79, številka.
Trst, v ponedeljek 20. marca. 1905.
Tečaj XXX
IT Izhaja vsaki dan.
Ti.Ti «>i> nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ': H. uri zjutraj nteTilke -enrodajajo po 3 novč. <6 stot" . v mL cih *><>tiakarnah t Trstu in okolici. Ljubi i ani. Ge:lc . < • Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. >t. Petru. Se" - i Nabrtžin . Noveuune tu itd.
Otia-.e in narofbe *i>reieniH uprava li*ta -Edinost ', ulica <.i«>r?iv <>alatti it. iv — l r^dne ure -o ud pop. do
v /Tcfer. — Cece oglasom »t. na vreto petit; poslanice, "•mrtniee. javne zahvale in domaČi oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. 1157.	sssskkc
Edinost
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
V* edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece <» K. — Na
naroebe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi nij se pošiljajo na uredništvo lista, »["rau kovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošilja i na uprave 1-sta.
UKEDNIŽTVO : nI. tiiorario Galatti IS. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnk kon orcij lista „Edinost". — Natisniia tiskarna konsorcija iista ,.Edinost" v Trstu, ulica Giorgio GaEatti št. IS. Poatiio-liranilnieni račun št. S41.652.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti).
Sprememba rrlnie^i povelj lilStva.
PETkOGRAD 19. O spremembi v vrhnem poveljništvu sodijo novine različno. »Novoje Vremja« konstatuje, da je Kuropatkin pal kakor žrtva javnega mne-n a. ki je zgubilo do njega zaupanje. Istodobno meni list, da je velika izguba na imikanju dokazala, da so nevspehi zlomili njegovo močno naravo, ki se je javljala dosedaj v kritičnih trenotkih.
»Novoje Vremja' meni, da bo odslovlje-n Kuropatkina imelo za posledice še vrsto dn gih sprememb v |>oveljništvu. Sodi se, da postane general Zarubajev poveljnik prve armade.
N vspehi Kuropatkina se izvajajo večinoma iz njegovega delovanja kakor vojnega ministra. Njegov na bližnji pomočnik tedaj je pa bil sedanji vojni minister. Velika odgovornost pade tudi na mornarico in na diplomacijo. Osoda Kuropatkina zadene -e nekoliko oseb. ki so bile njegovi sotrudniki.
»Novosti« pripominjajo k spremembi v poveljstvu: Bolje pozno nego nikdar.
Rus^ ima za Kuropatkina besede odkrito srčne zahvale.
Novega vrhnega poveljnika vsi listi toplo j »ozdravljaj o, vendar opaža »Slovo«, da je bil Kutuzov (leta 18121, ki je zamenjal Barclava, takoj primoran nadaljevati umikanje, katero so njegovemu predniku očitali.
Ifioji severno o<i Tielina.
BEKOLIN 19. Iz Petrograda poročajo: Boji severno od Tielina trajajo dalje. Govori se, tla maršira močna japonska kolona pehote zapadno od železnice proti
severa, <Ia zaime umikaj >če se Ruse. Vsa točna poročila manjkajo.
INirorilo generala Llnovlra.
PETkOGRAD 19 General Linevič j «»roča od 18. t m. : Japonske baterije so včeraj obstreljevale ruske oddelke v dolinah Taranpunu in Janpu. Japonci so se prikazali blizo Kaotaitse. Mesto Fakumen zas dlo japonsko kon jen i št vo. Ruska armada nadaljuje svojo koncentracijo.
Poroeilo \i Tokija.
TOaIO 19. (Reuterjev biro K Del ja-nskih čet je preganjal Ruse do Kaipiena, katerega so Rusi ostavili, j>otem ko so
za/gaii železniško postajo.
Dogodki v Rusiji. Razsodba radi dogodka povodom biagoslovljenja vode.
PETkOGRAD 19. Preiskava dogodka
pv<>: m praznika posvečevanja vode dne 19 januvarija t 1. je dokazala, da je iz-k' učen vsak zloben namen.
Vojno sodišče je obsodilo radi opu-ščenja službenih dolžnosti kapitana Davidova, štabnega kapitana Karzeva in podporočnika Rotlia II., v zgubo gotovih pred-pravic, v odpuščenje iz službe, ne da bi zgubili svojo stopinjo, in v nastopne kazni v trdnjavi : Davidova na poldrugo leto, Karzeva na leto in pet mesecev, Rotha II. na štiri mesece.
