Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gid.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 18 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani n» dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 a6. uri popoludne.
Štev.
7 Ljubljani, v četrtek 29. oktobra 1885.
Letnik X I I t .
„ljubljanski List" pa profesor Šuklje.
Večerna priloga tukajšnjemu uradnemu listu ima v številki 244, dne 26. t. m., med domačimi stvarmi spis, ki se obrača proti „Slovencu", ali prav za prav proti državnemu poslancu kanoniku Klunu, češ, da „ne more prikrivati svojih simpatij do gla-sovitega poslanca Knotza, o kterem z neko posebno zadovoljnostjo pripoveduje, kako hudo je profesorja Šukljeja zadel s tem, da je kazal na to, kako se je moral prof. Šuklje svoje dni zaradi znanega poli-tiškega pregreška pred deželno sodnijo zagovarjati ter na ta način izrekel svojo dvojbo o njegovem pa-trijotizmu. Tudi s trditvijo, da se prof. Šukljeju težko posreči odpraviti pri „stvarnem popravku" vtis, ki ga je poslanec Knotz napravil s svojimi „spomini", pokazal jo „Slovenec", kako blago srce da ima. Prof. Šukljeju se to res ni posrečilo, a to jedino iz tega vzroka, ker vsled nekakega prestrogega postopanja predsednikovega niti k besedi ni prišel."
„Sicer pa je bilo pričakovati od onih slovenskih govornikov, ki so govorili za dr. Knotzom", piše „Ljubljanski List" dalje, „da, če ne že iz kolegi-jalnosti, vsaj iz resnicoljubja zavrnejo perfidne napade velikonemškega kričača, kteri bi se zaradi teh svojih napadov v javnem življenji lahko kaznoval po določilih kazenskega prava iu ki se tii le vsled imunitete, ktero vživa vsak poslanec, ne morejo vporabljati. Poslancu kanoniku Klunu, kteri je kmalu za Knotzom poprijel za besedo, vendar ni neznano bilo, da je prof. Šukljeja Nj. Veličanstvo presvitli cesar zaradi omenjenega prestopka pomilostil, ker je svoj pregrešek opral s k r v i j o, ktero je na bojišči pri Kraljevem Gradci prelil za cesarja in domovino, ter na ta način zadostno dokazal svoj patrijotizem. I)a se to ni zgodilo, je karakteristično, postopanje „Slovenčevo" v tej zadevi pa je gotovo čudno."
Pač res čudno in karakteristično je, da v vladnem listu kaj takega nahajamo. „Ljubljanski List"
naj vzamo v roke „Slovenca", naj čita naša izvirna poročila iz državnega zbora lanska in letošnja, potem pa naj nam blagovoljno imenuje številko, v kteri bo našel le količkaj simpatij za glasovitega dr. Knotza, čigar obnašanje smo vsikdar najostreje grajali in obsojali. Tudi tega, kar je glede gosp. profesorja Šukljeta govoril v adresni obravnavi nikakor ne odobravamo, ker se nam ne zdi prav grehe spravljati na dan, ki so se godili pred 18. leti in so bili že popravljeni in pozabljeni. Ker se je pa to zgodilo, poročali smo o tem z zgodovinsko nepristranostjo kakor o vseh drugih rečeh, ki zadevajo ali zanimajo našo deželo in slovensko občinstvo. Tega nam pa „Ljubljanski List" vendar ne more tajiti, da poslanec profesor Šuklje in njegova osoda v državnem zboru naše ljudstvo bolj zanima, kakor ktera-koli reč; zato te zadeve pa tudi ne more prezirati noben list, ki hoče zadostovati svoji časnikarski dolžnosti in željam svojih čitateljev. Da nas pri tem ni vodila nobena strast ali zlovolja, vsakdo lahko razvidi iz tega, da smo v naslednji številki poročali tudi o tem, kako je hotel g. prof. stvarno popraviti trditev Knotzovo, pa mu je gosp. podpredsednik odvzel besedo. Nas toraj nikakor ne zadeva očitanje o napačnem ali pristranskem poročilu, pač pa ga zasluži „Ljubljanski List", ki v omenjeni številki piše, da profesor Šuklje trditve Knotzove zarad tega ni mogel stvarno popraviti, ker vsled nekega preostrega postopanja predsednikovega niti k besedi ni prišel. To je naravnost rečeno laž, bodisi že premišljena, ali nepremišljena. „Ljubljanski List" naj v roke vzame stenografični zapisnik seje z dne 21. t. m. ter bo razvidel, da je profesor Šuklje prišel k besedi in daje precej dolgo govoril; namesto da bi bil pa precej prišel s stvarnim popravkom, začel je z dr. Knotzem o vstanovljenji avstrijske države polemizirati; g. predsednik ga je dvakrat opominjal, naj ostane pri stvarnem popravku, a vselej brezvspešno, zato mu je po tretjem opominu besedo odtegnil. Da to, kar je govoril, ni bil stvaren popravek, o tem je bila sodba soglasna in ravnanje g. predsednika umevno.
„Ljubljanski List" pa sega še dalje in trdi, da bi bili morali oni slovenski poslanci, ki so govorili za dr. Knotzem, „ako ne iz kolegijalnosti vsaj iz resnicoljubja zavrniti perlidne napade velikonemškega kričača. Zlasti pa še posebej očita gosp. poslancu Klunu, ki je govoril za dr. Knotzem, da mu vendar ni bilo neznano, da je Njih Veličanstvo presvitli cesar profesorja Šukljeta zarad omenjenega prestopka pomilostil, in sicer najbolj zaradi tega pomilostil, ker je svoj pogrešek opral s krvi jo, ktero je na bojišči pri Kraljevem Gradcu prelil za cesarja in domovino ter na ta način zadostno dokazal svoj patrijotizem.
Preden smo hoteli na to očitanje odgovoriti, zdelo se nam je potrebno prej govoriti s poslancem kanonikom Klunom, ki se je ta teden vrnil z Dunaja. To je tudi vzrok, da nismo „Ljubljanskemu Listu" odgovorili koj drugi dan. G. Klun nam je rekel, da po parlamentarnem običaji naslednji govorniki odgovarjajo prejšnjim, iu da poslanci, ki so bili osebno napadeni, naprosijo kterega govornika, naj napad zavrne in neresnične trditve popravi. V ta namen pa mora dotični poslanec govornika natančno podučiti, kako in kaj, da se ne izpostavi nevarnosti kaj povedati, kar bi dalo nasprotnikom priliko za nove in morda še hujše napade. Dasi g. profesor Šuklje ni solidaren z našimi drugimi poslanci, rekel je g. Klun, bi bil on vendar prej omenjeno zadevo Knotzu nasproti pojasnil in mu po zasluženji posvetil, ako bi ga bil g. profesor Šuklje za to naprosil in mu dogodek natančno razložil. Toda g. profesor tega ni storil, ampak se je raje sam oglasil k besedi za stvaren popravek. G. Klun pa sam od sebe o tej zadevi že zarad teganimogel govoriti, ker mu je bila čisto neznana, in je še le iz ust Knotzovih zvedel, da je imel gosp. profesor opraviti z deželno sodnijo. On je le splošnjo čul, da je imel g. profesor kot dijak enkrat nekaj sitnosti z gosposko zarad ruske himne, vse drugo pa mu jo bilo popolnoma neznano.
