faoeboofew.! novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa ■ Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine I TAXE PERCU li 33100 Udine I | TASSA RISCOSSA | Italy št. 38 (1736) Čedad, sreda, 5. oktobra 2011 naš časoph tudi na -spletni strar^ Dijaki dvojezične šole mladi raziskovalci Dijaki in učenci dvojezične šole v Špetru imajo večinoma vsi vsaj en konjiček, zelo priljubljen je šport, radi pa imajo tudi vi-deoigrice, zlasti tipa fantasy. To so nekateri izmed zaključkov raziskave, ki jo je dvanajst dijakov 3. razreda nižje srednje šole opravilo v okviru raziskovalnih delavnic, ki jih je priredil Slovenski raziskovalni inštitut ob evropski noči raziskovalcev. Dijaki so s profesorji za temo raziskave izbrali konjičke in videoigrice, nato pa s pomočjo Slorijeve raziskovalke Norine Bogateč sestavili vprašalnik. Mlade raziskovalce je zanimalo, kateri konjički oziroma vi- deoigrice so najbolj priljubljeni, kako pogosto in kje se učenci z njimi ukvarjajo, zakaj so jih izbrali oziroma kdo jim je pomagal pri izbiri in podobno. Dijaki tretjega razreda nižje srednje šole so anketirali 93 mlajših sošolcev (učence zadnjih treh razredov osnovne šole in prvih dveh razredov nižje srednje šole), nato pa podatke vnesli v računalnik in jih analizirali. Odgovore so primerjali tudi na podlagi spola in stopnje šolanja (osnovnošolci, srednješolci) ter v nekaterih primerih opazili tudi določena razhajanja. (t.g.) beri na strani 6 Praznik kostanja v Bardu v Terski dolini Letos gremo pa na Buijanko Praznikov kostanja, večjih ali manjših, je v Benečiji v letošnjem oktobru kar nekaj po naših gorskih vaseh. Več let je bil najpomembnejši Burnjak v Gorenjem Tarbiju: prvič zato, ker gre za tradicionalni vaški in cerkveni praznik, ki ima globoke korenine v naši zgodovini; drugič pa zato, ker je tudi na pobudo napredne krajevne občinske uprave, ki se je želela odpreti na vse strani, prišlo do tesnega sodelovanja med različnimi subjekti. Ob domačem združenju alpincev, športnem društvu Polisportiva in Občini so namreč na Burnjaku v Gorenjem Tarbiju sodelovali še Kmečka zveza, Planinska družina Benečije, Starši dvojezične šole, prò loco Nediške doline in druge organizacije. Ideja je bila, da bi združili moči in ustvarili kulturno-folklorno prireditev, privlačno za obiskovalce od vsepovsod, namesto, da bi razprševali energijo. In več let je to dobro funkcioniralo in pomagalo naši skromni ekonomiji, v Srednje in naše doline je prihajalo dosti turi- stov in vsi so se tega veselili, posebno kmetje in obrtniki, ki so tudi kaj zaslužili. Lansko leto se je pokazalo, da seje z novo sredenjsko krajevno upravo klima tako poslabšala, daje postalo sodelovanje nemogoče. Glavni očitek Burnjaku je v glavnem bil, da je preveč slovenski. Zato so se slovenske organizacije in skupine iz Benečije umaknile iz Srednjega in se odločile, da usmerijo svoje energije drugam. Planinska družina Benečije se je vrnila v Črnivrh (Pod-bonesec), Kmečka zveza in druge slovenske organizacije so se pa pridružile bivšim emigrantom, Centru za kulturne raziskave in Občini Bardo pri organizaciji Bur-janke, praznika kostanja v Bardu. Tu bo tudi koncert, ki sodi v program Kogojevih dnevov in je bil zadnje čase v Gorenjem Tarbiju. Program, ki ga ponujajo, je zanimiv in vabljiv. Pozitivno je tudi, da seje utrdilo sodelovanje med dolinami in da dobivajo Terske doline, ki so kulturno vse bolj dinamične in ustvarjalne, nov zagon in vso podporo. Difficile conciliare le posizioni anche all’interno della maggioranza in Regione Enti montani, disegno di legge rinviato a fine mese La lunga telenovela sul progetto di riforma degli enti locali montani si arricchisce di una nuova puntata. Nessun colpo di scena, però, visto che l'ennesimo rinvio della discussione in Consiglio Regionale è perfettamente in linea col copione visto sin qui. L'assemblea regionale, infatti, nella riunione di lunedì 3 ottobre ha rimandato la conclusione dell'esame del disegno di legge sulla riorganizzazione e semplificazione degli enti locali montani alla prossima seduta che, con ogni probabilità, dovrebbe tenersi a fine mese. Eppure nelle scorse settimane tutti gli elementi sembravano indicare che il testo, sul quale la maggioranza lavora da ormai due anni, sarebbe stato votato e approvato. La lunga gestazione nella V commissione aveva infatti portato all'inserimento nel progetto della possibilità dell'istituzione dei Comuni di Vallata. Una modifica chiesta esplicitamente dalla Lega Nord in cambio dell'appoggio al progetto complessivo di istituzione delle nuove Unioni dei Comuni Montani, riforma sino ad allora mai completamente digerita dal Carroccio. Già nella giornata di giovedì scorso, 29 settembre, però, sin dalle prime battute della discussione, è apparso chiaro che i “mal di pancia” leghisti non si erano del tutto placati. Tanto che il consigliere regionale Enore Picco della Lega Nord si era trovato nella delicata posizione di dover relazionare sul testo come portavoce della maggioranza in Consiglio, elencando al contempo le perplessità che personalmente nutriva sul progetto. Poi, nella prosecuzione del dibattito di lu- nedì 3 ottobre, è emersa anche la posizione critica del-TUdc, terza “anima” della maggioranza in consiglio regionale. In particolare i dubbi deirude riguardano la scarsa razionalizzazione che si introdurrebbe qualora il progetto venisse approvato nella forma attuale. segue a pagina 2 LU5EVERA BARDO 5URJANKA ,,, t resta delle castagne Sabato 8 ottobre dalle 18.00/ Sobota, 8. oktobra od 18.00 dalje Balkan Rasta Party - burek, čevapčiči & reggae music. Suona/igra: REVEL BRICKS reggae band Domenica 9 ottobre - Nedelja, 9. oktobra 9.00 Passeggiata in Alta Val Torre - Sprehod po Terski dolini. Iscrizioni/Prijave: tel. 0433 53534. info: www.parcoprealpigiulie.it 10.00 Apertura mostra mercato "Alpe Adria" dei prodotti della montagna Odprtje sejma tipičnih gorskih produktov 11.30 Santa messa accompagnata dal coro Naše Vasi di Taipana Sveta maša, ki jo bo spremljal zbor Naše vasi iz Tipane 12.30 Inaugurazione mostra darte di Stanka Golob e Lenka Hrast Odprtje umetniške razstave Stanke Golob in Lenke Hrast 13.00 Musica con le fisarmoniche diatoniche della Benecia Glasba z beneškimi igralci diatonične harmonike 14.00 Musiča con il gruppo folk "Brjar" - Glasba z ansamblom Brjar 15.00 Concerto presso la Chiesa del "Zagreb Saxophone Quartet & Friends" Koncert ansambla "Zagreb Saxophone Quartet & Friends" pri cerkvi Nel corso della domenica ingresso libero al Museo Etnografico - V nedeljo prost vstop v Etnografski muzej Comune di Bardo • Ex Emigranti di Bardo • Centro Ricerche Culturali di Bardo • KmeCka Zveza • Istituto per la cultura slovena Associazione transfrontaliera di artisti Po.Be.Re. • Associazione Slovenci po svetu Program Pozdravi Tiziano Manzini Roberto Molinaro Elena Domeniš Daniela Beltrame Igor Lukšič Miha Vrbinc župan Občine Speter odbornik za šolstvo Dežele Furlanije Julijske krajine predsednica Zavodskega sveta Državne večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom deželna šolska ravnateljica, Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino minister za šolstvo in šport Republike Slovenije Poročila moderator Odorico Serena Mojca Božič Evropska komisija, Generalni direktorat za prevajanje Prednosti večjezičnosti v 'izobraževanju Miriam Simiz učiteljica dvojezične šole Dvojezična šola v Spetru: 25 let prizadevanja za večjezičnost ravnatelj Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu ZG/ZRG za Slovence v Celovcu in izobraževanje v regiji Rosmarie Crazzolara šolska nadzornica za osnovne in srednje šole, Ladinski šolski urad v Bocnu Večjezičnost v ladinskih šolah na Južnem Tirolskem Sergio Crasnich pedagoški svetovaleeza italijanski jezik, Zavod RS za šolstvo, Koper Sole z italijanskim učnim jezikom v večjezičnem kontekstu slovenske Istre Marisa Comelli učiteljica, Državna večstopenjska šola v Fojdi Izkustvo Večstopenjske šole v Fojdi: dvo-/večjezično delo v omrežju Antonio Pasquariello ravnatelj, Vsestopenjska šola na Trbižu Razred Alpe Adria. Vizija evropske izobraževalne regije med Avstrijo, Italijo in Slovenijo REGIONE AUTONOMA FR IOLI VENEZIA GIUUA Jeziki, šola in teritorij Mednarodni posvet 15. oktobra 2011 od 9.30 do 13.30 Špeter (UD) večnamenska dvorana, ul. Klančič 1 Sreda, 5. oktobra 2011 2 Riforma degli enti locali montani, il consiglio regionale rinvia l’esame Anche nella maggioranza difficile la conciliazione di tutte le posizioni segue dalla prima L'opposizione dal canto suo ha premuto perché il testo tornasse nuovamente in commissione, ma la decisione della maggioranza è stata appunto quella di rinviare la discussione. Probabilmente con l'intento di concordare fra tutti gli alleati alcune modifiche da inserire organicamente nel progetto tramite emendamenti. La conciliazione di tutte le istanze però si presenta come un'operazione delicata. Da un lato i centristi che si chiedono come mai, in un'ottica di riduzione della spesa, dalle attuali quattro comunità montane si preveda l'istituzione di nove Unioni dei Comuni montani. Dall'altro la Lega che giudica eccessivi i poteri che verrebbero delegati dai comuni alle Unioni. Intanto nell'attesa, le Comunità montane restano sotto un commissariamento che, dopo più di due anni di durata, sembra sempre meno straordinario, (a.b.) Precisazioni del commissario Tirelli sulla sentenza del Tar in merito al ricorso delle aziende agricole In merito all'articolo apparso sul Novi Matajur del 21 settembre scorso dal titolo “Il Tar dà ragione alle aziende agricole”, il commissario straordinario della Comunità montana Tiziano Tirelli ci chiede di rettificare “una sequenza di informazioni sbagliate” che vi sarebbero state riportate. L'articolo trattava del pronunciamento del Tar regionale a proposito del contenzioso aperto da 15 aziende contro l'annullamento della graduatoria sui contributi della Comunità montana agli agriturismi. Il commissario Tirelli dunque ha precisato che l'importo complessivo che l’ente montano dovrà versare ammonta a 3.099,23 euro (e non 2330 come indicato nell'articolo). Riguardo il soggetto che do- vrà materialmente sborsare i soldi ha specificato che lui stesso si avvarrà della “cospicua assicurazione” dell'ente per cui regolarmente versa la propria quota contributiva. Aggiunge che essendo la materia “molto sofisticata”, “vari esperti di diritto amministrativo si sono espressi in modo totalmente diverso”. Il commissario contesta infine il fatto che il Tar si sia pronunciato nel merito del ricorso dando ragione alle aziende ricorrenti. Da parte nostra vorremmo rassicurare commissario e lettori che le informazioni contenute nell'articolo contestato rispecchiavano il contenuto della sentenza. “Il Tribunale Amministrativo Regionale per il Friuli Venezia Giulia, de- finitivamente pronunciando sul ricorso in epigrafe, dichiara la cessazione della materia del contendere. Condanna la Comunità montana intimata al pagamento, a favore delle ricorrenti, dell'importo di euro 1.500 più IVA e CPA, a titolo di spese di giudizio inclusive di onorari difensivi, nonché al rimborso del contributo unificato (euro 500)”. Queste le parole esatte della sentenza. Il Tar inoltre chiarisce il motivo per cui viene meno la materia del contendere infatti nella sentenza precisa che: “Il commissario ha annullato in parte qua, in autotutela, la contestata deliberazione”. Come in effetti abbiamo scritto nell'articolo contestato ha ritirato la delibera e ripristinato la situazione precedente. Pismo iz Rim Stojan Spetič n Berlusconiju, Emiliu Fedeju, Nicole Minetti in Leleju Mori bodo torej sodili zaradi izkoriščanja prostitucije mladoletnic in, kar velj a samo za premier-ja, zaradi zlorabe oblasti, ker je dal Ru-by osvoboditi iz kvesture, češ daje Mubarakova nečakinja. Zdi se, da je to premierova navada, saj je tudi Katarino Kneževič predstavljal kot ‘nečakinjo Mila