Poštnina plafana t gotovinL LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik V V Ljubljani dne 24. februarja 15)48 Številka 10 VSEBINA: 66. Odlok Ljudske ekupšžine LRS o potrditvi uredb, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva. 57. Zakon o potrditvi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946, ki ostanejo v veljavi brez sprememb. 5S. Zakon o potrditvi zgodovinsko važnih odlokov, ki so bili izdani do 20 novembra 1946. 59. Zakon o odpravi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946. 60. Zakon o volitvah ljudskih poslancev, za Ljudsko skupščino LRS. 61. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS. 62. Zakon o odpravi zakona o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo fizkulturnih društev Slovenije ter o ureditvi lastninskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom. 63. Zakon o ustanovitvi častnega naslova »ljudski umetnik«. 64. Zakon o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš. 65. Zakon o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državnih oblasti na ozemlju LRS. 66. Zakon o proglasitvi 27. aprila za državni praznik LRS. 67. Zakon o državnih uslužbencih LRS. 68. Ukaz e razrešitvi in imenovanju predsednika Kontrolne komisije LRS. * 69. Odločba o sklicanju izvršilnih odborov okrajnih ljudskih odborov v Kranju in Školji Lola v Konjicah, Slov. Bistrici in Šmarju, na Rakeku in v Postojni na skupne seje. 70. Uredba o ustanovitvi, ustroju in delovnem področju komiteja za zadružmšivo pri vladi LRS. 71. Uredba o ustanovitvi »Uprave za urejanje gozdov«. 72. Uredba o ustanovitvi »Uprave za urejanje hudournikov«. 73. Uredba o spremembi uredbe o zdravljenju nepremožnih. 74. Pravilnik o spremembi pravilnika o odpisovanju stroškov za zdravljenje nepremožnih. 75. Odredba o spremembi temeljne plače za poklic »veterinar« in »višji velerinar« ter o določitvi temeljne plače za poklie »veterinar specialist« v veterinarski stroki. 76. Odločila o imenovanju članov komisije za agrarno reforme na priključenem ozemlju LRS. — Zapisnik 2. suje II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS v Ljubljani — Znp;snik 3 seje II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS v Ljubljani LJUDSKA SKUPŠČIKA LES 66. Odlok Ljudske skupščine LRS o potrditvi uredb, ki jih je Izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LllS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva Potrjujejo se uredbe, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dne 23. januarja 15)47, in sicer: 1. uredba z dne 14. novembra 1947 o omejitvi porabe električne energije na območju Ljudske Republike Slovenije (Uradni Ust LRS št. 47-284/47); 2 uredba z dne 11. decembra 1947 o ustanovitvi Uprave za pogozdovanje to meliorac jo Krasa (Uradni Ust LRS št. 51-313/47); 8. uredba z dne 13. januarja 1948 o prepovedi točenja vina samorounih križank (hibridov) vinske trte (Uradni Ust LRS št. 3-23/48), St. 288V1-48 Ljubljana dne 16. februarja 1948. LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik: Predsednik: Mira Tomšič 1. r. Dr. Ferdo Kozak L r. PSEZmiJ LJUSSKE SKUPŠČINE LHS 67. Ukaz Na podlagi 4. točke 72 člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o potrd tvi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946, ki ostanejo v veljavi brez sprememb, ki ga je na podlagi 127 člena ustave LRS sprejela Ljudska skupščina LRS na II rednem zasedanju dne 16. februarja 1948 in ki se glasi: Zakon o potrditvi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946, ki ostanejo v veljavi brez sprememb 1. člen Potrdijo se in ostanejo v veljavi brez sprememb tila odloki in zakoni, ki so jih izdali do 20. novembra 1946 najvišji organi ljudske oblasti slovenskega naroda oziroma Ljudske Republike Slovenije in ki jih je potrdila Ustavodajna skupščina Ljudske Republike Slovenije s svojo odločbo (resolucijo) z dne 20 novembra 1946: 1. odlok z dne 1. februarja 1945 o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda (Sl. P V1/4 z dne 3. II. 1945); 2. odlok z dne 16 junija 1945 o ustanovitvi in organizaciji statističnega urada Slovenije (Ur. I. št. 104/10—45); 3. ukaz z dne 24. avgusta 1945 o pomilostitvi oseb, obsojenih [>o zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno Čast (Ur. I. št 209/29—45); 4. zakon z dne 24 avgusta 1915 o ukinitvi sodišča slovenske narodne časti (Ur. L it, 210/29—45jj . 5. finančni zakon z dne 20. septembra 1345 o prora-Cunu izdatkov in dohodkov federalne Slovenije za dobo julij—december 1945 (Ur. I. št. 38a—4946); 6. zakon z dne 24. oktobra 1945 o jamstvu federalne Slovenije za dolgove okrajnih odborov radi izplačil posojil v smislu 8. člena zakona o demobilizaciji starejših letnikov vojaških obveznikov, žen in hranilcev « Jugoslovanski vojski in mornarici (Ur. 1. št. 354/49-45); 7. zakon z dne 17, decembra 1945 o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo kotoni in viničarji (Ur. 1. štev. £97/62—45); 8. zakon z dne 6. aprila 1946 o najetju pasojita v znesku 120,000.000 dinarjev po Ljudski Republiki Sloveniji pri Državni hipotekarni banki (Ur. I. št. 128/3 i-46); 9 zakon o začasni ureditvi ribarstva v Sloveniji z dne 1. maja 1946 (Ur. I. št. 143/36-46); 10. finančni zakon Ljudske Republike Slovenije za proračunsko leto 1946 z dne 4. maja 1946 (Ur. 1. št. 147/37—46); 11. zakon z dne 20 septembra 1946 o splošni pomilo stitvi za kazniva dejanja iz uredb Ljudske Republike Slo venije o odkupu proizvodov poljedelstva in živinoreje in o omejitvah prostega prometa z blagom (Ur. L št. 224/64—46). 2. člen Kjer so v odlokih ali zakonih iz 1. člena navedeni organi državne oblasti ali državne uprave s prejšnjimi označbami, je razumeti organe državne oblasti ali državne uprave s sedanjimi nazivi. 8. člen Ta zakon velja od dneva objave v >Uradnem Lstu LRSc. U. št. 74 Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1948, PRKZ1DLJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar; Predsednik: France Lubej L r. Josip Vidmar L r. 5S. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zefkon o potrditv zgodovinsko važnih odtokov, ki so bili izdani do 20. novembri 1946, ki ga je na podlagi 127 člena ustave LRS sprejela Ljudska skupščina LRS na II. rednem zasedanju dne 16. februarja 1948 in ki se glasi: Zakon o potrditvi zgodovinsko važnih odlokov, ki so bili izdani do 20. novembra 1946 1. Člen Izrecno se potret'jo zaradi njihove zgodovinske •važnost; za razvoj ljudske oblasti in današnje državne ureditve Ljudske Republike Slovenije tile odloki, ki so j h izdali do 26. novembra 1946 najvišjj organi ljudske oblasti slovenskega naroda oziroma Ljudske Republ ke Slovenije in ki jih je potrdila Ustavodajna skupščina Ljudske Republ ke Slovenije s svojo odločbo (resolucijo) /. dne 20. novembra Ifi-IG: 1 sklep Vrhovnega plenuma Osvobodilne Fronte slovenskega naroda, da se konstituira Slovenski narodno osvobodilni od. or (Sl. P. 1148 - 20. 9. 1941); 2. odlok Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, o zaščiti slovenskega naroda in njegovega gibanja zn osvoboditev n združitev (Sl P. 11/19 — 1. 10. 1941); 3. odlok Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora o narodnem davku (Sl. P. 11/19 — 1. 10. 1941); 4 odlok Slovenskega narodnoosvobodiinegs odbora o posojilu svolode (Sl. P. 11/19 z dne 1. oktobra 1941); 5. odlok o postavitvi narodne oblasti na osvobojenem slovenskem ozemlju od 17. 5. 1942 (Sl. P. 111/20 — 19. 5. 1942); 6. odlok o ustanovitvi Narodnoosvobodilnega sveta (Sl. P. 111/28 - 14. 7 1942); 7 sklep Zbora odposlancev slovenskega naroda o predstavništvu :n vodstvu slovenske narodnoosvol odilne borbe in o začasnih organih ljudske ob'asti slovenskega naroda v vojnem razdobju z dne 3. 10 1943 (Si. P. IV/27a 18. oktobra 1943); 8. sklep Zbora odposlancev od 3. 10. 1943 o nepriznavanju londonske vlade in o priznavanju OF, IOOF tn AVNOJ-a za edine zakonite predstavnike slovenskega naroda (Sl. P. IV/27 koncem oktobra 1943); 9 odlok o razpisu 3% posojila Narodne Osvoboditve (objavljen z letakom); 10. sklep z dne 19. 2. 1914 o preimenovanju Sloven. skega narodnoosvobodilnega odbora v Slovenski narodno-osvobodilni svet (Sl P. V/4 marca 1M4); 11. deklaracija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 19. 2 1944 o vzpostavtvi Nacionalnega komiteta osvoboditve Slovenije (Sl. P. V/4 — marca 1944); 2. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem Vstu LPtS<. U. št. 75 Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1948. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej L r. Josip Vidmar L 1 59. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prež dija Ljudske skupščine LRS zakon o odpravi odlokov in zakonov. Izdanih do 20. novembra 1916. ki ga je na podlagi 127 člena ustave LRS sprejela Ljudska skupščina LRS na 11. rednem zasedanju dne 16. februarja 1948 in ki se glasi: Zakon o odpravi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946 1. člen Odloki in zakoni, ki so jh izdali do 20. novembra 1946 najvišj1 organi ljudske oblasti slovenskega naroda oziroma Ljudske Republike Slovenije, pa niso naveden' v zakonu 9 potrditvi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novem- bra 1946, ki ostanejo v veljavi brez sprememb, v zakonu o potrd Ivi zgodovinsko važnih odlokov, ki so bili izdani do 20 novembra 1946, ter v zakonih o potrd.tvi, spremem. bah in dopolnitvah zakonov, izdanih do 20. novembra 1946, se odpravijo, kolikor niso bili že prej odpravljeni 2. člen Uredbe, ki jii je izdala do 20 novembra 1946 Narodna vlada Slovenije oziroma vlada Ljudske Republike Slovenije, bo vlada Ljudske Republike Slovenije pregledala in izdala v svoji pristojnosti predpise o njihovi prilagoditvi ustavi, zakonom in uredbam FLRJ ter ustavi in zakonom LRS. 3. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem I stu LRS<. U. št. 76 Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1948. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar L r. 60. Ukaz Na podlagi 4 točke 72 člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ustavodajno skupščino Ljudske republ ke Slovenije z dne 10. septembra 1946, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na II. rednem zasedanju dne 17. februarja 1948 in ki se glasi: ZAKON o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije Zakon o volitvah ljudskih poslancev za Ustavodajno skupščino Ljudske Republike Slovenije z dne 10. septembra 1946 (Ur. 1. LRS št. 219/60—46) se na podlagi 127. člena ustave LRS potrdi in ostane v veljavi s spremem-,bami in dopolnitvami po tem zakonu, tako da se njegovo spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi: Zakon o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino Ljudske Republike Slovenije Splošne določbe 1. člen Ljudski poslanci za Ljudsko skupščino LRS se volijo po določbah tega zakona na podlagi splošne, enake in neposredne votivne pravice s tajnim glasovanjem. 2. člen Volitve ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino LRS so v vsej Ljudski Republiki Sloveniji na isti dan, in sicer na nedeljo. Ukaz o razpisu volitev izda Prezidi] Ljudske skupščine LRS na predlog vlade LRS, Ukaz se razglasi v Uradnem listu LRS, in sicer najmanj 6 tednov pred dnevom, določenim za volitve. 8. člen Ljudski poslanci za Ljudsko skupš'čino LRS se volijo po volivnih enotah. Število poslancev za vso Ljudsko Republiko Slovenijo odredi republiška votivna komisija v sorazmerju s celotnim številom prebivalcev republike, ki je bilo ugotovljeno po zadnjem ljudskem štetju, tako da se voli na vsakih lO.UOO prebivalcev po en poslanec. Ko je število vseh poslancev ugotovljeno, razdeli republiška volivna komisija vse ozemlje Ljudske Republike Slovenije na toliko volivnih enot, kolikor je treba izvoliti vseh poslancev, tako da izvoli vsaka volivna enota po enega poslanca. Volivna enota mora biti določena tako, da spada vse njeno ozemlje k enemu in istemu upravnemu okraju. Republiška volivna komisija objavi število poslancev, ki se imajo izvoliti na vsem ozemlju Ljudske Republike Slovenije, in vse vol iv ne enote z natančno označbo njih ozemlja v Uradnem listu LRS, in sicer najkasneje v 10 dneh po razglasitvi ukaza o razpisu volitev. 4. Člen Pravico voliti poslance za Ljudsko skupščino LRS ima vsak državljan Ljudske Republike Slovenije, ki je vpisan v katerikoli volivni imenik na ozemlju Ljudske Republike Slovenije. Glasovanje na volitvah je popolnoma svobodno. Nihče, tudi noben oblastveni organ, ne sme v nobenem primeru klicati volivca na odgovornost zaradi glasovanja na volitvah in tudi ne sme od volivca zahtevati, da naj pove, za koga je glasoval. Od dneva razpisa volitev se ne smejo uvajati omejitve za kretanje volivcev. V dobi 10 dni pred volitvami in 5 dni po volitvah ne sme biti noben volivec klican pred kako ljudsko oblastvo. • 5. člen Za ljudskega poslanca ume biti izvoljen vsakdo, ki ima volivno pravico in je državljan Ljudske Republike Slovenije. Kandidatov in njihovih namestnikov ter kandiaatovih zaupnikov in njihovih namestnikov ne šine v dobi, določeni v zadnjem odstavku 4. člena, nihče pripreti, razen Če so zaloleni pri dejanju zločina. Člani in namestniki volivnih komisij in votivnih odborov prenehajo biti člani in namestniki komisije oziroma odbora, ako kandidirajo za ljudske poslance ali lamestnike na območju komisije oziroma odbora Votivne komisije 6. člen Volitve vodijo volivne komisije, ki so državni organi za opravljanje nalog, določenih s tem zakonom. V ta namen se sestavijo repu iliška volivna komisija in okrajne oziroma mestne volivne komisije. 7. člen Republiško volivno komisijo, ki ima svoj sedež v Ljubljani, imenuje Prezidij Ljudske skupščine LRS. Komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in pet članov. Vsem se določijo namestniki Predsednik komisije je eden izmed članov nppnhlska volivna komisija je pristojna, da 1. tehnično pripravlja volitve; 2 itoloči število vseli poslancev in odredi votivne enote; 3. imenuje okrajne volivne komis je; 4 nadzoruje delo okrajnih volivnih komisij in jim daje , pomcK’: m polrehna navodila; a odloča o pritožbah zoper odločbe okrajnih volivnih komisij; 6. opravlja druge naloge po določbah tega zakona. Sestava republiške volivne komisije se razglasi v Uradnem listu LKS. 8. člen V vsakem okraju in mestu, ki je izvzeto iz upravnega sestava okraja je okrajna oziroma mestna volivna komisija, k: jo imenuje republiška volivna komisija po predlogu okrajnega oziroma mestnega izvršilnega odbora. Okrajno (me-tno) volivno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in Inje člani V«em se določijo namestniki Predsednik komisije je eden izmed članov okrajnega sodišča. Komisija je za vse volivne enote svojega območja pristojna; 1. za tehnično pripravo volitev; 2 za spiejemanje predlogov za potrditev kandidata in za potrjevanje kandidatov; 3. za določitev volišč; 4. za imenovanje volivnih odborov; 5. za ugotovitev in razglasitev volivnih rezultatov; 6. za opravljanje drugih nalog po določbah lega zakona. 9. člen Volivne komisije odločajo veljavno, ako je navzoča več kol polovica članov Odločajo i večino glasov navzočih članov; pri enakosti glasov odloči predsednikov glas. Predlaganje kandidatov 10. člen Ljudski poslanci se volijo na podlagi predlaganih in potrjenih kandidatur 7 enim predlogom za potrditev kandidata sme biti"kan-didiran le en kandidat, imeti pa mora namestnika. 11. člen Ista oseba sme biti kamhdal največ v treh volivnih enotah, a največ v dveh volivn h enotah istega upravnega okraja.’ Tak kandidat mora imeti v vsaki votivni enoti dru gega namestnika. 12. člen Vsak predlog za potrditev kandidata mora podpi^ti najmanj petdeset volivcev iz območja najmanj dveh treljm krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odix>rov tisle volivne enole, za katero se predlaga kandidat; vsi podpisniki morajo biti državljani Ljudske Republike Slovgnije in morajo imeti volivno pravim v tisti volivni enoti, na katero se kandidatura nanaša. Prvi trije podpisniki predloga veljajo za predlagatelje kandidala. Vsak volivec sme podpisati le en predlog in je njegov podpis na pozneje predloženih predlogih neveljaven. V predlogu sme biti navedeno ime politične ali družbene organizacije, ki predlaga kandidata. 13. člen Predlog za potrditev kandidata se stavi takole: V uvodu predloga se napiše, ako to podpisniki želijo, katera politična ali družbena organizacija predlaga kandidata, razen lega pa v vsakem primeru naziv volivne enote. Pod tem se vpiše rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče kandidata in njegovega namestnika. Nato sledijo podpisi podpisnikov, ki morajo biti overjeni od okrajnega sodišča, od mestnega oziroma rajonskega ljudskega odbora ali cd krajevnega ljudskega odbora, ki je po odločbi vlade LRS upravičen overjati podpise. S predlogom morajo predlagatelji predložiti okrajni volivni komisiji: a) pismeno privolitev kand:data in namestnika v kandidaturo, ki mora bili overjena od okrajnega sodišča, od mestnega oziioma rajonskega ljudskega odbora ali od krajevnega ljudskega odbora, ki je po odločbi vlade LRS upravičen overjati podpise; b) potrdila pristojnih komisij za volivne imemke ali pristojnih krajevnih (mestnih, rajonsldh) ljudskih odborov o volivni praviri vseh podpisnikov predloga ter kandidata in njegovega namestnika; c) potrdila okrajmh (mestnih) izvršilnih odborov o tem, da so vsi podpisniki predloga m kandidat ter njegov namest nik državljani Ljudske Republike Slovenije. Ako so predlagatelji v uvodu predloga navedli, katera politična ali družbena organizacija predlaga kandidata, mora tudi ta organizacija predldg po svojih statutarnih zastopmkih sopodpisati in nanj pritisniti svoj pečat; tudi ti podpisi morajo biti overjeni od za to pristojnega organa (tretji odstavek tega člena). 14. člen Predlog za potrditev kandidata se mora predložiti okraj ni (mestni) volivni komisiji v dveh izvodih najpozneje tri tišine pred dnevom volitev. Komisija izda predlagateljem takoj, ko predlog prejme, potrdilo o prejemu. 15. člen Če potrjeni kandidat ali namestnik pred dnevom volitev umre, smejo izjemoma predlagatelji dotične kandidature predlagati pristojni okrajni .(mestni) volivni komisiji namesto umrlega v poirdilev drugega kandidata oziroma namestnika, kar pa se mora zgoditi vsaj 48 ur pred pričetkom volitev. Ako so predlagatelji v svoječasnem predlogu za potrditev kandidata navedli, katera politična ali družbena organizacija predlaga kandidata, veljajo tudi za predlog po tem členu predpisi zadnjega odstavka 13. člena. Okrajna (mestna) volivna komisija postopa tudi s takim predlogom po predpisih o potrjevanju kandidatov, upoštevajoč hujnost zadeve. 16. člen Dvoje ali več že potrjenih kandidatov v isti volivni enoti se lahko med seboj veže z učinkom, navedenim v 54 Členit Vezavo kandidatov morajo prijaviti okrajni (mestni) volivni komisiji vsi predlagatelji kandidatov, ki se vežejo, najpozneje dva tedna pred dnevom volitev in hkrati priložiti pismeno privolitev vezanih kandidatov. Podpisi na privolitvi morajo biti overjeni od okrajnega sodišča, od mestnega oziroma rajonskega ljudskega odbora ali od krajevnega ljudskega odbora, ki je po odločbi vlade LRS upravičen overjali podpise, Potrjevanje kandidatov, obravnavanje vezave kar IM?.tov in objavljanje ka ml da tur 17. člen Okrajna (mestna) volivna komisija ugotovi takoj po prejemu predloga za potrditev kandidata, ali je predlog se stavljen in vložen po določbah tega zakona. A ko komisija najde formalne pomanjkljivosti, obvesti o tem takoj predlagatelje in jih pozove, naj v roku, ki jim ga določi, pomanj kljivosti odstranijo. 18 člen Ako komisija ugotovi, da kandidat ali namestnik nima pogojev za izvolitev, tedaj v 24 urah kandidaturo zavrne in o tem takoj obvesti predlagatelje s posebno odločbo. Zoper to odločbo imajo predlagatelji pravico pritožbe na republiško volivno komisijo v 24 urah po prejemu odločbe. Pritožba se sme izročiti republiški volivni komis'ji neposredno ali pa po okrajni (mestni) volivni komisiji. Odločba republiške votivne komisije se mora izdati v 24 urah po prejemu pritožbe in je dokončna. Ako ni nikakršnih pomanjkljivosti ali ako se te odstranijo v danem roku, pol rdi komisija v 24 urah kandidata, navede čas, kdaj je bila kandidatura potrjena in kot katera je ta kand i-'atu ra potrjena po vrsti v dotični volivni enoti ter o tem takoj obvesti predlagatelje in republiško volivno komi šijo. V nasprotnem primeru, posebno ako pomanjkljivosti navzlic pozivu niso bile odstranjene, zavrne votivne komisi-a v 24 urah kandidaturo; tudi tu veljajo določbe prejšnjega odstavka tega člena o pritožbi in o odločbi republiške volivne komisije. 19. člen Ako ustreza pravočasno prijavljena vezava kandidatov formalnim predpisom 18. člena, obvesti okrajna (mestna) volivna komisija o tem v 24 urah predlagatelje in republiško volivno komisijo. Ako pravočasno prijavljena vezava ne ustreza formalnim predpisom 16 člena, postopa volivna komisija smiselno po predpisih 17. člena; ako pomanjkijivdsti v danem roku niso bile odstranjene, zavrne volivna komisija v 24 urah vezavo in veljajo za to odločbo smiselno predpisi 1. odstavka 18. člena. Ako je bila prijava vložena prepozno, jo volivna komisija v 24 urah zavrne in veljajo za nadaljnji no=toppk smisel no določila 1. odstavka 1Š. člena. 20. člen Okrajna (mestna) volivna komisija je dolžna pravočasno objaviti vsako kandidaturo in to objavo natisniti v potrebnem številu izvodov Objava mora obsegati: 1. ako je bilo to v predlogu za potrditev kandidature navedeno, naziv politične ali družbene organizacije, ki je kandidata predlagala; 2. naziv volivne enote; 3. rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče kandidata in njegovega namestnika. Ako je kak kandidat vezan z drugim, je tudi to treba označiti pri objavi vsake izmed vezanih kandidatur. Objava vsake nevezane kandidature se mora po barvi razlikovati od objav drugih kandidatur v isti volivni enoti; objave vezamh kandidatur morajo imeti isto barvo. Komisija poskrbi, da se najpozneje do osmega dne pred dnevonv volitev natisnejo objave Ičkndidatur in razobesijo na vseh krajih volivne enote, kjer bodo volitve, ter da se vsakemu voLvnemu odboru, pošlje potrebno število izvodov vsake objave, ki zadeva dolično volivno enoto. / Vse potrjene kandidature se razglas'jo tudi v Uradnem listu t Volivni material 21. člen Republiška volivna komisija je dolžna poskrbeti, da okrajne (mestne) volivne komisije pravočasno lobi jo in pripravijo ves potrebni volivni material (skrinjice, kroglice in druge potrebščine). Okrajne (mestne) volivne komisije skrbijo za hranjenje tega materiala ter za to, da krajevni (mestni, rajonski) Ijud1-ski odbori material pravočasno odpošljejo volivnim odborom. 22. člen Skrinjice naj bodo lesene ali iz kake druge pripravne snovi; zapirajo in odpirajo naj se z dvema različnima ključema; pripra- Ijene morajo biti tako, da se spuščanje kroglic vanje ne vidi in ne sliši. Na vsako skrinjico naj se jasno vtisne njena zaporedna številka. Natančne vzorce vsega volivnega materiala bo določilo predsedstvo vlade LRS s posebnimi navodili. Vtlišča. Volivni •dbori. Glasovanje 23. člen Vsak volivec sme glasovati samo osebno in samo enkrat 24. člen Dajanje alkoholnih pijač bodisi s točenjem ali na kakršen koli drugačen način je na dan volitev, na dan prej in na dan po volitvah prepovedano. To prepoved razglasijo krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori tri dni pred volitvami. 25. člen Volišča, ki naj bodo v najpripravnejših poslopjih, odredi okrajna (mestna) votivna komisija; za to, da so za vol tve pravočasno pripravljena, skrbijo krajevni (mestni, rajonski) ljudski odi ari. I krajih, ki imajo nad 800 volivcev, naj bo glasovanje na več voliščih; v tem primeru mora imeti vsako volišče svojo številko. V bolnicah, porodnišnicah, invaiidsk h domovih in podobnih ustanovah, v katerih je nad 25 volivcev, se odra-.ijo posebna volišča. Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor objavi volišče oziroma volišča na krajevno ob'čajen način najmanj osem dni pred dnevom volitev ter navede, kalen volivci bodo glasovali na posameznih voliščih. V malih krajih sme okrajna volivna komisija odrediti za dva ali več krajev skupno volišče, toda tako, da ne sme biti združenih na eno volišče več kot 800 volivcev. 26. člen Za vsako volišče se postavi volivni odbor, sestavljen iz predsednika in dveh članov; vsem trem se odredijo namestniki Predsednika, člane in namestnike votivnih odborov imenuje za vsa volišča svojega območja okrajna (mestna) volivna komisija na predlog krajevnih (mestnih, rajonskih) izvršTlnih odborov. Volivna komisija izroči imenovanemu predsedniku volivnega odbora proti potrdilu odlok o imenovanju vol iv-' nega odbora, podpisan ud predsednika in enega člana volivne 1 27. člen Najpozneje tri dni pred volitvami sme vsak posamezni kandidat prijaviti okrajni (mestni) volivni komisiji za vsako volišče volivne enote po enega svojega zaupnika in njegovega namestnika. Predsednik volivne komisije izda najpozneje v 48 urah potrdilo vsakemu prijavljenemu zaupniku in namestniku s pečatom okrajnega ljudskega odbora in s svojim podpisom ter sporoči takoj imena zaupnikov in namestnikov krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru, v katerega območju je volišče, za katero so odrejeni. Potrdilo, ki ga izda volivna komisija, je zaupniku in njegovemu namestniku legitimacija, da je upravičen sodelovati pri vsem delu volivnega odbora. 28. člen Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor je skupno z volivnim odborom dolžan določiti v bližini volišča pripravno mesto, na katerem zaupniki kandidatov javno razobesijo objave kandidatur in volivna gesla. To mesto je treba dati zaupnikom na razpolago najpozneje 48 ur pred začetkom volitev. 29. Člen \ Dan pred volitvami se zbero ob 3. uri popoldne vsi člani volivnega odbora ali njihovi namestniki v poslopju, v katerem se bo glasovalo, ter prevzamejo proti potrdilu od krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora skrinjice s ključi, ustrezno število kroglic, stalni votivni imenik, tiskovine z objavo kandidatur in vse, kar je potrebno za izvedbo volitev. Skrinjice morajo pregledati in se prepričati, ali so v redu. Nato predsednik zaklene skrinjice z dvema ključema ter zapečati njih ustja tako, da je vsaka skrinjica popolnoma zaprta; en ključ vzame predsednik, drugega pa eden izmed članov volivnega odbora. 80. člen Skrinjice kandidatov se postavijo po tisti vrsti, po kateri so bile kandidature potrjene; skrinjice med seboj vezanih kandidatov (16. člen) se postavijo po vrsti skupaj. K vsaki skrinjici postavi volivni odbor na viden in nedvoumen način tiskovino z objavo kandidature. Za temi skrinjicami se postavi skrinjica brez naved.be kandidata (»skrinjica brez liste«), v katero lahko oddajo kroglice tisti glasovalci, ki ne žele glasovati za nobenega izmed postavljenih kandidatov. 81. člen Ko volivni odbor vse to izvrši, napravi o svojem delu zapisnik v enem izvodu. Zapisnik podpišejo člani volivnega odbora in navzoči zaupniki kandidatov. Nato zaprejo okna, odidejo iz volivnega prostora, ga zaklenejo, zapečatijo vrata, ključ pa vzame predsednik volivnega odbora. Končno odredi volivni odbor stražo, da poslopje, v katerem bodo volitve, neprestano straži. 82. člen Na dan volitev se zbere ob 7. nri zjutraj volivni odbor v volivnem poslopju, odpre volivni prostor in vstopi. Ko se prepriča, da so skrinjice in kroglice ter vse ostalo v.redu, sestavi v enem izvodu zapisnik in v njem potrdi ugotovljeno stanje ter odpre ustja skrinjic in tudi to vpiše v zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani volivnega odbora in navzoči zaupniki kandidatov. x Nato predsednik takoj razglasi, da se začne glasovanje. 83. člen Predsednik volivnega odbora skrbi z drugimi člani odbora za vzdrževanje reda in miru v času glasovanja. Ce je potreba, zahteva predsednik pomoč narodne milice, ki je ta dan na volišču pod njegovim vodstvom. 34. člen Ves Čas, dokler traja glasovanje, morajo biti navzoči vsi Člani odbora oziroma njihovi namestniki. Ako kandidatov zaupnik zapusti volišče, se to vpiše v zapisnik, a volitve se nadaljujejo brez njega. 85. Člen Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen v primeru, o katerem govori 33. člen. 36. člen V prostor, v katerem se glasuje, vstopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda nikdar več kakor po d^set na enkraL 87. člen Praviloma glasuje volivec na volišču, v katerega volivni imenik je vpisan. Volivci pa, ki po razpisu volitev spremenijo svoje prebivališče, kakor tudi tisti, ki iz opravičenih razlogov v zvezi z zaposlitvijo (n. pr. železniško vozno osebje), v zvezi s šolanjem ali uradnim poslom ali v zvezi z voliv-nimi dejanji (člani volivnih odborov in njihovi namestniki, zaupniki kandidatov in njihovi namestniki) na dan volitev niso v kraju, kjer so vpisani v votivni imenik, smejo glasovati v kraju, v katerem so na dan volitev, če predložijo potrdilo, da so vpisani v volivni imenik. To potrdilo jim izda na njihovo zahtevo krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor kraja, v katerem so vpisani v volivni imenik; taka potrdila se smejo izdajati od dne razp:sa volitev pa do tretjega dne pred volitvami; pri izdajanju potrdila se v stalnem voliir-nem imeniku v pripombi naznači, da je zadevni osebi izdano pofrdilo o volivni pravici in da bo na dan volitev ta oseba glasovala na drugem kraju. Takemu volivcu odvzame volivni odbor ob glasovanju to potrdilo in ga priloži zapisniku o svojem delu, v katerega tudi vpiše, koliko takih volivcev je na tem volišču glasovalo. Volivec, kateremu je bilo tako potrdilo izdano, sme voliti na svojem volišču le, ako ob glasovanju potrdilo vrne; to se vpiše v volivni imenik in v zapisnik o delu volivnega odbora. 88. člen Vsak volivec mora na predsednikov poziv glasno povedati svoje rodbinsko in rojstno ime ter poklic, a v krajih, kjer je več volišč, tudi svoje stanovanje. Predsednik legitimira volivca ali na drug način ugotovi njegovo Istovetnost. Nato ugotovi predsednik, kolikor ni postopati po določbah drugega odstavka prejšnjega člena, ali je volivec vpisan v volivni imenik; ako je vpisan, obkroži njegovo zaporedno številko v volivnem imeniku v znak. da je vpisani prišel glasovat. Obenem vpiše- tisti, ki vodi seznam glasujočih, po zaporedni številki rodbinsko in rojstno ime glasovalca ter številko, pod katero je vpisan v volivni imenik. 