N A
v
S
R
O
D 9
LETNIK XI.
LETO 1939./1940.
Rešitve uganit isz 8. štev. »Našega roda«
Križanki:
1. Vodoravno : Meka, Unec, on, se, ta, ikona, 11, oko, Ida, raj, rosa, rose, bitka, beg, oda, Ural, Irak, del, kit, ali, as, Ero, lok.
Navpično: motor, ko, Ani, USA, ne, Celje, ako, ki, odet, na, las, os, ro, Abel, radi, lg, ko, bal, ara, Udine, Ren, ti, Ala, kisik. Po, al.
‘2. Vodoravno: Ibar, beda, romar, as, bor, ne, kis, Nin, sod, lok, kam, cer, uk, mir, li, kamin, Apih, Sava.
Navpično: Izak, ar, rob, bar, er, Aden, moč, Sisak, nikel, som, noč, Kuba, Him, Riga, bor, ris, ki, na!
Cicibanom1 dopolnilna uganka: palica, celica, malica, Milica, culica, grlica, sulica, orlica, telica, vilica, iglica, šolica.
t f/onkc so pravilno rosili In bilI izžrebani xa darila:
Mihaela Zupančič, učenka 8. r. na Bledu, Elizabeta Seničar, učenka G. r. v Sv. Križu, p. Rog. Slatina. Branko Rebol. učenec 3. r. v Mekinjah pri Kamniku. Josi/) .1/er šol, učenec 3. r. v Zg. šiški.
Naslovna slika: Množica romarjev pred samostanom sv. Nauma. K članku »Sv. Naum«.
»Naš rod« izhaja v Ljubljani med šolskim letom in ga prejemajo naročniki »Mladinske matičen, ki plačajo naročnino :a list in publikacije »Mladinske matice« u mesečnih obrokih po din 2'.r>0. Celoletna naročnina znaša 25 din.
List izdaja ».lugosl. učiteljsko udruženje« — sekcija za dravsko banovino r Ljubljani,
zanjo odgovarja Metod Kumelj.
Glavni in odgovorni urednik Josip Ribičič.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj).
K s a v e r Meško
USPAVANKA
Dete moje, zaspi!
Zvezde nebeške ti 'sevajo, angelci božji ti pevajo, matere tvoje ljubeče oči zvesto nad tabo bede, boža jo misli te vse.
Dete moje, zaspi!
Dete moje, zaspi!
Kadar nad tabo se sklanjam-, sanje naj slajše nresanjam, v sreči srce drhti, sreča ti moja si vsa dana mi iz neba.
Dete moje, zaspi!
Štefanija Gruden
Naš ljubi kruhek
V	kruhu je ljubezen, v kruhu je skrb... Skrb je	v	očeh	sejalca,	ko	seže
njegova roka v zlato zrnje in ga trosi na toplo zemljo.
„Da bi lepo obrodilomu teko misli.
„Rasti,“ zadiha zemlja. In prostrana, zelena njiva zadiha v njenem naročju.
„Zčri,“ zakliče sonce. In nežne rastlinice željno srkajo krepilno luč. V ljubeči toplini zaživi sleherna bilka.
„Pij,“ govori dežek. Osveženi dvignejo klaski glavice.
„Giblji se, ziblji se, zlati klas," zašušlja veter in žitno polje se zamaje.
„Vzemi, človek, našo ljubezenvabijo vsi. „Naj ti da moč in zdravo rast1“
Že reže srp skrbne žanjice, že vežejo klasje urne roke in že doni vesela pesem mlatičev. Iz polnega latja se usuje zlato zrnje.
Bistro se suče kolo in težki kamni varno drobijo	oprano	žito.	Pada	moka
vsa dišeča — zlati prah iz zlatega zrnja. Kako se svetlika!
Neumorno se giblje tisoče rok za naš ljubi kruhek...
A nihče nam ga ne ponudi s toliko ljubeznijo kot roka materina...
Gustav Strniša
Ekskurzija v prirodo
Danes je narava naša šola. Gledamo pšenico. Gledamo žanji-co. Lepa je dozorela pšenica. Pridna je žanjica, ki veselo dela. Srp ji v soncu sije, ko se k žitu sklanja in neutrudno žanje.
Pridemo med rž, ki nam šepeče: »Brž! Težka sem in zrela. Bliža se nedelja. Čakati ne morem! Vsa sem se sklonila. Še je čas! še je čas! Bom se prelomila. Trese se mi klas. Zrna bom zgubila! Kmetič se bo pokesal, ker me ni že pred nedeljo žel in me v kozolec dal!«
Tam se oves klanja, šepeta in sanja:
»Kje ste, kje, žanjice urne: Prepodite vendar murne, ki bude me. svirajo, mi nagajajo in muzicirajo, da bi bil že lahko zrel, pa prespim ves čas vesel, da še sonce komaj včasih me zbudi, me ošvrkne z zlatim bičem, ko čez plan hiti! Kje ste, kje, žanjice urne? Prepodite vendar murne! Jaz tako rad spim, saj, ko
enkrat dozorim, se prehitro, vse prekmalu v sivem stogu prebudim/«
Gleda nas koruza. Vsa je še zelena, saj v življenje komaj je vzbujena, gladka, še brez las.
Pa nas vabi gozd, že sprejema nas, mir in hlad njegov objema nas.
In tedaj: »Ci, ci, ci, ci!« se sinica oglasi.
»Kaj pa ti?« vprašujemo jo mi.
»Ci, ci, ci? Kdo ste vi in kam se vam mudi?«
Prijazno kima pisana, po hrbtu je zelena, po prsih črno risana, spodaj pa rumena.
»Ej, sinica, gozdna lepotica! Mi učenci smo mladi. Po gozdu se sprehajamo in k tebi v vas prihajamo. Kako se ti godi?«
»A vi ste, vi, ki se vas vsaka ptičica boji!« se oglasi menišček v sivo rjavi suknjiči.
»Pa zakaj? Pa zakaj?« vprašujemo in z ramami zmigujemo, se gledamo in čudimo.
Odgovor hitro čujemo: »Med vami niso dečki pridni vsi! Po gozdu mnogi stikajo, nore in nas, nedolžne ptičice, love, četudi obljubili so, da bodo dobri z nami vsi!«
Orlia Koritnik
MATERI
Nisem vedel zate, dobra mati, ko otrok sem v tvojem krilu spal; nisem se zavedal blagodati, ki iz tvojih sem jih rok jemal.
Nisem vedel, zvedel sem pozneje — v teku težkih, trudnih, hladnih let: da ljubezen materina greje, greje dušo kakor sonce cvet.
Ne, pri tebi nisem vedel zate, mrtvo sem sprejemal dar na dar; gluho sem poslušal opomine zlate, slepo gledal najčistejši žar.
Nehvaležen sin sem bil ti, mati, hladnega, zaprtega srca; žal mi je — in ni me sram priznati: nisem vreden tvojih bil solza...
Francc Bevlt
I>e/er Klepec
Ilustriral R i k o Debenjak
17.
Marsikaj je že doživela slovenska zemlja, več slabega kot dobrega. A take procesije kot takrat, ni videla prej, ne slej. Vodil jo je Peter Klepec, poskakoval in žvižgal pod vrečami, ki jih je nosil na plečih. Ljudje so se zgrinjali od vseh strani in se čudili.
»Kdo je to?« so vpraševali.
»To je Peter Klepec, naš rojak,« so jim odgovarjali rešeni Osilniča-ni. »V vrečah nosi suho zlato.«
»Vzemite pipec in prerežite vrečo!« je ukazal korenjak.
Ubogali so ga. Skozi zarezo so se usipali cekini in se kotalili po tleh.
»O, cekini!« so začudeni vzklikali ljudje. »Ali jih smemo pobirati?«
»Smete,« je dejal Peter Klepec.
Ljudje so pobirali cekine in si z njimi polnili žepe.
»Kaj nam pomaga!« je vzkliknil nekdo. »Ogri nam jih spet vzamejo.«
»Ne bo jih več,« je dejal Klepec. »Ako pa pridejo, mene pokličite!«
Tako je Peter Klepec prihajal domov v Osilnico. Ukazal je prerezati vrečo za vrečo, sejal je zlatnike, ljudje pa so jih pobirali. Ko je prišel do vasi, mu je zadnja vreča ležala na plečih.
»Še to prerežite!« je rekel.
Vaščani, ki so mu bili nekoč poredni tovariši na paši, so ga veselo sprejeli. Zdaj je konec gorja!
»Kod si tako dolgo hodil?« so ga vprašali.
»Cekine sem bil usejal,« jim je odgovoril. »Počakati sem moral, da so mi dozoreli. Tu so. Pobirajte!«
In sosedje so pobirali.
Peter Klepec pa je odšel naravnost domov. Mati ga je pričakovala pred borno kolibo, zakaj kočo so ji bili Ogri požgali. Ko ga je zagledala, se je razjokala od radosti:
»Saj sem vedela, da se vrneš!«
■v
Peter Klepec je pograbil prgišče zlatnikov, ki so mu bili ostali. Stresel jih je materi v predpasnik.
»Tu imate,« je rekel.
»O!« se je mati začudila. »Vse daš meni? Kaj boš pa ti imel?«
»Saj imam vas in zemljo.«
Tako je rekel, se najedel močnika in se dodobra naspal. Potem je vzel motiko in odšel na grič za vasjo, kakor da je bil šele prejšnji dan prenehal z delom in se medtem nič ni zgodilo. Trebil je zemljo, trgal korenine, lomil skale in jih v velikem loku lučal v sotesko.
Nastala je širna njiva. Prej pust, skalnat svet, zdaj je tam valovila zlata pšenica.
»Žito je zrelo,« je Peter Klepec dejal materi. »Treba ga bo požeti.«
»Joj, saj vsega ne bom zmogla!« je vzkliknila mati. »Stara postajam. Poiskati si boš moral ženo.«
»Katero naj vzamem?« je vprašal.
»Dovolj je deklet v vasi,« mu je odgovorila mati. »Po srcu si jo izberi, ne po očeh, pa bo dobra.«
Peter Klepec je odšel v vas. Srečal je dekle in jo nagovoril.
»Slišiš,« je rekel. »Moja pšenica je zrela, ali jo prideš žet?«
»Za ženo me vzemi, pa ti jo po-žanjem,« mu je odgovorila. ■
Ni je maral, ki se mu je sama ponujala. Srečal je drugo dekle, ki se je sama ustavila pred njim.
»Kam pa, Peter?«
»Žanjice iščem. Pšenica mi je dozorela, da se kar osiplje. Požeti jo moram, sicer mi jo še pobije toča.«
»Prišla bi ti žet,« je dejalo dekle. »Pa vem, da lahko dobiš boljšo.«
»Kar ti pridi,« je odločil Peter. »Kaj pa zahtevaš za plačilo?«
»Nič kot zahvalo, ako ti je prav.«
Dekle je prišlo s srpom in želo žito. Peter Klepec je povezoval snope in jih postavljal v kopice.
Mati jima je prinesla pijače in najprej ponudila sinu.
»Ponudite prvo moji ženi!« je dejal Peter Klepec.
»O, kako sem vesela!« je vzkliknila mati in ju je blagoslovila.
Peter Klepec je sklenil, da si pred ženitvijo postavi novo kočo. Osilni-čani so mu pomagali po svojih močeh. Tesali so mu debla, ki jih je kot bilke vlačil iz gozda. Potem je pokladal bruno na bruno. To, kar je nastalo pod njegovimi rokami, ni bila več koča, ampak cela hiša.
Ženitovanje je bilo šumno. Na ta dan nihče izmed sosedov ni hotel ostati doma. Hiša je bila premajhna za toliko svatov, na trati so postavili mize in stole. Nad ognji so se pekli janci, vino so točili v velike vrče. Mladina je rajala in prepevala.
Peter Klepec je sedel med materjo in nevesto, obraz mu je žarel od sreče. Ko je bilo naj lepše, je ves zasopi j en pritekel neki pastir.
»Četa jezdecev!« je zavpil.
»Ogri!« so vzkliknili svatje.
Pred Petra Klepca so bili pravkar postavili juho.
»Ali so še daleč?« je vprašal.
»Za gričem, na drugi strani vode.«
»Počakajte, da prej pojem juho!«
Srebal je juho počasi, kakor da se mu nikamor ne mudi. Saj se mu tudi res ni mudilo. Bo že še prišel dovolj zgodaj.
Medtem so Ogri prihajali bliže in bliže, sam kralj jih je vodil. Petra Klepca niso bili pozabili, preveč jih je pekla sramota. Radi bi ga umorili. Izvedeli so, da se ženi. Na že-nitovanju se bo opil, so si mislili, vino mu bo vzelo moč.
Znova so pritekli pastirji.
»Zdaj so že blizu,« so povedali.
»Pa ne že v vasi?« je vprašal Peter Klepec.
»Ne; Čez polje dirjajo.«
»Potem pa je še zmeraj čas, da pojem tudi meso,« je dejal ženin. »Godci, igrajte! Svatje, pleši te! Kaj le stojite in zijate!«
Godcem ni bilo do godbe, ne svatom do plesa. A Petru Klepcu se niso upali ugovarjati. Dude so piskale, noge so poskakovale. Korenjak pa se je gostil z mesom.
V	tretje so pritekli pastirji.
»Ogri jezdijo v vas!« so zavpili.
»Zdaj bo pa res že čas,« je rekel Peter Klepec. »Ali jih je mnogo?«
»Kot listja in trave.«
»Tem bolje, da se bo izplačalo vstati od mize,« je dejal korenjak in nastavil čašo: »Nalijte mi vina!«
Nalili so mu vina, Peter Klepec ga je izpil in si obrisal usta.
Vstal je od mize, si zategnil pas in zavihal rokave.
»Peter!« je vzkliknila mati. »Nikar jih preveč!«
»Saj jih ne bom,« je rekel. »Samo malo jih bom pobožkal.«
To je rekel, že je stopil proti vasi. Zagledal je ogrsko vojsko, spredaj kralja z velikaši, vsi so držali gole sablje v rokah. Gnali so velik vik in krik, da bi si vlili poguma.
Zagledali so Petra Klepca, že so se ustavili. Presneto! Videli so, da je trezen, pripravljen za boj, strah jim je stopil v kosti. Ako bi se jim korenjak ne bil smejal, bi bili na mestu obrnili konje in pobegnili.
»Na moje ženitovanje ste prišli?« jih je vprašal »Kako lepo, da ste se me spomnili. Dobrodošli! Ali godci so samo za moje svate. Ako bi radi plesali, vam jaz eno zagodem.«
Zgrabil je vitko jelko in jo izruval s koreninami vred. Preden je utegnil zamahniti, se je vojska obrnila, pa v beg. Kralj je bil zadnji, pred njim velikaši.
Peter Klepec pa za njimi z jelko v rokah čez drn in strn. Podil jih je prav do meje slovenske dežele. Kralj je padel s konja in se ubil. Nihče se ni ozrl, ne ustavil, da bi ga pobral, vsak si je hotel rešiti vsaj golo življenje.
Korenjak pa se je ustavil, izkopal jamo in zagrebel svojega sovražnika. Na grob je postavil veliko skalo.
»To je mejnik,« je dejal.
Vrnil se je domov, kjer so ga čakali svatje.
»Nekoliko sem se zamudil,« je rekel »Godci, zaigrajte! Z nevesto bova plesala.«
Dude so zapiskale, Peter Klepec je prijel nevesto za roko in jo odvedel na ples. Z njima so rajali svatje tri dni in tri noči. Osilničani so marsikaj pozabili, le tega ne, kdaj je bilo Klepčevo ženitovanje.
Klepčeua mati je kmalu po tem umrla. Tudi Petra Klepca že zdavnaj ni več med živimi. Žive pa še njegovih vnukov vnuki. Menda so prav taki korenjaki kot njihov praded. Bog ve, ali se zavedajo svoje moči. Kaj pravite?
JI n g e 1 o Cerkvenik
Majniški iszlet
Vselej, ko so zapihali z juga topli vetrovi ter prignali v dolino drobne lastovice, je tudi v šolski sobi zadišalo po vigredi, po novem življenju. Tedaj so zaživeli pomenki o velikem majniškem izletu.
Ko je Tončka prvo leto hodila v šolo, so se — vsi učenci in učenke -— v maju napotili peš v bližnji trg, kjer so jim razkazali delo in obrat v veliki kemični tvornici. Drugo leto so si otroci ogledali Maribor, tretje leto so občudovali Celje in razvaline starodavnega gradu nad tiho Savinjo. In letos? Letos so sklenili obiskati belo Ljubljano in veliki sejem.
Tončka je šla na majniški izlet samo prvo leto. Drugo in tretje leto je morala ostati doma. Preveč jih je bilo v hiši. Oče je delal, resda, v kamnolomu, zaslužil je tudi, a je vse sproti šlo, zakaj poleg Tončke je bilo v hiši še pet zdravih, pa nenehno tako zelo lačnih želodčkov, da jih je uboga mati utegnila komaj komaj za silo nasititi. Tončka je bila, resda, še majhna, vedela pa je, da ne sme zahtevati, naj bi ji starši plačevali še stroške za izlete.
Res je, staršev ne sme nadlegovati, a zaslužila si bo sama. Ne, Tončka ni držala križem rok. V jeseni, ko so dozorele brusnice ter z rdečim, pikčastim prtom pokrile ogromno planjavo nad vasjo, se je Tončka urno zasukala. Dan za dnem je zgodaj zjutraj vstajala ter odhajala daleč na planjavo. Nabiranje brusnic ni bilo lahko delo. Kolikokrat se je do krvi urezala v prst! Prsti so jo boleli, koža jo je srbela, a če je hotela kdaj videti belo Ljubljano, je pač morala potrpeti in delati. In Tončka je delala, delala neutrudljivo in trpela. Ure in ure je morala nabirati brusnice, ure in ure se je morala sklanjati globoko k neradodarni zemlji, da je zaslužila tri, le redkokdaj štiri dinarje, največkrat pa ne več nego kakšna uborna dva dinarčka.
Pozimi in jeseni je nosila vsak dan zgodaj zjutraj, preden se je napotila v šolo, dol v vas mleko petim, včasih šestim družinam. Spodaj v vasi so ji pravili: mala mlekarica. Včasih, ko je bilo zunaj mrzlo, bi bila tako rada ostala pod toplo odejo ...
Zato pa je vsak mesec povečala svoje bogastvo vsaj za enega kovača. O, kako težko prislužen denar!
Zato pa pojde v Ljubljano in nekoč morebiti v Zagreb, nemara celo v Beograd, v daljni Beograd . ..
Kolikšno je bilo njeno veselje, ko je v šoli zvedela, da bodo stroški železniške vožnje in dvodnevnega bivanja v Ljubljani znašali »samo« 55 do 60 dinarjev! Tončka bi bila najrajši kar zavriskala. Njeno srce je zapelo. Saj si je prihranila, s trdim delom prislužila več nego sto dinarjev!
Ne samo da se bo prvič vozila z železnico, ne samo da bo prvič objela večji kos slovenske zemlje, ne samo da se bodo njene oči napasle s tisočerimi prečudnimi mikavnostmi na velikem sejmu, ne samo to, marveč bo svoji mami lahko kupila tople zimske copate za prihodnjo zimo. Mama si je sicer sama napravila copate, a bile so tenke, mrzle . . . Tončka pa ji bo kupila na sejmu lepe, visoke, znotraj bele, volnene, kosmate copate . ..
Kako dolgi so bili prihodnji dnevi, kako počasi so lezli. Kakor da se je čas ustavil tam nekje za deveto goro.
Tončka je vse že vnaprej videla: zelene gozdove, lepo valujoča žitna polja, srebrne ceste, pisane vasi in trge, visoke cerkvene stolpe in naposled belo Ljubljano z visoko doneb-nico, kamor jih bo liki blisk dvignilo urno dvigalo. Prav z vrha si bodo ogledali vso Ljubljano, pravijo, da se bodo z donebnice lepo videle Kamniške planine, če bo lepo vreme. Pa cestna železnica, ki se baje vidi z donebnice kakor premikajoča se otroška igračka. Na s«jmu pa čudež za čudežem . ..
Naposled, naposled, samo še en teden. Ali se ne bo vreme skazilo?
»Tončka, prašičku moraš nesti!« jo je zmotila mati v sladkih sanjah.
Tončka je bila najstarejši otrok pri hiši ter je že ves čas krmila prašička, ki je prišel k hiši okrog sv. Jožefa, žival se je že kar lepo zredila.
»Šič, šič ...!« ga je poklicala.
Prašiček pa se ni oglasil, ni prihitel kakor po navadi, ni veselo krulil.
Kaj mu je? Saj ni niti včerajšnje godlje požrl! Tončko je hudo zaskrbelo. Kar v hlevu je ležal na gnoju. No naposled je pricapljal. Joj, kako je shujšal! Tončka se je prestrašila.
Poskušal je jesti, pa mu ni dišalo. Obrnil se je ter odcapljal v hlev. Nič je ni pogledal, nič ni zakrulil.
»Mama, mama!«
Kaj bo, če bo pujsek poginil? S čim si bodo prihodnje leto belili?
Mati je prihitela ter vsa zaskrbljena pogledala žival. Prašiček je bil po trebuhu že ves rdeč.
»Rdečica! Poginil bo!«
čez dva dni je šič zares poginil. Novega prašiča morajo kupiti. Morajo? A kje dobiti denar? Ali nima Tončka toliko in toliko prihranjenega denarja? Sicer ne bo zadosti, a nekaj bodo morebiti posodili dobri sosedje.
Tončko je grabil jok za grlo. Kakor klešče jo je prijemal. Pa ni nič pomagalo. Tončka je bila že »velika« ter je vedela, da mora družina vse leto jesti. Dala je mami ves svoj prihranek . . . Koliko lepih srebrnil dinarčkov, koliko pokopanih upov ...
