TELEFON: 287« COETLAKDT.
NO. 158. — fiTEV. 158.
21, IBM, ti th* Foal Qttlfii it Haw York, N. uate the Act Oaafrw of March t, 1871.
TELEFON: 2876 OOBTLAtfDT,
NEW YORK, SATURDAY, JULY 7, 1*17, — SOBOTA, 7. JULIJA, 1917.
Nemčija se boji.
*
ZDRUŽENE DRŽAVE SO NEMČUE STRAH. — TAJNO POSVETOVANJE. — BOJNI NAČRT BO IZPRE MENJEN. — URADNA NEMČIJA JE RAZBURJENA ZARADI AMERIŠKEGA PRIPRAVLJANJA. — U PANJE SO SAMO PODMORSKI ČOLNI. — NAME RAVAJO SILEN PRITISEK NA ZAVEZNIKE.
Washington, D. C., 6. julija. — Uradne vesti, katere prejemajo diploma tirni zastopniki različnih držav, naznanjajo, da je nemški cesar Viljem v takili skrbeh zaradi voj iu*ga pripravljanja Združenih držav, da je pred kratkim pozval feldmaršala Hindenburga in državnega kanclerja Bothmann-Hollwega k tajnemu posvetovanju, da razmo-irivajo o nevarnosti, ki preti Nemf iji od strani Amerike.
O globokem utisu, katerega je naredila ta konferen-ea na nemške ofiHjelne kroge, poročajo vesti iz Beroa v Švici.
Kaže, da s<* zdaj cesar Viljem zaveda vse važnosti vstopa Združenih držav v svetovno vojno.
I" radna NYuu'ija j«* presenečena nad obsežnim ameriškim vojnim načrtom. Ker je ves ameriški narod prevzel nalogo, da prehrani zavezniške armade, ker so že prišle ameriške čete na francoska tla in ker se je vsa Amerika odločila, da porabi vse svoje vire za nadaljevanje vojne, so se odprle oči nemških diplomatov in voditeljev.
Posledica tega bo, da bo Nemčija radikalno izpreme-nila ves svoj vojni načrt.
Namesto da bi postavila železno fronto proti svojim sovražnikom, bo zdaj Nemčija vporabila vso svojo vojaško silo k zadnjemu navalu na francosko in rusko fronto.
To sicer pomeni zelo nevarno igro, toda Nemčija uvi deva, tla bi pomenilo dolgo zavlačenje vojne — poraz centralnih držav.
V	Nemčiji sicer še vedno upajo, da bodo podmorski čolni prisilili zaveznike z izstradan jem, da se podajo, to-dn to upanj«* ni več tako veliko kot je bilo pred šestimi tedni.
Vendar pa bi se vsakdo zelo varal, ako bi mislil, da jc Nemčija že opustila upanje na podmorsko bojevanje.
Na vprašanje v nemškem državnem zboru je admi-rnliteta odgovorila, da "ni vzroka, da bi se domnevalo, da bojevanje s podmorskimi čolni ne bo uspešno."
Kakor se sliši, gradi Nemčija podmorske čolne, ki bodo dosegli rekord. Admiraliteta zagotavlja, da se bo z grajenjem nadomestila izguba.
Pravijo Tudi, da bodo novi ]>odmorski čolni v vsakem oziru mnogo močnejši. Iz Berlina se poroča, da bodo dolgi 4<)0 čevljev in jih imenujejo podmorske dreadnought; oboroženi bodo s i>et in šest palčnimi toj>ovi.
Ker še vedno zaupajo v u.speli |>odmorskih čolnov, zato v vojaških in mornariških krogih razmotrivajo. kaj bi bolje kazalo, ali da vzdržijo naval zaveznikov, ali pa vdarijo nanje z vso silo in uničijo zavezniško silo.
Hindcnburg j«' mnenja, da se naj drži ozemlje, kateri ga so zasedle nemške armade. Hindcnburg pravi, da ne morejo zaveznik? napraviti nikake škode nemški črti, ne v enem, ne v petih in niti v desetih letih. Zato naj nemška armada drži svoj«' sedanje |>ozieije z železnim obročem, kakor dolgo je mogoče.
Mlajši častniki pa kažejo na pomanjkanje med narodom in zahtevajo, da se prične nemška ofenziva v velikem obsegu.
Kakor vsa znamenja kažejo, da hoče nemški general ni štab nadkriliti zavezniškega ter pričeti operacije v kar največjem obsegu. Nemci smatrajo za možnost, da se na t a način lahko doseže odločitev na bojnem polju in se posuši zaključek miru.
Posebno veliko somišljenikov je pridobila zahteva po nitmirf zdaj, ko so Združene države posegle v vojno. Zagovorniki velike nemške ofenzive zahtevajo, da j$» treba zaveznike zbiti prej, predno pridejo Združene države do svoje moči.
Z ozirom na današnja diplomatirna poročila Beth-mann Hollweg zagovarja silno ofenzivo. Ako ne bo uspela, upa. da bo Nemčija vseeno lahko pridobila zaveznike za to, da se l>odo razgovarjali o mirovnih pogojih s tem, dn jim bo Nemčija dala koncesije in stavila svoje najmanj se pogoje.
V	Hernu so mnenja, da se nemška velika ofenziva bliža, njej pa bo sledil — mir.
Vse kaže, da deluje Bethmann Hollweg pod iluzijo, da lahko vsak čas doseže premirje. Pripravljen je dati gotove koncesije in staviti najmanjše pogoje, pod katerimi bi Nemčija 44kot zmagovit del v vojni" — sprejela mir.
VOLUME XXV. UETKIK XXV.
iijava.
Ameriški re« I-admiral Fiskc jt p *al nekewu elaati zrakoplovne-ffft kluba osamo, t katerem pravi, da bodo iteaaiki podmoraki čolni dobili do meaeea marca 1919 »cda-njo vojno, če a* zaveznikom ne bo prej poarrtilo razdejali nemftega Wiovja.
Enako bojišče.
Petrograd, Rusija, 6. julija. — Pri Zlokovu postaja artilerija na obeh straneh živahnejša.
Pri Ribnikih je priilo do več manjših spopadov med sovražnimi m našimi oddelki. Sovražna artilerija je namerila svoj ogenj na naše postojanke pri LipnieidMnL Avstrja, 6. julija. —
Boj za Peking.
20 tisoč • epnblikancev proti 5 tisoč mona..*histom. — Poslaništva v Pekinga so pripravljena na vse. — Prebivalstvo beži proti Tientsin^ — Usoda monarhistov.
Peking, 6. julija. — Včeraj st je pričela bitka pri I^ang Fangu med četami generala Čang-Hku-na, ki ix>dpira monarhijo in med republikansko armado.
Položaj v Pekingu je zelo re sen. Vlaki so polni beguncev, ki beže proti Tientsrnu. Hoteli so polni tujcev. Male ameriške in japonske čete se trudijo, da bi pri šle iz Tietotsina. to«la zaradi bojev pri Lanjr Kan mi bo njrhovo potovanje težavno.
Pet tisoč monarhistov stoji pro ti 20 tisoč republikancev.
Položaj monarh i stičnega voditelja je zato brezupen. Boje se, da bodo čete generala Čang-Hsuna. a'ko bo spoznal svoj položaj, pričele pleniti po Pekingu. Poslaništva so pripravljena za vsak slučaj.
Tuan l i«Jui. poveljnik republikanske armade, je izdal dolg poziv, ki dolži < 'ang-Hsuna, da se poslužuje cesarske rodov me Mandžu v svoje sebične namene. Tuan C'i-Jni obljubil je, da bodo potem, kt se zopet, postavi republikanska vlada, dostojno ravnali s cesarsko rodovino.
Tri tisoč cesarjih ion tisoč Can g Ilsunovih vojakov je zasedlo želez nico Pekinc-Haaikov, 4 milje od Pekinjra. Teh štiri tisoč mož se hoče postaviti proti 10 tisoč moč broječi vojski, kateri poveljuje Tsao-Kun in ki je oddaljena od Pekinga še 20 milj.
DiplomatiČni zastopniki so po svarili vlado z ozirom na p^god-l)o iz leta 1901. ki določa prosto pot po železnici, ki vozi iz Pekin <ra v Sanghai.
Tien-Tsin, 6. julija. — 50 tisoč mož republikanske armade je na notu prati Pekingu, kar dokazuje, da se bo vsak poskus, po sta vrli dinastijo Maaidžu zopet na pre stol, ponesrečil.
Pričakujejo, da bo Či-Jui, *ki je bil imenovan za poveljnika ka ženske ekspedicije. o polnoči imel med Tien-Tsrnom in Pekingom 2C tisoč mož. Velike armade prihajajo z juga.
Ob Ilankov železniei prodira tisoč mož. General Čang-Hsun, ki ie nameraval spraviti dinastijo Mandžu zopet na prestol, ima komaj tri tisoč vojakov.
Či-Jui je poslal uHimattum ge-uerartu Čang-Hsunu in njegovim četam ter jim je obljubil, da ne bodo kaznovane, ako odložijo o-rožje. Severni vojaški voditelji »e pričakujejo bojev. Vsi mislijo, da bo Caaig-Hsun pobegnil od svojih čet. kakorhitro se bo prepričal o moči republikanske armade.
ftirijo se Se govorice, da je že del f-ang-Hsunovih čet de-zerti-ral. Ci-Tui-ja podpira 15 provin-<*ij.
London, 6. julija. — Poročilo iz Tien-Tsina listu "Post" pravi, da se bo ponesrečila namera dinastijo Mandžu zopet postaviti na kitajski prestati.
Neko poročilo listu 'Daily MaiT pravi, da bo general Čang-Hsun ko bo spoznal, da je bid v zmoti, ko je hotel stari cesarski rodivini pomagati do prestola, oplenil Peking požgal cesarsko palačo in bo cesarja odpeljal v Mongolijo.
Češki poslanci ie
Amsterdam. Nizozemsko. 6. julija. — "Frankfurt«' Zeitnng" je dobila z Dunaja poročilo, da niso bili ob priliki splošne amnestije izpuščeni na prosto češki poslanci dr. Kramar, dr. Raain in Klofač. Ostali so v zaporu, ker niso obso jeni samo zastran veleizdaje, pač pa tudi radi drugih zločinov. — Klofač je zaprt zaradi veleizdaje in špionaie.
Poročila, da so bili vsi trije izpuščeni na prosto, torej niso re* nična.
Italija, 6. julija. — Danes tukaj dve kd so fcHi
Nemška brutalnost,
Poveljnik podmorskega čolna je vstrelil kapitana. — Mornar je bil že na treh potopljenih ladjah.
Baltimore, Md., 6. julija. — H. Brown je bil že na dveh ladjah kateri je potopil nemški podmor-
Žganje prepovedano.
Za časa vojne se ne bo smelo izdelovati in prodajati žganja, dočim bo pivo dovoljeno.
Washington, D. C.. 6. julija. — Zagovorniki popolne suše, ki so hoteli odpraviti pivo, vino in žganje
ski čoln in še vedno ni izgubil ve- so popolnoma pogoreli v senatu.
sel j a pluti po morju.
Danes se je zopet vpisal
v ca-
Mehiko ca zaveznike?
M Paso, Tex.. 6. julija. — Odkar je list El Universal pričel kampanjo v prid zaveznikov, se je iavno mnenje obrnilo na stran zaveznikov in v »teku enega meseca se že slišijo javni giasovi, da naj Mehiko prekine diplomaitične zveze z Nemčijo in naj se pridruži zaveznikom.
To mišljenje je pokazal tudi general Francisco Gonzales, izvrševal ni poveljnik vojaške zone v severni Mehiki, s svojim glavnim stanom v Chihuahua. V mestu je dal ravnatelja nemške banke Ke-telsen & Degetam aretirati ra zapreti. Nemški kemzul je zahteval, da ga "v imenu nemške cesarske vlade in v imenu cesarja" izpusti iz ježe. Gonzales pa je odgovoril: — Povejte nemškemu konzulu, naj gre k vragu on, cesarsika nem ika vlada in cesar!
Nek upliven Mehikanec, ki je v zvezi z mehiško vlado, je izjavil, da bo Mehiko v teku enega meseca napovedala Neny^ji vojno.
Poldrag miljon K
Paris, 6. julija, generalni štab eeni fce na mrtvih od
več kot poldrag miljo*
-1 1 1
Odklonjen je bil predlog senatorja Meyersa iz Montane, ki določa,
rinslketn uradu v Baltimore za naj bi se za časa vojne prepove-, vožnjo preko Atlantika. Nazadnje je bil na italjanskean panniku "Paflermo''. ki je bil potopljen v Sredozemskem morju.
O tem pripoveduje sledeče:
—	2. decemba smo pluli po Sredozemskem morju. Parnik je bil naložen s tovorom za Italijo in ni smo bili oboroženi. Podmorski čoln nas je vstavil s strelom preko krova.
Takoj sem tekel in dal zname-n jen je, da se moramo -podati v rešilne čolne. Bili smo v čolnih in podmorski čoln je oddal več strelov na Palermo". Streli pa niso imtdi uspeha in 'Slednjič je bil v stran parnika izpušen torpedo. Parnik je na to v iielkaj minut izginil.
Ker je moral izstreliti torpedo, ie to nemškega poveljnika tako razjezilo, da je pričel s podmorskim čolnom do naših rešilnih čolnov. Poveljnik je bil na krovu in je zaklical:
—	Kje je kapitan te^a parnika? —
Kapitan je vstal in se je nagnil proti strani, kjer je bil podmorski čoln.
Poveljnik podmorskega Čolna je držal revolver tik kapitanove glave ki rekel:
—	Nikdar več ne boš pripeljal nobene iadije čez oceani
Pri tem jc še rabil nekatere kletve in ie pritisnil na petelina. — Naš kapitan se je mrtev zgrudil, nam je pa bilo dovoljeno nadaljevati pot. Po sed»"j iii'ui vožnji smo prišli v neka špansko pristanišče.
Bronw pravi, da je bil tudi na parniku "Nessian"', ki je bil v marcu potopljen v Sredozemskem morju. Pri eksploziji je bilo 28 mornarjev ubitih in preživeli >o bili v rešilnih čolnih mnogo ur predno jih je »•ešrl nek patrolni čoln.
Brown tudi pripoveduje, da je biLa ladja, na kateri se je peljal v Ameriko napadena po podmor-kem čolnu obenem s tremi drugimi trgovskimi ladjami ob obrežju [rske. Podmorski čoln je imel 2 topa in je pričel takoj streljati na vse ladje obenem.
Ladja, na kateri se je nahajal Brown, je plula spredaj in je takoj pričela voziti sem in tja; — prišla je srečno v neko irsko pristanišče. Ostale tri ladje so pa bile potopljene.
Brown bo zdaj zopet šel z neko ladjo preko Atlatika.
O srbski armadi.
SRBSKI ČUKA NE POZNA PORAZA. — SLABO OBOROŽENA SRBSKA ARMADA. — PREŽIVLJAJO JO ANGLEŽI IN FRANCOZI. — KAMPANJA L. 1916. — SRBIJA MORA BITI DRAGO PLAČANA.
dalo izdelovati iz živil opojne pi jače. — Predlog je bil zavrnjen s 54 proti 30 srlasovom.
Sprejet pa je bil amenljtrnent se natorja Cuurminsa, ki določa, da se ne sme za čas vojne uvažati žganje in da se ne sme iz špiritu oz, ki so v skladiščih izdelovati opojne pijače. 54 senatorjev je bilo zato, 30 pa proti.
Zatem je vstal senator Under-wood in povedal senatu, kaj je storil s sprejemom tega amendment a. Rekel je, da so senatorji u ničili 250 milj ono v dolarjev dohodninskega davka ter da so spr» jeli predlogo, ki je protiustavna.
Več senatorjev je predlagalo, naj se glasovanje še enkrat vriši.
Zatem so senatorji prenehali zborovati. Jutri prideta na vrsto amenUmenta senatorjev fham-ber-laina in Robinsona.
Prvi določa naj glede piva in vina odloči predsednik Wilson, drusri je pa samo za prepoved žganja in ne omenja drugih pijač.
Jutri se bo odločilo.
Če bosta sprejeta amendmenta senatorjev Robin son a in Cummiai-sa. se bo grlasila točka 12. v predlogi glede kontrole živil takole:
Trideset dni po sprejetju te pred loge ne bo nikomur dovoljeno u-porabljati živila, sadje in krmo za izdelovanje žganja. Izvzetfa je Je izkieljava za vladne, industrijske, tovarniške, znanstvene in zdravniške svrhe. Uvažati se ne sme no benega distiliranega žganja. Kdor bi se proti temu pregrešil, bi bil dve leti zaprt in kaznovan s $5000 denarne globe.
Razni tovarnarji Ln prekupčevalci imajo zdaj v zalogi nad 220 mi-ljonov galon žganja.
Niti en senator se ni zavzemal za izdeljavo žganja.
Bethmann Hollweg.
Vlada še vedno upa, da se bo vojna ugodno končala a Nemčijo. — 'Govor dritaraega kanclerja.
London, Anglija, 6. julija. — Iz dobra zanesljivega vira se je do-znalo, da bo nemški državni kancler v svojem prihodnjem govoru razpravljal o vojnih ciljih Nemčije. V svoji izjavi se ne bo pečal samo z Rusijo, pač pa z vsemi za» vezniškimi državami.
Iz Kod an j a poročajo, da bo že jutri govoril ter pojasnil cilje nem ške vlade.
Tajnik državne zakladnice je rekel, da ima Nemčija zadnji čas vsak mesec po tri miljarde izdatkov.
Berlin, Nemčija, 6. julija. — Pri včerajšnji otvorilni seji nemškega državnesra zbora je govoril predsednik Kaempf. Med dragim je refeel tudi sledeče:
Vojna še vedno traja. Koliko ne sreč. revščine in žalosti bi bilo odv vrnjene od sveta, če bi hoteli zavezniki sprejeti mirovno ponudbo nemškega cesarja. Sklenjen bi bil mir, ki bi 'zasigural čast in interese vseh narodov.
Kodanj, Dansko. 6. julija. — List '' Zukunft' \ ki ga izdaja najboljši nemški žurnalist, Mafcaiznt-ljan Harden, je vlada zopet suspendirala. Listu očitajo, da ptfe proiti nemiki vladi
Nemci branijo kri.
Bern, 6. julija. — Nemška vlada je izdala odredbo, po kateri je prepovedano klati živino po vttiri navadi, da se živali prereže vrat. Francoski Klali bodo orno od vlade potrjeni icon- židovski mesarji. Ta odredb* je vojne na bila fedima zaradi tega. da ▼■o kri *raaili i
Washington, D. C., 6. julija. — Vojni dopisnik Herbert Corey opisuje srbsko vojsko sledeče:
— Srbi so revni del zaveznikov. Oboroženi so bili s puškami, katere je zavrgla francoska vlada. Artilerija jim je prišla na pomoč z drugih front.
Srbski zdravniki so večinoma izposojeni od drugod. Uniformo in hrano daje srbski armadi Francoska, denar pa jim posojuje Angleška.
Nikdar nima srbska vojska dovolj voz, niti za generalni štab. Pogosto se zgodi, da nima niti zadostne hrane. Toda vedno imajo dovolj munieije in vedno najdejo za-se dovolj bojev.
Ko se je srbska vojska leta 1915 pričela umikati, je štela 250 tisoč mož. Na otoku Krfu jih ni od te vojske našlo več pribežališča kot 150 tisoč.
V snegu in mrazu v albanskih gorah je marsikdo — ostal. Niso imeli dovolj hrane in kamor se prišli, jih niso čakali zdravniki in bolniške strežnice.
Možje, ki so se preborili skozi boje in mraz, so pomrli ob obrežju otoka Vido. Tam so izkopali najprej grob za sebe in potem še za one, ki so že pomrli prej.
Ko se je pričela jesenska kampanja leta 1916, je bila samo še polovica zmožna nositi orožje.
To je bila slaba in žalostna vojska, ko sem jo sprem-Jjal preteklo zimo. Mnogi izmed vojakov so bili "cika", kakor pravijo Srbi. Kdor doseže svoje 40. leto, postane nasproti svojim sosedom čika, t. j. stric. Mnogi od teh so bili začetkom vojne v četrti bojni črti.
Srbu pomeni Srbija belo hišico, mal vrt okoli nje in deset oralov zemlje. Mnogi so bili 50 milj od doma, ko se je pričela balkanska vojna. Od tedaj je obiskala njihova domovja lnralica. Od svojih žena niso prejeli poročil, ker je avstrijsko-bolgarska cenzura zelo stroga.
Srb jako rad poje svoje junaške pesmi, toda nisi slišal petja med vojaki^ razun takrat, ko so bili Bolgari pregnani iz Bitolja. V taboru ni bilo pri ognju veselega raz-govarjanja; vsak je bil za-se; le tu pa tani si videl skupaj po dva vojaka.
Ponoči je bilo videti na drugi strani ceste, ki pelje v Bit olj, več malih ognjev; po dva in dva vojaka sta siku-Iiala večerjo. Korakali so tja, počasi, rame so jim bile u-pognjene pod težo tovora, resne poteze so bile vrezane v njihovih obrazih.
Toda ti možje so bili, ki so pognali Bolgare iz Bitolja...
Divizija iz Morave je neprenehoma napadala 95 dni. Niso imeli druge obrambne črte, ne rezerve, ne časa za odpočitek.
Eden polk divizije iz Šumadije je izgubil tisoč mož od 1,400, ko je zavzel goro Veternik. Ostanek je obdržal goro napram hudemu sovražnemu artilerijskemu ognju celih 20 dni, ko je prišla pomoč. Tudi potem, ko je prišla pomoč, možje, ki sc ostali, niso šli k počitku, dasi so bili izmučeni do smrti. Ostali so še dalje na Veterniku.
Da so mogli vse to vzdržati, je pripisovati temu, da so imeli izkušnje v petih letih neprestanih bojev. Ničesar niso več pričakovali za-se. Vsi so pričakovali smrt.
Kdor je izšel iz boja, je vedno mislil, da bo v prihodnjem boju — padel.
Vsi pa so bili enega mnenja, da mora biti Srbiia — drago plačana!	' , ,
Francoska fronta.
Pariz, Francija, 6. julija. — Med Miette in Aisne so bili včeraj vroči artilerijski boji. Na tem kraju smo odbili tri sovražne napade.
V Champagne so se vršili zelo vroči artilerijski boji. zlasti Se pri Le Casque in Le Teton.
Na levem bregu Mozele so naae baterije namenQe vroč ogenj na hrib št. 304. Nočno poročilo: Danes so oživeli artilerijski boji pri Vauxailon, Laffaub, La Rove-re in Braye-en-Laounois.
Laško bojišče.
Rim, Italija, 6. julija. — V sredo zvečer so naae čete potisnile svojo črto nekoliko naprej severo-zapadno od Sela na Krasu. Zasedle so prednje sovražne postojanke in so vjele neka." mož. Ozemlje smo obdržali navzlic hudim sovražnim protinapadom.
Naslednjo noč je sovražnik po vročem artilerijskem streljanju po skušal osvojiti si izgubljeno ozemlje. kar se mu pa ni posrečilo. Moral se je umakniti v velikem neredu in je izgubil mnogo vjetni-kov.
Pošiljateljem denarja.
r o——. 3—i
Kakor že znano, ne sprejemamo nič vec denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izpoaijujemo izplačila vojnim ujetnikom in dragim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primotakem, kateri bivajo v krajih, ki so
---dini po laški armadi. „ —w .
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi-smo vojnega uejtnika^ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov.
flASSEB
f. Y,
■ ■ . _:_: _______'__'_
mmmm

Bf^iteiiife^ 8k
"GLAS NARODA-
ISOTIIIO
mm SAX8E9
My.)
and publish«] by tbi
P UBLIBHIHO
(a corporatlaa.)	_
LOUIS BENEDIK,
0 0 M F A V T
and tddrenea at abovt at Manhattan. New York City, W. T.
Bs celo leto vetja Ust at Ameriko
te Cuudo....„.............. fSJSO
Ca pol lata 2jQ0 ft* ftecrt lata................ LOO
Za celo leto ca mesto New York 90.00 Za pol leta aa mesto New York.. »00 Za četrt lota aa mesto Now TtmUi LB0 Za inozemstvo aa celo loto......0.00
-O LAS NAJLODA"
vsak dan
nedelj ln pnadkov.
-O L A 8 NARODA"
("Voice of ttte People") kfty day except Sundsys and Subscription yearly $3.00.
Dapbd bres podpisa tn oeebnootl ae no prfobftijeja Denar naj ae blajforoll poSiljsti po — Money Order. MToteikor prosimo, da as nam tndl nasnanl. da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln pofflljatram naredite ta uaslorj; -GLAS N A B O D Afc
Bi Oordandt 8t_
Now Yorl City.
Telefon: 287« Cortland L
RUSIJA.
tenis 1«! ji
V P
sij j«* prišla v New York ia ruskih inož revolucije, iua it profesor Boris Bakmetjev. ropola Združenih držav je prvič novi t ip Rusov, ik! ■c demokracije, intelekta in
eteklo*ti smo poznali b* gotovo eksotične tipe Rusov ; plemeni laže, ki so razsipali denar, izgnane nihilist t1, ljubke in brhke balete ter veliko množino Židov, ki ko pribežali i/pod tiranstva v svo bodo.
Razpoloženje Amerike napram Rusiji je bila posebno čudna stvar v mednarodnem razmerju. Za sta ro avtokratieno vlado carja nismo imeli na razpolago ničesar dTug'-tra kot Mivra»tvo in nezaupanje. V.a mase roske«ra naroda. katere smo Komaj iz daleka poznali, in ki si- tako zelo razlikujejo od nas fin. mih, pa smo imeli neke vrste sen-limentnlnevra prijateljstva, ki se je družilo z usmiljenjem ter upom. da bo nekega lepega dne ta veli-kat«*ki medved v*tal v prostost m pravično*!.
i>an prffM»rodtt je prištl, a j« primwl --"boj tudi nestadnost m liemir miljunom Amerikaneev. k. ► po/driivljali ta pr»n>oi-od ter skušali priti Rusiji na pomoč. — PiJfS varueifa prihoda naše lastne armade v Francijo ni prineslo in povzročilo m* nobeno vojno iK>r*> čilo tako velik« ira veselja v tej de-h li kot ravno poročilo o reorga ni/a"iji ruske armade ter pričetku nove ofenzive. V očeh Amerike je Kerenski jtmak.
Ali se provizorična vlada zamo-1*«' vzdržati in l»o armada nadalje-vala * bojem ?
Lažje je zdrobiti prazno lupino avtokracije kot pa kontrolirali tte mente demokracije, kateri so spu-fičeni na svobodo. Fanatični doktrina rji in radikalni prenapeteži. ki so izgubili v sled nove prostosti vsako oporo, bodo najbolj nevarni sovražniki nove republike.
Amcrikauci si ničesar bolj ne žele kot triumfa oproščenega ruskega naroda. Oziroma se in hrepenimo po voditelj«, ki bi vfital mwl nj;mi ter izvršil nalogo Ilerkula — namreč zdrobil strankarsko raz prt i jo, navdušil armado in ob istem času tudi za-ngurnl demokracijo.
Vsaka uspešna revolucija za prostost ie zahtevala močnega človeka, ki jo vodi in drži na vajetih. Anglija je imela svojega Crompel-la, Amerika AVashingtona m Italija Garibaldija. Uboga Kitajska
Naravnost presenetljiva sličnost vlada mod sedanjimi francoskimi armadami ter ruskimi v sedanjem času.
Da nt on je reorganiziral čete, iztrebil izdajo, navdušil vojaike ter jih pripravil, da so se obrnili proti sovražniku. Kar je pa še bolj čudovito je, da, je našel zanje potrebne^ provizije in ojačeinja.
Poražena armada se je izpreme-nila v armado zmagale a.
Dozdaj teče pararela meti Dan-tonom in Kerenskim dobro. Ko pa se je vrnil Danton leta 1793 v Pariz. je stopil pred narodno skupščino.
— .Jaz poznam le zunanje sovražnike — je zakričal ter se obrnil zatem proti prepirljivim polit i-ka-šem v zbornici. — Vaši spori so vredni zaničevanja. Žnjimi ne boste ubili niti enega Frusa. Skoro ste uničili Francijo s svojimi pre piri. Treba je na sovražnika, se boriti in pridobiti prostost. Ime n oval i so me trinoga, oloveka. ki pi!e človeštoJtrj, oa že moram pije čoveško kri. (Je pa že moram sovražnikov človečanstva.
Kaj pa bo .stori'1 Kerenski? — Ali se bo vrnil v Petrograd ter sto pil pred .prepirajoče se stranske, ki osrrožajo novo vlado. Edino le prostost trpi vsled tegra spora. V onih burnih dneh je postal Dan ton skoro diktator, a sila je bila njegova poguba.
To se je zgodilo pr<4l 124 ieti I>anes pa je pričel po Rusiji hodi ti mlad človek isto pot.
Nihče ne more povedati, kam bo privedla ta pot njega in njegov narod ?
Dopisi.
Mont Alto, Pa-
Pogosto berem v Glasu Naroda, kako «ae po mestih prirejajo veselice in kako se ljudje vesele, zato hočem tu<k jaz nekoliko poročati o našem komeertu, katerega smo imeli dne 1. julija. To je bil prvi koncert v tem žalostnem mestu in nas je vse zelo razveselil. Mnogo je bklo ocHoone gospode kri (govorniki so poziv tj aLi ljudii za drža-vmo dolžnost, namreč vojaško sktžbo. Največ jo govoril mestni župan Hugentugler, ki je sam vojak m je bi* tudi v Mehiki.
Naj omenim, da sem v sanato-riju, ki se nahaja na vrhu hriba. Godbo so na avtomobilih pripeljali ma hrib. Navzočih je bilo o
roke. Ker dotščm dopisnik zelo kritizira moj dopis. zato raj želim nekoliko razložiti stvar.
Prvič pravi, da hočem Franklin [povzdigniti v deveta nebesa in da je nekakšen raj. Pa veliko se ne bi zlagal, ako ibi ga imenoval raj, toda <ga nisem; saj rožno dolino ga ga že imenovati, ko so vstano-vili druMvo SNPJ in od tistega je pa še zelo veliko rož več nasajenih in tako ga ga prav lahko imenoval raj.
Dalje se jezi, ker sem pi«ol. da imamo modema domovja. Toraj namesto moderna naj bo, da rma-mo kar najlepše urejena domovja. Hiše so res lesene, kakor ž? ponavadi v Ameriki, toda so pro-
koli tisoč ljudi. Bolniki smo bili storne in lepo narejene. Ako ima
i	i • • i . /Intii^ni ^lf\n!ciiiL' lii^ii 7 a iklift nil
dotični dopisnik hišo za $"50 ali $100. je lahko zadovoljen, kajti drugi smo morali šteti stotake, da, celo tisočake, da smo si vstvarili udobna domovja in z vsem kar najlepše opremili. Potemtakem ima dotični rojak one stotake na banki, ker je tako poceni prišel
tega koncerta zelo veseli in le želimo., da bi nas prišii še večkrat ^olaži<t z godbo.
Pcadrarv vsem či t atelje m.
L. C.
Chicago, HI.
Kakor vemo, je že vsem od pi'	.	.„
i ^ • -j__-u., do hise m ker pise, da se otroci
ve do zadnje sivalke staannikov ... . . . * 0 . _ , , -	„T,;-;QM)fflasajo po kruhu iz Iils. Jsvetm^al
i/inano, da se je vstanovila unija r , .	. . ,
i . . _• ,	»bi mu, <la naj rajse kruha irupi
v nasi stroki; zatorej hočemo ma-;	'	v. .
... .. .. . . „ .	otrokom, namesto da trosi denar
lo pojasniti tistim, katere se ved-	, . , . . ,
1	. . • • • „,- - j. za znamke, iz časopisov trga do-
no nasprotujejo in se i-zrazajo, <ia' . .	,
ue bo nihče t:ice creama" jedel
Fred E. Pitney, ameriški vojaški poročevalec ki se je nahajal v pričetku svetovne vojne v Franciji
225,000 mož. Yelrk del letnika 18; se nahaj še danes v zakopih.
Kaj je Francija pravzaprav izvršila, je razvidno iz seznamov izgub. V marcu 1916 je naraslo število na francoski strani ubitih na
ter celi čas živel tam, sc je vrnil 822;000: Marca 1917 pa je narasl° šele pred kratkim v Združene dr- t0,8^0:.na.?voi™.,.n da,nes žave ter slika v nekem članku! * * New York Tribune" položaj
Kitajska.
Roka zgodovine je obrnila na daljnem Iztoku novo stran. Mladi cesar, katerega so demokratične sile juga spodile s prestola lefca 1912, se je vrnil. — Sever je s pomočjo Japonske izposloval vrnitev k monarhičnemu načinu vlade in restavracija Mandžu dinastije je skoraj izvršeno dejstvo. Jug, ki je dal na razpolago svoje pamet, svojo roko in denar za uničenje monarhije in zgraditev republike \ straja še vedno pri principih de inokracije. Prepričan je z Ameriko vred, da pada monarhična oblika vlade med staro šaro in da ni ma nobene pravice do obstanka.
Razvoj dohodkov na Kitajskem tvori le del velikih preobratov, ki
...	.	. .®c bodo izvršili na daljnjem Izto-
P. «u imf-1* mkoe&r in r.rt.te.ra ^ kll NoTO	IeodoviJne kl w jo
narod topet pod je ,lapisalo v ]vk,n>ai je
rem Mandžu dinastije, — Ali bo doletela Rusrjo Mt« usoda t — Ali pa je Kerenski pravi mož t
Kerenski na čelu ruskih revolu cjonamih armad, navdušujoč j?h za napad, ponarvlja zgodovino slav Njegov vzgled v zgo Danton francoske rrvohi organizator prvih revolucij armad tor lenij, ki je omo-zmage mlade francoske
EC.
m temni dnevi leta 1793, Francija od ni obdana od i	»t in ko je
ia Parka k sever
pobito, pobito na du-ter
pomena za vse A meri kance, in prav posebno za one, ki so s simpatijo in razumevanjem zasledovali boj kitajske republike, da ostan* na površini in pripomore demokraed ji do zmage tudi v ostali Aziji. — Jtil je to boj za princip, da so vsi I nidje rojeni prosti in enaki.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsvlvaniji <m West Vinginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PKZDIR, ki jo pooblaščen pobirati naročamo za "Glas Naroda" tn izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bodo fiii na roke.
S spoštovanjem UpnTniatvo "OUs Narodu".
LH y 41	...
za njih denar, druge zopet, da bodo že šle, kadar bodo vse, ter vsakovrstni taki izgovori.
Toraj naj nobena ne misli, da je to naiijta, katera je bila do sedaj ; ne, ampak to je na ntvo vstanavljesia unija, ki spada v United Hatiters of North America, ali Aflnerikainska klobučarska zveza, toraj vseh slamnika rje v in klobučarjev, moških in ženskih, hi ta uoiija skupno spada v American Federation of Labor, ali k zvezi vseh amerikanskih delavskih organizacij; toraj je ena najmočnejših unij v Ameriki.
Zatoraj ne odlašajte, temveč pristopite vse, ker do te združitve mora priti prej ali slej. Prej ko bomo vse skupaj, tem bolje bo za nas vse. Naša unija zahteva skraj->Sanje delavnega časa ter boljšo plačo od začetka in konca sezone, da ne bodo boesi držali Jelo za jesen ki pomlad, ko jim ni treba toliko plačati. Za ti.ste cente ne bo nobena na izgubi, kar jih bo plačala v unijo. Iz nič je nič. Ako hočemo kaj začeti in vzdržati, moramo tudi kaj žrtvovati.
Pri zadnji seji se je sklenilo, da bo vsaka plačaJa 80 centov mesečno ; ker so pa nekatere kritizirale, da je to preveč, se je pa potem prenaredilo hi sklenilo, da plačajo one, ki poleti ne delajo, samo :j0 centov mesečno toliko časa, dokler ne začno delati.
O lam se bo še razpravljalo prihodnjo sejo. katera bo v petek 13. julija točno ob 8. uri zvečer ina 19 West Adams St,, blizu State St. Toraj proskno, pridite vse šival-ke slanvnikov, katere ste že orga nizrnane in katere še niste, dokler je tudi vstopnina, še samo en do Lar, ker to bo ena stroga unija in bo tudi vstopnina vedno višja.
Prijateljski pozdrav vsem so delavkam.
ŠivaJke slamnikov.
C&ssino, Italia.
Vsem Slovencem, prijateljem in znancem pošiljajo srčne po zdrave iz italjanskega vojnega ujetništva: Novak Anton, Vise je št. 25 pri Žužemberku; Tomšii" Anton, Velika Račna alt. 6; Kane Ignacij iz Bača pri St. Vidu; Mramor Franc, Velike Iiašče; Ambrožič Ignacij, Dane; Grebene Jožef, Maršiče; Košnik Frane Cerklje pri Kranju; Knavs Jožef. Ret je št. 37.
Prosimo znance in prijatelje da nam pišejo na naslov:
Ime........
Prigioniero di iguerra, Groppa 6,
Casaino.
Itadia.	prov. C ase rta.
S poadravorm	Slovenci.
Greenwood, Wis.
V odgovor ali pojasnilo na do pis, katerega je piaai g. Prank Leskovic iz Franklina, Kan as. in ki je bil priobčan 18. janija, iz javljam, da je g. Leskowic po kri vici napadel Mrs. Seliikar, kateri se ni treba skrivati za drugo.
Za dopis z dne 9. junija oem jaz sama odgovorna. - v S pozdravom
Marija Borabach.
„. 'i.............
pise in po Franklinu ]>ošilja.
Kar se pa tiče veletrgoveev, pa naj bo veliki trgovec; ker on dobiva cele železniške kare blaga .-re nru lahko reče velik trgovec.
Dotieni dopisnik mora biti velik zagrizenee v vsem, kar se v njegovem žep H ne obrne. Po njegovem mnenju ni vse nič vredno, kar imajo drugi.
Kar se tiče avtomobilov, tudi nisem pisal, da imamo moderne; pisal pa sem, da smo si nabavili lepih novih avtomobilov. TI ver jen sem, da bi bil tudi on zadovoljen, ako bi imel enega takega, ako prav ni modern, kar pa mislim, da se on tprav tiralo razume, je-li modern ali ne.
Dalje piše, da sem posebno opeval tikajtšnje delavske razmere. O tem sem tudi že pisal pred poldrugim letom, kaj je bilo pred 20 leti ali daffies, ko sem delal po Pennsylv&niji 14—IG ur na dan in je boljši delavec izaslužil do $2 in ako ni vse tako naredil, kar je boss rekel je moral takoj na top, kar pa danes ne poznamo in se lahko zasluži $5, in to sajno na 8 ur. Rovov pa ne bodo nam izročili, makar se desetkrat na glavo postavriano. Mislim, da dopisnik še tudi s tistim ne bi bil zadovoljen. On UidJ omenja, da ravno jaz dobro zaslužim. To se je grdo zlagal. Mnogo delavec dobro zasluži, ako dobijo dovolj vozov in če le delali hočejo. S tem pa še ni rečeno, da katerega sem vabim. Nhs je tukaj dovolj, po nekaterih rovih se preveč, ker ne dobijo dovolj vozov. Ker pa odpirajo nove rove. bo pa sčasoma tudi v tem boljše.
On tudi piše, da nobenega ne pozna, da bi si toliko prihranil da bi mu ne bilo treba več delati. To je -čisto -neumna beseda, da bi si toliko prihranil; mogoče ravno on na to misli, kar je pa ravno naroibe. Pač pa si je marsikateri toliko prihranil, da si je s tistim pomagal na boljše.
Torajj še enkrat opozarjsaim cenjene »čitatelje, da kateri ne pride sem, da ne bo imel dotični dopisnik, ki se boji podpisati svoje ime, kake sitnosti ž njimi.
Z rojaškim pozdravom
Frauk Leskovie
Franciji kot naravnost pretresljiv.
On pravi:
Ljudi z enim samim očesom pošiljajo nazaj na fronto.
Poznam nekega brusača, ki je tekom let vlekel srvoj voziček po pariških cestah. V pričetku vojne so ga vpoklicali ter poslali na fronto. Vsied nekega strela je izgubil desno oko. V bolnici so ga ozdravili, nakar se je vrnil v Pariz, kjer je zopet pričel vršiti svoje delo. — Pred d verni meseci pa so ga zopet vpoklicali ter se nahaja zd'aj bog-vekje v kakem francoskem zako-pu. —
Francija mora sedaj poslati \ prve vrste zakopov vsafeega moža, ki je le koiličkaj sposoben stati na obeh nogah.
Aprila sem se na poti iz Rivje-re v Pariz sestal znekim vojakom, ki je imel svojo čepico na nenava
den način potisnjeno na tilnik, ter pri tem kazal velikansko brazgotino preko levega očesa. Ko sem ga vprašal, zakaj ne potisne čepice na čelo, da bi skril ono brazgo-
j žaluje Francija približno dva m> ljona mrtvih.
Malo predno sem se vrnil v Zdr. države, sem imel pogovor z nekim visokim francoskim uradnikom glede vprašanja dobave človeškega materjala.
—	Lahko vzdržimo do pričetka septembra — je rekel. — Morda tudi do konca septembra.a na noben način dalje. — Nimamo namreč več ljudi. Porabili smo vse svoje rezerve ter nimamo vojakov, katere bi lahko poslali v prve za-kope, da izpolnijo mesta ubitih ali ranjenih. — Koncem meseca septembra bo konee tudi naših rezerv. Vse je odvisno od tega, če bo prišlo v tem poletju do kake večje ofenzive. Oe se bo to zgodilo, bomo morali pošiljati svoje ljudi naravnost v prve vrste in to pomeni toliko kot porabiti vse rezerve.
—	In kaj potem?
Odgovor na to se glasi: — Amerika. — Pričetkom septembra mo-
ra imeti Francija nove čete. — Francija se je izkrvavela ter žrtvovala svoje moštvo, svoja posestva in svoj denar. Se sedaj .se bori močno in odločno, a nič odločnejše
VZEMITE
kar želite!
tino, mi je rekel, da mora storitijkot preje. Nikjer ni čuti jadikova to, ker bi mu drugače povzročali nja, a kljub visokemu pogumu in
Njena bolezen.
Mož ženi: "Kaj pa ti je, ljuba, si-li boilna?"
Žena (žalostno) : "Strašno boli glava."
Mož: "Pa ravno najslabši čas; jaz sedaj res nimam denarja za tvoj klobuk."
Kje je ruski vojak?
Zopet sem primoran oglasiti «s ker nek rojak «Mja mt mdm v Piwveti" fit. 146. Sner nkem m vendar nt je pA t j
< - - - ^ •
__
pritisk čepice velikanske bolečine, ker ne more na levo oko sploh ničesar več videti. Odpustili so ga bili ravnokar iz bolnice po trimesečnem bivanju. Iz gležna so mu izrezali košček kosti ter s tem pokrili odprtino v lobanji. Senaj s* je pa zopet nahajal na poti na fronto.
V Moulins, kjer sem prenočeval v nekem malem hotelu, mi je povedala gospodinja, da se nahaja njen mož že dolgo časa v vojni in da leži na njenih ramah vse gospodinjstvo, ker so vpoklicali tudi njenega svaka.
Ena svakovih nog pa je bila za tri cole krajša kot druga, pa sc ga kljub temu vzeli. Poznam mladega moža letnika 1918, ki je bii pred! kratkim vpoklican, dasirav-no ima skrivljeno hrbtenico. 0 nekem drugem mi je znano, da je bii šestkrat zavrnjen radi takozvanili potujočih ledic, a so ga kljub t«-mu zdaj vzeli
Eden mojih prijateljev je bfl \ ofenzivi v Champagne septembra leta 1915 ranjen. V svojem hrbtu je imel pet šrapnelskih drobcev. Petkrat so ga operirali ter mu spra vili iz telesa tri drobce. Ostala dva pa sta se vgnezdila v bližini hrbtenice pri ledieah. Vsled tega ni mogel nositi tornistre ter je bil ne sposoben za infanterijo. Kljub te mu pa so ga vpoklicali ter dodelili zrakoplovnemu oddelku.
Nekega drugega vojaka sem spremil iz bolnice v Epernay ter ga poslal v Rivjero, kjer ga je nek moj prijatelj operiral na rani, o kateri je trdil ta moj prijatelj, njDa bi lahko povzročila vojaku smrt. Pozneje se je razvila v levem boku nadaljna rana, in operacijo je bilo treba ponoviti. Vodja bolnice ga je hotel poslati sredi aprila za dva tedna v Pariz, a vojaške oblasti niso hotele o tem ničesar vedeti. Moral je nazaj na fronto. Na svoji poti tjakaj je prišel tudi v Pariz. Pojavila se je nadaljna rana, in z dvema berglam se je predstavil vojaški oblasti. Poslali so ga na fronto. Če se bo njegovo stanje poslabšalo, so rekli, ga bodo že sku-rirali v kaki bolnici, sedaj pa je potreba in vsi morajo na fronto.
Francija je na koncu svojih rezerv. Izmed svojega celokupnega prebivalstva 39 miljonov duš, je poslala na fronto več kot šestino. Letnik 1917 je odšel junija preteklega leta.
Dečki, stari po devetnajst let so se udeležili bojev ob Somme. Štirje polki slavnega 20. zbora na jslav-nejšega franc, armadbega zbora, so imeli po enega devetnajstletne ga v sakem voju štirih mož. Zaeno vsemi pohabljenci pa ni mogel novi letnik spraviti skupaj več kot
sijajnemu duhu, s katerim korakajo danes francoske čete na bojno polje, delajo koncem konca vse to le v upu na pomoč Amerike in v misli, da nas Amerika v tej uri krvavega preporoda nove prostosti ne bo pustila na cedilu.
Amerika bo morala izpolnil i pretrgane vršite Francije še pred koncem septembra. Amerika bi morala prevzeti nalogo, da vstavi nemški naval. To pa se more zgoditi le na način, da se pošlje ljudi že v septembru na fronto.
Ameriške čete bi se morale že zdaj pripeljati na vežbaličča > Franciji, odkoder bi se jih septembra poslalo v zakope. Ne smela pa bi se jih poslati tjakaj v malem številu, ne par tisoč, da dajo cestam v Parizu 'neko novo barvo, ter cenenim ameriškim hura patriotom, da zapojejo ameriško narod, himno. Ameriški narod mora za htevati od svoje vlade, da ga ne pita z lepimi besedami, temveč da mu da jasne račune glede dejstev in številk, ki bodo dokazovale, koliko vojakov se je že poslalo na fronto.
ZAHVALA IN PROŠNJA.
Spoštovana tvrdka
FRANK SAKSER
v New Vorku. Naznanjam Vam, da srm prejel poslani znesek, za katerega, sc Vam. kakor vsem darova krem naj isk ren oj-še kaliva I j njem
Po nasvetu rojakov sem kupil lot, da si bom postavil hišo. Lot velja $110; nanj sem plačal $25, kolikor sem ipač mogel. Zato prosim dobrosrčne rojake, da bi mi še toliko pomagali, da bi mogel plačati zemljo. Te/ko mi jo, ko vas vedno prosim in nadlegujem, toda pomagati si drugače ne morem; za delo sem netzmožen, kakor tudi nioja žena. Otroti pa so še vedno (mladoletni.
Da bi vsaj mogel plačati to izeml'jo še ta mesec, da bi potem lahko postavil hišo. Še emkrait dragi rojaki vas prosim, priskočite mi na pomoč. Vedno vam bom hvaležen in vsa moja družina se vas bo v svojih molitvah spominjala.
S pozidravom izražam vsem podpirateljeni svojo največjo zahvalo in ostajam
John Zupan. Grove City, Pa.
POZOR Gitateljii
HIPN0TIZEM
Cena knjigi jo s poštnino 36e. SLOVENSKA KNJIGARNA
P. O. Box MU, New Iscfc, N. X.
POPOTNIKI.
▼sob onim, ki ste m—jnil potovati v Cleveland, posebno ako imate dmltoo, bo potrebno nabaviti pobifitro in kuhinjsko opravo ako se hočete nastsnltl r nail naselhlpl Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno ln sanesljivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, po-kličite na telefon Princeton 1881 all pa Bosedale 1881 in Jas bom poslal sn avtomobil po vas. Ako pa vsamete -pocestno karo se peljite s Št Clalr karo do «2. ceste ia aa vogala 8L Clalr Ave. Je naslov:
Ali hočete dobre noge?
take ki se
ne pete,
ne čutijo trudne, ne srbijo, ne otečejo, ne dobp4 mehurjev, ne dobe žuljev, ne dobe kurjih očes.
POTEM RABITE
PEOISIN
Rešitelj življenja nog!
Ako nočete dobrih nog, potem rabite kako drugo zdravilo, ker edino PEDI-SIN zamore dati dobro pomoč.
PEDISIN zahtevajo le previdni ljudje, ki hočejo dobre noge.
Ena velika škatlja dovolj za več mescev stane le $1.00.
2812 E. 79th Street, E. Cleveland, Ohio.
OBVESTILO.
Vse on.- »noje et-nj^ie odjemalce, kateri site od mene miročili < V>1 u mbia si o ven s k > - <rra m' > fot im k«* j>l(ršC*e štev. K	:rjr,f) in 3260.
•prosim kot Viis rojak za malo po-1 rpljenja. Na stotine s» m jih imel v zalogi, toda vse si-m raapwal • dal sem tovarni novo veliko n<» ročilo za iste plosee, katere, upam. dobim v zalogo v par dnevih. Ka korhitro se to zgodi, jih bom pri-<"•«'1 takoj razpošiljati, do tedaj pa ponovno prosim vse, počakajte se par dni. gotovo dobite bhigo za vaše denarje, bodite vsi brez skrbi.
Se priporoča za nadaljna naročila vaš ud'ani rojak
Ivan Pajk, 456 Chestnut Št.T Conemaugh, Pa (7-10—7)
Iščem svojo sorodnike, o<l katerih se jih največ nahaja v Gleve-landu, Ohio. Prosim jih, da mi pišejo. — Anton Metlikia, prigioniero di guerra, Aquila, Abruzzi, Italia.	(5-7—7)
GRDINA,
6127 St. Glair Ave.,
Prinesli
Cleveland, O.
■c aa 20c. pojtnft mmlr
'f-': ./J it-. k
IŠČE SE MOŽE
za delati v usnjarni. Dobra plača, stalno delo.
C. Moensch Sons Company, (13—4 v d) G pav an da, N. Y.
Iščem svoja prijatelja JOSIPA JESELNIK, podoroače PUŽE, in JOSIPA WIDERWOHL iz Drage. Oba prosim, da se mi čim proj javita. — Ed. K. Turk, P. O. Box 144, Lyons, Ga. (3-17—7)
POZOR ROJAKI
JAKOB WAHČZ6, 97Q8 Bonna Am, Cleveland, Qbh,
OT.AS VAKOYW, 7. JPt. 1«1T.
Deportacije belgijskih delavcev.
(Zx oft ci j el nega poročila belgijfke vlade.)
V fwej^iijih ( čenar »»tega.
i hi l»ilo vojni ulednik, pa prisilja danes Bel^ij-Vojna je bila kot ce, da delajo v nemških munk'ij-
V novembru leta 1914 so obja-
nevi	it a, ki	je n«	'nadonut izbruh-.
t.ila	ter rait	iejala	vse, kar ji je
priil	a u»	t. Pr	*nej«» it le se je
H|MMU	aalo, d it	11 111 u	i ^lovfk pravice
vesti	kot	nara	v ne »i le, k«jt i
	•k ne li	tuiaja	v pojesti ve»ti
in u	ftt'ii if en •	«-. k«	tere ne Moe pu-
»lili	u vidik	b uiti	v svojih trenut-
kih	aii	r»xb	urjtnija, INwtfalo
je j«	»no, da	j«* trt	'l»a ujf«jtovit t ne-j
ten k		rdf 4	Ivobojevanja in
Vojjil	(ovatij*.	Glee	dvoiioj* vanja
•e j»j	ie pre	d dol	Ifiiit časom uve-
Ijavi	lo goto'	• pr	uVila, katera
je	>l(lHUO p	•ri/.na	• alo. CtJo elove-
Atvo	je i*.	<Linilo	da se pri dvo-
b«»je	panj u k	Hie-.-n	o prepove goto-
va i	u4ojaliu	l in	divja dajanja.
Dolo	iHo w	jet ka	j se sine isi kaj
M
i V iMi* »»*»f*
•bi ranj»* »olagooia
loriti. Določilo rbo ranjencev. & morajo biti »padov in
ki so m* posvetile leev. Na ta način ne ublažilo vw
cu, ki je pribežail na holandsko
oatemlje. prosto vrniti se v domovino. obrnem ae je dalo zagotovi-
Nekako ob Mera času je i)aron von lliihne, governer Antwerpna, izjavil napram kardinalu Mercier, da *"mladi možje llelgije nimajo nolx»nega vzroka bati se. da bi se jih d«|**rtiralo v Nemčijo ter prisililo k d«4u".
Koneuiio, tekom pomladi leta
du. <ia se ne bo izvršilo nikakih ^ jJt deportaeij.
Kak«*-n pogledi
olniŠ-l da naj bo-
gTozote
IIM
uo nas Jt' * je do*»ejf tjer se jc izuma k'
da
gu,
*P«
pravici un< večje prid« pridobitve, dragocene
iatja in stolHja, o. Hik> je v Ha-«tt*jQO prnlo do l'*de tek stvari. Po matrali, da »o to naj-tve človeHkutra uma
nic, katere sc je (preganjalo na ta'Noiraci sami, ki so sistematično način. Iste grožnje se je naperilo oropali trgovine in delavnice ter proti delavcem v drugih strokah.jVzeli tvornicam vse surovine, ka
t ere so zadnje potrebovale za na-
Teiko si je misliti, da bi se mo-?le take stvari dogajati v modernih časih. Na tisoče motž se je spravilo na javne trge v mestih. Preiskalo sc jih je in premerilo.
Slabiče se jc zavrnilo, močne pa j nje v Belgijo, ker bi dotični uvoz-se je skrbno razpredelilo. Kak
dal je van je obrata. Zaplenilo se je vse ter izvozilo v Nemčijo, in sicer na tako temeljit način, da jc bila Anglija sama prisiljena prepovedati vsako nadaljno irvaiia-
je
prizor je to! AK se zopet nahrja-nio v kakem afriškem ali ameriškem mestu osemnajstega stoletja, kjer se je pretipkavalo, oeenja-lo in kupovalo sužnjer — Ne
ni predmeti služili le industrijskim svrliam sovražnika.
Nemci so oropali belgijske tvor-niee njih strojev, orodja in posebno ameriških jermenov, katerih
Med t« idi Na
WW-i,
(Coe, til ili«H i
»OH
pa je nudila Nemčija v zadnjih dveh letih! Človek in mislil, da se je opila z izavratnotitjo ter da najde svoje veselje v term, da se oropa zadnje trohice časti pred pogledom cele | ga sveta. Kršila je vsako posamezno izmed svojih obljub, j V naslednjem se hočemo na kratko pečati z dogodki, je započela Nemčija.
Po Avgustu 1914 se je prebivalce mest in vasi v Belgiji, preko
katenh je šla invazija, prisililo, d soglasnega skle- ^ ^ kf,rakali kot — pred
nenLšikmi bataljoni. V uadaljem je prisililo belgijske kmete in delavve, da so izvrševali dola, ki s<» bil*, direktno namenjena v -kodo deželi. Pod pretmjo smrti se jim je ukazalo kopati zakope, utrdbe, srraditi mostove ter podi u**-ih plinov' pravljati železniške proge. • napada na^ Po n0\(.jnbrii leta 1914 pa so Zaobljubila se \emci ze napravili načrt, da izvabi vse te do-
Te ni mogoče v sedanjem času nado-^■»tvari so se dogajale pred par :ne-|mestiti. To pa so storili z liame-seci, in sie^r v mestih civilizirane'nem da na eni straini uničijo bel-Evrupe. Ti možje, ki so bili vče- gijsko industrijo, na drugi pa za-raj še prosti državljani, so danes to, da ipreskrbe tvornicam v Nem-suznji.	jčiji potrebno blago ter povečajo
Vklelo se je dolg sprevod, ki se s tem produkcijo. Da navedemo je pomikal proti železniški posta- le en primer, se je vzelo teokm ji. T aim s** je naložilo blago na vo- !>ar mesecev le iz okraja Liegc zove ter odvedlo v Nemčijo. To nOOO strojev ter jih poslalo v pa 3*i bil iriti Far«ao, niti kak asir-' Nemčijo.
ski tiran, ki je odvedel te sužnje, | Vzrok brezposelnosti so Nemci, da gradijo piramide in viseče vr- ki so zaprli nizozemski trsr, ki je tove.	|bil edini na razpolago za belgij-
Nahajanio se v Evropi in ta do- sko trgovino.
godek se je izvršil prejšnji dan.
Nemci so odtegnili nadalje industriji ves kapital ter ponudili
ki so postale še bolj
valeč"
riiuiranih narodov na
li narodi m- je nahajala
»ija.
je sprejela gotove do joče se postopanja s ci stopanja m predmeti u
uporab ■a omj mesta
ločb*
rahijo itidustrijsek sile dežele v prid okupacijske armade. Dobro
VmiKo posamezno teh obljub pa so vedeli, da imajo belgijski civi-prekršila. Mi vsi vemo to. Ve- listi pravico odkloniti svojo po-
Daii&ntu, Lmivainu moč. in tako so izdali prokJamta-"tih zbrali nemški cijo. katero je podpisal von der
IDO, <|il HO NC
in drugih m vojaki, na pn at a v l jenih, t
na tis4.ee ncUo.ibatantov, ki ntso van a z zaporom, ki bi z dejanji.
krivili. " * ^ ' ' katere
j»* s\«»jih predpo-jGolt*. V tej proklamaciji se je ma.sukrirali nato glasilo: "Vsaka oseba bo kazno-
Suženjstvo starih časov, zaniče- belgijskim delavcem tie delo, ki je vano in odpravljeno suženjstvo, služilo v vojne svrhe Nemčije, se je oživilo prid kratkim v ob- Delavci so taka dela odklonili, liki doportaerj in prisilnega del*a. Imeli so popolnoma prav ter je bi-Pustite nam nekoliko razmi- ki celo njih dolžnost storiti tako. katere ;ijati o tej stvari. Pred vsem. po- Nikogar se ne more prisiliti, da m» nja ta odredba kaznovanje ce- l>i vodil stroj vlaka, ki vozi čete, lega naroda. Haaška konvencija namenjene za boj proti vojakom i>a definitivno prvpoveduje vsako lastne dežele. Nihče ne more. pri-kolektivno ali skupno kaanova- siliti jeklarskega delavca, da bi nje. Sedaj pa nastane vprašanje, koval oklope, namenjene za o-kaka kazen je to. Ta kazen je eaia brambo vojakov, ki se bore proti najbolj strašnih orožij povračiaihne lastni domovini delarvca. t-loveška "pravice". Med vsemi kaznimi, moralnost in zakoni humaiiitete katere si je izmislila človeška prepovedujejo taka dela. Nemci družba* je deporta^Mja najbolj pa so kljub tem zakonom hoteli strašna. Oni, ki so delali naše po- prisiliti belgijske delavce k take-stave, so gotovo mislili, da je ni mu delu.
hujše kazni, kot odvesti človeka Xa podlagi vsoga tega je na-v/. rojstnega kraja ter ga prisiliti stal<», da je bila veliku večina de-k delu. Hujša in strašnejša je le lavskega naroda in tretina celega smrtna kazen.	'prebivalstva nezaposlena, odreza-
Gotovi kazenski zakoniki so na 0<j vseh virov dohodka, prepovedovali eelo to obliko kaz- Dolžnost nemške vlade je bila ni. Med temi se nahaja tudi bel- torej, da hrani to prebivalstvo gijski 1unminalni zakonik, ki pre- Biia ]e krivda Nemčije, da je poveduje deportacije.	bilo toiiko ljudi nezasposlenih in
nieesar
mrtvecev, ui kih »običajih
starih nad osemdeset let, m jon<*kov na maternih prsih.
Vsi vemo, da so Nemci, brez vsakega stmtegične^a povoda, rušili katedrale in druga zgodovinska poslopja ki so tvorila naš«» deilšn ijio izza davnih časov. V dokaz temu služijo razvaline Lou-vaina, Ypresa, Hheimaa in drugih m est.
vemo, <1 jllanibtt.vn ix.I
Med grorfhido pretnjami, pregovarjanjem tfiili je našlo v ta- drugimi sredstvi skušala odvrniti bilo dosti ljudi od dela v prid nemškim oblastim do take osebe, katere se je najelo v izvrševanje teh poslov."
S tem se je zanikalo pravico, da se sme odkloniti delo v prid sovražni državi ter obenem tudi prepovedalo prigovarjanje, da se opusti tako delo.
Baron von Bissiug, ki je sledil von der Goltzu v lastnosti generalnega go\eirnerja. je izjavil ob nastopu, svoje službe, da bo vodil
kateri sc niti nc izplača, da bi raz 1 pravljali naprej. Pri celi stvari je pomisliti na to, da je z vstopom vsakega belgijskega delavca v
nemško tvornieo prost Nemec, katerega se je nato lahko uporabi v vojne svrhe ter pošlje v zakope. da poveča število sovražnikov Belgije.
Ko se je enkrat prevedlo belgijske delavce v Nemčijo, se jih je s slabim postopanjem, grožnjami in obe.neni <Voljubami pregovorijo, da so pričeli 7. delom v municijski industriji. Predno se jih je deportiralo, se jim je stavilo tozadevne ponudbe. Delavci so vse te ponudbe odklonili, nakar se je izvršilo deporfacjjo. Vspričo stradanja in drugih grozot pa je bilo za nemške oblastnike lahko javiti iz belgijskega delavca privoljenje za delo, ki mu ga je prepovedovalo domoljubje. Pozneje se je z nemške strani ofi-cijelno izjavilo, da so belgijski delavci prostovoljno in z namenom, da zaslužijo višje plače, izbrali delo, ki jim je bulo vedno na razpolago.
Nadaljni vpogled v nemške metode nudi proklamaeija nemškega governerja v Antn-erpenu barona! Jli'hne, v kUeri se glasi: '"Za-I stopniki nemškega industrijskega sveta prisostvujejo naborom, ki se vrše pred deportacijami, da sc izvrši potrebne kontrakte za delo. Onim, ki so voljni delati, se nudi zadnja prilika, da s-i zagotovijo delo v Nemčiji."
To je jasno in dosti nmljivo.
Nas narod pa je uničil vse napore sovražnika s svojo odločnostjo ter sklepom, da se kaj takega ne sme vršiti.
Odklonitev se je izvršila na ti-isoče aiačincev. Včasih je en Izmed deportiranih spustil na tla pismo.| d očim so ga vlekli v suženjstvo vojaki nemškega cesarstva. Včasih pa je bil le listek, katerega se je vrglo skozi okno železniškega vlaka, vozečega proti Nemčiji. LSlišali smo krik m morda je bilo celo vpitje...
tere se jc izvršilo, pa so take, da bi spravi-lo delavstvo n:vz*j na stališče, ki ga je zavzemalo pred več stoletji. Prostost dela, prostost pustiti delo po poljubi ter določenje pogojev, pod katerimi naj se dela, — vse te težko pridobljene pravice od strani delavcev vseli dežel se je omalovaževalo v tem slučaju. Nemški mogotci so za ukazali belgijskim delavcem delo pod fnnrtno kaznijo in oni, ki ostanejo brezbrižni vspričo tega. nimajo pravice imenovati se še nadalje organiziranim delavcem.
Amerikanci v Nemčiji.
Berlin, Nemčija. 5. julija. — Vse omejitve, katerim so bili Amerikanci. ki stanujejo v Nemčiji, podvrženi, so odpravljene, potem ko se je prišlo med zunanjim ministrstvom in vojaškimi oblastmi do sporazuma. Amerikancem se ni več treba javljati policiji in čas za bivanje zunaj ni več omejen.
V prihodnje bo Amerikancem dovoljeno hoditi po Nemčiji kot vsakemu nevtraleu in jim za to ne bo treba posebnega dovoljenja. — J Teh pravic niso deležne samo one osebe, ki so na sumu.
Navedlo bi se lahko na stotine pisem, katere se je na skrivaj
V sedanjem slučaju deportaeij so bili navezani na javno do- opravilo v Belgijo, zasedeno od
• •! •	-11	"I*______	V Amrtn.tr In. nnl/\r»« Is« Kil n -»-v *.	X
uganjali bogo-
suru <vo j m -h z «i j. štva ter da. upravo Itelgije soglasno z dyloe-se niso i.zirali ilU« na stvari, ki so banu haaške konference in dn bile pi s\ .-eoi.e. kn niti na može, ki prav posebno ne bo od nikogar ao s!;»zili etliiKtle veri.	tiaahteval, da opusti svoje ideale.
Verno, da >0 pošiljali iz svojih!vero ter politično prepričanje. To zaUopov stmi>cne pline, ki so pri : je bilo zagotovilo, ki se je takoj nasali na^im vojakom smrt in izkazalo kot velika laž. Njegova strašno smrtno agonijo.	j administracija je ponienjala eelo
V.mo, da - . metali s-\oje str.vš • vrsto kršitev najprrmitivnejšJi ne l>ombe na mesta m kraje, ki se pravic človeka in glavna žrtev niso mogli braniti ter niso bili teh kršenj je bil delavski stan. ut rjeni.	j Med temi pa se je prve preganja-
Vemo še druge stvari, — a vsa-'lo uslužbence žel0mie in pošte, ko nadaljevanje bi bilo ncpotreb-jO bi se Nemcem posrečilo pre-no. Vsak izmed na> pa mora ohra-(govoriti te ljudi, bi imeli takoj na niti vse to v živem spominu ter si]razpolago toliko svojih ljudi, da ponavljati to sleherni da«i.	|bi se z njimi ustanovilo celi ar-
^ avtvjt m napadu na »lelavskoj laadni «bor. Nadalje pa Nemci ni-j»i t bi\a«U vo Ut 'irij.- -a je vprizo-'so bili izurjeni glede belgijskega rila Nemčija Ur rprfanfja še se-'železniškega sistema in to je tvo-daj /ločin, ki je tako velik, da rilo povod za številne železniške nadkriljuje vse zločine, izvrstne!nesreče.
v preteki, sti.	j Uslužbenci železnicc in -ocište
* » *	se niso dali pregovoriti. Ubo
Ta zloirin je dvojen, kajti Nean-'gemu narodu pa se je medtem oib-ci so prekršili svoje obljube, da- ljubijalo velike pla-"e: navadnim ne pred vojno. t, r one. katere so delavcem šest. do devet frankov dali po zasedenju Belgije.	jdaat, mehanikom pa do 23
Na haa^ki konferenci leta, 1907 frankov, so obljubili. <la »e ne bodo dotak-j Vsi naši delavci pa so odklonili nil 1 gotovih principijev in da ne služIjo pod Nemci, kajti vedeli so. bodo žali i patriotizem prebival- da pamenja redni železniški prost v a ofceinlja, katero bodo zasedli met v lielgiji pogubo maroda ter v daoittm slučaju. To se ni ^agodHo pospešen je vojaških načrtov so-se 11a nfiavljeni predlog, temveč vražnika. \ tej odklonitvi so dali so neriLsik delegati sami predla- izraza ne le svoji dolgosti, tem-ftali določbo, s katero s«4 prepove- več tudi svoji pravici. Poroča se duje vojskujočemu se narodu pri- o dogodkih, ki kažejo najviSjo »iliti <lncavljane sovražne dežele. najx-iSjo odporno silo belgijskega da bi »p vdeleži 11 vojaških opera- delaxistva. V delavnicah v Luttre eij |s*oti lastni de/ !i.	in Malines so odklonili belgijski
Nemci so tudi obljubili, d* bi delavci v aprilu 1915 najmanjše v danem slučaju skrbeli za «prebi- delo v prid Nemčiji. vaKjvo,	bi v kratkem zopet Oospod Holebusch. generalni
ustanovili redne razmere.	tajnik nemških železnic v Brtise-
V siakega |H<aan»eauicga teb do- lju, je izjavil, da ne more v tem govorov so raztrgali ter poteptali času s stradanjem premagati od Prav v poseh
in prisiljenega dela pa gre za lju- brodelaiost. di, ki niso zakrivili ničesar in ki Kljub temu pa ni Nemčija iz-niso imeti nobenega zločina na ve- dala niti novčiča. Cela teža presti. Deportacijsko kaztvn se jim je hranjevanja belgijskega prebi-naložilo brez vsjikega procesa in valstva je padla na rame komite-|X«stavnegai postopanja. Žrtve teh ki	stavil za nalogo vršiti
deportaeij pa so najbolj svobodo- ta posed, in sicer s pomočjo bel-Ijubni ljudje na celem svetu. O- gijske vlade v Havre in zavezni-kruto dejanje pa je <storil inarod. kov. Španska, in Združene države ki se usti, da ima najbolj popolni «0 pomagale komiteju pri izvrše-pravni sistem, kar jih obstaja na vanju težke naloge. Nemška vla-svetu.	j da pa se ni niti za trohico vdcle-
^ ♦ "	tždla cele rešilne akcije.
Ti pogoni ljudi so seveda djli Najmanj, kar je človek zalite-povod za najbolj strašno (prizore, val. pa bi bilo, da bi se pustilo ta Družinam deportiranih se je pre- komitej pri miru ter mu dopustilo povedalo dostop do železniških izvrševani je človekoljubnega dela postaj. Na' gotovih mestih so se A niti v tem oziru niso Neanci po-deportirani uprli. Nekatere se je pustili ter nasprotno ovirali raz-vsled tega ubilo, druge pa ranilo, deljevanje živil. Tekom zime 1915 * ♦ *	'so prepovedale nemške vojaške
V sedanj ean času je seveda tež- oblasti dovoz vseh živil v neko ko določiti število moških, katere flansko vas, koje ženski prebival-se je deportiralo v Nemčijo. Iz- ei so odklonili izdelovanje vree vedelo se je le toliko, da se je v ZSL nemško armado. Vojaki so mi-teku devetih dni odvedlo 15,001) slili, da se bo vas, popolnoma, se-mož, in sicer <na prisiini način. Ktradana, konečno adala, a to se Malo pozneje je ugotovil neki ni zgodilo. Isto so uganjafi nem-liolandski časopis, ki je dobival ški vojaki tudi v Laege. informacije iz dobrega vira, da se( Svoje največje uspehe pa so do-je »deportiralo edinole iz belgij- segli Nemci v opravičenju tega skega mesta Antwerpena 21,000 postopanja. Izjavljalo se je, dto je Belgijcev. To odredbo pa se je iz- pogubno za deželo, če toliko <rok| vedlo ne le z ozirom na vojaško počiva skazi leta in da bo narod ozemlje, temveč na celo deželo, tipel vsled izgube moči, katero je Nastane vprašanje, rta kak način mogoče dhraniti edinole z delom.1 se bo -nadaljevalo s to politiko. jVsled tega je baje naloga neoi-Nemci sami narm dajejo odgo- Ških oblasti, da se pore proti ne-vor na to. Predlagajo namreč, naj [zaposlenosti.
se deportira iz Belgije do 350,00 v tem smislu so se gibale ofici-mož, katere naj bi se uporabilo v jelne nemšk^ izjave, tikajoče se nemški industriji, kar pomenja deportaeij. Tc izjave pa raz ode-toliko, kot vsakega četrtega iz- vajo obenem duševno stanje, v med moških prebivalcev BeLgije. katerem se nahajajo nemški vo-Vsled tega je jasno, da tvorijo tc dilni krogi, kateremu stanju si? deportacije največji zločin, kar človek ne moreprečuditi. so jih uprizorili Nemci in ea ka-
Nemcev, H: naloga bi bila premuč-na ter je položaj razviden iz stvari, katere smo že omenili. --
Krivica, katero se je prizadelo.' se ne tiče le enega delavca, tem !
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
drufitvene tiskovine, se vselej obraeja na slovensko unijsko tiskarno
"Gevelandska Amerika"
Ml U4«Iojemo tm draštrene, trgovske in privatn« tiskoTinc. Naia tfakarna je najbolj Moderno opremljena izmed vseh tlovmldh tiakaren ▼ Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine dsm, predno se obrnete kam drn Saa^ Pri nas dobit« lepše, cenej*« in bolji* tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
«119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
pa
pod nogami.
je upoštevati naslednje točke:
— Dne 2. neptembra 1914 je ob "ubil governer liruseijm von der
pome &ile belgijskih delavcev. Hvojo grožnjo izstradan j a je tudi izvral. Družine delavcev, ki so dobivale podporo iz inozemstva, da ai preskrbe vsakdanji kruh,
terega si upajo prevzeti odgovornost pred svetom in zgodovino.
Nemške oblasti v Belgiji pa se niso posliižile deportaeij le z ozi-
Namcd so seveda skušali ubla- rom na nezaposlene. Deportiralo žiti svoje postopanje ter ga sta- se je vsakega belgijskega držav-viti v lepšo luč. Nemški listi so Ijana. ki je bil v stanu opravljati prinašali clankey v katerih se je delo ter se ga je moglo uporabiti »kuhalo opravički to postopanje, pri povečanju iminicijske produk-Govemer Biasing sam se je izrazil oije onstran Rena. proti nekemu ameriškemu poroče-j Objavilo se je, da si more ku-valcu, da je glavni vzrok depor- piti prostost oni, ki je dosti bo-tacij postopanje in brewielnost gat, da plača od 500 do 1000 belgijskih delavcev, ki so vsled mark. Kje ipa je bilo mogoče najti tega postaili breme javne dobro- delavca, ki bi mogel plačati za delnosti. V tem smislu se je tudi svojo prostost tako veliko svato izjavilo "Kolnische Zettung". | denarja T S tem pa je tudi nnden To vse pa tvori zelo aiafc argu- dokaz, da je bil namen Nemčije ment za opravičenje eelega po- uničiti belgijski delavski razred, stopanja.	j	* * »
Res je, da je bilo dosti nezapo- Kameno so Nemci zagotavljali si enih v Belgiji, a vprašati je tre- belgijskim delavcem, da se jih ba, kdo je zakrivil to necaposle- najprvo ne bo uporabljalo v indu-
ki so direktno zvezane z
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", voč :U)0.000 delavcev. Krivice, ka-1' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
časa neznosne dragnje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoe, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINER-JEVO
ameriško lliiir grenko vino
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in go je bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je - le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TRINERJEV OBLIŽ
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po pošti 35 in 60e.
TRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliz.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Panama 1916.	-o^j
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AVL,
bitter-wine
Y
miMcaove
H0RKE VI MO
JOSEPH TR»Nf*
.^ggua*.«. .
6HICAC0, ILL

■
svete Barbare
U ZMDTKJtm DRŽAVE SEVERNE AMTTRITX Sedež: FOREST CITY, PA.
lM«fMinuio Aa« 21. januarja 1902 v driari Peoosftraiiift. GLAVNI LRADNIKI:
Pwdastfnlk: F. K TAUCHER, «74 Ah«ay Are, Bock Springs, Wya PodpMdaednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broach ton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, box 647, Forest City, Pa. PomoCnl tajnik: AVGUST GOSTIfiA, box 310, Forest City, Pa. Blaasjnlk: JOHIP MAHIN^IČ, 5805 St. Clalr Are., Cleveland, Ohio. Pomožni blsgajalk: ANT. HOCHKVAR, RFD. No. 2, box 11%, Bridgeport, Ohio.
NADZORM ODBOR: Predsednik ns<1*. odbora: JOSIP PFTERNEL, box 96, Wlllolk, Pa. 1. aadsoralk: JKR.VEJ HAFNER, box 65, Bardloe, P*, j t. aadsomtk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predspdnlk porot, odbora: MARTIN ORREŽAN. box 72, E. Mineral, Km L porotnik : FRANC TEROPClČ, R. F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark, t. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh. Pa.
Cradao glasilo: "GLASI NARODA", 82 Cortlandt SL, New York. N. T.
Cenjena dnJStva, osiroms njih nrsdnlkl to naprofienl poMljsti vse da. pl*> dtrvktzio na glavnega Ujoika in nikakor drugega. Denar naj se pa po-llljs sdino polota jM.-tnlb, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekor, na naslov: Frank Psvlovčič, Farmer* A Minem National Bank. Forest City, Pa.
V slučaju, da oftasijo društveni tajniki pri poroWllh glavnega tajnika kak* pnuanJL JItomU. naj to nenu»i.>ma naznanijo nra>lu glav. tajnika, da S» ssmore na{*ko popra riti
gajnik
Predsednik: Ivan Škrjane 1668 Moot.
E. 29 Sc; tajL^ Fr. Petri« 1743 E.	blagajnik: Jakob Ska-
pin 1661 E. 29 St.; vsi t Lorain. Ohio.
Anton Planmielr, Butte, 17; tajnik: Iran Zimerman, box
96; blagajnik: Josip Hribar, box n.	,1; vsi ▼ Hartford. Ark.
Postaja iter. 29:
Predsednik: Josip Jereb, box 166; tajnik Ivan Golob, box 144; blagajnik: Anton Oblak, box
134; vsi v Rock Springs, Wyo.
Postaja štev. 30:
Predsednik: Ant. Rahne, box 173; tajnik: Jakob Ahčan, 305 Fayal Rd.; blagajnik: Lovrenc Smolej, 305 Douglas Ave-; vsi v Eveleth, Minn.
Postaja štev. 31:
Predsednik: Pavel D. S pehar, 210 - 5th St.; tajnik: P, Sholtz, 209 - 7 St.; blagajnik: Josip Sre-brnjak 511 - 5 St-; vsi v Calumet, Mich.
Postaja štev. 32:
Predsednik: Josip Hudale, 429 Robison St.; tajnik: Martin Tomšič 1126 Maple Way; blagajnik: Franc Pire, 1629 Rich Ave.; vsi v Braddock, Pa.
Postaja štev. 33:
PrMsednik: Gabriel Rus, 3698 E. 78 St.; tajnik: Stanisl. Pekol, 3534 E. 82 St.; blagajnik: Anton Čolnar 3731 E. 77 St.; vsi v Cleveland, Ohio.
Predsednik: Alojzij Heinrieher	A-ostaja iter. 75:
tajnik: Emil Markieh 5122 But- Predsednik: Andrej Mlekuž,
ller St.; blagajnik: Josip Kos,	Co1®-? tajnik: Alojzij Za-	___________
5732 Natrona Ave.; vsi v Pitta- P*11* °k View, Colo., box 34; —■ Pine St.; blagajnik: Josip Kna-burg, Pa.	blagajnik: Alojzij Zupan. Ok pie, 206 Pine St., vsi ▼ Rhone,
mk: Ivan Pikni, 9717 McCuen St.; vsi ▼ New Duluth, Vitm Seja vsako tretjo nedeljo.
97:
Predsednik: Mihael Jarh. 142
Pine St.; tajnik: Cyril Zavrl. 14b
Postaja štev. 54:
Predsednik: Anton Kos,
RFD
View, Colo., box 34.
Pa.
Postaja štev. 98:
Predsednik: Valentin Fertuna
Postaja štev. 76:
1, box 125; tajnik: Frank Novak, *^ ^^^; VaI^tin ^una: box 623; blagajnik: Al. Bre- 2tef T^^isftajnik: Urbančič Ivan, box 302;
gar, RFD. 1, box 111; vsi v iS^LT1®40'	Ave* blagajnik: Ignac Kukman; ' Greenšburg, Pa.
Detroit, Mich.; blagajnik: Ant. Standard III Stefanič, 190 Cotterell Ave., Detroit, Mich.
vsi v
Postaja štev. 55:
Predsednik: Mihael Vadnal bx	Postaja štev. 77:
163; tajnik: Franc Gnezda. 158 Predsednik: Frank Frikaus Ma in St., Franklin, Conemaugh, box 161; tajnik: Josip Žuraj Pa.; blagajnik: Andrej Puntat, box 161; blagajnik: Josip Mo-302 M id le St.; vsi v Conemaugh, die, box 161; vsi v New Alexan-Pa-	f dria, Pa.
Postaa štev. 56:	|	Postaja štev. 78:
Predsednik: Frank Vodnik, Predsednik: Frank Sain, box RFD No. 2, box 107, Irvin, Pa.; 142; tajnik: Alojzij Zumek, box
tajnik: Anton Maslo, RFD. No. 157, blagajnik: Louis Tlakar, bx 2, box 114, Irwiii, Pa.; blagajnik: 157, vsi v Somerset. Colo. Frank Kužnik, Export, Pa-
Opomba: Vsi postajni tajniki so naprošeni takoj poročati na glavni urad vse pomankljivosti tega imenika.
S sobratskim pozdravom
Frank Paviovčič, glavni tajnik'
Postaja štev. 57:
Postaja štev. 79:
Predsednik: Ivan
0 te ženske.
(Tri zakonske Črtice.)
Predsednik: Imbro Vlahovac. tajnik: Josip Klun, box 389; bla box 439; tajnik: Frank Faren- gajnik: Teodos Galoš, box 389; chak, box 122; blagajnik: Frank vsi v Leadville, Colo. Omejc box 264; vsi v Homer Ci- Seja vsako tretjo nedeljo.
Postaja štev. 58:
Predsednik: Frank Puntek
IMENIK IN NASLOVI POSTAJNIH TAJNIKOV:
Postaja štev. 1:
ban; ta j-x 491; —
Predsednik: Fr. nik : Matija Kamin blagajnik: Martin Muhi«*; vsi v Forest Citv, Pa.
Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 2:
Predsednik: Albin Bobnič, box v tajnik: Frank lMIar. box 42; ulagajnik: Leopold Kolone, box 114; vsi v Jenny Lind, Ark.
Ala.; •r. Al
Josip Fitz.
Postaja štev. 3:
Predsednik: Luka Butija, box 263; tajnik: Franc Močnik, box 133; blagajnik: Peter Raspotnik, box 241; vsi v Moon Run Pa.
» Postaja štev. 4:
Predsednik: Ivan Brec, 677 Bennett St.; tajnik: Anton Osol-nik, 868 Bennett St-; blagajnik: Josip Šperlik, 864 Bennett St.; vsi v Luzerne, Pa.
Postaja štev. o:
Predsednik: Ivan Kranjc, R. F. D., No. 110; tajnik: Ferdo Pi-kel, It P. D. No. 106; blagajnik: Jurij Kokelj, R. F. D. No. 77; --vsi v Altus. Ark.
Postaja štev. 6:
Predsednik: Frane Kaplan; tajnik: Jo^ip Terbovc, 1432 E. 41 St.; blagajnik: Jurij Turk, 1127 Norwood Rd.; vsi v Cleveland,
Postaja štev. 15:
Predsednik: Ivan Pucel, box j 83; tajnik: Matija Ogradv, box 189; blagajnik: Josip Fritzel, box 41; vsi v Huntington, Ark.
Postaja štev: 16:
i Predsednik: Ivan Fatur; tajnik: Anton Sotler, box 212; bla-| gajnik: Anton Vehovee, box 28; j vsi v Willock, Pa.
Postaja štev. 17:
Predsednik: Mihael Malz, box 155; tajnik: Jakob Dolenc, box 181 ; blagajnik Ivan Žitnik, box 186; vsi v Broughton, Pa.
ty' Pa*	Postaja štev. 81:
Predsednik: Franc Čuda, Bol ger, Pa.; tajnik: Anton Skofar, postaja štev. 34 :	202 Chestnut St.; tajnik: Franc box 735, Primrose, Pa.; blagaj-
Predsednik: Josip Glavič, box Pustosflemšek 213 W. Chestnut nik: Frank Tehovnik, box 11, — 221, tajnik; Frane Bl0dnikar bx i St.: blagajnik: Alojzij Vidmar, Primrose. Pa.
229; blagajnik: Ivan Tavornik box 654; vsi v ChishoHm, Minn.	- __„
box 134; vsi v Vandling, Pa. "	p . .	M.	w , postaja stev. 82:
Postaja stev. 59:	Predsednik: Jakob PeTsin, box
Predsednik: Jakob Baloh, RR. 666; tajnik: F. Cimperman, box usode ne liotcl, ne mogel nositi. No. 8, box 88; tajnik: Jakob Se- 174. blagajnik: Ivan Novak, box smrt ie boljša nego tako stra-lak, RR No. 8, box 92; blagaj- 672; vsi v Farrell, Pa.	tsno, tako sramotno življenje!
Seja vsako prvo nedeljo.
Oh
vrši vsako četrto so-
v mesecu.
Postaja štev. 7:
Predsednik: Josip Novak. R. F. D. No. 22; tajnik: Ivan Maru-sich, R. F. D- No. 22; blagajnik: Andrej Urbanč, 10314 and Cros-sat; vsi v La Salle, lil.
Postaja štev. 8:
Predsednik: Gregor Hreščak, 407 - 8th Ave.; tajnik: Josip In-tihar, 409 - 8th A\e.; blagajnik: Anton Jene, 287 Coojiet Ave.; — vsi v Johnstown, Pa.
Postaja Štev 9:
Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Franc Bežišnik, box 97; blagajnik: Ivan Podboj, box 224; vsi v Cherokee, Kans.
Postaja štev. 10:
Predsednik: Anton Osredkar, box 3, Coketon, W. Va.; tajnik: Ivan Lahajnar, box 215, Thomas. W. Va.; blagajnik: Matevž Pože-nel. box 41, Thomas, W. Va.
Postaja štev. 11:
Predsednik: Ivan Grošel, '276 Columbia St.; tajnik: Franc Ca-heven, 198 Cherry St.; blagajnik: Jacob Brecelnik, 198 Cerry St.; vsi v Dureya, Pa.
PosUja štev. 13:
Predsednik: Franc A rguštin, box 360, W- Mineral; — tajnik: Martin Dolenc, box 24, Mineral, blagajnik: Ivan Kastelic, Mineral, Kans.
jaštevf 14: : Ivan Kastelic; taj-h Aubel, box 196, Bloc

Postaja štev. 18:
Predsednik: Josip Zupan, box • 66, RR 2, Pittsbugrh, Kans.; tajnik: Ivan Jager, RR 2, Cherokee. Kans.; blagajnik: Albin Volk, RR 2, box 57, Pittsburgh, Kans.
Postaja štev. 19:
Predsednik : Josip Hočevar, R F. D. No. 2, box 13Yi • tajnik: Mihael Hočevar, R. F. D. No. 2, box llVi; blagajnik: Franc Gregor-| -ič, R. F. D.. No. 2, box 11%; — vsi v Bridgeport, Ohio.
Postaja štev. 20:
Predsednik: Al. Tom^zin, box ,403; tajnik: Mihael Baloh, box 212; blagajnik: Ivan Zagorc, vsi v Claridge, Pa.
Postaja štev. 21:
Predsednik: Ivan Susman, 4 S. William St.; tajnik: Frank Ma-1 a vasic. 21 Burch St.; blagajnik: F. Čuk. 541 Jefferson St.; vsi v Little Falls, N. Y.
Postaja štev. 22:
Predsednik: Paul Mauri, box 262; tajuik: Ignac Murshetz, box 328; blagajnik: Jakob Dollar, 328; blagajnik: Jakob Dolinar, J Vsi v Imperial, Pa.
Postaja štev. 23:
Predsednik: J. F. Kren, 1900 K. Huart St., tainik: Jos. Golob, 1916 So. 14th St.; blagajnik: Ant. KuŽnik 1201 So- 19th St.; vsi v
Postaja štev. 24:
Predsednik: Jos. I. Valenčič. box 342; tajnik: Luka Bergant, box 411; blagajnik: Frank Gerli-jca, box 388; vsi v Primero. Colo.
Postaja štev. 25:
Predsednik: Ant. Pečar RFD-No. 3, box 137, tajnik: Franc Te-ropšič, RFD, No. 3, box 146; blagajnik: Ivan Belle, RFD. No. 3, box 166; vsi v Fort Smith, Ark.
Postaja štev. 26:
Predsednik: Josip Modic, 877 E. 137 St.; tajnik: Ivan Grošel 885 E. 137 St.; blagajnik: Alojzij Ižanc, 15523 Saranac Rd.; vsi v Cleveland, Ohio.
?ostaja štev. 27:
Predsednik: Ignac Juvan, RR, No. 8; tajnik: Josip Miklanc, RR No. 8; blagajnik: F. Kluceviek Rn,. No. 8; vsi v Pittsburgh, Kan,

Postaia štev. 35:
Predsednik: Ant. Budma, box 222; tajnik: Frank Kumerdy, box 56; blagajnik: Martin Korošec, box 205; vsi v Ralphton, Pa.
Postaja štev. 36:
Predsednik: Franc Lozekar, bx 5, Dietz, Wyo.; tajnik: Tomaž Pire, box 399, Sheridan, Wyo.; blagajnik: Frank Voler, Dietz, Wyo.
Postaja štev. 37:
Predsednik: Mihael Pencil, bx
33, Rmjro, Kans.; tajnik : Ivan Dollar, box 42; blagajnik: Frank Tom in, box 177, Radley, Kans.
Postaja štev. 39:
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172 blagajnik: Ivan Jereb, box 28: vsi v Universal, Pa.
Postaja štev. 41:
Predsednik: Franc Štrukelj, — Breezy Hill Sta., Mulberry, Kan., tajnik: Ivan Homec, RR No. 2; blagajnik: Mih. Krulc RR No. 2, vsi v Mulberry, Kan.
Postaja štev. 42:
Predsednik: Vincenc Ramnikar box 35; tajnik: Ivan Reven, box 108 ; blagajnik : Ivan Polo box 62. vsi v Winter Quarters, Utah.
Postaja štev. 43:
Predsednik: Alojzij Debevc, box 14; tajnik: Ivan Milavec, bx 55; blagajnik: Ivan Rovan box 70; vsi v Dodson. Md.
Postaja štev. 44:
Predsednik: Franc Garantini, box 39; tajnik: Anton Seljak, bx 56; blagajnik: Ivan Bregar, bx 118; vsi v Franklin, Kans.
Postaja štev. 46:
Predsednik: Simon Grošel, bx 123, Penn Sta., Pa.; tajnik: Fr. Demšar, bx 253, Manor, Pa.; —
blagajnik: Tgna. Payčar, box 117,
Postaja štev. 47:
Predsednik: Ivan Miklauc, bx 227; tajnik: Josip Kreus, box 132; blagajnik: Rok Firm, box 519; vsi v Frontenac, Kans.
Postaja štev. 48:
Predsednik: Matt Kos, box 227, tajnik: Matt Galičič, box 207; blagajnik: Lovrenc Basel, box 131; vsi v Cudy, Pa.
Postaja štev. 49:
Predsednik: Anton Jurjavčič, box 351; tajnik: Ivan Božič, box 152; blagajnik: Frank Jurjavčič, box 361; vsi v E. Palestine, Ohio-
Postaja Stav. 50:
Predsednik: Jernej Hafner, bx 65. Burdine, Pa.: tajnik Vincenc Vidmar, box 41, Presto, Pa.; blagajniki Ignac Krek, box 74, Burdine, Pa.
Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja itev. 51:
Predsednik: Anton Jamnik, RR. 3; tajnik: Ivan Zakrajšek, R 3, bx 57; blagajnik: Blaž Sile. B 3; — vsi v Columbus, Kans.
Postaja iter. 58:
Predsednik: Anton Planiniek, Butte, Mont-; tajnik: Ivan Miko-lich, Corvin Springs, Moot.; bi
(Nadaljevanje.)
— 0, o, seveda ve, vse ve, a kaj Fajdiga; 'naj stori? — Roth je tukaj povsod prvi, kar reče, to se zgodi. Baje je število Tonetovih napak doseglo že najskrajnejšo mejo; le pl. Roth ga še drži v uradu, sicer bi mortal iti! — Tone mora molčati k vsemu, delati se mora slepega in gluhega, pa še vesel mora biti, da ima po zaslugah žene zadnji čas mir v hiši in v žepu par desetič več! — Vidiš, taka-le usoda Mrakova, narjmarljivejsega jnrista pod dunajskim solncem. Tu zna mu majka! Moj Bog, jaz bi take
nik: Jernej Hribar, RR No. 8, box 89; vsi v Pittsburgh, Kans.
Postaja štev. 60:
Predsednik: Karol Kolarič, bx
Postaja štev. 83:
Tako je govoril prijatelj Andrej:
njegova soproga pa mu je pritr-Predsednik: Martin Brvar, box jeval a.
146; tajnik: Andrej Milavec, box Izvedel sem tedaj, da igra bivši
666; tajnik: Josip Tomšič, Bear ^T^I^pJ^ ^ tOYa™	^ ~
Creek, Mont., box 96; blagajnik: '	' '	svojem domu, kjer je gospodar >n
Anrej Ža^ar, box 794, vsi v Red'	Postaja štev. 84:	; gospodinja ona, njegova nezvesta
Lodge, Mont.	Predsednik: Ivan Zorko; taj- zei}a- .on pa smesna	Pravi
« * • Z* -O	nik: Anton Čop, bx 216; blagaj- Sllffnf ; •
Postaja stev. 63:	nik. Ivan Podmenišek _ ysi y Prebd sem še dva lepa dneva v
Predsednik: Alojzij Jerasa. bx Staunton I1L	! Andrejevi hiši. Stregli so mi, ko-
129; tajnik: Matija Vehar, bx.	*	;likor so le mogli; gospodinja je
286; blagajnik: Ivan Remc; vsi.	Postaja štev. 85:	bila vrla in blaga ženska, kakor-
v Superior, Wyo.	j Predsednik: Ivan Žužman, šnih poznam malo...
Bryant, Okla.; tajnik: Anton Po-; Ko pa sem se peljal dalje proti
Postaja štev. 64:
tokar, RFD No. 1, box 77; We- svojemu domu, sem se spomnil ti-
Predsednik: Anton Bergac, bx ^' nirlo ki V a ' «vojemn d o o. „ x • -i -c. « letka, Okla.; blagajnik: Anton stega dolg 8 Sterlin Pa : tajnik: trarik ^^^^ RDF> Nq
Orel, box 14/, Martin, Pa.; blagaj!Weietka> 0kla
nik: Martin Ceglar, Orayslandrg. Seja vsako
Pa.
Postaja štev. 65:
Predsednik: Louis Wise, 200
nedeljo.
oo tu__t ti , . ., T/, „ ------ -----, uxuRujuiA.	uuigoeasnega dneva, ko smo
, oienm, a.: tajnut: rrami	wnu» i	93, posedali v kavarni pri "Treh Gra-
cijah".
In natanko sem se domislil, s p . . » e	koliko kruto ogorčenostjo je ob-
PredseS'lvlT^ank SE ljubU ^	a5t0 --------------- --- . ¥au riauji> mu postane nezvesta — smrt in
Jackson St.; tajnik: Louis Mar- £	ta-lmk: Anton Rozina, koliko vnemo je pobijal žensko
tinčič, 207 Ingals Ave.; blagaj- j ^ ^	box 93 - blagajnik: emancipaciio, povdarjaje, da bodi
nik: Ivan Zalezel, 1503, N. Hicko-j^ .	S- R- box 12 • žena možu pokorna, ki glej z vda-
| nostjo, s spoštovanjem in sužen-
I sko vdanostjo tja gori k svojemu
ry St.; vsi v Joliet, HI-Seja vsako prvo nedeljo.
Predsednik: Gregor Rogelj, bx ffospdarju...
vsi v Export, Pa
Postaja štev. 87:
Postaja štev 66:	Preds<
Predsednik: Valentin' Bezek,'^81; tajnik: Ivan Telban, box 174, box 21; tajnik: August Filipčič ^agajnik: Franc Lončar, box 81;	le britko nasmehniti...
box 15; blagajnik: Frank Možej ^ v Iselm, Pa.	I	.iU'.. ,
Kakor vselej, prijelo me je tu-Postaja stev. 88:	!di takrat, ko sem začul zvoke
Predsednik: Frank Kocjančič, lahnega valčka, igranega od moj-box ,box tfjmk: Martin Osolnik, Merske ciganske kapele na lok.
veliko vznemirjenje v — nogah.
vsi v Pineville, Minn.
Postaja štev. 67:
Predsednik: Frank Čire j,
In premišljevaje vse to, sem se
124, Sublet, Wyo.; tajnik' Fran box	blagajnik: Ivan Žagar
Golob, box 175. Sublet, Wyo;;box 450 i VS1 v Herminie, Pa.
blagajnik: Ivan Čadež, box 192, Sublet, Wyo.
Postaja štev. 68:
Predsednik: Franc Zupančič, 731 Ketchen St.; tajnik: Alojzij Sašek, 913 Kectham St.; blagajnik: Franc Donas 2633 W. Val-nut St.; vsi v Indianapolis, Ind.
Postaja štev. 69:
Predsednik: Frank Polovieh. R. 2, Madrid, Ia.; tajnik: F. Dro-bnieh, R. No. 2, Madrid, Ia.; blagajnik: Frank Omerzu, R. No. 2, Madrid, Ia.
Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 70:
Predsednik: Franc Podržaj, bx 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Jos. Brajer, box 591, Gilbert, Minn.; blagajnik: Alojzij Žitnik, box 134, Gilbert,-Minn.
Postaja štev. 71:
Predsednik: Jernej Peček, RFD No. 3, box 56; tajnik: Ivan Zn-pan, RFD. No. 7, box 9; blagajnik Ivan Polanc, RFD. No. 7, bx 8; vsi v Johnstown, Pa.
Seja vsako 4. nedeljo.
Postaja štev. 72:
Predsednik: Frank Krajšek, box 114; tajnik: Frank Segula, bx 34; oba v Hostetter, Pa.; biagaj-ik: Ivan Krančevie, box 116; Whitney, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 73:
Predsednica: Marija Cvar, box 90; tajnica: Ivana Andolšek; bla-gajmea: Marija Goršek, box 206: vse v E. Helena. Mont. *

Kli
74: Zsrfis^
Dasi mi je moja životna obilost že precej na poti in dasi se mi zdi t včasih, da se me loteva neka/ka) težka sapa, premagati se tedaj vendar nisem mogel, ampak šel sem v plesno dvorano.
Vedel sem, da najdem ondi velik izbor mlajših in okretnejših
Postaja štev. 89:
Predsednik: Frank Račič. box 88; tajnik: Ivan Cvetkovič, box 75; blagajnik: Alojzij Muster, box 88; vsi v Newcomer, Pa.
Postaja štev. 90:	_______ ___________________
Predsednik: Ignac Rugelj, box' plesalcev, nu, to me ni motilo. — 47; tajnik: Franc Homar, box: Dvakrat trikrat zasukati se, pa 95; blagajnik: Alojzij Strasber- pokramljati s to in ono lepo in
ljubeznivo damo, je bil moj namen; druzega nisem hotel.
In prav tedaj, ko sem si nataknil rokavice, je začela igrati kapela z vso žarkostjo strastnega čustvovanja moj najpriljubnejši ples.
V istem hipu skoraj pa sem zagledal tudi ondi ob steni bujno-vitko čmolasko velikih, prekrasnih črnih očij. bledikaste. kakoi slonova kost rumenkaste polti, — pohotnih, mlo predebelih ustnic in krepkih ledij.
Razumevno je torej, da sem pohitel k nji, kakor jastreb k — golobici.
Ko pa sem se ji predstavil, mi je dejala smehljaje:
—	O, poznam vas že precej ča sa, gospod doktor!
Začudil sem se.
—	Kdaj? Odkod? Danes sem prvič v tej-le čitalnici, milostlji-va!
—	Videla sem vas na sliki, katero ima obešeno moj soprog v svoji pisarni, — mi je odgovorila, *pa že plesala.
—	Val soprog f — Moj Bog, vi ste torej že omoženaT Ha, pa sem mislil, da ste gospica!
Ona se je zasmejal a. Rahla rndečica se je razlila po njenem obrazku, lepi, ravni zob-
so sa ji fltoUKkii in o& so ji
-
ger, box 35; vsi v Gross, Kans.
Postaja štev. 91:
Predsednik: Franc Nadvešnik, box 401; tajnik: Hubert Dular, box 297; blagajnik: Josip Legan. box 297; vsi v Oglesby, HL
Postaja Stev. 92:
Presednik: Anton Butar, box 218, R. No. 4, tajnik: Fred Konec box 218, R. No. 4; blagajnik: Ivan Sterle, RR. No. 4, box 218. Vsi v Gerard, Kans.
Postaja itev. 93:
Predsednik: Anton Božič, box 152, Cliff Mine, Pa.; tajnik: Jurij Rihtarič, box 91, Cliff Mine, Pa; blagajnik: Ivan Lah, RFD., No. 1, box 9, Oakdale, Pa.
Postaja itev. 94:
Predsednik: Josip Mastek 439. North 9 St.; tajnik: Ign. Musar box 449, Clinton, Ind.; blagajnik: Andrej Brisar, box 449, Clinton, Ind.
Postaja Iter. 95:
Predsednik: Jernej Potočnik, box 1655, tajnik: Leo Pirna/t, box 1654; blagajnik: Marico Petrič, box 1621; vsi v Stamdarville, Utah.
Postaja iter. 98:
Predsednik: Ivan Ivane, 97th Ave. W.; tajnik: Fr. Jvrfco-bos vich, 506
|
7ažarele nalik zamorkL
—	A dovolite, mdoaUjiva, da vas brez okolišev vprašam — o-prostite mi! — kdo pa je oni moj srečni kolega, ki je . • hm!
—	... ki je moj soprogi — Ha, ha. najbolj nesrečen človek na — svetu, kakor pravi sam, — mi je odgovorila.
—	Milosfljiva, vi se šalite!
—	Nu, povem vam, da mu nisem že celo leto več soproga v resnici, nego se le še v javnosti ka-žem tako.
—	A kdo! — Čegavo ime?
—	Direktorica Blaznikova sem!
—	Blaznik! — Janez Blaznrk! — sem vskliknil. — O gospa, veseli me, da vas pznam. Pred osmimi leti sem dobil od prijatelja, vašega soproga, naznanilo o vajini poroki... dobro se spominjam. In vi pravite ?...
—	Da sem že pefto leto le še po imenu njegova žena, — mi je pritrdila ona. — To je vendar javna tajnost! Čudno, da vara še ni došlo na ušesa!
—	Zares, iznenadila me je ta vaša vest, — sem odgovoril ter plesal dalje.
—	Kaj hočete! — Različni značaji se ne mogo složiti, kakor vo-d a in žrjavica... Pa stojva! — Prosim, peljite me na galerijo! Izmučena sem že nekoliko in — žejna. Okrepiti se hočem malo, pa povem vam svoj roman!
Čudil sem se, da je tako prijazna in zaupljiva do mene.
Nu, dogodilo se mi je že često. ko sem bil še vscnčiliščnfk, da so se mi zaupale pri različnih prilikah povsem tuje ženske, pripoveduje mi popolnoma najivno svojo največje intimnosti.
Morda imam tak obraz, kali?
Peljal sem torej gospo direktorico. ki je bila okretna, gibčna in lahkonoga kakor dekle osemnajstih let, na galerijo. Videti ji ni bilo na ničemer, da je omožena ž» osino leto.
Prišedša jrori na skoro prazno galerijo, poiskala sva si tam v kotu mizico, na pol skrito za tapetno steno, poklicala si nekaj hladilnega krepčila ter se naglo zapletla v pogovor.
In kako je znala govoriti!
—	Saj poznate Janeza, — je začela. — Pust filozof, neprebavljiv jezikoslovec in slfcrašen filister je! JBrez zanimanja je za kaj druzega, kar ni v zvezi z njegovo — gramatiko! — Jaz pa vesela, poredna, neugnana ženska, željna večnih zabav in novih užitkov. — Nisva se mogla razumeti: on pu-stinar — jaz veseljaea; on pedant — jaz lahkomiselna veverica! Brr! — Vedna sva si bila v laseh. Kaj hočete! — Zmeraj me je kregral, učil, opominjal... niti — stati, niti hoditi, niti govoriti — nisem znaila. Ah, in obleke! Nobena mu ni bila prav! Ta je preveč izrezana, ona ima preveliko vleč ko, tretja je preozka itd. — Križ božji, včasih bi mu bila najraje pobegnila! — In pottem njegova ljubosumnost! Uh! To je bilo strašno, reeem vam. strašno — neznosno! Pogledati nisem smela živega človeka, sicer je bil že — ogenj v strehi!
—	Ali pa da bi se komu prijazno nasmejala!.. Bog ne daj ! — Miru nisem imela potlej nikdar. Ali pa da bi podala komu roko!.. Ne, ne, takoj je sumil izdajstvo, pa me trpinčil in mučil, kolikor je mogel. Vedno bi bil najrajši čepel doma, jaz pa naj bi sedela polecr njega, pletla njegove tao-gavice, pa čakala, kdaj privzdigne svoj nos izza svojih slovnic in besednjakov ter me iznova — zbode...
—	Ali milostljiva. to so bili pač grozni odnosa ji! — sem sočutno pristavil. — Te večne šika-ne! Čudim se, da se na vašem obrazu ne pozna ni «led po njih.
-— Ha, prelahkomiselna sem in prepovršna — k sreči — v srvojem čustvovanju, — mi je poredne razlagala. — Veste, pri meni je tako: pri desnem ušesu notri, pri levem vun! Hm, briga me! Kam bi pa že prišla, ee bi tuhtala in pre bavljala vse njegove sitnobe in žalitve? Nu. zato je pa že vendar mnogo prezgodaj!
—	In vaš soprog? — sem v-prašal v svoji radovednosti že nestrpen ter občudoval njen krasen sta s.
—	Sedaj je že drugo leto na dopustu radi silne nervoznosti in radi put&e v levem kolenu, — mi je odgovorila. — Večinama prebiva v kopel jih; včasih pa zaide v dunajsko dvorno biblijote-ko mej gramatike in druge ulične nazinrive kodekse. Domu ne piše skoro nič. In prav hne/! Pred tremi leti Sem se naveličata nje-eovee* trpinčenja ter tnn reisJa, da Se ho*eem točiti od




noci.
SENTIMENTALEN ROMAN.
(Iz spominov sanjalca.)
Ruski spisal T. M. Dostojevski j.
Htenjka, — niti pomidiU nisem, kajpak, vse je možno, naidaljeva-la je z zgovornim glasom, toda v njem se j« «h«ala kakor ivevoljna disonlunca neka druga, oddaljena misel. — Veste, kaj storile, aiada-vala je, — idite jutri navsezgodaj, in ako kaj dobite, mi takoj sporočita. Saj veste, kje stanujem1.
In začela mi je ponavljati svoj naslov.
Totem je postala tako nežna, tako pJaisna z menoj... Kazalo se j«4, da je pazno poslušala, kar sem j' j govoral; ko sem ee pa obrnil k njej s kakim viprašainjem, molčala je, zmešala se in obrnila glavo od mene. Pogledal sem jej v o<i — in res: pLakala je.
—	No, aJi je možno, ali je možno * Ah, kako dete ste! Kaka otročarija !... Dovolj !
Poskusila se je nasmehniti, pomiriti se, a njen po^bradek se je tirtTs«-L in pi>»i so se jej še vedno a /digovale.
—	\<a vas mislim, dejal«, je po trenutnem molku, — vi ste tako dobri, tia. 1m bila kamnena, ako bi tejra ne čutila. Ali veste, k »j mi je prišlo sedaj v glavo? Primerjala stun oba. Zakaj ni on — vi? Zakaj iti on tak, kjakor vi? On je slabši nego vi, daisi ga bolj ljubim nego vas.
Odgovoril nisem ničesar. Ona je menda čakala, da bi jaz kaj rekel.
—	Kajpada, morda ga <pa po-pulaoma še ne razumem, popol-notua «e poznam. Veerte, w*ekdar sem se jra nekako bala; vsekdar je bil tako rotun, lako nekako ponom«!. Pa ve«, da on se drugim le t^a k dozdeva, da v njegovem »rcu je v«*: nežnosti nego v mojem... Spominjam se. kako me je pogled«! tača«, ko amrn prišla, saj vente, k njemu s e ulico; a vendar ga nekako prev« cenim, kakor da nisva enaka.
—	Ne, NaMeujka. ne, odgovoril sera, — to pomeni, da ga ljubite l>olj iieg«i vse na svetu, veliko b<»lj »nego Nunu sebe.
—	Da, m imo, da je tako, odgovorila je naivna Nastenjka, — 1«kU aLi vewte, kaj mi je prišlo sedaj v glavo? Sani o, da *edaj me bom govorila o njem. temveč Hplošno; to rni je prišlo ž« davno v glava. PmlnHa/tf, zakaj mi-wio mi vsa tako, kakor da bi bili bratje in sestre? Zakaj najboljši človek vsekdar kakor da nekaj skriva drugemu in mu /a molči? Zakaj ne takoj naravnost ne pove, kar je na «neu, ker se ve, da »e ne vržejo bemede na veter? Vsakdo govori tako, kakor «la je bc4j trd lHijo je v tstfcni,- kakor da se vsi boje užaliti svoj* čnvatva, ako jih prav hitro izrazijo...
—	Ah, Načrten jka! Isti no igovo-rite; a to prihaja iz nanosih vtzno-kov, pretrgal sem jo, dasi nem se daj M j nego kdajkoli skrival a vojn eitvatva.
-- Ne, ne! odgovorila je * globokim čuvstvom. — Vi na primer tiiste tak, kakor drugi! Res, da ne vem, kako bi vam to povnda-J«. kar čiitiin; a edi «e mi. da vi na primer. . v*a»j sedaj... zdi se mi, da vi nekaj žrtvujete zame. pristavila je plašno in mimogrede f>ogledala name. — Oprostite, ako vam tako govorim: jaz sem pri-prowta deklica; videla sem še mulo na svetu in včasih res ne mam
Da, da, odgovorila je Na-tflasom v<iled nekakega zatajene-
ga čuvatva in skušala medtem nasmehnki se; — toda hotela sem vam samo povedati, dia sem hvaležna, da tudi jaz eutim. vse to... O, Bog vam daj srečo za to! Kar ste m/i pravili tačas o vašem sa-njaleu, ni nič res, to je, reči hočem, vas se kar nič ne tiiče. Vi se ozdravi j a te, vi ste res popolnoma drug človek, nego ste opisali samega sebe. Ako se kdaj v katero zaljubite, <iaj vam Bog ž njo sreče! Njej pa ničesar ne želim, ker ona bo srečna z vami. Jaz vem; da sem ženska, in vi mi morate verjeti, ako vam jaz tako govorim...
In umolknila je ter mi krepko stisnila roko. Tudi ja>z nisem mogel ničesar govoriti, tako sem bil vznemirjen. Preteklo je nekoliko minut.
—	I>a. vidi se, da danes me -pride ! dejala je naposled, vzdignivši glavo. — Prepozno je!...
—	Jutri pride, rekel sem s prepričevalnim in trdim glasom.
Da, prebila me je veselo:
sedaj ju/t
laj vidim sama, da pride šele " . 1 . „ tri. No, tako do svidenja! Do! 3
nekoliko trenutkov je premagovala svojo vznemirjenost, a kmalu se je obrnila, naslonila se na opornice in solze so jo zalile.
—	Ne, ne l jei sem govoriti, a nadaljevati nisem mogel, ko sem jo videJ; pa čemu bi tudi govoril ?
—	Ne tolažite me, govorila je pilakajje; — ne govorite o lijem, ne govorite, da pride, da m« ni zavngei tako grozno, tako nečloveški, kakor je to storil. Ztikaj, zakaj? Morda je bilo kaj takega v mojem pismu ? 1. ..
Tu je plakanje pretrgalo njen glas; meni je kar srce ipokalo, ko sem jo gledal.
—	O, kako je to nečloveško — -grozno! začela je iznova. — in niti vrstice, niti vrstice! Da bi vsaj odgovoril, da mu nisem potrebna, da me zavrže; a niti ene vrstice v celih treh dneh! Kako lahko ,nm je žaliti ubogo, onemo glo deklico, kastere krivda je le v lam, da ga ljubi! O, koliko sera •pretrpela v teh treh dneii! Bož« moj, Borže moj ! Ko se zmislim, dr. sem prišla najprej sama k njemn, da sem- se pred njim ponižala, plakalu, da sem ga prosila vsaj kapljico ljubezni. . . Jn potem !... Poslušajte, dejala je, obrnivša sc k meni. in črne njene oči so se zabliščale, — pa to ni tako! To ne more biti tako; to ni nairavno! Ali ste se vi motili, ali pa jaz. Mogoče m dobil pisma?? Morda done ve? Kako se more.
jutri! Ako bo dež, morda ne pri-j1*0111^ Sam,i" f®?«* mi' ^ dom. Toda pojuitranjem pridem,1 ,,W>ja-Snite nu> ker gotovo pridem, naj bo z menoj.
kar hoče. Bodite gotovo tu; hočem. vtats videti, povem vam vse.
In potem, ko sva se poslavljala, mi je ipodala roko, pogledala me svetlo in rekla:
— Sedaj bova vedno skupaj, kaj ne?
morem razumeti, kako se more tako (barbarski grobo postopati, kbkor jc postopal on z menoj ! Niti ene besedicc! K zadnjemu človeku m svetu imanio večje sočutje. Morda je on kaj slišal, morda se mai je kdo kaj nalagal o meni? vsklikndla je, obroivši se k meni
z vprašanjem. — Kako, kako mi-
O. Nastenjka, Nastemjka! Ako slite?	'
biti vedela, kako sem sedaj osam-j __ čujte, Nastenjka. jutri .poj-
[dem k njemu v vašem imenu. — No!
ljem!
Ko je odbila deveta ura, nisem več mogel sedeti v sobi, temve" oblekel sem se in odšel, neglede na j»labo vreme. Bil sem tam, sedel na najini klopi. Hotel sem iti v njeno ulico, a bilo me je srama in vm»i sem se, ne -da <bi pogledal na njena okna, ne da bi napravil dva koraka do njene hiše. Domov sem prišel tako otožen, kakor nisem bil še nikdar. Kako slabo, dolgočasno vreme! Ako bi bilo lepo vreme, sprehajal bi se tam vso noč...
Trwta do jutri, do jutri! Jutri mi pove vse.
Vendar pisana ni bilo danes. Sicer i|>a, tako se je moralo i/.goditi. Gotovo sta že skupaj...
COPvRtCHY UNDERWOOD * UNDERWOOD. N. V.
Sir Douglas Haig,
poveljnik angleških čet.
mrnmm
Kako ravnati z invalidi?
s kloipi. Ona rne je prijela za roko in ijiediala me presenečeno.
—	Kaj je z vami: dejala je naposled.
—	Poslušajte! rekel sem odločno. — Poslušajte me. Nastenjka!
Kot se je na vseh poljih znanosti in umetnosti v zadnjih desetletjih nenavadno napredovalo, tako se je tudi izpopolnilo ortopedi-jo na način, da je v stanu ozdraviti veliko število takih bolesti in pohabljenj, o katerih je človek preje domneva'!, da zanje ni pomoči. Vsled številnih in raznoličnih ranjenj na bojnem polju se je odprlo ortopediji velikansko polje dela. Dočim zahtevajo sveže rane predvsem kirur^ične pomoči in zdravstva, pride ortopedija v glavnem vpostev šele pozneje, ko je rana že zaceljena. Raznovrstnost ranjenj V vojni stavlja zdravnika in ortopeda pred naloge, o katerih si v mirnih Časih niti sanjal ni. Dasi-rovno je večina ranjeneev v vojni po kratkem času zopet zmožna o-pravljati kruto delo vojne, jih o-stane vendar dosti, ko jih stanje zahteva daljšo in natančnejšo preiskavo in način zdravljenja. Rane vsled strela, ki nastanejo napri-mer vsled takozvanih strelov s strani ter rane, povzročene vslec> drobcev srranat in šrapnelov, povzročajo ponavadi večja ali manjša raztTsranja v telesu vojaka, str-<ranja velikih partij mišic ter ranjenih živcev, kojih ozdravljenje je precej težka naloga. Večina takih ran zapušča velike in trde brazgotine, sklepanja mišic in živcev, okorenelost sklepov in različne pojave paralize.*
Tehnično-melian icna ortopedija bo imela predvsem nalogo, da o-I premi številne pohabljence z novimi udi. Ker je izdelovanje takih umetnih udov že v mirnem času zelo potrebno, se je ravno v zad njem času te.i panogi ortopedi je posvetilo večjo važnost ter doseglo v zadnjih letih uspehe, o katerih bi drugače nihče ne sanjal. Danes se izdeluje popolnoma dobro
NOČ ČETRTA.
Bog, kako je to končalo' S čem je vse to končalo!
Prišel sem ob deveti uri. Ona je bila že tam. Zapazil sem jo že od daleč; stala je kakor tačas, v prvič. naslonjena na opornice, in ni . slišala, ko sem prišel k njej.
—	Nastenjka! poklical seni jo. jedva vzdržujoč svojo lazburje-nost.
Naglo se je obrnila k meni.
—	No, dejala je, — no! Hitro! Jaz sem jo čudno gledal.
—	No, kje pa je pismo! Ali ste prinesli pismo ? ponovila je in prijeta se za qpornice.
—	Ne. jaz nimam pisma, rekel sem naposled; — ali ga še ni bilo?
Ona je strašno pobledela in dolgo časa gledala nepremično name. Zadnjo njeno nado sem rae-bil...
—	No, Bog ž njim! dejala je naposied s pretrganhn glasom. — Bog z njim, ako me tako zatpuŠča.
In ipovesila je oči, potem me je govoriti, pristavala je stresočim i hotela pogledati, a ni m^gla. Že
—	1-oprašam ga o vsem, povem mu vse.
—	No, no!
— Vi pa spišite pismo. Ne branite se tega, Nastenjka, ne branite se! Jaz ga že pripravim do tega, da bo uvaževal vaše postopanje, on |zve vse. in ako. ..
—	Ne, iprijatelj, ne, prebiila me jo. — Dovolj! Niti besede, niti ene besedice, niti vrstice več od: mene, dovolj je! Ne poznam ga več, ne ljubim ga vee. po—za—biiiu
ga ••
Ona ni končala.
—	Pomirite se, pomirite se! Sedite tukaj, Nastenjka, rekel sem in posadil jo na klop.
—	- Saj sem mirna. Dovolj ! To je tako! To so solze, te se posuše! Kaj mislite, da se pogubi m, da se utopim ?...
Moje srce je bilo polno; hotel sem začeti govoriti, nisem mogel.
—	C'ujfte! nadaljevala je, pri jeniši me za roko. -— Povejte: ali bi vi ne postopali tako? Ali bi ne zavrgli ono, katera bi prišla sama k vam, ali bi jej ne vrgli v oči nesramen zasmeh njenegta slabega neumnega srca ? Ali bi jo vi ohranili? Ali bi si mislili, da je ibila sama, da bi mogla gledati za seboj, da se ni mogla varovati ljubezni do vas. da ona. iai kriva, da ni ni storila ničesar... O, Božo moj, Bože moj!
—	- Nastenjka! zakričal sem naposled, ko ni«em mogel premagovati svoje razburjenosti. — Nastenjka! Vi me mračite! Vi zastrupljate moje srce, vi me ubi-vate, Nastenjka! Molčati ne morem več! Govoriti, povedati vam moram naposled, kar mi kipi tu v srcu...
Ko stem to govoril, vstal sem
lepo. vse nesmisel, vse neumnost' Vem, da se to n<- more nikdar zgoditi, toda molčati ne morem. V imenu tega, kar sedaj trpite, prosim vas že naprej, da m stite!...
Kar bom sedaj govoril, j« vse ne- poslujoče umetne noge, vsled Če
sar je pohabljencu mogoče oprav ljati svoj posel, ki ga je vršil pred vojno. V slučajih, ko se je ohranilo koleno, je stvar lahka, a bolj te-odpu-j žavna v slučajih, ko se je odrezalo nogo nad koHenom ter je treba na-
Idilno milo.
Milo za toaleto, obraz ali kopelj mora vsebovati sledeče kakovosti: Biti mora čisto, zdravilno, antiseptično in nerazdražljivo.
Severa's Medicated Skin Soap
(Severovo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
Cena 25 centov.
Antisepsol
je antiseptična tekočina za notranjo in v nanjo rabo. Rabiti bi ga morali vsak dan kot ustno izpiralo, grgralo in kot krajevno nadevalo. Cena 25 centov.
Severa's Foot Powder
(Severov Praiek za noge) je znan kot antiseptično preprečilo zopernega duha in olajiilo za potne, otekle, pekoče in razpo-kane noge.
Cena 25 centov.
Poleg teb se dobe tudi druga zdravila in toaletna pripravke izdelane in ki se prod&jejo pod "Severovo" varnostno znamko. Zahtevajte vedno samo Severov® pripravke. Na prodaj v lekarnah vsepovsod. Če jih ne morete dobiti v vaiem kraju, naročite jih naravnost od
Zaloigra mesto veseloigre,
Ko se je nahajal Pete** Veliki v vojni s švedskim kraljem Ka-rolom II., so se zabavali njegovi vojaki v taboriščih večkrat / im-proviziranimi gledališkimi igrami. Predstavljali so komedijo, ko je prvi del predstavlja iiekcg;i vojaka kot drznega roparja, ka terega je ujelo par zvitih* kmetov. Vojaka se stavi pred vojno sodišče, obsodi ter usmrti. Cela komedija je obstajala
Mož, ki je toliko časa posloval kot komična postava, se je raditegi zgrudil, zadet od sedmih krogelj, mrtev na tla ter ni mogel ve"; vstati, da nadaljuje svoje igranje. V največje »presenečenje glodal-eev in igralcev je bil mrtev, v resnici mrtev.
Tedaj pa se je dvignil ear, se dal spoznati ter nagovoril zbrane na sledeči način : "C'e zakrivi kak vojak imoje armade rop, potem veste vsi, da mora brez vsakega pardosia umreti, ("e pa ni izvršil tega zločina ter se le dela kot da
— No, kaj, kaj ? dejala je in ne- doraesrtiti koleno, ki predstavlja zehala plakati ter srepo gledala na-|l0 umeten organizem. Tudi v tem ine, dolini je čudna radovednost.; slučaju se .ie doseglo dobre uspe-bliščala v njenih čudovitih očeh, he ter se zagotavlja dot i čn emu po-
ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfiUed case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
$8.00
(ponudba velja samo za kratek čas)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za •
$3.00
Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetju. Vsaka ura je jamčena l
V. J. KUBELKA
633 W. 145th 8T~	RW TOM m ▼
— Kaj je z vami 1
—	To je ueloipo, a jaz vas ljubim, Nastenjka! To je! No, sedaj je vse povedano! rekel sem ter mahnil z roko. — Sedaj razvidite,
morete tako govoriti z menoj, kakor ste govorili sedaj-le, ali morete naposled poslušati to, kar vam l>oni govoril. . .
—	No, kaj pa, kaj pa? prebila me je Nastenjka. — Kaj je pa na trni .' Saj sem že davno vedela, da me ljubite, a zdelo se mi je vedno, da me ljubite kar tako pri-'prosito. . . .Ali, Bože moj, Bože moj!
—	ftsprva menda priprosto, Nastenjka, a sedaj, sedaj!... Prav tako je z menoj, kakor z vami tačas, ko ste prišli k tujemu z vašo eulico. Še hujše, kakor z vami, Nastenjka. ker on tačas ni ljubil nikogar, a vi ljubite...
—	Čemu mi to pravite ? Jaz vas kar mdč ne umegem. Toda, čujte, zakaj pa tako govorite, in še tako nen'adonna. . . Bože! Jaz govorim neumnosti! A vi...
In Nastenjka je bila popolnoma v zadregi. Njena lica so zardela; oči je ppvočila.
—	Kaj mi je storiti. Nastenjka, kaj ma je storiti? Kriv sem. zlorabil sem... Toda ne, ne, nisem kriv, Nastenjka; to slišim, čutim, ker meje srce mi govori, J a imJam prav, ker vas z ničemur ne morem žaliti! Bil sem vaš prijatelj ; todi sedaj sem prijatelj; spremenil se niiseim nic. Sedaj pa meini teko solze. Nastenjka. Naj le teko, naj le teko — - saj nikomur p;so na poti. One se p os uše, Nasrtenjka...
—	A sedite, sedite, dejala je, potegnivši me na klop. — Oh, Bože moj!
—	- Ne! Nastenjka, sedem ne; tukaj aie morem več biti, vi me ne modele več videti; povem vam vse in oididem. Samo še povedati vam hočem, <ia bi vi nikdar ne bili izvedeli, da vas ljubim. Svojo skrivnost bi bil ohranil zase. Ne bil bi vas mučil sedaj, v tem trenutku, s svojo sebičnostjo. Ne! Toda sedaj nisem mogel pretrpeti; <?mmi ste zaeeili govoriti o tem, vi ste krivi, vi ste vseiga krivi ne pa ja7. Ne morete me zapoditi od sebe..
—	Pa ne, ne, saj vas ne. podim, ne! gorvorila je Nastenjka. skriva-je, kolikor je le mogla, svojo zadrego, revica.
(Dalje piihodnjič).
HAS0D
habljencu skoro normalno hojo. tlasiravno ne more doseči moči ii. vstrajnosti normalnega človeka. — Samoposebi umevno i^ra veliko u-logo dolgost kosa, katerega se je pustilo liri amputaciji in zdravniki si na vse načine prizadevajo. <la puste čim najbolj ve'lilk kos kosti, kadar izvrše oi>eraeijo. Roko 3e seveda veliko bolj težko nadomestiti kot pa noge. To je popolnoma uml;irvo, če si človek predstavlja organizacijo roke v zdravem stanju. Največje pomanjkanje v tem ozira obstaja v tem, da ni mogoče umetnim potom nadomestiti čuta. Kljub temu pa se je doseglo tudi na tem polju zadovoljive uspehe ter je upati, da se bo tozadevno tehniko že izpopolnilo Naloga ortopedije ne bo še končana, ko se bo sklenilo mir. Tedaj se bo šele pričelo njeno največje delo.
Z a poram te si
. .. . , * ' f* Jf V g* je>, pot eni je ravnotako zaslu streljem zopet lutro vstal, dasi; žil smTtno kaKen
ravno je brl zadet od sedem kro tor»
ge-lj.
Ko je Peter, preoblečen v na vadnega vojaka, nekejga daie korakal po taboru, je presenetil igralce ter bil nespoiznan priča predstave. Bil je čist in polno-krven despot, ki ni ljubil takih razvedril v svojem taboru. Na skrivnem se je dal spoznati igral eem. ki maj bi izvršili usmrčenje. ter jim ukazal, tla morajo v do-
tičnem trenutku ostro streljati.' jjox 49]
POZOR, SLOVENCI!
I^epa prilika za Slovenca, ki ga veseli pričeti groeerijsko obrt. Hiša je dovolj velika, 30X70. V bližnji okoliei dela mnogo Slovencev in ni nobene trgovine. Prodajni radi slabega zdravja. Katerega veseli, naj se osebno oglasi ali pa piše na:
Frank Slanovie,
Dawson, N. Mex.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti jirej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Kje se nahaja moj stričnik LTJD VIK M1KLIČ? Lansko leto je bil nekje v Louisiani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegoiv naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — John Miklič, Box 4-16, Penio-polis, Ala.	(7-10—
S. R. KIRBY, PRANK GOUZE, predsednik.	blagajnik.
MINE&S STATE BANK,
Chisholm, Minn.,
se vam vljudno priporoča"za vse bančne poede, kakor čekovni promet, hranilne vloge in zavarovalnino.
Naša banka je pod strogim državnim nadzorstvom in vse vase vloge so pri nas absolutno varne Plačujemo po 3% od hranilnih vlog.	(19—6 v 2 d)
Baehnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Blatnik Joe
No. 330326 Bobič Vajo
No. 260583 Boje Frank No. 44527 Božičkovič Djuro
No. 260581 Braun Mary-No. 260643 Brlogar Frank
No. 330734 Čebular Alojzija
No. 44675 Derganc Anton
No. 44798 Dokusovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Dvoršek John No. 329710 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Ifouis No. 329634 No. 331028 Janeš Jožef
No. 329909 Janeš Anton No. 260618 Jerele Mihael
No. 329612 Jermančnik Frank
No. 329736 Ješelnik Antonija
No. 330805 Kamnikar Edvard
No. 333822 Kastelic Franc
No. 329725 Kastelic John
No. 44708 C. E. Kinzie Mrs.
No. 331554 Klepec Frančiška
No. 330869 Knaus Marija No. 328900 KnauA Joe
No. 329633 Košir Frank No. 329631
Kostrevee Mary
No. 44844 Kovač Frank No. 260G41 Krivec Jernej No. 333635 Kukec John
No. 329697 Kulovic Josip No. 330772 Laurič Anton No. 330640 Lenaršie Josip
No. 44555 Lesh Anton No. 260645 No. 260608 Levar John No. 44372 No. 44815 Levstek Frank
No. 331362 Loknar Anton No. 260599 Mastnak Frank
No. 329776 Meden Gasper
No. 44415 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mihelič Peter No. 260590 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž
No. 330627 Modrijan Frank
No. 44346 Oswald Joe
No. 260621 Oswald Luise No. 260632 Paternoster John
No. 333673 Pekol John No. 44749 Poldan Marko
No. 44518 Poncir Franc No. 331088 Potochnik Val.
No. 330676 Rajšel Anton No. 331288 Rajšel Jozef No. 44271
Tvrdka Frank Sakser.
Rak Ferko
No. 330001 Rakuš Agnes No. 330060 Ranch Math.
No. 260622 Resman Frank
No. 44296 Respet John No. 333592 Robs Anna
No. 329638 Rosman Ileinrich No. 329983 Samide Frank No. 330721 Sinčic John No. 330762 Skufca John
No. 44808 Smalcel Malh.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 SpaniCek Rozi
No. 328894 Sparmblek Joe
No. 330661 Stareevič Johana
No. 331070 Stmmbelj John
No. 330602 Šumrada John
No. 329941 Tehler Anna No. 328896 Tekavec Frank
No. 329745 Tischler Frank
No. 330232 Trbežnik Martin
No. 331091 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej
No. 239741 Turšič Frank No. 333841 Anton Vever No. 329670
Virant Frank
No. 44488 Yakliach John
No. 330404 Žagar Frank No. 331286 No. 260598



t
! W-NBSS"1*........
^^ —TT.^1, HI...«
'

■ r ' v	.— •
OTiAS NAROPAT^JUL, 191T.

Efc
Jugoslovanska
s
KM ilsdaota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
sedež v ELY. MINN.
OLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. P. D. No. T, Cone-mangh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ate., Lorain,
OK©.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenne "M'\ So. Chicago, HL
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Bo* 176, Black Diamond, Wash.
LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Minn
MAT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, DL
GOSPODARSKI ODBOR:
IOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R.. Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Miti«
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljstve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna sli neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Druitveno glasilo: "GLAS NARODA".
GERSTAECKER:
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
21
(Nadaljevanje).
je rvkel mulat in omahnil v
—	Ce je p« tako. rajne umreai blazine.
Cloapod zdravnik - je rekel Cook. — ju grem najprej žen-ske v,yras«t. kaj naj ne	žnjim. — Postrežbe potrebuje na
„jun„. — Takoj bon nazaj. toda med tem «e ga ne smete nrti dotak-
Jiiti. —
Po teh bt-*edah je o.i.^1 i? hiše, zdravnik se je začel pa nemirno izprehajati %<Hutertja po sobi.
—	Seveda, seveda — je govoril sam seboj. — Se takih ljudi nam manjka. — Takih ljudi ki se razumejo na znanost kot reel na godbo /a božjo voljo, kam bomo pa prišli!!
Sander je ves pogovor napeto poslušal. — Toda, kaj je hotel sto-uti? — V *pkwnem mu pa tudi ni bilo natančno znano, če sploh mulat ve. da roparji na otoku. — On ni vedel, če je mulat njegov to-vsrii ati ne. ce tudi njega ne veie strašna prisesra ali ne.
—	Kaj naj storim* — ga je vprašal zdravnik.
—	Ne vem — je odvrnil Sander. — Vi »te adravnik. ne jaz.
—	Zlodja temu fannerju si ne upam protiviti. — Premočne ne-ati ima.
—	Saj se da vendar z zvijačo kaj napraviti.
—	Kako mislite T
—	On vam je rekel, da nt *nete niti noža niti žage položiti na Bjcsw rano.
—	Da, tako mi je zapretil.
Torej, (kVhro. — (*> tega ne noiete. pa kaj drugega lahko sto-
rite. —
—	Da----.
—	In ko inoi umre — je rekel Sander.
Ne. ne bo umri. — NV bojte *e. — Taki mnlati imajo boJj tid-
no življenje kot uiaeka.
—	No, če je že tako. zakaj se ue marate poslužiti sredstev?
—	Kakšnih sredstev? — ira je vprašal »iravnik začudeno.
—	Saj imate vendar^trup«- «eboj.
—	Seveda jih imam. pa ne zato. da bi ljudi zastrupljeval, gospod — je odvrnil zdravik resno.
—	Sa j mu ni treba lati takega strupa. Ha bi umrl, ampak le takega, da bi me onesvestil.
—	A, tako! — Tako! — Na ta način mislite? — Potem bi narpri-
Nadaljni pogovor je prekinil Cook, ki je vstopil obenem s starim
1y.
Dan! — je rekel. — Dan, kako ti je kaj?
Bolje! — je zavzdihnil revež in odprl oči. — Mojster Cook, dobri — Zelo ste dobri. — Prosim vas, pošljite ta dva moža »obe. — Nekaj važnega bi vam rad povedal.
Ta dva gospoda. Dan! — No. naj po ostaneta. — Saj je v«e-
—	Ne, ne. — Povedal vam bom nekaj. — Samo vam, mojster
— Dobro, gospod Cook, če vam je mulat povedal resnico, potem
je seveda treba napraviti konec tej roparska band i. _Taki lopovi so
cutovo dobro organizirani, tako da jih posameznik nikakor ne more napa-sti — Treba je organizirati močno armado, ki bo navalila na o-lok ter napravila konec njihovemu gospodstvu. — Jaz sam bom šel takoj v Heleno, da bom povedal sodniku in se žnjim posvetoval. — ln zatem bom odpotoval v Sinkville. — Najkasneje v nedeljo opoldne bom zopet v Heleni. — Tedaj pa moramo biti pripravljeni.
Takoj zatem je lopov zasedel konja in odjahal v Heleno. _
HARMONIKE
16.
ODHOD. — SREČANJE.
"•VSTZT-

geworthov krmar je v petek zjutraj na vse načine prigovarjal. da bi takoj odpluli, češ, da kaj lahko nastane slabo vreme ter da v megli ne bo nikamor mogoče.
Starec, ki pa ni videl n^ obzorju nobenega oblaka, je rekel, da se še nikamor ne mudi in da se hoče najprej nekoliko pogovoriti z nekim starim znancem iz Indiane, s katerim se je slučajno sestal v Smart o vi krčmi.
Naenkrat je stopil v sobo Blaekfott, ki je bil obljubil Edge-worthu, da mu bo odkupil vse blago in jih začel prigovarjati k od hodu.
Med tem je prišel tudi krmar Bili. Starcu je rekel, da bi rad obiskal še nekega svojega prijatelja, če ne namerava odpluti.
Toda Blackfot je bil odločno proti temu.
—	Ne. ne, moj dragi — mu je rekel. —'Za to sste imeli vso noč
eas. —
Ce hočete, gremo zdaj, če pa ne, bom pa s kom drugim Oklenil kupčijo.
—	No, zastran mene — je zamrmral Bril in v dušku izpil kozarec žganja, zgrabil klobuk in odšel iz sobe.
—	To je pa silno neprijazen človek — je rekel Blackfoot — ali je že dolgo časa v vaši službi <	—'
—	Da, v Indiani sem ga najel. — Sam ne vem, kaj je na tem človeku. — Reko izborno pozna, delavec je tak, da mu ga ni Jiara, toda vseeno bi rad videl, da bi se ga enkrat imebil.
—	Seveda, težava j« — je odvrnil Blaekfoot.
—	0. gospod Siijart — se je oglasil starec — ali je puška že popravljena ?
—	Da, tukaj je ---je odvrnil krčmar. —- Ali ste vi plačali zanjo \
—	Da. pol dolarja je bilo. — Pero je bilo zlomljeno. Medtem ie Blaekfoot odšel.
Smart se je sklonil k starcu in ga šepetaje vprašal:
—	Ali ga poznate?
—	Koga ?
—	No, tega trgovea.
—	Ne, ne poznam ga.
—	Kako se pa potem spuščate žnijm v trgovsko zvezo!
—	Tukaj pri vas sem se sestal žnjim. — Saj ste bili vendar vi poleg. — Bili ga je iztaknil nekje v mestu.
—	BiH? — Kdo je Bill?
—	Moj krmar.
—	Tako? — se je začudil krmar! — Bili vam ga je nasvetoval. — Ali veste kaj, ta človek se meni ničkaj ne dopade.
—	Zakaj! — se je nasmehnil starec. — Morda zato, ker ni tak kot so ostali trgovci. — Ej, pustite to. — Naši trgovci so bolj podobni vojakom kakor pa trgovcem.
—	Toda ona dva se že dobro poznata.
—	Katera dva?
—	No, trgovce in BiH.
—	Ne vrjamem.
—	- Jaz pa vem, da je tako.
—	No. mene nič ni briga. — Mož mi je ponudil precej visoke cene in ž njegovo ponudbo sem popolnoma zadovoljen.
(Dalje prihodnjič).
bodisi kakrtnekod vrste tsririnjea ta popravljam po uajnttjlli cenah, a dalo trpežno ln zanesljiva V popravo zanesljivo vsakdo pofilje. ker sna M aad 18 let tukaj t tem posla In sedaj r svojem lastnem doma. v popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po deln ka korino kdo sahteva. bres
vpraisnj.	__
JOHN WEN ZEL. I®17 bal CM St- Ckretaai OMa
Kje je moj mož JOHN MODER 1 Prišla sva 9. marca iz Brook-l.vna, N. V., v Cleveland, O., in se nastanila na 1297 E. 55. St., kjer me je zapustil z otrokom 30. mar^a. Cula sem. da se ne-haja v Detroitu, Mich., ali pa v Duluthu, Minn. V Detroitu ima sestre. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $5.00, ali nej sc pa sam oglasi. — Mrs. Mary Moder, 6226 Carl Ave., Cleveland, O., ali pa: Joseph Spacepan, 6226 Carl Avenne Cleveland, Ohio. ((5-7—
naznanilo'
Cenjenim rojakam v državi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko Pleško,
'■ ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko.
IŠČE SE 50 MOŽ
I tečem JAKOBA PETAR. Pred
/m delati drva; plača po $2.25 od klaftre; dobro mesto, dobra hra-' na. — Buchanan Chemical Co..1 Sel by vil le. W. Va. Max Wendler,' Scaler.
Za pojasnila pišite na: Anton Ma.rinjčič, Box 27,	Helvetia, W.'Va.
šestimi leti se je nahajal nekje v Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za -nj?gov naslov, da ga and naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega v njetgovo dobro. Frank Brimožich, 15 Court St.. Newark, N. J. # (7-10—7)
lr. LORENZ,
lan mm edini slovensko go tsa Specialist mOkih bolsnl v Pittsburgh o. Pa.
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
Uradne ure: dnevno od S. do* i poldne do & um svefier. V pet-|kHt od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ.
82 CORTLANDT ST.
HEW YORK, K. Y. —mm
rovCNI EUIOfll
Hitri raCunar eoijednlatvo w
Zlatarjev« slate Življenja aa avstr. dvora all ■adolfS (Tea.
i)
Strah na Sokolskem grada 100 zvez.
▼ rak vi kzsj bombe asjtMff fcgpMihs ■
Grofe v evfflnflra sapa ■ ksnankb
Kako wo v jell Jaeka
UBATMB IN RAZNI
Mis
l ook je r.-kel zdravniku in Sanderju, naj odideta iz sobe. kar ata al a, četudi nerada storiti.
Posvetovanje med Cookom in Danom je trajalo dolgo, dol*o
Cook je bil zaprl vrata z zapahom, tako. da razen njega u* no-nikdo sliaati niti besede.
o je bil I)au, izmučen vsled dol got rajnega pripovedovanja, je Cook žetnke ter jim naročil naj mu strežejo, mu je bil povedal vse kar je vedel in mal. Ni mu pa moteno pojasniti, kjer leii otok, k«r je bil le enkrat tam in še ponoči. Izjavil je, da se mu zdi, da Ae nahaja v bližini tega
t <*>k j« odšel iz sobe ter poklical k sebi Sanderja, starega Live-ter vsem skoraj dobesedno ponovil Dano v o izpoved, ae je bit globoko oddahnil, ko se je prepričal, da ni na
•--i. ■

HV
NAfil ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Na ročnimi za "Glas Naroda" je: za celo leto £1.50, za pol leta $2.00 in za četrt let^ pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo.
San Francisco, CaL: Jakob Lovšin.
Denver, Coin.: Louis Andolšek in Frank Skrabee.
LeadviUe, Cols.: Jerry Jamnik.
Pueblo, Colo.: Peter Cullg, John Germ. Frank Janesh in A. Kochevar.
Salida, Colo, in okoUea: Lout, Costello.
Somerset, Colo.: Math. Kernely.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar..
Indianapolis, Ind.: Alois Rudman.
Aurora, I1L: Martin Jurkas in Jernej B. Verbie.
Chicago, HL: Jos. Bostič, Jos. Bllsh in Frank Jurjovee.
Depue, DL in okolica: A. Meinarlrt.
Joliet, J1L: Frank Bambieh, Antoj Bambieh, Frank Laurieh, A. OberstM in John ZaleteL
La Salle, HL: Matija Komp.
Livingston, DL: Mih. Cirar.
Nokomis, DL in okoUca: Math. Gaishek.
North Chicago, I1L ia okoUca: Anton K obal in Math. Ogrin.	*
So. Chicago, DL: Frank Černe.
Springfield, DL: Matija Barborič.
Wsukegan, DL In okoUca: 'Math. Ogrin in Frank PetkovSek.
Cherokee, Kaos.: Frank RejEIsntk.
Kolumbos, Kans.: Joe KnaeOc.
Franklin, Kans.: Frank Leskovee.
Frontense, Kans. ia sksUea: Rok Firm in Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk in Peter Schneller.
MinecaL Kans.: Frank AnguithL
Rings, Kans.: Mike Pencil.
Kitzmiller, BUL ia eksMca: Frank Vodopivec.
Baltic, Mich.: M. D. Llkovich.
Calnmet, Mich, in skoKca: M. F Kobe, Martin Rade in Pavel Shslts.
DetMift, Hkk: Jos. GtaSek.
MinlBtisne, Utah, hi okoUca: J son Kotzlaa.
Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in Louts M. Perušek. *
Eveleth, Minn.: Louis Govže in Jur'.j Kotze.
Gilbert, Minn. In okoUea: I«. Vesel. Hibbinc. Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolica: Joe
AUamich.
MeKinley, Minn, in okolica: Fr. Bojc New Duluth, Minn.: John Jerina. SarteU, Minn, in okolica: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatieh. Si. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okolira: Fran'. Petrich. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. TTrlch. Roundup, Mont.: Tomaš Paulln. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. V'.: Karl storniša. Little Falls, N. 1'.: Frank Gregorka in Jernej Per.
Barberton, O. in okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk tn John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser. Jakob Debevc, Chas. Karllnger, J. Marinčič, Frank Meh, John Prostor in Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Frank Anzel*, Louis Balant in J. Kumse. Nile«, O.: Frank KogovSek. Voungstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City,Ores.: M. Justin in T. Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakse. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okolica: Anton Ipavee.
Burdine, Pa. in okolica: John
Demšar.
Canonsburg, Pa.: John Koklirh. CcciL Pa. in okolica: Mike Kočevar. Conenuuigh, Pa.: Ivan Pajk, Vid Rovansek in Jos. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina In Anton Kozoglov.
Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Run ir. Export, Pa.: Louis Supančič ln Fr Trebets.
Forest City. Pa.: Mat Kamin. Itank Leben in K. Zalar.
Farell, Pa.: Anton Valentinčič. Greensburg, Tz. in okolica: Franc
Novak.
Hostetter, Pa. in okolica: Frank
Jordan.
Johnstown. Pa.: Frank tlahrenja In John Polane.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton Osolnik.
Manor, Pa. in okolica: Fr. Dem5ar. Moon Run, Pa.: Frank Maček in Fr. Podmilšek.
Pittsburgh. Pa. in okolica: U. R.
Jakobich. Z. Jakshe. Klarich Mat., I. Magister. I. Podvasnik in Jos. Postačar. Reading, Pa. in okolica: Fr. §peh«r. South Bethlehem, Penna.: Jernej K«»prlv?iek.
Steelton, Pa.: Anton Hi en. Turtle Creek, Pa. in okolica: Fran^ Sehifrer. Tyre. Pa. in okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wiliock. Pa.: J. Peternel. Murray. I'tah in okolica: J. Ku-rtelte. Tooele, I'tah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. J. Porenta.
Davis, W. Va. in okoUea: Johj Brosich in John Tav2elJ.
Thomas, W. Va. in okolica:
Koreneban.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander i Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton He, Mart'n Kos, John Stampfel in Heronln SvetUu.
West Allis, Wis.: Anton Demšar iu Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: Frank Fortune. A. Justin, Valentin Marcina in Val. Stelioh.
Pri spahnenju jo zdrobljenjn
vdrcniU takoj s Dr. Ricbtcr-ievcm a
PAIN-EXPELLER
V rabl ie so 1st pri alorensklh drviiakh ia priljubljen kot dommto aredatvo.
Jedino pravi s varstveno znamko ildnu
25c. in 30c. t ltktrnil) in ainvnoM od P. AD. BICHTER & CO. 74*80 Washington Street, New York, N. Y.
. / v. > A

If	VU j. .■ 1	\
^ ■ » • * . *
j <,</' - / ; f-K*<z • if -- ■ > .
/ vv .o - : - v
. •	-a" . i
V..v v .	\X: \ V
.	vV
T J	■ ■ - —.V
-— .v - -
- 1

" ||
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regal je, god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraSanje Vas stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
456 Chestnut St.
IVAN PAJK & CO., __CONEMAUQH, PA.
DOCTOR KOLER
138 PENN AVE,
SLOVENSKI ZDRAVNIK
PITTSBURGH, PA.
. uDr; Je n*j»t*rejai »loremki zdravnik. lp«ci»U«t » pjtta i31etn. p«k.o t rdmljenja t^nih^k" belini
Sirilu «b sMtrnpb«aj« km zdr««i % *luovitlm 606. ki i•
ia «« ^
Sem—otok. lupww tli tripcrln t odi rmm d run posledice ki BUtancjo radi ter«. T« bolezni xdravlm po zadnji nutodi t naj k rail
^ ™ ponehaj« moika znoiaort. na
IU!n}v*>č pridite m ju vam jo bom zopet porrnlL
vade. ^^^t^tT"^^	T knžU 'n hrbt»"	tudi pri .poiiaajn
ki	o.^.,-Wiea, ikro O« in dmce koime balaai.
nm"Mn*JO veiad neii.te krvi. ozdravim t kratkem časa in ni potrebno ležati.
Uradne are: od 9 do 8. Ob nedeljah od 9. do 3.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav m pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.] |
CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVEOFE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.60.	1M
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Sk»T«dc Publishing Company
82 Cortland* 81,
New York, N. V«
......
mim