PRIMORSKI DNEVNIK
Na predlog Okrožnega odbo-r\®mnsko-italijanske a nti-“nije za istrsko je njen glavni odbor sItlep, s katerim je po-J11 Okrožnemu odboru SIAU, Prat'© volitev v vse organi-■■ J® Unije ter razširitev *~Uv vseljudsko politično ° rul*2ac^° * Ljudsko fronto.
Ob te
Mus,
j priliki je potrebno
em. poudariti nekatere
',**** ugotovitve zlasti gle-'^iouanja SIAU v obeh co-^ Tržaškega ozemlja. Po jf«	in	'J°sP°darski
^kHuri se obe coni Tržaške-to Metn^^a bistveno razlikuje-
in ?e rozin na-
Titi-	aiujLvuiiLV-
r coni obnavlja in utrjuje J »ji osovraženi in že
cioLi izkoriičunja i slMn ne^a. hiranja, ko se do-Vs_ . uničujejo in zatirajo mrodnoosvobo-/auori2i;be' f se Opušča in rajajoč,-.0 ohotenie novo po-fašiz Se skuPln razbitega coru™*1 ~ Se P jugoslovanski fašL?-r}Ujei° Pridobitve anti-
na oblZi^T' V tBj °0ni S°
arnuT ieUnmi l^e’ kisi
kadijo Z°i b0d°Čn0St’ ^ Si utrjujem £ Tm’ ki a0fij0 in venci ltai ° med Sl°'
***Jotr*in Hrmti’ustn
Udrnen ’ J* PtuJ Predpogoj NuralnS°Zltia in napredka. °dlodnn L°	da se V	takšnih
Ta in n okoUščinah strukturne Z°aram ^ljudske poli-m razliku1™0^ V °beh C°‘
Pati čJr	* ln mora	razliko-
^ooo ,	žmata v	osnovi
'^}stnJPne°a- Vse širše Woh ■ anie ljudskih množic PaJstj,ln raznih plasti prebitop°*ebej pri izgradnji h ooL?,	ln socialistične-
S0’!o poiif‘1.r<tUa> dokazuje vi-
!™^t'a Cn° zrel°st našega
^ken' jugoslovanski coni H^ihnsb ozem^a- Slovansko-untijašistična unija w,*tlsa	tena dejstva
‘n ttotreZ^lvna organizacija 20 te br
zajame rse ^ delo^neH
<>l'5ilt[jJ!e.ponieni, da bi ostale SJ«* izgubile svojo - Lno povezavo, načelo
m svoje naloge.
»ol.
f°Sfi ker imajo dolo-nkcije in določene pro-
V
Tako
enotno in mono-
\ organizacijo zahtevajo lirskega okrožja za ^ Politizacijo množic in Shi nk> socializma.
Sl%Tl, Olavnega odbora v glavnem na-nhh ^ 2 obruzloiitvijo v gor-Hodn-'Cab’ bodo predmet 'e90 „',€9a sesedanja Okrož->kt‘vomta SIAU' Prcd našim »»Pom Stoji3'° velike in od-’lQueden ?a^°9e 2(1 uresničenje 9re 1 sklepov, kajti ne J^0, tenp !ar,nalno, birokrat-*o dejansko, vse-itntve sU™ vprašanja
® zahtevajo širšo ba-plasti
c4(0 .	----'-9a Ijudstim.
"a<tPa£rebno dati SI°'
^ijj ©jpi^ans;ci antifašistični
** fronti0 ‘n obUko Ljud-*a poJitj' *	5'e uajprimernej-
■°^a nirf”0- ^danizacija^ spo-'n Polit;- Wt::lTati, mobilizirati ,fce Pin0i?° VZa°jlU vse Ijud-janje ngj e v borbj 2a izoa-st.avljaj0 B’ ki se pred nie P°-^Pia Pl ^ graditvi socia-
2a Pjp tiZre^ne^e bodočnosti K*s lovne ljudi.
Sl0»«nZ7:n° 0 razširitvi sHihe unJta^anske antifaši— n'1 Pnte C’ ne mislimo samo ®9n°ft aZmie Posameznih združitev lfUk Predvsem na tonizaa- VSeh množičnih or-nn	P°dlagi enotnega
Onkretn’	bo zadovoljil vse
^°Se<ian,e časovne zahteve. l'niia vn str°B0 vertikalna 0t°ahi zacSanieZnib množičnih 0r9anizaa- *akteva za vsako ti^nih vi1? svoi aparat poli-r'°!eg r, r°v> kar ustvarja 1'lhi .. Be9a nekakšen poli-^r°nio 1° ratlZem. Za enotno 'no,,’ ^ povezovala in So s'nerjala vse množice, Odn_ nuino negativni pojd-r>*kuteraV^lenl’ ker 86 bodo °° ^Ori? organizacije vezale i<‘riaioipntalni Halji na odgo-dru odbore. Medtem ko n- br p6 Oroanizacije kot so ni,esvo nt stikat', ohra-
tikaln0 M samostojnost in ver-
Si5en Povezavo, ker je to k 0 Politična organizaci-N()[p 9a reda, fc; ima suo;o * matiko ■
raz-
'Oko r?!?U' Polrebno bo H-®° linj« 1 lin° Pojasnjevanje ornnJ-CSarneZrlih množič-^Zhik CiJ' -lasti v pesa-'ob ker kalnih Podružni-nie Posamlt °le le za nabira-"orbak zrn n članov Fronte, #<lnizacii sindikalna or-a ostane v celoti ste-
ber vseljudske politične organizacije — Ljudske fronte. Zasedanje okrožnih• plenumov posameznih organizacij naj bo zaključek politične akcije in formalni pristop v Ljudsko fronto — SIAU s sprejemom enotnega pi-ograma, ki bo izraz konkretnih nalog in naših potreb kot se je to zgodilo pri formiranju Slovansko-italijan-ske ljudske fronte ob priliki volitev.	r
Prav nobenega dvoma ni, da bodo naše ljudske množice, ki z napornim in požrtvovalnim delom ustvarjajo novo lice Istrskemu okrožju in s tem novega človeka in novo življenje, z navdušenjem pozdravile predlog Okrožnega odbora SIAU in sklepe glavnega odbora, kajti dokazale so s prepričljivo zmago na volitvah, ko so z 89 odstotno udeležbo prepričale svet o dejanskem stanju v Istrskem okrožju. Izpričale so svojo politično zrelost in zavest ter voljo, ki preveva vse naše delovne ljudi pri graditvi ljudske oblasti in novega socialističnega življenja v Istrskem okrožju.
B. J.
TRST, nedelja 13. avgusta 1950 IZJAVE MINISTRA MILENI!JA POPOVIČA
ust nm posojila « flrj
zn ZBHflDITEU sodim IIDRŽIHII
Inozemske delovne brigade v Zagrebu odobravajo stališče jugoslovanskega odbora za obrambo miru - Številne antifašistične žene vsega . sveta obsojajo informbirojevske klevete - V Rimu je izšla prva številka glasila mladinskega društva za kulturne zveze z Jugoslavijo „Scintilla“
Danes 6 strani - Cena 20 lir
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
Uto VI - Štev 179 n	Poštnina	ptačana v gotovini
\	Spedizionc	in abbon. post. I. gr.
SIAU - Ljudska fronta
BEOGRAD, 12. — V zvezi z novim posojilom, ki so ga v Jugoslaviji pred kratkim razpisali, je finančni minister Miientije Popovič izjavil novinarjem, da bo to posojilo velike važnosti za zgraditev socializma v Jugoslaviji. Pripomnil je, da to posojilo ne bo veliko breme za prebivalstvo, ker predstavlja samo majhen del letnih dohodkov jugoslovanskih delavcev.
Popovič je nato izjavil, da bo posojilo služilo predvsem za zgraditev objektov, ki jih določa petletni načrt, kar bo v neposredno korist za jugoslovansko ljudstvo, kajti graditev socializma v Jugoslaviji je dosegla ono stopnjo razvoja, da že daje prve plodove.
Letos je obiskalo Jugoslavijo veliko število antifašističnih žena ZDA, Anglije, Francije, Italije, Norveške, Zahodne Nemčije in Trsta, ki so se na podlagi vtisov, ki so jih dobile v Jugoslaviji, soglasno strinjale, da Jugoslavija
gradii socializem in da v jugoslovanski stvarnosti ni niti sledu o tem, kar informbirojevski propagandisti pbtožujejo jugoslovanske narode in njih vodstvo.
V želji, da obvestijo svet o Jugoslaviji, sta 'dve delegatki doma v svojih državah objavili celo vrsto člankov o Jugoslaviji in o delu jugoslovanskih žena. Prav tako sta delegatki priredili celo vrsto predavanj. Napredna francoska književnica Edit Thomas je po vrnitvi iz Jugoslavije med drugimi članki objavila tudi enega v listu «Franc Tireurs, y katerem je napisala: «Hotela sem obiskati Jugoslavijo, ker sem se hotela prepričati, ali ima Informbiro prav, kar piše o Jugolaviji. Toda odkrila nisem ne fašizma ne fašistov«.
Isto je napisala gospa Ingeborg Lyck v norveškem listu aArbeder Bladet«. Francoska javna delavka Agneza Humbert pripravlja knjigo o tem kar je videla v Ju-
AKCIJA NEMŠKIH NAPREDNIH DELOVNIH MNOŽIC
Za resnično socialistično stranko
neodvisno od ukazov z Vzhoda ali z Zahoda
Izšia je prva številka lista „Freie Tribune", glasila iniciativnega odbora za ustanovitev neodvisne delavske stranke v Nemčiji
DIJESSELDORF, 12. — Iniciativni odbor za ustanovitev neodvisne delavske stranke v Nemčiji, ki je bil izvoljen 23. julija na skupni konferenci ko. munistov, levih socialistov in predstavnikov drugih naprednih političnih skupin Zapadne Nemčije, je objavi1! prvo številko svojega glasila «Freie Tribune«. Na čelu redakcije novega lista je bivši urednik glavnega glasila Komunistične partije Zapadne Nemči-je «Fre_ ies Volk« in bivši član tajništva KE Nemčije za pokrajino Severno Rensko-Westfalijo Jo-sef Schappe, ki je bil izključen iz Partije, ker Se v nečelu ni strinjal z informbir .-j^vsko politiko partijskega vodstva.
List prineča v prvi številki uvodnik, v katerem se poudar. ja, da tradicionalni delavski stranki y Nemčiji — Komunistična partija in socialdemokratska stranka — danes nista več resnični predstavnici nemških delovnih množic, ker sta v Službi enega ali drugega velikega tabora, katerih obst nek škod.uje koristim širokih mno žic delovnih ljudi, ki žele mir delo in napredek. Zato j» nuj. no potrebno ustanoviti resnično socialistično stranko, docela ne-edvisno od ukazov bodisi z Vzhoda bodisi z Zanaaa, in ki bi nadaljevala slavna tradicije nemškega delavskega gib nja.
Zbiranje delovnih množic Nemčije v tako neodvisno socialistično gibanje je naloga, ki si jo zadaje «Freip Tribuče« in katero želi uresničiti s smelim navajanjem perečih pro. blemov, ki teže delovne množice in z neprestanim poudarja-j-m deistev, da se lahko doseže boljša bodočnost delovnih množic in jamstvo za ohranitev miru samo z borbo za enotnost delavskih množic na vsem svetu, r.e pa z ustanavljanjem dveh sovražnih blokov.
List objavlja gradivo s konference z dne 3. julija, ki je bila v Ratineenu pri Duessel-dorfu, med drugim tudi obširen izvleček iz referata, ki ga je takrat imel Josef Schappe. Schappe je v svojem referatu dejal:
((Enakopravnost komunistič. nih partij more nujno biti poglavitna naloga slehernega marksista in ne morejo obsta-
jati nobene „vodilne in izbrane stranke”, ker bi to pomenilo hoteno ali nehoteno postavljanje lastnih interesov take stranke *nad interese drugih strank in drugih držav Nobena Komunistična partija ne sme biti podrejena interesom druge dižove. V tem vprašanju in ne samo v tem se docela strinjamo s Komunistično partijo Jugoslavije. Jasno je, da bo sleherni socialist zastopal mnenje, da morejo delavska gibanja izmenjavati svoje izkušnje in da se mora znotraj teh gibanj razpravljati o različnih vprašanjih. Toda mi ne moremo priznati pravice Sovjetski zvezi, da samo ta lahko kritizira vse, a mi vsi smemo samo samokritično gledati na napake, za katere so nam ukazali, da jih priznamo«.
V gradivu s konference prinaša list tudi diskusijo delegatov, iz katere izhaja, da ie ne-zauDanje do informbirojevske politike Komunistične partije Nemčije zavzelo enak obseg v vseh delih Zapadne Nemčije in da so v vseh pokrajinah, zlasti Pa v industrijskih sred;ščih, organizirane skupine izključenih komunistov, in tistih, ki so izstopili iz Partije, ker se v načelu niso strinjali z nieno politiko podrejanja interesov nemškega proletariata interesom ZSSR.
Poleg gradiva s konference prinaša «Freie Tribune« tudi nekaj člankov o perečih političnih in kulturnih problemih Nemčije. List prinaša članek z naslovom ((Vprašanje mejne črte Odra - Nisa«, ki poudarja, da niti KP Poljske niti Kominterna ne Sovjetska zveza ne Komunistična partija boljševi-kov niso nikdar prej postavljale zahteve, da se priključijo k Poljski tisti kraji, ki so etnično docela nemški. Nasprotno, da bi se boljševiki priliznili neka. terim članom CK KP Nemčije, so bili več kot 30 let pripravljeni priznati priključitev k Nemčiji nekaterih delov po-znanjskega vojvodstva in Gor. nje Slezije, ki ležita daleč bolj vzhodno od črte Odra - Nisa. Na Poljskem je bila pred drugo svetovno vojno samo ena politična skupina, ki ie zahtevala meje na Odri in Nisi, ven. dar so bili to predstavniki fa-
šistične skupine ((Mlada Poljska« in nekateri pristaši Pil-sudskega. T0 politiko, piše list, nepravično do n;mškega naroda in nasprotno Leninovi tezi o miru med narodi, so danes sprejeli voditelji poljske delavske partije ter jo izvedli po diktatu vodstva VKP(t).
Pojav neodvisnega socialističnega lista «Freie Tribune« je naletel na veliko zanimanje Pri širokih množicah v Zapadni Nemčiji.
Jugosl ovansko-egiptska trgovinska pogodba
BEOGRAD, 12,— Dne 7. t. m. so podpisali trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Egiptom za dobo enega leta. Jugoslavija bo izvažala dragocen les, cement in razne kemijske proizvode, tobak in koruzo. Egipt pa bo izvažal v Jugoslavijo bombaž, pirit, fosfate in drugo.
Anglija bo povečala poklicno vojsko
LONDON, 12. — Danes potrjujejo dobro obveščeni krogi v angleški prestolnici, da je baje včeraj vlada na svoji izredni seji načelno sprejela sklep, da se podaljša obvegna vojaška služba od 18 mesecev na dve leti. Kljub temu pa je po mnenju istih krogov glavni namen vlade ta, da bi predvsem povečala število poklicne vojske. Vlada Laje meni, da bi edino le na ta način bilo mogoče naglo sestaviti divizije, katere b0 Anglija prispevala k ((evropski obrambi«, kakor to predvideva syet namestnikov atlantskega pakta. Poročila iz teh krogov pravijo, da bi leta 1951 moralo biti pripravljenih 36 »evropskih« divizij. Na koncu prihodnjega leta bi morala Anglija dati na razpolago šest izvežbanih in opremljenih divizij, od teh dve oklopni ter precej letalskih sil. Ko bi bil načrt zahodne obrambe popolnoma izveden, pa bi morala Anglija nuditi 12 divizij. Da bi hitreje sestavili divizije, misli angleška vlada povečati plače častnikom in vojakom.
goslaviji. Njena sorojakinja Klara Mario bo objavila celo vrsto člankov v nekem umetniškem; časopisu Američanka Edna Johnson je po povratku v ZDA imela v New Vorku nekoliko predavanj in objavila je nekaj člankov o Jugoslaviji. Podobno so naredile ostale antifašistične žene, ki so obiskale Jugoslavijo. Delegatke so se med svojim obiskom v Jugoslaviji lahko seznanile z vsem tem, kar jih je zanimalo, v njihovem; domu v mestu Bela Crkva v Vojvodini. Potem ko so obiskale dom, so se peveljno izrazile o redu in snagi ter dobrem stanju otrok, kar najuspešneje pobija laži, da grški otroci v Jugoslaviji žive v slabih življenjskih pogojih.
V Zagrebu pričakujejo prihod nove skupine 118 francoskih mladincev 'z Pariza in pokrajine, ki bodo delali v študentskem naselju. Z mladinci so tudi nekateri Angleži, Vietnanjgi, Belgijci ih Spanci.
Inozemske delovne brigade, ki sedaj delajo pri gradnji študentskega naselja v Zagrebu, so včeraj imele skupno z jugoslovanskimi delovnimi brigadami zborovanje, na katerem so odobrile stališče jugoslovanskega odbora za obrambo miru ter so sprejele resolucijo, s katero pozivajo vse napredne organizacije syeta, naj pošljejo svoje predstavnike v Jugoslavijo, da se prepričajo o tamkajšnjem dejanskem stanju.
RIM, 12. — Danes je izšla v Rimu prva številka lista «Scin-tilla«, glasila italijanskega mladinskega društva za kulturne zve. ze z Jugoslavijo. Uvodnik prve številke tega neodvisnega mladin. skega lista poudarja, da je «Scin-tilla« izšla v trenutku, ko je zaradi mednarodnega položaja treba dvigniti glas resnice o naporih jugoslovanskih narodov in s konkretnim (Sodelovanjem med mladino doseč' .boljšo razumevanje ir.ed dvema sosednima državama. Med Italijo in Jugoslavijo skušajo ustvariti čim večji prepad, pravi dalje uvodnik. V Italiji hočejo izzvati kar najostrejše neprijateljstvo do sosedne Federativne ljudske republike Jugoslavije. Na tem dela glasilo In-formbiroja v Italiji «Unita» in podobni listi kakor «Tempo», katerega uredniki «Unita» nazi-vajo fašistični Ust.
List «Scintilla» piše dalje, da si je postavil za nalogo to, da predre zastor klevet in laži, s katerimi skušajo zatreti oči italijanskemu narodu glede življenja v Jugoslaviji in njene politike. List piše dalje, da se bo .boril za to, da se med Jugoslovansko in italijansko mladino vzpostavi tako prijateljstvo, ki bi onemogočilo vsak spopad med obema državama.