Djukanoviča’, črnogorskega predsednika. Kdo je Katarina Kneževič? Dvajsetletna lepotica, ki se je s sestrama Zorico in Slavico kar naselila v vili San Martino pri Arcoreju, kjer naj bi se vedle kot gospodinje. Emilio Fede je nekoč dejal, da črnogorske sestrice držijo Berlusconija v svojih krempljih, češ da so na mobitelu posnele dokaj “hard” scene med orgijami v dvorani “bunga bunga”. Odtlej naj bi jim izplačali 750 tisoč evrov, Katarina pa trdi celo, daje “vredna tri milijone” evrov. Še več. Ko je minuli teden izpolnil 75 let in so mu v vili priredili praznovanje rojstnega dne, naj bi Berlusconi svoji črnogorski ljubici podaril zaročni prstan. “Odtlej sem njegova zaročenka, pravzaprav italijanska first lady,” trdi prikupna Katarina, ki je med večerjami v Arcoreju rada gola plesala po mizah. Nekaj je vsekakor gotovo. Katarina ni Djukanovičeva nečakinja, kakor tudi Ruby ni bila Mubarakova sorodnica. Je hči revnega zidarj a Milorada iz Podgorice, kjer je pri 17 letih zmagala na nekem lepotnem tekmovanju. Potem je šla v Italijo s trebuhom za kruhom. Pravijo celo, da jo je poslala črnogorska mafija, ki želi imeti vpliv na najbogatejšega Italijana, ki je v prostem času tudi premier. Berlusconije tako dokazal, da mu nikoli ni bilo mar za državo in njeno varnost, če se je spuščal v take nevarne igrice. Kaj se bo torej zgodilo? Sodišča bodo opravila svoje. Morda bo italijanski premier obsojen, čeprav po petinsedemdesetem letu starosti v Italiji obsojenca ne spravijo več v ječo, pač pa v hišni pri- por. Berlusconi pa ima na izbiro kar sedemnajst razkošnih vil, od Sardinije do jezera Maggiore. Razen če ne zbeži na tuje kakor njegov najboljši prijatelj Craxi. Medtem ko se italijanska ladja potaplja, razmišljajo vsi, kako rešiti vsaj kožo. Referenduma o volilnem sistemu najbrž ne bo, saj vsi govorijo o predčasnih volitvah v aprilu. Ker se mora o sprejemljivosti referenduma izreči ustavno sodišče šele po novem letu, zanj ni več časa. Lahko se torej zgodi, da bomo volili kar s starim sistemom “porcellum”, ki bi ga desnica lahko kvečjemu popravila s ponovno uvedbo preferenčnih glasov. Že sedaj je jasno, da bo desnici trda predla, razen če se ne pogodi s sredino. Ali pa če uspe vrhovom katoliške cerkve na vrat na nos spraviti pod streho novo krščansko demokracijo od Casinija do Pisanuja, Lupija in Formigonija. Predčasne volitve bi tudi Vatikanu zmešali štrene, saj bi ne imel dovolj časa za tako zapleten politični manever. Demokrati pa še vedno ne vedo, kako naj se predstavijo: v zavezništvu s sredinci ali s skrajno levico? Nad vsemi pa lebdi, kakor Damoklejev meč, državljanska apatičnost, ki lahko močno zmanjša volilno udeležbo. Cilj Slovenije preboj med 15 najrazvitejših držav EU do leta 2020 V Portorožu je bila prejšnji teden konferenca slovenskih manageijev, ki je bila v veliki meri namenjena Zavezi za uspešno prihodnost. V Združenju Manager želijo namreč voditi javno razpravo, s pomočjo katere bi dosegli družbeni dogovor o novem cilju - preboju Slovenije med 15 najrazvitejših držav EU do leta 2020. Kot so manageiji zapisali v dokumentu, bo Slovenija za dosego tega cilja potrebovala dvig bruto domačega proizvoda (prodotto interno lordo) na prebivalca iz 17.600 na 25.000 evrov in vsaj štiriodstotno gospodarsko rast. Zavedajo se, da bo za kaj takega potrebno doseči soglasje gospodarstva, politike in sindikatov ter obnoviti kakovosten socialni dialog. Manageiji ugotavljajo nizko donosnost podjetij v državni lasti, pri umiku države iz gospodarstva pa svetujejo, naj proda svoj delež tistim, ki lahko zagotovijo razvoj podjetij. Številna podjetja, v katerih je bil izveden managerski odkup, deleže pa sta prodajala državna sklada, so se namreč čez nekaj let znašla v prisilni poravnavi, stečaju ah na poti do njega. Poleg tega slovenski manageiji predlagajo še krčenje števila ministrstev (od šest do deset), naglašujejo pa tudi spoštljivejši dialog med političnimi strankami. Udeleženci konference so seveda spregovorili tudi o padcu bonitetne ocene Slovenije in nekaterih bank. V glavnem so se strinjali, da bo to imelo posledico za njihovo poslovanje, predsednik uprave Simobila Dejan Turk pa je na primer ocenil, da bo znižanje bonitetne ocene slovensko gospodarstvo in gospodinjstva stalo do 300 milijovno evrov, nižja bonitetna ocena pa ni dobra ne za slovenske izvoznike ne za tuje vlagatelje. Po mnenju manageijev je svoje prispevala tudi politična negotovost. Pri spremembah, ki jih predlagajo v Združenju manager, pa bo po njegovem moral "bodoči premier znati ljudem pogledati v oči in povedati: čas je za spremembe, in jih o tem znati tudi prepričati, da bodo pri teh spremembah aktivno sodelovali". Vlada pa bi morala najti pameten kompro- mis med konsolidacijo javnih financ na eni in spodbudami gospodarstvu na drugi strani, saj "varčevanje in omejevanje investicij ne spodbuja gospodarskega razvoja in obratno", je dodal predsednik uprave Merca-toija Žiga Debeljak. Vodja Gorenja Franjo Bobinac pa je ocenil, daje ključ za rešitev v dolgoročni konkurenčni sposobnosti, ki se zrcali skozi davčno zakonodajo, povezovanje znanja med šolami, inštituti in industrijo, in zmanjšanju administrativnih ovir. Prihodnji premier pa bo moral po njegovem biti povezovalna osebnost, "ki bo vizionarska in bo hkrati razumela kratkoročne in tudi dolgoročne strateške probleme družbe in gospodarstva". Konference se je udeležil tudi predsednik republike Danilo Turk, kije poudaril, daje glavni problem pri pripravi nove razvojne paradigme nesposobnost za dialog, največji primanjkljaj pri pripravi strategije pa predsednik opaža na področjih industrijskega razvoja, brez katerega "ne more biti čvrstega jedra razvojne usmeritve", ekologije (med drugim bi potrebovali usklajeno politiko gospodarskega razvoja, prometa, urejanja prostora, kmetijstva in javnih financ) in socialnega razvoja. Slovenska razvojna paradigma je dolgo časa temeljila na izvozu, kar je državo naredilo vitalno odvisno od izvoza, s katerim je po Turkovem mnenju povežem "velik del naših težav", kot na primer padec bruto domačega proizvoda. Turk ne želi sam ponujati rešitev brez javne razprave, v katero bi morah vključiti tudi mlajšo generacijo. Predsednik pa je tudi poudaril, da potrebuje zdaj Slovenija stabilno vlado. Dodal je še, da bi moralo sodstvo uživati večje spoštovanje in avtoriteto in da so določena zakonodajna področja (na primer pri stečajni in delovni zakonodaji) prešibko urejena. Prav tako bo potrebno po njegovem omejiti nabor vprašanj, o katerih lahko vohvci odločajo na referendumu. Po njegovem bi kazalo tudi uvesti kvorum za uspešnost referenduma. Brez spremembe referendumske prakse se bo namreč vsaka vlada soočala s težavami. kratke.si Elezioni il 4 dicembre, il parlamento verrà sciolto il 21 ottobre Il presidente sloveno Danilo Turk ha annunciato che scioglierà il parlamento il 21 ottobre. Le elezioni politiche anticipate si svolgeranno invece il 4 dicembre. I partiti avranno così appena un po’ più di due mesi di tempo per prepararsi alle elezioni, il che dovrebbe rendere la campagna elettorale anche meno costosa. Oltre ai partiti classici hanno già annunciato la loro corsa al parlamento anche alcuni nuovi partiti e movimenti. Le elezioni anticipate arrivano al momento giusto Secondo i risultati del sondaggio di Deio il 4 dicembre è la data giusta per le elezioni anticipate. Ne è convinto il 53,2% degli intervistati, mentre il 31,3% ritiene che si dovrebbero svolgere prima. Solo l’8% pensa sia troppo presto. Il 55,8% degli intervistati si attende una campagna elettorale molto tesa e piena di colpi bassi, solo il 21,7% crede che al centro dell’attenzione ci saranno i programmi dei partiti. Il 68,9% si aspetta anche accuse reciproche tra i partiti. Aiuti umanitari post terremoto, una scuola slovena a Haiti Anche la Slovenia ha contribuito alla ricostruzione di Haiti, dove a causa di un fortissimo terremoto lo scorso gennaio sono morte più di 300 mila persone, più di un milione di abitanti sono invece rimasti senza casa. Oggi a Port-au-Prince, capitale di Haiti, aprirà i battenti una scuola slovena, costruita dahe organizzazioni non governative slovene nell’ambito deha piattaforma Sloga, il ministero degli esteri ha contribuito con 240.000 euro. Sarà frequentata da 200 bambini. Lo stipendio delle donne 55 euro più basso di quello degli uomini Nel 2010 lo stipendio medio delle lavoratrici slovene era di 55 euro più basso di queho dei loro colleghi uomini (1519 contro 1574 euro). Secondo i dati dell’Ufficio di statistica nazionale le differenze maggiori (-28,8%) sono state rilevate nei settori medico e dell’assistenza sociale, seguiti dai settori finanziario e assicurativo (-27,6%). Le dipendenti donne hanno percepito però uno stipendio superiore (+22,9%) agli uomini nel settore delPedilizia. Il presidente della Carinzia Doerfler in visita a Bovec È stato ricevuto dal sindaco di Bovec che ha presentato all’ospite austriaco le attività del Comune. Durante l’incontro sono stati tra l’altro approfonditi temi legati all'economia, al turismo ed aha scuola ed analizzate possibilità di collaborazione. Doerfler ha avuto anche modo di apprezzare i lavori effettuati dopo il terremoto a Čezsoča, dove ha conosciuto la famiglia che da 5 anni abita neha casa donata aha comunità locale dal land austriaco nel 2004. -Aktualno--------------------------------- I nuovi progetti del Comune di S. Pietro per la scuola media Alighieri Non solo prevenzione antincendio ma anche ristrutturazione della sede novi matajur Sreda, 5. oktobra 2011 La commissione consiliare, istituita per seguire i lavori di ristrutturazione della scuola bilingue di San Pietro al Natisone e presieduta da Matteo Strazzolini, che si sarebbe dovuta riunire lunedì 3 ototbre è stata rinviata a lunedì prossimo, 10 ototbre, e dovrebbe essere allargata anche ai rappresentanti della scuola bilingue ed ai loro tecnici. Intanto siamo in presenza di ulteriori novità che ancora una volta allontanano per diversi mesi la soluzione deH'emergenza. E una vergogna. Non ci sono altre parole per definire come l'amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone stia gestendo la vicenda della sistemazione della scuola media bilingue, parcheggiata come sembra per tutto il prossimo anno scolastico negli uffici della Comunità montana, e rispetto alla quale il Comune ha precisi obblighi di legge. La maggioranza in consiglio comunale può anche contestare la legge di tutela ed impegnarsi per la sua modifica in Parlamento, come ha annunciato Michela lussa durante l'ultimo consiglio comunale, nel frattempo però è tenuta ad applicare le norme di legge in materia di una scuola statale pubblica come è appunto quella bilingue. Inoltre ci sono impegni ufficiali che il sindaco ha preso e che dovrebbe onorare. Questi i fatti. L'amministrazione comunale sam-pietrina attraverso il suo sindaco, che era accompagnato anche dall’assessore Massera, si è impegnata il 25 agosto scorso in prefettura a Trieste davanti al Commissario del governo Giacchetti, all'assessore regionale Molinaro e alla dirigente dell'Ufficio scolastico regionale Beltrame a realizzare “in tempi brevi” i lavori necessari per ottenere la certificazione antincendio e quindi consentire il trasferimento degli alunni della scuola media bilingue negli spazi della Dante Alighieri. Invece, lo ha annunciato lo stesso sindaco Manzini in consiglio comunale la setti- ca scuola media Alighieri ^sC-ì*> -v* L .Aa, mana scorsa, approfittando di quella che ha definito “una congiuntura positiva”, l'amministrazione comunale sta progettando un ampio intervento di ristrutturazione dello stabile. Se in un primo momento la spesa prevista per i lavori prescritti per la certificazione (scala antiincendio, dotazione dell'edificio di idranti e di porte antipanico) era - a detta del sindaco - di 40/50 mila euro, ora l'importo sarebbe lievitato a 170 mila come da dichiarazione