Kupujmo vojne SONDE In znamke AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 14, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII gospodarskega stališča je sicer še vedno dovolj, Prihodnji mesec ga bodo ( vrst zopet na racioni-j 8, ° januarju bo, kot pra-j L;oro vsake vrste meso na 1-Pnj u. Prezervirano soči. "Fajljrže zopet racionirano . bru. Skrčile so se namreč j Zal°ge, ko so nekoliko od. 2 racioniranjem. * * * '.vt na za zmanjša- jo je nekoliko odnehal. fe'T' se dežela zaveda Hll" financ za vojno. Am-I eto 1946 bo pa druga pe- bo zahtevala silne ko-|.,eža od Amerike. Ven-io|,a ni znana. Ne ve se I ? |majo evropske dežele Petega. Pravijo, da ga , ncija veliko. Sodijo pa, t Amerika zalagati ■s, Svežem prihodnja tri S1 Evropa opomore, jfci. * * * rano delavstvo ima že z bojem na sod-ovrže v državah Flo-^nsasu kot neustaven ^ se prepove zaprte '•■o, 1, ' 2ačne m "^se t* ifV r, . - - ' "i torkovih volitvah l c državljani v teh drža. ^glasovali. * * * ^ ki se je končal 8. no-icj..e bilo med narodom v ' 31 denarja za $265,000,- k. \ ^ vojno produkcijo bo |||J*Di , Volil ameriškim to-f|[N a kadijo 700 lolcomo-Ul ^ijo za vsoto $100,- 1» ^ev 130 začetek Pr°gra-š °r bitro mogoče poti* lc°ski železniški sistem W * * * . žeiezniške družbe so ^.jeklarnah za 258,400 p !!1Ških tračnic. Samo ^železnica jih je naročijo ton. * *« * H^ški urad je izdal pa-1 a«kovce po $1, ki nosijo "S" z namenom, da 8a papir v prometu. to Vsak, ki dobi tak roke, ga spravi za ,. ako papir nima prili- ^estal skušnjo. * • * ^atorij v Wisconsinu ife ' 'narejene Povsem, IliO ^ biša, v kateri stora za 4 osebe, bi se m avila v 59 minutah in JL manj kot $100. Posta krajih, kjer zelo pri-ke ^anovanj za delavce ine. Pri tem je pa r1 J Nž: eka to, da ni papir- 1 ^ k u Rooseveltu je Xic 0 odobril višjo plačil 0 Za delavce ali ne. AMERIKANCI SO VZELI 3 TRDNJAVE Iz kroga trdnjav okrog Metza so okupirali zdaj 3 in več vasi London, 13. nov. — Tretja ameriška armada je danes vdrla v krog trdnjav, ki obdajajo in varjejo mogočno trdnjavo Metz. Ameriške čete so osvojile trdnjavo Verny, ki leži 5 in pol milj južno od Metza. Obenem so Ame-rikanci osvojili tudi štiri vasi tam okrog. Trdnjavo je osvojila 5. pehotna divizija. Ameriške čete so napadale v snegu in blatu in brez pomoči' zračne armade. Okrog Metza je po gričevju kakih 22 večjih in manjših trdnjav, ki branijo dohod do Metza. Trdnjava Verny leži vzhodno od trdnjave Driant, katero so poskušali zavzeti Ame-rikanci pred enim mesecem. Nemci, ki se še nahajajo v Metzu ,imajo samo kakih 10 milj širok odprt hodnik, ki je na vzhodni strani trdnjave. Drugače je pa ameriška 3. armada že krog in krog trdnjave. Za'Nemce je uporabna iz trdnjave samo ena železnica še in proti tej zdaj prodira general Patton. Poročila s fronte trdijo, da Nemci odvažajo iz Metza velike topove, "toda glavni stan ne verjame, da bi Nemci povsem zapuščali to največjo evropsko trdnjavo. General Patton ima namen prodreti do Saarbruckena ob Re-ni, do kamor ima komaj 15 milj še. Nekatera poročila trdijo, da Nemci že selijo civilno prebival, stvo iz mesta. Kmalu potem je prišlo poročilo, da so Amerikanci vzeli še dve drugi trdnjavi in 15 nadalj-nih vasi. Ob tem času naskaku-jejo Amerikanci že četrto trdnjavo. Zajcev je dovolj, fazanov tudi Iz lovskih knogov se zatrjuje ,da je letos v državi Ohio več zajcev in več faza-nov kot lansko leto. To so menda že zvedeli lovci, ki že tudi v večjem številu jemljejo lovske licence kot lansko leto. Lov na zajce in fazane bo odprt v petek dopoldne ob enajstih. Zajce bomo streljali do 13. januarja, fazane pa do 2. decembra. CIGARET NE BODO RACIONIRALI, KOT SE ZATRJUJE Washington. — Urad vojne živilske administracije trdi, da racioniranje cigaret še ni v načrtu. čeprav je zaloga cigaret za civilno prebivalstvo pičla in bo še nekaj časa, pa bi bilo racioniranje cigaret zelo težavno, trdijo uradniki. Tudi vojaki na evropskih bojiščih ne dobe cigaret, kolikor bi hoteli. V Parizu so zvedeli ameriški vojaki, da ta teden ne bodo dobili nič cigaret. Oficirji jih dobivajo zadnje čase samo po 5 zavojčkov na teden. Novi naslovi Družine, ki so stanovale v razdejanem kraju naselbine, imajo zdaj stanovanje na sledečih naslovih: Fi-ances Dular, ki je prej stanovala na 1045 E. 6,1. St. stanuje zdaj na 905 E. 70. St., John Dular, ki je prej stanoval na 1015 E. 61. St. stanuje zdaj na 6107 St. Clair Ave., družina Race, ki je prej stanovala na 61. cesti, je zdaj na 19251 Nauman Ave. Stavka v Park Forge Včeraj popoldne so pustili delavci delo pri Park Drop Forge Co., na 79. cesti pri Gordon parku. Produkcija je bila ustavljena v oddelku ,kjer kujejo cran-ke. Niti vodstvo tovarne niti unija 776 (CIO) ne povedo vzroka stavke. Od 19,000 Ohijčanov v 37. pehotni diviziji jih je ostalo še komaj 4,000 Ko je bila 37. ohijska divizija' poklicana pod orožje leta 1940, je štela do 19,000 mož, 95% od teh jih je bilo iz države Ohio. Zdaj jih je v tej diviziji komaj še 26% iz Ohio. Razne premestitve, bolezen ,dopusti in boji so skrčili divizijo na 4,000 mož, ki se zdaj bori na Pacifiku. V tej diviziji služijo zdaj fantje iz Illinois, Pennsylvanije, Michigan, Texas, New York in Kalifornije. Pri tej diviziji služi še vedno nekaj slovenskih fantov iz Cleve-landa ,kot: Pfc. L. Bostijančič iz 19407 Shawnee Ave., ki služi pri oddelku strojnih pušk. Njegovo delo je, da ima strojna puška ye- dno dovolj municije. Nedavno je bil odlikovan z znakom bojne akcije. Dalje služi v tej diviziji Pvt. Tony Trunkely iz 722 E. 162. St. Tony pravi, da si je predstavljal Južni Pacifik kot neka. ko letovišče, zdaj pa vidi, da je tam sama džungla. V marcu se je posebno izkazal, ko je pomagal ranjenim tovarišem iz bojne linije. Drugi slovenski fantje iz Clevelanda v tej diviziji so: Pvt. Frank Mramor ,6422 Spilker Ave., Pfc. Stanley Ošaben, 19511 Kildeer Ave.., Pfc. Frank J. Ko sec, 6722 Edna Ave. ^ijavi plačilna lestvi-i Sd Jeklarska formula, i fe^ ril višjo lestvico, ga ' da s tem plačuje' pri volitvah;ako Je ^J?1. ga bodo dolžili de- A }\jln je pustil na cedilu iS ga pomagali izvoli. M V nik bo najbrže našel ^o Pot. Sty seja nocoj Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama NOVI GROBOVI V nedeljo popoldne ob 4:10 je umrla v Ridgecliff sanatori-ju v Wickliffe, O., Alice Kumel roj. Knez, stara 33 let. Stanovala je na 18791 Abby Ave. v Euclidu. Rojena je bila na Jezici pri 1 j ubijanj, odkoder je prišla v Ameriko leta 1911. Tukaj zapušča žalujočega soproga Rudolfa in hčer Joan, stara 11 let ter mater Mary. Oče Mihael ji je umrl leta 1940. Bila je članica društva Waterloo Grove št. 110 W. C. Pogreb bo v četrtek v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 .E. 152. St. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Joseph Turk Po dolgi in mučni bolezni je umrl včeraj popoldne v bolnišnici Joseph Turk, stanujoč na 20440 Fuller Ave., Euclid, O. Star je bil 61 let in doma iz vasi Kot pri Kočevju, po domače Dolinarjev. V, domovini zapušča sestro Marijo in več po pol sester in drugih sorodnikov. Tukaj zapušča soprogo Kate roj. Sinčič, doma iz Vrholje pri Gorici. Dalje zapušča sinove: Joseph, Edward in Pvt. Robert, ki služi že 6 let v ameriški armadi in je sedaj v Belgiji. Zapušča tudi hčer Mary, ki služi pri WACs nekje v Angliji. Tu-taj zapušča tudi brata Valentina. Delal je 31 let v NYC že-.eznici kot kovač, , Bil je član društva Slovenski" (Tom št. 6 SDZ. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Želetovem pogrebnem zavodu na 152. cesti jutri popoldne. Pogreb bo v petek v cerkev sv. Kristine in na Kal-varijo. Cas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -—o-— Poroka V sredo 15. novembra ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Gregorja, Superior Ave. in 67. cesta, Miss Stella Therese Grei-cius in Ensign Albert Gregorič. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Vincent Greicius iz 1229 E. 79. St., ženin je' pa sin poznane slovenske trgovske družine Mr. in Mrs. Louis Gregorič iz 1171 E. 74. St. Ensign Gregorič je pohajal Day. ton univerzo ter Case School of Applied Science, kjer je tudi graduiral. Mornariško treningo je dobil na Princeton univerzi, zdaj je pa stacioniran v Manchester, Wash. Miss Greicius je pohajala Flora Stone Mather kolegij. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Danes bo pogreb žrtev eksplozije v plinarni Danes bodo pokopali na Highland Park pokopališču 55 žrtev, ki so izgubile življenje v raz-strelbi plinarne 20. oktobra. Imena teh 55 žrtev so ostala neznana. Vsako posebej bodo odpeljali iz okrajne mrtvašnice na pokopališče in vsako bodo deli v svoj grob. Grobovi so izkopani v polkrogu in na sredi bodo pozneje postavili primeren spomenik. Maše pri sv. Vidu V sredo in četrtek bodo darovane pri sv. Vidu maše po sledečem redu: v sredo ob 6:30 za Julijo Troha, otf 7:15 za Annie Kužnik, ob 8:15 za Franka Pe-rovšek. V četrtek: ob 6:30 za Leopdlda Zaje, ob 7:15 za Franka Donat, ob 8:15 za Franks 'Hrovat ob desetih vojaška maša za Steve Marltolia. *A Clarence J. Legan se nahaja pa na Aleutskih otokih M M D Podgani narodni in društveni delavec Frank Matoh iz 15917 Holmes Ave. je naroči sobotno Ameriško Domovino sinu Franku na naslov: Pfvt. Frank L. Matoh, 35852355 Co B, 14 Tg. Bn. I.R.T.C., Fori McClellan, Alabama. HITLER NI PISAL GOVORA NA NEMŠKI NAROD, SE TRDI London. — Angleški uradni krogi kar naravnost trdijo, da govora, ki ga je v nedeljo čital Heinrich Himmler nemškemu narodu v imenu Hitlerja, ni pisal Hitler, ampak kdo drugi. Zanesljiva poročila namreč trdijo, da je bil Hitler zadnji teden pod oskrbo štirih nemških zdravnikov in da je v tem času ali mrtev, ali pa tako bolan, da je nezmožen govora in pisave. Trditev, da je Hitler tako zaposlen, da ne more stopiti niti k mikrofonu, da bi govoril narodu, je piškava, trdijo angleški uradni krogi. Govor sta spisala Him. mler in Goebbels, da bi navdušila omahujoč nemški narod k odporu. Govori se tudi, da je prav lahko mogoče, da je Hitler že zbežal iz Nemčije in da sedi zdaj v kakem skritem kotičku sveta na varnem. -o- Kdo bi sprejel rojaka? Ameriški Rdeči križ išče slovensko družino, ki bi skrbela za bolnega slovenskega rojaka star okrog 65 let. Rdeči križ bi plačer val zanj po $40 na mesec, poleg tega pa dobiva tudi bolniško podporo. Podrobnosti glede tega dobite pri John" Sušniku, 6104 St. Clair Ave. London, 13. nov. — Uradno je bilo nocoj poročano, da je bila pogreznjena nemška bojna ladja Tirpitz, ki je imela 41,000 tonaže. Angleška bojna letala Lancasters so jo z dobro pomerjenimi bombami poslala na dno morja včeraj v Tromso fjordu ob severni norveški obali. To je bilo že osmič, da so an gleška letala napadla zadnjo naj večjo bojno ladjo nemške mornarice. Ladjo so direktno zadele 12,000 funtov težke bombe. Angleško ministrstvo zračne armade je objavilo sledečo ura: dno vest: "Tirpitz je bila pogreznjena. Včeraj zjutraj je 29 bombnikov angleške zračne armade napadlo nemško bojno ll^djo Tirpitz ,z 12,000 funtnimi bombami. Bilo je več direktnih zadetkov in v par minutah se je ladja nagnila in pogreznila. Eno naše letalo je pogrešano." Tirpitz je bila mnogokrat napadena in večinoma je iskala zavetja, da so jo popravljali. Ladja iste velikosti, Bismarck, je bila pogreznjena v maju 1941 v severnem Atlantiku po angleški mornarici in letalih. Tirpitz so Angleži tako skrbno zalezovali ,da si ni upala na morje. Nemcem je bila že bolj v napotje kot v korist. Polna tri leta so jo skrivali po norveških kranjska dekleta za spomm. Na prt so všila dekleta v lepih barvah rože in pa slovenski napis sledeče vsebine: "Glej naprej, nazaj ne glej nikoli! Nov pogum bo zdravilo tvoji boli!" Letalec piše domov, da mu bo to bivanje med dobrimi Slovenci za vedno v spominu ter je naročil domačim, naj obiščejo Pe-tričevega gospoda na 62. St. Marks Place, N. Y., kar so tudi storili. Tudi letalec Ručigoj iz Brook, lyna, N. Y. piše, da je bil s tremi svojimi tovarišiletalci več tednov pri hrvatskih kmetih v Istri, ki so lepo skrbeli zanje ter jim pomagali iz dežele, ko je nanesla prilika. Kdaj so bili letalci v Sloveniji ne povedo, toda najbrže so bili enkrat poleti, ker pripovedujejo, da letina v naših krajih zelo lepo kaže. Rev. Pius Petrič, župnik na slovenski fari v New Yorku je bil te dni dokaj veselo -presenečen, ko je ga obiskala neka družina iz Brooklyna ter mu povedala, da je bil njih sin, ki služi pri ameriških letalcih v Italiji, nekaj tednov gost pri njegovem očetu v vasi Ravnica fara Suhor pri Metliki.1 Letalec se je vračal z bombardiranja po južni Nemčiji, ko se je morala posadka spustiti na tla v Suhi Krajini iz pokvarjenega bombnika. Vaščani so peljali letalce k Petričevim, ker je bil on svoje čase 37 let v Ameriki in zna dobro angleško. Po več tednih so potem ameri. ške letalce srečno spravili iz Slovenije, odkoder so se vrnili z letalom v Italijo. Letalec iz Brooklyna je poslal domov sliko Petričevega očeta in pa krasen prt, ki so mu ga podarila belo- Vabilo na važen sestanek pogorelcev Vsi oni hišni posestniki, ki so pogoreli v požaru 20. oktobra, so vabljeni na važen sestanek v sredo ob osmih zvečer v SND na St. Clair Ave. Vabljeni so tudi vsi drugi, ki jim je pri srcu obnovitev slovenske naselbine. Na sestanek bo prišla mestna načrtvena komisija, ki bo predložila razne načrte za pozidavo naselbine. Na tem sestanku bo lahko vsak povedal svoje mnenje, kako in kaj naj bi se nanovo zidalo pogorelo naselbino in pod kakšnimi pogoji. Sestanek je zelo važen, zato se udeležite vsi. Vsi ponesrečeni pri požaru naj se javijo Slovenska relifna komisija prosi vse one hišne posestnike ali ] najemnike, ki so bili prizadeti vsled požara v petek 20. oktobra c in ki se doslej še niso javili, da se prijavijo v uradu na 6213 St. \ Clair Ave. in sicer najkasneje do petka zvečer. Uradne ure so } vsak dan od 9 do opoldne ter od 1 do 5. popoldne. V petek so uradne ure od 9 do 12 opolne in od 1 do 8 zvečer. Torej še enkrat: prijavijo naj se vsi oni ponesrečeni pri po- ( žaru, ki se doslej še niso prijavili. Vsakemu bo v korist, da to stori. f jordih. Samo včasih si je upala na morje ob morski poti, kjer so zavezniki vozili potrebščine Rusije. V avgustu 1941 je obstreljevala Tallinn v Finskem zalivu. Tri mesece pozneje so jo našli ruski bombniki v pristanišču Gdanjsk ter jo bombardirali. Od takrat ni našla več miru pred zavezniki. Kadar je šla na odprto morje, da bi napadla kak zavezniški konvoj ,ni prišla nikdar blizu, ker so jo vselej prej spazili. Zavezniška letala so jo obsula z bombami in šepala je zopet nazaj v svoje skrivališče. Najbolj drzen napad na to nemško bojno ladjo je bil izveden v septembru lanskega leta, ko so jo napadle v nekem fjordu male angleške podmornice, katerim se pa napad ni povsem posrečil . -o- Bilo srečno Mr. in Mrs. John Kolegar, 6930 Hecker Ave. naznanjata, da se bo jutri zjutraj ob devetih poročila v cerkvi sv. Vida njuna hčerka Antoinette z Frankom Turk, sinom Mr. in Mrs. Frank Turk, .6729 Hecker Ave. Prijatelji so prijazno vabljeni k poročeni maši. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Vojaške glasovnice niso dospele o pravem času Več kot 2,000 vojakov iz okraja Cuyahoga ni glasovalo zadnji torek, ker njih glasovnice niso dospele pravočasno ,da bi jih vo-livni odbor štel z drugimi. Te glasovnice bodo uničili ,ne da bi jih pregledali. Vojaška maša V četrtek ob desetih bo v cerkvi sv. Vida vojaška maša za pokojnim Pfc. Steven J. Markolija, ki je dal svoje življenje za domovino 17. septembra 1944 v Franciji. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k maši. Vrnitev iz bolnišnice Mary Vilar se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se nahaja zdaj cloma pod. zdravniško oskrbo na 14305 Thames Ave. Prav vesela bo, če jo ob priliki prijateljice obiščejo. Tem potom se želi zahvaliti za obiske v bolnišnici, za cvetlice in kartice. V bolnišnico Miss Rosemary Sever, 1.101 E. 74. St. se je podala v Charity bolnišnico, kjer se je morala podvreči operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi 47. ward F. V zadnje s'ovo Članstvo Waterloo Grove št. 110 W. C. naj pride nocoj ob osmih v Svetkov pogrebni zavod, da izkaže zadnjo čast pokojni sestri Alice Kumel. Direktorska seja Jutri večer ob osmih bo seja direktorija SDD na Recher Ave. Vsi direktorji naj se gotovo udeležijo. AMERIŠKI LETALEC JE BIL LEPO SPREJET PRI SLOVENCIH V DOMOVINI J. 1, VVi ------------•------- Mike Karaba iz 20681 Fuller Ave., Euclid, Ohio, se je vpisal prostovoljno k mornarici, kamor je odšel zadnjo soboto. Star je šele 17 let. Želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. Njegov brat Sgt. Henry Pecan služi z ameriško armado nekje v Franciji, n j ego svak/ Tirpitz, največja nemška bojna ladja, je bila baje v nedeljo pogreznjena Angleško letalsko ministrstvo uradno poroča, da so nemško bojno ladjo pogreznile bombe angleških letal ob norveški obali v nedeljo zjutraj. "AMERIŠKA DOMOVINA" AM KRI C AN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC Editor) •117 St. Clair Ave. HKndsrsoa M28 Cleveland «. Ohfa. _Published dally axcept Sunday« and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 16.60. Za Cleveland, do pofitl. celo leto $7 60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4 00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po po&tl četrt leta 12.25 Za Cleveland In Euclid, po ramaialclb: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 __PoMuneana iterllka 1 cente__ SUBSCRIPTION RATES: Dnlted State« and Canada. $8.50 per rear. Cleveland. 