Tudi mi tega nismo vedeli, in smo še le vsled gori omenjenega sostavka v „Ljubljanskem Listu" o tej zadevi nekoliko natančneje popraševali ter
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Pod v i gen j s k i.)
(Dalje.)
Pred grajskimi vratmi pa tik pod kaplanijo stoji zdaj družba gospodov, mod kterimi se nekteri posebno odlikujejo: med njimi lahko zapaziš grofa Gvidona, tudi Vekoslava koj ugledaš grofu na strani, med drugimi pa te posebno mikata dva, ki se zadej za družbo nekaj korakov oddaljena od druzih pogovarjata; zdi se, da sta v Štanjelu tujca, vsaj kaj takega lahko sodimo iz tega, da od vseh strani Stanjelci vanja gledajo; eden je majhne postave, ima črne kodraste laso, mogočno zakrivljen nos, kakor je lasten sinovom Abrahovim; iu res, človek bi na prvi pogleg skoro nagnjen bil misliti, da si ga je ob sam talmnd nabrusil; sicer je pa prav odlično in vkusno opravljen, črn, svitel frak se telesu izvrstno poda in se od zadej shaja v prav ozek rep
ter se spičasto sklene, kakor zaprte škarje, le od časa do časa, ko popihne veter, se mu peruti raztegnejo, in takrat se zdi, kakor bi imel vzleteti; tudi črne fine rokavice ima in prav ničesa ne pogreša na njem oko, tudi kreten in gibčen se zdi in vse vedenje dvorljivo. Njegov tovariš zdi se živo nasprotje od njega, mora že precej starejši biti, kakor on, sama kost ga je, čez ktero je koža razpeta, kakor čez boben. Visoka glava mu je od let že malo upognjena, hrbet precej sključen in črna suknja iz tankega platna se kaj ohlapuo s hrbtišča spušča nizko do ped kolen, kakor votlo cunjasto strašilo, ktero v zelnik na kol nataknemo, da zajce plašimo. Čelo je temno, mračno, vrezani so mu globoki razori in kdor človeško naravo dobro pozna, bi bil lahko skušau s teh potez brati in zložiti celo zgodovino tega čudnega človeka in ne težko bi morda našel, da ta ni ravno kratka, ampak da mora biti dolga iu raznolična, ter obsegati precej važno dobo; kakor da bi tisti, čegar pamet se je skrivala za tem čelom, prestal vso človeške skušnje iu preživel zgodbe vseh pustolovov; a tudi drznost in ne-ugnana premetenost odsevala se je ž njega in izdajala bivšega snovalca skrivnih nakan, ki se še na
starost ne misli spametovati; gotovo je, da tudi v Štanjelu išče česa.
Ta gosposka družba toraj je tam pred gradom stala, ko pride Petelin od cerkve procesiji na čelu, da bi jo napotil skozi grajska vrata dalje okrog Štanjela po stari navadi. O prihodu procesije se gospoda spogleda in pozorno obrne oči na pobožno množico. Tudi pokrivala razne oblike in barve sna-rnejo z glave, nekteri hitro iu pripravno, drugi pa bolj prisiljeno in kakor se zdi le bolj zato, da ne bi žalili pristojnosti.
Le naša dva znanca tam zadej sta v važne pogovore tako utopljena, da nista še zapazila prihoda procesije. Se le mogočni strel tam doli pred zapadnimi vrati Štanjelskimi ju predrami, da se zdaj zavesta, kje sta. Krivonosec se hitro odkrije, kakor da bi se sam nad seboj jezil, kako da je mogel do zdaj odlašati, kar bi moral žo pred storiti, tudi prekriža se, česar ni storil nikdo izmed navzočih. Visoka suhljad pa, s ktero se je do zdaj tako zanimivo pogovarjal, vpre sicer temne oči v procesijo, _____ a odkriti se noče dolgo.	V
Zdajci pa zadoni glas Marijine pesni: prvi začno:-vv^^^ Lipe Brnkov, fant osemnajstih let, ki je že
zvedeli, da tudi ni prav tako, kakor piše „Ljubljanski List". Kdor žita „Ljubljanski List", bi sodil, da se je g. profesor Šuklje v svojih mladih letih politično nekoliko pregrešil; pozneje pa je spoznal svojo zmoto ter je no samo obžaloval ampak za njo tudi dejansko zadostil, in to marogo opral celo s svojo krvijo, ker se je v mladeniški navdušfe^ šenosti za Avstrijo podal v boj zoper silnega Prusa in bil pri Kraljevem Gradci hudo ranjen. Ko je bil toraj zarad prej omenjenega prestopka obsojen, bil je od cesarja pomiloščen, ker je svoj pregrešek opral s svojo krvijo. Toda temu ni tako. Prof. Šuklje je leta 1866 dovršil prvi semester sedme šole v Ljubljani; zarad sprtja z nekim profesorjem je pa druzega polleta šolo ua kol obesil in šel v vojaški vstav v Maribor ter se je kot vojak vdeležil avstrij-sko-pruske vojske na Ceskem in je bil v bitvi pri Kraljevem Gradcu hudo ranjen. Vsakdo bode pripoznal, da je profesor Šuklje pri tej priliki res pokazal svoj patri jotizem. T o d a v p r i h o d n j e m 1 e t u soje to avstrijsko r o d o 1 j u b j e že razkadilo, li. 18(37 je namreč gosp. Šuklje kot privatist delal zrelotni izpit ali maturo v Ljubljani. In pri tisti priliki je bilo, da je po končanem izpitu, kakor je omenjal dr. Knotz napil na razpad Avstrije in Eusijo proslavljal kot edino rešitev za Slovence. Zarad tega prestopka imel se je zagovarjati, pri deželni sodniji, od ktere je bil obsojen menda na dva meseca zapora.
Zdaj so mu jele preglavice hoditi po glavi; prosil je pomiloščenja in svojo prošnjo zlasti opiral na svojo nekdanjo vnemo za Avstrijo in na rane, ki jih je kot vojak prejel v bitvi pri Kraljevem Gradcu. Cesar je uslišal njegovo prošnjo in ga po-jnilostil. Ni toraj res, kar piše „Ljubljanski List", da bi bil profesor Šuklje svoj pregrešek opral s krvijo, ki jo jo pri Kraljevem Gradcu prelil, ker jo je prelil celo leto prej, kakor se je omadeževal s protiavstrijskim vedenjem. K večemu bi mogel reči, da si je g. profesor s svojimi ranami za vse prihodnje čase pridobil toliko zaslug, da sme semtertje tudi skočiti na stran in so za kratek čas baviti tudi s protiavstrijskimi demonstracijami. Z veliko večo pravico, kakor „Ljubljanski List" nam, smemo toraj mi njemu očitati, da je vse to karakteristično, in postopanje „ljubljanskega Lista", kot večerne priloge v rad ne g a časnika, v loj zadevi gotovo čudno.
Ker govorimo o poslancu Šukljetu, naj omenjamo še telegramov v raznih listih, ki so te dni svetu naznanili, da bode g. profesor Šuklje med prestankom državnega zbora poslanstvo odložil, pa vnovič kandidiral. Tudi o tej zadevi obrnili smo se prej do slovenskih poslancev, preden smo hoteli v našem listu omenjati te novice, ki je v nekterih časnikih stala že v torek. Od njih smo zvedeli, da je bil dal g. profesor Šuklje nekemu slovenskemu poslancu častno besedo, da bode mandat odložil, ako mu tovariši pripomorejo k temu, da bode v adresni debati govoril. Naši poslanci so mu rekli, da mu oni k temu ne morejo pomagati, ker se k besedi oglasi kdor koli hoče in se po srečkanju določuje vrsta, po kteri pridejo govorniki k besedi. Znano je, da se je g. profesorju spolnila iskrena želja v adresni obravnavi govoriti; vendar pa na odstop zdaj več ne misli, češ, slovenski poslanci mi
nekdaj imel visok, čist glas, od mladih let vedno nespremenjen, ž njim najpred pritegnejo nekteri možaki, za temi pa drugi; in vedno narašča zbor pevajočih, dokler se slednjič še tanki ženski glasovi harmonično nežno ne vpleto med resne moške glasove, in tedaj se kakor gladki valček čez morsko površje razlije med množico iz srca izvirajoča živa harmonija. In poje in ponavlja tako milo, tako budeče:
Mi zapuščeni otroci Eve V dolini solz zdihujemo.
A ko pesen preneha, zasvira godba; Štanjelska „banda" je to, glasovita, prva na Krasu. Iz razno skovanih in vlitih ali rezanih inštrumentov zaslišijo •se mnogolični glasovi, a vsi so strogo vbrani po harmoničnih postavah, ker Štanjelci niso morda kaki trobentači, ki ušesa poslušalcev neusmiljeno trgajo, ampaK godci so, pravi godci. Danes, se vč, da so oblečeni v uniformo, ktero jim je omislila bratovščina sv. roženkranca. Toda nimamo misliti, da Štanjelska „banda" je danes edina pri procesiji, nikakor, prišli so tudi tisti od sv. Tilha.
(Dalje prih.)
niso pripomogli k besedi, ampak se imam le osobni vljudnosti g. Hrena zahvaliti, da sem govoril, toraj me tudi ne veže beseda, da bi odložil mandat. Pravi vzrok temu pa je menda ta-le: G. profesor je mislil, da njegova volitev v državnem zboru nikakor ne pride v razgovor, ako on odloži poslanstvo, ampak da se takoj razpiše nova volitev, pri kteri se nadeja veliko sijajnejše zmage, kakor zadnjič. Ko so se pa veljavni poslanci izrekli, da po njihovem mnenju bode legitimacijski odsek njegovo volitev pretresal tudi v tem slučaji, ako on odstopi, ker je mogoče, da se volitev grofa Margherija potrdi za veljavno in da nove volitve več ne bo, se je g. profesor zopet premislil in hoče menda počakati razsodbe legitimacijskega odseka, zlasti ker se nadeja, da je s svojim govorom vse tako očaral, da bo volitev njegova potrjena. Bomo videli, ali se tudi v tem morebiti hudo ne moti, in vendar le na medvedovo kožo ne pije?
Govor poslanca Klima
v X. seji državnega zbora 20. oktobra 1885.
(Dalje.)
Druga napaka v Avstriji bila je vladi lastna ta, da je preveč negovala in se ozirala na posamične stanove, druge pa popolnoma zanemarjala. Posebno sta bila kmetiški in obrtniški stan, ktera je v najnovejšem času postavodajalstvo silno zanemarjalo, za bogatinstvo in njihove vstanovitve se jo pa toliko, da, vse storilo, da niti časa niso imeli na malega obrtnika misliti. Ni čuda toraj, da sta kmet in mali obrtnik sčasoma zagazila v občutljivo revščino, ki jih bo vničila, če jima takoj ne pomagamo.
Nikakor nečem krivde zarad te mizerije edino le na prejšnjo sistemo zvračati; velik del te krivde zadeva prebivalstvo samo, ki se je oprijelo modernega materijalizma, kteri ga je okužil ter v meh-kužnost, zapravljivost in v lahkomišljenost potegnil. Varčnost in treznost ste, kterih v tej kritični dobi tako nujno potrebujemo; toda tudi postavodajalna oblast, vlada, mora pomagati po modrih uaredbah, da se po postavnih določilih odstranijo vsaj glavni vzroki, ki so temelj tem žalostnim prikaznim pri kmetijskem in obrtnijskem življenji. Izvestno je glede tega sedanja vlada na pravi poti, ker se je že v miuolem zasedanji poprijela koristne preosuove na socijalno-političnem polji iu vsak pravi prijatelj naroda mora pozdraviti z veliko zadovoljnostjo ravno ono točko v najvišjem prestolnem govoru, ki povdarja večjo skrb za povzdigo obrtniškega poduka ter posebno skrb obeta obrtniškemu in kmetiškemu stanu. Kot zastopnik kmetiških občin priznati Vam moram, da je to jeden poglavitnih vzrokov, da sem prijatelj sedanje vlade, in da bom glasoval za adreso. Zarad tega nadjam se pa tudi Vašega oproščenja, če se ravno pri tem predmetu nekoliko več pomudim in to temveč, ker je bilo tudi včeraj govorjenje o kmetijstvu in narodnem gospodarstvu.
Nek govornik na oni strani je včeraj sicer naše prizadevanje za zboljšanje narodno-političnih razmer imenoval diletantizem, o kterem se ni nič pravega nadjati. Gospoda moja, dobro vemo, kako težavna je rešitev socijalno-političnih vprašanj in njihove obravnave; nihče nam ne more odrekati, da se nismo z najboljšo voljo tega dela poprijeli in če nam taisto že res tako popolnoma spodleti, kakor se nam je to včeraj na levici prerokovalo, tolažili se bomo vsaj s tem, da „arduis in rebus et volnisse sat est!" Poprejšnje vlade pa dostikrat niti te dobre volje niso imele; če je naloga tudi težka, to vendar še ne more povod biti, da bi so rešitev njena niti ne poskusila ne. (Dobro! na desni.) Tudi nam ni bilo mogoče presoditi, za koliko da bi nas posekali po svojih zmožnostih, ker tistih niso nikjer razkazovali, temveč so svečnik lepo pod mernik postavljali. (Dobro! ua desni.)
Gospoda moja, zdrav, krepak in nraven kmetiški stan je še vedno steber vsake države; zato pa mora tudi vsake države poglavitna skrb biti skrbna gojitev kmetijstva s posebno podporo kmetijskega stanu, če se hoče sama vtrditi in v svojem okvirju obdržati. Ravno tukaj smo pa v najnovejšem času mnogo in hudo grešili. Ce pogledamo letnike našega postavodajalstva v prvih dveh desetletjih, našli bomo pri volilnem redu začenši, kteri je za meščana in velikega posestnika mnogo boljši, kakor pa za kmeta, mnogo še drugih postav, ki so kmetijskemu
stanu na škodo, ne ene pa ne, ki bi ga pod svoje varstvo in pokroviteljstvo vzela. Tedauji postavo-dajalci ozirali so se le preveč na denar in denarne stanove. Kakor so se banke in kreditni zavodi kviško spenjali, tako je pojemalo kmetijstvo. Med tem, ko se je prihranjen denar obračal za drzne špekulacije, češ, da bi prav velike obresti donašal, moral si je kmet, ki je denarja potreboval, tistega pri zavodih iskati, kterim je moral velike obresti plačevati, poleg tega pa še vse svoje posestvo zastaviti, kar ga je zopet silno veljalo. Pač toraj ni čuda, če se je dolg na kmetskih posestvih od leta 1870 do 1875 v Avstriji za ogromno svoto 878 milijonov t. j. ua leto za 63 milijonov gld. pomnožil.
Ce vzamemo v roko statistične podatke o rastočem zadolževanju posestva, videli bomo takoj, da je neomejena delitev posestva glavni vzrok zadolževanju; na-njo pripada 34-6 odstotkov skupnega za-dolžeuja. Prav razumljivo je toraj, da je vlada svoje oči najprej tii sem le obrnila in da nam je v prestolnem govoru obljubljena postava o podedovanji domov pred vsemi drugimi; ravno o tem je pa včeraj nek zastopnik nemško-českih kmetov jako grdo govoril. Mi, kar se nas tiče, se s prestolnim govorom popolnoma strinjamo, da nam je obljubil postavo o podedovanji kmetskih domov srednje velikosti. Pričakujemo pa tudi še, da ne bo le pri tem ostalo, temveč, da bodo temu prvemu koraku v argrarnih zadevah sledili tudi kmalo drugi. (Dobro! dobro! na desni.)
(Dalje prih).
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. oktobra.
Notranje dežele.
Narodnostna ideja je, ki bo danes ali jutri svetu dala novo obliko, ki ga bode zopet iztrgala materijalizmu iz rok in ga bo pripeljala zopet v idealne tire, kteri se nam v današnjem življenji od dne do dne bolj zgubivajo. Politikar ji, ki nekoliko pedí v bodočnost vidijo, trdijo, da je še le bodočemu stoletju določen zopet čist in blaživen idealizem, kterega današnje stoletje ne more doseči, ker ima preveč opraviti z materijo. In da je današnje stoletje v resnici materijalno, v tem nam pač nikdo ne bo vgovarjal, kdor naše življenje iz kterekoli strani opazuje, bodi-si iz umestniške ali učenjaške, iz politične ali narodno-gospodarske. Razločka je med tem materijalizmom le toliko, da se ga nekteri oklepajo s prevratnimi, drugi pa s konservativnimi načeli. Da prvi ne bodo mnogo opravili je očividno, ker je oborožena sila na strani drugih. Konservativna ideja, če tudi silno materi-jalna, prešinja mozeg celemu izobraženemu svetu in ga bo še do izvršitve, ktera je namenjena današnjemu stoletju, do izvršitve narodnostne ideje, ktera današnje življenje močni električni iskri podobno po celi Evropi prešinja. Vstavljati se tej ideji je nemogoče. kajti podrla bo vsakega pod seboj, kdor se ji bo stavil nasproti in pokopala ga bo pod razvalinami konglomerata, na kterega se bodo zanamci z začudenjem ozirali: „Kako je bil le mogoč?" Dase to narodno zjedinjevanje prične mirnim potom, treba je pred vsem mednarodne sprave, sicer bo joj po Evropi, kajti zbujena narodnost drla bo dalje do svojega cilja, če ne z lepo, pa z grdo.
Hrvaški deželni zbor ima eno stranko več; nastala je letos ob razpravi zarad kameralnih aktov. Ona hoče svoje delovanje pričeti v smislu posredovanja med Hrvati in Madjari na podlagi prvotne pogodbe med obema kraljevinama. Imenuje se osrednji klub (centrum klub) in se nadja, da bode s časoma postal jako vpliven; zato si pa že danes prizadeva stališče izbrati, s kterega mu bo vspešno delovanje na obe strani mogoče. Znana je namreč namera Madjarov in zaljubljenost njihova v hrvaško zemljo. Tako je imajo radi, da bi jo najraje že danes madjarskemu globusu vtelesili. Zato si pa sedanja hrvaška vlada tudi tolikanj prizadeva za razširjanje in ukrepljenje ogerske državne ideje. Da se odločna narodna stranka na Hrvaškem, ali tako zvana stranka prava tej ogerski državni ideji po svoji moči po robu postavlja, nain je že znano. Vprašanje je le, ali to dela opravičena ali le iz strasti. Pogodba zahteva v državnih službah hrvaške ali vsaj hrvaško-ogerske domačine, v resnici se pa ondi v državnih službah vsakojake vrste ljudje nahajajo. Da se ta točka, ki jo obsega § 46 pogodbe, liatanjko določi, skrbel bode osrednji klub v prvi vrsti. Po njegovem prizadovanji odprla se bo pot do državnih služeb pri enakih sposobnostih v prvi vrsti deželnim sinovom hrvaškim. To že zahteva pravica sama. Da si bo osrednji klub po tem potu takoj pridobil sočutje naroda, jo pač umljivo.
Po Erdeljn ni še konca vznemirovanja med Madjarji iu Rumunci. 16. t. m. zjutraj našli so prebivalci mesta Nagyenyed po vogalih nabite oklice, da se bode v bodoči noči mesto na vseh vogalih h
krati zapalilo. Da taka grožnja ni kar si bodi, verjel nam bode vsakdo rad in tudi omenjenim prebivalcem stopili so lasje kviško. Stopilo je vse na noge in čuvali so celó noč svojega imetja. Takoj potem so-stavili so stalno stražo iz meščanov, ktera bodo vojaštvo podpirala. Rumuncev so že blizo 120 zaprli in je med tistimi več popov. V dolenjem Belograj-skem koraitatu so pa prosili za vpeljavo nagle sodbe; kajti tukaj je nemir največji, če tudi najnovejši telegrami iz Kološa trdijo, da smrtne nevarnosti ni nikjer. Taka trditev je pa tudi nekoliko drzna. Kdo pa zamore ob času prekucije trditi, da ni smrtne nevarnosti, če smrt izza vsakega vogla z votlimi očmi na popotnika proži in s koščenimi rokami po njem grabi. Tudi Madjarom se zdi, da se ne bo vse tako gladko izteklo, kakor časniki trdijo, kajti šo so jim preživo v spominu leta 1848 in 1849, ko se je ravno po onih krajih kri v potocih cedila. Dobro je to, da je mnogo vojakov po onih krajih nakopičenih, ki bodo, če bo treba, že pritisnili, da se ne povrne več leto 1848.
PožunaJce protestanake bogoalovce jo zavoljo vdeležitvo zarote vseslovanske doletela sledeča kazen : Iz vseh ogerskih semenišč izključeni so bogoslovci: Bohuslav Huban, Štel an Ro-h an ček in Ivan Vesel; poleg teh pa še štirje bogoslovci le iz Požunskoga semenišča. Več drugih dobilo je pa jako strog ukor. O hudodelstvu zarote pisali smo že poslednjič enkrat, včein da obstoji. Bogoslovci imeli so namreč med seboj društvo, v kterem so se za vseslovanske ideje navduševali. Da kaj tacega madjarska vlada no bode trpela, je bilo očividno, zato je pa držštvo takoj v kali zatrla.
Tnanj« države.
Kako v Srbiji o Bolgarih misli liberalna stranka, označuje sledeči razgovor Rističev z nekim Rusom. Ristič pravi: Jaz in moji prijatelji (liberalna opozicija) smatramo za brezpogojno potrebno, da se Srbija primerno povikša v razmerji, za kolikor se je Bolgarija sama povikšala. To povikšanje je za nas tem potrebnejše, ker imamo za sosede Bolgare, ki so jako nemirni in po nepopisljivi sreči jako razvajeni sosedje, kterim je prostost z nebes padla in sedaj mislijo, da morajo vse doseči. V Skopljah, stari prestolnici srbskih čarov, vganjajo veliko-bolgarsko agitacijo in prav nič ne gledajo, na kak način. Naše učitelje od ondot preganjajo ter na njihovo mesto svoje šoviniste postavljajo. Ali je Macedonija v resnici popolnoma bolgarska ali ne, o tem ne vpraša živ krst, če tudi po severni Macedoniji ljudje srbsko narečje govoré, ki se jako razlikuje od Bolgarskega. Tudi ni mogoče, da bi sklenili z Bolgari kako pogodbo, ker se nam ni nadjati, da bi taisto držali, ker nimajo nikakih državnih in političnih skušenj iz življenja. Edino lo povišanje Srbije zamore našo narodnost pred Bolgari vtrditi. To povišanje se pa nikakor ne smé na račun združene Bolgarije zgoditi, kajti vsak napad sedanjega bolgarskega posestva bila bi velika poli tičua pregreha, ki bi nam za dolgo časa bolgarsko sovraštvo na glavo nakopala. Temveč pa je naša naloga, da si skušamo pridobiti bolgarsko prijateljstvo, da bomo z njegovo pomočjo pripravili s časoma zvezo balkanskih narodov. Kar se pa tiče povečanja Srbije na bolgarsko stroške, pa mislim, da bi se ji tudi Rusija na vso moč in odločno vstavljala. Edino le proti Turčiji bilo bi nam možno pomakniti naše meje in še tii bomo imeli dvoje težave. Prvič bi so nam vprla Avstrija, kakor hitro bi mi zahtevali pokrajine, po kterih pelje cesta v Solun; že na Berolinskem zboru mi je Andrassy rekel, ko sem v tej smeri zahteval nekaj svetil za nas, da me preko Vranje nikakor ne pusti venkaj, ker hoče pot v Solun prosto imeti; pač pa mi jo obljubil svojo pomoč, če bi se hoteli proti Bolgariji razprostreti. Avstrija bi nam bila toraj takoj za petami, kakor hitro bi se proti Solunu obrnili. Drugič bi dobili pa s Turčijo samo opraviti.
Srbija baje ne pojde na vojsko. Avstrija je namreč Srbiji namignila, da ji ne bode pomagala ako grč v boj, gré na svojo odgovornost. Kar pa se tiče, da ostane kralj Milan še pri narodu priljubljen, priporočila jo Avstrija na lik drugim vele-vlastim previdnost-
Iz daljne Azijo, poroča francoski genera Cou rey, da jo general Jamón t vzel 24. t. m mesto Thanmay na severu od Hoanghoa. Thanmay je bila močna trdnjava, in general Courcy prodira naprej, da bi se snidel z oddelkom Negrier-a, ki se vojuje sedaj med Bainbus-ovem in Rapid-ovem vodotokom. — Iz tega poročila posnamemo, da so Francozje še zmirom v raztočji (delti) reke Sonke — S kitajsko vlado je sicer mir — na papirji — a boj je še zmirom v deželi Anam in „črni prapor" tako se imenujejo uskoki kitajske vojske, potegnojo na južno Kitajsko, ako jim sape zmanjka. Sploh je pa za Francoze v Anamu in Tonkinu od due do dne manj nade, da bi se šo kedaj stalno utaborili kakor so to iz začetka sploh nameravali. Prvič jim že narod sam ni kdo zini, kako naklonjen, drugič jim je podnebje še bolj sovražno, kakor ljudje sami saj ni še dolgo, ko smo pisali, kako da jih pobira rumena mrzlica in drugo bolezni. Toraj tudi voda ne more nič prida biti, kajti vse take bolezni večinoma iz slabo pitno vodo prihajajo. Tretjič je ne-edinost doma na Francoskem vzrek, da ne bodo nič opravili. Republikanci, posebno kar jih je radikalne
barve, so silno proti temu, da bi Francoska še nadalje svoj denar in svojo kri zapravljala v naselbinski politiki, ter svojim četam ne bodo nobene pomoči več poslali, in jih bodo tako prisilili nasel-)insko politiko za nekaj časa zopet v kot postaviti. !ies imajo sedaj menda zopet kakih 3—4 tisoč mož Dripravljenih za odhod v Azijo, to so pa menda poslednji, ki gredo iz Francoske tjekaj, če se sme verjeti kričanju, ki ga ob vsaki priložnosti Clemenceau napravlja zarad Ferryjeve naselbinske politike, etero Brisson po malem nadaljuje.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 27. okt. Naznanili ste bili že v soboto, da je umrl v petek večer čast. g. Anton Tavčar, župnik na Raki, rojen 1. januvarja 1827 v Poljanah na Gorenjskem, posvečeu v mašnika 31. julija 1852. — Vedno redkejše so vrste kranjske duhovščine, vedno je manjše število delavcev v vinogradu Gospodovem: a smrt ničesa ne izbira, vedno pobira. Tako je tudi sedaj vzela duhovščini krepko moč, Raški fari skrbnega očeta, ranjcega gospoda prijateljem in znancem vdanega in odkritosrčnega tovariša, s kratka: blago dušo, vrl značaj. Bolehal je blagi pokojnik sicer že precej časa, a iznenadila nas je tužna vest o njegovi smrti.
Dasi vreme ni bilo ravno prijazno, zbrala se je bila vendar v ponedeljek zjutraj 26. t. m., smemo reči, vsa Raška župnija, da spremi k večnemu počitku svojega ljubljenega gospoda. Kdorkoli je mogel, prihitel je, da skaže nepozabnemu pokojniku vdano hvaležnost, poslednjo čast. Gnjetlo se je ljudstva okoli mrtvega trupla, solznih oči, glasnim jokom, ker ni se moglo ločiti od svojega dušnega pastirja, ki je preživel med njimi malo ne 20 let. Tudi uekaj druge gospodo iz Krškega in bližnje okolice prišlo se je poslovit od ranjcega. Po končanem cerkvenem obredu so zapeli znani Krški pevci milo donečo „Nad zvezdami", in na to vzdignejo krsto domači možje. Obila množica vernega ljudstva in 22 duhovnikov spremljalo je krsto v cerkev. Za njo so šli ranjcega gosp. brat, veleč. g. župnik pri sv. Križi, stričnik, velecen. gosp. dr. Iv. Tavčar, in drugi sorodniki. Sprevod je vodil veleč. g. Fr. AValdecker, župuik v Boštanji.
V srce so segale vsacemu č. g. "NValdeckerja ganljive besede. Govorilo je prijateljsko srce zadnje besede, jemalo slovo od svojega prijatelja. Vsako oko bilo je solzno, in glasen jok je pričal o velikem spoštovanji, ki ga je blagi rarijci vžival vsestransko. Tu je, omenil je g. govornik, gospod, Vaš župnik, ki jemlje slovo od cerkve, za ktero je toliko storil, toliko se trudil; poslovlja se od A7as, ki Vam je bi vdan iz srca, kakor oče svojim otrokom. Glasen jok, razlegajoč se po cerkvi, zadušil je skoraj govorniku besedo. — Med sv. mašo, ktero je služil omenjeni gospod, pel je kaj vbrano in ganljivo oktet Krških pevcev pod vodstvom ¡zbornega pevovodjo g. Rotha
Po sv. maši vil se je dolg sprevod na pokopališče. Pevci so zopet zapeli „Blagor mu"; mnogo solza se je prelilo, in ihtelo je marsiktero srce. Naj v miru počiva blagi gospod in plačilo vživa za obili trud, vsem pa ostane v hvaležnem spominu.
H-t-b-r.
Iz Celovca, 27. okt. (Podružnica sv. Cirila in Metoda. — Čudna vganjka.) Zadnjo ne deljo smo si osnuli našo podružnico „za Celovec in okolico". Udov je do zdaj blizo 30. Pristopilo jih bo pa še mnogo. V okolici jih še nismo nič nabirali. Za predsednika je voljeu prof. Andr. Ein-špieler, za blagajnika faktor Legat, za tajnika vrednik Haderlap. Namestniki so: Rossbacher, Janežič in Oz bič. Pokončani ustanovitvi improvizirala se je prav živahna veselica. Vrstilo so se napitnice in vesele narodno pesmice. Bog blagoslovi naše slabe moči, saj sicer se ne moremo skušati z močnim sosedom 1
Prava vganjka je političnim krogom, da minister Konrad po splošnji obravnavi ni glasoval za adreso večine. Adresa je bila vendar izraz zaupanja do vlade, in ker je tudi gosp. minister Konrad ud vlade, se sme prašati: ali gosp. minister Konrad sam sebi ne zaupa?
deli zemlje pred vsemi odločilen, so pogoji nakupovanju ne le glede kolikosti, ampak tudi glede boljšega kupa mnogo lagotueji, nego se avstrijskim izdelovalcem nudijo; štajarski, kranjski ter primorski 3a morajo dobivati barvilen les v kosih in barvilua iorena le preko Trsta. — Vrhu tega so na severu ugodna prevozna razmerja v severne avstrijske kro-noviue pa od leta na leto cenejših plovstvenih raz-pošiljatvah po Lahi in Odri in pa severni prevozni zavodi, ki opirajo obrt in trgovino v vsakem obziru jo vsemožnih sestavah. Celo v odpravi barvilnega esa po železnici v najvažniše potrošivne kraje severnih avstrijskih pokrajin ima Hamburg veliko prednost izdelovalcem južnih pokrajin nasproti. Po železnicah se razpošilja prav redkokrat in izjemno, navadno se odpravlja blago s sestavljenim plovnim in železničnim tovorstvom, in kake razlike so gledč prevoznih stroškov v prid Hamburga, razvidijo se iz sledečega kazala, iznašajoč za metercent: od Hamburga:
z železnim tovorstvom :
K. SI.	gld. a. v.
v Liberce 2.72 à 60 s.	= 1.63
v Prago	2.78	„	1.72
v Brno	3.86	„	2.32
vKrnov	3.67	„	2.20
vBelsko	4.26	„	2.55
vOpavo	3.86	„	2.32
v Lvov	6.93	„	4.15
s sestavljenim plovnim in železnim tovorstvom: M.	gli. u. v.
1.25 à 60 s. = —.75
1.50 3.22 2.09 2.4S 2.26 4.84
-.90 1.93 1.25 1.49 1.36 2.90
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Nemško tekmovanje ima že po krajevnih in prevoznih razmerjih preogronino prednost nad avstrijskimi izdelovalci. V Hamburgu, ki je po svojem urejenem in obilnem plovnem prometu z vsemi
preko Trsta: v Liberce: gld. 3.05 v Prago: „ 2.84 v Brno: „ 1.96 v Krnov: „ 2.40 v Belsko: „ 2.46 v Opavo: „ 2.67 v Lvov: „ 3.86 Poleg tega je pa še neka obstojnost, ki opravičuje in vsiljuje povišanje carine za „barvilni les, zdrobljen". Za časa prejšnje više carinske dobe bila je trgovina z „barvilnim lesom, zdrobljenim", čisto drugačna nego je zdaj. Takrat se je umelo pri nas za pojem: „barvilni les, zdrobljen", zgolj prvotno pripravljen kupčijsk pridelek. V kosili iz tujine dobljeni barvilni les se je namreč prosto zdrobil, to je zrezal ali zrašpal, in priroden, to je surov poprodajal trošivcem, kteri so ga še le potem (kolikor so ravno umeli) v pridobitev barvila parili iu kuhali, ali pa so barvilni les ueprav uporabljali. Toda sedaj, ali bolje, odkar se uporabljajo izločki barvilnega lesa, zahteva se vse kaj druzega od zdrobljenega barvilnega lesa.
Trošivec hoče, da po poluem pridobi barvilo iz barvilnega lesa v najkrajšem času in z najmanjšim delom in da more to doseči, mora tvoruik barvilnega lesa zdrobljeni les prav dobro prepariti ter prekuhati in tako za trgovino pripraviti izdelek, ki je po svoji bitnosti in izdatnosti podoben bolj „izlečku v lesni obliki", nego za prejšnjega časa poznanemu „barvilnemu lesu zdrobljenemu".
Po takem potrebnem izboljšanem rokovanji so se podražili izdelovalni troški za 100°/o in ker je izdelek bistveno drugi postal, je toraj tudi umestno, da se za-nj uvoznina stavi bliže oni za „barvilne iz-lečke" (3 gold. za metercent), saj se d;i dokazati, da je strokovnjaško prav ukvašen, oziroma pripravljen (apretovan) barvilni les še jedenkrat tako izdaten, kakor prejšnji nerokovani surovi barvilni les.
Prošnja za obrano s povišanjem uvozuine je tedaj v vsakem oziru opravičena.
Leta 1882 po vis. c. kr. vladi urejena diferencialna carina za kavo je dovoljno dokazala, kako bi mogla času primerna carinska uredba uvaževanje kave na pravo uvozno mer napotiti in kako bi se dalo s tem težišče uvaževanja od Nemčije v Trst obrniti.
Poleg uvozne statistike vis. c. kr. trgovinskega ministerstva bilo je v petletji 1880 do 1884 uvoženih metercentov
p r e k o T r s t a:	i z N e m č i j e:
1880: 69.710	237.579
1881: 75.452	262.765
1882: 147.049	211.000
1883: 224.443	91.157
18S4: 276.643	80.120
Dokazano je tedaj s številkami, da je naše tr-govišče Trst glede kave v tekmovanji popolnoma prekosilo Nemčijo, in ravno tako, kakor se je moglo v tem zgoditi, možno je tudi, da bode uvaževanje barvilnega lesa, ki iznaša sedaj vsako leto blizu 90.000 metercentov, po največ krenilo pot preko Trsta, kakor hitro se odstranijo zdanje ovire, kar bi bilo tudi
za trgovišče Trst in za južno - avstrijske železnice velike koristi.	(Dalje prih.)
70. odborova seja „Matice Slovenske".
(Konec.)
Hrvatsko akademično društvo „Zvonimir" se zahvaljuje za darovane mu knjige. —Vreduištvu „Pri-ručnoga Rječuika" v Osieku, ki pošilja Matici prve tri zvezke svojega dela in prosi, naj mu daruje po jeden iztis svojih dosedaj izišlih publikacij, sklene odbor darovati knjige, ktere bi bile v ta namen primerne. Glede želenih sodelovalcev izmed Slovenstva mu nasvetuje v Hrvatski bivajoče, literarno delavne slovenske profesorje, Ako ti vstrežejo njegovi prošnji in rabijo pri sodelovanji še kacih sredstev, ktere ima Matica na razpolaganje, jim Matica rada vstreže. — Prošnja ravnateljstva bolgarske narodne knjižnice v Sredci za podaritev primernih društvenih knjig se usliši.
Knjigotržec M. Coppag v Gorici želi stopiti z Matico v književno zvezo, toda naznanijo se mu pogoji, pod kterimi se more to zgoditi na podlagi sklepa odborove 66. seje.
Nekterim poverjenikom poslala so se opominje-valna pisma.
Odbor poprosi svojega prvosednika g. dr. Poklu-karja, da konečno dožene Koekejevo zadevo.
Prošnja „Matice Slovenske" ua deželni zbor zaradi podpore glede izdanja šolskih knjig se konečno odobri in odbornik pooblasti, da jo s potrebnimi prilogami pravočasno predloži in v zboru podpira.
Z ozirom na to, da žele nekteri pisatelji posebnih odtiskov svojih sostavkov, opozarja odbor tiskarno na to, da sme izvrševati taka naročila le z odborovim dovoljenjem in da se jim oni smejo iz-ročevati še le potem, ko so društvene knjige že do-tiskane in razposlane.
Odbor izreče se za to, da se Matica obrne do mestnega odbora Ljubljanskega zaradi prenesenja Kopitarjevih kostij z Dunaja iz St. Marksovega pokopališča, ktero se sedaj razkopava in se bo kmalu razkopalo, v domačo zemljo. Isto storili so tudi drugi narodje slovanski s svojimi imenitnimi možmi, ki so tam počivali. Voli se v ta namen posebni odsek, ki naj o tej stvari poizveduje ter odboru poroča.
„Matici Slovenski" so na novo pristopili od 10. junija sledeči gospodje kot udje:
Bergant Lovro, župnik v Gorenjem Logatci; Bizjak Vinko, župnik v Laporji; Bizjan Ivan, c. k. kazuilniški kurat v Begunjah; Bralno društvo v Šempasu pri Gorici; Bratina Anton, veleposestnik na Usti ji; Brezovšek D., župnik pri sv. Martinu na Pohorji; čitalnica v Ormoži; Cotar Josip, učitelj v Zgoniku; Dolenc Karol, župnan iu posestnik v Vipavi; dr. Fraidl Josip, c. k. sodn. pristav na Vrhniki; Gerdadoinik Franc, pos. v Dolenjem Logatci; de Gleria Anton, trgovec v Dolenjem Logatci; Goljmajer Josip, kaplan na Bohinjski Bistrici; Gostiša Mihael, posestnik v Gorenjem Logatci; Illowsky Albin, kaplan v Vipavi; dr. Jelene Josip, odgojitelj na Dunaji; •Jurij Benedikt, župnik v Poličanah; Kernc Ivan, vodja ljudske šole v Gorenjem Logatci; Klobovs Ivan, kaplan v Štanjelu; gospa Kogoj Marija, pos. Gorenjem Logatci; Korman Franc, župnik v Mežici; Košar Jakob, župnik na Zgornji Polskavi; Koželj Anton, duh. oskrbnik v Skopem; Kranjc Vekoslav, bel. koncipijent v Ormoži; Kralj Ignacij, bogoslovec v Gorici; Kralj Josip, župnik pri D. M. v Puščavi; Kramer Andrej, c. k. okr. tajnik v G. Logatci; Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici; Lavrenčič Matej, posestnik in deželni poslanec na Vrhpolji;
Lodnik Anton, kaplan v Žavci; Leuček Franc, veleposestnik itd. na Blanci; Leveč Anton, c. k. sodn. pristav v Sevnici; gospa Maver Karolina, pos. itd. v Vipavi; Mavric Ivan, župnik na TJstiji; Mesar Ivan, župnik in duhovni svetovalec na Bohinjski Bistrici;
Mlakar Ivan, kaplan v Pazinu; Novak Josip, župnik v Povirji; Petan Frauc, župnik pri sv. Venclji; Petrič Martin, posestnik v Dolenjem Logatci; Prešern Ivan, kaplan v Sevnici; Razboršek Josip, dekan na Bledu;
Rozman Robert, redovnik v Varaždinu; Rudolf Ivan, učitelj na Vrabčah; Rybaf Otokar, pravnik na Dunaji; Sedej And., strojevodja v Seegrabnu pri Ljubnem; Silvester Franc, trgovec v Vipavi; Skubiu Anton, c. k. vadniški učitelj v Gorici; Smole Josip, posestnik v Dolenjem Logatci; Soršak Ignacij, posestnikov sin v Kropi; Stajer Franc, c. k. notar v Metliki; Starki Mijo, c. kr. kancelist v Sevnici; Sirca Josip, trgovec v Žavci; Škerjanc Rok, nadučitelj v Makolah; dr. Šmidinger Karol, c. k. notar v Kamniku; Sola v Metliki;
Stubelj Leopold, bogoslovec v Gorici; Šuflaj Daniel, c. k. okr. sodnik v Vel. Lašičah; Teran Ivan, duhovnik v Štorjih; Vezjak J., učitelj v Slatini; Volkar Andrej, c. k. okrajni komisar v Karlinu i na češkem;
Vrunkar Radoslav, učitelj v Makolah; Zajec Franc, c. k. gozdar v Gor. Logatci; Zarnik Josip v Vipavi;
dr. Zbašnik F., c. k. vladni koncipist v Ljubljani; Zigon Franc, bogoslovec v Gorici, — vsi kot letni plačniki.
Domače novice.
(Podružnica društva sv. Cirila in Metoda v Sevnici) in to, kakor „Söudst. Post" piše, menda že VI., vstanovila se je v nedeljo, 25. oktobra. Ima 3 vstanovnike, 31 letnikov in 3 podporne člane, kteri so vsi skupaj takoj zložili 62 gld. 50 kr. V odbor so izvoljeni gg.: župan Veršec za načelnika, kaplan Prešern za blagajnika in učitelj Kunstič za tajnika.
(V bogoslovno semenišče Ljubljansko) sprejetih je letos v prvo leto 28 osmošolcev; med temi sta dva eksternista. Vseh skupaj je bogoslovcev 66. Tako lepo število jih že od leta 1870 toraj 15 let ni bilo.
(Presvitla cesarica) vrača se že proti domu. 27. t. m. priplula je v Karf, 31. pride pa menda že v Miramare, kjer ostane do 2. novembra. Tedaj pa se odpelje v Gödöllö.
(„Slavec") zapel bo letos na vseh svetnikov dan popoludne nagrobnico ob Blei weis o ve m in Jurčičevem grobu ob 4. uri popoludne.
(Na vseli svetnikov dan) peli bodo, kakor čujemo tudi letos gg. čitalniški pevci pri sv. Krištofu pri „Sokolovi" piramidi.
(Trgovinska in obrtna zbornica) ima 29. okt. ob 6. uri zvečer sejo s tem-le dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje seje. — 2. Poročilo o delovanji. — 3. Poročilo o proračunu za leto 1886. — 4. Poročilo o pravilih zadruge frizerjev in brivcev. — 5. Poročilo o načrtu postave o zavarovanji ponesrečenih delavcev. — 6. Poročilo o prošnjah obrtnikov, da bi se smeli obrti nastopiti, akoravno nimajo postavnih svedočeb.
(Trgovina s kavo.) Po poročilu kr. ogerskega finančnega ministerstva ravna se o razpošiljanju obcariujene kave v Reški komitat in bivšo vojaško granico večkrat protipravilno in to vsled tega, ker se ne pazi na to, da je kava v teh pokrajinah podvržena pregledu in da se opusti postaviti jo eolnemu uradu v pridobitev preglednega potrdila. 0. kr. finančno vodstvo to naznanja trgoviuski in obrtni zbornici, naj opozarja posebno Ljubljanske trgovce s kavo na to.
(Krst pri Savici) je med drugimi na nemški jezik preložil nemški pisatelj in sedaj vrednik uradne „Brünner Morgenpost", gosp. Henrik Penn, rojen Ljubljančan, ki bo 2. decembra svejo 251etnico pi-sateljstva praznoval.
(Vremenski preroki) trdijo, da bomo imeli letos silno hudo zimo; po novem letu, pravijo, da bo zmrzovalo, da bo vse pokalo. Gob je bilo letos že toliko, kakor že zdavnej ne in kedar je dosti gob, pravijo, da je zadosti snega. Velik sneg pa brez velikega mraza malokdaj opravi.
(Razpisana) je služba magacinarja pri c. kr. rudarskem ravnateljstvu v Idriji z dohodki in značajem uradnika v XI. razredu do 25. novembra.
(Zarad lovske tatvine) zaprli so 25. t. m. brata Jakoba in Jožefa Korenina iz podutika doma, ker so našli pri njima v kleti ustreljeno srno, črevesa od druge srne in pa puško za lov, pravice za lov pa nimata. Odgnali so ju na Žabjek. Po naši deželi je še jako razširjena misel, da sme vsakdo
žival streljati in pobijati, kdor jo slučajno vgleda ali ji sploh blizo pride. To ni tako; do lova ima le tisti pravico, kdor ga vzame v najem, ali pa ima od zakupnika lova dovoljenje. Vsak drug, ki hodi brez dovolenja na lov, pregreši se zoper postavo.
(Huda ltolezen — legar) širi se po Trstu. Te dni je zbolelo več nego 100 ljudi za njim.
(Grozna nesreča) zadela je v Celji neko Štajarko, menda od Zidanega mosta doma. Skočila je iz voza, ko se vlak še ni bil popolnoma vstavil. Izstopivši ji je spodletelo in prišla je z nogami pod kolesa, ktera so jih ji takoj odtrgala.
(Nova nemška pomorska vozna črta) vstanovi se v Trstu v prav kratkem času; vožnja iz Trsta v Afriko prične se ob novem letu.
Telegrami.
Dunaj, 28. okt. Subsistenčna doklada za kadete in častnike do stotnika II. vrste se jo v gosposki zbornici dovolila; ravno tako pri-datek nevoimenovanim majorjem za napravo konja in konjske oprave.
Beligrad, 28. okt. Srbska vlada odgovorila je na skupno pismo zastopnikov velevlasti, da ji je Berolinska pogodba sveta, ter da si bo vse prizadela za ohranenje mini. Nadja se, da velevlasti njenemu lojalnemu postopanju ne bodo opovir napravljale.
Magdeburg, 28. okt. Poljaškega pesnika K r a s z e w s koga spustila je nemška država iz joče proti varščini 20.000 mark do 15. maja bodočega leta.
London, 28. okt. Iz Calente se „Daily News" brzojavlja, da so Birmanci kralja Te-bava v Rangunu umorili. V prestolnici njegovi, Mandalayu, je pa revolucija.
J. 15 j C 1.
27. oktobra.
Pri Maliču: Jakob Bodensfein, trg. pot., z Dunaja. — Julij Fello, trg. pot., iz Gradca. — Dr. Ed. Oesterreicher, zdravnik, iz Ogerskega. — Filip Basch, iz Ogerskega. — M. Sichcrer, učitelj, iz Beljaka.
Pri Slonu: Moric Karpeles, zasebnik, iz Prage. — Jul. Leney, trgovec, iz Budapeste. — Jul. Muiel, trgovec, iz Brna. — Janez Pontelli, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Makso Scherz, iz Celovca. — Josip Negri, zasebnik, i/, Celja.
Pri Bavarskem dvoru: Josip Dangel; poslovodja, iz Opatije.
Pri Južnem kolodvoru: Janez Braun, zasebnik, iz Srbije. — Franc Strel, zasebnik, iz Trbovelj.
Pri Avstrijskem caru: Andrej Dolinar, župnik, iz Lučine...— J. Zupan, župnik, iz Poljan.
l>uua|Mk» borz».
(Telegrafično poročilo.) 29. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 al. (s 16% davka)	82 gl. 50 kr.
Sreberna ., 5% ., 100 ~ (s 16% davka)	S2	„	80
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	109	„	10
Papirna renta, davka prosta . . .	99	„85 r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	S65	„	— „
Kreditne akeije............283	„	60 „
London.......125	„	15
Srebro.......—	„	— n
Francoski napoleond......9	„	95 „
Ces. cekini.......5	„	93 „
Nemške marke......61	„	50
Razpisan;! je služba
cestnega nadzornika
v Logaškem okraji z letno plačo 500 gld. Zahteva se zmožnost slovenskega jezika v govoru in v pisavi. Prošnje oddajo naj se
do 5. novembra 1885
načelništvu Logaškega okrajnega cestnega odbora v Cerknici, kjer se izvedo tudi natančneji pogoji. Cerknica dne 20. oktobra 1885.
Josip Milavec,
(3)	načelnik Logaškega okrajnega cestnega odbora.


tmm

m
Ravnokar je izšla ter se dobiva v Bukvami v Tjubfjani knjiga:
I Kmetom v pomoč.
M Narodno-gospodarska razprava.
¡g®
Spisal
S (8)	IVAN BELEC,
M	župnik.
)]p, Knjiga obsega 9 pol v osmerki. — Cena ji je 25 kr., (4-' po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi OTr	jednajsto brezplačno.
Katoliški B
S i'
m jjjjjl
iS;
«MJ

m