C]u6QansRi Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> £5. uri zvečer.
Urodnlitvo ln upravnlitvo: Kolodvorske ulioo »tov. ir.. — 7. urednikom ae moro govoriti vsak dan od 11. do la. ure. _ Rokoptil >o t;o vračajo. — Imeratl: SenUtopna petlt-vnta * kr., pri večkratnem pouav ljauji daje 10 popust. — Volja la Ljubljano v npravnlitvu: «a oelo loto 6 gld., la pol lota 3 gld., ta četrt lota l gld. so kr., ua mo.no 60 kr., poilljatov na dom volja me.eono » kr. več. Po pošti volja «a oelo
loto 10 gl., za pol lota 6 gld., na 6«trt leta 2 gld. 50 kr. in i> jodon mo»eo 86 kr.
Štev. 221.
V Ljubljani v torek, 29. septembra 1885.
Tečaj 11.
Vabilo na naročbo.
Z oktobrom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročboobprav^^nonove^da^sej^oii^ar^ ^istajiejpretraa. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar odstrižete treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po poiti:
za celo leto....................S1'1-	10'—
d pol leta.........................
n četrt leta......................n	2
ii en mesec........................
Za Ljubljano:
za celo leto..................®’
.. Pol leta..........................  3'—
, četrt leta.......................
„ mesec............................ —'^0
za (lonašanje v liižo vsak mesec 9 kr.
Prestolni govor.
V	soboto 26. t. m. otvoril se je državni zbor z običajnim sijajem in bleskom. Navdušeno pozdravljali od obeh zbornic, zbranih na cesarskem dvoru, spregovoril je presvetli vladar pomenljivi prestolni govor ter v njem razvijal načela, po katerih se bode ravnala vlada njegova. Spoštljivo se Sanjajo avstrijski narodi tej izjavi, katero so čuli * vzvišenega mesta. Saj se je med njimi navzlic vsem strankarskim borbam živo ohranil staroavstrijski duh dinastične zvestobe in udane ljubezni d° državne ideje, katera veže in združuje jrse •^Iftnove prostranega mi55ga cesarstva!
!Znftrnftpitft izjavaTkatera se jeprečitala obema Gornicama minulo soboto, oblikuje. -sa-pa_neki
Listek.
Prokleta!
^omaii Spisal Krnilo Kicliobourg; no E Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
Blanche je prebledela kakor mrtvaŠk prt. Oči 80 jej bile čezmerno odprte; krčevito drhteč stala j® nepremično pred njim. Bila je uničena! „Ali je to res?“ povpraša potem s zadušljivim glasom.
Lepi Fran zasiče: »Celo pošteni Rouvenat, ki se nikdar ne laže, dc se uPal> vam tega zanikati.* — „ln moj 0^6) moj oče?" hiti povpraševat deklica kakor iz sebe. »To je zopet druga 'e&! Gotovo ste slišali uže praviti ,o nekem člo-
ki je pred devetnajstimi leti bil ubit na de-
žeJQi cesti, ne daleč od pristave seuillonske ...« ^ »Da, da, jaz se tega spominam! »Morilec 8e je zval Jean Renaud." — »Jean Renaud", po-navlja deklica liki jek. — »Tega Jeana Renauda 80 prijeli in obsodili k dožitnemu posilnemu delu; Poslan je bil v Cayenne. In ako ni tam umrl, živi Rotovo še danes."
Nesrečna deklica je slutila najstrašniše. Brez 8aPe povpraša dalje: »Nu in?“ — »Nu, ker uže
posebni t [• p ■/ n i s t v n_r i) s t. i Zaman iščeš v njej visokoletajoče, a naposled vender le nejasne besede, premišljen je vsak stavek, pomenljiv vsak posamezni izraz. Program za delovanje državnega zbora, v kolikor je zavisno od vladne inicijative
—	vsebina je prestolnemu govoru!
In ta program obseza vse raznovrstne funkcije umetno sestavljenega državnega aparata. V političnem razvoji moderne države je utemeljeno, da se obseg državne ideje vedno bolj širi, vsebina njena pa vedno bolj napolnjuje. Slovo smo dali praznemu in votlemu državnemu pojmu, kojegaje proglasila koncem preteklega stoletja Adam Smithova theorija in ona »liberalna0 šola, katera se je krčevito oklenila Smithovih naukov. Prepričanje, da je dobro urejeno gospodarstvo v državi jedina podstava dušnemu in gmotnemu blagru posameznih državljanov, prešinja vse kroge, nadvladati mora tedaj tudi v parlameutnem zastopu, kateri mora le odsev in izraz biti narodnemu mišljenju. Prestolni govor izvira iz istega prepričanja, vsled tega se po vsej pravici ozira na vse stroke javnega življenja.
Smoter prestolnega govora, katerega smo slišali te dni, pak ne obstojf v tem, da označuje čisto nova pota, da se v njem poudarjajo čisto novi nazori. Radi tega se marsikaj ni posebno na-glašalo, kar mora itak uže znano biti po činih sedanje vlade. Vladnega stališča nasproti državno-pravnim jn jezikovnim vprašanjem ni IrehaTo z nova razklaAaJi7~dovei]T~da je Nj. veličanstvo bla-
govolilo slovesno zatrjevati, da bode naloga njegove vlade, vsem deželam in narodom njegovim v isti meri varovati njih duševne in materijalne koristi. Kratek odstavek
vse hočete vedeti, znajte: vi ste hči Jean Re-naudova!"
Blanche zadušno zakriči ter se zgrudi one-sveščena na tla.
Malopridnik jo je trenotek gledal z mrzlim, suhim očesom. „Ba!“ reče potem, glavo privzdig-nivši. »Umrla ne bode zaradi tega!“
In zmuzne se iz lope.
23.
Ko se Blanche zopet zave, pogleda najprej začuden zmedeno okolo sebe. Kmalu pride jej vse v spomin. Bolestno zakriči, potem vstane, skrije si obraz v trepetajoče roke ter prične milo jokati in stokati.
