JUTRA
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 4t.lQ
Oglasi po tarifu
Oglas« sprejama tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Pr»£«mova ullcfi St.-4-
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 125
Maribor, torek 3. junija 1930
Oglasi po tarifu
Priznanje Slovencem
Povodom otvoritve X. ljubljanskega velesejma je zagrebški gospodarsko-po-litični dnevnik »Jugoslovenski Lloyd« objavil na adreso Slovencev članek, ki ie —- morda celo nekoliko pretirana — himna na slovensko odpornost, na go« spodarski in kulturni napredek Slovencev in. zasluži, da ga v kratkih potezah registriramo.
V zdravi gorski naravi — pravi član-^ar •—, na eni strani v kleščah Italijanov, na drugi Nemcev so se Slovenci skozi stoletja razvijali na posebni in težji na-nego ostala plemena našega naroda. pri Srbih in Hrvatih so bili nosilci poli-|*5ne, ekonomske in kulturne zgodovine halji, bani, župani in narodno plemstvo, Slovenci pa ali sploh niso imeli, ali pa ‘e malo, takih glavnih junakov in nosilci slovenske usode so bili slovenski kmet in °ni kmetski sinovi, ki so se s svojim znanem in sposobnostjo dvignili nad površno, ne da bi pozabili, da so Slovenci. Tako so Slovenci, ohranivši vse vrline h slabosti kmeta, postali in ostali od-bornezši nego oni, ki so pisali svojo zgodovino z mečem in guslami- Postali so balisti, jasno videč, da vsa zgodovinska s,ava, vsa bojna junaštva in sijajni naslovi ne koristijo v stalni življenjski borbi toliko, kolikor urejen dom, dom, pridobivanje in ustvarjanje ekonomskih Vrednot- Borbe z nevarnostmi in teža-vami narave in mučna obramba, da ne utonejo v morju močnejših in kulturnej-Hh Nemcev in Italijanov, so napravile Slovence močne in odporne.
Kljub temu pa se Slovenci niso navzeli egoizma, ampak imajo največ smisla za koristno ustvarjanje in državotvornost, 'P največjo širokogrudnost, da jim vsak kraj v državi postane mil in koristen kakor Slovenija. Zato jih tudi povsod najdemo, v vsaki pokrajini naše države, Povsod vsak v svojem poklicu marljivo ’n vestno vrši svoj posel v svojo in v korist celote. Slovenci se ne bavijo z brezkoristnimi posli in osnovami, kakor ' Hrvati in Srbi, ki puščajo pri tem mnogokrat iz vida največje potrebe sedanjosti in bodočnosti. Od Slovencev, dasl so Pajmlajši bratje, se morajo drugi mnogo
učiti.
X. jubilejni mednarodni velesejem v Ljubljani jasno kaže, da Slovenci na vseh Gospodarskih področjih sistematski in solidno delajo in napredujejo. Uspelo jim ]e> da so tekom 10 let poleg tuje industrije ustvarili tudi svojo, čisto narodno slovensko in solidno industrijo. Sloven-C1 Polagoma, a sigurno zavzemajo glavne Položaje, vodijo kontrolo nad gospodarstvom in izrivajo tuje, nenacijonalne Cemente. Njihovo zadružništvo je tako Popolno in dobro vodeno, da je smatrati slovenskega kmeta kot najbolj zasigura-P®Ka ne samo v naši državi, ampak tudi v celi srednji Evropi. Slovensko denar-Ulštvo, kojega glavna moč je v hranilni-CaK, posojilnicah in nekaterih popolnoma slovenskih bankah, je solidno, obredna mera najcenejša in poslovanje brez-
Londonski brodovni sporazum pred spodnio zbornico
MACDONALD BRANI V PARLAMENTU SPORAZUM IN ODKLANJA BALDVINOV PREDLOG ZA USTAN OVITEV POSEBNEGA ODBORA ZA | PROUČEVANJE TEGA SPORAZUMA.
LONDON, 3. junija. Ministrski predsednik Macdonald je na včerajšnji seji spodnje zbornice z vso odločnostjo nastopil proti Baldwinovemu predlogu za ustanovitev posebnega odbora za proučevanje londonskega brodovnega sporazuma in pri tem zlasti opozarjal na posledice, ki bi nastale, če bi vlada ta predlog sprejela, ker bi se v tem primeru izpremenila procedura v odnošajih med eksekutivo in spodnjo zbornico. Proračuni armade, brodovja in letalstva bodo tako predloženi zbornici, ki bo imela potem priliko, da vsa vprašanja, ki so v zvezi z brodovnim sporazumom, natančno prouči. Kar se tiče londonskega brodovnega sporazuma, ne more nikdo dvomiti, da bi se oboroževanje na morju
silno povečalo, ako ne bi prišlo vsaj do delnega sporazuma. Povečati bi se moral seveda tudi brodovni program angleškega imperija. Kaj je vlada na brodovni konferenci hotela, je popolnoma jasno. Hotela je očuvati mir in preprečiti razmetavanje denarja za nepotrebno oboroževanje. Udeležili smo se, je nadaljeval Macdonald, konference 5 pomorskih ve-levlasti, dobili pa smo sporazum 3 držav, s katerim je napravljen prvi korak na potu k razorožitvi. Vendar pa še vedno delamo na to, da bo sklenjen končno tudi sporazum 5 velevlasti. Macdonald je končno izrazil upanje, da bo zbornica odklonila resolucijo opozicije, ki izreka vladi nezaupnico in odobrila londonski brodovni sporazum.
;Zeppelin na pouratku u Europo
LAKEHURST, 3. junija. Zrakoplov »Graf Zeppelin« je včeraj ob 9.12 odletel zopet proti Evropi. Ob 9.58 je plul nad Newyorkom in krenil potem proti vzhodu. Ker so vremenska poročila ugodna, bo zrakoplov najbrže že v 50 urah dosegel evropsko celino.
Noua usodna poplaua u južni Franciji
PARIZ, 3. junija. V južni Franciji so vsled večdnevnega deževja nastale zopet usodne povodnji. Vsi dotoki Ga-ronne so prestopili bregove in poplavili velike predele plodovitih pokrajin. Številna selišča so pod vodo. Cele pokrajine so poplavljene in nudijo podobno sliko, kakor v pretekli spomladi o priliki strahovite poplave. Tudi sedaj so morali izprazniti celo vrsto vasi in trgov. Povodenj je porušila veliko število hiš. Posebno občutna je škoda v vinogradih, kjer so valovi odplavili najboljšo zemljo. 2e po površni cenitvi gre v milijone.
Požar u umobolnici
LONG ISLAND, 3. junija. V tukajšnji državni umobolnici je tekom enega leta nastal sedaj že četrtič silen požar, ki je popolnoma upepelil poslopje, v katerem so bile nastanjene strežnice. 28 oseb, med njimi 9 gasilcev, je bilo pri reševalnih del več ali manj težko ranjenih. Bolniško osobje je moglo 6000 bolnikov, med katerimi je bila večina težkili blazni-kov, le z največjim naporom spraviti na varno, ker se je bolnikov polastila silna panika, ko je prišlo med požarom tudi do eksplozij. Bolniške strežnice so se vsled naglega razširjanja požara mogle rešiti le tako, da so poskakale na razpete rjuhe.