in consiglio comunale dello stesso Manzini e, secondo altre fonti, addirittura di molto oltre i 200 mila euro. Si prevedono infatti anche il rifacimento dei servizi igienici, la ristrutturazione delle aule nel seminterrato e addirittura del tetto dell'edificio. È evidente anche ad un bambino che in questo modo i tempi si dilatano di molto, enormemente per chi vive nella precarietà. In primo luogo perché bisogna reperire il finanziamento dalla Regione e non è scontato, inoltre per i tempi di progettazione ed esecuzione dei lavori. Non che gli interventi previsti non possano essere necessari, certamente però non hanno i requisiti di urgenza e possono essere programmati a lotti in un arco temporale più lungo. L'intento dilatorio a noi sembra evidente. Tra l'altro, senza considerare i di- sagi per insegnanti e bambini della bilingue, ci sembra importante sottolineare che i ritardi pesano ulteriormente anche sulle tasche dei contribuenti visto che - lo ha detto Marinig in consiglio comunale - gli spazi per la media bilingue non sono stati concessi dalla Comunità montana a titolo gratuito, ma il Comune paga l'affitto. E questo è il secondo anno. Ma perché sono ritenuti necessari gli interventi nel seminterrato, ci si chiede. Qualcuno forse pensa di collocare lì la bilingue? E utile forse rinfrescare ai lettori la memoria a proposito degli spazi. L’edificio della scuola Dante Alighieri è stato costruito per ospitare fino a tre sezioni della scuola media: infatti ha 5 aule a piano terra più i servizi; altre 5 aule al primo piano, di cui una attrezzata per laboratorio informatico, più i servizi; 2 aule per attività speciali al piano rialzato, oltre alla segreteria, presidenza ed aula insegnanti; 2 aule per attività speciali ed una adibita ad archivio nel piano seminterrato. Numeri alla mano già ora c'è tutto lo spazio necessario sia per la scuola media in lingua italiana sia per quella bilingue. Come affermano i rappresentanti dei genitori, l’Istituto “Dante Alighieri” dispone già di dieci aule normali, di cui sei ospitano gli alunni della scuola se- condaria di primo grado con insegnamento italiano, una è attrezzata per laboratorio informatico e le restanti tre potrebbero ospitare gli alunni della scuola secondaria di primo grado con insegnamento bilingue, mentre le aule speciali potrebbero essere usate da entrambe le scuole in orari diversi. Ciò che è necessario fare subito sono solo le opere per l’ottenimento del certificato di prevenzione incendi. Che la convivenza tra le due scuole sia possibile lo dimostra il fatto che le due dirigenti scolastiche, Margherita Cencig e Živa Gruden, anche a seguito del tavolo convocato dal Prefetto e Commissario di governo a Trieste, hanno predisposto un documento sottoscritto da entrambe ed inviato al sindaco Manzini in cui ci sono le indicazioni per l'utilizzo congiunto della struttura. E allora gli ostacoli dove stanno se non nell'amministrazione comunale? Intanto a S. Pietro fervono i preparativi per l'importante convegno internazionale del prossimo 15 ottobre che ha organizzato la Regione Friuli Venezia Giulia, su iniziativa dell’assessore all'istruzione Roberto Molinaro sull'educazione bi- e plurilingue, in cui sono coinvolte anche le regioni contermini di Slovenia, Carinzia e Alto Adige. Un) 3 Festa del dono e della solidarietà a S. Nicolò Domenica 2 ottobre la chiesetta di San Nicolò (Iai-nich) ha ospitato le tredici sezioni di donatori di sangue provenienti da tutta la zona delle valli e del Cividalese: Valli di San Leonardo, Dren-chia e Grimacco, Valli del Natisone, Prepotto, Cividale, Torreano, Faedis, Moimacco, Remanzacco, Orzano, Pre-mariacco, Manzano e Corno di Rosazzo. Alle ore 12 è stata celebrata una santa messa cantata, di seguito è stato deposto un omaggio floreale ai caduti delle guerre e infine hanno avuto luogo le premiazioni dei donatori benemeriti. Un distintivo d'oro per cinquanta donazioni è stato consegnato a Paolino Servidio, il diploma di benemerenza per 10 donazioni a Matteo Balus e Ales- sandro Osgnach, il distintivo di bronzo per venti donazioni a Nicola Podrecca e Paolo Scaunich, il distintivo d'argento per 35 donazioni a Ramona Tomasetig. Da un Bumjak all’altro nelle valli del Natisone All’insegna dei Burnjak e delle Feste delle castagne, oltre che dell’Invito a pranzo, il mese di ottobre nelle Valli del Natisone. L’appuntamento che forse ha una tradizione più lunga è la festa delle castagne di Azzida, nella zona industriale, organizzata dal comitato Pro Clenia, che prenderà il via domenica 9 ottobre e si ripeterà ogni domenica per tutto il mese. Caldarroste, castagne, mele ed altri frutti oltre alla musica ed ai dolci della solidarietà: questa la ricetta dell’iniziativa. Ogni domenica dal 9 al 23 ottobre si terrà a Tribil Superiore il Burnjak organizzato dalla Pro loco Stregna. Il Burnjak si terrà anche a Savogna, nella frazione di Masseris, domenica 9 ottobre con inizio alle ore 14. L’iniziativa è promossa ed organizzata dalla prò loco Matajur. Per completare il quadro degli eventi ottobrini nelle Valli del Natisone ricordiamo la passeggiata diurna To-polò/Kolovrat/Topolò organizzata dalla Pro loco Nedi-ske doline per sabato 22 ottobre. L’associazione organizza su prenotazione anche visite guidate alla Grotta di San Giovanni d’Antro, alle Trincee sul monte Kolovrat ed al sentiero degli artisti di Topolò. info: www.nediskedoli-ne.it, info@nediske doline.it, cell. 349 3241168. Tunnel Abruzzo-Ginevra, si dimette il portavoce della Gelmini Massimo Zennaro si è dimesso da portavoce del ministro dell'istruzione Mariastella Gelmini. La decisione è arrivata dopo le polemiche sul comunicato (firmato Gel-mini) in cui il Miur, congratulandosi con i ricercatori del Cern per la scoperta sulla velocità sui neutrini, si attribuiva il merito di aver contribuito con circa 45 milioni alla costruzione di un fantomatico tunnel fra Ginevra e il Gran Sasso. Zennaro comunque resta in carica come direttore generale del Ministero. Cala la disoccupazione ma non per i più giovani L'ultima rilevazione dell'Istat assegna all’Italia un tasso di disoccupazione del 7,9%. Una riduzione dello 0,1 per cento rispetto al dato di luglio, che corrisponde ad un netto miglioramento (meno 0,4%) su base annua. Ad agosto 2010 infatti i disoccupati erano l'8,3 per cento. In controtendenza invece il dato sull'inattività giovanile aumentata ad agosto di un altro 0,1 per cento. I giovani senza lavoro in Italia, dunque, toccano la quota record del 27,6 per cento. Resta in vita l'articolo 18, Fiat esce da Confindustria Se ne era parlato a lungo, almeno da dopo la sottoscrizione degli accordi di Pomighano e Mirafiori. Ora è ufficiale: il gruppo Fiat esce da Confindustria. La scelta, motiva l'amministratore delegato Mar-chionne, è stata presa dopo l’accordo del 21 settembre, sottoscritto da Confindustria con Cisl, Uil e Cgil in cui si “anestetizzavano” gli effetti dell'art. 8 della manovra fiscale del governo che offriva alle imprese la possibilità di derogare all'art. 18 sui licenziamenti senza giusta causa. Un milione e duecento mila “no” al porcellum Un successo al di là delle più rosee aspettative dei promotori. La proposta di referendum abrogativo dell'attuale legge elettorale ha raccolto oltre un milione e duecento-mila firme, più del doppio di quelle necessarie. La parola passa ora alla Corte Costituzionale che si esprimerà sull'ammissibilità del quesito. Quindi, in caso di risposta affermativa, il voto tra il 15 aprile e il 15 giugno 2012, a meno che nel frattempo non si verifichi lo scioglimento delle Camere. Quando l’opposizione ha salvato il Governo 5098 votazioni. Tante sarebbero state le occasioni in cui le opposizioni avrebbero potuto “mandare sotto” la maggioranza di governo (cosa accaduta invece “solo” 100 volte), ma le assenze di deputati e senatori della minoranza non l'hanno consentito. Secondo l'associazione open-polis, fino al 20 settembre scorso infatti nel 35% dei casi il numero dei parlamentari di maggioranza presenti non sarebbe stato sufficiente a far approvare i provvedimenti in discussione. NOCCIOLE € 3,a>/h3 1 CASTA C3M& ] 'PVRČINAC' é,Co/hg Sreda, 5. oktobra 2011 4 Ancora ferme le richieste di scuole bilingui e trilingui A Udine discusso il piano di dimensionamento scolastico Venerdì 30 settembre si è tenuto presso la Provincia di Udine un incontro per illustrare i criteri per la riorganizzazione delle autonomie scolastiche e dei punti di erogazione del servizio scolastico, affinché i Comuni possano procedere ad effettuare le verifiche sul rispetto dei parametri adottati dalla Giunta Regionale. Erano presenti all’incontro gli assessori Elena Lizzi per la Provincia di Udine e Roberto Molinaro per la Regione. Si è avuto modo di valutare anche la disposizione normativa nazionale (art. 19, comma 4, D.L. n. 98 del 2011 convertito nella legge n. Ili del 2011) che, a decorrere dall’anno scolastico 2011/2012, prevede l’aggregazione in istituti comprensivi di scuola d’infanzia, scuola primaria e scuola secondaria di primo grado, con la soppressione delle istituzioni scolastiche autonome costituite separata-mente da direzioni didattiche e scuole secondarie di primo grado. Tale disposizione prevede anche dei limiti numerici: almeno 1000 alunni, ridotti a 500 nei comuni montani e nelle aree geografiche caratterizzate da specificità lin- guistiche per ciascun Istituto. La disposizione dovrebbe dunque interessare anche gli Istituti comprensivi di San Pietro “Dante Alighieri” e l’Istituto bilingue che contano rispettivamente 357 e 219 alunni. In questo caso, la soluzione al problema numerico appare assai complicata, considerato che una “fusione” dei due Istituti si presenta improbabile, data la diversità della didattica proposta dalle scuole che fanno ad essi capo. E’ dunque auspicabile un ulteriore approfondimento della complessa tematica, magari con la creazione di un tavolo di lavoro tra le istituzioni coinvolte. Ancora nulla è dato invece sapere sulle richieste di istituzione di nuove scuole bilingue o trilingue sul territorio della Provincia di Udine: incalzato sulla questione dal Comune di Lusevera, l’assessore Molinaro ha riferito di aver chiesto aH’Ufficio scolastico regionale un parere ri- spetto alle diverse istanze di scuole bilingui e trilingui avanzate dai Comuni di Lusevera, Taipana, Tarvisio e Malborghetto - Vaibruna. In particolare, la richiesta avanzata dalla Regione riguarda se i “carichi” sull’organico che tali scuole esigono saranno sostenuti dalTAmministrazione scolastica regionale, considerato che tale incombenza non è di competenza della Regione. La ‘pratica’ è dunque ferma all’Ufficio scolastico regionale. L’assessore ha comunque assicurato che la Regione farà in modo di garantire la permanenza delle scuole nei Comuni che presentano specificità linguistiche come a Resia e negli altri Comuni citati, (i.c.) ZELENI r LISTI Ace Mermolja Dve sitni miši v grlu Prejšnji teden sem po TV kanalu La 7 gledal več kot dvourni intervju z Lavitolo. Prekupčevalca z ribami, uslugami in tajnimi zadevami so na televizijski navezi z neko srednjeameriško državo intervjuvali znani novinarji, začenši z Mentano. Nisem zdržal do konca, ugasnil sem televizijo in peljal pisiča Zoro do prvega klanca, kjer se krega s sosedovo mačko. Državljani imamo pravico do informacije. Priznam pa, da sem naveličan poslušati Lavitole, Tarantinije in podobne prisklednike, ki se lahko razgovarjajo z mogotci, ne da bi v življenju naredili kaj koristnega ali dobrega za skupnost. Koliko poštenih ljudi, delavcev, javnih upraviteljev, županov itd. pošteno dela in si lahko samo sanja dve minuti na nekem vsedržavnem TV kanalu. Lavitoli posvetijo dve uri, kot da bi bil kakšen Padre Pio. Je treba za “slavo ” res nekoga zaklati? Ko torej gledam te nočne škrate in vile, ki obdajajo vladne mogotce druge italijanske republike, si čisto enostavno mislim, da