204. številka.
Ljubljana, v petek 4. septembra 1903.
XXXVI. leto.
šahaja Z vsak đan »večer, «eiinBi nedelje in praznike, ter vetja po poatl prejemac aa avstro-^ a rak* d&aate aa vse leto 26 K, «a pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, aa eden mesec S K 30 h. Za Ljubljano a ^>ofciii*ujan aa dom aa vse leto 94 K, za po). leta 12 K, za četrt leta 8 R, aa eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja jaa celo leto 22 K. za pol leta 11 K; aa četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuje dežele tolike rsč, kolikor anaSa pofttnina. — Na naročbo bres istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oananlla plačuje ae od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po B h, & saT trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Bokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In ueravnletvo je na Kongresnem trga fit. 12. — Opravnifitvn naj ae blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oananJU
t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednlitvo je te Vegove alice fit. 2, vhod v apravnifitvo pa a Kongresnega trga fit. 12.
Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
u1
Kaj bo?
(Iz ribniške doline.) Klerikalce prešinja zona in strah jih je najbližje bodočnosti. Njihova toliko hvalisana in za stranko s tako sramotnimi sredstvi ustanovljena gospodarska organizacija hira tako ra-pidno, da ji ni nikake pomoči več. Najbolj verni kmetje, kateri so Šli za duhovščino čez drn in strn, jeli so omahovati in uvidevati, da ima ravno duhovčina — to je tista duhovščina, katera vedno in povsod sama sebe Da vse pretege hvali, ter stavlja v prvo vrsto — najbolj umazane roke. Tej vrsti duhovščini je le za lastni dobiček, za kmeta se le toliko briga, da mu od časa do časa mošnjiček olajša, po naše rečeno, da mu pušča. Gotovo je, do ima kmet slabe čase in truditi se mora, da .ostane brez dolga. In pri tem daje [še velike neprimerne dote in dela volila različnim cerkvam, za maše, za zamorčke. Kako ti ljudje dobro vedo, kje je kaj denarja ali kaka posojilna knjižica, kako zalezujejo in oblegajo dotične osebe. Imajo pa tudi agitatorice, katere nagovarjajo pe .tične žene, da naj denarne knjižice I po farovžih shranjujejo in te knji-jžice že na kak način v farovžu ostanejo, če ne popolnoma, deloma pa gotovo. — —
Ribniškim gospodom je farovž premajhen. Da bi se vedno shodi vršili za farovškim zidom in bi tam Šusteršič sv. Duha spuščal, to ne gre, kajti ne ve se, ako bode dobri naš kmet pa naj bo Goričevljan, Hrovačan, Nemčan, alij Otavčan take gospode hotel poslušati, kateri so ga in ga še hočejo poneumniti in varati. Prav lahko se pripeti, da bodo sedaj shod razbili tisti, na katere se je ta umazana stranka najbolj opirala, kajti to pač ni lepo, da se kmeta v naj večji stiski pusti, potem ko se ga je ogoljufalo. Brešar in Gruntar, zagovornika polomniene zadružne ideje v ribniški dolini, sedaj lahko razvidita, koliko škode sta provzročila s svojo nestrpnostjo in sebičnostjo. Sedaj    zida  podjetni    kaplan Traven
katoliški dom ali teater, ki je že do malega dozidan in je odločena tudi sobica v kateri se bodo Marijini otroci oblačili in slačili, razume se, da pod nadzorstvom duhovna, kateri j« morda tudi krvav pod kožo. Poprejšnje čase so se nekateri duhovni bavili s homeopatijo in so vabili »bolnice* v župnišča ter jih po svoje z uspehom zdravili. To je nekaj denarja stalo, a sedaj je boljše, kajti ustanovile so se Marijine družbe, ki nič ne veljajo nego še nesejo, in heomepatija je postala brezpomembna.
Da pa ne bodo v večnem strahu, da jim nebi kdo pod kozolcem ali za farovškim zidom shoda razgnal, zidajo katoliški dom, kateri bode služil vsem namenom. Sedaj je pa le vprašanje, s čegavim denarjem se ta potrebni katoliški dom zida. Posojilnica in hranilca je še ves kupni denar za hišo dolžna: neverjetno je torej, da bi se na ljubo kaplanu po-lirju še več zadolžila, ker vkljub vsem Brešarjevim in notarjevim ro-tenjem ne more in noče uspevati. Šepeče se tudi, da bodo Marijini otroci skladali in pa bratovščina sv. Uršule, katera ima dokaj denarja, bode morala na pomoč priskočiti. V tem društvu so precej čedne raz mere. »Le dajte, dajte, več ko daste, dražje bodo maše«. Sicer bi pa de-setnice ali kako se te ženske imenujejo, katere desetice v župnišče znašajo, utegnile tudi kaj povedati o nezadovoljnosti radi podraženja maš. Z ozirom na vse to bi mi kmetje kaj radi videli, da bi se pri sinodi, katera se vrši v Ljubljani, gledalo bolj na naše duše, kakor pa naše moš-njičke. Res lepo in krščansko bi bilo, da bi se malo prenehalo z večnim prešanjem, kajti mi imamo tudi druge potrebe in moramo težko delati. Zadovoljite se s tem, kar vsak dan potrebujete, gospodje od altarja.
S konsumom v Ribnici in Dolenji vasi so jo duhovniki grdo za-vozili. Škode seveda ne bodo plačali, to bode moral drago plačati kmet in se povrh še pred sodišči zagovarjati za nepravilnosti,  katere   so provzro-
čili duhovniki, a se še o pravem času odtegnili poBledioam. To je bila prava pravcata lumparija, da so kmeta tako nesramno varali, ko so vendar vedeli, da so bili pasivni, a so zbog tega aktivne bilance izdajali. In kdo bode imel največjo korist od tega? Nihče drugi kakor notar Gruntar, učenec Jakličeve zadružne ideje, kateri je sedaj kon-kurzne mase oskrbnik, ob enem pa zastopnik upnikov. Za počt!
Kozma.
Še Korbrovina pri sodišču.
(Iz Šmarja pri Jelšah.)
„Domovino" črtijo, „Slov. Narodau pa se bojijo — šmarski nemškutarji. Kakor da si jih polil z mrzlo vodo, tako se drže sedaj te klavrne figure. Prav usmiljenja so vredni. Sprva so se še repenčili in grozili s tožbo, misleč nas vgnati v kozji rog. Danes so že potegnili rep med noge. Žalostno jih je videti in zato jih hočemo z daljšimi dopisi vnovič osokoliti.
Prod vsem nam bodi dovoljeno odgovoriti na dopisa v „Grazer Ta-gesposti" in „Grazer Tagblattu", oba z dne 28. t. m. Dopisnik — v teku časa ga čitatelji sami spoznajo — se pritožuje nad nedostatkom stanovanj za c. kr. uradnike.
Šmarje je primerno majhen trg. Zato tudi nima — in se od njega niti zahtevati ne more — nad običajno po trebo stanovanj. Dosedanjim primernim zahtevam in potrebam pa je vsikdar ustrezalo in še ustreza, tako da lahko rečemo, da prekaša v tem oziru celo večja mesta. V dokaz temu navedemo slučaj, ki se je pred par leti pripetil v
v,
Ljubnu na Gornjem Štajerskem. Tam je sedež okrožnega in okrajnega sodišča, tam je okrajno glavarstvo, davčni urad, tam so srednje šole, je gorska ikademija itd. Kako je torej v tem velikem mestu s stanovanjskimi razmerami? Prišel je tja davčni uradnik, toda v celem mestu ni mogel dobiti stanovanja niti za samega sebe, kaj še za celo obitelj, tako da je moral dolgo časa stanovati v  hotelu,   dvakrat dra-
žje. In ta faktum mu je potrdil mestni magistrat. To seje zgodilo v Ljubnem, v mestu, kjer je običajno vse v lepšem redu, kakor pa v kakem Šmarju z enostranskimi politiki, kjer ima vsaj vsak uradnik stanovanje, kakoršnega je potreben in vreden.
Primeri: sodni uradnik (pristav dr. M.) je stanoval v sobi z oknom na dvorišče oziroma vrt, katera soba se je še pred letom dni rabila kot skladišče duhana. On in vsak Človek, ki je bil kedaj v tej sobi, pravi, da je izmed najlepših, kar si jih je v kakem trgu le želeti. Sicer pa, če so bili doslej še vsi najemniki ž njo prav zadovoljni, moral se bo naposled tudi naš kverulant, ki je niti od znotraj videl ni, ž njo sprijazniti.
Sodni kanclist (Wressnig) stanuje v Žadržab, kamor lahko od sodišča zakliče. Ce je hiša „Bauernkeusche-, trška občina res ne more zato. Tudi kmet sme imeti kako hišo za najemnike. Za dve osebi že zadostuje stanovanje z dvema sobama in kuhinjo. In najsi sta sobi še tako majhni, prostor za umivalnik se v njih še zmiraj najde. Ako se pa Wressnig nič ne umiva, je to njegova stvar. Mi smo dopisniku prav hvaležni, da nam je izdal tajnost, odkod gotovi „duhovi". Tudi s straniščem ni zadovoljen, ker je baje 30 korakov v stran. Če je dopisnik kdaj stanoval v mestu, bode priznal, da so tam stranišča včasih Še bolj oddaljena. Sicer je na straniščna politika tako zamotana stvar, da je „ enostranski politiki" šmarski ne morejo vsestranski povoljno rešiti. Lastnik hiše, v kateri je sedaj baje prisiljen stanovati kanclist Wressnig, je imel po našem mnenju tehtne razloge, da je postavil stranišče, prej kot ne iz zdravstvenih ozirov, par korakov proč od hiše, ker je bržčas slutil, da dobi enkrat stranko, ki se ne umiva. Na drugi strani je seveda pozabil upoštevati specielno slabost \Vres-snigove peci, ki se mu bržkone Že na potu v stranišče podira. Šmarski občinski odbor bo v svoji enostranosti prav kmalu na pristojnem mestu predlagal, naj se posodi Wressnigu era-rično „kiblo" kot nadomestek k stranišču.