1» mall. $7.50 per mr U. 5. and Canada. $3.60 tat 8 month«. Cleveland, toy mall. $4.00 lor 6 month* C. S. and Canada $2.00 for > months. Cleveland by mall $2.26 for s month« Cleveland and Euclid by Carrier $6.60 per year; $3.60 for 8 month«. $2.00 for 3 months. Single eople* I cent« Entered as second-class matter January 6th, 1$08, at the Fori Of flee at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _____ No. 265 Tues., Nov. 14, 1944 Res veliki možje ostanejo na vrhuncu Bilo je pred 26 leti, ko so zdravniki v nemški bolnišnici premišljevali, če bi pacijenta spustili domov, ali bi ga poslali v kak zavod, kjer so nastanjeni duševno zaostali. Pa-cijent je bil vojak prve svetovne vojne in popolnoma duševno sesut. Končno so se odločili, da ga puste. To je bil kor-poral nemške armade, Adolf Hitler. Na drugem koncu sveta so bili takrat trije možje, ki niso še nikdar slišali o Hitlerju, in katerim je usoda določila mnogo opravka ž njim v poznejših letih. Eden teh je bil Franklin Delano Roosevelt, ki je bil takrat pomožni tajnik v mornariškem oddelku in priznan kot jako uporaben mlad mož. V Londonu je bil Winston Churchill, ki je na dan premirja stal pri oknu svoje sobe in zrl ven v meglen jesenski dan. V Rusiji je bil Jože Stalin, ki je takrat delal načrte za rekonstrukcijo nove Sovjetske Unije. Skoro nepoznan mlad mož, ki je stal takrat daleč v ozadju voditeljev — Lenina in Trockija. V Nemčiji je bil nek Heinrich Himmler, katerega glavna skrb je bila, da bi dobil dovolj gazolina za svoj taksij. Nek časnikarski poročevalec, Josef Goebbels. je hodil okrog in iskal kruha pri raznih časopisih. Herman Goering, pilot v nemški zračni sili, je pripovedoval vsakemu, ki ga je hotel poslušati, o svojih junaških činih tekom vojne. Dwight D. Eisenhower, ki je četrt stoletja pozneje vodil zavezniško armado na Nemčijo, je bil zelo razočaran mož pred 26 leti, ko je slišal, da je bilo sklenjeno premirje, ker ni imel nobene prilike, da bi se bil izkazal v boju. Na 11. novembra 1918 je bil namreč Eisenhower učitelj v vojaški šoli v taborišču Colt, Pennsylvania. Ti možje, ki niso imeli nobene posebne vloge pred 26 leti, so danes zapleteni v enega najhujših bojev v zgodovini in sicer proti korporalu, ki je takrat za las ušel zavodu za umobolne, kamor je po vsej pravici spadal. Roosevelt, Churchill in Stalin, ki niso takrat drugega poznali, delajo te dni načrte, da se zopet sestanejo ter napravijo program za svet, ko bo Hitler enkrat likvidiran. Pred 26 leti nepoznani možje, so danes voditelji sveta. Kaj pa Hitler? Prošli teden je prvič "pozabil" napraviti govor ob največji obletnici nacizma, njegovega rojstva v pivniških prostorih v Monakovem. Nekatera poročila trdijo, da jih je mnogo v Nemčiji prepričanih, da je Hitler že pod zemljo. Druga poročila vedo povedati, da je blazen. Pa naj bo že s Hitlerjem tako ali tako, eno je gotovo, da se namreč naglo pogreza v pozabljenje na tisto stopnjo, na kateri je bil pred 26 leti — ničla. Naenkrat jim je vzplamtelo srce Na 5. in 6. decembra 1942 se je rodila v Clevelandu politična organizacija ameriških Slovencev, kateri so nadeli ime SANS, Slovensko ameriški narodni svet. Ta organizacija si je nadela nalogo, da bo rešila staro domovino, če ne morda ves svet. Mi smo takrat zapisali, da je bil porod ponesrečen ter napovedali SANSu — boben. In zgodilo se je . . . SANS, ki tekom dveh Jet ni napravil drugega, kot da je zbiral med ameriškimi Slovenci denar in istega sproti razmetaval, je danes politično in finančno mrtev. Nobene škode! Napravil ni druge škode, kot da je med ameriške Slovence zasejal razdor in zapravil precej lepih tisočakov iz žepa ameriških delavcev. SANS je torej totalno mrtev, niso pa mrtvi njegovi voditelji. Ker so tako lepo zaigrali vlogo, ki jim je bila poverjena, ali ki so si jo naložili, ko so s konvencijami, sejami, voznimi stroški in drugimi nepotrebnimi izdatki zafučkali blagajno, iščejo zdaj druge poti, da bi ostali na krmilu, pa da bi prišli zopet do denarja. Zadnje je glavno, kakopak. Ker pa dobro vedo, da so pri ameriških Slovencih izgubili kredit, so s pomočjo nekaterih lahkovernih kalinov prišli na lepo idejo, ki jim bo, če jo bodo izpeljali, zopet napolnila bisago. Naenkrat so se namreč do ušes zaljubili«V lepo blagajno, ki jo ima Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, pa so vazpili: združimo se! Fina in krasna ideja! Nekako na tak način, kot je rekel nekoč črnogorski kralj Nikita: mi pa Rusi, bogami! Prazna malha naj se združi s polno vrečo. Čast, komur čast za prelepo misel. Naenkrat so vrgli v svet svarilo: nihče drugi kot mi ne sme deliti podpore v stari domovini, zato morate izročiti denar nam! Blagor ubogim na duhu, ki jim to verjamejo. Da ne bo kake pomote in da se tega ne pozabi, naj mi pribije-mo na tem mestu, da vsak, ki dobi dovoljenje zbirati prispevke. ima tudi polno moč iste deliti. Če je torej JPO/SS zbiral denar za reveže v stari domovini, bi ta denar lahko razdelil, kakor b: ga hotel. Kdor trdi drugače — laže! Torej SANS, ki je vsa ta leta, ko je JPO/SS zbiral cente in dolarje, se trudil in žrtvoval, da je spravil skupaj nekaj tisočakov, lepo kadil cigare in zapravljal nabrani denar, se hoče kar na vsem lepem polastiti lepe blagajne JPO/SS. Dočim dve leti ni vedel, da bodo rojaki v stari domovini potrebovali podporo, in je svoje tisočake razmetaval kot kak furman, se mu je zdaj, ko ima prazno blagajno, srce kar naenkrat vnelo za reveže v stari domovini. To se pravi, da bo- mo povedali pravilno: srce se jim je vnelo za blagajno, ki jo ima JPO/SS. Zaenkrat denarja še ni dobil ,ker ga dobro tiščijo taki kot je Jože Zalar in Josephine Erjavec. Ampak vse izgleda, da jih bo reakcija preglasovala, za kar bo zasluga nekaterih takih, ki ne vidijo dlje kot do konca svojega nosu. Kadar se bo to zgodilo, bomo zopet povedali svoje mnenje in prepričani smo, da bo to dvignilo precej prahu po ameriški Sloveniji. SEJA GLAVNEGA ODBORA JPO-SS 19. OKTOBRA 1944 (Nadaljevanje.) FINANCIAL REPORT JRC-SS Balance as of June 30, 1944..$74,770.77 July 8—Collected by Andrew Sprogar, N. Y.............$ 12.00 8—John Langerholc, Sec'y. Br. 23 ................................12.00 8—Theresa Pogatchnik, Buffalo, N. Y..........................2.00 15—Joseph Krasovetz, Treas. Br. 16 ............................75.00 19—Anton Hren, Treas. Br. 26 ........................................................50.00 21—John Vitez, Treas. Br. 29 ........................................................3.00 28—John Yenko, Treas. Br. 17 ........................................................25.30 Balance July 31, 1944......$74,950.07 Expenses to date .............. 79.50 Net Balance ......................$74,870.57 UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS—SERIES "F" Issue Price plus Accumulated Dividends—$72,744.15 Maturity Value—$97,825.00 Balance July 31, 1944 ........$74,950.07 August 1—A. Skerly, Treas. Westmoreland County, Federation SNPJ ............................25.00 1—Forwarded by Slovenic Publ. Co., New York, N. Y..........................................................9.50 7—A. Cedelnik, Treas, Br. 34 ........................................................53.00 7—Joseph Durn, Sec'y. Br. 35 ....................................................150.00 11—John Gottlieb, Sec'y. Br. 8, Chicago ........................208.12 17—Valentine Jugovich, Rock Spgs., Wyo..................8.00 25—Anton Radnak, Sec'y. Br. 33 ........................................................25.00 20—John Dolenc, Sec'y. Br. 9, SANS ................ 11.22 29—Frank Meglich, New York. N. Y................... 2.00 Total ..................................$75,441,91 Net Expenses to date ...... 