^pih in zanimivih premikajoči slik boste dobili v sredo tudi prijetno zabavo
^edo li. novembra, zvečer ob pol osmih, bo kot veste, vezava v SND na St. Clair Ave. Ameriška mornarica bo l narodni dom, kjer bo pokazala v slikah, kako naši mor-po, kako se trenirajo in kako se borijo. Več kot dve uri predstava teh zelo zanimivih slik. slik bo imel pa narod tudi drugo lepo zabavo. Prigla-sodelovanju slovenski radio kvartet in mornariška re-1 p0staja je naprosila umetnike iz Alpine Village, da nas J 2abavat. Kdor je že imel priliko slišati in videti te Her-'fehnerjeve veseljake, bo priznal, da jih ni boljših, j ^tek predstave in programa bo točno ob pol osmih v sre-/^vembra. Ker ne bo nobene vstopnine, se potrudite, da Sn» dober sedež.
i, te, rojaki in rojakinje, od vseh krajev na to predstavo,
"'Mate prilike videti vsak dan. S polno dvorano naroda
^kazali naši mornarici, da znamo ceniti njeno delo in da
>a vedeti kako žive naši fantje-mornarji. Vsak bo do-«1! '
Ameriške čete so zasedle severno in zahodno afriško obrežje, ki je last Francije
Ostanki osiške armade se bodo skušali ustaviti ■ na meji Libije
Kairo. — Angleška motorizirana armada brez postanka zasleduje ostanke Rommlove armade proti libijski meji. Od mogočne armade kakih 140,000 mož, ima Rommel morda še kakih 25,000 mož, s katerimi se bo morda postavil v bran na meji Libije v prelazu Halfaya.
Faktično se ne ve, koliko vojakov ima Rommel še na razpolago. Kakih 20,000 so jih Angleži že ujeli in kakih 75,000 italijanskih vojakov je bilo pu-ščenih daleč zadej, ki so pripravljeni, da se vdajo, kakor hitro bo imela angleška armada čas, da jih pograbi.
Morda se pa Rommelova armada ne bo niti ustavila na libijski meji, ampak bo skušala bežati kolikor mogoče daleč v Libijo. Govori se, da je poslal general Montgomery močno kolono na vozilu v ovinku naprej, da prestreže bežeče Nemce.
Glavna angleška sila je že zahodno od Matruha, 110 milj od Alameina, kjer so Angleži pričeli ofenzivo* i
Najmanj pet italijanskih divizij je že izven akcije. Italijani so skoro brez hrane in vode in vozila so jim skoro vsa po-brali Nemci, da rešijo sebe. Ti zdaj pohlevno čakajo, kdaj pridejo ponje Angleži.
Bežeče nemške kolone neprestano napadajo zavezniški bombniki.
-o-
Primorski Slovenci v ItaVjanski vojski
London. (Radio prejemna služba) — Med italijanskimi vojaki, ki so uporabili začasni zastoj vojaških operacij v Egiptu, da se predajo zavezniškim četam, se nahaja precejšnje število Slovencev ,ki so bili od Lahov prisilno vpoklicani v vojaško službo in o prvi priliki prešli na zavezniško stran. Sprejeti so bili z velikim veseljem, ravno tako ka-tor njihovi tovariši Poljaki, ki so bili nasilno pobrani v nemško vojsko.
--o-
Tri pobegle Nemce so zopet prijeli
Bowling Green, Ky.—Zadnjo sredo so pobegnili vojaški straži z vlaka trije Nemci, dva mornarja in en civilist. Včeraj so jih prijeli v nekem hlevu blizu tega mesta, kamor so se bili skrili.
Italijani prosijo za mir
Iz Švice se poroča, da so Italijani v Genovi rotili kralja Emanuela, ko je obiskal bombardirano mesto, naj zaprosi za premirje. Okrog kralja so se zgrinjale množice preplašenega, naroda, ki so vpile: "Daj mm mir!"
Angleške bombe so močno poškodovale v Genovi dva bivša prekooceanska parni-ka, ki sta zdaj spremenjena v nosilce letal. Eden teh parnikov je Roma. -o—-
Vojaštvo je prevzelo železnico v Painesville
Painesville, O. — Sem je dospel v soboto en bataljon ameriških pijonirjev, ki so prevzeli obratovanje železniške proge med Painesville in Fairportom. Proga je samo 3 in pol milje dolga in po tej progi vozijo važne izdelke iz Fairporta in razne potrebščine tje.
Vojaštvo je prevzelo železnico potem, ko so se izjalovili vsi poskusi poravnati stavko unije št. 50, ki spada v John Lewisovo premogarsko unijo. Unija protestira, ker je zaposlenih pri tej železnici kakih 30 neunijskih delavcev. šest lokomotiv na tej progi, ki so pod varstvom vojaštva, obratuje redno.
--o-
Matere majhnih otrok naj ostanejo doma
Columbus, O. — Dr. C. R. Rogers, profesor na državni univerzi, nasvetu je materam, ki imajo otroke mlajše kot 6 let, naj ostanejo doma, raje kot bi šle v industrijo. Vzgoja otrok v teh letih je bolj važna kot pa vojni napor, je rekel dr. Rogers o-
^bombniki so v pe-1 soboto ponoči hirali Italijo
"j1' 8- nov. — Težki an-'tbtiiicj, so dve noči za-, Zleteli preko Alp in J^be v pristanišče Ge-j na druga italijanska . Neverni Italiji. Bombe (, etako silne požare, da ^ v'deti 120 milj daleč. ^ lz Rima priznava ve-,>' ki so jo povzročile ,asti v sre{jjšču mesta. t^anieravajo popolnoma važno italijansko pri-je osišče poši-6e Potrebščin v Af riki?, o-
N pri zaposle-
Jvstva
• — Predsednikov l Pravično nastavljanje ije bil določen za me-ijelft(1, da v okviru komi-JV3tvo uredi vsa vpra-razlike med delavci ^ Vere, barve in polti, >,it(!, ali nedržavljanstva. J30 izdal pravila za določbe za posto-^ovanju in reševa-ter za razvoj takih za tem, da se O®11* delavcem brez . v na in pravična ude-\ !nib industrijah in v ^žbah.
& začel pobirati
sMlje
*	ausche je naznanil, Hj0 16. novembra s ^se nabere v
štVs,ak mesec najmanj rM kositrenih ška-Saka družine se bo rj 20 kositrenih ška-^|8ec- Hišne gospodi-
\d0tr°ci' radij° in ča"
*	v ,0, Zaprošeni k sode-
^ ej kampanji.
našim Nodinjam
;Oe metajte več proč \ ^atelj, iz katerih H grah> fižol, para-Podobno. Vojna S Č nujno potrebuje \ l se nahaja v teh odprete vrh, ^ vsebino, potem <*n0, kanto dobro \ ganite papirnati
|^t J'te vrh in dn0 ! iov° stopite na škatla ?ite v kak zabo-> v vlada pobirala
vesele, da JSj le dati potrebno letalske motorje, in drugo.
Poslanica predsednika Roosevelta Franciji
Washington, 7. nov.—Ob priliki invazije ameriških čet na francosko severno Afriko, je govoril predsednik Roosevelt francoskemu narodu po radiju sledeče besede v francoskem jeziku:
"Prijatelji moji, ki trpite noč in dan pod težkim jarmom nacijev, govorim kot mož, ki je bil z vašo armado in mornarico v Franciji leta 1918. ,
"Vse svoje življenje sem obdržaval najglobokejše prijateljstvo do francoskega naroda, do vsega francoskega naroda. Ohranil isem in uživam prijateljstvo stotin Francozov v Franciji in zunaj Francije. Jaz poznam vaše kmetije, vaše vasi in vpša mesta. Poznam vaše vojake, profesorje in delavce. Dobro mi je znano, kako francoski narod ljubi svoj dom, svojo kulturo ter principe demokracije v Franciji. Ponovno pozdravljam in zagotavljam vero v svobodo, enakost in bratstvo. Nobenih dveh narodov ni, ki bi bila bolj združena v medsebojnem prijateljstvu, kot sta francoski in ameriški narod.
"Amerikanci želijo s pomočjo Združenih narodov za svojo lastno varno bodočnost kot za restoracijo idealov, svobode in demokracije osvoboditi vse one, ki so živeli pod trikoloro.
"Mi smo prišli med vas, da odbijamo krute napadalce, ki hočejo za vselej uničiti vaše pravice samovlade, vaše pravice verske svobode in vaše pravice, da živite svoje lastno življenje v miru in varnosti.
"Mi smo prišli med vas samo z namenom, da uničimo in iztrebimo vaše sovražnike. Zaupajte našim besedam. Mi vam nočemo ničesar hudega.
"Zagotavljamo vas, da ko bo enkrat odvrnjena od vas nemška in italijanska nadloga, bomo odšli z vašega ozemlja takoj.
"Apeliram na vas, da se tega zavedate, ker je to v vašo lastno korist. Ne ovirajte nas, vas prosim, v tem velikem pod-
vzetju.	.,.,...	.
"Pomagajte nam, kjer boste rnjjjli, prijatelji moji m zopet
bomo videli tisti zmagoslavni dan, ko bo zavladala zopet po vsem svetu svoboda in mir.