Pobil ženo in zažgal hišo
LJUBLJANA, 3. junija. Davi so pripeljali v tukajšnjo splošno bolnico iz Sv. Ruperta na Dolenjskem posestnico Marijo Bartolovo, ki je imela težko rano na glavi in močne opekline po vsem životu. Na vratu se je vrh tega poznalo, da jo je nekdo davil. Ko je prišla k zavesti, je izpovedala, da jo je njen 10 let mlajši mož Josip Bartol pobil najprej s kolom na tla, da se je onesvestila, potem pa jo je pričel še daviti in je končno zažgal tudi hišo, misleč, da bo v njej zgorela, a so jo ljudje še pravočasno rešili. Bartola zasleduje orožništvo, vendar ga dosedaj še ni bilo mogoče najti, vsled česar se domneva, da je najbrž izvršil samomor.
Rodbinska črama u Linču
LINC, 3. junija. V stanovanju neke tukajšnje uradniške rodbine se je odigrala preteklo noč pretresljiva rodbinska ža-loigra. Ob 11. ponoči so zadoneli iz stanovanja rodbine Mayerhofer v prvem nadstropju v Grillparzerjevi ulici 4 streli, ki so zbudili vse sostanovalce v hiši. Redarji in sosedi so takoj vdrli in našli v spalnici 481etno železničarsko vdovo Terezijo Mayerhofer v mlaki krvi v postelji mrtvo. Njen sin Ivan je takoj priznal, da je ustrelil svojo mater. Izjavil je, da je imela neozdravljivo bolezen v črevesju in da je tako strašno trpela, da tega ni mogel več prenašati.
Strela ubila tri nogometaše
PLZEN, 3. junija. V Blatnicah se je vršila preteklo nedeljo nogometna tek ma. Ker je nenadoma nastala nevihta, so se mnogi igralci zatekli v bližnji gozd. V drevo, pod katerim je Stalo šest oseb, je nekaj trenutkov nato tre ščilo. Tri osebe so bile takoj mrtve, ostale tri pa težko ranjene, da ni nobenega upanja, da bi okrevale.
V tem je uspeh, moč in garancija za dobro bodočnost slovenskega gospodarstva. Naravno, da Slovenci ljubosumno čuvajo te svoje gospodarske pridobitve, ki pomenijo pridobitve cele države in celega naroda. Nazivati to egoizem ali separatizem, nima smisla, zakaj dejsb
je, da slovenski napredek, sistematičnost, uspeh in sposobnost s periferije koristno uplivajo tudi na notranjost države, na celoto.
Vsekakor, odlično priznanje uglednega glasila naše narodno-gospodarske poli
*i|C
Najboljša jed
je nepopolna, ako Vam po rde) nianl-ka Mocca-kava. Ako zavžijete po ledi skodelico kave in pokadite cigareto, imate prijeten mir in se iznebite neprijetnega občutka sitosti. Ako je Mocca-kava pripravljena iz pristne zrnate kave, spada že iz zdravstvenih ozirov k vsakemu obedu.
JULIO MEINL, uvoz kave, Maribor Gosposka ulica 7. Ustanovljeno 1862. XII
Toča v okolici Slovenske Bistrice.
Včeraj popoldne, ko so se tudi nad Mariborom zbrala kopa oblakov, se je nad Slovensko Bistrico in okolico vsula debela toča, ki pa je k sreči trajala le kratek čas. Največ škode je na mladem krompirju, kjer je v hipu oklestila cvetje in listje. Tudi v nekaterih vinogradih se je prav grdo udeistvila.
Smrtonosen padec z vozečega vlaka.
Potnikom tržaškega osebnega vlaka, ki pasira krog 11. dopoldne postajo Slivnico, se je nudil včeraj razburljiv prizor. Ko je vlak še vozil v postajo, je stopil 851etni posestnik Ivan Žižek iz Crete skozi odprta vrata voza. Po nesreči je stopil mimo stopnice in padel v nasprotno smer. Obležal je s težkimi poškodbami na glavi, obeh rokah in kolenih. Avi« zirani reševalni oddelek je ponesrečenega starčka odpeljal v bolnico, kjer pa je nekaj ur po prevozu podlegel poškodbam. Pokojnik je bil daleč naokrog spoštovan gospodar in znan po svojih modrih očanskih izrekih.
Rodheljski sestanek na 2. dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici
je zbral dne 28. maja lepo število mater, učiteljstvo in mladino. Najprej se je poklonila mladina materam s petjem, z deklamacijami in predavanji ter z gla-sovirnimi točkami. Potem je sledil prost razgovor med starši in učiteljstvom z ozirom na aktualna vprašanja glede mladinske vzgoje. Drugi roditeljski sestanek je pokazal, da raste zanimanje za šolo in vzgojno delo, kar je gotovo jako razveseljiv pojav, kajti strnene vrste štaršev in učiteljstva so prvi porok za uspešno delo.
Današnja policijska kronika
izkazuje tri aretacije: I. B. je moral v celico radi nedostojnega vedenja, E. P, radi tatvine in I. H. radi nedovoljenega prodajanja sladoleda. Slednjega so kmalu izpustili..Razen toga je bilo vloženih 25 !?kdanjoga znača>'
Stran s.*
Mariborski V F C F r> y i v mm i m ■ ■ m 111
'rs
VMarfboru, dne 3. VI. 1930.
Beg z dežele in izseljevanje
NOVE TEŽNJE PODEŽELSKEGA LJUDSTVA. — POSLEDICE BEGA V MESTA. — OMEJITEV IZSELJEVANJA IN PRISELJEVANJA.
Moderna doba, posebno pa doba po svetovni vojni, je rodila skoraj v vseh svropskih državah zanimiv, a obenem škodljiv pojav bega z dežele v mesta. Vse, kar čuti v sebi neko višjo priroduo inteligenco, mirno in lalikomišljeno zapušča svojo rodno zemljo, starše, brate, sestre, prijatelje in si skuša v mestu najti »laž;:ega« in »boljšega« zaslužka. Koder je ta beg z dežele produkt prenaglega naraščanja prebivalstva in koder je razvoj industrije, trgovine, prometa itd. v mestih dovolj nagel, ta beg z dežele v mesta ni škodljiv. Dežela ohrani zadostno število poljedelskih delovnih moči, mesto pa more vsem odvisnim nuditi zaslužka in kruha.
Popolnoma drugače pa je v deželah in državah, kjer se prebivalstvo le sorazmerno obnavlja in koder tudi mesta ne napredujejo nenormalno naglo. Med take dežele in države spadata tudi Slovenija in sploh Jugoslavija. Statistika zadnjega desetletja, v kolikor je bila izvedena in znana, dokazuje, da se Slovenci ne množimo tako. kakor bi si kdo mislil, pa tudi naša mesta, Ljubljana, Maribor, Celje itd. so v primeri z mesti drugod le prav neznatno napredovala. Kljub temu pa je beg z dežele v mesta tudi pri nas zavzel tak obseg, da postaja od dne do dne nevarnejši in usodnejši, ker jemlje na eni strani našemu poljedelstvu in sploh kmetijstvu preveč nujno potrebnih delovnih moči, naša mesta pa prena-polnjuje z dclavci, poccnjuje delo in množi brezposelnost.