Ponujati roko vsem naprednim italijanskim mladincem in herojskim jugoslovanskim mladincem, pravi uvodnik, pomeni pokazati iskrenost borbe za ohranitev miru v svetu. List »Sctntilla« objavlja poleg tega celo vrsto člankov o življenju in delu Tialijan-ske in jugoslovanske ig adine. Največ prostora pa posveča list analizi današnjega položaja in italijanskemu mladinskemu gibanju ter ostro .kritizira breznačel-nost, katero je informbirojevsko vodstvo uvedlo v organizacije ko. munistične mladine. List objavlja tudi obširna poročila o delu jugoslovanske ln tuje mladine pri gradnji študentskega naselja v Zagrebu.
Jugoslavija razstavlja v Chicagu
CHICAGO, 12. — Na mednarodnem velesejmu v Chicagu raz. stavlja Jugoslavija y 10 paviljonih, v katerih prikazuje proizvode Jugoslovanske rudarske in kmetijske industrije, usnje, zdravilna zelišča, vino in kovine. Obiskovalci kažejo veliko zanimanje za jugoslovanske paviljone.
Potovanje tržaških obč. svetnikov po FLRJ
Delavci, kmetje, zadružniki vabijo tržaške delavce v FLRJ
Povsod, so tržaške goste navdušeno in prisrčno sprejeli - Danes potujejo občinski svetniki na Bled in v Bohinj, jutri pa se vrnejo v Irst
(Od našega poseb. dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Tržaški občinski svetovalci, ki so že več dni za obisku v Jugoslaviji kot gostje mestnih ljudskih odborov Ljubl-jane, Zagreba in Beograda, so na svoji poti obiskali razen Ljubljane, Zagreba in Beograda tudi Slavonski Brod, Kragujevac, Novi Sad, Arandjelovae in druga mesta Jugoslavije.
Obiskali so tudi nekatere kmečke obdelovalne zadruge v Slavoniji, Sumadiji in Vojvodini.
- Sinoči so na čast gostom priredili na Avali1 pri Beogradu svečano večerjo, na kateri so bili navzoči tudi visoki funkcio. narji, med njimi tudi Risto Antulovič, minister' za poljedelstvo, in podpredsednica izvršilnega odbora mestnega LO za Beograd tov. Zaga Jovanovič.
Danes so občinski svetovalci položili venec na grob Ive Lole - Ribarja na Kalimegdanu in obiskali ilegalno partijsko tiskamo iz časa narodnoosvobodilne borbe v Beogradu.
Pri obisku v Vojvodini s0 v glavnem mestu Novem Sadu obiskali tovarno poljedelskih strojev «Pobeda». Bili so tudi V kmečki obdelovalni zadrugi v Stari Pazovi. V tej zadrugi je včlanjeno 31 družin in večina članov sq pripadniki slovaške narodne manjšine.
Nocoj so imeli tržaški sveto, valci skupni sestanek s člani izvršilnega odbora LO Beogra. da, nato pa poslovilno'večerjo. Na večerjo so bili povabljeni tudi udarniki iz beograjskih tovarn.
Tržaški gostje so izredno pri-
Foplanja za sestavo vlade v
BRUSELJ, 12. — Princ Bal-dovin je danes imel že drugi razgovor z min. predsednikom Duvieusartom. Baldovin se je hotel še enkrat sestati z njim, potem ko je minister Se-gers odklonil mandat za sestavo nove vlade. Baldovin bo jutri nadaljeval s pogajanji s političnimi osebnostmi. Segers je odklonil mandat iz ((osebnih razlogov«.
Sedaj ko se je hrup okrog kralja Leopolda polegel, so demobilizirali rezerviste, ki so bili Doklicani pod orožje v zvezi s političnimi dogodki. Tudi belgijske čete, ki so prišle iz Nemčije, so spgt odposlali na zasedbeno področje.
Nocoj je eksplodirala bomba na sedežu komunistične partije pri južni žel. postaji v Bruslju. Peklenski stroj so postavili na . okno sedeža. Eksplozija je povzročila požar, katerega pa je k sreči takoj pogasil čuvaj1. Pok je bil precej močan, tako da so bile razbite vse šipe na področju 50 m na okrog.
Eritreja
v federaciji z Etiopijo?
LAKE SUCCESS, 12. — Iz obveščenih krogov je informacijska agencija »United Press« zvedela, da so vse prizadete stranke sprejele načelno tezo federacije med Eritrejo in E-tiopijo pod cesarjem Haile' Se-lasijem.
jetno iznenadeni nad sprejemom, ki so ga bili povsod deležni. Novinarjem s0 izjavili, da so bili v Jugoslaviji povsod izredno prisrčno sprejeti. Dejali so med drugim:
»Delavci, kmetje in zadružni, ki vabijo tržaške delavce, vabijo tudj tiste, ki ne verjamejo v socialistično gradnjo v Jugoslaviji, naj pridej0 in se na lastne oči prepričajo o dejanskem stanju.
Vse, kar smo videli, je na nas napravilo nepozabne vtise. O vsem, kar smo videli, bomo pripovedoval; tržaškemu ljudstvu, ki polagoma spoznava, na kateri strani je resnica«.
Jutri zjutraj bodo občinski svetovalci odpotovali zopet v Slovenijo, kjer bodo obiskali še Bled in Bohinj, v ponedeljek pa se bodo vrnili v Trst.
A. BUBNIČ
Sestal se ie Izvršilni odbor SIAU. Ob otvoritvi so navzoči počastili spomin pokojnega Franja Rupene.
Razpravljali so nato o predlogu za reorganizacijsko reformo v Istrskem okrožju, ki naj odgovarja objektivnim pogo-
jem, ki jih narekuje obstoječi politični in gospodarski položaj.
Po temeljiti razpravi je bil ta predlog soglasno sprejet, kakor ie bil tudi sprejet predlog za razpis volitev v SIAU na Jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja.
Ogromni dobički
indusfrijcev v Italiji
Delavstvo pa se mora stalno boriti proti odpustitvam in za izboljšanje plač - Nadaljuje se borba kmetijskih delavcev
RIM, 12. — Zveza italijanskih kmetijskih delavcev je zahtevala od vlade takojšnjo spremembo dveh zakonov o dodelitvi neobdelane zemlje dninarjem in malim kmetom. V spomenici poudarja Zveza, da vlada ni doslej sprejela nobene zahteve kmetov po zemlji kljub stalnim obljubam in več zakonom q «agrarni reformi« ter zakonu o »odvzemu neobdelanih presežkov od velepo. cestnikov«.
Po podatkih s katerimi razpolaga Zveza, -je vlada doslej od več kot poldrugega milijona ha neobdelane zemlje dodslila kmetom brez zemlje samo 198 tisoč ha in tako ugodila samo četrtini vloženim prošnjam kmetov, da bi dobili zemljo.
Spomenica poudarja, da bo Zveza, če ne bodo vse zahteve kmetijskih delavcev ugodno rešene, v začetku septembra pozvala vse svoje člane na or. ganizirano sindikalno borbo za zemljo. Pred dvema dnevoma •je nodoben razglas objavila tudi Generalna konfederacija dela, v. katerem je sporočila, da bo v začetku septembra pozva. la štiri milijone delavcev v borbo za povečanje plač.
Senator Bitoasi je danes v neki noti, sklicujoč &e na statistične podatke, ki jih je objasnila včeraj Splošna konfederacija dela v svojem poročilu in ki se nanašajo na dohodke in-dustrijcev, poudaril, da ostane industrijcein v Italiji letno 430 milijard lir čistih dohodkov. Leta 1949 ;e dohodek znašal 772 milijard. Ce od teh odbijemo 130 milijard za obresti na kapital, 145 milijard za davke ter 67 milijard' za zopetne investicije, ostane 430 milijard dobička.
Nato je Bitossi izjavil, da sc ne sme pozabiti vprašanje individualnih odpustov in da se to vprašanje ne more ločiti od vprašanja zvišanja plač. Nedopustno je, je dejal Bitossi, da se v državi, kjer je preko dva milijona brezposelnih,, lahko dovoli delodajalcu popolno svobodo. da lahko odpušča delavstvo brez vsakega nadzorstva.
Confindustria p« je na te izjave odgovorila/da so.omenjeni podatki netočni in da so vse trditve Bitossija gola fantazija. Splošna konfederacija dela je zopet poudarila, da temeljijo objavljeni podatki na statistika same Confindustrije.
Novi uspehi severnokorejskih sil
Severnokorejci zasedli Jongšan in ogrožajo Pr°9° ^s®n Taegu - Pol, po kaleri je 24. ameriška divizija dobivala ojace-nja, presekana - Ameriško napredovanje proli Sinju končano
RIM, 12. (AFP). — V neki o-t'oSki koloniji blizu Trenta je bilo 70 otrok zastrupljenih, ker so jedli konservirane ribe. Zagotavlja pa, da so otroci že izven nevarnosti.
PIONGIANG, 12. — Glavni štab severnokorejske vojske ix*rcča. da so oddelki ljudske vojske na vseh področjih fronte že naprej zapleteni v ostre boje s sovražnikom. Na vzhodni obali so čete ljudske vojske razbile odpor edinic Lisinma-novih armad ter sedaj napredujejo. Na južni obali Je ljudska vojska odbila sovražne protinapade ter prizadejala a-, meriškim četam hude izgube. Skupina partizanov na področju med mesti Taegu in Pusan je iztirila vlak poln razstreli-va.
Večerno vojno poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske pravi, da se vršijo hudi boji na vseh frontah in da so oddelki ljudske vojske, ki operirajo ob vzhodni obali, zlomili ogorčen odpor sovražnih edinic ter osvobodili mesto Tugo zahodno od Pohanga. 11. in 12. avgusta so bila sestreljena tri ameriška letala. 12. avgusta so ameriška letala napadla ped. ročja Piongianga in Kimšona.
Moskovski radio je objavil dopis iz Tokia o vojaških operacijah na Koreji. Iz poročila je razvidno, da severnokorejske čete prodirajo proti Taegu. Poleg tega pravi poročilo, da je zelo verjetno, da bodo severnokorejske sile, ki se bore južnozahodno od Pusana, predrle ameriško glavno črto ter si odprle pot proti Pusanu.
Drugo poročilo iz Tokia, ki ga je prav lako objavil moskovski radio, trdi, da so severnokorejske čete, ki so prekoračile reko Naktong 20 km od mesta Tinžu, presekale vsakršno zvezo Z omenjenim,mestom.
244. vojno poročilo generala Mac Arthurja izdano ob 14,45 po evropskem času pravi, da Severnokorejci še vedno pošiljajo okrepitve čez reko Nak-tong, bodisi na področju 9jang-janga kakor tudi na področju Vaegvana. V Pohangu se vršijo ogorčeni boji. Čeprav položaj ni popolnoma ugoden za ameriške čete, se je vendarle zelo poboljšal zadnje dni. Prav tako so ogorčeni boji okrog severnokorejskega mostišča na vzhodnem bregu Naktonga. Na cesti v Mirjang so Severnokorejci še vedno obdržali dve postojanki, ki ovirata promet naših sil.
Oddelki «operacije Kean» so zapleteni v boje s sovražnimi oddelki, največkraf s partizani, ki so napadli osamljene e-dinice našega poljskega topništva. Mornariški strelci, ki napredujejo zahodno od Konson-ga, so zajeli 24 jeepov tuje izdelave, 45 motornih koles in
drugo vojno gradivo. Naše voj" ne ladje so še naprej obstreljevale obrežne ceste, po katerih dobiva sovražnik okrepitve.
Danes so ameriške leteče ve-letrdnjave odvrgle 550 ton bomb na severnokorejsko pristanišče Reisin, ki Je oddaljeno 120 milj od sovjetskega pristanišča Vladivostoka.
Položaj se ie za ameriške čete predvsem poslabšal na kolenu reke Naktong. kjer so Severnokorejci že prejšnjo nedeljo ustvarili močno mostišče. Trije severnokorejski polki IV. divizije so se baje utrdili na mostišču in na cesti, ki vodi v Mirjang, izredno važno točko na prometni zvezi ped Pusanom in Taegu. Prav to mostišče je povzročilo zastoj nabredovanja ameriških čet proti Sinju.
Severnokorejci so zavzeli Jongšan 35 milj severnozahodno od Pusana in potisnili 24. ameriško divizijo za 3 do 4 milje proti Mirjaiigu. Tako so severnokorejske sile sedaj še 12 milj od železniške proge ki veže Taegu s Pusanom. Severnokorejci so
presekali glavno pot Mirjang-Jongšan-Sangnjong po kateri je dobivala okrepitve 24. divizija. I. konjeniška divizija in druge iužnokorejske sile, ki operirajo na osrednjem in vzhodnem področju fronte pa dobivajo okrepitve na progi Pusan-Taegu.
Predstavnik departmana za obrambo v Washingtonu je javil. da so ameriške čete dosegle določeni cilj na področju Sinju, ki leži 90 km zahodno od Pu-sar.a. Sile združenih narodov bodo sedaj utrdile novoobramb-no črto, katero 35 km bolj na severu ogroža mostišče na kolenu reke Naktong. Tudi na mostišče severno od Vaegvana pošiljajo Severnokorejci nove okrepitve. Letališče v Pohangu je bilo danes še vedr.o v ameriških rokah čeprav so severnokorejske čete kasno zvečer zasedle vse mesto. Po washington-skih poročilih so sedaj postali boji srditejši bolj na severu vzdolž Naktonga, na področju Pohanga na vzhodni obali. Na ta področja sedaj pošiljajo okrepitve četam Združenih narodov.
Skozi sito in rešeto
Poukov polna usoda
Popolnoma je l gično — in drugače tudi ne more biti! — 'da se glavni urednik «l'Uni-ta», ki je krstil dučeja za hPRINCIPE Dl GIOVINEZ ZA« potrudi napisati uvodni članek v svojem glasilu le tedaj, kadar gre za profnugo-slovanski argument. Ulisse je namreč postal v suoji redakciji specialist nad specialisti v protijugoslov nski propagandi laži in klevet. Zat0 je, očitno razvnet v svojih fašističnih možganih in čustvih od -najnovejše senzacionalne vesti, da je nacistični general von Kleist poslal Titav glavni vojni svetovalec, napisal u-vodnik pod naslovom vCAMl-CIE Dl FORZA PER LA CRlCCA Dl TlTOn.
Iz tega najnovejšega Ulisse-jevega umotvora sl di n. pr., da je sPrejem, ki ga je priredil maršal Tito angleškim mi. nistrom na Bledu nov dokaz
Tisto, česar si m upal napisati niti tisti tisk, ki je glasilo odkritih fašističnih razbojnikov iz Ul. Cavana, so napisali ti svojiji glasilih ubijalci španskega, ruskega in ukrajinskega ljudstm Davide La-jolo-Ulisse, Fidia Gambetti in
Kdo
nas zmerja z «gente da galeras
Nedeljsko branje za tržaške kominformiste o tem, kar so pisali in delali 'TtaIliiZTnamfeč S s komintormizmom zakrinkani fašistični razbojniki milanskega dnevnika <d'Unita»
N1TA’)>: Mi smo namreč zanje eGENTE DA BASTO, DA BA-STONE E DA GALERA», zaradi tega, ker smo bili vedno dosledni antifašistični borci, zaradi katerih je Benito Mussolini ustanovil tudi posebni tribunal ter nas sodil in obsojal tako — kot pravi celo vrhovni odvetniški italijanski svet — da je predsednik sodišča prejemal od Mussolinija direktne naloge o obsodbah.
O fašističnem španskem do-brovoljcu Ulisseju smo že precej govorili. Tudi o njegovem namestniku pri urejevanju dnevnika kL’UNITA’» je bilo na tepi mestu govora preteklo nedeljo. Povedali smo, da je bil tudi Gambetti fašist, ki je takole pisal:
»Finche c’e Mussolini e l’ora mestnik
dTtalian.
"La fede in Mussolini e la se-conda natura degii italiani, buoni e cattivi, e ia iuce che illumina la loro speranza, la loro certezza«.
»Fascisti si nasce, non si di-venta; e una costituzione orga-njca del tisico e dello spirito una vocazione che si ha oppure non si ha«.
«1 fascisti che fanno la guar-dia aIla rivoluzione sono pochi. Sono quelli di ieri, quelli dj o*gi, quelli di sempre. Sono bastati, baslano basteranno!„ Vse to je dobesedno prepi-njegove knjige «CON-TROVELENO«, ki jo je napisal kot fašistični drobovoljec na ruski fronti, a sedanji na-*“*’ olavnega urednika
&L’UNITA'» Fidia Gambetti. To svojo knjigo zaključuje Gambett' z besedami: uChi fra noi ritornera (namreč z ruske fronte) abbia fede e volonta per coloro che ca-drannb sul campo guardando in fronte ii nemico«.
Po slovensko:
»Kdor izmed nas se bo vrnil, naj ima vero in voljo tudi za tiste, ki bodo padli na bojnem polju in gledali v čelo sovražnika«.
Fašist Fidia Gambetti se je vrnil, in kakor vidimo se drži svojega poziua iz leta 1942 On ima pred seboj še vedno istega sovražnika kot takrat — nas antifašiste in nas gleda v čelo ter nas zmerja prav tako kot takrat, ko ie klal in
požigal po Ukrajini in Rusiji. ] a njegovi somišljeniki po Trstu, Primorski, Istri, Sloveni. | ji, ’ Hrvatski, Dalmaciji, Cmi gori... gleda nas in nas zmerja j prav tako danes	kot ko-
minformist ~ kot takrat in Piše, da smo:
«Gentc da basto, da bastone e da galera!«
In prav tako kot je bila za nas pos bna čast in ponos, da s0 nas takšnile razbojniški fa šistični pobalini in delinkventi kot sta Fidia Gambetti in Ulisse zmerjali, mučili in pljuvali na nas, tako je tudi da nes takšno kominformislično fašistično zmerjanje za nas še toliko v.ečja čast in še toliko večji naš ponos!...
Gambetti je napisal n. pr.
tudi članek pod naslovom «ANT.1LEI». Članek je izšel leta 1939 v <il8. letu fašistične dobe« v posebni številki revi. je «ANTIEUROPA — RASSE-GNA UNIVERSALE DEL FA. iCISMOn. Evo nekaj vrs ic iz Gambettijevega fašističnega umotvora.
Ze podnaslov članka je zanimiv:
((Melanholikom, jjj govorijo «lei» — ne preostane ni{ drugega kot potrpežljivo počaka ti, da tisti, ki se nočejo uklo niti umrejo naravne smrti«.