79.50 Net Bal. Aug. 31, 1944......$75,362.41 UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS—SERIES l*F" Par Value. $72,744.15 ^ " Maturity Value—$97,825.00 Balance Aug. 31, 1944..........$75,441.91 Sept. 1—A. Cedilnik, Treas. Br. 34 ........................................................117.00 3—Amer. Frat. Union ....:... 1,000.00 3—Joseph Turk, Sec'y. Conemaugh, Pa......................248.34 3—May Tomsic, Canons- burg. Pa..............................................100.00 3—May Tomsic, Canons- burg, Pa..............................................25.00 3—Forwarded by Glas Naroda, New York ............67.00 6—Mrs. Frank Tomsic, Sec'y. 83 SANS ............................................25.00 12—Jennie Gerbeck, Sec'y. Br. 26 ........................................................50.00 25—George Pavlakovich, Treas. Br. 21 ................................29.26 25—Karol Kerzic, Denver, Colo..............................................................5.00 25—Victor Stovec, Denver, Colo..............................................................5.00 25—John Vitez, Sec'y. Br. 29 ........................................................3.13 27—Joseph Erjavec, Treas. Br. 1, Joliet ....................................1,274.33 (Proceeds from KSKJ 50th Jubilee) Balance Sept. 30, 1944......$78,390.07 Expenses to date .............. 92.00 Net Balance ......................$78,298.97 UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS—SERIES "F" Par Value—$72,744.15 Maturity Value—$97,825.00 Leo Jurjovec, blagajnik. Poročilo blagajnika se vzame na znanje. Na vrsto pride poročilo podpredsednice sestre Josephine Erjavec, ki omenja, da upa in želi, da bo dovolj odziva na naš apel za pomoč našim trpečim v domovini. Priporoča previdnost, kadar se bo delil denar, ki je bil poslan na JPO-SS. Vsaka slovenska naselbina naj bi se takoj potrudila, da čim več nabere prispevkov za ta sklad, kajti kmalu bo čas tu, ko bomo morali v resnici nastopiti in deliti. Poročilo se sprejme. John Ermenc poroča, kar se tiče Milwaukeeja, so šli takoj na delo, kakor hitro so čitali naš apel. Kolektati nameravajo od hiše do hiše. Tudi obleko bodo zbirali. Omenja, da bo v tem smislu govoril na radio radi prispevkov za JPO-SS. Dalje omenja, da so posebno rev. A. Schiffrer, Rado Staut in Fr. Puncar aelo agilni in vneti delavci ter veliko pomagajo pri nabiranju prispevkov za JPO- SS. Oprosti se tudi, ker ni mogel biti navzoč na zadnji seji, ker se je moral udeležiti konvencije JPZ Sioge.' Frank Wedic poroča, da želi da bi vladala med nami večja zastopnost. Ako bi kdaj prišlo do kakega nesoglasja, da se ni treba razburjati in jeziti, temveč se naj na lep način uredi in popravi. Treba je skupnegla nastopa, ako želimo, da bomo uspešni.—Poročilo se sprejme. Tajnik JPO-SS prečita brzo-jave in pisma poslana za današnjo sejo. Brzojav od Jamesa Bruna, "Executive Director President's War Relief Control Board," priporoča hitrega nastopa za pomoč Jugoslaviji. Dalje brzojavka od Zlatka Balokoviča, predsednika United Committeeja, in od Louisa Adamiča, ki apelirata na JPO-SS za pomoč ter priporočata, da naj bi se denar JPO-SS porabil za nakup tovora ladje, ki pride v newyorško pristanišče v bližnji bodočnosti. Adamič dalje omenja v brzojavu, da vse, kar bo namenjeno za Slovence, se bo lahko posebej zaznamovalo ter da smo na ta način lahko brez skrbi, da pride v prave roke. Pismo iz urada War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent. Uradniki te novo organizirane akcije nujno prosijo za kooperacijo JPO-SS. Želijo, da se jim pridruži ter skupno nastopi za pomoč našim v stari domovini. Parnik, ki pride iz Jugoslavije po blago, bo imel za 5000 ton prostora. Posebno poudarjajo, da moramo gledati, da parnik ne bo odplul prazen iz Amerike. V zvezi s tem se prečita pismo ministra Save' Kosanovicha, ki opisuje razne predmete, ki so najbolj potrebni v Jugoslaviji. Na podlagi tega br. Cainkar priporoča, da bi se denar, ki ga ima JPO-SS, uporabil za zdravila in za zdravniške instrumente. Sodi, da je najnujnejše, da se naš narod doma ohrani pri zdravju, kar ga je še. Ako kupimo zdravniške instrumente in zdravila, bo največ in najbolj nepristransko pomagano, ker zdravje je potreba vseh. Lahko ohranimo pri življenju mnogo trpečih, ki so drugače zapisani smrti. Medikalni instrumenti bi bili l-abljivi med našim narodom kot spomin na našo pomoč še za mnogo nadalj-nih let. Nato predloži resolucijo, ki jo je sestavil v ta namen in ki se glasi: Ker je pred kratkim prišlo obvestilo od zamejne jugoslovanske vlade v Londonu, da prve dni meseca novembra dospe v newyorsko luko jugoslovanska tovorna ladja, da naloži življenjske potrebščine ter jih odpelje v pomoč sestradanemu ljudstvu v starem kraju čim prej mogoče, ter je to za-eno apel na jugoslovanske pomožne organizacije v Ameriki, da hitijo z nabiranjem obleke, hrane in drugih potrebščin ter nakupijo zdravila in medikalne inštrumente in po- * • • i j • magajo napolniti to ladjo; nadalje, Ker je namen Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, zbirati tako pomoč ter jo dostaviti najpotrebnejšim v stari domovini, kakor hitro bo to fizično mogoče; in ker je zdravstvo eno največjih polreb sedaj in za bodočnost jugoslovanskega ljudstva, nam je s tem dana priložnost, da z nakupom zdravil in medikalnih inštrumentov z našimi skromnimi prispevki najizdatneje pomagamo stari domovini ter bo naša pomoč najbolj nepristranska in pravična, je sklenjeno na izvršni seji dne 19. oktobra 1944, da se ves do časa, ko dospe omenjena ladja, nabrani denar porabi v to svr-ho. Zaeno se nalaga predsedniku, tajniku in blagajniku JPO, da to izvedejo po svoji sodbi in najboljši previdnosti. Sledi daljša razprava, v katero posežejo vsi navzoči. Br. Zalar govori proti sprejetju resolucije. Vpraša, zakaj tako prežijo po denarju JPO-SS in zakaj tak pritisk za združitev? Kaj predstavljajo uradniki, ki so pismo podpisali in koga zastopajo? Pravi, da je govoril s predsednikom Hrvatske bratske zajednice in tudi s predstavniki srbskega naroda in dobil odgovor, da Hrvati in Srbi nečejo imeti opravka z njimi. Če torej Hrvati zbirajo prispevke za Hrvate in če Srbi zbirajo denar in druge potrebščine za Srbe, zakaj potem ta pritisk na nas? Zakaj naj bi se denar naše pomožne akcije porabil v kake druge namene kot v one, za katere smo ga od ljudi prejeli? Dokler ostale jugoslovanske narodnosti zbirajo prispevke neodvisno in samostojno, in to samo vsaka narodnost za sebe, zakaj naj bi mi ameriški Slovenci drugače delali? V New Yorku se nahaja pomožna akcija United Yugoslav Relief Fund, sponsorirana po The American Friends of Yugoslavia. Z njih uradnega pisalnega papirja je razvidno, da je članica tega odbora tudi Mrs. Balokovich, soproga predsednika ZOJSA. Poročilo The President's War Relief Control Boarda z dne 23. septembra 1944 izkazuje, da znašajo skupni prispevki te organizacije $1,812,454.39. Poleg tega poročilo kaže, da se je porabilo za administrativne stroške nad 140 tisoč dolarjev, pri naši pomožni akciji pa znašajo dosedanji stroški $92.50. Ravno tako je iz omenjenega poročila razvidno, da ima dotična organizacija še lepo vsoto tisočakov na rokah. Zakaj se ne zahteva denarja od te organizacije? Kar se zbiranje obleke in raznega drugega blaga tiče, nimam nič proti temu, če se zbira in pošlje v skladišče nove organizacije, JPO-SS nima pri tem nobene odgovornosti. Vse drugače pa je z denarjem, ki smo ga od naroda prejeli, za denar je JPO-SS odgovoren onim, ki so ga darovali in onim, za katre je namenjen. Ze na seji 19. sept. t. 1. smo o tem razpravljali in sklenjeno je bilo, da JPO-SS ostane kot je. Takoj spočetka današnje seje smo potrdili zapisnik minule seje, ki kaže, da ostane naša pomožna akcija samostojna, kot je bila ustanovljena. Sprejeli smo tudi poročilo brata blagajnika, ki skoraj isto potrjuje. Bomo li ono, kar je bilo pri minuli seji sklenjeno in zopet danes dopoldne potrjeno, sedaj zavrgli? Bodimo možje! Jaz sem odločno proti sprejetju predložene resolucije! (Dalje prihodnjič^ Prispevki za Lauschetovo kampanjo Za 23rd ward citizens committee to elect Lausche governer imam za sporočiti cenjeni javnosti imena prispevateljev z,a v pomoč kriti stroške, kateri so nastali v tej borbi za izvolitev Lau-peheta za guvernerja države Ohio. Tudi nabiralce hoč#m omeniti ,ker napravili so zelo dobro delo. Nabiralci: Mrs. Paulina Žig-man ^Frances