t
Naročnina
znaša letno ;f6 Din, polletno 18 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28
Štev. rač. poštne hran.
Izhaja vsako nedeljo I. LETO

mBSr
KRAJINA
Merska Sobota, 13. marca 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 5M Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki >g!as 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratajo ŠTEV. 2
Smarnica.
Vsepovsodi je znano, da je naš kmet delaven in šparaven. Če hodiš po naših vesnicah, vidiš, kak skrbno so obdelane naše njive. Če pogledaš v naše hleve, vidiš tam lepo in dobro oskrbljeno živino. Če prideš v teh težkih prilikah med našega kmeta in ga vprašaš kakšne nevole ima, vidiš, da je on skromen in da ne prosi dosti. To pa kaj prosi, prosi s poštenim namenom. Njegova želja je, naj se dela na to, da se cene živini povišajo. Živina je glavna gospodarska panoga naše krajine.
Že od nekdaj je naš kmet gledal na to, naj ima v svojih hlevih dobro in lepo živino. Za volo toga je tudi naša prekmurska živina na dobrem glasu. Če pitaš našega kmeta po drugih željah, ti bo odkrito povedal, da se naj odpravi davek na šmarnico. Ta nesrečna šmarnica je že povzročila dosti nevol med našim ljudstvom, Ob priliki zasedenja bano-vinskega sveta sta se oba zastopnika Prekmurja trudila za to,, naj se davek na šmarnico, ki je med narodom osovražen, odpravi, kar pa nista dosegla. Strokovnjaki so namreč mišljenja, da je šmarnica zdravju škodljiva. Tudi mi smo mišljenja, da je šmarnica škodljiva, če se jo pije v velikih množinah. Res je pa tudi, da je škodljivo tudi vino, če se ga pije v velikih množinah. Naši kmetovje rabijo šmarnico za domače potrebe. Zadovoljni so s tem, naj se šmarnico prepove odavati in točiti po oštari-jah. Naj se pa vsakšetai kmeti pusti tista šmarnica, ki jo rabi za sebe in svoje delavce. Toča, ki je bila leta 1928 v Prekmurju, je velko večino našega sadnega drevja vničila. Madjarska vlada se ni brigala za to, naj se po naših krajih sadi cepljenec. V ljutomerskem srezu se je za vreme Avstrije pomagalo vinogradnikom na ta način, da so dobili brezobrestna posojila za obnovo goric. V našem kraju se ni ničesar storilo. Za to je naša želja, naj naša vlada začasno odpusti davek na šmarnico vsaj za nekaj let. V tem času pa se naj pomaga našemu kmetu s cenejšimi cepi-kami. Nadalje naj se tudi preskrbi po nižišoj ceni cepljene trse. Na takši način bi pomali naši ljudje prišli do sadnoga drevja in do
cepljenega trsja in bi bila šmar niča nepotrebna. S tem, da prosimo, naj se davek na šmarnico začasno odpravi, ker je nemogoče, da bi naš kmet v teh težkih prilikah kupoval vino za delavce prilikom mlatitve in drugega poljskega dela, ne delamo nobene škode našim vinogradnikom, ker se šmarnica iz Prekmurja ne odavle. Opozarjamo pa tudi naše kmete, naj posvetijo vso skrb sadnemi drevji. Očistite staro drevje suhih vej in ga okopljite
in pognojte. Ponflcajte vsako prazno mesto za to, da posadite novo cepiko. Naša krajina ima vse predpogoje za to, da lahko pripova veliko množino dobrega sadja. Statistično je dognano, da ljudje ponticajo vsako leto več sadja in vsakšo leto pojejo manj mesa. Zato ima sadjereja veliko bodočnost. Ne čakajmo, da nas bodo drugi prehiteli. Zato je naša du-žnost, da skrbimo za našo drevje in sadimo novo kak je največ mogoče.
Aristide Briand - umrl.
Nepričakovano je umro v pon-delek, dne 7. t. m. ob pol 2. uri popoldne v Parizu bivši francoski zunanji minister Aristide Briand. Lahko trdimo, da je bil pokojni eden naj-vekših državnikov zadnjega časa. K*V je med vojno bio krepak za to, da Francija vojno do konca in zmagovito spelja, tako je po vojni bio on največji delavec za mir in pa za to, ka nikdar več ne sme biti vojna. Njegova zasluga je bila, da so Francozi med vojno z velikimi žrtvami držali trdnjavo Verdun, s čimur so najbole onemogočili Nemcem uspehe. On je bio tisti, ki je ustvaro solunsko fronto,
na šteroj je začeo konec vcjne, vido je strahote vojne, pa je zato po vojni najbole delao za večen mir med narodi, posebno na poravnavo med Francozi in Nemci, kar jefvfundament miru v Evropi. Bio je odkrit pristaš društva narodov in je tudi delo na to, da se gospodarske prilike v celoj Evropi zbogšajo. Ustvaro je veliki program Panevrope, želo je in delo na to, naj bi balkanska federacija za vsikdar zagvtišala mir na Balkanu. Nej se je uresničo celi njegov program, ali gviišno je, da bodoči politiki do mogli iti po njegovih stopinjaj.
Slava njegovemu spominu!
„On in njegova sestra.

