INTERNA IZDAJA	št.	11	november	2000
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA PORTOROŽ, Živilska industrija d.d.. Obala 27, Portorož, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sor\ja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1250 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno.
TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
©ROC/^
Z vsakim podarjenim kosom kruha si skrajšaš pot v nebesa.
Ljudski pregovor
Ondan je naneslo, da sem pobliže spoznala umetnico, ki svoja notranja doživetja preliva v podobe iz slanega testa. To novo poznanstvo je kasneje precej zaposlilo moja razmišljanja, neprestano so mi bile pred očmi male umetnine, iz katerih vejeta toplina in prvobitna ljubezen. Kruh in sol - do kakšne mere se naša potrošniška družba sploh še zaveda pomembnosti dveh prvin, ki sta postavili temelje civilizacije? Kaj se dogaja v okolju, kjer na čast pločevinkam, motornemu olju in spodnjemu perilu postavljamo jumbo plakate, kruh in sol pa postajata izključno stvar umetnikov in nostalgičnih poetov?
Zadnja leta za vse hude površnosti uporabljamo že znano in dokaj oguljeno frazo "drugi časi, drugačen tempo življenja". Kako udobno! Kako zlahka si utišamo vest in prenesemo odgovornost na nekaj, česar ni mogoče poklicati na zagovor ali kaznovati! Da so časi drugi, je seveda res; tudi tisto o tempu življenja drži. Toda neka pravila igre bodo zmeraj neobhoda in neke vrednote so večne in potrebne za ohranitev človečnosti in dostojanstva v vseh nas. Zanje bi se morali pobrigati pri vzgoji znotraj družin, vrtcev in šol, znotraj vseh družbenih dogajanj; za kaj takega niso potrebne velike vsote denarja - zadostuje beseda.
Tudi zgodbo o kruhu vse bolj ogrožajo nove tehnologije in hitenje. Na podeželju jo še poznajo, tam jo pozna tudi mladi rod. Toda otroci v mestih vedo le to, da je kruh živilo na policah trgovin; zakaj jih torej ne bi na poletni dan popeljali do pšeničnega polja in jim povedali kaj lepega o žitih? Mar ne bi v šolah, na televiziji in drugod v javnosti spregovorili o kruhu in tako poklonili ljudem trenutek prepotrebne domačnosti, prijazno misel o nečem neprecenljivem? Vedno več slišimo o borbi za vsakdanji kruh, pa vendar je njegova podoba v naših mislih vse bolj medla, vse bolj dobiva obliko papirnate vrečke, v kateri ga prinesemo iz trgovine. Ne samo kruh, tudi mnoge druge vrednote zgubljajo mesto v mislih in srcih ljudi; samo za praznike jih znamo oživiti - pa še tedaj le za kratek čas. Informatika in spremenjene gospodarske razmere so prinesle vsem nešteto stisk; ubijajoča naglica, pomanjkanje časa in strahovi sodobnega sveta zlivata hlad v družine; naredimo torej nekaj za to, da bi zaživele dobre, stare podobe, ki so nam nekdaj že ob sami misli nanje napolnile domove s toplino. Bližajo se najlepši prazniki v letu in marsikdo jih ne bo preživel v veselem razpoloženju; spomnimo se nanj in naredimo že danes zanj kaj prijaznega!
Sonja POŽAR
Foto: Jadran RUSJAN
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
EVROPSKI TEDEN KAKOVOSTI V SLOVENIJI (6. -11. november 2000)
Kot morda že veste, vsako leto nastopi teden, ko KAKOVOST iz svoje navidezne samoumevnosti stopi v ospredje in se ponovno predstavi. Brez zadržkov, jasno in glasno pove, koliko je v tem letu dozorela, kako zahtevna je postala in opozarja vse snubce, da ji tudi letos ni dovolj, kar ji je še lani bilo.
Tudi letos je Slovensko združenje za kakovost na pobudo Evropske organizacije za kakovost - EQF in Evropske fundacije za manage-ment kakovosti organiziralo Evropski teden kakovosti v Sloveniji.
V	prvi polovici novembra so se tako, kot že tradicionalno, širom Slovenije odvijale razne aktivnosti (seminarji, okrogle mize...) na temo kakovosti. Vedno več ljudi se zaveda pomena te abstraktne besede, ki svoje definicije ne spreminja vsak dan, pomen le - te pa je iz dneva v dan širši.
KAKOVOST: Delati prave stvari na pravi način.
Kakovost ni pojem za redke izbrance in ni le 20 točk standarda ISO 9001. Kakovost se začne, preden surovine vstopijo v tovarno, in se ne konča, ko izdelki ali storitve tovarno zapustijo. Mozaik kakovosti sestavljamo vsi, ki kakorkoli sodelujemo v aktivnostih neke organizacije. Kakovost je pristop vsakega posameznika do svojega dela, delovnega mesta in sodelavcev, je želja biti vsak dan boljši, koristnejši in uspešnejši, je zavedanje vsakega izmed nas, da se svet hitro spreminja in da kar je danes dovolj, je lahko že jutri premalo. Le pravi pristop vodi k ustvarjalnosti in le ustvarjalnost vodi v prihodnost,
zato je bila vodilna misel letošnjega tedna kakovosti USTVARJALNOST ZA PRIHODNOST. Tudi v Drogi v preteklem letu na področju kakovosti nismo zaspali. Sistem kakovosti smo vzdrževali in nadgrajevali. Delati prave stvari na pravi način, pa je vedno bolj povezano tudi z odnosom do okolja. Kljub temu, da smo pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001 preložili (v novo tovarno) v prvo polletje 2001, na tem področju nismo zaspali. Skrb za okolje smo in bomo še naprej vgrajevali v naš vsakdan. Za pridobitev standarda ISO 14001 ne bodo potrebne bistvene spremembe naših navad, le doslednost in sistematičnost bomo vnesli tudi na področje ravnanja z okoljem. Standardi, pa naj bo to ISO 9000, ISO 14001 ali kateri drugi, so v prvi fazi le minimalne zahteve, ki jih mora organizacija zagotoviti, da dobi certifikat (papir), ki ga od njega poslovni partnerji pričakujejo ali zahtevajo. Izkoristek takšnega sistema oz. pristopa k sistemom je zgolj reklamni in se oddaljuje od definicije kakovosti. Pravi način in pravi pristop k sistemom je, da so to orodja in do-
Kakovost se začne, preden surovine vstopijo v tovarno, in se ne konča, ko izdelki ali storitve tovarno zapustijo.
datne možnosti za nenehno izboljševanje. Meje med standardi niso toliko pomembne in se bodo verjetno počasi zabrisale. Zamenjala jih bo dobra praksa.
Tudi letos smo se v Drogi odzvali vabilu Slovenskega združenja za kakovost, da bi s svojimi aktivnostmi posebej zaznamovali ta teden. Pripravili smo brošuro, s katero želimo predstaviti sistem ISO 14001, opozoriti na ekološke probleme in predvsem predstaviti naš odnos do okolja.
S to brošuro smo pridobili tudi novega sodelavca, Zelenega komentatorja, ki mu je okoljska problematika zelo pri srcu. Sicer ga ne odlikuje zgovornost, vendar zna s svojo mimiko zelo nazorno pokazati, kaj si o določeni tematiki misli. Čeprav nam svojega imena ni hotel zaupati, nam je obljubil, da nam bo v bodoče pomagal komentirati tudi ostale okoljske prispevke. Preden boste mislili, da se mi je zmešalo, si poglejte brošuro, ki vam jo prilagamo k tej številki Našega glasu.
Vasja REBEC
CELOVITO	OBVLADOVANJE
NOVE AVANTURE FRFRASTEGA KVADRATKA IN PODJETNEGA KROGCA
^ANKKAT' DA SE NEKDO DRŽI REDA V TEJ HIŠI. VSA NAVODILA ME ŽE ČAKAJO ,■ SAMO PREGLEDAM, ODOBRIM IN STVAR JE ( REŠENA. SPLOH SE Ml NE ZDI RES.	J
O
c?
&
kM
JEŽEŠ, GROZA, KDO SE BO PA ZNAŠEL IZ TEGA. SAJ Sl NISTA NITI DVA NAVODILA PODOBNA! G. MATICA PIŠE Z MODRIM, SOČEK Z RDEČIM, VILIČAR Z RAČUNALNIKOM, DA O NEUSKAJENI VSEBINI NITI NE RAZMIŠLJAM!
I VSEBINE NISO SLABE IN FANTJE SO SE I POTRUDILI, KRIV SEM PA PREDVSEM JAZ, KER j JIM NISEM DAL JASNA NAVODILA ZA DELO. TAKOJ; t BOM PRIPRAVIL ORGANIZACIJSKI PREDPIS: PRIPRAVA SISTEMSKE DOKUMENTACIJE!
NASLEDNJI DAN..
SKLICAL SEM SETANEK PREDVSEM ZATO, DA SE VAM OPRAVIČIM! NISEM VAM PODAL JASNA NAVODILA ZA PRIPRAVO IN TAKO SO NASTALA VAŠA, SICER VSEBINSKO BOGATA, A NEUPORABNA NAVODILA!
SAJ OBLIKA NI VAŽNA! VAŽNA JE VSEBINAI
G. SONČEK NAVODILA NISTE PISALI ZA VAS TEMVEČ ZA UPORABNIKE, KI MORAJO HITRO NAJTI KAR IŠČEJO. VI STE NAPISAL NPR. DA JE DELOVNI TLAK STROJA S ElAROV, GOSPOD MATICA PA, DAJE POTREBNO NEMUDOMA STROJ UGASNITI, KO PRESEŽE DELOVNI TLAK 4 BARE.
E MOJ SONČEK KAJ NE VESTE, DA SMO LANI ZAMENJALI CEVI...
AJl
PREDEN PRIČNETA Z NEPRODUKTIVNIMI ZM ER JANJI, VAS PROSIM, DA V SKLADU Z NOVIM ORGANIZACIJSKIM PREDPISOM, KI VKUUČIUJE TUDI USKAUEVANJE PONOVNO NAPIŠETE NAVODILA HVALA ZA POZORNOST IN NASVIDENJE DRUGI TEDENI
£
Glavni igralci: KVADRATEK • lastnik firme “SAMO DA JE d.d.", ki nima ISO standarda • 14001	c n m a n a I l lil P
GOSPOD IZMENA • vodja proizvodnje, GOSPOD SONČEK • odgovoren za energetiko, GOSPOD MATICA • vodja vzdrževanja,	b	IN	AUALJ U J b...
GOSPOD DOLAR - vodja nabave, GOSPOD VILIČAR ■ vodja skladišča, GOSPA KADER - vodja kadrovske službe	Tekst	in	risba	Vasja REBEC
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
KONFERENCA SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA KAKOVOST
USTVARJALNOST ZA PRIHODNOST
Krona dogodkov ob tednu kakovosti je bila tradicionalna letna konferenca za kakovost v organizaciji Slovenskega združenja za kakovost, ki je potekala 9. in 10. novembra v Portorožu pod geslom Ustvarjalnost za prihodnost. Bilo je več kot štiristo udeležencev, kar dokazuje pomembnost tega dogodka za slovenski prostor.
Med uvodnimi referati je bil posebej zanimiv in koristen nastop prof. dr. Kornhauserjeve, dobitnice letošnje Hondove nagrade in še vedno aktivne znanstvenice, z naslovom ZNANJE - TEMELJ USTVARJAU NOSTI.
Spomnila nas je na dejstvo, da se Druckerjeva napoved “Znanje bo glavna prednost bogatih na svetovnem trgu” hitro uresničuje, saj ima glavni delež pri porastu vrednosti bruto proizvoda prav znanje (leta 1950 je bil BDP 1.600 dolarjev na prebivalca, leta 2000 pa je že 4.000 dolarjev na prebivalca).
Naj povzamem nekaj njenih koristnih napotkov:
O Zavedati se moramo, da proces uvajanja novega znanja v gospodarstvu vodi od izhodiščnih informacij k cilju - ustvarjalnemu delu zaposlenih.
O Kakšno znanje za gospodarsko ustvarjalnost? V stremljenju k odličnosti je najpomembnejše merilo nenehno prenavljajoče se znanje. Le-to nam zagotavlja dolgoročnost doseganja kakovosti. Pri tem je zlasti pomembno usmerjanje k ustvarjalnosti z izobraževanjem in raziskovanjem ter spodbujanjem inovativnosti vsakega udeleženca v procesu. Pomemben je delež novega znanja v ustvarjanju dodane vrednosti.
Zaključek ambasadorke znanja (brez pomislekov se mu tudi sama pridružujem in upam, da tudi vsi, ki berete Naš glas) je bil: V 21. stoletju bo nujno prevrednotiti pojmovanja produktivnosti in razvoja ter v ocenje-
vanje dosežkov in življenjske ravni poleg materialnih dobrin enakopravno vključiti nematerialne - ne nazadnje tudi lepoto in harmonijo osebnega in družbenega življenja.
O To prevrednotenje bo spremenilo tudi cilje in prakso gospodarstva, je
na koncu dejala ga. Kornhauser.
Naj samo še dodam: zgledujmo se v naravi in vnesimo vsaj delček njene harmonije v naš vsakdan. Podpredsednik evropske organizacije za kakovost, Irec Sean Coulan, je predstavil evropsko vizijo kakovosti ter pri tem iskal prednosti svoje in naše države. Njegova sklepna misel je bila, da le znanje in vrednote lah-
ko povezujemo v kulturo nekega naroda.
V	nadaljevanju konference so direktorji pomembnih in uspešnih slovenskih podjetij predstavili primere iz prakse in svoje izkušnje pri vodenju kakovosti. Ob direktorjih Revoza, Sava Tires in Avtoelektrike je nastopil tudi naš predsednik uprave in generalni direktor g. Čačovič z referatom Poslovno načrtovanje v Drogi in s tem prispeval pomemben korak k predstavitvi enega od ključnih procesov uspešnega poslovanja.
Maruška LENARČIČ Slika Mitja KRIŽMAN
CMN'DI«m
) EMONA {
Predsednik uprave, gospod Matjaž Čačovič, je spregovoril o ključnih procesih uspešnega poslovanja
KORISTNE PREDLOGI
ČAROVNIJA V PC ARGO
V	PC Argo polnijo hren v kozarce z dozirnim strojem. Proces je potekal brez težav....vse do trenutka, ko se je nekega dne porodila želja, da na isti polnilni liniji začnejo še s proizvodnjo paradižnikovega koncentrata.
»Nič lažjega!«, bi menil vsak laik. »Tako eno kot drugo je napol tekoča mezga, ki se razlikuje kvečjemu v barvi (no, pa - seveda - v okusu).« A v resnici ni čisto tako. Argovci te hitro poučijo, daje razlika (med drugim) v temperaturi doziranja. Hren se polni hladen, paradižnik pa vroč.
Dozirni stroj pa ni bil namenjen vročim izdelkom. In to je bil vzrok za težave. Gumijasto batno tesnilo je zaradi visokih temperatur nenehno odpovedovalo poslušnost. Zamenjati so ga morali z novim skoraj vsakič, ko so pakirali paradižnik. Vse dokler.... vse dokler nista vzdrževalca, Diego Delbello in Sašo Zrimšek, odkrila rešitve - zamislila sta si in izdelala tip tesnila, ki je odporno na kakršne koli razmere. Seveda ni šlo brez poskušanja in popravljanja in ponovnega poskušanja... A rezultat je odličen! Novo tesnilo je v primerjavi z originalnim skoraj neuničljivo. Vzdrževalcem je prihranjen vsakodnevni trud z razstavljanjem stroja, pa tudi nekaj deset dragih tesnil vsako leto ne bo treba več kupiti.
Je bil predlog koristen?
Tekst in slika Peter FATUR
BORZNI KOMENTAR
BORZNA MINEŠTRA PO SLOVENSKO
Stvari so se končno nekoliko premaknile. V pravo smer, seveda!
Po napovedi o kotaciji Lekove delnice v tujini, je njena cena počasi pričela rasti in se trenutno giblje okoli 40.000 tolarjev.
Ljubljanski pivovarnar Union pa je končno javno objavil namero o prevzemu ajdovskega Fructala. Izgleda, da se dvoboj počasi zaključuje. Zmagovalec pa je bil kar pričakovan, navkljub močnim lokalpatriot-skim odporom.
Volitve so mimo! LDS je na osnovi premočne volilne zmage oblikovala koalicijo, ki nam bo vladala v naslednjem obdobju. V skladu s predvolilnimi obljubami, si lahko upamo pričakovati hitro rešitev problema “privatizacijske črne luknje” in zaključek privatizacijskega procesa.
Hvala bogu! Saj smo privatizacije, PID-ov, certifikatov, črnih lukenj, ipd... itak vsi do vratu siti!
Guru pomladi slovenskega borzništva, Davorin Sadar, je ob prvi ponujeni priložnosti skupaj z družino izpuhtel. Tako kot je izpuhtel večji del vseh tistih groznih milijonov tolarjev slovenskih “risk taker-jev”, s katerimi je upravljal svoje čase.
Ni kaj, tudi Slovenci smo pač morali preboleti otroške borzne bolezni.
Nekatera podjetja seznanjajo javnost z devetmesečnimi rezultati poslovanja in ocenami za leto 2000. Koliko te informacije vplivajo na cene njihovih delnic, pa je že drugo vprašanje...
Še malo, pa se bo začelo prednovoletno rajanje. Panetoni, potice, šampanjec...
Zakaj ni Novo leto večkrat na leto???
Trenutne vrednosti:
SBI20 =	1.724,72 točk
PIX =	1.383,45 točk
DRPG =	33.950,00 tolarjev
Pa ne pozabite: borza je igra na dolgi rok!
Aleš ŠKRABA
_____ SISTEM NAGRAJEVANJA______________
ČE GRE VSE PROTI TEBI, Sl NA NAPAČNEM PASU
Pozdravljeni! Več kot leto dni sem bila samo v vlogi mamice, potem pa sem se vrnila in brez usmiljenja »padla« v nagrajevanje in še to individualno. Ko sem razmišljala o svojem prispevku k usposabljanju vodij za individualno ocenjevanje in o pomenu tega -tretjega ocenjevanja za sodelavce, saj se nekaterim obeta napredovanje, se mi je nehote vsilila vzporednica s tem, kar sem preživljala v preteklem letu. V tem letu sem tudi jaz napredovala na svojem delovnem mestu - od začetnika, ki ne ve, kako je prav obrnjena plenica, sem v enem v letu postala ekspert, da ne govorimo o podiranju kupčkov, pranju madežev in kaj bi naštevala, saj vas večina to že obvlada ali pa vas to še čaka. Kje je vzporednica? Kaj ima eno z drugim? Skupna točka tega, kar počnemo doma, v prostem času ali v službi, je ODNOS. In tako sem se odločila, da se bomo na delavnicah osredotočali na stvari, ki gradijo DOBER ODNOS.
Spregovorili smo o izzivih ocenjevanja in o tem, kako se z njimi spoprijeti, o tem, kaj gradi našo pozitivno samopodobo in kako z dobrim - enakovrednim odnosom do sodelavcev vplivamo tudi na njihovo samopodobo. Samopodoba je za posameznika eden od odločilnih dejavnikov motivacije. Bolj kot se posameznik ceni, bolj kot je prepričan vase, bolj kot je oborožen s potrebnim znanjem, boljši so njegovi rezultati. Hitreje dosega cilje in prek teh posredno tudi materialne dobrine, s katerimi ponovno izboljšuje samopodobo. To je običajen krog, ki vključuje praktično vse ključne dejavnike motivacije. Zaključni predlog delavnice je bil, da pri sebi sprejmemo PARADIGMO ENAKOVREDNOSTI, ki jo lahko poimenujemo, kakor želimo, le da pomeni ustrezen način komuniciranja in ravnanja s sodelavci. Kajti, če nekoga ne ceniš kot sodelavca, se kmalu zgodi, da ne ceniš več ničesar na njem in s tem onemogočiš vsakršno komunikacijo. Treba se je potruditi in ga jemati kot dobrega sodelavca.
Če nekoga ne ceniš kot sodelavca, se kmalu zgodi, da ne ceniš več ničesar na njem in s tem onemogočiš vsakršno komunikacijo. Treba se je potruditi in ga jemati kot dobrega sodelavca.
Delavnice sva izpeljali s sodelavko Silvijo Benčič in sicer 13.
novembra. Silvija je vsebino natančno in nazorno predstavila v oktobrski številki. V naslednji številki pa bova odgovorili na nekaj najbolj pogostih in »vročih« vprašanj, ki so jih zastavljali udeleženci delavnic. In še to -Silvijin poziv iz prejšnje številke, v katerem prosi vse sodelavce, ki imate vprašanja s tega področja, da jih pošljete v kadrovsko službo, še velja. Odgovore vam bomo posredovali v čim krajšem času.
Diana MILIVOJEVIČ
KOTIČEK KAR T
“Dame in gospodje, otvarjam današnji sestanek na temo ‘več glav več ve’!"
Foto: Dragica MEKIŠ
KADROVSKE NOVICE
ZAPOSLENOST
V OKTOBRU 2000
31. 10. 2000 je bilo zaposlenih 643 delavcev, od tega 303 moških in 340 žensk.
V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 21 delavcev.
Prihodi delavcev:
V oktobru smo sprejeli 4 nove sodelavce za določen čas.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je v oktobru prenehalo 12 sodelavcem.
Razlog prenehanja je bil potek delovnega razmerja za določen čas.
Pripravništvo:
Silvija Benčič in Katja Pevc, pripravnici v OE Kadrovska služba ter Aleš Hrvatin, pripravnik v PC Začimba - vzdrževanje, so v oktobru uspešno opravili pripravniški izpit. Vsem prisrčno čestitamo!
Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe.
Kadrovska služba
IN MEMORIAM
MATIJA LULIK 1934 - 2000
Nenadno slovo prijatelja in nekdanjega sodelavca je še poglobilo turobnost letošnje jeseni. Občutimo jo toliko bolj, ker se nikakor ne ujema z dobro voljo in duhovitostjo, s katerima je Matija Lulik kdo ve kolikokrat vlil optimizma vsem okrog sebe tudi kadar stvari niso kazale najbolje.
Njegova radoživost in pokončnost sta zbujali v nas zaupanje, njegovi sodelavci v solinah so radi delali z njim. Bil jim je namreč ne le pravičen nadrejeni ampak tudi tovariš, ki je bil zmeraj pripravljen pomagati, potrpežljiv učitelj in zanesljiv svetovalec. Solinam je daroval skoraj polovico svojega življenja. Niso bile le njegovo delovno okolje ampak svet, katerega je spoštoval in do konca opozarjal na njegove vrednote; hvaležni smo mu za to!
Bil je eden tistih ljudi, ki se nikoli ne izneverijo svojim zdravim načelom in ki v svojem času in prostoru pustijo neizbrisen pečat. Prav zato njegova družina toliko bolj občuti vso težo gluhe praznine, ki je nastala ob prenaglem odhodu skrbnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, prijaznega, dobrega sopotnika. Morda jim bo v tolažbo, če jim povemo, da so lahko ponosni nanj; tudi mi smo ponosni, da smo ga poznali in imeli radi! S toplim, prijaznim spominom se mu bomo skušali oddolžiti za vse, kar nam je nevede poklonil!
z OE Prodaja •1'trgoyirie iz'PbrZ|ato polje )
SLAVLJENCEM IN NAZbRAVLJ
V NOVEMBRU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE
10 - letniki
Kristina MARŠI
30 - letniki
Edvard ŠI BAN C iz O Stanislav ŠTURM
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZbRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU!
PREDSTAVLJAMO VAM
LABORATORIJI SLUŽBE ZA KAKOVOST
Laboratorijev je veliko vrst. V živilski industriji se delijo na mikrobiološke, kemijske, fizikalne, pa na proizvodne, kontrolne, razvojne,...Vsi pa so namenjeni merjenju določenih količin, zato jim pravimo tudi merilni.
V	okviru Službe za kakovost delujeta v Drogi dva večja laboratorija, fizikalno- kemijski in mikrobiološki laboratorij, poleg njiju pa še štirje manjši proizvodni laboratoriji v PC Argo, PC Začimba, PC Zlato polje in PC Gosad. Kot pomočnica direktorice Razvoja in kakovosti za področje kakovosti vodim reševanje zahtevnejših analiznih problemov v fizikalno kemijskem laboratoriju, hkrati pa strokovno sodelujem z vsemi ostalimi laboratoriji, zato bom uvodoma predstavila njihovo delo. Interni kontrolni laboratoriji so namenjeni predvsem opravljanju meritev, ki so potrebne pri vhodni, medfazni in končni kontroli. Vsaka kontrola se začne z ustreznim vzorčenjem. Za to so usposobljeni tehniki kontrolorji v proizvodnih laboratorijih. Nekatere meritve na vzorcih surovin, polizdelkov in izdelkov opravijo kar takoj po vzorčenju v proizvodnih laboratorijih. Vsak od njih je usposobljen za izvajanje senzorične analize ter za druge posebne vrste meritev, ki jih narekujejo izdelki njihovih proizvodnih programov. Po analizah v proizvodnih laboratorijih potujejo vzorci v fizikalno - kemijski laboratorij in v mikrobiološki laboratorij. V fizikalno - kemijskem laboratoriju vzdržujemo čez dvesto različnih metod za preskušanje živil in zdravilnih zelišč in imamo kar nekaj zelo sodobnih analiznih aparatov. Mikrobiološki laboratorij pa omogoča določanje patogenih mikroorganizmov in drugih vrst bakterij v vseh vrstah vzorcev.
Laboratoriji so pravzaprav zaključene tovarne v tovarni. Dan za dnem izdelujejo svoje izdelke - proizvajajo
rezultate meritev. Samostojno sprejemajo naročila, nabavljajo kemikalije, pribor in merilno opremo, izdelujejo svoje proizvodne postopke, ki jim pravimo preskusne metode, jih sami razvijajo in preverjajo. Cilj njihovega dela so točni rezultati, s katerimi podpirajo proizvodnjo in ki morajo prepričati tudi razne presojevalce in inšpektorje. Vzdrževati morajo obsežno dokumentacijo, izdajajo poročila o preskušanjih ter razne druge strokovne dokumente, ki jih zahtevajo kupci. Ko laboratoriji delujejo v okviru podjetja, je vsebina njihovega dela še veliko obsežnejša, saj se
vključujejo v razne projekte ter tudi drugače strokovno sodelujejo z ostalimi službami. Delo v njih zahteva strokovno usposobljen in specializiran kader, ki nemalokrat dela pod dokaj nevarnimi pogoji z zahtevnimi in dragimi instrumenti.
Čas spreminja tudi naše delo. S širitvijo palete izdelkov moramo spoznavati in obvladovati nove izdelke in njihove lastnosti. Seveda moramo spremljati trende, da lahko ocenjujemo, kakšna naj bo v bodoče laboratorijska oprema, ki nam bo zago-tovljala potrebne podatke. Smo Služ-
Delovni sestanek službe za kakovost i’ PC Gosad smo popestriti z izletom v norice
PREDSTAVLJAMO VAM
Marjetka iz Gosada: popolni razultati oh nepopolni sliki
ba za kakovost, zato ne narekujemo razvoja, vendar z najrazličnejšimi podatki omogočamo tudi razvoj novih izdelkov.
V	zadnjem času vse večjo pozornost posvečamo področju varnosti izdelkov, saj je le ta postala najpomembnejša zahteva pri prosti trgovini z živili. Intenziven znanstveni razvoj, ki je imel za cilj zagotoviti dovolj hrane za hitro naraščajoče prebivalstvo Zemlje, je imel za posledico nastanek umetne hrane, ki je mnogokrat povzročiteljica raznih bolezni. Tudi zaradi nekaterih drugih vzrokov varnost izdelkov ni več tako samoumeven pojem, kot je bila morda nekoč. Da pa bi tako varnost kot kakovost uspešno obvladali, se merilne tehnike posodabljajo, predvsem pa postajajo hitrejše. Uporaba raznih meri! nam omogoča hitrejšo izvedbo preskušanj, hkrati pa moramo obvladati merila in jih znati uporabljati in delno servisirati.
Osveščen potrošnik se danes vpraša tudi po hranilni vrednosti izdelkov ter izdelke primerja med seboj tudi po tem, kako bogati so z vitamini, minerali, prehranskimi vlakninami. Številke v prehranskih tabelah so
rezulatat množice meritev. Morda nam prav te informacije lahko pomenijo prednost pred konkurenčnimi izdelki in priložnost za pridobitev potrošnika. Tudi v tem pogledu vidimo zaposleni v internih laboratorijih svojo odgovornost in prispevek k uspešnemu poslovanju celega podjetja. Od zunanjih laboratorijev, ki delujejo v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo, nas loči predvsem poznavanje lastnih izdelkov in dolgoletne izkušnje pri delu na določenem segmentu živilskih izdelkov. Tudi hitrost je naša vrlina, ki bi ji marsikdo, ki je imel kdaj opraviti z nami, oporekal, pa se je o tem vendarle prepričal, ko je naročil analizo v kakem drugem laboratoriju. Naša prednost je bogastvo znanja in izkušenj, bogastvo usposobljenih tehnikov, ki te od časa do časa pocukajo za rokav in povedo: danes pa se je ta sol veliko počasneje raztapljala, rezultati določanja klorida pa so taki kot običajno. In bogastvo usposobljenih inženirjev, ki znajo poiskati odgovore tudi na taka vprašanja.
Izzivi na našem področju so torej izredni, razvoj pa v zadnjih letih bliskovit. Pri tem nas včasih zabolijo
pripombe, da smo počasni, malenkostni in birokratski. Bi bili vi zadovoljni z meritvami tako - počez? če je podjetje polž, ki počasi, a vztrajno leze proti svojim strateškim ciljem, potem kontrolne laboratorije najdemo prav gotovo v hišici, za katero se zdi, da tako ovira naporno pot k njegovim ciljem. Toda hišica nudi v nevarnih časih tudi zavetje, zato bi bila pot brez nje gotovo tvegana in nevarna. Kaj pravite, ali ni kakovosten izdelek najcenejša reklama?
Nataša GLADOVIČ
Res je, dober izdelek je najcenejša in zagotovo tudi najboljša reklama. Zanjo poskušamo skrbeti vsi zaposleni, toda kot je že omenila Nataša, so v ‘polževi hišici’ kontrolni laboratoriji, ki jim je kakovost izdelka prva in edina skrb. Povprašala sem jih, kaj menijo o svojem delovnem okolju in kako se v njem počutijo, o delovnih izkušnjah, o tem, koliko sodelavci vrednotijo njihovo delo, in o morebitnih željah po spremembah.
Damjana Ukmar Maljevac, vodja fizikalno kemijskega laboratorija, je predstavila sebe in sodelavce.
“V fizikalno-kemijskem laboratoriju delam 4 leta. To je ravno pravo obdobje, da svoje delo spoznaš do
Dre Mariji in Ciril iz Začimbe: utesnjeni tako in drugače
PREDSTAVLJAMO VAM
Ivanka, Bojana in Lilijana ter bakterije mikrobiološkega laboratorija, kijih ho odkril le dober opazovalec
tiste mere, ko veš, kje moraš svoje znanje dopolnjevati. Vodenje FK-laboratorija zahteva veliko znanja in izkušenj s področja kemije živil in analiznih tehnik, ki sta zelo široki strokovni področji. Ta znanja je potrebno stalno nadgrajevati in dopolnjevati z novimi spoznanji in raziskavami.
Sprememb je že ob rednem delu dovolj. Naše delo je dinamično in zahteva stalno prilagajanje novim zahtevam in novemu načinu dela. Predvsem gre za vpeljavo novih in ažuriranje starih preskusnih metod v skladu z zahtevami farmakopej, standardov, novih zakonov in pravilnikov. Potrebno je tudi prilagajati način dela novim napravam in merilom, saj FK-laboratorij stalno posodabljamo. V to nas sili optimizacija delovnih procesov. Obseg dela v laboratoriju se nenehno povečuje. Večje število preskušanj lahko obvladujemo le tako, da nabavljamo nove naprave, ki nam omogočajo hitrejše delo, poleg tega pa so mnogokrat tudi natančnejše in ponovljivejše.
Moji najožji sodelavci so: Krisztina Doltar - višji tehnik, Milena Stanojevič- tehnik, Nives Čadež-la-borant, Barbara Misson-tehnik ter
Mitja Križman-pripravnik. Vsi razen Mitje so si pridobili že veliko izkušenj, saj delajo v laboratoriju od 10 do 25 let.
V	svojem delovnem okolju se počutimo dobro. Pri delu smo natančni in dosledni - smo kot mravljice, za katere pa, žal, malokdo ve.
Kakovost je sestavni del našega dela. Naš cilj so točni, natančni in hitri rezultati preskušanj, kar je možno doseči le z obvladovanjem procesov in pogojev, v katerih načr-
tujemo, izvajamo in zapisujemo laboratorijska preskušanja. Počutimo se del verige pri nastajanju kakovostnega izdelka v Drogi d.d., saj rezultati naših meritev neposredno vplivajo na razvoj novega izdelka ali na proizvodni proces. Hkrati pomenijo tudi zagotovitev varnega in kakovostnega izdelka .”
Mikrobiološki laboratorij vodi Bojana TUšnik:
“V zadnjem času veliko govorimo o pomenu zdrave prehrane. Tega se zavedamo tudi v DROGI in zato našim potrošnikom poskušamo zagotavljati zdravju čimbolj varne izdelke, sem pa spada tudi zagotavljanje mikrobiološke ustreznosti, za katero skrbimo v našem laboratoriju. Zato verjamem, da se večina zaposlenih zaveda pomena našega dela in da mnenje spreminjajo tudi tisti, ki radi rečejo: ”Če je bilo včasih dobro tako, zakaj ne bi bilo dobro tudi v prihodnje?”. Še vedno pa se najdejo posamezniki, ki jim je marsikdaj odveč čakati na rezultate naših preiskav, ki so, moram priznati, kar dolgotrajne, kajti bakterije pač potrebujejo določen čas za svojo rast.
Pripravnik Mitja in delavke v fizikalno- kemijskem laboratoriju Kristina, Barbara, Damjana, Nives in Milena med množico različnih reagentov in meril
PREDSTAVLJAMO VAM
Zdenka, Severina in Anja iz Argo: na sliki žalostnih obrazov brez kavalirja Rikija in Marjetke (fotograf ni delal v popoldanski izmeni)
V mikrobiološkem laboratoriju sem zaposlena že skoraj 16 let. Prvih nekaj let sem delala na področju marikulture, kjer sem bila zadolžena za gojenje alg na solinah. Z odhodom marikulture iz DROGE sem postala mikrobiolog in leta 1995 vodja mikrobiološkega laboratorija.
Z delom sem zadovoljna, edina težava je ta, da si katerakoli izmed nas težko privošči več kot tedensko odsotnost z dela, saj nimamo ustreznega nadomeščanja.
Delo v mirnem in zelo specifičnem laboratoriju mi popolnoma ustreza, in kljub temu da je večina dela rutinskega, mi ni dolgčas, saj se stalno pojavljajo novi problemi in nerazrešene težave, ki predstavljajo izzive. Vse to pa zahteva dodatna izobraževanja, uvajanje novih metod, novih standardov.
V svojem delovnem okolju med ‘svojimi bakterijami’ in predvsem s svojima sodelavkama se prav dobro počutim, saj smo dolgoletni, dobro uigran tim.”
Bojana je predstavila svoji sodelavki.
“Ivanka Verner opravlja delo tehnika že skoraj od samega začetka delovanja laboratorija. Njena dolgoletna praksa, natančnost in samokritičnost so zagotovilo za zanesljivo in dobro opravljeno delo.
Kot strastna ljubiteljica kave nam vsako jutro za uspešen pričetek dela postreže z dobro kavico.”
“Lilijana Kleva je zaposlena v našem laboratoriju kot laborantka že 18 let. Vendar njene zadolžitve v laboratoriju še zdaleč niso samo naloge, kot si jih predstavljamo pod opisom laborant. Poleg svojih osnovnih nalog izvaja tudi nekatere mikrobiološke preiskave, skrbi za
redne zaloge vsega potrošnega materiala, z veliko natančnostjo in tehnično spretnostjo vzdržuje vse naprave v laboratoriju, da so snažne in brezhibne, loti se vseh manjših okvar in trmasto vztraja, dokler jih ne odpravi.”
Laboratorij v PC Argo vodi Severina Vogrič, tehnologinja kakovosti. V Drogi je 11 let, na tem delovnem mestu pa nekaj manj kot 3 leta. Predstavila je posebnosti svoje službe, ki izhajajo iz posebnosti proizvodnih programov PC Argo.
»Naše naloge v laboratoriju so v splošnem take kot v drugih PC: izvajamo vhodno kontrolo embalaže in surovin ter medfazno in končno kontrolo izdelkov obstoječih proizvodnih programov.
Delo v PC-ju je zelo pestro, saj je paleta izdelkov na obstoječi lokaciji zaenkrat še zelo raznolika. Pri uvajanju sistema ISO 9001 smo jih razdelili v 5 programov, ki se medsebojno precej razlikujejo - tako po karakteristiki izdelkov kot po tehnoloških postopkih. Posledica tega je tudi raznovrstnost surovin in embalaže.
Morda bi med preskušanji veljalo omeniti senzorična preskušanja, ki so na nek način posebnost. Sen-zorika je pri našem delu zelo prisotna in pomembna. Gre za lastnosti surovin, polizdelkov, izdelkov, ki so v glavnem nemerljive. Senzorika ne zahteva posebne opreme - v glavnem le naša čutila - je pa nepogrešljiva in pogosto odločilna, zato so usposobljenost in izkušnje ocenjevalcev zelo pomembni.
Kot posebnost naših proizvodnih programov bi omenila izdelke, ki zahtevajo stalen nadzor zdravstvene ustreznosti z vidika mikrobiologije. To so pasterizirani in sterilizirani izdelki, ki jih po izdelavi čaka še t.i. »karantena«. Zaradi stalnih naročil (predvsem pa velja za kokošjo pašteto, ki je nikoli ni dovolj) je za našo Prodajo in Izvoz karantena kar pogosto trn v peti, na katerega pa so se, kot pač na nujno zlo, že navadili.
Mesni izdelki prinašajo še dodatno posebnost - t.j. stalen veterinarski nadzor, ki je z zakonodajo predpisan za živilske obrate z živili živalskega izvora, zato je v Argu
n
PREDSTAVLJAMO
Pozorno oko gospe Zdenke, saj gre za zadovoljstvo in varnost potrošnika - napake bi hite lahko usodne.
zaposlen tudi uradni veterinar. Veterinarska zakonodaja predpisuje obsežen in zelo razdelan program nadzora nad proizvodnjo, posamezne aktivnosti nadzora so porazdeljene in jih ne opravljamo samo zaposleni v SK. Zelo je prisotna in pomembna tudi samokontrola proizvodnih delavcev.
Severina je s svojim delovnim okoljem zadovoljna.
“Ob prihodu na to delovno mesto je bila ena od prvih stvari, ki sem se jih jasno zavedela, da imam srečo s svojimi tehniki. Zavedanje, da so zanesljivi in vestni, mi je neznansko olajšalo prebijanje čez ovire, ki pač (bolj ali manj) doletijo vsakogar na novem delovnem mestu.
S časom sem ugotovila, da je to delo pravo zame, saj mi nudi izzive in zadoščenje.
Vendar moram priznati, da je veliko stvari, ki bi jih želela spremeniti - preveč, da bi o tem govo-
rila, pa tudi v glasilo vse ne sodi. Tisto, kar mislim, da je v mojih močeh in da je moja dolžnost, poskušam spreminjati sproti, s sredstvi, ki so mi na voljo. Za vse ostalo pa sem raje previdna, tudi po zaslugi nekaterih neprijetnih izkušenj. Pri tem si večkrat ponavljam in se trudim upoštevati misel, ki je že pred leti name naredila velik vtis (kljub temu da je naslovljena na boga, jaz pa nisem verna)
-	zdi se mi, da gre za »Oetingerjevo molitev«, ki pravi nekako takole: »Daj mi sproščenost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti; daj mi pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko spremenim; daj mi modrost, da bom razločeval med tem dvojim.«
Če pa že govorimo o spremembah in če se omejim čisto na delovno-strokovno področje, je ena od mojih večjih želja, da bi lahko na osnovi zaupanja dobaviteljem ter na osnovi dobaviteljevih potrdil o kakovosti zmanjševali obseg lastne vhodne kontrole. Kljub temu da so bili, predvsem v zadnjih dveh letih, storjeni koraki naprej na področju pridobivanja potrdil o kakovosti s strani dobaviteljev, se žal pogosto izkaže, da to ni tako enostavno, kot se lepo sliši. O tem pričajo nenazadnje tudi še vedno (pre)številne reklamacije. V Nabavi sicer pogosto pokomentirajo (v glavnem za šalo, malo pa tudi zares), da sem prestroga. Toda dejstvo je, da se bolj ali manj kritični odstopi kakovosti pogosto pojavljajo tudi pri dobaviteljih, ki redno posredujejo potrdila o kakovosti, ki imajo vpeljan tudi sistem kakovosti ISO - kot je primer dobavitelja naše najpomembnejše embalaže. V letošnjem letu smo imeli precejšnje težave tudi s kakovostjo mesne surovine, ki izvira iz sicer do nas tako stroge EU. Ta tematika ostaja odprta in kot ena stalnih nalog za prihodnost.
V	delovnih odnosih sta zame zelo pomembna zaupanje in odkritost, razveseljuje me tudi dobro timsko delo; ne cenim pa ljudi z več obrazi.
Mislim, da smo v našem laboratoriju dober delovni tim in tudi dobri prijatelji. Med svojimi tehniki se dobro počutim in upam, daje to obojestransko. Seveda brez trenj ne gre, včasih je treba tudi »zaropotati«. Sicer pa ne dajem prednosti ukazovalnosti, temveč raje dobremu zgledu. V naših odnosih rada poudarjam demokratičnost, všeč mi je, če se o problematiki pogovorimo, saj več glav vedno več ve.
Žal mi je, da zaradi tempa komaj uspemo spregovoriti kaj več kot le o strogo službenih temah. Pogrešam vzdušje, ki ga je bilo čutiti še niti ne dolgo nazaj - bilo je več humorja in sproščenosti. Mislim, da je to pomembna, koristna komponenta, ki prispeva k delovni storilnosti, čeprav se morda kdo s tem ne bi strinjal.«
Najmlajša Severinina sodelavka je Anja Škrinjar, tehnik kontrolor. V Drogi je 2 leti, na tem delovnem mestu pa leto in pol.
“V timu sem najmlajša tudi po stažu in sem zaposlena za določen čas. S sodelavci smo prijatelji, svoje delo imam rada in prav žal mi je, da bo vse skupaj trajalo le do selitve. Dobro se spominjam prvega dne v laboratoriju in moje nove šefice, ki me je presenetila z direktnimi besedami brez olepšav, za katere pa sem kmalu ugotovila, da niso pretirane. “ Punca moja, “ je dejala,“ naj te opozorim, daje pri tvojem novem delu potrebna doslednost in natančnost. Odgovornost je velika, delo zahtevno in tempo “ubitačen.” Mi nujno potrebujemo še dve roki in moji tehniki bodo dali vse od sebe, da te čimprej naučijo dela. Ti
PREDSTAVLJAMO
pa boš morala pošteno pljuniti v roke.” In tako je tudi bilo”, doda šefica.
Rihard Pavlica, za sodelavce Riki, je tehnik kontrolor. V Drogi je 22 let, na tem delovnem mestu pa 17 let in pol.
»Delo, ki ga opravljam, mi ustreza, tako glede na mojo izobrazbo, kot tudi sicer. Všeč mi je raznolikost dela, saj sedečega dela ne maram najbolj. V svojem delovnem okolju, tako ožjem kot širšem, se počutim dobro.
Zdi se mi, da se včasih našemu delu ne pripisuje prave mere pomembnosti. Morda je razlog v tem, daje delo, ki ga opravljamo, na nek način nevidno - ni oprijemljivo, ne da se izmeriti, postaviti v norme.
O spremembah, ki bi si jih želel v delovnih okvirih težko govorim. Pred vrati je selitev in z njo čas
velikih sprememb, počakajmo, pa bomo videli, kaj bodo prinesli naslednji meseci.
Jaz bom imel tudi nekaj nostalgije po kraju, kjer sem preživel kar dober del svojega življenja. Stavbe imajo nenazadnje svojo zgodovinsko vrednost, pogrešal bom tudi lep pogled na morje, gore in izolsko marino, ki me včasih v jutranjih urah kar poživi.”
Sodelavci povedo, da ima Riki tudi skrite talente. Če kdo želi izvedeti kaj o zgodovini Arga in njegovih stavbah, spoznati skrite kotičke, za katere marsikdo niti ne ve, naj se obrne kar nanj. Zgodovina in geografija sta na nek način njegov hobi. Je prava zakladnica podatkov in tudi nadarjen imitator.
Marjetka Čebulj je tehnik kontrolor. V Drogi in na tem delovnem mestu je 14 let.
Marjetka meni, da je za to delo kot ustvarjena in sodelavci delijo njeno
mnenje. Včasih jo kdo poimenuje kar "sokolovo oko”, česar najbrž ni potrebno komentirati.
Član Argove ekipe je tudi Zdenka Grbec, ki se v svojem delovnem okolju zelo dobro počuti. Lepše ji je le doma, smo ugotovili v času priprave članka. Bila je namreč na dopustu.
Marjeta Geč je višji tehnik v laboratoriju PC Gosad v Središču ob Dravi.
»V Drogi delam od leta 1983; nekaj mesecev sem delala v proizvodnji, nato pa sem pričela delati v laboratoriju. Opravljam delo višjega tehnika, zadolžena sem za vsa dela v laboratoriju v kontroli, od prevzema surovin, medfazne in končne kontrole, ISO dokumentacije do vseh drugih del, ki jih počnejo drugi tehnologi v Drogi.
Mislim, da se delo kontrole slabo ceni, imam občutek, da smo kot nepotrebno zlo, saj vedno najdemo kaj, kar je v nasprotju s predpisanimi navodili. Ljudje pač težko priznavamo svoje napake in na tistega, ki nas nanje opozarja, smo, vsaj v tistem trenutku, jezni. Naša naloga v kontroli je prav ta, da nanje opozarjamo, saj se nam v nasprotnem primeru lahko povrnejo kot bumerang.
Delo me veseli. Sčasoma sem spoznala ljudi, njihov način dela in reagiranja ob odkritju nepravilnosti. Na napake me sodelavci tudi sami opozorijo, zato se na svoje sodelavce lahko tudi zanesem. Ni pa vedno in povsod tako. Na splošno lepo sodelujem z vsemi sodelavci tako v PC kot v kontroli v Portorožu.
Kaj bi spremenila? Nekaj malega v postopku nabave in kontrole vzor-
Tri “konrolorke" iz Zlatena polja (z leve Elda, Ksenija, Ida)
PREDSTAVLJAMO VAM
cev surovin, da bi s tem prihranili čas. Gre le za dogovor med službama (nabava, laboratorij), do katerega pa bo prej ali slej prišlo.
Mislim, da oddaljenost od matične firme ni vedno negativna. Ko se v podjetju iščejo viški, ljudje doživljamo strese in tesnobo. V PC Gosad smo že preživljali take čase. Dokler človek ni ogrožen lahko posveti vso energijo delu, ko pa se boji za svoje delovno mesto, je odvisno od posameznika, koliko lahko res prenese in stori. Trenutno se počutim dobro.
Želim si predvsem zdravja in da bi lahko čimprej zaključila šolanje na višji strokovni šoli - smer živilstvo; tempo je hud.«
Delo in sodelavce v laboratoriju PC Začimba je predstavila Marija Miličevič, tehnologinja kakovosti.
“Delo v laboratoriju PC Začimba poteka v dveh, občasno tudi v treh izmenah. Po potrebi delamo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Delo je zelo pestro in napeto, saj smo redno zaposleni le trije: poleg mene še dva tehnika kontrolorja. To sta Marija Hrvatin in Ciril Majerič. Delo v obratnem laboratoriju je res razgibano, zato so medsebojni stiki in dobri odnosi s sodelavci na različnih delovnih mestih (skladiščniki, izmenovodje, operaterji, pražilci, mlinarji...) nujni.
V	delovnem okolju se kljub utesnjenosti (laboratorij obsega samo en prostor velikosti 4,5 x 4,5m) počutimo dobro, saj se z dobro voljo, strpnostjo, vztrajnostjo in razumevanjem vseh zaposlenih opravi veliko; tudi naloge za zagotavljanje kakovosti izdelkov PC Začimba. Zelo dobro sodelujemo s tehnologi programa, skladiščniki in vodjo proizvodnje.
V	povprečju smo v Drogi več kot 20 let. Radi bi spremenili pogoje dela (vzorčenje v skladiščih ne glede na mraz, dež, proizvodnja na več lokacijah). Želeli bi ustrezno velik in primerno opremljen laboratorij. Delo bi si olajšali z uvedbo hitrih metod preskušanja. Upamo, da bodo naše želje uresničene v novi tovarni.”
Ksenija Božič vodi delo laboratorija v PC Zlato polje. Kot tehnologinja kakovosti je tam zaposlena že pet let, to je bila tudi njena prva zaposlitev.
“Menim, da moji ožji sodelavci iz proizvodnje, ki so v stiku s kontro-
lo	kakovosti, pa naj gre za kakovost surovin ali izdelkov, pripisujejo naši službi velik pomen; z njimi tudi zelo dobro sodelujemo. Z vpeljavo ISO- sistema se je veliko stvari uredilo, tako da vsi zaposleni, od delavcev do vodstva, skrbijo za kakovost, kolikor je to mogoče. Mislim, da služba za kakovost zelo dobro dela in zaenkrat ne bi nič spreminjala, saj se spremembe nenehno dogajajo. V svojem okolju se dobro počutim, in zelo rada prihajam na delo. Moje delo je zelo zanimivo in pestro. Vsak dan je kaj novega. Včasih sicer pomislim "kline, pa še ta kontrola", to je takrat ko sem med dvema ognjema, ko se moram odločiti in tudi kdaj popustiti. Ko pa vidiš , da se stvari premikajo v pozitivno smer, si zadovoljen in ponosen, da si del službe za kakovost, čeprav si v svoje delo vložil veliko truda. Z menoj delata vestni in delavni sodelavki, Ida Štembergar in Elda Jakofčič.”
Ida Štembergar, tehnik, in Elda Jakofčič, višji tehnik, sta zaposleni v PC Zlato polje že 15 oziroma 14 let. Obe sta s svojim delom zado-
voljni, delo v laboratoriju jima je všeč.
Delo službe za kakovost sega še na mnoga druga področja izven ozkega obsega laboratorijev in meritev. Ničesar nismo povedali o delu tehnologov kakovosti v timih za kakovost, v HACCP timih..., pa o PC Skladišče in predelava soli, v katerem prav tako skrbijo za kakovost izdelkov, a nimajo svojega laboratorija. Tokrat smo želeli predstaviti službo za kakovost predvsem kot nosilko kontrolnih laboratorijev, saj za njihova vrata tako redko stopamo. V Drogi deluje še nekaj drugih laboratorijev, za katere bomo našli prostor v enem izmed naslednjih glasil.
Odgovore na vprašanja je uredila Majda VLAČIČ Slike: Mitja KRIŽMAN
Foto: Jadran RUSJAN
(nadaljevanje iz oktobrske številke)
POKOJNINSKA ZAKONODAJA
PROSTOVOLJKO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE (ali kako si povečati nižjo pokojnino)
V	prejšnji številki NG smo pojasnili kaj pomenijo posamezni pojmi pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Danes pa poglejmo, zakaj naj bi se podjetje in posameznik odločila za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
Obseg pravic, ki jih zagotavlja obvezno zavarovanje se niža - vemo, da se bo pokojninska osnova iz prejšnjih 85% postopoma zniževala na 72,5% povprečne plače izbranega obdobja in to ne več 10-letnega, ampak 18-letnega. Torej bo pokojnina, ki jo bomo prejeli nižja, kot bi jo prejeli, če bi se upokojili danes.
Zato se mora vsak posameznik v aktivnem obdobju odločiti ali si bo željeno življenjsko raven ob odhodu v pokoj zagotovil ali pa se ji bo odpovedal.
Načinov za ohranitev je več; od nakupa nepremičnin, umetniških slik,... do prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Zakaj torej odločitev za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje?
Razlogov je več:
- možno je varčevanje v manjših mesečnih zneskih;
- varčujemo v bruto in ne neto zneskih; pri vseh drugih oblikah je
Bruto plača 11	219.307 SIT	kolektivno	individualno
Prispevek delodajalca	29.082 SIT	1.417 SIT	
Davek na plačilno listino	7.316 SIT	357 SIT	
Bruto plača 1	182.908 SIT	1.774 SIT	
Prispevek delavca	40.423 SIT	1.970 SIT	
Dohodnina	26.366 SIT	2.431 SIT	1.024 SIT
Neto plača	116.119 SIT	4.514 SIT	4.514 SIT
Na osebni varčevalni račun		10.689 SIT	5.538 SIT
treba najprej prejeti plačo in šele nato odločiti za ustrezno varčevanje;
- obstaja interes delodajalca, da omogoči dodatno pokojninsko zavarovanje;
- naložbe zbranega denarja se zaupajo profesionalcem;
- v skladu z zakonom je poskrbljeno za ustrezno varnost in razpršenost naložb, kar veča verjetnost, da bo prihranjeni denar omogočal načrtovano raven življenja tudi v starosti.
Znotraj dodatnega prostovoljnega
pokojninskega zavarovanja ločimo:
1. individualno zavarovanje, kjer je zavezanec za plačilo premije zavarovanec. Le-ta plačuje premijo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja iz svojega neto osebnega dohodka. Prizna se mu olajšava pri plačilu dohodnine do celotnega davčno določenega zneska.
2. kolektivno zavarovanje, kjer je zavezanec za plačilo premij delodajalec. Pri tovrstnem varčevanju je davčna spodbuda največja, saj pomeni možnost vplačila celotnega zneska na zavarovančev osebni račun, ne da bi bili nanj plačani prispevki in davki iz prvega in drugega bruto osebnega dohodka. To pomeni, daje na osebni varčevalni račun vplačan celotni znesek, za katerega se dogovorita delodajalec in delojemalec in da nihče nanj ne plača davkov in prispevkov.
Iz gornjega vidimo, da je za posameznika bolje, če se odloči za tako imenovano kolektivno zavarovanje, saj je to praktično edino izplačilo, ki ga lahko plača podjetje posamezniku, ne da bi bili pred takšnim izplačilom odvedeni:
• dohodnina,
• prispevki za socialno varnost.
POKOJNINSKA
Ni potrebno veliko računanja, da bi ugotovili, da bo posameznik privarčeval večji znesek, če bo varčeval v bruto znesku, ki vključuje dohodnino in prispevke za socialno varnost.
Ponazorimo gornjo trditev s primerom. Izhajali bomo iz povprečne bruto plače za letošnji januar. Ob povprečni bruto plači 182.908 tolarjev bi lahko posameznik za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje varčeval največ v znesku 10.689 tolarjev. Spomnimo se, da je država omejila pravico posameznika do izrabe te ugodnosti, in sicer na največ 5,84 % njegove bruto plače.
Torej, če se posameznik odloči, da bo ta znesek nakazoval na svoj varčevalni račun, namesto da bi ga prejemal izplačanega v obliki plače, se pri svoji neto plači odpove le
4.514 tolarjem. Razliki 6.175 tolarjev se odpove država, ki bi, če bi se posamezniku povečala plača za
4.514 tolarjev, prejela plačane prispevke in davke iz prvega in drugega bruto osebnega dohodka v prej povedani višini. Izvor razlike v prid posameznika se vidi v tabeli na strani 15.
Spomnimo se, da je za kolektivno zavarovanje potrebno soglasje najmanj 66% zaposlenih in da se morajo vsi odločiti za pokojninski načrt istega izvajalca prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je potrjen s strani ministrstva za delo.
V	primeru, da se posameznik ne vključi v kolektivno zavarovanje, bodisi zato, ker mu podjetje tega ne omogoči, ali pa ker se ne želi, se lahko zavaruje individualno. Da bi se lahko individualno zavaroval, mora najprej prejeti osebni dohodek in iz njega nakazati znesek za zavarovanje.
Pri kolektivnem zavarovanju torej ob istih pogojih posameznik lahko prejme na svoj varčevalni račun 10.689 tolarjev, pri individualnem pa le 5.538 tolarjev.
Kdaj pa pridobi posameznik pravico do pokojnine iz naslova dodatnega zavarovanja?
Pravico do izplačila pokojnine posameznik dobi, ko pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine.
To pridobi, ko:
•	dopolni starost 58 let,
• je uveljavil to pravico v skladu z zakonodajo,
• je dodatno pokojninsko zavarovan že najmanj 120 mesecev oz.10 let.
V	primeru, da ima zavarovanec manj kot 10 let do starostne pokojnine in mu premije plačuje ali sofinancira delodajalec, lahko zahteva ob upokojitvi mirovanje pravic. To pomeni, da ne vplačuje več premij, glavnica pa se mu veča na račun obresti oziroma donosa. Ko preteče 10 let, pridobi pravico do dodatne pokojnine ali pa privarčevani znesek dvigne.
Toliko zaenkrat na temo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Viri:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Ur.l.RS, št. 106/99
Dodatno pokojninsko zavarovanje (drugi steber), Ljubljana 2000, Seminar GV
Žnidaršič - Kranjc, A.: Kako prevzeti odgovornost za lastno starost, Ljubljana 2000
Marjeta KOŠTOMAJ
PROSTOVOLJNO	ZDRAVSTVEN
Zavarovalna družba Adriatic d.d. s katero ima Droga sklenjeno »Pogodbo o sklenitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za zaposlene« je že spomladi pristopila k preoblikovanju zavarovalnih pogodb prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v dolgoročne. Ker nas takrat družba Adriatic ni pravočasno obvestila o nameravanih spremembah in ker smo imeli premijo za leto 200U v celoti plačano, smo svetovali pri podpisu ponudbe previdnost. Dileme, ki so bile takrat prisotne, so se v tem času razrečile. Bliža se čas plačila nove premije in ker se preoblikovanje
zavarovanj lahko izvede izključno na podlagi pisne privolitve posameznika, smo vam v tem mesecu posredovali v dogovoru z Adriaticom v podpis dva izvoda police /pogodbe preoblikovanega zavarovanja, s prošnjo, da podpisan izvod police vrnete najkasneje do konca meseca na Adriatic d.d..
Tako preoblikovano zavarovanje je hkrati oproščeno plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov, kar pomeni 6,5% nižjo premijo.
Za primerjavo poglejmo koliko bi nas stalo PZZ danes :
letna premija brez davka 29.808,00 SIT, letna premija z davkom 31.746,00 SIT, mesečna premija brez davka 2.760,00 SIT mesečna premija z davkom 2.939,00 SIT
Za leto 2001 bo Droga d.d. na osnovi 2. tč 50. člena veljavne Podjetniške kolektivne pogodbe družbe plačnik premije brez davka na letnem ali mesečnem nivoju (o tem bo odločila Uprava v mesecu decembru).
Kadrovska služba
SVET DELAVCEV
ISIOVA TOVARNA IN NOVA SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
Zaradi selitve v novo tovarno je uprava družbe pripravila novo sistemizacijo delovnih mest. Prišlo bo do sprememb v PC-jih, ki se bodo preselili na novo lokacijo, pa tudi v PC Zlato polje in PC Gosad, kjer bodo skladno z novo delitvijo dela, stekli novi programi. Gradivo za novo sistemizacijo delovnih mest je svet delavcev obravnaval že na septembrski seji.
Sistemizacija delovnih mest je nesporno zelo pomemben akt v vsaki družbi, še pomembnejši, če je v družbi zaposleno večje število delavcev. Na osnovi tega se določajo delovna mesta, zaposlitev, delo in kruh... Člani sveta delavcev smo že na septembrsi seji SD preučili gradivo za novo sistemizacijo v Drogi in podali več vprašanj in predlogov. Od uprave smo prejeli tudi odgovore na naše pripombe. Ob nadaljnjem preučevanju gradiva pa smo na oktobrski seji, preneseni na 8. november, ugotovili, da je od sprejema sistemizacije delovnih mest - ki je pričela veljati
1.	1. 1999 - prišlo do precejšnjih sprememb, s katerimi svet delavcev ni bil seznanjen. Zakaj in kako je do tega prišlo, še nismo izvedeli, dejstvo pa je, da se svet delavcev o novem predlogu za sistemizacijo delovnih mest ne more izreči, dokler ne prejmemo uradnih pojasnil. Primerjava med dosedanjo in novo sistemizacijo je primarni pogoj za sprejem stališča do predloga nove sistemizacije delovnih mest.
Ne smemo pozabiti, da je sistemizacija delovnih mest podlaga za določanje števila zaposlenih. Svet delavcev je namreč prejel tudi predlog Programa za razreševanje presežnih delavcev. O tem programu ni razpravljal zaradi vzrokov naštetih v prejšnjem odstavku.
Svet delavcev je razpravljal tudi o delu Odbora SD za pripravo Do-
govora o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki bo sredi tega meseca (novembra) posredovan upravi družbe v takoimenovano drugo branje, saj je uprava svetu delavcev posredovala pripombe na predlagani osnutek dogovora.
Na koncu pa ne smemo mimo problematike v PC Predelava in skladišče soli, saj so tam imeli članski sestanek sindikata in o svojih ugotovitvah seznanili SD. Stanje ostaja še dokaj nespremenjeno. Zaposleni v tem PC nikakor ne najdejo skupnega jezika z direktorjem PC, zato ostajajo v skrbeh za delo v družbi in za svojo prihodnost.
SD je upravi posredoval uradno vprašanje glede izboljšanja odnosov med vodstvom PC in zaposlenimi, medtem ko je zaposlenim v PC sporočil naslednje:
“Zaposlenim v PC Predelava in skladišče soli predlagamo, da vse ideje in predloge za dodatne predloge in nove razvojne programe posredujejo EKONOMSKEMU SVETU DROGE d. d. in vodji inovativne dejavnosti v organizacijski enoti RAZVOJ in KAKOVOST.” Slednje seveda velja za vse zaposlene v družbi.
Tekst in slika Dragica MEKIŠ
________________________IN	FORMA TIKA______________________________
IN FORMA TIKA SE PREDSTAVI (Računalništvo na domač, prijazen(?) način)
Ta mesec uvajamo v reviji Naš glas novo rubriko, ki bo imela kot osnovno vodilo prikazovanje oz. razlaganje novosti, ki se dogajajo na področju računalništva in informatike v podjetju oz. njegovi okolici.
NFORMATIKA
Kot veste, informatiki (stara oznaka AOP-jevci) spadamo v posebno skupino ljudi. Kogar koli vprašate, nobeden ne ve kaj delamo, ampak v podjetju se niti ena stvar več ne zgodi, da ne bi bili mi zraven (po hodnikih celo govorijo, da imamo najbolj "vročo" linijo na Drogi).
V	tej rubriki bomo poskušali prikazati, s čim se ukvarjamo, kaj poskušamo spremeniti oz. zakaj želimo stvari spremeniti, kajti za navadnega "smrtnika" so stvari že sedaj čisto ne-jasne oz. nelogične. Preden pa nadaljujemo z člankom, bi pa vas radi opozorili, da bomo pri svojem pisanju uporabljati tudi tako imenovane strokovne - "učenjaške" besede. Omenjene besede bodo na koncu rubrike natančneje razložene (po domače).
Kakor večina zaposlenih v podjetju ve, prehajamo v zaključno fazo izgradnje in posledično selitve na novo lokacijo v industrijsko cono v Izoli. S prehodom na novo lokacijo se bo marsikaj spremenilo. Uvajali se bodo novi stroji, združila se bodo določena delovna opravila kar potegne s seboj veliko sprememb tudi na "informacijskem področju".
S prehodom v novo tovarno se bo tudi spremenil celotni "informacijski sistem" (po domače povedano, so to vsi oz. večina računalniških programov, s katerimi uporabniki delajo oz. bodo delali v bližnji bodočnosti). V nadaljevanju bomo poskušali opisati spremembe -izboljšave, ki jih bo uvedba novega sistema prinesla.
S selitvijo podatkov na eno lokacijo (govorimo na en velik računalnik-strežnik oz. skupino strežnikov) se bo izboljšal odzivni čas programov, aplikacij. Programi bodo delovali in izgledali podobno, tako da ne bo več potrebno prebirati obširnih navodil za uporabo, če bo uporabnik želel delati s programom, ki se nam zdi zelo enostaven, vam pa prinaša "veliko neprespanih noči in velik zaboj potrpljenja ", da ga vsaj malo razumete.
To pa ni edina prednost, ki jo prinaša selitev. Programi bodo sedaj delali v Windows okolju, tako da bodo za uporabnika sicer lepši in mogoče bolj pregledni, če verjamete ali ne, pa tudi‘težje prebavljivi, kajti nekaj je gledati programe v črno-beli tehniki, nekaj pa gledati veliko med seboj prepletenih barv, ki sedaj utripajo oz. bliskajo na monitorju. Da pa ne bi le naštevali prednosti, ki vas ne zanimajo dosti (določeni se na to požvižgajo), bomo našteli še prednosti, ki se tičejo vas samih (govorimo o uporabnikih programov). Uporabniki bodo sedaj dobili oz. so že dobili nove računalnike (beri
hitrejše), nove velike ekrane (strokovno beri monitorje), da sploh ne omenimo novih tipkovnic in mišk. Novitet oz. sprememb je zares veliko, ker pa ne bi radi zasedli celotnega Našega glasu, bomo poskušali podrobneje predstaviti posamezne izmed njih v več številkah glasila.
Kot prva izmed novitet, katero bomo podrobneje predstavili, je uvedba novega sistema prijavljanja napak oz. zahtevkov pod delovnim imenom HELP Desk.
Uvajanje prijave napak s pomočjo Help Desk aplikacije
V	informatiki - (sistemski podpori) uvajamo nov način prijavljanja napak in zahtev, ki jih srečujete pri delu z računalnikom. S pomočjo programa v elektronski pošti (Lotus Notes) smo naredili aplikacijo HELP DESK - za pomoč uporabnikom pri delu z računalnikom. S tem želimo doseči večjo učinkovitost pri odpravi napak in hitrejši vpogled v vse odprte -nerešene zahteve.
INFORMATIKA
Kot veste, informatiki ( stara oznaka AOP-jevci) spadamo v posebno skupino ljudi. Kogar koli vprašate, nobeden ne ve kaj delamo, ampak v podjetju se niti ena stvar več ne zgodi, da ne bi bili mi zraven (po hodnikih celo govorijo, da imamo najbolj "vročo" linijo na Drogi).
Sedanje telefonsko oz. ustno javljanje napak in zahtev bo nadomestilo komuniciranje preko računalnika. Prednosti za uporabnika so predvsem v tem, da mu aplikacija omogoča hiter vpogled v stanje reševanja napak in kdo napako rešuje. Nam informatikom pa bo aplikacija omogočala večjo sistematiko in organiziranost pri odpravljanju napak.
Poskusno uvajanje bo do 31. 12. 2000. Do takrat bodo uporabniki imeli možnost uporabljati program in se seznaniti s postopkom sporočanja napak in zahtev. Med uvajanjem bomo probleme sprejemali kombinirano s pomočjo aplikacije in telefonsko. Vsi uporabniki, ki delajo z računalnikom in še nimajo nameščenega Lotus Notes odjemalca za elektronsko pošto, bodo elektronsko pošto dobili do konca prenove informacijskega sistema.
Podrobnejši opis strokovnih izrazov:
Informacijski sistem: Skupek programov oz. aplikacij, s katerimi naj
bi izboljšali naše delo oz. bolje izkoristili naše lastnosti in zmogljivosti ter nam posledično prines-
li	"več sivih las".
Informacijsko področje: Razne računalniške aplikacije, povezane v neko zaključeno celoto, razumljivo samo informatikom (še ti potrebujejo veliko potrpljenja).
Odzivni čas: čas, ki mine od trenutka, ko ste izbrali opcijo v računalniškem programu, do trenutka, ko ste dobili odgovor oz. odziv (definiran v dnevih, urah, minutah, klicih oz. vzdihljajih).
Uporabnik: Oseba, zaposlena v podjetju, ki z nad-človeškimi napori poskuša doseči od računalnika tisto, kar naj bi bilo zelo preprosto.
Windows: Okolje oz. izgled programov, nad katerim so vsi navdušeni (veliko slik, barv, animacij), uporabniku pa prinašajo novosti, kot so vgrajene igrice, možnost poslušanja glasbe in predvsem internet.
MALO ZA ŠALO MALO ZARES
90% trdega diska računalnika zasedajo stvari, ki jih sploh ne potrebujemo in delajo vedno, ostalih 10% so uničene datoteke.
Zakoni programerjev:
1. Kadar dela, je vsak program odvečen.
2. Vsaka nova verzija programa stane več in porabi več časa za zagon.
3. Če je program uporaben, ga bo treba spremeniti.
Moj oče je delal v istem podjetju dolgih 12 let. Potem so ga odpustili in
ga zamenjali z računalnikom. Ta računalnik je počel vse, kar moj oče, ampak bolje. Kar pa je najbolj depresivno, je to, da je moja mati zatem zapustila hišo in si tudi ona kupila računalnik. (Woody Allen) Računalniki so neuporabni. Znajo dajati samo odgovore. (Pablo Picasso)
Windows98 bodo verjetno preimenovali v "Windows Diana"; razlogi:
- je prijetnega videza
- ne da se živeti z njim
- porabi kup sistemskih virov
- pogosto te pusti na cedilu
- programerji so ga že proglasili za klinično mrtvega.
Računalnik: stroj, načrtovan za pospešitev in avtomatizacijo napak.
Uporabniki bodo sedaj dobili oz. so že dobili nove računalnike (beri hitrejše), nove velike ekrane (strokovno beri monitorje), da sploh ne omenimo novih tipkovnic in mišk.
INFORMATIKA
POMOČ IN NASVETI
NATANČNO SV1NČENJE
Kadar nam besedilo v urejevalniku Microsoft Word zasede preveliko število strani, lahko prikličemo funkcijo Skrči, da ustreza /Shrink To Fit, ki samodejno zmanjša velikost pisav v dokumentu, tako da se presežek besedila zadnje strani še vrine na omejen prostor. A če ne želimo zmanjšati velikosti
pisav, nam ta funkcija ne pomaga kaj dosti.
Na srečo si lahko pri natančnem določanju prostora, ki naj ga besedilo zasede, pomagamo tudi z nastavljanjem razmika med vrsticami (angleško imenovan tudi lead-ing, svinčenje, zaradi stavljenja s svinčenimi ulitki, ki je bilo nekoč v uporabi). Word nam že ponudi
nekatere privzete možnosti nastavljanja razmika med vrsticami, kot je dvojno ali 1,5 vrstice. Morda pa niste vedeli, da lahko mnogokratnik števila vrstic nastavljamo tudi sami, in to poljubno natančno. Če nam je npr. dvojni razmik prevelik, 1,5 vrstice pa premalo, lahko uporabimo razmik za 1,75 vrstice.
Natančen razmik med vrsticami določimo za celoten odstavek. Izberemo ukaz Oblika. Odstavek.../ Format. Paragraph... V pogovornem oknu ukaza bomo pod jezičkom Zamiki in razmiki / Indents And Spacing našli seznam Razmik vrstic / Line Spacing. V njem izberemo vrstico Poljubno / Multiple in v sosednje vnosno polje vnesemo željeni večkratnik, npr. že omenjenih 1,75 vrstice.
Sedanje telefonsko oz. ustno javljanje napak in zahtev bo nadomestilo komuniciranje preko računalnika.
Svinčenje nam lahko pomaga tudi pri odstavkih, v katerih so zaradi posebnih oblik posamezne vrstice različno visoke. Tak primer se rad pripeti pri uporabi nadpisanih ali podpisanih znakov. V takšnih primerih lahko višino vrstice natančno določimo, tako da v seznamu Razmik vrstic / Line Spacing izberemo vrstico Natančno / Exactly in v sosednje vnosno polje vnesemo natančno višino vrstice v izbrani merski enoti.
Vaši Informatiki NELSON, SANDI, LEON
NAŠ GLAS PISANJE ZA BRANJE
Odstavek
jm
Zamjki in razmiki j Potek besedila |
Poravnava:	Levo j*]
Zamikanje —
Levo:
Desno:
| Oj 63 cm -j-j |0cm
Orisna raven:	|Telo	besec	▼	|
Posebno:	Za:
J Viseče	|o,63 cm
Razmik — Pred:
Za:
Predogled
jsamod. hH |Samod. -j]
Razmik vrstic:	Toljko:
i' "	‘"j...... ..........
iz. 1>7S
iPoliubno
Tabulatorji...
' redu | Prekliči |
DROGA
Droga Portorož, Živilska industrija d. d., Obala 27, Portorož, Slovenija
___________________________________PC	GOSAD______________________
TO IN ONO IZ SREDIŠČA OB DRAVI
Novogradnja
Kot je razvidno iz priloženih fotografij, so gradbena dela že 14 dni v polnem zamahu.
Sedaj pripravljajo temelje, zato še ni dosti videti, le veliko gradbenega materiala je in delavcev PGP Ljutomer. To poletje je pri nas že opravljalo gradbena dela.
Mislim, da se bo kmalu tudi videlo kaj več.
Delo v proizvodnji
Delo v proizvodnji je še vedno zelo intenzivno, le vsi študentje so odšli. Proizvodnja ajvarja je v zaključni fazi in vsi trdijo, da je letošnje leto naš ajvar najboljši. Taki so tudi vsi drugi naši izdelki. Za to že dolga leta skrbijo naša tehnologinja Jelena Kovač in njeni sodelavci ter vsi zaposleni proizvodnji.
Tovarna je v resnici velika!
Pravo mravljišče gradbincev
Ostala dogajanja	področju	požarne	varnosti	ter	izo-
braževanja na seminarjih.
Sedaj se pripravljamo na živilske preglede zaposlenih v proizvodnji ter na izvajanje izobraževanja na
PC GOSAD
IZOBRAŽEVANJE - STROKOVNA EKSKURZIJA
V	PC GOSAD smo organizirali v juniju , tik “pred zdajci” - pred pričetkom sezone še strokovno ekskurzijo na kateri smo se lahko seznanili s prečudovito pokrajino juga Italije, z otokom Elbo, z njegovimi zgodovinskimi znamenitostmi. Na Elbi smo videli prečudovite oljčne nasade, vinograde, predelavo grozdja, ki smo ga tudi okusili na eni od velikih kmetij, kjer se bavijo že stoletja z vinogradništvom, ter zvedeli vse o rudnikih poldragih kamnov in mineralov in njihovi dokončni obdelavi v nakit.
Poleg tega smo si ogledali še nekaj zgodovinskih znamenitosti:	od
znanega pristanišča Piombino, Porto Azzurro, do Napoleonovih rezidenc in njegovih novostih, ki jih je vpeljal v kmetijstvo in s tem otok dvignil iz revščine in zaostalosti.
A€ STR
Ob koncu smo si ogledali še pet ribiških vasic, ki so ostale že stoletja nespremenjene in ležijo tik ob morju, strme obale, divje pečine nad morjem, bujno vegetacijo in tipično sredozemsko arhitekturo. Na okoliških terasah uspevajo vinska trta in tisočletne oljke. Vsaka od petih vasic skriva svoje skrivnosti in posebnosti in vsaka leži v svojem zalivu, obdanem s prepadnimi terasami, ki služijo kot zavetje in nepremagljiva ovira..
Bilo je lepo in zanimivo.
MLADOST V PC GOSAD
Počitniško delo v PC GOSAD se je končalo in naši mladi sodelavci so se vrnili v šolske klopi. Največ je bilo srednješolcev. Začeli so delati konec junija, 18 jih je delo zaključilo julija, druga skupina pa je ostala do avgusta. Septembra so delali samo še študentje.
Letošnje delo si bodo zapomnili še posebno tisti, ki so bili pri nas prvič, saj so bile vremenske temperature zelo visoke (zunaj 40 C, v proizvodnji 45 in več), to pa je bilo za marsikoga zelo, zelo naporno. Nekateri so omagali po dveh dneh, ostali so vztrajali do konca.
Ena od študentov, ki so ostali v Gosadu tudi septembra, je tudi ANDREJA KOŠČAK, absolvent-
ka pedagoške fakultete, ki je pričela delati še kot srednješolka in jo imamo kar že za svojo. Letošnje leto zaključuje s poletnim delom pri nas, saj bo odšla,
če bo dobila pripravništvo, v drug - svoj poklic.
Pri delu ne potrebuje pomoči, niti nasveta, sama vidi, kako in kaj in je samostojna. Pravi, da je zadovoljna, le plačilo je bolj skromno za kar precej težko delo.
DROGA
Na njeni poti ji želimo veliko uspeha, a vedno se naj spomni, da je bila tudi ona mlada in nagajiva in naj ne bo preveč stroga, če jo bodo otroci kdaj razjezili.
Toliko o tem. Zelo mladi odhajajo, mladi pa kar ostajamo tam kjer smo - to je ob svojem delu in svojih sodelavcih.
Tekst in slika Danica KRAJNC
ZAKLJUČENA	POKLICNE	SREDNJE	VIŠJE	FAKULTETA
OŠ	SOLE	SOLE	SOLE	
3	4	34	1	4
REZULTATI
KAKO STE REŠEVALI ANKETO ZA NAŠ GLAS
Uredništvo Našega glasu je v septembrski številki povabilo vse bralce, da s svojimi pripombami, idejami in pohvalami pripomorete k izboljšanju glasila. V ta namen je bil glasilu dodan anketni list, ki ste ga bralci izpolnili in po pošti poslali v oddelek tržčnih raziskav. Odziv na naše povabilo k sodelovanju je bil zelo dober, saj smo prejeli kar 205 anketnih listov, kar predstavlja 17% celotne naklade. Izmed 205 anketirancev smo izžrebali 30 srečnežev, ki so prejeli prijetno in toplo polo majico. Seznam izžrebancev smo objavili že v prejšnji številki glasila.