Žugel, Anna Rode, in Edward A. Simoncic. Prispevali so: Neimenovan 815.00. Po $10.00: Mr. in Mrs. Frank Slejko in Mr. in Mrs. John Levstik. Po $5.00 si prispevali: Math' Braidich, Martin žugel in družina, Anton žigman in Frank De-želan družina, Mrs. Antonia Bolha, Frank Zobec, Tom Vido-vich, Edward A. Simoncic, Louis Cimperman, in John Ježek je prispeval $3.00. Po $2.00 so prispevali: Martin J. Svete, Frances lie, Frances Hočevar ,Louis Lagina, Mr. Hace, Mi's. Rose Medved, Mrs. Jernej Drobnič, Mrs. Florian Močilnikar, Louis Tome, Mrs. John Per, F. Cimperman, F. Go-renc, John Javornik, Joseph Ste-fancic, Carl Spretnik, Zakrajsek iz Bonna Ave. H. Lavrič, Anton Strniša. Ignac Spacker prispeval $1.25. Po $1.00: Victor Jakopič, Jer. ry Glavač, Mary Vuksinic, John Basar, Margaret Basar, Charles Karlinger M. Dobrinovec Jewel Jezek, Mary Simoncic, John Tercek, John Glavič, John Mo-horcic, Antonia Rehberger, Mrs. Petkovšek, Andrej Božič, Anton Rožance Mrs. Mežnarsic Glass Ave. Mrs. Hoffman, Mary Grm-šek, John Sulen, Stanley Zalar, Frank Brgl.es; Lou'is Peterlin, Joe Valencic, Anna Malovec, Mrs. Steklasa. John Intihar, Rose Zorc, Rudy Sajovec, Frank Burja, Frances Stepe, Mr. Grjol, Anna Skenre, Louis Feme, Joe Intihar Mary Pisek, Joe Pernat, Eddy Barnik, Mrs. J. Zakrajsek Carl Ave. Anton Urbancic, Jose-phi na Gorša, Joseph Vidmar, Anton Hočevar, Herman Woll, Mrs. H. Backovski Mrs. M. Se-kara, Mr. Franas Jr., Rose Kos. maš, Mr. Popotnik, Mr. Matja-šič, L. Zupančič Carl Ave. Andrew Slogar, Cardia Zuber, Alojzija Klopcic, Markužič družina E. 63. St. Mathew Verbič, Jack Bolta, Mary Mahne, Neimenovan, Julia Brezovar, John Petrohauer, Helena Mally, Lav-rence Zupančič Mrs. F. Kitcha-ver, Mr. Plavan, Mrs. Thomas O'Neill Mrs. Oblak, Mrs. Mohor-čič, Mrs. Lučič, Frank Matjasic, J. Ruparčič, John Pangonis. Brez dvoma ,da stanejo take kampanje mnogo denarja, vemo da Lausche ni dobil velike podpore od nobene stranke, zato bo gotovo v njegovi kampanji nastal primanklaj .katerega bo moral eden ali drug plačati, ravno ko to spravljam skupaj poslušam poročila volitev. Ni straha, da ne bo vse plačano, ker kamor se naš France poda, ne pusti za sebo'j dolgov. Ako mogoče bi kdo rad pomagal za v poravnavo tega dolga, bom prav rade volje sprejel prispevek in izročil na pristojno mesto, ter tudi priobčil imena prispevateljev. Hvala vsem, ki ste se tako požrtvovalno odzvali, pa najsibo z finančno pomočjo ali pa z delom, ki ste se tako velikodušno odzvali in tako neumorno prinašali prispevke, kateri znašajo nad $2,400.00 in so že na pristojnem mestu. Hvala vam vsem skupaj, Za odbor. Joseph Okorn, tajnik. -o- Značilno je, da niso nemški barbari pred odhodom iz Aten v Grčij i poškodovali zgodovinskih stavb in tudi razne umetnine v zgodovinskih muzejih s0 ostale nedotaknjene. USED Fflt mflGIC USED FflT C3H303(CloH3B0)3 gONVtmD INTO GLVfERIHE C3H003 GOES INTO *ED!£(U JELLIES, ^^ »iiiriWT^I Na faro je prišel nov tf«TMe Ko se je v nedeljo predsta^ M jim ovčicam, se je naniell.8BJ.' tem čez teden obiskati P0,^^, zne družine na njih do®°! j|( bo videl-,kako živijo. Prld j, "J do neke hiše, iz katere f/ Da jal"velik ropot, razbijanje in ^ t je.. Ker ni prišel na trka"^ * ] ček vratom, jih je odprl1 «e: Pil v sobo, kjer je ležalo Pp % vse navzkrižem, mož in2 , Ha pa stala vsa upehana vsa* jem kotu. župnik se obrne do 1 , Je i prijazno reče: "Prišel s ^ __fac „ bil« * l» r Poročila iz Ohio s° v v ■ i čudna. Pri vsakem Je ^ p sche za nekaj tisoč 5« jim nasprotnikom. E"K in \ 3 bili pa menda zmoti% svojim ušesom nisem ^ j|j, Jli] jeti, ko so dvakrat ^ ju je France za štiri tlS°repri« % naprej. Dasi sem bil P , oj|a da mora biti to P°mota'dil tt S sem mogel premagat1 > ^u «aže šel v nek pozabljen kot ^ ^ sem po dolgem iskanj ^ JI j2 bolj pozabljeno flaSc%# J^i sem po velikem prizžf S tisnil par kapljic f i pijače, ki mi bo P0"1^ 0; # bom padel v omedl«v' ^ > da slišal po radiu kaj «eP nega. ^ ^ H Tajprajtar sem ze tesJ« ^ stil v miru. Sedel sei» v,s Jbc radiu, palil cigarete {e, razkosaval'na drobne ^ gj*^ poročevalce, ki so 1 ^ J t govoriti, pa niso P°veo3ti"!' ^ Ko so mi pa narav" ^ J 'oj, za 24,000 glasov 2» y ^ mi je bilo zadosti. \ s^ se trdno odločil, da t®^ K vim enkrat za vselej ,j jir ^ je pa je, tega mi je d ?(i * !|jiCi sta. Človek more J2a toliko in nič več. S s tistimi tremi škr"1^ j re nalašč šparam .j iz1 bi ^ za vsak slučaj, izt'ie ^ « f imenovane steklenf ^ y njih par kapljic, da . % več korajže, potem s r It ^ zil potihoma v klet, > dil ljube družjnice, K ^ Kj ^ čiva. Blagor ji, k> » ^ , U politika. Ko sem P1 tiM \ sem začel stikati gledal vse zaboje j" ^ 11: ]ju vse police in ( % našel, kar sem lS tj5#lj ali kakor pravimo ^ ^ ^ pravnemu orodju No, nisem je "aše je jjT, k j položeno. Najbrže ^ ^ nji ž njo kak važen ^ >k ( liki mojster Ji^bljr : V; licu mesta sem nlU ( nagrado. ^ 'k Ni kazalo drug«01? g0P % šel praznih rok *>P\ terse vdal v svojo 8 <»^ ki mi je skrila ** ^ Jj ^ sem nameraval . r (lo?y ^ človeštvo koristno .^f. delo da bi tisti J» b ki daje v svet * ^ čila od volitev ^^ ■ ^ vnjaško spremeni' s. ^ ščice, ki bi v ri te„i. ■ j ^ imenitno gorele P ^ bj jih ves večer obn* > % izbranimi beseda J.,,; }f mešanimi z žvepljn , ,Hj . oti^'' k1 V Pa je ta U j\ teza najbrže P^e« & maj sem se zopet ^ ratu, je J. izročilo, da je 1 j^d- ^ ^ 15,000 glasov še ,jKo P «.« , iskanje sekire je „ce • jj lo, da je priSell' ^ , ^ glasov naprej. 1J je 1" Hj 24,'000 manjšine J° ; V mo" še 15,000. ^ ; Sij Volitve še nis" ' ^ jj® so od vseh strani nil P® A^očila o pomoru in o^ šj' Franche-Comte, vjj),i fiaujolais so bile sil-jgtii , ete; 150 gradov je bi-"prr, j."1 v malo dneh. Cham-in in oblasti so žele- llljo f izvežbali. To pa va P11 r Po misli, zato je Ulj«1 !,„ Sal majorju Bach- 1 ^ bi nas odpoklical. ^ j,, 2 Hstom, ki nas je I i^1"12' sem prejel pismo ^ Dobro dekle je pili^ ^ H Tu . >S an! jje ^ °če pisal, kako si rats' rešil in kako si se in' 4 ' Bastije hrabro" dr-ige' v ^ «voj trdni sklep, da 0yili< I iič Več pisala, docela ž P J1 Pokopati skupaj z ^ii ji' ki si jih zaslu-gjf* !Soa sem tako huda na i» ^ miniaturno sličico, •^'l Ik V uniformi, in i«l i 'mi rožami, ki si mi zP.. luj-j Sevres-a, založila v ";,11L 'iadljec' svojega i» & Z11 tako spravila iz-'k . pa Damian zo- V; tliiSVoj'em žeblju v m0" 'ič ga vsako jutro in — in včasih i^i a čudovito lepe te51' ^ r«s-a sem postavila i vjj katere Božje Ein-.^j !5L.tlu bi se tudi ona Te-,!i )alu- Seveda molim 15."i C lahko mislim, da << (j ebuJ'eš, ker moraš ^ pripravljen, po-2ivljenje v nevar- il ^ ^ !e'e.' C i ^'i bi ne bilo bo-jO i <|j, el slovo od vojske in Jjj.4 ko Ti je Franco-dv°rnega slikarja ^ Hvd Učitelja? Pri tem /j fi b Veliki nevarn°-l '''hlS mnenJ a> da je ? ! s S|koli Privolil, da bi ;,%1(1ikarjem poročila? ^ 1 1 (J(ir uPam, da bi na-is tu el blagoslova, in -jff | to vse eno, ali mi slikarjeva, ali \ JVa- Preudari to! >.; Tebe v groz. e ^ k'"? Večkrat Te vidim & I'!;,,7° se s temi nečlo- boriš za živi j e- en-.'1 ^g,0 so Te na kakšno ' ^ hu! Tako stra- ol\ $ sem zdaj čas- jjTv h[,' vln Jaz ji moram e!''''"" časnika brati ne- knjig. Zakaj jlir ; \ Jl> cla ne bi kdaj I žalostnega ob ^bj. arlu Francu, ali \J.,Vedi namreč, da K«!j Cla i" Te zelo lju- 5 a Pisma," ki so ti ^ ;Vfedila tako sitnost, i of J Sa^' ko ji je o. Se- (i'l ikb, ' da ie mojster ,n *|fl i'tifjj erti iz časnika v sPJ i[ tudi Katra gor iz !i> Da bi slišal i, \ i i Hi oe> M jih pri tem de-»1 'j! ^ biina bilza Francoski vse 'revolucarje' Hl 26 davno 'pobesila, iztrgala.' A strela \ la nanje; ker to {e}\ V Mj' m Potepi tudi niso if j neSa naboja smod-PJ \ • da Te lepo po- /C^jše pozdrave pa • , H hV°ia mati. Zdaj po p1 V1 ,>tli av dobro godi, in i!l1 ur na vrtu pri lt"vij , Jo s teto pridno :,llt' ISa • llGka;i časa sku" 15:10 in pletemo ter Junaštvo iti zvestoba kovinski roman iz časov francoske revolucije. izpijemo čašico kave, ki nam jo Veronika skuha. In zdaj ostani zdrav in v božjem varstvu in nikar ne zabi Svoje zveste Verene Keyser. P. S. Boter, ki je bil pravkar pri nas, Te tudi pozdravlja. Zdi se mi, da ga nekaj skrbi ; bržkone, ker tistega mnoge-gega denarja iz Francoske več ne prejema. Vendar še zmerom upa, da bo kralj te 'kanalje' kmalu strahoval. Piši kmalu." Vesel radi Vereninega odpuščanja sem se vrnil v Pariz. Velike reči so se bile mej tem zgodile v 'Narodnem Zboru.' V slavni noči od 4. avgusta se je bilo