V soboto, dne 12. t. m. točno ob pol 9. uri zvečer in v nedeljo, dne 13. marca točno ob 3 uri popoldne uprizori dram. odsek Sokola v Murski Soboti v Sokolskem domu veseloigro z godbo in petjem v štfrih dejanjih „On in njegova sestra". Za igro se vršijo velike priprave in bo to res
izreden dogodek za M. Soboto. Igra se ne bo igrala samo na odru ampak tudi v dvorani, na balkonu itd. skratka pripravlja se za vse obiskovalce presenečenje. Radi tega naj nihče ne zamudi prilike, da si ogleda igro in naj si pravočasno preskrbi vstopnice v predprodčji v trgovini Hahn.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Francoski minister -ski predsednik Tardieu je predložo podonavskim državam, naj se gospodarsko zbližajo, skoron kak federacija. V ta namen de se vršil v Ženevi razgovor velesil najoprvim z Jugoslavijo, Cehoslovaško, Rumunijo in Poljsko, te pa še z Avstrijo in Madžarsko Če do toga zbližanja pride bo to prvi stopaj za izboljšanje gospodarske krize Srednje Evrope. — Naš zunanji minister Dr.' Marinkovič je odpotovao v Ženevo na sejo Društva narodov, štera je pozvana na zahtevo Kitajske. — Vlada je predložila parlamentu nov zakon o trošarini in pripravila predlog o ukinitvi žitnega režima. V notranjem prometu de trgovina z žitom
svobodna, mletjev mlini tudi. Računa se, da de cena moke padia. — Finančni minister je prepovedao vsak-še pošiljanje denarja v zvflnske države. — Minister za trgovino Dr. Kra-mer je nastopo proti kartelom, posebno za sladkor in kvas (drože). — V parlamentu je končana generalna debata o proračunu. Govorili so tudi slovenski poslanci Poslanec Dr. Pivko se je posebno zavzeo za delavce, za invalide in vpokojence. Poslanec ljubljanske okolice Koman je govorio zato, da mora vlada dosegnoti znižanje cen industrijskih proizvodov. Kmet ne more kopiti obleke, obuvala, nima v žepu ni dinarja. Posianec Mo-horič, ki je znan gospodarski strokov-
njak je govoril za to, da naj vlada podpira domača podjetja, ki bi dala zaslužka domačim ljudem. Za to se naj zabrani uvoz vseh onih predmetov, ki jih lahko doma proizvajamo. Parlament je državni proračun sprejeo skoraj soglasno. Nato se je začela podrobna debata, ki še traja. — Minister pravde je napovedao nove zakone. Najbole važni so državljanski in trgovinski zakon. Minister prosvete je povedao, da se bo moralo z ozirom na slabo gospodarsko stanje v naši državi zmanjšati gimnazije. Tudi se bo morala šolnina plačevati. Univerze pa ostanejo, kak so, samo število profesorjev se bo zmanjšalo. — Notranji minister je napovedao zakon o občinah in zakon o volitvi banovinskega sveta. Povedao je tudi, da je proračun naše banovine zmanjšan za okolo 37 miljonov. Minister vojne in mornarice je izjavo, da je naša vojska dobro pripravljena in v stanu vsikdar braniti našo državo, kadar bi bilo treba. — Minister za gradbe ima najbolj skrčeni proračun. Kar je ostalo, zadostuje komaj za vzdrževanje cest in mostov. Za ostala dela je potrebno večje posojilo na druga leta. — Prometni minister je izdelal že vse potrebne načrte za izpopolnitev želež-niškega omrežja, ni pa denarja, da bi se načrti izvedli. Najbolj donosna državna podjetja so pošte, ki so dale 560 miljonov dinarjev čistih dohodkov. — Do pondeljka bodo sprejeti še proračuni ostalih ministrov, na kar bo razpravljal o proračunu senat.
Madžarska. Svetovna verstvena kriza postaja vsigdar bole usodna za Madžarsko. Vsak dan postajajo bole vidni znaki neizbežne katastrofe. Varčuje se na vse strani, toda sredstva za vzdrževanje vojske in oboroževanje se niso zmanjšala, sparalo se je tam, gde je štednja več škodovala nego koristila. Davke se brezobzirno izterjava. Železniške tarife i poštne pristojbine so zvišali, radi toga je promet silno spadno. Plačevanje porcije se ljudstvo brani i v Pacsi so orožniki morali streljati na kmete. Država nima denarja ter je v zadnjem meseci imela 11 miljonov pengov primanjkljaja. Vnogo tovarn je moralo ustaviti delo ar nimajo naročila. Posledica je vedno večja brezposelnost. V Budimpešti se klatijo po ulicah desettisoči brezposelnih in tisoči prenočfijejo kljub silnemu mrazu po parkih, vežah itd. Mali posestniki in poljski delavci na kmetih pa stradajo. Do zdaj je Francija dala Madžarski že nad 500 miljonov zlatih frankov posojila, tudi drflge države so posodile. Kda vrnejo te ogromne vsote? V parlamenti pa so se samo prepirali, tak da je grof Karoly odgodil parlament za en mesec. Želi sporazum med vsem strankami, sicer pa hoče (tudi zanaprej) vladat ter izvesti nov volilni zakon, na kar bodo nove volitve. Pri govori poslanca Forodija Katona, ki je opisao položaj madža-
j s
O1"

4
<J 1
- MURSKi
MURSKA KRAJINA
13. marca 1932.
f
v
rov v Jugoslaviji, so ništerni poslanci kričali: .Dajte najprej državljansko svobodo Madžarom v Madžarski 1 Madžarom v Jugoslaviji se godi boljše itak v Madžarski I
Nemčija. Z vso srditostjo se vrši volilna borba za predsednika v Nemčiji. Največjo propagando delajo narodni socialisti, ki hočejo vsak način, da bo njih voditelj Hitler bodoči predsednik Nemčije. Volitve bodo 13. marca i do takrat ščejo prirediti 120.000 zborovanj ali povprečno 3000 na večer. Razdelili so 8000 brošur In 12.000 brezplačnih časopisnih izdaj. Vsak, ki pride na zborovanje mora plačati vstopnino. 13. marc bo jako usoden za Nemčijo. Vse v napetosti pričakuje izid volitev. Postavljenih je pet kandidatov, ki so se vsi srdito podali v boj da si priborijo predsedniško čast.
Bolgarija. Kak ni edna država tak tudi Bolgarija ni ostala obvarovana težke krize. Število brezposelnih je nad 500.000. Ti siromaki dobijo podporo od države 60-70 levov na iteden (24—30 Din.) Vse plače so znižali i jih dobijo zelo neredno, tak so tisti uradniki, ki bivajo zvflnaj Sofije januarsko plačo ešče zdaj dobili. Ar so se pri zadnjih volitvaj zgodile velke nerednosti, so po nekod ešče ednok mogli voliti. Stranka ki sedaj vlada je pri tem delala veliko nasilje. Tak so pri tem ubili nekega novinarja i vnoge ranili. Razburjenje radi tega je veliko, Vnogi odlični Bolgari so vrnili svoja odlikovanja kralji, ar pravijo da so ubijalci bili najeti od ministra Gičeva.
Španija. Nemiri se v vsej deželi nadaljujejo. Te dni je eksplodi-rao v Madridi pred hišo nekega visokega uradnika peklenski stroj, ki je bio njemi namenjen. Povzročena škoda je velka.
Anglija. Kriza se je v Angliji že nekoliko omilila. Te dni so vrnili Ameriki dolg v znesku od 150 miljo-nov dolarjev.