Sonce je tako lepo sijalo, ko so spodaj v trgu njeni sošolci in sošolke stopili v vlak. Stroj je zasopihal, vozovi so zaropotali ... Potem pa so vedno hitreje, hitreje, hitreje drdrali beli Ljubljani nasproti...
Visoko nad trgom je stala Tončka in si z robčkom brisala solzne očke ...
Fran Roš
NA VRTILJAKU
Visoko sedimo, krepko se držimo in v divjem se krogu podimo, vrtimo.
Pogumno zajezdil • je Milan konjiča in goni ga z bičem čez Kranj do Tržiča.
Ivanka je sedla v prelepo kočijo, obiskat gre teto tja v daljno Litijo.
Na slona Andrej ček je zlezel junaško mudi se mu v Celje in k botru še v Laško.
Poglejte, s kamele smeji se nam Niko, nocoj bi dospeti hotel še v Metliko.
Saj godba igra nam, potujmo veselo in z zemljo okroglo vrtimo se smelo!
A kadar zvrti se nazadnje nam v glavi, tedaj potovanje naj spet se ustavi!
Vsi trudni od poti, vsi zdravi in celi za dinarja dva smo do kraja prispeli.
Lili Novy
POLŽ	Ilustrirala	Liza	Hribar
Ko dobro se zdanilo je,
adanilo,
zdanilo,
je videl hiše zidane, na strmih strehah dimnike, iz njih se je kadilo.
Obstal je polh, veselo stal,
veselo,
veselo,
in mislil: Zdaj prihajam prav! Nekdd mi tam bo zajtrk dal, mi dal bo kavo belo!
Nekoč je polit na cesto šel, na cesto, na cesto!
Zvečer je z grma v gozd brzel, vso noč je hitel in ielel, da z dnem prispel bi v mesto.
Obstal je polh in rekel mu in rekel in rekel:
„Sem reveš kmečkega stanu! Naprej me pusti! Brez miru in s trudom sem pritekel/“
Korak je še napravil tja,
napravil,
napravil,
ko mu je radost vsa prešla: strogd mu pot na mestna tla je mitničar zastavil.
Zaklical je: „Hej! — Str:ček ti! Hej, striček!
Hej, striček!
Si natovorjen kar za tri, a mitnice ti man ni.
Ti si mi čuden tiček!"
A mitničar, osoren tnoš,
osoren,
osoren>
je bevsknil: „Kar obrnil boš, če ne pa v kehi čas doboš, postati bolj pokoren /“
In polh se v svoj podal je kraj, podal je, podal je,
in lezel Salostno nazaj skoz cestniprah, skoagoad in gaj, grmičevje in ščavje.
Premislil je: „Prodal bom pred, prodal bom, prodal bom,
brea hiše šel na pot bom spet, mordd pa tudi pustil svet in kar doma ostal bom/“
Ferdo skok
Zgodba o Bimbovcih in prašiču
(Veržejska narodna)
Bimbovci so vas, ki se je kakor koklja razčeperila ob obeh bregovih znamenitega potoka Bab jeka -
Žabjeka, še bolj znameniti in brihtni pa so vaščani sami, dasiravno so se takrat, ko je ljubi Bog ljudem in živalim pamet delil, skrili v grmovju ob Bab j eku - Žabjeku.
Je bimbovskemu mežnarju ušel prašič iz hleva naravnost v ajdo.
Nerodna reč, kajti so Bimbovci ajdo sejali zavoljo župana, se pravi, zavoljo ajdovih žgancev, ki jih župan ceni.
Grozno novico je prvi prinesel občinski policaj Gonzek.
Stopili so skupaj občinski možje in po postavi sklenili, da mora mrcina prašičja nazaj v hlev.
Bočno in korajžno zgrabi Gonzek za sabljo, ščetinar pa prav tedaj tako strašansko zakruli, da je Gon-zeku odneslo sabljo iz rok.
»Krščenmatiček, pa se dajva!« zakriči Gonzek in že bi skočil v ajdo, da ga ni za suknjič prestregel župan. »Nič ne bo« je dejal, »saj boš vso ajdo uničil.«
Dolgo se Bimbovci čehljajo po skuštranih glavah, da bi izmodrili tako, ki bi mrcino prepodila iz ajde, ajdi pa prizanesla.
Pa se jim posveti prava:
Gonzeka posade na desko, desko pa na grbaste hrbte dveh svetovalcev.
In se je zgodilo, da je me-žnarjev pujsek ubogal takoj, ko mu je razjarjeni Gonzek odsekal tri četrtine v tri prevzetne svitke zavitega repa.
A j de, — a j de pa Gonzek ni potlačil.	'3^	35
I n a Slokanova
Živela je mati...
V	hribih nekje je živela revna mati, ki ni imela nič drugega pod božjim soncem, kakor majhno, polpodrto bajtico, še manjšo njivico, tri sinove in svoje dobro, ljubeče materino srce . . . Dan za dnem je kuhala izmenoma koruzni močnik in koruzne žgance, niti ob naj večjih praznikih ni mogla svojim otrokom postreči s čim boljšim. Toda sinovi so bili zadovoljni s tem, kar jim je skuhala, ker so vedeli, da je njihova njivica premajhna, da bi mogla zrasti na njej še zlata pšenica in sladka ajda. Tako so živeli vsi srečno in zadovoljno, dokler niso sinovi zrasli in spoznali, da je rodna bajtica premajhna za vse.
Neko pomladno jutro, ko je prijazno sijalo sonce in je iz smolnatih popkov na drevju že kukalo mlado zelenje, so rekli sinovi materi:
»V svet pojdemo s trebuhom za kruhom. Dom je premajhen za vse.«
Materi so vztrepetale roke in po starem nagubanem licu se ji je potočila solza. Pa je premagala žalost in mirno odgovorila:
»Le pojdite, otroci! čeprav bi mi srce počilo od bridkosti, vas ne bi smela zadrževati. Odrasli ste in čas je, da živite po svoje in si sami služite kruh, ki naj bo boljši in obilnejši, kakor vam ga je mogla dati vaša mati.
Sinovi so šli.
Najprej je šel Janez, najstarejši. Ko se je mati poslavljala od njega, je bridko jokala, tako da bi si skoraj izjokala oči.
Potem je odšel Tone, njen drugi sin. Mati je stokala in ihtela kakor umirajoča srna, ki jo nespreten lovec ni dobro zadel.
Končno se je poslovil še Miha, njen , najmlajši. Mati ni mogla več jokati, ker je izjokala že vse solze, Tiho, onemogla in strta od bridkosti je gledala za odhajajočim. Bilo ji je, kakor da sanja in te sanje so bile najstrašnejše, ki jih more sanjati ljubeča mati.
Sinovi so odšli v svet.
Janez se je pridružil drvarjem v širnih kanadskih gozdovih. Tone je šel v francoske rudnike, in Miha, najmlajši, je nekje v Vestfaliji v tovarni od jutra do večera moral streči velikemu jeklenemu stroju.
Naporno je bilo delo drvarja Janeza, rudarja Toneta in tovarniškega delavca Mihe. Večkrat so se z bridkostjo in hrepenenjem spominjali svoje bajtice v hribih in stare, osamele matere. Spomnili so se pesmi, ki so jo peli, ko so bili majhni. Kadar jim je bilo najhujše, so zapeli, in glej čudo: vse bridkosti in težave so mahoma prešle. Neizmerne dalje, ki so jih ločile od doma in matere, so izginile, pri srcu jim je postalo lepo in lahko kakor takrat, ko so bili še majhni in so pasli staro šeko na domačem bregu. Pisali so materi pisma: »Mati, dobro nam je. Delo je sicer naporno, toda saj smo mladi in močni. Ko si bomo pa prihranili nekaj denarja, se vrnemo k vam. Prezidali bomo bajtico in dokupili zemlje, o mati, tako nam bo lepo 1 a.
Tako so minevala leta. Mati je čakala. Zelo se je že postarala. Oglušela je in skoraj popolnoma oslepela, umreti pa ni hotela prej, dokler se ne vrnejo sinovi. In vedela je, da se vrnejo, čeprav ji že dolgo niso pisali veselih pisem. Njeno srce ji je povedalo, da pridejo.
Prvi je prišel Janez. Od dela je bil ves zgaran in postaran, toda ko je zagledal mater in svojo rodno bajtico, se je veselo nasmehnil.
Potem se je vrnil Tone. V rudniku mu je odtrgalo nogo, pa je, čeprav enonog, od veselja skoraj zaplesal, ko je po tolikem času spet lahko objel svojo staro, ljubo mater.
Nazadnje se je vrnil še Miha. V tovarni mu je jedka tekočina brizgnila v oči, da je oslepel. In vendar, ko je začutil v svojih rokah stare, suhotne materine dlani in začul njen mehko zveneči glas, se je veselo zasmejal in vzkliknil: »Oh, kako je lepoU
»Tako je lepo, da smo spet doma/« sta ponovila brata za njim.
Mati je pa molčala. S svojimi na pol oslepelimi očmi je še predobro videla sinove, svoje junaške, krepke sokole, ki jih je zmaličil svet v ostarele, uboge pohabljence.
»Oh, ubogi, ubogi moji, kaj je svet naredil iz vas!« je zajokala in ljubeče srce ji je počilo od bridkosti.
Zagrebli so jo ob cerkvi vrh hriba. Na njenem grobu je zraslo rožno drevesce, ki je vsako poletje polno temnordečih cvetov. Na teh cvetovih se le-skeče tisoč rosnih kapljic, ki ne izhlapijo, čeprav sije sonce še tako toplo. To ni rosa, ampak materine solze so, pravijo ljudje
FRAN R O S
MARIJA JE PO POLJU ŠLA
(Narodna)
Marija je po polju šla, je srečala iesarja dva.
»O iesarja, kaj tukaj delala?« »Za Jezusa križ narejava.« »Ce delajta tenko in drobno, da Jezus laže trpel bo.«
Marija je po polju šla, je srečala vrvarja dva.
»Oj vrvarja, kaj tukaj delala?« »Za Jezusa vrvi pleteva.«
»Ce delajta tenko in drobno, da Jezus laže trpel bo.«
Marija je po polju šla, je srečala kovača dva.
»Oj kovača, kaj tukaj delala?« »Za Jezusa žeblje kujeva.«^ »Ce delajta tenko in drobno, da Jezus laže trpel bo.«
Ilustriral M. Sedej
Oskar Hudales
Z a Klad
(Narodna zgodba)
Nekje in nekoč je živel neki oče. Kakor je v pravljici že navada, je imel tri sinove. No, pa to, kar mislim povedati, ni pravljica. Resnična zgodba je. Le začne se tako, kot se pravljice začno. Oče je torej imel tri sinove, zakrpano bajto, kozji hlev, staro, veliko tepko in vinograd. Sam je že bil betežen in star, komaj je zmagoval delo, kajti sinovi so bili slabi delavci. Poleti so najraje polegali v senci pod tepko, pozimi pa na klopeh ob peči. Stari se je mučil in delal, da je po večerih komaj vlekel utrujene noge za seboj. Nič ni pomagalo, če je sinove zlepa ali zgrda silil k delu. šli so sicer, a vse, kar so naredili, je bilo napravljeno na pol in površno. Zato jim je večkrat predel pajek po želodcih. Največkrat so jedli ovsen kruh in nezabeljen krompir in še mleka bi ne poznali, če bi se jih tu pa tam ne usmilila suha koza s kakim litrom.
»Oh, ljubi fantje!« je pogosto vzdihoval oče. »Kaj bo! Kaj bo, če se ne mislite bolj oprijeti dela. Od lakote nas bo konec.«
»Eh, kaj še!« so ga zavračali sinovi. »Je pač vseeno, če kaj delamo ali ne. Od krpe naše zemlje ne moremo živeti štirje. Eden bi morda še živel.«
»Dobro!« je rekel oče. »Pa se izgubite kam po svetu. Sam bom že živel, kakor ste rekli.«
O	kakem izgubljanju po svetu seveda sinovi tudi niso hoteli nič slišati. Ostali so doma in vse je po navadi teklo dalje. Sinovi so več lenarili ko delali in otepali glad. Le oče v svoji pridnosti ni popustil. Delal je ko mravlja, toda njegovo delo tudi ni mnogo izdalo, kajti tlačila so ga leta in moči so mu kopnele.
In tako je nekega dne dodelal. Pozimi nekoč je legel na peč in ni več vstal. Tik pred svojo zadnjo uro je poklical nadebudne sinove. Odkašljal se je in rekel s tihim glasom:
»Oprostite, ljubi fantje, meni siromaku. Nisem prav ravnal z vami. Lahko bi nam dobro šlo, če bi hotel. Toda moje staro srce je bilo zakrknjeno. Vsega me je prevzela grda skopost. Nisem vam hotel privoščiti lepih dni. Toda zdaj, ko se poslavljam od grešnega sveta, me je doletela čudna milost. Moje zakrknjeno srce se je omehčalo in skopost je nekam izginila kakor rosa, ko sonce posije nanjo. Povedati vam moram skrivnost, ki sem jo dolgo, dolgo skrival pred vami in celo pred vašo pokojno materjo. Bog mi bodi milostljiv!«
Stari se je oddahnil. Sinovi so pazno prisluhnili, da bi jim ne ušla nobena beseda in trepetali ob misli, da oče ne bi morda prej izdihnil, preden jim ne pove svoje skrivnosti. Toda stari je globoko zajel sapo in nadaljeval:
»V našem vinogradu je skrit zaklad. Kje točno leži, ne vem več. Le to vem, da je precej globoko skrit. Lep zaklad je in vse življenje vas bo redil, če ga najdete. Ko sneg skopni, se lotite dela. Iščite temeljito, dokler ...«
Staremu je zmanjkalo sape. Dogovoril je in je umrl. Sinovi so ga po krščansko pokopali in ko so prišli od pogreba domov, se niso nič jokali. O, ne! Celo nasmehnili so se drug drugemu in naj starejši je dejal:
»Vidita, naš oče nas je vse življenje mučil, a smrt mu je le omehčala srce.«
Najraje bi se bili kar pognali na delo. Toda zunaj je ležal debel sneg, nebo se je držalo ko pepelnična sreda in zvečer je zopet naletaval sneg.
»Oh!« je vzdihnil prvi.
»Ah!« je zajavkal drugi.
»Eh!« je zastokal tretji.
Pa so šli spat in vso noč se jim je sanjalo o zakladu, o svetlih denarcih in brezdelnem življenju.
*
Zima je končno le šla h kraju. Izza gore je pribezljal jug. Lizal in lizal je sneg, v nekaj dneh ga je polizal z rebri. Le v dolini ga je za poslastico pustil še nekaj. Na gričih se je zemlja dodobra posušila. V ruši pod vinogradom so se pokazale prve trobentice.
Sonce se je smejalo, vse srečno, da more po dolgem času pokazati svoj zlati obraz izza mrzlih oblakov.
»čas bo,« so rekli bratje, pograbili zarjavelo orodje in se lotili posla.
»Kak čudež se je zgodil,« so ugibali sosedje, »da so ti trije lenuhi čez noč postali tako skrbni in pridni delavci?«
Siromaki! Ko bi le vedeli, kakega koristnega posla so se lotili bratje! Popokali bi od zavisti.
Trije bratje pa so delali brez odmora in brez besedi, da jim je pot curkoma lil z nosov, še obrisati se niso utegnili, žvenket njihovih motik se je razlegal daleč preko griča. Bratom se je zdel kakor prijetna muzika. Na večer so jih boleli križi in roke. Ko so se ozrli, so videli, da so prekopali še zelo malo. Kajti kopali so temeljito in globoko.
»Bog ve, kje je zakopan zaklad!« je vzdihnil najstarejši.
»V spodnjem koncu ga gotovo ni,« je menil srednji. »Drugače bi ga že našli. Začnimo jutri kopati kje drugod.«
»Ne!« je odločno rekel najmlajši. »Kar od kraja kopljimo. Tako zaklada ne bomo zgrešili.«
Obveljala je njegova. Več dni so garali od zore do noči, obrnili vsako grudo, razbili vsako škrilj, a zaklada ni bilo nikjer. Ko so delo opravili, so zdelani na smrt, nevajeni takega temeljitega in težkega posla, sedli na rušo vrh vinograda.
»Potegnil nas je stari,« je bridko rekel "najstarejši. »Ni zaklada v vinogradu.«
žalostno sta mu pokimala brata.
*
Čas je potekal. Potolažil je žalost v srcih treh bratov. Pregnal je tudi utrujenost iz njih udov. Le misli na zaklad ni mogel pregnati. Mučila in preganjala jih je v snu in bedenju. Vsak hip so gledali dol na vinograd. Za čuda lepo je letos poganjala trta, lepše ko prejšnja leta, bujnejše ko v sosednjih vinogradih.
Kaj, če se oče le ni zlagal?
Preplitvo so morda kopali...
»Vesta kaj,« je najstarejši predlagal lepega, toplega večera konec maja. »Poizkusimo še enkrat!«
Ni povedal, kaj in kako misli, a druga dva sta ga razumela.
»Pa poizkusimo!« sta pritrdila.
Zopet so zapele motike. Sedaj so greble še globlje, še temeljiteje. Bolj globoko niso mogli kopati. Sedaj najdejo zaklad ali nikoli. Ko so prekopali ves vinograd, je bila zemlja v njem rahla ko blazina, a o zakladu ni bilo ne duha, ne sluha.
Jezno so vrgli trije bratje motike v kot, zabavljali čez mrtvega očeta in se zaklinjali, da zaklada ne pojdejo več iskat. Sram jih je bilo, da so umirajočemu tako nasedli.
»Morda se mu je bledlo,« je rekel naj starejši.
»Ni se mu bledlo,« je trdil drugi. »Zlagal se nam je, a bogve čemu?«
»Norci smo bili, da smo mu verjeli,« je pristavil najmlajši.
*
Prišla je jesen. Trta je v vinogradu, ki nikdar poprej ni bil tako temeljito obdelan, obrodila bogato, bogatejše ko v vseh vinogradih v soseski. Toliko vina so imeli trije bratje, da jim je zmanjkalo sodov. Morali so si jih izposoditi pri sosedih. In je bilo vince tako, da se je iskrilo ko sonce. Če ga je kateri izmed bratov izpil kupico preveč, so se mu čudno zapletale noge in jezik.
Za njih vince je izvedel tudi vaški gostilničar. Z dobro pijačo je rad vabil ljudi v svojo krčmo. Stopil je k bratom in jih vprašal, če prodajo vino.
»Prodamo!« so rekli.
Gostilničar je pijačo pokusil, kupil, plačal in šel. Najstarejšemu je ostal v roki šop bankovcev. Gledal jih je nekaj časa, se nasmehnil in rekel:
»A — ha!«
»Da, da!« je modro zinil srednji.
»Mhm!« je pokimal najmlajši. »Zdaj smo našli zaklad. Moder mož je bil rajnki oče. Bog mu daj dobro!«
In so si natočili bučo vina, da ga izpijejo rajnkemu na zdravje, sebi na veselje.
ICai -fč d&ziuel Itcu/ko,
Po S. Rozanovu priredil Emil Smasek — Ilustriral L. Perko
59.	PRI OČETU V PISARNI.
Oče je sedel zelo žalosten v pisarni. Vso noč nista z materjo spala. Ves čas sta čakala, da bo pozvonil telefon in da bosta izvedela, kje je Travka. Zjutraj je oče šel v pisarno in mati je ostala doma vsa bolna.
V	očetovi pisarni so že vsi vedeli, da se je Travka izgubil. Vsi so premišljevali, kje le tiči Travka.
Nekateri so rekli, da bo Travka že prišel domov, drugi pa, da ga je najbrž povozil vlak ali da se je zgodila kakšna druga nesreča.
Pa je zazvonil telefonski zvonec. Oče je dvignil slušalo in poslušal: „Vašega dečka smo našli. Pridite na policijo v prijavni urad.“
,.Prosim vas, držite ga!" je zaklical oče v telefon. „Ne pustite ga nikamor! Močno ga držite!"
Uradniki, ki so sedeli z očetom v isti pisarni, so radovedno poslušali. Ko je oče odložil slušalo, so vsi skočili s stolov, tekli k njemu in vpraševali: „Kaj se je zgodilo?"
Oče je vstal in rekel: »Dokler ga ne vidim na lastne oči, nič ne povem!" Nato je hitro stopil k obešalniku, zgrabil plašč in klobuk ter zdirjal iz sobe na cesto.
Od očetove pisarne, ki je bila izven Ljubljane, je vozil v mesto avtobus št. 3. Oče je skočil v avtobus. Plašč je imel oblečen samo na eno roko. Na glavi je imel tuj klobuk. Galoš sploh ni vzel, tako je hitel.
60.	PO BENCIN.
Šele v avtobusu si je malo oddahnil. Oblekel je plašč, kakor se spodobi, in sedel blizu šoferja. Avtobus je hitro vozil. Očetu je bflo srce. Hotel je čimprej videti Trav-ko. Naenkrat je opazil, da avtobus ne vozi v mesto, ampak nekam drugam. Skočil je k šoferju.
,.Prosim vas, kam se peljemo?"
„Po bencin," je odgovoril šofer.
,.Zakaj po bencin? Po kakšen bencin? Zakaj izdajate vozne listke
v	mesto, če greste po bencin?"
„Ne razburjajte se, gospod! Kupili ste vozni listek za mesto in prišli boste tja. Brez bencina pa sploh ne bi nikamor prišli. Če zmanjka bencina, preneha motor delovati in avto ne more naprej."
Isti trenutek se je avtobus ustavil. Ob cesti je stalo veliko železno stojalo. Na njem je bil napis:
BENCIN
Šofer je zatrobil. K stojalu je stopil človek, ki je prodajal bencin, šofer je skočil iz avtobusa in mu dal neke listke. Za te listke je dobil bencin. Vsak mesec je prodajalec bencina poslal te listke z računom lastniku avtobusa in ta je moral plačati bencin.
Šofer je odvil na avtobusu velik kovinasti zamašek, ki je zapiral posodo za bencin. V odprtino je vtaknil debelo gumijasto cev, ki je bila pritrjena na stojalo. Prodajalec bencina je prijel veliko kljuko na stojalu in jo začel premikati sem in tja. Tako je črpal bencin iz velikih pločevinastih sodov pod zemljo.
V	gornjem delu stojala sta bili dve stekleni posodi. Ena od njih se je zelo hitro napolnila z bencinom. Pod njo je nekaj tiho počilo. Kazalec na železnem okroglem merilu, ki je bilo podobno uri, je pokazal, da je že načrpal 5 litrov bencina.
Steklena posoda se je takoj izpraznila in bencin je tekel po ce-
vi	v avtobus.
Prodajalec je črpal dalje in druga steklena posoda se je polnila.
Zopet je nekaj počilo. Kazalec je pokazal na številko 10.
Iz druge posode je spet tekel bencin v avtobus.
Oče je skočil iz avtobusa in nestrpno hodil okoli stojala. Večkrat je stopil k šoferju in ga prosil, naj se čimprej odpelje.
Končno je šofer zatrobil. Oče in drugi potniki so vstopili in avtobus se je odpeljal.
61.	KJE JE TRAVKA?
Oče je tekel na policijo. V prijavnem uradu je bilo mnogo ljudi. Oče
n i
n
je iskal Travko. Nikjer ga ni opazil. Zato je zaklical: „Prosim vas, ali je kdo videl majhnega dečka? Tako majčkenega. Travka mu je ime.“
Neki gospod je odgovoril za vse: „Ne, nismo ga videli."
62.	SVIDENJE.
Tedaj je rekla uradnica: „Odšel je na Glavno pošto telefonirat.'1
Oče se je obrnil in tekel na Glavno pošto. Tako je hitel, da se je spotaknil ob stopnico in skoraj bi padel. V veliki veži Glavne pošte je bila telefonska celica. Oče je zagledal Travko, ki je pravkar govoril v telefon.
Ko je Travka opazil očeta, je dal slušalo Severjevi in skočil iz celice.
Očka je dvignil Travko in Travka je objel očeta.
Niti besede nista spregovorila, tako sta bila vesela, da sta se spet našla. Marija Severjeva je stala poleg njih in si z ruto brisala oči.
3)
Naposled je Travka rekel: „Očka, kje si bil tako dolgo? Jaz sem te čakal in čakal, tebe pa ni bilo. Telefoniral sem mami. Zdrava je, samo dolgčas ji je bilo po meni.“
63.	DOMA.
Oče se je poslovil od Marije Severjeve, se ji zahvalil in jo povabil na obisk. Tudi Travka se je od nje poslovil. Potem sta šla domov.
Po poti je Travka pripovedoval, kaj vse je doživel, očka pa, kako ga je iskal.
Travka je vprašal: „AII povabimo Lučko?"
,.Seveda jo povabimo," je odgovoril oče.
„ln Pavla Kovača?"
„Tudi Pavla Kovača povabimo."
„ln Lučkinega očeta in mamo?"
,.Povabimo, povabimo."
Ko sta prišla domov, je mama zajokala in očka je mnogokrat segel v žep po robec in si brisal oči in nos. Tudi služkinja je jokala.
„Zakaj se jočeta? Ali vaju ni sram?" je rekel Travka.
„Bala sva se, da se nama za vedno izgubiš," je odgovoril oče.
„Jaz da bi se izgubil? Jaz nisem več majhen, jaz sem že srednji!"
64.	KONEC POVESTI.
Tako se konča povest o tem, kako se je Travka skoraj izgubil.
V	tej povesti je vse res.
Po naši domovini se peljejo lokomotive in vlaki, po žicah teče elektrika in v mestih tiskajo časnike, vozijo tramvaji, avtobusi in avtomobili.
V. W I N K L E R
BARKE DIVJEGA MOŽA
Divji mož prevaža barke po zeleni vodi Krki, piha z ustmi v bela jadra, da mu migotajo brki.
Ej, si misli, taka voda!
Saj ni globlja ko dva prsta. Ko bi mogel z barko priti mimo straže tja do Trsta!
Divji mož si barko steše in jo naloži na rame.
Tam pri Kalcah se ustavi.
Graničar mu barko vzame.
Divji mož je nebogljenček, trka se po glavi s prstom, gleda graničarja, misli:
Kaj bo, kaj bo z mojim Trstom ...
KLofleC
•JOSIP RIBIČIČ' U.uslrlr<\L* LIZA HR18AR
Za mizo na katedru sedi Metka in si žalostno podpira glavo.
Okrog nje sede, stoje, se naslanjajo v zmešanem neredu deklice>
ki nosijo na prsih vsaka črke: A, A, G, 1, J, J, L, O, S, U, V'
ČRKE (zapojo po napevu pesmi: „Mi smo lovci se skupaj zbrali"): Me smo črke se skupaj zbrale, da bi Metki pomagale! Rešimo ji uganko, to zamotano zanko, rešimo jo tako, da Metka se cmerila nič več ne bo, da Metka se cmerila nič več ne bo.
METKA: Joj, meni, kaj bo, kaj bo, meni je pri srcu hudo, meni je pri srcu težko. Do jutri mora uganka rešena biti, do jutri moram besedo prelepo zložiti. Beseda naj nekaj velikega pomeni! Joj meni, joj meni! Pa vsaka beseda ni za to, 11 je izbranih črk za njo. Težko je to, zame prehudo. Zdaj črke tu stoje, molče in nič ne govore, nobena rešitve ne pove. Nalašč so se zamešale vse.
ČRKA J: Ti sama si nas zamešala! V šoli nisi poslušala, zdaj pa ne veš, kako bi napravila, da iz nas besedo lepo bi sestavila.
METKA: Pa mi pomagajte, če je tako, saj vidite, kako mi je hudo.
ČRKA A (stopi v ospredje in postavlja črke za besedo GOSLI): Jaz ti bom uganko rešila, besedo milo iz nas naredila.
ČRKE G, O, S, L, I (se primejo za roke in se zazibajo):
Gosli milo zadonijo, pozdravljajo preljubo domovino.
METKA: Beseda mila ste, a prostora v njej le za črk petero je. Manjkajo še dvakrat ena in dvakrat dve. (Črke GOSLI se spet pomešajo med ostale).
ČRKA L: Čakaj, besedo prelepo jaz ti zložim. Malo pomislim, takoj jo dobim. (Meša črke, dokler ne sestavi besede SAVA).
ČRKE S, A, V, A: Tri zemlje Sava veže, trem bratom kruha reže, prek naše zemljice šumi, čez skale, doline valove vali, objema bratce tri, ljubezen jim v srcu budi.
METKA: Beseda prelepa ste, a manjkajo še ena in trikrat dve! (Črke S, A, V, A odstopijo.)
ČRKA I: Jaz tudi nekaj znam, besedo poznam, poslano od Boga. Več je vredna kot vse zlato sveta. (Sestavi besedo SLOGA).
ČRKE S, L, O, G, A: Sloga božji je dar, nesloga vsega zla vladar! METKA: Beseda zlata ste tudi ve, a manjkajo še vedno dvakrat ena in dvakrat dve.
(Črke SLOGA stopijo spet v ozadje).
ČRKA U: Le čakaj, jaz besedo resno ti bom zložila. Iz globin naših src nam bo govorila. (Postavi med govorom besedo SLAVA).
ČRKE S, L, A, V, A: Slava Aleksandru, za nas je srčno kri prelil, je dobri očka našega Petrčka bil! Slava Petru, dedku, ki nas je osvobodil, nas združil, za nas se boril. Slava junakom vseh vekov in časov, ki domovino so branili, s svojo jo krvjo pojili. METKA: Beseda resna ste ve, a manjkajo še vedno dvakrat ena in dvakrat dve.
(Črke SLAVA se pomešajo med ostale črke).
ČRKA O: Jaz pa bom besedo tako zložila, ki vseh skrbi bo tebe rešila.
(Sestavi besedo SLAVIJ A).
ČRKE S, L, A, V, I, J, A: Slavija, slovanska dobra vila, junake v boj za dom je vodila, ko zvezda vodnica pred njimi hodila.
ČRKA O: Le čakaj, nekaj še manjka, hm, hm, Ta uganka res prava je zanka. (Išče okrog. Nato postavi na levo črke J, U, G.) To pa se mi le čudno zdi, ena črka manjka, nikjer je ni! (Zmiguje z glavo.) Eno, Metka, si zgubila ali kam jo založila. Glej, semle (pokaže) spada, pa nikjer je ni.
METKA (veselo): Tista črka, to si ti! (Potisne O k črki G.) Juhejsa, juhej. (Zaploska z rokami.) Je rešena uganka, zamotana zanka! Juhejsa, juhej, uganko sem rešila in vem, kaj mi govori: „Prelepa naša domovina...
VSI: JUGOSLAVIJA na veke naj živi!"
Metka, vse črke in poslušalci zapojo državno himno.
LENUHI
(Ilustriral Tomaž Kvas)
Oče je dejal Nežici: „Vzemi grablje in pojdi v gozd listje grabit!“
Nežica je odšla v gozd. Tam si je mislila: „Kaj naj storim? Ali naj prej delam in potem počivam? Ali naj
prej počivam in potem delam? Ce se zdajle malo naspim, bom potem laže delala.“ Legla je na tla in zadremala.
Oče je dejal dekli: „Še ti vzemi grablje in pojdi v gozd listje grabit!“
Dekla je šla v gozd. Zbudila je Nežico. Ta pa je rekla: „Najprej hočem počivati, potem bom laže delala.“ Dekla je vzkliknila: „0, kako pametna je naša Nežica 1“ Legla je na tla poleg nje in zadremala.
Oče je dejal hlapcu: „Še ti vzemi grablje in pojdi v gozd listje grabit!“
Hlapec je šel v gozd. Zbudil je Nežico in deklo. Obe sta rekli: „Najprej hočeva počivati, bova potem laže delali.“
Hlapec je zaklical: „0, kako pametni sta Nežica in dekla!“ Legel je na tla poleg njiju in zadremal.
Oče je dejal pastirju: „Pojdi v gozd še ti!“
Pastir je šel v gozd. Zbudil je Nežico, deklo in hlapca. Vsi so rekli: „Najprej hočemo počivati, bomo potem laže delali!“
Pastir se je zasmejal: „0, kako pametni so Nežica, dekla in hlapec!“ Legel je na tla poleg njih in zadremal.
Oče, gospodar, je zapregel konja, vzel bič in z vozom krenil v gozd po listje. Takoj je videl, da nič dela ni opravljenega. Razjezil se je. Zbudil je Nežico, deklo, hlapca in pastirja. Vsi so se izgovarjali: „Najprej smo hoteli počivati, da bi potem laže delali.“
Gospodar pa je zavpil: „0, kako leni ste vsi! Še neslanega kropa si z delom ne boste prislužili. Sram naj vas bo, lenuhi 1“
Zamahnil je z bičem po njih in jih vse razgnal.