plemstvo odpovedalo fevdnim pravicam, duhovščina pa desetini; cehi s obili razpušče-ni, prodaj nost uradnih služb odpravljena, slehernemu zajamčeno enakomerno obdavčenje in po sposobnosti dostop k vsem službam. Plemstvo je potemtakem bilo odpravljeno, duhovščina od države plačana, zato pa tudi njeni samovolji predana. Potem je sledil 27. avgusta proglas 'človekovih pravic, ki naj bi tvorile temelj ustavi. Radovanje je vladalo v Parizu, kakor bi bila napočila zlata doba. Sicer docela pametni ljudje so se na javni cesti objemali, med tem ko so jim tekle solze veselja. "Zdaj bo vse dobro," so si pravili. "Zdaj smo vsi svobodni in enakopravni bratje! Naš kralj je naš prvi uradnik in glava srečnega naroda. Obžalovanja vredni u-mori, ki. so se tu in drugod zgodili, požigi gradov in podobni izgredi se ob začetku velikih prevratov skoro ne morejo za-prečiti. A zdaj je svoboda zmagala; zdaj prične v miru in varnosti zlata doba za celi narod bratov!" Tako je zvenelo z vseh strani na ušesa, in tudi jaz sem bil mlad in vročega srca. Kaj ču-cla, da je splošno navdušenje tudi mene prešinilo, ko je razvnelo celo toliko resnih in prev-darnih mož daleč naokoli! O čemer sem bil sanjal, ko sva s Salisom govorila, je zdelo da se zdaj dopolnjuje. Pismo od Salisa, ki sem ga dobil ob svojem povratku v Pariz, je obsegalo samo navdušene hvalospeve na zmago svobode. Tudi cela vrsta drugih pesnikov in riebroj govornikov so brezmejno slavili novo dobo sreče in svobode. Naravno torej, da je tudi mene potegnil s sabo splošni vrtinec radovanja. Iz naše vojašnice v Courbe-voie sem se podal k velikemu sodniku, ki sem mu hotel pripovedovati naše doživljaje v Etampes-u ter obenem pozve-deti, niso li prišla kakšna pisma iz domovine. Med potom pa so me pregovorili nekateri častniki-prijatelji, da bi z njimi obiskal "grotte Flamande' v Palais Royalu, kj*er bi izpili steklenico viha na sv6bodo in sre,čo narodov. Tega žarišča vse Pariške zabave nisem več videl izza one noči, ko so me bili zoper mojo voljo zavlekli tja. Takrat je bil ogromni dvor, od treh strani zajet od kril in arkad velikanske palače, torišče divjajoče razbrzdane drhali; pijani vojaki, raztrgana sodrga s ceste, u-mazane ribičke so zdelavali ko zblazneli razuzdanci. Danes pa se je neštevilno nakičenih dam in po modi oblečenih gospodov dostojanstveno šetalo pod slopovjem - palače in pod drevesnimi svodi, razporejenimi krog cirkusa sredi dvora. (Dalje prihodnjič) T fi Vohuni na delu Po končani prvi svetovni vojni so knjižne založbe kar sipa-le vohunsko literaturo in krmile mladino z najsenzacional-nejšimi pripovedkami o delu vohunov na obeh straneh. V tej vojni seveda listi ne pišejo mnogo, čeravno je vohunsko delo mogoče še mnogo obširnejše in zamotane j še, kakor pa je bilo v prvi vojni. Ko je g. Churchill govoril v britanskem parlamentu o nemških letečih bombah, pa je kar nehote odkril delovanje britanske tajne službe, ki je vestno obveščala zavezniško vrhovno poveljstvo o nemških nakanah z novim orožjem. Britanska tajna služba je zavezniškemu letalstvu omogočila uničiti pre-izkuševalnice v Peenemunde. Britanski strokovnjak je o teh stvareh povedal nekatere podrobnosti, ki jih je mogoče objavljati sedaj, ko je o njih spregovoril sam predsednik britanske vlade.- Ta strokovnjak pripoveduje med drugim tudi tole: "Odkritje preizkuševalnic v Peenemunde, kjer so preizkušali učinke in uporabnost letečih bomb, je samo en del ogromnega dela, ki ga marljivo vrši britanska tajna služba. To delo ni bilo nič posebnega, je čisto vsakdanji posel naših ljudi, ki jih imamo v Nemčiji. Mnogo težje pri vsej tej epizodi je bilo odkritje najvažnejših iznajditeljev novega nemškega orožja. Pa ne samo to, britanski vohuni so točno tudi izvedeli, kdaj se bodo vsi ti iz- najditelji zbrali v Peenemunde, kje bodo stanovali in koliko časa se bodo tamkaj mudili. Podatki britanske vohunske službe so bili tako natančni, da je v usodni noči bila popolnoma razdejana stavba, kjer so iz-najditelji prenočevali in niti en sam ni odnesel življenja. Krogla v Hrbet Zelo je verjetno, da so britanski vohuni še "popravljali" delo britanskega letalstva. Nekaj dni po uspešnem napadu so Nemci poročali, da je bil eden izmed iznajditeljev, ki je bil usodno noč odsoten, ustreljen v hrbet. To je bil general von Charmier-Glisezenski. Naša vohunska služba je v tej vojni mnogo boljša, kakor pa je bila v prejšnji oziroma v kateri koli drugi vojni. Ko so Nembci 1. 1918 obstreljevali Pariz s takpzvano "debelo Berto," s topom, ki je streljal na 120 kilometrov daljave, so bile francoske; oblasti ravno tako presenečene kakor pariško civilno prebivalstvo. Takrat so, pet padalcev spustili za sovražne bojne linije in to v smeri, kjer je zavezniško vrhovno poveljstvo slutilo postojanko "debele Berte." Ta petorica je skrbno pregledovala zemljišče in trije so se srečno vrnili nazaj. S seboj so prinesli zelo točna poročila o novem orožju. Zavezniki so pošiljali letala v na-značeno območje in tudi zavezniško topništvo je pridno obdelovalo kraj, kjer bi mogla biti postavljena "debela Berta." Kljub temu pa njen glas ni umolknil. Presenečenje V tej vojni pa je bila tudi SLABE VESTI! POLEG vseh dobrih novic o zmagah onstran morja prihajajo zelo slabe novice tukaj doma. Zbiranje prihranjene masti NAGLO PADA v mnogih krajih dežele. To more pomeniti samo eno stvar! Preveč je nas, ki pustimo dobre novice PRIHAJATI v NAŠE GLAVE. Premnogi verjamejo, da se moremo, po padcu Nemčije oddahniti. Ali ti ljudje ne vedo, da je vojna z Nemčijo samo eno poglavje v svetovni vojni—in da moramo hoditi še dolgo, trdo pot na vzhodu? Celo POPOLNI PORAZ NEMČIJE nam ne more niti najmanj pomagati, kar se tiče položaja maščob. In iz posebnega; vzroka: JAPONCI IMAJO NAŠE MAŠČOBE. Naša nadloga z maščobami se je pričela, ko so Japonci vdarili v pacifične pokrajine in so najn odrezali EN BILIJON FUNTOV maščob in olja, kar smo uvažali vsako leto. Japonci so še vedno tam—mi pa smo še vedno odrezani! Zato moram še naprej hraniti porabljeno mast, da od-pomoremo tej izgubi. Pomagati moramo izdelovati mu-nicijo, umetni gumi j, zdravila, milo in drugi material, ki le potreben, da skončamo vojno. HRANITI MORAMO CELO ŠE MNOGO BOLJ KOT DOZDAJ. Zfja.i pojdite na delo in dvignite nabiranje maščob po celi Ameriki! FOTREBA JE TAKO NUJNA, da nam daje vlada 4c in dva brezplačna rdeča pojnta za vsak prihranjeni funt! ZATO HRANITE PORABLJENO MAST DO V-J DNEVA—dneva, ko bomo mogli obhajati končno zmago nad našim zadnjim in najtrdovratnejšim sovražnikom— Japonsko. (Odobreno po WFA in OPA. Plača industrija) DELO DOBIJO DELO DOBIJO Velika Britanija enkrat pošteno presenečena. To je bilo takrat, ko so Nemci zasedali Nizozemsko in Belgijo leta 1940. Britanske čete so hitele Nemcem nasproti v Belgijo in naše vrhovno poveljstvo ni prav niči vedelo, da so Nemci svojo glavno moč osredotočili pri Sedanu. Nasprotno pa smo dobro vedeli, kaj pripravlja Hitler proti Sovjetski zvezi. Rudolph Hess nam je odkril vse nemške nakane. To pa ni bila edina informacija. Imeli smo potrdila še z drugih zanesljivejših virov. Predsednik Churchill je maršala Stalina pravočasno opozoril na nemške naklepe. Zelo je verjetno, da so tudi Rusi imeli podobne vesti s svoje strani na razpolago. Ko smo napadli nacistično podmorniško oporišče St. Na-zaire nismo imeli samo točnega načrta o celotni razporeditvi luških naprav, pač pa smo tudi vedeli, kje bodo razmeščene nemške vojne ladje v tre-notku našega napada. Točno smo tudi vedeli, katere zavore bodo odprte, da bi se preril skozi nje z eksplozivom natovorje-ni britanski rušilec, ki je pognal v zrak najvažnejše pristaniške naprave. Gotovo so nam v mnogem pomagali pri tem poizvedovalni letalci, ali danes je kamuflaža tako skrbno izdelana, da so posnetki iz zraka pogostokrat precej nezanesljivi. Podatke so dali tihi junaki v samem nemškem brlogu . . . Invazijske vesti Resnica je, da je naša tajna služba v tej vojni mnogo večja in obširnejša kakor pa je bila kdaj koli. V Nemčiji in pc\ zasedenih deželah Evrope je na tisoče in tisoče ljudi — preprostih delavcev, majhnih nepomembnih uradnikov, obrtnikov in drugih — ki sovražijo nemški nacizem in so pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja za idejo, ki ima za končni cilj uničenje nacističnega zla. Železničarji v zasedenih pokrajinah, sp„^jjqgo doprinesli k izpopolnjevanju invazijskih načrtov. Železničarji niso sicer vedeli, zakaj vozi naenkrat po neki progi dvojno število vlakov, ali so zato prav dobro vedeli, kakšno blago je naloženo na vagonih. G. Churchill je dejal, da so vesti o sovražnikovi aktivnosti često zelo nedoločene, majhni na prvi pogled nepomembni koščki pa nudijo v vestni' sestavi kar razgledno in poučno sliko. Prav posebno koristni v poročevalski službi so tuji delavci v Nemčiji. Nemci so se dobro zavedali, da jim bo tuja delovna moč pripeljala v Nemčijo tudi celo vrsto najnevarnejših vohunov. Na vse mogoče načine se je nemška Gestapo trudila, da bi onemogočila de-lovanje tujih agentov, ki so se kot industrijski delavci vtihotapili v nemške tovarne, ali vsi ti napori niso mogli preprečiti' za Nemce tako škodljivega delovanja. 