PRIN.ORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Destale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 211 (9213)
TRST, petek, 12. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB DRUGI OBLETNICI VOJAŠKEGA UDARA IN UMORA PREDSEDNIKA ALLENDEJA
Napraviti konec represiji v Čilu
Demokratične sile vsega sveta zahtevajo obnovitev demokracije in osvoboditev vseh političnih jetnikov Velika manifestacija v Rimu in izjava federacije CGIl, CISl in UIL - Nesramen govor Pinocheta v Santiagu
RIM, 11. — Ob drugi obletnici fašističnega vojaškega udara v Čilu, s katerim je bila odstavljena zakonita vlada ljudske enotnosti, njen predsednik Calvador Allende pa barbarsko umorjen, se je danes v Evropi dvignil glas demokratičnega javnega mnenja, ki zahteva prenehanje represije v Čilu, osvoboditev vseh političnih jetnikov in mednarodno izolacijo Pinochetove junte.
. V Rimu je federacija CGIL, CISL ln UIL objavila dokument, v katerem izraža gnev in obsodbo Pinochetove fašistične junte s strani i-talijanskih delavcev. Sindikalna federacija ugotavlja, da se v Čilu nadaljujejo najbolj kruta represija, u-nwri, mučenje, «izginitve» sindikalistov, političnih predstavnikov in navadnih demokratičnih državljanov. Vse to se tragično odseva tudi v gospodarskem položaju, v katerem niso zagotovljene niti minimalne življenjske'' potrebe prebivalstva. Federacija poudarja, da je treba stopnjevati pritisk v vseh forumih, na bi bile v Čilu spoštovane najbolj osnovne človeške in politične pralce, da bi se prenehalo mučenje, da bi bili osvobojeni sindikalni in Politični jetniki. Federacija CGIL, CISL in UIL pozitivno ocenjuje dejstvo, da italijanska vlada ni diplomatsko priznala čilskega režima in na ni podprla pogajanj za posojilo Čilu v okviru pariškega kluba, ven-nar pa z zaskrbljenostjo gleda na objektivno podporo, ki jo je prejel čilski režim s povečanjem trgovinske izmenjave in s posegom velikih večnacionainih družb.
Na pobudo rimskih federacij KPI n PSI, odbora za zaščito demokra-ucnega reda, mladinskih gibanj demokratičnih strank, partizanskih organizacij ter federacije CGIL, CI SL in UIL je bila danes v Rimu manifestacija ob drugi obletnici fašističnega udara v Čilu, katere se je udeležilo več tisoč oseb. Manifestacijo je odprl španski pesnik Rafael Alberti, nato pa je spregovoril Predsednik deželnega sveta Lacija Maurizio Ferrara, ki se je v ime-nu rimske federacije KPI spomnil vseh žrtev čilskega odporništva v teh dveh letih krvavega zatiranja, mrazil je zaskrbljenost zaradi uso-cc političnih jetnikov in v prvi vrsti tajnika čilske komunistične partije Corvalana, ki je v zaporu hudo polan, potem ko ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Te obsodbe J?!*,.*1 nihče ni upal izvršiti zaradi udarnosti demokratov vsega sveta.
. Namestnik tajnika PSI Craxi pa T lr?enu združenja Italija - Čile gotovil, da dve leti zatiranja nista nsali ali zmanjšali angažirano-v boju, čeprav sta to bili leti, ■i6. strahotno podaljšal seznam rab, leti, v katerih so ambicioz-sh’č ^stmljcm in nesposobni faši-in J" ,vo.ia^i s pomočjo meščanskih iih reakC10narnih skupin v službi tu-
Položafec0rLiP!iaViU eilet1V °,bupen min,, J' , axi se je poklonil spo-ri™u Pokojnega predsednika Salva-ter, . llendeja in vseh, ki so bili v v^hnaS-U ustrelieni in ki so padli Izr«7iir°-Zer!em b°ju Proti diktaturi, nosi ie fodi protest in zaskrblje-obsnio ratb us°de Corvalana in vseh obsojencev in Političnih jetnikov.
Craxi a-Phe^ ali slei — J® dejal tud, rr 00 zvon zgodovine zazvonil formi ^ arogantne diktatorje v uni-nveliavifn b°- čilsk° ljudstvo spet in nona0- SV0J? pravice do svobode
stavnikdfeSnhSÌ-' Socialistični Pred-
ska imrin6 tucb u8otovib da je čilske enn a J triletni izkušnji Ijud-žne strani°Stl z?pisala nekatere va-neodvisnr,	f‘banju k napredku in
ške S VCUa -in iatinskoameri-
no • ^zaključku svojega go-kl Prihaiaìn	de^al’ da vesti’
frjujeio J dn VKteh dneh iz čila' P°-svobode v - pot za obnovitev bojevitost tollu še dolga' da pa ,e kratov m zavest čilskih demo-ov ve ‘ko orožje v njihovih
vora ki
rokah.
Na koncu je govoril še član MA levičarske katoliške
PU,
čilske
drugim ' ono, iGasmuri’ k' med cheto va ?oz,onl na to, da bo Pino ... a lunta predstavljala čilske Prihodnjem zasedanju ,	kate-
Ko ra»avi^
rem'b^6 ^“P^ine" OZN,
%t?SrSgOVOrilitUdi
danS^f^ sindikati pa so sko skTOnost Evr°Psko gospodar-fašistično hm’f naj bojkotira čilsko gotavlia°d3a -t0' f°Z\V s‘ndikatov u-stvo ž vi v 3 dVe.leti ®‘lsko Ijud-ga še ni nn Tu terorja’ kakršne-Poziv6 prot? čT •VJSVOji zS°dovini. Pisali tudi s 1Skn diktaturi so pod-pisatelii ir, , tev‘Jn* zahodnonemški
Nob L ^8« ~ med nji-Bbll	"agrajcnec Heinrich
ženje sant da P°budo za spro-
«■ isafitssi as
ločno akcijo za osvoboditev čilskih političnih jetnikov.
Čilska fašistična vlada pa je danes proslavila drugo obletnico udara s slovesnostjo, na kateri je general Pinochet med drugim dejal, da čilski državljani po 11. septembru 1973 «živijo v vzdušju zaupanja in miru» ter da je njegova vlada u-resničila važne družbene, gospodarske in finančne cilje. Pinochet je tudi dejal, da njegovo vlado «preveva globok čut družbene odgovornosti in krščanskega navdiha» ter dodal, da «iz dneva v dan rase mednarodno razumevanje za razloge, ki so privedli do državnega udara». Po drugi strani pa je Pinochet potrdil, da bodo še naprej ostali v veljavi ukrepi o obsednem stanju, prav tako kot policijska ura ter prepoved stavke in manifestacij.
Čilski predsednik Salvador Allende, k! so ga fašistični prevratniki umorili 11. septembra 1973.
........................................
INTERVJU AMERIŠKEGA DIPLOMATA SPROŽIL VAL PROTISIOV
Vlada mora z vso odločnostjo nastopiti proti zadržanju veleposlanika Volpeja
Poslanska vprašanja ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Vittorelli (PSI): Nedopustno vmešavanje v italijanske notranje zadeve
PO VČERAJŠNJEM SPORU V PRORAČUNSKI KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE
Bolje usklajevati vladno politiko s potrebami in zahtevami dežel
Zaključki demokristjanskega posveta o gospodarski krizi v Italiji
RIM, 11. — Intervju ameriškega veleposlanika v Rimu Johna Volpeja tedniku «Tempo», v katerem se je diplomat izrekel proti morebitnemu sodelovanju komunistične partije v italijanski vladi, je sprožil val negativnih reakcij.
Nekateri poslanci in senatorji PSI in KPI so tudi vložili vprašanja na ministrskega predsednika Mora in na zunanjega ministra Rumorja, ki ju pozivajo, naj odločno nastopita proti nedovoljenemu vmešavanju a-meriškega diplomatskega predstavnika v italijanske notranje zadeve. Italijanska vlada namreč ne more mirno gledati na pobudo veleposlanika Volpeja, ampak mora opozoriti ameriško vlado, da so taki nastopi ne-
nilllimiiiiiimiMiniiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiitmiHimii"
Ob drugi obletnici fašističnega vojaškega udara v Čilu je svetovno demokratično javno mnenje zahtevalo konec terorja v tej državi, osvoboditev političnih jetnikov in obnovo demokracije. Od vsepovsod prihajajo tudi pozivi za popolno mednarodno izoliranje Pinochetove junte, ki nikakor ne more predstavljati čilskega ljudstva. V Rimu je bila mogočna manifestacija proti fašistični jun-ti, na kateri pa je bilo poleg protestov izraženo tudi prepričanje, da bo čilsko ljudstvo samo znalo napraviti konec vojaški diktaturi in ponovno vzpostaviti demokracijo.
Izjave ameriškega veleposlanika v Rimu Volpeja proti morebitni udeležbi KPI v vladi so naletele na odločne reakcije naprednih političnih strank, ki so diplomatova izvajanja ocenile kot nedopustno vmešavanje v italijanske notranje zadeve. Ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru so bila predložena številna diplomatska vprašanja z zahtevo, naj italijanska vlada odločno protestira pri ameriški in naj zahteva odpoklic veleposlanika Volpeja.
Izvršni odbor sindikalne federacije kovinarjev je sestavil osnutek platforme, ki bo izhodiščni dokument pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe, ki zapade konec leta. Poleg vprašanj strogo sindikalnega značaja vsebuje osnutek, o katerem se bodo morali izreči delavci, pomembne zahteve splošnejšega značaja, ki zadevajo raven zaposlitve, tehnološko obnovo proizvodnih obratov in naložbe.
Danes se bo v Ženevi zaključila onferenca OZN, posvečena kriminalu. Na konferenci je nad 1000 izvedencev iz 130 držav preučilo vprašanje nasilja, ki postaja iz dneva v dan bolj pereče v vseh državah, ter izdelalo osnovne smernice za boj proti kriminalu. Ugotovili so, da bi morali zakonike številnih držav posodobiti in uskladiti s potrebami družbe zlasti pri normah preventivnega značaja, najboljša preventiva pa je vsekakor družbena pravičnost.
sprejemljivi ter nikakor ne koristijo odnosom med Italijo in ZDA. Iz komunističnih in socialističnih vrst se tudi slišijo zahteve, naj bi ameriška vlada odpoklicala svojega diplomatskega predstavnika in ga zamenjala z drugim, ki bi kazal večje spoštovanje do italijanske neodvisnosti.
Član vodstva PSI Vittorelli v genovskem dnevniku «Il lavoro» piše, da pomeni Volpejev intervju «nedopustno vmešavanje» v italijanske notranje zadeve, spričo katerega i-talijanska vlada ne more ostati pasivna. Vlada mora čim prej potrditi pred parlamentom nekatera osnovna načela, ki se tičejo obrambne ustave in nacionalne neodvisnosti, in to z namenom, da bi z njimi seznanila tudi tiste veleposlanike, ki ne poznajo ustave države, v kateri so akreditirani, niti ne vsebine pogodb, ki jih je ta država podpisala.
Vittorelli v tej zvezi dodaja, da je bilo atlantsko zavezništvo ustanovljeno leta 1949, ko je bila mednarodna napetost mnogo hujša kot danes, da pa je vsekakor nastalo kot splošno obrambno zavezništvo, ki ni bilo izrecno naperjeno proti tej ali oni državi. V nobeni postavki atlantskega pakta ne piše, da bi bil njen namen braniti države članice pred morebitno agresijo Sovjetske zveze ali drugih držav varšavskega pakta, kot je dejal veleposlanik Volpe;
Prav tako nedopustno je, nadaljuje Vittorelli, da bi tuji veleposlaniki določali, katere oblike vlade so združljive s pogodbami, ki so jih države, v ■ katerih so akreditirani, podpisale, član vodstva PSI se tudi sprašuje, ali morda obstaja v atlantskem paktu neka tajna določba, ki predvideva, v katerih mejah ima Italija pravico, da sama odloča o lastnih vladah, če pa take določbe ni, potem ima italijanska vlada dolžnost, da opozori a-meriško, da pomeni zadržanje njenega veleposlanika v Italiji protizakonito vmešavanje v notranje zadeve naše države. Vittorelli zaključuje, da zaradi takega zadržanja bi bilo zaželeno, da bi zamenjali ameriškega veleposlanika v Rimu.
va 100 se nanaša na leto 1970), s 15,3-odstotnim pošikom v primerjavi z avgustom lanskega leta in z 0,5-odstotnim poviškom v primerjavi z letošnjim julijem. Z ozirom na razne postavke so se v primerjavi z julijem v avgustu povišale za 0,1 odst. cene živil, za 0,6 odst. cene stanovanj, cene goriv pa so padle za 0,1 odsh V primerjavi med avgustom lani in avgustom letos pa so živila dražja za 17,2 odst., obleke za 14,6 odst., goriva 5 odst. in stanovanja 12,7 odst.
RD za čimprejšnjo razpravo o vladnih gospodarskih ukrepih
RIM, 11. — Predsedstvo demo-kristjanske poslanske skupine je sporočilo, da bodo 25. septembra volitve za obnovitev vodstva. Tako je sklenil izvršni odbor skupine na dopoldanski seji, na kateri je tudi poveril predsedniku Piccoliju mandat, naj se zavzame, da bo proračunska poslanska komisija čimprej zaključila razpravo o vladnih gospodarskih ukrepih, tako da se bodo lahko čimprej začela dela v zbornici. Parlament mora namreč odobriti vladne ukrepe do 18. oktobra.
Znatna podražitev v avgustu
RIM, 11. —. Po podatkih državnega statističnega zavoda je bil avgusta letos indeks , cen 172,7 (osno-
Izraclsko letalstvo napadlo palestinsko taborišče v Libanonu
BEIRUT, 11. — Izraelsko letalstvo je danes že tretjič v tem mesecu bombardiralo palestinsko taborišče Burgulieh v Libanonu. Akcija je trajala 13 minut, vendar kaže, da so izraelski bombniki povzročili znatno škodo. Po sporočilu libanonskega vojaškega poveljstva so izraelske bombe ubile dva otroka, štiri osebe pa so bile ranjene.
RIM, 11. — Včerajšnji spor med predstavniki dežel in italijansko vlado glede ukrepov za pospešitev gospodarstva in o uporabi sredstev, ki jih je vlada nakazala v ta namen, je odjeknil danes tudi na posvetu demokristjanskega tajnika Zaccagni-nija s strankinimi predstavniki v deželnih upravah. Posvet je bil posvečen gospodarski krizi in vprašanje odnosa med vlado in deželami je prišlo do izraza v posegih nekaterih ministrov.
Proračunski minister Andreotti je s tem v zvezi poudaril, da v vseh državah, ki so izbrale deželno ureditev, obstaja posebno telo za posvetovanje in usldajevanje vladne politike z deželnimi. Italijanska ustava pa ni predvidela takega organa, katerega pomanjkanje je občutno tudi zaradi vpliva Evropske gospodarske skupnosti na italijansko gospodarstvo. Prav zaradi tega je po An-dreottijevem mnenju nujno uzakoniti sestanke predsednikov deželnih vlad z ministrskim predsednikom in v tem okviru tudi izpopolniti delovanje organov, ki so zadolženi za gospodarsko načrtovanje. Hkrati je treba točneje določiti pristojnosti raznih teles in v tem okviru korenito pre-osnovati centralno upravo.
Minister za dežele Moriino pa je v svojem posegu poudaril, da so razpoložljiva denarna sredstva kohezijsko sredstvo med gospodarsko in družbeno politiko in odločajo o možnosti gospodarskega razvoja. Prav zaradi tega je po njegovem mnenju možno navezati reformo države s pospeševanjem gospodarstva le v o-kviru korenite preosnove krajevnih uprav ter odnosov med temi in o-srednjo upravo. Bistvo vprašanja je upravljati v tesnem sodelovanju z deželami ter skupno s temi določati glavne smernice političnega in gospodarskega razvoja. Tudi KD se mora obvezati, da bo vestno izpolnjevala to nalogo, ker bo tako dokazala zvestobo svojim idealom in nujnost njene prisotnosti v italijanskem političnem življenju.
Ob koncu sestanka je tiskovni u-rad KD objavil sporočilo, v katerem poudarja, da je politični tajnik Zac-cagnini proučil s strankinimi predstavniki v deželnih upravah glavne značilnosti vladnih odlokov za gospodarstvo, v širšem okviru odnosov med državo in deželami. Ob koncu sestanka je Zaccagnini poudaril, da so udeleženci poudarili nujnost u-sklajevanja politike deželnih odborov z akcijskimi smernicami osrednje vlade. Demokristjanski tajnik je še naglasil, da se mora vloga dežel izražati v boju za svobodo in vse širšega pristopanja k upravljanju, ki naj omogoči stalno soočanje z novo družbeno stvarnostjo. Dodal pa je, da mora kakor država tudi KD kot stranka prilagoditi svoj ustroj deželni stvarnosti.
glasno. odobrilo resolucijo, v kateri se zavzema, za sestavo široke večine, v kateri, naj bodo vse stranke ustavnega loka. Po mnenju socialdemokratov ; bo le taka večina lahko začela stvarno reševati vse hude probleme, ki tarejo Nèapelj.
Šel« prihodnji teden sestava nove portugalske vlade
Socialdemokrati o krizi v Neaplju
RIM, 11. — Pod predsedstvom političnega tajnika Tanassija se je danes sestalo v ~ Rimu socialdemokratsko tajništvo, ki je proučilo položaj v neapeljski občini po odstopu župana Galassa. Tajništvo je eno-
LIZBONA, 11. — Novo portugalsko začasno vlado bodo verjetno sestavili šele na začetku prihodnjega tedna, in to zaradi težav, na katere je naletel mandatar de Azevedo v posvetovanjih s tremi najmočnejšimi portugalskimi strankami — socialistično, socialdemokratsko in komunistično — J mu imperializmu, ter s predstavniki oboroženih sil. Še danes je de Azevedo ob navzočnosti predsednika republike Costa Gomesa v palači Belem skupaj sprejel delegaciji socialistične stranke, ki so jo sestavljali Mario Soares, Jorge Cam-
pinos, Sottomayor Cardia in Lopez Cardoso, ter komunistične partije, v kateri so bili Alvaro Cunhal, Joaquim Comes in Octavio Fato. Navzoč je bil tudi član svata revolucije Melo Anlunes, ki velja za voditelja tako imenovane «zmerne» struje v gibanju oboroženih sil. O poteku sestanka ni uradnih vesti, vsekakor pa očitno še niso bila odpravljena nesoglasja.
O polemikah, ki obstajajo med portugalskimi strankami, zgovorno priča pisanje prokomunistično usmerjenega tednika «Avante», ki v svoji zadnji številki ostro napada socialistično in socialdemokratsko stranko ter trdi, da je nemogoče obnoviti koalicijo med socialisti, komunisti, socialdemokrati in portugalskim demokratičnim gibanjem. List med drugim obtožuje socialističnega tajnika Soaresa, da bi hotel podrediti portugalsko Združenim državam Amerike in zahodnoevropske-
FRANKFURT, 11. — Nemška o-srednja banka je sporočila, da je danes znižala obrestno mero za pol odstotka, s 4 odst. na 3,5.
iiiiiimiiimiiiiiiimimiiuiiiiiiiitimiiiiiiiiiiimiiiitimiimiuutiiiitiitiitiiiimiiiiiiiiiimimiiiiitimiiiiiiuii
POMEMBNE NOVOSTI V PLATFORMI ZAHTEV KOVINARJEV
Sindikat naj bo soudeležen pri odločanju o naložbah
Danes 15-minutna stavka v znak solidarnosti z Baski - Uskladiti bojkot proti čilski hunti
RIM, 11. — Izvršni odbor enotne federacije kovinarjev je izdelal dokončni osnutek platforme zahtev, ki bo izhodišče za pogajanja za obnovo delovne pogòdbe, ki zapade konec tega leta. Osnutek zahtevne platforme obravnava Vsa vprašanja kovinarske industrije, od strogo sindikalnih kot so poviški plač in delovni umik do splošnejših kot so naložbe, proizvodne preosnove in tehnološko obnavljanje obratov.
Kar zadeva povišek, ki ga bodo kovinarji zahtevali, prepušča osnutek odločitev skupščinam delavcev, ki bodo morale sedaj preučiti izdelani dokument, poudarja pa vsekakor, da bodo na osnovi že doseženega sporazuma v osnovno plačo vključene 103 točke draginjske doklade in povišek 12 tisoč lir, za katerega so se sporazumeli v začetku pomladi. Kar pa zadeva delovni urnik, osnutek predvideva znat. no skrčenje, ki pa bo razčlenjeno po potrebah vsake kategorije. Izvršni odbor sindikata kovinarjev je tudi zahteval od osrednje sindikalne zveze, naj ob pogajanjih za obnovitev zapadlih delovnih pogodb, načne tudi vprašanje starostnih poviškov, mehanizem katerih je treba korenito preosnovati. Če pa sindikalna federacija tega vprašanja ne bo načela, bo sindikat kovinarjev vključil tudi to problematiko v platformo zahtev.
Osnutek, ki ga je izdelalo vodstvo
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiia
ZUNANJI MINISTRI EGS V BENETKAH
sindikata kovinarjev, preide nato na obravnavanje splošnejših vprašanj, ki zadevajo nadzorstvo nad delovno silo in decentralizacijo, nadzorstvo nad naložbami in tehnološkimi obnovami proizvodnih obratov, organizacije dela in proizvodne politike ter s tem v zvezi poudarja pristojnost tovarniškega sveta in pokrajinskih sindikalnih federacij, da nadzorujejo delovanje tovarniške uprave ter se z njo predhodno pomenijo i osnovnih posegih in spremembah na teh področjih. Hkrati je po predloženem osnutku v pristojnosti pokrajinskih sindikalnih federacij tudi razprava o zaposlitveni ravni. Dokument predlaga ob koncu še prehodno razveljavitev delovnih pogodb za obrtnike.
Ob koncu je izvršni odbor sindikata kovinarjev napovedal za jutri, 15-minutno stavko v znak solidarnosti z baskovskimi rodoljubi. Napovedal je tudi oster boj proti Fiatovim naložbam v Čilu in dal mandat tajništvu, na; naveže stike z drugimi evropskim' sindikalnimi organizacijami za skupno akcijo za bojkot proti čilski fašistični hunti.
Vprašanja obnovitve delovnih pogodb in gospodarske krize se je dotaknil tudi predsednik združenja in-dustrijcev Agnelli med otvoritvenim govorom na velesejmu v Bariju. A-gnelli je poudaril, da je proizvodna raven italijanske industrije znatno padla tudi v primerjavi z lanskim letom in dodal, da je število delavcev, ki so vpisani v dopolnilno blagajno, štirikrat večje. Res je sicer
—	je dodal predsednik Confindustrie
—	da ima gospodarska kriza svetovno razsežnost, vendar- pa so že stare slabosti italijanskega gospodarstva, ki gredo od nizke proizvodnosti do neučinkovitosti javne uprave, še zaostrile to krizo v Italiji. Kljub temu pa je Agnelli izrazil upanje, da bo država premostila krizo, dodal pa je vsekakor, da bodo prvi znaki o izboljšanju položaja verjetno zaznavni šele prihodnjo pomlad.
Ob koncu se je Agnelli dotaknil vprašanja obnovitve delovnih pogodb in dodal, da bodo slednje odločilno vplivale na razplet gospodarske krize. Vprašanje je predvsem, če se bodo sindikati odločili za znatne poviške plač, ali pa bodo dali prednost zaposlitveni ravni, proizvodnji in naložbam. Agnelli je tudi izrazil upanje, da bodo delavci izbrali slednjo pot.
BENETKE,
predsed-
stvom italijanskega zunanjega ministra Rumorja, ki začasno predseduje ministrskemu svetu EGS, so se danes v Benetkah zbrali zunanji ministri evropske deveterice, da bi razpravljali o najbolj aktualnih mednarodnih problemih. Razprava je bila osredotočena predvsem na položaju na Bližnjem vzhodu, tudi v zvezi z nedavnim izraelsko-egiptovskim sporazumom o razmiku čet na Sinaju,. ki
so ga udeleženci beneškega zasedanja nosti, ozemeljske pozitivno ocenili, vsaj zaradi perspektiv, ki jih odpira. Pričakujejo, da bodo zunanji ministri EGS dali jutri ustno izjavo o Bližnjem vzhodu, ki bo v glavnih točkah ponovila skupno stališče, ki so ga države skupnosti sprejele 6. novembra 1973. Sam Rumor je danes ponovil to stališče: za rešitev bližnjevzhodne krize je potreben umik Izraelcev z vseh zasedenih arabskih ozemelj, spoštovanje suvere-
nedotakljivosti in neodvisnosti vseh držav področja in v prvi vrsti Izraela ter priznanje nacionalnih pravic palestinskega ljudstva.