LUKEC IN OSEL
^ ^
Oče našega je kupil da bo nosil
IZ DALJNEGA {w,n»boS*r« PRINAŠAL	IN	8$	Z	JUŽINO.	TeGA^T^
JE ^ VPREGEL V TEŽEK	.	VZEL	JE
.: „Hl!“
V	IN VELEL: „Ml!“ ffvn JE POTEGNIL, A
NI MOGEL PREMAKNITI. ^ JE VES RDEČ V	OD
jeze. Dvigne	IN	TEPE	Tedaj	stopi
IZ I!r9 IN VPRAŠA:	, ZAKAJ TEPEŠ ^y^?“
Ta NOČE PREMAKNITI ^f^!“ REČE STOPI K IN GA ODPELJE V	POTEM
PRIME ^ IN GA ZVEŽE K	.	VZAME	V
BIČ IN REČE: „VoZI, \£l“ LlJKEC SE VPRE, A
324
NE PREMAKNE.
GA MOČNO	:	„VoZI,
„NE MOREM,“ ZAJOKA ^L. „Ne TEPI ME Z /7^ „Saj TUDI
!“
!“
NI MOGEL, PA Sl GA LE Z
ODGOVORI
LE
IN GA ŠE ENKRAT ^ en
IZPUSTI.
TEČE V
. Potem še-
, OBJAME
IN REČE: „LJUBI Tflh, NIKOLI VEČ TE
NE BO
TEPEL Z
Sedaj je
VESELO
ANTON DEBECJAK
Z. VE. STA MIŠKA
MIŠKA RADOGLEDNA,
NIČ MANJ SLADKOSNEDNA KAKOR RADOVEDNA,
SE UJAME V PAST.
ŽALOSTNO JI LICE:
STRLA SI KOSCICE LEVE JE NOŽIČE,
KO SI SLA JE KRAST.
DOKTOR PAPAGENO BERGLICO LESENO DA JI POD KOLENO,
PA JI SPET NI NIC.
MIŠKA VEDNO NEŽNA, DOKTORJI) HVALEŽNA, NIKDAR NIČ NADLEŽNA TEKA Z NJIM KO PSIČ.
KODER SONCE PLOVE, KROTKA MIŠKA SLOVE: LEPŠE OD NJEGOVE NIMA NIHČE DRUG.
KAJPADA ZVESTOBA, KADAR GRE DO ROBA SLEHERNEGA GROBA, BISER JE ZASLUG.
Sv. Nanm
326
Ohrida so tako znamenite, da o njih govori celo narodna pesem, ki pripoveduje, da je kraljevič Marko nekoč priredil veliko gostijo za svoje goste. »Sopre«, kakor pravijo tam mizam, so bile obložene z vsemi dobrotami, le rib iz Ohrida ni bilo. Pa ga gostje karajo:
Zaludu si gozbu priredio,
i	tri sjajne sopre postavio, kad nisi, Marko, dobavio, dobavio ribe iz Ohrida, od Ohrida bijeloga grada.
In Marko se je takoj odpravil na pot, da prinese še rib iz Ohrida, čeprav je vedel, da ga tam čaka težak boj.
Ohridsko jezero leži 695 m nad morjem, je dolgo 30 km, široko 9 do 14 km. Zavzema površino 348 km2. Je torej 250 krat večje od Blejskega, ki meri le 1,4 km2. Na najglobljem mestu je globoko 285 m. Jezero ni vse naše, ampak pripada nam le % vsega obrežja, ostalo je albanska posest. Ob jezeru leži Ohrid, glavno mesto ohridske doline. Mesto je zelo staro, že 300 let pred. Kr. je stalo že tam in je kmalu postalo važna trgovska postaja na poti od Jadranskega do Egejskega morja. Po naselitvi Slovenov v 9. stoletju je okrog 1. 1000. postal Ohrid prestolnica srbskega carja Dušana. L. 1394. so ga zavzeli Turki, 1. 1912. pa so ga Srbi v balkanski vojni spet osvobodili. V mestu živi okrog 9000 prebivalcev, ki bivajo v zanimivo zidanih hišah. Te hiše so spodaj ožje kot pri strehi, tako da so ponekod
Sv. Naum
Na skrajnem jugu naše domovine leži Ohridsko jezero. Njegovi valovi se ob viharnih dneh zaganjajo ob albanske gore, prek katerih se je»z ogromnimi žrtvami umikala junaška srbska vojska pred premočnim sovražnikom. Na drugi strani leži ravnina Ohridskega jezera in divja dolina, po kateri se izlivajo v jezero divje vode črnega Drina. Tu so bila še pred nedolgim časom središča roparskih Arnavtov, ki jih je naše orožništvo iztrebilo, tako da je potovanje po dolini danes že varno. Vse polno »karaul« (orožniških postaj) skrbi za red in mir tod okoli. Skoro v vsaki karauli srečamo kakega slovenskega orožnika.
Doline okrog Ohridskega jezera so močvirnate. Brez števila črnobelih štorkelj klopota po teh dolinah. Krotke so, ker jih nihče ne preganja, tako kot se pri nas ne preganja lastovk. Regljanje teh štorkelj je tako močno, da se sliši do mesta Ohrida, ki je oddaljeno 10 km. Okrog jezera je vse polno ribarskih naselj, ki se bavijo z ribolovom. Kajti so ribe Ohridskega jezera znane daleč naokrog. Posebno riba »letica«, neka vrsta postrvi. V dobrih časih so jo prevažali z aeropla-ni celo v Pariz za najfinejše tamkajšnje restavracije. Tudi ohridska jegulja je znana. Ribiči jo suše in suho razpošiljajo po svetu. Tudi pri nas jo prodajajo v boljših trgovinah. Ribe iz
Ulica v Ohridu
ulice zgoraj skoraj popolnoma zaprte, ker se strehe nasprotnih hiš skoroda dotikajo.
Največja zanimivost Ohridskega jezera pa so mnogi manastiri (samostani), ki se belijo na pobočjih gora in ob jezeru. Največji je manastir sv. Nauma na koncu jezera tik ob albanski meji. Leži in sanja mirno na malem polotoku. Samostan je zelo star. Osnoval ga je 1. 905. sv. Naum, sodelavec sv. Metoda. V tem samostanu je naš blagopokojni kralj Aleksander I. vsako leto bival par dni. Tu je imel tudi svojo sobico.
Samostan ni premožen in se redovniki preživljajo po večini le od darov pobožnih ljudi. A uživa med ljudstvom velik sloves. Večkrat na leto romajo ljudje v ta samostan, da si izprosijo milost pri velikem svetniku.
Posebno svečano se proslavlja v tem samostanu dan sv. Vladimira. Tedaj je v samostanu in okrog njega vse živo. Po jezeru plove tega dne nešteto čolnov s čudnim tovorom: med može in žene in med otroci se drenjajo dol-
godlake ovce, močni ovni in prhutajoča kuretina. Ko zazibljejo valovi čolne, se oglasi meketanje in kokodakanje, da gre skozi ušesa.
Iz gorskih vasi Črne gore, iz dolin Južne Srbije in Albanije, od vsepovsod se podajo na romarsko pot cele male karavane ljudi in živali. Bogatejši se vozijo na nerodnih vozovih ali jahajo na oslih, revnejši prehodijo več dni dolgo pot peš. Vsi imajo pred seboj skupen cilj: čim prej dospeti do manastira sv. Nauma in podariti pobožnim očetom v samostanu kako žival iz domače staje ali kokošnjaka. Vsak izbere iz svoje staje, kar premore najlepšega. Kmetje si oprtajo na rame najmočnejšega ovna, kmetice vzemo v naročje najbolj belo ovco, dekleta si izberejo najlepše kokoši ali lepa jagnjeta. Med potjo šepetajo živalim svoje želje in misli, da bi pri čudotvor-nem svetniku izprosili uresničenje.
Svetnikov sloves je v Južnj Srbiji tako velik, da srečamo med romarji celo Mohamedance. Med množico preprostih kmetov je tudi mnogo mohamedanskih ciganov, katerih dekleta razveseljujejo romarje s plesom. V teh dneh so vse gostilne, vse hiše in šupe okrog samostana polne romarjev. žene in otroci smejo prenočevati celo v cerkvi. Možje, ki ne dobe več prenočišča pod streho, ležejo na trate. Zaviti v domače volnene odeje prespe ob velikih kresovih hladne in meglene noči. Ob teh ognjih tudi kuhajo. Lon-
Trobentati kličejo vernike
ce in kotle in hrano so si prinesli s seboj, kajti zdoma bodo nekateri celo teden dni.
Ko napoči jutro slavnostnega dne, zabuče prek zidov samostana rogovi in kličejo vernike v cerkev. Skozi ozki obokani vhod v samostan se začne valiti množica romarjev. Nepozabna slika stopa pred oči opazovalca. Množica različnih pisanih noš, fesi, različna barva polti, vse to spominja na slike iz srednjega veka. Možje nosijo na ramenih drobnico. Težko nosijo in težko krotijo braneče se živali. Možem slede žene, ki mirijo preplašene ovne in ovce. Mladina nosi kuretino in jagnjeta. Vse to odlagajo romarji v samostanu. Vsak dar posebej se oznani
z zvonjenjem cerkvenih zvonov. Pri malih darovih se oglasijo mali, pri večjih darovih pa zabuči celo veliki zvon v samostanskem zvoniku. Potem se zberejo romarji v cerkvi, kjer se daruje velika maša na čast sv. Naumu. Trepetajoče morje svetlobe, mrmrajoče molitve, pobožne pesmi cerkvenega zbora in duh po kadilu objame pobožno množico in ji napolni srca z upanjem, da bo svetnik uslišal prošnjo in željo slehernika. V svečanem ornatu blagoslavlja metropolit klečečo množico, želeč ji zdravja in sreče.
In kakor se zunaj narava prebuja v novo življenje, tako zapluje v srcih romarjev nova vera v srečo in lepšo bodočnost.
Hfdroplan! In mornarica
Pomorsko zrakoplovstvo je oko mornarice. Njegovi hidroplani stražijo obale, otoke, zalive ter široko morje. Iz hidroplana je mogoč pogled tudi v globino morja. Gorje sovražnikovi podmornici, ako jo zapazijo hidroplani ! Obsujejo jo s podmorskimi minami in ji je rešitev mogoča le, če se hitro skrije v večjo globočino, do koder ne sega več oko izvidnika na letalu. če pa plove v majhni globini, jo letalci prav razločno vidijo iz višine. Iz višin opazijo letalci tudi plavajoče in druge mine pod globino morja. Razen tega morejo letalci na hidroavio-nih opazovati kretanje sovražnikovega vojnega brodovja in to poročati svoji vojni mornarici. Pravilno pa lahko poroča o vsem, kar se godi na morju, le letalec, ki je obenem izkušen pomorščak. Le tak letalec more razlikovati razne vrste vojnih ladij, sestave raznih skupin vojnih ladij, pomen njihovega kretanja itd. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da so hidroaviatiki izučeni in izkušeni pomorščaki.
Vsak hidroaviatik je istočasno tudi pomorski častnik ali podčastnik. Gojenci pomorske vojne akademije se
najprej vkrcajo na vojne ladje in se morajo izvežbati za vse službe na ladji, šele nato gredo v posebne šole: eni se odločijo za šolo hidroaviatikov, drugi za podmorniško šolo, tretji za topničarsko na vojnih ladjah, četrti za radiotelegrafsko itd. Oni, ki se odločijo za hidroaviacijo, morajo v obi-čno pilotsko ali izvidniško šolo letalstva. šele ko to dovrše, jih dodelijo pravi šoli za hidroaviacijo ob morju. Od hidroaviatike se torej zahteva mnogo predizobrazbe, preden mu zaupajo hidroplan, ki se mora boriti ne le proti opasnostim v zraku, temveč tudi na morju. Le izkušene roke in temeljito znanje lahko premagajo vse ovire in privedejo dragega jeklenega ptiča spet v varno pristanišče ali skrito letališče. Kajti hidroplan, ki strmoglavi v odprto morje, je navadno izgubljen in niti enega njegovega delca ni mogoče rešiti. Težki milijoni so izginili v globočino.
*
Letala so zelo draga. Običajno računajo, da stane vsak kilogram njegove teže tisoč dinarjev. Ako računamo, da je najlažje lovsko enosedežno letalo težko okrog 2000 kg, si lahko predstavljamo, kako drago je zračno brodovje posameznih držav.
Vlitem Kunst
»2>a/ nam danes naš vsaltdanfl lerui}«
Nestrpen sem sledil učenjaku v slavnostno dvorano. Bila je od vseh največja. Stropa sploh ni imela. Božje sonce je obsevalo rastline, ki jih je bila polna dvorana.
»Brez sonca ni življenja,« je dejal učenjak.
Tla ogromne dvorane so bila podobna vrtu. Povsod zemlja, povsod grede z rastlinami. V sredini dvorane je bila največja greda, na njej je rasla pšenica. Tam dalje je rasla rž, njej je sledila koruza. Na drugi strani so bile grede krompirja, repe in korenja, sledile so grede z raznimi travami, tam v kotu pa je na prav majhnih gredah rasel plevel.
Obstala sva sredi dvorane pri pšenici. Z napeto pozornostjo sem čakal, kaj mi bo učenjak povedal. Pričel je: »Zemlja, na kateri rase pšenica, je takšna, kakršno sva v prvi dvorani spoznala za najboljšo. Polovico prostornine te zemlje tvorijo trdne snovi (pesek, glina in humus), ostalo polovico pa si na enake dele delita voda in zrak. Zemlja je seve dovolj globoko obdelana, da more dihati.
V	to dobro obdelano zemljo smo dali hlevskega gnoja in s tem dali zemlji skoraj vse, kar rastlina potrebuje za svoje življenje. Snovi pa, ki jih v hlevskem gnoju ni v zadostni množini, smo nadomestili z umetnimi gnojili. Pri gnojenju smo pazili prav posebno na to, da je v zemljo prišlo dovolj kalija, kalcija, fosforja in dušika.
Še tako skrbno obdelana in dobro pognojena zemlja pa bi bila mrtva, če ne bi bila dovolj topla. Toplota je potrebna glivicam, potrebna pa je tudi semenu, ki kali, in rastlini, ki rase. Toploto dobi pa zemlja ali od sonca ali pa od zemlje. Le redko dovajamo rastlinam umetno toploto. Največ toplote dobi zemlja od sonca. Sonce pa je važno tudi radi tega, ker poleg toplote dovaja rastlini tudi svetlobo, ki je za tvorbo našega vsakdanjega kru-
Kalivost žitnega zrna
ha posebno važna. Brez svetlobe rastlina ne bi mogla uspevati.
Ko smo tako preskrbeli za dobro zemljo, smo v zemljo posejali seme. Pazili smo, da seme ni padlo pregloboko. Čez nekaj dni se je seme napelo. Kalček, ki je bil prej skrit v semenu, se je podaljšal, pričel je rasti navzdol, nastala je prva koreninica. Iz kalčko-vega stebla so se pozneje pričele razvijati stranske koreninice. Istočasno je pričel iz semena rasti drug izrastek. Prodiral je po zemlji navzgor, ko pa jo je predrl, se je razpočil in prvi nežni lističi so pogledali na beli dan. Do takrat so se na koreninicah razvile že tudi dlačice, ki so pričele srkati hrano iz zemlje.«
»Od kod pa je dobivala rastlina hrano prej, preden so se na koreninicah razvile dlačice?«
»Seme, ki ga posejemo, je podobno popotniku, ki se je odpravil na dolgo, pusto pot. Tak popotnik mora vzeti za nekaj dni hrane s seboj. Spravil jo bo v nahrbtnik ali povezal v culo. Prav tako je tudi pri semenu. Tudi seme mora za one dni, ko se razvija, imeti hrano s seboj. In res jo ima. Če previdno odpreš seme fižola, boš opazil, da seme nima le kalčka, iz katerega se bodo razvile korenine, in začetkov listov, temveč da ima večidel svoje notranjosti izpolnjene s škrobom, to je s tisto hrano, ki jo bo seme uživalo, dokler se ne razvijejo koreninice. Pri pšenici je ta hrana moka, ki se nahaja v zrnu. Dokler
Pšenično zrno, vsefano 1, 6 in 12 cm globoko
rastlina ne dobi zelenih delov, uporablja hrano, ki je nagorailana v semenu. Ker pa je te hrane razmeroma malo, moramo paziti, da ne vsejemo semena pregloboko, če bi namreč to storili, bi rastlina, ki se bo razvila iz semena, hrano porabila prej, preden bi prvi deli pogledali na sonce. Pri pšenici je najbolje, če je nad zrnom le en prst debele zemlje. Če pa bi seme vsej ali za ped globoko, bi hrane v semenu zmanjkalo, preden bi rastlina pokukala na beli dan. Koreninice bi se na taki rastlini sicer deloma razvile, ali kaj pomaga, ko ni sonca, sonca, ki je rastlini neobhodno potrebno.
Ko dobi rastlina prve zelene dele, se njeno življenje iz temelja spremeni. Prej je dobivala hrano, ki je bila pripravljena v semenu. Ko pa dobi zelene dele, je rastlina sposobna, da uživa hrano, ki se nahaja v zemlji.
Gnoj in umetna gnojila, ki se nahajajo v zemlji, pridejo najprej v predelavo glivicam. Glivice iz tega vsega napravijo hrano, ki se v vodi topi. Dlačice, ki se nahajajo na koreninicah, vsrkajo to vodo, ta sok. Iz dlačic pronica sok v koreninice, iz njih v korenine in nato do stanic stebla.
V	steblu se vzpenja od stanice do Staniče in pride končno do listov, do vršičkov, skratka, do prav vsake še tako oddaljene stanice v rastlini. Največ tega soka se nabere v listih.
Hranilne snovi pa pridejo v stanice listov še po neki drugi poti. Zrak, ki obdaja rastlino z vseh strani, pride skozi listne reže (na spodnji strani
lista) v medstanični prostor. V zraku pa se nahaja, kakor sva se naučila, ogljikov dvokis. Ta ogljikov dvokis pronica v stanice listov in tam najde hrano, ki jo je voda prinesla iz zemlje.
Voda, ki je prinesla hranilne snovi iz zemlje, se v stanici razdeli na dva dela. En del ostane v stanici, večji del pa je sedaj nepotreben in izhlapi.
V	stanicah listov se nahaja torej voda (in v njej raztopljena hrana) in ogljikov dvokis.
Na tak list naj sedaj posije sonce. Kaj se bo zgodilo?
Pod vplivom sončne svetlobe in listnega zelenila se voda v stanici razkroji na dva dela, na vodik in na kisik. Razkroji pa sč tudi ogljikov dvokis. Iz njega nastane ogljik in pa kisik. Iz vode in ogljikovega dvokisa nastanejo torej v stanici tri prvine, ogljik, vodik in kisik. Te tri prvine pa se pod vplivom sončne svetlobe, listnega zelenila in še nekaterih drugih sil spajajo v nove spojine. Iz ogljika (C), vodika (H) in kisika (OJ nastane v listu škrob (Ca Hio OsJ, NAŠ VSAKDANJI KRUH. Pri vsem opisanem presnavljanju ostane v stanicah še nekaj kisika, ki ga rastlina ne potrebuje in ga skozi listne reže odda zraku, ki rastlino obdaja.
Na sličen način, kakor škrob, napravi rastlina tudi sladkor, beljakovine, masti, olje, lesovino itd. itd. in pri tem poleg ogljika, vodika in kisika porabi še fosfor, dušik, kalij, kalcij, natrij in ostale hranilne snovi.«
»Če sem prav razumel, nastaja v stanicah listov naš vsakdanji kruh le takrat, kadar na list sije sonce — torej podnevi. Kaj pa ponoči?«
»Delo v rastlini ne počiva nikdar. Podnevi nastajajo v listih škrob in podobne snovi. Ko pa pade noč, je treba te snovi prenesti tja, kjer so pač potrebne. To delo opravi zopet voda. V vodi se snovi, ki nastanejo v listih, raztope in potujejo na odrejena mesta.
Dokler rastlina rase, se vse snovi uporabijo za izgraditev rastline same. Ko pa rastlina dorase, se pojavi cvet. Na cvet pridejo žuželke ali pa preko
♦7?
p'V
i» <- ^ v 'h
S 2 S *
Pretelni del svoje hrane dobi rastlina iz zemlje, le ogljik dobi iz zraka. Sončna svetloba je za rast rastline neobhodno potrebna
njega potegne veter, cvet se opraši in oplodi. Cvetni listi odpadejo, plodnica se prične debeliti, v njo sedaj rastlina pošilja vso odvečno hrano. To hrano prinaša v plodnico voda. Brez vode si dela v rastlini predstavljati ne moremo.
Pri nekaterih rastlinah (krompir, repa, korenje itd.) se zbira hrana v podzemeljskih delih, pri drugih pa (pšenica, rž, koruza itd.) v nadzemeljskih delih, v semenu.
Ko je seme polno hrane, ko so skladišča do vrha napolnjena, je rastlina svojo življenjsko nalogo opravila. Ne jemlje več hrane iz zemlje. Prične se sušiti, prej sočno zelena barva se počasi spreminja v zlatorumeno, včasih tudi v rdečo in pozneje v rjavo.«
Pogladil sem sočne bilke lepo razvite rastline. Prav do njih sem se sklonil. Neizmerno hvaležnost sem občutil do učenjaka, ki mi je tako lepo in razumljivo razodel skrivnosti narave. Bil sem pač slep. Rodil sem se sredi travnikov in njiv, tekal sem skozi zorečo pšenico in skozi sočno deteljo, pa nisem imel ušesa, s katerimi bi prisluhnil pred vrati mogočne narave. Sedaj sem spregledal. Vse okrog mene je sedaj živo. živa je zemlja, ki jo gazimo, življenje občutim v vsaki travici, nad vsem pa čutim mogočno roko Onega, ki je vse to ustvaril in ki vse to urejuje in vzdržuje.