40 tujih delavcev so v zadnjih 18 mesecih oft>gla/vili v Nemičijii, ker so "pomagali zaveznikom." Ko so se čete generala Mont- THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. gomeryja izkrcale na norman-dijski obali, je vrhovno poveljstvo zelo dobro vedelo, kakšno moč ima sovražnik na oni strani kanala. Te vesti so omogočile vpostavitev trdnega mostišča in ž njimi je bilo prihranjenih na deset tisoče zavezniških življenj, Kako dragoceni so podatki, ki jih zaveznikom nudijo narodni borci v Jugoslaviji, v Franciji in po drugih zasedenih predeli?! Evrope. Vsekakor je vohunski posel v tej vojni posel junaka v prvi liniji, ker se bodo ta dela plačevala z ostvarjanjem političnih ciljev in ne z denarjem." -o—- Domača fronta Dodelitve (koksa in antreita ostanejo nespremenjene Washington. — Prehod od kurjave s premogom na kurjavo z oljem najbrže ne bo izveden v zadostnem obsegu, da bi mogel izdatno olajšati nezadostne dobave trdih goriv. Minister za notranje zadeve, Harold L. Ickes, sporoča, da bodo kvote antracita in koksa na vzhodu ostale na določeni višini od % normalne porabe, in poživlja vse konzumente, naj bodo zelo varčni z-vsemi vrstami goriv. MALI OGLASI Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj va šega doma, kakor tudi popravo streh; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1245 E. 58. St. Tel. EN 1182. (Nov. 14, 17, 21. in 24.) Hotel Statler ima več odprtih mest za POMIVALCE POSODE, moške in ženske SKLADIŠČNIKA KUHARJE, MOŠKE ELEKTRIKARJE MEHANIKE Zglasite se Hotel Statler E. 12th St. in Euclid (266) Za čiščenje uradov Sprejme se ženske za čiščenje uradov od 10 zvečer do 6 zjutraj Dobra plača od ure Zglasite se Marquette Metal Products 1145 Galewood Drive (267) CRUJ8CR V hribih žalostne Slovenije je bila posn eta gornja slika in nam predstavlja jugoslovanske borce, ki odvažajo svoje ranjene tovariše v zaledje. Kakor je videti vporabljajo samo živinsko vprego, ker bi motorizirana vozila.sploh ne mogla po dotičnih krajih. ženitna ponudba V svrho ženitve želim znanja s Hrvatico ali Slovenko v starosti od 40 do 50 let. Sem vdovec brez otrok; imam nekaj prihrankov in stalno delo. Katero zanima, naj piše na Martin Payech, 2307 Prospect Ave., Cleveland, Ohio. (270) | Kupimo pralnike Mi kupimo pralnike naj bo- j bodo v kakršnekoli stanju. Po-; kličite PO 6237. (267) Hiše naprodaj Na East Park Drive 6 sob za 1 družino, dvojna garaža, kopalnica iz plošč, lep lot, cena $8,750. V~Euclidu blizu 200. c^ste, za 2 družini, 5 in 5 sob, jako čista zunaj in znotraj, velik lot, | lepo zasajena, cena $8,700. Mi imamo veliko izbiro hiš za 1 in 2 družini v Collinwoo-du, v okolici 185. ceste in v Eu-clidu. J. Knific. 740 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 (Nov. 14 ,17) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. *) Kupite pri nas! Mi bi vam radi nadomestili Vaše izgubljeno pohištvo. Oglejte si našo zalogo in kupite pri nas. B. Schwartz Furniture Co. 7636 Broadway (Nov. 7,9,14,16) ženska se vzame za Cafetario General Electric Co. 1814 E. 45. St. HE 3300 (267) MALI 0GLAŠ1 Ddo išče Slovensko dekle, zmožno dveh jezikov, išče delo "v kaki trgovini ali na uradu v tej okolici. Graduantija iz kolegija. Naslov izveste v uradu tega lista. (267) Hiša naprodaj Za dve družini, 6 sob in kopalnica vsaka,z garažo. V jako do. brem stanju zunaj in znotraj. Nahaja se na 802 E. 99. St. Pokličite CHerry 3232. Hiša je odprta za ogled. Vprašajte zgorej istotam. (x) PRIPRAVITE VAŠ FIJRNEZ! Novi furnezi za prepiog, Dlin, olje,, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 _(X-Nov. 16) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 3 sobpe za zakonski par z enim otrokom. Zmerna najemnina. Zglasite se na 1101 E. 63. St. ali pokličite KEnmore 3442. (265) Hiša naprodaj Za 2 družini, 4 in 4 sobe, dvojna garaža; zdaj je prazna. Nahaja se na 13518 Kelso Ave. Pokličite POtomac 6573. (265) Les naprodaj Naprodaj so okna in vrata. Vprašajte ob sobotah popoldne in ob nedeljah na 3328 St. Clair Ave., spodaj. (266) Farma naprodaj 125 akrov, 8 sob hiša, dobro poslopje, 2 mesti v bližini, nekaj živine in orodja vključno v ceni. Cena je $4,500, samo $2,000 takoj. Bomo skrbeli za farmo do spomladi. Za informacije pokličite: CE 0855 po 5:30 zvečer. (265) V najem stanovanje V najem se odda stanovanje 6 sob. Vprašajte zgorej na 1237 E. 61. St. (365) Stanovanje v najem Tri sobe in kopalnica blizu Holmes Ave. za starejši par. $20 na mesec. Pokličite IV ,7540. (266) stor med skalovjem in drevjem, | omenjenem prostoru med katerim je Bob kaj hitrojhajal prejšnjo noč. našel znamenje, da se je na) (Dalje prihodi 6210 ST. CLAIR AVE Ogromni oblaki dima so se dvignili proti nebu na Cehu, Filipini, kar je bilo znamenje, da so "Yankiji" zopet pričeli z bojem za posest tega otoka. Najprej so z bombami zažgali Japoncem zaloge olja nakar so naše čete prešle v splošni napad za posest teh "vrat" do Japonske. Začenši v torek in sredo, 14. in 15. novetnbra' dajali najkrasnejšo in najdražjo ki so jo še kdaj dajali v kakem gledišče v mest Dobi se z navadno vstopnino in 8 centov za Ves set te posode si morate ogledati, da jo bo ceniti. 1914 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom kranjsko-sloveksM KATOLIŠKA JEDMOTA JVa&natiilo iti Z*ah*Oala Y bridki žalosti in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalos tno vest ,da je v boju za ljubezen domovine žrtvoval svoje življenje naš preljubi jeni in nikdar pozabljeni sin in brat Pvt. Must Bizil ki je nekje v Franciji podlegel sovražni krogli, ki ga je tako nevarno zadela da 'je dne 31. julija 1944 izgubil svoje mlado življenje v najlepših letih star 30 let. Rojen je bil v Clevelandu dne 21. marca 1914 in v vojaški službi se je nahajal dve leti in dva meseca. V blag spomin pokojnemu je bila opravljena sveta maša v cerkvi Sv. Vida dne 29. avgusta 1944. # 't - Našo prisrčno zahvalo želimo brtdkeiši žalosti ter vsem, ki so se tem potom izreči Monsignor Rt. udeležili svete maše zadušnice v Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno spomin pokojnemu in se podpisali v slovesno sveto mašo in za ganljive spominsko knjigo, cerkvene obrede. Ravno tako tudi Našo iskreno zahvalo izrekamo prisrčna zahvala Rev. Andrew An- Soldiers from Crile Hospital za iz- dreyu in Rev. Francis Baraga za kazano £ast pokojneiim s častno asistenco pri sveti masi. stražo j sveti maši Globoko hvaležni se želimo pn- ™ • v ,, . ,. /j. srčno zahvaliti vsem, ki ste v blag Prisrčna zahvala naj velja tudi spomin našega nesrečno pokojnega vsem ki so nam izrazili sozalje ose- sina in brata darovali za svete maše, f110 .a» Pa s poslanimi sozalnimi kar- ki se bodo brale za mirni pokoj nje- tami ah Pa Plsml* gove blage duše. Našo najprisričnejšo zahvalo Enako tudi naša prisrčna hvala naj sprejme pogrebni zavod Joseph vsem sorodnikom, prijateljem in Žele in Sinovi za njih trud in ker so znancem, ki so nas tolažili v tej naj- nam bili tako prijazno naklonjeni. Preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, od bridke žalosti se nam je trgalo srce, ko smo sprejeli to najbolj žalostno sporočilo, da si za ljubezen domovine prelil nedolžno kri in tako daleč od nas zdaj počivaš, da ne moremo pohiteti na Tvoj grob. Kruti sovra žnik Te nam je vzel, toda spomina na Tebe dragi nam pa nihče vzeti ne itwr e in bo živel v naših srcih do konca naših dni. Preprosti leseni križ v od dal jeni tuji zemlji zaznamuje kraj, kjer Ti zdaj mirno počivaš in uživaj večno veselje pri Bogu, kjer vlada srečni mir. žalujoči ostali: MARGARET BIZIL, MATI; CPL. FRANK, JOSEPH in WILLIAM bratje; MARGARET KESSLER, FRANCES SHAY, ROSE SVEKRIC in JOSEPHINE, sestre. Cleveland, Ohio, 13. novembra, 1944. Najstarejša slovenska podporna org^1 v Ameriki . . . Poslu i e že 51. W Članstvo 39,200 Premoženje $5, Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128 Če hočeš dobro sebi ln »volim dragim, zavaruj se prt št eni ln nadsolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI 3tO kjer se lahko zavaruješ za gmrtnine. razne poškodbe. « bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske a otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje ol K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrtite cei dobe od $250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA ln prava mati vdov in sirot. ^Z^^cl ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne oTS trudi se in pristopi takoj. jjjjO**" Za pojasnila o zavarovanja ln za vse drage P ""T^t«' •e obrnile na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Rodney Adams Heating Servi'^ Dajtp PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ- .