Posredna posledica tega bega z dežele v mesta pa je naposled tudi beg v tujino. O njem smo že pred meseci kon-statirali, da nam jemlje ves prirastek in najboljše moči in zanimivo jc, da je do istega zaključka prišel sedaj tudi izseljeniški komisarijat v Zagrebu. Ugotovil je, da se iz Slovenije izseljuje mnogo
preveč ljudi v tujino kakor bi bilo treba in da odhajajo v svet pred vsem taki, ki bi bili potrebni doma in ki bi si tudi brez nadaljnega lahko ustvarili zadovoljivo eksistenco. Pri tem pa trpi naša dežela, ki nazaduje in propada, trpe pa tudi izseljenci sami, ker v tujem svetu ne najdejo tistega, kar so pričakovali in se če-sto popolnoma izgube.
Zaradi tega jc izseljeniški komisarijat sklenil, da bo v bodoče storil vse, da se tako nepotrebno in nezdravo izseljevanje iz Slovenije prepreči. In prvi ukrep, ki ga je komisarijat storil, je, da se bodo odslej izdajali potni listi za tujino samo onim slovenskim delavcem, ki bodo do-kumentarično dokazali, da so brez posla in da v domovini zares niso mogli in ne morejo najti zaslužka in kruha. Razen tega bodo pa morali izseljenci tudi dokazati, da imajo v kraju, kamor se nameravajo izseliti, zanesljivo zagotovilo zaslužka in dela.
Spričo prvotno omenjenega moremo ta sklep izseljeniškega komisarijata v Zagrebu najiskreneje pozdraviti, ker v njem vidimo prvo rešitev toga perečega narodnega in državnega, obenem pa tudi gospodarskega, socijalhega in kulturnega problema. Blazno, brezmiselno in pustolovsko siljenje našega ljudstva v tujino moramo zmanjšati na najpotrebnejši minimum, ako si hočemo zagotoviti zdrav in normalen razvoj v bodočnost. Vzporedno s tem pa je orav tako nujno potrebno, da se nekaj ukrene tudi proti samemu begu z dežele v domača mesta. Naše podeželsko ljudstvo je treba zopet naučiti, da bo prav tako spoštovalo plug kakor tovarniški stroj, oziroma še bolj, ker zemlja je vedno in bo vedno bolj zanesljiva rodnica pridnih in podjetnih, kakor pa jc in kdaj bo tovarna. Zato pa: omejimo tudi priseljevanje v mesta!
fDaribarsko qlečališre
Torek, 3. junija ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Ab. A. Kuponi. Zadnjič. Sreda, 4. junija. Zaprto.
Četrtek, 5. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh«. Premijera. Proslava 351etnice ge Štele Dragutinovičeve. Izven-Petek, 6. junija. Zaprto.
Sobota, 7. junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«, ab. B. Kuponi. Zadnjic.
Celjsko gledališče.
Sreda, 4. junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«. Gostovpnje mariborskega gledališča.
Svečana proslava 351etniee ge Štefe Dragutinovičeve bo v četrtek, 5'. tm. Ob tej priliki se bo vršila premijera tatinske komedije nemškega znamenitega pisatelja G- Hauptmanna. Naša iubilantka bo v njej nastopila v glavni vlogi perice Wolfovke. Brezdvomno sc ji ho marib. občistvo oddolžilo za dolgoletni trud in bo pri premijeri zasedlo gledališče do zadnjega kotička. Predstava se bo vršila izven, režira g. J. Kovič-»Herman Celjski« kot kmečka pred-»java. Tretja in obenem poslednja predstava, namenjena izključno okolicanom-kmetovalcem, se bo vršila na binkoštni pondeljek, 9. tm. ob 15. uri pri najnižjiit cenah 2—8 Din. To pot se bo uprizoril znamenit komad iz domače zgodovine, Novačanova drama »Herman. Celjski«. Opozarjamo okoličane-kmctovalce, da izrabijo to poslednjo priliko v tekoči sezoni.
H cerkvenemu koncertu Glasbene matice
Ki bo jutri, dne 4- tm. ob 20. uri v mariborski stolnici in pomeni za naše mesto novost, so gotovo potrebna nekatera pojasnila, ki naj tu sledijo:
Z liturgijo označa vzhodna cerkev ves mašni obred, ki se deli na dva neenaka dela: v liturgijo »oglašcnih« ali katehn-menov, obstoječo iz raznih prošenj, an-tifon in sl., trajajočo vključno do cvam gelija ter v liturgijo vernih, t. i. žr krščenih članov cerkve, vsebujočo vem •
darovanje,	povzdigovanje in obhajilo.
Ta delitev se je ohranila iz prvih krščanskih vekov	po	zaslugi sv.	Ivana	Zlato-
ustega, ki	je	definitivno	uredil	mašni
obred: v zahodni cerkvi se je sčasoma zelo poenostavila, zlasti je prvi del mnogo krajši.
V cerkvi	so	od nekdaj	igrali	važno
vlogo pri liturgiji verniki s svojimi vzkliki (Gospodi pomiluj, Alleluja, Amen in sl.) in s petjem raznih himen, antifon, posameznih psalmovih stihov in dr. Pozneje se jc vloga občinstva poverila izbranemu pevskemu zboru, ki je skozi stoletja pel le enoglasno. Od druge polovice 18. stoletja dalje pa se je pričelo z večglasnim petjem, toda vedno brez vsake instrumentalne spremljave, ki je v vzhodni cerkvi izključena- Tako se ie Ubranost mirnih harmonij, zmerni in v liturgijo zanesel nov osvežujoč duh. vendar občutka polni melodični poleti, recitativno petje v akordih so le povečali tajnostno vsebino obreda samega in ga zaodeli v še večjo mističnost. To petie je postalo za vzhodno cerkev naravnost tipično in samobitno.
Liturgija op. 79, ki jo je napisal Aleksander T. Grečaninov, ima vse te lastnosti v obilni meri in še mnogo več, ker iz njegove glasbe pronica tudi ruska folklora. Skladba je novejšega datuma (1923), je tudi v momentih modernejših nagibov blagoglasna in se prišteva k najboljšim delom te vrste. Iz vseh točk veje visok umetniški duh z globoko vernostjo in par značilnih motivov združuje vse točke v impozantno celoto. Srečavamo točke širokega razmaha kakor so Antifone ali pa veličastna obhajilna pesem, točke v recitativnem stilu s spremljavo mumljajočega zbora kakor Vero in Litanije, lahno izvedeno himno Materi Božji, neprckesljivo občuten Oče naš in med drugim posebno nežno Kerubsko pesem, ki se zdi, kakor da jo je komponist zajel v eterskih sferah, da ne pozabimo na najralilcjšo točko: Trosveto pesem in na mogočen Hozanna. Zbor je ves čas zaposlen v bogati barvitosti, ki jo povečajo razni solisti. Skratka, vsa kom-nozicia predstavlja nekai čisto svoie-vr •"''«» >n mora zapuščati v vseh naj- I gioolji utii	1
Mariborski in dnevni drobiš
Imenovanja v sodni službi.
Za sodnika okrožnega sedišča v Mariboru je imenovan g. Julij Koder, starešina srezkega sodišča v Marenbergu; za sodnika v Gornji Radgoni g. Andrej Levstek, sodnik v Kozjem; za sodnika v Kozjem g- dr. Hinko Lučovnik, sodniški pripravnik v Ljubljani.
Službeni list
banske uprave dravske banovine objavlja v številki z dne 31. maja zakon o pobijanju nelojalne konkurence, zakon o paktu prijateljskega poravnavanja in sodnega razpravljanja med Jugoslavijo in Grško ter pravilnik za izvrševanje zakona' o dobrovoljcih glede dodeljevanja zemlje in kolonizacije.
Rabite pri napravi ribizovega vina či-stogojene kvasnice.
Obče znano je, da sok ribizovih jagod le težko prevreje, to pa radi tega, ker navadno ni na jagodah prirodnih kvas-nic, ki bi vzbudile alkoholno vrenje v soku ribizovih jagod. Razumni ljudje odpravijo omenjeni nedostatek s tem, da si kupijo na Kmetijskih poskusnih in kontrolnih postajah čistogojene kvasnice. Taki sadni mošt vre naglo, če je cepljen s čistogojenimi kvasnicami in osobito tedaj, če sc doda soku še malenkostna množina amonijevega klorida za prehrano kvasnic. Zato se vsakemu toplo priporoča nakup kultur kvasnih glivic, ki stanejo le 2 Din komad-
Smrtna kosa.
V splošni bolnici v Mariboru je umrl včeraj 751etni posestnik Franc Fischere-der iz Št. lija. Njegovo truplo prepeljejo jutri v njegov rojstni kraj. Blag mu spomin !
Krajevna protituberkulozna liga v Slov.
Bistrici.
V nedeljo, dne 1. junija se je vršil v mestni posvetovalnici v Slov. Bistrici pod vodstvom upravitelja ekspoziture OUZD v Mariboru Franca Stenovca sestanek radi ustanovitve krajevne proti-tuberkulozne lige v Slov. Bistrici z izvolitvijo članov v pripravljalni odbor. Za predsednika je bil izovljen g. dr. Simon Jagodič, ostali odborniki pa so: g. dr. Schaubach, odvetnik in župan. g. dr. Černej, zdravnik, ga Otilija Feigel, upraviteljica šole, gdč. Anica Loger. učiteljica, g. Ivan Soline, kaplan, g. Vinko Gornjak, hotelir, g. Ivan Mlinar, uradnik, g. Peče, tajnik mestne občine, g. Ivan Žuraj, lesni trgovec in g- Mondini, lekarnar.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Mariborskemu mestnemu fizikatu je bilo od 22. do 31. maja prijavljenih skupno 15 primerov obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu in sicer: 8 primerov škrlatinke. 2 da-vice, 4 šena in 1 primer nalezljivega vnetja možgan, k: je končal s smrtnim izidom.
Pritožbe proti odmeri pridobnine.
O pritožbah, vloženih iz mariborske mestne občine proti odmeri pridobninc in pavšaliranega davka na poslovni promet za davčno leto 1929 in davka na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa za davčno leto 1928 kakor tudi o še nerešenih pritožbah proti pridobtiini in dohodnini za prejšnja leta, bo razpravlja! reklamacijski odbor dne 11. junija, prj-čenši ob S. zjutraj v prostorih finančnega inšpektorata v Mariboru, soba št. 63.
Poskusno škropljenje sadnega drevja
z motornimi, ročnoprevoznimi in samo-delnimi nahrbtnimi škropilkami se bo vršilo v petek, dne 6. junija ob 9. dopoldne na- vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Zanimanci se vabijo k obilni udeležbi.
Konkurz.
Notico z une 30. maja popravljamo v toliko, da je v konkurzu tvrdka Rupert Jeglitsch, katero vodi Jeglitscheva soproga in ki je naslednica bivše t.rdke Franc Frangesch.
Urarske in juvelirske trgovine
bodo na binkoštno nedeljo glasom sklepa zadruge urarjev itd. zaprte. Zato se naproša cenjeno občinstvo, da si preskrbi birmanska darila pravočasno. Cene za birmanska darila so znatno znižana
Milijonski dobitek zadet v Ljubljani.
Pri včerajšnjem žrebanju državne razredne loterije je zadela premijo v znesku 1,200.000 Din srečka št- 49.428- Ena četrtina te srečke je bila prodana v Zadružni hranilnici v Ljubljani, od katef« dobiva srečke tudi mariborska podružnica »Jutra«, druga v Bosni, tretja v Zagrebu, četrta pa v Srbiji. Na vsako odpade torej dobitek 300.000 Din. Prvič, odkar je uvedena državna razredna loterija, je deležna letos milijonskega njenega dobitka tudi Ljubljana, kjer še občinstvo največ, poslužuje zbirke srečk Zadružne hranilnice. V Ljubljani jc zadela dobitek, kakor se nam poroča, neka slabo situirana gospa. Opozarjamo vse. ki iščejo sreče v državni razredni loteriji. da bo Zadružna hranilnica pravočasno priložila vsem slovenskim listom naročilnice za srečke za prihodnje kolo. Na razpolago bodo tudi v upravi »Jutra« ifl »Večernika« in naj občinstvo pridno sega po njih!
,Park kavarna*
v sredo velik koncert s spremljanjem harfo
Švicarska »Harmonija« na potu do Ma-ribora.
S 1. junijem se je 400 pevcev »Harmonije« napotilo na inozemsko umetniško turnejo. Svobodni Švicarji in zastopniki prave umetnosti bodo prekoračili, povsod prisrčno sprejeti, mejo za mejo! ustavili se bodo na Dunaju, potem obiščejo Bratislavo ter nadaljujejo pot v Budapešto, iz države v državo, od naroda do naroda. Da si tak mogočen pev* ski zbor izbira le velika mesta, je jasno-Izjemo bo napravi! le pri Mariboru, ki ga bo posetil naravnost iz Budapešte na binkoštno nedeljo popoldne: tu pripravlja Glasbena Matica Švicarjem prisrčen sprejem, ki se ga bo udeležil tudi švicaf' ski konzul iz Zagreba, dr. Wcber. O podrobnostih bomo poročali.
Zopet tatvina dvokolesa.
Iz veže Mestne hranilnice je sc neiz-sledeni tat odpeljal dvokolo znamke \Vaffcnrad« štev. 3.132.-494, last Ivana Kranjca, pretnikača. na državni železnici, ki ima okrog 2000 Din škode-
Zanimivo je opazovati, kako napreduje naše ljudstvo tudi glede obutve. Vedno več ljudi nosi gumijaste podpetnike, vedno hitreje se razširja ta predmet tudi pri nas. Priznati je treba, da je to pametno. Palma-podpctnik vzdrži ne samo dalj časa kot usnje, temvC** se hodi ž njim tudi tako mirno in elastično kakor na preprogi. Palma-podpet-niki ščitijo telo in drage čevlje in so celo cenejši kot usnje. Mnenja smo, da naj vsakdo, kdor drži kaj na svojo zunanjost, nosi Palma-podpetnike.
Soboto 7. junija
binkoštnavrtoaveselica
v Vetikl kavarni
’ \--——1 1    *^*
Slovensko obrtno društvo
opozarja obrtniški naraščaj, da uživa izredne ugodnosti za obisk velesejma v ' Ljubljani. Vstopnina za vsakega udeleženca znaša samo Din 3, izvzem^ spremljajoče zadružne funkcijonarje odnosno učitelje, ki so prosti vstopnine. Za vse udeležence se dobi v velesejmski P*' sarni samo po ena vstopnica. Izredno znižana je tudi železniška vozna cena-Obisk velesejma jc velikega vzgojnega pomena za naraščaj in se toplo priporo' ča.
Cercle francais.
Alliancc fran?aise je podarila našemu krožku izredno lep gramofon z veliki!11 številom raznovrstnih plošč, ki jih bomo preizkusili jutri, 4. tm. ob šestih zvečer, v naši čitalnici. Vsi člani društva s° vabljeni k temu prvemu koncertu. -7 Francoski institut v Ljubljani, ki bo pri' redil dne 5. tm. ob 20. uri v drarnsken1 gledališču soarejo z glasbenimi in reci-tacijskimi točkami in dvema šaloigraffia-vabi vse naše člane, na to prireditev-Zobczdravnik dr. Kac se e vrnil ter zopet redno ordinira ' Meksandrovi cesti 22	tf>v>
V M a r I b o r u, dne 3. VI. rJ30.
<*F P ^ f R jutra
5!ran i.
Panevropa husitskega kralja
IDEJA KRALJA JURIJA PODJEBR ADSKEGA O EVROPSKI UNIJI PRED POLTISOČLETJEM. - HUS 1TSKI KRALJ KOT POLITIK VELI-KEGA FORMATA. — NOVA ČSR N OSITELJICA IDE I HUSITSKE
DRŽAVE.
V majskem zvezku revije »Soziali-stische Monatshcfte« je objavil znameniti publicist Feliks Stossinger zanimivo studijo o »Kontinentalni politiki početkom novega veka«, v kateri se zlasti bavi z znanimi načrti kralja Jurija s Podjebrad o evropski uniji pod vodstvom Francije. Povdarja, da ideje tega kralja niso propadle, ampak da so jih prevzeli Henrik IV., abbe Saint Pierre. Rousseau. Kant, Saint Si 111011 in da so prešle tudi v novo dobo.
Stossinger obeležuje husitskega kra lia kot politika velikega formata, ki je prvi postavil postulat evropske zveze. Ta postulat je bil v tesni zvezi s političnimi boji. češkega naroda, ki ie bil v mnogih pogledih za cela stoletja pred svojimi sosedi. Češki narod se je z dvemi načeli postavil na zgodovinsko zelo napredno stališče: z narodnostuim principom in z demokracijo. Ta sila je bila v češkem narodu že 30 do 50 let pred Jeanne d’ Are živo vsebovana, močneje ko kjerkoli drugje. Husitstvo je verski izraz naci-ionalne in demokratske volje naroda. Husitska država je bila prva evropska laicističua država. S svojimi nacijo-iialnjmi in demokratičnimi energijami je vezal češki narod zelo zdrav realen •n versko intuitiven čut. Njegova originalnost je v razvoju demokratske vojne umetnosti na eni in v politiki sporazumov z drugimi narodi, v postavljanju daljnih političnih ciljev na drugi strani.
Kralj Jurij Podjebradski je skušal izolacijo svoje države napram pape-štvu in njegovim zahtevam po posvetni moči paralizirati z zvezo evropskih držav in tako tudi odstraniti celo vrsto notranjih konfliktov med njimi. Tudi turško nevarnost je spoznal bolje nego njegovi sovrstniki.
_ Njegov prvotni načrt je bila zveza Češke, Ogrske, Poljske, torej nekaka Mala antanta, ki bi naj pozneje s Francijo napravila večjo antanto in iz te bi naj vznikla zveza vseh evropskih držav. Misel evropske unije ni bila na sebi nova. Revolucionarno in novo na husitskem načrtu pa je bila obnova evropske unije izven srednjeveškega papeštva. Ta ideja, da se izven papeške posvetne moči ustvari zveza Evrope, pa ni bila v nasprotju s pravimi nalogami cerkve^
Pri uresničenju svojih načrtov pa je imel Jurij Podjebradski enake težave kakor 350 let pozneje Napoleon. Deloma mu niso zaupali, deloma se niso dali prepričati. Pogajanja češkega poslanika z dvorom v Parizu so doživela neuspeh radi taktičnih potez cerkvene diplomacije, ki je prihajala celo s popolnoma »modernimi« argumenti, da bi ta evropska zveza bila proti Nemčiji. Zanimivo je, da tudi danes proti ideji evropske unije ni skoro nobenih novih argumentov. Zanimivo pa je tudi, da so šele naslednja stoletja narodom Evrope dala to. kar je češki narod že takrat imel v tako obilni meri: narodno čustvovanje, demokracijo in odgovornost za nastajanje in ustvarjanje nove dobe.
Tudi dandanašnja češkoslovaška re publika, ki sc smatra za naslednico husitske države, zastopa temeljna načela Jurija Podjebradskega. Temeljne sile realnosti so spravile novo ČSR potom Male antante v isti zvezni sistem, kakor ga jc hotel pred dobrim poltisočlctjem oživotvoriti Jurij Podjebradski. Danes jc češka politika v zvezi s francosko nositeljica kontinen talne ideje, kojc uresničenje naj ustvari končni sporazum med češtvom in nemštvom.
Kako si zamišlja Bata gradnjo modernih cest?
Tomaž Bat'a, znani češki industri-ialec iz Zlina na Moravskem, jc zapro sil okrajni urad v Ogrskem Gradišču, naj zgradi na njegove stroške 11 km dolgo cesto Zlin—Otrokovice in naj uredi upravo ceste po načelih, ki jih ima on v pogledu cest. Bat'ovi načrti za gradnjo modernih cest so zelo zanimivi in pomenijo predvsem nove eksistenčne možnosti v modernem življenju. Za asfaltiranje in regulacijo ceste namerava Bat’a na vsakih 5 kilometrov zgraditi hišico za cestnega niojstra. ki bi imel na cesti podobno službo kakor železniški čuvaj na prosi. Ta modemi cestni mojster mora biti zdrav, inteligenten in dobro plačan mož, da se bo lahko polno posvetil vzdrževanju ceste iti njeni službi. Ne sme imeti interesa na postranskem zaslužku. Zato tudi namenoma ’>i pri stanovanjih cestnih mojstrov zgradb za živinske hleve, ker bi reja živine bila cestnemu mojstru pogodbeno prepovedana. Bat'a je mnenja, ča mora cestni mojster travo na cesti b' v jarkih uničevati in ne gojiti, ker Fava škoduje cestam. Pač pa bi hišica cestnega mojstra bila pomočna Postaja za avtomobiliste pri nezgodah,
reparature, za bencin, imela bi telefon in vse druge potrebščine. Na ta Pačin bi se razmeroma visoka plača Cestnega mojstra tudi izplačala, ker bi Se Jako mnogo prihranilo na vzdrževalnih stroških moderne ceste.
Prodiranje u puščaue
Vedno bolj prodira človek v pustili brez poti kot raziskovalec in kot idustrijalec. Industrija prodira tudi v ,,a°b Puste kraje, ne da bi vprašala, J i vodi v nje železniška proga ali par-' ; Pr' Prevozih na velike daljave ne št 'ec za brzino, nego za stroje n,rcr0Z,a- Pl 1 Prevozu na morju vn!*01-' ekonomična brzina za prc-oz: tovorov 10-12 vozlov na uro. Če 0večamo brzino na 20—30 vozlov.
prihranimo na času, prevozni stroški so pa večji. Zato treba pri prevozu blaga delati na to, da so stroški pri toni in kilometru ali milji čim nižji. V krajih, kjer tovore lahko prenaša samo človek, jc to najtežje. Nosač lahko nosi kvečjemu 30 kg in prehodi 25 kilometrov dnevno, tako da 1 km stane prilično 70 Din. To je drago! Žival lahko nosi 100 kg in prehodi 40 km dnevno. Stroški za kilometer znašajo krog 27 Din. Voz kot nrevozno sredstvo je na vrhuncu svojega razvoja v Južni Afriki. Tam 16 ali več volov, ki so dresirani, da vozijo skupno. prevaža tudi najtežje tovore po najtežjem terenu. Stroški za kilometer znašajo 13 Din jn jc to najceneje prevozno sred: ‘vo. Avto ni za kraje brez poti. Naiidealnejša bi bila gradnja železnice. Francoski in angleški strokovnjaki študirajo, kaj bi se dalo napraviti dotlej, da bodo zgrajene železnice- Nekateri predlagajo vlake z verižnimi kolesi, ki bi jih vlekel posebei konstruirani motor. Nositi bi moral tak vlak 100 kilogramov, da bi stroški za en kilometer znesli 1.50 Din. Podobne vlake sta gradila že Daimler in Renault. Moderna tehnika dela tudi na tem, da bi razun parnih in električnih lokomotiv iznašli nosebno konstrukcijo za puščavske železnice, da ne bi bilo več kraja na svetu, kamor uc bi mogle priti te železnice brez tračnic.
Telefoniranje z druečega ulaka
V Kanadi so nedavno delali zelo zanimive poskuse, ali je mogoče, voditi telefonske pogovore iz drvečega vlaka z raznimi bližnjimi in tudi oddaljenimi kraji. Poskusi so — kakor javljajo — uspeli nad vse pričakovanje. Sam predsednik kanadskih železnic Sir Henry Thornton jc govoril telefon ski z državnim tajnikom ministrstva trgovine Zedinjenih držav v VVashing-tonu, Lamantom. Ko je Thornton zahteval zvezo, jc vlak drvel z brzino 60 km na uro. Tudi številka na Angleškem, ki jc bila klicana z železnice, se je javila, vendar sc pogovor radi hude nevihte ni mogel vršiti. Vsi pogovori, ki so se vršili na ameriškem kontinentu, pa so bili razločni in jasni. Nova aplikacija telefona na železnici je pravzaprav enostavna, ker se uporabljajo brzojavne žice, ki teko spo-redno z železniško progo. Zveza se dobi tako, da se pozove številka s pomočjo radio-aparata, ki je instaliran v vlaku. Morda se bomo tudi pri nas kmalu razgovarjali iz vlaka s svojci, ko bomo potovali. Seveda bo morda za marsikako žensko, koje mož jo bo s potovanja poklical, to zelo neprijetno ... Praktični izumi imajo pač tudi svoje »slabe« strani!
Glavna filijala državne hipotekarne banke v Ljubljani
sprejema zopet od 1. junija do 31. julija prošnje za dolgoročna hipotekarna posojila in sicer: 1. Prošnje se bodo sprejemale samo do največ 500.000 Din. 2. Prošnje za naknadna posojila se ne bodo sprejemale. 3. Prošnje vodnih zadrug kakor tudi prošnje na poljedelska zemljišča se ne bodo sprejemale- Izvzeti so samo meščani, ki prosijo posojila na poljedelska zemljišča, ako jim Privilegirana agrarna banka v takih slučajih posojila ne da.
Igra, ki je nesla autorju nat) 100 milijonou Din
Nedavno je končala v Ameriki prav da za avtorsko pravo, ki jc tekla IS let. Leta 1912. jc pisateljica Gracc A. Feudlcrova, avtorica igre »Na havajskih otokih«, tožila Riharda Tun-nvja, da jc njegova igra »Bajka« enostavni plagijat njene igre in da sc morajo vse tantijeme za to igro zapleniti v njen prid. Tunny jc zaslužil na tantijemah v Ameriki in Angliji nad
1.400.000	dolarjev. Sodišče je pred kratkim razsodilo v korist Tunnyju in obsodilo povrh tožitcljico na plačilo stroškov v iznosu 608.311 dolarjev, tako da je dobil Tunny za svojo igro nad dva milijona dolarjev (nad 100 milijonov dinarjev).
Iz kraljestua radia
Velika radio-razstava bo od 26. septembra do 9. oktobra v Parizu, največja	na	polju radia,	kar jih jc	doslej bilo	v	Franciji. —	Med Francijo
in francosko Indo-Kino jc otvorjena brezžična telefonska komcrcijalna zve za. Taksa za en govor med Parizom in Saigonom znaša krog dva in pol tisoč dinarjev. — V Rusiji bodo zgradili tri nove velike radio-postajc, vsako z 100 kilovati. To pa radi tega. ker so nastale vedno večje motnje pri poslušanju	v	postajali na	sosednih	valovih. —	V	Avstraliji slušatelji na	ra-
dio niso zadovoljni z vodstvom radiofonske družbe in je njih število letos zelo padlo.
Skoro t miiijarde Kč
bo investirala tekom prihodnjih 10 let mestna občina praška. Sestavljen jc investicijski proračun, da se najde zanesljiva podlaga za finančne potrebe in za sistematsko kritje v prihodnjih 10 letih. Za nakup potrebnih zemljišč je predvidenih 150 milijonov Kč, za komunika-ciie 567.258.000 Kč. za javne parke in nasade 73.230.00o Kč. za mostove, kopališča, predore'191.500.000 Kč, za javne zgradbe 810,400.000 Kč, za socijalno-skrbstvene ustanove l.OSO.OCO.OOO Kč, za kanalizacije 227,000.000 Kč, za čiščenje cest 150.000.000 Kč. za šole 109,160-000 Kč. itd. Celi investicijski proračun znaša 3.989.000.000 Kč. Vsekakor zelo velikopotezno. Pri nas v Mariboru pa že trepečemo. če sc v nujno potrebu:	-hc
investira par milijonov.
Papež prijatelj letalstva.
Papež Pij XI. je s posebno okrožnico priporočal prelatom in misijonarjem, naj za potovanje na daljni vzhod uporabljajo letala. Poljskemu prima-su je izrekel priznanje, ker vedno do-potuje v Rim z letalom. Kitajskemu škofu je priporočil, naj so posluži samo letala, kadar mora priti v Ritn po-•očat.
Spori
SK Železničar, lahkoatletski odsek.
Vsi lahkoatleti se pozivajo, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil jutri ob 17. uri na igrišču. Vabijo se tudi interesenti za lahkoatletiko. Načelnik.
SK Železničar, plavalni odsek.
Jutri ob 19. uri se bo vršil v restavrtf; ciji Narodnega doma važen članski s«% stanck. Vsi, ki še niso oddali slike, se pozivajo, da jih prinesejo s seboj. Načelnik.
Concordia lahkoatletski prvak Jugoslavije.
Na nedeljskem lahkoatletskem tekmovanju za lahkoatletsko prvenstvo države za moštva je dosegla Concordia 73.016 točk in si tako priborila lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije. Drugo mesto je zasedel Hašk z 68.612 točkami.
ISSK Maribor, nogometni odsek.
