Ste«. 245
V Ljubljani, g četrtek, dne 25. oktobra 1906.
Leto xxxiu.
Velja po po?ti: za celo leto naprej K 7;S-— za pot leta „ „ U' — za ietrt leta w „ 6 50 zs r n mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo lelo naprej K 20' — za pol leta „ „ tO- — za ietrt leta „ „ 5 — ta en mesec „ „ 170
£a pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod lez
- dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma se nt sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Inserati:
En?stop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
——- Vsprejema naroinino, inserate in
reklamacije. UpravniSkcga telefona Stev. 188.
Voliuna reformo v odselili sprejeta.
(Telefonično poročilo »Slovenca«.)
D ii n aj_, 25. oktobra. Včerajšnja seja odseka za volilno reformo ie bila odgodena do danes, da so se lahko poslanci dogovorili glede kompromisa. Češki in nemški poslanci so se sešli k skupni seji ter so se glede Gessman-novega kompromisnega predloga sporazumeli.
D u n a i, 25. oktobra. Danes je odsek /a vol. ref. sprejel vse paragrafe državnozb. vol. reforme. Odsek je danes sprejel tudi S 42., in sicer po predlogu krščanskega socialca dr. Gessnianna, ki jc predlagal, da se morejo paragrafi L., 4., 5., 33. do 37. in 12. veljavno izpremeniti le. ako je v zbornici navzočih najmanj 343 poslancev, med katere pa ni všteti poslance, ki tvorijo vlado, predsedstvo in poslance zapisnikarje. Predlog je bil sprejet z 32 proti 12 glasovom. Proti so glasovali dr. Tavčar, nemški naclonalec Kaiser, Rusin Vasilko, agrarec Reiner, češka radikalca Choc in Zazvorka ter oba zastopnika češkega konservativnega veleposestva. Pred glasovanjem so se absentirali člani ustavovernega veleposestva Ehrenfels, (irabmayer, Stiirgkh in nemški nacionalec Pergelt. Izid glasovanja, s katerim so bile vse težkoče v volilnem odseku premagane, je bil sprejet z živahnim odobravanjem.
Dunaj, 25. oktobra. Po dogovoru s Poljaki (iessmannov predlog obsega glede kmečkih volilnih okrožij v (ialiciji tudi določbo, da se ta volilna okrožja smejo izpremeniti le, ako je v zbornici navzočih polovico poslancev iz Galicije. Tako se ie pridobilo Poljake za kompromis, (iessmannov predlog tudi izključuje ,da bi se izprememba volilnih okrožij predlagala v obliki nujnih predlogov. Gessmann ie v odseku apeliral na odsekove člane, naj v korist nadaljncga prospevanja Avstrije pospešijo volilno reformo. Kaiser je odločno govoril proti. Pergelt je pa pripoznal, da je predlog formelno pravi, le število poslancev, katerih navzočnost bi bilo treba za sklepanje, se mu je zdelo prenizko.
Srbsko-avstrijski carinski
spor.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Bel g rad, 20 okt. 1906. O carinski debati v srbski skupščini smo že poročali. Debata traja dalje, toda ni težko
prorokovali, kakšen bo uspeh. Debata bo končana 25. ali 26. t. ni., skupščina se pa bo proti glasovom sedmih ali osmih nacionalcev izrekla za odločno carinsko vojsko. Sicer bo vojska tudi za Srbijo neprijetna stvar, toda Srbi so ojunačeni vsled izvrstnega vspeha, ki se je pokazal pri izvozu srbskih izdelkov v inozemstvo.
Od 13. januarija do 13. oktobra t. I. se je izvozilo iz Srbije: zelenjave in poljskih pridelkov v Avstrijo 16,560,645 kg, v ostale države 5,634.207 kg. Napram 1. 1905 ie bilo letos v Avstrijo izvoženega 22,276.501 kg manj blaga; torej za polovico manj. Ako jc izvoz sadja velik, izvira to odtod, ker so zanj tarife skozi Ogrsko nizke.
Drugače stoji stvar z žitom. Leta 1905 seje izvozilo v Avstro-Ogrsko 66,145.040 kg, a v vse ostale države Ic 3,973.714 kg. L. 1906 pa sc ga je izvozilo v Avstrijo Ic 39,264.171 kg, a v vse ostale države 83,014.092 kg. L. 1905 se je izvozilo iz Srbije v Avstrijo 19krat več žita ko v druge dežele, letos pa sc jc drugam izvozilo dvakrat več žita ko v Avstriji.
Da so tudi cene na tujih trgih povoljne, dokazuje dejstvo, da sc letos ni izvozilo niti polovica živil, a so dohodki že sedaj toliki kot lani za ccl izvoz.
Vsakovrstno žito se letos izvaža večinoma v Belgijo in Nemčijo. V Belgijo se je lani izvozilo 958.590 kg. letos pa že 47,224.878 kilogramov; v Nemčijo sc lani ni nič izvozilo, letos pa 24,321.774 kg. Cena žitu je letos za 2 franka višja ko lani.
Slivam ic cena iz početka nazaj padla, a sedaj ie zopet "poskočila vsled velikega popra-šcvania na Ruskem. Ruski agentje kupujejo velike množine sliv. ki jih bodo po Donavi izvozili na Rusko, kamor sc doslej srbske slive niso izvažale. Pogodbe so narejene tudi že z Angleško, Švico, Dansko in Švedsko.
Tudi za prešiče ni skrb. Belgrajska klavnica jih žive plačuje po 0:80 fr. kg. Iz Belgije je došla ponudba za dobavo 10.000.000 kg svinjskega mesa. To jc vspeli bruseljske razstave, na kateri jc bilo izloženo tudi srbsko blago. Vsled tega se bo klavnica razširila in dobila filijalke po deželi. Ker sc najbrže ustanovi tudi zasebna klavnica v Veliki Plani, bo možno vsako leto pripraviti 300.000 svinj za izvoz kot prekajeno meso; doslej je ta izvoz znašal lc 150.000 komadov na leto. Edino rogata živina dela skrbi. Prvi poizkušeni izvoz v Genovo jc dobro vspel. Sedaj pripravljajo nove transporte volov v Italijo. 90 volov jc bilo poslanih v Aleksandrijo, a šc ni poročil, kako se je ta transport posrečil. Tudi v Solun
.ie poslala klavnica en vagon volov, da se tamkaj zakoljejo in meso proda, a tudi o tem še ni poročil.
Klavnica jc kupila doslej nad 9.000 svinj, zaklala in pripravila iih je nad 4.000 v teži nad pol milijona kg. Od tega se jc izvozilo žc nad 100.000 kg nasoljenega mesa, 40.000 kg masti, 20.000 plečet in 10.000 kg slanine. Vlada sc trudi, da povzdigne srbsko svinje-rejo in bo v ta namen odposlala na Angleško posebno komisijo. Dve komisiji pa gresta v Avstrijo iu Italijo, da tu nakupita nekaj tisoč komadov najboljše pasme za izboljšanje domače živine.
1'udi produktna borza sc bo reorganizirala, da podpira srbski izvoz. V pomoč izvozne trgovine se tu ustanovi tudi več denarnih zavodov z velikim tujim, angleškim, belgijskim in francoskim kapitalom. Mnogi- tuji kapitalisti so ministrstvo prosili za koncesije za zgradbo tovarn. Te dni je začela delovati sladkorna tovarna. Kakovost jc dobra, cena pa nižja ko avstrijskega sladkorja.
Pogajanja z Rusijo. Rtimunijo iu Francosko se hitro vrše, tc dni bodo dokončana; nato sc začno pogajanja z Italijo in Anglijo.
Trgovske pogodbe s Črno goro iu Turčijo bo narodna skupščina rešila do prihodnje nedelje.
Stanje srbske izvozne trgovine torej ni tako slabo, kakor so na prvi hip mislili.
Državni zbor.
Dunaj, 24. oktobra.
Severna železnica.
Začetkom današnje seje so baron Schvve-gel, Abrahamovvicz iu tovariši nujno predlagali naj pride poročilo železniškega odseka o Severni železnici takoj na dnevni red. Nemška ljudska in napredna stranka sta pa sklenili, da preje nc dopustita razprave o podržavljenju Severne železnice, dokler v odseku za volilno preosnovo ni rešen paragraf 42. glede varstva vol. okrajev.
Avstrijska delegacija.
Mnogo let so le nemški poslanci zastopali Češko in Moravsko v delegaciji. Zadnja leta zastopa Ccško šest čeških in štirje nemški Moravsko dva češka in dva nemška delegata. Ker po novem vol. redu tudi na Moravskem Cehi dobe večino drž. poslancev, mogli bi torej Cclii v bodoče za Češko in Moravsko voliti samo češke delegate. Zato je danes dr. Syl-vester s tovariši vložil predlog, naj se zakon z dne 21. grudna 1867. izpremeni tako, da tudi v bodoče dobe Nemci za Češko in Moravsko
šest delegatov. Načeloma ne moremo nasprotovati tej zahtevi, ker je stvarno opravičena in tudi v navadi po kompromisu, ki so ga sklepali od slučaja do slučaja Cehi in Nemci. Isto načelo pa mora veljati tudi za druge dežele. Zakaj n. pr. ne bi štajerski Slovenci dobili po istem ključu svojega zastopnika v delegaciji? Siccr pa je delegacijski stroj že jako obrabljen iu morda dosežejo Mažari v doglednem času. da dobi avstro-ogrska dvokolnica drugo oje. Ni le slučaj, da so danes vsenemški posl. zopet nujno predlagali, naj se Avstrija popolnoma loči od Ogrske. Ta ideja dobiva vedno več tal na obeh straneh Litavc. Narava bi napravila »salto mortalc«, ko bi se izvršila ta ideja po željah avstrijskih Vsenemcev in ogrskih Vseniažarov. Pač pa je zrelo vprašanje, kako naj sc v bližnjem času preustroji duali-zem, primerno uravna razmerje med Avstrijo in Ogrsko.