89. člen Nato objasni predsednik volivcu način glasovanja, mu izroči kroglico ter ga napoti na mesto, kjer se glasuje. Predsednik ali eden izmed članov votivnega odbora pojasni vsakemu volivcu pred glasovanjem, kateremu kandidatu pr pada vsaka glasovalna skrinjica. Vsak kandidatov zaupnik ali njegov namestnik ima pravico volivcu povedati, kateri politični orgamzaciji pripada določeni kandidat in katera je njegova skrinjica. Na volišču je prepovedana vsakršna agitacija za kakega kandidata. 40. člen Glasuje se na tale način: Ko volivec sprejme kroglico, jo položi v dlan desne roke ali v levo, če desne nima, nato roko zapre in s tako zaprto roko pristopi po vrsti k vsaki skrinjici ter s tako zaprto roko seže v vsako skrinjico. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu, za katerega namerava oddati svoj glas, oziroma v >skr:njico brez liste«, če ne želi glasovati za nobenega kandidata. Kb potegne volivec roko iz zadnje skrinjice, jo pred vsemi odpre, da lahko vsakdo vidi, da v roki ni več kroglice. Ves čas, ko volivec glasuje, pazijo predsednik in člani volivnega odbora, da volivec ne premesti kroglice v drugo roko in da je ne odnese s seboj. 41. člen Volivec, ki bi zaradi kake telesne hibe ne mogel glasovati na način, ki je predpisan v prejšnjem členu, ima pravico pripeljati s seboj osebo, ki odda glas namesto njega. O tem izda volivni odbor odločbo in jo vpiše v zapisnik. 41 člen Ko volivec konča glasovanje, se mora odstraniti z volišča. Za volišče se šteje poslopje, v katerem se voli, in njegovo dvorišče. 43. člen Volivni odbor ne sme odreči glasovanja osebi, ki je vpisana v stalni volivni imenik. Ako ima posamezni član odbora ali kateri izmed zaupnikov kaj pripomniti, se to vpiše v zapisnik. w Ako se pojavi kak volivec za glasovanje, a je že kdo drug na njegovo ime glasoval, odredi predsednik volivnega odbora, da se njegovo rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče vpišejo v zapisnik, a mu ne da glasovati. 44. člen Glasovanje traja nepretrgoma ves dan do 7. ure zvečer. Samo v primeru nereda se smejo s privolitvijo večine volivnega odbora prekiniti volitve za čas, dokler se ne vzpostavi red. Povod za nered in za koliko časa so se morale volitve prekiniti, se vpiše v zapisnik. Ob 7. uri zvečer se dvorišče ali poslopje, ako dvorišča ni, zapre in nihče se ne sme več pustiti noter; volivcem pa, ki so tedaj še v poslopju ali na dvorišču volišča, sc dovoli glasovanje. Ako se je moralo glasovanje zaradi nereda prekiniti za več kakor eno uro, se glasovanje za toliko časa podaljša. 45. člen Ves čas glasovanja se piše zapisnik o vseh dejstvih, ki eo važna za potek volitev. Zapisnik se piše v enem iz vodu. Vsak član odbora in vsak kandidatov zaupnik sme dajati na zapisnik svoja posebna mnenja in slavili svoje pripombe Vsi člani -odbora morajo zapisnik podp’snti; zapi-nik podprejo Midi zaupniki kandidatov, ako pa se ti ne bi pod pisali, velja zapisnik tudi brez njihovih podpisov. j Glasovanje vojaških oseb | 46. člen Pri volilvah poslancev za Ljudsko skupščino LRS imajo volivno pravico vojaške osebe, ki so vpisane v vojaških volivuih imenikih na ozemlju Ljudske Republike Slovenije, če so državljani Ljudske Republike Slovenije. Vojaški volivni imenik ali overjeni izpisek iz tega imenika se predloži vsaj pet dni pred dnevom volitev okrajni (mestni) volivni komisiji, v katere območju je sedež vojaške enote, komande ali ustanove. Votivna komisija odloči v sporazumu z vojaško komando, na katerih voliščih bodo glasovale vojaške osebe, in posije volivnemu odboru tega volišča vojaški volivni imenik ali overjen izpisek iz imenika. V ostalem veljajo glede glasovanja vojaških oseb isti predpisi kakor za glasovanje dragih volivcev. Ugotavljanje volivnih rezultatov na voliščih 47. člen Ko se glasovanje konča, presieje volivni odbor ncu|x> rabljene kroglice ter jih spravi v posebno vrečico, j /: pra in zapečati. 48. člen Nalo ugotovi volivni odbor po volivnem imeniku in po seznamu tistih, ki so glasovali, skupno število oddanih glasov. Ko je to ugotovljeno, začne odpirati skrinjice in preštevati kroglice po vrsti, kakor so skrinjice postavljene. Predsednik prešteje pred vsemi člani odbora in navzočimi zaupniki kandidatov kroglice na ta način: ko jih našteje sto, jih izroči enemu izmed članov odbora, da jih še ta prešteje, ta pa jih izroči zaupniku tistega kandidata, čigar glasovi se preštevajo, da jih še on v tretjič prešteje; ako ta zaupnik ni navzoč, opravi to tretje preštevanje tretji član odbora ali zaupnik kakega drugega kandidata. To se ponavlja za 1 vsako skupino, dokler se ne preštejejo vse kroglice ene skrinjice. Nato se takoj vpiše v zapisnik z besedami številka skrinjice, ime kandidata, za katerega je ta skrinjica sprejemala glasove, in z besedami število kroglic, ki so i>i!a v skrinjici. Vsi člani odbora in zaupniki kandidatov se nato podpišejo. Na enak način se preštejejo vse kroglice tudi v drugih skrinjicah in ugotovi število oddanih glasov ter se vse vpiše v zapisnik. Ko se preštevanje konča, podpišejo zapisnik vsi člani odbora in navzoči zaupniki kandidatov Pod podpisom se pritisne pečat krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora. Zapisnik se napravi v enem izvodu. Posebna mnenja in pripombe o delu odbora so tudi tukaj dovoljene. Zaupnikom kandidatov se sme na njihovo zahtevo izdati po en overjen prepis teli zapisnikov. Nato razglasi predsednik volivnega odbora javno pred volivnim poslopjem, kolike je kateri kandidat dobil glasov. 49. člen Vse zapisnike, volhmi imenik in seznam glasovalcev spravi odbor v poseben omot in ga ;xxl pečatom krajevnega (mesi n ega, rajonskega) ljudskega odbora naslovi na okrajno (mestno) volivno komisijo. Nato pusti volivni odbor ta omot na svoji mizi in odide iz volivnega prostora, ga zaklene na enak način kakor prej.š-nj' dan ter postav; stražo, da neprestano straži prostor, v katerem so ostali volivni sp’si,.ključ zaklenjenega prostora pa shrani predsednik pri sebi. — --------------— Postavljena straža ne sme to noč nikogar in z nikakim Izgovorom pustiti v to sobo. 50. člen Naslednji dan po končanem glasovanju se ..bero ob 7. uri zjutraj vsi Člani volivnega odbora pred vrati voiivnega prostora, ga odprejo in vstopijo. Ko se prepričajo, ali je vse v redu in tako, kakor so pustili, ugotovijo to v zapisniku. Nato vrnejo volivni material krajevnemu (mestnemu, rajon skemu) ljudskemu odboru, ki jim vrne njihovo potrdilo. Nato vzame predsednik omot, ki je naslovljen na okrajno (mestno) volivno komisijo, ter krene na jnit. da gr odda osebno volivni komisiji S predsednikom imajo pravico iti tudi zaupniki kandidatov ali njihovi namestniki. 51. člen Volivni odbor lahko s privolitvijo vseh navzočih zaupnikov kandidatov sklene, da predsednik votivnega odbora takoj po končanih volitvah in po ugotovitvi volivnili rezultatov na volišču odnese volivne spise okrajni (mestni) volivni komisiji. Ta sklep mora biti vpisan v zapisnik o ugotovitvi volivnih rezultatov (48. člen). V tem primeru odpade postopek, predpisan v drugem in tretjem odstavku 49. člena In v Č0. členu. Volivni odbor vrne takoj volivni material krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu iboru, ta pa vrne volivnemu odboru njegovo potrdilo o prejemu volivnega materiala. 62. člen Ako se na dan volitev na enem ali več voliščih glasovanje iz posebnih vzrokov izjemoma ni moglo končati, odredi okrajna (mestna) volivna komisija, kakor hitro o tem zve, da se na teh voliščih glasovanje opravi naslednjo nedeljo, in obvesti o tem republiško volivno komisijo. Krajevni ljudski odbor je dolžan pravočasno objaviti, kdaj in kje bo na knadno glasovanje. Ugotavljanje volivnih rezultatov po okrajnih (mestnih) volivnih komisijah 53 člen Dan po volitvah se sestane ob 8. uri zjutraj okrajna (mestna) volivna komisija zaradi prevzemanja volivnih spi sov z volišč in zaradi ugotavljanja votivnih rezultatov. Prinašalcem volivnih spisov mora takoj pol rdi ti prejem. Pri delu volivne komisije sme biti navzoč po en za upnik vsakega kandidata; zaupnika prijavi volivni komisiji kandidat najpozneje tri dni pred dnevom volitev. 54. člen Okrajna (mestna) volivna komisija ugotovi volivne rezultate na podlagi prejetih volivnih spisov; ugotovi, koliko volivcev je vsega skupaj glasovalo v vsaki posamezni volivni enoti, koliko je v vsaki volivni enoti dobil glasov vsak po eamezen kandidat ter koliko glasov je bilo oddanih v »skrinjico brez liste«. Ako se pri tem ugotovi razlika med številom oddanih glasov po seznamu tistih, ki so glasovali, in številom oddanih glasov po kroglicah, velja rezultat po kroglicah. V vsaki volivni enoti velja za izvoljenega tisti kandi dat, ki je v tej volivni enoti dobil največ glasov (relativno9 večino). Med seboj vezanj kandidati (16. člen) veljajo pri ugotavljanju relativne večine proti drugim kandidatom kot enota in sc zanje oddani glasovi seštejejo. Izmed med seUij vezanih kandidatov, ki so skupaj dubili več glasov kot drugi nevezani ali vezani kandidati, velja za izvoljenega tisti, ki je med njimi dobil največ glasov, pri enakosti glasov pa odloči žreb. Ako sla dobila dva kandidata ali pa več med seboj vezanih kandidatov skupaj in kak drug kandidat enako šte vilo gla>ov, tako da relativne večine ni, odredi okrajna (mestna) volivna komisija za tisto volivno enoto ponovne volitve za prihodnjo nedeljo in obvesti o tem republiško volivno komisijo. Pri ugotavljanju relativne večine se ne upoštevajo glasovi, oddani v . »skrinjico brez liste«. 55. člen Volivna komisija izda izvoljenim ljudskim poslancem potrdilo o izvolitvi; potrdilo podpišejo predsednik in vsi člani volivne komisije. Potrdila se izročijo izvoljenim poslancem neposredno ali pa po okrajnem (mestnem) izvršilnem odboru. Obrazec potrdila predpiše predsednik vlade LRS, 56. člen O svojem delu spiše volivna komisija zapisnik v enem izvodu, in sicer ločeno za vsako volivno enoto. V zapisniku se zlasti navede, koliko je bilo kandidatov v volivni enoti, katere osebe so bile kandidati in namestniki, koliko glasov je dobil vsak kandidat skupno v vsej volivni enoti, koliko so dobili skupno med seboj vezani kandidati glasov, kateri kandidat je proglašen za ljudskega poslanca, končno koliko glasov je bilo oddanih v »skrinjico brez liste«. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. Vsak član ima pravico, dati na zapisnik svoje posebno mnenje in staviti pripombe. To velja tudi za zaupnike kandidatov. Po končanem delu razglasi volivna komisija na oglasni deski okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, koliko je vsak kandidat dobil glasov in kateri kandidati so v posameznih volivnih enotah proglašeni za ljudske poslance ter naroči vsem krajevnim (mestnim, rajonskim) ljudskim odborom, naj to na krajevno običajni način razglasijo v vseh krajih posamezne volivne enote oziroma v območju vsake volivne enote. * 57. člen Zapisnike okrajne (mestne) volivne komls’je z vsemi prilogami in volivnimi spisi izroči predsednik komisije po najkrajši poti in v najkrajšem času republiški volivni komisiji. Delo republiške volivne komisije 58. člen Naslednji dan po končanih volitvah se zjiere ob 9. uri zjutraj republiška volivna komisija v Ljubljani. Republiška volivna komisija preskusi na podlagi prejetih volivnih spisov zakonitost volitev v vsaki volivni enoti. Ako republiška volivna komisija ugotovi, da je bil kak kandidat nepravilno proglašen za izvoljenega, razveljavi to proglasitev in proglasi za izvoljenega tistega kandidata, ki bi moral ob pravilnem upoštevanju volivnega rezultata in ob pravilni uporabi zakona biti proglašen za izvoljenega. Ako republiška volivna komisija ugotovi, da so se na kakem volišču izvršile volitve proti predpisom zakona, razveljavi nepravilne volitve na tem volišču in odredi nove za prihodnjo nedeljo. Za razglasitev ponovnih volitev skrbi čkrajna (mestna) volivna komisija s pomočjo krajevn’h (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov. Ako bi volitve na voliščih, na katerih otrditev kakega kandidata ali da odreče svoj podpis na njem; 4. član volivnega odbora,1 ki z zlorabo svojega položaja izvaja pritisk ali sploh na kakršen koli način vpliva na svobodo voTvca glede uporabe njegove volivne pravice; 5. volivec, ki glasuje ali poskuša glasovati več kakor enkrat; 6. kdor razen v primerih iz 41. člena glasuje namesto drugega ali kdor glasuje pod drugim imenom ali to poskusi; 7. kdor na kateri koli način prekrši tajnost glasovanja; 8. kdor fizično napade volivni dbor, volivno komisijo ali katerega teh članov ali kakega Zaupnika kandidata ali na kak drug način ovira delo volivnega odbora ali volivne komisije; e N 9. kdor pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen v primeru, kadar predsednik volivnega odbora zahteva pomoč od pristojnih organov ljudske oblasti; 10. kdor namenoma poškoduje, uniči ali odnese kakršno koli listino o volitvah ali kakršen koli predmet, ki služi za volitve, ali spremeni število glasov z dodajanjem, odvzema-tijem ali kako drugače; 11. stražar, ki je določen za straženje volivnega poslopja oziroma volivnih. prostorov, ako dopusti, da kdo stori katero izmed dejanj, navedenih v prejšnji točki; 12 kdor brez pooblastila predrugači predlog za potrdi tev kandidata, ko so ga predlagatelji že podpisali; 13. člani volivnega odbora, ako dopustijo, da glasuje kdo, ki ga m v stalnem votivnem imeniku, aii da glasuje kdo, ki je že glasoval, ali če vedoma dopustijo, da kdo iažno glasuje ua tuje ime; ako brez opravičenega razloga skrajšajo al podaljšajo čas za prejemanje glasov; ako brez opraviči nega razloga menjajo volišče, ki je bilo že odrejeno in objavljeno; 14. člani volivnega odbora, katerim je bilo sporočeno, da so odrejeni za to dolžnost, ako ne pridejo ob določenem času in na določeno mesto za opravljanje dolžnosti, pa ne morejo opravičiti svojega izostanka, ali brez opravičenega razloga zaposlijo svoje mesto ali odrečejo podpis na zapisniku o volivnem delu; 15. kdor namenoma nepravilno piše volivni zapisnik ali v njem kaj (»opravi ali vanj vstavi, ko je že podpisan; 1U . kdor brez poziva preosedn ka volivnega odbora ukaže pripeljati ali brez takega ukaza pripelje oboroženo silo na volišče; 17. oblastveni organ, ki pokliče kakega državljana na odgovornost zaradi glasovanja na volitvah po tern zakonu ali zahteva od njega, da naj pove, za koga je glasoval; 18. kdor zagreši kako drugo zlonamerno kršitev predpisov tega zakona, kolikor se zanjo ne kaznuje po naslednjem členu. Za dejanja, navedena v tem Senu, so naslednje kazni po teži dejanja: 1 denarna kazen do 20.000 din; 2. odvzem prostosti. V hujših primerih se sme izreči tudi v' ; '-Mar* skih pravic. 62. Sen Kaznuje se z denarno kaznijo do 5.000 din ah = poboljševalnim delom do 6 mesecev: 1 kdor se pri glasovanju nedostojno vede to kdor po tem, ko je glasoval oziroma ko se je ugotovilo, da ni vpisan v stalni vrlivni imenik, noče na opomin predsednika volivnega odbora oditi iz poslopja, v katerem se glasuje; 2. kd >r razžali volivni odbor ali kakega njegovega Sana; 3. kdor v nasprotju s 24. členom tega zakona toči ali na kak drug način daje alkoholne pijače 63. člen Ako predpisuje za dejanja iz prejšnjfh dveh členov že kak drug zakon strožje kazni, se storilec kaznuje po tem drugem zakonu. 64. člen Za kazenski postopek so pristojna okrajna sodisua Postopek se uvede na prijavo katere koli osebe ali po službeni dolžnosti. Zoper razsodbo okrajnega sodišča se sme vložil« pri tofu,, na okrožno sodišče v 8 dneh po prejemu razsodbe. 65. Sen Vsa po tem zakonu kazniva dejanja, ki jib volivni odbor pri svojem uradnem poslovanju ugotovi, mora vpisati v zapisnik o svojem delu to izpisek iz zapisnika poslati javnemu tožilcu. Končne določbe 66. Sen čoper nepravilnosti med volitvami in zoper odločbe volivnih komisij ima vsak volivec, politična in družbena orga- ) nizaeija pravico do pritožbe na Ljudsko skupščino LRS. Pritožbe se pošljejo Ljudski skupščini ali neposredno ali pa po republiški volivni komisiji. 67. člen Vse listine, predlogi za potrditev kandidata, overitve, pritožbe ter druge vloge in opravila po tem zakonu so prosti vseh državnih pristojbin. 68. člen Predpisi tega zakona se uporabljajo smiselno v vseh primerih, v katerih so potrebne nove volitve v posumemih vo livnih enotah. 69. člen Predsednik vlade LRS je pooblaščen, da izdaja obvezna navodila za uporabo tega zakona. 70. člen Ta zakon velja od dneva objave y >Uradnem I stu LRS<. U št. 78 , Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1948. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubeji jr. Josip Vidmar L r. 61. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezd.ja Ljudske skupščine LRS zakon o potrditvi, spremembah :n do[K>lmtvah zaktna o agrarni reformi in kolonizac;ji v Sloveniji z dne 17. decembra 1945 ter zakona o dopoln tvah n spretnem! ah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z dno 6. apr la 1946, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na II rednem zasedanju dne 17. februarja 1948 in k; se glas.: ZAKON • potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z dne 17. decembra 1945 ter zakona o dopolnitvah in spremembah zakona e agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z due 6. aprila 1946 Zakona: 1. o agrarni reformi in kolonizac ji v Siru ve ni ji z dne 17. decembra 1945 (Uradu1 lisi št. 396/62-45) in 2. o dopolnitvah in spremembah zakona o agrarni reformi :n kolonizaciji v Sloveniji z dne 6. aprila 1946 (Uradn, list št 125/30-46) se na podlagi 127 člena ustave LRS potrjujeta ter ostaneta v veljavi s spremembami in dopolnitvami [to tem zakonu, tako da se njuno spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi: Zakon ' o agrarni relormi in kolonizaciji v Ljuusli Republiki Sloveniji SPLOSNE DOLOČBE 1. člen t)a ee zemlja pravilneje razdeli, se v Ljudski Republiki Sloveniji izvede agrarna reforma in ustvari zemljiški sklad; iz tega sklada se tat zemlja dodelila poljedelcem, ki nimajo zemlje aij je imajo premalo. 2. člen Zemlja postane last gospodarstva (domaćinstva), kate-remu je dodeljena. Lastninska pravica se vpiše v zemijL ški knjigi ua vse člane,gospodarstva, lako da imajo vsi enake solastninske pravice. To velja tudi za dodelitev zemlje po 2. odstavku 24. člena. • 3. člen 1 Za ugotovitev, katero posestvo spada po tem zakonu pod agrarno reformo, je glede lastnine odločilno zemljiškoknjižno stanje, glede površine in kulture pa katastrsko slanje na dan 1U. julija 1945, ko je b i uveljavljen odlok zveznega ministra za notranje zadeve o prepovedi prodajanja, kupovanja in zadolževanja kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih poslopij in objektov. Če katastrski ati zemljiškoknjižni podatki niso točni, je odločilno dejansko stanje. 2. Lastninske spremembe, ki so se izvršile pred 19. julijem 1945 in niso vp sane v zemljiško knjigo, se upoštevajo po določbah, ki jih bo izdal minister za kme. t jstvo. 3. Za obdelovalno zemljo se po tem zakonu štejejo nj ve, vrtovi sadovnjaki, vinogradi, travniki in taki pašniki, ki so primerni za obdelavo. 4. H kmetijskemu in gozdnemu inventarju, ki se razlasti po določbah tega zakona, se šteje tudi hišni inventar, ki je potreben za redno obratovanje na posestvu, kakor tudi žage, vinske kleti in druge podobne naprave tega posestva z vsem inventarjem. 5. V odvzetem presežku zemljiških posestev, ki ae ne razlastijo v celoti, mora biti sorazmeren del njiv- 4. člen 1. Zemljiška posestva moža tn žene se štejejo za eno posestvo, če 10. julija 1945 nista bila sodno ločena, ne glede na to, ali sta samostojna zemljiška lastnika aR solastnika. 2. Za eno posestvo se štejejo tudi zemljiška posestva solastnikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. 3. Za eno posestvo šteje nadalje solastnina ene osebe na več zemljiških posestvih, kakor tudi lastnina osebe, ki ima poleg svoje zemljiške posesti tudi solastninske deleže na drugih zemijišk h posestvih. 4. Če ima ustnik zemljiška posestva v več krajih, se ta ,posestva štejejo kot eno zemljiško posestvo, če tudi je del teh posestev v kaki drugi ljudski republiki Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. 5. člen 1. Dodeljena zemlja se prepiše na novega lastnike brez bremen in dolgov. 2. Dodeljena zemlja ostane obremenjena samo s tisti, mi služnostmi, ki so iz. gospodarskih ozirov nujno potrebne. S terni služnostmi ostane zemlja obremenjena tudi, če preide v državno last. 3. Nujno potrebne služnosti se pri izvedbi agrarne reforme lahko tudi na novo ustanovijo. 4 Zemlja, ki jo obdržijo dosedanji lastniki v svoji lasti, ostane obremenjena s tistimi stvarnim-' bremeni, ki obremenjujejo samo njim preostali del zemlje, ter s sorazmernim delom dolgov in drug h bremen, ki ustreza obdržani površini zemlje. 5. Vse služnosti, tako na obdržani kakor tudi na dodeljeni zemlji, ki niso nujno potrebne, ugasnejo in se iz- brišejo iz zemljiške knjige. Ugasnejo in izbrišejo se tudi pravice in dolžnosti, izvirajoče iz patronata in lovski rezervati. 6. Kolikor vprašanje dolgov in bremen ni rešeno s tem zakonom, je rešeno z zakonom o ureditvi bremen, vknjiženih na nepremičninah, ki so prešle v last države po zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji, in po splošnem zakonu o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi. RAZLASTITEV 6. člen Da se doseže namen, naveden v 1. členu, se po določbah tega zakona razlastijo: a) veleposestva, b) zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb, c) zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov ter vseh vrst ustanov (zadužbin), posvetnih in verskih, č) zemljiška posestva, ki so med vojno iz katerega koli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega naslednika, d) presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestniki, e) ore«ežek kmečkih posestev. 7. člen Veleposestva 1. Za veleposestva se po tem zakonu štejejo tista kmetijska in gozdna posestva, katerih lastniki ne obdelu. jejo zemlje sami s svojo družino, ampak z najeto delovno silo alj pa jo dajejo drugim v zakup ali v obdelovanje, če ima več kot 45 ha skupne površine ali pa več kot 25 ha obdelovalne zemlje. 2. Veleposestva se razlastijo v celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim Inventarjem brez odškodnine. Razlastijo se tudi pridelki in vse obstoječe zaloge lesa. 8. Ce se ugotovi, da lastnik veleposestva nima razen tega veleposestva nobene druge imovine in tudi ne drugega poklica, od katerega bi mogel živeti, in so mu bili dohodki od tega veleposestva Izključno sredstvo za preživljanje, tako da bi z razlastitvijo po 2. odstavku tega Šena ostal brez sredstev za preživljanje, se takemu lastniku razen hiše za stanovanje s pripadajočim} stvarmi Izjemoma pusti 5 ha obdelovalne zemlje In ustrezajoči del gospodarskih zgradb ter živega in mrtvega inventarja. 4. Če nima veleposestnik več kakor eno stanovanjsko hflo, se mu ta hiša ne odvzame. Gradovi (dvorci) se ne štejejo za stanovanjske hiše. 8. Ce veleposestniku ni mogoče pustiti po 8. in 4. odstavku tega člena zemlje In hiše na dosedanjem posestvu, se mu dodeli zemlja in hiša na drugem kraju v tej okolici. 6 Odločbe po 8., 4. in 5. odstavku tega člena Izdajajo v prvi stopnji okrožne komisije za agrarno reformo, o pritožbah pa odloča dokončno minister za kmetijstvo. y 8. člen Zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb 1. Zemljiška posestva bank, podjetij, deln ških družb in drugih zasebuih pravnih oseb se razlastijo g celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnine. 2. Pod razlastitev po tem členu ne spadajo zemljiška posestva zadrug za skupno obdelavo in izkoriščanje zemlje ter zemljiška posestva agrarnih skupnosti, če so njih člani oziroma udeleženci kmetje. Vprašanje izkoriščanja zemlje po agrarnih skupnostih in vprašanje lastnine te zemlje je rešeno s posebnim zakonom. 3. Vprašanje obveznosti zadrug, ki se jim odvzame zemlja po določbah tega člena, bo urejeno posebej. 4 Bankam, podjetjem, delniškim družbam in drug m zasebnim pravnim osebam se pusti tisti del zemljišč, ki jim je nujno potreben za industrijske, gradbene, znanstvene, kulturne in druge občekoristne namene. Odločbe o tem bo izdajal minister za kmetijstvo 9. člen Zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov ter vseh vrst ustanov (zadužbin), posvetnih in verskih 1. Zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov se razlastijo z zgradbami in napravami ter živim in mrtvim kmet jskim in gozdnim inventarjem brez odškodnine. 2. Cerkve, samostani in verske ustanove obdržijo 10 ha njiv, vrtov, sadovnjakov, vinogradov, travnikov, ledin in gozdov. Cerkvena in nadarbinska zemljiška posestva ter zemljiška posestva drugih verskih ustanov v okviru ene župnije se štejejo za eno celoto. 3. .Verskim ustanovam, cerkvam, samostanom in cerkvenim oblastem večjega pomena ali večje zgodovinske vrednosti se pusti do 30 ha obdelovalne zemlje in do 30 ha gozdov. 4. Celokupna zemljiška posestva ustanov (zadužbin) z vsemi zgradbami 'n napravami, z vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem se razlastijo brez odškodnine. 10. člen Zemlj:ška posestva, ki so med vojno iz katerega kolj razloga ostala brez lastnika in brez pravnega naslednika 1. Razlastijo se zemljiška posestva, ki so med vojno izgubila lastnika, če ta nima nobenega pravnega naslednika. 2. Taka zemljiška posestva se razlastijo v celoti in brez odškodnine z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem. 11. člen Presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestniki 1. Določbe tega člena veljajo za zemljiška posestva oseb, ki niso veleposestniki, ki pa po svojem glavnem poklicu niso kmetje in posestva ne obdelujejo sami s svojo družino, temveč z najeto delovno silo ali pa ga dajejo v zakup. 2. Razlasti se presežek nad 3 ha zemlje oziroma nad 6 ha gozda v gozdnih predelih, kjer ni obdelovalne zemlje. 8. V odvzetem presežku mora biti sorazmeren del njiv. Lastnik si sme pridržati, če to ni v nasprotju z javnimi potrebami, sadovnjake in vinograde do določene naj. večje površine. Zgradbe fer yvi jn mrtvi inventar na teh zemljiščih se ne razlastijo. 4. Za razlaščeni presežek zemlje se plača odškodnina t visini enoletnega donosa na hektar. Način ugotavljanja donosa predpiše minister za kmet jstvo. 12. člen Presežek kmečkih posestev 1. Za kmečka posestva se štejejo tista zemljiška posestva, katerih lastniki so kipelje in obdelujejo zemljo sami s svojo družino. 2. Za kmečka posestva se štejejo tudi zemljiška posestva delavcev in izseljencev, četudi zemlje ne obdelujejo sami 3. Za kmečka posestva se štejejo nadalje tudi tista zemljiška posestva kmečkih in obrtn škili družin, katerih lastniki so zaradi vojne ali kakih drugih okol ščin ostali brez zadostne delovne sile in so pris Ijeni obdelovati zemljo z najeto delovno silo ali pa jo dajati drugim v ob. delovanje. 4. Razlasti se presežek kmečkih posestev nad 20 do 85 ha obdelovalne zemlje in nad 10 do 25 ha gozda, tako da skupna površina obdelovalne žemlje in gozda ne sme presegati 45 ha. 5. Pri kmečkih posestvih z izredno slabo donosnostjo lahko m nister za kmetijstvo največje površine obdelovalne zemlje in gozda primerno zviša. 6. Zgradbe, naprave, živi in mrtvi kmetijski ter gozdni inventar kmečkih posestev se ne razlasti. 7. Za razlaščeni presežek kmečkih posestev se plača odškodnina v višini enoletnega donosa na hektar. .Donos se ugotavlja, kakor je določeno v 4. odstavku 11. člena. 13. člen V izjemnih, iz gospodarskih ozirov nujnih primerih lahko minister za kmetijstvo zaokrož največje površine, ki se po določbah tega zakona pustijo dosedanjim lastnikom, na pol hektara navzgor ali navzdol. ZEMLJIŠKI SKLAD 14. člen 1. Zemlja, zgradbe in naprave ter živi tn mrtvi kmetijski inventar, k; se razlastijo po 6. členu tega zakona, preidejo v zemljiški sklad agrarne reforme ;n kolonizacije. 2. Traktorji, stroji in velike kmetijske' priprave teh posestev ter posestev, naštetih v točkah a) in b) 3. odstavka tega člena, preidejo v inventar kmetijskih strojnih postaj, razen če je razlaščeno zemljišče določeno zo državno kmetijsko posestvo. 3. Poleg tega spadajo v zemljiški sklad tudi: a) zemljiška posestva nemške države in njenih državljanov ter pripadnikov nemške narodnosti, ki s« b la zaplenjena po odloku A VNOJ-a z dne 21. novembra 1944: b) zemljiška posestva narodnih sovražnikov in drugih oseb zaplenjena s pravnomočnimi sodnimi razsodbami in odločbami; c) zemlja, ki jo država izloči iz svoje lastnine za dodelitev siromašnim kmetom in borcem. 15. člen 1. Ureditev zemljiškega sklada agrarne reforme in Kolonizacije bo predpisana posebej. 2. S skladom razpolaga m.nister za kmetijstvo. 16. člen 1. V zemljiški sklad ne spadajo: a) razlaščena in zaplenjena zemljišča oziroma zemljiška posestva, ki so nujno potrebna zveznim, republiškim in lokalnim državnim kmetijskim posestvom, socialnim, znanstvenim, prosvetnim, kulturu m, sindikalnim, gospodarskim in drugiin obeekoristnim ustanovam ter zemljišča za vojaške potrebe; b) razlaščeni gozdovi in razlaščeni gozdni inventar, M preidejo v državno last in upravo. 2. Dodeljena zemljišča ostanejo državna last in se dajejo ustanovam, navedenim v točki a) 1. odstavka tega člena, le v izkoriščanje. Glede dodeljevanja razlaščenih in zaplenjenih gozdov veljajo posebni predpisi. 3. Podrobne pogoje o dodeljevanju in izkoriščanju teh zemljišč predpiše s posebnim pravilnikom minister za kmetijstvo. DODELITEV ZEMLJE 17. člen 1. Iz zemljiškega sklada se zemlja in zemljiška posestva dodeljujejo poljedelcem brez zemlje in tak m, ki imajo malo zemlje, predvsem v kraju, v katerem žive, za naselitev kolonistov pa v krajih, ki jih za to določi min ster za kmetijstvo Za poljedelce se štejejo tudi zadruge za skupno obdelavo in izkoriščanje zemlje. 2. V prvi vrsti imajo pravico do zemlje tile poljedelci: a) borci in invalidi partizanskih odredov, 'Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter Jugoslovanske armade; b) družine in sirote umrlih borcev iz prejšnjega odstavka; c) žrtve fašističnega nasilja ta njih družine, to so osebe, ki so jih okupator ali njegovi pomagači aretirali, mučili, obsodili, internirali ali držali v ujetništvu, in dni. žine na tak način ubitih ali umrl h oseb; č) invalidi iz vojn 1912 do 1918 in aprila leta 1941. 3. Za borce Narodnoosvobodilne vojske se štejejo tudi osebe, ki so v zvezi s partizanskim: odredi, NOV In POJ ter Jugoslovansko armado akt vno sodelovale proti sovražniku v njegovem zaledju ali na okupiranem ozemlju, ter osebe, ki so na osvobojenem ozemlju aktivno sodelovale s partizanskimi odredi, NOV in POJ ter Jugoslovansko armado v borbi proti okupatorju in njegovim pomagačem. 4. Kot družina umrlega borca ali kot družina Žrtve fašističnega nasilja se štejejo, ako niso bili aktivno v okupatorjevi službi, njegov zakonski drug, zakonski alj neza. ko n s ki otroci, starši, bratje in sestre, ter s pogojem, da jih je umrli borec vzdrževat, drugi člani hišne skupnosti, ki so oddaljeni sorodniki. 