Davčni kontrolor stanuje v vili v Jelšah. Ako ne more dobiti stanovanja v trgu, je kriv edino le jezik njegove boljše polovice. Povedali bi lahko marsikaj, toda z ozirom na damsko nedotakljivost opustimo to za danes.
Eden davčni praktikant prebiva v sobici, ki je bila prej baje pojata. Mislimo, da je vse eno, čemu je nekdaj služila kaka soba, glavna stvar je, da je najemnik ž njo zadovoljen, in to je, ker mu je kot samcu več drugih stanovanj na razpolago.
Notarska pisarna baje tudi nima primernih prostorov. Istotako ne poštni urad in finančni kontrolno-okrajni oddelek. Vse mu je na potu temu dopisniku. Zakaj, že vemo in povemo koj. Mladi mož je skoro gotovo pred kratkim odišli c. kr. avskultant dr. Premschak. Ne vemo, čemu so nam ga poslali v Šmarje, bržkone je bil „potreben". Ta avskultant je stanoval prostovoljno zunaj trga v viničariji svojega očeta, kakor se razume, brezplačno. V Šmarju je spal samo eno noč in je plačal za posteljo s postrežbo celih 30 kraje. Sicer pa ni dal ves čas svojega bivanja izkupiti 5 goldinarjev. A odhajajoč iz Šmarja je zahteval ta zastopnik pravice od trške občine potrdilo, da v Šmarju ni dobiti mesečne sobe pod 26—40 kron. Doktor juris, c. kr. avskultant, zavaja občinski urad, naj bi potrdil laž, ta bodoči sodnik, delilec pravice, je hotel to falsificirano potrdilo predložiti svojim predpostavljenim, da bi ogulil, ali iz drugih razlogov? — državno blagajno za nekaj kron. Kaj ne, mnogo obetajoč uradnik, ki že zdaj hoče državi puščati!
Ali ni to Korbrovina?
Ta dr. Premschak se je hotel torej nad Smarčani znositi, ker mu ni občinski urad potrdil lažnjive izjave. Dopisnik se laže, da nedostaja stanovanj. Da je temu res tako, moral bi biti ta ali oni uradnik na cesti. Ako pa slučajno kdo ui zadovoljen s svojim stanovanjem, pripiše si naj sam. Stranka ima napram hišnim gospodarjem pravice, pa tudi dolžnosti, makar je nemška ali nemškutarska.
Xe moremo umeti postopanja c. kr. okr. glavarstva  v  Celju, ki je lahko-
Utrinki.
Zofka Jelovšek. (Konec.)
Ali res je, da nam hipne epizode i ostanejo večkrat globje v spominu, da rajše mislimo na nje, kakor na [velike in vplivnejše dogodke.
Bilo je nekoč pomladi, ko sem se prišla poslovit od znane družine. Tudi neki moj znanec je bil slučajno I tam, katerega že dolgo nisem videla. Starejši in zelo moder mož je to, ki se ni nikdar smejal ali šalil, in ki mi je sicer vedno zelo imponiral, ali čegar družbe sem se ogibala, ker se mi je zdelo, kakor da s svojim resnim ponašanjem obsoja mojo živahnost in veselost. Ko sem odhajala, poslovila sem se tudi od njega. Pogledal mi je v oči z onim svojim globokim in resnim pogledom, ki me je vselej spravil v zadrego in v katerem je bilo nekaj zagonetnega, kakor da nekaj prikriva. Poklonil se je, odprl usta, kakor da hoče nekaj reči ali na to se je pripognil in mi poljubil roko.   Začudilo me je to in
vznemirilo. Sicer ni nič neobičnega poljubiti dami roko v pozdrav ali slovo, in v družbi je bila to splošna navada. Ali ravno on mi ni še nikoli poljubil roke. In potem kako mi jo je poljubil! In te njegove čudne oči! Vsa v Čudu sem stopala po stopnicah in nikakor si nisem mogla pojasniti nemira, ki se me je hipno polastil. Srce mi je tolklo in lica so mi kar gorela. Ali komaj sem stopila na ulico, vedela sem jasno, kakor da bi mi sam dejal, kaj je. Obstala sem za hip in noge bo si mi zašibile. On me ljubi, — sem vedela s čudno gotovostjo.
Nisem ga videla od tedaj, ničesar ni bilo med nama, ali vendar sem vselej vznemirjena od tistega časa, kadarkoli se spomnim nanj.
Nekaka sanjavost se je razlila po ateljeju. Slikar je tiho in zamišljeno slikal na prijateljevem portretu. Miko je nepremično žedel v eni pozi, a obema je bilo prijetno v tem tihem svetlem, mirnem prostoru.
— Ali vas motim, gospod Vilhar? — je vprašala Zora.
— Ne, nikakor ne. Vaš glas je, kakor bi poslušal godbo in kakor godba budijo  vaš«   besede tuja in
pozabljena čustva v mojem srcu. Našel sem tam mnogo starih in lepih odlomkov in drobtin, doživljajev brez začetka in konca, kakor pravite vi. Pripovedujte še, rad vas poslušam!
— Ah, in jaz vam rada verjamem! Nisem domišljava, ali tako krasno je, če Brno komu prijetni. Ho tela bi, da bi imeli vsi ljudje lep spomin na-me. Da bi imeli tudi drugi od mene mnogo takih biserov, ulom-Ijenih iz mojega srca, mnogo takih cvetov, zraslih v moji duši, kakor jih imam jaz od njih, in da bi bili ravno tako krasni in dehteči. Jaz jih imam toliko! Zbiram jih in pazim, da se mi ne razgube. Vsak dan najdem nove; nezasluženo res, ali vse lepo, kar doživimo, je tem lepše, kolikor manj smo to pričakovali in zaslužili.
Nedavno sem dobila pismo od znanke, pri kateri sem bila enkrat dva meseca na počitnicah. Nikdar prej je nisem videla in čisto slučajno sve se takrat zbližale. In ona mi piše, kako rada se spominja na-me še zdaj, ko se že leta nisve več videle, kako sem ji mila in draga. Da še ni videla tako odkritosrčnega in dobrega človeka, kakor sem jaz in da je nemogoče, da bi me kdo pozabil, kdor
me je kdaj poznal. Tako lepe besede so to in ganile so me skoro do solz, čeprav jih ne zaslužim. Kako je človek vesel in srečen, kadar sliši take besede in kadar se spomni na nje! — Moja znanka, ki mi je pisala to pismo, ima težko življenje zunaj na deželi, daleč od sveta. Ima moža in otroke in zadovoljna je in srečna. Ali v njeni duši je toliko sanjavega, česar ne vidi njen mož in niti kdo drugi zunaj v vasi. In zato je tako zelo hvaležna meni, ki sem prišla od daleč k njej in sem ji pripovedovala o sebi in o svoji nemirni duši. čisto zmedene in sanjaste stvari sem ji pripovedovala, nad katerimi bi se navadni ljudje smejali, da so otročarije in budalosti. Ali njej niso bile buda-losti, niti otročarije, svete in mile so ji bile, kakor meni in zato me ne pozabi nikdar in zato se me spominja tako lepo. Jaz, ki vidim vsako leto toliko ljudi, najdem mnogokrat take sanjave sorodne duše, ali ona v vasi, kjer je življenje tako težko, tako zelo navezano na zemljo, skrbi in vsakdanjost, ona jih ne najde. Za njo sem jaz edina na vsem božjem svetu, s katero se je pogovarjala tako krasno in lepo, kakor nikdar poprej. In ver-
jemite mi, velika sreča je to, pomeniti kakemu človeku nekaj tako lepega!
Včasih nam kdo daruje svojo simpatijo, da niti sami ne vemo zakaj. Ljudje navadno tega niti ceniti ne znajo, skoro niti ne opazijo. Jaz pa vam svetujem, ne preglejte nobene lepe, nesebične naklonjenosti, veliko čiste radosti bodete užili. In osobito ocenite vse prav in ne podcenjujte ničesar. Neka gospa, katere osebno niti ne poznam, mi je poslala nekoč pet krasnih hrušk. Prosim vas, kaj je to pet hrušk?! Ali kako veliko veselje in kako radostno presenečenje so mi napravile. Bile so najlepše hruške iz njenega vrta, prvenke, katere je ta gospa sama skrbno odbrala zame. Ali ni to lepo? Ravno tako mi je bilo, kakor da je stopila na ulici pred mene in mi dala roko: — Gospodična, ne poznate me ali jaz vas imam zelo rada, prav zelo vas imam rada, — in nasmehnila bi se in njene oči bi me gledale tako dobro in veselo. In koga bi to ne vzradostilo in ne osrečilo ?
Enkrat sem sedela v parku na klopici. Mimo je prišel deček, ki je imel dve krasni vrtnici v roki. Ne-
mišljeno ukazalo trški občini odstraniti namišljene nedostatke, dasi je bilo pravočasno boljše informirauo. Naj si okrajno glavarstvo ne domišljuje, da se Šmareani bojimo nemeurskih kve-rnlantov. Njib grožnje s premeščenjem sodišča vzbujajo v nas le smeb. Predno bi se to zgodilo, bi morali še drugačni Činitelji govoriti kakor so Premschak, TVressuig, Kolaritsch e tutti quanti.
Ne domišljajte si, da hrepenijo Ponikovljani, Podeetrtcani in drugi po vas. Naše mnenje je, da bi Vas niti Lemberžani ne hoteli z bikom v turen potegniti, ker Vam sploh vsak zaveden Slovenec pokaže vrata, o Čemer bomo pa prihodnjič govorili.
Do tedaj pa zdravstvuj, slavna „žlahta", a ne pozabi nas tožiti, če ti je drago.
Kriza na Ogrskem.
Ogrsko časopisje se huduje nad nemškimi strankami, ki so začele znano akcijo proti naredbi vojnega ministra. Vsi listi pa trdijo, da je za tem gibanjem dr. Korber sam. Vlada je baje sama mobilizovala nemške stranke, da bi se vmešale v boj na Ogrskem ter preprečile dosego na rodnih koncesij. »Budapesti Hirlap« piše: »V eni stvari se razločuje g. Korber od svojih prednikov Thuna, Badenija, Taaffeja. Ti so nastopali odkrito na pozorišče ter so se sami bojevali proti ogrski vladi. Korber pa ščuva stranke na nas in se sam skriva v zat šju«
Posl. Barabas je priobčil v nekem aradskem listu članek, v katerem se znaša nad tem, ker cesar ni sprejel v avdijeoci tudi članov neodvisne stranke: »Neodvisna stranka ima dandanes prav malo govoriti h krizi. Cesar se ne briga za mnenje in stališče naših voditeljev, nobenega teh ne vpraša, nobenega ne sluša. Ako bi ne bili mi nastopili krepko in trdno za narodne pravice, ne imel bi kralj prilike, zasliševati svoje svetovalce po vrsti. Ni nikaka ne sreča, ako se ta posvetovanja vrše brez nas in ako se pri rešitvi krize ignorira naše stališče. Brez nas se kriza ne more pošteno rešiti. Mi po slanci neodvisne in 1848 stranke ne moremo ničesar odjenjati od že večkrat povdarjenega minimuma. In ako kralj ne popusti, kakor se govori, ne bo ne  davkov ne rekrutov.
— Punktum!«
Vsled ex lex stanja vladajo na Ogrskem res pravcate anarhistične razmere. Zakonite obveznosti za plačevanje davkov ni in država jih ne sme tirjati. Izkazi deželnega finančnega ravnateljstva imajo čimdalje večja pomanjkanja. V zadnjih treh mesec h je prišlo 2 mil. kron manj davkov skupaj. Pri sodiščih se vlagajo nekolekovane vloge z opazko: »Zaradi ex lex koleka prosto.« Med kmeti se širi agitacija, naj ne odpovedo le direktnih  davkov, temuČ se
hote   sem   vzkliknila  polglasno: — Kako so lepe! —
Deček se je obrnil k meni in dejal z nasmehom: — Ali so vam všeč? Nate jih, doma jih imamo še dosti! — Kako lepo in prisrčno mi je dal te roži, — vsa sem zardela od veselja!
In prosim vas, ali zaslužijo taki doživljaji, da jih pozabimo?! Vse to ni nič ali vendar je lepo in krasno!
Zora je pripovedovala z občut kom in z gorečnostjo. Brat in slikar sta jo poslušala pozorno in z zanimanjem.
— Res je, — je dejal slikar. — Lepo je vse to, ali škoda, tako hipno je, da se nam zdi premalenkostno
<■ da bi o tem razmišljevali. Pozabljamo že prej, nego vemo, da je krasno in vredno spomina. —
— O da, — je odgovorila Zora,
— prepovršni smo in ne opažamo finejših reči in čustev. Tudi jaz sem bila kdaj taka. Ali zdaj pazim in nič mi ni malenkostno, kar je lepo. Živimo, živimo in ničesar ne doživimo, ker smo pretopi in preleni, da bi doživljali. Nič nam ne dela več radosti in veselja. A to je glavno, da se znamo veseliti in radovati nad vsem. To je pol sreče.
naj upro tudi indirektnim užitnin-skim davkom.
Posl. Kossuth je izjavil nekemu poročevalcu, da brez madjarskega poveljevanja v armadi ni misliti na pomirjenje; to naj bi svetovalci kralju brez odlašanja razložili. »Pozabiti se ne sme, da je narod dal gotove pravice v roke kralju ter jih ima on pravico nadzorovati. Te pravice pa je položil madjaraki na rod v roke ogrskemu kralju, ne pa avstrijskemu cesarju«.
Splošno se sodi, da tudi med sedanjim cesarjevim bivanjem v Budimpešti se ne bo kriza rešila, temuč bo Khuenova medvlada trajala še do konca tega meseca.
Nov občinski zakon v Črni gori.
Sobotni »Glas Crnogoraca« prijavlja nov zakon,  tičoč se organizacije mestnih občin, s katerim se jim dovoljuje   obsežna   samouprava. Po tem   zakonu  so   pravne   oblasti po mestih občinsko sodišče in občinski odbor.   Občinsko sodišče sestoji iz župana  in  dveh članov.   Mesta, ki imajo 300 hiš, volijo v občinski od bor 6 članov,  mesta preko 300 hiš 12 članov. Upravna doba občinskega odbora traja tri leta. Voliti v občinski odbor ima pravico vsak polnoletni občinar, ki je tudi lahko v odbor izvoljen. V imenovanem zakonu so natanko določene pravice in dolžnosti vseh članov občinskega sodišča in odbora, kakor tudi občinskih uradnikov. Župana imenuje vlada, ki pa sicer nima nikakega vpliva na volitve.   Cela  uprava je  pod nadzorstvom državne   oblasti   in   je njeno področje  v zakonu  natančno označeno. Člani občinskega sodišča imajo pravico v občinskem odboru se vde-ležiti posvetovanj, nimajo pa pravice glasovati. S tem zakonom je moder-nizovana črnogorska cbčinska uprava, ki   je   sedaj   urejena   popolnoma v duhu naša dobe.   Knez Nikola si je s tem stekel za svojo državico novih zaslug in ni dvoma, da mu bodo Črnogorci   za   njegov   trud,   da preustroji svojo   deželo   po vzorcu drugih večjih držav  in jo  približa zapadni kulturi, iz srca hvaležni.
Ruska politika.
Odstop ruskega  finančnega mi nistra Witteja  je   zbudil pozornost v  vseh  zunanjih  političnih krogih. Deset  let je stal na krmilu ruske finančne uprave ter je v njo vpeljal nov   zistem.   A   vendar   so ruske finance  nazadovale,  in  sicer iz zu nanjih vzrokov. Največ stane Rusijo-azijska politika, ki stavi vedno večje zahteve na državno blagajno. Witte je sprevidel, da ne more več zdržati ravnotežja v finančni upravi, vsled cesar  je   prišlo   večkrat   do ostrih spopadov   med   n im   in ministrom
Kaj ste mi pripovedovali včeraj? Da ima neki vaš prijatelj strašne predsodke o meni. In da bi radi, da bi prišla k vaši sestri, katera bi me seznanila s tem vašim prijateljem, kakor svojo koleginjo, učiteljico. In ko bi me že malo bolj poznal, bi prišli vi in povedali svojemu prija telju, kdo da sem in ta bi videl, kako krivico mi je delal s svojimi predsodki. To bi bil triumf, kaj?! ste vzkliknili.
To ni nič, vi sami veste. Ne morem priti k vaši sestri, ki je tako strašno daleč, in vaš prijatelj me tudi nikoli ne bo videl vse življenje in nikoli ne bo vedel, da nima prav, če misli slabe stvari o meni, — ali raz veselilo me je to vaše pripovedovanje, kakor da bi bilo vse res in mogoče. Shranim je v svoji zbirki, v zbirki lepih in poetičnih, pisanih drobnarij, — malih ali prijetnih in milih spominov. —
Vstala je in stopila k Miku. — Ali sem se nagovorila, kaj?! — je dejala in se visoko vzravnala.
— Veš, jaz te imam rad, — je rekel brat še vedno zamišljen in se nasmehnil.
zunanjih zadev grofom Limbs-dorffom. Witte se je namreč upiral zahtevi, da se vzhodna Azija nato-vori državnim ramenom. Da bi se prepričal sam ter odnehal, podlal ga je car na vzhod na potovanje. Kake vtise je prinesel s potovanja, kaže pač najbolje to, da je kmalu na to odstopil. Tudi ga je k temu prisililo dejstvo, da je zaman iskal novega državnega posojila.
Politične vesti.
— Zaradi pridržanja t r e t j e 1 e t n i k o v v vojaški službi je sklical posl. dr. Kathrein centrum klub poslanske zbornice za 17. septembra k razgovoru. Dunajski mestni svet je sklenil, predlagati občinskemu svetu prošnjo, naj se prekliče usodna naredba vojnega ministra. Ednaki sklep je storil občinski zastop v Brnu.
— Avstrijski cesar kot noviangleškimaršalje brzo-javil vrhovnemu poveljniku angleške armade, Karlu of Robertu: »Nj. Veličanstvo kralj Edvard me je imenoval maršalom britiške armade. V tej lastnosti čutim prijetno dolžnost, Vam poslati svoje pozdrave.« — Robert je odgovoril: »Globoko sem ganjen vsled časti, ki jo je izkazalo Vaše Veličanstvo britiški armadi in tudi meni s take milostno brzojavko: Britiška armada se čuti zelo počaščeno, da ima v svojih listah prezvi-šeno ime Vašega Veličanstva kot maršala. V njenem in svojem imenu Vam pošiljam najspoštljivejši in naj-prisrčoejši pozdrav.«
— Turško-bolgarska vojna?   Včeraj  so se širile vesti, da bodo danes  turške čete prekora čile bolgarsko mejo ter imajo turški poveljniki že tozadevna navodila.
— Vstaja v M a c e d o n i j i. Vstaši so baje razstrelili vojašnico v Peringebperpru. Mrtvih je 200 vojakov. Tudi v Gorici so razstrelili neko hišo, v kateri je bilo 50 vojakov. Kristjani se iz solunjs^ega okraja v trumah izseljujejo. Nedavno je zapustilo dom 4000 kristjanov, a 3000 od teh se je takoj pridružilo vsta-šem. Pri Novosesku je bila bitka med 450 vstaši in 250 turškimi vojaki. Po 24 urni bitki so vstaši zasedli vas ter odpeljali bogate Turke s seboj v gore, da dobe zanje visoko odkupnino. Turki imajo 180 mrtvih in 50 ranjenih.
— Bolgarski knez Ferdinand je sklical v Evksinograd ministrski svet, ki je najbrže rešil bolgarsko vprašanje. Knezu so poslali voditelji macedonskih odborov več grozilnih pisem, v katerih ga pozivajo, naj se nemudoma vrne v S li.o ter se postavi na čelo mace donske agitacije ali pa naj odstopi. Bolgarija potrebuje moža, ki ima odločnost in pogum. Tudi oficijozno se priznava, da je knezovo stališče v skrajni nevarnosti.
— Pri volitvah v norveško zbornico je dosedaj vladna levica v manjšini.
Dopisi
Iz Triića« K zadnjemu našemu dopisu imamo še pripomniti, da so tržiški gasilci na predvečer slavnosti napravili podoknico tuii župniku Špendalu, kar pač dovolj označuje, da veže tega gospoda z nemškimi erasilci neka tajna prijateljska vez »Gut Schlauch«, gospod župnik! — Naši Nemci in nemčurji so se o zadnjem dopisu v »Slovenskem Narodu« silno jezili zlasti pa se je repenčil neki pisarček, ki čuje na velegerman-sko ime Benuš. Ta se je celo predrzni! o »Slovenskem Narodu« izraziti »Sii ein 8ohmutzior**s Blatt kann uns nicht beleidigen«! Benuš, le lepo pri miru in nauči se najprvo manire, kakršno se spodobi imeti poštenemu človeku, potem bodemo šele dalje govorili sedaj pa ne zaslužiš za svoje pobalinstvo druzega, nego da bi te krepko prijeli za ušesa in ti z debelo brezovko našteli nekaj prav gorkih. Sicer pa bndemo že poskrbeli, da bo ta predrzen pisar v bodoče držal jezik za zobmi, drugače budemo še pošteno zaplesali ž njim in ga na učili, kako se je vesti dostojnemu človeku Prav čudno se pa nam zdi, da je bil ta človek, komaj da je do-šel v Tržič, že sprejet v gasilsko
društvo in da sedaj, ne da bi imel kakršnihkoli zaslug za gasilstvo, že zavzema častno mesto četovodje. Kot tak pa boče komandirati celo društvo, dasi se v gasilstvu toliko razume, kakor zajec na boben. Posledice tega njegovega nasilnega vedenja pa se že kažejo. Kakor čujemo, namerava namreč več gasilcev samo radi Be nuša izstopiti iz društva. Najbrže in najverjetnejše pa je, da bo prvi iz društva odletel Malvjev pisar, To je nam sicer vseeno; prav veseli bi pa bili, ako bi ga v kratkem zanesel iz Tržiča preko Ljubela tjakaj, od koder je prišel! V to pa »Gut Heil«!
Šuklje pred volilci,
IV.
Šuklje v Zatičini.
(Dalje.)
Liberalci trdijo, da so velepo sestniki, samostani od časa naprej, ko se je denarno gospodarstvo začelo, kmete grozno drli. »Pripelji e mi tlakarja, prerežite mu trebuh, da si ogrejem »v njem ozeble noge«, je z»povedala srednjeveška komtesa. »Bftuernlegen«, skopljenje so zvali kmeti ropanje kmetskih zemljišč po plemenitaših. Žalosten kapitelj fev dalnega sistema res, če je bilo tako grozno, kakor liberalci pripovedujejo V srednjem veku nahajamo na kmetiji res neki kompromis med komunizmom in privatno lastnino. Obdelovali so vsi zemljo po sistemu skupnosti polja (Feidgemeinschafc), dasi so bila zemljišča v neki vezani lastini posameznih. Ali denarno gospodarstvo je razdrlo tudi to, ker ni vsem ugajala ta skupnost, ker se je po trebovalo različnega denarja in moralo različno uporabljati zemljišča. Kmet je moral delati za trg in on se je podvrgel pogojem sistema. Njegovo delo se je prevrglo. Delati mora drugače, da več pridela, več speča. Kmet je kakor obrtnik, delavec, postal člen kapitalističnega gospodarstva. Iz ekstenzivnega obdelovanja, kakor je bilo prej, postalo je intenzivno, vrtnarsko obdelovanje polja Kmet je upeljal tudi stroj v svoje delo. Učenjaki, kakor Liebig, so ustvarili vedo kmetijstva in novodobna kmetija se tudi že poslužuje knjigo vodstva.
K temu je na treba denarja in dosti denarja. Ze melioracije požro velikanske svote. Ali potrebne so. če se hoče iz zemlje več dobiti. Pro-dukti kmetije so postali blago, t. j proizvajanja človeškega dela, katera človek izmenjava s produkti, katere rabi. Prej jih je zase proizvajal Da nesje k meti i a združenje kmetskega pri-delkovanja in trgovstva. In tu nastopa kapital ter nakupuje zemljišča ter jih da obdelati po dninarjih s pomočjo strojev in učenega voditeljstva kmetije. Veleposestva, ki nimajo denarne moči in modernega kmetijskega voditelja, razpadajo. Iz malega kmeta postane proletarec, ki v indu strijo hiti, ali ki mora delati kot dninar na veleposestvu Torej tudi tukaj isti proces razpadanja manjših obrti, združevanja velikih podjetij in proletariziranja  kmetskega ljudstva.
Na Angleškem je baje ovca kmeta pregnala, ko so kapitalisti kmetsko zemljo rabili v produkcijo volne. Da vzamem samo češke dežele. V teh deželah posedujejo cerkveni viš|i du hovniki 103 459 hektarov poljedeljske zemlje. Površno spada na enega veleposestnika na Češkem 4000 hektarov. Nakupuje se vedno kmetska zemlja, včasih samo radi tega, da se napravi lepo lovišče. Tako bi centra lizacija kmetijske zemlje vodila do tega, kakor centralizacija tovarniških trgovskih podjetij v rokah bogatašev, do proletarizacije kmeta. Večje m dustrije in poljedelstvo v večjem obsegu mečejo, vsled večje produkti-vitete velikih podjetij manjše v konkurenci na cesto. V industriji je to po soc. demokratični teoriji gotovo. Saj vidimo, da že skoraj nič več ni samostalnih gospodarjev med meščanskimi obrtniki. Km*-tu proroku-jejo ravno tisto usodo. Eogels piša: • Dolžnost nam je, da tudi kmetom povemo, da so izgubljeni, dokler vlada kapitalizem; gotovo je, da bode kapitalistična velika obrt korakala čez zastarano malo obrt, ki je brez moči, kakor železniški vlak čez ka-rolo«. (Daljo prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 4. septembra.
— Osebne vesti. Imenovana sta pri politični upravi na Štajerskem: Okrajni komisar dr. Teodor Redi namestniškim tajnikom in okrajni komisar Alfred Cisl okrajnim nad komisarjem.
— Odlikovanje. Naučni minister H ar tel je podelil bivšemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, nad-
učitelju g. Antonu JerSinovcu v priznanje njegovih zaslug na šolskem polju naslov ravnatelja.
— Vir venalis. Časih se dobe na kmetih škrbaste babnice, ki znajo o  liberalcih   pripovedovati najstvaš nejše »storije«. Z besedo, ki prepriča vsako   Marijino  devico,  dokažejo te babnice, da hočejo liberalci Bdga odstaviti in da so Kristusa prodali Judom, da hočejo na altarje postaviti na mesto Matere božje nage ženske in  da  z  blagoslovljenimi hostijami krmijo prešiče. Takim babjim kvantam so   podobne   Šukljetove ekspektora-cije o deželnem šolskem a vetu in njegove trditve, da je dr. Tavčar to korporacijo z mladeniško neprevidnostjo narodno večino v deželnem šolakem svetu tja vrgel in da jo je prevzvišeni graščak z Rečice smehljaje pobral. Kakšen pa je bil doslej ustroj deželnega šolskega sveta? V njem so bili baron Hein  kot predsednik in vladni svetnik vitez Kal-tenegger,  deželna  šolska nadzornika   Hubad   in   Končnik, dr. Tavčar, dr. Schaffer, dr. vitez Bleiweis,   ravnatelj   J u no vic z, šolski vodja Pezdič in dva slovenska duhovniku. Slovenci so torej imeli večino (Hubad, Tavčar, Blei weis, PezdiČ in dva duhovnika), ne manjšina, kakor besedici dvorni svetnik Šuklje v svoji notoriČni resnic 0-Ijubnosti;  če   pa  se   ta   večina ni vselej obnesla, ni tega kriv ne »ponižni dogovorček« z Nemci, nego je iskati vzroka  v  odvisnosti gotovih gospodov    Posebno se je razkoračil Šuklje zaradi imenovanja profesorja Mandla.   Šuklje prav natančno ve. kako in kaj se je zgodilo v tisti seji in   vendar   zavija   stvar,   kakor mu ravno kaže. Prav »gromovnik« dr. Tavčar je bil tisti, ki se je v deželnem    šolskem   svetu z vso e n e r ž i j o u p r 1 i m e n o v a n j u d r. M a n d 1 a ,   a  je   s  svojim pred logom   ostal  v   manjšini.    In   tu je treba  vedeti,  da dr Schafferja vsled bolezni ni bilo na tisto sejo      deželnega šolskega sveta  in   da   bi   bil   dr. Tavčarjev predlog prav lahko obveljal, če bi   bili   vsi  Slovenci   zanj glasovali. To  se  ni  zgodilo,  a ne  po krivdi dr.  Tavčarja   in   narodno napredne stranke. Ker dr. Tavčar v dežeinem šolskem svetu ni zmagal, je prav on  provzroČil,  da   sta poslanca dr.  Ferjančič   in   Plantan   v ti zadevi intervenirala pri ministrstvu. Če je to greh, da dr. Tavčir proti predlogu   zastran   imenovanja prof. Mandla ni vložil pisanega protesta in ni zahteval,   da   se  ta   protest z nasveti   vred   predloži ministrstvu, potem sta ta greh ravno tako storila  tista  dva slovenska duhovnika,  ki  sta  člana deželnega šolskega sveta in katerima dela Šuklje v svojem članku tako globoke poklone. Dr. Tavčar se ni zadovoljil s tem, da je bil v deželnem šolskem svetu preglasovan, nego je provzročil  intervencijo pri ministrstvu, med tem ko omenjena duhovnika  sploh  nista  ničesar več storila.   Tako je s to zadevo. Zdaj naj pa ljudje čitajo Šukljetova izvajanja ter spoznajo,  kak grd jezuvit je postal ta nekdanji liberalec. Sedaj, ko je odšel Končnik in je prišel novi deželni  šolski   nadzornik   Leveč v deželni   šolski   svet,   je narodna veČina še večja. Razmere v deželnem   šolskem  svetu niso bile   v   narodnem   oziru še nikdar   tako   ugodne, kakor so sedaj,   kajti   sedaj je  v njem sedem   Slovencev   in   trije, oziroma   če   štejemo    barona Heina, štirje Nemci.   Take slovenske večine ni bilo še nikdar in se ne bo proti nji ničesar moglo storiti, če bodo vsi Slovenci izpolnjevali svojo narodno dolžnost.
— Dolgo boste čakali. »Slovenec« poroča, da so »pri Jelenu« v Mengšu dne 30. avg. zbrani klerikalci izražali tudi željo, naj klerikalni poslanci »tudi sami večkrat napravljajo shode po vseh občinah z istim dnevnim redom. Klerikalci so skromni ljudje. Tega še v sanjah ne mislijo, naj bi njih poslanci na vsakem shodu kaj novega povedali;
I^HHiva^^HlVJHIIHi^^HHRVfliHIBV^^HNHI^HMHI^^^^HHi^^^HHN^^^^M
lavoljni bi bili, če bi jim na vseh
a )dih  vezali  ene  in  iste otrobe, mo   da   hi    sploh    prihajali med
ji. Ta ljudomilost zasluži vse pri-anje. Kam bi tudi prišli ti ubogi rikalni poslanci, če bi morali na jkem shodu pretresati kako drugo rašanje. Vzemimo le dr. Soh\vei-rja. Ta je na shodu prodajal tako cščino, da je bilo joj. Povedal je to, kar smo že desetkrat čitali v ovencu« in kar bi vsak najob-lrnejši kaplanček bolje povedal, ta naj bi imel v vsaki občini d in naj bi na vsakem o čem igem govoril? — Značilno v ome enem pozivu je tudi to, da naj slanci sami večkrat prire-o shode. No, na to bodo dobri Dličani okrog Mengša še dolgo ali. E, ko bi se dobile kake di te kakor svoj čas, potem bi se kotiš ki poslanci že tudi sami po iidili prej pa se gotovo ne!
— Občinska seja v Idriji,
je bila v ponedeljek, je bila zam va. Tako se je pokazalo, da mora )čina eraričnim delavcem, ki v rud tu ponesrečijo, dajati podpore, da morejo eksistirati. Jakobu Krapšu, kojem smo že poročali, se je do )liio   iz   občinske   blagajne   5 K dne   mesečne   podpore.   Ker ima kojnine 10 K in ima poleg sebe rbeti   še   za   ženo   in   tri male roke,  nam je  še  vedno uganjka, nO se bo moral s 15 K na mesec eživljati. Idrijski klerikalni odbor ki so imenitni katoličani. Ne upajo zagovarjati cerkvenega bla roslova! verjetno, kaj ? Ko je predlagal žu-i,   naj   se   vrši   otvoritev realke rno brez večjih slovesnosti in obi-i?h ceremonij, je vstal potem, ko egov sosed Kos ni hotel tega sto ti, nekdanji lideralec Knap ter prediral, naj Be realka blagoslovi in po-ibi uradništvo. (Kaj, ali so uradniki jpet klerikalcem priljubljeni!) Žu to je zavrnil  to,   da  bi   se Čudno delo, da bi najstrašnejši nasprot-iki realke sedaj  isto blagoslavljali, inaldo  pa si  je  celo upal izjaviti, & najboljši  blagoslov   bodo dobri žitelji in marljivi učenci. Klerikalci
obe zavrnitvi prav mirno spravili žep. Saj pa tudi vsa jeza nič ne maga, sedem jih je, pa je! Naj bi idi v deželnem zboru prišli do tega poznanja. Tretji slučaj je, da v mestu iriji občina ne more dobiti prostora, bi postavila nujno potfobno hrambo za gasilno orodje. Iirijo olagoma monopolizira erar!
— Godbeni klub ,Struna(
r Idriji priredi v soboto, dne 5. t. m., večer koncert v c. kr. rudniškem ledahšču. Spored je sledeči: V. 'arma: Koračnica iz opere »Ama-onkeo; Schoafelder: Koncertna uvertura; Smetana: Sekstet iz opere Prodana nevesta«; P. Hartman: >raeludium; Verdi: Zbor ciganov iz pere »Trubadur«; Murnik: »Bucek strahu«. Začetek ob polu 9 uri večer. Ker je sosebno glasbeni del rav skrbno izbran in je »Struna« sied svoje izvežbanosti porok za zboren umetniški užitek, se priča nje obile udeležbe. »Struna« pa udi zasluži vzpričo svoje izvanredne Darljivosti in požrtvovalnosti posa-nezmh članov vse priznanje.
— Diletantje v Radečah rirede   na   občno   zahtevanje dne
t. m. še v tretjič »Desetega brata«, deležba obeta biti mnogobrojna, osebno od p] n. tujih gostov, ker 9 je prva predstava obnesla povsem &8tno za radeške diletante. Upa se, k bodo tudi to pot želi vsestransko ohvalo. Seveda je odvisno vse le d p. n. občinstva, ki naj z mnogo-• .no udeležbo pokaže, da se za ima za stvar, in s tem bodri in avdušuje napredujoče naše diletante vstrajnemu nadaljnemu delovanju
— Bik usmrtil pastirja. Jašt»rja LorenGa Koširja na Pristavi,
je pasel na domačem travniku ži-no, je napad 2. t. m. bik posestnika »sipa Primožiča. Bik ga je podrl na •4 in ga bodel z rogovi. Košir je 'sled hudih poškodovanj umrl še stega dne.
— Legar se je pojavil v Smo idolu, k|er je na tej bolezni zbolelo e šest oseb. V zdravstvenem oziru te je vse potrebno  odredilo, da se pidemija ne razširi.
Izpred porotnega so-iišča v Ljubljani. N* zatožni lopi je sedel včeraj 20 let stan fant Uton Družnik, kovač iz Spodnjega r&bna, zaradi hudodelstva ropa, go-uOje in prestopka tatvine. Dne 31. diikega travna napadel je Družnik Vintgarju podobarskega slikarja :anceta Ropreta, idočega od Žurn-°ve restavracije proti soteski, ga daril, kakor sam priznava, s kame :'m po obrazu tako, da se je Ropret zavesten zgrudil na tla, nato mu cd traka odtrgal 14 kron vredno dpno uro, odvzel mu je tudi iz no-
tranjega žepa suknje notes, v katerem je imel spravljene tri razglednice predstavljajoče Vintgarjevo okolico; gotovine, zlat za 20 K in nekaj drobiža, shranjenega v telovnikovem žepu ni našel storilec, nato ga je še pahnil v deročo Radovno, meneč, da bo Ropret utopil. V mrzli vodi je prišel Ropret takoj k zavesti, in ker je bil vešč plavanju, prizadeval si je doseči desni breg potoka, a Družnik ga je v vodo nazaj odrival in mu prizadjal udarec na desno stran vratu. Situva-cija je bila za Ropreta skrajno mučna, in bi znala osodepolna postati, da ga nista rešila Valentin Mulej in njegova spremljevalka Agata Kaplja, katerih se je Družnik tako ustrašil, da je ta koj stekel. Mulej je pomagal Ropretu na suho, kateri izmučen in prestrašen po dogodku ni vedel druzega pove dati, kakor da ga je nekdo v vodo vrgel, šele kasneje se je spomnil celega dogodka in pogrešil uro, notes, klobuk in dežnik; storilca niso poznali. Anton Družnik je v svojem okraju na zelo slabem glasu, zato so mu bili orožniki kmalu za petami ter ga aretovali kot sumljivoa. A Družnik jo je čez nekaj dni potem iz preiskovalnega zapora v Radoljioi na Koroško popihal, popred pa je vzel svoji materi delavsko knjižico, ponaredil materino ima v Martin Slivik ter spremenil rojstno letnico v 30. sušca 1884 Svobodo, katere ai je Družnik tako želel, užival je le kratek čas; bil je zopet prijet in priveden v preiskovalni zapor v Radovljico Tu je spočetka vse priznal in rekel, da je Roperta sato napadel, ker je denar za obleko rabil; priznal je tudi dvema sojetnikoma, da je storilec. Kasneje pa je spremenil svojo izpovedbo in jo skušal s tem olepšati, da je izjavil, da Be je pri napadu le v osebi zmotil in da se je hotel le nad nekim Bau-manom maščevati, ker mu je v to varni kruh odjedel. A vsakemu je bilo jasno, da si je povest o delovodji Baumanu Družnik le izmislil, da bi storjeno hudodelstvo oblaiil. Zatožen je bil tudi, da je bil dvakrat zasačen, ko je v Radovni postrvi lovil. Izrek porotnikov je bil v polnem obsegu za krivdo obtoženca, nakar ga je sodišče obsodilo na 15 let težke ječe, katero kazen je Družnik takoj nastopil.
— Izpred porotnega, sodišča v Novem mestu. Dne 2. t. m. so sedeli na zatožni klopi JanezjGregorič, Anten Jerele, Martin Detelič. France Koritnik, Janez Gla-žar in France Gregorič. Ti so letošnjo pomlad bili strah vseh ljudi okoli St. Jerneja. Zatoženih nobeden noče pripoznati svoje krivde, le mladi, 10 let stari France Gregorič pripoveduje, ko je dal predsednik njegovega očeta odstraniti, sledeče: Kar smo prvič pokradli, nesli smo v Ma-harovsko hosto. Ta »rujavi« — tako pri celi obravnavi imenuje Antona Jereleta — je z železnim drogom vrata vzdignil. Pri Kirarju bila je pa šipa malo ubita, pa so oče z roko odprli okno, me vzdignili in me djaii v sobo. Pri zidu ste bili dve skrinji. V eni «dobil sem bukvice in jih dal očetu. Ta »rujav« je prepo vedal meni, da ne smem nič povedati. Sploh se je fantu čuditi bilo, da je malenkosti tako dobro zapomnil, n. pr. kje je »rujavi« padel. — Prič je bila cela vrsta. Ukradeni ste pa bili Janezu Zaiokarju iz Št. Jer neja dve vreči ajde. Mariji Žužek ukradena so bila piščeta. Šla je pv sledu za tatovi — ta je držal v Mabarovsko hosto. Jera Majzel iz St. Jerneja pripoveduje, kako so tam tatovi pri oknu omrežje odtrgali, da j h čutila ni, a hlapec jih je čutil. Hlapec France Pavlin pravi, da od začetka ni mislil nič hudega, a ko škrtanje le ni prenehalo, je vstal in slišal besede: »Zdaj pa le bežimo!« B>1 > je pet dedcev in en fant. Matija MeniČ, trgovec, pravi, da so tatovi pri njem od 5 do 6. junija pasku šali svojo srečo. Vlomili so v prodajalno. Poiskali so samo jedila, slanino in mast; ker je bila kasa prazna, niso denarja dobili. — Nadučitt-lj Saje pripoveduje, da mu je bila vzeta vsa mesečna plača 173 kron. Sestra je bila tisto noč sama doma, slišala je in tudi na pomoč klicala. Marija Kirar pripoveduje, da so jo tatovi s svojim obiskom počastili od 7. do 8. junija. Vzetega jej je bilo 400 gld., hlapcu pa 25 kron. To potrdi France O brc, hlapec, kojega morajo pa šele učiti, kako in koliko prstov je pri prisegi vzdigniti. Zato je bil vprašan, če v šoli katehet ni učil, kaj je prisega in kako se prisega. Obrc pove, da se je tatvina izvršila okoli 1. in 2. ure zjutraj. — Popoldne so prišle priče aa vrsto, na koje so se sklicevali toženi. Ana Zagore potrdi, da je bil Glažar od sobote na nedeljo do 2. ure pri nje| v gostilni. Janez Glažar, oče zatože nega, pravi, da ve da je fant prišel po polnoči domu in da je ob 4 uri ziutraj še spal. Alojz Krapič ne ve nič povedati, kje je Glažar v petek na soboto in v soboto na nedeljo hodil.   S tem je   bilo dokazovanje
sklenjeno. Orožniški vodja izpove, da je fant njemu ravno tako pove dal, kakor govori danes. Kari Majdč, delavec v Pieterjih, tudi ne more povedati, kje je bil Gregorič omenjeno noč, istotako tudi ne priča Janez Oiwald. Neža Gregorič, žena Grego-riča, sklicuje se na Boga, da je njen mož omenjene noči vedno pri njej spal, fant pa, da je slaboumen, ker ga je enkrat kobila vdarila. Tudi Neža Gregorič in Marija Gregorič, hčeri zatoženega, izjavita, da je oče res šel zvečer spat, a potrditi ne moreta, če je bil oče vso noč doma. Zupančič France potrdi samo, da Jerele do polnoči ni kradel; Anton Zagore pa, da pri Kirarci do polnoči ni kradel, ker si je ob 1 *12 uri dva ajmohta pustil prinesti. Tako in enako so govorile vse priče na koje so se obtoženi sklicevali. Vse te so dokazale samo to, da pred 12. uro niso nikjer ulomili. Porotniki so skoro vsa vprašanja izzemši ono o Gla-žarju skoro soglasno potrdili. Obsojeni so bili: Janez Gregorič na 5 let, France Koritnik in Janez Jerele na 3 leta istotako Martin Detelič, Janez Glažar na 4 mesece in fant Gregorič na 14 dni. Obravnava je trajala do 2 ure čez polnoč.
— Javna vinska pokusnja v tukajšnji deželni preskušalni kleti pod kavarno »Evropa« se vrši kakor smo že javili jutri, v soboto, zvečer od 8. ure naprej. Želeti bi bilo, da poseti to pokuftnjo mnogo vinskih kupcev, ker nekateri vinogradniki imajo še mnogo vina na prodaj, ka terega bi sedaj, vsled bližajoče se trgatve prav radi in po oeni oddali.
— Vsako tozadevno posredovanje in pojasnilo izvrši in daje vodstvo omenjene kleti brezplačno.
— Na korist pogorelcem v Vačah vrši se v nedeljo dne 6 septembra v gostilni »Prešernov hrani« Rožne ulice štev. 29 domača vrtna veselica. Iz posebne pri jaznosti sodeluje slavni kvartet »Šramel«. Začetek ob 4 uri Vstop prost. Ob neugodnem vremenu vrši se veselica dne 8 septembra.
— Tatvine. Dne 1. t. m. od 7. do 8. ure zvečer je prišel v proda-jalnico pekovskega mojstra Ivana Stupice v Bohoričevih ulicah št. 1 mlad neznan človek, ravno ko ni bilo ni kodar v prodajalni.  Oiprl je predal in ukradel iz njega denarnico, v ka teri  je  bilo  okroglih  15 K denarja. Ko pa je prišla nato Štupicova žena, je kupil nekaj kruha in odšel. — K Neži Premšičevi iz Bitovške gore se je v  noči  od  3  na 4 t. m.  na Du najski  cesti št. 9   ko  je tam prenočevala, neznan tat utihotapil v sobo ter ji ukradel na mizi ležečo denar nico z vsebino 10 K. Tudi njeni gospodinji V. K je   ukradel steklenico brinjevca. — Franu Piškurju, delavcu na Karlovski cesti št. 30, je dne 15 avgusta  iz  odklenjene  sobe nekd<> ukradel 20 K. — Gabrijelu Eiletzu, uslužbencu na južni železnici, stanu jočemu v Jenkovih ulicah št. 11, je včeraj  nekdo ukradel iz zaklenjene spalne sobe srebrno uro z verižico, ki je imela za privesek dva angleška denarja s podobo kraljice Viktorije.
— Jeri Zupanovi, branjevki v Flori janskih ulicah št. 15, je dne 1. t. m. neka  pri  nji  stanujoča slaboglasna ženska ukradla več perila.
— Vojaka na straži zmerjal. Včeraj dopoludne je stal na straži pri prisilni delavnici isti vojak, ki je v noči od 31. avgusta na 1. t m. streljal za neznanim ulomiteljem. Do njega se je prilomastil delavec Janez Borštnik in ga začel zmerjati, da ne zna streljati itd. ter ga nadlegoval tako, da so ga morali vojaki prijeti in oddati policiji, ki ga je djala v zapor.
— Izseljevanje. V Ameriko se je včeraj odpeljalo z iužnega kolodvora 10 Hrvatov in 15 Kranioev Aretovana sta bila m^d temi Alojzij Hribar od Sv. Križa pri Krškem in Fran Nečemar iz Broda v krškem okraju, ker sta se hotela izseliti v Ameriko in se na ta način odtegniti vojaškemu naboru. — Na "VVestfaUko se je dne 3. t. m. odpeljalo 70 ru darjev, kateri so do sedaj delali v trboveljskih rudokopih.
— Tatvina koles v Gorici.
Dne 11. t. m. sta bili v Gjrici ukradeni dve »Puch«-kolesi. Eno je imelo črki R. F. in je bilo vredno 300 K, drugo pa št. 11 704, ki je bilo vredno le 200 K   Tat je dosedaj še neznan.
— Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 70 oseb, med temi 35 Dolenjcev in 35 Hrvatov.
— Izgubljene reči. Včeraj je izgubila Marija Megličeva denar nico z nulo svoto. — Jožefa Dermo-tova je izgubila od Uršulinske cer kve do Gradišča denarnico, v kateri je bilo za 11 K denarja. — Karol Sirk, sluga, je pozabil včeraj v neki tukajšnji trgovini bilježnik s 50 K vozno karto državne železnice in pobotnico, a ko je prišel nazaj, ga ni bilo mogoče najti. Najbrž ga je vzela kaka stranka — Na potu po Frančiškanskem    mostu, Mestnem
trgu, Čevljarskem mostu, Zdovski ulici, Kongresnem tr^u, Volfovih ulicah in Sv. Petra cesti do Llovda je zgubila neka dama srebrno ob robu pozlačeno uro, s kratko verižico in srčastim priveskom. Kdor jo najde, naj jo odda v uredništvu »Slovenskega Naroda«.
— Našla je Ivana Nagode, delavka v tobačni tovarni srebrno brožo s sliko Marije Pomagaj.
— Hrvatske vesti. Častnim občanom mesta P o ž e ar e je bil imenovan pisatelj Evgen Tomić v priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil na literarnem polju. — Umrl je 29 m. m. v Ofcočacu ondotni sodnik Matija Banić — Kaznjenci so se uprli vdeželni jetnišnioi v Lepoglavi zaradi slabe hrane. Poklicati so morali orožnike iz Va raždina, da so jih pomirili. Govori se, da je okrog 300 kaznjencev ušlo, toda ta vest ni potrjena. — Deputacije. Sekcijski šef Sumanović je sprejel včeraj kot banov namestnik deputacije mest Broda in Križevaca. — Višji policijski nadzornik v Zagrebu, pl. Guthner, katerega so pri zadnjih demonstracijah s konja vrgli, je prosil za premeščenje v državno službo. — Skupščina za financialno samostalnost se je vršila v Gospiću pod predsed stvom Josipa Nikšića. Udeležilo se je je lepo število obrtnikov in kmetovalcev iz okolice. — Radi dogo d kov v Grobniku se je pričela pred sodbenim stolom v Ogulinu obravnava proti 19 obtožencem, katere zagovarja odvetnik Erazem BtrČić. Kot priče proti obtožencem so pozvani občinski uradniki, pisarji in pandurji.
*   Najnovejše   novice. —
Štrajk. V prvi tovarni kmetijskih strojev v Budimpešti so ostavili vsi delavci delo. — Duhovnik — trgovec z dekleti. V Gleiwitzu so zaprli katoliškega duhovnika Gnie-linskega, ko je hotel sedem deklic odpeljati v Ameriko. — Čudno odlikovanje. Pri zadnjih odlikovanjih se je pripetila nemškemu cesarju mučna pomota. Rdeči orlov red je namreč podaril tudi italijanskemu nadpo-ročniku Vi t u Medugniju, ki pa je že celo leto v preiskovalnem zaporu v Bariju zaradi raznih tatvin na Kitajskem in ker je na sumu, da je umoril lastno ženo. — Velikanski požar razsaja že nekaj dni v francoskem okraju Varu. Več tisoč hektarov vinogradov, žitnih njiv in oli-vinih nasadov je že so tudi že štiri vasi. stro je umorila nosti v Faenzi Marija Agnani. Nato
prerezala vrat. javila  na  neki ladiji
— Kuga
uničenik. Zgorele — Lastno  s e -iz ljubosum-v Italiji neka si je tudi sama
Grozna neki vasi blizu nika Tomilovića
se je p o -v Pireju. —
'rama se
Szegedina.
je odigrala v Hči posest-se je vkljub mnogim domačim snubcem omožila v sosednjo vas. Ko je te dni prišla obiskat svoje starše, vstavili so prejšnji njeni čestilci voz ter hoteli ženo odvesti. V boju, ki je pri tem nastal, je edeu čestilcev zabodel ženo v srce. Mož je morilca pre-bodel, a neki drugi napadalec je zadal možu smrtni sunek. — Nesreče na morju pri B ur ga s u niso krivi vstaši, temuč seje po neprevidnosti ' razletel dinamit. — Zaradi bratomora je bil pred porotniki v Tarno-polu obsojen 201etni kmečki fant Hry-nas na vislice.
• Konec pustoloveža. V Regensburgu je umrl v veliki bedi bivši tajnik bolgarskega kneza Ferdinanda, Evgen Pfannenstiel, star šele 28 let. Zaradi nsrednega življenja je bil izobčen že iz gimnazije. Potem se je naučil raznih evropskih jezikov ter prišel v Sotijo, kjer mu je neka gleda liščna igralka posredovala pri knezu, da ga je vzel za svojega tajnika. Imel je veliko plačo in knez mu je vse zaupal. Nekega dne pa je zginil z lepo igralko, ki je bila, kakor vse kaže, njegova in knezova ljubica. Potikala sta se po svetu, dokler sta pognala ves denar, ki ga je Pfannenstiel knezu ukradel. Potem se je se vedno izdajal za bolgarskega tajnika ter sleparil po evropskih hotelih. Končno so ga v Parizu prijeli. Monakovsko sodišče pa ga je — oprostilo, ker je bolgarski knez založil ves denar zanj, kajti bilo mu je na tem, da dobi nazaj važne listine, ki mu jih je pustolovež odnesel. Vendar je preiskovalni zapor tako nanj vplival, da je zbolel za jetiko ter sedaj umrl.
* Roparjevi zapiski. Pred pariške porotnike pride v kratkem neki mož, ki ropa le v zabavo. Isti je namreč precej premožen, a ne more opustiti nagona, da bi ne ropal pri svojih someščanih. Vse vtiske, ki jih pri tem dobi, si vestno zapisuje ter ima o tem že 300 strani popi sano kjigo. Nedavno je šel na letovišče v Švico ter zraven proučeval švicarske ključe in ključavnice. O tem piše, da so švicarske ključavnice povsem drugače konstruirane ter imajo podob) številk. Ako hoče »pošten« Franzoz vlomiti v švioarsko
h:šo, prinesti mora seboj čisto drugačno orodje. Njegova praksa pa je iznašla, da je najbolje, ako se ključavnica isžaga z ameriško žaero iz vrat. Ako se namreč pri tem vrata podložijo s plutovino, ne sliši se žaganje prav nič. Ko bo odsedel svojo kazen, bo izdal svoje bogate izkušnje na tam polju v tiskani knjigi.
Književnost.
m — Hrvatski  školski muzej,   njegov  postanak   in uredjenje. Zagreb 1902.   Nakladom  nHrv. peda-goŠko-književnog zbora". Šolski muzeji so v naučnem oziru brez dvoma velikega pomena.  V naprednejših deželah so že pred desetletji in več osnovali take muzeje, ki so živa slika razvoja in napredka  šolstva v  dotični deželi. Šolski muzeji imajo namen, da pospešujejo razvoj šole in šolstva; iz njih naj odseva prošlost in se naj zrcali sedanjost istega.  V šolskih muzejih, v katerih  naj  bi  bila  razstavljena tudi moderna učila, naj bi se kazal razvitek šolske književnosti od najstarejše dobe do  danes.   Hrvatje   so   veliki pomen šolskega   muzeja   razmeroma zgodaj spoznali. L. 1900 se je sprožila misel, da  bi  se  v Zagrebu osnoval takšen muzej,   in že eno leto  pozneje se je ta želja uresničila. Knjiga „Hrvatski školski   muzej-   nam  slika postanek in sedanjo ureditev tega pedagoč-nim svrham namenjenega muzeja. La-jika ta knjiga ne bode zanimala, saj se v nji nahajajo ponajveč samo suhi podatki o upravi in poslovanju, o društvenih pravilih in  muzejski knjižnici. V katalogu   so  potanko navedeni vsi učni pripomočki, učila in drugim učnim svrham služeči  predmeti,  ki se nahajajo v muzeju, v arhivu pa se beležijo dela in rokopisi poedinih šolskih pisateljev   in   pedagogov   in  razni drugi šolski spisi.   Knjiga je  vseskozi pregledno sestavljena in bo dobro služila zlasti onim, ki nameravajo posetiti ta šolski muzej.   Našemu učiteljstvu, katero   tudi   namerava   ustanoviti enak muzej,   to knjigo  toplo priporočamo v uvaževanje, v njej bodo našli marsika-ter dober migljaj in nasvet, kako se da ustanovitev takega muzeja pospešiti in kako se naj ista uredi, da bode zares jasna slika šolstva in šole.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. septembra. Danes opoldne je došlo brzojavno naznanilo, da je avstro ogrski veleposlanik v Londonu, grof Rudolf Deym — svoj čas češki državni poslanec pri svojem zetu v pruski šleziji v starosti 69 let umrl.
Dunaj 4. septembra. Nad sto ogrskih oficirjev je zaprosilo za državljanstvo v Cislitvanski, ker nečejo priti k ogrskim polkom.
Budimpešta 4. septembra Cesar je danes sprejel v daljših av-dijencah grofa Khuena Hedervarvja, grofa Andrassvja, posl. Hieroni-myja in grofa Tiszo. Občna sodba je, da poveri cesar sestavo nove vlade finančnemu ministru Luka c su.
Budimpešta 4. sept Vojno zapovedništvo je dalo vojakom naznaniti, da kdor je doslužil tri leta in prosi za dopust, ga dobi s pogojem, da se zaveže takoj zopet nastopiti službo, če bi bil poklican.
Sarajevo 4. septembra. Pri manevrih 15. voja je nekdo vstre-lii na generala Glasa. Zadel je konja, ki se je zgrudil in poškodoval generala.
Sofija 4 septembra. Vest, da je Turčija poslala Bolgarski ultimatum, je popolnoma izmišljena.
Carigrad 4. septembra Rusija in Avstrija hočeta ustanoviti vsaka 15 novih konzulatov v Turčiji.
Novi York 4 septembra. Vest, da je letošnja žetev pavole tako obilna, kakor ni bila še nikdar, je na borzi provzročila paniko Cene so silno padle. Več milijard je šlo v nič. Sodi se, da je s tem ubit pavoini trust.
Bratje Sokoli!
V nedeljo, dne 6 t. m. je pešizlet v Soteako pri sv. Jakobu ob Savi. Pridite polnodtevilno v društveni obleki ob pol 2. uri popoldne v »Narodni dom«, od koder odkorakamo skozi Vodmat in Brod v Sotesko. Vračamo se skozi Črnuče.
Islet bode le pri ugodnem vremenu.  jNBEB _ ki^Odbor.
Bonna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Drmani knrzi dnnaj. borze 4. septembra 1003.
Denar
100 -99 96 10C-40 120 85
I Saloš beni papi rji.
4*8°/1, majeva renta . . 4"8°/o srebrna renta . . 4% avstr. kronska renta
4V
zlata
4Vi°/. 4V.°/o
■V/. •V/.
4° o ogrska kronska „ '4% „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 4'V/o posojilo mesta Spljeta 4«/,°/o » m Zadra 4Vi°/o bos.-herc. žel. pos.;i902 4°/o ČeSka dež. banka k. o. 4% ii » n 2- o. 4Vs°/o zast. pis. cal. d.hip. b. 4VV/0 pest. kom. k. o. z 10°/opr. . . . . zast. pis. I ime rs t. hr.
„ „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne žo-leznice d. dr. . . . „ češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. Bel 4° c n dolenjskih železnic B°/o n juž. žel. kup. Vi Vi 4V«°/o »v. pos. za žel. p. o.
Srečke«
Srečke od ieta 1854 .  . .
•i m u 1860Vi • • n      h    n     1864 . •
tizske......
zcmlj. kred. I. emisije
1'      it  ~* 11 r grške hip. banke .
fl    srbske a £rs. 100*—
H turske.....
Basilika srečke . . Kreditne ■ ...
InomoSke a        • .
Krakovske B ...
Ljubljanske ■ • • . Avstr. rud. križa , ...
OgT.      d       i« a     • •
Rndolfove H ...
SalcbnrSke B    .   . .
Dunajske kom. ....
Južne železnice • . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske a B Zivnostenske „ . . PremogokopvMostu (Brfbc) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
Bizna-Muranji.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe j .
▼mlate. |
O. kr. cekin......
80 franki.......
80 marke.......
Sovereigns......
Marke........
La£ki bankovci.   .   .   . |
Rublji   .   • •.....
Dolarji
97 90 11885
9975 100 — 100 —
100 20 99 70 99 60
101 —
1C6 20 101 —
10025 100 —
100-—
100-25
98 50 99-^0
304 100 —
170 — 183 — 247 — 16610 287 — 279 — 260*60 86 50 113: 0 1875 435 — 83 — 79-.71'-63 50 26--68 — 77'— 474 —
80 —
649 — 1580*—
642 — 712 — 260 60
650 — 36250
ie56 — 451 — 378 — 353 — 148-—
11*37 1905 23'49 2393
117*30 95*10
252 87 4'84
Blago 100 20
10016 100*60 12055 198 10 119 05 100 75
10120 9990 99 90 101*70
106 20 102-—
101*25
100 60
101*—
101 25
99 75
305 — 101 —
179-184 50 251 — 157 10 292 — 284 — 266 50 8860 114 50 1975 441 87 — 83 — 76 — 64-50 27 — 72*—
81 — 479 —
82 — 650 —
1586 — 643 — 713.— 251*50 660 — 363 60 1660-— 452 — 380 — 356 — 150 —
11*42 ;i9-07 23 55 2401 11750 195-30 26347
Žitne cene v Budimpešti.
dne 4. septembra 1903.
- n
Rž
Koruza
Y«rmln.				
oktober   .   . za	50	kg	K	5*39
april 19C4.   . „	50	n	»	768
oktober   .  . „	50		n	6 21
april 1903.   . „	50	n	n	648
sept. 1904    . n	50	n	n	619
maj 1904 .   . „	50	■	n	536
Efekt W.				
5 vinarjev ceneje				
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306*2.   Srednji aračnl tlak 736*0 mm
O. o
U2
Cas stanje i baro-S met?a vanJajvmm.
c3 O
J- o
a >
§ S
Vetrovi
Nebo
3. 4.
9. zv. I 7415
7. zj. 742 1 2. pop. 740*5
18*6 j brezvetr.
115 j brezvetr. 25 0 ar. jvzhod
jasno
megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 18*9°, normale: 16*6°. Mokrina v 24 urah: 00 mm.
C|f35pf3r2liena
solidna, mlada komptoaristinja pri večji tu-kajšni firmi želi primerno stanovanje s m rano pri kaki boljši rodbini ali pa tako, kjer 2e stanujejo gospodične imenovanega poklica.
Ponudbe z zahtevo plačila naj se pošiljajo pod „A B C" na upravniStvo „SIo-venskega Naroda". (2253—2)
Posestvo
obstoječe iz dveh hiS, vrta, 14 sob, 2 malih in 2 velikih kleti, z dobro idočo gostilno, tik rudninskega skladišča in postaje južne železnice v Zagorju ob 8avi se proda ali da v najem. (2276—1) Več se izve pri lastniku Gregorju Južna v Zagorju ob Savi.
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh Škodljivcev je amerikanski
„Tanglefoot".
En sam list jih vjame in obdrži do 200O. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (ii—201)
Glavna zaloga za Kranjsko :
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
milo
,J> z/imko
JVtarzel jsko (belo) milo.
(972—44)
sta najbolj koristni ŠtedHlli mili     Tovarna mi.
za hišno rabo! --------—   Pavel SeeiTiar
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Ljubljana.
Boljše stanovanje
za dve deklici se išče pri boljši rodbini.   Rabi se tudi glasovir.
Več se izve pri upravništvu »Slov. Naroda«. (2248 4)
TJ
za žično pletarski in sitarski obrt vsprejme takoj 2262-2
Svgen Jvanc v Sodražlcl.
Dečki ali deklice
se sprejmejo po nizki ceni na stanovanje in hrano.
Kje? pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. (2256—2)
Za svojo hčer
iščem mesta v hotelu ali dobri restavraciji, kjer bi se izve zbala v kuhi in gospodinjstvu. Dal bi tudi mesečni prispevek. — Ponudbe pod ,Hedwig 1903* na upravniStvo >Sl. NarA 2265-2
Mesarski pomočnik
se sprejme pri 2258-2
Al. Pavlinu v Trebnjem.
Vstop 15. septembra ali pa 1. oktobra t. 1. Izučen mora biti v razse kavanju mesa. Plaća po dogovoru.
Trgovskega pomočnika
za trgovino z mešanim blagom sprejme 2286-1
Oton Homan v Radovljici.
Dva učenca
iz dobre hiše, se sprejmeta v modni trgovini J. S.  Benedikt, Ljubljana, Stari trg 6. (2225—3)
Učenca
sprejme (2218—3)
F. Skuiek
trgovina z mešanim  blagom in z deželnimi pridelki v Metliki.
Gospoda
se sprejme na stanovanje in hrano. (2229—3)
Kje pove upr. nSl. Naroda.
v Slomškovih ulicah št. ltš
V Ljubljani z vrtom in dvoriščnim poslopjem se proda iz proste roke. (2277—1) Več se izve pri lastnici tam, v poslopji na dvorišču.
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod Is LJnMJane juž. kol. Praga 6ez Trhli.  Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Loubno, Cez Selzthal v Aassee, Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Štejr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L'psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno. Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Brege nc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob io. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v IJublJano juž. voi. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost (direktni vozovi I. in n. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.  — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I. in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoCi osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in  ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod  iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o m popoludne, ob 7 uri  10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo  ob nedeljah in praznikih, —  Prihod v Izubijano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah m praznikih. (1719;
9
UP- 23l.
Vsem cenjenim p. n. odjemalcem in trgovcem dovoljujem si vljudno javiti, da sva se moj dosedanji družabnik gosp. Edmund KotzbctL in jaz prijateljskim potom razdružila in da sem prevzel podpisani dosedanjo trgovino, katere tvrdka se je glasila Hotzbek «fe Kostevc v svojo popolno in izključno last in da bom to trgovino z manufakturuimi in modnimi stvarmi vodil od sedaj naprej na istem mestu
Sv. Petra cesta št. 4
pod tvrdko, vpisano v trgovinskem registru]
■t
I. HOS'
\7
Slav. občinstvo pa prosim, da izvoli zaupanje izkazano stari tvrdki obraniti še vnaprej moji novi tvrdki I. Kostevc ter bilježim z zatrdilom, da bom skušal to zaupanje tudi vsestransko zadovoljiti in opravičiti.
Ljabljana, dne 2. septembra 1903. (2294)
Z odličnim spoštovanjem
3. 3(ostevc
J
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje in hrano.
Gorupove ulice št. 3
_vrata 11._(2293-1)
Trgovska moč!
Pomočnik, izurjen v večji trgovini mešanega blaga na deželi, zanesljiv tudi kot samostojen, se sprejme takoj ali v teku 4 — 6 tednov v enako trprovino kot zamsijtva moč pod prav dobrimi pogoji. Prednost Manufactur deželni pridelki.
Ponudbe: ,,M. D." upravniStvo »Slov. Naroda«. (2255 — 2;
Dr- Franc Zupane
ne bo ordiniral do 20. septembra.
Prostovoljno gasilno društvo
v pirniSah pri JVtedvodah
priredi
6. septembra t. I.
vrtno veselico
na vrtu gostilne g.. J. Cotiča v Medvodah
v prid poplačila dolga za gasilno orodje, ^sporeds
1. ) Predstava nEno uro doktor", burka v enem dejanju.
2. ) Koncert mengiske godbe.
3. ) Srečkanje.
4. ) Šaljiva poŠta.
5. ) Prosta zabava.
Prostovoljni dobitki in preplaCila se v ta namen hvaležno sprejemajo.
Vstop k prosti zabavi prost.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
(2292) na6elništ¥o.
Deklice na hran
iz dobrih h š, se sprejmo.
Več pri goepej Šesark traf v Šelenburgovih ulicah v Ljublja
Prodajalka
se sprejme v večjo trgovino z m šanim blagom.
Kje? pove upravniStvo »Slove skega Narodaa. (2285^
Gostilnah
se odda na račun, eventuelr v najem s I. oktobrom t. I.
deželi. (2295 Vprašanja in ponudbe pod šifr „N", poste restante, Ljubljana.
t»r Album
a loven nit I h in hrvatskih §»* mm ellre, cena & kron:  IOO nen Mitlli |»e»ii»l za citre, cena -4 kron Te izdaje skrbno odbranih, lepih in priljn Ijenih napevov s podstavlienimi besedan so obče priznane  kot  izvrstne in hva vredne, ker so dražestni nape vi vsi ose t; efektno prirejeni.  Popis po&lje brezplač •fosef Horff,   Dunaj, 11 HauptMtraMfie lit. (22
Požarna bramba v Mostah
priredi
v nedeljo, dne 6. septembra 1903
vrtno veselic(
v prid gasilnega orodja pri g. Franjo Zakotniku.
Začetek ob 3. popoludne.
V s p o i e d: L Godba. II. Srečolov. III. Coriandc
Corso. IV. Prosta zabava. Pri veselici  sodeluje  si. slov. pev-i društvo Moste. Vstopnina 40 vinarjev. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
K tej veselici vabi najvljudneje (2278> odbor.
QAl/K07n!l^i   IAnnf a 80 slaba mila; zato so tudi izvir vedne nestrpn OUVI CbLIlllVl   IC?|JULC? aa dame. ki ljubijo lepoto. Zato se ogibljimo s s:n
hom manj vrednega mila in rabimo izključno iz najžlahtnejših snovi narejeno 99M9oei i*lnff>ovo milo s s«*wo^* To milo je tako čisto, tako mastno, tak j neino, da Se otročji koži prijetno de, ako se s tem milom umiva. Lepe gospe, razu:.-^ mattre bi morale to premisliti in nikdar prisnati, da se pri njih rabi za toaleto drugo milo kakor .JDoerlngoi*o milo m so^vc**^ posebno ker stane le 60 IB
davni zalogrl v I^jtinljani: Anton Krisper In laso Pelrirlr.
Generalna zaloara: A. Iflatseh »v t       Dunaj, X. |
Pozor!
Pozor!
V restavraciji „pri novem svetu"
vrši se
v torek, dne 8. septembra 1.1. (na praznik)
zaključni vrtni koncerti
pri katerem sodeluje
vojaška godba pešpolka kralj Belgijcev štev. 27. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne.        Vstop prost.
Zahvaljujoč se tem potom vsem svojim dosedanjim častitim obiskovalcem v Ljubljani in na deželi, ki so posečali moj vrt in kegljišče, vabim iste, kakor tudi občinstvo sploh na ta zadnji letošnji koncert v moji restavraciji ter jih ob jednem prosim, da m:< jednako zaupanje ohranijo tudi v zimski dobi, ker setr. poskrbel za snažne in zračne prostore, ter pazno točno in pošteno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem (2273—1>
Ffcin   R©miCj restavrater „pri novem svetu".
0 tjubljani, JVIarije Terezije cesta £t. 14.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej5ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno  zavarovanje na doživetje
in smrt  e zmanj&ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
4*
vzajemna zavarovalna "banica v PTag-l. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000[IZ. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi Hlovanuko - narodno upravo. (26—101)
Generalni
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih;cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Tu pojasnila dajo:
:astop v Ljubljani, degar pisarne so v lastnej banSnej hiši
Dovoljuje ia Čistega' dobička izdatne podpore v narodne j in občnokoristne namene.
r
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar
Lastnina in tisk nNarodne tiskarnew
661