{"fSrP^Š tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste jofP'U FURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete v<« hranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. „ flf0,? V AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo _ j TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi Inštaliramo tern**1»^yW tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo pertov. g V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA Mihael Mahne 21601 Westport Ave. ki je zatisnil za vedno svoje trudne oči 14. novembra 1940. Že štiri leta v hladnem grobu spiš; mi pa za Teboj žalujemo, na Tvojem fsrobu klečimo ln Te kličemo, pa Te ne prebudimo. Ne zbudi Te šum ne Krom, dokler Te angeljska tromba ne pokliče k vstajenju na sodni dan. Mi Te ne bomo pozabili, ampak bomo za Te molili. Ti pa prosi m nas Boga. Žalujoči ostali: Zgradite si NOVI DO;! Mi smo pripravili načrte za nove domove ki je bil razdejan po pgnju. Izberite si svoj načrt zdaj ^e #? Mi vam bomo zgradili vaš nov dom iz 0l) Pokličite: E. J. Radem-EV 10'4 AMERICAN HOME BUILDERS HELEN MAHNE, soproga, MIKE. JOHN. FRANK, sinovi. MARIE PODUSKA, ROSE HONCIK, ANNA HOSPODAR ln HELEN, hčere, vnuki ln vnukinie ter sorodniki. Cleveland, O. 14. nov. 1944. Urad: 4235 Mansfield Rd. Vogal B* » j a, da bi on ne izgubil tako hitro dobre volje; ali pa mu še celo pri prvi priložnosti pobegnil, ker sedaj je bil šele začetek trpljenja. Naša popotnika sta našla po kratkem iskanju primeren pro- potnika, da se vstavita in si po- j iščeta primernega prostora za j prenočišče. Ko bi bilo vse po volji Ed-wardovi, bi kar dalje jezdila in nikjer počivala, vendar pa je mogel to storiti radi mornar- in če se še tako prijazni kažejo napram došlecu," reče Bob, : "osobito pa še ta mladi Indijanec, kateri je že nekoliko okusil raznovrstno mestno življe- ■ nje, ima lahko kake druge načrte mi ne moremo vedeti." "Vendar pa so nas prijazno ■ sprejeli v vasi in nas prav po prijateljsko pogostili, Bob!" "Hm, to je vse lepo, vendar pa ima Arrow v svoji notranjosti nekaj napram vam, jaz sem ga j ako natančno opazoval," zatrjuje mornar dalje, akorav-no mu je vse to pripovedovanje Edward odbijal, in mu ni bilo kaj takega verjeti. Med tem pogovorom pa sta jezdeca vedno dalje prodirala. Jako oprezno sta opazovala na vsako znamenje, kar je bilo količkaj konjskemu kopitu podobno. Bob je vedno ponavljal, da se na pravem potu nahajata* ker je on na večih močvirnih mestih zapazil sled konjskega kopita. Ko sta naša že poznana ja-halca dospela proti večeru v neko dolino, kjer je bilo že skalovje z divje-romantičnim drevjem pomešano, sta sklenila po- , ker ono noč bi bila tudi lahko f kaka druga ženska skočila v i ' vodo mesto Elizabete." i "Dobri moj Bob, sedaj je vsa ] | dvomljivost odstranjena, se- 1 ( daj vemo čisto natančno, da je bila moja Elizabeta, katera je ; še pri življenju," odgovori Ed- t ward, "mene sedaj samo rado- \ vednost muči, kam se je sedaj ] podala! daleč še nikakor ne- j more biti. Jako mučni položaj < je to, da sva prišla prepozno v ] indijansko vas." j "Kako mislite to Mr. Wil- ] son?" vpraša Bob. "Dečko, to je nepremišljeno ] vprašanje!" No, ker me nisi ra- ] zumel, ti bolj razumljivo po- ! vem! Zato je mučni položaj, ker je Elizabeta zopet dalje odšla, in kam? — "Ona ne najde nikjer pravega pokoja." "Ja, j a prav gotovo bo kje po gorovju naokoli bredla, My-i lord, gorovje je pa strašno divje in veliko, in če se hoče v njem kakega človeka najti; — oh to . da trpljenja!"-- "Saj to je ravno ona stvar, ) katere se jaz bojim! Midva mo- - rava v Humbold kolonijo in po-i tem v Wilson City, midva mo-i rava vsepovsod poizvedovati, in t jaz prisegam v temu trenutku, i da np bom preje miroval, dokler ne najdem moje uboge Eli- . zabete." 1 "Meni se dozdeva, dQ ona be- 1 ži Mylord. Ali vendar pred komu beži lady Wilson?" "Pred menoj!" pristoji Ed- - ward, ter ga popade neka rde-v čica po bbličju, "je pač neki 2 žalosten nesporazum, za katerega se gre! Ona beži v resnici pred menoj, ker nesrečnica a misli, da sem jo jaz zapustil, e bolje rečeno pozabil! Ona v to -. trdno veruje, in ta neprijetna, - moreča misel jo žene v obup." "Jaz sem zopet nekaj opazil - Mylord," pripomni Bob po krat- - kem odmoru, "meni se mladi In-ifdijanec, sin poglavarja popolnoma nič ne dopade!',' , "Mogoče mislite raditega kaj - slabega o njem, ker je bil tako r molčeč?" ' "Raditega ravno ne Mylord! > Toda reči smem, da ima nekaj i napram vam," odgovori Bob, I "jaz sem pobalina prav previdno skrivoma opazoval, in sem opazil, da je lord Wilsona dostikrat zaničljivo pogledal!" "Mene? Ali misliš ti, da ima on kako jezo na mene?" "Tega jaz nevem, ali dozdeva se mi tako! Jaz že od prvega srečanja nimam nobenega zaupanja v onega pobalina." "Vi mu delate krivico Bob. Kaj pa vendar hoče on napram nama imeti?" Radi česa on jezo kuha, ne-rnorem vedeti, vem pa zagotovo, da ima nekaj napram vam, in tega si ne dopustim odvzeti, pa naj pride kar hoče. Tudi se mi vidi, da je on ponoči prav previdno iz vasi odšel." "Po moji slutnji sega to ne-, zaupanje predaleč! Moja Elizabeta je našla v indijanski va-. si gostoljubno postrežbo, poleg i pa sta ji dala poglavar in Toka I j konja in nekaj žviljenskih po-s trebščin za na pot —" I "Ja, to je vse prav, in raditega pa jaz govorim samo o mladem Indijancu Arrowu. On namerava nekaj storiti. Ker on je ponoči zapustil vas in prav gotovo namerava nekaj storiti?" "Potem pa vi mislite da hoče storiti kaki zločin Bob?" "Mornar ni nič odgovoril, toda on je samo z rameni zmignil. t Z rdečekožci se ni veliko fia-[ liti, toliko manj pa še.zaupati, Ko je tako zunaj premišlju-, joč nekoliko časa počival, in je bil bledi lunini svit od soln-' čne jutranje zarje otemnel, se vzdigne in stopa počasi sem in! tje po samotni dolini do prosto-' ra, kjer je našel med strmim skalovjem pot, nevarno pot, katere še ni človeška noga prestopila razen njega, da takoj zopet zapusti dolino. On je izginil med drevjem in grmovjem, katero je rastlo v podnožju strmega skalovja. Po kratkem času pa se še enkrat prikaže. Z občudojočo mirnostjo in gotovostjo pleza navzgor. Samo vaja in pri-učenost sta mu pomagale, ker od njegovega zgrbanega telesa, bi se drugače ne moglo tako drznega čina pričakovati, ker skakal in spenjal se je od skale do skale, kot bi bil elastičen. Vedno višje je plezal navzgor, vedno strmejše je bilo skalovje, vedno nevarnejše je bilo plezanje, ker sem in tje ni imel starec še toliko prostora za oporo, kolikor mu je njegova lastna noga obsegala. Kmalu pa je dospel v tako visočino, da se ni dalo več iz-poznati, je li človek, ali kaki drugi sivkasti predmet, kateri da bi visel na strmini skalovja in se imel vsak čas odtrgati in pasti v strašno globino. Postalo je nekoliko svitlejše. Bledi lunini svit se je moi'al umakniti izhajajočim solnčnim žarkom. Takoj nato pa je tudi izginila ona mala siva postava ostremu pogledu, ker dospela je v skalnato zaseko in ni prišla več na pregled.— Most. Edward in mornar Bob sta zapustila indijansko vas, in se podala na pot z novim upanjem v srcu, da najdeta Elizabeto. Prava sled je najdena. In sedaj nama drugega ne preosta-je, kot prav pozorno za sledom dalje iti. "Jaz sem jako vesel Mylord, da je stvar v resnici taka," reče Bob med potjo jezdeč poleg Edwarda, "bil sem že sam v skrbeh in sem že tudi dvomil, NORWOOD THEATKE Poglejte - ženske - poglejte! * TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN