40100200 skupine, ki se sklicuje na pozicije nekdanjega namestnika tajnika KD Donat Cattina, trdijo, da je Piccoli začel zasedanje z drugim predlogom: zahteval je namreč takojšnje politično preverjanje med strankami vladne večine spričo zaskrbljujočih stališč, ki so prišla na dan ha socialdemokratskem kongresu in predvsem spričo zaključkov Bettina Minister De Michelis v Trstu Craxija na socialistični programski konferenci v Riminiju. O tej verziji, s katero se strinjajo številni predstavniki demokristjanske levice, so Fanfanijevi pristaši ta predlog takoj podprli ter predlagali o-dložitev vsedržavnega demokristjan-skega kongresa. Vsi drugi člani vodstva. tako skupina Bisaglia, Donat Cattin in Forlani po eni strani, kot levica, razen namestnika tajnika De Mite na drugi, so bili proti slehernemu predlogu o kateremkoli možnem . preverjanju. Prav tako so bili proti slehernemu odlaganju kongresa in proti vladni krizi. Končni rezultat je bil seveda kompromis, se pravi posredovalni predlog Gallonija: dvostranska srečanja med strankami, ki bi imela seveda zelo previden značaj. Z druge strani so ta dvostranska sreča- nja že v teku: včeraj sta se sestala tajnika krščanske demokracije Piccoli in so^-aldemokratov Longo in kaže, da je sicunja povedal, da se ne strinja z zadnjim Craxijevim predlogom. Socialistični tajnik Craxi in Longo pa se bosta kot kaže srečala v -eau današnjega dne. Kaj se je pravzaprav zgodilo na zasedanju demeknstjanskega vodstva? Treba je upoštevati, da se vprašanje kongresa in vprašanje vlade zelo tesno prepletata. Piccoli je sicer odločno zanikal vse domneve o poteku demokristjanske-ga vodstva in označil kot izzivalne trditve predstavnikov skupine forze nuove ter prisegel, da zasedanje vodstva še nikoli ni tako soglasno sprejelo svojih sklepov. V krogih, ki so naklonjeni demokristjanskemu tajniku celo' trdijo, da se je Piccoli v ponedeljek posvetoval s Fanfani-jem. Andreottijem, De Mito in drugimi vidnimi demokristjanskimi voditelji in s tem v zvezi podčrtujejo podporo, ki jo je tajniku stranke dal predsednik senata Fanfani. Kljub vsemu pa mnogi trdijo, da ima Piccoli velik interes, da bi kongres stranke odložili, isti inte- res pa naj bi imeli namestnik tajnika De Mita in pristaši Fantanija. Zakaj? Vse tri komponente namreč zagovarjajo odložitev kongresa, ker je njihov položaj znotraj stranke dokaj negotov in nejasen. Skratka Piccoli nima nobene podpore in to rej nobenega jamstva, da ga bodo ponovno volih, medtem ko sedanji namestnik tajnika De Mita nima še potrebnega pristanka demokristjanske levice. S svoje strani pa Fanfani. ki se že dalj časa poteguje za izvolitev za predsednika republike, zagovarja vsako dolgoročno rešitev. Omeniti je treba tudi nekatere dinge govorice, ki kroži,jo po Rimu. Pravijo, da sta se Piccoh in Craxi domenila o volilni vladi, ki naj bi jo vodil demokristjan, morda celo sam Piccoli, kar bi krščanski demokraciji služilo, da bi pridobila na ugledu, socialisti pa bi s tem hoteli doseči, da javnost pozabi na Spa-dolinija. Gre seveda za nepotrjene govorice, ves politični položaj ostaja še vedno izredno zapleten. Krščanska demokracija med tem prisega, da na noben način noče predčasnih volitev in potrjuje svojo podporo Spadolinijevi petstrankarski vladi. R. G. STVAREN KORAK NAPREJ PRI IZVAJANJU OSIMSKIH SPORAZUMOV Konvencija med Italijo in Jugoslavijo o skupni obrambi pred točo prek meje Ob prisotnosti visokih predstavnikov obeh držav sta včeraj meddržavni sporazum podpisala Marija Zupančič-Vičar in ambasador Ludovico Artenisio Carducci Andreatta skrčil finančni zakon RIM — V poslanski zbornici so včeraj zaradi pomanjkanja legalnega števila poslancev morali prekiniti glasovanje o posameznih členih finančnega zakona. Doslej je poslanska zbornica odobrila prvih pet členov. Zaradi počasnosti postopka je zakladni minister Andreatta napovedal, da bo vlada umaknila 44 členov tega zakonskega osnutka in da bo imel novi zakonski osnutek le 19 členov, pet od Katerih je poslanska zbornica že potrdila. TRST — Meddržavna konvencija o skupni obrambi pred točo, ki sta jo včeraj podpisala na tržaški prefekturi za Socialistično federativno republiko Jugoslavijo predsednica za vprašanja okolja in ozemeljsko ureditev pri izvršnem svetu SR Slovenije Marija Zupančič-Vičar, za Italijo pa pooblaščeni ambasador pri medministrskem odboru za izvajanje osimskih sporazumov Ludovico Artenisio Carducci, močno presega interes vinogradnikov in kmetijskega gospodarstva od Hu-mina do Tržiča in Miljskih hribov na italijanski strani in od Brd do Vipavske doline, Krasa in do piranske občine na jugoslovanski, čeprav bi že sam ta interes do-voljno utemeljeval prizadevanja in koristno odločitev obeh vlad. Gre za izvršitev prvega pooblastila obeh državnih oblasti obmejnima regijama, SR Sloveniji in deželi Furlaniji - Julijski krajini, kot je poudaril deželni odbornik Sergio Coloni, za konic, Oziranje načrta, ki predstavlja prvo praktično stvaritev številnih določb osimskih sporazumov. Gre za dvostranski mednarodni dogovor o skupni uporabi visoke tehnologije, ki ima učinek LABURISTI ZAHTEVALI TUDI ODSTOP PREMIERA THATCHER Falklandsko vprašanje zamajalo londonsko konservativno vlado Argentinski zunanji minister išče podporo v organizaciji ameriških držav FORT STANLEY. LONDON, BUENOS AIRES. \VASK1NGT0N pospešiti postopek za sprejem tega zakona, ki ga bo moral nato potrditi tudi senat. »uiusier za državne souneiezoe ™ j-- ------•’ - ”—,-------r „ ... drugim sestal z delavci škedenjske železarne Italsider in Tovarne velikih motorjev pn Boljuncn. Poročilo na tržaški strani. nara®raYa v|at|a Medtem ko britanska mornarica počasi, a odločno plove proti Falklandskim .otokom, argentinska vojska na njih utrjuje svoje vrste s prihodom novih vojakov in sodobne vojaške o-preme. Vojaški manevri obeh držav torej prav gotovo ne obetajo mirne rešitve argentinsko-britanske-ga spora glede dokaj bornega otočja na Atlantiku, katerega ozemeljske vode pa so baje zelo bogate z naftnimi ležišči, geografska lega pa je nadvse pomembna za strateško nadzorstvo na oceanu. V obeh taborih prevladuje precej bojevito razpoloženje, čeprav pri tem prednjači zlasti prizadeta Velika Britanija, ki je v pičlih nekaj MOSKVA — Že nekaj dni priha ja jo iz Moskve nepreverjene vesti o kritičnem zdravstvenem stanju predsednika Leonida Brežtijeva. Včeraj se je v Moskvi šušljalo, da se je sovjetski voditelj ponesrečil, ko je obiskal neko uzbekistansko tovarno. V bolnišnico so ga baje sprejeli zaradi pretresa možganov. PRETORIA — Angola je ponovno obtožila Južnoafriško republiko, da ne spoštuje njene ozemeljske suverenosti in da so njeni vojaki napadli nekaj obmejnih vasi, pobili večje j ur, kolikor je trajal napad argen število prebivalcev in povzročili veliko gmotno škodo. Južnoafriške o-blastj so zavrnile vse te obtožbe. tiriske vojske na otočje, izgubila eno izmed svojih zadnjih kolonialnih posesti. Predsednica vlade Margaret Thatcher se resnici na ljubo v zadnjih urah'bori predvsem proti laburistični opoziciji v svojem parlamentu. Laburisti so namreč zahtevali njen odstop potem, ko sta u-gledna časnika Times in Daily Te-legraph napisala, da je britanska tajnoobveščevalna služba že pred e-najstimi dnevi obvestila konserva tivno vlado, da Argentina načrtuje nasilno zasedbo Falklandskih otokov, Thatcherjeva pa kljub temu ni u-krcnila ničesar. Laburisti so zahtevali tudi odstop komaj imenovanega zunanjega ministra Pyma, ki je nasledil Lordu Carringtonu. Trdijo, da se je v soboto lagal v parlamentu, ko je izjavil, da mu ni znano, da je argentinska vojska zasedla o-točje na Atlantiku. Laž naj bi bila še toliko bolj očitna, ker je istočasno britansko obrambno ministrstvo obvestilo o dogodkih na Falklandskih otokih poveljstvo NATO v .......... ll„,llm,„lllliiiiiitiiiiiiiiiiininiiiiillNiiHiiuu .......imiiitiimiii,imiNiiniiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiimmtiiimmiiiiiimTiimimiiinmniiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiim.iiiimMiiMiiimiiiimiiiiiNiini ..............................................................■■■imimnnniuiiiitMiii NOVA ZAGONETNA ODKRITJA NEAPELJSKIH PREISKOVALCEV! SKLEPNO POROČILO OB ZAKLJUČKU OBISKA ZUNANJEGA MINISTRA SZ Semerarijev umor vezan na zadevo Cirillo-Unita ? Rotondi je poznal tudi direktorja hotela, iz katerega je Semerari izginil Rim, NEAPELJ - Medtem ko so časnikarko «l’Unita» Marino Mare-®t0 in njenega informatorja Luigijg Rotondija »začasno prepustili* rim-skim sodnikom, se v neapeljskih s°dnih krogih vse bolj odkrito go-'0,'i o možnosti povezave med Sc-fnerarijcviin umorom in zadevo Ci-1 mo Unita. V zadnjih urah se je hainreč izvedelo, da je bil direktor Neapeljskega hotela Royal, iz kate-Nega je izginil Semerari, vpleten uPaj z Rotondijem pred tremi le V v neko sodno preiskavo. K temu Je treba še dodati, da so preiskovalci odkrili v žepih nekega v petek ebiteg^ pripadnika Cutolove »nove *aiTiore» listek s telefonsko številko Notela R0yal. V vsej zadevi postaja že običajna Praksa, da vsako novo odkritje pre snovalcev šc bolj zapleta celoten Primer. Rotondi ni torej samo poznal Pripadnika neke neofašistične organizacije Stefana Serpierija, ki mu Je izročil memorial o bolonjskem po-elu, v katerem je bilo tudi Scine-arijevo ime, temveč tudi direktor-J.a hotela Roval. Nič čudnega torej, ^ preiskovalci sedaj iščejo Seme-arijcvo tajnico Luiso Barlesi. ki je Sr* s Semerarijem v hotelu Royal. ajnica pa je kot kaže izginila ne-*n®no kam. Medtem pa se po vsem sodeč obe eapeljski kamoristični organizaciji a vse kriplje trudita, da bi odpravi sume o sv* * vpletenosti v Semerarijev umor. Resnici na ljubo so ,se dosedanje sledi o vpletenosti Kamore preočitne, od srhljivega u-m.ora »črnega kriminologa* pa do logovih lažnih pisem. V vsej za 0evi sta bili navsezadnje še najbolj Uspešen obračun Gromikovega obiska v SFRJ Na razgovorih je bilo zaznati tudi nekatere razlike v stališčih obeh držav Skrb zaradi zaostrovanja mednarodnega položaja - Priznanje neuvrščenosti »prizadeti* prav obe kamoristični organizaciji. Neapeljsko sodstvo je že obtožilo Assunto Maresco «Pu-petto* in njenega prijatelja Umber-ta Ammatura ter druge člane »neapeljske bratovščine* namernega u-mora nekega pripadnika Cutolove konkurenčne »nove kamore*. V Rimu pa se nahaja neapeljski župan Valenzi, ki pri vladi in političnih silah išče podporo za boj proti kamo-ri' in za preporod Neaplja. V vsem tem pa še ni v celoti pojasnjeno ozadje pogajanj obeh tajnih obveščevalnih služb s kolovodjo »nove kamore* Cutolom. Včeraj se je rimskim sodnikom prostovoljno javil bivši načelnik SISM1 in član tajne lože «P2* general Santo-vito. ki je povedal, da se nista s Cutolom sestala general Musumeci in polkovnik Cornacchia. temveč podpolkovnik Belmonte. Santovito je tudi izjavil, da so bili pogovori neuspešni. Medtem pa še niso razčistili spora med neapeljskimi in rimskimi sodniki glede pristojnosti za proces proti Marini Maresci, Luigiju Ro-tondiju in bivšemu direktorju «1’U-nita». Prav tako ni jasno, če bodo trojici' sodili po hitrem postopku. Zagovorniki Marine Maresce nasprotujejo hitremu postopku, saj trdijo. da sodstvo ni še zbralo dovolj dokazov, obenem bi hitri postopek preprečil izpustitev Maresce na začasno svobodo, v kar so že privolili neapeljski sodniki. Preiskovalci pa so včeraj dokončno ugotovili, da je Semerarijeva a sistentka Carrara napravila samomor. še vedno pa ne poznajo razlo ga za nepremišljeno dejanje. Sovjetski zunanji minister Gromiko pred odhodom z beograjskega letališča (Telefoto AP) BEOGRAD — Uspešno — takšna je kratka ocena obiska sovjetskega zunanjega ministra in člana politbiroja ILP ZSSR Andreja Gromika, prvega na tako visoki ravni v zadnjih d veli letih. Tako se glasi predvsem zato, ker so obisk, pogovori in skupno sporočilo potrdili poglavitni stalnici v jugoslovansko -sovjetskih odnosih. Prvič je to trdnost, nespremenljivost načel, na katerih temeljijo vse od podpisa beograjske deklaracije načela neodvisnosti, enakopravnosti, suverenosti, nevmešava-nja in spoštovanja razlik med drža- vama kot osnova stabilnemu in J>o-zitivnemu sodelovanju na različnih ravneh in področjih. In drugič — sta to odkrit, prijateljski in enakopraven dialog, brez prikrivanja razlik, obenem pa praksa srečanj na najvLšji in drugili visokih ravneh, za katera so tokrat poudarili, da bi morala biti pogostejša. Ocena »uspešno* ne pomeni, da ni bilo zaznati ih slišati tudi razlik v stališčih, kar je neogibna posledica različnega notranjega razvoja in mednarodnega položaja, bilo pa je tudi precej skupnega, ne samo ko je šlo za temelje in obli- ke dvostranskih odnosov. V prvi vrsti je to iskrena skrb zaradi zaostrenih mednarodnih razmer in prepričanje, da je treba odpraviti grožnjo svetovnega si>opada in preprečiti nadaljnje slabšanje razmer: z ustavitvijo oboroževalne dirke, razorožitvenimi prizadevanji, obnavljanjem detanta, uspehom madridskega sestanka. .. Andrej Gromiko se je zadržal predvsem pri razorožitvenih pobudah Leonida Brežnjeva na kongresu sovjetskih sindikatov v Taškentu, ni pa se ognil tudi ostrim obtož bam na račun ameriške »oborože- valne mrzlice*. Jugoslovanska stran je mednarodne probleme postavila v širše okvire, na stališča neuvrščenih držav, ki sodijo, da mora biti obnavljanje detanta naravno ne zgolj k obnavljanju evropskega popuščanja oziroma zavarovanju interesov posamičnih grupacij, marveč h krepitvi splošnega popuščanja napetosti in h kratkem reševanju globalnih svetovnih problemov in kriz. Tudi razorožitev ni zgolj evropska «zgdeva» in ni edina »nuja* za premagovanje sedanjih kriznih mednarodnih razmer, pri katerem morajo enakopravno sodelovati vse države. Tu so vse bolj žgoči problemi narazvitosti pa številne krize, od Južne Afrike prek Bližnjega in Srednjega vzhoda, jugozahodne in jugovzhodne Azije do Srednje Amerike itd. Neuvrščeno gibanje se bojuje tudi za enakopravnost, neodvisnost, samostojnost, družbeni napredek, pa proti uporabi sile, vmešavanju, intervencijam. Jugcslovansko-sovjetski dialog v Beogradu je bil mednarodno odmeven in pomemben, predvsem zato, ker vsaka nova potrditev temeljev jugoslovansko-sovjetskih odnosov pomeni prispevek k uveljavljanju teh načel v mednarodni praksi, posebej v sedanjih razmerah, ko so ogrožena in velikokrat teptana. Obenem je ta dialog prispevek k spoštovanju različnili poti v izgradnji socializma in enakopravnega sodelovanja med KP in drugimi naprednimi gibanji (Gromiko in Dragosavac sta v pogovoru poudarila pomen načel, sprejetih na berlinski konferenci partij leta 1976). Nazadnje pa je to tudi prispevek k afirmaciji načel in gibanja neuvrščenih, za katerega je Gromiko (resda kratko) rekel, da je pomembno za mir, detant in premagovanje mednarodne krize, (dd) Bruslju. Thatcherjeva je včeraj spet ostjo zavrnila možnost, da bi odstopila, češ, da v tem trenutku mora