Kar je občutila revna deklica, bilo je grozno. Zdelo se ji je, da je ni več ter da se je zgrada njenega živenja uad njo podrla. Čutila se je zapuščeno, izgubljeno, zavrženo ter izpojeuo iz hiše, v kateri je preživela vesela otroška leta!
Kakor proklestvo zvenelo je zmerom in zmerom v njenih ušesih: „Ti si hči Jean Renaudova, hči ubijalčeva, hči ujetnikova!"
»Tedaj nemam pravice več do svojega imena!" zaplače. „Jaz sem je bila le ukrala; iz usmiljenja
sicer, a kedo bode zanikal, da v njem tičf jedro naših narodnih in političnih teženj?!
Največ prostora zavzema v cesarski enuncija-ciji gospodjirstveno pitanje. Duh naše d&be razodeva se v odstavku, posvečenem socijalni politiki. Skrbeti za nižje plasti prebivalstva, bremena- olajšati p rostemu d e lav c u, kmetu pomagati in na pomoč priskočiti hirajočemu obrtniku, to bode po cesarskih besedah jedna naj-plodunosnejših nalog novega parlamenta, in sigurno bode le v korist avstrijskim državljanom, ako poslanci, spolnujoči željo premilostnega vladarja, vsaj pri teh velevažnih vprašanjih složno postopajo in vzajemno. Kaiti gospnHgrgfcvpna hM« raztega se črez vse avstrijske nnkmijnft nobenemu plemenu ne prizanaša, nobenih razločkov ne dela,
skrajni čas tedaj, da vsaj v jednakih zadevah potihnejo strankarska protivja ter da na njih mesto stopi — ozir na celoto in njene dejanske potrebe !
Soditi po tem odstavku prestolnega govora bode tedaj vlada državnemu zboru zopet predložila načrt zakona o . zavarovanji delavcem proti Jjolezni in proti nezgodam, dalje načrt poslave, s katero se uredijo razmere delavskih blagajnic. Obrtno zakonodavstvo razvijalo se bode po onej poti, katero je nastopila obrtna novela, eledč kmetskih nospist.ev pa se bode državnemu zhorn izročilo noaebno dedno nravo. d^jseten^ načinom
hrani smLuji kmetski stan. Da se prestolni govor otT jetlnemoaira na'vJavi^ občila, obetajoč, da bode vlada tudi tem potom sodelovala pri po-vzdigi domačega dela in domače obrtnosti, obrado-stiti mora zlasti nas Slovence, koji imamo baš v tej zadevi toliko opravičenih želja in terjatev. Tudi
so mi dajali hrano in stanovanje. Jaz kradem vse prijaznosti, s katerimi osipljavajo gospodičino Mellierovo. ... O moj Bog, o moj Bog, srce mi poči!“
Dolgo je jokala; a potem je postala mirnejša. Vstane, otere si solze ter se povrne v hišo. Dekla, ugledavšijo, iznenadena zakriči: „Za Boga svetega, gospodičina, kako ste bledi! Kaj se je vam pri-godilo?“ — »Nič,“ odgovori Blanche žalostno. »Nič.“
Stopi gor po stopnicah; hotela je iti v izbo Jacques Mellierovo. A na vratih se premisli. Hiti v svojo sobico. Tam ugleda šopek starega Mar-doche-a. Žalosten nasmehljaj se ji poziblje po ustnih. »Vsi, vsi, cel<5 stari prosjak me ima za diugo kakor sem !“
In njene mi3li so potovale daleč daleč preč, proti onemu otoku v južnem morji, kjer galejni kaznjenci trpijo. V duhu je gledala svojega očeta bledega, suhega, imejočega vdrte oči, mučenega po pekoči ga vesti, potrtega zaradi sramote, omahujočega pod težkimimi verigami! Zdajci pade na kolena ter prosi Vsemogočnega, da se usmili nesrečnika. In molila je dolgo, dolgo! Solnce je bilo zatonilo. Udarila je ura sedem. Rouvenat se je
o naših carinskih razmerah govori cesarska izjava; naznanja vladno predlogo, katera bode predrugačila carinske tarife v to svrho, da se domača tržišča ohranijo naši obrti in našemu poljedelstvu. Dostavek, da si bode vlada prizadevala, pri trgovinskih pogodbah skrbeti za^kspnrt naše mojaar-hije, ta dostavek meri očividno na top da iz zaščitnih carin ne nastanejo izrodki prohibitivne sisteme. Ni dvojiti, da bode jednako razmerje le koristilo našemu gmotnemu razvoju.
Samo po sebi se razume, da prestolni govor ni mogel in ni smel molčati o velevažnem pogajanji s prekolitvanskim sosedom, z ogersko državno polovico, zastran nove nagodbe. V tem oziru ape-luje na pravicoljubje in zmernost avstrijskega zastopa, kateremu tudi priporoča, da nikdar ne pozabi potrebne skrbi za državne finance. Dotični odstavek prestolnega govora sicer na drobno ne navaja posameznih sredstev, katera naj dovedejo avstrijsko monarhijo do zaželjenega denarnega ravnotežja, ali uverjeni smemo biti, da bode ure-jenje našega davčnega ustroja in pravična ter jednakomerna razdelitev državnih davčnih bremen vlado posebno brigalo, istotako ona stara ncdo-statnost zanemarjene denarne valute in sredstva, zboljšati jo ter veljavo povzdigniti avstrijskim novcem.
Tudi o vnanji politiki nahaja se kratek odstavek v cesarskem govoru. Pač je margikedo pri-čakoval, da se bode avstrijski vladar kaj bolj na-tančno izustil o svetovnih vprašanjih, katera aadaj-. razbuf|jtf politične kroge. To se sicer ni zgočfilo^ ‘ prestolni govor molčT 'o zamotanih razmerah na balkanskem polotoku. Vzhodne Rumelije niti ne s> omenja, a vender izneono^ izjavlja tolažilno vest, da je razmerje naše k vnanjim oblastim skozi in skozi povoljno ter da so vgejned seboj .popolnem jed\ne v tem, da se prizadevajo, ohraniti mir, ‘~~čegar potreh^mi vsi .živoJSutimo.