"Naj večno živi Francija!"__
Predstava na ledu
V tednu od 22. do 29. novembra boste lahko videli v Areni, 3700 Euclid Ave. nijvečje umetnike in umetnice v drsanju. Predstave bodo pod pokroviteljstvom komiteja vojnih veteranov. Vstopnice za te predstave, ki jih nazivljejo "tee Follies of 1943" se že lahko kupijo v Areni in so po $1.35, $1.85 in $2.20, davek vključen.
Dobro se odzivljejo!
Naši ljudje pridno pošiljajo imena svojih sinov-vojakov za božično izdajo. Dajte, pošljite tudi vi, da bo tudi vaš vojak v častnem imeniku v božični izdaji Ameriške Domoviie. Naročniki, opozorite na to tudi svoje sosede!
Na obisku
Marija Grdanc z Solon, Ohio, je bila na obiski pri svojem bratu Mike Grdarc, 1364 E. 53. St.
Ne pozabite poslati!
Izrežite kupon na 8. strani našega lista, napišite' ime vašega sina, brata ali prijatelja, ki služi Strica Sama in kupon prinesite ali pošljite v naš urad. V božični številki bomo priobčili imena vseh slovenskih fantov, kolikor nam jih bodo pač ljudje poslali, ki služijo v ameriški bojni sili, pri obrežni straži ali pri trgovski mornarici. Enako budi imena naših deklet, ki služijo v armadi kot bolničarke ali pri pomožnem armadnem koru. Torej pošiljite imena!
-o---
Na obisku v Waukeganu K družini Kebrovi, 1717 — 11th St. Waukegan, 111. so prišli iz Clevelanda na obisk Rudy Klemenčič, Bob Kissel in John Ruppert. V Waukeganu se jim je prav dopadlo. V kratkem odidejo v službo Strica Sama, odkoder se bodo gotovo zdravi in zmagoslavni povrnili.
Seja radi banketa
Jutri večer ob pol osmih bo seja Euclid Rifle kluba in sicer v Slovenskem dorwu na Holmes Ave., Pridejo naj vsi člani, da odločijo glede banketa.
m M m
Naši
vojaki
Amerikanci so odprli drugo fronto z Atlantika in v Sredozemlju obenem. Zasedli so že več francoskih mest v francoskem Maroku, v Algeriji in Tuniziji.
OKUPACIJSKIM ČETAM POVELJUJE AMERIŠKI GENERAL EISENHOWER
Washington, 8. nov.—Močno število ameriških čet se je izkrcalo na atlantskem in sredozemskem obrežju francoske severne Afrike. To je prva velika ofenziva pod ameriško zastavo, ki je elektrificirala ves svet, ko je prišlo tozadevno naznanilo i:: Bele hiše. Značilno je ,da so se izkrcale ameriške čete na zahodni Afriki istočasno, ko so pričeli Angleži ofenzivo proti osiškim četam v Egiptu: Tako imajo zavezniki osiško armado v severni Afriki v kleščah od dveh strani.
Iz Bele hiše je prišla izjava glede namena te ofenzive sledeče :
1)	Da se prepreči osišču zasesti zahodno afriško obal, s čemer bi bilo ogrožano ameriško obrežje.
2)	Da se odpre druga fronta in s tem da pomoč junaški Rusiji.
Tako je dobila Nemčija odgovor radi skrivnostnega premikanja zavezniških ladij v Sredozemlju. Tri dni je berlinski radio naznanjal, da so dospele v Gibraltar velike skupine zavezniških ladijv bojmh in transportnih, ne da bi mogla dobiti Nemčija odgovor na to. Zdaj ve, da so te ladje vozile ameriško vojaštvo in bojno opremo v Afriko.
Te ameriške čete,, ki so zasedle francosko severno Afriko so očividno del tistih, ki so bile že dlje časa v Angliji, kjer so dobile zadnjo treningo za ofenzivo. Tem četam v Angliji je poveljeval ameriški general Eisenhower, ki je prevzel zdaj tudi poveljstvo nad ameriškimi četami v Afriki, katerim se bodo pridružile tudi angleške.
General Eisenhower je potom radia govoril prebivalstvu v francoski severni Afriki ter jih zagotavljal, da so dospele tje ameriške čete edino z namenom, da uniči j o sovražnika Francije in ne francoske državljane. Obenem je gen. Eisenhower izdal proklamacijo, po kateri naj narod sodeluje pri tej ofenzivi. Poleg francoske zastave mora viseti tudi ameriška. Izdal je tudi ukaz, da mora ostati mirna francoska bojna mornarica in letalstvo.
Ameriške čete so se izkrcale V Maroku, ki ima obrežje v Atlantiku in Sredozemskem morju ter v Algeriji in Tuniziji, ki imata obrežje v Sredozemskem morju.
Kakšne vrste bojno opremo imajo ameriške čete, ni izdano v javnost. Toda nobenega dvoma ni, da so pripeljale s seboj tanke, topništvo in vse, kar zahteva moderno bojevanje.
V Washingtonu so naznanili izkrcavanje ameriških čet v severni Afriki ob času, ko se je izkrcavanje faktično že vršilo, to je bilo ob devetih zvečer v soboto, kar je bilo ob treh zjutraj v nedeljo. Pri izkrcavanju je pomagala angleška mornarica in letalstvo. Ameriškim četam bodo takoj poslane v pomoč angleške divizije.
Predsednik Roosevelt je zagotovil francoski vladi in narodu, da ameriška ekspedieija na francoski teritorij v severni
John Novosel, sin Mr. in Mrs. Novosel iz 15618 Holmes Ave. je že dve leti v armadi. Priporoča se prijateljem, naj mu pišejo ob priliki kako kartico. Njegov naslov je: Pfc. John Novosel, 35009209, Co. C, 174th Inf. A. P. O. 930, c/o. Postmaster San
Francisco, Cal.
I»» I*
Corp. Joseph Lunder Jr. je prišel na dopust za 11 dni k svojim staršem, Mr. in Mrs. Joseph Lunder, 9308 Parmelee Ave. V četrtek se bo vrnil nazaj v Camp Robinson, Ark.
Francoska vlada je prekinila odnošaje z Zed. državami
Vichy, 8. nov. — Francoska vlada je nocoj prekinila diplomatske odnošaje z Zed. državami, ko so oborožene ameriške čete vstopile v francosko mesto Alžir, severna Afrika in na druge kraje francoskega afriškega imperija.
Maršal Petain, načelnik francoske vlade je ukazal, da francoske čete branijo francosko last. Po vsednevnem zasedanj u francoskega vladnega kabineta je bilo sklenjeno, da se ne sprejme izjavo Zed. držav, da bo okupirala francosko afriško ozemlje samo v varno-stvo pred napadom osišča, ampak smatra invazijo kot napad oborožene sile.
--o-
Velika je sila ameriške bojne mornarice
Washington. — Mornariški tajnik Knox je pokazal ha rastočo silo ameriške bojne mornarice. Povedal je, da se nahaja pri treh edinicah mornarice približno nad 1,300,000 mož in sicer nad 1,000,000 v mornarici sami, približno 200,000 pri marinih in okrog 110,000 pri obrežni straži. -o-
iz naSib naselbin
Windsor Heights, W. Va. — Dne 24. okt. je v sanitorju umrl Math Galič, star 48 let. Po narodnosti je bil Hrvat in tukaj zapušča ženo in dva otroka, v Lydnori, Pa., pa brata. Pobrala ga je sušica. Bil je zelo aktiven društvenik.
Bessemer, Pa. — Dne 1. nov. je tukaj naglo umrl John Ber-glez, star 64 let in doma iz Pod-gorice pri Šmarju. Zadela ga je kap. V Ameriki je bil 39 let in tukaj zapušča ženo, sina, tri hčere in več vnukov ter pravnukov.
Afriki nima drugega namena, kot boj proti osišču in da bo to ozemlje ostalo še naprej last Francije. Toda francoska vlada in narod je naprošena, naj sodeluje z zavezniki v boju proti nemškim in italijanskim banditom. Tako se bo tudi Francija rešila osiškega jarma. Ta ameriška ekspedieija je prvi zgodovinski korak, da se osvobodi Francijo, je zagotavljala ameriška vlada. Predsednik Roosevelt je prosil Francoze, naj ne ovirajo to po,d vzet je
zimmmw^^'^^....... "*k;t..........:'
Alžir, glavno mesto francoske Alžirije ob Sredozemskem morju, je sinoči kapituliralo in se vdalo ameriškim četam. Mesto se je vdalo ob sedmih zvečer v nedeljo. Dvoje letališč v bližini mesta že uporabljata ameriška in angleška zračna sila. Slišijo se govorice, da je bil v mestu takrat admiral Darlan, vrhovni poveljnik vse francoske bojne sile in da je zdaj ujetnik ameriških čet.
Položaj je sledeč. Alžir se je vdal ameriškim četam in ameriški avijatičarji ter angleška zračna sila že operirati z bližnjih letališč.
Pričakuje se, da se bo vsak čas predalo bojno pristanišče Oran. Obrežne baterije so potopile tukaj dve lahki zavezniški ladji.
Casablanca, ki je francosko pristanišče v Moroku, je tarča zračnih napadov zavezniške bojne sile. Ameriške čete so se izkrcale severno in južno od mesta in ga bodo obkolile.
V Tunizijo, ki je druga francoska posest v severni Afriki, ameriške čete očividno še niso prišle.
Iz Washingtona se poroča, da se ameriške čete izkrcavajo na 1,000 milj dolgem obrežju kar naprej. Francoska vlada trdi, da je prišlo v Afriko 140,003 ameriških vojakov, katerim so se že pridružile tudi angleške divizije.
-o-
Frank Vesel v bolnišnici
Poznani slovenski trgovec, Frank Vesel iz 787 E. 185. St. se nahaja že par dni v Lutheran bolnišnici na zapadni strani mesta. Obiski so dovoljeni, želimo mu, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnil domov.
Na bolniški postelji
Joseph Znidaršič, 1188 Nar-wood Rd. je doma pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko obiščejo, želimo mu skorajšno okrevanje.

..........'■'■■■ ■ ■■■ ■■
................
ftMERISKfl'WboMOVINfl
-"•- »CAN IN SPIRIT FOREIGN	^	SLOVENIAN MOBNIN®
„.t jguace ONLY	AMERICAN HOME__DArLY NEgSPAPEB 1
W|f|-	|	|	1	'	'	V'\' '	1	"	SBSSOBSBB3SSBSSSBS	I
' 263	CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1942	LETO XLV. — VOL. XLV.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.
JAMF« DKBEVEC Mitor HEnderson 0628
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po posti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year V. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
83
No. 263 Mori., Nov. 9, 1942
1942 in 1918
Te dni nam je naše časopisje poročalo na dolgo in široko, da je na Kolumbov dan, 12. oktobra, državni pomožni tajnik Mr. Biddle dal v New Yorku na italijanskem dnevu v imenu vlade Italijanom izjavo, da s tem dnem prenehajo Italijani nedržavljani biti "enemy aliens," tujci sovražniki, če tudi smo v bojnem stanju z njih domovino Italijo.
Brez vsakega dvoma je naša vlada dobro premislila, imela tehtne vzroke in velike namene, da se je odločila za ta izredni korak.
Brez dvoma je pa to tudi velika zmaga italijanske propagande tukaj v USA, na katere so Italijani lahko ponosni.
Take uspehč dosega samo smotreno urejeno narodno delo pod vodstvom zmožnih voditeljev, in s sodelovanjem združene in disciplinirane mase dotičnega ljudstva samega. Z drugimi besedami povedano: to so uspehi pravilno urejene politične akcije in pravilno urejene propagande.
Na vsaki način torej sijajna zmaga italijanske propagande.
Tako je 1942.
Bilo je pa leta 1918.
Takrat smo se borili za svojo svobodo z ustanovitvijo države Jugoslavije.
Proti temu delu smo imeli mogočne sovražnike: Nemce, Avstrijce, Madjare in Italijane.
Nemci, Avstrijci in Madjari so bili res sovražniki, vendar njih propaganda je bila zelo močna. Italijani so bili zavezniški narod in sobojevniki, ki so imeli v žepu celo londonski pakt.
Mi takrat Jugoslavije še nismo imeli. Zato takrat ni bilo še jugoslovanske vlade v Londonu. Nismo imeli tukaj svoje ambasadorja, ne konzulov. Nismo imeli ministrov, članov vlade tukaj, ki bi vodili poljtično akcijo in našo propagando. Edini vladni zastopnik izmed jugoslovanskih narodov je bil srbski konzul prof. Puppin, pa še ta je bil Veliko-srb, toraj nerazpoložen za pravo svobodno Jugoslavijo.
Imeli smo samo privatni Jugoslovanski Narodni Odbor v Londonu. V Ameriki smo imeli samo nekoliko privatnih zastopnikov londonskega odbora, med katerimi sta bila za Slovence dr. Marušič in dr. Vošnjak.
Toda takrat smo pa imeli Slovenci, Hrvatje in Srbi dobro izvedeno politično organizacijo: Slovensko Narodno Zvezo, (Republikansko Združenje s tem delom ni sodelovalo, šlo je svoja pota in nam celo nasprotovalo), Hrvatje so imeli svoj Savjez, Srbi svojo Narodno Odbrano. Te tri organizacije so pa imele v Washingtonu Wilsonov Yugoslav National Council, v katerem so bili po štirje delegati iz vsake te politične organizacije. Za Slovence so bili: pokojni urednik Louis Pire, Mr. Pavel Schneller, Mr. Josip Zalar in Rev. Kazimir Zakrajšek.
Pa kaj se je doseglo?
Nekako februarja, 1918. dneva ne vem, je predsednik Wilson razglasil svoje točke o vojnih ciljih Zaveznikov. V njih je pa zahteval za avstrijske Jugoslovane samo "najširšo avtonomijo v Avstriji," toraj ne svobode in ne Jugoslavije. Slovence, Hrvate in prečanske Srbe je to seveda globoko zabolelo. Takoj so šli na delo: londnoski odbor v Londonu, Yugoslav National Council v Washingtonu, po Ameriki pa tri zgoraj imenovane narodne politične organizacije. Delalo se je z vso odločnostjo in pridnostjo. Vsi, ki ste takrat sodelovali, se tega gotovo še spominjate.
In kaj smo dosegli?
Popolno zmago in sicer tudi proti zavezniški Italiji. Že za 3. julija, isto leto, je državni tajnik Lansing poklical k sebi odbornike Jugoslav National Councila, da jim je povedal, da bo drugi dan, 4. julija, predsednik Wilson na grobu George Washingtona razglasil nove svoje točke, v katerih pa bo zahteval tudi za avstrijske Jugoslovane popolno svobodo z ustanovitvijo nove države Jugoslavije. Za nas Slovence bo dal pa še posebno važno izjavo glede razmejitve Slovenije in Italije, ki se mora izvršiti po "clearly recognizable lines," toraj sijajna zmaga slovenske pravilno urejene politične akcije in močne slovenske propagande.
Tako je bilo pa 1918.
Nikogar ne maram kritizirati. Bog me varuj. Nikomur ničesar očitati. Povedal sem samo zgodovinsko dejstvo, ki se ne da utajiti, in sicer tako, kakoršno je bilo.
K. Z. Kovač.
-fr-H-fr* -M- 'M' * 'Mill' I'M. 1 11' 1 fr^
BESEDA IZ NARODA
Vabilo na kongres
človek bi pričakoval, da bo v teh resnih časih mogoč kakšen skupen nastop za kongres, ki ga sklicuje neki odbor. Toda, ako prebereš vabilo in ga preštudiraš, takoj lahko razvidiš, da se ne gre za skupni nastop. Vabilo ni iskreno in ni vabilo za vse, še manj pa za to, da bi se pozvalo najpotrebnejše.
V	prvič je bila narejena taka polomija, katero sedaj sami priznajo, sedaj sledi v drugič z malo izjemo na podoben način. Naj pojasnim.
V	vabilu se našteva vse skupine, društva in klube, »uradnike, katerim se da še prilika na dvojno zastopstvo, če bi se ga hoteli poslužiti. Skrbno se pa ogiblje in tudi ogne najvažnejših in najpomembnejših organizacij, po katerih je vse drugo prišlo in iz njih izšlo mednami v Ameriki, in to so naše cerkve ali župnije. Odbor se je zelo previdno ognil povabiti te, zelo lepo se je izmuznil in ,jih pustil na cedilu, češ, če hočete lahko pridete, vemo pa, da na tako vabilo sami itak ne boste prišli. Drugače si ne morem razlagati vabila, ki vse drugo našteva z imeni, le fare, ki naj ostanejo tam kjer so.
Poglejmo malo bolj v to stvar. Komur je kaj na tem, da se gre res za važno in skupno stvar, ki se tiče celega naroda, se bo strinjal zmenoj. Ali se ne morejo župnije smatrati kot take za vredne jih vpoštevati, če jih ne smatrate že posamezno pismeno j povabiti, kakor ste povabili klu-j be, pa bi jih vsaj imenovali v vabilu, da so povabljeni tudi zastopniki slovenskih fara, pa naj pridejo če morejo župniki, ali pa naj pošlejo zastopnike, ali pa naj sporočajo pismeno njih želje in priporočila.
iči3 bi bili iskreni v vabilu in v mišljenju za kongres, bi bili to ludi storili, toda ker tega niste^ storili, ko že v drugo ali tretje; vabite, je to znamenje, da se te-j ga ogibljete. Vse izgleda, da ni na tem, da bi se šlo za resno in za skupni nastop marveč, da se vodi sebično in da se stvari ne pesveča tiste važnosti, kakor se poroča na prvih straneh naših časopisov za izvolitev delegatov.
Če bo zopet sledila polomija, vedite, da izhaja iz tega, ker ni iskrenosti in ker ni namena za vseskupni nastop. Dokler pa tega ne bo, bodo sledile še nadalje polomije, če vi ne računate na katoliško ljudstvo, ki danes še vendar nekaj šteje, vedite, da mi katoličanje ne moremo računati na nobeno tako sodelovanje, če smo mi v vaših očeh tako malo vpoštevanja vredni z našimi fa-rami, je nam prav tako malo za kongrese, batere na tak način sklicujete. Kjer se dela tako, tam uspeha ne bo. Katoličanje smo vedno pripravljeni delati i oka v roki z še takimi napred-njaki, dokler bodo isti nas vpo-števali enako vredno povabiti na kakšen kongres. Prezirani pa ne bomo radi sledili, ker so skušnje ?e za nam i iz prejšnjih dni.
Anton Grdina, -o-
Oglašaj—boš prodal!
Kdor hoče kaj prodati ali kupiti, mora oglašati pa naj bo že na ta ali oni način, da tako ljudje izvejo, kaj se prodaja in koliko se kupi za majhen ali velik denar. Tudi tukaj je nekaj naprodaj in sicer za samo 50 centov, to je vstopnica, katero lahko kupite od staršev ali otrok-pevcev Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd.
Ta mladinski zbor bo priredil lep koncert in igrico v nedeljo 15. novembra popoldne ob pol štirih. Pevske točke bodo pod vodstvom pevovodje g.
Louis Šemeta in režija igre pa pod vodstvom g. Steblaja. To sta oba zmožna voditelja svojih skupin. Brez dvoma, da ne bo nikomur žal, kdor jih bo prišel poslušat ter žrtvoval par ur časa in pa malenkostno vsoto za vstopnico in dal s tem vzpodbudo in priznanje mladini, o kateri vedno govorimo in pišemo, da je naša bodočnost.
Ni moj namen tukaj na dolgo in široko opisavati, kaj vse so ti zbori že podali na naših odrih. Kdor jih je že kedaj videl, tega ni treba še posebej vabiti in kdor jih pa še ni videl, ta pa naj pride v nedeljo 1,5. novembra popoldne in če ne bo zadovoljen, dobi vstopnino po-vrnjno.
Večkrat se je že slišalo opazke, kaj nam bodo slovenski mladinski zbori, kaj nam bo slovenska šola, saj tukaj je državni jezik angleški in vse_ drugo otroku ne bo nič koristilo. Toda zavedajte se, da kar se naučite v mladosti, tega vam nihče ne more odvzeti in nikdar ne veste, kdaj vam bo to koristilo. Ravno sedaj bodo imeli marsikateri starši otrok, katerim so bili dali priliko in jih vzpodbujali k učnju ter sami žrtvovali čas in denar za vzdrževanje teh ustanov, veliko tolažbo in zadoščenje, ko bodo in že prejemajo pisma od svojih sinov, ki služijo v armadi in pišejo domov v slovenskem jezi-' ku. V požrtvovalnosti je bila I njih želja, da bi jih otrok' ra-■ zumel in tudi oni njega, j Prijazno ste vabljeni vsi, ki 'ljubite slovensko petje in dra-' matiko, da pridete v nedeljo 15. novembra ob 3:30 v dvorano Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
Ivanka Kapelj.
-X—o-
Podružnica št. 25 SŽZ
Največja podružnica pri Slovenski ženski zvezi št. 25, bo obhajala ta mesec 14 letnico obstoja. To je že precejšnje število let in vendar se vidi tistim, ki ste bile med ustanoviteljicami kakor sem bila tudi podpisana, kot bi bila ta doba borih 14 .mesecev. Kljub temu pa, da se nam vidi, da je ta čas hitro potekel, pa je bilo pri podružnici izvršenega mnogo dela, ki pa je bilo v korist in čast ne le članicam, ampak tudi v dobrobit splošnosti, pa naj si bo moralno ali materialno.
Da (so bile uradnice vedno aktivne kaže tudi dejstvo, ker šteje podružnica danes 1093 članic. Poleg vseh drugih je priznanja vredna sedanja in že več letna tajnica Mary Otoni-čar, ki kot marljiva čebelica še vedno nabira novih članic in je tudi vsestransko delovna.
Nalogo sem dobila, da javno sporočim, kako bomo praznovale ta naš jubilej. V pondeljek, 9. novembra se bo vršila prireditev v šoli sV- Vida in sicer takoj po redni seji. Začetek točno ob osmi uri.
Po pozdravu predsednice Mary Peternel zapojeta nekaj pesmi Mary Marinko in Frances Cerar; nato bo vprizoritev "Slika današnjih dni." To bo gotovo zopet nekaj lepega*, ker imajo stvar v rokah zmožne osebe. Po vsem tem se pa prične splošna zabava. Take vrste prireditve še posebno blažil-no vplivajo na tiste matere, katerih sinovi so odšli na branik domovine in demokracije. Vlijejo jim novega poguma in moči, da tako lažje prenašajo bol ločitve. Zavedajte se, da ni zdravo, da bi se vedno zaklepale same vse, pa doma sedele, zato je potrebno, da posečate lepe prireditve in tako vsaj za nekaj časa pozabite na vsakdanje skrbi in težave. Članice in splošno občinstvo je prav prijazno vabljeno da se v velikem
TAKO GOVORE NEMCI
Na poti h koncu? — Smatram za zmago zdravega razuma, da smo dosegli sporazum z Rusijo. (Adolf Hitler, obletnica ponesrečenega puča, Monakovo, 8. 11. 39.)
* * »
Temeljna misel osišča — Skupni boj proti boljševiške-itfu barbarizmu je postavil fašističnemu in nacionai-sociali-stičnemu novinarstvu skupne temelje. (Dr. Diettrich, na-/^Rnikarske službe v Rajhu, na obisku novinarjev v Rimu 19. 11. 1939.)
številu udeležite praznovanja jubileja 14-letnice. Ne pozabite priti "nocoj v šolsko dvorano sv. Vida.
Frances Ponikvar --o-
Glas iz Euclida
Namen današnjega dopisa je javno naznaniti vsem bratom in sestram društva Cvetoči Nobel št. 450 SNPJ, ter vsem njih prijateljem in znancem, da bo naše društvo praznovalo 20 letnico svojega obstanka in sicer v nedeljo 15. novembra popoldne.
Pred dvajsetimi leti se je bila zbrala peščica zavednih Slovencev v tej, takrat še redko naseljeni, naselbini ter ustanovila društvo št. 450 SNPJ, ime društva pa so izbrali po tej naselbini Nobel in še dodali "Cvetoči," kajti takrat se je šele prav za prav pričela ta naselbina razcvitati in Slovenci so prihajali od vseh strani in tako je nastalo ime "Cvetoči Nobel."
Seveda je bil začetek težak, toda tega se tedanji zavedni Slovenci niso ustrašili in je kljub razburkanim časom društvo premagalo vse zapreke in korakalo s ponosom naprej, kar upamo, da bo tudi v bodoče.
Dvajset let je že precej dolga doba in marsikaj se spremeni, zato pa tudi mi ne bomo mogli pokazati dosti ustanovnih članov razven par, ki jih še živi, nekaj se jih je podalo drugam za boljšim kosom kruha, nekaj nam jih je pobrala zadnja depresija in druge pa že krije črna zemlja. Od početka pa do danes smo spremili že 27 članov k večnemu počitku.
Zatorej bratje in sestre pa mi sedaj držimo trdno odkar so nas oni zapustili ter deluj-mo skupno v korist članov, društva in Jednote ter dostojno praznujmo ta redki jubilej. Program Jao precej obširen. Glavni govdrnik bo Matt Petrovič, predsednik gospodarskega odseka, ki bo zastopal Jednoto. Potem bodo proizvajane razne pevske in muzikalne točke po sledečih osebah: Margaret Ma-tjažič, Stanley Poropat, Valentine Gril, Tony Svet, Joan Michael, Mildred Berčič, Richard Lauretich, Frances Maurich, Violet Vogrin, Herman Sluga, Jr., Berta Zaic, Alice Kristo-pher, sestre Matilda Cerne in Josephine Radica, Michael Walsh, Joe Gombach. V programu bosta nastopila tudi dobro poznana in priljubljena pevca ga. Antoinette Simčič in g. Frank Plut ter naš domač pevski zbor Slovan.
Program se prične točno ob pol štirih popoldne v nedeljo 15. novembra, zvečer ob sedmih se pa prične ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester. Vstopnina k programu je 40 centov, samo za ples pa je 30 centov. Naše kuharicč se že nekaj prav na tihem menijo, a kaj bodo pripravile, to je pa njih skrivnost. Žeje tudi ne bo treba trpeti, kajti za vsesplošno postrežbo jamči odbor. Končno pa vabimo vse člane in članice ter cenjeno občinstvo na obilo udeležbo. Vsakega naj vodi pot omenjeni dan v Slovenski društveni dom v Euclid. Na svidenje 15. novembra.
Vam kliče odbor.
-o--
Zahvala
Spodaj podpisana se najlepše zahvaljujeva vsem, ki so kaj pomagali k tako lepo prazno-vanem zlatem jubileju. Naj prejmejo najino naj iskrene j šo zahvalo sledeči: Mr. Anton Grdina, Mr. Joseph Svete in sinova iz Lorain, Ohio, Father Kazimir Zakrajšek, pevsko društvo Slovan, društvo V boj št. 53 SNPJ, Mr. John Zallar za torto, ter sorodnikom in prijateljem, ki ste prišli in se udeležili najine 50 letnice.
Prav tako se iz dna srca zahvaljujeva najinim hčeram in
imimimiiiiiiiii
če
verjamete al' pa ne illllllllllllllllllll
Naš Brownie je pes. To je treba omeniti, da ne bo kdo mislil, da je konj. Kaj pa bom s konjem, lepo vas prosim. Sreča je, da Brownie ni konj. Kako bi pa izgledalo, če bi se konj vlegel v parlorju pod zofo, kakor se zdaj pes. Tam leži toliko časa, dokler ga ne spazi bistro oko našega hišnega gospodarja oziroma gospodinje. Ako Johane ni doma, potem je Brownie absoluten gospodar na zofi. če je Jo-hana v kuhinji, je Brownie pod
zetom ter sinovom in njih ženam, ki ste vse za naju tako lepo napravili. Hvala tudi kuharici Mrs. Gorjanc in vsem, ki ste pomagale in pomagali. Še enkrat vam vsem skupaj najlepša hvala za udeležbo in darila. Ostajava vam hvaležna.
Matija in Frančiška Smith. -o-
Pasijonske igre v mestu
Začenši v torek 10. novembra bodo predstavljali v Masonic Tcmplu "Pasijonske igre." Predstave bodo vsak dan popoldne in zvečer. Glavno vlogo ima Josepf Meier. Prvič je bilauprizorjena ta igra leta 1242 in sicer so podali to pretresljivo dramo menihi v samostanu Cappen-burg.
Pasijonske igre predstavljajo zadnjih sedem dni Jezusovega življenja, začenši z njegovim zmagoslavnim prihodom v Jeruzalem in končavši z njegovo smrtjo na križu in z Njegovim vstajenjem.
Boji v Jugoslaviji
London. (NYT) — V zvezi z obiskom ameriškega finančnega ministra, g. Henry Morgen-thau-a, v Londonu, prinaša Times uvodni članek o pomenu tega obiska. Govoreč o principih, uveljavljenih v anglo-ame-rikanskem sporazumu medsebojne pomoči in v predsednikovi poslanici kongresu iz meseca junija, izvaja Times naslednje:
"čimveč premišljujemo o pomenu teh izjav, tem višje cenimo njih modrost, katero bodo najbolj cenili narodi kakor Rusi, Kitajci, Grki in Jugoslovani, ki sc doprinesli žrtve in napore, s katerimi se Velika Britanija in Zedinjene Države nitf še ne morati začeti primerjati. Nemci se maščujejo nad civilnim -prebivalstvom
New York. (NYT) — Nemci nastopajo napram bosanskim' kmetom v okolici Kupreša s strahovitim terorjem, da bi se maščevali za uničenje železnega rudnika v Kuprešu in porušenje plavžev. Ravno tako ravnajo Nemci s prebivalstvom tudi v drugih krajih kjer divjajo boji. Ustaški oddelki pod vodstvom nemških SS-čistnikov obešajo in streljajo vse tmete ki so osum-njeni direktne ali indirektne udeležbe v bojih in nenadnih ge-rilskih napadii na Kupreš.
zofo, ako je pa Johana v P ju, je pa Brownie v ^'^Lm nezom. Saj drugače sta J velika prijatelja. Samo z0 1 na parlor se ne strinjata
tiki.	• J
Naš Brownie je zelo ^J ljiva žival. Ne popadlJlVa'J pak zapopadljiva. ^^'Jjl tema dvema besedama Je J razlika, kar bodo Posebn°jj|i| tisti, ki so že kdaj pse P°a J seboj.	vr|
Kadar pospravljam P°s^I veje in drugo, mi ni tre ^JL nič delati. Vejo sam« P ^ Browniu in takoj J0^ p°P£di] nese, kamor mu pokažeš; ^ tega ga še nisem nava vejo pustil tam, ampa^j^. prinese nazaj. Torej Je , f( spravljanje toliko, kot zlival v jezero Erie.
Po vseh cestah J. s ga poznajo in ga imaJ° ^j, se človek ne more jeZ^' ^ povem en zgled. Per'in°^ na 221. cest so oni dan stili pred njih krasno Pa pride naš Brownie-ravno tisti dan okraJnl^^9 c j on. Ko zagleda PrlJ ,0
t i i
pridno Mrs. Perlin, J1 ^ maha z zadnjo PreVCl0'^,
ja ureže naravnost k , ^
bi se malo prislonil-
kaj mislim, menda j8, gti fl
Mrs. Perlin pa ne Pu^ t
se kdo prislanjal 1< "^jiia
cam, pa naj bo to
pa štirinožna žival- ^ p
bere kamen in ga z ifli
Brcwnie-u. Saj Sa te, Pa
zgrešiti, pa ga je- \ , fo, je napravil BroW"^ , sem ga naučil. p v ^ kamnom, ga zgi'abl ga prijazno maha,je z nese Mrs. Perlin n8zaJ'jp, 1 ali je hotel s tem dat1 'in še en "čenč," da K # kamnom, ali kaj.^ ' . jjitf ga je lepo pobožala ^fl kla: "Si že pridk*11'
eek>"	-^sai^l
j čakajte, saj nima > A
telje na Rožniku- ^
ima nekoga za "^onC^.J ne more videti s . ji« To je ongav pes, 1 pA naše. To je nekak Kot. se šteje, da je"nekaj ^ Mož in žena nin^a ^ J* pa počneta s tem P d« drugi z otrokom- ^ 'epo počesan, spi fi stelji, je samo	0
točno ob petih P°P
Ijejo na izprehod.
Tega psa ima n?s. gj) K"r piki. Z vsemi tisoči P o ^ je na Rožniku, se o s tem pa ne. Toč*' . ^ dne gre naš BroW" si in tam na ves 8 " je zaničevanje n® pJ#
Lancem. In P°P°10 uri našega BroW»'e'j0 ^ nobena sila v h»»; p^ izvije, da je čaka, kdaj bodo Pr* ga pasjega škrica t Gospodar ga i"18 " k k»f4
pa ima navadno K ^ pa krepelce. To }e ^ šemu Brownieu- d0 s -more po nobeni v $
gosposkega koleg^s^ J
primerne daljaVC 1 ff sje mnenje.	Ve110"!,.I
Je res čudno- ^ okrog naše hiše m ^ jaču psi, tnali,U lepi, pa se ne^
razume, daje	[t
še povabi v	s«' ^
okrog hiše še	pj ,
bemm spri. ** telp > i bolj čudno, da * A V videti in ne tiPe ^ * njima kaka krv^- je, kake ljubice, al1
vem.	oV^tlf9,
Enkrat domov in se ar* ^ milo gledal
beli. Takoj sem_	je
skupil pri sosedi šel tri dni ^ ^ f zal in zopet ^^ rajžo tiste** videli, da J« z^t v" izkupil, da bo jaz si že nap™
1942		NOV.			1942
&	Mo	P	m		[ErJiSa
[I	2		>Aj	L5J	6JLI
L«	9L	10	11	[12|	13||14
15	16	17	18	19]l20j(21	
22	23	24	25	26j	27j[28|
29]	3or			t 1	1
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
NOVEMBER
14.—Društvo	Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
15.—Mladinski	pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti.
15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd.
21. - 24.—Bazar župnije Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Ave.
21.—Društvo sv. Ane, št. 4
SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
22.—Dramski zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND.
DECEMBER
6.—Slovenski kongres v avditoriju SND.
6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne.
20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND.
20.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND.
31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND.
JANUAR
1.—Red	Jackets (Maccabees), plesna veselica v SND.
2.—Napredne	Slovenke, št. 137 SNPJ, plesna veselica v SND.
16.—Glasbena	matica, plesna veselica v SND.
17.—Glas	clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, proslava 30-nice v SND.
23.—Društvo	Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, plesna veselica v SND.
24.—Ivan	Cankar, predstava in ples v SND.
29.—Rooseveltov	ples v SND.
30.—St.	Vitus Booster Club, plesna veselica v SND.
FEBRUAR
6.—Društvo France Freše-ren, št. 17 SDZ priredi plesno veselico v aditoriju SND na St. Clair Ave.
14.—Društvo Ribnica, št. 12 SDZ proslavlja 30-letnico obstanka v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20.—Društvo Ložka dolina, 'plesna veselica v SND. ! 27.—Društvo Danica, št. 11 SDZ, plesna veselica v SND.
28.—Ivan Cankar, predstava v SND.
Ko so osiščni mornarji uvideli, da ne bodo mogli rešiti svoje ladje pred sovražniki, zato so jo raje sami zažgali Ladjo je zasledila ob avstralski obali avstralska obrežna straža, katere topovi so potem pogreznili gorečo sovražnico.
DOVOLJ POKORE
(Povest. — Spisal F. S. Finžgar
Mrs. Leon Henderson oddaja odvečno avtomobilsko pnevmatiko vozniku Railway Express kompanijeVoznik zpiše številko pnevmatike in lastnik potem prejme ček, kolikor je bila pnevmatika vredna.
Ne bomo trdili, da so strahovi. Ali tega ne more nihče utajiti, da je vsakemu nekoliko tesneje o pozni ponočni uri, če ga pot privede na — ali mimo pokopališča. Morda vzbuja ta strah spomin na one, katerih trupla spe pod grobovi, duše se pa vesele — ali trpe, in bi rade šle nazaj v telo, da bi popravile, kar so zamudile; morda nas straši spomin na razne pravljice, katere se nam v črni noči blizu skrivnostnega kraja, kjer se dvigajo mramorna-ti spominki kot beli duhovi, in temni cvetni grmiči in črni križi kot mrtvaške pošastne sence — morda se ta spomin oživlja in domišljija razdraži, da se bojimo sami sebe. Naj bo kakor hoče, toliko vemo, da vse to ni bilo vzrok tisto noč po Klemenovem pogrebu, da jeBo-lejev hlapec pribežal domov ves prepoten, da so se mu lasje jezili in tresla kolena, kot bi imel mrzlico. Zavil se je v hle-
|Vu na pogradu črez glavo in i molil s tako navdušenostjo, kot nikdar poprej. Proti jutru je šele zaspal. Drugo jutro je pa razbobnal po celi vasi: Na Klemenovem grobu straši, grozovito straši. Pravil in opisa-val je Jernej ta strah tako natančno, da mu je mnogo ljudij verjelo in da je marsikdo sklenil, da ne poj de nikakor mimo pokopališča, kadar odzvoni enkrat sv. Florjanu.
Hlapec je trdil, da je razločno slišal milo ječanje in zdi-hovanje, da je slišal smeh in krohot, da je videl na grobu silno črno postavo, ki se je pri-pogibala in dvigala, krčila roke in širila tako visoko in široko, kot so bile veje posekanega oreha sredi vasi.
Ta novica je šla hitro po celi vasi, iz vasi po celi fari in kmalu prišla na uho Strgarici in Strgarju. Franci je bilo silno hudo in ni si mogla misliti, zakaj bi ded ne imel pokoja v črni zemlji, saj je bil tako dober, tako pravičen in pošten. Strgar je Franco tolažil, češ, ne bodi no taka in ne veruj vsega, kar ljudje trobijo. Bolejev hlapec je bržkone imel slabo vest, ker je morda lazil po noči tam, kjer bi ne smel, in zato ga je popadel strah pri cerkvi in pokopališču.
"Misliš," je rekla Francka možu in ga pogledala zaupno v oči. Ali kljub temu se ni mogla otresti vse žalosti.
XI.
O najboljem človeku se po pogrebu govori komaj teden dnij, potem se pa pozabi in izgine iz spomina, kot bi ga nikdar ne bilo. In nad njegovim grobom sveti solnce kot poprej, vrste se taiste zvezde kot prej, vrstijo letni časi, opravljajo dela, kakor prej redno in po vrsti: če ga je zmanjkalo, zato ni nobena njiva neobdelana, nobena hiša se ne podere, vse gre v starem toku vedno dalje in dalje. Tak je človek — in je prav tisti človek tako kratkoviden in pogosto tako vase zaljubljen, da misli v svoji oholosti: Ce mene enkrat ne bo, mora iti vse narobe. Revež, ki ima oči, da bi gledal, pa ne vidi nič krog sebe, ne spozna, da jih umrje na stotine boljših od njega, in se zbog tega zemlja ne spravi niti za las iz tečajev.
Brez dvoma bi bili ljudje prav tako hitro pozabili tudi Klemena, da jih ni begal ta nenadni strah na njegovem grobu. Nikdar in od nikogar ugna-nim ženskim jezikom je bila to najugodnejša prilika, da so re-šetale spletke in dogodke cele fare, kolikor daleč je segal njih opravi j ivi spomin, in na vsak način so hotele zaslediti črn madež na duši rajnega Klemena, katerega siromak ni mogel oprati in poravnati v nagli izpovedi pred nenadno smrtjo. V toliko torej je vplivala Klemenova smrt na ljudi; zemlja pa se je prav tako vrtela, delo je šlo takisto od rok kot poprej, le klepetavi jeziki so se sukali izredno naglo in spretno.
In še nekaj ni zamolčati: Poljak se je čisto predrugačil. Odkar je zapela lopata nad Klemenovo gomilo, od tedaj je videl Matija malokdo. Poprej si ga naletel v vsaki gostilni, v vsaki kričeči in se prepirajoči družbi. Sedaj ga je srečal le
tu in tam kdo, ko je lazil samotno po hosti, polegal po skritih grmih in govoril sam s sabo, smejal se včasih, včasih modroval, navadno pa molčal. Marsikomu ni daj odgovora na vprašanje. S premnogimi je govoril zopet rad in mnogo. A govorjenje je bilo zbegano, brez zveze, temno in dostikrat neumevno.
Doma jim ni delal nobene preglavice. Jedel je, kar so mu dali, delal ni nič, govoril tudi skoro nič. Po dva dni je pre-ležal v slami in ni dal nikomur, ne ženi ne hčeri odgovora, po dva dni ga zopet ni bilo doma, da niso nič vedeli, kje in kod hodi. Poljački je bilo silno težko in bridko. Prosila ga je, naj ne bo tak, naj spi v hiši in naj se ne potika po hlevu in tujih svislih. Vse zastonj. Matij ec jima na take prošnje ni nikoli nič odgovoril in ostal nepoboljšljiv.
Ljudje so ga sodili različno: Eni so trdili, da se je zmešal od preobilne pijače in vednega tuhtanja; drugi so rekli, da ga grize vest, ter neomajano verjeli, da je on požigalec. Neka-tri so bili celo tako hudobni, da so sumili Poljaka, da je njegova blaznost le na videz, da je tako pretkan in zvit ter da hoče na ta način ubežati pravici. Treznejši ljudje so bili pa prepričani, da je zblaznel in so ga pomilovali ter pustili čisto v miru.
(Dalje prihodnjič.) --o-—
DELO DOBIJO"
Voznika se sprejme
Sip rej me se moškega, ki bi vozil truk. Delo je samo za delni čas na teden. Pokličite HEnderson 7963.	(262)
MALI OGLASI
Dve sobi v najem
V najem se oddasta dve veli-ci sobi, nanovo dekorirane, spo-laj in poceni. Sobe so na 1003 E. 63. St. vpraša se pa na 1007 E. 63. St. Prednost ima zakonski par brez otrok.
(Nov. 9, 10, 12.)
Delo išče
Rada bi dobila delo v restav-^antu za 5 ur na dan. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči svoj naslov v urad tega lista. (265)
3 sobe v najem
Odda se v najem 3 sobe, spodaj, zadej. Odda se pošteni slovenski družini brez otrok. Vprašajte na 1267 E. 58. St.
(263)
Hitlerjevci so obiskali ta zavod za pohabljene otroke ob južni angleški obali. Slika nam predstavlja razdejano spalno sobo, kjer so se v času bombnega napada nahajali pohabljeni otroci. Eden izmed otrok je bil ubit in pet pa jih je bilo ranjenih. Usmiljene sestre so z veliko požrtvovalnostjo znesle otroke na varno.
Dobra kapljica
Naprodaj je fino grozdje, mošt in sodi. Oglasite se čez dan na 1383 E. 53. St. ali zvečer na 1210 E."60. St. (264)
Stanovanje 5 sob
V najem se odda stanovanje o sob, zgorej, parna gorkota. Odda se samo odraslim ljudem. Ne kličite pred 3. uro popoldne. Tel. ENdicott 5352. (263)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Presci iption Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Priglasite vojake za božično številko
Ime in priimek .......................................................................................................
Služi pri: V. S. Army .................. Navy .................. Marines ..........
Coast Guard..........Air Corps.......... Merchant Marine..
Ime in priimek dekleta ......................................................................................
Služi kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ..............
Ime in naslov staršev ali sorodnikov ............................................................
OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri aluži. s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," ali pa samo čekirajte z navadno navpično črto.
Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
hm V SREBRNEM JEZERU
N ie, misliš —?" t * orožje so mu pusti-
P videl ?»
r Pa veš, da je med
p je Winnetou z vito na-
sem vedel." «, Pa besede nisi zi-ijj .
5 bolje molčati ko j "e bi vam bil sinoči Old Shatterhand lj > ki so jih prijeli ;'J.ne bUi dali miru, si-1 dalje, car bi ne bilo Ne bili bi se sme-taboru." j^kako si zvedel, da je
fclVa
a Puška je govorila
W
^^Puška je govorila %ka."
, Pa »Pet tisto veš?" ^ Pregledovali jaso, | gozdnem robu in j ,rJev0 vejo. Deset kro-Perluknjalo, vsaka
jr zadela za detoelino ■
bile iz Old Shat-J repetirke, zelo do-In kjer je nje-' lrl(a, tam je tudi on L
J *>i bil streljal?" t rdeče ljudi. Bo-je etirke, začarana pu-I; davijo.
^ najbrž Old Shat-iJ1 njegove tovariše na
Cv'11' Več St0 jih 36
I . Položaj je bil ne-k Si Je pomagal z zvi-|y2aJ jim je, kako stre-ji^. čarobna puška, za-Je ter izsilil iz njih ^°je, med temi tudi i^Srnejo ujetniki obdr-
V
t lsJim, da si bo znal danes in da nje-fjJ ni prenevaren." and je začuden po-
$ da sklepaš zelo I ^
itj, nisi pokazal ti-Hm —! Old Shat-(ia.,med njimi —. No, ni treba pretty njega —. Ampak \ ^a tudi ne smemo tj se lahko zgodi >fM.clttler ne računamo 1 Moramo vsaj biti
V	p
io j/°znam mesto, kjer ^'^jemo ter nemote-1110 tabor in dvobo-
naJ jezdijo za ^ tahi ne bodo opa-<W-'las je, če bi našli :Jri>!"
I konja na desno in
v
5 ty. ed Old Firehan-^ ^Hetouom je slišal \jj astlepool„ angleški W1' Precej zadaj je V' Pa je ie ujel Old ime. Napenjal | k-fašal ter ves zado-\Humply Billu in
I , sta jezdila z njim
L' Koliko sem rekel ^ ^bita, če srečamo 'i^handa, Winnetoua
V	anda?"
Ji, ^v ste obljubili za S h![!" se je smejal Ml; U> Gunstick pa je
SjJ.^l Old Firehan-^ i. • Winnetoua tudi % videl Old Shat-i sto dolarjev va-O v dobro, kakor fj^ili.''
VjM in poiskal svoj erem sta bili na-«Humply Billa in Ptička, ter jima z Va2om zapisal tri sto dobro."
i "Le počakajte še!" je pravil Bili. "Niste ga še videli! Kdo ve, kaj se še utegne zgoditi!"
"Pa ga bom videl še danes!"
"Ujet je —!"
"Pshaw —! Sam se bo osvobodil. In če se ne more, ga bomo pa mi rešili iz rok Utahov."
Bregovi potoka, ki so ob njem jezdili, so odstopili in se razširili v ravnino, na kateri sta ležala jezero in tabor Utahov. Na ravnini sami ni bilo drevja, višine, ki so jo obdajale, pa so bile zaraščene in gozd je segal z redkim drevjem in goščavo vse do prerije. Lovci so se obrnili na desno ter skriti med drevjem in grmovjem jezdili ob pobočju na severnem robu ravnine proti zapadu do mesta, kjer se je v strmem padcu izlival v jezero gorski potok.
Ob njem so pojezdili navzgor nekaj sto korakov daleč v gozd in raz jahali. Prostor je bil kaj pripraven za taboren je in opazovanje. Gozd jih je kril, mehki mah je vabil k počitku in dobro se je videlo med drevjem v tabor, ki je ležal pod njimi.
Utahi so stali južno od tabora. Ni se videlo, kaj počenjajo. Nenadoma pa sta se dva odločila iz gruče ter stekla po ravnini proti jugu.
"Kaj pa tisto pomeni?" je dejal Old Firehand, opazoval tabor z daljnogledom ter izne-naden vzkliknil:
"Tekma med rdečkarjem in belim —! Seveda gre za življenje —. Beli je majhen človek. In še šepa povrh —. Rdeči ga je že daleč prehitel, zmagal bo
j,
Dal je še Winnetou steklo.
Komaj da je Apač pogledal, je že tudi iznenaden vzkliknil:
"Beli je Hobble Frank —! Ubogi mali junak —! Za življenje teče in nikdar ne bo prehitel rdečega dolgina —."
"Hobble Friary,k —?" se je razveselil Old Firehand. "Ne smemo držati rok križem —. Poznam ga —. Nekaj moramo ukreniti, da mu pomagamo —. Ne sme podleči!"
"Še ni treba. Ni nevarno. Saj je Old Shatterhand pri njem!" je dejal Apač.
Drevje je zakrivalo del prerije, tekača sta jim izginila izpred oči. Culi pa so, kako rdeč-karji kričijo.
"Kaj neki imajo —?" je menil Humply BiH.
"Svojega tovariša pozdravljajo, ki je zmagal!" je razlagal Old Firehand. "Pomagati bo treba Hobble Franku."
Čakali so, da se vrneta in so bili seveda prepričani, da bo rdečkar prvi. Pa silno so se začudili, ko se je nepričakovano pojavil Hobble Frank in še čisto udobno je korakal, kot da gre na sprehod.
"Hobble Frank ;e prvi —?" se je zavzel Old Frehand. "Ni mogoče —! Saj j2 bil vendar daleč za nasprotnikom —!"
"Najbrž si je pomagal z zvijačo. Bomo že zvedeli, kako je bilo s tekmo.
Poglej, kako valovi med rde-čkarji! Jezni so, Aa je zmagal Hobble Frank!"
Spet so čakali, molče je opazoval Winnetou nvnino in povedal :'
"Rdeči se vračajo v tabor—. In za njimi, da—! Štirje beli stopajo za njimi —. Poznam jih!"
"Jaz tudi! S prostim očesom jih je spoznatije vzkliknil Droll. "Old Shatterhand je, Dolgi Davy, Deteli Jemmy in tisti mali, šepavi Hobble Frank, zmagovalec!"
Vsi so radov«dni vstali in prežali skozi drs^je. Saj so bila po širnem zapidu znana imena, ki jih je naštel Droll. Ene so poznali lovci osebno, o drugih so že mnogo slišali, posebno rafter j i, vsi so se veselili, da jih bodo kmalu 'ideli.
(Dalje priiodnjič)
smehnila in zmignila z rameni.
—	Ali je Zagarin tako nespameten, da misli, da je preteklost pozabljena? Ne dvomim v iskrenost njegovega ke-sanja, toda jaz nimam zaupanja vanj. Človek, ki je sposoben napraviti nekaj takšnega, kar je on napravil na dan zaroke, utegne o primerni priliki napraviti katerokoli podlost. Zato ne morem vzeti za moža tega gospoda. Jurija bo vzgajal rodni oče; ta mu bo brez dvoma dojber vzgled in vzgojil bo iz njega človeka povsem drugega kova, kakor je tvoj knez.
—	Oho! Kakšen Jslavospev Berenklavu! Meni se zdi, da obžaluješ razporoko in da je ostal on tvoj vzor.
Milica se je nasmehnila.
—	Seveda. On ima še največ lastnosti, ki ga približujejo mojemu vzoru. Toda pustimo ga v miru. Grof je vzvišen nad vsakim posmehovanjem in zame je pred vsem Jurijev oče.
Življenje pri Jurasovih je postajalo Milici vsak dan težje, ne samo zaradi upornega zasledovanja kneza Zagarina in prigovarjanja grofice Marije Lvovne, ampak v glavnem za-
radi Jurija.
Ustrašila se je škodljivega vpliva, kateremu je bil Jurij izpostavljen v dražbi mladih Jurasovih, Zine in Kolje, izmed katerih je bilo prvi devet, drugemu enajst let. Nekega večera Jurij ni hotel moliti.
— Ah, mamica, Boga ni! To vse so samo neumni predsodki, a svete podobe so zgolj pobarvani kosi lesa, drugega nič.
Za te besede'je prejel Jurij najprej nekaj udarcev, nato se je razjokal in skesal, potem pa
je povedal,-da ima od Kolja in njegovega j v zavodu, IljuSft B'nLji se vedno roga P^f^j ri in svečenikom; a v ^A svetnikov ni in se Jijl braniti, je zabil žeblji J dobe sv. Serafina. M« ^ la vsa iz sebe in pi"eP ,>rj sinu hoditi iz sobe, * ^ pelje Kolja zlobnega seboj.	..»>
(Dalje priho^"
Kupujte vojne ^
V. J. KRIŽANOVSKA:
PA JČEVINA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOBK
RINGING 'EM UP
Angleški kralj George si je ogledal angW1 »1 marine v pristanišču Portsmouth Anglija■ Y ° $ je videti slavno bojno ladjo H. M. S. Victory.	J
ICTORY ' BUY
UNITED •TATES
► WAR
»/bonds
K AND
R STAMPS

S. Tnaturf Dtpvtaunt.
Courtesy LOS ANGELES EXAldUfER
■ V5RCF y ^y^&SSt KStaiI mm	:	lllllllllli m 1
-------irl0 tf'y
Kapitan James Doioling, ki je vodil napadu na Japonce na AluetsJcih <otokih, se le ' ^ t ^ domov it v svoje presenečenje opazil, da se 0yi , njegove odsotnosti1 oglasila teta štorklja pri n- d1 j gi. Na diki ga vidimo v družbi njegove sopr J ' > naročju nov prirastek v družini.
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
ŽENINI IN NEVEST^
Naša slovenska unijska tisk®1*" na vam tiska krasna poročn® vabila po jako zmerni ceni. P*1' dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
Ameriška Domovina^'
6117 St. Chir Ave.	UEn
Vsak udarec, ki ga je pretrpela ruska vojska, je žalil njeno narodno samoljubje in nevolj-no je poslušala, kako ljudje, ki so se smatrali za Ruse, zaničujejo svoj narod, se vesele porazov in proslavljajo zmage Japoncev.
Nato so nastopili žalostni, krvavi januarski dnevi 1905. leta s stavkami. Milica je bila globoko ogorčena zaradi tega splošnega obsojanja in za časa tistih žalostnih dni je sama doživela neprijeten spopad.
Ko se je nekoč vračala iz Aleksandro Nevskega samostana, kjer sta bila pokopana oče in ded, se je njena kočija morala ustaviti zaradi množice, ki je zasedla ulico. Bili so to študentje, gimnazijci in dekleta judovskega tipa; množica je nosila rdeče prapore, vpila in se smejala/ Milica je vstala na saneh, da bi bolje videla, kaj se godi. Skupina mladih ljudi je povlekla z voza starega upo-kojnega vojaka ter se mu po-smehovala, a okoli stoječi so besno ploskali.
—	Ali vas ni sram norčevati se iz starca, — je zavpila s svojim zvočnim glasom.
Na srečo so slišali njene besede samo nekateri ljudje, ki so bili blizu njenega voza; vendar pa je kaka desetorica raz-trgancev prijela za voz, jo začela zmerjati in ji zapretila s pestmi, nekdo pa je celo ustrelil. Bog ve, kako bi se bila končala vsa stvar, da se niso pojavili kozaki; kočijaž je izrabil trenotek zmešnjave, ki je nastala med ljudstvom, obrnil voz in pognal konje. Vendar pa je neki tat utegnil še strgati Milici z vratu sobolji ovratnik in ji odvzeti denarnico.
Doma so Milico posvarili, ker se je vmešala v tuje zadeve, pri tem pa so jo tolažili, češ da "hvalevredno ljudsko gibanje" časih prekorači meje.
Milica bi bila skoraj zapustila Jurasove, tako zoprno ji je postalo prebivanje v njihovi hiši; toda zadrževala jo je hvaležnost za gostoljubni sprejem. Toda nekoč, po večurnem sprejemu, na katerem so povabljeni gostje na glavo postavljali razne pojme, kakor so narodnost, kolektivnost in humanitarnost, se ni mogla zadržati.
—	Tvoj salon se je izpreme-nil v anarhistični klub, draga Marija, — je rekla zaničljivo Milica.
—	Preveč pristranska si in prežeta s starinskim rodoljub-jem. Resnica je ta, da je pri nas vse za nič, in če zdaj ne iztržemo vladi svobodo, tedaj _nas birokracija zaduši. Gotovo, da imamo tudi prenapete glave; toda prištevati vso inteligenco, ki odobrava "osvobodilno" gibanje, k anarhistom, je pretirano.
—	Tako? Zakaj pa odobravaš izdajalsko početje svojih gostov? Kako more pošten ruski človek stremeti k razkroje-nju, razrušen ju fin ponižanju svoje domovine?! Kakšno korist naj nam prinese krvoločnost in krutost, kam naj nas privede topa ravnodušnost, s katero javno odobravamo nesramne in ostudne umore, kakor je bil umor velikega kneza Sergija Aleksandroviča in njegovega nesrečnega kočijaža, da ne govorim o drugih spopadih, ki vsak dan močijo s krvjo našo deželo in ki jih ti in tvoji znanci odkrito ali prikrito odobravate? Po tvojem so to kulturni ljudje? Ne! Če mislijo iskreno, pa so strašno nevedni. Njihovi osnovni nravni in politični pojmi so zmedeni in ta nevarna zmedenost je znak podivjanosti.
Tako, na primer, je danes profesor Rakjejev izjavil, da je tak "lov no ljudi" upravičen, politična potrebna in da "je treba samo to kri izrabiti za osvobodilno gibanje." To ti je pravi človekoljub! Ti divji nazori niso nič čudnega pri njem: ta učeni mož je ostal to, kar je bil: prevrnjena/omara knjig, kakor ga je Rostislav po pravici nazival. No, in tvoj "genialni" Gordjej Jurjevič je dokazoval s penečimi se ustnami, da je enakopravnost Judov jamstvo za procvit Rusije. On je mnenja, da so Judje najkultur-nejši narod Rusije in da je treba državo preustrojiti po*federativnih načelih. Pomisli, da ni to govoril morda kak mladoleten študent, ali zakotni odvetnik, ampak takorekoč dostojanstvenik. Imeniten je tudi prismuknjeni Rjurikovič, ki zahteva odpravo armade in cerkve, izjavljajoč, da vzdržujeta obe imenovani sili v človeštvu škodljive "prevare," kakor sta vera in rodoljubje, poleg tega trdi, da sta kupljena od kapitala, ki drži proletariat v suženjstvu. Oprosti, toda meni se zdi včasih, da sem med blazneži, vsekakor pa med ljudmi, ki so izgubili sleherni državni zmisel ter pozabili na naloge človeštva.
—	Ah, draga! Vse te vznemirja, vedno imaš neke rodoljubne in plemenske pi-edsod-ke; jaz pa ne razumem, čemu ne bi smele vse narodnosti enako gospodariti v Rusiji in čemu ti neprestano zahtevaš, da bi ustavili pritok inozemcev, /pa če bi tudi zasedli naše pokrajine, če nam le prineso red in kulturo v našo nepregledno pustinjo? Hvala Bogu, Rusija je dovolj velika, da je v njej prostora za vse. V bistvu je vseeno, če smo država zase ali federacija ali celo del Nemčije, glavno je, da se počutimo srečni. Poleg tega je tvoje sovraštvo do Judov protikrščansko, nekulturno. Vendar ni mogoče naprtiti odgovornosti vsemu narodu zaradi kake psihopat-ke, ki je umorila Rostislava Ivanoviča. Blaznežev in zločincev nikjer ne manjka; v splošnem pa zasluži nesrečni in preganjani judovski narod našo naklonjenost, in ko dobe Judje popolno enakopravnost z nami, tedaj postanejo najbolj delavni, inteligentni in najpoštenej-ši ljudje.
—	Oprosti, jaž se ne morem povzpeti do take zločinske rav-nodušnosti v vprašanju naše samobitnosti. To stališče je pravo izdajstvo nad lastnim narodom, katerega so dolžni ščititi prosvetljeni sloji, in mislim, da ima narod pravico zahtevati od izobraženstva, ki se je, mimogrede omenjeno, na njegov, račun vzgajalo, strog odgovor, kako so branili njegove življenske koristi. Toda vi — izobraženci — ste pripravljeni prodati domovino inozem-cem za skledo leče, ki se imenuje "osvobojevalno" delo. — Ruska družba se je težko pregrešila nad domovino. Namesto da bi se pokazala kot poštena, živa in razumna sila, se je že od Petra Velikega odrekla sa-mobitni kulturi, izgubila čut narodnosti in državnosti, zdaj pa je pripravljena iz samega koristolovstva pomagati Judom, ki love v kalnem. Vse, kar je resnično rusko: vera, zgodovinski in življenski razvoj, visoki kulturni ideali in svetovno sloslanstvo ruskega naroda, vse to je tuje naši sebični "inteligenci." In baš zato, ker se je izkoreninila in umira kakor vse, kar nima korenik.
Le poglejte, kako je osamljena: občinstvo brezskrbno piruje, se
zabava, polni gostilne in gledališče v času, ko se na Daljnem Vzhodu prelivajo potoki ruske krvi in propada slava in veličina domovine. ... In niti poročila o velikanskih moriščih ne morejo spametiti te prismojene, brezskrbne in podle črede.
Iskren smeh njerte sobesednice jo je prekinil.
—Draga Milica, ti si nepoboljšljiva! V kakšni zvezi sta gledališče in vojna? Če nam je naša ničvredna birokracija pripravila poraz, kaj moremo mi napaviti? Ali naj živimo zaradi tega kakor bebci? Ti si bolna na živcih in vidiš vse v črni luči, ker si utrpela težko nesrečo z izgubo moža; toda jaz upam, da se vse to izpreme-ni, — je s pomembnim namigovanjem zaključila Marija Lvov-na.
Grofičino namigovanje je Milica preslišala, tako je bila pod vtisom prejšnjega večera in onih pogovorov. Ni bilo vredno odgovarjati: govorili sta pač v različnih jezikih in Milica je molčala in trpko premišljevala, da je Rostislav zaman poginil za brezupno rusko stvar. Ali ni bil on Don Kihot sredi te na duhu ubožne množice?
Nekaj dni pozneje so bili pri Jurasovih vnovič gostje in Milica se je na gospodinjino prošnjo razgovarjala z neko staro imenitno gospo; tedaj je stopila k njima grofica in rekla:
—	Milica, stari znanec prosi dovoljenja, da te sme pozdraviti.
Ta se je okrenila in' začudeT no zagledala pred seboj kneza Igorja Zagarina.
—	Vi, knez, — je ravnodušno rekla in mu prožila roko.
Ko je izpregovoril nekaj besed z njo, se je Zagarin odstranil, toda ves večer ni odvrnil oči od Milice. Bila je lepša kakor nikdar prej, dasi je bila popolnoma druga, nekako oka-menela, njeno obličje pa začrtano z resnimi, bridkimi gubami.
Od tega večera je Zagarin pogosto zahajal k Jurasovim in ni prav nič zakrival, da prihaja zaradi Milice.
Grofica je bila naklonjena knezovi nameri in hvalila ga je Milici, pripovedujoč ji, da je postal resen, je dobro zapisan pri predstojnikih in da še sedaj obžaluje svoj prestopek z Ja-
nino, ki je uničila njegovo srečo.
Te hvale niso ganile Milico, nasprotno, že sam pogled na kneza je vzbujal v njej težke spomine;'njegova odkrita namera pa jo je vznemirjala. Na zunaj je bila z Zagarinom prijazna, dasi hladna in zdržna; toda on je uporno dvoril Milici in še vedno upal, grofica pa je gorela od nestrpnosti.
— Poslušaj, — je vprašala nekoč Mar j a Lvovna, ko je. bila sama z Milico, — kdaj bo konec te krute igre z Igorjem? Meni je težko gledati, kako se muči; glede njegovih čuvstev do tebe ne moreš biti v dvomu. Saj je preteklo že mnogo let od vajinega preloma, pa še vedno ti je zvest, ker se ni oženil. Ke-sanje je popolnoma odkupilo mladostni greh in jaz ne morem verjeti, da si se v svojem dvajsetpetem letu obsodila na večno vdovstvo. Nespametno bi bilo večno objokovati Rostislava in najbolje je, če vzameš kneza. Mlada, lepa in bogata ženska potrebuje zaščitnika, Igor pa trdo, moško roko pri vzgoji.
Milica se je zaničljivo na-