V četrtek, dne 5. trn. ob 20. uri sestanek članstva v hotelu pri Zamorcu. Udeležba, predvsem vseh kapetanov, obvezna. Načelnik-
Kraljica na Bledu-
Nj. Vel. kraljica Marija se je pripeljala v nedeljo z dvornim vlakom s prestolonaslednikom Petrom ter kraljevičema Tomislavom in Andrejem iz Splita na Bled in se nastanila v gradu Suvoboru. Prebivalstvo je priredilo kraljevski rodbini prisrčen sprejem.
5oujetska ulada prepouedala moderne plese
Francoski listi objavljajo zanimivo vest, da jc sovjetska vlada strogo za-branila moderne plese in odredila, da sc na celem ozemlju sovjetske Rusije zapro plesne šole, v katerih uče moderne plese in kvarijo mladež. Oblasti so uvidele, da jc mladina postajala vedno bolj pokvarjena in da je treba kolikor mogoče popravljati. Oblasti ostro nastopajo proti plesnim učiteljem, ki niso znali varovati morale, ampak so delali nasprotno. Oblasti hočejo izkoreniniti pokvarjenost, ki je importirana iz »gnile buržujske Evrope«. Imajo deloma prav!
Koliko denarja požro ameriški kinematografi?
Na spomladanskem kongresu kinematografskih inženirjev v Washingtonu je-dr- Franklin Irby iz Newyorka poročal zelo zanimive podatke o ameriškem kinematografu. Zvočni film jc povzročil znatno zvišanje obiska kinov, povprečno za 100 milijonov ljudi na teden. V Ameriki bo tekom 1. 1930 dobilo 75% kinematografov aparate za zvočne filme, v Evropi samo 40%. Dr. Irby jc tudi izračunal, da pri obisku 100 milijonov ljudi na teden in pri povprečni vstopnini 30 centov (17 dinarjev) požro ameriški kini letno 90 milijard dinarjev na vstopninah.
O zdravstvenem stanju v Češkoslovaški
je minister za narodno zdravje dr. Spina v poslanski zbornici ČSR podal poročilo, glasom kojega jc bilo v 1. 1929 v ČSR v službi javne higijenc 9451 zdravnikov, od teh 1340 v bolnicah, ki jih je 171 z 45.671 posteljami. Število jetičnih je doseglo četrt milijona in je za te bolnike otvorjenih 121 dispanzerjev za zdravniške preiskave. Venerične bolezni so se zmanjšale za 30%, tudi je padla umrljivost dece. dasi je še vedno velika (49,204, torej 146 na 1000). Za rakom unirc letno 16.000 ljudi.
60 let feminističnega lista.
Letos poteka 60 let. kar je 1. 1870. v Massachusettsu v Zedinjenih državah gospa Lucy Stone skupno s svo-ihn možem Hcnry Blakvvelloin ustano vila časopis »The womens Journal« (ženski list), ki jc imel nalogo podpirati ženske v njihovi borbi za pravice. Prva urednica tega lista je bila Marv Livermorc.
6,150.000	prebivalcev v New-Yorku.
Njtijorška »Hcrald Tribune« javlja, da šteje Newyork po nainovejŠem ljudskem štetju 6.150.000 duš. dočint jih je bilo glasom štetja 1. 1920 še samo 5,620.000. Prirastek znaša torej 9.5%,
Stran 4.
? M a r i b o r u, 3ne 3. VI. 1930'-
Mkhol Z6vaco
£ukcecifa tBoajia
109
»Oh,« je premišljal on, drgetaje po vsem životu, »to je ona! . . . Poznam jo! ... To je ona . . . toda kako je pomlajena! . . . Ona — v vsem nezmanjšanem blesku svoje mladostne krasote! . . . O groza! .. .«
Hotel je krikniti. Toda glas mu je zamrl v goltancu.
Prikazen je prišla še bliže k njemu. Sla je mimo njega. Njena bela obleka se je dotaknila starčevega obraza.
^ Njegove izbuljene oči je niso hotele izpustiti.. Počasi, počasi se je ženska oddaljevala in je naposled izginila ... Takrat pa je papež glasno zakričal in padel nezavesten vznak po klopi.
Ko se je zopet zavedel, je videl okrog sebe svojo hčer in svoje služabnike.
»Kaj vam je, oče?« je vzkliknila Lukrecija.
Toda on ni hotel ničesar povedati. Naglo se le vrnil v svoje stanovanje, opiraje se na služabnika, ki sta ga spremljala. Sele ko je ostal sam z Lukre-cijo, je izpregovoril:
»Končano je, hčerka,« je jecljal.
»Za božjo voljo, oče, kaj se vam je pripetilo? Imejte pogum! ...«
»Konec je! ... Ni več poguma! ... To je konec, saj ti pravim ... Nocoj se me je dotaknila pe-rot smrti1 ...«
Bela prikazen, ki se je bila s svojo belo obleko dotaknila starega Borgija in ga navdala s toliko grozo, je izginila v drevoredih, dočim je Lukrecija z vso naglico spravljala svojega očeta v njegovo stanovanje. Dospela je do nekih vrat na desnem krilu gradu, napotila se v prvo nadstropje ter stopila v prostorno, toda preprosto sobano. Ta prikazen, ta ženska, je nato spustila svoj pajčolan, naslonila se k oknu ter se z otožnimi očmi zagledala v morje, ki se je gubalo v mesečini, plešoči po grebenih valov.
Vsak, kdor je poznal grofico Onorato, ki je umrla zastrupljena od papeža, bi bil mislil, da jo vidi v tej mladi ženski zopet obujeno k življenju.
In zares je bila ta prikazen, ali bolje rečeno ta ženska — hči nesrečne grofice: Bila je Beatrice, ali, da ji pustimo njeno dražestno in poetsko Ime, po katerem jo poznamo, bila je Primavera . . .
Odkar je bila zaprta v Caprerskem gradu, je živela takorekoč ločena od ostalega sveta.
Prvih osem dni je minilo jetnici v tisti strašni, uničujoči bedi, ki jo povzročata popolno molčanje in neprestana samota.
Vse njene misli, vsa vprašanja, ki si jih je zastavljala, so se vrtila okrog enega samega imena: Ragastens. Tiho, tiho ga je ponavljala sama pri sebi, da bi dajalo pogum v trenotkih obupa. V spomin si je slikala njegovo vitko, ponosno postavo, smehljajočo se včasih, včasih otožno, drugič hudomušno, in se zatekala k niemu kot edinemu bitju, h kateremu je čutila, da jo priklepajo skrivnostne, mogočne vezi.
Nekega dne je dekla izostala: Lukrecija je sama stopila v sobo. Primavera je naglo segla v ne-drije, da se prepriča, ali je njeno bodalce še na svojem mestu. Menila je, da bo zagledala Cezarja za Lukrecijinim hrbtom. Toda varala se je.
Pomirjena v tem pogledu, Primavera vendar ni marala obrniti oči na Lukrecijo. Ta jo je nekaj hipov molče motrila od nog do glave. Nato je spregovorila počasi, z zamolklo, pridržano ironijo:
»Čudovito ste podobni grofici, vaši materi. . . Človek bi mislil, da je ona ... če ne bi bila imela preveč utrujenih potez ... od žalosti seveda in skoraj čisto belih las.«
Sleherna teh besed je bila kakor sunek z bodalom v Primaverino srce.