To tedaj je program, čegar izvršitev je Nj. Veličanstvo na srce pokladalo zbranim zastopnikom naše državne polovice. Iz cesarskih besed veje ' nam nasproti duh očetovske ljubezni, obsegajoče ‘i vse narode naše države. Bog daj, da ostane utis tega cesarskega razodetja, da vpliva na državnozborske obravnave ter jih dovede k zaželjenemu cilju!
Dogodki v vzhodnji Rumeliji.
„Pol. Corr.“ se brzojavlja z dne 26. t. m. iz Plovdiva: Knez Aleksander obiskal je danes glavno mošejo, kjer je sprejel odlične Mohamedance. Med dnevom obiskal je knez tudi druge cerkve.
Da se vsaka agitacija v Macedoniji zabrani, ukrenile so se stroge naredbe. Kdor zakrivi kako
bil vrnil. Prvo njegovo vprašanje je bilo po Blanche-i.
„Ona je v svoji sobi," reče dekla. — »Dobro je," opomni Rouvenat ter otide ogledavat v hleve.
V onem trenotku, ko so hoteli iti k večerji, kramoljal je z Mellierom v jedilnici. Dekla prinese juho na mizo.
„Ali gospodičine Blanche-e še ni dol?" povpraša Rouvenat. — „Ne še.“ — »Tedaj jo pa pokličite!"
Dekla se požuri, da pokliče Blanche-o. A mlada deklica ni odgovorila njenemu pozivu. Tako se dekla vrne ter reče Rouvenatu:	„Ne vem, če
me je gospodičina slišala; ona mi ni odgovorila ničesar/ — „Hočem sam iti p<5-njo."
To rekši zapusti Rouvenat jedilnico. Ves dan mu je nekaj težilo srce, kakor huda slutnja.
V veliki jedilnici obedovali so posli, med njimi tudi lepi Pran.
Nek hlapec se obrne k svojemu sosedu ter mu zašepeče prav po tihoiua v uho: „Le poglej Frana; kako čudno danes izgleda!"	„	St;	mnogo
bolj kovarsk je kakor sploh!“ odvrne drugi. — „Bled je zelo, kakor da bi ga pobelil!" — „Meni se zdi, da je kaj zlega načinil!“
agitatorično dejanje, izroči se vojnemu sodišču. Vsem civilnim in vojaškim načelnikom poslala se je okrožnica, v kateri se jim posebno na srce polaga, naj skrbijo za to, da se ohrani javni red, posebno pa, da se na mejah ne dogodijo kake provokacije.
Ruski listi vsi, izimši „Svet“, kateri se poganja za kneza Aleksandra, obsojajo postopanje bolgarskega kneza. Posebno odločno izrekajo se „Novosti“ proti knezu Aleksandru ter nečejo vedeti o nikaki zvezi z Rusijo.
»Agence Havas" poroča, da se je knez Bismarck, ko ga je obiskal Said paša, izrazil se zelo nevoljno glede vzhodnorumelijskih dogodkov; on je baje naročil poslaniku, naj sporoči sultanu, da bode Nemčija uporabila vsa mirna sredstva, da varuje sultanove pravice v vzhodni Rumeliji in Bolgariji.
,,Times" objavljajo »Spomenico o pogodbi sau-stefanski in berolinski", katero je sestavil v Kartumu pali general Gordon v marciji 1880, a do zdaj še ni prišla v javnost. V tej spomenici se govori o razdelitvi in združitvi obe‘i Bolgarij, zatorej bode gotovo zauimljivo, če podatno tu odlomek iz one spomenice gled^ obeh Bolgarij. General Gordon pravi v spomenici:
„Z razd elitv i jo obeh Bolgarij podaljšali smo agonijo Turčije v Evropi, ne da bi jo bili poravnali. Mi smo zboljšali veliko zmoto Rusije z ruskega stališča, ustanoviti veliko državo Bolgarijo. Mi smo se pogodili, naj turške čete s sovražno Bolgarijo na severu in sovražno Rumelijo na jugu zasedejo Balkan. Prepuščam vojakom ali drugim razumnim možem preudarjati o tem važnem koraku. Mi smo zopet dali Rusiji ulogo kot varuhinji teh dežela nazaj, kateri ulogi se je s sanstefansko pogodbo odpovedala. Mi nismo izpolnili želja Bolgarov ter pustili smo dežele v nemirnem položaji. Mi smo jih prisilili, naj se bolj zanašajo na Rusijo, nego na nas in na Francijo, in mi izgubili smo ujih simpatije. In zakaj? Ne da se dvojiti, da se prej ali slej te dve državi zjedinite. Če sta Moldava in Valahija pariški kongres zasmehovali ter se združili, v tem, ko je kongres v Parizu zboroval, bi Bolgarija morala dolgo čakati in se obotavljati, združiti se z Rumelijo, ker Evropa tega ne želi? Zaradi tega je združitev teh dveh držav gotova; samo obžalovati treba, da bode ta združitev dala Rusiji chanco, katero potrebuje, namreč da zopet posreduje; in dasi, če se združitev zvrši, bode Rusija, kakor mislim, to združitev obžalovala, vender bode vedno Rusija ona država, na katero se bodo ozirali, dokler se združitev popolnem ne dovrši.1*
V	tem je stopil Rouvenat iz sobe mlade deklice. Sedela je pri oknu ter glava jej je bila nagnena k prsim.
„Blanche!“ milo zakliče starček. Zdelo se je, da se je prebudila iz sna, zakaj naglo skoči po konci.
Rouvenat ugleda zdaj bledo njeno lice, bele njene ustnice, rudeče oči ter zmedene, na pol razpuščene vlasč.
Blagi mož se hudo preplaši. Skoči do nje ter jo objame. Ona se k njemu pritisne ter njena glavica se spusti na prsa starega moža. Pri tem začne Blanche milo ihteti.
„Za Boga svetega!" zaječi on; »odkod li ta velika žalost? Kaj ti je? Kaj so ti storili?"
Deklica se vzravna, položi roki na Rouve-natovi rami ter ga povpraša, gledajoč mu srpo v oči: „Ali si res moj boter?" — »Čemu vprašaš tako čudno?" d6je on tožno iznenaden. — »Ker več ne vem, kaj bi verjela, in kaj ne; ker o vsem dvomim, o vsem! Odgovori mi, odgovori mi; si li ti moj boter?" — »Da, jaz sem tvoj boter, jaz sem ti dal ime Blanche. Roko držeč na tvojem čelu, obljubil sem bil pred Bogom in duhovnikom, ki te je krstil, da te bom vsekdar ljubil ter ču-
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
VIII. Gosp. zbornični svčtnik Vaso Petričič naznanja, da so bili uzorci neke določene teže prej colnine prosti, nekaj časa sem pa niso več. Naznanila o došlih uzorcih dostavlja pošta napisancem, uzorce pa izroča colnemu uradu v colno opravo, kamor morajo dotični po-nje. Ker se za tako ravnanje potrati mnogo časa, izrekli so agenti željo, naj bi se glede čolne oprave uzorcev ravnalo tako kakor po nekaterih družili mestih. V teh mestih se opravljajo po pošti došli uzorci v uradnih urah po čolnih uradnikih in potein jih dostavlja napisancem pošta, ki pobira tudi colnino.
Po mnenji govornika bi se to dalo doseči brei veliko težav, tedaj predlaga: Zbornica naj se obrne o tej zadevi do vis. c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, da bi v sporazumljenji z vis. c. kr. mi-nisterstvom za finance blagovolilo za colno opravo uzorcev dovoliti one olajšave, kakeršne imajo nekatera druga mesta.
Gosp. zbornični svčtnik Ivan Perdan podpira predlog, ki je bil potem vzprejet.
IX. Gosp. zbornični svčtnik Maks Krenner poroča, da se od meseca julija t. 1. sem naznanila cesarjevič Rudolfove železnice dostavljajo strankam z nakrižnim zavitkom po pošti. Vsled tega za-kasnjuje se dostavljanje naznanil v Ljubljani naj-manje za pol dne, na deželi za pol dne, včasi pa tudi za cel dan; nasledek tega je, da trgovci mnogokrat blago prepozno sprejemajo in škodo trpijo. Ravnateljstvo državni i železnic si prizadeva, da kolikor mogoče ustreza želja n udeležencev in da pospešuje trgovinske koristi, govornik predlaga torej: Zbornica naj se obrne do vodstva državnih železnic, naj bi blagovol lo ukreniti, da bi se dostavljala naznanila straukam zopet na prejšnji način.
Predlog se vzprejme.
X. Gosp. zbornični svčtuik Anton Klein predlaga to-le: Zbornica naj poprosi vis. c. kr. deželno vlado, naj politična oblastva pripravi na to, da bodo zahtevala zadrugovanje.
Gosp. c. kr. dvorni svčtnik grof Chorinsky opomni, da je vlada uže pred 14 dnevi vnovič priganjala zadrugovanje.
Pri glasovanji se predlog vzprejme.
XI. Gosp. zbornični svetnik Alojzij Jenko opomni, da je zadruga pekov pravila uže pred več časa predložila, ne da bi bila dosedaj še rešen«
Gosp. dež. komisar c. kr. dvorni svetnik grof Chorinsky pravi, da se bode dotična rešitev v kratkem dostavila.
(Konec prihodnjič.)
val." — »Dobro, jaz ti verjamem! A zdaj, zdaj povej mi ime mojega očeta!"
če bi bila strela udarila pred Rouvenatom, ne bi ga bila tako prestrašila, kakor to vprašanja Stopinjo se umakne nazad, kakor da je pijan!
„Vidiš, vidiš!" zakriči deklica. „Ti si n« upaš izgovoriti tega imena, zakaj to ime te straši, obuja ti grozo!"... — »Kar me plašil Blanche, in kar mi obuja grozo, to je, da te vidim tako nemirno ter mi daješ taka vprašanja-11
—	„A zakaj mi ne odgovarjaš na-nja?" — si hči mojega gospodarja, ti si hči Jacques Me*' lierova!“
Deklica zmaje z glavo.
„Danes zjutraj sem si to mislila", dčje. stvar ni resnična, nego lažujiva!" — »Nesreč otrok 1“ vikne Rouvenat. »Koga sili videla; s K0'" govorila?" — »Kaj li je na tem, da sem le re? uico izvedela!" — »Ne, ne, ni mogoče, da t* ^ kdo povedal.. ." — »Kaj li? Da sem hči ka^” čeva, hči Jean Renaudova, hči ubijalčeva?"
Rouvenat omahne na stol; bil je uničen' Blanche poklekne pred njega, P‘in,e
za
roke, koje obsipljuje s poljubi.	.	,
»Nemam nobenega več na 8votu> ,	;
reče deklica ganena. - .Nehvaležni otrok; .n
Politični pregled.
Avstrijsko-ogeraka država.
Včeraj imeli sta obe zbornici državnega ®bora sejo. Seja gospodske zboruice pričela se je ob 12. uri. Novi članovi so prisegli; potem je stavil kardiual dr. Ganglbauer, naj se na Najvišji prestolni govor odgovori z najponižnejšo adreso ter se v njej izrazijo občutki, katere je napravil Najvišji prestolni govor. Za sestavo te adrese izvolilo se je 21 članov. — Poslanska zbornica otvorila se je ob 11. uri. Poslanec Rappaport naznanil je, da odloži svoj mandat. Vložilo se je proti volitvam več protestov.
Kdo bode predsednik državnega zbora, se še vedno nič gotovega ve ve. Iz Levova se poroča, da so se poljski klub in druge frakcije desnice odločno izrekle, naj bi se zopet izvolil predsednikom dr. Smolka.
„Budapester Corr.“ poroča, da bode avstro ogerska monarhija v kratkem pozitivne predloge glede dogodkov v vzhodni Rumeliji predložila onim vlastem, katere so podpisale berolinsko pogodbo. Ce je to istina, je pač jasno, da je trditev neka terih listov neutemeljena, trditev namreč, da so vzhodno-rumelijski dogodki posledica kromerižkega shoda.
Tuje dežele.
»Osservatore Romano'1 poroča iz Rima z ve likim zadovoljstvom znano vest, da sta se Španija in Nemčija zjedinili, da sprejmeta gledč Karolinških otokov posredovanje papeževo. List vidi tern dogodku prijetno znamenje, da se je pričelo spoštovati papeštvo.
V nedeljo bil je na Dunaji runmnski ministrski predsednik Bratiano. Razgovarjal se je delj fosa z državnim finančnim ministrom in z ministrom za vnanje zadeve. Predmet razgovoru bili 80 gotovo vzhodnorumelijski dogodki.
Vzhodnorumelijsko vprašanje je vedno tako zamotano, da se niti pobližno ne more uganiti, kako se bode rešilo. Zdaj je gotovo le, da vlasti dolinskega shoda niso prej nič vedele, kaj se Popravlja tam doli na jugu. Sicer se niti Nemčija
Avstrija še nista na nobeno stran izrekli gledč Vzhodne Rumelije, pač pa se je oficijozno uže ope tovano zatrjevalo iz Petrograda, da Rusija ne odobrava postopanje bolgarskega kneza in to svoje mnenje potrdila je s tem, da je svojim častnikom prepovedala podpirati Bolgare. — Vzhodnorumelijsko 8'banje pa vpliva tudi na druge balkanske države. Do zdaj sicer ni še niti iz Srbije, Macedonije, Ru-mnuije in Grške posebnih važnih vesti, vender se Povsodi uže pridno brusi orožje in skrbno se zbirajo vojaki. — Ali se bode vsa zadeva rešila brez ^rviprolitja ali pa z vojsko, se zdaj še ne more
določiti, vender večina listov izreka nadejo, da se reši mirnim potem, saj najnovejše poročilo francoskega lista „Havas" trdi, da so vse vlasti sprejele predlog Rusije, naj se snide v Carigradu {onferenca, katera se ima baviti z rešitvijo rume-ijskega vprašanja.
Evropske vlasti so se zjedinile, da se v z h o d n o -rumelijsko vprašanje reši pri konferenci, katera se ima sniti v Carigradu. Tako je potrjena nadeja, da se vsa zadeva reši brez krviprolitja ter da se ohrani popoleu mir. Sicer se niso izrekle vse vlasti, da so zadovoljne s tako konfe-enco, a kakor se poroča iz Carigrada, pričakovati se sme z gotovostjo nje shod. K tej konferenci je vlasti napotila baje okrožnica Turčije, katera je prosila posredovanja evropskih vlasti, da pripravijo kneza Aleksandra do tega, naj prizna turške pravice ter spoštuje berolinsko pogodbo.
S Krete se je uže poročalo, da se pripravlja na to, da se proglasi za nezavisno deželo. Najnovejše vesti zatrjujejo, da je po vsej Kreti uže razširjena vstaja ter da narod glasno zahteva ne-zavisnost. če se ta vest obistini, imel bode „ bolni mož“ v Carigradu jednega nasprotnika več. Tui-čija si sama pač ne bode mogla pomagati iz za drege; če jej ne pridejo na pomoč evropske vlasti, odtrgal se jej bode kos za kosom in slednjič ostala jej bode le prosta pot v Azijo.
ki je moral s črevlji v roki po ulicah hoditi z rednikom, da jo tat. Kake posledico jo ta zadeva potem pred oblastnijo imela, ni znano.
— (Mladi ženin.) Umirovljeni uradni sluga Andrej Galambovski, jeden onih mož zelo redkih veteranov, ki so se zoper Napoleona bojevali pri Lipskem, se je 16. t. m. šest in devetdeset let star poročil z neko petdesetletno udovo.
— (Preganjanje kristij an ov.) V novejšem času poroča se pogostoma o preganjanji kristijanov na Kitajskem. Ravno zopet beremo, da je bilo umorjenih deset tisoč kristijanov, med njimi tristo francoskih nun. Francoski general Courcy, ki stoji na kitajski meji, je izjavil, da ni dovelj močan, da bi prihitel kristijanom na pomoč.
Domače stvari.
— (Iz mostnega odbora ljubljanskega.) Iz zanesljivega vira se nam poroča, da je gosp. Pran Žužek, c. kr. inženir, odpovedal so odborništvu v mestnem zastopu ljubljanskem, in to baje iz službenih ozirov.
— (Poddružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani".) V nedeljo dopoludnč sešlo se je v ljubljanski Čitalnici več rodoljubov, da ustanove prvo poddružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Volil se je odbor in izvoljeni so bili gosp. notar Ivan Gogola predsednikom, gosp. Luka Robič blagajnikom, gosp. Lah tajnikom in gosp. A. Praprotnik predsednikovim namestnikom, gosp. dr. Požar zapisnikarjem in gosp. dr. Stare blagajnikovim namestnikom. Pristopilo je uže v nedeljo precejšnje število članov. Kot pokrovitelji s lOOgold. so pristopili gospodje Luka Svetec, dr. J. Vošnjak, Ivan Murnik, Toma Zu-
nih plačovalcev. Šo bolj odločno pa postopajo črev- L an in Ivan (jogoia. Ustanovnikov, kateri plačajo ljarji v Pragi, kakor kažo naslednji slučaj. Nok ondoton je(ien]jrat za vselej najmenj 10 gold., štoje poddružnica
Razne vesti.
— (Originalna eksokucija.) Črevljarji začeli so novejši čas svojim dolžnikom nasproti kaj energično postopati Znano je, da imajo črevljarji v Beču posebno črno knjigo, v katero zapisujejo imena počas-
črevljar sroča prod kratkim svojega dolžnika na ulici, stopi k njemu, ter ga opomni, da bi bilo čas plačati črovlje, ki mu jih je naredil in katere je ravno imel na nogah. Tirjani pa se je tako delal, kakor bi se ta spomin ne tikal njega in jo je hotel dalje popihati. A črevljar objame svojega dolžnika čez pas in ga ne
Jacques Mellier?" — »On ni moj oče; ti, ti si moj boter." — „Oba te ljubiva enako iskreno ^tamu, kakor meni, tolažba si in nadeja.11
Proseč in solze roneč nadaljuje Blanche: „Jaz k' rada znala zgodovino nesrečnega svojega očeta mi jo poveš; kaj ne?“
Rouvenat se zgane. V spomin mu pride ob 'juba, ki jo je storil bil obsojencu v ječi.
„Da, vse ti bom povedal, saj sem to prisegel!‘ „Pa kedaj ?“ — »Onega dnč, ko bodeš dvajset tat stara.41
Blanche nagne zopet glavo ter zopet udari v jok.
i,0 malopridnik! m ilopridnik!“ zamrmrd Rou venat zamolklo tja pred s6.
Blanche povzdigne mile svoje oči k starčku '>0, ne imenuj ga tako pred mano“, zašepeče de ^lica v nepopisnej bolesti. ,,0n je vender oče moj ^odi si njegov pregrešek še veči, on se moi a zanj Pokoriti in jaz hočem vsak dan ljubega Boga pro siti, da mu odpusti!.. .“
Slišavši Rouveuat te besede, milo se razjoče, deklico prime za glavo, skloni se k njej ter jo Poljubi na čelo nBlanche!" zakliče potem, nBlanche, ti si me čula, da sem izgovoril besedo »malopridnik", in mislila si, da ta beseda velja tvojemu
uže 12, letnikov 30 in dva podpornika. Gotovo pa bodo število članov naglo naraščalo.
(Spremembo pri učiteljstvu na Kranjskem.) Začasni učitelji na jednorazredni ljudski šoli v Dupljah, Trsteniku in Selcah, gospodje Avgust Arse-lin, Ivan Kalan in Mihael Brgant, imenovani so
ravno posebno mehko posadi na kamenje, potem pa mu j s{;ainimi učitelji na dozdanjih mestih; začasne učiteljice izuje škornje. Eksokvirani se je nekoliko branil, a za-m&n, sedel je kmalu bos na tleh, okrog njega pa se je smijalo voliko število radovednih gledalcev, ki so se bili polagoma zbrali na mestu. V kako neprijetnem položaji jo bil mladi gospodič, si lahko vsakdo misli,
Stekol je v samih nogovicah proti svojemu domu, vzbujajoč povsod pozornost ljudij, ki si pač niso mogli prav razlagati, kako da drugače elegantno oblečeni gospod leti bosopet po kamenji. A tudi energičnemu črovljar-skemu mojstru prinesla je ta stvar sitnosti. Pristopil bil namreč k njemu rednik ter ga s črevlji vred odvol na komisarijat. Če je bosopetega marsikdo imel za norca, jo pa tudi innogokateri mislil si o črevljarji,
očetu! Ab, ne verjemi tega, ne verjemi tega! Mislil sem na malopridnega licemernika, ki se je joln zavisti in sovraštva hotel maščevati nad ma-noj s tem, da se je mekužno tebe lotil. ... Ni
dobro
gospodičino Ana Šmidi n ge r v Št. Jarneji, Frančiška Jugovič v Kranji in Frančiška Schmittik v Bohinjski Bistrici imenovane so stalnimi učiteljicami na dozdanjih mestih; drugo učiteljsko mesto na dvoraz-redni dekliški šoli v Kranji dobila je stalno gospodi-čina Klotilda W o 1 f, dozdaj začasna učiteljica v Ribnici.
— (Vojaška godba) svirala bode ob ugodnem vremenu jutri popoludno ob polu 6. uri v „Zvezdi".
— (Vihar.) Od vseh stranij se nam poroča, da je vihar, kateri je divjal včeraj v jutro, napravil mnogo škode. Po ljubljanskih drevoredih polomil jo več dreves. Na Poljanah odnesel jo pri tovarni za užigalice gosp. Gustava Czapa na založišči leseno streho. Z mnogih streh pometal je skoro vso opeko V ljubljanski okolici podrl jo več kozolcev, odkril strehe ter polomil mnogo sadnega drevja.
— (Nevihta) S Trebiža se poroča: V slednjih 48 urah bila je tu grozna nevihta, osebito pa v
treba, da mi poveš njegovega imena, doDro je znam. ...	Pa dobil bo tudi skorajšnje plačilo za	vasi Rabi,	ložeči na vznožji Predela. Tam	se stekajoči
svoje'delo.	Malopridnik le-ta naj s svojo navzoč-	hudourniki	znašali so od vseh stranij vkup	kamenje in
nostjo ne kuži dalje zraka, ki ga ti dihaš! O, uže	zemljo ter	pretili po polnem zasuti vas. Moštvo 27ega
davno sem	se bal, da ti znade biti kedaj njegova	lovskega batalijona odšlo je tu na pomoč v	Rabi. Cesta
čez Predel in v Trebiž je zasuta.
družba opasna."
On vstane; oči so se mu tožno svetile. Stopi
proti vratom.
Blanche hiti za njim. »Imam te še nekaj vpra šati," de. — „Dobro, vprašaj, jaz poslušam."
„Povedal si mi, da se je moja mati zvala Gene-vieve." — „To je res." — Jn, da je umrla." „Da, umrla je nekaj ur po tvojem porodu." — »Ali je živela daleč od tukaj ?“ — „Ne ; v Civryu.
— »Torej je pokopana na tamošnjem pokopališči?"
— „Da." — „Hvala. To sem hotela vedeti." — „A zakaj?" — „Tako! Tedaj ti ne umeš, da hočem moliti na grobu svoje matere za svojega očeta?" — „0!" zamrmra Rouvenat. „Da bi si upal, vse jej dopovedati! ... Pa ne, ne, pozneje kadar bode imela 20 let, kakor sem obljubil.
(Daljo prihodnjič.)
— (Iz deželne blaznice) na Studenci ušelje predvčeranjim blazni Anton Rope iz Bloda Rope nosi bolo blazniško obleko. Kam so je podal ubegli, se
no ve.
  (Neuadna smrt.) Z Rakeka se poroča:
Minolo soboto dvignili so tu pri vlaku št. 100 iz železniškega voza tretjega razreda neznanega popotnika umirajočega; čez uekaj minut izdihnil je dušo. Zdravniško preiskavanje je pokazalo, da je umrl naravne smrti
— (Podelitev razpisanih daril) Kakor znano, razpisalo je „Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko" na Jesenicah voč daril onim, kateri letošnje leto pokončajo največ hroščev. Slednja številka „Slov. čebelarja in sadjorejca" objavlja imena obdaro-vancev; darila so bila priznana: Kumarju Lovrencu iz
Škofje Loke 2 cekina; Benedičiču Petru iz Crngroba 1 cekin; Štajarju Francetu iz Puštala 2 gld.; Vrliju Antonu iz Cerknice 2 gld.; Klavdarjevi Karolini iz Cerknice 2 gld ; Mršniku Ludoviku iz Smerij 2 gld ; Hitiju Ignaciju iz Velikih Poljan 2 gld.; Mesecu Petru iz Crngroba 1 gld ; Vijnarjiu Bih&rdu iz Save 1 gld.; Jugoviču Francu iz Virmaš 1 gld. Vsem imenovanim se bo pošiljal brezplačno coli letnik „Slovenskega čebelarja in sadjerejca", ter tudi sledečim učencem, kateri so tudi prav marljivo hrošče nabirali in pokonče-vali: Dolinarju Petru iz Starega Dvora, Kandižu Francu iz Loke, Volčijaku Jakobu iz Virmaš, Gaberju Andreju iz Trnja, Severju Jožefu iz Loke, Svoljšaku Francu iz Loke, Isteniču Janozu iz Cerknice, Gorše Ceciliji iz Cerknice, Štruklju Antonu iz Dolenje Vasi, Zaveršnik Antoniji iz Cerknice, Škrlu Jožefu iz Cerknice, Svolc Rezi iz Dolenje Vasi, Wolgomutu Petru iz Greuz, Pokornu Jožefu iz Stare Loke, Kajžarju Tomažu iz Virmaš, Frankotu Jožefu iz Loke, Petorlin Josipu iz Velikih Poljan, Peterlin Štefanu iz Velikih Poljan, Novaku Antonu iz Velikih Poljan, Skrajneriu Janezu iz Velikih Poljan, Žlindri Matevžu iz Velikih Poljan, Maroltu Josipu iz Velikih Poljan, Hitiju Alojziju iz Velikih Poljan, Kobentar Ratiji iz Hrušice, Ziherlu Jožefu od Sv. Duha, Muleju Josipu iz Hlebec, Vovku Francu iz Hraš, Vovku Francetu iz Hleboc, Vovk Mariji iz Hlebec
— (Gibanje ljudstva na Kraujskom v drugem četrtletji 1885.) V celi kronovini kranj ski bilo je v tem času 818 porok. Otrok rojenih bilo je 4510, in sicer 2344 moškega in 2166 ženskega spola; med temi-le 4135 zakonskih in 375 nezakonskih. Umrlo je vštevši 10 samoumorov 3061 oseb, in sicer 1594 moških in 1467 ženskih; med temi doseglo jih je 10 devedeseto leto. Porojenih bilo je torej v tem četrtletji 1449 več nego jih je umrlo, kar znači pomnoženje prebivalstva za 1,473 °/0, in zopet bilo je porojenih 178 moških več nego ženskih, dočim jih je na drugi strani 127 več umrlo. V ljubljanskem mestu samem bilo je v opomiuanem času 35 porok; rojencev bilo je 208, in sicer 101 moških in 107 ženskih; med temi zopet 140 zakonskih in 68 postranskih. Umrlo je 261 oseb in tudi tu bila jo Parca strankarska. Kajti med tem, ko je prestrigla 138 možakom nit zemeljskega življenja, usmilila se je le 123 oseb lastnega spola.
— (Duhovenske spremembe v krški škofiji.) Za župnika na Muto pride gosp. Fischnaller, do zdaj provizor v Št. Danielu na Krki. — Gospod Fran Kindlmann, kaplan pri sv. Hemi, pride za provizorja v Nemški Grebinj. — Gosp. Matija M o as er, kaplan v Nomški Kapli, je prestavljen k sv. Hemi. — Duhovno službo sta nastopila gg. Jožef Scheinerkot kaplan v Nemški Kapli in Dominik Ritzinger kot kaplan v Lipi nad Sachsenburgom.
— (Rudolfovo.) Na večer 4. oktobra 1.1. priredita dolenjsko pevsko društvo in Čitalnica združeno zabavo s petjem in plesom. K tej se uljudno vabijo vsi p. n udje Začetek točno o 8. uri.
— (Posojilnica v Mariboru) je doposlala 100 gld. „družbi sv. Cirila in Metoda." Sprejeta je vsled pravil torej kot pokroviteljica.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
lnomost, 29. septembra. Južuo-železniška proga Salurn-Neumarkt vsled povodnji razdejana; državna cesta poplavljena; promet pretrgan. Adiža (Etsch) je na mnogih krajih izstopila. Promet moten.
Bukarešt, 29. septembra. Da se odvrne sum-nja vsake agitacije se letos ne vršijo jesenske vojaške vaje. Kralj si bode ogledal samo garnizije.
Dunaj, 28. septembra. (Iz poslanske zbor-nicp.) Vlada predložila je zakon o naboru vojaških novincev za 1886. leto. — Dr- Rappaport odložil je mandat. — Novodošli poslanci storijo obljubo; na to se izvrši žrebanje devet oddelkov.
Monakovo, 28. septembra. Ruski minister Giers poda se v Fi iedrichsruhe.
London, 28. septembra. Velevlasti priporočile so Grški na predlog Francije, naj se bolj mirno
zadrži. Jeduak svet dal se bode tudi drugim vladam na Balkanskem poluotoku.
Bukarešt, 28. septembra. Rumunska vlada je zapovedala, naj se vojaške čete ob Dobruči po-množe.
Bukarešt, 28. septembra. Skupna vojna moč Bolgarov na meji znaša 18 000 mOž; prostovoljcev se je oglasilo okolo 10 000 mOž; v Slivnu jih je 8000.
Bel grad, 28. septembra. Bolgarski vojaki, štirje batalijoni, zaseli so srbsko mejo pri Rajkov-Suvatu do Babinega Nosu v okraji Knezovac.
Telegrafično borzno poročilo
z d n6 29. septembra.
gld.
Jednotm drž. dolg v bankovcih................................82	15
»	»	►	» srebrn............................... 82	60
Zlata renta................................................ 109	45
5°/o avstr, reuta............................................ 98	85
Delnice n&rodne banko...................................... 863-	—
Kreditne delnice......................................... 282'75
London 10 lir sterling..................................... 125	50
20 frankovec................................................. y-955
Cekini c. kr................................................   5	94
100 dr?., mark.............................................. HI	75
Ut'«(lili oglasnik
z dn6 29. septembra.
Dražbe: V Postojini posestvo Jos. Spetiča iz Ne-verk (280 gld.) dnž 20. oktobra. — V Ljubljani polovica Gotzlovi zapuščini pripadajočega zemljišča (2550 gld.) dne 26. oktobra; — posestvo Martina Glavana iz Verbljen (3463 gld.) dn6 21. oktobra; — njiva Bošt. Selana z Viča (200 gld.; dnž 14. oktobra; — užitna in posestna pravica do parcele št. 186 v Tomišlji Petra Modica iz Lipe (160 goldinarjev) dnž 10. oktobra. — V Postojini zemljišče Fr. Fajdige iz Postojine (365 gld.) dn6 2. oktobra, 2. no-nembra in 2. decembra. — Na Vrhniki posestvo Matevža Dolenca iz Bakitne (2952 gld.) dn6 3. oktobra. — V Z a -tičini posestvo Ant. Mikliča iz Brega (310 gld.) dn6 8ega oktobra, 5. novembra in 3. decembra.
Izbrisane flrme: Pri c. kr. dež. kot trgovskem sodišči dnž 14. septembra t. 1. firma «Gius. Ballis« na Vrhniki.
Tujoi.
Dn6 27. septembra.
Pri Maliči: Breindl, redarstveni nadzornik, s soprogo, in Klingler, potov., z Dunaja. — Kolkhoff, trgovec, iz Rem-scheida. — Oblak, inžen6r, iz Gradca. — Meuz iz Trsta. — Rabitra iz Beljaka.
Pri Slonn: Schreker in Pollak, trgovca, z Dunaja. — Dr. Maruschitz, fuž. zdravnik, iz Pliberka. — Ernst, pevka, z materjo, iz Gradca. — Bruškovič, trgovčeva soproga, iz Kurčole.
Pri Bavarskem dvoru: Wokač. c. kr. šikovnik, s soprogo, iz Zadra. — Černivc, krojač, in Schenk, z Jezera. — Strel, učitelj, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvora: Mostl, profesor, z Gorice.
Pri Avstr, carji: Kleinlercher, potov., iz Lienca. — Zupan iz Logatca.
Pri Virautu: Montanelli, magistralni tajnik, s soprogo, iz Trsta. — Merhar, posestnik, iz Dol. Vasi. — Tomšič, posestnik, iz Trebnjega.
Umrli so:
D n 6 27. septembra. Marta Blumauer, jermenarjeva hči, 2 mes., Stari trg št. 8, slabost.
Dnž 28. septembra. Marija Ravnahrib, delavčeva hči, 13 mes., Tesarčke ulice št. 3, davlca. — Antonija Polak, hči pekovskega pomočnika, Poljanska cesta št. 18, kron. črevesni kat£r. — Katarina Dolenc, hišnica, 77 let, Cerkvene ulice žt. 7, plučnica.
V civilni bdlnici:
Dnž 26. septembra. Jarnej Ulčar, gostač, 33 let, kron. jetika. — Anton Fajdiga, kleparski pomočnik, 26 1., vsled telesne poškodbe.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanj o
baro- I Tompo* motra ratura v ram
Vetrovi
Nobo
Mole rina v ram
t i s-
i
00 I
JSS,
7. zjutraj i 725-59 i 2. pop. j 726 09 i 9. zvečer j 725 49 i
18 0 jjzpd.sl. | obl. 18 2 ] vzh. sl. > 16 8i jzpd. sl. dež
26-00
dež
Prvo Mo ii slovnica
za slovenske ljudske šole
sestavila DRa.zlis.grer in Žumer,
založila	(148)
Kleinmayr & Bamberg,
pripuščeno je od vis. c. kr. naučnega ministerstva, da se uvede v učilnice ter se bode pričelo razpošiljati še sredi meseca oktobra 1.1.
i5H5H5B5BSra£BSHSB5Eff3SBSHSHSB>35HSiSHSrSS0E
Moje tako priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — Neobhodno potrebno za umivanje otr6k. Samo pristno iz tovarne	(49)	20—17
H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku.
Jedina zaloga v Ljubljani pri
K. Karingerji Mestni trg štev. 8. asaiasasaiMasasasasasasesiSHsasasasasast
UP
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleininayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
«aa
Poddružnica c. kr. priv.
avstr, kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe .	.	,	3‘/4 od sto
»	8 »	»	...	B1/« » »
» 30 »	»	...	8"/« ,	»
v Napoleondorih
30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna »	....	3‘/4 » »
6	»	»	....	3‘/2 »	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2‘/a proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Beko, dalje v Zagreb, Ardd, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po Vsproc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu ‘/2proc.. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—23
"V Trstu dn6 1. oktobra 1883.
Za prihodnje leto 1S86.
V zalogi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
je izšla:
£ &
Slovenska
Pratika
za navadno leto 1886- .em0 naž0
Cena oni Pratiki 13 kr. — RazpcčevaU'01"
Pratiko jako nenej9e- _— --
Odgovorni urednik .T. Naglič
Tiskat* in zalagata 1 g. v. Kloinmayr A Fed P»n,borfr v
Ljubljani