Ministri so tudi obravnavali razvoj arabsko-evropskega dialoga ter pozitivno ocenili dosedanje stike. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri, ko bodo razpravljali predvsem o položaju na Portugalskem in o ciprski krizi.
Na sliki: zunanji ministri EGS med zasedanjem v Benetkah»
ZDA lani največji izvoznik
BRUSELJ, 11. - Po podatkih mednarodnega denarnega sklada, ki so bili objavljeni v Bruslju, so ZDA država, ki je lani izvozila največ blaga. Vrednost njihovega izvoza cenijo na okrog 98.500 milijonov dolarjev, kar je za 10 tisoč milijonov dolarjev več od vrednosti izvoza Zahodne Nemčije, ki je na drugem mestu. Na tretjem je Japonska s 55 tisoč milijonov dolarjev vrednosti izvoza, Italija pa je s 30 tisoč milijoni dolarjev izvoza na devetem mestu po Franciji, Veliki Britaniji, Saudski Arabiji, Kanadi in Nizozemski.
Jugoslovansko-kongovski razgovori v Beogradu
BEOGRAD, 11. — Kongovski državni in partijski voditelj Marien Ngua-bi, ki je drugi dan na uradnem obisku v Jugoslaviji, je popoldne v svoji rezidenci «Dvor» na Dedinju sprejel predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča. Razpravljala sta o vprašanjih, ki zanimajo obe strani na področju mednarodnih odnosov in dvostranskega sodelovanja.
Marien Nguabi in Džemal Bijedič sta politiko neuvrščenosti ocenila kot zelo pomembno, kongovski voditelj je dejal, da njegova država, tako kot Jugoslavija, popolnoma veruje v moč neuvrščenega gibanja, ki je postalo moralni, politični in materialni dejavnik v svetu in ga je treba upoštevati, saj prispeva k miru in enakopravnemu sodelovanju. Sobesednika sta še posebej naglasila potrebo po ohranitvi in daljnji krepitvi enotnosti in usklajene dejavnosti neuvrščenih in drugih držav v razvoju. Izrazila sta tudi prepričanje, da bo Nguabijev obisk utrdil partijske in državne odnose med dvema neuvrščenima socialističnima državama. Kongovski voditelj Nguabi je danes položil venec na grob neznanega junaka na Avali in zasadil drevo miru v parku prijateljstva. v mestni skupščini pa so mu izročili zlato spominsko plaketo mesta Beograda. Beograjski župan 2i-vorad Kovačevič je ob tej priložnosti med drugim poudaril, da meščani Beograda vidijo v kongovskem voditelju tudi uglednega bojevnika za tiste ideale, za katere se že desetletja borijo najbolj napredne sile v svetu — za socializem, mir in prijateljstvo med narodi.
Danes sta se sešli tudi partijski delegaciji Jugoslavije in Konga. Pod vodstvom Staneta Dolanca in Pierra Nzeja so izmenjali mnenja o poteh socialistične graditve in se vzajemno seznanili o razvoju političnega sistema v Jugoslaviji oziroma Kongu, pri tem pa so se kongovski zastopniki še zlasti zanimali za razvoj samoupravljanja v Jugoslaviji.
Jutri bo Marien Nguabi po vnovičnem srečanju s svojim gostiteljem Titom zaključil uradni obisk v Beogradu.
V glavni skupščini OZN
SZ zahteva razpravo o prepovedi jedrskih poskusov
NEW YORK, 11. — Sovjetska zveza je zahtevala, naj glavna skupščina OZN na svoji prihodnji seji razpravlja o vprašanju prepovedi vseh jedrskih poskusov. Sovjetski predstavnik Malik je izročil tajniku mednarodne organizacije Waldheimu pismo zunanjega ministra SZ Gromika, ki zahteva, naj se to vprašanje vključi v dnevni red glavne skupščine, ki bo začela svoje delo v torek. Sovjetska zveza je zahtevi dodala tudi predlog za osnutek resolucije in načrt za zadevni sporazum.
Sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi in v morju so dosegli že leta 1964 in od takrat je Sovjetska zveza vztrajno zahtevala tudi prekinitev podzemskih jedrskih poskusov, vendar spori o vprašanju nadzorstva so doslej onemogočili kakršenkoli sporazum.
Smrt
Toneta Kralja
«Ugasnile so trudne oči, poslovil se je od svojega čopiča in dleta veliki slovenski umetnik Tone Kralj, akademski slikar, kipar in grafik, častni meščan Kostanjevice in častni član Dolenjskega kulturnega festivala».
Tako smo včeraj brali v osmrtnici v ljubljanskem Delu in ob tem mm je miselni pogled preletel brezštevilna platna, freske, kipe, skice in vse, kar smo kdajkoli ujeli iz naše bogate umetniške zakladnice takega, kar nam je že m prvi pogled narekovalo njegovo ime. Tone Kralj, rojen leta 1900 v Zagorici pri Kočevju, je bil istočasno kipar, grafik in poznavalec arhitekture, tako da je zmogel vse vzgibe svoje u-stvarjalne fantazije preliti in uresničiti v ustreznem umetniškem gradivu.
Tone Kralj je študiral arhitekturo v Benetkah, Rimu in Ljubljani, slikarstvo pa v Pragi, na Dunaju in Parizu. Seznanil se je tako z mjrazličnejšimi umetniškimi tokovi, istočasm pa se je boril s tujimi vplivi in vztrajno ter uspešno iskal svoj lastni umetnostni jezik. Predvsem ga je s fantastičm silo pritegovala domača zemlja. Nastajala so tako dela, v katerih prevladujejo ostra linija, strogo plastično senčenje in dokaj zastrta barvna skala. Razstavljal je malone po vsem svetu. V letih okupacije je slikal deloma na Primorskem in deloma kiparil doma. Kot zaveden Slovenec je doživel zaplembo premoženja, pri čemer so mu domobranci uničili in raznesli vrsto slik in grafičnih matric. V tistem obdobju je nastajal tudi njegov kiparski Kmečki punt, v katerega je vložil vse svoje prepričanje in znanje. V poznejših letih zasledimo pri njem postopno opuščanje stilizacije in prehajanje k novemu realizmu. Velikega pomena so tudi njegove cerkvene freske, zlasti na Primorskem. Njegova pomembnejša dela so v stalni zbirki v Kostanjeviškem gradu.
V zadnjih letih se je Tone Kralj posvetil kipu Matije Gubca v Krškem. To je bilo tudi njegovo zadnje pomembnejše delo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SESTANEK NAČELNIKOV SKUPIN
Dokaj obsežen program zasedanj tržaškega pokrajinskega sveta
Med obravnavanimi vprašanji sklicanje konference o kulturi, ustanovitev strokovnega zavoda in nadaljevanje z mednarodno konferenco o manjšinah pričetega dela - Sodelovanje na vsedržavnem zasedanju o ladjedelništvu v Anconi
Na sestanku načelnikov skupin po-1 no in tržaško bolnišnico za ustano-
krajinskega sveta so se dogovorili., da septembra še ne bo zasedanja, da pa bodo po vsej verjetnosti v pričetku oktobra, in sicer še pred 13. oktobrom, ko se mora pokrajinski svet sestati po zakonu. Zasedanj sveta ne bodo sklicali že v septembru zato ker bodo pokrajinski svetovalci vseh skupin sodelovali 19. in 20. septembra v Anconi na vsedržavnem zasedanju, posvečenem ladjedelniški dejavnosti, ki preživlja krizo in ki še zlasti zanima našo pokrajino. V Viareggiu pa bo od 25. do 29. septembra zasedanje, ki ga prireja vsedržavna zveza občin in na katerem bodo razpravljali o krajevnih financah.
Še v tem mesecu pa se bodo sestale komisije pokrajinskega sveta. 24. septembra se bodo ponovno sestali načelniki skupin, že prihodnji teden pa prva komisija, ki se ukvarja z vprašanji, ki so v neposredni pristojnosti pokrajine, ter druga komisija, ki se ukvarja s promocio-nalnimi dejavnostmi pokrajine.
Načelniki skupin so se poleg tega dogovorili za okvirno tematiko, ki bo predmet razprav pokrajinskega sveta. Pn tem gre seveda predvsem za večletni okvirni načrt dela pokrajine, katerega prvi osnutek sedaj izdelujejo in o katerem se bo pokrajinska uprava posvetovala z občinami, sindikati, združenji in raznimi ustanovami, kar vse bo zahtevalo določen čas. Med prvimi vprašanji, o katerih bo razpravljal svet, je ustanovitev konzulte za socialno skrbstvo, v kateri dobo sodelovale občina, pokrajina ih druge zainteresirane ustanove. Pokrajina je s pomočjo študentov tržaške univerze izvedla anketo o socialnem skrbstvu in na tej osnovi bo prišlo do usklajevanja delovanja vseh u-stanov.
Pokrajina namerava še v tem letu, ali v skrajnem primeru v pričetku prihodnjega leta, prirediti konferenco o kulturi, katere se bodo udeležile javne ustanove, gledališča, združenja in podobne kulturne ustanove, da se preuči vsa kompleksna problematika tega področja. 0-čitno je, da bodo na to konferenco povabljene tudi slovenske ustanove in slovenske organizacije, saj Slovenci mnogo prispevamo v skupno kulturno zakladnico tržaškega področja.
V zvezi z zdravstveno reformo pripravljajo konvencijo med pokraji-
vitev ambulante psihiatrične službe prve pomoči pri bolnišnici. To spada v okvir ukrepov za reorganizacijo psihiatrične pomoči, po kateri «e vedno bolj manjša delež in vloga psihiatrične bolnišnice ter so vedno bolj važne decentralizirane ustanove.
Glede šolstva so že razpravljali o nekaterih perečih vprašanjih, čeprav so ugotovili, da stanje ni tako kritično kot je ponekod drugod, ker v Trstu ni dveh izmen. Vendar pa se zastavlja vprašanje ustanovitve novega italijanskega znanstvenega liceja in je seveda vedno bolj pereča ustanovitev slovenskega strokovnega zavoda, kar slovenska javnost že toliko časa z vso odločnostjo zahteva.
Načelniki skupin so na izrecno zahtevo načelnika socialistične skupine Volka, obravnavali tudi mednarodno konferenco o manjšinah in nadaljevanje z njo pričetega dela. Dogovorili so se, da se bo še enkrat sestal stari odbor, nato pa bodo razpravljali o oblikah in o načinu nadaljnjega dela.
Vzhodnokraška konzulta o varianti za kraške vasi
Drevi' bo pričela z razpravo o varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu ter o podrobnih načrtih za kraške vasi tudi rajonska konzulta za vzhodni Kras. Poleg tega zelo pomembnega vprašanja bo na dnevnem redu tudi razprava o pokopališču na Opčinah ter o gradbenih dovoljenjih. Seja konzulte bo ob 20.45 na občinski izpostavi v Proseški ulici 28 na Opčinah.
O varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki zadeva področ ja javnih koristi bo drevi, ob 20. uri razpravljala tudi rajonska konzulta za področje Sv. Sobote in Naselja sv. Sergija. Seja bo na sedežu konzulte v Stari Istrski ulici 43.
16,5 milijona lir za Kraško gorsko skupnost
Deželni odbor je na zadnji seji sprejel vrsto predlogov odbornika Del Gobba in odredil v korist kmetijstva naslednje posege: bančnim ostano-
............................................luni
RAZGOVORI DELEGACIJE SSG S STRANKAMI
Tudi SS, PSI in PRI seznanjene s kritičnim položajem gledališča
Poudarjena važnost ureditve vprašanja s posebnim zakonom in pa posega deželne uprave za trenutno rešitev
V političnih tajništvih strank u-stavnega loka se nadaljujejo razgovori z vodstvom Stalnega slovenskega gledališča o dramatičnem gmotnem položaju in neurejenem statusu naiše gledališke ustanove. V sredo, 10. t.m. se je delegacija SSG sestala s Slovensko skupnostjo, Italijansko socialistično stranko in Italijansko republikansko stranko. Vodstva vseh treh strank je delegacija SSG seznanila tudi s pobudo poslanca Corrada Belcija o predložitvi posebnega zakona rimskemu parlamentu.
Vodstvo Slovenske skupnosti je z veliko zaskrbljenostjo poslušalo informacije zastopnikov vodstva SSG o težkem položaju ustanove in u-gotovilo, da je edini pozitivni e-lement predlog o posebnem zakonu, ki naj bi razbil začarani krog in naredil konec tej nevzdržni situaciji. Ob potrebah za tekočo sezono bi pobuda Belcija dala krajevnim ustanovam garancijo za premostitveni kredit, brez katerega gledališče ne bo moglo več dolgo živeti. Slovenska skupnost je naglasila odločilno funkcijo, ki bi jo lahko, pri tem imela dežela Furlanija - Julijska krajina in obljubila gledališču pomoč v obliki nastopov vodstva in izvoljenih predstavnikov na vseh ravneh družbeno - političnega življenja.
Vodstvo Italijanske socialistične stranke se je obvezalo, da bo v celoti podprlo vsa prizadevanja za dokončno rešitev vprašanja SSG in obljubilo svoje posredovanje pri krajevnih ustanovah in deželi Furlaniji - Julijski krajini za premostitev težav, ki ogrožajo potek tekoče sezone. Spričo težkega položaja v krajevnih upravah je vodstvo PSI mnenja, da bo lahko za trenutno rešitev SSG odločujoče posegla deželna uprava.
Italijanska republikanska stranka je pokazala veliko zanimanje za položaj SSG. Na sestanku je bilo poudarjeno, da je treba v zvezi z obstojem gledališča slovenske narodnostne skupnosti odgovorno ravnati in odločno nastooiti za rešitev gledališča. Vodstvo PRI jé izrazilo željo o sprotnem obveščanju v zvezi z razvojem vprašanja SSG in obljubilo vso svojo pomoč in prizadevanje orj krajevnih ustanovah in deželi Furlaniji - Julijski krajini, kakor tudi v osrednjem vodstvu stranke v Rimu za premostitev težav in dokončno ureditev gledališča. •
• Včeraj opoldne je tržaški kvestor Musumeci vrnil vljudnostni obisk po-
veljniku tržaškega vojaškega okrožja polk. Griffiju.
V	TREBČAH PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA
Jutri, 13. in v nedeljo, 14. t.m., bo na vrtu Ljudskega doma v Trebčah praznik komunističnega tiska. V soboto je na programu turnir v ženski odbojki za pokal «Dela». Nastopile bodo ekipe Bor, Breg, Kontovel in Sloga.
V	nedeljo dopoldne bodo finalne tekme v ženski odbojki, popoldne pa se bosta pomerili moški reprezentanci Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Reke. Sledil bo kulturni spored z nastopom godbe in zbora «Svoboda» iz Pridvora. Govorila bosta prof. Roberto Còsta in Stojan Spetič. Ob večerih bo ples z orkestrom «The Lords».
Istočasno bo v Ljudskem domu pri Korošcih v Miljskih hribih festival «Unità», ki ga prirejajo občinski nameščenci miljske občine in prijatelji lista.
vam. ki se ukvarjajo s kreditiranjem kmetijskih dejavnosti, bo deželna u-prava nakazala 400 milijonov lir (po zakonu štev. 33 iz leta 1973) ; nadaljnjih 100 milijonov lir (po zakonu štev. 43 iz letošnjega leta) bodo nakazali za delno kritje obresti na posojila za gradnjo novih stanovanjskih hiš v kmetijskih predelih; 400 milijonov lir bo prejela Deželna ustanova za razvoj kmetijstva, in sicer za razne posege v boju proti toči; 60 milijonov bo prejela deželna lovska zveza. Končno je odbor namenil Kraški gorski skupnosti vsoto 16,5 milijona lir za začetna organizacijska dela.
V BLAGOVNI MENJAVI S TUJINO
Bilanca naše dežele aktivna za 133 milijard
V Vidmu so včeraj odprli 21. salon «Sodobni dom». V njegovem okviru je bilo v dopoldanskih urah strokovno srečanje o problemih zunanje trgovine Furlanije - Julijske krajine. Deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper je navedel nekaj zanimivih podatkov o gibanju te trgovine v letu 1974. Pri tem je poudaril, da je bila’ustrezna bilanca ugodna za našo deželo, saj se je zaključila s prebitkom 133 milijard lir.
Bilance posameznih pokrajin Furlanije - Julijske krajine pa se v tem okviru medsebojno precej razlikujejo: goriška pokrajina je na primer skoraj v ravnovesju, saj je lani uvozila za 35, izvozila pa za 34 milijard lir; tržaška pokrajina beleži precejšen primanjkljaj, saj je lani izvozila za 140, uvozila pa za 172 milijard lir blaga; visoko aktivna je bilanca pordenonske pokrajine, ki je izvozila za 179, uvozila pa samo za 38 milijard lir; prav tako je aktivna bilanca videmske pokrajine: 97 milijard uvoza proti 130 milijardam izvoza.
DOKONČEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA 1974/75
Končni izid popravnih izpitov na slovenskih srednjih šolah
Na vseh slovenskih višjih in nižjih srednjih šolah je polagalo popravne izpite 177 dijakov - Izdelalo jih je 156
Z zaključkom popravnih izpitov na vseh srednjih šolah, najbrž zadnjih v zgodovini italijanskega šolstva, se je dejansko zaključilo šolsko leto 1974/75. Za tiste, ki jim v pomladanskem roku ni šlo vse gladko in so se morali tudi čez poletje pošteno truditi, se je zaključil zadnji napor. V teh dneh so na šolskih oglasnih deskah razobesili končne izide. Dijaki so se s srcem v grlu približah deski ter z napetim pogledom obšli sezname in ocene, ali ni morda ob njihovem imenu napisano «odklonjen». Velika večina je letos, tako na enotnih nižjih, kot na višjih srednjih šolah, veselo poskočila. Od skupnih 177 dijakov, kolikor jih je delalo
DiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiuiniiiiiiiiuiiiiiiiiiii
PO RAZGOVORU NA POKRAJINSKEM TAJNIŠTVU PSI
Potrebno je enotno nastopanje za novo politiko v ladjedelstvu
Gre za rekonstrukcijo državnih udeležb in za razvojni načrt državne mornarice, kar neposredno zadeva tudi tržaško gospodarstvo
V sredo, 10. t.n. se je pokrajinsko tajništvo PSI sestalo z delegacijo tovarniških svetov Velikih motorjev, Arzenala - Sv. Marko in Ital-cantieri. Za PSI so se sestanka u-deležili člani tajništva Boniciolli, Ghersi in Ulcigrai ter pokrajinski svetovalec Carbone. Predstavniki PSI so poudarili važnost, ki jo stranka pripisuje sporu o ladjedelništvu, ki se vleče že šest mesecev, ne da bi Fincantieri pozitivno odgovorila na najvažnejše postavke sindikalnih zahtev, ki se nanašajo na restrukturacijo državnih udeležb in na razvojni načrt državne mornarice.
Mimo splošnih izrazov solidarnosti v zvezi z vprašanjem, ki neposredno zadeva mestno gospodarstvo, so predstavniki PSI podčrtali politični boj sindikalnih organizacij, ki vključuje eno izmed vozlišč državnega gospodarstva in ki ga je mogoče in ga je treba upravljati na hov način tako, da postane vodilni sektor razvoja. Pri tem pa si ne smemo prikrivati težav s katerimi se . mqra.M iysqoéevati stranke in socialne šile? težav,'ki izhajajo tudi iz upravljanja ladjedelniških progra mo v, krepitve' flote PIN in pristanišč, da bi pri tem občutneje vplivali na zaposlitveno raven in še bolj obremenili plačilno bilanco. Po mnenju PSI je najtežji problem v političnem upravljanju področja državnih udeležb, ob čemer lahko pride do hudega spopada s krščansko demokracijo, za katero so državne udeležbe bile doslej bolj inštrument oblasti, kot pa strmtura v službi vsedržavnega razvoja. Poleg tega obstajajo tudi globoke razlike v političnem postavljanju vprašanja med strankami levice in sindikalnimi organizacijami na eni ter krščansko demokracijo in njenimi tradicionalnimi zavezniki na drugi strani, glede osnovnih tem gospodarstva. Te razlike in iz njih izhajajoča nesposobnost, da bi se vprašanj lotili na nov način, so v ostalem tudi privedle do krize leve sredine, oziroma so onemogočile tej formuli, da bi ustrezala potrebam družbe v razvoju. Po mnenju PSI pa ti problemi ne smejo biti izgovor za odlaganje iskanja rešitve, temveč morajo predstavljati nadaljnji element za spodbudo in za poglabljanje skupnih interesov.
Pokrajinsko tajništvo PSI je prepričano, da je mogoče le z enotnim zavzemanjem vseh demokratičnih in ljudskih sil najti rešitev vprašanja ladjedelništva in zato pooblašča svoje predstavnike v tržaškem občinskem in v pokrajinskem svetu, da zahtevajo od župana in predsednika pokrajine, da naj enotne delegacije strank ustavnega loka v o-beh izvoljenih organih sodelujejo na vsedržavni konferenci o proble-
mih ladjedelništva, ki bo v Rimu 19. in 20. t.m. in za katero je dala pobudo pokrajina Marke. Druga pomembna priložnost pa bo lahko gospodarska konferenca, ki jo je predvidel predsednik pokrajine Zanetti v programski izjavi, za katero se morajo takoj začeti pripravljalna dela.
Tajništvo PSI sporoča tudi, da je poslalo noto o problemih ladjedelništva na splošno in o specifičnih problemih ladjedelništva v tržaški pokrajini vsedržavnemu tajništvu stranke, da uradno ukrepa pri pred-sedstvp vlade in pristojnih ministrstvih.
Obrini Nabrežina in Repenlabor proti obsodbi Baskov
Občina Devina-Nabrežine je poslala ministru za zunanje zadeve in španskemu poslaništvu v Italiji br-
zojavko, v kateri se zavzema za na smrt obsojena Baska. V brzojavki zunanjemu ministru je izraženo o-gorčenje «nad podlo in sramotno obsodbo» ter poziv italijanskemu zunanjemu ministru naj posreduje pri španskih oblasteh, da se razveljavi razsodba sodišča v Burgosu. V brzojavki španskemu poslaništvu pa je rečeno, da smrtna obsodba dveh Baskov «vzbuja v nas vseh globoko ogorčenje» in je ponovljena zahteva, da se razsodba vojaškega sodišča razveljavi.
Brzojavki je poslal zunanjemu ministru v Rim in španskemu poslaništvu v Rim tudi odbor repentabrske občine. V obeh je izraženo ogorčenje nad obsodbo in poziv za razveljavitve smrtne obsodbe.
P[8M'
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiii
V DVORANI KROŽKA ZA KULTURO IN UMETNOST
Jutri se v Trstu prične 46. kongres esperantistov
Tema letošnjega kongresa: raznolikost kultur in mednarodni jezik - Konec prihodnjega tedna bo v Kopru srečanje esperantistov Italije, Avstrije in Jugoslavije
Jutri se v Trstu prične 46. italijanski kongres esperantistov, ki bo trajal do petka, 18. t.m. V našem mestu se bo zbralo kakih 250 delegatov iz vse Italije in približno 100 gostov iz mnogih evropskih držav. Tema letošnjega kongresa je «Raznolikost kultur in mednarodni jezik».
Esperanto je mednarodni jezik, ki ga je leta 1887 sestavil poljski zdravnik Zamenov z željo, da bi se v tem jeziku ljudje bolje razumeli. V devetih desetletjih se je ta jezik razširil v skoraj vseh državah po svetu, ni pa našel tiste prave velike afirmacije, h kateri težijo njegovi privrženci.
Po jutrišnji otvoritvi se bo kon gres nadaljeval v nedeljo s podelitvijo nagrad udeležencem literarnega
natečaja v esperantu, sledil pa bo sprejem na gradu sv. Justa. Od ponedeljka do petka bodo na sporedu zasedanja v več komisijah, v večernih urah pa so prireditelji pripravili udeležencem vrsto kulturnih prireditev, med katerimi naj omenimo nastop pevskega zbora «France Prešeren» iz Boljunca in nastop tambura-škega ansambla ter godbe na pihala iz Brega, ki bo v sredo v Boljuncu. V četrtek bo na sporedu avtobusni izlet v bližnjo tržaško okolico, v petek pa slavnostni zaključek kongresa z odobritvijo sklepne resolucije.
Ob koncu naj še omenimo, da bo od petka, 19. t.m. do ponedeljka, 22. t m. v Kopru srečanje esperantistov Avstrije. Italije in Jugoslavije, ki ga prirejajo izmenično v eni od treh držav vsako leto od 1975 dalje.
iiiiiiiMiiiiumimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiriiiiiiuifuiiiiiiimiiuiimiiiimimiitiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiii
SESTANEK SLOVENSKE KOMISIJE PRI PSI
Solidarnost repentabrskemu županu
v zadevi avtoporta pri Fernetičih
Izražena osuplost nad neutemeljenim napadom KD na dr. Coljo Vprašanje slovenskega šolskega okraja in slovenske televizije
Sinoči se je sestala slovenska komisija tržaške federacije socialistične stranke Italije, ki je obravnavala več vprašanj, ki so v tem času posebno važna za slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Tako je po daljši razpravi sklenila predložiti vodstvu stranke potrebo, da se čimprej, upoštevajoč roke, ki jih postavlja zakon, premakne z mrtve točke vprašanje slovenskega šolskega okraja s tem, da o tem izrečejo svoje mnenje krajevne u-prave.
Nato je komisija obravnavala vprašanje slovenskih televizijskih oddaj, ki ga je sklenila poglobiti in nato svoje mnenje posredovati pristojnim organom stranke. Vsekakor je mnenje komisije, da je treba televizijske programe pripravljati v Trstu in da jih morajo nadzorovati predstavniki manjšine same.
Najdlje se je komisija zadržala na vprašanju avtoporta pri Fernetičih. Izrazila je predvsem osuplost nad neutemeljenim napadom krščanske demokracije na socialiste in na socialističnega župana na Repen-tabru z neodgovornim poskusom zvračanja krivde za zastoj del. Slovenski socialisti prav gotovo niso proti gospodarskemu napredku in njemu potrebnim strukturam, ki želijo da so čimprej uresničene. Razumljivo pa je, da mora novoizvoljeni socialistični župan z največjo občutljivostjo poskrbeti za zaščito upravičenih interesov svojih občanov, seveda brez vsake podpore špekulacijam. Prav tako mora skrbeti za splošen socialni in gospodarski interes skupnosti, upoštevajoč, da je razvoj zadnjih desetletij šel mimo in večkrat na škodo slovenske narodnostne skupnosti, ne da bi prejela za vsiljene žrtve primerne protivrednosti v pomoč svojemu kulturnemu, socialnemu in gospodarskemu razvoju. Komisija je zato izrazila tovarišu dr. Colji neomejeno solidarnost.
plavolas in visoke postave — drugega ni znala povedati, — ki ji je «podaril» 50.000 lir. Ker je mladenič videl, kam je spravila denar, domneva Spangarova, da je on tat.
«Gost» je kradel?
Neznani tat je «olajšal» 40-letho Gisello Spangaro iz Ul. della Scalinata 8 za 70.000 lir. Ko se je včeraj okoli pol štirih zjutraj vrnila domov, je ugotovila, da so med njeno odsotnostjo neznanci zbili vrata s tečajev in ji ukradli iz nekega predala 70.000 lir. Stanovanje ni bilo razmetano in nikjer ni bilo sledov, da bi kdo iskal denar, zato preiskovalci domnevajo, da je tat poznal stanovanje Spangarova je izjavila, da je bil v ponedeljek zvečer njen «gost» mlad Nemec,
Alarm brez vzroka
Glasna sirena je vzbudila pozornost številnih nješčanov, ki so se včeraj mudili v mestnem središču. Okoli devete ure se je namreč sprožil alarmni zvonec v zlatarni Doxa v Ul. sv. Spiridiona. Zlatama je zaprta zaradi počitnic, lastnik pa je na križarjenju nekje na Tiren-skem morju in ga niso mogli izslediti. Po večkratnih neuspešnih poskusih, da bi utišali sireno, so se morali agenti letečega oddelka tržaške kvesture zateči po pomoč k ključavničarju, ki je v zgodnjih popoldanskih urah odprl vrata zlatarne in izključil alarmni zvonec.
«Banco di Roma» na zagrebškem sejmu
Banco di Roma je letos četrtič postavil lasten stand v italijanskem paviljonu na zagrebškem velesejmu (sejem, ki ga odprejo danes, bo trajal do vključno 21. septembra). Denarni zavod, ki spada med vodeče tovrstne ustanove v Italiji, se zaveda pomena, ki ga ima ta sejemska prireditev, ena izmed najstarejših in najvažnejših prireditev v o-kviru jugoslovanskega gospodarstva. Kljub težavam, ki zavirajo hitrejšo rast gospodarskih dejavnosti v sosedni republiki in njeno zunanjetrgovinsko menjavo (v blagovni menjavi z Italijo je jugoslovanski izvoz v razdobju januar-maj 1975 nazadoval za 36 odst. v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta, medtem ko je uvoz iz Italije nasprotno narastel za 25 odst.), se Jugoslavija še vedno v veliki meri poslušaje italijanske tehnologije tudi v okviru načrtov za ekonomski razvoj v prihodnjih obdobjih; Banco di Roma pa opravlja pri tem pomembno posredniško vlogo in namerava to vlogo še okrepiti, v prepričanju, da se bodo zunanjetrgovinski odnosi med sosednima republikatna kmalu zopet povzpeli na rekordno višino iz šestdesetih let.
V okviru «dneva Italije» bo Banco di Roma priredil posebno srečanje med političnimi predstavniki o-beh republik, voditelji gospodarskih organizacij in večjih podjetij ter predstavniki italijanskega in jugoslovanskega tiska.
izpite na vseh slovenskih srednjih šolah, jih je izdelalo 156. Na enotnih nižjih srednjih šolah je bilo od skupnih 67 dijakov zavrnjenih devet, na višjih srednjih šolah pa na skupnih 110 le dvajset dijakov, od katerih se štirje sploh niso javili k popravnim izpitom. Pa še pregled za posamezne šole: na državnem znanstvenem liceju «Fr. Prešeren» je delalo izpite 28 dijakov, od katerih sta bila dva odklonjena; dva pa se nista javila na izpitu; na klasičnem liceju je delalo izpite 7 dijakov in od teh so bili trije odklonjeni; na učiteljišču «A. M. Slomšek» je izdelalo vseh 24 dijakov; na šoli za vrtnarice je bila od šestih dijakinj ena odklonjena; na trgovskem tehničnem zavodu «Ž. Zois» je delalo izpite 31 dijakov, od katerih sta bila dva odklonjena. dva pa se nista javila, na strokovnem zavodu pa je izdelalo vseh 14 dijakov.
Izidi za posamezne šole so bili naslednji ;
DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ «FR. PREŠEREN»
Izdelali so:
I.	a - Marko Ban, Pavel Cerkve-nič, Tanja Jakomin, Lauro Trevi-san in Vili Vecchiet, en dijak se ni javil.
I. b - Evgen Danev, Egon Malalan, Patrizia Samar, Lorella Semez, Magda Stocca in Liviana Zaccaria, ena dijakinj se ni javila.
K. a - David Crebel, Davoril Kriz-mancic in Aleksander Volk.
n. a - Milko Malalan, en dijak je bil odklonjen.
III.	a - Marko Lupine in Walter Starec, en dijak odklonjen.
III.	b - Diego Colarich, Miroslav Ferlat in Ivo Grgič.
IV.	a - Mauro Cesari, Edvard Dolenc, Tjaša Paulettich in Savino Vato vani.
KLASIČNI LICEJ «FR. PREŠEREN»
Izdelali so:
IV.	v. gim. - Ele na Tercion.
V.	v. - Marko Kandut, ena dijakinja odklonjena.
I.	ki. 1. - Igor Pauletti in Marko Tavčar.
V II. klasičnem liceju sta bila oba dijaka odklonjena.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD «Ž. ZOIS»
Izdelali so:
L a - Peter Ivancich in Boris Kosovel.
L b - Klavdija Canciani, Pavel Ferluga, Marina Foschini, Adrijana Jercog, Anita Milič in Pavel Pec-chiar. En dijak se ni javil.
E. a - Marij Germani, Marko Klanjšček, Pavel Ota, Davo Rebula, Igor Rogelja in Franko šuman.
II.	b - Giorgio Calzi, Igor Cossut-ta, Aleksander Danieli, Verena Culli, Marjan Rupel in Klavdij Trobec.
IH.	a - Rudol Bartolotti. Dva dijaka sta bila odklonjena.
DI. b - Walter Malalan in Eroi Petaros.
IV. a - Danijela Eva.
IV. b - Franko Abrami, Jordan Calzi in Jurij Gustinčič. Ena dijakinja se ni javila.
DRŽAVNO UČITELJIŠČE «A. M. SLOMŠEK»
Izdelali so:
I. a - Adrijana Čok, Jurij Lassig in Danijela Tafuro.
I. b - Maurizio Lorenzi, Ciril O-strouška in Ana Marija Pancrazi.
II.	a - Aleksander Corbatto, Elizabeta Danieli, Vladimira Grgič, Igor Kralj in Diego Starc.
H.	b - Mariza Biagi, Nadja čok, Gabriela Milič in Tea Renar.
III.	r. - Marija Fučka, Marina Go-ruppi, Katy Kostnapfel, Darko Kralj, Paul Redfern, Nevenka Tul, Ariella Vertovec, Ervin Žerjal in privatistka Aleksandra Don.
TEČAJ ZA VRTNARICE Izdelale so: Marina Brecelj, Ida Gregori, Marta Gruden, Aleksandra Pettirosso in Mirjam Švab. Ena dijakinja je bila odklonjena.
ENOTNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA «CIRILA in METODA» pri Sv. Ivanu
I.	a - Germino Tuli in Aleksandra Clapci
I.	b - Gianpaolo Zollia
II.	a - Davorin Babich in Aleksander Bigatton. En dijak ni izdelal.
ENOTNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA «S. KOSOVEL» na Opčinah Izdelali so:
L a - Damjan Crismancich, Fa-bij Razem, Renzo Tavčar, Edvard Žagar, Elena Calzi, Anica Purič, Majda Purič in Vilma Škabar.
I.	b - Giorgio Kovačič, Mirjana Kralj in Marko Gregoretti.
H.	a - Edvin Gregori, Fabio Mil-covich, Lenard Vidah in Lilijana Paoli. En dijak neocenjen.
II.	b - Andrej Hrovatič, Moreno Malalan in Nerea Ferluga.
ENOTNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA «S. GREGORČIČ» v Dolini Izdelali so: Lorenzo Pieri in Kristina Bernetti (L a), Darja Bandi in Silvana Ražem (I. b), Branko Kofol, Pavel Sancin, Walter Tul in Lorena Prašel (H. a) ter David Bandi, Anastazija Cociani, Marina Prašel in Loredana Sossi (H. b). Odklonjeni so bili trije dijaki. ENOTNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA «I. CANKAR» pri Sv. Jakobu Izdelali so: David Calzi in David Zahar (I. a), Antonella Rutar (I. b) ter Nevenka Petaros (II. a). ENOTNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA «FR. ERJAVEC» v Rojanu Izdelali so: Kristina Bogateč in Erika Mosetti (L razred) in David Gulin, Marko Krečič in Franko Ščuka (II. razred). Dva dijaka sta bila odklonjena.
ENOTNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA «IGO GRUDEN» - Nabrežina Izdelali so:
I.	a - Nevio Legiša, Walter Legi-
ša, Renato Metlikovec, Boris Pernarčič in Satko Sardoč.
I.	b - Walter škerk in Rada Terčon.
H. a - Paolo Antonič, Franko Frandoli in Bruno Legiša.
II.	b - Franko Sossi in Patrizia Radetič.
Devinsko-nabrežinska uprava o problemih gradbeništva in kamnolomov
Občinski odbor devinsko-nabrežinske občine se je pred dnevi sestal s sindikalnim predstavništvom delavcev gradbene stroke, ki so ga sestavljali pokrajinski sindikalni voditelji in predstavniki delavcev kamnolomov. Odbor je izrazil solidarnost delavcem v boju za obnovo pogodbe in se je obvezal, da bo razpravljal s sindikati o načrtu javnih del, za katera je že stekla birokratska pot in ki jih nameravajo predlagati v bližnji bodočnosti.
Na sestanku so tudi temeljito proučili stanje v nabrežinskih kamnolomih. Uprava se je strinjala s sindikati, da je treba racionalizirati delo v tej stroki, da se zagotovi vsem ohranitev delovnega mesta in se izboljšajo pogoji dela. Občinska uprava bo storila vse, kar je v njeni moči, da se uresničijo načrti za delavsko menzo in, v perspektivi, za socialni center v Nabrežini, ki bi lahko koristil tudi drugim delavcem.
Šolske vesti
Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 14. septembra vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice - Ul. R. Manna 29, tel. 418605. Pričetek pouka v ponedeljek, 15. septembra 1975.
Občinska uprava Devina - Nabrežine
sporoča, da se bo šolsko leto 1975-76 v občinskih vrtcih začelo dne 1. oktobra. 22., 23., 24.' in 25. septembra bodo dopolnilna vpisovanja otrok v posameznih občinskih vrtcih od 9. do 12. ure. Vpisovanja veljajo za tiste otroke, ki niso bili vpisani že v prejšnjem poletnem roku.
Vsi gojenci, ki so bili v lanskem šolskem letu vpisani, naj se čimprej javijo v pisarni Glasbene matice, če želijo nadaljevati pouk tudi letos, sicer bomo morali razpoložljiva mesta nuditi novo vpisanim.
RAVNATEUSTVO
Prosveta
PD Slovenec iz Boršta vabi vse pevce in pevke na prvo vajo, ki bo danes, 12. septembra, ob 20.30 v prostorih občinske hiše pri šoli.
PD Fran Venturini obvešča člane zbora, da se vaje pričnejo 15. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Uleti
PD Valentin Vodnik organizira v nedeljo, 19. oktobra, izlet na Koroško z obiskom Klopinskih jezer, Gosposvetskega polja in Celovca. Vpisovanje v društvenih prostorih jutri, 13. septembra, od 20. do 21. ure, v nedeljo, 14. -septembra, od 10. do 12. ure in v ponedeljek, 15. septembra, od 20. do 21. ure.
SPDT priredi svoj 5. dan tržaških planincev 21. septembra na Nanosu. Zbirališče ob 9.30 v Razdrtem pred gostilno. Ob 10. uri start tekmovalnega pohoda na vrh Nanosa.
SPDT priredi 5. oktobra, ob otvoritvi «Vertikale SPDT» na vrhu Peči (Monte Forno), avtobusni izlet v Belo Peč. Vpisovanje na ZSŠDI, Ulica Geppa 9, tel. 31-119, do 30. septembra.
3 ANCA DI CREDITO DÌ T RIE STE F R Ž A Š K A KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	673.-
Funt šterling	1417,50
Švicarski frank	250,50
Francoski frank	151,65
Nemška marka	259,05
Avstrijski šiling	36,70
Dinar: debeli	33,50
drobni	33,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
SSG v Trstu gostuje danes, 12.. septembra, ob 19.30 (po jug. času) s predstavo Ivana Cankarja «Za narodov blagor» v Drami v Ljubljani in v ponedeljek, 15. t.m., ob 20. uri (po jug. času) v Sežani.
F 11
MIRAMARSKI PARK - LUČI in ZVOKI - Predstavi: ob 20.30 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 16.00 «Frankenstein junior».
Črno-beli film. Zadnji dan. Grattacielo 16.00 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.30. 17.45, 20.00, 22.15 «Terremoto». Barvni film. Igrata: Ava Gardner in Charles Heston. Excelsior 16.00 «Roma violenta». Barvni film. Igrata Richard Conte, Silvano Tranquilli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30 «Pluto, Pippo e Paperino alla riscossa». Barvni film, risanke, Walt Disney.
Eden 16.00 «L’eroe della strada». Barvni film, v katerem igrata Charles Bronson in James Cobum.
Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 15.45 «Storie di vita e malavita». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capito! 15.45 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 17,00 «Continuavano a chiamarlo Trinità». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Moderno 16.30 «L'urlo di Chen terrorizza anche 1’ Occidente». Barvni film. Glavno vlogo igra Bruce Lee Impero 16.30 «Vieni, amore mio». J, Piro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Sesso selvaggio». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «La carica dei seicento» Barvni film. Igrata Olivia De Ha-villand in Eroi Flyn.
Vittorio Veneto 17.00 «L’arrivista». Barvni film, v katerem igrata A-lain Delon in Jeanne Morreau.
Astra 16.30 «L’uomo senza paura», Barvni film. Igrata Kirk Douglas in Jane Crain.
Abbazia 16.30 «Un corpo da possedere». Barvni film, v katerem igra Maria Schneider. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta - Milje 17.00 «Il furore della Cina colpisce ancora». Barvni film, v glavni vlogi igra Bruce Lee.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 12. septembra SILVIN
Šonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.24. — Dolžina dneva 12.55. — Luna vzide ob 14.28 in zatone ob 23.44.
Jutri, SOBOTA, 13. septembra FILIP
VREME včeraj : Najvišja temperatura 22,3 stopinje, najnižja 18,4, ob 19. uri 18,4, zračni pritisk 1013, pada, vlaga 88-odst., nebo pooblačeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,4 stopinje, veter 7 km severovzhodnik, dežja je padlo 9,2 mm.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. septembra 1975 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 11 oseb.
UMRLI SO: 40-letni Gabriele Kralj, 64-letni Antonio Stancich, 45-letna Dir-ce Cantù por. Danieletto, 66-letni Massimiliano lellenz, 55-!etni Mario Mo-scolin, 62-letna Marinella Bocuzzi, 73. letna Giovanna Eller por. Pecchiari. 50-letni Libero Giurissini, 81-Ietni Fortunato Pellelo, 86-letna Margherita Castelli vd. Perchiazzi, 59-letni Vittorio Mosetti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All'Alabarda. Ul. dellTstria 7; Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2.
de
M
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 5; Godina, AllTgea. Ul. Ginnastica 6; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226-165:	Opčine:	tel. 211-001:
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel-200-121; Sesljam tel. 209-197: Žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
IŠČEMO 2 MLADA fanta za zanimivo tehnično reportersko delo za kin® in televizijo. Javiti se od 10- n® 12. in od 16. do 18. ure na teist. 764-310 int. 23.
SOCIALNA delavka išče družino, Pii pravljeno sprejeti v družinski Im0® starejšo osebo, zdravo in z 00r pokojnino. Ponudbe sprejema 0&3-ni oddelek Primorskega dnevnika-
SMUČARSKI KLUB DEVIN priredi na igrišču Sokol v NABREŽINI
VRTNO VESELICO
JUTRI, 13. septembra
Ob 19.30 ples — igra ansambel TAIMS. Med plesom tekmovanje v valčku in polki.
NEDELJA, 14. ,septembra
Ob 15. uri tekmovanje na skl rolkah za člane SK Devin.
Ob 17.30 koncert in nato ples z narodno - zabavnim ansamblom MIHE DOLŽANA, s pevko Ivanko Kraševec in z Alpskim kvin tetom. Za humor bo poskrbel RADO iz škofje Loke.
V PRISOTNOSTI DEŽELNEGA ODPOSLANSTVA
Včemj na dunajskem velesejmu Dr «Dan Furlanije-Julijske krajine
NA POBUDO PRIZADEVNIH VODITELJEV PRO LOCO
S sto rednimi ladijskimi odhodi na leto, nudi tržaško pristanišče ugodne možnosti za prodor avstrijske trgovine na čezmorska tržišča
evi se prične v Gorki šesti mednarodni » festival narodnih plesov in pesmi Evrope
V telovadnici v dolini Korna ob 21. prvi nastop raznih skupin • Jutri popoldne in zvečer tekmovanje skupin iz sedmih držav - Jugoslavijo zastopata skupini iz Velenja in z otoka Cresa
Na 102. mednarodnem velesejmu v glavnem mestu avstrijske republike je bil včeraj «Dan Furlanije-Ju-lijske krajine». Na dunajskem sejmu je namreč naša dežela uradno prisotna z večjim paviljonom, ki ga je po nalogu deželnega odborništva za industrijo in trgovino pripravila trgovinska zbornica iz Trsta.
Med svojim bivanjem na Dunaju, so se člani deželnega odposlanstva, ki ga vodi predsednik deželnega odbora Comelli, pogovarjali s predstavniki raznih ministrstev in gospodarskih krogov, in sicer v prvi vrsti o prometnih zvezah med Avstrijo in našo deželo, o železniškem in pomorskem prometu, o poddobavah in e turističnih vprašanjih. Tak pogovor je deželno odposlanstvo imelo tudi z avstrijskim zveznim ministrom za zunanjo trgovino dr. Staribache-rjem in z njegovim pomočnikom dr. Veselskyjem.
V okviru «deželnega dneva» je bila včeraj opoldne v paviljonu Fur-lanije-Julijske krajine tiskovna konferenca, katere so se poleg odv. Comellija udeležili tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Ca-idassi, načelnik zunanjetrgovinskega urada dr. Maurel, predsednik tržaškega Lloyda dr. Berzanti, ravnatelj pristaniške ustanove ing. Co-lautti, predsednik Deželne ustanove za razvoj obrtništva ing. Selan, zastopnik trgovinske zbornice iz Vidma dr. Urli, funkcionarja pordenon-ske zbornice dr. Mazzoli in dr. Poli, podpredsednik italijanske trgovinske zbornice za Avstrijo dr. Giu-ly, italijanski generalni konzul na Dunaju dr. Rosso - Cicogna.
Dr. Comelli je v uvodnem govoru omenil prijateljske vezi med našo deželo in Avstrijo ter še posebno med Furlanijo-Julijsko krajino, avstrijsko, Koroško in štajersko, dr. Berzanti pa je orisal razvojne programe Tržaškega Lloyda, zlasti kar zadeva nove proge za kontejnerski promet in redne tradicionalne zveze z deželami onkraj Sueškega prekopa. Govornik je naglasil, da odhajajo ladje iz Trsta na teh progah okrog stokrat na leto, kar nudi tudi klienteli iz avstrijskega zaledja dovolj široke možnosti za uspešno poslovanje s čezmorskimi tržišči.
Dr. Caidassi je nato orisal prizadevanja zasebnih ladjarjev, da bi v Paši luki postavili terminal za no-ve redne zveze s tržišči na drugih
celinah: tako ima družba Adria Lines v načrtu vzpostavitev redne zve ze z jugovzhodno Azijo, in sicer predvsem za prevažanje lesa in druge zveze z Gvinejskim zalivom ter posebne proge z ladjami roli on-roll off na relaciji severni Jadran—Rdeče morje. Novo progo med Trstom in Perzijskim zalivom namerava vzpostaviti tudi neka fran coska družba, nadaljnje možnosti pa se odpirajo s sodelovanjem nekaterih ladjarjev iz Japonske.
Predsednik tržaške zbornice se je dotaknil tudi vprašanja tako imenovanih poddobav in v tej zvezi povedal, da so številna mala in srednja industrijska in obrtniška podjetja iz Furlanije-Julijske krajine pripravljena na razgovore s predstavniki večjih industrijskih obratov iz Avstrije, ki bi potrebovali razne polizdelke in storitve.
Glavni ravnatelj tržaškega pristanišča ing. Colautti je nato orisal delovanje luke in omenil, da je blagovni promet v prvi polovici letošnjega leta nazadoval za 6,8 odst., v primeri z lanskim letom. Do nazadovanja je prišlo zaradi manjših dobav surove nafte po čezalpskem naftovodu, ki s stranskim krakom napaja tudi avstrijsko naftno indu-
strijo. Pa tudi sicer je avstrijski tranzit čez našo luko v letošnjem letu zabeležil občutno nazadovanje.
Govornik je zaključil z optimistično napovedjo, da se bo kljub gospodarskemu zastoju promet čez tržaško pristanišče v prihodnjih letih še znatno povečal, zlasti kar zadeva kontejnerje. Ta promet je namreč že v lanskem letu zabeležil manipulacijo nad 30.000 kosov in vse daje misliti, da bo Trst — zlasti po dokončni ureditvi ustrezne opreme na pomolu VII — že od prihodnjega leta dalje lahko povečal kontejnerski promet na okrog 150.000 kontejnerjev.
V NEDELJO POD SNEŽNIKOM
«Dan planincev»
«Dan planincev» bo v nedeljo, 14. septembra, ob 11. uri pri planinskem domu na Sviščakih pod Snežnikom (Notranjski Snežnik). Prireja ga Planinska zveza Slovenije in je posvečen predvsem 30-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom.
Na «dnevu planincev» se bodo zbrali ljubitelji planin in gora iz vse Slovenije in iz zamejstva.
PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Spremembe v sestavi šolskih organikov na slovenskih šolah
Prof. Demetrij Sancin bo zamenjal dr. Bašo v vodstvu odfjelka za srednje šole pri šolskem skrbništvu - Novi ravnatelj zavoda «Z. Zois» bo namesto upokojenega prof. Turine prof. Seražin - Prof. Pečenko ravnatelj v Rojanu
Bliža se novo šolsko leto in z njim nove skrbi za vse, ki so s šolo in njenimi problemi neposredno ali posredno povezani. Medtem ko eni brusijo peresa in urejujejo zvezke in knjige (ki so v skladu s splošno draginjo seveda vedno dražje), krešejo drugi mnenja o tem, kako naj zaorjejo šolski sveti, da bo kulturna setev pognala in žetev bogato obrodila in obogatila našo
Po objavi novega zakona v Uradnem vestniku
IZBOLJŠAVE V OSKRBI TUBERKULOZNIH BOLNIKOV
Gre predvsem za večje pravice do finančnih pris-pevkov in za jamstvo za ohranitev delovnega mesta
Patronat INČA obvešča, da je ml v Uradnem vestniku dne 29. avgusta objavljen zakon štev. 419 z dne 6. avgusta 1975, ki predvi-ueva nekaj važnih izboljšanj v zakonodaji, ki ureja ekonomsko in zdravstveno oskrbo za državljane, ki bolehajo za tuberkulozo. Gre za Vl’sto izboljšav, do katerih je privedel enotni sindikalni boj.
■Novi zakon določa, da imajo Pravico do finančne pomoči in do zdravstvene oskrbe tudi bolni u-Pokojenci in bolniki, ki prejemajo stalno odškodnino zaradi nezgode, er njihovi družinski člani, in si-er y meri 50 odstotkov uslug P> edvidenih za zavarovane delav-im ^ruSa novost je določba, da ,,a pravico do socialnih uslug -uk zavarovanec, ki je plačeval t, a;j. nno leto socialne dajatve. Od-- ednino, ki so jo doslej prejema-vii'-0- kotniki po odpustu iz zdra-ri’; luC?’. k°do odslej izplačevali tu-riict ni^om, ki so se le ambulato-tem ° , trovili vsaj 60 dni in v 'n obdobju niso delali.
turi; n0yem ,zakonu so predvideni finančni prispevki boliš rì^'ì -V Prvih 180 dneh bolezni lir a61 vsakdo prejemal po 1.200 v wnovno- t° vsoto bodo iz leta se kLj spreminjali v isti meri, kot koiniri spreminjale minimalne po-rei’ y0ei r° vsei verjetnosti bo to-lir c , °S- Vsota. narasla na 1.560 1.80n r , januarjem 1976 pa na borir, ir dnevno. Po istem ključu kom inaiali prispevke bolni-sedaniit, ckrevanju, ki se bodo od §e j .1 ^ "-k00 'ir dnevno dvignili ni nw?in-a 2'600 lir. s L 1. 1976 pa kon P Drerin0a 3'000 lir. dnevno. Za-Prisnevt dvideva tudi podvojitev «d 24o5oo f Zdravljenje in sicer no pi-° hr na 480-000 'ir dnevnih deifnej° ga lahko tis«, kate-radi hnl ne* sposcbn°sti 80 se za" odstotkov Zninzmk-njšvfe za vsaj- 50 najkasneie on a- ozu° ProsnJo Je 90 dni po okrevanju.
nosti 0t? .Prodtndeva še vrsto ugod-stvo-’ nhriJ!adeyaj0 socialno skrb-živel v e* td ga je bolnik pre-nju se	-ali na okreva-
Plačeval ^rf1-63!6 d°bi’ za katero je kobtn socialne prispevke za po-
soJže vlc-?0k°Jenci in bolniki, ki imajo toreZihnPrOŠnj0.Za Pokojnino, •pravico dr osnovi.t^ga zakona Pa .' v.sje pokojnine, vendar trcbnTri u Vl0Žiti Prošnjo s P.> PHznan t ^i0' da jim bo kon 1 ta povišek. Končno pa za-
daiald C{hi!deYa’ da morajo delo-
SV kVaV- ”prave kof za-
W n! J :!a n TeČ k0t 15 OSluz
kolnika h[ri 1 dE’ OVno mest0 za kasnefe' Rk Vrne v službo naj-obenem 6 rneSC v po okrevanju; t*kr™ miVTraj0 m,diti možnost
niegovimPOrUVe,Kk' b° UKtrezala ih nil! delavskim sposobnostim njegovemu zdravstvenemu sta-
nju. Zainteresiranim nudi vse informacije patronat ENICA - CGIL v Ulici Pondares 8.
«Sagra» v Boljuncu
Lani je prosvetno društvo «France Prešeren» v Boljuncu znatno pomladilo vrste svojega pevskega zbora. Mladina je z navdušenjem nastopila na raznih šagrah in proslavah 30-letnice osvoboditve. Ob začetku letošnje nove sezone pa so si boljunski prosvetarji zadali za cilj nakup novih oblek za pevce. Seveda je za to potrebna precejšnja vsota denarja, katerega v naših društvih vedno primanjkuje. Odbor je zato organiziral tridnevno šagro «na Jami», ki bo obenem povezana s srečanjem udeležencev vsedržavnega kongresa esperantistov. Čisti izkupiček bo v celoti namenjem nakupu oblek.
šagro bodo začeii v soboto popoldne ob 18. uri. Zvečer bo igral za ples ansambel «Supergroup». V nedeljo popoldne ob 14. ur bo kulturni spored z nastopom mešanega pevskega zbora «France Prešeren» in domačega tamburaškega ansambla. Zvečer bo spet ples s «Supergroup» Predvideno srečanje z esperantisti bo v sredo ob 17. uri, nakar bosta vaški pevski zbor in tamburaški ansambel izvedla svoja sporeda. Za veselje in dobro razpoloženje bo nato poskrbela vaška godba na pihala,
Na razpolago bodo raznè specialitete na žaru in pristna domača kapljica, zato Boljunčani upajo na precejšen obisk in lepo vreme.
V. L.
skupnost in širšo družbo. Prvenstvene važnosti pa je vprašanje samostojnega šolskega okraja.
K temu naj dodamo še celo kopo obrobnih a ne brezpomembnih problemov, kot so utesnjenost ali pomanjkanje šolskih prostorov, delovni in ekonomski pogoji šolnikov, zastarelost ali režimska usmerjenost vzgojno - didaktičnih programov in metod, stopnja demokratizacije šolskega življenja, večja izvenšolska družbeno - kulturna angažiranost študirajoče mladine, večja povezanost med šolo in stvarnostjo, ki jo obkroža, ter cela vrsta drugih. Za vse to pa je potreben nov pristop, široko načrtovanje in vključitev večjih sil in naporov.
V teh dneh se odloča tudi sestava šolskih organikov. Napovedane so nekatere spremembe predvsem v vodstvih posameznih šol ter na samem oddelku za srednje šole pri tržaškem šolskem skrbništvu. Dosedanji vodja oddelka dr.
Baša odhaja v pokoj, na njegovo mesto pa bo prišel prof. Demetrij Sancin, ki je poučeval nemščino na enotni nižji srednji šoli «S. Gregorčič» v Dolini, šolsko skrbništvo je nadalje poverilo ravnateljstvo enotne nižje srednje šole «Fran Erjavec» v Rojanu prof. Josipu Pečenku. Druga večja sprememba bo tudi na Trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois». V zaslužen pokoj namreč odhaja ravnatelj prof. Vlado Turina in na njegovo mesto bo prišel prof.
Saražin, ki je bil v lanskem šolskem letu ravnatelj državnega u-čiteljišča «Simon Gregorčič» v Go-
riti-	točke, ki jih bodo morali preisko-
iiiiiiiiuimuiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||||l„r,„„llllnfmil||1|||||||||||||||||||||||m||||||||m||m||mn
Ar.4 POBUDO DEŽELNE UPRAVE
Gorica bo tri dni stičišče folklornih skupin iz raznih krajev Evrope. Nekatere skupine so že prispele v Gorico in danes zvečer bo prvi nastop nekaterih od teh skupin v veliki telovadnici v dolini Korna. Še pred tem nastopom bosta dve skupini obiskali goriško pnevmološko in psihiatrično bolnišnico, kjer bosta priredili program za tamkajšnje bolnike. Jutri zjutraj bo na sporedu v dvorani pokrajinskega sveta med narodni simpozij o folklori, jutri popoldne in zvečer pa bo na sporedu mednarodno tekmovanje. V nedeljo popoldne bo sprevod folklornih skupin po glavnih mestnih ulicah: zaključek bo v nedeljo zvečer v dolini Korna z nastopom najboljših skupin.
Današnji spored se bo pričel ob 21. uri. Po pozdravnih govorih predstavnikov Pro Loco in drugih ustanov bo kot prva nastopila goriška skupina «Santa Gorizia» s furlanskimi plesi, za njo pa bodo nastopile skupine «Figli dell’Etna» iz Catanie na Siciliji, «L’Elan Pontetien» iz Le Ponteta v Franciji, «Clan Clinton scottish dancers» iz Wellinga v Veliki Britaniji in «Hlubina» iz O-strave na Češkoslovaškem.
Do tu današnja manifestacija. Jutri, v soboto, se bo v dvorani pokrajinskega sveta pričel mednarodni simpozij o dosedanjih izkušnjah na podobnih folklornih tekmovanjih in perspektivah za bodočnost. Med poročevalci sta tudi dva naša rojaka, prof. Pavle Merkù iz Trsta in inž. Bruno Ravnikar iz Ljubljane; brez dvoma se bodo tudi drugi naši rojaki udeležili diskusije k poročilom.
Jutri popoldne pa se bo, ob 17. uri, v telovadnici v dolini Koma, pričelo mednarodno tekmovanje za trofejo «Castello di Gorizia», ki je že šesto po vrsti. V popoldanskem delu tekmovanja bodo nastopile naslednje skupine: «Mata! ’D’CA No-sta» iz Quama Sopra (Novara - I-talija), «Clan Clinton scottish dancers» iz Wellinga (Velika Britanija), «Figli dell’Etna» iz Catanie (Italija), «Orlec-Loznati» iz Orleca (otok Cres - Jugoslavija), «I mercanti dogali» iz Montebellune (Treviso - I-talija), «Lienz» iz Lienza (Avstrija), «Nzegna» iz Carovigna (Brindisi - I-talija), «L’Elan Pontetien» iz Le Ponteta (Francija).
Nadaljevanje mednarodnega tekmovanja bo ob 21. uri zvečer. Po uvodnem nastopu folklorne skupine iz Koprivnega bodo na sporedu naslednje skupine: «San Lussorio» iz Selargiusa (Cagliari - Italija), «Hlubina» iz Ostrave (Češkoslovaška), «Šaleška folklorna skupina» iz Velenja (Jugoslavija), «Zalaszentgrot» iz istoimenskega mesta (Madžarska). Po nastopih bo ob 22.30 praznik prijateljstva med publiko in nastopajočimi, za zabavo bo poskrbel znani harmonikar Peppino Principe s svojimi solisti.
vaici objasniti. Gre v prvi vrsti za pričevanje mladega nočnega čuvaja, ki se ne zdi docela verodostojno.
Nov sedež patronata za socialno skrbstvo
Prejšnji teden so v Gorici, v Ulici 9. avgusta, odprli pokrajinski sedež patronata za socialno skrbstvo IPAS, ki je doslej imel svoj urad v Tržiču. Glavna naloga je, da brezplačno skrbi za socialne potrebe delavcev in upokojencev. V goriških uradih poslujejo uradniki, ki dobro obvladajo slovenski jezik, saj je v mestu veliko delavcev in upokojencev slovenske narodnosti.
Praznik grozdja v psihiatrični bolnišnici
do spet na vrsti šaljive tekme. Ob 18. uri bo nastopila ena izmed folklornih skupin, ki sodeluje na go-riškem folklornem festivalu, zvečer pa bo ples z orkestrom «Mejaši».
^ Avtobusno podjetje Ribi obvešča, da od ponedeljka, 15. septembra, dalje stopi v veljavo na progi Gradež -Trst zimski vozni red.
Tovornjak se je prevrnil
Nekaj po 20. uri se je na Tržaški cesti pripetila huda prometna nesreča. Z mejnega prehoda pri Rdeči hiši je privozil tovornjak s prikolico, ki ga je šofiral Aquilino Martini iz Trsta. Na ovinku na Tržaški cesti je šofer izgubil oblast nad težkim vozilom, ki se je prevrnilo. Pri tem se je razbilo veliko šip, ki jih je tovornjak prevažal. Na kraj nesreče so Danes bodo imeli v psihiatrični prihiteli gasilci, ki so odstranili ste-bolnišnici v Gorici praznik grozdja. ■ klene razbitine ter omogočili normal-Zjutraj bodo imeli šaljive tekme in no odvijanje prometa, škodo cenijo bodo odprli kioske, popoldne pa bo- na okoli pet milijonov lir.
OBRAČUN DELA NA SEJI SRD
Živahno poletno delovanje goriških slovenskih planincev
SRD v Gorici bo kmalu razvilo svoj društveni prapor
Tudi v poletnih mesecih planinci, člani SPD v Gorici, niso mirovali. V večjih ali manjših skupinah so se, tudi v sodelovanju s člani drugih planinskih društev, povzpeli na razne vrhove, predvsem v naših Alpah. Tudi v septembru imajo na sporedu nekaj podobnih vzponov. Vso to bogato delovanje so registrirali na zadnji seji odbora Slovenskega planinskega društva, kjer so razpravljali tudi o bodočem delovanju.
Prav je, da zabeležimo to bogato delovanje v počitniškem mesecu avgustu, 3. avgusta se je skupina planincev povzpela na Prisojnik, 6. in 7. avgusta pa na Črna prst in Porezen. V nadaljnjih avgustovskih dneh so se posamezne skupine povzpele na Rodico, na Ortler (ital. Ortles, 3.905 m.), na Viš (ta vrh spada v «Pot prijateljstva»), na Travno goro na Dolenjskem, iz Trente na Dolič in na Triglav. V sodelovanju s planinci iz Tolmina in Deskel se je skupina povzpela na Bovški Grintovec, ki spada v «Pot prijateljstva». Skupina planincev je bila na transverzali po Pohorju; go-riški planinci so bili tudi v Logarski dolini, na Raduhi, na Ojstrici, na Planjavi, na Kamniškem sedlu in Okrešlju. Ena skupina je prišla do zavetišča pod špičkom, vzpon na Jalovec pa se ni uresničil zaradi slabega vremena. Mladinci so
šli na pot od Vršiča do Mojstrovke in še dalje na Prisojnik, na Razor, na Kriške pode, na Bovški Grintovec, Triglav, Hribarice, Pre-hodavce, na Komarčo in v Bohinj. Konec meseca je skupina članov šla po transverzali od Kamniške Bistrice do Kočne in Kamniških Alp.
Skupno se je vseh teh izletov in vzponov udeležilo 47 goriških planincev.
V	septembru pa imajo posamezne skupine članov SPD v načrtu izlete na Begunjščico in Javornik (transverzalna pot), na Ratitovec m Montaž (oba vrhova spadata v «Pot prijateljstva»). To nedeljo bodo šli goriški planinci na proslavo dneva planincev na Sviščake pod Snežnikom pri Ilirski Bistrici Izlet bo združen z vzponom na Snežnik.
V	oktobru je predviden družinski izlet z avtobusom, novembra bo seveda na sporedu tradicionalno martinovanje.
Bogato delovanje goriških slovenskih planincev spada v vrsto proslav ob 30-letnici osvoboditve in tudi obnovitve Slovenskega planinskega društva v Gorici. Društvo bo i-melo v najkrajšem času proslavo dveh omenjenih dogodkov. Ob tej priliki bodo razvili tudi društveno zastavo, ki je že v delu.
j. s.
lllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllll|I|llllllll,ll,llllllllllllllll,lllllll|lm,lllllllI|||||1ll|||m|||||||||n||a
II MLADINSKEM DOMU OB BOHINJSKEM JEZERU
Mladinci so na seminarju razpravljali vprašanjih naše narodnostne skupnosti
Pobuda goriškega Mladinskega krožka je seminaristom nudila kulturno in ideološko podlago za njihovo nadaljnje delo
Preiskava o napadu na nočnega čuvaja
Goriška kvestura nadaljuje s preiskavo, da bi izsledila neznance, ki so v noči od ponedeljka na torek napadli in ranili 22-letnega nočnega čuvaja Michela Simona iz Ul. Brigata Casale, 29. Kot smo že poročali, je mladeniča napadla skupina ljudi (Simone trdi, da jih je bilo deset, ki jih bodo morali preisko-podružnici fiata v Ul. Caprin. Dogodek pa ima nekatere senčne
Coloni pri podtajniku za finance Pandoifiju
Deželni odbornik za finance Coloni se je včeraj v Rimu sestal s podtajnikom na ministrstvu za finance F. Fandolfijem. Pogovarjala sta se o državnih nakazilih, ki jih mora deželna uprava prejemati v zameno za davčni priliv, ki ga je država svoj čas preusmerila iz blagajn krajevnih ur lanov v osrednje blagajne v Rimu. Konec leta 1977 bo namreč zapadla «prehodna doba» in dot'ej je treba dokončno urediti - vprašanje, odkod bo dežela prejepvala finančna sredstva, potrebna za njeno redno delovanje. Odbornik Coloni je opozoril tudi na zamudo, s katero osrednji organi izplačujejo deželni upravi dolgovane zneske. V zvezi s tem je Coloni predlagal, naj bi ustanovili posebno študijsko skupino, ki naj bi jo sestavljali predstavniki prizadetih krajevnih uprav in finančnega ministrstva.
PUBLIKACIJA «KJE INVESTIRATI» TUDI V SLOVENŠČINI IN HRVAŠČINI
Izšla bo v nakladi deset tisoč izvodov Kako je s tujimi naložbami na Tržaškem
Te dnj je tiskarna («Editoriale i ki upošteva stvarne zmogljivosti go-Libraria SpA» v Trstu) izročila de- ‘ spodarsko razvite države, kakršna ----- ~,K—""	je današnja Jugoslavija, temveč tu-
želnemu odbemištvu za industrijo in trgovino prvih 500 izvodov publikacije z naslovom «Kje investirati» v italijanščini, slovenščini, angleščini in srbohrvaščini. Izvode so že poslali v Zagreb, kjer jih bodo delili na jesenskem velesejmu, na sporedu od danes do 21. septembra.
«Kje investirati» je s tem izšla v drugi izdaji, medtem ko je bila prva sestavljena v italijanščini, nemščini, angleščini in francoščini. V uvodu je pojasnjena «vloga mostu» naše dežele v stičišču med vzhodom in zahodom, ter hkrati med severom in jugom, nakar sledijo precej obsežni prikazi o pristaniščih in pomorskih zvezah, avto cestnem omrežju in letalskemu prometu, prebivalstvu in delovni sili, kulturni dejavnosti, mali, srednji in «veliki» industriji, itd.
Posebno skrb so sestavljavci seveda posvetili možnostim za nastanek i-n razvoj novih industrijskih dejavnosti na ozemlju Furlanije - Julijske krajine in še posebej v okviru dvanajstih industrijskih con v naši deželi. Na koncu so omenjene razne olaišave, ki jih uživajo nove industrijske pobude, bod si kar zadeva uresničitev potrebnih infrastruktur, kakor tudi kar zadeva finančno pomoč iz deželnih in državnih skladov. Publikacijo, ki obsega okrog 70 strani, krasijo številni fotografski posnetki v barvah.
Dejstvo, da je publikacija «Kje investirati» izšla tudi v slovenščini in hrvaščini, je treba še posebej pozdraviti, in sicer ne le kot pobudo,
di kot poskus tesnejše integracije med sosednimi deželami na območju med Alpami in Jadranskim morjem. Le z neko trditvijo v deželni brošuri ne bi povsem soglašali: na strani 28. publikacije je namreč med drugim rečeno, da «nove gospodarske pobude lahko nastajajo na vsem ozemlju Furlanije - Julijske krajine, tudi izven 12 industrijskih con .. .» To je menda treba razumeti, kakor da se tudi za pobude z jugoslovanskim kapitalom odpirajo možnosti ugodnih naložb na vsem deželnem ozemlju. Toda ta enostavnost velja kvečjemu za goriško, videmsko in pordenonsko pokrajino, medtem ko je za tržaško pokrajino še vedno v veljavi restriktivna norma (ukaz štev. 104), ki jo je 23. maja 1950 izdala Zavezniška vojaška uprava in ki jo je podpisal gen. Clyde D. Addleman. Norma, ki je bila sprejeta z namenom — tako pravi dr. G. Fontana v zadnji številki revije «Trieste Economica» — da bi zaščitili politično - gospodarsko avtonomijo Svobodnega tržaškega ozemlja, predpisuje namreč izdajo pasebnega dovoljenja «guvernerja» (zdaj vladnega komisarja) za finančne posege na Tržaškem. Poleg tega bi kazalo omeniti, da splošna norma o tujih naložbah v Italiji (zakon štev. 43 z dne 7. februarja 1956) navaja spisek 15
Prejšnjo soboto se je v Gorico vrnila skupina tridesetih goriških mladincev, ki so se v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru udeležili petdnevnega seminarja, ki ga je letos že četrtič priredil goriški Mia dinski krožek. Namen mladinskega seminarja je bil predvsem ta, da se mladim Goričanom, ki so člani raznih športnih, prosvetnih in drugih zamejskih društev, nudi ideološko in kulturno podlago za njihovo nadaljnje delovanje. Razveseljivo dejstvo pa je, da so se letošnjega seminarja udeležili mladinci iz mesta in iz drugih vasi na Goriškem. V glavnem so bili seminaristi dijaki višjih šol, nadalje univerzitetni študentje, nekateri pa so bili delavci, kar pomeni, da se Mladinski krožek počasi uveljavlja tudi med delavsko mladino. To dejstvo je vsekakor pozitivno, saj MKG ni imel doslej v svoji sredi delavske mladine.
Petdnevno življenje v Mladinskem domu je potekalo v znamenju skupnega dela in zabave. Mladinci so namreč imeli dve predavanji dnevno, prosti čas pa so izkoristili za rekreacijo in izlete.
Prvo predavanje, ki je bilo na sporedu v torek popoldne, je imel prof. Jože Valentinčič, ki je spregovoril o «grupni dinamiki». Predavatelj je mlade Goričane seznanil o novem načinu dela v skupinah, kar je seminaristom precej služilo tudi za nadaljnja predavanja. Prof. Valentinčič je mladincem orisal sodobne metode dela s soljudmi ter s skupinami. Pri tem je izhajal iz raznih socioloških ugotovitev. Ob zaključku pa je obrazložil pomen demokratične družbe, kjer prevladujejo skupni interesi in skupne odločitve. Diskusija, ki je sledila predavanju, je pokazala, da so mladinci z zanimanjem prisluhnili Va lentinčičevi objasnitvi o pomenu grupne dinamike.
Janko Tedeško, urednik revije «Mladina», je v sredo na jutranjem predavanju spregovoril o napredovanju levičarskih sil v svetu. Predavatelj je v uvodu, svojega govora obrazložil družbeni položaj v svetu v pričetku dvajsetega stoletja, ko je bilo še veliko držav v Afriki, Aziji in v Južni Ameriki pod kolonialnim vplivom. Tedeško je nato spregovoril o zmagi revolucionarnega gibanja v Vietnamu, Kambodži in Laosu. Pri tem je opisal naklepe imperialistične Amerike ,da bi zaustavila revolucionarni proces. Pre davatelj je nato mladince seznanil z bližnjevzhodno krizo ter s sedanjim političnim položajem v Afriki in Južni Ameriki.
Sergij Lipovec, načelnik komisije za šolska vprašanja pri SKGZ, je imel predavanje o pooblaščenih o-dlokih ter o pomenu, ki jih ti imajo v italijanskem šolstvu, s posebnim ozirom na slovenske šole. Predavatelj je mladince najprej združil v razne skupine, katere so imele nalogo sestaviti razna vprašanja v zvezi s pooblaščenimi odloki. V obliki zaokroženega predavanja pa je Lipovec odgovoril na zastavljena vprašanja, ki so se v glavnem na našala na težave, ki jih naši študentje srečujejo na šolah,
O vlogi Slovenske kulturno-gospo-darske zveze v našem narodnostnem življenju je v četrtek zjutraj spregovoril njen predsednik Boris Race. Predavatelj je mladince najprej seznanil s strukturo te krovne slovenske organizacije, v kateri je včlanjenih 21 organizacij. Race je nato obrazložil delo SGKZ ter opisal delovanje 5 komisij (gospodarska, kulturna, šolska, komisija za mladino in šport ter za doraščajočo mladino) ter 4 referatov za zakonodajo, kra-
zacije. Kar se tiče SKGZ, je Race j zvezi so soglašali z upravičenimi dejal, da je njena prva naloga o-j protesti slovenskih organizacij za-
hranitev in se boriti za obstoj naše narodnostne skupnosti. Pri tem je orisal številne pobude Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Po izčrpnem predavanju, so mladinci zastavili predsedniku SKGZ razna vprašanja, še posebno taka, ki so se nanašala na mladinska vprašanja v zamejstvu.
Četrtkovo popoldansko predavanje je bilo namenjeno vlogi kulturnikov v narodnoosvobodilnem gibanju in v socialistični Sloveniji. Goričanom je o tem spregovoril predsednik Društva pisateljev Slovenije Ivan Potrč, ki je za svoje predavanje izhajal iz lastnih izkustev v času druge svetovne vojne, ko je bil urednik raznih časopisov in revij. Pisatelj je v svojem zanimivem predavanju podal sliko takratnega časa, ko se je med partizanskimi edinicami širila slovenska literatura.
V petek zjutraj so seminaristi i-meli okroglo mizo o vprašanju Mladinskega krožka. Po razpravi je bilo razvidno, da je MKG znatno prispeval k združevanju levičarske mladine na Goriškem, saj pred njegovo ustanovitvijo nismo v Gorici imeli sorodne organizacije.
Razprava pa je pokazala tudi nekatere pomanjkljivosti Mladinskega krožka. Ugotovili so namreč premajhno povezanost z delavsko mladino, čeprav se je letos pokazalo, da so bili storjeni nekateri koraki v to smer. Izražena je bila tudi želja, da bi v okviru odbora Mladinskega
radi ukinitve četrtega razreda trgovske šole.
Popravni izpiti na nižji srednji šoli
Včeraj so na razglasni deski nižje srednje šole «Ivan Trinko» objavili izide popravnih izpitov.
I. A: Renato Devetak, Igor Go-mišček, Damjan Paoletti.
I. B: Valter Jarc, Alojz Mrakič, Hadrijan Podveršič, Gabrijel Terpin.
I. C: Katina Ferfolja, Patricija Frandolič, Mirjam Paulin. Ena dijakinja je bila zavrnjena.
I. D: Danila Bresciani, Adrijana Hvalič, Aleksandra Klanjšček, Katarina Mužič, Silvia Cotič. Ena dijakinja je bila zavrnjena.
I.	E: Marko Blažič, Pavel Hlede, Florian Longo, Ivan Novak, Ivan Vicchi. Dva dijaka sta bila zavrnjena.
E. A: Pavel Bemardis, Jožef Peri, Rudolf Petejan, Marko Terčič, Ivo Tomšič. Trije dijaki so bili zavrnjeni.
H. B: Aleksander Cej, Silvester Gravner, Klavdij Komic, Marino Lango, Hadrijan Lavrenčič, Igor Pahor, Marko Predan. Ivo Vižintin.
II.	C: Rozana Cotič, Damjana Kobal, Cinzia Lavrenčič, Ivana Medvešček, Magda Petejan, Gabriela Vižintin.
Prodoren uspeh «Conskega kvarteta»
«Goriški kvartet» je v ponedeljek nastopil na samostojnem koncertu v gradeški •baziliki, kjer je zabeležil velik uspeh. Skupina glasbenikov je s tem koncertom odprla vrsto manifestacij, ki so jih pripravili ob priložnosti 9. mednarodnega kongresa o zdravstvu, čeprav se je skupina, ki jo sestavljajo Giorgio Blasco (flavta), Alfredo Marco-sig (violina), Diego Alberti (viola) ter Ennio Cossovel (violončelo), u-stanovila le pred nekaj meseci, je doslej povsod, kjer je nastopila, žela prodorne uspehe.
Tudi gradeški nastop je potrdil visoko glasbeno pripravljenost štirih goriških glasbenikov, ki so se številnemu občin^-u predstavili s skladbami Wolfganga Àmadeusa Mozarta.
Šolske vesti
.	-, II. D: Maris Bemardis, Marija
krožka ustanovili solsko komisijo, Roza Colja, Vanda Feroleto, Adrija-ki bi se zanimala za vprašanja di- na Malič, Hadrijana Maraž, Marija jakov na slovenskih šolah. S tem v1 Perič, Irena Perkljič.
uiiiiiiiiiiivniluiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiininiraiMunitiiiiiniiiiuiiiiiiiuiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiimQ
Danes v Doberdobu zlata poroka Ivana in Karline Ivaneževe
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič» v Gorici, Svetogorska cesta št. 84, tel. 83-495. obvešča: 1. prošnje za šolsko leto 1975-76 na posebnih obrazcih sprejemajo vsak delavnik od 10. do 13. ure; 2. redni gojenci lahko postanejo u-čenci osnovnih šol ter dijaki nižjih srednjih ter višjih srednjih šol; 3. vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest traja do 20. septembra.
Razna obvestila
Goriški mednarodni sociološki insti.
tut je razpisal javni natečaj za dve šolski podpori v višini 2.160.000 iir vsako za univerzitetne študente, ki nameravajo sodelovati pri tem inštitutu. Prošnje je treba nasloviti najkasneje do 15. oktobra na sedež ISIG, Ul. Malta 2.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet z lastnimi sredstvi na proslavo «Dneva planincev» pri planinskem domu na Sviščakih z vzponom na Snežnik pri Ilirski Bistrici. Izlet spada v okvir «planinstvo in šport za vsakogar». Vse informacije na sedežu društva v Ulici Malta 2.
Kino
Oče Ivan Gergolet, po domače
tujih valut, v katerih se lahko o-pravijo ustrezne operacije, med ijji-1 jevne uprave, družbena vprašanja mi pa ni nobene vzhodnoevropske ter izseljenstvo, ki sodijo med po-vaiute, vštevši jugoslovanski dinar. I membne organe te krovne organi-
Ivanežev ne bo šel danes v vinograd. Žena Karlina bo kvečjemu posula zrnje kokošim, ki se podijo po dvorišču. Na dan zlate poroke se pa ne gre opravljati poljskih del, ki sta jih Ivaneževa zakonca bila vajena delati vse življenje. Kako pa tudi bi, ko je pri hiši tako živo in vse nared za njuno drugo «šeška-nje» v življenju. Za glasbeno spremljavo ne bo tokrat «stric berbuc» vlekel svojega meha z gumbi, zamenjali ga bodo magnetofonski trakovi in tranzistorji v razvedrilo številnih vnukov.
Koliko lepih spominov nosita
nagubana obraza. Delala sta od rane mladosti, okusila begunstvo in grozote dveh vojn, preživljala sta bedo in radost obenem, ko se je družina večala. Znoj in trud, skaljen na kraških lehtih in večna skrb zaradi suše in davkov, ni upognila njune ljubezni do družine in sveta, id ju je obdajal.
Spomin «zlatih zakoncev» se bo danes za kratek čas ustavil na tistem dnevu pred petdesetimi leti, ko je svatovska druščina za njima krenila pes iz Rošotove hiše preko glavnega trga v cerkev. Takratno mladostno radost in pogled na novo življenjsko pot, bo danes strnila številna Ivane-
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Prima pagina». J. Lemon in V. Matthau. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Airport 75». C. Heston. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Il pianeta selvaggio». Barvna risanka.
CENTRALE 16.00-21.30 «Giù la testa». R. Steiger in J. Cobum. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 «Ultimo tango a Parigi». M. Brando in M. Schnei-der. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Profondo rosso». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «No... non parlo». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Tihi maščevalec», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Svet Abota in Kostela», ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Deček in violina», jugoslovanski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Manuel Vitale, Barbara Polo, Roberto Castignetti, Mitja Pahor, Nicola Feresin, Monica Moran-di, Daniele Grion, Alessio Dejana.
SMRTI: 36-Ietni upokojenec Nevio Braida, 36-letni upokojenec Alojz Kocjančič, 63-letni upokojenec Bruno Sfi-ligoi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini. Korzo Verdi 57, tel. 2879.
srcurroiiTurrLtTtuni zc: ^ ^ —1 * -
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Sant’Antonio, tni^ Romana, tel. 40-497,
DOLGOLETEN BOJ PROTI TUJEMU KAPITELU
Nacionalizacija naftnih vrelcev pogoj za splošni razvoj Venezuele
Zmanjšanje zalog petroleja narekuje smotrno izkoriščanje največjega bogastva države
Venezuelska vlada je s pospešenim postopkom prišla do odločitve, da postopoma nacionalizira izkoriščanje naftnih ležišč, ki so zdaleč največji vir dohodkov za državno blagajno z 90 odst. tujih deviz.
Odlok vlade ni prišel nepričakovano, saj se o nacionalizaciji govori že od zadnje volilne zmage na-predneje usmerjenih političnih sil. Preseneča le naglica s katero je prišlo od govoric do točnih odločb.
Nafta je bistveni del venezuelskega življenja že točno 100 let, kajti prav leta 1875 je narava prispevala k temu, da je človek odkril prva ležišča črnega zlata. Po potresu v pokrajini Cucuta so opazili, da je iz razpoke na tleh prihajala na dan mastna črna tekočina. To se je zgodilo na plantaži kave, ki je bila last Manuela Pulida.
Stari španski imperij, katerega last je bila nekoč Venezuela, je sprva spravil pod državno varstvo le rudnike raznih kovin, z uveljavljenjem drugih snovi pa je v 18. stol. postavil pod nadzorstvo krone tudi bitumene ali «zemeljske sokove» kot so jih tedaj imenovali.
Za začetek moderne naftne industrije ne smemo smatrati teh odlokov španskega kraljestva, temveč komaj datum 27. avgusta 1859 ko je Edwin Drane blizu mesteca Ti-tusville v Pennsylvanii odprl prvi vrelec nafte, ki je prozvajal 30 sodov na dan.
Na haciendi Manuela Antonia Pulida, ki se je od tedaj imenovala «La Alquitrana» so leta 1878 odprli prvi vrelec nafte. Pulido je imel tedaj bogatega prijatelja: mladega posestnika Juana Vicenta Gomeza, ki je čez nekaj let prišel na oblast in se kot prvi diktator izredno obogatil s tem, da je dajal v najem površine za vrtanje naftnih vrelcev.
Neki venezuelski kronist tiste dobe je tako opisal obisk Gomeza pri Pulidu:
«Oči Juana Vicenteja so zažarele ko mu je don Antonio pokazal sod črne tekočine. Tekočina se je z enostavnim postopkom lahko spreminjala v kerozen (petrolej) in ko je Juan Vicente s prsti mešal tekočino je pomislil na svetilke svoje haciende. Zvečer se je na svoje posestvo «La Mulera» vrnil s posodo kerozena in sosedi so tistega nedeljskega večera lahko opazili skozi okna svetlobo, ki je bila neprimerno večja od tiste katero so dajale sveče.»
' Malo potem, ko je začel Pulido sicer nerodno, vendar redno črpati nafto, je nastala prva trgovska družba «Compania Petrolera de Ta-chira», ki pa ni nikoli prodrla in je zato le zgodovinska epizoda.
Vdor velikega kapitala v Venezuela beležijo v letu 1921 ko so si severnoameriške in evropske družbe zaželele lagune Maracaibo, kjer je bil odkrit vrelec, ki je lahko sam dajal kar 1000 sodov nafte na dan. Podlaga, tej akciji je bila postavljena že prej. Leta 1862 se je namreč v naftni industriji pojavilo ime Rockefeller. John D. Rockefeller je vse svóje imetje investiral v nafto in ustvaril vrsto družb, ki so Začele delovati s konkurenčnimi cenami v Kanadi, Peruju, na Bližnjem vzhodu in v nekaterih karibskih deželah. Leta 1921 je Rockefeller ustanovil Standard Oil de Venezuela, leta 1928 pa Creole Petroleum Corporation. V Evropi pa se je medtem močno povzpela Royal Dutch združena s Shell, ki je skupno s Standard in British Petroleum dobila največ pri izkoriščanju venezuelskih bogastev.
Prvi poskus, da bi prišlo podzemsko bogastvo pod državno nadzorstvo so zabeležili že pod diktaturo Cipriana Castra, še preden se je razvila naftna industrija. Bolj aktualen je bil tedaj asfalt. Castro pa je konec koncev želel obogatitev samega sebe in njegove barbarske podvige proti domačim političnim nasprotnikom so izkoristile mednarodne družbe, ki so ga iz «človeka ljubnih» razlogov odstranile z običajnim vojaškim udarom.
Na oblast je prišel že v začetku omenjeni Juan Vicente Gomez, ki je brez prevelike izbire mriod zagotovil dobo «družbenega miru in reda». Gomez je neizmerno obogatel in ko je leta 1935 umrl, je država zaplenila njegovo imovino, ki je bila ocenjena na 200 milijonov dolarjev. Njegova politika se. je uradno imenovala «politika v korist narodu» in dovoljenja za izkoriščanje nafte so bila izstavljena na imena venezuelskih državljanov. Pod imeni teh državljanov pa so se kriva-li tuji interesi.
Dejansko so celotno nadzorstvo nad venezuelsko nafto vedno držale v svojih rokah velike kapitalistične družbe, politično pa ZDA, ki so po mili volji večale ali manjšale proizvodnjo in Venezuelo celo prisilile, da je od tujih družb kupa vala nafto iz svojega podzemlja.
V zadnjih letih so se vedno pogosteje pojavljali glasovi in študije o venezuelskem gospodarstvu in o njegovi odvisnosti od nafte. Poudarjalo se je, da pomeni črpanje nafte Stalno izkoriščanje Venezuele. Nafta bi ne smela predstavljati samo izvozne postavke (z največjimi ka ristai za tuji kapital), temveč bi morala ustvariti podlago domačemu gospodarstvu, kjer bi igrala nafta zaradi manjšanja zalog vedno manjšo vlogo.
Prvi pobudnik nove politike je bil Juan Pablo Perez Alfonso, ki je tudi prvi ustanovitelj združenja držav izvoznic nafte. Venezuelski parlament se je prvič izrekel o nafti leta 1971 z zakonom, ki je predvideval, da morajo tuje družbe predati nadzorstvo vseh naprav državnim organom do leta 1983. Predaja ni predvidevala nobene odškodnine. Nove študije, ki so odkrile, da so samo v zadnjih desetih letih dobič-
ki tujih družb trikrat presegli začetne investicije so dale povod za splošno mobilizacijo javnega mnenja v korist domovine in ta politični pritisk je pospešil nacionalizacijo narodnih bogastev.
Bruno Križman
Naravna živila so nezakonita
Ali je današnja italijanska zakonodaja glede izdelave in prodajanja živil umestna, pametna, ali pa je celo škodljiva za človeško zdravje? O teh vprašanjih že dalj časa razpravljajo po časopisju in specializiranih revijah. Zanimiv je odgovor, ki ga je v teh dneh dal Luciano Pecchini iz centra človeške evbiotike otroške bolnišnice «Vittore Buzzi» v Milanu in ki ga je objavil milanski «Corriere della Sera». V svojem prispevku Pecchini trdi, da državne norme glede izdelave in prodajanja živil ne odgovarjajo današnjim pa trebam. Javnost je bila že opozorjena večkrat, naj spremeni sva je prehrambene navade ter naj zniža uporabo steriliziranih ali preveč rafiniranih jedil, ki skupno s preveliko uporabo določenih proizvodov (meso, živalske maščobe, sladkor) naj bi bili odgovorni za povečano število raznih bolezni. Te gredo od zaprtja do zobne gnilobe, raznih bolezni srca in ožilja ter celo do rakastih obolenj. Da bi se preprečile te bolezni, bi bilo treba uživati več naravne nerafinirane hrane ter še posebej žitarice, stročnice in rastlinske maščobe.
Toda tisti potrošnik, ki se je že prepričal o oportunosti te spremembe v svoji prehrani in ki bi hotel izvajati ta načrt, se je verjetno že prepričal, da je kaj takega skoraj nemogoče. V navadnih trgovinah z jestvinami in v supermarketih je praktično nema goče najti večji del naravnih hranil, ki so bistvenega pomena za ohranitev zdravja, kot na primer
integralni kruh z naravnim vzhajanjem, testenine pripravljene z integralno ali poiintegralno moko, nerafinirani sladkor, nerafinirani in neoluščen riž, nerafinirana semenska olja ali pa integralno morsko sol.
Na prvi mah bi se zdelo, da ni mogoče kupiti teh proizvodov, ker naj bi bila industrija v hudih škripcih, če bi se ponovno lotila njihove izdelave, saj tega ne dela že več desetletij. Problem pa je čisto drugačen in zelo bolj zapleten, ker ne gre samo za dobro voljo ali za tehnične težave. Zdelo se bo čudno, toda res je, da največjo težavo predstavljajo prav državni zakoni glede prehrane.
Kakšen sloves si je pridobila slo venska partizanska zdravnica dr. Bidovec-Franja tudi izven svoje domovine priča tudi naslednja slika: prejšnjo nedeljo so jo ob srečanju zdravnikov in osebja ter ranjencev slovite bolnišn ice pri Cerknem pozdravili tudi iz letniki iz Bologne
.................................milili.Hlinili.m.................
URBANIZACIJA, NOV POJAV, PRIZADEVA TUDI SOVJETSKO ZVEZO
Veletok vaškega prebivalstva se je izlil v velika gospodarska in upravna središča
"N
Samo v lanskem letu je notranje preseljevanje naraslo na 16 ali 17 milijonov ljudi • Rajonski koelicienti za plače v krajih, kjer potrebujejo delovno silo
Z današnjo možnostjo gibanja vsak človek v svojem življenju (poprečno 70 let) menja svoje bivališče navadno štiri ali petkrat. Ogromna večina teh gibanj gre na rovaš tistih, ki so stari od 15 do 30 let. Preseljevanje prebivalstva je torej mladinski pojav.
Leta 1973 se je vselilo v mesta Sovjetske zveze 9,925.000 ljudi:
6,373.000	jih je prišlo iz drugih mest, 3,552.000 pa iz vasi. Koliko je prehodov (s spremembo naslova) bilo v prometu med vasmi, ni točno znano. Sodeč po rezhltatih zadnjega popisa prebivalstva in
aiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuuiumiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiil
RESNIČNI ZMAGOVALEC BIENALA
AMERIŠKI FILM VSEH OBDOBIJ
Filmski «svet» z maksimumom harmonije in protislovij
(Od našega dopisnika)
BENETKE, septembra. — Morda je napačno govoriti o «zmagovalcih» v primeru manifestacije, ki ne predvideva nagrad. Vendar lahko izrazimo kot simptom dejstvo, da je bil letos ameriški film osrednji objekt beneškega Bienala, posvečeni so mu bili retrospektiva (dela Davida Warka Griffitha in nemega filma), obširni del «informative» (se pravi novih filmov) in seminar (o filmu in kulturni industriji v ZDA v letih 10 in 20; tudi drugi seminar o proizvodnih načinih in pomenskih strukturah filma, je v veliki meri obravnaval ameriški film).
Dejstvo se nam zdi zelo. zanimivo, ker menda pomeni, da se končno uveljavlja zavest, da je razvoj ameriškega filma osrednji za razumevanje vse svetovne kinematografije. Obravnavajmo vendar vsak del manifestacije posebej .čeprav lahko izrazimo tudi skupno mnenje, da je v vseh obdobjih ameriški film imel to o-srednjo vlogo.
Videli smo torej v retrospektivi bolj in manj znane filme mojstra Griffitha: nekatera so res presenetljiva dela. Videli smo tudi filme sodobnikov De Miha, Incea, Robertsona, Maurica Tourneura, Henryja Kinga, Borzaga in drugih. Videli smo tudi izbor pravih začetnikov ameriškega filma, hiše Edison in režiserja Édwina S. Parterja. Vsa ta dela kažejo skrajno umetniško aktualnost in prednost ameriškega filma nad ostalimi v istem obdobju.
Seminar o filmu in kulturni industriji v ZDA v prvem dvajset-letju našega stoletja je imel predvsem zaslugo, da je nudil udeležencem skupino devetih zvezkov, ki vsebujejo obsežno, malo razširjeno dokumentacijo o temi. Nastopi na seminarju samem pa so bili včasih žal preveč odmaknjeni od resnične raziskave nad filmom obdobja.
Na drugem seminarju pa so i-skali odnos med proizvodnim sistemom, v katerem nastane film, in njegovo notranjo pomensko strukturo: zaključek je bil. da je ta odnos tesnejši, kot se je doslej zdelo Med nastopi so vredni o-membe predvsem tisti, ki jih je pripravila organizacijska skupina Unità Produttiva UK, Adriano A-prà, Angelo R. llumouda. Mancini in Cappabianca. .. Tudi tu je izpadlo, da je razumevanje ameriškega filma osrednje tudi za razumevanje ostalih momentov filmske zgodovine.
Končno, v izboru novih filmov ie bilo prikazanih nekaj del. h. pričajo, da je še danes ameriška kinematografija najživahnejša. čeprav mnogi govorijo (in deloma po pravici) o krizi. Omenili bomo predvsem ciklus del režiserja-igralca Johna Cassavetesa, ki se postavlja med uradno in underground proizvodnjo («Husbands». «Minnie and Moskowitz», «A V/oman under thè
Influence»). Nato dve lepi deli, ki jih je proizvedel, a ne režiral, režiser Roger Corman: Montea Hellmanù «Bom to Kili» in Bartolov «Death Race 2000». Zanimivi so še Boba Rafelsona «King of Marvin Gardens», Lumetov «Child’s Play» in Malickov «Bad-lands».
To. kar daje morda prednost ameriški kinematografiji pred o-stalimi, je verjetno dejstvo, da ji je uspelo povezati elementa kolektivne in individualne domišljije. Zgradila je filmski «svet», v katerem maksimum harmonije skriva maksimum protislovij.
S. G.
NA FILMSKIH PLATNIH
Filmi Francoza Clauda Chabrola
Francoski režiser Claude Cha-brol je eden najpomembnejših «no-vovalovcev», se pravi filmskih avtorjev, ki so se izkazali v začetku 60. let z delom, ki se je navezovalo na kritični boj revije «Ca-hiers du cinéma». Med «novova-lovci» (Truffavi, Godard, Rohmer, Rivette. . .) je verjetno Chabrol ostal najbolj vezan na eno izmed komponent tistega kritičnega boja: ljubezen do klasičnega filma, predvsem do ameriškega.
Klasični film pomeni določen ritem, določeno pojmovanje prostor-sko-časovnih odnosov v pripovedi, pomeni pa predvsem delovanje v okviru določenih, «organiziranih» filmskih zvrsti. Zato so vsi Cha-brolovi filmi povezani s to filmsko tradicijo: v nekem smislu so še vedno kritična dela, kajti njihov namen je predvsem izraziti določeno interpretacijo klasičnega filma.
Zadnje dni sta se prikazala na filmskih platnih dva režiserjeva filma, «Gli innocenti con le mani sporche» in «Profezia di un delita», o katerih bomo obširneje pisali posebej.
Obenem pa smo pred kratkim, imeli priložnost gledati po italijanski televiziji dva srednjeme-tražna filma, ki jih je Chabrol posnel po dveh povestih velikega pisatelja Henryja Jamesa: «De Grey» in «La panchina della solitudine». Literarni referent je navadno v klasičnem filmu sekundaren, vedno je vključen v filmsko dimenzijo. Charbol je poskusil zanimiv eksperiment: povezal je skrajno zvestobo do literarnega izvirnika z zvestobo omenjeni filmski tradiciji. Rezultat je precej očarljiv: dosti bolje bi ga lahko ocenili, ko bi filma lahko gledali v barvah (fotografijo je posnel običajni sodelavec Jean Rabier; tudi pri glasbi je zopet sodeloval s Chabrolom Pierre Jansen).
S. G.
po nekih raziskavah se lahko domneva, da je to število znašalo o-koli 5 milijonov. Spričo tega naj bi število preselitev znašalo od 16 do 17 milijonov.
Raste število vaških prebivalcev, ki se izseljujejo v mesta. Naj navedemo nekaj številk, ki veljajo za zadnja štiri razdobja: od leta 1962 do 1964 se je število prebivalcev v mestih povečalo za 1 milijon 517.000, v razdobju 1965 -1967 za 1,555.000, med 1968 - 1970 za 1,759.000 ter končno od 1971 -1973 za 1,923.000. Indeks porasta je naslednji: 100 v prvem razdobju, 102 v drugem, 116 v tretjem in 127 v zadnjem.
Pri vsem tem pa je zelo važna razlika pri odhodih vaškega prebivalstva na raznih področjih: v Turkmeniji, Tadžitistanu in Uzbekistanu so v mesta odšli štirje prebivalci na tisoč, v Beli Rusiji in v Rusiji pa 26. Zelo majhno je število ljudi, ki zapuščajo vasi v Gruziji (šest na tisoč), Arzerbaidžanu in Armeniji (sedem), Kirgiziji (devet), Moldaviji (deset) znatno pa večji v Kazakstanu (16), Letonski (17) ter še posebej v Litvaniji (24). Kot posledica tega se število vaškega prebivalstva v nekaterih krajih hitro manjša, v drugih pa hitro raste. Pomembno vlogo pri spremembi števila vaškega prebivalstva igrajo tudi razlike v stopnji rojstev.
Cesto menijo, da je odhajanje prebivalstva iz vasi samo škodljiv pojav proti kateremu se je treba boriti z vsemi silami. V takih primerih skušajo zadržati vaško mladino tudi tam, kjer bi bilo treba omogočiti njen odhod.
Glavni kriterij, ki se uporablja sedaj za ocenjevanje racionalnosti odhajanja vaškega prebivalstva, je bilanca delovnih rezerv. Dogaja pa se, da je v vaseh Srednje A-zije, Zakavkazja, severnega Kavkaza, Moldavije in v nekaterih drugih krajih mnogo več delovne rezerve kot bi je bilo potrebno za tamkajšnje gospodarstvo. Pravzaprav je te deiovne sile preveč ravno zaradi majhne premičnosti prebivalstva. Toda v nekaterih o-krožjih pa je odhajanje prebivalstva preveliko ter zato ustvarja resne gospodarske in socialne probleme. V pasu ZSSR izven Črne zemlje, na primer v Sibiriji ter v nekih drugih okrožjih je težnja, da se vaško prebivalstvo zadržuje doma, popolnoma opravičena. Dejansko je brez take politike nemogoč porast kmetijstva, ki je predviden za te kraje.
Tisti, ki odhajajo iz vasi, gredo predvsem v velika mesta (z več kot sto tisoč prebivalcev). Kolikor je mesto večje, toliko bolj privlači. Posebno privlačna so glavna mesta in mesta «milijonarji». Prebivalstvo manjših mest se tudi zliva v večja. Poleg tega pa manjša in srednja mesta večkrat opravljajo funkcijo «prehodnih» točk.
Stopnjo privlačnosti mest je mogoče ugotoviti tudi na podlagi tega, kolikšen je njihov prirastek prebivalstva. Vzeto v celoti je leta 1973 odpadlo na vsakih tisoč prebivalcev, ki so prišli, drugih 808, ki so odšli. Poprečni prirastek mestnega prebivalstva, ocenjen na ta način, je znašal torej 192 ljudi. Toda v mestih z več kot pol milijona prebivalcev ter v republiških središčih je ta prirastek znašal 286, a v vseh drugih mestih pa 165. Kot se vidi, je razlika o-gromna. V Moskvi je prirastek še večji: 415 ljudi, v Tbilisiju 421, v Taškentu 444, a v Minsku celo 526.
Večina preseljevanj se odvija v okvirih velikih gospodarskih rajonov v državi: skoraj tri četrtine. Vendar pa je tudi preseljevanje med gospodarskimi rajoni prav tako precejšnje. Najpomembnejše medrajonsko preseljevanje zadeva sosedne rajone.
V zadnjih letih opažajo velik priliv priseljencev na Daljni vzhod. Tamkajšnje prebivalstvo je v štirih letih zraslo za 9 odstotkov, medtem ko skupni porast v ZSSR znaša 3,8 odstotka. Preseljevanje pa je skoraj popolnoma odpravilo
naravni prirastek prebivalstva na Uralu in skoraj polovico prirastka v Zahodni Sibiriji. Če gledamo na ta položaj v celoti, lahko rečemo, da je kot posledica med-rajonskega izseljevanja v teku premeščanja prebivalstva ZSSR v smeri juga.
V zadnjih letih se dela mnogo na tem, da bi se usmerila stihija preseljevalnih procesov na splošno ter še posebej gibanj prebivalstva med raznimi rajoni. Posveča se velika skrb izboljšanju življenjskih razmer prebivalcev v rajonih, kjer primanjkuje delovne sile. V vzhodnih, severnih im nekaterih drugih rajonih so sprejeli tako imenovane rajonske koeficiente za plače, katere v teh krajih prejemajo vsi delavci in u-službenci (prej je to veljalo samo za nekatere kategorije). Plače so se začele večati tudi v vzhodnih rajonih, kjer primanjkuje delovne sile. Predvideva se tudi pospešeni tempo stanovanjske gradnje, da bi tako ustvarili boljše razmere za naseljevanje v prizadete rajone ter preprečili izseljevanje iz njih.
(Po «Literaturnaji gazeti»)
«Air France» leta 1974 80 milijard deficita
PARIZ, 11. — Vest, da je bila francoska letalska družba «Air France» deficitna lani za 542 milijonov frankov (okoli 80 milijard lir), ni presenetila nikogar. Kriza v froncoski družbi je pravzaprav sestavni del splošne krize v mednarodnem letalskem prometu.
Zakaj deficit? Predvsem zaradi stavk (90 milijonov frankov) potem zaradi premestitve terminalov na ultramoderno letališče «Charles De Gaulle» (120 milijonov frankov), uporaba zastarelih letal tipa «caravelle» in «boeing 707 A» (100 milijonov). Druge izgube izhajajo iz napačnih ocen glede razva ja blagovnega prometa. Namesto pričakovanih 10 odst. ali več, se morajo zadoviljiti s 5 ali celo 3,5 odst. K temu je treba dodati še potrojitev cen kerozena.
			
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte si organizirati delovni program že v teku jutra. Sreča vam bo posebno naklonjena.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dan je primeren za manjše nakupe a sebnega značaja. Ne zavračajte na druge krivde za svojo živčnost.
DVOJČKA (od 22. 5. do 22. 6.) Zelo ploden dan, ki pa bo terjal ■ veliko naporov. Odločilen trenutek za reševanje neke družinske zadeve.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne prevzemajte si finančnih obveznosti, katerim niste kos. V družini ne bodite preveč popustljivi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne računajte le s srečo, ampak si tudi zavihajte rokave. Prijetno razpoloženje v družini.
DEVICA tod 23, 8. do 22. 9 ) Ne vztrajajte na stališču, ki bi znalo škodovati vašim interesom. Prijeten izlet.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10) Z napačnimi informacijami vam bodo spodkopali neki posel. S primernim prijemom boste spravili dve sprti osebi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zelo razgiban dan, toda tudi ploden. Tudi v družini se bodo razmere izboljšale.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Izvedli boste načrt, ki ste ga že dolgo gojili. Prijetne vesti o neki vam dragi osebi.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zelo tvegano delo boste morali o-praviti. vendar bo šlo vse prav. Prijeten večer v veseli družbi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Izkoristite svojo domišljijo, ki vam bo v tem trenutku zelo pa trebna. Večer posvetite družini.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Priložnosti bo veliko, a pazite, da bo ste pravilno izbrali. Ne bodite po nepotrebnem ljubosumni.
PETEK, 12. SEPTEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30 Bari: Otvoritev 39. levantskega velesejma
18.15	Program za najmlajše: GIROMETTA, BENI MINO IN BABALU' 18.45 Program za mladino
DOGODIVŠČINE V RDEČEM MORJU
19.15	športni dnevnik Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
Srečanja 1975: ENO URO S FRANCOISOM MITTERANDOM
20.00
20.40
22.45 DNEVNIK
DRUGI KANAL
17.00
17.30 Rim: Konjske dirke
20.30 DNEVNIK
21.00 «HO UCCISO IL CONTE»
Amerikanec Roy trdi, da je ubil grofa Ribero, ker ga je ta izsiljeval. Vplivni parlamentarec lord Sorrington pa pravi, da je morilec on. Na umor naj bi ga navedlo dejstvo, da je njegov zet slabo ravnal s hčerko Luise, ki je morala zato zbežati v Ameriko. In potem je še tretji morilec: nočni čuvaj Mullèt, ki je bil že večkrat kaznovan in ki izjavlja, da je umoril grofa, ker mu je ta zaradi številnih tatvin zagrozil, da bo poklical policijo. Toda trije morilci za en sam umor so preštevilni. In čeprav vsi trije podpirajo svoje izpovedi s precej prepričljivimi dokazi, obstaja še vedno nekaj, ki ne prepričuje. Preiskovalni organi jim dopustijo, da se za nekaj časa srečajo. Ko so sami, trije povedo, da so se že v naprej dogovorili glede umora, odgovornost za katerega pa bi potem ločeno prevzel vsak od njih. Torej nekakšen popoln zločin. Grofa pa naj bi umoril eden od njih, ki bi ga določil žreb. Poleg tega naj bi ta poskrbel za to, da bi domnevna krivda težila vse enako. Osnovni razlog za umor pa je bilo grenko življenje, ki ga je morala prenašati Luise s katero bi se Froy želel poročiti. Mullet se je pridružil obema, ker mu je lord med vojno rešil življenje. Za umor je bil določen Mullet, toda grofa je nekdo že prej ubil. Kdo ga je torej ubil? Zadeva se zaplete, ker se pojavi še neka ženska, ki se tudi obtožuje za umor.
22.20 «Cervelli al quadrato»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Začetek zagrebškega velesejma — 11.05 Šola
17.15 Pisani svet: VIS — H. del mladinske oddaje
18.50	OBZORNIK Slovenski rock 75: Marko Brecelj
Od mlajše kamene dobe do srednjega veka, serija «Umetnost na jugoslovanskih tleh».
Sodelavci sarajevske televizije so podali zgodovinski pregled umetniške tvornosti narodov, ki so živeli ali še živijo na o-zemlju današnje Jugoslavije. Čas od mlajše kamene dobe pa do danes, ki so ga oblikovale selitve ljudstev, osvajanja in vojne, nam je zapustil na tako velikem ozemlju kot je naše, pisano bero kulturne zapuščine.
20.30 DNEVNIK
20.50	Tedenski notranjepolitični komentar
21.10 UMREM OB VSAKI URI — celovečerni film
22.50	DNEVNIK
9.30
10.30
19.05
19.40
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55 Otroški kotiček: Risanke 21.15 DNEVNIK
GOLO MESTO, celovečerni film Pesmi in popevke, zabavno - glasbena oddaja.
21.30
23.00
TRST A
pevke; 20.20 Milanski koncerti;
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- 22-20 Ponovno na sP°redu 2 Nado-
ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
18.Ì5 Umetnost in prireditve; 18.30 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Galerija Simfonična glasba; 19.10 Na počit- melodrame; 9.30 Nadaljevanka; niče; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 9.50 Pesmi za vsakogar; 10.35 Po-Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; letni zabavni program; 13.00 Hit 20.50 Vokalno instrumentalni kón-	y	.
cert; 22.10 V plesnem koraku.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30,
21.20 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.00 Z na-
Parade; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govomi program; 18.35 Glasba pod vedrim neborn; 19.55 Superso nic; 21.30 Popoff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, ■ 8.00, 10.00, 14.00, 16.00,
mi je. . .; 11.00 Glasba in nasveti; 20-00 Poročila; 9.10 Glasbena mati-11.30 Od melodije do melodije; neja- 10-05 Radijska šola za nižjo 12.00 Glasba po željah; 14 00 Tret- st0Pnj° 10-30 Jugoslovanska narod-ja stran; 14.45 V diskoteki; 15.30 na gla,s^a; n-15 Po Tahjimh po-
Valčki in polke;' 16.30 Z nami je...; 16.50 Plošče, 17 45 Tops-pops; 18.15 Kulturna panorama; 18.30 Primorski dnevnik; 18 50 Za
teh; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Popevke brez besed; 14.30 Priporočamo vam. . . ; 15 10
bavna glasba; 19.00 Parada orke- Mla.dina poje; 15.30 Naši poslušal-
stralnih melodij; 19.30 Naši zbori pojo; 20.00 Prenos RL; 21.45 Rock party; 22.10 Ansambel Hubert; 22.30 Simfonični koncert; 23 35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz: 11.10 Stare in nove plošče; 12.10 četrti program:
ci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Glasbeni inter mezzo; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Glasbena medigra, 17.50 človek in zdravje; 18.20 Poletni divertimento; 19.05 Ogledalo našega časa; 19.15 Zvočni signali; 20 30 Obvestila in zabavna glasba; 20.40 Minute z Zadovoljnimi Kranjci: 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00
13.20 Strnjena komedija, 15 00 Stop-pops 20; 22.15 Oddaja o mor-Program za mladino; 16.00 Sončni- ju in pomorščakih; 23.20 Besede in
ca; 17.05 Simfonična in komorna glasba; 19.30 Nove italijanske po-
zvoki iz logov domačih: 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz.
.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
FRANCE BEVK
TIN IN CENE STA POBEGNILA
Tin ni govoril kor tako, kakor da bi sanjal. Vsaka beseda je imela trden stol. Cene še ni bil v Kopru, vendar je vedel, da ondi pristajajo ladje, ki prihajajo z vseh strani sveta. Iz zgodb, ki jih je kdaj bral, je vedel, da mornarji včasih vzamejo na ladje kakega dečka, da jim pomaga v kuhinji. S tem si služi vožnjo.
«Kam se bova peljala?» je vprašal.
«V Afriko!» se je Tin sproti izmišljal. «Tam bova jedla banane in dateljne, a za žejo pomaranče.»
Cenetu je drhtelo srce. Vse, kar je dotlej bral o Afriki, mu je poblisknilo v glavi. Banane, dateljni in pomaranče — prav! In zamorci, ki na treskanje bobnov plešejo okoli kresov: kakšno doživetje!
Izrekel je pomislek.
«Kaj pa kače in levi?»
«Saj niso povsod v Afriki same kače in levi,» je menil Tin. «Kaj pa živali in ptiči s pisanim perjem,» se je spomnil na žežinega papagaja.
Bila sta domenjena. Cene je bil na videz navdušen, vendar nekam zamišljen. Pa se ne bo premislil. Tin mu ni popolnoma zaupal.
«Prisezi, da se ne boš premislil — ali pa boš mačjo kri lizal!»
«Prisežem!» je Cene ponovil s trepetajočim glasom, «ali pa bom mačjo kri lizal.»
Ob tej strašni prisegi ga je mrzlo spreletelo po hrbtu. To je bila zanj prisega nad vsemi prisegami.
ŠESTO POGLAVJE
Poldan še ni odzvonilo, ko je mati klicana Tina h kosilu, da se je razlegalo po vsej vasi. Cene ni imel toliko poguma, da bi se pokazal očetu. Ostal je v rogovili kostanja. Tin mu je obljubil, da mu prinese kruh.
Tinovo kosilo je bilo ta dan zabeljeno z očitki in grožnjami. Mati mu je vzela pračo in jo zagnala na ogenj. Tako mu je bilo, kot da se mu srce cvre ob žerjavici.
«Zaradi denarja za razbito šipo se boš zmenil z očetom,» mu je rekla.
Tinu je zastal grižljaj v ustih. Če je šlo za denar, oče ni poznal milosti. Tolažil se je z mislijo, da je še daleč do sobote, ko bo zopet videl očeta.
Potlej bo pa že kdove kje po svetu. Strah pred očetom mu je še bolj potrdil misel na beg.
Medtem ko je mati pomivala posodo, je za njeniiri hrbtom odlomil pol štruce kruha in ga zapel pod jopic-
«Kam pa zopet?» ga je vprašala mati, ko je stal ze na pragu.
«Cene me čaka,» je odvrnil.
Mati ga ni zadrževala. V hipu je bil zopet na kostanju in gledal Ceneta, ki je mulil kruh. Dečka sta skozi zeleni® opazovala življenje na vasi. Ni jima ušlo, da se je kovu vrnil v kovačijo. Zopet so odmevali udarci kladiva, čaka la sta, da bo mojster zaprl kovačijo in odšel kot vsu večer v gostilno na kozarec vina in na pomenek s sose •
A tisti čas do noči se je zdel Cenetu strašno dolg. u ga hotelo biti konca. Ko sta dečka uzrla kovača, ki i® s proti gostilni, se je Cene šele upal domov. Srce mu I trepetalo kot ujeta ptička, ko je stopil čez prag.
«Za božji čas!» je teta vzkliknila, ko ga je zagleda a. «Kod si pa hodil?»	0
Cene je zajokal. Bil je nenadoma tako mehak, da ^ se mu tresle noge v kolenih. Le malo je manjkalo, Pa se bil izdal, da misli na beg. Zadržala ga je le stras prisega.
(Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT
12. septembra 1975
NOGOMET
PUNTARJEV MEMORIAL NA PROSEKU
PO ZMAGI NAD GAJEVCI PRIMOREC V POLFINALU
Drevi (ob 20.30) Breg ■ Bornio - Brežanom zadostuje za vstop v poifinale remi
Gaja — Primorec 0:1 (0:0)
GAJA: Naturai, Stranščak, Sava-rin, Križmančič, Vrše, Rismondo, Zuzich, Kalc, Milkovič (80. min. Gabrielli), Grgič, Baldasin (I. Grgič).
PRIMOREC: Maglica, Covacevich, Sluga, Manzutto, Sosič, Fortezza, V. Možina, D’Este (87. min. B. čuk), B. Kralj, Križmančič, M. Kralj.
Strelec: 88. min. Mauro Kralj.
Sodnik: Krašovec iz Trsta.
Gledalcev: 450.
V okviru Puntarjevega memoriala se je pričakovani derbi med Gajo in Primorcem zaključil v korist Trebencev, ki so s tem zmagali V skupini A in se uvrstili v polfinale.
Trebencem bi zadostoval za kvalifikacijo tudi remi in zato so predstavniki Pirmorca _ igrali precej o-brambno. V napadu so pustili le Križmančiča in M. Kralja, medtem ko so na sredini igrišča igrali Fortezza, V. Možina, D’Este in B. Kralj, če je bila taktika Primorca popolnoma pravilna, nismo razumeli taktične razporeditve gajevcev.
Tudi Gaja je igrala le v dvema pravima napadalcema, Kalcem in Grgičem. Prvi je tokrat precej razočaral saj je, kot po navadi, vztrajal pri nepotrebnih driblingih, medtem ko je Grgiča popolnoma nadigral branilec Sluga. Zato je razumljivo, da bi Gaja morala nekaj menjati. Posebno čudna se nam je zdela vloga, ki jo je igral sicer odlični Zuzich (najboljši v vrstah Gaje), držal se je vedno pred prostim Savarinom. Res je, da se je S tako igro polastil mnogih žog pred svojim kazenskim prostorom, vendar je na sredini igrišča nastala vrzel, če pomislimo še, da je Baldasin bolj skrbel za kritje V. Možine, kot za gradnjo igre in da je Milkoviča (sicer v začetku z grobimi prekrški) ustavil Sosič. Breme sredine igrišča je tako slonelo le na Rismondu, saj je Vrše jasno pokazal, da se znajde bolje v vlogi branilca, ki razbija igro, kot pa v vlogi krilca (zasledoval je B. Kralja), ki mora graditi igro.
Tekma je bila vsekakor precej živahna, škoda, da sta enajsterici
tiiitiiitifiiniliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUI„IIII„m,I,nil,lii,lll,,,IIIIII,lllinilllll|ll,||||||||||||||||||||
nogometni forai veiiranov «m. period
Primorje klonilo močnejši Ponziani
Strelca sta bila Venturini in Forti (2)
v začetku bili nekoliko preostri, kar je sodnik postopoma zaustavil in preprečil grobo igro.
Gaja se je v zaključnem forsingu pokazala solidnejša od Trebencev. Ta forsing pa je bil usoden za «zeleno-rumene», ker je s hitrim protinapadom tik pred koncem M. Kralj v sprintu pustil za netami branilce Gaje in premagal Naturala.
Najboljši v vrstah Gaje je bil Zuzich, v vrstah Primorca pa Sluga.
Sinoči je v okviru Puntarjevega memoriala Opicina premagala Auri-sino s 5:1 (2:0).
Drevi bo ob 20.30 na sporedu tekma Breg - Domio.
B.R.
NAMIZNI TENIS
V ORGANIZACIJI ŠZ BRDA
V Steverjanu se nadaljuje športni teden
Ponziana — Primorje 3:0
(2:0)
PONZIANA: Crusi, Svard, Farina, Pescatori, Marzari, Kirtmayer, Ruan, Frontali, Forti,, Venturini, Plesni.
PRIMORJE: Canciani, Starc, Bu-kavec, Sardoč, Delise, Trampuš, Živec, Pertot (Ukmar), žuži , Bogateč (Verginella), Milič (Timeus).
Sodnik: Faggin; stranska: Finda in Antonelli.
Strelca: 23. min. Venturini, 38. in 50. min. Forti.
Gledalcev: 50.
Kot je bilo pričakovati so veterani Primorja doživeli proti močni Ponziani za:	':n poraz. Tržačani
Šo gospodarih na igrišču dejansko od začetka do konca tekme.
Že po prvih udarcih je Ponziana
•iiiiiiumiiiiiiMiiii.iiiiiiiiiiiiiiiHinuminimmmm
iiliVKSI ILA
Športno društvo Primorje priredi na Proseku dne 14. t.m., eb priliki Puntarjevega memoriala
ŠPORTNI PRAZNIK Bogato založeni kioski s klobasa-nd. piščanci in dobrim vinom bodo delovali od 16. ure dalje. Od 20. do 1. ure pa bo na sporedu ples * ansamblom «Pomlad».
Vabljeni
* * #
SPDT priredi svoj tradicionalni DAN TRŽAŠKIH PLANINCEV ‘L t.m. na Nanosu, ob vsakem vre-"ttuu, s sledečim programom: zbi-rMišče ob 9.30 v Razdrtem pred gostilno, ob 10. uri start tekmoval-nega pohoda na Nanos v izključno Pianinski opremi. Prijavijo se lah-skupine do treh udeležencev in “fužine. Nagrade bodo za najboljšo skupino in najboljše družino, opoldne bodo na sporedu zabav-a tekmovanja in piknik.
SPDT priredi L izlet sezone a Triglav, rezerviran za smučarje. Vodi trener in vodič Rasto Fur-aij. Izlet bo od petka, 12. do ne-,‘Je, 14. t.m. Zbirališče v Vratih v Petek zvečer.
.Potrebni so dobri čevlji in zim-5,Sa oprema.
Zadnji avtobus odpelje iz Mojstrane v Vrata ob 18.30.
potisnila Prosečane na njihovo polovico igrišča ter gradila svoje akcije tako, da je bila obramba Primorja stalno pod pritiskom. «Rde-če-rumeni» so od časa do časa sprožili kak protinapad, toda tržaška obramba je bila vedno na mestu. «Relo-modri» so že v prvem polčasu dosegli zasluženo prednost dveh golov.
V nadaljevanju srečanja se stanje na igrišču dejansko ni spremenilo, čeprav so Prosečani zamenjali nekaj igralcev. Bili so živčni, na dan pa je prišla tudi utrujenost, kar je Ponziani le še olajšalo delo pri povišanju rezultata še za en gol.
S tem se je tekma dejansko že končala, čeprav je imelo Primorje tik pred koncem lepo priložnost za zadetek, vendar je bil Timeus pre-počasen.	i
Izid te tekme daje Ponziani mož-
V Števerjanu se nadaljuje športni teden, ki ga prireja športno društvo Brda. V torek je bilo na sporedu tekmovanje v namiznem tenisu, katerega se je udeležilo veliko mladink in mladincev. Rezultati so naslednji: MLAJŠI (finalni del):
Damjan Terpin - Pierpaolo Gerani	2:1
Damjan Terpin - Franko Con-zutto	2:0
Franko Conzutto - Piearpaolo Gerani	2:0
LESTVICA: Damjan Terpin 4 točke, Franko Conzutto 2, Pierpaolo Gerani brez točke.
DEKLETA (finalni del):
Nives Gravnar - Sara Komjanc 2:0 Karolina Gerani - Sara Komjanc 2:0 Karolina Gerani - Nives Gravnar	2:0
LESTVICA: Karolina Gerani 4, Nives Gravnar 2, Sara Komjanc brez točke.
STAREJŠI (finalni del):
Darij Maraž - Rino Dornik 2:0 Stanko Škorjanc - Rino Dornik 2:0 Stanko Škorjanc - Darij Maraž 2:0 LESTVICA:	Stanko Škorjanc 4,
Darij Maraž 2, Rino Dornik brez točke.
NAJMLAJŠI (ekipno):
LESTVICA: Damjan Terpin in Andrej Terpin 4, Franko Conzutti in Marko Terčič 2, Pierpaolo Gerani in • Marjan Prinčič brez točke.
Športni teden se bo nadaljeval po naslednjem ’ sporedu: danes bo na vrsti kolesarstvo, jutri bo tekmovanje v atletiki, v nedeljo bo tekma v nogometu za najmlajše ter v «tuče-
JUTRI IN V NEDELJO V OKVIRU 10-LETfiiCE KOŠARKARSKE DEJAVNOSTI ŠZ BOR
Olimpija (Ljubljana) ali Patriarca (Gorica)?
Turnir sodi med največje letošnje prireditve v zamejstvu - Igrali bodo v Dolini
Da bi primerno proslavil 10-letnico svoje košarke, bo Bor priredil jutri in v nedeljo mednarodni turnir v Dolini z udeležbo ljubljanske Olimpije, go-riške Patriarce, tržaškega Pallacanestra Trieste in, seveda, svoje ekipe. Turnir bo vsekakor zanimiv in to iz več razlogov.
Prvič: videli bomo ljubljansko Olimpijo proti obnovljeni ekipi Pallacanestra Trieste (bivšega Lloy-da), ki bo nastopila s svojim novim Američanom Wrightom. Zanimivo bo videti Olimpijo brez svojega najboljšega centra Vinka Jelovca, ki je na tem, da odpotuje na služenje vojaškega roka. Trener Peter Brumen bo moral namreč kmalu poiskati nov sistem igre, da bi nadoknadil to veliko vrzel — odhod enega najboljših jugoslovanskih centrov Vinka Jelovca.
Turnir pa bo zanimiv tudi zato, ker bomo, čeprav posredno, lahko videli v boju dva naša deželna kluba, ki se bosta potegovala v italijanski A - 2 ligi.
Patriarca iz Gorice je po našem mnenju boljša od Tržačanov. Že na tem turnirju bomo torej priča o moči teh dveh ekip.
Trener Pallacanestra Trieste Marini nam je dejal: «Ne glede na izid tega turnirja, moram pristaviti, da se z veseljem udeležujemo Borove manifestacije. Imeli bomo priložnost igrati proti močnemu nasprotniku, to je proti Olimpiji iz Ljubljane, in za
nas bo to lepa motivacija pred začetkom prvenstva.»	pomlajenim tržaškim moštvom Pallacanestro Trieste	13.00 Nagrajevanje
iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiuiiinM
PRIJATELJSKI NOGOMET
V	nedeljo na Padričah stari proti mladim
V	nedeljo bo na Padričah v okviru športnega tedna Gaje žanimivu srečanje med mladimi in starimi, oziroma med «ledih» in «porečenimi» gajevci.
Za to srečanje so bili izključeni iz enajsteric vsi igralci Gaje, kajti na treningih so se izkazali drugi kot «tehnično boljši» nogometaši. Stari (poročeni), ki jih skrbno trenira Kalc, se pripravljajo v Gro-padi pod «kčricem», postava pa je prava uganka. V taboru mladih pa ima trener Rismondo velike skrbi, kajti ne more jih več dobiti k vadbi zaradi prenapornih treningov v prejšnjih dneh.
Tekma se bo začela ob 16. uri. (Televizijskega prenosa najbrž ne bo).
D. G.
Ljubljanska Olimpija (na sliki) se v-estno pripravlja za novo prvenstvo. Trener Peter Brumen bo letos imel težje delo, saj bo moral računati na dejstvo, da bo zaradi služenja vojaškega roka zapustil moštvo državni reprezentant in eden najboljših evropskih centrov Vinko Jelovac. Na srečo pa se je od vojakov spet vrnil Polanec, ki bo tako ojačil Olimpijine vrste, predvsem pri borbi pod košem. V ekipi spet igra Aljoša Žorga. Tudi Subotič je vidno napredoval. Skratka, Olimpija bi lahko prav letos, brez svojega najboljšega igralca Vinka Jelovca, prijetno presenetila. Že jutri pa bodo Ljubljančani pomerili svoje moči s pomlajenim tržaškim moštvom Pallacanestro Trieste
SPORED
Borovega košarkarskega turnirja v občinski telovadnici v Dolini: JUTRI
Sobota, 13. septembra 1975
18.30	Breg - Bor (dečki)
20.00	Patriarca Gorica - Bor
21.30	Olimpija Ljubljana - Palla-canestro Trieste
NEDELJA 14. septembra 1975
8.30	Breg - Kontovel (dečki)
10.00	Finale za 3 .in 4. mesto
11.30	Finale za 1. in 2. mesto
ATLETIKA
NA UNIVERZIADI V SREDO ZVEČER V GORICI
Tudi Francoz Drut bo startal v Rimu
Svetovni rekorder v teku na 110 m z ovirami se bo tako ponovno meri! s Posterjem (ZDA)
RIM, 11. — Francoska atletska i V italijanski ekipi bo med najvid-zveza je zagotovila, da bo na vse-1 nejšimi člani gotovo Pietro Men-učiliških igrah, ki bodo v Rimu od 18. do 21. septembra letos, nastopil tudi odlični zaprekaš Guy Drut, ki je pred kratkim postavil na svoji progi na nekem tekmovanju v Berlinu svetovni rekord.
nost za vstop v polfinale, Prose- j hju», v ponedeljek bo odbojkarsko čani pa so že izločeni.	srečanje, športni teden bodo sklenili
H. V. Iv torek s štafetnim tekom.
Drut se bo tako tudi na rimskem olimpijskem stadionu srečal z izrednim ameriškim tekačem čez o-vire Charlesom Fosterjem in sjun dvoboj bo gotovo ena osrednjih točk letošnje univerziade.
Za rimske vseučiliške igre se je prijavilo 47 državnih reprezentanc.
SPORI NA TV
RIM, 11. — Vodstvo RAI je sporočilo, da jutri ne bo predvidenega televizijskega prenosa konjskih dirk iz Turina. Na sporedu bi moral biti ob 17.00 na drugem sporedu.
nea, ki je pred kratkim v Palermu pretekel 100 m v času evropskega rekorda (10 sekund).
V Gropadi zaključujejo zadnja dela na igrišču, ki ga bodo odprli v nedeljo
V finalu Scogliettovega turnirja
Po izenačeni igri Bor premagal Polet
Bor — Polet 86:79 (47:43)
BOR: Sancin 19, Žerjal 4, Kralj 6, Vatovec 2, Ražem 4, Klobas 24, Francia, Pertot 6, Guštin 21, Ba-razzutti.
POLET: Sosič A. 20, Vitez 18, Tavčer, Škabar 1, Tavčar, Sosič E. 24, Kraus 16.
PET OSEBNIH NAPAK: Kraus, Francia in Škabar (vsi 2. polčas).
PROSTI METI: Bor 12:22. Polet 9:18.
O tej tekmi bi lahko povedali, da je bila skozi oba polčasa izredno izenačena in je bila vredna finala za prvo in drugo mesto.
Takoj po začetnem žvižgu so po-letovci povedli in z umirjeno igro v napadu ter s požrtvovalnostjo’ v obrambi vodili z dobro mero prednosti do srede prvega polčasa. Vendar se je takrat v vrstah Poleta nekaj zataknilo. Visoki igralci so zgrešili nekaj lahkih metov v napadu, v obrambi pa so jim prisodi] i sodniki nekaj nepravičnih napak. Zaradi tega so morali Openci popustiti pod košema, borovci so to izkoristili ih povedli.
V drugem polčasu so «oranžni» spet začeli z zagrizeno igro. Zaradi tega je moral oditi z igrišča (zaradi petih osebnih napak) Kraus, nato pa še Škabar, vendar je peterka Poleta ponovno naskakovala Bor, toda brezuspešno. Borovci so do konca ohranili prednost, katero so si priborili ob koncu prvega polčasa in tako tudi zmagali.
EKR
oblastem io predstavnikom liska
Poudarjena zahteva po novem športnem središču Prvenstvo se bo pričelo 5. oktobra
DELOVANJE ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 12. septembra ob 20. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah, Konko-nelska cesta 1 (nasproti slovenske šole) skupščina vseh članic združenja. Priporočamo se za udeležbo.
Prve dni oktobra se bo pričelo italijansko košarkarsko prvenstvo A2 lige, v katerem bo nastopila tudi Patriarca iz Gorice. O letošnjem prvenstvu ter o potrebi goriškega športnega središča so razpravljali v sredo zvečer v nekem goriškem lokalu ob priložnosti predstavitve ekipe tukajšnjim oblastem ter predstavnikom tiska.
Predsednik dr. Patriarca je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da čaka goriško peterko težko prvenstvo, v katerem se bo morala pomeriti z močnimi ekipami. Vodstvo, kot je to dejal sam predsednik, pa se je za skorajšnje prvenstvo dobro pripravilo, čeprav je, ekipa, v glavnih obrisih ostala ista, kot lani. Letošnjemu moštvu, ki ga sestavljajo Bruni, Flebus, Savio, Marušič, Furlan, Fortunato, Soro in Gregorat, se bosta pridružila odlični John Garrett in center Cortinovis. Ekipo bo še vedno vodil Riccardo Sales. Dr. Patriarca je nato omenil potrebo po gradnji športne palače, kjer naj bi ekipa dobila primeren prostor za prvenstvo, saj je znano, da je telovadnica UGG premajhna. Italijanska košarkarska federacija je dovolila Patriarci, da bo letos v njej igrala, društvo pa se je obvezalo, da bodo v čim krajšem času zgradili novo, večjo telovadnico.
O vprašanju športnega središča sta spregovorila tudi predsednik UGG Bigot in občinski odbornik za šport Moise, ki sta izrazila željo, da bi občinska uprava poskrbela za to športno središče, s katerim bi zadostili potrebi košarkarskega in marsikaterega drugega kluba. Kot se zadnje čase govori, naj bi športna palača stala na Rojcah, blizu atletskega in nogometnega igrišča.
Medtem pa se goriški košarkarji že vestno pripravljajo na prihodnje prvenstvo, ki se bo pričelo 5. oktobra. Prvo tekmo bo Patriarca odigrala pred domačim občinstvom. Jutri in v nedeljo pa se bo udeležila košarkarskega turnirja, ki ga prireja ŠZ Bor.
P. R.
BOKS
REKA, 11. —■ V soboto bo nastopil v puljski areni jugoslovanski poklicni boksar poltežke kategorije Mate Parlov. Boksal bo proti Argentincu Joseju Egolistu Gomezu.
TURIN, 11. — Znano italijansko košarkarsko društvo Innocenti je menjalo gospodarja: odslej se bo imenovalo Cinzano.
Vsekitajske igre
PEKING, 11. — Jutri se bodo začele v Pekingu letošnje 3. vsekitajske igre. Nastopilo bo 7.000 tekmovalcev, med katerimi bodo prvič tudi športniki s Tajvana.
NOGOMET
MUENCHEN, 11. — Znani za-hodnonemški nogometaš Beckenba-uer je izjavil, da namerava opustiti aktivni šport. Kdaj namerava to storiti ni povedal, vsekakor pa mu pogodba z Bayemom zapade šele leta 1979.
Včeraj so igrali več prijateljskih nogometnih tekem. Nekaj izidov: Atalanta — Sampdoria	2:1
Montecatini — Fiorentina	0:0
Varese — Lecco	2:1
Sovjetska zveza — Island	1:0
(izločilni olimpijski turnir).
VIAREGGIO, 11. - V nadaljevanju evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah so dosegli te izide: Španija — Italija	2:1
Portugalska — Švica	12:1
EDINBURG, 11. — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na travi je zmagala Anglija, ki je v finalu premagala Wales z 2:0.
V nedeljo so se v prijateljski tekmi v Ljubljani srečali veterani bivšega Odreda in Triestine. Zmagali so Tržačani s 3:0. Zgoraj: enajsterici prihajata na igrišče; spodaj: pionirji so izročili nagelj tudi Colaussiju
(foto: E. šelhaus)
1 I
Maj v deželi Sovjetov
I*
ij
13. I
ODKRITJE SREDNJE AZIJE


«Ali je na vse to bilo tudi kaj uradne, da ne rečem uriuLct; „ T,„-Vrv,ar,;u v ; ^ ^ sprožili
jdvno, a ne zaa
■p. Uzbekistana?» sem ga no Povprašal.
ciia ^Potem. ^o je v javnosti izbruhnila senza heifci , z!!avosti starih islamskih običajev, so na najkritič-centrai0- \ St°rili ze*° os,;re ukrepe. Tako je turkmenski skl^r. ni u . mite Komunistične partije sprejel poseben Pa viri l 1° °J,U	Kalimu. Dalje so izvedli široko pro-
ba vac’ ° 1 P?v,osko akcijo proti ostankom preteklosti, lunkHnn^0-0dSi-e posebne. brigade državnih in partijskih Ustanovil’PV' V S° imeli sestanke in predavali o tem. bik rprnihrv Ce ° svete za nove obrede. V kazenski zako-bio trf i*/ 6/P znoya uvedli člen, ki obravnava kajtar-W kaznivn ZadrZeVanJt; P°yočene žene na domu staršev, Zanimivo • Jan|e s kazmj° do dveh let strogega zapora, da sq nr P1)1 v?,em !em P? J6 morda za konec še dejstvo, dea» Jvri; i C-en crta.1 *z zakonika, ker so še do nedav-i , da je postal nepotreben in anahronističen... »
«Torej,» sem zaključil najin zanimivi razgovor na dvorišču islamske medrese v Taškentu, «verjetno o vseh teh akcijah več govorijo, kot pa govore o resničnih koreninah ekonomske in sociološke narave, ki so po tolikih letih pognale nove mladike starodavnih običajev.»
Na to mojo ugotovitev moj sogovornik ni nič odgovoril.
Vrnili smo se iz starega mesta v novi, popotresni Taškent. Kljub novim zgradbam smo občutili bogato in svojevrstno kulturno tradicijo mesta — tudi nova poslopja grade v duhu svoje, uzbeške arhitekture in tako mi bo za vselej ostala v spominu moderna arhitektura visokega, novega hotela Uzbekistan, ki ima svoje celotno, rahlo upognjeno pročelje izoblikovano v arabeskah in le-te dajejo kot nekakšna mreža, pa čeprav iz betona, tej visoki zgradbi lahkoten videz in izviren pečat časa, kraja in prostora.
Zato se je bilo prijetno vrniti spet v hotel, koder sem po obilni večerji v uzbeškem duhu, na mizi je bil neponovljivi ovčji šašlik, podoben našim ražnjičem, samo da so bili ti neprimerno večji in nabodeni na železna nabodala, podobna kratkim mečem.
Sladko sem zaspal to prvo noč pod azijskim nebom in še v spanju sanjal o bodoči poti v Buharo in Samarkand, ki sta me že z zvenom svojih imen vabila v preteklost in vzbujala čarne predstave in privide o nekem daljnem, neponovljivem in skrivnostnem svetu, zgodovini in času.
BUHARA
Nedelja, 4. maj
Prvo noč v Taškentu sem kar dobro prespal, čeprav me je sprva malce le motila časovna razlika pelih ur. Tako sem vstal sicer ob šestih po taškentskem času, ven-
dar je moja domača, ljubljanska biološka ura, kazala komaj eno po polnoči.
Spet smo naložili kovčke, sedli v avtobus in se odpeljali na taškentsko letališče, da bi se od tam napotili proti Buhari.
Bili smo dokaj presenečeni, ko smo se vkrcali v razmeroma majhno, dvomotorno klasično letalo An 24 B s petdesetimi sedeži. S silnim truščem in ropotom, ki je trajal tudi ves čas vožnje, nas je ta «zračni tramvaj» s hitrostjo komaj 450 kilometrov na uro v poldrugi uri pripeljal zelo varno in zanesljivo v Buharo, ki leži odda-Ijena, v zračni črti od Taškenta pičlih 650 kilometrov.
Vožnja je potekala mimo, leteli nismo visoko, tako da smo lahko skozi okna opazovali svet pod seboj. Najprej smo preleteli Sir Darjo, potem pa velikansko jezero, tako imenovano Cardarinski vodni zbiralnik. Ravnica pod nami je bila pusta in rjava, stepnata. To je bil pesek velike puščave Kizil-Kum. Potem pa so sledili kar trije gorski hrbti, ki smo jih morali premagati na poti proti Buhari — najprej smo preleteli gorski hrbet Nuratau, za njim Aktau in kočno še hrbet Karatau. Pod njim je ležala plodna in zelena dolina reke Zeravšan, ki teče tudi skozi Buharo in se izliva v Amu Darjo.
Spet je bila pod nami puščava, toda kaj kmalu se je začelo spodaj pojavljati zelenje, to pa je naznanjalo življenje, ljudi in njihova naselja. In zares, bližali smo se Buhari.
Zelenje spodaj je postajalo zmerom gostejše in tudi čedalje več hiš in skupin hiš je bilo videti. Začeli smo se spuščati, senca našega letala pa se je počasi pomikala po sadovnjakih, šinila čez železniško progo, dokler ni končno naš «tramvaj» še poslednjič zaropotal, potem pa malce trdo zdrsel po asfaltni stezi buharskega letališča.
Za sodobne pojme ima Buhara razmeroma majhne letališče, na katerem še ne morejo pristajati velika in hitra reaktivna letala.
Kljub majhnemu letališču pa ima zato Buhara dolgo in slavno zgodovino, saj predstavlja v bistvu veliko in zelenja ter vode bogato oazo na poti med Aralskim jezerom, Perzijo, Afganistanom, Indijo in dalje proti Kitajski, j Preden bom opisal posamezne arhitekturne in druge zgodovinske spomenike Buhare, naj mi bralec dovoli, da zapišem nekaj več o zgodovini tega mesta, ki živi v naši, evropski predstavi, bolj povezano z imenom preprog, bu-barskih vzhodnjaških preprog, na drugi strani pa že ime samo, Buhara, čeprav ga domačini naglašajo na koncu, zveni za nas skrivnostno, pojoče, orientalsko in daljno.
Buhara je staro vzhodnjaško mesto, ki je zrastlo v središču kulture in razvitega namakalnega poljedelstva. Poljedelstvo pa je tod omogočil ugoden geografski položaj na meji stalno naseljenih poljedelskih in nomadskih živinorejskih območij.
Natančnega časa ustanovitve Buhare doslej ni bilo še mogoče ugotoviti, toda izkopanine, ki jih v zadnjem času na tem območju izvajajo znanstveniki, nudijo utemeljeno mnenje, da je mesto staro več kot dva tisoč let. Od takrat, ko je Abubakr Naršahi (899-959 n št.) napisal svojo «Zgodovino Buhare», je minilo deset stoletij, zgodovinarji in arheologi sedanjosti so tudi zagotovo dosegli lepe uspehe, vendar še do danes ostaja za nas prvo obdobje življenja Buhare neznano.
Ljudske legende skoraj vedno že same pričajo o daljni preteklosti. In ena izmed takih legend, ki so jo bili zapisali prvi zgodovinarji Buhare, omenja kot graditelja buharske citadele Siavuša.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monieschi 6 PP 559 - Tel 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1 750 lir — vnaprej: polletna 9 500 lir, celoletna 17 500 lir. w,cran?ar0':n'na Za 'nozerns,vo 23 500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2,- din, za zasebnike mesečno 24._ letno 240 _ din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300,— din Postni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiske, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» » DZS - 61000 Ljubljani
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I«
Stran 6
12. septembra 1975
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
ZAKLJUČKI 5. KONFERENCE OZN 0 KRIMINALU V ŽENEVI
Dniìtaia prantnost jez proti naraščanju kriminala
Kazenski zakoniki so večji dei zastareli in pomanjkljivi Nujna skupna akcija za preprečevanje narkomanije
ŽENEVA, 11. — Družbena pra- toliških intelektualcev, je po pozdra-vicv.ost j e najboljše preventivno 1 vih recoarskega župana, predsedni-Siedstvo protj bohotnemu narašča- ka toplic in predsednika študijske-
nju kriminala: tako trdi nad tisoč izvedencev in kriminologov, ki so se v Ženevi udeležili petega kongresa OZN za boj proti kriminalu. Kongres, ki se je začel 1. septembra, se bo zaključil jutri z objavo zaključnih dokumentov o štirih glavnih vprašanjih, ki so jih načeli: nove vrste in dimenzije kriminala, preventivni ukrepi, vloga policije in ravnanje z jetniki v kaznilnicah.
V pogovoru s časnikarji je predsednica konference Inkeri Antila (Finska) poudarila, da so izveden-ci_ v zvezi s prvim poglavjem preučili vrsto vprašanj, ki povzročajo velike težave vsem državam. Gre tu predvsem za organizirani kri-minal. korupcijo in kriminal kot dpbičl. onosnp gospodarsko dejavnost, katerih socialne in gospodar-ske_ posledice so zelo hude, veliko hujše od posledic, ki jih imajo tradicionalne oblike kriminala.
Izvedenci, ki so se sestali v Ženevi so mnenja, da so za boj proti tem pojavom nujni novi ukrepi in prijemi od ustanovitve posebnih represivnih skupin do uveljavljanja zakonskih in upravnih ukrepov, ki naj omejijo možnost korupcije. Poudariti gre, da so zakonodaje številu.h držav pomanjkljive s preventivnega vidika, prezirajo pa tudi nove oblike kriminala, ki se poslužuje najmodernejših tehnoloških pridobitev in zajema področja industrije, trgovine in bančništva. Prav zarad : tega je potrebna posodobitev zakonikov in njihova uskladitev z odkritji moderne kriminologije ter s težnjami in zahtevami moderne družbo. Jasno je. da je nemogoče izdelati enotni načrt preventivnih ukrepov, ki bi ustrezal vsem državam, pač pa mora vsaka ubrati svojo pot z oz>om na tradicijo, družbeno in politično ureditev ter stopnjo gospodarskega razvoja. Prav tako očitno pa je, da. velja za vse države splošno pravilo, da je družbena pravičnost edino učinkovito preventivno orožje proti bohotnemu naraščanju kriminala. Posvečati je treba večjo pažnjo družbenemu nadzorstvu in primarnim preventivnim ukrepom ter preučiti tudi s kriminološkega vidika vse nove represivne ukrepe.
Posebno razpravo so v okviru ženevske konference posvetili vlogi, ki jo ima policija v boju proti kriminalu in v tej zvezi poudarili, da ne sme biti njen poseg zgolj represivnega značaja, vsekakor pa bo delo policije brezizgledno, če
ga centra, prva spregovorila poslanka KD Tina Anseimi, ki je analizirala določene plati feminizma in ki je tudi razglabljala o ženskem položaju v Italiji in na svetu sploh. Iz njenega izvajanja bi povsem povzeli trditev, da enakost ženske ni in ne sme biti identiteta in da gre torej za enakopravnost v različnosti. Posl. Anseimi je na široko prikazala italijanske zakone, ki dajejo žensko enakopravnost na-pram moškemu ir, je govorila o poti, ki je privedla do tega. Vsekakor pa je bilo njeno predavanje nekoliko preveč površno in bi zato težko v njem našli konkretne predloge za resničen napredek. Na vsak način — je dejala poslanka — bomo lahko premostili nasprotje med spoloma samo s širšim sodelovanjem vseh socialnih in političnih sil in ne z bojem kategoričnega in sindikalnega značaja. Jutri se bo zasedanje, ki ima povsem katoliški pečat, nadaljevalo s predavanjem profesorja Perettija s padovske univerze na temo: ženska oseba in osebnost odprto vprašanje», popoldne pa se bodo udeleženci razvrstili v šestih delovnih skupinah in bodo razpravljali o nekaterih specifičnih družbenih vprašanjih.
S. K.
je grozil z nožem, «če se premakneš, te vrževa skozi okno,» sta mu zagrozila, medtem ko je Aprile odšel le ženi, ki je ležala na postelji, in ji ukazal, naj mu s štiriletnim sinčkom nemudoma sledi. Picciotti je tedaj izkoristil nepazljivost «roparjev» in jima ušel. Najprej je šel k tastu in nato na komisariat. Ko se je Picciotti vrnil z agenti domov, ni bilo več ne žene in niti otroka, poleg tega pa je opazil, da je zmanjkala tudi zlatnina.
Ciro Picciotti je bil zaradi dela dva tedna odsoten od doma. Ko se je vrnil v Neapelj, je zvedel, da je Aprile dvoril njegovi ženi. Njegovi svojci so seveda takoj posegli in odšli k Aprileju, ki jim je sveto obljubil, da bo pustil Ricciottijevo ženo pri miru. Verjetno se je fant sinoči premislil.
Prekmjena razprava proti petim španskim domoljubom
.........................................................."n...............n.,.,,,.,.mn,,.,.,...............,„„„.....
PRESMIUIVE IZJAVI L, BAUINARIJA NOVINARJEM ITAEIJANSKEGA TEDNIKA fe.2Ìu «“iSf W±l
Mlado dijakinjo Cristino Mazzotti so ugrabitelji namerno zastrupili
Zanikana vest, da bi bil znani milanski bančnik zapleten v zadevo - Angelini se boji maščevanja mafije
MADRID, 11.
nima podpore pri javnem mnenju. Prav zaradi tega se mora policija potruditi, da naveže stik z javnostjo in ravnati tako, da si pridobi zaupanje ljudi, ki pa morajo s svoje strani pokazati tudi znatno mero prizadevnosti. Le vzajemno sodelovanje bo omogočilo zajezitev kriminala in nasilja, hitro naraščanje katerih je ena najizrazitejših skupnih potez vseh držav na svetu.
Zaključno poglavje pa so izvedenci posvetili vlogi sredstev javnega obveščanja in opozorih na kvaren vphv, ki ga ta sredstva i-majc na družbo, če dajejo prevelik poudarek nasilnim izpadom, zlasti pa najbolj krvoločnim in škandalis-tičnim platem opisanih dogodkov.
Kot je bilo pričakovati je med razpravo prišlo do izraza tudi vprašanje mami! in narkomanije, ki je eden od najbolj perečih vprašanj za vse države. Izvedenci so razčlenili vse plati tega vprašanja in znova poudarili veljavo ženevske konvencije iz leta 1961, ki predvideva zaostritev kazni za prekupčevalce in razpečevalce, ukinitev kazenskega pregona narkomanov in učinkovit zdravstvem' poseg. Listino so dopolnili še z vrsto priporočil preventivnega in represivnega značaja, katerih cilj je utesniti tržišče mamil. Izhodišče je bila osnovna značilnost trgovine z mamili, ki ima mednarodni značaj, zaradi česar so bili izvedenci mnenja, da je za učinkovito represijo nujno izboljšati dogovore o ekstradiciji, zlasti pa o-nesposobiti prekupčevalce in razpečevalce s posebnim sporazumom, po katerem bi moral zločinec odsedeti kazen tudi v tujini, če se mu je posrečilo izmakniti se «domači» pravici. V okvir represivnih ukrepov spadajo tudi boljše meddržavno ob-, veščanje. učinkovitejša obmejna nadzorstva in uskladitev nadzornih ukrepov. Kar pa zadeva preventivne ukrepe so poudarili zlasti pomen osveščanja mladine z uvedbo posebnih tečajev na šolah, ki naj prikazujejo vse posledice narkomanije.
Marsikomu se bera ženevskega posveta ne bo zdela bogata, poudariti pa gre, da različne družbene, gosporiarske in politične značilnosti pristojnih držav onemogočajo stvar-nejše rezultate. Ne gre pa pozabiti tudi, da so na primer v Italiji še vedno predmet razprave vsa priporočila, ki jih je konferenca izdelala glede vprašanja mamil.
diščem se je danes pričel proces proti petim domnevnim članom revolucionarne protifašistične in rodoljubne fronte FRAP, ki so obtoženi, da so 14. julija ubili v španski prestolnici policijskega agenta. Po dveh urah zasedanja pa so proces dvakrat odložili na zahtevo branilcev. Slednji so namreč izjavili, da niso imeli dovolj časa na razpolago, da bi se pripravili na obrambo obtožencev, ker so bili ti dolgo časa popolnoma izolirani v zaporu. Kot je znano, je javno tožilstvo zahtevalo za obtožence smrtno obsodbo.
NOVARA, 11. — Domnevni vodja .zločinske ugrabiteljske tolpe, mafij-j ski boss Antonino Giacobbe, ki so Pred vojaškim so- ^a.	y Kalabriji, je od vče-
Ladijski strojnik streljal na sindikalista
TARANTO, 11. — Med sindikalno skupščino na trgovski ladji «Vittoria Gardella», je 62-letni strojnik Giuseppe De Filippo streljal s samokresom na 31-letnega sindikalista FILMA -CGIL Vincenza Di Giorgia, ki je prišel na ladjo, da bi vodil skupščino, ter ga ranil v spodnji del trebuha. Sindikalista so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh.
V NEAPLJU
Oropali so ga žene otroka in zlatnine
NEAPELJ, 11.
žene, sinčka in zlatnine za
«Oropali so me 300.000
lir,» je izjavil 26-letni neapeljski težak Ciro Picciotti presenečenim a-gentom komisariata javne varnosti. Roparja naj bi bila 21-letni Ciro A-prile, ki se je zaljubil v njegovo ženo in prijatelj slednjega, 23-letni Antonio Loffredo. Picciotti je bil sinoči doma v neapeljskem predmestju San Carlo al’Arena, ko je nekdo o-koli 23. ure potrkal na vrata stanovanja. Picciotti je vrata odprl in tedaj se je znašel pred Loffredom in Aprilejem. Prvi ga je prisilil, da se je vsedel v naslonjač, drugi pa mu
raj v samici jetnišnice v Alessan-driji. Preiskava o ugrabitvi in zverinskem umoru mlade Cristine Mazzotti se -torej nagiba h koncu. Vse pa kaže, da imajo preiskovalci v rokah tudi ime človeka «izven vsakega suma», ki naj bi «umazan» denar preko bančnih kanalov spreminjal v «čistega».
Švicarska policija, ki vztrajno zaslišuje tihotapca Libera Ballinari-ja, ki je prvi spregovoril in pripomogel k odkritju trupla ubite Mazzotti je ve, naj bi odkrila ta nov člen zverinske tolpe, nekega milanskega-bančnika, ki se sicer ni bavil z u-grabitvami, a je bil pripravljen, ba je proti visokemu plačiiu, spravljati odkupnine s številnimi kurirji, ki dan za dnem tihotapijo kupe denarja, v Švico, od koder je dobival vedno s pomočjo bank, čist denar, ki je seveda končal v rokah ugrabiteljev. To vest so preiskovalni organi kategorično zanikali.
Morda je prav o tem govoril danes policijski delegat Chiassa in Mendrisia dr. Gualtiero Medici z državnim pravdnikom v Novari dr. De Felice jem. De Felice je švicarskega delegata zasliševal kot pričo kar tri ure in pol. Ob koncu je dr. Medici potrdil, da je državnemu pravdniku posredoval izsledke preiskave v Švici in mu izročil tudi nekaj dokumentov in predvsem dokazov. «Naša preiskava še ni zaključena,» je novinarjem .pojasnil Medici. «Celo razširili jo bomo, ker smo dolžni sodelovati z italijansko policijo.
Dr. Medici je nadalje pojasnil, da bodo Faustu Andini in Liberu Ballinariju sodili v Švici: prvemu zaradi posesti sumljivega blaga, drugemu pod obtožbo ugrabitve zaradi izsiljevanja in umora. Za to obtožbo' obstaja dosmrtna ječa, vendar vsakemu obtožencu po navadi znižajo kazen na 20 let zapora. Nadalje je Medici izjavil, da Ballina-rija, ki je švicarski državljan, ne bodo izročili italijanski policiji, kateri pa bi ga lahko samo «posodili».
se namreč, ker je pač preveč govoril in ker je še vedno pripravljen sodelovati s preiskovalnimi organi, ^a. .£?. k°do mafijci ubili. «Hočem priti živ na proces,» je izjavil Angelini ob povratku in Kalabrije, kjer je preiskovalcem pokazal tudi kraj, kjer je Giacobbe, kateremu je kot «botru» moral poljubiti roko, sodil. Zaradi tega se Angelini ni hotel več vrniti v turinski zapor, temveč se je raje odločil za jetnišnico v Ales-sandriji, kjer je večina protagonistov ugrabitve mlade Cristine.
Preiskovalni sodnik Mariano De Luca Musell in načelnik letečega oddelka kvesture v Novari dr. Al do Madia, ki sta se prejšnjo noč vrnila iz Kalabrije, sta že danes zjutraj posredovala državnemu pravdniku dr. De Feliceju izsledke preiskave v Lamezzi Terme. ' Cristino Mazzotti so namerno zastrupili. To je rezultat novinarske raziskave, ki jo bo ta teden obja vila «Epoca». Cristini so v noči med 31. julijem in 1. avgustom dali v stanovanju v Ul. Ticino 31 v Galliati štiri tablete strupa. To je priznal Libero Ballinari, ki je tudi zakopal truplo mlade Cristine v smetišču in ki je sedaj v švicarskem zaporu. «Angelini», je začel Ballinari svojo izpoved, «mi je dejal, da moramo Cristino odpeljati v Castelletto Ticino. Da bi jo uspaval, mi je izročil štiri tablete.» Ballinari je te tablete osebno dal, skupno s ka-milčnim čajem, dekletu in se odpravil v bližnjo sobo, kjer je, posebno, ker je bil vinjen, zaspal. Niti uro kasneje ga je Angelini zbudil in mu povedal, da so našli Cristino mrtvo na postelji. «Sem trdno prepričan,» nadaljuje Ballinar,, «da so tablete vsebovale strup. Zabrusil sem mu, da je hinavec.»
Ballinari je tudi povedal, da je bila Mazzottijeva zvezana pod posteljo v stanovanju Luigija Gemmi-ja v trenutku, ko je neki karabinjer izročil gospodarju sodni akt zaradi stečaja njegove restavracije.
Iz Lamezie Terme poročajo, da «alibi Giacobbeja ni vzdržal podrob nejše preiskave». Eden od zdravnikov umobolnice v Girifalcu je namreč policijskim organom posre-
redila preiskavo o delovanjiu
iki
bos
Giulismo Angelini, ki je pomagal. doval dokaze, s katerimi bodo ma-policiji odkriti voditelja tolpe Gia- fijskega bosa «pribili k zidu». Go-cobbeja, se ne čuti varnega: boji tvorijo tudi, da bo sodna oblast od
V RECOARU TERMAH
Šlirid.ncvno zasedanje o enakopravnosti žensk
RECOARO TERME, 11. - V kongresni dvorani osrednje palače termalnega središča se je nocoj pričelo štiridnevno zasedanje «Ženska za družčbo humanejše razsežnosti», ki ga prireja študijski center «Rezza-ra» is Vicenze. Številnim udeležencem, predvsem predstavnikom ka-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK...,iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiull||
PO ODDAJI NJENEGA INTERVJUJA NA TELEVIZIJI
Razburjena francoska javnost zahteva rešitev talke v Čadu
Več desetin ljudi se je ponudilo za talce v zameno za osvoboditev arheologinje
PARIZ, 11. — Francosko javno mnenje se je odločno dvignilo v enotni zahtevi, da bi francoske oblasti posredovale za rešitev življenja arheologinje Francoise Claustre, ki je že šestnajst mesecev ujetnica čadskih gverilcev «toubous». Več desetin ljudi je obenem telefoniralo v zadnjih urah raznim francoskim radijskim postajam ter se ponudilo za talce v zameno za osvoboditev mlade, komaj 30-letne, arheologinje.
Čadski uporniki so žensko ujeli v aprilu lanskega leta ter sklenili, da jo bodo 23. septembra usmrtili, če francoska vlada ne bo izpolnila njihovih pogojev. V zameno za njeno življenje zahtevajo namreč poldrugo milijardo lir odkupnine. Del zahtevane odkupnine bi morala vlada v Parizu izplačati z vojaškim materialom.
Val solidarnosti z mlado ujetnico,
vizijskega dnevnika. Pred dvema tednoma je neka ekipa posnela intervju v čadski puščavi. Televizijski gledalci so tako lahko na ekranu spremljali tragedijo ujetnice. Zleknjena na gola tla ter zastražena, je arheologinja spregovorila o svojem nezavidljivem položaju ter obtožila francosko vlado, da ni ukrenila vsega, kar bi bilo treba za njeho rešitev. Zaprepadenost in obup v njenem pogledu je pretresel vse, ki so oddajo spremljali. Veliko ljudi je koj nato, kot rečeno, na tak ali drugačen način izrazilo svojo solidarnost. Med temi je francoski televiziji poslala brzojavko tudi znana filmska umetnica Brigitte Bardot, ki je med drugim izjavila, da bo podprla vsakršno pobudo, ki bi bila usmerjena k reševanju ujétnice.
Poleg arheologinje Claustre je v rokah čadskih gverilcev fronte za nacionalno osvoboditev Frolinat še neki ki je zajel Francoze, je povzročila I drug Francoz. To je protestantski včerajšnja oddaja francoskega tele-1 pastor iz .Strasburga Paul Horala-
Pastor je pred tremi meseci izginil s svojo «land rover» v čadski puščavi. Tudi njega naj bi gverilci; uporabili za talca z namenom, da bi lahko izvajali pritisk na francosko vlado.
Posebni odposlanec predsednika Gi-scarda D’Estainga, Renè Journiac, se je medtem vrnil s svojega potovanja v čad, kjer se je sestal z državnim predsednikom, ; generalom Malloumom. Predsednik D’Estaing je svojega odposlanca takoj sprejel v Elizejski palači, kjer sta se dolgo razgovarjala.
V zvezi s poskusi za rešitev ujetnice, je francoski dnevnik «Le Nou-veau Journal», včeraj objavil članek, v katerem pravi, da so francoske oblasti pred nekaj meseci tehtale celo možnost, da bi poslali v Tibetsi oddelek padalcev, ki naj bi s silo o-svobodili Claustrovo. Ta načrt pa so pozneje opustili, ker je bilo nemogoče točneje določiti kraja njenega ujetništva..	.
mobolnice, iz katere je mafijsi odhajal s posebnim dovoljenjem kadar je hotel.
Jutri bo prišel v Novaro v spremstvu sorodnika pokojne Mazzottije-ve od v. Giandomen ico Pisapia , ki se je prijavil kot zasebna stranka v procesu proti osumljencem ugrabitve in umora Cristine in proti neznancem. Družino Mazzotti bodo na procesu zastopali kot zasebno stranko tudi odv. Smuraglia, Mala-gugini. Conco, Spagnoli in Cottini. Kot zasebna stranka se bodo - Maz-zottijevi predstavili tudi na procesu proti Ballinariju in Antini v Švici.
mednarodni avtomobilski salon, na katerem približno 1.000 razstavljavcev iz 27 držav prikazuje, na površini 163.000 kv. m, motorna vozila in številne pritikline. Vsekakor je letošnja razstava, predvsem zaradi krize v tem sektorju, v manjšem obsegu: razstavljavcev je manj kot v zadnji izvedbi salona in tudi novosti ni dosti. Prevladujejo manjša in bolj ekonomična vozila.
Medtem ko je predsednik Walter Scheel v otvoritvenem govoru poudaril, da je zahodnonemška avtomobilska industrija v zadnjem obdobju zabeležila vzpon, je predsednik zveze avtomobilskih industrijcev Heinrich von Brunn izjavil, da avto predstavlja'za modernega človeka nujnost in ostro kritiziral poviške davkov, ki jih je vlada uzakonila.
NA KONGRESU ITALIJANSKIH PRAVNIKOV V CAIANI)
Minister 0. Reale o osnutku novega kazenskega zakonika
V pripravi je tudi modernejši zakonik o civilnem postepniku
KAIRO, 11. — Egiptovski časopisi pišejo, da se je včeraj v mestu Tstnta v Nilovi delti, kakih 90 km severno od Kaira, tovorni vlak zaletel v avtobus. V nesreči je 12 oseb izgubilo življenje, 20 pa je bilo huje ranjenih.
Predsednik RAI-TV toži «Corriere della Sera»
RIM, 11. — Predsednik RAI, Beniamino Finocchiaro, je danes javil da je tožil zaradi obrekovanja direktorja dnevnika «Corriere della Sera», Piera Ottoneja, kateremu bo nudil najširšo možnost dokaza. Poleg tega je Finocchiaro vložil tožbo tudi proti piscu članica z na slovom «Predsednik RAI - TV bo prejemal 54 milijonov letno», ki je bil objavljen v milanskem dnevniku. Sodeč po članku, naj bi na včerajšnji seji delničarjev določili za predsednika RAI 54 milijonov lir letne plače.
*    iiiiiiimum,,n,i,iiiIII1I1IM11II111|11M|lllltll|Ini|IllM,IIIII||M||I1|Iti|||
PO UVEDBi DAVKA NA UVOZ ITALIJANSKEGA VINA
Stroga obsodba enostranskega ukrepanja francoske vlade
Italija naj brani koristi svojih vinogradnikov, hkrati pa naj sproži preosnovo celotne kmetijske politike EGS
napovedal kmetijski minister0 fitM fhomsoL.'^^Laf v CamLidgeJ
net se je francoska vlada odločila, da uvede posebno carinsko pristojbino v višini 15 odstotkov vrednosti uvoženega italijanskega vina. Francoski protekcionistični ukrep je danes uradno obrazložil ministrski predsednik Chirac med srečanjem z zastopniki francoskih vinogradnikov. Minister je tudi po jasnil, da bodo pristojbino izračunali po posebnem ključu na osnovi stopnje alkohola v vinu.
Kmetovalci so sprejeli vladni u-krep z zmernim zadovoljstvom, kot dokaz, da je Pariz končno razumel težave in potrebe vinogradnikov, poudarili pa so, da to vsekakor ne zmanjšuje njihovih težav, -ker je italijansko vino še vedno cenejše. Kljub temu pa so se obvezali, da se bodo vzdržali večjih demostra-cij. in da se bodo omejili kot doslej na nadzorstvo tovornjakov, ki dovažajo vino v «midi».
Medtem pa se v Italiji množijo negativne reakcije na enostranski francoski ukrep. Vsi so enotni v oceni, da je sklep francoske vlade v nasprotju ž načeli «zelene Evrope», razhajajo pa se v ukrepih, ki naj bi jih sprejela italijanska vlada, da omili posledice za italijanske vinogradnike in prisili Francijo k spoštovanju vseh sprejetih obvez. Medtem ko se nekateri zavzemajo zgolj, za ostre povračilne ukrepe, drugi nasprotujejo takemu ravnanju, ki bi dejansko pokopalo «zeleno Evropo» in znatno Zavrlo utrjevanje Evropske gospodarske skupnosti. Na medministrskem zasedanju, ki bo konec: septembra in na katerem se bo nadaljevala razprava o vojni za vino med Italijo in Francijo bi po mnenju , sindikatov moral Rim sicer zavzeti odločno stališče v obrambo interesov italijanskih vinogradnikov, hkrati pa ti moral znova načeti z razpravo o vsej problematiki, ki zadeva «zeleno Evropo» s posebnim poudarkom na izvoz kmetijskih presežkov v dežele, ki niso članice EGS.
LONDON, 11. — Sir George Thomson, Nobelov nagrajenec za fiziko iz 1937. leta in sin Nobelovega na-
umrl v starosti 83 let. Sir George Thomsona, je včeraj v Cambridgeu Committee», ki se je 1944. leta potegoval za gradnjo atomske bombe. Zaradi tega so ga poslali v ZDA, kjer je z ameriškimi znanstveniki izmenjal misli o tem strahovitem orožju. Leta 1953 se je vmil v Cambridge, kjer je prevzel mesto rektorja «Corpus Christi Collegea», sedem let kasneje pa so ga izvolili za predsednika Britanske akademije znanosti. Njegov oče, J. J. Thomson, je 1932. leta odkril elektrone.
CATANIA, 11. — «Kriza sodstva» je glavna tema 13. vsedržavnega kongresa pravdnikov, ki se jg danes začel v Catanii ob prisotnosti 2000 predstavnikov odvetniških zbornic Italije. Otvoritvena svečanost je bila v dvorani «Teatra Massima Belini», kjer je predsednik organizacijskega odbora odv. Nino Fiorio prečital «Prisrčen in nostalgičen ' pozdrav odvetnika», ki ga je predsednik republike Leone naslovil kongresistom. Pozdrave so poslali tudi predsednik vlade Moro, predsednik senata Spagnoili in druge vidne osebnosti, medtem ko so se otvoritvene svečanosti udeležili, poleg pravosodnega ministra Oronza Reala, tudi predstavnik Ustavnega sodišča prof. Vincenzo Trimarchi, generalni pravdnik iz Catanie dr. Buscemi, ki je predstavljol glavnega pravdnika kasacijskega sodišča, dalje predsednik Sveta odvetniških zbornic prof. Aldo Casalinuovo, predsednika dežele in deželnega sveta Sicilije -in druge politične in vojaške osebnosti.
Po uvodnih pozdravnih besedah je spregovoril pravosodni minister Reale, ki se je pohvalno izrazil o temi, ki jo je kongres izbral za diskusijo. Podrobno je orisal osnutek novega zakonika o kazenskem postopku, ki sp ga začeli pripravljati na podlagi pooblastilnega zakona, ki ga je parlament že o-dobril. Novi sodni postopek ne bo samo pravnega značaja, ampak bo moral imeti tudi pečat kulturnosti, je poudaril Reale, ki je pripomnil, da ne bo smel samo vsebovati jamstva in pravice za obtožence, temveč bo moral odgovarjati zahtevam družbe po resnični pravici in strožji uveljavitvi zakona. Novi zakonik se bo moral držati smernic pooblastilnega zakona tudi v primerih novih zakonov, ki so jih izdali pod silo razmer zaradi spopada s kriminalnimi élementi. Samo zakonodajna oblast, in nihče drug, lahko namreč spremeni smernice pooblastilnega zakona. Minister je tudi opozoril, da. je že na delu posebna komisija, ki bo skušala uskladiti, na podlagi obstoječih I struktur, takojšnjo uveljavitev in predvsem aplikacijo novega postopka.
Reale se je dotaknil tudi vprašanja reforme zakonika o civilnem postopku, ki ne bo smel več imeti zavlačevalnih navlak. v pričakovanju organske reforme, je vlada pred kratkim pripravila zakonski osnutek z 81 členi, ki ga je predložila parlamentu v odobritev. Minister je orisal najvažnejše nonne civilnega postopnika in nov način sestave sodnih zborov, ime-norme civilnega postopka in nov reditev sodnih okrožij.
Ob zaključku je pravosodni minister opozoril, da je delo težko m da je treba precejšnjo dozo po-trpljenja, ki ga vzpodbuja, k uresničitvi načrta bolj kot katerikoli pro-test-Vse to se dogaja v kritičnem obdobju, ko skupine borbenih, brezvestnih in zverinskih kriminalcev ogrožajo pravni red. «Toda vsi skupaj se moramo boriti proti tem pojavom in tudi zmagati v znamenju obrambe najosnovnejših pravic našega sožitja» je zaključil Reale.
Predsednik vsedržavnega sveta odvetniške zbornice prof. Aldo Casalinuovo, ki je v uvodu pozdravil goste in opazovalce iz Francije, Jugo-slavije. Zvezne republike Nemčije, Tunizije in drugih držav, je poudaril pomen sodelovanja priznanih izvedencev s pravnega področja pri sestavljanju novih postopkov in kritiziral vladne in sploh zakonodajne organe zaradi njihove počasnosti, demagogije, kompromisov in improvizacije ter navedel nekaj kričečih primerov dvoumnosti, kot je reforma družinskega prava, ki je v nasprotju z normami konkordata in refor-
ma kaznilniških pravilnikov (zakonski predlog so namreč predložili nič manj kot pred 15 leti), ki so že davno zastareli.
Lynn Fromme obtožena poskusa umora predsednika G. Forda
SACRAMENTO, 11. — Zvezno porotno sodišče Kalifornije je po kratki razpravi, med katero je zaslišalo 15 očividcev dogodka, obtožilo 26-letno Lynn Fromme poskusa umora predsednika ZDA Geralda Forda. Dekle so aretirali v petek, ko se je s samokresom v roki približala predsedniku Fordu, ki je bil na obisku v Sacramente. Varnostni agent je nemudoma razorožil dekle in ugoto-
ROMANTIČNI BEG Z... MRTVAŠKIM AVTOM
«Giuliette» in «Romei», ki so v tisočletni človeški zgodovini bežali z doma, da bi se lahko vzeli kljub nasprotovanju staršev, so se poslužili najrazličnejših prevoznih sredstev: od konj do kočij, od sani do avtomobilov in tovornjakov, nobeni dvojici pa ni prišlo na misel, da bi pobegnila z mrtvaškim avtom. Vrzel sta izpolnila Mario Mansio, do pred nedavnim uslužbenec pri milanski pogrebni družbi, in 17-letna dijakinja Patrizia S. iz A-grateja.
Zgodba je že klasična. Njuna družina je nasprotovala razmerju z Mansiom in zato sta se zaljubljenca odločila za beg. Mario si je «sposodil» mrtvaški voz pri delodajalcu, snel okraske in drugo šaro ter pripravil v «prtljažniku» poročno posteljo.
Dvojica se je namenila proti jugu, vendar pa ni prišle dlje od Piacenze. Karabinjerska patrulja ju je ustavila, saj je imel njun peugeot-504 kljub Ma-riovemu prizadevanju preveč «mrtvaški» videz, pa tudi žimnica, kovčki in košara fig v prtljažniku niso bili kaj običajna prtljaga. Resnica je prišla kmalu na dan in Patrizia je morala nazaj k staršem, za Maria pa so se na stežaj odprla vrata ječe. V avtu so namreč orožniki našli ponarejeno prometno knjižico in ukradeno vozniško dovoljenje.
vil, da so bili v šaržerju kar štirje naboji, v cevi pa noben. Kot je znano, je Frommova pripadala zloglasni «družini» krvoločnega Charlesa Mansona, ki je ubila leta 1969 v Hol-lywoodu filmsko igralko Sharon Tate.
Porota, v kateri je bilo 13 ženske in 9 moških, se je izrekla za obtožbo, ki jo je sodnik McBride nemudoma potrdil in obenem potrdil kavcijo 1 milijona dolarjev za izpustitev dekleta na začasno svobodo.
NA TURNIRJU V MILANU
Zmaga Karpova nad Portischem
MILAN, 11. — Na mednarodnem šahovskem turnirju v Milanu sta se obe današnji finalni partiji (Karpov-Portisch in Petrosjan - Ljubojevič) končali z remijem.
V jutranjih urah je v včeraj. prekinjeni partiji Karpov premagal Por-tischa in s tem postavil resno hipoteko na končno zmago.
: ed lasnimi izgredi v Bostonu je odo prejšnji teden precej ranjenih. Med temi je bil tudi Mike Coakley, i je, pošteno obvezan po glavi m rekah, kar na cesti pojasnjeval novinarjem, reporterjem in seveda radovednim innnoM.ocim, kako ga je Hmpina šestih ali sed nih članov bostonskih taktičnih policijskih sil povratku z opravka v južnem predelu Bostona, premlatila do krvi.