Razum tega so bili obsojeni poročnik Roth I. v trimesečni zapor na straži in omejitev gotovih predpravic, nadkanonir Gondarev in kanonir Apalkov v zgubo gotovih predpravic in nameščenje za 2 leti v bataljon arestantov. Podpolkovnik Polovzev in nadkanonir Patrikejev so bili oproščeni.
Jermolov postane naslednik Witteja ?
PETKOGRAD 19. Govori se, da postane Jermolov namesto \Vitteja predsednik ministerskega zbora.
Štrajkujoči delavci prete železnici.
BEROLIN 19. Iz Varšave poročajo : Na viseljskih železniških postajah Parcevu in Travnikih v guberniji Lublin so se pojavile čete štrajkujočih delavcev. Železniško vodstvo in orožništvo sta storila [>otrebne korake v svrho obrambe in za vzdrževanje reda.

Brzojavne vesti.
Cesar v Budimpešti
BUDIMPEŠTA 19. Cesar je dospel semkaj.
Reaerva zlata Rusije
PETROGRAD 19. Dne 17 marca je znašal 1 reserva zlata v državnih bankah 807 in pol milijona rabljev, zlata v državnih blagajnah in pri raznih inozemskih bankirjih je bilo 453 milijonov rubljev, kar znaša skupno 1,349,500.000 rubljev.
Nemški parnik ponesrečil
VIGO 19. Nemški parnik »Sicate* se je pri rtu Finisterre pogreznil. Posadka se je rešila.
Pl. Lucanus odstopi.
BEROLIN 19. Načelnik cesarskega civilnega kabineta, dr. pl. Lucanus, stopi baje v 1 ratkem v pokoj. Lucanus je nameraval že odstopiti, a so ga pregovorili, da ostane še na svojem mestu. Star je že
75 let
Gledališče se zrušilo.
ST. JAGO DE CHILE 19. Sinoči se je zrušilo gledališče „Lirico", mnogo oseb
je bilo ubitih in ranjenih.
---= —
0
v vojni.
V proračunski komisiji nemškega državnega zbora so nedavno razpravljal o novem vojnem zakonu. V obrambo predloge je pruski vojni minister, general
Einem, imel enouren govor, v katerem je (med drugim) rekel nastopno : Nemčija potrebuje še vedno za boj pripravljene vojske. Seveda se je reklo, da Rusija ne more voditi več vojne, in torej da ni pc-trebno, da si tako zav:-.rujemo mejo kakor doslej. Rusija je pa vse čete na meji zopet spopolnila, čete niso nikakor zmanjšane, četudi so iste nekoliko manje, vrednosti. Ako bi se slučajno spoprjeli s Francijo, ne bomo vedeli, kaj bi v tem slučaju počela Rusija. Za vse slučaje moramo biti previdni ter zavarovati svoje meje.
Nadalje je rekel vojni minister, da številno nadkriljenje kake vojske je bit-stvene veljave. To se je pokazalo v Mandžuriji ; Japonci niso zamogli doseči odlo čilne zmage. Vojni minister se je potem izlasti trudil, da opraviči pomnožitev konjeništva ki je v predlogi. Posl. Bebel je omenil, da na vztočno azijskem bojišču konjeništvo ni prineslo vidne koristi, ni Rusom ni Japoncem. Toda iz takih opazovanj ni možro izvajati zaključkov. Rusko ko-njeništvo obstoji iz kozakov drugega in tretjega reda, ki niso tako izvežbani, kak r je potrebno. Isti nimajo konj, nego ponije (male konje). Rusi so svoje konjeništvo preveč raztrosili. Japonci nimajo nikake konjereje. Vzroki dolgim presledkom v vztočnoazijskem vojevanju se imajo iskati v obveščevanju. Ako bi Japonci imeli dovolj obveščevalnega konjeništva, bi se bila vojna drugače zasukala ter bi najbrž bila že dovršena. Taki odnošaji so podaljševali vojne, ki so bite tem krvaveje. Mi imamo — je rekel minister — dovolj povoda da visoko cenimo konjeništvo. Eno je gotovo : brez našega konjeništva ne bi bil možen Sedan. Niti za Moltkeja ne, če bi mu ne bilo konjeništvo prineslo pravočasno po ročil. Tudi obkoljenje Pariza ne bi bilo možno brez konjeništva. Naše konjeništvo leta 1870 pa ni stalo r.a višini glede iz-vežbe, vodstva i. t. d , le jedini Moltke je nekoliko razumel o tem. Isti je vedno izdajal povelja : „Konjeništvo naprej !" Danes je konjeništvo mnogo bolje izučeno ! Tudi voditelji vojsk mislijo sedaj drugače. Od dvajset let sem so se izvršile velikanske spremembe: Prišel je brezdimni smodnik i. t. d. in povsod je opazovati velikih sprememb. Nastale so ogromne vojske, ki po-menjajo nedvomno znižanje poprečne veljave čet. Ljudstvo vsled tega več trpi. Železnice in brzojavi igrajo sedaj veliko vlogo. Frontalni napad je postal težavneji ter ne vodi nikdar do odločitve.
Za odločitve so potrebna velika gibanja čet. Premoč v številu je odločilen faktor. Vsako delovanje konjeništva v vojni je otežkočeno vsled dattrkosežnega orožja. Obveščevalna služba je postala težavneja že radi brezdimnega smodnika. Vzlic temu se pojavljajo znaki, da s^ je
vrednost konjeništva povzdignila. Minister je pokazal v Azijo. Najprej so morali Japonci dobiti nadvladje na morju potem je trajalo še dolgo, predno je prišlo do prvih spopadov. Pri nas traja to le malo časa in velika odločitev prihaja kmalo. Tu je obveščevanje najvećega pomena in to je možno le po konjeništvu. Tako se kaže podoba: Strategično obveščevanje je otežkočeno, njega pomen pa povišan. Zveza v ozadju je za vojno vodstvo absolutna potreba in to se more vzdrževati le s ko-njeništvom. Vrednost konjeništva za vse operacije je torej narastla.

PODLISTEK.
1. b
Prokletstvo.
i T.ji.-i r> uan AvgUJta Š&noo — Nadalje rr? ic dovrši! I. 2. Tomić.
=—r>rt»T?l M. C—6.
—	Ne boj se kanonik! je prosil Stj-pko, zaklinjnm to. Le pol ure da s* drvimo. Dijak Miroslav je prišel srečno od brata Ivaniš.i. Le še nekoliko časa in pride r.am p moč. Samo za hip se drži, če si bož;i 1
—	Tu gredo na na ! je rekel kapetan
kanonik, začuvši trol>ente. držte se možje, tu- u-lajte se. i:i poteglfl je sabljo pritegnil it in zakričal, stopivši proti robu branišča : Si; -pko, ako padem jaz zapoveduj ti četam ! V ime Boga in kralja Ladislava, udarite ljudje!
V i-t: čas je, kakor pri R bnjaku za • vihral nov b«'j. Po drevju kraj pota je
viselo deset mrtvih kmečkih trupel Grgine čete, Grga jih je bil dal obesiti, ko so o prvem naskoku pometali orožje in se spustili v beg.
—	< »ospod Isovič! Sedaj je čas, je rekel Grga, morda bo druga sreča bolja od prce. Kmetje so mrhe; da le plenijo in palijo. komaj sem jih zopet zbral. Jaz grem naprej, ti s konjico za nami. Kdor bi se umikal, pobij ga kakor žival.
—	Dobro je, je pokimal Ivančanin naredi nam pot. da bodo mogli konji naprej. potem udarimo tudi mi pešci.
—	Ste-li čuli ljudje 'i ! se je obrnii Grga k svoji četi. sedaj se uprezite, v on;-le hišt je polno popovskega blaga, vaše bo. Žensk se ne dotikajte ! Ako se bo kdo umikal razkoljejo mu glavo oni le konjeniki. Naprej !
Kmete je nekaj zazeblo pri srca. Krvav je bil prvi pozdrav Kapiteljcev, a k temu je še Grga poplačal plašljivce z vrvjo. Sedaj gredo drugikrat Ha naskok, spredaj jih čaka kopje, zadej sablja. Mo-
rajo. Četa se je začela počasi pomikati za svojo vodjo; zatem je potisnila hitreje. Slednjič je poletela ob kriku na branišče, a za njo je prihitelo ivaniško plemstvo. Že se vspenjajo kmetje ob nasip, kakor roj mravelj eden za drugim jeden na drugega.
—	Naprej ! je grmel Grga.
—	Nazaj ! se je čulo z branišča.
Strelice so žvižgale, suvale v živo meso;
tu je padal eden, tam se prevrgel drugi, strmoglavit tretji, ali zopet gazijo in plazijo, vesele se zlata, boje se sablje, in kriče o tem. Sedaj je skočil Grga s konja, vrgel uzdo, tudi on hoče naskakovati na nasip. Prišli so do vrha, prišlo je na pesti. Zvonovi zvonijo na ves glas. od potoka je oril hrup in ječanje. Naskok, od vseh strani naskok.
—	\lsovič, daj tudi ti, je zakričal Grga skozi hrup, še trenotek in vse je naše. Polovica plemičev je stopilo s konj, udarilo na naskok, a pred njimi mladi Isovič, kri-čaje na v< s glas :
Rusko-japonska vojna.
TRST. dne 19. marca 1905.
Žolta nevarnost.
Mi smo vedno trdili, da Evropa bi morala želeti v svojem interesu, da zmaga Rusija nad Japonsko. Mi smo vedno trdili, da Rusija preliva v tej vojni kri za evropsko civilizacijo. Mi smo vedno povdarjali, da rumena rasa bi mogla kedaj postati v veliko nevarnost za evropske interese. Evropski japonofili pa, v katerih nadvla-duje sovraštvo proti Rusiji nad zdravim razumom, ki gleda stvari v njihovi realnosti, so se le rogali govorjenju o rumeni nevarnosti. Vendar pa ta nevarnost taktično obstoji in bi se nam primaknila v neposredno bližino, ako rumena rasa dobi pravega organizatorja. A tega bi dobila, ako bi ambicijozna, agresivna, v izbiranju sredstev naravnost brezvestna Japonska izišla kakor zmagovalka iz sedanje vojne. Znano je, kaki nameni so gnali Japonce, da so izzvali to vojno. Korejo si hočejo direktno podjarmiti, Kitaj pa popolnoma podred'ti svojemu vplivu. C i m bi bilo doseženo to, bi japonska roka segla po — drugih predmetih. Dokler ne bi bil dosežen tisti visoki cilj Japoncev : da bi bila Evropa popolnoma izključena iz vztočne Azije, gospodarski in politiški. Vendar je obče prepričanje, da Japonska ne bi bila še dvignila svoje roke na Rusijo, da je niso vspodbujali v 10 angleški in amerikanski uplivi. V Angliji in Ameriki so pač računali le na to, da pojde Japonska v ogenj za angležke in amerikanske interese. Tem karakterističneje je, da začenjajo sedaj ravno v Ameriki gledati s strahom na vsfehe Japoncev. Hoteli so videti v teh poslednjih le sovražnike obso* vražene Rusije, sedaj pa začenjajo uvide-vati s strahom, da Japonci predstavljajo — rumeno nevarnost, grozečo vsej beli rasi. To je tista nevarnost, ki smo jo označili gori: čim stopi Japonska na čelo orga.-nizirane rumene rase, skušala bo popolnoma odtisniti belo pleme iz vztočne Azije.
Londonski „Standard" prinaša neki
—	Naprej ! Naprej ! Za osveto našo !
Tu so branili nasip zagrebški vitezi
križarji. Orno odeta četa je mlatila besno okolo sebe; ni jih mnogo, ali so junaki. Pred očmi jim gori dvor, zapalili so ga kmetje puntarji. Ali vitezi ne marajo za to. Od njihovih mečev skačejo kmečke glave, pod njihovimi buzdovani pokajo lobanje ; niz nasip mečejo goreče strele v vrvečo gručo, da vse ječi, cvili in kriči. Najbolj besni star križar. Stoji na braniku kakor lev, na daleč mu leti črni plašč, križ se beli, sivi lasje mu igrajo v vetru, ali kamen za kamenom, plamen za plamenom leti iz njegove roke v gručo, a v ustih drži oster meč. Misliš, da je angelj smrti.
—	Uh! Moj si ! je zavrisnil Isovič, skočivši na nasip n navali vši na starca. Ali poprej, nego li je mcgel mahniti, padel je buzdovan križarjev in mu zdrobil desno roko.
(Pride še.)
razgovor, ki vzbuja velikansko senzacijo, r.den njegovih sotrudnikov je imel namreč razgovor s predsednikom militarične komisije amerikan-kega zveznega senata g. Hullom. Ta Gospod je rekel : Jaz pred-vidjam tc/ke mednarodne zapletljaje. Zmage Japoncev so v istih vzbudile menenje, da bodo mogli premagati tudi iruge vlasti. Japonci goje željo, da dobe tudi Filipi-n e v svojo posest. (Filipinsko otočje je namreč amerikanska posest). Jaz sem v položaju, da vam morem zagotoviti, da amerikanska vlada smatra položaj zelo nevaren. Zedinjene d: ave ameriške potrebujejo istotako veliko floto, kakor je angležka da bodo mogle nastopiti proti agresivni politiki Japonske. Po vojni bo Japonska skušala, da bi z denar jem, ki ga dobi cd Rusije kakor vojno odškodnino, kupila Filipine. Ce odklonimo to kupčijo pričakovati nam je neprijetnosti4'.
Vidite, kako se že sedaj pripravljajo na obrambo pred rmeno nevarnostjo tudi tisti, ki so jo trdovratno tajili, dokler so menili, da bo rmena ra a nevarna le Rusiji.
Temeljita sodba o bojih pri Mukdenu.
Dočim angležke, nemške in italijanske novine opisujejo boje pri Mukdenu kakor grozni poraz Rusov, dokazuje neki general avstro ogrskega štaba, da je bilo to le umaknenje, kakor ga vojna zgodovina ni še zabilježila Ta strokovnjak pravi da je Kuropatkin izvel nadčloveško delo, ker je vzdržal red in disciplino v poraženi vojski, na katero je sovražnik izza hrbta streljal s topovi. Prusi pri Jeni (leta 1806) in Francozi pri Sedana (1870) so bežali kakor brez glave, a Rusi pri Mukdenu so se ti ko umaknili, da so se zamogli takoj zopet vspešno o^ganizovati.
Japonska šola za vohune.
Iz Petrograda so sporočili slovansko-rom. biro: Glasom nekega poročila »Lradnes^a lista za mandiursko armado« so Japonci v Inkavu ustanovili specij lno šolo za vohunstvo, v kateri se vzgajajo Kitajci za vojne vohune. V to šolo se vsprejemajo le taki gojenci, ki so posebno premeteni in lokavi Velika važnost se polaga tudi na znanje ruskega jezika. Pouk se razteza pr ! vsem na predmete ki si jih je treba ogledati, potem na način, kako se najvspešneje izvršuje ogledovanje, ko nečno na obliko primernega izdelovanja vohunskih poročil. Vojaški vohuni iz te šole se dele v dve stopinji ; voh j ni prve stopinje prejemajo na mesec $00 rubljev, drugi pa 100 rubljev.
> C <
Domače vesti.
Basevi odložil mandat. Državni
poslanec Basevi je odložil državnozborski mandat. Iiasevija je bila izvolila trgovinska zbornica.
Raje z vragom! Pod tem naslovom je priobčil puljski „Omnibus" dne 16 t. m.: nastopno veleznačilno notico: V eni zadnjih številk lista «Avvenire«, lokalnega glasila italijanskih klerikalcev, se nahaja dopis iz I rsta, pisan gotovo od onega biserja ki se imenuje don Buttignoni, oče lista »Av- ' venire« in sedaj njegov boter. V tem do- t pisu, ki govori o bodočih občinskih vo- j litvah v Trstu, konstatuje dopisnik, da proti liberalni kamori dela vspešno me-->čan<ka stranka, njrj na čelu dr. Dompieri. Dopisnik zaključuje : »Škoda, da to zadnjo stranko podpirajo na s-i protniki našega naroda ( čitaj Slovani !|«
Za katoliški list in za dopisnika du hovnika več nego čudno. In potem ^c propovcduj«-jo o zvezi vseh „katolikov" proti skupnemu sovražniku !
Da s-; umej» mo : klerikalci imajo raje Zine. satr.očeso sti Italijani ! Slovan pa, naj si je še tak katolik in celo klerikalec, jeza n;ih ... sovražnik !
Tem povodom se spominjamo, kaj je pred leti pokojni dekan vodnjanski. Mitton. rekel ne k era u voditelju kmetske stranke
Umetnost.
Veliki koncert Ondriček.
(V soboto. 1. aprila 11X14). Da podamo našim čitateljem samo pri-
v Vodnjanu. Ta stranka se je bila namreč	! 2 K, g. dr. Merhar 2 K in ga Viktorija;
obrnila do dra. Laginje radi ustanovitve	Lah 2 K. Lepa hvala !
kmetske posojilnice. Omenjeni dekan (in	Tujci v Opatiji. Od 1. septembra
apostolski protonotar) je pa menil: »Ako	1904 do 15. marca 1905 je prišlo v Opa-
bi bil na eni strani L a g i n j a. na	tijo 11 753 oseb. Od 9 marca 1905 do	hUžno sl[ko nedosegljive veličine mojstra,
drugi pa hudič, jaz pojdem raje	vštetega 15. marca 1905 je prirastlo 989	ki ge dne , aprila t j v pn ić predstavi
s hudičem*. Kmet se je poklonil kr	oseb. Dne 15. marca je bilo navzočih	siOVanskemu občinstvu v Trstu a ki je v
ščansko-katoliškemu duhu dekana ter je	3.187 oseb.	tujini dayno prjznan kakor eden najve.
umel, kam »pes taco moli«.	Pretepi. Sinoči, kmalu po 6. uri, je	čih virtuozov vseh stoletij, prinašamo ne-
Ma, za Boga. taki ljudje ne morejo	bil zdravnik se zdravniške postaje telefo-	koliko izvadkov o Ondričekovi umetnosti,
nikdar zahtevati, da bi jih podpiral kak	ničnim potom naprošen, naj pride v tako-	ki so vzete iz najvažnejih listov Evrope in
Slovan !	zvani Ključ pri Katinari, kjer da neki	novega sveta.
Tako »Omnibusc, ki gotovo ni ne	čloVek nujno potrebuje njegove pomoči. Dunajska ,Neue Freie Prese" piše od
proti verski, ne proticrkvem, ne protisve-	Zdravnik se je odpeljal na označeno mesto. novembra 1902 piše: „Fran Ondriček se
čemški list. In res: izbruh znanega .bi-	Tam je našel v mitničarjevi hiši 62 letnega	takoj v svojem prvem nastopu pokazal kakor
serja« tržaškega v puljskem »Avvenire«	težaka Antona Rapotca, ki je bil hudo	resen> stro? in globok giasbenik in takje
je znamenit po,av, na kateri posebno oPo-	pore .an. Imel je 15 cm dolgo rano na	tudi ostal. V vseh umetniških sredstvih
zarjamo one svečemške kroge slo-enske,	čeK, drugo 10 cm dolgo rano n. levem	veUki toda njim nepodrejen je Ondriček
ki nam ne morejo odpustiti, ker - -	acu in še eno hudo rano na levej roki	yedRo ^ ^^ ^ nazivamo mj
nočemo pokorit, takim biserjem. Cxlas.lo	Rapotec, ki stanuje v ulici Petronio št.	Uki stii«. V obeh velikih delih Beethove-
1 talijanskih klerikalcev hvali delo »me-	3<>f je povedal, da ga je porezal vsled	novem in Brahmso vem
ščanske stranke« v I rstu, ah >skoda< se	prepira neki njemu neznan človek. Zdrav.	smo ^ ^^	lemenitost j _
mu zdi, da to -dobro delo« podpira tudi	nik mu je izpral rane, mu jih obvezal, in	Hcino Ondričekovega izvajanja. Izlasti v
kak bJovan ! Ta »škoda« je kakor blisek,	rra da] DOtem odvesti v bolnišnico	x> ^	,	...
J	» ^ ouve^Li v ooinismco.	Beethovenovem koncertu nismo .še sli
ki razsvetljuje — srca izvestnih italijanskih	— / redarstvene stražnice nri sv Ta-	x 1 • . 1	-	• • •
J J 1	" iLuaisivuic birazuin. pri sv. ja-	§ a. 1 1 tako preciznega izvajanja poiedmih
svečenikov, razdejana, razsuta, opustošena,	kobu so sinoči ob 9- uri telefonirali na	linij( tako nepogrešljive zvočne čistosti. A
posurovela, ožgana od ognja sovražtva.	zdravniško postajo, naj bi prišel tja zdrav-	ravno tako Brahmsov koncert! Tu gre
Ta »škoda ki tako mrzi Slovana, da ga	nik. Ta se je pozivu takoj odzval, a na ; Ondriček vsneredno z Brahmsom za delom,
niti na dobrem delu, na delu proti na-	stražnici je našel 30 letnega Hadrijana in	vzdržavajoči'se od vsega brilantnega, bra-
sprotnikom katoliške stvar., noče videt., ta	4D ietnega Antona brata Colauti, oba	vurozncga. On, kateremu se tudi tu (v
izbruh iz duše njega, ki naj b 1 bil sve-	kotlarja, katerih prvi stanuje v ul ci del	brilantnem, dotično bravuroznem) n i bati
čenik tudi v svojih delih in b e-	Llovd št 6. a drugi v ulici S. Zenone.
\ živali in ve-
sedah, in nadalje izjava, da bi volil hu-	Bila sta oba nekoliko vinjena in tudi oba kazu]e svcjc veliko
diča, ako bi imel izbirati med hudičem in	preCej pobita. Prvi je bil ranjen na čelu, ^^^^^^
— drom Laginjo, torej možem, ki je bil	a drugi je imel 2 rani na glavi in eno ^	— — — -
celo med prireditelji katoliškega shoda v	nad desnim očesom. Brata sta se bila
Lljubljani : to priča, kako na izvestnih	namreč sprla med seboj in se potem prav
italijanskih katoliških svečenikih ni kato-	bratski pretepala, dokler ju niso redarji
ii&kega in svečeniškega nič druzega, nego	pomir li.
m lz-
— suknja ! ! Sedaj pa se zopet obračamo
,Škrata" 1 1. številka je izišla z mno-
do onih slovenskih svečeniških krogov, ki g-imi izvjrnjmi podobami in raznovrstno proglašajo nas celo za brezverce, ker smo vsebino.
v opoziciji proti narodni politiki takih svečenikov, deležnih vse potuhe merodavnih činiteljev, obračamo se s prošnjo : roko na slovansko srce, in odgovorite nam, more li
pošten Slovenec ali Hrvat drugače, nego j	.	, .	. .. , . zločin da je
da je v neizprosnem boju proti struji, ki ^ j ^ -
je zavladala v škofijah poreško-puljski in
tržaško-koperski ? ! ! Italijanski fanatiki v
svećeničkih suknjah slede paroli, da raje hotel ZQpcl zavcstj na tatv;n~ pobije
s hudičem, nego z drom Laginjo?! Mi pa karzgnojnimi vilami.
vprašamo, kam sodi slovenski in hrvatski	_
Iz Škrata : Poboljšal se je. Ra v n a-
t e 1 j j e t n i š n i c e : Radi mnogih tatvin si bil pet let v ječi, danes te izpustimo na svobodo. Si li torej spoznal, kako velik tatvina, in ne boš torej več
Kaznjenec: Ne, (i-ospod ravnatelj, k r a 1 ne bom več ; toda onega, ki bi me
nobenega tekmeca odkriva
umetnost.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
1= ulica Tesa št. 52 A
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje)
Cene. da su ni bati liibake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela todi po posebnih načrtih.
Ilustrovan cenik brezplačno in franko.
Zaloga vina A. FONDA
v ulici Ugro
HI buiuuu v mu n« 1 unun Foscološt.9
Istrska in dalmatinska vina pršili kleti, priporočljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni. .	.	.	.. . _	.	,	Furlansko vino lastnega pridelka. Prodajalnica buteljk,
svečenik po svojem poklicu in po svoji Loterijske številke izžrebane dne specijaliteta: rozolja. vermut, maršala, istrsko ' in
narodni dolžnosti: ali na stran italijanskih 18. marca :	furlansko žganje.
Line
82 50 60
10 51
Prodaja na dehelo in drobno.
Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah.
Stazne vesti.
mr SPECIJALITETA:
likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter.
Prodajalnica boteljk
prijateljev hudiča, ali na stran poštenjaka Lag-inje, poštenjaka — v vsakem pogledu?! Roko na srce, gospoda, in odločite se za Laginjo, torej za opozicijo proti sedanji politiki v obeli naših škofijah ! !
Vojašnica za kavalerijo. Občinski svet goriški jc imenoval komisije^ ki ima nelogo poskrbeti za prostor ugoden za kavalerijo, da se zgradi na njem vojašnica. Na ponudbo je že več zemljišč.
Zaplenjene ribe. V" sredo je tržni komisar zaplenil na goriškem ribjem trgu 120 kilogramov rib. Pet prodajalcev rib je bilo radi tega ovajenih pristojni oblasti.
Italijanstvo Gorioe. Mladeniči, ki so bili letos iz goriškega mesta potrjeni v vojake in ki se smatrajo za Italijane, imajo priimke: Rozman, Kumar, Mozetič, Robič, Makuc, Kosar, Tomšič Kolenc. Jug, Šušmelj, Medvedšček, Batič, Podber-Sič, Gerlevič, Petre včic, Mušič. Bizjak.
Mavrenčič Ti priimki najbolje dokazujejo, tega je bilo orivatnim osebam prodanih kako je v resnici z italijanstvom Gorice! OOQ SV\ pisem, 20.000 več nego v mi
Umrl je v soboto v Velikih Laščah no^em letu. V petih letih je biblijska OpCM Št. 209 ZM^1118 „AlllM™"
na Dolenjskem tamošnji župnik Lovro	družba deloma prodala, deloma darovala	... ImU^mm «M 92»lAffSI
(rrjol Pokojnik seje rodil leta 1841 v	na Japonskem nad en milijon sv. pisem. UCtlKcI iŠOSTa 1« ZBiO|J<l
Polhovem Gradcu.	Zastopnik družbe meni, da bo vsled ogrom-	sip, žebljev, barv. čopiče v. mineralnih vod.
Za veliki koncert Ondriček so že	nerra * razširjanja krščanskih knjig na J a-	vin»kega špirita, voščenih in lojevih eveć.
n/iTofim..	lrtj^	.	, ,,	....	, Kisline, laneno olje, navadno in dišečo milo.
razprodane vse loz^.	ponskem razmerno lahko pridobiti med	'	J '____
Odbor ,.tržaških gospa ' polaga jnponci privržencev za krščansko vero. O^B^B	™	^
■Cm plesa od dne 11. februarja 1905.,----
prirejenega v korist otroškim vrteom in
Skrivnostna bolezen se je pojavila v Filadelfiji. Zdravnik Craig je zdravil nekega bolnika, katerega niso hoteli vspre-jeti v bolnišnico. Bolnik je umrl, a dva dni potem je v strašnih mukah izdihnil tudi zdravnik Craig. Šest zdravnikov, ki so Craigu pomagali, je obolelo od iste IzVTStnO jOCUlnO Olj6 bolezni, ter se nahajajo sedaj v smrtni	pQ 28 nvč |jter v novi pr0dajalnici
^r'ne^A^Z^d^; A. BERINI & A. STRINGARI
... . - t . , c j^.--^.:,^. ulica di Torre hianca 45. zdravniki se posvetujejo le po telelonu.	_
Sv. pismo med Japonci. Zastopnik an- milo, sveče in sorta. =====
===== Jeriilno olje po 2S nove.
e biblijske družbe v Tokiju je sporočil, da se leto za letom razdelja čim dalje več sv. pisem na japonskih otokih 235.000 sv. pisem se je razdelilo med čete, fffjr- JVI I ROD I LN ICA^E ki so šle na bojišče v Mandžurijo, razun
čmiliju Cumar pok. Friderika
sicer
Dohotlki Stroški .
93O K 40 st 61 1
o-
Ostaje čistega . >44 K st Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda s > podarili, ker se niso udel' plesa tržaških gospa g. S v age 1 j
JfaroSni kolek jc vdobiti pri upravi
.SI.AVUA' »jirfjfuia ziTiroratija člo-iivljtm jr. po naj razno vnunej^ih konilMna^njah (khI tako uc<»iininn pojroji. k » n<.!**na »iruga zararovalaica. Zlasti ug«.Hln<t rjTirOTunje na doživetje iti -no rt z ZBaoi^ujoomi im* vplarili.
\ "dk rlaa .ma po preteku j»etiii let
pravici* do divi<l«*n<k*.
C
„Slavija"
vzajemiia zavarovalna banka ? Pragi. Rezervni fond 29.217 694*45 R. izplačane odštodnine: 78,324 62311 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodtio upravo.
Vsa pojasnila daje :
Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni ham-ni hi^i v Gospodskin ulicah 12
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA D! RlSPARMiO 5
MEBLOUNJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Zavaruje poslopja in premičnine jiroti požarnim škodam po najnižjih cenah, .^kode cenjuje lakoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, kculer posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok iristne namene.