St. 41(2147) Leto XLI Novo mesto,	četrtek,
11. oktobra 1990 Cena: 13 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom
ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242



Ui
-O
Z C E
^ CJ
C£ o
^ r-i o
<T

>-< 2: O
o c o
o
3
■:o
Odločna obsodba napada JLA na prostore RŠTO
Izjava iz Sevnice
SEVNICA — Predsedstvo koalicije sevniškega Demosa in ZSMS Liberalne stranke je v petek, 5. oktobra, sprejelo naslednjo izjavo za javnost: »Teroristični napad srbske — jugoslovanske tako imeno-
vane ljudske armade na bivše prostore Republiškega štaba za terito-
rialno obrambo in zadrževanje uslužbencev kot talcev je še eden v nizu napadov na slovensko suverenost. Generali, ki so prodali svoje slovenstvo, sedaj žugajo slovenskemu narodu in groze, da bo armada, kije za nas okupatorska, nastopila proti ljudstvu in njegovim legalnim in legitimnim predstavnikom, če se ne bodo obnašali po njeni volji. To kaže na popolnoma sprevrženo mišljenje armadnega in jugoslovanskega državnega vrha, na nadutost vsiljevanja gospodarja
Naši ljudje so nad tašnimi posegi ogorčeni in se upravičeno ponovno čutijo ogroženi, ogrožena pa je zlasti velika pridobitev — demokracija. Ob tem si ne moremo kaj, da se ne bi spomnili zaplembe orožja v naši sevniški občini. Komandant, ki je kapitulantsko dvakrat oddal orožje in izjavil, da bi še enkrat ravnal enako, čeprav bi vedel za vsa stališča Predsedstva Republike Slovenije, icpubliške in občinske skupščine, ne more imeti zaupanja ne občanov ne pripadnikov teritorialne obrambe. Odločno podpiramo ravnanja republiškega sekretarja za ljudsko obrambo, novega štaba za teritorialno obrambo in vlade v celoti ter zahtevamo prevetritev za nas še vedno spornega sestava na občinskem štabu za teritorialno obrambo v Sevnici,« je med drugim zapisalo v izjavi za javnost predsedstvo sevniške koalicije.
Republiške obveznice izvoznikom Tudi zdomci so
Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Jože Mencinger in minister za in-dustrijo Izidor Rejc na obisku v IMV obljubila dodatne republiške spodbude
NOVO MESTO — V ponedeljek popoldne sta se mudila na obisku v novomeški IMV podpredsednik IS dr. Jože Mencinger in minister za industrijo Izidor Rejc. Sprejel ju je generalni direktor Matjan Anžur s sodelavci, s katerimi sta se ministra zadržala v daljšem pogovoru, potem pa si z zanimanjem ogledala tudi del proizvodnje.
Ker so že zdavnaj minili časi, ko so slovenski ministri hodili naokoli na vljudnostne obiske, pa četudi gre za ta-
ko pomembno industrijsko enoto, kot
PROTESTI TUDI IZ TREBNJEGA?
TREBNJE — Občina Trebnje se utegne kmalu pridružiti dolenjskim protestom zaradi zamujanja Republike Slovenije pri gradnji nove avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Na nedavnem zasedanju trebanjske občinske skupščine je v zvezi s tem opozoril delegat Nace Dežman, da se Štajerska združuje s ciljem, da bi zrušila prvoten načrt gradnje avtomobilske ceste Ljublja--Zagreb. Menil je, da bi se morali
mviiii JV) uu ■ jo uiv/iun
Dolenjci, morda skupaj z Gorenjci in še s kom, združiti, da omenjeni načrt obdržijo pri veljavi.
je novomeška IMV, nas je zanimal pravi namen tega obiska. Minister Izidor Rejc je povedal: »Bili smo povabljeni, pa tudi radovedni, kaj snujejo za prihodnost. Vidimo, da so na kar dobri poti, zlasti pa je dober znak, da tako uspevajo na francoskem trgu, saj je pri nas takih malo. Seveda pa smo se soočili tudi s problemi, ki pa so taki kot drugod, od obresti do pomanjkanja denarja ter slabih razmer pri izvozu. V zadnji zadevi smo tudi povedali, da bo spodbude 10. oktobra uredila zvezna skupščina, mi pa bomo v Sloveniji še sami nekaj dodali, saj menimo, daje to potrebno. To je še tolikanj bolj pomembno za Adrio, ki je skoraj izključno izvoznik in nima druge možnosti. Mislim, daje treba to še posebej oceniti, saj so to posebni primeri, ki jihje treba razumeti. V tem primeru bi bilo sprejemljivo, da bi stimulacijo povečali glede na visok odstotek izvoza.«
gosmeijev >
stvu gostiteljev sprehodila po proizvodnih dvoranah in si ogledala, kako poteka proizvodnja, ki jo bo nizek tečaj dinaija, če ne bo pravočasnih izvoznih spodbud, spravil na kolena. (Foto: T. Jakše)
Strah, da bodo centri še bolj bogati, obrobje še bolj revno
PETRA KLEPCA — V Kolpi, na jugovzhod-v deželo Petra Klepca, so tobra odkrili kip Petra Klepca,
Sevniška javna razprava o ustavi in regionalizmu v Sloveniji je ostala brez zadovoljivih odgovorov
kiparja Marjana Leša iz Gero-Kip je odkril predsednik KŠD
rv-ci_la •	.. oa____1.
na slavnosti je govoril pred-občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič, v kulturnem pa so nastopili učenci šol iz Plešcev na Hrvaškem. Pe-je po legendah junak teh enotne dežele, ki je med dve republiki, okvir prireditev ob le-
prazniku občine Kočevje, ime)
SEVNICA Regionalizem, decentralizacija mora biti, sicer se država sesuje. Sicer pa smo v Sloveniji že imeli regionalizacijo, ko smo imeli 8 okrajev. Janez Kopač (ZSMS Liberalna stranka) poskušal potolažiti enega izmed razpravljalcev na javni obravnavi osnutka slovenske ustave v Sevnici. Sevničan je namreč izrazil bojazen, da regija (Posavje), kaj šele občina v predvidenem državnem zboru morebiti ne bo ustrezno	tako, kot je doslej — za-
stopana, da ne bo tam imela svojih ljudi.
Iz besed predstavnika Slovenske demokratične zveze Toneta Peršaka, ki je skupaj s Kopačem odgovarjal Sevni-
Filtriranje pisanja
Spomin nas ne zapušča še tako močno, da se ne bi spomnili, kako so pred pol leta, pred volitvami, v Demosu obljubljali demokracijo in vse, kar sodi zraven — predvsem javnost dela. Toda prav tisti, ki so pred volitvami najbolj mahali okrog s svojimi tezami o demokraciji, so potem, ko so prišli na oblast, najprej pokazali svojo barvo. Med prvimi potezami, ki jih je naredil slovenski izvršni svet, je bila uvedba sejanja za zaprtimi vrati. Izključili so novinarje in s tem posredno tudi javnost Tega pa so se z veseljem hitro oprijeli v številnih občinah, tudi dolenjskih in posavskih in ukinili javne seje.
Na izvršnih svetih p občinah pravijo, da je zanje bolj sprejemljivo, da le na koncu seje ali celo takrat, ko je že napisan zapisnik, zdrdrajo novinarjem sprejete sklepe. Toda ali se je kdo izmed članov izvršnih svetov tudi vprašal, kaj je bolj sprejemljivo za ljudi, za katere (menda) ta organ dela? So to res seje za zaprtimi vrati, za katerimi se potem lahko seje tudi bolj po domače? Ali se s tem, ko so prepovedali novinarjem vstop, morda ne prikriva tudi nesposobnost vlad, ki bi jih sicer lahko razkrili novinarji, ti nepridipravi? In ne nazadnje, mar nismo potemtakem izpostavljeni še večji kritiki bralcev prav novinarji, ki vedno bolj poudarjamo, kako si želimo odprtost medijev? Če moti občinske vlade na njihovih sejah prisotnost novinarjev, mar to ne pomeni, da bodo informacije na tiskovnih konferencah lahko tudi nekoliko prirejene, posplošene in ne nazadnje neobjektivne, prav takšnega informiranja pa naj bi se—in se tudi bomo — novinarji na daleč izogibali
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
čanom na vprašanja, je bila opazna razlika v pogledih na regionalizacijo med predstavnikoma obeh omenjenih strank. Peršak je pojasnil, zakaj ni regij v osnutku ustave. Zanj je to v bistvu upravna delitev, pri nas pa gre bolj za kulturne, ne pa za gospodarske enote. Zaradi tega bi po Peršakovem mnenju v Sloveniji potrebovali tudi večinski sistem pri volitvah. Na njegov pomislek do arhaične oblike občine in ali je tako majhna skupnost še lahko funkcionalna, je Marjan Kurnik izrazil dvom o v uvodu zapisani »svetosti življenja,« češ da ima takšno besedilo v osnutku ustave dokaj enoznačen religiozen pomen. Na vprašanja, ali so scstavljalci predlogov za lokalno samoupravo izdelali kakšno analizo, nadalje, kaj je slabega v obstoječem sistemu komunalne organiziranosti, bodisi občine ali krajevne skupnosti, pa Kurnik ni dobil zadovoljivih odgovorov. P. PERC
NASLEDNJA SEJA SKUPŠČINE BO SLAVNOSTNA
NOVO MESTO — Vodstvo novomeške občinske skupščine seje odločilo, da bo konec oktobra seja občinske skupščine v funkciji nekdanje slavnostne seje ob občinskem prazniku, da se nanj vendar čisto ne pozabi. Na tej seji bodo, kot že običajno, podeljene tudi nagrade občine. Predloge, kijih ni bilo veliko, je na predlog posebne komisije pregledalo in potrdilo predsedstvo skupščine na seji v začetku meseca, ki sojo člani predsedstva združili z nabiranjem gob skupaj s svojimi družinskimi člani, kar naj bi prispevalo k utijevanju medsebojnih odnosov, potrebnih za uspešno medsebojno sodelovanje. S takšno obeležitvijo občinskega praznika želi novo vodstvo, po besedah župana Marjana Dvornika, prazniku odvzeti politično obeležje, še naprej pa je zaželeno kulturno in športno dogajanje v tem okviru.
V drugi polovici tedna bo tretežno jasno in toplo vreme z ulranjo meglo po dolinah in :otlinah.
Dr. Jože Mencingerje tudi pojasnil, kako si je slovenska vlada zamislila pomagati izvoznikom: »Gospodarstvenike smo tudi vprašali glede njihovega mnenja o načinu subvencioniranja, ki ga mislimo izvesti. Gre za subvencioniranje s pomočjo republiških obveznic.«
T. J.
PETERLE V OSILNICI
OSILNICA — Ustanovni sestanek odbora krajevnega odbora stranke slovenskih krščanskih demokratov Osilnica bo v soboto, 13. oktobra, ob 18. uri v dvorani krajevne skupnosti v Osilnici. Udeležil se ga bo tudi predsednik izvršnega sveta dr. Alojz Peterle in sodeloval na okrogli mizi na tem sestanku.
VPRAŠLJIVE
ELEKTRARNE
KOČEVJE OSILNICA, ČABAR — Na reki Čabranki so Hrvatje že zgradili malo elektrarno in zdaj grade že drugo. Obe gradnji (in še načrtovanih IS na tej reki) nista zakoniti. Čabranka je namreč mejna reka med Hrvaško in Slovenijo, zato se razni objekti na njej lahko grade le s popolnim soglasjem obeh republik in ljudi ob tej reki. Tega soglasja pa s slovenske strani za elektrarne na Čabranki (še) ni. Naj še zapišemo, da sta na pritokih Čabranke s slovenske strani tudi že dve mali elektrarni (na Črnem potoku in Belici), katerih gradnje ne moremo pohvaliti.
OD LITIJE DO ČATEŽA
LITIJA
Tu tudi letos pripravljajo pohtxl po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Za pohod, ki bo 10. novembra, zbira prijave in daje informacije litijsko podjetje List, p.p. 34,61270 Litija, in po telefonu (061) 881-269 (ob ponedeljkih od 17. do 19. in ob sobotah med 8. in 9. uro).
na 2. strani:
•	Pravi človek za krizne preizkušnje
na 3. strani:
•	Presenetljiva holandska izkušnja
na 4. strani:
•	Zadnja solidarnostna stanovanja
na 6. strani:
•	Čas dela za kmeta in za zadrugo
na 8. strani:
•	Stiske družine in staršev plačujejo otroci
na 9. strani:
•	O gradnji naj odločajo le argumenti
na 12. strani:
• Inšpektorju ponujali ponarejeno zlatnino
zaskrbljeni nad dogodki doma
Srečanje ob 10-letnici
BONNIGHEIM — Slovensko kul-turno-prosvetno društvo Mura je edino od podobnih društev naših zdomcev v pokrajini Baden-Wiirttemberg, ki ima svoje prostore. To so s ponosom povedali tudi ob 10-letnici obstoja društva, ki so jo slovesno obeležili minulo soboto.
Na obletnico so povabili predstavnike sosednjih slovenskih društev, tamkajšnjih oblasti in jugoslovanskega konzulata. Najbolj prisrčno je bilo srečanje s člani pevskega zbora iz podjetja Mura v Murski Soboti, ki sodeluje z društvom že od njegovega začetka, in z gosti iz Brežic, ki so v zadnjih petih letih prav tako navezali tesne stike z zdomci iz društva Mura.
Omenjeni pevski zbor in folklorna skupina prosvetnega društva Oton Župančič iz Artič sta obogatila s svojim
nastopom kulturni program, v katerem odelovala tudi zdomska fol-
je sicer sodelovala klorna skupina, ter mladi fantje in dekleta z recitalom, s petjem in s sodobnim plesom. Sobotni večer je združil Brežičane, Sobočane in zdomce na prvi slovenski veselici v družbi z ansamblom Dobri prijatelji iz Brežic.
Srečanja sta se udeležila tudi Ivan Tomše, predsednik Skupščine občine Brežice in Anton Podgoršek, vodja sekretariata za družbene dejavnosti in občo upravo. Ivan Tomše je ob tej pri-
ložnosti gostiteljem spregovoril o aktualnih razmerah v Sloveniji, pre<
1 v Sloveniji, predvsem o čisto sveži zasedbi prostorov štaba TO v Ljubljani. Njegove besede o samostojni in suvereni Sloveniji so prisotni zdomci pozdravili s ploskanjem. Tudi sicer so vsi gostujoči svojim gostiteljem morali pojasnjevali, kaj se pravzaprav dogaja v domovini. Čeprav v Nemčiji redno spremljajo informacije iz Slovenije, jim je to premalo,	b. D.
ČEBELARSKO SREČANJE
MIRNA — To soboto ob 14. uri bo na l-anšprežu pri Mirni srečanje čebelarjev, na katerem bodo razvili prapoi čebelarskega društva iz Trebnjega. Kol so v Trebnjem povedali neuradno, pričakujejo med čebelarji na Lanšprežu Lojzeta Peterleta. Srečanje, ki ti) pri kapeli Petra Pavla Glavarja, pripravlja delovna skupina za razvoj čebelarstva pri sekretariatu za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje v sodelovanju s trebanjskim čebelarskim druš-
tvom in pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Trebnje.
23. OKTOBRSKI
f ■
>LJ
I I mm IJI
! K, H L

rvnMi
12.-18.10 ’90

ŽIVŽAV V KOS rANJEVIŠKI JAMI — Ob tednu otroka seje pod Kapitljem v Novem mestu vsako popoldne dogajak kaj zanimivega. Se posebej zanimivo je bilo v četrtek, ko seje 130 otrok v dveh gorjanskih avtobusih odpeljalo v Kosta njevico. Otroci si kar niso mogli nagledati kapniških lepot te dolenjske podzemne krasotice, po prihodu iz jame jih j čakala malica, nakar je bil še zabavni večer. Stkala so se nova prijateljstva, otrokom pa je ostala želja, da bi se tak izlet š* kdaj ponovil. (Foto: J. Pavlin)
So generali lahko Slovenci?
Zdaj, ko smo Slovenci že nekoliko prespali evforijo ob vojaški zasedbi nekdanjih prostorov štaba teritorialne obrambe Slovenije, je čas za analize. Najprej lahko rečemo, da je ta korak jugoslovanskega vojaškega vrha naletel na skoraj stoodstotno obsodbo in ogorčenje Slovencev, kar veliko pove nam samim, našemu parlamentu in vladi, nekaj pa tudi vojaškim in političnim strokovnjakom z juga, ki druge in sebe slepijo, da sedanja slovenska oblast med prebivalci Slovenije nima podpore.
Dogodki s Prežihove in okoli nje so torej dokazali, da hi se Slovenija soglasno uprla okupaciji s strani JLA oziroma izrednim razmeram na svojih tleh. Navzočnost vojaških policistov v opustelih prostorih štaba je silovito vplivala na slovensko javno mnenje. Slovencem se nikoli več ne bo zdelo, da je JLA njihova oborožena sila. Zdaj je v Jugoslaviji že najmanj 4 milijone ljudi (A Ihana in Slovenci), ki so prepričani, da imajo Kadijevičevi možje nekatere narode raje kot druge, da o vse bolj pogostem vmešavanju generalov v politiko niti negovorimo. To dejstvo je šok tudi za samo Armado. Zanimivo in koristno bi bilo vedeti, kako se razpadanje Jugoslavije odraža i'
JLA, nekaterim generalom se gotovo podira svet, ne morejo se sprijazniti s politiko že skoraj izvršenih dejstev, čeprav je taka politika tudi vojaška kategorija.
Zdi se, da je zlasti trmoglav vojaški mmister Veljko Kadijevič, ki se s Slovenci noče sestati niti glede dogovora o služenju nabornikov, ki je v kontekstu jugoslovanske krize povsem obroben in lahko rešljiv problem. V Jugoslaviji pa se bomo morali začeti pogovarjati tudi o JLA, vojaški vrh bo prej ali slej prisiljen spoznati, da vojska ne more biti v nedogled sveta k ra va, zlasti pa ne deveta in največja republika. To bo nedvomno boleče spoznanje. Najbrž se vse to lomi tudi v JLA, general Ivo Tominc je precej vznemirjen bral sporočilo, po katerem armada ne bo nastopila proti ljudstvu. Vznemirjen je bil upravičeno, kajti tukaj in zdaj se razpravlja tudi o tej opciji, razen tega pa najbrž kot Slovenec še nikoli p življenju ni naletel na tako velik prezir Slovencev. Na kako zgrešenih temeljih je zgrajena JLA, pove nenapisano pravilo, da se njeni generali ne počutijo Slovence, Hrvate. Albance, Muslimane oziroma to, kar so po zibki. Delna izjema so le Srbi. V imenu bojda že zdavnaj rešenega nacionalnega
vprašanja morajo biti časniki jugoslovanske armade nekakšna nadnacionalna bitja. Kako velika zmota je tak pristop, so nam posredno povedale sklonjene glave Kolška, Hočevarja in Tominca, slovenskih generalov v službi imaginarne Jugoslavije. ki so skoraj na skrivaj zapuščali pravkar na njihovo povelje zasedeni štab. Dobili so bitko, izgubili vojno.
Dogodki na Prežiho vi pa so temeljito presenetili tudi drugo stran. Slovenski obrambni minister Janez Janša in njegov policijski kolega Igor Bavčar sta bila očitno presenečena nad hitrostjo vojaškega posega in silovitostjo odziva slovenskega naroda in njegovih strank. To je oba in slovensko vlado postavilo med dva ognja, potrebno je bilo vleči odtočne. vendar tudi premišljene poteze. Večinoma je tako tudi bilo, je pa nekaj manjših lepotnih in dejanskih napak. Štab na Prežihovi bi moral biti izpraznjen, v Celoti evakuiran, besede, da je vojaška policija zasegla papirje in obrambne načrte, ki so zaradi novih razmer zastareli in zato ničevi, niso dober izgovor. Povsem nepotrebna pa je bila izjava Janeza Janše, da bi bila slovenska teritorialna obramba vojaško kos la čas v Sloveniji nameščenim enotam JLA. To namreč ni res oziroma je res samo v prvem trenutku, jugoslovanska armada ima več kot zadosten potencial temeljito in trajno za-
Slovenije. Ce se za to odloči. Ta če je v svojo izjavo vračunal tudi Janša in nastopil kol politik. Mi pa smo mislili, da je vojaški minister.
M. BAUER
Skrajni čas je za novi rentgen
Sedanji je star že 20 let in je zaradi močnega sevanja neprimeren — Brežiški delegati so minuli teden dali zeleno luč za sofinanciranje
BREŽICE — Že več kot S let se v brežiški bolnišnici dogovarjajo o nakupu rentgentske aparature. Najprej so poskušali preko Sveta posavskih občin (do rešitve ni prišlo), nato so se oprijeli možnosti, da bodo sredstva za nakup pridobili iz rente za nuklearko, a na koncu koncev so še vedno brez nove aparature. O tem, da bi jo kupili iz lastne amortizacije, niti ne razmišljajo.
»Bolnišnica je bila še pred tremi leti tako nizko ovrednotena, daje bila tudi višina amortizacijskih sredstev smešno nizka. Skoraj bi lahko rekel, da bi jo brez težav kupil kak obrtnik. Ovrednotenje tudi danes ni veliko boljše. Za nakup rentgenske naprave bi morali namreč dati celotno amortizacijo dveh let. Glede na to, da so v kar 80 odst. primerov uporabniki rentgena Brcžičani, saj
SPET SEJEM V KRANJU
KRANJ — Jutri, 12. oktobra, bodo v otvoritveni dvorani Gorenjskega sejma odprli 23. mednarodno razstavo stanovanjske opreme, gob in likovnih del. Vabljeni!
imajo Sevničani in Krčani svoje aparate v zdravstenih domovih, mora zdaj denarnico odpreti brežiška občina. Morda tudi zaradi tega. ker je krško gospodarstvo že veliko prispevalo za nabavo medicinske opreme v lanskem letu,« pravi direktor Zdravstvenega centra Brežice Tone Zorko.
Zavod za varstvo pri delu vsako leto kontrolira predpisano varnost sevanja. Sedanji rentgenski aparat je bolnišnica predvsem s pomočjo delovnih organizacij nabavila pred 20 leti. Takrat je bil seveda sodoben, danes pa še zdaleč ne izpolnjuje zakonskih zahtev. Na simpoziju o tej temi so strokovnjaki ugotovili, da so doze sevanja iz medicinskih virov pri prebivalcih Slovenije previsoke. Zmanjšajo se lahko samo z varnimi
aparati, ki ob intenzivni uporabi in hitrem napredovanju tehnike, zastarajo že po šestih letih. Sklenili so tudi, daje potrebno takoj prepovedati delo z rentgenskimi aparati, ki ne ustrezajo več predpisom o zaščiti.
Da brežiški in verjetno še kateri rentgen sodi med zelo izrabljene in zdravju
spet napol nemški?
Napad s severa
MARIBOR — Snežna kepa, ki jo je s prenagljenimi obljubami in z nestvarnimi napovedmi v zvezi z denacionalizacijo sprožila nova slovenska oblast, se še kar naprej vali po hribu. V sosednji Avstriji, še zlasti na spodnjem Štajerskem, že nekaj tednov vlada prava evforija med tistimi, ki so jim po vojni odvzeli premoženje in so se odselili čez mejo, saj pričakujejo, da bodo odvzeto že v kratkem dobili nazaj. Očitno niso zalegle nekatere zadnje izjave predstavnikov republiške vlade, da tuji državljani zaman v’agajo zahtevke za vrnitev nacionalizirane lastnine, ker je ne bodo dobili nazaj, oziroma da ne morejo računati niti na odškodnino ker so pač te zadeve uredili že meddržavni sporazumi. V poslopju mariborske občinske skupščine je še naprej vsakodnevna gneča: prihajajo bivši lastniki ali njihovi dediči, s seboj pa praviloma nosijo obsežno dokumentacijo, s katero dokazujejo svoje pravice.
Prav Maribor najbrž, med vsemi •esti v Sloveniji najbolj čuti lažni-
st iluzije, ki sojo v javnost poseja-
li posamezni Demosovi veljaki nekateri sicer samo pred volitvami, drugi tudi še po njih. Tisti hip, ko se je začelo govoriti omožnostih vrnitve vsega »krivično odvzetega premoženja«, je bilo številnim Mariborčanom jasno, da zagovorniki te zamisli sploh nimajo prave predstave, kakršno rano odpirajo. Dovolj je reči, da je bila ob izbruhu vojne skoraj polovica vseh hiš, zemljišč in tovarn v Mariboru v nemški lasti, velika večina lastnikov pa se je še pred koncem vojne umaknila na sever in premoženje pustila tukaj, nekaterim, denimo znanemu tovarnarju Hutterju, pa so tudi sodili.
Seveda so skoraj vsi lastnino izgubili v, milo rečeno, dvomljivih sodnih postopkih in, pravno gledano, imajo razloge, da premoženje zahtevajo nazaj. Toda ni je pametne države, ki bi tvegala, kar so očitno nameravali tvegati nekateri v Sloveniji: se lotiti popravljanja krivic, ki bo ustvarilo dvakrat več novih krivic. Kdor še vedno misli, daje to nujno in potrebno, naj si pride v Maribor ogledat seznam zahtevkov, ki sojih tujci, v glavnem avstrijski in nemški, v enem primeru celo avstralski, v posameznih primerih pa tudi dvojni državljani, vložili pri pristojnem organu mariborske občine.
Sin najbrž najpremožnejšega predvojnega Mariborčana, tovarnarja Kiffmana (zdaj živi v Švici), na primer hoče nazaj deset hiš, posestvo, na katerem je danes ena od mestnih sosesk, nekaj tovarniških obratov in delavnic. Bivši lastniki zahtevajo nazaj znano tovarno Svila, hotela Orel in Zamorc, kavarno Astoria in Veliko kavarno (v njej je zdaj Casino), praktično vse trgovine in lokale v najožjem središču mesta ter skoraj vse hiše ob Parti-• zanski cesti, osrednji mestni prometnici. Zagotove se bodo v kratkem oglasili tudi Hutterjevi dediči, predvojni lastniki sedanje Mariborske tekstilne tovarne.
Maribor res nima nobene želje spet postati napol nemški.
MILAN PREDAN
MESEČNO POROČILO JE KRŠKO
yVy\AAA^VWWVWVV\AAA/VV'
Albin Gutman
Pravi človek za krizne preizkušnje
Novi poveljnik TO Albin Gutman: strokovnosti sa-mo še večji poudarek
• Če ne bo kakih drugačnih zapletov, lahko torej pričakujemo, da bodo Brežičani in ostali pacienti bolnišnice kmalu precej manj izpostavljeni škodljivemu ionizirajočemu sevanju. Točna cena aparata še ni znana, ker je za izbor znamke odločujoče mnenje posebne komisije za uvoz medicinske opreme. V glavnem pa se cene takih aparatov pri svetovno znanih firmah gibljejo od 300 do 500 tisoč USA dolarjev.
škodljive, verjetno na tem mestu ni potrebno dokazovati.	B. DUŠIČ
KRŠKO — JE Krško je septembra, kot piše v rednem mesečnem poročilu za časnike, proizvedla 378.334 mWh električne energije. Poprečno segrevanje Save je v tem mesecu znašalo 2,16 stopinje Celzija, največ seje Sava segrela za 3,42 stopinje Celzija, kar pa je še vedno pod dovoljeno mejo starega vodnogospodarskega dovoljenja. Koncentracija radioaktivnosti pred izpustom v Savo je bila v mejah normale. Prav tako so bili v mejah normale tudi ostali izpusti. Septembra so napolnili s srednjeradioaktivnimi odpadki 74 sodov, z. nizkoradioaktivnimi 2.
NOVO MESTO — Obisk pri na novo imenovanem poveljniku pokrajinske teritorialne obrambe v Novem mestu je bil opravljen v kar najmanj primernem času. Pri njem smo se namreč oglasili prejšnji petek, sredi dneva, ko je v prestolnici vladala živčna napetost okoli republiškega štaba teritorialne obrambe — ravno takrat smo zvedeli, da se ne nahaja več na lej lokaciji; znotraj so bile zasedbene sile vojaške policije, zunaj pa odločna množica Ljubljančanov, ki je zahtevala njihov odhod.
Na obrazu in v kretnjah Albina Gutmana, novega poveljnika, pa tudi v petek ni bilp opaziti niti kančka vznemirjenosti. Že to kaže, da je bil na ta položaj imenovan pravi človek. Prosvetni delavec in rezervni oficir, po činu major, seveda tudi ni novinec v tem poslu. Po petih letih učiteljevanja seje zaposlil v TO, kjer je bil načelnik občinskega štaba, potem pa sekretar sekretariata za LO. Hkrati je tudi komandant 52. teritorialne brigade Milana Majcna, ki je zaradi vzornega dela in pripravljenosti dobila že precej najvišjih jugoslovanskih priznanj.
»Sedanjo situacijo jemljem kot razreševanje malo bolj neobičajnih delovnih dolžnosti, v bistvu pa ne vidim nobenih večjih problemov v tem, saj smo se prav za to učili in usposabljali. Usmeritev je, da se zadeva ne zaostruje in da se počakajo normalni razpleti, če bi pa prišlo do nuje, sc tudi ve, kako zadeva teče,« pravi o svojem delu novi poveljnik. »Gre za funkcijo, ki je zelo odgovorna in zahtevna, sem jo pa sprejel, ker je konec koncev to tudi priznanje mojemu dosedanjemu strokovnemu delu."
Albin Gutman pravi, da je njegova prosvetna izobrazba kar dobra podlaga za novo delovno mesto. »Odgovornosti me ni strah, niti dela, bo pa treba nekatere stvari v TO menjati, saj so že preživele. Ker pa gre za vzporeden razvoj v republiki in so razmere sedaj drugačne, bomo to lažje speljali. Tudi ideološki prizvoki bodo sedaj odpravljeni in v lem smislu ne bomo več govorili o splošni ljudski obrambi in zaščiti, ampak bomo govorili o zakonu o obrambi in zaščiti, se pravi, da se tudi vsebinsko marsikaj spreminja. Prihaja do profesionalizacije oziroma strokovnega pristopa v pravem pomenu besede.«
Novi poveljnik je pričel s prevzemanjem dolžnosti takoj po imenovanju, pravi pa, da bo postopek še nekaj časa trajal, saj gre hkrati tudi za večjo reorganizacijo, kije bila že prej načrtovana. Področje se namreč širi na domala vse
dolenjske občine, zajema Novo mesto, Trebnje, Metliko, Črnomelj, Sevnico,
Krško, Brežice, Kočevje in Ribnico, to pa pomeni tudi znatne kadrovske spremembe, ki jih bodo v tej službi izvedli podobno kot v ostalih upravah.
T. JAKŠE
Prvo kadrovsko podjetje
Prvo slovensko kadrovsko podjetje Management-consulting v Črnomlju ustanovil mag. Anton Mihelič
ČRNOMELJ — Aprila letos je mag. Anton Mihelič ustanovil v Črnomlju zasebno podjetje z imenom Management-consulling. To je edino tovrstno zasebno podjetje v Sloveniji s področja izobraževanju in kadrovske funkcije nasploh.
Poslovna dejavnost tega podjetja je zelo obsežna. Prav sedaj pripravlja Mihelič tečaje tujih jezikov za predšolske otroke, osnovnošolce, srednješolce in odrasle, prijaviti pa se jc moč do 15. oktobra v Ulici Moše Pijadeja 6, in sicer od 16. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 10. ure. Mihelič poudarja, da se bodo njegovi tečaji, kijih bodo vodili dobri in izkušeni učitelji, razlikovali od drugih po tem, da bodo tečajniki opravili na začetku in na koncu tečaja test znanja, da bodo spremljali nadarjene
C
nton IVfihelič
tečajnike, poudarek bo predvsem na konverzaciji, cene tečajev, ki naj bi bili v Novem mestu in v Beli krajini, pa bodo sprejemljive za vsak žep.
Sicer pa podjetje opravlja tudi kadro-loške raziskave za podjetja in družbenopolitične skupnosti, pri njih je moč naročiti svetovanje s področja kadrovsko-izobra-ževalne dejavnosti, kar je lahko zelo ugodno predvsem za podjetja, ki nimajo tako močnih kadrovskih služb. »Načrtujem tudi kadrološke seminarje in strokovne ckskruzije za podjetnike, strokovnjake in druge. Poslovno že sodelujem z zagrebškim časopisom Kadrovi i rad ter z ugledno založbo Globus iz. Zacreba. tako da ie pri meni moč naročiti tudi literaturo s kadrovsko tematiko,« niza Mihelič.
Zanimivo pa je, da ima črnomaljsko podjetje tudi borzo kadrov, s katero sedaj sicer nekoliko čakajo, ker še ni sprejet nov republiški zakon o zaposlovanju. »Začeli smo že z razpošiljanjem vprašalnikov o ponudbi znanj in sposobnosti. Ponudnike znanja vnesem v posebno bazo podatkov o kadrih, s pomočjo sredstev obveščanja pa jih bomo posredovali vsem zainteresiranim, predvsem podjetjem. S tem ne mislim jemati dela zavodom za zaposlovanje, saj je naše podjetje center za izbor kvalitetnega kadra, po katerem je povpraševanje Mi bomo posredovali zgolj kadre od V. stopnje izobrazbe do podiplomskega študija,« predstavi svoje podjetje Mihelič.
M. B.-J.
Naša anketa
Delirij povprečnega Balkanca
Jugoslavija je nepokopani mrtvec, je nedavno izjavil eden najuglednejših jugoslovanskih sociologov Josip Županov. Dejansko Jugoslavije realno in neuradno ni več, uradno pa kot vsako truplo, kije prikrajšano za dostojen pogreb, vznemirja, straši, spravlja v obup in bes večino svojega prebivalstva, in svetovno javnost. V dneh, ko je po drugi svetovni vojni na dva dela raz-' družena Nemčija po povsem mirni in vsestransko dogovorjeni poti spet po stala ena, ko je večno samosvoja Britanija vključila svoj funt v evropski monetarno unijo in se s tem sibmolično bolj približala Evropi, ko smo n vseh koncih in krajih priča še nedolgo nazaj neverjetnemu dogovarjanju in| sporazumevanju, vas na kakšni glavni prometnici proti Jadranu ustavijo in skoraj do nezavesti nečloveško maltretirajo z nakradenim orožjem oboroženi mladci, ste priča zaradi ovir neprevozni cesti, zaminirani progi ali mo-J stu itd. Ste pa seveda sredi Evrope oz. vsaj sredi dežele, ki bi lam rada bila!. Prav tako ste sredi Evrope, ko gledate in poslušate, kako je vojska, v; oborožena z orožjem, ki ste ga v največji meri kupili vi, z vašimi rojaki-] vojaki, pokazala svojo moč, ker seje republika, kije vaša domovina, odloči-] la, daje skrajni čas, da zastavi samostojnejšo pot. Ko pade povprečni Balkanec v delirij, je vse mogoče, celo državljanska vojna, pravi eden naših današnjih sogovornikov. Bo naša usoda zares odvisna od neumnih in neod- ljuf govornih politikov in generalov, kijih skrbi le lastna rit in so za to pripravljeni storiti vse, četudi ostane za njimi vsesplošni potop? Nočem verjeti, pa vi?
ČRT ČARGO, fotograf v podjetju Videm Krško: »Ko povprečen Balkanec zapade v delirij, se lahko zgodi marsikaj in zato jaz ne izključujem niti državljanske vojne. Možno jc seveda tudi, da obstaja kakšen .štabni dokument’ a la Mojsov in bo nekdo poslal vojsko na ulice. Skratka, v Jugi jc vse mogoče. Žal pa se v nobenem primeru tako kot vedno doslej, ne bi bič dobrega dogajalo za Slovenijo in Slovence.«
h mmammm&.s
IVAN KOŽUH, kmet iz Drožanja, Sev >0d niča: »Ni me ravno strah, zaradi zadnjih do '0 c godkov pri nas pa človek vseeno nikakor n 80 more ostati ravnodušen. Ne bojim sc, da h bet. prišlo do državljanske vojne. Kdorkoli hoč vsaj malo poznati našo bližnjo preteklo! mora vedeti za grozote, ki sojih počeli usti ši, četniki, belogardisti in drugi, tudi pari zani po že končani vojni, mora vedeti, I pomeni bratomorna vojna. Je pa vše to i znanilo konca neke dobe in države!«
IVAN ŠKOT, direktor metliškega Doma počitka: »Po moje gre bolj za besedno vojno. To je bolj taktiziranje, kdo bo koga, saj se tisti, ki vse to vodijo, gotovo zavedajo, da ne bi nikomur koristilo, če bi prišlo do najhujšega. Stvar se bo morala unesti, eni in drugi bodo morali popustiti, mislim, da bo prevladal razum. Pri nas ob meji s Hrvaško, kjer je precej neslovenskega življa, si sploh ne moremo predstavljati, da bi bila vojna.«
DUŠAN
v KOČEVAR, sekretar d ZKS-SDP Črnomelj: »Glede na bližin jj^® .vročega’ ozemlja nas te zaostritve še bo J !
skrbijo. Če bi prišlo do izrednih razmer, I jjj ^
morali pri nas najbrž razmišljati celo o b Ve gunskih taboriščih. Če pa bi prišlo do izret |0 j nih razmer tudi pri naši Slovenci ne bi p« učin kleknili. Imamo izkušnje, gozdove, pa tik li z kakšno orožje bi se gotovo našlo. Misli! • Kc pa, da so vsi tisti, ki sedaj delajo hrup, mol Mar ni le na jeziku. To zaostrovanje marsikom ]8a, i pride prav, da jim ni treba delati in se tal 1 Ki
dokazovati.« _________ . )fg
ŠTEFKA MOŽINA, delavka iz Mokro-noga: »Zaenkrat	slabo kaže, ampak	J0
vseeno mislim, da se bodo pomenili Pri	MBi»v '.V
Sevanju krize bi se morali Slovenija in lir vaška povezati. Mislim,daje kriza tako hu-da, da poti v skupno Jugoslavijo ni več. Kar sc dogaja na Hrvaškem, to zapiranje cest, strahovanje ljudi, je primitivizem najhujše	„a
vrste. Že s temi dogodki je bilo narejene zc-	^	jje p,
lo veliko škode Jugoslaviji, njenemu ugle-	fi za
du, turizmu.«

SLAVKO ŽONTA, proccsničar v varni zdravil Krka Novo mesto? »V< mem, da je že skrajni čas, da sc Slove osamosvoji. Moje prepričanje je še trdn po zadnjih dogodkih v zvezi z zasedbo, slopja, v katerem jc bil prej republiški 9 za teritorialno obrambo. Kljub tej ne metni potezi vojske pa sem prepričan, < bo ločitev končala po mirni poti in brez 1 silja, saj je to edina logična rešitev prom Mt)e mov v Jugoslaviji.«
MIRA BLATNIK, tekstilni tehnik iz Brežic: »Zaenkrat se vojne še ne bojim, zdi se mi kar daleč stran. Sicer pa o tem ne razmišljam veliko, imam majhno hčerko in polne roke dela, zato se bolj držim doma Mislim, da Slovenija še ni ogrožena, čeprav so nam na primer hrvaški dogodki dokaj blizu. Verjamem in upam, da sc bodo naši znali izmazati in nas ne bodo po nepotrebnem potegnili v jugoslovansko godljo.«
FRANC REŽONJA, poštar iz Kočevja: »Na vojno moraš biti vedno pripravljen. Menim pa, da se da s pametnimi besedami in ukrepanjem vojno preprečiti. S silo se nič ne doseže. Napetosti v Jugoslaviji so posledica slabega gospodarjenja in krize. Rešitev pred vojno je le, če bomo več ustvarjali. Žal pa je tako, da so se ponekod razvadili, malo delali in veliko dobivali, zdaj pa bi radi privilegije ohranili, če ne drugače, tudi s poji močjo vojne.
'lej Se
ALOJZ ŽAGAR, pomočnik ravnat* j1 nji osnovne šole Ribnica: »Menim, daje It* i o vseh zapletih in nesoglasjih trezno razit* liti in pametno ukrepati. S silo in orožjei*1 "ii^j sporov ne da zadovoljivo urejati, seveda' JtreE di z mitingi ne. Do sporov prihaja predvš* \ ( zaradi gospodarske krize, to pa pomeni;] s, je le dobro in uspešno delo vseh tisto, ki 'Lp vse razrešilo. Ker menim, da se vse 1* urediti po mirni poti, o morebitni vojni razmišljam.«	:*br
kWWNAA/VWVVW
medjstvo
Presenetljiva holandska izkušnja
Vtisi inž. M. Kastelic iz Agrokombinata Krško: holandski kmetje živijo skromno
KRŠKO — Kako živijo kmetje na Slovenskem? In kako sploh živimo mi vsi?
I o sta vprašanji, ki si ju lahko zastavimo, ko se, vsaj posredno, seznanimo s
tujini načinom življenja. Taka vprašanja si lahko zastavimo zlasti, kadar gre za izkušnje o okolju, ki živi po splošnem prepričanju na višji ravni.
Tako izkušnjo je v minulem poletju
MMEŠKE TRŽNICE
doživela tudi mlada inženirka agronomije Marta Kastelic iz krškega M-Agrokombinata. Dober mesec dni je namreč preživela na Nizozemskem v majhnem mestu Alkmar, vsega 50 kilometrov od Amsterdama. »Sle vem, morda so moji vtisi močno subjektivni, ampak to pot se mi je razkrilo, daje velika razlika med uradnimi statističnimi podatki in tistim, kar v resnici vidiš in doživiš.« Prvo neprijetno presenečenje je doživela že zaradi hrane. Na kmetiji, kjer je živela, so namreč domala vsak dan jedli nezabeljen krompir, tu in tam pomešan s sočivjem, prav tako brez zabele in začimb. Družina sije šele konec
i- ljub temu da je bil prvi ponede-v- v oktobru deževen, se to ni kaj » Poznalo na tržnici. Ta dan seje ■fnici tudi prvič pojavil tovornjak aždinskim zeljem. V torek je ki-un veljal 9 din. Prvič so ponujali kostanj. Cene za kilogram so se :e od 25 do 35 din. Tudi manda-I* P« 35 din ponujala prodajalka '"ta, grozdje je bilo po 20 din kite čebulo za ozimnico pa je pri diniju moč dobiti po 9 din. Še j® Prodajajo papriko, in to po 15 "d branjevkah so bile take cene: smetane 35 din, kilogram sir-■v >0 din, endivija 30 din, fižol v zrlo '0 din, domače krvavice 50 din, n HO din, sadike mačeh 8 din in b netema 10 din.
A
MIŠČE V BREŽICAH — Na [teni sejmu so imeli naprodaj 3 mesece starih in 49 starejših v. Prodali so 75 mlajših po 35 kg žive teže in 27 starejših po *a kg žive teže.
Marta Kastelic
tedna privoščila malo bolj spodoben obrok v kitajski restavraciji ali snack baru. V nasprotju z. našim prepričanjem je bila tudi kmetija precej drugačna, kakršno bi pričakovali. »Kmetijaje merila komaj 8,5 hektara, tako da trije ljudje ne morejo živeti od nje. Poleg imajo še prodajalno zelenjave. Sicer pa na tisti kmetiji testirajo semena za veliko se-menarsko firmo. Delavnik je drugačen kot pri nas. Delajo od 8. do 10. ure dopoldne, ko je obvezno čaj. Potem delajo spet do kosila, in to ne glede na to, kakšno je vreme. Škropiv uporabljajo manj
•VIDNIK V KUPČIJI
,n ‘Sija trga deluje. Celo v Jugoslavi-sc, dfl sc porajajo nova podjet-I Pojavljajo nove trgovine. Kljub ' Ut cene padajo. Vendar nihče toč-j ve, koliko časa bo še vse skupaj lo- Z magijo je namreč tako, da so f* [fiinki samo trenutni. In prav tako rit v maS'j° tr8a na jugoslovanski hi - Ko se bo umaknil s scene veliki 01 Markovič, se zna zgoditi, da ne bo w ampak kaos.
KRKA novo mesto
!rgu še vedno veljajo nove od-. 9er|e živine, ki nikakor ne zado-kmetov, vplivajo pa na to, da " uiesa pada. Kot so nam poveda-• Krki, je zaradi tega upadel tudi ^ivine. Če so prej odkupovali po živine na teden, je sedaj lc še 10 'er pa je odkupna cena za MPG v klasi znana. Odkupujejo po na meso. Starejše govedo v 1. 'e Po 34,55 din in teleta od 32 do ž® kilo žive teže.
V hladilnici na Cikavi to pot ni nič večja izbira, kolje bila pred 14 dnevi. Jabolka so po 8,90 din, čebula po 8,50 din, krompir po 5 din in česen po 41,50 din. Na zalogi je dovolj jabolk in sindikati jih dobijo pod ugodnejšimi pogoji.
MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO
Tuje ponudba živine enaka kot doslej, zato pa je povpraševanje po mesu upadlo za polovico. Meso, odkupljeno pretekli teden, je še vedno v hladilnici. Zato pa menda naraščajo črni zakoli, zoper katere nihče nič ne ukrene.
KZ SEVNICA
Tu pravijo, da tudi odkupijo manj živine. Pa ne samo zaradi višjih cen mesa, marveč zaradi uvoza mesa iz tujine, s katerim uničujemo domačo živinorejo. Sicer pa imajo v zadrugi na zalogi še dovolj kakovostnih jabolk po 7,50 din.
\ Kmetijski nasveti
itril prepreči celo stres 5
Ltetijstvu odloča železni zakon minimuma, ki ga najbolj razumljivo ,brno s kadjo z različno visokimi dogami. Vanjo je moč natočiti sate vode, kolikor dopušča najkrajša. Podobno je kmetijski pridelek Jod tistega nujno potrebnega hranila v tleh, ki gaje najmanj. Visoki 'Ki gnojil zato ne morejo nadomestiti pomanjkanja vode, prav tako °u v živinoreji ne more zamenjati primanjkljaja beljakovin. le beljakovin je potrebno biti natančnejši. Te snovi so kemično se-le iz aminskih kislin, med katerimi so nekatere nepogrešljive; pravi-esencialnc. Živalski organizem jih ne more ustvarjati sam, marveč , ® dobiti s hrano. Med nepogrešljivimi aminskimi kislinami so zlasti jtene tri: lizin, triptofan in metionin. V koruznem zrnju, kije najpo-g,,ejša surovina za pitanje, jih ni dovolj; če živali ne dobivajo še druge .Se pojavijo motnje in nazadnje celo bolezen. Tak je primer ob enos-Jht krmljenju prašičev in perutnine s koruzo in drugimi žiti. Živalim a ,;®njša apetit, začno hujšati, slabše izkoriščajo krmo, dokler vidno ne in celo poginejo.
ni til •nosl' se daj° preprečiti z uravnoteženim krmljenjem pa tudi z _li j.^1 dodatki. Kemikom seje posrečilo sintetizirati, torej proizvesti, Xtene aminske kisline in na trg so prišli različni pripravki, ki odpravi-'e ob enostranski prehrani. Zadnji tak izdelek je nutril, ki ga ponuja
,. j SREČEVANJE STRESA — Ne samo človek, tudi živali so občut-I (l^Jhnanje dražljaje, tako imenovane stresne razmere. Prizadenejo jih v njihov mir. Nasilno, grobo nakladanje na tovornjak in daljši ■ tez hrane, predvsem pa vode, vse to ne more ostati brez posledic za Kaj šele za plemensko živino. Z nutrilom in podobnimi dodatki je tj* Povečati odpornost proti stresom. Nutril je priporočljivo dajati ži-dni pred in po pričakovanih ustreznih razmerah.
'Lek iz Ljubljane in s katerim je mogoče zelo povečati hranilno jj* obroka. Poleg aminskih kislin vsebuje tudi vitamine, prav tako za ji® nujno potrebne snovi, kar dokazuje že njihovo ime, latinska slo-^ Novost odlikuje tudi njena preprosta uporabnost, saj je nutril poti e raztopiti v vodi, ki jo žival potem spije. Posebno toplo priporočajo ’ 01 dodatek h krmi za prašiče in perutnino.
Inž. M. L.
kot mi in na njivah precej plevela kar populijo. Precej zelenjave gojijo v rastlinjakih in posamezna paradižnikova rastlina doseže kar 4 metre višine, tako da paradižnik obirajo z lestev. Na ob-
DANES OKROGLA MIZA O KMETIJSTVU
KOČEVJE Danes, 11. oktobra, popoldne bo na kmetijski farmi v Livoldu okrogla miza o kmetijstvu z naslovom Razvoj kmetijstva na Kočevskem. Pogovarjali se bodo o uresničevanju programa razvoja kmetijstva s poudarkom na ekologiji, obsegu farmske proizvodnje, razvoju družinskih kmetij z dopolnilno dejavnostjo in vračanju gozdov kmetijam, o lovstvu in škodi po divjadi in drugem. Še pred tem razgovorom si bodo udeleženci ob 16. uri ogledali prenovljeno kmetijsko farmo v Livoldu.
močju, kjer sem bila jaz, je eden izmed najstarejših polderjev. Kljub temu pa zemlja ni kdove kako rodovitna. Na vsakem koraku najdeš školjko, kar kaže na to, da so Holandci zemljo iztrgali morju. Na kmetijah seveda ni nešolanih
• Sicer pa tamkajšnji kmetje zlahka dobijo dninarje. Na kmetiji so v tistem času imeli zaposleno dekle nekega tovarnarja. Štirinajstletno dekle je delalo po 10 ur na dan za 3,5 guldne na uro, ki so vredni manj kot nemška marka. Na kakovost pridelkov se da zelo veliko. S solato je na kmetiji posajenih tudi po 30 arov. Vsaka solata sme tehtati največ 75 dkg in popolnoma svežo zapakirajo v vrečko. Če ne ustreza po kakovosti in teži, jo pustijo na njivi. »Trg velja tudi v kmetijstvu. Dogaja se, da gredo v stečaj tudi kemtije,« je povedala Marta.
ljudi. Vsak kmet ima vsaj višjo šolo in gospodar kmetije, na kateri sem delala, je bil med drugim na ekskurzijah tudi na Poljskem, v Vel. Britaniji, ZDA, Grčiji. Le tako Holandci zbirajo izkušnje za kmetovanje,« je povedala Marta Kastelic.
J. SIMČIČ
Kar 60 ton semenske pšenice
Toliko merkantilne pšenice bo metliška zadruga za-menjala za semensko — Zamenjava v razmerju 1:1,5
bo letos v majhni metliški občini več kot 400 ton tržnih presežekov pšenice.
Semensko pšenico zamenjujejo za merkantilno v razmerju 1:1,5. Seveda se tak račun ne bi izšel, če ne bi za semensko pšenico dobili raznih regresov, od zveznega in republiškega do občinskega. Merkantilno pšenico odkupujejo po 2,40 dinarja za kilogram, kar pa seveda ni rodno, saj je dejanska cena precej višja. Če hoče kmet semensko pšenico kupiti, mora zanjo odšteti 4,50 din za kg, pa tudi to še ni polna cena. Semenska pšenica je prvovrstna, imajo pa le priporočene sorte, vsa je razkužena in jo lahko dobi vsak kmet, ne glede na to, ali je z zadrugo sklenil pogodbo ali ne.
Glede na to, da je semenska pšenica prvovrstna, da so vse sorte, kijih imajo na zalogi, za to območje priporočene, strokovna služba kmete opozarja, naj pšenice ne sejejo prezgodaj, ampak naj se pri setvi ravnajo po rokih, kijih določa strokovna služba.
Pšenico, ki jo je zadruga zamenjala za semensko, bodo zmleli in moko, tako kot lani, prodajali.
A. B.
METLIKA - Ob letošnji žetvi so v metliški občini odkupili okoli 350 ton pšenice. Letos pšenice ni več odkupovalo ljubljansko Žito, češ dajo na svetovnem trgu dobijo ceneje, so pa tržne presežke odkupovali za blagovne rezerve. Pred dnevi pa je metliška Kmetijska zadruga zamenjevala merkantilno pšenico za semensko. Načrtovali so, da bodo s to zamenjavo dobili okoli 45 ton merkantilne pšenice, so je pa do srede prejšnjega tedna, ko zamenjava še ni bila zaključena, dobili že več kot 50 ton, vsega skupaj pa, tako računajo, bodo z zamenjavo do začetka setve dobili več kot 60 ton merkantilne pšenice. Tako
Analiza v nekaj sekundah
Bliskovito širjenje instrumenta infrardeče spektrometri je
Sloviti Kellner in nadaljevalci njegovega dela, ki so z dolgotrajnimi in zapletenimi poskusi ugotavljali energetske vrednosti in druge lastnosti živalske krme, bi še kako zavidali dandanašnjim raziskovalcem. Ti imajo zdaj na voljo, lahko bi rekli, čudežno napravo infrardeče spektrometrije, ki daje rezultat v nekaj sekundah. Njen sestavni del je računalnik, ki omogoči tako nagel izračun meritev posameznega vzorca krmila ali kake druge snovi.
Metoda »rezultati analize takoj« je v hipu osvojila razviti svet, k nam pa prihaja s precejšnjo zamudo. To se je pokazalo tudi na letošnji bruseljski mednarodni konferenci NIR (Near Infrared Remision), na kateri je med 286 udeleženci iz 32 držav sedel en sam naš strokovnjak. Temu primerno je tudi število pri nas uporabljenih inštrumentov infrardeče spektrometrije, ki jih je v Sloveniji za zdaj le 6, v vsej Jugoslaviji pa manj kot 20, medtem ko jih je v razvitih deželah v uporabi že na tisoče.
Če se bomo hoteli enakovredno vključiti v. Evropo, brez kontrole kakovosti ne bo šlo. Za zamudne in dolgotrajne analize enostavno ni več časa, zato je pohod uporabne spektrometrije nezadržen in nujen. (Sodobno kmetijstvo)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Sladkanje mošta
Težko sem napisal tak naslov pri tako lepem in zdravem grozdju, kot ga imamo letos. Žal smo zopet zatajili vsi po vrsti od vinogradnikov do države, ki jo predstavljajo v tem primeru inšpektorji, kajti v Beli krajini, na Dolenjskem in v Posavju so že potrgane v mnogih vinogradih tudi pozne sorte. Prezgodnja trgatev v naših vinorodnih okoliših ali v posavskem rajonu je neke vrste kapitulacija vinogradnikov. Slednji škodujejo kakovosti naših vin in s tem ugledu območja, posledica pa je nižji dohodek. Vinogradniki kapitulirajo pred neredom, ki vlada na vinskem trgu, saj kakovost ni ustrezno nagrajevana niti zaščitena s kontrolo. Razveseljivo pa je, da nekateri vinogradniki, ki imajo solidno kakovost vina, le tega z lahkoto in drago prodajo. Taki vinogradniki tudi trgajo kasneje in ti ne bodo letos zapravljali denarja za sladkor, da bi popravljali mošt. Toda kako sladkamo mošt?
Za rdeči mošt je vseeno, ali dodajamo sladkor iz. sladkorne pese ali trsa. Za bele mošte je primernejši sladkor iz sladkornega trsa (kubanski). Ne smemo uporabljati rjavkastega sladkorja, ki je samo enkrat čiščen. Nevarno je uporabljati sladkor iz jutinih vreč, ker se v njih lahko navzame tujega vonja v raznih skladiščih ali na transportu. Najboljša embalaža za sladkorje papir z izolacijo.
Kdaj sladkamo? Na začetku alkoholne fermentacije, ko seje mošt zaradi vrenja delno ogrel, da se sladkor v njem lažje raztopi in ker zrak ne škodi moštu v vrenju, ker je zaščiten pred oksidacijo z ogljikovim dioksidom. Prepozno sladkanje je nevarno, ker alkoholno vrenje pojenj uje in se že pojavljajo bakterije ocetnega in mlečnega cika, sladkor pa je čudovita hrana za bakterije.
Kako izračunamo količino potrebnega skladkorja? V praksi je veliko zmot, največ, da dodamo pre-
več sladkorja. Da ne bi bilo te napake, je potrebno predvsem pri majhnih količinah mošta natančno izmeriti količino le-tega v sodčku. Pred začetkom alkoholnega vrenja izmerimo tudi sladkorno stopnjo mošta, ko smo sodček napolnili. Pri rdečih sortah dodamo sladkor v kad z drozgo, toda samo za volumen mošta. Pri modri frankinji je tropin približno za 20%, pri žametovki za 15%. Dobro raztopljeni sladkor zlijemo pod »klobuk« tropin, ker je sladkor na tropinah izpostavljen bakterijam mlečnega cika.
Na primer: želimo popraviti sladkorno stopnjo v moštu modre frankinje. Za to sorto je normalna dozorelost, ko doseže jagodni sok 80° Oechsleja ali 18,3% sladkorja. Iz takega mošta se dobi vino z 10,8 vol % alkohola pri normalnem poteku alkoholnega vrenja. Mi pa smo ugotovili, da je v našem moštu samo 70° Oechsleja ali 15,6% sladkorja. kar da vino samo z 9,2 vol. % alkohola. Da povečamo sladkorno stopnjo v moštu za 1 “ Oechsleja, je potrebno na I hi mošta dodati 0,26 kg sladkorja. Da bi mošt naše frankinje popravili s 70 stop. na 80 stop. eksle, dodamo za 1 hi 2,6 kg sladkorja.
Po zakonu o vinu smemo dodati do 4,9 kg sladkorja na hi mošta, če dobimo za ta poseg tudi dovoljenje od občinskega referenta za kmetijstvo. Res pa je, da dodatek sladkorja do 1,5 kg na hi mošta ne naredi škode kakovosti bodočega vina. Večja količina sladkorja pa poruši ravnotežje v moštu med sestavinami in bodoče vino deluje nepitno, neharmonično, neuravnoteženo. Preveč alkohola v vinu sili v ospredje in ni spremljano z. ostalimi snovmi. Vino pa ni alkoholna pijača, alkohol je samo ena od 800 sestavin. Zato ga torej ne lomimo s sladkorjem, temveč raje počakajmo s trgatvijo. Pozornejši pogled v dušo našega vina nas bo razkrinkal in naš ponos »vino« je po naši krivdi omadeževan.
Mag. JULIJ NEMANIČ
.VV\ \\ \\\ WWWWV\ \\ VVVVVVVVVVV-VVV
Zimsko dopolnjevanje obrokov
Kaj dela in prodaja Tovarna močnih krmil Bršljin
Prihaja tako imenovano zimsko obdobje prehrane domačih živali. Dolenjska je znana po predelavi dobre koruzne silaže in žit, kar pa je le zelo kvalitetna energetska krma in zato izrazito enostranska. Brez. ustreznega dopolnjevanja obrokov se krma slabo izkorišča, postopoma se zmanjšuje ješčnost in s tem tudi uspeh reje. prihaja do plodnostnih motenj in zdravstvenih težav.
Za optimalno, a vendar enostavno dopolnjevanje zimskih obrokov na podlagi koruzne silaže, silirane storžne koruze, žit, pesnih rezancev itd. pripravlja MKZ KRKA vsvoji tovarni močnih krmil dopolnilne krmne mešanice:
•	G D — 32 na podlagi sojinih tropin brez dodane uree za krave molznice in mlado pitano govedo
•	G D — D na podlagi uree (15%) za
mlado pitano govedo nad 200 kg žive teže
• BEK —- D za prašiče ob domačih žitih, krompirju, okopavi-nah ali pomijah porabimo 45 kg te mešanice za spitanje prašiča na 100 kg žive teže v 3,5 mesecih
Vse te dopolnilne mešanice vsebujejo poleg visoko kvalitetnih beljakovin tudi vse potrebne makro in mikro minerale ter vitamine in jih ni potrebno dodajati še posebej.
Zimske obroke lahko dopolnjujemo tudi s posameznimi krmili, kot so: sojine, sončnične, repične, pivske tropine ali ureo oz. benurali, nujno pa jim je še posebej dodati vitaminsko-mineralne mešanice, kot so: Vimin — K za krave molznice, Vimin — GP za mlado pitano govedo.
M KZ KRKA TOZD KRMILA NOVO MESTO
gospodinjski kotiček
VRSTA ZA ZAMENJAVO PŠENICE — Prvi dan, ko je metliška Kmetijska zadruga zamenjavala merkantilno pšenico za semensko, seje pred mlinom Josipa Vinskega, kjer so sprejemali pšenico od kmetov, nabrala dolga vrsta.
POSPEŠEVALCEV BO PREVEČ
Sprememba oblasti je zamajala tudi temelje kmetijske pospeševalne službe.
Nova vladaje očitno spoznala, da seje tovrstna služba preveč razbohotila in da je zaradi načina financiranja opravljala tudi dejavnosti, ki so bile bolj pomembne za zadrugo kot za pospeševanje kmetijstva. Kmetijski pospeševalci so bili pogosto bolj zaposleni z različno pisarijo kot z delom na terenu, na polju in v hlevu. Mnenja o njih so bila različna, vsekakor pa ostaja dejstvo, da pospeševalno službo naše kmetijstvo, ki precej zaostaja za evropskim, še kako potrebuje. In kako bo v prihodnje? Pospeševalna služba ne bo več organizirana po zadrugah, ampak v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice, ki jo namerava nova oblast organizirati, kar tudi pomeni, da bo nekaj pospeševalcev odveč, napoveduje Gorenjski Olas.
•	Za vse je dovolj prostora na svetu, le za ljudi ne. (Remarque)
•	Ko bom prišel v Jugoslavijo, bom prišel kot kralj. (Aleksandar Karadordevič)
•	Vsakdo ima toliko pravic, kolikor ima moči (Spinoza)
•	Če je delo prisila, je življenje ječa. (Gorki)
•	Najmanj delajo ljudje, ki nimajo nikdar časa. (Lichtenberg)
Dieta pri prebavnih motnjah
Vročinska obolenja pogosto spremenijo potek prebave in presnove pri otroku. Največkrat se prebavna motnja kaže v obliki bruhanja ali driske. Poleg vročinskih obolenj, kot so vnetje srednjega ušesa, žrela ali nahod, pa poznamo še druge vzroke za pojav driske. Lahko je prevelika količina hrane ali nepravilno sestavljena hrana, prehitra in nepravilna prekinitev dojenja ter poletna vročina vzrok za mnoge infekcije. Mati mora biti takoj pozorna na prekomerno izločanje blata in izgubo teka. Pri lažji obliki driske naj prekine hranjenje z mlekom in po posvetu z zdravnikom lahko v domači negi uporablja naslednja navodila:
V prvih dvanajstih urah otroku nudimo na vsakih petnajst minut čaj iz posušenih borovnic ali zelo blag ruski čaj. Na 2 dl čaja vzamemo eno tableto dietnega sladila. Ker pa takšen čas nima hranilne vrednosti, moramo čajno dieto dopolniti s korenjevo juho. Pol kilograma korenja dobro očistimo, narežemo in kuhamo v enem litru vode. Nato malo osolimo, prepasiramo in precedimo. To količino razdelimo na pet do šest obrokov. En liter korenjeve juhe vsebuje 200 kcal. Blato bo postalo po dveh dneh gostejše. Namesto korenjevih obrokov lahko pripravimo borovničevo juho iz ene žlice suhih borovnic, 1 dl vode in umetnega sladila. Dobro je, če borovnice čez noč namočimo v hladno vodo, jih dobro prekuhamo in pretlačimo. Svetovala bi tudi uporabo riževe sluzi, ki jo ponudimo tudi po steklenički. Riž operemo in namočimo čez noč v mlačni vodi. Nato ga kuhamo do mehkega, ga
prepasiramo in dolijemo prekuhane vode. Dodamo sledilo in sol. Starejšim otrokom pa dodamo še postano jabolčno ali bananino kašo in prežganko, ki jo,napravimo iz ene žličke moke in vode. Moko svetlorumeno prepražimo v posodi brez maščobe. Nato jo razžvrkljamo v majhni količini mrzle vode, s tem se izognemo grudicam in zakuhamo v 1 dl vrele vode ter pustimo vreti še trideset minut. Solimo po
• NEVARNE SALMONELE — Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije v Evropi iz leta v leto narašča število zastrupitev z živili. Največ jih povzročijo bakterije, med katerimi so zlasti nevarne salmonele. Da se jih obvarujemo, je treba spoštovati osnovna higienska pravila: pri delu v kuhinji si pogosto umivamo roke in peremo delovne pripomočke, surova in že ogrevana živila hranimo posebej, preprečimo stik živil z mesnim sokom, ki nastaja pri odtajaju; vsa kvarljiva živila, kot na primer mleto meso, narezke, majonezo, kreme, takoj shranimo v hladilniku, hlajenja živil, predvsem mesa in mesnih izdelkov, pa ne prekinjamo, dokler živilo ne pride v lonec. (T. Vogler, dipl. veterinar)
okusu. K juhi ponudimo prepečenec.
V času trajajoče driske otrok ne sme uživati polnomastnega mleka, sladkorja, svežega kruha in zelenjave, mastnega mesa in sladkih sadnih sokov. Kako dolgo bo trajala dieta, bo določil zdravnik.
HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana
(2147) 11. oktobra 1990
DOLENJSKI UST