Ker se mi je zdelo, da je učenjak o pšenici povedal, kar je namenil, sem se podal po dvorani in tam v kotu sem obstal. Tam je bila greda najrazličnejšega plevela, čudno se mi je zdelo, kaj ima plevel opraviti v tej veliča-stveni dvorani, pa sem vprašal:
»Čemu gojite pa plevel?«
»če proučujemo življenje na njivi, moramo pažnjo posvetiti vsem rastlinam, ki rasejo na njivah. Saj tvori plevel z našimi kulturnimi rastlinami kar nekako nerazdružno družino. V tej družini je lenuh plevel. To se pravi, on je in je, jemlje svetlobo, zrak in toploto, ne da pa nobene koristi. Pa to bi mu človek še oprostil, če ne bi bile škode, ki radi plevela nastanejo na njivi, neizrečeno velike. Plevel upo-
rabi mnogo hrane, ki smo jo mi namenili rastlinam, ki smo jih posejali. Razen tega izkorišča vodo, ki je kulturi na njivi neob-hodno potrebna. Ker je tak škodljivec, ga moramo zatirati. Če ga pa hočemo zatreti, moramo poznati njegovo življenje. Radi tega smo mu odstopili nekaj prostora celo v naši slavnostni dvorani. Prostora ima sicer malo, ga pa kljub temu skrbno negujemo in delamo vse mogoče poskuse, ki naj bi nam pomagali tega škodljivca spraviti z naših njiv.«
»Kako pa zatiramo plevel?«
»Paziti moramo, da ga skupaj z žitom ne posejemo. Seme je treba pregledati in očistiti. Tudi z gnojem ga lahko zasejemo. Največkrat pa se zaseje na njivi sam. To moremo preprečiti na ta način, da plevel porujemo, kadar je v cvetju. Tudi ni dovolj, če pokončava plevel en sam kmetovalec. Z njive, ki je zarasla s plevelom, se kaj lahko prenese na sosednje njive.«
Zdravo seme — dobra že/ev
Zapustila sva slavnostno dvorano. Pri vratih sem se še enkrat ozrl na lepo negovane grede. Kar žal mi je bilo, da sva morala že oditi. Po dolgih hodnikih in širokih stopnicah sva prispela na prosto.
Za stavbo se je razprostiralo ogromno polje, že na prvi pogled sem opazil, da tudi tukaj vlada vzoren red. Vse polje je bilo razdeljeno na enako velike kvadratične njive. Vse njive so bile zasejane. Na vsaki njivi je stala tablica s potrebnimi podatki.
Kakšnih deset njiv je bilo za pšenico. Opazil pa sem, da pšenica ni bila povsod enaka. To sem sicer opazil že večkrat prej v vasi, ali vedel sem, da so zemlje na različnih krajih različne in se nisem čudil. Tu pa je pšenica rasla tako rekoč na eni sami veliki njivi. Uganko mi je rešil učenjak.
»Zemlja, na kateri raste pšenica, je tu povsod enaka. Tudi obdelana je na vseh njivicah enako, enako je tudi pognojena. Seme smo vrgli ob istem
Prerez pšeničnega zrna—povečan. J.ljuska,
2. beljakovina,
3. škrob, 4. kal-
ček
času in smo skrbeli, da je na vseh njivah prišlo enako globoko.«
»Zakaj pa je pridelek različen?«
»Rastline so na posameznih njivicah tako različne radi tega, ker seme, ki smo ga posejali, ni bilo povsod enako. Ne misli pa, da smo uporabili seme od več vrst pšenice. Ne. Vrsta je na vseh teh njivicah enaka.«
»V čem pa je potem razlika.«
»Razlika je v tem, da seme ni bilo vse enako močno in enako zdravo. Sam si menda že opazil, da se na njivi najdejo klasi, ki imajo drobno seme, in taki, ki imajo debelo, močno seme. Če nabereš enih in drugih in seme poseješ, mora biti pridelek različen. Še bolj pa je različen, če vzameš zdravo in bolno seme.«
»Kaj tudi rastline vedo za bolezni?«
»Na žalost, da. Tudi rastlina more zboleti. Bolezen lahko pride na žito, ko to že rase. Pride z druge njive ali pa jo veter prinese Bog ve od kod. Take nesreče lahko zmanjšamo, če sejemo seme takih vrst žita, ki so proti boleznim odporna. Temu vprašanju na našem posestvu posvečamo največ pažnje. Ko najdemo za bolezni malo občutljivo vrsto, damo seme kmetovalcu, da ga poseje na svojih njivah.«
»Za vse pač skrbite v tej hiši!«
»Za vse,« je potrdil učenjak. »Dan za dnem preiskujemo življenje rastlin, raziskujemo razne zemlje, gnoj in seme in skušamo na vse mogoče načine doseči čim večji in čim boljši pridelek. To pa zaradi tega, ker hočemo pridelke povečati na vseh njivah naše domovine. Mnogokrat se čuje, da domača zemlja ne more rediti vseh svojih sinov in se je treba radi tega ogledovati za zaslužkom po tujih zemljah. Res je, da je pri nas obdelana že skoraj vsa plodna zemlja, da torej njiv ne moremo povečati v širino in dolžino. Izkustva pa, ki smo jih dobili na tem vzornem posestvu, in izkustva, ki so jih dosegli drugi narodi, kažejo, da moremo naše njive razširiti v globino.
V	globino pa jih bomo razširili, če jih bomo pravilno obdelali, če bo to storjeno, nam bodo naše njive dale naj-
manj dvakrat toliko pridelkov in kruha dvakratnemu številu prebivalcev.
To, kar v tej hiši in naših vzornih posestvih ugotovimo, zapišemo v knjige in časopise, ki so namenjeni kmetovalcu. O tem naši učenjaki predavajo po vaseh. Mi s svoje strani storimo vse, kar je v naši moči; kmetovalec pa vedno bolj uvideva, da mu je naša pomoč potrebna in koristna. Vsak dan več jih prihaja k nam, vsak dan več jih je na naših predavanjih. Naši časopisi in knjige se nahajajo danes že v vsaki kmetski hiši, treba se je le po njihovih naukih ravnati.«
Vrnitev
Med pogovorom sva z učenjakom prispela na dvorišče. Tu je čakal pripravljen avto, s katerim sva se bila pripeljala. Prinesli so mojo culo. Bila je težja kot takrat, ko sem prišel. Otipal sem jo in spoznal, da so mi v njo dali nekaj knjig. Veselil sem se že, kako jih bom prebiral. V njih so gotovo stvari, o katerih mi je pripovedoval učenjak.
Kratek sunek, avto se je premaknil. Kmalu sva se z učenjakom vozila med njivami zorečega žita.
Nisem se peljal do doma. Vrh klanca je avto obstal. Izstopila sva. Učenjak me je povedel na najvišji vrh in mi pokazal v daljavo. Tam daleč preko polj, preko zorečega žita je ležala vas, ki mi je bila najbolj pri srcu. Na majhnem hribu izven vasi sem ugledal domačijo. V duhu sem videl mater, sestre in brate. Težko mi je bilo pri srcu, hkrati pa sem občutil neizmerno radost, saj bom kmalu doma med njimi. Komaj sem se zdržal, da nisem zajokal. S solzami v očeh sem se še enkrat zahvalil učenjaku, ki mi je krepko stisnil roko v slovo, potem pa sem z nepopisnim zadovoljstvom v srcu krenil proti rojstni vasi.
immm
KNJIGE ZA VAS!
Josip Ribičič: Mihec in Jakec, kart. din 8,—, vez. din 10,—. Slikopisna knjiga za učence prvih razredov. Ob njej se učiš, ugibaš in se smeješ. Tisoč malih slik te vodi skozi zabavno čtivo. — Trikrat smo morali knjigo ponatisniti.
D r. J o ž a Lovrenčič: Tiho življenje, kart. din 6,—, vez. din 8,—. Šopek legend, kot jih imamo Slovenci le malo. Knjigo je bogato okrasil z risbami Božidar Jakac.
Josip Ribičič: Miklavževa noč, kart. din 12,—, vez. din 16,—. Lepa, vzgojna in napeta zgodba. Knjiga je vsa prepletena s pisanimi štiribarvnimi ilustracijami.
Dr. Lavo Čermelj: Nikola Tesla, kart. din 20,—, vez. din 24,—. Delo, ki govori o našem največjem iznajditelju in učenjaku. Knjiga, katero bo v dobi elektrike vsak fant z veseljem prebiral.
Tone Potokar: Pirhi, kart. din 20,—, vez. din 26,—. Zbirka najlepših bolgarskih pravljic. Knjigo je okrasilo s svojimi ilustracijami 25 najboljših slovenskih slikarjev.
Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, kart. din 10,—, vez. din 15,—. Ena najlepših slovenskih mladinskih knjig, ki je že prevedena tudi v hrvaščino. Napeta zgodba, polna čudovitih doživljajev.
Kiopčič-černejeva : Dedek Miha, vez. din 35,—. Ena najlepših in največjih slovenskih slikanic v štiribarvnem tisku. Radost otrok.
Vse te knjige dobiš pri Mladinski matici v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr. Prosi gosp, učitelja, da ti jih naroči, ker jih boš zares vesel.
Kar potrebuje mladina v šoli in doma, dobi po nizkih cenah v
Učiteljski knjigarni v Ljubljani
in v podružnici v Mariboru Posebno priporočamo bogato izbiro lepih mladinskih knjig po znižanih cenah. Izberite knjige po cenikih, ki jih imajo Šolski upravitelji, in naročite skupaj, da bo nižja poštnina
Klišeje eno- ali večbarvne, za časopise, knjige, razglednice itd., izdeluje
klišarna
»Jugografika«
Ljubljana — Sv. Petra nasip 23
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna
v Mariboru, Aleksandrova 47
v lastni palači Podružnica: Ljubljana, Tyrševa cesta 34
sprejema vse zdrave osebe od 17. do 70. leta v zavarovanje za pogrebnino za zneske od din 1000 — do 10.000 — ; za doto od 1.do 16. leta starosti za zneske od din1000'- do 25.000*-. — Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo in informacije ! — Do sedaj izplačali na podporah preko 30 milijonov dinarjev. Ustanovljena leta 1927.
Zaupniki st sprejemajo za vsak kraj dravske banovine
Otrokom za pomladi!
45301-2204
Za lepe dneve najcenejši in najpri-kladnejši otroški platneni čeveljčki z gumastim podplatom: otroški din 15'—, ženski din 29'—, moški din 35’—.
5151—44807
Zelo lepi otroški čeveljčki iz finega mehkega usnja, na zaponko, zgoraj okusno okrašeni.
8222—48801
Otroški, nizki čevlji iz močnega boksa z neraztrgljivimi gumastimi podplati. Za živahne otroke ni boljše in trpežnejše obutve.
5451—63805
Otroški čeveljčki iz telečjega boksa, z zaponko. Praktični in udobni.
6922-44609
Močni otroški nizki čevlji, izdelani iz boksa z usnjenimi podplati in petami.