33. številka. Ljubljana, v sred« 11. febrnvarja 1903. XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 115 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden [mesec 2 K 30 h.   Za Ljubljano b pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K.   Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j- administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga 6t. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h- »Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Škofova odgovornost.
Zopet se je zgodila lumparija prve vrste, in sicer jo je storil tisti »Slovenec«, ki ga izdajajo in pi sejo duhovniki in ki ga škof priporoča kot katoliško berilo svojim vernikom.
Komaj je preteklo nekaj mesecev, kar je bil dr. Lampe obsojen, ker je članicam slovenskega ženskega telovadnega društva kradel čast, popisujoč jih kot nekake vla-čuge, že je storil novo infamijo V soboto je v škofovem listu pisal: »Tako se gibljemo v Ljubljani in zato se ni čuditi, da celo na elitne plese slovenske inteligence prihajajo ženske s — št. 13.«
Če ni to infamija, kakršne je sposoben samo kak tonzuriranec, potem ne vemo, kaj še zasluži tako imenovanje. Namen temu podlemu očitanju, temu katoliškemu natolcevanju je očiten. Z njim se hoče obuditi mnenje, da je slovenska inteligenca moralično tako pokvarjena, da na svoje elitne plese, na plese, kamor imajo pristop le najodličnejši krogi, na plese, ki jih obiskujejo najvišji dostojanstveniki, vabijo javne vlačuge in da ž njimi občujejo ter da se dame slovenske inteligence take družbe ne sramujejo.
Na tako lopovstvo žurnalističnih banditov je samo en odgovor: s pasjim bičem bi se moralo te blagoslovljene subjekte javno na-žgati, samo s pasjim bičem se da to druhal ugnati in iztepsti se ji mora veselje, krasti dostojnim ljudem čast, ako se hoče imeti mir.
Vprašati pa se mora tudi: kako to, da se take reči dogajajo, ne da bi Škof posegel vmes?
Škof si lasti pravico in dolžnost, nadzorovati vse časopisje, tudi tisto, ki mu v posvetnih stvareh odreka vsako avtoriteto. Naš list n. pr. nadzoruje škof jako natančno. Ko je prišel v deželo in gojil nado, da nas vjame v zanjko klerikalizma,
nasje kar pismeno opominjal, če smo kaj pisali, kar mu ni bilo všeč. In ker se nismo uklonili njegovemu nadzorstvu, je začel ljuto vojno proti našemu listu. A ne samo, da prepoveduje naš list — tudi okrog javnih funkcionarjev lazi in berači, naj se naš list konfiscira, kakor je zadnjič storil radi »Žrtev razmer« na Dunaju.
NaŠ list torej škof vestno nadzoruje, dasi ga pravzaprav nič ne briga. Kako pa je 8 »Slovencem«? S tistim »Slovencema, ki pripo-znava škofu pravico, da ga nadzoruje in da mu ukazuje, kaj in kako sme pisati.
Tekom zadojih let je bilo razkritih že vse polno »Slovenčevih« lumparij, podlostij in infamij in je bil »Slovenec« že neštevilnokrat sodno obsojen. Škof ima sicer po cerkvenih zakonih dolžnost, da »Slovenca« nadzoruje, ali iz »Slovenca« samega se Čisto nič ne vidi, da bi škof dejanjski izvrševal to nadzorstvo. »Slovenec« je tak, kakršen je bil — to priča najnovejša njegova infamnost. Škof pač priporoča »Slovenca« v posebnih pastirskih pismih, škof pač dopušča, da se za »Slovenca« agitira s prižnic in iz spovednic, a 1 i svoje oblasti nad njim ne vporabljaali pa se mu dr. Lampe in dr. Žitnik nečeta pokoriti.
Za nas je seveda vse eno, če škof ne more svoji volji pomoči do veljave, ali če neče ničesar storiti in je zadovoljen s »Sloven-čevim« počenjanjem — za nas stoji samo to, da ima škof pravico in oblast, vplivati na »Slove n c a«, in da se »Slovenec« ne spremeni v smislu dostojnosti, nego slej kakor prej gromadi vsakovrstne infamije in lopovščine.
In to je, kar smo hoteli pribiti in  kar   kaže,   da   se moramo
škofa držati in njega klicati na odgovornost. Če se hoče dobiti zadoščenje za to, kar je sedaj zopet storil »Slovenec«, se mora zahtevati od škofa.
Državni zbor.
Seja dne 10. februvarja. Seja se je precej zakasnila ter se otvorila šele ob 1 a12. uri, ker so imeli razni klubi seje z ozirom na volitve v odsek za spremembo opravilnika. Pred sejo so bile podane sledeče interpelacije: posl. vitez B e r k s in tovariši so vprašali ministrskega predsednika kot voditelja pravosodstva zaradi jezikovnih razmer pri državnih pravdništvih na Spodnjem Štajerskem; posl. W a g n e r je inter-peliral glede kredita za podpiranje prizadetih kmetovalcev. Ministrski predsednik je odgovoril na interpelaciji Schonererja zaradi rabe § 14. in glede njegove zahteve, naj bi se državni proračun predložil vsaj gospodarski zbornici v rešitev. Dr. Kor-ber se je skliceval na § 5 opravilnika, vsled katerega se morajo vse finančne predloge poprej rešiti v poslanski zbornici. Nadalje je odgovarjal dr. Korber na interpelacijo posl. Pernerstorferja, češ, da je dvorni odvetnik dr. Bachrach nepravilno posegal v aferi Koburg-Keglevich in Adamović. Minister je dokazal, da je bilo Bachrachovo postopanje privatnega značaja. — Tudi železniški minister je odgovarjal na nekatere interpelacije.
Na dnevnem redu je bilo prvo branje konverzijskoga zakona.
V imenu Mladočehov je govoril posl. Fiedler, ki je pozdravljal predlogo z gospodarskega stališča, ker pomeni konvertiranje rente znižanje obrestne mere. Ne zdi pa se mu sedaj primeren čas za najemanje plačil v got vini, ker bodo ta moment Ogri izrabljali.
Posl. P 1 o j je istotako za konverzijsko predlogo, a obžaljuje, da
se ne uvede eeli znesek petih milijard k konvertiranju, temuč daje Avstrija koncesije Ogrski.
Posl. K a f t a n je razpravljal o razmerju med Avstrijo in Ogrsko ter o podržavljenju železnic. Govornik je rekel, da bi Avstrija ne bila smela poprej začeti razprav z Ogrsko o nagodbi, dokler nima drž. želez, družbe, ker le na ta način bi se bilo preprečilo, da bi ne narekovala ta-rifov vedno le Ogrska.
Finančni minister B6hm-Ba-vverk je v daljšem govoru pojasnjeval vse prednosti predloge ter jo priporočal v sprejetje.
Posl. B i a n k i n i je razpravljal predlogo s stališča Dalmacije ter se izrekel proti vsaki konverziji, a če se že mora konvertirati, naj se to ne zgodi pod 4%-
Govorili so se Prade, A x -m a n n in B y k , na kar se je debata zaključila ter sta se izvolila glavna govornika, B e r g e r contra in M e n g e r pro.
B e r g e r se je izjavil proti predlogi v imenu Vsenemcev, ker se hoče le en del skupnega državnega dolga konvertirati.
M e n g e r je izjavil, da je glavna naloga poslancev, pospeševati konverzijo, ker se gre za milijone državi.
S tem je bilo prvo branje zaključeno. Prihodnja seja bo v četrtek, v kateri se drugo in tretje branje konverzijske predloge najbrže reši nujnim potom, da pride na vrsto budget, ki bo zahteval več sej.
Madjarske žrtve.
Ni ga skoraj dneva, da bi ne bilo Čitati o kaki obsodbi nemadjarskih voditeljev in politikov. Da so manj šine tlačene in zapostavljene, to ni sicer nič novega v egoistični Evropi. Toda nikjer se manjšinam ne godi taka vnebovpijoča krivica, kakor na Ogrskem, v tej proslavljeni domovini liberalizma.   Ta   malo civilizirani
avarski narod kar tekmuje v barbarskih činih zoper nemadjarske narodnosti. In kaj se smatra v očeh madjarske justice za ščuvanje zoper ma-djarsko narodnost in razžaljenje ogrske enotne države, zaradi katerih »zločinov« so bili zadnji oas obsojeni odlični ogrski Slovaki, Srbi, Nemci in Rumuni? Voditelji teh tlačenih narodnosti le hočejo, Jda njih narodi govore v podedovanem jeziku, da živijo po navadah in običajih svojih očetov. Varovati in svariti hočejo svoje rojake pred surovim vmešavanjem razdivjanih Madjarov. In to znači po dvorezni madjarski justici hudo* delstvo, ki se mora kaznovati z letno ječo in z velikanskimi denarnimi globami. Za Nemadjara je že dovolj, ako pokaže svoje čustvo javno v pisavi ali agitaciji, ako tudi ostane pri tem v mejah zakonov. Madjari hočejo z neprestanimi obsodbami spla-šiti vsakogar, ki mu je do svobode, premoženja in stališča, da se odpove najnedolžnejšemu čustvu do materinega jezika in svojih rojakov. Kako grozne kazni za pravcate bagatele so se izrekale zadnji čas nad nemadjar-skimi uredniki in politiki, naj pove le par dokazov. Profesor in saški poslanec Korodi je dobil eno leto ječe in 2000 K globe, ker je v neki pesmi povdarjal, da je Nemec in hoče tak ostati. Njemu sta sledila s Gmesečno ječo saška odvetnika dr. Orendi in dr. Liess. Rumunski urednik Mohan je dobil celo 15 mesecev ječe — in 11000 K globe, ker je pisal, da ma-djarizacijska stremljenja kršijo prava rumunskega naroda v SedmograŠkem, a vendar ne morejo slabiti njegove rastoče moči. Srbski poslanec Pavlovi.'- je zapadel globi 2000 K, ker je rekel srbskim šolarjem, naj govore srbski, ker so Srbi. Še bolj ničevni so bili povodi, zaradi katerih so bili ravnokar obsojeni v večmesečne ječe Slovaki odvetnik Markovu'*, zdravnik Markovu- in župnik Culik. Madjari v svoji kratkovidnosti ne spoznajo, da si s svojo krutostjo sami izpodkopa-
„Hoffmannove pripo vesti."