Velika Britanija pokazati svojo moč, enotnost in odločnost. »Železna gospa* je potrdila, da so že ukinili uvoz vsega blaga iz Argentine in da namerava za vsako ceno ponovno vzpostaviti britansko oblast na atlantskem otočju. Oboroženi poseg Argentine na Falklandskem otočju je obsodila tu di komisija EGS, ki govori o odkritem kršenju mednarodnega prava in pravic prebivalstva na Falklandskih otokih, ki se je večkrat izreklo za pripadnost VB. Vzporedno z diplomatskimi prizadevanji potekajo v Veliki Britaniji tudi priprave na morebiten vojaški spopad, za katerega prav vsi strokovnjaki menijo, da bi se končal z lahko zmago kraljevske vojske. Letalonosilka Hermes in nekatere druge manjše enote britanske mornarice. ki plovejo po Atlantiku, so včeraj opravile vrsto vojaških vaj z uporabo topniških salv in letal, ki bi morale okrepiti bojno razpoloženje mornarjev in preveriti še zadnje detajle za morebitni spopad. V raznih pristaniščih v VB so tudi zaplenili več civilnih ladij, ki naj bi služile kot zaslomba za »operacijo Falkland*, na voljo pa je tudi več civilnih letal za prevoz vojakov in opreme. Kaj pa Argentina? Buenosaireška vlada prav gotovo ne pričakuje razpleta dogodkov križem rok, čeprav se postopoma zaveda, da je zabredla v precej nevarne vode in da tako vojaško kot gospodarsko ne bi mogla kljubovati britanski premoči. Argentina išče podporo zlasti pri drugih latinskoameriških državah. Argentinski zunanji minister Costa Mendez je na včerajšnjem zasedanju stalnega sveta organizacije a-meriški držav v IVashingtonu orisal stališče svoje države in utemeljil vojaški poseg na Falklandskih otokih. Dejal je. da so se za ukrep odločili zaradi stalnih provokacij in groženj Velike Britanije, ki ni niko li pokazala pripravljenosti, da se pogaja. Costa Mendez je poudaril, da bi njegova vlada rade volje pristala na pogajanja z britansko vla do. Costa Mendez je zelo previdno namignil tudi na možnost, da bi v primeru britanskega protinapada na otočju, ostale članice OSA morale uresničiti člen medameriškega sporazuma, ki predvideva medsebojno pomoč za skupno obrambo pred morebitnim napadom sil izven zahodne poloble. Podpisnice sporazuma so tudi ZDA. In prav posredovanje Bele hiše bi moralo biti odločilno za reševanje tega novega žarišča mednarodne napetosti. Poluradni viri v VVashing tonu so včeraj sporočili, da je ameriški državni tajnik Alexander Haig pozval na razgovor britanskega in argentinskega veleposlanika v ZDA v zvezi s krizo na Falklandskih otokih. V Washingtonu ne skrivajo, da jim je bolj všeč Thatcherjeva konservativna vlada, kot Argentina, ki dokaj uspešno posluje s SZ. Kljub temu pa bi bil za Reagana lep diplomatski uspeh, če bi mu 1 uspelo pogasiti zapleten spor med VB in Argentino. prek nacionalnih meja. za smotrna razdelitev dela in funkcij pri u-gotavljanju nevarnosti, opredelitvi ukrepov in določitvi hitrih in u-streznih mehanizmov, ki naj preprečijo ali skrajno omejijo škodo po toči, kot je naglasila Marija Zupančič-Vičar je*’a, na osnovi enakopravne porazdelitve stroškov, ki bodo znašali 3 milijarde lir. Pomembnost tega sporazuma, tudi prek koristi za kmetijsko gospodarstvo in nasploh za prebivalstvo na obeli straneh meje, je podčrtal na javni predstavitvi konvencije na sedežu tržaške trgovinske zbornice, ki jo je uvedel predsednik Modia-no, tudi podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Mario Fioret. Ne gre le za avantgardno tehnično o-peracijo, ampak bržkone tudi za prvi primer konvencije med dvema vladama o skupni obrambi pred naravnimi ujmami, k j more postati vzor za druge države in druga obmejna področja, kot bodo izsledki skupnega raziskovalnega in operativnega dela koristili vsej mednarodni znanstveni skupnosti. V svojem posegu je Fioret uokviril včerajšnjo konvencijo v prizadevanja italijanske vlade za dejansko izvajanje osimskih porazumov in krepitev sodelovanja med obema državama, kot dokazujejo nova sredstva in pooblastila, ki jih je v tej zvezi podelila naši deželi. Vsebino konvencije sta obrazložila načelnika delegacij v podkomisiji za skupno obrambo pred točo, ki jo je bila ustanovila stalna mešana komisija za vodno gospodarstvo po osimskem sporazumu, prof. Ezio Bosini in inž. Miran Borko. Na področju od Humina do Pirana, ki obsega v vsaki državi po 150.000 hektarov, bodo postavili mrežo od 60 do 80 raketnih izstre-lišč v razdalji okrog 7,5 km. ki jih bodo vodili z operativnega centra v Sloveniji, opremljenega z meteorološkim radarjem, povezanim a elektronskim računalnikom, meteorološko centralo in komandno postajo za iztrelišča. V Gorici pa bo deloval nadzorni center z računalnikom. ki bo skrbel za raziskave, ki bodo omogočile sprotno izboljšanje skupnih operacij za obrambo pred točo. Osebje za strelne postaje bodo namestili in izvežbali v posameznih krajih, vodilni center v Sloveniji bo imel slovenskega ravnatelja in italijanskega podravnatelja, obratno bo v goriškem nadzornem središču. Za pravilno izvajanje pogodbe bo skrbela stalna mešana komisija, ki bo tudi določala smernice delovanja sistema in odobravala letne proračune in obračune. Podpis konvencije omogoča hitro odprtje licitacije za nabavo vse opreme, tako da bi mogla služba začeti delovati na vsem določenem ozemlju že s prihodnjim letom. Vsa pripravljalna dela, ki so trajala nekaj let, je kot rečeno vodila strokovna podkomisija. ki so jo z jugoslovanske strani sestavljali inž. Miran Borko, inž. Zvonimir Simčič, dr. Aleksander Či-čerov, mgr. Janez Vivoda in inž. Franka Ozbič, z italijanske pa prof. Ezio Rosini, dr. Domenico Vento, prof. Cesare Moschettj, dr. Mirko Primožič in dr. Antonio Castelacei. katerim so se občasno pridružili še nekateri izvedenci za reševanje zapletenih pravnih in drugih vprašanj. Naj navedemo, da bo delovanje skupne službe za obrambo pred točo med drugim tudi omogočilo večjo varnost v letalskem prometu nad zaščitenim področjem. Cerimoniji uradnega podpisa konvencije so prisostvovali z jugoslovanske strani poleg Marije Zupančič - Vičarjeve še veleposlanik v Rimu Kosin, generalni konzul v Trstu Cigoj, pomočnik predsednika odbora za mednarodno sodelovanje SRS Mirošič. pomočnik predsednika odbora za kmetijstvo SRS inž. Renčelj in inž. Borko, z italijanske pa poleg ambasadorja Carducci ja še podi a j-nik Fioret, deželna odbornika za načrtovanje Coloni in za kmetijstvo Mizzau, predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Lucca, generalni konzul v Kopru Tassoni E-stense di Castelvecchio in vladni komisar Marrosu. Pri predstavitvi na sedežu trgovinske zbornice se jim je pridružila številna kvalificirana publika kmetijskih strokovnjakov in operaterjev, med katerimi tajnika tržaške in goriške Kmečke zveze Bukavec in Primožič, ter mnogi novinarji. Splošnejši pomen včerajšnjega dogodka je vredno zabeležiti s sklepnimi besedami jugoslovanske zastopnice: »žal se radarski in raketni sistemi in tehnologije, ki se pojavljajo na državnih mejah v različnih delih sveta, vse preveč koristijo v nemiroljubne namene in so spotika za medsebojne odnose različnih držav. Mi pa smo vse to lahko pripeljali do stopnje miroljubne mednarodne pogodbo zaradi našega skupnega medsebojnega zaupanja in življenjskega optimizma, ter kot dokaz že omenjenega tvornega sodelovanja, ki se kaže tudi na drugih področjih.* (Iv) Na sliki: podpis sporazuma o skupni obrambi pred točo. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 13. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi 9554 *•“”•*** ............... . ... LivRurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini n ..... Abb. postale I gruppo LiCHU 4UU 111’ Leto XXXVIII. Št. 73 (11.201) TRST, sreda, 7. aprila 1982 MINISTER DE MICHELIS MED TRŽAŠKIMI DELAVCI Italsidru in TVM pri Boljuncu zagotovljeno redno obratovanje Železarna naj bi se v okviru družbe Terni deloma preusmerila na novo proizvodnjo ■ V pripravi načrt za industrijo dizlov - Slovenski socialisti iz dolinske občine o problemih naše skupnosti Minister za državne soudeležbe Gianni De Micheus se je včeraj mudil v našem mestu, kjer ga je čakal kar zajeten program. V skladu z obveznostjo, Ki jo je prevzel v okviru 2. deželne kor.ierence o državnih soudeležbah, se je dopoldne sestal z vodstvom in delavstvom škedenjske železarne Italsider, popoldne pa prav tako z vodstvom in delavci Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu. Napovedan sestanek s sind'o slovenskem znanstveniku mednarodnega slovesa Jožefu Stefanu. Poimenovanje za voda, ki ga obiskujejo poleg dijakov iz tržaške pokrajine še dijaki z Goriškega, je bilo u-radno določeno s pismom šolskega skrbništva dne 6. marca letos. Jožef Stefan (1835-1893) je oil zaradi svojih zaslug imeno-Van za člana številnih tujih društev in akademij. Stefanovo delo zaobjema vse veje fizike, največje zasluge pa ima slovenski znanstvenik v termodinamiki- Bil je tudi eden prvih na evropski celini, ki je ocenil Fa radayeve nove ideje in razširil Maxwellovo teorijo. Krožek ZKMI - Marjan Štoka Mladinski krožek Prosek - Kontovel priredita Predavanje o Salvadoru z diapozitivi, ki bo v prostorih MKPK na Proseku danes, 7. aprila, ob 20.30. Sodeluje Združenje Italija -Čile. Vabljeni KD F. Prešeren iz Bnljunca priredi danes, 7. t.m., ob 20.20 v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu Koncert harmonikarskega ansambla SYNTHESIS 4 pod vodstvom Klavdija Furlana. f Čestitke Danes praznuje ALEŠ Iz Pirana 9. rojstni dan. Ob tej priliki mu želijo vse najboljše očka Vojmir, mama Silva, sestrična Pavla, ter nona Pavla in nono Milan. Danes praznuje AVGUST JERMAN rojstni dan. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kličeta žena Miranda in sin Maurizio. Danes praznuje NADJA 15. pomlad. Da bi se ji uresničile vse skrile želje, ji želi Marina. Razstave V Bežigrajski galeriji v Ljubljani razstavlja do 14. aprila Deziderij Švara. Prisbevki Ob prvi obletnici smrti nepozabne sestre Mire Kojanec darujeta Olga in Rudi 25.000 za SKD Igo Gruden in 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob pokojnega Linda D’Angela darujejo: Danica Regent 20.000; Danica in Nada Puntar 10.000; Anica Roncelli z družino 20.000 in Millv Fischer z družino 20.000 lir za Kulturni dom na Proseku. Gledališča 30. aprila zapade rok n zaprosifev šlev. IVA Kmečka zveza obvešča vse kme tovalce, ki v letu 1980 niso presegli "... m>lijonov lir prometa in ne vodijo knjigovodstva IVA, da bo 30. ®prila zapadel rok za zaprositev številke IVA. Ministrstvo za finance je nam odredilo, da morajo vsi, ki izstavljajo fakture (ne pa tisti kmet-le. ki ne presegajo 10 milijonov lir Prometa), na njih navesti številko tVA odjemalcev. Zalo morajo vsi zgoraj navedeni kmetje imeti svojo številko IVA. ki jo bodo morali spo fočiti svojim dobaviteljem. Kmečka zveza zato poziva vse. ki te obveznosti še niso izpolnili, naj se čimprej javijo v njenih uradih; obenem obvešča vse tiste, ki so to že storili, da so številke IVA ze na razpolago in jih zato lahko dvi Snejo. Tajništvo Kmečke zveze Deželni prispevki za 28 milijard lir v korist turizma Ueželnj odbor je pripravil za {tonski osnutek, po katerem bo nakazanih skoraj 28 milijard lir za Razvoj turizma v Furlaniji - Julijski krajini. Sredstva so namenjena — y obliki prispevkov, torej nakazil brez povračila, gradnji, modermza eiji, širjenju in splošnemu preure Jevanju hotelskih in drugih gos,in sko - turističnih kompleksov, tauo tudi šotorišč. Včeraj-danes Danes, SREDA, 7. aprila RAD IVO J bonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.40 — Dolžina dneva 13.06 — Lu-ba vzide ob 18.39 in zatone ob 6.34. Jutri, ČETRTEK, 8. aprila ALBERT Vreme včeraj: najvišja temperatura 17 stopinj, najnižja 10,1, ob 18. Uri 15 stopinj, zračni tlak 1021,3 mb Ustaljen, brezvetrje, vlaga 58 odstot-ba, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,5 stopinje. _ ROJSTVA IN SMRTI “ODILI SO SE. Alessandro Ca-Puano, Stefano Tassan, Francesco Uusconi. UMRLI SO: 74 letni Filippo Liri u. »5-ietni Silvestru Silvio Cergol, »Metna Ida Donati vd Boga. 91-etna Rosa Oriealco vd. Giudice, 'Metna Maria Desiderio vd. Margone, 75-ietna Maria Francesca An t^uicelli vd. Fiorella, 71 letna Maria reldini vd. Rocco. 72 letna Cristina btoeco por. Cragnolin, 70-letna Giu eppina Mendizza por. Ceppi. 69 etni Francesco Konich. 79-letni Lokovico Urdini. 73 letni Augusto bcheimer 57-letna Elisabetta Gri jnaldi por. Mainardi, 78 letna Gel-rude Maver vd. Bucca. 89-letna rancesea Gregorovich vd Dussi, a c i tna Maria Merlo vd. Scarello, Metna Marisa Slokar vd. Flapp. "'■letni Livio Rossi. 77 letna Eu-emia Pitacco vd. Zargrando, 61-etna Rozalija Kocjančič por. No-Uk, 52 letni Mario Sen, 85-letni Mtonso Mascio, 79 letna Nerina Ba lestra vd. Addis. dnevna služba lekarn ... (ud 8 30 do 20.30) Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. M Severo 112, Ul. Baiamonti 50, fgonik, Milje. (nk 8-30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul Roma 15, Ul Ginnastica 44. nočna služba lekarn . (od 20.30 dalje) Ul Roma 15, Ul. Ginnastica 44, ^Sonik, Milje. lekarne v okolici pol junec: tel. 228 124; Bazovica jbl 226 165; Opčine: tel. 211001; £r'«ek: tel. 225 141; Božje polje fgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel “00 121; Seslja n: tel. 209 197; Žavlje te'- 213 137; Milje: tel. 271-124. VERDI Danes ob 20. uri v gledališču Verdi tretja predstava ' opere S. Mo-niuszka «Halkas>, red F za parter in A za galerijo. Dirigent Antoni Wit, režija Alberto Fassini. Pri blagajni gledališča se prične danes zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic. Kino Ariston 16.00 «SOB». B. Edward, G. Andreus, W. Olden. Barvni film. Ritz 18.00—22.15 «11 paramedico*. E. Montesano, E. Fenech. Barvni film. Eden 17.00 »Eccezzziunale veramen-te». Grattacielo 17.00—22.15 «Zorro mez-zo e mezzo». Fenice 17.00 »Casta e pura*. L. An tonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 «Sogni proibiti di u-na coppia particolare*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.00 «La časa stregata*. Renato Pozzetto. Barvni film. Aurora 16.30 «Per fa,vore non mor-dčrmi stil collo*. Barvni’film. Moderno 15.30 «Da un paese lontano , .Giovturni Paolo. 11,.» Filodrammatico 15.00 «La porno av-ventura di Lorelai*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00—21.30 «Competition*. Vittorio Vencto 16.30 «Un colpo det un miliardo di dollari*. Mignon 16.30 «Chiamami aquila». Barvni film. Radio 14.30 «Luxure». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumicre 16.00 «Taxi driver*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom Mali oglasi telefon (040) 7946 72 35-LETNI, pošten, s trgovsko izobrazbo, z lastnim avtomobilom, redno zaposlen v dopoldanskih urah išče kakršnokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Popoldnevi». PRODAM hišo v dobrem stanju z dvoriščem v okolici mesta. Telefon 040/228390. OSM1CO je odprl Ladi Kocjan Dolina št. 147. Toči belo in črno vino. TA TELEFONSKA številka in tvoja dobra volja ti nudita priložnost zaslužiti 800.000 lir, če imaš med tednom in ob sobotah vsaj dve uri prostega časa. Nudimo tudi stalno zaposlitev — mesečna plača 750.000 lir in vpis v FNASARCO. Pogoji: starost od 23 do 45 let in lasten avtomobil. Tel. 040/200181 v uradnih urah. VČERAJ V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA Deželna sindikalna federacija se je sestala s sindikati Slovenije Delovna skupina naj razpravlja o infrastrukturah in o jugoslovanskih delavcih zaposlenih v Italiji - Sodelovanje na področju Alpe Adria - Vprašanja slovenske manjšine KMEČKA POSESTVA GRU-DINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru pi (na Šlradalti) občina Sovod nje Prodaja zasebnikom in tr govcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od j ,10fl do 12. Ure in od 15. do 17. ure. ter ob sobo tah in , nedeljah od 10. do 12. ure, ali po.telefonu štev (0481) 391 063. PRODAM fiat 124 v dobrem stanju. Telefonirati v Večernih urah na št. 040/200915. OSMICO je odprl Karlo Pegan Zgonik št. 58. Toči belo in črno vino. Razna obvestila Foto krožek Trst 80 obvešča, da bo redna seja v petek, 9. t.m., ob .20. uri v sc dvorani ZSKD Ul. sv. Frančiška 20/11. Uprava občine Dolina sporoča, naj zainteresirani vinogradniki, ki želijo razstavljati svoj pridelek na 26. ob: činski razstavi vin, ki bo od 9 do 12. maja v Dolini, prinesejo vzorce v uradnih urah na občinski sedež v sobo št. 5 od 9. do 16. aprila. Uprava občine Dolina sro oča.da 10. aprila t.l. ob 12. uri poteče rok za predložitev prošenj za pripustitev k javnemu natečaju za mesto »ekonoma*. KD F. Prešeren Boljunec obvešča, da je zaradi zadržanosti prof. Kar la Voduška plesni tečaj preložen na jesen V mali dvorani ZSKD (111 Sv Frančiška 20, II. nad.) bo tečaj za šivanje, ki ga bo vodila Adriana Reg-gente. Prvo srečanje bo danes, 7. t.m.. ob 20. uri. Vabljeni! BSS9HBI KD Vesna priredi v nedeljo. 18, aprila, enodnevni avtobusni izlet v Celje (na grob slikarja Alberta Sirka) in v Kumrovec (ogled rojstne hiše tov Tita) Cena izleta - vklju čena je vožnja in kosilo 21.000 lir. Vpisuje odbornica Sandra Gruden vsak večer od 20. do 21 ure v baru doma A. Sirk v Križu Sekcija KP1 «J Verginella« iz Križa prireja od 15. do 19.5. izlet na Dunaj in od 8. do 17.8. izlet v SZ (Moskva. Leningrad in Kijev). Informacije dobite v večernih urah na tel. 220-213. vpisujejo pa ob sobotah (18.—19.30) ter ob nedeljah (11.—12.) v kriškem Ljudskem domu. Mladinski odbor SKGZ in njegove članice iz Trsta, Gorice in Benečije priredijo 10., 11 in 12. aprila velikonočni izlet na Koroško. Cena 60.000 lir. Vpisovanje in informacije na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 — telefon 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2 telefon 84644. POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD AURORA vabi na naslednje izlete in potovanja: 14. do 16. maja na Mali Lošinj. Cena 78.000 lir. 15. in 16. maja na Krk. Cena 56.000 lir. 22. in 23. maja na Plitvička jezera. Cena 75.000 lir. 2. do 7. junija v Carigrad. Cena 435.000 lir. 4. do 9. junija v Pariz. Cena 478.000 lir 11. do 13. junija na Rab. Cena 83.000 lir. 13. do 29. junija na Kitajsko. Cena 1.970.000 lir. 20. do 24. junija v Budimpešto. Cena 282.000 lir. 3. do 10. junija »klasična Grčija*. Cena 565.000 lir. Poleg tega sprejemamo rezervacije za tedenska bivanja na Malem Lošinju, Krku. v Bovcu, na Palmi, Ibizi, Tunisu in na Rodosu. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cieerone 4, tel. 60-261. ZLATARNA URARNA «Svizzera» dl A. Soroce DOXA ( R S I UL S. S P I R 1 D I O N E 12 Tel. 60-252 ure in praznična tels 68-441, Sodelovanje na dvostranski in večstranski osnovi je bilo predmet včerajšnjega sestanka med delegacijo Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je vodil predsednik republiškega sveta Vinko Hafner, in delegacijo deželne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL. Sestanek je bil v prostorih Kulturnega doma v Gorici. Slovenska delegacija je pri opisovanju slovenskega in jugoslovanskega političnega in gospodarskega stanja poudarila napore za odpravo gospodarskih težav, ki so posledica hitre rasti in mednarodne gopodar-ske krize, pri tem pa je poudarila visoko stopnjo osveščenosti jugoslovanskih delavcev in vseh državljanov, ki se čutijo odgovorni za nastali položaj, kar se kaže tudi z zmanjšanjem prekinitev na delu in z visoko udeležbo na volitvah. Jugoslovanska stran je poudarila pomebnost obmejnega in splošnega italijansko - jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja, ki se kaže v blagovni menjavi (dosegla je 2.300 milijonov dolarjev) in v višjih oblikah gospodarskega sodelovanja. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, predvsem pa zaradi prizadevanj za zmanjšanje deficita in povečanje izvoza, so bili v Jugoslaviji prisiljeni omejevati ukrepe v izvozni dejavnosti, zaradi katerih je prišlo do motenj v obmejnem sodelovanju, motenj, ki so prehodnega značaja in ki bodo trajale le še nekaj let. Beseda je nadalje tekla o vprašanju ureditve položaja okoli 50 tisoč v Italiji, zlasti na obmejnem področju zaposlenih jugoslovanskih delavcev.. Jugoslovanska stran je predlagala, Ida bi s pomočjo ustanavljanja jugoslovanskih klubov informirali svoje delavce o položaju doma. Jugoslovanska stran je nadalje poročala o sestanku, ki ga je prejšnji dan v Gorici imela z delegacijo SKGZ, in poudarila, da z zadovoljstvom sprejema odločitev sindikalnega gibanja, da se vklju-v prizadevanja za sprejem zaščitnega zakona. Takšna usmeritev je tudi podlaga za družbeno -ekonomsko sodelovanje. V zvezi z vprašanji slovenske narodnostne skupnosti so v delegaciji CGIL, CISL, UIL prišla do izraza različna gledanja. Medtem ko je predstavnik UJL govoril o predsodkih, ki. ge obstajajo, je predstavnik, CGIL. napovedal za konec maja v. Trstu konference p manjšinah v Severni Italiji (o slovenski, .nemški francoski manjšini), da bi dosegli večjo osveščenost med delavci o tem vprašanju in da bi podprli prizadevanja za zaščito Slovencev. Obširno so govorili o pripravah za sestanek septembra v Celovcu med sindikalizmi delegacijami Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Na tem sestanku bodo položili temelje za srečanje sindikatov na ravni delovne Skupnosti Alpe Adria, ki- obsegp «kar osem srednjeevropskih regij. Dogovorili o se tudi o tem, da tudi italijanska stran imenuje svoje zastopnike v delovno skupino, ki jo Sestavljajo sindikalisti Slovenije in dežele FJK. Za ustanovitev takšne dvostranske delovne skupine so se. dogovorili pred dvema letoma v Lipici. Na včerajšnjem sestanku je italijanska stran sporoči- —i Uspeh Goriškega muzeja na festivalu v Parizu la, da bo vsaka sindikalna federa cija imenovala v delovno skupino po enega zastopnika. Italijanska stran je sodila, da predstavlja zborovanje za mir v Redipuglii iztočnico za obmejno sodelovanje med sindikati in da bi delovna skupina morala prvenstveno razpravljati o infrastrukturah in o pravni in socialni zaščiti v Italiji zaposlenih jugoslovanskih delavcev. V začetku marca t.l. je v Parizu, v centru Georgesa Fompidouja, potekal mednarodni festival etnološkega in sociološkega filma, dnema du reel, katerega se je udeležil tu di kustos Goriškega muzeja, Naško Križnar, z etnološkim filmom Prisotnost in odsotnost oseb in pred metov. Z a festival je bilo predloženih 40 filmov iz 18 držav vsega sveta, samo 13 filmov iz devetih različnih držav pa je bilo sprejetih v uradni, tekmovalni del festivala. Med njimi tudi film Goriškega mu- Slovenski film je bil dvakrat pred vajan v času trajanja festivala. O-bakrat je vzbudil med številnimi gledalci burne komentarje. Film namreč na dokaj nenavaden način kaže, ali bolje, preizkuša možnosti uporabe filma pri etnoloških in socioloških raziskavah. Prikazuje dve lokaciji, eno na Pečinah na šentviški planoti in drugo v Novi Gorici. Film je posnet tako, da stoji kamera na stojalu nepremično od 8h zjutraj, do 16h in vsakih 10 minut posname prizor v trajanju 10 sekund, ne glede na to, kaj se takrat na prizorišču dogaja. Ker kamera ves dan zre v zelo karakterističen del naselja, nam simultana montaža obeh posnetih lokacij predstavi življenjski utrip dveh različnih primorskih krajev. Pravzaprav sploh ne gre za dokumentarni film v običajnem po- menu te besede, ampak za merjenje prostora, časa in njunih sprememb s pomočjo filma. Film je posnet na 8 mm traku v barvni tehniki in traja 22 minut. S svojo idejo je film vzbudil veliko pozornosti, ni pa mogel tekmovati z drugimi filmskimi projekti, v katere je bilo vloženo neprimerno več sredstev. Tako sta si glavno nagrado razdelila novozelandski in ameriški film, Spomladi sadiš vedno sam in Weavers, to so bili časi. N. K. OBOGATITEV APT V GORICI Deset novih avtobusov goriškemu podjetju bo omogočilo boljše in hitrejše povezave Večji de! denarja za nakup vozil je dala dežela, precej pa je od svojega primaknila tudi pokrajinska uprava Pokrajinsko avtobusno podjetje v Gorici razpolaga z desetimi novimi avtobusi, tipa inbus, ki so jih nabavili s finančno pomočjo pokrajinske in deželne uprave. Gre za prvo skupino vozil, za. katere daje denar avtobusnim podjetjem deželna uprava Furlanije - Julijske krajine, da bi ta posodobila svoj vozni park. Dežela daje 70 odstotkov denarja za nakup rvtobusov, ostalih 30 odstotkov je v našem primeru dala pokrajinska uprava. Celotna vsota za nakup teh avtobusov je presegla eno milijardo in sto milijonov lir. Nadaljnjih deset, avtobusov bi goriško APT lahko nabavilo V teku tega leta. Treba pa bo ugotoviti, če bo pdkršjitfa zmožna izdati dodatnih nekaj sto milijonov lir svoje kom-petenčne vsote. Nove avtobuse pa goriško avtoprevoz.no podjetje potrebuje tudi zato. ker bo v kratkem prevzelo številne proge, ki jih še sedaj vzdržuje zadruga La Gradese, njeni avtobusi pa so že dotrajani. Nove avtobuse so predstavili včeraj dopoldne na sejmišču Espome-go. Na svečanost so prišli, poleg predstavnikov pokrajinske uprave in podjetja De Simon iz Osoppa, ki je izdelalo avtobuse, tudi predstavniki tukajšnjih oblasti in osebje avtobusnega podjetja. Predsednik pokrajine Cumpeta je poudaril važno dejstvo, da je pokrajinsko avtobusno podjetje dobilo nova vozila in da si pokrajina prizadeva, da bi prišlo do nabave še dodatnih novih vozil. Vendar bo vsaj v tem času zadoščeno najbolj nujnim potrebam. Cumpeta je dejal «■Skisano smetana» s starima ženskama iScala F* je naslov komediji, ki jo bo v priredbi kulturnega krožka Micron C», pripravila skupina *Panna acida», v goriškem avditoriju, danes zvečer, v sredo, ob 21. uri. Gre za prikaz skupnega življenja dveh starejših žensk. Skupina «Skisane smetane», če nam je dovoljen prevod v slovenščino, je že bila v Gorici lani. Izleti IIUIIIIIIIIIIMM SESTANEK NA SORIŠKIM ŽUPANSTVU Prizadevanja za gradnjo novih tovarn na Goriškem Družba Indusvi naj bi dala pobudo za ustanovitev novih podjetij Pred nekaj tedni so zastopniki e notne sindikalne zveze CGIL - CI SL - UIL, zveze industrijcev in delniške družbe Indusvi podpisali skupni dokument o načelih gospodarskega razvoja na Goriškem in o možnostih za ponovne investicije v industrijskem sektorju. V zvezi s tem je goriški župan Scarano povabil na županstvo zastopnike gospodarskih ustanov. Prišli so predsednik hranilnice Graziato, trgovinske zbornice Lupieri, zveze industrijcev Guer-ra, zastopnik družbe Indusvi Bra-sca, prisotna sta bila tudi odbornika Del Ben in Zucalli. Na tem sestanku je bila izražena želja, da ne bi se’ družba Ihdusvi zanimala samo za finančna vprašanja, marveč naj bi koordinirala nove industrijske pobude in vse kar je s tem v zvezi, od lokacije zemljišč do najdbe finančnih sredstev. Zastopnika hranilnice in trgovinske zbornice sta dala svoj pristanek tej pobudi in zagotovila aktivni pristop svojih ustanov. telja, to že leta 1968 Bil je istočasno na čelu nekaterih pomembnih uradov te ustanove in jo zastopal v raznih odborih posebno na področju zadružništva. V tem trenutku ima ERSA veliko dela s komasacijo zemljišč v raznih krajih dežele, kar dela tudi po nalogu EGS. Istočasno skrbijo za borbo proti toči (prav v teh dneii se zaključuje dolg postopek tozadevnega italijansko - jugoslovanskega sporazuma), za gradnjo hladilnic in skladišč za sadje in zelenjavo, za gradnjo zadružnih hlevov, silosov in mlekarn. AtiROTECNICA DARJO MASULLI a /i tl Vse za • SEMENA • GNOJILA ' čebelarstvo , • KMETIJSKI STROJI Ul. Triesle št. 75 ! • VRTNARSTVO Tel. 0481/74155 1 34079 ŠTARANCAN (GO) Novi direktor ERSA Na čelo deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) je bil pred dnevi imenovan nov direktor v o-sebi dr. Giorgia Gionchettija. Sledi dosedanjemu ravnatelju dr. Fiora-vantu Buccu, ki so ga upokojili. Dr. Gionchetti je Goričan. Specializiral se je na enološki šoli v Coneglianu, zatem je v Padovi diplomiral za doktorja kmetijskih ved. Služboval je na nekem večjem posestvu v Bocnu, ko so v Gorici ustanovili deželno ustanovo za razvoj kmetijstva se je vrnil domov in bil takoj imenovan za podravna- tudi, da smo na prelomnici, kajti prav v tem letu se bodo pričeli razgovori o združitvi treh javnih avtobusnih podjetij na Goriškem v eno samo in da bodo preučili najboljšo možno obliko novega podjetja. Potrebni pa sta v Gorici tako nova avtobusna postaja kot nova delavnica za popravilo vozil. Omenil je s tem v zvezi deželne in državne zakone, ki dajejo podjetjem podpore tudi za te infrastrukture. Za njim je spregovoril novi predsednik APT Marin. To je bil njegov prvi javni govor v tem novem svojstvu. Zaustavil se je pri vlogi, ki jo imajo javne ustanove v nudenju servisov prebivalstvu, dejal je tudi, da je treba odpraviti anahronistične stare zakone in jih zamenjati s sodobnejšimi. Za njim je spregovoril zastopnik tovarne De Simon. Za avtobuse skrbi večji italijanski koncern inbus v katerem so združene štiri velike tovarne, med njimi tudi ena v videmski pokrajini. Ta koncern deluje že šest let in je v tem času nudil uporabnikom tipizirana vozila, ki so izdelana na podobni šasiji, notranjost vozil pa je prirejena za mestne, medkrajevne in dolge proge. Konstrukcija vozil je zelo enostavna, tako da so v vsakem trenutku možne spremembe, ki jih zahtevajo spremenjene potrebe. Zadnji se je k besedi oglasil še predsednik konzorcija za prometno območje prof. Ferrari. Omenil je važen pristop javnih uprav do avtobusne službe, orisal najnovejše zakone, in izrazil željo, da bi prišlo na Goriškem do čimprejšnje združitve treh podjetij. ci delovanja Radijske postaje je bilo rečeno, da bo radio v prihodnje še obogatil in izpopolnil poročanje o delu in življenjskem utripu pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v našem zamejskem prostoru. Danes razprava o črnih gradnjah Pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo razpisuje natečaj za občasno zaposlitev (največ 90 dni na leto) specializiranih vzgojiteljev in učiteljev. K natečaju se lahko prijavijo italijanski državljani stari od 18 do 35 let, razen po zakonu predvidenih izjem. Zahteva se izkazilo o opravljeni višji srednji šoli, oziroma izkazilo o usposobljenosti za vzgojiteljsko delo z otroki ter v otroških skupnostih. Prva obletnica Radia Nova Gorica Lokalna Radijska postaja v Novi Gorici je proslavila prvo obletnico ustanovitve in delovanja. Oddaja vsak dan od 17. do 18. ure po jugoslovanskem času, ob nedeljah p« predvaja eno uro glasbo po željah poslušalcev, časnikarji in tehniki so v tem obdobju pokazali, da obvladajo zahteve in posebnosti takega medija, kot je lokalna radijska postaja. V Novi Gorici imajo moderen radijski studio, ki prispevke iz goriškega območja večkrat posreduje tudi v osrednji slovenski radijski program. V posebni oddaji ob prvi obletni- Na deželnem upravnem sodišču (TAR) bo danes razprava v zvezi z zasilnimi hišicami ob kanalu Qua rantia na Tržiškem. Lastniki teh objektov, ki so bili me..da v glavnem zgrajeni na čmo, brez ustreznega gradbenega dovoljenja, naj bi se s prizivom na TAR uprli odločbi o prisilnem rušenju objektov. Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih bo od 1. do 4. junija priredilo izlet v Avstrijo, z obiskom v nekdanjih taboriščih Mauthausen, Gusen, Eben-see in Hartheim. Spotoma si bodo ogledali še nekaj mest v Avstriji ter Dunaj. Potovanje je namenjeno članom združenja ter njihovim družinskim članom ter prijateljem. Prijave pri potovalni agenciji Vic-tor Tourist najkasneje do 30. aprila. Razpoložljivih mest je 50. Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča udeležencem izleta v Sežano na velikonočni ponedeljek, da bo odhod s Travnika v Gorici ob 13.30, iz Pevme (pred spomenikom) ob 13.35, iz Štandreža ob 13.40, iz Sovodenj in Gabrij ob 13.45. Prosi se za točnost! Na Štajersko in v Pomurje priredi v dneh od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet SPD v Gorici. Kdor želi na izlet se mora čimprei prijaviti na sedežu SPD v Ulici Malta 2, vsak dan od 9.30 do 11.30. Prijave so nujne zaradi rezervacij v hotelih. Sovodenici in Gabrci se lahko vpi.šeio pri Mili Kovic vd. Kumar v škrljah. Mladinski odbor SKGZ organizira 10.. 11. in 12. aprila mladinski izlet na Koroško. Vpisovanje na sedežu SKGZ (Ul. Malta 2. tel. 84 644) in na ZSKD (Ul. Croce 3. tel. 84-495). Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Bruce Lee — il campione*. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 »Di che segno sei?» A. Celentano in M. Mela-to. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Porno rela-zioni perverse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 17.30 - 22.00 »Erotic PRINCIPE 18.00-22.00 «L’uomo che fuggi dal futuro*. JV o iv/ Gorica •n okolica SOČA 18.00—20.00 «Ljubezen izpod sedemnajstih*. Nemški film. SVOBODA 18.00- 20.00 «Sanje o slavi*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Zmaj proti tihotapcem mamil*. Hongkonški film. ODLOČNA ZAHTEVA SINDIKATA FLM Več jasnosti in jamstev glede podjetij Safog in OMG Finmeccanica je lastništvo nad omenjenima dvema podjetjema ter nekaterih drugih prepustila finančni družbi Sofin - Operacijo so izvedli brez vednosti tovarniških svetov in sindikata SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SIMON GREGORČIČ* V GORICI vabi na baletno predstavo OSTRŽEK v Kulturnem domu v Gorici danes, 7. aprila, ob 9.15 in 10.45 ter ob 15.30. Izvajajo gojenci dijaškega doma »Srečko Kosovel* iz Trsta. Izvajalec in gostitelj bosta prispevke namenila v sklad za poimenovanje šol v raznih krajih na Goriškem. Več jasnosti glede lastništva in več jamstev glede proizvodnih in razvojnili načrtov v podjetjih Safog in OMG. Tako bi v nekaj besed strnili vsebino daljšega tiskovnega po ročiia pokrajinskega vodstva sindikata kovinarjev FLM glede zamenjave lastništva dveh goriških industrijskih obratov z državno udeležbo. Pred kratkim je namreč družba Finmeccanica prepustila družbi Sofin pet podjetij, med temi tudi omenjeni dve goriški podjetji. Operacija je bila izvedena, kakor ugotavljajo sindikati, na zelo nekorekten način, brez vednosti tovarniških svetov in same sindikalne organizacije. O zadevi ni bila izrečena niti besedica na nedavnem zborovanju o podjetjih z državno udeležbo v Trstu. Prav zaradi tega se porajajo upravičeni dvomi glede ciljev take operacije ter glede morebitnih posledic. Prav zaradi tega sindikati tudi terjajo jasen odgovor glede razvojnih in finančnih načrtov. Za že težko preizkušeno goriško gospodarstvo bi bilo ustvarjanje novih napetosti in alarmizmov sila škodljivo, ugotavljajo sindikati, ki so že zahtevali nujen sestanek z vodstvom finančne družbe Sofin in to v deželnem okviru. Vsedržavno vodstvo sindikata kovinarjev pa je sporočilo, da smatra družbo Finmeccanica do nadaljnjega odgovorno za tak ali drugačen razplet. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. Razstave V Galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava grafik likovnega umetnika Dževada Hoza. Razstava bo odprta do 17. aprila ob delavnikih med 8. in 19. uro. Dževad Hozo je sočasno z razstavo izdal knjigo o svojih likovnih poteh. Knjiga je izšla v zbirki Sodobne likovne monografije, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga iz Ljubljane. Knjigo so predstavili na novinarski konferenci v Novi Gorici. V goriškem Kulturnem domu je odprta razstava grafik skupine »La-boratorio 7», to je sedmih goriških in novogoriških umetnikov. Na voljo je tudi dvojezični katalog. Na sedežu Circolo fotografira ison-tino v Ul. Santa Chiara 15, je odprta razstava slik fotografa Massima Cargnela. Odprta je vsak večer od 17.30 do 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si, Raštel. tel. 83 349. POGREBI Danes v Gorici ob 10.30 Giuseppe Raschilla iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče. Glavni odbor in odseki KD Jezeru iz Doberdoba se klanjajo spominu umrle Jožefe Lakovič vd. Jarc in izrekajo globoko sožalje hudo prizadeti hčerki Heleni. Corsa - zadn ji opel Te dni »o sc na preskusni stezi v Dudenhofu zaključile poskusne vožnje zadn jena Oplovega novorojenčka, ki so ga imenovali «corsa». Gre za avto nižjega srednjega razreda, saj ga bodo poganjali trije različni motorji nekje med 1000 in 1300 kubičnih centimetrov. Avto bo dolg 3.6 m. Pravijo pa, da «corsa» ni samo mestni avto, temveč da je tudi dokaj udobna limuniza za daljša potovanja. V Italiji bo kupcem na voljo konec letošnjega leta STABILIZACIJA PESTI AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO Beograjski salon v znamenju krize Veliko zanimanje za argento, ki jo proizvajajo v Zagrebu BEOGRAD — Enaindvajseti beograjski salon poteka v znamenju velikih težav, ki jih ima jugoslovanska industrija nasploh in avtomobilska še posebej. Perspektive za bližnjo bodočnost niso preveč rožnate. Vsa industrija čuti težo stabilizacijskih ukrepov, nove zakonske norme, ki bi morale omiliti davčni pritisk na nakup avtomobilov. pa še niso stopile v veljavo in niti niso povečali kontingentov tujih avtomobilov, ki jili lahko uvozijo v Jugoslavijo. V takih pogojih so vsi proizvodni in prodajni načrti obsojeni, da ostanejo zgolj na papirju. Na beograjskem avtomobilskem salonu je prisotnih 250 razstavljavcev predvsem iz Jugoslavije, pa tudi iz drugih 18 držav. Od italijanskih tovarn so prisotne Fiat, Alfa Romeo. Lancia in Innocenti, posebno mesto pa je odmerjeno Fiatovi pandi, ki so jo prav pred kratkim v Jugoslaviji izvolili za «avto leta*. Proizvodnjo pesti najbolj pomanjkanje konvertibilne valuto, kar seveda močno otežkoča uvažanje re-promatoriala. ki je nujno potreben za produkcijo. Jugoslovanski partnerji v tujini, ki so do sedaj sprejemali plačilo v dinarjih, zahteva- jo sedaj plačilo v dolarjih ali v drugih dragocenih devizah. Da bi položaj na področju avtomobilske industrije bil še težji se pojavlja občasno pomanjkanje bencina, saj čistilnice nimajo deviz, da bi plačale dobave petroleja. Predvidevanja za letošnje leto pa so dokaj zanimiva: jugoslovanska avtomobilska industrija bi morala proizvesti 306.000 avtov, od tega samo Crvena zastava 232.000. Več kot 82.000 avtov je namenjeno izvozu. Podatki prejšnjega leta pa šo naslednji: skupna proizvodnja 246.000. od tega je bilo izvoženih 52 tisoč. Tradicionalna izvozna tržišča za jugoslovansko industrijo so Alžirija. Grčija, Egipt. Poljska in Češkoslovaška. V preteklem letu je Jugoslavija uvozila 15.000 tujih avtov. ki so jih. kljub velikim davčnim dajatvam, zelo hitro prodali. Med novostmi kragujevske tovarne je letos Fiatova argenta', ki jo izdelujejo v Zagrebu in za katero je veliko popraševanje, še zlasti kot reprezentančni avto (velja približno 650 tisoč din. Zastava razstavlja tudi 8 modelom stoenke, za katero velja še vedno veliko zanimanje. ZA LASTNIKE ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH PLOVIL Novi pravilnik o ureditvi privezov v Tržaškem zalivu Odslej privezi v «imenski» koncesiji, ki je ne moremo prodati skupaj s plovilom Pred koncem lanskega poletja smo vas opozorili, da bodo po novem na območju tržaškega pristaniškega poveljstva privezi za športna in turistična plovila v koncesiji. Seznanili smo vas z vsemi birokratičnimi določili za izstavitev te koncesije, sedaj pa vam bomo posredovali glavne značilnosti novega pravilnika, ki je stopil v veljavo z odredbo št. 916 lanskega 15. oktobra. Kot prvo naj omenimo, da je bil glavni cilj novega pravilnika odprava zmede in nepravilnosti, ki so veljale na tem področju. Rešitev je skrajno preprosta: kdor ima privez, ga bo ohranil, če mu ga dajo pristaniške oblasti v koncesijo in če bo dosledno izpolnjeval vsa določila novega pravilnika. v nasprotnem' primem bo izgubil koncesijo, ki jo bodo lahko dali drugemu. Povsem razumljivo vas bomo torej obširneje seznanili prav z vprašanjem izgube koncesije. Predhodno pa je treba obvestiti, da teh koncesij niso še izstavili, saj ima pristaniško poveljstvo opravka s pravo goro prošenj, da bo le s težavo letos rešilo ta problem. Novi pravilnik najprej določa, da koncesija preneha v primeru, da ni plovilo več sposobno za plovbo, ali pa če se privezu prostovoljno odrečemo. Do tu ni nič novega. Popolna novost pa je prenehanje koncesije v primeru prodaje. Do sedaj je veljala nenapisana, a ustaljena norma, da je privez vezan na plovilo, s prodajo slednjega smo pridobili tudi pravico do priveza. Nič čudnega torej, da so bile do nedavnega cene razpadajočih čolnov neprimerno visoke. Z novimi določili je koncesija imenska; koristnik jo izgubi, če proda plovilo. Ohrani jo le v primeru, če obdrži polovico ali več lastninske pravice nad svojim plovilom. V bistvu mora ostati staremu lastniku 12 ali več karatov plovila. To določilo bo seveda kot prvo posledico povzročilo padec cene rabljenih plovil in hrupne, tutji drugačne mahinacije v . kupoprodajnih pogodbah. Koncesijo priveza pa se podeduje, le vložiti je treba prošnjo za spremembo v roku treh mesecev. Novi pravilnik določa tudi, da j izgubimo pravico do koncesije, če j se je ne poslužujemo tri mesece, | v primeru večjih popravil se to obdobje podaljša do šestih mesecev, a predhodno je treba o tem obvestiti pristojne pristaniške oblasti. Bržkone bo to določilo povzročalo marsikateri spor, saj med drugim pravilnik določa, da izgubimo pravico do koncesije tudi, če jo za krajše obdobje «posodimo* drugim. Ne bo torej odveč, če bomo vsakič obvestili pristojne oblasti, da ne bomo za daljši čas rabili priveza, saj se bomo tako izognili marsikateri nevšečnosti. Povsem razumljivo pravilnik določa, da mora biti plovilo skrbno privezano, da je treba vrvi in mrtve veze vzdrževati in da je treba spoštovati določila pristojnih oblasti, v nasprotnem primeru lahko poveljstvo ukine koncesijo. Obenem bo treba ob privezu namestiti tablico s številko koncesije. ki jo bo poveljstvo določilo vsakemu posamezniku. Trenutno niso še dokončno določili, koliko bo znašala letna tarifa koncesije, okvirno pa bo približno 40 tisoč lir za vsa plovila do 6 metrov dolžine, za daljša pa bodo zneski progresivno višji. Kot smo prej navedli, je koncesija imenska, kar pa le delno pomeni, da lahko koristnik kupi novo plovilo in se znebi starega. Predhodno mora namreč obvestiti pristaniško poveljstvo, ki bo odločalo o ohranitvi koncesije. Če ni večjih sprememb v razsežnosti novega plovila, v bistvu, če ni širše, bo lastnik bržkone ohranil staro koncesijo. Vsa zadeva je torej vse prej kot enostavna. Verjetno pa ne bo večjih težav, če se bomo za vsak korak posvetovali s pristojnimi. Prav tako ne bo odveč, če se bomo pogosteje oglašali pri odgovornemu, ki nadzira pristanišče, saj nas bo ta sproti obveščal, če kaj ni v redu. Po vsem tem še nekaj besed za tiste, ki nimajo priveza. Novi pravilnik določa, da bodo morebitne proste priveze izstavljali po terminskem ključu. Enostavneje povedano, koncesijo bo dobil prvi v seznamu prosilcev za nove koncesije. ALFA ROMEO ZANAROO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 20, tel.: 796348 in Miramarski drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO Alfetta 2000 L 80-77, Al-fetta 1800 78 - 77 - 76 - 73, Giu-lietta 1600 79, Alfasud Sprint Veloce 1500 80 - 79, Alfasud TI 1200 75, Alfasud 1300 81, Alfasud 1200 L 76, Alfasud 1200 75, FIAT Argenta 2000 81, 131 Su-permirafiori, 1300 80, 131 Mira-fiori 1300 77 - 75, 125 Special 71, 127 s 3 vrati 1050 79, Panda 81, TALBOT Solara 1600 81, RE- , NAULT 5 Alpine 79. NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3-MESEČNO GARAN CIJO. OBIŠČITE NAS!!! ADRIM AR s.n.c. LUCIO FASOLA a ve« btiprat* * ptbVfldnfoi jadra ali motor ' ? * $ V *■' Jambori iz lahke zlitine — poševniki — jadrne vrvi Izvenkrmni motorji Notranji motorji VVhitehead Moto Fides - Volvo Penta - Evinrude - gumijasti čolni Eurovinil Sedež: Ul. Verdi 38/A - 34074 TR2IC -Tel. 0481/72889 Skladišče: Ronke - Ul. Volontari della Liberta 25 Tel. 0481/778224 •iMiiiiiniiiniiiiHiiiiiHiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiiiimiaiiiiniiMaiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHtiiiuiivinniiiiiinnmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiMiMiHiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Sveta gora v Varallu 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Antonio Meucci, 3. nadalj. 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Emil, 6. nadalj. 15.00 Kulturne dobrine 15.30 Vsi za enega: Rdečelasa An-na. risan film 16 00 Happy circus 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposredni prenos s tvojo anteno 17.10 Marko, risanka 17.30 Black America 18.20 Problemi gospoda Rossija 18.50 Ugo Tognazzi predstavi: Movie Movie 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20 40 Dom Cecilia. zadnja epizoda 21.35 Quark, potovanje v svet znanosti 22.15 Filmske novosti 22.20 Športna sreda DNEVNIK - Danes v parlamentu — Vremenske razmere Drugi kanat 12.30 Opoldanski spored: v ku- hinji 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Stil nekega mesta 14.00 Popoldanski spored 14 30 Zločin Paterno. 