Kitajska. Po hfidih bojih se je slednjič posrečilo Japoncem, da so Kitajce pognali v beg. Začela so se pogajanja med obema bojujočima se državama, gde se je sklenilo premirje. Kitajci so se morali umakniti za 20 km. Sovražnosti so v glavnem ponehale, le tO pa tam pride ešče do majhnih bojev. Med tem pa so Japonci izkrčali nadaljnih 35.000 vojakov v Šanghaju, ki naj bi obkolili Kitajce, ki so se močno utrdili. Iz drfigih virov pa palik poročajo, da se boji nadaljujejo v nezmanjšanem obsegi. Kitajci ščejo zbrati 200 000 vojakov, da preženejo Japonce. Prvi transporti kitajskih vojakov so že prispeli na bojišče i pričakuje se, da bodo zopet začeli bojno na obeh straneh. Najlepši primer, kako se Kitajci junaško branijo, je trdnjava Vu-zung. Dolge tedne so jo Japonci zaman oblegali i jo napadali. Kak toča, so • neprenehoma padale granate i bombe na njo i jo vzpremenili v kfip razvalin a Kitajci se kljub temu niso šteli umakniti. Le nekaj branilcev je ešče ostalo pri življenji, ki so se z strojnicami branili do zadnjega moža. Po službenih poročilih znašajo izgube Japoncev in Kitajcev v zadnjih 25 dneh preko 23.000 mrtvih i ranjenih. Število civilistov, ki so padli ali bili ranjeni pa je dosta vekše i se ne more niti dognati. Samo na dveh krajih znaša napravljena škoda okolj 600 miljonov dolarjev. Japonska vlada je dovolila nadaljnih 15 miljonov jenov za vojsko, iz česar se da skle^ pati, da še ešče ne bodo tak hitro končali boji na Kitajskem.

x 50 letnica
ogengasilnoga društva v H, Soboti. Murska Sobota, dne 5. marca 1932.
Beli snežni plaič pokriva jutro 5. marca ceste Sobote. Ljfldie v težkih zimskih kaputih hodijo gor idol, vsak ide na svoje delo, i nišče ne misli, ka je denešnii den za ogengasilno drflštvo v M. Soboti velkoga pomena. Naenkrat samo čujemo glas trompete drflštva i vidimo, da celo drflštvo nekam tnašira.	„
Kama pa ? Ka je dnes ? Sto pride, da je društva v paradni uniformi ? Nikaj ne vem!
Mirno, tiho korakajo vojaki sv. Florjana naprej za svojim načelnikom dr. Šomen Ljudevitom i poveljnikom Cvetko Ludvikom. Ne gledajo ne na levo, ne na desno, idejo disciplinirano do svojega cilja.
Idemo za njimi! Kaj je dOnok ? I glej, vstopijo v cerkev !
Tfi zvem, ka je dnes 50 letnica obstoja drflštva ! Idejo v cerkev hvalo davat za minulih 50 let, i pomoč
prosit Vsemogočnega na nadaljna leta. *
Na pragi cerkve mi pred očmi šine 50 letna zgodovina toga društva. Ustanovljena je bila 5. marca 1882. od sodnika Augustič Pongraca, ki je bio prvi načelnik drflštva ; poveljnik: Pinter Geza odvetnik, člani uprave i odborov : Kovač Kari sodnik, Hartner Kari posest., Posti Janez urar, Horvath Jurij odvetnik, Vachter Ede tiskar, Žlebič Ignacij šolski upravitelj, dr. Furedi Gustav zdravnik, Mintsek Gaš-par zdravnik, Pinter Nikolaj kr. notar, Faschinger Josip pos., Vfijec Jurij pos., Bac Janez pos., Olajoš Aleksan-dar pos., Gotz Franc sodnik, Rituper Josip ključavničar, Schulhof Marko krojač, Furjakovič Žiga upravitelj, Maixner Matija trg., Ascher Henrich
trg., Ščmen Janez posestnik i ešče 120 članov I Vsi stari Soboški korenjaki, šteri skoro že vsi počivajo v našoj slovenskoj zemlji.
Ta idealizem, šteri je napajao člane pri ustanovitvi drflštva, se je očuvao vse do danes: na pomoč našim bližnjim i vsem v nevarnosti. Drflštvo je skoz teh 50 let preživelo dosta slaboga, ali ne za nit ni popflstilo svojega programa; ubij erdečega ko-kota! Radi malega prostora nemore-mo objaviti celi historijat drflštva, to napravimo sledi v prišestnih številkah. Edno zabijemo, ka prva navdušenost dale živi, i vidimo vse pogoje za ešče lepši razvoj drflštva v korist občine i okolice pod sedanjim vodstvom : od leta 1907. načelnikom dr. Ščmen Ljudevitom, od leta 1924. poveljnikom Cvetko Ludvikom, ki vse svoje moči vložijo v to, da se drflštvo kak bole razvije v narodovo korist. Tudi drfigi funkcijonarji so prevzeti s požrtvova-njem do svetoga cilja ogengasca, tak da je nam dana garancija za dugi i lepi obstoj drflštva. Pa more živeti to drflštvo, ar je prostovoljno, štero nihče ne plačal
*
Po božjoj službi pridejo ven iz cerkve. Tiho i disciplinirano se okre-nejo proti cintori, gde se poklonijo svojim mrtvim tovarišem v teh 50 tih letih. Trikrat zapoje žalostno trompeta v čast umrlim svojim tovarišem !
Komanda poveljnika, i mala četa krene nazaj. Tiho, mirno, — kak so prišli. To je petdesetletnica soboške-ga gasilnega društva!
Bog daj tomi drflštvi ešče vnogo takših jubileumov !
IZ BANOVINSKEGA SVETA
Kako važna je organizacija, šte-ra se zdaj pri nas organizira, se vidi iz sej banovinskeg sveta. Člana toga sveta sta za mesto Murska Sobota notar Koder Anton, za srez Murska Sobota pa župnik Faflik iz Kančovec. G. župnik Faflik pa je nikak nej mo-go iti na seje, zategadelj bi bio naš srez brez zastopnika na teh važnih sejah, či bi nej na prošnjo ga. Fafli-ka sobočki zastopnik zastopao tudi interese celega sreza. Pred odhodom v Ljubljano je bila pozvana seja srez-kega odbora, na katero so prišli tudi zastopniki vseh takrat že ustanovljenih krajevnih organizacij. Na tej seji se je izdelo program za banovinsko sejo. Tako so bile naše zadeve kak najbolje mogoče v Ljubljani zastopane.
V	naslednjem še nekatere zadeve Murske Sobote in sreza.