V besedilu pa beremo med drugim: uMelanholiki, ki govorijo »let« so še številni, posebno med starejšimi ljudmi. «Lei» bo osfal nepremagan v brez-
zobih ustih upokojencev, star-cev, kot zadnje domotožje iz časov, ki so jih poniglavo preživeli«.
Vsekakor pa mladina, ki se udeležuje našega današnjega življenja, s čustvom in z dušo postopoma, toda naglo zamenjuje tretjo osebo, katero so «balilla» in »piccole italianes že odstranile in je ne znajo več uporabljati. ((Zaupamo v akcijo naših dečkov, ki se bodo svojim očetom in materam zmejalis.
((Potrebno je le počakati, da stari, ki se upirajo, umrejo naravne smrti. Navada fašizma je, da je sejal v kri novih generacij in da ho usodno žel sadove U navadah živ-
ljenja bodočih Italijanov».
«Z onimi pa imamo toliko potrpljenja, kajti mi smo mlado ljudstvo, za katerega je glavno tisto, kar je treba še storiti. Toliko potrpljenja, toda to nam ne bo zadostovalo za postopače s katerimi ženske, ki so prave sovražnice besede «voi», držijo in ki jih bomo pretepli do krvi pred njihovimi sladkimi in plemenitimi očmi«.
Vprašamo fašista Gambetti-
ja, kaj bi bilo potrebno storiti spričo ' njegove želje po ((PRETEPANJU DO KRVIn s tistimi fašisti, ki sedem let potem ko je italijansko ljudstvo fašističnega poglavarja obesilo, zmerjajo nenehno po fašističnem, tribunalu obsojene antifašiste z sgente da ga-leras?
Svetujemo mu, naj vpraša za odgovor na pr. polkovnika Vfalterja; saj ve katerega: tistega, ki je Ulissejevega ip Gambettijevega fašističnega boga obesil za pete na ' Trgu Loreto p. imenu protifašističnega italijanskega ljudstva,
prehoda Jugoslavije v imperialistični tabor, kajti Stalin ni še n. pr. nebemmu angleškemu (Churchill ni bil nam-req nikdar v Moskvi), kaj pa šele ameriškemu ministru pri. redil kosilo! Zgodovinsko je ugotovljeno le, da je k a; takšnega prirejal le nac stičnim ministrom kot je bil Ribbentrop in sevedg pri tem se ni spozabil, da bi izpraznil č šg krimskega Vina nq zdravje Hitlerja...
Dalje sledi iz Ulissejevega modrovanja, da je bil Tito tisti, ki je ob madžarsko-j-ufjo-slovanski, romunsko - jugoslovanski in bolgarsko - jugoslo. vanski meji — seveda na o-zemlju vseh teh treh komin-formističnih držav — dal izseliti in internirati ter odpeljali v neznano smer dobršen del prebivalstva samo zato, da bi nato na ameriško povelje (kot n. pr. na ameriško povelje Bebler glasuje proti ZDA v Varnostnem svetu) napadel kar po vrsti,- Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo ...
Gotovo bi še marsikaj Ulisse napisal, pa mu je najbrž pipa ugasnila (Ulisse namreč — da bi bil čim bolj podoben Stalinu kadi pipo), pa je postal nervozen in svoj članek rajši komodno zaključil s prepisom odlomka nekega članka iz bolgarskega časopisa «Izgrev». V tem odlomku je med drugim napisano:
»Oni (titovci op. ur.) morajo vedeti, da če obstajajo norci, obstajajo tudi prisilni jopiči. Usoda Hitlerja in Mussolinija je bogata v poukih za titovce in njihove pajdaše. Qni se jih morajo vedno spominjati!«
Zares svetujemo Ulisseju, Gambettiju, Pietru Ingiau (fašističnemu ravnatelju rimske «L Unitas) in vsem ostalim fašističnim kominformi-stom, da bi se večkrat spomnili na poukov polno usodo njihovih vzornikov Mussolinija in Hitlerja ter pri tem občutili globoko hvaležnost do Komin-forma, ki jih je vzel pod svoje okrilje in mfco rešil jpoukov polne usode.
Jedro je isto Samovolja ni pravica
Cim del j razmišljamo o samovolji, ki krati zapadnim Slovencem temeljne jezikovne pravice, tem bolj spoznavamo, da je v teh krajih jedro prebivalstva zmeraj isto in je zato samovolja tem krivičnejša.
Avstrija je vsiljevala primorskim Slovencem in Italijanom nemščino, ki so se je oboji otresali. Končno je morala priznati obojim dvojezičnost. Avstrija je razpadla. Primorska je prišla pod Italijo. Ali se je prebivalstvo s tem spremenilo? Ni ti najmanj. Italijani so ostali Italijani, Slovenci pa Slovenci. To je bilo
•Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. v mesecu in sicer 15 dni pred rokom od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista«.
UPRAVA.
Italiji tako jasno, da je sama brž zagotovila Slovencem vse narodne pravice in obljubila veq slovenskih šol, kakor so jih prej imeli v Avstriji. Njih stanje bi se s tem celo izboljšalo in Italija bi jim bila morala biti ljubša od Avstrije.
Tedaj pa je Italija vse prelepe obljube prelomila. Slovenci so strmeli nad italijanskimi dejanji■ ki so jih oropalo vseh slovenskih šol in vsake dvojezičnosti. Se bolj so strmeli. ko je postalo to, da si Slovenec in govoriš slovenski, protidržaven zločin.
Fašizem je propadel. Ali se je prebivalstvo zaradi tega spremenilo? Prav nič. Italijani so ostali Italijani, Slovenci pa Slovenci. To je nekaj čisto naravnega. Ljudska oblast in Jugoslovanska armada sta to upoštevali, prav tako v Trstu kakor v Gorici. V obe mesti se je vrnila naravna dvojezičnost, Z Italijani se je uradovalo italijanski, s Slovenci slovenski. Italijanski otroci so hodili v italijanske šole, slovenski p slovenske. To se je zdelo vsem samo ob sebi umevno. To naravno pravilo
velja v jugoslovanskem pasu
Tržaškega ozemlja še danes.
Zmagovite jugoslovanske čete, ki so uveljavile na Primorskem naravno dvojezičnost, so prepustile po dogovoru Trst in Gorico angloameriški vojaški upravi. Ali se je zato prebivalstvo v svojem jedru spremenilo? Odgovor je zmeraj isti; jedro je ostalo isto. Prav tako je ostala dvojezičnost kot nekaj naravnega in je kmalu dobila najvišje potrdilo v mirovni pogodbi s podpisom 21 držav.
Dne 15. septembra 1947 je stopila mirovna pogodba v veljavo. Ali se je ljudsko jedro teh krajev s tem kaj spremenilo? Niti za las. Ostalo je dvojezično kakor prej. Vendar se Italija zdaj ni vrnila med goriške Slovence s sladkimi obljubami iz leta 1918. Najslabši Italijani so se zdaj-vrgli na Slovence kakor hijene. Ropali so, pretepali in požigali. Italija je že prvi dan odpravila dvojezičnost.
Podobne struje so oživele v pasu A Tržaškega ozemlja. Tudi tu je ostalo jedro prebivalstva dvojezično. Tuja vojaška uprava pa je začela krhati in ožiti še tisto dvojezičnost, ki se je bila do tedaj
Zakaj...?
ohranila. Danes je stanje v Trstu in Gorici že precej izenačeno. V obeh mestih se to godi na podlagi — fašističnih zakonov. To se godi kljub 21 podpisom na mirovni pogodbi, kljub 15. členu te pogodbe in kljub drugim členom, po katerih se mora to ozemlje upravljati po temeljnih načelih Organizacije združenih narodov o osnovnih človeških pravicah obeh domačih narodnosti.
Goriški Slovenci so ostali Slovenci. Če so imeli svojo zastavo do 15. septembra, zakaj bi je ne smeli imeti po tem dnevu? Italijani v Jugoslaviji in v jugoslovanskem pasu Tržaškega ozemlja imajo dvo jezičnost in svojo zastavo.
Kako, dd se kratijo take pravice samo Slovencem v Italiji in se začenjajo kratiti Slovencem v pasu A? Ali so ti Slovenci čez noč prenehali biti Slovenci z enakimi človeškimi pravicami kakor Italijani? Kdo je temu kriv?
Spremembe se ne vršijo v jedru prebivalstva, ki je zmeraj. isto, slovensko in italijansko. Spremembe se vršijo samo v glavah ljudi, ki te kraje upravljajo. V teh glavah se na novo drami tista ukazovalnost (imperializem), ki bi rada zatirala, izkoriščala in potujčevala. Samo fašizem si je postavil med Slovenci nesmiselni smoter, da jih mora vse do zadnjega asimilirati ali razna-roditi Kdor si danes postavlja podobne smotre,- naj se ne čudi, če vidi ljudstvo v njem fašista.
Zakaj hoče biti današnja Italija prav tako krivična do Slovencev, kakor je bila v dobi fašizma? Zakaj uporabljajo predstavniki angloameriške demokracije zoper tržaške Slovence iste ali podobne raznarodujoče zakone, kakršne so uporabljali fašisti? Ker ne smejo spreminjati prejšnjih italijanskih zakonov? Protiži-dcrvske fašistične zakone so vendar, spremenili tudi v Trstu. Protislovenske fašistične zakone o šolstvu so vendar ovrgli s tem, da dovoljujejo nekaj slovenskega šolstva, da-si ne dovolj in ne vselej v zaželeni obliki. Razveljavili so
Telefonski številki uredništva
93-808 in 94-638
Poštni predal 502
ZAKAJ se poniglavei iz kominformističnega « Dela » jezijo, če je bila ZDTV prisiljena obrniti se na Istrski CLN za vizum za potovanje njenih članov tekme v Gorici, ko je delegacija republike Italije izjavila, da je to njen Za izdajanje vizumov kompetentni organ? Mar se na pr. Jakob Malik ali pa Ilija Ehrenburg ne obračata za vizume na predstavništvo »imperialističnih banditov» — kot jih imenuje «Delo« — v Moskvi, če hočeta potovati v ZDA? V tem primeru pa gre vendar za CLN, ki je od resolucije IV prisrčen komin-formistični zaveznik zlasti v dajanju lažnih in klevetni-ških vesti kominformistične-mu tisku v njegovi protijugoslovanski propagandi. Da je itDelos v zelo prisrčnih odnosih s CLN, pa dokazuje tudi dejstvo, da mu CLN daje na razpolago ves svoj uradni arhiv dopisov.
* * *
ZAKAJ klerofašisti uporabljajo temni plašč tržaških noči, da lepijo po tržaških zidovih svoje kričeče plakate, ki ne služijo ničemur drugemu kot ustvarjanju vojne psihoze? Mar se bojijo, da jih bo Palutanova policija aretirala, če bi svoje početje opravljali podnevi?
* # #
ZAKAJ so slovenski tržaški kominformisti začeli uporabljati belogardistično terminologijo v svojih protijugoslovanskih člankih, kot na pr. «družeta» in podobno (glej idiotsko rubriko «Tu pa tams na IV. strani včerajš-njega »Delan).
fašistične zakone zoper slovenski tisk in zoper slovenska društva, ker nekaj slovenskih listov izhaja in nekaj društev obstoji. Ali jim je čisto vseeno, če mečejo s prepovedovanjem dvojezičnosti po uradih in na sodiščih veliko črno sen co na angloameriško demokracijo?
Stoletja in stoletja se jedro prebivalstva ni spremenilo. Ostalo je slovensko in italijansko. Glave, ki so prihajale sem od drugod, fašistične in imperialistične glave, so se spreminjale. Te glave so prihajale in odhajale. Tudi zdaj prihajajo in odhajajo. Iz takih prenapetih možganov je izšla vsa fašistična zakonodaja — in je vsa tudi propadla. Današnje prenapete glave je ne bodo rešile. Prihajajo prepozno. Zakaj bi morali zaradi prenapetih imperialističnih oblastnikov trpeti zmeraj samo Slovenci?
Slovenci niso pozabili nečloveških krivic nekdanje fašistične Italije. Slovenci ne bodo nikoli pozabili današnjih krivic, ki jih morajo še zmeraj prenašati v Italiji in na Tržaškem. Njih človeško dostojanstvo se mora spoštovati prav tako, kakor se spoštuje človeško dostojanstvo Italijanov v Jugoslaviji in v pasu B Tržaškega ozemlja.
Slovenski jezik je za Slovenca prav toliko vreden kakor italijanski za Italijana. Preproste slovenske besede, ki zahtevajo pravičnost za vse narode in dvojezičnost za te kraje, so tisočkrat in milijon-krat več vredne kakor napete, zavite in zvite italijanske ali angleške besede, ki bi rade uklonile Slovence pod sramotni jarem fašističnih in njim podobnih raznarodujočih zakonov. Notranja sila pravične slovenske besede se ne da ne zatemniti ne ugnati z lažnim sijajem in domišljavo gromo-uitostjo krivične tuje besede.
Samovolja ne bo obveljala. V teh krajih mora zmagati zdravo jedro, ki je oddavnaj zmeraj isto.
A BUDAL
Seja conskega sveta
Na zadnji sejj conskega u-pravnega odbora so bila odobrena pravila za mestne straže za občino Devin-Nabrežina. Za isto občino je bila odobrena tudi mesečna položajna doklada za službeno osebje. Nadalje so bila sprejeta nova pravila milj-skega .občinskega sveta glede prevoza ljudi in blaga na ladjah občinske paroplovne družbe in za avtobusne zveze.
IZ SINDIKALNE BORBE
Poziv Razrednega enotnega sindikata
pekovskih delavcev vsem svojim in ostalim pekovskim delavcem, naj ne delajo dveh dnevnih izmen
Glavni odbor Razrednega e-notnega sindikata pekovskih delavcev ugotavlja, da odločitev lastnikov pekarn glede za-tvoritev pekam v dneh okrog 15. avgusta nasprotuje želji pekovskih delavcev, ki so proti tej zatvoritvi.
Pekovski delavci so se izrazili proti zatvoritvi in zahtevali da se za 15. avgust postavi normalni praznični urnik. V nasprotnem slučaju so pekovski delavci prisiljeni napraviti v enemu dnevu dva turnusa v prostorih, kjer je velika vročina. Poleg tega se pekovski delavci sklicujejo na javne nasvete in opozorila tržaškega . higienskega urada prebivalstvu, naj kupuje kruh samo za dnevno uporabo, ker bi zastareli kruh v letnem času lahko škodoval. Zato pekovski delavci vidijo v tej odločitvi nevarno brezbrižnost lastnikov pekarn, ki jim ni mar za higienske potrebe prebivalstva.
Zaradi tega stališča lastnikov pekarn, ki jih podpirajo tudi kompetentne oblasti, poziva glavni odbor Razrednega enotnega sindikata pekovskih delavcev vse svoje člane in
vse pekovske delavce ne glede h kateri sindikalni organizaciji pripadajo, naj ne delajo dveh dnevnih izmen. To stališče je potrebno, da se delodajalce pripravi do tega da bodo spoštovali delovno pogodbo, ki ne predvideva zatvoritve v dneh okrog 15. avgusta. Obenem je treba na vsak način preprečiti, da bi se ustvaril nevaren pre-cedens, ki bi se ga delodajalci posluževali v borbi proti pekovskim deiavcem.
Odpusti delavcev v podjetju Tripcovich
V podjetju Tripcovich so ponovno pričeli z odpusti delavcev. Pred časom je podjetje odpustilo z dela 14 zaposelnih delavcev. Po teh odpustih se je zdelo, da se bo položaj nekako ustalil in da se bodo odpusti za nekaj časa prenehali. Pretekli teden pa so obvestili 4 delavce, da bodo odpuščeni z dela. V tem tednu pa je bilo še drugih 11 delavcev obveščenih o odpustu.
Vsi ti odpusti sq le začetek izvajanja načrta vodstva pod-
jetja, ki misli v prihodnjem tednu odpustiti najmanj še 20 drugih delavcev. Tako bo v podjetju Tripcovich y kratkem času odpuščenih nič manj kot 50 delavcev. Velika nevarnost pa je, da bodo sledili še drugi odpusti. Tudi pri Tripcovichu ni zgolj slučaj, da odpuščajo delavce z dela. Isto se namreč dogaja v ladjedelnici Sv. Roka, v Tržaškem arzenalu, v tržaški srednji in mali industriji, kjer je bilo že likvidirano podjetje Salda in kjer se sedaj pritožujejo še mizarski obrtniki, da nimajo dela.
V ladjedelnici Sv. Roka bodo leskrajšali delovni urnik
Ravnateljstvo CRDA noče spremeniti	svojega stališča o
skrajšanju	delovnega urnika
v ladjedelnici Sv. Roka in je obvestilo	tovarniški odlor
v ladjedelnici, da bodo morali delavci po končanem tednu dopusta delati po skrajšanem tir-niku. Ta odločitev delodajalcev b0 prizadela 250 delavcev zaposlenih	x ladjedelnici Sv.
Roka.
SLAVA PADLEMU BORCU!
Štrukelj Slavko
Tov. Bruno se je rodil v Trstu dne 27. U. 1924. Stopil je v NOV 14. 9. 1943. Sodeloval je v IX. korpusu. Od leta 1944 ni bilo več glasu o njem. Tov. BrUna, ki se ni več vrnil med nas, bemo ohranili v najlepšem spominu.
Slava njegovemu spominu!
OB PRILIKI PARTIZANSKEGA TABORA, ki bo 19. in 20. avgusta v Branici pri Štanjelu, priredi Zveza partizanov STO-ja izlet v Branico. Partizani se lahko vpišeio na tajništvu Zveze partizanov STO v Trstu Ulica R. Manna št. 29 in na vseh okrajnih sedežih OF do vključno srede dne 16 t.m. dopoldne. Izlet stane 500 lir za osebo s kosilom vred.
Zahvala tržaških delavcev
za lepe počitnice v sindikalnem domu v Martuljku
Ob povratku iz Jugoslavije se podpisani delavci s Tržaškega ozemlja toplo zahvaljujemo Enotnim sindikatom Jugoslavije za gostoljubnost, ki smo je bili deležni v udobnem sindikalnem domu «France Rozman» v Martuljku. Se posebej se mo-ramo zahvaliti tov. upravniku in vsemu osebju, ki je v domu zaposleno, za tovariški sprejem, ki so ga nam nudili. Zahvaljujemo se tudi referentki za kul. turo in prosveto tovarišici Idi, nam je tako požrtvovalno prirejala kulturne in zabavne večere. Pod njenim vodstvom smo priredili celo vrsto lepih izletov, da smo se seznanili z naravnimi, romantičnimi krasotami naše lepe Gorenjske. Med divnimi slovenskimi gorami, v svežem gorskem zraku ter v čudovitem miru smo se okrepili za nadaljnje delo, ki nas čaka v bližnjih dneh. V tej gorski samoti se človek počuti popolnoma osvežen in prerojen.
