V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 16. 3. 1984 CENA 17 din St. 21 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Gorenjska se dobro vključuje v maloobmejno menjavo Preveč papirnatih preprek Vdesetih slovensko-italijanskih in slovensko-avstrijskih firmah Jepofovica gorenjskih partnerjev - Maloobmejna menjava ne *°nsti le Gorenjski m Sloveniji, temveč celotni Jugoslaviji. Ifctnj — Gorenjske delovne orga- vensko-avstrijskih podjetjih Racije se dobro vključujejo v maloobmejno sodelovanje, saj so lani kvarile dobrih 15 odstotkov slovenske menjave z zamejstvom. Pri orga-**fciranju višjih oblik sodelovanja, **asti pri ustanavljanju mešanih •?djetij in vlaganju denarja v sosednje »talijanske pokrajine in Koro-P* je gorenjsko gospodarstvo **alo ledino. Pionirsko delo sta oprala Elan z ustanovitvijo mešane fir-^e v Brnici in Alpetour z izgradnjo 7j*ria v Železni Kapli. Sedaj je v de-^tih slovensko-italijanskih in slo- v zamejstvu kar polovica gorenjskih partnerjev. Razen že omenjenih Alpetoura in Elana sta sovlagala kapital v firme v Čedadu Alpina in Elan, Alples in LIP Bled v firmo v Žitari vasi na Koroškem, Alpetour ima tudi prevozno firmo Očko v Pliber-ku, Planika je vlagala v firmo v Som-batheyu na Madžarskem, Murka pripravlja zanimivo povezavo in sodelovanje s Slovensko gospodarsko zadružno zvezo. Slabša pa je gorenjska udeležba v takoimenovanih sejemskih kompen- Manjka program razvoja turizma '^nski komite Zveze komunistov Radovljica je v sredo skupaj * delovno skupino CK ZKS, ki jo je vodil predsednik Andrej Ma-razpravljal o turističnem gospodarstvu v radovljiški občini ~~ Sklepi akcijske konferen w fy!ez? komunistov Radovljica se >awiučnihpodročjih ne uresničujeva*00* to poteka prepočasi. Tak ^, i* snovna ugotovitev delovne ^P^ecentralnega komiteja ZKS o ^^^pem gospodarstvu v radovlji-• °°cini. O tem je tekla razprava seji občinskega komiteja ZK Rašica v sredo, 14. marca, na Ble ^je so se udeležili tudi člani ne skupine CK ZKS pod Yom predsednika Andreja Ma- sejo občinske konference komunistov, ki bo o turisti-gospodarstvu razpravljala loma konec meseca, je bila na °* seji ponovno razgrnjena ce-Problematika na področju turila gospodarstva. Ugotovili so, Poslovna skupnost za turizem v ki združuje 34 članic, glede rih vprašanj (tako na področ-ponudbe, izvenpensionskih cen, !ande ...) uspela marsikaj kniti z začetne točke. Vendar to bolj obrobna vprašanja, ki v -^ju ne rešujejo ključnih zadev. ^'Jbčini oziroma celotni Gorenjski 'jka danes usklajen in dogovor-kr ustrezno organizacijsko in ^kovno podprt dolgoročni raz-J Program turizma. Do tega pro-^j113 se je kljub razhajanjem v po-kot je poudari T v razpravi An-vl Marine, treba dokopati in stvati ^kovno razčistiti. Razprave v par-niso dovolj. Prioritetno je treba Noi opredeliti ključne naloge, pri čemer pa je treba upoštevati tri osnovna vprašanja: izobraževanje, nagrajevanje zaposlenih v turizmu in skrb za razrešitev stanovanjskih vprašanj. Zakon o združenem delu daje najrazličnejše možnosti za povezovanje. Zato glede tega v turističnem gospodarstvu v občini in na Gorenjskem ne bi smelo biti izgovorov. Treba se je le dogovoriti in začeti uresničevati poslovni, samoupravni in organizacijski koncept. Ta pa ne bi smel zanemariti vseh oblik povezovanja oziroma združevanja, horizontalnega in vertikalnega, katerega cilj je racionalizacija. Dolžnost komunistov je, da se borijo proti zapiranju in ozkemu gledanju, ki je bilo in je še vedno svojevrstna gorenjska značilnost, je poudaril Andrej Marine. Predsednica republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič pa je v razpravi opozorila, da je republiška skupščina lani spomladi sprejela dokument o razvoju turizma v Sloveniji, kjer je opredeljeno, da je osnova turizmu kraj. Opredeljena pa so tudi štiri taka področja v Sloveniji. To so Alpe, Obala s Krasom, Ljubljana in zdravilišča. Gorenjska ima torej na tem področju jasno začrtano opredelitev na Bledu v Kranjski gori, Bohinju in seveda v vseh ostalih krajih v celotni turistični infrastrukturi pokrajine. A. Žalar m. ttmvilo lesa v Betinskem klancu — Delavci Gozdnega gospodarstva ':U4 so v sredo začeli spravljati les, ki ga je veter podrl v februarskem -Bled, i rJKWg i5 delavcev sekačev, v vleko so vključeni trije traktorji, od-pa ga s tremi kamioni. Akcija bo končana danes (petek). Oce-v^jejo, daje veter na tem območju podrl okrog 1500 do 2000 kubičnih "'-etrov \PHa Les odvažajo v proizvodnjo UP Bled in proizvajalcem cc Utee. -A.Ž. zacijah, kjer je bilo gorenjsko gospodarstvo soudeleženo le v slabih 11 odstotkih nakupov. Skupno je lani kupilo za 22 milijonov šilingov opreme. Za letos se obeta izboljšanje, saj 'naj bi gorenjsko gospodarstvo izkoristilo dobrih 15 odstotkov sejemskih kompenzacij v vrednosti 40 milijonov šilingov. Pred zasedanjem slovenske skupščine, ki bo obravnavala predlog zvezne vlade o zmanjšanju kompenzacijskih poslov oziroma omejevanju določene blagovne menjave z zamejstvom, je pripravil v Kranju medobčinski svet SZDL za Gorenjsko sestanek. Na njem so poudarili da zvezni organi, ki imajo velike pristojnosti na tem področju, še vedno menijo, da ima od maloobmejne menjave korist predvsem regija oziroma Slovenija. Zato se delovne organizacije, ki se vključujejo v maloobmejno sodelovanje, pogosto srečujejo z raznimi administrativnimi pre-prekami, ki jim povzročajo težave in tudi poslovno škodo. Tako so predstavniki Elana povedali, da imajo že osem mesecev blokiran kredit Ljubljanske banke v vrednosti 8 milijonov šilingov, ki ga nameravajo vložiti v tovarno v Brnci za obratna sredstva. Kredit bi zelo pomagal k boljšemu poslovanju, ker bi se zmanjšale obresti za kratkoročne kredite, ti pa predstavljajo velik posloven strošek. Vloge še niso obravnavali, ker vsako leto po zaključnih računih znova preverjajo upravičenost mešanih firm oziroma naših tovarn v tujini. Alpetour in njegovo mešano podjetje Očko v Pliberku pa sta se vključila v prevoz celuloze iz Brnce, ki je prav tako začela delati s slovenskim denarjem in dela celulozo za slovenske papirničarje. Zvezna komisija za izdajo prevoznih dovoljenj je bila mnenja, naj bi naši prevozniki vozili predvsem ha daljših progah in naj bi prevoz celuloze prevzeli Avstrijci. S tem bi bil Alpetour oziroma firma Očko ob 8 milijonov šilingov dohodka. L. Bogataj Spreminjajoči se pogoji ne spodbujajo izvoza Gorenjsko gospodarstvo je lani ustvarilo z izivzom 13 odstotkov celotnega prihodka. To je pod povprečjem slovenskega gospodarstva, kjer izvoz predstavlja nekaj več kot 20 odstotkov celotnega prihodka in je tudi daleč za dolgoročnimi cilji in potrebami, ki pravijo, naj bi gorenjsko gospodarstvo za pokritje svojih in skupno dogovorjenih potreb zaslužilo v devizah najmanj tretjino ali celo polovico celotnega prihodka. To pomeni, da bo treba na Gorenjskem na vseh področjih za večjo prodajo na tuje še veliko narediti. Predvsem bo treba dati prednost dolgoročnim mednarodnim kooperacijam in drugim dolgoročnim oblikam sodelovanja. Prednost dolgoročnih oblik sodelovanja pred klasično prodajo v tujino se kaže tudi v hitrejši rasti izvoza tistih delovnih organizacij, ki že leta razvijajo omenjene dolgoročne oblike sodelovanja. Iskra iz Železnikov že tretje leto podvaja izvoz prav na podlagi mednarodnih kooperacij in dolgoročno sklenjenih pogodb in bo letos z izvozom ustvarila že 60 odstotkov celotnega prihodka. Tudi drugi veliki izvozniki kot so Alpina, Peko, Ibi, Alples, Iskra, Sava in drugi, ki st> v zadnjih letih izvoz praktično podvojili, tega niso dosegli s klasično prodajo na tujih trgih, temveč na podlagi trajnega mednarodnega sodelovanja s tujimi firmami. Hkrati to dokazuje, da najbolj povečujejo izvoz prav največji izvozniki in hkrati zavrača trditve, ki jih je tu in tam slišati na različnih forumih na Gorenjskem. da bo gospodarstvo težko povečevalo izvoz toliko kot zahteva resolucija, ker največji izvozniki enostavno nimajo več možnosti za večji i?voz. Dobro organizirane delovne in temeljne organizacije, ki jim je izvoz že leta pomembna dolgoročna usmeritev, dokazujejo nasprotno. Žal kratkoročna devizna politika m sistem, ki se menja nekajkrat na leto, nikakor ne spodbujata dolgoročnejših in trajnejših oblik sodelovanja. Če gospodarstvo razpolaga tri mesece s 50 odstotki deviz, tri mesece s 40 in potem s 30, enostavno ne more sklepati dolgoročnih pogodb. Posledica pa je še vedno v največji meri klasični izvoz — sklepanje pogodb za vsako leto posebej in vsako leto novo iskanje kupcev. L. Bogataj Kurirčkova pošta — Od ponedeljka naprej slovenski pionirji na petih poteh prenašajo v kurirčkovi torbici pismo, namenjeno predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije. Gorenjska kurirčkova pošta, ki je šla na pot v Preddvoru, se je včeraj med drugim ustavila tudi v osnovni šoli Stane Žagar na Planini, kjer so ji učenci pripravili prisrčen sprejem. V kranjski občini se bo zadržala do srede, ko jo bodo prevzeli tržiški pionirji. — Foto: I. Kokalj Dober začetek če"! Iz pip spet teče Kranj — Stanovalci v KS Zlato polje in Vodovodni stolp sprašujejo zakaj iz njihovih pip voda zadnje čase tako slabo teče. Odgovor smo dobili v Vodovodu Kranj. Odgovorni pri Vodovodu so nam povedali, da so bili nekaj dni za vodo najbolj prikrajšani stanovalci zgornjih nadstropij Gospo-svetske, Valjavčeve in Begunjske ulice. Najhujše pomanjkanje vo-[de je bilo čutiti v konicah, to je ob sobotah in nedeljah. Takrat je, pravijo, priteklo premalo vode iz Bašlja, od koder naj bi dobivali v normalnih razmerah po 100 litrov vode v sekundi, merjenja so pa pokazala, da je priteče v vodovod le nekaj čez 50 litrov na sekundo. Stolpni rezervoar v Kranju ni bil v zadnjem času praktično nikoli poln. Delavci Vodovoda so začeli vključevati nov vodovod iz Stra-iišča, ki so ga zgradili lani. Vodo za ta vodovod črpajo iz rezervoarjev na Gorenji Savi. S priključitvijo tega vodovoda pa je začelo primanjkovati vode stanovalcem zgornjih objektov Stražišča, zato so vključili tudi staro črpalko na Gorenji Savi. Obe črpalki delata po ves dan, le ponoči ju za nekaj ur ustavijo. Pri Vodovodu pravijo, da so storili vse, kar je trenutno v njihovih močeh, da bi se bskrba z vodo v Kranju izboljšala. Še vedno pa ne morejo zagotoviti, da se pomanjkanje vode v kakšnem delu Kranja ne bo ponovilo, posebno ob sobotah in nedeljah. Izviri bi se morali popraviti, za kar pa bodo zagotovo poskrbeli toplejši dnevi; takrat pa bo tudi v naših pipah več vode. D. Dolenc Gorenjsko gospodarstvo je letos januarja naredilo za 2,1 odstotka več kot lani v enakem času, izvozilo pa za 12 odstotkov več — Največ je proizvodnjo povečala prehrambena industrija, izvoz pa je največji v Kranju Kranj — Po podatkih zavoda za statistiko se je industrijska proizvodnja na Gorenjskem januarja v primerjavi z decembrom lani zmanjšala za 4,4 odstotka, v primerjavi z lanskim januarjem pa je bila večja za 2,1 odstotka. V Sloveniji je bila letošnja januarska proizvodnja za 6,3 odstotka večja od lanske, vendar pa kar za 15 odstotkov manjša kot lanskega decembra. V primerjavi z lanskim januarje%i so proizvodnjo največ povečali proizvajalci živilskih proizvodov, in sicer kar za 22 odstotkov, za 7 odstotkov je bila večja proizvodnja kavčuka, za 5,7 odstotka je več naredila kovinsko predelovalna industrija, proizvajalci obutve so proizvodnjo povečali za 4,7 odstotka, črna metalurgija za 2,3. Za 15 odstotkov pod lansko proizvodnjo je konfekcija, za dobrih 10 lesna industrija, za nekaj odstotkov so zadaj tudi v proizvodnji električnih strojev in aparatov ter tekstilci. Te panoge predstavljajo 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem. Januarja je gorenjsko gospodarstvo izvozilo za 1,89 milijarde dinarjev (dolar je 124,80 din), od tega na konvertibilno področje za 1,24 milijarde dinarjev ali 65,6 odstotka, na kliring pa za 0,65 milijarde dinarjev ali 34,4 odstotka. Celotni izvoz je bil za 12 odstotkov večji kot lani januarja. Največ so ga povečali v Kranju, in to za 32 odstotkov, sledijo Jesenice z 31 odstotki ter Radovljica s 3 odstotki. Škofja Loka je januarja izvozila za 2 odstotka manj in Tržič kar za 48 odstotkov manj kot lani v enakem času. Konvertibilni izvoz je najbolj porastel na Jesenicah — za 45 odstotkov, v Kranju za 43, v Tržiču za 2 in v Škofji Loki za odstotek, medtem ko je v Radovljici za 2 odstotka manjši. Na ponedeljkovi seji izvršilnega zbornice so poudarili, da je bil letošnji poslovni start dokaj udoben. Tako je direktor Save Janez Bohorič povedal, da so v Savi leto začeli zelo uspešno, saj je bila proizvodnja v prvih dveh mesecih za 10 odstotkov večja kot lani, konvertibilni izvoz pa kar za 64 odstotkov. To je posledica do popolnosti razvitega deviznega združevanja, ki zagotavlja do aprila nemoteno oskrbo z materiali in s tem nemoteno proizvodnjo. Nov devizni sistem je zadevo obrnil na glavo, zato bodo poslovni rezultati poletja in leta odvisni od njegovega delovanja. Direktor Iskre Telematike Bojan Klemenčič je opozoril na velike težave, ki jih jim povzroča kratkoročna gospodarska politika, zlasti na deviznem področju. Telematika izdeluje industrijsko opremo, za katero se pogodbe sklepajo za nekaj let, pogoji pa se spreminjajo vsakih nekaj mesecev. Ob tem je proizvodnja v Tele-matiki predvsem izvozna, saj bodo letos izvozili kar dve tretjini proizvodnje. L. Bogataj VAŠ TURISTIČNI SERVIS KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 16. MARCA ISfl Tudi Jeseničani o stanarinah V jeseniški občini so pripravili predlog, po katerem naj bi se s 1. aprilom letošnjega leta stanarine povečale za 76 odstotkov — Veliko upravičencev do subvencij Jesenice — Do leta 1985 naj bi po vsej Sloveniji prešli na ekonomske stanarine, zato stanovanjske skupnosti že razpravljajo o predlogih za povišanje stanarin. Povečanje stanarin za letos naj bi po vsej Sloveniji začelo veljati s 1. aprilom, zato so tudi v jeseniški občini že pripravili predlog za povečanje stanarin. Odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini predlaga, naj se stanarine za letos povečajo za 76 odstotkov. V jeseniški stanovanjski skupnosti ugotavljajo, da bo ob povečanju stanarin število tistih stanovalcev, ki bodo upravičeni do subvencije, precej poraslo. Zdaj denarno pomoč prejema 77 nosilcev stanovanjske pravice, ugotavljajo pa, da jih je še veliko več, ki bi bili do nje upravičeni. Dobivajo jo po posebnem pravilniku občani z nizkimi dohodki na člana družine. V stanovanjih na Svetinovi cesti na Beli, s površino 48 kvadratnih metrov, je znašala stanarina do zdaj 907 dinarjev, ob povečanju pa bo treba za stanarino odšteti 1.597 dinarjev; na cesti 1. maja je stanarina za dvosobno stanovanje 720 dinarjev, odslej bo 1.268 dinarjev; za dvosobno stanovanje na cesti revolucije na Je-senicnh if» troha odšteti 1.160 dinarjev, odslej pa 2.043 dinarjev; v novejših stanovanjih na Titovi dvosobno stanovanje velja 1.276 dinarjev, s povečanjem pa 2.247 dinarjev; na Tavčarjevi stanovanje s 68 kvadratnimi metri stane mesečno stanovalca 1.766 dinarjev, odslej pa bo 3.110 dinarjev; na Hrušici velja stanovanje s 76 kvadratnimi metri 1.699 dinarjev, s povečanjem pa bo 2,992 dinarjev; v Brezjah v Kranjski gori je za 32 kvadratnih metrov stanovanjske površine treba odšteti 752 dinarjev, odslej pa 1.324 dinarjev. Stanarine do zdaj res niso bile visoke, zato je stanovanjskim skupnostim in vsem tistim organizacijam, ki upravljajo z občinskim stanovanjskim fondom, redno primanjkovalo denarja za vzdrževanje. Z ekonomskimi stanarinami se bodo razmere vsaj deloma popravile in bodo lahko vzdrževali stanovanja, saj so nekatera danes skrajno dotrajana in potrebna popravila. Stanovalce bo povečanje občutno udarilo po žepih, vendar stanarine kljub temu ne predstavljajo velikega stroška ob vseh dajatvah, posebno kurjavi. Še vedno pa bo veliko stanovalcev, ki resnične ekonomske stanarine ne bodo plačevali, saj jim je družba namenila subvencijo. D. Sedej Vprašljiv skok stanarin Izračun je že pravilen, toda brez dvoma 101-odstotnega povečanja stanarin v radovljiški občini v letošnjem letu ne bo mogoče uveljaviti — Vse dražje je ogrevanje stanovanj — Ljudje se premalo poslužujejo subvencioniranja stanarin Sam v trosobnem stanovanju S stanovanji se dogajajo takšne ali drugačne špekulacije. Stanovanjske skupnosti jih poznajo, odkrivajo, ukrepajo, včasih pa je le kdo tako premeten, da mu skoraj ne morejo do živega. Delavec z nezaposleno ženo in dvema otrokoma je bil po točkovnem sistemu delovne organizacije upravičen do trosobnega stanovanja. Vselil se je v novo, lepo stanovanje na Hrušici pri Jesenicah in ker so na člana družine »prišli« razmeroma nizki dohodki, je izkoristil vse možnosti, ki jih dajemo z raznimi subvencijami, oprostitvami soudeležbe... Na veliko začudenje vseh sosedov, posebej pa hišnega sveta, je že po nekaj mesecih ostal v sta- novanju sam. Ni se ločil ali kakorkoli drugače uradno spremenil svojega družinskega življenja, le žena je z otrokoma odpotovala v rodno Bosno. Ker je že moral nekako povedati ali se je celo zagovoril, je soseska in stanovanjska skupnost zvedela, da se je družina vselila v novo hišo v rodnem kraju. Iz stanovanja kajpak noče, v posmeh vsem tistim, ki se z majhnimi otroki stiskajo po najemni-ških sobicah, stanovanjska skupnost pa išče poti, kako vendarle dodeliti to stanovanje tistemu, ki ga potrebuje bolj kot špekulantski delavec. D. S. Radovljica — Številke o predvidenih povečanjih stanarin posameznih gorenjskih občinah, ki sn.u jih objavili pred tednom dni, so posebej v radovljiški občini razburile ljudi. Seveda je to povsem razumljivo, saj je izračun pokazal, naj bi se letos stanarine povečale za 101 odstotek in prihodnje leto za 53 odstotkov. Dvoletno povprečje bi torej znašalo 75,37 odstotka. Zapišimo še enkrat, da je takšen izračun zahtevala Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki je decembra lani sprejela predlog o enotnem prehodu na ekonomske stanarine ter strokovnim službam občinskih stanovanjskih skupnosti naročila, naj do konca marca izračunajo, koliko bi se morale letos in prihodnje'leto stanarine povečati, da bi bile ekonomske, da bi torej pokrivale stroške vzdrževanja. Že sedaj, še preden je v radovljiški občini takšen izračun obravnavala skupščina stanovanjske skupnosti, lahko rečemo, da 101-odstotnega povečanja stanarin letos ne bo moč uveljaviti. Preprosto zato, ker mnogi stanovalci tolikšnega skoka stanarin ne bodo zmogli. Strokovni delavci pri Alpdomu, ki v radovljiški občini skrbi za vzdrževanje zgradb, so nam povedali, da jih za več, kot znaša dvoletno povprečje prehoda na ekonomske stanarine, letos ne bi smeli podražiti. Največ torej za 75,37 odstotkov in to šele s 1. junijem. Seveda pa bi kazalo razmisliti o tem, so dodali, da bi prehod na ekonomske stanarine podaljšali še za dve leti. Zagotovili so, da bodo zelo previdni pri podražitvah stanarin, v stanovanjski skupnosti bodo imeli dvostopenjsko obravnavo in delegati bodo lahko dodobra vplivali na odločitve. Pravijo tudi, da bi bilo bolje, če bi stanarine podražili vsaj dvakrat na leto, ne le enkrat, kar ljudje bolj občutijo. Skratka, skušali bodo najti rešitve, ki ljudi ne bodo preveč prizadele. O problematiki prehoda na ekonomske stanarine bo v prihodnjih dneh razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL. Vsekakor kaže problematiko temeljito pretresti, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker vsepovsod v Sloveniji interes za prehod na ekonomske stanarine ni enak. Tako so v Ljubljani in Mariboru pri točkovanju in ovrednotenju stanovanj doslej stali ob strani. V Radovljici tolikšno pozornost stanarinam posvečajo tudi zato, ker se zavedajo, da ljudje vse težje plačujejo drago ogrevanje. Sedaj jih v povprečju ogrevanje stane še enkrat toliko kot stanarina. Kurjava pa bo seveda v bodoče vse dražja. Povedati velja še, da se v radovljiški občini ljudje premalo poslužuje- jo subvencioniranja stanarin. I so za subvencije porabili le 310 dinarjev. Kaže, da ljudje, ki da še zmorejo plačati stanarin poiščejo poti za pomoč. Morda * boje kopice papirjev ali pa ne za pravo pot. Pri Alpdomu so dejali, da se vsakdo, ki težko i stanarino, lahko oglasi pri njih. It reševanju vlog za subvencije ■ kompliciraj© s kopico papirjev. M. Volčja« O šolanju in zaposlovanju duševno prizadetih Škofja Loka predstavlja s svojo geografsko raznolikostjo izziv radovednosti: kakšna je pojavnost lažje duševne prizadetosti v primerjavi s teoretičnimi predvidevanji v primerjavi s slovenskimi in gorenjskimi razmerami. Zanimala nas je spolna struktura te populacije, poklic staršev, številčnost družin, iz katerih so otroci izšli, izkazani duševni potenciali ob vstopu na šolo s posebnim programom, razvoj sposobnosti in znanja v času posebnega šolanja, izkazane sposobnosti ob izstopu, zaključni uspeh, vključitve in predvideno število učencev za nadaljnjih pet let. Opravili smo analizo za šest generacij ali 54 učencev, vse, ki so šolo obiskovali iz obeh dolin in ožjega škofjeloškega področja v letih 77/78 do 82/83. Ugotavljamo, da je delež lažje duševne prizadetosti na področju škofjeloške občine nižji, kot to predvideva normalna verjetnostna razporeditev. Delež je nižji tudi v primerjavi s SR Slovenijo in Gorenjsko, posamezna področja občine se med sabo na razlikujejo. Spolna struktura učencev izkazuje tripetinjsko večino fantov proti dvema petinama deklet. Učenci izhajajo iz dokaj številnih družin — v primerjavi s slovenskimi, ki štejejo 3,2 člana in škofjeloškimi, ki štejejo 3,4 člane, štejejo družine učencev naše analize 5,3 člane. Starši so v pretežni večini delavci brez poklica ali pa se ukvarjajo s kmetijstvom. Pri tem so očetje večkrat zaposleni in matere večkrat doma. Večina Podružbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Mladi enakopravni ustvarjalci S problemsko konferenco o podru zbijanju varnosti in obrambe so slovenski mladinci sklenili široko razpravo o teh vprašanjih — Kritična ocena razmer na več področjih — Sprejeta stališča za nadaljnje delo Q L, A 8 ustar|ovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Rado vilic Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik le *" i — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji Leopoldina Bogataj, Danica Doletic.it mer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Andrej Žalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — Predsednik izdajateljskega s vb Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot portednikj Lt arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julij* i«-Sf torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredil uprave lista: Kranj. Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-eoaJiiai-Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 2i-*3« urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, natočnUte>2V Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina SS^J" 27-*» LJUBLJANA — V dokumente XI. kongresa ZSMS smo zapisali, da si bomo prizadevali za hitrejše Jkorake pri podružbljanju varnosti in obrambe. Podružbljanje je postopno prenašanje funkcije odločanja z države, njenih specializiranih organizacij in struktur na samoupravne organe in skupnosti. To je seveda dolg proces, ki pa mora vedno teči. Trdimo, da je izhod iz današnje krize \ samoupravljanju. Ce je to res, potem je pot k večji varnosti in obrambni sposobnosti prav v podružbljanju varnostnih in obrambnih zadev. To je poleg ostalega nagiasil v uvodnem referatu na torkovi problemski konferenci o podružbljanju varnosti in obrambe Janez Janša, predsednik komisije za SLO in DS pri predsedstvu republiške konference ZSMS, ki je priredila pomembno srečanje. Razprava o podružbljanju teh vprašanj, je v nadaljevanju ocenil uvodničar, je od lanskega oktobra ugotovila in analizirala vrsto problemov v naši republiki. Zaradi frontne organiziranosti razprave — v njej so namreč poleg mladincev sodelovali tudi člani drugih družbenopolitičnih organizacij in delavci strokovnih teles s področja obrambe in varnosti — je bilo stvarem laže priti do dna; ponekod so občinske probleme rešili na kraju obravnave. Ob tem so osnutek gradiva dopolnili z nekaterimi izkušnjami iz posameznih okolij. Dopolnjeno gradivo je služilo kot podlaga za razpravo na problemski konferenci, katere so se razen delegatov iz mladinskih organizacij po Sloveniji udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, armade in teritorialne obrambe, upravnih teles za ljudsko obrambo, zavoda za šolstvo in izobraževanje ter nekaterih drugih nosilcev obrambno zaščitnih nalog v naši republiki. »Ze sanm konferenca,« je kot gost na njej ugotovil dr Anton Bebler, »je dejanje podruž-bljanja van.osti in obrambe. Pomeni redek pozitiven dogod sk, saj gradivo obravnava vrsto vprašanj, o kit* i-ih niso javno razpravljali niti v najvišjih telesih SFRJ.« Kot je nadalje menil, se številne stvari spreminjajo počasneje od želja, kar še posebej velja za zavest ljudi. Zato je treba v razpravah ravnati odgovorno in ob popolnem spoštovanju pozitivnega podjUrati zmerno kritiko slabosti. Obrazložil je tudi pojem podružbljanja, ki ga po njegovem ne gre jemati zgolj kot prenos odločanja o vprašanjih SLO in družbene samozaščite, ampak zlasti kot količinsko in kakovostno vključevanje občanov v to dejavnost pri uresničevanju sprejetih odločitev. Pojasnil je še pojem oboroženega ljudstva. »Prav je,« je poleg ostalega nagiasil med drugimi gosti Franc Šetinc v svoji razpravi, »da se zavzemamo za ljudsko obrambo kot samoorga-niziranje ljudi, pri čemer pa nikakor ne mislimo samo na spontanost. Ljudska obramba je po ustavi kompleksna vojaško-politična organiza- učencev je prišla v šolo s prilagojenim programom v prvi razred. Ob vstopu na šolo Blaž OSTRO VRHAR je dvetretjinska večin* otrok izkazala lažjo duševno prizadetost, razlogi za sprejem na šoto pa so bile tudi druge motenosti: vedenjska, čustvena, organska, vzgojna zanemarjenost. Je bila usmeritev na šolo s nim programom zanje pozitivi Odgovor je na moč pritrdilen, saj učenci pokazali ob odhodu izrazit višje rezultate na testih intelektuc nih sposobnosti, prav tako pa so segali lepe učne uspehe, saj jih" devet desetin zaključilo šolanje dobrim ali prav dobrim uspeh; Ta dejstva govorijo o boljšem voju duševnih potencialov ali p; di o sprostitvi notranje zavrte zaradi katere so bili učenci prei uspešni. Doslej smo učence naše anal sorazmerno z lahkoto zaposlov; Veliko večino smo zaposlili brez sebne obravnave praktično do kć ca koledarskega leta. v katerem zapustili osnovno šolo. Posebe se na škofjeloškem področju iz„ zali ob zaposlovanju JELOVICA ISKRA. Ugotavljamo pa tudi. da zaposlovanju igra pomembno vt lokacijski kriterij: »svoji« se slujejo k »svojim«, v obe dolini roma v Škofjo Loko. Če jih delovno okolje dobro sprej me, se ti fantje in dekleta sorazmerno hitro vključijo med osta> Antonija Habjan-Kriaai. Skupnost za zaposlovanje cija naroda. Takšna pa ne more nastati čei < pa tudi ne na ukaz, če ni zavesti in seveda tfe»*f ki to zavest pomagajo graditi. K samoona**i ranju spadajo poleg zavesti gotovo tudi usa*»" bi janja. strokovno znanje in veščine; to ni 0**» * kar pride samo od sebe — brez dobre orfaaj*! cije in vztrajnega prizadevanja sposobnih atfi nizatorjev. družbenopolitičnih delavcev in s*"} kovn jakov.