.	.	—	—	—	—	—	—
Oves				20	—	21	32	7	21
Proso ....			—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	32	16	20	—
Turščica . . .	. .	.	—	—	—	—	—	—
Leča				—	—	—	—	—	—
Fižola rdeča . .			—	—	—	—	—	—
Repica (krompir)	. .	.	6	66	7	20	3	—
Deteljnò seme .								
Seno, sladko . .			8				10	—	—	—
„ kislo . .			5	50	8	—			—
Slama ....			3	30	4	60	—	—
Zelnate glave po 100 kos.								
Repa, ena vreča	• •		—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter			—	24	—	28		
Smetana, 1 „	.	.	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	60		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1			2	10	2	30		
„	„	sur. 1			2	—	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par	.		—	20	—	26		
Piščeta, 1 par .	• .		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m1.			3	20	3	60		
30	„	„ mehka, 1 ,		•	2	40	3	—		
			100 kilogr.					
	Počrez		živa		zaklana		O	■2
Živina								-Š
	od	do	od	do	od	do	•»H	g
	v kronah						Oh	Oh
Konji									
Biki		320	—	—	—	—	—	1	1
Voli, pitani . .	570	—	170	—	—	—	4	4
„ za vožnjo .	480	500	—	—	—	—	14	8
Junci		280	320	—	—	—	—	6	4
Krave ....	284	540	1170	179	—			56	28
Telice ....	320	—	—			—			2	1
Svinje, pitane .	—	—	—	—	148	152	23	23
Praseta, plemena	14	80	—	—	—	—	300	230
Ovce									
Hiša z inventarjem, živino in stavbnim lesom-je skupno ali pa vsako posebej naprodaj. — Janez Reichmann, pd. Lesjak v Bilčovsu, p. Bistrica v Rožu.
Učenca
sprejme Anton Kalan, mizarski mojster v Celovcu, SalmstraBe 5.
Frane
čebelno-uoščene speče,
sreče za pogrebe, olje za rečno luč,
meči
za pitanje čebel in za zSrarilo priporoča po nizki ceni
vàani 3* Kopač, srečar r Sorici.
r

II
je nanovo izšla knjiga:
i snšiimi in nM.
N Poleg Gašparja Erharda za Slovence q priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Q Cena: Mehko vez. K 6'—, ža družnike U K 4‘40, po pošti franko KI1— več. — u U V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom Q J K 9-20, za družnike K 6-80, po pošti n franko KI-— več.	q
0c:3PQC3Pe^»r~»t-it n—it—»—»-it—ir-nnn
□ □ a □ □ D
a n
D
a □ D D □ □ D □
□
□
□
□
□
n
□
❖
□
Postni pastirski list l
prevzvišenega gospoda knezoškofa krškega □
s postni redom m Krško skotijo zn ! Jt3
□ □ □
se dobi v podobi zelo ročne brošurice □
v tiskarni Družbe sv.Mohorja. g
Cena 20 vinarjev.	Cena 20 vinarjev. 9
Naznanilo in priporočilo.
Sion Doillol, ioli, Mm št 12, p. Ornim, SKXIZt; Mil) ioisi Š0ll|l» sr*-
delavcem v gozdovih in rudokopib in kmečkim ljudem na obila naročila raznovrstnih obuval za delo in praznik po zmernih cenah. Priporoča se tudi čč. duhovščini in gg. trgovcem. Izdeluje natanko po meri. Cenike brezplačno. Razpošilja po povzetju.

400.000 frankoo
se zamore zadeti s turško srečko na mesečne obroke po samo 4 kritne 75 oinarjeo.
Vsaka srečka prav gotovo zadene! Z vplačilom prvega obroka zadobi naročnik takojšnjo igralno pravico.
Prihodole žrebanje dne I. aprilo 1.1.
Eno turško srečko zamore naročiti tudi več oseb skupaj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za «Slovensko Stražo4* g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Razglas
A 28/13/36.
o prostovoljni dražbi posestva.
C. kr. okrajno sodišče Pliberk s tem naznanja, da se je vsled prošnje zastopnika dedičev po zapuščini Jožefa Kotnik p. d. Kotnik-a v Vogrčah odredila prostovoljna dražba Kotnikovega posestva h. št, 3 v Vogrčah vi. št. 26. k. obč. Vogrče z gnojem in posetvijo vred (5 birnov rži in 2 birna pšenice), sestoječega iz: 1. stavbišča s 6ari54m2, 2. parcele njive s 4 ha 34 ari 95 m2, 3. parcele travnika s 64 ari 88 m2, 4. pašniške parcele s 5 ha 4 ari 26 m2; skupaj 10 ha 55 arov 37 m2, in da se je v to določil čas
na 15. marca 1913 predpoldne ob 9. nri
na licu mesta v Vogrčah pri Pliberku.
Pod izklicno ceno per 7316 K 72 v se prodaja ne izvrši. Zastavne pravice na posestvu zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene.
Pred dražbo mora vsak dražbitelj položiti na roko sodnega komisarja jamščino per 732 K.
Pritrdilo prodaje je v času za premislek 8 dni prodajalcem pridržano. — Če se prodaji pritrdi, mora zdražitelj 10% naj višjega ponudka, polovico ostanka v enem mesecu, drugo polovico v 2 mesecih pri sodišču položiti, med tem časom pa od dneva do-mika (pritrdila) obrestovati s 5%. — V te obroke se lahko vračunijo prevzete vknji-žene terjatve. Drugi dražbeni pogoji se lahko tus. upogledajo.
C. kr. okrajno sodišče Pliberk, odd. L,
dne 28. februarja 1913.
Appelman I. r.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto.
Revmatizem, protin, nevralfliia in ozehline
povzročajo pogostoma neznosne bolečine. Presenetljivo sigurno jih olajšuje in pomirjuje, izsesava otekline in nareja zopet gibčne ude ter odpravlja srbenje
CONTRHEOMJIN
Besedna znamka za (mentholosalicl-zlran kostanjev izvleCek),
z »drgnjenjem, masažo ali obkladki. - 1 škatlica 1. krono.
Proti predplačilu K 1-50 se pošlje 1 škatlica, j? Proti predplačilu K 5'— se pošlje 5 škatlic » S Proti predplačilu K9- se pošlje 10 škatljic j ?
Izdelovanje In glavna zaloga v
B. FRAGNER-jevi lekarni
c. kr. dvornega dobavitelj a, PRAGA III., št. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah :
„Pri angelu“, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Grutt.
Učenca
zmožnega za trgovino z mešanim blagom, sprejme takoj Josip Renko, Borovlje (Kor.)
u
3
o
<u
>£/)
O
E
ž£T
Kdor želi imeti k praznikom lepo, dobro in po ceni obleko, naj piše po vzorce, poštnine proste, na
naslov :
Belici i torni
mmmmmmmmmmmmmmm —.——
Gorica (Primorsko)
manufakturna trgovina na debelo in ------- drobno. ------
Sa
ra
o
s
to
<
Si
Ou
3
O
a
o
3
5'
e««
»B
M
Lepa kmetija z gostilno.
Takoj se odda radi mladoletnosti posestnice Mlinarjeva kmetija v Resnici pri Borovljah z gostilno vred za kakih 6 let v najem. Kmetija ima kakih 42 do 45 birnov posetve, lepe travnike in pri hiši lepe pašnike v logu, da se redi lahko 20 do 24 glav govedi in par konj. Zelo pripravno je tudi za rejo žrebet, ker je v bližini log. Mleko se ugodno prodaja v Borovlje. V uporabo ima najemnik lahko tudi mlatilnico in rezalni stroj, ki ju goni vodna sila. Voda je napeljana v kuhinjo in hlev. Polje je v zelo dobrem stanu. Stelje je dosti. Drv si sme napraviti kakih deset sežnjev. Gostilna je zelo dobro obiskana, ker je lep senCni izprehod iz Borovelj in se poleti radi hodijo tja kopat. — Ponudbe naj se pošljejo na Mihaela Turka, posestnika v Resnici štev. 18, pošta Borovlje, Koroško.
Za lajšanje in pomlijevanje kašlja in hripavosti
pri otrocih in odraslih
Je po poročilih sto in sto zdravnikov dragocen in učinkujoč prijetno okusen izdelek
THYMOMEL SCILLAE
dragocen in gotovo učinkujoč izdelek. Besedna znamka zavarovana.
Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje.
1 steklenica 2-20 K. Po pošti proti predplačilu 2-90 K pošilja franko 1 steklenico, 7-— K 3 steklenice, 20-— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-Ijevati nadomestnih sredstev.
Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-jevi lekarni,
c. kr. dvornega dobavitelja,
------— PRAGA-II!., St. 203.---------
Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
°£ .
s;|
©d >
5» o
■«O« u G O
a-a|
'3>af
-«s
Ul
fr
nv w«ggapr le »Tolstovrško slatino1', ki
B fl je po zdravniških strokov-■ HM fi H®4 njakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami. — Pri
vrelcu se je pravkar veliko spopolnilo in zboljšaio, da je sedaj mogoče z vsemi drugimi kislimi vodami konkurirati.
Tolstovrška je izborno zdravilo za
katare v grlu, pljučih, želodcu in crevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška je tudi osvežujoča namizna kisla voda ter je bila odlikovana na mednarodni razstavi v Inomostu ter na higi-jenični razstavi na Dunaju.
Dobiva se v vseh boljših gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju »Tolstovrške slatine11 pošta G-ušlanj, Koroško. — Zaboj s 25 3/s 1 steklenicami z zabojem vred stane samo 5 kron. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo po nizki ceni v polnitev. Železniška postaja Spodnji Dravograd. — Pri podjetju je tudi gostilna ter trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki. — Brzojavni naslov: Oset Streiteben.
css
bT
CO
5-?