Fantastična opera (s prologom in epilogom) v treh dejanjih. Besedilo spisal Jules Bar-Uer, godbo zložil Jaccjues Offenbach.
(K  premijeri  na  slovenskem   odru dne 12. t. m.)
Prolog. V gostilnici pri Lutru so zbrani študentje in meščanje ter pijejo pivo in prepevajo. Pridruži se jim tudi Iloffmann s svojim prijateljem Niko-iajem. Hoffmann je bil bolan in pozna se mu še, daje duševno trpel. Vzlic temu pa pije, puši in poje o malem grbastem in šepavem Klein-Zaku. Sredi te humoristične pesmi pa se mu kakor v sanjah zmedejo misli, da poje o krasoti telesa in lepoti glasu svoje ljubice. Prijatelj Natanael zbudi Hoffmanna iz za-mišljenosti, in Hoffmann poje zopet pesem o Klein-Zaku. Dijaki dražijo na to Hoffmanna, da je zopet za ljubljen in ves zmeden, Hoffmann pa prizna, da je poznal tri ljubice, a z vsako je imel nesrečo Študentje pozovejo prijatelja, naj jim pripoveduje, in Hoffmann začne: »Prva moja ljubica je bila O lim pij a. (Za ator pade.)
I. d ej a n j e.
V fizikaličnem kabinetu se je rodila Olimpija, delo fizika Spalan-zanija in optika Coppelija, automat Čudovite dovršenosti. Olimpija hodi in pleše, govori in poje, gleda ljubeznivo ter se smehlja najprijaznejše. Vse misli, da je živa hči fizikova, in Hoffmann je vanjo celo zaljubljen, ji dvori, pleše ž njo in posluša njeno petje vpričo velike družbe . . . Spalanzani pa je svojega sodelavca, optika Coppelija ogoljufal za ves zaslužek. Goppelius se zato maščuje ter razbije Olimpijo na drobne kose. Spalanzani je besno žalosten, da je senzacionalna iznajdba pokončana, njegovi gostje pa se smejejo Hoff-mannu, da je ljubil automat. (Zastor pade.)
II. dejanje,
V Benetkah, v krasni palači, iz katere se vidi sprednji del Markovega trga z znanima stebroma in kraljevsko palačo. V ozadji, onstran Velikega kanala se vidi katedrala S.JMaria de la Salute. Tu živi Giu-lietta, druga ljubica Hoffmannova. Prijatelj Nikolaj poje ljubavno bar-karolo in Giulietta zapoje ž njim o slasti ljubavne noči. Tudi Iloffmann prepeva, poln ljubezni do Giuliette.
Tedaj prideta grba«ti Pittichinaccio in plemič Schlemihl ter se začneta, ljubosumna drug na druzega, prič kati radi Giuliette. Rafiniranka ju pomiri in odvede družbo v igralno sobo. Nikolaj odpre Hoffmannu oči, da ljubi navadno courtisano in ga hoče odpraviti iz palače razuzdanosti. Demonični kapetan Depertutto pa hoče ugonobiti H -ffmanna z Giu-liettino ljubeznijo. S čarobnim prstanom je omamii dušo iSchlemihla in osvojiti hoče peklu tudi Hoffmanna. Giulietta je njegovo orodje. In res se vrne Hoffmann k njej ter ji prisega svojo ljubezen. Giulietta zahteva za spomin njegovo sliko. Schlemihla pa pripelje satanski Da-pertutio v tem hipu, ko se Giulietta in Hoffmann poljubljata, nazaj: vname se dvoboj in Hoffmann zahode Schlemihla, Giulietta pa se iz gondole v družbi novih čestilcev roga morilcu, katerega reši ječe prijatelj Nikolaj. (Zastor pade.)
III. d ej a n j e.
Antonija, tretja Hoffmannova ljubica, je hči slavne pevke, ki je umrla na jetiki, in monakovakega svetnika Crespela. Po materi je podedovala strastno ljubezen do petja in neutešeno hrepenenje po slavi, ki si
jo hoče pridobiti s petjem, ji ne da miru. Tudi ljubezen do Hoffmanna ji je podkopala zdravje, zato je Cre-spel pobegnil s svojo hčerko Antonijo v zapuščeno hišo in zapovedal slugi Francu, da naj ne pušča nikogar k Antoniji, saj mora imeti mir in samoto. Antonija je obljubila očetu, da ne bo pela več, ker ji petje škoduje. A Hoffmann pride za Antonijo in skupaj prepevata pesem o ljubezni kakor nekdaj. Hoffmann pa zapazi, da po petju Antonija omed leva in prosi jo, naj uboga očeta ter naj ne poje več. Tedaj se vrne oče Crespel, in Hoffmann se skrije med okno. Sluga Franc naznani gospodu, da je prišel zdravnik Mirakel. Cre-spel ukaže, zdravnika zapoditi, a demonični Mirakel vstopi, dasi se boji njegove morilne umetnosti prestrašeni oče. Mirakel privabi Antonijo iz sobe, ji t pije žilo ter ji da v stekleničicah zdravilo. Crespel ga zapodi opetovano iz sobe, a Mirakel se vrne skozi okno ali skozi zid vedno iznova. Končno preganja Crespel demona po vsej hiši, in Antonija ostane s skritim Hoffmannom, ki jo prosi, naj ne poje nikdar več, ako noče, da ne umre kakor njena mati pevka. Antonija obljublja, a tedaj se zopet prikaže hudobni duh Mirakel
in jo priganja, naj poje, ker jo čakata slava in bogastvo. In Antoniji se zdi, da čuje tudi glas materin — slika pokojne matere poje ter jo poživlja, naj ostane umetnosti petja zvesta. Antonija se upira nekaj časa skušnjavcem, a omaga in poje, poje . . . Mirakel pa igra satansko na svojih goslih tako dolgo, da se zgrudi Antonija mrtva. (Zastor pade.)
Epilog.
Hoffmann je s povestjo o svojih treh ljubicah pri kraju. Dijaki si na-takajo punča ter prepevajo iznova pesem o Klein-Zaku . ..
Taka je vsebina besedila te fantastične opere.
Pripominjamo še, da je ob premijeri te opere na Dunaju 18. decembra 1882 zgorelo Ring gledališče. Po I. dejanju je nastal v gledališču požar, ki je uničil poslopje do tal. Zsrorelo je tudi mnogo — baje okoli 900 — ljudij, med njimi Radoljčan, slovenski akademik, jurist Maček!
Opera je postala radi te nesreče več desetletij na Dunaju nemogoča. Dunajčanje so se bali, da bi nastala nova nesreča. A sedaj se poje zopet že par let v dvorni operi z največjim spehom, poje pa se tudi po vsem svetu.
vajo tla. Več ko bo narodnih muče- j nikov med nemadjarskimi narodnostmi, prej mora počiti. In Madjari ne tvorijo niti polovice vsega prebivalstva. Ali zaradi svoje slabe vesti zahtevajo madjarsko armado?
Politične vesti.
— Brambna predloga. Brambni odsek je izvolil za poročevalca o brambni predlogi posl. Popovskoga. Nemška napredna in ljudska stranka sta sklenili glasovati za brambno predlogo, ako bo vojna uprava vsaj nekaterim njihovim zahtevam ugodila.
— V Odsek za spremembo dr-žavnozborskega opravilnika so med drugimi tudi izvoljeni poslanci: Fer-jančič, grof Barbo, Ivčević, Šusteršič, Ploj in vitez Berks. Predsednik je Barnreither, podpredsednika pa grof Wodzicki in pl. Derschatta.
— V ogrskem državnem zboru je grajal grof Benyovszky prehranjevanje vojaštva, se izrekel zoper vsako pomnožitev vojaštva ter predlagal, naj se začne vlada pogajati z ostalimi velesilami, da se za dobo petih ali desetih let sedanji stan armade ne pomnoži ter se ne nakupujejo nova orožja.
— Palica v angleški armadi. Admiral Coohrane je nastopil z odprtim pismom v javnost za odpravo telesne kazni v armadi. V kavalerijskih polkih je še namreč vedno navada, da se celo častnike kaznuje s palico. Ravnokar so bili nekateri častniki tako tepeni, da so omedleli.
— Drevfusova afera. Poslanec Jaures bo predlagal, da izvoli francoska zbornica posebni odsek, ki bo preiskoval neodvisno od zbornice oživljeno Drevfusovo afero.
— Črnogorska vlada se je obrnila na avstro ogrsko vlado s ponudbo, da se sklene med njima trgovinska pogodba.
— Vojna v Maroku se zopet nadaljuje. Pretendent, o katerem se je pisalo, da je ujet, nabira na jugu nove čete, katerim poveljuje preten-dentov sin.
Dopisi.