« Mladinci so večino svojih razprav usmrti I obravnavo položaja in vloge njihovega roavra podružbljanju varnosti in obrambe. Govorih** vključenosti mladih v teritorialni obramb: v* premalo skrbijo za vsebino in stalnost njihov*? dela. Spregovorili so o aktivnosti rnJadteP aktivov v armadi, ki sloni povečini na dete * prekaljenih mladinskih funkcionarjev, pa op** rili na nezadostno izkoriščanje sposobnosti«1* dih članov družbenih organizacij, ki so pome** no za SLO in DS. Veliko pozornosti so naajfsd pomanjkljivostim pri obiambni vzgoji \ šo.V enotah oboroženih sil, nedoslednostim pri adi ru mladincev in njihovem pošiljanju \ j'r_A -vam pri usmerjanju mladih v vojaške ne poklice, problematičnem štipendiranju :r , poslovanju obramboslovcev kljub pon teh kadrov ter še vrsti drugih nerešeni* vp* sanj, ki zadevajo mlade Razmišljali s trebnosti in pomenu mirovnih gibanj, ob so ugotovili, da je vprašanje miru v tesni oevf nosti\. bojem /a uresničevanje interes Ocene 1/. gradiva, češ da so mladi predv*-* uresničevalci obrambnozaščitnih nalog m enakopravni ustvarjalci odločitev o njihov " bini so med razpravo zgubile prvotno os: Pri takšnih trditvah so vztrajali le nekater :v> me/.niki, večina pa je soglašala, da je boh * membna pravilna naravnanost temeljnih delitev kot to, kdo jih je začrtal. Ce so v njih»* cilji mladih, jih je treba spoštovati m uresrtič** ^Odločnost za uresničevanje podruiblj*? varnosti in obrambe so mladi prav tako pofeu* v sklepnem delu konference. Na osnovi frotf* ra/urave pred konferenco in na osnovi ugoWJ lev 34 razpravljalcev med njo so pnpraviH pfW loge sklepov, ki jih bo v bhzn,, pnh** Uravnavalo in sprejelo predsedstvo orgram^ e slovenskih mladincev. T. sklep, pa bodo.£ so se odločili, usmerjevalec nadaljnjega & Tudi dobra udeležba na problemski konferenci je potrdila veliko skrb za vprašanje obrambe in CilttSOVa anketa na zadnj. strani varnosti v nasi družbi — Foto: S. Saje —aBasamal PETEK. 16. MARCA 1984 GOSPODARSTVO _3. STRAN GLAS Lokacija ni najpomembnejša Vanja Kikelj, poslpvodkinja v poslovalnici kranjske Lesnine na Jesenicah: »Lani smo ustvarili za okrog 50 milijonov dinarjev prometa, letošnja naloga pa je 70 milijonov dinarjev. Glavni pogoji za dobro poslovanje v naši stroki so: raznovrsten izbor, kva-litetna ponudba in solidna postrežba.« Jesenice — Pet let je (odkar je kranjska prodajalna Lesnine v vse prej kot prometnem delu Jesenic odprla svojo poslovalnico oziroma prodajni salon pohištva in gospodinjske opreme. Svoje prostore v tej stavbi so imele pred tem že različne trgovske delovne organizacije, ven-tv so vsi po vrsti ugotavljali, da je lokacija tako od rok, da za trgovski lokal skoraj ni primerna. »Ko smo se v Lesnini odločali za ta tekal, smo se zavedali tudi neustreznosti lokacije. Vendar po tolikih le-tih danes lahko trdim, da lokacija ni najpomembnejša za uspešno poslo-š';e. Glavni pogoji za to v naši stro- ^o: raznovrsten izbor, kvalitetna .Donudba in solidna postrežba. Prav ^emu pa v tričlanskem kolektivu naše poslovalnice posvečamo veliko pokornost in lahko rečem, da nam to ^udi uspeva. Lani smo ustvarili za <*krog 50 milijonov dinarjev prome- Čeprav nimamo svojega obračunskega poslovanja, ker delujemo pod -knljem kranjske prodajalne pohištva, je promet zelo dober. Letošnja IJaloga je, da ustvarimo za 70 milijo-*«dv dinarjev prometa. In nenazadnje potrjujejo dobro poslovanje tudi Pohvale, ki jih dobivamo. Zadnjo ^-arc je poslala Milena Šmit z Blej-Dobrave, ki se nam zahvaljuje *a pozornost in svetovanje pri naku-razlaga poslovodkinja Vanja Kikelj. »Omenili ste raznovrsten izbor. Kakšno izbiro pa ta trenutek nudijo brotzvajalci pohištva?« Mislite najbrž na trenutno zamrznitev cen in posledice s tem v vezi. Lahko rečem, da smo glede na misleka sem sprejel ponudbo :n zdaj že sedem let opravljam to tfelo.« »In kakšna je posebnost vašega tl«Ia?« 'Voznik viličarja ni danes no-v&ia posebnost, čeprav je potreb-**> za to delo ustrezno znanje, svojevrstna posebnost pa je orga-r;;zacija dela pri tem poklicu. Delam namreč običajno od treh ali štirih pa do šestin oziroma polomih zjutraj, potem pa spet popoldne od treh do petih. Iz peči ~ i'.rer razvažam opeko. Glede delovni postopek, opeka se b^mreč suši 24 ur, delam vsak S#n, tudi ob sobotah in nedeljah vse praznike. Ni mi težko, ker -rnam stanovanje praktično v to- »flli oziroma na tovarniškem ^vOrišcu. Seveda pa si za Novo le-V>, ko smo vsi prosti, tudi jaz rad 'pahnem.* Zaposlitev v tozdu Opekarne JJC0GP v Kranju Hasibu ni prva. r0 končani osemletki je šel s pri-"itfljem v Slovenijo. Zaposlil se *e v Sežani pri podjetju Kraški zi-Vtf*. kasneje pa v Šlovenija-ce-Nph, kjer je delal tudi brat. 5hko bi se zaposlil tudi v Bili Vendar sva po poroki z že-odšla-nazaj v Slovenijo in od ^fcrat .sem v Kranju. Zelo sem "dovoljen. Imam družino, stano-* ar'je, žena je zaposlena in ne ^misijam, da bi se vrnil domov. **'av gotovo pa bom doma zgradil jeseniške občine; niso pa redki iz radovljiške občine, pa iz Kranja, Ljubljane in celo s Primorske. Da kreditni pogoji niso ugodni, govori podatek, da le redki kupujejo na posojilo. In čeprav so se cene pred zamrznitvijo tako rekoč vsak dan spreminjale, smo vendarle imeli še vedno pohištvo za vsak žep. Razlike v cenah so namreč včasih med proizvajalci prav nerazumljive; čeprav ima pri tem nekaj vloge tudi kvaliteta.« »Po katerem pohištvu je trenutno največje povpraševanje?« »Precej smo v naši stroki odvisni od gradnje stanovanj. Ko so le-ta zgrajena in vseljiva, gredo najbolj v promet dnevne sobe in spalnice. Trenutno pa prodamo največ kuhinj, predsob in kopalnic oziroma posameznih pohištvenih elementov. Veliko je tudi povpraševanje po cenenih regalih za dnevne sobe od proizvajalcev iz sosednjih republik. Opažamo namreč, da je na Jesenicah precej priseljencev, ki so nekako čustveno, bi rekla navezani na proizvajalce s področja, od koder so prišli. Ob tem pa opažamo tudi vse večje zanimanje za dragocenejše pohištvo. Zato razmišljamo, da bi v kletnih prostorih te stavbe, kjer je bila včasih vinska klet, prostor pa je suh, uredili poseben salon za tako imenovano neserijsko, rustikalno oziroma dragoceno pohištvo. To bi bili unikati oziroma pohištvo po naročilu, ki ga naše, Lesninine, dejovne organizacije lahko naredijo. Dobro pa so kupci sprejeli tudi novost, ki sta jo uvedla Alples in Stil Koper, ki posamezne elemente standardnega pohištva po želji kupca skrajšata ali zožita. In še na eno posebnost bi rada opozorila. Slovenski proizvajalci pohištva, pa tudi že drugi, so za svo-. je izdelke začeli izdajati garancije oziroma garancijske liste. To od nas terja, da imamo organizirano strokovno montažo. Ce pa se kupec vseeno odloči, da bo pohištvo montiral sam, ga opozorimo na pravila o pogojih garancije. Gre za svojevrstno novost in posloven prijem, ki ga v naši stro- Hasib Rekanović, voznik viličarja hišo — za otroke. Sicer pa se v Kranju lepo počutim in ničesar ne pogrešam. Z zaslužkom sem tudi zadovoljen; povprečno 17.000 dinarjev na mesec dobim, če pa so nadure, še več. Zdaj, ko otroci še ne hodijo v šolo, z ženo lahko kakšen dinar tudi prihraniva.« »Imate še vedno težave zaradi pomanjkanja mazuta?« »Zdaj je že malo bolje. Teden dni nazaj pa je bilo zelo kritično. Če nam Sava ne bi pomagala, bi morali ustaviti proizvodnjo. Tako pa smo jo le toliko okrnili, da smo namesto modelarcev delali pregradne bloke. No, zdaj je proizvodnja že skoraj normalna in iz peči že zvozim okrog 10 tisoč kosov opeke vsak dan. Vsi upamo, da se težave z mazutom ne bodo ponavljale še naprej in da bo proizvodnja normalno potekala, .s^aj je povpraševanje po njej zelo veliko.« »Kaj pa prosti čas?« »Z /ono si deliva varstvo otrok, konjiček pa mi-je nogomet. Navijam za mostarski Velež. Letos bomo šli na dopust malo na morje, pa tudi v Mostar — prav zaradi kluba. Razen tega pa seveda, tako kot vsi navijači nogometnih klubov, igram tudi športno stavo. Pa ne toliko zaradi denarja; bolj zaradi nogometne vneme A. Zalar Vanja Kikelj, poslovodkinja poslovalnice Lesnine na Jesenicah ki nismo bili vajeni. Kaže pa, da se tudi proizvajalcu splača zaradi nadzora kvalitete v proizvodnji, ob skladiščenju, prodaji, prevozu in montaži. Pri sedanjih cenah pohištva so namreč prevelike reklamacije lahko občuten strošek.« A Žalar Ugodni krediti za gradnjo malih vodnih elektrarn Kranj — Izvršilni odbor Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske je 14. marca sprejel sklep, da pristopa k družbenemu dogovoru o pospeševanju obnove in gradnje malih vodnih elektrarn v občini Škofja Loka. Razvojni program malih vodnih elektrarn v Škof j i Loki je dokaj obsežen, saj bi, kot predvidevajo, z malimi elektrarnami z močjo od 5 do 10 KVA lahko izkoristili 7 MVA vodnega potenciala potokov Selške in Poljanske Sore, kar pomeni polovico porabljene energije v letu 1982. S postavitvijo agregatov moči od 100 do 200 KVA na obeh rekah pa bi bilo mogoče pridobiti še 5 MVA moči, kar bi skupaj omogočalo proizvodnjo električne energije v višini 90 odstotkov potreb po električni energiji v občini v letu 1982. Za dosego takih ciljev bo Temeljna banka Gorenjske v svojih planskih aktih zagotovila stimulativno kreditiranje malih hidroelektrarn pod pogoji, ki veljajo za deficitarne dejavnosti, skušali pa bodo pripraviti predlog za še ugodnejše pogoje kreditiranja te tako pomembne gospodarske dejavnosti. Na seji izvršilnega odbora so imenovali tudi delegata in podpisnika tega družbenega dogovora. Poslovodni odbor Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske pa je že na svoji seji oktobra lani dal pobudo Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko, naj bi se družbeni dogovori o pospeševanju obnove in gradnje malih hidroelektrarn sprejeli tudi v ostalih gorenjskih občinah. D. Dolenc Denar za hrano Jesenice — V jeseniški občini so si vsi tisti, ki skrbijo za nemoteno preskrbo tržišča, prizadevali, da bi stalno zagotovili potrebne količine osnovnih življenjskih potrebščin in so učinkovito odpravljali motnje na tržišču z intervencijami iz blagovnih rezerv. V občini so sprejeli odlok o 0,2-odstotnem prispevku iz osebnega dohodka in s tem zagotovili okoli osem in pol milijonov dinarjev za blagovne rezerve. Drugi vir sredstev . v te namene so presežki proračunskih prihodkov in predvidevajo, da bodo znašala 11 milijonov in pol dinarjev. Med drugim nameravajo z delom teh sredstev sovlagati v proizvodnjo Droge Portorož, ki namerava kupiti dve ribiški ladji, jeseniški delež predstavlja 340 tisoč dinarjev, sovlagati v proizvodnjo perutnine Agro-merkur Murska Sobota v višini milijon 500 tisoč dinarjev, za pokrivanje izgub kranjske mlekarne sta namenjena dva milijona dinarjev in za povečanje hlevskih zmogljivosti milijon dinarjev. V te in podobne namene bo prispeval tudi sklad za pospeševanje kmetijstva in porabi hrane, ki za plačilo raznih kompenzacij letos predvideva-šest milijonov dinar' jev. . D. S. Sporazum z Mednarodnim monetarnim skladom Za najetje nekaj več kot 3 milijarde dolarjev posojil mora Jugoslavija sprejeti ukrepe tekoče in razvojne politike, ki bodo zagotavljali odmrznitev cen za dobro polovico proizvodov do maja, politiko realnega tečaja dinarja, realne obrestne mere, večjo finančno disciplino in enostavnejše pogoje za najemanje tujih blagovnih posojil — Zadnjo besedo o pogojih bodo rekli delegati zvezne skupščine Lani je Jugoslavija izkoristila 4,2 milijarde dolarjev tujih posojil, s katerimi smo dokaj uspešno gospodarili. Tako se je industrijska proizvodnja v državi povečala za 1,3 odstotka, izvoz blaga na konvertibilno področje za 13 odstotkov, zmanjšal se je deficit v blagovni menjavi s tem področjem in to skoraj za polovico. S tem so bili ustvarjeni ugodni pogoji za rast proizvodnje, večji izvoz in postopno zmanjševanje zadolženosti. Da bi se ugodna gospodarska gibanja letos nadaljevala, je treba najeti nova posojila. Tako je Jugoslavija že lani začela pogovore o posojilih z Mednarodnim monetarnim skladom, z vladami 15 zahodnih oziroma razvitih držav in Kuvajta o odložitvi plačila glavnice, s tujimi komercialnimi bankami o refinanciranju glavnice in z Mednarodno banko za obnovo in razvoj o posojilu za strukturno prilagajanje jugoslovanskega gospodarstva. Vlade zahodnih držav, komercialne banke in Mednarodna banka za obnovo in razvoj so že iani načelno pristale na odobritev posojil, vendar so to pogojevale s sklenitvijo sporazuma med Jugoslavijo in Mednarodnim monetarnim skladom. Pogajanja z Mednarodnim monetarnim skladom so potekala v več etapah, zaključni pogovori pa so bili v drugi polovici februarja. Ključna vprašanja, o katerih je bilo treba doseči sporazum, so zadevala politiko cen, politiko tečaja dinarja, delovanje deviznega trga in politiko realnih obrestnih mer. V pogovorih sta se Jugoslavija in Mednarodni monetarni sklad sporazumela o ukrepih tekoče in razvojne politike na posameznih področjih in sicer: • Najkasneje do 1. maja naj bi uveljavili odmrznitev za dobro polovico cen industrijskih proizvodov. Nekatere cene naj bi hkrati tekoče prilagajali gospodarskim gibanjem. Gre za cene električne energije, železniških prevozov, naravnega plina, nafte in naftnih derivatov. • Politika tečaja dinarja naj bi bila letos takšna, da bi tečaj dinarja drsel toliko, kolikor znaša razlika med povečanjem domačih in tujih proizvajalnih cen. • O deviznem sistemu je bilo rečeno, da se o njem izpelje razprava v skupščini Jugoslavije in izdela študija o delovanju obstoječega deviznega sistema. • Dogovorjeno je bilo tudi, da se zaostri finančna disciplina v medsebojnih odnosih ozdov, še posebej pa pri tozdih, ki so v izgubi oziroma so nelikdvidni. • Glede obrestnih mer je bilo dogovorjeno, da bi s postopnim četrtletnim povečevanjem do aprila 1985 dosegli realne obrestne mere. Poenostavili naj bi tudi postopke za uporabo tujih blagovnih posojil. • Jugoslavija in Mednarodni monetarni sklad sta se tudi dogovorila, da bodo skupaj spremljali gospodarska gibanja in najkasneje novembra letos analizirali uresničevanje dogovorjenih pogojev. Na podlagi tako dogovorjenih pogojev in če bodo uspešni pogovori tudi z drugimi posojilodajalci, naj bi Jugoslavija letos dobila dobre 3 milijarde dolarjev novih kreditov, s katerimi bi lahko odplačali dogovorjeni del kreditnih obveznosti iz prejšnjih let in uspeli povečati proizvodnjo in izvoz ter ustvariti celo nekaj presežka v zunanjetrgovinski menjavi. V Sloveniji dvanajst akcij Ljubljana — Center za mladinsko prostovoljno delo pri predsedstvu republiške konference ZSMS je sprejel razpored udeležbe mladinskih delovnih brigad, ki bodo v letošnjem poletju delale na šestih zveznih in šestin republiških mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji. Število akcij ostaja enako kot lani, do sprememb bo prišlo le, če se bodo nadaljevala obnovitvena dela v Mladinskem domu v Bohinju, kjer bi bila v tem primeru akcija republiškega značaja. Osnovni koncept mladinskih delovnih akcij bo tudi letos enak akcijam iz preteklih let. Mladi bodo v manj razvitih pokrajinah naše republike pomagali graditi predvsem infrastrukturne objekte. Na področju družabnega življenja brigadirjev se obetajo nekatere novosti, zlasti v ta-čajih. Omeniti velja tudi to, da se bodo izkušnje z lanskoletnega mladinskega Tabora v Trebčah prenesle na letošnje akcije in da bodo podobna oblika organizirana tudi letos. Akcija evidentiranja brigadirjev je stekla v vseh gorenjskih občinah. Te dni potekajo po osnovnih organizacijah ZSMS predavanja in pogovori, prek katerih naj bi občinske konference ZSMS zagotovile potrebno število brigadirjev. V. Bešter Škofja Loka — V sredo dopoldne so se v Škof ji Loki srečali predstavniki mest Piran, Ptuj in Škofja Loka. Dopoldne so se pogovarjali o izkušnjah pri prenovi starih mestnih jeder, potem pa so si ogledali prenovljeno stanovanje v starem delu in lokal Zanka na Mestnem trgu. Izmenjava izkušenj bo vsekakor koristna, saj v Škofji Loki že nekaj let pripravljajo prenovo starega dela Škofje Loke in drugih starih vaških jeder. Tako bo prav sedaj v skupščinski dvorani razgrnjen zazidalni načrt prenove starega mestnega jedra Škofje Loke, v katerem je predvideno, naj bi v pritličja hiš ponovno uvedli obrtno-storitvene dejavnosti, v nadstropjih pa bi bila stanovanja in ponekod tudi poslovni prostori. Ob načrtni prenovi bi bilo moč samo na podstrehah urediti 57 stanovanj, v pritličjih pa čez 7000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov za obrt. V celotnem starem delu pa naj bi uredili 17.500 kvadratnih metrov poslovnih površin. Foto: M. Ajdovec J GLA8 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 16. MARCA 1W r Krajevna skupnost Vodovodni stolp Sistem sosesk se uveljavlja Namesto da bi krajevno skupnost Vodovodni stolp v Kranju s 7000 prebivalci razdelili na več krajevnih skupnosti, so se pred letom dni odločili za ustanovitev sosesk — Na podlagi sklenjenega sporazuma s 25 tozdi na območju krajevne skupnosti so lani uredili poslovne prostore krajevne skupnosti — Letos prostori za sosesko Rupa in načrti za kanalizacijo — Drevi osrednja proslava za krajevni praznik Kranj — Krajevna skupnost Vodovodni stolp sodi med največje mestne krajevne skupnosti v kranjski občini. Ustanovljena je bila pred 20 leti, še pred izgradnjo nove stanovanjske soseske. Ime Vodovodni stolp je dobila po vodovodnem stolpu, ki ga je v Kranju 1909 začel graditi takratni deželni odbor. Zgrajen je bil 1911. leta in je veljal 620 tisoč zlatih kron. Za svoj praznik pa so si krajani te krajevne skupnosti izbrali 21. marec, ko seje pred 40. leti dogodila tragedija v Sorlijevem mlinu. Med obiskom v tej krajevni skupnosti smo se pred nekaj dnevi pogovarjali s predsednikom krajevne konference SZDL Marjanom Rode-tom, predsednikom sveta krajevne skpnosti Jakovom Šinikom in tajnikom krajevne skupnosti Konradom Pavli jem: »Ko smo pred približno letom dni v krajevni skupnosti razmišljali o organiziranosti, samoupravnem delovanju in delu ter življenju nasploh v tako veliki krajevni skupnosti, smo imeli dve možnosti: ali krajevno skupnost razdeliti na več manjših ali se odločiti za drugačno, ustreznejšo ureditev. Odločili smo se za ustanovitev sosesk. Leto dni po tem že ugotavljamo, da smo se odločili prav. Tako ima zdaj krajevna skupnost sedem sosesk. Pet jih deluje v samem Vodovodnem stolpu, poleg tega pa sta še soseski Rupa in Veliki hrib. Soseske delujejo kot nekakšne samostojne celote. Vsaka ima svoj delovni program, ki je sestavni del programa celotne krajevne skupnosti. Podobno delujejo tudi organizacije. Tako je v soseskah sedem odborov SZDL in pet osnovnih organizacij ZK.« Krajevna skupnost ima 7 tisoč prebivalcev oziroma 2.300 gospodinjstev. Pretežna večina jih živi v naselju Vodovodni stolp, kjer prevladujejo družbena stanovanja in etažni lastniki. Soseska Rupa se bistveno razlikuje od glavnega naselja, saj ima pretežno kmečki značaj; soseska Veliki hrib pa je manjša zaključena celota. »Naša samouprava je precej razvejana, za krajane pa lahko rečemo, da so aktivni. V skupščini, svetu in komisijah krajevne skupnosti jih dela 221. Imamo 11 delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo skupaj 121 delegatov. Z delom le-teh smo lahko sorazmerno zadovoljni. Razen tega pa še nekaj manj kot 500 krajanov dela v različnih družbenopolitičnih organizacijah in sicer v krajevni organizaciji ZZB NOV, ZRVS, DPM, RK športnem društvu, pri tabornikih in seveda v osnovni organizaciji ZSMS, SZDL in ZK. Živahna in razvejana je dejavnost športnega društva, kjer so aktivne sekcije za kegljanje, šah, streljanje, odbojko, vaterpolo, balinanje in košarko. Izredno dobro pa je tudi sodelovanje s šolo Simon Jenko, kjer je vsako soboto telovadnica na voljo krajanom za rekreacijo.« Na območju krajevne skupnosti deluje okrog 30 temeljnih organizacij združenega dela. Tudi glede sodelovanja z njimi se v krajevni skupnosti pohvalijo. »Med prvimi v občini smo s 25 tozdi podpisali samoupravni sporazum o uresničevanju skupnih potreb. S sredstvi, ki jih na leto dobimo od toz-dov, smo lani uredili poslovne prostore krajevne skupnosti. Sicer pa so Gorenjska oblačila pokrovitelj športnih tekmovanj, Zavarovalnica Triglav pomaga pri izdajanju Glasila, ki izhaja štirikrat na leto, Gorenjski tisk opravlja storitve za vabila in lepake, pri Glasu nam naredite fotografije. Da ne govorimo o Gradbincu, ki nam gre na roko pri gradbenem materialu in o osnovni šoli, ki skrbi za kurirsko mrežo ob različnih prireditvah in akcijah pa tudi drugi nam pomagajo. Lani smo v krajevni skupnosti postavili kiosk za sadje in zelenjavo. To je bila akcija potrošniškega sveta. Letos pa je stekla tudi redna prodaja rib v naselju Vodovodni stolp. Razen tega smo lani skrbeli za vzdrževanje komunalnih objektov. Še posebno velika je bila skrb za socialne primere in ostarele krajane. Komisija za požarno varnost je lani preverila naprave po hišnih svetih. Veliko pozornosti smo namenili izobraževanju krajanov na področju SLO; sicer pa trenutno dela na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite okrog 700 krajanov.« »Kakšen pa je letošnji program?« »Glavna naloga na območju celotne krajevne skupnosti je čimboljša informiranost krajanov. Tako bomo v vseh soseskah namestili oglasne deske. Za sosesko Rupa bomo začeli pripravljati potrebno dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije in zgradili naj bi objekt za shrambo kmetijske mehanizacije Strojne skupnosti Rupa. Prav zdaj pa poteka tudi akcija za ustanavljanje splošnih enot civilne zaščite v blokih in ulicah. Organizacija ZSMS si je zadala nalogo, da organizira mlade v soseskah, v krajevni konferenci SZDL pa nameravamo oživiti ulične odbore in še naprej razvijati delo na področju krajevne samouprave.« V pogovoru so sodelovali (z leve proti desni): Marjan Rode, predsednik krajevne konference SZDL, Jakov Sinik, predsednik sveta krajevne skupnosti in Konrad Pavli, tajnik krajevne skupnosti Drevi se v krajevni skupnosti začenjajo tudi prireditve za krajevni praznik. 21. marca bo namreč minilo 40 let od tragedije v Sorlijevem mlinu. V domu JLA bo ob 18. uri osrednja proslava, na kateri bodo podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. V avli doma pa bodo odprli razstavo del učencev osnovne šole na temo Usodna noč v Sorlijevem mlinu. Najboljši bodo nagrajeni z izletom v Cerkno. Že v ponedeljek so imeli vrtci pohod od spomenika do spomenika, jutri ob 8. uri pa se bo izpred Šorlije-vega mlina začel tradicionalni pohod krajanov na Poveljske senožeti. V sredo, 21. marca, ob 19. uri je v osnovni šoli na programu predvajanje risank, v soboto, 24. marca, pa bodo dopoldne tekmovanja v streljanju, šahu, kegljanju in v košarki. A. Žalar Predavanje o kmečkem turizmu Preddvor — V petek, 16. marca, ob 18. uri bo imelo Turistično društvo Preddvor v dvorani hotela Grad Hrib redni letni občni zbor, na katerem bodo poročali o dosedanjem delu, sprejeli program dela za naprej in izvolili nov izvršni odbor. Po končanem občnem zboru pa bo Milan Krišelj predaval o kmečkem turizmu na Gorenjskem, ki bo zagotovo zanimivo za marsikaterega krajana, ki bi rad spoznal to našo novo turistično usmeritev in se je morda tudi sam lotil. Zato turistični delavci Preddvora vabijo krajane in okoličane, da se občnega zbora in predavanja udeleže v kar največjem številu, (dd) PISMA BRALCEV UNIVERZALNO NAGAJANJE V članku, ki je bil če lani odjc-j vljen v rubriki Jež pod naslc Nagajanje na vse načine, se huac prizadeta bralka pritožuje. so ji sosedje na vasi zagrer.il: življenje. Eden od razlogov zazz-grenjenost je tudi ta, da je sosei nastavil na svojem vrtu past r katero je po nerodnosti s: (ne)prizadeti piščanček. Ker se članek nedvomno rura-ša na nas, za kar obstajajo še g i dokazi, in zaradi dejstva, članek ne odgovarja resnici, ir. < povrhu vsega še žaljiv, si dovl zagrenjeni sosedi sporočiti -j:-slednje. Če ste sprti tudi z drugimi bbž- i njimi sosedi, bi morali tudi mat \ prevzeti del odgovornosti, saj vx sosedje res niso tako nagajii hudobni. Kaže, da paragrafov * poznate in ne veste, da ima r*e-kdo pravico na svojem svetu stavljati pasti in da vi i morete preprečiti. Vi ste t past na tujem svetu celo vzi izjavili, da je ne nameravate niti. Pravno vzeto je to tatvii motenje tuje posesti. Prav tal res, da smo sanitarni inšpeJL. podali pritožbo, da ne skrbite psa Bimbeca. Vzrok je v tem. ste navozili v bližino nase svinjski gnoj ter navadili pst je tu opravljal svoje potrebe, to ni nagajivost s primesjo bije? In pravite, da je na xx po. Kako naj bo, če tako sv\ smrdi! V članku uporabljate zne žaljive besede. Kaže, da n del vašega značaja. S tem zujete svojo kulturo in tu kdo v resnici nagaja. V naši siarosti si želimo mirnega življenja brez smrmš ne samo po gnoju, ampak tudi i drugih stvareh. Ali je vredno ko pisarije in zagrenjenosti zaradi ene pipice, saj ta ni mero... Anton Anu Studenčice 8, Lani so v krajevni skupnosti uredili poslovne prostore OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj, b. o. Objavlja javno pismeno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: 1. sanitetno vozilo Cimos CX 2000, letnik 1981, začetna cena je 175.000 din 2. sanitetno vozilo Cimos CX 2000, letnik 1981, začetna cena je 175.000 din Interesenti naj pismene ponudbe v zaprtih pisemskih ovojnicah oddajo do vključno 26. marca 1984 na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske — tozd Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10, (tajništvo), s pripisom »za licitacijo«. Vse stroške prepisa in ostale stroške ter prometni davek plača kupec. Ogled vozil je možen v garažah reševalne postaje v Kranju, Gosposvetska 10. Informacije lahko dobite po telefonu na št. 25-261 int. 427. Ml PA NISMO SE UKLONILI Najhuje je bilo iti od doma Ana Kramžar — Hafnarjeva Ančka, nosilka spomenice 1941, med tovariši *Vidiš, tale s kitami je pa Ančka, Hafnarjeva Ančka iz Stražišča,« mi je v knjigi Naše borke takrat še otroku kazala mama na sliki postavno dekle s tnglavko in dolgimi debelimi kitami. Pri nekem lesenem plotu se je fotografirala skupaj s tovariši. »S tvojim atom in teto Pavlo so bili kar trije njeni skupaj na plakatu in ustreljeni v Ma-uthausnu,« je vsakič z žalostjo nadaljevala mati! »Ančki je pa uspelo uiti .'.:,« Vedno sem pričakovala, da bom nekoč V Stražišču ali v Kranju srečala ženo z debelimi temnimi kitami, ki ne bo nihče drug kot pogum- na partizanka Ančka. Ne vem, kako dolgo po vojni je še nosila kite, sem jo kdaj srečala ali ne. Če prav pomnim, sem jo srečala šele pred nekaj leti na eni od proslav za 8. marec v Kranju. Še vedno je tu isti nasmeh na ustih, v očeh, le kit ni. Košate sive lase z modrim odtenkom ima danes, in lepo se ji podajo. V partizane ni šla s kitami, šele tam si jih je spletla. Prav po njih je bila med vojno najbolj poznana po Dolenjskem in Beli krajini. Na Gorenjskem pa ne, kajti vso vojno se ni vrnila na Gorenjsko, čeprav si je srčno želela domov. Ančka je bila s svojimi Cankarjevci borka Dolenjske in Bele krajine. Ob začetku vojne so bili pri Kavčkovih na Bantalah doma vsi štirje otroci in mama. Oče je umrl že prej. Malo kmetije so imeli, otroci so bili pa po službah: Vinko in Ančka v Jugobruni, Franci in Mici pa pri Sircu. Delo za osvobodilno fronto se je pri Kavčkovih hitro razmahnilo. Pri hiši so imeli razmnoževalni stroj; na matrico so napisali tekst, jo položili na z glicerinom namazano kožo, pritisnili papir na matrico, pa se je poznalo. Velikega psa so imeli in prvi bunker je bil prav pod njegovo kočo. V hišo so prihajali partizani, od tu so odhajali novinci v gozdove pod Joštom, tu so se zdravili prvi ranjenci. Mira Tomšič-Svetina jih je velikokrat opozarjala, naj ne delajo tako javno. A ko so že začeli in ker so bili pri hiši vsi z vsem srcem za stvar, je delo teklo naprej. Nekoč je prišlo k hiši 26 oboroženih borcev. To je bil del Cankarjevega bataljona, ki se je po dražgoški bitki zatekel prav do Stražišča. In vse tako kaže. da je prav eden od teh izdal Hafnarje-ve, kajti ponje je 10 februarja 1942. leta prišla škofjeloška policija. Okrog sto policistov v belih haljah je navsezgodaj zjutraj obkolilo hišo. Ančka in Vinko sta že šla na delo. Po mali Jožici je mama za njima poslala sporočilo, naj ne hodita domov. Domače so selili. Ančka je dobila sporočilo. Kaj storiti? Čim prej mora dobiti Vinka in hitro v gozd. A tisti-krat je Vinko odšel v gozd sam, njej pa je poslal sporočilo, naj ostane na terenu. Doma ni smela ostati, kajti vsak bi jo lahko naznanil. Po Stražišču in okoliških vaseh se je govorilo, da so pri Kavčkovih Nemci našli cel voz orožja. Iskal pa jo je tudi mojster Podrekar, vnet pristaš Nemcev. Na smleriniško stran se je odpravila k znancem in se ilegalno skrivala v va- seh okrog Smlednika. Tu je tudi izvedela za smrt matere, brata Franceta in sestre Micke. Zdaj ni imela več kaj izgubiti. Najhuje je bilo oditi od doma, izgubiti svoje najdražje. A največja žalost ti da novih moči. 5. maja leta 1942 je prišel ponjo brat Vinko in jo odpeljal v škofjeloške hribe. Pri Polhovem Gradcu jo je pustil na veliki kmetiji, kjer naj bi bila na varnem. A prav tu jo je zatekla italijanska ofenziva. Vsa Notranjska je takrat gorela, se spominja Ančka. V borbi na Ključu je bilo veliko partizanov ranjenih. Te je negovala skupaj z domačimi ženami. 6. julija leta 1942 se je priključila Šiškovemu bataljonu, ob ustanovitvi Cankarjeve brigade pa je prišla v njen sestav in je bila tu polit delegat voda in pomočnik komisarja čete. Po kapitualciji Italije je postala pomočnik komisarja bataljona, ko pa se je novembra '42 formiral Dolenjski odred, je bila imenovana za pomočnika komisarja odreda. Do konca vojne je opravljala vrsto zahtevnih vojaških in političnih funkcij. Ni bila bolničarka, kot večina deklet v brigadi. Bila je prava borka. Borka, o katere pogumu so pisali partizanski časopisi. Ante Novak je februarja 1943. leta pisal o Ančki v prvem skupnem slovensko-hrvaškem časopisu Kri za kri — krv za krv! Opisal je prizor, ki se je zgodil 8. novembra 1942. leta pri Metliki. Partizani so v zasedi ob cesti Metlika—Suhor čakali Italijane, da bi jih napadli in jim vzeli orožje. Pa se je vojna sreča obrnila v prid Italijanom in ko je že vse kazalo na poraz, se je zgodilo nekaj nenavadnega. »To je tista filmska scena,« piše Ante Novak, »ki se nikomur izmed nas, ki smo jo gledali s hriba na drugi strani ceste, ne bo izbrisala iz spomina. Po hribu navzdol, po čisti košenini, je prodirala Ančka iz 3. bataljona, s puško pod pazduho, prodirala naravnost proti najodpornejšemu gnezdu Italijanov, od koder sta neprestano dr drali dve ročni strojnici. Kakih 15 metrov za njo so v gruči prodirali fantje iz njene čete. Za hip smo obnemeli. Tik pred tem srno bili že izdali po volje za umik. Italijani pa niso obenemeli X- • svoj strojnični ogenj so naperili v tisto smer in mine so začele eksplodirati okoli A*nčke, daje drvela kakor skozi oblak zemlje, prahu in dima. Ta prizor je bil tako čudovito lep, du je le Daki moral vzklikniti: »Kako je to lepo!« Fantje iz Ančkine čete niso prenesli tega pri tiska. Začeli so se zopet umikati, toda tedaj je prerezal zrak in prevpil pokanje in eksptas, sam vzklik z vseh strani: »Živela Ančka' Ančka! Živel tetji bataljon! Juriš za .Ančk. " bataljon, Ančki na pomoč! Juriš, juriš!* Vsa akcija je dobila novo lice. Česar » mogla taktika, kar ni uspelo komandam *-nas komandantov, je uspelo smelemu mM naše Ančke. Jeane d'Arc ni enkratna poj**] zgodovini, v partizanskih borbah smo jih ^ mnogo ...« Kljub gostemu ognju Ančka takrat ni :-njena. Hudo pa je bila ranjena malo peso pri Metliki zavzemali nek bunker. Stjn set ran po nogah je dobila od mine. Kasne]*, še dvakrat zadelo: v nogo. ko so napada!.: pert, v Zagradcu pa jo je v roko zadel ose**3! lec. Iz vojne je prišla invalid. Nekateri so ji ^ li, da se je izneverila političnemu delu. P*s^ Vedno je delala po svojih zmožnostih vr I otrocih in možu, težkem invalidu, ji res r. i ostajalo časa za aktivno delo. Začetek e žak. Včasih ni bilo niti toliko denarja pr: r.:> bi plačala članarine. Tudi psihično ni zt»9 kajti borba je pustila posledice tudi nje je umaknila, da ni kje delala škode Za ] družbo bi bilo bolje, da bi se še marsikdo nil pravi. Danes pa je Ančka delegat v kni»< skupnosti in v svetu za razvoj socialnega stva. . . Predaleč smo šli z vsemi temi posojili, misija Ančka. Prehitro smo zajemali, s pr«W žlico. Iskreno misli, ko pravi, da bi rade « svojega odstopila, da bi se le nekako popri* Včeraj jo je v Delu razburil članek, k: p* kakšno sklepno prireditev ob dnevu mladoj* mjo pripraviti v Beogradu. Da bi^ upruon^ kakšen desant, kot na Drvar, na stadion ta* hali železniške tire. po katerih b> pripetem pa bi igralec ki b, predstav ta delil mladin, čokoladne ^nbone^ata Uinje si bodo se izmislili! Naj predstav^ k".-kakšnega MiklavzaT^ka^ofc teh i.-žkih časih. I)r PSeTeSmn^ lodna praznovanja.' Kaj ^.^fj™^ „ekaj konstlwga?ZJ ^ V nep Glasbena šola na podstrešju Iraška glasbena šola ima skoraj štiridesetletno tradicijo, vsako leto povprečno po 120 učencev, pa vendar se še vedno stiska v pretesnih in neprimernih podstrešnih prostorih Cankarjevega doma — Izvršni svet dal obljubo, da bo preučil stanje in možnosti za preselitev TRZIC — V tržiški občini so že nekajkrat iskali primerno prostorsko rešitev za glasbeno šolo, ki so jo ustanovili takoj po vojni. Žal so doslej vsi dogovori ostali le dobre želje, zapisane na papirju. Morda tudi zato, ker nekateri odgovorni v občinskih organih zanje niso imeli dovolj posluha. Se vedno se namreč prerad sliši očitek, da je glasbena šola namenjena predvsem ozkemu krogu otrok OBtiomeščanov. V resnici ne gre niti laozek krog otrok — vsako leto obiskuje tržiško glasbeno šolo povprečno 120 otrok — niti za malomeščanske finese. Komaj osemnajst odstotkov otrok ima starše z višjo ali >isoko izobrazbo. V šoli pa bi jih bilo prt\ gotovo še več, če bi bilo več učilnic in več učiteljev. Glasbeni pedagogi, zlasti zunaj Trača, se namreč vse bolj branijo 4ela v tržiški glasbeni šoli, v kateri Sq zares slabi delovni pogoji. Na Podstrešju Cankarjevega doma je ^mo pet učilnic, ki zvočno niso izo-Wane. Zaradi majhnih oken so tem-Jke, pozimi pa izredno mrzle, saj jih W)ava v klasičnih pečeh le počasi Ogreje. V prvi učilnici se strop že po-Vfe, na več koncih zamaka, ker fcvtta streha. Hodnik je zelo ozek, ^•flttarije neprimerne, zlizane kamnit* stopnice so nevarne, izhod iz *ttvbe varnostno ni urejen, skratka — požarnovarnostno tržiška glasbena šola ni primerna. S prostori upravlja občinska stanovanjska skupnost, glasbena šola plačuje le najemnino. Stanovanjska skupnost za zahtevnejšo obnovo nima denarja, vprašanje je celo, če bi se obnova splačala oziroma kdo bi jo v tem primeru financiral. Glasbena šola denarja prav gotovo nima. Izobraževalna skupnost ji daje letno dotacijo v višini tri milijone dinarjev — od tega gre milijon samo za režijska dela v osnovno šolo heroja Graj-zerja, pod katere okrilje spada — sicer pa se preživlja s šolnino. Na prostorske težave, ki se v skoraj štiridesetletnem obstoju tržiške glasbene šole samo še poslabšujejo, je pred kratkim znova opozoril RAVNATELJ ANDREJ PUHAR v svetu staršev. Svet staršev je zato v ponedeljek sklical sestanek na to temo. Nanj je med drugimi povabil predsednika izobraževalne skupnosti in izvršnega sveta, ravnateljico in predstavnika sveta šole ter sveta staršev osnovne šole heroja Grajzer-ja. Dvoma, ali je v Tržiču glasbena šola potrebna ali ne, vsekakor ni. Šola z bogato tradicijo mora najti primernejši prostor, v katerem bo lahko zaživela in se naprej razvijala. Pri iskanju tega prostora pa ne bi smeli vsake rešitve vreči pod krinko r Mala galerija Mestne hiše v Kranju Razstava del D. Lipovca Akademski slikar Dušan Lipovec živi in dela v Kamniku. Ukvarja se s slikarstvom in grafiko. Diplomiral je na ljubljanski likovni akademiji, študijsko se je izpopolnjeval v Kanadi. Doslej je imel več kot 20 samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih skupinskih doma in v tujini. Slikarstvo Dušana Lipovca, s katerim smo se pred štirimi leti srečali tudi v Kranju, je v zadnjem času odkrilo nova izrazna pota, ki se v marsičem ločijo od prejšnjih. Lipovčeva nekdanja, na monumentalnem izrazu grajena krajina, je naenkrat dobila intimnejše mere in bolj pester kolorit. Slikarjevo zanimanje ni več prvenstveno usmerjeno na en objekt, temveč se odloča za tak izrez iz narave, v katerem je najti kar največ različnih oblikovnih sestavin. Tako je npr. nekdanja temna, nepremična gmota kamniškega Starega gradu v eni Lipovčevih novih risb nenadoma dobila razgibano vznožje in obrobje obogateno z arhitekturo, svetloba je z vseh strani vdrla v sliko in raztopila nekdanjo temačno zgodovinsko sceno. Lahkotnost, ki jo zasledimo v tem slikarjevem delu, se seli tudi v druge Lipovčeve risbe, še posebej v tiste z morja in otokov. Vendar teža gmot, ki je prekrivala nekdanja Lipovčeva platna, ostaja še dolgo prisotna v slikarjevih temperah. Nekakšen strah pred odprtostjo, pred razsežnostmi prostora še vedno domuje v različnih Lipovčevih krajinskih kompozicijah: strma travnata ploskev se skoraj na-. vpično pne kvišku in zapira obzorje, svetle krošnje dreves so kot nekakšna zapora postavljene pred temno ozadje itd. Počasi se.slikarjev pogled vendarle prerine skozi ovire in zdrsne v globino. Umetnik zdaj svobodno gospodari po prostoru, tehta mase drevja s kubusi arhitekture ali temnimi ploskvami hribovitega ozadja in skuša vzpostaviti ravnovesje v sliki. To se mu pogosto posreči, čeprav so nam kdaj pa kdaj enako všeč slike, kjer teža te ali one barvne gmote kot po pomoti prevesi kompozicijo v svojo korist. Dušan Lipovec kaže odmik od »urejene« razporeditve mas predvsem v nekaterih koloriranih risbah, kjer se barvnih gmot včasih poloti prava sredotežna sila, ki jih sili k oblikovanju središčno zasnovane kompozicijske sheme. Cene Avguštin Frane Križnar, ravnatelj Glasbene šole Kranj: Čim bolj se moramo odpreti in j^*"1** glasbena šola je največja na Gorenjskem aniga največja v Sloveniji, saj sprejme kar okrog £7 Vrtcev. Pa vendar je še vedno premajhna. Vsa-fco leto ostane okrog stopetdeset prošenj za sprejem v glasbeno šolo neuresničenih. Morda prav zato velja za *e"tno šolo«, šolo za izbrance. Z novim načinom dela, *° glasbene oddelke odpirajo tudi na osnovnih šolah, j? *° Primer na celodnevni šoli v Predosljah, v Stražišču, v Preddvoru, Cerkljah, na Planini in na os-t>fv7M šoli Franceta Prešerna v Kranju, je glasbeni po-.. 1 j približan otrokom, dane so večje možnosti in tiwi izbor učencev glasbe je prav od tu nedvomno bolj-*j- toda še vedno ostaja po stopetdeset učencev brez k*ne?? Pouka. * Največjo krivdo gre nedvomno iskati v pomanjkanj" glasbenih pedagogov. S tem problemom se na konjski glasbeni šoli bore že vrsto let. Slabi osebni dohodki so povzročili nezdrave medsebojne odnose v Mektivu in odgnali tudi marsikaterega odličnega pe-^°ga. Iskali so honorarne sodelavce, ti pa so se do-**Jja* pokazali neresne, pustili pouk sredi šolskega in učenci so nenadoma ostali brez učitelja. Kritika aršev in otrok je bila brez dvoma upravičena. .Celo leto je bila kranj-sk3 glasbena šola brez ravnatelja. Kolektiv je to ^el mašil po svojih mo-"*h- vendar se je odsot-tafltt ravnatelja močno odrazila. Pred mesecem je krmilo prevzel F'ane Križnar iz Škofje toke, ki je bil dosedaj •o let tajnik Glasbene oijadine Slovenije v Ljubljani. V glasbi je doma. Nižjo glasbeno šolo za trobento je naredil v Lju-^<;ani, na srednji glasbeni se je učil rog, potem je študiral klavir pri mate*1 slovenskih pianistov Silvi Hrašovec, diplomi-Pa je na muzikologiji Prt D. Cvetku. Prepričani da je Kranj dobil za Ravnatelja svoje glasbene *ote spet pravega človeka. Veliko dela ga čaka, •ujti urediti je treba pravilnike, z vsakim aktivom bedagogov posebej pregledati delo, se dogovoriti naprej, pregledati vse težnosti za pridobitev *VT*ih kadrov, dogovarjati V z Izobraževalno skup-^Ortjo. Zvezo kulturnih "Organizacij, s kranjskim ihHalnim orkestrom. Že ha začetku ugotavlja, da Pri ljudeh vseeno velijo razumevanja, veliko ~? je tudi odprtih, nezace-Henih ran. Zgladiti bo tre-^a medsebojne odnose, ^tfliti vse, da bo delo te-vJ0 nemoteno, da bo lista ^ajočih, glasbenega pouka željnih otrok, čim krajša, da bo glasbeni pouk zajel čim večjo množico otrok, ki bo dala resnično kvaliteto. »Kranj ima na glasbenem področju izredne možnosti,« je prepričan tovariš Križnar. »Glasbeno življenje je tu nekoč cvetelo. Še pred desetimi leti je imel Kranj svoj simfonični orkester, še pred letom dni godalni orkester. Zdaj od tega ni nič več ostalo. Skušali bomo, da bi do konca letošnjega leta oživel harmonikarski orkester. Kaj večjega pa v letu dni ni mogoče uresničiti. Vsaj šest let traja, da dobiš iz glasbene šole nove kadre. Učence bomo morali bolj usmerjati. Danes prevladuje na šoli klavir in harmonika. Dvanajst pedagogov poučuje klavir, šest harmoniko. Od pihal je najbolje zastopana flavta, ostalo pa skoraj nič, od trobil le trobenta, ni roga,ni pozavn. Z godali je še slabše! Na desetine violin zahteva orkester, vendar je tu le en profesor za violino: poučujejo pa še violončelo, ni pa profesorja za violo, za kontrabas in podobno. Najmanj enega profesorja bi še potrebovali za violino. Za nekaj najbolj popularnih inštrumentov, kot je na primer kitara, hur-monika in tolkala imamo pri nas samo srednjo šolo. Dodatne napore bomo vlagali v to, da bomo prišli do človeka, ki ga bomo poslali v Gradec na visoko šolo za kitaro in enega v Nemčijo za študij harmonike. Prav tako bi enega potrebovali za tolkala. Triintrideset oddelkov imamo danes na glasbeni šoli in po osnovnih šolah ter komaj enaindvajset rednih profesorjev, vsi ostali so honorarci. Z vsemi močmi si bomo prizadevali, da bomo na šoli imeli vsaj enaintrideset rednih profesorjev. Po planu bi jih prihodnje leto morali imeti triintrideset. Iskali jih bomo na Akademiji za glasbo, nekaj se jih bo vrnilo iz JLA, povezali pa se bomo tudi s profesorji na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Če bomo popravili osebne dohodke, kar pa je nujno, saj so bili kranjski pedagogi doslej slabše plače-vani kot marsikatera či-stilka, bomo morda pritegnili tudi koga z naših osrednjih koncertnih odrov, ki bi bil vešč pedagoškega dela.« Težaško delo opravljajo glasbeni pedagogi. Deljen delovni čas, dopoldne, popoldne, zvečer, priprave za nastope, izpite, vožnje na zunanje šole. Menda zdaleč ni nobeno delo tako preverjano in ocenjevano kot prav njihovo. In primeren oseben dohodek je najmanj, kar jim družba mora dati. Kranjski glasbeni šoli očitajo zaprtost. Resnično so do zdaj dosežke otrok kranjske glasbene šole največkrat poslušali le starši in pedagogi. Mala dvoranica glasbene šole je tudi težko sprejela kaj več ljudi. Ostali publiki so se predstavili le redko. Zdaj bodo pripravili skupinice najboljših učencev iz višjih razredov, ki bodo nastopale po proslavah v krajevnih skupnostih, po delovnih organizacijah in stabilizacije, sicer spet ne bo uresničena, kot ni bila v minulih domala štiridesetih letih. Tokrat torej brez izgovorov, čeprav je sigurno, da takoj jutri preselitve ne bo. Občinski izvršni svet je prevzel nalogo, da bo preučil dejansko stanje in pregledal možnosti za rešitev prostorske stiske glasbene šole. Meda se ponuja ena od rešitev v nekdanji pomožni šoli, morda v kateri drugi stavbi. V Tržiču so še veliki prostori kot, na primer, delavska univerza, ki niso polno zasedeni oziroma dejavnost v njih pojenjuje. S pametnim dogovorom se bo vsekakor dala najti dobra, mogoče tudi ne preveč draga, rešitev za glasbeno šolo. H. Jelovčan Večer narodnih pesmi Tržič — V soboto, 10. marca, so se v dvorani tovarne Peko Tržič zbrali ljubitelji slovenske narodne pesmi. Uživali so v programu, ki so ga pripravili člani komornega zbora Peko s svojimi gosti. Dobršen del prireditve je bil posvečen moškemu pevskemu zboru iz Mirna pri Novi Gorici, ki se je predstavil z osmimi pesmimi različnih slovenskih glasbenih področij. Poleg zbora so se predstavili v programu še komorni zbor Peko s kvintetom Bratov Zupan in tržiškimi citraši. Prijeten pevski večer so zaključili s tovariškim srečanjem vseh sodelujočih na prireditvi kjer so se pogovar- ^ŠS^SSSutaSSt^ Novosti na plesnih večerih v Kranju sko društvo Peko Tržič. V tednu med 19. in 23. marcom se začenja zadnji ciklus plesnih tečajev v tej sezoni. V ponedeljkih ob 19.30 bo nadaljevalni tečaj. Prvi bo že v ponedeljek, 19. marca. Izpopolnje-valni tečaj pa se bo začenjal ob 21. uri. V torkih bodo začetni tečaji: ob 19.30 za mladino in ob 21. uri za starejše. Začetek bo v torek, 20. marca. V četrtek, 22. marca, se bo pričel tečaj disco hustla in ročk n'rolla ob 19.30. Aerobika — plesna gimnastika za ženske pa se bo pričela 19. marca ob 19. uri in v nedeljo, 25. marca, ob 17. uri. Prijave sprejemajo na prvi in drugi vaji. Pojasnila dajejo vsak delavnik od 7. do 9. ure po telefonu 21-130. Vse prireditve bodo v Delavskem domu v Kranju, Trg revolucije 3, vhod 6. J drugod. Brez dvoma bodo poživile prireditve in vnesle novo kvaliteto. Ne le zato, da bodo upravičili družbena sredstva, ki so vložena v šolo, temveč tudi zato, da tudi otroci občutijo, da je njihovo glasbeno znanje družbi potrebno in tudi cenjeno. »In še nekaj,« poudarja tovariš Križnar, »v Kranju je povsem zamrl šolo-pevski pouk. Le šest solistov še danes poučuje naša odlična profesorica glasbe Sabira Hajdarević. Predvidevamo, da bi odprli skupinski razred, kjer bi mlade nadarjene glasove poučevala skupinsko in posamič. Pedagoško delo na področju solo-petja je najtežje, ker zahteva izredno veliko individualnega dela, vendar bi v Kranju, kjer je ljubiteljsko petje doma, lahko veliko naredili. To bi bil lahko fenomen v Sloveniji!« Načrtov je veliko. Volje in optimizma pri novem ravnatelju tudi. Z dobrim timskim delom, z angažiranjem celega kolektiva in z velikim sožitjem bodo, upajmo, spet zacelje-ne rane, bo kolektiv zaživel na novo. Šola se bo še bolj odprla navzven, pritegnila nove kadre in uspehi zagotovo ne bodo izostali. Na 13. tekmovanju učencev in študentov glasbe Slovenije maja v Ljubljani in Mariboru kranjski učenci žal,letos ne bodo sodelovali, kar je škoda, kajti ob takšnih nastopih se najbolj brusijo talenti, bodo se pa udeležili revije gorenjskih glasbenih šol 6. aprila na Jesenicah, maja pa bodo nastopili v Cankarjevem domu in udeležili se bodo srečanja osnovnih in glasbenih šol Gorenjske v Škof j i Loki. Posebne fanfare bodo pripravili za to prireditev. Oživljeno pa bo tudi delo glasbenih pedagogov; aprila bo imelo društvo glasbenih pedagogov Gorenjske občni zbor in zagotovo se bodo dogovorili za boljše, enotnejše sodelovanje. »Muzika je lepota,« pravi tovariš Križnar, »in velika škoda je, da pride do razmer, ko človek, celo glasbeni pedagog, do te lepote nima več pravega odnosa. Ne rečem, da bo z mojim ravnateljevanjem zdaj vse idealno. Ne. Želim si le in trudil se bom, da bi bilo vse optimalno, da bi Kranj spet glasbeno zaživel kot to zmore in Kranj — Plesni klub iz Kranja uvaja novost — družbene plesne večere, ki so brezplačni za udeležence plesnih, tečajev in člane Plesnega kluba Kranj. Plesni večeri bodo vsak četrtek ob pol devetih zvečer pod vodstvom plesnega učitelja Janeza Boriška, na njih pa bodo plesalci ponavljali celotni svetovno uveljavljeni plesni program. Plesali bodo tudi modne skupinske plese (četvorke), ki so v Kranju izumrli, plešejo pa jih le še v Festivalni dvorani v Ljublja- Novost so tudi plesni tečaji ob nedeljah zvečer za tiste, ki med tednom ne utegnejo. Začetni nedeljski tečaj za mladino in starejše se bo začel 25. marca, nadaljevalni pa se bo začenjal poldrugo uro kasneje. D. Dolenc KULTURNI KOLEDAR TRŽIČ — Zavod za kulturo in izobraževanje v Tržiču, enota Galerija, vsako leto ob dnevu žena v svoji galeriji Paviljona NOB pripravi razstavo del kakšne od slovenskih slikark. Letos predstavlja svoja dela Idrijčan-ka Franci Gostiša, ki vsak dan, razen ponedeljka, med 16. in 18. uro vabi na ogled olj in akvarelov. Razstava bo odprta do konca marca. Turistično društvo v Tržiču bo v petek, 16. marca ob 19. uri pripravilo zanimivo predavanje Janke in Igorja Šolinca iz Tržiča, ki bosta z besedami in številnimi diapozitivi skušala obiskovalcem pričarati vzdušje, ki ju je spremljalo na lanskoletni poti na Aljasko. LESCE — DPD Veriga Lesce prireja v petek, 16. marca ob 18. uri v avli osnovne šole F. S. Finžgar v Lescah Večer zborovskega petja, na katerem bosta nastopila moški komorni zbor iz Zasipa pri Bledu in domači mešani pevski zbor KPD Veriga Lesce RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše v Radovljici bo drevi ob 18. uri otvoritev razstave del Franca Novinca. KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bodo v petek, 16. marca ob 19.30 uprizorili delo B. Štiha — Spomenik. V ponedeljek, 19. marca,ob 13.30 in 16. uri bodo uprizorili delo S. Simčiča — O ptički, ki je ukradla zlato jabolko. V torek, 20. marca ob 19.30, sredo, 21. marca, ob 16.30 in četrtek, 22. marca, ob 16.30 bodo uprizorili delo B.' Štiha — Spomenik. V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovin-ska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galerijskih prostorih je na ogled razstava ART IPSO FACTO, ki jo je pripravil RADOMIR MAŠIĆ. V galeriji Mestne hiše si lahko ogledate zbirko knjižnih ilustracij Marjana Mančka, v Mali galeriji pa tempere in barvne linoreze akad. slikarja Dušana Lipovca. V Baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvbodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galerijskih prostorih pa se predstavlja s svojimi deli akademska slikarka Darinka Pav-letič-Lorenčak. Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico je na ogled stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranja. SP. BRNIK - KUD Borec Velesovo bo gostoval v soboto. 17. marca ob 19. uri z mladinsko igro Ernanda Arrabala — Piknik na bojišču. SP. BESNICA - KUD Borec Velesovo bo gostoval v nedeljo, 18. raarca^ ljudsko igro L. Pipana — Dekle iz Trente. KOKRICA - DPD Svoboda Predoslje bo uprizoril v soboto, 17. marca ob 19. uri v KUD Ko-krica dramo J. Jurčiča — Deseti brat. PREDOSLJE - DPD Svobo da Predoslje bo priredilo v nedeljo, 18. marca ob 16. uri komedijo Josipa Tavčarja Pariz je pač Pariz. VISOKO - V kulturnem domu Visoko pri Kranju bo v soboto, 17. marca ,ob 19. uri koncert na katerem bodo sodelovali; MPZ društva upokojencev Predoslje, obrtniški MPZ Kranj, MPZ KUD Triglav Duplje, mešani PZ DPD Svoboda Primsko-vo, MPZ Tugo Vidmar Kranj, MPZ Davorin Jenko Cerklje, mešani pevski zbor Valentin Kokalj Visoko. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo v torek, 20. marca Ura pravljic. V sredo, 21. marca ob 18. uri pa bo Večer z diapozitivi. J GLA8 6 STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK. 16. MARCA 19S4 bujta repa Ta odlična domača dobrota je doma v Prekmurju. Z veliko slastjo se je loti vsak turist, ki zaide v ta konec Slovenije. Potrebujemo 2 kg kisle repe, kilogram in pol svinjskega hrbta, 1/4 kg kaše, 10 dkg masti, 5 dkg moke, 6 strokov česna, 1 čebulo in sol. Meso kuhamo z repo. Ko je že skoraj mehko, zakuhamo prebra- no in oprano kašo. Iz masti in moke naredimo svetlo prežganje, mu pridenemo sesekljano čebulo in česen. Razkuhamo z mal6 mrzle vode in dodamo repi. Vse skupaj dobro prevremo in po okusu solimo. Meso vzamemo iz jedi in ga narežemo na lepe rezine. Repo stresemo v skledo po njej pa naložimo mesne rezine. Serviramo kot samostojno jed. Svežo svinino lahko zamenjamo s prekajeno. Barbara Kregar, dipl. kemik, kozmetičarka in pedikerka lepše ustnice Ljubitelji zimskega športa prav zdaj najbolj uživajo, toda pogosto na škodo kože. Koža, ki ni vajena močnega spomladanskega sonca, posebno v gorah, pri tem zelo trpi. Zato so nepogrešljiva sredstva proti mrazu, vetru in ultra violetnim žarkom. Sredstva ščitijo kožo pred poškodbami. K posebno izpostavljenim delom obraza prištevamo ustnice. Svetlobi in vremenu izpostavljene cone, ki so nezaščitene, se lahko vnamejo in zato nam taka vnetja lahko pokvarijo počitnice. Bolje je, da se že prej zaščitimo s primernimi sredstvi za nego ustnic. Ustnice so sestavljene iz krožnih mišic, ki tvorijo ustnično meso. Predstavljajo prehod iz kože na sluznico. Ustnična koža spada po svoji strukturi k sluznicam, vendar se razlikuje po dveh posebnostih: 1. nahaja se na zunanji strani in je neposredno izpostavljena zunanjim vplivom. 2. ne izloča sekretov. Ustnice ne sintetizirajo melanina, da bi dobile zaščito proti ultra violetnim žarkom in ne morejo proizvajati keratinske plasti. Zato ni čudno, da se na ustnicah v zimskem času pogostokrat naredijo razpoke, mehurčki in zatečejo. Pogosto pa ustnice še nevede vlažimo z jezikom, s čimer stanje še poslabšamo. Da bi preprečili vse te neprijetnosti, je priporočljivo redno negovati tudi ustnice. Utrjevanje ustnic je najboljša zaščita pred poškodbo ustnične kože. Jutranja masaža z vlažno zobno krtačko ali z grobo brisačo pospeši prekrvavitev in zmanjša njeno občutljivost. Ker ustnični epitel ne proizvaja loja, ga moramo nadomestiti s kremami za nego ustnic, ker pa teh na tržišču primanjkuje, lahko uporabimo va-zelin. Za smučanje v gorah so priporočljivi preparati, ki vsebujejo zaščito proti ultra violetnim žarkom. Za optično polepšanje ustnic pa lahko uporabimo mastne šminke. Posebno pozimi ne smemo pozabiti odstraniti ostankov rdečila z ustnic, ker le to škodljivo deluje nanje. Negovane ustnice so lahko najbolj privlačna točka obraza. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVC vse za gosta — v omari Imate velikokrat goste, ki ostanejo tudi čez noč? Ce je vaše stanovanje majhno, postelj pa ravno toliko, kolikor je vas pri hiši, se je treba seveda stiskati. Malo imamo od take noči, kajne! Zato morda ne bi bilo napak, da bi si omislili za take primere zložljivo ležišče, kakršno navadno vzamemo s seboj na morje ali raztegnemo doma na balkonu. Le srednje debelo »zimnico« iz penaste gume naredimo, pa bo postelja na-red. Posteljnino in posteljo za slučajne goste spravimo v posebno omaro. Dobra je vsaka stara, odslužena omara, ki jo malce obnovimo s tapetami in vsi bomo zadovoljni: gost, ki bo imel dovolj udobno ležišče in bo vedel, da ne jemlje ležišča in spanja domačim, in seveda mi, ki ne bomo imeli več zadreg, kam z gostom, ki bi rad pri nas prenočil. Ženska je kakor senca; že bežiš za njo, se ti izmika, če bežiš pred njo, teče za tabo Gruzijski pregovor Mercator DELIKATESNE NAMAZE s hrenom. gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v 370 mililitrskih kozarčkih. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO vse o vitaminih (S) Vitamin B5 (pantotenska kislina) Dejavnost in pomen tega vitamina še nista dovolj pojasnjena, zato tudi ni dokazov, da človek zaradi pomanjkanja tega vitamina lahko zboli. Domnevajo pa, da je bilo vnetje kože, mra-vljinčavost udov in oslabelost, ki se je pokazala pri ljudeh, ki so se prostovoljno javili za poizkuse v zvezi s pomanjkanjem pantotenske kisline, brez katere je bila njihova hrana. Pri poizkusih na živalih, hranjenih brez tega vitamina, so opazili sivenje in izpadanje dlake, zaostanek v rasti, slabše razmnoževanje splošno oslabelost in hujšanje. Vitamin B12 (antipernicin) Tega vitamina je največ v mesu, mleku in jajcih. Človek ga sicer nujno potrebuje, toda v zelo majhnih količinah. Računajo, da ne več kot 1 mikro-gram dnevno. Zaradi pomanjkanja vitamina B12 v hrani zbole ljudje bolj redko in še to le tisti, ki se hranijo izključno z rastlinsko hrano. To so strogi vegetarijanci, ki se odrekajo ne samo mesu, ampak tudi mleku in jajcem. Bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina B12, se imenuje nevarna slabokrvnost ali perniciozna anemija. Pogosteje se pojavi ta bolezen zato, ker telo vitamina B12ne more vsrkati in tudi ne izkoristiti. Za vsrkavanje tega vitamina je namreč nujno, da vsebuje želodčni sok neke snovi, ki to omogočajo. Stari ljudje večkrat v želodčnem soku te snovi nimajo in zato zbole za per-niciozno anemijo. Taki bolniki so slabokrvni, onemogli in stalno zaspani, imajo bolečine v udih in lahko tudi ohrome. S pravočasnim zdravljenjem jim lahko pomagamo. Vitamin B,2 ima važno vlogo pri tvorbi krvi. resnica o celulitisu Beseda celulitis (ne smete njati s celulitisom, ki pomeni lic) je prišla iz Francije. Pomeni" čen pojav, ki ga poznamo odkar žx več sedijo, manj telovadijo in do več škroba ter slaščic. Celulitis je voda, ki se zadrži vih na zgornjem delu stegen ii njici. Tako kot reka, ki odlaga tam, kjer je tok šibak, se odi voda iz maščobnih celic tam vni obtok najslabši. Celulitisa~ nikoli opazili na plavalcu, kole igralcu tenisa. Celulitis preprečimo z vel vadbe, z beljakovinsko dieto z šanjem količin škroba in sladkorja povečanjem količin vitaminov vsem vitamina C. Ta prepreči janje kapilar. V razširjenih kf. kroži kri počasneje, kapilare la-k" čijo, to pa pusti grde, temne Lis* koži. Intervju s Pavlo Bolčina r V življenju je vredno poskusiti Na šolski dan smo pri slovenščini obravnavali čtivo, Županovo Micko. Tovarišica nam je predlagala, naj bi zaigrali dva prizora iz prve naše veseloigre Županova Micka, ki jo je napisal A. T. Linhart. Zaigrali naj bi jo ob 8. februarju za kulturni dan. Po branju veseloigre mi je tovarišica rekla, da imam dober glas in me vprašala, če bi hotel igrati župana, hkrati pa Mickinega očeta. Dala mi je dan za premislek, tako kot nekaterim drugim sošolcem. Doma so mi govorili, naj se ne ubadam s tako zadevo, ki je pretežka zame, toda mislil sem drugače. Mislil sem, da ni greh, če enkrat v življenju poskusiš. Zato sem se trdno odločil, da bom zaigral vlogo župana, ki zaroči svojo hčer z dobrim kmečkim fantom, čeprav hči želi postati žena žlahtnega gospoda; ta se hoče z njo le za- Neprijeten dan Hodil sem v prvi razred. Prišel sem domov. Primaknil sem stol k omari in stopil nanj. Vzel sem piškote in vse pojedel. Ob treh je prišla domov mami. Opazila je, da ni več piškotov. Ker je bilo to pred kosilom, me je okregala. Postal sem rdeč. Najraje bi se šel ven skrit. Robi, 3. r., Mavčiče bavati, zato ga vsi osramotijo. To dokazuje, da so kmetje bolj pametni in delavni od lenega mestnega gospoda. Že prvi dan po pouku smo se začeli učiti pravilno izgovorjavo. Na vajah smo si izmišljevali nove in nove geste, da bi bili bolj prikupni občinstvu. Vaje smo vzeli zelo resno, učili smo se vsak dan. Pred začetkom zimskih počitnic pa smo tekst že dodobra poznali, tako da se nam za nastop ni bilo treba bati neznanja. 8. februarja smo prvič nastopili pred sošolci in sošolkami. Bilo je me zelo strah in tudi treme ni manjkalo. Ob 10. uri smo stopili pred občinstvo in takrat sem se gotovo napil sramu in po obrazu me je žgalo. Na začetku se mi je zelo tresel glas, toda naenkart me je prešel čuden občutek in z veseljem sem zaigral igro naprej, čeprav je bilo na proslavi veliko mojih prijateljev in prijateljic. Bližal se je konec, v duši pa mi je že pel glas: »Milan, uspel si!« Ko je bilo zares konec, sem bil presrečen, da nam je uspelo. Šolo smo kmalu zatem zapustili in odšli v dom Petra Uzarja, kjer smo še z večjim veseljem zaigrali prizor iz Zupanove Micke. Zelo sem vesel, da nam je igra uspela, saj smo zanjo porabili dosti truda in časa. Ko sem doma povedal, da nam je uspelo, so mi rekli, da je bilo res vredno poskusiti. Mijan Jančič, 8. c. r. OŠ heroja Bračiča Tržič Prosim, da se najprej predstavite. Sem hči revnih staršev, rojena 1917. leta v Zasipu. Kot triletnega otroka sta me posvojila zakonca Družnik iz Grabna in po svojih močeh kar dobro skrbela zame. Vendar sem že zelo zgodaj občutila pomanjkanje in trdo delo. Očetu sem pomagala v gozdu, nabirala sem gozdne sadeže na Pokljuki in Mežaklji, promagala pri pogozdovanju in delala v Železarni na Jesenicah. Kako ste doživeli začetek vojne? Z začetkom vojne, aprila 1941, se je zame življenje zelo spremenilo. Čeprav je v deželo prišla pomlad, so se za nas začeli težki dnevi. Septembra 1941, ko smo s sovaščani na Mežaklji pripravljali krmo za živino, so prihrumeli Nemci in nas zastražene odpeljali v begunjske zapore, kjer so nas zasliševali in po desetih dneh izpustili. Vendar to ni edina vaša aretacija? Ne, 23. februarja 1943 je bil zame najbolj nesrečen dan. Na domu, takrat sem stanovala v Sp. Lazih, je bila kurirska javka. Vodil jo je politični komisar Ivan Hribar. Javka je bila izdana in ta dan so sovražniki napadli. Hribarja so ranili, naju z možem pa aretirali. Kam so vas odpeljali? Najprej so me odpeljali v Radovljico v zapor. Nekaj dni sem bila popolnoma sama v celici. Samota podnevi in ponoči, hrana skromna, zasliševanja in strah, kaj se bo zgodilo. Po šestih dneh samote sem dobila sotovarišico. Vendar se nisva kaj dosti pogovarjali. Hodila je v Radovljico pomagat v kuhinjo in vsak dan mi je prinesla sveže novice. 6. marca sem bila premeščena v Begunje. Tam je bilo življenje nekoliko lažje. Hodila sem na delo v kuhinjo, pozneje na polje. 15. julija 1943 so me skupaj s šestimi drugimi jetnicami določili za transport. Izolirali so nas v drugo celico. Kako je potekal transport? Zgodaj zjutraj so nas odpeljali na železniško postajo Lesce. Peljali smo se prek Jesenic, Celovca, Gradca, Dunaja, Berlina v Ravennsbriick. Šele 8. avgusta smo prispeli do cilja in v transportu s 63 jetnicami sem ostala edina Slovenka. Kakšen je bil vaš prihod v taborišče Ravennsbriick? Na velikem dvorišču smo čakale ves dan. Mimo nas so se pomikale kolone gologlavih, bosih jetnic v oblekah s križi, na rokavih pa so imele številke. Opoldne so nosile hrano v težkih kotlih. Proti večeru pa so se jetnice vračale z dela, na ramah so nosile krampe, žage, sekire. Zvečer so nas naglani v kopalnico, stuširale smo se z mrzlo vodo, sledil je zdravniški pregled, dobile smo taboriščne obleke, dali so nam številke, ki so nadomeščale imena. Dobila sem številko 21734. Kakšno je bilo življenje v taborišču? Sirena nas je prebudila že ob štirih, popile smo grenko kavo, si uredile postelje in odšle na apel, ki je trajal dve uri, ne glede na vreme. Po pet nas je stalo v vrstah. Za najmanjši sum in če nisi bil urejen, je sledila stroga kazen: zaušnice, te-pež do smrti, ves dan brez hrane, bunker in podobno. Na apelu so nas izbrali za delovne kolone. Delale smo na polju, v delavnicah, v kuhinji, v bolniškem centru. V obratih smo delali dvanajst ur, ponoči in podnevi. Jetnice iste narodnosti smo bile v barakah skupaj. Bile smo prijateljice, tako je bilo taboriško življenje nekoliko lažje. Včasih smo naskrivaj organizirale družabni večer in tudi zapele kakšno slovensko pesem. Dobro smo se razume le tudi z drugimi jetnicami, jezik ni predstavljal nobene ovire. Kako ste doživeli svobodo in vaš povrate k v domovino? Aprila 1945 je v taborišču med paznicami vladala nervoza. Bilo je mučno, preganjali so nas sem ter tja. 27. aprila so nam razdelili ameriške pakete. Potem so nas gnali iz taborišča v neznano. Z nami se je umikalo tudi civilno ljudstvo. Tako smo hodili tri dni. Od tedaj naprej smo hodile same in 9. maja na poljski meji stopile na vlak. Domov sem prišla šele 28. junija zvečer in to je bil zame najsrečnejši dan. Marko Jakopič, Klemen Repinc, Jože Markelj in Klemen Repe, 7. r. OŠ bratov Žvan Gorje Dobil sem slabo oceno Pripetilo se mi je nekaj hudega. Pri matematiki smo pisali kontrolno nalogo. Bila je zelo težka. Nisem in nisem mogel rešiti nalog. Napisal sem le tisto, kar sem vedel. Pri drugih nalogah pa sem kar nekaj napisal. Nisem bil dovolj pameten, da bi se prikopal do pravilnih rešitev. Ko smo dobili kontrolno nazaj, sem se prijel za glavo. Dobil sem slabo oceno. Od takrat se hočem poboljšati. Andrej Ploj, 3. č r. Oš Staneta Žagarja Kranj Ta osmi marec .. Beli mucek Mucek beli, mucek bm& kam tako hitiš? Se za mišmi podiš ali pa na travnik greš? Kot vihar na nebu kar po cesti se podiš nič se avtov ne boUš mar se dečka pa boji Kdo je tisti deček, ki tako te muči* Je sosedov Rok ryi0Qočt ali pa Tomaž iz koče* Meni se pridruži, z mano se igraj, rad te bom imel in s teboj lepo ravnoi Dejan Stefanovič. 3. a r. OŠ Simona Jen** DE Primskovo »Ah veš, danes sem spet čisto suh. Pa se ves popoldan«* prečepel v cvetličarni zaradi nekaj ušivih roz In zapravil zarf celo premoženje. Do konca meseca bom zato ostal brez p«, „Kh, kaj bi to! Moja baba ,,e cisto ponorela. \ cera, *, , dan lišpala urejala frizuro in pomorjala obleke. Nobena ji n dovolifdofta Danes je takoj po službi letela s prijateljicam » prLnovanje dneva žo'na Kaj pa mulci'K, sploh jedli'' Bom sam kuhal m pospravljal.' Bdbtso za doma še!;; ji bom že kupil, več pa ne. Saj smo enakopravni. lo f ^^l^Z^^ So žene danes res enak£ ' / i k neto ros dobijo onako plačilo. Kaj pa njihov p* i - £Jn |-,hko opazimo /ene. ki natovorjene hitiV .družin..' Često lahko <>P vldjuHI« štedS* :irp^pS^ - PVboTmo> se po končani službi ves utrujen zavali v na* Ubog. moz Po kosliu najraje zavije s prijate*f» i:^:^eu^n, pa v posteljo, ina naj pa pos„ H" T'!"' VSUJ TL tudi med moškimi izjeme. Marsikje si «Wf Kot povsod, so tudi mi« skupnem prostem či porazdelijo delo in potem uživajo v skupn v as« lim, da bi bilo tudi pri vas tako. Tanja Pihlar, 8. a r. COS Bratstvo in enotnost Kranj mi, vne žaj njač pivo \ PETEK, 16. MARCA 1984 RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN GLAS TELEVIZIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA PETEK, 16.3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Pravljica, Nemščina, Odmor, Balada o Romih, Poročila - 10.35 TV v šoli: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev, Mali program, Risanka, Velikani svetovne književnosti. Heine, Zadnje minute - 17.20 Poročla - 17.25 Od vsakega jutra raste dan. Porabski Slovenci - 2. del -17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Turizem - možnost in priložnost: Tu-nzem en sam, ponudb in povpraševanja pa neskončno - 19.05 Risanka - 20.00 Naselbinska kultura na Slovenskem, dokumentarna serija - 20.30 Propagandna oddaja - 20.35 Ne prezrite - 20.50 Ura z Agatho Christie, angleška nanizanka - 21.40 TV dnevnik II -21.55 Ubijte Charlieja Va-rioka. ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Vrtoglavci, otro-fta serija - 18.15 Utrujenost - bolezen sodobnega človeka, oddaja iz cikla Umetnost počivanja - 18.45 Silhuete, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 In kam gre glasba ... - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Prizori iz prejšnjega stoletja, dokumentarna serija - 21.45 Premor -21.50 Nočni kino: Mačka in miš, ameriški film SOBOTA, 17. 3. '10 Poročila - 8.15 Sloven-*e ljudske pravljice: Konj, °d katerega so padala zlata J*ooika - 8.35 Ciciban, do-**r dan: Nenavadna trgovi-- 8.55 Meseček, otroška «rija TV Beograd - 9.25 ^»sba za kitaro - 9.55 Od '^ega jutra raste dan: Porabski Slovenci - 3. del -10-25 Oberstdorf: Smučar-tr*}*. Prenos - 13.15/35 jaselbinska kultura na ^venskem, dok. serija -Jo.OOPoročila - 16.05 Običa-. Eskimov, kanadski dokumentarni film - 17.00 Mo-PJ v rokometu - v od-»»ru... -18.30 Skrivnostni »vet Arthurja Clarka: Jezerske pošasti, angleška dokumentarna serija 20.00 Zamejci v Cankarje-v*81 domu, prenos - 21.05 Zrcalo tedna - 21.25 Velika mahinacija, ameriški film -23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Test - 15.00 Resnično življenje grofa Dracule, romunski film - 16.40 Nevarnost nad Dartmurom, otroška predstava - 17.55 M. Zurl-Z. Dirnbach: Trije duhovi, TV drama - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kva kva top, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Pesnik morja -21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.40 Premor -21.45 Verdijevo življenje, TV nadaljevanka - 22.55 Poezija (do 23.25) NEDELJA, 18. 3. 8.10 Poročila - 8.15 Živ žav, otroška matineja - 9.05 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke -9.35 O. Davičo: Pesem, nadaljevanka TV Beograd - 10.24 Propagandna oddaja - 10.25 Oberstdorf: Smučarski poleti, prenos - 13.15/45 625, oddaja za stik z gledalci (do 13.35/14.05) - 14.15 Poročila - 14.20 Festival zabavne glasbe Opatija 84, posnetek - 15.50 Mostovi -16.20 Dogodivščine psa Gora, japonski film - 17.55 Športna poročila - 18.10 Kronika od-sevanja. dokumentarna oddaja - 20.00 M. Krleža-B. Ivanda: V taborišču, 2. del drame TV Zagreb -21.15 Športni pregled - 21.45 Secesija na Slovenskem, reportaža ob razstavi v Ljubljanskih Arkadah - 22.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.50 Test - 15.05 Nedeljsko popoldne - 16.45 Pasatni vetrovi, ameriški film - 18.15 Nogometni reportaži - Ve-lež : Crvena zvezda in Sarajevo : Željezničar - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija -20.50 Večeraj, danes, jutri -21.10 Nicholas Nicklebv, serijski film (do 22.05) PONEDELJEK, 19. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej, Slovašči-na, Madžarščina, Grozd v barvah. Književnost NOB, Poročila - 10.35 TV v šoli. Začetki pismenosti in razvoj stare književnosti, Ri- sanka, Slovenščina, Mali program, Risanka, Velikani športa in olimpijske igre (do 12.30) - 17.20 Poročila -17.25 Meseček, otroška serija TV Beograd - 17.55 Spoznavanje naše naravne dediščine: Pohorje, dokumentarna serija - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Zdravo, mladi - 20.00 John Gay: Klavir gospe Cimino, ameriška drama - 21.35 Spoznano, neznano, oddaja o znanosti - 22.30 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Prehodna postaja, lutkovna serija - 18.00 Ilustrirane zgodbe - 18.15 Izobraževalna oddaja: Steč-ki - 18.45 Glasbeni album -19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška panorama - 21.10 Ženska za pultom, češkoslovaška TV nadaljevanka - 22.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja (do 22.55) TOREK, 20. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Beograd - naše glavno mesto. Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Predstavljamo vam, Anglo-Amerika, Poročila - 10.35 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Risanka, Botanik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute (do 12.30) -16.30 Šolska TV: Potovanje skozi prostor in čas, oddaja iz dokumentarne serije Vesolje -17.30 Poročila - 17.35 Slovenske ljudske pravljice: Pehta in Bedanc -17.55 Snidenje glasbenih akademij Rovinj 83 - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Mali svet: Ko zaboli zob, otroška oddaja TV Zagreb - 20.00 Ch. Di-ckens-D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebyja, angleška nadaljevanka - 21.00 Mednarodna obzorja - 22.00 TV dnevnik II - 22.15 Večer z ansamblom Kraljevega baleta iz Londona - 1. del Oddajniki II. TV mreže: 16.15 Test - 16.30 Metković: Finale jugoslovanskega pokala v košarki - Alkar : Bosna, prenos (do 18.00/18.15) - v odmoru ... - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Vrnitev k RADIJSKI SPORED **TEK, 16. MARCA program 4* Jutranji program -S^ba • 805 Radijska šola 23 n'žjo stopnjo - 8.35 Glas-Ml pravljica - 8.45 Naši ■•fctniki mladim poslušal-c*01 - 9.05 Glasbena mati-•fl3 - 10.05 Rezervirano 11.05 Ali poznate sa-l808Peve Rossinija, Bellini- ^nizettija in Verdija? -1135 S pesmijo po Jugosla-JjP; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih naro-"» narodnosti - 12.30 K^jski nasveti - 12.40 Vedri zvoki - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev -** naših sporedov - 13.20 P^rtnice, obvestila in za-"-*vna glasba - 13.30 Od me-jg^je do melodije - 13.50 povek in zdravje - 14.05 Iz b*leta »Coppelia« Lea Deli-• 14.25 Naši poslušalci *«*tnajo in pozdravljajo -• %m Radio danes, radio jutri " 15.10 Obvestila in zaba- ?lasba - 15.55 Obvestila J« zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -.17.00 Studio ob 17/JO - J8.00 Vsa zemlja bo z fi»mi zapela ... - 18.15 Gre- v kmo - 19.25 Obvestila ;J3 zabavna glasba - 19.35 <-*hko noč, otroci -19.45 Po-*W°o »n godemo - 20.00 Za-*9) imamo radi? - 21.05 Od-^aja o morju in pomoršča- ■ glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in Angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz glasbene Hffloje - 00.05 Nočni program - glasba program Jutro na drugem pro-^"lu - 8.00 Petek na valu -13.00 Od enih do sed-■ Popotniška malha, Minute za EP - 19.25 Ste- reorama - 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne muzike »Opatija 84« - 22.15 Petkov disco klub SOBOTA, 17. MARCA Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.00 Pojte z nami - 9.20 Matinejski koncert - 10.05 Po republikah in pokrajinah - 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10 Naši poslušalci čestitajo in podzravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri -15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Za naše najmlajše -19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Oddaja za Slovence po svetu -23.05 Literarni nokturno Anton Hannsen Tammsa-re: Kralj in slavec - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Sobota na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude. Minute za EP - 19.25 Stereora-ma - 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne muzike »Opatija 84« - 21.30 Pol ure z*a šanson - 22.15 Od plošče do plošče NEDELJA, 18. MARCA Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna Biljana Jovanovič: Oglednik - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Radijska igra Berkelv Mat-her: Naj ne ve levica ... -18.30 Na zgornji polici -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno Srečko Kosovel: Pesmi - 23.15 Zaplešite z nami - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Nedelja na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — V nedeljo se dobimo, šport. Zimzelene melodije - 19.25 Tops pops 20 in novosti - 21.15 Naš podlistek Ivan Potrč: Kos mo se ženili - 21.30 Lahke note -22.15 Nove plošče PONEDEI J., 19. MARCA Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate .. . opero Orfej starim popevkam - 19.10 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Folk parada - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Spomeniki revolucije: Priče zločina, dok. oddaja - 21.35 Zagrebška panorama 21.50 Iz koncertnih dvoran (do 22.35) SREDA, 21. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Pomlad, Življenje v mlaki, Odmor, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Učenje, Poročila - 10.35 TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Risanka, V zdravem telesu -zdrav duh, Zadnje minute (do 12.30) - 17.50 Poročila -17.55 Pedenjžep - 18.25 Se-vernoprimorski obzornik -18.40 Mozaik kratkega filma: Olimpiada in Hitrejši od vetra, poljska filma -20.00 Film tedna: Čas maščevanja, argentinski film -21.55 TV dnevnik II - 22.05 Omizje Oddajniki II. TV7 mreže: 16.10 Test - 16,25 TV dnevnik - 16.45 Beli kamen, otroška serija - 17.15 Zagreb: Finale jugoslovanskega pokala v košarki (ženske) Monting : Voždovac, prenos - v odmoru Premor - 18.45 Supermarket, glasbeno-hu-moristična serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.00 TV dnevnik ČETRTEK, 22. 3. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Začetek, Sonce, Otroci ustvarjajo, Sadovnjak spomladi, Sava - reka, ki življenje daje - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Računalniki, Risanka, Uganka, Zadnje minute (do 12.30) -16.50 Šolska TV: Potovanje skozi prostor in čas, oddaja iz dokumentarne serije Vesolje - 17.50 Poročila - 17.55 S. Pregl.: Odprava zelenega zmaja - Doma, mladinska nadaljevanka - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Na sedmi stezi - 20.00 Tednik -21.05 J. Prebble-K. Tavlor: Borgijci, angleška nadaljevanka - 21.55 TV dnevnik II - 22.10 Intervju, TV film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Smogovci, otroška serija - 18.15 Informatika v svetu in tehnološki razvoj SFRJ - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik -20.00 Umetniški večer -Igralec in lutka - 22.30 Zagrebška panorama (do 22.40) Claudia Monteverdija? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri -15.10 Obvestila in zabavna glasba -15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov (Gustav Mahler: Simfonija št. 1 v D-duru) -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno Danica Petrovič: Sončna dežela - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in glavo, Minute za EP - 19.25 Popularnih dvajset (prenos I. programa) ELEKTR MORSKA RIBA JEZERO V ETIOPUl VELIKO STEPSKO JEZERO V SZ MESTO V FRANCIJI SEDEŽ HU-GENOTOV 0KAY POJAV NA VOOI OČE ZAŠČITNA TVORBA NA RIBJI KOŽI HROSČEK S SVETILNIM ORGANOM MITOL GERMANSKI OREL IMETNICA STANOVANJSKE PRAVICE SMEŠNA RISBA DEL VIETNAMA APARAT ZA OJAĆENJE SVET CURKA BOLEZEN DOJENČKOV STAROGR FILOZOF IZ MILETA RAZGLAS JAVNA OBJAVA KRAJEVNA SKUPNOST SESTAVIL R N MESTO NA POLJSKEM INDUSTR RASTLINA TAUSOVA ORANŽADA IVAN LEVAR REKA V SRBUI KRAJ PRI DOMŽALAH NA POTi PROTI JARŠAM BLAGO ZA KLOBUKE JURCEK NACRT POTOVANJA U DRAG KAMEN VIJOLIČAST KREMEN AVSTRU PISATELJ ŠPAN RODU INOBE-LOVECI STARA PLOSKOVNA MERA (nmoi} GR CRKA T RADKO POLIČ "PUŠČAVSKA LADJA" TANTAL ZDRAVNIK ZA OČESNE BOLEZNI MAZURU GRŠKI OTOK V KIKLAOIH MALI SEV AMERIŠKI MEDVED [KRZNOI LUKA NA JUGOZAH ARABUE TANKA TKANINA KRILATI DEČEK. SPREMLJEV VENERE FIGURA PRI ČETVERKI OSEBNI ZAIMEK KRALJ ŽIVALI VULK. KAMNINA LIPARCT GERMANU LASTNOST PODTALNEGA DELOVANJA LATINSKO IME ZA RASTLINSKI ROD LISTAVCEV. KI MU PRIPADA JAVOR ITALU MESTO V PIEMONTU Rešitev nagradne križanke z dne 9. marca: Damask, Anadir, ratine, EK, vek, Arak. Ma, erar, tipka, pek, Carrel, IN, Astaire, Niki, mlaj, Angleži, La, La, vihra, oradea, nula, Lvov, opica, Inka, hovanščina, trakar, kol. Prejeli smo 170 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Marija Vol-kar, Kranj, Valjavčeva 7, 2. nagrado (150 din) prejme Valentin Jakše, Kranj, Tat-iene Odrove 2, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Milka Lebar, Sp. Bitnjt 15, Žabnica. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 21. marca do 9. ure na naslov: ČP Glas, Kranj, Moša Pijad« 1, 64000 Kranj. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. dokument, ki ima že danes svojo jutrišnjo vrednost Prepričajte se sami, za lažjo odločitev pa si oglejte nekaj izračunov: vrednost hranilne-znesek vplačila leta vezave letna obrestna ga pisma, din din mera 5.000 4.237,50 1 18% 3.305,00 2 23% 2.384,00 3 28% 10.000 8.474,50 1 18% 6.610,00 2 23% 4.768,50 3 28% 50.000 42.373,00 1 18% 33.049,00 2 23% 23.842,00 3 28% 100.000 84.746,00 1 18% 66.098,00 2 23% 47.683,50 3 28% Prepričani smo, da boste vsa potrebna navodila in dodatna pojasnila o poslovanju s hranilnimi pismi dobili v svoji enoti Ljubljanske banke.' VSAK TEDEN DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS MMg ljubljanska banka m* ^0 Temeljna banka Gorenjske GLAS 8. STRAN PETEK, 16. MARCA 1984 REPORTAŽA -1 IZGUBA V ISKRI - TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME So rdeče številke res nepričakovane V Iskri — Tovarni gospodinjske opreme so lansko leto zaključili s 94 milijoni dinarjev izgube — Glavni vzrok za izgube so velike razlike med vhodnimi materiali in izdelki ter visoki stroški za obresti — Izgube se vlečejo že nekaj let in zato se poraja vprašanje kvalitete proizvodnega programa, oziroma le je letošnja izguba res nepričakovana ml P Škofja Loka — Iskra Reteče — Tovarna gospodinjske opreme je lani povečala celotni prihodek za 51 odstotkov, obseg proizvodnje za 12,7 odstotka ob manjšem številu zaposlenih, produktivnost za 15 odstotkov, povečala je delež izvoza v celotnem prihodku z lanskih 12,7 na skoraj 29 odstotkov letos in dosegla boljše poslovne rezultate v primerjavi s podskupino dejavnosti in večino primerljivih delovnih organizacij še v prvi polovici leta. Konec leta pa je sklenila z visoko izgubo 94 milijonov dinarjev. Tolikšna izguba, vodilni v temeljni in delovni organizaciji so še pred mesecem dni zatrjevali, da rdečih številk ne bo, je vsekakor nepričakovana in je presenetila ne le delavce v tovarni, temveč celotno družbenopolitično skupnost. Zato so izgubi, prizadela je 600 delavcev, na torkovi seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine posvetili posebno razpravo, ki pa ni v celoti odgovorila na vprašanja o vzrokih izgube in njeni sanaciji. Iz analize, ki jo je v izredno kratkem roku in kvalitetno pripravila kranjska SDK, je razvidno, da je glavni vzrok za izgubo velika neusklajenost med cenami surovin in materialov za proizvodnjo ter cenami izdelkov. Materiali in surovine se v zadnjih treh letih dražijo v povprečju med 57 in 64 odstotki, medtem ko so se izdelki letno v povprečju podražili med 10 in 15 odstotki. Razlike nikakor niso mogli nadoknaditi s prihodki od izvoza in z večjo produktivnostjo. Drugi pomemben vzrok, ki je doprinesel k rdečim številkam, pa je pomanjkanje lastnega denarja. Lani so za obresti kreditov že plačali 120 milijonov dinarjev oziroma 53,5 odstotka dohodka. Lani so poskočile za dvakrat in zanje so samo v zadnjih treh mesecih plačali 50 milijonov dinarjev. K tem vzrokom, ki jih lahko ocenimo kot objektivne in so posledica splošnih gospodarskih pogojev in poslovanja preteklih let, pa je treba dodati tudi vrsto notranjih vzrokov: slabo izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in slaba priprava proizvodnje, veliko nekvalitetnih izdelkov, ki pa so deloma tudi posledica slabih materialov in dela v emajlirnici, slaba kadrovska sestava, posebej v strokovnih službah, neobvla-dovanje informacijskega sistema — za izgubo se je zvedelo šele v drugi polovici februarja, slabe razmere v obratu Aza-nja, Smederevska Palanka; (kjer ugotavljajo slab odnos do dela, veliko porabo materiala in slabo oskrbo), prekoračitev izplačil za osebne dohodke glede na dosežene rezultate, prevelik obseg režijskih služb in slabi rezultati dela v teh službah, podvajanje dela na posameznih poslovnih funkcijah v okviru sozda in premajhna zavzetost strokovnih služb delovne organizacije Široka potrošnja in sozda' Iskra pri reševanju problema- tike Tovarne gospodinjske opreme. Ker se izgube vlečejo že nekaj let, blestečih poslovnih rezultatov pa Iskra v Retečah ni nikdar imela, so na seji ponovno resno zastavili vprašanje proizvodnega programa. Čeprav s prodajo Isjcrinih gospodinjskih aparatov niti doma niti v izvozu ni težav, je vprašanje, če je upravičeno, da vztrajajo pri njem, če dohodkovno ni donosen. Prav tako so na.seji postavili vprašanje, zakaj se lanski sanacijski program ni uresničeval in zakaj niso pripravili programa poslovanja v zaostrenih gospo: darskih razmerah in so namesto tega enostavno delali po starem naprej, da jih je izguba presenetila. Menili so, da so podobni pogoji veljali tudi za druge delovne organizacije, vendar niso imeli izgube, ker so se bolje prilagodili drugačnim pogojem gospodarjenja. Poudarili so tudi, da so za izgubo odgovorni ne le vodilni v temeljni organizaciji, temveč tudi v delovni organizaciji Široka potrošnja in sestavljeni organizaciji Iskra. Nedvomno pa kaže Iskra-šem pritrditi, da je glavni vzrok za izgubo razlika v cenah surovin in da to postaja ne le problem Iskre Reteče, temveč problem predelovalne industrije v celoti. Zaradi visokih cen surovin se namreč velik del akumulacije preliva k surovinarjem. V Iskri Reteče so ob 51-odstotni rasti celotnega prihodka materialni stroški Kdo pravi, da judo ni za ženske Kovor — Judoistka kranjskega Triglava Maja Kaštrun je na državnem prvenstvu za članice — bilo je pred nedavnim v Kranjski gori — osvojila drugo mesto v kategoriji do 52 kilogramov in dosegla enega največjih uspehov v dosedanji zgodovini kluba. Nadarjena tekmovalka iz Kovorja, sicer dijakinja tretjega letnika poklicne šole Iskra v Kranju, je s tem dokazala, da tretje mesto na republiškem prvenstvu ni bilo naključje in da se s svojim znanjem in borbenostjo prebija med najboljše jugoslovanske judo-istke. Maja se je pričela ukvarjati z judom pred dvema letoma. Med šolskim odmorom je v kranjski gimnaziji, kjer imajo »iskraši« popoldan pouk opazila na oglasni deski plakat, ki je vabil fante in dekleta v začetni tečaj juda. Maja ni dolgo premišljevala, saj se je že v osnovni šoli zanimala za borilne športe. Zvečer se je oglasila v gimnazijski telovadnici, kjer je tečajnike sprejel in jih kasneje »popeljal« v skrivnosti tega športa Ivo Vilfan. Čez pol leta je imela na kimonu že rumeni pas. Spoznala je določene mete, etiko juda in pričela vaditi z že izkušenimi tekmovalci — Benedikom, Kalanom, Bodiro-žo . . . Na prvem tekmovanju, na slovenskem članskem prvenstvu na Jesenicah, je poskrbela za prvo presenečenje — nepričakovano je zasedla tretje do četrto mesto v kategoriji do 52 kilogramov. Državnega prvenstva v Novem Sadu se ni udeležila; pravi, da zato ne, ker so v klubu menili, da ima še premalo treninga in izkušenj, najbrž pa je bil posredi tudi denar. Na pozivnih turnirjih v Mariboru in na Jesenicah, na katerih so izbirali ekipo za nastop na mednarodnem tekmovanju v Italiji, je zasedla prvo in drugo mesto. Na tretjem turnirju ni nastopila, ker v klubu za to sploh niso vedeli; s tem pa je tudi splavala po vodi prva priložnost za nastop v tujini. Letos je varovanka trenerja Vilija Klemen-čiča, ki nadaljuje delo Vilija Freliha, dosegla imenitni uvrstitvi - tretje mesto na republiškem prvenstvu v Mariboru in drugo na državnem v Kranjski gori. Maja izhaja iz športne družine. Oče kolesari; mami, ki je letos opravila vse preskuš-nje v akciji Brazde vzdržljivosti, se v prostem času ukvarja z različnimi športi, brat Robert pa je nastopil na olimpijskih igrah v Sarajevu v klasični kombinaciji. Čeprav se je Maja odločila za borilni šport, ki naj bi bil po mnenju večine še vedno le domena moških, doma njeni odločitvi niso nikdar nasprotovali. »Mama je rekla, naj vRrašam očeta; oče pa je dejal, da je še zmeraj bolje, da se ukvarjam z judom, kot da zahajam v gostilne in disko,« razlaga Maja. »Prijateljicam se je sprva zdelo neumno, da se ukvarjam z borilnim športom; kasneje so se navadile in danes se jim zdi celo zabavno, ko jim pripovedujem o bojih na blazini. Sošolci me radi izzivajo na dvoboj . ..« Najbrž ne morejo razumeti, da se v navidez krhkem dekletu skriva veliko moči in še več borilnih spretnosti in veščin. In z Majo, ki zaradi športa ne popušča v šoli, le matematika ji gre nekoliko težje, se ne gre šaliti. Na treningih se enakovredno »cufa« z močnejšimi moškimi, z dekleti se namreč ne more, ker v klubu ni njej enakovrednih tekmovalk. C. Zaplotnik Med ukrepi za odpravo izgube je tudi sklep, da bodo opustili pi velikih gospodinjskih aparatov, ki prinašajo največ izgube. porasli za 62 odstotkov in stroški storitev za 80 odstotkov. Ker oboji skupaj pomenijo 90 odstotkov porabljenih sredstev, delavci sami ne morejo kaj prida vplivati na poslovni rezultat, dokler imajo sedanji proizvodni program. Prav sprememba proizvodnega programa bi lahko dolgoročno rešila problem Iskre Reteče. Vendar je bilo rečeno, da Iskra programov, ki bi jih lahko uvedla v Retečah, nima. Pač pa je bilo poudarjeno, da je takšnih programov kar nekaj v občini. O spremembi programa bo vsekakor nujno potrebno razmišljati, saj denarja za sanacijo sedanjih nikakor ne bo lahko dobiti. Ni namreč dovolj zagotoviti pokritje 94 milijonov dinarjev izgube temveč bi potrebovali še naj manj trikrat toliko, da bi zago tovili najnujnejša obratna sredstva in zamenjali najbolj dotrajano opremo. Takoj ko so ugotovili izgubo so v Iskri sprejeli vrsto ukre pov za izboljšanje položaja Tako so prerazporedili delavce v strokovnih službah, ki niso v redu opravljali nalog, opuščajo izdelavo štedilnikov, plin skih peči in pomivalnih stro jev, ki prinašajo največ izgu be, dogovorjen izvoz 3,5 milijo na dolarjev skušajo povečati za 1,5 milijona dolarjev, da bi tako izvozili kar 40 odstotkov proizvodnje. Analizirali bodo razmere v Azanji in se dogovo rili o razvoju tega obrata. Imenovali so tudi petčlansko strokovno komisijo, ki bo do srede maja pripravila nov sanacijski program. Izguba ostaja zaenkrat praktično v celoti nepokrita: le 383.000 dinarjev so jo pokrili s sredstvi rezervnega sklada. Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je sklenil, da je potrebno denar za pokritje izgube in saniranje proizvodnje zagotoviti v okviru Iskre. Predlagali so tudi, da bi se s predstavniki sestavljene organizacije pogovorili o programu gospodarske opreme, ker menijo, da mora Iskra, če želi biti NOV URNIK OBISKOV V BOLNICI DO Gorenjska bolnišnica, TOZD Bolnica Jesenice, objavlja s 1. marcem 1984 nov urnik obiskov pri bolnikih v Bolnici Jesenice, in sicer: — ob torkih, četrtkih in sobotah od 14,30 do 15,30, — ob nedeljah in praznikih od 13,30 do 15. ure. OBVESTILO PRODAJALNA splošne železnine in gradbenega materiala DOM NAKLO ima spremenjen delovni čas PON. PET. 8—16. ure SOBOTA 8—12. ure MERKUR kranj razen z elektroniko na trgu prisotna z gospodinjskimi aparati, poskrbeti za primeren položaj delovnih kolektivov, ki to opremo izdelujejo. Priporočil je tudi, da za kadrovsko okrepitev poskrbijo v okviru Iskre, ki ima veliko sposobnih strokovnjakov. Ti naj TGO pomagajo pri pripravi kvalitetnega sanacijskega programa in pri njegovi izvedbi. Ker je nastala izguba tudi posledica subjektivnih slabosti, je izvršni svet opozoril samoupravne organe, da ugotovijo odgovornost posameznih vodilnih in drugih delavcev. Hkrati so na seji da je treba širše op problem previsokih nih materialov v p: industriji in preliv mulacije k suro\ ne končnih izdel mreč stalno i medtem ko se oblikujejo z najra samoupravnimi sp se dvigujejo skladno cijo. Ob vsem tem pa s gre le za tovarno in njo, temveč predvseff-ljudi, ki so v tej tov* sleni. L Še bi plesala Marija Škrjanc iz Seničnega je na\i svojim 95 letom ohranila vso mlad živahnost Senično — Pred petimi leti, ravno tako je bilo okrog. 8. marca, sem prvič poklepetala z Marijo Škrjanc iz Seničnega. Takrat, 20. januarja, je dela nase devet križe v. V petih letih se ni veliko spremenila. Njen pogled je prav tako živahen, radoveden, njen nasmeh prav tako iskren. Še vedno se rada smeji. Dobra volja je pri njej doma. Tako kot v mladih letih, ko je je bil kljub trdemu delu sam smeh.. In kako rada je plesala! Še potem, ko bi marsikdo rekel, da je že prestara za na plesišče. Še danes bi se zavrtela, če bi mogla. Rekli smo, da se Marija Škrjanc po iskrivosti petih letih ni prav nič spremenila. Tudi zdrava je* Nobenih tablet ne mara. Le noga jo muči. Maja odkar je padla in jo je zlomila v kolku. V jeseni niči so jo tolažili, češ, da bo v dveh mesecih dobra, danes ni. K sreči živi pri moževem nečaku Petru. O otroci lepo skrbijo zanjo. V novi, veliki hiši je dobili, no, svetlo sobico. Kadar sije sonce, je v njej se pc prijazno. Marija Škrjanc največ sedi ob oknu, gW vrt, ki se zdaj v prvih obetih pomladi že rahlo prebni mači so ji sicer ponudili sobico, iz katere bi videla m opazovala ljudi, življenje na vasi, pa se ne mara vri Bo raje kar tu počakala svojo usodo . .. Ob 95-rojstnem dnevu, ki ga je praznovala 20. H ja, so Marijo Škrjanc obiskali tudi predstavniki krti družbenopolitičnih organizacij. Čestitali so ji, ji jalsi obilo zdravja, izročili šopek, seniški otroci pa soji?" no zapeli in deklamirali. Marijo namreč sovaščanist1 jejo, cenijo. Ne le /uto, ker je njihova najstare ka, ampak predvsem zato, ker je v svojem življenju ? darovala za napredek, sožitje, enakopravnost vseh? Marija Škrjanc je bila rojena v enajstčlanski*-v Kamnjeku pri Goricah. Ze z devetimi leti je mort* žit in potlej vedno trdo delati. Poročila se je že vaH* tih s čevljarjem Škrjancem iz Seničnega, ki so £.i svobode nedaleč od doma podrle sovražnikove krov* rija s ponosom pove, da je bil njen mož tisti, ki je ta po skrivni poti popeljal Tita čez Karavanke in * oba tudi med vojno veliko pomagala narodn mu gibanju. Težko čaka, kdaj bo zunaj zavel topel piš. . bo možev nečak Peter spet odnesel ven, na vrt. *ij lahko spremljala cvetenje narave, poklepetala s cer ima tudi zdaj, čez zimo, ko je samo v sobi, veti* skov Sovaščanke rade prihajajo k njej in ji prenese vice. Nečak Peter v šali pravi,da je bolj na tekoče* gajanji na vasi kot on. Pred petimi leti je Marija Škrjanc brez očal v v šivanko kot b. trenil, brala časopise, gledala te*J nletla kvačkala. Vid ji še vedno dobro sluzi. Vendarl branje ne zanima več. Pri nečaku raje pogleda te*j čeprav ob njej hitro »zak.nka«. Dolgčas največ pref* Skaniem Kvačka, podira, spet kvacka ... S.cerTa jY hudomušni žensk,, nikoli ni dolge* i ^m-.rimi ali s sosedi, kadar pa je sama in * ffobulafpomine na minula leta Prijetne spon* jih kljub obilici trpkih ni manjkalo. Spomine na primer. Kako bi še plesala .. .• K H. Jelove** REPORTAŽA PETEK, 16. MARCA 1984 9. STRAN O LAS iče YU3DNA Priprava na tekmovanje klub Železar je edini tovrstni klub v jeseniški občini in uje 40 radioamaterjev - Ponosni na repetitor v Karavankah — Radioklub Žele-edini radioklub v jeseni-^»iinL zato združuje člane . krajev, od Rateč do Ro-itno jih ima štiride-njimi je dvajset zares tistih, ki se udeleiu-»aznih tekmovanj doma veniji. Na teh tekmo-»dosegli že lepe uspe-drugim so bili lani na Jnem tekmovanju Al-I tretji. aterji delajo v doli-pa je dovolj težav za 'tev dobrih UKV zvez, *>» jeseniški odločili-, da ^*njo v Karavankah bival-Mtejner. Postavili ga bodo hišici planini, na višini *netrov nad morjem in ta-^ofcili odlične pogoje za tekmovanja. "ameterji kluba Žele-v prostorih kulturnega M Javorniku sestajajo -edensko, se pogovar-3 problemih, seznanjajo z tehniko, poučujejo mlajem, kako se vzpostavljajte zveze ter načrtujejo **»ed mladimi. Radi sode-pri vseh večjih akcijah, mladino, ki jo privla-aterska tekma v lo-co. Številni radioa-unajo doma svoje za-postaje, preko katerih vzpostavljajo zanimi-zveze z amaterji z sveta. ^so člani radiokluba sa-^stavili repetitor, posred-v- ?a postavili pri Valva-""stn domu. Ta repetitor dobro zvezo tja do ^ane in Kranjske gore ^akč in Podkorena in 'ija odličen pripomo-J*810 splošnega Ijud-odpora. jeseniškemu radio-pomaga po svojih mo-:» za tehnično kulturo, on\ pa finančne pomo-Voddelek za ljudsko M radioamaterji delajo eroma starejšimi apa-\ kajti nova oprema mno draga, razen tega *a nakup potrebne tudi -A z voljo in veliko zna-^jo sestaviti in po-tudi sami, tako da ne toez zvez in se lahko tekmovafij. Želja je, da bi njihov klicni znak YU3DNA slišali kar najdalj, prizadevajo si celo, da bi uspeli narediti Oskarja 10, prvo zvezo preko satelita. Radioamaterji tudi vse antenske sisteme delajo sami, tako, da jim ni treba za opremo odšteti preveč denarja. S svojim delom dokazujejo, da so tudi ob razmeroma skromni opremi lahko dobri in da se jim odpirajo nove možnosti za sodelovanje ne le s sosednjimi gorenjskimi klubi, temveč tudi z radioamaterji onstran meje. Že nekajkrat so želeti navezati stike s Korošci in tudi z Italijani, ki pa so žal preveč oddaljeni od meje.-Vendar pa so se avstrijski radioamaterji od- zvali njihovemu vabilu in bodo 21. aprila letos sodelovali na tekmovanju na Pristavi v Ja-vorniškem rovtu. To tekmovanje pripravljajo vezisti NOB Gorenjske in je tradicionalna prireditev tudi za jeseniške radioamaterje. Radioklub Železar torej sodi med prizadevne klube jeseniške občine in v njem so člani, ki se zavedajo, da za moderno tehniko ne smejo preveč zaostajati, temveč se nenehno izpopolnjevati. Njihov repetitor, na katerega so najbolj ponosni, jim bo odpravil »dolinske« težave in jih še bolj povezal s svetom, imenitno pa bo služil tudi alpinistom in planincem. D. Sedej PETKOV PORTRET Vojvoda paličarjev Sneg in pot iz Luše do Me-žnarja v Jarčjem brdu sta nas kar dobro zdelala in vsak si je v hiši hitro poiskal sedež ali ob širokih mizah ali na klopi ob topli peči. Nahrbtniki, v katerih je vsak skrival svojo pustno masko, s katero bo presenetil dru- . ščino, so onemoglo obležali na tleh. Šilce domačega, kmečki kruh z maslom in čaj so hitro naredili pravo razpoloženje. Stražiški pali-čarji so s svojo druščino prišli na vsakoletno maškara-do. Križnarjev Mirko, dolgoletni vojvoda ceha paličarjev, se je povzpel na klop ob peči in začel s slovesnim nagovorom. Ob vsaki takšni priložnosti mora poskrbeti za dober nagovor. In Mirko to zna. Prav zato in zaradi številnih drugih odlik je postal njihov vojvoda. Vse po vrsti lepo pozdravi, posebej člane ceha, njihove družice in vse, ki smo se jim danes pridružili, ker smo si zaželeli njihove družbe ali bi radi spoznali paličarje od blizu. Že pred več leti sem slišala zanje, ko me je stezica, označena z modro in rumeno črto, popeljala mimo pu-škarne na Čepulje. To je pot paličarjev, so povedali. Takrat sem prvič slišala, da se je v Stražišču zbrala skupina dvanajstih mož, ki vsako soboto in nedeljo hodijo v hribe. Ime »paličarji« se jih je prijelo zato, ker ima vsak svojo izrezljano palico. Muha enodnevnica, sem si mislila tedaj. A zdaj teče že petnajsto leto paličarskega ceha, oni pa ne odjenjajo. Še vedno ima ceh le dvanajst »udov« in nekaj svetnikov. Novega člana vzamejo medse šele, če eden od njih ne more več na pot, že zboli, če jim ga vzame smrt. Takrat se jim kot polnopravni član lahko pridruži eden od pripravnikov, kajti ves čas so ob njih prijatelji hribov, ki bi se jim radi pridružili. S svojo zaprtostjo s številnimi pravili, ki urejajo delovanje ceha in obnašanje »udov«, s skrivnimi potmi, ki Mirko Križnar — vojvoda paličarjev jih prehodijo ob prostih sobotah in nedeljah, s svojimi znamenji — izrezljano palico, planinskim klubukom, nožičem in kozarčkom v jelenovem mošnjičku — so postali že nekakšen mit... Pa so čisto navadni ljudje, ljudje, ki so jim od malega pri srcu hribi, ki so se obvezali, da bodo hodili vsak konec tedna v hribe in se tako krepili za stara leta. Čisto spontano je prišlo do takšne druščine. Pravnik jim je za šalo naredil pravila, druščina si je porazdelila delo. Mirko je postal vojvoda ceha. Vodi in usmerja dejavnost ceha, skrbi za uresničevanje obveznosti, ki jih ima ceh navzven, skupaj z »var-devarjem« organizira izlete, proslave, vodi letni zbor in sestanke paličarjev, na svečan način vključuje nove ude, vodi ceremonial za posamezne jubileje ... Tisto, da mora oblikovati njihove palice, ni zapisano. To delo zaupajo Mirku brez pravilnika. Prav vseh dvanajst palic in še nekaj več, ki jih nosijo prijatelji paličarjev, so Mirkovo delo. Kočarjev Andrej, ki največ teka naokrog, mora priskrbeti les, gabrov oklešček, Mirko jo izrezlja, Kobal pa pobarva. Glavno delo je seveda rezljanje. Mirko palico oblikuje tako, da pokaže tudi vse značilnosti lastnika. Poleg encijana, planike in grozda, znakov gorstva, zdravja in dolgega življenja, je tudi lastnikov znak iz kitajskega horosko- pa. Ena najlepših, kar jih je naredil Mirko, je druga palica dr. Leona Matajca. Na njej je upodobil tudi njegova zdravniška znamenja. Vsaka je okovana tudi z znakom njihovega paličarstva: silhueto grebena od Jošta do Čepulj. Vsako soboto in nedeljo gredo skupaj v hribe. Če ne dlje, vsaj na Jošta in Čepulje. Ves ta ceremonial je bolj za šalo, pravi Mirko, najbolj pomembno je, da gredo vsak konec tedna ven, v hribe, da se nahodijo, naužijejo zraka. Kolikokrat se ti ne da iz tople hiše v sneg, dež, mraz. Nič kolikokrat gre z nejevoljo, a potem je vsakič prijetno in veselo. Če se nočeš zapustiti, moraš v hrib iti! Dopoldne Jošt, popoldne nedelja za družino. Pomembno je, da gredo. Prejšnja leta so se vsako leto podali tudi v triglavsko pogorje. Zdaj ostajajo nekoliko nižje. Pa je vseeno lepo. Najraje gredo v škofjeloške hribe. Na vsakem »kmečkem turizmu« so kot doma, ljudje jih radi sprejemajo. Kadar je z njimi dr. Matajc, so veseli vsakega njegovega nasveta. Če bodo kdaj odnehali? Nikoli! Skupaj bodo hodili * dokler bodo le še noge zdra ve in bo tu zidana volja. Vsa-| komur lahko povedo v na svet, da se na stara leta lej zasedeti ne smeš, pa boš šel dolgo tlačil pota in trosil naokrog dobro voljo. D. Dolenc ^iORESKA ZA VAS popoldansko karto Dnien dan je, gore so ^ene. Sneg se po vrho--*!! t tisočih kristalih; ttik, ki v dolini že po-, ?faja v pomlad, na mi-de/a, samoupravnih napovedanih se-jJJ klovnih načrtov; šef, Jfc*£oros* vedno bolj te-**bor, ki vidi v Janezu *no številko; sitna že-b°poldneve začini z re-nerganjem ... zavraga, si je izmiri delovnik?« pre-- knez, ko gleda prele-Vsi naprednejši so na sedemumega, Pa tudi na šesturni &edno zanimiva je južna pobuda, da bi * P« ur in bi tako za-tojrico mladih. Sploh JMtui skrivnost je, da * ^kakšne štiri ure, ves 1 čh ne boji tako zelo. ^ Micka je zato pri hiši, - tako kot ima, na & "aflfco ali kaj podob-^^"Pata si skoraj vse, le fc jo Janez pobriše na Če bi vedela še ona, bi bila takoj vsa zelena od zavisti. Zato* ima Janez smuči raje spravljene kar pri kolegu Tine tu. »Si se tudi ti lahko zmazal?« se pozdravita, ko se deset čez deseto dobita na Tinetovem domu. Brž skočita v smučarske hlače in hajd proti smučišču. Snega je letos toliko, da bodo imele žičnice zagotovo dvojno izgubo, ko morajo kar naprej delati. »Zavij še na nula-tri!« predlaga Janez. Časa imata še na pretek, saj bosta smučala šele s popoldansko karto. Kavica z nula-tri se vedno prileze: pred delom, med delom in tudi po delu, posebno pa še na tako rekoč službeni poti. »O, hudiča, saj je vsa tovarna tukaj!« ugotovi Janez, ko se pripeljeta do spodnje postaje žičnice. Na vrhu stopnic drži v rokah smuči prodajni, poleg njega se smehlja direktorjeva tajnica, nekaj stopnic nižje kadi šef proizvodnje, poleg njega se nekaj razburja glavna administratorka; nad počasnostjo žičničarjev, ki gledajo le na točno uro, se jezi delavec Miha; skoraj hkrati pa prisopihajo še trije iz Janezove tovarne. Saj so vsi znoreli! Danes si smučanje privošči lahko prav vsakdo. Tu je skoraj pol tozda! »Se sreča, da starega ni tukaj!« ugotavlja Tine, ko se rinejo navzgor. »Naš stari hodi smučat ven, v Avstrijo — seveda službeno,« > mu odgovori Janez. »Ali nisi ' opazil, da je zadnji dve leti, odkar je treba plačevali depozit, kar naprej onstran meje, po visokih službenih opravkih seveda! Če bi res tako dobro sodelovali z Avstrijo, bi lahko bili že na zeleni veji. Vsaj tolikokrat je bil že službeno čez mejo.« »Ah, pusti to!« zamahne Tine z roko. »Imava vsaj tukaj mir. Verjetno tudi ti smučaš službeno kot večina drugih...« Na vrhu se smučarji razporedijo po sedežnicah in vlečnicah, tako da se ne srečujejo prepogosto. Vse bi bilo v najlepšem redu, ko Janeza ne bi gonila ta presneta goba. Kar naprej ga vleče s proge na dva deci kuhanega. Tam pa so že vsi njegovi znanci. »Kaj misliš, Janez, ali bo stabilizacija uspela?« zanima prodajnega. »Bo, seveda bo,« odgovarja namesto njega nekdo drug. »Toda šele poleti, ko se bo nehala tale smučarija.« »Vse živo smuča,« meni Tine. »Prav zanima me, kdo sploh še dela. Menda nimajo vsi dopusta.« »Eh, tu vmes je tri četrtine zasebnikov. Saj vendar vidiš, da ni nobenih navadnih delavcev. Standard je toliko padel, da si navadni delavci ne morejo privoščiti smučarije. To so sami obrtniki, težki obrtniki!« ugotavlja delavec Srečo. »Ah, kaj si toliko ženete k srcu, kdo smuča!« jih ustavi Janez. »Vsi dobro vemo, da znamo v službi malo pohiteti, potem pa nam ostane nekaj časa tudi za prosti program. Mislite, da bi naredili kaj več, če bi bili še vedno tam doli, v tisti sivi megli? Kje pa! Smo pač tako sposobni, da delo hitro opravimo, potem pa malo poskrbimo tudi za razvoj športnega duha!« »Tako je!« se strinja prijatelj Tine. »Povrhu vsega pa vam lahko povem, da bova vsaj midva danes zvečer še prekleto garala, da bova lahko opravičila kilometrino in pol dnevnice, kolikor dobiva, kadar greva popoldne oziroma zvečer na teren.« Po tretji rundi za šankom so pogovori že bolj razgreti. . . »Ampak vseeno me malo skrbi za tole ljubo stabilizacijo,« ne more prebaviti prodajni. »Še višji si ne belijo las, pa sijih boš ti, ki si skoraj popolnoma plešast!« se mu smejijo znanci. , ' »Pravzaprav mi sploh nismo krivi, če nas je narava obdarila s snegom. Proti naravi pa se pač ne da živeti, kajne?« meni spet drugi. In tako naprej. Malo na smučišču, malo za točilnim pultom, pa nekako le gre. Daleč proč od svojega tozda, daleč proč od sitnih šefov, daleč proč od nergave Micke, daleč proč od vsega je svet kar lep. Huje bo, ko ne bo več snega in popoldanskih kart. Takrat se bo treba izmisliti kaj novega, prav tako prijetnega ,.. Ivan Sivec nespečnost Najprej ugotovitev: nespečnost sploh ni bolezen, je le znak ali posledica bolezni in čustvenega neugodja. Po izkušnjah v ambulanti ugotavljam, da je večina naših nespečnežev pravzaprav nevrotikov, pri katerih nespečnost nevrozo slabša in obratno — zaradi večjih nevrotičnih težav je tudi nespečnost očitnejša in jo je teže prenašati. Pogosto zdravnik sliši bolnikovo trditev, da sploh ne spi vso noč. Ta trditev je brez dokazov in običajno ne drži, ker človeku zadošča po nekaj minut spanja .s prekinitvami. Kratkemu spancu sledi spet budnost, pa spet spanec itd., Zato bo vesten zdravnik nezaupljiv do navedb bolnika. Vseeno bo opravil natančen pregled, da bi ne prezrl neke bolezni, ki lahko povzroča nespečnost. V prejšnjem prispevku ste brali o številnih vplivih na spanje, zato jih danes ne bomo ponavljali. Kaj torej napraviti, da bi zaspali? Poskušajmo poiskati v postelji ustrezen položaj, v katerem se lahko popolnoma sprostimo. Uspeli bomo takfat, ko praktično ne čutimo nobenega dela telesa. To pa nam ne uspe, če je kateri od organov bolan ali poškodovan in čutimo bolečine. Naši nasv?ti naj veljajo le za tiste, ki nimajo pravih bolečin, ki jim jemljejo spanec. Predvsem se moramo z nespečnostjo sprijazniti; še več, zadovoljni moramo biti, da ne spimo, ker lahko v miru premišljujemo. Takoj ko to dosežemo, spanec ni več daleč. Dokler pa nas moti, ker ne zaspimo, spanec odganjamo. Obračamo se, pričnemo se znojiti, noge postanejo hladne ali nas pečejo, neprijetno se počutimo. Podoben učinek kot sprostitev ima štetje ovc, ki človeku prežene ostale, mogoče neprijetne misli, in ga uspava. Kaj pa uspavala? Poznamo številne droge, ki človeka pomirjajo in uspavajo. Priporočamo jih le v posameznih primerih, v nizkih količinah, samo nekaj dni in le poredko. Pomirjevala in uspavala ob daljšem jemanju in v večjih količinah povzročajo številne negativne učinke: v začetku so dovolj nizke doze, kasneje ne zadoščajo več, zato jih je treba večati, od njih postajamo odvisni. Nekatera uspavala v večji količini povzročajo celo nespečnost. Strokovnjaki so ugotovili, da pomirjevala po daljšem rednem jemanju povzročijo podobne spremembe na možganih kot alkohol. Človek postane poza^ bljiv, razdražljiv, ne more misliti, ne zna reševati enostavnih nalog. Pojavi se tudi tresenje prstov rok. Posledični glavobol in nervoza sta vzrok za stalno jemanje pomirjeval in tablet proti bolečinam. To pa težave samo poveča. Zato moramo pomirjevala uporabljati previdno in le tedaj, ko to odredi zdravnik. Pa še zdravniku naj bi bolnik zastavil vprašanje, če ni možno odpraviti težav brez pomirjeval in kakšne posledice imajo lahko na telesno in duševno zdravje. Ta nasvet sicer kaže na nezaupanje do zdravnika, pa vendar — bolnik ima pravico, da ve tudi to. Dr. Tone KOŠIR GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA, KINO PETEK, 16. MARCA 1 Novice iz skakalnega športa Kranjčan Štirn prvi Ljubno — Na predzadnjem tekmovanju za pokal Cockta v Ljubnem je z veliko prednostjo zmagal drugouvrščeni z mladinskega svetovnega prvenstva Janez Štirn (Triglav), ki si je s tem ne glede na uvrstitev v zadnjem nastopu že zagotovil prvo mesto v skupni razvrstitvi. Zadnja tekma za pokal Cockte bo prihodnjo nedeljo, 18. marca, na 90-metrski skakalnici v Planici. Nastopili bodo tudi člani, ki bodo imeli pregledno tekmo pred zadnjo preskušnjo za svetovni pokal 24. in 25. marca. Mlajši mladinci so se minulo soboto pomerili v Loškem potoku, zadnjo tekmo za pokal Cockta pa bodo imeli v nedeljo na 60-metrski skakalnici v Planici. Rezultati — starejši mladinci: 1. Štirn (Triglav) 213,0 (61.5, 58), 2. Pelj-han (Žirovnica) 203,0 (58,5, 58), 5. Dolenc (Triglav), 6. Mur (Ziri), 7. Škrjanc, 8. Melin, 10. Kešar (vsi Triglav); mlajši mladinci: 1. Golob (Titovo Velenje) 190,8 (52, 52). 2. Debelak (Ilirija) 189,8 (55, 52), 3. Pušnik (Titovo Velenje) 177,3 (51, 48,5), 5. Kopač (Žiri), 6. Vovk (Žirovnica). 9. Kešar (Triglav). PETEK REPUBLIŠKI PRVAK Žiri — Na slovenskem prvenstvu v smučarskih skokih za mlajše pionirje na 35-metrski skakalnici v Žireh je nastopilo več kot sto tekmovalcev, kar je doslej rekordna udeležba v tej kategoriji. Naslov prvaka je osvojil Petek (Žirovnica) pred klubskim tekmecem Ga-šperinom. Do konca smučarske sezone imajo mlajši pionirji še dve tekmova- Občinska kegljaška liga V vodstvu kar štiri ekipe KRANJ — V občinski moški keglja-ški ligi A so odigrali že deseto kolo. Elektra je premagala Merkur, Simon Jenko iz Podreče je dobil s Podbrezja-mi. Borec pa je premagal borbene ke-gljače Iskre-Kibernetike, medtem ko je bila Sava boljša od Iskre-Telemati-ke. Zanimivo je, da so po desetem kolu kar štiri ekipe v vodstvu, saj imajo Sava, Borec. Merkur in Simon Jenko po dvanajst točk. Izidi — Merkur : Elektro 2.366:2.378, Sava : Iskra-Telematika 2.585:2.529, Podbrezje : Simon Jenko 2.447:2.521, Iskra-Kibernetika : Borec 2.369:2.372. Vrstni red - Sava 12, Borec 12, Merkur 12, Simon Jenko 12, Iskra-Telematika 10, Elektro 8, Iskra-Kibernetika 6, Podbrezje 4. -dh nji za pokal Cockte — v Predmeji in Doliču pri Mislinji. Rezultati: 1. Petek 184,2 (29, 30), 2. Gašperin (oba Žirovnica) 182,9 (30, 29,5), 4. A. Kopač (Žiri), 5. Komovec, 6. Batistič, 7. Jagodic, 8. Kropar (vsi Triglav), 9. Zupančič (Žiri). MED STAREJŠIMI PIONIRJI NI ŠE NIČ ODLOČENO Ljubljana — Na predzadnjem tekmovanju za pokal Cockte — bilo je v nedeljo v Ljubljani — je med 50 skakalci zmagal domačin Strehar pred letošnjim republiškim prvakom Pušni-kom iz Titovega Velenja. Od gorenjskih tekmovalcev se je najbolje uvrstil Petek (Žirovnica), ki je bil peti, Remic (Triglav) je bil šesti, Marjanovič (Žirovnica) sedmi, Lipar (Triglav) in Kopač (Žiri) pa sta si razdelila deveto mesto. Na podobnem tekmovanju v Celju je prav tako zmagal Pušnik, Kranjčan Lipar je bil tretji, Petek (Žirovnica) četrti, Kešar (Triglav) šesti, Gašperin (Žirovnica) sedmi in Globočnik (Triglav) deseti. MED CICIBANI NAJBOLJŠA ZUPAN IN ZUPANČIČ Žiri — S skoki v Žireh in Braslovčah se je končalo republiško prvenstvo za mlajše in starejše cicibane. Med mlajšimi cicibani je naslov prvaka osvojil Zoran Zupančič (Žiri), na dobro tretje mesto pa se je uvrstil Gregor Marti-njak (Triglav). Omenjena tekmovalca sta dosegla enaki uvrstitvi tudi v tekmovanju za pokal Cockte. V konkurenci starejših cicibanov je naslov prvaka osvojil Ažman iz Braslovč, medtem ko je v pokalnem tekmovanju zmagal Kranjčan Boštjan Zupan. Rezultati — mlajši cicibani (Žiri): 1. Zupančič (Žiri) 169,6 (13,12, 5), 3. Marti-njak (Triglav) 160,4 (11,5, 12), 8. Kle-menčič, 9. Pagon, 10. Kavčič (vsi Žiri); starejši cicibani (braslovče): 1. Ažman (Braslovče-Andraž) 179 (17,5, 18), 2. Zupan (Triglav) 171 (16,17, 5), 7. Košelnik (Žirovnica). TRIGLAVU POKAL ALPINE Žiri — 130 pionirjev iz vseh slovenskih klubov in iz Zahomca v Avstriji je nastopilo na tradicionalnem tekmovanju za pokal Alpine v Žireh. Največ uspeha so imeli skakalci kranjskega Triglava, ki so osvojili prvo mesto pred ekipo Žirovnice in Alpine. Vrstni red — starejši pionirji: 1. Kopač (Ziri), 2. Šmid, 3. Mubi, 4. Dobnikar (vsi Triglav), 5. Jesenko (Žiri); mlajši pionirji: 1. Petek, 2. Gašperin (oba Žirovnica), 4. Kopač (Žiri), 5. Komovec (Triglav). J. Javornik Občinsko osnovnošolsko prvenstvo v smučarskem teku OŠ France Prešeren najboljša KRANJ — Športno društvo OŠ France Prešeren je bilo v tri kilometrski smučini organizator letošnjega osnovnošolskega občinskega prvenstva v smučarskem teku. V ekipnem delu tekmovanja so imeli največ uspeha učenci in učenke OŠ ŠŠD France Prešeren, saj so zmagali v ekipni konkurenci učenk- in učencev ter bili najboljši tudi v skupnem seštevku pred OS ŠŠD Stane Žagar. Občinski prvaki — cicibani — Primož Jerončič (S. Žagar); ml. pionirji (letnik 1972) - Andrej Ažbe (F. Prešeren); ml. pionirji (letnik 1971) — Davor Pajk (F. Prešeren); st. pionirji (letnik 1970) - Borut Nunar (L. Seljak); st. pionirji (letnik 1969) - Miha Frelih (F. Prešeren); cicibanke — Mojca Dež-man (L. Seljak); ml. pionirke (letnik 1972) - Neva Naglic (F. Prešeren); ml. pionirke (letnik 1971) — Urška Kavčič (F. Prešeren); st. pionirke (letnik 1970) — Mojca Šorli (F. Prešeren); st. pionirke (letnik 1969) - Branka Vidic (F. Prešeren). B. Holy Komentiramo Jeseničanom ni uspelo Letošnje državno hokejsko prvenstvo je ponovno pokazalo slabosti jugoslovanskega hokeja. Za sedemintrideseti državni naslov so morali r končnici odigrati kar pet srečanj, saj so bila pravila taka, da mora moštva ki hoče osvojiti državni naslov, zmagati kar trikrat. Za letošnji naslov szc Moštvi sta takoj po olimpijskih igrah v Sarajevu začeli s končnic*, pa ni prinesla tistega, kar smo pričakovali. Za prvaka je bilo potrebnih lam pet srečanj in stara znanca z ledu sta pokazala, da hokej znata igrati. s& so bili vsi derbiji kvalitetni. Po drugi strani pa sta to moštvi, ki se med seboj poznata do potankosti, poznata vsak napad, vsak strel na goL To ua. hkrati moštvi, ki že leta in leta krojita jugoslovanski hokejski vrh in p nih vrstah je vsa jugoslovanska hokejska reprezentanca. To sta žal moštvi, ki se drug od drugega nimata več česa naučiti. S strani naprti. hokeja je končnica državnega prvenstva zgrešena. Koristi le obema klu ma, da se finančno okrepita in burita zveste navijače. Olimpija je osvojila na Jesenicah svoj osmi državni naslov, čeprav Jeseničani kvalitetno boljše moštvo kot Ljubljančani. Toda v petem si nju so imeli ti nekoliko več športne sreče, zmagali so in osvojili letošnj žavni naslov. Povsem drugačen pomen bi končnica imela, če bi bila odigrana H olimpijskimi igrami v Sarajevu. Odmor je bil le predolg in igra v r&pre~e~-tanci je povsem drugačna kot v moštvu, ki se bori za državni naslov. Zgrešena je bila tudi končnica v medrepubliški hokejski ligi, kjer jo se za vstop v prvo zvezno ligo borila moštva Bleda, Mladosti (ZagrebL ISE (Sisak) in kranjskega Triglava. Tudi ta je bila odigrana po olimpijadi. Pokazala je tudi neresnost hokeja v tej ligi. Zagrebčani in hokejisti Ine iz Siska so odigrali le dve tekmi in še ti na Bledu z domačini. Na gostovanje ■ Kranj jih ni bilo in na domačem ledu v Zagrebu in v Sisku niso igrah povratnih srečanj. Le Triglav in Bled sta med seboj odigrala obe srečanji. Jugoslovanska zveza, kije le na papirju, se kaj malo briga za naš hokejski stem in za usodo hokeja nasploh. Pred slovensko hokejsko zvezo je v novi sezoni dokaj težka nalopc Čimprej bo treba rešiti tekmovalni hokejski sistem v prvi ligi in tudi t medrepubliški. Zakaj ne bi ustanovili enotnih republiških lig in bi se p* vaki nato med seboj na turnirju pomerili za državni naslov? In še dram potovanja bi odpadla in v klubskih blagajnah bi tako ostalo več denarja, ki je še kako potreben za ta dragi šport. _^ u- H umer Zimske občinske sindikalne igre Radovljice RADOVLJICA — Na smučiščih na Zatrniku in v smučini v Bohinjski Bistrici sta bila občinski sindikalni svet in Zveza telesnokelturnih organizacij Radovljica organizatorja občinskega sindikalnega prvenstva v veleslalomu in smučarskih tekih. V obeh konkuren-cah, moški in ženski, je nastopilo nad petsto tekmovalcev in tekmovalk radovljiškega združenega dela. Vrstni red — veleslalom — ženske nad 45 let — 1. Urh (Obrtniki), 2. Legat (SDK Radovljica), 3. Resman (UKO Kropa); od 35 do 46 let — 1. R. Lakota (Obrtniki), 2. Podlipec (Elan), 3. M. Lakota (Triglavski narodni park); od 25 do 35 let - 1. Torkar (Špecerija Bled), 2. Šifrar (Lip), 3. Pisek (Veriga); ženske do 27 let - 1. Meta Urh, 2. Lazar, 3. Režonja (vse Obrtniki); moški nad 56 let - 1. Ogris (GG Bled). 2. Šmid (Društvo upokojencev Radovljica), ?. Cven-kelj (Elan); od 46 do 55 let — 1. Bohinc (Elan), 2. P. Lakota (GG), 3. Perkovič (Elan); od 36 do 45 let - 1. Klinar (GG Bled), 2. Štendler (Obrtniki), 3. do 4. Legat, Trojar (oba Lip); od 28 do 35 let - 1. V. Šmid (Elan), 2. Kemperle (Al-petour-mehanične delavnice Bled), 3. A. Šmid (Almira); do 27 let — 1. Gatej (Iskra Lipnica), 2. Švab (Sukno) in Ma-kič (Elan), 4. Dacar (Alpetour — potniški promet Radovljica); ekipno — ženske — 1. Obrtniki 52, 2. Lip Bled 42, 3. Iskra Lipnica 17; moški — 1. Elan 94 2 GG Bled 54, 3. Obrtniki 33; skupno -1. Elan 108, 2. Obrtniki 85, 3. Lip Bled 64. 4. GG Bled 60, 5. Iskra Lipnica 44. Smučarski teki ženske — nad 35 let — 1. Cerkovnik (Filbo), 2. Zupan (Su- kno), 3. Ristič (Lip Bled)- od M let - 1. Cvetko (Veriga) 2 (Zdravstveni dom), 3. Griic Radovljica); do 27 let — \ Bohinj), 2. Kristan, 3. Tomejc Lesce); moški — nad 45 let_ t r (Lip), 2. Horvat (Elan), 3. Pint»? od 35 do 45 let - 1. F^gSruk*. Otoče), 2. Novak, 3. Kovicfoha \ od 28 do 35 let - 1. Burgar H/0 Malej (Filbo), 3. Baloh Overim? let - 1. Rodman (Elan) ^La-, (Lip). 3. Ferjan (Vezenine)- eku*w ženske — 1. Sukno in Žito Lestvi točk, 3. Lip Bled 16, moški — 73, 2. Elan 56, 3. Lip Bled 43- sfaMK 1. Veriga 84, 2. Elan 64, 3 LirTST 4. Filbo Bohinj 40, 5. Iskra Otoč7 NOVO V KINU i KINO Režiser John Badham je svoj film Sinja strela no kratko označil takole: »Film vsebuje najbolj razburljive helikopterske dirke, ki so bile kdajkoli posnete v nekem velemestu. Hkrati je tudi resno opozorilo na nevarnosti zaradi hipe r-produkcije in birokracije, ki so ušle nadzoru. V svojem romanu, 1984' je George Onvell pred tridesetimi leti pisal o ,policiji misli, ki leti nad našimi hišami in nas zasleduje skozi okna'. V imenu narodne zaščite se vtihotapi v zasebnost, dokler, kot pravi Onvell, ,ne sliši vsaket, šuma, ne vidi vsakega giba ... t1 spanju ali budnosti, na delu ali za jedilno mizo, v kopalnici ali postelji. Nobena stvar ni več tvoja, osebna, razen nekaj kubičnih centimetrov znotraj lobanje. O tem govori tudi film Sinja strela. O svetu, ki smo mu iz dneva v dan vse bliže. Domači film Medeni mesec režiserja Nikole Babica opisuje življenje Marka Bilogore, 28-letne-ga blagajnika zadružne trgovine v slavonski vasi Grabik. Marku bi življenje mirno teklo, ko se vanj ne bi vmešal Mile Razjap, zagrebški kriminalec, ki zapeljuje Grozdano, Markovo ljubezen. Marko razočaran zapusti vas. V novem okolju sreča Vando, ki ga, očarana od njegove preproščine, priveze nase. Toda Vanda je Markova zla usoda. Ves se ji prepusti in sprejme pravila igre v svetu, ki muje tuj. Ko zve, da se za Vandi-no svilo in uglednimi prijatelji skriva kriminal, se mu njegov predstavni svet poruši. Vrne se v Gabrik, med zdrave in iskrene ljudi, k Bari, dekletu pozabljene čistosti. KRANJ CENTER 16. marcu jugosl. ban: tragikomedija BALKAN ENPRESS ob 16.. 18. in 20. uri 17. marca jugosl. barv. tragikomedija li ALKA X ENPRESS ob 16. . IS. in 2(1 uh. premiera jugosl. barv. krim. filma MEDENI MESEC ob 22. uri 15. marca franc. barv. film SREČNI I.C-KEC IX BRATJE DALTON ob 10. uri. jugosl. ban: tragikomediju BALKAN EN-1'RESSob 15.. 17. iti 19. uri. amer. ban: akcij, film SINJA STRELA ob 21. uri 19. in 20. marca jugosl. bari: krim. film MEDENI MESEC ob 16., IS. in 20. un 21. marca umer. ban: fUm 7.1 ATI SALAMANDER ob 16.. IS. In 20. un 22. marca amer. ban: akcij, film SINJA STRELA ob 16. uri. mad:ar. buri: film ČAS SEJE l STAVIL ob 18. in 20. un KRANJ STORŽlC 16. marca amer ban: komedija KAV-BOJKEZ ROŽNATIMI OČMI ob 16.. 18. in 20. un 17. marca hongk. ban: karate film /MAJ l7ARL/OXE ob 16. uri, danski ban: film ROJEVANJE - ANATOMIJA LJUBEZNI IX SEKSA ob 18. in 20 un 18. marca hongk. buri: film ZMAJ 17 ARIZONE ob N. uri. avntrat. ban: erot. film PACIE1K BANANA ob 16. in IS. uri. premiera liongk. ban: filma MEČ Rl'ME NEGA TIGRA ob 20. uri 19. in 20. marca hongk. ban: akcij, film MEČ RUMENEGA TIGRA ob 16.. 18. in 20. uri 21. mana amer. ban: film AMERIŠKI GIGOLO ob 16.. IS. m 20. uri 22 marca hongk. ban: film /MEDA V BEATLE CREEKV ob 16.. is. in 20. uri TRŽIČ 17. marca amer. ban: komedija BOKSAR /A DOLARJE ob 16. uri, amer. bare krim. film JAZ SEM POROTA ob 18. in 20. uri. premiera umer. ban: akcij. /Uma SI X.IA STRELA ob 22. uri IS. marca frunc ban: film SREČNI LU-KEC IX BRATJE DALTON ob 16. un. amer. baru krim. film JAZ SEM POROTA ob 17. uri, nem. ban: erot. komedija KLINIKA /A SEKS ob 19. un. jugosl. ban: krtin, film MEDENI MESEC ob 21 uri 19. marca madčar. ban: drama (AS SE JE USTAVIL ob 17. in 19. uri 20. marca amer. ban: pust. film GENERACIJA ob 17. in 19. uri 21. in 22. marca jui/osl. han: trutiikomc-dija BALKAN ENPlihSS ob 17. in 19 un KAMNIH DOM 17. marcu nem. ban akcij, film ITI PRED DVANAJSTO V (ARAl AS C ob 16. uri. amer. ban: pust. film GEXERA( I JA 198-4 ob IS. in 20. un. premieru hoi\qk. ban: akcij, filma GROMOV!II TIGER ob "' uri 18. marca hongk. ban: film GROMOVITI TIGER ob 15. uh. amer. ban: pust. film GENERACIJA 1984 ob 17. m 19. un. danski ban: erot. film ROJEVANJE - ANATOMU JA UUBtZNl IX SEKSA oo 21. uri 19. in 20. marca amer. bari: krim. film JAZ SEM POROTA ob 18. in 20. uri 21. marca mudiar. ban: drama ČAS SE JE VSTAVIL ob 18. in 20. un 22. marca amer. ban: komedija BOKSAR /A DOLARJE ob is. in 20. uri DUPLICA 17. marcu hongk. ban: film MEt RUMENEGA TIGRA ob 18 un 18. marca amer. ban: komedija BOKSAR /A DOLARJE ob 15. in 17. un. itnl. franc. erot. komedija RAJ ZA KAMIO NARJE ob 19. uri 21. marca amer. ban: akcij, film SINJA STRELA ob 20. un 22. marca amer. ban: fUm KAVBOJKE 7. ROŽNATIMI OČMI ob 20. uri JESENICE RADIO 16. marca amer. ban: akcij, film NE\V VORK 1997 ob 17. in 19. uri. premiera hongk. ban: filma MEČ RUMENEGA TIGRA ob 21. uri 17. marca slov. ban: film TO SO GADI ob 15. un. amer. barv. komedija KAVBOJKE 7 ROŽNATIMI OČMI ob 17. in 19.uri 15. marca nem. buri: pust. film NEVARNOST - ŽENSKE V AKCIJI ob 17. in 19. uri 19. marca amer. ban: akcij, film ZLATI SALAMANDER ob 17. in 19. uri 20. marca nem. ban: erot. komedija KLINIKA /A SEKS ob 17 in 19. un 21. marca hongk. ban: akcij, film MEi RUMENEGA TIGRA ob n. in 19 uri JESENICE PIAVŽ 16. marca nem. ban: pust. film NEVARNOST - ŽENSKE V AKCIJI ob IS. in 20. uri 17. marca hongk. ban: film. ZMEDA \ BEATLE CREEKV ob 16 uri uma. barv akcij, film NI\V VORK 1997 ob 18. m 20. u h 18. marcu slov. ban: film TO SO GADI ob 10. un. Hongk, ban: akcij, film ZMEDA V BEATLE CREEKU ob 16. uri, umer. ban komedija KAVBOJKE Z ROŽNATIMI OA Ml ob IS t;i 20 uri 19. marca nem. ban: erot. komedija KLINIKA /A SEKS ob 18. in 20 un 20. marca amer. ban: akcij, film ZLATI SALAMANDER 18. ZO. uri 22. mana hmuik. ban: film Ml Č RCME-NEGA TIGRA ob 18 in 20. uri KRANJSKA GOBA 16 marcu franc buri: film SREČNI Ll -KEl IX BRATJE DALTON Ob 17. Uri 17 man« nem ban: erot. komedija KLINIKA /A Si KS oh 19 uri JO marca amer. ban: akcij- /'''" SINJA SIRILA Ob 19 uri DOVJE IS. marcu amer. ban: akcij film XI.U VORK 1991 Ob 19 un 22. marcu amer. barv. mm z, 4T_ MANDER ob 19. uri N ŠKOFJA LOKA SORA 16. marca meh. erot. film LAHK.4 SKA ob IS. in 20. uri 17. in 18. marca amer. vojni film VIETNAMA ob 18. in 20. un 20. in 21. marca nem. druma GCE/lt HOCKERER ob 18. in 20. uri I 22. marca amer. drama RVANOVAtA Ob 20. uri ŽELEZNIKI 16. marca amer vojni film PEKEL NAMA ob 20. uri 17. marca meh. ban: erot fihn 1 ŽENSKA ob 20. uri 18. marca amer. komedija NORI J* PORNIK1 ob 18. in 20. uri 21. marca amer. avant. film Z-iPOH^l ŠK1 BI.LES ob 20. uri POLJANE 18. marca amer avant. film Z.4rt.Wv< ŠK1 BLUES ob 17. un 20. marcu amer. drama RYA\\ ob 19. uri RADOVLJICA 1H marcu indoue:. ban: fihn i'1 V MAŠČEVANJA ob 20. uri / 7 marca franc. ban: filn ob 18. uri. amer. ban: film I'lit ob 20. uri 18. marca anql. ban: krim. film J I [NJE INŠPEKTORJA Kl.UZA ..-H amer. burr. film PREVARANTI o* . franc ban: film HOROSKOP oh Zrl 19. marca amer. ban: film PRIV. II ob 20. uri 20. marca amer. barr film M X.IE INŠPEKTORJA KI l / I ob - 21 marca indone:. ban: fi!<» MAV& MAŠČEVANJA ob 20. uri 22. marca nem. buri: film MRZEL LED ob 20 uri BLED 16. marca umer. ban: film \\K č. \IC H del ob 20. un 1, mana umer. ban: film 17KTOR VIKTORIJA ob 18. m 20. un IH marca amer. ban: knm. film BJ ( /.•/,> „i, n\ u n. amer. buri: film \ ROVMC II <'<"' ob IS- ""■ 0,Wr H /NIAŠKA ITEIIA ob 20. uri lil marca franc. ban: film HOROSKt. 'mm'a'rca "l"<,r- barv. film PREVAJL II ob 20. uri 21. marca angl. ban: JJ*/'«™J™*£ \ \\IE INŠPEKTORJA Kl.l /A '- J. ■» „unca mdonc:. ban: fihn FiJv^ MAŠČEVANJA ob 20. un BOHINJ ,-, marcu ume,: ban: film DRI ,S un amer. ban: akcij, film JVZ* i nn.\ ob 20 ur, ti^vnnmmM IS marca anur. barv.film V/KTt IDRIJA oh IS. in 20. un ^ , ,„„„.„ anal ban: film MASCEfA r^rri'ioiMKirzAobm.: ob PETEK, 16. MARCA 1984 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 11. STRAN GLAS KOMPAS JUGOSLAVIJA 24. in 25. 3. • PLANICA — smučarski skoki, 1 dan, 23. • BEOGRAD—NOVI SAD, 2 dni, 23. 3. • BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 27. 4. • BEOGRAD IN SAMOSTANI SRBIJE, 5 dni, 26. 4. in 29 4 • JASENOVAC—KOZARA-BANJA LUKA—JAJCE—DRVAR —BIHAČ, 3 dni, 30. 4. • PRVOMAJSKO KRIŽARJENJE PO JADRANU, 5 dni, 27. 4 • BOŽAVA—DUGI OTOK, 5 dni, 28. 4. • KIJEV—MOSKVA-LENINGRAD, 8 dni, 18. 4. in 25. 4. PO PREDSEZONSKIH CENAH: • CIPER — tedenski paketi, vsak četrtek • EGIPT — 9 dni, Kairo—Luxor—Assuan, 29. 4. • Izrael, 8 dni, 29. 3. • Grčija, 5 dni, letalo 4. 4. • London, 3 in 5 dni, 30. 3. POTOVANJA ZA 1. maj 1984 Prekmurje, Vipavska dolina, Rim, Grčija, Kapadokija, Maroko, Ciper, London, Pariz, Holandija, Andaluzija, Madrid, Malta, Češka, Madžarska, Dunaj, Ravenna, S. Marino PODALJŠANA SMUČARSKA SEZONA, SMUČANJE NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH — POSEBNI POPUST! IZLETI Sarajevo—Jablanica—Mostar. 26. 4 — 29. 4. Beograd-Djerdap, 27 4.-30.4. Križarjenje po srednjejadranskih otokih. 27. 4—2. 5. Vojvodina. 28.4.-2. 5. Dubrovnik-Bar-Beograd, 29. 4.-2. 5. Grčija, 26. 4.-2. 5 Benetke, 27.4 Črnomelj—Adlešiči, 28. 4. KOBLA Še vedno se lahko vsako soboto odločite za smučarski izlet z BELIM VLAKOM na Koblo PRVOMAJSKE POČITNICE Zahtevajte brošuro prvomajskih počitnic! ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE Zbirajte med turističnim, zdravstvenim in rekreacijskim paketom — cena že od 6.298 din. PRIJAVE IN INFORMACIJE v Turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851), Maribor (28-722), Celje (23-448). Postojna (21-244), Koper (21-358), Rogaška Slatina (811-488). Portorož (75-670), Nova Gorica (26-012). Pula (23-629). Murska Sobota (21-189), Bohinjska Bistrica (76-145). um VIKEND ALI TEDEN DNI V GRČIJI Vedno zanimivo potovanje v deželo, bogato z zanimivostmi iz najstarejših časov do današnjih dni organizira Kompas. Vikend program traja štiri dni in pol, odhodi pa so 4. in 27. aprila in 22. junija. V ceno 16.400 din na osebo je vračunan letalski prevoz v obe smeri, letališka taksa v Grčiji, avtobusni prevozi z in na letališče v Atenah, hotelske storitve, ogled Aten z vstopninami, grška viza in vodstvo. Organiziranih bo vrsto izletov do najznamenitejših krajev iz grške zgodovine — zanje je potrebno doplačilo.Odhoda za tedenski obisk Grčije pa bosta 18. maja in 8. julija. Cena potovanja na osebo je 20.300 din, vanjo pa je vračunano: letalski prevoz, prevozi z in na letališče, hotelske storitve (polpenzion), ogled Aten, grška viza in vodstvo. Za doplačilo bo na voljo vrsta izletov. Podroben program vam je na voljo v vseh poslovalnicah. ALPETOUR INTEGRAL GOLFTURIST LJUBLJANA # pullci circnol urf/l ARENATURIST PULJ emona globtour Ljulja na. S. rnarUr»e*a 130. tel: (061) 441 -325. tele) vabijo na VEČER PULE NA BLEDU, ki bo v ponedeljek, 19. marca 1984 ob 20. uri v hotelu Park na Bledu. Zabavno-glasbeni program z Mirkom Cetinskim in skupino Nevera ter voditeljem Valterjem Kiršičem. Modna revija Arene Trikotaže iz Pulja. Zabavne igre z nagradami. Turistične informacije o možnostih letovanj. VABLJENI! Razmišljate o novogradnji? Morda tudižegradite? Bi radi obnovili ali popravili svojo hišo? Celo iz stare lahko napravite novo ali bolj prijetno! Mi vam bomo pomagali z naslednjimi našimi izdelki: industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica Partizanska 3 telefon (061) 861-411 telegram: inles ribnica telex: 31262 yu inles inovakokna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirane plošče 'ZBRALI SO Zk VAS Veliko izbiro Jeklenih panelnih radiatorjev JUGOTERM imajo v prodajalni MERKUR v Kranju na Koroški cesti 1. Radiatorji vseh velikosti so vrhun-s*e kakovosti, imajo 15-letno garancijo, urejeno servisiranje in so že tovarniško lakirani v slonokoščeni barvi. So zelo lepi in so primerni tudi za tanjša stanovanja, saj zavzemajo zelo malo prostora. Cene so odvisne °d velikosti oziroma kalorične moči radiatorja. SARAJEVO—JABLANICA— MOSTAR so cilji prvomajskega izleta, ki ga organizira TTG. Odhod bo 26. aprila zvečer iz Ljubljane. Po nočni vožnji v ležalnikih je naslednji dan na programu ogled Mostarja in Jablanice. Tretji dan je ves namenjen ogledu Sarajeva in njegovih znamenitosti, zvečer pa povratek z vlakom (ležalniki) proti domu. Cena izleta je 5.300 din. Prijavite se lahko v poslovalnici TTG na Titovi 40 v Ljubljani, kjer vam je na voljo tudi podroben program. IZ KOMPASOVE PONUDBE IZLETOV ZA 1. MAJ Jasenovac —Kozara—Banja Luka — Jajce—Drvar—Bihač je smer tridnevnega potovanja z udobnim turističnim avtobusom. Cena na osebo 5.500 din, odhod pa 30 aprila. Za vse, ki si želijo družbe, zabave in novih doživetij, je Kompas pripravil petdnevni oddih na Komatih. Odhod bo 28 aprila. Udeleženci bodo stanovali v hotelu v Božavi na Dugem otoku. Vsak dan bo zvečer zabava s plesom, poleg tega pa so v programu še pikniki, »fešta na rivi«, kresovanje, celodnevni izlet z ladjo po Komatih . . . Cena na osebo je 8.600 din, vanjo pa je vračunano: avtobusni prevoz, vsi prevozi z ladjo. 4 penzioni, pikniki, ogledi in vodstvo. Prijave že sprejemajo v vseh poslovalnicah. ___J LIPICA VABI TUDI POZIMI Vikendi in skupine V »paketu« za konec tedna, katerega cena je 1.800 din, so vključene naslednje usluge: dva polna penziona, kopanje v hotelskem bazenu, ogled kobilarne brez vodnika in turistična taksa. Skupinam nudijo še posebej ugodne cene: nočitev z zajtrkom 600 din, polpenzion 700 din, polni penzion 800 din. Skupinam, ki se ustavijo v Lipici samo zaradi ogleda kobilarne, so na voljo posebni menuji po dostopnih cenah (od 330 do 600 din). KOBILfROR LIPICFI15SO JU9D5LRVIJR Kobilarna, dresura, poroke Tudi v zimskem času je Lipica odprta izletnikom za ogled kobilarne in programa dresure. Ogled kobilarne stane 90 din (za otroke 50 din), ogled kobilarne in dresure pa 180 din (za otroke 100 din). »Lipiška poroka«'je možna vsak dan, je pa v navadi zlasti sobotna poroka. Poročencem, ki po poroki v Lipici koristijo tudi gostinske usluge v Lipici, nudi kobilarna brezplačen prevoz z lipicansko kočijo od hotela Mae-stroso do poročne dvorane in nazaj. Trije tečaji jahanja Posebnost lipniške ponudbe so tako imenovane »Počitnice v sedlu«, ki vključujejo začetni in nadaljevalni tečaj ter šolo dresure. Vsak tečaj vključuje 7 polnih penzionov, 12 ur jahanja z učiteljem, degu-stacijo kraških vin in pršuta, ogled Škocjanskih jam (brez prevoza) in turistično takso. Cena začetnega tečaja je 11.890 din, nadaljevalnega 11.170 din, šole dresure pa 15.490 din. ALPETOUR HVAR — otok sonca, 10 dni, odhod 5. 4. OHRID, vlak — letalo, odhod 25. in 28. 4. ŠIBENIK - SPLIT, avtobus, odhod 27. 4. POREČ z ANTENO, 5 dni, odhod 27. 4. PRAGA, avtobus, 5 dni.jodhod 27. 4. - UGODNA CENA! MUNCHEN—CHIEMSEE, 2 dni, odhod 27. 4. in 18. 5. BENETKE-PADOVA-VERONA-GARDSKO JEZERO, avtobus, odhod 1. 5. BASEL—DIDACTA, avtobus, odhod 22. 3. MUNCHEN, mednarodni sejmi, FARBE, COSMETICS MILANO, mednarodni sejem, odhod 13. 4. BOLOGNA, mednarodni frizerski in kozmetični sejem, avtobus, odhod 27. 4. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah! FOTO OLGK LOZAR 64248 LESCE ROŽNA DOLINA 19 IZDELUJEMO: — FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE — BARVNE IN ČRNO-BELE FOTOGRAFIJE — FILME ZA SITOTISK — FOTOGRAFIJE ZA GRAFIČNO OBLIKOVANJE — FOTOGRAFIRAMO VSE VRSTE PRIREDITEV IN SLOVESNOSTI t--:-—^ i= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Obvešča vse lastnike in zavarovance stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in opreme, da bodo zavarovalni zastopniki v dneh od 15. do 17. 3. 1984 pregledovali zavarovalne police na Kokrici, Naklem, Ilov-ki, Mlaki, Bobovku, Okroglem, Pivki, Polici in Cegelnici. Cenilci so ob cenitvah škod po viharju tudi na vašem območju ugotovili prenizko zavarovalnost vašega premoženja, zato prosimo, vse zavarovance, da pripravite police in sodelujete z zastopniki, da bi zavarovali svoje premoženje za dejansko vrednost, to pa bo predvsem v vašo korist, saj boste ob škodi prejeli odškodnino v višini dejanske škode. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo! GLA812 STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 16. MARCA 1! SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE ŠKOFJA LOKA Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA za planiranje v Kmetijski zemljiški skupnosti ter v samoupravnem skladu za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane. Pogoji: — visoka oziroma višja strokovna izobrazba ekonomske, agronomske ali gozdarske smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju kmetijske dejavnosti ali dejavnosti SIS Posebni pogoj: — trimesečno poskusno delo Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati se lahko prijavijo v 10 dneh po objavi del in nalog na naslov Skupna strokovna služba SIS obgine Škofja Loka, Spodnji trg 40, Škofja Loka. Prijavi je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za objavljena dela oziroma naloge. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. 9 obrtno gradbeno in komunalno podjetje remont gradnje p.o. REMONT GRADNJE ŽIRI Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. GRADBENEGA TEHNIKA za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Pogoj: — srednja izobrazba gradbene smeri, — 1 leto delovnih izkušenj na opravljanju podobnih del in nalog. 2. KV ZIDARJA 2 delavca za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Pogoj: — poklicna šola gradbene smeri, — 1 leto delovnih izkušenj na opravljanju podobnih del. 3. KV TESARJA 2 delavca za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Pogoj: — poklicna šola, — 1 leto delovnih izkušenj na opravljanju podobnih del. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh do objavi razpisa oziroma oglasa na DO Remont Gradnje, p. o. Ziri, Trg osvoboditve 1, s pripisom »Komisija za medsebojna delovna razmerja«. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po sprejemu sklepa. CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska cesta 20 Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA 2. VODJE ORGANIZACIJSKE ENOTE VZDRŽEVANJE -GRADNJE (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) Delavec bo imenovan za 4-letni mandat. Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah. pod 2. — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri, — da ima strokovni izpit, — da ima 5 let delovnih ustreznih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene prijave za opravljanje razpisanih del in nalog pod 1. v 15 dneh in pod 2. v 8 dneh od dneva objave razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska 20, p. o., Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta. ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Delavski svet tozd Orodjarna Kranj razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE TEHNIČNE KONTROLE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj, z oznako »razpis Orodjarna«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge v: TOZD GOSTINSTVO Kranj - POMIVALKE - PERICE (za določen čas — nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta) - 2 SOBARIC (eno za določen čas — nadomeščanje zaradi porodniškega dopusta — in eno za nedoločen čas) Pogoji: — NK delavka in 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo je 3 mesece. - 4 NATAKARJEV Pogoj: — gostinska šola, smer natakar, in 2 leti delovnih izkušenj. — znanje enega tujega jezika, — poskusno delo 3 mesece - VODJE IZMENE V STREŽBI Pogoj: — VKV ali natakar, 2 ali 4 leta delovnih izkušenj, — znanje enega tujega jezika, — poskusno delo je 3 mesece Pogoji: — NK delavka in 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo je 3 mesece. - RECEPTORJA (določen čas 5 mesecev) Pogoji: — ESŠ, gimnazija, hotelska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov. TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE Kranj - 2 AVTOKLEPARJEV Pogoji: — poklicna šola avtokleparske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo je 2 meseca. Pismene vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidate bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. TERMIKA LJUBLJANA n. sol. o. TJ££ME» TOZD PROIZVODNJA ŠKOFJA LOKA, n. sub. o. Objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1 VODJE ODPREME GOTOVIH IZDELKOV z nalogami: priprava dokumentacije, organiziranje odpreme in vodenje odpremne službe v DE Trata Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne smeri ali z delom pridobljene delovne sposobnosti, — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, — poznavanje materialnega in skladiščnega poslovanja, — sposobnost za vodenje službe 2 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA VZDRŽEVALCA — 2 delavca za naloge vzdrževanja strojnih naprav v proizvodnji Pogoji: — KV strojni ključavničar, ključavničar ali orodjar, — 1 leto delovnih izkušenj Prednost pri izbiri bomo dali kandidatom, ki imajo večletno uspešno delovno prakso na podobnih delih. Delo se v obeh primerih združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Termika, TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi osebno ali po telefonu 60-771. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Grand hotel Toplice Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 VODJE KUHINJE v restavraciji GOLF (en delavec) Pogoji: — dokončana srednja šola — tehnik kuharstvu ali visokokvalificiran kuhar, — 3 leta delovnih izkušenj v kuhinji hotela A kategorije, — poskusni rok traja 3 mesece 2. VRATARJA v restavraciji GOLF (en delavec Pogoji: — dokončana osnovna šola, — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, — kazenska neoporečnost, — poskusni rok traja 1 mesec . Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 3. MASERJA (en delavec) Pogoj: — dokončana srednja šola — poklic fizioterapevt ah športni maser, — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — pogovorno znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina) Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom — 3 mesece. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Grand hotel Toplice, Bled, C. svobode 12. DEŽURNI VETER IN AR J/ od 16.3. do 23.3.1984 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-771 ali 22-781 od 22. do 6. ure pa na tel. 42-175 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl vet_ tel.: 69-280, Ziri, Polje 1' KRIŽNAR MIRO, dipl. vet_ Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK ANTON, dipL vet., Lesce, Poljska not 3« tel.: 74-629 SŽ - TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA Objavlja javno licitacijo nt-slednjih avtomobilov: 1. osebni avto Lada 1200 karavan, leto izdelave 1980. ka-ramboliran, v voznem* stanju, izklicna cena 9Q.NI din, 2. tovorni avto TAM 5000 ke-sonar, leto izdelave 1971 vozen, izklicna cena 100.00* din. Licitacija bo v torek, 20. mara 1984, na platoju delovne organizacije ob 13. uri. Davek ~r vračunan v ceno. Ogled avtomobilov je možen na dan licitacije od 10. do ure. Na licitaciji enakoprav: nastopata družbeni in pri\ sektor. Licitacija bo po ne ogledano — kupljeno, vi na 10 odstotkov od izklicne V ne se plača eno uro pred lc cijo pri blagajni delovne organizacije. Vse stroške prepisi lastništva in ostale stroške, kakor tudi prometni dav?« plača kupec. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Objavlja prosta dela naloge KVALIFICIRANEGA PRODAJALCA elektrotehničnega m&tr riala za določen čas 6 mesece Nastop dela takoj. Pogoji: — KV prodajalec elektro tehničnega materiali Delo ni primerno za ie* ske. Rok za prijave je 8 dni o* objave. Prijave sprejema kadrovska služba FTP Kranj, Koroška 9 sta 53 c. KOMUNALNO. OBRTNO IN GRADBENO PODJETJF Kranj, n. sol. o. Obveščamo vse krajane, m. bo na cesti Kranj— Jezers^ zaradi gradnje pločnika < Britofu pri trgovini od H marca 1984 do 15. maja 19** moten promet. Izvajalec del je »KOGP« 1 Kranj, TOZD Gradnje. PETEK, 16. MARCA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 13. STRAN GLAS SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Upravni organi in strokovne službe razpisujejo dela in naloge v splošnih službah: 1. VODJE SLUŽBE ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV 2. PRIPRAVNIKA Pogoji: pod 1. pod 2. — visoka strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske, matematične ali elektro smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo, zaželeno je znanje programskega jezika COBOL in RPG II. višja strokovna izobrazba organizacijsko-računal-niške usmeritve. L v upravi družbenih prihodkov: 3. IZVRŠITELJA DRUŽBENIH PRIHODKOV Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno-ad-ministrativne smeri ali gimnazijski maturant, — šest mesecev delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo, — opravljen izpit za voznika B kategorije Za razpisana dela in naloge pod 1. in 3. bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge pod 2. bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe s polnim delovnim časom. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Občina Kranj, splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi. IJUUi MURKA LESCE •— / TOZD Maloprodaja Lesce, n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge L NAMESTNIKA POSLOVODJE v poslovalnici Železnina Lesce 2. 2 PRODAJALCA tehnične stroke Pogoji pod 1. — F pod 2: — poslovodska šola ali njej podobna srednja tehnična šola. 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delih in nalogah v blagovnem prometu, sposobnost vodenja, organiziranja in dela z ljudmi šola za prodajalce tehnične stroke, — zaželene vsaj 6-mesečne delovne izkušnje, — sposobnost komuniciranja z ljudmi Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Murka, Lesce, TOZD Maloprodaja, Alpska 62. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po sklepu komisije za delovna razmerja. Osnovna šola IVAN TAVČAR GORENJA VAS Razpisna komisija razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev in. pogojev družbenega dogovora o oblikovanju kadrovske politike izpolnjevali še naslednje pogoje: " da imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo pedagoške, ekonomske ali pravne smeri, - tri leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu s strokovnim izpitom, - sposobnost za organizacijo in vodenje dela v skupini, pravilen odnos do soljudi, biti morajo družbenopolitično aktivni in imeti pravilen odnos do samoupravljanja, dela in družbenih sredstev. Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po preteku razpisa. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE OBRATNOMEHANSKIH DEL - zelo zahtevno 2. OPRAVLJANJE OBRATNOMEHANSKIH DEL - srednje zahtevno 3. OPRAVLJANJE OBRATNOMEHANSKIH DEL - zahtevno Za uspešno opravljanje del se zahteva: podi. — 4-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj. pod 2. — 3-letna srednja strokovna izobrazba strojno smeri, — 3 leta delovnih izkušenj. p0d 3 _ 3.letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj. TA objavljena dela in naloge od 1. do 3. se od kandidatov zahtevajo & dodatna znanja poznavanj« , naprav, nanio mati- ke, hidravlike in uspešno opravljeno .( mesečno p o.si usno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek industrijskega kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kan-Dbveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. TP KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. Oglaša prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA v odpremni službi Pogoj: — kvalificiran ali polkvalifi-ciran delavec s 6 meseci delovnih izkušenj, — zaželeno določeno kemijske predznanje in opravljen izpit za voznika viličarja. Pismene prijave z osnovnimi in zahtevanimi podatki bomo zbirali 8 dni po objavi oglasa v splošni službi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po oddani vlogi. □O sraa Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. GRADBENEGA DELOVODJE II. Pogoji: — delovodska šola, — 4 leta delovnih izkušenj, — poskusna doba 3 mesece, 2. SNAŽILKE delavskega naselja Pogoji: — dokončana osnovna šola, — delovne izkušnje zaželene. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled, Grajska 44. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Škofja Loka Objavlja prosta dela in naloge DOSTA VIJANJE PTT POŠILJK na območju Gorenje vasi — 1 delavec in 1 delavec za Železnike Pogoji: — dokončana osemletka, — vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Za opravljanje dela dobi delavec službeno obleko. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. Planinsko društvo RADOVLJICA Išče OSKRBNIKA in NATAKARICO za Pogačnikov dom na Križkih podih (2052 m). Delo jo sezonsko in primerno za upokojence in študente. Ponudbe pošljite na Planinsko društvo Radovljica. Do Gorenjska bolnišnica o. o. TOZD BOLNICA JESENICE b. o. po sklepu delavskega sveta objavlja javni natečaj za zbiranje ponudb za ureditev in poslovanje manjše poslovalnice — kiosk — bife v avli polikliničnega objekta bolnišnice. Predmet poslovanja: — prodaja nujnih potrebščin za bolnike, uslužbence in obiskovalce v bolnici, — prodaja pijač, napitkov, tobačnih izdelkov, malic, kanditor-skih izdelkov in podobno. Obseg poslovalnice: 30 m7 tlorisne površine. Izvedba: zastekljen ograjen prostor z manjšim prostorom za embalažo. Natečaja se lahko udeležijo organizacije združenega dela, ki imajo registrirano tako poslovanje in zasebni gostinci, ki obvladajo tudi trgovsko stroko. Podrobnejši pogoji so interesentom na razpolago pri upravi bolnišnice. Rok za pošiljanje ponudb je 15 dni po javni objavi tega natečaja. Delavski svet bo izbral najugodnejšega ponudnika v 30 dneh po zaključku natečaja. 7. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena pogodba, s katero bodo podrobno urejena vsa razmerja. 6. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja oglas za prosta dela in naloge 1. RAČUNOVODJE Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima dokončano ekonomsko srednjo šolo, — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na samostojnih računovodskih delih, — poskusno delo traja 3 mesece. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. 2. ČUVAJA MUZEJSKIH ZBIRK IN DELO NA BLAGAJNI — dve prosti delovni mesti Delo je po pogodbi in sezonsko, štiri ure dnevno, vključno z dela prostimi dnevi in prazniki. Zaželeno je, da kandidati stanujejo na območju mesta Škofje Loke. Pismene prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Komisija za delovna razmerja pri Loškem muzeju, Škofja Loka, p. p. 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu odločitve. Sporočamo žalostno vest, da je umrl OTMAR ČOLNAR steklar iz Kranja Pokopali smo ga v ožjem družinskem krogu. ŽALUJOČI: žena Pavla, sinova Peter in Andrej ter hčerka Anka z družinami ZAHVALA Ob smrti LOVRENCA MEŽNARECA Rajhovega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, so-vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam vsestransko pomagali in sočustvovali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Rojčevi za zdravljenje, pevcem in g. župniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI Po hudi bolezni se je v 70. letu poslovil od nas naš dragi RUDI KLEMENC Pokopali smo ga v ožjem družinskem krogu v sredo, 14. marca 1984, v Kranju. Hvala vsem za izkazano pomoč in podarjeno cvetje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 14. marca 1984 GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE, OSMRTNICE PETEK, 16. MARCA 1114 V SPOMIN Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite 14. marca mineva dve leti žalosti, odkar je odšel od nas dragi sin, brat, stric in svak MILAN KOŠENINA iz Škofje Loke Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in mu prižigate sveče, iskrena hvala! ŽALUJOČI: mama Marica z možem Stanetom ter sestri Stanka in Marica z družino V SPOMIN 20. marca bo minilo leto dni, odkar nas je nenadoma zapustila draga hčerka in sestra BRIGITA VOLČJAK Ne moremo verjeti, da je bila usoda tako kruta,- da si nas za vedno zapustila in nisi mogla dočakati svoje osemnajste pomladi, kar si tako želela. Tvoj glas in nasmeh bosta vedno živela v nas in nepozaben bo spomin nate. Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, postajate ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, lepa hvala! ŽALUJOČI: mami, ati in sestra Jolanda ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANE JENKO roj. SELAN se iskreno zahvaljujemo dr. Beleharju, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za njihovo vsestransko pomoč, darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Hvala DO Gorenjska oblačila Kranj, Cestnemu podjetju Kranj, Porodnišnici Kranj, SOZD Sava Kranj — TOZD Puškama, Alpetouru TOZD Potniški promet Kranj. Iskrena hvala č. duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevskemu zboru VSEM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Praprotna polica, Velesovo, Cerklje, Sp. Brnik, Kranj, Britof, 5. marca 1984 Zapustila nas je naša mala PELA PIRŠIČ Pokopali smo jo v družinskem krogu 9. marca 1984 na Kokri-ci. Zahvaljujemo se vsem, ki sočustvujejo z nami. ŽALUJOČI: mamica, očka. Mojca, družini Piršič in Tavčar Mlaka, 9. marca 1984 MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam dobro ohranjen črnobel TELEVIZOR. Telefon 28-169 petek popoldan in v soboto 2588 Prodam pralni 27-733 stroj gorenje. Tel. 2625 Prodam 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 2357 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 35 kg, 9 mesecev brejo KOBILO, staro 8 let in 2700-litrsko CISTERNO za gnojevko. Pipan, Luže 19, Šenčur , 2545 Prodam barvni TELEVIZOR iskra montreal. Kranj, C. na Klanec 28, tel. 26-998 2567 Prodam 25 do 40 kg težke PRAŠIČKE, primerne za rejo, cena 280.— za kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2568 Prodam TELICO v osmem mesecu brejosti. Sp. Brnik 25, Cerklje 2575 Prodam 10 dni starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Ovsiše 21, Podnart, tel. 70-437 2576 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Valjavčeva 6, stanovanje 14, Kranj 2577 Prodam novo etažno PEČ, 14.000 kcal, 10 % ceneje in PONY EXPRESS. Beleharjeva 47, Šenčur 2578 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jame 8, Mavčiče 2579 Prodam semenski KROMPIR igor. Srednja vas 51, Šenčur 2580 Prodam dvomanualne ORGLE sol-ton. Podbrezje 24 2581 Prodam malo rabljene SMUČI elan 180 S čevlji št. 41 in kiippersbusch za etažno ogrevanje. Boštar, C. na Rupo 1, Kokrica 2582 ČOLN 5 M z nadgradnjo in motorjem TOMOS 18, prodam, cena 22 SM, lahko tudi na kredit ali menjam za avto. Ponudbe pod: Čoln 2583 Prodam TELEOBJEKTIV 3,5/135 in širokokotni 2,8/35 ter bosch vrtalni stroj 420 W. Informacije od 9. do 11. ure po tel. 27-542 2584 Prodam nov varnostni DROG in SEDEŽ za torpedo deutz in varilni transformator. Podbrezje 25 2585 Prodam tri nova OKNA 180 x 90 z roletami, za 15.000 din. Telefon 49-193 2586 Prodam JUNČKA simentalca, 6 tednov starega in ŽAGO stihi 0,50. Lahov-če 32, Cerklje 2587 Prodam biološko čist zgodnji semenski KROMPIR kifelc in domačo VOLNO v štrenah. Dolžan, Breg 109, Žirovnica 2589 Prodam KRAVO tik pred telitvijo. Vida Šolar, Peračica 6, Brezje 2590 Prodam 6 dni starega BIKCA. Praprotna polica 29, Cerklje 2591 Prodam mlade, 8 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturška gora 12, Cerklje 2592 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Telefon 45-350 2593 Prodam dva PRAŠIČKA, težka po 30 kg. Sp. Brnik 60 2594 Prodam motorno KOSILNICO BCS s snopove zalko in brejo KRAVO ter TELICO. Podgorje 58, Kamnik 2595 Prodam 7 tednov stare čistokrvne NEMŠKE OVČARJE odličnih staršev. Brenkuš, Sp. Besnica 15 2596 Prodam suhe BUTARE. Zupanec, Retljeva 10, Čirče—Kranj 2597 Prodam plemensko KRAVO v petem mesecu brejosti. Pšenična polica 16, Cerklje 2598 Prodam ZIBELKO. Tomaž Orehar, Predoslje 4, Kranj 2599 Prodam nov VENTILATOR za sušilno napravo z motorjem 5,5 kW in avto-prikolico. Marko Čebavs, Brezje 42 2600 Prodam dva FOTELJA, KAVČ in črnobel TELEVIZOR. Ivan Kotolenko, Zlato polje 2/B, Kranj 2601 Zelo ugodno prodam, zaradi preureditve TROSED z vgrajenim ležiščem in FOTELJ ter malo rabljen športni otroški VOZIČEK (moder). Hladnik, Pšev-ska 3, Stražišče — Kranj 2602 Prodam eno leto starega BIKCA. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 2603 Prodam BIKCA za nadaljnjo rejo. Likozar, Jezerska c. 71, Kranj 2604 Prodam jalovo TELICO, težko 400 kg. Pipanova 38, Šenčur 2605 Prodam motorno ŽAGO jonsereds. Srednja vas 41, Šenčur 2606 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete FRANCKE ŠTUPNIKAR roj. Bertoncelj se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje in kakorkoli pomagali v teh dneh. Iskrena hvala delavcem — prijateljem bolnišnice Jesenice za vso skrb, pozornost in pomoč v času hospitalizacije ter ob smrti in pogrebu. Posebna zahvala timu septike kirurškega oddelka in Centra intenzivne terapije; zdravnikom dr. Lahu, dr. Čebokliju in dr. Fabjano-vi Velika zahvala tudi dr. Mihaelu Sajevcu za njegovo dolgoletno skrb za njeno zdravje. Hvala sostanovalcem C. revolucije 2/A, Krajevnemu odboru ZB terena Cirila Tavčarja, Občinskemu odboru RK za izkazane pozornosti in pomoč. Hvala tudi Mariji Kozjek in medicinski sestri Mariji Hvala za njuno nesebično pomoč v času njene bolezni. Prav posebna zahvala pa velja vodstvu ljubljanskega bogoslovnega semenišča, prijateljem bogoslovcem, domačima duhovnikoma in vsem duhovnikom za lep obred in duhovno oporo. Iskrena zahvala tudi semeniškemu oktetu za petje. SE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sin Jože in sorodniki Prodam dve visoki LONČENI PEČI — kamina. Jezerska c. 92/A, Gorenje—Kranj 2607 Prodam SEME GRAHORE. Šmartno 29, Cerklje 2608 Prodam CIRKULAR za žaganje drv, 280 V — 2,2 kW. Milan Čemažar. Zg. Bitnje 113 2609 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Voglje 68, Šenčur 2610 Prodam OTROŠKO KOLO za starost 4—8 let. Lojzeta Hrovata 10, stanovanje 11, Planina II — Kranj 2611 Prodam GAJBICE za krompir. Tupa-liče 43, Preddvor 2612 Prodam ZAJCE, stare 3 mesece, težke 3 kg, za zakol in samca ter nekaj SAMIC, pasme beli novozelandec, za pleme. Na željo kupca opravim tudi zakol. Prodam tudi nekaj čebeljih DRUŽIN. Jože Kovač-Zore, Predoslje 131, Kranj 2613 Prodam 350 kg KORUZE. Naslov v oglasnem oddelku 2614 Prodam 5 let staro haflinger KOBILO za jahanje. Jeras, Vir 2/A, Kamnik 2615 Prodam komplet AKVARIJ z ribami in SESALEC iskra. Kranj - Planina II., Tuga Vidmarja 6, stanovanje 26 2616 FOTOAPARAT ZENIT ES-snajper z normalnim in teleobjektivom, ugodno prodam. Telefon 25-797 2617 Prodam rabljeni, dobro ohranjeni OMARI (češnjev les), KAVČ, DIVAN, HLADILNIK in pralni stroj gorenje ter »KREDENCO«. Ogled vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku 2618 Poceni prodam zakonsko SPALNICO, ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), kiippersbusch gorenje in 170-litrski HLADILNIK. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 2619 Prodam dve plemenski KOBILI, s prav dobrim poukom, stari 8 in 9 let »kasač« s pedigree. Vsaka ima dva potomca, dva imam še doma, eden je od očeta Dingota, ki ima čas 1,19, drugi je pa od Great Irana, Šved. k., s časom 1,15, 5/a. cena ugodna - 12 in 14 SM. Prodam tudi BCS diesel, novo z vozičkom in brusom ter motorno nahrbtno ŠKROPILNICO. Ivan Košak, Hrvaški Brod 22, 68310 Šentjernej na Dolenjskem 2620 Prodam mladega plemenskega OVNA. Bistrica, Pod šijo 28. Tržič 2621 Prodam dva meseca stare PUJSKE, Zg. Lipnica 10, Kamna gorica, tel. 74-804 popoldan 2622 KOKOŠJI GNOJ v vrečah prodajam vsak dan od objave dalje. Jože Lah, Klanec 3, Komenda, tel. 061-841-050 2623 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Mulej, Kranjska c. 20, Šenčur 2626 Prodam malo rabljen AKUMULATOR 12 V 180 A/h. Stiska vas 1, Cerklje 2627 Prodam 3 leta staro PSIČKO, 300 kg REPE in 150 kg PESE. Reteče 72, Škofja Loka 2628 Prodam nerabljen ročni BRUSILNI' STROJ za les, italijanske znamke, dimenzije 100 x 580 mm, cena 22.000 din. Telefon 61-691 2629 Prodam OVCO z mladičem solčan-ske pasme. Jereb, Papirnica 16, Škofja Loka 2630 Prodam 400 kosov STREŠNE OPEKE — cementni strešnik in dve betonski OKNI 120x 150 cm. Avguštin, Go-dešič 91, Škofja Loka 2631 Prodam »produkcijsko« prvomajsko STRUŽNICO. Suška c. 26, Škofja Loka 2632 Prodam malo rabljen BILJARD. Telefon 064-65-040 2633 Prodam športni otroški VOZIČEK. Ida Fic, Tavčarjeva 12/A, Kamnitnik, Škofja Loka 2635 Belo OTROŠKO POSTELJO z j ogljem prodam. Šmid, Kranj, Ul. Mladinskih brigad 12 (za vodovodnim stolpom) 26,36 Prodam domačo ZASEKO. Lojzka Bobnar, Cerklje 164 ^ 2637 Zelezobetonske MREŽE premera 8 x 6 — 17 kosov in premera 6x5 — 10 kosov, prodam s 15% popustom. Rado Ropret, Dvorje 51, Cerklje 2638 Prodam semenski KROMPIR igor in OVES ter polovico mlade GOVEDI. S r. vas 45, Šenčur 263,9 Prodam STROJ za pobiranje zank na nogavicah in PLOŠČE s knjigo »Nemščina brez tečajev Assimil«. »»-fon 23-515 .. „2840 Prodam nov štedilnik KUPPEK^ BUSCH in rabljeno trajnožaroco 1 KC EMO. Šenčur, Pipanova 26 2M1 Prodam novo PEČ za centralno ITPK Ribnica, 35/40.000 kcal, z vgraje nim bojlerjem. Kadunc, Šteletova .«>, Šenčur, tel. 41-027 Prodam dobro ohranjena '^'J1''1 J OKNA z roletami in vratna KRll^v Ogled v Stažišču, Šempetrska 42/A popoldan. Informacije po 43-091 po 18. uri Prodam plemensko TELICO simen-talko. Tušek, Rovt 10. Selca, tel. 65-OJJ FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. ^ (pri Prešernovem gaju) telefonu 2044 2645 Prodam globok VOZIČEK za dvojčka. Telefon 74-029 MAb Prodam SENO in OTAVO. Nova vas 23/C, Radovljica !,,,,/ Prodam KRAVO, ki bo v začetku aprila tretjič teletila. Bodešče l/A. Bled 2 „ Prodam JARKICE prelux, stare 8 tednov, priznane nesnice. Jože Urh, Zasip — Bled, Reber 3 Prodam 100 kg težkega ška vas 6, Cerklje Prodam kombiniran ŠTEDILN2 (plin, elektrika), star eno leto. Tefcfe 41-103 popoldan Prodam večjo količino SENA. Vittr Hribar, Križ 37, Komenda 061-841-094 Prodam novo SPALNICO ugodni ceni. Dušan Brajič Bled Prodam 6 tednov stare kra JAZBEČARJE. Telefon 47-383 Prodam neškropljena JABOLKA: bovec. Sp. Duplje 72 Prodam PHILIPS video pac PUTER s kasetami (TV igre) Infi cije po tel. 064-27-754 Prodam fantovsko OBLEKO ša za 16 let. Bertoncljeva 45 tel. 22-072 Prodam OBRAČALNIK za k BCS. Sodja, Poljče 8, Begunje Prodam dva PUJSKA, stara nov. Jože Žvan. Vrba 3. Žirovnica J* Prodam ZLATO za zobe T 061-627-188 popoldan Prodam TELICO ciko, brejo 8 _ cev in SVEDER za cepljenje dr šica 11, Zg. Gorje Prodam POČITNIŠKO PRlKOlJ: (SKIP), rabljeno 14 dni, za 30 S Telefon 064-69-509 Prodam 5 bakrenih PLOŠČ 11 ve. Telefon 22-418 Prodam SEDEŽNO GARN_ Ogled možen vsak dan razen sredi nedeljo med 17. in 18. uro. Kas senice, Titova 39 Nov GORILEC na olje CTC n ZNI STROJ, prevozen, nrotlam fon 061-52-469 BCS KOSILNICO 110, rabljei bro ohranjeno, prodam T, 064-76-327 LOVSKO PUŠKO, kombinu roveljsko, kaliber 16 x 7 x 65 R nogledom, prodam. Visoko 4 §enc od Prodam PRAŠIČE, težke 30 kg. Poljšica 13, Zg. Gorje Prodam KRAVO friziiko i drugo telitvijo. Luže 16, Šenčur Prodam nov PRALNI Naklo 2813 Prodam semenski KROMPIR igor. Vefcsovska 29, Šenčur 2814 Prodam ŠOTOR z baldahinom za 4 ^be. Lidija Koletič, Savska Loka 5, Kranj 2815 Prodam male KOKOŠI — cvergle in PETELINČKA. Naslov v oglasnem od- 2816 Prodam vibracijski BRUSILNIK ««ck-decker 10.000-1 280 W, tračni BRUSILNIK makita 280 W, hobi STROJ mio standard 84 s šestimi opekami: poravnalka, debelinka za ža-Sanje in vrtanje, brušenje in rezkanje; OPAŽ, 100 kv. m. brušen, cena 60.000 fto in diske s cilindri za AUDI 100. Bo J*n Hrvatin, Ročevnica 53, Tržič 2817 Prodam vrtno MOTORNO KOSILNICO. Okroglo 3, Naklo 2818 Prodam 7 tedno stare PRAŠIČKE. 3vka7,Naklo 2819 „Prodam malo rabljeno desno POMIVALNO KORITO z odcejalnikom. Te-27-546 2820 Prodam POMD7ALNI STROJ zanus-Jlconcar de lux, malo rabljen. Telefon ^548 2821 Prodam PERLIT P-2 in ETER NIT za ^eiaoje. Andrej Aleš, Breg ob Savi 36, *Wćiće 2822 . Prodam mesnatega PRAŠIČA. Viso-*020/A, Šenčur 2823 Poceni prodam barvni TELEVIZOR ^fenje in trosilec za umetni gnoj. Je-^fska 65, Kranj 2824 . Prodam raztegljiv TROSED. Mulja Lojzeta Horvata 9, Kranj 2825 vProdam 20 kv. m STIROPORA, 7 cm. H C talcev 3, Kranj 2826 Prodam GLASBENI STOLP. Sredila vas 77 pri Šenčurju 2827 stJgodno prodam GLASBENI CEN , Qt m zvočne omarice, 2 x 50 W. Tele-^«4-41-136 popoldan 2828 v^odam 300-litrsko ZAMRZOVAL-SKRINJO. Telefon 83-850 2831 Prodam KONJA, starega 8 let, težke-^500kg in MOTORNO ŽAGO jonse-Pipanova 38, Šenčur 2832 prodam 5 let staro KOBILO, težko Bled, Mlinska 13 2833 \£?rm čist°krvnega KOKER ŠPA-jjELA brez rodovnika. Telefon 27-235 ^16jiri 2834 V> tS? KRAV0- križanko, črno-be-b'o j im štetom. Markelj, Lancovo £j°vljica 2835 \nS£? ^litrsko ZAMRZOVAL-J^»vRl\30LTH Krakovo 46, Naklo Wr. 2836 m«am dve otroški KOLESI za sta-l>r „5dol0lei, za dečka in deklico, TirJ0 KOSILNICO in novo PRIKOLI X za osebni avto, 100x150. Zupan, ^J«, Cerklje 2837 Wjadam dve OVCI z jagnjeti in ple-jV^tfega OVNA. Peternelj, Podbrezje Jpupije 2838 ^t^ani KRAVO, brejo 8 mesecev, ^n Kunšič, Krnica 8, Zg. Gorje j\ 2839 Vj^odam STABILIZATOR za barvni %$ZOT m vlečno KLJUKO za Z-101. Jvje 16, Žabnica 2840 5 tednov starega TELETA ptalca. Hlebce 8, Lesce 2841 ^J*"10 prodam HI-FI radio center **L7"»J* z zvočnikoma 2 x 50. Informa-Ifotel. 77-964 2842 fe^kni PEČ za etažno centralno ^anje. Orehovlje 4, Kranj 2843 Padbeno DVIGALO. Sonja JW 82-861 - int. 26 dopoldan 2844 BIKCA, težkega 80 kg, za * kub. m suhih bukovih DRV. ^ Koritno 37, Bled 2845 am železno TRAVERZO-TRA-'6m, dobro ohranjeno. Dolenja \ Selca §PIM_ ^N^Upim macesnov LES, debeline J«cm. Telefon 61-691 2689 I J^P"" TRAKTOR 30—45 KM. Skle-J T, Brankovo 91, Škofja Loka. jL'i-084 2690 x ijpim smrekove DESKE, 48 — 25 Kj]Jnim. Telefon 064-43-007 2691 *>pirn staro SANJSKO KNJIGO w jwihl). Šifra: Dobro plačam 2692 JCjl*n ZAVORNI DISK za avto XV?, letnik 1976. Telefon 27-625 prjan 2693 krmilno PESO. Sp. Brnik 60 2694 >£!pirn rabljen betonski MEŠALEC, »j?on 23-515 2695 >}t*n traktorski GOSENIČAR. •toHrovat Dovje 14, Mojstrana kk 2696 ^tp»m kombiniran športni OTRO-N VOZIČEK. Telefon 061-841-444 2697 m rabljen betonski MEŠALEC. ■Glavič. Jesenice, C. 1. maja 133 ,> 2698 «fpim pol PRAŠIČA, težkega do in pol mlade GOVEDI. Telefon 2699 ^rtlim TELIČKO frizijsko. staro 1 činov. Mlinar, Ravne 1, Žiri 2700 \Sim rabljeno sedečo BANJO. Te-^21 842 2701 I sdam R-4.Ietnik 1976. Tel. 23-338 •dteni prodam dva vozna ZAPORA- Pavle Košir, Sv. Barbara _10, i« Loka Prodam VW 1200. cena 12 SM. Miran Štern, Šmidova 13, Kranj-Čirče 2557 Prodam GOLF diesel, letnik 1979. Podlubnik 215, Škofja Loka, tel. 62-413 M 2703 Prodam ŠKODO coupe, letnik 1980, prevoženih 37.000 km. Soboto ves dan, nedelio dopoldan. Berce, Frankovo 169, Škofja Loka 2704 Prodam nov APN 6. Stržinar, Partizanska 44, Škofja Loka, tel. 61-552 2705 Prodam R-4, letnik 1977. Hafnarjevo 20, Škofja Loka 2706 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1976, registrirano, dobro ohranjeno. Milinovič, Groharjevo 7, Škofja Loka 2707 Prodam MOTOR za zastavo 750, letnik 1970, za 6.000 din. Telefon 60-683 2708 Ugodno prodam nova desna vrata za 126-P. Pavlic, Zupanova 7, Šenčur 2709 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Seljakovo naselje 10, Stražišče — Kranj 2710 Za ZASTAVO 101 prodam MENJALNIK in razne druge dele. Božidar Šrimpf, Deteljica 5, Tržič 2711 Prodam ZASTAVO 750. Telefon 22-922 2712 Prodam NSU 1000. Ogled možen vsako popoldne od 15.30 do 17. ure v soboto ves dan. Irena Pivk, Škofjeloška 19, Kranj 2713 KOMBI zastava 430 K, letnik 1976 in KOMBI zastava 435 K, letnik 1978, oba registrirana do februarja 1985, prodam. Tomačevo 35, Ljubljana, tel. 061-327-112 od 19. do 21. ure 2714 R 16 TX, letnik 1979, 90 KM, 5 prestav, registriran do marca 1985, ugodno prodam. Telefon 064-22-886 2715 Prodam ZASTAVI 750, letnik 1974, neregistrirani, celi ali po delih. Tel. 79-685 popoldan 2716 Prodam dobro ohranjen FIAT 126-P, letnik 1977, registriran do januarja 1985. Informacije po tel.28-646 od 15. ure dalje 2717 Prodam LADO 1200 VAZ, letnik 1972, prva registracija leta 1974, s poškodovano zadnjo steno, cena 70.000 din. Vida Džananović, Gradnikova 1, Kranj 2718 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981, dobro ohranjeno. Hočevar, Smledniška 120. Kranj 2719 Prodam MZ 250 L. 80 in črnobel TELEVIZOR. Pavel Prosen, Zg. Pirniče 20, Medvode 2720 Prodam VW 1303 S. Zg. Bela 64, Preddvor 2721 Prodam nerabljeno MOTORNO KOLO ČZ 350 (moto cross). Telefon 27-033 J 2722 Prodam AUDI 100 L, letnik 1977. Andrej Jenkole, Kranj. Zasavska 8, Ore-hek 2723 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registriran do marca 1985. Bertoncelj, Šolska 4/A, Stražišče — Kranj 2724 Prodam ELEKTRONIK 90, športno preurejen. Telefon 064-27-620 2725 Prodam dobro ohranjen MOTOR 15 SLC z dodatno opremo, čelado ter pas. Prodam tudi dobro ohranjen volkman. Žibert, Suha 24, Kranj 2726 Prodam OPEL KADETT 1000, letnik 1976. Voklo 72/C, Šenčur 2727 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, celo ali po delih. Kranj, Drolčevo naselje 18 2728 Ugodno prodam vzdrževan CITROEN GSX 1,2, star 6 let. Telefon 26-124 2729 Prodam VW 1303, letnik 1974. Ogled možen v petek po 16. uri in v soboto popoldan, cena 18 SM. Dolenc, Golnik 47 2730 Prodam ZASTAVO 101 po delih. Informacije po tel. 24-357 2731 Prodam FORD TAUNUS XL 1300. letnik 1974, registriran do decembra. Mavčiče 3 2732 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, celo ali po delih. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Ciril Justin, Lom 15, Tržič 2733 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976, prevoženih 63.000 km. Telefon 47-252 2734 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Ahačič Janez, Hafnarjeva 6, Kranj-Stražišče, tel. 21-409 2735 Prodam VW 1300, letnik 1967. Marjan Beštrevič, C. Gorenjskega odreda 14, Kranj, tel.27-503 2736 WARTBURG turist, letnik 1977, prodam. Telefon 45 048 od 18. do 20. ure — Preddvor 60/A 2737 Kupim ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, staro do 5 let. Telefon 79-657 2738 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978, registrirano do konca septembra. Informacije po tel. 064-77-824 po 16. uri 2739 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 C, letnik 1981. Podreča 48. Mavčiče 2740 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 in nov ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika). Telefon 62-451 2741 Prodam PEUGEOT 304. letnik 1974. Jelenčeva 36, Kranj, tel. 28-838 2742 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, obnovljeno in registrirano do marca 1985, ter 50 % CIN. Zdravko Žagar, Visoko 87, Šenčur, tel. 43-053 2743 126-P, letnik 1979, prodam. Uranič, Ul. Tuga Vidmarja 8, Kranj-Planina II. 2744 R-4 special, december 1976. 88.000 km, prodam. Telefon 061-627 188 popoldan 2745 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981. Mlaka 22, Kranj, tel. 22-661 2746 Prodam FIAT 850 po delih. Alojz Sa-jovic, Predoslje 66, Kranja 2747 Prodam WARTBURG, letnik 1973, motor v okvari. Radivoj Petrovič, Velj-ka Vlahoviča 5, Kranj 2748 Prodam dobro ohranjeno rdečo DIA-NO, november 1978. Informacije po tel. 064-50-475 popoldan 2749 Prodam DIANO citroen 6, odlično ohranjeno, letnik 1976, prevoženih 60.000 km, z obnovljenim podvozjem, garažirano, cena 140.000 din. Milan Ža-kelj, Partizanska 20, Škofja Loka 2750 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Klasen Venko, Čevljarska 6, Tržič 2751 Prodam LADO 1600, letnik 1979. Am-brožič, Krnica 12, Zg. Gorje 2752 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101. Stare, Trata 27, Cerklje 2753 Kupim ZASTAVO 750. staro do 7 let. Telefon 28-792 2754 Prodam VVARTBURG, dobro ohranjen, garažiran, Plevanč, Zvirče 3, Tržič 2755 Prodam FIAT 850 sport coupe, odlično ohranjen, letnik 1970. Zadnikar, Hotemaže 55, Preddvor 2756 SPAČKA, letnik 1977 in rezervne dele, ugodno prodam. Željko Jarič, Šolska 11, Škofja Loka 2757 Prodam dobro ohranjen FIAT 850, letnik 1969, registriran do 9. septembra 1984. Telefon 064-69-350 od 6. do 14. ure 2758 Prodam FIAT 1300, letnik 1973, registriran do konca maja. Drago Leter, Selo 10, Žirovnica 2759 Prodam WARTBURG karavan, letnik september 1982. Telefon 45-055 2760 Ugodno prodam R-12, letnik 1974 in AUDI 60, letnik 1970. Fistarič, Likozar-jeva 13, Kranj 2829 Prodam R4 letnik 1978. Registriran do februarja 1985 in JAWO 350. Ogled popoldan Cirilova 15 a,Orehek. STANOVANJA Mlad par vzame v najem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Šifra: Dogovor 2761 Tržič — Kranj — dvoinpolsobno STANOVANJE, 63 kv. m, lastniško, zamenjam za podobno. Telefon 26-400 2762 Mamica s 4-letno hčerko nujno vzame v najem ali kupi GARSONJERO, od Tržiča do Kranja. Šifra: Cena ni pomembna 2763 DO INEX ADRIA AVIOPROMET najame za svojega delavca dvosobno stanovenje v Kranju za dobo enega leta. Pismene ponudbe zbira kadrovska služba Inex Adria Aviopromet, Ljubljana, Kuzmičeva 7. Oddam STANOVANJE mlajšima upokojencema na lepem kraju. Naslov v oglasnem oddelku. 2764 Nujno rabim STANOVANJE na relaciji Vrba—Jesenice. Naslov v oglasnem oddelku. 2765 Dva aviatika iščeta STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod: Veliko odsotna 2766 Zamenjam GARSONJERO za dvosobno ali večje STANOVANJE. Antoni-jevič, Planina 25, Kranj 2767 Mati z dvema odraščujočima hčerkama vzame v najem STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe pod: Predplačilo 2768 Domačinka išče opremljeno GARSONJERO ali manjše STANOVANJE na Jesenicah ali okolici. Šifra: Jesenice 2769 Trosobno STANOVANJE v Kranju zamenjam za HIŠO. Ponudbe pod: Doplačilo 2770 Prodam trosobno STANOVANJE (70 kv. m) in GARAŽO v Šorlijevi ulici. Telefon 23-741 2771 Dvosobno STANOVANJE. 58 kv. m, s centralno, kopalnico, telefonom, v Ljubljani, zamenjam za stanovanje v Radovljici, z istim komfortom, približno 45 kv. m. Ponudbe pod: Soglasje — čimprej 2772 Dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki kupim. Šifra: Plačam takoj 2773 Mlad zakonski par išče SOBO v Kranju ali Tržiču. Ponudbe pod: Nujno 2774 Novo lastniško dvosobno STANOVANJE s kabinetom (centralna, toplovod), na Planini II zamenjam za podobnmo ali večje v okolici Vodovodnega stolpa. Naslov v oglasnem oddelku. 2775 Par brez otrok najame manjše STANOVANJE ali starejšo HIŠO v Kranju ali okolici. Telefon 25-761 — int. 221 od 8. do 15. ure 2776 Mlajša uslužbenka išče SOBO, po možnosti v bližini zdravstvenega doma Kranj. Ponudbe pod: Nujno 2777 Kupim dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Selitev 2778 Prodam MONTAŽNO HIŠO 6 x 7 m, za demontažo. Dolenc Marija, Pungart 4. Škofja Loka. Ogled in informacije Pungart 3, tel.62-817 2779 Prodam ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, 350 kv. m, v Škofji Loki. Telefon 62-749 2780 Prodam več PARCEL v Britofu na območju zazidalnega načrta. Orehovlje 13, Kranj 2781 Kupim GARAŽO v Kranju. Ponudbe pod šifro: Gotovina — garaža 2782 LOKAL za trgovino ali mirno obrt v Kranju oddam v najem. Ponudbe z navedbo stroke pod: Najstrožji center 2783 GRADBENO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo zamenjam za negrad-beno zemljišče v okolici Kranja. Ponudbe pod: Menjava 2784 Na Gorenjskem vzamem v najem GOSTINSKI LOKAL. Odkupim inventar. Ponudbe pod: Gotovina 2785 Prodam starejšo HIŠO v Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku. 2786 PRILOŽNOST! Prodam POSLOVNI PROSTOR v Kranju z GARSONJERO v izgradnji, vseljivo 1986. Ponudbe pod: Primerno za več dejavnosti 2787 Novo GARAŽO na Planini zamenjam za GARAŽO v bližnji ali širši okolici Vodovodnega stolpa. Telefon 22-419 2788 HIŠICO ali vikend z malo vrtička v smeri Gorenjske do 35 km iz Ljubljane najamemo takoj. Zaželene dobre avtobusne veze. Ponudbe pod: Mir in sonce 2789 Oddam GARAŽO in prostor za manjšo obrt v Ribnem pri Bledu. Informacije: Bodešče 2, Bled 2790 V najem vzamem STAREJŠO HIŠO, stanovanje ali manjše posestvo, lahko tudrz oskrbo starejših ljudi. Ponudbe pod: Kmečko delo 2791 Na lepem in mirnem kraju v Kranju menjam dvosobno STANOVANJE za trosobno ali večje. Naslov v oglasnem oddelku. 2792 ZAPOSLITVE_ KV KLJUČAVNIČARJA sprejmem. KLJUČAVNIČARSTVO Peklaj, Puštal 46/A, Škofja Loka, tel. 62-052 2437 Službo dobi KV ali PKV CVETIČAR-KA na relaciji Ljubljana—Kranj. Pismene ponudbe oddajte v oglasni oddelek pod šifro: Cvetličarka 2441 Zaposlim KV ali PKV ZIDARJA s stanovanjem v okolici Zasipa. Informacije: Zasip, Sebenje 54, Bled vsak dan po 16. uri 2793 Takoj zaposlim KV ali PKV ELEK-TROINSTALATERJA z odsluženim vojaškim rokom. Šifra: Dobro plačilo 2794 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Delam hitro in natančno. Ponudbe pod: Tamara 2795 OBVESTILA_ INSTALACIJE centralnih in etažnih kurjav vam v kratkem času naredi Kleindienst, Brezje 27 2443 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA — notranji omet in vse vrste FASAD. Naročila sprejemam po tel. 25-520 — Kranj 2796 IZVRŠUJEM vodovodne instalacije — popravila, predelava kopalnic, montaža vodnih toplotnih črpalk (VTČ LTH). Vili Potočnik, Zg. Luša 16, Selca 2797 ROLETE in žaluzije lahko naročite tudi po tel. 44-570 2798 AMD CERKLJE organizira tečaj iz CPP in TEHNIKE VOŽNJE za kategorijo A in B, traktorje in kolesa z motorjem. Prijave vsako sredo od 16.30 do 18.30 2799 Obveščamo vas, da imamo na zalogi VETROVKE za otroke od 6. do 16. let, cena od 1.400 do 1.600 din. ŠPORTNE JAKNE za otroke 12, 13, 14 in 15. let, cena 1.353 din ter žametne HLAČE za otroke od 4 do 16 let, cena od 1.120 do 1.260 din. Se priporoča ELITA »PE-PELKA« Kranj • 2800 PRIREDITVE_ Ansambel SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 16.30 na PLES na PRIMSKOVO 2801 PLESNI TEČAJ in AEROBIKA v Kranju — Delavski dom — vhod VI. Pričetki: v PONEDELJEK, 19.3. -NADALJEVALNI ob 19.30; IZPOPOL-NJEVALNI ob 21. uri, TOREK, 20. 3. -ZAČETNI za mladino ob 19.30; ZAČETNI za starejše ob 21. uri. ČETRTEK, 22.3. DISCO HUSTLE IN ROČK' N' ROLL, ob 19.30; PLES - ČETVORKA — skupinski ples ob 20.30 — vstop prost!; v NEDELJO, 25. 3. ZAČETNI za mlajše in starejše ob 18. uri, NADALJEVALNI ob 19.30. AEROBIKA - PONEDELJEK, 19.3. ob 19. uri; NEDELJA, 25. 3., ob 17. uri. Informacije po tel.21-130 od 7. do 9. ure. VABI VAS PLESNI KLUB KRANJ 2802 Zahvala POSESTI Prodam starejšo HIŠO. Zg. Brnik81, Cerklje Vsem vaščanom Martinj vrha, sorodnikom prijateljem in znancem iz bližnje in daljne okolice, vsem delovnim organizacijam in društvom, posebno gasilcem iz Zalega loga, Železnikov in Selc, prav vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri gašenju požara in kasnejši obnovi gospodarskega poslopja, se iskreno zahvaljujem. Posebna zah\ še šestim sosedom, ki so začasno prevzeli v oskrbo vso živino. Ciril Benedi-čič, Martinj vrh 2804 IZGUBLJENO 8. marca sem na poti od Planine do Čirč izgubil OČALA. Poštenega najditelja prosim, da mi jih proti nagradi vrne. Viktor Mihelčič, Retljeva 14, Kranj 2803 OSTALO_ INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Informacije vsak dan. Krožna 5, Kranj 2805 Iščem SKUPINO za ZIDARSKA DELA s pričetkom v aprilu. Naslov v oglasnem oddelku. 2806 Prevzamem slikopleskarska dela na stari hiši, če mi odstopite manjše stanovanje — zakoncema s 5-letnim otrokom — v Kranju ali okolici. Šifra: Solidna zakonca 2807 Na srednje veliko mehanizirano kmetrijo takoj sprejmem mlajšega upokojenca. Naslov v oglasnem oddelku. 2830 ^otMpe^oiiovue 9170 F***1 postaasse 5 (pri posodici) IZ NAŠE POSEBNE PONUDBE: PPR kabel 3 x 2.5 po 6 Asch 3 x 1,5 po 4 Asch 2 x 1.5 po 3 Asch CIN od 165 Asch dalje BAKRENA PLOČEVINA po 49 Asch RAČUNALNIKI SINCLAIR SPECTRUM 48 K po 4.500 Asch POSLUJEMO V SLOVENŠČINI! Informacije po tel.: 9943-4227-3880 LOTERIJA srečka št. din 00 140 20 120 70 120 860 200 14610 4.000 145370 1,000.120 92 160 36412 10.000 180222 30.000 44 140 64 100 1054 600 13054 4.000 011704 30.000 06 80 36 80 96 80 6806 1.080 39776 4.000 40606 10.080 058766 30.000 351076 30.000 38 100 78 100 2038 1.100 233388 100.000 443428 30.000 srečka št. din 1 2401 8521 317201 3 9683 00323 01043 01773 75603 169803 438393 60 660 660 200.060 60 860 6.060 6.060 8.060 4.060 30.060 30.060 01695 8.000 97305 4.000 017755 2,000.000 37 517 667 0107 7747 152407 189047 39 429 7899 39049 75609 113869 120 400 200 600 2.000 30.000 30.000 80 200 800 6.000 6.000 30.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 17. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp PC Zlato polje. SP Storžič (Kokrica), PC Britof. \*Č Klanec. SP Planina center. SP Labore od 7. do 18. ure. SP Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo, 18. marca, pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD maloprodaja Kranj Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9. GLASOVA ANKETA Državno lokostrelsko prvenstvo FITA-INDOOR Dvorana na Planini pripravljena KRANJ — Športna dvorana na Planini je pripravljena na letošnje največje lokostrelsko tekmovanje v državi. V soboto in nedeljo lokostrelski klub Exoterm iz Kranja, ki praznuje desetletnico delovanja, organizira prvič v zgodovini jugoslovanskega lokostrelskega športa dvodnevno državno prvenstvo FITA-INDOOR. To je tekmovanje za dvorane v razdalji 25 in 18 metrov in je tudi tekmovanje, ki ga imajo dvoranska svetovna in evropska prvenstva. Prvenstvo bo tudi kvalifikacija naših loko-strelcev za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo na Švedskem. Za državne naslove se bo dva dni v Kranju borilo nad stoosemdeset tekmovalk in tekmovalcev iz tridesetih jugoslovanskih lokostrelskih klubov. Pomerili se bodo v konkurenci članov, članic in mladincev. Tekmovali bodo v disciplinah prostega, instinktivnega in compound sloga. Tekmovalni čas je v soboto in nedeljo od 9. do 17. ure. Vsekakor bo to državno prvenstvo izredno zanimivo in napeto. Streljalo se bo v desetih kategorijah, zato organizator ob prosti vstopnini pričakuje tudi lepo udeležbo gledalcev. Le-ti se bodo v Kranju lahko ponovno prepričali,kako zanimiv je lokostrelski šport. V prostem slogu bo državni naslov branil Rečan Milinkovič, ki bo v bor- bi za ponoven naslov imel resne konkurente v Mariborčanu Postružniku, pa Ploju in domačinoma, bratoma Podržaj. V instinktivnem slogu brani naslov član Exoterma Janez Kramar, ki bo imel dostojnega tekmeca za letošnji naslov v Kamničanu Jem-cu, Prelovcu iz Ankarana in klubskem kolegu Zupanu. V disciplini compound sta favorita za prvaka To-mazin iz Kranja in Klemen iz Mute, ki je tudi lanskoletni državni prvak. Organizacija je v rokah petnajst-članskega organizacijskega odbora LK Exoterm, ki je že vse pripravil za sobotne in nedeljske obračune. V veliko pomoč so jim bili tudi delavci ZTKO Kranj in delovne organizacije Iskre, Tekstilindus, kranjski obrtniki, Exoterma in skupščina občine. Lokostrelci LK Exoterm iz Kranja so bili nadvse presenečeni nad potezo akademske slikarke Dore Pleste-njak iz Škofje Loke, ki je za nagrade najboljšim poklonila svoje grafike. Vsem iskrena hvala. Danes ob 17. uri bo v dvorani na Planini tudi skupščina Lokostrelske zveze Slovenije, jutri ob 18. uri pa bo svoje redno skupščino imela tudi Lokostrelska zveza Jugoslavije. Spored tekmovanja je v soboto in nedeljo od 9. do 17. ure. D. Humer Polne čakalnice — Gripa, ki so jo napovedovali, je zadnje dni tudi na Gorenjskem udarila s polno močjo. Čakalnice so polne, zdravniki imajo polne roke dela, k že tako visokemu številu ur boleznin bomo prištevali nove in nove. (dd) — Foto: I. Kokalj Vabljeni na športne prireditve DRŽAVNO PRVENSTVO V SANKANJI5 — Sankaški klub Jesenice bo izvedel v soboto in v nedeljo, 17. in 18. marca, na naravnih sankaških prograh v Savskih jamah v Planini pod Golico prvo državno prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Tekmovali bodo v enosedih in dvosedih. Jutri se bo tekmovanje začelo ob pol osmih, v nedeljo pa ob osmih. PATRULJNI TEK V RADOVNI — Strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana bo priredila v nedeljo, 18. marca, ob devetih dopoldne že 10. tradicionalni patruljni tek na smučeh v Radovni. Start bo pri gostilni Psnak v Zgornji Radovni. Sodelovala bodo moštva društev in organizacij, strelskih družin TO, JLA, milice, ZRVS, temeljnih in drugih organizacij ter društev. JUDOISTI ZA POKAL KRANJA — V nedeljo, 18. marca, ob desetih dopoldne se bo v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju začelo tradicionalno tekmovanje judoistov za pokal Kranja. Sodelovali bodo najboljši slovenski pionirji, mlajši mladinci in starejši mladinci. Pričakujejo tudi udeležbo iz zamejstva. TRŽIŠKO SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU -Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Tržič prireja v nedeljo, 18. marca, ob 10. uri na Zelenici občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Na tekmovanje vabljeni delavci tržiške občine, saj bo srečanje na Zelenici prijetno! Na sever, na Aljasko Tržič — Mnogi so že obiskali ZDA, toda na daljni sever, na Aljasko, zaide le malokdo. Janka in Igor Soline sta bila tam. Poskušala sta prodreti čim dlje na sever in čim bliže čudoviti gori Mount Mc Kinlev. Na poti so ju najbolj očarale številne živali. Vtise s potovanja bosta posredovala tudi drugim Tržičanom. Turistično društvo Tržič namreč prireja drevi, 16. marca, ob 19. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici predavanje z naslovom Na sever, na Aljasko. Predavanje bosta Janka in Igor Soline popestrila z diapozitivi. Sadovnjaki čakajo — Pomlad prihaja nezadržno, čeprav nas kdaj pa kdaj narava še vedno zasuje s snegom. Pridni gospodarji so se že lotili obžagovanja sadnega drevja, da bo spomladi vzbrstelo in zacvetelo s polno močjo, (dd) — Foto: I. Kokalj -v_i_✓ Šahovski festival na Bledu BLED — Danes ob pol štirih popoldne se bo začel na Bledu tradicionalni festival šaha. Organizator pričakuje številno in kvalitetno udeležbo šahistov iz Slovenije in od drugod. Organizacijski odbor je za tokratno blejsko srečanje dobil nove šahovnice, udeleženci morajo prinesti s seboj le šahovske ure. Žrebanje bo ob 14. uri, zato odbor poziva udeležence, da zaradi manjše gneče pred začetkom pridejo na Bled že pred opoldnevom. * *> Usodni Manaslu Kranj — Usodni Manaslu je naslov predavanja, ki ga v torek, 20. marca,ob 19 uri prireja kranjsko Planinsko društvo v Domu JLA v Kranju. Predaval bo Viki Grošelj. Kronološko bomo spremljali pot splitske odprave na 8156 metrov visoki himalajski vrh Manaslu, do trenutka, ko je tik pred velikim uspehom ledeni plaz nasilno prekinil pot odpravi. Takrat sta se za vedno poslovila dva prijatelja, izvrstna alpinista Nejc Zaplotnik in Ante Bučan. »_—s Plavajoče luči Tržič — Na predvečer Gregorja, ki goduje 12. marca, v Tržiču vsako leto, že vse od leta 1967, obudijo starodaven običaj spuščanja luči po vodi. Gre za običaj, ki izvira iz 16. stoletja in po katerem so nekdaj »Šuštarji« po delavnicah pobrali odpadno usnje in oblance, oboje strpali v stare peharje, polili s smolo in zažgali ter tako simbolično spustili luč po vodi. Danes ta običaj obujajo učenci osnovnih šol v Tržiču. Izdelajo hišice iz lepenke in papirja, v njih prižgejo sveče in jih spustijo po Tržiški Bistrici. S tem običajem so nekdaj obrtniki dali vedeti, da so od Gregorja naprej jutra že dovolj svetla in da zato pri svojem delu leščerb ne potrebujejo več. Učenci vseh treh tržiških osnovnih šol so letos za Gregorjevo izdelali blizu 200 maket, ki so jih tudi razstavili. Posebna komisija jih je ocenila in najboljše nagradila. Nagrade so prejeli Aleš Koder, Tomaž Globo-čnik in Suzana Smolej. J. Kikel Mladi o podružbljanju varnosti in obrambe Ljubljana — Slovenski mladinci so v programskih usmeritvah za XI. kongres svoje organizacije zapisali, da se zavzemajo za hitrejše korake pri podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na kongresu so sprejeli nekatere nove ocene svojega položaja in vloge v sistemu SLO in DS, vendar še niso uspeli rešiti težav v okolju, kjer se zamisel sistema stvarno uresničuje. To je bil tudi eden od razlogov za sklic problemske konference, ki naj bi jasno izrazila stališča o podružbljanju obrambe in varnosti ter opredelila naloge mladih. Med 107 delegati je na konferenci sodelovalo tudi več članov mladinskih organizacij iz gorenjskih občin. Tri izmed njih smo zaprosili, naj nam predstavijo potek priprav na konferenco, najbolj pereče probleme na tem področju in vpliv konference na njihovo nadaljnje delo. Polona Poljanec, predsednica komisije za SLO in DS pri OK ZSMS Radovljica: »V naši občini smo pozitivno sprejeli sklic problemske konference, ker smo ugotavljali podobne probleme, kot jih navaja gradivo. Med razpravo o njem smo pred koncem lanskega leta v občini sklicali problemsko konferenco, na kateri smo posvetili veliko pozornosti, predvsem vključevanju mladih v teritorialno obrambo. Zanimanje za to delovanje namreč upada. Obravnavali smo tudi nezadovoljivo delo obrambnih krožkov, zlasti v osnovnih šolah, pa slabo strokovno sestavo predavateljskega kadra za pouk obrambe in zaščite. Mislim, da je med mladimi za to področje premalo zanimanja. Zato bo naša komisija, ki ima že okvirni program dela, izdelala podrobnejši pregled najpomembnejših nalog za oživitev dejavnosti mladih v SLO in DS. Pri tem načrtujemo tudi tesnejšo povezavo z aktivi ZSMS v .enotah teritorialne obrambe.« Rajko Simič, predsednik komisije za SLO in DS pri OK ZSMS Kranj: »V Kranju smo nameravali organizirati široko razpravo o posameznih področjih gradiva za problemsko konferenco. Žal je že prva razprava o armadi, na kete-ro smo povabili prek 50 mladincev, ki so pred nedavnim odslužili vojaški rok, zaradi njihove neudeležbe propadla. Uspešnejše so bile razprave po krajevnih skupnostih, kjer so dali podporo gradivu, niso pa zavzeli stališč do lastnih problemov. Mladinci ne bi smeli biti le mi opazovalci dogajanja, amp bi se morali bolj zavedati politične vloge, še zlasti na pomembnem področju, kot SLO in DS. Dajati bi morali vi konkretnih pobud za reš določenih vprašanj. Mislim, bodo k temu pripomogla lišča današnje problemske kc~ renče, ki pomeni demokratič način oblikovanja nalog vseh: silcev obrambno zaščitne dej«i nosti.« Vesna Harej iz Škof*t članica republiške komisije mla-dih za SLO in DS ter nosilka * dejavnosti na Gorenjskem- »Rs? prave o gradivu po šolah v 'občim so pokazale, da je 1 membno predvsem usposab haffl mladih za obrambo in zaščito ''i anketi o vprašanjih obramb"! vzgoje so mladi izrazili želi« kvalitetnejšem predavatelj kadru, boljši opremljenosti šta zlasti osnovnih — za pouk obrt be in zaščite ter večji nazoru pouka. Na področju SLO in DS sai di mladi začeli pozno delati S" i daj bi radi nadomestili vse jeno naenkrat, vendar t»» -žno. Začeti moramo pri osa**! nem, vzgoji najmlajših, pa po«*1 je ob pomoči drugih nosilcev * javnosti poskrbeti za nap-e-vsega drugega. Po i2k vem, da bo dogovarjanje za rd*" vanje posameznih proble^ najlažje na ravni občine. Pri a^i mladi tesno sodelujemo zla<:: občinskim štabom TO, s kater se stalno dogovarjamo za vkl vanje mladih v enote, sedaj i delujemo tudi pravilnik za predsednika aktiva ZSMS v < TO.« Besedilo in slike: Stojan Saje Vžgale so se saje Naklo — V sredo, 14. marca, ob 14.15 je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Jožeta Markoviča v Strahi-nju pri Naklem. V dimniku so se najprej vnele saje, nakar je plamen zaradi visoke temperature začel prebijati dimni jašek v prvem nadstropju .in se kasneje razširil še na leseni tram. Zajel Je tudi stopnišče. Požar so omejili domačini, pogasili pa gasilci Gasilske reševalne službe Krani. A. Ž. Trgovci igrajo že 21. leto Ansambel Trgovci, ki nastopa že 21. leto je znan na gorenjskem in širše, je okrog novega leta nekoliko spremenil zasedbo, prav tako pa se je še bolj kot doslej opredelil za narodnoza-bavno glasbo. Vodja Trgovcev je Vinko Janežič. Zato je vsaka bojazen da Trgovcev ni več, odveč! LhHLjubečna Celje izotal termoizolacijski pod tel.: (063) 25-800 NESREČE V OVINEK PO LEVI Bohinj — Bogdan Rupnik Stare Fužine v Bohinju je v ljek, 12. marca, ob 9. uri pr1-mobilom od Jezera proti ^ ni. Izven naselja je v levem glednem ovinku peljal po levi j Takrat mu je nasproti, pra^ svoji polovici, pripeljal Jože . (19:13) iz Stare Fužine. Avti sta si lovi :o trčila. Ranjen ni Če, materialna škoda na vozifihp^ ocenjena na 180 tisoč dinarjev Zmečkalo mu je prt*j škofja Loka — Dragan (1948) iz Škofje Loke je v : ljek 12. marca, ob 12.45 dela! v tu Trgalnica v Gorenjski predaj" .skotil' Loki. Zaradi nepazljiv^ I ovrič položil roko na transitfjrj cilinder trgalnega stroja Txk:>-,nu je P^ja potegnila roko r.v