3. nadalj. 15.25 Follovv me. tečaj angleščine 16.00 Program za mladino: Svet v vesolju Galaxy Express 999 16.55 Helzacomic 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 - Šport - Iz parlamenta 18.05 Knjižne novosti 18.50 Deber večer z: Fredissimo ... ma con Bongusto Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Dnevnik 2 - Sedmi prostor 21.30 Panagulis Zei. 1. nadalj. 22.35 Skrivnostni svet Arthura C. Clarka 23 10 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.30 Nogometno srečanje: Fiorentina — Peru Tretji kanal 15.00 Parma: Odbojka V evroviziji iz VVevelgena: Kolesarstvo 17.45 Kinoteka 1951 - 1981 18.30 L’orecchioccliio, glas. oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Težka solidarnost 20.05 Biološki poizkusi 2t) 40 Hodnik straha, film Igrajo: Peter Breck. Costan- ce Towers, Gene Evans 22.20 DNEVNIK 3 22.55 Oddaja o medicini JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 in 11.05 TV v šoli 11.00 in 18.45 Poročila 18 50 Ciciban, dober dan 19.00 Družina Smola, risana serija 19.30 Obzornik 19.45 Državni ansambel gruzinske folklore 20.10 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK in Vreme 21.00 Film tedna: Sedem januarskih dni, španski film Juan Antonio Bordem je v scenarij za svoj film Sedem januarskih dni zajel resnične dogodke, ki so se v Španiji dogajali v tednu med 23. in 29. januarjem leta 1977. Ti dnevi so šli namreč v sodobno zgodovino Španije kot dnevi pokolov. Skupina fašističnih komandosov je namreč vdrla v pisarno sindikalnih advokatov v Ulici Atoclia in ubila peterico advokatov. nekaj pa jih ranila. Teza, ki jo Bardem v svojem filmu postavlja v prvi plan je preprosta — fašizem v Španiji je živ in še vedno na pohodu. Bardem se je v filmu odločil, da poudari politično plat problema, zato so psiholo- TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Slovensko planinstvo na Tržaškem: 8.45 Glasbene skice: 9.30 Alternativna kozmetika; 10.10 Koncert; 10.45 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Pod Matajur-jan, Beležka, vmes lahka glasba; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji «Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti: 14.10 Otroški kotiček: vPojte, pojte, drobne ptice*: 14.30 Roman v nadaljevanjih: «Dom in svet* - 5. del; 15.00 A-meriški gledališki musical; 16.00 12 let strategije napetosti v Italiji: 16.35 Motivi z malega zaslona: 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci - Skladbe slovenskih avtorjev: 18.00 Pesniki so čudenje sveta; 18.20 Priljubljeni motivi; 18.40 Iz beležnice Miroslava Košute. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radij ski, televizijski in filmski spored^ 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored: 14.30 Reportaže - Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu; 14.30 Najlepši operni spevi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik. Aktualna tema; 17.30 Glasbena medigra; 17.35 Glasbeni kiosk. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.S0. 13.30. 14.30. 15.30, 16.30. 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horo- skop; 8.50 Muratti mušic; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami .je...; 10.15 Knjiga na radiu; 10.32 Popevka dneva; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.10 šola, o-troštvo, vzgoja; 11.20 Flash; 1L32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Glasba danes; 15.33 Prijeten popoldan; 16.00 Kantavtorji; 16.45 Novalis; 17.00 Glasovi naših dni; 17.15 Plošče; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček; Iz sveta kulture in umetnosti: 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Poje Olivia Nevvton John: 18.45 Radijski oder; 19.10 Juke bos; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Radio anch'io; 11.10 Pisan spored; 11.34 Rossini, 7. nadalj.; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.28 Po njihovem mišljenju; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored; 16.00 II Paginone, zvočna rubrika; 17.30 Master under 18; 18.05 Nove plošče; 18.38 Globetrot-ter; 19.30 Radio 1 - jazz 82; 19.58 «La Celestina*, tragikomedija; 21.00 Mario Zafred, prvo radijsko predvajanje; 21.28 Skrivnostna I-talija; 21.45 Vse o košarki; 22.22 Autoradio flasli; 22.27 Audiobos; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 8.10 Dnevi; 7.20 Minuta zate; 9.00 Costanza Gerar-di, 11. nadalj.; ob koncu poje Nada; 9.32 in 10.13 Radio 2 3131: 11.32 Tisoč popevk: 12.10 in 14.(X) Deželni programi; 12.48 Prizori iz današnjega življenja; 13.41 Sound-Track, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 - 3131, 2. del; 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Priznanja nekega Italijana; ob koncu glasbena oddaja; 18.45 Govoreči papir; 19.50 Posebna kulturna oddaja; 19.57 Razprava petih; 20.40 in 22.50 Non stop šport in glasba; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Iz naših sporedov: 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 10.05 Glasbena matineja; 11.05 Rezervirano za...; 11.40 Lokalne radijske postaje; 12.05 Ali poznate; 12.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 13.JO Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Glasba po željah; 16.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program); 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Pesmi Josipa Slavenskega; 19.15 Naš gost; 19.30 Mladi na glasbenih revijah: 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 21.00 Koncert za besedo: 21.25 Majhen recital pianistke Tatjane Bučarjeve; 22.05 Antonin Dvorak: Odlomki iz opere «Rusalka»: 23.15 Informativna oddata v nemščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov: 23.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe: 00.05 Lirični utrinki: 00.10 Jazz pred polnočjo: 1.05 Nočni program. ški detajli ostali ob strani. še posebej mu je to u-spelo doseči z vključevanjem nekaterih dokumentarnih sekvenc v fiktivno fabulo. Gre za posnetke demonstracij, policijskili a-retacij demonstrantov in podobno. Juan Antonio Bardem je eden najbolj znanih španskih režiserjev. Že s prvim filmom «Smrt kolesarja* iz leta 1954 je požel veliko pozornosti. Med njegovimi pomembnejšimi filmi sta še cVeli-ka cesta*. «Mehanični klavirji*, «Most», itd. Igrajo: Manuel Angel Egea, Made-leine Robinson, Virginia Mataix, Jacques Francois, Alberto Lopez. 23.05 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja TRST — Podpis sporazuma med Italijo in Jugoslavijo za skupno zaščito proti toči GORICA — Obisk delegacije Zveze sindikatov Slovenije pri deželni zvezi CGIL - CISL - UIL TRST — Minister za državne soudeležbe De Michelis na obisku v tržaških tovarnah ČENTA (Videm) — Tečaji furlanskega in slovenskega jezika KRIŽ — Srečanje s Cirilom Zlobcem REPEN — Retrospektivna razstava dr. Roberta l!lavatyja 16.55 Nogomet: Radnički - Hamburger, v r- o .2. o S5.a N £ © C n a te 55 =5 5* O "O O ° SVINJSKA MEČA BREZ KOSTI 1 kg RORn c M Llf i is 20 «1 O c , a im > r-«8 20. <2 2 O < o FANTA, COCA COLA konf. 4 pločevinke iRBn BELILO ACE 470 VINO CH1ANTI DOC LE CHIANTIGIANE 1.500 I ^iRpn JABOLKA GOLDEN 1 kg aon STOCK 84 BRANDY 70 cl ROcn MAJONEZA KRAFT v stekleni vazi 250 g R^n PEGATKE 1 kg dson MILO CAMAY 150 g 470 NUTELLA FERRERO v kozarcu 365 g iR?n c a ■ ir ■ur 3< a er O < * O c S ■ s > U) * §< u. O b mn SALAMA PIC NIC PS ACM 400 g cco 10 dkg '1'iRn ■ GRENAK KAKAV COOP 70 g con SIR PARM1GGIANO REGGIANO CASTELLI konf. 10 dkg 1030 TUN RIO MARE V OLIVNEM OLJU 170 g PERNIGOTTI VELIKONOČNA JAJCA acnn VELIKONOČNA oCOLOMBA« konf. 700 g c i. 3 ) 1 h Ul O) J v. W UJ 'P oS BALLANTINE’S WHISKY 75 Cl. C7Rn 8 i..? <8 <0 OJ CELE KOKOSI 1 kg 17BPI ■ m — VINO MERLOT DOC ROCCA BERNARDA 75 cl onen JAJČNI LIKER MARŠALA COOP 75 cl 'man POMARANČE v vrečki 1 kg ■7an c !fj 2<° UJ CM V) 9 “Zo sp ) ID 1,5 O s 11 Enajsterico iz Radničkega iz Niša čaka danes prvo polfinalno Srečanje v pokalu UEFA. Že pred tekmo z Napolijem, nato s švicarskim Grasshoppersom, nizozemskim Fe-yenoordom in končno škotskim Dun-deem Unitedom so skoraj vsi napovedovali, da ima Radnički malo u-Patlja, da se bo prebij v naslednje kolo. Nenkovičevo moštvo pa je vse napovedi postavilo na glavo in je sedaj edino, ki še zastopa jugoslovanski nogomet v evropskih pokalih. Take napovedi pa se slišijo tudi danes, vendar je tokrat naloga Rad-mčkega res obuprto težka. Zahod nonemška enajsterica Hamburger SV je namreč v samem vrhu zahod-nonemškega nogometa. Pred njo je edinole Bayern, ki ima na skupni lestvici le točko več. Prav v zadnjem kolu je Hamburger s 3:1 (v gosteh) odpravil Borussio iz Mon-chengladbacha. ki je trenutno šesta. Kljub tem črnogledim obetom pa Pri Radničkem niso vrgli puške v koruzo in z optimizmom čakajo na današnji spopad. Pri tem jih spod Na tudi dejstvo, da. v tem drugem delu prvenstva igrajo bolje kot v začetku (še ob koncu prvega dela so se namreč pred izpadom), škoda N da tokrat ne morejo računati na Panajotoviča (izključen je zaradi večkratni opominov), ki je prav Proti Dundeeju dosegel oba gola. Vendar bodo tudi gostje brez Ma-gatha (zaradi poškodbe) in Becken-bauera, (ki je v bolnici). Ekipi bosta verjetno nastopili v naslednjih postavah: RADNIČKI: Milenkovič, Gavrilo-yič. Obradovič, Bojovič, Vojinovič, Drizič. Stojilkovič, Aleksič. Djordje-v|č, Nikolič, Radosavljevič, Stankovič, Beganovič. HAMBURGER: Steiner, Kaltz, Grooth, Jakobs. Hieronymus, Weh jneyer, Milewski, Hartvvig, Hru-besch, Memering (Van Hessen), Ba-strup. Sodil bo Italijan Luigi Agnoli, srečanje pa bo z začetkom ob 17. uri prenašala tudi jugoslovanska televizija. DANAŠNJI SPORED POKAL PRVAKOV CSKA - Bayern Aston Villa Anderlecht POKAL POKALNIH PRVAKOV Dinamo - Standard Tottenham - Barcelona POKAL UEFA Radnički - Hamburger SV Kaiserslautern - Goteborg *Azzurri» za tekmo z NDR MILAN — Bearzbt je objavil spi sek reprezentantov, ki bodo nastopili Prihodnjo sredo proti NDR. Veliko n°vost predstavlja Massaro (Fioren-nna), medtem ko ne bodo igrali Ca brini (poškodovan), Pruzzo in Altu belli. Poleg že znanih imen je Bear-z°t poklical v reprezentanco še Sel ^aggija, Marangona, Bergomija in Vierchowoda, medtem ko bo postava najbrž taka: Zoff. Gentile, Maran-gon (Bergomi), Dossena, Collovati, Scirea, Conti, Tardelli, Graziani, Antognoni, Massaro. Fiorentina — Peru FIRENCE — V toskanskem glav nem mestu bo drevi zanimivo prijateljsko mednarodno nogometno srečanje med Fiorentino in reprezentanco Peruja, ki se pripravlja tanta Safeta Sušiča. Iz Turina so namreč že odpovovali v Jugoslavijo nekateri predstavniki Torina s tehničnim direktorjem Moggijem na čelu, da bi skušali za prihodnjo sezono najeti nogometaša Sarajeva. Iz informacij, ki smo jih prejeli, pa nismo uspeli izvedeti, kolikšno vsoto je Torino pripravljen nuditi Safetu Sušiču. KOŠARKA dviga, drevišnja zmaga pa bi vsekakor pomenila veliko. Naloga goriške peterke pa bo vse prej kot lahka, saj morajo nastopiti v Vareseju. Kljub temu so optimistično razpoloženi in nimajo česa izgubiti, tako da bodo lahko igrali sproščeno. Zaradi tega je tudi napredovanje v četrtfinale zelo možno. TENIS Turnir v Monte Carlu MONTE CARLO — V drugem dnevu mednarodnega teniškega prvenstva Monte Carla so dosegli te i-zide: C. Panatta - Damiani 7:6, 6:4; Clerc - Ocleppo 6:2, 7:5; Lendl -Rebolledo 7:6, 6:2; Šmid - Marti-nez 6:1, 6:3; Tarozcy - Nastase 1:6, 6:4, 6:4; Noah - Frawley 6:1, 6:1. Higueras - Gehring 6:3, 6:3; Elter -McNarpara 6:3, 6:2. DREVI V VARESEJU Cagiva-San Rcncdctto Goričani z nestrpnostjo pričakujejo izid drevišnje košarkarske tekme svoje ekipe San Benedetto proti Cagivi iz Vareseja, saj bi se z zrna go goriška peterka uvrstila v četrtfinale «playoffs» italijanskega prvenstva. San Benedetto je v nedeljski tekmi na domačih tleh dokazal, da je sposoben kakršnegakoli po- ....................................................................... V nedeljskem nastopu promocijskega prvenstva so poletovci zasluženo, vendar ne brez težav premagali sicer šibko peterko Libertasa DEŽELNO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKI Real Udine — Primorje 1:2 (1:0) PRIMORJE: Zetin, Metelko (Sedmak), Gašperlin, Husu, Martellani, Trobec, Antoni, Vidali, Meden, Zan-konic, Rochetti. STRELEC za Primorje: v 63. in 79. min. Antoni V gosteh so Prosečani končno prvič v letošnjem prvenstvu osvojili obe točki. Rdeče-rumeni so tokrat igrali dobro, predvsem v drugem polčasu. Domačini so namreč v prvem delu srečanja prvi povedli. Prosečani pa so v nadaljevanju pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost. Najprej so izenačili, tik pred koncem srečanja pa z odličnim Antonijem dosegli zmagoviti gol. Naj omenimo še, da bodo rdeče-rumeni jutri, 8. t.m., odigrali na Proseku (s pričetkom ob 17. uri) zaostalo srečanje z ekipo Sangior-gine. (H.V.) IZIDI: Chiarbola - Giarizzole 2:2, Real Udine - Primorje 1:2, Supercaffč - Monfalcone 3:0, Sangiorgi-na - Udinese 1:1, Domio - S. Giovan-ni 0:3, Pro Gorizia - Muggesana VATERPOLO MM MEDNARODNI TURNIR Svetovna elita v Trsta Sodelovale bodo reprezentance Jugoslavije, Italije, Avstralije, Španije, lak. Nemčije in Sovjetske zveze Trst bo od jutri dalje po dolgem času spet gostitelj velikega mednarodnega turnirja. Prizorišče dogajanja bo občinski bazen «B. Bianchi», kjer bodo potekale tekme v vaterpolu in to na najvišji svetovni ravni. V našem mestu se bodo namreč zbrale reprezentance Jugoslavije, Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije. Španije in Sovjetske zveze, skratka meštva, ki so nosilci olimpijskih, svetovnih in evropskih naslovov. Zaradi tega ne bo manjkalo športnega užitka, ki bo hkrati priložnost, da se s tem privlačnim športom seznanijo tudi širše množice. O favoritih turnirja, ki se bo zaključil v nedeljo, je seveda še prezgodaj govoriti, čeprav lahko trdimo, da so prav vse ekipe sposobne poseči po prvem mestu. Kaj več o turnirju samem pa bo znano že danes, ko bo na sporedu tiskovna konferenca, na kateri bo do predstavili spored tekmovanj in postregli še s kako zanimivostjo. ATLETIKA- j - TURIN —> Tradicionalno tekmova nje v hoji na 100 km dolgi progi med Turinom in Saint Vincentom bo letos 1. maja. To tekmovanje bedo priredili že dvajsetič gotovo Beograjčani in Zadrčani. O-ba njuna nasprotnika pa sta sposobna napraviti podvig, saj razpolagala z mnogimi vrhunskimi igralci in reprezentanti, ki so navajeni na najhujše napore. KOLESARSTVO Moser zmagal v Franclji CASTRES — Italijan Moser je včeraj osvojil predetapo mednarodne kolesarske dirke po Pirenejih. V vožnji na kronometer je prehitel Francoze Gomeza, Bernardeauja in Laurenta, Irca Rocheja in druge. SMUČANJE FIS TEKMOVANJE NA KANINU Tokrat brez Križaja in tovarišev Skoraj vsa jugoslovanska reprezentanca odhaja danes in jutri na služenje vojaškega roka STOCKHOLM — Na mednarodnem prijateljskem srečanju v hokeju na ledu je Italija dosegla proti Švedski «under 19» neodločen izid. Danes in jutri bosta zadnji letošnji smučarski FIS tekmovanji v Sloveniji in sicer na Kaninu. Bil je že skrajni čas, da so organizatorji izpeljali organizacijo v slalomu in veleslalomu slovenske turneje, kajti mednarodna smučarska zveza dovoljuje tekmovanja za FIS točke le do 15. aprila. Ta nastop jugoslovanske vrste bo potekal prvič po dolgih letih v odsotnosti skoraj vseh najboljših. Skoraj vsa reprezentanca bo danes in jutri odšla k vojakom. Tako bodo oblekli vojaško suknjo «tehniki» Križaj, Strel, Kuralt, Faranko, Cerkovnik in Benedik, smukača Pleter-šek in Puhalj ter član B ekipe Kreačič. Jugoslovanske vojaške o-blasti so izjemoma dovolile, da bodo najboljši smučarski reprezen- tanti služili svoj vojaški rok v Sloveniji (v Tolminu) in to v dveh «obrokih». Čez šest mesecev bodo lahko začasno slekli uniformo in se pripravljali na novo sezono ter tekmovali, nato pa bodo morali še za drugih šest mesecev spet pod orožje. V kolikor ne bi vojaške o-blasti pokazale velikega razumevanja za reprezentante, bi ti izgubili vse FIs točke, nabirati bi jih morali začeti povsem znova in te z najslabšimi startnimi številkami. To bi pa praktično pomenilo zaključek njihove smučarske kariere in obenem tudi konec vseh načrtov za sarajevske olimpijske igre leta 1984. Odsotnost znanih jugoslovanskih smučarjev bo avtomatično pomenila, da bo tokrat bera FIS tdčk do- iiiiiHmiiiiiMiiiiiiiiiMmiiitiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMpiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiia KOŠARKA V PRVI DIVIZIJI KOŠARKA Neroden spodrsljaj Bora proti La Talpi Naša moštva praznih rok tudi v prvenstvih kadetov in «propaganda» JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Danes dodatni tekmi v «play-off» Jugoslovansko košarkarsko prven stvo velja za eno najkvalitetnejših v Evropi. To so dokazale tudi prve tekme «play offsa», ki so bile zelo izenačene. Za štiri peterke bo treba odigrati tudi dodatne tekme, saj se še ne ve, kdo se bo pridružil Ci-boni in Crveni zvezdi v polfinalu tega napetega tekmovanja. Odločitev bo padla že danes, ko se bosta srečala Partizan - Jugo-plastika in Zadar - Šibenka. Vsaka napoved je tvegana, čeprav imata nekaj več možnosti za zmago prav m,|iiiiiiiii,iiiiimii.............................................. Ja bližnje Španiji. svetovno prvenstvo Safet Susic k Torinu? TURIN — Italijanski prvoligaš Dorino je zelo zainteresiran za jugoslovanskega državnega reprezen- ODBOJKA V L DIVIZIJI NABREŽINKE DOBILE TUDI DRUGI DERBI Zmago nad Borom so slavile povsem zasluženo B°r - Sokol 0:3 (6, 12, 5) BOR; V. in S. Stoper, Marušič, j^bač, Centazzo, M. in S. Fo-ra«s, Ferluga. SOKOL: S. in M. Milič, A. in S. ertot, Purič, Svetlič, Venier. Spomladansko ozračje in topla vorana na «1. maju* sta bržkone eugodno vplivala na potek zaostali tekme med Borom in Sokolom, ' ste poleg tega nastopila v, precej Krnjenih postavah. Ne glede na > ’ Je tudi ta drugi derbi zaslu-_en° pripadel Nabrežinkam, ki pa lit- Sl morate tokrat potruditi neko-preden sc strle odpor go-‘teljic. Slednje so bolje igrale le l fteugem setu. ni bi ga z nekoliko , °'l zagrizeno in samozavestno igro ahko tudi os i/o lile. „ «UNDER 15» Kontovel - Inter 1904 2:0 (7, 10) KONTOVEL: Antoni, Nataša in Juvana Daneu, Gerbini, Pertot, Pra-e*J> Ukmar in Umek. . Kontovelke so tudi v drugem ko-a Prvenstva «under 15» zmagale s Prepričljivim izidom 2:0. S prika ■ano igro so povsem zadovoljile, “ so se Urile za vsako žogo m dobro gradile igro. Nasprotnice je niso nikoli enakovredno upira *e v drugem setu so si nabrale eč točk z močnimi in točnimi ser-.1S1- ^ V Končnici pa so bile naše gralke pnsebnejse in so povsem zasluženo osvojile drugih par točk. T. C. Tradlcart — Dom 2:0 (8, 12) DOM: R. Plet, K. Degrassi, E. Humar, S. Humar, D. Mulič, L. Kra-njac, L. Bensa, K. Kocjančič. Na gostovanju pn eni najooijsih ekip prvenstva so Domova dekleta odigrala najbrž svojo dos.ej naj boljšo tekmo. Kljub porazu so Dils večji del srečanja povsem enako vredne nasprotnicam in z maio več sreče bi lahko osvojile vsaj en set Žal, pa sta jim to veselje, poleg smole, preprečila tudi sodnik in zapisnikar z nekaterimi samo nji ma razumljivimi posegi. Kljub vs& mu, pa smo bili z igro naših dekle* zelo zadovoljni, rekli bi celo preše nečeni, zato lahko upamo na oolj še nastope v prihodnosti. Vili Prinčič F • ” -V”1" • •* f j OBVESTILO i,'/ž. IV : V/vVvvvv v: vvv.v i.vvvVV v;'v;;v.vVvv vi ;.. ; ; v !; ■ Športna šola Trst sporoča, da se bo na stadionu «1. maj* v Trstu začela spet redna vadba v ponedeljek, 19. t.m. Delovanje ZSŠDI Smučarska komisija pri ZSŠDI obvešča, da bo nagrajevanje zamejskega prvaka v veleslalomu v posameznih kategorijah jutri, 8. t.m., ob 20. uri v domu Albert Sirk v Križu. 1. DIVIZIJA Bor — La Talpa 57:65 (23:34) BOR: Caneiani 18 (6:17), Perko 9 (1:3), Štavar 4, Mesesnel 10 (2:3), Kapič, Jančar, Berdon, Baitz 8 (0:3), Gerdol 6, Sestan 2. SODNIK: Borgnolo. Borova ekipa je proti La Talpi doživela neroden poraz, ki ga gre pripisati na eni strani sodniku, ki ni imel najmanjšega pojma, kaj neki se dogaja na igrišču, in pa lastni nespretnosti pri metu (tudi iz ugodnih položajev). La Talpa si je prednost priborila že v uvodnih minutah, nerazpoloženim borovcem (med katerimi je sicer manjkal strelec Ferlu-ga) pa ni nikakor uspelo dohiteti nasprotnika, kljub temu da so mu bili za petami vse do konca tekme. (Marko) KADETI Scoglietto — Sokol 71:52 (36:21) SOKOL: Pertot 6, Buzan 2, Sed mak 6. Pahor 26, Stanisa, Pandelli 6. Ušaj 6, Bagozzi, Gruden. Zaslužen poraz Nabrežincev. ki tudi tokrat niso igrali kot bi lahko. V obrambi so pokazali vse premalo agresivnosti, v napadu pa so za grešili preveč enostavnih košev, kar so na koncu tudi drago plačali. V 12. min. p.p. so zaostajali za 4 toč ke, v naslednjih treh minutah pa so jim Tržačani dali 10 zaporednih pik, katerih sokolovci niso mogli nadok naditi. V domačih vrstah je dobro igral le Pahor. (Andrej P.) «PROPAGANDA» Servolana — Bor 103:39 (54:17) BOR: Matera, Kovačič 2, Barut 1 (1:6), Barini 6, Sedmak, Lippolis 9 (1:6), Pertot 20 (4:9). Mlada Borova vrsta je krepko zgu bila proti premočni Servolani. Naši tokrat niso pokazali niti malo volje do igre in zagrizenosti. Razen Pertota, ki se je enakovredno kosal z nasprotniki, so vsi ostali borovci vdano čakali na konec tekme, ne da bi se skušali zoperstaviti nasprotnikom. (Cancia) Libertas — Kontovel 78:75 (21:31, 63:63, 69:69) KONTOVEL: Andrej Pertot 4, Venier 4, Škrk 4, Andrej Pertot 6, Terčon 23, Ban 4, Cingerla 18, Flo-reancig 2, Sterni 8. V soboto nas je Kontovelovo moštvo zelo razočaralo. V prvem srečanju doma je odpravilo Libertas kar z 20 točkami. Zgledalo je, da se bo to ponovilo tudi v Trstu, saj je Kontovel zaključil prvi polčas z de setimi točkami prednosti. Tudi v za četku d.p. so domačini vse bolj zaostajali. V zadnjih petih minutah dru gega podaljška je slovenska peterka znova dosegla celo 5 točk prednosti, ki pa si jih je zapravila s čudnimi in netočnimi meti na koš ter Libertasu prepustila obe točki. (A.š.) IZIDI 17. KOLA Servolana - Bor 103:39, SGT - Don Bosco B 61:37, Saba - Ferroviario 72:50, Libertas - Kontovel 78:75, Inter 1904 - Ricreatori 57:60, Inter Milje - Don Bosco A 35:71. V promocijskem prvenstvu Drevi ob 20.30 Tradarc-Dom Domovci so tudi v zadnjem kolu zmagali in to kar s stotico. Ta je že druga zaporedna zmaga v le tošnjem nesrečnem prvenstvu. V teh zadnjih dveh kolih so Bergočev; varovanci prikazal; nekoliko boljšo in predvsem hitrejšo igro, kar je za ekipo, ki nima izrazitih visokih igralcev, velike važnosti. S sobotno zmago pa so dohiteli na skupni lestvici dve ekipi, danes pa bodo imeli možnost, da se povzpnejo še nekoliko više. Zaradi velikonočnih praznikov bodo nam reč srečanja sedmega povratnega kola na sporedu danes in jutri. Domovci bedo drevi s pričetkom ob 20. uri igrali v Ronkah proti ekipi Tradarc. V prvem srečanju so domovci na domačem igrišču tesno izgubili, to pa je razlog več, da danes jurišajo na zmago. REZULTATI 6. KOLA Arte A - Časa del Carozziere 69:78, Edera - MarmiBieffe 59:62, Arte B - Ronchi 102:85, Immobitia-re Vittoria Erbasol 89:69, Dom -Termozeta 113:85, Corridoni Pom 79:83, Grado - Polisontina 89:74. LESTVICA Grado 34, Časa del Carozziere 32, Arte A 30, Arte B in Pom 26, Polisontina 24, Edera 18, Immobilia-re Vittoria in Marmi Bieffe 14, Dom, Corridoni in Tradarc 12. Erbasol 6. Termozeta 4.(M. Č.) kaj slaba, saj bosta med tistimi, ki kvorum dvigajo, nastopila le Čižman in Petrovič. Sicer pa je kaninsko tekmovanje za marsikaterega smučarja le vrne sna postaja za letošnje zadnje FIS tekmovanje v Jugoslaviji, ki bo v soboto na Plataku. Tam bo na sporedu slalom, ki bo veljal tudi za dokaj nenavadno kombinacijo: v nedeljo se bodo namreč smučarji pomerili v Žurkovem pri Reki še v jadranju z desko. Za to tekmovanje je izredno zanimanje domačih in tujih smučarjev, saj se jih je doslej prijavilo že več kot 90. KOŠARKA Turnir za (Trofejo mosta Gorica* Pomembna zmaga Domovih naraščajnikov Dom - Mobllcasa Krmin 77:64 (31:27) DOM: Gruzovin 22, Rinelli. Košuta 6, Kocjančič 19, Porta, Poberaj 4, Roner, Bric 26, Battello, Čubrilo. V zadnji tekmi predtekmovalnega dela turnirja, ki velja za «Trofejo mesta Gorica*, je goriški Dom žel pomembno zmago. V tej tekmi, ki je odločala o drugem mestu v podskupini, so Domovi fantje bili vseskozi boljši nasprotnik. Slovensko moštvo si je tako pri borilo pravico, da se v finalnem delu turnirja pomeri z drugouvrščenimi ekipami preostalih podskupin. Ta dodatni turnir bo odločal o končni uvrstitvi od 4. do 6. mesta. (Vili Prinčič) NOGOMET DANES NA PROSEKU Primorje s Koprom Danes ob 19. uri bo na Proseku na sporedu prijateljska nogometna tekma med Primorjem in Koprom. Prosečani bodo s to tekmo izkoristili velikonočni premor, da bi preskusili nekatere svojp mla iše nogometaše 0:0. Portuale - Costalunga 3:2. LESTVICA: Udinese 43. Pro Gorizia 34. Monfalcone, Sangiorgina 33, Costalunga 30, Supercaffč 26, S. Giovanni 24, Chiarbola 23. Giarizzole 20, Muggesana 19. Domio 18, Real Udine 17, Portuale 14, Primorje 7. (UNDER 20» Opicina — Vesna 3:1 (0:1) VESNA: Savarin. Bukavec. Schet-tini, Purič, Basiacco, Cusatelli, Metelko, Sedmak, Cicchese, Zucca, Ra-botti. STRELEC za Vesno: Cicchese v 28. min. V soboto so Križani odigrali eno svojih slabših tekem v letošnjem prvenstvu. Medtem ko je bila v prvem polčasu igra še kar dopadljiva in sta si obe enajsterici ustva rili tudi več priložnosti za gol. pa so v drugem polčasu igralci Vesne znatno popustili. V prvem polčasu je Vesna celo povedla s Cicchese-jem v 28. min. V nadaljevanju pa so pobudo pre’ vzeli domačini in popolnoma nadigrali Vesno, ki ni našla pravega protiorožja. O premoči Opicine najbolj zgovorno govori sam rezultat. (Fabiol Edile Adriatica — Breg 3:1 (2:1) BREG: De Martin, Kofol, Tul, Pavletič, Ražem, Albertini, Mondo. Baruzza, Kraljič. Tinti, Viola. STRELEC za Breg: Ražem. IZIDI: Domio - Monfalcone 2:1, Edile Adriatica - Breg 3:1, Supercaffč - Aurisina odg., Costalunga -Portuale 0:0. Opicina - Vesna 3:1, S. Marco - Stook 7:0. LESTVICA: Monfalcone 37. Portuale. Edile Adriatica 33, Costalun-va 24, Opicina 23. Vesna 22. Stook 21, Supercaffč 20, Aurisina 19. S. Marco, Domio 15, Zaule 12, Breg 7 točk. POKRAJINSKO PRVENSTVO NAJMLAJŠI (A skupina) Chiarbola — Breg 0:1 (0:0) BREG: Degrassi, Cossani, Cicot-ti, S. Olenik, Ciacchi, Sancin, Bia-gi, Bonetta, Tul (Kerstič), Godina, Barut (Šturman). Najmlajši Brežani so proti Chiar-boli odigrali eno izmed najslabših tekem v letošnjem prvenstvu. Igra je bila raztrgana in nezanimiva. Že v 1. min. prvega polčasa se je poškodoval Tul. kar je zelo negativno vplivalo na igro Brega na sredini igrišča. Kljub temu, da so Bre žani v napadu zgrešili veliko pri ložnosti, pa so le zmagali z golom Biagija. V vrstah Brega sta se lepo izkazala Sancin in S. Olenik. IZIDI: Domio - For You neod., San Vito - Costalunga 1:0, Ponzia-na - Zaule 2:0. Chiarbola - Breg 0:1, Giarizzole - Campanelle 1:1. LESTVICA: San Vito 32, Costalunga in Giarizzole 26. Breg 25. Campanelle 24, Fortitudo 19. Chiarbola •12, Domio, For You, Ponziana 11, Zaule 3. NAJMLAJŠI (B skupina) Supercaffč - Primorje 1:0 (1:0) PRIMORJE: Zetin, Pahor (Comi no), Gerbo, Micheli, Bainat. Kem oerle. Sedmak, Gava, Fadin, Sardoč, Ziman. Proti prvouvrščeni ekipi Super /'affčja so najmlajši predstavniki Primorja odigrali eno svojih naj lepših prvenstvenih tekem. Domačini so prišli do zadetka v prvem polčasu zaradi edine napake prose-ške obrambe. Celotna ekipa Primorja pa je predvsem v drugem polčasu igrala bolje od Opencev, ki v prvih 15 minutah drugega dela igre niso sploh prekoračili svoje polovice igrišča. (H V.l Montebello — Zarja 4:0 (2:0) ZARJA: Milani, R. Kalc. Družina, Fonda, Renar, Ražem, A. Kalc, Klabjan, Gregori. Carli, Kokoravec. Proti dobri ekipi Montebolla je Zarja stopila na igrišče v okrnjeni postavi (zaradi poškodb je manjkalo ka pet igralcev). Tekma se je odločila že v prvem polčasu, kajti domačini so takoj po OBVESTILO lotohldo Samo in izključno za velikonočno stavo št. 33, sobota, 10. aprila, Totocalcio razpisuje nagradno tekmovanje «Toto-calcio - Portobello» 2 nagrado 10.000.000 v zlatnikih, ki bo namenjena vsem tistim, ki bodo na tej stavi zadeli natanko 3 točke na sicer nezmagovitih stolpcih. Pravilnik nagradnega tekmovanja je objavljen v tedniku «Totocalcio», uradni bilten št. 13 in 14 v prodaji v vseh kioskih. POZOR: rok stave zapade v petek, 9. aprila 1982, zvečer Min. dov. 4/231 BOS z dne 26.3.82 kazali svojo premoč. Moramo pa reči, da so se zarjani kljub nepopolni ekipi požrtvovalno borili vse do konca tekme. (P.B.) IZIDI: ORmpia - CGS 1:0, Montebello - Zarja 4:0, Supercaffč -Primorje 1:0, Portuale - Roianeše 0:2, San Sergio - Blue Star 1:0, S. Andrea - Triestina 0:1. LESTVICA: Supercaffč 30, Blue Star, S. Andrea 28, Triestina 2t. Roianeše 25, Montebello 23. Portuale 22, Olimpia 17. CGS 14, Primorje 6, Zarja, S. Sergio 5. NARAŠČAJNIKI San Luigi For Vou — Kras 2:0 (1:0) KRAS: Peric, Doljak, Grubizza, Škrk, Drago Purič, Pascutti, Ča-stellani, Terčon, Coija, Builo, Šuc. Krašovci so v nedeljo odigrali eno svojih slabših tekem. Zato je njihov poraz zaslužen. Tudi doma.a ekipa ni pokazala veliko, saj je povedla le z nesrečnim avtogoiorn, ki ga je zakrivil skrk in je Kraševcem praktično odiczal noge. Od 25. minute dalje so namreč igrali še bolj raztrgano in brez volje. Nekoliko se je poznala tudi odsotnost trenerja Hafnerja. Prvič je Krasove barve branil Sergio Gru-bizza, ki ni razočaral, le škoda, da si je že v prvi tekmi izpahnil gleženj. (B.R.) Gaja — Olimpia 1:2 (1:2) STRELEC za Gajo: Dorjano Kralj Na padriškem pravokotniku sta se v nedeljo pomerili enajsterici Gaje, ki še sedaj ni prebolela svoje krize in Olimpie, to je ekipe, ki zaseda tretje mesto na lestvici. Gro-pajsko - padriška ekipa je stopila na igrišče s trdnim namenom, da odnese vsaj točko. Toda gajevci tudi tokrat niso imeli sreče in so predvsem po lastni krivdi izgubili. (E.P.) IZIDI: For You - Kras- 2:0, Gaja - Olimpia 1:2. Zaule - Campanelle 2:9. Roianeše - Montebello 2:1, Blue Star - S. Andrea 0:9, Chiarbola - S. Vito 2:1, CGS - Fortitudo 2:2. For You - Zaule 3:0. LESTVICA: Campanelle 38. CGS, Olimpia 34. Fortitudo 32, Roianeše, S. Andrea 25. Montebello 22. S. Vito 14. Gaja 13. Zaule. Chiarbola 12, For You 11. Rlue Star 10. Kras 4. ZAČETNIKI (A skupina) Breg — Muggesana 0:4 (0:2) BREG: Turko, M. Ota, Vodopivec, Kraljič, Bevk, Steržaj, Koren, Bo-neta, Prašelj, Mauri, Švara (A. Ota L Bregovi začetniki so v tej tekmi, kljub porazu, pokazali veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti, čeprav se niso mogli uspešneje upirati prvim na lestvici. Kljub temu je bila igra v prvem polčasu enakovredna, v drugem pa je prišla na dan večja izkušenost nasprotnika. IZIDI: Fortitudo - Domio 0:2, Breg - Muggesana 0:4. Soncini B -Ponziana 3:1, Libertas - S. Sergio 1:0. LESTVICA: Muggesana 23. Soncini B 22. Domio 21, Libertas 20. Poh-ziana 17. Costalunga 14, S. Sergio 13, Fortitudo 8 Breg 4. ZAČETNIKI (C skupina) Kras - CGS 0:4 (0:2) KRAS: Robert Purič. Žagar, U-mek, Križman, Lucijan Škabar, Grgič, Alan Škabar, Luksa, Šuc in Grmek. Krašovci so nastopili z desetimi igralci ter prepustili obe točki telesno močnejšim gostom. Prvih 10 min. so se precej uspešno branili, toda po poškodbi Križmana so nekaj časa ostali z devetimi igralci. Po prvem prejetem golu so se nekoliko odprli in skušali izenačiti, toda gostje so jih drugič presenetili. V nadaljevanju je pri stanju 0:3 sodnik izključil Lukšo zaradi protestov. S tako okrnjeno postavo Kras seveda ni mogla preprečiti visokega poraza. (R B ) IZIDI: S. Andrea - Portuale 1:0, For You - Supercaffč 1:1, S. Giovanni A - Opicina 2:0, Chiarbola B -Primorec 0:0, Kras - CGS 0:4. LESTVICA: S. Giovanni A 30. S. Andrea 25, Supercaffč 24, Portuale. CGS 21. Opicina 20, For You 12, Kras, Primorec 8, Chiarbola B 5. CICIBANI (A skupina) Breg — Costalunga 2:3 (1:1) BRF1G: Cah, Glavina, Starec, A., Ota, Tedeško (Žerjal), Vodopivec,' Slavec (Govoni). STRFILEC za Breg: Slavec (2). Bregovi cicibani so brez dvoma odigrali lepo tekmo ter potrdili, da stalno napredujejo, saj so izvedli več prav lepih akcij. Breg je tudi prvi povedei, nakar so nasprotniki izenačili. Slavec pa je malo zatem še drugič zadel v črno. V nadalje-i vanju je Brežanom zmanjkalo moči, tako da je Costalunga odnesla celoten izkupiček. Kljub temu pa gre | pripomniti, da igrajo Brežani iz tek-1 me v tekmo bolje, domiselno in bor-jbeno, v glavnem pa jim manjka samo izkušnja. I IZIDI ZAOSTALIH TEKEM: Son-| cini B - Chiarbola A 0:4, Ponziana-! Domio 4:0, Breg Costalunga 2:3, 'Zaule A - Fortitudo 1:2. | LFISTVTCA: Chiarbola A 25, Muggesana 21, Zaule A 16. Fortitudo 15, Ponziana 14, Domio, Costalunga 10, Soncini B 9. Breg 2. MLAJŠI CICIBANI | Campanelle — Breg 2:2 (1:2) | BREG: M. Ota. Raffaele, Basso, | Kozina, Reggio. Alberti (Gombač), ! Zupin, (rez. Kosič). | STRELCA za Breg: Raffaele in 1 Zupin. | V lepi tekmi je Breg izenačil proti j Campanellam, čeprav bi lahko z j nekoliko več sreče odnesel celoten j izkupiček. Ob tem gre pripomniti, ! da so Brežani dali dva lepa go'a, ; sad dobro zamišl jenih in izpeljanih akcij. Breg pa je imel še več priložnosti na zadetek, medtem ko so i-j gralci Campanel izenačili proti kon-cu tekme. i IZIDI: S. Giovanni - Domio 2:4, Fortitudo - CGS 1:1. Inter Sv. Sergij - Chiarbola 0:3, S. Andrea - O-picina 0:1, Campanelle - Breg 2:2. LESTVICA: Soncini, Ponziana 27, Domio 23, S.'Giovanni, For You 16, Chiarbola 15, Fortitudo 14, S. Andrea, CGS 10, Campanelle, Breg 7, Opicina 6, Inter Sv. Sergij 3. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorico Drevored 24 moggio 1 Tel (0481) 83382 (85723) Nntočnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90.00, letno 900.00 din, za organizacije in podietja mesečno 120,00, letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOn 6 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 6I000 Ljubl|an« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm| 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Fuvlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. i.LJrrr k*r 'V,*t Miomikov FIEG^IP* 7. aprila 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja m tiskal Z OBJAVO SKLEPNEGA POROČILA 0 POLDRUGEM LETU PREISKAV Parlamentarna preiskovalna komisija dokončno zapečatila primer Sindona Vsega naj bi bile krive le «zakonske pomanjkljivosti)), Sindona pa ni pogojeval politikov - Nezadovoljstvo vse opozicije Pet dni pod snegom RIM — Miehele Sindona rje lahko deloval protizakonito tako dolgo, predvsem zaradi zakonskih pomanjkljivosti,» vsekakor pa njegov primer »ne odraža izročevanja ljudi in inštitucij v naši državi, da bi bila krivična kleveta trditev, da so se politični in upravni ljudje iz podlih nagibov uklonili kalnim Sindonovim načrtom*. To je glavna ugotovitev včeraj objavljenega sklepnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije o primeru Sindona. ki so ga podprle vse stranke vladne večine. To pa ni edina cvetka v tisoč stra ni dolgem dokumentu. Poročilo u-gouv ijci, da je Sindona res izstavil raznim strankam, predvsem pa krščanski demokraciji, razne denarne vsote. KIČ, je leta 1974 prejela dve niilvdtd’ lir »posojila*. v pričakovanju -»Kuna o javnem finansira- iajna lo/a «P2» jr bajr imela kar 2.600 elanov RIM Parlamentarna pre iskovalna komisija o tajni prostozidarski loži »P 2» je včeraj sklenila, da bo od Velikega Orienta zahtevala sezname vseh italijanskih prostozidarjev. Sklep je logična posledica izjav mi sovskega komisarja v komisiji senatorja Pisanoja, da ga je bivši mojster Battelli seznanil s seznamom nadaljnjih 1600 čla nov tajne lože «P 2». Pisano je o tem že poročal milanskim sodnikom, ki so predvčerajšnjim zaslišali tudi Battellija. O novem seznamu je Pisano poročal v nekem desničarskem listu. navedel pa je samo ime Bisaglie. ker ima z njim »od prte račune*. O drugih imenih Pisano molči, trdi le. da so »veliki kalibri*. Preiskovalna komisija je tudi sklenila, da bo 20. aprila začela z. zasliševanjem politikov (senatorjev Sartija. Foschija, Stammatija in poslancev Mance, Longa, Labriole, Cicchitta in Danesija) in drugih osebnosti, ki so na znanem Gellije-vem seznamu. n ju strank. Komisiji pa ni uspelo ugotoviti, če je KD tudi vrnila Sin doni to posojilo. Upravni tajnik KD poslanec Micheli trdi. da je njegova stranka to storila, a poravnave dolga ni dokazal. Pred tem »posojilom* je Sindona dal KD še 200 milijonov lir. več sto milijonov lir pa je stran ka prejela za razne borzne in dru ge finančne operacije, ki jih je v korist KD izvedel Sindona. Vseka kor poudarja poročilo, da zneski niso pogojevali političnih izbir ali morebitnih »nezakonitih protiuslug*. Imenovanje demokristjana Maria Barona za upravnika denarnega za voda »Banco di Roma* je bil le rezultat »njegovih profesionalnih sposobnosti* in ne zaradi pritiskov KD. Prav tako poročilo zavrača trditve, da so Sindono podpirali politiki in birokrati državnega in fi nančnega aparata. Priznava pa, da obstaja skrivnostni seznam 500 nezakonitih izvoznikov valute, a kot se .je prej pripetilo sodstvu, tudi parlamentarni komisiji ni uspelo iz vedeti kaj več. Prav tako ni komisija dokončno odpravila suma, če so bili po Sindonovem stečaju »privilegirani klienti*, ki so uspeli rešiti svoj denar s potapljajočih se Sin-donovih bank. Vsekakor ugotavlja poročilo, bo to vprašanje ostalo brez odgovora, saj niso znana imena s seznama 500 »izvoznikov*. Ob tem pa poročilo izraža svoje pomisleke ob dejstvu, da so skrivnostni seznam imeli v rokah tako upravitelji «Ban co di Roma* kot guverner državne banke Carli, niso pa ga posredovali pristojnim organom, ki bi morali u-gotoviti morebitne nepravilnosti. Glede trditev o pritiskih, da bi po ravnali ah črtali Sindonove dolgove, poročilo navaja, da tega niso ugotovili. Upravnik «Banco di Ro ma> Federici .je res predlagal poli tikom «pravično rešitev*, a jo je vlada zavrnila po negativnem mnenju državnega denarnega zavoda »Banca dTtalia*. Kot zadnje poročilo navaja, da ni nobenega dokaza o vladnih in po-litičih pritiskih proti zahtevi, da bi ZDA izročile Sindono Italiji. Skoraj gotovo so skušali vplivati na to le nekateri politiki, finančniki in sodniki, ki so v preteklosti podpirali Sindono. Poldrugo leto preissave se je torej razblinilo v včerajšnjem poročilu, ki pušča še vedno nejasna šle vilna vprašanja. Nič čudnega torej, da je levica, KPI, PDUP in neodvisna levica, že predstavila svoje protiporočilo isto so storili posebej še radikalci in misovci. Komisija Sindona je torej končala svoje delo, bržkone v veliko zadovoljstvo vseh tistih, ki so bili na tajnem seznamu »izvoznikov* in ki so so delovali v nezakonitih Sindonovih poslih. Reagan odstavil zveznega pravdnika VVASHINCTON - Ameriški pred sednik Ronald Reagan je odstavil kalifornijskega zveznega piavdni-ka VVilliama Kenned.vja, ker je bil izjavil, da je bivši šef mehiške ta j noobveščevalne službe zaupnik CiA. ZANIMIVA OKROGLA MIZA NA POBUDO KROŽKA «CUE GUEVARA> V ZVEZI S KATINARSKO BOLNIŠNICO ŠE NISO VSE ZADEVE POVSEM JASNE Kdaj bo začela delovati, kateri oddelki in študijske smeri medicinske fakultete ji bodo dodeljeni, kako rešiti problem pomanjkanja pomožnega zdravstvenega osebja, so še vedno odprta vprašanja 22-letna Maria Conrad je preživela snežnemu plazu, ki je v kalifornijskem smučarskem središču Squaw Valleyu terjal smrt sedmih smuča rjev. Dekle je pod snegom, s katerim se ,je tudi preživljalo, ostalo celih pet dni (Telefoto AP) RESNIČNOST, S KATERO SE POLITIČNE SILE MORAJO VSAK DAN SOOČATI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI VEDNO VEČ PRIVRŽENCEV PACIFISTIČNEGA GIBANJA Nihče še ne ve, koliko slolisočev ljudi se bo 10. junija udeležilo manifestacije ob zasedanju voditeljev držav NATO v Bonnu (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Čeprav bi bilo še vedno težko govoriti o tako poenotenih programskih izhodiščih mirovnega gibanja, da bi dovoljevala nastanek čvrste politične enote, je gibanje tudi v ohlapni formi sposobno poseči v dogajanje na prizorišču «pra vc» politike v Zvezni republiki Nem čjji. Zaokrožene programatske listine gibanje niti ne potrebuje, ker je po svoji naravi tipično protestno ali v tukajšnjem političnem jeziku povedano, vzorčno zunajparlamentarno gibanje. Najmanjši skupni cilj zelo različnih sestavnih delov — delovanje proti oboroževanju, se je v kratkem času tako močno prekril s povečanim strahom širokih množic prebivalstva pred nadaljnjim kopičenjem jedrskega orožja, da je velikim političnim strankam vedno teže smešiti protestnike kot pacifistične utopiste, ki naj bi se najraje vrnili k loku in puščici. »Zamislite si, vojna je in nihče ne gre nanjo* je postalo geslo, ki je v poduhovljeni sarkastični obliki povzelo smisel nesmisla jedrskega spo pada. »Za mir brez orožja* je geslo. ki je izšlo sicer iz razmišljanj o nesmiselnosti trošenja naravnih bogastev v neproduktivne namene, toda je sčasoma privzelo povsem konkretno politično zahtevo o delo vanju za mir. ki ne bi počival zgolj na ravnotežju moči med dvema sovražnima vojaškima organizacijama, ampak bi odpravil potrebo po takem (blokovskem) organiziranju. Zunanji dokaz o povečanju vpli va gibanja dajejo za konec tega tedna napovedani »velikonočni pohodi*, ki se navezujejo na podobne pohode (»proti atomski smrti*) v petde- setih letih in na pohode, s katerimi so udeleženci zahtevali odstranitev atomskega orožja v šestdesetih letih. Razlika med gibanji v dokaj različnih razmerah je zlasti v tem, da so v prvem socialni demokrati še aktivno sodelovali v okviru odpora politiki ponovne oborožitve Zvezne republike Nemčije, v drugem valu so stali ob strani in v tretjem so sami že tarča protesta, kar nikakor ne ostaja brez posledic za notranjo trdnost stranke. Neformal ni voditelj levega krila socialnih demokratov, ekološki mislec Erhard Eppler, vidi v gibanju napoved spreminjanja zavesti s pomenom za celotno stoletje. Gibanju v bistvu nenaklonjeni, toda realistični drugi socialnodemokratski politiki vidijo v razvoju mirovnega gibanja napoved enega izmed najtežjih soočenj v o semdesetih letih. Vzrok za take. ved- no resnejše ocene, je verjetno v tem, da je gibanje navezano na množice in da lahko deluje le na zborovanjih na prostem in z demonstrativnimi pohodi po ulicah. Komaj kdo je lahko na primer pred 10. oktobrom lani ocenil dolgoročni pomen doslej največjega zborovanja z geslom «Za. mir brez orožja* v Bonnu, sami organizatorji so komaj lahko pričakovali, da se bo demonstracije udeležilo tristo tisoč ljudi. Ko je zdaj v tisku govor o tem. koliko ljudi bi se utegnilo udeležiti mirovnih manifestacij in pohodov, omalovaževajna ni več čutiti. Sto tisoč morda, dvesto tisoč, morda celo več in ko gre za očeno napovedane mirovne manifestacije na dan konference voditeljev držav NATO 10. junija v Bonnu, skoraj nihče ne dvomi, da se ne bi zbralo še enkrat toliko ljudi kot lani 10. okto- ......m,um,.............................................m .................................umu« ................................................................. bra, čeprav bo že zaradi gigantskega števila policistov njihovo bivanje v Bonnu mnogo težje kot oktobra. Med pojasnili za ta vzpon mirovnega gibanja omenjajo pozna- PRIMORSKE VESTI Koprskemu zdravstvu primanjkuje sredstev za normalno poslovanje l)o konca Ida jim bo /manjkalo 50 milijonov dinarjev - Povečali so se stroški /a o-premljanje nove bolnišnice in za plačevanje zdravniških storitev v drugih regijah KOPER — Nad koprskim zdravstvom se zbirajo črni oblaki. Predstavniki zdravstvenega centra iz Kopra so ugotovili, da jim bo v letošnjem letu za njihovo dejavnost zmanjkalo približno 50 milijonov dinarjev. Zdravstvene skupnosti načrtujejo za 16.7 odstotka več prihodkov, v zdravstvenem centru pa predvide-vajo za materialne stroške in osebne doliodke 20 odstotkov večjo rast sredstev. Ker so imele zdravstvene skupnosti v koprski regiji izgubo, je lahko ta razlika še večja, saj bodo zaradi nje v zdravstveni skupnosti lahko zbrali le 12 odstotkov več denarja. V zdravstvenem centru se zavedajo, da bodo morali sami nekoliko zatisniti pas. Kako konkretno? Na ,o vprašanje že nekoliko težje odgovorijo. Na račun osebnih dohodkov nikakor ne. Izračunali so namreč, da so osebni dohodki zdravstvenih delavcev v obalno-kraški regiji med najnižjimi v Sloveniji. Tu so se na primer lani osebni dohodki zdravstvenih delavcev nominalno povečali le za 17 odstotkov, v skladu s 'tem so se realni osebni dohodki zmanjšali za več kot 14 odstotkov, kar jih uvršča