A vztrepetala vendar ni; ukazala je sama sebi, ’da mora ostati neobčutljiva.
»Prišla sem vas vprašat, ali česa želite . . . Pravično mi morate priznati, da nisem zlo ravnala z vami . . . Sovražim vas, to je resnica. In še bolj sovražim moža, ki ga vi ljubite . . . Toda navadna mučiteljica nisem ... Trpljenje, ki sem vama ga namenila, vaju ima zadeti obadva v srce . . . njega In vas ... On vas gotovo išče . . . Naj potrpi! Kadar bo čas, bom že skrbela, da izve, kie se nahajate . . . Da ne pozabim: naznanjam vam bližnji poset svojega brata Cezaria ...«
.Tedva zaznaten trepet Primavere je pričal Lu-kreciii, da ji je zadala krut udarec. Hči Aleksandra Bonria se je nasmehnila z drobnim usmevom zadovoljstva.
»Ali vam je ta noset nevšečen?« je vnrašala, nretlravaje skrbeči ton v svojem filasu. »Skoda bi bilo, Sai vas tako silno ljubi, ta mili Cezar! ., .«
Toda že se je bil Primaveri vrnil njen neomaj-ni mir.
Lukrecija je še enkrat pogledala nesrečnega otroka: nato je odšla. Primaveri se je izvil vzdihljaj naiskrajne bolečine. Njene moči so bile izčrpane! . . Krčevito sc je razjokala ter se zagrizla v svoj pajčolan. da je nebi ljudje slišali plakati.
Vračajo se v svoje stanovanje, je Lukrecija premišljevala:
»Da! . . . Presenetljivo je podobna svoji materi . Kdo ve, to mi utegne še služiti. . . Ah, če bi mogla razkrojiti te nekdaj tako silne možgane . . • in do kraja ukrotiti papeža s pomočjo praznoverja. On vidi ponoči strahove ... pa bi mu enkrat pokazala tak strah! . . . Nato pa, kot popolna oblast-nica nad tem človekom, zasužnjenim od groze — kdo ve, če ne bi mogla poizkusiti kakega odločilna ga udarca proti Rimu! . . .«
Dnevi so se vrstili za dnevi, strašni za Prima* vero, obsojeno na molčanje v tej sobi, kjer je bila zaprta in zaklenjena. Njena edina tolažba je bila gledati skozi okno. Odondot je po cele ure strmela na modro obzorje Sredozemskega morja.
Tako hudo ii je že bilo, da je goreče želela vsaj majhne prilike govoriti s komerkoli, samo da je človeško bitje, ali izprehajati se vsaj par minut po krasnem vrtu, ki se je širil pod njenimi očmi.
Nekega jutra, ko se je zbudila, ni več našla svoje obleke. Na njenem mestu je ležala dolga bela obleka z belim pajčolanom. Primavera je izprva sklenila ostati v postelji. Dozdevalo se ji je, da se skriva v tej čudni zamenjavi obleke kaka ostudna past. Toda kmalu se je zbala, češ, da se neoblečena ne bi mogla braniti nasilja. In zato je oblekla belo obleko, ki se ji je drugače prekrasno podala.
Uro kasneje je stopila Lukrecija v njeno sobo. Zdelo se ji je, da se je izraz njenega lica pomilil, da je sovraštvo izginilo iz njenega pogleda . . .
»Ne bom vas dolgo nadlegovala.« je izprego-vorila Lukrecija s čudno nežnostjo. »Hočem vairTsa mo povedati, da se odslej vsak večer lahko izprč-hajate na vrtu.«
Do te nežnosti se .je vzbudila v srcu Primavere velika nezaupnost. Zvečer, ko je slišala, da ji odklepajo vrata, je ostala v sobi. Tudi drugi in tretji dan se je še ustavljala. Naposled se je vdala željam-Plaha, obotavljaje se, roko stisnjeno na svoje bodalce, je šla doli ter storila par korakov; nato je postala smelejša in je počasi stopala po drevoredih, srečna do solz, da je mogla prijemati od blizu duhati cvetlice, ki jih je toliko ljubila ...
LXIII.
Lukrecijln zaklad.
Kakor smo videli, je Lukrecija Borgia spremila očeta v njegovo stanovanje. Skrita za gostim grmovjem, je bila neopaženo prisostvovala prizoru, ki ga je priredila. Slišala je jecljanje starca, ko je gledal prikazen grofice Alma. Nato, ko je Primavera izginila in papež omedlel, je skočila k njemu ter zaklicala na pomoč. In zdaj se je navidezno trudila potolažiti praznoverno grozo svojega očeta.
(Nadaljevanje sledi.)
Birmska darila
najceneje pri J. Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg J. Ogled neobvezen, neugajajo-če se zamenja ali vrne denar.
1509
jako dober Jabolčnik
proda poceni Karol Pugel, Maribor, Trg svobode 3-	1562
Pozori
Izdelujem najmodernejše pletene čevlje po meri v vseh barvah. Na zalogi imam tudi nekaj ugotovljenih. Ivan Pirc, Aleksandrova cesta 24.	1561
Veliko sobo,
meblovano ali prazno, z uporabo kuhinje, oddam s 15. junijem ali 1. julijem zakonskemu paru brez otrok. Klavniška ulica 14/1.	1617
Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam- Vojašniška ulica 18.
1618
Kletno stanovanje
v vili (soba in kuhinja) oddam takoj mirni stranki. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna stranka«.	1615
Kupim ponošeno obleko
za veliko moško postavo- Horvat Ignac, kolporter, Danjkova ul., baraka D-	1614
Elektrolnštalaclje,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, eiektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Poročilo Iz koMctnre Ant. Golež, Maribor, Aleksandrova cesta 42.
Žrebanje V. razreda, 19. kola, 20. dan, dne 2. junija
1.1. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tisk. pogreške se ne odgovarja).
- Din 1,200.000: 96428.
Din 500.000: 53.720.
Din 20.000 : 44304.
Din 10.000: 18615, 97077.
Din 4000 : 23954, 27086, 88606. motP1”^00^ 2576’ 6761> 11970’ 2422, 15936,
Icllt' 8M7' 38354> 29205' 3974°’ 46331*
221’	67534> 79425' 85664’ S6720,
«7565, 87694, 93147, 93299, 94619, 97806.
Začetno žrebanje 8. julija tl. Ker je veliko povpraševanja po naših srečkah, naročajte za 20. kolo že sedaj, katere se bodo razpošiljale od 8. junija 1.1.
Kupujte vsi srečke pri gori navedeni tvrdki, pri kateri zadenejo največji dobitki. Srečke se lah-ko naročijo po dopisnici.
boljših starišev in po možnosti z meščansko šolo se takoj sprejme. Ponudbe na ,KostanJ«v«c" dzoz
manufakturna zaloga Ptuj
HMRIBiA r
Ml
m
I
Kar Je za
AUTOMOBIL IN DVOKOLO GUMI OBROČ
to J© za
pešca PALMA-peta
Tu kot tam obvaruje elastični kaučuk vsak udarec s peto, s čimer varuje telo in živce tar nas očuva prenaglega utru-Jenja. Čevlji sPALMA-petami ohranijo dolgo časa svojo obliko.
fcdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik. Izdajatelja te urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska'tiskarna <L d., predstavnik STANKO DETELA
y Mariboru.