V tem prijetnem domu so se v stari buržoazni Jugoslaviji šopirili samo <cvišji sloji» privilegirane buržoazije, medtem ko delavski sloj ni imel vstopa v take domove. V današnjih novih časih se stara buržoazna drhal več ne šopiri v teh prijetnih domovih, danes uživa mesto nje svoj delavski oddih le pošteno delovno ljudstvo. V tem domu smo se spoznali z ljudmi vseh republik nove Jugoslavije ter skupno v bratskem odnosu uživali svoj oddih.
Vse to, kar smo mi videli in doživeli v Martuljku, uživajo danes jugoslovanski delavci, ki gradijo in ustvarjajo z tolikimi napori lepšo in .srečnejšo bodočnost.
Vsakdo se more na lastne oči prepričati, kako se jugoslovanski narodi trdno povezujejo med seboj in v neomajni enbt-nosti kljub velikim težavam gradijo in ustvarjajo socializem.
Delovno ljudstvo raznih narodnosti, ki smo ga v domu
srečali je tvorilo le eno veliko družino v pravem tovariškem odnosu. Tukaj so donele naše narodne in borbene slovenske, srbske, hrvatske, makedonske in italijanske pesmi, — živ dokaz bratstva med narodi. Prepričani smo, da trud in žrtve narodov v osvobodilni borbi niso bile zaman in da je FLRJ z graditvijo socializma na najlepši poti Za dvig življenjskega standarda širokih ljudskih množic.
Jugoslavija vabi delovno ljudstvo drugih dežel, naj pride v Jugoslavijo, da se prepriča, kaj vse gradijo z ljudsko oblastjo v njihovi domovini. Vsak pa, ki se osebno prepriča o vsej jugoslovanski stvarnosti, bo s studom zavrnil vse one ogabne Izmišljene klevete in laži, ki jih tržaški vidalijevci z italijansko KP in ostalim Komin-formom širijo proti novi socialistični Jugoslaviji.
(Slede podpisi) .
IZ PLAVI1
Zakaj našo vas zanemarjajo
pri javnih napravah
Potrebr.o je, da se čuje glas tudi iz vasi Plavje.
Plavje so prijazna vasica, ki je le nekaj minut oddaljena od Škofij.
Je najbolj narodno zavedna vas, kar jih je v miljski občini. Naši vaščani še niso nikoli «prodali» svojih otrok v šole potujčevalnice z izgovorom, da ščitijo svoje osebr.e interese, kakor to delajo mnogi iz Škofij. Saj je zr.ano, da je tamkaj prejšnje šolsko leto obiskovalo okrog 50 otrok italijansko šolo in to v ogromni večini otroci čistokrvnih slovenskih staršev.
Miljški hribi so dobili lansko leto še precej dobro, sicer nekoliko preozko, moderno cesto in vodovod. Zelo so bili tega potrebni in tega jim seveda nihče ne zavida. Toda če se že toliko govori o enakih pravicah in dolžnostih vseh Občinarjev, pa to ne velja za našo vas
Prometne nesreče brez humii posledic
Ustanovitev italijanskega kulturnega krožka v Trstu
Pred dnevi se je v Trstu ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev italijanskega kulturnega krožka, člani ome. njenega odbora so sledeči tovariši in tovarišice: Giordano Sorta, Evgenio Laurenti, Giordano Luxa, Giordano Larisch, Edoardo Boltar, Almp Reschitz Francesco Ludovisi, Giovanni Ulieri in Nilla Scamperle. Od bor -je odločil, da ie treba takoj pričeti s propagando, da bo krožek imei čimveč članov. Pripravljalni odbor bo v najkrajšem času sklical ustanovni občni zbor. Med tem časom bo. do sestavljena pravila, ki jih bo odobril občni zbor. Pravta-ko je v proučevanju obširen program kulturnega delovanja krožka.
Ponavljalni tečaj Dijaške matice
Dijake in dijakinje, ki so se prijavili za ponavljalni tečaj Dijaške matice, opozarjamo, da se bo tečaj začel v sredo dne 16. avgusta ob 8. uri v dijaškem domu v Ulici Buonarroti, kjer je tudi objavljen urnik. Potrebne informacije dobe dijaki v dijaškem domu in na šolskem odseku SHPZ. V sredo naj pridejo k pouku dijaki niž je srednje šole. nižje trgovske strokovne šole, nižje indu-irij-ske strokovne šole, višje gimnazije in trgovske akademije.
Na. križišču Ul. F. Filzi-Tor-rebianca sta se včeraj ob 13 zaletela vojaški avtomobil znamke «Dcdge» in «Lancia», ki jo je šofiral 44-letni Desio Rossi jz Ul. Valdirivo 11. Pri trčenju sta sg poškodovali samo obe vozili, dočim sta ostala oba šoferja nepoškodovana. Ob isti uri se je avtomobil TS 1QQ45. ki je parkiral pred hišo št. 29 v Ul. Navali, iz neznanih vzrokov in brez šoferja spustil v tek ter tako prevozil okoli 200 metrov, dokler se ni zaletel v neki zid. Tudi v tem primeru ni bila nobena oseba ranjena, občutnejša pa je bila škoda, ki jo je utrpelo vozilo. Končno pa se je ob 15 na državni cesti na ngkem križišču vojaški avtomobil «Dodge», ki je vozil iz Sesljana, zaletel v motor, katerega je šofiral 31-letni Albino NorLedo iz Milj. Pri trčenju je bila lažje poškodovana samo 29-letna Irena Petruzzi iz Milj, ki je sedela na zadnjem sedežu motorja.
- * * •*
Včeraj' ob 8.30 sg je 16-letni Corrado Knaus iz Scala Bon-ghi 50 s svojim kolesom peljal po Ul. Maiolica. Med vožnjo je mladenič držal kolo samo z e-no roko, z drugo pa je nosil v usta grižljaje obloženega kruha. Ko je tako privozil do Ul. Carducci, se je zaletel v filo-bus linije C, katerega je šofiral 31-letni Josip Makorsič iz Ul. Soncini 37. Pri trčenju je mladenič padel s kolesa, slednje pa je končalo pod.zadnjim kolesom filobusa. Z avtomobilom Rdečega križa so nato ponesrečenca takoj odpeljali v glavno bolnišnico, iz katere pa je po prvi zdravniški pomoči lahko odšel v domačo oskrbo.
Ob 16.13 pa so v' bolnišnico pripeljali 49-letnega Umberta De Candida iz Milj, Ul. Vani-sella 70, katerega je malo prej pri Sv. Roku podrl neznani kolesar. Zaradi široke rane na levem stegnu se bo moral zdraviti okolj 10 dni.
Zastrupljenje s svetilnim plinom in tetanusom
Okolj 2 popoldne je bilo, ko so včeraj, z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 7-ietno Josipino Zoch iz Ul. Brandesia 51, ki je kazala znake zastrupljenja s svetilnim plinom. Njena 43-
letna hčerka Andreina, ki jo je spremljala v bolnišnico, je povedala, da je svojo mamo malo prej našla nezavestno na naslanjaču v kuhinji, pipa svetilnega plina pa je bila na pol odprta. Izključila je možnost samomora, posebno še, ker je njena mama, kot vsak dan, na plinskem štedilniku kuhala kosilo, nato pa verjetno preslabo zaprla pipo svetiinega plina.
Plavje. Opaža se, da se očitno zanemarjajo potrebe naše vasi, zlasti glede javnih r.aprav. Vas Badiha, ki stoji nekaj više od naše vasi, še sedaj nima vodovoda. Sicer tudi v Plavjah še ni to popolnoma urejeno. Toda največ graje pa zasluži naša cesta, ki cesti pravzaprav ni niti podobna. Dnevno vozijo po njej avtobusi in druga večja vozila, ki so večkrat v veliki nevarnosti, da se prevrnejo. Od 1 1945. dalje še ta cesta ni bila v polnem obsegu posuta z gramozom. Občina sicer vzdržuje nekega cestarja, ki pa mora večkrat dobesedno prosjačiti, da dobi katerikrat kak skromen voz gramoza.
Ne moremo si razlagati tega drugače, kot da se namenoma zapostavlja naša vas, morda iz političnih razlogov, češ tam so ,«titovci», naj si sami pomagajo kakor si pač hočejo. Mi pa vemo, da imamo pravico protestirati proti takim metodam, saj smo končno med največjimi davkoplačevalci v miljski občini.
Upamo, da se bodo merodajni faktorji zganili in napravili to, kar so dolžni svojim prebivalcem.
Za danes samo to, če pa zadeva v kratkem ne bo rešena, se bomo ponovno oglasili in oglašali se bomo toliko časa, da bomo uspeli.
VASCAN iz PLAVIJ
Oh 18.20 pa so v bolnišnico pripeljali 45-letno Poliseno Da-nioto iz Ul. M. d‘Azeglio 11, ki je kazala znake zastrupljenja s tetanusom. Zdravnikom ni vedela povedati, kdaj in kako se je ranila, meni pa, da se je zbodla z neko zarjavelo šivanko.
Dve nesreči pri delu
Z avtomobilom Rdečega križa so Včeraj ob 14 pripeljali v glavrto bolnišnico 29-letnega kočijaža Severina Canovo iz Ul. del Panebianco 6, katerega so sprejeli na ortopedski oddelek. Ponesrečil se je malo prej pri delu v pristanišču Sv. Andreja, kjer mu je padla na nogo neka deska. Zdraviti se bo moral okoli 15 dni. Ob 17.30 pa je bil na vrsti 58-letni težak Franc Bandefiz Ul. Petronio 21, ki se je malo prej ponesrečil pri
zaradi huce rane na levi roki ostati v bolnišnici okoli 10 dni.
KOLEDAR
Q,ledaJtL<ti& - 'dčino- - 'Jladio-
Nedelja 13. avgusta
Hipolit, Davola Sonce vzide ob 5.01, zatoneob 19.18. Dolžina dneva 14.17. Luna vzide ob 4.18, zatone ob Jutri ponedeljek 14. avgusta Evzebij. Dobrina
SPOMINSKI DNEVI
1912 je ■umrl francoski operni skladatelj Jules Massenet.
SEJA OKRAJNIH TAJNIKOV OF bo v sredo 16. t.m. ob 9. uri zjutraj.
Zveza primorskih partizanov za IV. okraj priredi v r.edeljo 28. avgusta izlet v bolnico «Franja in v Novo Gorico. Izleta se lahko udeležijo vsi partizani. aktivisti in njihovi svojci. Izlet stane 1230 lir. Vpisovanje na sedežu IV. okraja v Skednju do 19. t.m.
KOMORNI ZBOR ima vajo prihodnjo sredo VRABEC.
V PLAVJAH SE VRSI DANES TRADICIONALNA SA-GRA. SODELOVALI BODO PEVSKI ZBORI PROSEK-KONTOVEL, PADRICE, DOLINA IN PLAVJE. PLES BO TUDI 14. IN 15. T. M. VABLJENI VSI!
Nova osnovna šola v Gročani
TRST, 11. (AIS) — Urad za javno napravo pri Zavezniški vojaški upravi je oddal podjetju Antonio Fonti dela za gradnjo nove osnovne šole v Gročani (občina Dolina) za zr.esek 10,262.699 lir.
URNIK TRGOVIN V DNEH 14. IN 15. AVGUSTA 1950
Zveza malih trgovcev javlja, da bodo dne 15. avgusta vse trgovine zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od t do 13 in mesnice od 6 do 11.
V ponedeljek 14. t. m. bodo vse trgovine zaprte razen trgovin z jestvinami, ki bodo ves dan odprte.
STRELSKE VAJE V BAZOVICI IN MALEM REPNU
TRST, 10. (AIS). — Na bazoviškem strelišču bodo strelske vaje s karabinkami v dneh od 14. do vključno 19. avgusta 1950 vsak dan od 7. do 18.30 ure.
Na strelišču v Malem Repnp pa bodo streljali z možnarjem od 14. do vključno 18. avgusta 1950 vsak dan od 7. do 18.30 ure.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Sponza - Ul. Montorsino 9 (Ro-iano); Maddalena - Via dellTstria 43; Cipolla - Ul. Belpoggio 4; Cievato - Ul. Roma 15; Enea Godina - Ul. Ginnastica 6.
ROJSTVA, SMRTI IN PGROKE
Dne 12. avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 12 otrok, poroke so bile 3 in umrlo je 9 eseb.
Poročili so se: narednik angleške vojske Reed Arthur Ernest in gospodinja Andreina Mauri, agent civilne policije Giordano Bonassin in tipkarica Alessandra Di Pinto, uradnik Gianfelice Trivellato in gospodinja Ana Sforza.
Umrli -so: 83-letni Rodolfo Franco. 48-letni Franc Gersel, 73-letni Federico Beccherini, 73-letni Giovanni Canciani. 82-letna Marija Neumann, 55-letna Giustina Obat por. Trampuš, 73-letna Cecilia Orzan v,d. Vi-sintin, 16-letni Giuseppe Danieli in 88-letna Elena Lenassi.
■ I RADIO III
JU60SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na sredujih valovili
212.4 m ali 1412 kc>
NEDELJA 13. 8. 1950
9.00: Tri simfonične pesnitve; 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Pesmi in plesi slovanskih narodov; 10.45: Oddaja za BujSčino (hrv.); 11.15: Poje mladinski zbor Slovenske filharmonije p. v. Avgusta Šuligoja; 11.45: Našim ženam: Nekaj nasvetov našim ženam in materam.' (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda: 13.15: Glasba za r.aše male; 13.30: Pionirska ura: Trije slovenski nesniki našim pionirjem. Recitirajo Josip Ribičič, Pavel Golja in Ida Brest; 14.00: Glasba po željah (ital.); 15.00: Zaključek.
17.00: Oddaja za podeželje: Pogovor	o	narečju;	Stevan	Sre-
ii,ac :	Pop Cira in pop Spi-
ra (priredba); Naše ribiške zadruge	(slov.); 18.30:	Lahka	glasba; 18.45:	Poročila	v hrvaščini;
19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Vero „ .rni„,	der vejerni spored; 20.15: Danilo
delu	v	Tovarni	strojev.	Zdrav- , Bučar:	Belokranjske pisanice;
niki	so	mnenja,	da	bo	moral	20.45:	Politični pregled (ital.);
21.00:	Iz	opernega	sveta;	22.00:
Športni pregled (ital.); 22.10: Lahka in plesna glasba; 23.00: Zadnjs poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Melodije za lahko noč; 23.30: Zaključek.
Likerje, denar in radio so ukradli
Prejšnjo noč sta se dogodila dva vloma, prvi v Sv. Bartolo meju pri Miljah, drugi pa v Ul. Giulia v Trstu. Vlomilci so najprej obiskali neki bar v zgoraj imer-ovanem kraju, katerega lastnik Je Roman Poro-pat iz Milj in s svojega nepovabljenega obiska odnesli 20 steklenic raznih likerjev ter 10 tisoč lir, ki so jih našli v nekem predalu. V drugem primeru pa so se vlomilci skozi kuhinjsko okno vtihotapili v stanovanje Katarine Jugovič iz Ul. Giulia 46 in ukradli 38.000 lir vreden radijski aparat. Policija je v obeh primerih uvedla običajno preiskavo ter upa, da bo vlomilce, ki so za seboj pustili prstne odtise, aretirala.
L JUBLJANA.MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4; 202,1 m.)
NEDELJA 13. ». 195«
10.30: Kar ste želeli — poslušajte! 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40:	Veseli	zvoki;
13.00: Pol ure za pionirje in cicibane; 13.30: Igra orkester Mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora); 14.00: Oddaja za podeželje; 17.00: Zabavni popoldanski koncert; 18.00: Iz sodobne književnosti; 18.15: Antonin Dvorak? Koncert za čelo in orkester v h - molu; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Lahek glasbeni spored; 20.00: Oddaja za zamejstvo; 21.00. Fizkulturna poročila; 21.10: Plesna glasba; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Lahek nočn' koncert; 23.30: Poročila; "23.35: Konec oddaje.
i/ftito in citaita
fhimoVild dimmih!
Za počitniške holonije so darovali
Nadlišek 100, Možetič 50, Ja-konti 50, Legiša 20 Maruši 20, N. N. 20, N. N. 200, H. E. 100, Fabian 100, Renco 200, Magajna M. 50, Cattomar Marija 50, Barič Marija 100, Conestabo 50, Depinto 50, Furlan A. 50. Bar Sportivo 100, Cattonaro Marija 50, Smeraldi Olga 2000. Ur-dich Alberto 4000, Savi Marija 1000, Paglionicco Marija 500. Strani Angela 500, Mahnič Marija 300, Stclfa Valfredi 200, Pipan Luigia 100, Ota Angel.a 100, Ota Cecilia 50, Kočjar.čič Bernarda 100, Ota Nadal 100, Kriz-mančič Marija 50, Kocjančič Vilko 100, Pangerc Marija 100, Mahnič Dora 100, Kos Antoni, ja 100, Pangerc Peter 50, Mahnič Josipa 50, Sancin 20, Vodopivec Angela 200, Strajn Lucija 50, Louriha Angela 100. Louriha Aatonija 100, Strajn Stanislav 1Q0, Furlan Ivanka 100, Zerjul Draga 100. Barut barija 35, Strajn Justina 50, Ota Justina 100, Strajn Angela 100, Beuk Vida 300, Kocjančič Marija 160, Družina Samec 200, N. N. 50. Sancin Francisca 100, Pangerc Antonija 200. Slavec Ivana 100, Louriha Marija 50, Zgur Marija 100, Prašelj Alojzija 100, Slavec Valerija 20, Prašelj Josipa 50, Strain Josipa 50, Foraus Ana 100, Samec • Alma 50, Kaučer Josipina 50, Žerjal Angela 300, Sušelj Marija 500, Brus Margerita 500, Brišček Ernosto 500, Miot (Rojan) 500. KravosEufrasija 4000, Fertot Ermenegilda 500, Fra-giacomo Sergej 500, Lara Ivana 500, Ščuka Adrijan in Dušan 5000, Olenik Norma 500, Slavec Adelina 500, Biščak Ester 500, Ličen Josip 700, Mezceg Ivanka 300, Bertoli Dragica 500, C.ok Danimir 500, Hrovatin Nadja 500, Žerjal Ernest 1000.