je ta “republika” slabša od prve. Berlusconi in Bossi ter njuni dvorjani so slabši od Andreottija in Craxija. Zato ima prav kardinal Bagnasco: zrak smrdi. Berlusconi pa se bo držal plota oblasti, dokler bo mogel. Menim, da bo svoj parlamentarni stol nesel s sabo v Arcore. Na oblast je priklenjen kot zapornik v lisice. Vseeno pa bi Lavitoli in vitezovim ljubicam odmeril nekoliko manj medijskega prostora, čeprav je res, da se parlament in senat ukvarjata pretežno z obtoženimi poslanci. V resnici nisem razumel Berlusconijevega oprode Alfana, na kaj misli, ko govori o stranki poštenih. Se mar pripravlja na odhod v kak zakoten samostan? Sicer pa bi mnogim mlajšim politikom svetoval beg v meditacijo, da se operejo slabih misli, ki premamljajo buče starcev, kot so Berlusconi, Letta, Bossi, Geronzi in drugi mogotci, ki zapravljajo Italijo, da bi požrli zase kisik, ki še ostaja. Izpoved je bila prva miš v grlu, ki me žgečka, druga je problem Grčije. Desni in li- beristični ekstremisti v Evropski uniji, v Evropski centralni banki in v Mednarodnem monetarnem skladu so omenjeni državi predpisali zdravljenje, ki je hujše od bolezni. V vsakem priročniku o gospodarstvu boste brali, da sta za izhod iz krize potrebna dva elementa: varčevanje pri nepotrebnem in istočasno pospeševanje rasti. Država naj bi torej štedila tam, kjer je možno, obenem pa naj bi gospodarstvu in ljudem pomagala, da si finančno opomorejo ter pričnejo proizvajati in kupovati. Kako naj se Grčija reši, ko pa mora odpustiti 30.000 državnih uslužbencev, rezati plače in pokojnine, odrekati pomoč podjetjem in štediti preko vsake mere. Ekstremisti Grčiji nočejo pomagati, ampak jo želijo kaznovati. Pritisk na vlado in ljudi je tolikšen, da država ne bo izpolnila svojih obvez, ampak bo doživela hude socialne nemire, ulične izgrede in še kaj hujšega. Žrtvovati življenje za evro je nesmiselno. V Grčiji je približno tako, kot da bi družinski oče prišel domov ter naznanil ženi in sinovom, da zaradi šparanja ne bodo več jedli. Najbolj logično je, da gredo v takšni stiski otroci v veleblagovnico in tam pričnejo krasti čipse in merendine. No, to je bila druga miš, ki me je neprijetno žgečkala v grlu. •STOCKTOM- Dalla scuola bilingue di S. Pietro al ginnasio quadrilingue V Gorenji Tarbij se vrača Bumjak Intervista a Natalia Ciccone, maturanda al ginnasio sloveno di Celovec/Klagenfurt Na sporedu tri konce tedna Natalia Ciccone di Sorzento (San Pietro al Natisone) frequenta l’ottavo ed ultimo anno del ginnasio sloveno di Celovec (Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence). E iscritta alla dasse "Julius Kugy" dove le lingue d'insegnamento sono quattro: lo sloveno, il tedesco, l'italiano e l’inglese. Si tratta di una scuola pubblica statale fondata nel 1957. Oggi la frequentano 503 studenti provenienti da Austria, Italia e Slovenia. Natalia, da quando sei studentessa a Celovec? Dalla seconda ginnasio ovvero dalla prima media italiana. I miei genitori mi hanno iscritta alla scuola per darmi l’opportunità di apprendere più lingue. Come è stato l’impatto con la nuova realtà? All’inizio non è stato facile ambientarsi: a 12 anni risulta difficile abituarsi all’idea di vivere lontano dalla famiglia e da casa per 5 giorni a settimana. Ma poi pian piano mi sono abituata alla nuova vita ed ora mi trovo a mio agio anche in Austria dove ho molti amici. In che lingua comunichi con loro? In sloveno, italiano, tedesco... come viene più spontaneo. E la scuola come è organizzata? Il primo anno parte in cor- svečen Giorgiu Qualizzi, 16. oktobra pa bo Burnjak doživel svoj vrhunec. Ob 12. uri bo maša s procesijo, kulturno društvo Stellini pa bo poskrbelo za prikaz starih poklicev in del (v primeru slabega vremena bodo prikaz prenesli za en teden). Popoldne bodo nastopile mlade domače rock skupine, na sporedu pa bo tudi poseben program za otroke. V soboto, 22. oktobra, ob 20. uri, bo v bivši osnovni šoli v Gorenjem Tarbiju srečanje z naslovom “145 let priključitve Italiji: ocenjevanje pripadnosti”, ki ga prireja inštitut Sla-via Viva. Zadnji dan letošnjega Bur-njaka pa se bodo lahko udeleženci sprehodili med kostanji v spremstvu Gozdne straže iz Čedada. Po kosilu pa bo spet v ospredju glasba, protagonisti pa bodo mlade rock skupine iz Nadiških dolin in mala godba iz Čedada, ki jo bo vodil Mauro Meroi. Ob nedeljah bodo delovali tudi bogato založeni kioski, ki bodo med drugim nudili kostanjevo pivo, kostanjevo moko, kostanjeve rezance, friko, testenine in njoke z divjačino in seveda kostanj in rebulo. Med Bumjakom bo mogoče priti do Gorenjega Tarbij a samo skozi Srednje in čez Staro goro (panoramska cesta), nazaj grede pa se bo treba peljati skozi Duge ah Klodič. Natalia è la ragazza seduta a terra a sinistra, qui con i suoi compagni di ginnasio rispondenza della nostra quinta elementare. Vi sono sei ore di lezione al giorno, più un rientro pomeridiano. Fino al quarto anno di ginnasio vi è un educatore che segue gli studenti anche nel pomeriggio, per lo svolgimento dei compiti. E le lezioni in che lingua sono svolte? La lingua d’insegnamento principale è lo sloveno. Poi le materie più specifiche come, per esempio, la letteratura sono insegnate nella lingua di riferimento. Dalla settima si può scegliere di studiare un’altra lingua tra russo e spagnolo. L’apprendimento di queste lingue ti ha creato difficoltà? No. Non ho nessun problema a passare da una lingua all’al-tra. Padroneggio sloveno ed italiano ed ho un’ottima conoscenza dell’inglese e del tedesco. Consiglieresti questa scuola? Certamente. Per chi ha come obiettivo l’apprendimento delle lingue non esiste paragone: in Italia la scuola non riesce ancora a dare un così elevato livello di preparazione. Inoltre questa scelta mi dà la possibilità di diplomarmi un anno prima dei miei coetanei in Italia... è un bel vantaggio! E dopo il diploma? Farò sicuramente l’Università. Devo ancora decidere l’indirizzo. In Italia? No. Mi sentirei di fare un passo indietro tornando in Italia. L’Italia non offre ai giovani studenti le tante opportunità e servizi che garantiscono stati come l’Inghilterra o la Slovenia. Penso che opterò per imo di questi due paesi. 50 che state organizzando una festa a Celovec... 51 la festa di matura... sarà un grande evento organizzato dagli studenti cui parteciperanno tutti, anche i genitori. Tutto un altro mondo... Si, anche perché nella mia scuola lo studente è al centro del sistema e non l’ultima ruota del carro, (i.c.) Po lanskih polemikah med dolgoletnimi in novimi organizatorji se v Gorenji Tarbij vrača tradicionalni Burnjak. Letošnji praznik kostanja se bo odvijal tri konce tedna, začel se bo v soboto, 8. oktobra, zaključil pa v nedeljo, 23. oktobra. Prireditev organizira združenje Pro loco Stregna v sodelovanju z razpršenim hotelom Albergo diffuso Valli del Natisone, in skupinami Gruppo alpini Stregna, Reparto storico Fiamme verdi, Riserva di Caccia - Stregna, s podporo Pokrajine Videm, združenja Associazione fra le Pro loco del Friuli Venezia Giuba, konzorcija Consorzio prò loco Torre Natisone in Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda ter pod pokroviteljstvom Občine Srednje. Praznik bo 8. oktobra, ob 18.30, uvedlo odprtje razstave vojaških razglednic in starih vojaških predmetov iz zbirke Maria Ruttarja iz Klodiča, ki bo na ogled do konca Burnja-ka. Ob 20.30 bo pri cerkvi v Gorenjem Tarbiju koncert zbora alpincev “Monte Nero”. V nedeljo, 9. oktobra, bodo slovesno praznovali 75. obletnico ustanovitve Skupine alpincev iz Srednjega, ob 10.30 pa bodo odprli prodajni sejem kmečkih pridelkov in proizvodov. V soboto, 15. oktobra, bo Simone Clinaz vodil večer po- Sreda, 5. oktobra 2011 V soboto, 17. septembra, je na povabilo literarnega društva Zelenih oblakov potekalo v Logatcu srečanje z naslovom ‘Besede in čustva iz Benečije’. Povabljenih je bilo pet beneških pesnikov: Aldo Clodig, Margherita Trusgnach, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach in Claudia Salamant. Prva postaja srečanja je bil popoldanski sprejem v Hotedršici, kjer so si gostje pod vodstvom Francke Čuk najprej ogledali znamenitosti: Tomažinov mlin postavljen nad kraškim breznom, Gregorčkovo črno kuhinjo preurejeno v muzej, zemljanke ali kašče, ki so sezidane iz kamna in vkopane v zemljo in nedaleč stran zbirko starih predmetov Romane Pivk, ki izvirajo večinoma iz okolice vasi. Ogled se je končal v gostilni pri Turku. Od tam seje karavana literatov preselila v dvorano Tabor, kjer je potekalo branje. Iz narečnih pesmi in razmišljanj beneških pesnikov se je spet slišal otožen klic po obstoju maternega jezika, ki ga morajo Benečani, čeprav so ure borb mimo, znova in znova ponavljati v svoji domovini. V Kobaridu Dušan Jelinčič in pogovor o Tibetu V četrtek, 6. oktobra, ob 19. uri bodo v prostorih Fundacije Poti miru v Kobaridu gostili Dušana Jelinčiča, alpinista in pisatelja iz Trsta ter odprli fotografsko razstavo PD Tolmin. V pogovoru z Žarkom Rovščkom bo Jelinčič predstavil knjigo Upor obsojenih, ki govori o poskusu atentata na Benita Mussolinija v Kobaridu leta 1938, nato pa še alpinistični roman ‘Kam gre veter, ko ne piha?’. Obenem bodo odprli fotografsko razstavo članov Planinskega društva Tolmin, ki jo bo predstavil mojster fotografij Rafael Podobnik. V soboto, 8. oktobra, ob 18. uri, pa prireja Fundacija v svojih prostorih organizirala predavanje in pogovor o Tibetu, o katerem bo govoril Ghesce Lobsang Pendhe, tibetanski mojster iz Polave. Mojster mandai Ngak Ran Pa Thupten Kalsang’s bo 8., 9. in 10. oktobra v prostorih Fundacije med 9.30 in 16.30 izdeloval mandalo. Ogled bo mogoč ves čas izdelovanja. klini «—m\ t:Vi, LUU. Un’immagine dello spazio espositivo della Galerija Fotografija di Lubiana D Nediža a Roma e Lubiana Due iniziative con le pubblicazioni del Centro studi Per il secondo anno 3/3 -studio di ricerca sull'immagine fotografica - organizza nell'ambito di FotoLeggendo la mostra Little big press, che verrà inaugurata venerdì 7 ottobre, alle 19, all'ISA di Roma. L'iniziativa, per la quale sono state selezionate anche le più recenti pubblicazioni del Centro studi Nediža (Tin Piernu, fotografo di Terci-monte, Come scorre il fiume, Niente di personale, Lezioni di fotografia 1. e 2.), nasce per fare il punto sulle tendenze che da qualche anno stanno mutando radical- mente il mondo delTeditoria fotografica. Una vitalità sempre maggiore muove l’evoluzione del libro fotografico in una direzione indipendente, autoprodotta e Auser di S. Pietro, al via una ventina di corsi Iniziano in questo periodo a S. Pietro i corsi, una ventina, organizzati dalTUniversità dell’età libera Valli del Natisone Nediške doline. Si va dai corsi di attività manuali creative a quelli di letteratura, lingua e cultura, per concludere con i corsi per la cura di sé. Per l’avvio dei corsi è necessaria l’iscrizione di almeno sette aderenti. Per informazioni ed iscrizioni ci si può rivolgere alla biblioteca comunale di S. Pietro (tel. 0432.717004). ridotta nella scala, dove le piccole case editrici sono sempre più attive e prolifiche in tutto il mondo. Little big press è diventata non solo una mostra annuale, ma anche una biblioteca itinerante e un angolo specializzato alTinterno del bookshop di Officine Fotografiche, centro nato nel 2001 per divulgare e sostenere la cultura delTimmagi-ne. Ulteriori informazioni sul sito www.fotoleggendo.it Il 12 ottobre, giorno in cui si conclude presso s.t. foto libreria galleria di Roma la mostra Useful portraits -Tin Piernu/Cithra Studio, le pubblicazioni fotografiche del Centro studi Nediža -con un focus sulla monografia Tin Piernu, fotografo di Tercimonte, pubblicata da ZTT - saranno protagoniste dalle 18.30 di una serata di presentazione presso la Galerija Fotografija di Lubiana, prima galleria privata della Slovenia ad occuparsi di fotografia d'autore. La presentazione dei volumi sarà a cura della fotografa slovena Meta Krese, già autrice di una lusinghiera recensione del libro dedicato al fotografo di Tercimonte sul prestigioso mensile Revija Fotografija e Roberto Del Grande, ricercatore presso l'Università di Udine, che in diverse occasioni ha collaborato con il Centro studi Nediža. ‘Rovesciata’, con Unikum il teatro in un campo di calcio Continuano le ‘incursioni artistiche’ nel paesaggio carsico organizzate dal Centro culturale universitario Unikum di Kla-genfurt. Il progetto in atto fa parte di un ciclo di incontri trilaterali denominato ‘Vertiefung - Globina - Depressione’. Lo scenario di questo progetto artistico interdisciplinare dal titolo ‘Rovesciata’, in programma sabato 15 ottobre (orario: 7-22) sarà il piccolo campo di calcio di Obrov nel Carso sloveno che, grazie alla sua vicinanza al confine croato, ha già di per sé un valore simbolico. Il terreno di gioco è situato in fondo a una dolina fuori dal paese, il che gli conferisce un aspetto teatrale, quasi surreale. Per Marjan Štikar, direttore e regista del gruppo teatrale Trotamora, questo luogo racchiude in sé niente di meno che “il mondo intero”: “Da una posizione iniziale di distanza (prospettiva a volo d’uccello) il pubblico s’immerge in una partita di calcio fittizia, via via turbolen- Marjan Štikar ta, durante la quale le due squadre avversarie si dissolvono gradualmente, fino a che dei due gruppi rivali non resta che un cumulo informe di individui smarriti e isolati”. Come in tutte le produzioni teatrali di Sti-kar, il riferimento ai conflitti nazionali nella regione così come il coinvolgimento della popolazione locale sono parte integrale del progetto e fanno prevedere un’esperienza teatrale straordinaria, con una forte accentuazione corporea e di scottante attualità politica. Dalla stazione ferroviaria di Cividale è prevista la partenza di un autobus alle 8, con rientro in serata. Per le iscrizioni si può scrivere una mail all’indirizzo motrenok@alice.it o chiamare il 3349752517. In caso di tempo brutto l’azione verrà rimandata. ‘Besede in čustva iz Benečije’ tokrat v Logatcu Na festivalu slovenskega filma Cvitkovič prejel nagrado za najboljšo režijo S podelitvijo nagrad Vesna se je v soboto, 1. oktobra, v Portorožu zaključil 14. festival slovenskega filma. Slavil je tolminski režiser Jan Cvitkovič, prejemnik nagrade za najboljšo režijo, njegov film Arheo pa je prejel tudi Vesno za najboljši celovečerni film. Cvitkovičev film sledi trem protagonistom, ženski, moškemu in otroku, v brezčasni pokrajini. Med seboj se ne poznajo, njihova kulturna pripadnost je nedefinirana. Vsak zase skuša preživeti, pri čemer počasi prihaja med njimi do stikov, ki se sčasoma preko različnih situacij začnejo razvijati v odnose. Kot je povedal Cvitkovič, mu nagrada pomeni veliko: “Upali smo si namreč iti v zelo nenavaden film in nisem mogel pričakovati takojšnjega razumevanja. Pričakoval sem, da bo razumevanje prišlo čez nekaj časa, vendar se je zgodilo že kar takoj in sem zelo lepo presenečen”. Jan Cvitkovič Na vprašanje, če je dober film bolj odvisen od ideje ali sredstev, pa je Cvitkovič odgovoril, da “smo deželica z majhnim trgom, zato pridejo v poštev bolj ideje”. Elena Guglielmotti razstavlja v Narodni in študijski knjižnici v Trstu V prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu (Ul. Sv. Franščiška 20) bodo v petek, 7. oktobra, ob 17.30 odprli samostojno razstavo enaindvajsetletne Benečan-ke Elene Guglielmotti z naslovom “Označevalne točke -Punti di riferimento”. Razstava mlade umetnice iz Čedada bo prva v letošnji sezoni, v NŠK, kjer je od leta 2001 razstavljalo že preko 30 umetnikov. Elena Guglielmotti je obiskovala dvojezični vrtec in osnovno šolo v Špetru, kjer je nato šolanje nadaljevala na italijanski nižji srednji šoli (dvojezične tedaj še ni bilo). Po maturi na klasičnem liceju P. Diacono v Čedadu se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (študijski program Oblikovanje vizualne komunikacije, smer ilustracija) v Ljubljani, kjer bo letos obiskovala tretji letnik. Zanimanje za umetnost in vi- Elena Guglielmotti zualno kulturo je razvila že v srednješolskem oziroma gimnazijskem obdobju. Njene ilustracije bo na otvoritvi predstavila Aleksandra Velise, večer pa bo glasbeno popestril saksofonist Jakob Jugovič. Sreda, 5. oktobra 2011 V Sola- V programu tudi nočni party! Dijaki 1. razreda nižje srednje šole o trodnevnem bivanju v Tolminu Sladke noči Že drugi dan so nam profesorji dovolili, da obiščemo market. Svetovali so nam, naj ne pretiravamo, a nam ni bilo mogoče. Organizirali smo namreč nočni party! Marsikdo je kupil razne pijače: coca colo, kokto, oranžado in sokove, drugi pa krompirček, piškote in odlične sladice. Ko profesorjev ni bilo več na spregled, smo se vsi združili v sobi št. 407 in začeli pravi žur. V tej sobi smo spali Pietro in Federico, moral pa bi tudi Thomas, ki pa je zaradi poškodbe žal odšel domov. Ko je ta party končal, smo se odločili za drugega v sobi 401, kjer so bila tudi dekleta. Tu smo se zabavali z modnim defilejem. Bilo je res super! Simone Grendene Pietro Trusgnach Športne igre Vsak dan smo se po resnejših dejavnostih zbrali na športnih igriščih, da bi se malo sprostili. Prvi dan jih je vodil profesor telovadbe Mattia Cendou in ravno takrat se je pripetila manjša nesreča. Ubogi Thomas iz prvega razreda je med tekmo nogometa padel in si zvil gleženj ter zapestje. Kljub temu smo nadaljevali igrati. Drugi pa so se zabavali s košarko ali odbojko. Občasno so igrali tudi nekateri profesorji. Ta je bil med lepšimi trenutki dneva. Elia Trusgnach Luca Podorieszach Ob raziskovalni delavnici v Špetru Z videoigricami se igra kar 83% anketirancev Leta 2006 je Inštitut prvič izvedel delavnice z dijaki družboslovnega liceja A. M. Slomška v Trstu, leto kasneje so prišli na vrsto dijaki družboslovne smeri liceja Simona Gregorčiča v Gorici, učenci dvojezične srednje šole v Špetru pa so pri pobudi prvič sodelovali leta 2008, leta 2009 so »mešano« raziskovalno skupino sestavljali dijaki obeh slovenskih družboslovnih licejev v Trstu in Gorici, lansko leto pa so raziskovalne delavnice bile namenjene učencem doberdobske srednje šole. Cilj delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti, saj se dijaki neposredno seznanijo s potekom in metodami empiričnega raziskovalnega dela, ker gre za skupinsko delo, pa se pri tem tudi zelo zabavajo, (t.g.) Izlet do Tolminskih korit Drugi dan smo v popoldanskih urah obiskali prekrasen naravni pojav Tolminskih korit, ki spadajo v Triglavski narodni park. V spremstvu profesorjev Clodiga, Ruttarjeve in Simoncigeve smo se podali na prijeten sprehod. Štartali smo ob 14.00. Šli smo mimo reke Tolminke, kjer smo zvedeli, da prihaja na dan tudi termalna voda. Obiskali smo njen izvir. Vstopili smo v majhno jamo. Videli smo zanimivo skalo, ki ima obliko medvedove glave. Ob povratku v dom, smo se ustavili na sladoledu. s prve strani Med izsledki lahko omenimo, da ima kar 94% učencev in dijakov kak hobi, med temi pa je predvsem šport (60%), nato pa pridejo na vrsto glasba (11%), risanje, zbiranje, ples, poslušanje glasbe, šah in druge dejavnosti. Svoje obšolske dejavnosti so otroci v večini primerov izbrali sami in se pri njih zelo zabavajo. V glavnem gre za dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo enkrat ali dvakrat na teden, v 17% primerov pa celo vsak dan. Z videoigricami pa se igra kar 83% anketirancev. Raziskovalne delavnice, ki jih Slovenski raziskovalni inštitut SLORI prireja ob evropski Noči raziskovalcev sodijo v okvir dolgoletnega in že ustaljenega sodelovanja Inštituta s svetom šole. Pohod čez namišljeno črto iz Topolovega na Livek Pod stazo nimar host, nad njo pa travniki Star senik s pleham pokrit, ankrat so imiel striehe s slamo narete Se ložemo nazaj na noge gor pruot Tieji, kjer srecja-mo drugo križišče. Na desno staža rata buj položna an peje na Briezo, ravno po briegu prideš na goro Škarje. Če se podaš ravno kakih petdeset štupienj an se pot-le obarneš na levo an par metru, najdeš an želiezni križ. Tele križ je ložen v tistim prestoru, kjer na 19. an 20. novemberja 1943 je bluo ubitih pet partizanov an druzih pet ranjenih. Tele spomin je bil gor položen po vojski, tam kjer so bli teli partizani podkopani. Potle so prenesli trupla telih buo-zih partizanu an jih podko-pal na topoluško pokopališče an tam so jim napravli tudi spomenik. Tista je bla topoluška bitka, ki vsi te stari v Topoluo-vem se lepuo spuobnejo, pa če jih boš poslušu, vsak ima kiek posebnega za ti povie-dat, četudi spomini nieso vsi glih. Kajšan prave, da Niem-ci so paršli taz Sauonjske doline čez Ključ, drugi prave, da so paršli doz Seuca, pa ne po te glavni stazi, ampak po tisti, ki je pejala čez Snico na Ključ, an od tam so se spustil v vas, trecji taz Dreke an takuo napri. Ries je, da so paršli od vsieh kraju an da so se partizani tež- kuo rešil čez Briezo na Ravne an potle napri. Vsi pa pravejo, da so pretarpieli an velik strah, kier so bli prepričani, da bojo Niemci zažgali vas, pa obedan na zna poviedat, ka je ratalo, da se tuole nie zgodilo. Če lepuo pogledamo naravo an drievje, ki rase v tistim kraju, lahko odločemo, da pod stazo je bla zmieram host, nad njo pa so bli ankrat liepi travniki. Stara bukova host nam skriva dreške hribe an tudi an posebni Kolovrat, nad stazo pa rase vsake sort drievja, od kostanja do lipe, od jesena do smrieke, gabri, maleke an takuo napri. An za tuole je vriedno hodit po teli stazi, ki nam prave puno reči iz preteklih liet. Kjer staža je buj položna, lahko no malo pohitimo, pa ne brez merkat okuole nas, kaj je novega. Takuo pridemo na Plaznico, kije samuo an mikrotoponim, ki nam prave, da tam so se radi die-lal majhani plazuovi an vsa-kikrat je bluo potrieba stazo popravj at. Tam pa lahko vi-demo zidišče od starega senika, tele senik je biu zažgan že v parvi svetovni vojski. Lahko no malo pomisle-mo na tele zgradbe, ki an- krat so imiele velik pomien za naše kimete. Po naših gorskih travnikih so naši starši zgradili puno telih seniku, vic al manj velike, ka-mar so poliete skranil senuo, ki potle so znesli damu v zimskim času, kar so ga potreboval. Teli seniki po naših dolinah so bli zazidani s ka-manam do parvega nastrop-ja an potle pokriti s slamna-sto strieho. Samuo zadnje lieta so jih prekrili s plehmi an tisti šele tarduo darže, tistim, ki so imieli slamnasto, je strieha zagnila an so ostale samuo zidišča al pa še tiste so se porušile, sa so ble z blatam zazidane. Zanimivo je, da teli seniki so bli zgrajeni vsi enako. Parvo nastropje je bluo pu v tleh an tarkaj vesoko, da v drugi del si lahko stopnu na ravno s travnika. Imiel so lesene pode an na dolenjim kraju leseno al slamnasto steno. Takuo je bluo senuo na suhim, sa spodnji prestor so ga rabili le za shranit kake darva al pa liscje za ste-jo. Tel prestor so ga klical tudi šupa, pa ne vsi, kier za kakega “šupa” je bil an majhan lesen senik, ki so ga rabili za shranit vsake sort reči. Veliko od nas imajo lepe spomine od telih seniku, kjer so se gaj ale dostkrat posebne reči. Otroc, ki so dielal po sa-nožetah poliete, so se troštal, da pride kajšna plota, da so se skril pod striehe od seniku an tam se v siene vaj al. Pa vsi so imiel možnost se luožt pod strieho, če je začeu padat daž. Dostkrat seniki so skrival tudi skrivne ljubezni, sa so bli romantični presto-ri za se nadužno srecjat... “Premin” je biu tisti prestor, kjer vsak Topolučan, ki je šu od duoma, je pogledu še ankrat na svojo vas, kier od tam so se lepuo videle te gorenje hiše od vasi an tudi cierku. Kar kmetje so začel klast želiezne niti za olajšat svoje dielo, adna od te par-vih je bla položena od Pre-mina do Topoluovega. Koliko darvi an sena je šlo po tisti nit an koliko fadije je par-šparala Topolučanan, an še donas bi mogla bit puno h nucu. Na žalost donas je zrasla host an samuo pozime lahko šele videš vas, po liete jo samuo čuješ, če piha jug iz doline. Kar pa čuješ zagotovo, ku prideš na Pre-min, so topoluški zvonovi, ki ti oznanjajo, da vas nie deleč. Ku greš mimo Premina, se čuješ že na varhu brega, tam ajar rata buj lahan an sviet je buj položen. Tle lieta nazaj so ble lepe sanože-ta, ki miesca maja so se na-punle suzic. Donas je ostu še kajšan majhan kot, kjer rasejo tele liepe rožice an tudi druge, pa počasi se vse spreminja an hmal bo pov-sierod sama host. Host par-naša tudi nove prebivalce, kot so jeleni an druge živali, ki - pravejo Tapolučan -jih nie bluo videt že lieta an lieta. Se medved se je par-kazu, četudi je napravu samuo an nagli sprehod an oprasku an par jesenu, tarkaj da nam je poviedu, da nie deleč. Takuo se zastope, zaki naši te stari so nam zmieram pravli pravce, kjer glavno vlogo so imiel pru medvedi, jelen, vukje an takuo napri. Naš sviet se vrača na stare lieta, pa mi puj-mo napri, če hočemo prit na varh. Aldo Klodič 6 - se nadaljuje Sreda, 5. oktobra 2011 Priet al potlè vsi gredo, al pa bi šli, v Medjugorje. Rata, de kajšan se varne dol manjku še ankrat. Šli smo tudi mi od beške fare, parložli so se nam vier-niki iz svetega Štuoblanka, dva iz Rauni an Oblice. Ad-ni so že lepuo poznal kraj an viedli, kuo se obnašat za preži viet narbuojš tele štier dni v telim posebnim kraju. Šli smo na Križevac, kar je gorè manj ljudi, takuo smo mogli molit v mieru. Na tisti gori stoji an križ vesok malomanj devet metru. Nastavli so ga ljudje telih kraju lieta 1933, kar močne poplave so jim uničile malomanj vse, kar so bli usadil. Za iti gor je starma an zlo težka stazica, ta par kraj stoji Križuova pot. Po tisti starmi stazi je šlo tudi an part od nas. Zmolil smo parložne molitve an zapiel piesam, kije pru od Križuo-ve poti: je zlo stara an malomanj obedan jo na pozna vič, “O pridte stvari”. Šli smo tudi na Podbrdo, kjer se je Marija parkazala, an tudi tle smo zmolil po slo-viensko an ji zapiel v čast. Po sloviensko je zmolu tudi naš gaspuod nunac Federico, ki čeglih nie tle od naših kraju, se trudi za se nam parbližat Lieška fara z drugimi parjatelji V Medjugorje z željo se uamit dol še ankrat nimar vič tudi za kar se tiče naš jezik. Je zaries pridan an vsi njega vierniki smo mu zlo hvaležni za tuo. Preživiel smo štier dni zaries posebne, an tudi tisti, ki na vierjejo puno so jal, de so bli zlo ganjeni. Vsi željo se uarnit dol manjku še ankrat. Staža za iti do Križevca je zaries težka an tudi nomalo nagobarna. Pa malomanj vsi od lieške fare so parèli davje gor. Tle par kraj liepa kompanija “Sofia je luč, ki sveti v naši družini” V nediejo, 2. otuberja, je dopunla pet liet Sofia se zna lepuo parstavt pred fotografsko makino! Tle par kraj kupe z nono Gianfranco an z nonam Aldam, ki sta pru vesela, kar jih pride gledat v Špietar “Alborella” nas peje jest ribe v San Stino A.P.S. Alborella nas kliče jest ribe. Kosilo bo v saboto, 29. otuberja, v kraju San Stino di Livenza. Popejemo se s koriero. Odhod je iz Čemurja ob 10.45. Koriera se ustave tudi par Muoste (ob 10.50), ob 11. du Čedade (piazza Resistenza), ob 11.10 le v Čedade, kjer so korie-re, ob 11.30 pred butigo Buonacquisto v Remanzage. Darmi se varnemo okuole osme zvičer. Za se vpisat (50 € koriera an kosilo): Aldo 338 1634266, al pa na Čemurju v gostilni “da Toni”. Cajt je do 23. otuberja. Pohitita, če četa ušafat prestor! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 9. OKTOBRA Agip Čedad (na poti proti Vidmu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. OKTOBRA Čedad (Minisini) 0432 731264 Podboniesac 726150 - Tarbiž 0428 2046 “Je naše sonce, je luč, ki sveti v naši družini an kar je te narbuj čarna tama, nam daje muoč za iti napri,” nam je j ala Gianfranca, kar nam je parnesla tele fotografije, kjer je nje navuoda Sofia. Sofia je v nediejo, 2. otuberja, dopunla pet liet. Ka-kuo je živa an simpatik vedo vsi tisti, ki jo poznajo, an tisti, ki jo srečavajo na dvojezični šuoli v Špietre, kjer se pridno uči v vartcu, v aži-le. Kakuo je živa vedo lepuo nje mama Mariangela Gher-biz an nje tata Samuele Bor-toluz: se na ankul ustave, pleše, guori, pieje... an se to-li, še posebno, kar jo varje-jo nona Gianfranca an nono Aldo gor v Špietre. Veseu rojstni dan, Sofia, an ostan nimar taka, ki si: frišna, šimpatik, pridna, liepa an zdrava! Planinska Družina Benečije Nedelja, 16. oktobra BURNJAK V ČARNEM VARHU Ob 9.00 dva pohoda iz Štupce: adan, buj lahan, za vse, po stari mulatieri (parbližno 1,30 ure hoje); drugi, lahan a buj dug (parbližno tri ure hoje) do Standreža an čez Budrin. Opudan paštašuta, kostanj, slaščice... Popudan koncert zbora iz Dolenje Trebuše, Marina an Anna (od Beneškega gledališča) se bojo "kregale", Teresa an Bruna (le od našega gledališča) bojo pa "molile". Potle bomo piel an ramonike bojo pa godle! PRIDITA VSI! Planinska Družina Benečije TELOVADBA Corso di ginnastica od 5. oktobra do 16. decembra vsako sredo in petek, od 19. do 20. ure v telovadnici srednje šole v Špetru info v večernih urah: Daniela 0432 714303 - Flavia 0432 727631 oppure Per una casa sicura Pulizia camini, sfalcio aree verdi e abbattimento piante \— „ v L’importanza di prestare la giusta attenzione al luogo in cui vivi. (Ijj Sti.0wm VWicO' chiama il: 3391741488 scrivi a: mozrupa@virgiiio.it 8 novi matajur Sreda, 5. oktobra 2011 Doline/Dulìne - KXNXLSKX D0LINX_VXLCXNXL6 V Naborjetu, 6. oktobra, ob 16. uri 0 raziskovanju v Kanalski dolini Slori in Sks Planika prirejata okroglo mizo Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije. To je naslov okrogle mize, ki jo prirejata Slovenski raziskovalni inštitut in slovensko kulturno središče Planika jutri, v četrtek, 6. oktobra, ob 16. uri, v Beneški palači v Naborjetu. Na posvetu, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Občin Trbiž in Naboijet-Ovčja vas ter Gorske skupnosti za Gumin-sko, Železno in Kanalsko dolino, bodo sodelovali slovensko govoreči predstavniki raziskovalnega in akademskega sveta iz Italije, Slovenije in Avstrije, predstavniki lokalnih javnih uprav, civilne družbe, šolstva in gospodarstva ter predstavniki nemške in furlanske skupnosti v Kanalski dolini. Uvodni del srečanja, ki so- ... ■ ŠMS8S di v okvir Evropske noči raziskovalcev, bo vodil Rudi Bar-taloth. Po pozdravih bo nagrajevanje natečaja Slori za diplomska in podiplomska dela, zatem pa bodo predstavili nedavno izvedene raziskave na temo Kanalske doline. Sledila bo okrogla miza, ki jo bo moderirala Nataša Gliha Komac. O stanju in perspektivah raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije bodo spregovorili Boris Jesih, Andrej Kranjc, Marko Snoj, Janez Stergar in Danijel Grafenauer, Irena Lačen Benedičič, Milan Bufon, Roberto Dapit, Vincenc Rajšp, Martina Piko-Rustia, Monica Tallone, Alfredo Sandrini, župana Renato Carlan-toni in Alessandro Oman, komisar gorske skupnosti Gianni Verona, Antonio Pasqua-riello (Večstopenjski šolski zavod I. Ba-chmann s Trbiža), Francesca Comello (Open Leader scarl). Delovni jezik bo slovenščina, poskrbljeno pa bo za tolmačenje v italijanščino. È dedicato all'insegnamento delle lingue minoritarie nella Val Canale, con un approccio prevalentemente storico, il numero 21 (ottobre/no-vembre 2011) di CM Magazine, il bimensile a cura della Comunità montana del Ge-monese, Canal del Ferro e Val Canale, disponibile anche on line, finanziato con i fondi della legge 482 e dedicato alle minoranze slovena, tedesca e friulana. La rivista si apre con un ampio intervento in tedesco, seguito dalla traduzione in italiano, di Raimondo Domenig sulla realtà della lingua tedesca e del suo insegnamento. Entrata a far parte del regno d'Italia, alfindomani della prima guerra mondiale, la Val Canale era caratterizzata dal fatto che per la stragrande maggioranza dei suoi cittadini la lingua madre fosse il tedesco. Il primo censimento italiano del 1921 rilevava che su 8.884 persone censite, 5.090 indicarono come propria lingua il tedesco, 1.106 lo sloveno e 1.207 l'italiano. Ma l'insegnamento della lingua fu tollerato solo provvisoriamente. A seguito della riforma Gentile, con l'anno scolastico 1924-25, fu introdotto l'insegnamento esclusivamente in lingua italiana. Fino agli anni Trenta le lingue tedesca e slovena rimasero quindi forzatamente circoscritte nell'ambito famigliare e delle relazioni interpersonali. Ad influire pesantemente sulla struttura della popolazione furono nel 1939-40 le opzioni per il terzo Reich ed il conse- La storia dell’insegnamento plurilingue nella Valcanale Nell’ultimo numero del bimensile della comunità montana € M Magazine (News bimensile gratuita a cura della Comunità Montana del Cemonese, Canal del Ferro e Val Canale/ minoranze slovena« tedesca e friulana I Num. Il • ottobre/novembre 1011 v. ? • ¥, # ,nsesnamcnto minoritarie nella Va, Canate (pa'rtc guente trasferimento di ampia parte della popolazione di lingua tedesca ed anche slovena in territorio tedesco. Dalla Val Canale - ricorda Raimondo Domenig - emigrarono 5.700 persone; rimasero in valle circa 800 parlanti il tedesco e 1.500 lo sloveno. Il tema della scuola tedesca in Val Canale si ripropose dopo la Liberazione “come tangibile elemento di affermazione etnico-linguistica e forte simbolo identitario”, spiega Domenig che illustra l'impegno, le iniziative, le petizioni della comunità tedesca per ottenere l'insegnamento della propria lingua a scuola a partire dal 1945. Negli anni successivi questa istanza fu sostenuta anche dalle amministrazioni comunali, negli anni Sessanta poi l'interesse per la lingua tedesca si estese anche agli abitanti non tedeschi della Val Canale per il suo valore economico e le opportunità occupazionali. L'insegnamento della lingua slovena nella Val Canale è invece presente già nella prima metà del 18. secolo - spie- BXFkDO LUSeveikX Kostanj in glasba, Burjanka v Bardu kulturni in enogastronomski praznik Posnetek z lanskega praznika kostanja v Bardu Konec tedna (8. in 9. oktobra) bo v Bardu spet vse živo. Jesen je namreč tudi letos prinesla kostanj in v mali vasici v Terski dolini bodo zato priredili Burjanko, praznik kostanja, ki ga bo obogatila cela vrsta kulturnih dogodkov. 1. k Uvod v letošnji praznik kostanja bo sobotni Balkan Rasta party z raggae glasbo in balkanskimi gastronomskimi specialitetami, ki se bo pričel ob 18. uri. V nedeljo, 9. oktobra, pa bo ob prodajnem sejmu gorskih kmečkih pridelkov in Pred očmi Program Burjanke, praznika kostanja: 8. oktobra, od 18.00 dalje bo Balkan Rasta party (burek, čevapčiči & reggae mušic). 