Odstop grofa Goluchovvskega.
Dr. Gessman in tovariši so danes potoni interpelacije vprašali ministrskega predsednika :
1.	Ali hoče vlada naznaniti vzroke vsled katerih ic odstopil minister za vnanjc stvari, grof (ioluchovvski?
2.	Ali more vlada vplivati na imenovanje ministra za v nanje posle?
3.	Ali hoče vlada delati na to, da bode novi minister popolnoma varoval in branil koristi tostranske državne polovice?
4.	Ali hoče vlada zbornici predložiti pre-inembo temeljnega drž. zakona, ko se uveljavi nova nagodba z Ogri?
Na ta vprašanja bi že danes mogli napisati odgovor ki ga bo vlada dala.
Poštni uradniki.
Dne 16. oktobra so poslanci Boheim in tovariši nujno predlagali, naj sc uravnajo plače iu službene razmere pošt. uradnikov in uslužbencev. Vlada že več let obljubuje to uravnavo. Kar pa jc vlada storila v zadnjem času, s tem uradniki niso zadovoljni. Zato predlagajo poslanci, naj vlada čimpreje ustreže že večkrat izraženim zahtevam. Isto predlagajo poslanci Heilinger, Pacher itd.
V zadnji seji ta razprava ni bila končana, ker so vsled besednega dvoboja med grofom Stcrnbcrgom in dr. Onciuloni skoraj vsi posl. zapustil zbornico. Danes jc zbornica po daljši razpravi soglasno glasovala za nujnost iu za predlog sam, ki meri na to, da proračunski odsek v najkrajšem času izdela poročilo in predloge glede uravnave plač poštnim uradnikom in uslužbencem. Oglašenih jc bilo tudi več članov »Slovanske zveze«, da bi vsaj enemu
LIJJCK.
Bilo je nekdaj princezinin.
Stotnik Framer je počival na enem pripravljenih, mehkih stolov, ki so stali po verandi velikega hotela.
Bil je edin gost, ki se jc ob tem času nahajal v tem velikem, z indijskimi preprogami okrašenem prostoru. Pekočim solnčnim žarkom pa so modro-belo črtani zastori zapirali pot in tako ovili celo sobano v poltemno, čarobno svetlobo.
Popolnoma tiho jc ležal tukaj, roke sklenjene nad glavo, oči zaprte, ter jc srebal vase prijetno gorak zrak, ki prijetno duliti po vijolicah, po katerih jc tako dolgo hrepenel pod daljnim, vročim južnim solncem.
Smrtno bolan, z vročico boreč pripeljal sc jc po morju semkaj, zmiraj počasi, previdno zmiraj košček bliže domačini krajem.
Tukaj v tem hotelu pa bi naj sedaj ostal tako dolgo, da se mu rana in prestreljena pluča popolnoma začele, tako dolgo, dokler v
mrzlih severnih krajih ne razcvete bezeg.
»Le mir, pokoj iu mnogo spanja, gospod stotnik! Potem bo kmalu zopet vse v redu!« pravil mu je zmiraj zdravnik ter ga pri tem skušal prav previdno izprašati o njegovi domovini in o sorodnikih.
»Nobenega človeka nimam, gospod zdravnik, kateri bi se za me bal, nikogar ne skrbi, bodem li zagreben v vročem afriškem pesku ali pa tukaj na vašem prijaznem pokopališču, pod katerim morje tako prijetno šumi. Res! Nobenega človeka nimam! V regimentu pripravim prostor svojemu nasledniku — in to je vse!« — S temi besedami ponudi zdravniku roko in čez njegov shujšani, zagoreli obraz razlil se jc prijeten smehljaj.
Zdravnika jc zanimal stotnik. — Bilo jc pri njem nekaj popolnoma različnega od drugih nesrečnežev, kateri se narode že z bolnimi pljuči, kateri se s poželjivimi očmi oprimejo vsakega sredstva, ki bi jim mogoče podarilo zdravje, kateri o vsem drugim govore, le nc o tistem kraju, kateri človeku podari mir in mu odvzame vse trpljenje tega sveta, o kraju, ki jc napolnjen z cipresami, mramomatimi križi in spomeniki.
To, da jc stotnik pri svoji mladosti tako lahko gledal prostodušno smrti nasproti, da rt i n ni bilo nič za življenje, katero zraven bridkih uric podari človeku tudi marsikatero veselje, imponiralo ie zdravniku. Še le 26 let in že stotnik!
Ko bi ga le zamogel rešiti! To jc bila trda, ponosna narava, to je bil zopet človek, katerega lahko rabi vladar.
»Sestra Marija, tega morava rešiti, tega-le!« rekel jc usmiljeni sestri po prvi preiskavi in ona mu je odgovorila z milim, tihim glasom: »Kakor Bog hoče, gospod zdravnik!«
Stotnik Framer stanoval jc v najtnirnejši in najpripravnejši sobi hotela. Iz okna se mu jc nudil krasen pogled na morje, po čegar površin so sc zibale in švigale barke kot beli, sre-brno-blcskctajoči se ptički.
A on vsega tega ni opazil. Bil je preveč izmučen, da bi si ogledal opravo hotela ali pa njega krasno okolico.
Za vsako uslugo in delo imel je pripravljen smehljaj, kakor tudi prijazno besedo, in ob dneh, v katerih sc jc počutil boljšega, tudi kak dovtip —
Imel jc oči odprte in velike.
Pred njim morje, beli golobi letajo visoko nad njim pod sinjim nebom, cvetlicc, ki sc oprijemljcjo zidu, duhte sladko in težko.
Njemu je danes tako prijetno, tako lahko! To naredi pač oster iu vendar prijeten zrak, ki piha od mirnega morja.
Sestra Marija pride proti njemu.
»Prinesite mi mesto jajčje juhe raje moje svalčicc, sestra!« zaprosi on.
»Nc smem, gospod stotnik!« On vzame juho ter jo počasi sreba, njegov pogled pa obtiči na nje ozkem, upalem obrazu.
»Kako dolgo ste že tukaj, sestra?«
»Deset let, gospod stotnik.«
»Tako dolgo že!« pravi on ter ji da prazno čašo nazaj.
Sestra nalahno prikima z glavo.
»Tukaj sem vam prinesla najnovejše liste v zabavo, gospod stotnik!«
»Hvala, draga sestra!«
l iho, kakor ie prišla se zopet odstrani. Od obrežja doni godba kakor vsak dati ob tej uri.
(Konec.)
pripomogli do besede. Ta naj bi izjavil, da jugoslovanski poslanci povsem podpirajo težnje poštnih uradnikov in uslužbencev in da je vlada pretesnosrčna in prepočasna v svojih obljubah. Ker pa je bila predlogu zagotovljena ogromna večina, so glasovali za konec razprave. Naloga bode sedaj proračunskega odseka, da to vprašanje ugodno reši.
Prihodnja seja jutri popoldne.
DRŽAVNI ZBOR. — MINISTER FORT ZA POŠTNE URADNIKE .— KOPNIŠK1 STOTNIK V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU. — MINISTRSKI PREDSEDNIK O ODSTOPU GOLUCHOVVSKEGA.
V članku z Dunaja smo v glavnih obrisih navedli predloge različnih poslancev in njih rešitev. Poročamo še nekaj podrobnosti. Trgovinski minister dr. Fort je opravičeval stališče vlade glede izboljšanja plač poštnih uradnikov. Govoril jc skoro dve uri. Dejal je, da tega vprašanja ni moč rešiti, ne da bi se ga proučevalo v zvezi z razvojem celega ljudskega in državnega gospodarskega stanja. Poštna uprava da je za svoje uradnike že mnogo storila in da še za te poboljške, ki so že uvedeni, ni v proračunskih dohodkih poštne uprave še sedaj nobenega pokritja. Minister je naposled grajal način, kako se pojavlja med uradništvom gibanje za izboljšanje plač in avanzma'a. Ministru je precej ostro odgovarjal poslanec Breiter. O sklepu zbornice, izročiti nujni predlog proračunskemu odseku, smo že na uvodnem mestu poročali. Pri vsenemš-kem nujnem predlogu glede ločitve od Ogrske je zopet grof Sternberg zabaval zbornico z vsekakor zelo originalnimi izvajanji. Strašno je napadal krono. Dejal je, da odkadar so Nemci pregovorili cesarja, da se mu ni treba ozirati na zbornico in odkar jc Fejervarv med ogrskim ljudstvom jel zastonj razširjati Beb-love brošure, smo v Avstriji izgubili vse zaupanje v moralično ustavo in smo sedaj prisiljeni zavzeti se za Košuta. Zbornica bi morala zahvaliti se slovesno ogrski koaliciji, da nas je rešila dosedanjih svetovalcev cesarjevih. Kajti kam bi bili prišli, če ne bi bilo Ma-žarov na svetu! »Jaz sem prepričan,« jc vzkliknil, »da bi v Avstriji še kopniški stotnik postal vojni minister!« Vlada hoče vol. reformo izvesti le za to, da potlači nacionalne elemente na Ogrskem. Plemenito je, da ie cesar dovolil prenos Rakoczyjevih ostankov na Ogrsko. Cc bi bil cesar vedno tako spoštoval narodna čustva in ne šele tedaj, ko so ga Ogri prisilili do tega s špansko palico, bi bilo drugače v Avstriji.