med zadnje v Sloveniji. Iz zapletenega položaja vidijo le dve poti. Prva je v tem, da bodo morali v zdravstvenem centru izbrskati še vse preostale notranje rezerve. Gre za vrsto stvari, ki jih bo pripravila in analizirala po nebna komisija v tej delovni organizaciji. Tako pred videvajo, da bodo nujno morali skrčiti obseg zdraviliškega zdravljenja na najnujnejše primere, natančno ne bodo morali dogovoriti o količini porabe zdravil, orecej pozornosti bodo morali (»svetiti zdravljenju tukajšnjih prebivalcev izven regije. Za nekatere primere je razumljivo, da se pacienti zdravijo na ljub janskem kliničnem centru (psihiatričnega, onkološkega in dermatološkega bolniškega zdravljenja na obalno-kraškem območju na primer sploh nimajo). Nerazumljivo pa je, če začnejo bolniki siliti na klinični center tudi za take primere, ki bi jih povsem lahko zdravili na Koprskem. Prav zaradi tega .je morala medobčinska zdravstvena skupnost iz. Kopra r'ačati skoraj 200 milijonov dinarjev za zdravniške storitve izven regije, kar pa z druge strani pomeni manjSi prihodek tukajšnjim zdravstvenim OZD. Med varčevalne ukrepe sodi tudi zmanjšanje nadurnega dela. krčenje obsega dežurstev in postopno prehaja nje za izmensko delo, uvajanje konziliarnega dela v osnovno zdravstveno varstvo, (ko naj bi sodelovala specialist in zdravnik splošne prakse), skrbeti za čim manjše podvajanje storitev (na primer nepotrebno opravljanje dvojnih preiskav)... Vendar je že sedaj skorajda jasno, da s temi dodatnimi varčevalnimi ukrepi ne bo mogoče nadomestiti vsega primanjkljaja, ki ga grozeče napovedujejo sedanji računi. Zdravstveni center bo potrebo val še najmanj 15 milijonov dinarjev za prispevke pri gradnji bolnišnice nad Izolo, 10 milijonov za priključek ankaranske bolnišnice na kolektor in čistilno napravo, in prav tako vsaj 10 milijonov za popravilo strehe in električne napeljave v kopr ski porodnišnici, da 30 milijonov, potrebnih za zagon nove bolnišnice niti ne omenjamo. Zato v zdravstvenem centru trdijo, da bodo v posameznih občinah nujno morali razmisliti tudi o 'povišanju pri spevne stopnje z.a zdravstvo — ali na račun drugih interesnih skupnosti, ali pa s povečanjem sredstev za skupno porabo. Res je. da je zdravstvo od vseh družbenih dejavnosti pravzaprav najbolj občutljvo področje in zaradi varčevanja tudi najbolj prizadeto. Hiter napredek medicinske znanosti in vse večje zahteve po kvalitetnih zdravstvenih storitvah zali tevajo vse več denarja. Delež, ki ga družbe po svetu dajejo iz družbenega proizvoda za zdravstvo se nenehno povečuje (za približno desetinko odstotka letno), pri nas je ta delež v dveh letih padel za osem desetink odstotka. Za zdaj na Koprskem še nimajo konkretnega odgovora, kako bodo zagotovili normalen potek zdravstvene dejavnosti. Seveda ga bodo morali kmalu najti. Če te rešitve ne bi našli, trdijo v zdravstvenem centru, bi morali že od poletja naprej svojim delavcem za 17 odstotkov znižati osebne dohodke, ali pa kratko in malo črtati nekalore dejavnosti. Pravijo pa tudi, da se to ne bo zgodilo. BORIS ŠULIGOJ V koprski luki so marca presegli zastavljene plane KOPER — Investicije v koprsko luko niso samo povečale hitrost raztovarjanja ampak tudi obseg raztovorjenega blaga. V marcu so koprski pristaniščniki ponovno presegli plan. pretovorili so 212.575 ton blaga, kar je za 32.575 ton več kot so predvidevali. < Plan so presegli v vseh tozdih, razen v tozdu Tovori lesa. Največ so pretovorili v tozdu Generalni tovori in sicer 76.250 ton in tako za kar ."30.417 ton presegli planirani promet v mesecu marcu. Uspešno so poslovali tudi v tozdu Kontejnerski terminal, kjer so načrtovali, da bodo pretovorili 64.583 ton blaga v kontejnerjih, pretovorili pa so 4.000 ton več. Za 6.987 ton so presegli plan v tozdu sipki tovori, kjer so marca pretovorili 55.507 ton blaga. Koprski luški delavci se prejšnji mesec niso izkazali samo po količini raztovorjenega blaga, ampak tudi po prizadevanjih, da bi povečali varnost v najpomembnejši delovni organizaciji na slovenski o-bali. Predvčerajšnjim so končali priprave in ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, v katerem je za sedaj včlanjenih 42 moških in H žensk. To število se 1» po vsej verjetnosti v naslednjih mesecih precej dvignilo, saj namerava društvo organizirati posebne izobraže valne tečaje iz požarnega varstva in vaje. s katerimi bo povečalo tudi izkušnje svojih članov na pod ročju varstva pred požari s posebno pozornostjo na razmere v luki. Z ustanovitvijo prostovoljnega ga silskega društva je pričakovati, da se 1» v koprski luki zmanjšala nevarnost požarov in povečala pripravljenost na gašenje požarov, ki .so predvsem zadnje leto nekajkrat oškodovali to delovno organizacijo. valci zlasti dokajšnje izčiščenje stališč ameriške vlade v odločni smeri oboroževanja za vsako ceno, širjenje ameriškega mirovnega gibanja in dejstvo, da se je na stran »pacifističnih romantikov* postavilo nekaj nespornih imen iz znanstvenega sveta, ki so oskrbeli gibanje z drugačnimi podatki in s svojimi a-nalizami nesmisla oboroževanja na vedno višji ravni dvomljivega »ravnotežja*. Glede na to, da se pohodov ob koncu tedna namerava udeležiti tudi veliko število socialnih demokratov in da so se kot govorniki na sklepnih manifestacijah najavila tudi pomembnejša imena (župan Saar brueekna Oskar Lafontaine, član predsedstva SPD Erhard Eppler) bo napovedana pomladanska ofen živa mirovnega gibanja zanesljivo vplivala na odvijanje bližnjega kongresa socialnih demokratov v Muen-chnu. Čeprav je vodstvo želelo razpravo o razorožitvi in varnostni politiki povsem izključiti iz programa dela kongresa, očitno namera ne bo uspela. Kar 330 spreminjevalnih predlogov s področja razorožitve se je nabralo iz baze in prepričani zagovorniki tradicije mirovnega poslanstva socialnih demokratov so storili vse, da trenutne vladne po litike mirovanja in čakanja na izid ženevskih pogovorov med supersila-ma ne bo prav lahko ubraniti pred kritičnimi pogledi privržencev pretrganja oborožitvene tekme. MOJCA DRČAR-MURKO Katinarsko bolnišnico so začeli graditi pred približno dvanajstimi leti. za njeno izgradnjo in za razne aparature so do sedaj uporabili preko 80 milijard lir. Odgovorni organi obljubljajo, da bo lahko začela delovati »že* v teku leta. Ob tem, kljub vsemu spodbudnem dejstvu, pa nastaja cela vrsta problemov, od katerih je odvisno, če bo kati-narska bolnica lahko res delovala, areovsem pa kako bo izpeljevala svoje naloge, ki bodo dejansko oblikovale zdravstvo v naši pokrajini, kakovost raznih storitev, odnose med bolnico in univerzo in končno tudi razvoj tržaške medicinske fakultete. Da se nekatere politične sile še vedno opletajo v nejasnosti in de-magoških izjavah in da je, resnici na ljubo, kriterij za vseljevanje raznih medicinskih in univerzitetnih oddelkov še vedno v globokih vodah, je bilo jasno tudi na včerajšnji o-krogli mizi, ki jo je o teh vprašanjih priredil krožek za družbenopolitično proučevanje «Che Guevara*, na kateri so sodelovali Sergio Minutillo (odgovoren za zdravstveno komisijo pri KPI), Paolo P'usa-roli (rektor univerze), Luciano Bal-dini (ravnatelj medicinske fakultete), Giuseppe Pangher (predsednik upravnega odbora KZE), Gianfran-co Spiazzi (član upravnega odbora KZE) ter Ferdinando Gobbato (ravnatelj Inštituta za medicino dela). Minutillo in pozneje Tonel (KPI) sta poudarila, da prihajajo sedaj na dan vsi vozli, ki jih prejšnje uprave bolnice niso rešile. Problemi, ob katerih je nujno vsestransko in javno soočenje, pa so številni: kako uskladiti zahteve medicinske fakultete in bolnice s potrebami uporabnikov, kako znižati izredno visoke stroške, kljub temu, da je treba preurediti in rešiti težak položaj glavne bolnice. Zadnje, pa zato nič manj pekoče, je vftkŠimje pomožnega zdravstvenega osebja, kajti že sedaj manjka okrog 300 bolničarjev, v katinarski bolnici pa bo na razpolago nad 800 posicij, kar pomeni najmanj toliko bolničarjev. «Do sedaj za namestitev tega o-sebja — vprašanje pa je tudi, kje ga sploh najti — ni niti n.-.lne avtorizacije ministrstva, kar pomeni, da bo verjetno treba -vsaj začasno zapreti nekatere oddelke,* je ugotovil Minutillo, ki je poudaril tudi velike zamude v izgradnji infrastruktur, kot so cestne, električne in druge povezave. Fusaroli, Baldini in Gobbato so v teku razprave nato osvetlili predvsem svoje strokovno gledanje na bodoče delovanje nove bolnišnice. Vsi so si bili edini, da je treba čimbolj strniti — in to na Katiuan — vse klinične oddelke ter razne laboratorije, kajti sedanje stanje, ko so oddelki, laboratoriji, inštituti, posebne naprave in knjižnice posejani vsepovsod ne daje dovolj možnosti za razvoj vseh potencialov, ki jih medicinska fakulteta ima. Ob tem je rektor Fusaroli še posebno naglasil nasprotovanje tržaškega univerzitetnega kadra, da bi v Vi j mu ustanovili novo jedro za medicinsko in ekonomsko fakulteto. Enako mnenje so o novih fakultetah v Vidmu izrazili tudi drugi govorniki. Predsednik KZE Pangher (KD) je kot že običajno posegel s svo;o značilno meglenostjo, s katero nit: kajpak ni uspelo opravičiti vehke zamude, za katero je prav njegova stranka odgovorna, da se »načrt Katinara* vleče že celih dvajset let. še vedno pa nima jasnih smernic. Član upravnega odbora KZE Spiazzi (LpT) pa si je uvodoma »umil roke*, češ da njegova stranka nima nič pri tem — Tonel ga je vse kakor spomnil, da je Lista tri le ta vodila občinsko upravo — nato pa je naštel tri najpomembneje točke, ki jih po njihovem treba u poštevati pri načrtovanju delovanja novega zdravstvenega centra. V prvi vrsti naj se upošteva problem ostarelih, «staro» glavna bolnico je treba reorganizirati m obnoviti, o nesoglasju med bolniškimi in univerzitetnimi Kadri glede namembe Katinare pa je oejal, da je spor v bistvu pozitiven, pomembno pa je. da poteka javno ,n da bodo meščani lahko soodlcčaii Na sejmišču pri Montebellu bo od 27. do 31. oktobra 1. razstava o morju. Gre za visoko specializiramo in edinstveno tovrstno prireditev v Evropi. Med razstavo bo niz strokovnih srečanj, na katerih bodo obrav- navali celovito morsko probematiko tako iz tehnološko-znanstvenega kot iz gospodarskega in kulturnega zornega Kota. Pomen izseljenskih glasov na volitvah Glede na to, da sodi med značilnosti naše dežele visoko število izseljencev in da je zato Furlanija -Julijska krajina še posebej zainteresirana za volilne glasove tisMh. ki so na delu v tujini, kakor li spričo dejstva, da se bo v parlamentu v kratkem pričela razprava o zakonu, ki zadeva prav pravico in dolžnost izseljencev, da oddajo svoj glas na volitvah v rodni deželi, sta deželna svetovalca MF (Mo-vimento Friuli) De Agostini in Pup-pini skupaj s svetovalcem Slovenske skupnosti Štoko predložila skupščini ustrezno resolucijo. Ta obvezuje deželni odbor, da od parlamenta s primernim pritiskom doseže čimprejšnjo odobritev zakona. 1 VČERAJŠNJE SEJE MCLNEGA SVETA Odložena je bila razprava o določilih za razlaščanja 0 tem zakonskem osnutku bo skupščina razpravljala 20. t. m. - Sprejet je bil zakonski osnutek o podeljevanju štipendij obiskovalcem Zavoda združenega sveta Razprava o posameznih členih za konskega osnutka z naslovom »Načrtovanje, finansiranje in projekti vanje javnih del in urbanistike*, ki je bila na dnevnem redu včerajšnje seje deželnega sveta, je bila na predlog poročevalca Angelija IKD) odložena na eno prihodnjih seji po vsej verjetnosti na torek, 20. t.m. Kot smo že poročali, so v četrtem poglavju tega osnutka, o ziroma v členih 20. 21, 22 , 23 , 24 in 25, predvideni normativi za razlaščanja v javno korist ter za začasno in nujno zasedbo. Tako glede teh normativov, kot sicer tudi glede ostalih določil, ki jih predvideva zakonski osnutek, pa obstajajo še določena hesoglas.ja med političnimi silami zaradi katerih ie bila razprava o zakonskem osnutku odložena na eno prihodnjih sej: k posameznim členom (vseh je 53) so že napovedani številni amandmaji, tako da bo razprava zelo živahna. Sicer pa .je deželni svet na včerajšnji seji razpravljal in odobril pet zakonskih osnutkov. Najprej je ponovno proučil in z večino glasov odobril zakonski osnutek (vlada ga .je namreč prvič zavrnila), ki po daljšuje, spreminja in dopolnjuje že obstoječe deželne zakone o izrednem tajništvu za obnovo Furlanije. S široko večino glasov (vzdržali so se le misovci in PDUP) je skupščina nato odobrila zakonski osnutek — predložile so ga svetovalske sku • pine KD. PSI. PSDI in MF - ki I dopolnjuje prejšnja deželni zakon glede posegov za razvoj kmetijskih podjetij, razprava o njem j* bila kar živahna, saj so v njej prišla do izraza tista globoka nesoglasja med deželnim odborom, o ziroma med pristojnim odbornikom za kmetijstvo Mizzauom (KD) in kmetijsko sindikalno organizacijo Coltivatori diretti, ki jo vodijo predstavniki KD' in ki ima tri svoje vidne zastopnike s predsednikom Mi-culinijem na čelu. tudi v deželni skupščini. Z večino glasov sta bila sprejeta tud; zakonska osnutka, ki predvidevata nadaljnje posege v sektorju komunikacijskih :n prevoznih infrastruktur ter podelitev štipendij za obiskovanje Zavoda združenega sveta v devinsko - nabrežinski občini; zakonski osnutek predvideva za šolsko leto 1982-83 deset dveletnih štipendij po 20 milijonov lir vsak vsako. Poročevalec zakonskega osnutka je bil demokristjan Persello, medtem ko so v razpravo poleg pristojnega odbornika Barnabe posegli svetovalci Štoka (SSk), Caval-lo (DP), Morelli (MSI). Dal Mas (PSDI), Bologna (LpT), Lskra (KPI) in Vigini (KD). Zakonski o-snutek je bil sprejet s široko večino glasov, saj so se vzdržali le misovci. Kot zadnjega pa je deželni svet soglasno odobril zakonski osnutek, ki so ga predložile vse svetovalske skupine v skupščini. ki spreminja in dopolnjuje prejšnji zakon o normativih glede delovanja svetovalskih skupin. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiimtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiuimiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii« Počastitev spomina 70 talcev na Opčinah Ob velikonočnih praznikih Okrepljeno nadzorstvo v mestih in na cestah RIM — Ob priliki velikonočnih praznikov bodo karabinjerji okrepi lj varnost in nadzorstvo v mest’h in na prometnih žilan. PoHužih st bodo tudi helikopter jev, ki bcuo stalno povezani z vsemi 500 opeialiv nimi središči, osrednjimi oohu-u čarni in pomožnimi postojankami AC1. V nedeljo popoldne je bila na openskem strelišču spominska svečanost ob 38. obletnici ustrelitev 70 talcev. Pred spomenikom sc je tudi letos zbralo precejšnje število ljudi, katerim sta spregovorila v slovenščini Marino Pečenik (na sliki desno) in v italijanščini Arluro Culabria (levo). Spomenik, ki je bil obdan % venci raznih organizacij (VZPI, ANPPIA in ANED, Slovenske knltumo-gospodarske zveze, krajevne organizacije VZP1, openske sekcije KPI), so stražili mali taborniki Rodu modrega vala x Opčin.