DAROVI IN PRISPEVKI
URADNE OBJAVE
Ob desetletnici smrti svojega sina Slavka Škamperle in ob
štiriletnici smrti svojega nečaka Franja Viteza, daruje 1000 lir za Dijaško matico Anton Skamnerle.
KINO
Excelsior. 15.45: «David Copperfield«.
O
Alabarda. 16.00: «Dolly Sisters«, Betty Grable.
Garibaldi. 15.30: «Maja, havajska sirena«, B. Grable.
Ideale. 15.00: «Ciganka Jassi«.
Impero, 15.00: »Cesarski valček«.
Italia. 14.00: «Razpršeni rod«, J. VVeissmueller.
Savona. 14.00: «Cilj Tokio«.
Vittorio Veneto. 14.45: «Priprto okno«.
G
Azzurro. 14.30: «Sin strele«.
Marconi. 14.30:, na prostem 20.15: «Demon mesa«, Maria Felix.
Massimo. 14.30: «Cagliostro», Or-son VVelles.
Novo Cine. 14,30: ((Dolina korenjakov«. Franchot Tone.
Odeon. 14.00: «Divji veter«.
lladio. 14.00: ((Parada Mavrice«. «Rajska noč«.
Venezia. «Pot orjakov«.
Vittoria. 20.00: «Ta žena je moja«.
Ljudski vrt na prostem, 20.45: »Raje imam kravo«.
Letni kino v Ul. F. Severo. 20.45: »Dogodilo se je v Evropi«.
Letni kino Rojan. 20.45: ((Venera in profesor«.
Letni kino na Rotondi. 20.30: «Na kitajskem morju«.
Skoljet 20.00: ((Afriški kralj«.
Prekop grobov. Mestna
čina sporoča, da bodo prekopali grobove kripte XXXIX (H Ije) pri Sv. Ani, kjer 1* posmrtni ostanki umrlih w 10. julijem 1940 in 16- seJ) e brom 1940. Svojci, ki namerOT jo prenesti posmrtne ostanke drug grob, naj vložilo Pros do 22. septembra 1950 na UP1 f ni oddelek tehničnega občina ga urada, oddelek za pokop ^ šča, Ul. del Teatro 5-III. soba
MALI OGLASI
SLOVENSKI PRAVOPIS je- -
spel. Toliko pričakovana Lj, ima 1000 strani in stane Dobite jo v slovenskih knjis" v TRSTU in GORICI.
HISO PRODAM	.	,
štev. 268. Informacije daje ; v Ulici Soncini 40 - Skedenj.
ŠTIRINAJSTLETNA DEKUC*'
dovršeno šolo išče zaposlit* . nudbe Sancin Ricmanje M*
RESNE PROVIZIJSKE ZASl® NIKE za požarna m drugs ^ rovanja išče tukajšnje gen ( zastopstvo ugledne zav.aro^i # (Začetnike podučimo m J‘JJ magamo pri delu). Ponudoe Upravo PD.
uu
od 23.9 do 8.10.195°
Prijave se sprejemajo J pisarni Adria Express-
IZLETI
ADRIA-EXPRESS
3. septembra izle^
v REKO Škocijansko ian,l! AJDOVŠČINO in POREČ
Vpisovanje do 18. avžust® 55, Adrija - Ex9r
v pisarr.i
ADRIA-EXPRESS
j(UtoJMm^e u
pgjj
Po zelo zmernih Vam nudi ADRIA EXPlU'A letovanja v najlepših Slovenije po želji za 7 14 dni itd. na BLEDU. ^1 GASKI SLATINI, v LjL/vl DOLINI, v LOGU PH1 pri' Tl in v drugih kraF'j u-jave sprejema potoV3 (jj. rad ADRIA- EXPHE5®’243, Fabio Severo 5b. tel- *
stahe
Letovanje na Bledu ^je 1200 lir dnevno.	.	jjr
ob Soči stane. 900-1°°" dnevno
GRADBENIK
SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA- '' OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPRFJ^Jg TUDI VSAKOVRSTNA POPHAVILA IN NAG«1 CENE UGODNE!
20
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančišk
HUPANJE - PLAŽA - PLES - IGRE-- BIFE - B^B RESTAVRACIJA - KONCERT	I
VVEEKENIJ HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTELJAM11
ZVEZA PO MORJU
OB	PRAZNIKIH:
IZ TRSTA:	»b	8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12°0'
13.00, 14.15, 14.45, 19.15
IZ SV. NIKOLAJA: ob 18.20, 19.20, 21.00,
event. ob 22.00
OB	DELAVNIKIH:
1 ž TRSTA:	ob	7.00,	9.30, 10.00, 11.00, 12.3°’
13.30, 15.00
IZ SV. NIKOLAJA: ob 7.10, 17.30, 18.30, 19.00
AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih in praznikih » avtobusno postaje (postajališče piazza ex Imp8 Sv. Ana, Zavije in Miljo)
IZ TRSTA: ob 8.30, 11.30, 14.30 IZ SV. NIKOLAJA: ob 10, 13, 21
Dne 13., 14. in 15. avgusta 1950 velja pcazniški urn'\,
B m
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - VI. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32
Križarska vojska štandreškega župnika
Tudi	ta	pot	pelje
zfiSn dušni ,pastir Artur
iimiiiv napisal pismo sv0‘ “tfclom, ga poslal v tisk razmnožil Kakor pravi, ga "^1 iz velike skrbi za
2veJicanje duš, ki
'tožja
sivo
Previdnost izročila
mu jih je
v var-
m!s!n<ijeskim vernikom pa se Lbild 02deva’ da je prišla ta
a jz vse drugačnih virov, Hi«. J? Sarae skrbi za zveliča-, °vi_h Preprostih duš, k; še niso podvržene
^enkrat
dru
ir^emu
Pemu
l8ačnim
grehotam razen delu in morda nedolž-
Wilnahra!rdrilu -V domačih ». n ob prazničnih dnevih.
za napoved pravcate
e vojske je štandreški
kri
ikarski
rupnik
lih-aa]Prej prinesel iz Va-svetT’ mi
bloma -ta 0?PelJal kar z le-
r se je ob priliki
Pa nd’ p?droblle-jša navcdiL ti ja T,gonskega škofa Margct. Posehn Ž- marca letos izda: duhovi ,šl?rico <<v svetovno ram- . n^arsko vojsko« in ma&i v r>jej o treh vrstah
vitel ti’ med katere je Božidarje 'KT''. tudl
Pucionaliste v.	? ir? vSc
Pa ie a u	Namen brosurice
bjna ’ a ‘ dovedla njena vse-
ložeae t?sw d° P°dpisa pri' °čN * kovine naslovljene na
cattb ki	Proti	krivi-
Prizadev« ^ h®ogih državah Pikom i Jxi ?u> Cerkvi, ver.
stvu sProhcirškemu d°st°ian-
s® vernik,,' . / vse^ teJ stvari Potrudit;	1L ba kdo Ve ka'
Putisnien' *,2j i ima tiskovina riato nazion' i na£*°v »Segreta-diale cat*	r	Crociata tncn-
Caravha Sa' R0ma’ Via de>
dvm°’.	pe.lje tudi <-a'
amstVo	ae	dovoljnc
žar«kc usPeh novodobne ?islekov hV°3ske- Nekaj po-, le iz deiitSe nemara porodi. H komun da sede v OZN in tuH’ tudi prostozi-1 krošura*	alci' o kate.l
>ttjiVn • .b® govori preveč V6tu večn Pm obeta na onem ?e ’°rei 1 P.0§ubljenje. Ti bi ■•"i znali 0 Podobnih gro-' VaIi nr' na tem svetu ma*| , Padnikom križarske s, no za, Pm Poslanic- eno-
K Vatikan> go«-
nizacijh, y katero ne spada, kdor hoče ostati zvest geslu «Bog ih narod«! «Razumljivo», pravi nadalje gospod Artur Zaletel, «da vaše glasilo ne sme biti odslej ne «Soča» in ne »Primorski dnevnik«, temveč «Katoliški glas«, na katerega naj bi Se naročila sleherna naša katoliška družina«.
De tako je Po mnenju štandreškega župnika mogoče osta. ti žvest geslu «Bog in narod«. Prebirajoč «Katoliški glas«, ki se doslej na enkrat ni resno zavzel za korjsti slovenskega naroda, marveč se trudi s svo. jim pisanjem v povsem nasprotni smeri, da bi Slovence kot poslušno služinčad pripeljal v hišo italijanskih kardinalov in italijanskih škofov. ((Katoliški glas«, ki so mu vodilo italijanski listi, iz katerih sezna celo to, da so mu zaprli somišljenika jn piše o tem na način, kakor da se dr. Sfiligoju niti ni zgodila takšna krivica. «Bog in narod« je torej geslo le onih, ki ustrezno izpolnjujejo naloge Vatikana in nam sovražnih škofov in ki podpisujejo v Italiji organizirano križarsko akcijo. Slovanska apo-
stola Ciril in Metod, ki sta pred stoletji bosopetila v Rim, da izposlujeta bogoslužje v materinščini pri slovanskih narodih, prav gotovo ne bosta pod. prla te akcije štandreškega dušnega pastirja, akoravno jih kliče na pomoč ob zaključku svojega pisma.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 6. do 12. avgusta t. 1. 15 rojstev, 8 primerov smrti, 13 vknjiženiih porok jn 1 poroka.
Rojstva: Aruta Salvatore, Ma-raston Loredana, Chersovani Klavdij, Furlan Robert, Giusto Virginij, Gulin Robert, Feresjn Giankarel, Ferfoglia Mariza, Zorn Lucijan, Godina Pavel, Del Vento Mihaela, Piemonti Lucijan, Paoletti Katarjna, Zavadlav Edvard, Žigon Senja.
Smrti: 60-letnd mizar Pinagia-ni Nello, 46-letni pek Pinavčič Jožef, 78-letna gospodinja Merzljak vd. Palin Jožefa, 87-letna 'zasebnica Begbaur vd. Dabrowski Milka, 70-letna branjevka Zorzut Klementina, 70-letnj upokojenec Grigolan Ka-
rel, 79-letaa gospodinja Kralj vd. Komel Marija, 61-letni berač Mosetti Jožef.
Vknjižene poroke:	upokoje-
nec Aimale Anton in gospodinja Mandrilo Marija, uradnik Ličen Karel Lucijan in gospodinja Presotto Lilijana, agent javne varnosti Bavaro Jožef Anton in gospodinja Capone Pija, mehanik Menotti Rihard in- gospodinja Spangher Ana, novinar dr. Rosolin Steli j in doktorica prava Orzan Jožica, trgovec Gioitti Peter in zasebnica Sachetti Silvija, zasebni uradnik Iorio Humbert in zasebna uradnica Roccolin Nella, delavec Ipavec Alojz in pomočnica Budal Ana, zasebni uradnik Olivo Jožef in gospodinja Pipan Fulvija, trgovec Hvala Severin in gospodinja Zindar-čič Hermelinda, zrakoplovec D’Andria Ivan in tkalka Collini Jurka, agent javne varnosti Genero Anton in državna uradnica Bartoli Lavrina, kapitan ital. vojske Riccabono Severij in učiteljica Brešan Bruna.
Poroke: orožnik Bacccco Na-zaren in gospodinja Ziani Karmela.
Prefektov odlok in poslovanje trgovin
Na predlog Pokrajinske zveze trgovcev, delavskih sindikalnih - organizacij, Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo ter županov zainteresiranih občin, je gariški prefekt na podlagi zakona z dne 16.6.1932 št. 973 in 22.2.1934 št. 370 ter na podlagi lastnega dekreta 19. 681-III z dne 12.9.1949 odredil:
Trgovine z jestvinami na drobno v vseh občinah goriške pokrajine bodo danes, v nedeljo 13. avgusta poslovale do 13, ure. V ponedeljek 14. in torek 15; avgusta Pa bodo zaprte ves dan, razen v Gradežu. kjer bodo lahko tudj poslovale.
V goriški občini in Tržiču bodo trgovine nadalje zaprte vsak popoldne v dneh 16., 17., 18., 21., 22., 23., 24. in 25, avgusta t. 1.
Zupani in organi javne varnosti v posameznih občinah imajo nalogo nadzorovati točno izvajanje tega odloka.
Neroden korak
Včeraj popoldne je po stopnicah svojega stanovanja padel 65-letni Anton Crovat iz Ul. Ca<ppella 25. Pri padcu se je ranil v glavo in v prša. Zateči se je moral v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo moral ] zdraviti dva tedna.
Iz Slovenske
~	'	v	-3,.
TEŽKO JE DELO V SLOVENSKI BENEČIJI IN Ni LAHKO PRESKRBETI DOVOLJ KRME ZA ŽIVINO. MOŠKI ODIDEJO PO VEČINI NA DELO DRUGAM IN DOMA MORAJO OPRAVITI VEČINO DELA ZENSKE.
Pred dnevi je Radio Moskva sploh to uspelo. Goriška fede-
poročal v neki športni kroniki o navadah Amerikancev v raz. n ih panogah športa. Med dru gim je radijski komentator ostro kritiziral tekme, ki jih imajo navado organizirati v Ameriki in kjer so tekm val-c i prisiljeni pojesti veliko množino, testenin, ne da bi uporabljali roke.
Moskva Pa je precej odda Ijena od naših kra ev in le temu se morajo zahvaliti goriški kominformisti, da jih ne doleti kakšna neva resolucija Infomv biroja, imamo pred seboj ko-minformistično glasilo za go-riško pokrajino tako zvano *Ora dei lavorato-rin in na drugi strani štev. 21, ki je izšla v soboto 20. maja t. I čitamo «Grande raduno delle Porze della Pace - Domznica 21 mag-gio a Cassegliano (Frazione di San Pier d'Isonzo) con tl se-guente programma: Corse coi sacchi, Corse con le carricle e rane, gara della pastasciuttas itd. (Veliko zbirališče s!l miru v nedeljo 21. maja v Crss glia-no (San Pier d’Isonzo) z naslednjim sporedom: tek v vrečah., tek s samokoln cami in žabami, tekma v epištaiu iv).
No, sedaj pa skušaj razumeti politiko Kominjorma, če ti bo
racija KP1 organizira tekmovanja v pašti, Radio Moskna kritizira. Ubogi federal.ki, kako se boste počutili, ko bo glas vašega greha prišel do Moskve.
Jutri bodo mesnice odprte
Jutri v ponedeljek 14. t. m. bodo mesnice poslovale zjutraj in popoldne in sicer od 6.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Ta dan bodo redno poslovale tudi vse ostale trgovine, razen onih z jestvinami na drobno.
za
Zavod Za socialno skrbstvo sporoča, da imajo na podlagi obstoječih pravil pravico do družinske doklade vsi tisti, ki imajo y breme upokojene starše, če pokojnine istih po poviških leta 1944 ne presegajo vsote kot po čl. 9 zakonskega odloka z dne 16. septembra 1946 št. 479 (2000 lir Za očeta ali mater ali pa 3500 lir za oba).
To velja tudi za druge upokojence v breme (sinove in druge enakovredne sorodnike). Izključeni pa so oni, ki imajo v breme upokojeno ženo ali moža.
KINO
VERDI, 15: «Moč usode« N. Cor-radi in T. Gobbi.
CENTRALE, 15: «Sin zločina« H. Duff.
MODERNO, 15: »Klic hoste« C, Gable irj L. Young.
EDEN, 15:	«Sin	džungle«	J.
Schieffeld.
ESTIVO, 21: «Sanje ljubimcev« A. Todd.
( ^ar"Ireški župnik
inT> '° vsekakor upošte-Kr,i- rale:l4 ° Prostozidarjih h '"»e l ?ov°riti nekolike! Icd 'ebo.
jorepušVtn<lre5ki dušni pesti,
dih, Vi**0 na,dfV°' PrePIfteno _ pl°«iacjj; polJhco, vatika.
Pre k v
dtu!i<r,Iost
ki
u*ev »vprvi
nje-
Njemu je bežja| šta^rila skrb Ie za '' vrst Župi ’n tem
N° Wsmo nam®a'J*n
ugotovimo, da
4i* pridig3 "d Vegovih cerk. a res r, eI° zmerno in
S* aarsr-
„ da ie t. uJe brzkone uvi-df<iom in d»e l0Vili muhe z n;-pri njegovm S 1:ra>n.pom tu-V >r ODre h ov-icab ue da sV'di. da°P^ri‘i. Nihče rad ne , trčem jga P° celoteden-
e trkli’s Dr -'” V nedeljo So«ilQ bati rtZniCe in 1aku »e « a 8 Vertn ":e bodo vaške Djrijah na"ra- ‘j P'bul,, ob
ZJe8a hramaCUn atandrežkega
Več lastne pobude
Sindikalnih podružnic pri prostmioiinem delu
£
ato je
ovfJ. Prvi0apOd žuP"ik
, i. - -V pis-d ?iCe> ‘VaV pozval SV(,je Rilske eSa asr
zanemarjajo ne-
PosebJ: bupn-'> loti vsa. * dolže	nal zadosti lej
nainen °lzn°sti
pi
marveč.
m v ta radijsk ga
osebno
.	c..,u	biti
°da to je zopet do-ceTkev zakaj tam,
^bodm Cfrkev- Nočemo d ~ 1	'
kj'nr) bolj6 alandrešku
>5S°
‘7agke od-^SI
PismPa sledi v župniku-kone vprašanje, ki mu nle: p najbolj
Utu-f**kv® Prlne, š0 cerk. .. Pravnj-i ,«mi poskrbeli e odi L."
eni
qf«koPISmu , vprašanje,
grrni živtje-raLčna fronta Slo-8Vnilt))v. Italiji, ((Primorski
šžrii psJn “Soča«, cerkvi so-
	
in sovražna orga-
Okrajni cdtor enotnih sindikatov ednesno okrajni cdbor Fronte, ki organizirata na raznih objektih prostovoljno delo, imata točen pregled, y keliko se člani s:indikalnih podružnic in krajevnih organizacij Fronte udeležujejo tega prostovoljnega dela. Iz statističnih podatkov vidimo, kako prispeva ravno delavski razred na tisoče in biseče delovnih ur za izvedbo enoletnega plana in s tem za čimprejšnjo izgradnjo socializma pri nas.