Po skrbnem pregledu vseh prispelih anket smo v tržnih raziskavah pridobljene podatke analizirali in prikazali na naslednjih straneh. Demografska struktura vzorca je v povprečju skladna s strukturo zaposlenih v Drogi. Ankete so poslale v nekoliko večji meri ženske, osebe v starosti od 30 do 50 let in večinoma osebe s poklicno in srednjo šolo. Spodnji graf prikazuje vzorec anketiranih po mestu zaposlitve:
Vzorec anketiranih po mestu zaposlitve (n=205)
(28%)
■ profitni center/proizvodnja □ upokojenci/nezaposlen
■ zunanji
■ skupne/strokovne službe
■ štipendisti
■ brez odgovora
Temeljni zaključki so naslednji:
>■ Glasila ne prebirajo samo prejemniki, temveč v večini prime-
rov tudi družinski člani, v manjšem številu pa prijatelji in znanci.
>• 65% anketirancev prebere glasilo v celoti, 34% pa le nekaj člankov in ostalo prelista.
>• Med razlogi za neredno branje glasila so anketiranci predvsem navajali, da glasila ne dobivajo in da jim za branje primanjkuje časa. Anketiranci, ki so navedli, da glasila ne dobivajo, so večinoma zaposleni v
profitnih centrih oziroma v proizvodnji.
>- Anketirane zanima kar precej tem, med katerimi so največkrat navajali humor in razvedrilo, informacije o novi tovarni in poslovanju podjetja. Humor in razvedrilo-Kuni-gunda ter poslovanje podjetja sta tudi najbolj priljubljeni temi, ki jih anketiranci zagotovo preberejo.
Med vsebinami (rubrikami) glasila me najbolj zanima (% anketirancev)
humor razvedrilo	79,5
nova tovarna
poslovanje podjetja HHHHHHHHHHHHHHHHBflDB 74,1 reportaže z Droginih družabnih dogodkov jHHBHHHBBHHHHHHHHHHHi 72,7 izdelkov HflHHflBHHHHHHHHHHHHHI 72,2 pc HBHHHHHHHHHHHIHbSI 69,3
križanka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ 67,3 počitnikovanje jHHBHflHMHHHBHHHGH 64,9
intervjuji z zaposlenimi in vodilnimi jHHHHHHHflHHHHIHflHHI 64,9 smdikat HHHHHIHHHHHHHHH 61.5
predstavitev Drogine proizvodnje m strokovnih služb ■■■■■■■■HHHHHHHI 60,5
na HHHflMMHHHHHMHH 68,0 bralcev IHHHHBIHHHHHHGH 68,0 recepti za HHHIIHflHHHflHHHHHi 68,0
predlogi	65,1
strokovni članki (prehrana, ekologija, marketing. ) HHHHHHHHHHHHHH 64,6 kadrovske novice	63,7
reportaže s sejmov in drugih dogodkov	51,2
10	20	30	40	50	60	70	80	90
REZULTATI ANKETE
V glasilu si želim več (% anketirancev)
informacij o novostih v Drogi
več humorja in razvedrila
možnosti zastavljanja vprašanj različnim službam in vodilnim v Drogi
informacij o proizvodnji oz. iz PC-jev informacij o izobraževanju informacij o zgodovini Droge informacij o svetu delavcev in sindikatu
receptov
informacij o poslovanju Droge
0	10	20	30	40	50	60	70
>- Anketiranci si poleg humorja in razvedrila v večji meri želijo še več novosti o Drogi ter možnosti zastavljanja vprašanj različnim službam ter vodilnim v Drogi.
Med predlogi in pripombami, ki bi pripomogli k izboljšanju glasila, so anketiranci najpogosteje navajali večje sodelovanje z bralci (razširitev kroga avtorjev in obravnava aktualnih tem), več nagradnih iger, več informacij o PC-jih in več
o nekdanjih delavcih, več slik in bolj pogosto izhajanje glasila.
>• Anketirani so podali kar nekaj zanimivih in novih idej za članke. Najpogosteje so navajali obveščanje o Droginih prodajnih akcijah, zanimivosti v zvezi z računalništvom, predlagali uvedbo rubrike “Mladi drogov-ci” (avtorji člankov bi bili štipendisti, pripravniki in do 5 let zaposleni v Drogi), občasno kakšne nagradne igre (ne
križanke), ankete za zaposlene o aktualnih vprašanjih (v vsakem glasilu po eno vprašanje), želijo pa tudi več informacij o viziji Droge v prihodnosti, predstavitev izven-delavskih dejavnosti delavcev (hobiji), primerjav z ostalimi konkurenčnimi proizvajalci, spremljanje aktualnih novic in zakonov v državi ter horoskop. Glede na to, da je v sklopu ankete na naš naslov priromalo kar nekaj zanimivih idej, si želimo, da nam tudi v bodoče
REZULTATI ANKETE
Avtorji, ki so vam še posebej všeč (%anketirancev)
brez odgovora Sonja Požar Dragica Mekiš Aleš Škraba Majda Vlačič Nataša Gladovič Jadran Rusjan Danica Kranjc Maruška Lenarčič Helena Čok Vasja Rebec Ljubica Nagy Peter Fatur Silvija Benčič Manuela Ferenčič ostale navedbe (manj kot 1%)
10
20
30
40
50
60
70
pošiljate nove zamisli in ideje, ki bodo zagotovo obogatile naše glasilo in ga naredile še privlačnejšega.
»• Med tistimi, ki so moteče elemente navajali, so največkrat predolgi, neuporabni, dolgočasni in nerazumljivi članki, predolgo ponavljanje nekaterih rubrik in bolj kakovosten papir.
»■ V povprečju je bilo glasilo dobro ocenjeno, saj so se povprečne ocene po posameznih trditvah gibale od 3,96 do 4,65.
Najboljše je bila ocenjena trditev »Fotografije v glasilu so lepe« (4,65), najslabše pa »članki so dovolj zanimivi« (3,96).
>- Anketiranci so navedli kar nekaj priljubljenih avtorjev glasila, med katerimi sta zagotovo najbolj priljubljeni Sonja Požar in Dragica Mekiš.
Rezultati so v splošnem pokazali, da bralci zelo radi prebirate glasilo in ste z njim zadovoljni.
Vsekakor ste s svojimi pripombami, idejami in pohvalami pripomogli k temu, da bo v bodoče glasilo še bolj privlačno in uporabno. Ustvarjalci časopisa se vsem sodelujočim še enkrat zahvaljujemo in upamo, da vam bo branje Našega glasu še naprej v tak užitek kot doslej.
Slavica LOZEJ
IZOBRAŽEVANJE
ALEŠ HRVATIN ŽE OPRAVIČIL NAŠE ZAUPANJE
Najprej moram zapisati, da imamo v družbi DROGA kaj malo šefov, ki bi izrazili željo, da delovne uspehe podrejenih prikažemo v NAŠEM GLASU... A vendarle, eden od njih je takšen, saj je že večkrat dal pobudo in tudi sam napisal prispevke za NG. To je Virgilio Abramič , vodja vzdrževanja v PC ZAČIMBI. Tokrat je g. Virgilio želel, da napišemo prispevek o mladem, že uspešnem sodelavcu, Alešu Hrvatinu.
Aleš Hrvatin je mladenič, ki je bil sprejet v delovno razmerje kot pripravnik V. stopnje za delo v elek-trodelavnici. Po poklicu je elektrotehnik-elektronik.
Delovno razmerje v naši družbi je nastopil 10. aprila 2000. Za mentorja mu je bil dodeljen Virgilio Abramič, za komentorja pa Radko Sepič, prvi je vodja vzdrževanja v PC ZAČIMBI, drugi pa vodi delo v elek-trodelavnici, tudi v ZAČIMBI.
Šestmesečni rok za pripravništvo je hitro minil, pripravniška naloga pa pravočasno opravljena. In naslov naloge - Izdelava krmilne elektronske omarice za datirko ali tiskalnik, na kratko DATUM 2000.
Gre za univerzalno elektronsko-pnevmatsko napravo, namenjeno odtiskovanju željenih podatkov na folijo po sistemu topli tisk - HOT PRINT. Naprava se lahko vgradi na vse tipe vertikalnih, horizontalnih in vakuumskih avtomatskih pakirnih strojev. Tiskalnik je plod domačega znanja, saj sta avtorja Bruno Flego za mehanski del in naš mladi sodelavec, pripravnik Aleš Hrvatin za elektronski del.
Tiskalnik je v celoti izdelan v naši mehanično-elek-trični delavnici v ZAČIMBI. Sestavljen je z eno
DATUM 2000
tiskalno glavo velikosti odtisa 30x40 mm. Uporabljamo ga lahko v celoti kot fiksni del ali pa kot sestavne dele, klišeje (črke, številke ali kodne črke). Najbolj pogosto pa ga uporabljamo za tisk datuma in serijskih številk na izdelkih - vrečkah. Odtiskani trakovi, ki jih tiskalnik uporablja, pa so razpoznavni v več barvah. Omenjeni tiskalnik se že uporablja v našem PC ZAČIMBI, potekajo pa pogovori, da izdelajo tudi nove tiskalnike za uporabo v drugih profitnih centrih DROGE Portorož.
In sedaj besedo predajemo mlademu sodelavcu, strokovnjaku Alešu Hrvatinu, za katerega se v ZAČIMBI že sliši, da je mlad in prijazen, da pa tudi veliko zna!
Aleš Hrvatin: “Doma sem v Fijerogi, to je manjše naselje pri Pomjanu. Osnovno šolo sem obiskoval v Šmarjah pri Kopru, srednjo pa sem uspešno zaključil v Trstu, na DPZIO, kar pomeni Državni poklicni zavod za industrijo in obrt. Šolanje je trajalo pet let,
Virgilio se lahko smeje, saj ima v Alešu in Brunu odlična sodelavca	Šola	pa nosi naziv Institut Jožef Štefan. Po končani
IZOBRAŽEVANJE
šoli sem dosegel poklic ELEKTROTEHNIK-ELEK-TRONIK.
Zadnji dve leti sem obiskoval še eno šolo, to je ENAIP, kar bi po slovensko pomenilo nekako takole - državni oddelek za specializacijo industrijske elektronike. Gre pravzaprav za dodatno praktično usposabljanje. V Trstu sem opravil tudi pripravniški izpit in sicer na področju instaliranja telefonskih linij in digitalne telefonske centrale.”
Sicer pa je Aleš opravil še 400 ur tečaja za marketing na internetu, pa še mesec dni praktičnega dela na tem področju.
Ob vsem tem pa mi še skromno navrže, da je tik pred nastopom dela v DROGI izdelal internet strani “UNI-VERS1TA POPOLARE Dl TRIESTE” - www.up.ts.it Na moje vprašanje, kako je prišlo do odločitve, da gre na šolanje v Trst, je Aleš povedal, da se je tako odločil, ker je razdalja od doma do Trsta približno enaka tisti do Portoroža, kjer je bila najbližja šola, v katero bi rad hodil. Pritegnilo pa ga je tudi dejstvo, da je takoj ugotovil, da imajo na tržaški šoli bistveno več praktičnega pouka, kar mu je ustrezalo.
Kot zanimivost Aleš pove, da je iz koprske okolice, pred šestimi leti dnevno potovalo v Trst okoli 60 dijakov. Ob koncu šolanja pa jih je bilo le še peščica... Razlogi za tolikšen osip so seveda znani.
Ob zaključku kratkega pogovora sem Aleša vprašala še o naši družbi, delu, počutju, odnosih sodelavcev, vodje itd.?
“Ambient v DROGI je prijeten. Sodelavci so prijazni in pripravljeni na timsko delo. Ob tej priliki se zahvaljujem vodji vzdrževanja g. Abramiču, sodelavcem v elektrodelavnici, očetu in sinu Markovič, še posebej pa g. Radku Sepiču, ker me je vpeljal v delovno okolje, me do detajlov seznanil in me še seznanja z mnogimi malenkostmi, ki jih prinese le delovna praksa. Le tako lahko uspešno in čimhitreje popravimo stroj v okvari.”
Namesto zaključka naj zapišem, kako lepo in koristno je spoznanje, da gresta teorija in praksa z roko v roki, še bolj pa, da se lepo ujemata dve generaciji...
Tekst in foto Dragica MEKIŠ
BONTON
KLIC OB NEPRAV
Po pravilih lepega vedenja v gledališču, muzeju, lokalu, restavraciji izključimo ali naravnamo na neslišno zvonjenje ali svetlobni signal naš mobilni telefon, če pričakujemo pomemben klic.
Z rastočim številom prenosnih telefonov in njihovo uporabo postaja čedalje bolj pomembno poznavanje dodatnih pravil lepega vedenja pri telefoniranju. Z upoštevanjem določenih pravil nam mobilni telefon ne bo zvonil ali »regljal« kjerkoli ali kadarkoli. Po pravilih lepega vedenja v restavracijah, lokalih, gledališčih, muzejih ali na krajih, kjer je uporaba prepovedana, mobilni telefon izključimo ali naravnamo na neslišno zvonjenje ali svetlobni signal, če pričakujemo pomemben klic. Boljša pa je preusmeritev klica v telefonski predal ali na drugo številko, n.pr. v tajništvo.
“Ste videli planinca, kako je letel preko stene? Mi ho še kdaj rekel, da sem kozel neumni!"
Foto: Jadran RUSJAN
BONTON
V primeru, ko prevzamemo službeni ali zasebni klic v prostoru, kjer se zadržuje več ljudi, se umaknemo oziroma oddaljimo od drugih za nekaj metrov, kjer se lahko nemoteno pogovarjamo. Ne pozabimo, da se ljudje z vsajenim srčnim spodbujevalnikom, ne smejo zadrževati v bližini vključenih mobilnih telefonov. Ne vemo pa, ali ima naš sosed srčni spodbujevalnik.
V primeru, ko se med množico ljudi ne moremo nemoteno pogovarjati in vseeno prevzamemo klic, se sogovorniku opravičimo. V najkrajšem možnem času zaključimo pogovor in povemo, da bomo poklicali nazaj.
Na delovnem mestu preusmerimo klic iz mobilnega telefona na običajen telefon. Prenosni telefon pa izključimo.
Prinašanje prenosnih telefonov na sestanke in motenje sestanka z zvonjenjem je pogosto in skrajno nevljudno. Če pričakujemo res nujni klic, to povemo na začetku sestanka in se tudi opravičimo. Telefon nastavimo na neslišno zvonjenje ali vibriranje. Med pričakovanim pogovorom pa zapustimo prostor. Verjetno si nobeden od nas ne želi delovati skrajno nevljudno kot bre-zobzirnež. Zato ne silimo ljudi okrog sebe, da poslušajo melodije v različnih slogih in nato še naše
glasno pogovarjanje in smejanje.
Ne prikrajšajmo sebe za lep kos zasebnosti, ne bodimo lahko dosegljivi na vsakem koraku!!
Poznamo pa tudi že zdravilo za nasprotnike mobilnih telefonov -elektronsko napravico, ki oddaja močne valove na istih frekvencah kot delujejo prenosni telefoni. Napravica uniči signal mobitela v premeru šestih metrov. Znotraj tega kroga ne more nihče klicati lastnika prenosnega telefona, prav tako pa je blokiran tudi lastnik.
Alenka KUBIK
DELO IN ZDRAVJE
DA NE BO BOLELO...
Redkokdo zboli za gripo poleti. Gripa je bolezen zimskega časa. Ljudje se te bolezni bojimo, ker povzroča hudo neprijetno počutje, in kar je še huje, našemu organizmu lahko zapusti tudi različne zdravstvene težave.
V	svetu že dolgo poznamo cepljenje proti gripi. Vsako leto znova pa nas gripa preseneti s svojim izvorom, domala vsako leto ima drugo ime. Letos naj bi nas obiskala februarja in marca. Poimenovali pa sojo - ruska gripa!
Ko zbolimo, je prepozno za cepljenje. Za to moramo poskrbeti nekaj mesecev prej. A kdo bi mislil na bolezen, dokler smo zdravi!
Pa smo pomislili in se že lani v organizirani obliki odločili za cepljenje. Takrat se je cepilo 75 oseb. In glej zlomka, tudi odsotnost zaradi bolezni je bila nekoliko nižja od prejšnjega leta, čeprav se s tem ne gre hvaliti... Uprava družbe se je tako tudi letos odločila za cepljenje proti gripi, kar pomeni, daje organizirano cepljenje proti gripi boniteta oziroma strošek za preventivno zdravstveno varstvo zaposlenih.
Kakorkoli, za cepljenje se je letos odločilo bistveno več zaposlenih kot lani in sicer 146 oseb. Cepiva pa je Zavodu za zdravstveno varstvo iz Kopra letos zmanjkalo. Gospa dr. Karioličeva nam je razložila, da mora zavod cepivo naročiti že spomladi za naslednjo zimsko sezono.
Seveda je odziv prebivalcev za cepljenje nepredvidljiv in je točno količino cepiva kaj težko naročiti.
Obema, dr. Karioličevi in njeni sodelavkim gospe Tavčarjevi, se lepo zahvaljujemo za cepljenje zaposlenih v Argu in Začimbi.
O tem, kako je cepivo delovalo, vas bomo v NAŠEM GLASU seznanili spomladi, ko bosta gripa in cepljenje že nekje v preteklem času.
In še nekaj besed o gripi, če se vas gripa kljub cepivu vendarle loti, bo menda bolj blaga. Ob tej priliki vam prišepnem dober, preizkušen recept, kako se virusa gripe (kakšnokoli krstno ime že ima) čimhitreje znebimo: Najmanj dvakrat dnevno se udobno usedemo za kuhinjsko mizo in nanjo naložimo kateridoli polnozrnati kruh, močno salamo (po možnosti pikantno), čebulo ali česen, lahko tudi oboje, kuhano šunko in hren, domače črno ali belo vino in se tega najejmo, kolikor le zmoremo. Nato se preselimo v toplo posteljo, ob vzglavju pa imejmo stalno polno posodo dobrega čaja in spijmo ga najmanj dva litra dnevno. Gripa bo obupala in v boju s protitelesi izgubila ter odšla, še preden se je v nas vsidrala. Recept je preizkušen, deluje v zelo visokem odstotku. Pa srečno!
Dragica MEKIŠ
POČITNIKOVANJE
PONUDBA ZA LJUBITELJE ZIMSKIH POČITNIC
HTP
Gorenjka KRANJSKA GORA d. d. Borovška 99 PRODAJNA SLUŽBA 4280 KRANJSKA GORA Tel. 04 5884-477, 5884-478 FAX 04 5884-482 INTERNET www.htp-gorenjka.si E-mail: info(afna)htp-gorenjka.si
Datum: 9. 10. 2000
PONUDBA ZA ZAPOSLENE V DROGI d. d.
CENE ZA POLPENZION, OZIROMA NAJEM APARTMAJA ZA 7 DNI:
t	HOTEL	20. 12. - 30. 12. 2000 6. 1.-20. 1. 2001 17. 2. - 3. 3. 2001		1. 12.-20. 12. 2000 20. 1. - 17. 2. 2000 3. 3. - dalje
	LAR1X	53.200		42.700
	PRISANK	43.400		33.600
& i	APP GARNI			
	APP 2 - 3 osebe	64.400		50.400
	APP 3 - 4 osebe	98.000		76.300
> | j —»jr*1 1 j	APP 3 - 5 oseb	116.900		93.800
	APP RAZOR			rA5lN0lll^
	APP 4 osebe	88.200		69.300
	APP 6 oseb	106.400		85.400
m
Doplačilo za 1/1 sobo 1.300 SIT na dan.
Doplačilo za polni penzion 1.300 SIT po osebi na dan. UGODNOSTI: otroci do 2 leta brezplačno otroci od 2-7 leta 50 % popusta, od 7-12 leta 30 % popusta brezplačno kopanje v hotelu LAR1X turistična taksa vključena v ceno, razen pri najemu APP POSEBNE UGODNOSTI do 22.12.2000 popust za smučarsko karto
INFORMACIJE NA ZGORNJEM NASLOVU - GORENJKA,
REZERVACIJE:
DROGA d. d. - Dragica Mekiš, tel. /05/ 677 13 60.
POČITNIKOVANJE
PONUDBA ZA LJUBITELJE ZIMSKIH POČITNIC
Apartmajska hiša Rogla na Jurgovem Pohorska hiša v Lukanji Apartma Rogla v Lukanji
Aparimt Jjiša Ro\
Apartmajsko hišo Rogla na Jurgovem že poznamo, saj smo tam počitnikovali dve pretekli leti.
Nekateri ste že spoznali tudi apartma Rogla v Lukanji. Novost je Pohorska hiša v Lukanji.
DROGA nima več v najemu počitniških apartmajev v tem delu Pohorja, saj so bili le-ti nadomestilo za apartmaje v Kaninski vasi v Bovcu.
Vsi, ki želite imeti celovito ponudbo navedenih počitniških možnosti, se oglasite pri podpisani in prejeli boste ponudbo DAN Dl d. o. o., ki s temi objekti razpolaga.
Dotlej pa v informacijo le toliko, da bodo v DANDI-JU veseli gostov iz DROGE, zanje imajo posebej ugodno ponudbo. Ko boste tole prebirali pohitite, saj bo še kakšna možnost za zimske praznike, božič in novo leto.
Informacije, rezervacije:
Dragica Mekiš, tel. (05) 677 13 60.
______________________________SPONZORSTVA____________________
Vikendova regata popularnih
(Brez predstavnikov Droge ne gre!)
Delova priloga "Vikend magazin" je v sodelovanju z Direkcijo za turizem Bled in RTV Slovenija že davnega septembra v Zaki pri Bledu organizirala sedaj že tradicionalno 4. Vikendovo regato popularnih. Ekipa Droge d.d. Portorož, kot ene izmed sponzorjev, seveda ni manjkala.
Ekipa Droge Portorož 2000 (od leve Andrej, Silvija, Igor in Gordana)
Letos se je v središču slovenskega veslaštva zbralo še več ekip kot prejšnja leta. Seveda sta bila glavna krivca prelepo vreme in čudovita okolica Bleda. Ekipe so bile sestavljene iz dveh fantov in dveh deklet, razvrščene pa so bile v različne katergorije. Tako so se posebej pomerile ekipe radijskih, televizijskih in časopisnih hiš, filmskih distributerjev, znanih glasbenikov, oglaševalskih agencij in oglaševalcev - tistih, ki dajejo posel prej naštetim. V tej zadnji skupini je bila tudi ekipa Droge. Zmagovalci iz vsake skupine so se uvrstili v veliki finale.
Pred tekmovanjem so ekipe lahko preizkusile in uglasile svoje spo-
sobnosti. Lesen čolnič sicer v osnovi ni namenjen "raftarskemu" načinu veslanja. Če ekipa ni usklajena pri veslanju in enakomerno razporejena v čolnu, vožnja z njim ni preveč prijetna. Vendar se je že v času ogrevanja videlo, da so nekatere ekipe neverjetno dobro uglašene za navadne amaterje. Tekmovanje seje pričelo in kmalu so se pokazale kar velike razlike med kakovostjo ekip. Napovedovalec in vodja tekmovanja je ves čas skrivnostno opozarjal, da te razlike niso slučajne, vendar nam s čim bolj določenim ni postregel. Naša kategorija "oglaševalcev" je bila na vrsti kot četrta. V naši kategoriji so bili tudi lanski zmago-
valci, ekipa Leka. Tekma je bila huda in precej izenačena. Mi smo na cilj prispeli kot peti z dobrimi desetimi sekundami zaostanka za lanskimi zmagovalci, ekipo Leka. Glede na to, da smo vsi štirje prvič veslali, smo bili nad svojo uvrstitvijo navdušeni.
Nekatere ekipe so imele precejšnje težave s smerjo vožnje in obračanjem okoli plovca. Vendar jim tudi bližnjica s sekanjem čez tri proge ni pomagala k zmagi.
Za prijetno vzdušje med tekmovanjem so skrbele navijaške skupine Tin in Cvetke, še posebej pa so nas razveselili s svojim nastopom akrobati iz skupine Zmaji, ki so na zadnjem evropskem prvenstvu osvojili naslov evropskih prvakov.
Po koncu vsake regate je bila podelitev nagrad prvim trem ekipam iz vsake skupine. Glavna nagrada za našo skupino so bili darilni paketi Droge Portorož. Še dobro, da nismo zmagali! Le kdo bi nam podaril kot predstavnik sponzorja te nagrade?
Na koncu so se v veliki finale uvrstile naslednje ekipe: lanski zmagovalci Lek, Radio Glas Ljubljane, Kanal A, Založba kaset in plošč RTVS, Ljubljanski kinematografi, Mediapublicum in Primorske novice - OE Nova Gorica. Finale je bil zelo razburljiv. Tri ekipe so izstopale: Kanal A s "profesionalcem" Borutom Veselkom, Lek in Radio Glas Ljubljane.
SPONZORSTVA
Goga je podelila darilne pakete Droge zmagovalcem naše kategorije, ekipi Leka
Končno je tudi glavni napovedovalec izdal skrivnost prvih dveh ekip. Tako v ekipi Leka kakor tudi v ekipi Radio Glas Ljubljane so
veslali profesionalci, v ekipi Radia Glas celo član večkratnih svetovnih prvakov v raftu - ekipe "Bobri". Na koncu so tudi z nekaj
sreče zmagali člani ekipe Radia Glas pred Lekom in Kanalom A. Po končanem tekmovanju je sledila zaslužena večerja v bližnji restavraciji, kjer nas je kuharski mojster dr. Boris Kuhar postregel tudi z odličnim golažem. Pri tem je seveda uporabljal začimbe Maestro.
\
Don Mentoni Band je dajal takt med regato
Vikendov vikend se je pokazal kot odlična promocija našega podjetja. Veliko število medijskih zvezd in novinarjev zagotavlja poceni, preprosto in učinkovito promocijo sponzorjev. Upam, da bomo naslednje leto ponovno sodelovali in okrepili našo veslaško ekipo še s kakšnim aktivnim veslačem, saj nam jih je letos v podjetju zmanjkalo.
Tekst in slike Gordana MAHER
Naš glas ne bi smel iziti brez te slike...
STROKOVNA EKSKURZIJA
PC ARGO IN DRUGI ISIA DUNAJU
Novosti v kateremkoli velikem podjetju so običajno najbližje tistim zaposlenim, ki so jih spremljali že od prvih zamisli in načrtov. Ker pa ponavadi prav vsi želijo biti poučeni o dogajanjih v podjetju, je prav, da vodstvo zaposlenim omogoča spoznavanja novih pridobitev, raznih sprememb, izboljšav in tako naprej. Včasih zadostuje pisna informacija, še bolj dobrodošel pa je ogled na licu mesta, zlasti kadar gre za proizvodne linije in procese. Ljudje se na ta način ne le od blizu seznanijo z raznimi drugačnimi deli, ampak se tudi zbližajo med seboj, občutek pripadnosti in povezanosti se okrepi. Vsekakor pa je pri tem poznavanje podjetja primarnega pomena, saj predstavlja enega od načinov internega izobraževanja.
Ne samo direktor Prosnik, vsi iz Gosada so bili veseli prijateljskega darila!
Zanj se je odločila tudi skupina zaposlenih v strokovnih, štabnih in drugih službah Arga. Konec septembra so sklenili obiskati PC Gosad, kjer so se v zadnjih mesecih intenzivno pripravljali na razširitev proizvodnje, o čemer smo v našem glasilu že pisali. Obisk je bil še posebno mikaven za tiste, ki v Gosadu sploh še niso bili. No, in ker je od Središča ob Dravi do Dunaja, prestolnice sosednje države, le približno tri ure vožnje, se je skupina (s privoljenjem uprave) odločila obogatiti svojo splošno izobrazbo tudi z obiskom mesta, kjer so se v prejšnjih stoletjih šolali, učili obrti, delali in ustvarjali mnogi Slovenci, med katerimi so nekateri postali sestavni del naše zgodovine.
Od prve polovice 14. stoletja do konca 1. svetovne vojne so sloven-
skim pokrajinam vladali Habsburžani. Sledove njihovih zakonov, politike in gospodarske moči najdemo na naših tleh v neštetih starih listinah in uradnih dokumentih, v literaturi in stavbarstvu, v političnih gibanjih zadnjih dveh stoletij,
pa tudi v narodnih pesmih, pripovedkah in pregovorih. Tisti, ki nismo več rosno mladi, smo morda celo imeli priložnost slišati svoje stare starše ali druge starejše člane rodbine govoriti o tem, kar je narod razpredal o poslednjih dveh cesarjih in kako si je v mislih slikal razkošje dunajskega dvora.
Obisk Gosada je bil posebno doživetje za vse, ki smo se prijavili (kar dva avtobusa smo napolnili); Drogovci se namreč od nekdaj radi družimo in tudi to srečanje je bilo nadvse prisrčno. Ogled proizvodnje je potekal pod strokovnim vodstvom gospodov Prosnika in Janžekoviča, slišali pa smo dosti zanimivega tudi iz zgodovine Gosada, o njegovem nastanku, razvoju, o najnovejših dosežkih ter o načrtih in ciljih. Imeli smo srečo, daje prav v tem času v polnem teku sezona predelave vrtnin. Opazovali smo
Z zanimanjem smo poslušali pripovedovanje o začetkih in rasti Gosada.
STROKOVNA EKSKURZIJA
Ugotovili smo, da je zabaviščni park Prater dosti bolj prijazen kot pa mrki cesarski grobovi...
lahko ves proizvodni proces, od čiščenja surovine do skladiščenja gotovega izdelka. Seveda nismo pozabili pogledati tudi v proizvodne prostore, kjer bo že čez nekaj mesecev stekla proizvodnja zelenjavnih omak. V spomin na ta prijateljski obisk smo kolektivu sodelavcev v Gosadu poklonili lepo sliko z motivom iz solin (platno in olje), razpoloženju pa je piko na i postavila harmonika z veselimi domačimi vižami. Židane volje smo se odpeljali v Ormož na pozno kosilo (skrb za organizacijo je prevzel Gosad in nam tako prihranil nekaj dragocenega časa), nato pa dalje proti slovensko-avstrijski meji na Šentilju.
Neki cestni nezgodi na avstrijski strani gre zahvala, da smo zaradi obvoza videli nekoliko več Avstrije kot pa je bilo prvotno v načrtu. V tem dodatnem, nepričakovanem podaljšku izleta je neko koruzno polje igralo pomembno vlogo: ako bi namreč ne ležalo tik ob cesti, bi imel kasneje marsikdo od izletnikov resne zdravstvene težave z mehurjem.