5. Pravico do dodelitve zemlje imajo tudi tlst: borci iz točke a) 2. odstavka tega člena, ki se prej nis« bavili s kmetijstvom, če se zavežejo, da se bodo na dodeljeni zemlji naselili in jo obdelovali s svojo družino. 6. Moški in ženski borci narodnoosvobodilne borbe imajo pri dodeljevanju zemlje enake pravice. 7. Pri dodeljevanju zemlje imajo med borci in invalidi narodnoosvobodilne vojne [točka a) v 2. odstavku tega člena] in med družinami takih borcev [točka b) v 2 odstavku tega člena] prvenstvo borci-prostnvoljci n starejši borci (po letih, ko so vstopili v borbo v letih 1941, 1942, 1943) in družine takih hercev; nato invalidi :z vojn 1912. do 1918. leta in iz aprila 1911. lela, žrtve in družine žrtev fašističnega nasilja ter družine takih žrtev in borci iz let 1944 in 1945. S. Člani družine padlega borca ali žrtve fašističnega . nasilja dobe zemljo po temle redu: žena. otroci, starši (oče in mati), bratje in sestre, drugi člani hišne skupnost.. 9. Pravice do dodelitve zemlje nimajo osebe, ki po zakonu nimajo votivne pravice. 18. člen 1. Iz zemljiškega sklada se zemlja dodeljuje upravičencem: a) po posamezn h parcelah za povečanje že obstoječih kmečkih posestev b) v oi liki zaključenih kmetijskih posestev zaradi naselitve kolonistov. 2. Pr: dodeljevanju posameznih parcel ne sme skup. na površina posestva z dodeljeno zemljo presegati 5 ha obdelovalne zemlje Zemljiška posestva, ki se dodeljujejo kolonistom, smejo obsegati največ 5 ha obdelovalne zemlje. Pri izredno slabi donosnost: zemlje lahko minister za kmetijstvo pr. dodeljevanju zemlje površino primerno zviša. 3. V bl žini večjih mest. kjer je zemlja primerna za vrtnarstvo in druge intenzivne kulture, se agrarnim interesentom dodeli primerno manjka površina. 4. V izjem n h, iz gospodarskih ozirov nujnih primerih lahko minister za kmetijstvo zaokroži največjo dodeljeno površino na pol hektara navzgor ali navzdol. 19. člen 1. Če ima nekmečki lastnik, kateremu se odvzame presežek zemlje po 2. odstavku 11. člena, bližnje sorodnike, ki se bavijo izključno s kmetijstvom, se razlaščeni presežek zemlje vrne oziroma dodeli tem sorodnikom, če nimajo zemlje alj če je nimajo dovolj za preživljanje svoje družine in če je razlaščeni presežek zeVnije v tak: bližini njihovega zemljiškega posestva, da jim je omogočeno redno obdelovanje zemlje. Zemlj ška posest takih sorodnikov z dodeljeno zemljo vred ne sme prekoračiti na j večjega olsega, določenega za kmečka posestva. V ta kem primeru je upoštevati imovinsko stanje njihovega gospodarstva kakor tudi štev lo in potrebe agrarnih interesentov v kraju in površino zemljiškega sklada tega kraja. 2. Za bližnje sorodnike se štejejo starši, sinovi in hčere, bratje in sestre, stari starši, strici in tete razlaščenega nekmečkega lastnika. 3. Za tako dodeljeno zemljo razlaščenemu lastniku ne pripada odškodnina po 4. odstavku 11. člena toga zakona. dolgovi in bremena pa se prenesejo na nove lastnike sorazmerno z vrnjeno oziroma z dodeljeno zemljo. 4. Če se je kdo", ki po poklicu ni bil kmet. stalno naselil s svojo družino na svoje zemljiško posestvo vsaj leto dni pred 28. avgustom 1945 ali pa se je naselil takoj po vrnitvi iz narodnoosvobodilne vojske, iz internacije ali prisiljenega izse!jeništva ter se je od tedaj izključno bavil s kmetijstvom, se šteje za kmeta s pogojem, da za vselej opusti prejšnji poklic in da deset let posestva ne odsvoji, razdeli, podari, zastavi ali da v zakup. 20 člen Ljudskim odborom lahko dodeli minister z,n kmetijstvo iz zemljiškega sklada zemljišča, ki so potrebna za občekor stne namene. 21. člen 1. Delavcem in nameščencem tovarn, podjetij, ustanov in uradov lahko dodeli minister za kmetijstvo iz zemljiškega sklada primerna zemljišča za vrtove. 2. Ta zemlj šča se dodelijo samo v začasno izkoriščanje v izmeri do največ 2 arov za vsako družino Pogoje dodeljevanja in izkoriščanja teli zemljišč predpiše minister za kmetijstvo s posebnim pravilnikom. 22. člen Za invalide osvobodilne vojne, ki so brez družine ali imajo družino nesposobno za obdelovanje zemlje, sa bodo na primernih zemljiščih ustanovile posebne kolonije z domovi, šolami in obrtnimi delavnicami. 23. člen 1. Za nepreskrbljene sirote borcev narodnoosvobodilne vojne ter žrtev vojne in fašističnega nasilja se bodo ustanovile posebne otroške kolonije s skupnim kmetijskim zemljiščem, domovi, šolami in delavnicami.. 2. Podrobnejše določbe o organizaciji invalidskih in otroških kolonij se predp sejo na podlagi splošnih navodil komisije za agraru# reformo in kolonizacijo pri vlada FLRJ s posebn mi uredbami vlade LRS. 3 Na invalidskih in otroških kolonijah se sme za obdelovanje zemlje uporabljati najeta delovna sila. 24. člen 1. Skupine oseb, katerim je dodeljena zemlja, smejo posamezno dodeljeno jim zemljo strnitj zaradi skupnega obdelovanja in o tem sklepati pogodu e najmanj za dobo treh let. 2 A ko skupina oseb, ki imajo po tem zakonu pravico do dodelitve zemlje, ne predloži posameznih zahtevkov za dodelitev zemlje, temveč skupno zahtevo, da naj se jim kot že ustanovljeni kmečki delovni zadrugi dodeli kompleks zemlj šča. le: je v sorazmerju z njihovim številom in štev lom članov njihovih družin, takim naj se dodeli zemlja kot njihova zadružna imovina, pri kateri ima vsako zadružno gospodarstvo svoj solastniški del. 3 F.notna pravda za taka zadružna pose h-? predpiše zvezni minister za kmetijstvo. 25. člen 1. Za zemljo, ki se dodeli po tem zakonu, plačajo upravičenci ceno. k j se izračuna tako, da se skupni znesek. ki se plača ua območju Ljudske Republike Slovenije kot odškodnina ia odvzeta zemljišča, sorazmerno razdeli na vso površino zemljišč zemlj škega sklada. 2. Kmečka stanovanjska in gospodarska poslopja na razlaščenih in zaplenjenih posestvih, ki se dodelijo kolo-n stom in agrarnim interesentom, preidejo.brezplačno v njihovo last prav tako kot zemlja. Če je pa potrebno deloma zgradbe popraviti oziroma jih na novo zgraditi, da bi se moglj kolonisti in agrarni interesenti vanje vseliti, se vsi stroški za ta gradbena dela sorazmerno razdelijo na vse naseljence na enak način kakor odškodnina za zemljo po 1 odstavku toga člena. 3 Pogoji za dolgoročno odplačevanje prejete zemlje, ki morajo biti posebno ugodni, bodo določeni s posebno uredbo. 26. člen Dodeljena zemlja se za dobo 20 let od dne uveljavljenja tega zakona n« sme razdeliti, prodati, zamenjati, darovati, dati v zakup ali zastaviti, ne v celoti ne deloma. Ta prepoved se vpiše v zemljiško kuj go hkrati z vknjižbo lastninske pravice. 27. člen 1 Osebe, ki se v šestih mesecih od dneva vročitve odločbo o dodelitv. zemlje ne naselijo oziroma ne pričnejo z obdelovanjem zemlje, izg unijo pravico do dodeljene zemlje. 2. M nister za kmetijstvo sme v izjemnih primerih iz posebno upravičenih razlogov ta rok podaljšati. Pravno razmerje kolonista do starega in do dodeljenega posestva 28. člen 1. Kolonist ne more imeti hkrati dodeljenega posestva :n kmečkega ali gozdnega posestva, ki ga je imel pred dodelitvijo. 2. V enem letu se mora kolonist odločiti, ali hoče ostati na dodeljenem posestvu ali pa se hoče vrniti na svoje staro posestvo. Ta rok se računa od dneva, ko se je kolonist naselil na dodeljenem posestvu, vendar ne more poteči prej kot šest mesecev po pravnomočnosti končne odločbe o dodelitvi. 3. Ce se kolonist v roku, navedenem v prejšnjem odstavku, ne vrne na svoje staro posestvo, velja, da hoče ostati na dodeljenem posestvu V tem primeru izgubi pravico do svojega starega posestva, ki se razlasti in preide v zemljiški sklad, oz.roma v državno last po določbah tega zakona. 4. Če se kolonist vrne v navedenem roku na staro posestvo, izgubi pravico do dodeljenega posestva. 29. člen <■ 1. Od dneva dodelitve posestva kolonist s svojim starim posestvom ne more več razpolagati; ne more ga niti obremeniti, niti odtujiti; tudi ni dovoljena izvršba na to posestvo. 2. Na zahtevo okrajne komisije za agrarno reformo vpiše okrajno sodišče pri stari nepremičnini kolonista prepoved odsvojitve in obremenitve. 30. člen 1. Na zahtevo okrajne komisije za agrarno reformo mora krajevni oziroma mestni ljudski odbor, v katerega območju ieži kolonistovo staro posestvo, v 15 dneh izvršiti popis in približno ocenitev posestva. 2. K posestvu se šteje poleg zemljiške in gozdne površine z zgradbami tudi ves živi in mrtvi inventar in vse drugo premoženje kolonista na posestvu po določbah 3. člena tega zakona ter 2. člena zakona o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi. Izvzet je tisti živ; in mrtvi inventar, ki ga je odpeljal kolonist na dodeljeno posestvo do uveljavitve tega zakona oziroma, ki ga bo kolonist, ki mu bo dodeljeno posestvo po uveljavitvi tega zakona, odpeljal z dovoljenjem okrajne komisije za agrarno reformo v treh mesecih po naselitvi na dodeljeno posestvo. 81. člen Hkrati prevzame krajevni oziroma mestni ljudski odbor kolonistovo staro posestvo v začasno upravo; čisti dohodek :z te uprave gre v proračun krajevnega (mestnega^ ljudskega odbija. 32. člen 1. Če se kolonist odloči za vrnitev na svoje staro pv sestvo, mora pred potekom gospodarskega leta to javiti . okrajni komisiji za agrarno reformo, ki mu je dodelila posestvo Okrajna komisija za agrarno reformo izda od-Iočlo. da se kolon stu odvzame dodeljeno posestvo, da se mu vrne njegovo staro posestvo in da se izbriše pri njegovem starem posestvu prepoved odtujitve in obremenitve. 2. Če se kolonist ne odloči za vrnitev, izda okrajna komisija za agrarno reformo, v katere območju leži kolonistovo staro posestvo, najiiozneje po preteku roka iz 2. odstavka 28. člena odločbo o tem, da se kolonistovo staro posestvo razlasti 1*0 3. odstavku 28. člena. 3. Zoper odločbo okrajne komisije za agrarno reformo po 1. in 2. odstavku je dovoljena pritožba na okrožno komisijo za agrarno reformo v 15 dneh od vročitve. 33. člen 1. Ce hoče kolonist posestvo zapustiti, mora to pred potekom gospodarskega leta pismeno prijavite pristojnemu okrajnemu ljudskemu odboru. 2. Kolonist, ki zapusti dodeljeno posestvo. Izgubi pravico do tega posestva. 34. člen 1. Kolonist mora upravljati dodeljeno posestvo kot dober gospodar. 2. Kolonistu, ki dodeljeno posestvo upropašča ali v veliki meri zanemarja, lahko okrajna komisija za agrar, no reformo dodeljeno posestvo odvzame. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na okrožno komisijo za agrarno reformo v 15 dneh od vročitve. 35. člen 1. Kolonist, ki zapusti dodeljeno posestvo, ga mora vrniti okrajni komisiji za agrarno reformo v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel, z vsem živim in mrtvim inventarjem, ki ga je dobil skupno z dodeljenim posestvom ali sicer iz sklada splošnega ljudskega premoženja. Za poslabšanje ali zmanjšanje je kolonist odškodninsko odgovoren. 2. Kolonistu se povrnejo investicije, kj jih je napravil za dodeljeno posestvo, vendar največ v vrednosti, ki jo predstavljajo te inveatie je za dodeljeno posestvo v času vrnitve. 3. Odločbo o odškodnini in o povračilu po tem členu izda okrajna komisija za agrarno reformo. Zoper njeno odločbo je dovoljena pritožba na okrožno komise jo za agrarno reformo v 15 dneh od dneva vročitve. 38 člen Kolonistu, ki zapusti dodeljeno posestvo šele po preteku roka iz 28. člena, se vrne njegovo bivše posestvo samo, če še ni dodeljeno drugemu, 87. člen Če vrne kolonist po določbah tega poglavja do. deljeno posestvo in inventar, za katerega je plačal odškodnino, se mu ta odškodnina povrne. IZVAJANJE AGRARNE REFORME IN KOLONIZACIJE 38. člen 1 Agrarno reformo izvaja v Ljudski Republiki Sloveniji ministrstvo za kmetijstvo po okrožnih in okraju h komisijah za agrarno reformo. 2. Okrajne kom.sije za agrarno reformo zbirajo s sodelovanjem okrajnih in krajevnih ljudskih .odborov in odborov agrarn h interesentov zemljiškoknjižne in kat as Ir- j ske podatke o zemljiških posestvih, ki se razlastijo, ter Izdajajo odločbe o razlastitvi in dodel tvi zemlje. 3. Če ima lastnik zemljišča posestva v več okrajih, izda odločbo o razlast tvi okrajna komisija za agrarno reformo tistega okraja, v katerem je največji del razlaščenih zemljišč. Ista okrajna komisija za agrarno reformo je pristojna za izdajo odločbe o razlast tvi tudi tedaj, če ima iastnk del zemljiških posestev zunaj Ljudske Republike Slovenije. 4 Odločbo o dodelitvi zemlje izda vselej okrajna komisija za agrarno reformo tistega okraja, v katerem je zemlja, ki se dodeli. 39. člen 1. Proti odločbam okrajnih konrsij za agrarno reformo je dopustna pritožba v 15 dneh od dne vročitve odločbe o razlastitvi oziroma dodelitvi zemlje na okrožno kom sijo za agrarno reformo. 2. Proti odločuam okrožnih komisij za a »ramo reformo ni pritožbe. 40. člen Minister za kmetijstvo sme razveljavit: vsako odločbo o razlastitvi oziroma dodelitvi zemlje, če meni, da ni v skladu s tem zakonom. 41. člen Okrožne In okrajne komisije za agrarno reformo imenuje minister za kmet jstvo in izda tudi predpise o njihovi sestavi in poslovanju. 42. člen Kolonizacijo v Ljudski Republiki Sloveniji izvaja ministrstvo za kmetijstvo; ono sprejema prošnje interesentov in izdaja dokončne odločbe o dodel.tvi zemljiških posestev. , ' k'"""' d. člen 1. Vse vloge, prošnje, pritožbe, odločbe in potrdila v zvezi s tem zakonom so proste taks, kolikor se nanašajo na dodelitev zemlje. Pritožbe agrarnih interesentov so proste taks tudi, če ne gre neposredno za dodelitev zemlje. 2. Dodelitve zemlje po tem zakonu so proste davka na promet proizvodov Zemljiškoknjižni vpisi v zvezi, z izvajanjem tega zakona so prosti vp snih taks. PRIJAVA ZEMLJIŠKIH POSESTEV T, * 44. člen 1. Lastniki oziroma upravitelji zemljiških posestev, ti spadajo pod agrarno reformo, morajo podati pismeno Prijavo vsega svojega zemlj A k ega posestva na območju kederativne Ljudske Republike Jugoslavije najkasneje v 15 dneh po objavi uradnega poziva. r>rijava se poda ljudskemu odboru kraja, kjer je 3. Če je zemljiško posestvo v ra zn h krajih, morajo lastniki podati prijavo vsakemu krajevnemu ljudskemu odboru za tisti del zemiji.šk h posestev, ki so v njegovem Območju, ministrstvu za kmetijstvo pa skupno prijavo za vsa svoja zemljiška posestva. 4. Ministrstvu za kmet jstvo mera lastnik podati prl-j vo za vsa zemlj.ška posestva, Id sO zunaj Ljudske Republike Slovenije. 5. Prijavo morajo podati: a) veiepose.-triik. iz 7. člena; b) banke, podjetja, delniške družbe in druge zasebne prevrne osebe iz 8. člena ne glede na površino njih zemljiških posestev;' c) cerkve, samostani in verske ustanove ;z 9. člena ter posvetne in vei-ke ustanove (zadužbine) ne glede na površino njih zemljiških posestev; e) - upravitelji zemij ških posestev iz 10. člena ne glede na površino zemljiških posestev; d) lastniki nekmečkih posestev z 11. člena, ki imajo več kakor 3 ha zemlje ali več kot 5 ha gozda v gozdnih predelih, kjer ni o. delovalne zemlje; e) lastniki kmečkih posestev iz 12. člena, ki imajo več kot 20 ha obdelovalne zemlje in več kot 10 ha gozda. Kazenske določbe 45. člen 1. Lastnik; oziroma njih odgovorni predstavniki in zastopniki, k, ne podajo prijave po 44. členu ali v prijavi namenoma ne navedejo prav Inih podatkov se kaznujejo z denarno kaznijo od 500 do 20.000.dinarjev ali « poboljševalnim delom od 10 drv do 2 let, v hujših primerih pa tudi z odvzemom prostosti V posebno hudih primerih se lahko izreče tudi kazen delne aL -celotne zaplembe zem* Ijiškega posestva. 2. Enako sp kaznujejo tudi agrarni interesenti, ki bi v prošnjah za dodelitev zemlje zlonamerno navedli nepravilne al. netočne podatke zlasti glede zemljiške lastnine. 3- Kazni izrekajo pristojna okrajna sodišča. 4. Zoper sodbe okrajnih sodišč je dopustna pr'tožba ca okrožno sodišče v 15 dneh. 46 člen 1. Lastniki "zemijišk h posestev iz točk a), b) in c) 6. člena oziroma nj.h odgovorni predstavniki in zastop-n ki, ki tu po 10. juliju 1945 prodali ali na kak drug način odsvojili zemljo, Zgradbe in naprave oziroma ki bj po 28. avgustu 1945 prodali ali na kak drug nač n odsvojili živi ali mrhi kmetijski ali gozd n inventar, ki po določbah tega zakona spfjda pod razlastitev, se kaznujejo po zakonu .o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže. 2. Enako se kaznujejo lastniki oziroma njih odgovor, ni predstavniki in zastopniki veleposestev, ki bj prodali ali kako drugače odsvoji Ij obstoječe zaloge pridelkov ali lesa. 47. člen 1, Kmetijska zemljišča, ki spadajo pod določbe zakona o agrarnj reformi jn kolonizaciji, mora Iastn k, dokler jih ne prevzame pristojno oblastvo. posejati in obdelati prav tako. kakor je to delal do 'zdaje tega zakona. 2 A ko zemljišča. k: spada pod določbe tega zakona, lastnik doslej sam ni obdeloval aT ga iz opravičenih raz. lego* v gospodarskem letu 1945/46 ne more sam »bdelo- vati, poskrbi krajevni ljudski odbor, da se tako zemljišče obdela in o pravem časti poseje. 3 A ko lastnik ne obdela zemlj šča, ki ga je doslej obdeloval, a za to nima opravičenih razlogov, se kaznuje po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene Špekulacije in gospodarske sabotaže. 48 člen Zemlja, ki se zapleni po 45. členu, razen zaplenjenih gozdov, preide v zemljiški sklad agrarne reforme in kolonizacije. Prehodne in končne določbo 49 člen Vse odločbe in vsi ukrepi okupatorja in domačih ob-lastev v okupatorjevi službi, izdani med okupacijo zaradi spremembe zemljiške posesti ali zaradi spremembe razmerja med lastniki in zakupniki v korst lastnikov, se Štejejo za nične in neobstoječe. 50. člen Vse samovoljne naselitve na zapuščena, državna al’ sekvestrirana zemljišča, izvršene med vojno ali po osvoboditvi, ne glede na to, ali so izvršene na podlagi odločbe ali po odobritvi krajevnih organov oblasti, se proglašajo za neveljavne. 1 51. člen 1. V dveh letih po uveljavitvi uredbe iz tretjega odstavka tega člena se morajo preiskati vsi primeri prilastitve državnega zemlj šča, prilastitve ledin in zemlje bivših agrarnih skupnosti. Take prilaščene in razdeljene površine se praviloma priznajo kot last njihovih dosedanjih posestnikov in se vpišejo v zemljiški knjigi na nj liovo ime, razen če je tako zemljišče sredi državnega zemljišča, če je na poti komunikacijam, če je z ozirom na krajevne razmere preveliko ali če je bilo pr.laščeno na način, ki ni v navadi v tistem kraju. 2. Državni organ, ki bi bil pristojen za upravo prilašče-nega zemljišča, sme: a) v dveh letih po uveljavitvi uredbe iz tretjega odstavka tega člena predlagati organu, pristojnemu za odločanje o prilastitvi, da izda odločbo, s katero od reče pr znanje prilastitve: v tem primeru velja, da je zemljišče od dneva pravnomočnosti te odločbe v posesti organa upravljanja; b) v dveh letih po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila priznana prilastitev, začetj pri sodišču spor z zahtevkom, da se ta odločba razveljavi in posestniku naloži, da zemlj:šče, kj si ga je prilastil, vrne. 3- Vlada LRS bo predpisala ž uredbo pristojnost organov in postopek za obravnavanje razmerij iz tega člena. 52. člen M nister za kmetijstvo daje navodila za izvajanje tega zakona. 53. člen Ta zakon velja "od dneva objave v »Uradnem 1'stu LRS«. U. št. 79 Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1948. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej L i. Josip Vidmar L r. 62. Ukaz Na podlagi 4 točke 72. člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o odpravi zakona o prenosu imov ne telesnovzgojnih društev na Zvezo fzkultuin h društev Slovenije ter o ureditvi lastn nskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom, ki ga je na podlagi 127. člena ustave LRS sprejela Ljudska skupščina LRS na II. rednem zasedanju dne 17. le* bruarja 1948 in ki se glasi: Zakon o odpravi zakona o pronosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo lizkulturnih društev Slovenije ter o ureditvi lastninskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom 1. člen. Zakon o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo fizkullurnih društev Slovenije z dne 24. oktobra 1945 (Uradni list SNOS a in NVS št. 339/48-45) se odpravi. Pravno stanje, ki ga je ustvaril odpravljeni zakon, ostane v veljavi, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače. 2. člen Premoženje, ki je bilo do 31. oktobra 1945, ko je pričel veljati odpravljeni zakon, last tistih telesnovzgojnih in športnih društev, ki so se po ^osvoboditvi prostovoljno vključila v Fizkulturno zvezo Slovenije, kakor tudi tisto premoženje, ki je bilo namenjeno za telesnovzgojne potrebe teh društev in je z odpravljenim zakonom postalo last Fizkulturne zveze Slovenije, ostane še nadalje njena last. Nepremično premoženje, navedeno v prvem odstavku tega člena, se v zemljiški knjigi vpiše na Fizkulturno zvezo Slovenije, kolikor se to še ni zgodilo, po njenem predlogu na podlagi potrdila, da se je bivše telesnovzgojno ali športno društvo prostovoljno vključilo v Fizkulturno zvezo Slovenije. Kolikor gre za premoženje, ki v zemljiški knjigi ni vpisano na ime teh drušlev, je potrebno za vpis še potrdilo o tem, da je bilo namenjeno za njihove telesnovzgojne potrebe. Potrdila po drugem odstavjiu tega člena izdajajo o društvih, katerih delovanje ni presegalo območja enega okraja (mesta), cdseki za notranje zadeve pri okrajnih (mestnih) izvršilnih odborih, o društvih, katerih delovanje je presegalo območje enega okraja (mesta), pa ministrstvo za notranje zadeve. 8. člen Premoženje, ki je bilo last drugih, to je tistih telesnovzgojnih društev in organizacij, katerim po osvoboditvi ni ’ bila dovoljena obnovitev delovanja, kakor tudi tisto premoženje, ki je bilo namenjeno za telesnovzgojne potrebe teh društev in je postalo z odpravljenim zakonom last Fizkul-tutne zveze Slovenije, postane splošno ljudsko premoženje. Odločbo o tem izda organ, naveden v tretjem odstavku 2 člena To premoženje upravljajo okrajni (mestni) izvr šilni odbori, ki razpolagajo z njim po predpisih uredbe vlade FLRJ z dne 12. avgusta'1947 o odstopanju splošnega ljudskega premoženja v rabo fizkultumim društvom in ustanovam (Uradni list FLRJ št. 515/70—47). Prenos nepremičnega premoženja, navedenega v prvem odstavku tega člena, v splošno ljudsko premoženje se vpiše v zemljiški knjigi po predlogu okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora na podlagi odločbe, izdane po prvem odstavku tega Člena, 4. člen Komite za fizkultum pri vladi LRS je pooblaščen, da v sporazumu s predsednikom vlade LRS in z ministrom za komunalne zadevo LRS izdaja navodila za izvajanje tega zakona. 5. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem 1 slu LRS«. U. št 80 Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1048. PR KZ 11)1 J LJUDSKK SKUPŠČIN'K LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: /ranče Lubej L r Josip Vidmar 1. r. 63. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o potrditvi in spremembah zakona predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o ustanovitvi časlnega naslova »narodni umetnike, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na II. rednem zasedanju dne 17. februarja 1948 in ki se glasi: ZAKON o potrditvi in spremembah zakona predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o ustanovitvi častnega naslova »narodni umetnike Zakon predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. oktobra 1945 o ustanov tvi častnega naslova »narodni umetn.kc (Uradn list št. 355 49—45) se na podlagi 127. člena ustave LRS potrdi in ostane v veljavi s spremembami po tem zakonu, tako da se v prečiščenem besedilu glasi: Zakon o ustanovitvi častnega naslova »ljudski umetnik«. 1. člen Ustanovi se častni naslov »ljudski umetnike 2. člen ' Častni naslov »ljudski umetn'k« priznava Prezidij Ljudske skupščine Ljudske Republike Slovenije s posebnim častnim dekretom priznanim in narodnozaslužnim slovenskim umetn.kom, . , 3. člen . , Častmi naslov »ljudski umetnik< daje nosilcu posebne pravice, ki jih z uredbo določi vlada Ljudske Republike Slovenije. 4- člen Ta zakon velja od dneva objave $ »Uradnem i stu LRS<. —--------- U. št. 81 -• w .Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1948. j PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar; Predsednik: France Lubej L g. ' Josip Vidmar L i. TL, X G4. Ukaz Na podlag: 4. točke 72 člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezid,ja Ljudske skupšč ne LRS zakon o ■ menili naselij in o označbi trgov, ulic in hiš, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na II. rednem zasedanju dne 17. februarja 1918 :n ki se glasi: Zakon 0 imenih naselij in o označbi, trgov, ulic in hiš 1. člen Naselje je strnjena ali nestrnjena skupina hiš (stanovanjskih, poslovnih in obrtnih poslopij), kj sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas, vasica, industrijsko, rudarsko naselje, zdravilišče, letovišče itd.) in ki imajo skupno ime in zaključeno numeracijo (zaključeno označbo hiš z zaporednimi številkami). 2. člen Manjše skupine hiš. ki nimajo lastne numeracije ter čisto na samem stoječe knutije in poslopja (pristave, planinski domovi, planšarske koče, obmejne stražnice, železniške čuvajnice, meteorološke postaje in podobno) se ne štejejo z^i naselje po 1. členu. Pripadati morajo enemu izmed naselij, imaja pa lahko poleg uradnega imena naselja še svoje posebno ime. 3. člen Naselja ne smejo imeti imen, ki niso v skladu z današnjo družbeno in narodnostno stvarnostjo, ali ki žalijo narodnostni čut slovenskega naroda ali drugih narodov Jugoslavije. 4. člen Krajevni (mestni) izvršilni odbori vodijo za svojm območje posebej seznam našel j ter seznam posameznih' na samem stoječih hiš in manjših skupin hiš. Ministrstvo za notranje zadeve vodi seznam naselij za vso Ljudsko Republika Slovenijo. V seznamu se [mleg veljavnega imena navede tudi prejšnje ime, če se je ime spremenilo. 5. člen * Spremembo Imena naselij, imena novih naselij ter združitev in razdružitev naselij v območju istega krajevnega (mestnega) ljudskega odbora odredi vlada LRS z uredbo po predlogu minislra za notranje zadeve. Ce ima več naselij enako se glaseča imena, mora zaradi preprečenja zamenjave imeti vsako tako ime pristavek, ki ga določi z uredbo vlada LRS po predlogu ministra za notranje zadeve. " * 1 6. člen Ob glavnih cestah ob dohodih v naselje morajo biti na vdnih mestih pritrjene napisne deske z označbo naselja, kraja in okraja. 7. člen V mestih in drugih večjih naseljih mora imeti vsak« ulica in vsak trg svoje ime, ki ga določi ali spremeni krajevni oziroma mestni ljudski odbor. V takih naseljih se označujejo hiše s številkami po ulicah in trgih. Za imena ulic in trgov se lahko uporabljajo imena znamenitih oseb, dogodkov in datumov kakor tudi zemljepisna ter zgodovinska imena in podobno. Ne smejo se uporabljati imena oseb ali dogodkov, katerih povel.čevanje ne bi bilo v skladu z današnjo družbeno in narodnostno stvarnostjo. 8. člen Hišne številke določi krajevni oziroma mestni izvršilni odbor, \ 9. člen V enem letu po uveljavitvi tega zakona se morajo prilagoditi imena naselij, ulic in trgov določbam 3., 5. 'in 7. člena tega zakona. 10. člen Minister za notranje zadeve izda odredbe in navodila za izvajanje tega zakoiia. 11. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem 1 stu LRSt. U. št 82 Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1948. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej L r. Josip Vidmar L r. 65. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o odpoklicu ljudsk h predstavnikov v orgamh državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na II. rednem zasedanju dne 17, februarja 1948 in ki se glasi: Zakon o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske Republike Slovenije 1. Splošne določbe 1. člen Ljudski predstavniki, to so ljudski poslanci Ljudske skupščine LRS in odborniki ljudskih odborov, se lahko odpokličejo pred potekom dobe, za katero so izvoljen , če njihovo delo ni v skladu z ustavama FLRJ in LRS ali z zakoni FLRJ in LRS ali če sicer izgubijo zaupanje volivcev. 2. člen Odpoklic se opravi z glasovanjem volivcev. Pravice glasovanja o od|>oklicu je splošna, enaka in neposredna in se izvršuje s tajnim glasovanjem. 3. člen Pravico glasovati o odpoklicu ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS imajo vsi državljani LRS, ki imajo volivno prav;co v volivhi enoti, v kateri je bil izvoljen ljudski poslanec, ki naj se odpokliče. Pravico glasovati o odpoklicu odbornikov ljudskega odbora imajo vsi državljani FLRJ, ki imajo volivno pra- vico v volivni enoti, v kateri je bil izvoljen odbornik ljudskega odbora, ki naj se odpokliče. 4 člen Ljudski predstavnik ji odpoklican, če glasuje za od. poklic večina vseh po 3. členu tega zakona za glasovanje upravičenih volivcev volivne enote, v kateri je bil izvoljen. 5. člen Hkrati z ljudskim predstavnikom »e lahko odpokliče tudi njegov namestnik. 6. člen Ca je odpokVcan samo ljudski predstavnik, se pokliče na njegovo mesto njegov namestnik. Če je hkrati z ljudskim predstavnikom odjvokliean tudi njegov namestnik ali če je ta umrl ali n ma več pogojev biti ljudski predstavnik, se v volivn. enoti, v kateri sta bila izvoljena, razpišejo nadomestne vol tve. Nadomestne volitve ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS razpiše Prezid j Ljudske skupščine LRS v 15 dneh potem, ko prejme od republiške volivne komisije obvestilo o odpoklicu, nadomestne volitve od tvornikov ljudskih odborov pa izvršilni odbor pristojnega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora v 15 dneh potem, ko prejme od okrajne volivne komis je obvestilo o odpoklicu. 7. člen Odpoklicani ljudski predstavnik in njegov namestili pri nadomestnih volitvah ne moreta kandidirati 8. člen V postopku o odpoklicu se glede dela volivn ih komisij in votivnih odborov, glede volišč in glasovalnega materiala. glede načina glasovanja in ugotovljanja rezultatov glasovanja pri odpoklicu ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS smiselno uporabljajo predpisi zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino LRS, pri od-pokl.cu odbornikov ljudskih odborov pa predpisi zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov, kolikor ta zakon ne določa drugače. II. Predlog za odpoklic 9. člen Odpoklic ljudskega predstavnika ali odpoklic ljudskega predstavnika ,n njegovega namestnika mora predlagati najmanj tretjina po 3. členu tega zakona k glasovanju o odpoklicu upravičenih volivcev volivne enote, v kateri sta bila ljudski predstavnik oziroma ljudski predstavnik In njegov namestnik izvoljena. Odpoklic se lahko predlaga samo pismeno. Predlog za odpoklic mora obsegati priimek in ime ljudskega predstavnika, katerega odpoklic se predlaga, označbo volivne enote, v kateri je bil izvoljen, razloge, zakaj se predlaga odpoklic, in podpise potrebnega števila volivcev z navedbo njihov-ga preb vališča. Če se predlaga hkrati tudi odpoklic namestnika, morajo biti ti podatki navedeni tudi zanj. Podpise na predlogih overjajo okrajna sodišča, mestni oziroma rajonski ljudsk odbori ali tisti krajevni ljudski odbori, ki jih določi vlada LRS. Predlogu mora biti priloženo potrdilo krajevnega ljudskega odirora oz roma komisije za volivne imenike, da so podpisniki predloga vpisani v votivnem imeniku volivne enote, j kateri je bil ljudski predstavnik izvoljen, 10. člen Predlog 13, odpoklic ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS se vloži pri Prezidiju Ljudske skupščine LRS. Predlog za odpoklic odbornika okrajnega ljudskega odbora ali ljudskega odboru mesta, ki je izvzeto iz okraja, se vloži pri izvršilnem odboru tega ljudskega odbora. Predlog za odpoklic odbornika ali odbornikov krajevnega ali njemu enakega ljudskega odbora se vloži pri izvršilnem odboru neposredno višjega ljudskega odbora. 11. člen Pristojni organ, ki mu je poslan predlog za odpoklic ljudskega predstavnika, zahteva od pristojnega krajevnega ljudskega odbora oziroma od komisije za volivne imenike poročilo o skupnem številu za glasovanje upravičenih volivcev, vpisanih v volivne imenike na področju vse volivne enote, v kateri naj se opravi glasovanje o odpoklicu, ugotovi, ali je prediog podp salo zadostno število volivcev in ali predlog ustreza predpisom tretjega in četrtega odstavka 9. člena. ,Če ta organ ugotovi, da predloga nii podpisalo zadostno število volivcev ali da ima predlog formalne pomanjkljivosti, ga v treh dneh vrne vlagateljem, da odpravijo pomanjkljivosti v roku, ki jim ga določi Za vlagatelje predloga veljajo pri predlogu za od poklic ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS prvi trije, pri predlogu za od poki c od omika ljudskega odbora pa prva dva podpisnika predloga. 12. člen če pristojni organ, ki mu je bil poslan ali pravočasno vrnjen popravljeni ali dopolnjeni predlog za odpoklic ljudskega predstavnika, ugotovi, da predlog ustreza za-kon tim predpisom, izda najpozneje v tridesetih dneh po prejemu predloga odločbo, s katero se določi dan glasovanja o odpoklicu. Glasovanje mora biti najmanj petnajst in največ trideset dni po izdaji odločbe, in sicer na nedeljo. Odločba o dnevu glasovanja o odpoklicu ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS ali odbornika okrajnega (mestnega) ljudskega odbora mora bit: objavljena v Uradnem listu LRS, odloč: a o določitvi dneva glasovanja o odpoklicu odbornika alj odbornikov krajevnega ali temu enakega mestnega ali rajonskega ljudskega odbora pa v uradnem glasiu okrajnega ljudskega odbora, če tako izhaja, sicer pa v dnevniku ali tedniku, ki je razširjen v okraju oziroma mestu, kjer se bo glasovalo o odpoklicu, in na krajevno običajen način. Odločba se mora poslat1 republiški in pristojni okrajni volivni komisiji in vsem krajevnim ljudskim odborom volivne enote v kateri bo glasovanje. Ul. Glasovanje o odpoklicu in ugotavljanje izida glasovanja 13. člen O odpoklicu se glasuje na voliščih volivne enote, v kateri je bil izvoljen ljudski predstavnik, ki naj se odpokliče, 14. člen Pristojna okrajna (mestna) volivna komsija mora najmanj sedem d m" pred dnevom, določenim za glasovanje, razglasiti glasovanje o odpoklicu v. vseh krajih na področju volivne enote, v kateri se bo glasovalo. Kom sija mora poslati po en izvod tega razglasa [K) pristojnih krajevnih ali njim enakih mestnih ali rajonskih ljudskih odborih vsem volivnim odborom. Razglas o glasovanju mora obsegati priimek in ime, poklic in bivališče ljudskega predstavnika, čigar odpoklic se predlaga oziroma, če se hkrati predlaga tudi odpoklic njegovega namestnika, iste podatke tudi o njem, označbo volivne enote, v kateri se bo glasovalo o odpoklicu in dan glasovanja. 15. člen Ljudski predstavnik, o čigar odpoklicu je odrejeno glasovanje, ima pravico, da v desetih dneh po objavi odločbe o glasovanju priglasi okrajni (mestni) volivni komisiji za vsako volišče po enega svojega zaupn ka. Komisija izda zaupnikom potrdila zaradi udeležbe pri delu voLvnega odbora. t 16. člen O odpoklicu se glasuje s kroglicami. Ce se glasuje o odpoklicu enega ljudskega predstavnika kakor tudi, če se glasuje o odpoklicu enega ljudskega predstavnika in njegovega namestnika, se postavita na vsakem volišču po dve skr njici. Na prvi mora ^iti pritrjen razglas o glasovanju o od poki cu in napis »za odpoklic«, na drugi pa napis »proti odpoklicu«. Ce se glasuje hkrati o odpoklicu dveh ali več odbornikov ali dveh ali več odbornikov in njihovih namestnikov, ki so bili izvoljeni na isti kandidatna listi, se morajo razvrstiti glasovalne skr.njice tako, da se postavita za vsakega odbornika ali za vsakega odbornika in njegovega namestnika po dve skrinjici skupaj. Poleg napisov »za odpoklic« in »proti odpoklicu« mora biti ra vsaki skrinjici napisano tudi ime odbornika oziroma odbornika in njegovega namestnika, o katerih odpokl cu se glasuje. Vsak glasovalec dobi v tern primeru najprej kroglico ra glasovanje o enem odborniku, nato pa kroglico za ghso- anje o drugem in tako dalje. 17. člen Po končanem glasovanju prešteje volivni od. or posebej kroglice v skrinjici, v katero so se oddajali glasovi za odpoklic, in posebej kroglice v skrinjici, v katero so se oddajali glasovi proti odpoklicu V zapisnik o delu votivnega odbora se vpiše število kroglic, najdenih v skrinjici za odpoklic, število kroglic, najdenih v skrinj ci proti odpoklicu. In skupno število za glasovanje upravičenih volivcev po volivnem imeniku. Če se je glasovalo obenem o odpoklicu dveh ali več od bo rn'kov, ugotovi volivni odbor za vsakega odbornika posebej, koliko glasov je bilo oddanih za odpoklic in koliko proti odpoklicu, in v zapisu ku navede to za vsakega odbornika posebej. Tudi v tem primeru se v zapisniku navede skupno število volivcev po volivnem imeniku. Ugotovljena števila se izpišejo z besedami. Po končanem delu razglasi predsednik volivnega odbora pred voliščem izid glasovanja na svojem volišču. 18. člen Volivni odbor mora v štiriindvajsetih urah po končanem glasovanju izročiti zapisnik o glasovanju okrajni (mestni) volivni komisiji. Komisija ugotovi iz zapisnikov votivnih odborov skupno število volivcev, ki so glasovali za odpoklic, in skupno število volivcev, vpisanih v vplivnih imenikih volivne enote, v kateri je bilo glasovanje. Na tej podlagi ugotovi komisija, ali se je zrekla /.a odpoklic večina vseli volivcev volivne enote ali ne in ali je ljudski predstavnik oz roma alj so ljudski predstavnik, odpoklicani ali ne. Če je bil predlagan hkrati tudi odpoklic namestnika oziroma namestnikov, ugoiov komisija isto tudi glede namestnika oziroma namestnikov. Vse to vpiše komisija v zapisnik o svojem delu. Pri glasovanju o odpoklicu ljudskega poslancu Ljudske skupšč ne LRS ali hkrati tudi njegovega namestnika pošlje okrajna (mestna) votivna komisija poročilo o rezultatu in spise republiški volivnj komisiji, ki obvesti o rezultatu Ljudsko skupščino LRS. Prezidij Ljudske skupščine LRS n ljudskega poslanca in njegovega namestnika, o katerih odpoklicu se je glasovalo. Pri glasovanju o odpoklicu odr.ornika ljudskega odbora ali hkrati tud; njegovega namestnika obvesti okrajna (mestna) volivna komisija o rezultatu glasovanja odbor, katerega član je odbornik, o čigar odpoklicu se je glasovalo, izvršilo odbor okrajnega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora mesta, ki je izvzeto iz okraja, in odbornika in njegovega namestnika, o katerih odpokl cu se je glasovalo. Ugotovljeni izid glasovanja objavi komisija z razglasom na poslopju, v katerem dela, in na krajevno običajen nao.n v volivni enoti, v kateri se je glasovalo o odpoklicu. 19. člen Zaradi nepravilnosti pri glasovanju kakor tudi zaradi neprav lnosti v delu votivnega od.ora imajo tako vsak vol vec ter politična ali družbena organizacija v prizadeti volivni enot; kakor tudi ljudski predstavnik in namestnik, o katerih odpoklicu se je gla ovalo, pravico pritožbe na okrajno (mestno) volivno komisijo v treh dneh od dneva glasovanja. Če okrajna (mestna) volivna komisija bodisi na pritožbo ali uradoma ugotovi, da so se na posameznih voliščih med gla.-ovanjem zgod le nepravilnosti, kj utegnejo imeti vpliv na izid glasovanja, razveljavi glasovanje na leh voliščih ;n odredi ponovno glasovanje za prihodnjo nedeljo. 20. člen Zaradi nepravilnosti v delu okrajne (mestne) volivne komisije imajo tako vsak volivec ler pol lična ali družbena organizacija v prizadeti volivni ennt; kakor tudi ljudski predstavnik in namestnik c katerih odpokl ru se je glaso. vato, pravico pritožbe na republiško volivno komisijo v treh dneh od dneva, ko je b i razglašen izid glasovanja v volivni enoti, v kateri se je glasovalo (18. člen). 21. člen Če ugotovi republiška volivna komisija pri pregledu materiala, ki ga prejme od okrajne (mestne) volivne komisije, da se je glasovanje opravilo prav Irm, posvedoči to v zapisn ku Pri glasovanju o odftoklicu'ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS postopa po četrtem odstavku 18, člena tega zakona, morebitne prthžitelje pa z odločbo obvesti da njihovim pritožbam ni ugodeno, pri glasovanju o od poli licu odbornika ljudskega odbora pa obvesti z odločbo pr tožitejje in pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor, da pritožbam ni ugodeno. 22 člen Cto republiška volivna komisija ugolovi -odisi na pri tožbo ali uradoma, da m se prj glasovanju ali ugotavlja- nju rezultatov glasovanju zgodile nepravilnosti, ki utegnejo imeti vpliv na izid glasovanja, razveljavi glasovanje v vokvn; enoti oziroma za volišča, na katerih so se zgodile nepravilnosti, in odredi ponovno glasovanje za prihodnjo nedeljo. IV. Kazenske določbe 23. člen Zaradi prekršitve tega zakona se kaznuje: I. kdor na kakršen koli način prepreči komu drugemu izvajati pravico glasovanja pri odpokl cu ali izpolnitvi dolžnosti določene po tem zakonu; 2 kdor s silo alj grožnjo prisili volivca, da glasuje za odtMiklic ali proti od|K>klicu ali da ne glasuje ali da podpiše predlog za odpoklicali ga ne podpiše; 3. kdor s podkupovanjem vpliva na volivca v smislu, navedenem v prejšnji točki; 4. član volivnega odbora, ki z zlorabo svojega položaja izvaja pritisk al; na kakršen koli način vpliva na svobodo volivca glede uporabe njegove glasovalne pravice; 5. volivec, ki glasuje ali skuša glasovati več kakor enkrat; 6. kdor — razen ob smiselni uporab; 41 člena zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino LRS ali 49 člena zakona o volitvah odbornikov ljudskih od. borov — glasuje ali poskusi glasovati mesto drugega alt pod tujim imenom. 7. Kdor na kakršen koli način prekrši tajnost glaso vanja; 8 kdor fizično napade volivni odbor ali volivno komis jo alj katerega od članov ali zaupnika ljudskega predstavnika ali na kak drug način ovira delo volivnega odbora ali volivne komisije; 9 kdor pr de na volišče z orožjem ali nevarnim orodjarn, razen kadar predsednik volivnega odbora zahteva pomoč od pristojnih organov ljudske oblasti; 10. kdor namenoma poškoduje, uniči alj odnese kakršno koli list no o glasovanju ali kakršen koli predmet. ki služj za glasovanje, ali spremeni število glasov z dodajanjem, odvzemanjem ali kako drugače; II. stražar, ki je določen za straženje volišča, ako dopusti, da stori kdo katero izmed dejanj, navedenih v prejšnji točki; 12. kdor brez pooblastila predrugači predlog za od. poklic, ki so ga predlagatelji že podpisali; 13. člani vol vnega odbora, ki dopustijo, da glasuje nekdo, ki nj vpisan v votivnem imeniku, ali nekdo, ki je že glasoval ali da glasuje nekdo na tuje ime; 14. člani volivnega odi ora, ki brez opravičenega razloga skrajšajo ali podaljšajo čas za glasovanje ali brez opravičenega razloga menjajo volišče, ki je bilo že odrejeno in razglašeno; 15. člani volivnega odbora, ki jim je bilo sporočeno, da so odrejeni za to dolžnost, pa ne pr dejo ob določenem času na določena mesta, da bi izpolnili svojo nalogo, ako ne morejo opravičiti svojega izostanka, ali brez ppra. včenega razloga zapustijo svoja mesta ali odrečejo podpis na zapisniku o glasovanju; 16. kdor namenoma nepravilno piše zapisnik o glasovanju ali o ugotavljanju glasovalnih rezultatov alj v njem kaj popravi ali vanj vstavi, ko je že podpisan; 17 kdor brez poziva predjedn:ka volivnocm odbora ukaže nripeliafi ali brez takega ukaza pripelje na volišče oboroženo silo; 18. oblastni organ, ki pokliče kakega državljana na odgovornost zaradi glasovanja pu tein zakonu alt od njega zaideva, naj mu pove, kako je glasoval; 19. kdor zagreši kako drugo zlonamerno kršitev predpisov lega zakona, kolikor se zanjo ne kaznuje po naslednjem členu. Za dejanja, navedena v tem členu se kaznuje storilec po teži dejanja: 1. z denarno kaznjo do 20.000 dinarjev, 2. z odvzemom prostosti. Poleg kaztu odvzema prostosti se lahko obenem .ztucc tudi kazen izgube državljanskih pravic. 24. člen Z denarno kaznijo do 5000 din ali s poboljševalnim delom do 6 mesecev se kaznuje: 1. kdor se pri glasovanju nedostojno vede in kdor potem, ko se je ugotovilo, da ni vpisan v stalni vot.vni imenik, na opomin predsednika votivnega odbora noče oditi iz poslopja, v katerem se glasuje; 2. kdor razžali votivni odbor ali kakega njegovega člana. . 25 člen Ako predpisuje za dejanja iz prejšnjih uveli členov kak drug zakon strožje kazni, se storilec kaznuje po strožjem zakonu. 26. člen Za kazenski postopek so pristojna okrajna sodišča. Postopek se uvede na zahtevo javnega tožilca ali na prijavo katere kolj osebe, politične ali družbene organi zacije. 27. člen Volivnd odbor mora dejanja, kazniva po tem zakonu, ki jih ugotovi pri svojem uradnem delu, vpisatj v zapisnik o svojem delu in izpisek poslati javnemu tožilcu. V. Končne določbe 28. člen Vse listine, predlogi, vloge in pritožbe po tem zakonu so proste vseh državnih pristojbin. 29. člen Predsednik vlade LRS. je pooblaščen, da izdaja na-vodila za uporabo tega zakona. 30. člen Ta zakon velja od dneva objave v >Uradnem 1 stu LRS<. U št. 83 Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1918. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej L r. Josip Vidmar 1 i 68. Ukaz Ka podlagi 4. točke 72. člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o proglas tvi sedemindvajsetega aprila za državni praznik Ljudske republike Slovenije, k. ga je sprejela Ljudr-ua skupščina LRS na 11. rednem zasedanju dne 17 februarja 1948 in ki se glasi: Zakon o proglasitvi sedemindvajsetega aprila za državni praznik Ljudske Republike Slovenije Da se poudari zgodovinski pomen ustanovitve Osvobodilne Fronte Sloveti je, k je bila začetek organiziranega oboroženega odpora slovenskega ljudstva združenega z bratskimi jugoslovanskimi narodi v loju zoper okupatorja in domačo reakcijo in ki pomeni hkrat začetek organiziranja slovenske državnosti — ter da se v zakoniti obliki ptitrd stanje, ki ga je ustvarilo slovensko ljudstvo z dosedanjim praznovanjem tega dne, izdaja Ljudska skupščina Ljudske Republike, Slovenije naslednji zakon: 1. člen Sedemindvajseti aprl se proglaša za držav; praznik Ljudske Republike Slovenije. 2. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem 1 stu LRSc U št. 84 Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1948. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE v LJUDSKE REPI'B' 'KE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1 r. 67. Ukaz Na |>odlagi 4. točke 72 člena ustave LRS razglaša predsedstvo Prezid.ja Ljudske skupščine LRS zakon o državnih usiužbenc h Ljudske republike Slovenije, k: ua je sprejela Ljudska skupščina I.RS na II. rednem zasedanju due 17. februarja 1948 in ki se glasi: Zakon o državnih uslužbencih Ljudske republike Slovenije PRVI DEL Uvodne določbe • 1. člen Predpisi tega zakona se uporabljajo za vse tiste osebe, ki so v svojstvu državnih uslužbencev na delu kot upravni aii strokovni sodelavci v Ljudski skupščini LRS. v njenem Pre-zidiju, v Predsedstvu vlade LRS, v ministrstvih, v planski in kontrolni komisiji ter drugih organih vlade LRS, pri ljudskih odborih in njihovih organih pri ljudskih sodiščih, državnih ustanovah kakor tudi pri vodstvu in upravno-strokovnem aparatu državnih gospodarskih podjetij republiškega in lokalnega pomena. 2. člen Načelne določbe kakor tudi določbe Prvega dela zveznega zakona o državnih uslužbencih veljajo za vse državne uslužbence Ljudske Republike Slovenije. DRUGI DEL Splošne določbe 3. člen Po naravi službe in strokovni usposobljenosti pripadajo uslužbenci raznim strokam, v okviru stroke pa so poklici glede na različnost dela. Posebni predpisi o posameznih strokah določajo, kateri poklici so v vsaki stroki. Posamezne stroke, poklice v stroki in pogoje za pridobitev teh poklicov določa vlada LRS s posebnimi predpisi. S temi predpisi se lahko pristojni ministri (člani vlade) po-oblaste, da smejo v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v posameznih strokah. Predpise o strokah, o trajanju pripravniške službe, o strokovuih izpitih in o vsem drugem, kar je v zvezi s stroko, izda za uslužbence Ljudske skupščine LRS in njenega Pre-zidija predsednik skupščine oziroma predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS. 4. člen Poklici se raz{>orejajo ? vrste za vsako organizacijsko enoto s sistemizacijo mest za to enoto. Za organizacijsko enoto se smatra vsak organ državne oblasti ali državne uprave s stvarno in krajevno določeno pristojnostjo in z zaključeno notranjo organizacijo, nadalje v salta državna ustanova, ki ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, kakor tudi vsako državno gospodarsko podjetje. Ob sistemizaciji mest v posameznih organizacijskih enotah se poklici razporejajo po naravi, pomenu in važnosti funkcije v državni službi kakor tudi po meri odgovornosti v tele vrste: 1. vodilni uslužbenci, 2. samostojni upravni uslužbenci in samostojni strokovni uslužbenci, 3. upravni uslužbenci in strokovni uslužbenci, 4. pomožni uslužbenci in izvršiini uslužbenci. Vsak uslužbenec posebej se razporedi v te vrste po strokovni sposobnosti in osebni vrlini. Razpored poklicov posameznih strok v vrste se vrši po posebnih predpisih. V teh predpisih se lahko predvidi možnost posebnega razporeda poklicov posameznih strok za določene organizacijske enote. 6. člen Državnim uslužbencem pripadajo za čas trajanja službe službeni prejemki. Za prejemke se štejejo. 1. temeljna plača, v 2. dodatek po delovnem učinku. 3. funkcijski (položajni) dodatek, 4. posebni osebni dodatek, 3. premijski dodatek, 6. izredna nagrada in 7. dodatek za otroke. 6. Sen Višina temeljne plače se za posamezne poklice v vsaki stroki določi po pomeuu in uatavi dela tega poklicu. Za do- ločene poklice se lahko določi najmanjši in največji znesek plače. Pri vseh poklicih, pri katerih se da meriti delovni učinek po količini, se uvede dodatek na temeljno plačo po delovnem učinim. Za posamezne položaje v organizacijskih enotah se uvede funkcijski (položajni),dodatek. Po [Himenu funkcije, obsega odgovornosti in pomena organizacijske enote se pomžajl razporedijo v (prvo in drugo vrsto) posamezne vrste. Za posebno prizadevanje ali izredno prispevanje v službi, ki jo vrše, kakor tudi za izredna dela, ki jih vrše izven svojega rednega posla ali za dela, ki so izredne važnosti za državo se uslužbencem smejo dajati osebni dodalki, premijski dodatki in izredne nagrade. Uslužbenci imajo pravico do dodatka za otroke. Dodatek za otroke pripada za otroke, rojene v zakonu alj izven zakona, za pozakonjene in posvojene otroke, za pastorke in sirote brez staršev, ki jih uslužbenec vzame v vzdrževanje, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu in jih dejansko vzdržujeja Natančnejše določbe o prejemkih predpisuje vlada LRS na predlog ministra za finance in ministra za delo s posebno uredbo, s katero lahko odpravlja ali izpreminja že ustanovljene službene prejemke in uvaja nove oblike prejemkov. 7. člen Vlada LRS določi s posebnimi predpisi splošna imena vseh poklicov v organizacijskih enotah organov državne uprave LRS, višino teme'jnih plač za te poklice, višino posameznih dodatkov in predpise o priznanju in višini izrednih nagrad. Predsednik vlade LRS določi vrstno in posamezno sistemizacijo za vse organizacijske enole organov državne uprave LRS, določi na podlagi ugotovljene sistemizacije število uslužbenskih mest v posameznih organizacijskih enotah ali v posameznih tipih teh enot, kateri poklici so v njih in njihovo razvrstitev na posamezne vrste ter ugotavlja, kako se izvajajo predpisi o sistemizaciji in o prejemkih. 8. člen Sistemizacijo mest in poklicov ter višino temeljnih plač, funkcijskih in osebnih dodatkov ter izrednih nagrad določa za uslužbence Ljudske skupščine LRS njeno Predsedstvo, za uslužbence Prezidija Ljudske Skupščine LRS pa Predsedstvo Prezidija. 9. člen Kolikor ni s posebnimi predpisi določeno drugače, izdajajo vse odločbe o uslužbenskih razmerjih (o ustanovitvi, poteku in prenehanju) za uslužbence Predsedstva vlade LRS, ministrstev, komitetov, komisij in drugih organov vlade LRS kakor tudi ustanov in podjetij republiškega pomena ter njihovih operativno-upravnih vodstev: 1. za vodilne uslužbence pristojni član vlade, predsednik komiteta ali komisije dziroma generalni sekretar vlade LRS sporazumno s predsednikom vlade LRS; 2. za druge uslužbence pristojni član vlade, predsednik komiteta ali komisije oziroma generalni sekretar vlade LRS. Člani vlade LRS in predsednik komiteta oziroma komisije vlade LRS lahko pooblastijo svoje pomočnike, podpredsednike, tajnike, starešine operativno upravnih vodstev kakor tudi starešine neposredno podrejenih organizacijskih enot, da izdajajo odločbe o uslužbenskih razmerjih za vse republiške uslužbence razen za vodilne uslužbence«. 10. člen Odločbe o uslužbenskih razmerjih uslužbencev okrajnih, mestnih, rajonskih In krajevnih ljudskih odborov ter njihovih podjetij in ustanov izdajajo izvršilni odbori okrajnih ljudskih odborov in ljudskih odborov mest, ki so izvzeta iz okrajev, in sicer: a) glede uslužbencev prve in druge vrste po 4. členu tega zakona po poprejšnjem sporazumu pristojnega člana vlade oziroma generalnega sekretarja vlade LRS, giede vodilnih uslužbe'iy.'ev pa tudi po poprejšnjem sporazumu 'predsednika vlade LRS; b) giede ostalih uslužbencev samostojno. V primerih iz točke b) sme izvršilni odbor pooblastiti predsednika ali tajnika ali poverjenika, da izdajajo cuočbe o uslužbenskih razmerj.h upravnik in strokovnih uslužbencev kakor tudi pomožudi in izvršilnih uslužbencev ter voditelje direkcij, uprav, podjetij in ustanov, da izdajajo odločbe glede Uslužbencev direkcij, uprav, podjetij in ustanov, vendar mora pooblaščeni pred izdajo odločbe vselej o njeni vsebini predhodno obvestili izvršilni odbor. 11. člen Za uslužbence, ki so zaposleni pri pravosodnih organih, na niso izvoljeni, izdaja odločbe o uslužbenskih razmerjih minister za pravosodje LRS in sicer giede vodilnih uslužbencev v sporazumu s predsednikom vlade LRS. Minister za pravosodje LRS lahko pooblasti svojega pomočnika in predsednike okrožnih sodišč za izdajo 'odločb o uslužbenskih razmerjih upravnih in strokovnih ter pomožnih in izvršilnih uslužbencev. 12. člen Vlada lahko z uredbami predpiše pristojnost za izdajo odločbo uslužbenskih razmerjih za posamezne stroke. 13. člen Za uslužbence Ljudske skupščine LRS izdaja odločbe o uslužbenskih razmerjih predsednik skupščine, za uslužbence Prezidija Ljudske skupščine LRS pa sekretar Prezidi ja. 14 člen Proti odločbi o uslužbenskem razmerju se lahko uslužbenec pritoži enkrat iu to na neposredno višjega organa. Ce je odločbo izdal član vlade, predsednik komiteta oziroma komisije vlade ali generalni sekretar vlade LRS, se uslužbenec lahko pritoži na vlado LRS. Ce je odločbo izdal okrajni (mestni) izvršilni odbor, se uslužbenec lahko pritoži na pristojnega člana vlade oziroma generalnega sekretarja vlade LRS, če pa je bila odločba izdana po poprejšnjem sporazumu predsednika vladf LRS ali pristojnega člana vlade ali generalnega sekretarja vlade LRS ft. a) 10. člena], odloča o pritožbi vlada LRS. Zoper odločbo, ki je bila izdana po pooblastilu (dnigi odstavek 9., 10. in 11. člena) se uslužbenec lahko pritoži na starešino oziroma ergana, ki je izdal pooblastilo. Ce je odločbo izdal predsednik Ljudske skupščine ali sekretar Prezidija, se uslužbenec lahko pritoži na Predsedstvo Ljudske skupščine oziroma na Predsedstvo Prezidija. 15. člen Pritožba se vloži v 15 dneh po prejemu odločbe pri organu oziroma starešini, ki je odločbo izdal. Ce smatra organ oziroma starešina, ki je izdal odločbo, d* je pritožba očividno utemeljena, ji lahko sam ugodi. V nasprotnem primeru predloži pritožbo pristojnemu organu 8 9v°jim mnenjem. je z odločbo druge stopnje okrnjena kaka zakonita pravica uslužbenca,, sme uslužbenec zoper to odločbo vložiti v enem mesecu od dne prejema odločbe tožbo pri okrožnem kot dehv i n sodišču. Odločba tega sodišča je dokončna. IG. člen Da vsos.ransko spoznajo posle svoje stroke i:i se strokovno izpopolnijo, lahko predsednik vlade LKti sporazumno s predsednikom vlade FLRJ pošlje uslužbenca republiške državne uprave, njenih ustanov in,podjetij začasno ua delo k organom zvezne državne uprave, ustanovam in podjetjem zveznega pomena. Prav tako lahko predsednik vlade LRS da na razpolago uslužbence LRS [>o predhodnem sporazumu s pred.-edn ki vlad drugih ljudskih republik začasno na delo v druge republike. 17. člen ; Da se strokovni kadri pravilno porazdelijo, lahko predsednik vlade LRS v sporazumu s člani vlade premesti uslužbence iz ene panoge državne uprave v drugo in od enega ministrstva ali drugega organa vlade, ustanove ali p odjel,iU k drugemu ali od ljudskih odborov, njihovih podjetij ul ustanov k ministrstvom ali drugim organom vlade, ustanovam, podjetjem in obral no. Člani vlade LRS imajo enako pravico premeščanja v okviru iste panoge državne uprave in sicer, če gre za premeščanje uslužbencev od ljudskih odborov ali k ljudskim odborom, v sporazumu z izvršilnimi odbori. Iz razlogov, navedenih v prvem odstavku, lahko predsednik vlade in člani vlade premeščajo uslužbence ljudskih odborov iz območja enega ljudskega odbora v območje drugega ljudskega odbora iu sicer člani vlade v sporazumu z izvršilnimi odbori. f Prav tako lahko okrajni (mestni) izvršilni odbori po medsebojnem sporazumu in z odobritvijo organa personalne službe pri Predsedstvu vlade LRS premeščajo uslužbence iz enega območja v drugo. Da vsestransko spoznajo posle svoje stroke in se strokovno izpopolnijo, kakor tudi zaradi potrebe službe lahko člani vlade pošiljajo začasno na delo uslužbence iz ene panoge državne uprave v drugo ali iz območja enega ljudskeua odbora v območje drugega po medsebojnem sporazumu oziroma v sporazuma z izvršilnimi odbori. Enako pravico imajo okrajni (mestni) izvršilni odbori. 18. člen Uslužbenci vrše praviloma posle stroke, ki ji pripadajo. Izjemno se uslužbencem lahko dodelijo tudi drugi posli, vendar za dobo, daljšo'od 15 dni po predhodnem sporazumu neposredno višjega starešine,oziroma organa 19. člen Pri vseh organih in starešinah, ki so pristojni za izdajanje odločb o uslužbenskih razmerjih, vodi organ personalne službe vse personalne posle, določene s tem zakonom. Da bi se vodila pravilna personalna politika, pregleden razvid uslužbencev in bi bila možna njihova pravilna porazdelitev, vodi organ personalne službe pri Predsedstvu vlade LRS splošno kartoteko za uslužbence Predsedstva vlade LRS in splošno kartoteko za vse vodilne uslužbence in samostojne upravne ter samostojne strokovne uslužbence (prve in druge vrsle po 4. členu) vseh ministrstev in drugih organov, ustanov in podjetij vlade LRS kakor tudi za enake * uslužbence vseh ljudskih odborov, njihovih ustanov in podjetij, posamezna minislrslva, planska in kontrolna komisija, komiteti in komisije vlade LRS pa posebno kartoteko za svoje uslužbence, kakor tudi za vodilne in samostojne upravne in strokovne uslužbence ustrezne upravne panoge ljudskih odborov. Za vsakega uslužbenca se mora voditi uslužbenski list. Natančne določbe o vodstvu kartoteke in o usluabeuskik listih predpiše predsednik vlade LRS. Za sodnike rednih sodišč kakor tudi za sodne pravnike in administrativno osebje vodi personalne posle ministrstvo za pravosodje LRS. Organ personalne službe pri ljudskih odborih vodi razvid svojih uslužbencev, vštevši uslužbencev ustanov in pod jetij v upravi ljudskega odbora. Organ personalne službe pri Predsedstvu vlade LRS uravnava delo vseh organov personalne službe v Ljudski republiki Sloveniji ter izdaja potrebna navodila. Za uslužbence Ljudske skupščine LRS in njenega Pre-zidija vodita razvid Predsedstvo Ljudske skupščine oziroma njen Prezidij. Za statistični razvid državnih uslužbencev veljajo posebni predpisi statistične službe. TRETJI DEL Ustanovitev uslužbenskega razmerja. 20. člen Za uslužbenca sme biti postavljen samo tisti, ki ima tele pogoje: 1. da je državljan FLRJ; 2. da ni prekoračil 50 let starosti, telesno sposobne osebe e izredno usposobljenostjo pa da niso prekoračile GO let starosti; 3. da je duševno zdrav in telesno sposoben za opravljanje službe; 4. da ima volivno pravico; 5. da mu ni s sodbo odvzeta pravica, imeti državno ali katero koli javno službo, dokler po sodbi traja ta ovira; 6. da mu prejšnja služba ni prenehala z disciplinskim odpustom iz službe za vedno (5. točka 41. člena) ali dokler trajajo ovire iz 4. točke 41. člena tega zakona; 7. da izpolnjuje ludi posebne pogoje, ki so predpisani za stroko, v katero namerava vstopiti. Uslužbenec, ki mu je služba prenehala po 3. točki 74. čle na tega zakona, se sme ponovno sprejeti v službo najprej po enem letu po prenehanju prejšnje službe. Iz važnih razlogov se srne sprejeti v službo turji oseba, ki je prekoračila 5U oziroma 60 let starosti. Za la sprejem je potrebno posebno dovoljenje predsednika vlade LRS. V primeru posebne potrebe smejo biti sprejeti v državno službo tudi osebe, ki niso državljani FLRJ, po poprejšnjem dovoljenju predsednika vlade LRS. 21. člen Kdor je bil prej v državni službi, mora ob ponovnem sprejemu v službo imeli vse pogoje iz 20. člena teea zakona, ižvzemši pogoj glede let starosti. 22. člen Sprejem v službo se vrši po opravljenem razpisu ali brez razpisa po predpisih, ki veljajo za vsako posamezno stroko. Z razpisom se lahko določi tudi opravljanje izpita. , Kdor je nastavljen za državnega uslužbenca, se mora Zglasiti v službo v desetih dneh od dneva sporočila odločbe o nastavitvi, če mu ne;x>sredni starešina lega roka iz opravi čenih razlogov ne podaljša. V nasprotnem primeru se šteje, kakor da ni bil nastavljen. ČETRTI DEL Dolžnosti in pravice uslužbencev 23. člen Po vstopu v službo mora uslužbenec pred svojim, starešino opraviti in podpisati prisego. Prisega se glasi: Jaz (rodbinsko in rojstno ime) prisegam pri časti vojega naroda in pri svoji časti, da bom zvesto služil "ljudstvu, da se bun držal ustave FLRJ, ustave LRS ter zakonov, da bom varoval in branil ustavni demokratični red Federativne Ljudske Republike Jugoslavije in Ljudske Republike Slovenije in da bom svojo službo vestno opravljal. 24. člen Delovni čas uslužbenca je praviloma 8 ur dnevno, uredi pa se s posebnimi predpisi za vsako stroko. Uslužbenec mora biti v službi ves čas, ki je za to določen. Kadar zahtevajo koristi službe, sme neposredni starešina (pri ljudskih odborih poverjenik) -odrediti, da uslužbenci delajo tudi izven rednega delovnega časa, in jim sme dodeliti tudi druge posle, ki ne spadajo v okvir njihovega rednega dela. 25. člen Redni prejemki uslužbencev se izplačujejo vnaprej v mesečnih zneskih Vendar se lahko za posamezn« poklice plača in dodatek določita v dnevnih zneskih in se izplačujeta tedensko. S predpisi o delovnih normah se določi način izplačevanja prejemkov za uslužbence, ki delajo po teh normah. 26. člen Plača teče od dneva nastopa službe, zvišanje plače pa od prvega dneva prihodnjega meseca po izdaji odločbe o napredovanju. 27. člen Za službena potovanja izven službenega kraja pripada uslužbencem povračilu stroškov, za premestitev v drug službeni kraj pa povračilo selitvenih stroškov. Isto velja za premestitev na prošnjo uslužbenca. Natančnejše predpise o (Kitnih in selitvenih stroških izda vlada LRS na predlog ministra za finance 28. člen Uslužbenec mora v tednu imeti en dan počitka in to praviloma v nedeljo. Uslužbencu pripada plačani letni redni dopust, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni. Trajanje rednega dopusta v tem okviru določijo za posamezne stroke pristojni člani vlade LRS v sporazumu z ministrom za delo, čas pa kdaj naj se izkoristi, določi neposredni starešina (pri ljudskih odborih poverjenik), ki mora skrbeti, da ne bi zaradi odsotnosti uslužbencev trpel pravilen in reden potek službe. 29. člen V opravičenih primerih sme neposredni starešina dati uslužbencu plačan izredni dopust za zaseben posel. Izredni dopust skupaj do 7 dni v enem koledarskem letu se ne računa v redni letni dopust. Izredni dopust nad 7 dni daje organ oziroma starešina, ki je prislojen za nastavitev uslužbenca, kolikor ni te pravice prenesel na podrejene organe Uslužbencu se da v tem primeru lahko plačani dopust samo, če je to koristno za službo. Izredni dopust praviloma ne sme trajati nad mesec dni v letu. 30. člen Uslužbenec, ki zaradi bolezni ne more priti v službo, sporoči to v 24 urah svojemu neposrednemu sta.ešini. Ce izostanek iz službe zaradi bolezni traja več kot 3 dni, se m< ta opravičiti z zdravniškim spričevalom zdravnika pristojne ustanove za socialno zavarovanje. Dopust zaradi zdrav ljenja in okrevanja da uslužbencu pristojni starešina (pri ljudskih odborih poverjenik) im podlagi pismenega mnenja zdravn.ka pristojne ustanove za socialno zavarovanje. PETI DEL Potek službe 31. člen Osebe, ki prvič vstopijo v državno službo, p; nimajo strokove prakse, se sprejmejo v službo kot pripravniki. Pripravniška služba se določa za posamezne poklice in traja od enega do treh lel po predpisih za vsako stroko. Za pomožne uslužbence in izvršilne uslužbence ni pripravniške službe. Natančnejše določbe o pripravniški službi za posamezne poklice se predpišejo s posebnimi predpisi vlade LRS za vsako stroko. S temi predpisi se lahko pooblaste pristojni člani vlade, da smejo v sporazumu s predalnikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz posameznih strok ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniške službo. 32. člen Med pripravniško službo prejema pripravnik pripravniško plačo. Za ta čas se služba lahko obojestransko odpove samo prvega v mesecu z rokom enega meseca brez pravice odpravnne. Glede vsega drugega veljajo za pripravnike določbe tega zakona. 33. člen Med pripravniško službo mora pripravnik naplaviti strokovni izpit po predpisih svoje stroke Zaradi opravljanja izpita sme pripravniku organ oziroma starešina, ki je pri stojen za njegovo nastavitev, podaljšati pripravniško službo največ za pol leta. Ro opravljenem izpitu se pripravnik razporedi v stroki po svoji strokovni usposobljenosti in osebni sposobnosti. Če pripravnik ne napravi izpita, se mu služba odpove ali pa se razporedi v katero drugo službo po svoji strokovni usposobljenosti in osebni sposobnosti. Natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti izda pristojni član vlade v sporazuma t. predsednikom vlade LRS. / 34. člen Pri prehodu iz ene stroke v drugo je potrebno, da uslužbenec v novi stroki prebije najmanj tri mesece in da ob koncu tega roka napravi strokovni izpit iz stroke, v katero prehaja, če je ta izpil predpisan. Določba prejšnjega odstavka ne velja za vodilne uslužbence in tudi ne za uslužbence, ki zaradi posebne sposobnosti in službene potrebe preidejo v drugo stroko. Natančnejše določbe o prehodu v drugo stroko se pred Pišejo s predpisi za posamezne stroke. 35. člen Uslužbenec sme biti premeščen oziroma nastavljen v drogo stalno službo po službeni potrebi ali po prošnji. Ce je uslužbenec premeščen oziroma nastavljen v drugo službo po prejšnjem odstavku, mora hjtj razrešen službe najkasneje v 15 dneh Na novo službo se mora javiti v 24 urah po razrešilvi, če je premeščen oziroma nameščen v istem kraju, a najpozneje v 3 dneh po ra-.rešitvi od službe, če je premeščen oziroma nameščen v drug kraj, V ta rok se ne računa čas, potreben za potovanje. 3G. člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Ce kakovost in obseg dela ter uslužbpnčeva vnema niso primerni plači, ki jo ima uslužbenec, se lahko postavi uslužbenec nazaj na nižjo plačo v istem poklicu, SESTI DEL Odgovornost uslužbencev A. Disciplinska odgovornost 37. člen Uslužbenci so disciplinsko odgovorni za disciplinske nečednosti in disciplinske prekrške. Kazenska odgovornost uslužbenca ne izključuje disciplinske odgovornosti, ne glede na to, če je uslužbenec oproščen kazenske odgovornosti ali ne. 38. člen Za disciplinske nerednosti se štejejo manjše kršitve uradne dolžnosti ali ugleda službe. r 39. člen Za disciplinske prekrške se štejejo zlasti naslednje hujše kršitve službene dolžnosti ne glede na to, ali imajo zaradi svoje teže za posledico sodno kazensko odgovornost: 1. zloraba službenega položaja ali prekoračenje službenega pooblastila; 2. površno, nemarno ali neredno opravljanje službene dolžnosti, ki povzroča zavlačevanje ali zaostanek dela, in tudi vsaka druga malomarnost v službi; 3. vsako dejanje, ki v očeh državljanov očitno ruši avtoriteto in dostojanstvo ljudske oblasti; 4. povzročitev premoženjske škode državi z nemarnim ali nevestnim opravljanjem službene dolžnosti; 5. vsako dejanje oziroma opustitev dejanja z namenom, da se ovira ati onemogoči pravilno in hitro funkcioniranje državne službe; 6. namerno ali malomarno dajanje netočnih podatkov in poročil; 7. kršitev uradne tajnosti, lahkomiselnost prt varovanju zaupnifi spisov in podatkov; 8. hujšp kršitve službene discipline v razmerju uslužbenca do starešine, nedostojno ponašanje starešine proti podrejenim uslužbencem; 9 hujše kršitve predpisov 8. člena zveznega zakona o državnih uslužbencih; 10. opuščanje ukrepov, ati nezadostno ukrepanje za zavarovanje in varnost zaupanih stvari in oseb; H zahtevanje in sprejemanje podkupnine ali sprejemanje obljube podkupnine; 12. poneverba ali tatvina državnega ali zaupanega premoženja pri opravljanju službene dolžuostij 13. uporabljanje denarja, vrcdnostnili papirjev ali stva rl, ki so uslužbencu zaupane po službeni dolžnosti, ali če jiii da drugi osebi zaradi ujnirabe, 14 ponarejanje uradnih ali javnih listin in spisov ali overjenje ponarejenih listin in spisov kakci tudi izdajanje lažnih listov in spisov; 15. prisvajanje ali poneverba premoženja; 16. oškodovanje državnega premoženja s sklepanjem neugodnih pogodb ali poslov; 17. prekršitev' zakona pri opravljanju službene dolž Bosti v nameri, da se določeni osebi koristi ali škoduje; 18. večkratna zagiešitev disciplinske nerednostj v kraj šem razdobju. Za prekrške iz 1. do 18. točke tega člena, ki pomenijo hkrati kazniva dejanja, posije disciplinsko sodišče pristoj nemu javnemu tožilcu kazensko prijavo zaradi uvedbe ka zenskega postopka. 40. člen Kazni za disciplinske nereduosti so. 1. pismeni ojiomin; 2. pismeni ukor; 8. pismeni strogi javni ukor; 4. denarna kazen za vsak posamezen primer v znesku največ, 10% čistih enomesečnih uMužbenčevih prejemkov, vendar skupna vsota teh kazni v enem mesecu ne sme pre segati 20% prejemkov uslužbenca. Pri Izrekanju kazni po 4. točki tega člena dodatek na otroke ni podvržen nikakršnemu odbitku. Kazni iz 3. in 4. točke tega člena se vpisujejo v uslul-benski list 41. člen Kazni za disciplinske prekrške so: 1. prepoved podelitve višje plače oziroma višjega poklica oziroma višje stopnje v poklicu za šest mesecev do enega leta; 2- znižanje prejemkov za tri mesece do enega leta, vendar za vsak jiosamezni mesec ne sme biti večje kakor 20% enomesečnih čistih prejemkov; 3. povrnitev na neposredno nižjo plačo oziroma na ne posredno nižji poklic ali na katero koli nižjo plačo oziroma nižji poklic za šest mesecev do treti let; 4. odpust iz službe s prepovedjo vrnitve v službo za eno do treb let; 5. odpust iz službe za vedno. Pri izrekanju kazni iz 2 točke tega člena ni dodatek za otroke podvržen nobenemu odbitku. Za eden disciplinski prekršek je lahko uslužbenec kazno van samo z eno kaznijo po točkah 1. do 5. 42. člen Pregon disciplinskih nerednosti zastara v šestih mesecih, ko so bile storjene. Pregon disciplinskih prekrškov zastara, v dveh letih od dneva storjenega dejanja, v kolikor nima dejanje za posledico kazenske odgovornosti; v tem primeru zastara disciplinski prekršek v istem času, v katerem zastara tudi kaznivo dejanje. 43. člen Kazni za disciplinske nerednosti izrekajo v manjših organizacijskih enotah starešine enot, v večjih organizacijskih enotah pa lahko starešina te enote prenese pravico kaznovati na določene nižje starešine. 44. člen Proti odločbi o kazni se uslužbenec lahko priloži pri starešini neposredno višje organizacijske eupte g 8 dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena; tako pritožbo smejo vložiti tudi sindikalne organizacije Pritožbo je treba vložiti pri organu oziroma starešini, ki je izdal pdločbo. O pritožbi proti odločbi o kazni, ki jih izdajajo člani vlade, predsednik komileta oziroma Komisije ali generalni sekretar vlade, odloči vlada LRS. 45. člen Pristojni starešine za kaznovanje disciplinskih nerednosti uslužbencev okrajnih (mestnih) ljudskih odborov so predsed niki njihovi!; izvršilnih odborov, ki lahko to pravico prenese jena tajnike ali poverjenike, uslužbencev krajevnih (rajonskih) ljudskih odborov pa predsedniki ali po njihovem pooblastili tajniki Pritožbe rešuje izvršilni odbor, pri krajevnih ljudskih odborih, kj nimajo svojega izvršilnega odbora, pa ljudski od bor kot celota Za te pritožbe veljajo smiselno nredoisi prvega odstavka 44. člena. 46. člen Pristojni starešina za kaznovanje disciplin«..m nerodnosti uslužbencev Ljudske skupščine LRS oziroma njenega Pre-zidija je tajnik skupščine oziroma sekretar Prezidija. O pritožbah odloga Predsedstvo Ljudske skupščine oziroma Predsedstvo Prezidija Tudi za te pritožbe veijajo smiselno predpisi prvega odstavka 44. člena. 47. člen Uslužbenec ne sme biti kaznovan, dokler ni bil zaslišan. Izvršitev kazni za disciplinsko nečednost zastara v šestih mesecih od dne, ko je odločba o kazni postala pravnomočna. 48. člen Kazni za disciplinske prekrške izrekajo posebna disciplinska sodišča po poprejšnjem disciplinskem postopku. 49. člen Za uslužbence Predsedstva vlade LRS, ministrstev! planske in kontrolne komisije ter komitetov in komisij vlade LRS so disciplinska sodišča prve stopnje pri teh organih. Za sorodna ministrstva, komisije in komitete se lahko ustanovi skupno disciplinsko sodišče za uslužbence teh panog državne uprave. Ministrstva, komisije in komiteti lahko ustanovijo disciplinska sodišča prve stopnje pri neposredno podrejenih organizacijskih enotah, operativno-upravnih vodstvih, ustanovah in podjetjih. Disciplinska sodišča prt ministrstvih, komisijah in ko-mitetih so hkrati disciplinska sodišča II. stopnje za pritožbe proti sodbam in odločbam disciplinskih sodišč pri eposredno podrejenih organizacijskih enotah, operativno-upravnih vodstvih, ustanovah in podjetjih. Pri vladi LRS je višje disciplinsko sodišče, ki odloča o pritožbah proti prvostopnim sodbam in odločbam disciplinskih sodišč pri Predsedstvu vlade LRS, ministrstvih, komisijah in komitetih viade LRS in disciplinskih sodišč pri okrajnih (mestnih) izvršilnih odborih. 50. člen Za .uslužbence ljudskih odborov, njihovih ustanov in podjetij se ustanovijo disciplinska sodišča pri okrajnih (mestnih) izvršilnih odliorih. 0 pritožbah proti sodbam in odločbam tega disciplin-skegr sodišča odloča v drugi stopnji višje disciplinsko sodišče pri vladi LliS. 51. člen Za tajnike in administrativno osebje pri okrožnih In okrajnih sodiščih se ustanove disciplinska sodišča prve stopnje pri okrožnih sodiščih za področja okrožnih sodišč. Za tajnike in administrativno osebje pri vrhovnem sodišču LRS in za uslužbence ministrstva za pravosodje LRS je disciplinsko sodišče prve stopnje pri ministrstvu za pravosodje LRS. Disciplinsko sodišče pri ministrstvu za pravosodje LRS je hkrati disciplinsko sodišče II. stopnje za pritožbe proti sodbam in odločbam disciplinskih sodišč [. stopnje pri okrožnih sodiščih. Minister za pravosodje LRS se pooblašča, da lahko za tajnike in administrativno osebje vrhovnega sodišča LRS ustanovi disciplinsko sodišče pri tem sodišču, vendar samo kot sodišče I. stopnje. Dočim je v primeru iz drugega odstavka tega člena disciplinsko sodišče druge stopnje višje disciplinsko sodišče pri vladi LRS, je v prednjem primeru disciplinsko sodisče druge stopnje disciplinsko sodišče pri ministrstvu za pravosodje LRS. Za disciplinsko odgovornost sodnikov ljudskih sodišč veljajo posebni predpisi 52. člen Višje disciplinsko sodišče pri vladi LRS lahko zahteva, da mu nižje disciplinsko sodišče predloži v reševanje jxr samezne disciplinske zadeve. Isto pravico imajo v okviru svoje pristojnosti tudi disciplinska sodišča pri ministrstvih, komitetih in komisijah vlade LRS. 53. člen Disciplinsko sodišče sestoji iz treh članov in istega števila namestnikov. Enega člana in njegovega namestnika odredi sindikalna organizacija, kateri uslužbenec pripada, druga dva in njuna namestnika pa imenuje pristojni minister, predsednik komiteta oziroma komisije ali generalni sekretar vlade LRS. Sodniki za skupna disciplinska sodišča Iz drugega odstavka 49. člena se postavijo po sporazumu med prizadetimi organi. Dva člana višjega disciplinskega sodišča pri vladi LRS la njuna namestnika imenuje predsednik vlade LRS. Tretjega pa imenuje sindikalna organizacija, kateri uslužbenec pripada. Dva člana in namestnika disciplinskega sodišča za uslužbence ljudskih odborov imenuje pristojni ljudski odbor na svojem zasedanju in sicer enega člana in namestnika Iz vrst odbornikov, enega člana in namestnika pa iz vrst svojih uslužbencev. Tretjega člana in namestnika odredi sindikalna organizacija. 54. člen Za uslužbence Ljudske skupščine LRS in njenega Pre-zidija se ustanovi skupno disciplinsko sodišče, katerega dva člana imenujeta predsednika Predsedstva Ljudske skupščine in Prezidija sporazumno. Tretjega člana odredi sindikalna or ganizacija. O pritožbah proti sodbam in odločbam tega disciplinskega sodišča odločata Predsedstvo Ljudske skupščine oziroma Prezidija vsak za svoje uslužbence. 55. člen Funkcija članov disciplinskega sodišča traja eno leto. Člani so pri opravljanju svoje sodniške službe neodvisni in sodijo po svobodnem sodniškem prepričanju. Sodniki prisežejo pri nastopu službe po predpisih, ki veljajo za sodnike rednih sodišč. 56. člen Organ, ki imenuje člana disciplinskega *x1.šča, imenuje Pri vsakem disciplhiskem sodišču enega ali več disciplinskih , tožilcev. V primeru, da je pri disciplinskem sodišču imenovanih več disciplinskih tožilcev, odredi starešina organizacijske enote, pri kateri je disciplinsko sodišče, za vsak posamezen primer, kateri od disciplinskih tožilcev bo zastopal obtožbo. Funkcija disciplinskega tožilca traja eno leto. 57. člen Obdolženi uslužbenec ima pravico prisostvovati razpravi in si izbrati zagovornika. 58. člen Disciplinski postopek začne disciplinski tožilec na podlagi pismenega in obrazloženega prediugd pristojnega starešine, javnega tožilca ali organa splošne državne kontrole. Ko disciplinsko sodišče sklepa o teh zadevah, odloči, da se zoper uslužbenca začne disciplinska preiskava ali da se zoper njega vloži disciplinska obtožnica ali da ni razloga za disciplinski postopek. 59. člen Ko disciplinsko sodišče odloči, da se zoper uslužbenca začne disciplinska preiskava, odredi preiskovalca, ki preiskuje v skladu s j redpisi kazenskega postopka. Zoper odločbo o začetku disciplinske preiskave ni pritožbe. Ce sodišče ugotovi, da predstavlja obdolženčevo dejanje tudi kaznivo dejanje, pošlje vse spise pristojnemu javnemu tožilcu, obvesti o tem uslužbenčevega neposrednega starešino in nato odloči, ali naj se zoper uslužbenca nadaljuje disciplinski postopek sfKrredno s kazenskim ali pa naj se odloži do dokončne odločbe rednega sodišča. Ko disciplinski preiskovalec konča preiskavo, pošlje vse spise disciplinskemu sodišču; to izda odločbo, da se zoper uslužbenca lahko vloži obtožnica ali Ja ni razloga za nadaljnji disciplinski postopek. Ko disciplinsko sodišče odloči, da se zoper uslužbenca vloži obtožnica, pošlje vse spise disciplinskemu tožilcu zaradi vložitve obtožnice. Zoper odločbo, s katero se odredi razprava, ni pritožbe. Kadar disciplinsko sodišče odloči, da ni razloga za disciplinski postopek, pošlje odločbo o tem neposrednemu starešini in pristojnemu disciplinskemu tožilcu. 60. člen Razprava pri disciplinskem sodišču prve stopnje Je ustna in javna razen v primerih, kadar službene ali državne koristi ali kaki drugi opravičeni razlogi zahtevajo, da se raz-" prava razglasi za tajno. Ali naj bo pri disciplinskem sodišču druge stopnje ali pri višjem disciplinskem sodišču razprava ustna in javna, o tem odloči sodišče samo po naravi vsakega n - "• e nega primera, 61. člen Obtoženec se s sodbo disciplinskega sodišča ali spozna za krivega in kaznuje za disciplinski prekršek ali oprosti odgovornosti. Ce disciplinsko sodišče ugotovi, da tirinžbenčevo dejanje predstavlja nerednost, ga kaznuje za to dejanje. S sodbo se uslužbenec obsodi tudi na plačilo stroškov disciplinskega postopka. Ce je oproščen odgovornosti, trpi stroške država. 62. člen Zoper odločbe in sodbe disciplinskega sodišča prve stopnje se lahko uslužbenec in disciplinski tožilec, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, pritožita pri pristojnem disciplinskem sodišču druge stopoje r 15 dneh od dneva prejema sodbe, oziroma odločbe. Pritožbe iz prednjega odstavila smejo vložiti tudi sindikalne organizacije. 63. člen Pravnomočne sodbe se pošljejo pristojnemu starešini kaznovanega uslužbenca, da jih izvrši in vpiše v uslužben-ski list. Izvršitev disciplinske kazni za disciplinske prekrške zastara v dveh letih od dne pravnomočnosti sodbe. 64. člen Disciplinski tožilec in obsojeni uslužbenec zahtevala lahko zoper pravnomočno sodbo obnovo disciplinskega postopka s pogoji iz kazenskega sodnega postopka. Obnovo smejo zahtevati tudi sindikalne organizacije kakor tudi starešina, ki je pristojen za nastavitev uslužbenca. 65. člen Za disciplinski postopek se, kolikor ni s lem zakonom drugače določeno, smiselno uporabljajo načela kazenskega sodnega postopka. B. Materialna odgovornost 66. člen Če je uslužbenec v zvezi z disciplinskim prekrškom prizadejal državi materialno škodo, pošlje disciplins'. j sodišče, ko dovrši postopek o disciplinskem kaznivem dejanju, pred met organu, pristojnemu za zastopanje države pred sodišči, da pri pristojnem sodišču vloži tožbo za povračilo škode. 67. člen Če materialna škoda ni povzročena z disciplinskim prekrškom ali kaznivim dejanjem, je za odločbo o povračilu Škode, ki jo uslužbenec prizadene državi pri opravljanju službe, pristojen starešina organizacijske enote, kateri pripada uslužbenec. Za odločbo o povračilu škode, ki jo prizadene državi pri opravljanju službe uslužbenec ljudskega odbora, je pristojen izvršilni odbor. Proti odločbi o povračilu škode se lahko uslužbenec pri toži v 15 dneh pri neposrednem višjem starešini, oziroma v primeru drugega odstavka pri ne|X)srednem višjem organu državne uprave. Če izda odločbo član vlade, predsednik komiteta oz;roma komisije ali generalni sekretar vlade, se uslužbenec lahko pritoži na vlado LRS. Proti drugostopni odločbi je možna tožba na pristojno okrožno kot delovno sodišče in sicer v enem mesecu po prejemu vodločbe. Iz opravičenih razlogov je lahko uslužbenec oproščen povračila škode bodisi v celoti ali delno. Odločbo o tem izda pristojni član vlade LRS, predsednik komiteta ali komisije oziroma generalni sekretar vlade LRS. Za uslužbence ljud skih odborov izda odločbo o oprostitvi povračila škode okrajni (mestni) izvršilni odbor, o oprostitvi povračila manjše škode pa pristojni poverjenik okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora. 68. člen V predpisih za posamezne stroke so lahko posebne določbe o materialni odgovornosti uslužbencev teh strok nasproti državi. SEDMI DEL Odstranitev uslužbenca iz službe 69 člen LTslužbenec se mora odstraniti iz službe (suspendirati), ako je v priporu, v pieiakovalnem zaporu ali je obložen zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega predpisuje za''in najmanj kazen odvzema pros.osh. Odločbo o odstranitvi iz službe L2a ustužber.čev starešina oziroma organ, ki je pristoje:! za ni'* itev uslužbencu. Za uslužbenca ljudskega odbora izda " :čbo pristojni poverjenik. Zoper odločbo uslužbenec nima pravLe pritožbe. Odstranitev iz službe tra; do doko-čne odločbe pristojnega državnega organa oziroma sodišča. 70. člen 1 Uslužbenec se sme odstraniti iz službe je zoper njega uveden kazenski ali disciplinski postopek ali če je njegov službeni prekršek tak, da bi škodoval službenim koristim, če bi še nadalje ostal v službi. Odločbo o odstranitvi uda neposredni starešina ali pristojni kontrolni organ, ki morata to odločbo podati takoj starešini oziroma organu, pristojnemu za nastavitev uslužbenca. Ta starešina oziroma organ potrdi ali razveljavi odločbo o odstranitvi iz službe. Zoper to odločbo se lahko disciplinski tožilec, kontrolni urgan in uslužbenec pritožijo na pristojno disciplinsko sodišče prve stopnje in sicer v 8 dneh po prejemu odločbe. Odločba sodišča o tej pritožbi je dokončna. Za uslužbence ljudskih odborov izda odločbo o odstranitvi izvršilni odbor, kolikor gre za vodiine usmzoence, v drugih primerih pa pristojni poverjenik Za uslužbence krajevnih ljudskih odborov, ki nimajo izvršilnega odbora, izdata odločbo o odstranitvi predsednik in tajnik skupaj. Tudi za odločbo po tem odstavku veljata zadnja dva stavka drugega odstavka tega člena. 71. člen Za čas odstranitve iz službe po 69. in 70. členu tega zakona se uslužbencu začenši s prvim prihodnjega meseca, potem ko je bila izdana odločba o odstranitvi iz službe, ustavi izplačevanje vseh prejemkov. Ce mora suspendirani uslužbenec vzdrževati družino, se mu ustavi izplačevanje polovice prejemkov izvzemši dodatek za otroke. Uslužbencu se vrnejo odtegnjeni prejemki po prenehanju suspenzije: če je s pravnomočno odločbo sodišča oproščen oziroma če je z odločbo pristojnega državnega organa izpuščen iz pripora ali preiskovalnega zapora ali če je zoper njega ustavljeno kazensko postopanje, kakor tudi v primeru, če disciplinsko sodišče, ko odloči o pritožbi v smislu drugega odstavka 70. člena izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o odstranitvi iz službe. V drugih primerih se uslužbencu upoštevaje vse okolnosti primera, lahko deloma povrnejo zadržani prejemki po odločbi organa oziroma starešine, ki je pristojen za nastavitev uslužbenca. Dokler uslužbenec prestaja kazen odvzema prostosti, mu ne pripadajo prejem.i. Kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno, veljajo glede odstranitve sodnikov iz službe določbe tega zakona. ' OSMI DEL Prenehanje usl lizbonskega razmerja 72. člen Uslužbenec in država lahko razdereta določeno usluž-bensko razmerje po poprejšnji odpovedi. Ce odpove država, opravi odpoved starešina oziroma organ, pristojen za nastavitev, na lastno pobudo ali na predlog neposrednega starešine. Odjiovedm" rok ne sme biti krajši kakor en mesec in ne daljši kakor šest mesecev, določi se pa s predpisi vsake stroke po vrsti, poklicu tn letih službe. Odpovedali pa je mogoče samo prvega v mesecu. 73. člen Če odpove uslužbensko razmerje uslužbenec, ga pristojni starešina oziroma organ pristojen za nastavitev, na njegovo prošnjo lahko odvež.e službe tudi pred potekom odpovednega roka, če to dovoljuje služ.bena korist. V tem primeru tečejo uslužbencu prejemki do konca meseca, v katerem je odvezan službe. Če odpove uslužbensko razmerje država, lahko starešina oziroma organ, pristojen za nastavitev, prav tako razreši uslužbenca službe, če je to v korist službi, pred potegom odpovednega roka, vendar pripadajo uslužbencu prejemki do konca roka. Uslužbence .ljudskih odborov lahko razrešujejo službe pristojni poverjenik izvršilnega odbora razen vodilnih uslužbencev, ki j'h razrešuje izvršilni odbor. Uslužbenec ne more odpovedati službe, če je v disciplin skl preiskavi ali v materialni obvezi nasproti državi. Med odobrenim bolezenskim dopustom se državnemu uslužbencu ne more odpovedati služba. 74. člen Po samem zakonu preneha služba: 1. kadar uslužbenec izgubi državljanstvo ali votivno pravico; 2. kadar samovoljno zapusti službo za dalj kakor 10 dni; 3. kadar je dal lažne podatke ob vstopu v državno službo; 4. kadar je s sodno sodbo obsojen na kazen odvzema prostosti, daljšo od šest mesecev; 5. po dvanajstih mesecih nepretrganega bolezenskega dopusta oziroma osemnajstih mesecih skupnega bolezenskega dopusta v dveh zaporednih letih; 6. kadar postane telesno ali duševno nesposoben za opravljanje službe; 7. kadar doseže starostno mejo, določeno s predpisi njegove stroke; 8 če je poklican na odslužitev obveznega vojaškega roka v kadru. Če preneha služba po 1., 2.. 3., 4. in 8 točki, nima uslužbenec pravice do odpravnine, v drugih primerih pre nehanja pa ima uslužbenec pravico do odpravnine, kolikor nima pogojev za pokojnino. 75. člen Po sodbi rednega ali disciplinskega sodišča preneha služba, kadar je uslužbenec obsojen na izgubo državne službe. 70. člen Ce prenoha služba zaradi izgube volivne pravice, se uslužbenec lahko ponovno sprejme v službo, če se mu vrne votivna pravica. Če preneha služba po 8. točki 74. člena tega zakona, se uslužbenec po odslužitvi obveznega vojaškega roka lahko Ponovno sprejme v prejšnjo službo. ) 77 člen Za vsako prenehanje službe na kateri koli podlagi mora pristojni starešina oziroma organ izdati odločbo, v kateri se mora poleg drugega ugotoviti tudi dan prenehanja službe. y Primeru odpovedi nastopi prenehanje službe s potekom za njega dne odrmvednega roka, če je bil uslužbenec v službi do konca tp2a roka. Prenehanje službe po 74. členn nastopi: po 1 točki z dnem izmihe državljanstva oziroma roMvne pravice: pn 2 to* kis potekom desetdnevnega roka; po 4. ločki z dnem pravno močnostj sodbe sodišča; v drugih primerih iz 74. člena pa z dnem izdaje odločbe o prenehanju službe. Prenehanje službe po sodbi rednega ali disciplinskega sodišča nastopi z dnem pravnomočnosti sodbe. Zoper odločbo pristojnega starešine oziroma organa, s katero se ugotovi to prenehanje, uslužbenec nima pravice pritožbe. Uslužbenec izgubi z dnem prenehanja službe pravico do prejemkov, če ni v službi „izvzetnši v primeru odpovedi službe po državi s poprejšnjo razrešitvijo uslužbenca xi službe o drugem in tretjem odstavku 73. člena tega zakona; če pa je v službi, mu pripadajo prejemki do konca meseca, v katerem je razrešen službe. Uslužbenec ne sme po prenehanju službe sam pustiti službe, ampak mora biti službe razrešen Če ni v . iižbi. -e šteje kot dan razrešitve službe dan, ko je bila izdana odločba o prenehanju službe. Uslužbencem, ki so nepretrgoma zaposleni najmanj dva meseca v državni službi, pa so poklicani na odslužitev rednega vojaškega roka, se izplačajo redni prejemki tudi za naslednjih 30 dni računajoč od dneva razrešitve in sicer v znesku, katerega so prejeli za pretekli mesec. Kolikor so prejemke že prejeli, se jim vračunajo v ta znesek. 78. člen Če se odpravi poklic, ki ga ima uslužbenec, ali organizacijska enota, v kateri služi, sme starešina višje organizacijske enote oziroma starešina, pristojen za nastavitev, usluž-ber-a razporediti v drug ustrezen poklic ozironfa nastaviti ga v drago ‘organizacijsko enoto glede na njegovo strokovno izobrazbo in sposobnost ali pa mu sme odpovedati službo po predp!sih tega zakona. Za uslužbence ljudskih odborov je pristojni starešina po prednjem odstavku izvršilni odbor. Prehodne in končne določbe 79. člen Vlada LRS odredi s posebnimi predpisi položaj predsednikov in članov komitetov in komisij pri vladi LRS za izvajanje gospodarskih, kulturnih in drugih nalog Ljudske Republike Slovenije. 80. člen Določile 5. in 6. točke 20. člena tega zakona veljajo samo tedaj, če gre za sodbe, ki so jih izdala ljudska sodišča in drugi oblastni organi po 6. aprilu 1941. Glede drugih sodb se preišče vsak posamezni primer posebej ob vstopu v službo in izda po prejšnjem zaslišanju pristojnega javnega tožilca odločba o možnosti ponovnega sprejema. 81. člen Vlada LRS je pooblaščena, da izda potrebne uredbe in druge predpise za izvedbo tega zakona. 82. člen Ta zakon stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Uradnem listi LRS«. U. št 85 Glavno mesto Ljubljana dne 23. februarja 1948. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej L t. Josip Vidmar L r. 68. Ukaz Na podlagi 7. točke 72. člena ustave LRS, 9. točke 4. člena zakona o Prezidiju l.judske skupščine LRS ter po predlogu predsednika vlade LRS predsedstvo Prezi-d;ja Ljudske skupščine LRS razrešuje Vido Tomšičevo, došeda njega predsednika Kontrolne kom.sije LRS, njenih dolžnosti in i m c n a j e za predsednika Kontrolne komisije LRS Viktorja Avblja, dosedanjega javnega tožilca LRS. U. št. 86 Glavno mesto Ljubljana dne 20. februarja 1948. PRRZID1J LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej L r. Josip Vidmar L r. 69. Ukaz Na podlagi 4 točke 72. člena ustave LRS in ob smiselni uporabi ‘39 ter 76. člena splošnega zakona o ljudskih odborih predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS odloča: Sklicujejo! se na skupno sejo, ki bo v četrtek dne 19. februarja 1948 ob 10. uri dopoldne: 1 izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora Kranj in izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora Škofja Loka v prostor h okrajnega ljudskega odbora v Kranju. 2. izvršilni odbori okrajnih ljudskih odborov Konjice, Slovenska Bistrica in Šmarje v prostorih okrajnega ljudskega odbora v Slovenski Bistrici; 3. izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora Rakek in izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora Postojna y prostorih okrajnega ljudskega odbora v Postojni. Dnevni red skupne seje zgoraj navedenih izvršilnih odborov je: 1. Izvolitev začasnega izvršilnega odbora, ki bo vodil vse posle do izvolitve novega ljudskega odbora. 2. Predlaganje članov y okrajne volivne komisije. U. št. 73. Glavno mesto Ljubljana dne 17. februarja 1948. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsedn'k: France Lubej L r. Josip Vidmar L r. 0HED3E. ODREDBE. NAVODILA IN ODLOČBE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 70. Zaradi pospeševanja in razvijanja zadružn štva in organiziranja pomoči Ljudske Republike Slovenije zadružnim organizacijam izdaja vlada LRS na i>odlagi drugega odstavka 78. člena ustave LRS uredbo o ustanovitvi, nstrojn in delovnem področju komiteja za zadružništvo pri vladi Ljudske Republike Slovenije 1. člen Pri vladi LRS se ustanovi komite z* zadružništvo. 2. člen Komite za zadružništvo je pristojen za te zadeve: 1 skrbi, da se v Ljudski Republiki Sloveniji izvajajo smernice vlade LRS in kom teja za zadružništvo pri vladi FLRJ glede dviganja, razvijanja in gospodarske krepitve zadrug in zadružnih organizacij na ozemlju LRS, in ima splošno nadzorstvo nad nj mi; 2. opravlja zadeve planiranja v tistem delu zadrug, ki ga zajema država s svojim gospodarskim planom, opirajoč se na zadružni gospodarski sektor; 3. nudi pomoč zadrugam in zadružnim organizacijam v izpolnjevanju planskih nalog; 4. skrbi za dviganje in preskrbo zadrug s tehničnimi sredstvi, zlasti za delo zadrug pri mehanizaciji kmetijstva; 5- izdaja v okviru smernic vlade LRS in komiteja za zadružništvo pri vladi FLRJ navodila za poslovanje zadrug in zadružnih organizacij in podpira republiške državne organe in organe ljudskih odborov v zadevah zadružništva in uravnava njihovo delo; 6 skrbi za strokovno dviganje in za izpopolnjevanje organizacijskih in delovn.h metod zadrug in zadružnih organizacij; 7. vedi zadružni vpisnik o zadrugah in zadružnih zvezah, kafer h poslovanje obsega celotno ozemlje LRS (29. člen splošnega zakona o zadrugah); 8. skrbi za izdajanje strokovnih knjig in publikacij, usmerja delo propagande za pospeševanje in širjenje zadrug in zadružnih organizacij in za vzgojo in izpopolnitev njihovih kadrov; 9. proučuje vse probleme zadružništva, spremlja razvoj in delo zadrug in zadružnih organizacij in predlaga vladi LRS in komiteju za zadružništvo pri vladi FLRJ kakor tudi zadružnim zvezam v LRS ukrepe za njihovo pospeševanje in izpopolnjevanje, zlasti zaradi vključitve njihovega poslovanja v državni gospodarski načrt; 10. odloča o tem. komu je izročiti premoženje zadrug in zadružnih organizacij na ozemlju LRS, Likvidiranih po drugem odstavku 46. člena splošnega zakona o zadrugah; 11. opravlja tudi druge zadeve, ki mu bodo s posebnimi predpisi poverjene kot naloga. 8. člen Komite sestavljajo predsednik, tajnik in potrebno število članov, ki jih imenuje predsednik vlade LRS. Predsednik komiteja je lahko tudi eden izmed članov vlade LRS. Predsednik vedi delo komiteja, skrbi za izvrševanje njegovih sklepov, sklicuje seje komiteja in jih vodi- . Komite izdaja v svoji pr sfojnosti na podlagi zakonov in uredb FLRJ in LRS ter navodil komiteja za zadružništvo vlade FLRJ odredbe, navodila in odločbe. 4. člen Komite ima samostojen predračun dohodkov in izdatkov v okviru proračuna LRS. Predsednik komiteja je odredbodajalec za izvrševanje predračuna. 5. člen Podrobne določbe o organizaciji in delu komiteja izda kom le v sporazumu s predsednikom vlade LRS in s komitejem za zadružništvo pri vladi FLRJ. 6. člen Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati uredba o ustanovitvi, ustroju, in delovnem področju komisije za zadruge pr. predsedstvu vlade LRS z dne 27 januarja 1947 (Uradni list LRS z dne 1. februarja 1947 št. 6/27). 7. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 84. Ljubljana dne 18. februarja 1948. Predsednik vlade LRS. Miha Marinko 1. r. 71. Da se premerijo in popišejo gozdovi in gozdna zemljišča državnega, zadružnega in zasebnega področja, izdaja vlada LRS na podlagi drugega odstavka 78. člena ustave LRS in točke c) drugega odstavka 30. člena zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947-1951 (Uradni list LRS 31—181/47) in po predlogu ministra za kmetij etvo in gozdarstvo uredbo 0 ustanovitvi »Uprave za urejanje gozdov« 1. člen V ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS se ustanovi »Uprava za urejanje gozdov«. 2. člen Uprava je pristojna za tele zadeve: 1. izdeluje ureditvene elaborate in opravlja revizije vseh gozdov in gozdnih zemlj šč na območju LRS ne glede na lastništvo; 2. vodi kataster gozdov in gozdnih zemljišč (1. točka zgoraj); 8 daje strokovna mnenja in predloge: a) pri morebitn h spremembah v izvrševanju ureditvenih elaboratov in pri morebitnih spremembah gozdnega zemljišča v drugo vrsto kulture; b) pri izvedbi arondac j in komasacij gozdov in gozdnih zemljišč ter o gozdnem gospodarstvu sploh; c) o gojitvi, negi in izkoriščanju gozdov, zlasti o na- Sinu sečnje^ . ~ č) o načinu materialne cenitve gozdov, vodstvu razvida in izkoriščanju Iftsnih zalog; 4. daje taksa rij-.k e podatke prizadetim oblastvom, ustanovam in zase h n kom: 5. v svoji pristojnosti sodeluje zlasti z gozdno-nadzor stvenimi oblastvi, po potre.-i pa tudi z drugimi ohlastvi kakor ludi >. nedržavnim: ustanovami in zasebn ki. C. vodi razvid ureditvenih elaboratov in nadzira njih 'zvrševaiij^; 7 opravlja vse zadeve, k' so ji dane v pristojnost po zakonih in drugih pravnih predpisih. Zaradi izpolnjevanja svoj h nalog izdaja uprava v svoji pristojnosti in v okviru zakonov in drugih pravnih predpisov upravne gospodarske ukrepe. 8. člen Upravo vodi načelu'k, ki ima po potrebi pomočnika. Načelnik in pomočnik se kakor drugo osebje uprave postavljata po predpisih, veljavnih za državne uslužbence. Načelnik uprave je neposredno podrejen ministru oziroma njegovemu' pomočniku za operat v no področje. 4. člen »Uprava za urejanje gozdov« ima kot gospodarska ustanova svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru proročuna minidhstva z a kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Odredbodajalec za izvrševanje proračuna je načelnik uprave. 5. člen 1 Ustanovitev ali odpravo posameznih delovnih enot uprave (oddelkov, odsekov) potrdi minister po predlogu načelnika uprave. Za upravo podpisuje načelnik. 6. člen Posvetovalni organ načelnika uprave je strokovni svet, ki ga sesta\ Ijajo načelu,ki .oddelkov n šefi odsekov; načelnik uprave lahko pokliče v ta svet tudi druge strokovnjake Načelnik se posvetuje s strokovnim svetom o vseh važnejših vprašanjih, ki so v zvezi z delom :n poslova-njem uprave (2. člen) Strokovni svet obvesti ministra, če načelnik ne sprejme njegovega mnenja. Strokovni svet ekov; načelnik uprave lahko pokliče v ta svet tud. druge strokovnjake. Načelnik se posvetuje s strokovnim svetom v vseh važnejših vprašanjih, ki so v zvezi z delom in poslovanjem uprave (2. člen). Strokovni svet obvesti m nistra, če načelnik ne sprejme njegovega mnenja. Strokovni svet se sestaja po potrebi, vsekakor pa enkrat mesečno. Sklicuj2 ga načelnik, 7. člen Potrebne določbe glede ustroja in poslovanja uprave predp še minister za kmetijstvo in gozdarstvo. 8 člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. S-zak. 87. Ljubljana dne 18. februarja 1948. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS: Predsednik vlade LRS: Ing. Jože Levstik I r. Miha Marinko L r. 73. Po 35 členu in 19 točki 44. člena ustave LRS izdaja vlada LRS uredbo o spremembi uredbe o zdravljenju nepremožnih (Uradni list LRS št. 22/128 z'dne 31. V. 1947) j’ 1. člen 3 člen uredbe se spremeni tako, da se glasi: »Pravico do popolnega brezplačnega zdravljenja uživajo: 1. bolniki ne glede na vrsto bolezni, k' sami ali njihovi hranilci plačujejo letno manj kot 400 din dohodnine; 2. bolniki z jetiko, s trahomom, z malarijo in s »polnimi boleznimi, ki sami ali njihovi hranilci plačujejo manj kot 700 din dohodn.ne; 3. bolniki z akutn mi nalezljivimi boleznimi, ki se morajo izolirano zdraviti, da se prepreči prenašanje bolezni; 4. umobolni, ki so po enoletnem zdravljenju v bol* niči še vedno za pr dobitno delo nesposobni; 5 drugi kronični in neozdravlj vi bolniki, pri katerih traja zdrav n ško ugotovljena nesposobnost za pridobitno delo nad 6 mesecev. Minister za ljudsko zdravstvo je pooblaščen, da sme sporazumno z ministrom za finance, če se spremenijo razmere, z odločbo določili drugačno višino letne dohodnine za dosego ugodnosti po tem členu.« 2. člen V drug’ točk? 4. člena se izpusti »bolniki z akutnimi nalezljivimi boleznimi« in se druga točka glasi: »bolniki z jel ko, s Irahomom, z malarijo in s spolnimi boleznim , ki sami ali njihovi hranilci plačujejo letno več kot 700 din in manj kot 1000 din dchodnine.c 3. člen 16 člen uredbe se spremeni tako, da se glasi! »Ker okrajni (mestni) ljudski odlmri nimajo določenih zadosti pruračunsk h sredslev za plačevanje vseh stroškov brezplačnega zdravljenja, se bodo stroški za lo zdravljenje iz 6 točke 4. člena in iz 1. točke 7. člena, to je stroški za zdravljenje v vseh republiških n okrajnih (mestn h) bolnicah zdraviliščih, v kliničnih bolnicah in v bolnici za živčne ;n duševne tolezni v Polju pri Ljubljani v proračunskem letu 1918 odpisovali v breme dohodkov teh ustanov na način, kol je to predpisano s pra-vlnikom o odpisovanju stroškov za zdravljenje nepre-možnih (Uradni list LRS št 22/131 z dne 31. V. 1947) iu z njegovo spremembo (Uradni list LRS št. 10'74 z dne 24. II. 1948). Minister za ljudsko zdravstvo je pooblaščen, da v sporazumu z imistrom za finance z odločbo podaljša odpisovanje stroškov za zdravljenje v zdravstvenih ustanovah, naveden ii v 1. odstavku, tudi za nadaljnja proračunska leta. Določbe tega člena ne veljajo za stroške zdravljenja upravičencev do brezplačnega zdravljenja za zdravljenje v zdravstvenih ustanovah izven Ljudske republike Slovenije, za zdravstvene ustanove zveznega (občedržavnega) pomena in za zasebne bolnice.« 4. člen Ta uredba velja od 1. januarja 1948 dalje. Ze plačane oskrbnine za zdravljenje nalezljivo bolnih ee ne vrnejo. Št. S-zak 77. 'i Ljubljana dne 18. februarja 1948. Minister za ljudsko zdravstvo LRS: Predsednik vlade LRS: Dr. Ahčin Marjan L r. Miha Marinko 1 r. PMVILNIKI.OBHEDBE.MVOBILJLOELOČSE MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 74. Na podlagi 16. člena uredbe o zdravljenju nepremož-nih predpisuje min »ter za ljudsko zdravstvo v sporazumu i ministrom za finance LRS nravilnik o spremembi pravilnika o odpisovanju stroškov za zdravljenje nepremožnih (Uradni liat LRS ČL 22/131 z dne 31. V. 1947) 1. člen 1. člen pravilnika ee Izpremeni tako, da se glasi: »Bolniški oskrbni stroški za zdravljenje upravičencev do popolnega ali delnega brezplačnega zdravljenja v vseh republiških n okrajnih (mestn h) bolnicah, zdraviliščih, v kliničnih bolnicah in x bolnici z* živčne in duševne bolezni v Polju pri Ljubljani se bodo v proračunskem letu 1948 odp sovali v breme dohodkov teh ustanov. Minister za ljudsko zdravstvo bo v sporazumu z mini. strom za finance LRS z odloči o odredil odpisovanje teh st n-s kov tndi za nadaljnja proračunska leta, če bo to potrebno.« 2. člen Ta sprememba pravilnika velja od 1. januarja 1948 dc^je. St. V b 6808/16. Ljubljana dne 3. februarja 1948. Minister za ljudsko zdravstvo LRS: Dr. Ahčin Marjan L r. 75. Na podlagi uredbe o dopolnitvi uredbe o prejemkih republiških državnih uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov z dne 18. XI. 1947 (Uradni lisoslanec L dija Šentjurc. V svojem govoru obrazloži važnost in pomen predloženega zakonskega osnutka, ter izjavi, da bo glasovala »za«. Tudi ta zakonski predlog skupščina soglasno sprejme v-posameznostih in v celoti, nakar objav: predsednik, da ga bo dostavil Prezidi ju Ljudske skupščine radi proglasitve. Predsednik odredi 10 minutni odmor. V nadaljevanju seje pre de predsednik na tretjo točko dnevnega reda, t. j. na potrditev ukazov Predsedstva Prezidija Ljudske skupščine LRS, ki jih je izdalo v času med L in II zasedanjem Ljudske skupščine LRS, in sicer: 1. Ukaz o ustanov, t vi ministrstva za lokalni promet LRS. . 2. Ukaz o ustanovitvi ministrstva za lesno industrijo LRS. 3. Ukaz o razrešitvi tov. Lidije šentjurc, dosedanjega min st ra za prosveto LRS, Toneta Fajfarja, dosedanjega ministra za trgovino in preskrbo LRS, Ivana Regenta, dosedanjega ministra za komunalne Zadeve LRS, Toma Brejca, dosedanjega ministra za delo LRS teh dolžnosti in o postavitvi dr Jožeta Potrča za ministra za prosveto LRS, Tcneia Fajfarja za ministra za lesno industrijo LRS, Ldijo Šentjurc za ministra za komunalne zadeve LRS, Viktorja Repiča za ministra za trgovino in preskrbo LRS, Jožeta Borštnarja za ministra za lokalni promet LRS, Ivana Regenta za ministra za delo LRS in Janeza Hribarja, predsednika komisije za zadružništvo pri vladi LRS, za m;n st ra brez resora. Skupščina soglasno potrdi navedene ukaze. . Predsedn k preide na peto točko dnevnega reda, t. j na pclrditev uredb, izda niti od vlade LRS na področju narodnega gospodarstva v smislu 1. člena zakona o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva. Skupščine soglasno potrdi te uredbe. Ker je na dnevnem redu še volitev tretjega podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine LRS in vol tve odbornikov skupščinskih odborov, odredi predsedn k 5 minutni odmor in prosi ljudske poslance, da v odmoru oddajo predloge dežurnemu tajniku. Po odmoru se seja nadaljuje Za besede prosi minister za industrijo in rudarstvo, ljudski poslanec Franc Leskošek, ki k 6. točki dnevnega reda predloži skupščini, da izvoli za tretjega podpredsednika Prezid'ja Ljudske skupščine ljudskega poslanca Franceta Bevka. Skupšč na predlog navdušeno pozdravi. Predsednik da predlog na glasovanje, katerega skupščina z aklamacijo in ploskanjem soglasno sprejme. Sledi sedma točka dnevnega reda, t. j. volitev od-bomikov Bkupžčiufckih odborov. Na predlog ljudskega poslanca Rudolfa Janka skupščina soglasno izvoli v zakonodajni odbor naslednje ljudske poslance: Viktorja Avblja, Davorina Ferligoja, Jožeta Releja na, Borisa Kalina, dr. Stanka Štora, Alojza Colariča, dr. Antona Melika, Nika Jakofč ča in ■ Alojza Vrhovca, dr Helija.Modica. Franca Popila, V odi.or za gospodarski načrt in f nance, na predlog ljudskega poslanca Tineta Remškarja, skupščina soglasno izvoli: ivana Ocvirka, dr. Miha Potočnika, Maksa Krmelja m Franca Tavčarja. poslanca Alberta Jakopiča mandatno- muni teini odbor Vlada Kozaka in Toneta Tomana, Alberta Jakopiča, Franca Furlana, dr. Miiia Kambiča, Alojza Lešnika, Albina D ujca, Na predlog ljudskega skupščina soglasno izvoli v naslednje ljudske [>os!ance: dr. Bogdana Breclja, Iva Svetina, Franca Perovška, v odbor za prošnje in pritožbe pa na predlog ljudskega poslanca Albina Čotarja: Leopolda Mačka, Mirko Mozetič in Naceta Majcna, M rana Košmeija, Ivana Bratka, in v administrativni odbor, na predlog ljudskega poslanca Lojzeta Riuiča pa: Franca Černeta, Franca Mojškerca in Andreja Verbiča, Viktorja Stoparja. Vinka Knola, Predsedn k pozove novoizvoljene odbornike skupščinskih odborov, da se po zaključku seje konstituirajo Ker je s lem dnevni red 2. seje izčrpan, zaključi predsednik sejo. Prihodnjo bo sklical pismeno. St. 286/3-48. Ljubljana dne 17. decembra 1947. LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik: Mira Tomšič 1. r. Predsednik: Dr. Ferdo Kozak I. r. ZAPISNIK 3. seje II. rednega zasedanja Ljudike skupščine Lii3 dne IG. februarja 1948 v Ljubljani Predsedoval, tir. Ferdo Kozak, tajnik: M.ra Tomšič Predsednik odpre 3. sejo ob 16. uri 30 minut ter določi tajnika Miro Tomšičevo. Prečita se zapisnik 2.. seje, katerega skupščina odobri, nakar se podpiše Simič- poročila. Predsednik predlaga, da skupščina odobri trodnevni dopust naslednjim ljudskim poslancem: Slavku Furlanu, Jožetu Juraču, Jaki Avšiču, Niku Belopavloviču, Jožetu Brileju, Francu Draganu. Martinu Hreifu, Edvardu Kardelju, Zdenki Kidričevi, Borisu Kidriču. Radu Pehačku, Dušanu Kvedru, ki so službeno nujno zadržani, Otonu Župančiču, Vladimirju Pavšiču in Ladu Kozaku, ker so bolni, Alojzu Vrhovcu, M lošu Ledineku in Edvardu Kocbeku pa enodnevni dopust, ker so službeno andržani. Veem imenovanim skupščina odobri predlagani dopust. Nadalje objavi predsednik, da je Ljudska skupščina sprejela naslednje pozdravne resolue je: Rajonski odbor Rakovnik-Vič, prebivalci kraja Miren, prebivalci kraja Če^ovao, delavci m, uslužbenci okrožne uprava JDappsac, Ajdovščina, delavski kolektiv tovarne cementa Anhova, ljudstvo t;ga Vipava, p.onirji Solkana, žeue tovarne Anhova i‘i .;ik obvest skupščino, da so se skupščinski odbori, izvoljeni r.a drugi seji II, rednega zasedanja! konst liti rali takole: Zakonodajni odbor; Viktor Avbelj, predsednik, Jože Peiejan, podpredsednik, dr. Stanko titor, tajnik Odbor- za gospodarski načrt in linam Albert Jakopič, predsednik, Franc Furlan, podpredsednik, dr. Miha Kambič, lajn.k. Mandatno im n nil vini odbor: dr. B g-Jan Brecelj, predsednik, Ivo Svelina. podpredsednik, Franc Porovšek, tajnik. Administrativni odbor: Franc Černe, predsedn k, Andrej V v-bič, podpredsednik, Vinko Kucl, tajnik. Odbar za prošnje in pritožbe: Leopold Maček, predsednik, Nace Majcen, podpredsednik, Ivan Bn.'ko, tumik. Nato preč,ta predsednik poročno o dolu odbora za prošnje in pi.io/.be Ljudske skupščine LRS v času od 28. XI 1917 do 13 11.1948. Na l i je objav predsednik, da je Ljudska skupščina sprejela naslednja pisma: 1. Spremno pismo Prezid'ja Ljudske skupščine LRS z dno 16. I 19-18, P 167 48-1, v katerem Predsedstvo Prež. L; i b';o skupščine LRS dostavlja Ljudski skup- n IR.9 v potr lite v Ukaz o razrešitvi Franca Leskoška, m n di-.: in ins o in rudarstvo LRS, in o imenovanju • .dr Marija:;:: Breclja, podpredsednika vlade LRS, za ministra za industr jo in rudarstvo LRS. 2. Sj > pisma predsednika vlade LRS Mihe Mamba z dne lb. I. 1948, 10 II. 1948. 11. H. 1948 in Vi II 19- s, v katerem v imenu vlade LRS dostavlja Lj-dk »k up-v ni I RS v razpravo in sklepanje naslednje za!:; - : 'zodiope, katere je vlada LRS sprejela na svoji seji d::e 44. i. oz r< nia 9 11. 1948: a) z.akcm o [otrditvi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1916, ki ostanejo v veljavi brez sprememb; b) zakon o pi trd tv zgodovinsko važnih odlokov, ki so l ili izdani do 20 novembra 1946; c) zakon o odpravi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946; d) zakrni o upravni razdeVtvi LRS; e) zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvi za- kona o volitvah ljudskih poslancev v Ustavodajno skup. ščiuo LRS; i f) Zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji ter zakona o dopolnitvah :n spremembah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji; g) zakon o odpravi zakona o prenosu imovine telesno-vzgojn h društev na Zvezo fizkulturnih društev Slovenije ter o ureditvi lasbunskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom; h) zakon o potrditvi in spremembi zakona Predsedstva SNOS-a o ustanovitvi častnega naslova »narodni umetniku • i) zakon o imenih našel j, označbi trgov, ulic in hiš; j) zakon o proglas tvi 27. aprila za državni prazr nik LRS; k) zakon o državnih uslužbencih LRS; l) zakon o odpokl cu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju LRS Vse te zakonske predloge z obrazložitvami predsednika vlade LRS so v smislu 29. člena Poslovnika bili dostavljen. zakonodajnemu odboru v razpravo in sklepanje ter so natsnjeni in razdeljeni ljudskim poslancem. 3. Spremno p smo predsednika vlade LRS o dostavitvi odlokov Ljudski skupščini LRS v potrditev, ki jih je izdala vlada LRS na področju narodnega gospodarstva v zvezi z zakonom o pooblastilu vlade LRS za zdajanje odločb na področju narodnega gospodarstva. 4 Pismo zakonodajnega odbora Ljudske skupščine LRS z dne 11. 11 1948, v katerem sporoča, da je zakonodajni odbor na svojih sejah dne 10. in 11. t m. predelal vseh 12 zakonskih predlogov, katere je predložila Ljudski skupščin: vlada LRS. Poročila zakonodajnega odbora k predlogom teh zakonov so natisnjena in razdeljena ljudskim poslancem. Nato preide predsednik na dnevni red, t. j. na določitev dnevnega reda. Z oz rom na to, ker je vlada predložila Ljudski skupščini LRS v razpravo iti sklepanje 12 zakonskih predlogov, kakor tudi v polrd.lev uredb, izdanih od vlade LRS na področju narodnega gospodarstva in ker je Prezidij Ljudske skupšč ne LRS 'ostavil Ljudski skupščini LRS v potrditev Ukaz o spremembi v vladi LRS, predlaga predsednik skupščini naslednji dnevni red: 1. Potrditev Ukaza Prezidija Ljudske skupšč ne LRS o spremembi v vladi LRS; 2. potrditev odlokov, izdanih od vlade LRS na področju narodnega gospodarstva; 3 razprava in sklepanje o predlogu zakona o potrditvi odlokov n zakonov, izdanih do 20. novembra 1946, kii ostanejo v veljavi brez sprememb; 4. razprava in sklepanje o predlogu zakona o po-trditvi zgodovinsko važnih odlokov, ki so bik izdani do 20. novembra 1946; 5 razprava in sklepanje o predlogu zakona o odpravi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946; 6. razprava :n sklepanje o predlogu zakona o upravni razdelitvi LRS; 7. razprava in sklepžffije o predlogu zakona o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah ljudskih poslancev v Ustavodajno skupščino; 8. razprava in sklepanje o predlogu zakona o po-trditv, spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji ter zakona o dopolnitvah in spremembah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji; 9. razprava in sklepanje o predlogu zakona o odpravi zakona o prenosu imovine telesno-vzgojnih društev aa Zvezo fizkulturnih društev Sloven je ter o ureditvi lastninskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom; 10. razprava iti sklepanje o predlogu zakona o potrditvi in spremembi zakona Predsedstva SNOS-a o ustanovitvi častnega naslova »narodni umetnik«; 11. razprava in sklepanje o predlogu zakona o ime-mh naselij n označbi trgov, ulic in hiš; 12. razprava in sklepanje o predlogu zakona o proglasitvi 27. aprila za državni praznik LRS; 13. razprava in sklepanje o predlogu zakona o državnih uslužbencih LRS; • 14. razprava ;n sklepanje o predlogu zakona o odpokl ču ljudsk h predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju LRS; Skupščina soglasno sprejme predloženi dnevni red- Predsednik preide na 1. točko dnevnega reda, t. j. na potrditev Ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o razreš tvi Franca Leskoška, ministra za industrijo in rudarstvo LRS, njegovih dolžnosti in o postav.tvi dr. Marijana Breclja, podpredsednika vlade LRS, za mimstra za ndustrijo in rudarstvo LRS, katerega skupščina soglasno potrdi. Preide se na 2. točko dnevnega reda, na potrditev uredb, izdanih od vlade LRS v zvezi z zakonom o po-cblastilu vlade LRS za zdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva Skupščina soglasno potrdi ured-le, nakar predsednik objavi, da bo Ljudska skupščina izdala odlok o potrditvi teh uredb. Nato preide predsednik na 3. točko dnevnega reda, t. j. na razpravo n sklepanje o predlogu zakona o potrditvi odlokov in zakonov, izdanih do 20 novembra 1946, ki ostanejo v veljavi brez sprememb. Predsednik odpre razpravo, pozove poročevalca zakonodajnega odbora ljudskega poslanca dr. Helija Modica, da poda poročilo. Ker se k razprav; nihče ne javi, predsednik zaključi razpravo ter preide na glasovanje v posameznostvh. Skupščina soglasno sprejme predloženi zakonski predlog v posameznostih kakor tudi v celoti, nakar predsednik objavi, da ga bo Ljudska skupščina v s'm slu 72 člena Ustave LRS in 3o. člena Poslovnika dostavila Prezidiju Ljudske skupščine LRS radi proglasitve. Na enak način skupščina soglasno sprejme predlog zakona o potrd tvi zgodovinsko važnih odlokov, ki so bili izdani do 20. novembra 1946, in predlog zakona o odpravi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946- Predsednik preide na 6. točko dnevnega reda, t. j. na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o upravni razde! tvi LRS Po poročilu poročevalca zakonodajnega odbora dr. Antona Melika poda predsednik besedo pred-sedn ku vlade LRS Mihi Marinku, katerega skupščina s ploskanjem navdušeno pozdravi. Po govoru predsednika vlade odredi predsednik odmor in pozove ljudske poslance, ki žele sodelovati v razpravi, da se med odmorom prijavijo dežurnemu tajniku. Po odmoru se seja nadaljuje ob 18. uri 50 minut. O predloženem zakonskem predlogu so razpravljal : Ivan Ocvirk Franc Simonič, Albin Dujc, Vinko šumrada — vsi >za<. Nato predlaga predsednik, da se današnja seja zaključi, kar skupščma odobri in predsednik objavi, da se bo prihodnja seja vršila jutri, t. j. dne 17 februarja ob 11. uri z nadaljevanjem dnevnega reda ter zaključi sejo ob 19. uri 3U minut. / Št. 287/1-48. Ljubljana dne 16. februarja 1948- LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik: > Predsednik: Mira Tomšič 1 r. Dr. Ferdo Kozak L r. IMaia »llra.tut Usi LHS< - Kavuatetl Ul odizovorn! urednik- B -ie Vodušek, tička Frosvetna tiskarna — oba v Ljubljani — Naročil.na č-t rt letno «1 o-illetno 120 reHHiio 240 din - Posamezna številka. 4 din za 16 strani. 8 din za 82 strani l? din «a ti altani. 16 din za 64 otrant po pošti 2 N) din več. -- Uredništvo iD upravništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica it, 23. v* - "— Keitlgo« ravnattiljalti) 4916, utedmitvo 49 90 iy>rAvniitvo to 79, — Cek, inčun 6—90190—1, URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik V. Priloga k 10. kosu t dne 24. februarja 1048. Številka 10. im opleisi Opozorilo! \r kratkem bo izšel v naši založbi Komentar h kazenskemu zakoniku, splošni del v slovenskem prevodu. Komentar so pod splošnim uredništvom Moše Pijade in pod strokovnim uredništvom dr. Jovana Djordjevića napisali: Moša Pijade, dr. Jovan Djordjevie, Nikola Srzentić, Predrag VTusiuić, Vladimir Timoškin in Mirko Perovič. Naročila za knjižico sprejema »Uradni list LRS«. Komentar se bo pošiljal samo proti naprej plačani kupnini ali po povzetju. Cena knjižice bo objavljena naknadno. * Uradni list LRS bo izdal Splošni register predpisov, to je kazalo vseh predpisov, ki so izšli v Uradnem listu KLRJ, v Uradnem listu LRS, v Uradnih obvestilih zveznega urada za cene (Službenih saopštenjih) in v Ncštniku urada za cene pri predsedstvu VLRS od I. 1945 do vštetega L 1947. V tem registru bodo zaznamovani predpisi po vsebini z gesli, razvrščeni pa bodo po abecednem redu in po časovnem zaporedju (kronološko). Po abecednem redu bodo urejena gesla, ki so načeloma vzeta iz naslova, večkrat pa tudi iz vsebine predpisa. Iz vsebine so vzeta gesla v primerih, ko iz naslova ni zudosti jasno in razumljivo razvidna vsebina predpisa. Vsi predpisi iz gospodarskega področja bodo zaznamovani v registru tudi po abecednem redu gospodarskih panog. Vsak predpis bo naveden najmanj pod dvema gesloma. * Naročnike, bravce in druge interesente opozarjamo rta priročne knjižice, zbirke zakonov, ki so v zadnjem času izšle v naši založbi: Zbirka zdravstvenih predpisov. V knjižici z nad 300 strani je zbrano gradivo vseh zdravstvenih predpisov, predpisi o socjalnem zavarovanju. O inšpekciji dela itd., cena 65 din. Zbirka skrbniških predpisov, v kateri so zbrani temeljni zakoni o skrbništvu, zakon o posvojitvi in pravilniki in navodila v zvezi s tema zakonoma; cena 25 din. Predpisi o strokah in prejemkih za republiške državne uslužbence. V knjižici so zbrani vsi do sedaj izdani ’ redpisi o razvrstitvi in prejemkih republiških državnih Uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov ter pravilnika o poviških temeljne plače po službenih letih za uslužbence zdravstvene in prosvetno-znanstvene stroke. — Knjižica obsega 268 strani in stane 42 din. Na zalogi imamo še I. in TI. letnik »Ljudskega pravnik a«, ki vsebujeta zanimive članke in zapiske iz različnih področij našega ljudskega prava s pregledom važnih zakonov in ilru<_dh predpisov, ki izhajajo v zveznem in republiškem uradnem listu. Na ta letnika še posebej opozarjamo ljudske odbore in druge interesente v Slovenskem Primorju. Dobita se po znižani ceni it 50 din. »URADNI LIST LRS« Vpisi v register državnih gospodarskih podjetij 196. Sedež: Celje. Dan vpisa: 10. februarja 1918. Besedilo: Tovarna eteričnih olj MLO Celje, skrajšano: Etel — Celje. Poslovni predmet: Industrijska proizvodnja naravnih in umetnih eteričn h olj in ekstraktov, proizvodnja esenc m kompozicij za izdelovanje likerjev, brezalkoholnih p jač in bonbonev ter slaščic. Podjetje zastopajo iu zanj podpisujejo: Zaveršnik Martin, ravnatelj, Munda Franc, računovodja, ki sopod-pisuje vse listine po 47. Členu splošnega zakona o drž. gosp. podjetjih, in Ločičmk Karl, industrijski nadzornik Mestni LO Celje, odsek za finance, dne 10. februarja 1948. Šl 590-1948 1 088 197- Sedež: Kočevje št. 3SG. Dan vpisa: 13. februarja 1948. Besedilo: Okrajna lekarna Kočevje. Poslovni predmet: Izdelovanje zdravil po receptu, nakup in prodaja na drobno sanitetnega in veterinarskega blaga, zlasti zdravil specialitet, kemikalij, ob-vezilnega blaga, serumov, cepiv, gaten-skik in dietenskih preparatov, higiensko-kozmetičnih sredstev, vse v obsegu delovnega območja. Ustanovitelj podjetja: Okrajni ljudski odbor Kočevje, odločba št 616/2 z dne 8. II. 1948. Podjetje podpisujeta in ga zastopata: Volovšek Zora, upravnik podjetja, samostojno v vseh zadevah ob od set noti ali drugem zadržku pa namestnica Hočevar Sonja, ki je obenem knjigovodja la podoisuje poleg upravnika vse listine po 47. členu splošnega zakona o državnih gosp. podjetjih. Za podpisovanje receptov in za nene, srodno sprejemanje denarja veljajo strokovni pre-dpisi. Okrajni ljudski odbor Kočevje, odsek za finance, dne 13. februarja 1948. 6t. 743 no? 198. * Sedež: Divača. Dan vpisa: 9 avgusta 1947. Besed lo: Okrajno mizarsko podjetji — Divača. Poslovni predmet: Vsa dela mizarske stroke, posebno stavbeno in pohištveno mizarstvo. .Ustanovitelj podjetja: Okrajni LO Se- Žana, odločba št. 526/1 -1047 i dne 11. maja 10.17 Podjetje zastopajo in /.a n j podpisujejo: Milial.č Vladini r, poslovodja, do 80U tisoč dni posamezne zadeve, Kobal Ciril, računovodja, podpisuje v odsotnosti poslovodje in supodpisuje vse listine 1' na učnega, računovodskega m knj.govodskega poslovanja. Okrajni LO Sežana, odsvlt za finance, dne 19. I'e. rnai ja 1948, St. 587/1-48 1289 * 189. Sedež: Sežana. Dan vpisa: 19. junija 1947. Besedilo: Okrajno gradbeno podjetje Sežana. Poslovni predmet: Gradbena dela Ustanovitelj podjetja: Okrajni LO Se-Žan.., odločba št. 524/1 — 1947 z dne 11. maja 1947. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Žigon Franc, poslovodja za vse pravne zadeve do 300 000 d:n, ob njegovi odsotnosti pa .ng. Kenda Stanko, pomočnik poslovodje, Sosič Milivoj, računovodja, sopodpi suje vse listine Finančnega, računovodskega in knjigoviidskega poslovanja. Okrajni LO Sežana, odsek za finance,, dne 19. Februarja 1948. St. 587/1-48 1288 200. Sedež: Celje. Dan vpisa: 18. Februarja 1948. Besedilo: Celjska zlatarna SILO Celje. Operativni upravni voditelj odslej: Direkcija pro zvudu.h in uslužnostii h podjetij MLO Celje Rlcstni LO Celje, odsek za finance, dne 18 Februarja 1948. Št. 464-1948 1291 * 201. Sedež: Celje. Dan vpisa: 18. februarja 1948. Besedilo: Državna tekstilna tovarna MLO Celje. Operativni upravni voditelj odslej: Direkcija proizvodnih in uslužnostn k podjetij SILO Celje- Slestni LO Celje, odsek za finance, dne 18 Februarja 1948. Št. 455-1948 1294 * 202 Sedež: Celje. Dan vpisa: 18. februarja 1948. Besedilo: Kinopodjetja SILO Celje. Operativni upravni voditelj odslej: Direkc ja komunalnih podjetij in uprava ustanov MLO Celje. Slestni LO Celje, odsek zn finance, dne 18 februarja 1948. 61. 469-1948 1293 203. sedež: Celja Dan \pisu. 18. Februarja 1948. Besedno: Mizarstvo AiLu I vije. Operativni upravni vodil el j odslej: Direkcija pro.zvodu.b in uslužnostn li podjetij MLO Celje Slestni LO Celje, odsek za finance, dne 18 Februarja 1948. Št. 463-1948 1290 * 204. Sedež: Celje. Dan vpisa: 18. Februarja 1948. Besedilo: Pogrebni zavod SILO Celje. Operativni upravni voditelj odslej: Direkc ja komunalnih podjetij .n uprava ustanov MLO Celje. Mestni LO Celje, odsek za finance, dne 18 februarja 1948. Št. 591-1948 1295 * 205. Sedež: Celje. Dan vpisa; 18. februarja 1948. Besedilo: Vodovod SILO Celje. - Operativni upravni voditelj odslej: Direkc ja komunalnih podjet.j :n uprava ustanov MLO Celje. Slestni LO Celje, odsek za finance, dne 18 februarja 1948. Št. 467-1918 1 1292 * 208. Sedež: Ivančna gorica. Dan vpisa: 14 Februarja 1948. Besedilo: Gostilna in menza KLO Ivančna gorica. Na podlagi odločbe KLO Ivančna gorica št. 124 z dne 13. II. 1948 se izbriše knjigovodja (blagajnik) Murn k Krna in poslovodja Boršt nar Janko, vpišeta pa se z istimi pooblastili Kovačič Anica, knjigovodja, in Ja koš Anton, poslovodja. Poleg njiju podpisuje za podjetje še Jaklič Vinko, član operativnega odbora. Okrajni LO Grosuplje, z odsek za finance, dne 14. februarja 1948. Št. V-138/1-1948 1182 * 207. Sedež: Ivančna gorica. Dan vpisa: 14. februarja 1948. Besed lo: Kino podjetje KLO Ivančna gorica. Na podlagi odločbe' K 1.0 Ivančna gorica št. 124 z dne 13. Tl. 1948 se izbrišeta upravn k Belec Hugo in knjigovodja (blagajnik) Murnik Erna, vpišeta se z istimi pooblastili Vidic Jože. upravnik, in Kovačič Anica, knjigovodja. Poleg teh dveh podpisuje za podjetje še Aubreht Tone, član operativnega odbora Okrnim" LO Ornsnnljc, odsek zn finance. dne 14 febrnaria 1948. Št. V-137/1-1948 1183 208. ~edež: Ivančna gorica. udii \ j) sa H. leuruii r ja 1948, Be»buuv: Krojaška delavnica KLO Lanena gor.ca. Na pouiagi odločbe KLO Ivančna gorica =t. Iž4 z une 13. 11. 1948 se izbriše Knjigovodja (blagajnik) Murnik Erna in se vpiše z st;uii pou. lastili • Kovačič Anica, knjigovodja. Poleg nje podpisuje za podjetje še Frantar Andrej, član operativnega odbora. Okrajni LO Grosuplje, odsek za finance, dne 14. Februarja 1948. Št. V-139/1-1948 1184 * 209. Sedež: Mari' or. Dan vp sa; 10 februarja 1948. Besedilo: Slestna komunalna podjetja. Izbrišejo se ped u) (pooblastilo za podpisovanje); Šolar Bogomir, namestnik ravnatelja, in VVankmuller Ivan, glavni knjige vodja, vpišejo se z istim pooblastilom: Petkovšek Nace kot namestnik ravnatelja. Simončič Hedvika kot glavni knjigo-vodja in Hreščak Ivana kot namestnica glavnega knjigovodje. Okrajni L0 -Maribor mesto, odsek za finance, dne 10. februarja 1948. Št. Pov. 116/48 1155 * 210. Sedež: Sfnri’ or. Dan vpisa: 7. Februarja 1948. Besedilo: Slestna komunalna podjerja. Izbrišeta se pod d) Semenič Andrej, namestnik ravnatelja in dr Rojko M-iks, ravnatelj, vpišeta se z istim pooblastilom: dr. Rojko Maks kot namestnik ravnatelja in Puh F.ovrenc kol v d. ravnatelja. Okrajni LO Sfaribor mesto, odsek zn finance, dne 7. febrnaria 1948. Št. Pov. 109/48 1153 * 211. Sedež: STarV-or. Dan vnisa: 26 januarja 1948. Besedilo: Mestno podjetje »Kristal«. Izbrišeta se Jamšek Franc, namestnik ravnatelja in Blažič Marija, glavni računovodja. '-piše se: Ussar Doroteja kot glavni računovodja, z istim pooblastilom. Okrajni 1,0 Maribor mesto, odsek ‘za finance, dne 26. januarja 1948 Št. Pov. 71/48 1152 * 212. Sedež: Maribor. Dan vnisa: 18 februarja 1948. Besed'lo: Okrajni magazin Maribor okolica. Maribor. Vpišejo se spremembe: Poslovni predmet odslej: Nakup in prodaja na debelo, in na drobno vseh vrst poljedelskih, industrijsko-prehran-beiiib Ji drugih .ndustrijsk.h proizvodov široke ljudske potrošnje. Pooblaščenca za podpisovanje: Sešlar Jože, ravnatelj, neomejeno. Strnad Mirko, poverjenik za gospodarski odsek in član 10, skupaj z ravnateljem, neomejeno. Okrajni L0 Mari!, or okolica, finančni odsek, dne 18. februarja 1948. St. 237/1 1287 * 213. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 28. januarja 1918. Besedilo: Tovarna trakov in sukanca. Izbriše se Križanič Srečko kot namestnik ravnatelja. Okrajni LO Maribor mesto, odsek za "inanee, dne 28. januarja 1948, Št. Pov. 77/48 1154 Razglasi sodišč Vpisi v zadružni register 121. Sedež: Ljubljana, Rajon I. Dan vpisa: 12. februarja 1948. Besedilo: Delavsko-nameščenska potrošniška zadruga 1. rajona Center z omejenim jamstvom v Ljub’jani. Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru dne 2o. januarja 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so: 1. da izdela načrt potrošnje za svoje člane in izdela v ta namen finančni in kred.tni načrt; 2. da zo ra v ta namen statistične podatke, ki jih daje v uporabo tudi nadrejenim za-‘družnim in državnim organom; 3. da oskrbuje svoje člane z vsemi potrosil rai predmeti in sklepa v ta namen pogodbe 8 kmetijskimi nabavnimi in prodajnimi zadrugami in drugim, zadružnimi in državnimi podjetji; 4. da ustanavlja no po. trebi lastna gospodarska podjetja izključno za potrebe svojih članov; 5. da dviga svoje prodajalne in podjetja na stopnjo racionalne n kulturne tavni; 6 da skrbi s sodelovanjem sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov. Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 >n in se lahko plača v obrokih. Član1 jam-č jo za obveznosti zadruge z 1 Okretnim zneskom vpisanih obveznih de'ežev. Zadruga priobčuje važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih. Upravni odbor sestavlja 15—20 članov, ki se volijo za dobo 1 leta. Za zadrugo podpisujeta po dva člana Upravnega odbora, katerih enega ah ko nadomešča po upravnem odboiu pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega cd ora so: KeSkeš V ktor, nameščenec, Miklošičeva 1, Lesjak Ciril, nameščenec. Miklošičeva it. 9, Stanič Viljem, upravnik, Kotnikova 13, Gulič Danica, gospodinja, Tavčarjeva 4, Jezov^ek Leopold, nameščenec, Ain-i b rože v trg 7, Souer Avgust, nameščenec, Sv. Petra c. 53a, Baznik Albin, delavec, Novi trg 2, Smerajc Andrej, nameščenec, Ambrožev trg 5, Aciamič Vekoslav, upokojenec, Slomškova ul. 13, Jaaopič Vekoslav, inženir, Vrhovčeva ul. 12, Podkrajšek Rudi, nameščenec, Ilirska ulica 16. Ukmar Vinko, nameščenec, li rska ul. št. 14, Hmeljak Edo, strojnik, Gledališka ul št. 16, Pečar Srečko, upravnik, Kersnikova ul. 4, V osel Amalija, gospodinja, Miklošičeva 17, Trampuž Franc, nameščenec, Wolfova ul. 6, Bajuh Stane, nameščenec, Beethovnova ul. 6, Podbevšek Anton, nameščenec. Komenskega ul 20, Pevk Joško, nameščenec. Frančiškan, ska 2, Selevšek Franc, nameščenec, Slomškova 3, vsi v Ljubljani. Okrožno sod šče v Ljubljani dne 12. februarja 1948. Zt 4/48 - Zadr V 184/1 1091 * 122. Sedež: Filovci, okraj Dolnja Lendava. Dan vp.sa; 10. februarja 1948. Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna zadruga z o. j. v Litovcih. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini due Za. januarja 1946 za ueaoioceu čas. Naloga zadruge je: 1. da izdeluje po navoumh pristojnih organov načrt za odkup kmet.jskih pridelkov v svojem okolibu; 2. da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt potrošnje a vojni članov; 3 da izdela finančni in kreditni načrt in ga vskladi s finančnim načrtom svoje [Hislovne zveze in postavljenimi normam ; 4. da zbira v ta namen statistične podatke, ki j Ji daje v uporabo tudi svoji poslovni zvezi, Glavni zadružni zvezi LRS in okrajnim ljudsk m odborom; 5. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in oskruuje svoje člane z vsem kmetijskim orodjem ;n drugimi kmet jskimi potrebšt inami. kakor tudi z vsemi potresnimi predmeti po poslavljenem" načrtu; 6. da sklepa pogod..e s kmetovalci v svojem okolišu za odkup kmetijskih pridelkov n jim izplačuje predujme (konlrahiranje); 7. da sklepa pogodbe z zadružnimi in državnimi podjetji za dobavo kmetijsk h pridelkov; 8 da skrbi za večjo produktivno delo svojih članov; 9. da skrbi za kulturno in prosvetno izobrazbo svojih članov in za n j bovo zadružno vzgojo. Svoje naloge opravlja zadruga v skla. du s splošnim državnim gospodarskim , planom in z nalogami, ki jih dobi od svoje poslovne zveze m pristojnih organov ljudske oblast.. Zadružni delež znaša 100 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z trikratnim zneskom vpisandi o-vezn h deležev. Zadruga objavlja važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po potrebi pa še na krajevno običajen način V dnevnem in krajevnem tisku. Upravu: odbor sestavlja 9 članov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva članatopravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščeni uradnik. Člani ujiravnega odbora so: Ivan.č Jože, poljedelec, Strehovci, predsednik. Petek Štefan, poljedelec, Filovci, taj* ,n:k, Čemela Franc, poljedelec, Filovci, blagajnik, Baligač Jože, poljedelec. Filovci. Časar Štefan, poljedelec, Strehovci, Varga Ivan poljedelec. Strehovci in Glavač Štefan, poljedelec, Bukovnica, odborniki. Okrožno soiVšče v Mar boru dne 10. februarja 1918 Zadr III 1191 * 123. Sedež: Podkraj’, okraj’ Prevalje. Dan vpisa: 14. februarja-1918. Basedilo: Kmetijska obdelovalna za» drua-a z o. j. »Prežihovega, Vorauca« v Kotljah. _ Zadruga je bTa ustanovljena na skupščini dne 31 avgusta 1947 na nedoločen čas. Naloga zadruge je: povečali donos, zmanjšati proizvajalne sl roške, povečati dohodke in doseči večjo korist za sebe in državo, s čim prav Inejšim izkorišča, njeni obstoječe delovne sile, strojev in orodja. Denarni delež znaša 3IX) din. ki se po sklepu zbera lahko plača v obrokih, najpozneje pa v roku 5 let. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vp sanih denarnih deležev Upravni odbor sestavila 5 do 10 članov, njegova dolžnost traja leto dni. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora, zanjo pa podpisujeta po 2 člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča za to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Članj upravnega odbora so; Konečnik AL.ert, delavec, Podkraj, predsednik. Srebre Amalija, poljedelka Zagrad in Mauer Matevž, hlapec, Podkraj, odbornika. Okrožno sodišče v Mariboru j dne 14. februarja 1948. Zadr III 77-2 1186 124. Sedež: Razvanje, okraj Maribor okolica. Dan vpisa: 14. februarja 1948. Besedilo: Kmetijska nabavno-prodaj-na zadruga z o. j. v Razvanju. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 3. II. 1948 za nedoločen, čas. Naloga zadruge je: 1. da izdeluje po navod.lib pristojnih organov načrt za odkup kmetijskih pridelkov v svojem okolišu; 2 da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt potrošnje svojih članov; 3. da izdela f.nančni in kreditni načrt in ga spravi v sklad s finančnim načrtom svoje poslovne zveze in postavljenimi normami; 4. da zoira v ta namen statist čne podatke, ki jih daje v uporabo tudi svoji poslovni zvezi. Glavni zadružni zvezi LRS in okrajnim ljudskim odborom; 5. da odkupuje v svojem okol šu vse kmetijske pridelke in oskrbuje svoje člane z vsem kmetijskim orodjen in drugimi kmetijskimi potrebščinami in tudi z vsemi potrošnimi pred-' meti po postavljenem načrtu; 6. da sklepa pogodbe s kmetovalci v svojem okolišu za odkup kmetijskih pridelkov in jim izplačuje v ta namen predujme (kontrahiranje); 7. da sklepa pogodbe z zadružnimi in državnimi podjetji za dobavo kmetijskih pridelkov; 8. da skrbi za večjo produktivnost dela svojih članov; 9. da skrbi za kulturno in prosvetno izgradnjo svojih članov in za njihovo zadružno vzgojo. Svoje naloge opravlja zadruga v skladu s splošnim državnim gospodarskim planom in z nalogami, ki jih dobi od svoje poslovne zveze in pristojnih organov ljudske oblasti. Zadružni delež znaša 150 din, plača pa se ob vstopu v zadrugo Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Zadruga objavlja važnejše sldepe v svojih poslovnih prostorih po potrebi pa še na krajevno običajen način ali v dnevnem in krajevnem tisku. Upravni odbor -sestavlja 7 članov. Dolžnost upravnega odbora traja 1 leto. Zadrugo zastopa upravni cdcor, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Trinko Rajko, kmet, Razvanje, predsednik, Varžič Ivan, kmet, Razvanje, podpredsednik, Pečenko Aleksander, kmet-kolonist, Razvanje, tajnik. Lazar Anton, šolski upravitelj, Razvanje, Pinterič Jurij, delavec, Pivola, Gradišnik Oton. delavec, Pivola, Rečn k Frane, kmet, Pivola, odborniki. Okrožno sodišče v Mariboru dne 14. februarja 1948. Zadr III 80 1261 125. Sedež: Spodnja Polskava. Dan vpisa: 7. februarja 194«. Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna zadruga z o. j. v Spodnji Polskavi. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 11. januarja 1948 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: 1. da izdeluje po navodilih pristojnih brganov načrt za odkup kmet jskih pridelkov v svojem okolišu; 2. da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt potrošnje svojih članov; 3. da izdela finančni in kreditni načrt in ga vskladi s finančnim načrtom svoje poslovne zveze in postavljenimi normam:; 4. da zbira v ta namen statistične podatke, ki jih daje v uporabo tudi svoji poslovni zvezi, Glavni zadružni zvezi LRS in okrajnim ljudsk m odborom; 5, da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in oskrbuje svoje člane z vsem kmetijskim orodjem in drugimi kmetijskimi potrebščinami, kakor tudi z vsemi potrošnimi predmet: po postavljenem načrtu; 6. da sklepa pogodbe s kmetovalci v svojem okolišu za odkup kmetijskih pridelkov in jim izplačuje predujme (kontrahiranje); 7. da sklepa pogodbe z zadružnimi-in državnimi podjetji za dobavo kmetijsk h pridelkov; 8 da skrbi za večjo produktivno delo svojih članov; 9. da skrbi za kulturno in prosvetno izobrazbo svojih članov in za nj hovo zadru/.no vzgojo. Svoje naloge opravlja zadruga v skla, du e splošnim državnim gospodarskim planom in z nalogami, ki jih dobi od svoje poslovne zveze in pristojnih organov. ljudske oblast:. Zadruga oskrbuje izključno svoje člane in njihove družinske člane. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob Vvstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Jamstvo je omejeno Vsak zadružnik jamči še z lOkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Zadruga objavlja važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po potrebi pa še na krajevno običajen način v dnevnem in krajevnem tisku. Upravni odbor sestavlja 7 članov. Dolžnost upravnega od :ora traja eno leto. Predsednika, podpredsednika in tajnika upravnega odbora voli zbor posebej. Zadrugo zastopa upravni odbor Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali po en član uprav.-nega odbora in en pooblaščeni uradnik. Člani upravnega odbora so: Dobnikar Ivan. poštni uslužbenec, Sp. Polskava, predsednik, Pišek Ivan, kmet. Sp. Polskava, podpredsednik, Gerbič Lampret, šolski upravitelj, Sp. Polskava, tajnik, Frangež Stefan, livar drž. žel., Sp. Polskava, blagajnik. Pinter Vinko, kmet, Sele, Rajh Franc, sedlar drž. železnic, Po-koše, Seiinšek Štefan, ključavničar drž. žel, Sp. Polskava, odborniki. Okrožno sodišče v Maribora dne 7. februarja 1948. Zadr III 73/2 1188 126. Sedež: Sv. Bolfcnk v Slov. goricah. Dau vpisa: 14. februarja 19-a8. Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna zadruga z o. j. pri iiv. Bolfeuku v Siov. goricah. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 21. decembra 1947 za nedoločen eas. Naloga zadruge je: 1. da izdeluje po navouilih pristojnih organov načrt za odkup kmet.jskih pridelkov v svojem oaolisu; 2. da izdeluje po navodilih pristojnih organov nacrt potrošnje svojih članov; 3. tla izdela finančni in kreditni načrt in ga vskiadi s finančnim načrtom svoje poslovne zveze in postavljenimi normam.; 4. da zbira v ta namen statistične podatke, ki jih daje v uporabo tudi svoji poslovni zvezi, Glavni zadružni zvezi LRS in okrajnim ljudsk m odborom; 5. da cdkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in oskrbuje svoje člane z vsem kmetijskim orodjem in drugimi kmetjskimi potrebščina mi, kakor tudi z vsemi potrošnimi predmeti po postavljenem načrtu; 6. da sklepa pcgodi.e s kmetovalci v svojem okolišu za odkup kmetijskih pridelkov in jim izplačuje predujme (kontrahiranje); 7. da sklepa pogodbe z zadružnimi in državnimi podjetji za dobavo kmetijsk h'pridelkov; 8. da skrbi za večjo produktivno delo svojih članov; 9. da sltrbi za kulturno in prosvetno izobrazbo svojih članov in za nj hovo zadružno vzgojo. Svoje naloge opravlja zadruga v skla.. du s splošnim državnim gospodarskim planom in z nalogami, ki jih dobi od svoje poslovne zveze in pristojnih organov ljudske oblasti. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež družinskega člana zadnižm ka znaša 20 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Zadruga objavlja važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po potrebi pa še na krajevno običajen način v dnevnem in krajevnem tisku. Upravni odbor sestavlja 9 članov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Predsednika, podpredsednika in tajnka upravnega 'odkora izvoli zbor posebej. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva člana uprav, nega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščeni uradnik Člani upravnega odbora so: Krajnc Franc, posestnik, Biš, predsednik, Vidic Jože, posestnik, Črmlja, pod-predsedn k, Ferš Tone, posestnik, Sovjak, tajnik, Čeh Konrad, posestnik, Biš, Kocmut Franc, posestnik, Trnovska vas, Belec Franc, posestnik, Ločič, Švare Lovrenc, posestnik, Bišečki vrh, Zelenik Franc, posestnik. Trnovski vrh in Bosilj Alojzija, posetnica, Trnovski vrh, odborniki. Okrožno sodišfe v Mariboru dne 14. februarja 1948. Zadr 111 7G—2 1185 * 127. Sedež: Šikole, okraj Ptuj. Dan vpisa: 14. februarja 1948. Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna sadruga z o. j. v Šikolah. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne li. januarja 1948 za nedoločen Čas. Naloga zadruge je: 1. da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt za odkup kmet.jskili pridelkov v svojem okolišu; 2. ‘da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt potrošnje svojih Članov; 3 da izdela finančni in kreditn; načrt in ga vskladi s finančnim načrtom svoje poslovne zveze in postavljenimi Oormam:; 4. da zbira v ta namen statistične podatke, ki jih daje v uporabo tudi svoji poslovni zvezi, Glavni zadružni zvezi LRS in okrajnim ljudsk m odborom; 5. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in oskrbuje svoje Člane z vsem kmetijskim orodjem m drugimi kmet jskimi potrebščinami, kakor tudi z vsemi potrošnimi predmeti Po postavljenem načrtu; 6. da sklepa Pogodi e s kmetovalci v svojem okolišu za odkup kmetijskih pridelkov :n jim izplačuje predujme (konlrahiranje); 7. da sklepa pogodbe z zadružnimi in državnimi podjetji za dobavo kmetijsk h pridelkov; 8 da skrbi za večjo produktivno delo svojih članov; 9. da skrbi za kulturno in prosvetno izobrazbo svojih članov in za n j hovo zadružno vzgojo. Svoje naloge onravlja zadruga v skla. du e splošnim državnim gospodarskim Planom in z nalogami, ki jih dobi od svoje poslovne zveze in pristojnih organov ljudske oblast’. Zadružni delež znaša 150 din in se Plača ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega d ruži n skr ga člana Unaša 20 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z lOkratnim zneskom vpbanih obveznih deležev. Zadruga objavlja važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po potrebi Pa še na krajevno običajen način v dnevnem in krajevnem tisku. 'Upravni odbor sestavlja 7 članov. Dolžnost upravnega odbora itraja eno |eto. Predsednika, podpredsednika in ‘ajnika upravnega odbora voli zbor posebej Zadnigo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva člana ^Pravnega odbora ali po en član upravnega odbora in 1 pooblaščeni uradn.k. Člani unravnega odbora so; Trčko Franc, kmet, Šikole, prcdsed- tilk, Greif Franc, kmet, Strgojnci, podpred. čednik, Ekart Janez. kmet. Šikole, tajnik, Prosenjak Štefan, kmet, Strgojnci, bla- fcajnlk. Mohorko Avgust, krojač, Strgojnci, Marčič Franc, upuk. železničar, Starešin c e, in Vnuk Anion, kmet, Šikole, odborniki. Okrožno sod švo v Mariboru dne 14. februarja 1948. Zadr 111 78-2 1187 it 128. Sedež: Šmartno na Pohorju. Dan vpisa: 7. februarja 1948. Besedilo: Kmetijska i.abavuo prodajna zadruga z o. j. v Šmartnim na Pohorju. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 14. decembra 1947 m nedoločen čas. Naloga zadruge jn: 1. da izdeluje po navodilih pristojnih organu v načrt za odkup kmet jskih pridelkov v svojem okoii.su; 2. da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt potrošnje svojih članov; 3 da izdela finančni in kreditn: načrt in ga vskladi s finančnim načrtom svoje poslovne zveze in postavljenimi normam ; 4. da zbira v ta namen statistične podatke, ki jih daje v uporabo tudi svoji poslovni zvezi, Glavni zadružni zvezi LRS in okrajnim ljudsk m odborom; 5. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pride; ke in oskrbuje svoje člane z vsem kmetijskim .orodjem m drugimi kmet jskimi potrebščinami, kakor tudi z vsemi potrošnimi. predmeti po postavljenem načrtu; 6. da sklepa pogodi e s kmetovalci v svojem okolišu za odkup kmetijskih pridelkov ;n jim izplačuje predujme (konlrahiranje); 7. da sklepa pogodbe z zadružnimi in držav-j nimi podjetji za do' avo kmetijsk h pridelkov; 8 da skrbi za večjo produktivna delo .svojih člarov; 9. da skrbi za kulturno in prosvetno iz: hrazbo svojih članov in za nj hovo zadr.'mio vzgojo. Svoje naloge opravlja zadruga v skladu s splošnim državnim gospodarskim planom in z nalogami, ki jih dob; od svoje poslovne zveze in pristojnih organov ljudske oblasti. Zadruga oskrbuje izključno svoje člane in njihove družinske člane. Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamč; še z desetkratnim zneskom vp sanih obveznih deležev. Zadruga objavlja važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po potrebi pa še na krajevno običajen način v dnevnem in krajevnem tisku. Upravni odbor sestavlja 12 članov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Predsednika, podpredsednika in tajnika upravnega odbora voli zbor posebej. Zadrugo zastopa upravni odbor. Zr zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščeni uradnik. Člani upravnega odbora so: Pečovnk Peter, ekonom, Šmartno, predsednik, Štajnbaher Jožef, kmet, .Zg. Prebu-kovje, podpredsednik. Pavlin Jožef, učitelj, Šmartno, tajnik, Temlin Štelan, učitelj, Šmartno, blagajnik, Pliberšek Tinka, učiteljica, Šmartno, Strehar Mart n, kmet. Zg. Prebumovje, Žerjav Vinko, kmet, Kalše, Kvas Franc, kmet, Oselj, Pečovnik Štelan, kmet, Frajhajm, Podvršnik Franc, delavec, Bojtina, Metaln Jože, ml delavec, Smrečno, Podkr žnik Anton, kmet, Frajhajm, j odborniki. Okrožno soiTščc v Mariboru dne 7. februarja 1948. Zadr 111 74 1199 * i 129. Sedež: Zg. Kcrcna C8, okraj Maribor okolica. Dan vpisa: 10. februarja 1948. Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna zadruga z o. j. prj Sv. Barbari v Slov. | gericah. _ Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 1. lebruarja 1948 na ne-dokr čen pas. Naloga zadruge je: 1. da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt za odkup kmet j kih pridelkov v svojem okolišu; 2. da izdeluje po navodilih pri-sjojnih crg.mov načrt potrošnje svojih članov; 9 da izdela finančni m kreditni načrt in ga vskladi s finančnim načrtom svoje poslovne zveze in postavljenimi normam ; 4, da zbira v ta namen statistične podatke, ki -jih daje' v uporabo tudi svoji poslovni zvezi, Glavni zadružni zvezi LRS in okrajnim ljudsk m odborom; 5. da odkupuje v svojem okolišu vse I rnetijske pridelke in oskrbu'e svoja dane z vsem kmetijskim orodjem in drugimi kmet jskimi potrebščinami, kakor tudi z vsemi potrošnimi predmeti po postavljenem načrtu; 6. da sklepa pogoc! e s kmetovalci v svojem okolišu' za odkup kmetijskih pridelkov in jim izplačuje predujme (konlrahiranje); 7. da sklepa pogodbe z zadružnimi in državnimi podietji za dobavo kmetijsk h pridelkov; 8 da skrbi za večjo produktivno delo svojih članov; 9. da skrbi za kulturno in prosvetno izobrazbo, svojih članov in za n j hovo zadružno vzgojo. Svoje naloge opravlja zadruga v skla. du s splesnim državnim gospodarskim planom in z nalogami, ki jih dobi od svoj- poslovne zveze in pristojnih organov ljudske oblasti. Zadružni delež znaša 150 din, ki se plača ob vstopu v zadrugo Upravni.od-. Lor lahko dovoli plač io v obrokih. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči se s petkratnim zneskom vpisanih deležev. m druga objavlja važnejše sklepe v SV0Jdi poslovnih prostorih, po potrebi pa še nn krajevno običajen način v unevnem in krajevnem tisku. Upravni odi or sestavlja 7 članov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča r>o upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge. člani upravnega odbora so: Petrovič Anton, posestnik, Z karee, predsednik, Majuinger Anton, trg. pomočnik. Zg. Korena, podpredsednik. Velišček Ivan šol. upravitelj. Zg. Korena, tajnik, Maher Franc, posestnik. Sp. Korena, Kirbiš Štefan, posestnik, Sp. Korena, Ornik Marko, delavec, Sp. Korena. Kristl Josip, učitelj. Zg. Korena, odborniki. Okrožno sodišče v Mariboru dne 10. februarja 1948. Zadr 111 75-2 1189 m. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 13. februarja 1948. Besed lo: Kmečka gospodarska zadruga % omejenim jamstvom v Zg. Šiški. Izbriše se član upravnega od: ora Hočevar Anton in vpiše novj član upravnega odbora: Ahlin Radoslav, Ljubljana, Podutiška cesta 24. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. februarja 1948. Zadr. 1 169/46 1193 * 181. Sedež: črenšovri. Dan vpisa: 31. novembra 1947. Besedilo: Agrarna in gospodarsko-pedporna zadruga z. o. z. v Čreiišovdh. Zadruga temelji odslej ua novih pravilih, sprejetih na skupščini dne 24. .Vili. 1947. Sedež odslej: Črenšovci, okraj Dolnja Lendava. Besidilo odslej: Živinorejska zadruga e. j. v Črenšovcih. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Naloga zadruge je, da komisijsko odbira ta pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo; b) da vodi rodovnik in molzno kontrolo; rodovnik mora voditi za pasemsko čisto in pasemsko mešano govedo, molzno kontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza, odsek za živinorejo; c) da nabavlja plemensko živino zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadruž> nike ali posreduje tako nabavo; č) da preskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov; d), da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje. Te naloge veljajo tudi za ustanovitev konjerejske selekcijske zadruge oziroma za zadrugo za rejo žrebet Vse te naloge opravlja zaradi samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 100,— din in se plača ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Priobčitve se nabijejo na razglasni deski. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki in 4 člani, ki jih voli skupščina za dobo treh let. Vsako teto se izmenja ena tretjina članov odbora. Zadrugo zastopata iti zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, 2 za to poobia-ščena elana upravnega odbora. izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Kleki Jožet, Lutar Stefan, liane Štefan m Kohek Matija, vpišejo pa se novi člani Gruškovnjak Štefan, kmet v Crenšov-cih, Hozjan Ivan, kmet v Trnju, Horvat Jožef, kmet v Gornji Bistrici, Tratnjak Jožet, kmet v Srednji Bistrici, Balažič Stefan, kmet v Dolnji Bistrici in Hozjan Štefan, kmet v Odrancih. Okrožno sodišče v Mariboru dne 21 novembra 1947. Zadr. 11 66 9171 # 132. Sedež: Dobrovnik. Dan vpisa: 17 iebruarja 1948. Besedilo: Kmetijska na. avno prodajna zadruga z o. j. v Dobrovniku. Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Ivanič Jože. Glavač Franc, Kolman Julijan, Petek Slefan, Časar Anton m Vogrinec Vilko; v p sejo pa se novoizvoljeni člani upravnega odbora: ' Trajbar Ludvik, kmet, Dobrovnik, predsednik, Bojnee Martin, kmet, Dobrovnik, podpredsednik, Kelene Vera, učiteljica, Dobrovnik, blagajnik. Kovač Janez, uslužbenec, Dobrovnik, Kovač Štefan, kmet, Dobrovnik, Kital Ludvik, kmet, Zitkovci, odbor-n.ki. Okrožno sodišče v Mariboru dne 17. iebruarja 1948. Zadr 111 11 1260 * 133. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 19. januarja 1948. Besedilo: Dom avtomobilistov V Mariboru, zadruga z o. j. v likvidaciji. izbr seta se dosedanja likvidatorja Pogačnik Bogdan in Kerševan Albiu; vpišeta pa se nova likvidatorja: Golob Franjo, revizor IZOS-a v Mariboru, Partizanska 6, in Koruza Albert, revizor MLO Maribor, Orožnova ui. 2. Okrožno sodišče v Mariboru dne 19. januarja 1948, Zadr 1 37 1259 * 134. Sedež: Šmiklavž pri Slovenjem Gradcu. Dan vpisa: 9. februarja 1948. Besedilo: Obnovitvena zadruga Z O. j. Šmiklavž pri Slovenjem Gradcu. Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Perše Jože. Detečnik Franc in Marzel Marija, vpišejo se novo zvoljeni člani upravnega odbora: Kanič Mara, namešč. MLO Slovenj Gratjec, . ' Andejc Anion, kmet. Stari trg, Priteržnik Franc, kmet, Podgorje Okrožna sodišče v Mariboru dne 9. Iebruarja 1948. Zadr lil 4 1263 Vpisi v trgovinski register 135 Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12 Iebruarja 1948 Besedilo: A. & E. Skal erne. Izbriše se javni družbenik Avgust Skabeme. Okr-žno sodišče v Ljubljani dne 12 februarja 1948. Rg A 1 107/12 1090 136. Sedež: Ljubljana. Da,i izbrisa: 13. februarja 1948. Besedilo: F. Eifler. Zaradi vpisa v register državnih gospodarskih podjetij pri MLO za glavno mesto Ljubljana. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. februarja 1948. Rg A Vil 13/8 1194 ¥ 137. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 13. februarja 1948. Besedilo: Josip Kunc & Komp. Zaradi vpisa v register državnih go- spodarskih podjetij pri MLO za glavno mesto Ljubljana. Okrožno sod šče v Ljubljani dne 13 feuruarja 1948. Rg A IV 131/14 1195 Rz 414/47-2 1343 - Oklic o razgrnitvi podatkov dosedanjih poizvedb zaradi morcb.tnih ugovorov zoper te podatke v postopku za obnavljanje izgubljenih zemljiškoknjižnih vložkov k. o. Knczdol, Dol pri Hrastniku, Sv. Jurij pri Loki in Brezje v sodnem okraju Trbovlje Od 8. marca 1948 do 8. apr la 1948 bodo pri okrajnem sodišču v Trbovljah, soba št 15, vsak delavnik med 8. in 14. uro razgrnjeni in vsakomur na vpogled dosedanjim poizvedbam ustrezajoče popravljeni posestni list, seznami parcel in lastnikov, zemljiškoknjižne mape in zapisniki o dosedanjih po zvedbah zaradi osnovanja novih zemljiškoknjižnih vložkov št. 194 do št. 218 k. o. Knezdol, št 371 do št. 380 k. o. Dol pri Hrastniku, št. 131 do št. 134 k. o Sv. Jurij pri Loki in št. 101 do št. 122 k. o. Brezje. Vsakdo sme podati ugovore zoper pravilnost al. popolnost posestnih listov pismeno ali ustno na zapisnik, in sicer ob času razgrnitve od 8. marca 1948 do 8. aprila 1948 pri okrajnem sodišču v Trbovljah, soba št 15, ob spodaj navedenih dnev h, namenjenih za nadaljnje poizvedbe, pa pri sodnem odposlancu, ki bo v spodaj navedenih krajih opravljal te poizvedbe. O morebitnih ugovorih se bodo opravile nadaljnje poizvedbe, in sicer: za k. o. Knezdol dne 12. aprila 1948 od 8 do 14. ure v pisarni KLO Knezdol. Gabersko, za k. o. Dol pri Hrastniku dne 19. aprila 1948 od 8 do 14. ure v pisarni KLO Dol pri Hrastniku, za k o. Sv. Jur j pri Loki dne 26. aprila 1948 od 8. do 14. ure v pisarni KLO Loka in za k o. Brezje dne 3. maja 1948 od 8. do 14. ure v pisarni KLO Čemšenik. K nadaljnjim puizved. am naj tudi pridejo brez posebnega vab la omenjenega dne in ob uri, ko se začne poslovanje, osebe, ki so vložile ugovore glede izgubljenega vložka dotične k. o. Dokler traja razgrnitev in nadaljnje poizvedbe, se smejo na istih kraj h in na enak način kakor ugovori priglasiti tudi obremenilne pravice (zastavne pra-v ce, služnosti, prevžitki itd.), ki se tičejo izgubljenih vložkov in bi jih bilo treba vpisati kot stara bremena. Okrajno sodišče v Trbovljah dne 21. februarja 1948. * Oklici G 1137/47-5 1359 Trgovsko podjetje Navod v Murski Soboti, k ga zastopa ravnatelj Štraus Stane, je vložilo proti Legnu Rudolfu, nakupo. valcu živine v Ivancih, tožbo zaradi 102.000 din. Razprava bo 11. marca 1948 ob 10.15 pri tem sodišču, soba št. 84/11. Ker je bivališče toženca neznano, se mu postav, za skrbnika dr. Senjor Davorin, sodni tajnik v Mariboru, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stro-, Ske, dokler se sam ne oglasi al. ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru dne 17. februarja 1948. 9|t G 91/48-1 1361 Oman Marija roj. Ravljen, frizerka v Studencih, Ruška št. 54. je vložila proti Omanu Francu, soboslikarju v Studencih, Cankarjeva št. 2, tožbo za razvezo zakona. Razprava bo 11. marca 1948 ob 8.45 pri tem sodišču, soba št. 84/11. Ker je b vališče toženca neznano, se mu postavi za skrbnika dr. Senjor Davorin, sodni tajnik v Mariboru, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru dne 17. marca 1948. r * , G 97/48-1 1360 Zebacher Roza roj. Koren, šivilja v Bistrici pri Rušah št. 11, je vložda proti Zebacherju, tov. ključavničarju y Rušah št. 225, toži o za razvezo zakona. Razprava bo 11. marca 1948 ob 9. ur: pri tem sodišču .soba št. 84/11. Ker je bivališče toženca neznano, se mu postavi za skrbnika dr. Senjor Davorin. sodni tajnik, ki sa bo zastonal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru dne 17. februarja 1948. * Uvedbe postopanja za razglasitev za mrtve V R 1U11/48-2 941 Leskovšek Karel, roj. 16. VI. 1914 v Leobnu, sin Karla ,n Jožete roj. Miško, Trnovlje 77 pri Celju, samski, je služil v nemški vojski in bil poslan jeseni 1944 na rusko bojišče, kjer je baje novembra 1944 padel v bliž ni Krakova na Puljskem. Ud tedaj se pogreša. Na predlog Leskovšek Jožefe, gospodinje v Trnovljah 77 pri Celju, se uvede posiopanje za razglas tev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 16. IV. 1948 poroča sodišču. Leskovšek Karel se poziva, da se zglasi pri sod šču ali drugače da kako •vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Celju dne 16. januarja 1948. * V R 2545/47—5 945 Culk Gregor, roj. 5. ITI. 1871 v Malih Braslovčah, sin Martina n Marije rojene Gorive, oženjen, kmet, je odšel 1911 na delo v Ameriko, od koder je zadnjič pisal 1941. Od tedaj se pogreša Na predlog svakinje Culk Julijane roj. Gorupevšek. posestnice v Malih Braslovčah 13, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. * V R 2559/47-3 946 Potrata Teodora, roj. 6. IV. 1901 v Trstu, hči Marš ča Jožeta in Josipine roj. Barovina, poročena, je bila 13. IV. 1942 od gestapa aretirana in odpeljana v Auscbvvitz, kjer je baje 28. III. 1943 um rla. Na predlog Potrata Zorke iz Griž 26, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvo. Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to do 1. V. 1948 poroča sod šču. Culk Gregor in Potrata Teodora se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi. Po preleku roka bo sodišče odločilo o predlogih Okrajno sodišče v Celju dne 23. januarja 1948. $ V R 1069/48-2 940 Sporn Anton, roj. 8. II. 1921 v Rajhen- burgu, sin Franca n Marije roj. Zurej, oženjen, slaščičar v Celju, Zavedna 20, je odšel 1943 v nemško vojsko in je baje 24. XII 1944 padel v bližini Katovic in bil tam pokopan. Na predlog žene Sporn Ane. tov. delavke v Celju, Zavedna 37, se uvede postopanje za razziv, da se o pogrešanem do 15. V. 1948 [tornča sodišču ali skrbniku Znidarš ču Andreju, obrtniku iz II. Bistrice. Vettorato Santo se pdzivfl. dr se zglasi pri sedišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v II Bistrici dne 10 februari« 1948. 1 R 94/48-3 973 Konc Jože!', roj. 39. III. 1904 na -Ja-vonnku, sin Jaivuba in Marije rojene Slapar, tov. delavec, Javornik,. Kosovelova U, se od maja 1U15 pogreša. Po uradnem poirdilu oddelka za noti zadeve pn OLG Jesenice z dne 14 I. 1948 štev. li-pov od/l—4.e grešanem do 15. IV. 1948 poroča sodišču 9I1 skrbniku Kokcu Justinu. Kokec Janez se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. ® Po preteku roka bo sodišče odločilo 0 predlogu. Okrajno sodišče v Ljubljani dne 3. februarja 1948. * 1 R 23/48-2 1011 Strajnar Janez, roj. 23. VII. 1916 v Dol. Gradišču 14, sin Janeza in Marije rojene Hrovat, samski, rudarski inženir v Dol. Gradišču 4, je po zlomu Italije odšel v NOV, bil od Nemcev zajet :n odpeljan v Dachau. Od novembra 1943 se pogreša. Na predlog Strajnar Marije, gospodinje iz Dol. Gradišča 4, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poz v, da se o pogrešanem do 1. V. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Strajnar Mariji. Po preteku roka bo sodišče odločilo 0 predlogu. Okrajno sodišče v Novem mestu dne 29. januarja 1948. 1 R 25/48-2 * 1009 Maver Jože, roj. 13. XII. 1919vDrašči vasi 9, sin Franceta in Marije rojene Kuhelj, poročen, kovač v Šm helu pri Žužemberku 33, se po ugotovitvi uprav, nih organov od julija 1945 pogreša. Na predlog Hočevar Marije, posestnice v Budganji vasi 21, KLO Žužemberk, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 15 V. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Hočevar Mariji. I R 27/48-2 1010 Žagar Robert, rojen 7. VIII. 1922 v Schboyganu USA, delavec, samski v Dol. Podborštu 7, je bil 8. XI. 1942 od Italijanov kouliniran in je po zlomu Halje 12. IX. 1944 odšel v NOV in baje 12. L 1945 padel v bojih pri Podljubuu. Na piedlog očeta Žagarja Jožeta, posestnika v Dol. Podborštu 7, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. V. 1948 poroča sodišču ali skrbii ku Žagarju Jožetu. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih. Okrajno sodišče v Novem mestu dne 3. februarja 1948. * R 136/47-14 954 Klun Alojzija roj. Kobaj 22 XI. 1919 v Hlevniku (Dolenje pr: Gorici), liči pok. Antona in Katarine rojene Žnideršič, poročena v Dušanovcu pri Dojranu, je oila baje internirana v Nemčije in se od marca 1937 pogreša. Na predlog moža Kluna Antona, kme-. ta iz Hrenovic 59, se uvede postopanje za razglas tev za mrtvo in se izdaja poziv, da se o pogrešani do 15. V 1948 poroča sodišču ali skrbniku Bittnerju Otcnu, vodji zemljiške knjige v Postojni. Klun Alojzija se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo 0 predlogu. Okrajno sodišče v Postojni dne 2. februarja 1948. 1 R 15/48-2 * 983 Požar Jakob, roj. 6. XII. 1885 v Bel- skem. sin krnela Matevža in Marije roj. Simčič, poročen, je odšel 1912 v Južno Ameriko, od koder se je samo enkrat oglasil. Na predlog brata Požarja Rafaela, posestnika, Belsko 32, se uvede postopanje za razgls tev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o'pogrešanem do 1. V. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Bittnerju Otonu, vodji zemljiške knjige v. Postojni. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v PostojM dne 5, februarja 1948, * R 63/48—3 366 Slemen k Mirko, roj. 21. V. 1926 v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu, sin V.ktorja in Marije rojene Fišer, samski, livarski učenec v železarni Guštanj, jo odšel avgusta 1943 v NOV in bil r.orec v koroškem bataljonu Baje je 10. VIII. 1944 padel kot vodnik I. čete v boj h z Nemci na Sv:nški planini. Na predlog matere Slemenik Marije, gospodinje v Guslanju 11, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poz v, da se o pogrešanem do 15. V. 1948 poroča sedišču ali skrbniku Čegovniku Filipu, sodnemu uradniku na Prevaljah. Slemenik Mirko se poz va, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo 0 predlogu. Okrajno sodišče na Prevaljah dne 4. februarja 1948 1 R 40/48 * 684 Hr/.ič Matija, roj. 20. VITI. 1806 v Obrežu, sin Matije in Gere rojene Podgorelec, oženjen, čevljar, je bil 22. L 1945 odpeljan v celjske zapore, nato pa v Dachau, kjer je baje 24. IV. 1945 umrl. Na predlog žene IIržič Ane, posestnice v Obrežu 18, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. 1 R 41/48—2 685 Ljubeč Martin, roj. 6. XI 1919 v Novi vasi pri Sv. Marku, sin Franca in Marije rojene Sovič, poljski delavec, je odšel 14. IX. 1944 v zagorsko brigado NOV, pozneje pa bil kurir ptujskega okraja. 4. II. 1945 je bil od Nemcev ujet in odpeljan v mariborske zapore in se od 5. III. 1945 pogreša. Na predlog matere Vajda Marije, posestnice v Novi vasi pri Sv. Marku 1, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. I R 39/48—2 683 Slatič Ivan, roj. 10. VI. 1911 v Kicaru pri Ptuju, sin Janeza in Marije rojene Zelenko, ključ, mojster pri Sv. Lenartu v Sl. goricah, se od maja 1945 pogreša Na predlog žene Slatič Marije, gospodinje v Cirkovc!h št. 3, se uvede postopa nje za razglasitev za mrtvega. Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to do 1. IV. 1918 poroča sodišču ali skrbniku Perteketu Karlu, sod. uradniku v Ptuju. Po preteku roka bo sodišče odločilo, o predlouIh. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. L, dne 25. januarja 1948. I R 28/48-2 * 912 Leskovec Dominik, roj. 25. VII 1926 v Hotedršici, delavec iz Gorenje vasi 4, je bil kot partizan ranjen, zajet od Nemcev in prepeljan v Ljubljano. Uvrščen je b 1 v transport za Nemčijo, iz katerega so ga domo. ranci odpoklicali in odvedli neznano kam. Od tedaj se pogreša Na predlog brala Leskovca Franca, mizarja iz Gorenje vasi 4, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. TV. 1948 poroča sod šču. Po preteku roka bo sodišče odločilo 0 predlogu Okrajno sofbšFp na Rakeku, odd. L, dne 4. februarja 1948. 1 R 37/48—2 * 1014 Brecelj Ivan. roj 15. XTT. 1896. delavec z Rakeka 87. je odšel 1915 v avstr j. sko vojsko in bil dodeljen 1. čet' 27. domobranskega ppšnd jskega polka Odšel je na rusko bojišče in bil 7. Vil 1916 v boi h pri Prutu v G a Pri j" težko ranjen in zajet od Rusov. Od tedaj se pogreša. Na predlog matere Precetj Mariane, gospodinje z Rakeka 24, se uvede po- stopanje za razglasitev za mrtvega in se ] izdaja poziv, -da se o pogrešanem do j 1. IV. 1948 poroča sodisču. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče na Rakeku, odd. L, dne 10. februarja 1948. III R 33/48—2 * 1039 Oz. ič J os p, roj. I. I. 1920 v Štjaku, kmečki, sin pok. J os pa in Emilije rojene Rener, se je kot italijanski vojak lil. regimenta Celere III Comp., vojna pošta št 3300, se je zadnje ja v 1 18. IV. 1913 iz otoka Panteleria. Od tedaj se pogreša. Na predlog strica Renerja Benjamina, kmeta ;z Štjaka 22, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. VI. 1948 poroča sodišču. R 27/48-3 1010 Rudež Marija rojena Ppan 20. III. 1921 na Brjah pr Sežani, hči Jpžefa in Marije rojene Štolfa, poročena, kmet ca na Gorjanskem 64, je odšla 5 1 1914 na osvobojeno ozemlje in se od tedaj pogreša. Na predlog moža Rudeža Franca, kmeta iz Gorjanskega 64, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvo in se izdaja poz v, da se o pogrešani do 1. VIL 1948 poroča sodišču. R 708/47 1036 Stopar Alojz, roj. 14 III. 1925 v Preležan, kmečki sin pok. J ožela in pok. Katarine rojene Aluvija, je U. IX 1943 oosei v IV. bat. VDV in je baje 24. X 1944 panel pr. Toplicah pri Novem mestu ju se od tedaj pogfe»a. Na predlog brata Stoparja Jožefa, kovača 'z Ljubljane, Tyrševa 03, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. VI. 1948 poroča sodišču. HI R 34/48-2 1033 Škapin Stanko, roj. 17. XI. 1921 na Taboru pri Vrabčah, kmečk, sin pok. Franca in Mihaele rojene Suša, je bil 1942 poslan kot italijanski vojak na rusko bojišče ;n bil dodeljen infanier ji 37 reg. 11. Lat., p. m. 53. Zadnjič se je javil 2. XII. 1942, od tedaj se pogreša. Na predlog brata Škapina M lana, kmeta iz V rabč 14, se uvede postopanje za razglasitev ža mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. Vil-19-18 poroča sodišču. Ozbič Josrp, Rudež Marija, Stopar Alojz in Škapin Stanko se poziva jo, da se zglasijo pri sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi. Po preteku rokov bo sedišče odločilo o predlog h. Okrajno sodišče y Sežani dne 5 februarja 1948; )|C III R 43/48-2 1037 Bekar Jožef, roj. 12. ITT. 1855 v Sežani, sin pok. Jakoba in pok Marjane roj. Tavčar, samski, iz Sežane 137, je bil poslan 1911 v umcbolneo A/ Italijo in je prišlo jesen 1914 obvestilo, da je v umobolnici umrl. Od tedaj se pogreša. J Na predlog Bekar Marije, gospodinje iz Sežane 187, se uvede postopanje za razglas, te v za mrtvega n se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. Vlil 1948 poroča sod.šču. Bekar Jožel se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Sežani dne 7. februarja 1948. R 418/47-3 * 9415 Škorjanc Jože, urar iz Šoštanja, je 14. IX. 1944 odšel v Tomšičevo brigado NOV, in bil nazadnje v Zg. Savinjski dolini. Decembra 1944 je b4 v bojih z Nemci ranjen in se je zadnjič javil decembra 1944. Od tedaj se pogreša. Na predlog očeta Škorjanca Jožeta, urarja od Sv. Pavla pri Pre.oldu, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega n se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 15. III. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Volavčniku Antonu, sod. uslužbencu v Šoštanju, Škorjanc Jože se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sod'šče v Šoštanju dne 12. decembra 1947. $ ITT R 23/48—2 448 Rebernak Franc, roj. 30. X. 1909 v Klokočovniku, sin Antona in Terezije rojene Korošec, delavec iz Klokočovnika št. 21. je junija ali julija 1944 vstooil v NOV in se jz bojev v okolici Črnomlja od decembra 1944 pogreša. Na predlog Rebernaka Antona, šoferja v Mariboru, Prečna 3, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1 V. 1943 poroča sodišču ali skrbniku Puklu Jožetu, sod. uslužbencu v Slov. Konjicah. Rebernak Anton se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest 0 sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah dne 15. januarja 1948. * III R 56/48-3 1093 Pungartnik Ludvik, roj. 17. VII. 1913 v Stenic, sin Antona in Marije rojene Rošar, rudar, je decembra 1944 odšel v Šercerjevo brigado NOV in se od aprila 1945‘pogreša. Na predlog Vouk Matilde se uvede postopanje za razglas'tev za mrtvega in se izdata neživ, da se o pogrešanem do 1 VI. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Puklu Jožetu, sod. uslužbencu v Slov. Konjicah. Pungartnik Ludvik se poziva, da se zglasi pri sod šču ali drugače da kako vest o sebi. Po nreteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno se^šče v Stov Konjicah, dne 12. februarja 1948. R 24/48- 2 458 Ramšak Franc, roj. 26'. XI. 1912 v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu, sin Valentina Franca in Marije rojene P iš-nik, rudar v Šoštanju, Sokolska c. 3, je 2- XII 1944 odšel v Tomšičevo brigado NOV v Šmihel pri Mozirju, in se od 10 XII. 1944 [Mjgreša. Na predlog žene Ramšak Frančiške, gospodinje iz Šoštanja. Dr Vošnjakova št. 13, se uvede postopanje za razglasitev 2a mrtvega in se izdaja poziv, da se o Pogrešanem do 20 IV. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Volavčniku Antonu, ®od. uslužbencu v Šoštanju. Ramšak Franc se poziva, da se zgla pri sodišču ali drugače da" kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o Predlogu. Okrajno sodišče v Šoštanju dne 16. januarja 1948. * R 33/48-2 603 Mravljak Rudolf, roj. 21 III. 1920 v Ravnah, nezak. sin Mravljak Ane poročene Cas, rudar, Gaberke 32. je odšel 4. V. 1944 v Tomšičevo brigado NOV v Zg Savinjsko dolino, kjer je baje decembra 1944 padel Od tedaj se pogreša. Na predlog Mravljak Marije, gos pod i-aje iz Raven 144. se uvede postopanje *a razglasitev za mrtvega. R 443/47—2 604 Tišler Janez, roj. aprila 1021 v Belih vodah. kmečki sin Janeza in Neže roje-Qe Kukenberg, je odšel decembra 1941 k vojakom v Celje, nato v Kremsir na Češko, od tam pa v Francijo, Belgijo in Solisponte pri Marseillu, od koder se je ^dnjič javil 8 Vlil. 1944. Od tedaj se Pogreša. Na predlog matere Tišler Neže, posestnice v Belih vodah 36, se uvede postopanje za razglasilev za mrtvega. Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj Znano, se poziva, da to do 25. IV. 1948 P°roča sodišču ali skrbniku Volavčniku Antonu, sod uslužbencu v Šoštanju. Mravljak Rudolf in Tišler Janez se Polivata da se zglasita pri sodišču ali 'thigače dasta kako vest o sebi Po preteku roka bo sodišče odločilo o Predlogih. Okrajno sodišče v Šoštanju dne 22. januarja/' 1948. ¥ Rt R 808/48-5 861 .Grošelj Sianko, roj. 14 V. 1929 v Jarani 11, KLO Št. Lambert, slan. Zagor-1®, Toplice 437, je odšel septembra 1944 v NOV jn se od tedaj pogreša. Po iz po prič Zajca Avgusta In Pogačar Na-in >z Cepelj, KLO Zukovica. je bil 14. I. 194o v bližini Cepelj od Nemcev ustre-tjen. . Na predlog matere Grošelj Pavle ro-'ehe Juvan, gospodinje v Zagorju. Topli-te" nova stavba, se uvede postopanje za Znzglasitev za mrtvega in se izdaja po Ziv. da se o pogrešanem do 1 V. 1948 £°roča sodišču ali skrbniku Langerju * rancu. sod. uradniku v Trbovljah. Grošelj Stanko se poziva, da se zgia si pri sodišču ali drugače da kako vest o -ebi. Po preteku roka. bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Trbovljah od. L, dne 2. februarja 1948. Preklici i/.sruh!'enih listin Preklicujem izgubljeno prometno knjižico .za motorno kolo znamke »Triumf« št S-U0335, izdano od N M v Ljubljani na me Barlič Janez, Bokalce št. 4, p. Ljubljana. 1137 Barlič Janez Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, izdano od KLO Rateče, železniško vozno izkaznico za progo Rateče-Viž-marje in industrijsko zkaznico, vse na ime Bertoncelj Anica, Gorenja vas 11, p, Škofja Loka. 1124 Bertoncelj Anica Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico izdano na ime Bessman Gustav, Uprava drž. gozdov in podjetij, Ljubljana, Poljanska c. 2. 1145 Bessman Gustav Preklicujem ukradeno uslužbensko knjižico št. 63.358, izdano na me Brotinjali Vinko, železničar, kuril Maribor. 1342 Blodnjak Vinko Preklicujem izgubljeno vojaško izkaznico, izdano od vojnega odseka, Ljubljana na ime Ciuha Franc, Lju.Jjana, Rimska cesta 2 Ciuha Franc, Ljubljana, 1135 Rožna dolina, C. Vlil '32 Preklicujem izgubljeno petrolejsko na-kazn co, izdano na ime Culjkar Franc, Vrh 3, KLO Višnja gora. 1286 Culjkar Frane Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico OF št. 051014 in člansko izkaznico Nap rože. Ljubljana, Cerkvena št. 21, izdani na ime Čavkin Frančiška, Ljubljana, Cerkvena 21. 1130 čavkin Frančiška Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in vojaško knjižico, obe na ime Doric Alojz, Vrhnika, Švabičeva 9 1144 Dorič Alojz Preklicujem izgubljeni red za hrabrost št. 27157, izdan na ime Dragolje-vič Milan, Kranj, voj. pošta 26846/.. 1122 Dragoljcvič Milan Preklicujem izgubljeno univerzitetno izkaznico, izdano od rektorata univerze v Ljubljani na ime Fr edrich Nada, Ljubljana, Tooačna ul. 6. 1146 Friedrich Nada Preklicujem osebno izkaznico, izdano na ime Funda Janez, Grahovo 61, Rakek. 1143 Funda Janez Preklicujemo izgubljene zaključnice št. 201/22 (plavi kamen), 33V16 (magne-sium sulfat) 81/144 (sumporna kiselina). 71/160 (sona kisel.na), 541/33 (htorni kreč) in 391,33 (glauberova so), skle- njene z generalno direkcijo savezne kemične industrije vlade FLRJ v Beogradu, Francoska ul 9. Glavna direkcija za nabavo in razdeljevanje san letnega materiala, 1149 Lju’ Ijana Preki "rujem ukradeno osebno izkaznico, izdano od uprave N M v Ljubljani na ime Grčar Janez, Ljubljana, Kersnikova 4. 1150 . Grčar Janez Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo 4. razr. meščanske šole v Ljubljani (Sv. Jakob), izdano od ravnateljstva te sole v letu 1926 na ime Gregorc Krist na, Ljubljana, Novi trg 5 1121 Gregorc Kristina Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano leta/. 1945 od uprave N M v Ljubija n na ime Gros Anton, Ljubljana, Kolodvorska ulica 6. 1302 ■ Gros Anton Preklicujem izgubljeni n-deks teh učne fakultete univerze v Ljubljani, izdan od rektorata univerze v Ljubljani na ime Ham Majda, Ljubljana, Muzejska 7. 1300 Ham Majda Preklicujem izkaznico za moško kolo št 7474527 znamke Burni us, izdane na ime Junger Rudolf, pismonoša v Ptuju, rojen 26. III. 1908 v Bistri, Borovnica, stanujoč Sp. Breg 45, p. Ptuj 1129 Junger Rudolf Preklicujem prometno knj:ž co št 9167 za motorno kdo Guzzi na ime Klančar Lojze, izdano od uprave NM Gor. Radgona. Klančar Lojze. 1298 Murska Sobota, Panonska 7. Preklicujemo evidenčno tablico štev. S-02260 za motorno kolo »Javvac. izdano od odseka za notranje zadeve pri 010 Kočevje na ime Kočevsko gozdno gospodarstvo Kočevje. 1280 Kočevsko gozdno gospodarstvo Preklicujem ukradene živ Iške nakaznico za februar na me Komljanec Andrej Sl). Komljanec Hermina Nav, Komljanec Dunja in Janez Doj, Bitenc Joško L D, izdane od rajona Center, Ljubljana, Vidovdanska 20. 1336 Komljanec Andrej Preklicujem osen no izkaznico št. 202, izkaznico za Kolo in vojaško potno dovolilnico, vse na ime Košir Franc, Ženav-Ije št. 25. Osebna izkaznica je b la izdana od KLO Ženavlje. izkaznica za kolo pa od notranjega odseka OLO v Murski Sototi. Košir Frane Preklicujem osebno "zkaznico in OF izkaznico št. 116324, izdani na ime Kovač Alojzij, Grahovo št. 28. Rakek 1142 Kovač Alojzij Preklicujem izgubljeno prometno knjižico^ za kolo znamke »Vesta«, tov št. 949711, zdano od uprave NM v Ljub-Ijari! na ime Kumer Cvetko,- Ljubljana. Gruberjevo nabrežje 18. 1147 Kumer Cvetko __ Preklicujem izgubljeno nrometno knjižico za žensko kolo št. 3337, izdano od NM v Ljubljani na ime Lipec Evstahij, Ljubljana, tileiweisova 15. 1282 Lipec Evstahij Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico št 620080, izdano od štaia 17. udarne divizije v Radovljici na me Loko-bauer Josip, Ljubljana, Gruberjevo na-brežje 6. 1120 Lokobauer Josip Preklicujem izgubljeno vojaško potrdilo o nesposobnosti št. 28, izdano 21. maja 1947 v Kočevju na me Lovšin Franc, Goriča vas 2, p. Ribnica na Dol 1125 Lovšin Franc Preklicujem izgubljeno tablico motorja št. 01156, izdano na ime Mežnar Fil p, Podh ruška pri Kamn ku. 1339 Mežnar Filip ‘ Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 050135, sindikalno izkaznico, iz-kazn co OF in služi eno izkaznico, vse na ime M.ljkovič Miroslav, Pod ježami št. 15, Ljubija na-M«ste 1335 Miljkovič Miroslav Preklicujem knjižico za kolo znamke Viktorja, št. kolesa 1238479, št. knjižice 406036, izdano na ime Mlinarič Ludvik, Tezno, Štrekljeva ul. 12, Maribor. 1340 Mlinarič Ludvik Preklicujemo izgubljeno nakaznico, izdano od okraja Rakek s temle besedilom: >Posebna nakaznica št. 19. Tečaj za vajence, Logatec. Nabavil v mesecu februarju 1948 v Logatcu za 84 osemdesetštiri osebe za 29 dn;: 353.445 kg enojne moke, 380 kg koruzne' moke, 84 kg sladkorja, 63 kg maščobe, 1680 kg mila. Rakek 4. II. 1948. Baraga za okrajni ILO, trgovina in preskrba.< 1334 Okrajni magazin Dol. Logatec Preklicujem ukradeno delavsko izkaznico št. 186 za nakup delavske tedenske karte za progo Medvode—Kranj na ime Okršlar Lucija, Preska št. 35, p. Medvede. 1126 Okršlar Lucija Preklicujem delavsko knjižico štev 1390694 na ime Oseli Rudolf, Okroglo št. 7, Naklo. 1341 Oseli RuduII Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 090164 in šofersko izkaznico, obe na ime Pavšelj Ivan, Ljubljana, Sv. Petra c. 49. 1277 Pavšelj Ivan Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo, izdano, od uprave NM v Ljubljani na ime Pirc Borut, Ljubljana, Levčeva št. 35. 1284 Pire Borut Preklicujem izgubljeno začasno osebno izkaznico št. 190, izdano od KLO Stara Loka, in prometno knj ž,co za kolo, izdano od NM v Škofji Loki, obe na ime Podrekar Franc, Stara Loka št. 28, p Škofja Loka. 1304 Podrekar Franc Preklicujem izgubljen: duplikat Šolskega spričevala 4. razreda in nižjega tečajnega izpita klasične gimnazije v Ljubljani, izdan od ravnateljstva te šole v letu 1934/35 na ime Praprotnik Alojz, Sv. Petra c. 30, Ljubljana. 1123 Praprotnik Alojz Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico OF, sindikalno izkazu co, potrdilo o zaposlitvi in iudustrjsko nakaznico, vse na ime Pretnar Alojz, Ljubljana, Rožna doLna, C. II1/19. 1283 Pretnar Alojz Preklicujem izgubljeno- službeno izkaznico št 3434 in sindikalno izkaznico št. 1278112, izdani od m nistrslva zadelo, Ljubljana in sodniško izkaznico FZS na ime Pucihar Anton, Ljubljana, Ziherlova 22. 1131 Pucihar Anton Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico, izdano od MLO, oddelek za inšpekcijo dela, Ljubljana, na ime Rajt Marija, Ljubljana, Karlovška 8. 1301 Rajt Marija Preklicujem izgubljeno osebno n sin. dikalno izkaznico obe na ime Rupnik Elvira, Gradec 85, p.1 Litija. 1278 Rupnik Elvira PrekVcujem izgubljeno industrijsko nakaznico, sindikalno izkaznico štev-293910, domovnico in premestitveni dekret z drž. gimnazije v Novem mestu na klasično g omazijo v Maribor, vse na ime Sorman Gabrijela, Maribor, Turnerjeva 35. 1279 Sorman Gabrijela Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo IV. letnika drž. učiteljišča v Ljubljani, št 260, izdano 31. VII. 1942 od ravnateljstva učiteljišča na ime Sotler Stane, Ljubljana, Mestni trg 24. 1299 Sotler Stane Preklicujem izgubljeno sndikalno 'z-kaznico, izdano v Ljubljani na ime Škerjanc Marija, Ljubljana. Tomačevska 11. 1136 Škerjanc Marija Preklicujem izgubljeni' red dela III. stopnje št. 585, izdan od Prezidija Ljudske skupščine FLRJ z ukazom št. 601 z dne 5. XI. 1946 na ime Tominc Tone (Antona). Tominc Tone, 1285 okrajni odbor LMS Mozirje Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo 1. razr. II. deške meščanske šole v Ljubljani, Izdano od ravnateljstva šole v letu 1927/28 na ime Tomšič Anton, Ljubljana, Pod hribom 20. Tomšič Anton, 1134 Ljubljana, Kavškova 24 Preklicujem izgubljeno živilsko in industrijsko nakazn.ro ter nakaznico za noseče žene na ime TovOrnik Marija, živilsko nakaznico (TD) z dodatkom, industrijsko nakaznico in člansko nakaznico Naproze. Ljubljana, Medvedova ulica, izdane na ime Tovornik Jože, dalje živilsko nakaznico za Doj. na ime lo-vornik Jožko, Ljubljana, Janševa 14. 1132 Tovornik Marija Preklicujem izgubljeno prometno knjižica za žensko kolo znamke »Branden-burg< št. 6714, reg. št. 015503, izdano od NM v Ljubljani na ime dr. Treo Luče, Ljubljana, Masarykova 14. 1281 Dr. Trco Luče Preklicujem izgubljeni red za hrabrost, št. 8341. Vignjcrić Dimitar, kapetan, 1087 voj. pošta 29167, Boh. Bela Preklicujemo vojaške potue dovolilnice, izdane na ime: Jordan Dušan, serija J, št. 55902 z dne 10. IX 1947; Numič Ha rud im, serija G, št. 86242 z dne'8. XI. 1947; Pajevič Milan, serija J, št. 55763 z dne 2. IX. 1947; Filipič Emil, serija J, št. 55916 z dne 11. IX 1947; Kušnja rev č Ivan, serija I, št. 71698 z dne 21. Vil. 1947; Dolček Franjo, serija I, št. 71522 z dne 21. VII. 1947. 1303 Vojna pošta 41588, Ljubljana Preklicujemo tčle izgubljene ali uničene vojaške potne dovolilnice: št. 95946 serije E na ime Ristovič Ml-leja, kapetan; št. 87495 serije G na ime Čukič Jovan, kapetan; št. 75354 serije I na ime čukič Javan, kapetan; št. 87484 serije G na ime čukič Jovan, kapetan; št. 42704 serije G na ime Zeković NL kola, kapetan; št 23608 serije G na ime Zeković Nikola, kapetan; št. 41715 serije G na ime Zeković Nikola, kapetan; št. 62882 serije G na ime Rubeša Vje-koslav, poručn-k. 1160-1167 Voj. pošta 67052, Rakek Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo tov. št 422900, št. S-164670, izdano od odseka za notranje zadeve 0L0 Ljubljana okolica na ime Vrhovec Alojzij, Gradec 77, p, Litija. 1337 Vrhovec Alojzij Preklicujem ukradeno knjižico za moško kolo znamke »Diktatos«, št okvira' 65512, št. knjižice 217881, na ime Zidar Anton. Zupeča vas št. 9, KLO Cerklje ob Krki 1127 Zidar Anton Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico osebnega avtomobila Steyer štev. 1681, ki je last železniškega gradbenega podjetja št 5 v Borovnici. Železniško pr**'1 o podjetje St 5, 1148 Borovnica Izdaja »Uradni list Llldt — Ravnatelj in odgovorni urednik: Božo Vodušek; Leka Prosvetna tiskarna — oba t Ljubljani.