Iz Mirne peči. V [štev. 27. prinesel je »Slovenec« dopis, v katerem pripoveduje, da je sijajen shod v Mirni peči popolnoma zbegal novomeško komando, da so ti napred-njaki na neslan in podel način v »Narodu« napadli gospo Kozakovo, da je to impertinentno, da so na shodu govorili možje in da proti njim naj se naprednjaki bojujejo ter da naprednjaki ne vedo druzega nič kakor da napadajo gospo Košakovo, da je to žalostno in obupno znamenje za napredno stranko. Mi pa na to le vprašamo: kaj je bolj im. pertinentno. ali to, da smo povedali to, kar je  imenovana   sedaj   pod fa-
rovškim pokroviteljstvom nahajajoča se gospa Koiakova pri zadnjem volilnem shodu v Mirni peci v resnici in v pričo cele množice govorila ali početje te ženske ob priliki shoda, s kojega sijajnostjo se hočejo sedaj našega kapelana ovčice ponašati; pri tem shodu je namreč ta Amazonka v veži stoječe naprednjake hotela s silo iztirati ven, vendar ne 12 do 13 letne fantalinčke, o katerih je »Slovenec« pripovedoval, ampak celo osivele može ter nekaterim obetala, da jih bode osuvala v zadnico, ako se ne umaknejo izpred vrat, za katerimi ima zaprte klerikalne ovce. Je li to hvalevredno obnašanje slabotne ženske ali impertinenca. Dalje vprašamo, kateri domačih mož je na tem shodu kaj govoril, proti komu naj se bojujemo, morebiti proti oni farovški ovci, ki je dr. Lampetu v obraz povedala, da »Slovenec« in »Domoljub« same laži prinašata; svetujemo torej našemu mlekozobnemu kapelanu, naj on s to svojo ovčico sam poračuna. Žalosti in obupa nam ne moreje očitati, ampak naj rajši pomislijo, da sta gotovo žalost in obupnost onega, ki s hvalisanjem slabotnega ženskega bitja hoče prodirati s svojimi načeli večji kakor naša, ki smo še zmeraj to, kar smo bili. Mi bi sploh vso to stvar pri miru pustili, toda samo zaradi tega pošljemo še ta dopis, da pokažemo, da mi smo še vedno možje, kakor smo bili in ostanemo taki, da bodemo še mi gospodarji ter ženske pri nas ne bodo hlač nosile, kakor jih nad Košakom njegova žena. Lahko bi še veliko povedali, ali da bode te komedije vendar enkrat konec, navedemo Še, da se nam čudno zdi, kako je to, da ima Frančiška Košak tako pokroviteljstvo v farovžu in kako, da je ta hiša v očeh žegnanih gospodov tako priljubljena, ko še dobro vemo, da je pred dvema letoma, ko je župan po končani volitvi svoje volilce povabil v to gostilno, in so nekateri odborniki misleči, da bodejo našega župnika posebno razveselili, ako ga povabijo na kozarec vina, ker je občinska volitev popolnoma po njegovem izšla, na njih povabilo župnik odgovoril, da on ne bode nikdar tako dolgo v Mirni peči dušni pastir, da bi on ali njegov duhovski pomočnik stopil pod streho te ženske.
i Mirnopeski brezverci.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. februvarja.
— Papežev jubilej in slovenski delavci. Papež Leon praznuje vsako leto par jubilejev, ne morda iz nečimernosti, ampak iz političnih nagibov. Letos bo praznoval petindvajsetletnico svojega kronanja, in klerikalni  svet  že pridno agitira,
Radoslav Štrboncelj.
n.
(Dalje.)
Dr. Gregor Poljanec se je svoj čas posvetil sodniškemu poklicn, a ker je bil poseben jurist, in tudi sicer zato poraben, odločil se je še pravočasno in postal advokat. Kot tak mešal se je kajpada v politiko in je bil vedno zvest in trden pristaš narodne misli. Z jedno besedo, v vsakem pogledu izvrsten, in vse hvale vreden človek je bil ta dr. Poljanec. To je priznala ne samo „rujava žaba", temveč celi svet.
Sicer je bil ta dr. Poljanec neverjetno ponižen in pohleven, da si oblagodarjen z lepimi darovi bodečih, posebno dr. Rodiju neprijetnih dovtipov itd. Ce še pristavimo, da je bil dr. Poljanec rodbinski oče prve vrste, podali smo precej popolno sliko o njem.
Poleg njega gugal se je v naslonjaču akademičen slikar Martin Koklja. Bil je to kakih 40 let star dedec, pa že ves siv, ki je mislil, da je svet samo za to ustvarjen, da ga malarji malajo. Njegova preteklost je bila jako burna. Pred leti je pobegnil z neko evropsko princezinjo v Kino, kjer je potem zatajil sv. vero, in se s tisto žensko po kinezarsko poročiti dal. Posledica tega zakona je bil deček, v zadnji Kitajski vojni mnogo imenovani mladostni gene-
Hiko-heko, čigar čepinjo so Nemci vzeli seboj v svojo domovino ter dali napraviti visokemu oinnipotentu po vzorcih slavnih pradedov bokal iz nje. Na njem je baje zapisano: nemška kultura XX. stoletja.
A ta žalostni slučaj ni Martina Koklje prav nič nemilo dirnil, kajti on je bil mož brez srca in priznan cinik. Od tiste princezinje se je pozneje namreč za težek denar ločiti dal, njen portret je visoko prodal, in vse vkup popisal v posebni brošuri pod naslovom „Poiiiillon d' amour", katera mu je tudi nesla lep denar. Mož sedi danes na tisočakih, in nič več ne „mala", k večjemu še sem in tija hvaležne predmete farba.
Glavni grešnik rujavožabiške bez-nice pa je bil — žalibog c. kr. — sod-nijski pristav Verče Brumen. Manir ni ta človek nobenih niti poznal, niti pri-poznal, in o Kniggeju je s tisto spoš-tljivostjo govoril, kakor govori n. pr. dr. Tavčar o dr. Šušteršiču. Bil je visoko vzrastel, slok Človek, s krasnimi navzdol visečimi brkami in temnomo-drimi očmi. Posebno lepo je znal skozi zobe pljuvati; če je hotel, je pljunil 2 m 30 em daleč. Redke v s ki m lom in oljem je posebno rad jedel, pa tudi kvargelni so mu bila dokaj priljubljena večerja. Ženskam je bil posebno nevaren, in pred še nedavnim Časom govo-
da bi se pri ti priliki uprizorile velike demonstracije. Zlasti hočejo klerikalci, da bi se delavstvo udeležilo in v ta namen proglašajo papeža za — delavskega papeža. Pri tem jih čisto nič ne ženira, da je papež eden največjih kapitalistov na svetu, dane pripoznava enakosti vseh ljudi in da je z močno roko zatrl vsako katoliško delavsko gibanje, ki je imelo kak sooialen namen. Z Dunaja razpošilja sedaj »vodstvo krščansko-so cialnega delavstva« strogo zaupne pozive, kako se mora praznovati papežev jubilej. Društva morajo korporativno z zastavami iti k maši, prirediti morajo slavnostno zborovanje in poslati papežu udanostno brzojavko. Da pojde vse gladko, se društva opozarjajo, kje slavnostni govornik lahko preplonka svoj slavnostni govor in kako se naj glasi udanostna brzojavka. Tako se umetno uprizarjajo demonstracije, potem pa bodo trobentah' o navdušenju in o ljubezni »ljudstva« za svetega očeta. Zanimivo je tudi, da so dobila slovenska delavska društva tiskano pozivnico, naj pobirajo strankarski davek letnih 4 vinarjev in ga naj pošljejo na Dunaj Ivanu Fritsohu, VI., Web-gasse 8. Tudi pod tem pozivom sta podpisana Leop. Kunschak in Adolf Anderle. V tem pozivu tiči dokaz, da so slovenski krščanski socialisti samo privesek Luegerjeve stranke, samo privesek Slovencem sovražnih dunajskih krščanskih sooialcev, tistih, ki so vse Slovence proglasili za prasce. Čast takim slovenskim delavcem!
— Socialni demokratje in „Rdeči prapor". Nekaj dobrega je le prouzročil napad »Rdečega praporja« na naš list zaradi podlistka »Žrtev razmera; pomagal je namreč, da smo spoznali, kakšno mnenje imajo socialni demokratje sami o svojem listu. Od različnih strani se nam poroča, da so socialni demokratje že davno nezadovoljni z »Rdečim praporom«, ker je slabo urejevan in še slabše pisan, dasi jih uredništvo razmeroma mnogo stane. Na zadnjem strankarskem shodu se je ta nezadovoljnost prav krepko povdarjala in se je pokazalo, da je »Rdeči prapor« pri ljubljanskih, idrijskih in gorenjskih sodrugih prišel ob ves kredit. Tudi »Rdečega prapora« napad zaradi »Žrtev razmer« obsojajo socialni demokratje in z Gorenjskega se nam piše, da spravijo to zadevo na prihodnjem strankarskem shodu na razgovor.
— Društvo sv. Marte pri delu. Kakor je znano, je društvo sv. Marte, ki stoji pod poveljstvom kaplana Kalana kupilo hišo št. 2. v Streliških ulicah od kmetske posojilnice in sicer z denarjem ženskih poslov.    Društvo   ima   namen onim
rile in pisale so se o njem take stvari po mestu, da se je zgražalo nad njim vse od njega še nezapeljano ženstvo.
Še enega gospoda ne smemo pozabiti, namreč prof. Petra Pike. Profesorja so ga imenovali, tudi je v istini podučeval na prihodnji višji trgovinski soli, v resnici pa ni bil noben profesor. Ne samo, da je čital takozvane moderne, prav dostikrat socijalnodemokratično navdahnene revije, navadno; je celo ž njimi soglašal; potem je tudi samo v šoli podučeval, po gostilnah in kavarnah pa ni nikdar predaval, nadalje ni imel vedno prav v svojih trditvah, da o kakem monopolu na nezmotljivost, vzlasti o metodiki in pedagogiki niti ne govorim. Posebno rad je jedel krvave klobase, še rajši pa je puhal tobak iz svoje starinske brezpokrovne pipe, ter pri tem opravilu metal pepel in iskre v taki meri od sebe, da bi prav lahko tekmoval z vsako boljšo lokomotivo. Semtertja pa le ni mogel zatajiti samega sebe, in je ponižno opomnil družbo na svojo eksistenco : enkrat na mesec popravil je temu ali onemu izmed družbe kako posebno grdo slovnično napako; enkrat na leto pa na splošno zahtevo gostom razložil in utemeljil lepoto in potrebo različnih slovniskih konstrukcij.
Med te ljudi, v tako družbo zašel je c. kr. deželno vladni konceptni prak-
onemoglim Ženskim poslom, ki vplačajo več sto kron — dati prosto stanovanje do smrti v tej hili. Sliši se, da je takih starih poslov že precejšnje število in marsikatera se je že veselila, da bode zadnje dni svojega življenja v svojem preživela. Toda uboge ženice so obračale — gospod duhovni predsednik Kalan je pa obrnil. — V svoji vsegamogočnosti je takoj oddal stanovanje, katero je po smrti stranke, g. Sušnika in soproge, ki sta oba umrla za jetiko, prazno postalo, ne da bi se prej stanovanje osnažilo, kakor bi bilo potrebno. Ne moremo verjeti, da bi bil kateri hišni posestnik tako brez — vesti, da bi po tuberkulozi okuženo stanovanje takoj oddal in da bi bil kdo tako pogumen, tako stanovanje prevzeti. Ali to se je res zgodilo kajti te dni so ljudje z začudenjem gledali, ko se je pohištvo nove stranke v omenjeno okuženo stanovanje neslo. In, kakor slišimo, ima ta stranka kar 5 otrok ! Po ukazu ministrskega predsednika z dne 14. julija 1902 se imajo stanovanja tuberkuloznih po naročilu zdravnikovem temeljito osnažiti in desinficirati. Kaj poreče k temu mestni fi-zikat? Tako komandira že sedaj g. Kalan proti volji priprostih ali pametnih ženic. Rade bi se ga že od-križale ali on ne gre in tudi ne pojde. Sliši se tudi, da noben društ-venik ne more dobiti društvenih pravil. Zakaj ne? Parola je plačaj, pa tiho bodi.
— Županska volitev v Loškem potoku se je vršila dne 10. t. m. Izvoljen je bil soglasno g. Ivan Rus, ki je sicer izvolitev odklonil, a se je naposled vendar moral udati pritisku polnoštevilno zbranega obč. odbora.
— Čolnič brez krmila ali radikalna „Slovenija". Z D u -naj a se nam piše: Slavnemu občinstvu so že manj ali več znane letošnje razmere v »Sloveniji«, zato se jih tudi več ne dotaknemo. Kam jadra ta čolnič brez krmila, se je že davno domnevalo, jasno se je to pokazalo na zabavnem večeru društva »Zvezde« dne 3. t. m. Dobro je, da datum zapišemo, kajti ta je za »Slovenijo« odločilen, ker se kaj enakega v »Sloveniji« še ni pripetilo. Ta večer sta sedela akademika »Danica r« in »Slovenijana v enem in istem prostoru z društvenim trakom najunaških prsih. Že začetkom so nekateri akademiki »Slovenijane« s trakovi na to opozorili, toda slednji se niso veliko zato zmenili. Eden se je še celo napram naprednemu akademiku izrazil, da so simpatije med »Danico« in »Slovenijo« najbrže ožje, kakor bodo pa simpatije med novim društvom in »Slovenijo«. (Akad. R—r contra akad. R —t).   Večina »Slovenijanov« ni ve-
tikant g. Radoslav Štrboncelj. Grozno ! Navzlic prijaznih pozdravov, ki so ga sprejemali na vseh koncih in krajih, ni se mogel g. Štrboncelj ubraniti skrajno neprijetnih občutkov. Zdelo se mu je, da opravlja službo policijskega agenta, ki pretika ravno nevarne bez-nice v razupitem predmestju zadimi j e-nega Londona.
— Dolgo rabiš, predno cel ustopiš — je planil takoj in medias res ad-junkt Brumen — tvoj nos je bil že pred pol ure med nami. —
— In kako lepo dišiš. Brezdvomno prideš v poljedelsko ministrstvo, Če si ta duh po česnu še nekaj let ohraniš.
— Pa kakšen prihajaš! Kje imaš pa „pinto" ? V lepi uniformi zastopaš visoko vlado! S teboj ne bo nič!
G. Radoslav se je smejal, dasi so mu v istini te zafrkacije silno neprijetne bile. Sicer pa je vedel, da je sploh nemogoče opraviti se primerno za to družbo; kajti naj pride v katerikoli toaleti, prave ne zadene nikoli.
Prisede torej med zdravnike, svest si svojega namena. Ali dr. Rodi izvohal je takoj, da mora to spoštovanje medicinske fakultete imeti kak poseben namen, in brezobzirno mu je zastavil vprašanje:
— Ah se misliš zastonj zdraviti?
— Tega sicer ne — a Želodčen katar imam pa res. —
dela, kaj bi napravila. Ko so »Dani carji« videli vznemirjene »Slovenijane«, so vsi demonstrativno pripeli trakove. V začetku sta jih imela samo dva. In kaj »Slovenija« ? »Slovenijani« so pa začeli snemati trakove raz junaških prs (ala S. L. itd ), vendar so jih potem zopet nazaj pripeli in mirno ostali na prostoru. Nekaj časa so hoteli s tem demonstrirati, da so se vzdržali plesa. Vendar, ko so videli kako veselo »DaniČarji« poskakujejo (kajti o plesu se pri teh ne more govoriti), je tudi »Slovenijane« premagala boginja plesa. Nato so se veselo v družbi »Daničarjev« sukali do ranega jutra. Enak slučaj, da so prišli »Daničarji« s trakovi v »Zvezdo«, se je že zgodil. A takrat so se morali na zahtevo »Slovenijanov« in na poziv predsednika »Zvezde« odstraniti; letoa so pa bili od predsednika celo pozdravljeni in »Slovenijani« so mirno obsedeli na svojih prostorih in molčali; čeprav >Slovenija« skoro pri vsakem zabavnem večeru »Zvezde« sodeluje. Pač, fuit Ilion ... In stud. iur. Ž, velik fakto-tum »Slovenije«, izvedenec kranjskih razmer, vnet agitator »Slovenije«, ki napravlja v počitnicah po Kranjskem dijaške shode, bi k vsemu temu pripomnil: »Tovariš, vidite, to meni imponira!« Tako se je namreč izrazil, ko je izvedel, da se je moral »Slo venijan z društvenim trakom na poziv odbora kranjske čitalnice odstraniti od družbe, ki je bila zbrana pri veselici, katero je priredila kranjska čitalnica. Odbornik P. je namreč dejal »Slovenijanu«, da naj ali trak za sramuje s tem, da ga obrne, ali pa naj se ž njim odstrani, ker je »Slovenija prišla ob »kredit«, in da na današnjem večeru ni prostora za njo v tej družbi. Koncem še »Sloveniji« častitamo na pozitivno - radikalnem delu. —k—.
— Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek pride na slovenski oder slavna opera »Hoff-mannove pripovesti«. Glavno vlogo Hoffmanna poje gosp. VI če k, Olimpijo in Giulletto gdč. Proohaz-kova, Antonijo primadona gospa Svobodova-Hanusova, svetnika Crespela g. K r a 1, Coppelija, Daper-tutta in dr. Mirakla g rež. Aschen-brenner. Sodelujeta g. rež. Lier in Hašler. Opera je izvrstno na študirana. Nove dekoracije za II. in III. dejanje je naslikal g. gledališki mojster L, \Y al d ste in, nove ko. stume je izvršil g. V. Vale n ta. O vsebini libretta opere govori naš današnji podlistek. — Drama študira Shakespearovo igro »Sen kresne noči«, ki jo je na novo prevel O. Z. in Anzengruberjevo dramo »Kri-voprisežni k«.
— Slovensko gledališče. V torek se je ponavljala drama »Poskusni  kandidat«  v vsa
— Za to je samo eno sredstvo poseže vmes dr. Rudi.
— Tako je — samo eno — pritrdita oba kolega.
— In to je V vpraša s prodirljivim pogledom preiskovalnega sodnika ad-junkt Brumen. —
— Solna kislina — se odreže dr. Rodi.
— Kaj še ! Bismut — oporeka dr« Rudi.
— Smešno ! Edini resorcin! —■ trdi Ridi.
— Na, alsten, — pripomni porogljivo Brumen, sedaj vemo za j edin« sredstvo. Prijatelj Štrboncelj tisto kupi. ki najmanj košta, in je postavi na okno kakor parkeljna o sv. Miklavžu. Katarji ozdravljajo se najbolje simpa-tičnim potom.44
Rodi vrnil je Brumenu zabavljico. in mu je rekel z zategnenim glasom duhovito: šema! Rudi koncentriral jo svoje zoologične vednosti v jedino b* sedico : žolna! — Ridi pa je strupeno pripomnil, da imajo juristi še manjše možgane, kakor ženske.
Gospod Rado Štrboncelj pričel sc je bati, da utegne zanimivi medicinski tema preiti na bogsigavedi kako polje, zato se je obrnil na advokata Poljanca in vprašal s skrbnim glasom:
— Kaj pa vi gospod doktor, ali še bolehate na želodcu?"    (Dalje prih.)
kem ozira jako častno. Glavnega junaka je igral g. H a š 1 e r trezno premišljeno in naravno. Izmed njegovih profesorskih kolegov omenimo najprej Stormerja, ki ga je igral gosp. Lier jako Živo; vstvaril jo najmar-kantnejši tip, kar smo jih videli na odru. G. Dobrovolnv je igral plastično in prav realistično s tinim okusom se je zavzel g. B o 1 e š k a za svojo ulogo. Kazal je kot ravnatelj primerno dostojanstvo in je imel tudi čedno masko. Gdč. Rilckova nam je fino predstavila tiho in nesrečno Marijo, gdč. K r e i s o v a kot zaročenka je igrala Gerto naivno in z iskreno gorkoto; ravnotako je gospa Dobrovolna ustvarila požrtvovalno mater zelo naravno in Čuvstveno. G. Dragutinović je podal karakteristično lice postarnega moža in zapravljivca. Njegova igra je bila veristična. Gosp. Danilo, Verovšek in drugi so popolnoma ugajali. Gledališče je bilo, žal, le srednje dobro obiskano; to je slabo merilo za umetniški okus našega gledališkega občinstva. Taka fina drama bi zaslužila večjega zanimanja. Žalostno, da bi morala naša drama guhiti svoje moči le ob glupih glumah! Y.
— Koncertna družba ge. Nadine Slavjanske. Odboru »Dramatičnega društva«* se je posrečilo pridobiti to slavno rusko družbo za enkratno gostovanje v Ljubljani meseca marca. Dan se določi kasneje.
— Poročil se je v Logatcu g Alojzij Vehovc, asistent c. kr priv. južne železnice, z gdč. Janjo Virantovo. — V Ilirski Bistrici se poročil Albert Domladiš, trgovec in posestnik, z gdč. Elo Mar-tinčičevo. Čestitamo!
— Soha Prešernova. Ker je mali kipec Prešernov zopet popolno pošel, odločil se je tukajšnji trgovec Jernej Bahovec istega dati napraviti v večji obliki in sicer v velikosti 42 cm brez lesenega podstavka, tako da bode lahko vporab-ijiv za čitalniske prostore, šole in večje sobe. Cena sohi bode okolu 6 K. Vpoštevaje pritožbo, da so kipci premajhni, izidejo prihodnji v velikosti 25 cm brez podstavka — ter si slednja lahko pozneje vsak sam omisli. Cena tej velikosti bo okolu 3 K. V tej obliki bodo dobiti: Jurčič, Slomšek in Vodnik, ker so v mali obliki ali popolno pošli ali pa jih je le se malo. Dalje se namerava v tej obliki napraviti Levstik in Kersnik, ter bi z dopošiljatvitjo do brih slik bilo zelo ustreženo.
— Predavanje „Splošnege slovenskega ženskega društva". Ker |e g. vseučilisčni prof. dr. V. Šercl obolel, se preloži njegovo predavanje, ki bi imelo biti v nedeljo,   15  t. m., na nedoločen čas.
— Kmetski ples pevskega društva „Ljubljana" dovršil se
je pretečeno nedeljo tako v mnogoštevilnem obisku, kakor v živahni zabavi izborno. Krasno oblečena kmetska dekleta in fantje vrteli so se s spremljevanjem kmetske in salonske godbe skupno z ostalimi po-setniki do ranega jutra. — Odbor društva naznanja objednem, da priredi že svoj čas objavljeno »Veliko ljudsko maškaradotf na starem strelišču. Delo za imenovano raaškarado je že sedaj ogromno. Opozarja se slavno občinstvo, da bode dne 22 t. m. t. j. na pustno nedeljo izvanredno presenečenje za vse posestnike bodisi vsled fantastičnih dekoracij ali pa vsled originalno kostimiranih skupin predstavljajočih mask vseh delov sveta. Svira slavna vojaška godba 27. pešpolka kralj Belgijcev. — Natančnejše poročilo sledi
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Prebivalci Tržaške ceste imamo dolgo pot do trga. Zato radi kupujemo tudi kake malenkosti pred tobačno tovarno, da nam ni treba za vsako reč v mesto. To pa nekaterim delavkam iz tobačne tovarne ni všeč, in knćc nad vsakomur, ki hoče kaj kupiti, rekoč, da se pred tovarno prodaja le za »fabrške«, kar pa ni res! Mi nimamo miru pred temi Nežicami, ki nas psujejo, kriče nad nami ter se potem izgube med ljudmi, da jih radi dolzega jezička niti kazensko zasledovati ne moremo. Prosimo slavni mestni magistrat, da napravi na kak način red tam, če ne drugače pa s tem, da je vedno zjutraj pred sedmo uro kak stražnik pri roki. Danes zjutraj je zopet neka taka devica delala hrup nad neko ženo in jo podila proč. To se dogaja vedno in vedno. Vodstvo ljubljanske
tobačne   tovarne   pa odločno poziv ljamo, da pouči svoje uslužbenke, da lahko vsakdo kupi, kjer hoče in kar hoče, če ima — denar!
— Iz Kranja se nam piše: V Zgornjem Biču povila je 22 letna dekla Golob Franca prezgodaj dete ter taisto s porazumljenjem njenega ljubimca zakopala v hlevu. Na Okroglem pri Kranju našli so na bregu Save že precej gnjilo truplo človeško — priplavila ga je gotovo pred dalj časom Sava, morda je ležalo že več mesecev — tukaj nobenega ne pogrešajo.
— Napačnega ustrelil. Na
Brdu so orožniki zaaledovali nekega Rahneta. Dne 6. t. m. je orožnik prijel nekega moža, ki je bil brez izkazov ter ga smatral za Rahneta. Peljal ga je k županu. Med potom pa se je mož orožniku iztrgal ter začel bežati. Orožnik ga je na opetovano klicanje ustrelil Izkazalo se je, da j« ustreljeni neki Fr. Aleš.
— Bralno društvo v Dolenjem Logatcu priredi 21. febru-varja »plesni venček« v gostilni »Kramar« Dol. Logatec.
— „Dolenjski Sokol" priredi dne 14. febr. v prostorih »Nar. doma« veselico s predstavo »Divji lovec« in plesom. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I do IV. vrste 2 K, ostali 1 K 40 vin. Stojišča 1 K, dijaki 60 vin. Vstopnice proda,a od 12. februvarja naprej g. Josip Moravč, trgovec v Rudolfo vem. Društveniki »Dol. Sokola« plačajo polovico vstopnine.
— V korist »Delavskemu
domu" v Celju bo v nedeljo 15. februvarja v dvorani »Nar. doma« v Celju gledališka predstava. Uprizori se »O Očinski tepce k«. Burka s petjem.
— Lastni dom11 je ime delavske stavbne zadruge v Celju. Ta zadruga je doslej zgradila že 12 h*š.
— Narodna čitalnica v Ptuju priredi v seboto dne 14. t m.
drugi plesni venček. Začetek ob 8. uri zv ečer. Kostumi dobrodošli. Svirala bode jako priljubljena godba, katera je tudi 24. m. m. popolnoma zadovoljila poslušalce in plesalce. Priprave veseličnega odseka obetajo prav prijeten večer.
— Ormoško učiteljsko društvo si je izvolilo v svojem zadnjem občnem zboru naslednji odbor: Načelnik Ernest Slane, nadučitelj pri Bolfenki, podnačelnik Anton P ore kar, nadučitelj na Humu pri Ormoži, tajnik Adolf R o s i n a, učitelj v Ormoži. blagajnik Josip Rajšp, nadčitelj v Ormoži, odbornika Anton Kosi, učitelj v Središči in Janko Košar, naduči telj pri Veliki nedelji.
— Zavoljo „skrlatice" bo v ormoškem okraju šole na Humu, pri Svetinjah in pri sv. Bolfanku blizu Središča zaprte.
— Petičen berač. Goriška policija je v nedeljo prijela berača Roka Citterja. Našla je pri njem vrečico, v kateri je bilo 230 K 92 vin. bakrenega in srebrnega denarja ter nekaj bankovcev.
— Z Dunaja se nam poroča, da je kakor vsako leto, tudi letos k o-stumni venček slovanski dne 4. t. m. sijajno uspel. To je edini ples, na katerem se vsi Slovani vsako leto reprezentujejo v svojih različnih, krasnih narodnih nošah. Tudi letos so bili zastopani vsi slovanski rodovi v tem pogledu, samo Slovenci ne, kar je slovansko družbo tim bolj osupnilo, čim bolj se je ona navadila videti povsod med prvimi tudi Slovence, ki so širili slovansko idejo. Celo oni, ki so sicer redno zahajali na slovanske zabave, so letos izostali. Zakaj, to nam ni znano. Venček je bil jako dobro obiskan. Mnogo visokih civilnih in vojaških dostojanstvenikov smo opazili, da še celo nekaj slovenskih poslancev je bilo navzočih, čemur se človek prav čudi, ker jih fsicer le redkokedaj vidimo v slovanski družbi.
— Ruski koncert na Dunaju. Gospa Marija Ivanova Gorlenko-Dolina, primadona cesarske ruske opere v Petrogradu in solistinja ruskega cara, priredi v ponedeljek, dne 2. marca v veliki dvorani glasbenega društva na Dunaju ruski koncert z velikim orkestrom. Orkester bo dirigiral OskarNedbal član »češkega kvarteta«. Arrigo Sera to bo igral vijolinski koncert. Spored bo obsezal zgolj točke ruskih skladateljev. Kakor Čujemo, bo slavna pevka najbrž v mesecu marcu tudi v Ljubljani koncertovala.
— Oddelek za mladoletne kaznjence se ustanovi vsled naredbe pravosodnega ministrstva z dne 20. m. m. v Kopru. Ta odredba je v zvezi b cesarjevo željo o pomi-loščenju mladoletnih.
— Hrvatska omladina na Reki in na Sušaku je priredila te dni na Reki ples na korist siromašnim dijakom. Dohodek tega plesa znaša 8000 kron.
— Izpred sodišča. Kasen-ske obravnave pri tukajšnjem dežel« nem sodišču: 1. Janez Jernejčič posestnikov sin iz Slivee je pred tremi leti 20 let star odpotoval v Ameriko in se ctako odtegnil vojaškemu naboru, sedaj ko se je vrnil domu, je bil obsojen zaradi pregreške orožne postave na 10 dni zapora in na 10 K denarne globe. 2. Na 4 mesece težke ječe je bil obsojen Ferdo Lap, po domače Krznarjev, delavec iz Most, ker je dne 18 prosinca t. 1. v vasi Suhodol brez vsakega povoda v hrbet z nožem sunil Jožefa Šušterja, na to ga pa še po glavi s pestjo tolkel, kar obdolženec sam priznava. 3. Valentin Peško delavec in Ivana Borštnar premogarjeva žena oba iz Bovškega, sta neki večer meseca junija m. 1. metala kamnje proti dvema razgrajačema, katera sta v pijanosti plot Martina Smuka nekaj polomila; kamen je prdetel razgrajaču Jakobu Zoretu na usta in mu izbil 6 prodnih zob. Oba zatoženoa sta bila obsojena vsaki na 4 tedne ječe, Mar tin Smuk je bil pa od zatožbe, da je Valentinu Peskotu in Ivanu Borštnar v predpasniku kamnje nosil — oprošten. — 4) Jožef Gogala, hlapec na Dovjem je Matevža Koširja, delavca v tovarni za izdelovanje cementa na Dovjem dne 3. novembra m. 1. v prepiru zaradi neke lopate, vdaril z lesom po desni rami in mu grozil, da ga more še tisti dan zaklati in da ga more hudič vzeti, če je prav par let zaprt. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — 5) Andrej Rant, delavec iz B ukovce je iz jeze vrgel skozi zaprto okno v kamro Lebnove hiše, ker je spila domaČa dekla kamen tako, da se je ta močno prestrašila in je steklo razbite šipe odletelo na njeno posteljo. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe.
— Nevaren tat prijet. Postopač Fran Jerše z Glino, ki je bil že petindvajsetkrat kaznovan in je zelo nevaren tat, vkradel je včeraj pepoludne izpred prodajalnice Ane Veselove v Prešernovih ulicah, kjer je vedno velik osobni promet, srajco in spodnje hlače. Na to je šel v neko prodajnico in je srajco prodal tesarju Andreju Zormanu iz Mile vasi št. 30. Zormana je srečal potem na cesti sin Ane Veselove, Franc Vesel in ko je videl, da nese v roki njegovi materi ukradeno srajco ga je vprašal, odkod da jo je dobil Zor-man je takoj povedal, da je kupil srajco od nekega žganjepivca v Su-panovi prodajalnici m je šel s Francetom Veselom v prodaja'nico, kjer mu je pokazal dotičnika. Bil je ta Fran Jerše. Vesel je poklical policaja, ki je Jeršeta odvedel v zapor.
— Nepošten vajenec. Včeraj popoludne je ukradel mizarski vajenec Jožef Mlakar svojemu moj Rtru Francetu Burgerju v Spodnji Š'ški 12 ključavnic in jih je prinesel v prodajalnioo Schneiderja & Verovška na Dunajski cesti, Češ, da jih pošlje njegov gospodar nazaj, ker mu niso všeč. Ker pa ključavnice niso bile kupljene pri tvrdki Schneider & Verovšek, se je zahteva Jožefa Mlakarja zdela trgovskim uslužbencem sumljiva in so dali vsled tega pri Burgerju povprašat, kaj je s ključavnicami, fanta pa so zadržali nazaj. Iz kazalo se je kmalu, da je vajenec ključavnice ukradel Jožef Mlakar, ki je svojega mojstra tudi pri nakupovanju goljufal, je bil aretovan in se je izročil sodišču.
— S ceste. Danes dopoludne se je v Kopitarjevih ulicah Ivana Bonačeva, mestna uboga, nezavestna zgrudila na tla. Prenesli so jo v hišo št. 4 v istih ulicah, kjer je čez nekoliko časa prišla k sebi in je šla potem sama domov.
— Trpinčenje živali. Na podaljšani Bleiweisovi cesti je včeraj popoludne hlapec Ivan Potrebuješ z Gline neusmiljeno pretepaval konja, ker nista mogla speljati. Ljudje, ki so to videli, so hlapca naznanili policijskemu stražniku.
— Žemlje je kradel 131etni S. Z. pekovskemu pomočniku Ivanu FlorjančiČu na Starem trgu št. 3, ko jih je ta prinesel v košu v Krojaške ulice. Danes zjutraj je bil mladi tat zasačen, ko je zopet jemal žemlje iz koša.
— Prijet dezerter. Mestna policija je včeraj aretovala Franoeta Mehleta iz Grosupljega, kateri je bil v policijskem listu za Kranjsko kot dezerter zasledovan.
— Pri vremenski hišici v Bleiweisovem parku so neznani zlikovci poškodovali barometer in termometer. Škode je nad 250 K.
— V Ameriko« Danes ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora 128 oseb v Ameriko, in sicer je prišlo 109 oseb iz Zagreba, 36 iz Reke in dve osebi sta bili s Kranjskega.
— Tatvina v Kolodvorskih ulicah« Danes ponoči je bilo v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah posest niku Antonu Šsjnu iz JuriŠio, ko je
za mizo zaspal, ukradenih iz Žepa 30 K. Polioija je zaprla nekega ka-remija, ki se je v gostilni vedno držal v bližini Š*jna in je potem odšel, predno se je Šajn zbudil. Karami je popival celo noč okoli in je imel še 10 K pri sebi, ko so ga prijeli, dasi-ravno je znano, da je že dlje časa brez posla  in  brez vsakih sredstev.
— Ljubljanska društvena godba ima razun  dne 15, dne 22.
in dne 24. t. m vsaki dan do 12 mož, nekatere dneve pa tudi vso godbo na razpolago. Godba oddaja se tudi na deželo, in sicer najmanj 6 mož. Natančneje pojasnila daje odbornik gospod Fran Čud en, urar na Mestnem trgu.
— Izgubljene reči. Gospod Avgust Kline, trgovec z vinom na Poljanski cesti št. 75, je izgubil včeraj popoludne v Lattermanovem drevoredu srebrno uro. — Inženćr Ivan Pangretič iz Brezovice pri Kočevju je izgubil nekje v mestu zlat prstan s Štirimi rudečimi kamni. — Natakarica Marija Grilc, Dalmatinove ulioe št. 9, je izgubila na poti po Poljanski cesti, po Vodnikovem trgu, Pred škofijo, po Spitalskih ulicah in po Miklošičevi cesti do doma temno modro boo. Ravno tako boo je izgubila Marija Jančarjeva, delavka v pre dilnici na poti od pošte po Dunajski cesti do Dalmatinovih ulic. — Po ročni prstan je izgubil nekdo neznano kje v mestu. Notranja stran ima črki H. N. 7 /10. 1901. Kdor ga je našel, naj ga odda v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
' Najnovejše novice. Bivša
mehikanska kraljica C-harlota, ki je izza tragične smrti soproga, cesarja Maksimilijana umobolna, umira.
— Svetovaclavska posojilnica je imela dne 9 t. m. shod svojih članov. Pri tem se je izkazalo, da morajo vlagatelji prispevati še nadaljnih l1/« milijona kron, ako se hoče posojilnica izogniti konkurzu. Deputacija 20 članov se poda k stolnemu proštu Hora vprašat, ali mu je kaj znano o krščanski ljubezni do bližnjega. — Ustrelil se je v Kor-minu kavarnar Angelo Materni. — Črne osepnice so se zanesle iz Rusije v Lipsko Zbolelo je že 12 oseb. Prebivalstvo je skrajno vznemirjeno. — Napadalec na armenskega patrijarha Ormeliana, lekarniški vajenec Hačekian, je bil obsojen na smrt, njegovi sokrivci pa v dosmrtno ječo. — Grozna rodbinska drama. V Tablotu pri St. Galenu je ustrelil delavec Miiller svojo ženo. pet otrok in sebe zaradi bede. — Cerkev se je porušila v Bassanu pri Benetkah. Ker se je to zgodilo ponoči, ni nihče po nesrečil. — Cela rodbina umorjena in oropana. V vasi Sudaku v okraju Sebastopol je bila cela rodbina sedem članov umorjena in oropana.— Rubi no, napadalec na kralja Leopolda je bil obsojen v dosmrtno ječo. — Izseljevanje iz Avstro- Odrske v Ameriko se zadnji čas nenavadno množi. Vsak dan prispe v Bremen 500—600 oseb.
— Bogati kanoniki. Zagrebški kanonik M. Smetiško je daroval 140 tisoč kron za zgradbo doma za vpo kojene župnike. — Dragojla Nor-weg-Freudenreich, bivša priljubljena igralka na zagrebškem gledališču, je včeraj umrla
* Suspendiran župnik. Reškemu »Novemu Listu« se poroča, da je župnik v Mrkoplju suspendiran, ker je od raznih Hrvatov v Ameriki dobil večje svote za popravo in oki-čenje cerkve, pa ni ničesar zanjo storil, to je, da je poslani denar po-neveril.
* O princezinji Lujizi. Zdravniki v sanatoriju »La Maiterie«, ki so preiskali dušno stanje prinoezinje, so konstatirali precej nevarno psiho-patijo histerioo, vsled Česar je v nevarnosti življenje princezinje ob porodu. Rodbinski svet toskanski je baje ponudil princezinji, da je mo-geče preprečiti popolno odtujenje med njo in očetovo hišo, ako se popolnoma loči od Girona ter si da bodoče bivališče in spremstvo nakazati od sta-rišev. Za Girona se je naložilo v bruseljski banki pol milijona frankov kot odkupnina. Giron se namerava izseliti v Ameriko. Neki nemško ameriški impresario mu je baje ponudil 500 mark za večer, ako se pokaže občinstvu na odru.
* Francoski romanopisec Julij Verne  je obhajal včeraj 75 letni rojstni dan.
— Zabava prinčev, vojvod itd. V umetniški dvorani v Monako vem so priredili sijajni ples. Počastili so ga tudi princ VVeimarski, vojvoda Meklenburški, knez \Vrede in neki grof, vsak s svojo »milostivo«. Meščanski bogatini so bili vsi srečni, posebno njih žene so se kar rinile do tako odličnih soprog. Toda, ko so začele te visoke dame plesati, vedle so se tako nemoralno in pohujšljivo, da je bilo čednostnim meščankam že
preveč. No, tedaj p* je pri**»l nekdo v dvorano, ki je slučajno že bil znan s temi odličnimi damami, ker so bile vse iz ene in iste hiše, in sicer — javne. Princi in vojvode so si jih namreč za svoje soproge le za isto noč izposodili, da se malo ponorČu-jejo iz čerlnostnega meščanstva.
* Mreža kot za&čita proti tihotapstvu. Kako bi bilo mogoče zavarovati mejo pred tihotapci? Sami najuglednejši in najmarljivejši carinski uradniki in finančni stražniki ne morejo neškodljivih storiti nezasačljivih in prekanjenih tihotapcev. Italijanska vlada je vsled tega prišla do zaključka, da je edina rešitev primerna mehanična naprava, ki dopolnuje žive obraze in podkrepi eneržijo carinskih nadzornikov in finančne mejne  straže.   Ta sprožena ideja   oživotvorila   se   je  v iznajdbi izvirne    železne    mreže, zapirajočo Švicarsko mejo na daljavo mnogih kilometrov. Ta mreža je  podobna kolosalni ribičevi mreži \ obešena je na kolen, ali prav za prav na jamborih, ter ima namen zasačiti tihotapce, poskušajoče   prehod   čez   mejo.   Ta ..ribiška mreža" izdelana je iz železnih  žic, ter ima na vsakem koraku obešen zvonček, in sicer zaradi tega, da glas zvončka takoj opozori finančno mejno stražo, da „riba kljuje!" Visokost te mreže je tolika, da v nikakem slučaju dotični tihotapec ni v stanu pometati svoje blago na drugo stran ogromne mreže. Oživo-tvorivši  tako vrlo  zanimivo „ Kitajsko steno" na švicarski meji, je italijanska vlada trdo  uverjena,  da se potrošeni novci za tako originalno napravo kmalo povrnejo in to z dobičkom, s povečanjem carinskih dohodkov. Koliko se taka pričakovanja vjemajo 8 faktično resnico, se kmalo pokaže. Govori se vendar Že sedaj,  da  vkljub   temu,   da zaporna mreža ni še popolnoma izpeljana na Švicarski meji, se "začenjajo kazati bla-goprijetni rezultati, da  so »italijanski C i Čik o vi" ukvarjajoči se s tihotapstvom čez mejo na pr. potom pošiljanja „ko-štrunov s čipkami" silno preplašeni.
Književnost.
— Mali vitez (Pan Volodijev-ski.) Tega v K!einmayrovi založbi izhajajočega zgodovinskega romana H. Sienkiewicza je izšel ravnokar tretji sešitek
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. februvarja. Proračunski odsek je danes začel razpravo o konverzijskem zakonu. Dr. Kathrein je naznanil, da je določil dr. Steinvvenderja poročevalcem. Temu je cdsek odločno ugovarjal, na kar se je Kathrein udal, češ, da je Steimvender le poročevalec v odseku. Finančni minister B6hm-Bawerk je potem zaupno podal različna pojasnila tudi glede nagodbe z Ogrsko in povedal da misli vlada izdati alternativno ali nadomestno rento.
Dunaj 11. februvarja. „Lepi klub" razglaša, da bo glasoval proti brambni predlogi.
Dunaj 11. februvarja Domobranski odsek ima danes sejo in dožene najbrž še danes razpravo o brambni predlogi
Dunaj 11. februvarja 72 let stara nadvojvodinja Elizabeta, mati bivše španske regentinje, je na smrt bolna. Njeni sinovi, nadvojvode Evgen, Štefan in Friderik, so prišli danes sem.
Budimpešta 11. februvarja V današnji seji poslanske zbornice je obstrukcija zopet uprizorila viharne prizore, češ, da je protokol včerajšnje seje falsificiran Končno se je izkazalo, da je tudi danes le 75 poslancev na-vzočnih in se je morala seja pretrgati ter se je nadaljevala šele potem, ko se je zboboalo potrebno število poslancev.
Ze mun 11. februvarja. Danes sta se srbski kralj in kraljica z dvornim vlakom pripeljala sem. Pozdravil ju je hrvatski ban v francoskem jeziku izrekši željo, da bi bila na tleh ogrske krone zadovoljna.
Bruselj 11. februvarja. Porotno sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo Italijana Rubina, ki je poskusil ustreliti belgijskega kralja.
Bruselj 11. februvarja. Giron je odpotoval v Geneve, da se „ prepriča", kako je prišla princezinja Lujiza v blaznico.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni knrsi dunaj. borze 11. februarja 1909.
H*loši»enl p*plrjl.
4"2% majeva renta . . . 4 2« • srebrna renta   .   . .
49/, avstr. kronska renta . 4°/0    «    zlata „
4° 0 ogrska kronska ,, 4°/.      „ zlata
*% posojilo dežele Kranjske 4V»% posojilo mesta Spljeta »V.7.      u tt Zadra
4 Vt°/0 bos.-herc. 2el. pos. 1902 43 c češka dež. banka k. o.
4°/0 H ,» H 2- O.
4*/i° o zast. pis gal. d. hip. b. 4\'t°/„ pest. kom. k. o. z 10°/c pr . . . . 41;»°/o zast. pis. Innerst. hr. 4Vi°/o n   ogr. centr.
deželne hranilnice .
zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr.
41/ o/ /i /o
■ n /o
češke ind. banke
t«
Baailika
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žei. 4°/0 „ dolenjskih železnic 3*/, „ juž. žel. kup. V, V, 4Vt°/« av. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od leta 1854 .   . . m      j»   »i    18601/* . „     „ 1864 ...
tizske......
zemlj. kred. I. emisije
»i m     mM* it
ogrske hip. banke . srbske a trs. 100 —
turske.....
srečke    . . Kreditne , ...
Inomoske „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa s . . . Ogr. „    .  . .
Rudolfove „ ...
Salcburske „    .   . .
Dunajske kom.    „    .   . . I>elnlce.
Južne železnice ' • . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke m. . D grške 9 B Zivnostecske „     . .
Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
D«nu Hlago
100 85 10106
100 86 101*05
10156 101-75
12120 12140
99 70 99 90
121-90; 121-40
99 75
100 —
100— 101-
10120j 10225
100- 101 —
100— 1 101*— 10140; 102 40
107 25 108 25
101— 102 —
10115 10215
101 10: 102 —
100-—! 100 50
99 25 10025
98 — : 99—
99 20 100-20 304 65! 3061>5 100 601 10160
180—! 190 —
185 50' 187 50
248—1 252 —
159 50
268 76 265 25 260-
88-120 50
19 50 434 —
86-
74 —
75 —
55 60 28 25 74— 75*—
438 —
56 50
700 —i
16150 270 75 267 25 263 — 90— 12160 20*50 438 — 90— 78— 79*—
56 60 29 25 76— 80—
442 —
57 50
701 —
1587— 1597— 898 50   699 50
748-50, 260— 721— 398-
749 60 262 — 7*23*— 399 —
1663— 1673 —
Rima-Muranyi.....j| 490 50;
Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. družbe ČeSke sladkorne družbe .
Valute.
C. kr. cekin 20 franki 90 marke . . Sovereigns Marke .  . . Laski bankovci Rublji   .   . .
400 —
342.-;
157*—
1134
19*09 2344 23*96
11712 95-40
252-751
49150 404— 345 — 161 —
11-39 19-12 23 52 2404
11730 95 60
263-75
Žitne cene v Budimpešti.
dne 11. februarja 1903. Tei
Pšenica za april . Rž || april .
Koruza   „ maj .
» » julij . Oves       „ april .
za 50 kg m  BO „ „ 50 , n 50 „ „  BO .
7 59 660 610 619 606
EfVIttiv.
Mirno, nespremenjeno.
Avstrijska specijaliteta. -Na želodcu bo-lehajočim ljudem priporočati je porabo|prist-nega „Mollovega Seidlitz-praska", ki je pre-skuseno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeSilno na prebavljen"e in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. HOLL, c. in kr dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podoisom. 5 (10—2)
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluj r iiajlioljir priznana
Taaiio-cliiniD tinttnn
katera okrepeuje laslšee, odstranjuj«' luske in preprečuje Izpadanje las.
ft ftteklenlea z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milaaa Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
M poleg novozgrajenega Pran Jožefevega
"ubil. mostn. (204—4)
Jako praktično na potovanju. | Nepogrešljivo po kratki vporabi
Preskušano po zdravstvenih oblastvih.
Spričevalo Dunaj, 3.julija 1887.
neobhodno potrebna
Za ohranjen je čistih zob ne zadošča edino voda za zobe. Odstranjenje vsakovrstnih, na dlesnih se neprenehoma tvarjajočih, škodljivih tvarin more se izvrSiti le po mehaničnem čiščenju v spojenju z osvežujočo in antiseptično vplivajočo zobno cremo. Kot tako se je „Kalodont" izkazal v vseh omikanih državah po svoji (208-1)     najvplivnejši uporabi. II.
Darila.
Upravniatvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Valentin Urbančič v Ljubljani 14 K nabral na Vod ma take m „hofbalu* (pa m ni na dvorišču plesalo) med veselimi karnevalskimi pnncezinjacni in princi. — Gospića Tonica Maj zelje v a v Belicerkvi 14 K, in sicer 12 R „ skupilo pri sreč olovu na veselici prost, gasil, društva v M o vem mestu „ podarjenega" in na javni dražbi v Belicerkvi „ prodanega" dobitka", 2 K daroval je 6. t. m. neki gospod „as razbit krožnik". — Gospa Katina O ust in v Metliki 14 K zbrale rodbine Weibl-Guštin pri botrinji hčerke g. poštarja G Listina. — Skupaj 42 K. — Živeli!
Deželno gledališče v Ljubljani.
Stev. 73._Dr. pr. 1271
V četrtek, 12. februvarja 1903.
KoYO»t! loioit!
Prvič na slovenskem odru:
Hoffmannove pripovesti.
Fantastična opera (s prologom in epilogom) v 3 dejanjih. Besedilo spisal Jules Barbier, godbo  zk>žil Jaques Offenbach. Kapelnik H. Benišek.   Režiser E. Aschenbrenner.
i<»jnKa »e *4pf» ob 7. m. 'Ut**k o* 1 „5 in. loi<* p« 10. ar .
Pri grtlstavl loMnji irkutir ti. e. li kr. pik. islka it. V. Prihodnja predstava bode v soboto, 14. febr.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6 februvarja : Katra Fer t, gostija, 64 let, J a pljeve ulice št 2, ostareli »st. — Lovro Centa, kotar, 76 let, Ilovica št. 43, otrpnjenje srca.
Dne 7. februvarja: Jerica Pintar, po-sestnica, 49 let, Soteska št. 10, spridenje jeter. — Anton Volkar, železniški čuvaj, 30 let* ga je železniški stroj na progi ob Kijavčevi cesti povozil. — Rozalija Polzel, delavka, 24 let, sv. Jakoba trg St. 4, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 4 februvarja: Marija Susteršič, trgovčeva kči, 3 leta, jetika. — Luka Kenda, posestnik, 52 let. vnetje možganov. — Luka Omejc, gruntar, 42 let, otrpnjenje srca
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306*2.   Srednji zračni tlak 736 0 mm.
«-  ! Čas o opazo-^  1 vanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v fC.	Vetrovi	Nebo
10. 9. zv. 11. 7. aj. „   2. pop.	753 8 7501 7462	30 — 3 4 68	si. sever Bi. jug sr. s vzhod	oblačno megla del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 2 7#, normale: —0*7°. Mokrina v21 urah : 00 mm.
Vsak dan sveži
pustni krofi
se dobivajo pri (41—11)
Jakobu ZalaznikUe
Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6.
Naročila za zunaj  se izvršujejo točno.
Varaj
svojo ženo!
Za t na k . rodbino najvažnejšo' (knjigo t otroikih zadevah s čex^ tiaoč MhTalnimi piimi pošilja diskretno za  90 ■vin.   ▼ avatr. ■namicah gospa
A. 14 aiupa
Berlin S. W. 250 Lin denatraise 47.
CD
CO
Filip Ropaš
lastnik c. kr. patenta za izdelovanje cementnih ro vokopov in vodnjakov
v Spodnji Šiški
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. (390—2)
Delo po najnovejši iznajdbi.
Spričevala na razpolago.
Sprejme »o
kleparski učenec
tuii m dežele (406)
v Gradcu, Hamerlinggasse 6.
29 let star, špeoerist in želez-
ni na v* j  želi  sedanji prostor preme niti. Blagohotne ponudbe blagovolijo se pošiljati  pod 9lJudicat 29" na
upravništvo »Slov. Naroda«.     (330—4)
Restamcija ,Pf i Llovdn*.
V četrtek, 12. februvarja 1003
domača
na v
z vojaško godbo.
Začetek ob 8. uri.     Vstopnina 80 vin.
Za mnogobrojen obisk se priporočata (405) z vsem spoštovanjem
Josip in Ivanka Schrey
elegantne mcblcuana
soba z balkonom
blizu deželne vlade, odda se takoj.
Naslov  v   upravni&tvu »Slovenskega Naropa«. (386—2)
Eomptorski praktikant
z dovršeno trgovsko šolo  in znanjem stenografije, se sprejme z dobro začetno plačo pri tvrdki  m—33»
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
Židovska steza št. 4
točijo se pristna vina čez ulico:
tjntomerčan . • . liter JC 1*28 pravi kraSki teran „ „ 1*20 Goriška rebula . . >f „ -964 3strianec črn la . .   „   „ -• 64
])olenjc......„   „ -•
Štajerc.....„   m -80
kakor tudi (364 - 2)
pravi domači Pelinkovec
liter po K 1-20.
higijenične
pljuvalnike
prodajata najcenejše
Karol Kavšek-a naslednika
(404—1)
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, če« Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Izubijano jnž kol. Proga iz Trbiža Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 181, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz IJnbljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v IJnb-ljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
■
Častiti gg. ženini ia naraste.
Priporočam svojo bogato zalogo in naznanjam, da sem prodajalno prenaredil, ponovil in povečal, in prodajam po jako nizkih cenah vse najprimernejše reči in sicer:
Žepno ure, osebno y Švici nakupljene, stenske (JPonclel > UTO Z novim, na zvon donečim bitjem,
verižice vse vrste, prstane, broške, uhane i. t. d. Šivalne stroje« nove vrste „Smgeru za domaČo rabo, prav poceni, in tudi za vezenje. Namizno opravo (Bestek) iz China in pravega srebra.
Se priporočani za mnogobrojni obisk
(4S-1D      Fran čuden
urar in trgovec na Mestnem trgu.
r^ v^ v^ v^
Trgovina z mešanim blagom
se takoj odda. t*03-«
Naslov v upravniitvu »Slov. Nar.«
Stanovanje
v Florjanskih ulicah »t. 23,
1. nadstropje, na ulico, z 2 velikima sobama, kabinetom, kuhinjo in pri-padki se odda takoj ali pa za maj-termin. (407—1^ Povprašati je istotam v II. nadstr.
g sobna oprava i
se ceno proda na sv. Petra na* sipu st. 37.
Ogleda se popoludne. (4C9)
Stanovanj e
v III. nadstropji, z dvema sobama in pritiklinami (408-1)
se odda za maj-termin.
Povpraša se Pred škofijo št. 16.
Stenografa
sprejme takoj
notar Hudovernlk
Plača po dogovorn. (402—1)
Veliko denarja!
do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod „Reeii 118" na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Scnickstr. H. (2786—41)
Pod ceno se proda
iz proste roke v sredini ljubljanskega mesta, na kraju, kjer je promet zelo živahen, stoječa
na Sv. Petra cesti St 19
v kateri se obrt izvršuje nad 50 let in kt je v prav dobrem stanju. Pogoji ugodni. (320—4) Naslov se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
Zavitki a 5 %
inozemskega blacra vsake kakovosti, zlasti kave. sladkorja, neapolj-ske paste, kakor tudi jajc. droge
in južnega sadja pošiljam takoj proti pošt povzetju po ugodni ceni.
Zastopniki vseh dežel proti proviziji se iščejo. (262—6)
Giovanni Siega, Trst,
Via del Boschetto št. I, P. 11.
Oglas!
Razpošiljatev pristnih domačih vin in sicer:
belo vipavsko . . 36 K 100 I.
n briško .... 40 fl lf „ črno domače. . , 36 „
„   refoško ... 44 „    „ „
pošilja v sodih od 56 litrov naprej proti povzetju
Anton Lasu*
Gorica, ulica Rabata 16.
(Primorsko.) (386-2)
Za pristnost vin se jamči!
99
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K I.OOO.OOO-—
Kupuje  In prodaja
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani. Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane  vrednostne papirje in e   srečke proti
vnovčuje zapale kupone. Ic-uurznA I z gro. "bi.
VinkulMJe in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eakonpt In ImIimso meni«. TEM        tfcjT   Bonna naročila Tt41
Podružnica v SPLJETU.
^2^= llritarii(k > lofc nprijenia ==5^0
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975—31)
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.
4365