In nato "cesarski Dunaj"! Spet seje izkazala za resnično stara trditev, da je v kratkem času edinole s
Pogled s panoramskega kolesa
pomočjo stalnega vodiča mogoče obiskati kar največ pomembnih točk in odnesti s seboj kar največ vtisov. Tako smo v dveh "dunajskih dneh" videli pročelja imenitnih, svetovno znanih palač, kjer so nekoč pletli usode malim narodom;
obiskali smo v nebo kipečo katedralo sv. Štefana; spustili smo se v podzemno grobnico, kjer v razkošnih sarkofagih počivajo cesarski prah in kosti, izenačeni s prahom in kostmi ljudstva, na račun katerega so živeli pokojni mogočneži; pluli smo po Donavi, ki je v davnem času, ko je bila še "lepa, modra", navdihnila kralja valčkov Straussa; večerjali smo v stari, tipični dunajski krčmi (veliko jih je in precej uspešno ohranjajo častitljiv videz, ki priča o nekdanjih časih); videli smo pisan direndaj v Pratru; z mešanimi občutki smo spoznavali dela ekstravagantnega umetnika Hundertwasserja; občudovali smo prostrani mestni park pod Donavskim stolpom; obiskali smo cesarski dvorec v Schoen-brunnu, strmeli nad neštetimi umetninami in sanjsko lepimi vrtovi, obenem pa razmišljali, kako minevata slava in bogastvo sveta: kjer so se še včeraj sprehajali viso-korodni, zdolgočaseni dvorni plemiči in se zmrdovali nad vsemi, ki niso imeli zvenečega rodovnika, se danes zgrinjajo ljudje vseh mogočih ras in družbenih stanov - z vstopnino, ki jo plačujejo, država obnavlja fasade in vzdržuje vrstove mrtvih cesarskih veličanstev, ki tako po smrti prejemajo miloščino iz rok ljudi, kakršnih niso radi videli ob sebi.
Seveda pa tudi na Dunaju ni manjkalo veselih doživetij - dekleta in fantje iz Arga znajo pričarati pravo razpoloženje, ki je zelo nalezljivo! Smeha in dobre volje je bilo torej v avtobusih na pretek; dvomim, da so se znali dvorjani v cesarskem Schoenbrunnu tako prisrčno zabavati!
Tekst Sonja POŽAR Slike Dragica MEKIŠ
______________POT	OB	MEJAH	SLOVENIJE___________
(Nadaljevanje in konec)
DVA VA1KDROVCA (da o medvedu niti ne govorimo)
Najpogostejša oblika prenočišča
Tudi severno mejo sva prehodila v desetih dneh. Od Kranjske Gore skozi Jesenice, Tržič, preko Zg. Jezerskega sedla, kjer vodi planinska pot tudi po avstrijski strani, po Logarski dolini do črne na Koroškem. Po Obali, Primorski in Gorenjski je bila Koroška že četrta pokrajina. Lahko rečem, da so posamezne pokrajine kar razpoznavne. Tudi ljudje so različni. Oba sva enotna, da so Prekmurci, ki sva jih srečevala, potem ko sva prečkala severno štajersko ob reki Dravi in šla naprej skozi Lenart, Negovo in Radence, eni najbolj prijetnih in odprtih ljudi. Zanimiv je dogodek iz G. Petrovcev, kjer sva na slivi zagledala Marijo, kije nabirala slive. Hotela sva že oditi, ko naju je poklicala, naj si vzameva kakšno slivo. Med pogovorom se je ženica spustila s slive in počasi plezala čez ograjo do naju. Vztrajala je, da greva v hišo na kozarec njene šmarnice. Bolj iz vljudnosti kot radovednosti ali žeje sva jo ubogala. Med poskušanjem pijače sva kar tako vprašala, kje bi lahko poskusila kakšno domačo prekmursko jed, kot je recimo prekmurska gibanica. Začela se je opravičevati, da je ravno tisti dan nima doma in da nama bo narezala šunko iz tunke in dala nekaj kruha, ki ga ima še v skrinji. Upirala sva
se, ampak ona je vztrajala. Pa sva še to shranila v nahrbtnik. Zraven nama je dala še jabolka, ko je zvedela, da ne jeva mesa. Ko sva ji povedala za najino pot ob mejah Slovenije, naju je vprašala, kam nameravava naprej. Temnilo se je in začela je vztrajati, da naju bo ona peljala naprej. Komaj sva ji dopovedala, da hodiva peš in da se nočeva peljati, ker potem to ne bo to. Ker je bil ta kraj najsevernejša točka najine poti v Prekmurju, sva ji dovolila, da naju pelje naprej, ker sva potem drugi dan pešačila po isti poti nazaj. Tako smo bili vsi zadovoljni. Marija je povedala, da bo kmalu stara 81 let in da ima v garaži rdečo katrco. Peljala naju je kake 4 kilometre in med vožnjo
pripovedovala, kako jo njene sosede prosijo, da jih vozi okrog po nakupih. Tudi v sosednjo Madžarsko jih pelje. Neverjetna je, ta najina nova prijateljica.
Po tistih napornih 60 km sva se usmerjala nazaj proti zahodu. Šla sva skozi čudovite Haloze, Kozjansko in Bizeljsko do Brežic in naprej proti Novemu mestu. Bela krajina, Dolenjska in sploh južna Slovenija nama je bila najmanj znana. Ostala nama bo v spominu. Namerno nisem dodal pridevnika k spominu, ker ne vem, ali je bilo srečanje z medvedom prijetno, lepo ali neprijetno. Na poti sva srečala veliko različnih živali. In po eni strani sva si želela srečati medveda, posebej ker ga tudi dosti domačinov še ni srečalo, čeprav jih je menda veliko, medvedov namreč. Tako sta nama povedala dva gozdarja, ki sta naju pripravila na morebitno srečanje z našo največjo divjo živaljo. Eden izmed njiju je govoril o svoji izkušnji, ko je srečal medvedjega mladiča in ga spraševal, kje ima mamico. Ta se je na gozdarjevo začudenje in še večji strah kmalu prikazala, tako da je gozdar kar okamenel. Medvedka ga je prišla povohat in se kmalu obrnila, medtem ko je mladiču ukazala, da spleza na drevo. Mladič se menda ni spustil z drevesa še cel naslednji
Nekaj namesto medveda
POT OB MEJAH SLOVENIJE
dan. Gozdar nama je hotel povedati, da če naletiva na medveda, se bo le ta umikal. Nevaren je le kadar je ranjen, napaden, preplašen ali kadar ima mladiče in so ti ogroženi. Torej nimava se česa bati, sva se tolažila. Nekaj dni sva hodila skozi te čudovite gozdove, ko sva zaslišala drugačno šumenje listja in grmovja, kot sva ga bila vajena do tedaj. Ustavila sva se, pogledala drug drugega, se prijela za roke in šla naprej. Zopet šum. Pogledala sva in kakih 25 metrov od naju zagledala okorno kosmato mrcino, kako se obrača in išče pot v drugo smer. Buljila sva v kosmatinca in gledala, kako izginja med grmovjem. Ko je odšel,sva se spomnila na fotoaparat in na kamero. To je bilo podnevi. Da ima noč svojo moč, sva ugotovila naslednji dan. Bila je že tema in hodila sva skozi gozd po
makadamski cesti. Hodila sva hitro, da bi prišla do vasi in zaključila s hojo za ta dan. NE, spet znano šumenje. Obstala sva vsa prestrašena. šumelo je še naprej, ampak na najino veselje se je šum oddaljeval. Prihajal pa je od spredaj, zato nisva upala naprej. Dala sva čelne svetilke na glavo in začela hoditi še hitreje kot prej. Poskušala sva biti glasna, da bi pregnala vse, kar leze in gre. Sonja se je spomnila vseh pesmi, ki jih je znala zapeti, jaz sem ji govoril, da je medo samotar, in če sva se mu izognila, potem dolgo več ne bova srečala naslednjega. Moram reči, da sem bil prepričljiv in sem tudi sam sebi verjel. Pomagalo je vsekakor. Na Mašunu sva se znašla, kot bi mignil.
Zadnji del poti je bil v pričakovanju vrnitve. Potem, ko sva uspešno prehodila pot skozi kočevske goz-
dove, sva imela pred sabo še nekaj zanimive hoje do kraškega roba. Po spustu v Hrastovlje naju je čakal še zadnji vzpon na Lačno in že sva bila ob Dragonji, ki naju je pripeljala do obale. Zanimivo je, da sva začela pot ob Soči, polni življenja, končala pa ob Dragonji, lahko bi rekel tudi v Dragonji, če si prazna in suha struga to ime sploh zasluži. Bila pa je vsekakor bolj prehodna kot poti ob njej.
Ko sva končala svoj pohod sva spoznala, da v Sloveniji obstaja narava, ki sva jo iskala. In da je druga polovica uspeha v vztrajnosti. Zato lahko vse povabim, da se odločite za poti in vztrajate na njih, saj boste na koncu pozabili na vse težave in bosta v vas ostala le zadovoljstvo in sreča.
Tekst in slika Vojko RAJH
NAŠA	IZR
O MARTINOVE
O sv. Martinu smo na straneh našega glasila že pisali. Vsi torej že vemo, da je bil v davnem 4. stoletju sprva rimski vojak, nato pa je postal misijonar in kasneje celo škof v francoskem mestu Toursu.
Ne vedo pa vsi, da so njegovo škofovst-vo zakrivile gosi. Ko se je namreč na Martinovem domu oglasil papežev odposlanec z ukazom, da mora skromni misijonar sprejeti visoko cerkveno dostojanstvo, se je možakar skril, ker se ni čutil dovolj dobrega in sposobnega za tako odgovorno službo. (Le zakaj se z martinovanjem dandanes ne časti tudi svetnikove samokritike -mnogi bi jo tako zelo potrebovali!) Tedaj pa so njegovo usodo zapečatile gosi, ki so odposlancu z glasnim gaganje razkrinkale skrivača. Legenda trdi, da so gosi ravnale po božjem ukazu, resnica pa je bila bržkone povsem brez pridiha mistike: živalim je šlo kratkomalo na živce, da se možakar potika v življenjskem prostoru njihove jate in so tem skrivalnicam gladko naredile konec. Kolikor iz lastnih bridkih izkušenj poznam gosjo
naravo, so ga po vsej verjetnosti tudi neusmiljeno obdelale s kljuni. To zavračanje gostoljubja pa je priklicalo prekletstvo nad njihov rod, kajti od tistih dob pa vse do danes svojo nadutost plačujejo z življenji. O tem, da tradicionalnemu pokolu teh slastnih ptičev botruje tudi človeška požrešnost, seveda ni nobenega dvoma; ljudje pač zmeraj najdemo tehten izgovor, kadar je treba opravičiti naše slabe lastnosti (kdo ve, kaj bi ob martinovanjih postavljali na mize, če bi papeževemu odposlancu odkrile svetnika razdražene mačke...). Tudi o tem smo že pisali, da sv. Martin še zdaleč ni kriv, ako verni kristijani počastijo njegov god tako, da pobožno zlijejo po grlu toliko vina, kolikor ga prenesejo do popolnega možganskega mrka; dobričina je bil namreč vse do smrti silno skromen in ni pretiraval z radostmi,
kakršne nudita obložena miza in zvrhana kupa pijače. A naključje je hotelo, da v času njegovega praznika zori vino (ki bi v vsakem primeru zorelo, s pomočjo sv. Martina ali brez nje). Premeteni pivci so hitro našli izgovor, češ, ako hočemo god tako uglednega svetnika primerno počastiti, mu je treba prepustiti patronat nad mladim vinom. Smo torej na najboljši poti, da bo 11. november postal slovenski narodni praznik.
O Martinovi goski in "njegovem" vinu je ljudstvo skovalo kar nekaj pregovorov - toda tudi o tem smo že pisali. Zato bi danes za zaključek raje napisali misel, literata humorista San-dorja Petoefi: Tisti, ki nimajo drugih velikih sposobnosti, se običajno hvalijo, da so veliki pivci...
Sonja POŽAR
Pred nami je skok v tretje tisočletje
V RESTAVRACIJI hotela Bernardin
URE DALJE
Kalamari
Saso Hribar
Drogovci, ne zamudite priložnosti, da se srečamo
POGOVORIMO, POVESELIMO, Sl VOŠČIMO
Prisrčno vabljeni!
K11N IGU1X1)INI ZAUPNI POMENKI
EKSKLUZIVNO - IZ PC
Draga Kunigunda, v naši družbi je vedno več osebnih avtomobilov, ki jih zaposleni prejmejo v stalno uporabo po ne-vem-kakšnem-ključu. Ne zanima me, ali je to za družbo racionalno, ker je moderno govoriti le o neracionalnem številu zaposlenih... Slutim pa, da bodo v Drogi (po selitvi v novo tovarno) vsi zaposleni imeli družbene avtomobile, saj bodo to edini racionalno zaposleni, drugi nismo več potrebni...Seveda me zanima tvoje mnenje, zato ti pišem.
Vseznalec Živko
Neracionalno število avtomobilov za racionalno število zaposlenih je posledica racionalnega poslovanja ob neracionalnem
znižanju neracionalnega števila racionalno zaposlenih. Logična posledica neracionalnega števila avtomobilov pa bo neracionalno zvišanje neracionalnih stroškov za racionalne potrebe racionalno zaposlenih, kar bo ob racionalnih spremembah trga (ki bodo sprožile neracionalen padec prodaje) povzročilo racionalno znižanje racionalno zaposlenih, predhodni ukrep pa bo racionalni odvzem neracionalno dodeljenih avtomobilov... Po domače povedano: ko bodo prišli slabši časi, bo konec fešte!
Draga Kunigunda, zvedel sem, da sem višek. PO TELEFONU! Šel sem k šefu, a mi je rekel, da on s tem nima nič. Ali
naj kaj ukrenem ali naj čakam? Kaj je resnica in kaj pravica?
Pinko Palinko
Če si zvedel tako resno novico po telefonu (in menda nisi edini), potem je pri nas s sistemom poslovanja in obveščanja nekaj hudo narobe! Če ti je šef rekel, da on s tem nima nič, mu kar verjemi: pri nas šefi nikoli nimajo ničesar s stvarmi, ki jim ne dišijo! Tudi ukreniti nimaš kaj - so že drugi vse ukrenili! In kaj naj bi čakal? Saj si že dočakal svoje! Sprašuješ po resnici in pravici; o resnici pravijo, da prej ali slej pride na dan (ponavadi najkasneje po naši smrti), o pravici pa, da bo nekoč v prihodnosti zavladala svetu (tudi ta najkasneje takrat, ko nas ne bo več...).
Draga Kunigunda, pravijo, da je naša država zamudila en razvojno fazo kapitalizma in da je zato zdaj v Sloveniji tako, kot je bilo drugod v Evropi pred 200 leti; v mislih imam obnašanje delodajalcev oziroma kapitalistov. Kaj pa ti praviš?
Zgodovinar
Oh, ko bi le bila samo razvojna faza tisto, kar je Slovenija zamudila!
Draga Kunigunda, v tvoji rubriki večkrat zasledim pritožbe zaposlenih, ki jih sodelavci tožarijo šefom. Ali je mogoče, da se to res dogaja?
Začuden
Samoljubje je najslabši svetovalec.
Anonimus
KOMENTAR
Res je; vsi vendar ne morejo študirati, da bi napredovali na delovnem mestu!
“Lepa reč! Ko sem bil v delavskem kombinezonu, so me tisti v frakih gledalih zviška. Zdaj, ko sem nataknil frak, pa me tisti v kombinezonu ne marajo!”
tfv5 >
\<J> % l
žit*'*
essbeebub
? <*
4 rl*
d <*■ r\
.J »O	J
REŠITVE OKTOBRSKE KRIŽANKE
SOLINA PARTIZANKA IM IVA SONG SOOR TASTA BAR-CAFFE TEL DAR ELVIRA NA AKRON TN LANTAN TANGO AK IRANKA ORA GB ANKA ATOS RINGARAJA ŠKAR RT TEAM AVAR ŠKATLA ALS TAKT INTER
Število prispelih rešitev: 66. Tričlansko komisijo so sestavljale: Slavica Lozej, Majda Vlačič, Katja Uljan. 1. nagrada 4000 SIT prejme ■ SIMON RAK, Čokova 5, Portorož; 2. nagrada 3000 SIT prejme DANIELA POZZECCO, Kažipotna 14, Izola; 3. nagrada 2000 SIT prejme, KSENIJA TOMIČ, iz PC Argo. Nagrajencem čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš na tel. 05/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, II. decembra 2000, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. II.