Ministrski predsednik Beck je Sternber-gova izvajanja ogorčeno zavrnil in potem odgovoril na interpelacijo nemških poslancev glede demisije Goluchowskega. Zagotovil je poslance, da se avstrijska zunanja politika ne bo nič izpremenila. Avstrija bo ostala mirovna država in zato bo trozveza prej ko slej najtrdnejša opora naše zunanje politike. Avstrija bo tudi gojila prijateljske razmere z balkanskimi državami, toda, kar nam bo zagotovilo ugled na zunaj, so konsolidirane notranje razmere. Sternberga je koncem seje podpredsednik Kai-ser zopet poklical k redu zaradi njegovih ne-parlamentarnih in skrajno nedostojnih izvajanj in izrazov. Prihodnja seja 25. t. m. ob 3. uri popoludne.
CESAR ODLOČNO ZA VOL. REFORMO.
Največje začudenje je včeraj pri Dunajča-nih vzbudila dolga vrsta vozov, ki so se peljali v cesarski dvorec. Cesar je o stanju vprašanja o vol. reformi najnatančneje poučen. Cesar je izjavil, da jc zavarovanje glede dvetret-jinske večine aritmetično vprašanje, ki sc mora rešiti ugodno za vse stranke. Pozval je ostale ministre, da ministr. predsednika pri delu za vol. reformo odločno podpirajo. Domnevajo. da je očitanje letelo na Pradeja. Cesar je odločno izjavil, da se nove volitve nikakor ne smejo vršiti po starem vol. redu. Cesar je izrazil željo, da naj ne reši volilne predloge hitro samo odsek, ampak tudi zbornica, ker čas hiti.
NOVI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE.
Baron Aerenthal je potomec rodbine, ki je igrala od nekdaj precejšnjo vlogo v češkem ustavnem veleposestvu. L. 1894 je postal izredni poslanik in polnomočni minister na pe-terburškem carskem dvoru, leta 1899 je isto mesto zavzemal na rumunskem dvoru, 1899 pa so ga zopet poslali kot poslanika v Peterburg. Aerenthal je učenec Kalnokyjev. Rojen je bil 1854 v Vel. Skali na Češkem. Ugibanja o njegovih zmožnostih in delu so različna. Krogi, katerih glasilo je »N. Fr. Piv«, sc še zahvaljujejo lojalnim Mažarom, da niso zahtevali Ogra za zunanjega ministra, kar je baje dobro znamenje. Vsekakor sc ni dosti izpre-menilo. Usodna napaka je, da se za zunanje ministre imenujejo zgolj plemeniti dvorjani, ki se smatrajo zgolj za »ministre cesarske hiše« ter nc poznajo notranje politike. Avstrijski zunanji minister ie namreč izredna prikazen .Dočim je v drugih parlamentarnih državah ministrski predsednik vse in minister za zunanje zadeve zgolj resortni minister, je pri nas minister za zunanje zadeve faktično, dasi nc državnopravno, nad obema notranjima ministroma, avstrijskim in ogrskim. On zastopa dve državni polovici, kojih notranji interesi si večinoma nasprotujejo, a morajo iti skupaj v zunanji politiki. To je vsekakor težka naloga .ki ji je zgolj kos državnik, ki pozna dobro notranje razmere in uživa zaupanje ljudskih zastopnikov. Aerenthal pa je diplomat stare Kalnokyjeve šole in čc kdo od njega pričakuje čudežev, se britko moti.
NOVI VOJNI MINISTER.
Pitreich jc odstopil. Pitreich je bil leta 1841 rojen v Ljubljani. Zakaj je moral odstopiti tega zagotovo nihče ne vč; menda ga je
\ rgcl ogrski minister Wekerle, ki sc jc odločno ustavil njegovi zahtevi, naj se uvedejo strojne puške iu vojni avtomobili ter znatno zvišaio postavke za vojaške potrebe v proračunu. Z novim ministrom Schonaichom Ogri niso prav nič zadovoljni. Torej je tudi njemu usojeno kratko življenje.
OGRSKA ZBORNICA.
Košutovec Markos interpelira vlado zaradi teženj Vscnemcev, ki hočejo spraviti Avstrijo in Ogrsko pod nemško kuratelo. Baje se o tem že posvetujejo nemški generalno-štabni častniki. Slovak Hodža izjavi, da odkloni industrijski zakon, ker namerava Slovake podvreči mažarskemu živi j«. Minister za notranje zadeve grof Andrassy izjavlja, da je treba v mestnem svetu budimpeštanskem korenitih reform. Izdeluje se postava, ki določi za budim-peštanski mestni svet občno in tajno vol. pravico ter odpravo vlrilistov. Pri Specialni debati o industrijskem zakonu se sprejme predlog, da naj se v zakonski predlogi mesto fraze »dežele Ogrske krone« uvede »dežele svete ogrske krone«. - Rczervatno povelje določa, da se častniki ne smejo udeležiti Rakoczyjevih slavnosti.
NOVA PODPREDSEDNIŠKA MESTA.
D u u a j. Nova podpredsedniška mesta se ustanove pri dež. vladali na Štajerskem, Moravskem, Galiciji in Češkem.
INTERNACIONALNI KONGRES PROTI KUPČIJI Z DEKLETI.
Pariz. 25. oktobra. Tu zboruje tretji mednarodni kongres proti kupčiji z dekleti.
DEMONSTRACIJA ŽENSK.
Nekaj znanih emaneipirank je v fojerju angleške zbornice demonstriralo za žensko volilno pravico. Policija je morala nežni spol s silo odstraniti iz zbornice.
RUSKA CARSKA DVOJICA V PETERBURGU.
Pete r b u r g, 24. oktobra. Ruska carska dvojica se je danes pripeljala sem ter si ogledala novo rusko oklopnjačo. PORAZ LIBERALCEV NA ZGORNJEM AVSTRIJSKEM.
Liberalci na Zgornjem Avstrijskem bodo kmalu brez vse moči razven v Lincu in pa v Welsu. Večino so izgubili tudi v mestnem svetu Ried, kjer je gospodaril župan Winter, ki je tudi državni in deželni poslanec. Pri volitvah so dobili liberalci 306 do 349, konservativci pa 529 glasov.
ROPARSKI NAPADI V RUSIJI.
Na progi Zmerimka - PodvoIoczyska sta dva roparja v železniškem vagonu oropala dve dami za 1000 rubljev. V Vrhnjem Udinsku je dvajset roparjev napadlo postajo. Vojaki so šest roparjev ujeli. — Deset roparjev jc v Tiflisu oropalo pošto za 29.000 rubljev. V Simferopolu (Krim) so oblasti razgnale shod revolucijonarcev iu aretirali predsednika shoda Waltherja, ravno ko je »obsodil« več uradnikov na smrt. Po mestu napadajo roparske čete prodajalne.
Iz Cobaloueja Konsuma.
Slavno uredništvo »Slovenca«
v Ljubljani.
V številki 235 z dne 13. Oktobra t. 1. Vašega cenjenega lista z naslovom iz Čobalo-vega konzuma, zahtevam na podlagi S 19 tisk. zak. sledeči popravek z enakim naslovom in istimi črkami. Ni res, da vse sam naročam, vsesam sprejemam, vse knige sam vodim, tudi zabeiežim vse tako da ni dobiti nereda, res je lc, da posluje celo predstojuištvo in v to nastavljene osebe, ki sprejemajo blago. Ni res, da sem zvedel od sodrugov, da mi nc zaupajo več, da naj si poiščem službo drugje, da mc je odbor že večkrat opominjal na naro-čenje blaga, pa vse ni nič pomagalo, res je le, da sc jc izrekla meni in mojim dvema z menoj v predstojništvu poslujočitu na občnem zboru zaupnica in da sc mc ni nikoli opominjalo, radi nerednosti, kakega naročenega blaga.
Ni res, da sc nisem ganil, radi pomagača, ki je bil zasačen, da je ukradel desetak, res jc, da sem ga takoj odslovjl ,ni res, da sem v veliki zadregi, kar sem na občnem zboru moral preslišati 30. septembra, in povabil odbor in Kristana, Mlinarja iz Ljubljane, da sta mi pomagala pregovoriti odbor in da sem zahteval izključitev Jakob L., Franc P., Ivan G. Res jc le, da nisem sklical nikakšne konfo-rcnce, da nisem zahteval skliučitev istih članov, da so konforenco sklicali drugi zaupniki brez mene. Ni res, da sem pregovori! Ostrož-nika naj službo odpove, res je Ic, da sem ga pregovoril, da jc potem ostal.
Ni res, da obstoji ves napredek našega konzuma v povišanju plače, in da se moji privrženci pasejo, da sem zahteval 10 kron povišanja zase. res je lc, da sc moji privrženci nc pasejo in da nisem zahteval zase nikak-šnega povišanja. Ni res, da je moje poče-njanje v konzumu čudno, da naročam slabo blago, špeha sama koža in slabo vino. res je le, da je moral Alojzij St. očitanje javno preklicati, kot neresnico.
Mihael Cobal.
Opomba uredništva: Ta popravek jc brezdvojbe sad daljših konferenc in izpričuje čisto jasno, da Mihael Cobal samemu sebi popolnoma zaupa.
Bnnme novtcc.
+ Mistifikacija. Petkov »Slovenski Narod« je ponatisnil iz splitske »Slobode« odlomek iz članka »Zadrugama na uvaženje«. Članek je napisal neki advokat Ncgrini, ki se je radi zelo čednih vzrokov pred kratkim moral preselit iz Kotora v Split. Ta advokat se
je ponudil, a ko so ga ti zavrnili, je začel napadati ljubljansko »Zadružno zvezo«, ki ima v Dalmaciji lepo število članov in bo v kratkem ustanovila v Dalamciji poseben dalmatinski pododbor. V dalmatinskih listih jc ta advokat že dobil zaslužen odgovor, v katerem so mu dokazali, da nima o zadružništvu niti najmanjšega pojma. Ker ne more drugače, je začel mistiflcirati dalmatinsko javnost. V omenjenem članku piše, da imajo Slovenci I c na Spodnjem Štajerskem 654 zadrug, ki vse upravlja »Zadružna zveza« v Celju, dočim jih ljubljanska nima niti polovico. >Slovenski Narod« je v svoji gonji proti ljubljanski »Zadružni zvezi« seveda šel za Negrinom. V letopisu ki ga je pred kratkim izdala celjska »Zadružna zveza«, je naštetih v vseh slovanskih deželah skupaj 654 zadrug, slovenskih, hrvaških in srbskih. Od teh iili pripada celjski »Zvezi« lc 144, dočim jih je v ljubljanski »Zvezi« nad 330, torej nad polovico vseh zadrug na slovanskem jugu. V svoji omejenosti je »Slov. Narod« pozabil, kar je pisal pred enim tednom. On sam jc prinesel notico o ccliski »Zvezi« in zabelježil, da jc pri njej včlanjenih 144 zadrug. »Slovenski Narod« naj sc še naprej drži strokovnjaka-mistifikatorja, kakoršen jc advokat Negrini, ter litijska proti ljubljanski »Zadružni zvezi«. To ji bode le pomagalo, kakor ji je pomogel na sestanku zadrug v Splitu omenjeni advokat Negrini. Ta je ravno s svojo brihtnostjo in z dokazano mu mistifikacijo dosegel, da so se zadruge izjavile za pristop v ljubljansko »Zadružno zvezo«,
+ Slečeni Gabršček. Gabršček ima laške in nemške napise na svoji trgovini v Gorici. Gabršček pa radikalno zahteva od Slovencev samoslovenskih dopisov. Ti dve bitji v eni osebi smo kot zanimiv pojav iz živalstva pokazali svojim bravccm. Zato nas jc ozmerjal Gabršček, ki ima laške in nemške napise na svoji trgovini. V zadnji »Soči<; pa beremo: »Slovenec«, glasilo ljubljanskega škofa, je oblajal v soboto Gabrščka. »Cepec m norec« jc lajal ter se pošteno izlajal; da mu le tudi žegtii niso ušli pri lajanju! Radi tistih trgovskih napisov je zagnal velik krik — doslej pa še ni pojasnil, zakaj ima v beli Ljubljani »Katoliška bukvama« tudi n e m š k i napis. Tu naj laja tisti tam pri »Slovencu«; bo dosti lajanja, da se končno izlaja lažnik, ki je bil že slečen pred sodnijo radi laži in častikraie.« — Očividno je to pisal radikalni Gabršček. Nas more brigati lc očitek o »Katoliški bukvami«. Na njegov »zakaj« vprašujemo: Zakaj ne govoriš resnice? »Katoliška bukvama« ima v' beli Ljubljani samoslovenski napis« Gabršček naj jo le lepo posnema, potem ne bo tako grdo slečen pred slovenskim svetom; vrh tega naj se pa odvadi tiste grde navade, ki se ji pravi v fini družbi govorjenje neresnice, saj mora vendar kot bivši učitelj poznati lepo rečenico: Laž ima kratke noge.
+ Iz nemškega pašalika. Kočevska mestna občina jc napravila okrajnemu glavarju Gstettcnhoferju večerjo ob slovesu. Dekan Er-ker je ob ti priliki pohvalil moža, da jc taktno postopal, ko jc protestantski župnik Jaquemar iz Ljubljane v gostilni imel agitacijske sestanke za »Proč od Rima«. Tedaj je namreč Gstet-tenhofer storil svojo dolžnost ter tisti shod, kjer so delali propagando za Prusijo, prijazno razgnal. »Deutsche Stimmcn« seveda ne morejo razumeti, kako je dekan Erkcr mogel zato pohvaliti Gstettenhoferja ter se že boje, da ne bi mirne kočevske Rinče razburila rimska »bojevitost« dekanova. Gospodu Gstettcnhoferju pa se bodo gotovo potočile solze, ko bo bral, kako mu zamerijo kočevski kompatri-jotje, da sc je takrat raje držal dekana kot Ja-guemarjcve sutane.
+ Puljski mestni svet bodo bajč razpustili ter imenovali vladnega komisarja, barona Gorizuttija, ker je, občinski svet podpiral i r i -dento, ki je demonstrirala proti veterancem.
+ Enfant terrible za Mažare so sedaj Hrvati. Košutovci so mislili, da bodo svoj industrijski zakon kmalu rešili, pa jim sedaj Hrvatje delajo strašne preglavice. Hrvaški minister Josipovič se izgovarja, češ, da Ka ban ui informiral o željah Hrvaški in da zato ni mogel zastopati hrvaških koristi. Žalosten minister, ki potrebuje informacij, ko se gre za dr-žavnopravna vprašanja domovine, ki jo on zastopa! Siccr je pa izdelal zakon Košut, katerega Supilo povzdiguje v deveta nebesa. Ta Košut bi bil lahko že preje svojega prijatelja Supila vprašal za hrvaške želje. Hrvaška koalicija šc sedaj ne pozna Mažarov. Ce jim Košut sedaj ugodi in izpremeni zakonsko predlogo v smislu Hrvatov, stori to le zato, da Hrvate pridobi za ideje iz leta 1848, za katere se je javno zavzel Supilo. Supilo in Me-dakovič sedaj tudi s Košutom barantata »izven parlamenta«, kar gotovo ni čisto pošteno in odkrito. Hrvatje naj sc preje domenijo z Justhom, ki je dejal, da se zakonski načrti ne smejo prestaviti v hrvaščino. V ogrski zbornici jc hrvaški jezik po zakonu enakopraven z mažarskim in zato nujno sledi iz tega, da sc tudi zakoni in predlogi smejo v tem jeziku predložiti. Sedaj odvisi vse od moštva hrvaških zastopnikov v zbornici, ne pa od zakulisnih nagodb iu nagodbic v Košutovi sprejemni sobi.
—	Občinski zastop trga Vipave je v svoji sinočni seji soglasno podelil g. grofu Karolu Lanthieri-ju častno tržanstvo.
Stavba ženske bolnice v Novem mestu.
Zdravstveni zastop novomeški je sklenil v današnji seji, da odda stavbo ženske bolnice v Rudolfovem g. Josipu Oliv u, kot najnižjemu ponudniku. Stavba jc proračunjena na 31.000 kron.
—	Velika klavnica na Reki. Iz Reke se nam poroča, da sc je tam ravnokar osnovala družba, ki hoče ustanoviti veliko klavnico, v kateri bi se zaklalo 20.000 do 25.000 goved na leto. Potrebni kapital je baie že zagotovljen. Živino namerava družba dobivati iz Slavonije in Ogrske, večinoma pa direktno iz Srbije, ker je ogrska vlada baje zagotovila, da sc meja proti Srbiji kmalu odpre. Projektovana velika klavnica preskrbovala bo z mesom ne le Reko, ampak tudi Opatijo, Volosko, Cirkvenico in celo Pulj, zlasti vojno mornarico.
—	Letošnji novembrski avanzma častnikov bo zelo slab. Baje bo lc 50 nadporočnikov pehote avanziralo za stotnike in 45 stotnikov za majorje. Med častniki vlada veliko nezadovoljstvo.
—	Milostljivi tržaški porotniki. Tukajšnji porotniki so oprostili delavca Ernesta Decarli iz Chioggijc, ki je v prepiru preparat trebuh sodelavcu Ivanu Schiavo. »Piccolo« pripisuje oprostitev temu, da imajo moderni porotniki »širše pojme« o pravosodju. Zagovornik dr. Robba je v svojem govoru opravičeval obtoženca s tem, da je umorjeni Schiavo bil »srednjeveškega«. brutalnega značaja ter da bi bil le Tolstoj ali Turgenjev zmožen opisati ta tragični umor.
Nesreča v Trstu. Mizarju Ivanu Bizjaku v Lloydovi ladjedelnici je cirkularna žaga odžagala levo roko.
—	Tržaški tatovi na delu. Na pošti je neznani tat ukradel Pavlu Diku 250 šterlingov iz žepa.
Voznik pod vozom. Anton Lipovec iz Škofljice je prišel pod voz, ki mu je zlomil nogo.
—	Vlom v prodajalno. Kakor smo že na kratko poročali, je bilo v noči od nedelje na ponedeljek vlomljeno v prejšnjo Guštinovo prodajalno v Novem mestu. Tat je poskušal najpreje pri spredniih vratih s ponarejenimi ključi priti v prodajalno. A najbrže je bil pre-poden, ker jc baš to noč bilo jako nemirno na glavnem trgu. Ko so zjutraj vrata odpirali, nikakor niso mogli ključavnice odtrgati od vrat. 'Tedaj šc ni nihče slutil na vlom . Ko so pa prišli pozneje v skladiščne prostore na dvorišču, so opazili, da je pri zadnjih vratih ključavnica otipala, zaponke so ležale na tleh, vrata so bila na več krajih poškodavana. Tik za vratmi leži več železa iu drugega blaga. Ako in koliko je pokradenega, še ni znano.
Zadnji potresi na Dolenjskem. Na vprašanje od več strani, ako se potresi, ki so se z dne 20. t. m. na vzhodnji Dolenjski občutili, tudi v Novem mestu pojavili, služi v pojasnilo, da se sunki tukaj niso občutili. Pač pa se je na močvirnih krajih čutilo že ob 11.54 dop., 4.50 pop. in 7.10 zvečer lahko tresenje tal, kar je na magnetnicah povzročalo sredne močne erekcije. Dnč 15. t. m. in dan popreje so se na jugovzhodnih obronkih Gorjancev pojavili predznaki lokalnih potresov. Zanimivo je tudi, da se je ob času, ko jc bil po ostali Dolenjski potres, naša Krka, kjub temu, da je bil zrak popolnoma miren in brez vsakega vetra, na čudovit način valovila in zibala.
Novice iz Zagorja ob Savi. Slavno uredništvo »Slovenca« Ljubljana. Sklicevaje se na S 19. tiskovnega zakona, zahtevam, da se notica (Novice iz Zagorja) v Slovencu z dnč 6. oktobra t. I. pod naslovom: Poldrugi liter šnopsa je izpil Jozip Hoher v pondelek dne 1. t. meseca v prodajalni pri Miillerju, zvečer kolovratil domov, vlegel se na posteljo, ker ga je alkohol zadušil, na istem mestu v pervi ali drugi številki popravi, sledeče: »Ni res da je Jozip Hoher izpil poldrugi liter šnopsa v prodajalni pri Miillerju, res pa je, da je dobil Ic tri frakelne (osminke) takozvano »ta grenkega«, minimalnega alkohola.« — S spoštovanjem Ivan Miiller, star.
Južna železnica vsprejme v clogledneni času sto praktikantov. Govori se, da je do dvajset mest namenjenih Slovencem, ker primanjkuje uradnikov za slovenske kraje. Vpoštevajo se samo reflektantje, ki so svobodni vojaščine.
Upor pripravljajo nekateri hujskači po hrvaškem Zagorju. Dele razne oklice proti Židom.
Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem.
Statistika prometa tujcev in letoviščarjev v letošnji sezoni na Kranjskem se še ni mogla sestavitfv toda trdi se lahko, da se je omenjeni promet zlasti vsled otvoritve bohinjske železnice zvišal in se je opazilo, da so letoviščarji iz južnih dežel pritisnili na Gorenjsko v toliki meri kakor še nikdar poprej. Zvezna posredovalnica za oddajo stanovanj letoviščarjem je dobivala vsak dan nebroj vprašanj zlasti iz Trsta in drugih krajev kjer stanujejo Italijani. O vspehih tega posredovanja žal ne moremo poročati, ker nam niti lastniki stanovanj niti letoviščarji niso poročali, čc se je stanovanje sprejelo ali oddalo. Ze z ozirom na to, da smo posredovanje prevzeli popolnoma brezplačno, bi sc nam moralo naznaniti, kajti tc podatke bi rabili za statistiko irosredovalnice. Med sezono in po sezoni nam jc došlo tudi mnogo pritožb od letoviščarjev in tujccv. Ena glavnih je
bila da se tujci izkoriščajo bodisi, od gostilničarjev, bodisi od izvoščekov. Opozarjamo žo sedaj na ta nedostatek, kajti obrtniki si s tem sami sebi najbolj škodujejo. Tujec, ki je moral letos plačevati pretirano ceno, si bo drugo leto gotovo premislil, da bi šel zopet v isti kraj. Pomisliti je treba, koliko pridobi s tem, ako so tujci v kakem kraju zadovoljni, kajti potem delajo sami reklamo za ta kraj, ga hvalijo in s tein šc svoje znance tja privabijo. Mnogokrat gostilničarji sami niso krivi, ampak natakarice in natakarji, ki svojevoljno nastavljajo visoke cene, da imajo poleg napitnine še drug dobiček. V interesu gostilničarjev samih priporočamo, naj se po gostilnah nabijejo ceniki jedil in pijač, potem se nc bo mogel nihče pritoževati in gostilna nc bo razglašena kot pretirano draga, največkrat na račun natakarjev. Isto velja za izvoščeke. — Pri tej priliki moramo tudi pripomniti, da je le malo interesentov članov deželne zveze pospeševanje tujskega prometa, čeravno dela zveza v njih korist. Gostilničarji, lastniki privatnih letoviških stanovanj ter občinski odbori letoviških krajev, dalje obrtniki, ki imajo sezijskc obrte, bi morali že davno biti člani naše zveze, ki dela za priva-bitev tujcev ter na ta način za blagostanje do-tičnega kraja. Na željo pošljemo vsakomur radi društvena pravila.
Štajerske novice.
š Poslanec VVastian je imel preteklo nedeljo shod v Ljutomeru. Volilci so zahtevali od njega, naj tako nastopi za dvetretjinsko večino za ugotovitev volilnih okrožij, da se vsa volilna reforma razbije, ako dvetretjinska večina ne bo sprejeta. Zahtevali so tudi, da se Galicija samostojno upravlja. Wastian je pozival nemške dijake, naj se uče slovenščine!
š Onemogla jeza se zrcali iz nekega član-čiča »Deutsche Wacht«, kjer nek brihten nemški Šoštanjčan izkuša dokazovati, da bi se bila morala 20. t. 111. vršiti volitev župana, čeravno ni bilo navzočih tri četrtine navzočih odbornikov. S svojo juristarijo ta človek ne pride daleč; preneumno bi bilo, se ž njim prerekati o stvari, ki jc ne razume ne 011, ne »kunštni« urednik »Vahtarce«. Pozabiti ne smejo, da proti volji Slovencev ne dobijo v Šoštanju nemškega župana.
š Rečica v Savinjski dolini. Rečiška cerkev sv. Kancijana pripravlja sc na izredno slavnost. Po preteku čez lOOletnc porabe postali so cerkveni zvonovi za svoj namen nerabni. To uvidevajoč začel je rajni g. župnik Jože Ulčnik s posebno vnemo mladeniškega navdušenja nabirati radodarne doneske od svojih župlianov; to oskrbo je prevzel po njega smrti župnika namestnik č. g. Alojzij Musi, tako da jc bilo omogočeno naročiti celo zvo-novje, obstoječe iz treh zvonov pri slavno-znani livarni zvonov »Peter Hilzer« v Dunajskem Novem mestu. Cena bode K 14.125, tehtali pa bodo 75 starih centov, od teh pripada samo na veliki zvon 40 starih centov, katera teža dala bo temu glasniku nadzvezd-nega Gospodarja nekako prvenstvo v vsakem oziru za celi okraj Gornji grad. pa tudi še za dalje okrog, kar se tiče ubrane glasbe iti najnovejše konstrukcije zvona samega. Stari zvonovi odvzeli so se iz zvonika dne 19. okt. in ko se je njih zamolkli glas zadnjikrat poslavljal od faranov, takrat solzilo se je vsako oko. Novi zvonovi se bodo 27. okt., v soboto, na jako slovesen način od kolodvora proti farni cerkvi vozili, kjer bode v nedeljo, 28. okt. cerkveni obrfcd posvečenja po milostljivem knezoškofu samem, ki se pripelje v to svrho v soboto popoldne na Rečico.
š Redek slučaj. V splošni bolnici v Gradcu skozi en cel teden t. j. od 17. do 24. t. 111. ni nihče umrl. To je tako redek slučaj, da ga nihče nc pomni. V resnici je to nekaj izvan-rednega, če se pomisli, kako velikansko je vedno število bolnikov v splošni bolnišnici. To veselo vest, da smrt ni cel teden nikogar ugrabila, je oznanjala bela zastava, plapolajoča z bolnišnice.
š Davčna deželna prizivna komisija. Dne 5. novembra t. I. se snide v Gradcu prizivna komisija za osebno dohodnino. Predsedoval ji bo podpredsednik finančnega deželnega ravnateljstva dr. baron Mensi. Reševali se bodo razni prizivi zoper predpis osebne dohodnine za leto 1906.
š Novo tovarno papirja ustanove pri Tro-faiachu. Akcijska družba razpolaga s kapitalom 600.000 K.
š Požar. Iz Gomilskega se nam piše: Skokov kozolcc jc pogorel dne 24. t. 111. dopoldne in zgorele so ondi spravljene hmeljevke. Za-žgal jc šolarček. Mirna sapa in marljive požarne brambe iz Gomiljskc, Kaplje ter Ojstr-ške vasi so odvrnile večjo nesrečo od Go-miljskcga.
— Notarski izpit jc napravil z dobrim uspehom notarski kandidat gospod Ivo R a -k o v n i k.
š Detomor. V noči od nedelje na ponedeljek jc porodila Antonija Planinšek, ki je bila v službi v hotelu »Molir« v Celju, dete in ga takoj po porodu umorila. Temu hudodelstvu so prišli takoj na sled.
š Važna zgodovinska najdba. Na celjskem Starem Gradu, nekdanjem bivališču mogočnih celjskih grofov, so prišli na sled grajskemu vodnjaku. Isti leži ob zapadni strani slovečc-ga Friderikovcga stolpa ter je baje 80 sežnjev globok. Muzejsko društvo v Celju, ki ima na skrbi vzdrževanje Starega Gradu, jc že ukazalo, da se začne vodnjak odkopavati.
KoroSke noulce.
k Meteor v podobi rakete so videli v nedeljo popoldne na Koroškem pri I beljaku. Meteor se jc pokazal v smeri od vzhoda na zahod.
k Električni tok je ubil pri Prevaljah 36 let starega rudarja Leopolda Ivartnika.
Ljubljanske novice.
lj Jubilej gospoda ravnatelja Frana Ger-biča. Letos praznuje ravnatelj gospod Fran Gerbič, 20letnico odkar deluje pri »Glasbeni Matici«. Sedaj 671etni g. ravnatelj je iz golega rodoljubja popustil zanj materielno in moralno mnogo hvaležnejše torišče kot profesor kon-servatorija v Lvovu in prišel k nam ledino orat G. ravnatelj nima le pri »Glasbeni Matici« in kot odlični slovenski skladatelj neprecenljivih zaslug, ampak je tudi stvoritelj slovenske opere. Gerbičevo ime je nerazdružljivo združeno z vsakim napredkom slovenske glasbene umetnosti. Upamo, da velczaslužnemu možu ob tem jubileju vsaj nekoliko izkažejo hvalež-nots ne le »Glasbena Matica«, ampak tudi »Dramatično društvo« in vsa mnogoštevilna slovenska društva, pri katerih je gospod jubi-lar z mladeniško idealno navdušenostjo sodeloval. LjubljansKo občinstvo gotovo ne bo prezrlo tega jubileja, ki je tako pomenljivo spojen s slovensko kulturno zgodovino. Ze sedaj kličemo g. jubilarju navdušeno: »Slava!«
Ij Iz občinskega sveta. Občinski svet ljubljanski je v predvčerajšnji tajni seji ugodil prošnji magistratnega koncipista gospoda Jurija Mihaliča za stalno upokojenje ter 11111 pri tej priliki podelil naslov mestnega komisarja. G. Mihalič je bil 33 let v mestni službi.
Ij Javno predavanje o zrakoplovstvu. Iz predavanja č. g. kanonika S 11 š n ik a v »Slov. kršč. soc. zvezi« o zrakoplovstvu, podamo kratek posnetek. Brez dvoma so sc zanimali za to vprašanje že v starodavnih časih, dokaz temu bajka o Ikaru in Dedalu. Baje se je skušal v zrak dvigniti nek Archvta 400 let pr. Kr. Tudi koncem 17. in početkom IS. veka so sc žc vršile poskušnje. Dejanske uspehe so dosegli bratje Montgolfier in Charlier !. 1783. Nekoliko let pozneje (1794) je general Jourdan dal opazovati iz navezanega zračnega oblona sovražne avstrijske vojne čete in zmagal v bitki v Fleurus. Uporaba zrakoplova se je vedno bolj širila ter je služila zlasti proučevanju višjih zračnih razmer. Glaisher in Cox-\vell sta se 1. 1862 baje dvignila do 11.000 m visoko. Razredčen zrak je pa tako neugodno vplival na dihanje, da se je le Tissandier še živ vrnil nazaj na zemljo, njegova spremljevalca pa sta vsled pomanjkanja zraka umrla. V francosko-pruski vojni I. 1870—1871 se je iz zaprtega Pariza dvignilo 64 oblonov s 155 osebami, kateri so se razun šestih, ki so jih Prusi vjeli, vsi srečno rešili. Vsi ti zračni obloni so bili pa za pravilno zrakoplovstvo nesposobni, ker je bila njihova smer edino Ic od vetra odvisna. Zrakoplove v pravem pomenu besede so jeli sestavljati pozneje (Giffard 1852, Dupuy du Lome in Hanlein 1872) ter vpeljali mesto okrogle, podolgovato obliko in jih opremili z motorji. Ugodne uspehe so pa dosegli še-lc v novejši dobi (Krebs-Renard I. 1885, Santos Dumont in Lcbaudv 1. 1901 in zlasti v najnovejšem času grof Zeppelin), ko je bilo mogoče na podlagi dejanskih skušenj razne opovire premagati in sc je tehniki posrečilo tudi razmerno lahke in dovoli močne motorje (Merccdcs, Daimler) prirediti. Natančnejši popis Zeppelinovcga zrakoplova smo že pred tedni priobčili v našem listu.
lj Poročil se je danes v frančiškanski cerkvi g. dr. Friderik Škof, zdravnik v Ribnici na Štajerskem, z učiteljico gdč. Ant. G o -111 i I š e k . hčerko nadoficijala južne železnice.
Ij Svojo mater je hotel umoriti. Včeraj popoldne je prišel nekoliko slaboumni, 391etni postopač Mihael Vojska k svoji materi na Martinovo cesto št. 18 in zahteval od nje. da 11111 da jesti. Ko mu pa mati ni hotela ničesar dati, jo je v kuhinji napadel, jo podrl na tla in jo hotel z nožem zabosti. Materi je priskočil na pomoč mlajši sin, kateri je napadalcu iztrgal nož iz rok. Poklicali so policijskega stražnika, ki je Vojsko aretoval.
Ij Strelski klub »Miramar« je sklenil da mora pri strelskih večerih vsak član si kupiti pet Ciril Metodovih znamk ako hoče kvartati.
Ij Kap zadela je sinoči v stanovanju v Cerkvenih ulicah št. 21, delavčevo ženo Marijo Sodarjevo. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Ij Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjim je neki kolesar na križpotu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic tako neprevidno vozil, da je podrl na tla nekega gospoda. Kolesar je znan.
Ij Našel je učenec Adolf Dolinšek denarnico, v kateri je bila srednja svota denarja in jo oddal na magistratu. Kuharica Marija Štrukljeva je izgubila srebrno žensko uro, vredno 18 K, vdova Meta Kasteličeva pa denarnico z vsebino 16 K.
Književnost ln umetnost.
* Kranjskega zgodovinarja Valvasorja portret jc razstavil F. Tratnik v Bambergovi knjigotržnici. Kakor nam to delo svedoči, se je slikar izredno potrudi! ustvariti sliko, ki bi ugajala ukusu našega občinstva. Glede ozadja na sliki se 11111 jc ta namen šc dokaj posrečil, ne tako portret sam — četudi ga jc gospod Tratnik slikal na »zgodovinskem polju« (!!). Portret, zlasti glava, je tako okorne tehnike in obraz tako zoprnega inkarnata, da nas nehote spominja na slike, ki jih vidimo na ma-joliki in porcelanu.
iz slovanskega sveta.
sl Konec afere v Dubrovniku. Povodom bivanja prestolonaslednika Frana Ferdinanda so bile v Zadru ovacije črnogorskemu knezc-viču Danilu. Okrajni glavar v Dubrovniku
Nasso je radi tega umirovljen. Na njegovo mesto pride Škarič, okrajni glavar v Kotoru.
sl »Srbsko novinarsko združenje« se udeleži prenosa Rakoczyjevih telesnih ostankov, ki se bo vršil mimo Srbije. V ta namen bo potovalo več članov v Oršovo, kamor dospe sprevod v soboto.
sl Tajni shodi ruskih kmetov. Ravnateljstvu policije v nižjenovgorodski guberniji se je naznanilo, da je bilo v guberniji nekoliko tajnih kmečkih shodov, na katerih se je obsodilo novo nabiranje vojaških novincev in pla-čanje davkov. Enako poročilo je prišlo tudi iz smolenske gubernije.
Razne stvari.
Dr. Luegerjeva 621etnlca. Dunajski župan dr. Lueger je praznoval predvčerajšnjim svojo 62letnico tiho kot rekonvalescent. Sprejel je lc nekaj oseb. Čestitalo mu je pa mnogo oseb. med njimi tudi ministrski predsednik dr. Beck. Dunajski župan rii več v postelji. Rani na nogah sta že malone popolnoma zaceljeni. Dr. Lueger ne čuti več bolečin in tudi ne mrzlice. Dr. Lueger bi rad šel zopet na delo, a zdravniki mu tega ne dopuste še najmanj štirinajst dni. Zdravnikov nič kaj rad ne uboga, ker so 11111 dovolili le kurjo juho, belo meso, mnogo prikuhe in sadja. Zupanovi prijatelji in zdravniki svetujejo dr. Luegerju enomesečno bivanje na jugu. Tudi prestolonaslednik 11111 je to svetoval. Dr. Lueger jc sklenil, da prosi za enomesečni dopust, ki ga bo preživel najbrže na Siciliji.
Papež obolel za protinoni. »Curriere d' Italia« poroča, da je papež lahko obolel za protinoni in da ni vsled tega danes delil navadne oficijelne avdijence. Dr. I.apponi, ki je bil vprašan o bolezni papeževi, jc izjavil, 'la se gre le za lahek slučaj protina v desnem kolenu. Sv. Oče jc danes sicer ostal v sobi in ni delil avdijenc, vendar je to storil iprevidnosti. Jutri vsprejme sv. Oče več oseb.
Moč reklame. Londonska akcijska družba »Pcars Soap«, ki je s svojimi izdelki po vsem svetu znana, je dajala letno okoli dva milijona mark za reklamo. Uspeh ic bil tak. da je razdelila lahko 18- do 20odstotno dividen-do med svoje akcijonarje. Nato je mislila, da je dovolj reklame, in z njo prenehala. A uspeh je bil koncem leta tak, da družba svojim ak-cijonarjem sploh ni mogla dati nobenih divi-dend.
Ker se ni odkril procesiji sv. Rešnjega Telesa je obsojen v štirinajstdnevni zapor na Dunaju črkostavec Frančišek Houso\vitz.
Ženska, morilka. Na Dunaju je neka Koppcl ustrelila na cesti svojega ljubimca Gutmanna, na kar je streljala tudi nase. Prepeljali so ju v bolnico, kjer je Gutmann umrl, Koppel ie pa nevarno ranjena.
Obsojeni groi. Brnski okraini komisar grof Frančišek Teyn se je spri zaradi zaprte železniške pregraje in je rabil v prepiru tudi psovke. Zaradi zasebnega razžaljenja časti ie bil oproščen, ker jc plačal v sporazumu z raz-žaljencem 600 kron »Železniškemu uradniškemu društvu v Pragi«. Zaradi uradnega razžaljenja je obsodilo sodišče grofa na 200 kron denarne kazni.
Merjasec ranil kneza. Pet centov težkega merjasca je ustrelil knez Sch\varzburg-Son-derhausen. Ccz pol ure so opazili, da merjasec še ui popolnoma mrtev in so ga zato zaklali. Pozneje je knez stopil blizu merjasca in se čudil njegovi velikosti. A merjasec se je vrgel naenkrat ua stran in jc ranil s čekanom kneza precej nevarno pod levim kolenom.
Peš po vodi. Amerikanec Holricv je iz-umel črevlje iz ccdrovine, v katerih hodi po vodi. Crevlji so meter dolgi iu 20 centimetrov široki.
Vsled veselja je umrla v Berolinu 521etna vdova Hols. Sin ji je namreč pisal, da se povrne s prihodnjim vojaškim transportom iz Afrike domov.
Oktober, smrtonosen avstrijskim ministrom za zunanje stvari. Od I. 1864 nadalje so skoraj vsi avstrijski ministri za zunr.nje zadeve odstopili meseca oktobra. Grof Rech-berg je odstopil 27. oktobra 1864, grof Aleksander Mensdorff-Poully 30. oktobra 1866, grof Beust 29, oktobra 1871, grof Aridrassy 8. oktobra 1879, baron Haymerlc 10. oktobra 1881 in grof Goluchouski je demisijoiiiral po enajstih letih 21. oktobra 1906. Le grof Kal-noky, ki jc nastopil novembra 1881. je odstopil 16. majnika 1895.
Šolski zdravniki v Avstriji. Naučno mini-sterstvo je pozvalo poklicane činitelje, nai se izjavijo o nastavljenju šolskih zdravnikov.
Druga izdaja Hohcnlohovih spominov je izšla. Najhujša mesta so izpustili.
Realec in nemški cesar. Pretekli petek so imeli učenci mestne realne gimnazije v Ho-mefu ob Reni na povelje nemškega cesarja prosto. Nenavadne počitnice je izposloval neki višji tercijanec. Telefonično se jc zvezal s cesarjem Viljemom in ga naprosil, naj da dijakom prihodnji petek, ko obišče Homcf. prosto. Cesar se je smejal in ukazal ravnatelju, naj jim da prosto.
Umrl je atenski profesor Christomanos, rojen na Dunaju. Profesor Christomanos je oče znanega pisatelja dr. Konstantina Christo-manosa, čitatelja ra.iue avstrijske cesarice Elizabete.
Zgraditelj hotela kaznovan. Letošnje poletje se je podrl v Nagoldu hotel. Ubitih je bilo 20 oseb. Zgraditelj hotela Erazem Riickbauer je bil zaradi slabo zgrajenega hotela obsojen v šestmesečni zapor.
Obsojeni antisemitični grof. Zaradi protijudovskih letakov so spravili vsemogočni pruski judi na zatožno klop v Berolinu grofa Pucklerja. Sodišče je prisodilo grofu zaradi njegovega prepričanja trimesečni zapor.
Cigani so ubili policista na postaj, Uhelsko na Češkem, ki jih je presenetil ko so vlomili v skladišče na kolodvoru. Cigani so pobegnili.
Grofica Montignoso se sestane si svojima najstarejšima sinoma, izmed katerih je eden 14, drugi pa 13 let star, dne 25. oktobra v Monakovem.
Stavke. Malone po vseh dunajskih posa-mentnih pohištvenih tvornicah so odpustili nad 700 delavcev, ker organizacija ni odpravila v 6 obratih stavk. — Budimpeštanski višji glavar je razpustil zaradi tumultov taborišče bu-dimpeštanskih pekovskih pomočnikov. — V Genovi se je vršil 22. t. m. popoldne shod zastopnikov posestnikov ladij, trgovcev in de-levcev pristanišč v Genovi, Savoni, Spezziji in Benetkah. Razpravljali so o stavki, ki naj bi se pričela v navedenih pristaniščih danes 23. t. 111. S stavko hočejo protestirati proti napakam na italijanskih državnih železnicah. V Sar-rieresu so sc spopadli stavkujoči viničar.ii in orožniki. Nekega orožniškega poročnika so vrgli s konja in pretepli.
Strop se je podrl 22. t. 111. dopoldne v Dainilerjevi tvornici Dunajskega Novega Mesta. En delavec je bil na mestu mrtev, trije so pa smrtno nevarno ranjeni. Število lahko ranjenih oseb ni znano.
Mednarodni higienični kongres za živila so otvorili 22. t. m. v Parizu.
Gospodarstvo.
š Cene mesa v Gradcu za mesec november so mesarjem določene: kilogram volov-skega mesa od 1 K 28 h do 1 K 00 h, kilogram kravjega mesa I K.4 h do 1 K 36 h.
g Lukežev sejem. Iz Novega mesta se nam piše: Letošnji Lukežev sejem se je prav dobro obnesel. Prignalo sc jc obilo živine, ki se je po izredno visoki ceni prodajala.
— Cene cementa se podraže.
g Letina jabolk v Galiciji je letos prav slaba. Mrčes jc pokvaril evet in kar je ostalo, je črvivo. V vzhodni Galiciji, kjer je vsako leto dobra letina jabolk, ni sploh jabolk. Preteklega leta se je v Kolomeji prodalo 400 vagonov jabolk v Nemčijo; letos so bila tam prazna drevesa.
ČEŠKI NEMCI SE UCE CEŠClNE.
Nemški ljudski svet na Češkem poživlja nemške dijake, nai v počitnicah hodijo po čeških krajih, da sc nauče češkega jezika. SRBSKA SKUPŠČINA.
Srbska skupščina jc izrekla vladi zaupnico.
HRVAŠkl STENOGRAF V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Zagreb. Kot hrvaški stenograf je odposlan v Budimpešto dr. Tučkovič.
Telefonsko !n brzojavna poročil?.
AVDIJENCE PRI CESARJU.
D u n a j, 25. oktobra. Danes je cesar zaprisegel novega ministra za zunanje zadeve barona A c r e 111 h a I a in novega vojnega ministra fzm. Schonaicha. Pri cesarju je bil danes v avdijenc! tudi przemyselski poveljnik fzm. P i n o, ki je kandidat za domobransko ministrstvo.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
I) 11 n a j. 25. okt. Avstrijska delegacija bo baje sklicana šele 15. decembra.
JADRANSKA BANKA V TRSTU.
Tr s t, 25. oktobra. Pri »Jadranski banki« ni noben tržaški magistratni uradnik zadolžen, ker se banka ne peča s takimi posojili. »Jadranska banka« je po deset in pol mesečnem poslovanju dosegla promet 226 milijonov kron.
SOCIALNI DEMOKRATI V TRŽAŠKI BOLNIŠKI BLAGAJNI.
T r s t, 25. oktobra. Za ravnatelja tržaške bolniške blagajne je imenovan socialni demokrat Edmond Puecher.
STAVKA NA BUDIMPEŠTANSKI CESTNI ŽELEZNICI.
Budimpešta, 25. oktobra. Danes je tu pričelo stavkati 1000 uslužbencev cestne železnice. Uslužbenci so zapustili vozove na odprti progi. Stavkajo uslužbenci na cestni in na podcestni železnici. IZJAVA DRUŠTVA »DANTE ALLIGHIERI«.
Genova. 25. oktobra. Na letošnjem 17. kongresu društva »Dante Allighierl« je društvo izkazalo bilanco 200.000 lir. Frade-letto je izjavil, da društvo ne bo podpiralo teženj, ki merijo na kršenje trozvezne pogodbe in tudi ne bo gojilo sovraštva med Italijani in Hrvati v avstrijskem Prlmorju. Društvo pa bo z vso odločnostjo podpiralo avstrijske Italijane v njihovi kulturni borbi proti Slovanom.
STOLIPIN NE ODSTOPI.
Peterburg, 25. oktobra. Na pariški borzi razširjene vesti o odstopu ruskega ministrskega predsednika Stolipina so manever ter so neresnične.
»KOPNIŠKI STOTNIK« - BLAMAZA TUDI ZA PRUSKO POLICIJO.
B e r o I i 11, 25. oktobra. Kopniškega stotnika policija še vedno nima in ga skoro gotovo tudi dobila ne bo .Vsi, ki so bili doslej aretirani kot »kopniški stotniki« so dokazali, da niso. Policija sedaj nc ve. kako bi si pomagala. Iz blamaže kopniškega meščanstva je postala tudi blatnaža za prusko policijo. Vsi sledovi za »stotnikom« se prično, ko je nahrulil vojake, naj gredo ž njim in se nehajo na kolodvoru. Izključeno ni, da jc bil goljuf angleški slepar Pa I m e r, ki le Izvršil že celo
vrsto oritiinelnih sleparij, a tudi Paltnerja policija nima v rokah.