V	načrt je vzeto, ka de se z banovinsko podporo izdelo načrt za kanalizacijo in vodovod v Mursk} Soboti. Tudi je g. ban / obljubo še nadale podporo sobočki nameravani hiralnici in delavskemu domu. Za, -oboje treba napraviti načrte in proračune, pa tudi, čigavo de vse to, ali v občinskih ali privatnih rokah. — Prizna se potreba za most čez Muro na Petajncih, grado de se kak najprej mogoče, načrti se že izdelavajo. — Za vodnjake de se po mogočnostj dajala podpora, posebno pa je bi) priporočen vodnjak pri cerkvi v Bo-doncih. — Priporočene so bile meli-joracije, kak je že stavo predlog srez-ki kmetijski odbor. — Napravo gnoj-ničnih jam de se podpiralo. —7 Kme-
tijsko šolo v Rakičanu treba odpreti kak najprej, pa ji dodeliti še kakih 100 oralov zemlje, da de mogla rediti in vzgojiti plemensko živino, posebno bike. — V načrtu je asanacija občine Gornja Lendava. — V Prek-murju potrebna komasacija zemljišč je nej mogoča, dokeč ne de napravljena nova gruntna knjiga. Zato treba novo gruntno knigo pospešiti. — Naš zastopnik se je toplo zavzeo za gro-fovske uslužbence in penzijoniste, ka se njim fiodeli za življenje dovolj zemlje. G. ban je obljubo iti njim na roke, ar je en plug na osebo premalo. — Za cigane treba kolonizacijo, pa posebno šolo, gde naj se njihova deca uči po svojih posebnih sposobnostih, kak so to napravili na Cehoslovaškem. — Huda nevola nam preti, či ne de v tem letu dopustila nemška vlada naših sezonskih delav-ceh v Nemčijo na delo, kak namerava. G. ban je obljubo, ka de naproso merodajne faktorje, ka se taka prepoved za naše delavce ne de izdala. — Kak najprej de se sporazumno z občino Cankpva rešilo vprašanje ba-novinskega zdravnika v Cankovi, šteri mora stanovati v Cankovi. — Vprašanje zdravnika v Gornji Lendavi pa je že rešeno. —Naprosilo de se poštr no upravo, ka se telefon napravi v Križevce. — Ns$i dijaki dobivaj^ ler pe banovinske podpore za študiranje izven Murske Sobote. — Izrazila st je tudi splošna želja, naj se od občir ne odzeme bremen plačevanje stanarin za učitelje.
Den		Rim. kat.	Evang.
13 14 15 16 17 18 19	Nedel. Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	S. Garna Matilda Klemen Agapit Jedert dev. Marija 7 žal. SV. lOŽBf	S. Rristlan Matilda Krištof Henriete Gertrud Šandor Jožef
		Vremen:	
	Od 15-22 dež.		
Kalendar
1932. MARC ma 31 dni 12 teden
S«n|«:
Črensovci dne 14. marca. Prosenjakovci dne 15. marca.
Kdor list sprejme in ne vrne, se smatra _narožnika i_
Murska Sobota
—	Sreski cestni odbor Murska Sobota ima svojo sejo v soboto, dne 12. t. m. ob 8 uri v občinski posvetovalnici v Murski Sobotii. Pri toj priliki de se tudi sklepalo o cestnem programu za dobo deset let.
—	Cementiranje vag (tehtnic). Minoli mesec je eden uradnik kontrole mer v Maribori pregledao vage naših trgovcev i mesarjev. Pri tej priliki je več vag zapleno, češ da so popravljene, pa niso cementirane na novo. Vsi so bili kaštigani, tisti pa, šteri je vage popravljao je tfldi plačao kazen zato, zakoj je ne popravljene vage poslao v Maribor na cementiranje. Edno vago v Maribor poslati več stane, kak je pa cela vaga vredna! Zato pa naj urad za kontrolo mer pošlje sem ednoga uradnika, ki de cemen-tirao v celem srezi vage kak je to z zakonom določeno, pa nikomi nede trbelo plačati štrofa. Kak smo zvedli, je Gremij trgovcev v Murski Soboti že zaproso za takšo cementiranje vag pri nas. Soboški trgovci i mesarji pa pitajo, ka de z njihovimi vagami, štere so zaplenjene, ali se naj dajo popraviti, ali kam se naj pošljejo v pregled, da bo ednok zadeva v redi.
—	Čarno senje v Murski Soboti. Čarno senje je letos belo bilo, ar je celi den snežilo. Kljub slabotni vremeni se je prignalo do 180 kom. razne živine, i se je tfldi precej odalo. Cena krav je bila od 500 do 2500 din.; telicam i bikam istotak. Konji od 500 do 3000 din., kobile pa od 500 do 3500 dinarov. Prišesttno živinsko i konjsko senje se vrši v M. Soboti dne 4. aprila 1932. Kmetovalci naj v lastnem interesi priženejo na to senje svojo živino, ar na to senje pride vnogo tujih kflpcov.
-t Samomor orožnika. Pred kratkim se je strelo v BodancikJamošnji orožniški podnaredni|cj?ozman. Kroglo si je pognao iz karabtnfce-v šinj ek, pa mu je istopo strel pod čelom. Bio je na mesti mrtev. Samomor je napravo v dflševni zmedenosti. Pokojni zapušča ženo in dva nepreskrblena otroka v starosti od 2—5 let. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo orožništvo cele okolice, ki so mu tudi na grob položili lep venec.
—	Koncert dijaškega pevskega zbora. V nedeljo dne 6. t. m. so z jutranjim vlakom prispeli dijaki j dijakinje iz Maribora. Na kolodvoru jih te čakala tukajšnja dijaška fanfara pod vodstvom g. prof. Justina. Ob zvokih koračnic so se podali po ulicah Murske Sobote. Pri maši v rim. kat. cerkvi so prav lepo peli, prav
teko tfidi v evang. cerkvi. LOdstvo ni moglo dovolj pohvaliti mlade pevce. Pri popoldanskem koncerti pa je bila obširna dvorana Sokolskega doma napolnjena do zadnjega kotička. Navzoči so burno ploskali k vsaki odpeti pesmi, tak da so morali celo nekatere pesmi ponavljati. Zvečer so $e vrnili nazaj v Maribor. Mladim pevcem in njihovomi pevovodji g. prof. Schweigerju smo hvaležni za užitek, ki so nam ga nudili i nam pokazali lepoto naše večno lepe slovenske narodne pesmi.
