&ni AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .1 : IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 133 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 6, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. — T~ — -■'_SJ. Slovenija v kritičnem položaja Radi železniške zveze med Nemčijo in Italijo, ki teče preko slovenskega ozemlja, se boje, da bo prišlo do konflikta. Belgrad, 5. jun. — Veliko nemško letalo, tipa Junker, je pristalo danes na mariborskem zrakoplovnem pristanu. Ko je nemški častnik pojasnil, da je pristal na jugoslovanskem ozemlju "pomotoma,' 'so mu oblasti dovolile, da je odletel nazaj v Nemčijo, čudno je, da se nemška letala tolikokrat "zmotijo" in lete nad jugoslovanskim ozemljem. še v aprilu je jugoslovanska vlada posvarila Nemčijo, da se bo odslej streljalo na vsa inozemska letala, če ne bodo vpo-števala svarilne strele obmejnih baterij. V Sloveniji so najbolj v skrbeh radi železniške zveze med Nemčijo in Italijo, ki teče po slovenskem ozemlju. Na tisoče železniških voz je šlo tukaj skozi zadnje mesece, ki so vozili nem- ški premog v Italijo. V slučaju, da bo Italija stopila v vojno na strani Nemčije, se bo skušalo pritisniti na Jugoslavijo, da dovoli popolno rabo te železniške proge in to lahko dovede do spora. Po nevtralni postavi Nemčija in Italija lahko prevažujeta tukaj razne potrebščine, ne pa vojaštva. In ker je narod v teh krajih zelo sovražen tako Italiji in Nemčiji, seje bati incidentov, če bi se vozilo vojaštvo omenjenih držav preko slovenskega ozemlja. Poroča se, da je odšlo mnogo bogatih Slovencev in Hrvatov na "počitnice" v bosanske ali srbske hribe, člani angleškega koncila za kulturno propagando so dobili ukaz, da odidejo iz Ljubljane in iz Zagreba, o- V državi Ohio se je vnel boj proti novemu pokojninskemu načrtu Columbus. — Kot znano je začel Herbert Bigelow zopet pobirati podpise za nov pokojninski načrt, kji bi ga rad spravil novembra na volišče. Lansko leto je "S podobnim načrtom propadel. Nasprotniki tega načrta trdijo, da je ustvarjen samo radi političnih ciljev in ne radi pomoči potrebnim. Bigelow je zopet vzel plamenico v svoje roks in stopa ž njo na čelu radikalcev, ki hočejo z novimi davki upro-pasti deželo. Državljane svarijo, naj ne podpišejo peticij, ker je načrt v svojstvu prav tak kot j je bil oni lansko leto. Glavni ugovor proti temu načrtu je to, da zdaj ni čas, da bi se deželi nakladalo nove davke, ko se nam obeta že od zvezne vlade nove davke za obrambeni program. Novi Bigelow pokojninski načrt določa $50 na mesec pokojnine posameznim osebam in $80 zakonskemu paru. Starost mora biti 60 let ali več. Ta pokojnina naj bi se plačevala z 2 '/c davkov na zemljišča, ki so cenjena na $20,000 ali več aker in z državnim davkom, ki bi znašal eno četrtino od federalnega davka. Poroka V soboto se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca ob devetih gdč. Theresa Franck iz 9206 Prince Ave. in Joseph Walters iz Green Rd. Warrensville Heights. Nevesta je članica vež-balnega krožka podružnice št. 47 SžZ in hčerka zakoncev Frank in Theresa Franck. Mnogo sreče v novem stanu! Poroka v Madisonu . V soboto 8. junija se bo vršila v slovenski cerkvi v Madison, O. ob devetih poroka gdč. Olge Lipoid z Mr. Alfred J. Pokorski. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Anton Lipoid, splošna znana družina iz Madisona, O. ženin je pa doma iz Geneva, O. Vse najboljšo v novem stanu! Vladna prepoved zasebnih radijskih zvez. Washington, D. C. — Vlada je prepovedala vsem lastnikom radijev na kratke valove, da bi imeli ka"ke stike z enakimi amaterji v inozemstvu. To prizadene kakih 55,000 radijskih amaterjev v Zed. državah. Smejo pa še naprej vzdržavati zveze v območju Zed. držav in s kraji, ki so last Zed. držav, kqt Filipini, Alaska itd. Vlada hoče preprečiti, da se ne bi inozemska propaganda posluževala teh radijev in dajala informacije svojim vladam. -—o- Belalire, O. — Po dolgi bolezni naduhi je tu umrl Valentin Podlašček, star 74 let in rojen na Poljskem. Zapušča ženo, si na in dve hčeri. Evropska cenzura Svinčnik evropskih cenzorjev dela noč in dan. (Čudno, da niso porabili že vseh svinčnikov). V Franciji je absolutna cenzura za vse novice in le tiste smejo iz dežele, ki jih dovoli cenzor. V Nemčiji sicer ni cenzura nad inozemskimi poročevalci', toda vsak je osebno odgovoren za svoja poročila in če poročilo ne bi bila všeč vladi, bi še poročevalcit slaba godila. Edino v Jugoslaviji, Ogrski, Romunski in Turški ni nobene cenzure za inozemske poročevalce. -o- Odtisi prstov za v$e nove priseljence Washington, D. C. — Justični oddelek vlade je odredil, da se vzame odtise prstov vseh novih naseljencev. To bo stopilo v veljavo takoj, ko bo prevzel nasel-niški urad v svojo oskrbo justični oddelek vlade, kar je kongres nedavno sprejel in predsednik že podpisal. Odtise prstov se bo vzelo takrat ,kadar novi naseljenec prosi za dovoljenje za naselitev v Zed. državah. Ti odtisi se bodo potem primerjali z rekordi, ki jih ima na rokah policija priseljenčeve rojstne domovine, da se bo še pred prihodom naseljenca dognalo, če ima kak kriminalni rekord. Nemci imajo pripravljen lop, ki bo nesel do angleškega obrežja Berlin. — V francoskem pristanišču Calais, ki ga imajo zdaj v posesti Nemci, stoji pripravljen top, s katerim, kakor zatrjujejo nemški topničarji, lahko pošljejo krogle naravnost v London, kadar bo v to dal povelje fuehrer. Od tukaj Londona je razdalja 90 milj. In če bo ta "debela Berta 1940" lahko streljala v London, potem bo nesel ta top 24 milj dlje, kot je nesel Oni iz svetovne vojne, s katerim so Nemci obstreljavali Pariz in kateremu topu so bili vzdteli ime "debela Berta." Graduacija V pondeljek 10. junija bo gra-duirala na višji šoli v Villa Angela gdč. Thelma Sylvia Kozely iz 687. E. 156th St. Učila se je tako pridno, da je dobila kot nagrado 4 letno prosto šolnino na Uršulinski akademiji na. Ciedar Ilill. Naše čestitke pVidnemu slovenskemu dekletu! 4. obletnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. John Kromai-jem ob priliki 4. obletnice njegove smrti. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. i Francija se mora zdaj sama otepati Nemcev London, 5. jun. — Angleški vojni urad je uradno naznanil, da je potegnjena vsa armada iz Flandrije, angleški voditelji pa zatrjujejo, da se* mora Francija odslej sama braniti Nemcev, dokler angleška industrija ne nadomesti ogromnih vojnih potrebščin, ki so jih morali pustiti v Belgiji pri umiku. Trenutno se nahaja nekaj angleških vojakov na fronti pri Somme in nekaj na-daljnih se bo poslalo kakor hitro mogoče v Francijo, toda med tem časom se mora pa francoska armada sama braniti pred sovražnikom. Premier Churchill je izrazil upanje, da bo prišla pomoč od novega sveta, od Amerike, če bi grozil sovražnik zasesti Anglijo. Pozival je narod, naj se bori do zadnjega moža proti sovražniku, tudi če v to ne dobi pomoči od nikoder. "Branili bomo naše otočje, pa naj to stane kolikor hoče," je rekel premier. "Nikdar se ne bomo podali! In če §e zgodi, kar pa iz srca upam da se ne bo, da bi sovražnik zavzel naše otočje, potem bo nadaljeval naš imperij tam za morji, s pomočjo naše mornarice boj, dokjer ne pride novi svet na pomoč staremu." -o-- Finska zopet pdplača na dolg Washington. — čeprav je Finska še vsa razbita od zadnje vojne z Rusijo, pa se kljub temu pripravlja, da odpošlje svoj delež za odplačitfeV'dolga Zed. državam, ki zapade na 15. junija.. Vsota znaša $159,898. Senator Vandenberg priporoča, da se Finski dovoli izpustiti prihodnji dve odpkfčili, pa. bi kljub t^mii Obdržala svoj kredit. "Bolj ko želi Finska odplačevati svoj dolg, ' bolj bi jaz rad pokazal svetu, ity j se izplača tyiti žariesljiv dolžnik; Zed. držav," je rekel Vknden-; berg. , V dveh tednih v Parizu! pravijo Nemci NAJNOVEJŠEVESTI LONDON, 6. jun. — Nemški letalci so danes metali zažigal-ne bombe v okrajih Yorkshire, Lincolnshire in Norfolk ter v okrajih ob reki Temi od Londona pa do morja Poročilo trdi, da so iskali zrakoplovne pristane. Bombe niso napravile druge škode, kot da je zgorela ena hiša in šest oseb je dobilo lažje poškodbe. RIM, 6. jun. — Italija je izdala danes svarilo, da je vse njeno) obrežje v območju 12 milj nevarna zona za ladje. Vlada ne pove, če so bile tam položene mine, ali v čem obstoji nevarnost. Vse ladje, ki se hočejo približati obrežju, morajo prej dobiti dovoljenje od konzularnih ali vojaških oblasti. BERLIN, G. jun. — Nemško vrhovno poveljstvo zagotavlja, da so nemške čete prodrle na dveh krajih francosko linijo in sicer v enem kraju proti Parizu, v drugem pa proti Havre. WASHINGTON, 5. jun. — Državni oddelek je