OFICIJELNA TURŠKA VEST O SULTANU.
Carigrad, 25. oktobra. (Uradno.) Sultanovo zdravje je povoljno.
Borzna poročila,
,Kreditna banka1 v LJubljani.
Uradni kuril dunajska borne 24 oktobra 1906
Saloib.nl papirji.	De...	Blago
4•/. majeva renta.....	98 30	98 50
4*/, srebrna renta ....	997)	9<90
4•/, avstrijska kronska renta	9« 76	98 95
4'/, , (lata renta . . .	11620	11630
4*/, ogrska kronska , ...	94 35	94 65
4'/. , zlata , . .	112-25	112 45
4•/, posojilo dežele Kranjske	98 60	99-60
4 V/, posojila mesta Spijo t . ,	100-60	101-60
4V/. . , Zader .	99-30	100- <0
4 V«"/, bosn -herc. žel. pos. 1902	99-70	100 70
4•/, češka dež. banka k. o. .	98 60	9910
V/, , , i. o. .	98-70	99-20
41/«*/. *ast. pisma gal. d. hip. b.	100 15	It 0 30
4l/,7. pošt. kom. k. o. i 10•/, pr-	104 7J	105 70
4V1,/t tast. pisma Innerst. hr.	100 —	100-10
i It It » • ogr.cen.dei.hr.	99 76	100 20
4 V«*/. . , hip. banke	100-—	100-20
4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr,	100'-	101-
4 V/, obl. čeftke ind. banke .	100-25	101-25
V/, prior. Trst-Poreč lok. .	9990	
V/, prior. dol. žel......	99 50	_
3•/. , juž. žel. kup. «/,'/, • •	314 60	316 60
**/«*/. avstr. pos. za žel. p. o.	100 —	100-80
Bralk*.		
Srečke od 1. 1860'/......	204 -	209 -
. . . "64......	212-dO	274 60
a tleske.......	149 50	UI -
»em. kreditne I. emisije .	280 -	2*7
r • > II. , .	283 —	291-60
, ogr. hip. banke ....	250 -	263 -
, srbske 4 frs. 100'— . .	97 —	106"—
, turdke......	160 —	161* —
Basillka arečke . . .	21 40	23-40
Kreditne „ ...	449 -	469 -
Inomodke „ . ,	78-—	«5-~
Krakovske „ ...	87-	92--
Ljubljanske „ ...	66-75	£2-75
Avstr. rud. kriia „ ...	46-60	48 50
Ogr. .......	28--	29-60
Rudolfove „ < .	66 -	60-—
Salcburike ,, ...	70--	7o-~
Dunajske kom. „ ...	102 60	512 50
D . 1 n 1 * •		
	180 75	181 75
	676 76	677 75
Avstr. ogrske bančne delnice	1765- -	1765 —
Avstr. kreditne banke . .' . ,	67125	672-25
Ogrske „ ......	81040	811 40
Zivnostenske ......	241-75	2«3 75
Premogokop v Mostu (Brtlz) .	704 —	706 —
Alpinske montan......	59.-76	f97'75
Praške žel. Indr. družbe . . .	3787-	27^7' —
Rlma-Mur4nyi.......	679-50	680 50
Trbovljske premog, družbe . .	280 -	282 80
Avstr. orožne tovr. družbe . .	667"—	668-—
Češke sladkorne družbe . , .	149 75	150 76
▼ a 1 a t o.		
C. kr. cekin . .......	11-35	11-39
30 franki.........	1913	19'16
30 marke.........	23-47	23-66
	24 06	24-12
Marke..........	117-60	117-70
Laški bankovci......	96 60	96-80
Rublji .... .....	253 —	364 —
Dolarji..........	4 84	» —
Zahtevajte „S'ouenca" u useh so-stiinaii! — Zahtevajte „Slouenca" na Kolodvorih!
Nleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
24
25
Cu *p>-
i.vanja
9. zvtč. ' 38-7
Stenj« barometra . mm
7. ijutr. 2. pop.
739 4 739 2
T.mp.-raturl
C.lilju
11-6
V.trorl
sl. sever
10-0 124
brezvetr. sr. jvzh.
■•k«
i?!
obl.
1'4
Srednja včerajšnja temp. 10 0°, norm. 8 9(.
Ivan Jax S sin
t Ljubljani, Dunajska cesta 17 '	priporočata
svojo bogato zaloge
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—
m
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
SSi dan je raKev »a
(groGnic) 00(p(Q0
na novem centralnem pokopališču
ijvrji najcenejša stavitelj novega poh^o palijča po oblastveno odobrenih določilih 1671 6 3a jgradbo pokopališča. Natančneje 5C poijve u tehnični pisarni gosp. Ferd. Trum/er-Ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
Tesarji i
se sprejmo za dolgotrajno delo pri stavbeniku Ferdin. Trumlerju, Ljubljana, Pred skotijo št. 3.
Kupujte
narodni l^olgl^! Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
2406
Od Zl. okt. do «Ml 27. okt. 1906:
London.
Služba
organista m cerkvenika
v Št. Rupertu pri Sv. Jurju na juž. železnici se razpisuje do dne 15. novembra t. I. Rokodelci imajo prednost.
Več pove župni urad v St. Rupertu, pošta Sv. Jurij na južni železnici.	2.10 2-1
Hiša
v mestu, v dobrem stanju, z gostilno (lastna koncesija) in pekarijo, pripravna tudi za vsako drugo trgovino, se proda pod ugodnimi pogoji radi družinskih razmer.
Pismena vprašanja naj se stavijo pod „F. E. 244" na upravništvo »Slovenca".	2411 1
STANOVANJE
obstoječe iz 3 sob in priteklin se takoj odda v Komenskega ulici 26.
2371 £-3
Iu Lep f velik, svetel 5£\
HlokalP
pripraven za kako društvo, skladiške itd., in lepa
delavnica.
se odd£ takoj ali pozneje.
Vprašanja na upravništvo gfa „Slovenca".	2412 6—1 Bil
ScKstet na lok
igra danes od 1210. nre zvečer v kavarni „Austria".
2408 1—1
IT)c5Čan5l^i l^ctel „Llcyd"
Danes, v četrtek, 25. oktobra,
priredi
ljublj. društvena Sodba
koncert
== za člane.--
Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob '/,8. uri zvečer.
K mnogobrojnemu obisku vabi z veiespoštovanjem Dragotin Tauses
2409 i -i	restavrater.
f f ♦ •f
T
1 +
£
Lepe, lične in trpežne
napli nlu
iz cementa priporoča in
2335 6-5 ima v zalogi
Janko Mulej
Potoke, p. Javornik, Gor.
Cena male rakve K 10. » velike » » 14.
+ •f •f •f
t •f
•f
•f-•f
Skladišče,
pripravno za gostilničarja kakor tud za vsako drugo obrt, se odda v najem s 1. novembrom.
Naslov: Anton Pogačnik, Sp. Šiška št. 66.	2367 5-3
Kuharica
z dobrimi spričevali išče službe; naj-rajše v kakem župnišču.	2*07 2—i
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
1672 79
XXX t a 1 a X 1 l X A,, X JI i T T T T T T T T ? ? T T w T Ti
JtrljiteKt
Ferdinand Trumler
oblast, kooces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to6na izvr&itev
5-10 kron
vsak dan lahko zaslužijo gospodje in dame z nenapornim delom. — Vpraša naj se od 9. do 11. ure dopoldne v Gosposkih ulicah št. 15, v pritličju na levo. 2402 3 -2
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov: m^^r
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I Čepico	2116 27
flnSieSKo skladišče oblek
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
\ A /> \ A \ I L O.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzela vodstvo konfekcijske trgovine
F.M.Netschekliri,Veliki tovarni'
Resljeva cesta št. 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 37
in priporočam svojo veliko zalogo konfekcije za gospode, dame in otroke. Veiespoštovanjem 2305 3 -4	A. LUKIC, poslovodkinja.
Najnovejše : : :
kravate, srajce za gospode, nogavice ali žoki, platneni robci.
Jagrovo perilo, galoše ruske pristne, milo in parfumi.
L
Hniuečin Izliera Rarol IteCklllljel Mestni trg Z4,
Nagrobni venci
od najfinejih do najcenejih.
Trakovi za vence
v vseh barvah. Najnovejše po najnižjih cenah. : : : :
Podružnice
prag. t mcn|alnlcaml: Orabtn 24, Mala tiran, Moit ulica '7. ŽISkow, Hu«ova □ lica 37. Brno, V«llki Ire 10 Radrn, Olavni irg 4. Cejka l.lpa, C.ika Kamnlca, ■or.vakl Z.mb.rK, Schiller|tva ce.lt ]. Hodila*, Fran Jotipa trg «. No,I Jlil*. Črna c«iU 9. FU.a In NrlUre.
Menjalnice n« Dunaja:
I. V.lltcllt 10, II. Taborslraitc III Ungareittf 09 (vooti R«nnwf(fn), IV Wl»-dner Haaptitran« 12, V Schftnbrunnerttra,,< 88 a, VII Mnrlahlferalrastt 70, VIII Lcrchtnltlderalratac 133, IX. Altrrtlraitt 32, X favorltcnitraat. 59, XVIII. Wlbrlnfcrtlraut H, XXI. Hiaplatratit ii	_

Menjalnična delniška družba
MERCUR
O/ 160—107
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beeer zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
JWT nakup in prodaja
vsoh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, arečk, deviz, valut in denarja.
mr Zamenjava in cskomptiraqjc
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.