5»
»E
»M O ©
S»
p P »
rr
la
II
?!' Pi s
22
'g?
Albin Novak v Sinčivasi
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Guillon-sienje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina.
Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor: malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok.
Cene solidne, postrežba točna.
OZNANILO.
Tvrdka Bratje lovcu kraj tovornega kolodvora tvrdka	to je plohe
postavila v Ce-Imcno-_	vana
količini, tudi na
Tavčar & Go. je
perno žago
to je plohe v vsaki količin kupuje	vozove, (plohi se sprejemajo od 12 cm
debeline naprej), smrekove, borove, mecesnove kakor tudi vsake vrste gozde. Dobiva se tudi žagovina ter vsake vrste odpadki za kurjavo. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj vpraša na žagi.
BRATJE TAVČAR & CO., Celovec.
Uborno
olajšuje bolečine, zadržuje vnetje in učinkuje antiseptično.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano
Draško Dosnace mazilo	-nve?oi^^
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti predplačilu K 310 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije»
Pozor na ime izdelka ter iz~ delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga:
B. FBHEB, c. In kr. M Maviielj
lekarna „Pri črnem orlu“
Proga, Mala strano, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gutt, Vikt. Hauser.
Spovedne in obhajilne podobice
sedilom in brez besedila.
s slovenskim be-
Lesar,
Berila in evangeliji,
vez. K 4-50, poštnina 30 vinarjev.
fprfrvpnti hariln izdal preč. kn.-šk. ordinarijat UCIhVCIld UCIJId, v Mariboru, broš. K 4-20, vez.
K 5-80, poštnina 30 vin.
Kozak R, c. in kr. vojaški kurat:
'Zivilgeistlichkeit & Militàrangelegenheif
1908., broš. nam. K1-20, samo K —-70 s poštn. vred, vez. _ „	„2-20,	„	„ 1-50 „	„
Cerkvena oblačila, kelihe, ciborije, monširance, sveč-nike, skratka vse cerkv. kovinske potrebščine, cerkveno perilo, kolarje, šmizete ima v veliki izberi v zalogi
Knjiparna in trgovina iinistniii ..Društva sv. Jažefa“ v Eeiovsu.
Krompirja in jabolk
kupi več vagonov trgovec Rudolf Pevec v Mozirju. Cena po dogovoru.
Risia žena
in vsaka umna in štedljiva gospodinja uporablja namesto dragega kravjega surovega masla za kuho ali za na mizo boljši, bolj zdravi, tečni, izdatnejši in skoro za polovico cenejši
„lliiiI{9iiBi“-g!iargarin.
Dobiva se povsod ali naročuje direktno.
Združene ovarne maroarina in surovega masla, Dunaj XIV., Tiefenbachgasse 59.
Prodaja lesa
Hne fi. iisrsii sli 3. uri pgspelute M profil m insili brillìi les m isiisiai poffriinioig cerkiie y in-risali pri PereSaif sii fgaens tm ligia meifa li inirek in @3
Psisie le mlince ziiesfefi pri župnem ssrasiia y Pureots ni§ ieiem ______ali pri sfratisi sami.
Manjše posestvo
v bližini Vrbskega jezera, pol ure od Vrbe, je zaradi preselitve naprodaj ali se da v najem. Pri hiši je en oral zemljišča, prosta paša, gostilna, mutui mlin, trgovina z mešanim blagom in trafika. Več pove Jos. Durnegger, Borovniče, pošta Vrba ob jezeru.
OUES
(..Willkomm").
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kg za en oral. — Podpisani pošilja 25 kg za 9 kron, 50 kg za 17 kron, 100 kg za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kg s pošto franku proti 3 krone 50 vin. predplačila.
Benedikt Berti, grajštak, grad Golit
pri Konjicah (Gonobitz), štajersko.
r~~ ^YZ}7\]
Velikonoč
najnovejše raznovrstno blago za moške in ženske obleke
pri
/os. Druškoviču v Slov. Gradca
Tovarna
sfrojev
Is livarna železa
podružnica v Mariboru --------------
priporoča vseh vrst kmečkih strojev, in sicer na lahke obroke, plačljiva v2do31et; motorje od 1 do 50 HP konjskih sil; domače mline na kamne itd. “ ’ Glavni zastopnik za Ko-*'• roško :
M. StrauB v Žopračah, pošta Vrba ob jezeru, je vedno pripravljen posestnikom in kmetom na željo postreči in služiti s cenami itd.

Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Usuarne vloge na linilžics se olire-stuieio no
od dneva viene da dneva vzdioa.
Bentni davek piada banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vlnkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Fodrnžniee v Spljetn, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu.
Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se:
proli so Srni oteli! po
51,
proli su levili oteli po
i o
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Budovih Tomažič v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.