odredil stroge odredbe proti vsem obiskovalcem Zed. držav. Odslej se bo dopustilo v deželo le one, ki dokažejo resnično potrebo prihoda v to deželo. Roosevelt je poslal kongresu prošnjo, da dovoli denar za 500 nadaljnih tajnih policistov takozvanih ■ G-men. • VATIKAN, f jun. -r Papež Pij je poslal Mtissoliniju skrbno zapečateno pismo, v katerem iv-j izttjiživ upanje, da se Italija ne'bo1' zapletla v vojno. Papež je v pismu tudi pripomnil, da je to njegov zladnji poskus.do Mussolinija za mir. v '■• ■ --o ' I tudi Paris, 5. jun. — 45 nemških divizij, katere podpira 1000 bojnih letal, 2250 tankov in 15,000 oklopnih vozil, je hkrati napadlo na 110 milj dolgi fronti med Ro-kavskim prelivom in reko- Aisne. Vnel se je silovit boj, ki je trajal en cel dan Francosko poveljstvo trdi, da so čete vzdržale nemški napad razen v nekaj točkah, ki sicer niso važne, kjer so se umaknili. Izpad je pričela nemška težka artiljarija ob štirih zjutraj. Ob petih zjutraj se je pa zagnalo v izpad 600,000 nemške pehote, to je 40 divizij, obenem z napadom bombnikov, ki so metali bombe v francosko linijo. Napadlo je tudi pet nemških mehaniziranih divizij, za katero je prodirala pehota, vendar je bil glavni boj med pehoto in topništvom. To je bil eden največjih bojev od zadnje svetovne vojne, kjer se je udarila sila mož proti možu. Francozi so čakali na ta napad dva tedna. Ko so zagrmeli nemški težki topovi ob štirih zjutraj, so začeli bruhati težke krogle tudi francoski topovi na nemške baterije. Nemci so začeli prodirati v masi, kot je njih navada, in to naravnost v ogenj francoskih topov. Tedaj so za-ragljale francoske strojnice s križnim ognjem, da se je zdelo, da ne more skozi živa duša. Poročila trdijo, da so utrpeli Nemci strašne izgube, vendar so kljub temu prodirali. Nemci -so izpadli na vsej Wey-gandovi črti. ki se vleče od Abbeville ob morju pa do reke Aisne, toda glavni pritisk so izvajali Nemci na svojem levem Roosevelt ne potrebuje kongrqsa radi govorov Washington. — Ko je predsednik Iiosevelt slišal, da so se republikanski kongresniki odločili, da bi kongres ostal v zasedanju radi vojnega položaja v Evropi, je rekel Roosevelt, da ne verjame, da je položaj tako resen in da bi moral biti radi tega ameriški kongres v zasedanju POLICIJA IŠČE NEMŠKE DIJAKE TUKAJ Kakih 20 ali 25 nemških dijakov, ki so prišli v Cleveland leta 1937 in 1938 v zameno za ameriške dijake, ki so bili poslani v Nemčijo, je baje še vedno tukaj, trdi clevelandska policija. Pomožni varnostni direktor Cham-berlin pravi, da policija ve, kje se nahaja večina teh dijakov, za druge bo pa kmalu zvedela. Mnogo družin, ki so sprejela te nemške dijake v svoje hiše pravi, da zdaj ne vedo nič o njih. Nekatere družine pa pravijo, da so dobile iz Nemčije poročila, da so tisti dijaki zdaj v nemški armadi pri zrakoplovcih. ; Rusija je priznala novega angleškega poslanika Moskva. — Ruski premier Molotov je privolil, da imenuje Anglija novim poslanikom za -\j-- Nemški tanki lahko plavajo Washington, D. C. — Iz vladnih virov se doznava, da imajo Nemci take bojne tanke, ki jih lahko rabijo na suhem in v vodi. Ravno vsled tega so Nemci s tako lahkoto prodrli preko reke Meuse. Celo tako težki tanki, ki tehtajo po 80 ton, lahko plavajo po vodi, Dno tankov je naprav- Rusijo Stafforda Crippsa, ki je vodja angleških laboritov in pristaš? levičarske stranke. Franciji bo pa Molotov pozneje odgovoril, če je zadovoljen z novim poslanikom Labonne, ki ga je Francija imenovala za Rusijo. Angleški in francoski poslanik sta bila odšla iz Moskve še pozimi, ker so vladale takrat med temi državami zelo napete razmere radi rusko-nemške zveze. Vidi se, da se je položaj med Rusijo ter Francijo in Anglijo pre-cei izboljšal. ljeno kot v plitvem čolnu. Ti tanki so z lahkoto preplavali reko Meuse, ki je na tistem kraju tako široka kot je reka Potomac pri Washingtonu. Propaganda v Mehiki proti Zed. državam Mexico City. — V Mehiki so nemški agentje s polno paro na delu. Trdi se, da je tam kakih 200 nemških agentov, katerim vneto pomagajo komunisti. Kot zvesti tovariši jim stoje na strani tudi begunci iz Španije, bivši lojalisti. Svoj delež hoče imeti tudi Japonska, ki ima tudi tam svoje ljudi. Mehika na vse to potrpežljivo gleda, ker je v Mehiki dosti ljudi, ki so za Nemčijo in jih je tudi dosti, ki so za Rusijo. Nemška špijonaža v Mehiki jn v Južni Ameriki je pod poveljstvom Arturja Dietricha, nemškega atašeja pri pbslaništvu. Iz njegovega urada se venomer vale velike vsote za propagando. Dnevniki in revije so podkupljene z nemškim denarjem. Posebni dopisovalci so na stalni plači, da pišejo proti Zed. državam. Za propagando morajo plačevati tudi nemški naseljenci v Mehiki. Nemška kolonija v Mexico City mora prispevati mesečno 80,000 pesov. Niso vsi, ki so voljni plačevati, toda nihče si ne upa upirati. V tem mestu je kakih 9,000 Nemcev in kdor bi »e protivil plačevati za nemško propagando, se ga spombi, da ima sorodnike v Nemčiji, ki bi čutili posledice. Po vsej Mehiki so se naenkrat pojavili nemški agentje, ki "zastopajo" razne firme in to v krajih, kjer sploh ni nobene trgovine. Ti so samo vladni agentje. V raznih trgovinah, zlasti z že-leznino, so se naenkrat pojavili nemški klerki. Mehiški predsednik, katerega je začelo zadnje čase skrbeti, ker so začeli preganjati v Zed. državah komuniste, je ukazal svojemu notranjemu ministru, naj začne z "vso vnemo" preganjati komunističen in fašističen element, ki bi bil nevaren sedanji ,mehiški vladi, toda s kakšno vnemo se preganja te elemente kače dejstvo, da ni bilo dozdaj še niti ene aretacije. Razen, je pripomnil predsednik, če hočejo obdržavati govore. To, je dalje pripomnil, je zelo lepa čednost, toda ni skrajno potrebna za narodno obrambo. Zmanjšana kvota za WPA Okrajni načelnik za WPA dela, Frank Miskell, je dobil naročilo iz Washingtona, da mora znižati kvoto WPA delavcev, da bo soglašala z vsoto, ki jo je določil kongres. Sinoči je bilo od slovi j enih 1,400 delavcev in do 3. julija se jih mora odsloviti na daljnih 4,000. Začeli jih bodo odslavljati po 1000 na teden. Kvota za okraj Cuyahoga mora j biti 5. junija 28,600 in na 3. julija samo 24,000. Za toliko je določil kongres namreč denarja. Najprej se bo odpuščalo tiste, ki imajo količkaj drugih dohodkov za preživljanje in najdlje bodo ostali na plačilni listi oni, ki so odvisni samo od WPA zaslužka. Direktor Miskell je pa zagotovil, da se bo nekaj odslovljenih delavcev vzelo nazaj, če bo kongres dovolil dovolj veliko vsoto •Aa WPA dela. krilu. Prav v tem kraju je pot, po kateri so Nemci vedno vpada-li v Francijo, vključno v napadu leta 1870. Očividno se je. Hitler namenil, da z naglim sunkom odloči vojno. Reka Somme nudi dobro naravno obrambo s svojim močvirnatim obrežjem. Francozi so di-namitirali vse mostove čez reko, razen v tistih krajih, kjer imajo postojanke sami na nasprotnem bregu. Zato je pa danes prva napadla nemška pehota v namenu, da si pribori pot do reke, kjer bodo pionirji naglo zgradili mostove za tanke. Bombniki, ki so jih poslali danes Nemci v boj so novega tipa Junker. Ti so metali bombe, ki dajo pri padanju nekak žvižgajoč glas, da jih je strašno slišati. To vse je namenjeno, da preplašijo francoske vojake in ubijejo njih pogum. . Na tej fronti je cvet francoske armade. Na levem krilu branijo fronto angleške čete, ki niso bile poslane v Belgijo. Vrhovni poveljnik Weygand se je dobro pripravil, ker ve, da bo tukaj odločilna bitka. To je bilo tudi vzrok, da ni hotel poslati svoje ogromne rezerve v Belgijo, ker je vedel, da se bo bojevala glavna bitka ob reki Somme. čeprav je vse kazalo na porazno bitko v Flandriji, pa je jWeygand ohranil mirno kri in rekel, da ni važno, če Nemci [zmagajo v Belgiji, ker se mora-| jo potem prebiti še skozi to fronto, če hočejo priti do Pariza. ]Zato jih je čakal Weygand tukaj in pustil zavezniško armado v Belgiji svoji usodi, j- Stric Sam bo vzel v službo 78,000 mož Washington, D. C. — V prihodnjih par mesecih bo vzela armada in mornarica Zed. držav v službo 78,000 novincev. Največ se jih bo vzelo k letalstvu. Armada bo potrebovala po 1. juliju 8,649 letalcev, mornarica pa kar 16,000. Armada mora dobiti do 1. julija 15,000 novincev. Koliko novincev bo potrebovala armada za novi obrambeni program, se še ne ve. Toda za enkrat je določila število na 53,-000 mož. Letalski kadetje morajo biti.star i od 21 do 27 let in morajo imeti dve leti kolegija. t Vpišejo se za tri leta in dobiva-t jo takoj $75.00 na mesec. Za druge oddelke armade je pa predpisana starost 18 do 35 let, j plača je pa $21.00 na mesec in vsa oskrba. Ko letalski kadetje 3 graduirajo, postanejo takoj častniki z večjo plačo. • -- Zadušnica e V petek ob sedmih se bo brala 1. v cerkvi sv. Vida zadušnica za i i pok. Simon Verbičem ob priliki v 18. obletnice njegove smrti. Pri-0 jatelji in sorodniki so vabljeni. o Nova gostilna i. Matt in Ana Kučer bosta v so-1, boto odprla gostilno na 481 E. i- 152nd St. Za ta večer bodo na 1- razpolago pohani piščanci, naj-0 boljša pijača in domača godba. Rojaki so prijazno vabljeni. Nemci so napadli na Somme fronti in napovedujejo, da bodo v dveh tednih vkorakali v Pariz. Francozi priznavajo, da so bili nekoliko potisnjeni nazaj. V omenjenih dveh letih je prišlo sem kakih 100 nemških dijakov, fantov in deklet. Druga pošiljatev je bila zavita v precejšno temo in družine so sprejele te dijake v nekem restav-rantu, ki je bil samo napol razsvetljen. Kmalu zatem se je pa začelo javno govoriti, da tisti dijaki niso bili dijaki, ampak vladni uslužbenci iz Berlina. Dijake se je začelo zamenjavati na pobudo nemške vlade v Berlinu, toda lansko leto se je to opustilo, Te dijake zdaj išče clevelandska policija v soglasju z vladnim justičnim oddelkom in nasejni-škim uradom. v r AMERIŠKA DOMOVINA" »AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. tf.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland, and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class* matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «»'83 No. 133 Thur., June 6, 1940 Nova maša v Barbertonu Minulo nedeljo, dne 2. junija je prevzvišeni gospod škof Joseph H. Schlarman, D. D., v katedrali Matere Božje, Peoria, 111., med številnimi drugimi no-vomašniki v duhovnika posvetil tudi našega rojaka ali Slovenca Rev. Mihael Železnikarja. Zakaj se Italija obotavlja? Vse od lanskega septembra rožlja Mussolini z sabljo, se napihuje in kliče za pričo vsakega, ki ga hoče poslušati, da je prišel čas, ko mora priti Italija do svojih pravic in se rešiti spon, ki jo drže za vrat v Sredozemskem morju. Izhoda išče pri Gibraltarju, pri Suezu in v Dardanelah. Italija brez inozemstva ne more živeti in v inozemstvo more le skozi ta ali ona vrata, ki smo jih omenili zgorej. Pri enih vratih držijo za kljuko Angleži, pri drugih Angleži in Francozi skupaj, pri trptjjh Turki. Mama mia, pa ti sedi Lahon-ček kot ptička v gajbici! Se reče, saj se lahko svobodno giblje tudi skpzi te lese, toda samo tedaj, če to dovolijo Angleži, Francozi in Turki. Pa to še ni vse! Italija hoče poleg odprte poti na Atlantik in druga morja tudi Sredozemsko morje čisto zase. To je naše morje! pravijo Italijani in se čudijo, da že zdavna niso pognali od tod Angležev in Francozov. In prav tedaj, ko se je strgal z verige nemški stekel pes, ko se je zdelo, da sije po svetu samo Hitlerjevo sonce, je rekel veliki črnosrajčnik Mussolini, da je prišel čas tudi za Italijo, da bo deležna svojega kosa potice, ki se bo rezala pri mirovnih pogajanjih, ali pa tudi brez njih. Dolgo časa se ni vedelo, kam jo bo Mussolini udaril. Skočil je na plot, udaril z rokami ob debela stegna, zakikerikal: avanti! in pri tem je pa tudi obstalo. Nekaj časa se je ugibalo, da jo bo urez al Mussolini z zavezniki. To je bilo tedaj, ko so še Finci s kepami naganjali ruske vojake za Mannerheim linijo in se je zdelo, da si je Hitler izbral zelo slabega zaveznika, ki bosta vlekla ta kratko. Toda položaj se je obrnil. Tista peščica Fincev se je morala udati in Mussolini je zrasel na plotu za en pedenj in samo še škilil na zavezniško stran. Vso dolgo zimo je besnelo laško časopisje in ščuvalo narod proti zaveznikom. Plačana mularija je nabijala letake po irmskih ulicah in se norčevala iz Angležev. Hitler je namreč povedal Mussoliniju, da bo 9. aprila udaril na Dansko in Norveško, pograbil obe za malo južino, potem se bo obrnil pa na zapadno fronto. Naj Mussolini le pazi, kako bo to šlo! In res, vse je Šlo Hitlerju po načrtu. Vzel je Dansko, Norveško, Holandsko, Belgijo in zadj sedi na vratu Angliji in Franciji. Če to ni dovolj dokaza Mussoliniju, da se mu ni treba bati skočiti v tepež, kaj naj potem bo? In Mussoliniju je vidoma rasel pogum, ko je videl, da sta Anglija in Francija sjkoro na tleh, da bo šel zdaj lahko brez skrbi nad-nju. Kaj pa more storiti človek, ki je že na tleh? Zdaj je pravi čas, da skočim nanj in ga brcam še jaz, si je mislil Mussolini m že je podprl usta, da bi zopet rekel: avanti! hrabri moji molojci, katerih očetje so si stekli nevenljivo slavo pri Kobaridu v dirki pred Avstrijci. Ko to pišemo, Mussolini ni še zaprl ust, pa tudi tiste besede še ni izrekel. Morda jo pa bo, predno bo tole pisanje zagledalo beli dan. In če bo Musso izrekel tisto usode-polno besedico, potem bomo lahko stavili vse, kar premoremo, da je odklenkalo Angliji in Franciji, Ne zato, ker bo k temu pomagal Mussolini, ampak ker bo opravil ž njima žc Hitler. Če pa do tega dne, ko boste to čitali črno na belem, Mussolini še ne bo šel v vojno, potem lahko veste, da se Anglija in Francija še dobro branita. Hrabra laška armada ne bo šla v vojno, če imata zaveznika le še iskrico prilike zmagati nad Hitlerjem. Kadar bo šel Mussolini v vojno, potem smo lahko prepričani, da bo izračunal tako, da bo vojna končana v treh do štirih tednih. Toliko časa namreč hiška armada lahko vzdr- Piisrčno dobrodošel v našo naselbino! Z razprostrtimi rokami in odkritimi srci Te bomo sprejeli v našo sredo. Novo-mašnik bodi pozdravljen! J. L. --o- Piknik dr. Doslužencev Sedaj, ko se je zopet malo ogrelo, ljudje, posebno ob nedeljah, zasedejo svoje avtomobile in se odpeljejo na deželo ter se ži vojno, pa nič več! Poglejmo, kakšno bojno silo ima Italija, da se tako re-penči. V Italiji ima 1,800,000 vojakov, 50,000 jih ima v Albaniji, 75,000 na Dodekaneških otokih, 200,000 v Libiji, večinoma domačinov, 80,000, tudi večinoma domačinov, v vzhodni Afriki. 50,000 vojakov v Albaniji bi postavila Italija proti Jugoslaviji. Jugoslavija pa ima 1,600,000 mož in teren je tukaj tak, da si bodo Lahi polomile noge, predno bodo kam prišli. Če bi hotela Italija udariti na Francijo, bi morala pa imeti desetkrat večjo armado, če bi hotela prelezti ozke prehode preko Alp. In tistih 75,000 laških vojakov na Dodekanezih je 600 milj oddaljenih od mile domovine in samo 12 milj od Turčije, ki ima pod orožjem 500,000 vojakov in ki bo napadla Italijane, če se le ganejo. Res ima tukaj Italija nekaj bojne mornarice, ki so pa prava reva proti zavezniškim bojnim ladjam v bližjih vodah. Italija ima tudi kakih 3,000 dobrih letal in kakih 10,000 treniranih avijatičarjev. To pač nekaj šteje. Pomniti je pa treba, da je italijanski polotok 700 milj dolg in povprečno 100 milj širok. Francosko bojno pristanišče na Korziki je samo 50 milj od laške obale in samo 130 milj od Rima. Malta, kjer leži angleška bojna mornarica, je samo60 milj od Sicilije in obvladuje vse Sredozemsko morje. Iz vsega tega je razvidno, da bo Italija takoj, ko bo šla v vojno, (če bo šla), potrebovala pomoč iz Nemčije in sicer v vojaštvu, v živežu in letalih. Vprašanje bo, koliko bo mo-gil Hitler tega odstopiti? ga bo dovolj za vse, le pridite. Ker pa na pikniku ni veselja, če ni tudi plesa brez katerega si sploh ne moremo misliti ali prestavljati piknika, zato smo preskrbele, da bomo imele tudi izvrstne muzikantarje in sicer smo naročile vsem dobro poznani Jankovičev orkester. Prav prijazno vabimo vse naše prijatelje in znance kakor tudi vse ostalo cenjeno občinstvo, pripeljite se na prijazne Močil-nikarjeve farme, da tako skupno proslavimo "Fathers day" v lepem zelenem gozdu in v veseli družbi. (Tudi Jakata sem pova- udeleže tega ali onega piknika, ki ga prirede naša podporna ali kulturna društva. Pri kozarcu mrzlega piva malo zapojejo in se tako razveselijo, da pozabijo na vse težkoče preteklega tedna, ko so se morali ubijati v tovarnah za vsakdanji obstanek. Tako bo tudi Samostojno podporno društvo Doslužencev priredilo piknik in sicer v nedeljo 9. junija na prijaznih Stuškovih prostorih v Wikliffe, Ohio. Ti prostori so slehernemu poznani in tudi niso preveč oddaljeni iz mesta. Torej, kdor se želi dobro zabavati v veseli družbi članov društva Doslužencev, mu prav gotovo ne bo žal, če nas obišče omenjeni dan na našem pikniku. Preskrbljeno bo vsega za suha grla in prazne želodce. Za plesa-željne pa bo igrala izvrstna godba. Če kateri slučajno nima svojega avtomobila, naj pride pred Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. in se bo lahko odpeljal z Oblakovim trukom, ki bo odpeljal ob 1:30 in se bo ustavil tudi pri Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ob 2. uri popoldne. Voznina je prosta. Tem potom se tudi apelira na Slovence od 16. do 45. leta, da pristopijo k našemu društvu. Sedaj se vam nudi zelo lepa prilika za pristpo. Društvo vam nu- bila, ker sem slišala, da je tudi on ata in ker je že večkrat rekel, da gre rad v veselo družbo.) Glede prevažanja za vse tiste, ki nimate svojih avtomobilov smo tudi preskrbele, kar pridite pred Slovenski dom na Holmes Ave. tam vas bo že čakal voznik, da vas bo odpeljal na mesto piknika. V slučaju slabega vremena pa se vsa prireditev 'vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. Torej na svidenje v nedeljo 9. junija na pikniku Collin-woodskih Slovenk na Močilni-karjevi farmi, Frances Tomsich, zapisnikarica št. 22 SDZ. -—o- Bombe proti snežnim plazovom Stisnjen zrak pogonska sila Rev. Michael Železnikar Naš novomašnik bo prvič stopil k oltarju Gospodovem in pel novo mašo prihodnjo nedeljo, dne 9. junija v slovenski cerkvi Presvetega Srca Jezusovega, Barberton, O., to bo prva nova maša v naši fari. Pri novi maši mu bodo asistirali sledeči gospodje duhovniki: Rev. Dr. Joseph Medin, župnik iz Bar-bertona kot asistant; Rev. Mi-chafel Hnat iz Akrona kot dija-kon; Rev. John Plaznik iz Morris, 111., kot subdijakon; Rev. Fr. Matthew iz opatije sv. Andreja, Cleveland, O., kot cere-monijar; Rev. M. J. Butala iz Jolieta, 111., in duhovni vodja KSKJ, bo pridigal angleško, in Rt. Rev. kanonik J. J. Oman iz Clevelanda bo imel pa slovensko slavnostno pridigo. Nova maša se bo pričela ob 10. uri; po sv. maši bo blagoslov, zatem se pa vrši v Domovina dvorani na 70—14th St. banket v počast novomašniku, kjer bodo nastopili razni izbor-ni govorniki v slovenskem in angleškem jeziku. Častiti gospod novomašnik je bil rojen na Igu pri Ljubljani, kjer mu še živi oče Jakob Železnikar, en brat in ena sestra. Mati mu je umrla pred več leti. Tukaj v Ameriki ima častiti gospod novomašnik tri brate: Louisa, ki je pomožni tajnik KSKJ, potem Johna in Martina pa v Chicagu, 111. Novorqasnik je dospel v Ameriko še kot mladenič in je začel delati v neki železolivarni, obenem je pa obiskaval večerne šole, da je naredil izpit kot gra-duant višje šole. Pozneje se je vpisal v St. Viator kolegij v Bourbonnais, 111., zadnja štiri leta je pa študiral bogoslovje v semenišču sv. Prokopa v Lisle, 111., pod vodstvom oo. benediktincev. Novomašnik je že več let član KSKJ; kot duhovnik bo deloval v škofiji Peoria, 111. Na povabilo svojih prijateljev si je novomašnik izbral naselbino Barberton, O., za novo mašo, in mi v Barbertonu smo se zelo razveselili, da bomo doživeli prvo novo mašo kakega našega rojaka; zato smo časti-temu gospodu novomašniku zelo hvaležni. Se pa tudi ves naš slovenski Barberton pripravlja za ta veliki dan; vse dela vsak po svoji moči. Farani naše domače slovenske cerkve so novomašniku kupili krasen kelih za spomin na ta veliki dan; tudi več drugih primernih darov bo prejel, ki jih bo kot duhovnik rabil. Naš častiti gospod novomašnik ima mnogo prijateljev in dobro vemo, da bo naša cerkev Presvetega Srca Jezusovega za ta dan veliko premajhna in enako tudi dvorana. Storili bomo vse najboljše. Vsi ste dobrodošli! Pridite, in se z nami veselite! Novomašnik, Tebi pa kličem : i di prosto zdravnšiko preiskavo in pristopnino, poleg tega pa je še vsak novopristopli član prost tri mesece vsakega asesmenta. Društvo kot tako je na dobri finančni podlagi. Plačuje $7.00 tedenske bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrlimi člani. Torej, pridite v nedeljo na prijazne Stuškove frirme, kjer bodo zbrani Dosluženci v veseli družbi in če želite kakšnega pojasnila za pristop, kar vprašajte katerega člana hočete in vam bo z veseljem pojasnil kar ga boste vprašali. Na svidenje v nedeljo. John J. Kikol, tajnik. -o- Za dan naših očetov Z veliko nestrpnostjo smo pričakali lepi poletni mesec junij. Narava nas vabi ven na prosto, da se tam ogrejemo in navžije-mo svežega zraka. Ker je ena nedelja v tem mesecu namenjena ali posvečena našim očetom (Fathers day) smo sklenile članice društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, da priredimo v ta namen v.elik piknik. Vse, to se bo vršilo v nedeljo 9. .junija na prijazni Močilnikar-jevi farmi. Torej članice, ne pozabite to nedeljo, da .ja gotovo pridete na ta piknik pa ne same, ampak pripeljite tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance in seveda svoje družine, da v prosti naravi in veseli domači družbi malo počastimo našo očete, ki pridno delajo in skrbe za svoje družine skozi vse leto. Naj bo že stara navada ali kar heče, ampak jaz vem, da kadar se Člcvek popelje malo ven in pride na prostor, kamor je namenjen, tedaj je vsak lačen in žejen. Da pa ne bi kdo preveč trpel radi žeje ali lakote, zat$ se je pa naš veselični odbor prav dobro pripravil. Na razpolago bo najboljša jedača in pijača. Vse- Metalci min so zelo nevarno in učinkovito orožje. Njihovi izstrelki lete visoko v zrak in padajo na zemljo skoraj navpično, tako da se je pred njimi težko skriti. V Švici pa so našli za to nevarno morilno orožje zelo miroljubno uporabo: z njihovo pomočjo se bore proti snežnim plazovom. Snežni plazovi v gorah so največja, najstrašnejša in najbolj neprera-čunljiva nevarnost za športnika v miru ter za vojaka v vojni. Iz vojne v Tirolah je znano, da je leta 1916 na en sam dan nad 10,000 mož izgubilo življenje zaradi snežnih plazov. Sploh je znano, da so v Tirolah pogu-bili več vojakov snežni plazovi kakor pa sovražnikov ogenj. Švicarji so pravočasno uvideli važnost raziskovanja in borbe proti snežnim plazovom. Izsledke tega raziskovanja so izkoristili tako za turizem kakor tudi za vojsko. Že od leta 1933 deluje na 2661 m visokem vrhu Weissfluhjoch, v bližini znanega smučarskega kraja Davosa, postaja za raziskovanja snega in snežnih plazov. S posebnimi napravami preiskujejo in merijo tam fizikalne lastnosti snega, Z raziskovanjem napetosti in pritiskov v snežni odeji dobimo vpogled v delovanje doslej neznanih naravnih sil; znanstveniki so prišli do tega, da smatrajo snežno odejo 2a posebne vrste "živo bitje," ki se v svoji notranjosti pod določenimi pogoji spreminja, kar povzroča tudi pogubne plazove. Ta švicarska znanstvena postaja je edinstvena na vsem svetu. Uredili so jo inženirji švicarske visoke tehnične šole in dosegli presenetljive uspehe; danes je že mogoče napovedati snežne plazove in pravočasno izdati varnostne ukrepe. Toda še več, danes je mogoče dognati, kdaj je snežni plaz zrel, da bo zagr-mel v dolino, in ga predčasno poslati na njegovo pot. To napravijo s pomočjo eksplozij. Na krajih, ki so dostopni, se poslužujejo ročnih granat in peklenskih strojev, kadar pa ljudje ne morejo blizu velikega plazu, ki naj zagrmi v dolino, stopijo v delo metalci min, ki iz daljave z bombami sprožijo plaz. Švicarji so tako iz svojega smučarskega paradiža odstranili zelo veliko nevarnost. Mnogo človeških življenj je bilo v zadnjih letih rešenih, mnogo gmotne škode preprečene, kar je posledica uspešnega raziskovanja in borbe proti snežnim plazovom, pri čemer sodelujejo tudi morilna orožja. Odkar se je pri ladjah uveljavil strojni pogon, se je začela tudi skrb za izboljšanje in izpopolnjenje strojnih naprav. Kot prvi stroj se je na ladjah uveljavil parni stroj. Toda parni stroj je obdržal svojo gospo-dujočo veljavo komaj dobrega pol stoletja, potem pa je dobil tekmeca v turbini in v dieselo-vem motorju. Turbina je izrinila parne stroje na področju velikih ja-kosti in danes je večina ladij-velikank opremljena s turbinami. Pri tem ni odločalo samo vprašanje boljšega izkoriščanja goriva in manjšega prostora, ki ga zavzema turbina, ampak v nič manjši meri mirno delovanje in udobno upravljanje turbinskega pogona. Zaradi ekonomične izrabe goriva in ker je prostor, ki ga porabimo, še boljše izkoriščen, se je pri manjših ladjah začel uveljavljati dieselov stroj, čeprav zahteva po svojem upravljanju veliko več previdnosti in pažnje kot parni stroj. Ker se da pri dieselovem motorju stisniti stroj z velikim učinkom na zelo majhen prostor, dajejo v nekaterih primerih dieselovei-mu motorju celo prednost pred parno turbino. Tako sta bili nemški oklopnici j"Admiral Graf von Spee" in "Deutsch-1 stisnjenega zraka. Stisnjen zrak je bil nato po ceveh napeljan do zadnjega dela ladje, kjer je poganjal vijak motorna stisnjeni zrak. Pozneje so vso napravo v toliko predrugačili, da so poleg svežega zraka, ki ga motor komprimira, napeljali v rezervoar stisnjenega zraka tudi izpušne pline. Kakor poročajo, so se poskusi glede porabe goriva zelo dobro obnesli. Kako se bo pa novi način uveljavil, bo pokazala šele praksa. IZ DOMOVINE • - —Maribor, 25. aprila. — Slovenskih prevoznikov s tovornimi avtomobili se je polastilo veliko razburjenje zaradi nepojmljivega dogodka, katerega so nekateri prevozniki doživali včeraj pri Zagrebu. Na cesti so jih ustavili orožniki in policisti ter so jim prepovedali vstop v Zagreb. Dejali so jim, da je Hrvatska banovina prepovedala prevoze s tovornimi avtomobili iz Slovenije na Hrvatsko. Nekateri mariborski prevozniki, ki so bili namenjeni v Zagreb, so morali svoje blago izložiti z vozil na zagrebški periferiji. Celo pivo-varniški avtomobil Unionske tovarne, ki je peljal v Zagreb zalogo piva, ni smel naprej. Dose-daj so veljala prevozniška dovolila za vso državo. Med Hrvatsko banovino in Slovenijo ni menda še nobene carinske ali druge meje in je vsekakor čudno, da se je ta dogodek pripetil. Med tem pa vozijo hrvaški prevozniki v Sloveniji vsak dan ogromno blaga. Ogromne Tapre-dove prevozne avtomobile vidimo na vseh naših cestah. Vsekakor je treba ta slučaj preiskati ter vse potrebno urediti, da se našim prevoznikom ne bo delala krivica. —V Dobruši pri Vodicah je v 64. letu starosti umrl gospod Janez Jeraj, posestnik. Rajne- land" opremljeni z dieselovimi stroji, da so za pogon porabili čim manj teže in prostora. Vendar se zdi, da ta način gradnje ni opravičil nad, ki so jih stavili v dieselov motor. Eden izmed važnih problemov pri gradnji ladij je tudi vprašanje prenosa gibanja od strojev do ladijskih vijakov. Parni stroj in dieselov stroj imata prednost, da se ladijski vijak lahko zveže naravnost s pogonsko gred j o. Turbine pa se po svoji naravi za vijak mnogo prehitro vrtijo. Zato se prenaša sila turbin na vijake preko velikih predležij zobatih koles, ki zahtevajo zelo skrbno in drago izdelavo. Poseben problem je pri turbinah vožnja nazaj. Parni turbini namreč ne moremo spremeniti smeri vrtenja tako kakor to lahko storimo pri parnem ali dieselovem stroju. Ker se pa mora ladja premikati tudi nazaj, si pri turbinskem pogonu pomagajo na ta način, da postavijo na os glavne turbine še eno manjšo turbino, ki ima lopatice tako izdelane, da se vrti v nasprotni smčri kot glavna turbina. Kadar hočemo, da pluje ladja nazaj, zapremo dovod pare glavni turbini in spustimo paro v dodatno turbino, pri normalni vožnji pa se vrti dodatna turbina seveda v isti smeri kot glavna. Vsi ti problemi dobijo še poseben pomen pri gradnji vojnih ladij, kjer, je vrednost in okret-nost ladje v veliki meri odvisna od strojev, ki jih ima ladja. Za večino teh problemov se je pokazal kot idealna rešitev električni pogon vijaka. Pogonski stroji ladje pri takem pogonu niso zvezani naravnost z vijakom, ampak gonijo velik generator, ki proizvaja električni tok. Električna energija se dovaja velikim električnim motorjem, ki so pritrjeni direktno na osi vijaka. Električni po- gon vijakov se je do sedaj v praksi zelo dobro izkazal, tako kar se tiče ekonomične izrabe goriva in upravljanja ladje. Ima pa tak pogon to slabo stran, da se izdelava vseh strojev zelo podraži, saj moramo namesto preproste osi vzeti kar dva stroja več:. generator in motor pri vijaku. V zadnjih letih so poskušali namesto električnega prenosa energije uporabiti prenos s stisnjenim zrakom. Prvi poskusi po tem novem načinu segajo še v leto 1927. Za pogonski stroj so vzeli dieselov motor, ki je gnal primeren kompresor. Vsa energija motorja -se je porabila za to, da je dobavljal dovolj ga, ki je bil izredno šaljivega in dobrega značaja, so poznali daleč naokoli in tudi Ljubljančani. —V Ljubljani je umrla gospa Adela Uršič, hišna posestnica. —V ljubljani je 1. aprila umrla g. Jelka Kamenšek, poštna uradnica v pokoju. —Huda avtomobilska nesreča se je pripetila na banovinski cesti blizu štor. Neki osebni avtomobil je podrl kolesarja, 27 letnega delavca v železarni v što-rah pri Celju Trbovca Ivana, j Pri padcu s? je Trbovc zlomil | levo nogo in prebil lobanjo ter j nezavesten obležal. Celjski reše-Jvalci so odpeljali nezavestnega | ponesrečenca v celjsko bolnišnico. —Posestnica Mrak Marija iz Stare Oselice v Poljanski dolini je s!,a s svojo hčerko v mlin. Ko sta se nahajali na strmem bregu, je sprožil visoko nad njima pastir Ciril Jelovčan skalo, ki je z vso silo priletela v glavo Mariji Mrakovi. Zdrobila ji je lobanjo in kmetica je bila pri pri-jči mrtva. j — Nabiranje starega železa lin stare gume. Prav živahne so postale kupčije s starim železom. Trgovci s staro železnico [nakupujejo za KID in razne livarne velikanske množine starega želez j a in litine. Cene so se zelo dvignile. Na Jesenice odpošiljajo vsak teden vagone in vagone starega železa, ki je sedaj že po 1.50 do 1.80 din in celo po 2 din kg. KID kupuje vse vrste železa in ga potem v železnih pečeh preliva in predela. Prav tako trgovci zbirajo staro, že obrabljeno gumo za prav čedne vsote. Velikanski tovori tega blaga gredo dnevno v tovarno "Semperit" pri Kamniku. Mnogi ljudje na deželi so s starim železom zaslužili že prav čedne denarce. —Rejenček iz Sostrega, devetletni Plemelj Ludvik, je šel iz šole, pa mu je neki fant vrgel kamen v oko ter mu ga močno poškodoval. MM WINNETOU F« nemAkem Urlntlka K. Maj* "Kaj veste vi o meni!" "O prav mnogo! Ali niste vi umorili Marshala v Loujsvillu? Ali niste vi napadli vlaka ob Platte River ju? In mnogo prej še tudi nekega Sam Hawerfiel-da, tistega, ki sedaj tamle pred vami stoji? Kakor vidite, vas prav dobro poznam! In zato imamo pravice dovolj, da vas napademo! U-bogajta sedaj pa ležita!" "Mi na misel ne prihaja!" "Vam bo že prišlo na misel, ko vam povem naša imena. Tule stoji Winnetou, poglavar A-pačev, tale je Sans ear, prej mu je bilo ime Sam Hawerfield, in kdo da sem jaz, vam je sin menda že povedal. Štel bom do tri. Ako do tedaj nista legla na tla, bom streljal. Ena — dve —." S stisnjenimi pestmi in škr-tajoč z zobmi sta legla. "Bob, zveži ju!" "Bob zvezati zelo lepo, čisto zelo -močno lepo!" Koj se ju je lotil. Prepričan sem bil, da je storil, kar je bilo v njegovih orjaških močeh. Poslal sem Boba h kapitanu in Conchezu in mu naročil, naj pošlje Bernarda. Bernard je prišel. Mladi mož je le kratko pogledal po morilcu svojega očeta, rekel pa ni nič. Toda v njegovih očeh sem bral hladno, mirno odločnost — smrtno kazen za morilca. "Bob, prinesi še onadva!" je zaklical Sam v goščavo. "Tudi nam se mudi, nikakega povoda nimamo, da bi se dolgo tod o-birali. Sestavimo jury! Pa kratko opravimo s temile lopovi!" Črnec je prinesel kapitana in Concheza. Tudi Hoblyn je prišel. Patrik ga je debelo gledal, pa ni besedice zinil. "Sestavimo jury!" je' svetoval Bernard. "Kdo bo predsedoval ?" "Ti, Charley!" "Ne. Ne bom. Vsak izmed nas ima eno ali drugo zoper tele zločince. Tožniki bomo. Le Winnetou more nepristranski soditi. Poglavar prerije je, on naj predseduje!" Vsi so bili zadovoljni. Winneto'u je pokimal in začel : "Poglavar Apačev sliši glas velikega Duha, pravično bo sodil belokožce. Moji bratje naj vzamejo puške v roke! Le možje naj sodijo ujetnike!" Taka je navada pri Indijancih. Ubogali smo. Winnetou je pokazal na Hob-lyna. "Kako je ime temule.btflemu?" "Hoblyn," je odgovoril Sam. "Kaj je zagrešil?" "Stakeman je." "Ali so moji bratje videli, da je ubil katerega izmed njihovih tovarišev?" "Ne." "Ali je sam priznal, da je morilec?" "Ne." "Komu je pomagal, odkar je pri vas, stakemanom ali vam?" "Torej ga naj moji bratje sodijo s srcem, ne pa s puško! Winnetou želi, da bodi tale mož svoboden, pa da se nikdar več ne vrne k stakemanom." Vsi smo soglašali s to sodbo. Posebej meni so Winnetouove besede tako ugajale, da sem nemudoma izročil Hoblynu puško in nož. "Vzemite! Svobodni ste, zato smete tudi spet nositi orožje!" Obraz mu je zažarel. Ni bil tako hudoben kakor njegovi tovariši, odkar smo ga poznali, se je obnašal čisto drugače, nego bi bili pričakovalT od nekdanjega stakemana. "Hvala vam, sir! Niste se zmotili v meni!" Na obrazu mu je bilo videti dobro voljo, da se misli res poboljšati. Winnetou je pokazal na kapitana. "Kdo je tale belokožec?" "Vodja stkaemanov." "To zadostuje. Umreti mora. Ali morebiti moji bratje drugače mislijo?" Nobeden ni ugovarjal. Winnetou je pokazal na Concheza. "Kdo je tale?" "Conchez." "Taka imena nosijo lažnivi možje juga. Kaj je ta belokožec?" "Stakeman." v "Po kaj je prišel sem? Vem. Lastne tovariše je mislil preva-riti, dvigniti je hotel zaklad, ki ga ni privoščil drugim. Dve duši ima in dva jezika. Umreti mora." Tudi topot nihče ni ugovarjal. Winnetou je odločil: "Ta dva stakemana morata umreti. Nista vredna, da bi ju sodili pošteni možje, sodbo naj izvrši njun lastni tovariš, ki bo še tudi sojen. Kako je ime temule?" "Patrik." "Odvzemite mu vezi! Vrgel bo svoj atovariša v vodo, nobeno orožje se ju ne sme dotakniti, utoneta naj." Sneli so Patriku vezi, obkrožen od naših pušk je izvršil naglo in radovoljno svoj rabeljski posel, niti trenil ni. Vedel je, da je izgubljen tudi sam, na o-brazu mu je bilo videti, kako je zadovoljen, da sme prej še svoja zločinska pomagača spraviti s sveta. Kapitan in Conchez sta bila trdno zvezana, geniti se nista mogla, se tudi nista nič branila, besedice nista rekla. Obrnil sem se v stran. Nisem mogel gledati smrti teh zločincev, čeprav sta jo desetkrat in še večkrat zaslužila. V nekaj minutah je bilo dja-no. Patrik se je dal spet zvezati. Saj ni bilo rešitve za njega. Winnetou je nadaljeval zasliševanje. "In kdo sta tale dva belokož-ca?" "Oče in sin." "česa ju obtožujejo moji bratje?" Sam se je prvi oglasil. "Obtožujem ju umora. Umorila sta mi ženo in otroka." Bernard je pokazal na Fred Morgana. "Meni je tale umoril očeta." "In jaz," sem dostavil, "obtožujem Fred Morgana roparskega napada na vlak in umora na železniškem u;radniku. Njegov sin Patrik pa je hotel umoriti mene, Bernarda in črnca Boba. Dovolj je tega, o drugih njegovih zločinih nam niti govoriti ni treba." Winnetou je zamahnil z roko. "Moj beli brat je prav povedal! Dovolj je! Smrt si je zaslužil. Črni mož naj ju usmrti!" Bob se je podjetno zarežal. Toda Sam je ugovarjal. "Stojte! Tega ne dovolim! Leta ju iščem, najstarejšo pravico imam do nju, moja sta, nobenemu ju ne prepustim. Njuno življenje je moja last. In zarezal bom njuno smrt v kopito svoje puške. In potem bo Sans ear zadovoljen in on in njegova stara Tony bodeta našla svoj mir v gorski soteski ali pa zunaj na preriji, kjer se belijo kosti tolikih drugih lovcev." Spet je odločil Winnetou: "Zahteva mojega brata je pravična. Naj si vzame morilca iz rok svojih tovarišev!" Sklonil sem se k Samu in mu šepnil: Iz Trnovsko-idrijskega gozda To je pokazal nekoč v Ajdovščini, ko so Ajdovci praznovali svojega farnega patrona z običajno šagro in javnim plesom na Lavričevem trgu. Kakor vsako leto, tako se je tudi to pot sestalo v ajdovskem trgu čudo naroda od vseh strani Vipavske doline in bližnjih hribovskih vasi. No, in šagra je zvabila v svoj krog tudi našiega Kainradla. Bil je nenavadno dobre volje, saj je na dopoldanskem sejmu s prodajo krave napravil imenitno kupčijo. Takoj {razpoloženega so nekje iztaknila goi\janska dekleta in Filip — hočeš nočeš — je moral ž njimi tja pred Marčevo hišo na plesišče. "Prekleto vas morajo pete srbeti, hahaha," se je smeje drl Kainradl na vse grlo. "Pa naj bo, kjer je muzika, tam smo tudi mi Gorjani. Liska je prodana, denarja ne manjka, toda kaj mi boste dale ve, če vas malo obrnem po brjarju?" "Vsaka en poljubček, gospod Kainradl," se je oglasila brhka Pod-kalarjeva Rezka. In Filip je držal besedo, ali so jo držala tudi dekleta, o tem molče viri. Pozno ponoči domov prišedši je potožil svoji dobri ženki: "Francka, liska je zamukala! Kaj se hoče, Bog je dal in Bog je vzel!" Ko je Filip drugo jutro meril svojo običajno pot proti Smrekovi dragi, so mu bile noge hudo težke, mošnjiček pa precej lahek — pač posledice svetoivanske šagre v Ajdovščini! O j, ti presneta gor-janska dekleta! Sicer ni vino Kainradla nikoli "komandiralo," kakor je imel navado o sebi reči, ker je znal pijačo vselej tudi z jedačo prav dobro založiti. To je opetovano z dokazi izpričal. Nekoč je ob sladkem istrijancu pospravil nič manj kakor 24 kuhanih jajc in ob neki drugi priliki prav toliko surovih z lupino vred! Kakšne posledice sta rodili te svojevrst- ni atrakciji, o tem ni izredni jedec nikoli črhnil besede. Gotovo da ne vzpodbudnih, saj ni sličnih stvari nikoli več ponavljal. Dasi močan hrust, da se zlepa ni bal koga, je bil Kainradl včasih vendarle malo vražjeveren in noč ga je tu pa tam vznemirjala. Na Dolu, tam blizu, kjer stoji danes Repičev hotel "Albergo Augusta," je občinski kal, t. j. napajališče za živino. V tem ka-lu, ki se o njem pripoveduje, da so ga izdolbli jeleni, je utonil na zimo 1. 1898 razvpiti divji lovec Joško Medvedovčev. Neke-temne noči, že v pozni uri strahov, jo je mahal mimo napaja-lišča naš Filip, in ker je bil nekoliko "v rožcah," je nekam prešerno zavpil tja proti vodi: "Joško, pojdi, greva na gamse!" Pa tri sto hudirjev! Ni še dobro izgovoril zadnje besede, že ga trešči nekaj od zadaj po nogah in dobri Kainradl v prepričanju, da ga je udaril mrtvi Joško, zdirja v bližnjo županovo hišo ter ves prepaden pripoveduje, kaj se mu je dogodilo. Nič si ni dal dopovedati, da ga je udarila "furka," ki je slučajno ležala tam ob cesti. . Omenil sem že uvodoma, da je bil Kainradl zelo vesten v svoji službi. Pogostoma se je odpravil v svoj gozdni okoliš, v Smrekovo drago, od koder ga ni bilo po ves teden na Predme j o. V Smrekovi dragi, v "Anini koči," je imel svojo lepo urejeno lovsko sobo in tam okoli je preživel najlepše trenuteke svojega gozdarskega in lovskega"življenja. Zgodaj, včasih že pred sončnim vzhodom, sva bila na vrhu, od koder se je nama nudil nebeško lep razgled na gorato Tolminsko, na Karnske in Julijske Alpe, na Karavanke itd. Pa tudi v neposredni bližini je nama narava poskrbela za obilo izpre-membe: tu vitka srna, spodaj v Tribuških stenah divja koza, visoko nad nama pa kraljevi orel v velikih lokih, prežeč na svoj plen. . . Lovska sreča nama je bila izredno mila. že drugi dan je padel krasen srnjak, ki sva ga poslala oskrbništvu na Predmejo, dočim sva drobovje ohranila zase. Seveda sva imela naslednji dan sijajno pojedino: Filip je pripravil koruzno polento, jaz pa zvrhano kožico cvrčka. "Za dva dni!" je bilo Filipovo povelje. "Dobro, za dva dni!" ponovim za njim. Za drugi dan je res ostalo v kožici še skoro polovico cvrčka, četudi se mi je zdel nekam sumljiv. "Filip," pravim, "cvrček se je pokvaril!" "Kaj še!" me osorno zavrne prijatelj in krepko pomeša po kožici. In vse je bilo zopet v redu! Pol ure nato sva že sedela za mizo sredi lepega zelenjadnega vrtička pred "Anino kočo." Družbo je nama delala precej obilna steklenica istrskega refoška, ki ga je Kainradl le za izredne prilike prinesel iz Anine kleti. Ne pretiravam: nebeško razpoloženje sredi Srm-ekove drage! Kaj boljšega bi nama ne mogli pripraviti niti v hotelu "Pri zlatem jelenu" v Gorici. — "Moke bo Neke počitnice sem se napotil zmanjkalo," pravim nekaj dni tudi jaz ž njim v Smrekovo drago. S provijantom sva se dobro založila, saj sva nameravala jstati tam gori pod Goljaki najmanj teden dni. Za svojo osebo kasneje. "Nič ne de, pojdeva na posodo k oglarjem!" odvrne Filip. Rečeno, storjeno! Ali, o jo j, moka je bila vse prej nego rumena. "Joj, Filip, to ne bo za tam dobiva postrvi in rujnega delo, je ostalo od velikanske sem sklenli čim najbolj izkori- rabo!" "še bolje, črna primes stiti ne samo lov, temveč tudi turistično stran te svoje robinzo-nade v prelepi okolici "Anine koče." Do Zelenega roba, ki slovi kot eno najlepših razgledišč Trnovskega' gozda, ni bilo daleč. naju vsaj nekoliko prečisti!" dobim za odgovor. — "Jedačo imava, toda pijače bo premalo!" pravim ob neki drugi priliki. "Kar nič se ne boj, prijatelj, dol v Mrzlo rupo stopiva do Franceljna, • Cesta, ki vocli v dve smeri. — Na zapadni evropski fronti se cesto vidi ceste, ki vodijo v dve smeri. Slika nam kaže nemško konjenico, lei je na poti na fronto na. desno pa vidimo zajete francoske vojake na poti v ujetništvo. Slika je bila poslana iz Berlina. Še nikdar v zgodovini ni bila nobena armada tako mehanizira,na kot je sedanja, ko je vse odvisno od raznih tankov in drugih takih priprav. Nacijski kanonirji se skrivajo za razbitim francoskim tankom, kateri je bil uničen v strašnih bojih. vipavca!" "Haha, lahko je reči 'stopiva'! — pri. tem pa GOOm skoraj navpične strmine!" "Kaj to!" meni Filip. In res, vzela sva palici in čez dobro uro že kramljala v Mrzli rupi z gostoljubno in ljubeznivo gozdarjevo ženko. Da je bil Kainradl veseljak, sem že povedal, če je bilo kje kako boljše ženitovanje, jč bil on gotovo zraven. Saj plesati je znal kakor le malokateri in Huljka, vaška šivilja, je trdila, da se zna bolje vrteti nego sam "štatholter," ki ga je ona nekdaj opazovala, kako se je sukal v "terjatru" v Trstu. Kako pa je Filip sukal šele njo — šiviljo! Jo j, to je bilo smeha, posebno kadar sta plesala "štajriš!" Zdaj naprej, zdaj nazaj, zdaj vsaksebi in "permojduši, Mica," zdaj pa na "uno vižo!" In piti je morala Mica, piti tako, da je kar teklo od nje. . . Ni treba še posebej poudarjati, da je bil naš Filip tudi izvrsten lovec. To je pokazal ob neštetih prilikah in to so pričale mnoge lovske trofeje, ki so krasile njegovo stanovanje na Pred-meji. Lov je sicer smatral za neke vrste razvedrilo, toda vzel ga je vselej od resne strani, ki zahteva celega moža na svojem mestu. Bil je med tistimi, ki ne vidijo v lovčevi nalogi samo brezglavo ubijanje, nasprotno, ki imajo srce za ubogo divjad in prav posebno skrb za njen mladi naraščaj. Zato je bilo od njega razumljivo, če je bil strasten preganjalec divjih lovcev in neusmiljen zatiralec vseh vrst zverjadi, ki so mu vsepovsod in ob vsakem času ugonabljale plemenito divjad. Največ preglavice pa mu je nekoč povzročal divji maček v Smrekovi dragi. Cele tedne je čakal nanj, a do živega mu le ni mogel; na strel mu ni prišel, v železno tudi ne. Toda iznajdljivi Kainradl si je vedel pomagati: v bližini "Anine koče" je nastavil mačku puško in grešni nepridiprav je neke noči izvršil — samomor! Tako je znal Filip, vse je pogodil in vse se mu je prav izteklo. Bil je blaga duša in poštenjak, da malo takih. Pri svojih predstojnikih je bil spoštovan, pri kolegih pa naravnsot oboževan. S Plesničarjem sta bila botra. "Permojduši" — njegova navadna kletvica — "permojduši, kompare, kdaj prineseš še eno vrečo polhov, da jih bomo zalili?" Plesničar je bil namreč v vrsti starejših gozdarjev med redkimi,-^ki so temeljito poznali lov na polhe, njegova gospa pa je znala te živalce kaj okusno pripraviti in večkrat smo v vzajemni slogi hrustali to pečeno "zverjad" tam pod Obrekovico na prijaznem otliškem Jagrov-šu. Na jesen 1. 1901 je bil Kainradl prestavljen v Kostanjevico na Dolenjskem, kjer je po kratkem službovanju 1. junija 1902 umrl. Enako rastlini ni mogel uspevati na dyugi zemlji in v drugem podnebju. Med našim ljudstvom na 'Trnovski planoti je ostal v najlepšem spominu. Bodi ta spis vrlemu možu zelena vejica na njegovem preransm grobu! IZ PRIMOBJA —Trst, aprila 1940. Pred nekaj dnevi je v tovarni za mesne izdelke "Arrigoni," ki ima svoje objekte v Izoli, izbruhnil požar večjega obsega. Požar je nastal v dvonastropni stavbi, kjer pripravljajo konzerviranje rib. O požaru so bili takoj obveščeni tržaški gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče z vsemi gasilnimi pripravami, vendar je bilo delo otežkočeno, ker je pihala močna burja. V tovarni se je nahajalo 800 stotov kg rib, ki jih je požar uničil. Prav tako so uničeni vsi stroji in le nekaj .malega so mogli rešiti. Škodo cenijo na en miljon lir. Ko je ogenj končal svoje stavbe, ki obsega 600 kv. metrov, le ograd je. Zaradi te nesreče je bilo postavljeno 2,000 delavcev in uradnikov na cesto. Toda, kakor pišejo, oblasti so se pobrigale in jih bodo takoj zaposlile, tako da ne bodo ostali brezposelni. —Trst. Dne 8. aprila t.l. so aretirali slovenskega trgovca v Trstu Rudolfa Bidovca obenem z nekim Luigijem Samuelom. Očitali so jima, da so poskrili večjo količino mila in ga niso hoteli prodajati strankam. Toda že tri dni pozneje sta bila oba oproščena in izpuščena, ker nista zakrivala nobenega prestopka proti zakonu. Kljub temu pa je oblast zaprla Bidov-čevo trgovino za mesec dni. -o-- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI Hiša naprodaj Hiša 10 sob za 2 družini, moderno urejeno, ves trd les, porč spodaj in zgoraj; 2 garaži, rent $55; cena $4,900. Mora biti hitro prodana radi smrti lastnika. Vprašajte na 7113 Myron Ave. ali pokličite HEnderson 6054. (184) Prijazno ste vabljeni! Prijatelje in znance se prijazno vabi na gostilniško odprti j o v soboto, 8. junija. Servi-rala se bo fina kokošja večerja, točila najboljša pijača in za kratek čas vam bo igi-ala prijetna godba. Se toplo priporočam za obilen obisk. Mike Jaksetieh 6009 St. Clair Ave. Zavarujte vaš avtomobil proti nezgodi $5,000 do-$10,000 zavarovalnine za ljudske poškodbe stane $21.08. $5,000 zavarovalnine za škodo storjeno drugim avtomobilom, stane $6.80. Zavarujem tudi avtomobile proti ognju in tatvini. Zavarujem hiše, trgovine in šipe pri trgovinah. Prodajam hiše in lote. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Road Telefon KEnmore 4221. (143) Odda se opremljena soba s kopališčem v najem poštenemu fantu. Vprašajte na 1141 E. 66th St. (134) Hiše in loti naprodaj Hiša 6 sob na Mohawk Ave. Lep vrt in je vse v dobrem stanu. Cena $3,800. Hiša za dve družini na Diese Ave. (pod E. 140 th St.) 5. sob spodaj in 5 zgoraj. Cena $4,800, takoj rabite samo $300. Loti naprodaj od $350 do $550. Zemlja na akre v Euclidu po $600 aker. LaSalle Realty Co. F. J. Turk 838 E. 185th St. KEnmore 3853-W. (133) Odda se stanovanje obstoječe iz 4 sob. Vse na novo dekorirano. Dobi se j;udi garaža. Vprašajte pri Mrs. Strnad, 1315 E. 53rd St. (133) Odda se soba poštenemu fantu; vse udobnosti. Vprašajte na 920 E. 73rd St. ' (133) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Odda se soba Opremljena soba s kopališčem se odda v najem poltenemu fantu. Dobi se tudi garaža. Vprašajte na 1105 E. 71st St. (ju 1,4, 6) V silni srčni stiski ga je glasno poklical z besedami pozabljene molitve: "Oče, ki si v nebesih !" Vsa cerkev je vzplamtela, tisoči luči so zaplesali okoli njega, zdelo se mu je, da mu Zveli-čar ponuja roko. Potem pa ga je zagrnila črna tema in blažena pozaba. Ko se je po dolgih dneh Vol-benk spet zavedel, je uzrl drobno, bledo lice, ki se je pripogi-balo nadenj. Poskusil se je dvigniti, mehka roka ga je potisnila nazaj. "Lezi, fant, lezi!" Gladila ga je po glavi. Te roke so bile tako nežne, tako dehteče, tako sveže, kakor morejo biti samo cveti ali materine ro- Dalje prihodnjič Imenik raznih društev ^^ _^_^ ^ ^ ^ ^ ^ --------j ..... , mmmmi Še vedno čaka svojih žrtev. — Nemška bomba, katero so vrgli nazijski napadalci v mesto Namur v Belgiji ni eksplodirala in leži, med razvalinami, katere so povzročile njene tovarišice, ki so bile z njo vred vržene na omenjeno mesto. r' • N -T^s • I jfejg S^^mM ~m c™ f|, Karton /|KKi|w'm . Famožni karton s šestimi steklenicami Coca-Cola gre v milijone domov. Ker C^falillssIsaH vsak č!an družine uživa slasten okus in okrepčilo ledeno mrzle Coca-Cola. Vaš rroKaMnflnl trgovec ima karto'n s šestimi stekleni- CLEVELAND COCA-COLAJ^mmG COMPANY ODPRTIJ A NOVE GOSTILNE V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI, ODKAR JE PRERANO UMRLA NAŠA LJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA MATI, HČERKA IN SESTRA Josephine Vadnal POROC. WOLF Preminila je 6. junija, 1939. Okrog našega doma ž(f rožice cveto in ptičke veselo žvrgole in po jo... Ti, ljubljena Josephina, pa v grobu spiš . . . Se nikdar ne prebudiš — Tvoje hčerke enkrat dorasle bodo, a tebe, draga mamica, pozvale ne bodo. Vse gorje in vse solze Tebe s groba ne zbude. žalujoči ostali LAVERNE in ROSEMARY, hčerke; STARŠI, dva brata, dve sestri in dva nečaka. Cleveland, O., 6. jun. 1940. MATT in ANA KUČER 481 E. 152nd St. naznanjata prijateljem in znancem, da bosta odprla nove gostilniške prostore v soboto 8. junija. Ob tej priliki bosta postregla svojim gostom s pohanimi piščanci, hladnim pivom, izvrstnim vinom in žganjem. Goste bo pa kratkočasila domača'godba. Prej sta se nahajala na 3804 St. Clair Ave. Toplo se priporočata za obilen obisk novih prostorov MATT in ANA KUČER "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." ^IlItlllllllllllllllllllllUlIlllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllinilllllllllllllllllllllllllllllMIlllllj. | Jos. Zele in Sinovi f POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljfio postrežbo i 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdloott 0583 i COLLINff OOD8KI OBAD: 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 3118 E 5«|||||||IUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllllllllllllHlllltlllllIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlS Pod mostom je z rdečkastim Jž sojem medlo brlela svetilka. V t njeni luči so čepeli na kupu ka- f menja napol speči ljudje. Fant r je sedel k njim in se zagledal v plivkajočo umazano vodo. Zdaj ( pa zdaj so se oglasile iz mrač- i nega molka pretrgane besede, ki niso nikomur veljale in ki j nanje ni nihče odgovarjal. Sedela je tam tudi ženska, s t hrbtom obrnjena proti vodi. i Sklanjala se je nad nečim, ki i je bilo zavito v ogrinjalo. Iz te- j ga ničemur podobnega svežnja j je prihajalo drobno ječanje. Na podmostni kol se je našla-njal mlad mož z visoko dvig- i njenimi rameni in rokami v žepih. Zeblo ga je. Skozi prešle- , gast, suknjič se mu je svetila naga koža. Ob njem je dremal možak in se opiral z brado ob koleno, zdelo se je, da mu vsak dihljaj lahko razžene prsi. S hrbtom ob hrbtu je sedel tam mlad par, vase zatopljen, brez besed in misli. Cez te žalostne postave pa so se plazile zelenkaste sence prvega svita. Z zvonikov povsod naokrog so ure klicale jutro. Ljudje pod mostom so z odrešenja lačnimi očmi buljili v vodo. Wilde je grabil za kamenjem pod seboj, prepričati se je hotel, da doživlja ta pekel le v sanjah.... Ženska s svežnjem na roki se mu je približala. Zobje so ji šklepetali. "Prosim," je rekla, "lepo prosim ..." Cesa prosi, sama ni vedela. Fantu se je zdelo, da prosi bi' življenja. Stikal si je po žepih, ja toda saj ni bil nič vzel s seboj. te Pogled te žene pa mu je odpi- m ral srce na stežaj. [ čina tako velika, da bi lahko napolnila ves svet. Hodil je in ; hodil, dokler ni imel mesta za ! seboj, in končno onemogel se- ^ ■ del kraj ceste. s Samo ena misel je še ostala : v njem: "Torej tako je življe- ^ : nje, laž in beda, beda in laž!" Otroci so hodili mimo, sli so v šolo. Potem delavci s čemer-l nimi obrazi in kmetje, hiteč s £ - svojimi pridelki na trg. Nihče c : se ni smehljal, nihče na vsem božjem svetu. * 3 "Čemu vse to, o Bog, čemu?" f i Volbenk se je spomnil na 1 svojo šolsko nalogo: "Ni Bo- - ga!" < O, da bi vendar bil, da bi ne-. kje vendar mogel najti mir, da < i bi vendar v nečem nespremen- 1 ■ ljivem našel zavetje. Fant je krenil naprej. Mora- : - lo je iti že na poldne, ko je dospel v mestece ob obrežju Donave. Ko je zagledal stari zvonik, mu je začelo srce mirneje utripati. Prevzel ga je prijeten občutek, da je na cilju, da je doma. Led, ki se ga je oklenil čez noč, je raztajala prečudna toplota, ki je plala v njem. Tu je njegov rojstni kraj, rodno mestece, kjer je preživel svoja prva. otroška leta, tu je bil stari trg s slemeni hiš, podobnimi meniškim kapucam, in tu je bila hiša, tista bela hiša njegovih otroških let s temnim lesenim opažem in zelenimi polknicami. In vsenaokoli je še cvetel vrt in stara drevesa so zibala svoje krone in bila prav R gotovo vesela, da je prišel. Tu A je stala stara hiša, kjer je bil D- z okna gledal, kako gre živije-A nje mimo kakor bajno lepa pravljica. Volbenk je stopil na vrt. Priklenjen pes je zalajal vanj. "Kaj bi radi?" Fant je pogledal kvišku, kakor bi ne razumel, kaj ženska sprašuje. "Nič, hiša . . Ni mogel pojasniti, česar si niti sam in jasno predstavljal. Vedel je samo, da ga vlažna zemlja pod nogami priklepa nase, kakor da je pognal vanjo korenine. Tu je hotel ostati in pognati v ta svet zares korenine kakor njegov stari prijatelj oreh poleg njega. Ni zmogel nobene besede. "Kaj bi vendar radi?" je vprašala ženska nepočakano. Otrl si je potno čelo. "Nič, sedel bi rad." Ženska je motrila njegovo pomečkano in zamazano oble-' ko. e; "Zgubite se!" in je odpenja-ri la psa. Fant se ni ganil, z mrzličnimi očmi je strmel vanjo. Zbala se je in segla v žep. - "Tu imate, a pojdite odtod!" Blodno je pogledal denar, ga ■ spustil na tla in ko je doumel, da ga ima' za berača, jo odšel, bi Tako je tudi tega konec. . . - k Kam zdaj? Za njim, prav da- N leč na obzorju, je bil Dunaj. Šol bo še tako daleč, da ga ne bo h več videl. ... A nekaj je ovira- >. lo njegov korak, kar nič več ni, z mogel naprej, volja je popu- 1. ščala. Razdraženi živci so se ii umirili, pritisk je popustil in b zjasnilo se je v njem. Postal je \ in bil ves truden. Sila, ki g'a je i bila gnala naprej, je odpoveda- n la, ni več vedel, kaj je bil ho- g tel. Obrnil se je in krenil proti mestu in zdelo se mu je to ta- I ko v redu, kakor.prej beg iz s mesta. Zdaj je želel priti le še pravošasno v solo. Časa ni znal i več presojati. ? Dohitel ga je tovorni avto. \ Prosil je voznika, da sme pri- l sesti. Mož mu je pomagal na c vozilo, ga r.krivoma pogledal in i mu molče pregrnil staro odejo čez kolena. Fant je zamižal. "Ali greš-v bolnico?" je me- . • nil čez čas mož. "Tak si kakor 1 sama smrt, na, privošči si poži- • rek!" Wilde je segel po steklenici z ' rumom, pa je ni mogel obdržati v tresočih se rokah. Vrtelo se mu je, bilo mu je, kakor da je 1 na gugalnici: če se je dvigala, mu je pohajala sapa, če je pa-5 dala, mu je bilo slabo. 1 Končno se je avto ustavil. 1 "Tu smo. Toda, fantič, le brž v bolnico, ves zelen in zelo slab si videti." X In voznik mu je stisnil nekaj drobiža v roko: o "Pelji se s tramvajem!" Wilde je vzel denar, kajti v s glavi je bila samo ena misel: e da ne bi zamudil šole. n Noč in dan, vse je bil pozabil, spomin na vse te dogodke " mu spi v ranjenem srcu, ki ga a komaj še čuti. )- Samo da bi prišel še pravočasno v šolo! Komaj še ve, kako vozi tram-a vaj, in se čudi, zakaj sije sonce i- tako slabotno in medlo. Prišel je do šole. Pa čudno, i- zaprta je. In dozdeva se mu ce-3- lo, da lega nanjo večerni mrak. d- Kakor takrat, ko je vrgel o- steklenico po cerkvi, se boči ne- bo više in više, nad kupolami in križi migota rahel zlati prah. Nad cerkvenimi križi! Za vrati teh cerkva je.mir, hrup ceste tam ne ropoče več. Ne vidiš več režečega se obraza ulice in stokrat prekleto življenje se za temi vrati upokoji in v tihem usmevu prelije v blaženo pričakovanje smrti. Volbenk je rahlo odrinil vrata in stopil v kraljestvo žametno mehkega somračja in govorečega molka. Večna luč gori kakor takrat. In kakor takrat joka Zveličar, sklonjen nad človeštvo. Volbenk je stopil čisto blizu in se zazrl vojaku v obraz. Zdi se mu, da se je spremenil . . . v obraz očetov, in čuti, da mu jc blizu in ga"varuje, da je pra\ ob njem, kakor takrat, ko k bil še otrok. ■Il« i Mu »■'■»» II ......—■ ■ II*-'"" ■ II" ............. S. K. P. DRUŠTVO "LIRA" Predsednik Fiank Kuret, podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., blagajnik Joseph Marinko, 1234 E. 74th. St. Nadzorni odbor—Stanley Bizjak, Agnes Klemencic in Frances Erancel. Zastopnika za Združ. Društva Sv. Vida: Frank Kuret in Agnes Klemencic. Kolektor za podporne člane: George Kvaternik. Društvo ima pevske vaje vsaki torek in zboruje vsaki torek po drugi nedelji v mesecu v stari šoli sv. Vida. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV.. ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrqvat st.. finančni tajnik John Hrova.t ml„ 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 620.") Whit-tier Ave.; podpredsednik Mike Kle-■ menčič. tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St.; zapisalkarica Julia Bre-zovar, blagajničarka Margaret Toma-• žin; nadzorniki: Anthony J. Fortuna, , Lawrence Bandi. Louls Kralc. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in " jih pošljejo na sejo, kjer bodo z vese-. ljem sprejeti. Vse zastopnike in za-j stopnice se pa vljudno prosi, (}a so redno udeležujejo sej in sporočajo o - njih delovanju na društvenih sejah. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Predsednik,Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Mesečni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi - člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravr.a naj se po pravilih Jed-note.________ DRUŠTVO CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES Predsednik Josepr Babnik, podpredsednik Joseph Susnik, tajnik Ivan Tavčar, blagajnik in zapisnikar Ivar Babnik. Nadzorniki: Anton Zupan Frankie Drobnic, Louis Pajk; bolnišk odbor: Math Kern, Frank' Znidaršič Vinko Klemenčič: zdravnik dr. Kern Društveni urad v starem poslopju SNE Zgorej. Seje vsako četrto nedeljo 1 mesecu v novem poslopju SND., dvo ran St. 1. _ SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Fredsednik Frank Baraga, 1160 Ad dison Rd.; podpredsednik John Kra bcvKc, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66t; St.; blagajnik John J. Leskovec, 1371 Darley Ave. Nadzorni odbor: Join ZnMnrSič, John Mlakar in John Lo Ubr. Seje se vršijo vsako tretjo sred v mesecu v S. N. Domu, soba kt. 4, sta ro poslopje. Druš.vo sprejema nov člane od 16. do 45. leta s prosto pri stopnino in zdravniško preiskavo. Dru štvo plačuje $200 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment. je 1.00 mesečno. Za sprejem ali pre-ged novih članov do vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARI.IE (s!:irn) Predsednica Julia Brezo v al', podpredsednica Mary Grdiiia, prva tajnica Frances Novak. 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme, finančna tajnioa Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er-bežnik, nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan. Jennie Brodnik; redite-ljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Friotov, Mary Tekavec; 'za klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se- liškar, st., dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice ^e sprejemajo v dru-štvo do 40. leta. DR. IMIESV. SRCA JEZUCOVEGA Predsednik John Levstik, 646 East 1.15tli St., podpredsednik Anton Illap-še, 1082 K. 72nd St.; tajnik Albert Novak, 7G10 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl„ zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. GOth St. Nadzorniki: Frank A, Turek, Frank Pelkovšek 'in Steve F. Pirnat. Vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. url popoldne v dvorani št. 2. V društvo ne sprejema člane od 16. do 45. leta. HELENA IIALUSCHKA: Sin dveh očetov