—	Imenovanje župan«. Slednjič je dobila Murska Sobota svojega dol-»o pričakovanega župana. Imenovan e bio g. banski svetnik notar Anton (oder. Sleherni pač pozdravlja to menovanje, saj je prišao na odgovorno župansko mesto mož, ki se je v vsem svojem dosedanjem delovanju pokazao vrednega tega zavfipanja. V občinski odbor sta imenovana še g. geometer še geometer Pertot i ravnatelj gimnazije g. Vagaja.
—	Poročila sta_&e v Beogradu g. Vladimir Jelene geometer, v Arandje-lovcu in tukajšnja vrtnarica gospodična Frančiška Praunseis. Mnogo sreče *
—	Občni zbor »Kolo jugoslov. sester," se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. v prostorih prejšnje kavarne „Krona" ob 15 (3) uri.
—	Kokošji tolvaji. Orožništvo je slednjič prišlo na sled tolvajem v občini Šalamenci, ki so posebno radi obiskovali ponoči kurnike. Ar so svoj poseo že dale časa izvrševali so povzročili tamošnjim kmetom precejšnjo škodo.
—	Nesreča. Žaiik Marijo iz Raki-čana, so pripeljali v bolnico. Pred tedni si je zlomila nogo pa je ešče samo zrlaj poiskala^ pomoč v bolnico.
—	Božna hči. Žena nekega krojača iz Murke Sobote je kaj rada po-gledavala za pomočnikom, ki je pri njih v slažbi. To pa ni bilo po voli njeni materi, ki stanuje pri njih. Mati jo je začela najprej svariti, potem pa kregati. Radi tega se je nekega dne hči razčemerila i začela tepsti svojo mater. Prijela jo je za vlase i jo vlekla po sobi. Mati je dobila tako občGtne poškodbe, da je morala k zdravniki.
—	Popravljamo. V zadnji številki se je vrinila v članku ^Nesreča na cesti," prav neljaba pomota. Avto ni povozil Podlesek Janeza iz Predano-vec, temveč Horvat Jožefa iz Gorice pri Puconcih, ki se ešče zdaj zdravi v bolnici.
—	Sprememba posesti. Gospod Hahn Pavel trgovec v M. Soboti je ktipo hišo od g. Heimer Samuela v M. Soboti.
—	Sprejemni izpit v gimnazijo. V Učiteljski tiskarni v Ljubljani je izšla knjižica »Slovnična in računska snov za sprejemni izpit v srednjo šolo." Knjižica stane 10 Din, i de dobro služila vsem tistim učencom, šteri se ščejo dobro pripraviti na sprejemni izpit. Ministrstvo prosveče ešče ni odločilo, če se bodo izpiti vršili že v začetku julija ali pa zadnji teden avgusta, kak v preteklem leti.
Dolnja Lendava
Narod se organizira v novi stranki.
Velika zborovanja na vse strani. Poslanec Hajdinjak med ljudstvom.
»
Razprava o državnem proračunu traja v narodni skupščini noč in dan. Nedeljo so pa naši poslanci izrabili, da so prišli med narod. Pripravljalni odbor za občine Bratoncl, Lipovci in Dokležovje je sklical občni zbor v nedeljo ob 9. uri, ki se je vršil v hote-
lu Zemljič v Beltincih. Odbor je povabil na zborovanje tudi g. poslanca, ki je čeravno samo za par ur, pohitel iz Beograda, da pokaže svojo požrtvovalnost in pride v stike z volilci. K zborovanju se je zbralo okrog 350 ljudi, da niti niso imeli prostora vsi v veliki sobi. G. poslanec je poročal o delu, ki se vrši v Beogradu in podčrtal važnost znižanja novega proračuna, čigar znižanje bo prineslo vsem znatne olajšave. Pozival je vse, da se organizirajo v vsedržavni stranki. Zbo-rovalci so z največjim zanimanjem poslušali poročilo svojega poslanca in odobravali delo naših poslancev.
O potrebi organizacije je govoril še g. župan Erjavec iz Bratonec, znani požrtvovalni delavec, ki je podpredsednik sreskega odbora. K slož-nosti in združevanju v novi stranki je pozival zborovalce še šolski upravitelj iz Lipovec g. Gumilar. Veliko zborovanje svedoči, da se naš narod v resnici hoče organizirati v močni in veliki novi stranki v svojo korist. Nameravalo se je za vse tri občine u-stanoviti skupno organizacijo, ker se je pa prijavilo v stranko veliko število članov iz vseh občin, so sklenili, da se v vsaki občini ustanovi krajevna organizacija.
Popoldne so bile ustanovljene krajevne organizacije v Dolnji in Gornji Bistrici in na Melinclh. V Dolnji Bistrici se je včlanilo 75 članov, v Gornji pa preko 100 in v Melincih 60. V vseh treh mestih sta poročala predsednik in tajnik sreskega odbora gg. Dr. Pikuš in Horvat Izidor, bili so pa prisotni od sres. odbora še gospodje Zavašnik, Žgur, Geder in Dobernik. Predsednik je govoril o potrebi ustanavljanja krajevnih organizacij in pozival zborovalce, da se vsi včlanijo v novi stranki; današnje težke čase bomo lahko prebrodili in prišli do boljših, ako smo združeni in organizirani. Tajnik je poročal o delu naših poslancev v Beogradu, na to pa podrobno razložil štatute stranke in dal navodila za delo krajevnih organizacij. Svojo politiko moramo voditi vsi, vsi moramo sodelovati, ako si hočemo v Prekmurju zgraditi lepšo bodočnost. Zborovalci so z veliko pozornostjo poslušali oba govornika, na to so se pa izvršile volitve članov odbora krajevnih organizacij.
Na vseh zborovanjih se je čutila in videla velika pripravljenost naših mož, da se organizirajo v novi stranki. Povsod se pričenja jako živahno politično življenje; povsod se pa tudi opaža, da narod pričakuje izboljšanje svojega gospodarskega položaja.
DOPISI
—	Lep pogreb mladega gasilca v Peskovcih. Dne 2. marca 1932 so položili k večnomi počitki Kelemen Aleksandra, člana gasilnega draštva v Peskovcih ob prevelki udeležbi gasilskih tovarišev križevske gasilske župe. Pogreba so se udeležili razen lokalnega društva skoraj vsi člani bližnih društev, vkupno 172 članov v uniformi. Cerkvene obrede je odpro g. Darvaš Aladar evang. dfihovnik iz Križevci, v imeni gasilske župe križevske pa se je poslovo v lepem govori Dšuban Josip načelnik gasilske župe Križevske, od vrlega pokojnega tovariša
V Lucovi se je po prizadevanji župnega tajnika križevske gasilske župe gosp. Pavlik Janeza šol. uprav, v Petrovcih ustanovilo novo prostovoljno gasilno drOštvo. Tak se čiije, da se v kratkem ustanovi novo prost, gasilno društvo tudi v Šiilincih.
—	V Apače preseljene prekmurske evang. rojake obišče na Jožefovo dne 19. marca 1932 gospod Darvaš Ala-
dar evang. duhovnik iz Križevci. Naši tamošnji rojaki so si pred par leti ustanovili lastno gmajno, ali v današnjo]' velkoj krizi ešče niso mogli postaviti i vzdrževati svojega duhovnika.
— V Križevcih, v središči gori-čanskega Prekmurja je že od nekdaj bila velka potreba za javno telefonsko govorilnico. Kak se čflje bode v kratkem rešena tudi ta želja zainteresiranega ljiidstvs po prizadevanji našega poslanca g. Benka in banskega svetnika g. Koder Antona.
Hodoš. Dne 7. marca izmed 7 in 8 v8ro zvečer se je v kravjem hlevi obesil mesarski pomočnik Orban Režč iz Hodoša. Najšao ga je njegov oče, ki je po opravkih šo v hlev. Vsaka rešitev je bila zaman. Pri njem so našli malo knjižico, v šteri je na-pisao slovo svojim starišom, brati i sestri, i jih proso naj mu odpustijo njegovega dejanja, vendar pa vzrok samomora ni navedo. Mogoče je bio vzrok ta, da je v zadnjem časi izgubo pri kartanji večje vsote denarja. Pokojni je bil star še le 30 let.
PoloZnica za poravnavo naroinine priložimo prihodnji številki.
IZ SVETA
Vukovje. Radi velkega mraza so te dni prišli vukovje celo v predmestje Banjaluke. Kak so ih ljudje opazili, se je zače lov za njimi toda vuk je srečno ubežao v log. Malo kasneje se je pri belem dnevi priklato dragi izstradan vuk pred neko hišo a tudi tega so ljudje pregnali. Banja-luška policija je radi tega izdala proglas, naj nihče ne hodi po noči po ulicah, ar preti nevarnost od vukov.
Sin umoril mater. V bližini Poljčan je posestnik Anton Mlakar ž dolgim kahinjskim nožem trikrat za-bodo svojo mater v srce, da se je mrtva zgradila v mlaki krvi. Po dejanji si je tadi sin z nožem zadao smrtno nevarne rane. Med materjo in sinom je bio spor radi prevžitka, ki ji ga sin ni hoteo priznati in mati si je iskala pravico pred sodiščem. Najbrž je to bio vzrok njegovemi groz-nemi dejanji.
Batriven dijak. V Novem Sadu se je neka žena vrgla v samomorilnem nameni iz drugega nadstropja. Ravno v tem času pa je mimo hiše šo nek dijak i slučajno pogledao kvišku i video ženo ki je skočila iz okna. Včasi je bežao bližje, razprostro roke i ujeo žensko. Oba sta se zrfišila na tla. Poškodbe, ki jih je dobila ženska niso hude.
Gripa. V Budimpešti je izbruhnila gripa i jih vsak dan mnogo umre. Tudi v Varšavi se je pojavila in so morali vse šole zapreti.
Prijet morilec. Ubijalca notarja Mikloša, ki je bio na tak grozen način vmorjen, so že prijeli in ga obsodili po prekem sodu na vešala. Nekaj ur po razglasitvi obsodbe so ga obesili. Sam je proso za smrtno kazen ar, da je itak preveč ljudi na sveti.
Razbojniški napad. Razbojniki so napadli župnišče pri sv. Martini na Pohorju in prisilili z revolverji v roki, da jim je župnik izročo denar. Kak je kuharica poklicala sosede, so razbojniki zbežali.
Z granato nad eksekutorja. K mizarskemi mojstri Stavi v Brnu je prišel eksekutor. To je njega tak raz-čemeriio, da je šo po dve ročni granati, štere je prineso iz vojske. Eno ročno granato je vrgo za eksekutor-jem, ki je ešče pravočasno zbežao, na drOgo se je legao i jo vužgao da ga je razstrgala.
" ' ": ....... X •" ■
Jugoslovanska—Radikalna Kmečka Demokracija.
Ustanovni občni zbori krajevnih organizacij. V nedeljo 13. t. m. se bodo ustanovile krajevne organizacije JRKD v naslednjih občinah: dopoldne ob 9. url v Beltincih v prostorih hotela Zemljič, popoldne ob 2. url v Veliki Polani v gostilni Ferčak za Veliko in Malo Polano, ob 4, uri v Nedelici in ob 5. url v Turnišiu. Zborovanja v Veliki Polani se naj udeležijo tudi člani iz Brezovice, Čeravno že imajo tam svojo organizacijo. V Nedelico so vabljeni tudi Gomiličanci na zborovanje, da bodo čuii poročila in dobijo navodila za ustanovitev svoje organizacije. A v Turnišču lahko prisostvujejo z istim namenom Ren-kovčanje. Sreskemu odboru namreč nikakor ni mogoče poslati poročevalcev v vsako občino. Na nedeljskih zborovanjih bosta poročala predsednik in tajnik sreskega odbora. Udeležite se zborov v čim večjem številu I
Vse organizacije J. R. K. D. v srezu M. Sobota naprošamo, da med svojim članstvom kak najbolj širijo naš list!
Listnica uredništva
Dolnja Lendava. Prosimo za več poročil o dogodkih po vaseh.
Casar — Šiika. Vaš prvi članek priobčimo ob priliki, ko bo zadeva v splošnem principu rešena. — Pozdrav!
Novak — Veitica. Objavimo prihodnjič.
Krog: Dopis bo objavljen.
GOSPODARSTVO
Krajevni šolski odbor v Murski Soboti ima sadna drevesa na prodaj, večinoma dobrih in trpečih sort. Drevesa so močna in zdrava ter bodo prav dobro uspevala kjerkoli, ako se bodo le upoštevala pravila umnega sadjarja. Kdor je že v jeseni skopal jame in je zemljo večkrat pre-rahljal, lahko računa na hiter razvoj. Za uspešno rast pa je potreben gnoj, ki pa ne sme priti nikoli v posredno dotiko s koreninami in mora biti že razkrojen. Najboljši je seveda kompost. Dajte tudi drevescu v prvih letih močno oporo in ga privežite k kolu v obliki osmerke. Vse to pa bi drevescu prav nič ne pomagalo, ako bi se prezrlo jamo, v katero posadimo drevesce. O pravilnem izkopanju jame, se je že toliko pisalo v ..Kmetovalcu" in „Sadjarju," da je res nepotrebna še kaka pripomba k temu. Kdor sadi drevesca le radi tega, da mu ne stoji prazen prostor, naj ne trati denarja in pusti prostor raje prazen. Pameten človek pa bo upošteval velike dohodke, ki mu prinaša sadjarstvo.
Spomladanska dela v sado-nosniku. V mesecu februarju in marcu, ko po dnevi ne zmrzuje več, je najprikladnejši čas za čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Na sadnem drevju odstranimo vse suhe veje, vse veje, ki se križajo in vodne poganjke ter razredčimo pregoste krone. Obenem očistimo debla in veje od mahov in skorje, kajti ravno tu se skrivajo in prežim ujejo razni sadni škodljivci. Odstranjeno skorjo moramo zbrati in sežgati, da tako uničimo tudi škodljivce. Za čiščenje debel in vej uporabljamo drevesne str-galke in žične ščetke. Pri tem delu pa moramo paziti, da zdrave Škorje ne poškodujemo. Žaganje vej se mo-
š
11 . j :
pozor!
Novi šlagerii, kakor tudi plesni komadi dospeli! |pozori
Edison Bell Penkala, Columbia, His Masters Voice.
Gramofoni gornjih znamk od Din 600.- naprej. Velika izbira KOLES raznih znamk. MOTORNA kolesa in ŠIVALNI stroji. Prvovrstne GUME za kolesa, motorje in avtomobile
FOTOAMATERJI!	Vse na zelo ugodne mesečne obroke pri tt.
Ernest Štivan Mirta Sobota.
Različni fotomaterijal v največji izbiri po : najnižji ceni.	-
pisalni stroji;
L. C. Smith, Underwood in Triumph.
ra Izvršiti tako, da se nastale rane čimpreje zacelijo. Puščati ne smemd predolgih čepov, ker se ti težko zarastejo. Ko smo sadno rdrevje dobro očistili in predno začne isto odganjati, začnemo s škropljenjem z arborinom, ki ga uporabljamo na ta način, da z 10°/0 raztopnino (na 9 1 vode vzame mo 1 1 arborina), temeljito poškropi' mo z drevesno škropilnico debla in veje. Starejša debla lahko mažemo s čopičom in vzamemo zato 30% raztopnino arborina. Tako škropimo pečkasto sadje hruške in jablane. Za škropljenje koščičastega sadja pa uporabljamo samo 5 - 8% raztopnino. Ako bomo izvršili navedena dela pravilno in ob pravem času, bomo gotovo pridelali zdravo in lepo sadje.
Očistimo jarke na travnikih.
Tisti kmet, šteri zdaj more za drage peneze krmo klipivati - rnes to tega, da bi se čemerio — naj si ztnisli što njemi je to kriv. Če je pravi čen bo sprevido, da on sam, ker nise brigao za travnike. Ce pridemo do te ga spoznanjalin če smo gospodarji, ki ščemo napredovati — stanje si zbolj-šati — se bomo odločili skrbeti tudi za travnike. Travnik in njiva sta pač stebra kmetijstva, ako je pa eden steber slab, zapuščen, je gotovo da kmetija ne more trdno stati. Zato pa ob delujmo, popravljajmo naše travnike, ker bo nam to v veliki hasek.
Zdaj v zimskem času se tudi lahko opravi, oziroma bi se moglo opraviti že v jeseni eno važno delo, to je očistiti jarke za vodo. Imamo dosta takih travnikov, kjer na sproto-letje voda rada zastaja, na nekaterih pa celo še poleti če je deževno. Na takih travnikih potem ne raste dobra krma, ampak šaš, smiidje in droge slabe, kisle trave. Da je taka krma malo vredna mi ni trbe praviti. Zato pa moramo gledati na to, da vodo speljemo s travnika. Seveda bi najboljše bilo, ako bi se to uredilo z drenažo (alagcsdvezes), samo da v današnjih težkih časih na to niti misliti ne moremo, če takrat nismo mislili, ko smo vse dobro odali in je bilo dovolj penez med narodom.
Ker nimamo drenažo, napravimo enostavne odprte jarke za odvajanje vode. Na mnogih travnikih že zdaj vidimo potegnjene jarke. Če so pravilno napravljeni dosta hasnijo travniki. Jarek mora imeti pravilen padec če Ščemo, da nam bo dobro vleko vodo.
Kdo je enkrat skopo si jarek si misli, da je s tem napravo svojo dolžnost in za naprej se mu ni trbe brigati. To mišljenje je zelo napačno, ker ne zadostuje jarek samo skopati, ampak ga moramo tQdi vzdržavati in samo v tem slučaju bo voda po njem odtekala. Ce pa poglednemo naše jarke vidimo, da so obraščeni s travo, smfidjem in zapaljani zemljo. Celo ponekod ob robu imajo še nasipe. Seveda, da po njih se voda ne odteka ... in kljub jarkom je travnik moker.
Zato moramo jarke redno čistiti, ne smemo pfistiti, da bi v njih trava rasla. Ako je jarek čist in dobro odvaja odvišno vodo nam zraste izven
jarkov več in boljše krme, kakor pa če tfldi v jarkih ščemo kositi. Tudi zemljo, ki jo voda nanese v jarek moramo izkopati ali v jeseni ali pa po zimi. Jarek naj ima vedno svojo prvotno globino, ki je pač najboljša za odtekanje vode. Izkopano zemljo zvozimo po zimi, gda je zmržnjeno na kOpe i ž nje napravimo kompost. Le smo to delo napravili v jeseni, na sprotoletje moramo jarke zopet pregledati, če niso se nam zasuli.
Da se zastajajoča voda na sprotoletje hitro odstrani iz travnikov je velike važnosti. Zemlja mokrih travnikov se počasi in težko segreje, zato tfldi pomali in kesno ozelenijo. Sploh je rast počasnejša in seveda tudi košnja kesnejša, kaj je pri nas mnogokrat usodno, ker dostikrat ?e konc maja, junija pritisne suša. Če voda dolgo stoji na travniku dobre trave sprejdejo, le slabe, manj vredne ostanejo. Čiščenje na sprotoletje je tfldi težavno. Zato pa očistimo jarke, da bo lejko voda hitro odtekala in obenem z malim delom smo si veliki hasek napravili. Š.
Konec žitnega režima v državi.
Kakor doznavamo je g. minister za trgovino in industrijo g. dr. Kra-mer podal referat iz katerega se vidi, da je ministrski svet na svoji seji z dne 4. marca t. 1. odobril načrt ministra za trgovino in industrijo o likvidaciji žitnega režima. Čim bo dobljena predsankcija kralja, bo zakonski načrt takoj predložen Narodni skupščini, ki bo o njem razpravljala takoj po končani proračunski razpravi.
Novi načrt je zasnovan na bazi, da se uvede popolnoma svobodna trgovina v notranjem prometu. Privi-ligirana izvozna družba bo v bodoče fungirala samo kot organizacija za izvoz v inozemstvo in bo kupovala v to svrho žito po določeni ceni. Namesto dosedanjega mlinskega doplačila se uvede poseben mlinski doprinos, izračunan na osnovi dejanske kapacitete mlinov. Vsaka razlika med njimi se odpravi. Kmečki mlini bodo oproščeni dajatev. Z ozirom na načelo, da se notranja trgovina z žitom ne more podvreči nobeni omejitvi, bo tudi mlinski doprinos zelo nizek in ne bo vplival na ceno moke.
Pričakuje se, da bodo po uvedbi novega zakona cene moke znatno padle.
Trgovski list je ponovno poročal o težavah in težkih posledicah, ki so nastale v prometu z žitom, vsled monopoliziranja tako za mlinarje, trgovce in vse konsumente. Gornja vest nas zato navdaja s prav posebnim zadoščenjem in smo prepričani, da )o z veseljem sprejeta od naše avnosti.
'ozor pred nepoznanimi potniki in krošnjarji.
V srezu murskosoboškem in dol-njelendavskem je vsako krošnjarjenje prepovedano, toda kljub temu se pojavljajo dan za dnem razni krošnjarji, ki prodajajo malovredno blago po vaseh od hiše do hiše.
Opozarjajo se radi tega vsi interesenti, da vsakega takega kroš-njarja naznanijo prvi oziroma najbližji žandarrnerijski stanici, katera bode iste izročila v zasluženo kazen Sres-kemu načelstvu.
Istotako je po zakonu strogo prepovedano potnikom obiskati privatne stranke, kljub temu pa se dogajajo vedno slučaji, da taki z lepim govorjenjem in hvaljenjem prodajajo svoje blago, a pozneje jim pa pošljejo čisto nekaj drugega, kakor so jim prodali. Ako stranka tega ne prevzame se čestokrat zgodi, da pride do tožbe.
Ogibajte se radi tega takih potnikov, oziroma naznanite jih najbližji orožniški stanici, ki bo poskrbela, da se potnik čimprej odpravi kraja.
Tržna poročila.
Mariborski trg izkazuje iz dne 15 februarja 1932 sledeče tržne cene:
Govedina I. vrste 10 -12 Din. "U vrste 8 10 Din. III. vrste 6 8 Din. Pljuča 6-8 Din. jetra 6-12 Din. ledvice 8 10 Din. možgani 12-18 D.n. 1 kg telečjega mesa I vrste 14, II. vrste 10-12, jetra 20, pljuča 12 Din. 1 kg. svinjskega mesa I. vrste 14—16 Din. II. vrste 9-12 Din. slanina 12 do 16, šunka 18-20, prekajeno meso 12-16 Din. 1 liter mleka 2 2 50, 1 kg surovega masla 24, čajno maslo 28—36 Din. 1 kom. jajce 0 50-0 75 Din. 1 kg. belega kruha 4 40, polbe lega 3 80. črnega 3 20, rženi 3 20 Din. Jabolka 2-4, luksusna jabolka do 7 Din. Kava surova kg. 42—76, kava pražena 46-100, sladkor kristalni 14, sladkor v kockah Din. 15-50, kavin primes (Franck) kg. 18, riž 6-11 Din. namizno olje 17-20, bučno olje 16 Din. It
TON KINO
z najmodernejšo opremo Lastnik G. OITTRICH
murska sobota.
NEDUZHI JflHOB H-)
Po kazališnom komadu od Arnolda i Bacha. Manuskript: Wassermann i Sclee Režija: Hans Steinjiof. Glazba: Arthur Guttmann i Hans J. Salter.
One 19 20. marca
SAMO OVU NOČ
Predstave se vršilo:
v SOBOTO, dne 12 marca
ob y29 uri in v NEDELJO, dne 13. marca popoldne ob 724 uri in zvečer ob 1/2 9 url.
KOHN SAMUEL
trgovina s specerijo, kolonijalnim in galanterijskim blagom na veliko. * Skladišče desk, apna, cementa in umetnih gnojil.
MURSKA SOBOTA, Lendavska c. 26/Z8.
OOA SE NIŠA
v Murski Soboti po fal cejni pripravna za kmetovalca. Poizve se za naslov v 1 PREKMURSKI TISKARNI.
Sadno drevje
(cepike) jablane in hruške najboljših sort, lepo in močno, več tisoč ter velike množine sadnih divjakov (necep-ljencev), ima za takojšnjo prodajo v zalogi oziroma spomladansko sajenje ' drevesnica
IVAN ŠTUHEC v Murščaku
p. Slatina Radenci.	3
Zahtevajte cenik ali osebni ogled!
Prodam Krasno posestvo
10 oralov, njive, travniki in krasen gozd, dva vinograda, poslopja v dobrem stanu, cena 70.000 Din. FRANC ANŽEL v Župetincih 10. Sv. Anton v Slovenskih goricah. Dravska banovina.
K odajl Je ena pel
(lokomotiva) primerna v mlin za žago.
Naslov se poizve v PREKMURSKI TISKARNI v M. Soboti.
Najfalejša veletrgovina z železnino je
Hekliž Žtefan-a ¥ H. Soboti
gde se dobi vsefele železje, traverzi, šlisi in te najboiše Torske kose in Tirolski
k a m I i . " Eti se dobijo te najbolši
»»VESTA" biciklini in ••VESTA" Šivalni stroji.

Za tiskom« •dfsvoren Haha Izidor. Izdajate*: Konzorcij .MurskaKrajina*. Predstavnik; Bank« Josip Bar. poslanec, Urednik: Koder Anton kr. notar vsi v M. Soboti.
234853482353235348534853532348485348484889534823
535348532323485348534848234848235353535348235323