^r GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 ifc^^ sDiJU^r Prvi predhodnik trdnik Co»iniec leta 190C PETEK, 20. JULIJA 2007 Leto LX, it 58, cena 1,20 EUR. 19 HRK Odgovorna uridnica: Marita VoiČtak izhata ob torkih in ob petkih nakiada; 22.000 izvodov UMr^Xr.GOHt Vse več mrtvih na cestah Dvaindvajsetletni voznik iz Radovljice je devetnajsta letošnja smrtna žrtev na gorenjskih cestah, !ani v vsem letu ena manj. Na Policijski upravi Kranj primanjkuje prometnih policistov. Matjaž Gregorič vozni pas. kjer je trčil v to- 19. ure zaprt za ves promet, ..............................................................................voTnjak, ki je pravilno pri- osebna vozila so policisti V torek popoldan so go- peljal po svojem voznem preusmerili na obvozne ce- renjske ceste zahtevale novo pasu. Alfa se je zagozdila ste, tovorna pa so stala v ko- smrtno žrtev. V silovitem pod prednji del tovomjaka, Ioni. Kot je povedal vozniic čelnem trčenju v tovornjak last kranjskega podjetja Be- tovornjaka, 47-letni Franc je umrl 22-Ietni voznik grad, ob trčenju pa je na Stroj, je voznika Alfe, ki naj osebnega avtomobila iz Ra- obeh vozilih izbruhnil po- bi pred trčenjem zmanjšal dovljice» ki ga je ob tem za- žar, tako da je voznß: oseb- hitrost» opozarjal z žarome- jel ogenj. Nesreča se je pri- nega avtomobila kljub po- ti in se umaknil povsem do petila nekaj minut pred pol moči voznika tovornjaka, ki varovalne ograje, vendar četrto popoldan, ko je ne- je skušal požar pogasiti z nesreče ni mogel prepreči- srečni voznik z Alfo Romeo ročnim gasilnim aparatom, ti. Prometni policisti le 155 vozil po hitri cesti Iz v vozilu zgorel. Požar na vo- niso povsem analizirali smeri viadukta Lešnica pro- zilih so pogasili Šele poklic- vzroka nove cestne tragedi- ti predoru Ljubno. Ko je pri- ni gasilci iz Kranja in Ra- je na gorenjskih cestah, su- peljal na viadukt, je začel dovljice. Zaradi prometne mijo pa, da se je zgodila za- nenadoma voziti čez nepre- nesreče je bil odsek hitre radi preutrujenosti voznika kinieno črto na nasprotni ceste Lešnica-Crnivec do osebnega avtomobila. Po trčenju so obe vozili zajeli plameni, voznik v Alfi je bil najbrž mrtev že pred tem» Vročina bo še Elena Novak Kranj - Dr. Igor Rus, strokovni direktor splošne bolnišnice Jesenice, nam je povedal, da beležijo lo odstotkov več napotenih bolnikov, nekateri od teh so tudi bolniki, ki ima« jo kronične bolezni srca in ožilja ter pljučne bolezni, njihove težave pa so izrazitejše pri viSjih temperaturah. V jeseniški bolnišnici zdravijo rudi paciente, ki so se zastrupili s salmonelo, zato dr. Rus svetuje pozornost pri uporabi majoneze, previdni pa naj bomo tudi pri uživanju sla- ranja prebivalcev, veČ bolni-doleda. Na Jesenicah so že kov je k nam napotenih iz oskrbeli planinko z znaki sončarice. Števila pacientov, ki bi prišli zaradi težav in slabosti zara- li nobenega primera intervencije zaradi vročinskega vala. V ZD Kamnik je dr. Plav-čeva povedala, da tudi pri njih ni niČ večjega števila pacientov kot običajno. Kronične bolnike opozarjajo in jim svetujejo skozi vse leto, mogoče je to eden od razlogov, da ni navala v ambulantah, razmišlja dr. Plavčeva. Naši sogovorniki pravijo, da vročinski val traja šele nekaj dru, da imamo suho vro- a äno ter opozarjajo, da se s trajanjem vročine in z večanjem vlage v zraku lahko poveča obremenitev na telo drugih zdravstvenih usta- di vročine. Podobno je tudi in s tem povečajo možnosti nov, nekaj vpliva tudi vroÜ- v ZD Kranj. V ambulanti na V bolnišnici Golnik so letos na." pojasnjuje dr. Sorli. oskrbeli več pacientov. "Lah- Laborah razložijo, da so nji-VZD Škofja Loka pravijo, hovi oskrbovanci mlajše ko je več pacientov zaradi sta- da niso zaznali povečanega osebe in da Še niso zabeleži- večjega števila pacientov v zdravstvenih ustanovah. ^ stran e SONCHEK.com 0t4s sdom. obd£ i\<«tl KkETA 7^4394 Gorenjska Gremo gor. IjUBLjANA FiSA naklonjena prvenstvu na Bledu "1 veseljem lahko sporočim, da je Mednarodna veslaška zveza podprla našo kandidaturo za organizacijo svetovnega pn/en-stva v veslanju leta 2011 na Bledu. Prav tako je podprla kandidaturo Luzerna. ne bo pa skupščini predlagala tretjega kandidata, Amsterdama," je na tiskovni konferenci sporočil predsed- nik Veslaške zveze Slovenije Tomo Levovnik. Predsednik Veslaškega kluba 8ied Peter Fajfar je povedal, da je priporočilo za Bled veliko priznanje In je prepričan, da se bodo dobro predstavili tudi na letošnjem svetovnem pn/enstvu v Münchnu, kjer bodo odločali o organizatorju. "Svetovno prvenstvo je za Slovenijo In Bled velika priložnost promocije, prvenstvo pa si zaslužijo tudi športniki/' je dodal župan Bleda janež Fajfar. V. S. 58 AKTUALNO i Če bo treba, znova na i volitve ; Sko()elo$ki župan Igor Drak^ler je mi^ ; nuli leden prejel sodbo upravnega ' sodiS^a o razveljavitvi lanskih župan« i skth volriev na rreh voliSČih v občini. Prav^ da se voutev ne boj^ ker oblina napreduje in ker deta dobro. GORENJSKA Samo moja ^odba je prava v Železnikih so na izredni seji občinskega sveta obravnavali problematiko Imenovanja direktorja javnega zavoda Ratitovec. Tanja Mohoričje odsto« prid. v. d. direktorju Robefiu Marklju pa očitajo predvsem po ma n|kl]1 vo iz- RAZGLEDI Družina je bila Izseljena Pautinova ali Franckova družina iz Podbrezij ima najmanj 400-letn0 zgodovino. Bila je trden &teber slovenstva, ki je dala veliko »zobraiencev. O usodi dmžine in nekdaj urejene domačije piše Franck« ov rojak, Alojz Paulin rz RoČevnice pri Triiču. 11-13 ZADNJA STRAN Požar pokončal tudi 4 4 zivino Ma Drolčevi dornačiji n« Čeinjicah v Tuhinjski dolini ]e vieraj nekaj dez tretjo uro zjutraj zagorelo. Ogenj je bliskovito zajel hlev, bližnji skedenj in staro nenaseljeno hHo v bližini. Zeoreie so tudi tri breje le(ice. 24 VREME Pretežno jasno ho, v neddjo zveier 50 nevihte. Vroäna bo počasi popustila. 16/34 jutri:jas}io fs \o VD (N in O J 4 2 POLITIK/^ da nicii.zaurl(gfg-glas. si GORENISKI GLAS petek, 20. julija 2007 KRATKE NOVICE LjUBgANA Pobuda za pokrajino severno od Ljubljane Predstavniki lokalnih odborov Nove Slovenije so prejšnji teden na novinarski konferenci predstavili pobudo za ustanovitev t.L Severnoljubljanske pokrajine, ki bi obsegala občine Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Menge§, Moravče. Šmartno pri Litiji, Trzin In Zagorje ob Savi. Po njihovem mnenju je oblikovanje samostojne pokrajine ključno za hitrejši razvoj območja severno od Ljubljane. Stališča so predstavili občinski svetniki stranke NSI Matej Tonln iz občine Kamni k, Franc Capuder iz Moravč, Sonja Heine Benda, z Domžal in janež Bernot Iz Lukovice. Svoj predlog so utemeljevali z naslednjimi argumenti: občine^ ki bi oblikovale Severnoljubljansko pokrajino, povezuje zelo sorodna problematika, znotraj samostojne pokrajine bi dobro sodelovale tudi na področju razvoja malega gospodarstva in promociji turizma, velika Osrednjeslovenska pokrajina predstavlja grožnjo za periferijo zaradi morebitnega političnega preglasovanja centra pri vseS pomembnih odločitvah. 2 ustanovitvijo Severnoljubljanske pokrajine bi bile bodoče slovenske pokrajine veliko bolj uravnotežene. Podobno pobudo so že pred Časom sprejeli tudi župani omenjenih občin. D. Ž. Kokra V nedeljo v Kokri slovesnost v nedeljo, 22. julija, bo v Kokri spominska slovesnost ob 65-letnici požiga vasi. Prireditev, ki bo ob to, uri na trgu pred cerkvijo, pripravlja Občinski odbor Zveze borcev N06 Preddvor. D. 2. arih izžrebanemu naročniku Časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme JOŽE MURGEU iz Mavač KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Slavka in Alojz Smolej $ta doma na Lužah in počneta veliko stvari. Pravita, da, odkar sta v pokoju, sta še bolj zaposlena. Intenzivno se namreč ukvarjata z vzgajanjem gladiol, ki jih je gojila in na trgu prodajala že Lojzetova pokojna mama, jima je zapustila nekaj zemlje za obdelovanje. Danes skrbita za več deset tisoč sadik različnih barv, V zadnjem času sta začela gojiti tudi lilije, kumare za vlaganje in rdečo peso. Največ dela je s pletjem in Če ne bi imela veselja do takega dela, bi bilo kar težko. Poleg tega da poleti obdelujeta vrt, Slavka kuha marmelade iz robidnic in borovnic, vkuhava kompote in sokove za zimo, ko si Čas krajša s kvačkanjem. Slavka Smolej Da jima morda kakšen trenutek ne bi bilo dolgčas, pa poskrbijo trije vnučki, ki jih varujeta. Dve vnukinji, hčerki starejšega sina, imata Še na Vrhniki. Oba sta dejavna pri gasilcih, Lojze je bil vrsto let predsednik, Slavka 14 let tajnica • sedaj sta to delo prepustila mlajšim. Gorenjski glas je v družini od začetka. Letos praznujeta 40. obletnico poroke in sta hkrati tudi 40 let naročnika. Slavka prihaja iz Vodic in se spominja, da ga je včasih kupila pri najstarejšem prodajalcu. Prebereta vse, tudi priloge, in rada rešujeta križanke. D. K. Državni na Tudi poslanci državnega zbora gredo na dopust, medtem bodo prostore parlamenta obnovili Danica Zavri Žlebtr Ljubljana • V prvi polovici leta 2007 je bilo v državnem zboru sedem rednih in ena izredna seja in 198 sej delovnih teles, od katerih jih je bilo kot nujnih sklicanih 62. Poleg poslancev in uslužbencev v strokovnih službah državnega zbora (slednjih je 384) pa v slovenski parlament prihajajo tudi drugi ljudje. Tako je bilo letos organiziranih 181 obiskov in c^e- dov skupin, s skupaj 6707 udeleženci ter šest dni odprtih vrat s 23 obhodi in 768 Poslanci državnega zbora so odšli na počitnice, prihajajo gradbeni delavci. ^ foi«. t^na ooki udeleženci. Sedaj se vrata zapirajo za ene in druge, v par- junija in se bodo po termin- manjših prenovitvenih in nih parlamentov dižav članic lament pa prihajajo delavci, skem planu končala v začet- vzdrževalnih del, v pripravi EU. 21. januarja bosta gosti-Vzdrževalna in obnovitvena ku oktobra. S to investidjo, pa je tudi izvedba projekta telja odbor za gospodarstvo dela v času parlamentarnih ki bo znaŠaJa približno i.6 posodobitve tehničnega va- in odbor za okolje in prostor, počitnic od 15. julija do 30. milijona evrov, bo državni rovanja parlamentarnega po- 20. februarja odbor za zade- avgusta, bodo predvidoma zbor pridobil dve sodobno slopja. znašala 309.487 evrov. Kot opremljeni sejni sobi z 19 in so ta teden povedali na novinarski konferenci, bo največ- Ta teden je kolegij pred- ve Evropske unije, 3. marca odbor za obrambo, 17. in 18. 30 seaezi, namenjeni sejam delovnih teles in drugim do- sednika državnega zbora marca odbor za zunanjo po-sprejol tudi okvirni predlog Utiko, 14, aprila odbor za kul- ja letošnja naložba v poslop- godkom. Televizijske preno- aktivnosti v času prcdsedova- turo, šolstvo in šport, 7. in 8. ju državnega zbora prenova velike in male dvorane ter se bodo omogočale dal j in sko nja Slovenije Evropski uniji, maja znova odbor za zadeve vodene kamere in dva sodo- določil pa tudi parlamentar- Evropskeunijein2. julija odavle in vhoda na Tomšičevi 5. bno opremljena video studia, ne odbore, ki bodo gostili bor za kmetijstvo, gozdarstvo Dela na prenovi so se začela Predvidenih pa je še več srečanja odborov nacional- in prehrano. Prešernova v srečujejo Jože KoSnjik Kranj - V zaselku Zala pod bolnišnic Pranja in Pavla cev brigade skrbi, da njena z desne) sta v družbi sobor» do zavezniških letal, ki so tradicija živi naprej. Na sli- cev Mirka Košnika, Alojzija prepeljala na zdravljenje ki dr. Branko Štangl in Ivan Zupanca in Bruna Skumav- BlegoŠem je bila 12. junija v južno Italijo, je bila kon- SokliČ-Remi (drugi in tretji ca praznovala 90-letnico. leta 1943 zaradi vedno Šte- čana maja leta 1945, ko je vilnejših borcev proti oku- zasedla Gorico, pred tem patorju ustanovljena 7. slo- pa je marca zavrela domo- venska narodnoosvobodil- bran sko postojanko Sv. na udarna brigada Franceta Kriz v Poljanski dolini. Od Prešerna s tremi bataljoni, okrog 1600 bork in borcev, ki je združila okrog 550 ki so bili v dveh letih v bri- bork in borcev. Prvi ko- gadi, jih je živih še 230. od mandant je bil Ivan Javor- katerih jih je 24 starih 90 Igor, politični komisar pa in veČ lel. Jože Cerkovnik- Ivan Franko-lztok. Brigada SlavČek iz Bohinja je s 96 je bila del IX. Korpusa. Nje- leti najstarejši, živi pa so Še na uspešna bojna pot, med komisarja Ivan Pranko-lz-katero je zavzela domo- tok in Viktor Kirn, prvi bri-bransko postojanko na Tur- gadni zdravnik Branko jaku in poskrbela za prenos Štangl in intendant Ivan ranjencev iz partizanskih Soldič-Remi, Skupnost bor- L)u8l^ana Čim manjše število pokrajin Koalicijska stranka Nova Slovenija se je zavzela, da bi Slovenija Imela manj kot 14 pokrajin, kot jih predlaga vlada. Najprimernejše Število bi bilo po njihovem Sest pokrajin, kajti ob analizi predlogov treh vsebinskih zakonov iz paketa pokrajinske zakonodaje je svet stranke NSi ocenil, da predlagani model 14 pokrajin ne more biti dovolj učinkovit In da je za Slovenijo predrag. Menijo tudi, da si tudi Ljubljana kot glavno mesto zasluži poseben status. Predlog vladne stranke NSi je komentiral minister za lokalno samoupravo In regionalno politiko Ivan Žagar, ki je dejaL da izhodiščni predlog za javno razpravo, ki ga je soglasno potrdila vlada, predvideva ustanovitev 14 pokrajin. Po njegovem mnenju bi moralo biti to ftevilo zgornja meja, medtem ko sam kot najprimernejše za vsebinske Izvajanje pokrajinske zakonodaje ocenjuje število od devet do 14 pokrajin. D. Ž. l) u b l) ana Bajukova nagrada materinskemu domu Slovenski finančni minister in predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk, ki je lani novembra po mnenju bralcev uglednega bruseljskega tednika European Voice postal Evropejec leta za dosežek leta, je denarni del nagrade podaril Materinskemu domu na Škofljici. Materinski dom deluje v okviru organizacije Karitas in pomaga predvsem materam in nosečnicam v stiski. "Težko si med vsemi ustanovami, ki potrebujejo podporo civilne družbe predstavljam drugo, ki bi danes tn tukaj potrebovala večjo pozornost nas vseh," je svojo odločitev, da 2000 evrov podari prav tej ustanovi, utemeljil Andrej Bajuk. Na materinski dan sredi julija je materinski dom na Škofljici obiskala soproga predsednika NSi Katarina Bajuk, ki ji je direktorica doma Lidija )erebic podrobno predstavila delo te ustanove, ki deluje že 17 let. D. Ž. 4 G0REN|SK1 GLAS petek, 20. julija 2007 KT U i r\ LNO info@g-glas.si 3 bo treba / znova na volitve Škofjeloški župan Igor Draksier, ki je prejšnji teden prejel sodbo upravnega sodišča o razveljavitvi županskih volitev na treh voliščih v občini, podrobneje o odločitvi sodišča. Danica Zavrl Žlebir Žkofja Loka - "Sodišče je obravnavalo vse ugovore Dušana Krajnika in vse, razen ugovora glede volišča 17 (Lenart) presodilo kot pavšalne in ne dovolj konkretizirane, v tem pogledu še posebej glede upoštevanja neveljavnih glasovnic, in jih kot takšne tudi zavmiJo," pojasnjuje Igor Draksler besedilo sodne odločbe. "Sodišče ugotavlja, da je tožnik ugovarjal tudi sestavi volilnih odborov na voHäh GodeŠiČ in Gosteče. Če citiram: ta ugovor je mogoče povezati z odločbo ustavnega sodIŠČa, tako da ostajajo predpostavke za vsebinsko preso i o na Godešiču, Gostečah in v OŠ Lenart. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo» da je zakon o lokalnih volitvah v neskladju z Igor Draksier niso vplivale na izid volitev. Sodišče se z njihovo presojo strinja» kolikor gre za izolirano oceno nepravilnosti, ugotovljenih na tem volišču, saj kršitve same po sebi niso mogle vplivati na skupni izid tako, da bi morala biti ugotovljena izvolitev prvega tožnika in ne nasprotnega kandidata. Toda, )cer je sodišče razveljavilo izid volitev na Godešiču in v Gostečah, bi zakoniti izid lahko vplival na končno ugotovitev skupnega izida volitev. Zato je sodišče razveljavilo tudi volitve na volišču Lenart. "Ne velja torej tisto, kar sem prebral v Gorenjskem glasu o celem kupu nepravilnosti. Te niso dokazane in niso utemeljene, kar je upravno sodišče tudi zelo jasno povedalo. Če tega ne bi komentiral natanko tako, ustavo, ker ne določa, da čla- niti kdo drug ni ravnal v na- konkretni primer pomeni, kot je zapisano v sodbi, bi ni volilnih odborov ne more- sprotju z zakonom," komen- ko je OVK odločala o sestavi ^ahko javnost dobila napa- io biti osebe, ki so v sorod- tira Igor Draksier. Toda volilnih odborov (konkretno Čen vtis o tem. kaj je sodišče stvenem lazmerju s kandi- upravno sodišče meni, da so za volišči Godešič in Goste- razsojalo in česa ne/' je dejal datom. V odločbi, ki je bila stališča ustavnega sodišča če). Glede na navedeno je Ig^i Draksier. Te dni bodo sprejeta maja letos (po volit- takšne vsebine, da jih mora sodišče presodilo, da je pri Pravni strokovnjaki ocenili, vah), je državnemu zboru že po naravi stvari upošteva- obeh volilnih odborih, kjer kakšne možnosti ima župan naloženo, da zakon, ki so- ti v tej sodbi, ne glede na to. sta bila člana kandidatova za pravno reševanje teh rodstvenega razmerja ni do- da se je v nekaterih svojih sorodnika, že samo to dej- vprašanj, kar je glede na ločal, ustrezno spremeni. prejšnjih odločitvah postavi- stvo lahko ustvarilo ukšno kratke roke pravno reševa- Odločba usUvnega sodišča lo na stališče, da sodelovanje stopnjo videza neobjektivno- "ie lahko problematično, je bila izdana po koncu dru- ožjega sorodnika kandidata sti in nepristranskosti obeh "2ato smo se začeli priprav- gega kroga spornih volitev in v volilnem odboru samo po volilnih odborov, ki pred- Ijati tudi na volitve na teh bo po v praksi sprejetih sta- sebi ne predstavlja nezako- stavlja kršitev pasivne volil- ^^^ voliščih. V prejšnjem liščih v pobii meri učiakova- „itosti in da ima pravne ne pravice tožnika. Že iz krogu sem bil skupni zma- la šele po izteku roka za od- učinke le, če je privedlo do tega razloga je bilo treba vo- govalec na teh treh voliščih, pravo ugotovljene nesklad- izkazanih nepravilnosti pri litve na teh dveh voliščih raz- ^ rezultat bo treba spet po- nosti. Izrek odločbe nmia re- delu volilnega odbora. Ne- veljaviti. noviti. Volitev se ne bojim, troaktivnega učinka, zato ustavnost odločanja volilne- Za volišče na Lenartu pa saj menim, da občina napre- sam po sebi ne učinkuje ne- ga organa namreč ne obstaja upravno sodišče ugotavlja: duje, da delamo dobro, bodo posredno na presojo zakoni- ^^no potem, ko jo posredno občinski svet Škof}a Loka je pa okoliščine novih volitev tosti spornih volilnih aiaov." ugotovi ustavno sodišče, pri glasovanju na tem voliš- drugačne, kot so bile okto- "To pomeni, da niti občin- ampak že takrat, ko je bila ču ugotovil več nepravilno- lani," napoveduje ska volilna komisija (OVK) odločitev sprejeta, kar za sti, vendar je presodil, da Draksier. Komunala prazni greznice Plačilo kanalščine zagotavlja občanom najmanj enkratno praznjenje greznice na tri leta, po potrebi pa tudi vsako leto. Cveto Zaplotnik brez dodatnega plačila največ priključene na javno kanali- la strank in potrebe po ukre- ..............................................................................enkrat na leto. V primeru, da zacijo niti nimajo greznice, panju ob zamašitvi hišne ka- Radovljica - V radovljilld ob- bodo želeli še pogostejši od- odvoza in čiščenja gošče ne nalizadje oz. greznice. Letos äni je z novim letom začel voz, jim bo zaračunala le bodo zaračunali, ampak naj bi jih praznila v vaseh Be- veljati odlok, po katerem last- stroške obdelave gošče, ne pa bodo to upoštevali pri višini gunje. Brda, Brezje, Brezovi- niki greznic plačujejo enako tudi prevoza, in jim hkrati okoljske dajatve za obreme- ca, Cešnjica, Črnivec, Dobra- za odvajanje in čiščenje od- dala tehnična priporočila za njevanje okolja. Ker je osno« vica. Dobro Polje, Dvorska plak kot uporabniki javne ka- izboljšanje greznice. va za pjačilo odvajanja in ČiŠ- vas, Globoko, Gorica, Hleb- nalizadje. Po programu pre- Primemo velike pretočne čenja odplak količina porab- ce, Hraše, Kamna Gorica in vzema grezničnih gošč, ki so greznice naj bi praznili en- Ijene vode, bodo gospodinj- Peraäca, prihodnje leto v vaga pripravili v Komunali Ra- krat na leto, (pre)majhne stvom, ki imajo greznice, a seh Kropa, Lancovo, Lesce, dovljica in h kateremu je dal predvidoma vsako leto, velike niso priključena na javni vo- Lipnica, Ljubno, MišaČe, soglasje tudi občinski svet, bi lahko le enkrat na pet let, dovod, zaračunavali za stori- Mlaka, Mošnje, Noše, Nova plačilo zagotavlja občanom vendar jih bodo zaradi izpol- tev mesečni pavšalni znesek, vas, Otoče in Vošče, v letu odvoz gošče iz greznice na ä- nievanja odloka enkrat ru tri Komunala Radovljica naj 2000 pa Še v ostalih vaseh. stilno napravo enkrat na tri leta. NepretoČne greznice naj bi greznice praznila po časo- Za zdaj še prazni greznice leta. Ce bodo občani potrebo- bi praznili po potrebi, male vnem načrtu od sredine mar» njihov pogodberu izvajalec, vali pogostejši odvoz, jim bo čistilne naprave pa enkrat na ca do konca oktobra, pri tem od avgusta dalje pa jih bodo z Komunala odpeljala goščo leto. Lastnikom hiš, ki niso pa bo upoštevala tudi naroči- lastnim vozilom. ^ V V® - • ■•V V Za zascito najdišča pri Mošnjah V ponedeljek so ga obiskali zagovorniki njegove ohranitve. Jože Košnjek Franc Peternel, radovljiška ..............................................................................občinska svetnika lanez Ur« Mošnje • "Nočemo protesti- bane in Avgust Mencinger rati po cestah in pred javni- in predstavnica radovljiške mi ustanovami, ampak že- občine Alenka Bole Vrabec, limo na strokoven in kultu- Občina se zavzema za ohra- ren način opozoriti na ne- nitev najdišča .Vabil i so tudi dopustno razmišljanje o za- Družbo za avtoceste, ven- sutju dragocenega arheolo- dar njenega predstavnika ni škega najdišča na gradbiš- bilo v Mošnje. "Ugotovili ču avtoceste pri Mošnjah in smo," je povedal Mežek, pomagati pri iskanju rešit- "da okrog 140.000 evrov, ve za njegovo ohranitev," je kolikor bi jih potrebovali za povedal po ponedeljkovem ohranitev in javno predsta- pogovoru na gradbišču av- vitev dela najdišča, ne bi toceste pri Mošnjah pred- smel biti problem, saj daje sednik kulturnega društva Dars za razne odškodnine Naša Slovenija • Slovenia pri gradnji avtocest veliko nostra Slavko Mežek. Ta večje vsote in je dialog med nevladna evropska organi- Darsom in ministrstvom za zacija, ki razvija dvilne po- kulturo le metanje peska v bude pri raziskovanju, predstavljanju in varovanju oči. Tudi po mednarodnih konvencijah, na primer po kulturne in naravne dediš- Malteški, je graditelj dolžan Čine, je bila v Sloveniji usta- zavarovati arheološke spo-novljena leta 1997. Razen menike, kar najdišče pri Slavka Mežka in podpred- Mošnjah nesporno je. Predsednice družtva Lenke Mo- log Dars, da bi z zasutjem lek so se pogovora udeležili ohranili najdišče, ki bi ga kasneje lahko znova odkrili, iv za najdišče in tudi Alfred Trenz iz piranske enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine, ki tudi za Možnje, ki bi s tem ima pri tem veliko izku- veliko izgubile." Če bodo šenj, sodelavec kranjske graditelji avtoceste arheolo-enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine Milan Ške najdbe zasuli, bo slovenska Evropa nostra sez- Sagadin, predsednik kra- nanila evropske partnerske jevne skupnosti Mošnje organizacije. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak NAME^IKA ODGOVORNE UREDNICE k>že Košnjek. Cveto Za pk>tnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UR EON Boštjan Bogataj, Alenka Boin, Igor KavSč, jože Kolnjek, Suzana P. Kovačsč Uf^ ^mel, Mateja Rarn. Stojan Saje, Vilma $tarx>/nik, Cve^o Zapkitnik, Danica Zavri Žlebir, šte&n Žargi. ni sodelavci: Maja Bertonc6)j. Matjaž Oregorič, Mibia Miklavčič. Miha Naglič, 1. Ma^«a Smolnikar, Slrrwi Šublc, Igor Žerjav OBLIKOVNA ZASNOVA jemej Stritar, Tricikel TEhSNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Dold, Cora2d Kavdč, Gorazd Šinik LEKTORICA Maijeta Vozlič VODlACXilASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GOftEN)SK( CLAS registrirana blagovna in stontvcr>4 znamka pod it. 977i9St pjt Ur^du RS za int^lehuaino lastnine. Ustanovitelj in iidajaielj: Corenjski gias, d.o.o., Ktani f Direktorica: Marija Voičfal; / Nastov; 2oisova i. 4000 Kranj / TeJ,: 04/701 42 04/201 42 t], eglas.&i; mail oglasi in osmrtnice' tei.: 04/201 47 47 (sprejem na a«lomalskern odzivniku 24' ur dnevno); ursdAe ute: vsäk delovni dan ed 7, do 15. ure / Corenjslm gfa; j« 4>ollednik, izhaja ob torkih in petkih, v naklad« 21.000 icvodov / Redn« pnioge: Moja CorenJ^ks. Letopis Corenjska {enkrat l«lno) \n devet bk^lnih prilog } Tisk. SET. d d., l^ifblfana / Narotlnina; tel.: 04/201 42 41 / Cena »zvoda: 1.20 EUR, ietna naročnina* 137,05 eur; Redni pfainiki imajo to % popusta, palle^r)i 20^ popusu, Ictnf 23 % popusta: v cene |e vračunan DCA' po «lopnji naročnina «« upolteva o4 tekoče $levilke tesopisa do pisnega preklica, ki velja od zadetka naslednjega obra^urvskega ebdoUa / Osame stor«tve: po ccniku; »glasno trlei)«: tel.: 04/ 201 42 f 4 4 GORENJSKA ^^ GORENJSKI GLAS petek, zo. julija 2007 KRATKE NOVKZE Vfili^ Prihodnjo nedeljo k Ruski kapelici Predstavniki kranjskogorske občine, Društva Slovenija-Rust« ja in veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani $0 v sredo na konferenci za novinarje predstavili letošnjo svečanost Ruski kapelici na Vršiču, ki bo prihodnjo nedeljo, 29. julija, dopoldne. Letos mineva 91 let od tragedije ruskih vojnih ujetnikov^ ki jih je pod VrSIčem zasul snežni plaz, njlrr spomin pa so preživeli postavili sedanjo kapelico. Na minister D slovesnosti bosta govorila slovenski zunanj mitrij Rupel in podpredsednica ruske Dume Ljubov Sliska, ki bo prišel v Slovenijo s §e petimi poslanci In 2 delegacijo sveta federacije, ki jo bo vodil predsednik odbora za znanost, izobraŽevanje In ekologijo Sergej Šebligin. Konec prihodnjega tedna bo v Ljubljani in v Kranjski Gori v čast dogodka ob Ruskt cesti na Vršiču več prireditev. V Kranjski Gori bo v soboto tradicionalna spominska maša z udeležbo predstavnikov Ruske pravoslavne Cerkve, v hotelu Kompas pa bo razstava v počastitev i^-letnlce vzpostavitve diplomatskih odnosov med Rusko federacijo In Slovenijo. Tudi letos bodo prišli v Slovenijo ruski gardisti in nastopil! na posebni prireditvi na Tromostovju v Ljubljani. ]. K. Bled Triglavska tržnica in zgodbe lesa utri, v soboto, bo na dvorišču Info središča Triglavskega narodnega parka na Bledu potekala že sedma letošnja Triglavska tržnica. Ta vsakokrat privabi več prodajalcev In tudi obiskovalcev, saj kmetje z območja TNP In okolice na njej prodajajo domačo zelenjavo, sadje, med in tudi druge dobrote domačih kmetij, ki so pridelani tako, da je narava čim manj obremenjena in so tudi bolj zdravi. Tržnica bo organizirana med 10. in 12. uro, vmes pa bodo na svoj račun prišli tudi otroci, ki bodo v Izobraževalno • umetniški delavnici z naslovom Les pripoveduje lahko spoznavali zgodbo lesa In ustva- r 4 i« zanimive lesene izdelke. V. S. uskovnica Črnogorci za praznik na Pokljuko Črnogorsko društvo Morača iz Kranja je tudi letos proslavilo julij, dan državnosti Črne gore. Njegova planinska sekcija, ki deluje že nekaj let, je v soboto, 14. julija, organizirala pohod po Pokljuki. Obiskali so Rudno polje in planini ičica In Uskovnica, pohod pa so sklenili s piknikom pri Mrzlem studencu, sta povedala predsednik in podpredsednik društva Čedo Džukanović In Momo SavovIČ. Čedo Džuka-nović je tudf podpredsednik evropskega združenja Črnogorcev. V Sloveniji jih živi 2550.1. K. Člani planinske sekcije črnogorskega društva Morača iz Kranja na srečanju pri Mrzlem studencu na Pokljuki. lučk Domačin Andrej VIdic je tudi letos poskrbel, da bo v soboto zvečer na Blejskem jezeru zaplavalo več kot 10 tisoč lučk, jezero pa bo ob 23. uri osvetlil tudi ognjemet. Vilma Stanovnik Bled • s promenadnim koncertom Godbe Gorje se bodo danes 18. uri na promenadi začeli tradicionalni Blejski dnevi, najbolj znana in množična prireditev na Bledu. Od danes do nedelje bodo na promenadi na ogled tudi izdelki slovenske domače in umetnostne obrti, ki jih bodo nekateri rokodelci oblikovali tudi pred gledalci. Vsi obiskovalci bodo lahko uživali ob koncertih tako na promenadi, kot terasi kluba Stop in zgornji ploščadi trgovskega centra, zagotovo pa bo vrhtmec glasbenih prireditev večer s skupi- Te dni je na Bledu res živahno, utrip pa je popestrilo tudi okoli tristo motoristov, ki so se no Štajerskih 7 in domačin- zbrali na letnem srečanju imenovanem Centopassi Challenge. ko, Manco Špik. letošnjo zmagovalko Melodij morja skih dnevih vedno znova do- uličnim gledališčem predsta-in sonca. Večina domačinov, živetje veličasten ognjemet z vili blejsko zgodovino od nem soapballu, v nedeljo pa še v ulični koSarki in na at- blejskih gostov in obiskovai- jezera, Id se bo začel ob zy srednjega veka do prihoda letskem tekmovanju. V ne-cev v soboto ob 2Z. uii ne bo uri. Za äste, ki si bodo želeli Riklija, v nedeljo pa bodo za deljo precej obiskovalcev zamudila veličastnega pogle- Bled in jezero ogledati s Stra- povratek v zgodovino s pričakujejo tudi na Bohinj-da na jezero, v katerem bo že, bo v soboto od 21. do 24. kmečkim dnevom poskrbe- ski Beli, kjer pripravljajo zaplavalo več kot deset tisoč ure vozila sedežnica. blejski fijakerji. Na svoj Marietin sejem, ki se bo ob lučk, ki jih vsako leto skrbno Žeprej, vsobotood 15-ure račun bodo prišli tudi šport- 11, uri zaključil s koncer- pripravlja domačin Andrej naprej, bodo člani KD Viteza ni navdušenci, ki bodo so- tom Gorjanskih fantov pod Vidic Prav tako pa je na Blej- Gašperja La.mbergarja s po- delovali na tako imenova- Iglico. Spominek Jesenic je obesek grbom Urša Pfternel potegovali še Cirila Kosmač ....................................... Rabk^ 2 Lanenim prtičem z iz- Jesentce • Najboljši sporni- vezenimi nardsami v karton- ice ie obesek ski embalaži. Peter Tautscher občine Z grbom, ki ga je izdelal Tadej z Leseno hokejsko površino, Razlnsar iz • zanimivo Jelka Kosdj z Vrečko iz lepen- Strokovna komisija je ocenila, ke za voščilnico, razglednico da izbrani spominek ustreza in prospekte ter z Ekološko zahtevanim kriteriiem plab^eno vrečko, Andrej Ma- Prodnik je simbol Save, zara- ver s Kurto v leseni embaJaži. di katere so se lesenice sploh Stanislav Verbinc s Kozolci v je miniaturi ter prvonagrajeni razvijati, spominek stili7iran TAnmitv Tadej Razijigar s še enim spominkom - Obtežilnikom z gr- la komisija. Na razpis, ki sta bom. Predsednica komisije Obesek z grbom je najboljši spominek Jesenic. pravili Razvojna Zdenka Torkar Tahir je pove- ja Zgomje Gorenjske Ragor dala, da so se vsi avtorji poliu- spominki so do konca meseca nagrajeni spominek so prija- Občina lesenice osmimi spominki. Za naziv dili in resno vzeli razpis, ven- na ogled v Kasarni na Stari vili hidi na natečaj Turistične dar pa so nekateri zgrešili Savi, avgusta jih bodo razsta- zveze Slovenije za najboljši osnovne značilnosti, ki bi jih vili v prostorih TlC-a, kasneje spominek Slovenije v letu ga so se poleg nagrajenega spominek moral imeti. Vsi pa na Občini [esenice. Prvo- 2007 Od 30. julija vas pričaku|emo na novi lokaciji. Kranisko poslovalnico Rolffelt«rt Krekova bonlco ie i Zoisov« 1 ^li no NQ2or[evo 3. V novih, vec|iK, boljlih prostorih bomo ie bčje prisluhnili volim žel om Bistrica Spomin na bistriške žrtve Vsakoletna spominska slovesnost v počastitev ustreljenih talcev na bistriškem klancu ob cesti proti Podbrez-jam, bo [utrl, zi. julija, ob 20. uri pri spomeniku. Govornik bo podžupan občine Naklo van Megitč, kulturni program pa pripravlja Kulturno društvo Tabor iz Podbrezlj. Slovesnost organizira občina Naklo In se je vsako leto ude- leži j. K. Selo pri Bledu Skavtski Kva^dej Od do 22, julija na Selu pri Bledu poteka mladinski projekt Kvajdej, tabor gorenjskih skavtinj in skavtov. Na taboru, ki so ga pripravili gorenjski skavtski voditelji in četovodje 14 gorenjskih čet, se je zbralo okrog 300 otrok starih od n do 15 let Letošnja tema programa so Kekčeve zgodbe in dogodivščine, ki otroke vodijo skozi celoten projekt od ustvarjalnih delavnic, orientacije, kmečkih iger, Športnih aktivnosti, do nastopov, izzivov, odkrivanja talentov, okoljevarstvenih tem Za starše oziroma vse obiskovalce pa bodo v soboto, julija, od do 19. ure organizirali dan odprtih vrat, kjer $e boste lahko z mladimi družili ob stojnicah, ki jih pripravljajo izvidniki In vodnice In na skavtskih delavnicah. Nato se bodo proti skavtinjam in skavtom pomerili Se gorenjski župani in starši v nogometu In skavtski Igri z obročem iz vn/i imenovani roverček. A. B. k GORENJSKI GUS petek, 20. julija 2007 GORENJSKA ■ 5 Do konca tedna bo še vroče Elena Novak Kranj • Vremenoslovd napovedujejo, da bo današnji dan najtoplejši letos, temperature naj bi se ob koncu tedna ziü-Žale le za nekaj stopinj, možnost nastanka neviht pa bo majhna- Odlična napoved za obisk katerega od gorenjskih kopališč. Na letnem kopališču Kranj beležijo povečan obisk, v primerjavi s prejšnjim tednom je obiskovalcev več za 40 odstotkov. Temperatura vode v velikem bazenu je 27 stopinj | Celzija, v otroškem pa 29 sto- § pin j Celzija. Več kopalcev je tudi na ko- pališču v Radovljici. "Prejšnji cer pa je vse kopalce na Bledu treh dneh tega tedna smo dose- zaznali povečan odjem elek-teden je bil bazen prazen." nemogoče prešteti. Tempera- gli že 75 odstotkov obiska celo- trične eneigije, kar je posledi-pravi Polona Rob, upravnica tura vode na kopališču je 24 tnega prejšnjega tedna," razloži ca visokih temperatur v za- bazena. Sedaj beležijo med stopinj Celzija. Špela Svetina, vodja prodaje in dnjih dneh. Nekaj so k pove- tristo do petsto kopalcev na Iz lokalne ttuistične organi- marketinga v Termah Snovik. čanemu odjemu elektrike pri- dan, ki prihajajo iz Radovljice zadje Bohinj sporočajo, da se je Poho zasedeno je tudi njihovo pora<^e vključene klimatske in okolice, veliko gostov je prava kopalna sezona začeb apartmajslco naselje, povečalo naprave, nekaj pa tudi Kladil- tudi iz kampa. Sek? ta teden, prej je bilo jezero se je število tujih gostov. Za ob- niki in hladilne skrinje. Na Grajskem kopališču premrzlo. Obiskovalcev je v Bo- iskovalce, ki prihajajo iz Ljub- Vroäne pa so se razveselili Bled, kjer ediii |ia Bledu po- hinju vedno več. Še posebej ve- Ijane, Gorenjske in Štajerske, v slaščičarnah. Ko smo v Kra-birajo vstopnino in vodijo sta- Hko jih pričakujejo ta konec so pripravili številne novosti in nju spraševali po prodaji sla- tistiko obiskovalcev, so pove- tedna. Jezero se je segrelo na 21 prire^tve. doleda, se niso nikjer pritože- Čan obisk zaznali že med vi- stopinj Celzija. Preverili pa smo še porabo vali. V glavnem smo slišali, da kendi. Trend večanja obiska Tudi vTermah Snovik so za- električne energije. Iz Elektra prodajo kar vse, od okusov pa se nadaljuje tudi ta teden. Si- dovoljni z obiskom. "V prvih Gorenjske so sporočili, da so imamo najraje sadne. O b 0 Soban Pauković: "Slabo prenašam vrcčtno, sem brez energije. Pojem več vitaminov, se pravi svežega sadja in zelenjave. V avtu ml klima slabo dela, v hišo pa je ne bi dal. Sicer pa ravno odhajam na dopust," Nataša Udir "Smo v senci, veČ pijemo, za otroke Imamo bazenček; se Imamo kar fino. Prostore prezračimo ponoči, nimamo težav s spanjem. Na srečo Imamo hišo zgrajeno tako, da je prijetno hladna." )anez jazbec: "Počutim se super. Zdajle naj kar bo vroče, jeseni pa bodo druge temperature. Napovedujejo se klimatske spremembe in se bomo morali prilagoditi, če bomo hoteli preživeti." Vida Vidic: "Mi je kar vSeč, da ]e toplo. Zjutraj prezračim stanovanje. Na srečo je stanovanje hladno, včasih moram obuti nogavice. Čez dan se v glavnem zadržujem v stanovanju. Klime pa ne bi kupila." Zlati zakon Gorenjke in Prekmurca Ko sta se Jožica in Polde Ratnik z Bobovka 13. julija 1957 poročila, sta bila na občini samo s pričama. Kokrici. Kosilo so si privoščili v gostilni v Goričah, Danica zavi?LZLEBtR Kako se je danes 72-letni ............................................................................par sploh spozfjaJ? Jožica je Bobovek • Cerkveno sta se doma z Bobovka, kjer je imel poročila v domaČi cerkvi na njen oče kovačnico (še danes nanjo s pomin ja zanimiv simbol, nakovalo), Polde pa je doma pa sta Jožičina mama Prekmurec. Leta 1950 se je in svakinja pripravili svatbo. priSel uČit v Kranj (po poklicu Po petdesetih letih sla mi- je ključavničar) in se zaposlil v nulo soboto v cerkvi na Ko- Savi, om pa je delala tudi Jo- krici znova obljubila zvesto- žica. Spoznala sta se leta bo, na svatovščini ob zlati 1954, nato je šel Polde v voj- poroki pa je bilo kakih pet- sko in Jožica ga je zvesto ča- ' deset gostov. K obnovitvi do- kala polni dve leti. V tem godka sta ju nagovorila si- času ga ni nikoli obiskala, saj nova z družinama, za Jožico celo za pisma ni bilo vedno nju ni šlo vse gladko, veliko čilnem po vrtnih palčkih) ali in Poldeta pa je bilo majčke- denarja. Poleti 1957 sta se je bilo dela, skrbi, tudi bolez- v preteklosti pri varovanju no presenečenje tudi moj vzela in naslednje leto se je ni, pove zgovomejša Jožica, vnukov. Čeprav je bilo v živ- obisk dan pred slovesnostjo, rodil prvi sin. Danes imata Sedaj sta že dolga leta v po- ljenju treba veliko potrpeti. Kljub temu sta rada pokle- ob dveh sinovih (mlajši z koju, Jožica 21, Polde 16 let pa sta vseeno srećna in še kar pelala o svojem dolgem za- družino živi doma) še tri Dela in skrbi pa vseeno ne zdrava pričakala okroglo ob- konskem življenju. vnukinje in vnuka, V življe- zmanjka: v hiši, na vrtu (zna- letnico skupnega življenja. Prihaja Kranfest Konec prihodnjega tedna bo na kranjskih ulicah in trgih potekala že 25. Kranjska noč. Dogajanje se začenja že v četrtek. Tina Javo r Pri pripravi kulturnega pro- ..............................................................................graitia bo letos sodelovalo Kranj • Prireditev, ki jo mno- tudi šest pobratenih mest ki gi poznajo kot največjo na Go- se bodo skupaj še s šestimi renjskem, vsako leto obišče prijateljskimi mesd predstavi- več kot 70.000 zabave željnih U na stojnicah ob gUvnem obiskovalcev. Kranj namreč v trga Znotraj prireditve so pri- teh dneh m desetih razliäiih pravili še sejem domaČe in prizoriščih ponuja glasbene umetnostne obrti, literarno ter športne dogodke, gledali- glasbeni večer, številne c^ede Ške predstave in bogat anima- ter rekreativni turnir v odbojka djski program. Letos so program razdelili na mivki. K letošnjemu programu bo na dva segmenta. Na Sloven- svoj delež prispeval tudi Radio skemtrgubödözavseijubite- Belvi, ki bo poleg glasbenih Ije populame glasbe nastopili gostov in nagradnih iger po- Toni Cetinski, Pero Lovšin, skrbelzaizborMissKranja.V Siddharta, Pop design in še okviru projekta, ki je stal številni drugi. 130.000 evrov, so za vrhunec Mestno jedro pa bo tokrat sobotnega večera na Globusu prizorišče kulturnega dogaja- pripravili oserruninutni ognje- nja. Na njem se boste lahko tnet, ki se bo začel točno ob ustavili ob amaterskih in po- polnoči, uličnih gledališčih, otroški deželi in seveda dobrih tradido- Vse Kranjčane organizatorji še enkrat opozariaio na stalne nalnih slovenskih dobrotah, cestne zapore v središču me- Dogajanje v tem delu mesta sta (Slovenska cesta-Jelenov bodo začinili Še s skupinajni klanec, del Gregorčičeve ce- KontT^>ant Mljask, Beerbdiv ste) in jim želijo obilo užitkov in drugimi. ob pripravlj enem programu. Kranj Mednarodno srečanje motoristov v Kranju Moto klub Preising Riders bo od danes do nedelje organizator 9. mednarodnega moto srečanja. Potekalo bo na sejmišču pri Supernovi v Kranju, Člani kluba pa obljub^jajo dobro glasbo, motoristične igre, erotični šov in vse drugo, kar spada k srečanjem. Za motoriste sta vstop in kampiranje brezplačna. V. S. ZAPOSLITEV V SPARU? Dobro zane! v« tft JMt dJfi «iM V Za d^lo v r>aSi pMiovalnici S^AA KAANJ litfi^mo! 1. Mesarja-prodajalca (m/ž) Pogoji: v (rjovim d^lovA« pcdobr^ih delavnih mtitvh - v^l^^j« d^ deid i ijgdfti^ Nudimot «delo v ^od^bro^c mijeni posi^inici U 'T\c iri vmi r 11 rgi f ^^ u Cc v J« hii r>til«jJU iiil^ni ^ iiiiijjif in b^nm 4/Kif^im4L1 in^Mprrn^r KfV^.t^tnsi D ftNK i^iMbK)) 1*^1 i Will jiCimd C t iiln^it rjfc^it^ArvJi^ wi i dijIPriptMM TfVl Ti' H innm p^fis drtilkFv Eu^iMf^^'c ^p^ki'tj i'ÄL «J Polo Si Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj D«lcrvsko cesto 4, 4000 KRANJ tel.: 04 27 00 200, (oks: 04 27 00 222 www. a vtohi so vrta c.s t * 9 »i « V t IM » k m*^» s « I m k pohištvo forma. ^ WWW pohisTv>forma4i Nase poslovanje bomo preselili m linli na novi lokaciji v OPC Potok pn Komendi, zato nas vdbimo NOVE SODELAVCE (in/2) k sklenitvi delovnega razmena v septembru/oviobru 2QQ7 za naslednja delovna mesla: •MIZAR •CNC OPERATER •MONTCR POHIŠTVA • končana IV, stopnja tehnične smeri «izkušnja na omejenem delovneFn področju «voznici izph kategorije B Delovno razmerje bonio z iä^ranim kandidatom .sklenili za določen oz. nedoločen cds s pt^im delovnim hsm in oosküsno dobo 3 ftiasAcev. Nudiiro dobre delovne poooie in možnost napredovanja. Pisne prijave s kratkim avij enjepisom sprejemamo najkasneje do 3. avgusia 2007 na naslov: Agrotreck, d. 0. n.. Vikrce 27/c. 1211 Lj^martno. telefon.; 041/521>310. g. Anže Milwvec, ^»1; info^histvo^omai za Na kranjskem sodišču se je nadaljevalo sojenje za drugi primer izsiljevanja podjetnika Draga Šubica. Izsiljevalci so zahtevali 400 tisoč evrov in "nadaljnje sodelovanje". MatiažGreoorič se pogovorili o nadaljnjem ..............................................................................sodelovanju. V12 •minutnem Kranj - Na okrožnem sodilču posnetku je Šubic na zahteve v Kranfu se je v četrtek nada- izsiljevalcev večkrat ponovil, Ijevala glavna obravnava proti da toliko denarja ne more Samirju Gluhicu in Lufüju priskrbeti takoj, ampak v ne- Maliäju. ki sta obtožena izsi- kaj dneh, ko bi mu tolikšen Ijevanja kranjskega podjetni- znesek odobrila ban] zanimal Šubičev denar In da je vse Marjete Dvornik se je v nada- zahtevali naj za polovično skupaj le obojestranska komedija. / F^to.t, Ijevanju glavne obravnave seznanil z dokaznim materialom, med drugim so ptegle- ceno proda svoje avtomobile, da bo lahko prišel do denarja. jena v Ljubljani. Po dveur- znal, da je glac na posnetkih Drugi telefonski pogovori nem čakanju je podjetnik le telefonskih pogovorov s Šu- dali fotc^rafije spektakulame- so bili zabeleženi i). marca, "dočakal" izsiljevalce; najprej bičem njegov, zanikal pa je, ga prijetja osumljencev pred !ncev pred ko se je Gluhic s Subicem je do njega pristopil Človek za da bi bil on "komandjr" m kranjskim hotelom Creina, dogovoril, da mu prinese de- "zvezo", nato pa naj bi s tor- ponovil, da od podjetnika ru ko na j bi jim Subic izročil kov- nar na dogovorjeno mesto, bo, v kateri bi moral biti de- hotel denarfa. Pogovore je zahtevanim denaiiem pri čemer pa je očitno prišlo nar pristopil do Gluliičevega označil za obojestransko ko- Nadaljevali so s posluSa- do nesporazuma, saj je obto- avtomobila. Še pred tem je medijo. V nadaljevanju je telefon skill Ženi od podjetnika zahteval obtoženec podjetniku v hr- svoje izvedensko mnenje po- podjetnikom in osum- naj s 400 evrskimi tisočaki vaščini zagrozil "če danes ne jasnjevaJ Tomaž Čeh z InSti- pride v Ljubljano, kar je sled- bo vse v redu, ne bomo več tuta ložef Stefan, kjer so Ijenim Gluhičem, ki so jih s pomočjo prisluškovanja pridobili kriminalisti. Iz posnetka, ki je nastal c. nji zaradi domnevne nevar- zahtevali tvojega denarja" in opravili računalniško analizo nosti zavrnil. Ko ga je Gluhic "če gre za kakšen trik si na in primerjave govora. Soje- tega dne okoli 15. ure poklical muhisnajperja". nje se bo Še nadaljevalo, na marca letos, je razbrati, da po mobünem telefonu, je Šu- Prvoobtoženi Gluhic, ki je sodišču pa naj bi skupaj po- naj bi domnevna specialna bic Čakal pred trgovino Hofer na prvi obravnavi zanikal slušali kar za Šest ur posnetih enota od Šubica terjala plači- v Lescah, Gluhic pa se je raz- krivdo in trdil, da mu je Su- prisluškovanih telefonskih evrov buril, češ da sta bila dogovor- bic zadevo podtaknil, je pri- pogovorov prometuje nenormalno Stanje Tako ob letošnji moriji na gorenjskih cestah ugotavlja prometni inšpektor Boštjan Omerze Matjaž Gregorič "Vzrokov za hujše promet- ..........................ne nesreče, ki jih je na go- Kranj • Prometna varnost na renjskih cestah manj kot gorenjskih cestah se je v za- lani, je več, Še vedno je velik dnjih dveh mesecili naglo delež povzročiteljev pod vpli- poslabšala, saj je letos do sre- vom alkohola, zato ob koncu dine julija umrlo že 19 pro- tedna poostrimo nadzor, metnih udeležencev, lani pa Pretekli konec tedna smo v v vsem letu 18. Po številu osmih urah ustavili več kot smrtnih žrtev smo se vmili v 300 voznikov, izrekli 80 leti 2000 in 2004, ko jih je glob in podali sedem obdol- bilo v vsem letu 25, ugotavlja žilnih predlogov, 15 vozni- prometni inšpektor na kom smo namerili večjo kranjski Policijski upravi stopnjo alkohola od dovolje- Boštjan Omerzd. ne. Hitrost vsaj na glavnih cestah, predvsem na magi-straUd, ob kateri je gradbišče Boštjan Omerzel avtoceste, ni lako velik pro- si edno sankcionirali neupo-rabo varnostnih pasov in čelad, vendar se je varnost na cestah vseeno poslabšala. "Še vedno vdja, da za prometno varnost vozniki in drugi udeleženci lahko največ storijo sami, tako da upoštevajo cestno prometne predpise, ne uživajo alkohola, se na vožnjo odpravijo spočiti in ustrezno pripravljeni ter ob primernem času, v poletni vročini pa je treba tudi dobro prezraäti vozila in uporabljati klimatsko napravo v vozilih, ki jo imajo. Policijska represija je lahko samo D AT R I s biem. Že nekajkrat se je po- mi je bilo v spomladanskih dodatek," dodaja Omerzel. kazalo, da je vzrok za nesre- mesecih največ pešcev, kole- Na Gorenjskem sicer v za- četudi neustrezna cestna in- sarjev in motoristov, v za- dnjem času primanjkuje frastruktura, vendar ima po- dnjih nesrečah so se jim pri- prometnih policistov, podro-Udja pri tem boli malo bese- družili tudi vozruki avtomo- bno bo treba tudi analizirati de," ocenjuje Omerzel in dodaja, da je bila več kot polovi- bilov. Letos so prometni po-1 idsti odredili kar za četrtino vzroke za slabšo prometno varnost, na osnovi rezultatov ca letošnjih smrtnih žrtve več preizkusov aikoholizira- starejša od 65 let, povprečje nosti kot lani, izvedli bistve- pa se bodo možje v modrem odločali tudi za nadaljnje pa je skoraj 70 let. Med nji- no več meritev hitrosti in do- ukrepanje. k i 105 Priloga Gorenjskega glasa Ško^eloškega župana bodo jeseni znova volili na Godešiču, Gostečah in pri Sv, Lenartu, kjer je približno tisoč volivcev. Tako majhnih županskih volitev vsaj na Gorenjskem še nismo imeli, zato bo predvolilni boj zelo zanimiv. Znova v županu Marija Volčjajc narobe, ^e volivec odnese vo- ilni listič domov» ^e v volil- VroČa novica o vnovičnih nem odboru sadijo kandida- volitvah Škofjeloškega župa- tovi otroci, če ni jasnih dolo- na me je minuli petek popol- čU, kdaj je glasovnica veljav- dne ujela na dopustniškem na in kdaj ne... vračanju z morja. Voznik av« tobusa je ra2lagal. kako so se pomemben je postal v zadnjem letu spremenile razmere na hmških cestah. Policiste so trdo prijeli in vsak glas Stare, socialistične volilne zelo redid še vzamejo pod- navade, so se na sodišču kupnino. Včasih je bila na- znašle zaradi tesnega volilne-mreč običajna, naj si storil ga izida v Izoli in Škofji Loki, prometni prekršek ali ne. Po- saj je postal pomemben vsak večali so jim plače, da ne "be-raäjo" več na cestah. Hrva- glas. Tesni volilni izidi v svetu ška v želji po Evropski uniji niso nič posebnega, tudi pri torej opušča balkanske nava- nas jih lahko še pričakuje- Sicer pa se je de. mo, morda že jeseni na pred- V Sloveniji bi jih z vsto- sedniških vohtvah, saj se predvolilni boj I»ni v Evro^ko unijo mora- nam obetajo vsaj trije dobri U že opustiti, vendar nam kandidati. prslctlČnO že oätno povsod to ne gre naj- Zatojeskjajničas,daslare bolje od rok. Starim volilnim volilne navade pospravimo v navadam oziroma "domače- ropotarnico zgodovine. V mu" odnosu do volitev je tem pogledu je škofjeloški zapJet dobra stvar, saj je več kot dober poduk volilnim od- začel V trenutku, ko vendarle odzvonüo. tO pisem, se ]e ^a volitve ne sme pasti ^ kom^ijam, kaj se na naši spletni niti senca dvoma lahko zgodi, če volitev ne jemljejo skrajno resno. Tudi skem svetu zataknilo pri prav to ne bi obremenilo Gostečah in pri Sv. Lenartu. Na volitve ne sme pasti niti zakonodajni oblasti, saj ji je razglasitvi godeške cerkve obünskega proračima. Tak- Največ besede bodo imeli anketi senca dvoma, sem zaradi za- ustavno sodišče naročilo po- za kulturni spomenik lokal- šen status je potreben za Godešani» ker jih je pač naj- pletov v Škoiii Loki zapisala praviti volilne zakone. nega pomena. Županu to prijavo na državni razpis za več. Prav zanimivo bo nenavadno P^ Unskih županskih volit- Igor Draksler, ki ga Dušan seveda ni bilo všeč, po pri- obnovo cerkve, za kar so do- spremljati, kako bosta oba vah. Kar nekajkrat so me okr- Krajnik po zadnjih volitvah reditvi so stvar pojasnjevali mačini zbrali 85 tisoč evrov kandidata snubila volivce, hitro cali politiki Drakslerjevekoa- nikoli več ni imenoval žu- tudi ministru za obrambo {novi zvonovi, obnova po- saj tako "majhnih" volitev lid je in besediäli o uredniški pan, je bil konec minulega Kariu Erjavcu, ki ga je zani- slopja). Med obnovo so od- vsaj na Gorenjskem še nis- Spremenilo polltUa. tedna nad odločitvijo upra- malo, v čem je problem, krili zanimive freske, ki bi moimeli. Za tisoč ljudi ven- v Znani kianjski pravnik pi- vnega sodišča presenečen. Med domačini je naslednje jih radi obnovili s pomočjo dar lahko pripraviš veselico, razmerje. Se l^o pravi, da je sodile hiša, Volilni zaplet, ki je pomem- dni krožila govorica, da je državnega denarja. Očitno piknik, jih peljati na izlet... kjer pravica zardeva, V pri- ben za vso državo, se zaradi Draksler v jezi Godešanom se je župan za umik odločil. Morda bosta tako kot Arne- pred. dobro uro meru Sko^eloških župan- Krajnikove vztrajnosti lomi dejal, da je žal tudi njihov ker sedanja koalicija v ob- ričani hodila od vrat do skih volitev usövno in upra- na njegovem hrbtu. ]e dobra vno sodišče nista zardeU, saj nista sledila namigu politi- polovica bralcev kov (celo parlamenta in via- de), naj volilni zaplet pome- odločitev tejo pod preprogo. župan. činskem svetu (DS, LDS, vrat? Kaj je Draksler dejal in NSi in SLS) verjetno ni bila Pob I ska j mo Še po statisti- cal tudi vai župan kaj so dodali domačini, je enotna pri podpori» je zapi- ki zadnjih županskih voH- seveda težko preveriti. Vse- sal Igličar. tev v Škofii Loki, na katerih Kakšno presenečenje pre- kakor bi bil veliko bolj pre Zaplet so kasneje rešili in je Igor Draksler zmagal s dstavlja odločitev upravne- viden, če bi pričakoval, da občinski svet je le razglasil šestnajstimi glasovi pred-Demokracija ni prazna be- ga sodišča, najbolje pojas- se bo upravno sodišče odlo- godeško cerkev za kidtumi nosti. Če odštejemo glasove UStavne23 seda, njeno bistvo so predpi- njuje zgodbica z nedavne čilo tako, kot se je. Po drugi spomenik. Vprašanje pa je, z Godešiča, Gosteč in Sv. 1 ♦ V V sodisca si in postopki, najbolj po membne so volitve. Prav za- predstavitve kn)ige o lanski strani zaplet kaže, kako je kako bo neljubi dogodek Lenarta, dobimo namreč tisočletnici Godešiča.. Iz- Draksler ujet v sedanjo koa- vplival na vnovične župan- podatek, da je Igor Draksler nimivi so posnetki iz revnih jemno delaven prireditveni licijo. Aleksander Igličar je ske volitve, na katerih bodo dobil 4.368 glasov, Dušan ocenjevala kot afriških in azijskih djžav-ki odbor, ki ga vodi Aleksan- v junijski številki Dobrav, imeli Godešani največ bese- Krajnik pa 4-413 glasov, kar jih zlahka uvrstimo med dik- der Igličar, je izdal še knji- glasilu krajevne skupnosti de. dobro, Sed.a] pa tature • kako volilno udelež- go, v kateri so v sliki in be- Godešič, razočaran zapisal; _ vil ^ nepismenih beležijo s sedi predstavljene lanske da je župan 7. junija z dnev- Krajnik ima 45 glasov jlQ Že dobra prstnimi odtisi ali s štampilj- prireditve, ki jih je bilo res- nega reda obdnskega sveta naskoka ko na roke. nično veliko. Na slovesm umaknil podelitev statusa pomeni, da je Krafnikov naskok znaša 43 glasov. Podatki po posameznih voliščih pa kažejo, da je Draksler zmagal v Gostečah in pri polovica nieni, Pn ^as pa celo nekateri predstavitvi knjige je Igličar kulturnega spomenika lo- Na nove županske volitve Sv. Lenartu, Krajnik pa predsedniki volilnih komisij malce okrcal župana Draks- kalnega pomena cerkvi sv. bo lahko odšlo približno ti- svoji rojstni vasi na Godeši- da je slaba. še vedno misUJo, da ni nič lerja, ker se je na občin Miklavža na Godešiču, če- soč volivcev na Godešiču, ču. i A IO GORENISKl GLAS petek, 20. julija 2007 POGOVOR Razgledi Popoln neznanec v politiki Jože Andrejaš, sicer gostilničar pri Lectarju v Radovljici se bo jeseni potegoval za mesto predsednika države. Pri tem ga ne podpira nobena stranka, za kandidaturo bo zbral zgolj podpise volivcev. Zvm v nace v • ZIVI živeti lože Andrejaš, gostilničar 12 Radovljice, kandidat za' predsednika države Danica Zavrl Žlebir sprejmem nove izzive, Tudi misom. Naposled bi bila bh- sicer sem zadnja leta čutil, da ko govornika na proslavi oba, Kaj ste počeli do sedaj» preden prihaja čas, ko bom moral v saj to ne bi bilo prvič." smo vas spoznali kot kandida* javnosti zagovarjati svoje po- la za predsednika države? glede in stališča. Nisem si "Prihajam iz Hrastja pri mislil» da bo to prav na pred-Gerkljah ob Krki, kjer sem sedniških volitvah. Odločitev Kdo pa bi moral po vašem narediti prvi korak k spravi? "Tu smo naleteli na dve preživel otroštvo in najstniška o teh pa je dozoreia ravno ob močni osebnosti in nobena od njiju se ni pripravljena premakniti niti za milimeter. leta, nato sem šel na šolanje v tej oddaji. Zavedam se, v kaj Ljubljano,kjersemkončalpa- se spuščam, ob tem pa so pimiško šolo. Vmes me je vle- moja pričakovanja realna. Sem Človek, ki je neobreme- klo, da bi postal sodalni dela- Kandidiram zato, da zmagam njen in sposoben v tald situa- vec. Ves čas sem se ukvarjal in ne, da i^bim. Ne bom pa dji naredili prvi korak. Nisem tudizglasbo,ki je moja velika slabe volje, če mi 10 ne uspe. zamerljivec, do nikogar ne go- Ijubezen. Kmalu sem dobil Zavzemam se za človekove jim zamer. Upam, da tudi tudi družino in na razpotju pravice, za okolje, sodalno dr- drugi ne do mene (Če je dru- med glasbo in družino sem žavo in tehnološki razvoj. Če gače, naj mi na tem mestu se odločil za slednjo. Z ženo se bo zaradi tega, ker bom jaz oprostijo). Kot človek, osvobo- imava dvakrat dvojčke» i3-lel- zraven in bom imel prilož- jen tega, sem pripravljen nana Miha in Mojco ter Z4*)etni nostza javno besedo, kaj spre- rediti prvi korak. Nekdo ga Nino in Karin, Nina ima že menilo na bolje, potem sem mora. To je podobno kot med dva otroka in pričakuje tretje- že naredil nekaj dobrega, ga, Karin pa je rodila fantka II partnerjema, v družini, med sosedi... z mikrocelice gredo pred poldrugim mesecem." Vaši želji torej nista obUst in napetosti in spon na občine, moč, nd Fimkcijo predsednika bi preselila v Radovljico, vzela nepravilnosti, marginalne po- potrebno narediti tudi v viš- tako na javnost kot na sveto- rad približal ljudem, Ko smo A« ««A ^m ^ » t » » Lectarja v najem, pozneje smo postali tudi lastniki go- jave, z opozarjanjem nanje v okviru svojih zmožnosti po- jem interesu. Če se v družini kregata starša, trpijo otroci, če mogočneže se v krogu prijateljev pogo-variali o tem, kako. je prevla- stiine in lani vanjo spet pripe- skrbi, da se kaj spremeni. Ve- se predsednika, pa državljani, Kakšne predvolilne aktivnosti dala zamisel, da bi se vsak načrtujete v prihodnjih mesecih? mesec v drugem slovenskem kraju pripravilo srečanje Predvsem bom hodil predsednika z IjudmL 12 na Ijali lectarijo. Leta 1766 je Ja- likokrat slišimo, da je pred- ob tem pa tudi dižava izgub- kob Krivic odprl lectai^c de- sedniška funkcija samo re- Ija ugled v svetu." lavnico v tej hiši, pozneje pa je prezentativna brez velike iz- zamrla. V gostilni je tudi mu- vršne moči. To že drži, po Pobuda iz Kiope Je bil prvi do- okrog in se ljudem osebno leto, 60 v petletnem manda- zej. Z ženo imava dlj, da Lee- drugi strani pa je nalc^ pred- godek v pripnavi na predvotil- predstavljal. Veliko energije tu, kar ni malo. Tako bi imel tarja revitalizirava tako, da bo sednika nadvse pomembna, no bitko. Kaj ste sporočili bo treba vložiti v zbiranje pod- kot predsednik res neposre- tukaj v prihodnje spet tisto, saj se mnogi državljani z njo uglednim svetovnim osebno* pisov volivcev. To ni ravno den stik z ljudmi in jim bil na kar je že nekoč bilo, med dru- poistovetijo, gim tudi sobe." stim? Kakšen je bil odziv? lahko, treba je pripraviti ljudi, voljo za kritike in tudi pohva- "Odziva še ni bilo. to so dol- da gredo oddal svoj podpis za le. Saj vse ni tako črno, v Slo- Kako razmišljate o sedanjem gotrajni procesi. V svetu po- kandidata na upravno enoto, veniji v primerjavi z denimo Z»äV6Q3ni SC, Kot predsedniški kandidat ste predsedniku |anezu Dmov- grešam foovno organizacijo, vzpostaviti ekipe, ki bos tem tretjim svetom živimo zelo se pojavili najprej v satirični šku? Ga št^ete za takšno mo- ki bi prizadevanja za ohrani- namenom delovala po slo- dobro. Prav je, da stremimo V kaj se oddaji Hribar, kjer ste prema talno avtoriteto? v v gaL vse ostale kandidate. Naj- tev okolja spravila v življenje, venskih krajih. Septembra boljšemu Življenju, vendar "Predsednika Drnovška Domislil sem se bivših pred- bom zbiral podpise in če pri tem ne bi smeli pozabiti, SpUSCam, trž pa vidite med tekmova- zelo spoštujem, ogromno je sednikov in drugih uglednih smem izkoristiti tole priJož- da dobro živimo. Za to se je njem v takšni oddaji in v tek- naredil za Slovenijo, kar pa ne ljudi, ki imajo v svetu še ved- nost, bi prosil volivke in voliv- treba zahvaliti tudi prejšnjim generacijam, nismo vsega dosegli sami." ob "tem pa movanju na votitvah kakšno pomeni, da se strinjam z vse- no velik vpliv, naj se zavzame- ce, ki mi zaupajo kot nestran lazliko? Ali greste na predsed- mi njegovimi dejanji. Ne odo- jo za to. To pismo sem pisal v karskemu kandidatu, da bom SO moja niško tekmo zaradi same tek- bravam denimo tega, da ni bil imenu svojih treh vnukov in s svojimi izkušnjami pripo- meali z resnim namenom? govornik na proslavi. Prav je, njihovih vnukov. Paziti mora- mogel k razvoju Slovenije, tekme s (politič pričakovanja imam resen namen. Sati- da opozarja na sporne stvari v mo, kakšen svet bomo pustili naj gredo na upravno enoto no) veliko močnejšimi tek« rična oddaja Hri-barpa je bila družbi, vendar bi lahko to sto- otrokom, ne smemo biti se- in oddajo svoj podpis zame. bični in misliti le na našo ge- Na podlagi referenc iz gospo- meci? realna, sredstvo, da sem prišel do za- ril na drugačen način. četka uresničevanja tega res- neradjo. Ne smemo si več za- darstva in mojega načina živ- "Volijo ljudje in nikoli ne Š. kakšen bo rezultat niiho- Kandidiram nega namena. Seveda ostaja Kako bi vi obvladali napetosti, tiskati oči, da je vse v redu, ljenja sem prepričan, da sem ve volje. Če ne bom poskusil, razlika: tam je šlo za tekmova- kakršne vladajo med predsed- znanstveniki so nas uradno se odločil prav. Brezpodpore zato, da nje med kandidati, ki (z me- nikoma države in vlade? posvarili, kaj nas čaka v pri- družine ne bi mogel storiti ni W0I i niso alfa noj vred) niso politično profi- II Sem nestrankarski kandi- meru nadaljnjega onesnaže- tega koraka, niti brez podpo- omega mojega ž mi ne \x) iwnelo jenja. Će zmagani m ne, Unni. to ni bUa resna volilna dat, ne opredeljujem se ne vanja in izčrpavanja našega re sodelavcev (pri Lectarju tekma, pa je vendarle le šlo za levo ne desno. Tudi o dnevno planeta in projekcije so zelo imamo 21 zaposlenih), ki si kušnja več, iz nje se bom ve- da iZ^^ulDim. idejo, da se tam najde pred- političnih dogodkih se doslej zaskrbljujoče. Saj obstajajo bodo v tem času zaradi mojih liko naučil in to znanje že sedniški kandidat Vse skupaj nisem želel opredeljevati, različna prizadevanja za ohra- predvolilnih dejavnosti na kdaj uporabil. Tu sem prav- Ne bom pa se je lepo ujelo in na podlagi Sem pač človek, ki je vselq ži- nitev okolja, a tudi tu se svoja pleča naložili kako do- zaprav jaz na boljšem od eta- mojih želja iz mladosti, ko vel po načelu: živi in pusti ži- ukvarjamo vsak s svojim vrtiČ- datno breme. Sicer pa sem v bliianih politikov, saj nimam Siabe VOlie, ce sem hotel kot glasbenik spre- veti. Kako bi reševal napetosti kom, zato je bila Pobuda iz gostilni vedno prisoten, še česa izgubiti. Če mi ne uspe, minjati svet, se je sedaj poka- med predsednikoma? S pogo- Krope namenjena temu, da bi vedno kakšno rad zaigram na se bom paČ vrnil na svoja nU to ne uspe. zala možnost, da v življenju von, z diplomacijo, s kompro- se vzpostavila formalna ali ne- orglice. II pota." A i GORENJSKI GLAS petek, 20. julija 2007 11 PAULINOVI Razgledi Franckova hiša je bila ena najtrdnejših stebrov slovanstva, izrazito proti germansko usmerjena. Prag hiše so prestopili mnogi za našo zgodovino odločujoči ljudje. izse jena Hiša je bila znana tudi po svoji dobrodelnosti. Tudi po dvajset beračev (brezdomcev) je dnevno v hiši dobilo v • v v prenočišče, večerjo Zasl prof. dr. sc., mag. sc. Alojz Paulin» dipl ing. Tako je 31. julija 1947 zapisal v župnijske bukve fare Podbrezje za izgon Francko- ve družine iz stoletja starega doma vnuk avstro-ogrškega zunanjega ministra, grofa Ahrenthala, Čeh Vadav Von- drašek» župnik, ki je več kot pol stoletja mlsijonaril na Kranjskem. Na tem kiaju Gorenjske se Paulinov rod sledi štiristo let nazaj. Z veliko verjetnostjo so bivali tod že tisoče let prej kot Veneti, Etruščani, Kelrt, Iliri, kar so starej.^a i Slovane, dalje kot Langobar-di, Bavarci iz Freisinga ter Tirold iz Brüxena. Franckova hiša je büa trdno povezana 2 Janovo iz Za-drage in Štrithovo (Ažman) iz podbreSke Srednje vasi. 2e v 19. stoletju je ta hiša dala tri duhovnike. Leta 1822 rojeni Aleš (AJex) PauJin je Nekdanji, že sredi 19. stoletja zgrajen dom trgovine in posestva je viden na slikah. Leta 1880 je büa v tej hiši ustanovljena prva slovenska kmetska hranilnica in posojilnica, ki jo je ustanovil Še Alex Paulin. Nato je biJa preko sina Frana {gradbeni inženir Dunajske univerze) prenesena na Ljubljansko kreditno banko in Mestno hranilnico Ljubljansko. Njegov sin, dr. Ciril Pavlin, je bil med sous la no vi tel j i ljubljanskega velesejma. Pri Francku je ing. Blou-dek 1914 zgradil prvi betonski slog na svetu. Vnuk ustanovitelja vinske trgovine istega imena in zadnji gospodar pri Francku» Aleš Paulin (i896-i976>, je bil velik ljubitelj eksotičnih ptic v svetovnem merilu. Farma teh pöc je bila največja v Evropi, morda celo na svetu. Le tej se je zahvaliti, da med vojno veliko Gorenjcev ni 1848 ustanovil vinsko trgovi- Zasl. prof. dr. sc., mag. sc. bilo izseljenih: po načrtih na- no na debelo. Alojz Paulin, dipl. ing. ših nemSko-avstrijskih sosedov naj bi od 170 tisoč Gorenjcev - v smislu etničnega čiščenja • sto tisoč izselili s kovčkom in 50 RM na osebo v Srbijo. V tem času, maja 1941, si je prišel Paulinovo ptičjo farmo ogledat visok nacistični uradnik iz Berlina - torej Prus. Oče mu je rekel: i mi hudo, da bom ob pre- II moženje, hudo mi je, če bo ta ptičjereja uničena, ta je nenadomestljiva.'' . "Zakaj?" . "Saj nas nameravate izseliti." - Prus je odločno odgovoril: "Ne, ne boste izseljeni! Tudi lake ljudi rabimo!" Kot na stara leta poznam zgodovino, si upam trditi, da je tudi ta pogovor o ptičji farmi pripomogel, da je - v nasprotju 2 avstrijsko - obvladala teza iz Berlina in je sto tisoč izselitvi namenjenih Gorenjcev ostalo na svojih do- in zajtrk. 184s Tine Šturm (levo) in Aleš Paulin, ustanovit«lj vinske trgovine Hiša je bila znana tudi po svoji dobrodelnosti. Tudi po dvajset beračev (brezdomcev) je dnevno v hiši dobilo prenod.^če, večerjo in zajtrk. Franckova hiša je bila ena najtrdnejših stebrov slovanstva, izrazito proti germansko asmerjena. Prag hiše so prestopili mnogi za našo zgodovino odločujoči ljudje: Senoa, Bleiweis, Hribar, Tavčar, janež Ev. Krek, Jeglič, ^ 12. Stran i A 12 GORENISKI OAS petek, 20. julija 2007 PAULINOVI Razgledi 4 lu stran Ujčić, Vovk. Škerbec. Blou- de k, Dedek, Derč. Uvri^, Rant, Guzelj, Maier-Kaibi-isch> Adlešič. Natlačen, Piik-majer, Sernec, Majster, Kern. Krenar, Bitenc, Pire, Sire. Peter Kozina, Westen, Gassner, GUnzmann, Bonave-ntura-Resman, Korošec, Ru- pnik, OpaäC, Plemelj, Peter- liri, Aleksander L, Peter II., Tom5e, Pretnar, šuklje in §e in še, in kot zadnji, jeta 1945, Ilja Emburg v spremstvu IG-driča starejšega. Zadr^ja dva sta bila čisto ali delno neevropskega rodu. Franc Kidrič je bD nezakonski sin štajerke in bogatega ne^vropejca 2 Dunaja. Nemški napad na Jugoslavijo 6. aprila 1041 ob štirih Od žalosti, zjutraj je razbil naš patriar- « . . .v-i haJni red. Srčno si je stari KI ]e pnsla Alojz PauUn želel poraza T . v Nemcev. Toda prišlo je dru- V lllSO, gaće, pri nas je zmagala ko- munistično-bol i ševis tična re- je Alojz Paulin volucija. Že je videl, da bo Aleš Paulin (otrok), stojita kletar Tomaž Clažič (levo) in ^ , . stoletja staremu kmečkemu AlojZ Paulin 17. tebruarja Franckovemu rodu vzeto ne ^ , le premoženje, vzet bo tudi brezjah njen odposlanec Sta- stvo. Njih beseda je obveljala. umrl. rojstni dom. Od žalosti, ki je ne Kavčič. Zapeli so procesi. Nalog slovenske vlade je bil - - prišla v hišo (besede župnika Sodnik Kitek (Kranj) je rekel izpolnjen, Franckov rod naj V llrlCtTl Vondraška, Češkega misijo- Alešu Paulinu: "Vem, da ste se izkorenini 20 metrov pod . narja na Slovenskem, ki je nedolžni, a jaz vas obsoditi zemljo. Sod, v katerega je bil protestu mu je Alojza Paulina poročil in po- moram" in ga obsodil poleg vgraviran verz "Le pij me . » kopal), je mož 17. febniarja zaplembe premoženja na vs^eri, a brate<; poprej moć Tri KlIOmeTre 1946 umri. v tihem protestu dvanajst let zapora. 363 vaš- mu je tri kilometre dolg spre- čanov Podbrezij se je s pod- nog ui mozgan si premen potem pa kozarce si štej!", ki I laiaujvkti cs^vKis- u ^ uvig ^ K^ii^/r i a v JV O ^/vi I i I ^VMii*.«. »I , Q01S SpreVOQ vod Gorenjcev izkazal globo- pisom izreklo, da je posestvo ga je napisal Simon Gregor- ko spoštovanje. pokojnega Francka kmečko čič ustanovitelju trgovine ^OrerijCeV slovenska vlada je sklenila,, posestvo in ne veleposestvo, Alešu PauJinu. ko je kupoval da je treba Franckov rod izko- le pet • od tega dva predvojna vino na Goriškem, je Šel ne- • 1 I I 1 1 ^ft* i 4 • W* »«.^V IW ^VV V/V» VW^O M* O U* VJ t JO Tli tSJ KO \J\JI IZKaZdl giODOKO reniniti, in to 20 metrov pod komunista in trije "slovenski znano kam. zemljo, kot je rekel na "ma- fantje" - so bili za to. da se SpOStOVanie« sovnem sestanku" v Pod« nacionalizira kot velepose» ^4M ^ Vfji, f^t* Hf^j k 1}. stran Gregorčičev rokopis Digitalna fotografija 52 RAČUNALNIK IN JAZ Robert Gu§tin Včasih sme Šli na dopust in s Čajo slikanje z zelo visoko reso- slika kakovostna, torej z ve^o pade razvijanje filma. Vse kar Di^talni fotoaparati so tudi seboj vzeli fi>toaparat ter še dva, lucijo. Za povprečnega fotogra- resolucijo, kot jo slikamo, več je, morate le spominsko kartico latji in inanjfi od klasičnih, saj trißme, da ho dovdj za oueko- Jd. ki običajno potrebuje slike v prostora zavzame. Slike nare- odnesti v foto studio in tam nimajo pogonskega mehaniz- večenje lepih in prijetnih do' velikosti jo x cm, je dovolj že pustniŠkih trenutkov. Film je fotoaparat, ki omogoča slikanje jene z resotuajo 5 m xlov, so velike okrog 2 MB. vam potem naredijo fotografi- ma za film. pa tudi filma ne. S je. Pri tem pa so vseJotografije terh odpade odvečna teža in imel prostora za največ j G po- s 5 mil ijonov pixli. Število p i- Spom inske ka rtiče so kapadtet dobre, saj lahko na äigita I nem prostor, t^ovejši digital n i foto- snetkov, potem pa ga je bilo po- xlov na m pove, iz kol iko p 1 ic je 25 6 MB in vse do 4 C Bin več. fotoapa ra t u sproti pregledujete aparat i so kaj m alo večji od trebno zamenjati. Ko smo po- sestavljena slika in več ko je teh Torej lahko že na najmanjšo posnete fotografije in Jih po po- prenosnih telefonov. Pri tem slikali vse filme, je bilo hdeiz- pik, bolj natančna in kakovost- spominsko kartico shranite več trebi tudi izbrišete iz spomin- omogočajo veliko dodatnih nja tren utkov konec. Ko smo na je slika. Podobno kot pri go- kot i20 fotografij, ka rje več, kot ske kartice, Slik pa ni n ujno fit nkcij, saj so ^ fotoapa ra te pri Šli domov, smo film nesl i v bel inu, k i. Če ga na redite z de- če bi posli kali tri filme po razvijati, saj jih laH/;o prenese- vgrajeni čipi, ki nam slikanje foito studio, kjer so 20 razvili in belo nitjo, ni videti nič kaj lepo, posnetkov. Cenovno so spomin- te na računalnik ali pa jih "za- kar najbolj olajšajo in ga nare- fuiredili iz njega fotografije. Ne- saj je precej kockast, če pa ga ske kartice že preuj ugodne in kaj fotografij je bilo lepih, nekaj nared i te s tanko nitjo, sO p reh o- cen e med posamez n im i vel i - pečete" na CD. Slike lahko na računalniku slabih, nekaj je bilo premaknje- di lepo zaobljeni, linije so meh- koatmi kartic ne odstopajo veli- uredite v elektronske albume. rt ih ali motn ih. Iz filma za j6 ke in natančne, sli ka pa je lepa. ko. Zato je pripo ročljivo za do- Kako si organ iz irate elektron- strani zaslon, k i sega dijo preprostega. Večina "digi- talccv" nima kukala za slika-'e, ampak ima na zadnji 'čez posnetkov skoraj nikoli nismo Torej več kot je pixlov, boljša in pust izbrati kartico velikosti ski album, je odvisno od vas. a dobili dobrih fotografij. lepša je slika, a m eja 5 m f I ijo- vsaj 512 MB ali i C B. Število slike lahko razporedi te po da- ves fotoaparat. Tako lažje uja memo želene trenutke in Sedaj so na pohodu digitalni nov pixlov več kot zadošča za fotografij, iri jih lahko s tako turnih ali po dogodkih, lahko mo točno tako, kot bo potem vi- htcaparati. Ti nimajo filma, običajno velikost fotografij. Ce kartico naredite, se že približuje Številki }oo oziroma 500. Bistivna prednost pri digital- ampak se fotografije direktna pa želite shranjujejo na spominsko kar- grafije v formatu vefifeosfi A4. pa tudi po krajih. Kot pač želite. Sliice 50 vam tako ves Čas mz det i slika. Digitalni fotoaparat je praV' 'o, lahko jih odložite na in- zaprav manjši računalnik, tico. Koliko fotografij spravimo na spominsko kartico, je seveda odvisno od njene kapacitete. potem naj Ima vaš fotoaparat ni fotografiji je tudi ta, da vam temet, lahko jih po elektronski Je namenjen fotografiranju. več kot 5 milijonov pixlov. ni treba skrbeti, da vam bo v poŠti kam pošljete, lahko jih prinaša pa nam veliko već vese- Od kak ovosti slikeje odvisna ključnih t ren utk ih zmanjkalo natisnete al i kako drugače u po • Ija pri slikanju. 2 njim v rok i Fotoaparati, iri nam jih sedaj tudi njena velikost, ki jo zaseda rna i n tudi za menja ti ga ni rab i te in o bdelate. Omeji te v lahko povprečen fotograf posta - ponujajo po tmvinah. omceo' na spominski kartici. Bclj ko je potrebno. Prav tako pa tudi od- praktično ni. ne res odličen. A i GORENJSKI GLAS petek. 20- julija 2007 13 PAULINOVI Razgledi 4 12. stran Iz dnevnika, ki ga je pisec teh vrstic takrat napisal: Četr-5. 7.1947 • v Ročevnico peljal 5 parom konj betonske lege, nazaj hlode. Zvedel sem, da je Bruno (šef stanovanjske komisije) zahteval, da se začnemo seliti v ponedeljek, 7. tega meseca. Potem je Še prišel osebno in zagrozil, da bo sicer prišel z milico. Rekel je, da odstopi od svoje zahteve edino, Če dobimo od Ministrstva za kmetijstvo potrdilo, da smo potrebni tu za obdelavo. V pisarni so bili Bruno, atek, mami, stric Joža. Bruno je rekel, da lahko hodimo obdelovat iz Ročevnice in vzamemo hrano s seboj. Omenil je, da lahko vzamemo par jajc. Rekel je, da je treba kaj potrpeti sedaj, ko je svoboda. Tudi on sam velikokrat je prvič Šele popoldan in ne zajtrku je. Njegovo obnašanje je zelo preprosto. Nadaljnja zgodovina te hiše je bila žalostna: spremenjena je bila v zapore UDBE. Med kaznjenci je bi) tudi poznejši nadškof in metropolit, dr. Jožef Pogačnik. (Za njegovo novo mašo je iz te hiše bilo dobavljeno vino.) Tudi seznami v Kočevskem A k Današnja podoba Franckove hfše. Čas je tekel dalje in v Pod- storjena le Franckovemu merjava nekdanjih fotogra- vinarja Mohorjeve družbe rogu pobibh so bili v tej hiši brezje se je priselil tujec iz rodu, storjena je bila tudi uskladiščeni, preden so jih Francije, ki ni imel nobenih slovenskemu narodu. Po- 6) z današnjimi. Če bi se izvršna oblast dr- iz Celovca, uresničile in bo tisti del, ki se je pred pol- novil bom besede mojega žala zakonov, ki bi jih mo- drugim tisočletjem s Kr-očeta: "Ni mi hudo, Če ni rala spoštovati, do tega stem pri Savici globoko na potopili baje v Blejskem je- korenin ne v Podbrezjah ne zeru v času spora s Komin- na Gorenjskem. Kot pred-formom. Uničenje druge sednik krajevne skupnosti več moje, hudo mi je, da so uničenja tukaf opisanega Soinograškem in Pust: do- veje Paulinovega rodu - pri je hišo prodal za tri meseč- vse uničili." Iz stavbnega zgodovinskega spomenika lini (Pustertal) začel, z Oto-Janu v Zadragi - pa so opravili že Nemci, ko so leta ne plače, pa še to ni bilo pla- kompleksa bi bil lahko na- sploh ne bi prišlo. Tako karjem II. Premyslom na stal gorenjski muzej. In sem pa žal prepričan, da se Marchfeldu nadaljeval, v 1942 ustrelili zadnjega moškega potomca. Čano. Tukaj storjena velika kri- kako je bil ta zgodovinski bodo napovedi prof. dr. enem ali dveh stoletjih za-vica - točneje zločin - ni bila spomenik uničen, kaže pri- Bajta in Vinka Ošlaka, no- ključil. Ponovil bom besede mojega očeta: "Ni mi hudo, če ni več moje, hudo mi je, da so vse ^ v • 1 • unicih. II P astiij ev anj e 93 IZ STARIH ČASOV Miha Naglič Ki) se oziramo v stare čase na ko kljub rei^ni nismo poznali bäo pač v$eeno, !ti k vsleä Uga Gorenjskem, ne moremo mimo nikakega gojja, nikakih bolesti, je bilo mogoče, daje precejšnje dejavnosti, kije bila takrat ena To so bila leta, koje mislila in krdelo ovac in govedi mogü ob- osrednjih, danespajojeleSeza skrbela mesto nas noÄ? ljubeča vladati en sam pastir." In kdo vzorec ali pa je povsem drugač- mamica, mi pa smo v svojih so bili pastirji? "Pastirsko služ- na. Manica Koman ji pravi pa- ot rošk ih d ušah ut njali sanje, bo so vašča ni poverili sta r^Še- stijjeuanje. "Pod besedo pastir bajne in roine ter si predstav- mu gostaču. Kot plačo je pastir ali pastirica si predstavljamo na splošno veselega, nepokvarje- Ijali svet ves lepši, nego je v resnici, " Te besede seveda niso bile pr^emal fri srebrne cvancgarce za ulo leto (cvancgarca je ime- nega in zadovc^jnega dečka ali napisane včeraj, nostalgično so la vrednost}} krajcarjev). Hra- deklico, ki neom^eno gn^podu- zvenele fe leta nnj»? imeJ i^govoneno pri vfli- je svcji živini, se veseli božjega Pa^jc bila za Gorenjsko po- čanih. Prvi dan je jedel pri solnca ter v petju in podobnih membnejša kot za druge slo- enem kmetu, drugi dan pri nedolžnih zabavah daje diSia čut ilom svojega radostn ega vensice dežele. "Gorenjska zem- drugßm in, koje ubral vso vos. Ija ima rodovitne pašnike in do- je začel iznova. Tako je vedel i se tu in tam kuha in se NJEKD /NASrri-E VES RAJ ■>■ RAJ-JE-TUJCEV- ZDÄJL&STNIMÄ srca. Prav kakor pravi pesem: maäni so se u kva rjaJi s pašnjo vse, 'Pastarica kravce pase, / ona že od pamtiveka. Pred sto leti je veselil vnaprej na ono hišo. Pastirja na narodno zavedni razglednici Franja Kopača, pred ima svoje špase, / pastir pa in še prej so imeli pastirstvo kjer ga je doletelo kaj boljšega." 2. sv. vojno prav': juhe, juhe, / na planin- drugače urejeno nego danda- Pastiijev delovni dan ni cah luštno jePa je res (b ilo) nes. Vsaka vas je imela sKfjega tako m onoton, kot bi kdo m is- pastirju na pašnik. Ako je je muhe in se v svoji bojevitosti kaj radi medsebojno preizkušajo ali pa ti 10 vsled nasaiivosti a k ljub temu se vsi, ki smo k metje na svojih travnikih na- ski rog. Na la poz iv so vaščani sebne sile. Med tem ko je žival pocede čez dm in stm tako luštno? "Res je, da ima pastirja, ki je pasd živino iz vse UL "Vsako jutro ob 5. uri je sre- bila živina na paši mirna, te-tudi pastir svoje k rize in težave, vasi. G lede košnje so i meli di vasi zatrobil na svoj pastir- daj pasti rju ni b iio ravno po- opravljali ta posel in tekali za tančno začrtane meje, pri paš- izpustili živino iz hlevov. Go- mulila travo, je on lahko lepo ima pastir dovolj posla, dovolj ljubo čredo, tako radi sporni- nji pa se ni pedalo na to in naj vedo in ovce, vse se je takoj str- sedel, izrezljaval piSčalke aH truda in napora, da spravi svoje podložne brez ve^e nesreče zopet v red." njamonato dobo. Saj so bila to nofa edino srečna otroSka leta. se je pasla živina na domačem ni/o v eno celoto, kije mimo in oil na sosedovem travniku, to je pokorno sledila svojemu vodite- kaj podobnega. Ker imajo pa dostikrat tudi četveronožci svo- k i 14 GORENJSKI GLAS petek, 20. julija 2007 USODE Razgledi Prve kondome je v Žiri prinesel neki Dalmatinec leta 1934. Te pripomoäce so imenovali francoske srajčke at V casi hlač Milena MiklavČič O prešuštnicah je šel glas se je tudi, da mu je katera približno takole: "Cel dan. po posegu umrla. Kar nekaj vzel le Koiic včasih so bile hiše veliko mrha, dela, zvtf^cr mora pa žensk je bilo zaradi svoje boJj narazen kot danes. samo ležat..." od marele ITI Tako se tudi do prvega so« lasno in glasno je treba Jahkomiselnosti jalovih." Jalovke so bile preklete. ^ • .. seda ni slikalo, kaj se doga- povedati, da je bilo v Časih, Vsi so jih zaničevali. sel Z njim v ja. Ce je bila gospodinja ki jih opisujem, žensk naj- "Poznala sem eno, ki ni „ . bolna, so se gospodarji spo- bolj strah zanositve. Kljub mogla imeti otrok. Tašča ji nožnico, zabill pri dekli- pomanjkanju informacij so je metala hrano na tla kot . "Vsak večer, ko sem vsa vedele, da lahko takoj zano- psu. Kadar se je njen mož ^SrSlKäterO zmatrana prišla iz štaU, sijo, če se bodo možem napil, ni smela sedeti za ^sem ga našla ležečega v po- vdale. Zato je bilo med de- mizo niti pri kosilu niti pri Sicer reSll stelj». Kazal mi ga je in me kleti, ki so "kaj dale nase", večerji. Velikokrat jo je, po- nezaželene milo prosil, da se uležem zelo malo ali skoraj nič to- tem ko je vstal od nie, tudi k njemu. Joj. kako sem se vrstnih spodrsljajev. ga ustrašila! Žena je spala Vsaka mi je večkrat pono- pretepel. S pasom. Zaradi tega, ker ni bilo nosečnosti, le nekaj korakov stran. Čez vila, da bi morda še kdaj otrok, so bili možje tarča vežo, temu pohotnežu za to ni bilo dosti mar! Če nočeš drugega, ga samo malo Zgodilo pa se je tUQl, da mu le primi, mi je govoril ...Tako je bil ravno strah najbolj za- znesli nad ženo ..." "popustile" sladkim bese- svojih pivskih tovarišev po dam, Če se ne bi tuk bale... gostilnah. Po takem špika- | In zato bi lahko dejala, da nju so se navadno doma 9 se mi zdi, kot da bi se to nesijivo kontracepcijsko katera po zgodilo šele včeraj," se je sredstvo tistega Časa ... Znana je tudi zgodba o zakonskem paru. Sedem srajčke. Tisri, ki jih je upo- spommjala nekdanja dekla Ker pa je narava zahteva- Kljub temu pa je bilo v let sta se ženila, preden sta rablja], je to zelo skrival, la svoje, so si vzeli tisto, pOSeffU umrla. z ene mogočnejših žirov- Žireh, vsaj po pripovedova- se vzela. Ker ni bilo v zako- ker ni bilo preveč kardihtno. kar je bilo pri roki. Znan je skih kmetij. Kar nekaj Včasih je bilo na Žirov- splavov. nju, razmeroma veliko nu otrok, sta se lako odtuji- Bilo bi krivično, če ne bi primer dekie z Dobrače- la, da skoraj vse do smrti omenila dekel, ki so služile ve, ki je svojega komaj roje- ^ • . • ....... -—..w "Poznal sem tistega, ki je nista govorila drug z dru- na kmetijah. Med njimi je nega otroka vrgla v pobelje- zensk le duo zarček ah dva preveč sta po- to počel," mi je bilo zaupa- gim, poleg tega pa sta ime- bilo veliko nezakonskih no peč. Dekla je bila za to skem vehko pijancev. Ko- magala, da je bila želja po zaradi SVOie breznanju Še toliko večja. Nekdaj tudi ni bilo misli- lahkomiselnosti ti. da bi dva živela na koru no pri enem izmed pripovedovalcev. "Vzel je količ od mareh in la tudi vsak svoj fporgert za otrok. kuhanje. Zakaj? Gruntarski sinovi Še to: prve kondome je v so imeli zamerkana dekleta pa ne dejanje kaznovana, tisti, ki jo je "spravil v nesrečo", I šel z njim v nožnico. Marši» Žiri prinesel neki Dalmati- iz boljših družin, ki se pred Porok med gnmtarskimi jalovih. zi. Takoj bi prišli žandarii katero je sicer rešil nezaže- nec leta 1934. Te pripomoČ- poroko po navadi niso spen- fanli in deklami v Žireh in ju pregnali! lene nosečnosti, zgodilo pa ke so imenovali francoske tljala s svojimi ženini. praktično ni bilo. Med sosedi 47 SLOVENCI ZA MEIAMI lože Košnjek Čeprav me v politiko ne kmalu za mejnim prehodom nega sveta koroških Sloven- vleče več, saj sem bil deset let Ljubelj. cev. Zveze slovenskih orga- predsednik Zveze slovenskih Moj dolgoletni koroški pri- nizadj in tudi Skupnosti ko- organizacij na Koroškem, * jatelj, s katerim sem se kot roških Slovencev smo uspe- šest let pa njen tajnik, mi ni novinar po letu 1975 večkrat li, da bodo naše organizacije vseeno, kaj se dogaja med srečeval, je leta 1990 dal po- naredile najprej pravno ana- Slovenci na Koroškem. Tru- litiki slovo in ustanovil svoje lizo posameznega probie- dim se, da bi bilo med nami podjetje. Lani in letos se je ma, se pogovarjale o možnih več pogovora. V preteklosti je na veselje mnogih Slovencev rešitvaii in nato o stališčih bil v nekaterih obdobjih ne- na Koroškem znova vključil sklepale na seji skupnega mogoč. Prepričan sem, da je v dogajanje v narodni skup- koordinacijskega odbora. Za vsak, ki je v katerikoli organi- nosti kot vodja Foruma za sedaj se naše organizacije zadji izvoljen za političnega dialog, v katerem deluje tega dogovora dilijo. Slo- predstavnika narodne skup- okrog 400 znanih Slovencev venska manjšina na Koro- nosti, najprej zavezan koro- na Koroškem. škem je sedaj pod hudim škemu človeku in delovanju "Naša naloga je izboljšati političnim pritiskom. Slove- v njegovo dobro, ne pa prepi- dialog v slovenskih pol it ič- nija pa zelo slabo sliši za Feliks Wieser (levo) v pogovoru s predsednikom Enotne liste ranju, kdo je pametnejši in nih organizacijah na Koro- naše probleme. Če novinar Vladimirjem Smrtnikom, rojenim v Kortah nad Železno Kaplo. kdo ima bolj prav. To bo po- škem in med njimi brez fige Matija Grah napiše, da sku- kazal razvoj, to bodo pove^- v žepu, odpraviti usedhne ša Avstrija rušiti Avstrijsko "Manjšina bo morala iz- table in kje ne in da se naši li ljudje in zgodovina," je de- konfliktov, Id so se nabrale v državno pogodbo, fe sloven- brati drugačne načine poli- predstavniki pogajajo z nji- jal med pogovorom v Celo- zadnjih dvajsetih letih, in se ska politika užaljena, čeprav tičnega delovanja. Vse okrog ma. Nič nimam proti pogo- vcu dolgoletni slovenski poli- začeti pogovarjati o konkret- je to res. Avstriji Avstrijska nas se je spremenilo, tehno- von s Feldnerjem, vendar on tični delavec na Koroškem nih stvareh, o jeziku, o dvo- državna pogodba ne ustreza, logija, klima, politika, mi pa ni pravi sogovornik za reše- Feliks Wieser, rojen v Slove- jezičnih napisih, ne pa o ker je meddržavna in na delamo po starem. Žalostno vanje naših problemov. To je n j em Plaj berku / Windi sch Bleiberg, na robu doline tem, kdo in kje se je komu v mednarodni ravni jamči za preteklosti zameril." je pove- naše pravice, zato skuša reši- je, da predsednik Heimatdi-ensta Feldner in Kamer uči- zvezna vlada, s katero bi se morala pogajati manjšma in Poden/ Bodental na koroški dal Feliks Wiescr. "V pogo- ti problem z ustavnim zako- ta Korošce sožitja in določa- doma iskati zaveznike s šte- strani Zelenice in Stola, vorih s predstavniki Narod- nom. M ta, kje bodo stale dvojezične vilnimi nemškimi prijatelji. k ä / Galla melone rizftd I ttM hM Breikve V fotodlel I ein i ta Paprika * rumeaa, honieatta mni I Mfli n S00-t-i«i*4fu Aloa Vera/Euphorto Triatgularit' : 0 lO.S om V cm k« rlilJl Ii köS €0,49 19 pptt^ies •Hl II lr| .1 i 2.99 ic S * ^ 4 / Shirax/ Cobernet** vino >z Avstralij 0.751 € 1.72/1 viin'.: e mo9 ra Omaka • VÄC vrsJ h €L COMB INO Spaghettini €0,44/ko ii Mehki sir v slanici Neto plod 1k0 ♦ t Osvežilec prostorpv v tOlM« X €M9 < <»,« € i Verižica iz biserov in šicolik ^ Rozi^cni modtli In oblik« * Dolüna: pribl cm^ i 5 cm vnikc to podoljuanj« II Otroilci pribor "Disney" • Komplex $etfovf[«o iz noio, vilk«, žJic« in rajn« žlici« * \z l«gifon*go [«kla * Z različnimi mofivv Di»n*y (oka^ Kromirano sfoialo za cevl{e * s podložki zo tafnih povriin " Zo 10 do 12 porov čdvljiv «VlsiK pnbl. 36 cm, gbbino pribL 22 cm * Lahko >e izvleć« od 62 do 118 cm * Već slofol M lahko zk>ži enp no drvgo ■s: Ročno vro "Fashion" ' s itovin»kim ohiljam In (nintrahim ilaUom ' S kokovoi^nim kvorcnim m^honiznom «I ri Žival za skakan|o in |alian|o zo otroke • s tbolko * M«r«: pent in zebro pnU. 55 X 50 cm, »jon pribl. 73 X 52 cm Zrcalna folija za okna • Sr«bma * Vklj. z noiem za ^lijo in strgalom" Zadržuj do 98% UV žorlcov • Mero: pr^f. 220 k 76 cm Pa Ii eni meialnik VidjuĆno z muNi^kljalnikopn, merico zo stepar>jo, 500 ml lončkom zo moson[o i pokrovom za »hronjovonje, stenskim rvosilceirt za mešolnlk * MoČ: 300 W*Me$alnik in resla Iz vitokokokovoilnego fekla * Dve stopnji hitrosti Z nedrucim roĆojom • Snemljivi na»tovk< - onostavno ciscen e ODeiciiiki top • 100% nun bombož • VeElioili'11« do 1U t f Zon tki nofikaci • z mo^jnimi dodotki * M«hek. zroeni v4ož»k • VelikosH:37d6 JI •if i 4 \ Komplet copicev sa ličenje ^ Komplet je Mftavljen iz copi£c zo usfnce^ (freh č^Mev 2d len^er^'* vek, tč/točke zo obrvi, ^op^o y oblU pohljoce, čepira ^RoMfit* m kopico za puder Alarmna naprava in naprava za klic v sili ' Z vgrojeoo unnc in doljir&kim uprovljonjem ^ Z jovljalnikom gibonja cn Icab^om za priklop u lelofon ' Mare ohiija: pribl x 6,5 x 4.5 cm • FunkcTfe: alarm, oon^^ funkcija zo ponikoAl^ v ul^ i^ jcivl|olnik grborjo * Z bf^nlaml O Dekliške kratke hlaco/krilo • 95% bombaž. 5% einton «Volikotti: lUdo\6A V liMu so dobffv)f>7 vwm n omijei* koTicM^. V primim do b«do kljvb ikrbARnv ft60l«v«it^ lolog ^ oipncdt&v prnm le rmuetvoi^. ^rodc^ mm v betoart, «bkojiA n ViVi $o {imbetin« Vu VtfciMU vEUS »pripodojMii Dt^V. Zfitltlor$ki Mpohe w od9evafj«M MUilui ic z*wji opeioniL »PnkoMm pifW Aokeh Uo^ tdreviirf'^ > vfFikemii pevp^iHev«|M 7i prvi dm rnpradcnt ki^ brci MotoHvnil) »lefndBtov 4o mprodn lofee« Udi d.o.6. Ic.d. www.iidLsi VISA 4 i6 GORENJSKI GLAS petek, 20. juijja 2007 DOSEŽKI Razgledi Preplavati 3,8 kilometra, prekolesariti 180 kilometrov in nato v hudi vroa preteči 42-kilometrski maraton je preizkušnja, na koncu katere si tako ženske kot moški zaslužijo ime ironman, železni mož. Med njimi prejšnje nedelje tudi 38-letni Škofieločan Lojze Primožič. trmast za železnega v moza Vilma Stakovnik bil na tekmi boljši od njega, copate in za uro oditi v nara- ..............................................................................je bil znani mladi dolenjski vo, na tek, Pred tremi leti, ko Ljudje si v življenju zasta- triatlonec Peter Sajevec, ki se sem prišel z dopusta, sem vimo različne cilje. Od ta- je s časom 9:21 uvrstil na sklenil, da bom jeseni prete- krat, ko nam je v otroških le- imenitno 46. mesto» zmagal kel mali ljubljanski mara- tih cilj prevoziti ulico s kole- pa je drugič zapored Belgijec ton. Res mi je uspelo in ta- som brez pomoči staržev, do Mario Vanhoenacker s ča- krat sem dobil veselje in vo- takiat, ko brez rokavčkov pr- som nekaj več kot 8 ur in 6 Ijo, da poskusim Še kaj več. vič preplavamo bazen ali pre- minut. Pred dvema letoma sem tečemo krog na domači atlet- Lojze je s Časom nekaj več Beogradu pretekel svoj prvi ski stezi. O tem sem premiš- kot 10 ur in 24 minut osvojil maraton. Nato sem Šel na Ijevala, ko sem prejšnjo nedeljo opazovala stare in tnla- 332. mesto, imenitno uvrstitev med več kot dva tisoč tek- maraton v Berlin, v Linz in lani v Benetkah s časom dve de (od 18 do skoraj 80 let!), ki movalci pa si je priboril zla- uri 54 minul pretekel do se- so tekmovali na tako imeno* sti z odličnim tekom. "Moja daj svoj najhitrejši maraton, - , . vanem ironmanu, eni od šibka točka je zagotovo pla- Lani septembra sem v Lo- IN3 tCKmi najtežjih preizkušenj, ki si vanje, saj pred dvema leto- garski dolini tekel tudi na ul- . , , ,, ,, jih človek lahko zastavi za ma na primer še nisem mo- tramaratonu, 75 kilometrov sem VlClel liudl svoje telo in tudi duha. V Ce- gel preplavati 100 metrov sem pretekel v 5 urah in 54 lovcu tako preizkušnjo pri- • nekateri so pravljajo že deset let. zadnja kravla. Zadnji dve zimi pa sem hodil enkrat tedensko minutah in sem bil skupno šesti in drugi med Slovenci. bili stari več kot leta se zanjo prijavi več kot dva tisoč tekmovalcev iz vseh na plavanje, toliko, da sem Vedno pa sem z občudova-se približno naučil. Tudi ko- njem gledal na ljudi, ki so šli koncev Evrope in med njimi lesaril sem prej zgolj za re- na ironmana, saj je za to tre- sedemdeset let je vedno tudi nekaj Sloven- kreacijo, tako da je bila moja ba znati še plavati in biti do- , .. . cev. Nekateri med njimi so najboljša disciplina tek, kjer ber kolesar. Tako sem se m med njimi tako imenovani profesional- sem med vsemi dosegel 64- lani spomladi prvič prijavil n J . d, ki tekmujejo za denar, za mesto, " pravi Lojze, ki se je za ironmana na najbližjem SO ulic tudi uvrstitev na svetovno prven- pred tremi leti odločil, da je prizorišču, v Celovcu," pravi ^ 1 1 • •• ^^^ Havajih, večina je Čas,daobdružini(imatrisi- Lojze, ki je imel na startu Lojze Primožič z medaljo v rdeČi majici, ki jo v cilju v ZenSKe • ki jim taksnih, ki gredo na tekmo nove), spet stori nekaj zase, samo eno željo, da preizkuš- zgol) zato, da preizkusijo, kaj saj je bil v mladih letih roko- njo konča. postati le bil eden zmorejo. Eden takšnih je bil metaš. "Potem ko sem zače! "Vedno sem bil prepričan, na. Tudi zato, predvsem pa z mast, da vztrajam in dovolj v.l. • 1 'U ^^^^ Lojze Primožič, hoditi v službo in si ustvaril da takšno preizkušnjo zmo- novimi letošnjimi izkušnja- star, da vem, kje so moje ŽivljenjSKln Skofjeločan, ki zadnja leta z družino, sem ugotovil, da rejo le profesionaJd. Na tek- mi in izzivom, da postavim meje. Zavedam pase, dame ..i. J ., družino živi v Spodnjih Bit- Šport vedno bolj pogrešam, mi pa sem videl ljudi • neka- še boljši rezultat, sem se že vsak hip lahko ustavi poškod- Ciljev, da jim njah in ob imenu ni nosD na- Prisegal sem sicer na igre z teri so bili stari več kot $e- prijavil za tekmovanje drugo ba, zato se paziin po svojih živa kakšnega triatlonskega žogo, toda ugotovil sem, da demdesetlet inmednjimiso leto," še dodaja Lojze, ki pri- močeh. Vendar pa sem vesel uspe premagati Uuba, pač pa se je prijavil ironmana. M za kolektivne športe enostavno nimam več čas a. bile tudi ženske - ki jim je bil znava, da brez razumevanja in ponosen, da sem pretekel eden življenjskih ciljev, da družine, zlasti žene Vesne, maraton in zmogel tudi iron- preprosto pod krajem Zabni- ca. Edini od Slovencev, Id je preprosto je obuti športne jim uspe premagati ironraa- ne bi šlo: "Sem tudi dovolj tr- mana. I» Branjenja SEDMICA Maäteta Smolnikaä Konte februarja letos je ßinkcijo varuha Človekovih ruhinj i podrejena I'll/a svtin ica duje. Pri tem se na uradu skli' te in potem presojajo, kdo od zala se je nam reČ ravna i že spravila na dekana ene od ljub' cuj^o na 6. člen zakona o va- pravic zasedla visoko izobraže- Ijanskih fakultet. na gospa Zdenka Ccbašek Travnik, po osnovni izobrazbi psihiatrinja. V prihodnjih še- Ozadje primera naslednje. Zaradi trikrat zavrnjene vloge za izvolitev v naziv izredne ruhu Človekoi^ih pravic. Zakonski Člen. na katerega se na uradu sklicujejo, pravi: "Državni organi, organi lokal- njih ima prav. Visojko izobražena varuhinja Človekovih pravic Zdenka Cebašek Travnik povsem nedvoumnih za-konsk i h členov očitno ne razu- prejšnji varu-h Matjaž Han- žek in, denimo, na primeru nekdanjega novinaija in sedanjega poslanca Mira Petka brez kakršnega koli dokaza stih letih naj hi ji bili prva skrb projesorice je dotična visoko iz- nih skupnosti in nosilci javnih me in od dekana kot nosilca zagnal paniko, da so pri nas nebogfjeni pripadniki človekove obraiena gospa (z omenjene pooblastil morajo varuhu na javnih pooblastil namesto po- novinarji ogrožena skupina, rase, med katere navadno št^'e- dotične fakultete) pomoč po- njegovo zahtevo zagotoviti vse ' datkou in informacij, potreb- Drži. da tokrat stvari niso mo otroke in ženske. Super, iskala pri varuhinji človekovih podatke in informaäje iz nji- nih za izvedbo preiskave, za- tako resne, saj ne gre za do- sem si rekla. Končno nekdo, ki pravic. Svoj prav je iskalka hove pristojnosti ne glede na hteva interpretacijo nečesa, mnevni poskus umora. paČ pa ga ne bo zanimala tako ime- pravice podkrepila z zajetno stopnjo zaupnosti in mu orno- kar se lahko v končni fazi iz- za domnevno šikaniranje na novana visoka politika, pač pa dokumentacijo. Dokumenta- gočiti izifcdbo preiskave." Gle» kaže tudi za čenče. dehimem mestu, drži pa tudi. skrbi in tegobe nebogljenih. Figo freško. Pod vodstvom cijski Špeh so na uradu menda de na navedeno je torej lahko Dejstvo je, daje za vse, kar z da va ruh Čloi^kovih pravic ne skrbno proučili in prišli do za- celo pol pismenemu državlja- urada prihaja, torej, tudi za more operirati z nedefinirani- Zdenke Cebašek Travnik jc po- ključka, da so nekatera ravna- nu kristalno jasno, da morajo stal urad varuha človekovih nja fakultete "neobičajna". na uradu (na temelju kompe- traparije, odgovorna Zdenka Cebašek Travnik. Ce ne bo mi pojmi, kot so "neobičajna ravnanja", "neobičajno do^ pravic dislocirana enota ljubljanske tržnice, (na kateri so Zdaj na uradu pričakujejo, da o domnevno nenavadnih rai^ temnih podatkov in informa- enojega prvega vtisa o svojem rok", "dvomijivo ravnanje" in giavni akterji branjevke). Tako nanjih svoje stališče zavzame cij) o obravnavanem primeru sami izoblikovati stališče in delu v kratkem popravila, bom verjelaj da v Sloveniji z varu- podobno. Vsekakor si je zaradi teh neresnosti aktualna varu- je vsaj mogoče sklepati po enem Še dekan fakultete in jim ga v potegniti zaključek, ne pa. da hom Človekovih pravic nima- hinja človekovih pravic pri od dcpiscfu, i> katerem se je \>a- roku tridesetih dni tudi posre- med vpletenimi izvajajo anke- nu> sreče. Po modelu rekla ka- meni zaslužila prvo čmc piko. ä GORENISKl GLAS petek, 20. julija 2007 EKONOMIJ r\ stefa n .za rgi (§fg-^las.si 17 Presko se bo selila tudi uprava Medvoški Color je pred kratkim v Presko preselil proizvodnjo praškastih premazov. Investicijo bo zaključila prodaja sedanje upravne stavbe v središču Medvod. V prvih šestih mesecih so bistveno povečali prodajo in dobiček. bo§najr približne praškasti premazi v strukturi milijona evrov, zgr^dbz vaše proizvodnje? 'Trenutno predstavljajo pri- kö§ti Sö-krat aö metrov avtomobilsko industrijo, grad- jemo kadre, ki jih v našem beniStvo. Močan je tudi na po- okolju primanjkuje. Trenut- dročju antikorozije, edini v no Re še nekako znajdemo. Skupini se ukvarja z embalaž- prihodnje leto pa bomo za- biižno 12 odstotkov prodaje. JCako je CqAqt posloval lani in nimi laki... Smole in prah pro- poslovali nove delavce." Več kot polovico prodaje gre sicer na smole, ostalo pa so v pivih šestih mesedh letos? "Lani smo imeli za 62 mili- dajamo po vsej Evropi," Katere investidie načrtujete premazi za dekorativo, kovin- ionov evrov prodaje in približ- V kolikšni meri se pokrivajo v prihodnjih letih? sko in lesno industrijo ter av- no milijon evrov dobička, kar ie predrami med hčerinskimi toreparaturo." glede na leto prej nekoliko slab- družbami? "Imamo velike načrte, saj je bij Color investidjsko pod- še. Razlogi niso v slabšem po- "Prccrami se deloma prekri- hranjen v zadnjih 15 letih. V Presld je sedaj skoncentrira* slovanju, ampak izrednih pri- vajo pri tekočih premazih." na cdotna proizvodnja. Ali to pomeni, da se Cobr umika iz Medvod? Zaradi oko! je varstvenih zahtev moramo opraviti delno hodldh v letu 2005. V prvih šestih mesedh nam gre bcJje kot HeUos nai bi v teh dndi oddal sanacijo proizvodnje, razen lani in leto prej, saj smo za 13 II Za potrebe proizvodnje odstodcov povečali prodajo, bi- še ponudbo za prevzem Belinke. tega pa nas čalca še normalna modemizadla. Vložiti mora- praškastih premazov smo gradili povsem novo stavbo, stveno se je povečal tudi dobiček" "Helios je danes 14. diužba mo vsaj toliko, kot letos v grad- po vdikosti v Evropi, to je z vse- njo v Presko," Marjana Novak brez razrešnice Skupščina kranjskogorske Hit Alpinee v začetku tedna bivši direktorici Marjani Novak ni podelila razrešnice za vodenje družbe v letu 2006. Boštjan Bogata; Kranjska Gora - Kot je znano, sedanje vodstvo, na čelu z Alešem Topolškom, Marjani Novak očita oškodovanje premoženja družbe, saj je brez vednosti nadzornega sveta Oniksu prodala igralni- ške prostore v Hotelu Larix po prenizki ceni. Brez razrešnice je ostal tudi nekdanji nadzorni svet (NS), nas promo pa sta jo prejela novi nadzomi svet in uprava. Tudi sicer je skupščina spre- Topoišek/^®»« Ufia p««mei Marjana Novak /foto uru cetsrn« jela vse predloge NS, vključno z imenovanjem novega predsednika NS Franca Križanka. ki v Hitu vodi turi- zije pri poslovanju v prete- razčisti, saj bo tako lahko kJosti, predvsem pa sponie podjetje nonnalno poslovalo beležijo kar yS-odstotno zasedenost. Direktor Topolšek rast vidi v pripravi novih programov za letošnje poletje, od športnih taborov Anžeta Kopitarja in Jureta Koširja kot tudi urejenosti novih Športnih in otroških igrišč. "Naša želja je, da bi gosti pri-i na sprostitev, zabavo in športne aktivnosti, prek Lg-ralništva pa ponujajo tudi zabavni program z animacijo," pravi Aleš Topolšek. Hit Alpinea veliko vlaga tudi v novo turistično desti-nadjo ob hotelu Špik z novo hotelsko ponudbo, ureditvijo centra Martuljka, wellne- prodaje igralnice v Larixu/' in razvijalo svoje strateške d- som, igrišči, prostorom za zem in hotelirstvo, namesto nam je povedal Topolšek, ki Ije," dogajanje komentira avtodome, ..., hkrati pa si v predsednika uprave Hit Ni-ka Trošta. je v imenu družbe že januar- Topolšek- družbi želijo z dodatnimi ja proti Marjani Novak vložil V Hit Alpinei letos beležijo programi intenzivneje tržiti • JO .»kOJjOiU MVOA "rlK/OU • . . «^m .v« »v V ^iVgiaiili UllCiL^J VllCJC U6IU "Razrešnica nekdanji di- tožbo, vendar do naroka na za 10 odstotkov boljšo reali- kongresno seminarsko po- podeljena izredne revi sodišču zaenkrat še nI prišlo. zadjo, kot v primerjavi z ena-Preteklost naj se Čim hitreje kim obdobjem lani, trenutno nudbo v jesenskem in spomladanskem času. Naklo Merfln s skoraj 25-odstotnim deležem Merkurja Družba Merfin. ki je v lasti 65 vodilnih delavcev Merkurja (vključno z vsemi člani uprave), je ta teden pridobila še 5,24-odstotni delež Merkurjevih delnic In Ima tako skupaj 20,88- odstotnl delež družbe. Skupaj 1 lastnimi delnicami imajo družbeniki Merfina skupaj že blizu 24 odstotkov delnic. Merkur je lani beležil 45,16 milijona evrov dobička, skoraj 4,6 milijona evrov oziroma 3,5 evra bruto na delnico pa je skupščina namenila za dividende. Dobrih 40 milijonov evrov po odločitvi skupščine ostaja nerazporejenih, ki so poleg Marte Bertoncelj, janeža Bohoriča, Zlatka Kavčiča, Mrha Resmana in jakoba Piskernika za novega nadzornika imenovali še direktorja EngrotuŠa Aleksandra Svetieška. B. B. Kranj CBD odslej vodi Blaž Pipp Blaž Pipp, dosedanjf član uprave, je pred kratkim prevzel vodenje Gorenjske borznoposredniške družbe in tako zamenjal dosedanjo predsednico uprave Ani Klemenčič, ki bo od- slej prokuristka. Razlog za menjavo je v KlemenČIČevi izgubi licence za borzno posrednico In Članico uprave borznoposredniške družbe. Nekdanja predsednica uprave napoveduje možnost ustavne pritožbe na odvzem dovoljenja^ saj "zaradi dejanj, ki so bila razlog za odvzem licence, nI bil nihče oškodovan". B. B. HRANilNCA ION d d. Kron; 04/2^X^777, www.lon.s UflRCEURIlJE 3 K15 prnaniiemo 15 let fiksno obrestno mero 4, IS % obdobh! ueioue ISmeseou I cestno podjetje kranj, a n TWpmt 4 d Kfon;, JrtMnko t. 20. fi.: 04/260 60 00, for 04/204 23 ivww.cpkfenl.%i, tofniit^&tpk/oniv Obvestilo o zapori Cesfno pod/ef^e Kron/, d. d., obvešča, da ho zpradi rekonstrvk' ci/e ceste popolno zapora ceste f?T-9lO Sor/ca-Poc/rolf od km 3.200 v dolžini M 00 m od J8. julijo 2007 do noda)/n/ega. Obvoz oznočen, V primeru predčosnego zakljućko def, bo popolna zoporo od- Vbzn »fee n oprolomo, do upošf®vo/o zočasno prom etno signaft-zadjo in z razumevonjem upošitvcjo, da navedenih def ni mogoče tzvojo^ med prometom. MARMOR HOIAVLJf DRUŽBA ZA OeOELAVO KAMNA U MARMOR HOTAVUe, d. Ö. SODI MED VODILNA KAMNOSEŠKA PODJETJA VEVROPl. ZNANJEM, IZKUŠNJAMI. STROKOVNIM IN OSEBNIM PRISTOPOM SMO KOS NAROČILOM ZA NAJZAHTEVNEJŠE OBJEKTE DOMA INVTUJINL ■ZAPOSLITVE / K SODELOVANJU VAftÄW: KOMERCtAUST (m/ž) REFERENT V MiUtOPROOAil (rrvt) PROtZVOOMI DELAVEC, ŽERJAVIST (m/ž) MONTER (n^) ■ vee prnsuti beiowHh mest PROIZVODNI DELAVEC (nV2) • ^t pnjstfi đe^ih mest Vse informacije o prostih delovnih mestih dobite na Intemetnf strani www.marnior-lic1avlle.si ali na t^efonski It 04/507 OD 00. Ponujamo vam dinamifino In zanimivo (telo, stimulativno nagraievanje ler motnost dod^ega uspossDIianja In strokovnega napredovanja. Resne In zanesljive kandidate vabimo, da svojo ponudbo z tivljente-plsom po$l|s}o na naslov: ln1o@m-Ii.s'i alf na MaimorHotavl|e. d. t. Ho)av}|e40,422d Gemiia vat Ca prosto delovno mesto). Na ponudbi mora öttl razvidno, n katero prosto deu^vno mesto kandidirate. Prijave sprelemamo do zasedbe delovnih mest 4 4 « f i8 KMETIJSTVO cveto, zaplat n i k @g-glas. si G0REN)SK1 GLAS petek, 20. julija 2007 Tudi pse in mačke v senco Veterinarska uprava svari pred toplotnim udarom pri domačih živalih. Matjaž Grecorič ca odpovedi mehanizmov za prostor ali senco in ohlajati 2 ..............................................................................uravnavanje telesne tempe- vodo, glavo naj ima dvignje- Ljubljana • Republiška vete- r a ture )e povišana telesna no, ko žival ohladimo, poiš- rinarska uprava je v dneh, ko temperatura, ki postane ne- čemo najbližjo veterinarsko nas je zajel vročinski valjast- vama že tedaj, ko za zelo kra- pomoč. Veterinarji svetujejo, nikom psov in mačk pripra- tek čas preseže 43 ali ko za naj ima žival vedno na voljo vila nekaj priporočil za rav- dlje časa preseže 41 stopinj svežo pitno vodo, dostop do nanje z živalrru. Kadar je ži- Celzija. Znaki toplotnega sence, sprehode in druge fi- val izpostavljena zelo viso- udara so pospešen in šibak žične alrtjvnosti pa omejene kim temperaturam iz okolja in visoki zračni vlažnosti ali srčni utrip, oteženo dihanje modrikaste (danotične) vid ima zaradi bolezenske okva- ne sluznice, povišana telesna zaprtem parkiranem avto- re dihal močno zmanjSano temperatura drhtenje, krči učinkovitost izgubljanja plote s sopenjem, lahko pride do resnih okvar zdiavstve- udaru je treba žival nemudo na [utranje in večerne ure. Živali ne smemo puščati v opletajoča hoja, nezavest celo pogin. Pri vročinskem brahicefaličnih pasem, ki mobilu, posebno pozornost pa je treba nameniti psom imajo kratek gobec in jih je nega stanja. Končna posledi- ma premakniti v zračen priporočljivo hladiti z vodo. Od 30. julija ^ vas pričakujemo \ no novi lokaciji« Krovih^ vacjih, boljših prostorih bomo i» lozift pn$luhnili voilrr^ žefiom* fit t ^ M 60-letni ki z Glasom na pi kni k V torek, 21. avgusta 2007, ob 15. uri na piknik prostoru v Besnici (poleg ribogojnice) Zd vse, ki smo letos stari 60 let. ir^ člane Če boste želeli, boste lahko tudi kaj družin, pripravljamo prav poseben zdpefi ali zaigrali. piknik! Na pikniku bo obilo dobre volje. Gostinci bodo poskrbeli za okusen spoznavali se bomo in veselili. Da bo le topel obrok, ki vam ga bomo ponudili bolj veselo, nam bodo zaigrali besnišM za simbolično ceno - 1 EUR. harmonikarji. Če je kdo v vaši družini« ki je naročena Ker vemo, da se ukvarjate z mnogimi na Gorenjski glas, star 60 let, vas zanimivimi hobiji, vas vabimo, da Jih vabimo, da se nam pridružite. predstavite. S seboj prinesite svoje lzpolr)jen kupon pošljite na naslov: izdelke« ki jih bomo razstavili. Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Ime in priimek Naslov Število družinskih članov« ki se bodo udeležili piknika Izmed prejetih kuponov borno med prisotnimi na bodo prejeli lepe nagrade. zžrebali 5 nagrajencev. V Gorenjskem glasu pa si boste lahko prebrali reportažo s piknika Vse najboljše in se vidimo v Besnici! t i Gorenjski Glas 7A vas beležimo cas pri koncu Zaradi mile zime in tople pomladi je letošnja žetev na Gorenjskem precej zgodnejša, prideiek pa nekoliko slabši. Matjaž Gregorjč ob koncih tedna, zadnje dni gorivo. pa delo poteka hitro in žetev Povpraševanje po žitih je Kranj • Toplo spomladansko bo končana bistveno prej kot letos izjemno, cene narašča-vreme je pospešilo zorenje v prejšnjih letiii, " je povedaJ jo, tako da z odkupom ni težav, ocenj uje B ergant. Hektarski donosi so zaradi žit in zato je glavna žetev na )anez BerganI, vodja pol-Gorenjskem te diii že pri jedelstva pri KŽK, koncu. Večina poljščin je do- Letos so sejali na io8o suše v spomladanskem ob- zorela teden ali dva hitreje hektarih, s čimer so daleč dobju nekoliko manjši od kot lani, najbolj pa je prehite- največji pridelovalec žit na pričakovanj, okoli 30 hek- ječmen, ki je za žetev Gorenjskem in tudi največji tarovolineogrščicepajimje primeren skoraj mesec dni slovenski dobavitelj oziroma potolkla toča. Na površinah bolj zgodaj. Pri K2K, ki ima kooperant ljubljanske Seme- KŽK letos dela šest, občasno na Gorenjskem največ name. Žito so poželi na okoli pa tudi sedem najetih kom- žetvenih površin, bodo 2 de- 520 hektarih, na 70 hektarih bajnov. Površine, ki jih ima žetev tia Gorenjskem je zadnji konec tedna v juliju že skoraj končana. dou lom končali že ta konec ted- pa je bila letos oljno ogrščica, KŽK se zaradi nerešenih de- na. "Značilnost letošnje ki je nadomestila opuščeno žetve je, da traja zelo dolgo, - * — - julija, nekaj abo časa nas je motilo s___ vrem^ in smo želi predvsem pridelavo skdkome pese. Za ogrščico imajo organiziran odkup, proda;o jo v Brežice 23 predelavo v biodizelsko Stoječih nacionalizacij skih po stopkov sicer krčijo, najemnine za dodatne pa so predrage, zato intenzivirajo pridelavo na o b- Preverjanje na terenu Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je pri vlagateljih zahtevkov za neposredna plačila za površine, začela izvajati kontrole. Matiaž Gregorič prijavljenim in zaiitevanim v pomočjo posnetkov iz zraka), ..............................................................................vlogah in zahtevkih. Kon- ki bo agenciji olajšalo kont- Ljubljana - Agencija bo s po- tiolorji na terenu izvajajo role površin, saj takšne kont- močjo več kot stotih kon- merjenje površin, kontrole role nadomestijo klasične trolorjev Geodetskega zavoda dejanske kulture. Število in kontrole površin na kraju Celje in partnerjev izvajala označenost živali ter izpolnje- samem. Tudi teliničiia opre- kontrole na terenu. Izbor vanje ostalih pogojev, veza- mljenost kontrolorjev je letos kmetijskih gospodarstev, na nih na posamezne zahtevke, boljša, saj bodo na terenu katerih se izvajajo kontrole, je Kontrole na terenu bodo za imeli prenosne računalnike, izveden v skladu s pred- kmetijska gospodarstva ne- tiskalnike, fotoaparate, GPS pisano metodologijo, vklju- napovedane. Opravljene mo- naprave in laserje za merjen- Čuje pa delež, izbran po rajo biti pred izplačilom sred- je površin. Tako bo mogoč naključnem izboru, in delež, stev, zato bodo predvidoma takojšen prenos podatkov, izbran na osnovi analiz po končane do konca Septem- zato nosilcem kmetijskih faktorjih tveganja, ki jih bra, razen kontrol navddžne gospodarstev ne bo potrebno določajo evropske in na- skladnosti, ki jih bodo izvajali čakati na rezultate meritev z cionalne pravne podlage. S celo leto. Novost letošnjih GPSnapravamiinzapisnike, kontrolami agencija prevena kontrol je merjenje površin z ampak jim bodo podpisali skladnost stanja v naravi s daljinskim zaznavanjem (s takoj. « * š v GORENJSKI GLAS petek, 20. julija 2007 ZANIMIVOSTI / PISMA info@g'glas.si 19 Se vedno vroča obvoznica Duhovi v zvezi z gradnjo Poljanske obvoznice na Suhi se še vedno niso pomirili. Pobuda tamkajšnje civilne iniciative na občinskem svetu. Dak!ca Zavrl Žlebir ska stran pripravljena tia ^lane s Spodnjega trga in Pol- ....................................... manjSe popravke lokacijskega janske ceste, mimo katerih se Skofja Loka - Svetnik Franci načrta, nikakor pa ne temelf- dnevno valijo strnjene kolone Fdtrin je med pwbudami in ne rešitve, kakršno predstav-vprašanji svetnikov na Četr- Ija krožiž^e v vasi Suha. "Vsa- pločevine, namreč zanima, koliko časa bodo morali še to tkovi seji občinskega sveta ka večja sprememba pomeni trpeti. Župan je odgovoril, da prebral zapisnik Civilne ini- ustavitev gradnje obvoznice so na Poljanski obvoznici dative s Suhe. kjer se še ved- in njeno izključitev iz držav- končana samo pripravljalna no zavzemajo, da bi namesto nega proračuna," je zatrdil dela, medtem pa ckžava pri- krožišča Poljanska obvoznica župan. Župan s sodelavci bi pravlja razpis za prvo fazo Sla skozi njihovo vas po nasi- se moral s predsövniki dvil- gradnje obvoznice in za pri- pu. Šlo nai bi za zapisnik s se- ne iniciative Še enkrat dobiti pravljalna dela za drugo fazo Stanka, ki so ga pred Časom na sestanku, ki pa je odpadel, na odseku pred predorom. Imeli predstavniki iniciative z vendar trdi, da ne po krivdi To ne pomeni, da so dela na županom, podžupanom in občinske strani, temveč da ga Poljanski obvoznici ustavlje* direktorjem občinske uprave, je odpovedala civilna inidati- na. Blaž Kavčič pa je menil, v niem pa je zapisano, da sta va. V polemiko med Feitri- naj sedanja situadja v zvezi z obe strani dosegli soglasje v nom in županom se je vme- obvoznico ne zbuja vtisa, da zvezi s spremembami na tra- Šal Dušan Krajnik, ki je terjal, se občinska uprava ni pri- si Poljanske obvoznice, v zve- da občinska uprava pripravi pravljena pogovarjati z ljud- zi s tem pa naj bi se spreme- korekten pisni odgovor. Sicer mi. Predlagal je, naj ljudem, nil tudi lokadjski načrt. Feitri- pa je Poljanska obvoznica združenim v dvilni inidativi, nova pobuda je ujezila župa- spodbudila še nekaj svetni- strpno pojasni, kaj natanko na Igorja Drakslerja, ki je de- Ških vprašanj in pobud, jane- bi pomerula sprememba lo- jal,'^da do soglasja na sestan- za Sužnika je zanimalo, ali so kacijskega načrta, kakšen ku, ki ga omenja zapisnik, ni dela na Poljanski obvoznici proces je potreben zanjo in prižlo in da so navedbe zavaja- nemara ustavljena, ker tam kaj bi pomenilo, če bi izpadli )Oče. Dejal je, da je bila obän- ni več gradbenih strojev. Lo- iz državnega proračuna. Uspehi gorenjskih maturantov Kar štirje dijaki Gimnazije Kranj so na letošnji maturi osvojili vse točke. Zadovoljni tudi na ostalih gorenjskih gimnazijah. I as na Paladin so bili njihovi maturanti tak, Eva Mlakar, Matija Pod-uspešni v 99,1 odstotka. Vse hra. Boh. Nika maturante zapisalo kar osem ture imamo letos kar štiri di- Debeljak. Špela Deržič, Mate- dijakov z Gorenjskega, med jake z vsemi točkami. Pose- ja Kavčič, Jan Kogoj, Marko njimi je Blažka Bogataj iz be) bj izpostavil tudi to, da so Možina, Jerca Pahor in Natakar trije takšni maturanti di- ša Peg^m, jaki 4. C razreda, ki je imel Med 49 najboljših matu- Valburge dosegla vseh 34 točk. Kandidati, ki mature niso letošnjem letu pet dijakov s rantov iz vse Slovenije se je z opravili v spomladanskem samimi peticami v spričeva- vsemi točkami letos vpisal roku, imajo do 2S. julija čas, lu," je zadovoljen povedal tudi Benjamin Bizjan iz Gim- da se prijavijo na jesenski ravnatelj Gimnazije Kranj nazije jesenice, 30 ali več točk rok splošne mature, ki se bo Franc Rozman in dodal, da pa so dosegli še: Vanesa Kal- začel 27. avgusta. Čestitamo mladoporočencem v Bistrici pri Tržiču sta se 14. julija poročila Simon Švab in Mojca Mohar. Na Brdu prf Kranju sta se poročila Aleš Volčič In Mateja Vrhovnik. Gorenjski glas mladoporočencem čestita in jim s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino na časopis. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-polta: niatiogld$i(^g-glas.sl www.Qorenjsklglds.si Polivanje gnojnice po km eti h ueČ nitratov, ker Jih tla ne bi Naši štroji so med manjfimi. uspela počrpat l Količina upo- Res pa je tudi, da je bila naša rabljene gnojevke je večja od prva cisterna za gnojevko v pri- proizvedena. Po priporočilih mcrjavi s sedanjo smešno majh- stroke jo redämo z dezevn ico. na. Podoben trend je zaznati v da se čim hitreje vnese u poir- vseh sferah življenja. V prete-širtski sloj tal. Strinjam se z klo^ se je vdika družina stiska- Spoštovani gospod PuŠavec! Za začetek bi rad r^il terminološko zagato v vašem pismu. Ljudje, po katerih zlivate ker jo nanašamo ob nizkem bil vašega očeta legendami fič- vami, da smrad ni prijeten. Žal Še bolj prihaja do izraza, la I' }najhn i h^, danes je ohra-. Veiietno je bil prvi avtomo- svojo gnojnico, se imenujemo kmetje. Lepa in stara slovenska beseda označuje osebo, ki ima pritisku. Proti temu smo ne- ko. vi pa gotovo vozite precej močni. većega. Pred tridesetimi leti je Malo je verjetno, da bi bila pred hišo stal en avtomobil, it zemljo, jo obdeluje in od nje gnojevka vzrok ekološke kata- sploh, danes jih nekaj. Tako živi. }(Jjub temu da ima sam strofe. Deset let nazaj je bila imamo tudi kmttje namesto izraz včasih tudi slabšalni po- narejena diplomska naloga na enega traktorja štiri. To nare- men, je jezikovno povsem pra- temo kmetijskega ob remenje- kuje sodobni Čas Cn tudi kmetje vikn in zato ni nobene potrebe vanja okolja v k.o. CoriČe in kot popolnoma enakopravni po uvajanju tujke. Izraz far- k.o. Srednja vas. Avtorica je ni tt družbe imamo vso pra- mar, ki izhaja iz ameriškega med drugim želela preveriti, vico, da gremo v korak z njim. okolja, v Slovarju slovenskega ali ugotovljene visoke potenä- Še nekaj o balah, zaradi ka- knjižnega jezika nili ne obsta- alne obrem£niti>e okolja pome- terih trpi vaš estetski čut. Vse-ja. Obstaja izraz farma z dve- nijo tudi dejansko onesnaže- povsod ležijo samo dan ali dva ma pomenoma. Prvi ozfuičuje nje. Tri vzorčenja vode v po- po košnji, potem jih vsak kmet socialistično posest m drugi ve- mladnem času neposredno po uskladišä giede na svoje prosilko kmetijsko posestvo v ZDA. gnojenju so pokazala le ne- torske možnosti. Nekateri ima-Zaradi zgodovinskih razlogov znatno spiranje gnojevke, jo primemo stavbo, drugi se za-smo slovenski kmetje zgolj Koncentracije nitratov so bile radi pomanjkanja prostora mali kmetje in zato je izraz precej pod dovoljeno mejo. Prvi farmar za nas vsebinsko ne- razlog je v nosilnosti okolja. znajdejo po svoje. Strinjam se. da marsikatera rešitev ni ustrezen in tudi žaljiv. Goriško polje je sestavljeno iz bolj posrečena. Ustrezna stavba Po vašem mnenju nova teh- težkih ilovnatih in peščenih v okviru hnđije bi bila najbolj- nohgija pridelave k rme je že nanosov, k i dobro zctdržujejo ša mož nost. Ce od m isUmo zdavn^'polnoletna. Povezana vodo in tudi gnojevko. Hasled- prostorsko stisko, je velik pro- je z usmeritvijo v mlečno gove- nji razlog je v prepletenosti blem pridobivanje dokumentov, dorejo, fci seje tod začela z ob- kmetijskih in gozdn ih površin, kije mnogokrat podobno boju z del ovalno zadrugo po drugi kar pomeni, da se vpliv inten- mlini na veter. Naj navedem svetovni vojni. Pozn^e je kme- zivne^ k metijstva porazdeli primer v vašem pismu omenje- tijska svetovalna služba mleČ- tudi na okoliške gozdne površi' nega hleva na začetku Senične- no govedorejo spodbujala in ne. Omenjene analize so res ga. Kljub temu da ni bilojbr- podpirala. predvsem zato. ker stare 10 let, vendar predvide- malnih zadržkov glede gradnje. je to obmo^e težkih ilovnatih in mestoma mokrotnih tal pri- vam, da se današnji rezultati bistveno ne bi razlikovali. V za- je postopek trajal nekaj let. Skrbi. živci in slaba vo^a so neiz- fnemo edino za travništvo in d njem desetletju se je količina merljivi; za njih ve le lastn ik posledično za govedorgo. Hle- gnojevke na naši kmetiji poveče- sam. Take in podobne izkušnje marsikoga odvm^o od gradnje skladišča za bale. vi na izplakovanje in gruyevka vala v skladu z novo priMflje-so s slednjo neloäjii^ povezani. nimi površiru^mi. nepa na ra-Na kmetiji, na kateri gospoda- čun živinor&ske gostote. Enako Pravkar omenjeni hlev vam rim s svojo družino, imamo lahko trdim tudi zadrug kme- smrdi. Še preden so ga zasmrO' dile krave. Ne morem si poiTUi-Polivanje gnojevke je po va- gati^ da se ne bi nasmehnil ob hlev na izplakovanje že od leta te. ^974' P^^ cisterno za gnojevko pa smo kupili že dve leti šem rezultat pehanja za dobič-prej. Hlev je zgrajen v skladu s kom. Seivdaje, saj vsi potrebu-smernicami kmetijske svetoval- jemo sredstva za preživetje. sanja. Ton vašega pisanja kaže vašem naivnem zagotavljanju, da 'jbvšija" ni poi>od vašega pi- ne službe ter po veljavnih in potrjenih gradbenih načrtih od Verjetno tudi vi delate za denar in se trudite zaslužiti čim veČ. obratno. Ne le to. Verjetno ste tudi somišljenik tistega, ki je države plačanih pr(^ektantov. Krnele nismo izjema. S trdim pre4 leti v Času kmečke stavke Izbire oziroma alterruitive ni vsakodnevnim delom želimo vgainl: "Kmetov sploh ne rabi- bilo. Tudi zato ne, ker žita tod ustvariti profit. Zato, da bi po »no, saj vso hratio kupimo v trne uspevajo, nižinskih listna- plačilu vseh str<^v zmogli še govini." Ne ^ede na vaše pre-tih gozdov pa nimamo dovolj. investirati v hleve in stroje. Po- pričatye kme^e tu smo in ne Slame ali listja za nastUjo torej manjkanje investicij v določeni to. Tu smo bil i p rvi; davno pred ni, da ne omenjam, kakšno degradacijo gozdov hi pomenilo grabljenje listja. Prirga mleka je povezana dejavnosti je začetek njenega konca. Investiramo v delovna sredstva, da bodo tudi naši na- razvojem industrije v Kranju tn na- nekmečkeea prebi sledniki lahko obdelovali zem- valstva. Naša kmetij domaSm imenotr. leta velikimi količinami gnojevke, Ijo, od nje živeli in tako sami ki jo seveda uporabljamo za poskrbeli za svoje preživetje. Pr' Prek obstaja vsaj gnojenje svojih travnikov. Zato Problem kmetijstva je tudi in 1492. Obdelujem z potrebujemo manjšo količino predvsem v vdikih ruiložbah v sem jo podedoval od svojega mineralnih gnojil, pa tudi za* delovna sredstva, ki prinašajo očeta, on pa od svojega in tako Ščitna sredstva uporabljamo v zanemarljivih količinah. Krnele smo že dolga leta pod navajam sledeče. Po podatkih preživeli ujme, vojne, države (pre)majhen dobiček. V dokaz nazaj. Rodovi pred menoj so z fne)dobiČkoru>snosti kmetijstva vztrajnostjo in trdim delom budnim očesom inšpekcijskih Statističnega urada RS se je kmetijske politike, zatiranje služb, ki skrbijo, da spoštujemo Številne zakone in pravilnike. Lahko vas potolažim, da se držimo zahtev Nitratne direktive samo med letoma 2000 in 200} število kmetij zmanjšalo za lO odstotkov. Oätno so se ti kmet- ktnetov vsem težavam ter preizkuš' njam, in sicer zaradi trdega je preobjedli vse^ dobr^a. Na- dela, vztrajnosti in prilagodlji-in še posebej obremenitve cionalni strateški načrt razvoja vosii. Sledili so splošnemu eo- in raz- G VŽ/ha. Da gnojevko na na- pod^e^a 20 oy-202j trdi drugo- spoda rskem u raz šamo po vsafci košnji (zunaj če: "Slovenko kmetijstvo ima voju na področju kmetijstva rasne dobe je ne smemo), je iz razit dohodkovni problem. m^e prvo in temeli verjetno razumljivo in tudi lo- Dohodki v kmetijstvu zaostaja- no vodilo: slediti trendom in gično. Če bi jo nawozili v en- jo za povprečnimi v ^spo^r- kmetijo prednikov razvi' kratnem odmerku, bi bila nje- stvu za okoli 50 odstotkov." jati naprej in nasledniku omo- na plast debela nekaj centime- Moti vas tudi velikost strojev. gočiti. da bo s ponosom sledil trov. V tem pnmeru smrad ne Res so nekateri zelo veliki, am- tradiciji družinske kmetij bi pojenjal po dveh dneh in de- pak taki so trendi na svetovnem ževrtica bi odplaknila mnogo trgu kmetijske mehanizacije. ► 20. ^tfdn 4 i i A 20 PISMA / KAŽIPOT info@g-das. si GORENJSKI GLAS petek, 20. julija 2007 ► 19. stran Razvrednotil h 1 ädo in prizaäe- stalnija Čudovit stai^ek, ki praifi: "Sam nimam nikomur niče- vwvfl preäKikoi', U hi še vedno odpuščati, ker ne vem, da kosil na roko. Slediti razvoju ^^ ^^ ^fon/ kaj hudega m pa pomeni ifneti velik hlev. ue- ^ ^^ like stroje in silažo v plastičnih g^j^^^ " N^jüje: 'Vaj se nas vseh usmili Bog in nas balah. Še nekaj je odlikovalo slo- ^ ljubezni." venskesa kmeta skozi zgodovi- Gospod Kersnik, vprašujem no. Strpnost. Če bo ta lepa ^^^ pridružem gornjim lastnost postala del življenja ^^^ P^^ßli skrajno d- vseh nas, bo naše sobivanje spr(^ali javno znosnejše. Če bomo zmogli po časopisu: "Kako dolgo še?" Franci Uršič spregledati stvari, ki nas pn drugih ljudeh aH družbenih skupinah motijo, bo življenje prijetnejše. Tako kot smo se pQf | |( 2arjl kmetje morali sprijazniti 5 » pasjimi iztrebki na travnikih streznitve na Golniku, kljub temu da strah pred morebitno bolezni- Okoli petdeset let opažamo jo ostaja, se boste pi g. Pušavec pogrezanje vodilne miselnosti v morali sprijazniti, da ste se blato, ki ga predstavlja idoliza- priselili na območje, kjer je cija kapitala. Nekaj klenih eko- kmetijstvo pomembna dejav- nomistov seje temu sicer znalo nosf. In to ne zadnjih nekaj let, ampak že stoletja. Kako dolgo še upreti, mnogi pa so se ujeli u zanke nebotičnikov in katedral Alojz Urbanc, denamiŠCva. Soočeni smo s Goriče strategijo imperializma, kije zanetil vojno v Afganistanu. Iraku Jugoslaviji, itd. Pri tem so Združeni narodi odpovedo- ii enako, kot je nekoč Društvo narodov. Pustimo se voditi si-Gospod Franc Kersnik, lam, ki jim ni bila napoti Brdo pri Lukovici, v svojem samo Jugoslavija, ampak sku-zadnjem razmišljanju, objav- šajo z objemom udušiti tudi Ijenem v Gorenjskem giosw ju- Slovenijo. Ni mogoče spregle-nija 2007, kar osemkrat spra- dati, da gfobaiizadja ruši na- rodno zavest in zvestobo ma- Ulice so že šujete "Kako dolgo še?" Sprašujete mrtve in žive ose- tememu bc. stranke in društva, napa' preplavili tuji napisi. Otrokom date pa rtizane in h valite Tur- smo prisiljen i k upovat i majice ke. domobrance, omenjate pa in oblačila s tujščino kot "okra- tudi tigrovce, Nemce, slovenske poslance ter celo evropos-lanca: "Kako dolgo še?" skom". Enako Je s šolskimi torbicami in zvezki. Toda oblasti je verjetno tako prav, saj niČ ne Stanislava ZavrŠnik Je v stori, da bi pregnala sodobno knjižici pod Št^. Ö70S576 iz kugo. Čar in veličino Nove Go-leta 1097 tudi vam lepo odgo- rice že ogroža tuje igrainištvo. varila: "Dokler živimo!" ki nt prazni samo žepov, am ikoda. ker knjižice niste pak tudi duha. Prav bi bilo, da brali, sicer bi vedeli tudi to. da se zato spomnimo našega veli-v njej piše, da naši spomini ne kega jezikoslovca p. S. Škrab- morejo umreti, dokUr živimo. ca, kije v desetih zapovedih Spomladi leta 2004 sem bil med dru^m zapisal: "Ne ubi-pri vas v Kersnikovem gradu jaj s tujkami in spakedranka- na Brdu na obisku. Ne sam, toda tudi Jaz bi vam lahko od- mi..." in "Ne kradi tujim Jezikom besed in načina izra-govoril na vprašanje: "Kako žanja." Danes bi moral doda- dolgo še?" ■ Vse dotlej, dokkr ti še druge zapovedi: "Ne pro-bodo živeli ljudje, ki vedo za dajaj tujcu slovenske zemlje, požig Zlatega polja ncui voiim tovarn, bank ... Tudi ne slo- gradom 2. avgusta 1042. venskega ladjevja!" Naštevali Takrat so "nadljudje" v ze- bi lahko še in še. Vedno večje lenih uniformah ob požiganju ran, ki bolijo: načrti o vetrni- tudi pobijali Zlatopoljčane, jih cah na Krasu, uničevanje lovili za taborišča, daje le red- čara Gorenjske z nedomišlje- kim uspelo z bežati in se skriti no gradnjo ceste m betonira- v hliž nje gozdoue. Po letu J045 seje o Zlatem njem letališke steze. Otresti se moramo lažnih polju toliko govorilo, da ste idolov. Verstva naj ne spremila hko, gospod Kersnik, tudi vi njajo resnice v dogme in dok-slišali za mladoletno Mici, trine. Odrečejo naj se lastni-kako je bežala pred Nemd z njen;m m bogatenju. Vse to bratcem v naročju, dokler Je namreč ubija duha Sporočila. niso ranili v vrat. bratca ustre- Na koncu še nekaj vpra- lili, njo seveda nato ujeli, de- šanj. Kje je politik, ki bi iztr- portirali v "Reich", trupelce gal naše zamejstvo potujčeva- bratca pa pred njeno aretacijo nju in privedel sosede do res- odvzeli. ničnega spoštovanja manj- Za odgovor na vaš obširni šin? Kje je politik, ki bi bratu vzvišeno ponižujoči Članek sem se odločil, ko sem prebral v rekel brat in se tudi pri odnosih z Romi obnašal Icot brat? "Slovenskih novicah" oporoko In kje politik, ki bi obudil vse. globoko spoštovanega, nedav- kar Je bilo dobrega v letih po no umAegfi upokojenega ljub- drugi svetovni vojni in bi gra- Ijanskega nadškofa, gospoda dil na socialni pravičnosti? dr. Alojzija Šuštarja, v kateri nam vsem Slovencem pred^ j. Zalo kar HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 20] 42 00 /i obi^vo p» [t\t\t>oh Uiiii iU or^o izpolnjevati pogoje, kijCh dotoca ZOFV!. Prjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poil^ite na naslov šole v 8 dneh. Kanddati Dođo olzbonj obveščeni v zakonitem rokj. Na Blegoš Šenčur * Pohodniška sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi v sredo, 25- julija, na pohod iz Žetine na BlegoŠ. Odhod z osebnimi avtomobili ob 6.30 \z Šenčurja, Informacije po tel.: 25 31 591. OBVESTILA Smučišče Zelenica Tržič • Sedežnica obratuje ob lepem vremenu ob sobotah, nedeljah in praznikih. Od 7. do 11. ure. Informacije po tel.: 031/321 676. Letno kopališče Tržič Tržič • Odprto vsak dan od 19. ure, nočno kopanje v petek od 20.30 do 23. ure. Informacije po tel.: 59 61 1S7. PREDAVANJA Društvo prijateljev Svetega pisma Kranj • Vabljeni v Dom krajanov Primskovo (Jezerska cesta 41, Kranj) na predavanje Razmišljanje o pridigi na gori, ki bo jutri ob 9. uri. Predaval bo Horst Liebhauser. Vstopnine m. KOBCERTI Sobotne promenade Skofja Loka « Turistično društvo Škofja Loka vabi na prvi glasbeni koncert v okviru "Sobotnih promenad", jutri z začetkom ob 20.30. Nastopila bc popularna pop rok izvajalka NEISHA, kot predskupina bodo nastopili bški pevski talenti TRIO QUARTET. Koncert na Mestnem trgu v Škofji Loki je brez vstopnine. 28. julija se lahko udeležite večera latino glasbe s skupino Titicaca, ki vas bo zabavala v latino, etno. country in rock ritmih, 4. avgusta je na sporedu večer šansonov s solo koncertom Srdana Depola, hrvaškega glasbenika in kantavtorja, 18. avgusta pa bo večer hrvaških songov s skupino Mildreds» ki bo izvedla priredbe hitov ra-ličnih glasbenih stilov (Sling, Elton john, Dedič, Delo Jusič ...). Vsi koncerti se bodo začeii ob 20.30. Deški zbor M. I. Glinka Bled • Deški zbor zborovske Šole M. I, Glinka bo svoj nedeljski koncert ponovil v torek ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu. Prodaja vstopnic (10 evrov): M TOURS Bled in dve uri pred koncertom pred cerkvijo. RAZSTAVE Razstavno izobraževalno središče dolina Tržič • Zbirka kamnin in okamnin \z Dovžanove soteske in Slovenije je na ogled ob lepem vremenu vsako soboto, nedeljo in praznik od n. do 18. ure. Za ogled izven tega termina: TPIC Tržič, tel.: 59 71 536. PREDSTAVE Predstava na prostem Predoslje • KUD Predoslje bo danes in jutri ob 20.30 uprizorilo Finžgarjevo dramo v treh dejanjih z naslovom Razvalina Življenja. Predstava bo pri kulturnem domu na župnijskem posestvu. Vstopnice (8 evrov) lahko rezervirate na 041/955 000 ali dve uri pred predstavo. Za popoln pregled si oglejte www.corenjskiclas.si/kazipot OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umil Alojz Potočnik upokojeni delavec PoSt« Slovenije PE Kranj Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v petek, 20. julija 2007. ob 17. uri na pokopališču v Bukovščid pri Seicah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci PoŠte Slovenije, PE Kiani š 4 u GORENJSKI GLAS petek, 20. julija 2007 OGLASI, MALI OGLASI info^g-gla$.si 21 v ^ V ^ 9 4 % ISKRA ISD^LIVARNAQ 9 • «C lU^ Podjetje Iskra ISD Livarna, d* o* o*, je del Skupine Iskra 1SD d. d., Savska Loka 4000 Kranj, In Ima dolgoletno tradicijo In izkuinje r>a fiodrOdiu tlaćnega Irtja* Zarad povečanega otieega poslovania rn širenja podje^ razptsuremo prosta deiovrta rr^sta: - VODJA IZMENE - UREJEVALEC LIVARSKIH STROJ EV (m/ž) - LIVAR (m/ž) - OBDELOVALEC KOVIN (m/ž) I2br3ne Kantfdate bomo 2aposii]i za doioöeo s polnim delovnrm časom in z možnostjo zaposlitve za nedotoćen čas. Dobrodošli so pripravniki; zakljuc^w l3 rn2, s tera&o in nadstreškom, izdel. bodo do IIL podalj. gr^db.faze, pre/z«m pr«dv, konec I. 2007, Cena: >$7.000,• do 2o8 000,* EUR. w wvir,loko«sp,si NCPMMI^NIMI msAL til Al t SVET RS glicA t2 4000 KjtMr TiLt04/2ai1«000 ^41.! 04/2026*499 Email: kraoji^svei^n^prem^inme.si .sveten e prem rn e.si ^ANÖVANjA prodamo kran)«Zlato polje; dvosobno, 52,54 m2, 4. n»d„ I, i960, delno renovira* no. 2K, praznoin takoj vseljivo. Cena 96.250 EUR. skopja loka ^ Prankovo n,: dvosobno. 56,41 m2, I 1983, 2. nad,, ZK, adaptirano v celoti 2004, izredno lepo in okusno opremljeno sunovanje. Cena nuooo EUR. KRAN)«Zoisova ul,: insobno, 78,93, 2. rrad. nizek blok. Izredna lokacija, mir. nova okna in kopabica, CK^plIn, 2 sobi, kuhinja, dnevna, balkon, shramba. Z K, urejen b^ok. Cena >34 t8i EUR 61ED«Dob«: 56,38 ma, dvosobne v I. nad.p balkon, razgled na grad, sončna lega. mirno okolje. L 1962, obnovljeno L 2002. Telefon. ADSL. KATV, etažna lastnina urejena. Cena >24.000 EUR. KRANJ« Planina 1: dvosobno, 62,05 ^Z, U nadi, I. 19761 prazno in takoj vseljivo. Hodnik, kopalnica, soba, dnevna, kuhinja, balkon, kl^. Cena 105.000 EUR. KRAN) • Kereika c,: dvosobno, cca. 41 m2 v hiif, adaptfrano 1,2005, last* ni vhod, t*2, drvarnica, kkt. CK ns olje, Oglad slik na naši sfrietni strani VREDNO OGLEDA. Cena 78.86S £UR, KRAN) - Planina 1: trisobno, 80,84 m2, y nad., komp etno adaptirano 20061 2K urejena, prostorno, lepo, urejen blok. Cena 121,000 EUR. KRAN| • HujK 79,60 m2, Jtirisobno, zelo lepo ^n urejeno. L 2005 v mansardi veČstanovanjske hiše, irri^ vse initalacije In lastno CK na plin. Slike na naSem spletUi Cena 133.534 EUR, POSLOVNI PROSTOR oddamo SK0P)A loka • čemer 98 m2 m 30 mz, pritličje, I, 19S6. sanjarije, možnost predelave, za mirno de* {javnost. 13 daljši čas. Cena: večjega PP 7,5 EUR/ni2, manile« PP m2 ♦ Stroški. REDNO ZAPOSLIMO nepremičninskega posrednika z cenco ali najmanj v^ijo izobrazbo in željo po dodatnem Izobraževanju, www.svet^nepremicnine.si I 1 domplan On^Ma iAJanMn^, nopwMnrio jfborHwn n dd. niard. tMMomia fl.f 041/647-433 tel.! 20 68 700 ^ANOVAN)E PRODAMO Kranja Planina I, tris^no. izmen 80.S4 mz, I. izgr, 1974, prenov* Ijeno 2006 (kopalnica, WC, okna, radiatorji. vbodna vrata), CK, dvigalo, cena 121.000,00 EUR (28.996440.00511), Kranja ^nirva l| trisobno v starejSi mei^nskrhiil. II. nadstr, fzmcre9485 m2, popolnoma prenovljeno v letu 2007 (vrata, okna. kopalnka, CK, vse instalacije, ttaki, rolete), baikon, parkir* no ^r^nto. I izg. 1938, Cena l90.ö0.0ö EUR (43.135,200,00 Kranji Zlato po^e, trisobno, visoko prv tličje v izmeri 66.82 mi, delno obnov-l/eno v letih 2000 in 2003 (kopalnica in okna) Uzgr. 1961^ CK, telefon, kabel, te* lev,, balkona rri, cena 116.007^00 EUR (27.8 mio SIT), Krat^) bližiru avtobusne postaje, dvo* s^no, ]|, nadstr. v frmeri 63 rfl2 in 60 mz terase. CK, telefon, zgrajeno 1.1976, sončna lega, cena 113.503,58.00 EUR ^27,2 mio srr). Tj^ mestnojedro, 4 dvesobisa star» vanja v tn nadstropni hili. velikosti od 54.5om2 • 8j.ooovl}eno 2005 (llaki-laminat). cena iii.gco,oo EUR (26.600.04000 SIT). GARAŽA ^ ODDAMO V N/^EM Knn^ bližina Vodovodnega stolpa v rz« meri 13 m2p I, izg. 1965, oddamo za daljie obdobje, cena 75,00 €UR (17973.00SIT) mesečno, HiSE* PRODAMO Blžiru Cerke^ na Oor^jskem, pritlič-na, llonsa 12 x >1 mz r>a parufi veliko i sti 572 mz, . (zgraonje 1992^ cen 162744,11 EUR (39 mio SfT). Kranj, Sp. Becnka, visdtoprHJi&ia. tl> risa 120 m2 ns parceli velikosti 549 m2. CK na olje. t«l, garaia, dve parkirni me* sti, lepa sonöia lega. hiäa je lepo vzdr* ževana, I izgrad. 1981, cena 320. 000.00 EUR (76.684.800,00 SfT). Kri&i Gorenjska, enonadstropr>a »dvo* stanovanjska, tlorisa 75 m2 v vuki eta* 2i na parceli velikosti 222 mi, I izgr >936, popolnoma prenovljena od I, 2004*2006, CK na p n, id., vsa i cije v vsaki etaži loitnt tn cena 204.000.00 EUR (48.99». 998.00 Kranji K<;49>ea, enonadstropna veli i6om2 ria parceli velikosti 524 mz^del* no obnov jena okna. fasada in instalacije, I izgrad. 1956, cena i794J5.oo EUR (42.999 ^340 srr). Gorenjska • B^nje^ dvonadstropna, velikosti 730 m2, na parceli velikosti 2370 m2, zgrajena teta 1894, leto pre^ nove 2003. oprema: ADSil, CK, kabd* ski internet, klima. ve< telefbr>ov, bal* koni garaža, terasa, več parkimih mest ur^ena zemljiika knjiga • bivii letni cfvorec z vsem sodobnim udobjem na n na atraktivni lokaciji, v b avtocesto, primerno tako za stanovanj^ sko namembnost kot za poslovno, zdravilstvo, zdravstvo, sanatorij. Cena 1.500.000,00 EUR (359-460,000,00 sn^ HläA-ODOAMOVNA)EM Kranj, Planina II, dvojček. tJonsa 56 mz na parceli velikosti >70 mz, v celoti oprcrnljen, garaža^ klet. CKi td.i I, izgr. >993, cena 700,00 EUR (203^694,00 mesečno ^ stroški ^ u vaHčina, POSLOVNI PROSTOR * ODDAMO V NA) EM: Bl(zir>a c^stB Knnj'Sko^ Loka v izme* ri skupno 12^ m2, od tega ^o rna v prh tličju in 85 mz v nadstropju, samosto^ jen vhod, tlaki keramika^ uporabno d> vollende za trgovino (možnost tudi za pisame), I izgrad, i960, obnovljeno I. 2000, cena 8.5 EUR/m2(2.036,94 Srr/m2) + stroški. SKLADIŠČNI PRODORI • PR0I2^ VODNE HALE • PRODAMO • NA|EM Stegne pri Ljub^i^ vehkosti 600 m2, eto izgradnje 1975. cena 427.724,92 EUfi (>02,5 mio SfT), možnost tudi najema - ceru 4172,92 EUR rnesečno + Stroški (t mioSFTt PARCELA« PRODAMO javomiäd Rovt nad Jesenicami vczme* ri759 m2, na parceli ^ektrika in tdebn, sončna, dostop z giavne ceste, seodet^ sko odmerjena, celotna zaziefljiva, 6 od avtoceste, cena mio wwa enem mestu Za vas delamo Aktivno«jasno« Preudarno AjPd.o.o. Kranj Koroška cesta 4000 Kranj ^rr>: 031/330 ^ 040 STA NOVA N)E PRODAM KRAN), Plamna t»trisobno, 80,^4 m2^ I. izg. 1974, terr^eljito prenovljen no I, 2006, CK, tel., T 2, III./12 nad^ Prevzem, po dogovoru. 121,000 EUR (29 mio SIT)^ TRŽIČ, Preska • dvoinpolsobno« 55,12 m2 V pritličju hiike s samcH stojnim vhodom, kletjo, parkirnim mestom in vrlom Obn. 2003, etaz« na CK^ tel, CATV, wmav. Prevzem: po dogovoru, 82.000 EUR (19,65 mio SIT), PREDDVOR • enosobno, 45,65 m2, I. izg. 1983, pritličje, blok tik ob gozdu. CK. tel.. balkona ni. Prevzem: takoj. 81400 EUR (19,5 mio SIT). Hl$0 PRODAM KRAN) ^ Kokrica> 1/3 hiSe, I, izg. 1974, 127 * nad,) na 30& m2 zemljišča. Prevzem; po dogovoru. 160,000 EUR (38,3 mio SIT). KRAN)« Drulovka, lepo vzdrževana vrstna enodružinska hiSa 179 mz na zemljišču >44 mz. L, izg, >995, okna zamenjana 2006, C< mestni plin, vsi priključki. Urejeno naselje. Prevzem: po dogovoru, 2t6 000 EUR (54,2 mio SIT). KRAN)« Oreh^, I. 1995 temeljito na starej&a hiša, 188 mz ' neto uporab, površine, K 4 P 4 L ' nad, 4 podstreha, nadstrešek 26 mz, ločena garaža 29 ms, kamin, pergola na zemljišču 537 ma, Pre^ vzem: po dogovoru. 330.000 EUR mio RADOVI) I CA • dvo stanovanj ska hiša izg 1984, obn, 1998, 350 mz povrSine (K^P^M), zemljiiče 1460 mz. zadnja v vrsti. Možna prodaja vsake enote posebej. Prevzem: po dogovoru. 512.000 EUR {i22,? mio SIT), DRAŽCO^E • star«j$a hiša ttonsa i>7 m2, L izd. 1949 (P^^f^M) na zemljišču 15^9 m2, 87,000 EUfi (20,85 rriro SIT) VIKEND PRODAM LUČINE v Poljanski d. $73 m2 zem^ jiSčs, epo vzdrževana, delno podstreha) iz I ^ 1920 t(orisa 76 m2. Prevzem: takoj 72.500 EUR (17.4 mio SIT)^ POSLOVNI PROSTOR PRODAM KRAN) • Savska loka, 5,650 mz v pritličju in kieti, primerno za skia* dilče. v kleti tudi proizvodna deiav* nost. Cena 550 ali 450 EUR/ma. POSLOVNI PROSTOR ODDAM KRAN) - 60 mz, obrobje mesta, ob glavni cesti, pis, pcostorl (4) z za* gotovljenim parkiriščem. Primerno za opravljanje stont. dej. (svetovanj«, pravna pisarna 1 rač. servis, tr« govska*posredn. podjetja, birojr, zdrav, ordinac., kozmet^^ni salon), 600 EUR/mesec. KRAN) « 260 ma, ob eni glavnih vpadnic v mesto, primerno za trgo« vino, zastopstva, storitveno dejav* nost. Možen najem po delih, 2,650.00 EUR/mesec. KRAN) * 238 m2. Savska cesta, 5 pisarn prrmerno za opravljanje mirne dejavnosti. Možen najem po delih. Mesečno 8,00 £UR/m2, stroSkr vključeni, KRAN) • 260 m2, staro mestno jedro, K, , mansarda. k et • primerno za trgovino, svetovalni center, pisarne, atelje. Možen najem po delih. Mesečno 15,00 EUR/mz. KRIŽE - >25 mz, center, primerno za trgovino aH drugo mrr ^ no storitveno dejavnost Parkirišča, 560,00 EUR/mesec + stroški. KRr2E ' 122 m2, ob glavni cesti« 7 prostorov primernrh za pisarne, skladršče, parkirišča. Možen najem po deliti, 835.00 EU Rymesec, stro- Ški vključeni. ZAZIDgiVE PARCELE PRODAM HRASTNICA pri Skofji Loki, 471 mz, predvidena je hiša maks, dimenzij 9x13 m prizidek 6,40x6 m. Komunalni priključki na fn ob per* cel^ Cena 120 EUR/ma, možen do* kup sosednje parcele do 750 mz po 60.00 EUR/m2. VIRMANE, 950 mz, ravna, v celoti kornunalno opremffenai prispevki večinoma plačani, namenjena za iz* gradnjo stanovanjsko poslovne hi$e z lepjm razgledom na Lubnik. Cena: >40 EUR/mz^ ZA ZNANE STRANKE kupimo ali iamemo več različnih nepremič- nin. www,3jp.si Ks KERN N EPREMlCNI NE Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/20213 53.202 i5 66 GSM 051/320 700 Email: info^kl^kern.si POSLOV N)l PROSTORi: Oddam« KRAN): 3 pisame v 1, nadstropju objekta v izmeri 70 m2 In v podstrehi 30 m2 za arfiiv, čajna kuhinja, sanrtanje, čakalmca in hodnik, obnova I. 2000, vsi priključki, vse skupaj za 373 EUR/mes (90.000,00 SIT/mes). KRAN): 3 pisame v 1, nads^r^ju ob* jekta v izm^r 186 mz in 44 mz stopnišča, Zgrajeno leta 2000, vsi priključio, po 12,5 ^UR/m2 (2.995,50 Šr/m2) z vsemi st/oSk^. Prodarrw: KRAN): poslovni prostor (kozmetika, rnzer, pedikura in pd.) v izmeri 82 mz. 2004 eta. 152.000 EUR v pridihu objekta, parking prostori, (36,5 mio srr^. Prodartto: VKRAN)U,vbllžinirr>esta. vtan,hiša, ^ uporabne površine 250 k et. m . v u QVA ns avnosti), v nadstropju stanovanje, let* nik t955, obnovljena (streha, žlebovi, dimnik, CK peč)i zemljišče 736 mz, cena » 375.0OO1OO EUR (89,8 mio KRAN) (Vodovodni stolp): feta 200Q obnovljeno hiša • dvojček, klet (ločeno stanovanje), pritličje in nadstropje, skupna stan. površina je 210 mz na parceli 36^ mz, cena ^ 250.000 EUR (59,9 mio srr^, STRAŽIŠĆE: 60 let stara hiša - dvo- ki je bila 1,2002 obnovljena (zno-I vceloli okna. vrata, kopalnica, tla* ki, WC, CK), zemljišče cca. 300 m?, loo mz stan, površine v dveh etažah, cena • 115,000 EUR (27^5 nw MEDVODE(Sv«^}:hi§a-dvojček na razgledni lobclji, ktmk 77, adaptacija 2003 (streha, okna, vhodna m garažna vrata), stan. povrSina 230 mz. parcela 353 m2, cena « 270.000 £UR (64,7 mio SIT^, ŽABNICA: 30 let staro hISo. ki ni pod* kletenai ima ločene stanovanje v pritličju in ločeno v nadstropju, skupna stan. površina je 262 m2 na parceli 1.719 m2, ob hiši stoji samostojen ofc> jeki drvarntcZi cena • 250.000 EUR 09^9 m 10 SIT) • BRITOF: medetažna stan. hiša, površine 214 m2, letnik 1976, zemijtSČe 779 mz, hiša sto^r na mlmi okaciji in je potrebna obnove, klet, , pritličje, nadstropje, podstrešje, vsi prrkljLfčki, cena » 190.000 EUR {45.5 mio SIT). DRULOVKA « stan. hiša • dvojček, zgrajena do 3. gr, fue, stan. površine 170 mz. letnik 2006, ^44 mz zemljišča^ možnost izdelave na ključ, mirna fol^cija, mestni plin^ kupci ne plačajo provizije, cena m tSi.i^ EUR (43,4 mio 5Ü). TR2)C (bližina): stan hiSa ^jena de gr, laze^ stan. površine m2, let* nik 2006, 551 mz zemljišča, možnost izdelave na ključ, CK na plm, mirna okadja, cena ^ 20Z,000 EUR (48.5 , mioSrT). RADOVgiCA ^ atrijska hiša površine (385 m2 (K, P m M) s samostojnim \ vhodom v mansardo, letnik 1984, na 753 m2 vdikem zemljišču» urejena okolica, z nadstreškom za z avta proda- \ jajo za 550 000 EUR (131,8 mioSIT^. ZEMgiŠĆA: ' Prodama Golnik: stavb, parcela 998 mz, po 89 EUR/m2 (2>.J28,00 SIT/m2), Naklo: stai^, parcela 453 m2 po t8o EUR/m2 (43.135,00 Srr/mz), Bitnje: stavb, paitda 723 mz, sončna lokacija, po 120 EUR/mz (28.756,00 SIT/ma), Dnitovka stavb, parčka 1186 ms, po 80 EUR/ma (19^171,00 SIT/mz). STANOVANJA: Prodamo: KRAN), Vodovodr>i stolp: tnsobno, 66,18 m2, 3. nad. cd 3, letnik 48. ob* nova 99, etažna CK na plrn, cena « 98.000 EiJR (2>4 mio v bližini možnost nakupa garaže, vel. 13,00 m2. letnik 48, cena »8.500 EUR KRAN)i Planina I: trrsot^o. 30.S4 mz, 3. nad/i2, fetnik 74, cena = 122.000 EUR (29,2 mio Srt) KRAN)| Planina 1: c^/osobno, 60 ms, Kedelano v dvoinpolsobno v 9. nad.^ etnik cena » 93.890 EUR (22,50 mio Sll^, KRAN)^ Mest7)o jedro; tnsobno, 95^80 m2, 3. nad., obnova 2002, velika terasa, cena ■ 125.180 EUR (30.0 mio SIT), TRŽIĆr trisobno, 72 mz v >, nad* stropju^ obrvova 2002, cena = 90.000 EUR(2t,6mio SIT). TRŽIĆ, Kovorska: dvoinpolsobno. 57^91 mz v Z. nadstfopjui letnik 73, cena » 85,000 €UR (204 mio SIT). www*k3*kero.si OPRAVIČILO v torek, 17. 7. 2007, v Gorenjskem glasu zaradi napaka niso bfli objavljeni vsi mali oglasi, za kar se iskreno opravičujemo. Tokrat objavljamo manjkajoče oglase. Mali oglasi tel: 201 42 47,201 42 49 fax: 201 42 13 e-mail: malioglasi^g-glas.si MogldsisesprejeiTkdjo za objavo v • v sredo do 13.30. In za objavo v torek, 4J0 petka do 14.00! Deiovm (as. od ponedeljka do 17.15 ure. iJ Čisto zadnji S {O mbfiko leltmo poiD^giti r^iim c^, kf se Jim res mudi ne^] prodati, kupi- i. O^ds za to ahko osme ure in za petek v četrtek prav tako osme ute. Cer^d o^ldSd je 10 tUR, je enotna in ima dO zn^ • kupon ne vel)a. Objav-[ena zadetku maliiroQlasov. NEPREMIČNINE stanovanja_ PRODAM ENOSOBr^O slanovanje, 41 m2. Z. nadstropja, v 8isirtct pri Triiču« 8 0^10/399^73 7MSMB DVOSOBNO stanovanje. 6S m2. Planina I. v ceroti o&novljeno K 07, 9 040/b53-787 jooäsm V 30, dneh prodamo vašo nepremičnino 041/519073,041/734198. 041/626 $81,04/23 44080 34ur/d4n nepremicnine^frast.si KUPIM GARSONJERO ali dnosobno stanovanje, ludi najamem na relaciji Nahlo- Žir^vnica. upokojenec, voznik, piarii- nec. « 0417602-395 ODDAM ENOSOBNO 89ijuv3, nadslropju , v öoniiev nEh 040/936-595 DVOSOBNO v Školjk I_oki. 60 mS, 031/246-301 700S561 TRISOBNO sianovanje v Železnikih. 9 041/700-352 JO«»? hiše PRODAM DVOSTANOVANJSKO hišo z vrtom na ep 041 /209-066 smer Goremska. 9 gekko projekt nejjremičnine BritoT 79A. 400C Kranj •vww.geldiopfejekt.s 04 2341 999 031 67 40 33 HI^O V III. gr. fazj, na parceli 1000 mS, na sončne parceli, v okolici ŽaldZAikov. STANOVANJSKO hfso v radbena laza ob filavni cesti Davda- eznlki, 9 041/271-563 ODDAM HiSO za defjše obdobje za spanje vaših đ^lSvcev, 041/670-379 '006&93 vikendi, apartmaji PRODAM BRUNARICO 500 rn2, ttons sarda, cena ravan parcela iT»2, e sence. Cena 30 eur/dan na hi&co, 031/647-823 POSESTI PRODAH KMETIJO v miml vasici DOd Stolom, v celoti ali oo delih. 9 031/442-038 TOaSdM KUPiy ZAZIDUIVO PARCELO sem resec kupec, gotovinsko plaćJlo, brez po-sredrMka. « 031/444-233 POSLOVNI PROSTORI OODAV SKLADIŠČNI prostor, 100 ni2. na relaciji Šk. Loka - Medvode. B 01/36-11-13? too&44) Ddddm p rolTvodii Mkladiiena ptti-lora 08 avdktivn; lokaciji ob glavni cesti Komenda-Brnrk {lOC Potok pri Komendi) od 0-700 m'. Agrotreck A.0.0. Vikrče 27/c. 1211 L^Šmarlno. Tetofon! 041/521-310. g. Mihovac MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PAODAV ODKUP. PRODAJA, PREPIS raUjenlh vozil, ocrto^nnsko plačilo, Avlo Kranj. d. o. o.. Krani, Savska 34. Kranj. 04/20-11.413, 04l/?0r-146. 03t/23t-35e forasn FORD Fiesta 1.8 Qtzei I 91. 160.000 km reg. 11/07. 5 ^t. garažrrana, certa; 750,00 EHR. « 040/286-748 HYUNDAI Gee 1.4 Gl Top Ue 3 vrata. še neregistriran. Iz rtagradne igre. 400 EUR cer^ie. 9 041/347-453 MAZDA PREMACY diesel, I. 03 klima. vsa ostala oprema. 9 041/B11- NISS/^ primera 1.8.1. 01 Ulma. vsa oprema, 5 vrat, 9 040/523-294 OP€L Astra 1,6 16V. L 06 servisna kn|t9a, klima, zelo ohran]en, cena po dogovoru, « 04/253-14-04 erirfc^ tO 4202 Pt ««stt O. tiOi NAk»o PRODAJA IN MONTA2A: • arr^oftizerji T^-c^ofr hitn servis vo2 • ^vioopMM, vse 2d poflvozje vezii • izpuini jislemi, kalah^aloni / MS Ott 03. PEUGEOT 208 5W 2.0 HD 71,000 Km rdeć. vse oprema. 041/$42-4$1 RCNAULT Megane couoe 1.6, 8 041/369-062 'MM'e RENAULT Clio 1.2 PN. I. 180.000 km, novi amort^erli, bele barve. reg. l/200d, cena. 500.00 EUR. B 041/886-859 rcoft&io RENAULT Ciio 1.4,1. 00 srebrne barve. vsa oprema razen klime. 9 040/176-090 'C06M. RENAULT Twingo, I. kiMA^ moöf^ barve. airbag. neKarambolIran. 336 . 77.000 km ei. stekla. ? x 041/227. SEAT Cordoba Vario, I. 99 s klimo. 04/586-33-80, 040/308-778 TOYOTA karavan 2.0. diesel, L 98 o^ranien, s 040/942-826 POLO 1.4. I. 96. 88.000 km lepo otiranlen. 9 041/523-761 ;00S3D? KUPIM OPEL Astr^ all Nissan, |. 2000 -2001. dobro ohranjen, 9 040/666-808 OSEBNO VOZILO od I. 98 dalje, resen Kupec, gotovinsxo plačilo. 9 041/390-365 HM5469 DRUGA VOZILA PAODAM m CI$TERNE is poliestra, 1000 I, za kunino olje. certa 100 EUR na kom., 9 041/499-240 roos6U MOTORNA KOLESA PRODAM MOPED Tomas avtomatik s števcem in svetlobnimi napravami po ugodni cen), 04/2&9-14-S2 7ooswe MOPED Tomes avtomalik Targa. I. 00/02 vsa oprema, dobro ohranjen, cena do dogovoru, « 031/656-477. po 17. uri 7oo&4a8 AVTODBU IN OPREMA PROIMUHI OUME malo rabtjene, nekaj (udi novih in rtkien« Dla^« u razn« «vte, cena po Oo^ouoru, 041/722«62S KARAM BO LI RANA VOZILA_ KUPIM POŠKODOVANO VOZILO tLM^i toälka • ponujam največ. takojšen odkuo. D^ voz, 031 /770-833 ^cmn« OSTALO KUPIM AVTO oDvezno s klimo, noveiii in d^ bro ohranjen, 9 031/307-057 n»5s?9 KARAVAN z večfim pitliažnikom In klimo (Ford Focus. Henaüll Kangoo, Opef Astra ipd) do 5.000 EUR. 9 031/820-134 'COS»» STROJI IN ORODJA PRODAM MIZARSKI rezkar. turbino za sušenje sena in elektroagregal &,5 KV 220» 380V,«041/350^65 joo«I8 VILIČAR UloTtroj 21, v dobrem stanju, 031/307-167 ?oombi V kove deske m plohe, 2.5 m3 ter punte, 9 041/608-765 ^co&ws DRVA. metrska ali razžagana, možnost dostave. »041/716^19 '005138 SUH REZAN les smreke, hrasta in kostanja. Oeb. 2.5.3 in S cm, letve 4x5 cm. suha mešane Orvz. >04/231-19- rOO£fi89 SUHA bukova drva. 20 m3 po 42 EUR/m3 In telico simenlalko. brejo, 9 04/51-46-257. po 20. un WD473 7e SUHA hrastova drva. 38 EUR/m3 suha brezova drva. 42 EUR/m3, rauagena, malo slabse kvalitete EUH/m3. «051/367-146 SUHA bukova Ir brezova drva, 9 041/214-500 w65'2 SUHA bukova drva, cela ali razžagana, dostavim. 9 040/367-307 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PftODAM KUHINJO, spalnico in predsobno omaro. 9 040/653-787 ?ooss« SEDEŽNO GARNITURO 230x250 cm, s predali, uQOdno, 9 04/202-10- 47 VITRINO, masivno, nalur slavonski hrast, s.180. š.50, v.180. odlično tce6'7fi PODARIM FRANCOSKO posteljo, leoo ohranje« no. 9 031/317-356 7oow73 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNIK Gorenje, 264 I. star 5 let. 04/531-42-02 700 sbs? HLADILNIK 170 I in nie. stroj Gore- PRALNI stroj in hladilnik Gonsnjo. 041 /878-494 ZAMRZOVALNO oman:^ s 6 oredaH. cena; 50,00 EUR, 9 04/259-11-77 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM TRI NOVE kolektorle IMP in obdelane deske ia 20 m balkonske ograje, 9 04/252-32-73 lew» OSTALO PftODAM KAMIN. cami. . 2 oeKoraciisKimi po)-04/234-35-01 SOLA PRODAM ŠOLSKO TORBO z anatomsko oblikovanim hrbtiščem znamke Donau, malo rabljena, kol nov;^, primerna za piv^ iolćke. ugodno, 9 041/934-138 SPORT, REKREACIJA PRODAM DVE OTROŠKI Kolesi do đaroeti 9 tot, 04/232-60-14 Tcee^ TURIZEM ODDAM aparlrnaje v Umagu. S 041/254-S42 HOBI PRODAM STAR Jugoslovanski denar. 9 04/252-23-54 roobJAs OBLAČILA PRODAM KOMPLETNO gorenjsko, moško, qe»- rodno nošo, visoki Ikomji H. 42, 9 700M1? KUPIM ŠKORNJE za narodno nošo. it. 46. ŽIVALI IN RASTLINE VZAMEM dobrega psa čuvaja. 040/S66'20d PRODAM DVA MESECA stare nemške ovćane. '0065U PSIĆ KO riemško ov^rko, z rodovnk kom, staro 3 mesece, 8 031/618- 046 '006S4S VSAK DAN sveže rezano cvetje giddl-ol, Smolej, Luže 22a. 9 04/263-65-65.041/789-608 7006^90 PODAR IM KUŽKE mešančke. kratkodlake, nizke rasti, 9 031/360-568 7005'» MLADEGA srednje vel . mesanoa, mirnega. 04/261.19-49 'DOUM MUCKE mtade, zaradi bližino ceste. 040/227-700 tOKioo KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO Creina in iz kopal nik za r. rao&Bic ČELNO KOSILNICO DeutscHahr. iiri- ne 2,5 m, 9 031/208-457 roa&ssa DVO BRAZD NI PLUG Re9ont. dobro ohranien, Podbrezre 67, 9 04/53^ 00-51 MOTORNO ŽAGO Husqvama 371 XP, SILOKOMBAJN $IP Silo 80 5P m od- lemaJec-Silaže Triotet Mulos. 9 04/23- KUPIM (ZKOPALNIK krompiria, n sadilec 700s&68 KIPER prikolico in trosilec za gno], 8 PRIDELKI PRODAM KRMNI ir -75, KUMARICE za vlaganje. 9 041/551- 970 ?006077 KUMARICE za vlaganje, 9 041/500- SEME enolethe trave Cisterne, 1000 i, čisle 860 ter za vodo ali olje. -26.040/845- ŽGANJE, domaće, cena 5 eur. VZREJNE ŽIVALI PRODAM 3 KRAVE dojilje, stare 2-5 let, 3 telice, stare 4-i2 mesecev. 1 DiKa simeniaica, starega 1,6 let. 9 031/621-€S67gc«M7 BIKCA, starega 2,6 meseca, LS/RH, Bohinj, 9 061/354-563 70MSic BIKCA «imentaica. stara en teden in 14 dni. 9 041/350-603 ĆB bikca, star? 10 dnf. « 031/584- ĆB bikca. 041 /209-677 10 dni. ĆEBEUE družine na A2 satju 5. 7. 10 satrh ali $uhe čeDele, ugodno. Kličite zvečer, 8 04/695-73-28 »oomt« DVA BIKCA simentalca. ležka 150 kg in kuDiri jalovo kravo za meso. 9 7Ce663? OAGNJETA 2ia laKoi (m&30) aii za na- .11.71. 7005^ da rejo. 051/410-136 KOBILO križano arabko ujat^ano. staro 7 let. OS, 041/706-526 , vozno. 04/252-21- roo&ftAo KOBILO Cxejo, vozno, uia^iano. knz^ no arabko, staro 7 let, • 04/252'2l-06,041/706-526 KOZLIČKA živega ali očiščenega, možna dostava, cena 55 EUR, 9 K0ZLI£KE in kozice za Z3kol ali na- reio, B 031/631-531 rooit^fi PLEMENSKEGA zajca. 04/261 -19-49 . 8 70066» PRASICE leike od 50 do 70 ko. 04/259-58-OQ 7GOM73 RJAVE jarkice. črr>e. grat^aste, t^ele piščance za dopita nja. H rase 5, Smlednik, S 01 /36>27-029 7oo&4C9 TELICO simentalKo, staro 2 leti, brejo 8 mesecev. 8 04/252-31-04 7oc»sos TELIČKO simentalko. staro 14 dni, 8 031/853-176 ^ooiMT TELIČKO simentalko. sten? 14 dni, 041/38&-837 ;oo9b7B TELIČKO simentalko. staro 10 dni, s 041/640-724 7(»3&ai VEČ JAGN J ET za zakol. 8041/632- 021 roo6«6đ ZAJCE za zakol a rejo, -731 ;oosiM ZAJKUE za zakol al 258 4 mesece, s^e barve, reia,8 051/3Ö7- KUPIM BIKCA simentalca, kapital, za rejo, teže od 220 do 260 kg. 8 04/598- BIKCA siment^ca. starega do 20 dri), 04/26&-12-69 7o«soo BIKCA simentalca, za refo. do 14 dm. BIKCA mesne pasme, 130 kg. nad ČB telička, 041/284-609 do 10 dni, iCfSfABT MLADEGA ovna za reto, teža do 60 'oos^er TELIČKA starega do 10 dni, 8 030/921-944 70O66CO TEUČKA simentalca. 94 04/259-12- 700&s«? TELIČKO simentalko. staro 2-10 dni. 041/316-617 7oo«e? OSTALO PRODAM NOV. lahki kimpez, Sp. Brhik 7. 04/25-21-167 7006-S4 V TRGOVINI Kofolan, Slriiievo 20. Krarkj, vam nudimo razne kozarce za vlaganje, pokrovčke ter razne stekjeni-ce. Vljudno vabtieni. rocAiu ZAPOSLITVE (m/ž) HUDIM GOSTINSKI lokal v pofih dekte za strežbo dantka, Snedio Matjaž 16, Kran), ho^ramo pijače, lahko šii}- s. p.. HOTEL LOVEC na Bledu zaposi izKuse- nega nat^^arje/ica. Možnost zaposlitve za riedoloćen ćas. rok pn;9ue do 25. 7. 2007, Hotel Lovec BWP. Ljubljan^Ka c. 6.8)ed, 8 031/747-647 tomm IŠČEMO DEKLE iA Strežbo In prjpra» vo pijač, možnost redne zaposfitve, Panter Bar. Hraslje 52.4000 Kranj, 9 040/244-335 'OofMa POGODBENO saposlim kuharja • pi-copeka. Karantanija d.o.o.. DrulovKa 40, Krarkj. 8 04/233-21-20 ;ooMi3 ZAPOSLIMO žen^ za deio v ćasu sez> ne Popovi Sesana s,p., Zg. Gotte 87. 2g. Goet Ga-broviek Transport, d.o.o,, Mala ui. 10. 1354 Horjul ali po tel.. 8 01/76001- 52.041/788«67a tocskio ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo zastopnike in vodje skupin » tere/iSko prodalo n oviti artiklov za varovanje zdravja, najboljši pogo|i tn uvajanje v delo. Sinkopa, d.o.o.. Žirovnica 67. 041/793-367 rwsMfl IŠČEM riekaj oseb za občasno pomoč na kmetijt Zefič. Hladnikova 33, Križe, 70QS4&9 2AP0SUM0 već de^w za deto V s»^ cMču. mžBiert so l^narj, lesari In vozr^ zvsajC kžd, lokacčTrač, SOS rženir^ d.o.o.. Tržaška c. 2, Igub^na 7C0!Ci7 ZAPOSLIM kovinarja za na CNC stružnicati, Roprat d.o.o., Motemaže 47 a. Pnaddvor. 8 041/672043 7co»4e« ZAPOSLIM sd/vrostojrte^ pUstikaod montažo CEStem, vsai 3 mesece dek^ vnäh izku^nj, polzkusno delo 1 mesec. Pisne prošnje na Er-plast d.o.o.. AJpska C. 43. Lesce. 8 04/531-70-70 joo^v ZAPOSLIM plastikarja za montažo o- stsm, vsai 3 nessce delovnih izHu' šenj. poizkusrto delo 1 mesec, ^sne prošnie ne Er-plast d.o.o., Alpska c. 43. Usce, 8 04/531-70-70 7aos4«s ZAPOSLIM delavca za oredelavo lesa na žagi in izdelavi palet. OD po dogovoru, Ognnc MIlan s.p, 3P. BmiK 62, Cerkire.. 8 041 /654-660 nmxM V NAJVEČJEM kranjskem kozmetič-r>em saJonu zaj^oslimo pndno. vastno. mlado dekle s končano srednjo šolo za zdravstvo in kozmetiko, smer kozmetični tehnik. Studio Sonce. Likozarjeva 28. Kranj, 041/767-367 rootior DELO dobi delavec ali d^avka v zgodnjih jutra njlti urah Z9 deio v ©kspeditu, Mojca d.o.o. Podnart, Podnart 42a. Podnarl. 8 041/720^55 70«se5 NA KMETIJI potrebujemo še oseb za delo na aollih, Zelič. ko- va 33, Križe, 8 041 /64&-s43 700&674 liČEM DUO ROLO išče delo na obletnicah. ponDkah z zabavno in narodno glasbo. 8 041/224-90? foOM» ONE MAN BAND išče delo, igranje s petjem na obletnicah, zabavah z na-rodnozabavno glasbo, 9 031/442- 424 7006sm POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za sle ne In upokojeno. Loris. Gregorčičeva 8. Krar^, 8 808, 051/387-753 vse zap<^ ti. o. 0.. KREDIT) DO 8 LET za vse zaposlene ter upokojence do 50% obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozi (a ter leasing. Možnost odplačila na položnice. Prtdemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.])., Mlinska ul. 21, Maribor, tcMbn: 02/252.48-26, 041/750-560. STORITVE MUDIM ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p,. SenIčho 7, Križe, tel.: 59-55-170. 041/733-709: žaluaje. rotoj", n> lete. lamelne zavese, plise zavese, k^ mamik], markize, vwuw,astenka.rh?t roo6u9 8ARVANJE fasad In r^apuščev. ugodno in kvairtelno, Megamatnx. d. o. o., Staretova 3d, Kranj, 041/570-957 7cos171 BELJENJE notranjih prostorov, kitanje Sten in stropov, barvanje lasad, premazi oken vrat m napuščev • dekorativni omeli In op leski, Pavec Ivan, s. p,. Podbrezje 179, Naklo. 8 03l/3d-29- 09 njCAi32 GRADfiENO PODJETJE KRANJ d.o.o. Zupanova 6, Šenčur Mja vsa gradbena dela. notranje omeie, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, tlakovanje dvonšč. kvalitetno, hitro in poceni, 051/354^339 IZVAJALEC splošni!) gradbenih del • zidarstvo, tesarstvo, knaut sistema. Spuščenih stropov... se priporočamo. Nekovič d.0,0., Sp. Duplje 23, Duplje. 031/283-066 nxtsis LAMELNE ZAVESE, žaluzije, n^Jete, senčila screen, plise izddamo in montiramo. Rono senčila, d o. o,, Mavsar-jeva cesta 46, Notranje Gorice tel.: 01/365-12-47.041/334-247 IZVAJAMO jamo dimne vak & Co. d. Domžale. dimnjkov. obloge, dimne kape. No- n. o.. Liubijanska 69. 7COSI78 LAMELNE ZAVESE, žaluzije. rolete. screen senčita, pliseje Izdelamo in montiramo. Rono senčita d.o.o., Mav-saceva cesta 46. Notranje Gorice. 8 01/36S-12-47, 041/334-247 700S«2 L0At4INA gradE>entštvo, d. o. o.. Glav- nr trg 14. 4000 Kranj. Izvajamo vsa gradbena dela. 9 041/267-328 70ci&130 POLAGANJE lamlnatov in gotovega parketa, izdelave biijandev in finskiti savn. Planinšek k.d.. Šinkov Tum 23, Vodice. 9 031 /20&-724 PRAZNJENJE GREZttlC t EieO - Ra* dovljica - Jesenice. Miro Mezek s.p., Km»ca 48a, Zg. Gone, 041/518-199 fOfO^ PRENAVUAMO HIŠE ir stanovanja v Kranju In okc^ioi - rezervirajie svoj termin, Megamatrix, d. 0. o,. Staretova ul. 39, Krani, 041/670-957 7Wi7f RTV SERVIS Sinko Marko s.p,. C. na Kla/iec 53, Kranj, pop, TV. vkJeo, malih gos. aparatov, 9 04/233-11-99 TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogreva nju. Prepitia in prahu ni več! Zmanjšan tirup, 10 ^ garancije. BE & MA, d. o, o., Ekalerjeva 6, Kamnik 01/83*15* 057,041/694-229 iOO«76 VOJKO PREtIH e.p.. Grmičevaul. 25, Kran», vam nudi tzdelavo ograj. vrat. n ostalo, 9 040/282-122 laoiMS iSČEM ČISTILKO za enkrat ledeni za 5 ur, 040/515-597 70a&52& GORENJSKI GLAS petek, 20. julija 2007 MALI OGLASKI, ZAHVALE 23 IŠČEMO varstvo za Triletno deKItco« Sx refl«nsko na Bledu. S 041 'OO^fil MOiKK 46 iet. nekadilac s Mbo. orijefno damo zđ skupno orežMia- nje prostega časa, V 041/946-78^ rOO&47B STRIŽNO Kosrinico, kvalitelfia Beiiass 86 cm, 5 KW, kol nova, prencerw klf-mo 12 v za avto »H vikend. 9 04l/722-6aS Tco&iss ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVANJ, 11.000 po- ;nar5t9v v preteklem letu je KaraKleri' stika žonHne posredovalnic« Zaupaoie za vse generacije, k> posreduje po vsej Sto, S 03/57-26-319, 031/S05-495, 031/836-376 DEKLETA. Drezplđćno Idhko spoznate (ante za iskrene, resne, irajne zveze iz vse države, S 031/e3&>378 RAZNO ŠTIRI GOBELINE ugodno, vredni voru, okvirjene, zelo . cena do dooo- JQCMTT PRODAM LESTVE, pleskarske In Inštalaterske "a". Cegr>ar, Zbilje 22, « 041/961-210 TRI cisterne 12 kurilno oje, cena 100 041/499-240 po 1000 I za MOSkO Kolo Rog za ^^ EUR, otn;>šKr sedež za na kolo za 21 EUR In kuhiinh »Ko napo za 12 EUR. « 031 /328-&2ä KUPIH JOO) dimenzije 200 x 160 cm, po simbolični ceni, s 040/756-409 ZAHVALA Vsem, ki sle pospremili in počastili nalo sestro in teto Pavlo Bobnar rojeno 1920 iskreno zahvaljujemo. Vsem, ki ste darovali za svete maše, cverje in sveče ter vsem, ste jo obiskovali. Lepa hvala negovalkama Sonji in Eriki za skrb in nego ter gospodu župniku in pogrebniku za lep poslovilni obred. Hvala vsem! Sestre, brat, nečaki in nečakinje CerkJie, julij 2007 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega Jožeta Hudoklina se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, priiateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nara izrazili sožalje. Hvala sosedu duhovniku Mitji Leskovarju in g, župniku )ožetu Klunu za lep pogrebni obred in ganljive besede ob slovesu, pevcem iz Predoselj in Mateju Rihtarju ter vsem ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem in trainem spominu. Vsi njegovi Kokrica, julij 2007 ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila Angela Bakovnik rojena Barle Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. 2a lep pogrebni obred se zahvaljujemo župnikoma g. Cirilu Isteniču in g. janežu Vilfanu ter pogrebni služlji Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Hotemaže. u. julija 2007 ZAHVALA Si v na^ih mis/ih, 51 v noSih srcih, dei n as si za zmeraj V 52. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil ozE Peterman po domače Belejev Jože 12 Podhoma od njega smo se poslovili dne, 27. junija 2007, na pokopališču v Zgornjih Gorjah. Vsi njegovi se iskreno zahvaljujejo sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sosedom iz Podhoma, Lesc in Radovljice, sodelavcem, znancem za podarjeno cvctje, sveče. denarno pomoč in izrečena pisna in ustna sožalja. HvaJa enoti Šentgor Radovljica za razumevanje in spodbujanje v času njegovih obiskov pri njih. Hvala pogrebni službi Novak za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapeJe žaloslioke. Hvala prijatelju Miru za lepe besede slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se poslovili od njega in ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Lesce, Podhom, 27, junija 2007 Kdgar imaš rad. ZAHVALA niKpn m umre, Ic tako daleč doki /e. ob tragični izgubi dragega sina, brata, vnuka in strica Marka Ziherla 1080-2007 skreno se zahvaliujemo vsem sorodnikom, in sosedom iz Šorlijeve 37 za izrečeno sožalje, sveče. Posebna zahvala PCD Primskovo, g. govor, g. Stenipiliarju in sodelavcem hvaljujemo se tudi pogrebni službi Komunala prijateljem, znancem darovano cvetje in vsem za Transport. Za-Kranj, pevcem in sle ga p os na njegovi i poti m se ga 2alujo6 vsi njegovi Krani. 12. julija 2007 ZAHVALA ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, sina. brata m pn aiei a Valentina Fejfarja rojenega 23, z. 1952 SC iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvet- jc in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno m zvonarjem, nvaia vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in ga boste oliranili v lepem spominu. ŽaJujoči vsi njegovi Dolenja vas, Rudno, Železniki, t z. julija 2007 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata bi strica Frančiška Razingarja p. d. Zimovčevega ata iz (avomiškega Rovta se vam dragi sorodniki, sosedje, sovaščani, sodelavci in sodelavke iz Niro Steela, Acronija in Železarne Jesenice, prijaleljem in znancem zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvctje, sveče, darove in vso pomoč ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Andreju Debeljaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi jeko-ina ter Marku za lepe besede siovesa. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi lavorniški Rovt, 13, julija 2007 ZAHVALA Ob boleči in nenadomesüjisn izgubi dragega moža, očela, ga očeta, brata in strica Jožeta Peternela od katerega smo se poslovili v sredo, 4. julija 2007, na pokopališču v Mošnjah, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivu, upravnemu In nadzornemu odboru Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce, Varnostni službi Sintal, predstavniku Italije, podjetju Eurocom, županu g. Janku S. Stušku. direktorju Kmetijske zadmge Cerklje, kolektivu KZ Grosuplje in podjetju nepremičnine Smuk iz Kranjske Gore za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in izrečena sožalja ler podarjene maše, Hvala osebju ZD Radovljica, predvsem dr. Potočnikovi, dr, Petrovičevi in osebju kardiološkega internega oddelka bolmšnice Jesenice za zdrav. ljenje in skrb. HvaJa pevcem za zapele žalostinke. trobenlaču, praporščakom, nosačem in predvsem pogrebnemu zavodu Novak iz HraŠ pri Lescah. Hvala gospodom župnikom patru Cvaidianu, Silvinu Kranjcu z Brezij, patru Rafaelu Slejku iz Mošenj, patru Antonu Vidmarju iz Krope in ministrantu Andražu Resmanu za lepo opravljen pogrebni obred, mašo in molitev, Hvala govornikom, predvsem predsedniku krajevne skupnosti Mošnje g. Francetu Peternelu in predsedniku nadzornega odbora Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce g, Avseneku, predsedniku upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zadruge Lesce, g. Edvardu Podpečanu za besede slovesa in g. Franciju Hrovatu iz MoŠenj za lepo ureditev vežice. Zahvala tudi osebju gostišča Adrian na Črnivcu. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Vsi njMovi •v « 24 info @g-glas.si GORENJSKI CIAS petek, 10. julija 2007 Anketa Na cesti premalo strpnosti Vilma Stanovnik Motoristi 2 vseh koncev sveta so se ta teden ustavili na srečanju na Bledu, Pozdravit so jih prišli tudi domaČi motoristi» vprašah pa smo jih, ali se na cestf počutijo varne. Folo: Cerazd KivfiS Peter Maver: "Ceste pri nas so zlasti po vaseh slabe, motoristi pa večina vozijo prehitro. Zase mislim, da sem previden in pospešim le, Če je varno. Zal pa so šoferji v avtomobilih premalo pozorni." 2an Vodnjev: "Naše ceste niso najbolj varne, veliko je lukenj. Poleg tega nekateri motoristov ne marajo in nas izsiljujejo. Res pa je tudi, da marsikdo ne obvlada motorja In se pri vožnji precenjuje." |ože Cluhar: "jaz se najraje vozim po avstrijskih cestah, saj so precej boljše od naših. Prav tako je kultura voznikov v tujini veČina boljša kot pri nas. Na cesti manjka strpnosti in to ni prav." Miha Novak: I am es Sharp: "Sem izkušen motorist in : "Prihajam iz Nove Zelandije mislim, da bi rTioraii biti : in na motorju uživam. Prvič tako motoristi kot šoferj sem v Sloveniji in kolikor avtomobilih bolj previdni. V ' sem se vozil po evropskih tujini se vozijo po predpisih, ; cestah, sem se počutil var-pri nas pa mnogi nanje po- : nega, morda še najmanj v zabijo in peljejo kolikor gre." : Italiji." Požar v • zivino z ognjem, ki je zajel domačijo na Češnjicah, se je borilo več kot sto gasilcev I^SA Paiadiu Cešnjice v Tuhinju - Gospodarsko poslopje sredi naselja Cešnjice je zagorelo sredi noči,'malo po pol tretji uri zjutraj, zato so požar opazili, ko so plameni že v celoti zajeli hlev, kmalu za tem pa tudi bližnji skedenj in staro nenaseljeno stanovanjsko hišo v neposredni bližini. "Zbudil sem se, ko je sosed potrkal na moja vrata, in vse je biJo že v plamenih. Do prihoda gasilcev smo se vaščani z ognjem borili sami, saj smo moraii zaščititi sosednje stvabe, da se požar ne bi razširil. Uspelo mi je rešiti samo traktor, vse ostalo - tri breje telice, vsi stroji in seno, je zgorelo," je pretresen povedal lastnik Anton D rok, potem ko so bila poslopja njegove V silovitem požaru so pogoreli hlev, skedenj in stara stanovanjska hiša kmetije nekaj ur po požaru do tal pogorena in zavita v dim. Šmartno, Motnik in Sred- movžig sena, saj je ogenj približno 40.000 evrov. nja vas. Požar je bil silovit silovito bruhnil na piano Ker domačija ni bila zava- Kamniški gasilci, ki so na in se je izredno hitro razši- in se zelo hitro razširil," rovana, so Antonu Drolcu kraj požara prišli ob tretji ril na vse tri stavbe, tako da je povedal poveljnik PGD na pomoČ že priskočili so- uri zjutraj, so imeli težko se je streha v hlevu ob na- Kamnik )ože Oblak. delo, saj so morali zaradi šem prihodu že posedla in živini nismo mogli poma- sedje in ostali prebivalci Kriminalisti iz PU Ljub- krajevne skupnosti, pomoč atia, ki so si v sredo dopol- pa je obljubila tudi občina gati. Veter je ognjene delce dne ogledali požarišče, Kamnik. Podžupan Rudi njice smo najprej prišli ga- nosil po vasi, zato smo mo- vzroka za požar Še niso od- Pfajfar je po ogledu poža-silci iz PGD Kamnik, takoj rali postaviti požarne stra- krili. Čeprav naj bi najver- rišča dejal, da se bodo o viza nami tudi iz PGD Zgor- že, vseeno pa nam je požar jetneje šlo prav za samo- šini in načinu pomoči v do- st rn j enega naselja, najprej zavarovati okolico. "Na Češ- nji Tuhinj in ŠpitaliČ, sode- uspelo v eni uri lokalizirati, lovali pa so tudi Člani PGD Po moji oceni je šlo za sa- vžig. Po prvih ocenali naj bil lastnik oSkodovan za govoru z lastnikom odloČili prihodnji teden. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Pretežno jasno bo, v nedeljo zvečer so možne posamezne nevihte. Vročina bo počasi popustila. AgefVija RS u ekoije, a M»t«oHofi|o PETEK O 17/36'C SOBOTA O 16/34''C NEDELJA 14/30°C fd C C«lovec Q 36'I8 C FtsteM J J-"C 33^9-C \ 38 'V l*^ \ t, o 39/21 C . D 8eka 37/?5 C K ran) Francoski dijaki pri kranjskem županu Kranjski župan Damjan Perne je sprejel dijake iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat, ki so začeli svoj obi$k v kranjski občini. V nagovoru je župan poudaril, "da gre za pristen stik med mladimi, za pogovore med njimi in to združuje Evropo". Francoskim gostom je zaželel nepozabne trenutke v Kranju ter izrazil upanje, da bodo Kranj ohranili epem spominu in se k nam Še vračali kot turisti. V okviru izmenjave je v začetku jufija v La Gotat odšio 27 dijakinj in dijakov kranjskih srednjih Šol. Francoski dijaki bodo ostali na obisku do konca julija, za popestritev izmenjave pa jim bodo gostitelji pripravili izlete po Gorenjskem in Sloveniji. E. N. L) J BLJA NA Ali Simič odhaja z Dursa? Ivan Simič, ki Davčno upravo RS vodi od lanskega januarja in si ga bomo za vedno zapomnili po uvedbi predizpol- njenih dohodninskih odločbah, resno razmišlja o odhodu s položaja direktorja. Za spletno stran pozareport.si je povedal, da je novih izzivov veliko, vendar se zaradi afer sprašuje, ali mu je bilo treba prevzeti mesto predsednika uprave. 'To, kar sedaj poslušam, da sem tu predvsem zato, ker privilegiram svoje podjetje, je povsem neumestno, Mojemu podjetju Simič 8l partnerji so se prihodki začeli zmanjševati," je povedal Simič in dodal, da so mu afere vzele veliko časa in ustvarile slabo Ime. Simič odhod napoveduje konec septembra. B. B. ZcoRNjE Duplje Sprejem za kajakdša Eden najboljših slovenskih kajakašev Jure Meglič živi v Zgornjih Dupljah. Njegovih uspehov. Še posebej zmage v Tacnu, se veselijo tudi sokrajani, ki mu za noco^ ob 19. url ob koritu pri cerkvi v Zgornjih Dupljah pripravljajo poseben sprejem, J. K. RADIO KRANJ d.0.0. Strilarieva ul. 6, KRANJ <04) 2812-<04> RSCMKCWA IK»!'«« <04) 2022.222 ^»«w (091) 309*909 i^wKM««»» čmA'm/ mAtm FAX» <04) 2012 S*Doito: radlokrmnj^ aotetno airon: rmd jüimu r^osius^Rnn RROUSKR POSTAJ» m ooREnjsKEin VABLJENI Dm NON-STOP O - 24 «o CASING TIVOLI LESCE Casino Tivoli k3ralni salon LESCE • SLOVENIJA Hrašk^ cesta 21, SI-424S Lesce, t; 04 532 55 60 www.caslno-tivolr.si e: InfO'. casino-tivoH.si ft Gorenjski Glas Jeseniške novice so redka priloga časopisa Gorenjski cl^s Odgovorna urednica: Marija Voi6ak Časopis izhaia dvakrat mesečno i.si tca Marcel in David gresta na Dunaj t; J Brata Rodman sta po končani hokejski sezoni podpisala pogodbo z avstrijsko ekipo Wien na Capitals. Stran 3 t ^ Najbolj priljubljeni ^ imeni sta Luka in Nika Na lestvici najpogostejših imen, ki ji starši zadnja leta dajejo otrokom, so Luka, Jan, Nejc, pri deklicah pa Nika, Ana in Sara. Stran 12 v županu y potem pa na počitnice Tomaž Tom Mencinger je sprejel tri uspešne športnike - smučarki Petro Robnik In Marušo Ferk ter ekstremnega kolesarja Jureta Robiča. Urša Petcrnel kot je dejaJa, ne bodo minile vedala, pa se awusta že pri V začetku meseca je jeseniški župan Tomai Tom Mencinger pripravil krajši sprejem za tri uspešne Športnike • alpski smučaiki Petro Robnik in Marušo Ferk z Blejslce Dobrave, ki sta v pretekli zimski sezoni biez športa. Tako je načrtovala veliko plavanja, igranje odbojke na mivki ... Tudi sicer je večina njenih konjičkov povezanih s športom, tudi adrenalinsidm. Prek poletja pa se poveča tudi šoli, čnejo pravi treningi na snegu. In načrti obeh smučark za letošnjo zimsko sezono? Petra, ki je 2 rezultati v pretekli sezoni izredno zadovoljna, si v novi želi bolj konstantnih rezultatov. Tudi dosegli vrsto izvrstnih re- Smučarki Petra Robnik m Maruša Ferk sta v zuitatov, ter ekstremnega začetku juUja zaključili sklop kondicijskih priprav, tako da sla se obe pripravljaU na teden dni uživanja na morju. Petra, ki je z rezultati v pretekli sezoni izredno zadovoljna, si v novi želi je pred kratkim že tretjič zmagal na najtežji vztraj-nostni preizkušnji • dirki čez Ameriko (RAAM). Kot bolj konstantnih rezultatov. Tudi Maruša je presegla vse zastavljene cil)e> v novi sezoni si želi še napredovati, čaka jo mladinsko svetovno prvenstvo ter novi izzivi na tekmah svetovnega pokala. Ekstremni kolesar Jure Robič pa resno premišljuje, da bi se tudi naslednje leto podal na RAAM * naskakovat že četrto zmago. je dejal župan, je prijetno presenečen nad tem, kakšne uspehe dosegajo jeseniški športniki v svetovnem merilu, in to tako v individualnih kot v skupinskih športih. Poudaril je, da gre pri njihovih uspehih tudi za promocijo občine Jesenice, in izrazil upanje, da jim bo lokalna skupnost v bodoče še boli stala ob strani. In kaj so županu povedali športniki? Smučarki Petra Robnik in Maiuša Ferk sta v začetku julija zaključili sklop kondicijskih priprav, tako da sta se obe pripravljali na te» saj je Študentka tretjega letnika fakultete za upravo. Maruša je letos zaključila četrti letnik Gimnazije lesenice, maturo pa je odložila na prihodnje leto. Tudi ona se v prostem času rada ukvarja s športom, od nogometa, ho- Maruša je presegla vse zastavljene cilje, v novi sezoni si želi še napredovati, čaka jo mladinsko svetovno prvenstvo ter novi izzivi na tekmah svetovnega pokala. Ekstremni kolesar fure Ro-bič pa je na zanimiv način den dni uživanja na morju, keja, odbojke ... V začetku predstavil potek letošnje dir- Petra je izbrala počitnice v julija se je veselila nekaj dni ke čez Ameriko, dolge okrog Grčiji, na otoku Krf. ki pa, uživanja na morju, kot je po- 4800 kilometrov, ki jo je za- Župan Tomaž Tom Mencinger, Petra Robnik, Jure Robič in Maruša Ferk ključil po osmih dneh, 19 urah in 33 minutah kot zmagovalec, štiri ure pred dru- gouvrščenim. Po Juretovih besedah ie bil na tokratni povedal, da med tekmo porabi tudi po 15 tisoč kalorij na dan in praktično ves čas i a, s end vi- dirki zares sproščen, predvsem zaradi izvrstne sprem- pije m Čev do energijskih gelov in tablic. V prvih 24 urah je spil kar 39 litrov tekočine. se kljub tako hudem napoiu Juretova krvna slika sploh ni močno poslabšala. Jure sam pravi, da je to rezultat tega, da že 26 let trenira, in to brez vsake kemije in dopinga, "Zame je to način življe- Ijevalne ekipe pod vodstvom saj je tekmo spremljala pe- nja in s fizično aktivnostjo [ureta Velepca. Kot je dejal, klenska vročina tudi do 53 sem Čisto zasvojen," je dejal je tekmo spremljal smeh in stopinj Celzija. V spominu ter navedel podatek, da ima sproščeno vzdušje ter pozi- pa mu bo hkrati ostal stra- tako razširjeno srčno mišico, tivna energija. "Na start sem hotni mraz, ko so se tempe- da zjutraj, ko se zbudi, nie- šel res sproščen in RAAM sem preživel brez ene travme - s tako lahkoto in s tako malo problemi, da tega res nisem pričakoval. In zelo sem vesel, da mi je uspelo zmagati na tak način!" je de- ure, ki Še vedno trpi posledice naporov, saj prstov na rokah še vedno ne čuti. Jure je nanizal nekaj utrin-s tekme, med drugim je rature ponoči spustile do tri gov srčni utrip znaŠa le 30 stopinje Celzija. Prvih 38 ur ali 51 na minuto. Kot zanimi- dirke se sploh nI ustavljal, nato je spal minimalno, v prvih osmih dneh skupaj le štiri ure! Jureta je na tekmi med drugim spremljal tudi zdravnik, ki je ves Čas beležil funkcije. n) e gove Pred odhodom in po vrnitvi domov so mu opravili tudi pregled krvi, ki je pokazal, da vo.st z letošnjega RAAM-a je omenil tudi to, da letos za razliko od prejšnjih let, ko je zmagovalcu pripadlo deset tisoč dolarjev, ni dobil niti dolarja nagrade. Sicer pa Jure resno premišljuje, da bi se tudi naslednje leto poda na RAAM • naskakovat že Če- OBČINSKE NOVICE Acroni: stanje v okolju boljše, a še ne odlično Trenutno največji problem je kislinska regeneracija, sanacija je odvisna od odločitve novih lastnikov. Stran 2 OBČINSKE NOVICE Ko zaboli zob... Čakalne vrste za zobozdravnika so dolge, dežurna služba ob vikendih In praznikih pa je samo v Ljubljani. Stran 3 OBČINSKE NOVICE Lameta bo prodala del n ice Na skupščini družbe poob- laŠČenke Lamete so izglasovali, da bodo delnice prodali ruskemu Koksu po ceni 190.73 evra. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi? Stran 4 ZANIMIVOSTI Težave v duševnem zdravju so premagljive v Šentu pomagajo posameznikom, ki se srečujejo s težavami v duševnem zdravju. Stran 11 Pet zlatih maturantov Na Gimnaziji Jesenice so se zelo razveselili rezultatov letol-nje mature, kajti kar pet njihovih dijakov je doseglo 30 točk In več^ kar pomeni, da so zlati maturanti. Še posebej seje Izkazal Benjamin Bizjan, ki je dosegel vseh možnih 34 točk. Vanesa Kaltak je zbrala 32 točk, Miha Sužnik 31 točk, Eva Mlakar in Matija Podhraški pa po 30 točk. Kot je povedala ravnateljica Gimnazije Jesenice Lidija Dornig, so z uspehom na maturi zelo zadovoljni. Dijaki so po njenih besedah zelo izboljšali povprečno število doseženih toČk, skupen uspeh na maturi pa je kar 98-odstoten. "Diamantni" maturant Benjamin Bizjan je doma iz Vrbenj, vsa štiri leta na gimnaziji je bil odličen, študiral pa bo na fakulteti za strojništvo. U. P. v Jeseniške novice, petek, 20. julija 2007 Občinske novice Acroni: stanje v okolju boljše, a še ne odlično Trenutno največji problem je kislinska regeneracija» sanacija je odvisna od odločitve novih lastnikov. UrSa Peternel Stanje v zvezi z vplivom Ac- terega trenutno opozarjajo, je. regeneracija kislin. Na Koroški Beli naj bi se Še ved- ronija na okolje se izboljšu- no pojavljal vonj po klorovi je. Vendar pa si je treba Še kislini, veter naj bi le škod- naprej prizadevati, da Acroni z onesnaževanjem krajanom povzročal čim k 4 ive snovi nosil naravnost čez šolo in vrtec, je povedala Maitinučeva. Predstavnica manj težav. To je med dru- Acronija Andreja Purkat je gim dejal Boris Smolej, pojasnila, da so v podjetju predsednik odbora za ureja- že skušali zagotoviti stalne Člani odbora so spomnili tudi na sklep občinskega sveta, po katerem naj bi občina zahtevala 50 milijonov evrov odškodnine zaradi degradacije okolja, ki jo je povzročila železarna oziroma Acroni. nje prostora, varstvo okolja meritve za kislinsko regene- ter gospodarjenje s stavbni- racijo, vendar pa na evrop- mi zemljišči na zadnji seji skem trgu ni mogoče dobiti odbora, ko so govorili o vpli- naprav, ki bi zagotavljale vu Acronija na okolje. Seje take meritve. Za sanacijo se je udeležila tudi Niirjam Martinuč iz ekološke inicia- tive, ki je dejala, da je sodelovanje z odgovornimi v podjetju postalo zgledno. saj je novi direktor Slavko Kanalec vedno pripravljen preveriti, kaj se v podjetju dogaja. Glede vplivov Acronija na okolje v iniciativi kislinske regeneracije so pripravljeni projekti, ki naj i stekJi prihodnje leto, vendar pa je začetek odvisen od odločitve novih lastnikov. Člani odbora so med dru- ugotavljajo, da so se občut- Jesenice čez nekaj gim menili, da se 00 z novimi lastniki Acronija treba pametno pogovarjati, kajti v nasprotnem primeru bodo zelo no zmanjšali izpusti iz stavbe vroče predelave, zmanjšan je tudi hrup, saj protihrupna komora dobro delu- čiste, ker tovarne na Jesenicah ne bo več ... So se pa strinjali, da to razumevanje novih lastnikov ne sme iti je. Največji problem, na ka- na račun čistega okolja. VABJLO počastitv 1. avgusi osrednjo proslavo bo v sredo, 1. avgusta 2007, ob 16.00 1 na ObrancI (na območju občine Corjc). V kulturnem programu, ki ga je pripravila Zveza kuKurnIh društev lesenice sodelujejo: Vokalni kvintet Kulturnega društva dr. France Prešeren M ezzosopranistka Melita Jelen ob spremljavi harmonikarce Marjane Komel Župan Tomaž Tom Mencinger OBVESTILO Udeležence pohoda na Obranco obveščamo o odhodih avtobusov: Odhod enega avtobusa bo s Hruiice, ob 14.30; Odhod drugega avtobusa bo ob 14.40 Izpred parkirišča Splošne bolnišnice Jesenice in odhod tretjega avtobusa bo z Rodln ob Prvi avtobus, ki bo odpeljal s HruŠIce, je namenjen tudi za prevoz nastopajočih. Vsi avtobusi bodo ustavljali na vseh avtobusnih posta* jah do Konče (Poljane nad jesenicami). B. R. Odgovori na vprašanja Božena Ronker tako ni izpolnjen osnovni cem povrnil škodo oz. sani- vsa potrebna soglasja za Vprašanje svetnice Marine Kalan: Že v prejšnjem mandatu je na pobudo Krajevne skupnosti PodmeŽakla potekala akcija za izgradnjo garaž ob Spominskem parku. Krajevna skupnost je bila zadolžena za zbiranje prijav interesentov {15 prijav). Seznam posredovan Oddelku za okolje in prostor, Krajevna skupnost pa ni prejela nobenih informacij o tem, ali bi se akcija nadaljevala. Odgovor Oddelka za okolje in prostor; Gradnja garaž na območju Krajevne skupnosti PodmeŽakla se je ustavila že na samem začetku, ker Občina pogoj za poseg v prostor. Glede same gradnje pa je bil na Krajevno skupnost PodmeŽakla dne 3. aprila 2007 poslano pojasnilo» v katerem je navedeno, da problematika gradenj garaž sodi v okvir celotne problematike odnosov z Železar« no Jesenice 02. njenimi pravnimi nasledniki. Pogovori z Železarno Jesenice, se bodo nadaljevali v mesecu aprilu in takrat se bo obravnavala tudi problematika postavitev garaž na zemljišču v Krajevni skupnosti PodmeŽakla. ral objekt. gradnjo, prav tako je bila na Upravni enoti Jesenice skli-Odgovor Oddelka za okolje cana javna obravnava. In-in prostor: Iz pravnomočnega gradbenega dovoljenja Št. 351-125/2005 z dne 21. aprila 2004, ki ga je izdala Upravna enota Jesenice, Oddelek špektorica za okolje in prostor je na podlagi pritožb krajanov glede tresljajev, ki so bila posledica del na gradbišču, opravila ogled. O ogledu je bil napravljen za- za okolje in prostor Jeseni- pisnik. Na podlagi razeovo- ce, gospodarski dnižbi - investitorju Energetiki • Ž) d. ra z inšpektorico smo bili obveščeni, da ima izvajalec o. o., C. železarjev S, Jeseni- gradnje zavarovano škodo, ce, za hidroelektrarno Sava, ki bi nastala pri izvajanju na zemljišču s pare. št. del, in sicer pri Zavarovalnico 5/1, 909, 1392/1, 1458/3 d Triglav. Glede na navede- Vprašanje svetnice Marine Kalan Ali bo Občina Jesenice ustanovila komisijo za ogled po- 906/1. 905/2, 910/4, 2632/1, 2312, 2302, 2622, 2624, 2623, 2375, 2374, no je pravi naslov za povrnitev škode, ki je nastala kot posledica izvajanja gradbe- 2633/1, 2633/2, vse k.o, Je- nih del, izvajalec del oz. in jesenice nima lastninske škodovanih objektov na Ce-pravice na zemljiščih, na sti i. maja (ob gradnji HE katerih naj bi garaže stale in Sava) in kdo bo oškodovan- upravnem postopku dana senice, so razvidni vsi prostorski in okoljevarstveni pogoji za Čas gradnje, kakor tudi za obratovanje HE Sava. Izvajalcu del so bila v vesätor. Občina Jesenice ni zavezanka za povračilo škode in tudi nima pravne podlage za imenovanje komisi-je za ugotavljanje nastale škode. Na podlagi 29. in 40. ćidna Uredbe o pndobtvanju, razpolaganju in uprav-ljenjusstvamimpremoienjemdriav© in öbcin (Ur. list RS Ši. 12/2003 In spremen>be) ter na poclIaQi sklepa Občinskega s^eta Občine Jesenice, št. 032-7/2007 z dne 22 6. 2007, Občina Jesenice, Cesta železarjev 6. Jesenice d»avlia nasiddnio JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO ZEMUlŠČA I. NAZIV in SEDEŽ ORGANIZATORJA JAVNE DRAŽBE: Obćirkd Jewiee. C^dta železarldv 6, 4270 Jesenic«. Postopek javne dfsžbe vodi Strokovna komisija za izvedbo postopkov mz-polaganja z nepremičnim premoženjem v lasti občine Jesenice (pristojna koml^. . PREDMET PRODAJE: Stavt)no zemljišče na Kočni, pam. št. 145/31, pašnik v'zrneri 991 m^, vpisano Dii vložni št. 20 k.o. Blejska Dobrava. Zemjžce s pare. st. 145/31 K.o. Blejska Dobrava nI komunalno opremljeno. vendar v neposredni bližini potekaj l^fni javni komunalni vodi (vodovod, plinovod). Predmetno cemljisče tudi neposredno meji na javno cesto tako, daje öo&op rta zemljice mo^oč. Za komunalno opremljenost predmetnega zemljica bo Kupec posKrtel sarn - na lastne stroške. V sKladu 9 prostorskimi aKti Občine Jcaenice leti Ufnijil^e s pare. št. 145/31 K o. Blejska Dobrava v območju J4/S1 • ve in je f>amenjeno stanovanj gradnji. Podrobnejša namenska raba: vasKa enodružinska 22tzidava. ril. VRSTA PRAVNEGA POSU: Prodata stvarnega nepremičnega premoženja - Prodajna pogodba v obli« ki notarskega 2aplsa. Dfaiftelii lahko višajo tzkficno ceno najmanj za 500,00 EUR. V. POGOJMN PRAVILA JAVNIH DRA2:B 1. Zemljišče se proda v celoti po sistemu videno4(upijeoo. Dav^ rta dodano vredr>ost In stroške sklenitve pravnega posla v obliki notarskega zapisa plačd Kupec. 2. Javna dražba se bo opravila ustno v slovenskem leziKu. 3. Rok sklenitvs pogodbe: Pogodba se skler>e z r^ajugodnejšim dražiteijem v n>ku 30 dni oo kljućKu jsvne dražbe, će dražltetj ne podpiše pogodbe v navedenem roku 12 razlogov, ki na strani draittelja. prodajalec zadrži njegovo var^ino. 5 4, UJ ^ .t a u Ö i M s S L o 5. VÜIna varščine: Pred dražbo morajo dražitelji položili varščino v višini 10% izklicne cene r>a pod-račun EZR Občine ^iesenice, odprt pri Banki Slovenije št.! 01241-0100007593, sKlic 18 76400-7221002-47860707 S prt pisom "varščine za javno dražbo'. Dražiteijem, KI na javni dražbi ne l>odo uspeli se varščina brez obresti vrne v roku 15 dni od zaključka javne dražt»e, na njinov transakcijski račun. Načirr in rok plačila kupnine; Najugoonejši dražitelj ie dolžan ^ćati kupnino v 8 dneh od izstavitve računa e strani prodajalca • Občine Jesenice, ki ga bo prodaje iz- IV. IZKLICNA CENA IN NAJNIŽJI ZNESK NJENEGA VITANJA izklicna cena za zemljišče s pare, st. 145/31 k.o. Blejska Dobrava znaša 8 70,361,00 EUR (Drez DDV). Stavil na podlagi prodajne pogodbe, podpisane s strani obeh pogodbenih strank. Plačilo celotne kupnine v navedenem roku }e k>istvena sestavina prodajne pog<>dbe. Položena varičina se vdteje v kupnino. 6. UdelezM na javni dra^ In njeni pogoji: Dražiteljl $e morajo najpozneje 1/2 o številko TRR računa za pnmer vračila wiöine, - potrdilo o<{stojnega organa (DURS) o plačanih davkih in pnsp9i/kih določenih z zakooom. staro na^eč 30 dnK • dokazilo. dadraiHeljnivpostopkuprisÜT^^pöraviiäve, Stečaja all lik-v^daciie (dokazilo pristojnega sodü6a}. ki ni starejše od 30 dni, za pravne osebe In s.p.), - potrdilo banke, da dražitelj v zadnjih šastih mesecih pned javno dražbo ni imel bbkjranega transakcijskega računa. • izpl8«k Iz sodnega registra za pravne osebe, star največ 30 dni; odločbo upravnega organa za opravljanje dejavnosti oz. tzpls Iz poslovnega registra za s.p. (s.p.), staro največ 30 dni; potrdilo o državljanstvu, če gre za fizične osebe. - izjavo, da dra£telj v celoti aoglaša s pogoji javr^ dražbe, - mo/abitni pooblaščenci o^avnin oseb morajo predložiti ove^o pooblastilo za udeležbo na ^avni dra^i. • osebno izkaznico, {fizične oset», s.p. ter zastopniki Iri pooblaščerv ci pravnih oseb). - da^no številko oz. 10 Številko za DDV, ŠO ozinma matično ^e- vilko in telefonsko številko. 6e ne bodo izpolnjeni zgoraj r>avedeni pogo)l, ni mogoče pristopiti K draženju na Javni dražbi. 7. Izbira najugodnejšega dražitelja: Izbor naj ugodneišega dfažrtel^ se opravi na javni drazfc». (zbran )e tisti dražitelj, ki ponudi r^ajvi^o ceno. Ceje dra^^ij samo je nepremičnina prodana za izklicno ceno, če sta dva ali več dražiteljev, ki dražijo najv^Sjo ceno, nepremičnina nI prodana, če eden ne zvlaa cene. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo najmanj po izklicni ceni za predmetno zemljcsče. Ponudba veže dražitelja do zalOjučka dražbe In do tedaj ne mora odstopiti od ponudbe ail jo kakor Koii razvei)?^. Ustavhav post^ka: Pn^ojna komisija lahko s soglasjem župana Občine Jesenice, posto* pek prodaje ustavi vse do sklenitve prodajne pogodbe. 9. Pravila lavn« dražbe; Javna dražba se Izvajavsk^duzUredbooprdobivan^. razpolaganju in upravljanju s stvarnim pramoženjem države In občin avne dražbe r>adzonj]e pristojna komisija. VI. DATUM, ČAS in KRAJ JAVNE DRAŽBE: Javna dražba bo potekala dne 8. 8. 2007 ob 12.00 uri v sejnE sobi, klet Občlr^e Jesenice. Cesta železarjev 6. Jesenice. V». DODATNE INFORMACUE O ZEMUlŠČU Za vse dodatne Infom^ije v zvezi s prodaje zemijtšča s pare. št. US/31 k.o. Jesenk» lahko pokličete na tel. št. (04) 5669 260. In sioer v času uradnih ur od dneva objava javne dražbe do 7.8.2007. Občina Jesenice ŽUPAN Tomaž Tom Mencinger štWlka: 475^/2007 Datun)! 20. 7. 2007 v 4 ¥ leseniške novice, petek, 20. julija 2007 3 Občinske novice Ko zaboli zob Čakalne vrste za zobozdravnika so dolge, dežurna služba ob vikendih in praznikih pa je samo v Ljubljani. Urša Petesnel Občina Jesenice je pred kratkim objavila razpis za nadomestno koncesijo za zo bo zdravn ika. Z obozdrav- nega doma na [esenicah dela samo še en zobozdrav- tkov o tem nima, ker je to stvar Občine kot koncedenta nik za odrasle, to je Nedelj- in zdravstvene zavarovalnice ko Koludrovic. Na Jesenicah v zdravstvenem domu imajo tudi 2,5 mladinskega zoboz* nik Branko Kokošinek se je dravnika in specialistko pe- namreč odločil koncesijo vrniti. Vse njegove paciente naj bi prevzel novi zobozdravnik, ki mu bo občina podelila nadomestno koncesijo. Izvedeli smo, da razpisni postopek še ni zaključen, prijavili sta se dve zoboz* dravnici, ki so ju pozvali k dopolnitvi vloge. Dokončno odločitev bo sprejel župan, O tem, kako je urejeno zobozdravstvo v občini in koliko zobozdravnikov sploh še dela v javni mreži, smo vprašali direktorja Zdravstvenega doma Jesenice Alojza Novaka. Kot je pove- dontologinjo. Vsi ostali zobozdravniki na Jesenicah pa delajo s koncesijo oziroma so zasebniki. Štirje imajo ambulante v prostorih zdravstvenega doma, kjer so najemniki, je povedal direktor Novak, V zdravstvenem domu nimajo prostora, da bi zavarovalnice ni priznana ga odstopili zobozdravnici, ki bo prejela nadomestno koncesijo. Tako si bo prostore za ambulanto za odrasle morala poiskati sama izven zdravstvenega doma. Kako pa je s čakalnimi dobami? Direktor Novak je odgovoril, da so Čakalne vrste žal dal, pod okriljem zdravstve- dolge, vendar točnih poda- kot plačnice storitev. In kako je na Jesenicah poskrbljeno za dežurno zobozdravstveno službo? Izvedeli smo, da je ob sobotah po dvanajsti uri ter ob nedeljah najbližja dežurna zobna ambulanta šele v Ljubljani! Direktor zdravstvenega doma Alojz Novak je pojasnil, da dežurna zobozdravstvena dravnika ni, lahko poišče služba s strani zdravstvene nujno pomoč. Zobozdravniki (veČina jih je koncesionar-jev) sami naredijo razpored, kdo je na vrsti za protibole-Činsko ambulanto, z njim pa bolnike seznanjajo na oglasni deski na hodniku zdravstvenega doma. V protibole-Činski ambulanti vsak bolnik dobi nujno pomoč, nato pa ga napotijo nazaj k izbranemu zobozdravniku. Čakalne vrste pri nekaterih jeseniških zobozdravnikih so daljše od enega leta • kot kaže slika, je pri enem od njjh dolga kar 485 dni! A zraven je takoj ponujena možnost obiska privatne ambulante^ kjer je čakanja bistveno manj... nikjer na Gorenjskem. Tako je žal najbližja dežurna zobna ambulanta res Šele v Ljubljani, Vendar pa je v jeseniškem zdravstvenem domu za nujne primere med tednom organizirana protibolečinska ambulanta, kjer vsakdo, ki ga boli zob in njegovega izbranega zoboz- Dobro se dobrim povrne Marjeta Tomaš je prvi mandat občinska svetnica. Vseskozi živi na Jesenicah, ki po njenem mnenju po dolgi stagnaciji spet postajajo živahno in urejeno mesto. Urša Peternel Kratka osebna predstavitev: datum in kraj rojstva, stan, šlevilo otrok, kaj ste po izobrazbi, kje ste zaposleni? "Rojena sem 22. septembra 1947 v Domajincih» majhni vasici v Prekmurju, od koder je izhajal moj oče. Živim na Plavžu na lesenicah, imam odraslega sina in vnuka, s katerim se zelo dobro razumeva. Po izöfarazbi sem Katere dJje boste zasledovali kol občinska svetnica? "Svetnica sem prvi mandat in Šele spoznavam projekte, ki se izvajajo že nekaj časa (Poslovna cona, revitalizacija območja FIPROM, žičnice Španov vrh) in bodo dali mestu novo podobo, Zavzemala se bom za ureditev parkov v mestu in okolici, sprehajalnih poti za starejše občane, ureditev kolesarske poti od Mojstrane naprej, pa ekonomistka, zdaj že upoko- tudi za pridobitev novih par- jena. Nekaj mandatov sem bila predsednica Društva računovodskih in finančnih delavcev Jesenice, trenutno pa pomagam novemu vodstvu pri operativnem delu." Želim si, da bi občina Jesenice postala ... "Vseskozi živim na Jesenicah, ki po dolgi stagnaciji spet postajajo živahno in urejeno mesto. Tudi drobno gospodarstvo po zaslugi zasebnega kapitala in iniciative napreduje. Želim si, da bi bilo mesto prijazno za mlado in starejšo generacijo, predvsem pa več možjiosti za zaposlovanje mladih- Nova visoka šola za zdravstveno Marjeta Tomaš n j evala s stvarmi, na katere nimam vpliva." Vprašanje o aktualnem dogajanju: na zadnji seji občinskega sveta je bila vroča tema mestni promet- Kje vi* dile dolgoročno rešitev za mestni promet? Kako bi morali rešiti problem zmanjševanja Števila potnikov? Se strinjate, da bi občina Jesenice morala povečati subvencijo? "Razprava svetnikov na zadnji seji je potrdila» da je javni mestni promet že nekaj Časa velik problem, nekaj prog je bilo že ukinjenih, reSujem križanke • nikoli mi Število potnikov se zmanjšu- kimih mest, kar je na Plavžu še poseben problem." Katere svoje tri osebnostne lastnosti bi izpostavili (pozitivne ali negativne)? "Mislim» da sem komunikativna in odprta oseba, dovzetna za dogajanja okrog sebe in za probleme drugih ljudi. V življenju sem optimist, rada imam ljudi, jim pomagam na razne načine. O negativnih lastnostih človeka presajajo največ drugi, vem pa, da premalo uresničujem pregovor: kar lahko storiš danes. ne odlašaj na jutri. V nobenem primeru pa svojega dela in odgovornosti ne Na kaj ste v življenju najbolj zastonj ni nikjer več, O po- ni dolgčas." Zadn;a prebrana knjiga? "Branju namenjam več Časa kot gledanju TV, zadnja prebrana knjiga je Desiress avtorice Anemarie Selinko o vzponu, življenju in padcu Napoleona." Najljubši kraj za dopust? "Že dolgo vrsto let različni dalmatinski otoki, predvsem Mali Lošinj." je. Da bi zmanjšali izgubo z zvišanjem cen vozovnic, ni sprejemljivo, prav tako ukinjanje prog ne. Občani že zdaj ugotavljamo, da so zelo redki avtobusi na Tomšičevo, Blejsko Dobravo, Jeseniški in lavorniški Rovt. To pomeni, da bi višji znesek koncesnine potrebno primakniti iz proračuna. Proračunski prihodek bi bilo pobiranje parkirnine na vseh javnih površinali, kar obstaja v vseh mestih. Parkiranja nego in oživitev metalurško- prelagam na druge. strojnih poklicev bosta veliki II pridobitvi z zagotovljenimi delovnimi mesri. Jesenice postajajo čisto mesto, kar je rezultat ne le dela in truda delavcev komunalnega podjetja, tudi prebivalci postajamo ozaveščeni, da moramo vsi skupaj skrbeti za urejenost in prijazno okolje." Najljubši hobi oziroma pre« ž ivi janje prostega časa? "Sem tip človeka, ki mu gibanje ogromno pomeni - kolesarim, hodim v hribe, smučam. Zelo rada delam v naravi, urejam okolico počitniške hišice- V turobnih in ponos ni ? "Na uspehe v življenju, ki sem jih dosegla s trudom in doslednostjo, na mojo dru- žinico - predvsem vnuka ter sorodnike, prijatelje. II Življenjsko vodilo ali moto? "Predvsem • dobro se z dobrim povrne in življenje je večanju števila potnikov v javnem mestnem prometu je bilo opravljenih že nekaj analiz. Na dolgi rok bo potrebno razmišljati o modrili conah v mestu, večjem številu prevozov (ob koncu tedna) v turistična območja - za mesec narcis, smučanje v Španove m vrhu, Kurirski NAJMANJ KAR SI ZASLUZITE IN NAJVEČ KAR LAHKO DOBITE PA&CO d. 0. 0. Ulica Hercja Veitiniks 22.4270 JESENICE tel.: 0i/s861-680. e-po$ta: p3-ca@sS.n«t , vrata in zimski vrtovn □ ^ jeseniške novice novKe so pt IZDAJAT^L) Cox^JsM glđi, d. o . Kranj 1. 4COQ a 9IJ «J Gorenjski Glas OOCOVORNA URCDNtCA M^cijd V^kjdk ^ROKOVN* SODELAVKA Botortd Ronnir. novicrjn(nici9ineriCMi UREDNICA U/4a P^Cr/nvL CSM. 041/S70 942 UREDNIŠKI ODIOR: Božend Ronrrer. NhUU Harei. loia Var Citic E kovškom na čelu. "Ideja, da bi zabeležili takratne dogodke, je prišla iz njiliovih vrst in skupaj s predsednikom veteranske organizacije (anezom Koseljem so se obrnili na naš studio ministrstva za obram- renjskem in vse te posnetke je vključil v film. Obenem so pridobili posnetke Izidorja Kofleria, id je posnel dogajanje v Ratečah, in Vladimir ja Dovžana ter Renata Vezzosi* ja, ki sta v času vojne snemala i^a Kaiavankali. Z nekaj kadri je v fümu sodeloval tudi Drago Fon, s fotografijami pa Jaka ieraša. Film je nastaja) več kot leto dni in iz prvotno skromno zastavljene zamisli Samo Finžgar | Foro: Toni Čebron nastal 52 minut dolg film, v katerega je vključenih kar 22 sogovornikov. Kot pravi Samo, se je, kljub temu da od vojne ni minilo zelo veliko mnogo detajlov, ki v filmu niso omenjeni. Kljub temu pa je splošna ocena tistih, ki so film videli, da gre za jektivni prikaz dogodkov iz SnemaJca Sama Finžgarja iz Begunj večina pozna kot sodelavca RTV Slovenija, kjer najpo- gosteje skupaj z novinarko Marjeto Klemene pripravlja prispevke za Dnevnik. Tema so največkrat gore, saj> kot pravi, rad in veliko hodi po hribih. Vendar pa za televizijo snema v svojem prostem času, saj je sicer redno zaposlen na ministrstvu za obrambo. se je širil, tako da je na koncu Časa, spomin nekaterih že osamosvojitvene vojne," je _ malo izgubil, obenem pa so povedal Samo Finžgar. Film si udeleženci vojne zelo raz- so Širli javnosti prvič prika- iično zapomnili dogodke. Tako ie bilo potrebno velike zali konec junija na mejnem platoju Karavanke na sreČa* preverjanj, iskanja različnih nju ob letošnji šestnajsti ob-sogovornikov ... "Skupaj se letnici osamosvojitvene vojne in odhodu JLA iz zgornje Gorenjske- Kot je povedal Samo Finžgar, pripravljajo tudi DVD-je, ki jih bodo vsi. ki bodo želeli, lahko dobili območni veteranski je nabralo od petnajst dc dvajset ur materiala, zaradi dolžine in gledljivosli ter dinamičnosti pa smo morali narediti izbor. Tako smo morali izpustiti nekaj sogo« vomikov, prav tako je ostalo pn organizaciji Težave v duševnem zdravju so premagljive V Šentu pomagajo posameznikom, ki se srečujejo s težavami v duševnem zdravju. Valerija Keršič "V dnevnem centn^ s strokov-nim delom ska^io uporabni-V slovenskem združenju za du- kom pomagati pri premagova-Ševno zdravje Sent, ki ima eno- nju posledic stigmatizacije» ki 10 tudi na Jesenicah, si že vrsto pc^osto spremljajo dušemo bolet prizadevajo spodbuditi raz- lezen (osamljenost, brezposel-rrušljanja in razprave o dušev- nost, izoliranost in težave pri nem zdravju, o zmanjšanju ustvarjanju socialne mieže). Zelo priporočljivo je, da se posameznik. ki ima težave v duševnem zdravju, takoj po preboleli duševni bolezni oziroma po odpustu iz psihiatrične bolnišnice vkljuä v preoram dnevni center, kjer skupaj z njim oblikujemo individualni načrt za samostojno življenje. V programu so v ospredju §e svetovalno delo, informativni p(^ovori, skupine za samopomoč za uporabnike in skupina svojcev, delavnice komunikacije, pa tudi izobraževalne, kreativne in prosto Časovne delavnice. Vsako leto organiziramo tudi razIiČ2)a družabna srečanja in izlete." Pomemben del psihosodalne stigmatizadje ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju, in za zmanjševanje predsodkov o duševni bolezni. Kako in na kakšen raän, smo povprašali vodjo Centra za duševno zdravje gorenjska regija Mari^ Zupane. VaSe poslanstvo je skrbeti za duševno zdravje Na kakšen način ga uresničuje vaša o^ni-zadiaP "Šent je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, deluje na območju celotne Slovenije. Ima enoto v Radovljid in v Kranj a V tretji enoti na Jesenicah pa je decembra lani začel s svojo dejavnostjo Zaposlitveni center Šentpla vž." Marija Zupane usposabljanja na delovnem mestu in javna dela ter pro-am socialne vključenosti- ent le s svojuru enotami na poti do zaposlitve invalida pomemben vmesni člen oziroma delodajalec. Nudimo različna področja dela, tako da imajo invalidi možnost opra\djati ročna dela kot tudi dda na intclcktu- Šent izvaja svoje poslanstvo s dovania. Kako iih Ijvaiale? rehabilitadie so prwami zapo- alnem nivoju. Delo, kot je de- nimo izdelovanje izdelkov iz predrami psihosodalne rehabi- "Programe izvajamo v sodelo- keramike, delo na statvah, iz- Ihadfe, kot sla dnevni center In vanju z zavodom za zaposlova- delovanje voščilnic z različno program zaposbvanja. Ali lah- nje. Na tem področju nudimo tematiko, kooperantsko delo, enostavna administrativna de- ko razložite ddovanie te-t^? možnosti vključitve v program la Ti predrami so prilagojeni ljudem s težavami v duševnem zdravju in njihovim manjšim zmožnostim. Ob delu. ki ga nudimo, se zelo dobro reliabi- litirajo. Kar nekaj posameznikov se je doslej uspešno rehabilitiralo in tudi zaposlilo v običajnih delovnih okoljih." Vključitev posameznika s težavami v duševnem zdravju v družbo je zanj življenjska pomena na poti k večji samostojnosti, bdj kvalitetnemu življenju in destigmatizadji. Kako jim pri lem poma^te^ "Pri tem jim pomagamo s programi psihosodalne rehabiiita-dje. Glede na potrebe posameznika, ki išče strokovno pomoč in podporo, se pri našem delu koordinirano povezujemo z zdravstvenimi, sod-alnimi, zaposlitvenimi službami ter lokalno skupnostjo. Le tako dosegamo visoko stopnjo sodalne vključenosti posameznika, ta pa skozi vsakodnevno aktivno delo in par-tidpadjo hitreje okreva in napreduje v smislu večje samostojnosti in ekonomske neodvisnosti. " Leta 1990 ohranili orožje Teritorialne obrambe "Za nas se je osamosvojitvena vojna začela maja 1990 in ne iele junija 1991, Teritorialna obramba je bila temeljni dejavnik vojaške zmage in osamosvojitve Slovenije, neoddaja orožja pa odločilni dejavnik v osamosvojitveni vojni leta 1991", so dejali nekdanji poveljniki oziroma namestniki 14 občinskih Štabov Teritorialne obrambe izmed 16, ki maja leta 1990 niso oddali orožja Teritorialne obrambe pod nadzor JLA na srečanju 7. junija v Radovljid, Leta 1990 je bilo v Sloveniji samo 16 občinskih Štabov Teritorialne obrambe izmed 60-tih, ki niso spoSto-vaii ukaza poveljnika republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije generala Hočevarja 15. maja 1990, da morajo oddati orožje pod nadzor |LA. Med §tabi, ki so obdržali orožje, so bili štirje na Gorenjskem. Pobudnfk srečanja je bil janež Koselj, maja 1990 vodilni v radovljiškem občinskem štabu Teritoria ne obrambe in sedanji predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Radovljica Jesenice. Iz jeseniškega občinskega Štaba se je srečanja udeležil Ciril CenČek. Tedanj poveljnik občinskega štaba TO Jesenice je bfl Boris Suligoj, Predstavniki Štabov iz občin Dravograd, Lendava, Litija, Mozirje, Radlje ob Dravi, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, bovlje, Velenje, Žalec ter Jesenice, Kranj, Radovljica ir Tržič, manjkala sta le iz občin Brežice in Krško, so poudarili, da je o tedanjih aktivnosti premalo znanega. Zato bodo zbrali gradivo, ga objavili, načrtujejo pa tudi bolj organizirano delovanje v viru Zveze veteranov vojne za Slovenijo, saj predlagajo ustanovitev posebne sekcije. Zbrane sta v Radovljici pozdravlfa župana občin Žirovnica in Radovljica, Leopold Pogačar in Janko bastijan Stušek, tudi veterana vojne za Slovenijo. Zatem so obiskali Vrbo, položili cvetje k Prešernovemu spomeniku in si ogledali tudi vaško lipo, okrog katere je 16 kamnov. R. K. TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOM Alpska 37, Lesce, tel.: 04/531-87-57 Za vroče dni vam nudimo pestro izbiro: ❖ bombažev viskoze lanu •♦•jerseya blaga za svečane priložnosti 3 Ji Poleg naštetega vam nudimo veliko izbiro podlog, zadrg, sukancev, gumbov in ostale pozamenterije. Delovni čas od 9.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 ^pOSLI KARSTVO i^I.fSKARSTVO uC. g. 4S7Q TUf Ć^/Sre 24 gS. aSM' O^t 670 S9*f Prevoz in vgrajevanje betona Tarman Roberts.p. Planina pod Golico 64, 4270 Jesenice Telefom041 645 230 12 leseniške novice, petek, 20. julija 2007 Zanimivosti Fotograf ekstremnih športov Rožle Bregar je mladi fotograf, ki je dobil prvo nagrado na tretji razstavi digitair^e fotografije na Jesenicah. Rožle prihaja iz Radovljice in je letos zaključi! srednjo Šolo v Kranju, smer računalništvo, študiral pa bo multimedijo. Kot pravi, v fotogra^ji razvija povsem svojo smer, zato ni član nobenega fotokluba. Ndjraje fotografira ekstremne športe, tudi sam pa se ukvarja z agresivnim rolanjem, snowboardanjem In plezanjem. V maju je imel, prvo samostojno razstavo v Magušarjevi hi§i v Radovljici. Ü. P. Najbolj priljubljeni imeni sta Luka in Nika N e v jeseničan v Tržiču Boštjan Turk sodi med znane Jeseničane, saj smo ga dnevno srečevali na njegovem obhodu po Jesenicah, Znan je kot pesnik in pisec tekstov za narodnozabavne ansamble. Uspešnice so bite Dekle s solzami in Med vršaci ter druge. Sedaj pa se je odločil, da bo pesnil in vedril v tržiški občini, menda je tam našel novi dom (ali pa srce). J. P. Popravek V pismu Ko človek ostane v stiski, a vendar ne sam, objav-jenem v prejšnji številki, je pri prepisovanju priš o do napak. Namesto gospa Zinka Mlekić je pravilno BlekiČ, namesto gospa Bergant je pravilno Bregant. Prav tako je napačno napisan stavek "sem bila zaposlena v domu upokojencev", pravilno se glasi "sem zaposlena v domu upokojencev". Za napake se opravičujemo. VARMIK • ADO WWW.CORENlSKICLAS.SI L« • _ Izdelava In montaža » Jh D41 335 B64 PVC in ALU OKIMA - VRATA «AUUlNfKC MRAJK IIMfKI VRTOVI KdVAfVC In KROMASTE GERAJE -.m ^ ) • za novogradnje zamenjava starih oken www.okn a m ba .si PODATI SE NC NOVO, NOVO - mo2>3St nakupa elementov in samovgradnje JESENICE. 04/566 33 70 GSM: 040/201 488 KRANJ, Savska o. 34 04/236 81 60 Na lestvici najpogosteji pa Nika, Ana in Sara. Urša Peternel Najpogostejši imeni v Slove- v^nn žav) je natanko 32.640 mo- Skih kar N a lestvid najpogoslej ših moških imen je na drugem mestu Janez, na tretjem pa An» ton. Pri žeiiskah je na dnigem mestu Ana, na tretjem pa Irena- Najpogostejši slovenski priimek je Novak, sledita priimka Horvat in Krajne. Naj« pc^ostejši kombinaciji imena in priimka pa sta Jožef Horvat 2006 so bila najpogostejša imena, ki so jih dali novorojenčkom, Luka, Jan, Nejc, Žan in Žiga pri dečkih oziroma Nika, A^, Sara, Eva in Lara pri deklicah. Po letu 1990 so se pojavila tudi povsem nova imena, ki jih prej ni bilo, med njimi je najpogostejše Tian, sledita Žan Luka in Mai. Pri deklicah pa med nenavadnimi novimi imeni vodi Kiara, sledita Adelis^ in Tanaja. Nekateri starši se od- ločajo tudi za dvojna imena, najpogostejši dvojni imeni otrok sta Žan Luka in Ana (takih je 268) in Marija Novak Marija. državi ^tarSi kom dajejo povsem drugačna imena. V letih od 2001 do Zanimivi so tudi podatki statističnega urada o datumih rojstev v Sloveniji. Ti kažejo, da ima največ prebi- Na spletni strani statističnega urada smo tudi preverili, koliko morebitnih soimenjakov ima jeseniški župan Tomaž Mencinger. Izkazalo se je, da je oseb s takšnim imenom v Sloveniji statistično zanemarljivo, torej manj kot pet. Zanimivo pa je, da je oseb z imenom Janez Drnovšek v državi kar 21. Jerca (v Sloveniji jih je 232) in Nace [v Sloveniji jih je 309]. valcev rojstni dan 1. januar- najbolj "ploden" marec, ko ja. Največ otrok se rodi v če- imajo v porodnišnicah naj-trtek ah v petek, najmanj pa več porodov, najmanj pa jih na nedeljo, Pq mesecih je imajo novembra. Še en pozdrav poletju Stara Sava je postala tudi odličen prostor za koncerte na prostem. (anez Pipan, nJina Hribar Mandelc. Učenci so se ob nim nebom je že ob 20. uri kalo. Živahno pa je biio vse Zavod za šport, Mladinski center lessenice in Klub jeseniških študentov so bili za plesne delavnice in usta- ili so tri skupine, ki so v različnih plesnih točkah Drika2a]e dobro naštudirane organizatorji prireditve Po- plesne koreografije na prijetne melodije nekaterih zelo popularnih zabavnih melodij. V nadaljevanju programa so na svoj račun prišli nekoliko večji učenci in mladi po srcu, saj so organizatorji na oder povabili kar nekaj zanimivih zdrav poletju na Trgu Stara Sava v soboto, 30. junija, zvečer. Otvoritveni plesni program so oblikovali učenci iz OŠ Prež i hov Voranc • kar dobre tri desetine le nastopila jeseniška hip-hop zasedba W00-D00. Za njimi pa so obiskovalce v bolj roc- kerske vode ponesli prav tako domačini, glasbena skupina Angee, ki je dodobra ogrela občinstvo. Zbrana množica mladih in mladih po srcu je s plesom in petjem nadaljevala ob zvokih Supernove. Fantje so z nekaj baladami poskrbeli tudi za vse romantične do konca. Za lo je poskrbela popularna kranjskogorska hip-iiop skupina Kocka. Za piko na i so dani na oder povabili domačo in-line hokej reprezentanco in skupaj z njimi večer zaključili s pravo če bo šlo vse po sreči, se nam prav kmalu obeta kaj sodelovalo v plesnem utripu pod mentorstvom Nevenke Fotak Urbas in Mirjam glasbenih skupin. Pod jas- gledov in objemov ni manj- duše, tako zaljubljenih po- nega na istem prizorišču. Da, imeli smo prav. [esenice res imajo nov plac za tur. In tale koncert je bil kul. Poletje so na Stari Savi najprej pozdravili najmlajši potem pa so na svoj račun prišli ljubitelji koncertov. Jeseniške novice, petek, 20. julija 2007 13 Zanimivosti V stari bolnišnici zobozdravniki in stanovanja Novi lastnik stavbe stare bolnišnice na Jesenicah, podjetje Čar-man Bied, d. o, o., je pred časom na Občino Jesenice naslovil vlogo za spremembo namembnosti objekta. Stavbo namreč r^ameravajo obnoviti in delno dozidati» poleg sedanjih zobozdravstvenih ambulant pa v njej urediti Se več stanovanj. Občina Jesenice je spremembe potrdila, saj se z načrti podjetja Čarman strinja. Kot so pojasnili, se je večina zdravstvene dejavnosti (razen zobozdravstvene) iz stare obratne ambulante že preselila v zdravstveni dom, kjer naj bi se v prihodnje skoncentri-rala zdravstvena dejavnost, saj sta predvideni tudi selitvi upravne enote in davčne uprave. Tako imajo po mnenju odgovornih na Občini )esenice kljub delni spremembi namembnosti objekta bivše ambulante na Jesenicah dovolj površin, na katerih se lahko razvija zdravstvena dejavnost. Kot je povedal direktor podjetja čarman Bled Aleš Mušič, bodo takoj začeli z izdelavo projektov, poslovno-stanovanjski objekt pa naj bi bil urejen v enem letu po pridobitvi gradbenega dovoljenja. U. P. Hftlfrffr i • ^ k * n o v s\ret TELEVIZIJA INTERNET ■ ■ RADIO TELEFONIJA SODOBNI ŠIROKOPASOVNI PRENOSNI SISTEM, PO KATEREM SE PODATKI PRENAŠA)0 PO OPTIČNEM OMREŽjU • TO JE OMREŽJE TELESAT JESENICE. Rezultati se vidijo na Vaših televizijskih sprejemnikih, računalnikih in telefonskih aparatih: S9 analognih televizijskih programov IP telefon 116 digitalnih televizijskih programov^i 39 analognih radijskih programov 33 digitalnih radijskih programov^i 4 digitalni TV programi v HD resoluciji^! 40 digitalnih radijskih programov v CD kvaliteti, urejenih po zvrsteh^i posebna ponudba plačljivih programov v digitalnem zapisu IP telefon povezave v internet od 259 do 10240 kbit/sek poštni predali s 100 Mbit prostora čiščenje virusov in SPAM-a v postnih sporočih trije ekskluzivni programi (samo v kabelskem sistemu]: slovenski športni program SPORT KLUB; filmski program HB0^1 in glasbeni program Golica-i ^ sprefem mogoč« s DVB-C drgHalnim sprejemnikom - hitri brezplačni servis na domu za težave pri analogni ter digitalni televiziji, pri povezavah v internet in telefonskem priključku» PONUDBA STORITEV V PAKETU paket TRIGLAV - mesečna kabelska TV vzdrževalnina • 12,50, internet 1024/256 kb/sek ' 20,00 in IP telefon ^2 - 3,00 - skupaj 35^50 EUR SIT) paket DVO)ČEK i ^ mesečna kabelska TV vzdrževalnina • 13,00, internet 1024/256 kb/sek - 20,00 • skupaj 33,00 EUR (7,908,12 SIT) paket DVOJČEK 2 - mesečna kabelska TV vzdrževalnina • 13,00, IP telefon ^^2 -3,00 - skupaj 16,00 EUR (3.834,24 SIT) ®2 pn IP telefonu se poleg mesećne nafočnine, obračunavajo tudi porabljeni impulzi - cena impulzov ugorfna • im?« anifegn^ ^elcfenski aparat ki podpira prikaz telefonskih številk, je ta servis vključen v cer>o. •« . f: Prijave in informacije na naslovu: TELESAT, d. o. o., Jesenice Cesta talcev 20, 4270 Jesenice Tel.: 04/58 65 250, fax: 04/58 65 252 E-naslov: info@telesat.si wvw.telesdt.si Ocvirki in pohvale Reklamni panoji na križišču na Plavžu očitno niso navdušili nekaterih občanov, saj so jih ob dnevu državnosti demontirali. Skrb za neokrnjeno okolico ali preprečitev dovoza do potočka ob cesti na Pristavo? Ne, le odlaganje gradbenega materiala brez skrbi za lepšo pkollco. plastenke Menda je šlo za poškodbo vrečke 2a smeti in del vsebine se je raztre- sel daleč naokrog. Ko ti na upravni enoti i2računajo registracijo vozila, ki pre vr^nost in vozilo protestno pustiš na parkirnervi prostoru. Ker pa tako neuporabno vozilo zavzema po nepotrebnem prostor vsem obiskovalcem zdravstvenega doma in upravne enote je nekdo, ki dalj časa kroži po parkirišču, očitno izgubil živce. Posledica je vidna takoj, razbito vetrobransko steklo. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pt>§ta: maHogfasi^g-glds.s) www.gorenj$klQldS.si OPTIKA MESEC OČESNA AMBULANTA Titova 31. Jesenice, tel.: 04/5832-663 14 Jeseniške novice, petek, 20. julija 2007 Zanimivosti Otroci bodo jeseni še plesali V Mladinskem ceritru Jesenice je v lanskem šolskem letu potekala plesna delavnica za predšolske otroke, ki jo je vodi* [a plesna učiteljica, sicer študentka uprave Tina jakopiČ s Koroške Bele. Otroci so na njej spoznavali osnove gibanja, ritma tn plesa, plesali so račke, bibo leze, avto, vlak ... Vsi so nadvse radi hodili na delavnico in Tina obljubija, da bo že jeseni pripravila nov sklop srečanj, septembra bodo starše o začetku obvestili prek oglasnih desk v vrtcih. U. P. Lahka 20051 Pita s špageti Potrebujemo: }0 gramov masla, sgramov narezanih šampinjoncv, zeleni poper, 125 gramov šunke narezane na re- zine, 80 gramov zamrznjene- Žkoljke s špinačo in mozzarelo Potrebujemo: testenine v obliki večjih ^oljk - 20 kosov, 1 žlico olja. 2 rezini drobno nasekljang ne premešajo. 2 mežanico na- Ijanj;) čebulo, 440 gramov riža, polnimo školjke in jih posuje- 35 gramov parmezana, nariban mo z naribanim parmezanom. Školjke postavimo na nekoliko namaščen žar. Peče- parmezan za serviranje. slanine, 2 drobno nasekljano mo jih tri i^ute na srednjem ga graha, 6 jajc, 250 ml kisle č&bulo, 500 gramov nasekljane doWer raWo ne porjavi- smetane ah mleka, joo gra- Špinače, gramov mozzare-mov špagetov, kuhanih in na- le, 35 gramov svežega in nari* Pogovor z županom na ATM TV Pogovor 2 jeseniškim županom Tomažem Tomom Mencingerjem o aktualnem dogajanju v občini bo na kabelskem kanalu ATM TV Kranjska Gora v petek, 20. julija, ob 20. uri. Če želite povedati svoje mnenje, postaviti vprašanje, pokličite na telefonski številki: 04/5885-150 ali 5885-151. Nagrajenci križanke iz prejšnje številke Pravilno geslo se glasi: IME SALONA - OTROSKi KOTIČEK. Sponzor križanke je ODD TRGOVINA IN STORITVE s. p. SPACE CUT, telefon 051/250 584, ki podarja naslednje nagrade: 1. oblikovanje ženske pričeske (striženje, masaža, fen): Dra^ca Bezlaj, Kočna lob, 4273 Blejska Dobrava; 2. 25«mlnutna masaža: Anja Korošec, Krnica 57, 4274 Zgornje Gorje; 3. 2x obiski v solariju: Petra Dežman, V Dobje 9, 4260 Bled. Čestitamo! N a-grajenke naj se za nagrade oglasijo v salonu Space Cut. sekljanih, 2 žlid peteršUja, 25 gramov parmezana. V ponvi stopimo maslo in na njem popražimo šampi-njone. Pražimo jih 2 do 3 minute. Dodamo poper in kuhamo Še eno minuto. banega parmezana, 250 gramov paradižnikove omake. V ponvi segrejemo olje, dodamo nasekljano steblo zelene, peteršOj In malo popra. Kuhamo na srednjem ognju dve do tri minute oziroma da se zelena zmehča. Dodamo še šunko jo. Paradižnikovo omako na visokem c^ju v ponvi segrevamo eno minuto oziroma dokler se ne pregreje. Omako in dobro premešamo. Nato razporedimo po krožnikih in vmešamo grah in polovico Školjke skuhamo v vreli vodi P® ^^^ postavimo školjke. vina in kuhamo do vrenja. al dente. Nato jih odcedimo. V ponvi segrejemo olje in na njem popražimo čebulo in slanino. Pražimo tri minule ozi- Rižota z grahom in šunko Nato zmanjšamo ogenj m v odkrili posodi kuhamo še toli- Potrebujemo: 1 žlico olivnega ko časa, da skoraj vsa tekočina olja, 1 nasekljano steblo zekne, 2 izpari. V večji posodi zmeša- Nato vmešamo Še Šiinko in roma dokler čebula rahlo ne grah. Odstavimo 2 ognja in pustimo, da se vse skupaj nekoliko ohladi. V manjšo posodo damo jajca in jim dodamo kislo smetano. Začinimo s soljo in poprom. Premešamo. Zatem vmeša» mo mešanico iz gob, peter-šilj in špagete, Vse skupaj vlijemo v pekač, namazan z oljem ali stopljenim maslom. Potresemo s parmezanom in pečemo 25 do 30 minut v pečici pri 180 stopinjah Celzija. Namig: postrežemo lahko z listi zelene solate, z rukolo ali katerokoli drugo zelenjavo. ž/icj peter^ilja, 75 gramov na konce narezane šunke, 250 gra- pozlati. Dodamo Špinačo in dobro premešamo. Potem dodamo mozzarelo in mešamo, dokler se sestavine med seboj 60 gramov masla, 1 nasek- mo kokošjo juho, preostalo vino in 750 ml vode ter pusti- mov zamrznjenega graha. 225 mo. da skoraj vre. Vvečjiposo- ml belegß vina, 750 ml kokose di stopimo maslo in na njem prepražimo čebulo. Dodamo Še riž in dobro premešamo. Počasi vmešamo vročo mešanico s kokošjo juho. Ne dodajamo nobene nove tekočine, dokler se prva ne vpije. Ves čas mešamo na majbmem ognju, dokler riž ne postane kremast. Vse skupaj lahko traja 25 do 30 minut Po okusu začinimo s soijo in poprom. Rižu vmešamo mešanico iz graha in parmezan. Preden postrežemo, po vrhu potresemo še naribani parmezan. Nagrade za križanko podarja Trgovina in storitve, s.p. Space Cut, GSM 051/250 584 masaža, fen): 2. 25-mmutna Rešitve križanke (nagradno gesto, sestavljeno iz (f k z ošievilćen^ pol] m vpisno v kimon iz na 13. avgusta 2007. na Go renjski oias, Zoisova 1,4001 Kranj. p. p. 124 ah vrnite v naš poštni n^iralnik. Jeseniške novice, petek. 20. julija 2007 15 Zanimivosti PRIREDITVE Avgustovske prireditve sfieoa, 1. avgusta ZBOR ZA GLEDALIŠČEM TONtTA CUFAR)A ob 7. uri SPOMINSKI POHOO; Kočna (674m) • pl Obranca (1035 m). Info: DruStvo upokcienc^ lesenice • s«kdja za pohodnIŠtvo 04/s83 26 70 FOTOCALERIJA FOTOGRAFSKEGA DRUŠTVA JESENICE Razstava fotografa janeža Pelka s KoroSk« Bele (na ogled do 8. 8.) Info: Fotografsko druStvo Jesenice 04/583 ^^ 74 RAZSTAVNI SALON OOLIK Letna društvena razstava fotografij Članov Foto kluba je$enlce (na ogled do 22. S.) Infb: Razstavni salor Dolik 04/^8^ 2S 06 četrtek, 2. avgusta KOPALIŠČE ÜKOVA JESENICE ob 14. uri Veliki rekreativni turnir v vaterpolu Info: Zavod za Sport jesenice 041/676 S54 MLADINSKI CENTER JESENICE ob 18. uri UiTidnirlö i2 gline • törDätSki veĆer 2ä mlade fidd let. Info! Mladinski center Jesenice 04/5S8 46 80» 81 petck, 3. avgusta TRG NA STARI SAVI ob 19. uri Koncert Pihalnega orkestra jesenice - Kranjska Gora. info: Pihalni orkester jesenice- Kranjska Cora 031/652 S79 poneoeljek, 6. avgusta MUDINSKI CENTER JESENICE ob 9. uri Polema ra^unalnilka šola • za o^novnoSolce od 4. do 6. •razreda. Mladinski center Jesenice 04/^88 46 80, 81 n(o: MLADINSKI CENTER JESENICE ob 11.30 Poletna računalniška iola-za osnovnoiolce od 7. do 9. razreda. Info Mladinski center jes«nice 04/S88 46 80, Sreda, S. avgusta DRUŠTVO UPOKOJENCEV JESENICE ob 17. uri Dan DruStva upokojencev jesenice • družabno in Športno srečanje. Infb: DruStvo upokojencev jesenice 04/58} 26 70 Četrtek, 9. avgusta ZBOR ZA GLEDALIŠČEM TONETA CUFARJA ob 7. uri POHOD; Martuljek (Soom) - Kurji vrh (iTjorn). Info: Dr\j5tvo upokojencev Jesenice - sekcija za pohodniitvo 04/^83 26 70 MLADINSKI CENTER JESENICE ob 18. uri Umetnine iz gline • tematski večer za mlade nad let. Info: Mladin* ski center jesenice 04/S8S 46 So, 81 Petek, 10. avgusta CENTER M JESENICE ob 17. uri 'MCj se potepa* Iportno zabavne aktivnosti za mlade tr animacijski program . Info: Zavod za Sport jesenice in Mladinski center jesenice 04/S88 46 80» 81 TRG NA STARI SAVI ob 21. uri Vltel^ke igre. Info; Cfedali'Sie Toneta Ču^rja Jesenice 04/583 31 00 SO8OTA, 11. avcusta ZAKOP NA MEŽAKLI Praznik rajevne skupnosti Podmežakla. Podmežakla 03 w 787 363 nfo: Krajevna skupnost Torek, 14. avousta MLADINSKI CENTER JESENICE ob 19. uri Brasil • mladinski tematski večer. info: Mladinski center jesenice 04/588 46 80, 81 četrtek, l6. avcusta MLADINSKI CENTER jESENICE ob 18. uri Umetnine iz gline • tematski veČer za mlade nad 15 let. Info: Mladin< ski center jesenice 04/588 46 80, Petek, 17. avgusta Športno icriSče mudinske točke hruSica ob i?, uri MCj se potepa" Športno zabavne aktivnosti za mlade in animacij program za otroke + turmr v malem nogometu, Info: Zavod za Sport jesenice in Mladinski center jesenice 04/588 46 80, 81 trg na stari SAVI ob 19. uri Koncert Pihalnega orkestra jesenice • Kranjska Gora. Info: Pihalni orkester jesenice • Krarjjska Gora 031 652 579 Sobota, 18. avgusta kopališče UKOVA JESENICE ob 10. uri 3. Gorenjski triatlon. Info: Zavod za Sport jesenice 051 685 Z40 Četrtek, 23. avgusta ZBOR ZA GLEDALIŠČEM TONETA CUFARJA ob 7. uri POHOD: Tolmin (200m) - Po og (520m) • pl. javorca (571 m). Infb: Društvo upokojencev jesenice • sekcija za pohodniicvo 04/583 26 70 TRG NA STARI SAVI ob 16. uri SoljSji sejem, Info: Zavod za {port jesenice 04/5S6 33 64 tn Mladinski center jesenice Petek, 24. avgusta ŠPORTNI PARK PODMEŽAKLA ob 17. uri "MCj se potepa' animacija za otroke, turnir v koSarkarskih trojkah in matem nogometu * zaključno presenečenje ob zadnjem potepu nfo: Zavod za Sport Jesenice in Mladiriski center Jesenice 04/588 46 80, 81 KOPALIŠČE UKOVA JESENICE ob 17.30 4 jeseniški akvatlon. Info: Zavod za Sport jesenice 051 685 240 RAZSTAVNI SALON DOLIK ob url Spominska retrospektivna razstava fotografij Franca Sluge, Člana FD jesenice (na ogled do 19.9.). infb: Razstavni salon Dolik 04/583 25 06 s090ta, 25. avcusta PUNINA POD GOLICO Praznovanje krajevnega praznika. 041/904 208 in td Golica Info: KS Planina pod Golico PLANINA POD GOLICO ob 16. Kmečke igre • prikaz kmečkih • TIC jesenice 04/586 3a 78 uri na iiv in . Info: TD Golica Nedelja, 26. avgusta TRG NA STARI SAVI ob 21.30 Kino na prostem: Mr. Bean na počitnicah čufarja Jesentce 04/583 31 00 Armina je zo-tetna raklca, ki zase pravl^ da j'e temperamentna, igriva, zabavna ... Doma je s Hrušice, a v domačem okolju jo redko srečamo. 2e tretje leto nastopa kot gogo plesalka r)a različnih prireditvah po Sloveniji, Italiji in Hrvaški. Iskana je tudi kot fotomodel, nastopala \e na raznih lepotnih Info: Gledališče Toneta tekmovanjih, trenutno pa daje prednost plesu in njen urnik je povsem zapolnjen z nastopi. J. P. četrtek, 30. avgusta MLADINSKI CENTER jESENICE ob 18. uri Umetnine iz gline • tematski veČer za mlade nad 13 let. Ir>f6: Mladinski center jesenice 04/S88 46 80, 81 Petek, 31. avgusta TRG NA STARI SAVI 0617. uri Prireditev "Zmigaj se" • orientacijski tek za mlade s startom In ciljem na Trgu na Stari Savi ter animacija otrok. Info: Zavod za šport jesenice m Mladinski center Jesenicc 04/588 46 80» 81 MLADINSKI CENTER jESENICE Več o dnevnih in tedenskih dogodkih na www.mc*jesenice.$i. Prifave na tečaje sprejemafo na 04/58S 4$ So, 81 ali na mcHnfb^siol.net ter na dan začetka tečajev. zavod za Sport jESENiCE Vsak ponedeljek v mesecu avgustu od 14. ure dalje bo zabava na kopaliSČu Ukova, kjer bodo zabavne in športne igre za obiskovalce. Vsak dejavnik v Času počitnic pot^ brezpfačno igranje nogometi na umetni travi od 11. do 13. ure. Infb: Zavod za Sport jesenice 051/685 240, zsj. programi slol .net Duo Green Eyes Dve prikupni JeseniČanki iz sveta zabavne glasbe srečujemo na različnih prireditvah In zabavah. Gre za sestrici, Sento Mav-sar, ki že ima glasbeno tradicijo, in njeno mlajšo sestrico San- dro Štern, ki glasbeno kondicijo le pridobiva. Ker Imata obe lepe oči, je normalno, da nosita Ime Duo Green Eyes. J. P. trn ' tntf NA VSE PRIREDITVE VLJUDNO VABLjENII Pripravil: TIC Turistično-infiMTnacijski center fesenice Tel.; 04/5863178, fax.: 04/5813411, http://www.jeseni ali je biJa to popolnoma njegova ideja? Ko si prišla na Kanal A, si "Ne, nikoli mu nisem kot novinarka najprej dela- ničesar namignila. Dokler U pri oddaji E+. Je bilo tež-mi ni povedal, sploh nisem ko preklopiti z zabavnih vedela» da koga že konkret- tem na veliko bolj resne, no išče. To je bila povsem politične? "Resne teme mi osebno njegova ideja." veliko bolj ležijo kot lahke, < Ali boš pogreSala aovioarsko rumene teme. Zato preklop dejo, torej delo na lerenu? ni bil tako težaven. Bilo je "Težko o tem govorim že pa treba vložiti veliko več sedaj, saj sem šele dobro truda. Pogosto sem bila iz« Kaj počneš v prostem času? Po Čem meniš, da se te začela 2 voditeljskim de- črpana in utrujena." lom. Tukaj se še učim, pri- "Nimam veliko prostega bodo gledalci zapomnili? časa. Ko pa se najde, se naj- vajam, trudim» vse mi je Kakšna je lili Žagar zasebno? raje družim s prijatelji, novo. To bi me morali vprašati čez Čas." "Sproščena, zabavna, grem na dolg sprehod, pla- skromna, rahločutna ..." vam, kolesarim." "Upam, da bom, da sem pravzaprav, v oddajo prinesla novo svežino, mladost in drugačnost." jS Klemen Clobočn^k festivalu Rock na p o de že-ju, slišali pa smo jih tudi v ljubljanskem Orto baru. kupino Indigo se- Na radijskih postajah so s stavlja pet članov, prvim singlom Hudičeva ki prihajajo iz Cer- kri zasedh prva mesta le- keij in Komende, stvic za pesem tedna, 5 Svojo glasbo opre- skladbo Spomin pa si je deljujejo kot melodični energični peterec na festi- rock. V dveh letih obstoja valu FeNS v konkurenci več so oder delili s Perom Lov- kot stotih skladb priboril šinom. Dan D ter Edom nastop na tamkajšnjemu Majko. Nastopili so na Ted- festivalu neuveljavljenih nu mladih v Kranju, na skupin. Ta bo 21. julija v Loka rock festu so zasedli Kopru. drugo mesto, na DNK- Zaenkrat imajo posnetih ŠTUNF festivalu v Domža- dvanajst lastnih skladb v lah pa so prejeli največ gla- slovenskem jeziku, ki naj sov občinstva, s tem pa so bi jih občinstvu vključno s si prislužili tudi koncert prvim videospotom na tamkajšnji dvorani. S sku- zgoščenki predstavili pred- j pino Dan D so nastopili na vidoma jeseni. I i PETEK 20.7.2007 03 KULTUR/ Katja je ljubiteljica mozaikov, vzorcev, sestavljenih iz raznobarvnih kock afi ploščic različnih materialov. Anka Bulovec atja Frelih (na fotografiji), ki je po poklicu socialna de« lavka, zelo rada ustvarja in se ukvarja z otroki. Je prostovoljka na Centru za sodalno delo [esenice, kjer pomaga otrokom z učnimi težavami, V Krilnem centru Lesce ter na številnih taborih za otroke Iz socialno šibkih družin skozi ustvarjalne delavnice mlade spodbuja h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa in s tem tudi k boljšemu načinu življenja, Katja ie strastna ljubiteljica mozaikov, vzorcev, sestavljenih iz raznobarvnih kock liju vodi brezplačne ustvar- površino s kredo nariSe mo- tvoriio zamišljeni vzorec, za-ali ploSäc različnih materia- jalne delavnice v Mladin- tiv, ga premaže s primernim maže s kitom ali fugimo lov. Ker po dolgoletnem za- skem centru na Jesenicah, lepilom ali kitom. Nato raz- maso, očisti izdelek in pusti, tonu priljubljenost mozaika kjer skupaj z najstniki starej- bije ploščice in poiŠČe koš- da se posuši. med Slovenci v zadnjem šimi od petnajst let. ustvarja- čke, primernih barv, oblik in Končno mozaično umet- času znova narato, se ie od- jo mozaike iz keramičnih • velikosti ter jih pritrdi na pri- niško delo pa najbolje pride ločila, da letošnje poletje to- ploščic. pravljeno podlago. Prostor do izraza, Če ga postavimo v vrstno umetnost predstavi In kako njena umetnost med koŠČki, ki so zloženi primeren prostor ali obesi- tudi mladini-Vsak torek v ju- nastaja? Sprva na hrapavo tesno drug ob drugem in mo na primemo mesto Anka Bu ovec orkester SFK, Klaus Paier drugi. Organizatorji so z le- nje želijo privabiti tudi večje trio, Karel Asatrian & Arme- tošnjim obiskom zadovoljni, število domačih ljubiteljev nian Spirit, Trio Arcadia di saj je festival obiskalo nekaj kakovostne glasbe, ki so do a letošnjem Fe- Roma. Jani Kovačič, ansam- manj kot dva tisoč gostov, sedaj, presenetljivo, festival slivalu Bled, ki bel Javorkai (na fotografiji) in večinoma tuicev. V prihod- slabo obiskovali, je trajal od 28. jxmija do 11. julija, 50 znova za- dovoljili široko paleto glasbenih in drugih kulturnih okusov. Tradicionalni festival, ki ga že dolga leta vodi Jernej Brence, ie zaradi kakovosti in pestre ponudbe postal priznan tudi v mednarodnem prostoru. Kot vsako leto smo tudi letos lahko prisluhnili različnim zvrstem glasbe, od srednjeveSke, klasike ali popevke in vse do jazza. Na različnih odrih v različnih prostorih so nastopili Simfonični ariana@vox-laci.org ali pokličite 041/730 272. Rok za prijavo je 17. september 2007. VeČ o samem seminarju pa na www.vox-laci.org. A. B. Jezersko Seminar za pikolo v okviru Vox Lad bo na jezerskem od 8. - 12. oktobra potekal seminar za pikolo, sofinanciran tud; s strani dru- Bohin) štva OCUS, v obliki individualnega dela s pikolistl/flavtisti v dvorani Kulturnega doma na Jezerskem, pod budnim očesom Nicola Mazzantlja. Korepetitor bo CIanluca V Četrtek se je v cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bo- Glasbeno poletje v Bohinju Marciano. Okvirni urnik seminarja - 8. - 10. oktober: hinju začel 12. poletni festival klasične glasbe Glasbeno individualni pouk In komorna igra» n. oktober: vdje in poletje v Bohinju. Prva glasbena poslastica je bil godalni obisk koncerta v Ljubljani (Nicola Mazzanti In Matjaž De- kvintet Salzburg chamber soloists, ki ga sestavljajo vodilni beijak - pikolo, CIanluca Marciano - klavir), "iZ. oktober: godalci istoimenskega avstrijskega komornega otkestra. priprave na zaključni koncert udeležencev In predavatelja. Ob prihodnjih četrtkovih večerih pa se bo na Istem mestu Za prijavo in dodatne informacije poSljIte sporočilo na ob 20.30 zvrstilo še pet enako odličnih koncertov. P. L I i t i s i t I Riečev \J2 Festival Kanal v sredo je bil v Ribčevem Lazu v Bohinju že drugi Izmed sedmih sredinih koncertov v okviru Festivala Kanal. Tokrat je obiskovalce z lahkotno jazz glasbo zabaval Liquid Jazz Quartet, ki ga sestavljajo slovenski In italijanski Študirani glasbeniki. Zato je letošnji festival prvič tudi mednarodni. Idejni oče Festivala Kanal je Klemen Langus, Izvedbo Ideje pa je pred tremi leti v svoje roke vzel jure Sodia. Koncerte obiSČe med tristo In petsto liudi. P. L. Festival Kanal odlikuje tudi zanimiva lokacija • glasbeniki igrajo tako rekoč pod cesto. / ^«to: (vtra \ Janez I Lotrič ^ .U/i/■<■/,//rj/. ^ \era ^ Mlejmk i SI.MrOMKAVlillMKA v.;' Ve r a Mlejmk // / M.vhkoFabiam sobota, 25. avgust 2007 ob 19. uri, Loški grad Škok.ia Loka Predprodaja vstopnic (cena 15 eur): Turistično društvo Škofja Loka LTO Blego! Petrol Škofja Loka CC 'ZLETI ) I Napovedujemo enodnevni izlet v (15^avgust2M7 STRUNJAN in PORTOROŽ Cena i8 EUR • naročniki Gorenjskega glasaimajo io% popust od 9. do avgufit 2007 [ NAJVEČJI ETNO FESTIVAL NA BALKANU I CUČA 2007 z ogledom Beograda. Cena 115 EUR • naročniki Gorenjskega glasa imajo 5 % popust vsako soboto GARDALAND in CANEVAWORLD • cena 48 EUR Prtjaver Gorenjski glas po tel,: 04/Z0t 42 41 ali Agencija Linda po tel.: 04/235 84 20 041/248 773. Gorenjski Glas 04 NOMIN ^TOR 259 PETEK 20.7.2007 Gorazd Sin k KOMPASHOLIDAYS Katdk)^ Poletje 07 • iwfriost obroM 101:01 2006111 cidpMfl.vwMttm>tfipociMfff2ao(n)he POČITNICE IN POTOVANJA HAMMAMn,MĐU IIA MMfiSiaKH (UERfiA LlUdSStrfV 7 POL «iE U «V Hb M aJ.-U. ta« t • 5Fa HAUlOfiWJ KTBĆAKE 3* 7Pa I .35 M WDUM vstDsboo jiA n m^v-teeHRMfiU FMS-EUR006NEY ! \ J151 TV SPORED PETEK 20.7, fteaCivTV 1125 Vc^fu 43. del 12 JO ürauD^ 72. dd 13.10 Sam^ n ptmosru, 20. del 14X)S Ki^ K IMeni nr del 15^ te Ijutiezni l22.del1SJ5M4Sinfiüvnie^ 6. dd 1645 Na-jsmlQ v među. 7. dd 1740 Lorenzova 71 del 1835 Vojrtd žensk. del 1930 Nore in 20 JO Samska in ponosru, 20. del 21.10 Knva te ^utežni, 121 del 22X1$ Najn- ndQ v me^, 7, dd 23,00 ^msto in pwmnd, 20, del Aomantka 10.10 GofflofKiva bcn^ srmn)^ 2 mc^nii psi 11.00 Dnj£Aa v nkki'11 iO OgitžHil iTiorüi PK 1240 SmnoTiosni plazilo 2 13.30 MIadiä v ävabketn vrm 14J0 Požar v Rfievar^ m 1S.10 Gordowa bfänjä v^ z rv p» 16.00 Ogrožent mon)u pes 16^0 Srn- rtooouii plžzikt 2 1740Dru}iru vflisfcilfiJO Pdidsih 21iK Pofcvaijena deUeta 22.00 M-0Sk£ Pokv9i}ena deUeta 2340 PolkEte 0030 Pohvaljena deUetd SOBOTA 21.7. ftMlItyTV O&OO Tako je Njenje, 45. del 0«j0 NaistnU v rregu. 1-7. dH 11 i» Na^ sknvno življerje, 39. del 11.50 Knvsft^^. ] 1&del 1240 Krivite gitari. l19.dei13JOI(riva te Jjubezni,120. det 14J0 Knva le ljubezni, Ul.dd 1S.10 Knv^ re ljubezni. 122. del 16.00 Sakrsmensko rebro 1BJ301abo je äv^je. 46. del 19.00 Idealen par 20JX> V kuhini z An^ iT M^, 3. del 21.00 Pepe&d, 30. del 22J)0$df^ rTKKld 23 JN Sakra- merakQ r^ 0040 Ids^l^n par lorrantia 06.00 Zlođn v Hollywoodu 0830 Brodolom ido2.10) 03.00 Zlo^n v Hollywoodu NEDEUA 22.7. ReBTitvTV 06.00 l3ko življenje. 46. del 06.50 More in z»l)ubJ]eAe, 41.-45. del UJM) NaSe skrivno življenje« 40. del11.50lor«A?ova žena, 68 • 72. del 16.00$akjam€nsko rebro 18.00 Tako jeiivljen)«. 45. del 19.00 Idealen par 20.00 V kühinji 2 Angelom In Mar», 4. del 21.00 Pe-pelka. 31. del 22.00 Sanjski mo^ki 23.00 Sdkrgmen^ko i^io 00.40 Id^dien par Ronuntki 11.00 Orzru tatovi 11J0 študenti medkine 12.15 Ucrtorii 13.05 Hujianje 1330 Kritiä^o rrkvanjc 14io Rckvjnjc tNjl 144S J^Oold man 1S3S ZamoKane aftravni^ z^cdbe 16J5 Drzni atoM 17.15 Zaobljuba 16J)5 Kra^ na delovnem mestb 19J)0 Kaj »oriti^ 19i0 Pod nož^ 20.15 KntKno Fsmnje 21.05 Prw3/ariti 22JI0 Ve< kot bezamo 22J0 Zakon In red 2340 Mestni utrip 00J)5 Pod nožem 0030 Zdravniške kaitoteke 01 JO Pimranti PONEDEUEK 23.7. RnlKvfV 1125 Vojna žensk. 44. del 12 JO Lorenzova žaa, 73. def 13.10 Samska in ponosna, 21. del 14J>5 Kriva te ljiđ«zni. 122. del 15.00 Kriva te Ij^^, 123. del 1 SiS Najstniki v mestu, 7. del1645 Najstniki v mcflu, d. del 1740 Lorenzi7/a žena, 73. del 1835 Vojna žemk. 44. dd 1930 Nore In Z3l/ubl;ene, 46. del 20 JO Samska in ponosna, 21. del 21.10 KjTva te Ifubea^, 123. del 22J)5 Najst-rak) v meniL & det 23.00 Samska m poAosru, 21 del Romairtki IliO Stod^ti medion« 12.15 Motoi)i 13.05 Hi^ 1330miKfi^w^ 14J0 Mevan- fi&ah 1445 iane Goldman 1535 Zamolčane zdravn^ z^be 16J5 Drzm tatovi 17.15 Zaobljuba 18.05 Ponarejevalci in larovi 19.00 Kaj gorftf? 1930 Pod ncäem 20.15 Kritično reiev^ )e 21 i»5 Nvaranti 22.00 Ve^ k« bcamo 2230 Zakon u red2340Mestni utripOOJ» Pod nožem 0030 2dr3vnHke kartglH» 01 JO Prevaranti 02.10 Na zmenkü TOREK 24.7. ReaTtTylV 11 J5Vcirkažensk.45 del 12 JO lor^a žena. 74. del 13.10 Sam^ m ponosna, 22. del 14.05 Kriva te ^ubezni, 123. del 15.00 Krtva le ljubezni )24del153SNajstndQvmesta8.del1645Nd-istntki v mesta 9. del 1740 Lorenzova žena, 74. d^ 1835 Vojna žensk. 4S. del 1930 m in zaplijene. 47. del 20 JO Samska in pomsna. 21 del 21.10 IOn le ijubezni ^24. del 22.05 ^jst- nilj v mestu. 9. def 23.00 Samska in ponosna. 22. del Boruntka 11.00 Di^ni tatovi IliO študenti medkhe 12.15 Motorji 13.OS Hujür^e 1330 KiHIčno r^nje 14J0 Aeievanježivalf1445Jane GoU- rm IS J j Zäfmläne zdravniške 2Qodb« 16JS Or3\i tatovi 17.1 S Lovza r^kodi 18.05 Videonad-zor 19i» Kaj som? 1930 Pod nc^m 20.15 Kiv fično rdevanje 21.05 Prevarati 22.00 Ve^ kot btzamg 2230 Zakm w red 2340 Mestni utrip OOSU Pod nožem 0030 ZdravniU;e kartoteke 01 JO Prmranti SREDA 25.7. RMTrtvTV 11J5 Vojna žensk. 46, del 12J0 Lorenzova žena, 75. dd 13.10 Samska in ponosna. 21 del 1445 Krrva te lubezni, 124. del 15 J» Kriva te IjutKaii. 125. del 1535 NajstnU v mestu, 9. del 1645 Na- ismikivmestu,l0.dei1740Urenawažfina,75. dd 1835 Vojna žensk. 46. del 1930 Noire in ?aijub§ene, del 20 JO Samska in ponosr», 23. del 21.10 Kriva te ljubezni 125. dei 22.05 Majn-nU v mestu, 10. del 23 JXI Sam^ in ponosna. 23. Soiruntki 1130 Študenti medcme 12.15 Motorji 1240 Motorp 13.05 Huj^ie 1330 Kritično reševanje 14J0 Reševanje žtvsli 14.45 Jane Goldman 1535 ZlR)evald 16J5 Orzni tatovi 17.15 za rMi IOJk Smrtonwii tvo^ 19.00 Ka] 1930 Pod nožem 20.15 Kritično reSevanje 21.05 Prevarami 22.00 Već kot bezamo 2230 Zmeden; rujstnkki 2340 Mestni utrip 00i>S Pod nožem 0030 Zdravnike kartotek« 01 JO Prevaranü 02.10 Na zmenku ČETRTEK 26.7. leAbtvTV 1125 Vc^ žensk, 47. del 12 JO brenzova «na, 76. dH 13.10 Sam^ in ponosna, 24. del 14.05 KiM te ^ubeznl. 125. del 15iM) Knva te 126. del1S35Hai5tn^ivmB5tuJ0.dei1«45 Nafstniki v mestu, Ti. del 1740 Lorenzova žena. 76. del 1B35 Vc^ žensk. 47. del 1930 Nore in zal/ublferie. 49. d^ 20 JO Samska in ponosna, 24. d^ 21.10Kriva te PKzni, 126 dfl 22X15 r>ildv metu, 11. del 23 ittSamska ir> ponosna, 24. del Ronu ntia 1125 Vojna žerok. 47. ddl 12 JO lorčrtžOva fena. 76. del 13.10 Samska m ponosna, 24. del 14.05 K/iva te ljubezni, 125. del 15X» Kriva te ljubezni, 126 del 1535 Najsmiki v mesm. ia del 1645 Najstnio v mesta 11. del 1740 Lorenzova žena. 76 det 1635 Vc^ žensk, 47. del 1930 Nore in zalju^iene. 49. del 20 JO Samslca in ponosna. 24. dei 21.10 Kriva te Ijubezn, 126 dH 22.05 Najstniki v metu. 11. del 23X10 Samska in ponosna. 24. del Res da je Bled pobraten s ču- sto za družabnost, turizem in dovitimDubrovrdkom.asemi gostinstvo. Kr^jčan Damijan minuli petek, kljub vsemu Ambroži6Kuki, iz zanesljivo prikradla primešava z otokom najbolj športne ulice mesta, ki Hvarom. Za številne Slovence ie svoti dnižini postavil dom v še vedjio najbolj priljubljenim Rado'^jid, je s svojim poslov- dopustniikim ciljem, "Okey", Bled ni Hvar, in bog ne daj, nim partnerjem in prijateljem Da nilom D u jo vičem- Da ni* Mark Herman, Karmen in Peter Malalan obratno. Minuli petek se je jem» prav tako je odrasel na proti večeru, ko je vel odrešujo- robu taiste, Valjavčeve ulice, ä jezerski veterc, zgodilo dru- ob robu jezera rairvmiel po-ženje ob simbolnem odprtju slovno priložnost- Skupaj terase na Grajskem kopališču. kanita tudi ujeti. Letos ju je ra- Še vedno edinem (škoda!) zumel tudi župan Janez Fajfer uradnem in javnem kopališ6i in zgodila se je "nadgradnja" ob Blejskem jezeru- Kopališče ponudbe. Mivka, v kateri zdijo se ponosno hvali z modro za- ležalniki in paline, ki na žalost Stavo, mednarodnim okoij- in za enkrat še rao prave, že skega Krvavca, Gorenjske navdušenca, ki imata še en skim znakom za kakovost Ka- dajo slutiti trend "a')a Carpe GRS in kranjskega ZUTS-a. l^obi, in sicer avtomobile, sla v kovost jezerske vode namreč Diem'. Naj se zgodi še dobra. Za vse njegove "finte" je žal svojo družbo povabila šefinjo s^ na prvo mesto v dižavid. pravšnja glasna muzika. In premalo prostora. In potem Karmen. Danilo Ferjančić, slo- In Grajsko kopališče, ki ima tako se je tisti pediov večer» vsaj smošeo tem, kam je pravilno venski direktor Porsche Slove- zavidljivo ^odovino Še v času meni, dogajalo in prepletalo cel teči okoli jezera. Vsmeii ume- nije, doštudiral je vMunchnu, švicarskega zdravilca Amolda kup razmišljanja, povezanega ga kazalca ali obratno. Kakor- ima rad avte zaradi službe, ure s priložnostmi in zgodovino koli. Bled je samo eden in vsa-navzočih ljudi, Id sestavljajo ka nova, a prava zgodba, jc še Riklija (1823-1900), )e precej podobno tistemu 5 Hvara. Gradskom kupalištu ßonj - nekaj že uspelih zgodb. Pod kako dobrodošla. Les bains", ki so mu aihitck- eno izmed palm. bila je blizu Oni dan, ko je jadrahi suidi- tumo ^odovino zapisali tam, kjer se je dobila "bevaii- kat Alinghi na America's Cup- pa mu ne, samo zato, jo čas. Boštjan Šifrar, pni mož še vedno loške dnižbe Sibo G-, pa z avti kleplje evropske kilometre, te dni v korist posla » 1 < Mile. Matiček in Kuki Bo§tjan Sifrar, Karmen Malalan in Danilo Ferjančič jani. S strateško odločnim in da" in je diSala španska "pael- u izenačil in se je slutilo, da podjetniško "napada" Poljsko. kapitalskim vstopom medna- la" na blejski način, je moški mu uspe ponoviti zmago, se je Da bi obema bile ure doslop- rodne druži» se Bonj spremi- trio stopil skupaj zaradi ^odo- v Ljubljani vMestni hiši zgodi- nejše. Danilo in Boštjan, skrb- nja v petično elitno kopališče- vine in zaradi nje. Mile, Mati- lo srečanje navdušencev "hor- na očeta s po tremi otroki, sta Od oblazinjenega tikovega le- čd( in Kuki. Gostincu Matjažu ledene". Po naše zbirateljev ali ljubi jima ženi tokrat pustila žalnika, senčnikov in lepih bri- Erzaiju se je kuharsko vajen- celo neke vrste zasvojencev z doma. Saj veste, kdor jo ima sač, zasoljene vstopnine, 180 stvo začelo prav na Bledu v edino pravim moškim naki- rad.... Se pa Boštjanu obeta to- kun (25 evrov), Moel Oiando- "Pegleznu", restavraciji, ki še tom, urami. Draguljarsko, zla- 0 poletje in vroč september, nov, sadnih in zelenjavnih so- dandanes ohranja ime. Milan tarsko, urarska hiša, simpatič- saj se njegovi dr^ Špeli Man- lat... Šminkerija, ni kaj. Am- Bilandäfain Damijan Ambro- nih zakoncev Karmen in Petra ji, dekliško Hostnik, mamici pak dela. No ja, na blejskem žič, ki bi bil skoraj novinar, pa Malalana, je s še ei^ poslov- Tomaža. Mariše in Veronike, Grajskem kopališču pa bo od- sta leta 1985 v Kranju odprla nim korakom Slovenijo pope- prokuristki družbe in mestni slej obiskovicem popestrila za tiste čase modemo-luk- Ijala bliže tovrstno urbani sve- svctnid Škofje Loke z liste suzen Barok-bar. nekaj let za tovni ponudbi Švicarska urar- tem pa sta z gostinsko ponud- ska manufaktura Audemars bo soustvarjala Gorenjski se- Piguet. leta 1875 sta jo v vasi jen. Gostilno Sejem sta pred Brassus ustanovila Jules-Luis dobrimi 20 leti prodala prav Audemars in Edvard-Ai^te Matičku, ki pa je na sejmu F^et, je danes najstarejša "spušil". ko se je Francu Ekar urarska firma, ki nikoli ni za- ju in drugim v ^odbi zgodilo menjala lastnikov in je še ved-lastništvo. Kuki, Mile in Dani no v upravljanju potomcev danes in vsa ta minuk leta so- Audemarsa in Pigueta. Z vrednotami: diznost, odličnost in tradicija. Še vedno Dani in Zurbrigen dan terasa v pivem nadstropju, kjer hladi senca grada Že ustvarjajo ponudbo športno-rekreativne mode. In so zraven povsod tam. kjer se dogaja uspejo ohranjati umetnost vi- šport. Lani so si omislili tudi sokega in zapletenega urar- Rodeo tek okrog Blejskega je- stva. Švicar Mark Herman, re- zera, ki ga je obleklo 425 sode- gijski manager družbe je, ob lujočih. Letos vabijo na "revan- zamejskem Slovencu Petru iz Špela Marija Šifrar šo'm6. sepleinbra-Dani-Dani» Opčin ter Štajerki Karmen, lo Dujovič, na Bled ga je po- predstavil posodobljeni luk- NIT, županskega kandidata spremila kar cela družina, suzni,športni model Royal Dušana Krajnika, obetajo po- Oak, podobni model nosi tudi posadka Aiinghija. Cena? lansko poletje jc gostinsko žena Nina, de3diškoKximik, in družabni del na novo obudila sinova Luka in Jaka, se je spro- partne^ka družba Rodeo, cki- stil vdružbineutmdnega Zur- Hm, ja, S6.000 evrov za kos pazašportinprostičas.klima brigna - Jožeta Ciperleta, ne- zelo številčno limitizane ure, enako- Tistim, ki znajo bolj preverjeno novljene volitve, in ko bo "sparina" popustila, bo vroče . Le da ura teče vsem sporne prve legende smučar- In je že prodana. Dva urarska PfTEK 20. 7, 2007 05 OGL/ Režiser Mitja Okorn je dobil prestižno nagrado IYFEY (Young Film Entrepreneur of the Year). Razglasili so ga za najbolj podjetnega mladega slovenskega filmskega ustvarjalca. m Alenka Brun lec lahko porabil za svoj naslednji projekt, za delo v britanski filmski industriji, iz- ritish Council je obraževanje v VeliM Britaniji slovenskemu reži- ali pa sodelovanje z britan- serju Mitji Okomu skimi partnerji na skupnem podelil nagrado rY- filmskem projektu. V prime- FEY. Nagrada, ki jo ru, da bi Mitja zmagal, bi de- je prejel kot najbolj podjeten nar vsekakor porabil za svoj med mladimi režiserji v Slo- drugi celovcćerec. Po dveh veniji, ga bo oktobra popelja- letih odrekanja, mnogih ne-la v London, kjer bo spoznal britanski filmski svet in se prespanih nočeh, po nenehnem "pretepanju" s Sašem udeležil londonskega film- DragaŠem in bolečinah skegj festivala. Prav tako bo roki od neustavljivega pisa- s Mitja v Londonu predaval o nja, če povzamemo njegov | svojem delu in subjektivnem žargon, je Mitja končal sce- i pogledu na filmsko industri- narij za nov film Član. s o . s prejeto nagrado se je Kar pa je zanimivo za Iju- tudi uvrstil v krog finalistov bitelje filma in igranja, je po- serja ^www.mitjaokom.si), pa se ravno vam zgodi, da devetih driav in bo svoje delo datek, da bodo od oktobra da- kjer boste v naslednjem me- boste izbrani za vlogo v filter vizijo razvoja domače Ije potekale avdicije, na kate- seai dobili več informacij, oiu, ki že sedaj polni medij-filmske industrije predstavil re se boste lahko kmalu pri- Glede na to, da bo film Član ski prostor in boste lahko za- strokovni žiriji, ki bo zmago- javili, zato zvesto spremljajte predstavljal štirideset let ene igrali ob profesionalnih igral- valcu podelila 7.500 funtov. spletno stran najmlajšega generacije, pridejo v poštev cih z območja nekdanje Ju- Zavidljivo vsoto bo zmagova- slovenskega filmskega reži- igralci vseh starosti. Mogoče goslavije. NOVA TELEVIZIJSKA HISA i J i V SKOFJI LOKI ISCE SODELAVCE NOVINARJI (m/ž) VODITELJI ODDAJ (m/ž) sobota, 4« avgust 2007 ob 10.00 m sobota, 11. avgust 2007 ob 10.00 PRIJAVE NA: tv.a vd i C i j 3@gm a i L com Kapucinski trg 8 4221 Škofja Loka {za A VDiajO) prijave za prvo avdicijo sprejemamo do vključno 1. avgusta, za drugo pa do vključno 8. avgusta! ^fHEUJK KOMU^IK^IJ* © fWCiOMnac».4^9 T«T Gorenjska 96 MHz RADIO 2 A R A D O V D H t Priznana modna oblikovalka Maja Ferme je pred kratkim prejela najvišje priznanje za modno oblikovanje v Sloveniji, za najboljšo večerno kreacijo na finalnem izboru Miss Slovenije za Miss sveta, ki se bo decembra predstavila na Kitajskem. Maja Ferme je tudi prva Slovenka, ki se je predstavila z večernimi oblačili in nakitom na samoslojni modni reviji v New Yorku v samem srediiču Manhattna. jena vizija v modnem svetu je jasna in a m bid- IZBOR MISS KKAN]A Prireditev bo .potekala v okviru Kranfesta v soboto, 28. julija ozno zastavljena. Gradi blagovno znamko, ki ne 2007, v večernem programu, ki bo prepoznavna samo v Sloveniji, temveč tudi v bo potekal v živo po Radiu Belvi. svetu. V Sloveniji pa je ne poznamo samo po vr- Prireditev bosta povezovala Filip hunskih večernih in poročnih oblačilih ter in Grega. Dekleta, ki želijo soddo- čudovitem kristalnem nakitu, vati na prireditvi, se lahko prijavi- temveč tudi po številnih jo preko prijavnega kupona v Go- dobrodelnih prireditvah renjskem glasu ali na Radiu Belvi» ^ velikem srcu za druge, kjer bodo izbirali miss intemeta Oblačila Maje Ferme oz. na modni agenciji l.M.A.M, ^^ prava umetniška na telefonski števiUd 031/764 830. Dekleta se bodo predstavila v o svilenih, dihajočih blačilih za prosti čas, športno-elegantnih oblačilih in kopalkah. dela narejena jz in lahkih materi- , ki se polno Miss Kranja bo na voljo vozilo To- izrazijo yota auris iz avtohjSe LovSe Kranj, ki ga bo uporabljala do konca poletja, udeležila se bo mednarodnega tekmovanja TOP MODEL ADRIA in sklenila letno pogodbo I z modno in oglaševalsko agencijo l.M.A.M. v višini 1.500 evrov. t Zmagovalke bodo prejele bogate nagrade podjetja Alpina, Beti, Kopitarne Sevnica, Polzela, ter potovanje v vrednosti 500 evrov. Ostale kandidatice prejmejo praktične nagrade. gibanju. Blago, ki je sprva platforma Majine abstraktne umetnosti, na telesu postane skulptura, do po poln osti st apl j a j o č a se s telesom, korakom. I 'd iva Majo najbolje opišejo kar njene obleke: svobodne, drzne, vesele, izvirne, zahtevne. ^ - •. - s ^ t;''"« 4 Ii IZBERIMO Bralke in bralci Gorenjskega glasa, vabimo m, da s sodelovanjem pomagate pri izboru za miss Gorenj s keg 3 g lasa. V sklopu prireditev Kranfesta poteka fibor za miss Kranja. Na izbor se bodo prijavljala lepa dekleta, ki jih bomo predstavili tudi v Gorenj* skem glasu, vi pa boste z va^fm glasom pripomogli k izboru ene udeleženke za miss Gorenjskega glasa, ki jo bomo lepo nagradili. Nagradili pa bomo tudi vas. Med prispelimi glasovnicami jih bomo izžrebali pet, ki bodo prejeli nagrade (1. nagrada: nahrbtnik, 2. nagrada: brisača. 3. nagrada: dež-X. Nadja Škofic prihaja iz 2. Anja Urbane prihaja iz nik, 4. nagrada: zbirka kuharskih Orehovelj. Novembra bo okolice Kranja» bolj natanč- knjig, S. nagrada:knjiga). dopolnila 18 let. Obiskuje no iz Trboj. Septembra bo tretji letnik škofijske gimna- dopolnila 17 let. Obiskuje zije. Obožuje zelenjavo in tretji letnik ekonomske šole sadne napitke, ki jih pri- Kranj. V prostem časa zelo pravlja sama. Njena najljub- rada ple§e in brska po interna jed je lasanja. Rada potu- netu. Obožuje zelenjavo, je. Njeno sanjsko potovanje zelo rada pa ima tudi teste- Zadnji dan za oddajo glasovnk je 27. julij 2007 do 10. ure (Gorenjski glas, Zoisova Kranj ali po e-polti: narocnine@g-glas.sij. je safari po Keniji. nine, ki jih pripravi sama. GLASAI Glasujem za dekle: IVllSS X.RANJA 2007 Ime in priimek: tin»« BniiT)«b] Ime in priimek: (disOMlcs/k?) Naslov: S tarost Izpolnjen kupon pošljite na J.M.A.M., Bleisvasova 61,4000 Kiani Gorenjski Glas ft PETEK 20.7.2007 KRATEK NAM INAS 2K julija 2007 Sobota Danilo, Zora, Lovrenc Će ne bomo priiluhnili intuiciji, ki nam bo ptiUpetavola, lahko spoznamo, kako smo lahko končno Še razočarani. Čeprav je na obrazu nasmeh, ni nujno, da smo dobre volje. 22. julija 2007 O Nedelja Majda, Magda, Magdalena Močna ču^va bodQ tiita, ki bode prevladovala to nedeljo. Kdor ie ni vezan in bi to rad bil, ima vse možnosti, da spozna drugo polo vico in se prepusti tej lju bežni. 23. julija 2007 Ponedeljek Branko, Gita, Polon Razni razgovori in analize n« bodo pripomogle k večjemu uspehu. Kaj je tisto, kar si želimo in koliko smo pripravljeni vložiti in morda kaj žrtvovati. Samo to... 24. julija 2007 Torek Kristina, Boris, Cal S tem, ko nam bo uspelo obveznosti razdeliti, pa naj bo to na delovnem mestu ali doma, bomo končno lahko začeli razmišljati 0 sprostitvi in dopustu. 23. julija 2007 Sreda Jakob, Tinkara, Kristo t Naporen dan. Čeprav brez posebnega vzroka, sc nam obeta. Seveda so spet izjeme, ki bodo izkoristile vsak prosti trenutek, in st do skrajnosti odpočile. 26. julija 2007 Četrtek Ana, NuŠa, Ančka Polni energije se niti ne bomo zavedali, da seje poveča! obseg različnega dela. Da smo utrujeni, bomo spoznali tokrat, ko nam bo to že vseeno. 27. julija 2007 Petek Sergej, Corazd, Nataša Že v samem začetku dneva si bomo priznali, do zamujene obveznosti ne moremo nadoknaditi v etyem dnevu in se brezskrbno predali lenobi. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam poSijtte do torka prihodnji te* den na SMS pod §ifrp uganka, pripilite rešftev * Ime in priimek na Številko 031/69- IVII, aH po pošti na Gorenj* $kj Zof$ova 1, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". Intimen z mefwj si, vsak dan, a zdaj srebaš ta grmk čaj, ne vzameš me, kot> da me ni, s«m zate res hladna, kot kaj? Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo prejeli pO po^]. Nagrado boste prejeli po pošti. PravKna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: cigareta. Izžrebali smo Tončko jelovčan in Vinka Oblak. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Spori" povejte kot dejstvo. To se stu ali kot matere, nikoli pa Droga To njo, sem redno bral- pravi, da je ne vprašate, am- se dovolj ne naučimo. Vse ka vole rubrike iti res vos pak le rečete, tako bo in nič to je normalno. Nasprotno prosirmo nasuet. S sestro si^a drugače. Naj ima Se tako lahko trdijo le tisti, ki so res i/edno v sporu rn nikoli ni' mam zadnje besede. Je ne- sromna, sebičr\a, vzkiplji^^o. Joz pa ob Živce in brez moči. Hi^olo. močno orožje, bo pri tem samozavestni, kar pa ni ved- brez moči. Me bo Čez noČ, a no nujno dobro. Kot vidim, počasi jo boste s tem nava- si jim dala dobro vzgojo z dili, da spremeni svoje ma- veliko ljubezni in razumeva- nire. Oziroma ne bo veČ nja. Starejša hči se ti že po- srečen zaradi razočaranja v ljubezni, a kmalu, $e to poletje bo spoznal prijetno punco in bo zaljubljen. Študij bo uspešno nadaljeval in večkrat preseneti druge. Tvoja najmlajša pa je v puberteti In se temu primerno obnaša. Včasih be- sehe m imela možr^ostl, da uveljavi časi odpravlja od doma, saj sed nima »na pravem mestu. Prijatelje si lahko izbiramo, svoje načrte, kot je bila vaje- kot vidim, je njena ljubezen- a Ima te zelo rada, V Ijubez-sorodnikov na žalost ne. na. Lep poletni pozdrav. Druga pot, ki preostane je ta, da-se situacijam, za kate- "Otroci" zveza resna in se ji obe- ni je zbegana in pofna dvo-ta poroka in selitev nedaleč mov o sebi. Ne vidim ji no-stran. Želi si otroka, tako da benih posebnih težav. Vse re seže vnaprej ve, da bodo Živijo Tanja. Sm mati treh boš kmalu dobila prvega kar hoče, bo tudi dosegla. sporne, umaknete, ali pa da otrok tn velikokrat se i^pra- vnuka in boŠ Še kar mlada Bodi razumevajoča še na- dokončno prekinete vse sti- ^ö^i» oH sem kot mati naredi- stara mama. S5n je poln prej, a seveda do meje, ki jo ke. Kot vidim, boste to dru- pokel o energije in samo ozira se znaš postaviti. Glede tvojih go težko naredili in bi sami njihovi prihodnosti? Kaj pa okrog sebe, da ja ne bi česa financ naj ti povem, da boš sebe obsojali ter s tem trpe- finance, se mi obetajo zamudil. Nimaš se kaj bati sprejela odločitev, o kateri Ii. Sestra se ne bo spreme- koklne dobre spremembe? zanj. Stokrat premisli svoje že dalj časa razmišljaš. Ne nila, lahko pa se spremenite Hvalo tizo odgovore. odločitve in najboj se zanese samo na sebe, kar ne po- samo, da se ti zato obetajo boljše finance, tudi na VI. Enostavno ji ne smete dati možnosti da ima do Vedno se učimo, ali kot go- meni, da ne spoštuje druge- splošno se ti obeta kar do- vas tak odnos. Ne sprašujte spodinje, žene, oziroma je več za mnenje, ampak partnerke, na delovnem me- ga mnenja m se ne zna pn-iagajati. Res, malo je Še ne- bra in lep prihodnost. Želim ti vse lepo. HOROSKOP TANJA in MARICA ** Oven poslovnem krogu bi bilo dobro, da prav sedaj ne bi preveč izstopali. Včasih je modro molčati, zato ostanite v ozadju. Prišel bo čas, ko boste lahko povedali svoje mnenje in takrat bo bolj učinkovito. Bik (224« - 20«5.} že nekaj časa vas daje zaljubljenost In počasi se vas bo polotil strah, saj se boste zavedali, da začarani krog raste, in da vam določena oseba veČ pomeni. Ni samo ljubezen ljubiti, je tudi nasmeh, objem in zaupanje. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Poini pozitivne energije in dobre volje boste cel teden. Ljudje bodo zaradi tega iskali vašo bližino, vam pa bo to čisto ustrezalo, saj s komunikacijo nimate težav. Neka oseba vam bo zelo polepšala konec tedna. Rak (22.6. - 227.} Sorodniki vam bodo pripravili presenečenje, ki ga še dolgo ne boste pozabili. Vse to bo ravno ob pravem Času, saj nujno potrebujete malo pozornosti. Ker je delo na prvem mestu, vse prevečkrat pozabite na razvedrilo, kar seveda ni prav. Lev {23.7, • 23 .S.) Izrečeno je bilo, da kdor sprašuje druge za pot do sebe, kupuje vozovnice za vse smeri, razen za pot do sebe. Le vi sami ste tisti, ki veste, kaj hočete in kaj je tisto, kar vas v življenju resnično osrečuje. Devica (24.8. - 23.9.) Zaradi dobre novice, ki jo boste v kratkem prejeli v začetku tedna, boste z lahkoto ustvarili in dosegli svoj cilj. Dobro premislite, kako boste razpolagali z denarjem. Nekdo se bo jezil, ker ste ga postavili na stranski tir. Tehtnica (24.9. - 23.10.) čeprav se bo nekdo zelo trudil okoli vas, boste vi še vedno trmasto vztrajali in Še nekaj časa postavljali ljubezen na drugo mesto. Na poslovnem področju vam bo z dobro voljo uspelo nekaj, da kar verjeli ne boste uspehu, ki bo sledil. Škorp A m (24.70. - 22 ne- Naveličali ste se že stalnih f nančnih kriz, a do sedaj Še niste bili nikoli pripravljeni kaj narediti v to smer. Včasih je potrebno upoštevati nasvete. Čeprav se zdijo nesprejemljivi, a je pač treba nekje začeti. Odločitev pa je seveda čisto vaša. Strelec (23.11. • 21*12.} Nepričakovane novice vam prinašajo prijetne spremembe v vašem ljubezenskem življenju. Že kaj Časa se počutite odrinjene tako od prijateljev kot od ljubljene osebe. Poslovne zadeve vas bodo utrujale, zato si ob koncu tedna zamislite krajši dopust. Kozorog (22.12. - 20.1.) Bojevali se boste s svojimi notranjimi strahovi. Zavest, da se vam približuje ljubezen, vas istočasno plaši pa tudi veča željo in hrepenenje. Skrbi, ki si jih boste delali, bodo čisto odveč. Pri financah se boste prisiljeni spustiti se na realna tla. Vodnar (21.1. -19«2.) Posvetili se boste reševanju nesoglasij v družini in ob tem ne morete pričakovati nikakršne pomoči. Pri tem ne smete zanemariti tudi svojih čustev, saj boste vi tisti, ki bi bili na koncu izigrani. V poslu bodite v tem tudi previdni, Čeprav se vam bo zdelo vse v redu. Ribi (20.2. - 20.3.) Močnejši ste, kot si mislite in to si boste v tem tednu večkrat dokazali. Tokrat ne bo splošnih zaključkov in nikomur ne boste dovolili, da vas zmede. Načrt boste Izpeljali do konca in občutek zmagoslavja bo nepopisno lep. 4 PETEK 20.7.2007 07 N/ GR ▲ DN/ KRZANK/ ^Lastniki zemlje ie za ureditev Planice Se odpravljate na dopust in želite prejemati Gorenjski glas v vas počitniški kraj? 9tfy • ^ m A • 1 ^ .L \ i Pokličite nas po tel.: 04/201 42 nam piiUe na: narocnlne^g'glas.si ali podatke spremenite na www.gorenjskiglas.s na zav hku Naročilnica • isprememba poaatkov o naročniku, Coreniski glas je naprodaj tudi v večjih letoviščih v Istri Veliko sprostitve in užitkov na dopustu vam zeli vaš Gorenjski glas! Gorenjski Glas VAS ft^LCŽtMO ĆA% Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 1. avgusta 2007, na Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. M4. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa na Zoisovi 1. Nagrajenci bodo objavljeni v Gorenjskem glasu. Nagrade: 1. - 6. nagrada: knjižne nagrade 60REHJ5N GLAS HiPWA KROG PRECMK N£IIC£V ^SNtCA SQOEL PETER LEVA PREBIVALEC EGfPlA SÜWA. GLORUA NAKUP aoRSim 6US P6VKA UKftAfCN DftŽAVHi PftAVUK RUSJANOVO LFTALO PtUPAfi AVAROV O iri lii Špottnig\BS Nd deski pozimi in nn HESTOV PtSmjfM VRV RSHA REPUBI. ARMADA MUL 1ilA2UftSKV 0610 SABO TBUEV PEVKA WEJS5 3eORQ2EW »(UPIKA PAJNKOV VEIKOST SLSKIA- DAmJ (RßTO) 91A30- KRVNOST VSR» ČLOVEK T«!. GOV^ KRAJV DALHACur UJKA V PEVEC ffSTMER SESTAVlU F. KALAN HAfiUiA, POHOTA TWHK OBVOor KONĆH1 DELOMEVA ^OiKOOBA VEZI NEXa eoeiou- LECICČEV MRKI ORGAN VDA TEN^U IGRALEC fLtSRAL KA{6CR> MM2DAI IVO HOJZER eiaiUSKO NE SAJE LOVSKO A- GRVICA 6L£ RDE VM> WTH\ PLUG VRSTA GAAMTA PMLADNI __ji' čd Gorenjslo^s A V I NKO ROBAVS PRED- STCUMCA y i «t ( tvit S t ♦1 EDCN.00 TARSEV / ti o. . /v POPOD^K (LÄTJ HOVO UESTD RBCSKA BOGHJA PLODNOSTI KLfR» O^KOS TXAMtf GOflEUSK) GUS SONČNI ZAHOO IGRALEC PACMO MANJ KOTSiA ETIKA. «ORALA VANEK OMAN HESTMl »REDa UUBUAM KPmKA. PRESOJA OSTTUVEC Gorenjski Glas • *»« • ^mt I časopis tečaju hramlnice nič novega GOREKJ^N CLA& FRrUtHK ^ S at ANARHUA 4 PRfSTAŠ IMPERIA-LDMA REDOVMCA VHEHA HUSLJ-MANSTVO APETIT PRIJEfil )02EVMA5T DEL PRSTA HANS HAfif MRKV LIUBUAM 5.H Gor enjs^ G\as ancii« ooft&n REŠEVALNI a Wüp^ MOGOČffA VlAfiAVM COI^NJSK] GLAS AHERtSn •GRAIEC (hU«»KREY1 DVORANA KLAVIRJU POOOSNO GLAS&ILO LEPOTA LOCLO NA KONCU STAOU KOSTMCA bCAHk V>OLH NEVAREN 602DN1 ZAJEDAVEC ZNAJilKA TRAK* TOfUEV ROTEMJ SUftOWA ZAia BARVIL ESEJtST Fna RAJEHJE TRGOVSKA IZGUBA ANEMIA ARAJ4EJA BOQART OSARU RIOUT ZADNJA ČRKA »SKE ABECEDE HRVAŠKI OrOK OELO> VODJA 9P090e< NOSTZA- ANJA AJEVI TIRNICA, KOLOS» MORJE- PLOVEC NEKa rt OeKRRKA ENOTA IRENA AVBEÜ Z vami vsak torek in petek SODOBNIKI KELTOV KOČA. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 11 12 1 13 18 1 7 18 19 1 20 21 22 23 24 25 26 27 .A 4 PETEK 20.7.2007 DRUZABN/ KRONIK/ Največ ljubiteljev piva z zeleno nalepko prihaja 2 Gorenjskega, letos je bilo pol litra laškega po evro sedemdeset, na tradicionalnem tekmovanju ljubiteljev laškega pa je letos slavil Bled. lepika Brun mestu. Najbolje se na tri minule, Krani^anom rajda nevidnimi gibi. ki pa je odrezala ekipa Bieda. So- pa je uspelo postaviti devet- sodnikom redko ostanejo delovali sta še dve jeseniški najst zabojev, preden se je skriti. soboto sta Dni' ekipi • Max Bar in Kozli» For- 'inštalacija'podrla (rekord je Odhod je bil točno opolno- štvo ljubiteljev la- tuna z Bieda pa [e še dodatno 33). Zadnja in najbolj fkićno ä in do takrat so si obisko- šk«ga piva Kranj in Klub študentov Kranj obiskala obarvala že tako 'gorenjsko' naporna preizkušnja pa vsa- valci privoščili kozarec, dva, tekmovanje. ko leto zahteva pravega kore- deset piv ob 27 šanidh prire- Devet slovenskih društev, njaka med ljubitelji laškega» ditve, ki vsako leto privabi tradicionalno prireditev Pivo od katerih jih [e tekmovalo saj mora 'kriglo' polno piva, večje Število obiskovalcev. in cvetje v Laškem. Preden pet, se je pomerilo v pitju na katero $0 prilepljeni zeb- Med njimi veliko tuicev, naj- so prispeli do 'kraja zločina', piva (Šestlitrsld kozarec) po Iji, s popolnoma iztegnjeno več Italijanov. Pester gJasbe- so se Kranjčani ustavili Še na slamid; pikadu» kjer sta bila roko tekmovalec držati nad ni program narodno • zaba- Vranskem, kjer so si ogledali gorenjski pai Matjaž {včasih balonom • zmaga tisti, ki vne, pop, rock in reparske Muzej motodklov, v Laškem je bil fant aktiven folklorist) najdalj zdrži. V tem so že scene so tia kar nekaj odrih pa so se udeležili tuditradici» in Milan (vsej bližnji in dalj- nekaj časa nepremagljivi tokrat med drugimi dopolni- onalnega tekmovanja ljubite- ni okolid znan kot nekdanji Blejci, čeprav se je tudi li tudi DJ-ji. 6 Pack Čukiu, Ijev laškega, kjer se vedno lastnik nekdanje Praproti v Kranjčan Sandi kar dobro Robert Goter, Sank Rock, znova izkaže, da so Gorenjci Kranju) nepremagljiva: no- držal. Tu prihaja tudi do naj- Kingston, Žana in Eva Čer- tiaibolj zvesti privrženci piva šenju pbdnja s kozarci pol* več izključitev tekmovalcev, ne. Vrhunec prireditve je z zeleno nalepko. nimi vode, kjer smo videli v saj popolnoma iztegniena predstavljal veličasten ognje- Tokrat Kranjčanom ni ekipah kar lepo število ne- roka s polnim vrčkom ni rav- met, tokrat 2 gradu Tabor, uspelo ubraniti naslova, so žnejšega spola; postavljanju no mačji kašelj, pasimarsik- Pospremila ga je še vodna pa zato pristali na častnem zabojev - tokrat so omejili čas do pomaga z različnimi sko- simfonija z brežin reke Savi- človek mora na tekmovanje v pitju piva priti resnično žejen. Daša je tekla s ko2arci vode na pladnju za kranjske ljubitelje / AlrAka 6/un laškega piva. / Feto. AI«"Iu Brun Ko balon poči» je za tekmovalca konec igre. / u^^h Brün Milan In Matjaž sta v pikadu pomedla s konkurenco./f«'» Al«rtkđ firun Matjaž Mubi in Bine Logar se dolgočasita? (Najdete ju na Med društvi je slavil Bled. Za pokal smo pozabili vprašati, iz WWW.maketar5tVO.com) / F^to; Alftftka Bfur. koliko karatnega zlata je ... f f«^ Brun VRTIMO GLOBUS Visoka odškodnina kuharici Glasbenik Sting in niegova soproga Trudle Styler bosta morala kuharici zaradi spolne diskriminacije plačati kar 37 tisoč dolarjev odškodnine, saj sta jo odpustila, potem ko je zanosila. 4i-letna jane Martin je zvezdniškemu paru in njunim gostom, kot sta Madonna in El» ton john, kuhala kar osem let, ko pa je zanosila, sta postala nezadovoljna. Trudie Styler, ki se je že pritožila, pravi, da kot ženska in mati v svojem življenju ni nikoli nikogar diskriminirala In tega tudi ne bi storila. Album kot priloga časopisu Prince je svoj novi album z naslovom Planet Earth izdal kot brezplačno prilogo britanskega časopisa Mail-on Sunday. Po besedah njegovega predstavnika je v pn/i vrsti skušal doseči, da glasba pride do tistih ljudi, ki jo želijo slišati, hkrati pa je dodobra razburil glasbeno industrijo. Da CD ni naprodaj, je $e največji udarec za založbe, naslednji mesec pa ga bodo brezplačno delili tudi med kratko londonsko turnejo. Natascha uživa mladost Slabo leto po pobegu iz ujetništva Wolf-ganga Priklopila, ki jo je kot io-letno deklico ugrabil na poti v Šoio in jo osem let skrival v kleti, se Natascha Kampusch dobro prilagaja življenju na svobodi. Čeprav je strokovnjake skrbelo, ali bo sposobna vzpostaviti normalne partnerske odnose, so ^9-letno Avstrijko mir\uli konec tedna opazili v nočnem klubu na Dunaju, kjer se je poljubljala z 2i*letnim Davidom, sinom svojega odvetnika. Izgledala je kot povsem normalna, zabave željna najstnica. Kopalke sester Simpson Jessica Simpson je s svojo mlajšo sestro Ashiee, prav tako uspešno pevko, oblikovala kolekcijo kopalk, ki jo je pred- stavila na tednu mode na Floridi. Kolekcijo seksi krpic za na plažo opisuje kot zelo raznoliko, zato upa, da bo vsaka ženska našla nekaj zase. Na vprašanje o morebitni širitvi svoje modne linije pa Šaljivo odgovarja: ^'Kmalu bo na voljo tudi krema za sončenje." Študentka, Kranjčanka (če pa smo si prav zapomnili, pa celo Pri ms kov I ja nka) Urša, je bila 'sotrpinka' na letošnji prireditvi Pivo in cvetje. Pomagala pa je tudi kot tek- Dru^a / Fe»: Alenkiđ Brun f k