V-. '■1	: ••'v ,J

ZAKLJUČNA DELA — VaSčani za-sipujejo še zadnje metre vodovodnih cevi v Stranski vasi. Položene so dobesedno v kamen, sqj je bilo za izkop jarka porabljenih kar 330 kg eksploziva. (Foto: T. J.)
Voda že oktobra
Težavna gradnja vodovoda v Stranski vasi
STRANSKA VAS — Te dni so potihnile številne detonacije pri gradnji vodovoda v naselju Stranka vas in vaščani so se lotili zakopavanja še zadnjih metrov vodovodnih cevi sekundarnega voda, predno se bodo lotili kopanja jarkov za posamične priključke. Gre za letošnji del izgradnje vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Birčna vas.
Del sekundarnega voda, preko katerega bo do konca tega meseca dobilo vodo 40 gospodinjstev, je dolg dva kilometra. Pri deluje bilo porabljenih kar 957 vžigalnih kapic to pomeni prav toliko zvrtanih lukenj in 330 kilogramov eksploziva. Minirali so strokovnjaki iz Cestnega podjetja, strokovno nadzorstvo del izvaja novomeška Komunala, vse ostalo pa so že ali pa še bodo opravili krajani sami. Njih bo napeljava, po podatkih, ki jih je dal predsednik gradbenega odbora Pavle Golob, veljala skupno 10.500 din, pri čemer lahko 3.500 din poravnajo z delom, ostalo pa v gotovini v petih obrokih.
»Zagretost pri opravljanju del je precej različna,-' pravi Pavle Golob in navaja, da so nekateri krajani od začetka del konec avgusta opravili že več kot 150 ur dela, drugi pa precej manj, pri tem pa poudarja, da bo na koncu vendarle urejeno tako, da bo porazdelitev bremen pravična. »Žal v sedanji fazi izgradnje vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti višje ležeče domačije v vasi še ne bodo dobile vodovoda, temveč morajo počakati na izgradnjo pre-črpališča in rezervoarja na Ušivcu. Takrat bo dobila vodo cela Stranska vas, prav tako pa tudi Jama, Gorenje in Dolenje Lakovnice in Birčna vas,« pravi predsednik gradbenega odbora Pavle Golob.
TJ.
VEČ KRVI KOT LANI
mm
iill.lt
Salon za pse
NOVO MESTO — Pred slabega
pol let- je Novo mesto in s tem vsa Dolenjska dobila prvo trgovino Vik z vsemi potrebščinami od kozmetike do hrane ipd. za živali — hišne Ijutljen-ce, pred slabim mesecem pa je v isti hiši (na Ulici talcev) Slavica Budja odprla salon za pse. Tudi ta je prvi in zaenkrat edini na vsem Dolenjskem, do sedaj so morali vsi lastniki voditi svoje štirinožne prijatelje k »frizerju« ali v Ljubljano ali na Čatež.
»To ni le salon za pudle, kot si to nekateri predstavljajo, ampak za čisto vse pse, od najčistokrvnejših, lovskih, do mešancev, ki bi jih lastniki radi imeli čiste in urejene, kakršni naj bi sicer vsi ti štirinožni hišni ljubljenci tudi bili. Lastniki lahko pripeljejo svojega psa —seveda po predhodnem naročilu — le skopat, da ne bo zanemarjen, kakršnih je žal, še zelo veliko, ali pa tudi na striženje, pedikuro nohtov
Slavica Budja: »Veliko psov je zelo zanemaijenih!«
ipd., skratka na kompletno nego,« pravi Slavica Budja.
Tega dela seje novopečena »frizerka« za pse izučila pri znani zagrebški mojstrici, najboljši v Jugoslaviji, kije z urejanjem psov pobrala že več mednarodnih priznanj. Njen naslov je Slavica dobila, ko seje pred časom v Nemčiji zanimala, kje bi se lahko na-
učila opravljati ta posel, ki jo zelo veseli. »Ze od malega imam rada pse.
vseskozi smo jih tudi imeli pri hiši in zelo me boli, ko vidim, da so mnogi psi močno zanemarjeni. Želela sem si kaj narediti, da bi bilo drugače,« pravi Budjeva, ki jo je veliko zanimanje lastnikov psov že takoj v začetku tudi iz tega razloga prijetno presenetilo.
Z. L.-D.
Samo še projektno povezovanje
Občina izstopa iz konference mest in območja Zumberak — Gorjanci
NOVO MESTO — V preteklosti, ko je bilo v modi povezovanje občin v jugoslovanskem okviru, je tudi novomeška občina sodelovala v nekaj takih skupnostni. Bila je članica stalne konference mest Jugoslavije, skupnosti slovenskih občin, skupnosti spominskega območja Žumberak—Gorjanci in sveta dolenjskih občin. Ž naštevanjem in opisovanjem rezultatov takšnega povezovanja se ne bi posebno dolgo zamudili, o njih govori tudi dejstvo, da so nekatere skupnosti zaradi izstopanja članic celo razpadle in zanimanja za takšno povezovanje nasploh ni več prav veliko.
samezne naloge, vrednote NOB pa naj bi po tem predlogu ohranjale borčevske organizacije občin, ki so sedaj v skupnosti.
Z. L.-D.
Novomeška občina naj bi na osnovi
sklepa svoje skupščine zdaj izstopila iz in občin Jui
stalne konference mest in občin Jugoslavije in iz skupnosti spominskega območja Žumberak—Gorjanci. Skupnosti slovenskih občin, ki je prenehala obstajati konec lanskega leta, pa so No-vomeščani dali slovo že lanskega septembra. Večina slovenskih občin je iz stalne konference mest in občin Jugoslavije izstopila že lani hkrati z izstopom iz skupnosti slovenskih občin.
Skupnost spominskega območja Žumberak-Gorjanci je bila ustanovljena leta 1978, da bi v njej negovali sožitje med prebivalstvom sosednjih občin in izročila NOB ter pospešili enakomerni družbenoekonomski razvoj tega območja, ki spada med najbolj nerazvite tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Zaradi družbenopolitičnih sprememb in tudi statusnih sprememb nekaterih članic, še zlasti pa zato, ker je občina Jastrebarsko (zaradi odkritja jame Ja-vorka), v kateri je sedež skupnosti, prenehala sodelovati, je skupnost pozvala vse člane, naj se opredelijo do njenega nadaljnjega obstoja in delovanja v njej. Predsedstvo novomeške skupščine je ocenilo, da je takšna oblika povezovanja nefunkcionalna in zato naj bi novomeška občina izstopila iz. te skupnosti. V bodoče naj bi bili Novomeščani
POPRAVEK
NOVO MESTO V Prilogi v prejšnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen pogovor s podpredsednikom novomeške vlade, »ministrom za gospodarstvo« Andrejem Kirmom o novomeškem vladnem programu. V uvodu pa je bila zapisana napoved podpredsednika občinske skupščine Branka Kirna, da se bo II. oktobra začela vroča novomeška politična jesen, ker bodo tega dne delegati v občinski skupščini obravnavali vladni program. Z obema funkcionarjema, ki imata podoben priimek, nimamo sreče. Na poti od novinarkinega rokopisa pa do časopisa je kar nekaj vmesnih stopnic, na eni od teh je Branko Kirn postal Kirm. Kirnu, Kirmu in bralcem se opravičujemo za napako.
NOVO MESTO	Odkar so spreje-
li zvezni zakon o delovnih razmerjih, ki krvodajalcem določa dva prosta dneva ob odvzemu krvi, je število krvodajalcev na novomeški transfuzijski postaji močno naraslo. V osmih mesecih je bilo zbranih 1.373 litrov krvi, kar je za 260 litrov več kot v enakem obdobju lani. Poseben naval na postajo je ob četrtkih, kar je razumljivo, saj imajo krvodajalci tako podaljšan vikend. Na Rdečem križu so zadovoljni še posebej zato, ker krvi ne manjka in krvodajalcev ni potrebno na to človekoljubno dejanje klicati po telefonu.
tstffiur.
Zadnja solidarnostna stanovanja?
Se zaplet s solidarnostnimi stanovanji vendarle bliža koncu? — Resničnost je bolj ironična od ironije — Naj vsaj na koncu zmaga pravica__________________
METLIKA — Kaže, da se ne bo uresničila pred časom v našem časopisu ironično zapisana napoved, da bodo morda za letošnji občinski praznik, konec novembra, ob prvi obletnici »predaje namenu« novega metliškega stanovanjskega bloka, razdelili tudi 13 solidarnostnih stanovanj v tem 22-stanovanjskem bloku. Ironija je bila povsem nepotrebna oziroma, bolje povedano, resničnost je bolj ironična od ironije. Če bi se stvari odvijale po najboljši možni varianti, bi bila ta stanovanja razdeljena do konca tega leta.
Metliški župan Branko Matkovič je namreč zadržal sklep stanovanjske komisije o prednostni listi za dodelitev solidarnostnih stanovanj, o čemer smo pred časom že pisali. Ta komisija je namreč zelo po svoje sestavila prednostno listo. Kriteriji, ki jih je določila, po mnenju župana, sicer diplomiranega pravnika, ki je imel na svojem prejšnjem delovnem mestu v Beti precej opravka tudi s stanovanjskim področjem, niso vzdržali zakonskih določil. Komisija je delala precej »po domače«. Enkrat je bilo to, da je imel eden od prosilcev prijavljeno obrt. izločilni dejavnik, drugič spet ne, z lastništvom stvari sploh niso bile jasne. Da ne govorimo o tem, da ta komisija zaradi uki-
nitve interesnih skupnosti sploh ni bila več zakonita.
Kot zahteva statut občine, je predsednik občinske skupščine sklep o zadržanju izvršitve dal na prvi seji v presojo in odločitev delegatom občinske skupščine. Delegati so brez pomisleka potrdili njegovo odločitev. To resda pomeni, da bo do nadaljnjega teh 13 solidarnostnih stanovanj v novem metliškem bloku praznih, hkrati pa daje jamstvo, da bodo ta stanovanja razdeljena po enotnih in za vse enako veljavnih merilih. Hkrati s tem, ko je skupščina potrdila predsednikovo odločitev, so namreč sprejeli tudi osnutek novega pravilnika »o pogojih in merilih za pridobitev solidarnostnih stanovanj in kreditov iz
sredstev solidarnosti v občini Metlika«. O tem je bilo na seji precej govora. Nekateri delegati so predlagali, naj bi poslej stanovanja, zgrajena s solidarnot-nim denarjem, razdeljevali po sistemu »leasing«, tako da naj bi jih dobitniki odplačevali naslednjih 10 ali 20 let, odvisno od njihove plačilne sposobnosti oziroma socialne ogroženosti. Tiste
pobudniki novih oblik projektnega povezovanja med temi občinami za po-
VZGOJITEUI O PREDŠOLSKI VZGOJI
OČISTILI BODO ŠMARJETO
ŠMARJETA —> V tej krajevni skupno-
sti želijo enkrat za vselej opraviti s črnimi odlagališči in nesnago. V sobot, 13. okto-
bra, skupaj s Komunalo pripravljajo odvoz vsega, kar je ostalo pozabljeno in nemarno odvrženo. Čistilna akcija, ki so jo pripravili s šolarji, bo tekla od 8. ure naprej.
NOVO MESTO — Danes, 11. oktobra, se v Novem mestu začenja trodnevno osmo posvetovanje vzgoj-novarstvenih delavcev Slovenije, ki bo letos potekalo na temo Vzgojitclj-kreator predšolske vzgoje. Okrog 500 udeležencev iz vse Slovenije bo na njem iskalo poti za ustvarjanje boljših pogojev za kvalitetno vzgojo predšolskih otrok. Na današnjem prvem plenarnem zasedanju pričakujejo tudi ministrico Katjo Boh, ki bo govorila o razvojni viziji predšolske vzgoje.
Kmečke žene združuje aktiv
Uspešno delo aktiva KZ Krka Novo mesto — Kmalu stalna prodaja dobrot kmečke kuhinje?
TRGATEV GRE H KONCU — Prejšnji teden so v Beli krajini potrgali še frankinjo. Metliška kletje sprejela okoli 350 ton tega grozdja, kije glavna surovina za metliško črnino, od tega je okoli 20 ton posebej odbranega grozdja za vrhunsko črnino. Ne samo, daje letos klet dobila več kot dvakrat toliko frankinje kot ob lanski trgatvi, tudi kakovost grozdja je izredna, saj ima povprečno sladkorno stopnjo 81 Oekslejevih stopinj, medtem ko ima grozdje za vrhunsko metliško črnino povprečno celo 86 stopinj; lani pa je bila meja za vrhunsko grozdje 80 stopinj. V torek in sredo so v glavnem potrgali tudi laški rizling, danes pa začnejo trgati žametno črnino in s tem bo trgatev v Beli krajini končana. Na trti bo ostalo le še tisto posebej odbrano grozdje, ki so ga pustili za predikatna vina. (Foto: A. Bartelj)
NOVO MESTO V okviru novomeške Kmetijske zadruge Krka deluje tudi aktiv kmečkih žena, v katerega se zelo dejavno vključuje več kot 300 kmečkih žena in gospodinj iz vse novomeške občine. S ponudbo dobrot iz kmečke kuhinje so se nazadnje predstavile na nedavnem Tednu otroka, v okviru katerega je novomeška Zveza prijateljev mladine pripravila vrsto prireditev za otroke.
»Letos ima naš aktiv kmečkih žena za sabo že vrsto aktivnosti. Zelo dobro so bili obiskani razni tečaji, na primer kuharski in šiviljski, predavanje o vzgoji lončnic, seminar o prehrani prašičev itd. Vsi aktivi v občini, združeni v občinskem, so šli tudi na majske ekskurzije, v okviru katerih spoznavamo Slovenijo. Pozimi pa je bil dober odziv na organizirano kopanje v Šmarjeških Toplicah.
• V razpravi je nov pravilnik, po katerem naj bi razdelili tudi teh 13 solidarnostnih stanovanj. Morda bodo to res zadnja stanovanja v Metliki, zgrajena s solidarnostnim denarjem, vendar naj bojo vsaj ta razdeljena po kar se le da pravičnih kriterijih. Naj (vsaj na koncu) zmaga pravičnost.
»luknje« v Metliki, ki sodo sedaj prišlekom služile za pridobivanje točk za solidarnostna stanovanja, pa naj bi kar zazidali.
A. BARTELJ
Usoda gradu: obnova ali propad
Bodogradaškigr; novili Italijani, S
rad ob-vedi?
GRADAC Pred časom se je za gradaški grad zanimala skupina
italijanskih podjetnikov. Italijani
med njimi je bil najbolj vnet lo-vec„ki že dve desetletji redno prihaja na lov v Belo krajino in ima v Gradcu precej lovskih prijateljev in znancev so želeli grad za daljši čas vzeti v najem. Seveda bi ga takoj začeli obnavljati in urejati, njihov cilj pa je bil, da bi grad preuredili delno v ekskluzivni lovsko-ribiški klub, delno pa bi bil to gostinski objekt odprtega tipa. Imeli so tudi načrte za ureditev neposredne okolice gradu.
In še je bilo podobnih želja. Italijani so se kar nekajkrat pogovarjali s takratno metliško oblastjo o možnosti najema in obnove gradaškega gradu, a niso nikoli dobili jasnega odgovora. Očitno jim ga Metličani niso niti mogli dati, ker so stvari na tem področju zakonsko precej nedorečene. Vsi čakajo na nov zakon, ki naj bi uredil stvari z družbeno lastnino. Zalo so se Italijani pač ohladili, vsa stvar je zamrla in gradaški grad mirno naprej propada.
Pred kratkim pa je nanj »vrgel oko« še en tujec. Tokrat se je v slikoviti grad na okljuku Lahinje zagledal neki Šved. Možak je prišel na pogovore v Metliko, najraje bi grad takoj kupil, ko pa so mu razložili, daje to po sedanjih zakonih nemogoče in daje tudi stališče občine tako, naj družbene lastnine tudi potem, ko bodo lastninske stvari drugače urejene, ne bi prodajali, ali vsaj ne tujcem, je takoj pristal tudi na zakup. Zagotavlja, da bi grad in okolico za grajski park pravi, da bi moral postati pravi kraljevski park uredil po najstrožjih zahtevah spomeniškega varstva, v gradu pa bi imel iz.vpzno-uvoz.no dejavnost ter tako imenovani kongresni turizem. Možak ima očitno precejšnje nagnenje do gradov; obnavljati je začel velik grad v Bosiljevem na Hrvaškem, zanima sc za grad v Severinu ob Kolpi, menda ima več gradov v Angliji, Nemčiji in Italiji.
Sedanja metliška oblast skuša obnoviti stike z Italijani, potem pa naj bi se končno, glede na ponudbo in možnosti, odločili, kaj z gradaš-kim gradom. V grobem sta samo dve možnosti: ali ga oonoviti ali pa pustiti povsem propasti.
A. BARTELJ
Naše članice so se vključile tudi v razstavo Dobrote slovenskih kmetij, na kateri so se zelo dobro odrezale, saj so bile nagrajene. Po aktivih je bila organizirana tudi demonstracija malih gospodinjskih aparatov Gorenja, za katere bomo organizirali še ugoden nakup,« pripo-
KMEČKE DOBROTE — Preko sto članic nasploh zelo dejavnega aktiva kmečkih žena KZ Krka Novo mesto seje vključilo tudi v prodajo dobrot iz kmečke kuhinje v okviru novomeških prireditev ob Tednu otroka. Stojnico je pomagala vsakič pripraviti mentorica aktiva Katarina Vovk (na sliki levo), z njimi pa je postregla Tonka Drašler iz Straškega aktiva. (Foto: Z. L.-D.)
19 VLOG ZA VRNITEV PREMOŽENJA

Novomeška kronik
5ri[
xlf
)br
itič
TELEVIZIJA — Dolenjske obči !lai ljudje dobe v osrednjem dnevniku sk ate ske televizije zelo malo prostora. Pod >tra je (z delno izjemo Štajerske, beri Ma ‘tra ra) tudi z. drugimi slovenskimi pok« -lai mi, gledalci se čudijo, zakaj seje Tele’ 'tvr Ljubljana preimenovala v Televizijo tari venija. Minuli teden pa smo bili Dol Jen vendarle v osrednjem dnevniku. Kaz a C Rome in gobe. Sporočilo je jasno. Na C lenjskem žive ter delajo Romi in gol lov
SIRENA — V soboto, 6. oktobr 'čl; 11. uri je v Novem mestu zatulila si To ta naprava vsako prvo soboto v I :rm cu počne tudi sicer, vendar ob 12. ur cta vijanje eno uro prezgodaj je presti >ov prenekaterega meščana, ko se po Lji >ilo ni prepeljuje vojaška policija, je m( «j | to in ono. Vendar je bila zadeva v tel; bolj preprosta. Sirena je tulila po st 1 nt poletnem času. Čeprav je nova in d a*c kratična oblast pri hitenju v nove čas ,api prizadevna, se ji kakšna malenkost jajg darle izmuzne. Morda pa je zadeva 1 vč no nadvse preprosta, nikogar ni, ki ' ol pravilno nastavil, kot ni nikogar, ki I )rw vil mestno uro na rotovžu. So tudi to’ 'elil mojstri odpuščeni? Če so, potem iti 'Po; meščani še vedno pravico do ure, ki j ^ sirene, ki ne straši ljudi.
VANDALI — Ljudje nam šport • ) da je tako na ločenskem kot Šmihel ^ pokopališču iz dneva v dan več v; siva. Neznanci skrunijo grobove skr-— lučk, razmetavanjem rož. in trganjem nja. Zgražanje ne bo ustavilo početja
ko pa bi ga komunalci v navezi s po __
še zlasti, ker so oskrunjeni samo ne grobovi — lahko le ugibate, kateri. N
apl Irug Oh (on tem len 'ajlc N *vj, «su
tiai
Ena gospa je rekla, da Bojanu ** | ku v Novem mestu niso mogli )ra?-

| službe. Najbrž zato, ker je por
na oblast polovici sedanjih velja
JVC
ZABELEZENJE VSE *vs NEPRAVILNOSTI
liike
«lo
I)
oka
NOVO MESTO Na nedatfov; kovni konferenci je novomeški' Marjan Dvornik napovedal, da novomeški občini oblikovana po __
| strokovna oz. delovna skupina,, zabeležila vse medvojne in povqja boje in nepravilnosti pri nas. naj bi seji ljudje, ki kaj vedo, p?■— imena tako imenovanih vaških 0
1. '
u
nikov, ali imajo celo kakšno gra<
1 ost.
»čudnih« medvojnih pobojih, o nih likvidacijah pa o sumljivih p ;ju{, procesih. Tudi v novomeški obi ;|u{, bili dachauski procesi in sumljiv ant lični procesi še po letu 1948, na I udi še ne tako daljnega leta 1978. Na udi , lo« naj bi spravili tudi takšne afe C | je bila »afera Seničar«, podobnil len bilo še nekaj. Kopanje po naši ni "°r L-ruf umazani nrptf*klfKti sp ho Id 1 ® '
krat umazani preteklosti se bo to j® ' daljevalo. Naj bo po svoje še ta j* trebno, žal ne bo prineslo niti dro
našega vsakdanjega kruha, ki si ^
veduje Katarina Vovk, mentorica aktiva kmečkih žena in tudi pospeševalka za rejo prašičev v novomeški KZ Krka, kije zelo zadovoljna, da se aktivi, v katerih so včasih delale le starejše kmečke ženske, danes močno pomlajujejo.
V okviru prireditev ob Tednu otroka v Novem mestu od I. do 8. oktobra so članice aktiva kmečkih žena ob pomoči občine na stojnici na novomeškem Glavnem trgu organizirale prodajo dobrot iz kmečkih kuhinj: domačega kruha, potic, zavitkov, piškotov, rolad in podobnega. Sodelovalo jih je preko sto. Z dobrotami obložena stojnica ni samevala. V bližnji prihodnosti si želijo urediti stalno prodajo teh kmečkih dobrot v eni od trgovin Kmetijske zadruge, za to naj bi sc vsaka gospodinja, ki bo vključena, specializirala na pripravo ene vrste dobrote. To naj bi bila ena od dopolnilnih dejavnosti kmečkih gospodinjstev, ki jih je zdaj še čisto premalo.
Z. L.-D.
mnogi zagotavljajo z. vse večjimi že nepremagljivimi težavami.
Pl
'arsi
lvet(
fc>se
P»sv
RAZGOVORI O NOVI UST A VIK
Jutri, \2
NOVO MESTO
bra, bo slovenska skupščina obra
la osnutek nove ustave suverene »v.
blike Slovenije. Na to temo bo f Jkim 17. oktobra, ob 19. uri v sejni s< S,p vomeškega hotela Metropol c miza. Razgovor bosta vodila P' nik novomeške skupščine Marjan nik in predsednik izvršnega svet jan Kovačič, predvidene spreniej bo pojasnjeval tudi gost okrog' dr. Anton Stres. Vabljeni!
Sprehod po Metli
V TEDNU OTROKA JE METLIŠKA mularija risala z J<
kredami po pločnikih in cestah, d*
»pozorila starejše na previdnost in jr r nejšo vožnjo po mestnih trgih, eC. J’
ulicah. Na sprejemu pri župan
METLIKA Poziv vsem prejšnjim lastnikom, dedičem in pravnim naslednikom podržavljenega oz. podružblje-nega premoženja, naj priglasijo svoje pravice do gozdov, kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin v metliški občini, ki so jim bile odvzete na podlagi raznih zakonov in drugih aktov, so konec julija razobesili na občinski oglasni deski ter po krajevnih skupnostih. Do prejšnjega tedna je svoje pravice do odvzetih oziroma zaplenjenih nepremičnin na oddelku za družbenoekonomski razvoj na metliški občmi priglasilo 19 ljudi. V največ primerih gre za odvzeto zemljo, bivši lastniki oziroma njihovi dediči pa so priglasili tudi pravico do treh hiš. Na občini še sprejemajo prijave, vendar opozarjajo, da teh stvari ne bo moč začeti reševati, preden ne bo sprejet ustrezen zakon, razen za zadeve, ki niso sporne in kjer je na primer odvzeto zemljišče v občinski lasti. Da tak glas res daleč seže, priča tudi priglasitev, ki je prišla iz Bitole.
reba
u»n
Ata
mladi poudarili, da bi morali a1 kdaj postaviti radar tudi na Cesto' in enotnosti, in sicer na predelu od Badovinac pa tja do samopostrei vine pri semaforju.	f''0
NA NEDAVNEM SEM N J J?®) TRGU SVOBODE V METIJl1 med običajnimi prodajalci znašli; „ . hi, ki so prodajali ure. punčke, sp* t če, nože, jedilne pribore, daljnog'1 (vk<; čilke za zrak. fotografske apara! zistorje in drugo. Kupcev je J veliko, kar se ne gre čuditi, sajjeNv
dokaj poceni.	,
VSE VEČ ,IF. ZASEBNIKOV;
VSE V EC JE ZASEBNIKU" ^ dajajo svoje izdelke pred vhodi v‘ organizacije. Praksa je že, da se lJč Zi
pojavijo dan po plači, ko ima dela' red v Ženu še kai cvenka. Ncpfn
%
"Vrv
žepu še kaj cvenka. Ncpf‘ posamezniki porabijo zaradi a* <_v cen kar dobršen del svojega oSc?? ^ liodka, tako da ob koncu mesce* j10 čajo žepe za najnujnejše: mleko!
PO METLIKI KROŽI ŠaM
zamenjali na ozaljski bencinski tw .; napi1- INA z napisom NDH. Ti',tl*fni„:
'j ‘hini
pripravljeni verjeti, šaljivec raj pomeni NDH naftni derivati s
"dr
C
*0:
eK
“>5
Voi 'red -z 'ivšj
t lila '»če
P( I ePu

IVlSt;
P<
K
K
Prl0;
DOLENJSKI UST
Št. 41 (2147) 11. oktobra
J*
J Črnomaljski drobir
NOVA STRANKA v Črnomlju se | 'Upravljajo na ustanovitev občinskega H Hlbora Socialistične stranke. Ob tem so se krnili zlasti na aktiviste nekdanje Socialistične zveze in jih povabili, naj postanejo či -lani te nove stranke. Njim in ostalim pride ateljem in somišljenikom Socialistične hJ 'tranke so poslali tudi pristopne izjave, v la ‘>ranko pa vabijo tudi vse ostale. Seveda ;rs -lanstvo v tej stranki ni združljivo s član-lei dvom v drugih političnih strankah. Čla-ijo »arina za letos znaša 150 dinarjev za zapo-'ol “ene, 75 dinarjev za upokojence in 5 din u sa člane brez stalnega vira dohodkov.
Ml OBNOVLJENA STRANKA — Na |0l 'ovo sc člani prejšnje Zveze komunistov br (članjajo tudi v črnomaljsko ZKS-SDP. si Jd okoli 980 članov, kolikor jih je ZK v i :rnomaljski občini štela konec lanskega ar eta, jih je do sedaj v obnovljeno in prest tpvljeno Stranko družbene prenove vsto--ji jtlo okoli 330. Računajo, da jih bo še pre-n< «j pristopilo in da bo ta stranka v občini ' !ela med 500 in 600 članov. Nikakor pa st 1 ne želijo takih, ki so,-doklerje bila parti-d aše na oblasti, to dobro izkoristili za svoje s lapredovanje in povzpenjanje, sedaj pa so Jt !*Jglasnejši korski pevci, ali takih, ki so bi-a 1 v&sih celo kandidati za vodilne funkcije ki ' občinski organizaciji ZK, potem so tik ;i I >red volitvami izstopili iz ZK in so sedaj to' oliki kritiki nekdanje oblasti in sedanje in 'Pozicije. i| —
r‘1 Kratkost je duša duhovitosti c Shakespeare)
2L
najlepše je v Sloveniji — ob
Opletih na Hrvaškem je neki delavec iz ruge republike dejal: »V Sloveniji sem že ^ jP let in jo bom branil, če bo potrebno. • 'Omur tu ni všeč, stori najbolj prav in po-| 'eno, če gre tja, kjer mu bo bolje. Sam pa ncnim, da je povsod lepo, v Sloveniji pa lajlepše.«
, NIČ ZASTAV ZA PRAZNIK — Ko-*vje je bilo za svoj občinski praznik brez astav in se občani sprašujejo, ali sploh še [farno praznik. Nekateri so tako kritični, n I* pravijo, da smo včasih za občinski ;|i "aznik odpirali tovarne, danes pa odkrili! arn<> grobove in jame. Resnici na ljubo ija letamo zapisati, da sta bili letos za praz-t1.^ odprti prenovljena kmetijska farma v -'voldu in nova zasebna kmetija v Starem c *rezju, ..otvoritev« grobov in jam v Koli ^kem Rogu pa je bila julija.
INTERES ZA LOKALE — Za manjše °kale je vedno več zanimanja. Zato sta-v Jovanjsko gospodarstvo prosi vse zaseb-' ki imajo prostore, primerne za manj-ia * lokale, naj ji to sporoče.
Drobne iz Kočevja
Ribniški zobotrebci j
P?"
'a( '>VHOT IZ VRTA« — Ribniški bilder ,. Iub opozarja s plakatom na vratih bivše ostilne na Gorenjski cesti, daje »vhot« (v I Iub) »iz vrta«. Res je lepo, da bo bilder [Iub skrbel za lepo in zdravo telo Ribni-1 -»nov in Ribničank, vendar je potreben * I zdrav in razledan duh, sem pa štejemo J:1 "di znanje slovenščine. fC ODREZANA MILICA — Minuli teli1 e„n kar nekaj dni ni bilo možno dobiti teli jonske zveze s postajo milice v Ribnici. ,d 'a vprašanje, ali postaja morda ni že zato »fena in mličnikom odvzeto orožje,
0	Sra'i pa še prekinjena zveza, smo dobili ;j JJgOvor ribniške pošte, da je prišlo do
Dkvare
prometna krošnja — Novinki krožek osnovne šole Ribnica je ob ^'ovnem tednu prometne varnosti izdal J^bno številko glasila »Krošnja«, ki je r^večena prometu. V njem so razgovori z
1	^Pomembnejšimi ljudmi v občini, starši
I 2 e	predvsem o prometu mimo šo-
ra -^Objavljenih je tudi več izjav šolarjev, ■n* ^em '■olarjev Je podpisalo naslednjo iz-i V tj0' "Nočem magistralne ceste pod šol-' 0 hrlni °l<nonl' ker bi bilo preveč nesreč in “IPVP*, ki nas ovira pri pouku.«
■ Trebanjske iveri
igl ^ “ŠNOPC« Ob tednu otroka naj bi druš-j 0 ljubiteljev vzgojiteljic v ustanavljanju edlagalo priložnostno nagrado /a eno jjl 'h vzgojiteljic. Omenjena oseba naj bi li ta? Jtriešenje naklonjenosti otrokom in 11 demokratične vzgoje. Po trditvah ??avalcev namreč sploh ni prenesla, da »I'la pri otrocih in jim potrpežljivo vte-E (J* v glavo, kar naj bi vzgojiteljica vtepa-b ..[i Slavo malčkom. Skromno se je menda
»_ _________ •___.• t_
d3 ^Ovoljila s tem, da so se otroci sami in ■ [Pili volji samostojno predajali igri, Ckem ko je sama v tem času s kolcgi-n"'1 vrgla karte.
»- ..giu sune.
"V^SLANEC — Inž. Alojz Metelko ■ ri,Ubl'^ki poslanec iz.Trcbnjcga — kije v d » "anjskih političnih krogih skromno po-j®'1 'udi kot politični grobar bivšega se-k taija trebanjske občinske skupščine v Plazarja, ima pred seboj težke polu lic/*sRe čase. Na seji trebanjske občinske lij ||vUP^'ne je v zvezi z njegovim poslan-P? [C|j'ni že rekel Štefan Kamin, da seje Mc-'f nekako odtujil svojim volilcem. V r3j nT'1 ? poslanstvom v republiški parla-h istint.je 'idi 'o, da Metelko (kot drugi v " vCn Y°gi) dobiva za vsako zasedanje slo-i C "Eupščine najmanj 320 gramov ' in*0 prebavljivega gradiva za razpravo. ' bij. Vse '° temeljito prebere, nemara ne 1 11 n ^iikal, da so časi težki in da utegnejo •la'; jtati še težji.
111 nc^DOBL — Odkar je Kaj dostojno t* 7Vl?v,il zgornji del predsednice ZKO -	t(| ttRc Ealkner z obrazom, se Trebanjci
i ill? “^pimajo za mariborski Playslar Pri-’11 ila| Jujo namreč, da bo ta mariborska rc-I ' |jt na poslastica objavila po portretu še ,ki (jj^tali, spodnji del. V Kaju je bil tudi istj tuj !* ZKO, vendar je zanimanje zanj

PSRfl
iliiii
Še naprej pomoč maiq razvitim
Sedem krajevnih skupnosti, v katerih živi več kot tretjina vseh občanov, je manj razvitih — Se naprej republiška pomoč na podlagi programov
ČRNOMELJ — Konec leta bo prenehal veljati republiški zakon o pospeševanju razvoja manj razvitih območij. Po tem zakonu sodi 7 krajevnih skupnosti v črnomaljski občini med manj razvita geografska območja in so zato deležna raznih ugodnosti. Te krajevne skupnosti so: Stari trg, Vinica, Adlešiči, Griblje (se pravi vse štiri obkolpske KS), Dragatuš, Butoraj in Tribuče.
V teh sedmih nerazvitih krajevnih
skupnostih živi 6.537 ljudi, kar je več kot tretjina vseh prebivalcev te belokranjske občine. To so pretežno kmetijska območja, kjer je le nekaj manjših industrijskih obratov. Gre v prvi vrsti za pomoč pri posodabljanju cest, saj je od 200 km cest v teh sedmih krajevnih skupnostih manj kot polovica asfaltiranih; širitev vodovodnega omrežja, saj ima le polovica prebivalcev na tem območju zdravo pitno vodo; obnovo in posodabljanje elektro omrežja; širitev telefonskega omrežja, saj je bilo konec lanskega leta v vseh teh sedmih krajevnih skupnostih z. več kot 6.500 prebivalci le 320 telefonskih priključkov, kar pomeni, da pride en telefon na komaj 20 prebivalcev. Denar za pomoč nerazvitim je šel tudi za dograditev šol v Starem trgu in Vinici.
Programov niso v celoti uresničili,
SHOD
ČRNOMALJSKE
ZKS-SDP
ČRNOMELJ V soboto, 13. decembra, bo v Adlešičih shod občinske stranke ZKS-SDP, ki se ga bosta udeležila tudi republiška strankarska prvaka dr. Ciril Ribičič in Sonja Lokar. Na shodu bo govor o bližnjem kongresu stranke, o delu republiškega in občinskega vodstva stranke, volili bodo občinske organe stranke in delegate za kongres.
KAJ JE S SLOVENSKO DRŽAVNOSTJO?
KOČEVJE - Na zadnji seji vodstva stranke SDZ v Kočevju so med drugim predlagali, naj strokovnjaki ugotove, kaj je s slovensko državnostjo in njenim praznikom, 3. oktobrom. Nekateri so opozarjali, daje bila Slovenija že med vojno država. Imela je svojo vojsko, denar in celo znamke, slovensko državnost pa je potrdil tudi AVNOJ (se pravi, da sedanja Jugoslavija ni avnojska). Zahtevali bodo pojasnila, kaj je z vodstvom TO v občini. Obvestili so tudi, daje obljubljeno, da bo v republiško komisijo za raziskovanje medvojnih in povojnih pobojev naknadno imenovan član iz. Kočevja (Miro Krajc).
Sporna hiša
Demosova zahteva
TREBNJE - Potem ko je trebanjska podružnica Slovenske kmečke zveze že kmalu po volitvah naslovila na Skupščino občine Trebnje zahtevo za dodelitev pisarniških prostorov, je na septembrskem zasedanju občinske skupščine trebanjski Demos zaostril vprašanje o lastništvu stavbe, kjer je bil sedež nekdanjih družbenopolitičnih organizacij občine Trebnje. Demos je na lej seji zahteval, naj se preveri, kako je tedanja občinska skupščina lahko prenesla omenjeno zgradbo na Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Demos je k temu dodal, da SZDL ni bila pravna oseba in daje bil zato prenos stavbe na njeno ime protizakonito dejanje. Kot je videti. Demos ne zahteva omenjene stavbe v last. »Hišo naj prevzame skupščina in naj da v njej strankam delovne prostore v najem pod enakopravnimi pogoji,« pravi Anton Strah, predsednik SKZ v Trebnjem.
Po stečaju bivših DPO je ostala njihova stavba praktično prazna. V
• Omenjeno stavbo, kije poznana kot »Pavlinova vila«, je Skupščina občine Trebnje dodelila občinskemu odboru SZDL. Trebnje v uporabo kot osnovno sred-, stvo z odločbo s L julija 1965, ki jo je podpisal Jože Godnjavcc, tedanji načelnik oddelka za finance na občini Trebnje.
njej je zadržala prostore in poklicne uslužbence najdlje trebanjska borčevska organizacija. Enajstega julija, ko je ZZB NOV še bila tam v neokrnjenem sestavu, so na seji trebanjske skupščine dejansko odločili, da bodo zaradi varčevanja prenehali plačevati iz občinskega proračuna honorarje in plače zaposlenim v občinski borčevski organizaciji.
L. M.
ker je bilo kljub temu, daje poleg republiške pomoči obstajal tudi poseben občinski program zbiranja pomoči, premalo denarja.
ŠTIRI DRŽAVNA ODLIKOVANJA — Na slavnostni seji predsedstva občinske skupščine Kočevje, kije bila na dan občinskega praznika, 3. oktobra, je predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič podelil državna odlikovanja zaslužnim občanom. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Anico Štimec z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, Stanka Nikoliča z redom dela z zlatim vencem, Rudija Orla z medaljo zaslug za narod, Petra Kotnika pa z medaljo za vojaške zasluge. V imenu odlikovancev se je za odlikovanja zahvalil Rudi Orel. (Foto: Primc)
Novi zakon o pospeševanju razvoja manj razvitih bo zajemal tudi demografsko ogrožena območja, kar pomeni, da bi po novem lahko še večji del črnomaljske občine sodil med manj razvita območja. Kazalci za ugotavljanje manjše razvitosti v tezah za nov zakon za črnomaljsko občino kot celoto sicer niso najbolj ugodni, je pa ugodno to, da vsa tista območja, ki so po sedaj veljavnem zakonu sodila med manj razvita, ostanejo taka tudi v prehodnem obdobju, četudi ne bodo izpolnjevala vseh kriterijev iz novega zakona. Viri pomoči
• Med drugim načrtujejo nadaljevanje posodobitve obkolpske magistrale od Žuničev do Starega trga in naprej do meje s kočevsko občino; nadaljnjo širitev vodovodnega omrežja v manj razvitih krajevnih skupnostih; imajo tudi programe na področju energetike; do leta 2000 se naj bi število telefonskih priključkov v teh krajevnih skupnostih s sedanjih 320 povečalo na preko 1500. Posebno skrb pa namenjajo razvoju obrti in kmetijstva ter dopolnilnim dejavnostim na kmetijah.
manj razvitim ne bodo manjši kot do sedaj, poleg tega pa ne bodo več tako razdrobljeni (pomoč je doslej prihajala na podlagi programov bivših sisov), saj bo po novem ves denar prihajal iz republiškega proračuna. Seveda pa bodo pogoj za republiško pomoč pri razvoju manj razvitih območij ustrezni razvojni programi in izvedbeni projekti, kar v črnomaljski občini pospešeno pripravljajo.
A. BARTEU
Ribniški šolarji protestirajo
Za eno šolsko uro so ribniški šolarji zaprli promet po ________cesti mimo šole in protestirali
RIBNICA — Ribniški šolarji in gojene: vrtca—skupaj jih je prek 1.000 so 2. oktobra za eno šolsko uro zasedli Šolsko ulico in del Kolodvorske ceste. S tem so protestirali, ker je ulica mimo šol in vrtca postala glavna ribniška obvoznica, ki tako ogroža njihova življenja, hrup tovornja-
• DVA POIZKUSA Z UČENCI — Ribniška osnovna šola dr. Franceta Prešerna, je poizkusna šola za dve novosti. Prva novost je, da so uvedli ocenjevalna obdobja v šolskem letu: prvo od začetka šolskega leta do 21. decembra, drugo od 9. januarja do 26. aprila in tretje od 6. maja do 25. junija. Doslej so imeli, tako kot ostale šole, štiri ocenjevalna obdobja. Menijo, da bodo tako uskladili bioritem šolskega pouka z bioritmom učencev. Šolsko spričevalo bo podeljeno le ob koncu leta in ne več tudi ob polletju. Druga novost je uvedba tujega jezika (angleščine) že v tretjem razredu. To učenje je prostovoljno, v soglasju s starši.
kov pa neprestano moti pouk. Zdaj hočejo Šolsko ulico še razširiti, odvzeti pločnik in del šolske zelenice. Posebno seje promet po tej ulici-obvoznici povečal lani in letos, in to zaradi raznih del v središču Ribnice, koder je prej potekal ves glavni promet.
Ravnateljica osnovne šole Anica Benčina je povedala, daje promet mimo šole zelo velik tudi zato, ker so tu največje tovarne (Inles, Riko) pa tudi zdravstveni dom. šole, vrtec in drugo. Promet naj bi po njenem mnenju spet usmerili tja, koder je potekal 900 let, se pravi po glavni, Šcško-vi, ulici,,in tako vse dotlej, dokler Ribnica ne bi dobila prave obvoznice. Nekateri učenci pa menijo tako:
ALENKA SOMENSARY: »Popenila sem, ko sem slišala, da nameravajo cesto mimo šole razširili. Le naj nam vzamejo še edino zelenico pred šolo! Kar zadušijo naj nas z izpušnimi plini. Iz šole naj narede zapor. Prepovedo naj nam živeti. Dol s cesto!«
DANIJEL VLAHOVIČ: »Moja učilnica gleda na glavno cesto med Ljubljano in Kočevjem, zato sem najraje tu. V pro-
RAZPRAVA ALI SPREJEM?
TREBNJE — Delegati trebanjske skupščine so pred nedavnim za nedoločen čas odložili sprejem prostorskih ureditvenih pogojev za območje Suhe krajine. Zdaj naj bi se trebanjski izvršni svet dogovoril s krajevnimi skupnostmi Dobrnič, Knežja vas, Svetinje in Sela pri Šumberku, ali bodo o PUR-u ponovno razpravljali po krajevnih skupnostih ali pa bodo dokument, tak, kot je zdaj, dali delegatom v sprejem na oktobrski seji občinske skupščine. Prostorske ureditvene pogoje za Suho krajino pripravlja občina Trebnje v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom Slovenije.
stem času se ukvarjam z vozili. Prebiram revije, ki pišejo o avtomobilih. Redko se zgodi, da ne poznam avta, ki pelje mimo šole... Toda jaz sem le eden, šola pa ima tisoč učencev in ne bi rad videl, da bi bil jaz srečen na škodo drugih, saj je obvoznica nevarna vsem učencem.«
MAJA LESAR: »Kako naj se učenec zbere pri pisni nalogi in sploh pri pouku, če je zunaj neprestano ropot, cviljenje, zaviranje in trobljenje.«
MILAN KOMAZEC: »Magistralka ni toliko vredna, kot so naša življenja.«
J. PRIMC
Sindikat kot občinski gasilec
Iz Ljubljane ni denarja
ČRNOMELJ — Svobodni sindikati Slovenije so edini legalno organizirani sindikat v črnomaljski občini. Po podatkih občinskega sveta je sedaj v Svobodnih sindikatih v črnomaljski občini včlanjenih 5.448 članov od 6.800 zaposlenih.
Po besedah predsednika občinskega sindikalnega sveta Jožeta Kočevarja so za sedaj v njihovem sindikatu tudi šolniki, ki pa čakajo, ali sc bodo na republiški ravni odločili za svoj sindikat; podobno je z občinsko upravo, v svojem sindikatu pa so že železničarji in miličniki, medtem ko so zdravstveni delavci najprej pristopili v Svobodne sindikate, potem pa je nekaj zdravnikov izstopilo, češ da bodo na regijski ravni organizirali svoj sindikat. »Seveda mi nimamo nič proti temu, kajti tudi v sindikatu sta pluralizem in konkurenca potrebna in koristna stvar,« pravi Kočevar.
V občini se sindikat za sedaj pojavlja bolj v vlogi »gasilca«, ko se postavljajo za delavce, ki zaradi hudih težav in stisk spontano in tudi že bolj ali manj organizirano pripravljajo stavke. Tako so v zadnjem času kar dvakrat stavkali v v m iškem Novoteksu pa v črnomaljskem Gorenju. »Dokaj pogosto se delavci obračajo na nas za nasvete, kako naj ravnajo pri prenehanju delovnega razmerja, pri premestitvi na drugo delovno mesto, pri ponujeni odpravnini in podobnem,« pravi Kočevar. »Poleg tega si prizadevamo, da bi pravice delavcev, ki izhajajo iz kolektivne in panožnih pogodb, .spravili’ v pravilnike posameznih firm.«
Nasploh pa se v Črnomlju zavedajo, da so premajhni, da bi lahko uresničili vse, kar je njihov sindikat obljubljal delavcem. Tu gre predvsem za tako imenovane sindikalne trgovine in sindikalne hranilnice. »Tega ne bi mogli organizirati niti v okviru Bele krajine, ampak kvečjemu v okviru širšega območja, na primer dolenjske regije, kar bi bilo tudi edino smotrno.« Vendar bodo morali pri sindikatu za začetek urediti svoje notranje stvari, najprej način financiranja, saj za sedaj sindikalna članarina odhaja v Ljubljano, nazaj pa ne pride nič, tako da je črnomaljski svet tako rekoč brez. dinarja.	A B.
PROTEST ŠOLARJEV NA CESTI — Ribniški šolarji so zasedli za eno šolsko uro Šolsko ulico in del Kolodvorske ceste in tako protestirali zaradi speljave glavne obvoznice prav mimo šole. Izobesili so razne transparente, po ulicah risali in pisali protestna gesla. (Foto: Primc)
Poslanica
demokratov
V luči zadnjih dogodkov
KOČEVJE, RIBNICA 3. oktobra zvečer je bil v Kočevju sestanek upravnega odbora SDZ občine Kočevje, na katerem so razpravljali o aktualnih dogodkih tistih dni. Razpravljalci so posebno poudarjali, da se v tej Jugoslaviji ne da več pametno in racionalno pogovarjati o pomembnih zadevah, zato naj Slovenija čimprej doseže popolno samostojnost. S takim predsedstvom države, JLA, izvršnim svetom itd., kije popolnoma pod srbskim vplivom, se ne da več sodelovati. Napaka bo, če Slovenija ne bo čimprej dosegla samostojnosti, saj kompromisi niso rešitev. Živimo z narodi, ki z demokracijo nimajo nič skupnega, saj ne upoštevajo niti rezultatov demokratičnih in zakonitih volitev. Z Jugoslavijo nimamo nič več skupnega razen JLA, a še ta je največja ovira demokratizaciji.
Vse to so zapisali v posebno poslanico, ki so jo naslovili na predsedstvo Slovenske demokratične zveze. Z njeno vsebino so seznanili tudi ribniško podružnico SDZ, ki se je z njo v celoti strinjala.
VPRAŠANJA IN HVALA
KOČEVJE — Od delegatskih vprašanj na zadnji seji občinske skupščine naj omenimo nekatera, ki jih je zastavil magister Vinko Pintar (liberalci y. Zakaj izvršni svet občine še ni dopolnjen? Zakaj IS še ni predložil svojega okvirnega programa dela in zakaj predsednik IS ne sedi le na enem stolčku (je namreč hkrati direktor Komunale)? Delegat Tone Prelesnik je poudaril, da seje treba zahvaliti vsem, ki so zaslužni, da je bila Rinža očiščena v 14 dneh, česar se ni dalo narediti v vsem povojnem obdobju. Predsednik občinske skupščine Mihael Petrovič mu je odgovoril, daje za čiščenje Rinže najbolj zaslužen predsednik izvršnega sveta Ladislav Lenassi, kije vodil vsa operativna dela v zvezi s tem.
PREK DVA TISOČ HEKTAROV
TREBNJE - Občina Trebnje je prejela od 6. julija do 17. septembra letos 344 vlog za vrnitev tako ali drugače odvzetega premoženja. Državljani v njih zahtevajo vrnitev 1.320 ha gozdov, 341 ha njiv, 236 ha travnikov, 148 ha pašnikov, 9 ha vinogradov in pol hektara sadovnjakov ter 1.329 kv. metrov dvorišč in 5 stavb. Vloge za vrnitev premoženja občina še sprejema.
NOVO VODSTVO
MIRNA —- Tukajšnja osnovna šola je začela letošnje šolsko leto pod novim vodstvom. Sredi avgusta je prevzel revnatelj-ske posle Peter Podobnik, ki je na tej delovni funkciji zamenjal dosedanjo ravnateljico Barico Kraljevski. Do prevzema dolžnosti na osnovni šoli na Mirni je Podobnik vodil šolski center v Ivančni Gorici.
REKREACIJA V TREBNJEM
TREBNJE — V teh dneh začenjajo v Trebnjem z organizirano rekreacijo, ki bo potekala v telovadnici stare osnovne šole. Tu bo vsak četrtek od 20. do 22. ure rekreacija za moške, stare nad 30 let, ki jo bo vodil organizator športne rekreacije Alojz Šalehar. Ob sredah od 19. do 21. ure bo rekreacija za ženske, stare nad 20 let, kjer bo za strokovno razgibavanje skrbela Darinka Šalehar, organizator športne rekreacije.
Šest mesecev je bilo še premalo
O prisilnih dopustih v Iskri Mokronog — Samo še tretjina tistega, kar so prodali prej — Zahod je pomembno merilo, Vzhod pa je pomemben odjemalec
v lakih razmerah podjetja namenjajo zelo malo denarja za razvoj.
Da bi se stanje normaliziralo, ne more kratkoročno doseči niti celoten hol-
MOKRONOG — Nekaj ljudi je bilo na čakanju, vendar je večina teh ljudi ves ta čas imela neko delo. Delali so bodisi v Iskri Mokronog bodisi v drugih firmah, je komentiral govorice o pomanjkanju dela v mokronoški Iskri Tovarni elektrolitov Anton Hočevar, njen direktor.
Z nadomestno zaposlitvijo nekaterih delavcev se je vodstvo tovarne otreslo bremena samo začasno, vendar je vprašanje, ali lahko mokronoška Iskra povleče ta trenutek poteze, ki bi rešile omenjeni problem za daljše obdobje.
Pri tem je zanjo velikega pomena, da kot razmeroma neznaten člen v verigi elektroindustrije ne more bistveno vplivati na razmere v panogi in si tako izboriti mesto na trgu. Drugo odločilno dejstvo je, da so njeni izdelki vgradni material za sestavljene električne sklope in da lahko kondenzatorje prodaja nemoteno le takrat, ko deluje brezhibno celotna proizvodnja veriga v branži.
Po nekaterih podatkih seje v slovenski elektroindustriji v prvih 6 mesecih letos zmanjšala proizvodnja za 15 odst., izgube so desetkrat večje od akumulacije, zaloge so se povečale za 162 odst., v neporavnanih terjatvah pa imajo podjetja vezanega toliko denarja, kot znaša tretjina dohodka panoge v tem času.
Anton Hočevar

41 (2147) 11. oktobra 1990
’
ding Iskra, kaj šele člen, kot je mokronoška Tovarna elektrolitov, saj gre za širša razmerja. »Domači proizvajalci elektronskih naprav pokupijo samo še 30 odstotkov nekdanjih količin naših
• Očitno se vse dogaja zelo hitro in pod težo preteklosti, ko je jugoslovanska elektro- in elektronska industrija izgubila zaradi splošne politike opiranja na lastne moči stik s svetom. Tako danes skoraj nima možnosti za samostojen razvoj in majhne možnosti za posnemanje razvoja drugih. Slednje naj bi omogočili stiki s tujimi partnerji in tudi Iskra Mokronog jih ima v načrtu. Dolgoročno si želi predvsem zahodnoevropskih partnerjev, ki so »merilo kakovosti«.
izdelkov. Sproščeni uvoz televizorjev je naredil panogi in nam veliko škodo in ima šokantne posledice. Po uradnih podatkih je bilo letos v šestih mesecih uvoženih k nam toliko televizijskih aparatov, kolikor jih celotna jugoslovanska industrija proizvede v dveh letih,« pokaže Hočevar k vzrokom za padec proizvodnje.	m. LUZAR
DOLENJSKI UST

rstm
iffll
Visoki davki ovirajo zdravstvo
ZC se je na občinski izvršni svet obrnil z vlogo za oprostitev ali za zmanjšanje davka od intelektualnih storitev — 18 delavcev v pokoj
BREŽICE — V brežiškem Zdravstvenem centru seje pred kratkim upokojilo 18 delavcev, 14 iz bolnišnice, 3 iz zdravstvenega doma in eden delavec v lekarni. V centru so se odločili, da teh delavcev ne bodo nadomeščali z zaposlitvijo novih in bodo na ta način število zaposlenih zmanjšali skoraj za 4,5 odst. To pomeni, da bo število delavcev ZC v bodoče 395.
»Odločili smo se za naravno zmanjševanje števila zaposlenih. Pri rednem delu je nadomeščanje mogoče, a mnogo težje je pri dežurstvu, kjer bomo občasno še vključevali nekatere naše delavce s pogodbenim delom. Tu pa smo naleteli na težave, kajti prispevki za pogodbeno zaposlenega delavca, posebno še za intelektualne storitve, so mnogo višji od
prispevkov za redno zaposlenega. Izračunali smo, da bi taka racionalizacija za nas pomenila skoraj za četrtino višji skupni strošek. Ker nas torej razmerene spodbujajo k takemu načinu dela, smo se obrnili na občinski izvršni svet z vlogo za oprostitev davka za intelektualne
so predvsem dela specialistov v zdravstvenem domu (ginekolog, psiholog, neviolog) in v bolnišnici (okulist, oto-log, nevrolog, nevrokirurg, ortoped, patolog). Po upokojitvi več specialistov v bolnišnici bodo potrebovali tudi pogodbeno delo za področje ginekologa, internista, pediatra, rentgenologa, ki-
Nimajo sreče ne z naravo ne z državo
Suša povzročila za kot 122 milijonov škode
vec
din
KRŠKO — Očitno je, da kmetje nimajo sreče ne z naravo ne z državo. Zadnja leta jih po vrsti prizadevajo naravne katastrofe. Medtem ko v drugih občinah ob takih nesrečah dobijo škodo izplačano, krški kmetje zaman trkajo na državna vrata.
Skupna škoda zaradi suše je letos znašala več kot 102 milijona dinarjev. Ker pa je krška občina močno industrijsko razvita in je delež kmetijstva v družbenem proizvodu manjši od 4 odst., kmetje iz te občine niso upravičeni do odškodnine. Dogajajo pa se nesmisli, da dobijo odškodnino kmetje, ki imajo del kmetije v brežiški občini za brežiški del, medtem ko za krškega ne dobijo nič.
Seveda so bili zaradi suše najbolj ogroženi nižinski predeli, ki leže na produ. Tam je največ škode utrpela koruza, kjer je bil pridelek manjši od 30 do 60 odst. Krompirja za 30 odst. manj in znaša škoda okoli 26 milijonov din. Travniki in pašniki so oškodovani za tretjino, krmnih okopavin bo za pol manj, fižola bo 80 odst. manj. Zelenjadarji imajo škode za 50 odst., vinogradniki za 20 odst. in sadjarji za približno 15 odst. Vse to je neposredna škoda. Posredno pa bo suša vplivala na to, da se bo zmanjšala pridelava mleka in mesa, tako da skupna škoda zaradi tega znaša 122.995.000 din. Vprašanje je seveda, kdo in kdaj bo povrnil škodo krškim kmetom.	j g
• »Tistim, ki so se upokojili, smo dolžni zahvalo za vložen trud v izvajanje zdravstvenega varstva. Še posebej sedmim zdravnikom, ki so povečini dolga leta delali v brežiškem zdravstvu in so zato poznani tudi občanom. Med njimi so dolgoletni predstojnik internega oddelka dr. Herman Teppey, predstojnik ginekološkega oddelka dr. Marko Pirc, predstojnica otroškega oddelka dr. Marija Jež, kirurg dr. Svetozar Rei-ner, dr. Nataša Košenina ter zdravnika v zdravstvenem domu dr. Milan Šikovc in dr. Mihajlo Krstič,« je poudaril Zorko.
storitve,« je povedal direktor ZC Brežice Anton Zorko.
V vlogi prosijo izvršni svet, da prouči, ali obstaja možnost oprostitve ali delnega zmanjšanja do višine, ki se prispeva za delavce v rednem razmerju. V brežiškem zdravstvu obstajajo nekatera občasna intelektualna dela, ki se pojavljajo samo enkrat ali dvakrat tedensko, zato ni potrebe po redni zaposlitvi. To
rurga in anesteziologa. S pogodbenimi deli, ki trajajo največ 10 ur tedensko, bi lahko znižali stroške, ko bi za plačevanje intelektualnih storitev ne veljal davek v višini 108,33 odst. na neto plačilo. Poleg tega je potrebno odvajati tudi 6 odst. prispevka za SPIZ. Zaradi tega davka znašajo prispevki za pogodbeno delo kar 54,5 odst. več kot prispevki za redno delo.
B. DUŠIČ
SOCIALDEMOKRATI O JE KRŠKO
DELEGATI SPREJELI POSEBNO IZJAVO
BREŽICE — Delegati občinske skupščine so na zadnjem zasedanju sprejeli posebno izjavo, ki so jo posredovali republiški skupščini. V njej so poudarili, da so zaskrbljeni zaradi razmer v domovini in da soglašajo s skupščino Republike Slovenije v njeni odločitvi o mirni poti reševanja težav in dogovarjanja o skupnem življenju v Jugoslaviji. Zavzeli so se, da se dogovarjanja v zvezi s statusom Slovenije pospešijo.
KRŠKO — V torek, 16. oktobra, ob 19. uri bo v dvorani B občinske skupščine v Krškem razprava o zaprtju JE Krško, ki jo organizira socialdemokratska stranka iz krške občine. Razprava je namenjena članstvu in predsedstvu stranke. Naslednje teme, ki jih bodo v stranki obravnavali, pa zadevajo probleme javnega in zasebnega podjetništva, javna dela in podobno. Na teh razpravah bodo sodelovali priznani strokovnjaki iz vrst stranke in od drugod. Socialdemokratska stranka namerava okrepiti delovanje v krajevnih skupnostih, iz trte pa so izvite govorice, da je stranka izstopila iz Demosa.
mm	mm	w m mm
L/udje zmjo že danes, a ne od obljub
Ob nameri, da bodo krajevnim skupnostim vzeli še tajnike
BREŽICE — Naši občani so navajeni vsega, predvsem pa življenja v prehodnem obdobju. Pravijo, da zdaj spet živimo v enem izmed njih, kako tudi ne, saj je tudi življenje samo prehodno. Kljub temu pa ljudje živijo v negotovosti.
V vaških krajevnih skupnostih so bili doslej ljudje zelo prizadevni, saj so sami urejali ceste, telefonijo, obnavljali domove in šole, gradili vodovode, mrliške vežice in še kaj. Edina pomoč, ki so jo imeli, je bil tajnik krajevnega urada, a ne povsod In še tega jim bodo sedaj vzeli. Kako naj se odzovejo drugače, kot z ogorčenjem?
Niso tako neumni, da ne bi sprejemali sprememb, pa tudi ne tako, da hi jim načrti in besede že pomenile stanje. Zavedajo se, da bo brez poklicnega delavca delo v krajevnih skupnostih zamrlo. Vprašujejo se. kdo bo vodil vse te zadeve, dokler se ne bodo pojavila napovedana javna podjetja. Kdo in kako bo upravljal z njihovimi cestami, mrliškimi vežicami in še čem.
Res je, samoprispevki in prostovoljno delo, mnogokrat tudi nestrokovno opravljeno, ne morejo biti temelj razvoja krajevne skupnosti. Toda ali si bomo lahko privoščili drugačen, bolj učinkovit način? Krajani so marsikaj postorili zastonj, delo je na vasi ledje dati kot denar, bodočim javnim podjetjem pa bo treba plačati. Ni torej teža va v prihodnosti, ko naj bi vse delovalo drugače, temveč je sporen sedanji, tako imenovani prehodni čas.
Krajani so ogorčeni zato, ker se jim pred nosom podira sicer težka preteklost, vendar pa pred sabo nimajo še nič takega, česar bi se lahko oprijeli za naprej. Ni torej težava v načrtovani prihodnosti, ko naj bi vse delo valo drugače, tem več je sporen sedanji, tako imenovani prehodni čas. Ljudje pač živijo — sedaj.
B. DUŠIČ
Čas dela za kmete in za zadrugo
SEVNICA — Letos se izteka 10. leto, odkar sta sevniška Komunala in krajevna skupnost Boštanj sklenili medsebojno pogodbo za odvoz smeti in odpadkov iz Boš-tanja. In ravno ob jubileju prihaja na pobudo Boštanjčanov do prekinitve sodelovanja s Komunalo, kajti Boštanjčani pravijo, da so storitve Komunale veliko predrage. Še zlasti jih moti, da plačujejo za odvoz smeti več ko Sevničani. V. d. direktorja sevniške Komunale Miro Dobovšek odgovarja na te očitke, da primerjava stroškov s pobiranjem v Sevnici ni možna, kajti v Sevnici je kar 58 odstotkov blokovskih stanovanj, ostalo pa predstavlja odvoz smeti izpred zasebnih stanovanjskih hiš, medtem ko gre v Boštanju izključno za zamudnejšo in zato dražjo storitev pobiranja smeti pri stanovanjskih hišah. Dobovšek tudi meni, da kalkulacija stroškov zavrača kot neargumentirano trditev Boštanjčanov, da je odvoz smeti iz. Boštanja predrag. Komunala bi bila pripravljena še naprej odvažati smeti iz Boštanja ali iz drugih krajev, toda le po tržnih pogojih in v okviru.upoštevanja občinskega odloka.
KRŠKO — Medtem ko so drugod po Sloveniji že ustanovili svoje kmečke zadruge, take zadruge v krški občini še nimajo. Predsednik krške podružnice Slovenske kmečke zveze Toni Koršič meni, da za to ne obstajajo utemeljeni razlogi, marveč gre samo za ostanke preživele realsocialistične miselnosti. Žrtev pa je spet kmet.
svoje prostore bo imela v Žadovinku, kjer so krški kmetje prispevali za novo in sodobno hladilnico ter skladišča več kot le en simbolični dinar.
J. SIMČIČ
Seveda je stvar temeljite razprave, ali je res, da kmet sedaj ne more uresničevati svojih interesov znotraj krškega M-Agrokombinata, ali pa je zaradi tega treba res ustanoviti kmečko zadrugo. Vodilno moštvo v kombinatu seveda zagovarja obstoj kmetijskega podjetja, kmetje pa hočejo svojo zadrugo. »Mislim, da ni treba na dolgo in široko razlagati, zakaj hočejo kmetje zadrugo. Predvsem bi v njenem okrilju lahko uresničevali svoje ekonomske interese. To pomeni, da hočejo kupovati kmetijske potrebščine po ugodnih cenah, prav tako pa ugodno prodajati svoje pridelke. Namen zadruge ni ustvarjati velikih dobičkov. Pomen zadruge je tudi v tem, da kmetje sami oblikujejo poslovno politiko. Takih zadrug je veliko tudi na Zahodu.«
kmetov. To je seveda res. Zdaj sicer obstaja poslovna enota zadruga, ampak ta enota nima več direktorja. Njegove posle opravlja direktor TOK, ki pa ne obstaja več.
Skratka, v Krškem kmetje ne vedo več, čigavi so. Zato se upravni odbor Slovenske kmečke zveze zelo trudi, da bi zadevo premaknil z mrtve točke. O tem so tekli pogovori tudi na Zadružni zvezi, Zadružni kmetijski banki m nemara še kje. Povsod so kmetje iz Krškega naleteli na razumevanje, le v kombinatu tega razumevanja ni. Komisija za reorganizacijo TOK je poslala direktorju M-Agrokombinata Krško dopis o tem, ampak direktorju se nanj ni dalo odgovoriti. Toda krški kmetje so prepričani, da čas dela zanje. Zadruga bo in
V
Toni Koršič
Znižali stopnje
»Ne« za ostro varianto
BREŽICE — Pričakovati je bilo, da bodo delegati v občinski skupščini mnogo več pozornosti posvetili analizi stanja v posameznih dejavnostih občine, ki naravnost kriči po čimhitrejših in čimbolj učinkovitih rešitvah. Zgodilo pa se je, da so šli mimo analize skoraj brez besed in se zato tembolj odločno ustavili pri predlogih o znižanju prispevnih stopenj za družbene in materialne dejavnosti.
Prvoten predlog je vseboval dve možnosti: bolj in manj korenito znižanje. Ker pa je bilo zasedanje skupščine šele oktobra in ne septembra, so morali izračune prilagoditi, saj bodo sprejete stopnje veljale samo za -november in december. To je v delegatske vrste vneslo precej zmede. Ker je bila ena izmed predlaganih variant tako ostra, da bi odrezala tudi tiste potrebne dejavnosti, ki so bile v občini že planirane (nakup rentgenskega aparata, sredstva za kulturo, razvojni oddelek itd.),je tudi delegati niso mogli sprejeti. Prispevke iz osebnih dohodkov, ki so od avgusta dalje znašali 9,09 odst., so znižali na 4,50 odst. S tem so poskrbeli, da gospodarstvo plačuje kolikor se da nizko stopnjo, obenem pa so obdržali pravico do republiške solidarnostne pomoči. Materialnim dejavnostim, ki so že do sedaj prejemale le 4,95 odst. iz dobička in prihodka, so odrezali za november in december še za 0,25 deleža manj sredstev.
B. D.
DENARJA BO ZA PET STANOVANJ PREMALO
BREŽICE — Vsa letošnja sredstva stanovanjskega gospodarstva bodo v brežiški občini namenili za nakup stanovanj in za kreditiranje nakupa družbenih stanovanj. Največja naložba letos je gotovo izgradnja stanovanjskega bloka s 60 stanovanjskimi enotami v Hrastini, ki jo izvaja GIP Pionir Novo mesto. Še v tem letu nameravajo pridobiti tudi lokacijsko dokumentacijo in dovoljenje za izgradnjo naslednjega bloka. Zbrana sredstva so namenjena tudi za nakup solidarnostnih stanovanj, vendar pa bo znižanje prispevnih stopenj močno udarilo tudi tu. Zaradi zmanjšanih prilivov bo stanovanjsko gospodarstvo kupilo kar 5 dvosobnih stanovanj manj, kot so predvidevali.
PLINOVOD JE ŠE STVAR PRIHODNOSTI
BREŽICE — V poletnem času seje začela gradnja plinovoda v Posavju, ki bo v
SPOREN ODVOZ SMETI Slovenska kmečka zveza v celoti podpira težnje kmetov za ustanovitev zadruge
regijo prinesel ekološko čistejšo energijo. Brežičani je kljub vsemu ne bodo deležni, saj občina nima tako vlikih porabnikov, da bi si pridobila sredstva Petrola. Plinovod, ki poteka v smeri od Krškega proti Novemu mestu, se je dotika pri Koprivnici. V prihodnosti je predvidena tudi povezava med Ljubljano in Zagrebom, zato tehničnih ovir za priključitev brežiške občine na plinovod ni. Projekt sicer tega ne predvideva, a, kot pravijo na občini, je možno najti primerno lokacijo, če bi se razmere v občini spremenile.	*
V CERKLJAH SE JEZIJO NAD MOSTOM
CERKLJE OB KRKI Cerkljancc tare leseni most čez Krko, ki so ga nedavno obnavljali. Dela bi morala biti zaključena do konca septembra, a še niso S cerkljanske strani je ob vstopu na most ostala 10 cm visoka stopnica, poleg tega pa je urejena samo tretjina mosta, ostalo pa še povsem razdejano. Neurejena je tudi okolica mosta, kjer je ostal star les in druga navlaka. Glede na to, da je frekvenca prometa čez most kar velika, tam čez vozijo tudi avtobusi, so krajani za zadevo opozorili tudi v skupščini.
OTROŠKA JESENSKA VESELICA
KRŠKO — Plesni studio Dušana Vodlana je več kot plesna šola. To je ze kar agencija za družabno življenje Krčanov. To bi bilo mogoče ugotovili po tem, ko je Vodlan organiziral že nekaj dobro obiskanih družabnih prireditev, zdaj jeseni pa se obeta še ena taka prireditev za otroke. Otroška veselica bo letos na travniku ob Kosta-njeviški jami v nedeljo, 14. oktobra, od 10. do 18. ure. Plesni studio Vodlan je organiziral avtobusni prevoz za udeležence otroške veselice, in sicer iz Brestanice prek Leskovca in Rake do Kostanjevice ter nazaj. Cena prevoza za otroke je samo 20 din, za odrasle pa 25 din. Za otroke je vstop prost, za odrasle pa 20 din. Organizator jamči poceni jedačo in pijačo, dobro glasbo za ples, družabne igre za starše in otroke. Seveda bodo imeli tudi srečelov, pekli bodo kostanj, ogledali si bodo Koslanjeviško ja.no in se imeli sploh dobro. Če bo deževalo, bo otroška veselica naslednjo soboto.
Koršič meni, da se v krški občini nihče ne potegne za koristi kmetov, vsem je več do družbenega interesa in M-Agrokombinata. Tega v Slovenski kmečki zvezi ne razumejo najbolje, kajti doslej so bili kmetje zelo lojalni do kombinata. In še več, prepričani so, da slednjega sploh ne bi bilo, če bi ne bilo
Železnica kot breme v prostoru
Zahteva prebivalcev Boštanja da ŽG Ljubljana ponovno zavaruje cestni prehod z zapornicami — Sevniška občina predlaga spremembo zakona — 34 prehodov
NEKADILCI O SLOVENSKI USTAVI
SEVNICA Društvo nekadilcev v Sevnici je predlagalo, da bi v osnutek slovenske ustave k 48. členu O pravici do zdravstvenega varstva dopisali še stavek, daje vsakdo dolžan skrbeti za svoje zdravje. Malo dolgo formulacijo pa bi nekadilci i adi vnesli še v 70. člen. kakšno, o tem pa si še niso povsem na jasnem. Vsekakor naj oi besedilo govorilo o čistem zraku brez tobačnega dima, o delovnem okolju brez nikotina, ki uničuje slovenski narod — predvsem mladi rod.
BOŠTANJ — Boštanjčani so ogorčeni in zahtevajo takojšnjo rešitev vprašanja zavarovanja cestnega železniškega prehoda v Dolenjem Boštanju. Zdaj je tam namreč nezavarovan prehod čez progo Sevnica — Trebnje, ki ogroža varnost ljudi in je že bil vzrok nesreče. Krajani zato terjajo, da železnica spet namesti odstranjene zapornice;
vajniške službe. Torej gre v vsakem primeru za »skupno financiranje vseh
V krajevni skupnosti Boštanj seveda nočejo nič slišati o sofinanciranju namestitve zapornic z njihove strani, saj so te lam že bile. Že v prejšnji občinski skupščini so večkrat zastavljali delegatska vprašanja, ponovili pa so jih tudi odborniki novega sestava skupščine. Občinski komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve je seznanil sevniško vlado z dosedanjimi ukrepi. Železniškemu gospodarstvu so Sevničani posredovali pobudozdopolnitvijo, da statusna sprememba železniške postaje Boštanj v postajališče in s lem ukinitev delovnega mesta ne more biti . osnova za. sofinanciranje izgradnje in vzdrževanje zapornic po obstoječi zakonodaji.
Iz Ljubljane je služba /ji vzdrževanje električnih naprav pri ŽG Ljubljana sporočila, daje omenjeni cestni prehod v programu za zavarovanje z avtomatskimi napravami, vse pa kaže, da imajo prednost magistralne proge in cesti višjih kategorij. Ljubljančani bi bili pripravljeni »pristaviti svoj lonček«, če bi pravočasno zagotovili sofinanciranje tudi s strani upravljalca ceste, kot to določa zakon. Pravijo še, da zadeve ne spremeni dejstvo, da je nekoč že obstajalo zavarovanje, »saj je bila tedaj ukinitev gotovo zakonsko in strokovno utemeljena«. Dodajajo pa še. da bi, četudi bi še bile v Dolenjem Boštanju stare mehanske zapornice, upravljalec ceste plačeval del visokih letnih stroškov ču-
zainteresiranih v taki ali drugačni obliki.
Zaradi takšne pat pozicije so se pri sevniški vladi odločili, da pripravijo de-
• Določila zakona o ureditvi nekaterih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa so za občino Sevnica nesprejemljiva, ker je na njenem območju 34 cestnih prehodov prek železniške proge, za vzdrževanje katerih naj bi po zahtevku ŽG Ljubljana samo letos plačali 303.363 din, kar pomeni okrog 8 odst. denarja za vzdrževanje vseh cest. Pravično bi bilo, da bi ta denar zagotovili ŽG ali republika.
legatsko pobudo za spremembo obstoječe zakonodaje.
P. PERC
6 11111111 I il"liMMIIHMHMHMIMrill
m
Sm'
msmmm
Bil
m
m
PREDLOG — Na seji občinske skupščine so razpravljali o odloku za pokopa- ■ liško dejavnost. Nekateri poslanci iz kra; g jevnih skupnosti so se vsi razburjeni (v spraševali, kdo bo upravljal s to dejavnost- ^ jo, ko bo odlok sprejet, v praksi pa še ne bo vse tako, kot bi naj bilo. Mislimo, dajerd> razburjanje povsem nepotrebno. Da bi re-av šili zadevo, je nujno samo sprejeti odlok, C ki bo ljudem prepovedal umirati. Vsaj s p začasno.	šej
ŠPORT — V Brežicah se vse bolj razvi- Ug ja športna dejavnost, tokrat pred atletiko, :sn gimnastiko, nogometom in še čem vodi »n avtomobilizem. Kot očitno menijo neka- di teri, je mestno jedro primerno za dirke. Za | u poligon so si izbrali predvsem Ulico 21, ^ maja, tisti najbolj drzni pa plin dodajo že |j(l kar po Ulici prvih borcev. Zaenkrat dirka; ^ čem največjo težavo pomenijo ovire na poligonu, kajti po njem se vozijo tudi dru-ga vozila, kolesarji in celo pešci. Pa se naš vrli fantje (in dekleta) ne sekirajo preveč. Jih bodo počasi že pregnali od tod. KMETIJSTVO Včasih so komu rej >
za katerim se skriva kar 20 različnih par- m cel. Če predpostavimo, da se s tako kmeti ^ 1 jo ne da živeti, mora kmet vzeti v najem š<

kli, da je zabit kot kmet. Danes je krnel
lahko vse drugo, zabit pa ne sme biti. Š< Bf gotovo pa ne, če imajo tako posest kol k0 eden izmed poslancev v skupščini. Kmeti- ^ ja meri 4,5 ha, to je seveda skupen obseg u
približno enkrat toliko zemlje. Skupaj b ,Ut to bilo 40 parcel. Tisti, ki želi obdelati vs< to zbirko, gotovo ne sme biti zabit. Vsa [Ll dober spomin mora imeti.
:zn
ra' čir
tfl
11 BR€2l
POR0DNI$NIC€v*'«f
>.&
V času od 29. do 5. oktobra so v brežiS; ci porodnišnici rodile: Sonja Klakočar i __ Šenkovca — Marijo, Tatjana Kolar s Se ~ novega — Tilena, Vlatka Bača iz Šenkov — Krešimira, MaravZeman iz Novako' '~ Marka, Anica Šoštarič iz Breži<“N Kristijana in Miša, Anita Glvan iz Kf sfi škega — Damjana, Višnja Glomačlija h 0 Zdencev — Nikola, Mojca Urek s Senena vega —Davorja, Jolanda Jeke iz Vel da Mraševega — Tjašo, Irena Kranjc iz M v Kamna — Blaženko, Vlasta Kostrevc ‘jke Zakota — Evo, Nevenka Pribovšck jrj\ Trebeža — Davida, Helena Kunšek jy0 Trebeža — Denisa, Antonija Ozime iidjj Sobenje vasi —- Kristino, Tatjana BeribaL z Gore — Gašperja, Gordana Levojevič v Prigorja —Deana, Ida Ribič s Senovem p(, Reneja, Polonca Kosec iz Gazic "L dečka, Suzana Vovk s Čerine — SebastjrfP1! na. Čestitamo!
Krške novice
V-i-
NAGRADNO VPRAŠANJE — Kf! ški zeleni zastavljajo občanom krši« občine nagardno vprašanje. Zanima jih; koliko bi mesečno znašale obresti, če I vložili 1,5 milijona din v sklad stavbnij zemljišč in bi letna obrestna mera znaša 85 odst. Tako vprašanje je bilo zastav!jen| tudi včeraj na skupščini, ker pa je treba« odgovore tam predolgo čakati, se želel obračajo kar na občane. Nagrada za pr< > vilno rešeno vprašanje je enoletna narok | nina za Zelene novice.
KATV — V krški občini ni treba pr#| ‘ke blokade informaciisk"®
nobene vojaške blokade informacijsl
sredstev in komunikacijskih povezav, kf
birr
zadeva TV. Namesto vojske to prav dob opravlja sistem kabelske TV Sevev (3 obramba pred neoporečnim sprejemal TV programov ne bo zastonj. Občani b1« do lahko z naročnino živeli posebno P j djetje, ki se bo ukvarjalo s KATV. ki;
EKSKOLEGA — Naš nekdanji kol (Q( ga Živko Šebek, kije ostal sekretar skup čine občine Krško tudi pod novo oblasti1 (;;n tu in tam pogreša nekdanje novinarske!* bje| se. Tako je bilo nemara tudi pred dne* (j ko je moral poleg svoje sekretarske funkč le je opravljati še natakarsko. Kot pa srno1' )j| vedeli kasneje, ne gre za trajno obremeH tj tev, marveč za manjšo zaroto njega' ;j) sodelavcev na občini. Živko je tudi to? tj^ roto preživel brez večjih posledic. jeni
lite
Sevniški paberki J;
d!?1
r
*ei
1
eje
ZAVAROVANJE — Gasilci, se. „ vadno pohvalijo, da dobro sodelujejo zavarovalnicami. Pri sevniški občinski j; silski zvezi pa so zadnjič kar težko poginili dve grenki piluli razočaranja, s kaj rima so jim postregli v zavaril?*!,, skupnosti Triglav, in sicer prvič, ko soj* ?e za strojelom za Veliki Cirmk na zava* 'al valnici priznali od 14.000 din stroškom *ki štiri tisočake. Drugič pa so še pri manP ho denarjih, ko so imeli sevniški gasilci 2t» 'ari din stroškov za popravilo okvare razmOj ikjj ževalncga stroja, od zavarovalnice P11*^ dobili 400 din, znova spoznali, da je * )tr<
mačehe težko pričakovati materinske jj -jp
bežni in topline. Morebiti bodo v mes6%
1 ...................- - -|)1 ..
požarne varnosti posvetili kakšno rriio1
tudi tako nepomembnim vprašanjem-
OBISK — Pretekli teden je bilo v **
turni dvorani GD Sevnica ob kino stavah še nekaj prireditev. Žal smo la*1, s.
spet najbolj zardevali zavoljo slabega “j ^
skg kulturne prireditve. Na koncertu ' |.! ličnega ameriškega saksofonista Kelljfl' 'l
pianista Bojana Goriška smo našteli. in piši, 33 poslušalcev. Občutek, da staj koj la organizatorja koncerta Albert in 'juti
M gam/.aivzija ivvMiv-t-i vi« niizvn	o
oz. sevniška ZKO vsakemu obiskov«^ posebej hvaležna za obisk, je ostal	*l*s
koncu prireditve. Normalno za kult11': b 1
K osveščeno okolje bi bilo ravno obrati'1', k t I bi torej morali biti veseli redkih prilof" bi
Ul iuicj iiiuiau u«u v tatu ivumii F* ’ ^Jj wl ;
sti, da se v živo soočijo z vrhunsfl pp.
ustvarjalci in poustvarjalci. Sicer pa. M bp| obiska tiče. ni bilo kaj dosti bolje ob j*™ ■
E razpravi o osnutku slovenske ustave, ‘ j I zbor štipendistov je bila dvorana preti?

(ratka večnost pesnika Zlobca
Pesnik Ciril Zlobec je v Kočevju predstavil svojo najnovejšo zbirko
a' KOČEVJE — Literarni vefer pesnika Cirila Zlobca z naslovom «Moja krat-1 večnost« (kar je naslov njegove /.adnje pesniške zbirke) je bil 2. oktobra v ne °^eviu' Organizirala ga je knjigarna Državne založbe, posvečen pa je bil :e ‘azniku občine Kočevje, 3. oktobru. Ob tej priložnosti je knjigarna tudi raz-re- Svila vsa Zlobčeva knjižna dela, ki so izšla doslej.
>k, C iril Zlobec je povedal, da so pesniki sajs posebne vrste ljudje. Ujamejo in za-Sejo tudi liste trenutke življenja, kijih vi- ugi ne zajamejo ali občutijo tako kot m, tsniki. I/ njega pa je pogosto tako v ~ Sniih kot v komentarjih spregovoril y’ d' politik, saj je med drugim dejal, da ,1 jalovi prepiri o tem, kaj je pomemb-!fe gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo, a, * * * * * *kura tid Pomembno je vse, je zatrdil. nJ Med komentiranjem naslova zbirke r(J, večera ter pesmi, ki jih je prebral, je aj 'vedal, da sta tak naslov njegovi zbirki eč
ZA ENAKO DELO
Z Različno plačilo
^ BREŽICE Brežiški šolniki se ni-kor ne strinjajo s trditvijo, da njihove ' 'če naraščajo bolj kot v gospodar-a~. u- V osnovnem šolstvu imajo na ,(j. nier še januarske plače, deležni so bili [i«, ‘•-odst. zvišanja v aprilu. Opozarjajo, b "čiteljem postavljajo vedno višje za-/s( :ve, tudi glede izobrazbe, medtem ko sa 'čilo ostaja isto. Velike so tudi razlike I(1 osnovnošolskimi učitelji v posa-:?nih občinah, čeprav morajo povsod Ovijati enako delo. V sosednjih Bčjhah imajo tako ob enakih progra-■vudi za polovico večje plače.
1
pesmi že pred 10 in 20 leti dala prevajalca iz Zagreba in Prištine. Zaradi besede bog (O bog, imejte usmiljenje z menoj) je imel kot član CK ZKS že pred desetletji nekaj neprijetnosti. Že pred četrt stoletja je opozarjal na stvari, ki so še danes aktualne, pisal onemoči besede pa tudi o razdvojenosti umetnikovega duha. Profesorje slaviste je podučil, naj ne uče le svoje resnice o
ZIMSKE KULTURNE PRIREDITVE
ČRNOMELJ — Te dni v Črnomlju pripravljajo program kulturnih prireditev /a zimsko kulturno sezono 1990/91. Znano je že, da bosta v tem času v Črnomlju dve dramski predstavi in ena mladinska gledališka prireditev, če pa bo zanimanje, bo ZKO lahko pripravila proslave za 29. november in 22. december in ob drugih praznikih. V Semiču in Črnomlju bodo razstavili slike, ki so nastale na slikarski koloniji, kije bila te dni v Semiču. Več likovnih razstav načrtujejo v črnomaljski galeriji Miniart, med drugim razstavo umetniške fotografije in Germove male plastike. Več prireditev pripravljajo tudi črnomaljski mladinci.
Kultura, ki je ne vidimo
0
ir Sc
ov{ Spomeniško varstvo, muzejska dejavnost
ko'~ ---------------------------------------------—
■ži^REŽICE — Med kulturne dejav-
eži
Kf 'h v občini sodijo tudi take, ki sicer a ii o neposredno na očeh javnosti in meiiajo takega odmeva kot na primer Vel dalijka ali glasbena dejavnost ter de-N v ljubiteljskih kulturnih skupinah. F1 tihe, a pomembne dejavnosti Ovijajo Posavski muzej v Brežicah, :k j y0d za varstvo naravne in kulturne ^a ®Ščine Novo mesto in Spominski ičirl( Trebče.
/gfll p
. _j Posavski muzej odkriva, zbira in od-stji Puje premično kulturno dediščino, jo ■*rzuje, obnavlja in proučuje ter jo ^stavlja na razstavah. Vzdržuje tudi —- *lopje brežiškega gradu in obiskoval-11 nudi ogled stalnih razstav zbirke ®K*I, baročnega pohištva in predme-_ [ kulturne dediščine od 15. do 19. sto-|a. V galeriji muzeja pripravlja občas-Ki razstave likovnih in kiparskih umet-ršk tov.
| ^u?ejske dejavnosti opravlja na bni [>l0^)u celotnega Posavja. Na pod-iša:	arheologije tako nadaljuje z deli v
jen a°vski jami m z zaščito arheoloških ,a r °Pavanj antičnega najdbišča v Ri-eli
si
goncah pri Dobovi. Z etnološke plati opravlja raziskovalno nalogo o tradicionalni obrti na območju Bizeljskega, Kapel in Artič, sicer pa muzej pripravlja še monografijo o Kozjanskem odredu in nadaljuje z zbiranjem gradiva o zlatih oltarjih v Posavju.
Tudi spomeniškovarstvena dejavnost, ki jo opravljata Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Spominski park Trebče, ima velike obveznosti. Med njimi so nekateri nujni posegi na bizeljskem in pišečkem gradu, ureditev domačije v Križah, izdelava osnovne dokumentacije za brežiški grad, obnova kapele in nadaljnji posegi v zapuščeni park pri gradu Mokrice ter priprava za obnovo fasade na cerkvi sv. Roka v Brežicah.
B. D.
pesnikih, ampak naj dopustijo mladim tudi razmišljanje. Priznal je, da tudi sam čuti, daje najmočnejši v ljubezenski poeziji. Ob tem je razložil, zakaj šteje ljubezen za naj večje in najbolj demokratično čustvo. Ljubezen občutijo vsi ljudje, vendar tega ne znajo prav povedati, če pa bi to že znali, se sramujejo javnosti razgrniti svoja čustva
J. PRIMC
STISKA V TEKSTILNI ŠOLI
METLIKA — V šolskem letu 1990/91 je v metliški srednji šoli tekstilne usmeritve 196 učenk in dva učenca. Na šoli je sedem oddelkov, izobražujejo pa za smeri tekstilni konfekcionar 2, tekstilno-obrtni konfekcionar (obe smeri sta triletni) in pomočnik tekstilnega konfekcionarja (sedaj še enoinpol-letna, tisti, ki so se letos vpisali, pa bodo že hodili v to smer dve leti). Na tej edini metliški srednji šoli je zaposlenih 12 učiteljev, poleg tega imajo še zunanje sodelavce. Najhujša težava je huda prostorska stiska, saj se šola stiska v prostorih tovarne Beti, kjer ima na voljo za 7 oddelkov le 6 učilnic, naslednje šolsko leto pa bo na šoli celo 8 oddelkov. Če bo Metlika hotela še naprej imeti to šolo, bo pač morala nekaj narediti, da se to resno vprašanje reši.
NA EKSTEMPORU
LJUTOMER — Slikarskega ek-stempora, ki so ga konec minulega tedna priredili v Ljutomeru, so se udeležili tudi Janko Orač in Marjan Maznik iz Novega mesta, Jože Kumer iz. Dolenjskih Toplic in Jože Marinč iz Kostanjevice. Vsi štirje zdaj tudi razstavljajo, Kumer in Marinč pa sta prejela odkupni nagradi.
ABONMAJI ZA OTROKE
KOČEVJE — Z včerajšnjim dnem so se v kočevskem kinu začele abonmajske predstave za predšolske otroke. Predstave bodo vsako drugo sredo, začnejo pa se ob 9.30. Cena za predstavo znaša 20 din. 17. oktobra se začno popoldanske abonmajske predstave za učence prvih in drugih razredov osnovne šole. Predstave bodo na 14 dni, vsakič v ponedeljek, začele se bodo ob 17. uri, cena pa je tudi 20 din za predstavo ali za celoten abonma 120 din. Za oba abonmaja velja, da ne gre le za filmske, ampak tudi za lutkovne in druge gledališke predstave.
KOŠIRJEVE UMETNINE NA OGLED — V Domu JLA v Ribnici so v počastitev dneva topničarjev odprli 38. samostojno razstavo kiparja Draga Koširja iz Jelovca pri Sodražici. Kipar, ki ima v svoji zbirki že več kot 1300 umetnin, je svojo prvo razstavo pripravil leta 1971 v Ribnici. Razstavo je odprl predsednik izvršnega sveta občine Ribnica Janez Henigman, pokroviteljstvo nad razstavo pa je prevzela delovna organizacija Inles. (Foto: M. Glavonjič).
Slab obisk na koncertu
Sevničani Kellyja (ZDA) — saksofon in Goriška (klavir) vseeno niso razočarali
SEVNICA Sevničani so pretekli teden zamudili lepo priložnost, da v domači dvorani prisluhnejo sicer dokaj zahtevni in težko razumljivi sodobni glasbi. Navkljub poraznemu obisku pa sta se mlada, a že mednarodno dobro uveljavljena mojstra Američan John Edvvard — Kelly (saksofon) in Bojan Gorišek (klavir), doma iz Loke pri Zidanem mostu, potrudila na prvem koncertu iz cikla krajše slovenske turneje, kot da bi nastopala pred polno dvorano.
Kelly nam je sicer po končanem približno poldrugo uro dolgem koncertu izjavil, da niti ni pomembno, ker je bilo poslušalcev malo, saj so bili prisotni toliko bolj »dobri«. Zatorej Ke!lyjeva izjava v smislu »malo publike, pa ta dobra« bolj izzveni v nekakšno opravičilo nič krivemu organizatorju koncerta sevniški Zvezi kulturnih organizacij. Povejmo, da Kelly od leta 1982 živi v Nemčiji, koncertira pa po Skandinaviji, skoraj vseh zahodnoevropskih dežrirh. v ZDA in Braziliji. Snemal je že za številne radijske in televizijske hiše, leta 1988 pa je tudi izšla njegova CD-plošča s posnetki sodobnih skladb za saksofon in klavir. Kelly predava glasbeno teorijo, estetiko, zgodovino in akustiko saksofona na različnih evropskih in ameriških univerzah. Zato seveda tudi v
Da kultura ne bo »zmrznila«
Če ne bo dodatnega denarja, bo kulturna dejavnost v črnomaljski občini do kon-ca leta zamrla — Centralno ogrevanje kulturnega doma
V Kostanjevici torij 10. bienale
ow Prireditev in natečaj a otroške grafike raz-, tm__ pisana
m ^
’ ‘»Kostanjevica — Galerija
kol' ( 1'^ar Jakac in OS Jože Gorjup v •up °stanjevici na Krki sta te dni raz-.iji 1Sa'a 10. grafični bienale jugoslo-[Cfl )^'s*c'l' otrok, pripravljalni odbor Inc' ,lenala pa natečaj za sodelovanje nlot ^a?£tavi grafičnih listov. Grafično'1 j® tre*5a poslati na naslov
„et| |9 er'je Božidar Jakac (Grajska ce-L,0v ? ^5, 68311 Kostanjevica na Kr toj ^najkasneje do 25. aprila 1991,
. "dtem ko bo prireditev z razstavo gjjpnbra ali oktobra 1991. Priie-l/fljj bodo izdali katalog z represijami tistih grafik, ki jih bo iz-*la ž.irijii vse poslane grafike pa vključene v fond stalnega gra-, nega kabineta pri Galeriji Boži-n< !?r Jakac, kije bil ustanovljen ob 1. lejornalu.
ki S* . ‘ema 10. bienala, kibotudijubi-'g°; ,rn> ni ozko predpisana in bodo k",' (?nci širom po Jugoslaviji lahko "",» 'dejno izhodišče za grafične liste ,nT /F' najrazličnejša področja mate-'! lat e’ socialne in duhovne kulture,
' nii' m ■ a b°d° lahko upodabljali tudi
*a°,IVe 'z ljudskih pripovedk, vero-njit ,Lvh Pregovorov vse do zgodovin-pa1 Na ^Bodkov in ljudskih junakov, je1)(, natečaju morejo sodelovali <e Ijt e °ci oziroma osnovnošolci iz vseh ,ese‘ 1^ 'n pokrajin, vseh narodov lin"1 'jn .odnosti ter narodnostnih manj-m. j,*1.' živijo v Jugoslaviji, v k' p r'reditelji bodo upoštevali samo puL VF grafike, ne pa listov z raz-,a r stu °*ev9lnih strojev. Na vsakem li-u *oraj° biti podatki o grafiki in |U i i irvrtr^a'cu' njegovem mentorju, šo-'(< >en ’ 'n vse čitljivo napisano. Pose-j il(). Pogoj je, da so grafike samo-delo otrok in ne starejše od in:,» et- Žirija, ki bo izbirala liste za ji' !|aSt?v°' priznanja in objave, bo liti' n p Paz>'a. da bodo odtisi snažni m' la 'st' ne umazani. Pri izbiri bo ime-bj Pryo besedo kvaliteta. Želijo, Ja nsk'1 po?6 tudi pripravljajoči se bienale ., k* boljši *ako dobro, kot so se nai-
>7,._____ I, Z.
ČRNOMELJ — Če ne bodo kar se da kmalu popravili prispevne stopnje za kulturo oziroma, po novem, zagotovili denar iz občinske »blagajne«, bo kulturna dejavnost v črnomaljski občini za letos zamrla. Občinska kulturna skupnost tako rekoč nima niti prebite pare več.
Kako je do tega sploh lahko prišlo? Najprej so se ušteli že pri načrtovanju kulturne dejavnosti oziroma potrebnega denarja zanjo za letošnje leto. Vendar bi to še nekako prenesli, a so ob akciji za razbremenitev gospodarstva kulturi tako znižali prispevno stopnjo, da bi namesto 2.258.000 dinarjev letos dobila manj kot 2 milijona din. Seveda ob tem razbremenjevanju gospodarstva ni bila prizadeta le kultura, marveč tudi ostale dejavnosti, od varstva, šolstva, otroškega varstva do športa, kar vsi po vrsti krepko občutijo.
Kulturo v črnomaljski občini pa je letos doletela še ena »nesreča«. Končno so se lotili več ko potrebne ureditve ogrevanja črnomaljskega kulturnega doma, tega pa pri načrtovanju kulturne dejavnosti za letos niso predvideli. Je pa res skrajni čas, da dobi črnomaljski kulturni dom ustrezno ogrevanje, saj je ne-
znosno mrzel dom pozimi odvračal ne samo obiskovalce, ampak tudi nastopajoče. Gledališki ansambli pa tudi posa-
• Denar pa potrebujejo tudi za kulturno dejavnost v občini sploh; če ga ne bo, bo ta do konca leta povsem zamrla. Predvsem manjka denaija za delo kulturnih in drugih društev, ki jih združuje Zveza kulturnih organizacij, kjer se za marsikoga odvija osnovna kulturna dejavnost v občini. ZKO je še v posebej težkem položaju, kajti bila je organizatorica juijevanja, ta prireditev pa je letos prinesla izgubo.
mezni umetniki so dali vedeti, da v takih razmerah ne bodo več nastopali v Črnomlju. Tako so letos začeli urejati centralno ogrevanje doma. Primerno
bo sedaj ogrevan cel dom. od dvorane, velike avle, razstavnega prostora, garderob do upravnih in drugih prostorov. Do sedaj so dela stala 460.000 dinarjev, za njihovo dokončanje pa potrebujejo še 350 tisočakov, ki pa jih za sedaj nimajo. Če bodo potrebni denar dobili, so prepričani, da se bo pozimi povečal tudi obisk kino predstav. Da bi črnomaljska kultura letos pokrila najnujnejše stvari s tega področja, vključno z dokončanjem del v kulturnem domu in financiranjem ZKO, bi skupaj potrebovali 3 milijone dinarjev namesto tistih slabih dveh, na kolikor ji je bil zmanjšan letošnji znesek. Računajo, da bodo te zadeve v občini lahko uredili.
A. B.
kultura
in
izobra-
ževanje
Sevnici ni zamudil priložnosti, da pretežno mlademu občinstvu iz vrste sev-niške glasbene šole s priložnostnim komentarjem približa glasbo, ki sta jo igrala z Goriškom.
Bojan Gorišek igra skoraj izključno glasbo 20. stoletja. Po končanem študiju (nazadnje pri Herbertu Henčku v Kolnu) deluje kot samostojni umetnik. Sodeloval je z Lucianom Beriom, Vinkom Globokarjem in Jane Manning ter snemal za RTV. Kot nam je povedal, je posnel prav pred kratkim pri ljubljanskem Helidonu CD-ploščo s skladbami Crumba, Messiaena, Kumarja in Stibi-la, čez kakšen mesec pa naj bi izšla še druga njegova CD-plošča, ki jo je posnel v Berlinu pri tamkajšnji RTV hiši.
P PERC
Črnomelj: veliko šol, malo denarja
Od strehe do računalnika
ČRNOMELJ — V šolstvu denarja kronično primanjkuje, saj so potrebe
vedno večje od možnosti. Prav te dni ugotavljajo, kaj vse je potrebno storiti za vzdrževanje sedmih osnovnih šol v črnomaljski občini in koliko ter kakšne opreme tem šolam primanjkuje. Seveda ni rečeno, da bodo vse, kar bodo ugotovili, šole tudi dobile, kajti če sploh kaj bo, je v prvi vrsti odvisno od tega, ali bodo za osnovno šolstvo v občini dobili kakšna dodatna sredstva.
Stanje na tem področju je res žalost-
no. Tako je precej dotrajana stavba osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju, kjer bi bilo treba obnoviti streho in okna; šola tudi nima kombija. Pri šolah
v Loki in Semiču bi morali urediti obračališče za avtobus, kajti vozačev je veliko in vsakodnevno manevriranje avtobusov na tesnem prostoru je nevarno za otroke. Šolski kombiji so skoraj na vseh šolah, ki jih imajo, dotrajani. V črnomaljski srednji šoli bi radi uredili sodobno računalniško učilnico, za kar bojo namenili del svojega denaija, računajo pa tudi na pomoč iz občine in republike.
Za drobec bogatejši
Razstava v Do len j ki ni izložbi — Drobnjarija, ki je lahko pomembna
NOVO MESTO V veliki izložbi Dolenjkirte trgovine Tekstil na zelo frekventnem delu Glavnega trga so v sredo, 3. oktobra, med oblačila in druge prodajne izdelke postavili zanimivo razstavo glasbil. Razstavo je postavila arunžerka Dolenjke Jožica Medle.
Razstavljena so najrazličnejša glasbilu, od preprostih ljudskih, kot so piščali vseh vrst. do klasičnih glasbil, kot sta violina ter klarinet, vmes pa je najti tudi eksotična glasbila iz Kitajske in Ugande. Gre za izbor glasbil iz bogate zasebne zbirke. ki obsegu preko 130 glasbil iz vseh koncev sveta in je last Mladena Skrhiča iz Novega mesta. Škrbič zbira glasbila že dolgo vrsto let. med dragocenejšimi primerki njegove zbirke pa je tudi violina iz domnevno Stradivarijeve delavnice, ki pa. povsem razumljivo, ni razstavljena.
Zamisel takšnih razstav vsekakor velja pozdra viti. Ne gre samo za dobro izrabo frekventnega prostora in temu primerno veliko možnost posredovanja najrazličnejših kulturnih dobrin, gre tudi za drobec v oživljanju, lahko bi rekli zdaj precej zanemarjenega prostora Glavnega trga. k ute rega vrednote so pokopane pod neustreznim prometnim in trgovinskim režimom. Dalo bi se tu di reči kakšno besedo o popestritvi Glavnega trga, o večji turistični privlačnosti. ki jo navsezadnje te tvori veliko drobnjarij, da o drobcih, ki lahko ustvarijo bogatejšo kulturno podobo mesta, sploh ne govorimo. Zares, drobna stvar, ki pa ima stik s pomembnejšimi razsežnostmi.
Ravno zaradi tega je treba izreči tudi drobec kritike, in sicer tale: imena glasbil bi morali napisati pravilno. Izrazi, kot so horna in pamska frula. ne sodijo pred oči javnosti.
M. MARK EU
MANJ DENARJA ZA UČITELJE
METLIKA — Na nedavnem sestanku izvršnega odbora Zveze kulturnih organizacij Metlika je tekla beseda tudi o honorarnjih. Po burni izmenjavi mnenj je prevladalo stališče, da prejme vaditelj 125 dinarjev na uro. Iz pogodbe bosta izvzeti metliška in podzemeljska osnovna šola, kjer bodo učitelji vodili izvenšolske kulturne dejavnosti za znat no manjši denar. Razlog je seveda v tem, da šoli nimata denarja, zadeva pt nehote pokaže tudi na to, kako družbf vrednosti učitelje in njihovo delo.
Za teden dn[ našel dom
Ob tednu slovenskega filma v Novem mestu
NOTO MESTO Prejšnji leden je slovenski film. kije bolj sirotek in brez-domnež kot spoštovan in ljubljen gost v kinematografih širom po Sloveniji, do-moval r Novem mestu, kjer prizadevni ljubitelji filma r Odboru za film pri Zvezi kulturnih organizacij kot edini r Sloveniji. če izvzamemo Celje, kjer poteka vsako leto festival slovenskega filma, pripravljajo slovenskemu filmu posvete no _ prireditev	teden slovenskega
filma. Letos je bila prireditev že petnajstič.
Slovenski film je v Novem mestu doživljal vse tisto, kar se je v zadnjih časih izkazalo kot njegova usoda in prekletstvo. V prvi vrsti seveda žalostno dejstvo, da je brez gledalcev. Ima sicer nekaj ljubiteljev, vendar pa jih je premalo, da bi lahko govorili o kakšni omembe vredni gledanosti. Eilm sploh nima več liste veljave in priljubljenosti, kot jo je imel včasih, ko na prizorišču še ni bilo televizije s spremljajočim videom, ven dar pa je slovenski film še posebej močno prizadel r lem pogledu. Dvorana v Domu kulture je bila ob večernih predstavah bolj prazna kot polna	s častno
izjemo uvodne predstave, na kateri seje
z gledalci pogovarjal gost prireditve režiser Jure Pervunja. in Robarjevega filma Teter v mreži, ki je pritegnil nekaj več ljudi.
Povsem drugače je bito s šolskimi predstavami. Dvorana je bila r dopoldanskih urah, ko je tekel program za šolarje. vsakič polna, mlade oči pa so slovenski film spremljale tudi z več pozornosti in veselja. In če ne drugega, si je že zaradi teh dopoldanskih predsta i< teden slovenskega filmu v Novem mestu prislužil dobro oceno. Če bi še kje drugje toliko naredili za populariziranje slovenskega filma, kot se trudijo r Novem mestu, bi se morda slovenskemu filmu le začeli pisati drugačni, boljši časi.
M. MARKELJ
NOVI KNJIŽNI IZPOSOJEVALIŠČI
ČRNOMELJ — Črnomaljska matična knjižnica ima že izposojevališči v Semiču in Vinici, konec lega meseca, 28. oktobra, ga bodo odprli šc v Starem trgu, 25. novembra p.: v Adlešičih. Predvideno je še knjižno izposojevališče v Dragatušu.
Kako drugačen človek je pesnik
Literarni večer ob obletnici novomeške pomladi — Razgovor z ustvarjalci
NOVO MESTO — Pošteno povedano, poslušalcev se na literarnem večeru in razgovoru s pesniki prejšnji petek zvečer v novomeški Študijski knjižnici Mirana Jarca, posvečenem obletnici novomeške pomladi, ni ravno gnetlo, pa tudi vsi najavljeni gostje se niso pojavili ored zbrano publiko.
Tisti, ki so prišli in prebrali svoje pesmi, to so bili Janez Kolenc, Ivan Zoran, Miro Gutman, France Re-žun in Ivan Gregorčič, pa morajo biti kljub temu zadovoljni, saj je njihovim stihom prisluhnila pretežno mlada publika, kar za podobne prireditve ni ravno značilno. Prire-
ditelj bi novomeški pomladi in navzočim storil še večjo uslugo, če bi med nastopajoče uvrstil tudi kako ime iz mlajše generacije. Ne samo zato, ker bi to bilo publiki primerno, ampak tudi zato, ker je bila glavna značilnost novomeške pomladi prav mladost, novost in sve-
POEZ1JA IN PESNIK — Tako bi lahko naslovili literarni večer v novomeški študijski knjižnici, kjer so svoje pesmi brali Janez Kolenc, Ivan Zoran, Miro Gutman, France Režun in Ivan Gregorčič (od leve proti desni), potem pa se s publiko odkrito pogovorili o svojem ustvarjanju. (Foto: T..J.)
žina. Seveda pa seje treba zavedati, da mladi pesniki, zlasti pa taki, ki bi bili pripravljeni svoje stvaritve javno prebirati in se pogovarjati o poeziji s publiko, ne rastejo ravno na vsakem drevesu.
O tem, na kakšnem drevesu so zrasli inkaj je opredeljevalo in še opredeljuje njihovo ustvarjanje, kakšna nuja in izrazno hotenje jih sili k pisanju, so v dokaj sproščenem razgovoru, ki ga je animiral ravnatelj knjižnice in povezovalec literarnega večera Janez Mcžan, publiki pojasnjevali ustvarjalci, in sivim ter bradatim možem ni bilo nič nerodno pobrenkati po najbolj skritih strunah svojega srca in pobrskati po najbolj intimnih kotičkih svojega doživljanja in iskanja, da bi radovedni publiki odgovorili na primer na vprašanje, kako drugačen človek je pravzaprav pesnik, in starejšega profesorja ni bilo nič sram priznati, da svoje pesmice položi v predal, jih po enem letu spet prebere in če mu takrat zazvenijo, jih obdrži, če ne, pa zavrže. S tem je hotel najbrž povedati, da celo za pesnika samega ni vse, kar napiše, poezija in daje to vrednota, ki sega čez več obzorij in ne živi le od danes do jutri.
T JAKŠE
DOLENJSKI LIST
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtke
Država v državi pokazala obraz
otrok »pokasira« že v najresnejših letih, ko se z velikimi koraki oblikuje v osebnost. Težko je biti srečen in dober roditelj, če si nesrečen človek, na katerega pritiska vse več čedalje težje rešljivih problemov; težko je vlivati optimizem, če si sam brezvoljen.
Jedrska ni začetek in konec ekologije
Vojaška zasedba nekdanjih prostorov štaba teritorialne obrambe Slovenijeje dokončno sesula teorijo o podružbljanju politike in tako o podružbljanju državne obrambe na jugoslovanskih tleh, če je v tako teorijo sploh kdaj kdo verjel. S starim besednjakom bi lahko rekli, da je vdor armade v prostore bivše TOS jasno potrdil, da je armada vsa tista leta iluzij o njej sistematično razvijala proces »antipodružblja-nja«, saj letos v sredi
aj je vojaški stroj nastopil 5. oktobra središču Ljubljane brehibno in se ni ozi-
Hkrati ko se tako šola kot družina vsaka po svoje trudita lajšati in odpravljati otrokove stiske, jih lahko, in nemalokrat tudijih, povzročata. Prevelike zahteev staršev, ki jih otrok ne more izpolniti, so na primer lahko vir nerazrešljive otrokove stiske, ki lahko pripelje celo do samomora že v rosnih letih, in take primere v Sloveniji že imamo. Lahko verjamete, datrelje-šolec vztrajno dopoveduje tovarišici, da ne ho nesel domov lista, na katerem je dobil za nalogo »samo« tri, ker bo mama dobila histerični
ral na (ne)uradne proteste iz suverene države rtapad! Verjemite! Sicer pa je to le en droben Slovenije.	primer, kako lahko starši s prevelikimi ambici-
Armadna poteza, o kateri se govori kot o pu- Jam‘ spravljajo svoje otroke v stisko. To lahko ču, nesporno izpričuje pripravljenost vojske, da delo tudi šola s svojimi ocenjevalnimi konica-pokaže svoj pridobljeni položaj v državi. In v mi- čeprav je tudi tu vendarle toliko odvisno od tem, ko je pripravljena povedati, kdo na ozem- posameznega učitelja, na splošno pa naj bi se lju bivše SFRJ kaj pomeni, se zdi, da Jugoslo- zadeve popravile s prenovo šole: Od posamez-vanska ljudska armada pomeni državo v drža- neka učitelja je prav tako največ odvisno, koli-vi. Zakonske definicije, kaj je armada v ko bo tudi vzgojitelj, koliko bo skozi učenje Jugoslaviji, so ta hip manj pomembne, ker je v ntrok le-te tudi vzgajal in izobraževal za življe-ospredju predvsem dejanska vloga vojske v nJe- Odnosi med ljudmi, komuniciranje in reše-vsakdanjem življenju Slovenije.	vanje problemov (med seboj, s starši itd.) pa tu-
Zdi se vsaj, da je armada z omenjenim pose-	spolnost, načrtovanje družine, simpatije itd.
gom prekoračila pooblastila. Toda nasvezad- stvari, kijih je v šolah večinoma povsod čisto nje bi pomenila prekoračitev pooblastil še celo premalo, bilo pa bi nujno, da bi se otroci oz. ugodno dejstvo. Veliko slabše bi namreč bilo, mladostniki o njih pogovarjali in (po)učili. A če je armada ravnala povsem v skladu z doku- vsf10 so seveda delikatne stvari, kot so delikat-menti, za katere sicer ne ve niti javnost niti slo- n' odnosi med ljudmi, zato se jim večina raje iz-venska oblast, vendar imajo moč veljavnega °8ne. tako staršev kot učiteljev, »kasirajo« pa pra vnega predpisa. V tem primeru bi se dogod- spet otroci.
Je JE krško samo velika politična kost, ki jo bomo po malem vsi glodali in pri tem pozabljali na ostale probleme? To vprašanje se zdi dokaj upra vičeno, kajti v z vezi z našo prvo in edino in nemara tudi zadnjo nuklearko se dogaja marsikaj takega, kar je brez notranje logične povezave. Torej bi lahko rekli, da je jedrska neke vrste politični reagent, ki ga izrablja vsak po svoje. Kakor ima kdo čas in seveda interes.
Močno je odmevalo, ko so sestanek medrepubliške koordinacije med Slovenci in Hrvati, ki obstaja samo zaradi JE Krško, zaprli za krškega župana in republiškega poslanca Šonca. Mogoče je verjeti, da je to bil samo delovni sestanek, na katerem so se prepirali o strateških usmeritvah bodoče politike. Prav lahko pa bi sklepali tudi, da je šlo za protiudarec. O Soncu se po Krškem govori, da ima do JE Krško neki poseben odnos. Župan Omerzu pa je tako in tako v stalnem sporu s strankami, zlasti pa z zelenimi. Slednjim je, denimo, prepovedal objavljanje v občinskem delegatskem glasilu Naš glas. Jasno je, da so zeleni zaradi tega skočili pokonci, kar se je lahko slišalo tudi do Ljubljane. V Ljubljani pa je dr. Leo Šašerko podpredsednik slovenske vlade in član medrepubliške koordinacije, in še zelen je povrhu.
do veliko dosegli, če v resnici ne bodo postali pravo vseljudsko gibanje. Zato je bilo na pogovoru s članom predsedstva republike Slovenije dr. Dušanom Plutom v Krškem slišati opozorilo, da bi morali začeti tudi z manjšimi akcijami. Tako bi se hitreje pokazali vidnejši rezultati, ki bi gibanje popularizirali. Velike akcije, kot je tista s Savo, ki še vedno ni čista, pa tudi ta proti JE Krško — vlada je že malce popustila v doslednosti, ko je začelo primanjkovati elektrike —, ne dajejo vedno najboljših rezultatov.
J. SIMČIČ
Sevničani prehitevajo po desni?
ki z ljubljanske Prežihove ulice lahko ponovili v sicer spremenjeni, a nič manj srhljivi podobi še kje drugje. Utegnili bi se pojaviti kot ukaz, po katerem bi si armada zastražila slovenska podjetja, ki so desetletja proizvajala za vojsko. Za tako imenovano namensko proizvodnjo, katere obseg je narekovala JLA, se je sicer vedelo, a se tega ni obešalo na veliki zvon. O vojaško industrijskem kompleksu, ki drži pokonci številna gospodarstva, se je sicer govorilo, vendar do nedavnega nikoli o jugoslovanskem, ampak samo o ameriškem in kvečjemu o sovjetskem.
Stiske mladostnikov na primer izvirajo tudi iz tega, ker ne vedo, zakaj hoditi v šolo, ko so že zdaj brez dela ljudje z diplomami; ker jim je šola celo že spet nedosegljiva, ker je štipendij vse manj, napovedujejo pa celo šolnino. Skratka stiske, stiske, na vseh koncih in krajih. To družbo, to oblast čaka resnično veliko dela, da bo stvari pomaknila proti njihovim mestom. Če se družine ubadajo z vprašanjem, kako preživeti, premnoge stvari, nujne s stališča preživetja naroda, ne pridejo na vrsto.
• Ni naš namen, da bi komurkoli podtikali zarote. Predvsem bi radi ponovno opozorili na to, da se je vsa ekološka problematika zreducirala na jedrsko elektrarno. Opozorilo je tembolj na mestu, če vemo, da prihaja v Krško in Posavje plinovod, hitra železnica, avto cesta, da bodo gradili hidroelektrarne, da je tam podjetje
Ali Sevničani res nekoliko prehitevajo »po desni,« ko gre za no vo organiziranost vzgoje in izobraževanja v občini, ali pa skuša sevniška vlada v programskih usmeritvah za obdobje svojega mandata pogrevati zelo postano jed, preživeli model, vizijo izpred 20 let?
Na skupni seji vseh zborov sevniške občinske skupščine je odbornica A niča Pipan, ki zastopa v zboru združenega dela vzgojo in izobraževanje, na ta način pravzaprav izrazila povsem konkretno bojazen, da namerava sevniška vlada združiti vse osno vne šole in otroške vrtce, da bi imeli enega ravnatelja, ostali pa bi morali opravljati pedagoško delo itd. In kaj bi to pomenilo za določene krajevne skupnosti, če bi izgubile celo šolo? Zdaj veljavna zakonodaja omogoča ravnatelja na 16 oddelkov, nova pa namiguje, da bi ravnatelj moral nekaj časa delati tudi pedagoško, v razredu. Ne bi torej kazalo, da bi Sevničani počakali na novo zakonodajo?
__________________________________	Zanimivo je, da z mnenjem kolegice niti
Videm,prašičja farma itd Vsi t i sedanji 'in približno ni soglašala Fanika Zemljak, ki bodoči ekološki problemi pa so potisnjeni Je zaposlena na drugi šoli kot Pipano va in
v ozadje, čeprav zna vse to skupaj veliko bolj škodovati okolju, kot škoduje JE Krško v primeru kolikor toliko varnega obratovanja.
• Toda kar zadeva nove vojaške poteze, ki bi zbujale srh, je nemara potrebno verjeti slovenskima resornima ministroma Janši in Bavčarju, ki pravita, da se razmere umirajo in da se bodo suverena Slovenija na eni ter armada in jugoslovanska zvezna oblast na drugi strani zdaj pogovarjale.
M. LUZAR
To pa je seveda zelo slabo. Prostor za tiste mladostnike, ki so v družini celo telesno ogroženi, telefon za klic v stiski, več prostovoljnega dela za dobro otrok, ki so vse bolj prepuščeni sebi in ulici itd., so v posta vljanju stvari na svoje mesto, ki bo zmanjšalo tudi stiske družin in otrok, le obrobne stvari. Ampak danes v Novem mestu niti nič od tega ni mogoče izpeljati!
Z. LIND1Č-DRA GAŠ
K temu pa je treba dodati, da so A vstrijci na-okolie
redili za okolje še marsikaj drugega, preden so zaprli svojo jedrsko elektrarno. Da ne govorimo o dosledni ekološki politiki, tudi kar zadeva hidroenergetiko pa čistilne naprave v termoelektrarnah, avtomobile s katalizatorji.
Zeleni bodo vsekakor morali sprevideti, da zgolj s protijedrsko kampanjo ne bodo prišli daleč. Zlasti pa bi se morali za veduti, dane bo-
tudi strankarsko neodvisna, čeprav je bita izvoljena v družbenopolitični zbor na listi koalicije Demosa in ZSMS — Liberalne stranke, Pipanova pa je pri prenoviteljih. Zemljakovaje namreč spomnila, da »zgodovina kaže, da smo v šolstvu kaj hitro sprejemali vizije, če jih je sprejemal aktiv ravnateljev. Naročali smo drage študije, ki niso dale nikakršnih rezultatov.«
Stiske družbe in staršev plačujejo otroci
»Duša je neotipljiva in se ne vidi z očmi, a je ranljiva in včasih hudo boli«. Ta verz znanega slovenskega mladinskega pesnika Nika Grafenauerja so si vzeli za iztočnico v novomeški zvezi prijateljev mladine za okroglo mizo o otroku v stiski, organizirani v tednu otroka. In teh otrok v stiski, z občutkom nejasnega strahu in brezizhodnosti, je danes pri nas žal vse več.
Udeleženci okrogle mize, med katerimi je bil tudi cel razred dijakinj »pedagoške gimnazije«, so nanizali celo vrsto spoznanj, ugotovitev, resnic o otrocih v stiski Na primer: problematični otroci, otroci v stiski prihajajo iz problematičnih družin, družin v stiskah. In tudi teh je danes vse več. Naglo poslabševanje socialnega položaja, kose vse več družin ubada s povsem eksistenčnimi problemi, vse manjša gotovost zaposlitve in podobno seveda vpliva na starše, katerih stiske se v veliki večini povsem razumljivo prenašajo na otroke in poznajo v ravnanju staršev do otrok. Večina njih je tudi preponosna, da bi iskala in prosila pomoči. Žal najdražje plačajo te starševske in družinske stiske otroci, prav neverjeto je, koliko nesreče lahko
Branko Jermllor
Taka ocena je seveda pomenila podporo vladinemu videnju reševanja odprtih in razvojnih vprašanj vzgoje in izobraževanja, čeprav je več kot očitno, da se bodo okoli tega kopja še kako lomila, zlasti ko bo na vrsti operacionalizacija usmeritev. In če ne le gospodarstveniki, temveč tudi zaposleni na šolah in v vrtcih celo sami sramežljivo razmišljajo, da bi se tudi pri njih dalo kaj «racionalizirati«, da bi potem morebiti le lahko poenotili osebne dohodke, kar že dlje časa zahtevajo učitelji, je to že korak naprej. Navkljub bojazni, da bi kdo morda izgubil stolček. Nekateri celo menijo, da bi ravnatelji v razredih lahko več prispevali h kakovostnejšemu pouku, kar bi odvračalo starše od že zaznavnih procesov, da že v začetku šolanja premeščajo svoje otroke na »boljše šole.«
P. PERC
Poslanci, ki ne
dvigajo rok
Zadnja leta nam je, Slovencem, zrasel narodni ponos, na žalost pa kaj takega ne bi mogli reči za politično kulturo. Demokracija ni nekaj, kar nekdo prinese na pladnju in reče: »Od danes je pri nas demokracija.« Nasprotno, to je taka zadeva, ki jo morajo ljudje sami izgraditi. Trenutno so torej nastopili le nekaj boljši pogoji zanjo. Razmere in pogoje pa je treba znati izkoristiti.
Naša politična zavest in sposobnost političnega nastopanja sta še daleč za razvitim svetom, s katerim se tako radi spogledujemo. To
an
V
ta
smo lahko opazili že v predvolilnem boju a i zneje tudi na zasedanjih nove skupščil !an več, opažamo lahko tudi na vseh sejah t lrf skih skupščin.
‘VC!
;Pn
Delegati ali poslanci ali odborniki, kaki li jim rečemo, ne znajo nastopati in ne zna) sprotovati. Pravzaprav je tudi vprašanj sploh imajo koga zastopati. Še posebno I vih sejah je bilo čutiti pomanjkanje »deleg jfo baze«. Delegati niso zastopali mnenja št Iru kroga občanov, ampak so pogosto odloči ko mo v svojem imenu. Zdaj, tako je bilo ol ’!*> na brežiški skupščini, so občani sami po svoje delegate in jih pooblastili, da v skup, J prenesejo to ali ono.
• To je seveda že določen dokaz polit ih ga obnašanja, a kaj bi lahko rekli za t delegatov, ki sedijo na sejah, pa se «En zakaj. Ne dvigajo rok niti za niti proti ne oglasijo niti pri vzdržanih. KakŠ< ? njihova politična kultura? Koga zasl: *' jo? Kdo so?	1
S|(,
Vsekakor je bilo nerodno, smešno, žal tod a zanimivo. Organom skupščine se pri se •olj nju glasov številke namreč nikakor niso Roke so dvigovali ponovno, preverjt,li-sklepčnost, a na koncu se je pokazalo, “ med 47 prisotnimi delegati roke dvigova lor mo 39. Morda enostavno zato, ker nočejo 1() čati v svojem imenu, mnenja volilcevpa ni v u', Ali mogoče zato, ker kot delovni ljudji n j. imeli časa prebiti se skoz goro skupščin n s gradiva. Kakorkoli že, zgodilo se je in po t lo, da je z našim sistemom odločanja nek do narobe.

Mešetarji
Pogodba na škrniclju
Tone Skok in A lojz Godec z Jurjeg Vrha sta sklepala po osvoboditvi nek i*, kupčijo, ki je bila podobna trgovanj Kardelja in Bakariča z Dragonjo, o ki terem sem bral i> Mladini. Kot je pisal Jn. Ie-ta,je bil Kardelj mnenja, da ime Dri ,, gonja precej diši po hrvaško, in takoj ^ Dragonja padla pod NRH.
Od omenjenih Belokranjcev je Tone predsednik Kmetijske zadrug
Semič, A lojz pa je predsednik KOZ Jul Ke
nt*
stoj
S
Ib
J5
ji Vrh. V pogovoru, kako bi čimprej pb r peljala svoje zadružnike v svetlo bodolfij nosi, sta ugotovila, da ima Tone v svoj s zadrugi par konj z vozom in komati predsednik KOZ pa je ugotovil, da njt "1 go va zadruga ra vno to osno vno sredstt1 ®s potrebuje. Kmalu sta sklenila pogodb o tem in jo napisala kar ha škrniclju, i jima je bil roki. Tone se je bil na J tedenskem tečaju naučil, kako se pi^ pogodba. Napisal je: »Kmetijska zadrt ga Semič prodaja KOZ-a Jurji Vrh ki pi en par konjev s komati in vozom brt zadnjega žlajfa za ceno din 40.000.* Pogodbo sta podpisala, za likof spi §lc Štefan vina in vse bi bilo v redu, če ne ^ KOZ-a pozabila plačati kupnino 40.0b 0| din. Alojz je mislil, da bo kmalu konti kJn nizem, kakor so jih učili na zadružne1 »tih tečaju, in da kupnine sploh ne bo treh htili plačati.	tae
Tone je šel kmalu zasluženo peni 'v n jo, novi upravnik pa je ugotovil, da H ‘P*t manjka osnovno sredstvo: konji s konti ta ti in voz. Kmalu je našel škrnicelj, 1 katerem je bila napisana pogodba, vlo-
pri Gospodarskem sodišču v LjubljP y (
tožbo in kol dokument predložil škrtl ^ celj s podpisano pogodbo za konje n, komati in voz brez zadnjega žlajfa. S* i^j veda se je sodnik, čeprav so bili mrai1 časi, pošteno nasmejal. Kadarkoli se sodnika potem srečal, me je vprašt fa »Kajpa voz, je še brez zadnjega žlajfd- ipn Tako se je pač kalilo jeklo.	* Ca
F. DERGANC
-'.it
Otrokom
dolgujemo
najboljše
Otrok je človeško bilje v razvoju, človeštvo dolguje otrokom vse najboljše, saj so otroci njegova edina prihodnost. To so lepe in resnične besede, še več v tem smislu pa je bilo slišati na neda vni sveto vni konferenci o otrocih v New Yorku, na kateri so s srce parajočimi govori nastopili voditelji človeštva. Ameriški predsednik George Bush je med drugim rekel, »da lahko nacionalni značaj neke države merimo tudi po tem, koliko skrbi za svoje otroke«, Mihail Gorbačov, ki ima očitno manj domiselne pisce govorov, pa je dejal, »da človeštvo ne bi smelo več mirno prenašati dejstva, da danes, na koncu 20. stoletja, vsako leto umre na milijone otrok«.
Koliko skrbe države za svoje potomstvo, najbolj pokažejo podatki o smrtnosti otrok do petega leta starosti. Tako na 1000 rojenih umre 300 Afganistancev in le 7 Švedov ali Fincev. V Jugoslaviji umre, po podatkih iz leta 1988, 28 otrok od 1000 rojenih. Ta podatek je samo "roba orientacija, saj so razlike med posame<z-•imi deli naše države velikanske, v prihodnje
bodo še večje. Dokument UNICEF, ki se ukvarja z zdravjem sveta, opozarja, da je ves čas, torej v vsakem trenutku, bolna tretjina svetovne populacije, tretjina otrok pa nima osnovnih pogojev za telesni in umski razvoj, kar neposredno onemogoča gospodarski in družbeni napredek držav, v katerih je to dejstvo izrazitejše. Tudi v bogatih državah se ne cedita samo med in mleko. V ZDA in Veliki Britaniji je stabilno desetletno gospodarsko rast pospremilo dvakratno povečanje števila brezdomcev. V bogati Ameriki seje povečalo število otrok, ki žive v siromaštvu, takih otrok je v tej deželi več kot 3
ne bi smeli več dopuščati, so rekli voditelji v New Yorku. Vsaka od teh smrti je smrt otroka, kije imel svojo osebnost, sposobnost, družino in bodočnost. Svet se bo morda otresel svoje zasvojenosti z umetnostjo bojevanja in spoznal, daje najvažnejša stvar zaščita in ne jemanje ži vljenja. Srečujemo se z zametki take miselnosti. Tako je bila srdita salvadorska vojna leta
1985 prekinjena zaradi splošnega cepljenja otrok. Vojskujoči se trani sta se dogovorili za 14-dnevno premirje, v tem času so cepili 3 milijone otrok. Podobno je bilo v Sudanu.
Nekoliko smo napredovali tudi z mednarodnimi pravnimi akti glede otrok. O obveznostih družbe do otrok govori konvencija o pravicah
milijone. Strokovnjaki opozarjajo tudi na pomanjkljivo zaščito otrok v nekdanjem sociali-
stičnem raju, kamor brez zadržkov prištevajo tudi Jugoslavijo.
Podatek, da na našem planetu vsak dan umre 40.000 otrok, je večkrat obkrožil naš planet. Manj znano je dejstvo, da jih 8.000 umre zato, ker niso bili cepljeni zoper koze, tetanus in podobne bolezni, ki jih je mogoče izkoreniniti s preprostimi cepivi, le-ta pa ne stanejo skoraj nič. V 24 urah umre 7.000 otrok zaradi diareje, ki bi jo lahko preprečili dobesedno brez vsakega stroška, potrebno je samo nekaj znanja. Kljub poceni antibiotikom mora zaradi pljučnice vsak dan v grob 6.000 malčkov. Nova nevarnost človekovi prihodnosti pa j e aids, v ZDA je 2.000 otrok, ki bodo zaradi aidsa umrli kot otroci.
Smrti in bolečine v tako orjaških razmerah
otrok, sprejeta lani v generalni skupščin< Otroku je zaradi njegovega telesnega in nega razvoja potrebna posebna zaščita i odraslih, pravice otrok so samostojen it ju$ bej razdelan del temeljnih človekovih f % Konvencija določa minimalne standardi ščito in izobraževanje otrok, v njej s°\ odredbe o zaščiti otrok pred izkorišča delu, seksualno zlorabo in vojnimi ujm do kon vencije ni bila lahka, o njenih se-so v OZN mleli deset let. Kon vencijo o p1 otrok je podpisalo 90 držav, ratificirani državah. Jugoslavije še ni med njimi, zaradi procedure v skupščinah republi^ krajin. Stara zgodba.
Papirji seveda niso vse. Če smo pragi je pravo vprašanje: Kaj lahko človesti in zdaj naredi za svoje otroke, kijim je ji jeno umreti? Kar precej. Dogovorjen bodo do konca tega stoletju in tisočlej osnovnim boleznim cepili 80 odstotkov tako imenovano terapijo oralne rehidri do preprečili smrt 25 milijonov otroi umrli v naslednjih letih. Zadeva bo sltdl kaj deset milijonov dolarjev, kot tri ali jaška letala. Državam v razvoju bodo volj antibiotikov zoper bolezni dihal, p pljučnico, minimalna zdravstvena zaŠft vsako leto rešila pol milijona mater it. revnih dežel sveta. Za	to je bila pokf ta
urica dobre volje bogatih.
C,

fpl V zvezi z vedno pogostejšimi /a-^Ptevami, predlogi, pobudami in vpra-M*nji, Ulko posameznikov, kakor tudi H *zličnih organov in organizacij, glede kistranitve slik. kipov in drugih >iedmetov s podobo Josipa Broza Ti-'jju z iz uradnih prostorov državnih or-SČU !ano\ ter iz javnih prostorov drugih ih ( kganizacij in skupnosti, je Izvršni 'v« Skupščine Republike Slovenije ■Prejel naslednje
Z Priporočilo
1 Po veljavni zakonrxiaji ni določena jbveznost namestitve slik, kipov in i Št migih predmetov s podobo Josipa 'oči «o/a Tita v uradnih prostorih držav-i ob 'I*1 organov in javnih prostorih dru-p0 !•!> organizacij in skupnosti. lup P° zakonu o uporabi imena in po-jtibe Josipa Broza Tita (Uradni list
___‘FRJ, 5t. 51/84) smejo bili predmeti
.Podobo Josipa Broza Tita v prosto-Mll ih državnih organov in drugih orga-a I '°v in institucij; ta zvezni zakon ureja e n c način in pogoje, pod katerimi je do-oti [oljeno uporabljati ime in podobo £ { 'rrsipa Broza Tita. Obveznosti name-tisl -'lve ^ oz'roma kipov s podobo Jo-' "'Pa Broza Tila ne določa noben 'Vezni niti republiški predpis.
___, IzvrSni svet Skupščine Republike
‘lovcnije meni, da so slike in kipi s tol todobo Josipa Broza Tita, našega 'se dolgoletnega voditelja in velike zgo-iso “vinske osebnosti, del naše preteklost *i, niso pa narodni simboli, ki izraža-l0< 0 sedanjo družbeno stvarnost in >'a Hibo za slovensko državnost in nje-• 'o suverenost in zato tudi ni polreb-' ■ 'P, da se ti simboli Se naprej nahajajo i ni v uradnih prostorih državnih organov '4/1 n javnih prostorih drugih organizacij "in n skupnosti.
po Odstranjevanje slik in kipov s po-•ck ^°bo Josipa Broza Tita iz uradnih ,rostorov državnih organov in drugih q Organov in institucij naj bo kulturno.
■vlike in predmete, ki lahko pomenijo —1 »metniško oziroma zgodovinsko vred-n°st, pa je treba posredovati za to pridnim organizacijam.
___Razumljivo pa je, da Izvršni svet s
lem priporočilom ne posega v sfero •* . zasebnih objektov oz. prostorov.
Izvršni svet Republike >eJ^	Slovenije
0 gradnji naj odločajo le argumenti
Protestna izjava novomeškega izvršnega sveta v zvezi s problematiko gradnje ceste Ljubljana—Zagreb
inj\
' k“!. Če v ustavi ne bo samouprav-se bomo vrnili v 19. stolet-
° I m ni bolj neenakega, kot je • odnos do neenakih, mi Kdor živi za visoke ideale, ne JuMe misliti nase. (Feuerbach)
P* Ysak ministrant še ni sposoben d(jti dober minister. (Janežič)
Če bi se v tem trenutku odcepiti bili revni kot cerkvena miš. os)
Avto cesta Ljubljana — Zagreb, ki si ne zasluži tega imena, temveč sije že prislužila ime najbolj krvave ceste v naši republiki, je v Sloveniji najbolj obremenjena in hkrati najslabša ter najnevarnejša prometna žila. To neizpodbitno dejstvo je dobro znano tako vladi kot širši slovenski in mednarodni javnosti.
Prav zato ogorčeni zavračamo ponovno politizacijo vprašanja prioritet izgradnje cestnih odsekov s trhlimi argumenti in rokovnjaškimi metodami, ki smo jim priča ta čas. Ugotavljamo, da se ponovno poskuša pri sprejemanju odločitev na tem področju stroka odriniti na stranski tir. V izvršnem svetu skupščine občine Novo mesto zato v imenu občanov občine Novo mesto zahtevamo, da slovenska vlada ne podlega parcialnim demagoškim pritiskom z različnih strani. Terjamo, da vlada brez obotavljanja preide od besed k dejanjem in v najkraješm možnem času za izgradnjo avto ceste Ljubljana - Zagreb zagotovi potrebna sredstva pred ostalimi cestnimi odseki. Za takšno odločitev ima vlada na voljo dovolj strokovnih argumentov, ki nam jih je že večkrat posredovala, četudi bi hotela zanemariti prvenstven interes, ki ga za to cesto kažejo potencialni tuji soinvestitorji.
Dolenjska krvava cesta je vzela preveč življenj, da bi z njeno usodo lahko kdorkoli še naprej brezčutno mešetaril. Teh življenj ni mogoče več povrniti, mogoče pa je pred pogubo obvarovati druga. Močno upamo, da se odgovorni v izvršnem svetu Republike Slovenije in tudi v skupščini zavedajo, da nosijo največji del odgovornosti za zmanjšanje nesreč na tej cesti.
Skladen regionalni razvoj je ena temeljnih strateških razvojnih usmeritev Slovenije, zalo ponovno opozarjamo, da so Dolenjska, Bela krajina in Posavje prometno najslabše povezani z ostalimi slovenskimi regijami, še posebej v Ljubljano. Kako to vpliva na možnosti razvoja ob upoštevanju, da sta posebej Dolenjska in Bela krajina tudi najslabše oskrbljeni z električno energijo, s plinom in z drugimi viri, na razvoj gospodarstva, ni potrebno posebej poudarjati. Ne nameravamo tarnati in sc sklicevati na očitno zapostavljenost in izigranost v preteklosti, kajti mineva nas potrpežljivost pri razreševanju prometnih povezav. Hkrati ne bomo pristajali na kompromis na račun razvojnih perspektiv do sedaj molčečih Dolenjcev, ki so mu v pridne roke, namesto plačila, iz republiškega središča vračali le nikoli izpolnjene obljube. In vendar je s svojim deležem izvoza na konvertibilno področje in v drugih oblikah v to središče dajal nadpovprečne prispevke.
Ne nazadnje želimo spomniti slovensko javnost, da si bomo Slovenci pot v Evropo utrli ne le po lastni, temveč tudi po izbiri
naših zahodnih sosedov. Če je želja po čim hitrejši vključitvi Slovenije v zahodnoevropske, blagovne in duhovne tokove iskrena. je naša protestna intervencija nepotrebna.
Morebitno zaustavljanje in preusmerjanje mednarodnih prometnih tokov z zavlačevanjem izgradnje ceste Kafavanke Bregana lahko upočasni ali zavre proces »evropeizacije« Hrvaške in ostalih delov Jugoslavije. Tako ravnanje bi bilo politična slepota. Ne glede na današnji proces razporoke narodov v Jugoslaviji bomo Slovenci živeli v sosedstvu s Hrvati in drugimi narodi, obremenjeni s skupno hipoteko gospodarske zaostalosti, če si to želimo ali ne. Ne glede na to, ali bomo z njimi trdneje povezani ali ne, bosta mir in gospodarska ter kulturna prosperiteta Slovenije varnejša ob sosedu, ki se bo tudi sam čim hitreje znebil hipoteke.
V izvršnem svetu skupščine občine Novo mesto skupaj z izvršnimi sveti dolenjskih in belokranjskih občin, krškega, brežiškega in grosupeljskega območja, ki pred našimi občani nosimo odgovornost za razvoj, nismo več pripravljeni dopuščati neodgovornega odlašanja in dvoumnosti v stališčih pristojnih vladnih organov in institucij do razreševanja slovenskih prometnic. Terjamo tudi strokovno argumentirano, jasno in javno ponovno opredelitev vlade o prioritetah gradnje najpomembnejših cestnih odsekov in dosledno spoštovanje teh odločitev. Zato ob podpori poslanskih klubov občinske skupščine v izvršnem svetu občine Novo mesto
zahtevamo, da se republiški sekretar sekretariata za promet in zveze udeleži seje občinske skupščine, ki bo II. oktobra v Novem mestu ter na njej delegatom poda stališča slovenske vlade do prioritet cestnih odsekov ter aktivnostih za njihovo izgradnjo.
V izvršnem svetu občine Novo mesto predlagamo, da protestno izjavo v smislu naših dosedanjih skupnih aktivnosti podprejo tudi ostale občine Dolenjske. Bele krajine, Posavja in Grosupljega ter s lem napovedo konec potrpežljivosti in neomajno odločnost, da izterjamo dve desetletji odlagan dolg izgradnje avtomobilske ceste skozi Dolenjsko in spodnje Posavje.
Hkrati izvršni svet občine Novo mesto poziva slovenska sredstva javnega obveščanja, da k obelodanjenju resnice o sosednji cesti Ljubljana Zagreb dajo svoj prispevek in javnost podrobneje seznanijo o krvnem davku, ki gaje ta do sedaj zahtevala. Danes to lahko storijo, saj ni nikogar, ki bi jim, kot nekoč, priporočal molk o dogajanju na njej.
Na koncu naj opozorimo, da se Dolenjska zaradi dolenjskemu človeku lastne potrpežljivosti do sedaj ni nikoli posluževala skrajnih sredstev za dosego svojih ciljev. Vendar bo v prihodnje spričo zapostavljanja Dolenjske v kulturnih, gospodarskih in političnih krogih zagotovo drugače. Izvršni svet sc bo odločno postavil v bran dolenjskim interesom tudi v primerih, ko bodo občani v boju za pravico sami izbrali neobičajne poti.
Pevcem v premislek
Čas je, da se preizkusimo tudi drugje
Jesen je tu. Začela seje nova pevska sezona. Pevci že pridno vadimo. V meni pa se, tako kot vsako leto, poraja vedno isto vprašanje. Kako premagati ozkost zborov, kako iz želje po preživetju v novo kvaliteto; kakovost, ki bo nesramežljivo pokukala izza občinskih plank? Že dalj časa na vsakoletnih revijah med seboj »tekmujejo večji zbori«. »Manjši« pa ostajajo v senci. Resje, da kvaliteta zborov iz. leta v leto narašča. Res je, da so minulo sezono novi zbori, tu mislim predvsem na frančinskanski zbor iz Novega mesta, prinesli novo svežino, vendar kljub vsemu dolenjski zbori v takšni zasedbi ne morejo vidneje poseči v slovenski prostor.
Zato predlagam, da sc poleg
obstoječih zborov ustanovi nov zbor. Ogrodje zbora naj bi predstavljali boljši pevci in pevke obstoječih zborov. S sposobnim zborovodjem bi tak zbor, o tem sem prepričan, v zelo kratkem času presegel dosedanje pevsko znanje Dolenjske.
Pokrovitelj zbora naj bi bila občina. Vse porodne težave, v predlagani ali kakšni drugi obliki pa naj rešuje ZKO.
Ne zaprimo se v Krkine, lemve-jeve, Pionirjeve in kdove kakšne okvitje. Premagajmo vse to!
Pričakujem, da bo predlog padel na plodna tla. Zato upam, da jim bomo v naslednjem letu že lahko prisluhnili.
SILVESTER PLAVEČ
Sovraštvu se moramo postaviti po robu
.Naš boj je priznan kot del protihitlerjevske koalicije — zakaj bi ga preimenovali v državljansko vojno
'P* Številni člani Zveze borcev in posadi l**re organizacije ZB NOV se obračajo
kfc!lCinski odbor 228 NOV z vPrašani'-
' *Sta so stališča naše organizacije do raz-ne ®'h sodobnih pojavov, želijo pa tudi pore® »lila k posameznim dogodkom. Tudi ■ “8e občane zanimajo naše ocene pritis-•nf v na borčevsko organizacijo, na splošno i ** P*de na NOB in njene pridobitve ter na prikazati narodno izdajstvo kot i, f **°vreden prispevek za osvoboditev ’lo1 W Glede na sorazmerno majhno Ija y'° izvodov časopisa borcev NOB, trfi '* S, v naših krajih odgovarjam na gorja/ ^Ije s ponatisom nekaterih misli, kijih Si "»srečanju aktivistov OF šaleško--afr '^"jskega okrožja 23. septembra letos Ivah Dolničar, predsednik ZZB Slovenije.
fa\ >ka srečanja, je dejal tovariš Dolničar, " .^j^žnost, da skupaj obudimo spomine , Case, ki so bili kruti in težki, vendar po ^1* tudi lepi in prijetni, saj so nas poleg rettega tovarištva povezovali enotni ci-’že!jc in hotenja. Vse bolj pa nastaja tudi , reba za srečanja oz. zborovanja udele-NOB: v prihodnje bomo prisiljeni ill “olj govoriti o obrambi tega boja, o 141 22,°Ve,n pomenu in mestu v celotnem 1 if r^lv'r*skem razvoju, uporu in bojeva-'Vi I Ja70vencev za svoj obstoj, narodno sa-rdt K*b’tnosl 'n državnost.
Prisiljeni bomo na sklicevanje protestnih zborovanj zaradi vse večje poplave laži o vseh nas, udeležencih osvobodilnega boja, ter zaradi oživljanja najbolj mračne klerikalne propagande proti komunistom in vsem napredno mislečim iz časov izpred vojne in fačistične, gobelsovske propagande v medvojnem času proti vsem, ki so se upirali zločinskemu nacističnemu stroju.
Bistvo in vzrok medvojnega razkola Slovencev
Vsi mi, udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, smo v to gibanje nekateri prej, drugi pozneje, vsi pa enako vstopali iz najbolj čistih domoljubnih in humanih pobud. Sloje za biti ali ne biti, ne nas posameznikov, temveč slovenskega naroda. Predsednik Dolničar je pri tem poudaril, daje nastanek in razvoj OF, organiziranje oboroženega odpora okupatorjem in vodenje tega boja predvsem delo komunistov oz. KP, ki edina, čeprav šibka politična sila, leta 1941 svojega ljudstva ni zapustila. Toje neizpodbitno zgodovinsko dejstvo. Tega nas ne sme biti sram niti strah glasno povedati. Tako kot nihče ne more zanikati Komunistični partiji zaslug za uspešen narodnoosvobodilni boj, pa sc tudi sama ne more izmakniti odgovornosti zaradi vloge in položaja, kakršnega je ime-
dOPNIŠ l \ \ — \ soboto so v vojašnici »Mirka Bračiča« v Ribnici slo-H 10[Proslavili dan topništva z zaprisego mladih vojakov. Ob tej priložnosti se ■^^•dionu /brala v elika množica sorodnikov mladih vojakov. predstavniki I Kočevje in Ribnica, borci, pionirji in drogi. (Foto: M. Glavonjič)
ta
la med vojno in po njej, za storjene napake.
Najbrž tudi nihče od nas ni pripravljen braniti kogarkoli iz naših vrst, ki bi mu bilo dokazano zločinsko početje med vojno in po njej. Med vojno smo s takšnimi sami obračunavali. V izjavi izvršnega odbora ZZB NOV Slovenije o pomiritvi in spravi pa smo rekli, da smo človeško prizadeti ob toliko ugašenih življenjih po že končat)i vojni, o čemer pa vsi skupaj premalo vemo. Toda česa podobnega še nismo slišali od še živih nasprotnikov NOB, kakor tudi ne njihovega priznanja in obžalovanja za sodelovanje z okupatorjem in za narodnostno izdajo.
Zakaj »... bistvo in vzrok kakršnegakoli razkola in sovraštva med Slovenci, nastalega med vojno, je pa le narodnostna izdaja in sodelovanje s fašističnimi zavojevalci ...«, je med drugim dejal predsednik Dolničar. Korenine izdajstva so mnogo globlje in se jim današnji zagovorniki trditev o državljanski vojni previdno izogibajo. Ne smemo pozabiti, da še ni bilo nobenih likvidacij, ko so že nastajale oborožene skupine in manjše enote bele garde v obliki vaških straž, sovražno usmerjene proti OF, partizanom in NO gibanju sploh. S širjenjem in krepitvijo takega početja, zlasti pa s stopnjevanjem zapiranja in interniranja domoljubov in pripadnikov NOG, ubijanja talcev in ovajanja poštenih Slovencev seje seveda stopnjeval odpor proti izdajstvu, začele so sc obsodbe in likvidacije izdajalcev.
Državljanska vojna je danes nekaterim potrebna!
Vodstvo NOG je večkrat opozarjalo, da širjenje in krepitev belogardizma in oboroženega spopadanja / njim lahko dobi prvine državljanske vojne, kar bi nas odvrnilo od uresničevanja prvenstvene naloge boja proti okupatorjem. To seje občasno na nekaterih območjih takratne Ljubljanske pokrajine tudi dogajalo, kar je seveda šlo na roko okupatorju. Je pa vse to bilo omejeno samo na to pokrajino in samo do kapitulacije Italije. Povsem drugačne so bile razmere v nemških okupacijskih predelih na Štajerskem. Gorenjskem in Koroškem, kakor tudi pod nemško okupacijo na območju cele Slovenije. Domobranstvo, ki je bilo dedič in ideološki naslednik bele garde, so organizirali Nemci kot sestavni del svojih vojaških oz. policijskih sil.
Čemu se zdaj mnogi trudijo, da bi NOB preimenovali v državljansko vojno in da
Na podlagi te izjave bo izvršni svet izvedel nadaljnje aktivnosti. Protesna izjava se posreduje izvršnim svetom in predsedstvom skupščin občin Grosuplje, Trebnje, Litija, Sevnica, Krško, Brežice, Črnomelj, Metlika ter njihovim poslancem v republiški skupščini, izvršnemu svetu Republike Slovenije, sekretariatu za promet in zveze, republiški upravi za ceste, svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dolenjskih in posavskih občin, republiškemu setu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Zvezi šoferjev in avtomehanikov Dolenjske, medobčinskima gospodarskima zbornicama Dolenjske in Posavja ter poslovodnim organom in političnim Stankam dolenjske in posavske regije ter vsem slovenskim sredstvom javnega obveščanja v pričakovanju, da jo podprejo in v okviru svojih pristojnosti oz. možnosti storijo kar največ za uresničitev našega skupnega cilja, to je za izgradnjo avtomobilske ceste, karavanški predor — Ljubljana - Bregana.
Mag. BOŠTJAN KOVAČIČ predsednik IS Novo mesto
POZIV LIBERALCEV
KRANJ — Liberalna stranka oce-. njuje dogodke v zvezi z zasedbo štaba TOS kot provokacijo in sistematično vznemirjanje slovenskega naroda s strani in ob podpori predsedstva SFRJ, je zapisala Liberalna stranka s sedežem v Kranju v javnem pozivu Skupščini Republike Slovenije. Liberalna stranka se v pozivu zavzema za popolno samostojnost Slovenije in nasprotuje konfederaciji ali kakršnikoli uniji ter zato predlaga sprejem zakona o državljanstvu in »razpis in izvedbo samoodločbe slovenskega naroda«. Med zahtevami je naveden tudi lasten slovenski denar.
ZAVRNJENA PRITOŽBA ZSMS
LJUBLJANA Republiški sekretariat za pravosodje in upravo je zavrnil pritožbo ZSMS-Liberalne stranke, v kateri slednja protestira, ker se je Slovenska obrtniška stranka lahko uradno preimenovala v Liberalno stranko. Sekretariat za pravosodje je odločil na podlagi predloženih dokumentov, da ZSMS nima pravne osnove, da bi imela v svojem imenu «Libcralna stranka« in da je torej preimenovanje Obrtniške stranke v Liberalno stranko pravno veljavno.
Liberalna stranka, za: 1NGO PAS
bi sodelovanje z okupatorjem ali v sestavi njegove vojske dobilo svoje »priznanje«, da bi se opralo nazivov kvislinštva, sodelovanja in narodnostnega izdajstva. Zato, da bi s lem dobili enakopraven, če ne celo prednostni položaj v odnosu do pripadnikov NOB. Zato nastaja in se širi geslo: »Tudi oni so umirali za domovino.«
Toda NOB seje iz zavesti in zgodov;n-skega spomina Slovencev ne da izbrisati, kakor tudi ne narodnostna izdaja ter žrtve in trpljenje ljudi, ki jih je ta izdaja povzročila. Ta boj je povrnil Slovencem samozavest, utrdil je njihovo samobitnost.
Ostajamo nestrankarska organizacija
Predsednik Dolničar je nato govoril o pripravah na svetovni kongres Slovencev, odstranjevanju iz javnega in izobraževalnega ter vzgojnega dela z mladino vsega, kar spada v ohranjevanje spomina, tradicij in izročil NOB, o denacionalizaciji in drugih pojavih v družbi. Pri vsem tem se borci ne smemo miriti z vsem, kar se dogaja, zlasti pa ne s tem, kar bi izničilo vse, v kar smo vložili naše upanje, našo mladost ter vse naše umske in telesne moči, kar bi pomenilo izničenje našega ljudskega dostojanstva. Sovraštvu, ki se širi, pa se moramo postaviti po robu.
»Ni naroda ali države na svetu, kaj šele v Evropi, ki ne bi spoštovala svoje preteklosti, svojih usodnih mejnikov v razvoju, v boju za obstoj, v obrambi časti in dostojanstva ter spoštovala voditelja, borcev, veteranov, ki so pri tem največ žrtvovali in prispevali.
Trdno verjamem, da bo tudi slovenski narod to ohranil in v prihodnosti še bolj cenil in spoznal. V vseh okoljih in na vseh ravneh se moramo sprijazniti s tem, kar so prinesle volitve in sprejemati spremembe, ki so tu, ki bodo prihajale in ki bodo na takšen ali drugačen način prizadevale vse.
Moramo podpirati vse, kar pelje naprej, kar je dobro za ljudi, kar bogati življenje vseh, ne glede na to, kdo je pobudnik in iz katere stranke prihaja. Moramo pa se upirati vsemu, kar vleče nazaj, kar je usmerjeno na izničenje naše preteklosti, našega boja, našega prispevka duhovnemu, kulturnemu in materialnemu razvoju svojega naroda.
Čeprav smo nestrankarska organizacija in nismo kot organizacija zastopani v organih oblasti, sc ne smemo pustiti izriniti iz družbenega in političnega življenja.« je med drugim še povedal predsednik Ivan Dolničar.
IVAN SOMRAK
ZAHVALA IZ KANADE
Hvala ti. Dolenjski list, za napisano pravico, ker rad preberem iskreno in ljubljeno resnico, je med drugim napisal v svojem pismu v rimah Jože Grubič iz Timminsa v Kanadi. Kot je zapisal, je imel pri tem v mislih poročanje Dolenjskega lista o spravi na Slovenskem in zlasti spravnih slovesnostih v Kočevskem Rogu.
KULINARIČNI GRAFIT
SEVNICA — Na potniškem Fiatovem vlaku, ki vozi med Sevnico in Novim mestom, je potnica zgrožena opazita ob oknu izpraskan grafit: »Slobo, šatji nam salate. bit če mesa, klat čemo Hrvate (i Slovence).« Tisti dan je imela dieto in ji ni teknil niti vegetarijanski program hujšanja.
BESEDNA VOJNA — Grafitov, bolj ali manj domiselnih, sporočilnih pa tudi obscenih, v zadnjem času tudi v Novem mestu več (žal) ne manjka. Pravijo, da so svojevrsten dokument časa in razpoloženja. Bolj ko postaja politična scena vroča, bolj postajajo tudi grafiti nabiti s politično vsebino. Spomnimo se samo številnih napisov ob priliki sojenja četverici. Sedaj pa so se v Novem mestu pojavili tudi taki. ki napovedujejo že elemente besedne vojne (upajmo, da bo ostalo le pri tem), kot na primer tale, dvodelni, skoraj dva metra visok, v arkadah ob Cesti komandanta Staneta. (Foto: T. Jakše)
pisma
in
odmevi
Preverite
nedovoljene
gradnje!
Poziv inšpekciji
Prosimo vas, da v interesu strokovnega urejanja prostora, estetskega oblikovanja mestne podobe, predvsem pa v smislu varovanja kvalitet naravne in kulturne dediščine preverite:
1.	Gradnjo, oz. gradbene posege, v pritličju stavbe na Partizanski cesti št. 13. z desne strani (desni vhod). Že vsaj tri sobote in nedelje opazujemo, da se skrivoma izvajajo gradbena dela.
Pri stavbi gre za slavno Štemburjevo gostilno (ki sega že v leto 1762), glej: Slavka Ložar, Novomeške gostilne in gostilničarji (DM, Katalog k razstavi, 1981), eno od najstarejših hiš v Kandiji, zunaj srednjeveškega mestnega obzidja.
Zavod za varstvo o posegu v stavbi ni bil obveščen, zato nam gradbena dela brez strokovne presoje in priprave lanko vsem skupaj večškt>dijo, kot koristijo. Stavba je kulturni spomenik in je kot taka zavarovana v planskih dokumentih občine, predlagana pa tudi za razglasitev kot kulturni spomenik (odlok je v postopku priprave za skupščinski sprejem na Sekretariatu za družbeni razvoj občine Novo mesto).
Glede na dejstvo, da se dela izvajajo na kulturnem spomeniku brez. soglasja našega zavoda, zahtevamo, da dela takoj ustavile in sprožite ustrezen postopek zoper kršilce zakona.
2.	Pred poslopjem l jubljanske banke, Trdinova c. 2, na peščenem platoju ob ograji kostanjevega vrta hotela Kandija je od tedna med 1. in 6.10. 1990 postavljena armiranobetonska garaža (Strešnik, Do-bruška vas).
Garaža je nerazumljiv anahronizem in estetska ter oblikovna žalitev kvalitetnega mestnega prostora. Zanima nas, kdo je dovolil to skazo in zahtevamo javno pojasnilo.
Ob. teh dveh prijavah vas prosimo, da končno javno pojasnite, ali namerava inš-[*kcija na področju urejanja prostora sploh delovati ali ne. Naše prijave v zadnjih letih nimajo niti odgovora, ne vidimo pa tudi nobenega ukrepanja.
JOVO GROBOVŠF.K, direktor
Hitra akcija
________Ob požaru____________
Četrtega oktobra letos ob pol štirih popoldne mi je prišel neki otrok povedat, da pri nas na dvorišču gorijo svinjaki. Sem invalid, k sreči pa imam telefon, tako da sem lahko takoj pozval poveljnika semiških gasilcev g. Matjana Tomaževiča. Čez pet minut sta bila pri nas že dva gasilska avtomobila, milica in veliko gasilcev, ki so uspeli ustaviti požar, tako da so zgoreli samo prazni svinjaki, medtem ko so dve gospodarski poslopji in stara hiša ostali celi.
Naravnost presenečen sem bil, da je bila intervencija gasilcev PGD Semič tako hitra in uspešna. Učinkovita je bila tudi notranja uprava iz Novega mesta, katere delavci so že med požarom podrobno pregledali zadeve. Ugotovili so, da požar ni nastal zaradi električne napeljave niti zaradi kurjenja v svinjski kuhinji. Torej je bil namerno ali nenamerno podtaknjen. Preiskava še traja.
Pohvaliti je treba tudi semiškega zastopnika Zavarovalnice Triglav g. Jožeta Rauha, ki je bil že med požarom na licu mesta, in tudi Zavarovalnico Triglav iz Novega mesta, kije že drugi dan poslala cenilca g. Janka Bevca.
Bržkone smo vsi podzavarovani, kar ugotavljam, žal, šele, ko je prepozno. Priporočam bralelem, da takoj pregledajo zavarovalne police in zavarovanje popravijo. Dolžan sem zahvalo vsem, ki se jih omenil v tem dopisu.
F. DERGANC
DOMAČE TRNJE
•	Korak z bogatimi bomo ujeli tedaj, ko bomo ujeli tiste, ki so nas osiromašili.
•	Izvoz pada in tudi mi smo na kolenih.
•	Oblast kritizirajo samo tako dolgo, dokler ne pridejo na oblast.
D. STARČEVIČ
KRAMBERGER VABI NA TROMOSTOVJE
Nekdanji kandidat za predsednika Slovenije in znani dobrotnik iz Negove Ivan Kramberger vabi na predstavitev nove stranke in nove knjige, ki bo na ljubljanskem tromostovju v četrtek, 18. oktobra, ob 16. uri. Posebej vabi »male« ljudi, za katere se bo, kot napoveduje, še naprej zavzemal in boril.
Bogastvo
zapuščene
hiše
Rejnici
iqa Albina Per entjerneja
Toliko otrok je imela, da še svetnikov ni toliko v pratiki. Tako je nekdo rekel za Albino Per iz Šentjerneja. Spoznala sem jo, ko sem spremljala bodočo socialno delavko Matejo, kije šla k njej na obisk. Že prej mi je pripovedovala o tej izredni rejnici in želela sem jo spoznati.
Njena velika hiša za šentjernejsko Iskro meje spominjala na zapuščeno graščino. Enonadstropna stavba, oboki, velik vrt, a pot do hiše nekam opustela. Ali je bil deževen dan kriv, da se meje polastila žalost. Tesnoba je rasla, ko sem stopala v kuhinjo in naprej v temačno sobo, kjer je za vrati stala postelja in je na njej sedela gospa Albina, ob postelji pa bergle. Odkar si je zlomila nogo in potem še enkrat padla, ne more brez njih.
Razveseli se naju. Dvainosemdesetletna mati treh otrok, babica-treh vnukov in sedmih pravnukov, pa mnogim drugim »mama«, kot soji vsi rekli, čeprav jim je bila le rejnica, prijetno klepeta in njene oči so vse mlade in ljubeče, ko nama začne pripovedovati o teh svojih otrocih. »Gotovo jih je bilo prek dvajset. Nekatere sem imela nekaj dni, druge nekaj mesecev, let. Naenkrat sem imela po dva, tri, tudi štiri otroke in še svoje tri fante zraven, pa smo se imeli vsi radi. Takoj po vojni je bilo toliko sirot, potem so bili pa še drugačni revčki: zaradi pijače, pa zato, ker sojih kar pustili zaradi druge ženske ali moškega. Ali pa so jim starši pomrli pa v zaporu je bil oče, nezakonski so bili ali pa so bili starši duševno prizadeti in niso mogli skrbeti zanje. Najmlajši, ki so mi ga dali, je imel komaj sedemanjst mesecev, pa ves podhranjen je bil. Tudi njemu sem znala pomagati. Pri meni je vsak hitro shodil. V škaf sem dala tople vode pa vina in poparjeno orehovo listje, v to pa sem dala otroka,« se spominja Albina.
»Pa kaj pridejo ti otroci?« jo poki-icojjih vza
čem. Takoj jih vzame v zaščito, rekoč: Saj ne morem zahtevati, ko imajo službe pa vsak svoje skrbi.«
Tako je osamljena; ne bi šla raje h kateremu svojih otrok? Ne bi prišel kdo domov? »Ne morejo,« jih spet opravičuje. Oba, ki sta tu poročena, imata svoje kmetije, svoje skrbi. Jaz' pa tudi ne bi šla od tod. Če bi prišel oni iz Avstralije, bi najraje videla. Gledam fotografijo o njem in pomislim: ta že ne bo prišel. Pa menda ne bo prišla tako lepa domačija, ki sta jo z možem kupila, v tuje roke?
Z možem sta živela skupaj samo deset let. Padel je z voza in za posledicami umrl. Potem je prišla še vojna. Povprašam, če se še enkrat ni hotela poročiti. »To pa ne. Preveč rada sem imela otroke. Nobeden jih ne bo tepel, sem si rekla. Kdo pa vzame žensko zato, ker ima rad otroke?! Dajte no. Sem raje ostala sama. Pa so tudi otroci imeli mene radi.
Otroke je imela rada. »In tudi z živino sem znala,« pravi. Vidim priznanje za dolgoletno in uspešno rejo plemenskih merjascev krškopoljske pasme.
Zdaj kdaj pridejo šolarji, zravnik pa socialne delavke Cvetka, Estera, Cirila — to ima še posebej rada. V veliki hiši pa ni zdaj ne živine ne otrok. Je samo ona, osamljena, bolna, ostarela. »Dostikrat mi je tako grenko pri srcu. Toliko sem jih imela, zdaj pa sem sama, od drugih odvisna,« prizna. A živela je tako polno, tako bogato, da je lahko zadovoljna s prehojeno potjo. Morda pa se bo kateri »njenih« otrok le spomnil nanjo, ko bo prebral tole, in jo razveselil z obiskom.
IVANKA MESTNIK
Štiri vprašanja in ime za nagrado
»Obrobni zapis k razgovorom o Termah Čatež« SDZ Brežice
»Stališče« SDZ Brežice je Dolenjski list objavil skrajšano. Ker pa je urednik /•mastnim tiskom in drugačnim stavkom določno povedal, da je »Stališče« samostojno besedilo, da ni del članka »Elitni in masovni turizem v isti hiši«, se nismo pritožili. Bilo je razvidno, da odločno podpiramo ugotovitev, da elitni in masovni turizem ne gresta skupaj.
Predsednik ZK Brežice Milan Lokar je odgovoril, da »SDZ želi poceni pridobiti točke«. V tem odgovoru je (zlo)-namerno pomešano besedilo dipl. arh. ing. Karla Filipčiča in besedilo okrnjenega »Stališča«. Dvomim, da predsednik Lokar ne pozna pravil liska, običajev in vsemoči urednikov, ki imajo svoje skrite naklonjenosti. Moral se je seznaniti s celotnim besedilom »Stališča«. Poslužil ga seje, Milan, oprostite, za komuniste in njih frakcije — do ju-goslovenarjev (naziv uporabljen v naslovu uvodnika Demokracije 25. septembra 1990) značilnega »resničenja« resnice. SDZ je predlagala (za »najvišjega funkcionarja«) le podpredsednika skupščine. Bila pa je za to mesto in še za kaj opeharjena od združbe SKD s koalicijo ZSMS-Zeleni Brežice. Predsednik ZK Brežice naj prebere zadnjih pet odstavkov zapisnika 4. skupne seje zborov Skupščine občine Brežice in bo vedel, »kaj enostavno ni res«. Ne vem, komu — tovarišu ali gospodu — najbolje oboje — iz Toplic, ki govori o blatenju g. Kuglerja, se daje poduk: blato je tudi stvarnost. Kdor se z blatom ukvarja, je —blaten. Lončarje nenehno blaten, njegovi izdelki pa so artiflcialni. Želimo, da bodo tudi Terme Čatež nekaj enkratnega, Vašega, artiflcialnega. Slišal sem sintagmo »odgovor bo dala prihodnost« že pred 45 leti in odgovor poznamo. Kakšna samozavest, »prav inte-
Plamex v boju z ognjenimi zublji in še čim
Novi načrti zasebnika
Pred dobrim letom je požarno varnostni inženir Mihal Horvat iz Gozdnega gospodarstva vzel v najem prostore v enem izmed blokov na Cesti herojev, ki so devet let čakali novega gospodarja. V tem času je podjetni zasebnik ustanovil podjetje za požarni inženiring in trgovino z zaščitno opremo, kije dobilo ime Plamex in je trenutno edino te vrste pri nas. Prav v oktobru, ki je tudi mesec požarne varnosti, so se poslovnim partnerjem, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom, Zavarovalni skupnosti Triglav in ostalim predstavili s svojo bogato ponudbo in programom. Tako so jim ponudili prav za to priložnost znižane gasilske cevi, potopne črpalke, gasilske aparate, zaščitno opremo in prah za gašenje, vendar pravega odziva ni bilo. A to še ne pomeni, da Plamex ne posluje dobro. V prijetno urejenih prostorih je kar težko najti miren trenutek za pogovor. Kupcev je vedno dovolj, posebno zdaj, ko lahko pri njih naročite premog iz Kanižarice, ki vam ga preskrbijo že v nekaj dneh.
Podjetje, ki se bo na področju gasilstva in zaščitne opreme na tržišču pojavljalo z zaščitno blagovno znamko, se lahko pohvali tudi z vrsto inovacij. Tako so pred tednom dni v Ljubljani okoli sto strokovnjakom na področju elektronike prikazali posebno napravo za gašenje požarov, ki bo predstavljena na razstavi EUREKA prihodnje leto. Dogovarjajo se tudi za lea-sing program za kompletno gasilsko opremo z enim največjih proizvajalcev v Evropi, Rosenbauerjem. Fontana, kije v izložbenem oknu, ni samo za okras. Že v kratkem jo bo mogoče kupiti v omenjeni trgovini.
M. LUZAR
res Term Čatež« »bo verjetno prispeval«, da bomo očistili Savo, itn.
Sedanjega direktorja Čateških Toplic, strojnega inženirja Boruta Mokroviča, menda najprej uslužbenca Agra-rie, potem direktorja projektivnega biroja Region, zatem direktorja Tovarne prikolic (ta stoji sredi najplodnejšega primestnega polja; dragi delegat iz Arnovih sel, planiral, lociral, projektiral in ne vem, kaj še vse, jo je kup in pol strokovnjakov; po miselnosti kot krajcar krajcarju podobno »splaniranje, /.lociranje, sprojektiranje in zadaptiranje« je pripravljeno za nadaljnjo izgradnjo Term Čatež), torej inž. stroj. Mokroviča pa naj le oblije rdečica sramežljivosti, ker se nima več za »eminentnega prenovitelja«. Pazite, Lokar, da vam ne uide med jugoslovenarje.
Vsem trem pa naslednja vprašanja: le Čatež oddaljene
I) Ali so ali niso Terme (
9 km od NE Krško, nizvodno ob Savi
Otroške solze v tednu otroka
METLIKA — V tednu otroka so metliSki šolarji pripravili več prireditev. Zelo odmevno in učinkovito je bilo njihovo opozarjanje na slabo prometno varnost. Za večjo prometno varnost v Metliki, občini in nasploh, ki šolarje in otroke še posebej in neposredno prizadeva, so pripravili več konkretnih predlogov in jih izročili metliškemu županu.
S voj e predloge in opozorila pa so šolarji sporočili tudi neposredno občanom, in to na zelo posrečen in očitno tudi učinkovit način — z likovno govorico. Ves stari del Metlike, zlasti pa pločnik pred občino so porisali. In pri tem njihovem simpatičnem delu se je pripetila sicer drobna stvar, povsem nepomemben dogodek, kipa je bil za enega otroka grdo doživetje. A ga niso povzročili otroci, ampak odrasel človek.
Risanje šolarjev po tlaku in pločniku je seveda dogodek, ki ljudi pritegne. Pri lem početju jih je z veseljem opazoval tudi deček kakšnih štirih let. Šolarja je poprosil, če bi tudi on lahko kaj narisal in starejši mu je rad dal barvne krede. Brž ko pa je fantiček začel risat, je prišla učiteljica in mu krede vzela. Seveda je otrok zajokal. Po njegovem dojemanju in razumevanju dogodka se mu je zgodila krivica. In ne samo po njegovem, tudi dejansko se mu je. Povzročil pa je ni otrok otroku, ampak odrasel človek nemočnemu otroku. Še sreča, da tisti fantiček ne ve, kaj je to učiteljica in kaj je teden otroka.
A. B.
As«
VEZA
RIJATELJEV MLADINE OVO MESTO Strma pot 2, p.p. 63
organizatorjem raznih prireditev nudi kvalitetno ozvočenje, posoja stojnice za sejemsko in gostinsko dejavnost, pripravlja prireditve, sejme in še kaj. Pokličite nas vsak dan me 8.
9. uro na telefon: (068)
21-291
taki in tako, kot pravi »Stališče« SDZ Brežice? 2) Ali so gospodom znani predpisi poudarjamo-korektnega evropskega poslovanja? (Kakšna poslovna solidnost Vaš monumentalni prospekt za golf v Mokricah.) 3) Ali se zavedate zgodovinskih državnih razpletov v južnoslovanskih (delno albanskih) deželah, ki bodo preoblikovali gospodarske determinante? 4) Kaj misli Anton Supančič, da SDZ pozna le domače arhitekte, med drugimi se ve tudi nesojenega predsednika SOB dipl. inž. arh. Cirila Zupančiča, predsednika SKD in Demosa. Spoštovani gospod predsednik SOB Ivan Tomše, Vaš temeljni poklic je učitelj, zato znate ocenjevati. Glede na dopis SOB Slov. dem. zvezi glede podelitve oktobrskih nagrad smo se odločili, da SDZ predlaga gospoda predsednika SKD in Demosa za to nagrado. Naše »stališče« je zasnovano tudi na ocenah dobrih znancev, odličnih tujih strokovnjakov, s katerimi smo si nekajkrat ogledali Toplice Čatež. Odločno v tem primeru podpiramo mnenje dipl. inž. ahr. Karla Filipčiča, kateremu niste strokovno odgovorili niti i niti a.
MIROSLAV KUGLER, predsednik SDZ
PISANA DRUŠČINA
Čeprav smo komaj dobro pričeli pouk, smo se člani našega planinskega društva že odpravili na Okrešelj. Priključili smo se starejšim članom PD Bohor Senovo. Najstarejša planinka na izletu je imela veijet-no prek 70 let, najmlajši pa še ni šolar. Na koncu Logarske doline so nas prevzeli vodniki: veterana Milan in Hinko ter novopečena vodnika Sandra in Aleš. Ogledali smo si slap Rinko, šli k izviru Savinje in se povzpeli na Okrešelj.
Planinci OŠ XIV. divizije Senovo
SLIKA S PREDSEDNIKOM — Predstavniki osnovnih šol novomeške občine so bili v ponedeljek dopoldan ob zaključku bogatega tedna otroka, gostje pri vodstvu novomeške občine. Predsedniku Matjanu Dvorniku in njegovim sodelavcem so povedali marsikaj z njihovega življenja v šoli in krajevni skupnosti. Odšli so v upanju, da naslednje leto teh problemov in težav ne bo več. (Foto: Klemen Dvornik, »Najča« Grm)
Osnovnošolci pri predsedniku
Zupan Marjan Dvornik priredil sprejem
V torek, 8. oktobra, je novomeški župan Marjan Dvornik na pobudo Zveze prijateljev mladine sprejel delegate osnovnih šol novomeške občine. Povedali so mu težave, ki zadevajo njihove šole.
Učenci bršljinske, otoške, šmarješke in grmske šole niso zadovoljni s prometom v šolskem okolišu in označbami na cestiščih, ki bi voznike opozorile na bližino šole.
Šmihelska, bršljinska, vavtovška ter brusniška šola bi potrebovale novo telovadnico ali igrišče. Na OŠ Otočec bi potrebovali tudi nov kombibus, saj je sedanji star že sedem let in je kar naprej v popravilu.
Nekatere šole bi rade več fakultativnega pouka tujih jezikov, a nimajo učiteljev. Marsikomu se zdi, da popoldne ni dovolj krožkov, v katerih ne bi bili mentorji le učitelji saj se teh
že med poukom nagledamo —, ampak tudi starši in drugi zunanji sodelavci. Marsikatero šolo pesti prostorska stiska, v načrtu pa je izgradnja ali dogradnja samo treh novih šol: bršljinske, žužemberške in OŠ na Drski. Na naši šoli so imeli letos šesti razredi šolo v naravi, kar bi rade tudi nekatere druge šole, a jim pokrovitelji tega niso ponudili, pa tudi denarja primanjkuje.
Predsednik Marjan Dvornik nam je predlagal, naj prosimo ravnatelje svojih šol, da bi si sami izbirali razrednike. saj bi to pokazalo, kakšen odnosi vlada med učiteljem in učencem.
V nobenem poročilu učencev ni bila omenjena preobremenjenost v šoli, na kar nas je tudi spomnil predsednik Dvornik.
NAJČA
Živa Pečaver. glasilo OS Grm
Sejem pričakovanj in razočaran
Sejem Vse za otroka je pritegnil obrtnike in trgovce iz Ljubljane in Kranja, dom __________čih trgovcev pa ni spravil iz trgovin — Kmalu popravni izpit
Sejem ob tednu otroka, ki gaje letos prvič pripravila občinska Zveza prijateljev mladine in je bil ves minuli teden na Glavnem trguje dosegel pričakovanja, prinesel pa je tudi razočaranja. Organizatorji smo upali, da bodo imeli največ od sejma prav otroci, zato smo ga tudi pripravili. Žal pa za organizacijo takšnega sejma ni dovolj zagnanost skupine zagnancev, ki je stojnice naredila in postavila, potrebni so še trgovci. V tem času, ko so v Novem mestu in njegovi okolici odprli blizu sto zasebnih trgovin, bi človek rekel, da ne bo bežko. Za prodajalce smo navedli le dva pogoja: vse kar se prodaja na stojnicah, mora biti za otroka, po možnosti pa naj bo ceneje.
Danes, ko sejma ni več, lahko ugotovimo, da so za stojnicami po večini stali trgovci z otroškimi izdelki in igračami iz raznih slovenskih mest, naši trgovci iz državnih trgovin pa za sejem niso pokazali nikakršnega zanimanja, čeprav smo jih na sejem vabili. Še tako slab poslovodja bi se na večernem sprehodu ob stojnicah lahko zamislil, rekoč: »Saj
letnega sejma. Za oba sejma je med slovenskimi trgovci že sedaj veliko zanimanje, za sejem Cvetje in sveče pa je polovico stojnic že oddanih.
Organizatorji upamo, da bodo čez
imamo tudi mi kaj takega, kar bi bilo za to posebno ponudbo«. Zal smo takšne
poslovodje zaman čakali. Dva smo pobarali. Prvi je rekel, da za zunaj nima trgovcev, drugi pa nima dovoljenja, da bi dal 200 din za uporabo stojnice. Sejem je kljub temu uspel. Zvečer je bil pločnik ob stojnicah pravi korzo, trgovci pa so bili zadovoljni, daje kaj. Ves teden so se z robo vred vozili iz Kranja, Ljubljane in drugih krajev. Naši trgovci državnih trgovin, ki so imeli sejem pred vrati, pa so čakali kupce za svojimi pulti. »Plača je tako ali tako enaka«, so si rekli.
Zveza prijateljev mladine bo pripravila še nekaj specializiranih sejmov, saj je sejemska dejavnost eden od pomembnih virov financiranja programov za otroke. Že konec oktobra se bodo za stojnicami znašli cvetličarji in svečarji s prodajo ob dnevu mrtvih, ves december pa bo v znamenju prednovo-
Res otroški teden
NOVO MESTO — Zveza prijateljev mladine je letos ob tednu otroka prvič pripravila tako pester program, ki je trajal kar osem dni. Otroci so lahko obiskovali Živžav pod Kapitljem, starši sejem Vse za otroka na Glavnem trgu, strokovnjaki pa so se na okroglih mizah pogovarjali o otrocih. Če k temu prištejemo še teden slovenskega filma in leden prometne varnosti, potem lahko zapišemo, da toliko prireditev hkrati otroci še niso imeli.
Pohvaliti velja tudi novo lokacijo za prireditve pod Kapitljem, kjer seje vsak popoldan zbralo od 100 do 300 otrok pa tudi njihovih staršev. Za zmagovalce zabavnih iger, v katerih so otroci še najbolj uživali, je bilo razdeljenih več kot sto dragocenih praktičnih nagrad. Otroci so risali po asfaltu, kiparili, zabaval jih je Toni Gašperič, Biba Božena Petrov, še posebej pa jih je pritegnil nastop čarovnika Janija. Otroci so se zanimali celo za razstavo situl v galeriji in prisluhnili kustodinji Tankovi iz Dolenjskega muzeja.
Ob tednu otroka so nekatera podjetja in obrtniki pomagali z brezplačnimi uslugami. Med tistimi, ki so se najbolj odrezali, velja pohvaliti: Krko-tovarno zdravil. Studio D, Gorjance — avtobusni promet, ZKO, Dom kulture in Dolenjski muzej, obrtnika Gvida Hrena, trgovine Mercator in Elektrotehna, KZ-mesarija, Sodavičarstvo More in še nekatere druge.
cas novomeški trgovci le spoznali, prodaja na takšnih sejmih ni sram« temveč pomemben člen trgovine. T v bodoče na naših sejmih sredi mesti bo prekupčevalcev in takšnih brez voljenj, trgovci pa se morajo zaved da moramo združiti moči, sicer bo nar naših ljudi še naprej odtekal v dfl občine.
JANEZ PAVLIN, vo prireditev pri občil Zvezi prijateljev mlai vr! v Novem ml čet vej
OTVORITEV PO M; ŠESTIH MESECIH *v
iVti
Ker je gospodu Stanetu Ureku ( pa poskus za otvoritev štatenberškega falta spodnesla partijska knjižnica Č.1 predsednik zopet po šestih mesecih ’n bral novih moči in otvoritev organi! še enkrat. Pred tem pa bi mu jaz pč dal še to, naj on raje organizira otvori škarpe, kjer ima gotovo več zaslug1 yal kor pa pri štatenberškem asfaltu.
ANTON JUD nel Štatenh
ONEMOGOČANJE JAVNE BESEDE
raj
.12
Jamčijo, da zdrži šest let
V Skrovniku in Vrhovcih dinitrolova zaščita avta
SKROVNIK — Iskanje uspešnega načina zaščite avtomobila pred rjo predstavlja že dolgo dobo, v kateri so v laboratorijih napravili že nekaj snovi za uspešno zavarovanje pločevine vozil. V tej zvezi je poznana švedska firma Di-nol, ki je razvila sistem notranje in zunanje zaščite avtomobilov — dinitrol in katere pooblaščeni servisi so tudi pri nas. V Skrovniku 5 a pri Tržišču ima takservisToni Janežič in v Vrhovcih 14 pri Adlešičih Vinko Veselič. S tem pa je seznam takih centrov na Dolenjskem izčrpan.
Za zaščito po sistemu dinitrol dajo šestletno garancijo, s tem da mora lastnik za tako jamstvo pripeljati avto v dinitrol center najkasneje šest mesecev po prvi registraciji vozila, avtomobil pa ne sme imeti prevoženih več kot 3.000 km, kot pravi Janežič.
Pri drugih načinih zaščite pred tjo so garancije običajno krajše. V Dinolu, ki je prodrl z dinitrolom razen v avtomo-
bilsko industrijo tudi v letalstvo in seje še izkazal tudi s proizvodnjo antikoro-/ijskih papirjev za embalažo za občutljive kovinske dele, so prepričani, da s ponujeno dolžino jamstva ne pretiravajo. Zaščita z dinitrolom temelji na zaščiti vseh votlih avtomobilskih delov in seveda zunanji zaščiti. Švedska firma je v ta namen razvila cel sistem »vrtanja«, tudi v trajno zaprte votle dele vozila, in sicer je pri tem temeljito obdelala konstrukcijo posameznih tipov avtomobilov. Skozi izvrtine serviser vbrizga s posebnimi šobami zaščitno snov.
Liberalna stranka je glede na akt1 ne politične dogodke posredovala nim medijem, zlasti RTV Sloveni). Delu, več izjav za javnost. Predd „lr RTV Slovenija in Delo pa vztrajno pr, norirata navedena sporočila Liber stranke, pri čemer je Delo kvečjemu javilo popolnoma skrčene povzetki stališč in pri tem tudi pomembno oK nji lo vsebino navedenih sporočil. * sprotno pa lahko zasledimo, da n*, deni mediji v celoti objavljajo j ) nesorazmerno dolge izjave prej eti. ranih strank, zlasti ZSMS-LS, Zl SDP, kot tudi SS. Tako je znaičlenl mer tudi objava tovrstnih prispevki Delu z dne 2. 10. 1990, ko so našli volj prostora za objavo obširnega spevka Jožeta Smoleta pod našlo'' »Kdo je dal odstraniti Broza?«, nisi našli prostora za kaj več kot nekaj & o stališčih naše stranke v perečem sp vsa delavcev Snage z mestom Ljubljani čemer (po naši oceni namerno) niso1 javili poziva naše stranke vsem pw nikom in obrtnikom v Sloveniji, ]j| tem kriznem trenutku ponudijo s' pomoč mestu Ljubljani.
Zahtevam, da Skupščina RS spl oceno o takšni izrazito pristranski tiki navedenih medijev.
VITOMIR Gl
drt
bit
ter
So
Jfk
stv
tal
Je
nit
Je | Pri 8ir
m j
Severnjaki so glede dinitrola očitno precej natančni in nezaupljivi. Kandidati za delo na servisih za zaščito z dinitrolom morajo prej na strokovno usposabljanje. Razen tega zaupajo Dinolovi ljudje diritrol samo pooblaščenim servisom, medtem koga v prosti prodaji ni mogoče dobiti.
L. M.
pisma
in
odmevi
NAGRADA v ČRNOMELJ
Žreb je izmed reševalcev 37. nagradne križanke izbral ŠTEFKO PETRU-NA iz Črnomlja. Za nagrado bo prejela najnovejši roman Frančka Rudolfa Prelesti prelesti. Nagrajenki čestitamo!
Rešite današnjo križanko in rešitev Pošljite najkasneje do 22. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista. Glavni trg 24t 68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 39.
REŠITEV 37. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 37. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: SKAT, AMOK, TANA, NAGA, APARATČIK, TIL, SIENA, POLICISTOV, SORA, AREA, AFTE, RITEM, TA, PRATIKA, CIPER, NOV, kant, trst, asket, ulj, ale, Rtač, sad, gol.
KlTtCtUStVO DVCCl SDr6ll16IVllMMH
I NAGRADNA KRIŽANKA
39 1
n .
nrasii
Tisočletna nesamostojnost je zapustila v Slovencih globoke sledove, nas poenostranila, napravila iz nas mračne ljudi in hudo zamorila tisto krasotno, barbarsko neposredno silo, čistost in 1skrenost ki je najdražji zaklad Vsakega živega naroda. V tem je haša bolest.
v	L. UDE
Človek se začne prebujati v trpljenju, narodi se začno zavedati sam ih sebe v velikih svojih kri-
E. KOCBEK Naša domovina je boj in prihodnost.
1. CANKAR
1
m* p
vUsntNA \tmmv\KA
wmtiSRiisP'

UŽNOAME
RIŠKI
PRVI
MOŠKI
KAMENČEK
SAM0ZAD0
VOLJEVANJE
HIMALAJSKA
KOZA
SVEŽENJ,
ZAVOJ
ODRASLA OSEBA, KI SE PRIPRAVLJA NA KRST
PONAV-
LJALNI
GLAGOLI
ZBOR DEVETIH PEVCEV
OKRASNI
GRM
NASA REKA
IND MESTO V JV. TURČIJI
NEKD AM OPORIŠČE NA PACIFIKU
AVTOR J UDIR
BESEDA
BREZ
POUDARKA
OTOK V TIHOMOR ARHIPELAGU TUAMOTU
KRAJ V ISTRI
PRESTOL-
NICA
GRCUE
PREBIVALKA
IRSKE
PRVI PART-SKI KRALJ
LETOVIŠKI KRAJ NA LOŠINJU
POKRAJINA IN MESTO V SV KITAJSKI
OTOK
Čarovnice
KIRKE
SVETOPI-
SEMSKO
MESTO
POLDRAG
KAMEN
STARI
SLOVANI
ZDRAVILNA
TRAVNIŠKA
RASTLINA
UJEVIČ
TIN
HLOD
TUR. LUKA V MALI AZIJI
IZRAELSKI
TEMPELJSKI
STREŽNIK
KMEČKI
UPORNIK
GREGORIČ
Rnzorsn
UUIdl O (CII C


icno
I lvllwwl Iv U-
Q0SD£
_ i
V
Radarsko opazovanje Venerinega površja je razkrilo zanimive podrobnosti — Nas peklenske razmere na Zemljini dvojčici lahko kaj nauče?
Z Venero se postopa precej nespošt-J^o, bi lahko dejali, če bi seveda V ene-yi jemali po njenem imenu in simbolni ženstvenosti. Vendar pa gre le za naše-_j mu sosednji planet in je zato povsem li, sPrejemljivo, da znanstveniki poskušajo m< Pogledati, kaj se skriva pod njenim go-T s,rin oblačnim pokrivalom, da skušajo sta otipati njeno temperaturo in njeno golo :z kožo, skratka videti Venero takšno, kot ed> žares je.
0 Najprej so do pomembnih nepo-jffsrednih podatkov prišli sovjetski stro-kovnjaki, katerim je kot prvim uspelo vu opraviti nekaj pristankov samodejnih 'L mziskovalnih sond na Venerinem po-a( yršju. Že takrat so se podrle mnoge ute-cene predstave o tem planetu. Najno-Vej5i dosežek pa so zabeležili ameriški Raziskovalci vesolja. Njihova sonda Magellan, ki sojo lansirali letos 4. maja ' vesoljskega plovila, seje pred kratkim ! v|lr|la v Venerino orbito in začela otipavati njeno telo z močnimi radarskimi 5?rki, Napravi, podprti z. najsodobnej-h Slrr|i računalniki v sprejemnem središču iz na Zemlji, je uspelo Veneri kar temeljile jo otipavati obisti, vsekakor bolj temeni J'to in natančno kot vse ostale razisko-& valne sonde doslej.
, Radarske naprave z Magellana že P jjekaj časa pošiljajo ogromno množino 10 dragocenih podatkov, kakih 270.000 Uov na sekundo, v štiri sprejemne an-ene na Zemlji. Od njih podatki nato plujejo v laboratorij Jet Propulsion v
pogled na Venero.
Znanstveniki so doslej odkrili na obdelanih radarskih posnetkih ogromne meteorske kraterje, mogočne reke lave, dolge več sto kilometrov in, kar posebej preseneča, ravnine z nenavadnimi vzporednimi in pravokotnimi zarezami. Presenečajo tudi »bonboni«, lepo oblikovane velike površinske polkrogle.
Vse to kaže, daje planet precej bolj ž;v, kot so doslej menili. Strokovnjaki ugotavljajo na osnovi posnetkov močno ognjeniško in tektonsko dejavnost. Omenjene vzporednice in pravokotnice kažejo, da je Venerino površje zelo enovite zgradbe in se delovanje tektonskih sil zato odraža v geometrijsko pra-
p Jvju v Iduuidiui ij jci riupuiaiuil V
d^s,4sa<?eni, kjer iz njih naredijo uporabne j j 'Vari, se pravi posnetke površja, ki so lij $7° natančni’ da jih strokovnjaki lahko u 7* Povečujejo, da na niih odkriieio za-
Ivi * Povečujejo, da na njih odkrijejo za-1( "bive podrobnosti. Opazovalne na-,rl pave z Magellana so precej natančne, ju ^očujejo posameznosti, velike do {C! j 2 metrov. Kot je povedal astronom V „«n'es Head z univerze Brown, doseda-| Jl rezultati dajejo revolucionarno nov
n«
h
»Bonboni« z Venerinega površja, kot sojih videle radarske opazovalne naprave raziskovalne sonde Magellan.
vilnih oblikah. Tudi nenavadni »bonboni« so posledica tega dejstva, le da jih ustvarjajo ognjeniške sile.
Strokovnjaki se za Venero ne zanimajo z enako veliko zavzetostjo kot za druge planete. Veneri velja posebno zanimanje, kije deloma utemeljeno tudi z domačimi razmerami na Zemlji. V tem planetu strokovnjaki vidijo Zemljino dvojčico.
Tako Zemlja kot Venera sta porojeni iz enakih snovi, sta približno enako veliki, imata enako gostoto in se gibljeta v približno enaki oddaljenosti od Sonca
»Lipa« je zacvetela jeseni
Prva zasebna trgovina v KS Birčna vas
I birčna vas — v soboto popoldne
9 r n • *a s krajšo slovesnostjo odprta prva jvt ,’r|vatna trgovina v krajevni skupnosti jO : lrGia vas. Številna udeležba na otvoritvi yj ,n. *animanje že samo po sebi kažeta, daje ■4 v* tak l°kal še kako potreben, saj je bila & * 'ela P° voJn' prebivalcem številnih va-1 , » aa voljo le trgovina kmetijske zadruge "i rka na Ruperč Vrhu. Nova trgovina v *®Selku Birčne vasi z ledinskim imenom
V sodobno urejenih prostorih s samopostrežnim pristopom bo kupcem na voljo hrana, pijača in vse najnujnejše za gospodinjstvo, povpraševanje pa bo sčasoma še pokazalo, kaj ljudje najbolj potrebujejo. Zakonca Gazvoda sta v trgovino vložila prihranke in delo, s tem se jima je izpolnila želja, da se po dolgih letih bivanja v Zagrebu zopet vneta v rojstni okoliš. Pri tem podvigu so jima pomagali tudi številni sponzorji. Sprejem domačinov je bil ob otvoritvi prisrčen, v znak medsebojnega razumevanja pa so ob trgovini zasadili hpo.	j.
V»C’S'Cer Pa uradn'mnaslovom Birčna L, a> nosi ime »Lipa«. Lastnica Milena iia/v<><la pravi, da z novo trgovino ne pri-L.T Prebivalcem te, dolgo od sveta od-Kskf) Lj*cne krajevne skupnosti samo trgov-ipOn " a®°’ 'emveč hkrati tudi popestritev 4^ 'n nov duh, kije v skladu z utri-
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 13. oktobra, bodo kot dežurne odprte (v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure) naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Market Dolenjka na Ragovski
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka
•	v nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4.
(seveda gledano z astronomskimi merili). Vendar pa sta si planeta različna kot voda in ogenj. Venera je zavita v gost plašč žveplastih oblakov in njeno površje je tako vroče, da bi se na njem stopil svinec, Zemlja pa predstavlja milo okolje in ima na svojih nedrih pravi zaklad -življenje in razum.
Kaj se je torej zgodilo, da sta se vesoljski dvojčici tako različno razvili, Venera v pekel, Zemlja pa v oazo življenja? Odgovor na to vprašanje je še posebej zanimiv ta trenutek, ko se svet sooča z resnimi ekološkimi vprašanji in je vse več namigov, da bi se lahko tudi Zemlja spremenila v nekaj podobnega, kot je zdaj Venera.
Predvsem gre za spremembe, kijih v svetovno klimo prinaša tako imenovani učinek tople grede. Na Venerinem površju vladajo prav zaradi tega pojava peklenske razmere, v katerih življenje ni mogoče. Planet ne more oddajati toplote, ki jo tvori in sprejema od Sonca, ker to preprečuje gost plašč oblakov. Zaradi tega na površju vlada velika vročina, ne morejo se ustvariti oceani, ni tistega kroženja snovi, kije na Zemlji ustvarilo življenje.
Venerin obraz, ostaja skozi milijone let nespremenjen. Vsaka gubica, ki jo vanj zarišejo mogočne naravne sile, ostanejo za zmeraj zapisane, ker ni vode in ne erozije, preko starih gub se spletejo nove. Opazovanje Venerinega površja je zato opazovanje njene zgodovine. Ali bodo nauki, kijih bo Venera dala opazovalcem, pomagali ljudem na Zemlji, da ne bodo iz. zelenega planeta ustvarili novo Venero, pa je seveda vprašanje.
»El lobo« se vrača
Mehiškega volka vračajo v njegovo naravno okolje
Latinsko se mu reče Canis lupus ba-ileyi, v njegovi domovini mu pravijo »el lobo«, po naše pa bi mu rekli mehiški volk. Tako kot druge volkove so tudi mehiškega volka povsem izrinili iz njegovega naravnega okolja. Nekdaj so krdela mehiških volkov romala po širjavah Teksasa in Nove Mehike, danes pa jih živi le še nekaj, če sploh kateri, v odmaknjenih predelih gorovja Sierra Madre v severni Mehiki. Njihovo število seje zaradi neusmiljenega lova skrčilo na praktični nič. Mehiškega volka je tako mogoče zanesljivo videti samo še v živalskih vrtovih, kjer jih je ohranjenih vsega skupaj okrog petdeset.
Zdaj jih nameravajo ponovno naseliti v njihovem starem okolju. Pripravljajo se na izpustitev nekaj parov mehiških volkov na malo obljudenem območju Nove Mehike. Če bo poskus uspel, jih bodo nekaj izpustili tudi v naravni park ob reki Rio Grande.
Vrnitve mehiškega volka se seveda ne veselijo vsi. Naselitvi volkov močno nasprotujejo lovci in živinorejci, ker se boje, da bo volk preveč mesaril med lovsko divjadjo in domačo živino. Vendar pa so tako lovcem kot živinorejcem obljubljene ustrezne odškodnine za škodo, ki jo bodo povzročili mehiški volkovi.
Ljubiteljem narave je v ameriški zvezni dižavi Severna Karolina uspeli vrniti v naravno okolje izginulega rdečega volka. Ta zgled služi tudi poskusom pri vrnitvi mehiškega volka.
Ugledni »halo«
V Londonu ni vseeno, kakšno telefonsko šte-_______vilko imaš__________
Zamenjava londonskih klicnih telefonskih številk je izzvala pravo telefonsko histerijo. Lani so zamenjali staro klicno številko 01 za del Londona in namesto nje ponudili dve številki, 071 za naročnike v območju sedmih kilometrov pri-mestja in številko 081 za območje zunaj tega premera. In začelo se je pravo vretje med Londončani.
Kdor kaj da nase, ta seveda ne sme imeti pred svojo številko klicne številke 081. To je vendar znamenje, da živi na zunanjem obrobju Londona! V letu dni je klicna številka 071 postala statusni simbol. In kot se rado zgodi, seje življenje začelo obračati po tej povsem nedolžni stvari.
Raziskava, ki sojo opravili letos, je pokazala, da imajo uslužbenci na telefonskem območju klicne številke 081 za 14 odst. manjše plače kot uslužbenci z območja »ugledne« 071. Tudi cena nepremičnin je postala različna, v prid območja 071 seveda. Videti je, da se bodo razlike še povečevale, saj se podjetja in poslovneži poskušajo preseliti v bolj cenjeno območje. Pošta pa bo iz vsega skupaj skovala nepredviden dobiček. Odločili so se, da dajo klicno številko 071 vsakomur, ki bi si to želel, ne glede na to, kje biva ali kje ima svoje poslovne prostore, vendar pa mora zanjo odšteti kar čedno vsoto, v našem denarju okrog 46 tisoč dinaijev.
TONČEK
Biotehnologija pripravlja preobrat v kmetijstvu — Nove rastline in domače živali — Upanje za lačne
Poroka biotehnologije in kmetijstva obeta neverjetne stvari. Znanstveni raziskovalci v laboratorijih ustvarjajo do nedavnega komaj zamisljive čudeže. Spreminjajo kulturne rastline in živali v nekaj drugega in novega. In prav nič noro ni razmišljati o dnevu, ko bomo. denimo, jedli sadeže, bogate z ribjim oljem, ali pili kavo iz. naravno dekofei-niziranih zrn.
Novosti so se iz laboratorijev preselile tudi že na polja. Samo v Združenih državah Amerike so letos na večjih poljedelskih površinah opravili preko 100 poskusnih setev in saditev rastlin, ki so jih poprej gensko spremenili. Letina s teh polj zdaj čaka na znanstvene analize. Rezultati bodo vodili k novim gen-skir spremembam in k novim pridelkom.
Spremembe načrtujejo tudi v hlevih. Genski inženirji pripravljajo možnosti za vzrejo prašičkov, ki bodo rastli hitreje, z. več mesa in manj sala. poskušajo tudi spremeniti dedno snov kravjih zarodkov, da bodo bodoče krave molznice dajale mleko, v katerem bodo poleg običajnih tudi zdravilne snovi.
Prihaja kombi
Elegantni mali kombiji osvajajo tržišče
Mali kombiji, ki so pravzaprav hitri in nadvse udobni osebni avtomobili, so pravi prodajni hit na svetovnem avtomobilskem tržišču. Najprej so se zanje navdušili Američani. Prodaja teh avtomobilov je v letih od 1986 do iani porasla za polnih 90 odstotkov. V devetdesetih letih pa bodo, vse tako kaže, Američani na leto pokupili milijon malih kombijev oziroma minivanov, kot jim pravijo. Svet je majhen, navdušenje nalezljivo in mali kombiji imajo vse več pristašev tudi v Evropi in drugod po svetu.
Proizvajalci avtomobilov to seveda vedo, zato se na trgu pojavljajo novi in novi modeli, eden elegantnejši od drugega. Za proizvodnjo malih kombijev se veliki avtomobilski proizvajalci tudi združujejo: Ford seje, denimo, povezal z Nissanom. Chryslcr pa je z avstrijskim Steyr-Daimler-Puchom ustanovil podjetje EuroStar, ki bo na avstrijskih tleh že prihodnje leto začelo z redno proiz-
»Zamisli, ki bi jih še nedolgo tega imeli za prismojene, danes jemljemo povsem resno.« pravi Arnold Foudin, strokovnjak za biotehnologijo ameriškega ministrstva za kmetijstvo.
Prve spremembe genske snovi pri kulturnih rastlinah so znanstveniki opravili šele leta 1983. ko so opravili uspešne poskuse na tobaku in petunijah, znanih v strokovnih krogih, da so najbolj hvaležni »poskusni zajčki« v rastlinskem svetu. V naslednjih Nih so spremenili gensko snov kakim 50 vrstam sadja, zelenjave in poljščin. Med večjimi uspehi je vzgojitev paradižnika, kije bolj odporen na gnitje kot običajni paradižnik. Letošnja novost pa je prva
Posebnost med malimi kombiji je nedvomno Chrysleijev voyager III, ki se ga da po potrebi razdeliti na mali osebni avto in razširitveni del.
vodnjo malih kombijev. S podobnimi načrti stikata glave skupaj tudi Fiat in Peugeot ter BMW z Mercedes-Benzom. Evropski kralj malih kombijev Renault bo dobil hude konkurente svojemu zelo uspešnemu modelu espace.
Kam peljejo nove poti kmetijstva?
gensko spremenjena koruza.
Pravi razcvet genskega inženiringa naj bi doživeli čez tri leta, medtem ko bodo gensko obdelane kulturne rastline in živali v redni prodajni mreži že čez pet let.
Vendar biološki inženiring nima le svetlih plati. Predstavlja tudi določeno nevarnost za okolje. Nove rastline, ki so odpornejše proti različnim boleznim in strupom, lahko pripomorejo k nezaže-ljenim spremembam plevela in drugih rastlinskih ter živalskih škodljivcev, ki lahko postanejo še bolj odporni in trdovratni.
Kljub temu biotehnologija pomeni veliko upanje za človeštvo, še posebno za revni in lačni tretji svet.
Kdor smrti ubeži, ta tega ne pozabi. Za vse življenje ostane zaznamovan z njeno senco.
D. JANČAR Ko se spremene časi, ne išči sodnika.
Č. SAR1Č
Države izginjajo, a narodi bodo še dolgo časa poglavitna vsebina in oblika svetovne zgodovine.
B. ŠTIH
MINI ZANIMIVOST:
NAJSTAREJŠI NA SVETU
Najstarejši vodnjak na svetu leži ob obali Sredozemskega moija blizu Haife. Po mnenju strokovnjakov je star okrog 8 tisoč let. Odkrili so ga pred kratkim izraelski arheologi, ko so raziskovali naselje iz mlade kamene dobe. Doslej je veljal kot najstarejši nek vodnjak iz Turčije, ki pa je star »samo« 7 tisoč let.
Deček je mirno sedel v eni izmed zadnjih klopi. Oblečen je bil v raztrgan in umazan pulover, hlače so mu bi- • le vsaj za ped prekratke. Z levico je skušal pravilno držati svinčnik, da bi lahko pisal, toda ni ga ubogala. Desnico je nerodno tiščal v žep. Glavico je imel nizko sklonjeno, da bi drugi ne videli solz, ki so mu kar same tekle iz oči. Spomnil se je včerajšnjega dne...
Vrata na hodniku so se s treskom zaprla, mama se je vračala z dela. Tonček se je še bolj stisnil v kot, kjer je klečal v sami majčki. Ko je mati vstopila in uzrla svojega otroka na tleh, je brezbrižno vprašala: »Nimaš početi kaj drugega? Kaj si spet ušpičil, da klečiš?«
«Pepelnik mi je padel iz rok in ogorki so se raztresli po očetovih revijah. Klečati moram, dokler se ne vrne oče... Mama, zebe me, daj mi vsaj jopico,« je proseče dejal in dvignil obraz.
»Kam je šel kurbir stari?« je zarenčala mati.
»Nič ni povedal, vzel je denar, kuharske knjige in
šel. Meni je ukazal, da moram klečati, dokler ne pride nazaj,« je pojasnjeval Tonček.
»Mu že pokažem! Spet je vzel moj denar, svojega je že zažrl, svinja!«
Mati se je pričela ponovno oblačiti in kleti vsevprek, Tonček pa je klečal ha mrzlem parketu in si ni upal spregovoriti niti besede, kajti vedel je, da ni dobro jeziti mame. Kadar je besna, hitro izgubi živce in takrat samo udarja, kamor pade.
Preden je odšla, je mati stopila do police, vzela v roke steklenico ruma in nagnila. Pila je v dolgih, hlastnih požirkih. Nato je pobrala torbico in odšla.
Tonček si je oddahnil. Nikoli niso lepo ravnali z njim
in skoraj vsak dan je bil tepen za prazen nič. Oče je bil sadist. Nekoč je bil že zaprt,
ker je poskušal umoriti nekega človeka. Toda zapor ga ni spremenil, prei nasprotno. Ko se je vrnil, je začel pretepati tudi ženo in otroka, za katerega ie trdil, da sploh ni njegov. Zena je nekaj časa trpela,-potem pa se je začela tolažiti z drugimi moškimi in alkoholom...
»Tonček, zakaj ne pišeš?« se je pogled tovarišice usta-
vil na fantiču, ki je še vedno vrtel svinčnik v levi roki, s katero seveda ni znal pisati.
»Ne morem,« je dvignil obraz.
»Zakaj ne moreš?« je dalje vrtala tovarišica.
»Ker ... ker sem bil... ker sem padel po stopnicah,« se je zlagal Tonček, da bi pred ostalimi skril svojo nesrečo.
»Kaj te pa boli?« je sočutno vprašala priletna tovarišica, ki je imela otroke zelo rada, še posebej Tonček se ji je smilil, ker je bil tako tih in ubogljiv. V očeh mu je brala, da nosi v sebi neizpovedano bolečino.
»Roka in hrbet« je povedal deček in izvlekel roko iz žepa. Tovarišica je pristopila in onemela. Ročica je bila vsa prekrita z modricami, mezinec pa je bil rahlo ukrivljen, morda celo zlomljen. Vedela je, da deček ni padel po stopnicah, temveč da je bil tepen. »Torej je res, kar govore ljudje,« je pomislila, glasno pa povabila dečka: »Pridi z menoj v kabinet, nekaj se bova pogovorila «
Tonček je vstalin je šel za njo. V kabinetu se je razjokal in ji zaupal svoje bedno življenje. Učiteljica je vedela, kaj ji je storiti.
(Dalje prihodnjič)
POTA Ii\ ST/* /
	dežurni	
I		D
VLOM V NENASELJENO HIŠO -Neznani slonice je v noči na 2. oktober vlomil v novo, 5e nenaseljeno stanovanjsko hišo Franca Straška na Volčičevi ulici v Novem mestu. Vlomilec je odnesel multipraktik in telefonski aparat. Škode je za 7 tisočakov.
IZGINILA PIŠTOLA Iz omare v proizvodni hali IMV Podgorje iz Šentjer-nejaje 2. oktobra med 14. in 2130 izginila zračna spenjalna pištola za sestavljanje lesenih okvirjev. Pištola je vredna 2.000 dinarjev.
ODPELJAL KOLO — 2. oktobra med 13. in 22.30je nekdo ukradel moško kolo, ki ga je Ernest Renko z Malega Cir-nika pustil pred železniško postajo na Puščavi. Renko je ob 3 tisočake.
MORAL BO PEŠAČITI Brez kolesa je prejšnji teden ostal tudi Janez Vidrih iz Otočca. Motorček Tomos A 3S je imel parkiran doma pred stanovanjsko hišo, 6. oktobra zvečer pa je vozilce odšlo z neznancem. Vidrih je ob vsaj 10.000 dinarjev.
Za varno vožnjo
Več akcij v tednu pro-metne varnosti
KRŠKO, METLIKA — Tudi v krški občini so se pridružili akciji Združenih narodov ob tednu prometne varnosti. V času od I. do 7. oktobra so izpeljali akcijo Varnost otrok in mladoletnikov v prometu. V terr okviru so izdelali načrte vame poli do šole, pisali so tematske spise, imeli dneve prometne vzgoje in informativne dneve. Postaja milice Krško je v tem času imela poostren nadzor na cestah, zlasti usmerjen proti alkoholiziranim voznikom. Po posebnem načrtu pa je v tem času potekala tudi akcija Brezhibno je varno vozilo.
V tednu oboka in mednarodnem tednu prometne varnosti so učenci metliške in podzemeljske osnovne šole poslali metliškemu županu pismi s predlogi za boljšo prometno varnost šolarjev in ostalih občanov in z željo, da bi predsednik metliške občine podprl njihova prizadevanja.
Po mnenju metliških šolarjev bi bilo treba v Metliki na šolskem postajališču na Pungarui narediti nadstrešek, da bi otroci lahko na suhem pričakali avtobus. Nujno N morah' vsaj ob najprometnejših metliških cestah in ulicah narediti pločnike; preprečiti parkiranje na pločnikih; obnoviti talne prometne oznake; doseči, da bodo vozniki res spoštovali omejitev hitrosti skozi nasdja, ne nazadnje pa skrbeti za večjo prometno kulturo občanov.
Podzemeljski šolarji pa predlagajo, naj na dveh krajih v Podzemlju in na enem v Gradcu pristojni namestijo prometno ogledalo, v Gradcu pa še označijo prehod za pešce na avtobusnem postajališču.
Posavce skrbi uvožen kriminal
Domala polovico kaznivih dejanj zagreše tujci — Krivca cesta in železnica _______— Neraziskan detomor — Klici o bombah v jedrski
KRŠKO Značilna za ta poklic je bila prehojena pot Novomeščana Dušana Kerina, ki sedaj že dvanajsto leto službuje v Krškem. Najprej je končal kadetsko šolo, nato oblekel miličniško uniformo, bil nekaj časa pomočnik komandirja postaje milice v Brežicah, nato stopil v poklic in delo kriminalista, od letošnjega 1. julija je načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete na UNZ Krško. Več kot dobro pozna navade in življenje kriminalcev, izkušnje mu bodo še kako prav prišle v boju s kriminalom, ki v Posavju vse bolj razteza lovke. Krška UNZ je v Sloveniji povsem pri vrhu po naraščanju števila kaznivih dejanj, večina slovenskih občin namreč kaže nasprotno podobo.
Uslužbenci krške UNZ so v letošnjih osmih mesecih zabeležili 777 kaznivih dejanj, kar je 4 odstotke več kot lani v enakem obdobju, še bolj črno podobo pa je prinesel september; v njem se je število kaznivih dejanj povečalo že na grozljivih 8 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. In razlog za to? Dušan Kerin razmišlja tako;
»Naša UNZ je po številu povratnikov v slovenskem vrhu, dejstvi, da naši kraji leže ob najprometnejši cestni povezavi med Vzhodom in Zahodom, da gre skozi Posavje železnica, ki povezuje razviti in nerazviti del Evrope, opravita svoje. In če k temu dodamo Še, da mejimo na hrvaške kraje, da so Brežice na neki način že predmestje Zagreba, potem je veliko tega laže razumeti in razložiti. Naj uvodni številki dodam, da smo v osmih mesecih raziskali 457 kaznivih dejanj, zanje smo temeljnemu javne-
mu tožilstvu ovadili 561 oseb, za ao-brih 13 odstotkov pa seje povečal tudi mladoletniški in otroški kriminal. Do septembra je bilo takšnih kaznivih dejanj 81, največ premoženjskih deliktov, nekaj pa tudi primerov na-silniškega vedenja. Nemara še to. da smo letos obravnavali tudi umor in dva poskusa umora in dva detomora, česar lani ni bilo. En detomor	šlo je
za najdeno truplo dojenčka v omari ene od sob čateških Term — smo raziskali, drugega, kjer je bil novorojenček takoj po porodu vržen z vlaka, še ne. Nasploh pa vendarle velja, da smo vse težje primere kriminalnih dejanj uspešno raziskali.«
Na prvi pogled zaskrbljuje tudi podatek o za 40 odstotkov večjem številu dejanj gospodarskega kriminala, vendar predvsem na račun gozdnih tatvin. »Med klasičnimi oblikami velja omeniti le 2 primera nevestnih gospodaijenj v TES-u, 3 zlorabe položaja. 5 poneverb. Bolj kot to nam zna nemara v bližnji prihodnosti delati preglavice uživanje mamil, pri čemer bližina Zagreba opravi svoje. Letos smo v Posavju našli nekaj nasadov indijske konoplje, v največjem, ki je bil odkrit v topli gredi pri Kostanjevici, je bilo 160 do 170 odraslih sadik. Toda bojazen je, da se bodo v Posavje preselile tudi ostale droge.«
Po besedah Dušana Kerina kar 50 odstotkov vseh vlomov in tatvin v Posavju zagrešijo osebe, ki tod ne živijo, takim storilcem gre v letošnjih osmih mesecih pripisati kar 300 takšnih kaznivih dejanj. Razumljivo, daje njihovo odkrivanje toliko težje, na nesrečo tatov pa Posavci dobro sodelujejo z obmejnimi hrvaškimi kolegi.
Upati je, da bo to sodelovanje odgovorilo tudi na vprašanje, od kod v Brežicah toliko tatvin koles, ki predstavljajo kar 15 odstotkov vseh kaz-
•	Jedrska elektrarna v Krškem povzroča tamkajšnjim uslužbencem nemalo preglavic. Domala ne mine noč, da ne bi bilo najave ali klica, da je v jedrski podtaknjena bomba.
•	Število kaznivih dejanj v letošnjih osmih mesecih je poskočilo v Sevnici: od lanskih 197 na letošnjih 241.
nivih dejanj v občini. Nekateri sledovi naj bi namreč vodili v sosednjo republiko.
B. BUDJA
mmm \ $
Dušan Kerin: »Kar 50 odstotkov vlomov in tatvin zagrešijo osebe, ki v Posavju nimajo stalnega bivališča.«
Največ je vredno življenje
O otrocih v prometu — Črna pika cestam, urbaniz-mu, voznikom, ki za volanom prenehajo biti ljudje
NOVO MESTO - Primerjava števila nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci in mladostniki, ter števila mrtvih in ponesrečenih otrok in mladostnikov kaže, daje tovrstna prometna varnost v novomeški občini in tudi v vsej Dolenjski letos boljša od lanske. Da bi bili rezultati še boljši, saj ni nič vrednejšega od življenja, je treba kar naprej iskati poti in odgovore, kako doseči, da se bodo otroci vračali iz šole in od drugod domov živi in zdravi, je bilo rečeno na okrogli mizi »Otroci in promet«, organizirani s strani novomeške Zveze prijateljev mladine v okviru prireditev ob tednu otroka.
Prav res, kako to doseči? Vrtci se trudijo s prometno vzgojo svojih malčkov »na kraju samem«, preko te vzgoje skušajo vplivati tudi na ravnanje staršev v prometu, saj je znano, da bolj kot besede vplivajo zgledi, posebno še staršev in najbližje okolice. Osnovne šole v vse predmete vključujejo tudi prometno vzgojo. Prvošolčki gredo na primer v prvih dneh šole s tovarišicami po varnih poteh, kasneje šola poskrbi za kolesarski izpit itd. Toda v Novem mestu ni samo en primer, da varne poti do šole preprosto ni. Čudež, da ni več nesreč na takih cestah, o tem so si bili enotni na posvetu in v zahtevi, da občina naredi vsaj tisto, kar za izboljšanje razmer zahteva več dobre volje kot pa denarja.
Nekaj pikrih je padlo tudi na račun urbanizma in projektiranja. Kako da tlačijo v sam center Novega mesta blagovnico, poslovni center ipd., da ostanejo ceste v Šmihelu, kljub novemu šolskemu centru za skoraj 2.000 otrok, enake kot prej za samo stanovanjsko naselje? Kako da ima večina novih šol igrišča, ki so za povrh brez ograje, obrnjena na cesto in je v vsakem trenutku nevarnost nesreče? Poleg tega se faz v rizvoju ne da preskakovati, zato so norost na primer ozki nezavarovani ploč-
PRIJET TATIČ AVTOV
TREBNJE — Aleš Šenica iz. Ribnikov pri Sevnici je 2. oktobra pustil kombi na parkirišču v ulici Cankaijeve brigade v Trebnjem. Nekaj pred polnočjo je neznanec s kamnom razbil steklo na vratih vozila, našel rezervne ključe in se odpeljal proti Baragovem trgu. Tam seje zaletel v zgradbo in kombi zapustil. Dan kasneje je bil Trebanjčan Milan Pečelin ob osebi avto Z-101, vendar je imel več sreče. Čez 20 minut je patrulja novomeških miličnikov vozilo ustavila v Bršljinu in tatu prijela. Obeh tatvin je osumljen M. D. iz Trebnjega.
S KOLESOM NA BANKINO
STRAŽA — 35-letni Darko Mali iz Straže seje 29. septembra ob 11.35 peljal na kolesu iz Podgore proti Straži. Blizu naselja Resa je zapeljal na bankino, zadel v rob asfalta in padel. Mali se hudo ranjen zdravi v novomeški bolnišnici.
SMRT OTROKA
PREDGRAD — Okoli 200 kg težka, 4 m dolga in 1,35 m široka lesena dera, ki je bila prislonjena ob steni v skednju Štefančevih iz Predgrada, se je prevrnila na 4-letnega Blaža Štefanca. De nesreče je prišlo 6. oktobra med 14. in 15. uro. Ponesrečnega otroka je našel dedek, medicinska sestra gaje nato skušala oživiti, vendar so bila njena prizadevanja zaman.
Lastnica pri zajcih, tat v sobi
Visoka zaporna kazen za Marjana Hudorovca — Odkrit že po poldrugi uri
NOVO MESTO, GRADAC — Tudi zagovor, daje brez dela, da ga nihče noče sprejeti v službo in da od nečesa mora živeti, 38-letnemu Matjanu Hudorovcu iz Coklovca pri Semiču ni pomagal prepričati novomeških sodnikov. Možakar se je namreč znašel na zatožni klopi zavoljo dogodka, ki gaje letošnjega 2. julija pripeljal za rešetke novomeških zaporov.
Inšpektorju ponujali ponarejeno zlatnjno
Svarilo pred vsiljivi in agresivnimi Romuni ter _______Poljaki — Ponarejen nakit
KRŠKO, NOVO MESTO -Skupina neznancev je nekaj dni nazaj v Kostanjevici ustavila osebni avlo in vozniku pričela ponujati v nakup razne zlate predmete. Toda ker je za volanom vozila sede! nihče drug kot načelnik inšpektorata v kriki UNZ, seje vsa stvar razpletala nekoliko drugače, kot so si želeti neznanci Še posebej potem, ko je bilo ugotovljeno, da gre za skupino dvanajstih Romunov, osumljenih več goljufij, za katere so se še posebej zanimali uslužbenci trboveljske UNZ
Primer ni osamljen, obiski Poljakov in skupin Romov iz Romunije so na Dolenjskem vse pogostejši hkrati pa tudi prijave o prevarah, goljufijah, krajah in še čem. Slednjih bi zagotovo bilo še več, toda ni jih malo. ki so v take kupčije zabredli zavoljo svoje naivnosti in jih je zato sram prijaviti goljufijo. Zadnje tedne niso redki primeri ko neznanci na cestah ustavljajo voznike, od njih prosjačijo bencin, denar in hrano, še posebej Romuni pa so pri svojem opravilu vsiljivi in agresivni 3 zameno ponujajo ne le tihotapsko hlago. ampak tudi ničvreden nakit, ki ga prodajajo kol zlatnino. Že zaradi strahu jih je bilo nekaj, ki so lak nakit tudi kupili, drugi so nasedli zaradi naivnosti Da s takšnimi osebami ne kaže sklepati kupčij,
opozarjata tudi primera, ki ju obravnavajo uslužbenci novomeške UNZ
Poljski par se je pred dnevi okoli 12. ure pripeljal v Grmovlje, zavil na dvorišče neke hiše in lastnici v prodajo ponujal dežnik. Cena je očitno bila vabljiva, gospodinja je bila za kupčijo, odprla je denarnico, takrat pa sta ji Poljaka iz denarnice iztrgala 2.000 dinarjev in se urno odpeljala neznano kam. Še zanimivejšije primer, do katerega je prišlo 29. septembra ob 11.10 na priključku magistralne ceste Ljubljana—Zagreb na Karteljevem. Voznik, katerega ime navsezadnje ni pomembno, je ob cesti opazil starejši osebni avto znamke mercedes, ob njem pa mlajšo žensko, kije krilila z rokami in ga usta vljala. Možakar je v dobri veri in z dobrimi nameni avto ustavil misleč, da sta ženska in vozilo potrebna pomoči, takrat pa je k njemu poleg ženske pristopil še neznan moški. V prodajo sta ponudila tri prstane, za katere sta trdila, da so iz čistega zlata. Bila sla tudi vsiljiva in agresivna, možakar je v strahu, da ga bosta fizično napadla, uvlekel 100 mark in jih jima izročit, v zameno pa dobil prstane. Kasneje je ugotovil, da je nakit iz ničvredne kovine. Prepozno. Upati je, da bo to opozorilo vsaj za druge prišlo pravi čas.	fi.
Tistega dopoldneva sta bila Matjan in njegova žena Olga v Gradcu po nakupih. V času, ko je Olga nabavljala v trgovini, seje Marjan sprehajal po cesti, ki drži proti Metliki. Tam je opazil hišo, v katere vratih je bil ključ. Mirno je stopil do vhoda, obrnil ključ in se znašel na hodniku. Hiša je bila prazna, zato je Marjan stopil naprej do spalnice, tam pobrskal po predalu nočne omarice in naletel na lep kupček denarja. Vzel je kaka 2 centimetra debel šop, v katerem je bilo okroglih 7 tisočakov, nesreča pa je hotela, da ga je med odhodom na pragu srečala lastnica hiše. Le za kakih 10 minut je stopila do hleva, kjer je nakrmila zajce, oo pogledu na neznanca, kije stal na njenem pragu, se ji je dvignil tlak. Vpašala gaje, atije nemara bil v hiši, toda Hudorovac ji je mimo odvrnil, da ne, nato pa se urno podvizal proti domu.
Da je nekaj narobe, je gospodinja Slava Štarešinič ugotovila že ob pogle-
S strehe omahni na betonsko ploščo
Delovna nezgoda v Selih pri Dragatušu
SELA PRI DRAGATUŠU — 28-letni Rajko Husič iz Črnomlja je 6. oktobra okoli 18. ure pri sorodniku Alojzu Wolfu v Selih pri Dragatušu pomagal pri ureditvi toplotne izolacije na strehi hiše. Ko sta z Wolfom tervol položila, sta pričela streho pokrivati z betonsko strešno opeko. Z delom sta bila že domala pri koncu, ko je Husič na spodnjem delu strehe stopil na eno od opek, ki se je pod nogami zdrobila. Husič je pri tem izgubil ravnotežje in po napušču omahnil 8 metrov globoko ter obležal na betonski plošči prod garažo.
Poškodovanca so nemudoma prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili več hudih poškodb. V času, ko to poročamo, je Husičevo življenje še viselo na nitki.
MAMILA POD POSTELJO
BREŽICE - Uslužbenci organov za notranje zadeve iz Krškega so 6. oktobra okoli 15. ure v stanovanju 23-lelnega Sandija M. iz Brežic našli 2 kilograma suhe indijske konoplje. Mamilo je mladenič skrival pod posteljo, možje postave pa so mu konopljo seveda zasegli.
SMRT NA CESTI
LOŠKI POTOK — 60-letni Anton Kordiš iz Srednje vasi 15 v Loškem Potoku je bil takoj mrtev, ko gaje 7. oktobra okoli 17. ure podrl osebni avtomobil. Nesreča se je zgodila na regionalni cesti v Travniku. Avtomobil je vozil 25-letni Marjan Lavrič iz Drage, ki se je peljal iz domače vasi proti Loškemu Potoku.
du na zaprta vrata dnevne sobe, ki jih je sama vselej puščala odprta, ogenj pa je bil v hiši, ko je odprla predal nočne omarice. Urno je o tatvini obvestila miličnike, ti pa so stopili v akcijo, kije že po dobri uri obrodila sadove. V Kloštru so ob 15.30 prijeli Marjana Hudorovca, ki je ob pogledu na modre uniforme brez besed segel v žep, iz njega potegnil
Policijski sindikat znova opozarja
Zadnji rok za izpolnitev zahtev je 15. _________oktober____________
LJUBLJANA Prejšnji teden je začasni svet policijskega sindikata Slovenije ocenil organizacijo in potek enourne splošne opozorilne stavke delavcev organov za notranje zadeve Slovenije, ki je bila kot je verjetno znano — 21. septembra med 14. in 15. uro. Na podlagi poročil republiškega in območnih stavkovnih odborov ter stavkovnih straž svet ugotavlja, da stavka ni ogrozila življenj in osebne varnosti ljudi(l), da ni povzročila nikakršne materialne škode in daje, skratka, potekala po vnaprej pripravljenem scenariju in pravilih.
Po mnenju začasnega sveta je bila stavka in v njej postavljene zahteve delavcev za notranje zadeve v javnosti pozitivno sprejeta, le republiški izvršni svet po njihovem ni pokazal pripravljenosti hitro in učinkovito reševati težaven gmotni položaj prizadetih. Prav zato je svet na svoji sredini seji ponovno terjal, naj slovenska vlada do 15. oktobra izpolni vse njihove zahteve, izrečene že ob stavki. Policijski sindikat vztraja pri tem, da se septembrski osebni dohodki delavcev organov za notranje zadeve Slovenije uskladijo z merili, ki so bila podlaga za določbe zakona o delavcih v državnih organih. Ali z drugimi besedami: stavkovni odbor terja višje plače tudi za nazaj. V nasprotnem se bo, primerno odgovoru republiške vlade, policijski sindikat odločal o novih vrstah in obsegu sindikalnih akcij.
šop bankovcev in jih izročil miličnikom.
Na sojenje je Hudorovac čakal v priporu, gre namreč za specialnega povratnika, kije vse od leta 1965 domala nenehno navzkriž z zakonom, večkrat je že bil obsojen zaradi takih in podobnih tatvin. Prav to dejstvo je odločilo, da so mu sodniki prisodili sorazmerno visoko kazen; Hudorovac je bil zaradi kraje denarja obsojen na 1 leto in 3 mesece zapora, sodba pa je že pravnomočna. Morda je zanimivo dodati, da je prav tisti dan, ko so miličniki priprli Marjana, odšla na prestajanje 8-meseč-ne zaporne kazni na Ig tudi njegova žena Olga.
OB DENAR, DEVIZE IN ZLATNINO
LESKOVEC — Še neznan storilec je 2. oktobra vlomil v stanovanjsko hišo Alojza T. v Leskovcu pri Krškem. Vlomilec je hišo obiskal med 7. in 14. uro, iz prostorov pa odnesel 30.000 din gotovine, 1.500 mark in še nekaj zlatnine, tako daje skupne škode za vsaj 50.000 dinarjev.
PADEL Z VLAKA
K RŠKO — 6. oktobra ob 6.1 Oje prišlo v Posavju do hude nezgode. 45-letni Marko G. iz Pančeva je stopal z vlaka, ko je ta vozil na peron, pri tem pa je padel in se hudo poškodoval. Marka so prepeljali na zdravljenje v zagrebško bolnišnico.
SMRT POD PRIKOLICO
KOČEVJE — 3. oktobra okoli 16.45 je prišlo v Livoldu na območju kmetijskega obrata do delovne nezgode. Ko je traktorist tega obrata natakal gorivo v traktor, seje na poteznico traktorja obesil 5-letni Miha Veselič. Traktorist tega ni opazil in je speljal. Pri zavijanju je otrok padel in ga je prikolica z levim kolesom povozila. Bil je takoj mrtev.
niki ob prometnih cestah, po katerih morajo hoditi otroci v šolo. Prav tako je norost, da starši nekritično izpolnjujejo želje otrok po raznih vozilih, predno so ti zreli zanja. Kako reči temu, da se mnogi otroci od malega vozijo na prvih sedežih; kako se vzgaja otrok, ki se vozi z atom, ki je pred vožnjo pil? Kaj se zgodi s čisto normalnim človekom, da za volanom poslane domišljav, nesramen, temperamenten, brezobziren voznik?
Vse to in še marsikaj so obdelovali na okrogli mizi in med drugim prišli do zaključka, daje nujno, da prometna vzgoja postane del obveznega programa srednje šole, s poudarkom na etiki medsebojnih odnosov v prometu, česar bi moralo biti več tudi na tečajih o cestno-j prometnih predpisih. Prepričani so tudi. da bi nekdo nujno moral prevzeti delo dosedanjih svetov za preventivo v cestnem prometu, ker se bodo stvari sicef poslabšale. Zahtevali so tudi takojšnjo prepoved tovornega prometa po Cesti herojev in Ljubljanski zaradi carinjenja, v križišču pri banki na Cesti herojev pa naj bi zjutraj v največji gneči nujno bil miličnik.	z. L.-D
PONOVNO BOMO PIHALI
NOVO MESTO — V ponedeljek, 15. oktobra, se bo po vsej Sloveniji vnovič pričela akcija »Alkohol v prometu? Ne, hvala!«, katere se vozniki zanesljivo spomnijo še iz zimskih in spomladanskih mesecev. Pravil zato ne bomo ponavljali, nemara le podatek, da bo akcija trajala do 19. novembra, alkotest pa bo ponujen vsem, ki bodo storili karšenkoli prometni prekršek.
VLOM V PRODAJALNO
NOVO MESTO — V noči na 3. oktober je neznani storilec vlomil v prodajalno Tobaka na novomeškem Glavnem trgu Odnesel je Phillipsov transistor, več vžigalnikov ter moških in ženskih zapestnih ur, poleg pa še nekaj denarja in žetonov zi telefon. Škupne škode je za več kot 5 tisočakov.
OSTAL BREZ BEEMWEJA
SEMIČ — Matjaž Žbogar iz. Semiča je 6. oktobra nekaj pred poldnem pustil svoj osebni avto BMW 316 pred stanovanjsko hišo v Semiču. Ko se je po kakih desetih minutah vrnil iz hiše, avtomobila ni bilo več. BMW je nosil registrsko oznako ZG 668 — 515.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Neznanec je prejšnji teden v dopoldanskih urah stopil na pašnik Jožeta Štubljarja blizu Gribelj. Ni mu bilo mar ne sočne trave ne lepo rejenih živali, odločil seje in s seboj vzel električnega patirja, vrednega 5 tisočakov.
•	Zaman se je Novomeščanka Irena Dimic čez poletje trudila z vlaganjem kompota. V noči na 7. oktober je neznanec vlomil v kletno shrambo stanovanjskega bloka na Še-govi ulici in odnesel 30 kozarcev vloženih dobrot. Kdo se z njimi sladka, ni znano.
•	Neznani storilci so minule dni vlomili v hlev Kristine Humek iz. Za-meškega. V zvetju leme jim je uspelo poloviti kar 11 štirikilogramskih kokoši, vrednih preko 2 tisočaka. Ali še naprej veselo kokodajsajo ali pa nemara brbotajo v kakšni juhi, to fnožje postave ta čas pridno ugotavljajo.
•	Kuharice novomškega gostinskega centra na Glavnem trgu so se nadvse učinkovito vključile v mesec požarne varnosti in že takoj na njegovem začetku preverile budnost novomeških poklicnilrgasilcev. Pozabile so na vključeno fritezo v kuhinji in lastnost olja, ki se po pregretju vžge. Vse ostalo je bolj ali manj znano. T udi gasilci so preizkus budnosti dobro opravili, škode je bilo le za nekaj stotakov..
J

ŠIBRE ZADELE OTROKA
KRŠKA VAS — V nedeljo, 7. oktobra, okoli 12. ure je prišlo med lovom na fazane blizu Krške vasi do nesreče. Tri šibre, izstreljene iz puške Sc neznanega lovca, so zadele 9-letnega Martina T. iz. Ljubljane. Fanta so odpeljali po prvo pomoč, vendar so bile rane na srečo le površinske, tako da so ga že odpustili v domačo nego.
PREHITRO JE VOZIL 22-letni Roman Šušarič iz Priložja pri Metliki seje 4. oktobra ob 7.15 peljal z osebnim avtom po cesti od Metlike proti Novemu mestu. Pod vasjo Lokvice je dohitel traktor, katerega voznik Martin Plutje zavijal v levo na poljsko pot. Zaradi prevelike hitrosti pa Šuštaršič vozila ni utegnil pravi čas ustaviti, trčil je v traktor in se pri tem laže poškodoval. Materialne škodeje za 10.000 dinarjev.
NEPREVIDNO PREHITEVANJE 2. oktobra ob 10.40 seje Vladimir Grahek iz Zagreba peljal z motornim kolesom po cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Blizu vasi Podgračeno je pričel prehitevati tovornjak, ko pa je z manevrom končal, ga je zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati in naposled je padel po vozišču. Vladimirje bil laže ranjen, na motorju pa je škode za
8.000	dinarjev.
IZSILJEVAL JE PREDNOST Novomeščan Franc Novina je 5. oktobri1 nekaj po 15. uri zavijal z osebnim avtom* parkirnega prostora pred gostiščem Kos* Ločni na cesto proti Novemu mestu. P(l cesti je takrat Z avtom pripeljal Viljem Bo" iz Novega mesta, ki trčenja ni mogel pr"' prečiti. V nezgodi je bila Dragica Bon la# ranjena, škode na zviti pločevini pa je bil" za 5.000 dinarjev.
ZAPELJAL PRED AVTOBUS Muzafer Xhinolli iz Prištine se je 7. oktobra ob 16.35 peljal z osebnim avtom p" magistralni cesti proti Ljubljani. Pri Ou*? cu je z vozila padel brisalec vetrobranskega stekla, zato je voznik zapeljal na parki; rišče, napako odpravil in zapeljal takril nazaj na cesto, a pred avtobus, kije vozil* smeri Zagreba. Prišlo je do trčenja, v katere m se je poškodovala Xhinollijeva h<-j Florenta. Gmotne škodeje bilo za 31 00v dinarjev.

»II
S«
St. 41(2147) 11. oktobra 1990
odbojka
nogomet
II. ZVEZNA LIGA, zahod, ženske, I. KOLO: LIK KOČEVJE JEDINSTVO 3:0(7, 8, 10)
LIK KOČEVJE: Levstik, Vidmar, Turk, Ibrahimovič, Klun, Briški, Hočevar, Drobnič.
V	2, kolu igrajo Kočevke doma s Porečankami.
I. SOL, ženske, L KOLO: PIONIR - PALOMA BRANIK II 3:2 (—3, 1,-11, 14, 12).
Pionir: Brulec, Koncilija, Ostro-veršnik, Podolski, Kučera, Kočevar, Poreber, K. Vernig, Šteblaj, J. Vernig, Fabjan, Stevanovič.
V	2. kolu igrajo Novomeščanke v gosteh s Partizanom Kamnica.
namizni tenis
II. ZVEZNA LIGA, zahod moški, 5. in 6. KOLO: NOVOTEH-NA—ILIRIJA 5:3 (Jakobčič-Šar-lak 0:2, Jamšek—Rebič 2:0, Oeri— Zajtl 2:1, Jamšek - Šarlak 1:2, Jakobčič—Zajtl 1:2, Oeri—Rebič 2:0, Jamšek—Zajtl 2:0, Oeri—Šarlak 2:1) in NOVOTEHNA MERKUR 5:1 (Kočevar—Jovič 2:0, Jamšek—Tomc 2:1, Oeri—Jeraša 2:0, Jamšek—Jovič 2:0, Kočevar—Jeraša 0:2, Oeri—Tomc 2:0).
LESTVICA: 1. Strojna Maribor 10,2. Radnik 10,3. Mundus F. Bobič 8,4. Bosna 8,5. Novotehna 8,6. Do-bojpromet 6, 7. Ilirija 2,8. Jajce 0,9. Merkur 0.
Pari naslednjega kola: Strojna
Maribor Novotehna, Mundus, F. Bobič Novotehna, itd.
SNL, 8. KOLO: PARTIZAN HMEZAD-ELAN 2:1 (0:0)
Elan: J. Horvat, A. Primc, Hadžič, Milanovič, Mesojedec, V. Primc, Plevnik (B. Horvat), Markovič, Kroni, Bragovič, Gabrič.
LESTVICA: Rudar (V) 13, 2. Slovan 13,... 12. Vozila 6,13. Elan 6, 14. Rudar (T) 5, 15. Medvode 5, 16. Partizan Hmezad 5.
Pari naslednjega kola: Elan Domžale, Ljubljana Partizan Hmezad, Medvode—Svoboda, Rudar (T) Rudar (V) itd.
rokomet
SRL, moški, I. KOLO: INLES RIKO—POMURKA 21:15(11:4)
Inles Riko: Lapajne, Djokič 3, Mohar, Šilc 1, Marolt, Mihelič, Lesar 5, Tomšič 10, Goleš, Fajdiga I, Jurič
KRŠKO—PREDDVOR 24:24 (12:9)
Krško: Imperl, Kekič 3, Keše 1, Vr-tovšek, Iskra 12, Voglar 5, Martinčič, Žagar, Novak 1, Urbančič I, Kozinc I, Božič.
Pari 2. kola: Ferrotehna Inles, Dobova—Krško, Preddvor- Jadran, itd.
SRL, ženske, I. KOLO: IM V NOVO MESTO—DRAVA 24:22 (14:10)
V naslednjem kolu gostujejo Novomeščanke pri ekipi Radeč.
Novotehna še naprej preseneča
____Namiznoteniški igralci v soboto ugnali Ilirijo, v nedeljo pa Merkur
NOVO MESTO — Namiznoteniški igralci novomeške Novotehne postajajo najprijetnejše presenečenje prvenstva v II. zvezni ligi. Po šestih kolih imajo v žepu že štiri zmage in vsega dva poraza, s takšnim točkovnim izkupičkom, predvsem pa z igro so seveda že sedaj dovolj daleč od napovedi, da se bodo borili za obstanek v ligi. Najbolje so to potrdili v soboto, ko so v športni dvorani pod Marofom gostili ekipo ljubljanske Ilirije, in nato še v nedeljo, ko so igrali s kranjskim Merkurjem.
Malo jih je bilo. ki so si v soboto upali napovedali uspeh domače vrste, Ilirija je pač ekipa, ki vliva strah -in spoštovanje. Toda mladi Sobočan Janko Oeri ni mislil tako. Nemara ga je k izredni igri, saj je v soboto k petim novomeškim prispeval kar tri zmage, gnala želja po dokazovanju, na nasprotni stiani mize je imel v svojem tretjem dvoboju Šarlaha, igralca, za katerega so se nadvse zanimali Novomeščani in ga vabili v svoje vrste, na koncu pa so se morali »zadovoljiti« s Prekmurcem Oerijem. Slednjemu je bil to pač dodaten motiv za uspeh, najboljšega igralca Ilirije je ugnal z 2:1 v setih in tako odločil dvoboj dveh izenačenih ekip. Veliko lažje delo so imeli
igralci Novotehne v nedeljo, ko jim je bil za nasprotnika kranjski Merkur, ekipa, ki bo skoroda zanesljivo prihodnje prvenstvo nastopila v nižjem tekmovalnem razredu. Temu primeren je bil tudi razplet srečanja. Jamšek, Oeri in Kočevar so zabeležili zanesljivo zmago, edino točko je izgubil Kočevar v dvoboju z Jerašo,
Štiri novomeške zmage v šestih kolih so seveda dovolj za brezskrbno nadaljevanje. Novotehno namreč čakata v soboto in nedeljo gostovanji, na katerih pa na točke objektivno ni moč računati. Mariborska Strojna doslej še ni okusila grenkobe poraza, njeni igralci so oddali vsega 6 setov.
Prve točke so pod streho
1. kolo II. zvezne odbojkarske lige: Kočevje—Je-dinstvo 3:0 —Ogorčen boj v republiški ligi
KOČEVJE Strah kočevskih odbojkaric pred pričetkom prvenstva v II. zvezni ligi je bil očitno odveč. Tako je vsaj pokazalo sobotno uvodno kolo, v katerem so Kočevke gostile ekipo Jedinstva, novinke v ligi.
Kakih 100 gledalcev je v dvorani doma telesne kulture videlo dobro predstavo domače ekipe, ki je brez slehernih težav ugnala gostje s 3:0 in tako vknjižila prvi par prvenstvenih točk. Razlika v kvaliteti
SPET REDNA REKREATIVNA VADBA
METLIKA — S tem tednom se je v okviru TVD Partizan Metlika spet začela rekreacija in vadba za moške, ženske in otroke. Rekreacija oziroma vadba je v telovadnici metliške osnovne šole, in sicer za ženske vsak ponedeljek od 20. do 21, ure, za moške ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure in za otroke ob petkih od 16.30 do 18.30, poteka pa pod nadzdorom in vodstvom usposobljenih vaditeljev. K rekreativni vadbi vabijo čimveč občanov.
je bila več kot očitna in čeprav brez. Maje Uran, so gostiteljice pokazale, da njihovo obstanek v ligi ne bi smel biti vprašanje. Sicer pa bo vse morebitne dvome razjasnilo že prihodnje kolo, ko Kočevke znova igrajo doma, tokrat z ekipo vselej neugodnih Porečank.
Veliko bolj razburljiv pa je bil pričetek prvenstva v I. republiški ženski ligi za igralke novomeškega Pionirja. Dekleta, ki letos vadijo pod nadzorom trenerja Praha, so v soboto igrale proti ekipi Palome Branika II. Res nenavaden je bil razplet tekme, ki je trajala polnih pet nizov. Prvega so kar s 15:3 dobile gostje in kazalo je na prepričljiv poraz Novomeščank. Toda slednje so v drugem nizu zaigrale kot prerojene. v tem nizu oddale Mariborčankam vsega eno točko in izid izenačile. Tretji miz so nato vnovič dobile gostje, četrtega in petega pa po razburljivi borbi pionir-jevke, v vrstah katerih je bilo v soboto videti kar precej novih in mladih igralk, ki so z borbenostjo in igro zadovoljile maloštevilne gledalce na tribunah športne dvorane pod Marofom.
SLABA UDELEŽBA — Skromno je bilo število atletov in atletinj, ki so se minuli Četrtek udeležili letošnjega atletskega prvenstva v okviru delavskih športnih iger novomeške občine. Če ne bi bilo dokaj množičnega zastopstva iz šentjemejske in novomeške Iskre — obe sta tudi pobrali največ zmag in zabeležili ekipni uspeh v moški in ženski konkurenci —, bi stadion bratstva in enotnosti v Portovaldu v četrtek sameval. Jasno je po vsem tem, kje so pričeli z varčevanjem v delovnih organiza-cijah, drugo je vprašanje, kako pravilna in upravičena je takšna odločitev. Da je dvorezna, se bo pokazalo že kmalu. Foto utrinek je z moškega tekmovanja v skoku v daljavo. (Foto: B. B.)
Osem kandidatov za izpad
Poraz nogometašev Elana v Žalcu — Osem ekip deli vsega točka razlike — V nedeljo z Domžalami
ŽALEC Prav proti nogometašem novomeškega^ Elana je ekipi Partizana Hmezada iz Žalca uspelo doseči prvo letošnjo prvenstveno zmago in tako po osmih odigranih kolih v najboljši slovenski nogometni ligi še dodatno zaplesti položaj na dnu lestvice. Med 9. in 16. mestom na lestvici je vsega ena točka razlike.
Uvodno kolo potrdilo napovedi
Pričetek prvenstva v moški in ženski republiški rokometni ligi — Zmaga Inlesa in __________Novomeščank, remi Krčanov — Igri obetata
Če se dan res pozna po jutru, potem bo letošnja tekmovalna sezona prinesla pristašem rokometnega športa po Dolenjski veliko lepih trenutkov. Še posebej to velja za Ribničane, mlado ekipo, ki bo letos skušala dokazati, da predlanski naslov kadetskih prvakov ni bil le svetal preblisk neke generacije. Že v sobotnem, prvem srečanju letošnjega prvenstva v republiški ligi so pokazali, da so na pravi poti, gladko so opravili z vrsto Pomurke, brez težav pa so prvi točki vknjižile tudi igralke novomeškega IMV v tekmi s ptujsko Dravo.
Najprej nekaj o sobotnih dogajanjih v ■noški ligi. Ribničani so s strahom čakali
Atletski miting privabil preko 150 tekmovalcev
Judi odmevni rezultati
BREŽICE — Člani Atletskega kluba “režice so pretekli teden uspešno izpeljali ze sedmi jesenski atletski miting. Priredi-tev privablja iz leta v leto več tekmovalcev, tako daje letos nastopilo kar več kot '50 atletov iz slovenskih in hrvaških klu-o°v. Glavni pokrovitelj mitinga je bilo Podjetje INO Krška vas.
Atleti so na mitingu dosegli tudi nekaj odmevnih rezultatov. Tako je padel republiški rekord v metu kladiva za pionirje, SaJ je Gregor Rus iz. AK Novo mesto z rezultatom 50,88 za 6 cm presegel dosedanji rekord. Najboljše rezultate po madžarskih 'ublicah je s kristalno vazo nagradilo Uredništvo Sportskih novosti iz Zagreba, 'o priznanje je med člani prejel Igor 'rime (AK Novo mesto) za met diska, ^ud članicami Vladka Lopatič (AK Bre-?lce) za skok v višino, med mladinci Tihomir Trajkovič (Brežice) za skok v viši-5°, med mladinkami Tanja Rozman (AK L'uj) za tek na 100 m, med pionirji Peter Kozmenko (IBL Olimpija) za skok v viši-bo in med pionirkami Anureja Pašič 'Mladost Zagreb) prav tako za skok v Všino.
Melamin preseneča
KOČEVJE Oslabljena ekipa namiznoteniških igralcev kočevskega Mesnina je presenetljivo dobro startala v Prvenstvo prve republiške lige. Brez Konica, kije prestopil v Kovino Olimpijo, ln poškodovanega Speliča so Kočevci v Prvem kolu kar dvakrat zmagali v gosteh. .Ki so najprej odpravili ekipo Kemičarki. nato pa z enakim izidom še Jesenice.
M. G-č.
na izid sobotne tekme s Pomurko, po napovedih neugodnim nasprotnikom. Toda že prve minute so stvari postavile na pravo mesto, prednost gostiteljev je rastla iz minute v minuto in svoje o razmerju moči na igrišču pove podatek, da so v prvem delu Ribničani dosegli 11, gostje pa vsega 4 zadetke. Nadaljevanje je prineslo veliko bolj izenačeno igro, gostom je celo.uspelo izid zmanjšati na 12:15, to pa je bilo tudi vse. Odlični Tomšič in razpoloženi vratar Lapajne sta najzaslužnejša za prvi točki Ribničanov. Enako dobro je v uvodnem srečanju prvenstva kazalo tudi Krčanom, pomlajena domača ekipa je vodila vso tekmo, toda športna sreča jim je obrnila hrbet. Vsega 6 sekund pred koncem so prejeli izenačujoči zadetek, tako daje druga točka splavala po vodi. Navsezadnje pa je tudi neodločen izid za mlado ekipo, v
kateri sta v soboto izstopala Voglar in Iskra, dobra spodbuda za nadaljevanje prvenstva.
Na parket so v soboto stopile tudi republiške ligašice. Dolenjsko v tem tekmovanju zastopa le novomeška IMV, šentjer-nejski ženski rokomet je namreč razpadel, Kočevke pa so nove članice medrepubliške lige. Novomeščanke so uvodno srečanje prvenstva odigrale v Šentjerneju. Zmaga je bila zanesljiva in prepričljiva, bolj, kot to kaže končni rezultat. Predvsem po zaslugi Slavice Turk, bivše igralke šentjemejske Iskre, so že na začetku popolnoma razbile obrambo Ptujčank, nekajkrat pa povedle celo z sedmimi zadetki prednosti. Trener Popadič je ob takšnem razpletu dal priložnost mlajšim igralkam, kar so gostje izkoristile in prednost gostiteljic zmanjšale in na koncu tudi ublažile prepričljiv poraz. Tako Ribničani kot Novomeščanke so s sobotnimi igrami napovedali, da bodo letos skušali nadoknaditi zamujeno v lanskem prvenstvu. Obojim je letos cilj mesto pri ali na vrhu lestvice.
B. B.
DVAKRAT REMI S PARMO — V soboto je v okviru prireditev Živžav pod Kapit-Ucm> ki jih je pripravila Zveza prijateljev mladine iz Novega mesta, gostoval šahovski velemojster, nekdanji mladinski svetovni prvak in nasploh velik šahist Bruno Parma. Kaže, daje ta kraljevska igra v Novem mestu v zatonu, saj seje za simultanko odločilo le trinajst osnovnošolcev, dva med njimi pa sta s šahovskim velemojstrom celo remizirala. To je uspelo Damjanu Glinšku iz 8. razreda OŠ Katje Rupena in Bojanu Vertušu iz 7.c razreda osnovne šole iz Šmihela. Vsi so prejeli spominska priznanja. (Foto: J. Pavlin)
medtem ko je ekipa Mundusa F. Bobič doslej vsega enkrat klonila in ostaja ob Rudniku edini še kolikor toliko resen tekmec v boju za naslov prvakov. Je Novotehna sposobna katerega od teh tekmecev le presenetiti?
USPEŠNO SKLENILI SEZONO — Mlajši mladinci novomeške Krke so z medaljami na nedavnem državnem prvenstvu v Zagrebu več kot uspešno sklenili letošnjo tekmovalno sezono, hkrati pa napovedali, da imajo Glivar, Papež, Kranjec, Fink in ostali dostojne naslednike. Na posnetku stojijo z leve: trener Franci Berger, Gimpelj, Murn, Kraševec in Filip. (Foto: B. B.)
Za slovo zmage krkašev
Štangelj zmagal v Vojvodinj, Ravbar, Kranjec in Krn-______	čeva pa v Kobaridu
to z drugimi besedami pomeni, da se bo za obstanek v ligi letos potegovalo kar osem ekip. Med njimi skoroda zanesljivo tudi novomeški Elan.
Novomeščani v Žalcu sicer niso igrali slabo, vse do 18 minut pred koncem tekme je celo kazalo na njihov popoln uspeh. Prvi polčas seje končal brez zadetkov, že v 6. minuti nadaljevanja pa je Horvat, kije takrat tudi stopil v igro, dosegel vodilni zadetek za clanovce. Res škoda, da so se gostje po vodstvu umaknili v svoj šest-najstmetrski prostor in branili zadetek prednosti. Takšna igra se jim je maščevala v 72. minuti, ko so gostitelji izid izenačili, vsega 4 minute pred koncem tekme pa dosegli še zmagoviti zadetek.
Zavoljo slabe razlike v zadetkih (7:17) so Novomeščani znova zdrknili po lestvici navzdol, z morebitno točko ali celo obema pa bi bili po nedelji vsaj 5 ali 6 točk višje. Tako pa bodo morali že to nedeljo, kojim v goste prihaja močna in neugodna ekipa Domžal, ki letošnje prvenstvo igra po receptu »zmaga v gosteh in remi doma«, znova zaigrati pod pritiskom, kajti nov poraz bi jim zanesljivo spodmaknil še kak klin na lestvici.
ŽILEVSKI PRVAK KOČEVJA
KOČEVJE — Minulo nedeljo, 7. oktobra, je bilo v hotelu Pugled prvo odprto prvenstvo Kočevja v šahu, na katerem je nastopilo 32 tekmovalcev iz Kočevja in Ravne Gore.vBrez poraza je prvo mesto osvojil Samo Žilevski, drugi je bil Golubovič z Ravne Gore, tretji Kovač, četrti Dulmin in peti Podkoritnik (vsi Kočevje). Pokrovitelj turnirja je bil Melamin, podobna tekmovanja pa bodo vsako prvo nedeljo v mesecu. Pokrovitelj novembrskega turnirja bo LIK, decembrskega pa Tekstilana.
I. STANIČ
ČOLNARSKI MARATON
BREŽICE — V soboto, 13. oktobra, se bo okoli 300 čolnarjev znova zbralo ob Krki v Velikih Malencah na tradicionalnem spustu naprej po Savi proti Zagrebu. Organizator tekme bo Kajak kanu klub Rade Končar iz Zagreba skupaj s ŠD Brežice. start pa bo ob 10. uri. Organizator pričakuje udeležbo čolnarjev iz Bosne, Hrvaške, Slovenije pa tudi iz. Italije in Avstrije.
TOMLJETU ZGOREL AVTOMOBIL
PODTURN — Znani dolenjski avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje iz Dolenjskih Toplic se je I. oktobra okoli 17. ure peljal z bceniNvejem avstrijske registracije iz Podturna proti Bazi 20. Zaradi prevelike hitrosti je avtomobil 700 metrov pred Bazo 20 vrglo s ceste, trčil je v skalnati vsek, od koder seje odbil nazaj na cesto in obstal na strehi. Hip zalem seje avto vžgal in v celoti zgorel, vsi poskusi Tomljeta, da ogenj s priročnim gasilnim aparatom pogasi, so bili zaman. Z vozilom so v ognju končali tudi dokumenti.
SUBOTICA, KOBARID Kolesarska sezona je pri koncu, prav za njen zaključek pa so tekmovalci novomeške Krke na dveh preizkušnjah potrdili, da še naprej ostajajo daleč najboljši kolesarski kolektiv v Jugoslaviji.
Med petkom in nedeljo je bila po Vojvodini in Madžarskem tradicionalna mednarodna kolesarska dirka, na kateri nastopa po 8 jugoslovanskih in madžarskih ekip. Najbolj zanimivo pri tem je nemara bilo, da nobena jugoslovanska vrsta že 10 let na tej dirki ni okusila slasti zmage. Da tradicija ne bi obveljala, je tokrat poskrbel mladi Gorazd Štangelj. Po treh etapah je v skupnem seštevku prepričljivo zmagal pred dvema madžarskima tekmovalcema, Boštjan Mervarje bil osmi, Bogdan Fink pa trinajsti. Vrsta Krke je bila prepričljivo najboljša tudi v ekipnem seštevku, drugouvrščeno madžarsko moštvo so ugnali za domala tri minute.
Tradicionalna kolesarska dirka za pokal Kobarida je bila zadnja v letošnji sezoni na slovenskih tleh, hkrati pa je štela tudi za italijansko prvenstvo v tekmovanju za gorska kolesa. Najzanimivejšo člansko preizkušnjo je dobil Novomeščan Bogdan Ravbar, ki je na cilj 30 kilometrov dolge dirke pripeljal pred rogovcem Miš-kulinom in Papežem iz. Krke. V konkurenci starejših mladincev je zmagal Igor Kranjec (Krka) pred Jenkom (Sava) in Majdetom (Krka), med mlajšimi je bil najboljši Zupanc (Videm Krško), medtem ko je dirko mladink dobila Novomeščan-
ZMAGA UNITEHNE
TREBNJE — V soboto se je prič lo prvenstvo tudi v II. slovenski košarkarski ligi — center, v kateri nastopa tudi vrsta trebanjske Unitehne. Trebanjci so gostovali v Litiji in zmagali s 95:87 (57:32).
ka Marija Krnc. Dodajmo, da seje letošnje dirke udeležilo okoli 200 kolesarjev in kolesark iz Italije in Jugoslavije.
V soboto praznik motokrosa v Dol. Toplicah
Novo progo bo blago-slovil novomeški prošt
DOLENJSKE TOPLICE — Ljubitelji motokrosa na Dolenjskem bodo v soboto priče pomembnemu dogodku, nemara prelomnemu za razvoj tega športa v novomeški občini. V Dolenjskih Toplicah bodo namreč odprli novo progo, ki bo doživela tudi svoj tekmovalni krst. Uradna otvoritev bo ob 13. uri, ko bo progo blagoslovil novomeški prošt Jožef lap.
Uradni treningi tekmovalcev bodo že v soboto dopoldne, ko bodo zahrumeli motorji tekmovalcev v razredu pionirjev do 80 ccm in članskih razredih dr) 125 in 250 kubikov. Organizator dirke je moto klub Mel, ki seje za sobotno prireditev še posebej potrudil. Nič čudnega, kajti gre za prvo dirko, ki naj bi zagotovila podobne prireditve v Dolenjskih Toplicah tudi v prihodnje. Sicer pa so vsi, ki so progo že preizkusili, navdušeni, to pa v soboto popoldne zagotavlja vrhunsko prireditev. T udi zato, ker bodo na startu vsi naši najboljši motokrosisti in ker je prva nagrada nov 125 kubični motor, vreden vsaj 6000 mark.
............- ■ ,
.....' ‘
...— v-. -
DOLENJCI PRESENETILI — Minulo sredo je bilo na teniških igriščih v Portovaldu že 13. prvenstvo novinarskih hiš Slovenije za pokal Dolenjskega lista. Slednji so praviloma odhajali na Štajersko, po sedmih letih premoči kolegov mariborskega Večera in 7D pa sta tokrat pokal osvojila Bojan Bud-ja in Jože splichal (na posnetku med dvobojem z gosti turnirja, ekipo zagrebškega Vjesnika), ki sta v finalu ugnala večerovca Kanclerja in Frica.
Pokal prvič ostal doma
Teniško prvenstvo slovenskih novinarjev
NOVO MESTO — Da trinajstica resnično ni povsem običajna številka, seje na letošnjem že 13. ekipnem prvenstvu slovenskih časnikarskih hiš v tenisu za pokal Dolenjskega lista potrdilo kar dvakrat: prvič, ko so morali organizatorji zavoljo slabega vremena za 26. september napovedano prvenstvo prvikrat v dolgoletni zgodovini prestaviti na drug termin, in drugič, ker pokal ni odšel na Štajersko, kot je bilo to običaj doslej, pač pa je prvikrat ostal na Dolenjskem.
Preložitev tekmovanja na minulo sredo je verjetno zakrivila, da seje letošnjega prvenstva udeležilo »le« 10 novinarskih hiš, ne glede na to pa novomeško tekmovanje še naprej ostaja najmnožičnejše športno druženje slovenskih časnikarjev. Daje temu tako, so zagotovo zaslužni vsi, ki prvenstvu že dolga leta stojijo ob strani. V prvi vrsti pokrovitelj, Krkin hotel Grad Otočec, ob njem pa še Novoteks, Dana, Kolinska, Dolenjka, novomeška TKS, Tovarna zdravil Krka, od letos tudi Mesarstvo Bobič iz Škocjana in novomeška Pekarija. In sedaj k športnemu delu, kije prineslo nenadejan uspeh ekipi Dolenjskega lista I, za katero sta igrala Budja in Splichal. V polfinalnih obračunih je Večer premagal Anteno z 9:4, Dolenjski list I pa Delo z 9:1. V tekmi za prvo mesto in pokal Dolenjskega lista sta Budja in Splichal ugnala Kanclerja in Frica z Večera s 6:4 in 6:2 v boju za 3. mesto pa je bila Antena boljša od Dela.
Končni vrstni red: I Dolenjski list I (Budja, Splichal), 2. Večer (Kancler, Fric), 3. Antena (Lucu, Kastelic), 4. Delo (Bergant, Boncelj), 5. Radio Ljubljana (Teršek, Beloti), 6. Delo plus (Pucelj, Renko), 7. Naš dom (Rajšp, Jež), 8. Televizija Slovenija (Lajevec, Novak), 9. 7D (Predan, Tomažič), 10. Dolenjski list II
V	(Dokl, Luzar).
V	--------------	J

| TELEVIZIJSKI SPOREDI
%®S;iIIIIIl?^
22.3$'ŠOVA:
DR. DOOGIE HOVVSF.R, amer. naniz., 7/13
STUDIO 5 B, amer. nadalj., 2/10
23.50	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
PETEK, 12. X. SLOVENIJA 1
8.35	— 11.45 in 14.05 - 1.25 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK
9.00	DELFIN FLIPPER, 9. del
9.25	SLOVENIJA: JESEN, dok. oddaja, 4/6
9.50	AFERA PRISLUŠKOVANJA, zadnji del
10.20	MIHAJLOLOMONOSOV, sovjetska nadalj., 8/9
11.35	VIDEO STRANI
14.20	VIDEO STRANI
14.30	ŽARIŠČE, ponovitev
15.05	SLOVENIJA: JESEN, ponovitev dok. oddaje, 4/6
15.35	SOVA, ponovitev
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.05	MOZAIK TEDNIK, ponovitev
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.10	GRADOVI: KAKO SO BILI ZGRAJENI, 5/13
18.35	HOV!, angl. naniz., 3/11
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	NEBU NAPROTI, amer. dok. serija. 3/12
21.20	ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 22/42
22.10	DNEVNIK 3, VREME
22.30	SOVA:
DRUŽINSKE VEZI, amer. naniz., 6/22
CIKLUS FILMOV J. FRANKF.N-HEIMERJA:
ČRNA NEDELJA, amer. film
1.15	VIDEOSTRANI
ročila - 14.35 Program plus (ponovitev)
16.45	Poročila — 16.55 In tudi letos (izobraž. oddaja) 17.25 Hrvaška danes
18.25	Številke in črke 18.45 Taksi (amer. humor, naniz.) — 19.15 Risanka
19.30	Dnevnik — 20.00 Popolni vohun (angl. nadalj., 5/7)	21.05 Zabav-
noglasbena oddaja — 21.50 Dnevnik
22.10	Oddaja o kulturi — 23.10 Poročila v angleščini — 23.15 Program plus —
1.25	Poročila 1.30 Ekstra program plus
KAMENJE 1BARRE, amer. film
1.35	VIDEO STRANI
10.00	Oddaja za JLA in igrani film
13.00	Športno popoldne 19.30 Dnev------------' Čut
SLOVENIJA 2
17.00	Satelitski programi 19.00 Kako bili skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Posilstvo (amer. film) -21.30 Košarka za pokal McDonalds, finale — 0.00 Satelitski programi ali šport
nik 20.00 Čudežna čutila (angl. po-Ijudnoznan. serija) 20.30 Popotovanje ob reki Zali (dok. oddaja) 2115 Zabavnoglasbena oddaja 21.50 Športni pregled 22.35 Reportaže z nogometnih tekem
HTV 1
PONEDELJEK, 15. X. SLOVENIJA 1
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK
9.<Jb ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.30	ŠOLSKA TV 10.00"BOJ ZA OBSTANEK, angl.
poljudnoznan. serija, 7/12
10.25	NEMŠČINA ALLES GU-TE, 18. lekcija
10.55	SEDMA STEZA
11.15	OSMI DAN
12.00	VIDEO STRANI
14.25	VIDEO STRANI
14.35	MOZAIK, ponovitev ŠOLSKA TV
NEMŠČINA ALLES GUTE, 1_8. lekcija
15.05	ŽARIŠČE, ponovitev
15.35	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA
NAVIDEZNI ZAKON, kanadsk film
21 40 DNEVNIK 3, VREME
22.00	ARENA ZVEZDE LETA
22.35	SOVA:
ALF, amer. naniz. 7/24 STUDIO 5 B, amer. nadalj., 5/lffl
7r.nnD a um i uu/Anni J
I
ZGODBA O HOLLYWOODU| amer. dok. serija, 3/10 0.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
SOBOTA, 13. X. SLOVENIJA 1
1.45	TELE-
8.05	12.45 in 14.30
TEKST
8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 8.30 NEMŠČINA — ALLES GUTE, 16. lekcija
9.00 MUZZY, angleščina za najmlajše (3/20)
9.15 RADOVEDNI TAČEK q rn i nMrpiz iziiha i
SLOVENIJA 2
17.00	Svet na zaslonu — 17.30 Studio Maribor: Tele M 19.00 Ptujski vide-omeh 19.30 Dnevnik 20.00 Slavnostni koncert ob proglasitvi Gallusovega leta 21.00 Pogledi — 21.55 Vprašajte ZIS 22.55 Video noč
HTV 1
9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti
9.30	LONČEK, KUHAJ
9.40	Z B I S: PESTF.RNA, I. del
10.15	ČEBELICA MAJA
10.40	ČUDEŽNA LETA, amer. naniz., 17/18
11.05	ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 28. oddaja
11.35	NAŠA PESEM
12.05	SVETNA ZASLONU
12.35	VIDEO STRANI
14.45	VIDEO STRANI
14.55	KARAVANA ZAPRAVLJIVČKOV:
PORTOROŽ, ponovitev zabavnoglasbene oddaje, 5/8 (ČB)
15.35	ROCK KOMPAS, ponovitev
16.20	SOVA, ponovitev
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	CIKLUS FILMOV WALTA DIS-NEYA:
MESEČEV PILOT, amer. mlad. film
18.30	EP VIDEO STRANI
18.40	ZDRAVILA, izobraž. oddaja, 5/7
19.10	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
9.25	TV koledar 9.35 Čebelica Maja
—	10.00 Izbor iz šolskega programa
11.40	Lov na srečo (kanadska nadalj., 10/14) — 12.30 Družinski magazin
14.30	Ciklus filmov o Lassie: Neekove dogodivščine (amer. film)— 15.55 Operne zgodbe (angl. serija) 16.50 Poročila
—	17.00 TV dražba, I. del — 17.30 Ulica strahopetcev (angl. naniz., 11/13)
18.20	Sedmi čut — 18.30 TV dražba, 2. del 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 2
20.15	Hobsonova odločitev — 21.55 Dnevnik — 22.10 Športna sobota —
22.30	Poročila v angleščini 22.35 Program plus — 0.45 Poročila — 0.50 Ekstra program plus
NEDELJA, 14. X. SLOVENIJA 1
(amer naniz.) — 10.00 Šolski program
11.30	Ban Josip Jelačič: zgodovina in legenda 12.00 Poročila — 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program —
13.45	Video strani — 13.55 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti — 14.30 Po-
19.59 UTRIP 0.20 ŽR
20.20	ŽREBANJE 3 x 3
20.35	SHOW RUDIJA CARRELLA
22.15	DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME
22.40	SOVA:
ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 6/25
STUDIO 5 B, amer. nadalj., 1/10
7.50	24.00 TELETEKST
8.05	VIDEO STRANI
8.15	OTROŠKA MATINEJA:
^IV ŽAV
HOV!, angl. naniz., 3/11
9.35	GRADOVI: KAKO SO BILI ZGRAJENI, 5/13
10.10	ZGODBA O HOLLYWOODU, angl. dok. serija, 2/10
ll.OOALLO, A LEO, angl. naniz., ponovitev
11.30	DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL SLOVENIJA
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	VIDEOSTRANI
13.15	KRIŽKRAŽ, ponovitev
14.45	ROSOWSKl, nemška nadaljevanka, 4/6
15.35	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	BARNIJM, angl. film
18.50	RISANKA
19.00	TV MERNIK
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	STRATEGIJA SRAKE, nadaljevanka TV SA, 2/3
21.10	ZDRAVO
22.30	DNEVNIK 3, VREME
8.35	— 11.05 in 15.10	0.30 TELE-
TEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH LJUDSTEV, 4/13 MAČKON IN NJEGOV TROP MFP CELJE 83
UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK
10.55	VIDEOSTRANI
15.25	VIDEO STRANI
15.35	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.05	MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.30	RADOVEDNI TAČEK
18.50	ČEBELICA MAJA
19.00	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	KAOS NA GOTTHARDU, švicarska drama
21.25	OSMI DAN
21.55	DNEVNIK 3, VREME
22.35	VELIKI KOREOGRAFI: CAROLYN CARLSON
23.30	SOVA:
ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVLJA, amer. naniz., 7/16 STUDIO 5 B, amer. nadalj., 3/10 0.20 VIDEO STRANI
17 05 MOZAIK, ponovitev ŠOLSKA TV
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	NESPODOBNO VEDENJE, angl nadalj., 2/4
21.00	PESEM JE... ANDREJ ŠIFRER
21.50	DNEVNIK 3, VREME
22.10	SOVA:
DEKAMERON, slovenska naniz.., 7/14
STUDIO 5 B, amer. nadalj., 4/10
23.25	VIDEO STRANI
Opomba: 16.55 nogomet SZ: Jugoslaviji
17.00	Satelitski programi 18.30 Mo slovi	19.00 Zdravila (izobraž. oddaja
6/7)	19.30 Dnevnik 20.00 Žarišč? k
20.30	Operne zgodbe: Falstaff - I
21.25	Svet poroča
ČETRTEK, 18. X. SLOVENIJA I
8.35	11.40 in 14.20
TEKST
8.50 VIDEOSTRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
0.00 TELE

SLOVENIJA 2
16.40	Svet športa 17.30 Studio Koper
19.00	Slovenski ljudski plesi: Dolenjska 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče
20.30	Žrebanje lota 20.35 Gradovi na Slovenskem, 6/13	21.05 Umetniški
večer: Nestrpnost (amer. nemi film)
SREDA, 17. X. SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
17.30	Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh na-
predka — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) 21.20 Karavana zapravljivčkov (zabavnoglasb. oddaja, 6/8)	21.55
Camel trophy 90 (dok. oddaja. 3/3)
22.25	Satelitski programi
TOREK, 16. X. SLOVENIJA 1
8.35	— 12.10 in 14.10 - 23.35 TELETEKST
8.35	12.10 in 14.40	0.55 TELE-
TEKST
8.50	VIDEOSTRANI
9.00	MOZAIK
9.00	ŽIV ŽAV
9.55	KAOS NA GOTTHARDU, švicarska drama
11.10	NESPODOBNO VEDENJE, angl. nadalj., 2/4
12.00	VIDEO STRANI 14 55 VIDEO STRANI
15.05	ŽARIŠČE, ponovitev
15.35	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.05	MOZAIK, ponovitev
17.05	POTOVANJE OB REKI ZALI, 2. del dok. oddaje
17.55	PO SLEDEH NAPREDKA
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.15	RISANKA
19.20	TV OKNO
y.(H) MOZAIK, ponovitev
10.50	ZAKON V LOS ANGELESU, 20 del
11.35	VIDEOSTRANI
14.35	VIDEO STRANI
14.45	MOZAIK, ponovitev
15.30	ŽARIŠČE, ponovitev
16.00	SOVA, ponovitev
17.00	DNEVNIK I
17.05	MOZAIK, ponovitev
17.50	TELESKI 90 PRIPRAVIMO SE NA SMUČA NJE, 2/13
18.30	SPORED ZA OTROKE IH MLADE
ČUDEŽNA LF.TA. amer. naniz. 18/18
18.55	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	PODMORNICA, nemška nadalj. 2/6
21.05	TEDNIK
22.10	DNEVNIK 3. VREME
22.30	SOVA:
VSE RAZEN LJUBEZNI, 7/13 STUDIO 5 B, amer. nadalj., 6/10
23.50	VIDEO STRANI
I
PRAZNIK
TRBOVELJSKEGA
RADIA
TRBOVLJE Regionalna radijski postaja Radio Trbovlje praznuje četr stoletja delovanja. V počastitev jubileji bo pripravila jutri ob 19. uri v trbovelj skem Delavskem domu razstavo de Borisa Zaplatila in razstavo stare radij ske tehnike ter organizirala javno radij sko oddajo s koncertom in plesom.
Tone Jakše Milan Markelj
KJE SO TISTE STEZIGE ?
.»«5 »o.
(ll)
ZIDANICE IMAJO SVOJE ZGODBE
Beseda je dala besedo in v polmračni zidanici je krepko odmevala od vlažnih sten in polpraznih vinskih posod. Takole je beseda tukaj v Ljubnu odmevala že stoletja, saj kažejo nekatere v skalo vsekane kleti že kaj častitljivo starost. Bilo je lepih, pa tudi težkih trenutkov. Besede, z vinskim duhom podprte, so lahke in sproščene, pesem je ustom kaj blizu. Tudi nepremišljenih besed je bilo v takem okolju izrečenih že precej in tudi dejanj storjenih. Kako težka pa zna postati nepremišljena beseda, ali pa tudi, kakšne posledice zna imeti zlohotno pričevanje, še najbolj ilustrativno pove resnična zgodbica, ki se je zgodila nedaleč od tod.
Bilo je med vojno, v zidanici se je kurilo in pilo. Pri družini, za katero se je vedelo, da ima sina »v mestu«, je sedela družba, v kateri je bil tudi stari znanec, partizan. Gospodar ga je gostil s hrano in pijačo, tudi s cigaretami, ko pa so le-te začele pohajati, jih ni hotel dati več. »Pojdi si jih v mesto iskat,« je dejal in s tem pač mislil, da bo poslednjo obdržal zase. Pa je bilo že to dovolj, da se je skuhala zamera ali pa obudila že kaka stara. Kmalu po tem, ob koncu vojne, je bil gospodar klican na sodišče in po hitrem postopku mu je bil zaplenjen najlepši del vinograda. In obtožba. Partizana je nagovarjal, naj gre v mesto, se pravi k domobrancem. Seveda je bilo vsakršno opravičevanje, da kmet ni mislil, naj gre znanec k belim, ampak je šlo le za ciga-
So pa še druge zgodbe, na primer tista o Mrvarjevi zidanici in vinogradu, ki ju je moral potem, ko sta bila zaplenjena, zanemarjena pa tako, da je vse propadalo, domači sin zopet odkupiti. Sedaj je oboje v najlepšem redu. O tem sva se prepričala, ko sva se proti večeru vračala z vrha Ljubna in bila povabljena v prijazno družbo v zidanici. Vinograd je vzorno urejen, klet pa polna najboljšega vina. Kako pa se bo stvar uredila glede odškodnine za kupnino, ki jo je moral Mrvar izplačati za svojo, krivično odvzeto zemljo, bomo videli, ko bo izdelana zakonodaja, ki bo urejala te zadeve. Pravniki bodo imeli pred oblikovanjem zakona, pa tudi potem, ko bodo reševali na desettisoče zapletenih primerov, dovolj dela. Vsekakor so jih njihovi samozvani kolegi, ki so pisali nagle in revolucionarne sodbe, spravili v kaj nezavidljiv položaj.
VAŠ PA NI HOTEL CRKNITI
Zgodbe, zgodbe. Ob bobnečih sodih, v katerih se iščejo odmevi naših besed, se tudi sicer bolj redkobesednemu Ludviku Mediču, po domače Zagorčevemu iz Birčne vasi, razveže jezik. In pripoveduje nama svojo zgodbo.
rete, zaman.
Zagorčeva kmetija je bila v Birčni vasi med večjimi. In kot ponavadi, vsaj do nedavnega je bilo tako, je bilo pri hiši dovolj mladine. Kar deset, in Ludvik je bil deveti po vrsti. Pridnih rok je bilo pri hiši dovolj in kmetija je cvetela. Par le-
pih konj je bil očetu v ponos, s težkimi parizarji je prevažal drva iz gozda, težke hrastove pragove na železniško postajo in pesek iz kamnolomov, za boljše priložnosti pa so bili na voljo lažji vozički, tisti za v goro pa še boljši, »feder-vagni« so jim rekli, za vožnjo k farni cerkvi svetega Mihaela v Šmihelu. Potem pa je prišla vojna in vožnja v mesto je postala vse bolj negotova. Cesta je bila večkrat minirana. Iz gozda ali iz italijanskih bunkerjev so včasih čisto iznenada prižvižgale krogle, ki si niso izbirale svojega cilja, ampak so bile namenjene vsemu, kar se je gibalo. Domačije so se zapirale vase, gospodarstvo je pričelo pešati. Tudi delovnih rok je bilo vse manj. Zdaj je noč vzela tega, zdaj onega mladega fanta. Od Zagorčevih sta odšla v »hosto« dva. Vsi doma so trepetali, kaj bo z njima. Kar oddahnili so se, ko so Franceta pripeljali domov. Bil je ranjen, toda živ in kazalo je, da bo okreval. Bilo je to okoli novega leta 1944. Toda France je še ležal doma na postelji, ko je januarja štiriinštiridesetega leta prišlo sporočilo, da je starejši brat Tone padel v ofenzivi na Turjak. Žalost pa se še ni dobro utegnila poleči, ko je skozi Bir-čno vas zvihrala nemška in domobranska ofenziva, ki je našla Franceta še vedno v bolniški postelji. Nemci so ga odpeljali kot talca v mesto in le skrbi nekega sorodnika, ki je bil pri domobrancih, se je imel zahvaliti, da je ostal pri življenju. Ta sorodnik ga je spravil v bolnišnico, da je skoraj povsem okreval, nikoli več pa se ni vrnil domov v Birčno vas. Nesreča je hotela, da je prišel komaj osemanjstletni France v skupino, ki je
bila namenjena na roška morišča. Domači pravzaprav nikoli ne bi izvedeli, kaj se je s Francetom zgodilo, če ne bi bilo hudo samozavestnega soseda Jožeta Jenkota, kurjača pri železnici. Ta se je po vojni pri Zagorčevih doma, verjetno vinjen, pred skrušenima staršema oholo pohvalil, kako je njihovega Franceta sam lastnoročno spravil na oni svet. »Drugi so še kar hitro šli, vaš pa ni hotel crkniti,« je pripovedoval nesrečnim staršem. Naj bo že karkoli, tudi ta sosed ni odšel s sveta najbolj naravne smrti. V bližini Zagreba je eksplodirala njegova lokomotiva in v nesreči je preminil tudi morilec z Roga.
(
Čudni občutki so naju prevevali in še vedno pretresena sva nadaljevala najin pohod po ovinkasti poti, ki se kot velika terasa vije okoli hriba in se le komaj opazno dviguje. Šele na drugem koncu hriba, ko se spodaj pokažejo prve hiše Uršnih sel, se krepkeje dvigne v strmino. In medtem, ko sva se že ogrevala ob prvih vzponih, ki so dali slutiti, da bo sedaj šlo zares navkreber proti cerkvi na vrhu hriba, sva premišljala o tej nesrečni usodi slovenskega naroda, ki ga je ravno v trenutku, ko bi se pravzaprav prvič v zgodovini lahko postavil čisto na svoje noge, tako globoko razdelila, da so izdajstvo, krvoželjnost in smrtno sovraštvo zameglili mnoge druge človeške vrednote.
SPRAVA IN OČIŠČENJE
Kolikor daleč nazaj sega zgodovinski, spomin slovneskega naroda, pravzaprav
Mtha Pureber iz Novega mesta naju Dolenjski kit mu pravijo, raztegnjenemu ljubenskemu griču, okoli katere- Ludvik Medic iz Birčne vasi nama je je pričakal ob svoji lepi zidanici in ga je vodila najina pot, predno sva se vzpela na njegov vrh, k cerkvici svete- iz soda natočil kozarec dobrega vi-nama prav t^ko po stari ljubenski ga Vida. Nešteto življenjskih usod se je spletlo v vznožju tega kita in na ne- na, potem pa povedal zgodbo o svojih
ni bilo tako ugodnih priložnosti, da bi vzel svojo usodo v lastne roke, kot so se mu ponudile v tem stoletju. Po razsuli) prve svetovne vojne se je posvetil Jugoslaviji, pa ga je pogoltnila srbska monarhija, med drugo svetovno vojno se je predal Osvobodilni fronti, pa ji je zavda-la komunistična ideologija. Obakrat je že imel svoje oborožene enote, s katerimi je dosegal v boju pomembne uspehe, pa je dovolil, da so mu jih odvzeli Med drugo svetovno vojno je imel celo dve vojski, obe s slovenskim povelje; valnim jezikom, ki pa sta si ostro stal1 nasproti in se najbolj zagrizeno in kruto borili druga proti drugi. Prav iz tega na-J,# sprotja si lahko razlagamo tudi krutosti] ‘ ki je vrela na dan in se stopnjevala vsul' od začetka vojne pa vse do nekaj mesecev po njenem koncu. Dejstvo je nal mreč, da proti tujcu Slovenec ni bil nikoli tako krut in brezobziren. Je to izra^ posebne vrste hlapčevstva in manj vred; nostnih kompleksov? Bodi kakorkoli’ zločin je zločin, pa naj ga stori kdorkol1 in nad komurkoli. In sedaj je že znano: da so se okrutni in nerazumljivi zločin' dogajali na obeh, zaradi ideologije in če-sto samo zaradi nepoznavanja stvari (f zaplankanosti, pa tudi iz čisto osebni*1 vzrokov sprtih straneh. Zločini, ki so ji*1 počele bela garda in druge kvizlinšk8 enote, so naši zgodovinarji že vneto p°' pisali, njihova vnema pa se je hitro končala, ko bi morali obelodaniti tudi strs hovita nasilja, ki so se dogajala na8 neoboroženimi pripadniki istega narO' da. Ta niso z nobeno ideologijo opravi?' ljiva, pra-'.zato sedaj, ko je to možno, p1 šemo o njih. Ne torej zato, ker bi se hoteli kakorkoli maščevati ali očrni1' narodnoosvobodilni boj, temveč zat? da bo prišla na dan celotna resnica. T® pa je, da je brat moril brata in da ga v t zločinu ne opravičuje ne krščanska ne marksistična ideologija. Sicer pa je tak" ali tako znano, da je med domobranc1’ tako kot med partizani, bilo le malo t8’ kih, ki so si omadeževali roke z nedop' no krvjo, so pa imeli zato tisti več ž*vj ljenj na vesti. Vojna je kruta stvar, zlaS* če podivjani sli pusti, da počne, kar h0’ če. Tega se moramo zavedati, da se ne , še sedaj, ko ima slovenski narod tretr | zgodovinsko priložnost v tem stoletji' zopet ponovilo isto. Zato je potreb?8 sprava, za žive, saj mrtvi je ne potre?11 jejo. Take misli sva premlevala, ko sv drobila kamen proti vrhu in proti konc^ najine poti. Poti, na kateri sva nalete j
na prenekatero pretresljivo zgodbo,1
katera sva na najini poti trčila tudi midva.
dveh nesrečnih bratih.
še živo kljuje v človeških srcih. Iz P1^ mišljevanja naju je prebudil glas zvon8' Cisto blizu je že pel.
id.sk

terme Čatež
telefon: (0608)62-110 telefax: (0608)62-721
-..V,;	V,,** -C j,/-;
Mesec oktober, mesec jesenskih dobrot in glasbe v Termah Čatež
specialitete z gobami pečena raca s kostanji kostanjeve sladice mošt
jesensko sadje

szi.
t Š:
m>m
Terme Čatež vas vabijo!
* -j.	•
-rr-
1
/10

Podjetje za požarni inženiring in trgovino z zaščitno opremo
NOVO MESTO po/ Cesta herojev 36 / p p 50 / telefon (068 ) 28 767
_________m m v	mm
*
*
-Cio ■
lej *
4
požarni inženiring tehnični inženiring zastopstva
uvoz in izvoz
bi
se
10
iu-
10'
je
la-
je
te-
je-
di
:10
S
ItO
13-
.St,
sO
je-
la'
tO'
■0.1
jd-
ili,
ol>
lOi
im 5e-ifl liti j iti k« jo-
>n
3
ro-
ifr
pie
s«
lit'
tf,
T8
ne
k®
,ci>
ta
I/
iVl
s'1
lO-
bO
«0 i
jO’ I
NOVO
V BREŽICAH
opekarna - rudnik brežice obvešča
CENJENE KUPCE, DA V NOVO ODPRTI
trgovini nudi:
-	GRADBENI MATERIAL
-	KERAMIČNE PLOŠČICE ~ SANITARNO KERAMIKO (V/ _
-	KOPALNIŠKO OPREMO
-	SOLARNO OPREMO ,(y v
-	VODOVODNI MATERIAL
-	MATERIAL ZA CENTRALNO
-	ELEKTRO MATERIAL
-	BARVE ZA IMPREGNACIJO
ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO!
KOLEKTIV TRGOVINE (0608) 61-241
■
511..:
□PEKARNA
RUPJMIK
BREŽICE
Se vam zdi, da živite varno?
ŽIVLJENJSKO
ZAVAROVANJE
Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk,
ste na dobri poti.
Vaša varnost so zavarovani
in prihranki pred inflacijo.
Vsako leto
Z vašim partnerjem zagotavljata varnost
Ko se vam dobite dodatna miren začetek
Zagotovili ste šolanje
Starost vas ne skrbi, da boste uživali varčevalne
Tudi, če bo šlo kaj narobe, prebrodili
v •	•
se povečujejo.
življenjskim si vzajemno skupnega življenja.
rodi otrok,. sredstva za novega življenja.
sredstva za otrok.
ker že danes veste, sadove razumne odločitve.
v življenju kdaj boste krizo z manjšimi težavami.
Z izpolnitvijo zavarovalne police, Življenjskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav, z enim podpisom v lahko izpolnite vseh zgornjih sedem točk.
|jps zavarovalnica frigfav
/C/iK Žttl/čNIE HOTREBU/E VARNOST
STUDIO NIT KOPER
BREZ POPUSTOV, A NAJCENEJE!
ter~
nh
in stanovanjska zadruga Graditelj
UGODNA PONUDBA VSEH VRST GRADBENIH MATERIALOV
ljubljanska banka
Posavska banka, d. d., Krško
OBJAVLJA
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo prokolice
ADRIA — IMV — tip si
450, letnik 1980,
tip special
ki bo v ponedeljek, dne 15.10. 1990, ob 12. uri na parkirnem prostoru za banko.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu št. 31 -050 int. 73.
Izredno ugodne cene, nad 30% popusta v terminih: 20. 10. do 3. 11. in 11. 11. do 25. 11. Plačate za 10 dni, bivate 14 dni, ter v terminu 2. 12. do 23. 12. plačate za 14 dni, bivate 21 dni.
Popust v omenjenih terminih velja za vse
Novo mesto, Srebrniče 1 telefon: (068) 21-604 in 21-611
Odprto vsak dan od 6. do 17. ure, ob sobotah od 6. do 13. ure.
5\c^v^eieV<'
BREZ POPUSTOV, A NAJCENEJE!

KONFEKCIJA LISCA SEVNICA
Vas zanima vodenje našega novega trgovskega lokala v Sevnici?
Želite svetovati in prodajati vrhunske modne izdelke, namenjene predvsem ženam?
Prijavite se na prosto delovno mesto
POSLOVODJA TRGOVINE
— pričakujemo kandidate s srednjo izobrazbo, ki obvladajo trgovinsko poslovanje,
PRODAJALEC
— pričakujemo kandidate s poklicno strokovno izobrazbo in vsaj enoletnimi uspešnimi delovnimi izkušnjami.
Prijave sprejemamo deset dni po objavi na naslov:
Konfekcija LISCA Sevnica, 68290 Sevnica, Prešernova 4, kadrovsko-splošna služba.
DOLENJSKE
o>EI<AmE
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA Novo mesto, p.o. Novo mesto, Ločna 21
Delavski svet Pekarna in slaščičarna Dolenjska Novo mesto
razpisuje na podlagi 63. člena STATUTA prosta dela in naloge
DIREKTORJA PODJETJA
za dobo 4 leta
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo višjo izobrazbo pravne, upravne ali druge ustrezne smeri
—	da imajo 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, na delih delavca s posebnimi pooblastili
—	da imajo sposobnost za organiziranje in vodenje dela in uresničevanje podjetniških odnosov
—	da imajo aktiven odnos do razvijanja dejavnosti, ki so predmet poslovanja podjetja
—	predložiti morajo strateški razvoj podjetja
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dnen po objavi na naslov: Pekarna in slaščičarna Dolenjska Novo mesto, p.o. Novo mesto, Ločna 21, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po opravljenem imenovanju.
LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA
Izšli sta brošuri:
1.	Osnove finančnega poslovanja
2.	Vlaganje listin
v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem.
Informacije vsak delovnik od 10. do 15. ure po tel.
061/571-125.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
iz Ljubljane, Groharjeva 2,
prodaja
izpraznjeno dvosobno stanovanje s pritiklinami, ki se nahaja vil. nadstropju poslovno-stanovanjske hiše v Kočevju, Trg zbora odposlancev št. 55, v skupni izmeri 83,85 m2. Zainteresirani dobijo ustne ali telefonske informacije na sedežu Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije, Ljubljana, Groharjeva 2, telefon (061)
213-473 ali 214-226.
TRADICIJA, STIL IN OBLIKA — IZ NAŠE HIŠE V VAŠ DOM
Hi keramika

GIP PIONIR — KERAMIKA IN FINALIZACIJA Slakova 5. 68000 Novo mesto tel 068/21-201, 26-015, 26-016 fax: 068/24-298
SEDAJ JE ČAS: KERAMIČNE PEČI IZ »KERAMIKE« PIONIR
kmečke peči toplozračne peči štedilniki kamini pizza peči prijetna toplota za vaš dom zdravo in
ekonomično gretje ekološko čisto okolje lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji
PRODAJA IN INFORMACIJF:"
GIP PIONIR — KERAMIKA IN FINALIZACIJA Slakova 5, 68000 Novo mesto tel 068/21-201, 26-015, 26-016 fax 068/24-298
VAŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČI JE ZAUPANJE V NARAVO
ZAŽIVITE Z NJO IN Ml VAM BOMO POMAGALI
MERCATOR — Kmečka zadruga Sevnica, p.o.
Savska 20/b, Sevnica
razpisuje
po statutu delovno mesto
DIREKTORJA ZADRUGE
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	visoka oz. višja šolska izobrazba agronomske ali ekonomske smeri,
—	tri oz. pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih opravilih.|
Kandidati morajo predložiti koncept dolgoročne poslovne strategije zadruge.
Izbranega kandidata bomo imenovali za 4-letno mandatno dobo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator — Kmečka zadruga
i zadruga p.o.,
Sevnica, Savska 20/b 68290 Sevnica, s pripisom »za razpisno komisijo«.
AURK
REVIJA AURA V NOVI ŠTEVILKI PRINAŠA:
•	Izkušnje tistih, ki so doživeli vrnitev v svoja prejšnji življenja
•	Duhov n
lovno prebujanje kot pogoj za preobrazbo življenja • Kaj pomenijo posamezni nihaji nihala
•	Vpliv bitij iz onostranstva
•	Magija in hipnoza
•	Ali lahko sprememba imena spremeni človekovo usodo
■
To in še vrsto drugega lahko preberete v reviji AURA. Revi/i AURA, vaš stik z neznanim!
Revijo lahko kupite pri prodajalcih časopisov ali pa jo naročil na naslov: Revija AURA, poštni predal 66,61117 Ljubljana, ai pa na telefon 061/317-087 vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Ve

BIZELJSKO-BREŽICE
ii«i(i«rtr«ititr4i(i«
ZLATA VERIGA
iitiiiini
/i 'nczriAu
3nnnnmuuuuuuinu
h.
INTERM ARC — Zastopstvu in trgovina Novo mesto. Zdaj tudi v Stopičah. V prodajalni: vsa orodja in potrebščine za hišo, kmetijo in obrt. Za instalacije. Motorne žage STIHL in rezervni deli zanje. Rezervni deli za kmetijske stroje iz uvoza. BCS, Goldoni. Lombardini inACME. Vinogradniški pribor. Črpalke in prskalniki. Akumulatorji. Potrošni material Samokolnica za 566 din. Potem pa še INOX posoda za vino, nerjaveča, s plavajočim pokrovom. Tel. 068/43-806.
HODNIK — Birotehnika Petra Hodnika iz Novega mesta. Odfinomeha-nike do elektronike. Servis za fotokopirne stroju Nashua, Olivetti in zdaj še Canon. Prodaja mehanskih in elektronskih blagajn, kalkulatorjev in pisalnih strojev. Elektronski pisalni stroj samo 6.000 din. Rover — angleška kakovost Prodaja in servis v hiši. Več kot 20 let izkušenj. HODNIK BIROSER VIS, elektronski stroji tel 068/22-344, mehanski stroji teL 068/21-661.
JUBILEJ — M-Standard Novo mesto praznuje 30-letnico. Najlepša leta za trgovsko podjetje. Jubilej bodo praznovali delovno. S prijetnimi presenečenji za svoje kupce. OKTOBER-MESEC POPUSTA: 5 odstotkov popusta za vsakokraten nakup živil m gospodinjskih potrebščin v vrednosti nad 500 din in 10 odstotkov popusta za vsakokraten nakup tekstila in konfekcije v vrednosti nad 1.000 din. V vseh prodajalnah. M-Standard drži besedo. Prepričajte se.
Hnurrui m#um, po
ZORIČ — Posedujejo stroje za razrez in krivljenje pločevine. Do debeline 4 mm. Lahko izdelajo stranice za traktorje ali kamione. Delajo vsak dan od 6. do 15. ure. Ključavničarstvo Zorič, Valvasorjevo nabrežje 8, Krško, teL 0608/33-759.
NAPISI — Če ne vedo za tebe, je tako, kot da te ni Vseh vrst napisi na tkanine, avtomobile, obcestne table, fasade. Svetlobni napisi Crkosli-karstvo PO VSE dela za podjetnike in obrtnike. Slakova 7 v Novem mestu. Tel. 068/23-506.
LASTOVKA — Ta ptica je simbol tovarne nogavic iz Polzele, kijo kupci zelo dobro poznajo. Polzela je na Prešernovem trgu 14 v Novem mestu odprla prodajalno MOJCA, kjer se vam zvrti od velikanske izbire nogavic: za ženske, za moške, za otroke. Cene so izredno ugodne. Lastovka iz Polzele pomeni pomlad za izbiro nogavic v Novem mestu. Obiščite MOJCO, pričakuje vas!
OPARA — Več kot dvajset let prakse in II let dela kot samostojni obrtnik. To uvršča firmo Staneta Opare med tiste, ki zavzemajo najbolj ugledno mesto v Novem mestu in sploh na Dolenjskem. K njemu vodijo poti patra Petra iz novomeškega frančiškanskega samostana, obrtnika Lisca, gasilskih društev ali šol. Dela tako rekoč od zore do mraka.
Miren in preudaren, govori malo. Ta mir, ki se ga stranke nočejo in nočejo nalesti Vsi pridejo zadnji trenutek in hočejo nemogoče. Tega dela je zlasti veliko v zadnjem času, ko se na novo nastala podjetja, trgovine in obrtniki skušajo prebiti na trg. Nikomur ne odreče, čeprav je res, da se marsikomu pri plačilu veliko manj mudi, kot pri naročilu. Mir, ki preveva njegovo debvnico, pa je še kako potreben. V ofset tiskarstvu odločajo milimetri in linije, vsaka beseda mora biti na mestu in Stane Opara pogosto sam preverja točnost naslova ali telefonske številke. Je že res, da papir vse prenese, ampak Opara ve, da stranke ne oproščajo napak. Če bi radi izdelali bilten, plakat, vabilo, imeli vizitko ali kaj podobnega, se lahko obrnete na Staneta Oparo. Mnogi pred vami so že preverili kakovost njegove tiskarske delavnice. Delavnico ima na Malem Slatniku št. 48, tel. 068/27-446.
. IN VEST — Privatna firma za investicije. Obrtniki, podjetniki, trgovcijo ze poznajo. OD IDEJE DO KLJUČA. Firmaodpira vrata tudi za arhitekte, krajinarje, gradbene inženirje, etnologe in ljudi z dobrimi idejami. Zanimivi projekti za Slovenijo in Dolenjsko. Priložnost se imenuje DOLENJSKA VAS Invest Zagrebško 13. tel/fax 068/22-417, 24-622.

PROSLAVA — Novo vino je tu. Kot letnik 1983. V gostilni Komočar v Krškem mu pripravljajo proslavo. Ta bo že to soboto od 17. ure dalje. Vabljeni vsi ljubitelji vinskega mošta. Naj zaigra srce. Naj zapoje grlo. Pekli bodo tudi kostanj. Kdor ne ljubi žensk, vina in poezije... KOMOČAR.
VODLAN — Vodlanov Plesni studio Krško deluje. V soboto, 13. oktobra, ob 19. uri se v delavskem domu pričenja začetni plesni tečaj družabnih plesov za mladino in odrasle. Še se lahko vpišete na prvi vaji. Prijave sprejemamo tudi po telefonu. Vodlan. 0608/32-795.
MURKO — Že sto let med občino, sodnijo, davkarijo, pošto in inšpekcijami je gostilna Murko v Krškem. Da si privežeš dušo in okrepiš glas, preden stopiš pred škrice. A mpak to še ni vre. Uredili so veliko sobo s 40 sedeži za sestanke. lajne seje, ohceti, birmanska kosila. Srečko iz tretje generacije vas vabi. Tel. 0608/31-251.
SAD — Prva povojna slovenska privatna revija za sadjarje, vinogradnike in vinarje. Kolor. Izhaja v Krškem. Revijo lahko naročite po tel. 0608/34-825. Popoldne. Ali pismeno: Sad, Cesta 4. julija 66, 68270 KRŠKO.
PAJEK — Zima trka na vrata. Tople podložene hlače za malčke. Potiskane trenirke, samo zgornji ali samo spodnji del. Ženske jeans hlače dopetače. Zimski puloverji vseh vrst. Posebna ponudba za močnejše ženske: do 100 cm v pasu. Krško, CKŽ 80, tel. 0608/31-437.
FILMSKI ČETRTEK — Danes greš lahko v kino. NEDOLŽEN. Kriminalka Dom kulture. Novo mesto.
MUZEJ — Do 18. novembra razstava PRAZNIK SITUL. Prvič po sto letih.
ŠKORPIJON — Top videoteka v Krškem. Največji izbor akcijskih filmov in komedij. Posojajo video-plaverje. Odprto vsak dan od 17. do 19. ure, razen ob nedeljah. Cena samo 6 din za kaseto. Vsak teden 80 novih kaset. Za ljubitelje EROTIKE... Mencingerjeva 22, Krško. Tel. 0608/ 32-881._________
pamrpanvr
PIKA — Pa ne nogavička. To j e PIKA NA i. Trgovina z notranjo opremo v Opčicah pri Dolenjskih Toplicah. Pohištvo. Zraven so še prtički in blazinice Ideje iz Kamnika. Lastnik svetuje pri izbiri. Prodaja preko kataloga. Ugodno: francoska sedežna garnitura iz usnja za 17.000 din. Tel. 068/65-128.
ROŽICE — Cvetličarstvo in vrtnarstvo Kerin. Za jesensko sajenje mačic, marjetic, spominčic in vrtnic na vrtovih in grobovih. Po L novembru. Če rečeš Kerin, potem veš, da gre za cvetje. Dostava na dom ali na parcelo. Krško, CKŽ 65 a, tel. 0608/ 31-457.______________________
FRUTI MARKET — Ve,
kaj je žeja. Vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Darilo že zavito in aranžirano. Francoska vina in poceni madžarski džusL Po potrebi dostavijo pijačo na dom. FRUTI. Ugodne cene na CKŽ 58 v Krškem ali po teL 0608/31-570.
SL ZLATA VERIGA
Oglase za ZLATO VERIGO sprejemamo po telefonu vsako popoldne do 19. ure, ponedeljek in četrtek od 7. do 10. ure dopoldne. Ne belite si glave z besedilom, to opravimo mi. Alpha d.o.o. Novo mesto, Trdinova II a, 68000 Novo mesto, tel. 068/28-121.


D/IR, K
DARJA d.o.o., Koprivnica
razpisuje dela in naloge za:
1.	poslovodja trgovine
s konfekcijo v Krškem, Dalmatinova 8
2.	trgovko, lahko tudi pripravnico,
za delo v trgovini v Krškem, Dalmatinova 8
Kandidati morajo imeti strokovno izobrazbo IV. ali V. stopnje, trgovske, komercialne, ekonomske ali splošne smeri.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov:
DARJA d.o.o., Koprivnica 68282 Koprivnica pri Brestanici
razpisuje
KRKA, tovarna zdravil, p.o. Novo mesto, Komisija za cenitev in odprodajo
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo večjega števila jogi vložkov in rabljene opeke bobrovec.^
Licitacija bo v petek, 12. 10. 1990, ob 14.30 v Zdravilišču Dolenjske Toplice.

JELOVICA
LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
UGODNA PRODAJA STAVBNEGA POHIŠTVA (OKNA, VRATA, SENČILA) POLKEN, ŽALUZIJ, ROLET TER LESENIH OBLOG,
VRTNIH GARNITUR IN MONTAŽNIH STEN
-	KONKURENČNE CENE
-	GOTOVINSKI POPUST
-	MOŽNOST NAKUPA NA OBROČNO ODPLAČEVANJE, TUDI ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG
-	BREZPLAČEN PREVOZ DO ODDALJENOSTI 100 KM OD PREDSTAVNIŠTVA
-	MONTAŽA, STROKOVNI NASVETi, PROSPEKTI
INFORMACIJE IN PRODAJA:
JELOVICA - PREDSTAVNIŠTVO NOVO MESTO OB POTOKU 5, TELEFON: 068122-772 DELOVNI ČAS: OD 8. DO 16. URE IN 1. in 3. SOBOTO V MESECU OD 8. DO 12. URE
GIMNAZIJA NOVO MESTO
Cesta herojev 5, 68000 NOVO MESTO,
razpisuje
prosta dela in naloge:
— učitelja slovenskega jezika
za nedoločen čas s polno učno obveznostjo.
Pogoji: profesor slovenskega jezika
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja Gimnazije Novo mesto, Cesta herojev 5,68000 Novo mesto. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
ZAHVALA
V 82. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša najdražja mama in stara mama
JOŽEFA JANEŽIČ
roj. STRMOLE,
iz Mokronoga
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo spremili v njen zadnji tihi dom. Iskrena hvala kolektivom Kmetijske zadruge Trebnje, Osnovne šole Mokronog, Laboda Trebnje, Osnovne šole Veliki Gaber, Dolenjke Novo mesto, poslovalnic Dolenjke v Mokronogu in IMV Mirna, pevcem iz Mokronoga in gospodu župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se osebju Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvenemu domu Trebnje za lajšanje bolečin. Posebno toplo zahvalo izrekamo gospe zdravnici Anici Berginc za iskreno, humano in nesebično skrb in pomoč v teh težkih urah. Vsem, ki ste cenili in imeli radi našo drago mamo, še enkrat iskrena
hvala.
Vsi njeni
sprejemamo tudi po telefaxu
068/24-898
liillP
Saj čas zaceli rane vse, tolažijo ljudje, a brazgotin, ki v srcu so, ne celi čas, nihče.
ZAHVALA
Ob nepričakovni in boleči izgubi dragega
sina in brata
#
IGORJA LUKŠETA
iz Velikih Brusnic
se iz vsega srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nesebično pomagali. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem IMV, Romanu Mihaliču za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevkam za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: oče Jože, mama Ana, sestri Betka in Urška
ZAHVALA
Skromno in tiho, kakor je živela, nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra, teta, svakinja, sestrična, tašča
JOŽEFA VIDMAR
rojena ZUPANČIČ,
s Pristave 12, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli.pomagali v težkih trenutkih njene boleznijo pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče, cvetje, maše in nam izrazili sožalje. Hvala vsem sodelavcem iz kolektivov KZ Trebnje, OS Trebnje in BTC Ljubljana za podarjene vence in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Vilfanovi za njeno dolgoletno zdravljenje. Iskrena zahvala dr. Žnidaršiču, dr. Humarju, dr. Kumšetovi in dr. Berginčevi. ki soji lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja. Hvala tudi gospe Majerle za poslovilni govor. Zahvalo izrekamo gospodu kaplanu za opravljen obred in poslovilne besede ter cerkvenim pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njeni!
Trebnje, dne 24. septembra 1990
ZAHVALA
Ko je v 76. letu starosti po dolgi bolezni preminila naša draga mama, stara mama in prababica
SLAVKA GABRIČ
rojena KOPRIVC,
iz Ragovske 8 v Novem mestu
se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili ustno in pisno sožalje, ter darovali sredstva za humanitarne namene. Posebno zahvalo dolgujemo še dežurnim zdravnikom in patronažni sestri zdravstvenega doma, ki ste ji lajšali bolečine v zadnjih mesecih življenja.
Žalujoče družine Gabrič in Štrbenc Novo mesto, dne 3. oktobra 1990
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric
FRANC MLAKAR
*
Željne 47
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom in sorodnikom ter znancem za izrečeno sožalje, podar jeno cvetje in sočustvovanje. Posebna zahvala domu starejših občanov Kočevje za nesebično pomoč in požrtvovalnost DO Varnost, organizaciji ZB, KS Rudnik Salka vas, govorniku ob odprtem grobu Nacetu Vidrihu, sosedom Zvonku Nusdorferju in Marinki za pomoč v času bolezni ter gospodu kaplanu za tolažilne besede in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Anica in sin Janko z družinama, sestre Ivana, Štefka, Tončka z družinami in ostalo sorodstvo

11 TEM TCriMM IIA C 7 A MIlMI A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V I EIVI ItUNU VAD£.AMIYIA PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 11. oktobra — Milan Petek, 12. oktobra Maksimiljan Sobota, 13, oktobra Edvard Nedelja, 14. oktobra — Veselka Ponedeljek, 15. oktobra — Terezija Torek, 16. oktobra — Hedvika Sreda, 17. oktobra — Viktor
LUNINE MENE
11. oktobra ob 4.31 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 11. (ob 20. uri) in 12.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Vrnitev v prihodnost — III. del. 13. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Odporen. 14. (ob 18. in 20. uri) in 15.10 (ob 20. uri) ameriški akcijski film Hiša ob cesti. 16. in 17.10. (ob 20. uri) ameriška grozljivka Muha — II.
ČRNOMELJ: II. 10. (ob 19. uri) francoski avanturistični film Rozlin in levi. 12. 10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Sužnje slasti. 14. 10. (ob 19. uri) film. 15. 10. (ob 19. uri)MagicRe-
Vue Kellners iz Prage.
KRMELJ: 13. 10. ameriška komedija Šola za stevardese.
KRŠKO: 11. 10. (ob 20. uri) ameriški vojni film Juriš na bazo Gloria. 12. (ob 20. uri) in 14. 10. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Morje ljubezni. 12. 10. (ob 22. uri) ameriški erotični film Lotila — Call Girl. I6.v10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Življenje Ninje.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 11. do 13.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska drama Nedolžen. 14. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška drama Družinska strast. 15. in 16. 10. (ob 19.30) SLG Celje: Plen. 17. in 18. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška grozljivka Moja soseda je vampir.
NOVO MESTO - DOM JLA: Od 12. do 14. 10. (ob 19. uri) ameriški film Noči v harlemu. Od 15. do 17. 10. (ob 19. uri) ameriški film Šofer gospodične Daisy.
SEVNICA: 11. in 12. 10. ameriška komedija Šola za stevardese. 13. in 14. 10. ameriški avanturistični film Lov na dragulje. 15. in 16.10. ameriški erotični film Zdrav seks v zdravem telesu.
kmetijski stroji
TRAKTOR TV 818 in frezo s karda-nom. novo, prodam za 55.000 din.
: (061)752-353 ali (068) 49-202.
2777
FREZO Goldoni (14 KS) diesel prodam. Jože Zupančič, Dol Kamence 45, Novo mesto.	2810
MOTOKULTIVATOR Goldoni, 14 KS, s priključki, in termoakumulacijsko peč prodam c (068)85-404.	2832
KOMBANJ za krompir Hasia, rabljen eno sezono, ugodno prodam, o (068)57-»60.	2838
KOSILNICI Bucher, dobro ohranjeni, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Alojz Motore, Zigerski Vrh 17, Sevnica, 43-368.	2892
TRAKTOR TV 523, star dve leti, malo rabljen, prodam. Stanko Vevoda, Dol. I.okvica 8, Metlika.	2899
kupim
KUPIM prikolico Adria za prodajo pijače. « (0608)43-106, vsak dan po 15. uri.	2844
motorna vozila
TORI KROS, kot nov, za 700 DEM, in fiat 650. registriran do julija 1991, dobro ohranjen, za 1200 DEM prodam. In-formacijena » 87-310, do 15. ure, in 87-390, po 15. uri.	2782
AVTOMATIK, letnik 1988, prodam. * (0608)32-875.	2783
JUGO 45, letnik 1982, 58000 km, prodam. Cveto Križ, Trata XII/4, Kočevje, a (061)852-338.	2784
APN 6. malo rabljen, ugodno prodam Ivan Kožar, Prapretno I, Radeče. 2792 MOSKVIČA. letnik 1987, registriranega do septembra 1991, dobro ohranjenega, prodam, c 52-473	2793
Z 128 SKALA,junij 1988, garažirano, dobro ohranjeno, prevoženih 25000 km, prodam za 9500 DEM. a 76-067.
2797
ŠKOLJKO za R 4 in zastavo 750, letnik 1984, prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče.	2798
ZASTAVO 101, letnik 1981, in Tomos avtomatik prodam. Sitar, Šmihel 54, Novo mesto.	2799
JUGO 45 E prodam. * 65-111.
2800
LADO 1300 karavan, letnik 1989, prodam ali zamenjam za golfa diesel z doplačilom. « (068)49-514, zvečer. 2802 JUGO 45, letnik 1983, registriran do septembra 1991. prodam. Resnik, Birčna vas 54, Novo mesto.	2804
GOLF diesel, letnik 1986, bele barve, registriran do maja 1991, prodam, c (0608)61-971, dopoldne od 7. do 8. ure ali (0608)68-474, od 17. do 20. ure.
2805
Z 750, letnik december 1984, prodam, r 42-253.	2808
126 P, letnik 1979, prodam. Jože Zupančič, Dol. Kamcnce 45 b, Novo mesto.
2809
GOLF diesel, letnik 1987, prodam. « (0608)33-267.	2817
R 4 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. Informacije na s 85-365.	2819
JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. Janez Gorenc, C. herojev 32, Novo
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja Iglavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 13 din, naročnina za 4. trimesečje 140 din; za delovne in družbene organizacije 280 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ati 70 DM /ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 150 din, na prvi ali zadnji strani 300 din; za razpise, licitacije ipd 170 din. Mali oglasi do deset besed 120 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din.
NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletom uredništvo /068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda m fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov m lotogralij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenije tšt. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plaču/e temel/m davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in tilmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk; Ljudska pravica, Ljubija na.
Z 750, letnik 1982, prodam. • 73-216. 126 P, letnik 1981, in jugo 45, letnik 1989 prodam. Luzar, Staro sejmišče 21, Šentjernej.	2894
obvestila
AGROIZB1RA, trgovina z rezervnimi deli za traktorje TOMO VINKOV1Č, URSUS, UNIVF.RZAL, ZETOR, vam nudi akumulatorje Vesna in gume Sava Kranj. Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj, e (064)34-802.	2540
POPRAVILO gospodinjskih aparatov in elektroinstalacij. Viktor Subotič, o 28-488.	2585
OBVESTILO. Gostišče Štupar z Dvora obvešča da se bodo pričeli plesi 20.10. ob sobotah. Igral bo ansambel Ivana Puglja. Vabljeni!	2869
POPRAVILO malih gospodinjskih aparatov. Branko Primc, Lebanova 12, Novo mesto. Ostale informacije na c 24-751.	2885
^—POSLEJ TUDI NA DOLENJSKEM—v,
rv°N * *
mesto, e 22-169.	2825
GOLF diesel, bele barve, letnik 1986, prodam, o 21-948.	2826
Z 750, letnik 1984, in travnik v Dol. Raduljah — Bučka, v velikosti 54 arov, na sončni legi, primeren za sadovnjak ali vinograd, v bližini elektrika in vodovod, prodam, v (068)21-857.	2827
OPEL MANTO 1600, letnik 1977, prodam v celoti ali po delih, o (0608)33-454.	2828
ŠKODO 105 L, letnik 1977, prodam, e 27-284, Brane Lelič, Ob Težki vodi 60, Novo mesto.	2831
R 4 GTL. letnik 1988, v dobrem stanju prodam, v 23-683, popoldne. 2834 Z 101 GTL 55, 5 V, februar 1986, nikoli zaleten, prodam za 5.700 DEM. o 51-459.	2836
R 4, letnik 1982, in etažno centralno peč, 17.000 ccal, rabljeno eno leto, prodam. e 25-645, po 15. uri. 2839 LADO RIVO 1300, letnik 1988, prodam. Turk, Mali Orehek 5, Stopiče.
2841
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, odlično ohranjeno, prodam, o (068)20-305.	2842
JUGO 55 A, letnik 1987, prodam. v 21-428 int. 326, dopoldne. 2843 SUMBEAM 1300, letnik 1977, prodam za 2.300 DEM. Prodam tudi opel kadett tip D. letnik 1979, tomos 15 SLC, tomos avtomatik in avto prikolico. Bojan Planinc, Pleterje 33, Krško, o (0608)77-378.	2848
R 4 GTL, letnik 1987, karamboliran, in diatonično harmoniko, malo rabljeno, prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto.
2853
Z 101 GT 55, letnik 1984, registrirano do septembra 1991, prodam, o 26-433.
2856
R 4, letnik 1976, registriran do junija 1991 prodam. Janez Lenart, Tomažja vas 25, Škocjan.	2857
ZASTAVO 128, letnik 1986, po ugodni ceni prodam, tl 22-378.	2862
JUGO 45, letnik 1990, sive metalik barve, ugodno prodam. 8? 20-332.
2864
Z 101 comfort, letnik 1979, in plinski štedilnik (2 plin) ugodno prodam. Alojz Kavšček, Kristanova 53, Novo mesto.
2865
ZASTAVO 750, letnik december 1984, prodam. Angelca Bašelj, Šmarješke Toplice 62, it. 73-292.	2866
MINI MORIS 1000, letnik 1979, prodam. Gorišek, Dobe 24, Kostanjevica, t (068)42-692.	2875
Z 750 LE. letnik 85 in 126 P, letnik 1981, v dobrem stanju, prodam. »’ 25-325.	2876
AVTO SAAB 99, star 12 let, prodam. Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 2878 LADO 1200, bele barve, letnik 1972, v odličnem stanju, prodam, o 28-312.
2879
R 5, nov, karamboliran, prodam. Cena 45.000 din. Ogled pri Pioniijevem Servisu Ločna ali na o 20-449, popoldne.
2880
R 4 TL. letnik 1982, prodam. nt (068)46-673.	2882
Z 126 P, november 1987, registriran do junija 1991, prodam. ’# 24-046.
2883
KADETT 1,3, letnik 1986, prodam. Jablan 23, Mirna Peč.	2884
LADO 1200, letnik 1976, registrirano do 14.7.1991, prodam za 3000 DEM dinarske protivrednosti. Avto je garažiran in dobro ohranjen. « (0608)34-811, popoldne.	2893
§
W ^ ,o
o
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje ter notranje, kompletno opremljene, za 30'/! ceneje prodam. Dostava v Novo mesto, c (061) 213-244. (2097-OB-4I)
Cenjene stranke obveščam, da sem odprla
FRIZERSKI SALON v Žužemberku
Delovni čas:
ponedeljek od 12. do 19. torek oa 12. do 19. ure sreda od 7. do 14. ure četrtek od 7. do 14. ure petek od 7. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure
SE PRIPOROČAM! MARINA JARC
ure
Trgovina INTERIER
Partizanska c. 7 (Kandija), Novo mesto, vam po nizkih cenah nudi veliko izbiro uporabnih lesenih izdelkov: krožniki, dilce, sklede, stojala za steklenice, nože, rože, skledniki...
Ponudba tedna: SVETILKE
Pri nakupu nad 1.000 din nudimo 10% popusta.
Vabljeni!
VINOGRADNIKI DOLENJSKE —
— BELE KRAJINE:
Prvovrstni pripomoček za zavretje mošta-vina preizkušeni električni grelec, nerjaveči, za v sod ali kad. dobite takoj na naslovu: EHO (telefon 061-50-525), 61210 LJUBLJANA-ŠENTVID, Pustovr-hova 8
GRADITELJI IN INŠTALATERJI! Po konkurenčni ceni izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Oglasite se na tel. (063) 39-878! (P4I-IOMO)
Slovenija
IZOLACIJE
če vam skrinja ali hl. omara ne dela, slabo hladi, ob strani ledeni, spodaj curi, pokličite 24-314
NOVOLES BOR KRŠKO
Za vaš dom
prodaja miz (ostanek izvoza) po ugodnih cenah
NOVOLES - BOR LESKOVŠKOVA C. 4 KRŠKO
Informacije: (0608) 32-041 od 6. do 14. ure
preklici
F'RANCI NOVAK iz Jagodnika prepovedujem prodajo zemlje v Jagodniku pri Trebelnem sestri Jožefi Petrovič iz Kamnika.	2803
posest
(068) 25-986
MANJŠE POSESTVO z 2 ha zemlje po ugodni ceni prodam. Informacije na e (068)49-007, vsak dan po 16. uri.
2776
V JABLANICI pri Boštanju prodam približno 3300 m2 zemlje (stara hiša, voda in elektrika). Cena po dogovoru, t (061)579-897.	2786
VIKEND HIŠO z vinogradom, 8 km iz Sevnice, avtobusna povezava, voda, elektrika, možnost stanovanja, prodam za 80.000 DEM. o (063)742-102.	2789
HIŠO z velikim vrtom v Beli krajini po ugodni ceni prodam. Ponudbe pod šifro: »BLIŽINA KOLPE«.	2807
PODJETNIK z dvojnim državljanstvom vzame v dveletni najem družinsko hišo v Kočevju, v okolici ali ob cesti Kočevje Ribnica. Možen kasnejši odkup. Ponudbena » (061)851-564.	2816
NJIVO, 35 arov, v Družinski vasi in vinograd (10 arov) na Starem gradu pri Podbočju prodam. >o (068)73-009.
2871
NA REGRŠKIH košenicah ugodno prodam hišo v tretji gradbeni fazi. Cena po dogovoru. Informacije na a (068)26-367.	2886
LEP manjši vinograd v bližini trgovine na Uršnih selih prodam. Kličite Bukovec, o (061)317-898.	2888
HIŠO, kozolec, hleve, njive, gozd, vse pri Sevnici prodam. ® (041)155-205.
2895
prodam
GUMI VOZ, nov, za traktor, prodam, a (068)44-051.	2623
BELI MOŠT vipavec prodam n (065)61-287.	2778
ETAŽNO PEČ central 20, novo, prodam. o 49-454.	2780
INDUSTRIJSKE šivalne stroje Pfaff in Dirkop prodam, ar: (069)78-010 ali v službi (069)25-399.	2781
HARMONIKO, diatonično, Cis, Fis, Ha, prodam. Cveto Križ, Trata XII/4, Kočevje, ar (061)852-338.	2785
VEČJO KOLIČINO lepega krompirja za ozimnico prodam, 's 85-972.
2787
JUNCA, za učenje vožnje, prodam, o 49-190. Kličite od 20. do 21. ure.
2791
DRVA in obdelan kamen prodam. 9 85-015.	2794
ŽIVILSKO TEHTNICO (1500 kg) prodam, o (047)72-081.	2795
DVE KRAVI in telico prodam. Jože Mihalič, Vel. Brusnice 18.	2796
MIZARJI,POZOR! Prodam lesno kombinirko KP—260, 6 operacij, o (068) 45-264. zvečer,	2801
POMIVALNI STROJ, trajno žarečo peč in kombinirano peč za kopalnico (drva—elektrika prodam. Prijatelj, Di-lančeva 13, »• 21-851.	2806
POČITNIŠKO prikolico Breg prodam. Zvonko Radkovič, Bereča vas 43, Suhor.	2811
TERMOAKOMULACIJSKO peč AEG (5 KW), rabljeno, ugodno prodam, e 21-051.	2812
STROJ za izdelavo PVC vrečk, primeren za popoldansko obrt, prodam. : (068)41-125.	2813
HOBI STROJ Standard Osijek, z raznimi priključki obdelave lesa, in mlin
za drobljenje zrnja ugodno prodam. Cena po dogovoru. Eventuelno vzamem v račun svinjo, težko okrog 130 kg.
: (062)20-729, po 20. uri.	2814
KORUZO v strokih prodam, o 23-915.	2818
OKNA z roletami, rabljena, prodam, o 21-113, Pavlin, Milana Majcna 9, Novo mesto.	2820
PLINSKO PEČ in preprogo (2x3 m), malo rabljeno, prodam, u 23-355.
2821
ŠPORTNO KOLO. na pet prestav, prodam, n 23-355.	2822
OBLAČILA za otroke do dveh let, malo rabljena, poceni prodam, e 22-835.	2829
ŠTEDILNIK Gorenje (plin, elektrika), pralni stroj Zoppas, šivalni stroj Luc-zik in sokovnik EMO Celje prodam. Krajnc, Adamičeva 36, Novo mesto, s (068)20-257.	2830
KORPUS Kristusa (110 x 90), primeren za zunanje spominsko obeležje, prodam. o 49-647.	2833
HRASTOVE deske, suhe, razne dimenzije, in 250 1 sod, rabljen, prodam, o 76-328, popoldne.	2835
COMMODORE C 64, nov, prodam za 2900 din. » 21-912.	2840
OTROŠKO SOBO prodam na dva ohroka. s 27-225.	2845
PRODAM tri sezone rabljen surf Ve-plas fun 375 allround. Cena po dogovoru. Prodam tudi dva kompletna priključka z vtičnico za jugo in Z 101. Cena enega je 700 din. ut (068)20-305.	2847
PASTIRJE ugodno prodam. « (061)852-077, Marjan.	2849
ETAŽNO PEČ, 23.000 ccal, prodam. Vidmar, Sadinja vas 33, Dvor. 2850 TELEVIZOR Goldstar, barvni, star eno leto, in industrijski šivalni stroj Singer prodam, i 20-260.	2852
SINTHESIZER YAMAHA PSR 6300(ritmi,spremljava) in ROLAND JP 3 X prodam, s (068)25-008.	2854
CAMCORDER Panasonic M 3 z vsem priborom (za 3800 DEM) in dvo-redni pletilni stroj Singer z motorjem na kartice (za 4200 DEM) prodam. Danijel Metelko, Krmelj 75.	2855
DROGOVE, uporabne za vinograd, večjo količino, prodam. « 73-219.
2858
KOMBINIRAN HLADILNIK še v
garancijskem roku, po ugodni ceni prodam. Informacije na * (0608)32-526, popoldne ali zvečer.	2860
EMOCENTRAL, 20 ccal, novo, prodam. Jože Stanič, Oražnova 21, Kostanjevica.	2861
HLADILNO skrinjo prodam.
*	(068)23-964.	2872
BARVNI TV prodam za 2.200 din.
*	23-342.	2874
RAZTEGLJIV fotelj, otroški voziček,
otroško posteljo, glasbeni stolp (2 x 25 W), prodam, m (0608)82-639.	2877
PEČ za centralno ogrevanje, rabljeno, zelo ugodno prodam, ti (0608)81-996, po 15. uri.	2887
KRAVO, po izbiri, in 15 mesecev starega junca prodam. Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto.	2889
VIBRACIJSKI stroj za izdelavo več vrst betonskih izdelkov prodam. Jože Zupančič, Na bregu 7, Gozd Martuljk,
*	(064)83-979.	2891
ZAMRZOVALNO vgradno omaro
Gorenje, malo rabljeno (120 I), globok otroški voziček Tribuna in sedežne prevleke za Z 101 GTL, prodam. W: 27-877.
28%
PRODAM kombiniran bojler (sončna in el. energija), 125 I, nov, ter klasični bojler (801). Lado Vidic, Prečna 18, Novo mesto.	2897
RDEČE VINO v 34 in 54 literskih steklenih balonih prodam. 6 25-168.
2900
razno
LOKAL za trgovino najamem. Naslov v oglasnem oddelku.	2775
VARUJEM otroke na domu. Oglasite se osebno. Andreja Slak, Šranga 18, Mirna Peč.	2788
LOKAL za mirno obrt oddamo. ti: 59-422, od 14. ure dalje. 2815 ŽELITE delati v tujini? Kličite v četrtek in petek na (068)59-408, v četrtek in petek od 16. do 18. ure.	2824
V NOVEM MESTU oddam manjši prostor za tiho obrt. c (068)23-149, popoldne.	2837
ODDAM v najem, v centru Novega mesta dve pisarni po 40 m2 in kletne prostore, primerne za trgovino, velikosti 40 m2. ti: 24-603.	2851
IŠČEMO prostor (cca 50 m2) s sanitarijami in telefonom za zastopništvo firme »Zepter«. /o 28-680.	2873
ODDAMO prostor ali dva (cca 47 m2), v centru Trebnjega, najraje za mirno obrt. Ponudbena < (068)44-004,po 18. uri.	2890
MANJŠI GOSTINSKI LOKAL ali bife v Novem mestu ali okolici vzamem v najem, a (068)20-375.	2898
službo dobi
DEKLE, z resnim odnosom dodela za šankom, dobi zaposlitev. Ponudbe pod šifro: »TREBNJE«.	2790
REDNO ali honorarno zaposlitev dobi dekle v bifeju. Naslov v oglasnem oddelku.	2846
TURISTIČNA AGENCIJA vabi k sodelovanju komunikativno osebo z resnim pristopom do dela. Informacije na •o 24-183 ali 24-191. po 17. uri. 2859 DEKLE, ki ima veselje do dela v gostinstvu, takoj zaposlimo, t (068)87-511.	2863
IŠČEMO akviziterje za delo na področju Slovenije. Zaželjen lasten prevoz. Informacije v petek in ponedeljek ob 18. uri v hotelu Kandija.	2867
ZA PRODAJO časopisa iščem akviziterje. * 22-019.	2870
PROSTI VIKENDI in lasten prevoz sta pogoj za odličen zaslužek. OD na vikend. Dobimo se danes ob 19. uri v modri sobi hotela Metropol.	2881
ZAPOSLIM dimnikarja za nedoločen čas. Informacije na o (068) 43-736.
stanovanja
ENOSOBNO opremljeno stanovanje v starejši hiši v Brestanici, v bližini želež-niške postaje, oddam, -s (0608)31-776.
2779
ENOSOBNO stanovanje (35,5 m2) v Metliki prodam, o (068)59-144. 2823 DVOINPOL SOBNO stanovanje na Slavka Gruma prodam. Slavka Gruma 54, stanovanje 9, Novo mesto. 2868
ZAHVALA
Ob izgubi naše
ANICE MAROLT
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste njej in nam pomagali v njenih zadnjih trenutkih, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Nič več te ni... A zarje so meglene prinesle spet nam puste, sive dni, spet zadnje cvetje po dobravah vene in veter meglo neutrudno žene prek dolgočasne, žalostne ravni.
Pred hišo n brezah ščebetajo ptice, na vrtu rože, trave... vse, prav v.«' stvari, zavite v sivo prejo so meglice in polne komaj slišne govorice, da je jesen in da nič več te ni.
(1. Perhaj, oktober 1990)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše najdražje in ljubljene žene, mame, babice, sestre, tete in
svakinje
PAVLE PERHAJ
rojene Rome
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, ji vlivali vero v ozdravitev, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, nevrološkega in ginekološkega oddelka novomeške bolnišnice, zlasti medicinskim sestram za skrb, nego in razumevanje, vsem sosedom, zlasti družinam Luzar, Kranjc, Kocjan, Vovko, Golob in Nosan, predsedniku turističnega društva Ratež, A ntonu Gazvodi, za organizacijo pogreba^ govornikoma Antonu Deže-lanu in Robertu Vinšku, delavcem OŠ Brusnice in 1MV, novomeški godbi in Šentjernejskemu oktetu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, jo pokropili in jo spremljali na zadnji poti v kraj večnega miru in počitka.
Žalujoči: vsi njeni
> oo I	I	' šajt;.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in prerani izgubi našega dragega očeta in moža
JOŽETA KROFUA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku iz Koprivnice za poslovilne besede, rudarski godbi s Senovega in osebju novomeške bolnišnice — nevropsihiatričnega oddelka. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Silva, Milka in Dragica z družinami ter žena
Marija
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
KATARINE ŠLUGA
iz Dolenjskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Hvala župnikoma za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANCE FLAJNIK
iz Male Lahinje 6 pri Dragatušu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, ga spremili na zadnji poti, nam pa kakorkoli pomagali. Posebej hvala podjetju Beti Črnomelj in SO Črnomelj, pevcem pevskega zbora upokojencev iz. Črnomlja za zapete ža-lostinkc, gospodu Cestniku za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat, stari oče in stric
FRANC MARKOVIČ
kovač z Gor. Gradišča pri Dol. Toplicah
Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in pokojnemu darovali cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom Lavričevim, Markovičevim in Gorenčevim, osebju pljučnega oddelka bolnice, kolektivu Gorjanci, Boru Dolenjske Toplice in občini Postojna ter UOLO, dr. Francu Kokalju ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Bolečine si prestala,
zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tarna, tašča, prababica in teta
BARBARA LILIČ
iz Radoviče pri Metliki
\
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojno tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma v Metliki za nego na domu. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred, sosedi Slavi za poslovilne besede ter pevkam. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Bariča, Cvetka in Marija ter Jožica z družinama, sin Jože z družino ter ostalo sorodstvo


ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša ljuba mama, stara mama in tašča
ZINKA
SAJE
iz Novega mesta
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in MERCATORJU Blagovnici za podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi govornikoma, Ivanu Berusu za lepo odigrano Tišino in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Janez z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega 5-letnega sina in vnuka
FILIPA
DAMJANOVIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami. Posebna zahvala DO BELT Črnomelj, ki nam je nesebično pomagala v teh trenutkih. Posebno iskrena hvala sodelavkam, ki so pomagale pri ureditvi za sprejem pokojnika. Enako se zahvaljujemo bivšim sodelavcem iz železarne »Boris Kidrič« iz Nikšiča za darovano cvetje in prisotnost na pogrebu. Zahvaljujemo se tudi otroškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in zastopnikom JLA za izrečeno sožalje in cvetje. Vsem sovaščanom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči družini: Dajmanovič in Pišec
ZAHVALA
V 69. letu starosti sc je po težki bolezni od nas poslovila naša draga mama, stara mama in sestra
ANA DEŽAN
z Mestnih njiv II, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, pokojnici podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju Pljučnega in Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za zdravljenje, skrb in nego v času njene bolezni. Hvala tudi delovnim kolektivom PTT podjetja Novo mesto. Avtu Kočevje in Tovarni zdravil Krka	Kozmetika, pokojničinim so pevcem pevskega
zbora Društva upokojencev Novo mesto, govornikoma in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene mame
ALOJZIJE DRENIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in izrečena ustna in pisna sožalja. Lepo se zahvaljujemo za pozornost kolektivu Kolpa San. Hvala bolniškemu osebju Doma upokojencev v Novem mestu za vso skrb in nego. Hvala gospodu patru za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Sin Peter z družino
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta
JOŽEFA KOVAČ
iz Bršljina 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu proštu Lapu za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi Domu starejših občanov za vso skrb in nego.
Vsi njeni
Za bolečino v srcih sporočamo, da nas je prezgodaj zapusti! dragi mož, oče in deda. sin, brat in stric
JANEZ GOLOB st
Pokopan je bil v sredo, 3. oktobra 1990, v mestu Wottem-liege v Belgiji. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, iskrena hvala!
Družini Golob in lldovč Dol. Stara vas, VVottem-liege
ljubi, zlati ali naš, ko bi vedel ti, kako brez tebe prazen je la domek naš.
Le zakaj se je usoda tako grdo poigrala, ko pa bi te midva tako zelo potrebovala.
Aleš-Goran Gerjevič
V SPOMIN
13. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je tragično, mnogo prerano zapustil naš ljubi mož, ati, sin in brat
IVAN GERJEVIČ
iz Krškega
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Posebna hvala Ivanovim sodelavcem iz. uprave za notranje zadeve in postaje milice iz Krškega za še vedno nesebično pomoč ter hvala vsem, ki boste dragega pokojnika ohranili v trajnem spominu.
V žalosti: žena Jožica, sinova Aleš in Goran, mama, oče, sestra Jožica z družino ter vsi njegovi
ZAHVALA
Nenadoma smo izgubili našo drago mamo, babico, prababico, sestro in teto
JOŽICO SENICA
v
roj. Skedelj,
iz Straže, Gradiška ul. 10
Z žalostjo in hvaležnostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka za skrb in nego, pevcem iz Šmihela, Tobačni Ljubljana, Novoteksu Novo mesto, ZZB in Društvu upokojencev Straža. Posebno zahvalo smo dolžni izreči sosedom, govornikoma g. Magdi Virant ing. Štefanu Jakliču za izrečene poslovilne besede ter g. Adiju Zupančiču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, tast in brat
DARKO ŠKOPORC
iz Gabrijel 5 pri Krmelju
Ob težki izgubi našega dragega atija sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter za svete maše in našega atija v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Za posebno sočustvovanje se zahvaljujemo kolektivom Sekcije za vleko Novo mesto. SO Sevnica. OZ Ferotehna ter delavnici Vidmar Krmelj. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen obred, vsem govornikom za besede slovesa ter vsem pevcem. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
V globoki žalosti: vsi njegovi
41 (2147) 1 Coktobra 1990
DOLENJSKI UST
§ M m i
W>:
*
%•
%
%
W\\v
uŠ&iJJjJiiM
Anica Mihalič
ima pravza-
Štiriletna Anica prav veliko srečo, srečo, da je iz zanjo čisto neprimernega doma in neurejene družine prišla — pravijo, da začasno — k Mihaličevim na Ratež in lahko tudi njene velike temne očke navihano in brez strahu gledajo v svet. Mihaličeva mama A niča je namreč ena tistih žensk, ki imajo dovolj veliko srce ne le za lastne, ampak tudi za kakšnega »tujega« otroka, kije iz kakršnegakoli razloga prikrajšan za »svoje« toplo družinsko gnezdo. Takšnih otrok je, žal, premnogo, na njihovo srečo k nesreči, pa tudi na srečo te družbe, ki je zaenkrat c gla vnem le po besedah zares močna v skrbi za otroka in družino, pa je med sicer zadrtimi Slovenci kar nekaj tudi takšnih žensk, kot je A niča Mihalič, tako imenovanih rejnic.
dovolj. Ta dva fanta sta zdaj tako kot »njen« —s temi zaimki je pri Mihaličevih križ, saj so zdaj mamini vsi otroci — sin Zdenko je že v službi, punčka pa je zrasla v dekliča, ki s končano obutveno šolo čaka na delo. Od leta 1986prihaja za konec tedna in na počitnice k njim še en deklič in, kot že rečeno, je pri njih tudi mali štiriletni drobižek Anica. Vsi skupaj tudi lažje zmagujejo bolečino zaradi nesrečne izgube očeta in moža Janeza pred nekaj meseci, Anica si utrne solzo, da jim je bilo očitno prelepo, da se je morala zgoditi nesreča
Mihaličevi so sicer običajna družina, z običajnimi skrbmi, tegobami in radostmi, od povprečja izstopajo nekoliko le po številčnosti in zagotovo tudi po medsebojnih odnosih, prijateljstvu. Socialna delavka, ki sicer dela z rejnicami, se pri Mihaličevih ne oglasi prav pogosto, saj ve, da ni potrebe, da je vse v redu, da živijo tako, v ljubezni, prijateljstvu in slogi, da bi se lahko marsikdo
zgledoval po njih. Mama Anica, ki je pustila službo, ko je rodila
e je povsem po naključju leta 1979. Mož j
»Začelo se
179. Mož je delal v odboru v krajevni skupnosti in nekega dne je prišel domov z vestjo, da trije otroci, dva fantka in njuna sestrica, nujno potrebujejo novo mamico, ker je rejnica, kije prej skrbela zanje, na hitro umrla. Hčerka je takoj rekla, naj bi kar mi vzeli punčko, končalo pa seje po družinskem posvetu tako, da so prišli k nam kar vsi trije,« pripoveduje mama A niča, kiji potem ni bilo več treba hoditi t rkljat otrok po vasi, saj jih je bilo doma
hčerko (ta ima zdaj že dva fantka), ker v tistih časih prav zares ni bilo veliko možnosti za varstvo, je seveda ob moževi pomoči obdelovala njivico in tudi šivala, da so se lažje pretolkli, njen vrt pa je eden največjih, najbolje obdelanih in najlepših v vasi Ta vrt mi je bil opisan kot prvo razpoznavno znamenje, ko sem iskala Mihali-čeve. Kakšno uro gre tudi pomagal v vaško gostilno, saj zdaj ni več moževega »priboljška« na račun mizarjenja Življenje teče dalje in zdaj so ravno pred napelja-vanjem centralne kurjave v svoj pred leti postavljeni dom. Otroci, ki so, kot rečeno, zdaj vsi njeni in tudi med seboj takšni prijatelji, kot mnogokrat niti pravi bratje in sestre niso, so Anici veliko veselje in opora, ona pa njim. Ko bi le bito pri nas čim več takšnih družin!
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
VETERANI NA TRAVNI GORI
TRAVNA GORA Redno letno srečanje slovenskih radioamaterjev veteranov je bilo pred kratkim na Travni gori nad Sodražico. V republiki je danes 170 teh veteranov, mnogi med njimi so pionirji radioamaterstva v Sloveniji, saj so se začeli s tem ukvarjati že v prvih povojnih letih. Veteran radioamater je lahko vsak, ki je član tega društva najmanj 25 let. Na srečanju so ugotovili, da ima Zveza radioamaterjev Slovenije danes okoli 8.000 članov, ki delujejo v vseh slovenskih občinah. V letu dni vzpostavijo okoli milijon ur pogovorov z radioamaterji po vsem svetu, se pravi po vseh celinah. Doslej so se izkazali že v mnogih dogodkih, posebno še pri raznih humanitarnih poslanstvih ob naravnih in drugih nesrečah, boleznih itd. Poudarili pa so, da jih družba kljub vsemu bolj mačehovsko obravnava.
M. G.
Življenje z vlago in smra
Desetletje trajajoča nadloga — Obupani stanovalci poklicali Dolenjski list -_______________Problem je vendarle rešljiv, le lotiti se ga je treba
ŽUŽF.MBF.RK Vse skupaj pravzaprav ne bi bilo tolikanj omembe vredno, saj se kdaj pa kdaj zgodi, da se v tem ali onem stanovanjskem bloku zamašijo kanalizacijske cevi, kar ima kaj neprijetno posledico za stanovalce. Zadeva sc ponavadi tudi hitro uredi. Tako pa ni v stanovanjskem bloku na Grajskem trgu številka 40 v Žužemberku. S kanalizacijskim odtokom imajo probleme že desetletje, še posebej pa nekaj zadnjih mesecev letos in skoroda ne mine dan, da bi s telefonskimi klici in urgencami ne nadlegovali bivše stanovanjske skupnosti, sedaj sekretariata za urbanizem in varstvo okolja pri novo-
MESEC BOJA PROTI SLADKORNI BOLEZNI
%%%%%%%%%%%%%%%%%%*%■
NOVO MESTO — Sladkorna bolezen je vse pogostejša bolezen današnjega časa. Sladkorni bolnik je že vsak dvajseti prebivalec Slovenije, med tistimi nad 50 let starosti pa celo vsak deseti. Oktober je bil že pred leti proglašen za mesec boja proti tej nadležni bolezni. Letos bo novomeško društvo za boj proti sladkorni bolezni v tem času spet pripravilo vrsto akcij, s katerimi želijo diabetike čimbolj seznaniti s to boleznijo in z načinom zdravljenja oz. življenja z njo, še ne bolne pa o preventivni zdravi prehrani. Pripravilo je na primer razstavo o delovanju društev in zveze v avli Ljubljanske banke, predstavniki društva in zdravnik bodo tudi sodelovali v posebni oddaji dolenjskega radia na to temo, na vse o diabetesu bi radi opozorili tudi preko drugih sredstev javnega obveščanja vključno s tovarniškimi glasili,
RAZSTAVA NEMŠKIH OVČARJEV
KOČEVJE Kot zadnja prireditev ob letošnjem prazniku občine Kočevje bo 28. oktobra na stadionu v Gaju v Kočevju republiška razstava psov — nemških ovčarjev. Začela se bo ob 9. uri. Doslej je zanjo že prijavljenih 140 psov iz Italije. Avstrije, Nemčije, Slovenije, Hrvaške in Srbije. Pse bo ocenjeval sodnik Hermann Marn iz Nemčije, kije tudi predsednik svetovnega združenja lastnikov psov — nemških ovčarjev.
meški občini, ali novomeške Komunale.
Hodnik v pritličju je dobesedno preplavljen s smrdljivo tekočino, ki se izliva iz jaškov, vlaga se je zajedla že več kot meter visoko v zid, najhuje pa je, da je prav tako tudi v edinem pritličnem stanovanju, kjer stanuje Kristina Koželj s 14-letno hčerko Ireno in 92-letno materjo Marijo. Stanovalci v dvanajstih višje ležečih stanovanjih še nekako preskakujejo luže do stopnic, čeprav jih smrad seveda moti, Kristina pa se zaman bori proti ogabni tekočini, ki se dviga iz jaška v kopalnici in prodira v stanovanje. Zaradi tega je morala zavreči pralni stroj, kakšno pa je sicer življenje v takem stanovanju, si lahko samo predstavljamo. Sedaj, ko so dnevi topli, je za dvaindevetdesetletno mamo še v redu, saj preživi večino dneva na suhem in zračnem balkonu, kako pa bo, ko bo pritisnil mraz, si Kristina ne upa ugibati. »Ko je bil delavec Komunale nazadnje tukaj, je rekel, da ne bo več prišel, saj nima kaj pomagati,« pravi Kristina obupano in dodaja: »Bomo obsojeni živeti v vlagi in smradu?«
pa, da se bodo sedaj redno lotili odpla saj je stanje nevzdržno. »Stanovalci: za praznjenje greznic in čiščenje odte nih cevi dolžni poskrbeti sami, prav l radi tega verjetno do sedaj vse skupaj bilo širše izpostavljeno,« pravi Griči Drago Celič, referent za vzdrževanje, | podrobneje pojasnjuje, zakaj je pril do težav: »Blok je bil zgrajen leta 19' i n že tedaj je prišlo do konstrukcijske izvajalske napake, daje odtočna cev fekalije precej tanjša od cevi za metec no vodo. Poleg tega sta obe cevi izpelj ni v skupno ponikalnico, pri čemer pogosto prišlo do zapolnitve, zamašit in poplavitve. Sedaj bomo ta dva odt ka izpeljali v ločeni ponikalnici. V d glednem času, vsekakor še ta mesi bomo zamenjali napeljavo, kar je vi kakor večji poseg, tako da do zamašit in povratnega udara ne bo več prišl Širši problem pa je to, da Žuženbe nima lastne kanalizacije.«
Tako. Kolikor je v naši moči, sit problem osvetlili.
T. JAK*
SIZIFOVO DELO — Kristina se v spodnjem stanovanju na Grajskem trgu 40 zaman bori s smrdljivo tekočino, ki bruha iz kanalizacije in se razliva po stanovanju. Razmere so nemogoče.
Seveda mora biti tej nadlogi enkrat konec. Tako menijo tudi stanovalci, ki so, razočarani nad nezainteresiranostjo odgovornih, poklicali Dolenjski list, da to sramoto predstavi širši javnosti.
Pri bivši stanovanjski skupnosti na občinskem sekretariatu za urbanizem in varstvo okolja, ki je sedaj pristojen za upravljanje stanovanjskega bloka na Grajskem trgu 40, (zgradil gaje nekdanji Novograd), referentu za instalacije Marjanu Gričarju problem ni neznan, saj sije blok že tudi sam ogledal, pravi
KOSTANJEV PIKNIK
KOČEVJE — Kostanjev piknik bo začel na ploščadi v Kočevju v so' to, 13. oktobra,ob 14. uri. Piknik so< okvir prireditev o letošnjem prazri občine Kočevje, organizira pa ga kol tiv kočevske Name.
M*
IflK
—-
41 C
jfrFijf Ij# *j"*i
za tkanine Novoteks
Kolekcija za sezono pomlad-poletje 1991 se ponaša z Zlato košuto beograjskega sejma »Moda v svetu«
Halo, tukaj bralec »Dolenjca«!
Svarilo pred tovarniškimi zdravniki — Klic v sili tudi za Dolenjce
V prehodu na zimski čas, s tem pa tudi na spremembo časa našega dežurstva je verjetno treba iskati vzrok za to, da prejšnji četrtek naš telefon le ni bil ves čas zaseden. No, kljub temu se naš
dežurni novinar ni dolgočasil.
Poklicala je P. K. iz Dolenje Straže in
povedala, daje sedaj sicer upokojenka, nikakor pa ne more pozabiti krivice, ki se ji je zgodila pred leti v njeni delovni organizaciji. Po delovni poškodbi je iskala pomoč pri zdravniku v ambulanti delovne organizacije, ta pa ji delovne poškodbe ni priznal, temveč je izjavil, da je dolžan ščititi interese delodajalca. Šele po dolgem trpljenju ji je bila priznana pravica, zaradi prestanega neugodja pa trpi še sedaj. Pravi, da stvar še ni sodno čisto razjasnjena, zato naj ne bi pisali konkretno o primeru, ampak samo opozorili ljudi, naj bodo previdni s takimi zdravniki, zlasti pri poškodbah pri delu.
Bralka iz okolice Črnomlja pravi, da bi črnomaljski komite za družbeni razvoj, kije zaščitil polže s hišicami, občanom tudi sporočil, kaj naj naredijo z rdečimi polži, ki jih je zelo veliko in povzročajo škodo na povrtninah. Ljudje si ne vedo pomagati.
Kar se rdečih polžev tiče, lahko iz lastnih izkušenj povemo, da najbolj pomaga pobiranje, posipavanje z apnom, galico ali soljo, splača pa se stopiti tudi do najbližje kmetijske prodajalne z zaščithimi sredstvi, kjer imajo na zalogi več sredstev za zatiranje rdečih polžev.
Ista bralka pa opozarja še na en problem, tudi v zvezi s komitejem za družbeni razvoj v Črnomlju. V Petrovi vasi
in Lokvah so namreč pred nekaj leti me-iiorirali kmetijske površine. Večina kmetov je odstranila kamen, nekateri pa tega še sedaj ne naredijo. »Kaj niso to stran vržena družbena sredstva,« se sprašuje bralka, »saj smo denar prispevali tudi delavci?« Kaj bo ukrenil komite?
Od občinskega komiteja seveda ne pričakujemo, da bo sam pobiral kamne namesto kmetov, vendar smo kljub temu poklicali na črnomaljsko občino, kjer nam je Jože Urh na kmetijsko-zemljiški službi povedal, daje res nekaj kmetov, ki še niso pospravili kamenja s svojih zemljišč, čeprav so to dolžni sami storiti. Že pred letom sta bila dva opozorjena pisno, sedaj pa bodo stvar ponovili. Nadaljnji ukrep je lahko tudi javna objava imen nemamežev.
Bralka iz Otočca, stara 39 let, z dvema otrokoma, se je odzvala za klic iz prejšnje številke, kjer bralka iz Novega mesta opisuje težave v zakonskem življenju in čuden odgovor policije, ki v zakonske spore ne sme posegati, dokler ne pride do hujšega fizičnega obraču-
navanja. Bralka /. Otočca meni, daje v takih primerih že psihično trpljenje dovolj veliko, zato predlaga, da bi preprečili hujše posledice tako, da bi tudi v Novem mestu uvedli klic v sili, kot ga imajo v Ljubljani, in kjer bi človek dobil tolažbo in nasvet pa tudi pomoč, če bi jo potreboval. Upajmo, da se bodo odgovorne službe odzvale na ta predlog.
Drugi klic iz Bele krajine je prišel od bralca, ki ga je podjetje poslalo na potovanje v tujino, pa ima občutek, da nekaj ni bilo v redu z izplačilom dnevnic za čas njegovega bivanja v tujini. Sprašuje, kam naj bi se obrnil, da bi dobil nasvet in pomoč.
Svetujemo mu, naj se obrne na družbenega pravobranilca samoupravljanja ali na pravno službo pri sindikatu, kjer mu bodo gotovo znali pomagati.
TJ
NOVO MESTO — Na tradicionalnem sejmu »Moda v svetu« v Beogradu, ki je bil v prvem tednu oktobra, so se odlično predstavili in uveljavili tudi slovenski tekstilci. Priznanje sta dobila metliška Beti za športni program in Almira iz Radovljice za pletenine, novomeški Novoteks pa so tokrat v Beogradu nagradili z najvišjo nagrado, Zlato košuto, in sicer za tkanine.
Novoteksove tkanine so v samem jugoslovanskem kakovostnem vrhu. Več kot tretjinski izvoz vse Novoteksove proizvodnje tkanin na zahtevne zahodne trge govori tudi o njihovi svetovni konkurečnosti. Dejstvo je, da je vsa Novoteksova proizvodnja tkanin prodana za dobrega pol leta vnaprej, problem pa je, da je vsaj v Jugoslaviji že težko dobiti kupca, pri katerem je mogoče računati na normalno plačilo.
»Zlato košuto« so Novoteksovi tka-ninarji dobili za skupino tkanin iz naravnih materialov, lana, viskoze, volne, nekaj pa je zraven tudi kvalitetnih poliestrov in poliamidov, za kolekcijo pomlad-poletje 1991. Oblikovalci Boža Tekstor, Zvonka Mehak-Jakopin in Ivo Marjanovič so se pri oblikovanju teh tkanin odločili za pastelne barve, prevladujejo gladke barve in multiko-lorji, večbarvni, a diskretni vzorci. Novoteksovi dizajnerji oz. njihove tkanine so bile na sejmu v Beogradu že dvakrat nazaj v najožjem izboru za najvišjo nagrado, letos sojo torej le dobili. »Nagrada gre proizvajalcu in oblikovalcem tkanin, to je teamsko delo, usklajeno in z njim imamo zadnja leta rezultate. Lani smo dobili ljubljanskega Zmaja, letos
diplomo in zdaj še beograjsko Košuto. Očitno dobro delamo, imamo tkanine, kijih trg želi. To niso le klasične tkanine i/ volne in poliestra, ampak tudi sodobnejše, v skladu s svetovnimi modnimi trendi in razvojem na tem področju, ki ga kljub težavam dohajamo,« pravi upravičeno samozavestna Novoteksova oblikovalska trojica Tekstor, Mehak-Jakopin in Mar|anovič.
Z. L.-D.
RIBNICA: AIDSA (ŠE) NI
RIBNICA Po Ribnici in tudi Kočevju so se minuli teden razširile govorice, da na oglasni deski ribniškega zdravstvenega doma visi plakat, ki opozarja, da je neka mladinka v Ribnici zbolela za aidsom in da gre za članico tako imenovane »sončne uprave«. O zadevi smo sc pozanimali pri zdravstvenem domu v Ribnici. Dr. Vladimir Andoljšek je zagotovil, da vse govorice okoli aidsa v Ribnici niso resnične. Je pa tudi sam slišal zanje in jih je zanikal. Omenil je ribniško občinstvo, kije željno senzacij in zato občasno prihaja do raznih senzacionalnih govoric.
J. P.
GLAS V DEVETO VAS — V sobe tinj, točno opoldne, je iznad gasilskega i 'Ovc ma v Malem Podljubnu prvič zazvC u in glas sirene in za prizadevno gasit °sp< društvo Mali Podljuben, kije pred dt b, p timi leti pričelo graditi svoj večnant!Us, ski dom, je bil to dogodek, vreden o ania ležja. Udeležili so sc ga Franc Kart j1' podpredsednik Občinske gasilske t >(>V( ze, Polak Silvo z občinskega sekretai 1
ta za LO, predsednik društva Mat
iške
Mar. poveljnik Ivan Petan, njegov ^ mestnik in strojnik Ivan Kastelic in , dar ter kuhar Franc Vidmar (od I proti desni), manjkalo pa ni tudi g^ skega podmladka. (Foto: T. Jakše) |
Halo, tukaj niški list!
i Dolenjskega lista
iovmani
tvinaiji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je
težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi
radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinaijev vam bo rad prisluhnil.
Zmagi sevniških raketarjev v Ljubljani
Uspeh ARK Vega, D. Perca in S. Pelka v mednarodni konkurenci
LJUBLJANA — Člani sevniškega astronavtičnega raketnega kluba (ARK) Vega so se preteklo soboto in nedeljo zelo dobro odrezali na mednarodnem tekmovanju v raketnem modelarstvu za pokal Ljubljane, ki ga je v okviru koledarja FAI vzorno izpeljal ARK Vladimir Komarov iz Ljubljane. Jugoslavijo so zastopali še klubi iz Splita, Zagreba in Knina: v močni konkurenci z raketarji iz Bolgarije, Češke in Slovaške federacije, Francije, Nemčije in Švice je ARK Vega odnesel prvo mesto v svoji že tradicionalno najmočnejši disciplini —strimerju, tako ekipno kot posamično. Zmagal je Drago Perc, Pelko je bil 11. V kategoriji raket s padali je bil Sevničan Sebastijan Pelko 5., Perc pa 14, pri raketoplanih pa je bil Pelko 15., Perc pa 17. Na ekshibicijskem nastopu je Pelko osvojil odlično 2. mesto, in sicer s tristopenjsko raketo.
Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju Icstviccl SABINI SELAN iz Ljubljane. Čestitamo!
»»ZLATA KOŠUTA« ZA NOVOTEKSOVE TKANINE — Na nedavnem sejmu »Moda v svetu« v Beogradu, kjer je sodelovalo tudi nekaj tujih proizvajalcev, je Novoteksova skupina tkanin v glavnem iz naravnih materialov in v pastelnih barvah za pomlad-poletje 1991, ki so jih oblikovali Zvonka Mehak-Jakopin, Ivo Maijanovič in Boža Tekstor (na sliki od leve na desno) dobila najvišje priznanje. (Foto: Z. L.-D.)
Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je ta teden takšna!*] 1 (2) Mama, danes praznuješ — ANSAMBEL 1. PUGLJA 2(1) Klic domovine — AVSENIK
3	(7) Trgatev — DOLENJSKI FANTJE
4	(4) Za rojstni dan in god — ANSAMBEL F. MIHELIČA
5	(3) Polka za staro in mlado — VESNA
6 (5) Ljuba naša Slovenija — ANS. L. LESJAKA -------	t — RUŠEVCI
7 (6) Planinski pozdrav 8(10) Mojc dvorišče - VESELI ZASAVCI
9	(8) Košnja — SPOMIN
10	(—) Čas beži — ANSAMBEL T. HERVOLA
Predlog za prihodnji teden: Srce, ne joči več — ŠTAJERSKI VRELEC
WWWWWWWWWWVWWWW»AAAAAA/WWWW'>
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto

<kozerija> •••••••••••••••••••••••
KRIVE BODO NOTRANJE REZERVE
-Ate. bencin je spet dražji Že — Zaradi manj načrpane nafte kajne. ate. bo nafte na svetovnem — j

encin je spet dražji drugič ta mesec.
I — Razumljivo, Mali
— Mislil sem, da boš preklinjal. — Zakaj bi preklinjal?
>	— Zato, ker je bencin spet
>	dražji.
— Objektivne težave.
'	— Misliš na napetost v Zalivu?
>	— Uganil si
)	— Kuvajt je kriv, kajne, ate, da
je bencin spet dražji?
’	— Tako je, Mali.
Zaradi manj načrpane nafte se je sodček nafte podražil.
— Iz tebe, Mali, bo še nekaj.
— Če bo kriza v Zalivu še trajala, bo bencin še dražji
— Logičnega razmišljanja ti ne manjka.
— Slišal sem, da je sodček nafte že skoraj sto dolarjev.
— Še ni, bo pa, če se zadeva ne bo tako ali drugače razrešila
— Ko pa bo napetosti konec,
kajne, ate, bo nafte na svetovnem trgu spet več.
— Tako naj bi bilo.
— In če jo bo več, bo tudi cenejša.
— Da, tako delujejo zakonitosti trga.
— Tako je v A meri ki, kajne? Pa v Nemčiji? Pa v Italiji?
— je, Mali. je.
— Kaj pa pri nas?
— Pri nas pa ni tako.
— At nuututrn.
— Jaz tudi ne, a tako je.
— Kako je?
— Ko bodo mimo zunanji vplivi na rast cene bencina pri nas, se bodo pojavili notranji.
— Čudno.
— Ni čudno, ne. Če Jugovina nima zunanjih sovražnikov, ima notranje, če nima notranjih, ima zunanje. Tako je tudi z njenimi težavami
TONI GAŠPERlČ »Uz
________________ ^ ^ . **!), ]
J\(
S
r>ij