9 oktobra: ob 9.00 sprehod po Terski dolini; ob 10.00 odprtje sejma gorskih produktov »Alpe Adrija«; ob 11.30 Sveta Maša, ki jo bo spremljal zbor Naše vasi; ob 12.30 odprtje umetniške razstave Stanke Golob in Lenke Hrast; ob 13.00 glasba z beneškimi igralci diatonične harmonike; ob 14.00 glasba z ansamblom Brjar; ob 15.00 koncert ansambla »Zagreb Saxophone Quartet & Friends« pri Cerkvi. proizvodov “Alpe Adria”, ki ga organizatorji prirejajo v sodelovanju s Kmečko zvezo (odprtje ob 10. uri) cela vrsta spremnih dogodkov. Naj omenimo sprehod po Terski dolini z vodiči Parka Julijskih Predalp in odprtje razstave Stanke Golob in Lenke Hrast (na sporedu bo tudi posebna umetniška delavnica), za prijetno vzdušje pa bodo poskrbeli beneški harmonikarji, ansambel Brjar, z glasbenega vidika pa bo dogodek dneva nedvomno nastop skupine Zagreb Saxophone Quartet&Friends v okviru letošnjih Kogojevih dnevov. Cel dan bo odprt tudi Etnografski muzej. Skratka, Burjanka bo res lepa priložnost za spoznavanje lepot in običajev Terske doline. T1PXNX TXIPX1MX A Platischis la tradizionale fiera dei prodotti agricoli Si svolgerà per tre domeniche consecutive la tradizionale fiera mercato dei prodotti agricoli locali di Platischis organizzata dall’azienda “Valli dell’orso” e giunta ormai alla sua ottava edizione. Il primo appuntamento nella sede dell’azienda, nell’ex caserma militare, è domenica 9 ottobre quando alle 10 apriranno le bancarelle (rimarranno aperte fino alle ore 18.00). In vendita numerosi prodotti come salsiccia, salame, mele e miele. Alle 11 si potrà assistere invece alla lavorazione del maiale ed alla conseguente preparazione dei salumi tipici di Platischis. All’ora di pranzo sarà possibile invece degustare numerose e gustose pietanze preparate con i prodotti locali, dai salumi e formaggi caprini ai gnocchi al ragu di salsiccia, cotechino con polenta e strudel di mele. La fiera mercato sarà aperta anche il 16 ed il 23 ottobre, sempre dalle 10.00 alle 18.00. Domenica 16 ottobre sarà possibile gustare a pranzo anche dell’ottimo maialino cotto allo spiedo (solo su prenotazione 335 6405072), mentre domenica 23 gli avventori potranno di nuovo vedere come si lavora il maiale. Va aggiunto che la fiera mercato di quest’anno sarà il preludio all’apertura di un centro di degustazione di salumi che verrà poi trasformato in un agriturismo dove negli ampi spazi all’esterno verrà allestito anche un campo giochi per bambini. Platischis gano in un intervento in lingua slovena e nella sua traduzione in italiano Nataša Gliha Komac e Rudi Barta-loth. Si trattava delle scuole di concordato, presso le quali l'insegnamento della lingua slovena era di competenza della Chiesa e quindi gestito per lo più dai parroci. A quel tempo i tedeschi ed i loro insediamenti erano isole linguistiche in una Val Canale in cui la lingua slovena era la lingua del popolo. Con il consolidarsi delle autorità austro-ungariche, nella seconda metà del 19. secolo, si avviò un processo di germanizzazione e ciò si rifletté anche nel settore dell'istruzione, inizialmente nelle scuole parrocchiali, successivamente nelle scuole utraquistiche slovenotedesche dellTmpero. Dopo il 1872 c'erano tre tipi di scuole: scuole con lingua d'insegnamento slovena e il tedesco come materia d'insegnamento; scuole in cui lo sloveno viene insegnato solo nei primi mesi per poi passare al tedesco; e scuole con lingua d'insegnamento tedesca. Lo spazio per l'insegnamento della lingua slovena si ridusse progressivamente fino alla riforma Gentile che introdusse nella scuola il monolinguismo italiano. La lingua slovena rimase invece all'interno delle chiese di San Leopoldo, Ugo-vizza, Vaibruna e Camporosso. Tra le due guerre gli unici ad insegnare lo sloveno, oltre alle famiglie, erano i sacerdoti tramite l'insegnamento della dottrina. Nel dopoguerra lo sloveno fu relegato quasi esclusiva-mente all'uso privato e nella vita religiosa. Lo spartiacque si ebbe nel 1976 quando il parroco di Ugovizza Mario Ga-riup, con il sostegno del ricercatore ed intellettuale Salvatore Venosi, organizzò un corso privato di lingua slovena e chiese alle autorità scolastiche e comunali l'utilizzo di un'aula delle locali scuole elementari. I corsi iniziarono, poi furono interrotti e in seguito autorizzati. Lì ebbe inizio un tradizionale impegno delle associazioni culturali slovene della Valcanale per la promozione e valorizzazione della lingua slovena che prosegue ancora oggi e rappresenta una delle attività principali del Centro culturale sloveno Planika-Stella alpina. Completa il quadro con un intervento (anche questo bilingue) sulla lingua friulana presente storicamente in valle, ma soprattutto a livello orale, Mario Faleschini. Oltre alla pubblicazione del Magazine a favore delle tre minoranze linguistiche della Val Canale, la locale Comunità montana ha attivato anche tre sportelli linguistici: Gilberto Antonutti è il responsabile di quello friulano, Mario Pinagli di quello tedesco e Tanja Tomaselli di quello sloveno. mš -Razno----------------------- Ottimi risultati nella prova della Cup Mtb Udace Mountain bike, Azzida in Veneto non ha rivali Sreda, 5. oktobra 2011 manifestazioni fuori della A sinistra Enrico luretig e Simone Tensi in azione, sopra gli atleti del GS Azzida Valli del Natisone nostra regione, anche grazie al contributo di Gabriella Vogrig, titolare del negozio Passaparola abbigliamento di Azzida. Per Enrico e compagni non ci sono stati rivali in grado di impensierirli, visto che si sono piazzati ai primi posti con questa classifica: 1° Enrico luretig; 2° Simone Tensi; 4° Alan Cantarut-ti; 5° Massimo Maurencig; 7° Yari Costantini. Peccato per Samuele, subito appiedato da una foratura. I risultati individuali hanno permesso alla società di Il Gruppo Sportivo Azzida / Valli del Natisone sabato 24 e domenica 25 settembre, in occasione della gara di mountain bike valevole per il campionato Cup Mtb Udace svoltasi a Bagnolo, in provincia di Treviso, ha voluto portare i propri atleti delle categorie Primavera e Debuttanti a cimentarsi in classificarsi al secondo posto. È stata in ogni caso un’ot- giovani che in regione si tima esperienza per questi stanno mettendo sempre più Un trevigiano in volata conquista il 9° Trofeo Banca di Cividale Il passaggio degli atleti presso il traguardo volante a S. Pietro, a destra l’arrivo È stato il trevigiano Marco Ma-ronese a scrivere il proprio nome nell'albo d'oro del Trofeo Banca di Cividale, conquistando, domenica 2 ottobre, la nona edizione della corsa al termine di una volata a ranghi compatti. La gara è stata organizzata dalla società ciclistica Forum Julii in collaborazione con il Gs Giro Ciclistico del Friuli Venezia Giulia. I 63 atleti, dopo il via da S. Pietro al Natisone, hanno per- corso il circuito iniziale di S. Pietro per poi proseguire sul circuito del Gran premio della montagna dei Ronchi Sant'Anna ripetuto per due volte. Sul rettilineo d'arrivo, a Cividale, si è presentato il gruppo compatto: al centro è sbucato Ma-ronese che è riuscito a contenere la rimonta dello sloveno Martin Otoničar (KK Nova Gorica Hit Casinò) e del veneto Giovanni Longo (Ve Bianchin). in mostra. Il prossimo ap- Udace è per domenica 9 ot-puntamento della Cup Mtb tobre a Valle di Faedis. Besedna igra, ki se suče med ljubeznijo in Ljubljano ni nikomur neznana in je bila izkoriščena in uporabljena že marsikdaj. Zgodbica, ki jo večkrat slišijo ali si jo zamislijo obiskovalci tega mesta govori o povezavi besede ljubezen z izvorom samega imena Ljubljana, kar pa, na žalost, ni resnično. Podobnost besede Ljubljana in ljubljena j e prvi izpostavil že Anton Tomaž Linhart, vendar še do danes velja le za ljudsko-etimološko bajko, saj o izvoru imena Ljubljana obstaja več bolj znanstvenih, a manj romantičnih hipotez. Ena je ta, da ime izvira iz staroslovanskega vodnega božanstva Laburus; druga, da prihaja iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja-aluviana; spet tretja pa, da prihaja iz nemške besede Laubach, kar pomeni mlačen potok. Vsekakor pa je njeno ime povezano z vodo, nad katero je Ljubljana nastala. Razlaga, ki jo imajo danes še za najbolj verjetno je, daje mesto prek nemščine bilo poimenovano po reki Ljubljanici, saj seje v srednjem veku za obe uporabljalo ime zen na takem ozadju se zdi še bolj pristna. Treba pa je reči, da romantika in ljudje, ki se ljubijo z mestom, obstajajo tudi v današnjem hrupnem svetu. Čeprav ni več plesov pod lipami in je sonetne vence nadomestila elektronska pošta, se še vedno lahko sprehodimo čez most, na katerega zaljubljenci priklepajo svoje ključavnice kot simbol večne ljubezni, včasih pa, če si posebno srečen, zaideš na ulico, katere pločnik je poslikan s srčki, ki te peljejo neznano kam. Ob vsem tem je torej logično, da se je našel marsikateri literat, ki je svoje pero namočil v črnilo, da bi napisal svojo ljubezen. Ob lanskem imenovanju Ljubljane za svetovno prestolnico knjige je namreč med drugimi izšla knjižica z naslovom Lj kot ljubezen, v kateri je sto šest strani posvečenih slovenski poeziji o prestolnici. Več kot trideset pesnikov vseh generacij je zbranih, da opevajo, se spominjajo, pripovedujejo mesto na svoj način, pri čemer oznaka “LJ” stoji največkrat kar za ljubezen. Teja Pahor ulice in nič kaj zaljubljeno zre v moža, ki je zanjo spesnil Sonetni venec. In tu se, pred davnimi časi, začenja zgodba o Ljubljani in ljubljeni. Od poezije do filmske umetnosti in glasbe je bila Ljubljana muza, pa tudi scenarij za različne ljubezenske zgodbe. Od kultnih filmov kot so Vesna, Ne čakaj na maj ali To so gadi se ljubezen prepleta na filmskem traku vse do novejših naslovov kot Ljubljana je ljubljena ali L kot ljubezen. Črnobeli filmi imajo prav poseben čar, predvsem če so igralci oblečeni v obleke iz petdesetih ali šestdesetih let in če se vozijo s kolesi in starimi avtobusi po cestah, ki so danes prekomerno prometne: ljube- LJ kot ‘ljubezen Pismo iz slovenske prestolnice Laibach, to se pravi stoječa voda, ki povzroča poplave. Zato mogoče ni naključje, da je tudi Prešeren, slovenski pesnik ljubezni, svojega Povodnega moža našel v valovih reke in Urško za vedno pogubil med deročo vodo. Bolj grozljiva zgodovina tega imena razlaga, da je na- stalo iz besede leubgh, ki je pomenila lobanjo, saj je hrib na katerem stoji grad podoben mrtvaški glavi. Kakorkoli že, če bi lahko izbirali, bi se verjetno raje odločili za romantično verzijo, ker pa se z zgodovinarji ni mogoče pogajati, si lahko le zamišljamo in izmi- šljamo povezave. Ljubljana je mesto, sredi katerega stoji kip zaljubljenega pesnika, ki že več kot stoletje gleda naravnost v svojo ljubljeno, Primicovo Julijo. Julija pa, nedosegljiva tako v življenju kot po smrti, sloni na oknu Wolfove Sreda, 5. oktobra 2011 Risultati Promozione Zaule Rabuiese - Valnatisone Juniores Valnatisone - Sevegliano Allievi Valnatisone - Sacilese Giovanissimi Valnatisone - Reanese Amatori Termokey - Sos Putiferio 0:1 3:1 0:3 Adorgnano - Bar Pizzeria Le Valli Savognese - Ars Mai @ letto - Poi. Valnatisone 1:0 Prossimo turno Promozione Valnatisone - Vesna Juniores 8-1 Pro Fagagna - Valnatisone Giovanissimi 2-0 Centro sedia - Valnatisone 21 Amatori (F.i.g.c.) 4-0 Reai Pulfero - Pasian di Prato Amatori Sos Putiferio - Ziracco Bar Pizzeria Le Valli - Valcosa Racchiuso - Savognese Sammardenchia - Poi. Valnatisone Calcio a 5 maschile Merenderos - Artegna Simpri key - Paradiso dei golosi Classifiche (08/10) (08/10) (08/10) (08/10) (07/10) (10/10) (11/10) Promozione Lumignacco, Reanese 10; Tricesimo, Ca-poriacco 9; Vesna, Trieste calcio 7; Ponzia-na 6; Pro Fagagna, Flaibano, Juventina S. Andrea 5; Valnatisone, Costalunga 4; Zaule Rabujese 3; Union 91, Pro Romans 2; Union Martignacco 0. Juniores Manzanese, Cjarlins Muzane 12; Buttrio, Tricesimo 9; Valnatisone 7; Pro Fagagna, Union Martignacco 6; Forum lulii 5; Tol-mezzo Carnia, Sangiorgina 4; Sevegliano 3; Reanese 2; Gemonese 1 ; Flumignano 0. Allievi (Regionali - Girone E) Bearzi 9; Virtus Corno, Tolmezzo Carnia, Ronchi calcio, Sacilese 6; Valnatisone, Ma-janese 0. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Valnatisone, Graphstudio Tavagnacco/A, Tricesimo, Fortissimi 3; Tre stelle, Buttrio*, Pozzuolo*, Reanese, Chiavris, Serenissima, Centrosedia 0. *Una partita in meno Prima vittoria della squadra di Chiacig: in casa dello Zaule Rabuiese decide una rete di Giovanni Amabile Il ‘fortino’ Valnatisone questa volta tiene Bene Juniores e Giovanissimi - Savognese travolgente, Sos Putiferio sconfitta Lorenzo Crisetig debitiral na najvišji evropski klubski ravni JADRNICA \x/iNDsuer JADRANJE / NA DESKI V JADRA JADRALNA, 03 LEU A /V10RJČ ŠPORT PO SLOVENSKO La Valnatisone ha ottenuto il suo primo successo del campionato in trasferta ad Aquilinia - Zavije, presso Muggia - Milje, dove ha superato lo Zaule Rabuiese. La squadra valligiana allenata da Flavio Chiacig è passata in vantaggio con una rete siglata da Giovanni Amabile alla mezz'ora del primo tempo controllando poi la reazione dei padroni di casa. Gli Juniores della Valnatisone hanno superato la formazione di Sevegliano grazie alla doppietta realizzata da Michele Sibau e la rete di Enrico Bisceglia. Buona prova degli Allievi della Valnatisone che sono stati superati però dalla blasonata Sacilese. Inizio del campionato con il botto dei Giovanissimi della Valnatisone che hanno travolto la Reanese con la La Savognese che ha travolto l’Ars calcio di Buja tripletta siglata da Defrim Gashi e le reti di Enrico Bacchetti, Stefano Tavaglione, Gianmarco Pocovaz, Edu-ward Freeme, Gjelbrim Gashi. Nel campionato di Eccellenza amatori della Lcfc esordio negativo per la Sos Putiferio sconfitta dalla Termokey. In Prima categoria la Pizzeria Le Valli era impegnata in trasferta con l'Adorgnano. La partita era iniziata bene per la Pizzeria le Valli che andava a segno dopo 3' con capitan Graziano Iuretig, bravo ad approfittare di un errore del portiere avversario. La gara proseguiva equilibrata senza emozioni fino al 25' quando Rossi sfiorava il raddoppio. L'Adorgnano dopo lo scampato pericolo agguantava il pareggio. Nella ripresa la formazione di mister Ivano Martinig veniva schiacciata nella propria metacampo dai padroni di casa, ma la difesa valligiana si dimostrava all'altezza, concedendo all'Adorgnano al 25’, sull’unico errore, la rete del vantaggio. In Seconda categoria la Savognese travolge la ARS calcio con la doppietta di Mattia Cendou e le reti degli sloveni Tine Medved ed Emil Hrast. In Terza categoria la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale è ritornata dalla trasferta di Trasaghis contro la Mai@letto di Gemona con una sconfitta, condannata da un rigore inesistente. Paolo Caffi Lorenzo Crisetig V Interjevi zmagi v Ligi prvakov proti ekipi CSKA iz Moskve je tudi nekaj Benečije. Na zmagovitem gostovanju milanskega Interja je namreč na evropski klubski ravni debitiral nadarjeni osemnajstletni nogometaš iz Škratovega pri Sv. Lenartu Lorenzo Crisetig. Ob koncu srečanja (Inter je slavil s 3:2) je bil Lorenzo vidno zadovoljen, v pogovoru za Inter Channel pa je svoj nastop na najvišji evropski ravni posvetil mami, ki mu vedno sledi. Kljub temu, da je na igrišče vstopil šele v zadnjih trenutkih igre, je bilo to zanj res veliko zadoščenje in dokaz, da se mu obeta še zelo bogata in uspešna kariera. Mladi nogometaš iz Nadiških dolin je svojo pot začel pri društvu Audace v kategoriji cicibanov (pulcini), njegov prvi trener pa je bil Tonino Primosig. Kasneje je pet let igral v Vidnu, že leta 2007 pa je prestopil k Interju, zanj pa sta se zanimala tudi Udinese in Milan. Bilje že član mladinskih italijanskih reprezentanc U16 in U17, nastopil je tako na evropskem kot na svetovnem mladinskem prvenstvu. V ponedeljek je bil Crisetig vpoklican v reprezentanco U19, ki bo od 6. oktobra igrala kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Rally, la gioia di Veronica e Marco sul podio Ancora due foto per ‘raccontare’ la gioia di Veronica Caleca all'ultimo rally del Friuli - Alpi orientali per il terzo posto assoluto nel Challenge di zona, corso sabato 3 settembre. Veronica, che è di Oborza, ha navigato Marco Marchiol e con la loro ‘piccolina’ (una Clio), hanno ‘osato’ sfidare auto ben più potenti e corazzate. E stata una gara molto combattuta fino all'ultima prova, han sempre fatto dei grandi tempi su tutte le prove, e prendere al massimo una quarantina di secondi circa in prove da 16,50 km da una S2000 con una Clio N3, beh... son stati davvero bravi! Veronica ci ha confessato che arrivare in piazza Libertà a Udine, salire sul podio con l’alloro al collo, sentire l'inno e vedere la Clio con a fian- davvero fantastica. Emozione forte assoluto della carriera, co due S2000 è stata un'emozione anche per Marco per il suo primo 3° Complimenti e... avanti tutta! Qui accanto Veronica e Marco sul podio, a sinistra la loro ‘piccolina’ che li ha portati ad un ottimo 3. posto novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FI EG Včlanjen v USPI Associato all’USPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: ModuIrVModul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Nuovi arrivi primavera-estate Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO DOMENICA 16 POMERIGGIO APERTO LABORATORIO ARTIGIANALE gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti, colombe- Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedì Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone - Tel/Fax 0432 727234 Dva muroza sta se objemala pod zvezdami an muče hodila po sta-zici, kar tu an žlah je ona poprašala: - Muoj dragi, ka imaš v misleh? - Kar imaš ti! - je on ljubeznivo odguoriu. Muroza se je ustavla na žlah, mu dala an kla-fut an zauekala na vas glas: - Fardaman prasac! ★ ★ ★ Adna žena seje sprehajala ponosno po mie-ste z nje vižonovo peličo, kadar se ji je parbližu an mož od WWF, ki ji je jezno jau: - Gospa, al imate idejo, ki dost buogih žvin so muorli pobit za narest vašo peličo? Zena mu je hitro od-guorila: - An vi, muoj dragi gospuod, al imate idejo, ki žvin sem muorla pejat v kambro za jo kupit? ★ ★ ★ D vie parjateljce so se pogovarjale: - Al vieš - je j ala adna - de nomalo cajta sam vsako jutro an mlad puob potuče na moje vrata an me popraša, če je doma muoj mož. Kadar mu odguorim, de je šu na dielo, me ničku pe-je v kambro an... - Moja draga - je poprašala ta druga - al je dost cajta, ki gre napri tela štorja? - Eh, more bit par-bližno adno lieto. Pa ist se vprašam adno drugo stvar: niesam še zasto-pila, zaki tist puob hode vprašat, če je doma muoj mož, ka če od njega? ★ ★ ★ Tu saboto v Cedade adna gospa je joče vprašala vse ljudi, če so videli adnega čarnega pisiča, ki ga je zgubila na targu. - Ložite an oglas (inserzione) gor na Novi Matajur - ji je svetovau an mož. - Oh ja, sa sem mislila ga luošt - je odguori-la žena - ma muoj mi-ken Buby na žalost na zna brat! ★ ★ ★ Adna mlada žena je pila čaj s parjateljco an ji je pravla: - Sem zamerkala, de muoj mož nie samuo an kaštron, pa tudi an velik lažnivac! - An kuo si tuole zamerkala? -je radoviedno poprašala parjateljca. - Pomisli, je imeu ku-ražo mi reč, de snuojka je preživeu vičer z našim parjateljam Bepinam. - Antada, zaki je an lažnivac? - Zatuo, ki sem bila ist celo vičer z našim parjateljam Bepinam! - Kronaka Sim 11 V Bratislavo za lepuo praznovat Sevieda, je velika žalost, kadar se muore iti po sviete za zaslužit an paršparat, de bo družina lepuo ziviela. Ernesto prave, de za prenest domotožje do svojega rojstnega duoma an do svojih ljudi puno mu pomaga daržat žive vezi z njimi. Il ricordo del paese natio dei nostri emigranti rimane sempre nei loro cuori e per mantenere un certo legame con parenti ed amici che ha dovuto lasciare, Ernesto Tru-sgnach di Topolò, emigrato in Francia da molti anni, desidera salutare quanti lo conoscono con una foto dove lo vediamo ritratto con la sua famiglia ed altri parenti. Anche questo è un modo per sentirsi più vicino alla sua terra di origine che lo aiuta non poco a superare la nostalgia e la lontananza dalle persone care che ha dovuto lasciare. PODBONESEC Ščigla - Racchiuso 9.10.2010 - 9.10.2011 Adno lieto od tega nas je na naglim zapustu Mariano Gubana iz Ščigle. Imeu je samuo 56 liet. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo žena Patrizia an hči Paola. Za anj zmolemo par sveti maši, ki bo v kraju Racchiuso, v saboto, 8. otuberja, ob 18.30. A un anno di distanza dalla prematura scomparsa di Mariano Gubana di Cicigo-lis, lo ricordano con infinita CAI - Sottosezione Val Natisone domenica 9 ottobre RAUT (2.025 m) Prealpi Camiche Escursionisti esperti: partenza da Pian delle Merie (vicino Poffabro - sentieri CAI n° 899 e n° 967), dislivello 1460 m, tempo in salita 4 ore; Ore 6.30 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per informazioni: Carlo (cell. 3455901913) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita (0432-726056 orario ufficio) Tisti od klaše 1954 so ušafal njih formulo an vsako lieto se jih lepo število zbere za praznovat kupe njih lieta. Imajo veliko srečo, deje med njimi puno godcu - narmanj tri ramonike - takuo, de sami ugrie-jejo atmosfero an nardijo hitro senjam, kjer cje naj so. Že puno liet pa je, odkar so se diel na pot. An vsako lieto gredo drugam, v drugo miesto, takuo, de prežive nomalo cajta v liepi veseli atmosferi med parjatelji pa tudi zapoznajo sviet okuole nas. Takuo so že bili v Sieni, Vienni (na Dunaju), Ljubljani, Munchnu an še kje drugje. Lietos pa so konac avgusta šli v Slovaško an v nje glavno miesto Bratislavo. Tudi gor so imiel vodiča, ki jim je pokazu vse lepuote an posebnosti miesta. V saboto so praz- lepuo an veselo pa so preživiel oba dneva, tudi noval v centru miesta, dokjer jih ni pregnu daž, na poti gor an nazaj. Laurea in fìsica per Stefano Sabotig Analisi del funziona- “Pozdravi iz Francije” Tek ima par sarcu svojo rojstno zemljo an jo je muo-ru zapustiti zavojo diela, se na pozabe na žlahto, va-snjane an parjatelje. Ernesto Trusgnach - Furjanu iz To- poluovega, ki živi v Franciji, nam pošja pogostu kajšno fotografijo. S telo tle, kjer ga vidimo z njega veliko družino, želi pozdravit vse tiste, ki pozna tle v naših dolinah. tristezza la moglie Patrizia e la figlia Paola. Una santa messa verrà celebrata in suo suffragio sabato 8 ottobre, alle 18.30, presso la chiesa di Racchiuso. mento del metodo di Ernesto Furjanu: CERCASI coinquilino per condividere una stanza doppia, in casetta indipendente, a due passi dall'università, a Trieste in Via dello Scoglio 125. Stefano 3348167169 AFFITTASI PRODAJAM A Ponteacco (S. Pietro al Natisone) casa arredata. Tel. 0432/730412. Lasciate un messaggio in segreteria, sarete richiamati. darva iz hosti Nadiških dolin. Vendo legna proveniente da boschi delle Valli del Natisone. tel. 338/9443058 Pound-Drever-Hall per la stabilizzazione in frequenza di laser’, questo il titolo della tesi con la quale Stefano Sabotig di S. Leonardo si è brillantemente laureato in Scienze matematiche, fisiche e naturali (corso di Laurea in fisica) presso l’Università di Trieste lo scorso settembre. Stefano, dopo aver frequentato la scuola bilingue di S. Pietro, ha proseguito i suoi studi a Cividale al liceo scientifico. Ora, appena ventiduenne è arrivato questo primo successo all’università con grande soddisfazione di mamma Danila Pe-tricig, della famiglia Žlajdrova di Sottovernassino e di papà Michele Sabotig di S. Leonardo. Ad essere orgogliosa del fratello, anche la sorella Martina che, come dice lo stesso Stefano, “non ha mai dubitato della possibilità che io potessi superare qualsiasi ostacolo”. Complimenti Stefano da parte di tutti quelli che tì conoscono, anche dai tuoi compagni che hanno condiviso con te gli anni alla bilingue, una scuola che in tutti questi anni ha visto tanti suoi allievi laurearsi con successo in diverse facoltà. E ora avanti con la specialistica! Stefano na parvi strani njega tezi zahvale vse tiste, ki so mu parpomagal za prit do lauree: njega sestro, tiste, ki so ga učil, parjatelje, ki so kupe z njim preživiel tele lieta v Tar-ste, njega none, ki so mu kuhal puno dobrih reči an jih pošijal v Tarst, “de na bo otrok brez jest!”, an, sevieda, še posebno mamo an tata. KROŽEK ZA KULTURNO, ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE CIRCOLO ATTIVITÀ’ CULTURALI SPORTIVE ED ASSISTENZIALI CENTRO GASPARINI - IL FOCOLARE Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia (Italija/ltalia) - www.kbcenter.it Qubik caffè www.qubik.eu Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia www.kbcenter.it d cen er SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA AD FORMANDUM AD FORMANDUM - SOCIALNO PODJETJE AD FORMANDUM - IMPRESA SOCIALE GLASBENA MATICA SLOVENSKA KNJIŽNICA - DAMIR FEIGEL BIBLIOTECA SLOVENA - DAMIR FEIGEL SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCIETÀ' ALPINA SLOVENA GORIZIA SLOV I kB SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ CONSORZIO SLOVENO PER LA FORMAZIONE ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI UNIONE DELLE ASSOCIAZIONI SPORTIVE SLOVENE IN ITALIA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO CIRCOLO PENSIONATI SLOVENI DEL GORIZIANO SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE SINDACATO SCUOLE SLOVENE ;KMECKA associamone ogttconori T, ZVEZA KMEČKA ZVEZA ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI