Srednieio§ske vesli. Pravi dvorni svetnik je postal dosedanji naslovni dvorni svetnik deželni šolskii nadzornik v Oradcu, Peter Končnik. — Deželni šolski nadzornik v Ljubljani, POročnik v evidenci, Albin Belar je povišan za nadporočnikai. Goriški slovenski dijaki — v barake! lv. Rojec, dekan in dež. poslanec, piše v »Slovencu«: Bliža se novo šolsko leto, a o goriški slovenski gimnaziji ni ne duha ne, sluha. — Za gojence nadškofijskega konvikta goriiškegia je poskrbel prevzvišeni nadškof, da bodo sprejeti v škofove zavode v Št. Vidu; za dijake, ki so obiskovali gwiško nemško ali italijansko giimnazijo, je poskrbljeno na Dunaju — ostane pa še poskrbeti za ostale dijake bodisi slov. goriške gimnazije ali realke ali učiteljišča. To vprašanje se da v najkrajšern času tako-le rešiti: Vsi dijaki goriških srednjih šol, ki ne vedo, kje bodo nadaljevali svojo šolo, naj se oglase ter gredo v barake v Lipnico, odkoder jih pošljejo pcrtem najbrže v Bruck. Ako se oglasi sto dijakiov, bodo prisiljeni v najkrajšem času otvoriti tam ali kje drugje tečaje. Tako bi bili vsi dijakd- preskrbljeni za stanovanje, hrano, obleko in šolo; razume se, da bi bili ločeni od drugih beguncev ter bi imeli posebno nadzorstvo in preskrbo. Zato je moje mnenje: dijaiki, vsi v barake — in šole bodo koj otvorjene! Ne čakajmo in ne iratitno časa z raznimi prošnjami. V barake; iz barak v šole! — Dekianu in poslancu Rojcu odgovarja profesor M. Mastnak: »Slovenec« z dne 22. avgusta t. 1. je priobčil med primorskiini novicaini poziv č. g. Ivana Rojcai, deželnega poslanca in dekana, na slovenske dijake iz Goriške, naj gredo v barake v Lipnico, »od.kod.er jih pošljejo potem najbrže v Bruck. Ako se oglasi 100 dijiakov, bodo prisiljeni v najkrajšem času otvoriti tam ali kje drugje ,tečaje'«. Opozarjam, da je bil ravno č. g. poslanec Rojec, ki je v »Slovencu« opetovano slikal v dovolj jasnih barvali težak položaj naših v barakah. Redki bi bili oni niaiši ljudje, ki bi poslali svoje sinove v barake! In gotovo nihče iznied nas ne dvomi o- tem, da je vlada dobro poučena, da čaka več kot sto dijakov, da se zopet odpre njihov' zavod. Če lahko otvori vlada tečaje v Brucku a. L., ali kje drugje, naj bo ta drugje v domač i d e ež e 1 i, kjer ostanejo diijaki blizu svojcev in doma, ki ga posebno v teh hudih časih vedo prav ceniti. Sicer pa ne razumem, zakaj narn treba govoriti samo o tečajili goriške slovenske gimniaKije. Prepričan sem, da se bo oglasilo dovolj dijakov za popolen zavod naše slovenske gimnazije na Primorskem, če se ta otvori na domačih tleh. Ni pa v prid ljudstva, ne v smislu vlade, da bi se zavod' izselil iz dežele, ki je vedno nastopala kot tradicionalno zvesta cesarju in dorniovini proti vseni težnjam irendentizinai. Kdor je poplican, išči strehe naši slovenski gimnaziji na domačih tleh! Izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Liubljani v šolskem letu 1915/16 obscga obširno spomenico o delovanju zavoda v drugeni vojnern letu izpod peresa ravnatelja Antona Štritofa. Spomenica našteva tudi profesorje In učence, ki so vstopili tekom tega leta v vojaško službo ali pa so bili to leto še v vojaški službi. V vojake vzetib je biilo vsega skupaj 52 učencev, padli so od njih 4. Nadalje omenja spomenica patriotsko udejstvovanje zavoda, našteva uspeh raznih zbirk ter opisuje razne podrobnostne odredbe ravnateljstva. V izvestju čitamo nadalje še ravnateljev naigovor na učence ob 67 vladarskem jubileju, nagovor profesorja dr. Merharja ob isti priliki ter dve pesml dr.Merharja za 2. december 1915. Zavod je štel vpreteklem letu 8 glavnih in 2 vzporedna razreda, učiteljski zbor pa 26 članov. Učencev }e iniel zavod začetkom šolskega leta 1914/15 in koncem leta 1915/16 277, če vštejerno tudi učence-vojake s predčasnim letnitn aii zrelostnim izpričevalom. Drobne šolske vesti. Zaposlovalne gimnazijske tečaje za italijanske učence v (Iradcu je obiskovalo 94 učencev in učenk, 8. pret. m. so dobili letna izpričevala. Tečajev je bilo 8, I.—VIII. Miaturo sta napravila dva učenca. — Državna višjai gimnazija v Ogrskem Gradišču! na Moravskem je iniela v šolskem letu 1915/16 84 javnili učencev. V osmem razredu je bil samo eden, drugi so bili po~ klicani k viojakom. Gimnazijski zaposlovalni tečaji v Trstu. V »Edinosti« čifcamo: »C. kr. ininistrstvo za bogočastje in uk je dovolilo, da se napravijo v Trstu zaposlovalni tečaji za slovenske gimnazijce, kakor so bili dvoljeni zia italijanske gimnazijce v Gradcu. Naša naloga je, da omooočimo, da se ti tečaji obneseio. Predvsem je potrebno, da se ustanovi konvikt, kakor se je ustanovil za italijanske ddjake v Gradcu in na Dunaju.« Iz ruskega ujetništva se je oglasil dr. Karel Capuder, gimn. prof. v Kranju.