Vendar čeprav na eni strani zaznamujemo te velike uspehe, opažamo na drugi strani, da veliko število sindikalnih podružnic nima dovc-lj samoiniciativnosti in se njihovi člani udeležujejo prostovoljnega dela največ samo tedaj, ko dobijo okrožnico in navodila za to. Ce bi dale vse podružnice več lastne pobude pri organiziranju prostovoljnih delovnih akcij, bi imeli nedvomno že jnnogo večje uspehe.
Zato bi bilo zelo umestno in potrebno, da bi vse sindikalne podružnice koprskega okraja napravile svoj Plan o prostovoljnem delu na svojih množičnih sestankih, pri čemer naj bi na podlagi sprejetega plana zainteresirali vsakega zavednega člana sindikata, da se udeleži prostovoljnega dela.
Ta ali oni se bo gotovo izgo-varjal, da takega plana ni mogoče napraviti, češ ker je nemogoče staviti objekt dela v plan. Drugi bodo prišli z izgovorom, da so člani posameznih podružnic preveč obremenjeni in podobno. Tako je sindikalna podružnica Istrske banke na dopis okrajnega odbora ES, s katerim je ta vprašal, koliko elanov imenovane podružnice bi lahk-o sodelovalo pri prostovoljnem delu pri graditvi vinske kleti, odgovorila sledeče: «Pri Istrski banki je zaposlenih toliko in toliko nameščencev (pri tem je imenoma naštela člane podružnice z dostavkom najvažnejše njihove karakteristike). Ta in ta je nesposoben za fizično delo, ta ima toliko in toliko let, ta ni član podružnice Istrske banke ampak Narodne banke v Ljubljani .. •» itd.
Navedli smo dopis Istrske banke, ker vemo, da bi se 7 tovarišev prav lahko udeležilo
prostovoljnega dela, kot se ga lahko udeležijo člani vseh ostalih podružnic. Potrebno bi bilo na množičnem sestanku podružnice banke pravilno obravnavati to vprašanje in nedvomno bi bili njeni člani napravili 3 ure prostovoljnega dela tedensko na gradišču kleti.
Hkrati hočemo navesti primer mešane sindikalne podružnice iz Portoroža, iz katerega je razvidno njeno delo. Ta je — ne da 'bi dobila preje razne birokratske okrožnice — organizirala ne samo enkrat, ampak vsako nedeljo prositovoljno de., lo. Tako je na primer zopet v nedeljo 5. avgusta ista podružnica organizirala svoje članstvo, da se je udeležilo prostovoljnega deia v Sečjolah. Sodelovalo je 36 članov, ki so napravili .105 udarniških ur. Pri tem delu so še prekoračili delovno normo za 37%.
Iz obeh zgledov je razviden pomen lastne pobude ene in druge sindikalne podružnice. Prva zastopa oportunistično stališče, druga pa pravo stališče pri organiziranju delovnih množič za čimprejšnjo izgradnjo socializma v našem okrožju. In nameščenci Istrske banke, ki se prostovoljnega dela ne morejo udeležiti, se gotovo zavedajo, da izgradnja socializma v našem okrožju ne gre v prid samo posameznikov, temveč vsega delovnega ljudstva cone B.
V kratkem bomo navedli še nadaljnje primere sindikaln.ih podružnic, ki izpolnjujejo svojo dolžnost in tudi tiste, ki menijo, da se socializem gradi sam.
Jožko Tence
DRAMSKA DRUŽINA PROSVETNEGA DRUŠTVA NA OPČINAH
bo gostovala danes
v Portorožu
na letnem odru klubg Jugoslovanske armije. Pričetek ob 20.30. Uprizorili bodo Petrovičevo komedijo v treh dejanjih
„VOZEL”
VABLJENI VSI!
iV, -•
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Delovna brigada bivših borcev In aktivistov na tridnevnem taborieniu na rižanski cesti
Odgovorili so stoodstotno na poziv Ljudske fronte
Treba je videti moč mišic in odločnost volje 700 bivših borcev, aktivistov in zavednih ljudi, ki so odgovorili na poziv ljudske oblasti: našo glavno prometno žilo s Slovenijo moramo čim preje u-sposobiti za delni promet. Razumeli so, da je to cesta vseh ljudi v okrožju, da je to sedaj najvažnejše gospodarsko vprašanje in da je nujna pomoč vsakega posameznika. NE BOMO NIC POGREŠILI, CE REČEMO, DA JE TO NASA ((CESTA BRATSTVA IN EDINSTVA« — saj srečaš tu tovariše vseh treh narodnosti Slovence, Italijane in Hrvate, pionirje, mladino, frontovce in tudi delovno brigado vojakov J. A., ki je prišla na pomoč, da bo ta objekt čim prej dokončan.
Kot na velikanskem mravljišču
Kdor 'ni bil v teh dneh pasje vročine na tej cesti, ne more verjeti v moč in odločnost novih ljudi, ki jih je zgradila povojna borba z vsemi velikimi težavami in ovirami. Takoj ko zaviješ na desno na tistem znanem.' križišču, kjer pelje ena pot v Trst, druga v Sv. Nikolaj, tretja proti Rižani, te objame vzdušje, da se tu gradi nekaj zelo velikega.
Prvi vtis sta dva mogočna valjarja, ki tlačita in poravnavata cestišče. Takoj naprej je brigada
vrlih vojakov JA. Nekateri kopljejo, drugi nakladajo, tretji odvažajo zemljo. Druge skupine že polagajo kamenje za cestišče. Zelo delovni so tovariši vojaki. Goli hrbti so ožgani od sonca, da se svetijo kot bron. Tam naprej so tovariši frontne brigade vsi zaverovani v kopanje zemlje in tudi oljk. Nekaj teh že leži na tleh, ke.: so se morale umakniti načrtu in dati prostor za novo cesto.
Na dolžini treh kilometrov se vrstijo skupina za skupino, tako da je vtis, kot da greš po velikanski stezi mravelj, kjer vse giblje in dela.
Nad 700 zavednih borcev in aktivistov na delu
2e' več dni so govorili po vaseh: naš največji objekt dela je cesta po Rižanski dolini. Po tej cesti čutimo povezavo s Slovenijo, zato ie potrebno, da se čim-prej odpre za delni promet. Ljudje so odgovorili na poziv svoje ljudske oblasti, ki jo imajo sedaj doma, kot je lepo povedal preteklo nedeljo aktivist pri Sv. Antonu.
Takoj ob prihodu so ustanovili štab brigade, ki je sestavljena iz petih bataljonov, katerih vsak ima svoj delovni štab. Bataljoni so razdeljeni na čete in desetine. De-
DELO PRI LOMLJENJU KAMENJA NI LAHKO.
lovni urnik je od 5 do 11 dopol- i dne in od 14 do 20 popoldne. Delajo v dveh izmenah, polovica brigade dopoldne, druga polovica popoldne. Veliko tovarišev pa se ne drži urnika in gre na delo tudi popoldne.
Prvi dan je bilo zaradi velikega števila udeležencev celo premalo orodja. Vendar je bil uspet) dela vseeno dober.
Stab brigade je poslal vse zidarje na delo na propuste, dva tovariša pa je odločil za popravljanje orodja. Na večernem; posvetovanju o delu za naslednji dan so sestavili dve resoluciji in ju poslali štalicma vojaške in frontne brigade. V resolucijah pravijo med drugim:
«V imenu borcev in aktivistov, ki so se odzvali tridnevnemu taborjenju na rižanski cesti, vam pošiljamo delovne pozdrave z zavestjo, da nas veže skupna misel: zgraditi čimprej delovnemu človeku boljše življenje — socializem.
Vseh 700 poštenih borcev in aktivistov, katerih krampi in lopate odmevajo danes v tej dolini, so dokaz, da je borba za resnico in pravico, ki jo naše ljudstvo bije skupno z narodi Jugoslavije, poštena. Vsem; obrekovalcem z vzhoda in zapada pa je opomin, da bodo vse njegove nepoštene namere proti našemu ljudstvu naletele na neuspeh. Dokaz temu je tudi gigantska borba za izgradnjo te ceste, ki nas bo vezala z našo pravo domovino — Titovo Jugoslavijo.
Napovedujemo vam tekmovanje, katero boste prav gotovo sprejeli od borcev, ki ne poznajo kompromisov in so dosledni izvrševalci direktiv ljudske oblasti«.
Tekmovanje med bataljoni
Bataljon iz Šmarij in okolice, ki šteje 180 borcev in aktivistov, je napovedal tekmovanje vsem o-stalim bataljonom. Nekaj navdu-nih mladincev je pri prevažanju malih ročnih vagončkov pokazalo skoro preveč drznosti. Pustili so, da je vagonček brzel po tiru brez zavore, kar je povzročilo trčenje več voz. Komandant brigade je takoj dal' navodila, kako (je treba razumno in previdno ravnati.
Pri zlaganju kamenja sva dobila 611etnega tov. Ludvika Perošo.
iz Pomjana, ki nama je dejal: »Zadovoljen sem, da lahko pomagam pri gradnji te ceste, in tako pokažem mladini, kako se dela«.
Komandant brigade je dobremu tovarišu krepko stisnil roko v priznanje njegovi zavednosti.
Mlad tovariš, očividno komandir čete, me je kar na lepem; prijel, naj slikam njegovo skupino. To je četrta četa II. bataljona, ki tekmuje z vso brigado. Ceto vodi tov. Attilio Ravalico iz šmarskega bataljona. Prvi dan je bila najboljša. Seveda sem jo «ujel» kot tudi tov. Perošo, da bodo v svetu videl kakšne ljudi imamo.
Nisem mogel ugoditi želji vseli, da bi slikal vse. Prijel me je štab kuharic, češ da tudi one zaslužijo en posnetek. Ugodil sem, kot tudi skupini iz Tinjana, trem starčkom iz Krkavč in še drugim. «Da bo za spomin«, so dejali.
Res, ne samo za spomin, dokument bo iz velike borbe za izgradnjo socializma v našem okrožju, dokument, ki bo poznim pričal, kako so delali tisti tovariši
in tovarišice, ki so se prvi uprli okupatorju z orožjem v rokah in so tudi danes yedno — nesebično prvi pri ustvarjanju pogojev za boljše življenje.
OBVESTILO
Gesla KrilišGe-Dekani-Rižana na odoiia za natei
Poverjeništvo za lokalni promet pri okrajnem LO v Kopru sporoča, da bo z dnem 15.8.1950 ponovno vzpostavljen promet na cesti Koper-Križišče-Dekani — državna meja na Rižani — F.L.R.J. in obratno. Promet na cesti Koper - Sv. Anton - državna meja na Dvorih - F.L.R.J. se od tega dne dalje zapre.
SO SE ZBRALI
KOSILU.
■a ■■■■*	ll	■_	■	.	_	a m ■_■	_	■■
oskrbuje vse okrožje
Ob sedanji visoki gradLeni delavnosti se pojavlja stalna potreba po raznih izdelkih, brez katerih gradbena industrija, ki hoče naglo izvesti svoja naročila, nc more skoro obstajati. To velja zlasti pri nas v Istrskem okrožju, kjer moramo zaradi pomanjkanja delovne sile, posebno pa zavoljo pomanjkanja kvalificiranih delavcev izkoristiti vsako delovno uro v korist hitrejše gradnje. Iz tgh vidikov jn razlogov je gradbeno podjetje Edilit v Kopru organiziralo poseben oddelek za izdelavo cementnih izdelkov, ki jih v velik; meri
Ateu
r§ss
^Oo
 .........   II......imunimi...lin.....milil............................................          111111111.....................  um..mmmmmimmimm.............    imimimimmmmim....
I
pODOVINSKI ROMAN
Jlto
16.
bilo °ko' gorelo lice mu je 12 očj d tem bol3 zardelo, Pa so se mu svetile 6 solze, katere 3e videla v očeh ljub-
Smiio	in	to ie o-
3tibn„ °biela ga je in po-prosila:
•ekaj ®> L moj ijuljl, ne Vem C’ °i> iaz tega ne tacala Vldeti». in jokati je tl je , ania- «Povej mi, kaj St°rirn a«. nai storim. Vse £i’em j , ar rečeš, vse, in
«Res0«ebo3, kamor rečeš«.
P°Jdeš?»
z misli	govorl deklica
mnogOv, Razumela ga ni )e besr	neg0 toliko, da
te- Ul	da ga nekaj ta-
mu ie hotffta olaj-
šati, zato bi bila vse obljubila, pa menda tudi res storila. Deklič j a natura je taka, pravijo-
«Ti zdaj ne poznaš še vsega, ali bojim se, da boš slišala skoro še preveč. Ne pozabi, kar sem ti rekel, ne pozabi, kar si mi obljubila. Le 'ti mi moreš pomagati«, nadaljuje on.
«Ali kaj ti je? Kam si namenjen?«
«Proč, ali tebe moram kmalu spet videti, veš? Cuj! Zvečer, kadar se mrak naredi, poglej včasi gorile v hosto pod ono sprednjo staro smreko. Kadar tam vidiš iskre kresati precej, ko se je mrak naredil, tačas mi pridi naproti do sredi steze, če ho&eš z menoj govoriti. Ce
boš pa imela kdaj kaj povedati, pojdi ponoči — saj te ni strah; dekleta, ki je mene ljubila, ne sme biti strah neumne noči — pojdi ponoči na vrh Slemena in tam, kjer dva stara, visoko okleščena bora sama stojita, napravljena bo grmada suhljadi Rado se bo užgalo. Užgi in pri ognju počakaj. Tistemu smeš vse povedati, ki bo k tebi prišel in prvo besedo «Nande» rekel- Ne boj se ga, če bo grd. Nimam lepih ljudi. - Vrniti se odslej ne bom več mogel semkaj. Sovražniki so za menoj. Tvoj stric Blaž me je izdal najbrž že to noč. Ce me ni še, me bo Jaz bi mu lahko za vselej usta zamašil in niti meni samemu ne bi bilo tre-ba roke vzdigniti; ali tega nečem, ker je s teboj v rodu, samo ker je tvoj stric« «Naš stric te je izdal? Ko-mu, zakaj?« vpraša deklica «To boš vse slišala. Samo ustraši se ne in ne veruj ljudem vsega, kar bodo govorili. Pa ko bi tudi jaz tako
hudoben človek bil, kakor poreko, za tebe nisem, za tebe sem mehak kakor dete; za tebe sem dober v srcu. In če sem za druge ljudi tak, da se me boj 6, krivi so ljudje sami, ki so me preganjali in na polje vrgli se mladega kakor divjo zver- Ti si prva duša, ki me ljubi. Sezi mi v roko, da me ne-češ pustiti, tudi če me drugi ljudje obsojajo!«
In dasi ga ni prav ume-la, kaj pripoveduje in prav zaprav ima, in dasi se ga je v tem hipu skoro bala, kajti ko je govoril, da ga ljudje preganjajo, zasijalo mu je oko nekako divje in strašno, —• vendar mu je pomolila desnico, katero je trdno z obema rokama oklenil in ji molče zrl v oči.
Med tem se je bil dan naredil-
Zdajci se začuje kletev od drugega konca hiše in strica Blaž glas v tej kletvi.
«Ušel je, vrag! Ni ga več v gnezdu, zakaj nisi hotel snoči vstati, France!« ropo-
če Blaž.
Nande vstane in reče deklici: «Zdaj pa moram iti. Pomni, kaj si mi obljubila, na kaj si mi v roko segla. In ne veruj vsega, kar boš slišala. Ce ljubiš mene, ne boš jokala- Kaj so ti mar ljudje? Jaz pa pridem kmalu spet k tebi, ali pa 1j k meni! Pokazalo se bo, ali je ljubezen res kaj, pokazalo se bo pri tebi «
Rekši ji stisne roko in odhaja na sever naravnost čez vrt in čez njive, kjer je najbliže do gozda. Strmeča je gledala ona za njim, kaj je vse to govorjenje pomenilo? Ko je bil za pol streljaja od hiše, ga zagleda stric Blaž in kakor besen začne vpiti: «Ho, ho, stoj! France, France, pojdi sem, teciva, teciva za’ njim! Glej ga, glej ga! Drži ga, ho, ho!«
Stric Blaž se res spusti za Nandetom čez njive, a hlapec France mirno'stoji in zija; nima veselja hoditi v boj, najmanj pa loviti, rokovnjačev, če je tudi res, kar
stric Blaž govori. «Naj ga ujame in uklene sam, če je res tako močan, kakor zmerom govori«, reče France in vtakne eno roko za hlačni prteni pas, z drugo pa si počasi stegno briše, kakor da bi dejal: Jaz svojo roko umivam v nedolžnosti-Preden je bil Blaž čez sredo njiv pritekel, se je bil Nande že skril v goščo nizkega gozda in stric se je upčhan vrača}.
«Kaj mu hoče stric?« vpraša Polonica hlapca.
«Pravi, da je ta Nande rokovnjač, glej!« reče hlapec. «Pono’či ga je nekje videl in slišal, pravi. In veš, kaj je še slišal? Da ni Nande, ampak da je Groga, Groga, rokovnjač«
«Kdo to pravi?«
«Stric«, odgovori hlapec in se neumno smeje.
«Stric«, ponavlja polglasno, kakor brez misli dekle, stoji na mestu pod staro jablano, gleda srepo v tla.
la je precej vse. Pač ji je bilo, kakor da bi jo bil kdo s kolom po čelu udaril. Ali deklica je imela močne živce- Ni v omedlevico padla-Temveč čez nekaj hipov se je premaknila od stare jablane, pod katero je hlapec še ostal, pregazila je, da ne bi po okoliših hodila, kup gnoja na dvorišču in stopila v vežo. Tam se je pri spodnjih vratih naslonila na pod-boj in nekaj časa strmela tjakaj predse.
«Si že pomolzla?« vpraša jo mati prepirljivo in osorno.
Dekle se molče obrne, vzame veliko mlečno golido v roke, mehanično nalije v njo vode za umivanje vimena in odide v hlev.
Kdor bi jo bil po vnanjem sodil, bi bil morda mislil: Ta se ne meni mnogo za to, da ji je bridka usoda ravnokar prve ideale življenja v blato potrgala. Ali kri-vo bi bil sodil in površno. Ne kaže se čut pri vseh lju-
Rokovnjač! To je bila deh enako, strašna beseda. Ali razume-1	'Nadaljevanje	sledi.)
rabi Edilit sam. pravtako pa tudi ostala gradbena podjetja, zadruge, ustanove, zasebniki itd. S tem je napravil Edilit precejšen korak naprej y lastno korist in v korist skupnosti.
Omenjena delavnica je urejena ob morju pred javnim kopališčem, kjer ima obsežen prostor, na katerem je postavljenih nekaj lop. Tu so nameščena deloma skladišča, deloma posebne delavnice, na dvorišču pa vidimo velike kupe grušča in peska, -ki so osnovne in najpotrebnejše surovine tega podjetja.
Vodja delavnice mi je v kratkih ih jasnih besedah pojasnil, da »je trenutno zaposlenih 8 strokovnih delavcev za teracne in cementne izdelke, 4 pa za izdelavo cementnih tramov ali kakor jih splošno imenujejo tukajšni gradbeni «travetti va-rese«.
Delo omenjenih strokovnih delavcev je precej raznovrstno. Tako naPravljajo poleg že o-menjenih cementnih tramov še teračna tla (pavimenti, terraz-zi), okenske cementne okvire, umivalnike in lijake, stranišča, stopnice in ie nekatere druge
izdelke.
To so važne pridobitve modernega gradbenega načina, ki stremi za tem da prihrani na Času in gradivu. Medtem ko je bila preje navada, da so zidarji med gradnjo morali delati lesene opaže za zgornje okenske nadzidke alj opornike, nam sedaj pripravijo graditelji že v naprej takšne kose iz cementa, kj jih med delom stavbg enostavno vložijo. Ta postopek gradnje prihrani vsakokratno zamudo časa, ki je potrebna za napravo lesenega opaža zaradi sušenja betona, itd..
Z izdelavo teh predmetov prihranimo tudi mnogo pri izdatkih za devize. Tako smo izdajali preje za podobne izdel-
ke umivalnikov, stranišč itd. tujo valuto, medtem ko jih sedaj izdelujemo domS. V tem pogledu uvažamo deloma le grušč in pesek iz struge Soče. Ta dva elementa morata biti namreč popolnoma ;is!a vsake primesi zemlje. Le tako si zagotovimo solidnost in kvaliteto izdelkov. Vendar uporabljamo v ta namen v veliki meri kamnit drobiž iz naših kamnolomov trdega-Lelega kamna, katerega potem zdrobimo s posebnim strojem. Ostale surovine kot cement in železo pa prejema Edilitova delavnica iz Jugoslavije.
V zadnjem času izdeluje ta delavnica še cementne cevi vseh vrst in oblik. Tudi teh izdelkov potrebujemo čim več.
Omeniti je treba še to, da je na razpolago že posebej stroj za zgladitev cementa tistih izdelkov, ki se uporabljajo v gladki obliki, kot na primer tla, škrlice, lijaki in podobno.
Produkcija Edilitove cementne delavnice je tako močna, da krije predvsem vse potrebe domačega trga, odnosno da izvede vsa prejeta naročila. U-stvarja pa si tudi zalogo, da tisti, ki rabijo blago takoj, isto lahko dobijo. Tako je na primer ravno te dni v delu okoli 80 okenskih okvirov za novo poslopje hrvatske gimnazije v Bujah.
Celotno delo je 7. izjemo nekaterih, ki se zaradi posebnih težkoč izv»jajo y režij; urejeno na sistem norm. Vsi delavci delajo pridno in z zavestjo socialistično prebujenega človeka ter prekašajo določene norme. Naši delavs.ci tovariši delajo skoro neopaženo vendar je nji-' hovo delo za našo skupnost, za izvedbo našega enoletnega gradbenega plana posebno važno. Edilit pa je z uvedbo te delavnice odpomogel veliki stvarni potrebi cementnih iz-delKov.
ft. 1. ...j,.--..	.»m
gSplil i gfii&rJ
Ne sovraštvo, temveč
spoštovanje in ljubezen
Na svetu ni nobena stvar globlje in iskrenejše zaželena od miru. Po njem težijo od vojne in vseh blaznih grozodejstev hudo preizkušeni narodi in teži ljudstvo vsega sveta v opredeljeni zavesti, da pomeni mir napredek, kulturo,	nemoten
razvoj ustvarjalnosti nekega naroda in njegov prispevek h obči kulturi in napredku človeštva.
Šesto leto po končani vojni teče in ves ta čas se k miru neprestano povračamo, neprestano ponavljamo in zapisujemo v to, kako drago, da, najdražjo besedo, katere cena je neizmerna in vseobsežna.
Cernu? Ali morda samo iz ni. utešene želje po miru? Da, tudi iz te. Toda nekaj mora biti, kar jo neprestano poraja, kar je krivo, da je neizpolnjena, da zavzema duševnost milijonov. Globino njenih izvirov pa moramo spoznati, da se nam šele odkrijejo pravi vzroki.
Vojna je bila končana. Nacizem in fašizem vojaško premagana. Njuna težnja po za-vojevanju tujih dežel po podreditvi malih narodov pa tudi velikih narodov nekemu velikemu narodu pa je ostala. Ona je neposredni vzrok nerešenim vprašanjem, ki ovirajo učvrstitev miru. Rodila je hladno vojno in oborožen spopad na Koreji, njegove vzroke pa spretno zakrinkala z upravičeno zahtevo korejskega ljudstva po svobodi in neodvisnosti. Ostala je osrednje težišče obeh odločujočih velesil, tako Združenih držaA) Amerike kot Sovjetske zveze in obeh, ki iščeta pred milijoni, ki si želijo miru, opravičilo zanjo.
Prva ga išče v tem, da preti svetu nevarnost komunizma in razdejanja po njem, druga ga išče v teni, da se v svetu hoče uveljaviti gospostvo imperializma. V bistvu počenjata eno in isto: delita svet na bloke, iščeta načine, kako bi povečala svoja vplivna področja z vse mogočimi kombinacijami barantanja z malimi narodi. Na širokem polju te diplomacije je cel labirint potov, steza in pri. jemov, toda vse peljejo k edinemu cilju, kako bi čim več pridobili zase, za utrditev svo-
je države in njene vrhovnosti nad drugimi narodi.
V tem ozračju nebrzdanega pohlepa je razumljivo, da se mir ne more učvrstiti, da se neprestano izpodhopujejo temelji, na katerih more in mora sloneti. Tj so: svoboda narodov,
Ne pozabimo onih, ki trpijo za pravico
Naše žene v okviru svoje organizacije ASIZZ že vsa leta skrbijo za politične pripornike. Pričujoče pismo je dokaz njihove hvaležnosti.
Drage tovarišice! Po dolgem molku se vas s hvaležnostjo spominjam v imenu vseh zaprtih antifašistov, ki vas pozdravljajo od vsega srca. Neutrudno skrbite vsak teden za nas, dajete nam moralno in materialno pomoč, za katero se vam moramo samo prisrčno zahvaliti. Vemo, drage tovarišice, kako trda je vaša in naša borba za pravice delovnega ljudstva in človeštva. Mnoge težave nam delajo oni, ki nočejo videti zmago pravice in resnice, toda nihče nas ne bo zavrnil na naši pravi poti in odvrnil od naše dolžnosti.
Letošnje leto ne bo moglo biti naše sodelovanje za novoletno jelko v taki meri, kot je bilo prejšnja leta in to zaradi objektivnih težav. Toda tudi letošnje leto bo naša misel pri najmlajših. V kolikor bomo lahko kaj napravili zanje, vas bomo pravočasno zaprosili za material. Vsi si pa želimo, da bi imeli tesnejše stike z našim odborom. Tople pozdrave in prisrčna hvala
PIETRO VIDAU
tako velikih kot malih, njihova enakopravnost in neodvisnost, nevmešavanje v notranje zadeve njihovih držav, pravica, da si v notranjosti svoje države urejujejo življenje tako, kot to njihovemu, gospodarskemu in kulturnemu razmahu najbolj ustreza, pravica do razvoja svojih ustvarjalnih sil; ureditev od-
nosov med narodi in državami, izhajajoča iz njihove enakopravnosti in neodvisnosti na temelju medsebojnega spoštovanja in pomoči velikih industrijsko močnih držav malim in industrijsko šibkejšim.
To je vozel nasprotij med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki so obenem kriva, da se državna politika Sovjetske zveze razhaja v dejanjih z načeli marksizma in leninizma.
Nasproti tej odpovedi Mar-xovemu in Leninovemu nauku v vsakdanjem praktičnem življenju pa ga socialistična Jugoslavija tako v svoji notranji kot v svoji zunanji politiki dosledno uresničuje. Zato govorijo njena dejanja, ki jih občuduje ves kulturni in napredni svet, in to tudi tam, kjer se tega ne sme še glasno povedati. Resolucija jugoslovanskega komiteja za obrambo miru zadeva vsebinsko vse tiste pogoje, ki edini morejo zajamčiti mir med narodi. Vabilo, naj predstavniki drugih narodov pridejo in se prepričajo o njenem vsestranskem prizadevanju po miru, jo podkrepljuje in nehote razkriva, koliko iskrenosti po resničnem miru je v onih, ki so duševni očetje stockholmske akcije za mir.
Pri nas na Tržaškem smo pričeli borbo za resnični mir v trenutku, ko smo šli preko preteklega gorja, ko smo razčlenili njegove vzroke in pričeli klesati slovansko-italijansko bratstvo, Samo v kolikor je v nas proniknilo spoznanje, da je za ,nas slovansko-italijansko bratstvo temelj miru, samo v toliko se za mir tudi konkretno borimo. V okviru tistih pogojev, ki so za mir neobhodni. To je osnovna misel tudi resolucije odbora Tržaškega ozemlja za obrambo miru.
Velika krivda fašizma nad našim slovenskim življem pa ne sme in ne more biti zabrisana. Ljubezen in spoštovanje med narodi sloni tudi na spoznavanju lastne odgovornosti in priznavanju lastne krivde. Na bridkih zgledih K preteklosti naj se uči mladina. Tudi iz njih mora rasti potreba po slovansko - italijanskem bratstvu, po ljubezni in spoštovanju med narodi.
I
Pihnili i l*oti
POKRAJINA GORENJSKE.
Vlak na Gorenjsko je bil poln potnikov im prtljage. Ni manjkalo godrnjanja, nejevolje in celo jeze med onimi, ki so morali stati tesno drug ob drugem na hodniku, po sredini voza ali Pa še med sedeži. Vsem je bilo mučno, dokler vlak ni potegnil. Ko je bila Ljubljana za nami, je nastalo takoj prijetno, prisrčno, domače razpoloženje med' vsemi ne glede kdo ši, od kcd in kaj si.
Meni nasproti gta sedeli dve Srbkinji, ena uradnica, druga delavka v isti tovarni. Vozili sta se na oddih na Jezersko. Skoro vsi sopotniki so bili iz južnih krajev. Večina je bila žen — delavk, nekaj j-e bilo tudi intelektualcev. Zanimali so se za mesto Kranj in so imeli v načrtu obisk Prešernovega groba in Vrbe.
Ko smo bili že prav prijateljski, So me pripravili d*o tega, da sem jim pripovedovala o Jezerskem, kjer sem bila lansko poletje n^ počitku in ka-
Nogomet, košarka in
v središču športne
odbojka
nedelje
Na Opčinah nogometne tekme za „Kraški pokal" -
V kopališču Sv. Nikolaja pa tekme v košarki in odbojki
Naši športniki ne mirujejo niti pri taki vročini. Vsako nedeljo hočejo izkoristiti do kraja za razr.e tekme bodisi v nogometu ali v drugih športnih panogah. In tako bo tudi danes.
Današnji dan bo zelo zanimiv in pester. Nogometaši se bodo zbrali na Opčinah. Sledili jim bodo ljubitelji nogometa in navijači posameznih enajstoric. Igralci košarke in odbojke pa bodo šli bliže k morju, t.j. v kopališče Sv. Nucolaja, kjer bodo izrabili dan za tekme in tudi za kopanje.
Nogomet
Ze včeraj smo pisali o tekmah za «K raški pokal«, ki bodo danes na openskem igrišču. Tudi o napovedih smo že govorili in lahko bi rekli, tudi določili zmagovalca, t.j. enajstorico, ki bi po našem mnenju morala priti tako po tehniki igre irj borbe-
nosti igralcev do uspeha.
Spored tekem Je sledeč: Na openskem igrišču OB 9 SES-LJAN-KONTOVEL; OB 17 BAZOVICA - NABREŽINA; OB 18 PROSEK-OPCINE.
Košarka
DANES OB 18 BO V KOPALIŠČU SV. NIKOLAJA zanimiva tekma v košarki med TRŽAŠKIMI DIJAKI in REPREZENTANCO LJUBLJANSKE UNIVERZE.
Po tej tekmi pa se bodo isto-tako v košarki srečale TRŽAŠKE DIJAKINJE in ZENSKA REPREZENTANCA LJUBLJANSKE UNIVERZE.
Odbojka
OB 17 BO V KOPALIŠČU SV. NIKOLAJA tekma V ODBOJKI , med športnim klubom SV. IVAN in REPREZENTANCO LJUBLJANSKE UNIVERZE.
Na študentske igre v Ljubljani povabljeni tudi inozemci
Konec mesca bodo v Ljubljani | redni študentje jugoslovanskih III. letne študentske igre, na ka-1 univerz in absolventi, ki so ab-
terih bodo sodelovali športniki-študer.tje beograjske, zagrebške, sarajevske, skopjanske in ljubljanske univerze. Skupaj bo nastopilo okoli 800 študentov, kar dokazuje, da bo prireditev največja in najpomembnejša v državi. Tekmovali bodo v atletiki, plavanju, telovadbi, streljanju, nogometu, rokometu, odbojki in košarki. Zmagovalno moštvo bo postalo prvak univerz FLRJ za leto 1950.
Pravico udeležbe imajo vsi
solvirali p0 1. jan. 1950. medtem ko študentje, ki so dosegli v atletiki, telovadbi in plavanju zvezne rezultate ter oni, ki tekmujejo v zveznih ligah v nogometu (I. in II. zvezna liga), odbojki in košarki, nimajo pravice nastopa.
Vodstvo iger je povabilo k sodelovanju tudi študente iz Italije, Avstrije, Francije in drugih zahodnoevropskih držav. Z mednarodno udeležbo bodo študentske igre služile tudi za
boljše in tesnejše sodelovanje med študenti v Evropi. Začetek tekmovanj v nogometu in rokometu bo 20. avgusta slovesna otvoritev 29. avgusta, začetek vseh ostalih tekmovanj pa bo 30. avgusta ter bodo končane do 2. septembra.
Mednarodni leniški turnir v Zagrebu
ZAGREB, 12. (ATI). — Na mednarodnem teniškem turnirju v Zagrebu je ameriški teniški igralec Dorffman premagal Ju-
goslovana Palado z 8:6, 6:1, medtem ko je pa Jugoslovan Mitič premagal Američana Garreta s 6:2, 8:6. V igri v dvoje pa sta Američana premaga'a jugoslovansko dvojico Mitič Palada s 6:2,	8:10,	7:5. Jugoslovanski
igralec druge kategorije Petrovič je premagal svojega avstrijskega msprotnika z 12:10, 12:10, 6:1.
Dorffman in Garrct kakor tudi tretji Američan Kovvalev-ski bodo prihodnje dni odšli v Opatijo, kjer se bodo udeležili mednarodnega turnirja, ki se tamkaj pripravlja.
AustralijaiŠuedska 2:1
NEW YORK, 12. — V med-conski tekmi za Davisov pokal sta se letos srečali Avstralija in kot evropski finalist Švedska. Prvi dan dvoboja je prinesel precejšnje presenečenje, ko je Švedu Bergelinu uspelo premagati močnega Avstralca Sed-gmana, medtem ko je Bromsvich odločil svojo igro v korist Avstralije. Prvi dan se je torej končal z rezultatom 1:1. Danes sta pa oba Avstralca v igri v dvoje odpravila svoja nasprotnika Bergelina in Davidsona v treh setih s 6:1, 7:4, 7:5. Avstralija torej sedaj vodi z 2:1.
ve udeležbe, ker odhaja parnik točno ob 13.
Zmaga ..Crnie zvezde" v Berlina
Vsi igralci odbojke športnega društva Sv. Ivan so naprošeni, da se danes gotovo zberejo ob 12.45 pred ribarnico, od koder bo skupen odhod v kopališče Sv. Nikolaja, kJer bo tekma proti reprezentanci ljubljanske univerze. Prosimo točnosti in goto-
Jugoslovansko moštvo «Crve-na zvezda« je 9. avgusta odigrala nogometno tekmo z berlinskim moštvom «Ter.-nis Borosia« ter zasluženo zmagala s 4:2 (1:1).
Crvena zvezda bo 15. t.m. ponovno nastopila, in sicer v
Muenchenu.
Jugoslovanski veslači na lekmah v
BEOGRAD, 12. — Jugoslovanska veslaška zveza je sklenila, da pošlje na veslaške tekme, ki bodo v Milanu, Štiri Čolne, in sicer skif, četverec s krmarjem, dvojico s krmarjem irj četverec brez krmarja.
mor ie bilo namenjeno še nekaj drugih sopotnikov, razen obeh Srbkinj.
Zavzela sem pozo babice, ki otrokom pripoveduje... Poslušalce sem opomnila, da morem jamčitj le za resničnost onega, kar sem vi<dela na lastne oči, največ pa setu posnela iz razgovorov med domačimi, jcar gra kot ustno izročilo iz roda v red.
Dolgoveziti nisem smela, ker ni bilo časa, zato, sem pohitela z besedo:
«Od' železniške postaje Krpnj vozi redni avtobus na Jezersko, nekdanje letovišče bogatašev, danes dragocen kraj oddiha in počitka jugoslovanskega delovnega ljudstva. Ze pot ob lepih poljih, njivah in vrtovih, belih hišah z okni, polnimi duhteče-ga rožmarina, rdečih nageljč-kov in žarečih pelargonij vas bo navdušila. Kaj šele, ko vam bo pobožala lica zdravilna sapica gorenjskih in koroških velikanov, ki se prav tu delijo v Kamniške Alpe in Karavanke. Iz utrujenosti vas ho zbudilo
na 1192 leta. Okrog nje je pokopališče. Pred mnogimi leti se je zemlja utrgala in odnesla večino grobov. Nad cerkvico je bil grad. Se sedaj pravijo tam ((Gradišče«. Pravzaprav sta bila nad jezerom kar dva gradova. Na stenah farne cerkve in na stropu so starinske slike — freske.« Počakati sem morala, da je profesor povedal poslušalcem, kaj so • freske, česar nekateri niso vedeii.
»Freske in tudi druge slike so umetniikg vrednosti« — sem hitela zgoščeno pripovedovati, «Predstavljajo kombinacije svetopisemskih ljudi in dogodkov. Nekdo je hotel freske obnoviti in se mu delo ni posrečilo. Spodnja cerkev je velika. Zlasti župnišče je bogato in prostorno. Nad njim so obširni, strmi pašniki, gozdovi, polja in njive. Vse to in gospodarska poslopja ter hlevi, kažejo na bogastvo edinega gospodarja — domačega župnika. Ljudlska oblast je dala zemljo onim, ki so jo obdelovali in niso nikoli okusili dlobroit, ki jih je imel farovž. Qb strani nove cerkve ima .zemlja obliko teras. Te pojave je ustvarila voda, ki je za časa jezera segala tako visoko. Leta 1814. je bilg v teh krajih kuga. V steni farne cerkvice bosite videli vdelan reliefni spomenik, ki predstavlja lepo izdelano peščeno u-ro na prelomljeni sveči. Napis ie nemški in pove, da v grobu počiva mati in njenih 6 otrok, ki jih je pobrala kuga.« — «Ali so ljudje prijazni?« — je vprašal tovariš.
«Kljub delu in skrbem se domačini radi šalijo, smejejo in pojo o tem, kar prinese življenje v ta mirni kraj, obdan z visokimi gorami, med katerimi je goli Grintovec res siv in star očak«, sem odgovorila in naglo dodala, ker se je bližal Kranj; ((Domačini govorijo lepo nezategnjeno slovenščino in se prištevajo h Korošcem, ker so nexdaj bili res z njimi.« Neka žena mi je zatrjevala, da se ob nevihti nihče ne boji strele, ker vsaka zadene Veliki vrh, v katerem je mnogo železne rude. Erofesor je celo vedel, da je baron Zois imei v teh krajih velike topilnice železa, in sicer v Fužinah, kjer so velik; zakladi železa. Spet so me prekinili, ker je neka delavka želela vedeti, kdo je bil baron Zois.
žuborenje reke Kokre, ki pri-
hiti z gorovja in se v svojem teku zavija kakor kača.
Ko boste na Jezerskem izstopili, vas bo navihanec gotovo »potegnil«, kakor vsakega, ki pride prvič v ta kraj. Pokazal vam bo gamsa na goličavi v podnožju Grintovca. Utrujeni od vožnje, izmučeni od vročine smo mi lansko leto odložili prtljago in dlolgo strmeli v tisto smer, kjer so nam pokazali, da se premika gams — kralj naših planin. Sele tajin-stveno hihitanje gostov nas je opomnilo, da smo nasedi; eni izmed' sto in sto 'ovskih šal. Tisti gams je le očesna prevara.«
((Skoda, da ste nam povedali« — je rekla tovarišica pred menoj. Tud; meni je bilo takoj žal, da sem jih pripravila na dogodek, ki bi jim na letovanju nudil Prvi prijeten užitek. Po toči ne pomaga zvoniti, zato sem raj« nadaljevala:
((Jezersko je 900 m nad morjem phd Grintovcem in Kočno. Ob glavni cesti so domovi, pošta, šola, menze in drugj uradi. V ozadju, med smrekami so lepe vile in snažne kmetske hiše. Tud+ v njiih go razmeščeni oddiha potrebni ljudje.
Zemlja je ilovnata, tu pa tam je še močvirnata. Nekdaj je po vsej dolini bilo jezero. Neki domačin mi je povedal, da je še danes videti na pobočju Velikega vrha železen obroč, ki je služil za privezovanje čolnov.
Nad dolino pred hribovjem pokritim z visokimi, stoletnimi gostijni smrekami se belita dve cerkvici. Farna je bila sezida-
«Dolina je odprta v smeri proti Fužinam, lcamior je odšla voda, ko so se na njo usuli velikanski plazovi zemlje«, sem povedala, kakor je meni razložil staa- Jezerčan. «Pravijo, da je ogromna skala med pošto in Domom oddiha še iz ledene dobe. Poleg te je še nekaj drugih skal iz te dobe.«
Nekateri bi bjlj radi vedeli nekaj o nastanku letovišča na Jezerskem. Na to vprašanje sem odgovorila. kakor sem slišala: ((Poslopje, kjer je sedaj Dom oddiha, je bilo last nekega tujca. Nikogar ni maral pri sebi, najraje je hodil sam. Ljudje so pravili, da hodi y neko kotlino po zlato. Zasledovali so ga in umorili, ker so ga hoteli okrasti iz nevoščljivosti, ker jim ni povedal za zlat zaklad, ki ga je zasanjala ljudska domišljija in vraževernost. Za njim je neki bogataš nakupil več posestev. Na Jezersko je vabil goste. Odprl je gostilno, kjer so gostje dobili hrano. Tudi v župnišču je bilo preskrbljeno za goste, k; so odslej prihajali v letu in zimi. Cehi so bili med prvimi. V pogorju Grintovca so si postavili kočo, ki se imenuje Češka koča.
Treba je bilo končati vlogo «babica pripoveduje«, ker do Kranja ni bilo več dolgo.
Ko so se pripravljali za izstop. sem jim naglo pravila, da je bilo Jezersko v zadnji vojni priključeno k Nemčiji. Vendar so se Nemci bali partizanov, kar priča veliko število bunkerjev, kamor so §e zatekli, ko so zaslutili v bližini partizane. Vas Kokra je veliko trpela. Nemci so požgan vse hiše, moške postreljali, žene in otroke pa odgnali. Dom oddiha je bila nemška orožniška postaja, ki so jo partizani večkrat zelo uspešno napadli.
Ze po nekajdnevnem bivanju na Jezerskem boste izvedeli mnogo. Posebno, ako se boste približali domačinom. Ko pride gost v enem tednu do moči, rad zleze do Češke koče na Mali vrh, ali celo na Grintovec, samo da se pohvali s planikami. Slabotnejši iščejo v gozdovih ciklamov, cvetje ima tu močnejšo barvo nego drugod in opojnejši vonj.«
Kranj! Stisk rok v slovo in prisrčen «na svidenje!« — pa‘ smo se ločili.
SLAVA
RAZPISUJE NATEČAJ
za sprejem novih učencev v šolskem letu 1950-51
Industrijska tekstilna šola v Mariboru sprejme v tem šolskem letu 100 novih učencev za predilski, tkalski ople-menilniški in tekstilno kovinarski odsek.
Za vpis so potrebni sledeči pogoji:
1. dovršenih 6 razredov osnovne ali njej slične šole; -
2. starost od 14 - 17 leta;
3. da je fizično zdrav in da ima veselje do stroke. Učenci te šole imajo priliko, da se izučijo za.®5?
liste v tekstilni industriji v vseh navedenih odsekih. Utj’ nje na šoli traja tri leta. Vsi so preskrbljeni s stanovanje® v internatu, s hrano, obleko in šolskimi potrebščina™* poleg tega pa prejemajo še mesečno nagrado po svoje® uspehu v šoli.
Mladinci, ki se zanimajo za vpis v šolo, naj se tato!, prijavijo — ustno ali pismeno ra naslov: Industrij!* tekstilna šola Maribor — Melje.
Prijavi, odnosno lastnoročni pisani prošnji za spreje® v zavod naj bodo priloženi še sledeči dokumenti:
1. rojstni list;
zadnje šolsko spričevalo; zdravniško spričevalo; karakteristika LMS;
potrdilo o imovinskem stanju;	_
pismena obveza staršev odnosno varuha, da ravnali vse stroške oskrbe, ako bi učenec samove ali iz malomarnosti zapustil šolo.
/
Na osnovi teh prijav bodo gojenci klicani k sPre^e!Ln mu izpitu, kjer se bo dokončno odločilo o njihovem sv
jemu v zavod.
NI Bil VKUHAL DA
italijansko puško...
Uprava industrijske tekstilne šol« Maribor
TRGOVINA
Og/ejfe si
Ulica Vasari
MEHANIČNA
DELAVNICA
tmummim
TRST
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, cevi ter inštalira vodo
st^
v prvih časih n?u7ie®jf» « tN>
ko sta se našla na ~r ice. u uah Nandeta in P°' „ hitt J
so mu žarele. šlodts s?.„
morje pod bregom,
ko
V LR Hrvatski se je letos naučilo brati in pisati nad 22.000 ljudi
Prj zaključku analfabetskih tečajev v LR Hrvatski se je izkazalo, da se je letos naučilo brati in pisati nad 22.000 ljudi v starosti do 50 let. Pri okrajnih, mestnih in krajevnih ljudskih odborih je bilo okoli 2680 tečajev za nepisjnene in so vsi udeleženci 1920 tečajev zapustili tečaj kot pismen; ljudje. Največje uspehe so imeli tečaji Dalmaciji. Najbolj so se iz-
kazal; tečaji, ki so bili prirejeni v kmečkih zadrugah in pr; sindikalnih podružnicah.
Vse liste dni, odkar so ji odpeljali moža, je Milko spreletavala neka temna slutnja. Legla ji je na srce in nikakor se je ni mogla več iznebiti. Naj se je lotila česar koli, nič ji ni šlo prav izpod rok. Kakor da bi se vsega držala senca tistega, kar je nosila s seboj. Ivanova aretacija ji je razjedala dušo. Nič posebnega in nenavadnega ni bilo združeno z njo, kar bi dalo povod vsemu temu njenemu globokemu nemiru.
Pri oblasteh je bil zaznamovan kot «soversivo«. Za pre-vratneža so ga imeli in so ga zato tudi poslali v afriško kompanijo, kjer naj bi poma*. gal zavojevati Abesinijo fašističnemu imperiju. Misel na to jo je vselej pretresla do mozga. Kot da bi se hoteli poigrati z njim, z njegovim čustvovanjem in mišljenjem; kot da bi se hoteli okrutno pošaliti. Tri leta te šale in to v času, ko sta se komaj dodobra spoznala in pričela misliti na poroko. Z njegovo vrnitvijo ni še bilo tega konec. Ostal je soversivo in dva, tri dni v letu je moral vselej v zapor. Ne zaradi drugega, za opomin. Karabinjerji so vsaj tako zatrjevali, da nimajo ničesar proti njemu in da vršijo le u-kaz političnega strankinega sekretarja. On varuje v okolišu koristi države in fašističnega reda.
Poznala je njegovo visoko postavo, njegov prezirljiv nasmešek v desnem kotu ustnic, njegove namaziljene lase. Vse na njem je sovražila, tako iz dna duše sovražila, zato ker ni imel srca, ker je prežal kot sestradan volk na svoj plen. Kadar je prihajal v vas in ga je imela kje srečati, se mu je od daleč izognila, če se je le mogla, zato da bi je ne vprašal po Ivanu. Vselej se je napravil čudno nevednega in karabinjerji prav tako- Tipali so, poizkušali od vseh strani, hoteli so slišati iz njenih, ust o Ivanu, zato da bi jo ujeli na kakšni podrobnosti in opravičili svoj sum.
Marešal in brigadir sta vstopila v. kuhinjo, ko je ravno pristavila vodo za polento in pričela čistiti radič za večerjo. Zazdelo se ji je, da jo mareša-love z gostimi obrvmi zasenčene oči ujedljivo prebadajo.
Brigadir je ostal nekoliko za njegovim hrbtom in se razgledoval po kuhinji.
«Moža ni?« je vprašal marešal. «Prišla sva zaradi vašega moža. Z njim bi se rada pomenila«. Njegov glas je bil vljuden, tako nič narejenega ni bilo v njem.. Ce bi ga obleka in vse ne razodevalo, bi se bila pomenila z njim drugače, tako pa mu je odvrnila suho in zlovoljno: «Ni ga. Ob tej uri ga zastonj iščete, saj vendar veste, da se še ni vrnil iz kamnoloma«.
Marešala ni zadovoljil njen odgovor. Poslušal ga je odsotno, kot da bi zbiral misli za tisto glavno, za njega in političnega sekretarja fascia edino vredno stvar. Brez vsake miselne zveze z Ivanovim prihodom domov, je vprašal tjavdan: «Se It ukvarja s politiko vaš mož? Ali je vpisan v fašistično stranko?«
Mrščalica jo je hipoma spreletela po vsem telesu. Razumela je, da jo je hotel presenetiti, zalotiti na prepovedani stvari, tako pač kot zalotiš otroka. Naj bi mu razložila, kako se Ivanu vse to upira, kako je ob večerih čutila, ko je odhajal od nje, da ga cesta ne pelje domov, kako ga je peklilo. ko je moral t: Abesinijo. Marešal o je bil Ivanov in njen sovražnik, tihi zaveznik in zaupnik političnega sekretarja stranke, čuvar fašističnega reda in čuvar vsega zla, ki jih je črmčilo. Z Ivanom sta se našla v dvorani pri vajah. Igral je Nandeta, ona pa je bila Polonica, njegovo dekle. Nenadno je bilo potem vsega konec. Kakor da bi jim nekdo izpodrezal njuno mladost in jih zanjo zlobno prevaral.
«Ne vem, da bi se ukvarjal s politiko. Da ni vpisan v Zasedo in je označen kol soversivo, pa veste tako in morda še bolje kakor jaz. Cernu torej sprašujete?« Njen odgovor je bil rezek. Rezkost se ji je zdela najprimernejša, zato da ga od bije in si ne bo upal več s vprašanji drezati vanjo. Ze se je zgodilo, da ju je tako odpravila in da je postalo mare-šalu mahoma nerodno. Rame je stisnil vase, se zasukal na eni nogi-, napravil nekaj korakov proti vratom, se tam znova
zravnal in jo premeril z dolgim pogledom, kot da bi ji hotel z njim dopovedati, da je v njegovi in strankinih rokah moč in oblast nad njo, nad Ivanom, nad vsemi.
Se vedno je stal na istem mestu sredi kuhinje, kot da bi bil prikovan. Brigadirjev obraz je bil negiben. Zdelo se je, da nič ne dojema in da ne spremlja< razgovorov med njo in ma-rešalom. Prišel je zaradi spremstva, zaradi učinka, ki naj ga pusti obisk orožnikov. Marešalove oči so bile zaskrbljene, in nekam človeško čuteč je bil njihov pogled. Namenoma je prezrl rezkost v njenem odgovoru, ko je vrtal dalje:
((Prestal je policijsko nadzorstvo, ali ne?«
«V Afriki, zato je tudi prišel pozneje domov, kot so prišli drugi«. Te Ivanove aretacije so bile le podaljšanje policijskega nadzorstva, kajti čemu neki ga zapirajo, če ne zato, ker ga nadzorujejo. Spreletava jih bojazen, da ne bodo nikoli ukrotili ljudstva ob meji. Prišli so, da nas zasužnjijo, da nam pijejo kri, da nam ugrabijo naš jezik. Oni, ki govorijo v jeziku Danteja in Petrarke, ki so ponosni na svojo kulturo, pa ne oidijo tega, da bi morali pro-svetljiti z njo svoje ljudstvo.
Besede so se ji usipale kot plaz, Sama ni vedela, kje jih je jemala, kdaj in kje jih je vse slišala■ Tiščale so jv v grlu in jo dušile. Ali so ji bile na licu zapisane, ali je znal mare-šalo brati te njene težke, neizpovedane misli, ki so se' ji vijugale po glavi. Dobrotni sij v njegovih očeh je zamrl. ((Torej, ko se vrne, ga napotite v kasarno», je rekel trdo. (iNje-gova ženu ste in priporočam vam, da mu točno sporočile, sicer bomo z njim postopali drugače kot po navadi.»
Mučila jo je misel, da bi Ivanu svetovala, naj beži preko meje. Tudi o tem sta se pogostokrat pogovarjala in ni ji bila nova. Ivan jo je potem vselej zavrnil. Predstavljala ni nobenega pravega izhoda. Tu je bil njun dom, na tej zemlji je bilo treba živeti. Kaj hočejo drugega kot to, da jih izrinejo z nje. V takih trenutkih je bil Ivati poln zanosa, poln nekega pritajenega ognja, kot
grivasto valovi
lomi tisoče sončnih ] ,rlm , dela sta na zaboja 2“ oib, no drug ob druger^sij » je držal objeto oko* « ji \ veril ji je, tako lJP, taM ,e voril. Nihče ni variti kot on. «U,cf‘Si rali iti, kaj bi neki, ^ so ^ vili? Državni ur«#®, fr premetavajo Jih * «ii j kot premetava b‘Pl ju. Mi smo na P°‘ 0 di> pol delavci. Mi la~,r;atH-. j in tudi moramo oz jjfi Y is
pričel nervotnd ...^
kuhinji, obstal Pre^AU rt1 J ji zastrmel v oči- *■*> 0 UK sliš. Milka, da	iiiČ''.4,
Spremenilo se oo, . c spremeniti. Na svetu l ustaljenega, najmanj kar sloni na krivic* • jfi.
Ze peti dan je oi ; ,#}!>■ ga je s kosilom . t,jlo „ stonj čakala. Dosie^ Ljiilj , lej tako, da so ga iZPu 0 tretji dan- 1
g,, največ	^
nenadno zavedla
bil že peti.
V
čelo srce burno vf-D.
la je, kako ^konV'Lslo kot da bo zdaj r ,L;cj n« notranjost. v,sk<lnr0 >‘e ji
dilniku je btljj f&n/i % njena in po vsej ■ po ,j širil tisti .prijeMLV Tff
ki ga je imel Ivan rafiji
ki naj mu bo za zdrav.	no
Mahoma se je ^ ji # maj- nekaj minut " ,.g J la pred
co sredi vasi.jMo, ,e w
tolklo srce. ((Mo),JV
lo vse v njej.	if/
ga imate?«[ )e_^n0Sfi
njej.	na
V onemogli nestrp” j šalu v obraz■	,	P°.,d
«vaš mož,, gojv razbgfm
untC* hd"
se. Cernu tolik] v/\s~hote., t*1
Prav danes smj vesiiti, da je
odpct°val
aK,
«V battaglione^ ga, ..«
bil v A£kt s0 ee» bili v A,rlk pov
t-eP
ki je bil ki so bili je vse odpušče • ali je to vraV'c*ateglo
«Pravica», jo
marešalo. ,(V!'glli„nsko flocl da bi nosil MM o(rl - ,V
t
l
s
v
%
s
s
lldli.1"- J V" y,
^oholegl zoniče™
nepa,
kaj ji )e
ni izmaknila,	V
ji je vstal v očeh nutkov sta
sproti.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CHI, št. 6, III. nad. - Telefon štev. 93-80* in 94-63*. - Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »t. zv. Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38, Cene oglasov: Za vsak mm vISIne V Slrinl 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-Odg. urednik STanisi avUhknko*^' 0rSmrtn.!C' ^ llr' Zaf LRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Tiska TrtaSki tiskarski
HiKiruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. BattisU 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna Z60, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; c< na B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.50,	ttsK^
11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega mozeiiwKR _ . I*
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalitl banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska